TRST, sreda 19. avgusta 1959 Uo XV. . št. 196 (435 50) PRIMORSKI DMEVMIK Cena 30 lir Tel.: Trsi 94-638, 93-808, 37-338 Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo 'ST2S?. UL. MONTECCHI št. t, U. S 37-338’ '"S' st. c, 11. nad. — TELEFON 93-108 IN 94-63» — Poštni predal 559 fclASOV: Za~ odružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-83 — OGLASI; od 8. do 13.: UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — 30 In od 15. do 18. Tel. 37-338 — CENE vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Za ozni tvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani b00-70/3-375 'oločen spored obiska Segnija in Pelle v Parizu jjjjazzova deželna vlada je včeraj dobila zaupnico Majorana della Nicchiara (USCS) je izvoljen za deželnega odbornika namesto socialdemokrata Napolija - Predlog desnice za nezaupnico Milazzu je bil zavrnjen s 45 proti 42 glasovom - Fanfani ne bo predložil na kongresu KD svoje resolucije ? - Odložen sestanek Mora s Fanfanijem (Od našega dopisnika) itpk&tera Prišlo na dan, da so v vladi i: k, kot ? ■)a zaradi zunanje politike. Dejstvo, ®*seca sine ‘2vedel° v poluradnih krogih, za ko- 64 ab man a^a seja vlade, te včerajšnje vesti ^**> se ji P°trjuje. če je namreč seja vlade skli- l!la ter zgodilo na zahtevo ministra Angeli- ' Se?ni ministrov, .“fegnijevi viorfi ob.u “taVlW- •*?vi Vladi Bred- °bi?vlien. .se bosta Segni in Jutri _ Zelie Kvirinaia sp e‘Je Kvirinala. m 01 in s t gni vrnil v o ie Kit t!e s tem mišljeno, da ^ ln«iCt«rvprave zakliu- »akar ^ ,bl odšla v Pa- ‘Ti sejo’ a “ . -ju je . se skliče vlada Slavo „ načrt postavila b°d? namreč j 5dejo kg#.!* še možnost, da ’A S ^gniTnenie Pred od- ttlJb’ ln Pelle v sJ^U’ ki ie bil danes . ...■ihiiiiimiihiiiiiiii Pella sestala z Eisenhowerjem v Parizu 6. septembra ob 11. uri dopoldne. Popoldne se bosta sestala z osebnostmi Francije in drugih držav NATO. Naslednjega dne pa ju bo sprejel de Gaulle v gradu Ram-boillet v navzočnosti Debreja in Couve de Murvilla. Današnje nadaljevanje zasedanja sicilske deželne skupščine pomeni nadaljnje tri u-darce Krščanski demokraciji in njenim zaveznikom. Seja skupščine v Palermu se je pričela točno ob 9. uri in kar kmalu se je začelo glasovanje za izvolitev deželnega odbornika namesto socialdemokrata Napolija, ki izvolitve ni sprejel. Glasovanja se niso udeležili demokristjani, misini, liberalci ter monarhist Paterno. S 4č> glasovi je bil izvoljen Majorana della Nicchiara (-USCS). Po kratkem presledku je imel demokristjan Alessi govor, ki je trajal eno uro in štirideset minut. Kritiziral je ■ NiiiiiliiiiiniiiiiiiiintiiiitiiiMitiiitiHiiiiiiiMii |vi ministrov 21 i S*. ?k se je kon- I S črtanji konference, i tJ^oso ! minister Verga- v , Je R c V kater ’mel zakijučni >riu erenCa 36 P°udaril, , tt ^“Sar k0n‘ Potekala «v jlUii -0li». pač ‘ ,protl ko-i,li «, Srnen , Pa da je bil ^ 'i. ! drnogo “°'1U ukrepe re«itev glav-l^j a sltlmi „ »«* latinsko- loj Niste, aVami. • > ' Vikrat Uderudaril' da so h, i bistri eZlU konferen- bij ali, bi- 2 V s° Zaklmib aka, ' S'J* ie konference > 'van. ft!k, tern jPotrebno d i I1,*4*!. b: m*n>sti - a in JriS0ndoSuOkraciJa 'temelji ’ meriški “ oblast > 6 Pr, °dnih Z r na pot)- .(f aV)ce m 'tev; člove-»fi »a?" ¥ pri- »»is ,jVani» medameri-'hsito darski raZa ?tabilnost Nd»Jia.v*ljavmra.ZV°j ™a za- {fff ;S4°ali\°l°^e-. delegati končni o izjavo, ki ob ra v: »o vpraša- medameriško so- 0bt; ter navedel le konferen-sPrejela: ke vla- ‘bjo , ,‘tbr- Z av0 živ?'1*1 • namenom, n.. , 'vljen st-^ ..... ’ edin • .Amerika dkneh° rjih °d°b>i-P kii, 30 nevmo- E°vorov, C^vic^avanja, ” f ^?ivlienLV.kori8t izbolj. člo-vo- - amcri-e preiska- %>:tta^ a"^ / 1 ki nvaziji» nVed • / SL ai b>io' Ha't jL ]' te dr.Po trditvah ir izvedli ?*. konflt’._ki so 1° ,',°ločanfre,nm. je v >'iriada v da,bo morala f ^ državah !f ^-"S1 i?andat za "do- veljati za demo- 12iavo s° odo- Š' ‘h89 \ Q; " °blast Vehdarle So vlad, ki sPrejele. ^V‘Noda.b“do ub- d°ločile rok 4ez ^akuie, da lja ga njegova žena. Ob prihodu sta ga sprejela kubanski zunanji minister Raul Roa in kubanslki poslanik v Čilu Car-lo Lechuga. Iz Ciuidad Trujillo javljajo, da je bil upravnik državne banke dominikanske republike Juan Morale ubit. Policijsko poročilo trdi, da sta ga ustrelila dva Kubanca, ki da ju je poslal Fidel Castro. «»------- Pinay o proračunu PARIZ, 18. — Francoski finančni minister Pinay pripravlja tudi za leto 1960 proračun varčevanja. Včeraj se je Pi-nay ražgovarjal z Debrejem in danes je na tiskovni konferenci potrdil, .da je odločen omejiti tudi prihodnje leto primanjkljaj v proračunu na 600 milijard frankov. Minister je pripomnil, da je to pogoj za ohranitev francoskega kredita v tujini, ker bi se tuji kapi-tali, ki so investirani v Franciji lahko naglo odtegnili, če bi se opustila ta politika. Med izdatki, ki se bodo povečali, so krediti za šolstvo (zadevni proračun se je podvojil v dveh letih), izdatki za javna dela in vojaški izdatki. V zvezi z dohodki je Pinay izjavil, da je treba izključiti povečanje davčnih bremen, ker bi to zelo škodilo francoskemu izvozu. Milazzovo programsko izjavo ter zanikal krščanskim social-cem pravico, da bi se imenovali druga katoliška stranka. Za njim je govoril socialist Corallo, nato misin Occhipin-ti, komunist Maccaluso, demokristjan Lo Magro, Caltabia-no (USCS), Milazzo, Lanza (KD). Marino (PSI) ter But-tafuoco (MSI). merava predložiti na kongresu | in Bamileke) ob meji Rritan- Desnica je predložila predlog za nezaupnico Milazzu in njegovi vladi. Od 88 navzočih poslancev jih je glasovalo 87, medtem ko predsednik Stagno ni glasoval. Zahtevana večina je bila 44 glasov, toda za nezaupnico je glasovalo 42 poslancev, proti nezaupnici pa 45. Proti vladi so glasovali' demokristjani, misini, liberalci ter monarhist Paterno. Za vlado pa socialisti, komunisti, krščanski so-cialci in neodvisni. Pri glasovanju o začasnem proračunu 1959-1960 je pri tajnem glasovanju prejela vlada 45 glasov, proti pa je glasovalo 32 poslancev; vzdržali so se misini. liberalci ter monarhist Paterno. Sicilski dogodki pač eš vedno povzročajo slabo kri v okviru koalicije KD in desnice. Trenutno je največje vznemirjenje v PDI. Kolikor v zadnjem času Covelli več ne govori, je pa dal danes nekaj izjav Patrissi, ki je v zadnjem času vodil pogajanja na Siciliji. Govoril je s časnikarji v Montecitoriu ter je dejal, da je sicilsko vprašanje takega značaja, da lahko da povod za razgovor o večini v državnem merilu. On sam, je dejal, je naklonjen taki spremembi in prepričan je, da je tudi večina v PDI takega mišljenja. Patrissi ni pojasnil, odkod ta nenadna sprememba smeri. Glede samih dogodkov na Siciliji v zadnjem času je Patrissi dejal, da je «KD preveč napenjala vrv#, da «je bila preveč toga, ter se ni hotela prilagoditi spremembam, ki so nastale v tamkajšnjem političnem položaju#. Nadalje je Patrissi izrazil obžalovanje, da ni bil niti povabljen na sestanek KD, MSI, PLI. Končno se je izrazil odkrito proti ob-strukcionizmu, ki bi lahko privedel do razpusta sicilske skupščine. Na Patrissijeve izjave je že odgovoril, in to precej besno, Almirante (MSI). Predvsem je Almirante poudaril, da Patrissi zato ni bil povabljen na sestanek predstavnikov KD, MSI, PLI, ker je predstavljal stranko, katere predstavniki v sicilski skupščini se niso držali sporazuma, sklenjenega med štirimi strankami. Obtoževal je nadalje monarhiste izdaje, češ da je kontrola glasovnic jasno pokazala, da so predstavniki PDI glasovali za deželni odbor v nasprotju s sporazumi med KD, PLI, MSI in PDI. V predkongresnem gibanju v okviru KD bi bila novost v tem, da se zdi združitev fan-fanijevcev ter dorotejcev zopet manj verjetna. Moro je Daje odložil sestanek s Fanfanijem na poznejši čas. Poudarja se, da niti ni več dovolj časa, da bi se lahko obadva dela struje iniciativistov združila. Tako se zdi, da Fanfani v predkongresni bitki ne namerava več poskušati omenjene združitve ter tudi ne na- lastne resolucije. A. P. Kralj Pavel na poti v Benetke KRF, 18. — Giški kralj Pavel s kraljico Frideriko, prestolonaslednikom Konstantinom ter princesama Sofijo in Ireno je danes odpotoval s torpedovko «Poiemistis» proti Benetkam. Od tu bodo vsi skupaj odšli v Florenco. Razen Italije bodo obiskali Švico. Avstrijo, Zahodno Nemčijo ter Skandinavijo. Ostali bodo izven Grčije dva meseca. Akcije upornikov v Kamerunu YAOUNDE, 18. — V dveh skega Kameruna se nadaljujejo akcije upornikov. Od konca junija je bilo 32 mrtvih in 15 ranjenih med prebivalstvom obeh pokrajin. Poleg tega je bilo ubitih 22 upornikov. V zadnjih dneh so skupine oboroženih upornikov izvršile atentate proti Evropejcem, funkcionarjem in kamerunskim dostojanstvenikom. Od 8. do 16. avgusta je bilo izvršenih 7 atentatov, pri čemer so bili trije mrtvi in pet ranjenih. pokrajinah Kameruna (Mungo ] kovič. BEOGDAD, 18. — Sinoči je odpotovala v Združene ameriške države in Kanado skupina jugoslovanskih kmetijskih strokovnjakov. Jugoslovanski strokovnjaki se bodo na tem potovanju posebno zanimali za načine gojitve hibridne koruze, soje, sladkorne pese in plantažne vzgoje dreves. Skupino vodi predsednik zveze kmetijsko-gozdarskih zbornic Jugoslavije Ivan Vu- Mladinske delegacije Afrike in Lat. Amerike BEOGRAD, 18. — Kot gost centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije so že več dni v Jugoslaviji zastopniki mladine študentskih organizacij