Poštnina pia«ana v gotovini — — pi»w§« f Ljubljani, v soboto 8. oktobra 1932 Štev. 231 Cena 1 Din Naročnina meseCno ^^gm/^^^ (■^■■B ^^ MBBHM^^^^ flH^. ^ MMHHIH^^^ Ček. račun: Ljub- ^^J^k ^^^T ^^^^^^^ ^^^^ Ji ^^^^^^^ liana S£XJ VENEC stvo 40 Din — ne- Kopitarjevi ul. 6/I1I 10.540 za inscrate; ce- ^^^^^^ M H ^^B m ^Vn v ^^M gnr ICa* ^ ^^M m ^^M ^^M inozemstvo 120 Din ^ ^■f ^^M ^ ^^M M ^HH jeva 6, telefon 2992 Telefoni nrednišlva: dnevna slnžba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 --Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Vir Krekovih uspehov (Ob petnajstletnici njegove smrti 8. X. 1917). Izjave dr. Jevtiča Svetovna gospodarska konferenca najvažnejši dogodek prihodnjega teta Če lii vprašali tiste, ki so s Krekom živeli, kaj jiin jc na njem vzbujalo največje začudenje, l)i gotovo dobili prav različne odgovore. G. Zillcr, Krekov sotrudnik pri /učetkih naše delavske organi/acijc, eden izmed tistih delavcev. ki so se pridružili Kreku takoj pri njegovem prvem nastopu v javnosti, je rekel, da se je najbolj čudil neverjetni agitatorični sili Krekovi: vse svoje poslušnvcc jc zajci kakor ribič; naj je prišel kdo k njegovemu govoru od katere koli stranke, odhajal jc kot njegov prijatelj. Ostanimo pri tej označbi, ki jc za Krekovo moč nad množicami gotovo značilna, in sl.u-šajmo odgovoriti na nadaljnje vprašanje, ki sc nain vriva samo po sebi: kje je pa vir tem Krekovim uspehom, ki jiin res izlepa na najdemo enakih? Ta vir jc označil Krek sim. vsi smo ga že brali, samo nismo sc morebiti zavedali vse globine tistih besed; mogoče je tudi, da smo jih »matrali samo za — lepe besede, kajti naša doba ima malo umevanja n/. najgloblje vire življenja. V mislili imamo /nnne besede, ki jih jc napisal Krek v spominsko knjigo delavki, zvesti Kotrudnici pri delu za organizacijo delavk: Svečo poglej, ki sc sama použiva. vedno je manjša, ko drugim gori; njeno svetlobo uživijo drugi, nanjo misleč šele. ko je že ni. Hodi kot sveča! Dovolj jih je v temi, treba jim luči, do pridejo iž nje. Gori. izgori in nase pozabi — pa zadovoljno bo tvoje srce! Kajne, takih besed ini danes ne verujemo več, a veroval jih jc Krek. ki jc njih resničnost doživel na sebi. Njegovi uspehi so izvirali odtod, ker jc nase |>o/nl>il v skrbi zu druge; radi tega jc imel za druge toliko časa, toliko denarja, toliko skrbi, ker je teli stvari zase tako innlo potreboval. Ko se jc Krek pripravljal za doktorat, jc napisal disertacijo: O značaju in miselnosti sv. apostola Pavla«. Disertacija menda ni bila objavljena, nedvomno imamo pa ckscerpt iz nje ohranjen pri označbi sv. Pavla v Krekovih Zgodbah sv. pisma, II. del. Slika sv. Pavla jc tam izdelana s posebno skrbjo in vidi se, tla jc ta silni organizator Kreku /elo imponiral. En Pavlov izrek bi lahko označili kot Krekovo geslo: »Vse sem poslal vsem, da bi vse pridobil.« Ljudje so se Kreka tako zvesto držali radi tega, ker jc Krek skušal vsakemu dati to, česar jc tistemu najbolj manjkalo. Česa nam pa manjka? Premnogim manjka k r u h a. Koliko sc jc trudil Krek, da bi pomagal vsem delovnim slojem do boljšega kruha! Delo naj bo bolje plačano, kapital brez dela naj pa donašn kar mogoče malo — to jc vsebina vsega njegovega Socializma. Človek pa ne živi samo od kruha. Ljudem manjka tudi nekaterih duševnih dobrin, ki življenje šele delajo vredno življenja. Manjka jim prijateljstva, manjka izobrazbe; tudi najpreprostejši delavec zahteva nekaj spoštovanja pred svojo osebo zaradi dela, ki ga opravlja. In mi vsi hrepenimo po svobodi. Vse to jc Krek dajal ljudem najprej z načinom, kakor je ž njimi občeval, predvsem pa s tem, da jim je ustanavljal organizacije. Površno bi pojmovali pomen organizacij, če bi sodili, da so imele samo namen zboljšati ljudem njih gospodarski položaj. Ne, niti tako izrazito gospodarske ustanove kakor n. pr. posojilnice ali konsumna društva niso imele samo tega namena; Krek jc sam živo podčrtaval, da je njih namen mnogo večji: ljudi med seboj zbližati, vzbujali jim zmisel za skupnost, rešiti človeka njegovo osamelosti, vsnditi ga v krog prijateljev in znancev in ga tako zasidrati v Mvljcnjil. Že stari Rimljani so imenovali prijatelje najlepši okras življenja. Nastane sedaj vprašanje, ali ni tako živ- Belgrad. 