Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
i»a »alti projtaaa.
u
tal« oto taprej 26 K — h pel lata » 18 » — » eatrt > 6»50 > ■mo » 8 »20»
V apravalitva pre|emaa: xa
«•1« leto naprej 20 K — h " leta » 10 » — »
St
trt » » 6, —» ■•••O » 1»70»
Za poCiljanjenadom 10 h na meiec.
SLOV ENEC
Političen list za slovenski narod.
Nartfinlat la Inseratš ■prejema apravnlitv« t
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it.
Rokopisi ie ne vra&jo, nefrankovana pisma aa vsprejemajo.
Uredništva je v Seme-
oiSkih ulicah It. 2,1., 17.
Izha|a vaak dan,iz»zemil
nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 298.
V Ljubljani, v ponedeljek, 28. decembra 1908.
Letnik XXXI.
Baron Hein v škripcih.
Naš deželni predsednik se ni nikdar odlikoval po posebnih diplomatičnih talentih. Tako temeljito pa vendar Se ni kmalo naletel, kakor v zadnjem času. Sprejel je, kakor inano, gospoda O r 1 o v c a , ki je hotel v Ljubljani predavati o makedonskih razmerah. Pri tej priliki se je razvil mej obema gospodoma razgovor o balkanski politiki Avstrije, in baron Hein je bil v tem pogledu tako zgovoren, da je gospod Orlovec smatral kot umestno, njegova izvajanja prijaviti v ruskem listu. .
Podali smo že tozadevni ponatiBek. Glasom Orlovčevega poročila je baron Hein mej drugim rekel, da če Avstrija poseže v makedonsko vprašanje, mora imeti tudi kaj dobička od tega. — Te besede sicer na sebi niso nespametne. Toda v direktnem nasprotju stoje z ekspozejem grofa Golu-chowskega, katerega je podal v delegacijah in ki pravi, da Avstrija doli na Balkanu nikakor ne išče svojega dobička. Izkratka, gospod deželni predsednik prišel je po publikaciji g. Orlovca v veliko zadrego in spravil je v akcijo največjo dementirsko brizgal-nico. Uradni korespondenčni urad slavnega spomina je brzo moral razširiti po celem svetu izjavo, da baron Hein onih besed ni rabil.
Kar se nas tiče, pa nikakor ne moremo sprevideti, zakaj da bi bil g. Orlovec one besede deželnega predsednika iznašel! Zdi Be nam marveč, da jih je v resnici rabil, a da sedaj Bamo želi, da jih ne bi bil spregovoril.
Kot član liberalno - slovenske - nemške zveze je gospod baron tudi oblagodarjen s znanim »Treppenwitzom«, ki je najdragocenejši duševni zaklad te politične kompanije.
protestni shod liberalnega učiteljstva.
(Izvirno porodilo.)
Včeraj popoludne se je vršil protestni shod učiteljstva proti obstrukciji v kranjskem deželnem zboru. Poslali smo na shod svojega poročevalca, ki je pa pri vstopu našel precejšen odpor, posebno od g. Luke Jelenca. Naš poročevalec se je napram g. Režeku, predsedniku dež. učiteljskega društva, ki je sklicalo shod, skliceval na to, da je to protestni shod in da vendar ne gre protestirati, da bi niti uredništvo »Slovenca« ne moglo zvedeti, kaj se proteBtira. To je končno tudi obveljalo pri večini odbora. Poročevalec je moral čuti od nekaterih gospodov jako »olikane« izraze, zato, da je prišel poročat. Nekateri gospodje so baje mnenja, da eni lahko psujejo celo poročevalca, kateremu bi morali biti hvaležni za uslugo, da sporoči njihov »protest« stranki, kateri je namenjen, njim bi pa nihče ne smel nič reči
Naš poročevalec, ki je imel priložnost, občudovati oliko nekaterih vzgojevateljev mladine, nam je o shodu poslal naslednje poročilo, kateremu smo pridejali nekaj uredniških opazk:
Shoda se je udeležilo nad 350 oseb, mej njimi, kakor je svojim prijateljem zagotavljal liberalni učitelj Mihael Pleskovič s Smartna pri Litiji, do 200 učiteljic in učiteljev. Mnogo je bilo Ljubljančanov.
Shod je otvoril g. Juraj R e ž e k , ki je povdarjal, kako so bili učitelji veseli, ko so na skupnem učiteljskem shodu govorniki vseh treh strank laskavo priznavali važnost in zasluge učiteljstva in da so učitelji pre-pičlo plačani. (Opomba uredništva: Na tem stališču smo šo sedaj. Mnogo dobrih in poštenih učiteljev je prepičlo plačanih, treba
je torej dobiti pot za zboljšanje, a tu se ne sme obremeniti kmeta, ki že zdaj komaj diha. Ali se to pravi principijelno nasprotovati učiteljstvu?) G. Režek je povdarjal, da je učiteljstvo pričakovalo že v tekočem zasedanju dež. zbora zvišanja plač, a poslanci ene stranke so zastavljeno nam moško besedo umaknili, na njeno mesto pa postavili obstrukcijo. (Kje, kod so dali naši poslanoi kako besedo, da hočejo zvišati učiteljske plače na stroške kmeta? Nikjer! G Juraj Režek se torej moti. Sploh pa obstrukcije naši poslanci niso pričeli radi učiteljskih plač. Opomba uredništva.) Gosp. Režek je nadaljeval, da so katoliško-narodni poslanci pojedli učiteljem boljše plače (Klici: »Požrli!« ), poniževali so nas pred ljudstvom — pravi g. Režek (Reagirali so na psovke »Učiteljskega Tovariša«. Opomba ured.) in klicali so na uboj (Ni res! Op. ured.). Mi se ne damo blatiti in naj bo kdo Peter ali Pavel (Katoliško-narodni poslanci pa naj bi se pustili? Čim bolj bodo izvestni učitelji močni v psovkah, tem hujše bode reagirali katoliško-narodni poslanci. Opomb. ured.). G. Režek je končal svoj pozdravni nagovor s pozivom, da morajo učitelji dati duSka svojemu ogorčenju. (Ako g. Režek pogleda nekaj mesecev nazaj, tedaj bo videl, da je »Učiteljski Tovariš« pričel psovati dr. Su-steršiča v smislu »Slov. Naroda« in da se je na naši strani še - le potem reagiralo. Uredništvo.) Pozdravlja poslanca H r i -b a r j a , ki je prišel na ehod. Klici: Kje je pa dr. Šusteršič? (Gg. učitelji, zakaj niste klicali: »K j e j e T a v č a r«, katerega tudi ni bilo. Kedaj ste povabili dr. Susteršiča? Ali niste pisali, da ga boste napadli i grai-' limi jajci ? Opomba poročevalca.)
Nato nastopi g. EngelbertGangl, ki prične govoriti proti »narodno katoliškim" poslancem. Klici: »Katoliško-narodni"! Klici: »Psevdo« ! (Torej s takimi slabimi »dovtipi" in psovkami se je shod pričel! Uredništvo.) Gangl: L glasno besedo moramo povedati, kolika krivica se godi učiteljstvu, ki ima edino ta greh, da se ne vjema z načeli ka-toliško-narodnih politikov, katerim ni ljudski blagor prva skrb. Kdor je proti šoli, je proti ljudstvu. (G. Gangl, škof gradi celo gimnazijo! Uredništvo) V dež. zboru so katoliško-narodni poslanci storili atentat proti učiteljstvu. (S čem neki ? L;be-raloi pa o učiteljski prošnji še v odseku niso hoteli poročati. Uredništvo.) Naše delovanje, pravi Gangl, bi bilo še plodoncs-neje, ako bi sa od neke strani tako ne delovalo proti učiteljstvu in potem bi taki Bhodi, kakršni so bili v Skofji Loki in v Cerknici, ne bili mogoči, kjer se je hujBkalo na uboj (?) proti učiteljstvu. Dvignile so nas te besede, ker so bile tako razžaljive, da jih bodo pomnili še potomci. (G Gangl! V i ste par dni prej srdito napadli dr. Susteršiča v »Učiteljskem Tovarišu", ali ste menili, da bo dr. Šusteršič psovke mirno spravil? Od njega dobi vsakdo to, kar išče. Uredništvo.)
Gangl nadaljuje : Ne poznam človeka, da bi komu ponudil desno lice, ako se ga udari na levo. (Od dr. S u s t e r š i č a in drugih »klerikalcev" pa vedno to zahtevate! Uredništvo.) Odslej ne bomo več potrpežljivo prenašali napadov od katoliško-narodne strani, ki prihajajo često iz nečistih rok. (Iz katerih pa hočete zvišano plačo dobiti! Uredništvo.) To bi bilo znak resignacije. Zob za zob ! Na uboj poživljajoče besede ne smejo ostati prez našega protesta, mirno ne bomo gledali, kako gazijo klerikalna kopita (!) po nas. Po binkoštnem shodu smo liberalni učitelji namenoma ustavili boj proti kleri-kalizmu. (Jako odkritosrčno ! Uredništvo.) Pred zasedanjem dež. zbora je pa rekel mož, ki je »alfa in ornega" vsega programa naših klerikalcev, da raje razbije dež. zbor, kot da se zboijšajo učiteljem plače. (Tako ni rekel. Dejal je, da ne na stroške ljudstva, pač pa na stroške bogatejših slojev. Zakaj tako branite liberalne kapitaliste, ako Vam jo res do zboljšanja učiteljskih plač? Sicer pa nikomur na ljubo ne more katoliškonarodna stranka odnehati od boja za volivno relormo. Nekako čudno je zahtevati od ljudstva poboljška, a se upirati volivni
reformi. Pravično volivno reformo ven, potem pride drugo na vrsto! Uredništvo.)
Gangl je potem govoril, da, stvo toliko zaslug, da vsa klerflftlfa OT^&Kf, nizaoija proti njemu izgine, kakor kaplja v morju, ker o blagodejnosti klerikalne organizacije po Ganglnovi otročji sodbi »niti govora ni".
Gangl je ponovil že ovrženo neresni c o , da sd od 16 katoliško-narodnih poslancev samo 4 za zboljšanje učiteljskih plač. Povdarjal je, da svojim prijaznim besedam do učiteljstva »Slovenec" sam ne verjame ter je nadaljeval: »Kot moralisti prihajajo k nam, zdaj pa imajo bič. Protestirati moramo, da regulacijo učiteljskih plač nosijo na politični trg«. (Ali je niste Vi, g. Gangl, pričeli nositi v »Učit. Tovarišu« na ljubo Heinu in Tavčarju ? Uredništvo.) Kapitulacijo hočejo od nas izsiliti. (Klici: Tega ne bodo nikdar!) »Slovenec« je pisal dne 16. t. m., da ves denar, izdan za šolstvo, je ljudstvu v škodo.« (Ni res, Gangl! Uredništvo.)
V Kanoso naj gremo prosit odpuščenja v Ovijačevo hišo. Glavar kranjskih klerikalcev vidi v nas potomstvo nekdanje mežna-rije, zato meni, da bomo občudovali njegovo šarlatanstvo. (Ta grdi napad na ljudskega zastopnika bo zborovalci odobravali! G. Gangl in Bodrugi, to dobite nazaj! To je vendar preveč, da tako psujejo naše poslance ljudje, ki zahtevajo od njih zvišanja plač 1 Tudi zato bodete dali zadoščenja! Ured.)
Gangl je končal svoj govor: Upirali se bomo klerikalnemu navalu. Boljših kristi-janov od nas bi pa gotovo ne bilo, da izjavimo, da resigniramo na zboljšanje svojih plač. (Tak nesmisel! Ured.) Raje pa je ne sprejmemo od njih (od katol. narodne strani), a ostanemo na svojem stališču. (Kaj torej protestirate? Ured.) Pojdimo mej ljudstvo! Od onega, kar smo Bklenili o Binkoštih, ne odstopimo. Ne bojimo se nikakršnega boja za svoje pravice. Z velikimi dejanji za seboj, pred seboj z velikimi črteži odločno zahtevamo svojih pravic, obsojamo klerikalno politiko na Kranjskem. (Ploskanje.)
Nadučitelj Letnar je na to predlagal resolucije, s katerimi se obBoja obstrukcija, protestuje, da se iz političnih nagibov nasprotuje od vseh strank priznani potrebi zboljšanja učiteljskih plač", protestira proti »žalitvam na shodih mej pri-prostim ljudstvom«, prosi se merodajne faktorje, da branijo proti takemu hujskanju učiteljstvo, se iskreno zahvaljuje uglednemu uredništvu »Učit. Tovariša", g. Ganglu ter se strinja popolnoma z njegovo pisavo. (Kdor se strinja z njegovo pisavo, tudi nima pravice protestirati, ako dobi primeren odgovor na provokacije tega lista. Ured.)