desetih držav Afrike in Latinske Amerike. Doslej so obiskali Zagreb, Beograd, No-visad, Ljubljano, dela na avto cesti «Bratstvo in edinstvo# in nekatera podjetja, kjer so se zanimali za delavsko samoupravo. Mladinci Cila, Bolivije, Kolumbije, Venezuele. Peruja, Gane, Senegala, Konga, Dahomeja in Madagaskarja so imeli tudi več sestankov z zastopniki jugoslovanske mladine in študentov. Kubanska pri Titu BRIONI, 18. ■— Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes na Brionih člane misije dobre volje Kube pod vodstvom izrednega veleposlanika dr. Ernesta Dževara Ser-na. Navzoča sta bila tudi državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič in državni tajnik za obrambo armadni general Ivan Gošnjak. Tito se je nad eno uro pogovarjal s člani misije. Zanimal se je posebno za revolucionarno borbo kubanskega ljudstva in za sedanje stanje na Kubi. Po sprejemu je Koča Popovič priredil kosilo 'na čast kubanski misiji. Nehru sporoča Eisenhowerju in Hruščevu voščila za uspeh pri njunih razgovorih Kitajska in razorožitev na važnem mestu med razgovori • V Parizu zanikujejo, da je Vinogradov predlagal de Gaullu sestanek s Hruščevom NOVI DELHI, 18. -- Danes so javili, da je Nehru poslal predsedniku Eisenhoverju in Hruščevu brzojavki z voščili za uspeh njunih napovedanih razgovorov. V ločenih brzojavkah izraža Nehru upanje, da bodo razgovori privedli do zmanjšanja mednarodne napetosti in do okrepitve miru v svetu. V svojih odgovorih se Ei-senhower in Hruščev zahva- ljujeta za voščila in poudarjata zaupanje, da bodo razgovori prispevali k medsebojnemu razumevanju in da bodo blagodejno učinkovali na svetovni položaj. LONDON, 18. — V sovjetskih krogih v Londonu izjavljajo danes, da bodo pri razgovorih med Hruščevom in Eisenliowerjem zavzemala važ. no mesto vpraašnja, ki se tičejo Kitajske in razorožitve. Domnevajo, da bo Hmščev spet načel vprašanje kitajskega predstavništva v OZN in tudi formoško vprašanje. To tudi zaradi tega, da pomiri, kitajsko nezadovoljstvip zaradi njegovega sestanka z Ei-senhowerjem. Baje namerava Hruščev tudi obnoviti znani sovjetski predlog za nenapadalno pogodbo med ZDA m SZ ali pa med državami NATO in državami varšavskega pakta. Pred- vsem pa se bo Hruščev zavzemal, naj bi še letos sklenili sporazum o prekinitvi jedrskih poizKusov. V Bonnu pa skeptično sprejemajo govorice, da bi liru-ščev utegnil predlagati Eisen-howerju, naj bi ustanovili zemeljski hodnik med Zahodno Nemčijo in zahodnim Berlinom. V zameno pa bi n orale zahodne države umakniti svoje čete iz zahodnega Berlina V političnih krogih poudarjajo, da bi tak predlog bil v nasprotju s stališčem, ki ga je SZ zavzela v Ženevi. Poleg tega pa bi bil nesprejemljiv za bonnsko vlade. PARIZ, Is. — Govorice in številne domneve, ki so krožile v Parizu, v zvezi z možnostjo sestanka med de Gaul-lom in Hruščevom in ki so nastale zaradi nenadnega razgovora med de Gaullom in sovjetskim poslanikom Vino-gradovom, so nocoj praktično utihnile. Uradno so še vedno zelo re- London Med pripravami za Eisenhowerjev obisk v Evropi in SZ vedno ostreje obtož vlado da vodi nerealistično politiko Napadi na Adenauerja, ker sodeluje pri pripravah za francosko atomsko bombo - Septembra posvetovanja v svetu NATO o Eisenhowerjevem sestanku s Hruščevom WASHINGTON, 18. — Predstavnik državnega departmaja je danes izjavil, da ameriška vlada sedaj »razmišlja o predlogu, naj bi državni tajnik Herter razpravljal o bližnjem sestanku Eisenhower - Hruščev s člani stalnega sveta NATO med svojim bivanjem v Parizu, in to v splošnem okviru obiska predsednika Eisenhowerja v Zahodni Evropi konec avgusta in v začetku septembra#. Predstavnika so prosili, naj bi komentiral nekatere informacije iz Bruslja, da ima stalni svet NATO v načrtu, da 2. septembra razpravljajo v Parizu s Her-terjem o sestanku Eisenho-vverja in Hruščeva. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da je ameriški predsednik dal jasno razumeti, da njegov sestanek s Hruščevom ne pomeni pogajanj o temeljnih nerešenih vprašanjih med Zahodom in Sovjetsko zvezo. predstavnik je prav tako omenil, da je Eisenho-vver izjavil, da nima nobenega namena, da bi skušal prevzeti vlogo predstavnika zahodnih držav, ko se bo sestal s Hruščevom. Predstavnik je dodal, da je ameriška vlada vsekakor vedno vodila in še vodi polvtiko tesnih posvetovanj v svetu NATO z vsemi člani zavezništva o vprašanjih, ki se jih tičejo, posebno pa o tistih, ki se tičejo odnosov s Sovjetsko zvezo. V državnem departmaju poudarjajo, da ameriška vlada Danes prideta v Koper H. Selasi in maršal Tito Beograjski komentarji o resoluciji kongresa ZDA glede Kitajske 'bbanšuVeik' v '1 bri-i O 4'°Ve;i.mer'škef>a Pripra-mv*Pcije za ‘n za usta-e Prav7"" S°di- ki :o Istri, Slovenskem Primorju, Gorenjskem so postavljeni slavoloki z napisom «Dobrodošel!». Po ogledu tovarne Tomos v Kopru bo visoki gost v spremstvu maršala Tita odpotoval v Postojno, kjer si bo ogledal postojnsko jamo. potem pa nadalje preko Ljubljane in Kranja na Bled. Po programu bo Haile Selasi poleg Bleda obiskal v Kranju tovarno »Iskra#, Brdo pri Kranju, od koder se bo vrnil na Bled. Po vrnitvi na Bled bo predsednik Tito v vili Bled priredil slovesen sprejem, družbene organizacije in občinski ljudski odbor Bleda pa »De-ne.ško noč# na jezeru. Z Bleda se bo etiopski cesar v spremstvu Tita vrnil na Brione preko Vršiča, Trente, Nove Gorice in Kopra. Resolucijo ameriškega kongresu proti sprejemu Kitajske v Organizacijo združenih narodov ocenjujejo v Beogradu kot škodljiv korak, posebno še. ker se trenutno javljajo nove možnosti za izboljšanje mednarodnih odnosov, in ko je potreba po realizmu večja kot prej. Organizacija združenih narodov je zadnja leta sprejela nove člane in s tem storila nov korak v smeri u-niverzalnosti. Toda o dejanski univerzalnosti organizacije ne bo mogoče govoriti, dokler ne bo sprejeta tudi LR Kitajska. Zastopniki številnih držav, ki so se že od samega začetka zavzemali za sprejem Kitajske v Združene narode, med katerimi je tudi Jugoslavija, so stalno opozarjali na škodljive posledice ignoriranja vlade velike Kitajske. «Zapiranje vrat Kitajski za vstop v Organizacijo združenih narodov je nerealistično dejanje, ugotavlja nocojšnja «Horba», in škoduje mednarodnim odnosom tako glede obveznosti reševanja odprtih mednarodnih vprašanj kot glede izboljšanja mednarodnega ozračja. Nerealistično stališče do kitajske udeležbe Organizaciji združenih narodov, piše »Borba#, je spremljevalec pretekle dobe, ki se ne bi smela ponavljati. Zadnje čase je močno narastla potreba po večjem realizmu v mednarodni politiki#, zaključuje »Borba#. B. B. pripisuje veliko važnost rednim razgovorom v stalnem svetu NATO. Uradni predstavnik je izjavil, da se bodo o sestanku Eisenhovverja in Hruščeva vsekakor posvetovali v stalnem svetu NATO. Toda zadevo še vedno proučujejo. Medtem je Bela hiša javila, da bo Kisenhower prišel na letališče VVahn blizu Bonna 26. avgusta ob 18.30 po krajevnem casu namesto ob 9 zjutraj dne 27. avgusta. To je bilo sklenjeno, zato da bodo Eisenhovver in njegovi svetovalci lahko počivali eno celo noč, preden začnejo razgovore v treh evropsKih prestolnicah. V London bo Eisenhower odpotoval 27. avgusta zvečer, predstavnik Foreign Ofiicea je izjavil, da je «dnevni red razgovorov Eisenhovver - Mac Millan združen y eni besedi: «svet». Dodal je, da pri razgovoru ne bo izključen noben argument. Predsednik zunanjepolitične komisije francoske narodne skupščine Maurice Schumann pa je sinoči izjavil, da se bo general de Gaulle med svojim razgovorom z Eisenhutverjem pritožil zaradi ameriške politike do Alžirije. »Alžirski u-porniki, je izjavil Schumann Kakor je .znano, je Debre | jem nedavnem govoru poka-govoril v nedeljo v Srednji ‘ zal, da trpi na kompleksu Franciji in večino svojega govora posvetfl Alžiriji. Govoril je o strateškem pomenu Alžirije in o gospodarski varnosti Sahare. V zvezi z bližnjim sestankom Hruščeva in Eisenho-\verja je izjavil: »Kdo bi si mogel pred šestimi leti reči, da bodo med Moslrvo in Wa-shingtonom skrbno organizirali obiske voditeljev držav.# Takoj nato pa je dodal: »Da bi se izognila, da ne bo zdrobljena s sporazumi med zelo velikimi silami, mora biti Francija sposobna, da se varuje in la jo razumejo.# Dalje je Debre izjavil, da ima Francija pravico, da v tem trenutku zahteva popolno podpj-ro zaveznikov glede Alžirije. Dodal je, da obnovljena Francija ne bo dopustila, da bi sistem zavezniških paktov izkoriščat njene slabosti za podrejanje Francije, ter da razgovori med največjimi ne smejo potekati v Škodo Francije. Britanski tisk odgovarja na izjave Debreja s poudarkom, da ni mogoče podpirati Francijo v nerealistični in prestižni politiki ter v politilki veličine, ki grozi, da pride v neposreden spor s splošno atlantsko politiko. Kar se tiče bojazni Debreja v zvezi z razgovori Hruščeva in Eisenho-tverja, pripominja «Times»: «Take ugotovitve prav gotovo ne bodo ublažile ozračje Ei-senhovverjevega obiska v Parizu.’ «Dailv Mail» napada gen. de Gaulla ter pravi, da mu bi bili sprejeli de Gaullovo ponudbo o »miru pogumnih#. 