/Primorski
Št 75 (15.519) leto Lil.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi.__________________________
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7795600_
GORICA - Drevored 24 maggb 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
1500 LIR
SREDA, 3. APRILA 1996
Opozicijski poslanci, ki so v slovenskem parlamentu tudi včeraj, najprej z dolgimi posegi in nato z obstrukcijo, nadaljevali svoj pohod proti kompromisnemu Španskemu predlogu, ki bi Sloveniji omogočil pospešitev postopka za dosego pridruženega članstva v Evropski uniji, zagotovo vedo, kaj delajo. Morda tega ne vedo vo-lilci, ki verjetno mislijo, da gre se vedno za kakšno balkaniado, pri kateri se na koncu računi itak izidejo.
Z Evropsko unijo ni tako. S figo v žepu je mogoče sklepati sporazume s kako državo, morda tudi z Italijo, ki to itak že dolga leta počenja (pomislimo na primer na Londonski memorandum), nikakor pa ne z evropsko birokracijo, ki skrbno pazi na vsako vejico, tudi v nebistvenih zadevah, kot je bil tržaški off-shore, kaj Sele pri pristopanju novih Članic. Solanov predlog pa ni veC bilateralni oglejski dokument, ampak je sad posredovanja človeka, ki je danes v samem vrhu zahodnega vojaškega zavezništva in ki je svoje predloge izdelal kot izraz dobre volje, da pomaga Sloveniji, da premosti spor z Italijo. V Ljubljani pa Se vedno nekateri mislijo, da ni bilo tako.
Ce bodo stališča slovenske opozicije prevladala, lahko domnevamo, da se bo približevanje Slovenije Evropi zaustavilo in da bo že itak zamujeni vlak za vedno odpeljal v Bruselj brez slovenskih predstavnikov.
Glede na to dejstvo se seveda postavlja vprašanje, katere alternative imajo v mislih predstavniki opozicije, ki tako zagnano nastopajo proti Španskemu predlogu. Dejansko ima Slovenija samo tri možnosti.
Prva je povratek na jugoslovanski trg z oblikovanjem neke nove, morda samo gospodarske, jugoslovanske ali celo balkanske skupnosti, kar bi seveda rešilo Številne probleme Zahodu, vendar za kar Slovenci menda niso zelo navdušeni.
Druga je ustanovitev evropskega Hongkonga, torej gospodarskega in davčnega paradiža sredi Evrope, ki pa predpostavlja trdno oblast in strogo varovane gospodarske in bančne tajnosti, obenem pa nobenih socialnih nemirov; vsega tega v Sloveniji ni.
Tretja je pravljica o deželi na sončni strani Alp, samozadostni, brez tujih investicij capi otUi
spodarske dejavnosti (planšarija) in kulturno bogastvo (citre). Tudi to menda Slovencem ni pogodu.
Sem pretiraval? Seveda, in to namerno, da bi se enkrat povedal, da je glede na razvoj dogajanj, na geopolitično lego in na gospodarske perspektive za Slovenijo v tem trenutku edina prihodnost v približevanju Evropi. To ima svojo ceno in Španski predlog ni previsoka cena. Razumljivo je, da stranke razmišljajo tudi o volitvah in si ustvarjajo Startne pozicije: osibitev vlade pomeni okrepitev opozicije. Račun se izide; žal le, da v tej enačbi ni države.
in morda celo zaprti, kjer bi se mimo vrednotile stare go-
I
Javni tožilec zdaj obtoženec
PERUGIA - Namestnik rimskega javnega tožilca Giorgio Castellucci bo moral na zatožno klop zaradi izsiljevanja in Sirjenja službenih tajnosti. Enaka usoda bo doletela Gianluca Bardel-lija, vicekvestorja Carla Sgandurro in policijskega inšpektorja Cristiana Calandrinija. V okviru preiskave o nepravilnostih pri upravljanju zavoda IACP v Viterbu naj bi izsiljevali brata Rodol-fa in Uga Giglija.
Nn 2. struni
I
Predsednik KZ Fini v Tislu in Gorici
TRST, GORICA - Predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini je včeraj na Pomorski postaji v Trstu govoril o prenoviteljski moči kartela svoboščin, v intervjuju pa je ponovil, da bi morala Slovenija za vstop v Evropo zadostiti zahtevam Evrope. V Gorici se je Fini pomudil le pol ure, obisk pa je vseeno zapustil polemično sled, ker je občinska uprava sprejela vodjo desnice na županstvu.
Na 5. in 8. strani
I
Kmalu ki tržaškega
TRST - Maja bo v Trstu pokrajinski kongres CGIL, julija pa v Riminiju vsedržavni kongres. Osrednji problem, s katerim se bo moral sindikat spopasti, je neposredno povezan z delom oziroma zaposlovanjem mladih, za kar pa je potrebno modernizirati ekonomski aparat ter utrditi javni sistem šolstva, skrbstva in zdravstva. To nam je povedal pokrajinski generalni tajnik sindikata Bruno Zvech.
Na 6. strani
LJUBLJANA / VSTOP V EVROPSKO UNIJO
LUXEMBOURG / »NORE KRAVE«
Obstiukcija v	6“
Dfiavnem zboni
Veliko Britanijo po poskuša iztržiti čim več
LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so vCeraj nadaljevali izredno sejo, posvečeno zunanji politiki, in v prvi obravnavi brez razprave podprli predlog smernic slovenske zunanje politike. Zataknilo pa se je pri razpravi o stališčih in sklepih DZ o odnosih Slovenije z EU in zvezo Nato, saj so morali zaradi obstrukcije opozicije, ki o amandmajih poslanca Roberta Battellija in LDS ni hotela glasovati, razpravo prekiniti.
Včerajšnja razprava je znova pokazala razkol med poslanci, ki so poudarjali način pristopanja k uniji in menili, da je cena, ki jo določa tako imenovani kompromisni španski predlog, previsoka, ter poslanci, ki so podprli predlog, češ da bi bila morebitna zavrnitev za Slovenijo pogubna. Minister za zunanje zadeve Zoran Thaler je poslancem dejal, da je treba španski predlog brati v luči članstva Slovenije v EU.
Sejo bodo nadaljevali v torek.
Na 3. strani
Poziv Ljubljani
BRUSELJ - Predsednik evropskega parlamenta Klaus Haensch je včeraj povabil Ljubljano, naj sprejme španski kompromisni predlog, tako da bo, kot navaja tiskovna agencija Ansa, premostila razhajanja z Italijo in petnajsterico. Po Haenschevem mnenju bo Italija »reagirala konstruktivno«, torej bo umaknila svoje rerezve k sporazumu o pridruženem članstvu Slovenije k Evropski uniji.
LUXEMB OURG - Ministri za kmetijstvo Evropske unije so trdno sklenili, da bodo nadaljevali s svojim izrednim zasedanjem dokler ne bodo dosegli političnega sporazuma, ki naj evropskim potrošnikom vrne zaupanje do govedine. »Ce bo treba bomo razpravljali vse do velikonočnega ponedeljka,« je sinoči navajal francoski minister Philippe Vasseur. Z njim se strinja italijanski kolega VValter Luchetti (na sliki AP), ki je sklenil, da mora biti sporazum jasno zakoličen, tako da ne bo kasnejših nesporazumov in sporov. London je okvirno pristal na zakol najbolj rizičnega goveda, sedaj pa poskuša od Evropske unije izterjati Cim veC. Zahteva namreč kar 80-odstotno evropsko financiranje (baje mu ponujajo le 70 odstotkov), obenem bi hotel preklic embarga na izvoz britanskega goveda in govedine. Glede financiranja bodo Britanci lahko iztržili kak odstotek, vsekakor pa Evropa ne bo pristala na preklic embarga.
Na 11. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Aretirali bolničarja
V	okviru preiskave, ki skuša pojasniti, kako je umrlo devet ostarelih oseb v neki bolnišnici pri Genovi, so pod obtožbo namernega umora aretirali mladega bolničarja.
Stran 2
Delegacija ZSO v Sloveniji
Predstavništvo koroške Zveze slovenskih organizacij je v Ljubljani obiskalo tri slovenske stranke, katerim so orisali položaj slovenske skupnosti na Koroškem.
Stran 3
Boris Pahor gost Skupine 85
V	knjigarni Minerva je na srečanju, ki ga je priredila Skupina 85, ostalo brez odgovora vprašanje, zakaj uživa pisatelj Boris Pahor velik uspeh v Franciji in drugod po Evropi, njegovi someščani italijanskega jezika pa ga skorajda ne poznajo.
Stran 5
Končal se je G7 o brezposelnosti
Z zaključnim dokumentom o potrebi po mon-dializaciji gospodarstva se je včeraj v Lillu končal vrh sedmerice industrijsko najbrazvi-tejših držav sveta o boju proti brezposelnosti.
Stran 9
_______SLOVENIJA / ZIMA NOČE POPUSTITI_
Sneženje povzročilo vrsto težav na slovenskih cestah
LJUBLJANA - Včerajšnje celodnevno sneženje je predvsem na cestah povzročilo obilo težav, čeprav so bile zimske službe po trditvah komunalnih podjetij kar dobro pripravljene. Najhuje je bilo na Novogoriškem, Notranjskem, Gorenjskem in v Ljubljani z okolico, kjer so morali plugi na delo že v zgodnjih jutranjih urah. Na teh območjih je bila za vsa vozila obvezna zimska oprema, medtem ko je ponekod veljala tudi prepoved vožnje za tovorna vozila. Na avtocesti Ljubljana - Razdrto je zaradi zdrsov tovornih vozil prihajalo do večurnih zastojev. Hujših prometnih nesreč ni bilo.
RIM / PREDVOLILNO OBRAČUNAVANJE MED ZAVEZNIŠTVOMA
IZJAVE BIVŠEGA SODNIKA
Prodi: Desnica proti socialni državi, Rai pa ji daje potuho
Dini svari pred prevlado »skrajnih kril« in potrjuje, da bo Prodi v primeru zmage predsednik vlade - Casini o možnosti dogovora med taboroma
Di Pietro se za sedaj ne bo pridružil nobeni stranki
RIM - Volilna kampanja postaja iz dneva v dan ostrejša, tekmovanje, kdo bo pred javnostjo verodostoj-nejši, pa naravnost izčrpujoCe. Oljke in Kartel svoboščin, v katerem čedalje jasneje izstopa Finijeva desnica, sta se tudi včeraj neusmiljeno obdelovala.
Prodi, o katerem je Dini spet zatrdil, da bo v primeru zmage prevzel krmilo vlade, je Berlusconijevo koalicijo obtožil, da hoče zrušiti socialno državo, saj je njen program očitno uperjen zoper vse ukrepe, s katerimi namerava levosredinsko zavezništvo ubraniti delovna mesta in nosečnice pred odpustom. »Ce bodo odpravili davke, bodo morali tudi javne šole in bolnišnice, drugače ne bodo mogli rešiti države pred bankrotom,« je poudaril vodja Oljke. Opozoril je, da se celo Chirac zaveda, kako važen je problem zaposlovanja, se zavzel za evropeizacijo Italije in naglasil nujo po modernizaciji šolstva. »Naj država sloni na šoli in avtonomiji univerze, ali pa na Loži P2,« se je vprašal. Prodi
je tudi očital ustanovi RAI, da ne spoštuje obveze o enakih možnostih (par condicio), ker v svojih dnevnikih dopušča mnogo več pozornosti desnici: »RAI dela to na kirurški način, Fi-ninvest pa je prava klavnica.«
Veltroni ga je v Milanu dopolnil z obtožbo, da je desnica »netolerantna in fundamentalistična«, ter kot primer citiral Berlusconija, ko je milansko sodno ekipo "čiste roke" primerjal z ubijalsko tolpo belega fiata uno. 2e omenjeni Dini je posvaril pred možnostjo, da bi prevladali »skrajni krili«, to je Nacionalno zavezništvo na eni in Stranka komunistične prenove na drugi strani. Berti-notti in Cossutta (SKP) sta volilno zavezništvo z Oljko opravičila izključno z nujo, da se porazi »ta nevarna desnica«, a dodala: »Leva sredina se mora zasidrati na levi, sidro pa smo lahko mi.« In če ne bo prevladal nihče? Za Casinija (CDU) bo mogoč sporazum med taboroma, ki pa ga bo pogojevala Severna liga, kot je zatrdila Irene Pivetti.
Žolčna kampanja zoper Dini ja
RIM - Predstavnik Dinijeve liste Fulvio Damiani je napopove-dal, da bo njegova stranka prijavila sodišču vse tiste, ki škodijo stranki, njenim kandidatom ali predsedniku vlade.
V teku tiskovne konference je odgovorni za organizacijo pri stranki naštel vrsto nekorektnosti, ki jih je bila stranka deležna od svoje ustanovitve. Najprej so vložili celo vrsto »Di-nijevih list«, potem so krajevni časopisi objavili oglase, na ka-
terih so bili naslovi in telefonske številke, ki niso imeli nič skupnega s stranko; Fel-trijev Giornale je pred dnevi objavil lažni naslov, ki naj bi ga lista imela na internetu; nekdo je prelepil Rim s plakati, po katerih naj bi na Trgu del Popolo bil Dinijev shod, v resnici pa je tem bila samo miza, pri kateri so pobirali podpisa proti Diniju; končno pa so neznanci v soboto poslali celo vrstov faksov z lažnimi vabili na shod Dinijeve liste.
MILAN - Antonio Di Pietro v svoji rubriki v tedniku Oggi tokrat govori o svoji politični dejavnosti in pravi, da se ne bo pridružil nobeni stranki. Glede svoje bodočnosti pravi Di Pietro, da bi mu marsikdo hotel pripisati neko politično vlogo, za sedaj se ne bo udeležil volilne kampanje in sicer iz spoštovanja do državljanov in do institucij. Zato upa, da nihče ne bo zlorabil njegovega imena.
Di Pietro govori tudi o preteklosti in se sprašuje, zakaj in kdo je ustvaril zanj tako žaljive dosjeje. Odgovornost nikakor ne gre pripisati tožilcem Salamoneju in Bonfigliju, saj so bili resnični protagonisti napada nanj in na tim »čistih
rok« drugje in sicer med osebami, ki jih je sam omenil v teku prevag zaslišanja 2. julija in o katerih je govoril tudi članom parlamentarne komisiji o varnostnih službah.
NOVICE
Študija notranjega ministrstva o evropskih manjšinah
RIM - Italija ne pozablja na narodnostne manjšine, je povedal notranji minister Riunaldo Coronas ob predastavitvi študije »Evropa: kultura in pravice manjšine«, ki jo je objavil osrednji urad za vprašanja obmejnih krajev in narodnostnih manjšin notranjega ministrstva Študija se ukvarja z najpomembnejšimi dokumenti, ki so jih objavile evropske organizacije glede narodnostnih in jezikovnih manjšin. »Italijaje na tem področju uresničila marsikaj, čeprav ostaja še vedno prostor za izboljšanje sistema zaščite manjšinskih jezikov,« je dejal Coronas.
Za veliko noč tudi medkrajevni telefonski pogovori po mestni ceni
RIM - Da bi počastila 25 milijonov naročnikov je družba Telecom sklenila, da bodo slednji za veliko noč plačali tudi medkrajevne pogovore po cenah, ki veljajo za mestne klice. Telecom ugotavlja, da je bilo v Italiji konec lanskega leta 96, 7 telefona na vsakih 100 družin, kar priča o kapilarni razširitvi telefona. Italija, zagotavljajo pri telecomu, ima eno najbolj sodobnih telefonskih omrežij na svetu.
Cementni blok na progi
VIDEM - Neznanci so prejšnjo noč na železniško progo Videm-Cedad pri Moimaccu privlekli velik cementni blok, ki ga je zadela lokomotiva krajevnega vlaka ter ga vrgla v hišico ob zapornicah. Na srečo ob tisti uri ni bilo pešcev. O dogodku so karabinjerji uvedli preiskavo.
Slabo vreme v Italiji
BENETKE, BOČEN, LA SPEZIA - Severno Italijo je zajel val slabega vremena: tako je na primer v Liguriji več desetin družin moralo zapustiti svoje domove, ki so jih ogrožale narastle reke, še zlasti na meji med Ligurijo in Toskano. Poplave je povzročila reka Parmignola, ki je prestopila bregove. Pri La Spezii je snežilo celih 25 urin bela odeja je dosegla 25 cm v višini 1800 metrov, nižje pa 10 cm.
V	višini preko 1000 metrov sneži tudi na Južnem Tirolskem, potem ko je vreme v prejšnjih dneh imelo prav pomladanske značilnosti. Včeraj je na vseh gorskih poteh bila obvezna zimska oprema. Snega se seveda veselijo predvsem gostinci, saj bo mogoče smučati tudi za veliko noč.
Snežilo je tudi v Gorah Veneta. V Gortini so zabeležili 10 cm svežega snega, na visoki planoti pri Asiagu pa celo 30 cm. Na dolomitskih prelazih je povsod od 20 do 25 cm snega: promet sicer poteka brez večjih zastojev, vendar je povsod obvezna zimska oprema.
V	nižinah pa je temperatura občutno padla: snežilo sicer ni, skoraj povsod pa je močno deževalo.
Pokopali pesnika Bellezzo
RIM - V cerkvi sv. Marije v mestni četrti Trastevere so večraj pokopali pesnika Daria Bellezzo, ki je umrl v nedeljo. Ob pogrebni svečanosti so recitirali Visoko pesem iz Stare zaveze. Pogreba so se udeležili, poleg članov družine, predvsem predstavniki rimskega kulturnega življenja.
H PERUGIA / ZARADI IZSILJEVANJA DENARJA IN SIRJENJA SLUŽBENIH TAJNOSTI
Rimski tožilec Castellucci mora na zatožno klop
Isto usoda doletela Gianluca Barde Ulja, vicekvestorja Carla Sgandurro ter inšpektorja Calandrinija
PERUGIA - Namestnik državnega tožilca Paolo Valdala je predlagal sodniku za predhodne preiskave Sergiu Materii sprožitev sodnega postopka zoper tožilčevega namestnika v Rimu Giorgia Castelluccija zaradi izsiljevanja in razodetja službene tajnosti. Zaradi istih kaznivih dejanj je zahteval tudi pregon Castelluccijevega prijatelja, trgovca Gianluca Bardellija, vicekvestorja Carla Sgandurre ter policijskega inšpektorja Cristiana Calandrinija.
Med osebami, ki so jih ti štirje oškodovali, sta bivši predsednik deželne vlade v Laciju Rodolfo Gigli in njegov brat Ugo. Ta je bil pred dvema letoma direktor zavoda za ljudske hiše (IACP) v Viterbu, o katerem je takrat Castellucci v sodelovanju s Sgandurro in Ca-landrinijem vodil preiskavo zaradi
upravnih nepravilnosti in tudi zahteval sodni postopek proti Ugu.
V Valdalajevi obtožnici piše, da je Castellucci preko Bardellija zahteval od bratov Gigli denar za to, da bi preiskavo zaključil njima v korist. Tako naj bi Bardelliju 18. septembra 1993 izročila 20 milijonov lir kot predujem na obljubljenih mu 40, še prej, to je marca istega leta pa naj bi na račun Castelluccija od njih skušal celo z grožnjami izsiliti še nekaj sto milijonov lir. Castellucci in Bardelli sta se spoznala po naključju: obema so strašno všeč oldtimerji, Bardelli pa v Rimu trguje ravno z avtomobili.
Obtoženega tožilca brani nekdanji parlamentarec PSI odv. Giorgio Casoli, ki je pred kratkim pričal v okviru procesa proti sodniku Squillanteju. Castellucci trdi, da je nedolžen.
MILAN / STEČAJ AMBROSIANA
GENOVA / SMRTI V BOLNIŠNICI
Licio Gelli naj bi celo posodil denar banki
Tako sedaj trdi bivši veliki mojster lože P2
Mladega bolničarja aretirali pod obtožbo namernega umora
Sumijo, da je neki priletni bolnici dal usodno dozo pomirjevalnih sredstev
MILAN - Na prvostopenjski obravnavi procesa o lažnem stečaju Ban-ca Ambrosiana je bil bivši veliki mojster prostozidarske lože P2 Licio Gelli obsojen na 18 let in pol ječe, vendar ni odprl ust, tako da je včeraj dejansko prvič pričal pred sodniki. Dejal je, da nima nič skupnega s stečajem kreditnega zavoda, ki mu je predsedoval Roberto Calvi in dodal, da je celo sam posodil denar eni od filial v tujini: »Z dokumenti, ki so na razpolago v bankah, lahko dokažem, od kod je prihajal moj denar. Se več, filiala Ambrosiana v Nassauu me je zaprosila za posojilo v znesku 20 milijonov dolarjev, ki sem ga tudi dal.«
Gelli je tudi pojasnil.
zakaj svojčas ni hotel dvorani. Ko so ga vpraša-pričati. Tedaj je bila nje- li, če je Calvi poleg urad-gova žena v bolnišnici v nega paketa imel še druge Parizu, je dejal, bila je delnice inštituta, katere-hudo bolna in ker mu mi- mu je predsedoval, je lanski sodniki niso dovo- Gelli odvrnil, da je bil lili, da bi jo obiskal na Calvi zelo rezerviran in smrtni postelji, se iz pro- mu ni nikoli omenil takih testa ni predstavil v sodni podrobnosti.
GENOVA - Pod obtožbo namernega umora so včeraj popoldne aretirali 28-letnega bolničarja Giovan-nija Battista Traversija, ki je vpleten v preiskavo o smrti devetih ostarelih oseb v bolnišnici v kraju Sestri Ponente. Obtožba se nanaša na smrt 77-letne Čarobne Pagliarino, ki je izdihnila 25. januarja letos: sumijo namreč, da ji je Traversi dal smrtonosno dozo pomirjevalnih sredstev. Kaže, da ženski ni bila usodna sama količina pomirjevalnih sredstev, temveč mešanica med dvema zdraviloma.
Preiskavo je svojčas že sprožila krajevna zdravstvena enota. Sprva naj bi neobičajno število smrti ostarelih oseb pripisali gripi, ki je prizadela vse mesto, zatem pa so so se porodili prvi sumi. Tudi primarij oddelka, kjer je bil zaposlen Traversi, je odredil tri obdukcije: zdravstveno stanje nekaterih oseb ob prihodu v bolnišnico je bilo res težko, vendar so si zatem opomogle in je računal, da jih bo lahko poslal domov, a so nenadoma umrle. Ni pa sumil nobenega od sodelavcev in tudi obdukcije niso pokazale nič nenavadnega, a tedaj niso naredili izvidov, iz katerih bi lahko ugotovili sledove poživil in pomiril.
Traversi je že imel opravka s sodišči: obtožen je bil, da je kradel nekemu bolniku, maja pa bo drugostopenjski proces, na katerem ga dolžijo hudih opolzkih dejanj v škodo neke bolnice.
LJUBLJANA / SEJA DRŽAVNEGA ZBORA
LJUBLJANA / V PEN KLUBU
Opozicija ni hotela glasovati o odnosih z EU
Glasovanje o španskem paketu odložili na torek
Razprava o odnosih med ljubljano in Rimom
O tem in o položaju slovenske manjšine govorila Mojca Drčar Murko in Ivan Verč
LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so vCeraj nadaljevali izredno sejo, posvečeno zunanji politiki, in v prvi obravnavi brez razprave podprli predlog smernic slovenske zunanje politike. Zataknilo pa se je pri razpravi o stališčih in sklepih DZ o odnosih Slovenije z EU in zvezo Nato, saj so morali zaradi obstrukcije opozicije, ki o amandmajih poslanca Roberta Battellija in LDS ni hotela glasovati, razpravo prekiniti.
Včerajšnja razprava je znova pokazala razkol med poslanci, ki so poudarjali način pristopanja k uniji in menili, da je cena, ki jo doloCa tako imenovani kompromisni španski predlog, previsoka, ter poslanci, ki so podprli predlog, Ceš da bi bila morebitna zavrnitev za Slovenijo pogubna. Minister za zunanje zadeve Zoran Thaler je poslancem dejal, da je treba španski predlog brati v luCi Članstva Slovenije v EU. Za Članstvo v uniji je cena vnaprej določena in je ni moC spreminjati, tako da so ocene, da Evropa od Slovenije zahteva preveč, zgrešene. Članstvo v uniji preprosto pomeni tudi sprostitev pretoka blaga, kapitala, storitev in ljudi. To je cena, ki jo mora plačati vsaka država, ki želi pristopiti k uniji.
Lojze Peterle je podprl španski predlog, čeprav je cena, ki jo mora Slovenija plačati za
podpis sporazuma o pridruženem Članstvu, danes višja, kot bi bila s sprejemom oglejske izjave. Boji pa se, da bo morebitna tretja cena še višja. Poudaril je pomen, ki ga ima pridruženo Članstvo za naše gospodarstvo, saj Slovenija kar 70 odstotkov zunanje trgovine opravi z državami Članicami unije.
Nasprotni blok poslancev pa je poudaril, da je pri vstopanju v unijo - ki ga sicer podpirajo vsi poslanci, razen Marijana Poljšaka -pomemben tudi naCin. Prepričani so, da želi vlada privoliti v diktat Bruslja (za katerim se skriva Rim), kar bi po besedah Franceta Bučarja Sloveniji zlomilo hrbtenico. To popuščanje naj ne bi bilo zgolj enkratno dejanje, saj naj bi imelo trajne posledice. Poslanci so poudarjali ponos in samospoštovanje ter obtožili koalicijske poslance, da so za vstop v unijo pripravljeni plačati vsakršno ceno. Borut Pahor je poslance opozoril, da je pred Slovenijo še dolga pot do Članstva v EU, saj je podpis asociacijskega sporazuma le prva stopnica. Privolitev v tako visoko ceno, kot jo predlaga vlada, že na začetku te poti bi imelo za Slovenijo hude posledice, ki bi bile opazne šele cez leta.
Battelli pa je dejal, da noCe živeti s »schen-gensko mejo« na eni strani in zaprto mejo s
Hrvaško na drugi strani. Dejal je, da noCe živeti. v morah nekoga drugega, morah preteklosti. Zastopa ljudi, ki živijo ob mejah in si želijo odprtega sveta. Poslanci ne bi smeli postavljati hipoteke na svoje sinove in zaigrati prihodnosti naslednjih generacij. Cena odpiranja trga nepremičnin naj bi bila zgolj v tem, da bodo politične opcije, ki mu nasprotujejo, izgubile. Nekaj poslancev je nasprotni tabor obtožilo, da ne zaupa svojemu narodu, saj pričakuje, da bo ta razprodal svojo zemljo tujcem, ce mu bo to omogočeno. Lojze Peterle je dejal, da Primorci, ki so se borili proti fašizmu, zagotovo ne bodo poklonili svoje zemlje Italijanom. Nasprotni tabor je obtožil, da ni ponudil nikakršne alternative vladnemu predlogu. Ce je cena, ki
jo zdaj od Slovenije zahteva unija, previsoka, katera je tista cena, ki je za opozicijo sprejemljiva?
Po enotedenski razpravi o zunanji politiki so številni poslanci le obupano ugotovili, da ni mogoče doseči kompromisa na tem področju. Opozicija je z obstrukcijo povzročila nesklepčnost, tako da niso mogli glasovati o amandmajih, ki sta jih predlagala LDS in Battelli, saj so želeli glasovati le o BuCar-Pahorje-vem amandmaju, ki ugotavlja, da je vlada z obljubo, da bo predlagala spremembo 68. člena ustave, že izrazila pripravljenost Slovenije, da uskladi zakonodajo z evropsko. Predlagatelja ocenjujeta, da je ta ugotovitev zadostno sporočilo Bruslju. Sejo bodo nadaljevali v torek.
Sebastjan JeretiC
LJUBLJANA - Za začetek svojih debatnih večerov si je ljubljanski PEN center izbral eno od najbolj žgočih tem, in sicer odnos med Slovenijo in Italijo ter mučni položaj slovenske manjšine vmes. Vprašanje sta na ponedeljkovem srečanju osvetlila Mojca DrCar-Murko, pravnica in komentatorka ljubljanskega Dela in tržaški slavist Ivan Vere. Ljubljanska opazovalka slovensko-italijan-skih odnosov je razloge za današnje stanje med državama poiskala v specifičnem obdobju, ko se je Slovenija osamosvojila. »Ne smemo pozabiti, da se je Slovenija osamosvojila v Času, ko so se okrog nje odvijale velike spremembe. Te spremembe so zajele tudi Italijo, kajti po koncu blokovske delitve Evrope, se je Italija zaCela tako notranje kot zunanjepolitično spreminjati. Ko se je po petdesetih letih znašla brez ameriškega dežnika nad sabo, si je morala po
dolgem Času spet izoblikovati lastno samostojno zunanjo politiko: v skladu s svojimi zgodovinskimi težnjami, ki jih je imela še iz Časa izpred 2. svetovne vojne, si je spet zaželela, da bi postala balkanska sila. Institucionalni prelom pa je povzročil na marsikaterem področju luknje in tak vakuum je pripadel tudi Sloveniji.«
Po mnenju Mojce DrCar-Murko Slovenija ne bi bila smela odstopiti od principa, da vse do sedaj podpisane in ratificirane pogodbe med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo še vedno veljajo. Sicer pa so po mnenju pravnice ti nesporazumi pravno rešljivi: Slovenija bi morala samo internacionalizirati problem v okviru mednarodnih sedežev. Toda pravna rešitev ni zadostna, kajti »najhujše kar nam je naredila Italija, je to, da nas je v očeh splošne javnosti predstavila kot majhno in neresno državo, s katero se ni mogoče ničesar zmeniti«. Zato mora Slovenija delati na vseh področjih, da popravi zamujeno.
Ivan Vere pa je poskusil rešiti drugi del naslova in sicer iz svojega zornega kota objasniti položaj Slovencev v Italiji v meddržavnih odnosih. Po njegovem mnenju je ključni problem v tem, da je slovenska manjšina v igri med sicer različno močnima subjektoma (Slovenija ima med dvema vlogo šibkejšega) vedno odigrala vlogo objekta. »Naše notranje delitve so bile zrcalna slika zunanjega določanja, v teh zunanjih definicijah, ki so se glede na zgodovinska, politična in gospodarska ozadja spreminjale, pa naj
bi se mi prepoznavali. Zunanja predstava pa je vedno težko odgovarjala naši lastni predstavi in tako se niti nam samim nismo utegnili predstaviti kot subjekt. Ze dolgo se slovenska manjšina ne obnaša kot subjekt, že leta se na primer veC ne sprašujemo, kaj bi lahko mi naredili za nas same. SKGZ in SSO sta tipičen primer od zunaj vsiljene delitve, fotokopija od zunaj vsiljenih kriterijev«, kot temu pravi Vere. VerC še vedno Čaka na sogovornika, ki se ne bi oziral na to, kateri stranki pripadaš, temveč kaj mu ponujaš. Po njegovem mnenju bi morala biti manjšini dana možnost, da kot človeški potencial z lastno kulturo normalno zaživi svoje lastno življenje. Zato bi bil srečen, ko bi Slovenija enkrat o tem spoštljivo molčala. »Mislim, da smo dovolj izkušeni, da si svoje politično življenje sami uredimo, slovenska vlada in mediji pa bi se lahko enkrat posvetili vsem tistim, ki ne služijo kruha znotraj slovenskih inštitucij, ki ne tečejo vsak dan v Ljubljano po nasvet, temveč ki Cisto enostavno svojo slovensko identiteto vsak dan živijo v soočanju s svetom, ki jih obdaja, v svetu, kjer veljaš, to kar znaš.«
Rešitev po Verčevem mnenju torej ne more biti izključno politična, temveč tudi človeška in kulturna. Od Slovenije pričakuje, da bi se že enkrat odpovedala vsiljevanju svojih kategorij v tkivo, ki je tako zelo drugačno od njenega, od Slovencev v Italiji pa dokončno prevetritev nekaterih shem... (td)
AVSTRIJA / JAVNOMNENJSKA ANKETA
Avstrijci vedno manj navdušeni nad Evropo
Samo 7 od sto Avstrijcev zogovorjo avstrijsko članstvo v EZ, odločnih nasprotnikov po 17 odst.
DUNAJ- Avstrijci so vse bolj skeptični glede Članstva v Evropski uniji. Po vCeraj v vseavstrijskem dnevniku »Ku-rier« objavljeni anketi inštituta Integral le še sedem odstotkov anketiranih oseb »odločno« zagovarja avstrijsko članstvo v EU, medtem ko se je odstotek »odločnih« nasprotnikov zvišal na 17. Nadaljnji rezultati ankete: 26 odstotkov povprašanih oseb meni, da je pristop bil »prej v škodo«, 21 odstokov pa meni, da je članstvo Avstriji »prej v korist«. 27 odstotkov anketirancev pa o tem vprašanju ni imelo jasnega mnenja.
Zanimivi so tudi rezultati po strankarski pripadnosti anketiranih oseb: največ zagovornikov članstva v EU je s 40 odstotki v Liberalnem forumu še pred ljudsko stranko (36) in socialdemokrati (31 odstotkov), največ nasprotnikov pa je v Haiderjevi svobodnjaški stranki (65 odstotkov), sledijo pa osebe, ki ne pripadajo nobeni stranki (55 odstotkov), pristaši Zelenih (46) ter ljudske stranke in socialdemokrati s po 36 odstotkov.
Skeptično mnenje Avstrijcev glede Evropske unije potrjuje tudi zdaj objavljena anketa inštituta za raziskovanje javnega mnenja Ifes, ki jo je naročila Socialdemokratska stranka Avstrije. Izsledki te študije namreč kažejo, da je 39 odstotkov Avstrijk in Avstrijcev mnenja, da je članstvo Avstrije v Evropski uniji »slabo«, medtem ko le še 31 odstotkov meni, da je to »dobra stvar«.
Obe anketi pa prinašata tudi podatek, da Avstrijci po 16 mesecih članstva v Evropski uniji niso dobro informirani o vprašanjih v zvezi z EU. Le trije odstotki povprašanih so »dobro informna-ni«, »precej dobro« je informirano 28 odstotkov anketiranih, »slabo« 25 odstotkov, »precej slabo« pa kar 43 odstotkov. NajveCja kritika Avstrijcev na račun EU je namenjena neučinkovitemu boju proti brezposelnosti, dvanast odstotkov si želi večjo stabilizacijo gospodarstva v državah-elanicah EU, osem odstotkov pa je nezadovoljnih s politiko EU na področju kmetijstva.
Ivan Lukan
CELOVEC / ODNOSI MANJŠIN A-M ATI C A
Koroška ZSO na pogovorih s strankami v Sloveniji
Srečanja z Združeno listo, DS in Janševo SDSS
CELOVEC/LJUBLJANA - Na zadnjem kongresu izvoljeni elani predsedstva Zveze slovenskih organizacij (ZSO) na Čelu s predsednikom Marjanom Sturmom so v preteklih dneh obiskali tri stranke v Sloveniji - Združeno listo slovenskih socialdemokratov (ZLSD), Demokratično stranko (DS) in Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDSS).