Končno je nastopil šo Hribar, ki je dejal, da so katoliško-narodni poslanci morali pozabiti na obljube, dane na binkoštnem shodu. (Nihče ni izjavil, da je za tako regulacijo, ki še bolj obremeni ljudstvo. Go spod Hribar je jako pozabljiv. Ured.) Ni pa svoje obljube pozabila narodno - napredna stranka. On je pripravljal poročilo za finančni odsek. (V odsek je pa ni prinesel. Ured.) Če bi prišlo do dnevnega reda v deželnem zboru, bi narodno napredna Btranka predlagala, da so učiteljske plače jednake trem poslednjim razredom državnih uradnikov. Tako bi bilo za nekaj časa mir, za vedno se ne ve, ker tudi uradnikom se bodo še vedno zboljševale plače. To stališče bi na-rodno-napredna stranka zavzela. (Nam se zdi, da ima narodno napredna stranka gosp. Hribarja zato, da dela obljube, deželnega odbornika dr. Tavčarja pa blizu ni, da bi ne bil vezan. Ubogi učitelji, ki vsem Hribarjevim besedam verjamejo! Ured.) Tisti, ki govori, da je narodno napredna stranka kriva obstrukcije, na govori resnice. (Nekatere učiteljice kriče: »Laže! Laže!« Na koga je to šlo, ne preiskujemo. Narodno napredna stranka lahko takoj odpravi obstrukcijo s tem, da ljudstvu da pravico. Ured.) Hribar: Mi v odsekih tudi nismo mogli (!) drugače postopati, siccr pa bi zboljšanja učiteljskih plač katoliško-narodna stranka itak
ne imela mej tistimi točkami, katere se ji zde za ljudstvo koristne (Je ni nihče vprašal. Ured ), kajti dr. Šusteršič je izjavil, da na ljudstvo ni treba nalagati bremen, pač pa na državo in visie dohodke. (To bi se seve kapitalistu Hribarju ne zdelo prijetno, razpravljati v deželnem zboru. Ta »prijatelj« učiteljstva ni tak, kakor dr. Šusteršič, ki je izjavil, da je on pripravljen plačevati za boljše plače učiteljem, ljudstvo naj se pa pusti pri miru. Ured.)
Hribar je dejal, da je žalostno, da se najdejo ljudje, ki ščujejo proti ljudskemu Šolstvu. (Proti temu nihče ne ščuje. Hribar zavija. Ured.) Pozival je učiteljstvo, naj ne protestira samo, ampak naj se tudi organizira in dela.
Naposled je Hribar kazal na božično drevesce, ki je bilo v dvorani še od veselice cgnjegasoev, in dejal, da ako pojde liberalno učiteljstvo za svojim ciljem, bo viselo končno na božičnem drevescu zboljšanje gmotnega stanja. (Da bi le, ako bodo učitelji zaupali liberalcem, ne imeli pod drevescem, kakor včeraj, samo Hribarjevih fraz. Ured.)
Shod je imenom goriškega liberalnega učiteljstva pozdravil gosp. Križman iz Dorn-berga.
Resolucije so bile seve sprejete soglasno.
Predsednik gospod Juraj Režek je zaključil shod z besedami: Mogoče se bodo srca naših nasprotnikov vendar omehčala, obupali nad svojo bodočnostjo pa ne bomo.
S trikratnimi »Slava«-klici na cesarja je bil Bhod končan.
K poročilu svojega poročevalca še pristavljamo : Učitelji, ki so bili na tem shodu, so z napadi na katoliško-narodno stranko svojemu stanu storili slabo uslugo. Obešajo se na propadajočo, zastarelo liber. stranko. To je znamenje politične nerazsodnosti, katera ni nevarna nam, ampak njim. Odgovor ne bo izostal v javnosti. Tembolj bo ljudska stranka zahtevala zdaj zadoščenja za te napade. Učiteljem se bodo plače izboljšale, kadar bo katol.-narodna stranka hotela, in sicer tako, kakor bo za dobro spoznala. Tega dejstva nobeno govoričenje in psovanje ne izpremeni. Učitelj, ki je pameten, bo spoznal v teh razmerah, kaj je dobro zanj in kaj bedastoča. Gospodje in gospodične na shodu tega še niso vedele, kar je pa njihova krivda in njihova škoda.
Gospodje učitelji bi pač smeli zahtevati od sklicateljev shoda, da jim povrnejo nepotrebne stroške, ki so jim jih povzročili s tem shodom.
Politična pavza.
Notranja politika praznuje božične praznike. Poslanci so doma, ob domačem ognjišču, kjer se odpočivajo od nehvaležnega političnega dela. Jesensko zasedanje je ostalo brez-vspešno, nikdo no želi, da bi se še enkrat ponovilo, a kako se bodo stvari dalje razvijale, ne ve nikdo. Na nemški stra.ii zmaguje prepričanje, da ne pride nikdar do političnega miru, dokler ostane Korber na krmilu. Niso stranke, ki motijo mir, ampak Korber; na vsak način hoče oBtati na čelu vlade, če se pa začne redno delo v parlamentu, bi postal on in § 14 nepotreben. Nemški poslanci sami čutijo, da je parlament prišel ob veljavo, in da je tega kriv Korber; prebivalstvo ve, da zbornica nič ne deluje, zato postaja nepriljubljena. — Češki listi se mnogo bavijo s političnem položajem, in sioer so jak^ bojeviti. »Narodni L i s t y« pišejo: Za peti Božič praznuje čeSki narod v najostrejši opoziciji zoper vlado in njen siBtem. Vsi naši sloji so edini v sklepu, ostati na sedanjem stališču, dokler se nam ne vrne silovito ugrabljeni notranji uradni jezik in dokler se ne zagotovi čeSka univerza. Viada svojega programa ni izpolnila, nekaj pa se ji je posrečilo: radi-kalizirati naš narod in pa prepričati, da je obstrukcija edino mogoča taktika čeških poslancev. Češki arzenal hrani še ostrejša orožja, kakor smo jih rabili doslej.
Na Ogrskom so optimisti v vladni stranki globouo razočarani, kor je skoro gotovo, da zbornici pred novim letom ne bo
dovolila rekrutnega zakona. Grof Tina bo torej, če pride na Dunaj, prifiel k novoletni avdijenoi ■ praznimi rokami. Pokazalo se bo torej, da tekom dveh meaecev niti sa korak ni priiel dalje, in grof Khuen bo čutil gotovo neko notranje zadovoljstvo. Diploma-tiflni talent grofa Tine se je izkazal ravno tako slab kot njegova železna roka. Kako dolgo bo obstrukcija fie vzdržala, ni gotovo, nekateri trdijo, da do 15. jan., a drogi, da bo TiBza fie le do 1. febr. gotov i rekrut-nim zakonom in indemniteto za 1. 1903. Potem pride Se le indemniteto za 1. 1904, hrvatski finančni provizorij, provizorij italijanske trgovinske pogodbe, uradnifiki zakon in več drugih stvari, ki bodo zahtevale mnogo časa. Bati ae je, da se parlamentarni položaj fie bolj zaplete, kakor je bil poprej.
Danes se je že zopet sefiel ogrski državni zbor.
Odstop dr. Bresztyenszkega.
Iz Zagreba, 26. de«.
Neugodno nam je poročati, da v vrstah hrvatske opozioije zares ni vse tako, kakor bi moglo in tudi moralo biti v tem za hrvatski narod tako kritičnem čbbu. V poročilu iz hrvatskega sabora sem ie omenil, kako nepristojno sta napadla hrvatsko stranko prava Starčevič in Kumičič od stranke čistih. Vse je pričakovalo, da bode te napade odbil kateri član hrvatske stranke prava, toda to se ni zgedilo. V saboru sta bila v zadnjih dveh sejah prisotna samo dva člana te stranke, predsednik kluba, dr. Breszyen-ezky, in dr. Maiuranič. Dr. Breeztyenszky je bil vsled take malomarnosti tega kluba raz žaljen, posebno še radi tega, ker ni mogel izročiti svojega predloga kot nujnega, nego samo kct navadnega. Zato bržkone tudi ni hotel v imenu kluba odgovarjati na omenjene napade, češ, da ga je klub že tako popustil na cedilu ter nima nič več zaupanja v njega. »Obzor«, glavno glasilo stranke rava, je sicer izpričaval člane kluba, da so ili vsi zadržani vsled bolezni in opravkov, a trije da so izključeni, pa da sploh niso mogli biti v saboru. Obenem pa očita dr. Bresz1yen8zkemu, da ni branil svoje stranke, kar je bil dolžan kot predsednik. Toda dr. Bresztyenszky je o stvari drugače sodil. Ko je videl, kaj se v klubu godi, in da v nakih bitnih vprafianjih niso složni vsi opozicijo-nalci, je rajfie odstopil, nego da bode na čelu klubu hrvatske stranke prava. Poznato je, j da je bil dr. Bresztyenszky posrednik mtd ; obema frakcijama stranke prava ter dne S 17. oktobra živo zagovarjal slogo, a ravno tako 17. novembra fie enkrat predlagal sporazum, toda brez vspeha, ker klub hrvatske stranke prava ni hotel na noben način zje-dinjenja s čisto stranko prava. Že takrat je bil dr. Bre8ztyenszky hudo užaljen ter je odstopil. Njegovi prijatelji so ga vendar pregovorili, da je iznovič prevzel predsedništvo kluba.
Teda prepad med obema frakcijama stranke prava je postajal vedno večji, posebno od onega časa, ko se je začel prepir po časopisih, dasi sta se obe stranki obvezali, da se bosta ogibali vsakega prepira po časopisih. Tudi saboraka volitev v Zlataru je vznemirila duhove, in zamerili so že takrat dr. Bre8ztyenszkemu, da ni ravnal odločno, j Toda mož je želel sloge ter je na to tudi J računal pri obeh strankah, kajti za Hrvatsko bo nastopili tako resnobni časi, da je bila dolžnost vsakega pravega domoljuba zago varjati in delati za sbgo. In vendar se ni to zgodilo. Nam ni na misli, oponašati kaj radi nesloge opozioijonalnima strankama, nego j moramo priznati dr. Bresztyenszkemu naj- j boljfio voljo, a tudi trud za slogo, a ker te ; ni dosegel, je moral odstopiti ter se od idaj < bojevati kot priprost vojak za pravice hr- i vatskega naroda. Če kdo, zaslužil je gotovo • dr. Bresztyenazky, da se je ž njim drugače 1 ravnale, a osupnilo nas je, da glavno gla- i silo stranke prava ni niti z besedico omenilo, kako misli o tem odstopu. Kdo bode naslednik njegov, se fie ne ve. Morda po-stane predsednik dr. Derenčin, kateremu je dr. Bresztyenszky izročil izjavo o svojem odstopu.
Čehi in spravne konferenee.
Z ozirom na spravne konference, s katerimi hoče Korber vnovič poskusiti med Cehi in Nemci tudi na Češkem, Čehi niso povse edini. En del češkega časopisja take konference odločno edklanja in pravi, da je stremljenje čeških poslancev vreči Korber-jevo ministerstvo, s takim ministrstvom pa ne sme biti nobenih pogajanj. „Konservative Korrespondenz", za katero stoje češki pleme-nitaši, pa pravi, naj se Čehi kar vdeleže konference, ker se potem vnovič pokaže, da eni, ki so nespravljivi niso, v čeških vrstah. Nemci bodo morali pokazati barvo in Korber bo vnovič blamiran. Trije ponesrečeni spravni poskusi bi bili jasna priča za Korberjeve diplomatično nesposobnost. Tretja spravna konferenca bi bila zadnji del Korberjeve vlade.
Turčija v škripcih.
Turčija še vedno ne izvede reform, vender si pa domišljuje, da bi morali vstaši mirovati. Na kaj takega bo ve vstaši ne mi-
slijo, ker hočejo na vsak način doseči »svobodo ali smrt«. To spravlja Turčijo v vedno večje zadrege in vsak dan prihaja do vele-vlaoti ■ kakimi bridkimi tožbami. Sedaj ae je Turiija pritožila pri Avstriji in Rusiji, da je vodja vstafiev Atanazov bil nedavno v Skopljsm, da je orožje, atreljivo in bombe ■pravil na Romunsko. Nadalje se Turčiia pritožuje, da •• i denarjem, katerega je btrilov naložil v neki dunajski banki, kupuje orožje io da se je mnogo lafikih, francoskih in anglefikih častnikov obrnilo do makedonskega vsUškega odbora z izjavo, da so pripravljeni priti vstalem spomladi pomagat. Turčija pravi, da je vstaški odbor sklenil, da prične pošiljati s 1. januarjem prih. leta pričenfii v posamezne okraje agitatorje, ki bodo agitirali za napad na makedonske vasi, drugi agitatorji pa so namenjeni v Carigrad, da ondi razdero javna poslopja in tako razburijo duhove. Tako Turčiia. OJividno hoče Turčija, da bi vlaBti vstafiko gibanje ■ silo zatrle, ne da bi njej bilo treba prej izvesti kakih refsrm.
\z brzojavk.
Praga. Božični članki čeških listov se bili jako bojeviti. ,Narodny Listy" pišejo: Že pet božičev stoji češki narod v skrajni opoziciji proti vladi in njenemu sistemu. Vladi se ni posrečile od svojega programa doseči kaj pozitivnega. Njej se je zahvaliti, da se je naš narod radikaliziral inda celo najzmernejši innaj-opreznejši izražajo svoje prepričanje, da je obstrukcija edino mogoča taktika proti sedanji vladi. Češki arzenal še ni izpraznjen in ima v zalogi še ostrejše orožje, nego se je rabil doslej.
Zofija. V seji sobranja 25. t. m. je večina sprejela vojni proračun in proračun zunanjega ministrstva. Opozicija je ebstru-irala. V zbornici je bil velik vihar. Poslanec Christof je bil dejanjski napaden. Nato je opozicija šla iz dvorane.
London. Angleška je oficijelno priznala republiko Panamo. Tudi Italija je priznala novo republiko.
London. »Times" poroča iz Tangerja, da so v bližini Casablanca ležeče mesto Settat, ki ima približno 4000 prebivalcev, okolu mesta stanujoči rodovi napadli, oropali in deloma razdejali.
Draždane. V Krimičavu je velikansko razburjenje. Vsi božični prazniki so bili prepovedani. Orožništvo je preprečilo prehod delavcev preko saške meje na pruska tla, kjer so hoteli delavci prirediti zborovanje.