7. okt. 1. Z današnjim orient-ekspre-soni se je vrnil naš zunanji minister Jevtič s svojo gospo in tajnikom Nikodijo Jovanovifern iz Ženeve. Zunanjencmu ministru dr. Jevtiču so šli nasproti do Rume belgrajski časnikarji, ki jih je takoj sprejel v svojem salonu ter jim dal sledečo izjavo: ^Predvsem vam hočem povedati o svojih osebnih vtisih. Po mojem mnenju je bilo 13. zasedanje Zveze narodov v drugačni atmosferi kakor vsa dosedanja zasedanja. Predvsem so bile v Zvezi narodov velike osebne spremembe. Izgubili smo ne koliko ligur, med katerimi je bila najmarkantnej-ša osebnost pokojni Aristide Rriand. Pa tudi politični odnošaji so se pod močnim vtisom dogodkov v zadnjem času znatno spremenili, ila se je delo tega zborovanja vršilo in se še vrši pod pritiskom težkih zapletljajev in mednarodnih problemov, ki so bili stavljeni na dnevni red. Vsekakor se je pričakovalo, da se lausanntki konferenci ti mednarodni problemi Irctirnjo v znosnejši atmosferi. Toda nagli preokret v razorožitve-nem vprašanju, ki ga je izzvala Nemčija, je povzročil, da je na letošnjem zborovanju Zveze narodov zavladal precejšnji pesimizem. S tem zasedanjem pa Zveza narodov formalno še ni končala svojega dela. ker ji sledi čel pul-drug meter drugo izredno zasedanje Zveze narodov, vzporedno z njim pa se bo znova pričelo in nadaljevalo delo raiorožitvene konlerenre. Mednarodni problemi, ki »e sedaj razpravljajo t kabinetih po starih diplomatskih metodah. «e hodn pri tej priliki ponovno prenesli t Ženevo, kjer bodo skušali najti delinitivno rešitev.« Sprejem Na belgrajski postaji so g. ministra Jevtiča sprejeli zastopnik zunanjega ministra dr. Kramer, minister dvora g. čolak-Antič, pomočnik zunanjega ministra g. Juiišič, naš poslanik in opolnomo-čeni minister v Ankari g. Jankovi*, načelniki posameznih oddelkov zunanjega ministrstva Bodi, Gorasimorlč. Stanič, Jovanovič ter zastopnik šefa centralnega presblroja Milan Nikolit, Šef odseka za tisk Gjnrovlf, Šef protokola Novakovi« in šef k.v bneta Markovič, ki je izročil ge. Jevtlf krasen šopek evotja. 0. Jevtič je ločno ob 5 popoldne sprejel v svojem kabinetu domače in inozemske časnikarje ter jim dal pri tej priliki sledečo izjavo: »Pri presoji pomena tedanjega zasedanja zborovanja Zveze narodov je treba vzeti predvsem t obzir dva vaina dejstva: 1. Stojimo pred svetovno gospodarsko konferenco, ki bo zanesljivo ie v začetku prihodnjega leta v I/ondonu. Na tej konlerenri bodo vsestransko in v vseh oblikah reševali svetovno gospodarsko in lioančno krizo. 0 lem bi bila diskusija na letošnjem zasedanju Zveze narodov prezgodnja, ker hi ne mogla dovesti dn nobene konkretne rešitve, ker sanjo niso bili podani pogoji in tudi niso bile izvršene potrebne priprave. 2. Razoroiitveno vprašanje tudi se ni bilo stavljeno na dnevni red seje skupščine. S tem vpra šanjem se, kakor je ie znano, havi Irenotno urad za razorniiter, ki ima nalogo, da izvrši vse pred hodne priprave in določi dan za skliranje te konte renče. I>elo odbora jc bilo oteikoceno radi nenadne zahteve Nemčije po enakopravnosti t ohoroie-vanju, in je vsled njenega nenadnega odhoda iz biroja razorožitvene konference problem, ki je že sam na sebi itak tciak, postal še bolj kompliciran in zamotan, tako da se njegova rešitev nahaja v zelo teiki lazi. Vseeno pa se veruje, da se bo ta raznroiitvena konlerenca sestala najpozneje v začetku decembra, ko se pričakujejo zelo važni sklepi v trm vprašanju. Kakor sem rekel, sta ta dTa problema letos odgodila važne diskusije na skupščini Zveze narodov, s čemer je tndi 13. zasedanje brez dvoma zelo izgubilo na svojem pomenu. Četudi so stvari take. je treba vendar naglasiti. da so pozitivna dejstva v sedanjem delu skupščine, ki jih je treba podčrtati tem bolj, ker spciielno zanimajo našo državo. Mednarodna ravna dela V tem pogledu je treba predvsem poudariti sprejete predloge, ki se nanašajo na veliko mednarodna javna dela. ki imajo cilj, zmanjšati brezposelnost iu ublažiti gospodarsko krizo v državah srednje in vzhodne Evrope. Ti predlogi predvidevajo velika javna dela tudi v sami naši državi. Načrl naše vlade Glede nai-rtov, ki jih je predložila naša vlada, moram posebno naglasiti: graditev cest mednarodnega Mtainjg po vsej driavi, rekonstrukcijo našega železniškega sistema, zgraditev pristanišča v Bel gradu in zgraditev mostu na Donavi, s katerim bo doseiena najkrajša zveza z Romunijo in se ho torej našla tudi uujkrajša ieleznlška pot med Hordeau-»oni in Odeso, takozvuuo 45. paralelo. Omenjene predloge bo odstopila skupščina Zveze narodov kombiji ekspertov, ki bodo pripravili vse potrebno za svetovno gospodarsko konferenco, ki bo morala to