Namen začetih pogovorov - sledili bodo še pogovori z vsemi ostalimi strankami državnega zbora - je, slovenskim strankam posredovati novi interetniCni program, ki ga je ZSO sprejela na svojem obenem zboru januarja letos, hkrati pa predstavnikom slovenskih strank posredovati tudi stališče ZSO do nove zakonodaje, ki jo Republika Slovenija pripravlja v zvezi s svojimi manjšinami v Avstriji, Italiji in na Madžarskem.
V pogovoru z Združeno listo oz. z njenim predsednikom Janezom KocijanCiCem in tajnikom Vojkom
Venišnikom so predstavniki ZSO v zvezi z odnosom R. Slovenije do slovenske narodne skupnosti na Koroškem poudarili, da sta pomoč in zavezništvo s strani matične države neobhodno potrebna za ohranitev in razvoj slovenskega jezika in kulture, predsednik ZL
KocijanCiC pa je po besedah Sturma zagotovil, da se v njegovi stranki zevedajo pomembnosti korektnega odnosa slovenske države do zamejcev in da podpirajo vse pobude in delovanje, ki služijo razvoju manjšine ter izboljšanju odnosov tako med državama Slovenijo in Avstrijo kot tudi znotraj manjšine same. KocijanCiC, tako Sturm, da je tudi poudaril, da je notranja organiziranost manjšine izključno njena zadeva, Slovenija pa da mora upoštevati pluralnost znotraj manjšine.
Glavna izpoved pogovorov ZSO z Demokratično stranko (s predsednikom Tonetom Peršakom in poslanko Danico Simšič) pa'je po
Sturmovem mnenju bila, da sta obe strani prišli do zaključka, da je potrebno krepiti medsebojne stike, kajti manjšinska vprašanja so tudi vprašanja meddržavnih odnosov. Slovenska narodnostna skupnost na Koroškem pa je, ker živi v dveh kulturnih prostorih, lahko pomemben dejavnik pri nadaljnji izgradnji sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo.
Za podporo manjšin v zamejstvu sta se izrekla tudi predstavnika Janševe Socialdemokratske stranke Modic in Meglic, pri Čemer sta oba sogovornika izrazila željo po ustanovitvi skupnega manjšinskega zastopstva političnih organizacij v zamejstvu. Predsednik ZSO Sturm pa je - po posanju glasila ZSO Slovenskega vestnika - tako skupno manjšinsko zastopstvo pojmoval kot »zoževanje etničnega jedra v škodo manjšine« in poudaril, da ZSO odklanja merjenja moči znotraj narodne skupnosti.
Ivan Lukan
OGLEDALO
Kdo bo volil Sokrata, in kdo sofiste
V	antičnih Atenah so obstajale posebne norme, ki so dovoljevale nekaterim državljanom, da govorijo resnico v odnosu do politike in politikov. Državljani, ki so hib moralno neoporečni in izkazali dovolj poguma, a tudi modrosti, so si lahko dovolili povedati v skupSCini tudi neprijetne stvari na račun upravljanja države. Tako v demokraciji, v tiraniji so se ti imenitni resni C-niki lahko obrnili do tirana in mu v obraz izrekli kritike na račun vladanja. Tvegali so, vendar je bilo tveganje del igre, v kateri je lahko človek z določenimi kvalitetami povedal stvari, kot so. Tak način odkritega govora so imenovali parresia, govorce, ki so si z mišljenjem in vedenjem priborili to neobičajno pravico pa so imenovali parresiastes. Znamenit resnicnik je bil Sokrat, ki je lahko govoril odkrito in torej razpravljal o resnici, ker je bil za to usposobljen. Od kod Sokratu tako pomembno »dovoljenje«? Nastopal je lahko na odkrit način, ker se je njegov način življenja povsem skladal s tem, kar je govoril. Parresiastes je moral biti najprej verodostojen in šele nato je lahko povedal, kar je mislil. Bil je nasprotje sofistov, ki so s svojo govorno tehniko znali izvrstno obračati besede, a jim je bilo veliko bolj do tega, da so v javnosti dobro učinkovali, kot pa da so govorili resnične stvari. V stari Grčiji so potrebo po odkritem govorjenju in verodostojnih govorcih najprej Čutili v odnosu do oblasti in pofitike. Sokrat in Platon sta problem odkritega govorjenja in verodostojnega govorca prenesla v medosebne odnose, v helenizmu in antičnem Rimu pa se je vprašanje odkritosti in resnice pomaknilo v posameznika. Izdelali so tehnike, ki so izjemno podobne sodobnim psihoterapijam. V Ogledalu me zanima predvsem tista parresia, kjer se govorec obrača do politike in do drugega. Zakaj so se v antiki trudili, da bi določili lastnosti, ki so bile potrebne nekomu, ki je želel povedati resnico? Zakaj je bilo odkrito govorjenje tako važno in zakaj so Čutili resnico kot problem tudi v javnem življenju?
V	svojem znamenitem govoru »O miru« je Izok-rat takole okrcal atenske someščane: »Vidim, da ne izrekate enake pozornosti vsem govornikom. Nekatere poslušate, od drugih pa ne prenesete niti tona govorice. V vašem obnašanju ni nic presenetljivega. Pred tem ste namreč nagnali vsakogar, ki vam ni pripovedoval le to, kar ste hoteli slišati.« Izokrat nadaljuje: »Vem, da vam je zelo težko oporekati, saj imajo v tej demokraciji svobodo govora le tisti, ki so neumni in neresni ter pisci komedij. Tako je na
Ace Mermoua
žalost v naši skupščini.« Ko so v demokraciji prevladali Šarlatani je postala verodostojnost velik problem. Ljudje so namreč poslušali komedijante in odganjali tiste, ki so iskreno govorili. Tudi medosebni odnosi so postali neiskreni in potrebni so bili ljudje z določenimi lastnostmi, ki so jamčili, da govorjenje ni ena sama laž. V javnosti povsem zrelativizirana resnica je izpodjedala demokracijo. Propadale so tudi tiranije, kjer je tiran upravljal državo s prevarami in lažjo. Kdor želi o tem kaj več vedeti, si lahko prebere knjigo Michela Foucaulta Discourse and Truth - Govor in resnica. Sam sem si sposodil nekaj iztočnic, ker nam dajejo merila za presojanje naSega življenja. Izokratova obtožba se zdi napisana ob letošnji italijanski predvolilni kampanji. Desnosredinski tabor se popolnoma požvižga nad parresio in uporablja vse sofistične tehnike, ki jih sodobna komunikacijska tehnologija nenavadno krepi. Televizija kar sama ustvarja resnico.
Sgarbi in Ferrara povsem odgovarjata liku pisca komedij, kot ga je pojmoval Izokrat. Ljudem kričita natančno to, kar želijo slišati. Sarlatanstvo je nenavadno razširjeno: milijon delovnih mest, nižji davki za obrtnike in trgovce sta samo dva primera obljub brez stvarne podlage. Primerjajmo Sokrata z Berlusconijem. Sokrat je govoril povsem skladno s tem, kar je delal in je to skladnost plačal z življenjem. Bil je pravi parresiastes. Berlusconi eno pravi in drugo dela. Je neskladen in je s to svojo neskladnostjo obogatel. Nastopa namreč kot neizprosen kritik prejšnjega režima, sam pa je prav v Času »gnile strankokra-cije« uspel in bil prijatelj s Craxijem, o katerem imajo njegovi (Berlusconijevi) volilci najslabse mnenje. Fini bi padel na vseh izpitih starogrške aristokracije. Neznani avtor, ki je bil tako konservativen, da se ga je prijel navzdevek »Stari ohgarh«, je zapisal, »Najbolje bi bilo, da bi ljudstvo ne dovolilo vsakomur, da enakopravno nastopa, ah pa da ima mesto v skupščini. To naj bi dovolile le najplemeni-tejsim in najodloč-nejsim.« Fini se kot slab tiran obdaja z mastifi (Sto-race, Tatarella, »Er Peco-ra« in podobni). Verodostojnost in odkritost nista vrlini italijanske desnice, ki zaupa svoje Sanse retoriki. V tem je najmodernejša. Pol svoboščin nedvomno obvlada Čarovništvo televizije. Brez nje bi težko nižali davke na severu države ter množili delovna mesta in usluge na jugu, obenem pa ohranili vse privilegije aristokracije.
Levosredinski tabor je ubral pot, ki je bližja antičnim merilom skladnosti in verodostojnosti. Pro-
di hoCe biti parresiastes. Pri obljubah je umirjen, volilce svari, naj ne nasedajo lažem in prepričuje s programom, ki je proračunsko uresničljiv. Kampanja Oljke je hoteno bolj tradicionalna, saj sta njena simbola avtobus in hoja od vrat do vrat. Kandidati žehjo prepričati ljudi tako, da se z njimi soočajo v sokratskih dvogovorih, ali pa da na ulicah in trgih uprizarjajo manjša srečanja o konkretnih problemih. Taksna srečanja, ki so po strukturi klasična, vidimo tudi v Trstu in okobci. Oljka stavi torej na skladnost, verodostojnost in resnico. Pri tem pa je manj moderna (postmoderna?). Verjetno so bili tudi v antiki modreci po načinu in videzu bolj tradicionalni od komediografov in šarlatanov, ko so s sofistično tehniko opajali ljudstvo, ki je poslušalo le to, kar je prijalo ušesom.
V kompleksnih odnosih med politiko in resnico uporabljamo dve različni strategiji. Italijanska desnica zaupa zmago retoriki in najsodobnejši tehnologiji, ne zanima pa jo Ce so besede skladne z dejanji. Levica je po načinu sporočanja tradicio-nalnejša in pazi, da ne bi bilo preveč razlik med tem, kar kandidati govorijo in tem, kar v resnici lahko naredijo. Bližja mi je druga izbira. Vprašanje je, če smo ljubitelji večje iskrenosti in odkritega govorjenja tudi sami iskreni in odkriti govorci. Dilema ima nekaj očitnih vezi s politiko. Iz svoje drobne stvarnosti vem, da smo na levi tradicionalno doživljali precejšen razkorak med teorijo in prakso. Ena so bila pravila tovarišije, drugačno je bilo nastopanje in življenje posameznih tovarišev. Razkorak je povzročal precej hude krvi tudi v medosebnih odnosih. Pomislimo samo na našo mitologijo skupnosti in skupnega življenja, na delo za našo stvar, za naše ideale in za naše ljudi. Pri delu pa so veljali tudi zelo tržni zakoni. Uveljavil se je in celo obogatel tovariš, ki je najuspešnejše obvladal pravila igre in to sebi v korist. V tem oziru je sedanja borba levice za oblast v državi očiščujoča. Tekmeci natančno vedo, kateri je cilj, ni vec mednarodnih ovir in zato ni več alibijev. Vsak igra, kot najbolje zna in to za najviSje mesto. Ni čudno, če je sodobna levica izbrala zase govorico in stil nastopanja, ki želi prepričati s skladnostjo in resnostjo. Med neopredeljenimi volilci je treba izbrisati dolgoletne predstave o dvoličnosti gibanja (Stalinove brke pod milim Berlin-guerjevim obrazom). Hkrati je treba v sebi prerasti strah pred odgovornostmi, ki jih levica v Italiji dejansko ni nikoli imela. Zato je najboljša parresia-, odkrita resnica.
Enosmerna odprtost
Spoštovano uredništvo!
Oglašam se v zvezi z razmišljanjem, ki ga razvija Ace Mermolja v svojih člankih Ne cehovska, ampak odprta manjšina in Ne dajte mi duše v majhno kletko. Teze, ki jih je razvil pisec, niso nove. Že v svojih študentskih letih sem večkrat naletela na opazke, da smo Slovenci v Trstu zelo zaprti in da živimo v getu. Te pripombe so prihajale iz ust italijanskih, a tudi slovenskih sogovornikov. Osebno so mi bile zelo tuje, ker sem že takrat gojila vrsto prijateljstev z ljudmi italijanske narodnosti. Ze kot otrok sem živela svoje slovenstvo zelo sproščeno, Čeprav - zaradi znanega nerazumevanja, tudi mržnje mnogih Italijanov do nas - večkrat konfliktualno. Vendar je bilo v meni prepričanje, da slovenstvo ni samo danost, temveč bogastvo, ki ga moram gojiti in ki ga lahko posredujem drugim, vedno prisotno v odnosih ne samo s pripadniki italijanske ali druge narodnosti, temveč tudi s Slovenci v matici. To, da smo različni, je dar in lahko predstavlja ne samo kulturno in duhovno, ampak tudi ekonomsko bogastvo. Prepričana sem, da se nam bo ta pripadnost prej ali slej obrestovala, ko se bodo stvari v Sloveniji politično in gospodarsko uredile in ko se bodo odnosi med Slovenijo in Italijo izboljšali. Našemu dobremu italijanskemu prijatelju smo mi (moja družina in jaz) zanimivi tudi zaradi tega. To velja tudi za naše šole, športne organizacije, Glasbeno matico idr., katere obiskuje precej italijanskih otrok. Vedo, da bodo pri nas našli nekaj, česar ni v italijanskih krogih. Zakaj moramo gledati na svoje slovenstvo s pozicij nelagodja, psihološke utesnjenosti ali celo manjvrednosti in kompleksnosti? Upam, da me kdo zaradi vseh teh trditev ne bo obtožil kakih rasističnih teženj, čeprav me evfemizem et-nično-nacionalna stranka, ki ga uporablja Ace Mermolja, res spominja na nemško nacionalsocialistično stranko. Do sedaj je bil govor le o slovenski stranki, zato ne razumem, zakaj ta izumetničeni besedni konstrukt.
Zaprtost, "intimno nezaupanje, celo sovraštvo do večinskih sosedov”, o katerih govori Ace Mermolja, so mi popolnoma tuji, kot so tuji tudi tistim, ki se zavestno opredeljujejo za samostojno politično nastopanje -vsaj v tolikšni meri, kot so tuji Slovencem, ki se vključujejo v italijanske stranke.
Eno so lepi občutki, značajska odprtost, ki jo kdo premore bolj, drugi manj, drugo pa je politična strategija neke manjšine. Mislim, da je odveč, če spomnim pisca, da so v politiki pomembni predvsem uspehi. Če pogledamo rezultate naše povojne politike, ne moremo reči, da so zadovoljivi.
Značilnosti te politike sta predvsem popuščanje in prilagajanje. Koliko odmikov od naših zahtev lahko zabeležimo v našo škodo od leta 1945 do danes, in to ne samo zaradi napačnih političnih izbir matice ali italijanske načrtne protislovenske politike, ampak tudi zaradi nas samih! Ko se zadnje čase nekoliko bolj sukam po raznih odborih (da ne govorim o pisanju raznih časopisov), opažam še vedno sumničenje, podtikanja, nezaupanje, nizke udarce, sovražno razpoloženje, in to ne do Italijanov, kot bi lahko sklepali iz pisanja Aceta Mer-molje, temveč do slovenskih "nasprotnikov”.
Slovenci v Trstu ne bežijo v kak "nacionalni blok” (v tem ne bi videla nič slabega, obratno, pri večini ljudi je misel o enotnosti in skupnem nastopanju vedno bolj prisotna, in to ne sa-
PISMA UREDNIŠTVU
mo pri somišljenikih Slovenske skupnosti, ampak tudi pri drugih, ki so naveličani usodne razdvojenosti manjšine), temveč v indiferentnost, duhovno apatičnost, če-ne v konfliktualnost za vsako ceno. Da bi ne bila krivična, pa bi rada spomnila na ves trud in napore, ki jih posamezniki in skupine vlagajo.v najrazličnejše dejavnosti, ki so žal, večkrat zamolčane ali podvržene neupravičenim kritikam.
Nekateri odklanjajo "južnoti-rolski model”, češ da bi nas privedel v balkanizacijo ("Sarajevo docet”). Te pripombe so starejše od vojne na Balkanu, pozabljajo pa na vse pozitivne vidike modela. Celo v Študiji, ki jo je izdelal SLORI o stanju slovenskega šolskega omrežja na Tržaškem in Goriškem, se pisec nekje sprašuje, če so naše šole še ustrezne, in se jasno opredeljuje za dvojezične šole.
Vsi smo mnenja, da je danes naša manjšina postavljena pred velike izzive, in mislim, da je napočil čas-, da pridemo enkrat skupaj brez predsodkov in brez prepričanja, da imamo le mi v žepu zveličavno resnico. Lepo in prav je, da gojimo dialog s svojimi italijanskimi sodržavljani, a plodno in koristno bi bilo, če bi ustvarili tudi dialog v naši manjšini, saj smo drug drugemu tujci. Manj napora in strpnosti je treba za pogovor s somišljenikom italijanske narodnosti kot pa z drugače mislečim človekom, čeprav pripadnikom istega naroda. Naj opišem le en dogodek, ki se mi je vtisnil globoko v srce. Ko sem pred leti med uro državljanske vzgoje naštevala stranke, za katere volijo Slovenci, me je sin vidnega tržaškega kulturnega delavca pozdravil s ”Heil Hitler! ” ob omembi stranke Slovenske skupnosti. Etiketiranje z "belim fašistom” ali "desnico” gotovo ni le stvar preteklosti. Nekaterim je dovolj pripadnost k "pravi strani”, da se imajo za odprte, napredne, brez predsodkov. V takih poenostavljanjih se ne znajdem in počutim se manjšina v manjšini.
»Dober državljan in dober vladar morata najprej gojiti in dobro upravljati svojo dušo,« piše Ace Mermolja. Kakšna pa je duša naše manjšine? Ali jo resnično poznamo? Rastemo le iz svojih korenin. Kdo tvori te korenine? Ali so tudi moje, čeprav ne srkam svoje vitalne moči iz rdeče zemlje? Narodno skupnost sestavljamo vsi. Prihodnost bomo imeli, v kolikor bomo znali vzpostaviti med nami ploden in korekten dialog v spoštovanju različnosti.
Nadja Maganja
Teorija in praksa
Spoštovani Marij Cuk in Ace Mermolja,
Čukovo teoretično razglabljanje o tem, kako obvarovati svoje slovenstvo, me je spodbudilo, da po svojih močeh prispevam k razpravi, ki je silno pomembna, saj si prizadeva izluščiti pojem družbe, ki jo želimo zgraditi. Povsem soglašam z Mermoljevo ugotovitvijo, da je naša, kakor tudi širša, bodočnost v multikulturni družbi. Lahko je biti Slovenec v Ulici Donizzetti, .v Ulici sv. Frančiška, na Radiu Trst A ali v slovenskih šolah, bistveno težje pa je biti v tovarnah, v civilni družbi, povsod tam, kjer delujemo Slovenci ne glede na narodnostno pripadnost. Tja moramo usmeriti ves naš trud, saj bomo živeli boljše, če bodo ustvarili kulturo dožitja; nismo torej pred vprašanjem, kako zaščititi svoje slovenstvo, kot pravi Cuk, ampak kako zgraditi pravo sožitje.
Da preidem na konkretno vprašanje, naj opozorim na nevarnost dodatnega razlikovanja med prebivalci teh krajev, do katerega bi nujno prišlo, če bi na primer prodrla želja Slovenske skupnosti po zajamčenem zasto-
psfvu, nekako po zgledu Italijanov z Obale. Glasovali naj bi v ločenih skrinjijcah in se s tem tudi prešteli. Z zajamčenim zastopstvom "po slovenskem zgledu” bi se tudi odpovedali enemu izmed temeljev, na katerih slonijo civilizirane družbe: enakost. Menim namreč, da ne more biti glas Slovenca več vreden od glasu drugih italijanskih državljanov, vsi moramo imeti enake pravice in dolžnosti.
Ob zadnjih deželnih volitvah je bil Marij Cuk med podpisniki volilnih pozivov v prid Slovenske skupnosti in Demokratične stranke levice, torej dveh sil, ki sta si glede tega vprašanja kot pes in mačka. Morda bi ne bilo napačno, če bi Cuk iz teoretske analize - ta je tudi potrebna, a se brez konkretnejših opredelitev zlahka spremeni v prazno besedičenje - prešel k stvarnim odgovorom.
Teoretiziranje, ne da bi ugriznili v jabolko spora, je presploš-no.
Čukovega citiranega etnozgo-dovinarja Anthonyja D. Smitha in njegovih šestih dimenzij ne poznam, na las pa je podobna analizi nacionalnega vprašanja, ki jo je leta 1913 na Dunaju med enim izmed redkih bivanj v tujini, napisal Josip Visarionovič Stalin. Lahko bi rekli: ponoči so itak vse krave črne.
Fabio Gergolet
Kaj vemo o naši šoli
Težko nalogo si je zadal Sindikat slovenske šole, ko se je odločil, da prikaže širši javnosti realne potrebe naše šole, če moram z grozo ugotoviti, da celo ljudje, ki so ji posvetili svoje življenje, ne vedo, kakšno je njeno resnično stanje.
Sola se za otroke ne prične z vpisom v znanstveni ali klasični licej, ampak v vrtcu in z osemletnim šolanjem, zato bi profesorji višjih srednjih Sol vsaj okvirno morali vedeti, od kod njihovi dijaki prihajajo in kaj jim je bilo do tedaj dano. Za mnoge otroke pa bo obvezna šola ostala edina šola, ki jo bodo poznali in v kateri bodo preživeli pretežni del svojega mladega življenja.
V omembi Marije Terezije je res nekaj pretiravanja, ki se rado vsili vsakomur, kadar poroča o stvareh, ki ga globoko prizadevajo. Vendar večina šol je iz druge polovice prejšnjega stoletja in so vse prej kot sodobne strukture, iz katerih naj bi naši otroci stopili v svet. Nekatere od novih zgradb pa so morda še v slabšem stanju. Kakšen je njihov izgled, s katerim seveda ne istovetimo kvalitete pouka v njih, naj si ravnateljica Nada Pertot ogleda širom našega teritorija. Čeprav se ji zdi neverjetno, je vendarle res, da si rdečo kredo in še marsikaj v naši šoli mora kupiti učitelj sam ali s pomočjo staršev.
Ni torej škodljivo in ponižujoče poročanje novinarke, ki je smiselno povzela sporočilo tiskovne konference: resnično nevzdržno in ponižujoče je dejansko stanje naše šole.
Marta Košuta
Kandidati Oljke danes gostje SSk
Kandidati oljke na skorajšnjih političnih volitvah prof. Fulvio Camerini (senat), Orazio Bobbio (prvo poslansko okrožje) in Paolo Rumiz (drugo poslansko okrožje) bodo danes gostje Slovenske skupnosti. Ob 20.15 se bodo udeležili srečanja v Vilfanovi dvorani na strankinem sedežu v Ul. Gallina 5.
Začetek volilne kampanje SKR
Stranka komunistične prenove bo danes ob prisotnosti načelnice senatne skupine Ersilie Salvato uradno začela svojo volilno kampanjo. Salvatova bo opoldne na tiskovni konferenci na strankinem sedežu v Ul. Tarabocchia 3 spregovorila o obrambi socialne države, še posebej na področju zdravstva, šolstva, skrbstva in služb za otroštvo, pri čemer se bo še posebej zaustavila ob vprašanjih, ki zadevajo deželno in tržaško stvarnost.
Ersilia Salvato bo nato na podveCer (ob 18.30) sodelovala na zborovanju v kongresnem centru tržaškega razstavišča. Spregovorila bosta tudi Jure Canciani, kandidat SKP na volitvah s pro-porCnim sistemom v Furlaniji-Julijski krajini in - v imenu mladih komunistov - Daniela La Mot-ta. Shodu bo predsedoval sen. Stojan Spetič.
• Oljka v Trgovinski zbornici
Pristanišče naj bodo »pljuča« Trsta, znanstveno raziskovanje pa njegova bodočnost. To sta temeljni točki dokumenta, ki so ga predložili kandidati levosredinske Oljke prof. Camerini, Bobbio in Rumiz elanom odbora tržaške trgovinske zbornice inn predstavnikom tržaških gospodarskih združenj in organizacij. Pristanišče pa ne sme delovati osamljeno. Brez industrijskega zaledja in primernih infrastruktur bi bilo njegovo delovanje neuspešno. Rumiz je še posebej poudaril, da bi moral Trst izkoristiti priložnosti, ki mu jih sedaj ponuja njegova geopolitična lega, seveda preko odprtja evropskemu vzhodu. Zato pa morata zunanja politika in gospodarska politika stopati strumno, medtem kot sta se doslej uveljavljali na dveh različnih tirih.
Prisotni so opozorili na nekatere pomembne gospodarske aspekte, kot so infrastrukture, ki so doslej ovirale povezave s Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko, iznešeno pa je bilo tudi mnenje, da bi morala italijanska vlada poseči pri nemški vladi, ker sicer tvega, da bo Nemčija s svojim kapitalom kolonizirala Slovenijo.
Nevidno mesto revežev
Revščina v vseh svojih klasičnih in novih oblikah bo v ospredju današnjega srečanja kandidatov Oljke s predstavniki tržaške civilne družbe, ki so mu dali pomenljiv naslov Nevidno mesto. Srečanja, ki bo ob 18. uri v Hotelu Continental (Ul. S. Nicolo 25) se bodo udeležili deželni predsednik ACLI Tarcisio Barbo, odgovorni gibanja Movi Andino Castellano, odgovorni centra za priseljenje pri tržaški Caritas Walt er Citti in pokrajinski tajnik CGIL Bruno Zvech. Prisotni bodo kandidati Oljke Camerini, Bobbio in Rumiz.
NOVA POBUDA / OBČINE TRST
Na županstvu tudi Urad za stike z javnostjo
Partnerja sta Insiel in Telecom Uradno ga bodo odprli danes
Tržaška občina je sprožila še eno javno službo v korist prebivalstva. Sredstvom množičnega obveščanja jo bo predstavila jutri ob 11. uri v sejni dvorani skupščine, ob 12.30 pa na Trgu Unita 4/e uradno predala namenu. To je Urad za stike z javnostjo, ki ga odpira v okviru načrta Trst 2000, po katerem naj bi storitve v prid občanom razvili s komunikacijsko infrastrukturo. Partnerja Občine pri tem sta Insiel in Telecom, sodelujeta pa tudi Acega in Act.
Predstavitev tisku bo tekla pod geslom “Urad za stike z javnostjo in storitve za občane med strategijami komuniciranja ter novimi tehnološkimi in normativnimi scenariji". Novinarjem bodo ob tej priložnosti praktično prikazali delovanje Mosaica, to je novega večmedijskega javnega terminala, ki ga je družba Telecom namestila v Servisno-informa-cijskem centru znotraj železniške postaje na Trgu Liberta in ki ga bodo videokomunikacijsko povezali z občinskim Uradom za stike z javnostjo. Terminal Mosaico nudi javnosti informacije na povsem inovacijski način, pri vsej zadevi pa gre za prvo integracijo Sistema Multiservice s takšnim uradom v Italiji; občani bodo lahko povpraševali za informacije in matične listine kar pri obeh. Med predstavitvijo bo tudi praktičen prikaz raznolikega dela, ki ga bo opravljal Urad za stike z javnostjo, med drugim preko povezave z Inter-
POMORSKA POSTAJA / ZBOROVANJE NZ
Fini o novosti desnice
Predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini (na sliki: foto Balbi/KROMA) je včeraj na Pomorski postaji spregovoril desničarskemu in nacionalističnemu Trst, njegov govor pa je najbolj zagrizene tržaške desničarje gotovo razočaral. Niti z besedico se ni obregnil ob Slovenijo in ob manjšino, prav tako se ni zaustavil ob nekdanji paradni
netom po Insieloverti sistemu Office 241.
Navzoči bodo Zupan Riccardo Illy, podžupan in odbornik za komuniciranje Roberto Damiani, generalna načelnica oddelka za informiranje in založniške dejavnosti pri predsedstvu ministrskega sveta Mirella Bon-compagni, predstavnik Telecoma Giuseppe Ge-rarduzzi in pooblaščeni upravitelj družbe Insiel Sergio Brischi.
Danes ob 10. uri pa bo občinski odbornik Gior-gio Zanfagnin podpisal z zastopniki Raziskovalnega parka, Insiela iri Orga-systema sporazum, po katerem bo Občina z uporabo njihovih tele-matskih mrež pospešila informatizacijo svojih uradov.
VEČER SKUPINE 85 V KNJIGARNI MINERVA
Boris Pahor zasluži več pozornosti tudi v italijanski javnosti
LADJEDELNIŠTVO / POSLOVNI OBRAČUN
Fincantieri ima dela na pretek
Lanski bilančni presežek holdinga je dosegel 25,2 milijarde lir
Upravni svet ladjedelniškega holdinga Fincantieri iz grupe IRI je vCeraj sprejel bilančni načrt za leto 1995, iz katerega izhaja, da je proizvodnja lani dosegla vrednost 3.250 milijard lir. Bilanca se je zaključila s presežkom v znesku 25, 2 milijarde lir (leta 1994 je znašal 7, 2 miliarde), medtem ko je iztržek industrijske dejavnosti dosegel 116 milijard lir, kar je za 11 odstotkov veC kot leto prej. Lansko poslovno leto je bilo za Fincantieri posebej , pozitivno na področju delovnih naročil, ki so dosegla vrednost pet tisoC milijard lir in po zaslugi katerih se je listnica družbe konec lanskega leta povečala na devet tisoC milijard lir vrednosti. To bo skoraj vsem obratom Fincantieri omogočilo veliko izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, v nekaterih primerih pa bodo zmogljivosti polno zasedene vse do leta 1988.
temi neofašističnih zborovanj: fojbah. Govoril je predvsem o novosti, ki jo predstavlja kartel svoboščin v italijanskem političnem življenju, večkrat je kritiziral razcefranost Oljke, dotaknil se je vprašanja davkov in zmanjšanja državnih izdatkov. Le ob koncu je omenil Trst kot najbolj italijansko mesto in spregovoril o domovini kot temeljni vrednoti.
Z leve prof. Prijevčeva, Boris Pahor, predsednica Skupine 85 Patrizia Vascotto in prof. Guagnini (foto KROMA)
Pobuda Skupine '85 za predstavitev tržaškega književnika Borisa Pahorja je sinoči privabila v Čitalnico gostoljubne knjigarne Minerva veliko poslušalcev, med katerimi so bili seveda Slovenci v večini, vendar ni manjkalo tudi nekaj italijanskih Someščanov. Kot je poudarila predsednica Skupine '85 Patrizia Vascotto, Pahorjeva dela doživljajo v zadnjih letih zaznaven uspeh v Franciji, kjer je pred kratkim izšel prevod romana Spopad s pomladjo iz leta 1958, medtem ko je prevod Nekropole doživel drugo, žepno izdajo; tudi drugod v Evropi dela našega pisatelja vzbujajo veliko pozornosti - Nekropola je pred kratkim izšla tudi v angleščini, le med italijansko javnostjo in celo v svojem rojstnem mestu je Boris Pahor skoraj neznan: zakaj tako? Na to vprašanje sinočnje srečanje sicer ni dalo odgovora, vsekakor sta nekaj razlogov za mednarodni uspeh Borisa Pahorja
V obratih ladjedelniške družbe so lani gradili vse vrste ladij, posebno pa ladje z visokim tehnološkim deležem in dodano vrednostjo, ki so tudi v središču Fin-cantierijeve poslovne strategije. Družba je tako ohranila vodilno mesto med graditelji velikih ladij za križarjenje, saj ima kar 40-odstotni delež svetovnega trga z vidika bruto nosilnosti izdelanih ladij. Proti koncu lanskega leta so bili povrhu sklenjeni prvi pomembni sporazumi na področju visokohitrostnih trajektov, kar potrjuje pravilnost vlaganj, ki jih je družba v zadnjih letih namenila raziskovanju in razvoju.
Poročilo upravnega sveta se zaključuje z ugotovitvijo, da Fincantieri kljub dobrim rezultatom čakajo novi izzivi, predvsem zaradi odprave režima pomoči ladjeniškemu sektorju in zaradi hude konkurence korejskih ladjedelnic.
IZJAVA / GIANFRANCO FINI
»Odnosi s Slovenijo? Pozitivni!«
»Slovenska manjšina je že zaščitena, italijanska v Sloveniji pa ne...«
Med včerajšnjim obiskom v Trstu je predsednik NZGianfranco Fini odgovoril na nekaj naših vprašanj.
Kakšna bo po vašem mnenju bodočnost odnosov med Italijo in Slovenijo?
»Pozitivna. Obstajajo nekatere težave, a to smo že dobro vedeli. «
Na primer?
»Slovenija se vsaj po našem mnenju ne zaveda, da bi morala za vstop v Evropo priznati tisto, kar Evropa zahteva. Gre za staro in za nas nikoli pozabljeno potrebo po priznanju pravic manjšine in ezulov. NiC novega torej.«
Mislite tudi na zaščito slovenske manjšine v Italiji?
»Seveda. A italijanska zakonodaja že uveljavlja zaščito slovenske manjšine.«
Slovenska manjšina že leta zahteva globalni zaščitni zakon...
»Da, to vem. A mislim,
da bi bilo prav, oziroma še bolj prav, ker je bolj nujno, da bi priznali enakopravnost ezulom in italijanski manjšini.«
Prišli ste v Trst, mesto, katerega gospodarski razvoj bo v mnogoCem odvisen od priključitve Slovenije Evropi. Kaj menite vi?
»Seveda, mi nismo temu nikoli nasprotovali. To sem že večkrat ponovil. Dejstvo pa je, da bi morala Slovenija za vstop
v Evropo spoštovati tisto, kar Evropa zahteva od držav, ki bi želele pristopiti k Evropski uniji. Ce je prišlo doslej do zavlačevanja, ne gre za to kriviti Italije. Vse evropske države so soglasno ocenile, da bi morala Slovenija storiti, nekaj veC v tej smeri.«
Skratka: o italijansko-slovenskih odnosih, zaščiti slovenske manjšine in Sloveniji na italijanski desnici nič novega... (M.K.)
Praznine na Trgovinski zbornici
Sprejem Gianfranca Finija na sedežu Tržaške trgovinske zbornice je izzval že v ponedeljek polemiko, ker je predsednik zbornice Donaggio na lastno pest sklenil, da sklice na srečanje tudi elane odbora in predstavnike gospodarskih združenj. To je bilo prvič, da se je kaj takega dogodilo. Številni elani odbora in gospodarskih organizacij so menili, da gre za nezaslišano koketiranje z eno od političnih strank, in to kar sredi volilne kampanje. Zato so najavili, da se srečanja ne bodo udeležili.
Med včerajšnjim Finijevim obiskom na trgovinski zbornici ni prišlo do protestnih manifestacij, opazna pa Je bila odsotnost številnih elanov odbora (od skupnih 13 jih je bilo prisotnih le osem), in tudi med predstavniki gospodarskih združenj so zevale praznine (med drugimi tudi predsednika Zveze industrijcev Azzartte).
podala docenta na tržaški univerzi Marija Pirjevec in Elvio Guagnini. Prva je razčlenila celotni pisateljev opus, medtem ko se je drugi podrobno zaustavil prav na romanu Spopad s pomladjo, ki je izšel v Franciji v izredno dobrem in homogenem prevodu.