Neapulj. „11 mattino", ki ima zveze z vlado, poročo iz Rima, da so carinske obravnave med Avstrijo in Italijo brezupne. Stvar diplomacije je, preprečiti carinsko vojno.
Stuttgart Tu je umrl narodni ekonom dr. Albert Schaffle, ki je bil v bivšem Hohenwartovem ministrstvu v Avstriji trgovski minister.
Rim. Bivši ministrski predsednik Zanardelli je dne 26. t m. ob 7. uri zvečer umrl v vili Maderno.
Pariz. Revizijska komisija se je izrekla za revizijo Dreyfusovega procesa.
Dunaj. Cesar Franc Jožef pojde obiskat saškega kralja meseca marca prihodnjega leta.
Dunaj. Delegacijski obedi pri cesarju bodo 21. in 23. januvarja.
Brno. Dr Rezek je podpisal mladočeški program ter je tako postal oficijelnl kandidat Mladočehov v dopolnilni volitvi v drž. zbor v okrajih Nemški Brod in Hum-polec.
Brno. „Lidove Novine" prinašajo izrek nekega ministra, ki je izjavil, da je sedanje Korberjevo ministrstvo od svoje demisije 28. junija 1.1. samo provizorično in da bo ministrstvo zopet demisijoniralo, ako do srede februvarja ne bo moglo cesarju poročati, da je dosežena delavnost parlamenta.
Berolin. „Vossische Zeitung" poroča iz Belgrada: Večina zarotnikov je sklenila odstopiti od svojih častnih mest, da tako odstrani težkoče kralju Petru. Po ekspozeju grofa Goluchovskega pa so morilci kralja Aleksandra sklenili, da ne odstopijo, da ne napravijo vtisa, da so se udali želji Avstrije.
Lvov. V Podhaice se je vršil shod j Rusinov, ki je zahtevai vsled mržnje do polj-■ ščine uvedbo nemščine v šole (!)
Budimpešta. Honvedni minister Niyri ' je posredoval z voditelji obstrukcije, a zaman. Vlada deluje sedaj na to, da po rešeni \ rekrutni predlogi in po proračunskem pro-\ vizoriju v zbornici primerne spremeni po-; slovni red.
Zofija. Iz Monastira se poroča o aretaciji mnogih albanskih begov, ki se pripravljali demonstracije pri dohodu civilnih ko-; misarjev in proti reformni akciji. Tekoči ; teden se vrši vojni svet poveljnikov vseh divizij.
Belgrad. Ruski poslanik Muravjev E demontira, da bi bil kedaj rekel, da je Ru-| siji vse eno, ali ostanejo morilci kralja Alek-f sandra v armadi ali ne.
K i S i n e v. Radi protižidovskih izgredov je 23 obtožencev obsojenih v ječo, 12
nbtoženeev je oprofičenih. Kazni niso visoke. Židje beže iz Kifiineva in okolice, ker se boje novih iigredov.
Petrograd. Rusko časopisje pifie proti imenovanju Angleža poveljnikom makedonskega orožnifitva ter trdi, da bodo sku-fiali Angleži to mesto izrabljati proti Rusiji.
Belgrad. Dijaki in delavei so poslali francoskemu poslaništvu zahvalo, ker Fran-oija ni odpoklioala svojega poslanika. Tudi ruskemu poslaniku Muravjevu ao se »hvalili, ker je izjavil, da se ne strinja s stališčem opozicijonelnega časopisja in da Rusija ne zahteva odpoklioanja aarotnikov.
Koroške novice.
Bmartin na Dholioi. Pri občinskih volitvah dne 21. dao. so Slovenci, žal, popolnoma propadli. Do sedaj so imeli drugi razred zmiraj v rokah ter bi ga tudi sedaj le lahko obdržali, če bi nesramnim nemlurjem malo bolj gledali na prste. Pri prihodnjih volitvah dobijo Slovenoi na vsak način drugi razrad zopet nazaj! Zgubljena pa zaradi tega Dholica, ki je obkoljena krog in okrog od nemčurakih in nem-fikih občin, fie ni, kajti večina kmetov je trdna, kakor malo kje. Nemčurski hajlovoi bo sleparili Ie preuspefino s tem, da bo upili, če oni zmagajo, dobijo deset tisoč zastonj u novo lolo! Judeže vi grofii, ti nas tepejo. Tudi za agitacijo so prejeli! Pri volitvi so bile klobase in žganje itd. Po „imagi* bo streljali.
Ooadanje. Učitelj A Schiessl, oče tukajšnjega hajlanja, je fiel na trimesečni dopust ter hoie baje zapustiti ca zmirom — Goidanje. Šolarji obiskujejo menjaje se vsaki drugi dan lolo, kar gotovo ni posnemanja vredno.
Slavni koroiki »mir" — nI ga več! Kdo nam more našteti vse slovesne prilike in važne priložnosti, ko so merodajni zastopniki oele dežele povdarjali, da vlada med obema narodnostima na Korofikem vzoren mir. »V miru živita med seboj Nemec in Slovenec na Koroškem«! Kolikokrat so se te besede slišale v deželnem in državnem zboru, pri cesarskih sprejemih, po časopisih, iz ust poslanca Orala, Dobrnika, itd. itd. D«, povsod so povdarjali nemlki liberalci, da vlada mir. Pri zadnjih cesarjevih sprejemih pa je delegBt D o b r n i k v imenu cele dežele povedal na najvišjem meatu: »narodnostnega miru nam manjka". Sedaj na enkrat?! Dr. Brejc ga je snedel! Ta zmaji
Srednja Koroška; Kmetje za novo leto fie nimajo poslov! Ni dekel, ni hlapcev. In to malo fitevilo, kar jib je še, zahtevajo Visoke Bvote. Kmetje jih pa sami razvadijo; navadnemu hlapcu ponujajo 80—100 gold. in čez, deklam po 50 — 60 Pa kaj hočejo, saj jih še za te plače ne dob^l
Roi. Delavcev, katerih je pri predoru v Podrožfci okoli tri tisoč, zmiraj nekaj spodijo; bodisi da zmanjka dela, ali zaradi pretepov, pobijanja, pijančevanja itd. — Taki se klatijo potem, ker nimajo denarja za pot v domovino, po celem Rožu okrog ter nadlegujejo ljudi. Kar dobo zapijo. Tudi prej nepokvarjeni, postanejo tam kmalu »barabe«, kakor imenujejo po pravici mnoge delavce pri predoru Iz »Rožne doline" bo kmalu »dolina solz in žalosti«.
S o dnij ski okraj Rožek. Nekemu občeznanemu pretepaču ki je zaradi »prevroče krvi« že tolikokrat sedel in plačeval, je rekel neki kmet: »Du bist jo a Strossen raubar«. Ta »lapsuslinguae«, čeravno je bil morda na pravem mestu, je neki državni paragraf tako opraskal, da je zahteval odškodnine — 20 K. Heil svobodni besedi!
Kuga v Vrb skem jezeru Mej ščukami v Vrbskem jezeru je kuga. Mnogo mrtvih Ščuk se vidi na površini jezera.
v
Sfajarske novice.
, Ilovice iz Slovenskih goric.
Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah
so se začeli Slovenci vrlo gibati. Pa je tudi skrajni čas. Goljufije pokojnega velikega Nemca Mravljaka morajo Slovenci izrabiti v svoj napredek. Želeti je zato, da lenarško katoliško bralno in gospodarsko društvo združi vse slovenske tržane pa tudi okoličane. Pri občnem zboru tega društva meseca novembra se je sestavil in sprejel jako lep načrt za bodoče delovanje tega za trg in okolico prevažnega društva. Udje zato pričakujemo, da bo novoizvoljeni predsednik s svojimi vrlimi odborniki takoj z novim letom pričel krepko delovati po vsprejetem načrtu.
Lenariko kat politično druitvo
priredi meseca januaija polit, shod pri Sve-| tem Ruprtu v Slov. goricah, meseca febru-f arja pa pri Sv. Antonu v Slov. goricah, j Veseli nas, da se to društvo v zadnjem času j prav živahno giblje, dela ga čaka dovolj i na vseh straneh. Da bo pa moglo delovati ■ v resnici uspešno in blagonosno, je treba, i da šteje veliko udov po vseh občinah lenar-' škega okraja.
Zavednost lenarikega okraja. V vseh župnijah lenarškega okraja delujejo
bralna društva, tako pri Sv. Lenartu, pri Sv. Ruprtu, pri Sv. Barbari, pri Sv. Juriju, pri Sv. Benediktu, pri Sv. Ani, pri Sv. Antonu; pri Sv. Trojici pa zavzema mesto bralnega društva „mladeniška družba sv. Jožefa«, ki je kot društvo potrjena od namestništva. Ta družba si je ob priliki nepozabnega mladeniškega shoda pri Sv. Trojici dne 12. julija letošnjega leta pridobila veliko zaslug za krasni izid tega shoda. Sliši se v zadnjem času, da družba nazaduje in da živahnost njenega delovanja pojema. Prepričani smo pa, da mladeniči, ki so v vodstvu te družbe, in čč. oo. frančiškani ne bodo dopustili, da bi nazadovala ali celo propadla, nego da bodo oboji v novem letu vse storili za napredek in procvit te za trojiško frančiškansko župnijo jako važne družbe.
Duhovniki lenarikega okrožja se redno vsak mesec enkrat zber6 k stanovskemu posvetovanju in sicer vsakokrat na drugem kraju. Ti mesečni shodi so obrodili že marsikaj dobrega. Za mesec december se vrši ta sestanek, ki nosi ime »Confe-r e n t i a e L e o a a r d i n a e", pri Sv. Urbanu pri Ptuji in sicer na Pametivo: dne 28. decembra. Pričetek ob pol 11. uri pred-poldne. Razgovor bo posebno o družbah Marijinih. Na svidenje, prijatelji Marijinih družb!
Napredka našega katoliikoga dnevnika „Slovenca" se posebno veselimo tudi v Slov. goricah. Ber6 ga s posebnim zanimanjem učeni in neučeni. Želeti je, da bi bil na razpolago vsem našim bralnim društvom, pa tudi naši narodni gostilničarji bi ga naj imeli. Če kak nemčurski gostilničar toliko zmore, da ima „Tagespest" ali kateri drugi nemški list, se pač spodobi za naše narodne gostilničarje, da si oskrbč edini katoliški, v resnici narodni dnevnik „Slovenec".
Od drugod: Železnica Grobelno-Rogatec. Dne 21. t. m. se je otvorila železniška proga Grobelno-Rogatec. Ob 10. uri dopoludne je odšel prvi osebni vlak iz postaje Grobelnega na južni železnici; peljala sta se nadzornik južne železnice Becker in inžener pl. Heider. Na vseh postajah so vlak navdušeno pozdravljali. V Rogatcu je prišel na kolodvor ves občinski odbor in hajlal v pozdrav vlaku. — Zopet nesreča. Iz Vidma ob Savi se poroča: Pred tremi tedni, kot smo poročali, so se splašili konji g. stavb, mojstra Skag-nettija v trgu Rajhenburg ter se je voznik pri padcu pod konje ubil, in tudi na vozu sedeči gospodje so se znatno poškodovali, posebno g. Bieber; ravnoisti konji so se zopet dne 20. t m. splašili ter zdirjali s težkim vozom od Švigelna navzdol proti hiši g. Goloba; ker niso mogli takoj konji od-viti na cesto, se je voz zaletel v hišo gospoda Goloba. Eden konj je padel v jarek ter se zelo poškodoval, tako, da so morali klicati na mesto živ. zdravnika. Hlapec je že prej padel v jarek ob cesti ter je tudi zelo poškodovan nezavesten obležal. — Železnica Celje-Sp. Dravograd. Ker država prevzame v svojo upravo lokalno železnico Celje-Velenje, izvršč se z novim letom nekatere premembe na progi Celje-Spod. Dravograd. Vlak št. 1844, ki iz Celja odhaja ob 7. uri 40 minut zjutraj, bode vozil hitreje ter imel zvezo ob 11. uri in 15 minut z osebnim vlakom proti Celovcu. Vlak št. 1846, ki iz Celja odhaja ob 10. uri 20 minut, bode vozil od Velenja do Dravograda ter imel zvezo s Celovcem in Mariborom. Večerni vlak pa v Celju čaka ob 5. uri 22 minut na tržaški osebni vlak, vozi hitreje do Dravograda, kjer ima zvezo s Celovcem in Mariborom. V nasprotni smeri se ni premenilo, le lokalni vlak bode iz Dravograda odhajal zjutraj ob 6. uri 5 m. in prihajal v Slov. Gradec ob 6. uri 31 m. Osebni promet bi se ločil od tovornega, ko se tovorni pomnoži in bi občine vložile utemeljene prošnje. — Umrl je 20. t. m. v Št. Juriju ob juž. železnici ondotni posestnik Janez Oset, po domače Goriški. Bil je 18 let občinski odbornik, vrl narodnjak. — V Mariboru je umrl čevljarski mojster S. Koller. — Na begu prijet. V Mariboru so aretirali ključavničarskega pomočnika An-! gererja iz Beljaka, ki je pobegnil v Maribor, j da bi se tako ognil dveletnemu zaporu. — Oče ustrelil hčer. Hči Martina Reč-nik je umrla dne 3. decembra vsled ran, katere ji je oče zadal z revolverjem. — Razpisano je mesto koralista pri stolnici v Mariboru z letno plačo 525 K. Prošnje je vložiti do 31. januarja. — P o s k u -š e n i samomor 91 let starega starca. V Gradcu je skočil bolni 91 let stari umir. polkovnik V. Theisz pl. Eschen-horst iz drugega nadstropja na dvorišče, kjer je obležal z zlomljenima nogama. — , Slovenske planinsko društvo. Občni zbor „Podravske podružnice" se bo vršil dne 26. t. m. popoldne ob polštirih v Rušah. Poleg običajnega vsporeda bo tudi volitev novega odbora, ker je triletna poslovna doba sedanjemu potekla.