vprašanje staviti na dnevni red prihodnje svetovne gospodarske konference t Ijondonu. Ob tej priliki je treba predvsem izreči priznanje Irancoski delegaciji za vsestransko zanimanje in zavzemanje, da se ti predlogi »prejmejo. Toliko bolj pa moramo ohialovati smrt našega zaslužnega prijatelja, pokojnega Alberta Thomasa. ki te je trudil in s svojo iniciativo največ pripomogel, da s« ti predlogi našli pravilno pot do rešitve. Konferenca v Stresi Z druge strani je komisija zi proučevanje erropske unije sprejela priporočila konlerence v Stresi, zlasti one, ki »e nanašajo na go«podarska in finančna vprašanja. Ta komisija je sprejela načrte konvencij i ie znanimi rezervami, ki »o jih nekatere driave formulirale v Stresi. Ta gre predrtem za revalorizacijo cen kmetijskih proizvodov. Na njene predloge se je ie ustanovila posebna ko- misija ekspertov, ki ji predseduje francoska dele gacija z bivšim minUtrom Georgeom Uonnetoin, ki je bil tudi predsednik konference v Stresi in ki ima tudi nalogo, da v nekaj tednih izdela vse potrebne detajle za organizacijo in fuakcijoniranje fonda za revalorizacijo žitaric in tonila za slabili zncijo valut srednje in vzhodno Evrope ter da svoje -klepo predloži komisiji, ki se bo sestala v decembru, na čelu. Kakor je bilo sklenjeno, so lio Svet Zveze na rodov sestal koncem novembra, tla rešuje japonsko kitajski spor. Za brezposelne Zelo vami so predlogi, ki >o predloženi za omejitev breiposelno>li za bodočo svetovno gospodarsko konferenco, ki predvidevajo velikopotezne načrte ra mednarodna javna drla. Najbolj vaiuo pri tem je, da se smatrajo ti predlogi kot dopol nilev sklepov koiiforeuie v .Stresi, katera je spre jo|a sklope za revalorizacijo agrarnih proizvodov in ustanovitev fonda zk vzdrževanje valut. Vsa de la večjega obsega bodo brez dvoma doprinesla, da se rmunj-a broiposelaosl nepo-rrdno tudi v tiru gib driavah centralne Evrope. To je v glavnem v«e, kar vam lahko povem Na vprašanje časnikarjev, če se lio madridska procedura prostovoljno sprrjela. jc minister odgo v oril: »To je dopolnilo in mi se v tem vprašanju ne bomo spuščali v di-kusijo. Nemci so sproiili In vprašanje. iele>, da se sestavi posebna stalna komisija za ts.« Vladna kriza v Romuniji Ali pride Titulescu? Bnkarcšl, T. oktobru, ž. V Romuniji je nenadoma nastala politična kri/a. Ker je ministrski svet v pretekli noči na predlog Manlua sklenil, da odkloni priporočilo finančne komisije Zveze narodov, je ministrski predsednik Vajda Vojvod davi prispel v Roman, kjer prisostvuje kralj jesenskim manevrom, ter mu izročil dc-inisijo celokupne vlade. Politični položaj je trenutno nejasen. V političnih krogih govorijo, da bo ministrski predsednik Vajda Vojvod predlagal kralju, da ne sprejme demisije kabineta, temveč da izvede finančno politiko, ki jo pred- Mehika pleni Cerkev Katoličanom se vzamejo državljanske pravice Menico, 7. oktobra. A A. Zakonodajna skupščina driave Veracruz je odobrila dekret, po ka-' lerotn se mehiškim katoliškim duhovnikom tzs-mejo državljanske pravice. Dekret pooblašča vlado, da -mo takoj zaplenili cerkvena posestva. Ruis j- Moreš papežev nuncij v Mehiki, ki ga jc ondotua frama-sonska vlada izgnala ter s tem začela borbo s katoliško Cerkvijo. Usioličenje dunajskega nadškofa Dunaj, 7, oktobra Ig. V dunajskem stolnem kapillu 60 danes na slovesni seji vzeli v vednost papeževo bulo, s katero se poslavlja vseučiliški profesor dr. Innitzer za prvega dunajskega škofa. S tem je bil novi nadškof oficijelno uveden v svoj urad. Prvo uradno dejanje novega dunajskega nadškofa je bilo to, da jc dosedanjega kapiteljskega vikarja in upravitelja dieceze dr. Kampratha imenoval za generalnega vikarja. Ijenje sama skrb za druge — žalostno? Krek sam odgovarja v zgoraj citirani pesmi, da je to baš obratno: ob takem življenju »zadovoljno bo tvoje srce«. Zopet nekaj, česar mi dandanes v naši šibki veri ne verjamemo radi, a je vendar tako rekoč samo po sebi umevno. Saj Bog ni — da rabimo banalen izraz — umazan. Kar ste storili komu Njegovih najmanjših bratov, to ste Njemu storili. Odmeril bo z isto mero. s katero bomo mi merili. Prvo nedeljo v septembru je bilo v Slovencu v Nedeljskih mislih zapisanih nekaj stavkov, ki nam po našem mnenju podajajo prav zanesljiva navodila za presojanje Krekove veličine. Objavljamo jih brez komentarja, prepuščajoč cenjenim bravccm, da sami sodijo o tem. nli jih opravičeno apliciramo no Kreka: »Tudi pri nas še niso vsi