Sicer so se prisotni lahko pobliže spoznali z Borisom Pahorjem ob njegovem kratkem nagovoru, v katerem je spregovoril o uspehu, ki ga v Franciji doživljajo tudi drugi slovenski avtorji iz teh krajev, zlasti po zaslugi Evgena BavCerja, avtorji, ki pričajo o bogatem kulturnem snovanju, ne samo med tukajšnjo italijansko stvarnostjo, ampak tudi med Slovenci, katerih književnost je italijanska-večina večkrat prezirala. Njegovo pisanje pa so lahko spoznali v kratkem odlomku Nekropole, ki jo je v italijanščino prevedel Ezio Martini in se s prevodom uvrstil na prvo mesto nagrade Srečko Kosovel, ki jo je za prevod slovenskih avtorjev razpisal večnamenski center v Ronkah. (hov)
PRED KONGRESI CGIL / BRUNO ZVECH O STRATEGIJI SINDIKATA
ZGONIK / ŽUPANJA TAMARA BLAZINA
Družbenoekonomski razmah sloni na delu
Socialno državo ohraniti, naj bo pa racionalnejša
Pokrajinski generalni tajnik sindikata CGIL Bruno Zvech
Občina za zajezitev trgovskih centrov
Priprave na 32. razstavo vin so že stekle -Srečanje z upravitelji komenske občine
ZgoniSka županja Tamara Blažina (foto KROMA)
V Riminiju bo 2., 3., 4. in 5. julija vsedržavni kongres najvecjega sindikata v Italiji -CGIL. Glede na dane družbeno-po-litičrie razmere, ki jih označuje huda napetost, bo zagotovo prelomen, od tod tudi globoka in razvejana dialektika, ki spremlja priprave nanj. Kakšne so te pri nas, nam je povedal pokrajinski , generalni tajnik Bruno Zvech.
Iskro so prvi zanetili udeleženci kongresnih skupščin, ki jih je bilo več kot dvesto. Tem bodo sledili kongresni zbori posameznih stanovskih organizacij, 6., 7. in 8. maja pa bo pokrajinski kongres, ki se ga bo udeležilo 177 delegatov v zastopstvu vseh 27.500 včlanjenih delovnih ljudi. Takrat bodo obravnavali tri programske listine, ki bodo vsebovale različne poglede na to, kako najučinkoviteje ukrepati za razrešitev perečih ekonomskih, socialnih, pa tudi političnih problemov. Zakaj tri?
»V tem ne smemo videti nekakšnega konflikta. Nasprotno, to je le sad pluralističnega tolmačenja raznolikih vidikov ene ali druge problematike,« je zatrdil Zvech rekoC, da gre za idejno pluralnost in ne za kakšne nasprotujoče si notranje tokove. S tem je hotel seveda poudariti enotnost v sindikatu, predvsem pa okoliščino, da bo prišla ta enotnost do izraza tudi na vsedržavni ravni in da morajo vsi, ki jim je sindikat tm v peti, nanjo računati.
Antisindikalna naravnanost je vidna zlasti v
tistih krogih, ki se dema-goško igrajo s problemom dela in brezposelnosti. »Delo in odprava brezposelnosti sta naš osrednji cilj,« je pribil Bruno, »vendar se ne smemo omejevati zgolj na doslej tradicionalne proizvajalne dejavnosti, ampak moramo posvetiti veliko pozornost tudi trgovskemu, informatiCnemu in drugim razvitim terciarnim sektorjem. Prav tako ne bomo odslej zahtevali samo povečevanja zapo-slenostne stopnje, marveč bomo odločno poudarjali tudi kakovost pri delu, torej priznavanje poklicnih profilov in temeljito strokovno usposabljanje.«
Breme, ki si ga nalaga CGIL, ni lahko. »Ne, nase prevzemamo hudo odgovornost, tudi to, denimo, da bomo skušali vključiti v pogajalne mehanizme
za delovne pogodbe vse tiste, ki so brez sleherne sindikalne zaslombe,« je pojasnil sogovornik in s tem mislil ljudi z začasno zaposlitvijo, one, ki so prisiljeni delati na Črno, in druge. Skratka, ovrednotiti je treba tako delo kakor človeka, o tem pa je bilo po Zvechovem mnenju med dosedanjo volilno kampanjo vse premalo govora.
Resnici na ljubo so nekateri politiki kampanjo uglasili na davCno struno in drugim praktično onemogočili, da bi globlje spregovorili o sociali, o socialni državi. »Naš sindikat se z vso močjo bori za ohranitev socialne države, seveda ob smotrnejšem izkoriščanju finančnih sredstev,« nas je dopolnil Bruno. Za dosego tega so po njegovem privatizacije nezadostne in je nujno
potrebno, da državna oblast zagotovi državljanom najvišjo možno raven skrbstva, zdravstva in šolstva tako, da jih sama neposredno upravlja.
Ugovarjajo pa, da ni denarja... »Sredstva naj država pridobi s poštenim pregonom utaj na davčnem področju in na področju socialnih prispevkov,« je bil kratek Zvech. To velja za notranjščino, a tudi za'naše kraje, kjer se število brezposelnih in revežev naglo veča, in to vzporedno z množitvijo starost-nikov.. Pa smo pri mladih.
»Na področju mladinskega zajDoslovanja, kot tudi splošne politike do mladih smo tu v veliki zamudi,« je menil sindikalni voditelj in kot primer navedel pomanjkanje prostorov za zabavo in kulturo, ki bi jih lahko tudi sami upravljali. Na prvem mestu je kajpak služba. »Ce poleg tradicionalne prometne infrastrukture ne < bomo razvili tudi tele-matske mreže, s katero bi se tržaška podjetja lahko povezala z osrčjem Evrope, ne bo niti novih delovnih mest,« je zaključil razgovor Bruno Zvech. Železarno nam je uspelo sicer ohraniti, nekaj se rešuje tudi v pristanišču in se bo menda še v Arzenalu, a vse to je verjetno premalo.
Omenili smo prelomno naravo kongresa. V kolikšni meri pa bo sindikatu omogočena uresničitev zastavljenih ciljev, je odvisno tudi od tega, kdo bo zmagal na volitvah.
Drago Gašperlin
Zgoniški občinski svet je na svoji zadnji seji soglasno (in torej tudi z glasovi SSk in Pola za Zgonik) sprejel naCrt za trgovinske in gostinske obrate. Kaj pa pravzaprav predvideva načrt?
Načrt je v bistvu študija demografskega in urbanističnega razvoja občine - poudarja županja Tamara Blazina -na osnovi katerega se dajejo smernice ne samo za obrate. Glede na dejstvo, da so v občini trendi stanovitni, se je občinska uprava glede načrtovanja in izdajanja trgovinskih dovoljenj za obrate držala v ozkih mejah. To konkretno pomeni, da Občina na osnovi tega načrta lahko izdaja nova dovoljenja, ki jih načrt predvideva, poleg tega pa je načrt tudi sredstvo -poudarja Tamara Blažina- za zajezitev blagovnih mega-centrov na občinskem ozemlju.
Sicer pa se že bliža Cas tradicionalne občinske razstave vin; kako se Občina nanjo pripravlja? Občinska kmetijska komisija se je že sestala -poudarja Tamara Blažina - in odločila, da se že letos na tej razstavi nekaj spremeni: ne bo namreč namenjena samo vinogradnikom za razstavo domačega vinskega pridelka, ampak tudi ostalim kmetovalcem, ki bodo na njej razstavljali svoje pridelke, kot med, sir, cvetlice itd. Občinska uprava je namreč na osnovi dosedanjih izkušenj - letošnja razstava bo že 32. - prišla do spoznanja, da so bile dosedanje razstave vin pomemben faktor za razvoj
vinogradništva v občini, zaradi Cesar želi to promocijo razširiti tudi na ostale kmetijske sektorje.
Zgoniška občinska uprava že dalj Časa vzdržuje dobre odnose s Komnom, najprej s takratno Krajevno skupnostjo, sedaj pa z občinsko upravo. Zato je-v prejšnjih dneh povabila na obisk delegacijo komenske občine, ki jo je vodil župan Adamič. Delegaciji občin sta si tako izmenjali mnenja o upravi-teljskih vprašanjih in se dogovorili za določene oblike sodelovanja. Na sestanku pa je bil govor predvsem o vprašanju mejnega prehoda Gorjansko; dogovorjeno je bilo, da si bo tudi zgoniška občinska uprava prizadevala, da bi mejni prehod postal mednarodni, v sedanji prehodni fazi pa naj bi obratoval s po-
daljšanim urnikom.
Delegaciji sta tudi razpravljali o možnih skupnih pobudah na področju enogastronomskih ponudb; izhajali sta namreč iz ugotovitve, da je Kras celota in naj ga torej meja ne loCuje.
Zgoniški občinski upravitelji pa so medtem zaključili serijo sestankov po vaseh. Županja Tamara Blažina poudarja, da je občinska uprava na teh sestankih zbrala veliko gradiva in da bo na tej osnovi in v mejah možnosti skušala rešiti razna vprašanja, ki so jih prebivalci iznesli. Občina pa se tudi že pripravlja na proslavo dneva osvoboditve, ki bo v nedeljo, 5. maja; zato se je predvčerajšnjim že sestal pripravljalni odbor, ki bo oblikoval program proslave.
A.S.
NOVICE
Krošnjarji od danes v Silosu
Krošnjarji, ki so prodajali svoje blago tujim obiskovalcem sredi Trga Liberta, so se morah preseliti v Silos ob železniški postaji. Nove prostore jim bodo uradno izročili danes popoldne ob petih. Med drugimi bosta navzoča tudi župan Ric-cardo Illyjn občinski odbornik za gospodarstvo Fabio Neri.
Namesto Pocecca odslej Piero Alzetta
Ob predvčerajšnjem pokrajinskem kongresu šolskega sindikata SNS-CGIL so izvolili novo vodstvo, to pa je za svojega novega tajnika soglasno izvolilo prof. Piera Alzetto, ki je tako nasledil prof. Graziana Pocecca. Odhajajočemu so se toplo zah-valili za vse dragoceno delo, ki ga je opravil.
Metan v dolinski občini
Dolinska občina in Acega sklicujeta danes zjutraj ob 11. uri sestanek vseh zainteresiranih občanov ob začetku dobave metana v Dolini, Kroglah in Bol juncu. Sestanek bo v občinski telovadnici v Dolini..
Kmalu nova občinska galerija
Tržaška občina bo v kratkem odprla novo umetnostno galerijo. Napoved je včeraj dal podžupan in odbornik za kulturo Roberto Damiani, ki je povedal, da bo nova razstavna dvorana nared že prihodnji mesec. V prvi fazi bodo preuredili del pritličnih prostorov, v katerih je zdaj občinska oglasna deska (nasproti Palače Costanži), v drugi fazi pa bodo uredili še prostore, kjer je zdaj arhiv.
ZAKON / 482/68
Zaposliti tudi šibke
PRI SV. ANI / NESREČA PRI DELU
Vajenca so zajeli plameni
Z bencinom naj bi čistil avtomobilski motor ali delovno mizo
Vse več prehodov čez mejo
Na sedežu Združenja industrijcev za tržaško pokrajino so včeraj obravnavali zakon št. 482 iz leta 1968, ki nalaga podjetjem dolžnost, da zaposlijo tudi civilne invalide, sirote, vdove umrlih pri delu, begunce in druge pripadnike šibkejših slojev.
Ker so dognali, da imajo pri izvajanju zakona težave, saj je takšen način sprejemanja ljudi v službo Čestokrat v nasprotju z načelom »prožnosti« pri zaposlovanju, so si podjetniki omislili vrsto možnih »pragmatičnih rešitev«, s katerimi bodo seznanili Pokrajinski urad za delo. Hkrati naj bi deželni komisiji za zaposlovanje predlagali okviren sporazum, po katerem naj bi posamezna podjetja najemala gori omenjeno delovno silo postopoma in jo tudi poklicno izobraževala. Zadevi bodo posvetili še seminar.
Prve vesti so bile zelo zaskrbljujoče: pravili so, da je razneslo jeklenko in da je eden od delavcev zelo težko poškodovan, da je v smrtni nevarnosti. Kasneje se je na sreCo izkazalo, da le ni tako dramatično, nobena jeklenka ni počila, žal pa je tudi res, da je eden od uslužbencev zaradi opeklin le moral v bolnišnico: šele 17-letnega Marca Valierija so sprejeli na dermatološkem oddelku, saj kaže, da so ga plameni zajeli po 30% telesa.
Nezgoda se je pripetila vCeraj popoldne v avtomehanični delavnici Autovega v Ul. Fianona pri Sv. Ani (na sliki KROMA), ob pokopališču (zraven je vlečna služba Zampa). Delavnica je specializirana za Fiatova vozila, poslužujejo se je tudi gasilci, policija in Rdeči križ. Ni povsem jasno, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Eni so dejali, da je Valie-ri z bencinom čistil avtomobilski motor, drugi, da je Čistil delovno mizo. Verjetno so se pri tem nabrali hlapi, ki so se nenadoma vneli. Niso mogli zanesljivo ugotoviti, zakaj je do tega prišlo (domnevajo, da se je morebiti v bližini sprožila iskra, morda iz katerega od akumulatorjev). Valierija je zajel ogenj,
takoj so mu priskočili na pomoC delovni tovariši, nakar so prišli reševalci Rdečega križa, ki so ga odpeljali v glavno bolnišnico. Na kraj nezgode so poklicali tudi gasilce in policijo.
Valieri, ki je doma iz Ul. Frescobaldi, je v tamkajšnji delavnici bil zaposlen kot vajenec, delal pa je približno leto dni.
Število prehodov Cez mejne prehode tržaške pokrajine se je marca povečalo za 7, 2 odst. v primerjavi z lanskim letom. Po podatkih mejne policije je za 20 odstotkov naraslo tudi število prehodov slovenskih državljanov s prepustnico, medtem ko je rahlo padlo (-3, 2%) število prehodov italijanskih državljanov s prepustnico. Število prehodov s prepustnico se je tako dvignilo v enem letu »samo« za 5, 8 odst, medtem ko se je število prehodov s potnim listom oz. osebno izkaznico povečalo za 8 odstotkov. To število pa se je povečalo kar za 11 odstotkov, če upoštevamo samo tuje državljane.
DSI / VELIKONOČNA MISEL
Dušan Jakomin o skrivnosti odrešenja
Proti zunanjemu in površnemu obredju
G. Dušan Jakomin na ponedeljkovem večeru v DSi (foto KROMA)
Bližajoča se velika noC, njeno duhovno izročilo in pomen za krščanski svet so bili tema ponedeljkovega srečanja elanov Društva slovenskih izobražencev. O vsebini pomembnega verskega praznika je spregovoril msgr. Dušan Jakomin. »Kristus ni argument, ampak oseba,« je takoj razložil zbranemu (sicer maloštevilnemu) občinstvu. Prav ob Kristusu kot osebi, o njegovi figuri, dejanjih in potezah, ki se jih da razbrati iz Svetega pisma, se je predavatelj obširno zaustavil. »Kristus je bil preprost, svoboden človek, iskren s
prijatelji in sorodniki. Ljubil je svoj narod.«
Velikonočna misel se je dotaknila tudi drugih aspektov praznikov, ki so pred vrati. V času konsu-mizma in pozunanjenosti se predavatelj vsekakor ni mogel odreci ostri obsodbi praznega obredja. »Danes je pozornost na obredih, navadah, običajih, literaturi, obleki, ne pa na osebi Jesusa Kristusa.« Velika noč ne sme biti nabožni film ali zunanje obnavljanje znanih dogodkov. Za nov, globinski odnos do pomladnega praznovanja je po besedah mons. Jakomina potrebna
ljubezen. Krščanstvo je predavatelj opredelil za skrivnostni svet odrešenja in zanikal kakršnokoli versko veljavo znanstvenih ugibanj okrog lokacije Kristusovega groba ali verodostojnosti sindone, ki jo hranijo v Turinu.
Krajše predavanje so dopolnili nekateri citati iz Svetega pisma. Ob koncu se je duhovnik zaustavil ob problemu vse večjega rasnega in verskega pluralizma in izzivu, ki naj bi ga to stanje predstavljalo za kristjane. Dalje je omenil sekte in pozval k treznosti.
MG
SLOVENCI NA SVETOVNEM DNEVU MLADIH
Resnični nosilci kulture dialoga in spoštovanja
»Veseli smo, da ste se tudi mladi Slovenci udeležili tega praznika. To sodelovanje nas je vse obogatilo, ker je pripomoglo k temu, da se končno bolje spoznamo med sabo.« S to spontano in nepričakovano izjavo je mladi napovedovalec na tržaškem svetovnem mladinskem dnevu, ki je bil na cvetno nedeljo v telovadnici v Ul. Frescobaldi, presenetil vse prisotne, posebno pa ravno Slovence. Sami namreč niso pričakovali tolikšne naklonjenosti in odprtosti, kolikor so je bili deležni ravno ob tej priložnosti.
2e ob pripravah na srečanje so organizatorji posredovali vabilo za sodelovanje tudi predstavnici Slovencev v Škofijskem odboru za mladinsko pastoralo. Tako je bilo natisnjenih več plakatov in letakov v slovenskem jeziku, ob odru v telovadnici v Ul. Frescobaldi, kjer se je' odvijal program, sta stala na vsaki strani enako velika napisa gesla srečanja, eden v italijanščini, drugi pa v slovenščini, ob strani pa sta visela prav tako v obeh jezikih enako velika napisa »Dobrodošli«. Poleg tega pa so s slovenskim petjem nastopili elani skupine Shalom, ena izmed mnogih mladih priCevalk pa je bila socialna delavka Kristina Martelanc, ki je znala pritegniti pozornost živahne množice mladih, ki so njeno sporočilo o upanju in zaupanju nagradili z dolgim aplavzom.
Celo vrsto glasbenih in koreografskih točk, pričevanj mladih, branja faxov, ki so jih poslali mladi, ki so drugod praznovali svetovni mladinski dan (sporočila so poslali iz Rima,
Neaplja, Verone, Barija, Beograda, če naštejem le nekatere) je povezovala rdeča nit, geslo srečanja: »Z zaupanjem preplavimo mesto«. Srečanje je želelo izzveneti kot izziv mestu Trst, spodbuda, naj odgovorni vendarle mladim prepustijo veC prostora in pozornosti, saj imajo ti veliko idej, kako naj bi izboljšali kvaliteto življenja zase in druge someščane.
Sredi popoldneva so se telefonsko povezali s škofom Lovrencem Bello-mijem, ki je na okrevanju v Veroni in ki je podčrtal nujnost, da postanejo mladi katoličani nosilci pozitivnih vrednot in zaupanja za celotno mesto. Globljo vsebino popoldnevu pa je vsekakor dalo pismo papeža Janeza Pavla H, ki ga je ob tem dnevu naslovil mladim celega sveta.
Brez pomislekov pa si upamo trditi, da je bil višek srečanja ravno trenutek, ko so bili v centru pozornosti Slovenci - najprej z doživetim pričevanjem Kristine Martelanc, potem pa z nenapovedanim povabilom na oder še vseh ostalih udeležencev slovenske narodnosti, z zahvalo za njihovo prisotnost (ki je bila še toliko bolj izjemna in ganljiva, ker je bila resnično spontana), s toplim aplavzom kakih štiristo udeležencev. Ta izjemen trenutek je zaključila Pesem o miru, ki so jo zapeli in zaigrali člani skupine Shalom. To je bil višek ravno zato, ker so v tistem trenutku mladi tudi konkretno udejanili besede in priporočila svetega očeta, škofa in organizatorjev praznovanja: skoraj nehote so postali resnični nosilci kulture dialoga, strpnosti in spoštovanja.
Breda Susič
	
VCERAJ-DANES	KINO
Slovensko Stalno Gledališče
Bratko Kreft
f/uHtJ/hs/it /to/Jiecft/a/ift
Režija: Zvone Šedlbauer Danes, 3. aprila, ob 10. uri IZVEN ABONMAJA -Jutri, 4. aprila, ob 10. uri IZVEN ABONMAJA ob 16. uri ABONMA RED 1
Danes, SREDA,
3.	aprila 1996 SNEŽNA
Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 19.36 - Dolžina dneva 12.45 - Luna vzide ob 19.15 in zatone ob 6.19.
Jutri, ČETRTEK,
4.	aprila 1996 IZIDOR
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11 stopinj, zraCni tlak 1001,4 mb ustaljen, veter 23 km na uro jugozahodnik nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Enrico Petronio, Richard Micoli, Nikola Djurdjevic, Andrea Furlani, Tommaso Furlan, Matteo Fabbro in Sebastia-no Giurco.
UMRLI SO: 94-letna Giuseppe Chersevan, 55-letni Bruno Dobrinja, 80-letna Blandina Rigo, 84-let-na Stella Matessi, 81-letna Giustina Vesnaver, 69-letna Maria Lodovica Lapenna, 83-letni Bruno Marini, 73-letni Giuseppe Colombini, 91-letni Antonio Sbisa’, 93-letna Elvira Snidersich, 83-letni Rinaldo Scheri, 84-let-ni Santo Fomasiero, 66-let-ni Mario Casaletto, 62-letna Jolanda Zeriali.
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 1., do NEDELJE, 8. aprila 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
UL Giulia 14 (tel. 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 14, Ul. Costa-lunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1.
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7 (tel. 630213).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
ARISTON -	17.30,
21.00	»Casino«, r. Martin Scorsese, i. Sharon Stone, Robert De Niro, Joe Pešci, porepovedan mladini pod 14. letom.
EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Toy Story«, prod. Walt Disney.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00,
22.00	»Nome in codice Broken Arrow«, i. John Travolta.
AMBASCIATORI -
16.00,	18.00, 20.05, 22.00 »lo ballo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons.
NAZIONALE 1 - 16.00, 18.50,	21.45 »Brave
Heart«, i. Mel Gibson.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.10 »Dead man vvalking - Condanna-to a morte«, r. Tim Rob-bins, i. Susan Sarandon, Sean Penn.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II fio-re del mio segreto«, r. Pe-dro Almodovar.
NAZIONALE 4 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.00 »II po-stino«, r. in i. Massimo Troisi.
MIGNON - 16.00, 22.00 »Bikini Strip«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	18.00,
20.00,	22.10 »Nome in codice Broken Arrow«, i. John Travolta.
ALCIONE -	18.45,
20.10, 21.45 »Baby Birba«, i. Joe Mantegna, Lara Flynn, v angleščini.
LUMIERE AIACE -16.30, 18.45, 20.30, 22.15 »II tempo dei miracoli«, r. Goran Paskaljevic v originalu s podnaslovi. Jutri 16.15,	18.10,	20.10,
22.10»Va dove ti porta il cuore«, r. Cristina Comen-cini, i. Virna Lisi, Marghe-rita Buy.
hi PRIREDITVE
V PIVNICI III. Genera-zione v Boljuncu bodo jutri, 4. aprila odprli razstavo “Oltre tutto" umetnice Giusy Grisafy; v petek, 5. aprila bo ob 21. uri koncert s skupino “Status Symbol“; v soboto, 6. aprila pa “ praznik piva" s točenim pivom HB in nagradami.
IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja 17.aprila izlet v Begunje k Jožavcu, ogled Avsenikovega muzeja in nazaj grede ogled Cerkinškega jezera ob tem letnem času. Vpisovanje v torek, 9. aprila, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8, tel. št. 360324.
□ OBVESlitA
KRUT prireja 10-dnevno zdravljenje v Dolenjskih
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
sprejema vpisovanja za sledeča tečaja:
-	tečaj srbščine za poslovno uporabo (50 ur)
-	tečaj retorike oz. javnega nastopanja (40 ur)
Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. St. 566360.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
-'obvešča, da se bo v kratkem pričel tečaj za EXCEL 5.0 ( 30 ur) Na razpolago je še nekaj mest.
Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. St. 566360.
toplicah in Šmarjeških toplicah od 19. do 29. maja 1996. Informacije in vpisovanje - do 5.4.1996- na sedežu Krožka v Ul. Cicerone , tel. št. 360072 in 3720062 v uradnih urah..
MALI OGLASI
_____tel. 040-361888
PODARIM štiri male mucke ljubitelju živali. Tel. od 14. do 15. ure ali po 20. uri na tel. št. 226480.
PODARIM ljubitelju živali psa križane pasme. Tel. št. 54397.
OSLIČKA starega osem mesecev prodaja Kmečki turizem Gruden/Žbogar v Samatorci št. 14. Tel. št. 040/229191.
PRODAM golf 1600 bele barve pet vrat, letnik ’89 - november. Tel. 200783.
PRODAM fiat 127 spe-cial, plačana taksa za vso leto, v dobrem stanju za 1.000.000 lir. Tel. št. 910148.
PRODAM dva gobelina Cigan in ciganka, v okrivu 40x50 cm. Tel. v večernih urah na št. 0481/882307.
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN so sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST - Ul. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
PRODAM jahalno sedlo primerno za hipotera-pijo prizadetih. Tel. št. 040/225468 ob uri kosila.
15.000 lir kv. m za vedno tvoja zemlja na Krasu. Tel. št. 0336/526389.
PRODAJAMO trgovino z oblačili v Terezijanski četrti po zelo ugodni ceni. Tel. v uradnih urah na št. 040/362660.
PRODAM drva za kurjavo. Tel.v večernih urah na št. 0481/884161.
LESTVE za vse potrebe in zahteve iz aluminija in lesa dobite pri Koršiču. Tel. št. 040/350150.
ŠTEDILNIKI na drva-ostanki sezone - prodam po ugodni ceni. Tel. St. 040/54390.
NUJNO kupim knjigi Cantarello - Grška književnost in Dokler -Grško/slovenski slovar. Tel. št. 040/572612.
ODDAM v najem nere-zidentom lepo opremljeno približno 100 kv. m veliko stanovanje v sedmem nadstropju pri Sv. Jakobu, krasen razgled. Tel. na št. 212457 v večernih urah.
DAJEMO v najem opremljeno stanovanje nerezidentom v Dolini. Tel. št. 228390.
PALAČE HOTEL najame vilo v okolici Vrha -Doberdoba ali Steverjana. Ponudbe poslati na Palače Hotel, Corso Italia 63, Gorica.
22-LETNI FANT z vozniškim dovoljenjem D,E,CAP išCe kakršnokoli zapostitev. Tel. št. 216940.
IŠČEM gospo, resno, z voljo do dela hišnih opravil: CišCenje, pomoč pri kuhanju, likanju in drugo za dve starejši osebi v dolinski občini. Po možnosti Slovenko in iz naše države. Tel.od 13. do 14. ure in ob večernih urah na St. 811396.
PALAČE HOTEL išCe sposobno osebo za tehnično vzdrževanje hotela. Ponudbe pošljite na Palače Hotel, C.so Italia 63 -34170 Gorica.
SLAŠČIČARNA SAINT HONORE’ - Opčine zaposli dinamično in komunikativno osebo, pripravljeno na sodelovanje in razpoložljivost. Poslati “curriculum" po faksu na št. 040/213055 od 13. do 15.30.
UNIVERZITETNA študentka nudi privatne lekcije iz angleščine. Tel. št. 231864.
KIOSK PROST MEIN ENGEL je odprt v sesljan-skem zalivu.
KMEČKI TURIZEM
sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto v sredo in Četrtek.
OSMICO ima Stubelj v Sempolcdu.
MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Tel. št. 229383 - zaprto ob Četrtkih.
PRI PIŠČANCIH ima
odprto osmico Andrej Ferfolja.
PRISPEVKI
Ob 3. obletnici smrti dragega očeta Franca Oz-biCa daruje hčerka Gabrijela 50.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na pok. DorCeta DelVAnno darujeta Marino in Adriana Regent 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Družina Ivka in Gilo Sulini daruje 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na nepozabnega Alda Babiča iz Gro-pade darujejo soborci in kolegi iz Križa 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na Stankota Filipčiča darujeta Dorica in Edi 200.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj.
V	počastitev spomina Delke Ferluga prispeva Justina Daneu 25.000 lir za vzdrževanje spomenika na Opčinah in 25.000 lir za SKD Tabor.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
t
Zapustila nas je naša draga
Jolanda Zeriali por. Bevilacqua
Pogreb bo jutri, ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga naravnost v dolinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo mož Alessandro, sin Davide z Lucio in vnukinja Daiana
Dolina, 3.4.1996 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Žalovanju Stelia se pridružujejo družabnik Ger-mino in sodelavci Rosy, Luciana, Ondina in Nerina
Prosek, 3.4.1996 (Pogrebno podjetje S.r.l.
- Ul. Torrebianca 34)
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage
Marije Marušič roj. Lupine
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin.
Svojci
Slivno, 3.4.1996
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040-768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
VOLITVE / ŠTEVILNA SREČANJA KANDIDATOV
ŠOLSTVO / DANES POSVET NA POBUDO SSŠ
Finijev obisk na občini takoj sprožil polemiko
Bratina: treba je temeljito poenostaviti davčni sistem
Kakšna šola za tretje tisočletje
Analiza stanja za načrtovanje reforme
Tempo volilne kampanje se je v teh dneh pospešil. Se posebno sta aktivna kandidata Oljke za senat Darko Bratina in za poslansko zbornico Mario Prestamburgo. Udeležila sta se med drugimi tudi srečanja z mesarji, ki so zaskrbljeni zaradi padca prodaje govedine. Mesarji so bili dokaj kritični na račun združenja trgovcev in zadravstvenih ustanov, saj ni nihče seznanil odjemalcev, da je meso proste cone na Goriškem izključno poljskega in madžarskega porekla. Kandidata Oljke sta podprla predlog po “kakovostni oznaki”, ki bi jamčila kakovost blaga.
Srečanje je bilo tudi priložnost, da je sen. Darko Bratina pojasnil svoje gledanje na problematiko davkov. »Jaz bi prvi podprl predlog o znižanju davkov«, je dejal Bratina, »vendar je na tem področju potrebna resna in ne demagoška politika. Pač pa je mogoče in potrebno poenostaviti davčni sistem z uvedbo enotnega davčnega okenca in skrčenjem neštetih dajatev na največ sedem taks«. Bratina se je tudi zavzel za odpravo anahronističnih dajatev, kot so koleki, za zmanjšanje socialnih dajatev v breme upokojencev in v zdrastvu in za drastično poenostavitev prijav IVA. S tem v zvezi si je privoščil bodico na račun konkurenta Romolija. »Poenostavitev procedur pomeni omogočiti ljudem samostojno prijavo davkov in jih rešiti jarma komerciahstov, katerih honorarji za manjša podjetja pomenijo “dodaten davek”, ki bi ga bilo treba odpraviti«.
Bratina in Prestamburgo sta včeraj imela še srečanji v Koprivnem in Gradišču. Danes bosta od 9. ure dalje v Tržiču na trgu Republike, kjer bosta prisluhnila občanom. Senator Bratina bo danes sodeloval tudi na posvetu o slovenskem šolstvu ob 18. uri v Kulturnem domu.
Za kandidata Pola svoboščin Romolija in Luiseja je bil včerajšnji dan v senci desničarskega zaveznika Pinija, ki si je z zvestim Menio in drugim spremstvom privoščil kavico v neki goriški kavarni. Pričakala ga je gruča somišljenikov. V kratkem nagovoru je Fini skušal dati vtis umirjenega politika, ki naj bi bil povsem drugačen od človeka, ki je svojčas s krampom udrihal po zidku na meji. Čeprav je tokrat Fini Gorici odmeril malo časa in kmalu odvihral drugam, je njegov bežni obisk vseeno zapustil polemično sled. Pred srečanjem v kavarni je namreč bil na občini, kjer ga je sprejela občinska uprava v celoti z izjemo Zupana, ki se mudi v Moskvi. Kaj je tam počel in o čem so se pogovarjali?
Ali to pomeni poseg občinske uprave v volilno kampanjo? Ti vprašanji je načelnik DSL na Občini Furlan že sinoči postavil v občinskem svetu podžupanu Noselhju, ki je v zadregi odgovoril, da je pač bil le vljudnostni obisk, da se Fini ni zadržal več kot 15 minut in da so mu pre-dočili probleme mesta, kot
je univerza, bolnišnica itd. Odgovor seveda ni prepričal, saj imata obisk strankarskega veljaka sredi volilne kampanje in dejstvo, da ga sprejme občinska uprava v celoti, izrazit politični pomen.
Kandidate je predsi-noči v Tržiču predstavila tudi Severna liga. Srečanja so se udeležili Milan Koglot in Manfredi Jacumin, kandidata za senat in zbornico, strankin tajnik Stein in deželni odbornik za zdravstvo Fasola. Kandidata lige bo danes prišel podpret Um-berto Bossi, ki bo ob 18.30 imel shod na Expo-megu.
Včeraj je svoj program predstavil tudi kandidat gibanja Nord libero Adriano Zamparo.
Na sliki (foto Bumbaca) goriška kandidata Pola Ro-moli in Luise v zgovorni družbi Menie in Finija
Na pobudo Sindikata slovenske šole bo danes ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici javno posvetovanje na temo Nova izhodišča za razvoj manjšinske šole v 3. tisočletju. Cilj posvetovanja je oblikovanje samostojnega predloga za reformo višjih srednjih šol, ki bi upoštevala dejanske potrebe prostora in okolja, v katerem živimo, in tudi specifične potrebe manjšinske skupnosti. Ker gre za srednjeročne in dolgoročne procese, bo kakovost izobraževanja bodočih generacij v marsičem odvisna od današnjih izbir in opredelitev, pri katerih morajo sodelovati vse komponente manjšinske skupnosti.
Stvarno načrtovanje mora temeljiti na točni analizi stanja in možnosti razvoja. V uvodnem delu
današnjega srečanja bomo zato najprej prisluhnili poročilu o italijanskem šolskem sistemu v fazi prenove (M. Pertot), analizi demografskega razvoja goriškega območja (M. Bufon) in poročilu Igorja Orla (SGZ) o novih profesionalnih profilih v obmejnem gospodarstvu, ki se tudi samo spreminja. Čeprav bo pogovor zajel celoten šolski sistem, bo večja pozornost usmerjena na višje srednje šole.
Sindikat slovenske šole se na današnji posvet pripravlja že nekaj tednov. V tem času je organiziral številna srečanja in pogovore, o poteku in ciljih srečanja pa je bil govor tudi na sindikalnem zborovanju elanov sindikata prejšnji četrtek v šolskem centru v Puccinijevi ulici. Tajnik sindikata Livio Semolič je na omenjeni
GOSPODARSTVO / MEDNARODNI SEJEM O PREVOZNIŠTVU
Promocija obeh Goric v Moskvi
Zupana Gorice in Nove Gorice Gaetano Valenti in Črtomir Špacapan sta te dni skupaj v Moskvi, kjer skušata promovirati ponudbo in infrastrukture obeh mest za mednarodni. trasport blaga. V ruski prestolnici je v polnem teku sejem prevozov “Transmsija 96”, na katerem je s svojim standom prisotna družba SDAG, ki upravlja goriške mejne naprave. Izložbo SDAG-a je ob odprtju sejma obiskal tudi ruski minister za prevoze Vitalij Nikolajevič Dorobkov in se ob tej priložnosti srečal z županoma obeh mest.