1 primanjkuje duha sodelovanja če ne bi stališče »nekaterih | z zavezniki. »Nevarnost se-francoskih zaveznikov# spod- j stanka je, dodaja list, in tudi bujalo Alžirce, da so mislili, Mac Millan se je zaveda: toda bo Francija na konu osta- | da mnogo večja je nevarnosl. la v alžirskem vprašanju de j če do sestanka ne pride; smo- plomatsko izolirana. To spod- ter vseh odgovornih državni- bujanje je glavni vzrok zavla čevanja konca te nesmiselne in bratomorne vojne. Noben Francoz nima večje avtoritete kakor gen. de Gaulle, da gre po tej poti, in noben Američan ne more tega bolje razumeti kakor predsednik Eisenhovver.# Pariška vlada bi hotela, da bi ZDA v OZN glasovale za podporo francoskega stališča, ko bodo o Alžiriji razpravljali v skupščini OZN. Na podlagi dosedanjih informacij pa se ZDA mislijo pri glasovanju vzdržati kako rdoslej. Afriško-azijska skupina upa, da bo to pot večina glasovala za resolucijo ,ki obsoja Francijo, ker noče priznati neodvisnosti Alžiriji. LONDON, 18. — Ves britanski tisk zelo poudarja izjave francoskega ministrskega predsednika Debreja, ki je izjavil, da se njegova vlada ne bo dula »streti po sporazumih# med velikimi državami. »Times# in «Daily Telegraph# tolmačita te izjave kot obtožbo Anglije in Amerike, da ne podpirata dovolj francoske politike v Severni Afriki in da sabotirata njene življenjske interese. Seveda so v francoskih vladnih krogih zadovoljni zaradi ostrosti Debrejevih izjav. Debre je namreč zahteval popolno podporo zaveznikov v francoski politiki v Alžiriji. Takega mnenja pa niso voditelji opozicije. Njih tisk ocenjuje Debrejev govor kot začetek nove diplomatske o-fenzive pred sestankom de Gaulla z Eisenhowerjem in pred OZN. kov pa bi moral biti, doseči konec hladne vojne tudi za ceno žrtvovanja posebnih interesov#. «Yorkshire Post# pa napada Adenauerja in sarkastično govori o «njegovih grobih naporih, da bi bil z„ vsako ceno simpatičen Angležem#. Pri tem poudarja nesmiselnost njegove zahteve, naj bi Mac Millan posredoval, da bi prenehala kampanja angleškega tiska proti njemu. Tudi laburistični »Dailv He-rald», liberalni »Manchester Guardian# in liberalni »Nevvs Chronicle# komentirajo v svojih uvodnikih francosko politiko in jo zelo ostro kritizirajo. . Laburistično glasilo označuje z »grehom proti človeštvu# francoski namen, da napravi jedrski poizkus »prav v trenutku, ko se vidi možnost sporazuma med ZDA, SZ in Veliko Britanijo o prekinitvi eksplozij#. »Adenauer, nadaljuje list, podpira de Gaulla, in gen. de Gaulle podpira Adenauerja. Ta dva neuklonljiva starca sta združena v sovraštvu, ki ga gojita proti zamisli se, Stankov med Eisenhosverjem in Hruščevom#. «Daily Herald# ponavlja obtožbe, da Nemčija sodeluje pri pripravljanju francoske atomske bombe, in zaključuje: «Vsekakor mora vse zahodno zavezništvo preprečiti eksplozijo te bombe#. »Manchester Guardian# pa piše: «Zahteve Francije so ne- jesenskim zasedanjem i jasne, toda odločne. Mimstr- preganjanja, kar se tiče alžirskega vprašanja. Ce Francija res hoče celotno podporo zaveznikov v alžirski vojni, tedaj ji je treba jasno povedati, da je ne more dobiti. Toda sta druga dva načina, po katerih se lahko ugodi njenim zahtevam brez hinavstva. Dati Franciji — in ne samo Franciji -— večje politično nadzorstvo pri uporabljanju taktičnega jedrskega orožja v Evropi in uvesti sistem tesnejših političnih posvetovanj na višji ravni, kakršna je sedanja v svetu NATO#. «Ne\vs Chronicle# pravi: »Francija ne sme pozabiti, da se je pred desetimi leti povezala v atlantsko zavezništvo. Njeno sedanje stališče in njene geste lahko samo zbe-gaio zaveznike. Velika zahodna sila je v sedanjem trenutku Amerika: pripravljajo se veliki razgovori. Francozi izzivajo Ameriko prav v sedanjem trenutku in s tem ni-akor ne prispevajo k sporazumu med Vzhodom in Zahodom#. Slabo vreme v Južni Italiji BARI, 18. — Slabo, kar jesensko vreme, je doseglo sedaj tud; južne predele Italije, kjer je vladala doslej precejšnja vročina. «»---------- DUNAJ, 18. •— Oblasti javljajo, da znaša škoda zadnjih poplav najmanj milijardo šilingov (okrog 25 milijard lir). Največja škoda je nastala na Salzburškem. zervirani glede vsebine omenjenega razgovora. Toda kakor se je izvedelo v nekaterih poučenih krogih ter iz drugih virov, se lahko trdi naslednje Vinogradov je izročil de Gaullu sovjetsko spomenico, ki se tiče predvsem Berlina in ki ni sestavljena v prijateljskem tonu. Spomenica govori o berlinskem vprašanju ter o drugih mednarodnih vprašanjih. V noti ni nobenega govora o vabilu Hruščeva de Gaullu, naj bi prišel v Moskvo, ali pa o tem, da bi se Hruščev ustavil v Parizu. Vsekakor ne bo vsebina spomenice objavljena, dokler še francoski zunanji minister de Murville ne vrne s počitnic v Švici. V poučenih krogih dodajajo, da je Vinogradov med razgovorom z de Gaullom praktično razpravljal o sedanjih francosko-nemških odnosih in da je ponovil utemeljitve in predloge o nemškem vprašanju, kakor jih je Gromiko že obrazložil v Ženevi. To trdi tudi «France Soir», medtem ko je «Le Monde# mnenja, da je sovjetska nota sestavlejna v prisrčnem tonu do de Gaulla in da je pismen odgovor Hruščeva na nekatera vprašanja de Gaulla glede stališča Moskve do Francije in Alžirije. Poleg tega so nekateri mnenja, da je sovjetski poslanik izročil de Gaullu posebno pismo Hruščeva. ki omenja ime sovjetskega visokega funkcionarja (Mikojan?), ki naj bi odprl prihodnjo sovjetsko razstavo v Marseillu, Po mnenju lista »Pariš Pres. se» je namen sedanjega sovjetskega koraka povzročiti razpoko v francosko-nemških odnosih in s tem tudi v NATO, zato da okrepi položaj SZ pred začetkom razgovorov med Hruščevom in Eisenhowerjem. Poplave v Bosni SARAjEvO, 18. Enote'jugoslovanske vojske in skupine gasilcev sodelujejo pri evakuaciji prebivalstva šestih vasi Severne Bosne, ki so poplavljene zaradi dvodnevnih nalivov. Zaradi poplav je izoliranih še več drugih vasi tega področja. Voda je dosegla višino enega metra. V Sarajevu je voda poplavila številne kleti. Našli so mrlve štiri alpiniste SALZBURG, 18. —« Štiri od devetih turistov, ki so v nedeljo izginili v masivu Visokih Tur, so našli davi na VViesbachhornu (3564 m). Tri druge alpiniste so našli v zelo slabem stanju in se je bati, da ne bodo ostali pri življenju. Zalotila jih je strašna nevihta, ki je trajala 48 ur: te tri osebe kažejo vse znake zmrz-njenja. Iščejo še nadaljnja dva turista, med katerima je ena ženska. NICA, 18. — Zdravstveno stanje Wins!ona Churchilla baje spet povzroča zaskrbljenost. To se domneva po tem, ker se je Lady Churchill nenadoma odločila, da odloži odhod v London, kot je bilo prej določeno. Časnikarjem je dejala, da je Churchill samo precej truden. Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da bivši premier ne prihaja več iz vile, kamor se je vrnil po križarjenju z Onassisovo jahto. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiaiijiii mm, iiiiiiimmuiiiminitniiim ALASSIO, 18. — Igralec Gil-berto Govi je prejel nagrado «zloti zid 1959» kot ligurski igralec, ki si je l. 1959 pridobil v Italiji največjo popularnost. Priprave za kongres gluhonemih v Wiesbadnu WIESBAUENc 18. — Tajništvo Svetovne zveze gluhonemih je danes preučilo. Vse zapleteno organizacijsko delo za pripravo III. svetovnega kongresa gluhonemih, ki se bo pričel 22. t. m. pod pokroviteljstvom predsednika Zahodne Nemčije Heussa. Vsi člani tajništva so pohvalili organizacijsko delo, ki so ga opravili nemški gluhonemi. Nato je govoril predsednik Svetovne zveze gluhonemih Dragoljub Vukotič, generalni tajnik dr. Cesare Magarotto, ter podpredsednik Vittorio Ie-ralia, ki so govorili o mednarodnem delu v okviru ONU, UNESCO ter Svetovne zdravstvene organizacije. Prikazano je bilo tudi doslej opravljeno delo raznih državnih zvez, zlasti jugoslovanske in italijanske. Jutri se bo baje nadaljevala, ko bodo proučili obširen program dela za pet dni kongresa. Churchill bolan? Močni potresi v Ameriki Precej smrtnih žrtev Večje število oseb izoliranih zaradi plazu ¥ nekem kanjonu SAN i RANC1SCO, 18. — j sti so prebivalce več naselbin Na ^ področju Pacifika so pre-j v dolini opozorili, naj bodo ' pripravljeni za evakuacijo od teklo noč in davi ob zori za beležili močne potresne sunke, in to zlasti na Salomonskem arhipelagu (britanski protektorat na Pacifiku), v Kaliforniji, v severnozahodnih državah ameriške unije (Wa-shington, Oregon, Wyoming in Idaho), v Britanski Kolumbiji ter v Kanadi. Na Salomonskih otokih so potres čutili zlasti na otokih Gizo in Lavella, kjer so se začeli sunki kmalu po 8. uri dopoldne in so trajali s presledki celo uro. V Kaliforniji se je na tisoče oseb zbudilo zaradi potresnih sunkov, ki so (rajali, kot so povedali znanstveniki iz sejz-mološkega observatorija kalifornijske univerze, okrog 45 sekund z osmo stopnjo po Richterjevi lestvici; to že ni mnogo manj od potresa leta 1908 v San Franciscu, ki je dosegel 8,25 stopnje. V severnozahodnih državah ZDA je bil potres posebno močan v naravnem parku Yel-lowstone. Skoda je znatna zlasti pri jezu iz. armiranega betona Hebgen na reki Ma-dison; na jezp je nas pla ne; [ski predsednik Debre je v svo-, varna razpoka. Zaradi varno- trenutka do trenutka. Jez je bil zgrajen pred 44 leti. Okrog 150 oseb na kakih 50 avtomobilih je baje blokira-lanih v nekem kanjonu blizu jeza Hebgen. Izolirane osebe ;e baje našel pilot nekega letala. cestne policije. Približno 11 km od jezu se je utrgal plaz, ki je avtomobilom zaprl pot. Po zadnjih vesteh je smrtnih žrtev potresa v seyerno-z.ahodnih državah ZDA najmanj 16, (oda policija meni, da bo na koncu to število še višje. Sest mrtvih je bilo pri glavnem plazu, ki je nekaj kilometrov od jeza Hebgen pognal cel hrib v reko Ma-dison. Avtomobilistom, ki so blokirani v kanjonu, so poslali pomoč s helikopterji. Vendar pa tem osebam ne grozi neposredna nevarnost in bi se lahko rešile tudi peš. Tudi trije mostovi, ki vodijo k jezu Hebgen, s0 se preteklo noč med potresnimi sunki zrušili V zadnjem trenutku se je zve Vin da ie neka kom si ja Hebgen ter ugotovila, da njegovo stanje ni tako, da bi lahko povzročalo zaskrbljenost in tako tudi, vsaj za sedaj, ni mislili na to, da bi se lahko zrušil. Ta jez je bil zgrajen leta 1915 ter se dviga v višini 1800 m nad morjem. Sredi armiranega betona je jez napolnjen z zemljo; visok je skoraj 30 metrov, dolg pa nad 200 m. SANTIAGO (Cile), 18 — Osem oseb je bilo mrtvih in mnogo ranjenih med potresom, ki je prizadel področje Rio Amarillo v južnem Cilu, Ogromen plaz je nastal na skrajnem jugu države zaradi močno narasle reke Amarillo. Mrtvih je najmanj deset. Številne hiše so porušene, prav lako pa je odneslo ceste in mostove. sl.oeovnjakov pregledala jez i Oropi. LONDON. 