doumeli, da je usmiljenost več od žrtve, da jc ljubezen večja kot hladna neoporečnost in da dobrota Bogu bolj ugaja kot najtrdnejša zvestoba do postave. ...Ni najvišja ljubezen do postave, pač pa ljubezen do ljudi. Kdor je doumel najgloblje v Kristusovi veri, namreč gotovost, da Bog ljubi ljudi. ...njemu postane Pavlovo geslo: Vse vsem postati« veliki ideal krščanskega življenja. On sc ne čudi več Kristusovi besedi, da prav jio ljubezni spoznaš njegove prave učence. ln kako redki so tudi med sicer pobožnimi in vernimi kristjani ljudje velike ljubezni, te ljubezni, ki jc po Pavlovih besedah (I Kor 15) več od najvišjega spoznanja, ve i od odpovedi vsemu zemeljskemu, ja več od vere, ki prestavlja gore.« laga Zveza narodov toda brc/ zunanje kontrole. Vlada bi se r. ozirorn na ta predlog spustila v direktna ]>ogajanju s pariškimi upniki, ki nuj bi eventuelno olajšali odplačevanje dolgov. Po drugi verziji pa jc baje kralj pripravljen, dn sprejme demisijo in dn imenuje novo vlado « Tltulescom na čelu. \ političnih krogih pri tej priliki nnglatajo, da Inka rešitev ne bi bila dobra i/ zunanjepolitičnih razlogov, ker je I i-tu lese n v |>ogajnnjilt o romunsKo-riiskem napadalnem paktu naletel na nepremostljive zapreke pri francoski in |K>lj>ki vladi. Pravniški kongres Belgrad, 7. oktobra I. Danes ob 10 dopoldne je duhrovniški župan .Mičo Mičii otvoril v tukaji-njem Bondinovem gledališču letošnji pravniški kongres. ki mu prisostvuje okrog 1000 delegatov iz vse države. V svojem pozdravnem govoru je med dru-dim omenil, da so s tem, ker se vrSi letošnji prav-niiki kongres ravno v Dubrovniku, počaščeni vsi Dubrovčani, ker jc znano, da je imel Dubrovnik v svoji zgodovini za tedanje razmere jako dobro zakonodajo. V imenu lokalnega pripravljalnega odbora je pozdravil kongres dr. Ivo Pizzaro, predsednik upravnega sodiiča v Dubrovniku, nakar je dr. Ivo Politeo iz Zagreba prečital svoj slavnostni referat Pravni odnos Dubrovnika z ostalimi jugoslovanskimi zemljami". Potem je bilo konstituiranje kongresa ter so bile izvoljene štiri sekcije, ki to nadaljevale svoje delo vse popoldne. Tekom včerajšnjega dne so priredili nekateri udeleženci pravniškega kongresa izlet na Cetinje in v Podgorico ter so med potjo prisostvovali spominski slavnosti v Andrijevici, ki je bila za padlim heroji za osvo-bojenje Jugoslavije. Ob tej priliki je govoril bivši finančni minister dr. Milan Stojadinovič. Se'a vlade Belgrad. 7. oktobra. AA. Danes od 11 do 13.15 se je vršila seja ministrskega sveta pod predsed-ništvom dr. Milana Srskiča, predsednika ministrskega sveta. Em;granti se vrača:o Sofija. 7. oktobra. Danes sla dopolovala iz Belgrada v Sofijo bivša ministra Stambolijskega kabineta Stojanov in Alanosov. Zadolžitev našega hmeta Belgrad. 7. oktobra. 1. Kabinet kmetijskega m nistrstva je izdal danes zvečer sledečo najnovejše podatke o zadolžitvi kmeta: V dravski lin. novini znašajo dolgovi 55.031 dolžnikov II 18.f,fll.!ll8 Din Ifi par. \ savski banovini 1 13.834 dolžnikov 1072,880.817.70 Din. v vrbaski banovini 75.934 dolžnikov 290,378.431.50 Din, v primorski banovini 50.529 dolžnikov 692,178.679.67 Din, v driu-ki banovini 89.304 dolžnikov 608,587.741.37 Din. v zelskl banovini 51.920 dolžnikov 451,899.801.87 Din. v donavski banovini 83.689 dolžnikov 1588,958.595.68 Din, v moravski banovini 57.666 dolžnikov 3)3 milijonov 438 518.10 Din, v vardarski banovini 32.514 dolžnikov 206,192.890 Din, v področju mesta Belgrada 49 dolžnikov 5,307.029 Din. Železniška konferenca Belgrad. 7. okt. I. Na veliko mednarodno žo-leaniško konferenco v Bruslju, ki bo med drugim razpravljala o dostavi direktnih osebnih vozov v mednarodnem osebnem prometu, sla danes odpotovala pomočnik glavnega ravnatelja jugoslovanskih državnih železnic ing. Jojič in referent prometnega ministrstva dr. Bončina. Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: večinoma jasno in zelo visoka temperatura. Južne Alpe; večinoma precej jasno z višjo temperaturo, potem pa se bo vreme zopet poslabšalo. Borba za rešitev Amerike farmerji se dvigajo — Revolucionarno razpoloženje — Kako se skuša Hoover držati Nevvvork, 7. oktobra. Volilni boj za predsedniško mesto I SA st- bliža svojemu koncu. Topot bodo odločili farmerji, ali lx> ostal predsednik velike republike Hoover ali pa bo zasedel njegovo mesto v Beli hiši Roosevelt. Zakaj \ ospredju javnega življenja Amerike je danes kakor tudi po vseh drugih agrarnih državah sveta silni padec cen agrarnih produktov, radi česar kmetski stan, ki je itak čez mero zadolžen, ne more več dihati. Značilno je. da so v Ameriki, kjer komunistične teorije kljub veliki bedi prolotaiijuta in ogromnemu Številu brezposelnih še danes ne morejo dobiti tal, prevratne ideji' našle sedaj odziva med farmerji. tako dn se govori /e o bližajoči se kniet.ski revoluciji, čeprav je ta strah mogoče pretiran. Farmerji orgnnizujejo zueafcrat bojkotiranje trgov, seveda pa bi pomenil ta korak dvorezen meč. ki bi gospodarsko krizo le povečal. V najnovejšem času agitirujo agrarni ekstremisti /a velike pohode \ \Vushinglon |M> primeru onih, ki so jih bili vpri/orili poleti veterani in katere je Hoover dal razgrniti s pondreki in plini /a »olzenje pa s sabljami. Najbolj obupani in ogorčeni so farmerji v /ipudnili državah, v tako-zvanein Westu. Roosevell pridobiva zase I armerje "fja je napotil sedaj svoje korake predsednik lloover, ki -e jc podal na volilni shod v Des Moines v državi Jovva, kjer je agitacija proti Hooverjcvi republikanski stranki najmočnejša. To državo si je prav posebno izbral protikandidat demokratske stranke Roosev elt, ki je imel dva dni pred prihodom Hoovcrja shod v Siou\u, kateremu j«- prisostvovalo nad 50.000 farmerjev. Roo>evelt trdi na svoji agitaciji, da jc resničen vzrok katastrofe ameriškega gospodarstva, ki je potegnila /a seboj ve« svet, visokocaiinska tarifna politiku Hoovcrja. Junija leta Ioki, ko je bila izglasovana carinska postava Hawley-Ninoot. jo ameriški izvoz znašal okoli Kio milijonov dolarjev, junija I. t*>M pa je i/vo/ I padel na I JO milijonov. Če demokratska stranka pride na vlado, bo revidirala tarifno |>olitiko in /lii/ala carine, kajti le v tem slučaju morejo evropske države odplačevati svoje vojne dolgove Ameriki, ako jim je omogočen izvoz industrijskih produktov, s katerimi morejo odplačati svoje obveznosti i/ svetovne vojne. To je edina pot »lo zopotne prosperitete Združenih držav — trdi Roosovelt in vsi stvarni razlogi ovorijo za to, da je njegova teza pravilna. Hoover vztraja pri visokih carinah lloover je v svojem govoru v Des Moinesu skušal pobiti program svojega nasprotnika, lloover je bil slabo sprejet, kajti farmerji so priredili demonstracijo jm> ulicah, po katerih jc korakal sprcvo ozdravila paraliza trgovine / agrarnimi proizvodi. kar sc pu tiče zaščitnih carin, jc lloover izjavil, da je to temelj sigurnosti ameriškega /emljedejstva. Ameriško domačo produkcijo jo treba zaščititi proti poplavi importn i/ inozemstva. »Juz sem,« jc izjavil lloover, proti črtu-?.ju vojnih dolgov, ki nam jih je dolžna Evropa. sem pa tudi proti nameram svojih nasprotnikov. da bi se carinski tarifi znižali, pač pa sem za to, da se vsote, ki jih Ikidio dobivali iz Evrope tekom enega celega letu, porabijo i a podporo ameriškega kmetijstva in za |>ospo-šitev izvoza ameriških kmetijskih produktov na inozemske trge. Ki so nam odprti.< lloover je tudi obljubil. prvim oktobrom, lorrj nazaj posegajočo močjo. Na tu način bi prišlo v pošlev iu odpust z dno I. oktobra okroglo lil HM 1 državnih uradnikov. l«to število bo polagoma roducirano tekom nicscccv novembra in decembra. Komisija sc je držala strogo navodil zvčrnega kanclerja ter je vzela v strogi študij dobo sliiibenih let ter družinsko stanje vsakega rcdueiranega uradnika. Senzacija: Amerika je bila januarja 1932 na robu propada Ni verjetno, da bi bil lloover s temi izvajanji in obljubami potolažil farmerje, ki dobro vedo, da zaščitne carine napram Evropi, ki v Ameriko ne izvaža nobenih poljedelskih produktov, absolutno nič no pomagajo ameriškemu poljedelstvu, ampak najiolnjujejo izključilo žepe nekaterih industrijskih koncernov, ki jih lloover podpira. Največji učinek I looverjevega govora je bila senzacija, povzročena jk> njegovem odkritju, da so so nahajale Združene države začetkom letošnjega letu na robu propada, iz katerega jih je seveda rešil Hoover. Povedal je namreč, da jo tedaj nastopila prava finančna in gospodarska panika, ker USA januarja l')3:> lic bi mogla niti pet dni več ostati pri zlati pariteti, ker se je zače ogromen odtok tujih kapitnlov in zlata i/ Amerike, na drugi strani pa se je začela notranja težav l izacija, ker so ljudje dvigali svoj denar ili ga spravljali doma. Zasluga republičanske stranke je, da se je vsled pametnih odredb vlade zaupanje vrnilo. 