Goriška postojanka na ruskem sejmu predstavlja široko ponudbo trasportnih infrastruktur na seve-
rovzhodu Italije, vključno s tržiškim in tržaškim pristaniščem ter cestnimi in železniškimi zvezami. Posebna zanimivost standa je “točka Internet”: goriški avtoporto je namreč od včerajšnjega dne prisoten na svetovni računalniški mreži z več stranmi informacij in fotografij. Možnost “potovanja” po Internetu ponujajo tudi na moskovskem sejmu.
Poseben pomen pripisujejo pri-stonosti obeh županov, ki bosta v Moskvi imela vrsto srečanj. Zupana in predsednik družbe SDAG Za-notto so se včeraj srečali z ambasadorjem Slovenije v Rusiji Došanom Snojem, ki je obljubil posredovanje
za pospeševane stikov med goriški-mi gospodarstveniki in ruskimi partnerji. Zupana se bosta srečala tudi z moskovskim županom, da bi promovirala ponudbo Gorice in nasploh Furlanije - Julijske krajine za prevoz ruskega blaga po cesti, železnici in morju.
Včeraj je bil na sejmu tudi posvet o prevozih, ki ga je vodil ravnatelj komisije za prevoze pri EU dr. Otokar Habny. Sodelovala sta tudi ravnatelja SDAG dr. Podbersig in tržiške luke inž. Zupancig, ki sta predlagala mednarodno financiranje za realizacijo multimodalne-ga transportnega koridorja med Rusijo in sevemovzhodno Italijo.
NOVICE
Odpadki odslej v zbiralnikih
Od 1. aprila velja na območju občine Doberdob drugačen način pobiranja in odvažanja odpadkov. Vreče z odpadki je treba po novem odnesti v posebne zbiralnike, ki jih praznijo dvakrat tedensko. Službo opravlja podjetje SAGER. V začetnem obdobju bo predvidoma tudi nekaj težav zaradi začasne lokacije zbiralnikov. Občinska uprava prosi za razumevanje in sodelovanje občanov.
Anticipirano izplačilo pokojnin
Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe sporoča, da bodo, zaradi praznika, anticipirali izplačilo pokojnin zavoda za socialno skrbstvo (UNPS). Pokojnine, ki so izplačljive 7. aprila, bodo upravičenci lahko vnovčih že 5. aprila.
Pobuda za boj proti AIDShj
Četrtič zapored bo združenje za boj proti AIDS-u v prihodnjih dneh izvedlo pobudo za zbiranje denarnih sredstev za podpiranje raziskovalne dejavnosti in za gradnjo doma za bolnike v Neaplju. Aktivisti združenja bodo v petek, soboto in nedeljo zbirati denarne prispevke v pasaži pri Goriški hranilnici. Darovalcem bodo pokloniti lončke z miniaturnimi drevesci.
/
Vaje na strelišču nad Selcami
Vaje na vojaškem strelišču nad Selcami se bodo v aprilu odvijale ob naslednjih dneh: od 2. do 4. aprila, 10. in 11. aprila, od 16. do 18. aprila, 23. in 24. aprila ter 29. in 30. aprila. Dejavnost se bo pričela ob 8.30, zaključila pa ob 17.30. V omenjenih dneh bo dostop na ožje in širše območje strelišča prepovedan.
JAZZ / DREVI V DVORANI CORSO
Koncert tolkača Trilok Gurtuja
Zadnji iz niza treh koncertov
Z nocojšnjim nastopom indijskega glasbenika Trilok Gurtuja se bodo zaključili koncerti letošnjih goriških srečanj z jazz glasbo. Letošnji večeri so v Gorico privabili vrhunske mojstre te glasbene zvrsti in lepo število poslušalcev, ki so vedno napolniti dvorano kina Corso.
Nocoj se bo ob 21. uri predstavil indijski tolkač Trilok Gurtu, ki je goriški publiki že znan, saj je pred desetimi leti z Giu-lidm Capiozzom nastopil v Kulturnem domu na nepozabnem koncertu v organizaciji Unifaxa.
Glasbena pot indijskega tolkača se je začela kar v domači hiši, kjer je pod taktirko matere-pevke spoznal indijska in afriška tolkala. Pri dvajse-
tih letih se je preselil v Evropo kasneje pa v New York, od koder se je po letu dni vrnil v Nemčijo. V dvajsetih letih plodne kariere je igral s številnimi jazz mojstri, pred dvema letoma pa je sestavil lastno skupino imenom Crazy Saints. Prva plošča tega kvarteta, ki ga poleg Gurtuja sestavljajo še kitarist David Gilmore, basist Chris Minh Doky in klaviaturist Andz Emler je dosegla velik uspeh. Januarja meseca so Crazy Saints izdati drugi album, Bad habits die hard, ki ga je kritika zelo dobro sprejela. In prav to ploščo bo, seveda skupaj z drugimi hiti in nekaterimi standardi Trilok Gurtu predstavil danes zvečer v Gorici.
AW
Težko ranjena avtomobi istka
Sest oseb je bilo ranjenih, od teh ena zelo težko, v prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj okrog 12.30 na državni cesti št. 252 v Romansu. Najtežje poškodbe je utrpela voznica fiat panda, 29-letna Claudia Velicogna iz Romansa, via delle Scuole 22/a. Zdravniki so si nad njenim zdravstvenim stanjem pridržati prognozo. Nesreča se je pripetila na ovinku ob vhodu v Romans iz smeri Gradišča. V trčenju sta biti vpleteni dve vozili, panda, v kateri se je peljala Veticogneva in lancia thema, ki jo je vozil 22-letni Gialuca Soranzio iz Tržiča. Z njim so se peljati še 22-letni Gristian Go-riup, 22-letni Emanuele Sarri, 23-letni Stefano Spessot in 22-letni Luca Favero. Veticogneva je po trčenju ostala ukleščena v razbitinah avtomobila. Na sliki (foto Bumbaca) reševalci skušajo izvleči ranjenko iz razbitin
skupščini, poleg informacij o dejavnosti SSS glede vprašanj slovenske sekcije industrijskega tehničnega zavoda in nižje srednje šole Ivan Trinko, nakazal osnovna izhodišča, na katerih naj bi oblikovali načrt razvoja manjšinske šole, pri čemer avtonomija ohranja pomembno vlogo.
Na skupščini je predstavnica SSS iz Trsta Nadja Debenjak tudi zelo podrobno obrazložila vsebino nove kolektivne pogodbe šolnikov in posebej opozorila na novosti, ki utegnejo prizadeti tudi osebje na slovenskih šolah. Dosedanje razumevanje stalne namestitve bo treba spremeniti, saj se lahko tudi državni uslužbenci odslovijo. Nova delovna pogodba predvideva tudi nove pristojnosti profesorskega zbora.
KINO
GORICA
VTITORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del.
CORSO 21.00 jazz koncert: nastopa Trilok Gurtu s svojo glasbeno skupino.
a PRIREDITVE
LJUDSKA KNJIŽNICA D. FK1GKL vabi nocoj ob 20.30 na predstavitev knjige Miroslava Košute “Na hrbtu vala". Predstavitev in srečanje z avtorjem bo v prostorih knjižnice v Ul. della Croce 3.
V KNJIŽNia FRANCETA BEVKA v ulici Gradnikove Brigade 25 v Novi Gorici bodo jutri ob 19. uri predstaviti monografijo o turističnih kmetijah in vinotočih na območju občine Slovenska Bistrica.
d] LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’UDINE, Trg S. France-sco 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701.
POGREBI
Danes: 8.00, Bernardina Collenz, vd. Cappuccio na glavnem pokopališču; 9.30, Giovanna Laurenti, vd. Michelut iz bolnišnice sv. Justa; 10.30 Cecilia Ni-cola, vd. Rigonat iz splošne bolnišnice; 11.00, Ana Cotič, vd. Gori iz bolnišnice Janeza od Boga; 12.00, Jelko Ferletič iz splošne bolnišnice v Doberdob; 12.45, Giovanni Tiberio iz bolnišnice Janeza od Boga; 13.15, Cateri-na Silvestri, vd. Godeas iz splošne bolnišnice.
Ob izgubi dragega očeta izreka iskreno sožalje Nevi Ferletič in družini dekliški zbor Jezero iz Doberdoba.
■FARGO
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAK 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA

COSMETICS ITALY
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAK 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA®
COSMETICS ITALV
BREZPOSELNOST / ZAKLJUČNI DOKUMENT KONFERENCE G7 V FRANCIJI
Gospodaiska globalizacija proti pomanjkanju dela
Prvi pogoj za odpravo brezposelnosti je zdrava rast brez inflacije
mi!M si wjLy	RE Čl 81,1	151 <	;t pe '3,3	15<	■T FH 585 IS	DN TC 58,7 156	)R 65
qj		N		...		
10 DM	54,0 10	34,9	1(X '"»mi',	13,2	101 ki	58,7 105	7,6
				s®-*-«*	*
LILLE - Štiri priporočila in ena gotovost: globalizacija svetovnega gospodarstva je jamstvo za prosperiteto, zato se je ne gre bati in je ovirati, ampak jo je treba upravljati na tak način, da bo mogoče izrabiti vse njene prednosti. Tako je mogoče sintetizirati vsebino zaključnega dokumenta konference G7 o brezposelnosti, ki se je končala včeraj v Lillu po poldrugem dnevu napete razprave med ministri za delo in odgovornimi za gospodarstvo sedmih industrijsko najrazvitej-Sih držav sveta, voditeljev OECD, Mednarodne organizacije za delo (-ILO) in Evropske komisije.
Dokument, ki so ga vsi udeleženci sprejeli brez posebnih nasprotovanj, vsebuje tudi pomemben poudarek na »temeljne socialne norme« in na njihove »povezave z mednarodno trgovino«, okrog katerih je prvi dan zasedanja prišlo do nekaterih razhajanj. Vključitev poglavja o »okrepitvi« teh norm in o »interesu« za zaključke študij, ki jih pripravljata o tem argumentu OECD in ILO, je francosko predsedstvo konference v Lillu predlagalo kot »zaželjen, vendar ne zajamčen« rezultat.
Kar zadeva delo, dokument po premisi o »bistveni vlogi privatnega sektorja« in po priznanju, da »dobre politike zaposlovanja same po sebi ne bodo zadostovale«, navaja, da je treba te politike podpreti z makroekonomsko politiko, z raziskovanjem, s trgovinsko in socialno politiko in z usposabljanjem. Kot je bilo ugotovljeno že v ponedeljek, pa je prvi pogoj za »bujno, a ne inflacionistično
rast gospodarstva« zdrava javna financa, ki ji sledi politika spodbujanja inovativnih zaposlitev, posebno na področju malega podjetništva, nadalje modernizacija normativnega okvirja, posebno za trg dobrin in storitev, in na koncu Se nove oblike organizacije dela.
Zadnji del dokumenta zasedanja G7 v Lillu je posvečen boju proti izključevanju nezaposlenih delavcev, in sicer s pomočjo take politike, ki
bo omogočala njihovo vrnitev v svet dela. V tem smislu je Se posebno pomembna taka davčna politika, ki naj ne spodbuja delovno mirovanje. Ne da bi sicer prišlo do prave pravcate in-stitucionalizacije sestankov G7 na temo brezposelnosti, dokument na koncu vendarle beleži obvezo po občasnih srečanjih. O tem govori tudi navdušenje, s katerim je bil sprejet japonski predlog o pripravi srečanja izvedencev o brezpo-
^ BANKE / SODELOVANJE
Klientom TKB odslej na voljo mednarodni skladi ameriškega velikana Putnama
TRST - V Tržaški kreditni banki so včeraj uradno predstavili sporazum o sodelovanju z družbo Cisalpina Gestioni in z ameriškim velikanom Putnam Investments. S tem se izpopolnjuje tesen odnos sodelovanja med tržaško banko in zavodom Hanca Popolare di Brescia, eno najživahnje-ših italijanskih bank na področju upravljanja prihrankov.
Tržaška kreditna banka bo na osnovi tega sporazuma ponudila svojim klientom celo vrsto inovativnih investicijskih proizvodov, povezanih z mednarodnimi trgi, ki jih lahko zajamči samo velika tuja grupa. Ameriška grupa Putnam je namreč vodilna na področju upravljanja skladov »mutual funds«, saj trenutno obrača 135 milijard dolarjev (približno 220 milijard lir), upravlja 90 različnih skladov in ima 4,5 milijona zasebnih klientov ter več kot 400 institucionalnih.
Putnam že sodeluje pri upravljanju mednarodnih skladov družbe Cisalpina Gestioni, ki jih ponujajo tudi v Tržaški kreditni banki. Za prihodnje mesece je v sodelovanju s Putnamom v pripravi šest novih skladov, od tega štirje mednarodni delniški, specializirani po zemljepisnih območjih, in eden specializiran za ameriška podjetja z visoko potencialno razvojno stopnjo.
Tržaška kreditna banka bo imela možnost, da od joint venture, ki je ena prvih tovrstnih v Itahji, pridobi know how za upravljanje varčevanja, in to tudi s pomočjo intenzivnih tečajev specilizira-nega usposabljanja osebja, ki jih bo vodil ameriški konzulent.
selnosti, ki naj bi se bolj specifično lotili problema zaposlovanja mladih, staranja aktivnega prebivalstva in stalnega poklicnega usposabljanja.
Zaključke dvodnevnega zasedanja v Lillu je na včerajšnji tiskovni konferenci orisal francoski minister za delo Jacques Barrot, ki je podčrtal veliko stopnjo soglasja med udeleženci iz sedmih najrazvitejših držav sveta. Čeprav se ministri, kot rečeno, ni-
so zedinili o institucio-nalizaciji tovrstnih srečanj o brezposelnosti, pa je Barrot opozoril, da so vseeno izrazili željo, da bi podobne sestanke prirejali vsake dve leti. Prvo srečanje G7 na to temo je bilo na željo ameriškega predsednika Billa Clintona pred dvema letoma v Detroitu, od takrat pa se je brezposelnost razrasla v problem svetovne razsežnosti, ki ga ne uspevajo izkoreniniti niti najbogatejše države sveta.
Kljub popolnemu zatišju trgi pozitivni
MILAN - Za liro je bil včeraj Se en brezbarven dan, čeprav se je spet nekoliko okrepila do obeh glavnih valut, marke in dolarja. Denarni trg je še naprej zelo miren, kot v nekakršnem predvolilnem zatišju, vsa pozornost operaterjev pa je namenjena ameriškemu superindeksu o ekonomski rasti, ki bi utegnil v prihodnjih dneh pomagati dolarju. Tudi na milanski borzi prevladuje zatišje, o čemer priča Se naprej skrajno skromen obseg poslov (338 milijard lir), pozitivnemu zaključku sestanka (Mibtel +0,61%) pa je botroval predvsem napredek na sekundarnem trgu državnih obveznic in pogodb future.
ZUNANJA TRGOVINA / PREDSTAVNIŠTVO ICE MED TRSTOM IN LJUBLJANO
Nezadovoljiva zastopanost zavoda ICE v Sloveniji
TRST - V razvijanju gospodarskih odnosov med Italijo in Slovenijo ima ICE - italijanski zavod za zunanjo trgovino brez dvoma zelo pomembno vlogo. Zal so imeli tudi v tem zavodu, na osrednjem sedežu v Rimu, v zadnjem času kar nekaj težav, tudi finančnega značaja. Zato Se ni uresničena želja in potreba, da bi odprli samostojno podružnico tega zavoda v Ljubljani. Pred letom 1991 je za vso Jugoslavijo deloval urad ICE v Zagrebu, zdaj pa ta krije le hrvaške potrebe. Po odpravi embarga za Jugoslavijo se bo zdaj najbrž pojavila potreba po odprtju predstavništva v Beogradu. Za Slovenijo so našli polovično rešitev: v prostorih italijanske ambasade je sicer vsak dan odprta pisarna, ki pa je nekaka podružnica tržaške izpostave zavoda ICE. Funkcionar Antonio Pollano redno posluje tri dni v Trstu, dva dni v tednu (ob torkih in četrtkih) pa v Ljubljani. Tu je sicer vse dni na delu domača uslužbenka, vendar je poslovanje močno oteženo. V Rimu so že pred časom izdelali študijo o odprtju popolne podružnice v Ljubljani, vendar iz te moke doslej ni bilo kruha.
Tržaško-ljubljanski urad ICE je v
zadnjih nekaj letih veliko naredil za razvoj gospodarskih odnosov med Italijo in Slovenijo. Konec koncev je Italija za Slovenijo drugi zunanjetrgovinski partner, tako pri uvozu kot pri izvozu. Na prvem mestu so Nemci, ki so prvi tudi v investicijah v Sloveniji. Italijani so drugi. Urad ICE ponuja tako slovenskim kot italijanskim podjetnikom informacije o možnostih trgovskega in industrijskega sodelovanja.
Lani je sodeloval pri celi vrsti pobud, za nekatere pa je poskrbel sam. Tudi letos jih je v načrtu kar precej. 5. junija bodo v Ljubljani, skupaj z Gospodarsko zbornico in Združenjem podjetnikov Slovenije priredili srečanje na temo »Italija vam je blizu«. Prišli bodo tako slovenski kot italijanski podjetniki, posebno industrijalci, ki si žele sodelovanja. Prav tako v juniju bo v Novem mestu srečanje domačih podjetnikov s kolegi iz Brescie. Nekaj stikov na tej relaciji so že imeli. Julija bodo v Ljubljani pripravili razstavo italijanskih izdelovalcev svetil, po vsej verjetnosti na ljubljanskem gradu. V septembru bodo na Obrtni zbornici priredili srečanje domačih podjetnikov le-
snopredelovalnega sektorja z indu-strijci iz Toskane, ki bodo prikazali svoje stroje za obdelavo lesa.
Naštetim se bodo brez dvoma pridružile še druge pobude. Pri ICE skrbijo tudi za obojestransko sodelovanje podjetnikov na sejmih v obeh državah. Gre tako za rasta-ve lastnih izdelkov kot za pomoč pri obisku teh sejmov.
Urad ICE je na slovensko - italijanski ravni doslej izpeljal že več kot sto pobud. Veliko jih je imelo konkretni uspeh, mednje pa dr. Pollano šteje tudi to, da mu je uspelo privabiti mlada slovenska inženirja, Mojco Starc in Primoža Banovca, na enoletni postdiplom-ski študij v Italijo. Najprej bosta štiri mesece na univerzi v Perugii, da bi se naučila tekoče »tehnične« italijanščine, potem bosta pet mesecev na business šoli CUOA v Al-tavilli Vicentini, na koncu pa še dva meseca v neki tovarni. Slovenska inženirja ne bosta sama. Na enoletnem študiju, ki ga ICE omogoča s pomočjo Evropske unije, bodo Se mladi inženirji iz Argentine, Madžarske, Libanona, Malezije, Romunije, Kitajske, CeSke, Brazilije, Albanije, Poljske in Hrvaške.
Marko VValtritsch
	2. APRIL 1996	v LIRAH	
J2 S	valuta	nakupni	prodajni
I	ameriški dolar	1547,00	1588,00
	nemška marka	1046,00	1073,00
g	francoski frank	306,00	315,00
	holandski gulden	931,00	960,00
11	belgijski frank	50,40	52,50
|f	funt šterling	2353,00	2425,00
|l	irski šterling	2425,00	2499,00
C	danska krona	270,00	278,00
	grška drahma	6,30	6,70
	kanadski dolar	1140,00	1174,00
1?	japonski jen	14,30	14,90
	švicarski frank	1293,00	1332,00
?.|	avstrijski šiling	148,20	152,70
-gj S	norveška krona	240,00	248,00
	švedska krona	232,00	239,00
	portugalski escudo	10,00	10,40
	španska pezeta	12,30	13,00
	avstralski dolar	1210,00	1247,00
E	madžarski florint	11,00	14,00
1	slovenski tolar	11,30	11,80
M	hrvaška kuna	265,00	290,00
							
2. APRIL 1996	v LIRAH			2. APRIL 1996	v LIRAH		
valuta	nakupni	prodajni		valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1551,00	1581,00		ameriški dolar ECU	—	1566,500 1964,860	—
nemška marka	1050,00	1068,00		nemška marka	—	1057,660	—
francoski frank	306,00	316,00		francoski frank	—	310,290	—
holandski gulden	930,00	955,00		funt šterling	—	2390,010	—
belgijski frank	50,60	52,40		holandski gulden	—	945,550	—
funt šterling	2351,00	2431,00		belgijski frank španska pezeta	I	51,470 12,582	
irski šterling	2424,00	2519,00		danska krona	—	274,010	—
danska krona	270,00	280,00		irski funt	—	2464,100	—
grška drahma	6,30	6,90		grška drahma	—	6,499	—
kanadski dolar	1139,00	1174,00		portugalski escudo	—	10,256	
				kanadski dolar		1155,660	
švicarski frank	1299,00	1324,00		japonski jen	—	14,603	—
avstrijski šiling	147,99	152,49		švicarski frank	—	1313,190	—
slovenski tolar	11,50	11,80		avstrijski šiling	—	150,410	—
				norveška krona	—	244,000	—
				švedska krona	—	234,650	—
				finska marka	—	338,410	—
				avstralski dolar		1226,100	
			
23. FEBRUAR 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4533	1.4573	1.4613
funt šterling	2.2344	2.2414	2.2484
irski funt	2.3005	2.3075	2.3145
kanadski dolar	1.056	1.06	1.064
nizozemski gulden	89.194	89.304	89.414
švicarski frank	122.96	123.06	123.16
belgijski frank	4.8513	4.8613	4.8713
francoski frank	28.063	29.123	29.183
danska krona	25.802	25.862	25.922
norveška krona	22.843	22.903	22.963
švedska krona	21.498	21.558	21.618
italijanska lira	0.924	0.928	0.932
avstrijski šiling	14.197	14.217	14.237
španska peseta	1.1838	1.1878	1.1918
portugalski escudo	0.9595	09625	0.9655
japonski jen	1.3838	1.3853	1.3868
finska marka	31,115	32.195	32.275
PALMANOVA Sl PRIZADEVA POSTATI POMEMBNO KULTURNO SREDIŠČE
Pogled na Palmanovo z zraka
Utrjeno mesto Palmanovo so Benečani zgradili pred 400 leti, da bi v njem imeli dovolj vojakov, ki bi takratno ozemlje Serenissime branili pred turskimi vpadi. Svojo vojaško posebnost je to utrjeno mesto ohranilo tudi v kasnejših časih. Napoleon je Se bolj ovrednotil njen vojaški pomen. Italija je kasneje v tem kraju imela cel kup vojašnic. V njih je bilo več regimentov, saj je meja z Avstrijo bila oddaljena le nekaj kilometrov proti vzhodu. Tudi v sodobnih časih hladne vojne med Varšavskim in Nato paktom je v vojaškem oziru Palmanova igrala veliko vlogo.
Hladne vojne danes v Evropi ni več, vojašnice samevajo. Tudi v Palmanovi, zaradi tega si prizadevajo dobiti nekaj v zameno, kar bi temu kraju prineslo ne le novega slovesa, marveč predvsem nov zaslužek.
Že pred kakšnim desetletjem so obnovili prostore nad vstopnimi vrati v to utrjeno mesto ter v njih prirejali, leto za letom, zanimive razstave. V enem teh prostorov je sedaj vojaški muzej, za katerega skrbijo vojaki. V stari Napoleonovi smod-nišnici vsako leto avgusta prirejajo prodajno razstavo starih slik, ki privablja zanimanje še zlasti tistih, ki letujejo v Gradežu ter Lignanu. Pred tremi leti je deželna uprava Furlanije-Julij ske krajine porabila veliko denarja, da je preuredila nekdanjo Napoleonovo vojašnico (tako jo imenujejo, ker je bila zgrajena za časa francoske zasedbe). V njej so priredili razstavo ob 400-letnici izgradnje utrjenega mesta. Polovica razstave je bila takrat v doževi vili
Manin v Passarianu. Razstava je bila zelo dobro pripravljena, na njej smo lahko videli tudi bogato dokumentacijo o drugih utrjenih mestih v Evropi od tistih na Finskem do Karlovca na Hrvaškem. Ni pa imela zaželjenega obiska, brez dvoma zaradi nepravilno izdelane reklamne kampanje, za razliko od podobnih v naši deželi v prejšnjih letih. Zelo primeren razstavni prostor v tej nekdanji vojašnici so kasneje izkoristili, da so v njem priredili še nekaj drugih razstav.
Tudi letošnje leto obeta biti v tem oziru zelo bogato. Ogledali si bomo lahko dela treh sodobnih likovnih mojstrov, katerih imena ni treba posebej predstavljati: Picasso, Chagall in Dali. Dela Pabla Picassa so na ogled že od 16. marca in si jih bomo lahko ogledali do 1. maja. Le nekaj dni bo treba za demonti-ranje razstave in za postavitev nove. 11. maja
bodo odprli razstavo del Marca Chagalla; odprta bo do 30. junija. 13. julija bo odprtje razstave del Salvatora Dalija, razstava bo odprta poldrug mesec, do 15. septembra. Palmanova je lahko dosegljiva z vseh strani, saj je tu stičišče avtocest iz Benetk, Vidma - Beljaka, Trsta - Gorice - Slovenije. Razstavni prostori so, razen ob sredah, odprti vsak dan.
Dela PaMa Picassa so -kot rečeno - prva na
ogled. Največ je njegovih ilustracij za razne knjige. Potem so keramični izdelki, od katerih so nekateri na las podobni, če ne isti, kot so bili lani razstavljeni v Ljubljani. Na ogled so tudi nekatere veliki Picassovi tapi-soni. Ne manjkajo niti nekateri njegovi reklamni plakati.
Najbrž najbolj zanimive so Picassove ilustracije nekaterih literarnih del. Sem sodijo ilustracije knjige Honoreja de
Balzaca ”Le Chef d’Oeu-vre Inconnu”, zbirka erotičnih pesmi starogrške pesnice Saffo ”Grace et Mouvement”, svojstvena upodobitev El Grecovega dela ”E1 Entierro del Conde de Orgaz”, ”Vingt Poemes” Luisa De Gon-gora, itd. Kot številni drugi uspešni umetniki je bil tudi Picasso aktivno prisoten v celotnem umetniškem, ne samo likovnem življenju.
Palmanova sicer ni kraj, v katerem bi lahko videli bogato razstavo nekega umetnika, kakršno lahko vidimo v beneški, florentinski ali pariški palači. Zanimivo pa je, da tu pobliže vidimo vsaj eno področje udejstvovanja velikega sodobnega umetnika. Tudi v primeru Chagalla bodo na ogled predvsem njegove knjižne ilustracije. Te smo sicer pred tremi leti že videli na večji Chagallovi razstavi v Ferrari, katere en del so kasneje že pokazali v nekaterih drugih italijanskih mestih. Dela Salvatora Dalija pa so na ogled in tudi na prodaj v več krajih.
Zanimivo je dejstvo, da je za vse tri razstave poskrbela družba Ma-ster International Art iz Milana, in da jih je sponsoriziralo znano podjetje Jacuzzi, ki v kakšnih desetih tovarnah v Evropi in ZDA izdeluje posebne kopalne kadi. Jacuzzijevi so doma v Furlaniji in so se s podpiranjem teh razstav v Palmanovi želeli oddolžiti svoji domovini. Tudi na tak način, da v razstavnih dvoranah, poleg Piccas-sovih slik vidimo tudi nekatere njihove kopalne kadi in orumenele fotografije njihovih industrijskih hal.
Marko VValtritsch
Razstava o projektu za prenovo koprske pretorske palače
V palači Gravisi-Buttomi v Kopru (Ul. OF 10) bodo v petek odprli razstavo o projektu za prenovo koprske pretorske palače. Projekt sta kot diplomsko nalogo izdelala Fabrizio Briganti in Andrea Lutman, ki sta marca lani diplomirala na fakulteti za arhitekturo beneške univerze. Pobudnik razstave je tržaška hranilnica CRT, pokrovitelji pa so Občina Koper, Samoupravna skupnost italijanske narodnosti v Kopru ter piranski Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Razstavo, ki bo odprta do 17. aprila, bodo odprli, kot rečeno, v petek ob 18. uri.
PREDAVANJE PROF. TOMASOVIČA
Torquato Tasso in njegov vpliv na hrvaško književnost
Prejšnji teden je na Inštitutu za slovansko filologijo Tržaške univerze predaval Mirko Tomasovič o Torquatu Tassu in njegovih vplivih na hrvaško književnost. Predavanja uglednega romanista, avtorja več kot dvajsetih odmevnih knjig (monografij, zbornikov, prevodov iz italijanščine, francoščine in portugalščine) ter rednega profesorja za primerjalno književnost na Univerzi v Zagrebu, sta se udeležila tudi Nada Ružič, konzulka Republike Hrvaške, in slovenski konzul Tomaž Pavšič.
Mirko Tomasovič je znan tudi kot preučevalec opusa Marka Maruliča, očeta hrvaške književnosti, zadnjih deset let se je ukvarjal tudi z objavljanjem celotnega njegovega dela in z njegovo recepcijo v svetu. Predavatelj poleg tega že pet let organizira v Splitu simpozij o Maruliču in v kratkem bo izšel Mandičev letopis, neke vrste dnevnik o zbiranju gradiva o tem pomembnem hrvaškem humanistu. Vehko ustvarjalnih energij pa je Tomasovič posveti Torquatu Tassu in ob 400-letnici njegove smrti (lani decembra) organiziral mednarochu simpozij v Splitu. Tomasovič je namreč tudi sam odličen prevajalec Osvobojenega Jeruzalema.
Na tržaškem predavanju se je ugledni gost najprej ustavil ob prvem pojavu Tassovega dela na Hrvaškem, tj. ob prevodu Tassove pastirske igre Aminta, ki jo je Dominko Zlatarič objavil v hrvaščini že leta 1580, torej leto dni pred izidom italijanskega originala. Nato je govoril še o petih kasnješih prevodih te gire, o prevodih posameznih sonetov in o dveh prevodih celotnega Osvobojenega Jeruzalema (o Petrovičevem in Ivankovičevem). Rdeča nit predavanja je bila prav continuiteta prevajanja Tassovih del skozi 4 stoletja in stalno zanimanje hrvaških književnikov zanj ter seveda tudi pesnikov vpliv na hrvaško književnost. Tako je na primer Tassov ep vplival že na Gunduličevega baročnega Osmana; v času romantike pa se je zanimanje za Tassa na Hrvaškem še povečalo, kot je razvidno iz vpliva, ki ga je Tassov ep pustil na nekaterih mestih v Mažuraničevem epu Smrt Smail - age Cengiča, in iz sledov pri drugih romantikih (August Senoa, Kukuljevič). Recepcija Tassa pri Hrvatih in s tem v času neprekinjeno zanimanje zanj je jasno razvidna iz stalnih naporov, da bi njegov osrednji ep Osvobojeni Jeruzalem (v 20 spevih v stancah) prepesnili kar se da skladno s poetološkega, metričnega in pomenskega vidika in kajpada ustrezno z ravzojem jezika. Predavanje je Tomasovič popestril s praktičnimi primeri svojih začetnih in dokončnih prevodov nekaterih stanc Tassove pesnitve, ki jo tenkočutno prevaja. Ob koncu je prikazal še svojo zanimivo hrvaško - ita-lijansko Tassovo antologijo z naslovom Ljuvene rane - Le piaghe d’amore. Delo je izšlo lani ob Tassovi 400-letnici pri Matici hrvatski.
Glavna ideja Tomasovičevega predavanja je bila prav v tem, da je bilo na Hrvaškem zanimanje za Torquata Tassa v času neprekinjeno in da je ta veliki renesančni pesnik zaradi vpliva na hrvaško literarno in prevajalsko misel postal danes že del hrvaške književnosti.
Ivanka Hergold
Draga mi je vsaka pobuda, ki je vezana na spomin Emila Komela, organista, skladatelja, zborovodje, ki me je prvi učil klavirja in harmonije in o katerem menim, da je premalo poznan in vrednoten. Ure, ki sem jih preživel pri njegovih lekcijah, so bile zame čas oddiha v strogem zavodskem življenju. Tudi potem, ko nisem bil več njegov učenec, sem ga hodil obiskovat na njegov dom na Placuti v Gorici. Zadnjič sem ga ganjen poslušal, ko je nekaj let po vojni nastopil s svojim zborom v Nabrežini. Bolj kot učitelja klavirja, kjer je pač treba gledati, da učenec korak za korakom osvaja znanje in spretnost, sem cenil njegovo obsežno poznanje harmonije, ene od osnov glasbene teorije, neskončne razsežnosti, o kateri so se pisale in se pišejo knjige in učbeniki. Knjigo o harmoniji je napisal tudi Komel in so jo s pridom uporabljali mnogi njegovi učenci. Pripravljal je tudi knjigi o kontrapunktu in kompoziciji. Ob njegovih lekcijah sem čutil, da mu je ta snov domača, življenjski element, kjer se prosto giba in v njem uživa. Svoje glasbeno znanje si je pridobil pri očetu, ki je bil tudi glasbenik, pri izbornem teoretiku Danilu Fajglju, predvsem na konservatoriju na Dunaju, kjer je leta 1895 diplo-
GORIC
“^3
Emil Komel, premalo znan in vrednoten skladatelj
miral iz kompozicije, in na Akademiji sv. Cecilije v Rimu, kjer je leta 1901 diplomiral iz gregorijanskega korala. Užival je sloves izvrstnega poznavalca glasbene teorije, da so se njegovega znanja posluževali gorišM glasbeniki. Komel je pregledoval in popravljal tudi dela nadarjenega kromberškega župnika Vinka Vodopivca, in po vsej verjetnosti drugih goriških skladateljev, vsaj tistih, ki so s svojimi skladbami sodelovali pri pripravi monumentalnih zbirk, ki jih je v tridesetih letih izdala Goriška Mohorjeva družba: Božji spevi, Gospodov dan, Zdrava Marija in še prej Svete pesmice. Njegova vloga mentopa je bila premalo poudarjena.
Po značaju je bil tih in skromen. Ni silil v ospredje. Ni ponujal in priporočal svojih skladb. Nevarno je, da kompozicije takih ljudi ostanejo v predalih in v omarah. Imel sem vtis, da malo piše, vsaj v primerjavi z nezadrž-
nim ustvarjanjem vedno novih skladb soseda in prijatelja Vodopivca. Nemalo sem se zato začudil, ko sem bral, da so preučevalci njegovega življenja, ki so o njem pisah diplomske naloge, izsledili nad tristo skladb. Njegov opus obsega orkestralno delo Obisk pri Vodopivcu, komorno instrumentalno in vokalno glasbo, solistično, predvsem orgelsko, kantate, scensko glasbo, ženske, mešane, predvsem moške zbore, tudi v fur-lanščini. Mnogo skladb je v rokopisu. Zlasti bogata je njegova cerkvena glasba, kar je povsem razumljivo, če človek pomisli, da je bil šestdeset let organist in zborovodja v osrednji goriski cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Tu je segel tudi na področje, kamor niso segali njegovi goriški sodobniki. Napisal je osem izvirnih maš, med katerimi je bila objavljena samo Missa ad unam vocem comitante organo vel harmonio. Slovenski center za glasbeno vzgojo, ki
se imenuje po tem skladatelju, je modro ravnal, da je v koncertni program, ki ga je izvajal v nedeljo, 31. marca, vključil tudi to enoglasno mašo zaduš-nico, ker se iz širše glasbene zasnove, ki jo zahteva tako obširna in različna snov, odraža njegovo znanje in njegova ustvarjalna moč. Svojo glasbeno govorico je tu naslonil na pretresljivo besedilo že nekoliko dekadenčne, a vedno mikavne latinščine. Stanko Premrl je pohvalil kompozicijo, da je »v dobrem cerkvenem slogu zložena črna maša, ki se naravno in logično razvija in ohrani svoj plemeniti značaj v vseh spevih do konca«. Sklepam, da je Komel napisal mašo iz potrebe, vepetno naprošen. V njegovem času so bile namreč v navadi pete črne maše. Ker so bili pevci ob delavnikih na delu, je moglo peti le malo glasov ali en sam; večkrat je isti cloyek orglal in pel.