18. — Davi so v londonskem observatoriju zabeležili potres, kakršnega niso zabeležili že tri leta. PRATO, 18. — Davi s0 v sejzmološkem obsevatoriju San Domenico zabeležili močan potres. Prav tako so zabeležili močan potres v meteoro-e.jzmološkem observatoriju v PRIMORSKI DNEVNIK — 2 19. avguiti Vreme včeraj: NajviSja temperatura 23,4. najnižja 14.3, zračni tlak 1015,9 paHKA PHOHVBTA J Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 21 avgusta ob 18. uri na sedežu v Ulici Roma 19-11. Prosvetno društvo »Ivan Can kar« obvešča vse gojence baletne šole, da se redni pouk, ki ga vodi Adrij-an Viles, prične v torek 1. septembra 1959 ob običa.ni url. 'i.a nova vpisovanja v torkih in četrtkih od 9. do 11 ure in od 15 do 17. ure v Ulici Montecchi C-1V. Sunek vetra ga je vrgel z lestve Romeo Maddaleni iz Ul. Cor. ridoni je moral včeraj popoldne popraviti v Ul. Soncini žleb neke hiše. Zato je splezal na 3 metre visoko lestev. Toda močan sunek vetra ga je presenetil in ga vrgel na tla. Kljub nevarnemu padcu se je Maddaleni na srečo samo malo ranil na zapestju desne roke in udaril v hrbet, zaradi česar se je vseeno z rešilnim avtom odpravil v bolnišnico, Po mnenju zdravnikov, ki so (darovi »n prispevki) Namesto venca na grob pokojne Mare Samse, bivše •članke uredništva, darujejo uredniki in ostalo osebje uredništva «Primor. skega dnevnika« 16.000 lir za Di j-aško Matico. V isti namen darujeta Vlasta in Armid Ukmar 1000 lir za Dijaško Matko. Namesto cvetja na grob Mare Samse daruje družina Kapun-So-sič z Opčin 1000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob Mare Samse daruje Silvana Malalan 500 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. pi-sateljice Mare Samse daru.e Dra. go Pahoi Slovenski prosvetni zvezi v Trstu pet izvodov njene I knjige »Trst me je klical« s proš-1 jo, da jih ta razdeli med mlade člane prosvetnih društev. Okoli 11.30 se je pred otroško kliniko v Ul. Manzoni ustavil taksi, iz katerega je izstopila 23-letna Laura Švara iz Vrdelce Skoljeta. 2enska, ki je držala v naročju svojo 11 mesecev staro hčerko Adrija-no, je hitro stekla v notranjost in prosila zdravnike za pomoč. Njena hčerka je bila namreč v kuhinji v stajci in se je igrala. Nepričakovano pa se je dvignila do roba in se prevrnila čez ter padla na trdi tlak. Pri tem se je udarila v glavo in ker ima verjetno možganski pretres, so jo zdravniki pridržali. Okrevala bo baje v 4 dneh. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! ( Šolske vesti ) NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 3; Eenussi, Ul. Cavana 11; Al Ga-leno, Ul. sv. Cllina 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg Sv. Frančiška Ravasini, Trg Liberta 6; lekar. ni v Barkovljah in v Skednju. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče: «ovalne» 176 235 224 limone ..... 59 118 94 jabolka; «I.» ...... s . 153 212 188 «II.» 29 130 71 hruške 24 141 83 breskve I 83 141 106 breskve II 24 71 59 slive 12 94 59 grozdje 71 118 100 pesa . 50 100 80 kumarice 36 71 41 čebula 30 47 36 novi fižol ..... 83 130 100 stročji fižol .... 47 235 59 razna solata .... 60 140 100 melancane 12 60 29 krompir 21 35 25 paprika 24 141 36 oaradižnik 29 60 47 zeleni radič .... 60 400 130 bučice 59 141 106 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). «» . Valute Milan I Rim Zlati funt Marerigo Dolar . . . Frank franc Frank švlc. .' Sterllng Dinar Šiling Zlato .... | 702.— Zah n. marka i 148.— 5950.— 6050,— 4375,— 4475 — 617,— 621 — 123,— 126.— 143.— ! 144.— 1725.— i 1750.— 80.— | 83,— 23,75 I 24.25 704 — 149,— Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1959-60 vršila po naslednjem razporedu; od 1. do 30. avgusta vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure; od 1. do 25. septembra vsak dan od 9 do 12. ure. Potrebna obvestila se dajo v tajništvu zavoda, Piazzale V. Gioberti 4 Tajništvo Državne nižje strokovne trgovske šole v Trstu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpise v vse tri razrede vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure. Za vpis v I. (prvi) razred so potrebne še naslednje listine: 1. Rojstni list, 2. Izpričevalo o preceplje-nju, 3. Izpričevalo o zdravih o-čeh, 4- Zadnje šolsko izpričevalo. Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne sole v Trstu, Rojan - Ul. Montorsino št. 8 obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960, po sledečem razporedu; od 1. do 30 avgusta vsak dan od 10. do 11. ure in od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure Posebno opozarja, da za vpis v J. (prvi) razred so potrebne sledeče listine: 1. rojstni list izdan od ana-grafskega urada; 2. izpričevalo o precepljenju in 3 zadnje šolsko izpričevalo. Vsa ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole Na Državni Višji realni gimnaziji s slovenskim učnim je zikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom (realnim) tudi popol ne razredne s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-1960 od 1. avgusta do vključno 10. septem bra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zaretto vecchio 9-II. Navodila giede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Trstu pri Sv Jakobu obvešča starše in u-čenče, da se je že pričelo vpisovanje na to šolo od 1. avgusta dalje. Vsa potrebna obvestila glede dokumentov dobite v tajništvu dnevno od 9. do 12. ure Ravnateljstvo državnega industrijskega strokovnega te čaja v Dolini obvešča, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960 po sledečem razporedu: od 1. do 30. avgusta vsak dan od 9. do 11. ure, od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12 ure. Ostala potrebna obvestil daje tajništvo šole. Opozarja nadalje, da s prično vsi popravni izpit (razredni in nižji tečajni) ponedeljek dne 7. septembra ob 8.30 zjutraj, po razporedu in urniku objavljenima na glasni deski šole. Nagrade dijakom ti* Natečaj za službo v državnem arhivu R I N O D Ezcelsior 16.00 «Hlša ob reki«, Z. Jeanmarie, J. C. Pascal. Fenice 16.00 »Fantje juke-boxa», T. Dallara, B. Curtis, F. Bu-scaglione. Arcobaleno 16.00 «Zivljenje gang. sterja«, S. Cochran. Prepov. mladini, Supercinema 15.30 »Tam, kjer sonce žge«. Pat Wayne in Yvon. ne Craig. Filodrammatico. Zaprto. Grattacielo 16.00 «Skušnjave g. Smitha«. Curd Jungers, Debbie Reynolds. Zadnji dan. Cristallo 16.00 «Arzen in stare čipke«. Gary Grant, Jack Car-son. Capitol 16.30 »Ljubezenski predor«, D. Day, R. VVidmark. Prepovedano mladini. Astra Roiano 16.30 »Blazni princ« O. Versois, H. Buehholz. Alabarda 16.30 »Karavana suženj«, V. Stack in M. Cruz. Aldebaran 15.30 #Zgodba o doktorju VVassellu«, Gary Cooper. Ariston. Glej letni kino. Aurora 17.00 »Leseni narednik«, J. Lewis in D. Martin. Garibaldi 16.00 »Lovci na morske pse«, V. Mature, Karen Steele. Ideale 16.00 »Pustolovščina na dvoru«, M. Koch, M. Cramer in J. Stochel. Im pero 16.30 »Ciao, clao bambl-na», E. Martlnelli, A. Cifariello Italija 16 30 «Carovnica v nebesih«. J. Stewarf, Kirn Novak. Moderno 16.30 «Tom in Jerry po tretji rundi«. Technicolor, cine-mascope. s. Marco zaprto. Savona'16.00 «Zena iz sanj«, Pat Boone, Terry Moore. Viaie 16.00 «Rešite Zemljo«, R. Loggia, L, Kerr Vittorio Veneto 16.00 »Hrast velikanov«, S. Hayward V, Hefling. Massimo 16.30 »Beg na smrt obsojenega«, F. Keterrier in C. Leclainche. Novo cine 16.00 »Ne izgubljajmo glave«, Ugo Tognazzi. Odeon. Zaprto. Radio. Zaprto. LETNI; Arena dei Eiori (Ul. Ghirlandalo) 20.00 in 22.00 «Bohotna blondinka«. Jayne Mansfield, Tony Randall. Arena Diana (Ulica Revoltella) 2Q.00 in 22.00 »Irski upornik«, R. Hudson, Barbara Rush. Ariston 20.15 «Junak našega časa«, A. Sordi, Tina Pica. Garibaldi 20.15 in 22.00 »Lov na morske pse« Paradiso 20.00 In 22.00 »Krilati vragi«, J. Wayne, R. 'Ryan, J. Carter. Marconi 20.00 »Dolina tisočerih hribov«, B. Lee, M. Craigh. Ponziana 20.00 «Clovek — plen«, Jane Greer In R. VVidmark. Secolo (Sv. Ivan) 20.00 «Goli griči«, D. Wayne, K. Wynn, Y. Barton. stadio 20.15 «Morski orli«, Gary Cooper, Jane Wyatt, Valmaura 20.00 »Manina... deklica brez tančic«, Brigit0 MILJE: « Verdi «Zgodba o jeanne" SREDA, 1«. avl«50 TRST * RADIO 11^ 7.00 Jutranja 8,Ia5^?’ ivP7nn rirobiŽ 00. •, ll obvezno, drobiž ’ 2.10 Za vsakogar neSa svetu kulture; 12-55 “ turo Mantovam; 13.M ^ lodije; 17.30 Plesna Felix Mendelssohn: ^ violino in orkester^v,-^ 64; 18.30 Slovenske f ne zasedbe; 19.00 Zč ^ daja: 19.20 Pestrail‘ Šport; 20.30 Glasb«0? 