Priloga, 298. štev. „Slo venca" dii6 28 decembra 1903.
Dnevne novice.
V L j u b i j a n i, 28. decembra.
Položaj na Kranjskem. Pod tem
naslovom je priobčil grof B a r b o članek v graški „ T a g e a p o s t «. Ne bodemo se vobče bavili s tem duševnim produktom, ki ima poglavitni namen, prati barona Heina in slovenske liberalce, ter povzdigovati nepresež-no državniško modrost kranjskega nemškega veleposestva. Članek je tako suhoparen in nezanimiv, da vsled svoje dolgočasnosti ne more na nikogar narediti kaj vtisa. Prezirali bi ga sploh popolnoma, če ne bi bil gespod grof smatral kot umestno, v tem članku ponavljati že tolikokrat ovrženo neresnico, da je leta 1895 katoliško - narodna stranka iskala zveze z Nemci. Grof Barbo v tem pogledu piše tako le : »Pod patronanco deželne vlade iskala je klerikalna stranka zvezo z veleposestvom proti liberalcem....." Kolikokrat smo to neresnico nasproti »Narodu" ovrgli, ki je je p o t r e b e n , ker misli s tem nekoliko olepšati razmerje liberalcev s Schwegljevo stranko. In ta neresnična trditev ne poslane prav nič bolj resnična, če se pod njo podpiše grof! — Zgodovinska resnica je, da so je od strani nemških veleposestnikov leta 1895 ponujala katol.-narodni stranki zveza, da jo jo pa le - ta odklonila. Takratni voditelj katoliško-narodne stranke, pokojni kanonik K 1 u n , je v strankinem vodstvu poročal o tej ponudbi in odločno priporočal odklonitev, na kar se n i t i jeden glas ni čul v prilog ponujeni zvezi, ki je bila jedno-glasno odklonjena. Nato so veleposestniki šli k liberalcem, kjer so našli bolj poslušna ušesa. Za ceno dtielnoodbomiškega mandata so bili pripravljeni, voliti dr. Schaf terja v deželnošolski svet in se angažovati za nemško gledišče i. t. d. — tako je prišlo do slavne »nedolžne" zveze. — To naj bode še enkrat pribito in gospodu grofu Barbotu svetujemo, da kadar se podpisuje s svojim imenom, naj malo bolj previdno pazi na svoje razmerje zresnico — in ne samo na Bvoje razmerje z dr. Tavčarjem in baronom Heincm.
Informaoije »Slov. Naroda« so zanesljivo kakor polomljena ura. Pod naslovom »Gospodarska zveza — na lovu«, piša: »Pred kratkim so sklicali gospodje okrog »Gospodarske zveze" zaupnike iz stroke zadružne organizacije vseh slovenskih deželži na strogotajno posvetovanje v Ljubljano. To posvetovanja ni imelo drugega namena, nego pridobiti zaupnike za »Gospodsisko zvezo«. In res sta se dr. Krek in dr. Sjhweitzer na vso načine trudila, da bi zaupnike pregovorila, da bi se izrekli za v3top po njih zastopanih zadrug v »Gospodarsko zvezo". Toda gospoda sta grozno pogorela, zakaj vsi zaupniki so skor.o soglasno, kakor sa je nam posrečilo izvedeti, vstop odklonili." Na ntše poizvedovanje smo dognali, prvič, da dr. Sehweitzerja pri omenjenem »strogotajnem posvetovanju« niti zraven ni bilo, torej se ni mogel »na vse načine truditi«. Drugič je pa na tej vesti toliko resnica, da se je vršila e n k e t a strokovnjakov cd vseh zadružnih zvez na avstrijskem slovanskem jugu, katerej je predsedoval dr. Laginja. Razmotrivalo se je, kaj bi se dalo koristnega ukreniti za naše zadružništvo. Glede združenja v eno veliko zvezo je vsak povedal svoje mnenje, kakor je pri enketah sploh. Eni so bili za večjo centralizacijo, oni zoper njo. To je notranja zadružna stvar, katera »Narodu« nič mar.
Biskup Strossmayer veliki dobrotnik jugoslovanski je malone že popolnoma ozdravel. Z ozirom na njegovo visoko starost mu je stanje povsem normalno.
Osebne vesti. Občina Orehova-Hotinja vas je imenovala v občinski seji dne 17. t. m. č. g. župnika Franca H i r t i in vrlega župana g. Franca P i š e k svojima častnima občanoma. — Prestavljena ja poštna upravite-Ijica gosp. Matilda Albreht iz Konjic v Brežice in poštna upraviteljica gesp Marija Zupan iz Brežic v Konjice. — V mašnike posvečena sta bila včeraj v Trstu gospoda Aleksander Martelanc in Josip F1 o g o.
Shod profeiorjev slovenščine. Včeraj se je v mali dvorani tukajšnjega »Mestnega
doma« vršil od dr. Ilešiča sklicani shod srednješolskih učiteljev slovenščine; udeležilo se ga je tudi več ravnateljev, tako šolski svetnik dr. Detela iz Novega mesta, ravnatelj Schreiner iz Maribor*, ravnatelj Senekovič, ravnatelj Wieathaler in ravnatelj Črnivec. Pod predsedstvom g. ravnatelj* Senekoviča se je razpravljalo o staroslovenskem, srbo-hrvatskem pouku, o številu slovenskih ur in še o več tičkah učnega načrta. Sklepi so izročeni odseku, ki jih bo v posebnem me-morandu predložil učni upravi.
Falzifikatorjiv • Narodni tlakami«. V »Narodni tiskarni« so »inteligentni« zopet izvršili delo, ki jih je vredno. Namazali so vrsto laži in jih podali svojim neumnim braveem pod naslovom »Papež je izprego-voril«. Od stavka do Btavka je vse v tej notici Iažnjivo. Najprej se norčuje iz papeževe nezmotljivosti, ker njegovi pristaši seveda niti tega ne vedo, da je papež nezmotljiv edinolo v dogmatičnih stvareh. Nato pa pravi, da papež ukazuje krščanskim socia listom, »da mora katoliška cerkev predvsem varovati sedanji socialni red«, ter napada dr. Kreka, češ, da on dela zoper papeža, ker on — dr. Krek — ruši sedanji socialni red! Abotni ljudje v liberalaem taboru seveda sedaj verjamejo, da brani papež tudi privilegije Schvvagelnove. Ne bemo se čudili, ako »Narod« piše v kratkem, da je vsak zoper papeža, kdor je zoper sedanji red na Kranjskem, ki ga označuje slovensko nemška zveza. Je vse mogoče pri ljudeh, ki se drznejo tako grešiti na neumnost svojih bravcev. V istini papež tu brani sedanji socialni red le proti komunistom, socialnim demokratom in anarhistom, ki hočejo odpraviti državo, lastnino in rodbino. Papež vendar pravi, da je njegov glavni namen, vse preroditi v Jezusu Kristusu. Papež hoče torej krščansko javno in zasebno življenje. In samo to hoče krščanska demokracija. — Dalje »Narod« laže, da prepoveduje papež krščanskim socialistom vtikati se v politiko, letina je, da to pismo, ki velja le italijanskim katoličanom za njihove sedanjo razmere, jim prepoveduje udeleževati se volitev v italijanski državni zbor, dokler obstoji še papežu storjena krivica. S tem ni Pij X. storil nič druzega, nego da je obnovil to, kar jo veljalo že pod Leonom XIII. Naravnost Iažnjivo je, če piše »Narod«, da papež prepoveduje katoličanom, udeleževati so volitev vobče, kajti ravno na zadnjem katoliškem shodu v Bologni, potrjenem od pa-papeža, so je katoličanom na novo priporočilo, da naj z vso vnemo nadaljujejo soci alno in komunalno delovanje. — Vrhunec slepa rake lažnjivosti je pa dosegel »Narod« s sledečim stavkom: »Tudi c katoliških pisateljih je spregovoril papež. V tem oziru ukazuje papež, da morajo vsi katoliški pisatelji svoje spise predlagati žkofom v odo-brerije in se brez pritožbe strogo ravnati po škofovih ukazih. Tudi to je zanimivo. Odslej naš škof ne bo več mogel govoriti, da ni odgovoren zs »Slovenca« in za »Domoljuba«. Tudi to je falzifik&t. Škofu v odo-brenje se morajo predlagati teologičr.i spisi, molitvene in ascetične knjige. Pač pa ima škof pravico, glede listov svojim vernikom povedati, kateri listi so dobri in kateri ne, kakor tudi, da list javno aii zasebno graja. »Narod« naj le nase pogleda in naj svojim čitateljem pove, kako sodbo je o njem izrekel prsvzvišeni gospod knezoškof. — Dalje ni res, da bi sedanji papež glede socialne pravičnosti bil nasprotnik svojega prednika. Res jo marveč, da je bil že prej kot škcf eden najbolj gorečih pristašev socialnih nazorov prejšnjega papeža in da je kot papež isto povdarjal. — Tako so »Naro-dovci« zopet za eno nesramno lalzifikacijo bogatejši. Sokrivi tega lopovetva so pa vsi, ki dajejo z naročevanjem potuho in pomoč taki politiki.
Beseda avstrijskim sodnikom Dne 24. t. m so v dunajski porotni dvorani odkrili cesarjevo sliko; pri tem je imel Korber, kot justični minister, jako pomemben na govor. Rekel je med drugim: »Kadar boste sodili v tej dvorani, poglejte sliko in pri tem se boste spomnili lastnosti, ki mora krasiti sodnika, pa naj pripada državni službi, ali naj bo porotnik, namreč vestnosti. Nič ni bolj zaničljivo, kakor površnost sodnikova. Često
stojite pred težko odločitvijo: Poskusiti morate, ali z milostjo napram nesrečnežu — saj vsak, ki tu stoji, je nesrečnež — no storite človeški družbi večjo usluge, kakor z okorelo izpolnitvijo zakona. Ob uri odločitve, gospoda moja, poglejte na to podobo in so dite v imenu Nj. Veličanstva cesarja po njegovem duhu in njegovem srcu." — To so lepe besed?, ki bi jih morali naši sodniki imeti shranjene globoko v duši, in ki bi se jih morali spominjati zlasti pred izrekom sodbe nad kakim obtožencem. Dobro bi bilo, da se sodniki teh besed nauče na pamet in jih vsako jutro ponove, ko stopijo v urad.
»Slovenska Šolska Matica" je imela včeraj svoj drugi občni zbor v veliki dvorani »Mestnega doma" ob navzočnosti 60 članov. Predsedoval je predsednik »Šol-ske Matice" ravnatelj g. Schreiner, ki je izjavil, da so letošnje knjige že natisnjene. Nadučitelj g. Gabršek je poročal o delovanju društva tekom zadnjih treh let. Za leto 1901, 1902 in 1903 je Matica izdala
10	knjig v 17900 izvodih. Članov je 1344. Učitelj P e r k o je predlagal, naj društvo ne da nobene knjige več tiskati v »Katoliški tiskarni", ker se v njej tiska »Slovenec", Predsednik je izjavil, da društvo ni politično in da morejo za oddajo tiskovnih del biti merodajni edino le trgovski oziri, nakar je bil predlog odklonjen. Ravnatelj g. Senekovič je poročal, da je 1. 1901 imelo društvo prebitek 32 K 78 v., 1. 1902 pa nedostatek 288 K 3 v. Društvo ima kapital 4910 K 28 v. Ravnatelj g. Schreiner je razvijal nato program za prihodnjo triletno dobo. Sedanje publikacije se dovrše, važna bi bila izdaja knjige realij za učence, sinonimstiški besednjak in specijelna metodika za pouk slovenščine. Priporočal je agitacijo za subvencije od strani posojilnic. Končal je svoj govor: „Mi smo samo učitelji in nič druzega. Ako vam je »Slovenska Šolska Matica" na srcu, tedaj ne zanašajte strankarskih bojev v njene vrste, pustite da vsaj na tem polju korakamo skupaj." (Živahno odobravanje). Ko se je g. profesor
11	e š i č zahvalil g. predsedniku za njegovo vzorno delovanje in za njegov zadnji poziv, bil je voljen odbor. Za namestnika v odboru je bil izvoljen g. prof. 11 e š i č . Odbor se je sestavil: predsednik ravnatelj g. Schreiner, podpredsednik dež. šol. nadzornik g. Hubad, blagajnik ravnatelj g. Senekovič in tajnik g. nadučitelj Gabršek. — Popoludne ob 2. uri je predaval g. prof. B e ž e k.
—	Ie St. Vidavnad Ljubljano je včeraj prinesel nadučitelj Žirovnik v Ljubljano vest, da je izvoljen predsednikom krajnega šolskega sveta č. g. kaplan ^Južek. Žirovnik je na glas izjavljal »če bo pri miru, bodo ljudje rekli, da si še toliko ne upa, kakor župnik, če pavne bo pri miru, ga bom pa že dal." Gosp. Žirovnik, Vi bodite lepo pri miru, saj veste, kako ste nepriljubljeni v župniji!
—	Samomor na sv. večer. Ustrelil se je na jeseniškem pokopališču na sveti večer Andrej Pesjak, delavec pri tunelu na Hrušici. Vzrok alkohol.