Koncert Komelovih skladb, ki jih je
pripravil omenjeni glasbeni center, je poleg maše, ki je nastala leta 1941, zajel sklop dvanajstih preludijev iz zbirke 50 Praeludia, ki je bila objavljena v Gorici leta 1936. Komel je bil dober poznavalec kraljevskega glasbila ter izvrsten improvizator, da so ga hodili poslušat tudi tisti, Id običajno v cerkev niso hodili.
Spomniti se moramo tudi, da sta si pred reformo, ki jo je vnesel v cerkev zadnji vatikanski koncil pred 30 leti, neprekinjeno sledila med masno daritvijo petje in glasba in je bilo zato prelu-diranje, ki je povezovalo pesmi in z njimi masne dele, potrebno. Potrebno je zato bilo, da so skladatelji komponirali večje in manjše skladbe za orgle ah za harmonij, kar so lahko s pridom uporabljali pri svojem delu v cerkvi organisti. Tudi Komelov učitelj Danilo Fajgelj je zlagal fuge, fugete, versete, da omenim samo tistega, ki je bil Komelu najbližji.
Omenjeni nedeljski program je obsega se dve zborovski skladbi: postno Trnjev venec iz Božjih spevov in daljšo osemglasno pesem Vstajenje na Bevkovo besedilo iz leta 1923. Torej pretehtan in okusno izbran spored, ki je nadalje osvetlil umetniško osebnost go-riškegq skladatelja.
Zorko Harej
LJUDJE IN DOGODKI
Sreda, 3, aprila 1996
BOLEZEN »PONORELIH KRAV « / NA ZASEDANJU MINISTROV ZA KMETIJSTVO EVROPSKE UNIJE V LUXEMBOURGU
Po pristanku na zakol poskuša London sedaj iztržiti najvišjo možno pomoč
To po bo zelo težko, ker se tudi druge članice spopadajo z zapleti ki so jih zakrivili prav Britanci
LUXEMBOURG, LONDON - Ministri za kmetijstvo Evropske unije že drugi dan iščejo globalno rešitev za zaplete, ki jih je povzročila bolezen britanskih »ponorelih krav«. Pe-najsterica je dosegla okvirni pristanek Velike Britanije, da v zameno za evropsko finančno pomoč postopno in sistematično likvidira vse svoje rizično govedo (starejše od 30 mesecev). Zataknilo pa se je glede višine zneska, ki naj bi ga zagotovila Evropska unija. London zahteva namreč 80-odstotno kritje stroškov, kar pa je za ostale Članice prehudo breme, ker se tudi same spoprijemajo z zapleti zaradi »ponorelih krav«. Med drugim se v Luxembourgu trudijo, da bi Nizozemsko prepričali, naj ne zakolje kakih 64 tisoč glav goveda britanskega izvora, ker bi to dodatno obremenilo skupno blagajno.
Strokovnjaki predvidevajo, da bi stala postopna likvidacija britanskega goveda letno približno 640 milijard lir. Tretjino naj bi neposredno krila Unija, slabo tretjino naj bi Veli-
ka Britanija dobila od razlike med britanskimi prispevki EU in vsota- • mi, ki jih Unija dodeli Veliki Britaniji. Iz tega izhaja, da bo EU prispevala britanskim živinorejcem le slabih 70 odstotkov, vsa ostala bremena pa bo moral London kriti kar sam.
Na pogajanjih, ki se bodo najbrž zavlekla pozno v noč, bo Londonu morda uspelo iztržiti še kak odstotek, kar pa ne bo spremenilo dejstva, da se je Velika Britanija znašla pred enim najhujših gospodarskih izzivov v svoji zgodovini. Odškodnine živinorejcem so namreč samo ena od postavk zapleta s »ponorelimi kravami«, ker je tu še mesno-predelovalna industrija in trgovina, ki ustvarjata 10 tisoč milijard lir letnega prometa in zaposlujeta 500 tisoč ljudi. Ze dozdaj so odpustili 8.000 zaposlenih. Tudi zakol in sežiganje rizičnega goveda bo zelo draga zadeva. Po ocenah londonskega Financial Timesa bo to stalo 800 milijonov funtov, od katerih naj bi EU prispevala le 200 milijonov. K temu je treba se-
veda dodati še ceno za izgradnjo novih krematorijev za živino, ker devet obstoječih ne bo zmoglo upepeliti toliko živine. Položaj je torej za britansko gospodarstvo tragičen, ker bodo morali vsi plačevati grehe brezobzirne živinoreje, ki je po mnenju večine izvedencev sama kriva za zaplet s »ponorelimi kravami«.
Ceno pa bodo plačevale tudi druge države EU, in to ne samo zaradi prispevkov Londonu, temveč tudi zaradi notranjih zapletov, ki jih je povzročila encefalopatija goveda. Povsod je namreč padla prodaja govedine od 50 do 60 odstotkov. Živinorejci in mesno-predelovalne industrije že zahtevajo od svojih vlad finančno pomoC. Na dan prihajajo tudi nespodbudne vesti, po katerih Francija na debelo kupuje beljakovinsko krmo v Veliki Britaniji in da so v nemških hrenovkah rizični deli govedine (možgani, ledvice...). V Italiji pa je poskočila grosistična cena perutnine, svinjetine in kuncev, kar bodo kmalu občutili tudi kupci.
Britanski minister za kmetijstvo Douglas Hogg na izrednem zasedanju v Luxembourgu (AP)
Izvedenci iščejo odgovorna vprašanje o nevarnosti »ponorelih krav« za človeka
ŽENEVA - »Vsi sesalci vključno s človekom se lahko okužijo s spužvasto encefalopatijo' goveda (-BSE), Ce so dalj Časa pod vplivom povzročitelja te bolezni.« To je študijsko izhodišče zasedanja izvedencev, ki se je pod pokroviteljstvom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zaCelo včeraj v Ženevi, in ne znanstvena ugotovitev. Strokovnjakom namreč še vedno ni jasno, kako BSE prehaja na druge živalske vrste in pri človeku povzroča novo obliko možganske Creutzfeldt-Jakobove bolezni (CJD). Nekateri celo trdijo, da se ljudje ne morejo okužiti in da nove oblike bolezni CJD nimajo nobene povezave z boleznijo »ponorelih krav«.
Ze maja 1995 je WHO razpravljala o morebitni nevarnosti bolezni »ponorelih krav« za človeka. Tedanji epidemiološki podatki za Evropo pa po besedah generalnega direktorja WHO Hirošija Nakaži-me niso dokazovali porasta Creutzfeldt-Jakobove bolezni zaradi »ponorelih krav«. Ko pa je britanska vlada 20. marca sporočila, da je v Veliki Britaniji umrlo zaradi nove oblike Creutzfeldt-Jakobove bolezni deset oseb, ki so se baje okužile s povzročiteljem bolezni »ponorelih krav«, se je položaj drastično spremenil. Nakažima je seveda včeraj kritiziral »nenadnost in pomankljivost« britanskega sporočila, »ki je povzročilo veliko negotovost v javnem mnenju«.
Izvedence Čaka v Ženevi težka naloga, ker bi morali poiskati strokovne odgovore tako o širjenju BSE med govedom kot tudi o morebitni okužbi drugih živalskih vrst in Človeka. Med njimi so nevrologi, viro-logi, živinozdravniki in izvedenci za prehrano iz ZDA, Velike Britanije, Francije, Nemčije, Avstralije, Kanade in Švice. Kot opazovalci se zasedanja udeležujejo tudi predstavniki Svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO).
Danes naj bi podali sklepno poročilo, ki pa bo bržkone vsebovalo le sugestije za zajezitev epidemije »ponorelih krav« in posredovalo nasvete za zakol goveda in predelavo mesa, tako da bi omejili nevarnost okužbe na mi-
nimum. Obenem bodo skrbno preučili vse statistične podatke tako o goveji kot o Človeški encefalopatiji. Kot znano, so za klasično Creutzeldt-Jakobovo boleznijo do nedavnega zbolevali le starejši ljudje, tako da je bila CJD le ena od tolikih neozdravljivih senilnih demenc. Statistično je zbolela ena oseba na milijon prebivalcev, bolezen pa je bila vezana predvsem na dedne faktorje. Novi »mladostniški« pojavi CJD nimajo teh značilnosti, med dosedanjimi enajstimi mrtvimi v Veliki Britaniji pa patologi niso ugotovili dednih vzrokov, saj so vsi umrli imeli opravka z govedom in govedino kot živinorejci in mesarji, ali pa so se z njo hranili.
			
r—	ŠVICA / MAMILA	—i	ZDA / NOV PRIMER NASILJA
Med mladimi 41% uživalcev
Zarodi razkrajanja družbe in družine se bojijo prihodnosti
ŽENEVA - Ugotovitev, da skoraj polovica mladih bolj ali manj redno jemlje mamila, je bila pravi šok za Švicarje, ki do nedavnega niso poznali ne brezposelnosti in ne drugih družbenih in gospodarskih težav. Se bolj šokanten pa je podatek, da so uživalci predvsem mladi iz višjega srednjega sloja, ki so prvič vzeli mamilo pri 12 in celo 11 letih.
Do teh presenetljivih ugotovitev so prišli Cisto po naključju na osnovi javnomnenjske raziskave tednika Illu-stre. Kar 41 odstotkov anketiranih v starosti od 15 do 20 let je namreč priznalo, da je že seglo po mamilih. Profesor Pierre An dre Mic-
houd z lousannske univerze je mnenja, da se družbeno telo razkraja, družine so v krizi, mlade pa je strah bodočnosti. Po njegovem je najbolj rizična starost od 15 do 17 let, ker se mladi spoprijemajo s stresi, ki jim niso kos. Njegovega mnenja pa ne delijo vsi strokovnjaki. Nekateri trdijo, da so podatki neresnični in napihnjeni. Švicarske oblasti pa le s težavo skrivajo zadrego in trdijo, da nimajo podrobnih informacij in statističnih podatkov o tem pojavu, kar vzbuja sum, da je revija zadela v živo. Med mladimi Švicarji je najbolj razširjen hašiš (39%), sledijo mu ecstasy, LSD, kokain in heroin.
Policisti surovo pretepli voznika in spremljeva ko, ki sta tihotapila priseljence
LOS ANGELES - Ameriška policija je spet v vrtincu polemik zaradi nasilnega obnašanja, ki so ga posnele televizijske kamere neke zasebne televizijske postaje. Vse se je zaCelo v južni Kaliforniji ob mehiški meji, kjer je policija prestregla sumljivo dostavno vozilo s kakimi 20 ilegalnimi mehiškimi priseljenci, med katerimi so bile tudi ženske in otroci. Vozilo se ni ustavilo in začelo se je dolgo zasledovanje, ki se je končalo šele v predmestju Los Angelesa. Na helikopterju nameščena televizijska kamera je posnela tudi končni prizor, ko se je večina priseljencev razbežala, policija pa se je surovo znesla nad voznikom in njegovo Policisti se znašajo nad voznikom in sopotnico (AP)	spremljevalko.




NOVICE
Podpora »svobodnjaškim« skrajnežem iz Montane
VVASHINGTON - Zaradi upora »svobodnjaških« (freemen) skrajnežev v Montani so se ameriške oblasti znašle v precepu, ker od vsepovsod prihajajo v to zvezno državo pripadniki raznih desničarskih organizacij, tako da policija okleva z napadom na utrjen renc, kjer se je s svojimi družinami zabarikadiralo kakih dvajset upornikov. Ker so oblasti prepovedale shode pri mestu Jordan, kjer stoji obkoljeni renc, se skrajneži zbirajo v Lewistownu. Iz Maha so prišli »Freemen Patriots«, iz Michigena »Northern Michigan Militia«, iz Ohia pa pripadniki prav tako paravojaške organizacije »Ohio Militia«, ki jih vodi »general« z dvema zvezdicama Don Vos (na posnetku AP), ki je novinarjem napovedal, da bodo pomagali v Jordanu obkoljenim »rodoljubom«.
V Franciji že 24. samomor v vrstah policistov
PARIZ - V nedeljo zvečer je v svojem stanovanju v Parizu napravil samomor še en francoski policist. Truplo je predsinoCnjim odkrila njegova hči. Policist je bil locen in je Čakal na razvezo zakona. To je že 24. samomor nekega francoskega policista od začetka leta. Generalni direktor francoske policije Claude Gueant je 21. marca po 23. samomoru končno priznal, da pojav vznemirja oblasti. Notranje ministrstvo je namreč do tedaj trdilo, da so samomori policistov v skladu s statističnimi podatki o samomorih med civilnimi osebami.
Dragocena motorizirana leica
BERLIN - Na dražbi pri Brekerju v Kolnu bodo poskušali prodati redko motorizirano leico 250 GG iz leta 1942, ki je vredna od 20 do 35 tisoč dolarjev. (AP)
SVET
Sreda, 3. aprila 1996
VOJNA V ZAKAVKAZJU
Siloviti napadi ruske vojske
Uporniki se ne odzivajo na ponujeno premirje
MOSKVA, GROZNI (dpa) - Kljub Jelcinovemu odloku o končanju Čečenske vojne so v tej kavkaški republiki tudi vCeraj potekati srditi spopadi med ruskimi silami in čečenskimi uporniki, ki so napadli čečenski kraj Orehovo. Ruske sile naj bi napad odbile in po lastnih navedbah pri tem ubile vsaj trideset upornikov.
Zdi se, da se vodstvo čečenskih upornikov Se noče uradno odzvati na načrt ruskega predsednika Jelcina za končanje vojne v tej kavkaški republiki. Čečenski predsednik Džohar Duda-jev naj še ne bi prejel celotne vsebine Jelcinovega odloka, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, ki
se sklicuje na izjavo nekega tesnega sodelavca čečenskega predsednika. Jelcin je v nedeljo zveCer, dobrih petnajst mesecev po začetku čečenske vojne, po televiziji napovedal takojšnji konec vojaških akcij in pogajanja z Dudajevom. Dejal je, da Čečenija lahko dobi poseben status v okviru
Ruske federacije, nikakor pa ne popolne neodvisnosti. Poleg tega je ruski predsednik sprejel odločitev o premirju, ki naj bi stopilo v veljavo v ponedeljek. Ruske sile pa so od Jelcina dobile pooblastilo, da odgovorijo na vse tako imenovane teroristične akcije. Po čečenskih navedbah naj bi ruske sile s topništvom obstreljevale vasi na jugovzhodu Čečenije. Po podatkih, ki jih je posredovalo rusko vojaško poveljstvo, pa naj bi Čečeni napadli ruske položaje pri vaseh Vedeno in Ačhoj.
Poveljnik čečenske enote upornikov S amil Basa-jev, ki je junija 1995 vodil napad na rusko mesto Bu-djonovsk, naj bi se bil pripravljen predati, če bodo ruske sile zagotovile nemoten odhod 600 čečenskih upornikov, ki so v vasi Vedeno popolnoma obkroženi z ruskimi vojaki. Predstavnik ruske vojske je sporočil, da so obkolili še 350 čečenskih upornikov, in sicer v vaseh Gojskoje in Al-hasurovo na jugovzhodu te kavkaske republike.
Hude kršitve človekovih pravic v Čečeniji
ŽENEVA (dpa) - Generalni sekretar ZN je včeraj v Ženevi objavil poročilo, v katerem opozarja na hude kršitve človekovih pravic v Čečeniji, kjer naj bi ruska vojska vodila »vojno proti civilnemu prebivalstvu«. V taboriščih naj bi prihajalo do mučenja, ruska vojska pa naj bi na slepo bombardirala čečenske vasi. Otroci in ženske naj bi bili pogoste žrtve min. Komisija za človekove pravice pri ZN rusko vojsko v poročilu obtožuje tudi »pretirane in neprimerne uporabe« sile. Po teh podatkih še noben storilec ni odgovarjal za »nečloveški odnos« do ujetnikov, uničenje šol ali smrt civilistov.
GDANSK (dpa) - Ledi VValensa, nekdanji voditelj sindikata Solidarnost in poznejši poljski predsednik, spet dela kot električar v ladjedelnici v Gdansku. Včeraj zjutraj ob 6.20 se je nepričakovano pojavil na svojem starem delovnem mestu, kjer je zaposlen od leta 1967, v obdobju predsedovanja državi, med letoma 1990 in 1995, pa je vzel neplačan dopust. Znani prelat Gdanska Henryk-Jankowski je VValensi za dobrodošlico izročil komplet izvijačev.
Jankowski, ki je v preteklem letu prišel na naslovnice časopisov zaradi protisemitskih izjav, je Walenso podpiral že ob ustanovitvi sindikata Solidarnost leta 1980 in je tudi njegov spovednik. V svoji delavnici je bil-Walensa na prvi delovni dan le malo časa. Dejal je, da so prvi dnevi namenjeni formalnostim. Z vodstvom ladjedelnice se mora namreč dogovoriti za dovolj dopusta za svoje politične obveznosti. Ce mu to ne bo uspelo, bo VValensa po lastnih besedah pristijen, da vzame se eno leto neplačanega dopusta. Svojo službo električarja pa
namerava opustiti šele takrat, ko bo dobil pokojnino kot nekdanji predsednik države. »Takrat se bom seveda le fizično oddaljil od ladjedelnice, saj bo moje srce vedno ostalo tukaj,« je dejal VValensa.
Poljski parlament bo v prihodnjem tednu glasoval o novem zakonu, ki naj bi urejal oskrbo nekdanjih predsednikov. Novi zakon bo veljal tudi za predhodnika-VValense na položaju predsednika, torej za komunista Jaruzelskega. Poljska javnost se je pretežno neugodno odzvala na VValensovo demonstrativno vrnitev na delovno mesto. Javnomnenjska raziskava je pokazala, da se 53 odstotkom Poljakov VValensov korak zdi napačen,-med privrženci Solidarnosti pa je kar 71 odstotkov vprašanih dejalo, da se jim zdi popolnoma neprimeren. Poleg svoje dejavnosti električarja namerava VValensa v ladjedelnici pomagati tudi pri iskanju vlagateljev, saj podjetju grozi stečaj in ima dolgove v višini 350 milijonov zlotov. Včeraj pa je poljska vlada sporočila, da namerava prodati svoj 60-odstotni delež v ladjedelnici.
SRBIJA PO VOJNI
Miloševiča zaslužena kazen še čaka
VVilliam Pfaff, International Herald Tribune
PARIZ - Mir v Bosni je srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču omogočil, da je utrdil svojo oblast in okrepil nadzor nad Srbijo. Miloševič je bil preprosto-eden od ljudi, s katerimi je Zahod moral sodelovati, če je želel doseči konec ati vsaj prekinitev vojne.
Zahod bi sicer lahko od haaškega sodišča zanj zahteval obtožnico, saj je-prav on začel vojno. Človek, ki začne vojno, je navadno najpomembnejši dejavnik pri njenem koncu, toda le redkim ljudem je uspelo to storiti tako ugodno zase in hkrati tako neugodno za ljudi, ki jim vlada. Toda Miloševič bo imel veliko težav pri uživanju dobička, ki mu ga je prinesla vojna. Zahod se je pogajal z njim zato, ker nadzo-mje Srbijo, a tudi zato, ker je bil pripravljen izdati svoje rojake na Hrvaškem in v Bosni, ki jih je pred tem popeljal v vojno.-Daytonskim snovalcem mim je predal krajinske in bosanske Srbe.
Propaganda pod njegovim vodstvom jih je pognala v boj za Veliko Srbijo. Ta bi obsegala vsa območja,-kjer živijo srbske skupnosti, M bi jih pri oblikovanju skupne države očistili drugih etničnih skupnosti. S podporo Beograda jim je sprva uspevalo izvajati ta načrt in uživati življenje v veliki etnični skupnosti, ki se je počasi čistila. Toda le do lani, ko so se karte na novo premešale, stvari pa so se obrnile na glavo. Opustiti so morali načrt in zbežati v Srbijo, kjer jih ni-
so sprejeli široko odprtih-rok. Miloševič jih je sprva skušal naseliti na Kosovo in pozneje v Vojvodino, a tudi tam niso biti vami. Nikjer niso dosegli stopnje varnosti, kakršno so uživali v preteklosti kot državljani večetnične Jugoslavije.
Teme, povezane z begunci, še naprej burijo duhove v Srbiji in ogrožajo Miloševičev položaj, saj je gospodarski položaj kljub
odpravi ukrepov ZN še naprej katastrofalen. Politični sistem pa pozna vsaj določene elemente demokratičnih institutov, med katerimi so tudi volitve. Miloševič je nekoč volilce pridobil na svojo stran z razpravami o Veliki Srbiji in mednarodnih zarotah, ki naj bi skušale streti Srbijo, zdaj pa se bo moral potruditi in nastopiti v novi vlogi posrednika med srbskim narodom in zahodnimi silami - ter Rusijo. Volilcem že namiguje, da se pripravlja nova hladna vojna, v kateri bi utegnila Srbija igrati vlogo pomembne ruske zave-
znice, ki ji bo Moskva v-vsem ustregla.
Miloševičev aparat je še ostreje udaril po neodvisnih medijih, ki imajo zelo omejen dostop do informacij in skromen obseg. Zahodne vlade so bore malo naredile za pluralizacijo medijev v Srbiji, poleg tega je beograjska vlada nedavno prepovedala delovanje So-rosove fondacije, ki je na-tem področju naredila še največ.
Miloševiču je šlo na roko tudi dejstvo, da so številni mladi intelektualci, ki so bili politično dejavni,-med vojno zbežali v tujino.
Beg možganov je znatno okrnil opozicijo, ki ne zmore razviti poldicnih političnih kadrov, ki bi se lahko enakopravno kosali z režimom. Nemara bo imel Miloševič občutno več težav, ko se bo moral spopasti z mlajšo generacijo, ki je preživela vojno in vse vladne laži, poleg tega pa je ne obremenjujejo nacionalistične strasti njihovih staršev.
Miloševičev položaj utrjuje dejstvo, da Zahod preprosto mora sodelovati z njim, čeprav gre včasih-pri tem tudi predaleč. Američani nujno potrebujejo njegovo pomoč, da bodo lahko njihovi vojaki do konca leta varno zapustili Bosno. Chiracova administracija vnovič izvaja pro-srbsko politiko, saj je bil Pariz prvo pomembnejše središče, ki je obnovilo diplomatske stike z Beogradom. V Srbiji se morajo razviti politične sile, ki ne nosijo bremena grozot zadnjih petih let. Pri tem delovanje Zahoda ne bo dovolj. Ta tudi ne sme dušiti demokratičnega razvoja Srbije s tem, da Miloševiču posveča preveč pozornosti in mu ponuja preveliko podporo.
Ker so Miloševiča izvolili Srbi, skupaj z njim nosijo breme krivde za njegovo delovanje. Tega preprosto ne morejo spremeniti, lahko pa vplivajo na prihodnost - in nemara bo Miloševiča nekega dne le doletela zaslužena usoda.
NOVICE
Rusija in Belorusija ustanovili Skupnost suverenih republik
MOSKVA (dpa, STA) - Ruski predsednik Jelcin in beloruski predsednik Lukašenko sta včeraj v Moskvi podpisala sporazum o ustanovitvi Skupnosti suverenih republik (SSR), ki naj ne bi pomenil oblikovanja skupne države, predvideva pa skupno zunanjo politiko in obrambno strategijo obeh dišav. V preteklem tednu so nekatere države naslednice SZ podpisale sporazum o sodelovanju, zveza med Rusijo in Belorusijo pa predvideva še tesnejše sodelovanje.-Obe strani sta 2. april določili za praznik enotnosti narodov. V beloruskem glavnem mestu Minsk pa je medtem tri tisoč ljudi protestiralo proti tej pogodbi. Jelcin je v zvezi s sklenitvijo sporazuma govoril o »kvalitativno novem obdobju« integracije, Lukašenko pa je dejal, da pogodba predstavlja pomemben korak k preseganju »nenaravne meje med državama«. Včeraj so se v Moskvi sestali tudi zunanji ministri Skupnosti neodvisnih držav (SND), ki so se pogovarjali o nadaljnji integraciji. Ruski zunanji minister Primakov je ob tem podpis pogodbe med Rusijo in Belorusijo označil za pomemben korak, vendar SND po njegovih besedah ostaja najpomembnejša struktura na območju nekdanje SZ. Ukrajinski predsednik Kučma pa je včeraj odločno zavrnil poskuse obnavljanja Sovjetske zveze.
Forum za Federacijo BiH
SARAJEVO (STA) - V Sarajevu je včeraj popoldne uradno začel delovati Forum za federacijo, in sicer kot ameriški prispevek k oživitvi hrvaško-musli-manske Federacije BiH. Namestnik ameriškega državnega sekretarja za Evropo in Kanado John Kom-blum je po pogovorih s Franjem Tudmanom o omenjeni ameriški pobudi dejal, da je proces oživitve federacije v nekaj zadnjih tednih zahteval številne napore, zlasti pri oblikovanju dokumentov. Predsednik BiH Alija Izetbegovič in nekdanji premier Haris Silajdžič pa sta včeraj v skupni izjavi o celovitosti BiH opozorila, da bi razdehtev BiH pomenila vzrok za nenehno nestabilnost na Balkanu in nevarnost za mir v Evropi. Evropski upravnik za Mostar Hans Koschnick je včeraj uradno sklenil-svoj mandat v tem mestu. EU je za njegovega naslednika imenovala Spanca Ricarda Pereza Casada.
Hamas grozi z novimi napadi
JERUZALEM (STA, dpa) - Militantno krilo skrajne islamske organizacije Hamas je včeraj sporočilo, da bo izvedlo nove samomorilske bombne napade, ki bodo uperjeni »tako proti židovski skupnosti kot tudi proti palestinskim oblastem na avtonomnih območjih pod vodstvom Jaserja Arafata«. Posebno sovraštvo je Hamas pokazal do »kolaboracionističnega psa« Mohameda Dahlana, šefa palestinskih varnostnih sil, ki je odgovoren za večino aretacij v zadnjih tednih.
manorama
KONEC NEVARNOSTI -
Uprava RS za zaščito in reševanje je zaradi obilnih padavin preklicala veliko požarno ogroženost naravnega okolja, ki je do danes veljala na submediteranskem območju Slovenije. Trenutno nikjer v Sloveniji ni razglašena velika požarna ogroženost.
GIMNAZIJA - Po besedah ravnatelja kranjske gimanzije Valentina Pivka je v Kranju nujno potrebna še ena gimnazija, saj je sedanja gimnazija z veC kot tisoč dijaki prevelika. Nova gimnazija bo doloCen Cas uporabljala razpoložljive prostore Fakultete za organizacijske vede, ki se seli v novo poslopje.
POSVET - Včeraj sta uprava RS za jedrsko varnost in uprava RS za geofiziko pripravili novinarsko konferenco, na kateri so Miroslav Gregorič, Janez Lapajne, Mladen ŽivCič in Egon Lukacs spregovorili o strokovnem posvetovna-ju o geoloških, geofizikalnih in geodetskih raziskavah Krško-breži-škega polja.
SINDIKATI - Izvršni odbor sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju je pripravil osnutek sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe, s katerim naj bi vnovič vzpostavili razmerja, ki so veljala pred spremembami plač zaposlenih v zdravstvu. Ce vlada ne bo ponudila celovitih rešitev plačilnega sistema, bo sindikat tudi za to dejavnost zahteval izvzetje iz veljavnega zakona o razmerjih plaC.
ZELENI IN JEK - Zeleni načeloma ne nasprotujejo zaprtju JE Krško, vendar pred tem zahtevajo izpolnitev vrste pogojev, na katere že dolgo opozarjajo. Zato so sklenili, da k akciji zbiranja podpisov za referendum ne pristopajo.
VETERANI - Zaradi predvolilnih dejavnosti združenje vojnih veteranov Slovenije od političnih strank pričakuje odgovore na vprašanja, ki se nanašajo na osamosvojitev Slovenije, veteransko zakonodajo, status veteranov in status združenja.
SOVA - Komisija za nadzor nad delom predstojnika varnostno-in-formativne službe je ugotovila, da sporni dokument, objavljen v tedniku Mag, ni nastal na Sovi, ni pa ugotovila, da bi Sova spremljala problematiko v zvezi z nakupi letal.
LOKALNA KOALICIJA-
V Mariboru so nedavno ustanovili Lokalno razvojno koalicijo za malo gospodarstvo. Na včerajšnji seji mariborskega mestnega sveta pa so opredelili dejavnosti za pridobitev sredstev, ki sta jih razpisala Pospeševalni center za malo gospodarstvo in Republiški zavod za zaposlovanje.
____________ZDRAVSTVO / STAVKA ŽE TRAJA________
Razpleta še vedno ni, Fides pa je zapustil pogajanja
Vladno skupino so obtožili, do je indicirolo stavko
LJUBLJANA - Pogajanja med predstavniki stavkovnega odbora sindikata Fides in vladno skupino so se vCeraj nadaljevala, toda pričakovanega razpleta še naprej ni. Predstavniki Fidesa so zapustili pogajanja. Komisija za žensko politiko in zdravniki poslanci so včeraj na vodstvo Fidesa naslovili poziv, naj prekine stavko, ki se preveša že v tretji teden.
URADNI LIST NA CD-ROM-U
Z elektronsko knjigo hitro do željenih podatkov
O poteku popoldanskega sestanka je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poslalo sporočilo, v katerem navaja, da se je na predlog Fidesa včeraj sešla strokovna medresorska skupina vlade in preračunala finančne učinke predlogov stavkovnega odbora. Ugotovila je, da predlog Fidesa presega učinke predlaganega zakona o zdravnikih ob njegovem sprejemu. S predlogom zakona in učinki ob njegovi uveljavitvi za letošnje leto se je Fides v predhodnih pogajanjih strinjal, sprejem predvčerajšnjega predloga sindikata pa bi po sprejetju zakona za marsikaterega zdravnika pomenil znižanje plač. Zato je vladna pogajalska skupina, kot je zapisano v sporo-
čilu, Fidesu predlagala rešitev, ki z izplačilom oktobrske plaCe zagotavlja uresničenje prvotno zahtevanega količnika 1, 5 oziroma povečanje oktobrskih plaC v povprečju za 28, 7 odstotka. S prvim aprilom pa je vlada ponudila dvig plaC za 17 odstotkov, kar na letni ravni za zdravnika pomeni dve dodatni plaCi.
V zvezi z zahtevo po plačilu stavke je vladna pogajalska skupina sprejela stališče, da se v času stavke plaCa vse opravljeno delo, Fides pa je variantno predlagal, da se plaCa avans za neopravljeno delo v Času stavke, ki pa bo opravljeno v naslednjih mesecih. O predlogu vlade se pogajalci Fidesa niso želeli pogajati in so zapustili pogajanja. Sporo-
čilo navaja, da so vladno skupino obtožili, da je zavlačevala pogajanja, saj je konCni vladni predlog predstavila šele vCeraj. S tem naj bi Ropova skupina inducirala stavko zdravnikov, medtem ko so bili ti pripravljeni popuščati. Iz zapisnika pogajanj, ki,so ga pripravili v Fidesu, izhaja, da je vladna pogajalska skupina že 18. marca letos ponudila takojšnje povečanje plaC za 17 odstotkov, vendar tega predloga sindikat ni bil pripravljen sprejeti. Vlada je izpolnila svojo obljubo in je zakon o zdravnikih poslala v parlamentarno obravnavo, za primer, da zakon v septembra še ne bi bil sprejet, pa je Fidesu predložila takšno povečanje plaC, kot izhaja iz zakona o zdravnikih, s tem da je večji del uresničitve predviden s 1. 4. letos. Na koncu sporočila je zapisano, da je vladna pogajalska skupina pripravljena s pogajanji nadaljevati kadarkoli.
Štirinajst elanov parlamentarne komisije za žensko politiko in zdravnikov poslancev pa poziva vodstvo Fidesa, naj prekine stavko. Zahteve zdravnikov razumejo, vendar glede na to, da je v dveh tednih stavke ostalo neopravljenih približno milijon pregledov, menijo, da je »zdravstvena ogroženost državljank in državljanov Slovenije presegla mejo sprejemljivega oziroma dopustnega«. Ob posameznih tragičnih dogodkih, za osvetlitev katerih bo potrebna temeljita strokovna preučitev, podpisniki poziva ugotavljajo, da je v Času stavke zdravje prebivalstva utrpelo škodo, vse veC pa je tudi primerov hude socialne ogroženosti, ker zdravniki ne izdajajo potrdil za Cas bolniške odstotnosti z dela, delodajalci pa delavcem ne izplačujejo nadomestil. Tako so nekateri bolni delavci ostali brez nadomestila plaCe v celoti.	(KaN)
CZ Uradni list Republike Slovenije je izdal prvi CD-ROM (elektronska knjiga), na katerem so zbrane vse lanske številke uradnega lista oziroma trinajst tisoč strani slovenskega uradnega glasila.
S tem se je Slovenija uvrstila v skupino redkih držav, ki objavljajo zakone, vladne predpise in vse druge akte na sodobnem mediju. Uporaba elektronske knjige je zelo preprosta, saj je videz elektronske različice uradnega lista zelo podoben klasični izvedbi. Posamezne številke uradnega lista se pojavljajo na zaslonu tako, kot so bile objavljene na papirju. Poleg tega računalniški zapis omogoča hitro iskanje Zelenega dokumenta po posameznih številkah, besedilo pa je primerno za nadaljnjo obdelavo in vključevanje v druge dokumente s pomočjo kopiranja.
In kako je nastala elektronska knjiga? CZ Uradni list RS je hitremu razvoju informacijskih tehnologij zaCel slediti pred letom in
pol, ko je uvedel lastno pripravo uradnega glasila za tisk. S prvo lansko številko uradnega lista so bili zakoličeni temelji distribucije vsebine uradnega lista v katerikoli elektronski obliki. Med različnimi možnostmi se je izdajatelj in založnik odločil za elektronsko knjigo, na tem mediju pa bodo od leta 1996 naprej izhajali posamezni letniki uradnega lista. Hkrati CZ Uradni list RS že pripravlja in preizkuša sprotni (on-line) dostop do vsebine posamezne številke uradnega lista. Ze drugo leto objavljajo razglasni del uradnega lista (javne natečaje, razpise delovnih mest, stečaje, privatizacijske programe ...) Baza je nameščena na pravnem in poslovnem informacijskem sistemu IUS-INFO. Njegovi naročniki imajo takoj po 15. uri na dan izida uradnega lista dostop do razglasnega dela.