21.00 «Zadeva P'njSjl dveh delih; nato M« vij; 23.00 Kvartet «^ ghan; 23.30 Polnočna » TRST 11.30 Operna glasbi stran; 12.30 G}* „ri' ja stran; 17.30"Kavarniški Konc«!,, ansambel Carla Haydee, pripovedke,^ brez besed; J,9,'1 L, rt«'j n-poldan: 20.00 Glasbe ^ Do medij; 21.00 Koncert - Sj va instrumentalnega,.,. Jjjj, 2.00 Aleksander pušk'e; ješ«1 Onjegin - romar 10.00 Zeleni diskov,,. iv- ari II. PRC Sil* *IG«-J> 1V,VV jjM trideset* let z_vočne»ajj ja001**7 2. danska oddaja; tretji; 16.00 Tretja 91 Glasba za vse; 20.30 21-0«. J^rd ni variete; v«>n" i • — variete; 22.00 1,1 nar — radijska kom p, kopeb.,,« n Poročila v nalll i ti 17 15. 19.15 . 22.30.__, ,jt’ n Poročila 15.00 siov.: RK s, tro; 8 00-12.00 Pr’'"Ti» Opoldanski koktajl. skladbe; 13.15 Turis^! |1 13.40 Kmetijski naj",. « melodije do melodij, turni za-piski; 14.40 rnevi; 15‘40_t>uet ,D*$lfd m Trio iz Doline; nos RL; 17.00 IgWUjšJ' iz Ljubljane: 17-3® ,jjd- mi; 18.20 Baletna * pj-L Obzorja; 19.00 P0)Ri,; 19.30c22.15 Prenos n r stanek s Ted Heatb«J jč vim orkestrom; za godala. SLOVENI'^ 8.05 Alpski zvoki, - ski radijski roman ' grfj njih - James Krd^jl ki v zavetrju, ir>. godci v pretekflgj 1L lo Ura glasbene geogr, vrtiljaku zabavnihf ^ Nastopa pevski jgir Rob«; 11.00 Klavir5* y rJ a-*_l lUtf, MPl varda Griega; U-?®, tinske Amerike; aor»‘--i Češko godbo p. v. ka; 12.15 Kmetij5«!, Vet. Marko Dvospev) o list Renata Tebaldi, ^trt osemenjevanje v DV So"*t,:Beni« lici; 12.25 .DVOSPE V vlh oper. Jussy Bjorling. R°D )3,3j Mario del Monaco- (ji mantiffnega orkestr ^ toarja: N. Pagahim.^ S P. I. Čajkovski-razglednice; 14.jy v azgledmce; .onjlci 5 a; 14.35 J»gd5>?^n% i; 15.30 Poje IVWrj Skerja."Cork:/l Vi; L M klavir in god popotniki na tuje"1'. ,(JL jetno popoldne; u- paf°^ priletela« (slovenski_ mi); 17.30 Kale>d°V< !, lorul Po 1 -rt . melodij; 18.00 F® lluulc,, eovinab; 18.15 Ja® (A (simfonija v D-d“Si, 'tj vori o mednarodn $ 20.00 Od valčka } l^ 20.55-22.55 Opera s: J T — Ambroise Tr® , | * in 2. dejanje: jjridj alr.-,- 23.10.^ 1. medigra; m.™ _ri j-lasba; 23.40 AIP* zabavni ansambli. :VIZ‘JA ,fj tele oddji)J.3i> 15.00 Šolska daja za otroke; I " riete- 21.00 V imenu 22.35 Glasbeni va ročila. MALI ti t' ti k t 1SCEM 22-25-LETN^ SKO DEKLE, »'»13 ,;1 katera je pripr«’. v i poročiti in izseki; tlllt Se.stanek v baru Ulica Cellini 3 VOZNI RED VE (veljaven od 31. maja t. ODHODI Ljubljana Reka Trbiž 0.20 B Opčine • Beograd 3.50 P Videm < 5.16 P Videm 5.32 P Opčine 5.40 P Portogruaro 6.12 R Benetke - Bologna • Milan - Turin 6.20 B Videm . Trbiž 6.30 P Videm 6.55 B Benetke - Rim • Mi- lan - Turin 7.00 P Opčine 7.15 P Tržič (razen nedelj) 7.40 B Videm - Trbiž Du naj • Hamburg 8.39 B Opčine - Ljubljana 8.47 R Benetke Rim 9.45 P Videm - Trbiž 10.18 B Benetke - Milan - Pariz 10.30 P Portogruaro 12.20 B Videm 12.32 P Videm 12.53 R Benetke 13.30 P Benetke 13.35 P Opčine 13.50 B Videm • Calalzo (ob sobotah od 27. junija do 12. septembra) 14.25 P Videm 15.08 B Benetke - Milan • Pariz . Calais 16.10 B Opčine - Ljubljana • Beograd - Atene • 1-stanbul - Reka 16.17 P Videm 16.45 B Benetke - Bari 17.00 P Portogruaro 17.38 P Videm 17.55 P Opčine • Ljubljana 18.35 R Benetke 18.40 P Portogruaro 19.24 P Cervignano 19.45 B Videm - Trbiž - Du- naj - Muenchen 20.06 P Opčine 20.20 P Videm 21.45 p Videm 22.13 B Benetke - Milan • Turin - Genova - Venti-miglia - Marseille . Rim 0.10 B Videm (°djj» °d 28-hC septem®1* J 1.05 B Videm , lW 5.45 B Beogra® , r Ljubljan* OP*'"* no 6.23 P Cervign* 7.04 P Opčine. 7.15 P Videm „ 7.32 P Portogri>«,jj8i' 7.45 B Turin * 8.05 P Videm 8.33 B Videm 9.15 B Marseillfen<, ,v», /[ glia rin • netke 9.25 P Videm 9.45 B Muenche‘., 11.39 P Ljubija°ujdč^ 11.46 P Trbiž ■ 1154 R Benetke ^ 13.25 B Bari * J netke .fJ 14.05 B IstanbuJ .Al Beograd, 14.54 P portogruO‘ 15.07 B Calais 'ett* lan - 11 15.29 P Videm 16.55 P Videm 17.02 B Benetke 17.28 P Opčine VjdeI’/ 17.55 B Trbiž ' ,«» / 18.12 P Tržič 19.50 B Par« ' netke > 20.01 B Ljubija® 21.06 P Videm jjil* 21.15 R Turin '4 . Benet* 21.43 P Opčin® -pj 22.28 P Benetk® 22.40 B HamburW:»' Trbiž ' 23.40 B Turin ' . Benet B brzi — P potniški — R rapido primorski dnevnik 19. avgusta 1959 V ZDA se pripravljajo a? z& sprejem Hruščeva 0 V New-Yorku se govori o možnosti nenapadal-i* nega pakta med Atlantsko in Varšavsko zvezo % ’ New'dopisnikl Ipr.haja v javnost vest, da i; lojtnjm u so se z ža- je on DreDričan. da bo v ^znilfaž Meža odgovor in je I) .Iteli to ^lrano mimiko iz- Stene n^l;IetosnJe i!;, vsai £?,tnice ne bodo fcasss,** “*i* -- Hruščev - je vnrti f2 mesec dnu Beltega nriSa neki novinec bri ioree^driiviete^anov- d°- ttti vnif„ _ni lmel niti moči - ni°kakasrp Veže vsakega v,ak dan ‘ - Preveč novic Vov nanjeSe V8C pa odme‘ bo Ptemtčf? ne veruje, se bje koletn*•Vsaj iz nasled-tbralj v nnoVfj, k! Smo jo iti Iti hipo.slednjih 48 urah, v nasin°Povzeti %,e‘°Vlh.: Elsenho- Ketn!Ž!!?-inal Poziva na ®ajo lnbJt nci predvide-razgovor s predli, ia ' farižani pozva-berja Zdravijo Eisenho- gj1® sicer ' 7 v novinSe ,ni ono' kar !,BenUje S em poklicu '«st> ^iiteea m “T w °° f(le s tv?ozaika, ki more Mi trn* ,J° ^Popolnitvijo Sfc°.«»ko o tem, toda "Senzacionalna vse to so delci 'hsihi AmS -fazvoj odraža S Se "lke- V tem morije Sai.e(laj izrazito iz-^sednjlP0 osebna vloga M Eisenhowerja. ‘‘Jave *- a So , in „*• vse njegove (;k do SpH: njegove kret-da se i,cf Usmerjene na "S rdMe za fVan Čim boljše N n,, ® trenutek, ko bo «Tl Pristal „ “utek, ko bo letaL Washington-b»erjev . Očitna Ei- fihdoŽSS*. zelja Je, da £Mii prfiaaj0 z vsemi mo- l'e,°tnenjam stmi' da niti Va je n n° Vseh o'ajšav, On«..' Pr. nrerisorfnii,,. in P°nudha j predsedniko-> nsti n< ’ da Hruščev iz-5°Pter osebni heli- i <2* vštevš''Set’ ^ar zeli vi* ti m ‘ tudi onorišča 1 Vt a Eisena oporišča. i ftost ip enhowerjeva za- da d°bila tak ,ir- - Ce'o nil«?0116^1 Bele fck žePlsejO’ da je pred- viw °jem m razmišljati \ m mestu v zgodo- tedsednik iPi.Pti 5' jSSJi.Si"3,s' ”f K, dobm n da ne bl 4a elikemn prePusčati se 12 Sl^mu, to->„„„ ? Ve bliže okolice "‘"""iPMininmm,,,,,,,,, v Benetkah }"“stava knjig ® ,ev‘i o iilmii 'Vi j^Ke, i8 __ Ž^ki k^j^ozotov v Mar- V Tizia- Jlzni« je bila da- •'»% 7 “itnskih ^ednarodna «H»‘, • ki i0 „ .lh knPg in pe-k- 1 kaz«t? eja blmski fe- ,*«.t°‘Vorjena"v‘ Je DUa da‘ HhV® film---' mednarodna ŽOo *.?*kciitS'I*J j,e _razdeljena 'V!) cKcii v, iz ^deležuje se je , eli n 0 držav z nad NihVftkki soi^a je on prepričan, da bo v stikih s Hruščevom dosegel tak napredek, ki bc omogočil sestanek na najvišji ravni. To pa zlasti spričo okoliščine, da ameriške zahteve za to kar bi mogli označiti za napredek, postajajo vedno manjše, tako da nekateri komentatorji že zbijajo šale na ta račun. Nihče drugi kot Her-terjev pomočnik Dillon je na primeren način že napovedal, da bi predsednik mogel dati svoj pristanek na konferenco velike četvo-rice še prej, kot bi prišlo do vrnitve obiska, katerega datum še ni bil določen. S tem se potrjujejo prejšnje govorice, češ, da odpor zunanjega ministrstva proti temu sestanku se*ov držav ne bi bil niti do sedaj tako močan, če bi pariška in bonnska politika bili drugačni. Spričo okoliščine, da že prihajajo glasovi, da se je kancler sedaj omehčal, se v New Yorku ne izključuje možnost, da bi, kot prva gesta za pomiritev, moglo priti do nenapadalnega pakta med Atlantsko in Varšavsko zvezo. To pogodbo je ameriško zunanje ministrstvo do sedaj odbijalo z motivacijo, da je tako jamstvo dano že v ustanovni listini Združenih narodov. Zdi se pa, da se sedaj sprejema stališče, da bi od te podvojitve ne moglo biti škode, in bi se razgovori med Eisenhowerjem in Hruščevom mogli tako zaključiti z neko simpatično simboliko. Vse bo seveda v največji meri odvisno vprav od tega sestanka med predstavnikoma dveh največjih držav. To, v kar ni več moč podvomiti, je okoliščina, da je predsednik zastavil vso svojo avtoriteto za to svojo veliko pobudo. To je storil celo do te mere, da je na posebni tiskovni konferenci kušal prepričati novinarje, da bi se z njim strinjal tudi pokojni Dulles, če bi bil še živ. Vse to dokazuje v kolikšni meri je Eken-howerju do tega, da ta pobuda doživi uspeh. Vtis, ki ga je ta pobuda povzročila v ameriškem narodu, je močan, da ne rečemo drugega. Redko kdaj prej smo imeli momente, da bi mogli spoznati kako velika more biti predsednikova avtoriteta in kako poslužno mu ameriški narod sledi. Nasilnosti nekaterih politikov do prejšnjih gostov so sedaj izginile, glasovi nezadovoljstva so pritajeni. Ni mesta za drobno politikan-stvo, ni mesta za šalo. Gre za predsednikovega gosta, in predsednik govori v imenu naroda. In to se je zgodilo tako nenadno in nenavadno, da njegovi sedanji in potencialni biografi že govore o «novem Iku» ali celo o «starem Ikus> iz njegovih tpredpolitičnih dni». m — Otroka, pojdita ven, ker imava sedaj z gospodom resne pogovore! Etiopija razvija Delež jugoslovanskih strokovnjakov v gospodarskem razvoju dežele 2e prvi koraki po tej lepi deželi večne pomladi nas seznanijo z velikim naravnim bogastvom, ki je le delno izkoriščeno, in še to na razmeroma zelo primitiven način. Etiopija leži na razsežni planoti, ki ima okrog 2000 m povprečne nadmorske višine, s posameznimi vrhovi, ki se dvigajo tudi nad 5000 m. Planota se spušča proti Sudanu in Rdečemu morju, kjer