—	Hrvatske novice. Dne 9. prosinca prihod, leta se vrši v »Hrvatskem domu« v Zagrebu veliki, sijajni koncert v korist družbe a v. ' .rila in Metoda za Istro. — G. S. Tucic, znani hrvatski pisatelj, je imenovan ravnateljem bolgarskega narodnega gledališča v Sofiji. — Ljudski shod se je vršil 21. t. m. v Sibinju OJ drugih shodov se je odlikoval v tem, ker so ga priredili kmetje sami. V onem kraju se kot gobe množo madjarske posojilnice, a naredne inteligence ni. — Z o p e t j e povoden i v Stari in Bosanski Gradiš ki. Sava je na rasla za 7 m. nad normalo in se razlila po polju. Ljudje se vozijo v čolnih, fckoda jo velika. — Za ljudsko pro sveto G. M. Marjanovič, urednik »Crvene Hrvatske« v Dubrovniku, začne izdajati »Ljudsko knjižnico", in sicer vsak mesao bo izšla po ena knjiga. Prinafela bs> je drnate in po učno sestavke o najvažnejših vprašanjih in potrebah v jasnem in zanimivem jeziku. — Bolnišnico v Osijeku bodo spomladi znatno razširili; za to d>elo je prora-čunanih 200.000 kron. — Dve novi lekarni sta biii to dni oivorjeni v Zigrebu. —• E x - 1 e x in plačevanje davkov. Kakor se vidi iz izvestj«. finančnih ravnateljstev na Hrvatskem, je plačevanje direktnega davka jako nepovoljno. in to ravno zdaj na jeaan, ko bi moral ne,rod šo ono doplačati, kar je spomladi zu mudil. V s r i -
e m s k i županiji je bilo 466 571 kron manj plačanih kakor lani, vvirovitički županiji je bilo meseca oktobra 46 tisoč 160 kron manj plačanih kakor lani in v p o-žeški županiji je plačevanje zaostalo za 92450 kron. Ko izgine sedanje nezakonito stanje v deželah ogrske krone, bo moral narod vendar plačati davek, in zelo se je bat', da pride tedaj do licitacij kmečkih posestev.
—■ Ameriške novice a t r a š n a
nesreča na železnioi. Iz New-Yorka poročajo, da se je 8 milj od Connes villa ponesrečil brzovlak, 35 oseb je tako poparil par, da so umrle. — Avstrijski izseljenci pošiljajo znatne svote domov. V prvih deset'h mesecih tekočega leta so poslali v Avstrijo iz Amerike 12 milijonov kron prihranjenega denarja in to po pošti. Pri tem ni vračunjen denar, ki ga pošiljajo potom bank in v pism h. — Milijonar ustreljen. Iz Čtkage poročajo: Neznana zločinca sta sinoči obstrelila odličnega pravnika in milijonarja Jas. A. Fulienwider-ja. Ustreljen je bil v hrbet ter bo vsled rane najbrž umrl. — Nobenih davkov ne bo cd svojih državljanov po brala država Wi8consin prvič letes. Prvega oktobra so jo namreč nahajalo v državni blagajni 1,515.701 dolarjev, ki popolnoma zadostujejo za pokritje vseh državnih stroškov v enem letu.
—	Reorganizacija čebelarskega društva izvršila se bode, kakor r.am poročajo, na ta način, da bode isto omejilo svoj delokrog le na kranjsko deželo. Pričelo bode prihodnje leto ustanavljati podružnice ter pošiljati potovalne učitelje po deželi. Med inteligentnimi sloji kaže se za čebelarstvo še vedno premalo zanimanja, akoravno je ta stroka tako lepa in zanimiva, vrhutega pa za nas Kranjce tako koristna in dobičkonosna kot nikjer na svetu. Kranjsko čebelo kupujejo drago in negujejo a pravo marljivostjo dru^orodci, domačini pa je ne znajo in ne ved6 prav ceniti. Krivo j« seveda največ to, da se čebelarstvo premalo pozna, ker kakor hitro so koga čebele v svoje zanjke vplele, ne zapusti jih nikdar več. Cebolarstvo imenuje se po pravici »poezija kmetijstva". Društveno glasilo, ki se more meriti z vsakim nemškim, dobivajo udje brezplačno. Iz haja mesečno. Udnino 2 K sprejema upravništvo v Ljubljani.
—	Vandalizem Pred 14. dnevi je umrl v puljski bolnišnici Hrvat Burmaz, Dal matinec. Njega rojaki, živeči v Pulju, so mu priredili začasen križ na grob s hrvatskim napisom. Mmole nedelje pa jo neki Hrvat došel na pokopališče in je epazil, da so križ odstranili z groba in ga prislonili ob uhodu na pokopališče. Na vprašanje, zakaj se je to zgodilo, je odgovoril-nadzornik pokopališča: »Ker je n»pis v slovanskem je zikul" To je škandal.
—	Južna želesnica uradnikom. Upravni svet južne železnice jo sklenil, da za leto 1904 dovoli certifikate državnim in dvornim uradnikom, s katerimi jim je dana pravica do voznih listkov za polovico vozno cene, sko zaprosijo za to pismeno in na posebnih Lrmularjih, ki se prodajajo na Dunaju. Kdor ima tak cert fikat, za katerega je plačati ceno, določeno po zakonu, ima pravico do voznih listkov po znižani oeni, ne da bi trebalo v to posebno prošnje.
Vojaške stvari. Asistančuim zdravnikom v neaktivnam stanju je imenovan g. dr. Ferdo K u n e j, okrožni zdravnik na Vranskem.
—	Državna nagrada za gojence na konservatorijih v znesku 1000 K je ravnokar razpisana.
—	Poštna vest. Na c. kr. poštnem uradu v Vidmu pri Dobrepoljah v političnem okraju Kočevje uveda se je dne 24. dec. 1903 brzojavna služba (omejena dnevna služba.)
—	Umrla je v Gorici gdčna. E m a Prinčič, gojenka II tečaja na tamkaj šnjem učiteljišču, stara 17 let Pogreb bo jutri popoldne.
—	Na Ovsišah pri Podaartu so pokopali g. Martina F i s t e r j a , bivšega žu pana ključarja, posestnika ia člana krajnega šol. sveta.
Ljubljanske novicc.
Umrl je magistratni knjigovodja gosp. Jožef Paternoster. Pred leti ga je zadela kap ter ga priklenila na posteljo. G. Jožef Paternoster je slovel kot izboren pevec ter je bil svoj čas duša slovenskih prireditev v Ljubljani. N. v m. p.!
Zopet surov nemški vojak. V Oblakovo gostilno na Tržaški cesti št. 22 prišel je dne 24. t. m. zvečer prostak 27. pešpolka, Jožef Kratzer, in ne da bi si bil kaj naročil; začel je goste nadlegovati in zmerjati s »ver-fluchte Kraner«, nakar so ga postavili na cesto. Zunaj na cesti jo razgrajal dalje in ker ga niso pustili naiaj v gostilno, jo po tegnil bajonet in ubil na oknu dve šipi. Nato sta šla gostilničar in neki ključar ven
in sta mu odvzela bajonet, da se je zamoglo tako konstatirati ime vojaka.
Z rešilnim vozom. Hlapeo Franc Verb-nik, v službi pri Tavčarju na Dunajski cesti it. 47, je dne 24. t. m. na R»nzingerjevem dvorišču ponesrečil. Prišel je med dva vo zova, ki sta ga tako atisnila, da ima desno roko in eno rebro zlomljeno. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v dež. bolnišnico.
Slovensko pevsko društvo »Lipa" priredi Silveatrov večer v četrtek, dne 31. decembra 1903, v gostilniških prostorih gosp. Fr. Poljšaka na Martinovi cesti št. 32. Pri veselici sodeluje slav. tamburaški klub »Triglav«. Tamburaški zbor vodi g. Grgurj^vič, pevski zbor pa g P. Balog. Vspored: petje, tamburanje. — »Nemški ne znajo«. Igra v enem dejanju. Spisal J. Alešovec. — Šaljiv prizor: »Pri pogrebu«. Spisal Vinko La-pineky. Predstavlja g. Brilfach. — Tombola. Šaljiva pošta. Koriandoh korso. Ob 12. uri alegorija. Prosta zabava in ples. — Vstopnina 30 vin. za osebo, otroci presti. — Za četek točno ob 8. uri zvečer. — K mnogo-brojni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Goljufica. Včeraj prišla je neka Štefanija Gobec k sprevodniku Tomažu Ehrlihu v Sp. Sisko št. 159 in mu rekla, da je babica v deželni bolnišnici in da jo je poslala njegova žena, ki je tudi v bolnici, k njemu po žensko obleko. Ehrlich je to verjel in je dal ženski obleko in nekaj denarja. Pozneje pa je le šel v bolnišnico svojo ženo vprašat, če je dobila obleko, in tu se je prepričal, da ga je Gobec osleparila za obleko.
K zgradbi železnice v Hrušici se je od peljalo včerai 60 delavcev, delo pa je za pustilo tam 90 delavcev.
Vojaški izgred. V noči od 26. na 27. t. m. so povzročili vojaki-topničarji na Marijinem in Mestnem trgu velik izgred. Na Mestnem trgu jih je policija vstavila in s pomočjo dveh ognjičarjev aretovala, na kar je prišla vojaška patrulja in jih odpeljala v vojašnico.
Socijalna politika v občinskem svetu v Ljubljani. Piše se nam: Vendar enkrat so se omajali nedavno mestni očetje v Ljubljani in se spomnili draginje, ki je nastala pri — petroleju vsled kartela, ki so ga sklenili petro-lejski baroni. Gospod obfinski svetnik P r o-s e n c se je pritoževal, da se je podražil petrolej in naj ljubljanski občinski svet po sreduje pri vladi, da razbije kartel petrolej-skih baronov. Lepa misel, vendar vkljub vsemu rešpektu, ki ga imamo pred vplivom ljubljanskega magistrata, zelo dvomimo, da bo glas njegov podrl pakt teh mogočnih gospodov. Ta glas g. Prosenca bo ostal glas vpijočega v puščavi in treba je, da gospoda obrne svojo pozornost od petroleja še na druge stvari, ki tudi globoko segajo v gospodarstvo meščanstva in kjer občinski svet s svojo socijalno politiko lahko kaj pozitivnega doseže. Gospoda Prosenca in njegove tovariše v mestni hiši opozarjamo, da naj nekoliko premišlja, kako bi bilo cdpomoči obči draginji glede živil in glede stanovanj. Tu je prizadeto vse mestno prebivalstvo, osobito pa na stalne plača navezano nižje uradništvo in delavstvo. Stanovanja v Ljubljani so t^kom dvajsetih let v ceni za polovico poskočila in živila, ki so bila v Ljubljani pred dvajsetimi leti najcenejša izmed vseh pro vin-cijair.ih mest na jugu, bodo kmalu tekmoval s cenami v Celovcu in Gradcu Ali ni tu pomoči ? O da, nekaj bi se gotovo lahko odpomoglo, če bi bila odločna volja in delo glede tega na magistratu — A a socijalno politiko se naši mestni očetje siino malo ba vijo. Za stanovanja, osobito za delavce, bi mesto v svojem delokrogu lahko in tudi moralo nekaj storit'. Jetiko odganjajo s plakati, ki se nabijajo v javnih lokalih, a kdor sa mora slabo hraniti in v malih stanovanjih z veliko rodbino stanovati, mu bodo vsa higi-jenična navodila presneto malo pomagala. Zdravo stanovanje in zadostna tečna hrana je prvi pegoj za ohranjenje zdravja. Ali sa je občinski svet že kedaj resno pečal s zadevo delavskih stanovanj ? Ne, ker ta gospoda, ki sedi v mestni posvetovalnici, ne okuša na lastnem telesu, kaj je beda, in sloji, ki zbirajo z delom svojih rok tudi nekaj in celo večji del narodovega premoženja, nimajo nobene pravice, da pošljejo v obč.n-ski svet nekaj reprezentantov svojega stanu.
Radi rdečega nosu. Gostilničarjev sin Vinko Dolinaek na Mesarski cesti 2 je zbadal včeraj popoldne v gostilni delavca Jakoba Ardigala, da ima rdeč nos. To je tega tako raztogotilo, da je zagrabil posodo za sol in jo vrgel v Dolinška, nakar eta se Bprijela. Ardigal je podrl Dolinška na tla in si je ta pri tem spahnil desno nego. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
Iz Amerike domov Včeraj zjutraj pripeljalo se je 195 eseb iz Amerike v Ljub-' »no dne 26. t. m. zjutraj pa 60
V Ameriko se je odpeljalo o praznikih 13 oseb.
Podraženo meso. Tukajšnji mesarji zvišajo ceno mesu od 1. januarja: Prva kvaliteta bo veljala 1 K 40 v., druga 1 K 20 v., tretja 1 K 18 v.
Uslužbenci električne železnice prirede 1. februvarja na starem strelišču plesni venček.
Božičnlca gasilnega društva se je tudi letos izborno obneslo. Dobitkov je bilo 250. Zabava je trajala do ranega jutra.
Vestnik »Slovenske kršč. soc. zveze".
Velik shod krščanskega delavstva tobačnih tovarn d u n a j s k i h se je vršil na Dunaju pretekli meseo. Na shedu je govoril Spalovsky. Upanje je, da se zasnuje močna krščansko-socijalna strokovna organizacija delavstva avstrijskih tobačnih tovarn. Pač zadnji čas bi že bil, da bi se opustili razni oziri, ki škodujejo le nam in našim načelom, koristijo pa nasprotnikom, ki nevede zapeljani igrajo vlogo židovskih hlapcev.
Ustanovni shod krščanske strokovne zveze črevljarjev za Avstrijo se je vršil na Dunaju. Črevljarji in usnjarski delavci slovenski, ga nite se in pristopite v krščansko strokovno zvezo! Hočete li res ostati pod komando Breskvarja in Kordeliča pod varstvom Hočevarja Linharta? Le srčno in brez strahu na delo za krščansko organizacijo!