CZ Uradni list RS ima veliko načrtov za prihodnost, pripravlja pa se tudi za priključitev na Internet.	(V. V.)
■H DRŽAVNI SVET / O NEGOSPODARSTVU h
Podprti zakon o strokovnih in znanstvenih nazivih
LJUBLJANA - Včeraj se je sešla komisija državnega sveta za negospodarske dejavnosti, Id je razpravljala o predlogu zakona o spremembi zakona o razmerjih plaC v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti - predlagatelja sta poslanca Tone Peršak in Danica Simšič.
Namen predlaganega zakona - elanom komisije ga je predstavil Peršak - je zagotoviti enake možnosti napredovanja vsem zaposlenim v negospodarstvu. Poslanca Demokratske stranke Slovenije predlagata Črtanje 5. odstavka 13. člena osnovnega zakona, saj njegova določba preprečuje napredovanje za zaposlene v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah v višje plačilne razrede. Prosvetni delavci lahko v nasprotju z drugimi zaposlenimi v negospodarstvu po veljavnem zakonu napredujejo le v višje nazive. Predstavnik vlade je na seji komisije poudaril, da vlada še ni oblikovala uradnega stališča o predlogu zakona, predlagana sprememba pa bi zahtevala temeljito spremembo sistema napredovanja v nazive. Člani komisije so predlog zakona - ta je zdaj v prvi obravnavi - podprli. Komisija za negospodarske dejavnosti je na včerajšnji seji podprla tudi predlog zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih -predlagatelj je ministrstvo za šolstvo in šport. S predlaganim zakonom želi ministrstvo odpraviti zastarele in po vsebini presežene predpise na področju naslovov ter poenotiti izhodišča za njihovo oblikovanje. Zakon bi sistem strokovnih in znanstvenih naslovov prilagodil evropskim izobraževalnim standardom. Rektor ljubljanske univerze Miha Tišler, sicer elan komisije, je dejal, da univerza podpira osnovne rešitve predloga. Svetnik Boris Šuštaršič je elane komisije opozoril, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nezakonito uvaja zdravstveno kartico. Šuštaršič trdi, da želi ZZZS uvesti Cipno kartico, čeprav je ministrstvo za znanost in tehnologijo izbralo lasersko optično kartico kot edino popolnoma primemo za zdravstveno zavarovanje. Bojan Šuštar
Nenasiten proračun mariborske občine
MARIBOR - Na včerajšnji seji je potekala prva obravnava predloga mestnega proračuna in tudi najveCji optimisti niso upali, da ga bodo spravili pod streho.
Svetniki so imeli na predlagani proračun vrsto tehtnih in kritičnih pripomb, ne le na delo županstva, ampak tudi na njegove zahteve po povečanem proračunu, ki je kar za 36 odstotkov večji od lanskega, medtem ko je državni proračun odstotkovno kar štirikrat nižji od mariborskega. Kot da se županstvo ne zaveda poraznega gospodarskega in socialnega položaja v Mariboru in skuša le napolniti svojo malho, je bilo slišati med pripombami svetnikov, pa tudi to, da je župan v preteklem letu prekoračil proračunska sredstva kar za 600 milijonov tolarjev. Svoje trditve o slabem gospodarjenju občine so svetniki podkrepih s podatkom, da vrsta ustanov sploh ne plačuje svojih obveznosti, saj ima na primer sklad stavbnih zemljišč kar za milijardo in 200 milijonov tolarjev terjatev. Svetniki so se dogovorili, da bodo o dokončnem predlogu proračuna razpravljali na posebni seji 9. maja.	Martina Pavšič
ŠOLSTVO / MATURA
Maturanti bodo izpitne pole dobili nazaj
Če bodo ocenjevanje želeli preveriti prej, bodo tudi letos morali plačati kavcijo
LJUBLJANA - Dijaki so že sredi marca na redni seji dijaškega parlamenta zahtevah štiri spremembe letošnje mature: uvedbo nekaterih matematičnih formul in tabel pri maturitetnem preizkusu iz matematike, skrčenje seznama Uteramih besedil pri slovenskem jeziku, odpravo slušnega preverjanja znanja tujih jezikov in odpravo kavcije za vpogled v maturitetno polo.
jim bodo dodane formule, niso resne, saj naj bi jim direktor Rica zagotovil, da so naloge že sestavljene.
Ivan Lorenčič je dijakom zagotovil, da bodo skušali vsem dijakom zagotoviti enake pogoje opravljanja us-
tnega preverjanja znanja tujega jezika. Dijaki so zahtevali tudi odpravo plačila kavcije za vpogled v maturitetno polo. Ta znaša 2300 tolarjev. Ce se na oceno pritožijo in jim jo nato spremenijo, dobijo kavcijo vrnjeno, vendar Sergij Gaberšček pravi, da je lani od osem tisoč maturantov samo 96 zaprosilo za vpogled, nekaj veC kot dvajset se jih je pritožilo, vendar se po ponovni ocenitvi njihovih pol
nobena ocena ni spremenila. Primož Novak je dejal, da v Času pritožbenega roka dijaki svojih nalog sicer ne bodo mogli pogledati brezplačno, pac pa jih bodo na šole vrnili po dveh mesecih. »Republiška maturitetna komisija si tako ne bo mogla privoščiti nobene usodne napake, saj bodo dijaki njihovo delo preverili - Čeprav šele po dveh mesecih,« je menil Novak.
Sergeja Sirca
Na včerajšnji tiskovni konferenci je vodja dijaške pogajalske skupine Jure Poglajen povedal, da so odstopili od zahteve po skrčenju literarnih besedil (torej bo treba predelati vse, nekaj več. kot 80 jih je). Državne organe so na pogajanjih predstavljali predsednik Republiške maturitetne komisije (RMK)
Jožko Budin, direktor Zavoda za šolstvo Ivan Lorenčič, direktor Republiškega izpitnega centra (RIC) Sergij Gabršček in predstavnica ministrstva za šolstvo in šport Irena Bahovec. Dijakom so obljubili, da bodo izpitni komisiji za matematiko priporočili, naj upošteva zahteve dijakov, naj k maturitetnim polam doda še predlagane formule. Odločitev komisije bo znana naslednji petek. Predsednik Dijaške sekcije Slovenije Primož Novak je dejal, da grožnje o
večji zahtevnosti nalog, Ce Ni še odločeno, če bodo dijaki smeli uporabljati matematične tabele (Foto: Barbara Reya)
ljubljanski občinski svetniki so občutno podrafili ceno rezerviranih parkirnih površin
LJUBLJANA - Na včerajšnjem prvem nadaljevanju 17. se- uporabi grba, zastave in imena MOL so svetniki na predlog je mestnega sveta Mestne občine Ljubljana so svetniki za	Staneta Brezovarja (ZLSD) sprejeli tudi sklep, naj mestna
spremembo delovah precej usklajeno. Brez posebne razpra-	uprava pripravi pravilnik ali odlok o uporabi in zaščiti mes-
ve so sprejeli tri prostorskouskladitvene akte ter odredbi o tnih obeležij MOL, mestni svet pa je skoraj soglasno zavrnil urejanju prometnih in parkirnih površin, zavrnili pa so osnutek odloka o pogojih in načinu rabe javnih površin z ar-osnutek odloka o uporabi javnih površin.	gumenti, da je pomanjkljivo in dvoumno pripravljen. S tem v
NajveC pozornosti je gotovo pripadlo sprejemu predloga zvezi so sprejeli predlog Jožeta Podboja (ZS), da predlagatelj odredbe o določitvi višine najemnine za rezervirane parkirne odloka uskladi predlog z zakonom o varnosti v cestnem pro-površine. Cene za najem rezervirane parkirne povšine, ki so metu m zakonom o urejanju naselij in dragih posegov v pro-jih določili na oddelku za gospodarske javne službe in pro- štor ter zagotovi predvsem varno uporabo javnih površin, premet, so se večini svetnikov zdele prenizke, zato so podprli do-	den ga vrne v obravnavo mestnemu svetu. Sprejeti so bili tudi
polnila svetnika LDS Marka Goloba, s katerimi so omenjene prostorskoureditveni akti, v katerih so določeni pogoji ureja-cene zvišali tudi do desetkrat. Vsi so se namreč strinjali, da je	nja za območje Sumi, Šiška - Koseze in Papirnica Vevče, ter
posedovanje parkirnega prostora v ožjem ah širšem delu me-	osnutek odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj, ceni za
sta razkošje, ki ga je pac treba plačati. Brez posebne razprave	stavbna zemljišča in povprečnih stroških komunalnega ureja-
je bila sprejeta tudi odredba o dopolnitvi odredbe o višini	nja stavbnih zemljišč v letu 1996. Ob zaključku redakcije ra-
uporabnine za postavitev neprometnih znakov, transparentov zprava o vlogi za oprostitev komunalnega prispevka za gra-in panojev ter za posebno uporabo cest, posebnih prometnih dnjo Zdravstvene šole Ljubljana, Višje upravne šole in Fakul-površin in drugih javnih prometnih površin. Poleg odloka o tete za družbene vede še ni bila končana. Bernard Pesjak
Moja - Drnovškova - resnica
LJUBLJANA - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je včeraj v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavil svojo drugo knjigo - v prvi je objavi! doktorsko disertacijo -z naslovom Moja resnica in s podnaslovom Jugoslavija 1989 - Slovenija 1991. V njej opisuje dogajanje v letih 1989 do 1991; od takrat, ko je bil izvoljen v predsedstvo SFRJ, pa do osamosvojitve Slovenije oziroma do odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Knjiga obsega tristo strani teksta, izvlečke nekaterih zanimivejših magnetogramov s sej predsedstva SFRJ in fotografije. Drnovšek je dejal, da se je za pisanje knjige odločil zaradi vse večjega zanimanja domače in tuje javnosti za dogajanje v tem obdobju. (BeP, foto: B. P.)
Mladostniki in spolnost
LJUBLJANA - Na Ginekološki kliniki so včeraj predstavili zbornik predavanj in sklepe seminarja Varovanje spolnega in reproduktivnega zdravja mladostnikov. Seminar so konec tedna pripravili ginekološka klinika, Klinični center in ginekološka sekcija zdravniškega društva pod pokroviteljstvom Urada WHO. Izhajali so iz dejstva, da postajata spolno in reproduktivno zdravje mladostnikov v zadnjih letih eno od pomembnejših področij varovanja reproduktivnega zdravja. Problematiko so osvetlili iz različnih zornih kotov, kot so posebnosti telesnega razvoja mladostnikov, njihov duševni razvoj in spolna identiteta, problematika aidsa, spolna zloraba otrok, socialni vidiki nosečnosti pri mladoletnicah in drugo. (KaN, foto: B. R.)
		
PO SLOVENIJI / APRILSKI SNEG PRESENETIL
Močno deževje in sneženje je včeraj zjutraj kljub napovedim presenetilo
Po podatkih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije sneg v aprilu ni redek pojav
Močno deževje in sneženje je včeraj zjutraj kljub napovedim vremenarjev presenetilo marsikoga, še posebno voznike. Najslabše cestne razmere so bile na Goriškem, Gorenjskem, Idrijskem in Logaškem območju, kjer so dodatne težave v prometu povzročala še vozila brez zimske opreme. Bilo je tudi nekaj prometnih nesreč, ki pa so se končale le z lažjimi poškodbami in zvito pločevino.
Nekoliko bolje pripravljeni na aprilski sneg so bili komunalci, ki so pluge poslali na delo že v zgodnjih jutranjih urah, čeprav je bilo med vozniki in pešci, ki so zjutraj odhajali v službo, kljub temu nemalo negodovanja. Po podatkih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije sneg v aprilu ni redek pojav, saj so ga v zadnjih 46 letih zabeležili že štirinaj-stkrat.
Aprilski sneg
kot za stavo
V Ljubljani je začelo snežiti že v zgodnjih jutranjih urah. Dežurna zimska služba je pred sedmo uro zjutraj poslala na ljubljanske ceste po-sipalce s soljo, da bi preprečili nastajanje snežne deske. Do 10. ure so tudi s plugi očistili klance na progah Ljubljanskega potniškega prometa in pot na Ljubljanski grad. Okrog desetih dopoldne je bila snežna odeja v Ljubljani debela že deset centimetrov, zato so komunalci začeli plužiti tudi druge ceste. Zaradi gostega prometa je delo potekalo počasi, zato je zimska služba svoje delo bolj temeljito opravila ponoči.
Na območju Nove Gorice je tudi močno snežilo, ponekod je bilo snega celo pol metra, na primer na območju Čr-
nega Vrha, Godoviča in Idrije, v Mostu na Soči in Podbrdu pa so namerili celo do 70 centimetrov debelo snežno odejo. Na magistralni cesti
sko. Za tovorna vozila in avtobuse je na teh mejnih prehodih veljala prepoved vožnje, za osebna vozila pa je bila obvezna zimska oprema.
Na avtocesti Ljublja-na-Postojna so tovorna vozila izločali iz prometa. Zaradi zdrsov s cestišča je'prihajalo do večurnih zastojev. Z zamudami so s Primorske v Ljubljano prihajali tudi avtobusi.
cestah. Na magistralni cesti Dravograd-Maribor je bilo dopoldne le centimeter snega. Večjih zastojev v prometu ni bilo. V Murski Soboti in okolici je včeraj že od jutra močno deževalo, zato so bile ceste spolzke, na poškodovanih cestiščih so se začele pojavljati udarne jame.
Na območju Dolenjske so bile magistralne ceste normalno prevozne, pro-
Ko bi aprilski sneg bil le prvoaprilska šala! (Foto: Barbara Reya)
Zelin-Idrija-Godovič in regionalni cesti Koba-rid-Bovec so prepovedali promet za tovorna vozila.
Tudi na Gorenjskem je bil promet zaradi sneženja zelo oviran, zimska oprema pa je bila obvezna na mejnih prehodih Predel, Ljubelj, Korensko Sedlo in Jezer-
Z dežjem manj težav
Na Štajerskem s snegom niso imeli večjih težav, saj se je sproti topil. Na območju cestnega podjetja Maribor so bile ceste večinoma normalno prevozne, le ponekod je bila obvezna zimska oprema, na primer na mejnem prehodu Šentilj in višjeležečih lokalnih
met je bil tekoč in brez večjih zastojev. V Novem mestu in okolici je deževalo, na območju komunalnega podjetja Grosuplje pa je padal moker sneg, ki se je sproti topil. Kljub temu je bila obvezna zimska oprema za vsa vozila. Plužiti so začeli šele okoli petnajste ure. Obil-
ne deževne padavine so zajele tudi Obalo in Postojno z okolico, medtem ko je na območju Unca in Logatca zapadlo precej snega.
Telefoni zvonili ob električnem mrku
Telefonske zveze so po podatkih Telekoma po vsej Sloveniji delovale normalno, le na območju Idrije z okolico so že zgodaj zjutraj nastale težave zaradi izpada električnega toka, zato so telefonski sistem priključili na rezervno napajanje. Zaradi obilnega sneženja je bilo čez dan okvaro na električnem omrežju, ki jo je povzročilo polomljeno drevje, nemogoče odpraviti. Podjetje Elektro Primorska dopoldne še ni imelo podatkov, koliko gospodinjstev je bilo brez elektrike. Sicer v Sloveniji kljub obilnemu sneženju in lomljenju drevja ni bilo večjih težav z elektriko.
Ali bo vreme ogrozilo kmetijske posevke?
Slabe vremenske razmere v Sloveniji utegnejo ogroziti tudi letošnje posevke. Zemlja sicer še ne zmrzuje, vlaga pa utegne povzročiti snežno plesen, so povedali na Ljubljanskem kmetijskem zavodu. Ce bi se takšno vreme nadaljevalo, bi se lahko stanje že tako poškodovanih posevkov še poslabšalo. Na setev krompirja in koruze, ki pride na vrsto konec aprila in v začetku maja, sneženje še ne vpliva.
Nataša Repovž, Maja Svent, Tanja Urdih
KOMENTAR
Robert Meclošek
Narobe svet
Ce bi sodili po vremenu, ki nas spremlja zadnje dni, bi lahko ugotovili, da živimo v napačnem letnem času, in to je morda razlog za občutek, da ima taksno vreme tudi sicer odločilen vpliv na aktualne dogodke v družbi. Druga razlaga bi lahko bile jesenske volitve ali morda dejstvo, da je Slovenija končno zaživela kot država in da so sedanje prave in namišljene težave za večji del naSe politične elite preveč zapletene.
Poskusimo sestaviti taksno kroniko le za nekaj zadnjih tednov in pokazalo se bo, da smo odpovedali skoraj pri vsaki malce bolj zapleteni nalogi, dejanja pri tem pa so bila podobna otroškem obnašanju: danes govorimo in delamo eno, že naslednji dan pa običajno vse obrnemo na glavo. Primerov je, kolikor jih hočemo, lahko pa bi nas zaskrbelo, da v slovenski politiki beseda ne pomeni več veliko. Tudi zato doživljamo precej miselnih akrobacij, za katere bi težko lahko rekli, da pač sodijo v klasični repertoar politikov, ki uporabljajo posamezne stavke v skladu s trenutnimi potrebami.
Voditelj krščanskih demokratov tako obiskuje posamezna mesta in si pripravlja teren za volitve, pri tem pa obljublja tudi tisto, kar bi sicer njegova stranka morala speljati v vladi. Nič ga ne moti, če v petek izjavi, da poslanci njegove stranke ne bodo podprli zunanjega ministra, v torek pa se stvari obrnejo povsem drugače. V stilu vezane trgovine ponuja tudi pomoč nekaterim podjetjem v težavah, seveda z dodatkom: mi vam bomo pomagali, če ...
Predvolilna potovanja po Sloveniji pripravlja tudi ljudska stranka, kjer pa so strategijo zastavili malce drugače. Večji poudarek namenjajo centralizaciji, saj na terenu ugotavljajo, »da je vsestranska centralizacija največja nevarnost za uspešen razvoj Slovenije«. Kdo bi si mislil! Morda pa ne bi bilo slabo, če bi iz predalov potegnili zapisnike iz časa, ko je parlament na novo krojil zemljevid slovenskih občin in so se poslanci te stranke tudi sami borili za ustanovitev kakšne nove občine, pač tiste, za katero so menili, da bo lahko »njihova«.
Vsakdanje življenje pa je naredilo svoje in večina slovenskih občin se je znašla v težavah, ki so daleč od velikih besed in obljub, kaj hitro se je tudi pokazalo, da je politična prevlada v posamezni občini lahko dovolj kvečjemu za en mandat. In tako smo spet pri starih idejah, pozneje označevanih kot ostankih iz prejšnjih časov, ki govorijo o nujnosti policentričnega razvoja, brez katerega v Sloveniji dolgoročno zagotovo ne bo šlo.

I
ZA
PROTI
epmv je pred tremi dne-/ vi prenehal veljati aneks V-V k spomzumu o pobotanju medsebojnih terjatev in obveznosti za pravice, ki jih slovenski in hrvaški zavarovanci uveljavljajo v drugi republiki, je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pripravljen določila aneksa izvajati tudi naprej. Toda, kot pojasnjuje pomočnica generalnega direktorja ZZZS Irena Žagar, le v primeru, da so upoštevane vse kategorije zavarovanih oseb. Hrvaška je hotela izvzeti upokojence, ki pa predstavljajo največjo skupino. Sprva je kazalo, da se bosta slovenski in hrvaški zavod sporazumela oziroma, da med njima ni odprtih vprašanj, saj je bil dogovorjen nov
Težavno
sporazumevanje
med
ZZZS in HZZZ
način obračuna stroškov, zdaj pa so iz Zagreba prejeli pismo, kije vse prej kot prijetno presenečenje. Ves čas veljavnosti aneksa je Slovenija plačevala stroške v skladu z njegovimi določbami in poznejšim dogovorom, zaradi dejstva, da je oškodovana, je predlagala nov dogovor o načinu plačevanja. Na Hrvaškem je manj kot deset
tisoč slovenskih upokojencev, v Sloveniji pa približno trikrat manj hrvaških, za katere v sedanjih razmerah velja, da vsaka država ravna v skladu s svojimi notranjimi predpisi. To pomeni, da tisti, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, torej živijo na Hrvaškem in dobivajo slovensko pokojnino, nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja. Kako in kaj naprej, se bodo na ZZZS odločili do konca tega tedna, v »igri« pa so štiri različice. Upokojenci lahko račune za zdravstvene storitve, opravljene do vključno 31. marca, pošljejo na območno enoto zavoda v kraju, kjer so bili nazadnje zaposleni, in bodo dobili stroške povrnjene.
■j- -jr rvaški tisk obširno l—| piše o dolgovih za-JL A. radi neplačevanja zdravstvenega zavarovanja med Slovenijo in Hrvaško. Direktor Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje dr. Stjepan Turek je za Večernji list izjavil, da bodo zdaj zdravstvene storitve, razen nujne zdravniške pomoči, morali z gotovino plačevati zaposleni v veleposlaništvih, študentje, turisti, bolniki na zdravljenju v eni ali drugi državi, pa tudi aktivni zavarovanci in njihovi družinski člani, ki delajo v Sloveniji in živijo na Hrvaškem in obratno. V pismu, naslovljenem na generalnega
Očitki m
račun
slovenske strani
direktorja ZZZS, pa dr. Turek ugotavlja, da je »poglavitni problem vseh težav meddržavni sporazum, ki ga je predlagala hrvaška stran, a ga slovenska stran ni podpisala«. Poleg tega poudarja, da »stališče ZZZS ne prispeva h končni rešitvi, ker želi oškodovati hrvaški zavod«. Direktor HZZZ tudi meni, »da jih zeli slovenski zavod
znova oškodovati z nepriznavanjem stroškov, ki so jih imeli od aprila leta 1994 z zdravstvenim varstvom slovenskih upokojencev na Hrvaškem«. O približno štirih milijonih in pol nemških mark starega dolga, kolikor je Slovenija zdaj plačala za poravnavo dolga do leta 1994, v hrvaški zdravstveni zavarovalnici menijo, da je to veliko manj od zneska, ugotovljenega na sestankih predstavnikov obeh strani. Direktor HZZZ je prepričan, da po štirih letih pogajanj do rešitve še vedno niso prišli, problemi pa so čedalje globlji.
Katarina Novak
Sreda, 3. aprila 1996
NAPOVEDI PRIREDITEV
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
©LEDALIŠCbA
TRST
Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče
Danes, 3. aprila, ob 10. uri (izven abonmaja) : Kreftova komedija »Krajnski komedijanti«.
Ponovitvi jutri, 4. aprila, ob 10. uri (izven abonmaja) in ob 16. uri (red I).
Gledališče Verdi
Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1995/96
Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: »Giovanna d’Arco al rogo« Arthurja Honeggerja v gledališču Rossetti.
Gledališče Rossetti
Danes, 3. aprila, ob 16.00 (red D) predstava v koprodukciji gledališča Verdi in Stalnega gledališča F-JK: »Giovanna D’Arco al rogo« Arthurja Honeggerja. Režija Antonio Calenda, dirigent Julian Kovatchev. Predstava v abonmaju: odrezek št. 2.
Ponovitve: jutri, 4.4., ob 20.30 (red B); petek, 5.4., ob 17. uri (red S); torek,
9.4.,	ob 20.30 (red C); sreda, 10.4., ob 20.30 (red E); Četrtek, 11.4., ob 20.30 (red F); petek, 12.4., ob 20.30 (red H); sobota, 13.4., ob 20.30 (red L); nedelja,
14.4.,	ob 16. uri (red G).
Spazio Rossetti: jutri, 4. t.m., ob 16. uri Internetob 17.30 video. Vstop prost.
Predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063).
V teku je tudi predprodaja vstopnic za naslednji predstavi, ki sta: G. Testori »Edipus»(16. in 17.t.m.) in E.E. Schmidti »II visitatore»od 18. do 28. t.m.).
Gledališče Cristallo - La Contrada
Od 13. do 28. aprila bo na sporedu predstava »Galina vecia« z Ariello Reggio in Oraziom Bobbio.
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana tel: 061/221-511
Sofokles, H. Muller: FILOKTET Danes, 3. aprila, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI 5 VEČERNI in IZVEN. RAZPRODANO!
W. Allen:
ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM
Petek, 5. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Mala drama
Mala scena
J. Genet: SLUŽKINJI
Jutri, 4. aprila, ob 21.30, za IZVEN.
T. Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA Petek, 5. aprila, ob 21.30, za IZVEN in KONTO.
Sobota, 6. aprila, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana tel: 061/332-288. 210-491
Gledališče Ane Monro:
DIVA DIVANOVA Petek, 5., in sobota, 6. aprila, ob 20. uri.
Sobota, 6. aprila, ob 17. uri:
TRNKOVASOBOTA2A Lutkovna predstava za otroke.
LS US: KUŽEK IN MUCA.
Nedelja, 7. aprila, ob 20. uri: IMPROLIGA. Tekma državnega prvenstva v gledališki improvizaciji. Spopadli se bosta ekipi Cadolfius in Piloti.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 tel: 061 /314-962
Veliki oder
Darka Ceh: ZIMSKA PRAVLJICA Jutri, 4. aprila, ob 17. uri.
Sobota, 6. aprila, ob 11. in 17. uri.
Kulturnica, Židovska steza 1 LUTKOVNA DELAVNICA 4. in 5. aprila od 17. do 19. ure.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
Vilharjeva 11. Liubliana tel: 061/125-33-12
A. Strindberg: GOSPODIČNA JULIJA Juhi, 4. aprila, ob 18. uri, za IZVEN in KONTO.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana tel: 061/312-860
A. T. Linhart - A. Rozman-Roza:
PUSTI OTOK
Danes, 3. aprila, ob 19.30,
za IZVEN.
F. SehoviC: KURBE Jutri, 4. aprila, ob 19.30, za IZVEN.
SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206 Drama
Ivo Svetina: BABILON Jutri, 4. aprila, ob 20. uri, za abonente in IZVEN.
Sobota, 6. aprila, ob 20. uri, za red SOBOTA in IZVEN.
F.	Villon: VELIKI TESTAMENT Petek, 5. aprila, ob 20. uri,
za abonente in IZVEN.
Opera in balet
S. S. Prokofjev: ROMEO IN JULIJA
Danes, 3. aprila, ob 19.30,
za red RUMENI, abonente in IZVEN.
G.	Verdi: TRAVIATA Petek, 5. aprila, ob 18. uri, za abonente in IZVEN.
SLOVENSKO
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 tel: 063/25-332
Z. Hočevar: SMEJCI
Gostovanje v KD Španski borci v Ljubljani."
Jutri, 4. aprila, ob 20. uri.
Petek, 5. aprila, ob 20. uri.
Oderpododrom
Pavel Kohout:
PAT ALI IGRA KRALJEV Sobota, 6. aprila, ob 20.30, za abonma ODERPODODROM 7.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel: 064/222-681
Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN Danes, 3. aprila, ob 19.30, za abonma RDEČI, IZVEN in KONTO. Jutri, 4. aprila, ob 19.30, za abonma RUMENI, IZVEN in KONTO. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326
Mary Chase
IIALVEV
Režiserka: Vida Ognjenovič
Paisistjjsice kemttSja t> čisifi nakdeitjik ljudeh,
M pa imajo nevsatiahjt fc&rvs. Mtd njim se namreč pojavlja Sen čttffcv ln pe4 visok zajec mgaminhlpM? k Mor ga -M, je nor cfi normalen?
PREDPREMIERA sreda, 3. april ob 20. uri
PREMIERA četrtek, 4, april ob 20. uri
CELOVEC
Mestno gledališče: danes, 3.4., ob 19.30 musical »Anatevka« - ponovitev v sredo, 10. t.m., ob 19.30.
Jutri, 4.4., ob 19.30 premiera operete »Dolores« Dieterja Kaufmanna, režija Olivier Tambosi. Ponovitev v torek, 9. t.m., ob 19.30.
Pri Joklnu - Društvo pisateljev in KD Pri Joklnu: v Četrtek, 18.4., ob 19.30 literarni veCer »Slovenska beseda današnjih dni«. Večer bo popestril kvartet bratov Smrtnik.
RADIŠE
Pred kulturnim domom - SPD Radiše: v soboto, 6.4., ob 22. uri Velikonočna baklada.
LED1NICE
Kulturni dom - SPD »Jepa-Baško jezero«: v ponedeljek, 8.4., ob 20. uri vi-gredni koncert s plesom.Igral bo ansambel Melos.
ŽELEZNA KAPLA
Na pokopališču: v nedeljo, 14.4., ob 11. uri spominska svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Pa-sterka-Lenarta. Kulturni spored bodo oblikovali Lovski pevski zbor in recitatorji.
P. Ridley: DISNEV RAZPARAC Danes, 3. aprila, ob 20. uri (foto). PREMIERA.
Jutri, 4. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
M. Jesih: LJUBITI Petek, 5. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Nemška hiša Gradišče 6-8
I. Horovitz: INDIJC HOČE U BRONX Juhi, 4. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana tel: 061/331-950
Eugen d’Albert: MRTVE OCI Jutri, 4. aprila, ob 20. uri.
PREMIERA.
Dirigent Milivoj Surbek, režiser František Preisler.
F. Mendelssohn-Bartholdy:
SEN KRESNE NOČI Sobota, 13. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852 E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE Danes, 3. aprila, ob 19.30, za abonma RED O in IZVEN.
A. Jarry: KRALJ UBU Jutri, 4. aprila, ob 19.30, za abonma MLADINSKI 4 in IZVEN. Petek, 5. aprila, ob 19.30, za abonma RED V in IZVEN.
M. Camoletti:
PRIDI GOLA NA VEČERJO
Sobota, 6. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
GLASBA
TRST
Stolnica Sv. Justa Glasbena matica
Koncertna abonmajska sezona 1995/96
V	Četrtek, 18. aprila, bo ob 20.30 na sporedu zadnji koncert abonmajske sezone GM: M. Bizjak (orgle) in S. Slokar (čelo).
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 15. aprila, ob 20.30 koncert VViirttembergisches Kammerorche-ster Heilbronn, solist M. Andre (trobenta).
Gledališče Miela XXVH Koncertna sezona Glasbene mladine Italije
V	četrtek, 4. aprila, ob 20.30 nastop kitarista Frederica Zigante. Na programu Sor, Bach, Villa-Lobos, Tansman in Albeniz.
Univerza - Avla Magna (Trg Evropa)
V	ponedeljek, 15. aprila, ob 18. uri koncert »Glasba v Avli Magni«. Nastopil bo »Trio lulius«.
GORICA
Kinodvorana Korzo
Srečanja jazz glasbe: danes, 3. aprila, ob 21.00 - nastop indijskega kvarteta tolkal Trilok Gurtu »Crazy Saints«.
RAZSTAVE
TRST
Konjušnica miramarskega gradu: jutri, 4.4., otvoritev razstave »Karel Tei-ge. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«.
Galerija Bassanese (Trg Giotti 8): Do
30.4. je na ogled razstava slikarja Joana Miroja. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure.
Sedež letovišCarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20): do 16.4. razstavlja slikar Carmelo Vranich.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na
ogled je razstava Josepha Stabilita.
Art Gallery: razstavlja Etko Tutta.
R1CMANJE
Baragov dom: do Velike noCi je na ogled razstava »Naše stare fotografije«.
GORICA
Galerija Katoliške knjigarne: do 6.4. razstavlja Robert Kozman.
SEŽANA
Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala.
SPETER
Beneška galerija: na ogled je fotograf- ' ska razstava Fabia Devetaka.
KOROŠKA ___________________
CELOVEC
Deželna Galerija: do 5.5. je na ogled razstava »Vojna«.
Galerija Pri Joklnu: razstava slik »Impresije« Janeza Oswalda.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, Crno».
ŠMIHEL NAP PLIBERKOM
Galerija »Anin«: do 15.4. razstava v spomin Valentinu Mišiču.
SPITAL OB DRAVI
Etnološki muzej v gradu Porcia: na
ogled je razstava iz Čebelarskega muzeja v Radovljici.
CANKARJEV DOM
Glasba
Danes, 3. aprila, ob 9.30 in 11.30: GLASBENA MATINEJA ZA MLADINO: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE.
Dirigent Lovrenc Arnič. Program: B. Ipavec,
P. L Čajkovski,
N. Rimski-Korsakov.
Jutri, 4. aprila, ob 21. uri:
Jazzovski večer:
RAY BROVVN TRIO. Nepozabno srečanje z legendo jazzovske glasbe.
Petek, 5. aprila, ob 20. uri: ZELENI ABONMA. Simfonični orkester RTV Slovenija, Slovenski komorni zbor,
Zbor Consortium Musi-cum in Komorni zbor RTV Slovenija. Dirigent Anton Nanut. Solistki:-Ana Pusar-Jerič, sopran; Sabine VValter, alt. Zborovodji: Mirko Cuderman, Matjaž Scek. Program: G. Mahler.
Gledališče
Petek, 5., torek, 9., sreda, 10., četrtek, 11. aprila, ob 20. uri: Matjaž Farič: ROMEO IN JULIJA.
Razstave
Jutri, 4. aprila, ob 20. uri: odprtje razstave: Marc Chagall (1887-1985): 96 jedkanic na temo knjige Nikolaja V. Gogolja: Mrtve duše.
Blagajna je odprta od 11.00 do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.
GLASBA
■BSBE
SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Liubliana
Jutri, 4. aprila, ob 19.30 v Veliki dvorani: KONCERT KOMORNEGA ORKESTRA ŠTUDENTOV AKADEMIJE ZA GLASBO.
Solisti: Viktorija Zimšek, violina; Tanja Petrej, oboa; Ana Kavčič, flavta; Boštjan Lipovšek, rog. Glasbeno vodstvo red. prof. Ciril Škerjanec. Program: J. S. Bach, J. J.
Quantz, W. A. Mozart.
KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica
Petek, 5. aprila, ob 22. uri: tretji anarcho-punk bard core festival. Nastopajo: BIJEŠ ZDRAVOG RAZUMA, Zagreb; NOT THE SAME, Trbovlje; RADIKALNA PROMJENA, Zagreb; VERBALNI DELIKT, Zagreb. LJUBLJANSKI GRAD Ljubljana
Petek, 5. aprila, ob 20. uri: LES TALENTS LYRIQUES. Klasični koncert.
RAZSTAVE
GALERIJA Š.O.U. KAPELICA, Kersnikova 4, Ljubljana
Stephen j Shanabrook Najnovejša dela Otvoritev razstave bo danes, 3. aprila, ob 21. uri.
GALERIJA KRKA Šmarješka cesta 6. Novo mesto
Jane Štravs Fotografije Razstava bo na ogled do 10. aprila.
BUNKER Gerbičeva 51. Liubliana
Leon Matek BUNKER Razstava bo na ogled do 5. aprila.