vlada tropsko podnebje. V teh nizkih predelih doseže temperatura v dobi poletne suše tudi 50 stopinj Celzija v senci, vendar pa je v teh predelih moč pridelati tudi do tri letine na leto, če obstajajo možnosti namakanja. Blago podnebje na planoti, z obilnimi padavinami, mnogo sonca in maksimalno tempera, turo okrog 30 stopinj daje neverjetne možnosti za poljedel. sko proizvodnjo, s katero se peča 90 odstotkov prebivalstva; vendar pa je od 55 mi lijonov ha plodne zemlje kul- V NADLOGA, KI SPREMLJA VSO ZGODOVINO ČLOVEŠTVA Kobilice - najhujši sovražnik Zaradi njih so Izraelci od časa do časa trpeli lakoto Od leta 1925 do 1945 so žitorodne države ZDA utrpele povprečno 31 milijonov dolarjev škode na leto Če bi človek imel take mišice kot kobilica, bi mogel skočiti 25 m v višino in 35 m v daljino Kobilice še danes pomenijo za mnoge dežele v svetu eno največjih nevarnosti za uničenje letnih pridelkov. Skoda, ki jo povzročajo človeštvu v svetu, je neprecenljiva. Navedemo naj samo nekaj podatkov iz ZDA, in sicer od 1P25 do 1949. leta. Podatki se nanašajo na 23 žitorodr.ih zahodnih držav ZDA. V teh državah so kobilice uničile povprečno za 31 milijonov dolarjev pridelkov letno. V državi Dakota so kobilice v zadnjih 100 letih uničile skoraj stoodstotno 45 letnih pridelkov. Samo ti podatki, ki so omejeni na manj kot polovico držav ZDA, so tako zgovorni, da lahko še vedno rečemo, da so kobilice eden na'jvečjih sovražnikov človeštva. V starih časih se ljudje niso mogli učinkovito boriti proti tem živalicam. ki so jim povzročale toliko gorja. Ljudje so jih v davnih časih lovili in jedli, kar pa seveda ni nič zaleglo proti ogromnim rojem kobilic, ki se zelo hitro razmnožujejo. Po 15 letih se je slovita slika »Portret starca* Luke Cranacha spet vrnila v Galerijo v Dresdenu Nekaj mesecev pred koncem vojne Je iz muzeja izginila in je bila ilegalno prodana v Londonu, kjer Jo je kupil neki češki zdravnik. Prejšnji teden so jo vrnili ravnatelju državnih umetnostnih zbirk Vzhodne Nemčije, prof. Seydewitzu (na sliki, levo) """■milim,,,,,,,,,,,, ........................................................ i.............................................................. UPORABILI SO GA HETITI L. 1296 PRED N. ŠT. ^jdhodnik sodobnega tanka .starih casih so imeli po- orožje in v A . •lihi, i —aKJ 1 •» i, 5v°je t ■ voiašk' hv,Ut.ajn° °rožjc m SfcUk». le d“r?b,lial1 ProtI 4.užtdvakrat -i z M*0 kot d delovala tako t» Potr.L oanes in >tr«bnoUt!nIes. in 'la ... °šiti milijonov en0 >». ” del°Vani«, i "““JUIlov »stj *taiha er so bila ^iti \ ln jih °,p°Zia" zel° Pre- S?Pri Je bilo moč od- o t,;! na»lednji bitki. ? :^°-je so ustva. v CS leta K* P0d 296 Pred n. š. Egipča st. *»s.7°lni u„_ le bil bojni »rej Voz j-n • "•— tudi Slcer imeli ■'‘littii-navadi>ant~elkl Voz°vih so 1' * »on ehajali po-7 ih v boj me^med bitko , tn J bi«em u ed nasprotni- siM* h rtarjaii zme- d»li ,er"*uti Pa s y ^ in u., Ul ce‘o vrsto so te. 2‘‘ v"d>lke.T:ariU z njimi '“‘bit A , It •■ih i-amo ^a vo*u pa ni j*‘ Ha .In en b«Zn'k al' pa v» obeh j*. rec, marveč N loi^aka. ki”0, VOZa sta!a v»t - kostrelr. ita bil. nai-!*o^bliž 'Ca; ko a naJ- >ta7 phžai Ko Pa ‘e» n.Lhla s.. asProtnik se je „ kratk« r°h,iku- sta hitri 4tka: u - meče in su- Ja tist*°klePni, ieni s° bi- ,n8ki C :dueik> *°b Ram eKip-«amzes u. na- menil osvojiti puščavska zem. ljišča v Libiji in v krajih o-krog današnjega Izraela, ki so jih njegovim prednikom odvzeli bodisi drugi vladarji ali pa domača ljudstva, ki so se bila Egipčanom uprla. Po u-spehih v Libiji se je Ramzes II. obrnil v Azijo, v Palestino, kjer je podkupil nekatere tamkajšnje vladarje, da so pričeli izzivati Hetite in mesta, ki so jih ti bili odvzeli Egipčanom v prejšnjih vojnah. Hetiti, ki so imeli središče svoje države v današnji Turčiji (šele pred nekaj leti je arheologom uspelo najti prve sledove hetitske kulture in najdbe se z uspehom nadaljujejo), so se razširili z vrsto uspešnih vojn daleč proti Babiloniji in prpti Egiptu, in so uspešno držali v oblasti ta svoja nova p isestva. Zaradi tega jim rovarjenje Ramzesa II. ni bilo prav nič všeč. Kralj Mutawallis, ki se je prav dobro spominjal, da so njegovi predniki premagali tudi Babilonce in Asirce, se je razjezil in odredil kazensko ekspedicijo proti palestinskim plemičem, ki so nadlegovali njegovo ozemlje, vdrli čez meje svoje države in podrl do tal nekatera mesta. To seveda ni bilo po godu Ramzesu II., ki re dejal, da so Hetiti napadli njegove za- veznike. V resnici je faraon čakal samo na to pretvezo, da bi pričel z vojno. Njegove armade, ki so bile že pripravljene, so se napotile proti severu in v mnogih krajih prešle mejo hetitske države. Ram. zes II. je zasedel pristanišča ob palestinski obali, da bi si zagotovil dobavo orožja, hrane in vojakov po morju. Egipčani so napredovali brezskrbno proti severu; glavnina vojske je seveda šla združena, v zasedenih mestih so puščali le majhne oddelke. Mutavvallis je zbral svoje sile in one svojih zaveznikov pri mestu Kadeš, Imel je na razpolago 20.000 mož, kar je bilo za takratne razmere zelo veliko. Ramzes II. pa je bil razdelil svoje sile na štiri od delke, katerim je dal imena egipčanskih božanstev; Amon, Re, Plah, Sutekh. Oddelki so si sledili drug drugemu. Ko se je egipčanska vojska približala Kadešu, se je Mu-tawallis umaknil, skril svojo armado v gozdove in poslal Ramzesu II. nekatere svoje ljudi kot ubežnike, ki so faraonu povedali, da so :e Hetiti umaknili, boječ se egipčanske sile. Egipčanska konje, nica je zares našla prazno in zapuščeno taborišče. Ramzes II. se je opogumil, mislil je, da bo lahko napredoval proti severu in da bo lahko uničil hetitsko državo. Napredoval je zaradi tega na čelu svojega prvega oddelka. Medtem pa je Mutavvallis napadel s svojo vojsko drugi egipčanski oddelek. Bojni vozovi so ustvarili tako zmedo v egipčanskem oddelku, ki je napredoval in mislil na vse drugo kot na nenaden napad. V nekaj urah ni ostalo od e-gipčanske vojske ničesar več. Ker je imel Mutavvallis na razpolago brze oddelke, sestavljene iz konjenice in iz velikega števila bojnih voz, se je usmeril proti severu, našel prvi egipčanski oddelek, ki se je bil utaboril na kraju, kjer so prej taborili Hetiti, in tudi tam ustvaril zmešnjavo in u-ničil egipčansko vojsko. Ramzesu II. in majhnemu številu njegovih vojščakov je uspelo zbežati, združiti se s tretjim in četrtim oddelkom in takoj obrniti nos proti jugu ter se umakniti. Hetiti pa niso izkoristili svojega uspeha. Mutavvallis je poslal sle h Ramzesu II., da bi sklenili »večni mira med obema državama. Mir je bil tudi podpisan. Nekaj let pozneje pa so tudi drugi vojaški poveljniki postavili v sklop svojih vojska oddelke z bojnimi vozmi, na kater? so z leti postavljali vedno več orožj«. m. v. Ljudem ni preostalo drugega kot molitev in razne čarovnije, kar pa jim ni nič pomagalo. Sedaj pa imamo na razpolago najrazličnejša sredstva za borbo proti tej požrešni golazni, ki so zlasti v borbi proti velikim rojem precej uspešna. Toda kobilice so iz leta v leto vedno bolj agresivne in številne. Vedeti moramo, da kobilica poje vse, kar najde na svojem uničevalnem pohodu. Sicer pa ji najbolj ugajajo žita, toda kjer navali, tam požre vse, kar je zelenega, travo pa uniči do korenin, da ostane za pohodom roja kobilic popclno opustošenje. Zelo rada požre tudi svoje mrtve sovrstnice, žive pa se med seboj nerade napadajo. Človeku pa ni priporočljivo, da se ustavi na polju, ki so ga napadle kobilice. Ceiprav se izogibajo oseb in raznih živali, ko se premikajo, se pa nanje takoj vržejo, če spijo ali negibni ležijo. Tedaj pa postane tudi za človeka usodno in ga v mnogih primerih umorijo. Kobilice jedo največ, ko je vreme toplo in suho. Trideset kobilic zadostuje, da uničijo en kvadratni meter travnika in da požro tudi korenine. Na takem mestu trava ne zrase za nekaj let, kar povzroča erozijo zemlje. Tudi malo število kobilic lahko povzroči veliko škodo zlasti na žitnih poljih. Pri svojem uničevalnem delu ima kobilica svojo posebno «strategijo». Na primer pri pšenici in lanu kobilica najprej napade steblo, da se klasje samo zvrne na tla, nato pa uniči še zrnje. Pri koruzi pa poje najprej «lasi», da se zrnje ne more več ploditi. Danes poznamo okrog 200 vrst kobilic. Tiste, ki povzročajo največjo škodo, so si vse zelo podobne, tako na videz kot tudi po telesu. Večina od njih pogine že po prvem letu življenja, ko nastopi zima ali jesensko deževno vreme.' Naraščaj pa preživi zimo v jajčecu. Samice položijo jajčka poleti in jeseni, male kobilice pa se izležejo od aprila do junija. Samica zakoplje v zemljo v desetih do dvajsetih krajih okrog 75 jajčec. Mala kobilica se ne razvija po postopku ličinke, ampak začne skakati in jesti takoj ko se prebije iz iajčeca in se otrese tenkega ovojčka. Kobilica se izleže brez kril. Sele po 40 ali največ 60 dneh ji zrastejo krila, ko je med tem časom že večkrat zamenjala svoj oklep z novim, večjim in širšim. Vzroki množičnega preseljevanja kobilic Je niso znani. Kobilice običajno delajo kratke polete, in sicer ko si iščejo hrano in ko se snubijo. V letih, ko se jih izleže mnogo, se nenadoma začnejo zbirati na kaki večji trati ali njivi. Ko se jih je zbralo mnogo, začnejo male skupine leteti okiog po polju in se čez nekaj časa vrnejo spet na kraj, od koder so odletele. Ti pogosti poleti malih skupinic razdražijo celoten roj. Nenadoma