Lepa zmaga. Dne 9. decembra vršila se je na Zgornjem Avstrijskem volitev v V. kurijo, in je krščanska stranka sijajno zmagala. Za krščanskega kandidata je glasovalo 22 112 volivcev, nemški liberalci so dobili 5308 glasov in socijalni demokratje samo 3509 glasov. Zmaga za krščansko stranko je tem sijajnejša, ker je okraj Bteyr eminentno delavski okraj.
Socijalno - demokratsko gospodarstvo. V Kodanju je bilo obsojenih 15 socijalno-demokratičnih voditeljev v zapor od 10 do 14 dni. Obsojeni so bili zato, ker so slabo in malomarno vodili kjige , niso mogli dokazati, da je njihovo konsumno društvo vsled nesreč prišlo v konkurz in so kljub temu, da je bilo društvo že septembra 1901 pasivno, najemali nova posojila.
Novo krščansko delavsko tajništvo zasnovala je na Zgornjem Stajarskem zveza nepolitičnih krščanskih društev. V tej zvezi je 41 delavskih društev. Mesto delavskega tajnika, ki ima svoj sedež v Ljubnem (Leoben), poverili so do sedanjemu uredniku delavske priloge »Gra zer VolksblattA«, Kristjanu Fischerju. Fi seber, akoravno še ni 24 let star, je eden izmed najdelavnejš h krščansko-socijalnih delavskih agitatorjev in voditeljev. Ker je v društvih tam i mnogo Slovencev, pričel se je učiti tudi slovenščina. To krščansko delavsko tajništvo je sedaj prvo v Avstriji. Na Dunaju izvršuje delavsko tajništvo za Dunaj redakcija »Christlichscciale Aibeiter £ei-tung«, odnosno nje urednik Leopold Kun-šak. Potrebno bi bilo delavsko tajništvo i za slovensko krščansko delavstvo, toda, žal, da naša krščanska delavska društva za samostojno vzdržanje delavskega tajništva niso še močna dovolj. Upanje pa ie, da se tudi v Ljubljani kmalu zasnuje krščansko delavsko tajništvo, ki je potrebno še zlasti zato, ker socijalna demokracija ni bila na blovenskem še nikdar tako agilria, kakor je sedaj, med tem ko pogrešamo v naših vrstah sistematsko organiziranega dela na organizac jskem polju slovenskega krščanskega delavstva.
Čitajte!—Čitajte!
Vseslovenski 0 J§ dnevnik
z najmnogobrojnejšimi in najnovejšimi vestmi iz vseli slovenskih dežel in iz tujine je
»Slovenec".
SllfIVPnPP« dobiva najhitrejša poročila in najzanesljivejše informacije.
* Ml nvtm bo P«n»šal velezani-
V	mive p0(}|i8tke in je radi tega stopil v zvezo z najboljšimi slovenskimi pisatelji.
si je zagotovil v novem
V	CIltvL/ ietu poročila o trgo-vini in obrtništvu iz peres prvih strokovnjakov in prvih slovenskih sociologov.
Be 1 VBakim dl>em
v cuc^ izpopolnjuje ter bo z novim letom otvoril tudi pregled o gibanju na socialnem polju, kateremu bo posvečeval še več pozornosti nego doslej ter se bo posebno bavil tudi z narodnim gospodarstvom.
KlnVfvnAr*« prinaša najnovejša in
V	CIIC^ najzanesljivejša brzojavna in telefonska poročila, katera morejo drugi listi prinašati šele pozneje.
SlnVPTlPP" i® odIočen borilec za jjkJAVJ v	pravice slovenskega
naroda in kot tak hoče združevati za narodui boj vse poštene Slovence pod trobojno zastavo ter ga v odločnem nastopu ne ovirajo nobene zveze z neprijatelji slovenskega na roda.
I Dober dnevnik >SSSSS
j potreben, zato
čitajte, naročajte, širite „SIovenca"!
| T>nei>nil^ »Jlcucnec" uelja:
Po pošti prejeman: za celo leto i naprej 26 K, za pol leta naprej 13 K, za četrt leta naprej 6 K 50 h, za mesec naprej | 2 K 20 h. — V upravništvu prejeman: za celo loto naprej 20 K, za pol leta naprej 10 K, za četrt leta naprej 6 K, za mesec naprej 1 K 70 h. — Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. — Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjave ulice št. 2.
Tedensko sobotno izdajo »Slovenca"
se lahko naroča posebej in velja za celo leto 7 kron.
Na zahtevo se pošlje list na ogled.
.Slovenec"
JV
Ssl n\rnn ima zvezo z VBemi
v CUCL/ slovanskimi narodi ter je o njih gibanju najnatančnejše poučen.
Ml rkT7"OH on« stoji na stališču kr-V CllcL/ španskega demokra-tizma ter s poljudnimi spisi, stoječ na stališču katoliške vere, dviga moralno silo našega naroda.
SUnTrčmon" Prin»3a o vseh drža-jjUIUVCUCt vah najboljša situacij-
ska poročilu ter ima dopisnike, ki so proučili razmere na licu mesta.
Mlnvpmpr*" 80 odIikuie P° naJ-boljših poročilih iz
državnega zbora, katera poročila piše slovenski državni poslanec,	ki ima kot član »Slovanske zveze« priliko	biti o \sam točno poučen.
se prodaja
odslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah:
Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10. Blaznih Lovro, Stari trg 12. Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred škofijo 12 Cešnovar Lovro, Kolodv. ulice 33. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Fuchs H., Marija Terezije cesta 14. Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2. Kane Albin, sv. Petra cesta 14. Kristan Ivan Rosljeva cesta 24. Kuštrin Agneza, na Bregu 6. Mrzlikar Avg., Sodnijske ulice 4. Omejc Terezija, Karlovska cesta 32 Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101. Saje Ant., Dunajska cesta 19. Sever Mar., Gosposke ulice 11. Sušnik Josipina, Rimska cesta 24. Swatek Jos., Mestni trg 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10 Tonich Ivana, Florijanske ulica 1. Vesel Andrej, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52.
Bohinjska Bistrica:
Mio Grobotek, trgovec.
Celoveo:
Josip oowa, prodaja časnikov.
Gorica:
j Jos. Scliwarr, Šol. ulica 2.
Hrušica pri Jesenicah:
Katarina Krive.
Logatec:
Maks Japelj, trgovec.
Jesenice:
Alojzija Ahčin.
Škofjaloka:
Janez Potočnik.
Št. Peter:
' Fran Novak.
Trst:
Antonija vd. Kramar, Rojan št. 8 Mihael Lavrenčič, Piazza Caserma 1. »Pri sv. Antonu Padovanskem«.
Književnost in umetnost
*	Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, dne 29. t. m., be poje Smetanova opera »Prodana nevesta". Ulogo Janka poje g. Orželski, Marinke gospa Skalova, Kecala g. Pestkovski, Esmeralde gdč. Kalivoda, Vaška g. Lsng. Prih. predstavi bosta dne 1. jan.: pop. »Rokovnjači", zvečer opera.
*	Odlikovan slovenski umetnik.
Cesar je našemu rojaku akademičnemu slikarju Antonu Ažbetu v Monakovem podelil viteški križ Franc Jožefovega reda.
*	Jaroslav Kocian v Ljubljani. Koncert svetovnoslavnega umetnika na gosli, gosp. Jaroslava Kociana, bode dne 6. januvarija 1904 ob 5. uri popoludne v »Narodnem Domu". Izpred Božiča se je moral ta koncert preložiti na imenovani dan ne po krivdi »Glasbene Matice«, ki prireja koncert. O programu in umetniku kaj več prihodnjič. Sadeži in vstopnice se dobivajo v trgovini g. L o z a r j a na Mestnem trgu.
Preteča vojna med Rusi in Japonci.
Kraljestvo vzhajajočega solnca, kakor imenujejo Japonsko, bo z novim letom oborožena in pripravljena na vojno. Njemu nasproti stoji Rusija, ki še ni, kot se govori, zadostno oborožena. Japan hoče zopet vzdigniti orožje za neodvisnost Koreje, da jo brani, kakor nekdaj pred Kitajci, zdaj pred Rusi. Japonci imajo že iz davne prošlosti posebne prednesti in popolno trgovinsko slobodo na Koreji, zato je jasno, zakaj hočejo v ogenj zoper Ruse, ki hočejo zaokrožiti svojo vzhodno azijsko posest.
Prodiranje Rusov napram Tihemu oceanu je proti koncu devetnajstega stoletja čudovito hitro napredovalo. Do leta 1850 je če 6egal ruski vpliv k večjemu do Nerčinska, kjer je bilo važno tržišče, 1. 1858 pa je prišlo Rusom v roke ozemlje Amur, in prvi pristan na Paciticu, Nikolajevsk. Dve leti kasneje so razširili tam svoje ozko obrežje s tem, da so priklopih ves južni Amur in Vladivostok je postal glavna ruska luka v vzh. Aiiji. Na japanskem otoku Sa-halinu so začeli Rusi naseljevati Bvoje zločince, to pa je bilo Japonski neprijetno in je 1875 odstopila otok Rusiji, za kar Be dandanes bridko kesa. Leta 1894 ao dobili Rusi Mandžurijo, to je bilo po kitajski vojni z Japonci; potem so nastale znane zmešnjave na Kitajskem, in ob tej priliki je Rusija mne go pridobila. V Mandžuriji 86 je popolnoma udomačila in ne misli na to, da bi jo še kdaj zapustila. Utrjeno luko Port Arthur so spremenili v moderno utrdbo in 50 kilometrov na daleč so postavili baterije. — Glavna moč ruskih čet je v Vladivostoku, kjer je tabor generalnega guvernerja Aleksejeva. Tam stoji pet infanterijskih brigad in dva inf. polka, kavalerijska brigada in inf. polk, trije polki kozakov, artilerija ter tehnične čete. Močna posadka leži v luki Nova-kievskoje, ki leži na meji Koreje; ob železniških progah Vladivostok Charbin, Charbin-Mukden, Niučvang- Port Arthur stoje infanterijski in kozaški polki. Vrhovno poveljstvo teh čet ima general Aleksejev, prideljeni so mu generalni lejtnanti Lenje-vid, Subotic in Stoessel.
Ni pa tako dobro pripravljeno rusko ladijevje. Zdaj leži v luki Port-Arthura 40 vojnih ladij, te pa so različne vrste, in mnogo je prav starih. Nove ladje pa še niso gotove, in načrt o pomnožitvi ladijevja še ni izgotovljen. Vendar pa ima Rusija sedem velikih bojnih ladij. Japonci le šest; te 00 ogromno veličine in izvrstno opremljene. Potem imajo dve manjši ladiji, 10 obrežnih križaric in 10 malih križario. Japonska armada po angleškem računu obstoji iz 1267 višjih častnikov, 10.374 častnikov, 575 451 vojakov; *seh skupaj s kadeti, tehničnimi uradniki itd. je 640.701 mož. Ako jih Japonska od teh le polovico pošlje v vojno, bi presegalo število japonske armade rusko armado v vzh. Aziji, ki šteje baje okrog 200 000 mož, že za 100.000 mož. Vsled teh ugodnih razmer je razvidno, zakaj Japonci s tako nestrpnostjo čakajo vojne. Iz japonskega vira jo prišlo celo poročilo, da imajo Rusi v vzh. Aziji le 75 000 mož, a to gotovo ni res. Meseca julija letos je bilo v vseh ruskih vojnih četah v vzh. Sibiriji in Mandžuriji okrog 110.000 mož, od tedaj pa je bilo iz Rusije odposlanih mnogo novih vojaških čet, ne da bi bilo javnosti znano, koliko. Najbrže bi cenili prenizko rusko vojno moč, ako bi trdili, da je v Mandžuriji 150.000 mož, od teh pa jih je nekako 90.000—100.000 pripravljenih za vojno na suhem. Ako Japonci pravijo, da imajo nad 600000 vojakov, je to že skoro precejšnja baharija, in jih smemo vsaj sto tisoč odšteti, da pridemo do približno verjetnega števila. V tem pa so obsežene tudi vse deželnobrambne in črnovojne rezervne čete, ki pa pri vojni na Koreji ali v Mand-
i "
v
Juriji ne pridejo v pošter. T sedanji vojni bi mogli Japonci le 180.000 mož poslati v ogenj.
Sicer pa s« Japonci, ako upoštevamo vse razmere, precej na slabšem od Rusev. Japonci morajo prvi naskočiti, Rusi se bodo branili. Tojna bi se vršila ali na Koreji, ali bi Ja-ponci po zmagoviti pomorski bitki začeli z obleganjem Port Arthurja. Vrhutega pa s« ie Korejanci sovražni Japencem in bi se rajši podvrgli ruskemu gosudarju kaker pa japonskemu „s*lnčnemu sinu". Vsekakor pa je izid vojne zelo negotov, ker odločujejo končno vodstvo, omika in odporna sila v četah več kakor njih števil«. Japonci so pokazali v zadnji vojni s Kitajci mnogo od-važnosti, a kolikor moremo sediti zdaj, stoje kocke vej ne sreče za Rusijo ugednejše.
Angleški listi pišejo jako bojevito in poročaj«, da je vojna mej Japanom in Rusijo neizogibna. Japan je prisiljen poseči za orožje, ako bodo njegeve zahteve zavrnjene, Zatrjuje se od vseh strani, da ni še nikakih znamenj, da bi ae stvari obračale na boljše. Anglija in Francija ata baje Rusijo oporni njali, naj Japonski popusti, a da bi sklenili medsebojno nevtralaoat, ni resnično. Združene države ameriške ne bodo posegle v boj, ker se oborožujejo zoper Kolumbijo.