GALERIJA LOŽA Titov trg. Koper
HansArp Pregledna razstava skulptur, kipov in risb iz obdobja 1940-1956 (do 5. maja). GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Ljubljana
Irena Jeras-Dimovska in Boge Dimovski Grafike in skice
Razstava bo na ogled do 5. maja.
GALERIJA ILIRIJA Tržaška 40. Liubliana
V	galeriji je do 12. aprila na ogled razstava absolventov Mestne šole za risanje in slikanje.
RAZSTAVIŠČE DUKA Gradiška 9. Vipava
Mojca Smerdu in Klementina Gobja Kipi in slike. Razstava bo na ogled do 8. aprila.
AVLA POSLOVNEGA CENTRA MERCATOR Dunajska 107. Liubliana
V	galeriji je do 25. aprila na ogled razstava slik akademskega slikarja Zdenka Huzjana.
GALERIJA KOS Pasaža Stefanova 5. Liubliana
Danes, 3. aprila, ob 18. uri: odprtje razstave del Jasne Samarin.
NOVICE
Kentucky prvak NCAA
EAST RUTHERFORD - Študentje ameriške univerze Kentucky VVildcats so v finalu letošnjega prvenstva premagali univerzo Syracuse Orangemen s 76:67 (42:33) in po 18 letih osvojili laskavi naziv najboljše univerzitetne košarkarske ekipe.
Kentucky VVildcats so šestič v zgodovini osvojili naslov prvaka in po tem dosežku zaostajajo le za slovito univerzo UCLA, ki je slavila kar enajstkrat. Za najboljšega igralca zaključnega turnirja najboljših štirih ekip (Final Four) je bil proglašen Tony Delk (24 točk v finalu), ki je Syracusi nasul kar sedem trojk in tako izenačil rekord Steva Alfor-da (Indiana) iz finala leta 1987, njegovo moštvo pa je z 12 trojkami prav tako izenačilo rekord v finalu.
Capello pri Realu?
MADRID - Po pisanju španskega dnevnika El Pais naj bi Fabio Capello v naslednji sezoni treniral Real Madrid. Predsednik Reala Sanz naj bi Milanovemu trenerju za naslednja štiri leta ponudil po 3, 5 milijarde lir na sezono in kot piše El Pais, naj bi se Sanz in Capello o vsem dogovorila na tajnem srečanju prejšnji petek.
Toda Capello naj ne bi bil edini trener, za katerega se zanima Sanz. Drugi kandidat za vroCo Realovo klop naj bi bil sedanji trener Espanola Antonio Ca-macho, do pogovorov pa naj bi prišlo tudi z Gio-vannijem Trapattonijem.
Zmaga Malejeve
HILTON HEAD - Peta nosilka, Bolgarka Magdalena Malejeva je na teniškem turnirju v Hilton Headu (926.250 dolarjev nagradnega sklada) v prvem krogu premagala Američanko Liso Raymond s 6:2 in 7:6 (3).
Izidi:: Barbara Paulus (Avt) - Nathalie Tauziat (Fra) 6:3, 4:6, 6:1, Magdalena Malejeva (Bol, 5) - Lisa Raymond (ZDA) 6:2, 7:6 (7:3), Martina Hingis (Svi) - Yuyuk BasuM (Indon) 6:3, 6:0.
V amaterskih ligah bodo namesto 21. igrali 25. aprila
TRST - Vodstvo deželne nogometne zveze je sklenilo, da bodo prvenstvene tekme v elitni, promocijski, prvi, drugi in tretji amaterski ligi, ki bi morale biti na sporedu 21. aprila, zaradi vohtev prestavili na Četrtek, 25. aprila 1996.
Zmaga Gorice, poraz Trsta
Na tekmah 2. kola turnirja pokrajinskih nogometnih reprezentanc 2. in 3. amaterske lige so bili doseženi naslednji izidi: Videm - Trst 3:0, TolmeC -Gorica 1:3, Cervignano - Pordenone 1:1 (4:5 po enajstmetrovkah).
VRSTNI RED
Skupina A: Videm 6, Trst in Cervignano 1.
Skupina B: Gorica 5, Pordenone 4, TolmeC 1.
Jutri ob 20. uri bodo igrah tekme 3. kola. Program je naslednji: Trst - Cervignano (Vižovlje), Gorica - Pordenone (v Marianu), Videm - TolmeC (v Centi).
Se bo Vialli (desno) tudi danes tako veselil? Prav gotovo pa na pomoč Ravanellija ne bo mogel računati (AP)
Obvestila
SKD HRAST
Športni odsek Doberdob vabi na 2. pokal pomladi -Kross tekma z gorskimi kolesi, Id bo dne 14. aprila, ob 15. uri v Doberdobu. Za informacije telefonirajte na št. (0481) 78130 ah 78268.
NOGOMET / EVROPSKA LIGA PRVAKOV
Juventus okrnjen proti Nantesu
Lippi drevi ne bo mogel računati kar na pet (kazni, poškodbe) nogometašev
TURIN - Predsednik Nantesa Guy Scherrer si je pred današnjim prvim polfinalnim srečanjem v nogometni ligi prvakom med Juventusom in Nantesom izbral isto hotelsko sobo kot francoski predsednik Chirac za turinski vrh Evropske skupnosti.
Ali bo to prineslo srečo njegovi ekipi, bomo videli že drevi, vsekakor pa se Francozi ne obremenjujejo s pomenom srečanja
»Mi računamo predvsem na nogometaše, ki so zrasli v naših mladinskih ekipah, medtem ko jih Juventus predvsem kupuje,«pravi trener Nantesa Jean Claude Suaudeau.
»Nastopili bomo brez Makeleleja, Pedrosa in N’Dorama in te odsotnosti se nam bodo prav gotovo bolj poznale kot Ju-ventusu, ki ima za vsako vlogo enakovredno menjavo,« še pravi francoski trener.
Toda Lippi prav gotovo ne bo imel lahkega dela z izbiro moštra. Moreno Torricelli, Antonio Conte in Didier Deschamps so kaznovani, Alessio Tac-chinardi in Fabrizio Ra-vanelli pa sta poškodovana. Nantes gotovo nima tako zvenečih imen kot Real, toda zato naloga čr-nobelih ne bo nič lažja.
Ker Sousa in Jugovič nista v najboljši formi, Lippi. celo razmišlja o nekaterih taktičnih presenečenjih.
Neposredni prenos tekme bo po Canale 5 s pričetkom ob 20.30.
VERJETNI POSTAVI
JUVENTUS: Peruzzi,
Ferrara, Porrini, Vier-chowod, Pessotto, Sousa,
Di Livio, Jugovič, Vialli,
Del Piero, Padovano.
NANTES: Casagrande, Le Dizet, Pignol, Decroix, Capron, Ferri, Cauet, Ca-rotti, Ouedec, Gouvernec, Kosecki.
V drugem polfinalnem srečanju se bosta pomerila Ajax iz Amsterdama in Panathinaikos iz Aten. Branilec naslova Ajax je seveda izrazit favorit.
KOŠARKA / Al LIGA n
Danes v gosteh pri lllycaffeju prvak Buckler
Gostje tovoriti - Tržačani čakajo tekmo s Teorematourom
TRST - Košarkarji Illycaffeja bodo drevi (ob 20.30)
najboljši izho-
zdavnaj splaval po vodi. Cilj je zaigrati dobro kot na zadnjih tekmah, ko so Tržačani nudih močan odpor precej boljšim ekipam.
Vsa pozornost tržaškega pvoligaša je zdaj že usmerjena v tekmo s Teorematourom cez teden dni v Trstu, ki bo odločala o trinajstem mestu na lestvici. To bi namreč omogočalo še nekaj možnosti, da klub kljub izpadu naknadno ponovno vključijo v najvišjo italijansko figo, pe katero od društev ne bo izpolnjevalo vseh pogojev.
VRSTNI RED: Teamsystem in Buckler 40, Stefane!, Cagiva 36, Benetton 34, Nuova Tirrena, Scavoli-ni 32, Madigan 30, Viola 26, Mash, Olitalia 24, Cx 22, Teorematour in Ulycaffe 8.
DANAŠNJI SPORED (ob 20.30): Teamsvstem -Stefanel, Benetton - Cagiva, Madigan - Olitalia, Sca-volini - Viola, Mash - Cx, Illycafie - Buckler, Teorematour - Nuova Tirrena.
A2 liga: Bresdalat s Panapesco
DANAŠNJI SPORED: Juve - Reyer, Panapesca -Brescialat, Floor - Reggiana, Jcoplastic - Banco Sar-degna, Casetti - II Menestrello, Turboair - Polti, Auri-ga - Koncret.
NOGOMET / PRVENSTVO NAJMLAJS1H NA TR2ASKEM IN GORIŠKEM
Združena ekipa Gaje na koncu pristala na solidnem četrtem mestu
Za konec poraz z Olimpio - Sovodenje tokrat igrale neodločeno
Preteklo nedeljo so svoje prvenstvene (ne pa še sezonske) napore zaključili nogometaši tržaške slovenske združene ekipe najmlajših, ki je letos nastopala pod okriljem padriško-gropajske Gaje. »Zeleno-rumeni« so zasedli solidno četrto mesto, ki je glede na to, da bo večina igralcev ostala v tej kategoriji tudi naslednje leto, prav gotovo lep dosežek. Prvenstvo je pripadlo premočni Olimpii, ki je osvojila vse tekme, gajev-ci pa so se z Montebellom Don Boscom vseskozi borili
NOGOMET / V RAZNIH MLADINSKIH KATEGORIJAH
Devet zadetkov naraščajnikov Zarje
Mladinci Juventine končali na 6. mestu - Začetniki Primorja Telital zanesljivo vodijo
NARAŠČAJNIKI
Zarja Adriaimpex - Chiarbola 9:1 (4:0)
Strelci: Lorenzi 4, Semec 2, Bukavec, Miliani, Kariš.
Zarja Adriaimpex: Damjan Gregori (Babuder), Zomada, Bukavec, Jan Gregori, KrižmanCiC, Skrl, (Martini), Lorenzi, Kariš, Manzin, Semec, (Ota), Miliani.
V Bazovici so gledalci spet videli veliko golov, saj je Zarja Adriaimpex kar z 9:1 premagala šibko Chiarbolo. Z zmago so zarjani potrdili visoko uvrstitev na lestvici, Čeprav smo letos od naših nogometašev pričakovali veliko vec. Tokrat so zaigrali sproščeno, popolnoma nadigrali nasprotnika in zadevali kot za stavo. 2e po prvem polčasu je bilo srečanje odločeno, saj je Zarja vodila že s štirimi goli razlike. Za zmago so zaslužni vsi, še posebej pa se je izkazal Lorenzi s štirimi zadetki. (d.gr.)
D,STAT,! IZIDI: Opicina - Don Bosco 3:1, Portuale - Muggia A 1:5, Muggia B -CGS 0:0, San Sergib - Domio 7:1, Costa-lunga - S. Andrea 0:2, Sistiana - Portuale 1:1.
VRSTNI RED: Opicina 54, Muggia A 51. Zarja Adriaimpex 49, S. Andrea 45, Olimpia 42, San Sergjo 31, Portuale in Muggia B 27, Montebello Don Bosco 18, Costa! unga 14, Domio Esperia 12, Chiarbola 11, CGS 10..
PRIHODNJE KOLO: Montebello Don Bosco - Zarja Adriaimpex.
MLADINCI
DEŽELNO PRVENSTVO
Juventina je končala svoje nastope na dokaj dobrem 6. mestu
IZIDI 26. KOLA: Gradese - Aquileia 0:5, Itala S. Marco - Sangiorgina 0:1, Mossa - Juventina 2:2, Ponziana - Ron-chi 1:1, Pro Gorizia - San Sergio 2:0, San Luigi - Cormonese 7:1, Staranzano - San Canzian 0:2.
KONČNI VRSTNI RED: Pro Gorizia 70, Ponziana 61, Ronchi 57, San Sergio 55, San Canzian 42, Juventina 40, Sangiorgina 39, San Luigi 38, Aquileia 29, Staranzano 24, Itala San Marco 23, Cormonese in Mossa 18, Gradese 4.
POKRAJINSKO PRVENSTVO
NA TRŽAŠKEM
IZIDI: S. Andrea - Primorje odlož., Domio - Chiarbola 4:0, Edile Adriatica -Opicina 2:1, Zaule - Muggia 0:1, Vesna -Costalunga 0:4, Don Bosco - Olimpia odlož., Sistiana - Portuale 1:1.
VRSTNI RED: Domio 57, Muggia 51, Costalunga 49, Portuale 46, Opicina 45, Olimpia 41, S. Andrea 38, Edile Adriatica 37, Sistiana 24, Primorje in Chiarbola 18, Montebello Don Bosco in Zaule 17, Vesna 7.
PRIHODNJE KOLO: Portuale - Primorje. Olimpia - Vesna.
ZAČETNIKI
NA GORIŠKEM
Mladost-Pieris 1:1 (0:1)
STRELEC ZA MLADOST: Lavrenčič.
MLADOST: Francescotto (Zorzit), B. Roner (Vižintin), Galliussi, M. Roner,
Spacal, T. Devetak, Terpin (Ferlež), Stje-panovič (I. Devetak), Cemic (Cefarin), Špacapan, Lavrenčič.
Na tej tekmi je prvič sodil zelo mlad in neizkušen sodnik, ki je bil pri svojih odločitvah preveč neodločen, tako da je prišlo na igrišču tudi do zelo smešnih situacij. Njegove odločitve pa nikakor niso vplivale na izid srečanja.
Doberdobci so imeli zlasti v drugem polčasu vec priložnosti za zadetek Eno od teh je izkoristil Erik Lavrenčič in dosegel lep gol.
NA TRŽAŠKEM
Primorje Telital - San Luigi 0:0
PRIMORJE: Furlan, V. KrižmanCiC, I. KrižmanCiC, Pilat, Milic, Cauter (Privi-leggi), Kante, Švara, Merlak, Strajn, Pavletič.
V derbiju kola med vodilnima v tem prvenstvu sta se domače Primorje Telital in San Luigi razšla brez gola. Naše moštvo je tako ohranilo prvo mesto na lestvici in ima pred San Luigijem štiri točke prednosti.
Tekma je bila izenačena in zelo borbena, vec priložnosti za zadetek pa je imela proseška ekipa. Prvič bi lahko gostitelji povedli z Erikom Pavletičem, ki se je sam znašel pred nasprotnikovim vratarjem. Se ugodnejšo priložnost je domače moštvo imelo v zadnjih minutah tekme, Martin Strajn pa je po lepi kombinaciji poslal žogo za las mimo vrat.
Za osvojeno točko in za igro je treba pohvaliti vse naše nogometaše. (M. S.)
za končno tretje mesto: žal se jim je ta cilj na koncu izmuznil.
Trener Rajko Zeželj (na sliki) je vsekakor več kot zadovoljen s svojimi fanti: »V teku sezone smo pokazah viden napredek in lahko rečem, da smo dosegli vse zastavljene cilje. Glede na da igrajo vse naše mladinske ekipe po conskem sistemu 4-4-2, smo izboljšali taktiko in vsakega nogometaša usposobili za dve-tri igralna mesta. Napredovala je organizacija igre in slednjič smo popravili fizične sposobnosti posameznikov z večjo obremenitvijo na treningih.«
Kaj pa mislite o -nadaljnjem razvoju naše mladinske dejavnosti?
»Predvsem bi rekel, da si ne smemo postavljati preskromnih ciljev. Idealno bi bilo, Ce bi združene ekipe nastopale v deželnih prvenstvih, kjer je celo prvenstvo na zelo visoki kakovostni ravni. Motivacija za nogometaše je velika, pa tudi ugled društva se dviguje. Poleg tega pa bi najboljši slovenski igralci ne odhajali v italijanske klube.«
Z uspehi ekipe je zelo zadovoljen tudi odgovorni za to ekipo in odbornik Darko Grgič, ki nam je predstavil popr-venstveni program ekipe. Gajevce Čakajo številni popr-venstveni turnirji. Nastopili bodo na velikem mednarodnem turnirju, ki ga na Opčinah organizira Olimpia in kjer bodo nastopile ekipe iz vseh bližnjih držav, nato pa se na turnirjih pri Portualeju in v Ogleju, kjer bodo igrale predvsem kakovostne ekipe iz deželnega prvenstva. Prava poslastica in nagrada za trud, ki so ga letos vložili, bo za fante ponovno gostovanje v Španiji. V okolico Barcelone se bodo konec junija letos podale vse tri združene mladinske ekipe, turnirjev v različnih starostnih kategorijah pa ' se bodo udeležile ekipe take-
ga kalibra kot Barcelona, Atle-tico Madrid, madžarski Ujpe-st Dozsa in celo beograjska Cr-vena Zvezda. Skratka, mali pokal prvakov.
STRELCI GAJE: Berce 13, Cemjava 9, Martini 7, Longo 6, Giraldi 5, Primosi 4, Spaz-zapan 3, Strajn 2, Sulli, Škabar in Komnenovic 1.
Povejmo pše, da je nepremagana Olimpia dosegla 99 golov, njen prvi strelec Folla pa kar 47 zadetkov. (D. Križman)
Gaja - Olimpia 0:3 (0:2)
GAJA: Hrovatin, Guštin, Longo (Martini), Berce, Škabar, Batič, Strajn (Komnenovic), Cemjava (Sulli), Spazza-pan (Tul), Primosi, Giraldi, 12. Kapun.
S porazom 3:0 proti prvou-vršCeni ekipi Olimpii so gajevci zaključili letošnje prvenstvo in na koncu zasedli dobro Četrto mesto in tako tudi potrdili lanskoletni Borov uspeh. Zeleno-rumeni so tokrat nastopili s poškodovanim Hrovatinom v vratih, ki je moral braniti, ker tudi drugi vratar zaradi bolezni ni mogel igrati. Naši fantje so odigrali odličen prvi polčas, kljub temu da so gostje, že takoj na začetku povedli in nato s precej sreče dosegli še dragi gol. Gajevci so imeli pobudo v svojih rokah, toda v napadu niso imeli sreCe, saj se je Spazzapanov strel odbil od
prečke, Strajnov pa od vratnice. Gostje pa so bili nevarni s hitrimi protinapadi.
Drugi polčas je pripadel gostom, trener Zeželj pa je dal možnost vsem nogometašem, da zaigrajo. Naša združena ekipa je dobro igrala v obrambi, gostje pa so prišli do tretjega gola po dvomljivi enajstmetrovki.
Na koncu so se seveda Tržačani veselili zmage in naslova pokrajinskega prvaka v kategoriji najmlajših. Sezona za naše nogometaše pa še ni končana, saj jih Čakajo odslej številni turnirji. (d.gr.)
OSTALI IZIDI: Domio -Kras 1:2, Esperia - Don Bosco 2:4, CGS - Chiarbola 1:4, San Luigi - Opicina 1:1, Costalunga - Muggia 1:0.
VRSTNI RED: Opicina 63, Esperia 57, Montebello Don Bosco 51, Gaja 45, Opicina 42, Kras in Costalunga 22, San Luigi in Chiarbola 20, Domio 18, Muggia 13, CGS 3.
NA GORIŠKEM
Ludnico - Sovodnje 0:0
SOVODNJE: Gergolet, Pi-ras, Cotič, R. TomsiC (Figelj), Pavšič, Bagon, Assi, Mauri, Todde (Simšič), S. TomsiC, Zanier (D. TomsiC).
Sovodnje niso pokazale dobre igre in so proti skromnemu Lucinicu izgubile veliko priložnost, da bi se približale vrhu lestvice. V prvem polčasu je domača ekipa večkrat ogrozila sovodenjska vrata, v drugem delu pa so naši igralci skušali doseči zadetek in v 18. minuti je Pavšič zadel prečko. Povedati velja, da se je v drugem polčasu poškodoval Zanier, ki je moral po zdravniško pomoC v goriško bolnišnico. Upamo, da ni nic hujšega in mu želimo čimprejšnje okrevanje.
Po velikonočnih praznikih Čaka Sovodenjce tekma proti Gradeseju, in tedaj bomo lahko videli, Ce slovenska ekipa lahko računa na višjo uvrstitev.	(A. Pavšič)
ŠPORT
Sreda, 3. aprila 1996
r NAMIZNI TENIS / KVALIFIKACIJE ZA TOP 12 M
Miličevi in Posegova do finalnega kroga
Krasovki izločeni v četrtfinalu - Na državnih lestvicah Bersanova 7., V, Milič 16., K. Milič 30.
Na zadnjem kvalifikacijskem turnirju v Turinu, veljavnem za nastop na turnirju najboljših dvanajstih namiznoteniških igralk Italije, so sodelovale štiri Krasove igralke. Vanja in Katja Milic sta imeli to pravico kot drugokategomici,
Daša Bresciani (na sliki),
Martina Milic in Irena Rustja (slednja nato v Turinu ni nastopila) pa so se kvalificirale z dobrimi uvrstitvami na predhodnem enotnem turnirju za tretjo kategorijo v Temiju. Od naših sta se iz skupine prebili Članici prvoligaške ekipe Vanja in Katja Milic. Za mlajši Krasovi tretjekategornici je bila že sama udeležba na turnirju in zmaga nad eno nasprotnico v skupini uspeh.
Daša Bresciani je slavila zmago nad gojenko državnega centra v Terniju, drugokategornico Deniso Zancaner (21:10, 21:16), v treh nizih je izgubila z veteranko Miriam Rosso (20:22, 21:9, 19:21) in nudila zelo dober odpor proti drugi gojenki Ternija Sussani Csiki (15:21, 19:21). Martina Milic je bila uspešnejša od tretjekategomice Jessice Ciarmatori (22:20, 14:21, 22:20), izgubila pa je proti igralki prvoligaške ekipe Al Ar iz Messine Debori Lazzeri (17:21, 14:21) in drugokategomici kluba iz Tramina Karin Calliari (4:21, 14:21), ki sta bili prehudi oviri za kra-sovko.
Svojo pot iz skupine pa sta uspešno nadaljevali Krasovi drugokategomici Vanja in Katja Milic. Vanjine nasprotnice so bile Paolo Molina (21:17,
21:15), Stefania Bosi (18:21, 22:24) in Loal-dijeva (21:9, 21:7), Katjine pa Caramagna (21:18, 21:17), Tiao Yi (21:16, 18:21, 21:15) in Pariet-tijeva (21:17, 18:21, 21:10).
V drugem delu tekmovanja sta se obe uvrstili med prvih osem igralk. Vanja Milic se je v prvem krogu srečala z igralko Bora Laro Posega (3:0), zatem z igralko mesinskega Che Lina Roso Sulfaro (3:0), po tem pa je v Četrtfinalu na 19 v odločilnem tretjem setu zgubila z igralko Al Ar Alino Parietti. Katja Milic je v uvodu premagala s 3:0 gojenki Ternija Sussa-no Csiki in Stafanio Bosi, polfinalistki Danieli Alberto pa je v Četrtfinalu iztrgala set.
Krasovo dvojico Bresciani/M. Milic je na začetku poti zaustavila dvojica Ding Yan/M. Conciauro (20:22,10:21), par Milic/Milic pa dvojica Loaldi/Baz-zani (20:21, 21:16,18:21).
Neposredno pravico nastopa na turnirju Top 12, ki bo sredi aprila v Pescari, ima Ana Bersan, obstaja pa možnost, da bo izžrebana še kakšna kra-sovka v primem odstopa kake igralke izmed prvih osem na jakostnih lestvicah. Po zadnjih lestvicah z dne 23. februarja nosi Ana Bersan številko 7, Vanja Milic številko 16, Katja Milic številko 30, Sonja Milic številko 52, Ivana Stubelj številko 75, Daša Bresciani številko 91, Nina Milic številko 108, Martina Milič številko 124 in Irena Rustja številko 127. (J.J.)
ODBOJKA / NARASCAJNICE
V važni tekmi Kontovelke boljše od Brega
Slogin derbi osvojila mlajša B ekipa - Start tolažilnih skupin
Od 1. do 6. mesta
Kontovel - Breg 2:1 (15:3,11:15,15:6)
KONTOVEL: Starc, Sossa, Antonini, Vitez, Milic, Battigelli, Kosmina, Gollia, Bukovec.
BREG: Cossutta, Min-got, Kalc, Žerjal, Slavec, Zeriali, Derganc, Knez, Babic, Benedetti, Spetič.
Srečanje je bržkone že odločalo o vrhu lestvice v play offu, zanj pa je veljalo veliko pričakovanje, saj sta obe ekipi v kvalifikacijah dobesedno pometali s svojimi nasprotnicami. Kontovel je zaCel bolje in v prvem setu povsem nadigral zbegane Brežanke. Toda DolinCanke so se od drugega seta dalje pokazale v svoji pravi luCi. Razvnel se je hud in lep boj in obe ekipi sta pokazali, da solidno obvladata vse elemente igre, vključno z blokom in se nikoli ne predata. Brežanke so po izenačenem boju osvojile dragi niz, Kontovelke pa tretjega.
Sloga B - Sloga A 3:0 (15:4,15:2,15:3)
Sloga B: Alessandra Ban, Coretti, Crissani, Cvelbar, Maurel, Udovič, Žagar.
Sloga A: Jana Ban, Carli, Hrovatin, Pangerc, Simeone, Sosič, Sossi.
V tem kolu je bil na sporedu domači derbi med Slogo A in Slogo B, v
katerem pa si klubske tovarišice resnično niso ničesar podarile, saj sta tako ena kot druga ekipa hoteli zmago. Slo je za pravi mali društveni praznik, saj resnično ni nekaj rutinskega dejstvo, da se v konCnico prvenstva uvrstita kar dve ekipi istega društva. Strogo tekmovalno gledano je bila v tem prvem medsebojnem obračunu boljša Sloga B. Delni izidi v posameznih setih so sicer zelo varljivi, saj B ekipa ni zmagala tako lahko kot se zdi. Sloga A je zlasti v obrambi zaigrala odlično, zgrešila veliko nemogočih žog, vsi njeni napori pa so se pre-velikokrat končali le z menjavami servisa, medtem ko je točke nizala Sloga B, ki je bila v tej zaključni fazi tako že dragic uspešna. (INKA)
Ostali izid 2. kola: Ri-creatori - Nuova Pallavolo C 0:3. Vrstni red: Kontovel, Sloga B in Nuova Pallavolo 5, Breg 4, Sloga A in Ricreatori 0.
Od 7. do 12. mesta
Altura - Kontovel B 3:0 (15:4,15:5,15:9)
KONTOVEL B: Hrovatin, Starec, Kralj, Emili, Picciola, Prašelj, Locasto.
Kontovel je pokazal napredek v igri, a višje igralke Alture so bile na mreži precej boljše, tako
_____________________KOŠARKA /VI. MOŠKI DIVIZIJI_____________________
Lahka zmaga jadranovcev proti goriški peterki
Kontovelovi naraščajniki uspešnejši od Borovih - Lahka zmaga Borovih A dečkov, časten poraz »bejevcev«
1. DIVIZIJA
Jadran - Baloncesto Isontina 110:73 (56:37)
JADRAN: Brazzani 8, Ober-dan 6, Požar 21, Jogan 8, Velin-ski 21 (5:6), Franco 21 (1:0), Stokelj 4 (2:2), Starc 10 (0:2), Gej 11 (1:2), trener Jan Gregori PM 9:13, SON 12, 3T Požar 5, Brazzani in Velinski po 2.
Zadnjo domačo tekmo v 1. diviziji so jadranovci prepričljivo dobili. Vodili so od prve do zadnje minute, nasprotniki, ki so prišli le s šestimi igralci, pa jih niso nikoli spravili v večje težave. Pri jadranovcih so se vsi vpisali med strelce, kar pet pa jih je doseglo deset ali veC točk. Do konca prvenstva čakajo ja-dranovce še tri tekme in sicer proti Ferroviariu, Monfalconeju in Domu. (Niko) NARAŠČAJNIKI Kontovel - Libertas B 120:47 (66:24)
KONTOVEL: PaoletiC 31, Šušteršič 17, Doglia 20, Frando-li 4, Sibelja, Rebula 20, Semec 8, KocjanCiC 8, Gregori 12, Hrovatin, trener Meden.
SON 16. PON: Šušteršič. 3T: PaoletiC 3, Doglia 2, Šušteršič 1.
Kontovelci so proti skromnemu nasprotniku zmagali brez vsakršnih težav. Že od vsega zaCetka so Mednovi varovanci vsilili gostom svoj tempo igre, si priigrali visoko vodstvo (30:6) in s tako igro nadaljevali tudi v drugem polčasu. Zmaga seveda ni bila nikoli vprašljiva. Za igro, posebno v napadu pa je treba pohvalili vse Kontovelove košarkarje. (R.P.)
Bor Ediauto - Itala San Marco 58:68 (28:40)
BOR: Tolentino, Smilovich 6 (2:9, 2:7, -), Gaburro 17 (2:4, 6:18, 1:1), Stokelj 11 (7:8, 2:4, -), San ti 3 (1:2, 1:6, -) Pussini 9 (-, 3:8, 1:2), Bosari 8 (2:5, 3:8, -), KrCaliC 4 (-, 2:4, -), trener KreCiC
PM14:28, met za dva 19:55, met za tri 2:3, PON: Pussini in Stokelj, SON: 22, 3T: Gaburro 1, Pussini 1.
Proti precej enakovrednemu nasprotniku so Borovi naraščajniki (na sliki) zasluženo izgubili. Slo je za enega slabših prvenstvenih nastopov, saj so pustili gostom preveC odbitih žog in so bili v napadu premalo odločni. Po dobrem zaCetku so KreCiCevi fantje proti koncu polčasa malce popustili. Nasprotniki so to izkoristili in s hitrimi protinapadi zanesljivo povedli. Takoj po odmoru so borovci z veliko vnemo in požrtvovalnostjo zaostanek nadoknadili in sredi polčasa celo povedli s petimi točkami prednosti (52:47). Nenadoma pa jim je zmanjkalo moči in so začeli v napadu grešiti tudi najlažje mete. Gostje pa so bili zelo natančni in so zasluženo zmagali. (Niko)
DEČKI
Bor Ediauto A - Libertas 89:57 (41:27)
BOR: Tolentino 7 (-, 2:3, 1:1), Gaburro 11 (1:2, 5:14, 0:1), Stokelj 32 (8:10, 12:14, -), Cossutta 27 (7:11, 10:17, -), Krmec 2 (-, 1:3, -), Lombardo 8 (-, 4:12, 0:1), Bettiolo 2 (-, 1:2, -), trener Krečič
PM 16:23, met za dve 35:65,
met za tri 1:3, PON: Bettiolo in Stokelj, SON: 20, 3T: Tolentino 1.
Čeprav so nastopili le s sedmimi igralci (poleg poškodovanega Lovrihe sta bila namreč odsotna tudi Kafol in Romano), so borovci visoko premagali precej skromno peterko Liberta-sa. Naši so takoj povedli z 20:8, do konca prvega dela pa so v bistvu obdržali prednost 20 točk. V nadaljevanju so KreCiCevi varovanci zaigrali še bolje. Ob koncu tretje Četrtine je tako prednost znašala že 27 točk. Borovci so v zadnji Četrtini prednost še nekoliko zvišali, v tem delu pa je bil med SvetoivanCa-ni najuCinkovitejši v napadu Cossutta, ki je dal v drugem polčasu kar 24 točk. Naj omenimo, da bodo borovci po velikonočnem premoru zaposleni v gosteh proti Servolani. (Niko)
Bor B Autocarrozzeria Boris -Ferroviario 55:72 (28:30)
BOR: Mirceta 7 (3:3), Pison 2, Kodrič 26 (4:10), Viler (0:2), Premru 10 (2:2), Pitacco 6, Miloševič 2 (0:2), Verri 2, trener Canciani
PM 9:19, SON 16.
Druga Borova ekipa je tudi proti Ferroviariu po precej izenačeni tekmi poražena zapustila igrišCe. Po slabem začetku so Cancianijevi varovanci stanje kmalu uravnovesili in do zadnjih minut tretje četrtine je bilo srečanje dokaj izenačeno. Takrat so gostje izkoristili slab trenutek SvetoivanCanov in pridobili odločilno prednost 15 točk. Naj omenimo, da so Kodrič in tovariši zaigrali tudi tokrat kar dobro, kot že večkrat v tem prvenstvu pa so odpovedali v ključnih trenutkih tekme (Niko Stokelj)
V derbiju na Proseku med nepremaganima vrstama Kontovela in Brega so zmagale gostiteljice (F. KROMA)
da je bil poraz neize-bežen.
Kontovel - Ricreatori 0:3 (71:5, 9:15, 9:15)
KONTOVEL: Starec, Kralj, Emili, Picciola, Prašelj, Locasto., Kocjan.
Kontovelke so v vnaprej igrani tekmi 2. kola opravile zadovoljiv nastop, saj so si proti boljšemu nasprotniku vseskozi prizadevala graditi Čimbolj dovršene akcije, to pa je tudi tisto, kar od njih
pričakuje trener, saj jim srečanja v tej skupini služijo prav za nabiranje izkušenj in izboljšanje učinka v igri.
Ostala izida 1. kola: Virtus - Orna A 0:3, Ri-.creatori B - Nuova Pallavolo B 2:1.
Od 13. do 18. mesta Izida 1. kola: SanfAn-drea - Orna B 0:3, Nuova Pallavolo A - Sgt 2:1, Bor Friulexport ni igral.
ODBOJKA / 1. 2ENSKA DIVIZIJA]—1
Borovke se vzpenjajo Kontovel v nevarnosti Breg tokrat razočaral
2.2D: uspešne samo slogašice
Bor Friulexport - Kontovel 3:0 (15:7,15:11,15:8)
BOR: Sadlowski, Faimann, Virgilio, Stemad, Z. in J. Mihcevic, Macho, Rogelja, Flego.
KONTOVEL: Regent, Sossa, Škrk, Furlani, Starc, Obad, Battigelli, Mihe, Bogateč, Čeme
V	slovenskem derbiju sta točki šli gostiteljicam. Borovke so namreč v »podaljšanem mladinskem dvoboju« s Kontovelom (veC kot polovica igralk na eni in na drugi strani spada v kategorijo deklic) pokazale veC volje do zmage. Sama igra ni bila navdušujoča. Borove igralke so že s servisi spravljale v težave bolj negotov sprejem gostij, ki skozi celo srečanje niso resneje ogrozile zmage domačink.
S tem uspehom si je Bor priboril dragoceni točki v boju za obstanek. Kontovel pa bo moral za dosego tega cilja pokazati objektivno več. (Dejan)
KiIljoy - Breg 3:1 (10:15,15:3,15:10,15:10)
BREG: Zeriali, Kosmač, N. Canziani, M., F., S. Sancin, Mauir, Sturman, Pettirosso, Gobbo.
Brežanke so proti Killjoyu s poraznim nastopom krepko razočarale, saj so točki prepustile objektivno šibkejšemu, a bolj borbenemu nasprotniku. Že prvio set, Id so ga sicer Brežanke tesno osvojile, ni obetal nic dobrega, saj so v tem delu tekme zgrešile preveč servisov. V nadaljevanjeu je bilo vse slabše. (V.M.)