nastopi dan, ko se celoten roj dvigne in odleti za svojimi vodiči. Nekateri piloti so srečali jate kobilic tudi do 2000 metrov visoko. Kobilice ie-tijo povprečno po 15 km na uro in napravijo dnevno od 40 do 88 km. Tudi skoki kobilice so za človeka pravo čudo. Ce bi imel človek tako močne mišice kot jih i-ma kobilica, bi lahko skočil do 25 metrov v višino in 35 metrov v daljino. Dognano je, da človeške mišice lahko razvijejo moč do 200 gramov na 1 gram lastne teže, mišice kobilice pa razvijajo do 20 kg moči na 1 gram lastne teže. Kobilica je torej izvrsten skakalec, ki pa se v zraku ne zna ravnati v svojem poletu in skoraj vedno pade zelo nerodno, kar pa ji nič ne škoduje. Od okrog 200 vrst kobilic samo okrog šest vrst povzroča približno 90 odstotkov vse škode. Te kobilice so običajno dolge od 5 do 6Ji cm. V nekaterih krajih živijo tudi takšne kobilice, ki napadajo ptice in druge male živali. Kljub vsemu pa so tudi kobilice v nekaterih primerih koristne. Predvsem služijo kot hrana za milijone ljudi ih mnogim živalim, ribičem pa za poslastno vabo. V Ta 6 m visoka glava sv. Petra stoji v gozdu, v bližini S. Pe. tersburga. ker se je prebivalstvo uprlo, da bi stala na nekem glavnem mestnem trgu. Otroci so Ji pod nosom zarisali hitlerjevske brčice. tiviranih komaj 8 milijonov hektarov. Nepregledne površine bogatih pašnikov so omogočile intenzivni razvoj živinoreje, ki ima danes okrog 25 milijonov glav živine in 4 milijone drob. nice. Glavni poljedelski proizvodi so. kava, ki predstavlja okrog 65 odstotkov celotnega izvoza, nato oljčnice, meso, usnje in nekaj malo krzna ter južno sadje. Maksimalni letni dohodek od poljedelstva znaša okrog 8 milijonov, dohodek od živino-reje pa okrog 350 milijonov etiopskih dolarjev. Okrog 90 odstotkov poljedelskih in živinorejskih proizvodov se izvaža v surovem stanju. To Kaže na velike možnosti za izgradnjo zelo rentabilne industrije za predelavo teh surovin, ki bi v znatni meri povečala nacionalni dohodek. Tudi veliko rudno bogastvo, ribolov, velike možnosti za proizvodnjo industrijskih rast. lin kažejo prav tako na potrebo po razvoju industrijskega gospodarstva, ki bi Etiopiji omogočila lastni priliv deviznih sredstev. Etiopija uvaža 90 odstotkov svojih potreb po industrijskih proizvodih, iz česar je moč zaključiti, da se industrija na. haja šele v svoji prvi fazi razvoja in dejansko se je šele v teh poslednjih dveh, treh letih začelo z izgradnjo tovarn večje kapacitete in sodobnega tipa. Sodobno industrijo v Etiopi. ji sestavljajo; tovarna sladkorja s kapaciteto 15.000 ton let no; dve tovarni olja s skupno kapaciteto 14.500 ton letno in dve tovarni volnenih tkanin s skupno kapaciteto 34.000 vretenc, ki sta delno še v projektiranju, delno pa že v izgradnji. Vse ostale tovarne (L mamo jih kakih 20), so majhne kapacitete in zastarelega tipa Etiopska vlada se trudi, da bi pospešila gospodarsk" razvoj dežele, pri čemer postavlja industrijo v ospredje. Zaradi tega so priznali velike o. lajšave za uvoz industrijskih naprav. Poleg tega so nove tovarne oproščene vseh državnih dajatev v prvih petih letih svojega obrat Ivanja. Glavna tendenca etiopskega gospodarstva je v tem, da u-smeri tako poljedelstvo kakor industrijo za proizvodnjo blaga, ki bi okrepilo izvoz n za jamčilo čim večji ootok deviznih sredstev. Etiopija ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, da bi mogla izkoristiti ogromne gospodarske možnosti svoje dežele in je pričo tega prisiljena iskati pomoči izven svojih mei'\ Hude izKušnje, ki jih je i-mela v razdobju med pbema svetovnima vojnama, so Etiopijo prisilile k previdnosti, pa se za pomoč raje obrača na industrijsko manj razvite dežele, ki nimajo kolcnialnh tendenc. Ze od nekdaj so poznani prijateljski odnosi mej Etiopijo in Jugoslavijo; ti odnosi pa so se zlasti poglobili po obisku predsednika Tita v E-tiopiji februarja letos in po sklenitvi dogovora o kreditu. Tesno gospodarsko sodelovanje se je začelo leta 1953, ko je bilo v Addis Abebi ustanovljeno jugoslovansko trgovsko podjetje «Jugo-Etiopija» in lesni kombinat «Jugo-drvo». Hkrati pa so začeli takrat, v zvezi s tehnično pomočjo, prihajati v Etiopijo jugoslovanski strokovnjaki. Danes se v Etiopiji nahaja okrog 100 jugoslovanskih stro. kovnjakov, ki so zaposleni v državnih ustanovah in podjetjih, S svojimi družinami sestavljajo jugoslovansko kolo. nijo v Etiopiji, ki šteje nad 250 jugoslovanskih državljanov. Proti koncu lanskega lata *° začeli z izgradnjo nasipa *Zm< la», v bližini pristanišča Ma*- saua, za katerega so strokov- •iiiimiiiiiiiiiiimiiiiifmiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiimiiMMiiimiiiiHiiaiiiiiitp!S S A R: ttik Iti j Rus Uep, z i taci A tlii Zi tak Hit Stockholmu v eks fj srečanju z nekim SP nerjem. švedski tisk ^ V p se zaradi tega Joblr, t4 hit namerava 23. 'sep,!emrov4^ s Pattersonom v P srečanju za stvo. pOVv ‘svetovno /#iet /Od) »""Titf Intervju svetovnega prvaka Johanssona DEŽURNA LEKARNA Danes ;: čez dan in ponoči odprta lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4, tel. 25-76. ZAHVALA Ob izgubi našega nepozabnega PETRA PETEJANA se najlepše zahvaljujemo Nabavno prodajni zadrugi, darovalcem cvetja ter vsem tistim, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti in z nami sočustvovali ob bridki izgubi. DRUŽINA PETEJAN Gabrije, 19. avgusta 1959 Šele februarja povratni dvoboj s Pattersonom? Balkansko prvenstvo v košarki Bolgarija zmagoval® zaradi razlike v 1 Ai S bu, mt Johansson je zadovoljen z ukrepi boksarske komisije države New York STOCKHOLM 18. — V intervjuju za list «Aftonbladet» je svetovni prvak težke kategorije Šved Ingemar Johansson dejal med drugim: «Floyd Patterson je lahko miren. Ne bom ga izigral. Srečala se bova v povratnem dvoboju, ki je predviden za prihodnje leto v Kaliforniji. Kar se mene tiče, bom predlagal, da bi dvoboj bil v februarju«. Glede odločitve boksarske komisije države New York, ki je odvzela dovoljenje za organizacijo dvobojev tako Billu Rosenshonu kot družbi »Ro-senshon Enterprises«, Johansson ni prikrival svojega zado- voljstva. Dejal je: «Sedaj je konec vseh diskusij okrog povratnega srečanja s Pattersonom in konec večnim lažem fabrikantov intrig!« Glede 5 milijonov kron, ki jih je ponudil Archie Moore za dvoboj za svetovno prvenstvo z njim, je Johansson dejal samo, da se mu zdi vse skupaj velik »bluff«. Dejal je: «Vsem naj bo jasno, da nočem imeli nobenega opravka z nečistimi posli z onkraj o-ceana. Počakajmo, da se zaključi preiskava in da dobim kar mi pritiče od dvoboja s Pattersonom. Potem bom pripravljen pogajati se glede povratnega dvoboja!«. iiliiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiifiiiiiiliiiliiiiiiniiiiiiiliiiiiiiiiiiiililillliiiniiirtMiiiiiliiliiniiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiilllluil V soboto in nedeljo v Maconu (Francija) Z žrebom določene skupine za evropsko veslaško prvenstvo Osmerca Italije in Jugoslavije v isti skupini MACON, 18. — Mednarodna veslaška zveza je objavila izid žrebanja za določitev skupin za evropsko veslaško prvenstvo, ki bo v Maconu v Franciji v soboto in v nedeljo. Med udeleženci prvenstva bodo tudi po štirje italijanski in jugoslovanski čolni. Izid žrebanja je bil naslednji: ČETVEREC S KRMARJEM: 1. skupina: Švica, Nizozemska, Danska, Jugoslavija, Romunija: 2. skupina: SZ, švedska, Francija Anglija, Poljska; 3. skupina: Nemčija, Španija, Madžarska, Portugalska, Italija. Prva dva čolna iz vsake skupine se bosta uvrstila v finale ostali pa se bodo pomerili še v repesažu. DOUBLE—SCOUL: L skupina: Nemčija, Belgija, Madžarska, Švica; 2. skupina: Poljska, Anglija, Avstrija, Finska; 3. skupina: Danska, Romuni- ja, SZ. Zmagovalci skupin se uvrstijo v finale, ostali veslajo v repesažu. SKIFF: 1. skupina: Nemčija, Poljska, Belgija, Francija, Avstrija; 2. skupina: Avstralija, Madžarska, Finsika, Švica, Anglija; 3. skupina: SZ, Jugoslavija, Romunija. Zmagovalci skupin se uvrstijo v finale, ostali veslajo še v repesažu. DVOJKA S KRMARJEM: 1. skupina: Belgija, Francija, Italija, Poljska, Portugalska; 2. skupina: Danska, Švedska, Romunija, SZ; 3. skupina: Nemčija, Jugoslavija, Turčija, Madžarska. Zmagovalci skupin se uvrstijo v finale ostali veslajo še v repesažu CETVEREC BREZ KRMARJA: 1. skupina: Poljska, Franci- ja, Avstrija, Švica; 2. skupina: SZ, Romunija, CSR: 3. skupina: Nemčija, Danska, Anglija. Zmagovalci skupin se uvrstijo v finale ostali veslajo še v repesažu. DVOJKA BREZ KRMARJA: 1. skupina: Belgija, Finsika, Avstrija, CSR; 2. skupina: Italija, Švica, Nizozemska, Nemčija; 3. skupina: Francija, Madžarska, Turčija, SZ. Zmagovalci skupin se uvrstijo v finale, ostali veslajo še v repesažu. OSMEREC: 1. skupina: Francija, Španija, CSR, Romunija; 2. skupina: Jugoslavija, Poljska, Anglija, Italija; 3. skupina: Nemčija, Švica, SZ. Zmagovalci skupin se uvrstijo v finale ostali veslajo še v repesažu. Jugoslavija druga, Romunija treti11 BUKAREŠTA, 18. — Včeraj se je v Bukarešti zaključilo balkansko prvenstvo v košarki, katerega so se udeležile reprezentance Bolgarije, Jugoslavije, Romunije in Albanije, medtem ko sta Grčija in Turčija udeležbo najprej zagotovili potem pa odpovedali. Namesto njiju je vskočilo drugo moštvo Romunije, katerega rezultati pa niso veljali za končni vrstni red. Kot je bilo pričakovati, je prvo mesto osvojila Bolgarija, vendar pa njena zmaga tokrat ni bila