24. decembra ie javila brzojavka iz Londona, da v teku 24 do 48 ur pride do odločitve v japonsko - ruski krizi, kar pa ni bilo res.
26. decembra je javil breojav iz Tokia: Vlada je japonskemu poslaniku v Petro gradu, Kuriau, izročila odgovor na ruske predloge. Odgovor je jako prijateljski in se bodo vršila daljnja pogajanja. Japonska nota je določila Rusiji rok 14 dni za odgovor. 7. januarij bo baje odločilen dan za vojno •li za — mir.
»Ag«nce Havas« poroča iz Tokija: Semkaj so dospele neugodne vesti iz koreianskih Ink, kjer da vlada popolna anarhija. V vojni luki se pripravlja vae potrebno, da se odpošljejo vojaške čete v Fusau, Maaamfo in Kemulpo, da tamkaj napravijo red. Te odredbe da so se napravile v soglasju z rusko vlado.
Razne stvari. Najnovejše od raznih strani.
Nov letalni stroi ata iznašla Amerikanca Wilbor in Orville Wigt iz Ohio. Ta letalni stroj leti 8 milj v eni uri ter se spusti na tla na poljubnem prostoru. — V strahu, da bi ga žena ne zmerjala, je umoril v Aragoniji pri Cirenas kmet Hilarij Cambid kmeta Jos. Sjneheza, ki mu je od denarja za prodanega vola pri igri odvzel stoinštirdeset peset. — Alkoholikova smrt Absolv. pravnik Deyma, strasten alkoholik, je prišel o božičnih praznikih v Lvov tako pijan na svoje stanovanje, da ni opazil, da mu je goreča sveča padla na posteljo. Drugo jutro so našli na postelji mrtvo ožgano dijakovo truplo. — Umor v Belemgradu. Več lopovov je v Belemgradu v stanovanju napadlo nekega starega državnega svetnika in njegovo gospo, katero so nevarno ranili. Dva roparja sta aretirana, tretji je ušel. — 8000 besed v eni minuti bo mogoče brzo javljati z najnovejšo iznajdbo nekega D e l a n y j a. — Izgredi štrajkovcev vParizu. Kakih 50 oseb, baje štrajkujočih uslužbencev stroke z jestvinami, je v Parizu v noči 25. t. ro. ropalo v prostorih proizvajalne zadruge. Radi pobijanja oken in oviranja svobode dela dogodilo se je več aretacij. — Loterijo bodo kot državni monopol vpeljali tudi na otoku Kuba. Dohodek bodo porabili za armado. — Mater umoril. Pri nekem ženitovanju v N»gy Toraku na Ogrskem sta se sprla kmet Zipus in njogcv sin Pavel. Sin je napadel očeta, kateremu je prišla na pomoč mati. Sin je zngr;*bil sekiro in materi preklal glavo. — Stavkajo tudi pekovski pomočniki v Marziiju v znak solidarnosti s stavkujočimi pekovskimi pomočniki v Parizu.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 28. oktobra. Danes zjutraj je umrl vzgojevatelj pokojnega prestolonaslednika Rudolfa fini. L a t o u r.
Dunaj, 28. decembra. Vlada namerava drž. zboru predložiti nov kazenski zakon.
Budimpešta, 28. decembra. Radi razmer v ogrskem parlamentu so poklicani pod orožje nadomestni rezervisti.
Ta vest je prizadete jako razburila. Rezervisti bo hoteli včeraj prirediti shod, ki se pa ni vržil, ker je bil prepozno naznanjen policiji. Posebno hudo je v Budimpešti zadetih vsled te naredbe do 200 vseučilišenikov, ki so rezervisti in izgube vsled tega pol leta vseučiliških študij.
Praga, 28. dec. Kongres mladočeške stranke bo 3. jan. v Kutni gori.
Praga, 28. dec. V Planeh je imel bivši drž. poslanec Janda shod, na katerem je bila sprejeta zahteva po splošni volilni pravici ter je bilo naročeno poslancem, naj se s sedanjo vlado prav nič ne pogajajo, ampak naj napram njej bodo v najstrožji opoziciji. Pod temi pogoji je bila mladočeškim poslancem izrečena zaupnica.
Rim, 28. decembra. Trgovska pogajanja mej Italijo in Avstrijo so zopet v boljšem teku in je upati, da se dovrše do konca leta.
Rim, 28. dec. Pogreb Zanardellijev se bo vršil na držav, stroške. Tako je sklenil ministrski svet.
Kodanj, 28. dec. Kralj Kristian se je prehladil in mora ostati v postelji. Radi tega je odložil svoje potovanje.
Aussee, 28. decembra. Večja turi-stiška družba je o praznikih šla na 3000 metrov visoko gorovje, a se doslej še ni vrnila.
Carigrad, 28. dec. Rusija in Avstrija sta pri turški vladi vnovič zahtevali, naj [skoro dobi kakega italijanskega generala za poveljnika orožništva v Macedoniji ter sta zagrozili, da to sami storite, ako Turčija v najkrajšem času tega ne stori.
London, 28. dec. „Daily Mail" poroča iz Pekinga, da je kitajska vlada prepričana o neizogibnosti vojne mej Japonsko in Rusijo, in da je mnenja, da je skorotudi izključena nepristranost Kitajske. Japonska je pozvala 600 inženirjev in telegrafistov na Korejo.
London, 28. decembra. Poročila iz vzhodne Azije so jako kritična. Listi pišejo, da se je konflikt poostril, ter so mnenja, da Rusija še ni pripravljena na boj ter da bi potrebovala še tri mesece časa, da se za boj popolnoma pripravi.
Za pogorelce v Srednji vasi: Č. g. župnik M»t ja Prijatelj 10 K, č. gosp. župnik Jurij Dernovšek z župljani 50 K, župnija av. Lenart 34 K, pušioa župnije trga Tržič 125 K, č. gosp. žuanik I. Mikš 12 K, zbirka župnije Btsoiea 30 K, č. g. župnik Jernej Primožič z župljani 33 K, č. g. župnik v p. Bilt. Birtol 4 K, č g. župnik Koželj z župljani, Podbrezje, 40 K, darovanje župnije Zasip 30 K, dar župljanov v Dobrepoljah 55 K, č. g. župnik I. Snkser z župljani 20 K, zbirka župnije Dovje 70 K, č. samostan na Brezjah, darovanje v cerkvi in zbirka po vasi na Brezjah 113 K 50 v., č. g. župnik Valentin Aljančič 20 K, župnija Rateč« 42 K. č. g. k»pl«n Jtikob lUstborsBk 5 K. g. trgovec Rohrman atoremu škafarju 50 K, ča stiti g. župnik Fr. Bleiweis znirka in is se 44 K, č. b. župnik Jakob Mrak z župljani v Naklo m 85 K, župnija Bohinjska Bela 110 K, č g. župnik T. Zabukovec z župhani v Drsgi 26 K, župnija Loški potok 50 K, župnija Zgor. Tuhini 21 K, župnija J.wnic8 260 K, fcupnija St. Vid nad Ljubljano 74 K, župnija Ajdovec 8 K 21 v., si. administracija »Slovenca« 55 K 26 vin., župnija Nevlje 12 K, župnija sv. Križ pri Svibnem 18 K, župnija ritanga 10 K 20 v., čant. gosp. duh. s<čtmk Mih. Saje dobre Škornja, zbirka g. učiteljice Apol. Ffttur v Mošnjah zopnt 29 K, slavna posojilnica v Radovljici 200 kron, župnija sv, Gregor 30 K, župnija Trata v Polj. dolini 82 K, župnija Leskovec pri KrSkam 16 K 50 v., župnija Koroška Btla 50 K, slavna kranjska obtrtna družba na Jesenicah 100 K, župnija Ježics 30 K. č. g. dr. Josip Gruden 20 K, g. Stef, Duznik iz Hrenovice 10 K, gospa Mar. Kilar v Ljubljani zavitek obleke, gospa Alojzija Dcms-cher, c. kr. poštariea v Železnikih, zavitek blaga za 'leko, gospod F. Lavrič na Viču vrečo obiske, g. učitelj VirbiiS iz Sodražioe isto, župnija Gorje 162 K, župnija Kropa 30 K, župni urad v Rib&em 44 K, župnija Knežak 53 K, preč. g. dekan
Fr. Gornik 10 K, mestna župnija Trnovo v Ljubljani 28 K 70 v., župnija Kranjska Gira 48 K, č. g. župnik Anton Lovšin z župljani 40 K, slav. administracija »Slovenca« 123 K, goap. Mici Hunekova, nadučiteljeva, zavitek oblake, š. g. kaplan Dimnik vrečo oblake, g. Mina Trpine iz Zagorice isto, g. Meta Rozman, Gorica Mošnje ravnotako, g. Jakob Brinšek. Otok Mošnje, vrečo obleke, č. gosp. kurat Zupan, St. Peter, obleko in zbirko 24 K, cerkv. darovanje na Bohinj. Bistrici 227 K.
Bog povrnil
Za pomožni odbor: Iv. B e r 1 i c, župnik._
Listnica uredništva:
O. dopisnika lz Slovenskih gorlo: Dobili smo VaSe cenjeno pismo Se-le na sveti veter, ko je božična Številka »Slovenca« že izfila. Hvala 1 — Ko-stanjevloa: DoSlo še-le v četrtek popoludne, torej prepozno za boilčno Številko. Blagovolite se večkrat oglasiti!
Meteorologifino porodilo.
V ritim nad morjem 306.2 n, trednji zračni tlak 736'Omn
Cm
■OTMjS
Stanj« barometra.
V lOltt,
Temperatura
Cefi°iju
Votrevi.
Nebo
ff!
34	p	/36 4	3-2	| si. szah	obl.	
25	7. zjutr t Msa1	735-4 734-1	0-6 09	si. svzh. brezvetr	sneg	2-3
	9. zveč. | 733 8		0-6 |^sl. svzh.		obl.	
26	7. zjutr. 2. popol.	734 4 734-8	—0 4 0-5	> si. jjzab	>	13 6
26| 9. zve«. | 73V2 | —0-4				brezvetr	sneg	
27	7. zjutr. 2. popol.	734-2 733.7	—u-5 0-4	si. svzh. brezvetr	obl. >	4-9
Srednja temperatura petk» 0-7', normale — 2-5* Srednja temperatura sobote — 0 1\ normale — 2'5*
n i
ALOJZIJ LUZHTK na Vrhniki prt Ljubljani preskrbuje dobra
harmonijo
domaČega in amerikanskefft sestava, gl&aovlrje u planina. 264 60
Dat* M HuU M »h i* afthter.ije m »oillj«Jo miIU bregpUiao.
Suhe gobe, orehe, predivo, želod, vaake vrate flžol, Žito, sadje, auho in sveže, sploh V86 deželne pridelke,	1484 is
kapi Anton Kolenc v Celja.
| Dr. Otmar Krajec
ŽŠ7 ordinira zopet ||s Gosposke ulice §19 od 2—4. pop.
Za staro-znano gostilno v Ljubljani na Rimski cesti št 4, ki je bila vedno na dobrem glasu in jako priljubljena
se Išče za 8. |an. 190+
gostilničar na obračun.
Natančneje poeoje in pojasnila podaja Alojzij Zajec v Spodnji Šiški št. 152.
1714 2—1
Kupčijsko oznanilo.
Podpisani mesarji naznanjajo si. občinstvu, da so primorani vsled draginje goveje živine, ki je nastala v deželi radi prevelikega eksporta,
deloma cene mesa povzdigniti.
Cenjeni odjemalci bodite preverjeni, da to pereče vprašanje glede nakupovanja živine ni samo pri nas, temveč splošno v vseh kronovinah.
Počenši s prvim januvarijem 1904 bodo cene sledeče:
Govedina I. vrste, kilogram K 1.40 „ n. „	„ v 1-20
„ in. „ „ „ 1.08
V Ljubljani, dnč 27. decembra 1903.
171S 8-1
Anžič Ivan Anžič Josip Černe Marija Jagra dediči Kočar Ivan Košenina Ivan Kozak Milan
Kralj Martin Kunej Alojzij Lovše Franc Marčan Andrej Počivalnik Ivan Porenta Franc Prime Marijana
Bc^ip KczaK,
načelnik.
Prusnik Anton Putrih Anton Sever Franc Strehar Josip Toni Josip Urbas Julija Zupan Anton.
Najsigurnejša prilika za štedenje Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldan
liriistilne vlo^e
ter jih obrestuje po	^
W 4 "I® **	1
to je, daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto.
f^entni davek plača hranilnica sama.
mmim m®MMMMmm®MKM%MMXMmmm
ma
gfjg>" Nakup ln prodaja _ vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naroill na borzi.
99
Menjarična delniška družba
EKC
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Struhalgasss 2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in fln&o6nlh
stvareh, potem o kurznih vrednostih vssh špekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvdtl za dosego kolikor je mogoč- \isocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
gl&vnlo.	134 27 i
Katol. Obzornik
Ravnokar je izšel:
I. zvezek VIII. letnika! ""SS
Katoliški Obzornik" je krščanska revija
za verska, filozofična, socijalna in literarna vpra- rti Sanja. Izhaja Štirikrat na leto. — Cena 5 K. — W Urejuje dr. Aleš Všeničnlk, profesor bogoslovja. Naročnino sprejema upravništvo »Katoliškega Obzornika" v Ljubljani.
Izobraženi Slovenci, naročajte to revijo, da se bolj in bolj zbudi med naini krščanska zavest in navdušenje za krščanske ideale! V zalogi sta še VI. in VII. letnik, prejšnji so že pošli.