235 milijonov zlatih dolarjev sc je zopet vrnilo iz inozemstva. dd t milijarde in pol od zasebnikov te/a v rini n i h dolarjev pa se je vrnilo v banke 2550 milijonov. Pozneje se je zopet začel odtok zlatu v Evropo, katerega pa jo vlada ustavila začetkom poletja. Od tedaj se /lata rezerva federalne banke zopet neprestano veča, tako da znaša danes okrog 4 milijarde 1*5 milijonov dolarjev. Hoover jo na podlagi tega skušal svojim poslušalcem dokazati, dn se jc začelo žc iz-iKiljšanjc, da se zopet začenjajo posli in da se cene počasi dvigajo, \ obče se more v karakteristiko sedanjega političnega položaja v I SA reči, da sc vrši velika borba med farmerji uti eni, in med pristaši indiistrijalizacije in tiiko/vane prosperitete, sloneče na industriji, nu drugi strani. Demokratska stranka pod Kooseveltom se je |k>-stuvilu na stran farmerjev in bo bržčas s tcin orožjem v roki Hoovorja porazila. Ako bo pa mogla ona ros premagati kri/o in ako bo \ resnici mogla izvajati program, katerega obljublja. to je pu še veliko vprašanje: Pošfni promet z Avstrijo Iti krmi, 7. oktobra. Prepoved sprejemanja pošiljk, obremenjenih s povzetjem za Avstrijo, ki jo jc objavil : Prometni vestnik v št. 44 leta 1931, ostane s sklepom avstrijske vlade v veljavi tudi šo po 30. soptembru t. 1., in s|cer na podlagi omejitev, izdanih v zvezi s členom 5, odstuvek o b mednarodne blagovne konvencije in čl. 03, točka 2 avstrijske žeiezuiške prometne uredbe. Romha.v, 7. oktobra. AA. Muslimanski voditelji bodo imeli prihodnji leden konferenco o pogajanjih z voditelji Indov o občinskih vprašanjih. Labouristi v Angliji vstajajo Značilne resolucije letnega kongresa — Malo državnega socializma, malo komunizma London. 5. oktobra. Danes je bil otvorjen letni kongres angleške delavske stranke pod predsedstvom Arthurja llen-dersona. Letošnji kongres je zelo velike važnosti, ker je sklcian prvič po lanskih poraznih volitvah, ki so dovedle do cepitve v delavskih vrstHh in do izključitve uglednih starih veteranov delavskega pokreta, kakor sta bila Mac Donald in lord Snovv-den. V svojem nastopnem govoru je Henderson tudi odkritosrčno priznal lanski poraz ter ugotovil brez prikrivanja, da je danes delavska stranka skrajno oslabljena in da bo treba zopet dolgoletnega trudapolnega dela, da se izpolnijo vrzeli, ki so nastale radi lanskega poloma. Svetoval je stranki. naj si n(- da vzeti niti poguma niti onega poleta. ki jo je tekom zadnjih 30 let vodil od zmage do zmage, toda za to bo treba najprej organizirati stranko samo in ji dati novih, času primernih pro-grainatičnih ciljev. Nato je predložil kongresu poglavitne točke svojega programa, ki se odlikuje, kakor vsi angleški strankarski programi, po svoji realnosti in po popolnem umevanju dnevnih potreb angleškega volilca. Politični del programu se da spraviti v sledeče točke: 1. I)a se onemogoči zopetna finančna kriza, naj sc dajo vladi izredne nadzorovalne pravice nad vsemi bankami, nad inozemskimi devizami, narl vsakim povečanjem kapitala, nad vsakimi posojili in nad borzno špekulacijo. 2. Zbornica lordov naj se odstrani, ako bi to bilo potrpbno. St. Vsa agrarna zemljišča, vsi rudniki in vsa industrijska podjetja naj sc nacionalizirajo. 4. Angleška narodna banka in še 5 velikih bank naj se socializirajo ter naj se postavijo pod vodstvo posebnega, upravnega odbora, ki ga bo imenoval parlament in ki bo nadzoroval tudi investicije angleškega denarja v domača in tuja. podjetja. 5. Država naj vzame v roko vprašanje zdravili družinskih stanovanj. Prenasičoni deli mesta naj sc izpraznijo, vprašanje najemnin naj se reši potom državne kontrole. Nadalje naj sc koordinirajo vsa prometna sredstva in naj so pospeši elektrifikacija države. Celokupna mefaliirgična, premogovna in tekstilna industrija naj sc reorganizirajo. ti. Brisanje vseli vojnih dolgov in reparacij, z,nižanje vseli notranjih dolgov in reforma nasled-4 ve noga prava, v kolikor so tiče velikih imetij. 7. Pod okriljem države naj se ustanovijo posebne trgovske družbe, ki bodo imele posebno nalogo, da kontrolirajo trgovino in skrbno čuvajo nad giiiaojeiii cen. i Tz navedenega sc da sklepali, da se v politič- nem pogledu angleški travajizem vedno bolj približuje radikalnemu državnemu socializmu z močnimi komunističnimi injekcijami, katerih dosedaj ni poznal. S tem je na eni si rani ustregel radikalnejšim pokretnšem v stranki, na drugi strani pa tudi dal zagotovila miroljubnemu meščanskemu Angležu, da bo nemoteno smel uživali svoje udobnosti j>od dobrohotno kontrolo države in ljudskega zastopstva.,Navedeni politični program je bil v angleški javnosti, v kolikor se sme soditi po prvih vtisih in odmevih v dnevnem tisku, sprejet še dosti dobrohotno. Morda tudi radi tega, ker je konservativni del Anglije danes mnenja, da je lisii čas, ko bodo travajistl mogli uveljaviti svoje zahteve, pomaknjen za enkrat v daljno bodočno.