Ostala izida 7. kola: Prevenire - SanfAndrea 0:3, Pallavolo Trieste - Nuova Pallavolo Trieste 1:3. Vrstni red: Nuova Pallavolo Are a Immobiliare 14, SanfAndrea Computer Discount 12, Killjoy 10, Breg 8, Bor Friulexport 6, Kontovel 2, Prevenire -2.
2. ZENSKA DIVIZIJA Skupina A
Sokol - Virtus 0:3 (7:15, 3:15,0:15)
SOKOL: Radetic, Orlic, V. Švara, M. Legiša, BrišCik, Mercandel.
Vodilni Virtus je bil za sokolovke pretrd oreh in odpor naših igralk je bil iz seta v set vse manjši. Treba je vedeti, da je Sokol zaradi odsotnosti vec igralk (šolski izlet, gripa) nastopil s povsem improvizirano postavo.
Sgt A - Sloga 1:3 (8:15,15:9,14:16,11:15).
SLOGA: Canziani, Kete, Mihe, Sossi, Stranj, Žagar.
V	prvem povratnem kolu je Sloga nastopila s krepko zdesetkano postavo, saj je bolezen pošteno načela njene vrste. Kljub temu pa, da so nastopile v dokaj neobičajnem sestavu, so se naše igralke kmalu znašle in opravile sohden nastop. Najprej so zaigrale sicer nekoliko plaho, ko pa so se otresle strahu, so zaigrale vedno odločneje, tako, da je bila zmaga proti starejšim nasprotnicam povsem zaslužena. Res veliko voljo do zmage so naše »deklice« pokazale v tretjem setu, v katerem je domača ekipa že vodila s 14:8, a je Slogi le uspelo, da je ves zaostanek nadoknadila in v razburljivem finišu tudi prehitela nasprotnice. (Inka)
Ostah izid 6. kola: Juha - Ricreatori 3:2. Vrstni red: Virtus 12, Sloga in Ricreatori 8, Juha 6, Sokol 2, Sgt A 0.
Skupina B
Altura - Breg 3:0 (16:14,15:6,15:1)
BREG: Pettirosso, Sancin, Družina, Carboni, Ro-deha, TerCon, Bet, Cok, Criti.
Brežanke so zažeCe izvrstno in povedle z 12:4, nakar se je nekaj zataknilo in nasprotnice so po ogorčenem boju osvojile set. V dragem setu je Altura takoj povedla z 10:0. Breržanke so reagirale, vendar brez uspeha. V tretjem setu so naše demoralizirane
- Sgt B 3:1, Virtus ni igral. Vrstni red: Virtus in SanfAndrea Computer Discount 8, Altura 6, Sgt B 2, Breg 0.
igralke povsem popustile.
Ostali izid 6. kola: SanfAndrea
Sreda, 3. aprila 1996
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
r	x
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3.- 20.4: V bojazni, da se bodo nadrejeni odzvali z zamero in sumničavostjo, se boste obrzdali in požrli odrešilno idejo. Nikar ga ne lomite; prej boste spregovorili, prej boste slavili.
BIK 21.4-20.5.: Vaš tekmec vas bo prijetno presenetil; odpovedal se bo tekmovanju z vami, pa ne zaradi nemod, pač pa zaradi spoznanja, da vam zmaga pomeni več kot njemu občutek lažnega zmagoslavja,
DVOJČKA 21. 5.-21.6.: Odločili se boste, da se odslej ne boste veC podrejali merilom, ki so jih določili drugi, kajti jasno vam bo, da jih postavljajo zato, da bi si zagotovili prednost na račun vaše počasnosti,
RAK 22. 6. - 22. 7.: Pritisnili boste na svoje domače in zahtevali od njih, naj vam ne težijo več s svojimi težavami, sicer jim boste vi zatežili s svojimi Ko bodo izračunali, vam bodo dali prav.
LEV 23.7. • 23. Bm Čeprav imate radi skrajnosti, boste tokrat dali prednost zlati sredini. Skozi očala treznosti boste tudi sebe ocenjevali povsem drugače: lahkotno, brez samoobsojanja in samopovzdigovanja.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Debelim gadom, od katerih je odvisna vaša malha, vaše obnašanje ne bo pogodu, saj bodo posumili, da jih želite prehiteti. Kar dajte jih, kajti brez šole se bodo še razpodil
1EHINICA 23. 9. - 22.10.: V vaši notranjosti se skriva neskončno bogastvo vrednot. Vzemite si čas in jih čim prej odkrijte, kajti niste edini, ki ste obdarjeni z njimi. Več jih bo, prej bona svetu lepo.
ŠKORPIJON 23.10. -22.11.: O svojih velikih ciljih boste presojali v okviru spoznanja o končnosti življenja. Spoznati boste, da jih je pol namenjeno smrti, ostalo polovico pa brez potrebe zanemarjate.
STRELEC 23.11. - 21.12.: V ljubezenskem gnezdecu vam bo danes uspelo tudi tisto, kar ste si doslej zaman prizadevali uresničiti. Partner bo namreč zelo odprt za novosti, vi pa se boste odrekli svoji norosti.
KOZOROG 22. 12. - 20.1.: Zbali sebaste, da bodo do trenutka, ko boste prispeli na cilj, nagledane lepote posle, zato se boste zadolžili ter si nakupili vse potrebno za dosego videza, da ste že na njem.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: Ker je vaše obnašanje sprejemljivo, boste dosegli prav toliko, kolikor od vas pričakujejo. Privoščite si kdaj kakšen skok čez okvire dogovorjene normalnosti, pa boste dosegli več.
RIBI 20.2.-20.3,: Stvari, ki ste jih še nedavno kovati v nebo, vam bodo na lepem postale povsem nezanimive. Najbrž zato, ker ste jim odvzeli lažen sijaj in spoznali, da pot v nebesa vodi skozi pekel.
_________BENJAMIN_______
Odstrta skrivnost naše prihodnosti
Videc odgovarja na vprašanja bralcev
Rubrika Benjamin je namenjena vsem, M poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti Se kaj o svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabili vidca Benjamina, ki je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ah astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo. Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54,61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Če ne želite čakati na odgovor v Republiki ali žetite obširnejši in čimhitrejši odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov.
Rozalija
Lepo te pozdravljam in te prosim, da mi ne zameriš, ker te tikam. Nameravala sem ti pisati že od vsega začetka, vendar sem odlašala, kot odlašam pri vsem drugem. V vsakem tvojem odgovoru najdem spodbudo, ki je zame kot lučka v težkih časih in kot dodatek v dobrih. Kar nekaj stvari je, ki mi povzročajo težave, Čeprav se trudim razvozlati njihov smisel in narediti korak naprej. Morda mi boš povedal, kar vem že sama; tudi prav. Že veliko let se trudim razumeti svoje starše in jih imeti rada, vendar se to dogaja preveč poCasi. Moje težave s starši se odražajo tudi v mojem odnosu do otroka; vse bolj se mi dozdeva, da sem zanj prav tako trd oreh, kot sem bila jaz za svojo mamo, Čeprav sem v marsičem na boljšem. Nedavno se mi je posvetilo; najprej moram jaz oprostiti svoji materi, šele takrat bom lahko boljša mati svojemu otroku. Toda: kako naj to dosežem? Včasih tako zelo zaostrim družinske razmere, da se kar zdrznem, nato pa se obtožujem in sprašujem Boga, Cernu mi je dal otroke. Kako naj vnesem veC harmonije v naše življenje? Včasih sem tako resna, da se sama sebi zdim dolgočasna. Moje Čustvovanje se giblje od pekla do nebes in otroci so najdstejše ogledalo, ki se odziva na mojo notranjost. Čeprav bi jih rada popeljala mimo vulkanov, pridejo vCasih tako blizu, da so deležni izbruha, ki pride iz mene. Nato me spet razjeda občutek kri-
vde, da nisem dobra mati. Moj mož je Čudovit Človek in se zelo prilega moji duši, žal pa je najino spolno življenje postalo nezadovoljivo, celo travmatično. Zaprla sem se pred njim in kar otrdim, ko zaCne segati po meni s svojim poželenjem. Kako naj si pomagam? Zanima me še, ali mi bo na področju izobrazbe in dela uspelo kdaj dokončati, kar sem si zastavila. Zanima me tudi prihodnost otrok ter njihovo in moževo zdravje. Prisrčno te pozdravljam in se ti že vnaprej zahvaljujem za odgovor. Prosim te, karseda skrajšaj moje pismo.
Benjamin: Draga »Rozalija«, ljudi s podobnimi težavami, kot so tvoje, je toliko, da se bo v njih našla skoraj vsaka mati (pa ne le mati), zato tvojega pisma nisem bistveno skrajšal. Čemu bi jim prikrajševala misti, ki se jim bodo porajale med branjem tvojega pisma in mojega odgovora? Radosti me, da si se odločila za tikanje, kajti s tem si mi prišla veliko bližje. Pa tudi: prijatelji se menda ne vikajo, kljub morebitnim starostnim razlikam.
Ugotavljaš, da bi morala, preden boš spremenila odnos do svojih otrok, oprostiti svoji materi. To je res in hkrati ni res. Materi, takšni, kot je, torej živi in obremenjeni z navlako osebne zgodovine, je zagotovo treba oprostiti, kajti ni ga načina, da bi popravila vzgojne napake, s katerimi je obremenila tvojo dušo. To bos najlaže dosegla z razumevanjem -najprej sebe, nato Se nje. Nihče ne dela napak nalašč, denimo zaradi nekakšne hudobnosti; vsakdo je takore-
koč suženj vzgojnih determi-nacij in vsakdo, ki se, preden se vzgoje loti sam, ne očisti negativnih učinkov preteklosti, samodejno ponavlja privzgojene vzgojne vzorce, čeprav se zaveda, da s tem škoduje sebi in svojim otrokom. Brez skrbi, tudi tvoji materi je bilo pogosto žal zaradi pritiskov, s katerimi te je obremenjevala, toda njene notranje napetosti so bile pogosto premočne, da bi lahko poslušala glas svoje vesti in se nekoliko obrzdala; sile, ki so jo gnale k neustreznim dejanjem, so bile preprosto premočne. Skušaj jo torej razumeti in jo sprejemati takšno, kot je, brez odkritega obtoževanja. Toda živa mati je eno, ponotranjena mati, ki jo nosiš v sebi in ki ti pravzaprav para živce, pa je nekaj povsem drugega; ta mati je sestavni del tvoje duševnosti - spremljala te bo in obremenjevala še tedaj, ko bo resnična mati že v objemu matere zemlje. Do te matere pa ti ni treba biti prizanesljiva, niti ni treba, da ji oprostiš. Ta mati so tvoji spomini na vse njene vzgojne prijeme, spomini, s katerimi si se nevede identificirala ter in uresničevala v svoji vzgojni praksi. Zgolj oproščanje tej materi ne bo učinkovalo, kajti tvoji podzavestni vzorci niso dojemljivi za tovrstne psihološke trike. Privošči si jo torej, izrazi (na samem, kajpak) vse sovraštvo do nje, povej ji, kar ji gre, upri se ji, oporekaj ji, kolikor te je volja, tuli nanjo in ponavljaj ta pristop, dokler ne boš začutila, da se njena moč umika. In za božjo voljo, ne boj se, da boš po kakšni mistični poti prizadela resnično mamo; tvojih
izpadov niti čutila ne bo (če bi bila zrela, bi ti takšno čiščenje dovolila tudi pred njenim obličjem). Ko se boš očistila ponotranjene matere, v resnično mater ne boš več projicirala svojih napetosti in jo boš imela spontano rada, brez skesanega opravičevanja ali celo pomilovanja, hkrati pa boš samodejno spremenila odnos do svojih otrok; v tvoje vzgojne prijeme se namreč ne bo več vmešavala mati iz tvoje podzavesti, ne bo ti več narekovala, kaj je prav in kaj ne, ne bo te več silila v reakcije, za katere bi ti bilo pozneje zal. Poskusi; nimaš česa izgubiti, samo pridobiš lahko. Skoda, da v tej rubriki ni dovolj prostora, da bi ti opisal avtotera-pevtski postopek, s pomočjo katerega bi lahko znatno pospešila »smrt« negativnih plati svoje ponotranjene matere. Ce mi boš pisala za odgovor na dom, ti bom z veseljem opisal postopek.
Zdaj se lotiva težav, ki jih imaš v ljubezenskem gnezdecu. Gotovo si že sama ugotovila, kateri je bil dogodek (oziroma tvoja reakcija nanj), ki se je vrinil v vajino spolno življenje in te »ohladil«. Po telesni spremembi se je v tvoji duši zgodil bistven premik: dotlej si bila prepričana, da si takorekoč popolna, kamor je spadal tudi občutek spolne privlačnosti in zaželjenosti, po spremembi pa si na lepem postala prepričana, da si takorekoč okrnjena in manj privlačna. Na svoje telo si poleg tega navezala še številna negativna čustva, denimo bojazen pred ponovitvijo bolezni, staranjem in smrtjo - vse, kar ti je uničilo prejšnjo sproščenost ter te
postavilo v stanje nenehne bojazni pred muhastimi telesnimi dogodki in partnerjevimi odzivi na tvoje telo. Skratka: namesto sproščenosti te naseljujejo nenehne napetosti, zato se tudi ne moreš (ne upaš) razvneti. Čeprav te mož še vedno ljubi, te izrazi njegove naklonjenosti ogrožajo, kajti v okrilju svojih bojazni sumiš, da se zgolj pretvarja, samo da bi te potolažil in te pomiril, medtem ko tudi njega v ozadju vseskozi muči misel na neljubo spremembo in bojazen pred še hujšo. Žal ti tudi v tem primera ne morem pomagati z nekaj skopimi stavki, lahko pa ti zagotovim, da boš z avtotera-pevtsko tehniko, ki sem jo omenil zgoraj, v kratkem času znatno spremenila odnos do svojega telesa in znova dosegla stanje ravnodušne sproščenosti - kar ti ne bo povrnilo le spolne želje, marveč tudi popolno zdravje (kajti predel telesa, s katerim človek ni zadovoljen, kaj rad vnovič oboli). Ko se boš razbremenila notranjih napetosti, boš hkrati odpravila tudi ovire, ki ti stojijo na poti k Studijskim in delovnim ciljem.
Se nekaj besed nameniva možu in otrokom. Brez skrbi, otrok nisi tako zelo obremenila, da bi to bistveno vplivalo na njihovo življenje. Z njimi bo vse v redu, zlasti od trenutka, ko boš z njimi začela komunicirati s ■ stališča dobrohotnega prijateljstva - kar pa je odvisno zlasti od tvojih notranjih premikov. Zdravi bodo, tudi mož. Bodi prisrčno pozdravljena in nikar ne omahuj, ko se boš odločala za še eno pismo na moj naslov.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
/	VNETJE MOŽGANSKE MRENE	VEDAO ARABSKEM JEZIKU	IT. MOŠKO IME (IZCRKNIRO)	SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA	EDVARD RAVNIKAR	SOL JODOVE KISLINE	ŠPANSKO MESTO BLIZU SEVILLE	ZIDANJE, ZIDAVA	OČKA	AVTOR: BIZJAK SIMON	KLOP (NAREČNO)	4478 METROV VISOK VRH NASVIC.-IT. MEJI	ETBIN KRISTAN	SNOVNI DEL ČLOVEŠKEGA BITJA	SL. PEVEC PESTNER	VELIKA BRITANIJA	STGR. PESNIK IZ 6ST.PR.N.Š.	LEP VODNI PTIC	EDINI POTOMEC	ŠPANSKI ČELIST (PABLO)
FRANCOSKA HIMNA										POLJEDELEC										
RDEČE KRVNO TELESCE										ZELO DOLGA BRADA (STAR. RADIJ										
ZOLAJEV ROMAN					FR. FILOZOF (DENIS) MESTO V S. NIGERIJI								LAURENCE OLIVER			EGIPC. SVETI PTIC				
													VISOKA TEMP. NPR. VODE			PTIC POTAPUAVEC				
ETN. SKUPINA V V. NIGERIJI (IZCRKOBI)				- ŠPORT NA VODI											IND. MESTO PRI BOMBAVU					
				DOBESEDEN PREVOD											SL. PISEC MURNIK					
NIKELJ			VNETJE SLUZNICE GRŠKA POLIT. STRANKA						LETALO	PODVODNA SKALA				OKROGLA GREDA						
										RONALD (OKR.)				POGONSKO GORIVO						
SL. LITERARN ZGODOVINAR (ALFONZ)						FILMSKA ZVEZDA V ZDA	VODNI VRTINEC VOH				FR. FILOZOF IN ZG. RELIGIJE (ERNEST)						SILIT. ZGODOVINAR LEGISA	CLAUDE SIMON SL. PEVEC PESTNER		
IT. TRŽAŠKI PISATELJ											SREDSTVO ZA HLAJENJE								OTOK BLIZU ZADRA	100
GRAFIČNA DEJAVNOST					M. IME TONE (NAREČNO) BOLOGNA						VNETJE JAJČNIKA BOJAN ADAMIČ									
SL. BALETNIK OTRIN				BRENKALO SEVERNOAM. CRNCEV						NASTAVEK LISTA, POGANJKA					POVEZANOST ZDRUZENOST VENO					
RIBIŠKA MREŽA				VRH NAD BOKO KOTORSKO						DALMATINSKO 2. IME (IZCRKANAT	■				KNJIGO- VODSKI RAČUN					
OLNCCt
‘VLNV
‘Nato
‘WS
‘isoNa
‘LStffl ‘oiNva ‘0)11 ‘suraojoo ‘NINOl ‘NSLL ‘OTiaVTH ‘OAHAS OTVU ‘SO ‘NVNVti
‘avl
'NVdSO
‘TaoNoa
‘H33
'aviva
‘IN
‘VNOOd
‘0/USV)tVlV)I
‘Offl
‘Slffl
‘01
Toaacna
'VNVN
‘vavmLMVi
‘irouiKJ
‘OEnvAOiara
‘vzalasavw
lOUABJOpOA
:AaxiS3a
TV SPORED
Sreda, 3. aprila 1996
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
20.50
Kotiček: Drejcek in trije marsovčki (lutke)
TV dnevnik Volilna tribuna
S RAM
9.35 11.15
12.25
12.35
13.30
14.10
15.45
17.30 18.00
18.10
18.50
19.35
20.35
20.45
20.50
23.05
23.10
0.00
0.30
1.00
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Livia Azzariti, Luca Giurato), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik
Film: II cocchiere di fer-ro (dram., Avstrija ’58) Aktualna odd.: Verde-mattina - Nasveti (vodita L. Sardella, J. Majello), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Algonkiriska sulica(i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Volilna tribuna
Filmn: Rascal, 1’ orsetto lavatore (pust, ZDA ’69, i. S. Forrest, B. Mumy) Mladinski variete Solleti-co, risanke Nan.: Zorro Dnevnik
Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Mara Venier)
Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park - La I zingara (0769/73921)
I Aktualno: 11 fatto j TV film:	Garoline?
(dram., ZDA ’90, i. S. Zimbalist, P. Reed) Dnevnik
Aktualne teme: Gliche (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved | Dok.: Magico e nero, 0.40 Media/Mente Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: Leon Morin, prete (dram., ’61, i. E. Riva)
I RAI 2
7.00
9.30 9.40
9.45
11.30
12.00
13.00
14.15
14.40
16.00
16.05
17 15 18.00
18.20
18.45
19.35
19.50
Variete za najmlajSe Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Sereno Variabile TG2-33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, volilna tribuna, rubrika o branju Bravo chi legge, Quante storie Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik
Aktualne teme: L ’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik
Rubrika o izletih in potovanjih Sereno Variabile Dnevnik, vreme in Šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in dnevnik flash Variete: Go-Cart, risanke
20.30
20.50
22.30 23.35 0.15 0.25 1 30
Večerni dnevnik Tg2 Film: Asso (kom., It. ’81, i. A. Celentano, Edwige Fenech, S. Koscina) Volilna tribuna Dnevnik in vreme PonoCi, na trgu Italija Variete: Tenera e la notte Nad.: Destini
A RAI 3
6.00
9.00
10.30
12.00
12.20
14.00 14.50
15.40
17.00
17.55 18.25
19.00
19.55 20.20
22.30
22.55
23.50
0.30
Jutranji dnevnik, drobci Film: Furia (dram., ZDA ’36, i. S. Tracy) Videosapere: Vstop prost, Hic sunt leones, Media/Mente, Faust, Potovanje po Italiji, Znanstveni dnevnik. Cestni pi-stelji Dnevnik
Aktualno:Telesogni, 13.00 Kljub vsemu, mojaltalija.VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Volilna tribuna, 15.30 TGR Eurozoom Športno popoldne Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. oddaja Geo Aktualno: La testa ta Dnevnik, deželne vesti Volilna tribuna Film: L’ onore dei Prizzi (kom., ZDA ’85, i. J. Ni-cholson, A. Huston) Dnevnik, deželne vesti Faber 1’ investigatore Hollywood party Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura.vreme
gg RETE 4
ITALIA 1
$T Slovenija 1	|| Koper
Nad.: Piccolo amore,
8.00	nan. Moonlighting,
9.00	Un vol to, due don-ne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik
Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Nad.: Sentieri Film: Sotto 1’ albero yum yum (kom., ZDA ’63) Dnevne zanimivosti o volitvah - Giorno per gior-no, vmes (19.30) dnevnik in vreme
Variete: Game Boat Film: Bernadette (dram., ZDA '43, r. H. King, i. J. Jones, L. Darnell)
Dnevnik
Film: II proiezionista (dram., It.-ZDA ’91, r. A. M. Kočalovski)
Pregled tiska Nanizanka
CANALE 5
Na prvi strani, vremenska napoved
Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.)
Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Sante Licheri)
Dnevnik TG 5 Variete: Papi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, J. McCook)
Nan.: Robinsonovi -Adam proti Evi (i. Bill
	Otroški variete	m
	Nan.: Super Vicky, 9.45	
	Genitori in blue jeans,	
	10.20 MacGyver	
	Aktualnosti: Planet	
m	Nan.: TJ. Hooker	
ggS	Odprti studio	
m	Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio	
tlM	Otroški variete Ciao Ciao	
	parade in risanke, 14.20	
	Ciao Ciao Parade Islanda	to
	Varieteja: Colpo di fulmi-	
	ne, 15.05 Generazione X	
	Aktualno: Planet	
	Nan.: Bayside School,	
	16.45 Beverly Hills,	
	17.45 Primi baci	to
	Odprti studio in vreme,	
	18.45 Secondo noi, 18.50	to
	Šport studio	
	Nan.: Baywatch, 20.00 Mr. Cooper - Nicolin roj-	
	stni dan(i. M. Curry, D. Lewis, R. Symone)	
	Film: Una famiglia quasi perfetta (kom., ZDA ’95, i. R. Karn, M. Page Kel-	
	ler. Lisa Jakub)	
	Šport: Champios league,	
	vmes (23.30) Fatti e misfatti	
	Italija 1 šport	
	Nan.: Bronx Zoo, 3.00 MacGyver	
# TELE 4
& 19.30, 22.15, 00.20 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio @1 Nan.: Scienza contro cri-mine
Glasb, odd.: Slot Machi-
	Variete: Časa Castagna		ne, 18.15 Parole & Musi-
	Otroški variete Bim Bum		ča (vodi V. Fiandra)
	Bam in risanke		Dok.: Raccontando il
	Nan.: Viaggio fantastico		mondo
	Risanke: Exosquad		Film: Mercoledi delle ce-
	Kviza: OK, il prezzo 6		neri (dram., i. E. Taylor)
	giusto! (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della		
			
	fortuna (vodita Mike Bongiorno. A, Elia)	(•) MONTECARLO	
	Dnevnik		
	Nogomet: Juventus-Nan-tesy (pokal prvakov)	H	20.00, 22.30, 1.30 Dnev-
	Aktualna odd.: Testa a		nik, 13.30 Šport
	testa (vodi E. Mentana)		Film: La furia umana
	Variete: Maurizio Costan-		(dram., ZDA ’49)
	zo Show, vmes (0.00)		Varieteja: Tappeto volan-'
	nočni dnevnik		te, 18.00 Zap zap
	Variete: Papi quotidiani		Film: Cercasi fotomodel-
	Pregled tiska	jsj	la disperatamente (kom.)
	Nan.: Cin Cin		Film: L’ incredibvile av-
	Pregled tiska	■ ii	ventura di Mr. Holland
Videostrani Cencarija, 2. del Skok med zvezde, 11. del Roka Rocka
Izgubljene civilizacije, angleška dok. oddaja Plesno izročilo Slovaške: Folklorna skupina Ekonom Poročila
Kolo sreče, pon. tv igrice Zgodbe iz školjke Dlan v dlani Dosje
TV Dnevnik 1 Pod klobukom Kate in Allie, 15. del Kolo sreCe, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik 2 Gospod Bean, 6. del angleške nanizanke Urga,
rusko-francoski film Igrajo: Bayaertu, Badema, Vladimir. Gostukhin, Babu-ska.
Včeraj, danes jutri TV Dnevnik 3 Na prostosti, 4. del angleške nanizanke Mož s pomarančami,
2., zadnji del švedske nadaljevanke Poročila
Slovenija 2
Euronevvs
J Gora ljudi v modrem, franoska dok. oddaja
V	žarišCu
Založništvo v tranziciji Vittorio Mussolini, Film in fašizem, francoski dok. film
Muzikant iz breznice, ameriški film Angels Falls, 1. del ameriške nadaljevanke Priprava ekskurzije Znanje je moč
V	vrtincu Včeraj, danes jutri Po Sloveniji
Hokej na ledu, kvalifikacije za olimpijske igre: Slovenija - Švica, prenos Polfinale PEP v nogometu: Juventus - Nantes, f Ples v Ameriki, dva baleta Uljssesa Dova Koncert simfonikov RTV Slovenija: Bavdek, Strauss in Čajkovski
	Euronevvs
	Dialogi, oddajo pripravlja Maurizio Bekar
	Ameriški avtorji: Mark Tvvain
	Slovenski program Bližnja srečanja tretje vrste
	TV stičišče
	Primorska kronika
	Vsedanes
	Ameriški avtorji: Mark Tvvain
	Euronevvs
	NoCni sodnik, tv serija
	Glasba in umetnost
	Vsedanes
	Hokej, kvalifikacije za olimpijske igre: Slovenija - Švica, prenos
Hrvaška 2
14.55
15.10
15.20
17.15 18.00
18.30 19.00
19.30
20.15
22.35
23.25
Videostrani TV koledar
Zgodba o Bennyju Goodmanu, pon. ameriškega filma
Razprava, pon.
Kdo je rešil obalo, dokumentarna oddaja Franjo LuCič Hugo, igrica Dnevnik
Nogometna liga prvakov, prenos polfinala Oljko v dvorec,
10. del francoske nadaljevanke
Estelle je zelo prizadeta zaradi Baphaelovega vedenja. Pa tudi Romainovih prepričevanj ima ze cez glavo. Prepričan je, da bi Cigal-Land lahko njenim otrokom zagotovil brezskrbno prihodnost... Pierru je popolnoma jasno, da Rapbaelove raziskave resno ogrožajo njegova naCrt...
Nogometna liga prvakov, nadaljevanje prenosa
"N
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6,50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17,05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.05 Zborovska glasba;
22.00	Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Etnogla-sba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.45 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.00 Moped Show; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Moda; 17.00 Računalniški val; 18.00 Vroči stol; 19.30 Glasbeni večer z J. VVebrom; 22.00 Zraclo dneva .
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11,05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne
molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.05	Glasbeni utrip; 17.05 Spert oživljene opere; 20.00 Radioteka; 21.30 Velikonočni napevi; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasb, tradicija 20. st.; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila;
12.30,	17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev;
6.30	Osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10.45 Zanimivost; 11.15 Aktualnosti: Včeraj, danes, jutri; 12.20 20 modrih; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Povver play; 15.15 Hit dneva;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 16.55 6 prešernih; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glas. odd. A...O...A; 19.30 Športni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val;
8.05	Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E.
Galletti; 10.40 Souvenir; 12.00 Ballo e bello;
13.00	Glasba po željah; 13.15 aurora in Maria Laura; 14.45 Igra za otroke; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Villa Ut; 19.15 Siigla singel.
Radio Trst A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00, Poročila; 7.00,
13.00,	19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.10 Odprta knjiga: Listki in črtice (F. Milčinski, prip. Minu Kjuder); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Orkestri; 13.40 Smehni greh; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba:Trieste Pri-ma 1995 - Silesian String Guartet; 17.45 Orkestri; 18.00 Literarne podobe: Slovenski melos; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Volilna tribuna; 19.30 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.04-22.00 Koroška poje.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
VREME IN ZANIMIVOSTI
2 0 ^rec*a’ 3- aprila 1996
F.	SRED
EDISCE AN
ZMERNO
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREbIŠČE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

VREMENSKA SUKA
Nad severnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska. V višinah priteka z južnimi vetrovi k nam zelo vlažen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.38 in zašlo ob 19.33. Dan bo dolg 12 ur in 55
minut.
J
Luna bo vzšla ob 19.12 in zašla ob 6.15. Ščip bo jutri, 4. aprila, ob 02. uri in 7 minut.
Danes: ob 4.08 najnižje -47 cm, ob 10.09 najvišje 38, ob 15.02 najnižje -43 cm, ob 22.15 najvišje 54 cm. Tutri: ob 4.37 najnižje -52 cm, ob 10.42 najvišje 39, ob 16.31 najnižje -41 cm, ob 22.41 najvišje 55 cm.

-s
Vremensko občutljivi ljudje se bodo slabo počutili, bodo nemirni, utrujeni, razdra-žnjivi in potrti. Tudi spali bodo slabo.
SNEŽNE RAZMERE
cm
Mariborsko Pohorje 110 Rogla
ogli Golte Vogel Krvavec Velika Planina Kanin Cerkno
120
80
160
120
110
220
80
Na Zelenici, Kaninu, Pokljuki, v Cerknem in na Soriški Planini naprave danes zaradi sneženja ne obratujejo, na Veliki Planini vozita samo nihalka in sedežnica, na golteh pa le sedežnica Medvedjak. Žagarjev graben na Voglu je zaprt. Ceste do Ribniškega in Mariborskega Pohorja, Zelenice in Rogle so prevozne z zimsko opremo. ..........................
TEMPERATURE IN
VIŠINE SNEGA V GORAH		
	°c	
500 m	2	
1000 m	0	10-40 cm
1500 m	-3	150 cm
2000 m	-5	
2500 m	-6	200-230 cm
2864 m	-7	
Snežna odeja je pokrita s skorjo, ki se v visokogorju, predvsem v osojah, predira. Na skorji je ponekod nekaj centimetrov rahlega, suhega snega. Snežna odeja je dokaj dobro utrjena, zato je tveganje pred snežnimi plazovi majhno, 1. stopnje. Le v visodogorju Julijskih Alp, kjer so območja napihanega snega, je tveganje malce večje, 2. stopnje.
DANES
GRADEC
1/3
M. SOBOTA O 1/3
CELOVEC
o 0/2
TRBIŽ
S. GRADEC 0/2
O PTUJ
KRANJSKA GORA -1/1
TRŽIČ 0/2
CELJE O 1/3
ČEDAD-^^^
OVIDEM
6/10
ZAGREB
1/4
,N. GORICA 6/9
N. MESTO O 1/4 .
GORICA
POSTOJNA n o/3
KOČEVJE
Slovenija: Oblačno bo, padavine
PAZIN
^ecinomadeževalo.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŽE RES JE
Avstralski rejci zaupajo nojem
SYDNEY - Avstralska družba za noje, ki v imenu združenja rejcev skrbi za komercializacijo nojevega mesa, kože, perja in olja, je začela širokopotezno akcijo osvajanja svetovnih trgov. Za sedaj je zaCela zbirati kapital z emisijo delnic, saj je prepričana, da imajo noji v Avstraliji izredno bodočnost. Do leta 2000 naj bi bilo v Avstraliji že 100 tisoč nojev. Kot prvo bodo zgradili klavnico in nato predelovalne obrate. Prepričani so, da bo nojevo meso, ki nima holesterola, prehrana bodočnosti. Izkoristiti hočejo torej zaplete zaradi bolezni »ponorelih krav«. V zadnjih dvajsetih letih cena govedine se ni padla tako nizko kot v teh dneh, precejšnje težave pa so tudi z ovčjerejo zaradi manjšega povpraševanja po volni. Vzrejo nojev so v Avstraliji opustili v dvajsetih letih, ko nojevo perje ni bilo več moderno. Pred časom pa so ponovno začeli z vzrejo nojev.
V vodah ob LR Kitajski je iz leta v leto več piratstva in gusarstva
KTTAT.A LUMPUR - Pomorsko razbojnistvo postaja iz leta v leto bolj razširjena in donosnejša zločinska pomorska dejavnost. Kot je v svojem zadnjem poročilu ugotovil Mednarodni pomorski urad (MB: International Maritime Bu-reau), so pirati lani napadli 92 ladij, leto prej 51. Lani so tudi zabeležili kar 15 primerov, ko so piratske ladje odprle ogenj proti trgovskim ladja, kar se pred letom 1995 ni dogajalo.
Pirati najraje napadajo trgovske ladje in tankerje. Največ napadov je bilo v Aziji, in sicer v vodah LR Kitajske, Hong Konga in Macaa.
MB je ponovno opozoril, da so številne ladje napadle »enote kitajske carine, ali ladje, ki so podobne tem enotam«. V teh primerih pa naj ne bi šlo za piratstvo temveč za posebno obliko gusarstva. Najbolj zgovoren primer takega gusarstva se je lani pripetil trgovski ladji Anna Sierra. Ladjo so odpeljali v neko južnokitajsko pristanišče, posadko pa na splavih prepustili morskim valovom.
Gori rafinerija
Po močni eksploziji je začela goreti Shellova rafinerija v kalifornijskem Martinezu. Kot so sporočili, ni bilo ranjenih, to pa je že drugi požar v dveh mesecih. (Telefoto AP)
Najvišji
nebotičnik
PEKING - Kot je zapisala tiskovna agencija Xinhua, v južnokitaj-skem Shenzhenu gradijo najvisji nebotičnik Azije. S svojimi 68 nadstropji bo visok 382, 95 metra, vanj pa bodo vgradili 24.500 ton jekla. Gradnja hitro napreduje, saj v dveh dneh in pol zgradijo po eno nadstropje, tako da bodo kmalu prišli do 68. nadstropja. Več časa bo seveda vzela dokončna ureditev te stolpnice. Shenzhen je bil nekoč ribiška vas, ki so jo v osemdesetih letih spremenili v »posebno gospodarsko območje«, kjer komunistična Kitajska uvaja svoje oblike tržnega gospodarstva in kapitalizma, tako da je tu sedaj že 600 poslopij, ki imajo več kot 18 nadstropij.
Nomnalnost
No letošnji newyorški modni reviji so v glavnem predstavili za vse sprejemljive modele, kot je ta, ki ga je uresničil modni kreator Isaac Mizrahi (Telefoto AP)