Slovenski

H
H
S S
ss
H

Glasilo krščansko mislečih učiteljev in vzgojiteljev.
V. letnik.
Izhaja 15. vsakega meseca na poldrugi poli.
Urejuje in izdaja Fr. Jaklič, učitelj.
Naročnino prejema upravništvo v hjubljnni in znaša celoletno le 4 K.
V prodajalni »Katoliškega tiskovnega društva", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2,
dobi vsakdo po najnižji ceni t
Molitvenike:
Presveto Srce Jezusovo. — Usnje K r8o, zlata obreza K 2'4o.
Spomin na Jezusa, usnje 70 h, zlata obreza 96 h.
Rafael, za odraslo mladino; platno K 1*50, usnje l'6o, zlata obreza K 2*—.
Jezus dobri pastir, usnje 72 h, zlata obreza K r—
Odpustki (Sajovic), usnje K t'8o, zlata obreza K 2'20,
Sveti križev pot (I.con. a P. Mau-ricio) 80 h.
Srce ali spoznanje in zboljšanje človeškega srca. Usnje K r8o, zlata obreza 2*40.
Filoteja. Usnje K r8o, zl. obr. K 2-40.
Jezus na križu, moja ljubezen. Večja in manjša ter tinejša oblika, od K r 20 do K 2'20.
Zvonček nebeški. Usnje K no, zlata obreza K fčo.
Marija naša pomočnica. Usnje K 1-70, zlata obreza 2*20.
Sveta nebesa s precej debelimi črkami. Usnje K 1-40, zlata obreza K 2*—.
dalje:
Vedno češčenje, v usnji K 2-40, z zlato obrezo K 3"2o.
Kruh nebeški, v usnji K r8o, z zlato obrezo K 2'40.
Pot v nebesa, za ude III. reda, v usnji K i'8o,
z zlato obrezo K 2-40. Dušni vodnik, z velikimi črkami, usnje K 2'—,
z zlato obrezo K 2'6o. Večna molitev, v polusnji K 2'—, usnje K 2-40, z zlato obrezo K 3"—
in mnogo drugih v poljubni obliki in vezavi.
R
Devocijonalije :
Barvani in beli kipi v poljubni velikosti: Srce Jezusovo, Srce Marijino, Brezm. Spočetje, Sv. Anton, Sv. Frančišek Asiški in razni drugi do t m višine.
Enotno prirejene svetinje za moške in ženske Marijine družbe s trakovi, lepo in solidno delo.
ožnl venci v največji izbiri, od najfinejše do najcenejše vrste; leseni, koščeni, biserni, kokus in drugi; križci v poljubni izdelavi!
Jezušček praški, v razni velikosti, iz kovine in terra cotta, v lični izAelavi.
Tukaj so tudi vedno v zalogi najraznovrst-nejše podobice s slovenskimi podpisi in molitvicami, 100 kom. od K —70 do K 6. Podobice Pija X. :oo kom. K 3"—.
Enako se dobd v največji izbiri podobe za okvir, oljnate barve, raznovrstne velikosti in cene.
V zalogi so tudi:
Križi s stojalom in brez stojala, leseni in kovinski, razne velikosti in cene.
Srebrne svetinje, raznovrstne po K — *go, i^o, 1-70, 2"go in višje.
Navadne svetinjiee iz aluminija: Srca Jezusovega in Marijinega, Naše ljube Gospe, čistega Spočetja itd. 144 kom. K 1-44 in višje.
Vsprejemne podobice ža razne bratovščine itd.
Druge knjige in pisalne potrebščine:
A
N1 O
kapir, pisalni, pisemski vsakovrstne kakovosti in poljubnega formata, od najfinejšega do navadnega.
lbumi; razne knjige kot oznaniina knjiga, knjiga za oklice, in mnoge druge; raznovrstne tinte, tuši in drugo rizbeno orodje.
Tavitki za pisma in vizitke, šolski zvezk in druge šolske potrebščine, kot ravnila, merila, krede, barve, razna peresa itd.
avadni in fini peresniki, svinčniki, gumi arabicum, preparacije, šestila od navadne
do najfinejše izdelave itd.
kviri za risbe, podobice in fotografije, razni drugi okraski in nastavki iz kovine, lesa itd., sploh vsi v to stroko spadajoči predmeti.
■ - •..
V zalogi so tudi:
Stoletna pratika dvajsetega stoletja. (Dr. Gregorij Pečjak.) Mehko vezana K r3o, pol platno K 1 *8o, pol usnje K 2'—.
Slovenska kuharica. (Magdal. Bleiweis.) Mehko vezana K 3--, platno K 3-60.
Roza Jelodvorska. (Spisi Krištof Šmida.) Mehko vezana 60 h, pol platno 80 h.
Lurški čudeži. (Francoski spisal Henrik Laser. Poslovenil Frančišek Marešič. — Vezano v pol platno K 2"—.
Odgovori na ugovore proti sveti veri; iz francoskega prevel A. M. Broš. 60 h, kart. 80 h.
Kratek poduk o sv. zakonu. (Janez Zabukovec.) Stane 70 h.
s^r Katoliška Bukvama v Ljubljani ism
ppipopoča:
Kos, dr. Franc, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. I. knjiga (1. 501—800). Izdala „Leo-nova družba". K 8'—.
Manzoni, Zaročenca. Milanska povest iz sedemnajstega stoletja. K t—.
Sienkiewicz-Podravski, Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe K 3-—, vezano K 4-80.
Sienkievvicz-Podravski, Križarji. Zgodov. roman v štirih delih. 2 zvezka K 5'2o.
Wolf-Pleteršnik, Slovensko - nemški slovar. Dva zvezka vezana K 29"—.
Najnovejše (1904):
A n d r e e s Neuer allgemeiner und osterreichisch-ungariseher Handatlas in 126 Haupt- u. 131 Neben-karten nebst vollstiindigem alphabetischem Namen-verzeichnis (Scobel) vezano K 45-—.
Kdor pozna novejše izdaje Andree-jevega atlanta, se pač ne more naČuditi krasnim, razločno tiskanim zemljevidom, njih skrajni preciznosti in vestni sigurnosti. Popolno alfabetično kazalo vseh v zeljevidih nahajajočih se imen pokaže iskalcu prvi hip določeni predmet. Nova izdaja nam toliko bolj ustreza, ker avstrijsko monarhijo in nje pokrajine prav nadrobno precizira in upošteva vsa najnovejša geografiČna dejstva.
De Waa 1, Mgr. Dr. Anton, Papst Pius X. Ein Lebens-bild des heiligen Vaters. Mit einem Riickblick auf die letzten Tage Leo XIII. (Titelbild Pius X. und 137 Abbildungen im Text.) vezano K 480. F ii h, dr. Anton, Geschichte der bildenden Kiinste. Zweite Auflage. Mit einem Titelbilde, 36 Tafeln und 940 Abbildungen im Texte. XX + 785 strani vezano K 30-—.
H e r d e r s Konversations-Lexikon. Dritte Auflage Reich illustriert durch Textabbildungen, Tafeln und Karten. II. zvezek sega do besede Eldorado, vezan K 15.—.
—	Edini večji leksik, pisan s katoliškega stališča, bo obsegal osem vezanih zvezkov po K t 5'—.
Kirsch-Luksch, Geschichte d. katholisehen Kirche. Herausgegeben von der „Oesterreichischen Leo - Ge-sellschaft" in Wien. Mit circa 50 Tafelbildern und iiber 800 Abbildungen im Text. Izšlo bo 20—25 se-šitkov z nekako tritedenskim presledkom. Sešitek obsega dve do tri pole in 2 prilogi ter stane a K i'20.
—	H koncu dela se izdajo izvirne platnice.
Izbrana in Jako bogata zaloga knjig vsake vrste slovstva, po-sebno pa llturgičnih, kakor so: Missale Romanam, Missae pro
def., llreviarium Komanum, i lome Viurnae, Rituale etc. Bogoslovna književnost: Pridige, legende, knjige za premišljevanje in spodbudno življenje.. — Molitvenikov največja izbera.
Spisi za mladino. — Cerkvene skladbe._
Tu se izvršujejo najtocneje vsa naročila na časopise, avstrijske in inozemske.
K^sr Katoliška Bukvama v Ljubljani.

Spisi Krištofa Šmida se vedno nadaljujejo; namenjeni so naši mladini ter tudi bili priporočani od več strani. Primerni so kot darila ob vsaki priliki, zato jih tudi na zabtevanje vežemo v primerno obliko.
Spisi Krištofa Šmida.;
Povesti za mladino.
Zelo primerno novoletno darilo!
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Poslovenil P. H. Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 h.
II.	„ Jozafat, kraljevi sin Indije. Poslo-
venil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 h. (Drugi natis)
III.	„ Pridni Janezek in hudobni Mihec.
Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80 h, trdo 1 K.
IV.	„ Kanarček, Kresnica, Kapelica v
gojzdu. Posl. P. H. Sattner. Mehko vezan 40, trdo 60 h.
V.	„ Slavček. — Nema deklica. Poslov.
P. Flor. Hrovat. Mehko vezano 40 h, trdo 90 h.
VI.	„ Ferdinand. Poslov. P. Flor. Hrovat.
Mehko vez. Go, trdo 80 h.
VII.	„ Jagnje. — Starček z gore. P. Flor.
Hrovat. Mehko vez. 70, trdo 90 h.
VIII.	„ Pirhi. — Ivan, turški soženj. —
Krščanska obitelj (družina.) Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 h. IX. , Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 h.
V knjigarno J. Krajec nasL v Novem mestu.
Ondi je bogata zaloga v to stroko spadajočih predmetov.
X.zvezek; Ludovik, mladi izseljenec. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 h.
XI.	„ Najboljša dedščina. — Leseni križ.
Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 h.
XII.	„ Roza Jelodvorska. Izdalo Katoliško
tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 h.
XIII.	„ Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko
vezan 60, trdo 80 h.
Molitveniki za mladino.
Duhovno veselje, različna vezava in cena od
90 h do K 4-— Jezus, dobri pastir, rud. obr. 70 h, zl. obr. K r—. Marija, varhinja nedolžnosti, različna vezava
in cena od 60 h do K 2'—. Molitvenik za dečke. V platno vez. 60 h. Molitvenik za deklice. V platno vezan 60 h. Nebeške iskrice, različna vezava in cena od 70 h do K 140.
Nebesa naš dom, razi. vez. in cena od 96 h do 5 K. Otroška pobožnost, različna vezava in cena od
38 h do K 1 "20. Pobožni otrok, razi. vez. in cena od 40 h do K 1-30. Pobožni učenec, 50 h.
Pustite te male k meni, različna vezava in cena
od 60 h do K t-60. Rajski glasovi, raz!, vez. in cena od 00 h do K 3'—. Skrbi za dušo, raz!, vez. in cena od 90 h do K 4'—. Sveta ura (debeli tisk) različna vezava in cena
od 90 h do K 3"—. Sv. Angelj varuh (mala oblika od 64 h do K rfio. Sveto opravilo, Čede. Vezava v platno, 70 h. Vrtec nebeški, razi. vez. in cena od 80 h do K i'6o.
In še več drugih lepih molitvenikov za mladino.
Zabavne knjige:
Božični darovi. Cerkvica na skali. Cvetlna Borograjska. Car in tesar. Čas Je zlato. Doma in na tujem. Erazem Predjamski. Evstahija. Evstabij. Grizclda. Genovefa, sveta groiinja. Hildegarda zveličana. Hlrlanda. Izanami, mala Japonka. Izdajalca domovine. Jama nad I)o-brušo. Kljukec lažnjlvi. Kustoca in Vis. Knez črni Jurij. Kako je izginil gozd. Mali vse-znalec. Mirko Poštenjakovič. Močni baron Kavbar Na valovih južnega morja. Najdenček. Naselnikova hči. Nezgoda na Palavanu, Pod turškim Jarmom. Prst božji. Pripovedka o vetru. Peter liokodelčič. Rešitev o pravem času. Ribičev sin. Robinzon. Repoštev. Sreča v nesreči. Sveta Notburga. S prestola na morišče. Sita , mala Hindostanka. Šaljivi Jaka. Vrtomirov prstan. V delu rešitev. Zbirka narodnih pripovedek. Zlata vas. Zlate Jagode.
Dalje so tu v zalogi:
Molitvene brošure. Šolske knjige in tiskovine. Podobe za prvo sv. obhajilo. Tiskovine
za župne in občinske urade. ■	Razne druge tiskovine.	■
Tiskarna:
se priporoča za izvrševanje vseh tiskarskih del; na novo urejena, moderno opremljena
= knjigoveznica =
pa v vezanje vsakoršnih knjig in drugih knji-goveških del.
Dom in Svet ^
mesečnik s podobami za leposlovje in znanstvo.
Založnik in lastnik ,Marijanišče' v IJubljani; urejujeta pa dr. Mih. Opeka in dr. E. Lampe.
Naročnina za celo leto znaša 9 K, za dijake 6 K 80 h.
V nobeni slovenski rodbini ne bi smelo manjkati tega leposlovnega lista!
mir List za mladino!
Vrtec
s prilogo
„Rngelček
«
Izhaja dne 1. vsakega meseca z lepimi slikami iu podučilo-zabavnim berilom.
Dobe se še prejšnji letniki po znižani ceni. Mla-dinoljubi, sezajte po tem edino priporočila vrednem mladinskem listu in ga širite med nadobudno mladino. Naroča se pri uredništvu, Sv. Petra cesta stev. 78 v Ljubljani.	_^^^^^^
Izdajate l)~in odgovorni prednik: Dr. IgnaotJ Žitnik.
Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.