-t. Starši! Prvi redni občni zbor društva »ŠOLA IN DOM« bo jutri, v nedeljo ob 10 dopoldne v dvorani Delavsko zbornice v Ljubljani (Miklošičeva cesta). Na občnem zboru boste imeli priliko povedati svoje želje iu pritožbe! Osebne vesti Belgrad, 7. oklobra. I. S kraljevim ukazom so na predlog vojnega ministra postavljeni: za ipoveljuiku 2. bataljona 6. pehotnega jiolkii kralja Vlcksundru I. pehotni podpolkovnik Miroslav Petelin, za poveljniku bataljona 48. pešpolka pehotni major Mario Zlobec, za vršilca dolžnosti poveljnika ladjo Orao« kapetan kor-vete Vladko Naglič, «cu vršilca dolžnosti šefa gradbenega urada pomorskega arzena la inžen-jerski podpolkov nik \ iljein llolnuui. Vpokojeni so: topniški poročnik R. Polu k, poročnik korve-te Franc Vreš. topniški kapetan I. razreda Pavel Zobec, topniški podporočnik Viktor l.avš, pehotni poročnik Martin Rebolj, letalski poročnik Jožef Birčič. intendantski poročnik Miroslav Franci in nižji vojni uradnik Franjo llolc. Dolžnosti poveljniku ladjo »Sitnice« je razrešen kapetan korvete Vladko Naglic, dolžnosti poveljniku ladje Oruo« pu V. Pire, kapetan korvete. Premeščeni so: na službo k štabu bataljonu 33. pešipolku pehotni poročnik Suvet Karel, za vodnika 4. pešpolka Štefana Neniunje Vladimir Formati, za vršilca dolžnosti kontrolorju poveljstvu 4. armad ne oblasti nižji vojni uradnik Dragotin Fev.šek. za vršilca dolžnosti intendantn poveljstva dravske divizijske oblasti nižji vojni uradnik Lov ro Vodušek, za blagajnika konjiške šole intendantski poročnik Aleksander Crevur, za knjigovodjo intendanture poveljstva 5. armadne oblasti nižji vojni uradnik Edvard Kedelj, za vršilca dolžnosti blagajnika timoške stalne vojaške bolnišnice nižji vojni uradnik Josip Hojok, za upravnika skladišču mariborske gurnizijske uprave vojni uradnik Ignac Kozel, za adjiitanta inženjerske podčastniške šole kralja Petra Velikega Osvoboditelja iuženjerski poročnik Franc Košnjek. na službo v vojaško podkovsko šolo poročnik II. razreda Dragotin Rot, za zdravnika 5J. pešpolka in 1110-starske garnizije je postavljen sunitetni poročnik dr. Danilo Brezigur. Drobne vesti Belgrad, 7 .okt. 1. Za pristava S. polož. skupine za okraj Konjič je postavljen dr. Maks Kaziuec, za veterinarskega pristava v Banatskih Kariovcih pa dr. Anton Lampret. Belgrad, 7. okt. 1. Jutri ob 10 dojioldne bo seja ožjega odbora Glavne zadružne zveze, ki bo razpravljala o načrtu Centralne zadružne banke. (J tem načrtu so se predstavniki zadružništvu že sj>o-razumeli s kmetijskim ministrstvom. Berlin, 7. oktobru. AA. Prvi del prekopa Ren-Main-Donavn, ki bo vezal Nemčijo z ostalo centralno Evropo, je končan. Drugi del prekopa bo imel 13 zatvornic in 1 pristanišče. Snrabnja. 7. oktobra. A A. Na Ceylon je prispel eden izmed največjih producentov čaja v nizozemski Indiji. Cevlon, angleška Indija in nizozemska Indija, kt spadajo med največjo producente čaja, naj bi omejile Za neko dobo izvoz čaja. Marseille. 7. oktobra. AA. Ker se lastniki par« nika »Angkor« niso mogli zediniti z mornarji, so le-ti stopili v stavko. Varšava, 7. oktobra tg. Poljska narodna banka je prejela za financiranje letošnje letine poseben francoski kratkoročni kredit v znesku 15 milijonov, zlotov. Hitler prorokuje poraz Papena Od volilne borbe zavisi usoda Nemčije Horlin, 7. oktobra, ž. Do sedaj je volivna borba šo vedno precej mrtva. Aktivno so nastopili samo nemški nacionalisti, ki kakor kaže edini razpolagajo z večjimi denarnimi sredstvi. Njihova glavna želja je: Vzpostavitev nemškega cesarstva. Narodni socialisti so ostali pri svoji stari taktiki, t. j. da se še vedno smatrajo kot zmagovalci. Zlasti Hitler je zelo bahav v svojih govorih, pri tem pa pozablja, da ga je 13. avgusta nemški državni predsednik Himicnhiirg vrgel iz svoje pisarne. Hitler je rekel, da obstojata samo še dve možnosti: ali du se izroči vsa oblast narodnim socialistom, ali pu da bo morala vlada podleei sili na-rodno-socialističnega pokreta. Monakovo, 7. oktobra. AA. . Nacijonalnosocija-listična stranka se bo (». novembra tako borila, kakor da bi bila usoda Nemčije odvisna od te borbe, jo izjavil Hitler