tako gladka kot prejšnja leta. Bolgarija je namreč dobila v Jugoslaviji in v Romuniji povsem enakovredna nasprotnika, ki jo bosta v najkrajšem času, če je praktično že nista, prekosila. To velja predvsem za Jugoslavijo, ki ,ie z drugim mestom pri enakem številu točk potrdila svojo kvaliteto, čeprav v njeni reprezentanci niso nastopili taki preizkušeni igralci kot so Korač, Kristančič, Daneu in Nikolič. Z nekoliko več sreče bi lahko Jugoslavija že sedaj osvojila prvo mesto, toda prav pred odličnim srečanjem z Bolgarijo se je poškodoval njen igralec Dragoilovič, medtem ko je Branko Radovič nastopil bolan. Debutanti v njenih vrstah so zadovoljili, kar velja predvsem za Troskota in Kolakoviča. Po predzadnjem dnevu prvenstva je Bolgarija vodila z dvema točkama prednosti pred Jugoslavijo in Romunijo. Na vrsti sta bili še tekmi Bolgarija - Romunija in Jugoslavija - Romunija II. Jugoslovanski reprezentanti so z izvrstno igro premagali drugo ekipo Romunije z rezultatom 83:41 (35:16). Na igri- šču se je P°se^n/Lpije'jl V' član ljubljanske O* dus, poleg njega P» W /Tattio i v-i TTiorfliS. .»i r dovič in Djerdja. ~ „i plasma ta zmaga sl rf, la nobenega PornenrLti) * 'toi trdila visoko kvaU'c , f slovanske košarke. ^ Pač pa je bilo ^ plasma zelo važnJ med Bolgarijo in _aj it, * ; Bolgari so bili tav vijiMan vi polčas so tudi 1, #ot vodstvu 36:31. V n* ej mlc pa so Romuni naJP^jj s čili in nato že točkami, kar je ,<1*5 resno ogrožalo pi'v0 j,0lj Ost j| -ePF bil', is zadnjem hipu pa so , p! nirani Bolgari .1 j^u1 previsok poraz in 'J*. r/ š mo z dvema točka11"' jpo; Ij, (67:65), kar jim s'"i skega srečanj, ,3. ,; t teniška zveza je sv“’fjOL' hodo v nkviru J11 Ita*~, iuniorsktFf. ------ in "--ii Nnmčija. ki bo 2- (oO”A' v Riva del Garda, n rji: tk11 slednji nemški Jenj^ if/» ske — Sturm, N'eS®f‘sc^ jjl> eenbergen: moški v eiefi' lij1 ler, Elschenbrolch, ^ Irt Ritter in Ploens. Odgovorni uieipjK® f 4 STANISLAV 6E2fT' ij Ttska Tiskarski zavoo ^ —^ Iti. predvaja na splošno zahtevo občinstva danes ob 18. uri lil m Technicolor il b) .Sissi, mlada cesaricj Igrajo: ROMY SCHNEIDER in KARL HEII42 d tiiuuuuuuuuuuui KOGAR WALLACE; uuuuuumkuuuun l(ZAGONETNA j fZAPONKA)j 26. TfnnnTTfmimnimTmnnTmimnnTinnnnimimimfmimiTimnnmr »Srečali ste Yeh Linga? In celo obrekoval me je? Vsi so taki, možje«, se je pritoževala Mira in se je smejala. »Mislijo, da se lahko samo oni naučijo streljati. Pa ne dam veliko na govoričenja. Ostanete na večerji, kaj ne? Vsakikrat, ko vas vidim, Frank, ste bolj suhi. Kako to? Toliko dela?«. »Da, mnogo«, je obupano odgovoril poročevalec. In nikamor ne pridemo. Ta drugi zločin izgleda, kakor da se hoče ustaviti«. »Nobenega suma ni?». ‘ ^ Frank se je obotavljal. Bili sta dve zaponki, ki sta vendar morali nekaj pomeniti. Frank pa je čutil, da ga veže obljuba, ki jo je dal Carverju in je odkimal z glavo. »Ko bi bil Stott pogumen mož«, je rekel, «bi lahko sedaj brezskrbno živeli«. »Stott je oni mož, ki se ni upal ustaviti niti Yeh Linga in mene, ko sva odšla po svoje listino?« je vprašala Mira in takoj dodala: «Da, po svoje sem rekla.« «Ker sva že pri tem, povejte mi,» je prosil Frank, »če je našel Yeh Ling, kar je iskal!« »Mislim, da je,» je odgovorila deklica in se zresnila. »In vi?« »Ne vem,« je priznala Mira in si je grizla ustnice. «Mislim da jih je našel Yeh Ling, pa mi noče o tem povedati, da me ne bi razžalostil. Nekega dne bom kljub temu izvedela resnico.« Tak grozen obup je bil v dekličinih besedah, da se ji je Frank približal in jo je objel. Ni se upirala. «Draga, v silni zadregi sem,« je začel mladenič. «Tako zelo vas ljubim, drago bitje, čeprav ne vem, če pomenim kaj za vas. Prosim vas, ne menite se za to, ce mi srce burno bije!« »Tudi moje bije, Frank,« je zašepetala Mira in dvignila glavo proti njemu. Mladenič se je nekoliko sklonil in je položil svoje ustnice na sveže dekličine. «Ne, ne me poljubovati, dragi,« se je posrečilo reči Miri, preden so se Frankove ustnice močneje dotaknile njenih. »Turner bi naju utegnil videti.« Ne glede na to, da Frank ni niti vedel, kdo je ta Turner, bi mu bilo težko ubogati. V tem trenutku bi mu ne bilo mar niti če bi videl samega strašnega ravnatelja «Megaphona«. »Večerja je na mizi, gospodična,« je zaklical neki glas in Frank je šele sedaj razumel, da je Turner najbrž novi Mirin hišni skrbnik. Počasi se je odtrgal od deklice in Mira je bila prva, ki je prišla k sebi. «Hvala, Turner,« je rekla in je zavila proti jedilnici. «Frank Turner se je najbrž zgražal,« je zašepetala svojemu spremljevalcu. «Edino, kar lahko reši tvoj dober glas, je takojšnja poroka,« je odgovoril mladenič. Mira se je zasmejala in ga je potegnila za uho. Ure so minevale v sreči in, ko se je Frank vračal, je bil kar zamaknjen. Drugega dne se je vreme poslabšalo. Dež je lil kakor iz škafa in termometer je padel za več stopinj. Kljub temu se je Franku stožilo po vrtu v Stone Houseu, ki je bil poln cvetja. Iz sanj ga je prebudil telefonski zvonec in Pavlove besede, ki jih je zaslisal; «Pridi takoj v moj hotel! Moram ti pokazati načrte za novo hišo, ki si jo nameravam zgraditi.« Frank je našel prijatelja sredi risb in načrtov. »Hočem si zgraditi pravi raj,« je pojasnil Pavel. »Sem si že izbral zemljišče. Poznaš oni grič, ki se dviga nedaleč od vile Mire Ardfern?« «Dobro, tam je en sam grič,« je odgovoril Frank. «Na žalost, te je že nekdo prehitel, dragi Pavel.« »Misliš na Yeh Linga?« je brezskrbno vprašal Pavel. «Oh, bom pač kupil zemljišče od njega.« «Ne verjamem, da se ti bo posrečilo pregovoriti ga,« je opozoril Frank. »Njegova hiša je sedaj skoraj dograjena.« «Pojdi no, pojdi!« je vzkliknil Pavel «Ali pozabljaš, da imam polno denarja?« «Ne pozabljam. Poznam pa dobro Yeh Linga.« Pavel se je ves besen popraskal po glavi. »Zelo bi me morilo, če ne bi mogel imeti tega zemljišča,« je rekel. «Zakaj ne skušaš pregovoriti Kitajca? Zaljubil sem se v oni kraj, preden sem spoznal Miro Ardfern in... Kako pa je z mojo ljubeznijo?« Frank je začutil, kako mu je planila vročina v lice. »Tvoja ljubezen je tudi moja,« je pojasnil «Mira je na tem, da postane moja žena.« Pavel se je sesedel na najbližji dol s široko razprtimi očmi od presenečenja. «Si najsrečnejši lopov, kar sem jih srečal!« je nazadnje vzkliknil. Nato je vstal in se je pripravil, kakor da bi ga hotel udariti s pestjo. »Jaz grem na počitnice, ti pa mi odneseš deklico, a?« Stisnil je Franku roko in v smehu nadaljeval: «No prav, ropar! Popijva na to steklenico! Povedal mi boš, kako je prišlo do tega, in jaz ti bom za pričo pri poroki Obljubljam ti zelo razkošno poroko in prisegam ti, da ne boni gledal na denar.« Nadaljeval je še nekaj časa tako in podobno vsebino in Frank ga je pustil govoriti. Popoldne se je vrnil poročevalec v Hertford in, brž ko je prišel v Stone House, je šel iskat Miro, ki je slreljala v tarčo za vrtom. »Landerju sem oznanil najino zaroko,« je rekel Frank dekletu po poljubu. Ona pa je prebledela. «Nikar se ne vznemirjaj zaradi tega, dragica!« je vzkliknil med glasnim smehom mladenič. «Pavel je sprejel vest z veliko prisebnostjo. Sicer pa sem gotov, da si bila zanj bolj lepe sanje kakor resnična ljubezen.« »Zares ni bil užaljen?« je tiho vprašala Mira. Frank je izbruhnil v smeh in, medtem ko jo je stisnil k sebi, dejal: «Zares ne. Zate, deklica moja, je to malo !aS^ea temu ti povem, da se je Pavel prav tako hitro kakor te je pozabil. Ko bi bil v Pavlovi koži, najd bi z vsem srcem sovražil Franka Hollanda.« t «Poslusaj, Frank! Odločila sem se, da ti neKaj , Pridi v salon in popijva čaj!« y r Frank je odšel za Miro. V salonu jo je posadi' njač, sam pa se je usedel na naslonjalo. jfg. "Aj «Dolgo sem premišljevala, Frank.« je povzela w L! slim, da je najbolje, da ti sedaj povem vse, ker bl bilo vedno težje. Jaz sem ubila Luciusa TrasmereJ M Frank je skočil pokonci. «Kaj praviš?« je rekel- jji' okal» l! «Nisem ga ubila z lastnimi rokami,« je zastok8 idar sem kliub temu odeovorna za niepnvo smrt‘'-»eSe J «vendar sem kljub temu odgovorna za njegovo smrl' pteS‘ bled, dragi! Ni prav, da sem se tako izrazila, toda v.p Uieu, uragi! m prav, aa sem se r,aKo izrazila, LU .„,»18' L-ljivi odrski učinki so vsakdanji kruh gledaliških 18 ei rV «Nikar ne dovoli, da bom kakor na trnju, m°ie Lsi0^1» vse!« ie nrosil Franic in »e ie cnnet nveHel na , Fh mi vse!« je prosil Frank in se je zopet usedel na ; ^ , »Dobro Samo dolga je ta zgodba. Ali se spom^hifljjl Ij, si bil presenečen, ko sem ti priznala, da sem bila žjvlrWq dekla? Prav. To ni bila glavna sramota v mojon p Frank, jaz sem hči moža, ki je ubil mojo mater 11 , ... 9__________ .........________ ffl,'rtjKj.- zato usmrčen... Spominjam se. da sem bila odkar se ;e F A več let v sirotišnici. Ko pa mi je Dilo dvanajst le|'rz OPJ, ' ■ ■um*1-vi nekega dne k meni Trasmere, ki se je sporazum®* v zavodu in me je vzel s seboj. Spravil me je k 11 poš'j ....... — ‘ I v hišo, kjer sem spoznala Yeh Linga. Ženska me J* ji na delo kot kuhinjsko deklo, kar je trajalo nekolik0^./ Nato se je nenadoma zopet pojavil Trasmere, 1Tieserii 0J, novo obleko in me odpeljal v razkošen zavod, kjer - ij tri leta. Ta tri leta so bila najsrečnejša v mojerR teijiF| Skrbeli so zame, dobro sem jedla, imela sem P |jril,8W uspešno sem se ličila. Dva ali trikrat na leto li meni Trasmere in nekoč mi je rekel, da se briga za obljube, ki jo je dal nekemu prijateliu. jJ . de