—   172   —
Novičar iz mnogih krajev.
C. k. ministerstvo dnarstva je naznanilo, da nemške papirnate desetice  pridejo 1. dan julija (mah serpana) ob   veljavo;   naj  ee  jih   tedaj   do   tistega  časa vsak znebi; ogerske papirnate deset i ce in šestice pa ostanejo se veljavne. — 29. dan t. m. ee je na Du-naji spet za 20 milionov deržavnozakladnih listov (Reichs-echatzscheine"), ki so bili za bankanote zamenjani, očitno sožgalo. — Tudi na Horvat* k em in Slavonskem so zdaj gruntne bukve vpeljane. — Seminišče  učencov   na Dunaji, enako našemu Alojzjevišu, se bo odperlo že prihodnje leto;  12 mladenčev  se   bo   izperva  va-nj  vzelo; vodstvo semenišča bo izročeno menihom iz reda L&zari-stov.  —   Naša   vlada je   prepovedala,   da   se  ne smejo kose v Valahijo in Moldavo prodajati.— Od rusovsko-turške   vojske   bi   imeli   danes   spet   veliko  — praznih novic povedati, če bi hotli vse račice vloviti, ki so plavale te dni po mlakužah časnikarjev; verjetno je le edino to, da so   Rusi en preden  kos   Silistriške terdnjave Turkom vzeli; da pa so Rusi Šumlo vzeli, Omer-pašata vjeli, je pa ravno tako prazna, kakor da se je car Nikolaj odpovedal vladarstvu. Še to ni verjetno,   da so Angleži luko Gustava vam razdjali, kakor se je UDidan slišalo, ker pozneje novice iz Stokholma nič od tega ne omenijo. Gotovo pa je, ako se sme ministru Grahamu verjeti, da so angležko-francozke barke Rigo in vse rusovske luke izhodnjega in černega morja zaperle.    Sliši se od druge strani,   da   je   rusovsko   brodovje   9.   dan   t.   m.   se   iz Kr#nstadta na morje podalo.    Francozke barke v iz-hodnjem morju imajo 1200 topov in 14.000 vojakov. — Na aziatskem   bojišču   se  še   zmiraj   ni   nič važnega primirilo; malo po malem se sprimejo in okrešejo, potem pa spet nehajo; vreme ondi še ni za večjo vojsko  dosto vgodno bilo. — Princ Napoleon je zdaj glavar v Carigradu; brez njegovega dovoljenja ne počne sultan nič. Tudi a n g 1 e ž k i poročnik v Carigradu, lord R e d c 1 i f f e, ki je bil dosihmal glava sultanove vlade, bo zavolj raz-pertja z francozkim   poročnikom, ki je že Carigrad   zapustil,   tudi   domu poklican.  —   Gerškemu   kralju ste pisale angležka   in  frančozka   vlada,  da  mu ne na poveste vojske,   ampak da ga hočete le  obvarovati pogube, v ktero bi gotovo zašel, če bi poslušal svete gerških rogoviležev.  —  Tudi   španjsko,  portugalsko in sardinsko vlado hočete angležka in frančozka na svojo stran dobiti. — Zdaj je zaveza turške vlade z angležko-francozko znana; te vladi se zavežete braniti turško carstvo v Europi in v Azii pred rusovsko silo; sklep, kako naj   se  sploh vojskuje,   mora poterjen biti od vojskovodov vsih  3 armad;  mir  skleniti   ne  sme nobena stran brez vednostjo in dovoljenja druge; po dokončani vojski zapusti vsa aogl.-frančozka armada Turčijo.
— Tudi zaveza med austriansko in prusko vlado je znana: ena vlada se proti drugi zaveže braniti dežele pred ptujim napadom; v vojsko se vtikale ne bote, ako se njih deželam kaj zalega ne zgodi, in dokler rusovska vlada ne vzame v svojo last Moldave in Vlahije ali dokler se rusovska armada ne namerja čez balkanske gore v Turčijo vdariti.         __________