šefom propagadne službe nacijo« nalnosocijalistične stranke, ki so se zbrali v Mona« kovem, da dobe od Hitlerja direktive za volitve. Hitler je dodal, da bodo to volitve najpopolnejša obsodba politiko IPapnove vlade. Gospodarska politika sedanje vlade jc že zdaj doživela polom, prav tako pa spremljajo tudi njeno zunanjo politiko sami neuspehi, kar jo razumljivo, ker vlada nima za seboj živih sil naroda. Nacionalisti razbijajo Beri in, 7. oktobra. AA. Nacionalni socialisti so sneči napravili na shodu nemških nacionalistov velike izgrede. Preden so so zborovalci še prav zavedli, so mize in stoli že leteli na vse strani. Večine zborovalcev se je polaslila panika in so lakoj planili k izhodom. Mnogo ljudi je ranjenih. M Bivši razbojnik Težko naroda pade P V 9 3> zmu sodi intelektualce — „Fašizem je zadavil albanske žrtve" izdajalci so državni uradniki Pariz, 7. okt. »Ere Nouvelle« prinaša članek izpod peresa bivšega albanskega poslanca dr. Kli-sure pod naslovom Fašistični pritisk v Albaniji«. Člankar izvaja: Mi smo že imeli priložnost spoznati francosko javno mnenje o dejanskem položaju v Albaniji, ki si jo je fašizem izbral za izhodišče imporijalizma na Balkanu. Posebno tragični dogodki so sc odigrali v Albaniji pred nekaj tedni; o tem so pariški listi, zlusti »Ere Nouvelle«, že obširno pisali. Potrebno se nam zdi, da še enkrat izpregovorimo o teh dogodkih, du se čim bolj razkrije fašistična politiku v Albaniji. Na ovadbo nekega večkratnega zločinca, ki je poslal izzivalni agent, da si tako zasluži pomilostitev, so aretirali mnogo albanskih intelektualcev in okoli 50 izmed njih postavili pred izredno sodišče za zaščito drŽave, ki je vodilo proces pod predsed-ništvom nekega bivšega razbojnika. To sodišče jc obsodilo 7 obsojencev na vešala, 4 izmed njih na dosmrtno ječo, ostale pa na razne drugo kazni do 15 let. Temu preganjanju je namen odstraniti rodoljube in intelektualce, ki bi mogli voditi albanski narod in izvajali teror uad leni narodom, da bi priznal fašistično gospodstvo. Vse vesli iz najrazličnejših virov so si edine v tem, da sta italijansko poslaništvo in fašistični general Mariani vplivala preko odvisne albanske vlade na proglasitev teh obsodb. Sedanje žrtve in teror so samo nadaljevanje dolge vrste naših mu-čeniških rojakov, ki so trpeli za to, ker so sc borili proti italijanskemu gospodstvn. črne srajce, ki so že omadeževane s krvjo velikih italijanskih rodoljubov Mattcottija in Amendole, sc niso nič sramovale zadaviti z rokami svojih vazalov albanske intelektualce, da preko njihovih trupel utro pot italijanskemu imporijalizmii na Balkanu. Da čini bolje dokažemo utemeljenost teh obtožb proti fašistični Italiji pred vsem svetom, moramo naglasiti, da so aretirani Intelektualci vsi doma iz južne Albanije. Nekaj Albancev iz severa, ki so jih takisto aretirali, pa so na intervencijo italijanskega generala Marianija takoj spet izpustili. Prebivalstvo južno Albanije, ki je najbolj prizadeto po fašističnem imperijalizmti, ker je v južni Albaniji iiajrortovitnojša zemlja, ki bi jo Italijani hoteli kolonizirati, kažejo največji odpor proti italijanskemu prodiranju v Albanijo. Ta dejstva so ugotovili iudi inozeaici; o tem je pisala v celi vrsti člankov Iudi . Journal do Genevec. Pisec teh član- kov William Martin je bil pred nekaj meseci na licu mesta v Albaniji. G. Mussolini je že dostikrat naglasil krivico, ki jo je Albaniji storila mirovna konferenca. Toda 011 to dela samo zalo, ker Italija ni dobila mandata nad to državo. Fašizmu nikakor ne gro poveriti usodo iiaro-(la. ki ma je v začetku njegovega neodvisnega na* cijonalnega življenja potrebna pobuda, ker bi to pomenilo zločin proti človečanstvu. To so ie dobrt videlo v Tripolisii, na Tirolskem, v Julijski Benečiji, v poslednjem času pa posebno v Albaniji. Razsipanje milijonov, da se nastavijo v državni upravi izdajalci, uporabiti vojsko za to, da se ti ljudje obdrže na oblasti, imenovanje ministrov i vseh strani sveta, vzeti narodu vse bogastvo njegove zemlje in Vzdrževali provokaterje, ki od časa do časa odkrivajo naročene politične zarote kot povod za preganjanje rodoljubov — evo, to vam je tragična bilanca fašistične politike v Albaniji. Ko tako razkrivamo bedno stanje naše države, ki je okrvavljena in vržena ob tla po Mussolinije. vili vazalih, smnfrnitio za svojo patrijotsko in človeško dolžnost, du povemo vsemu svetu na vej glas: Težko tistemu narodu, ki pade v roke fašizmu! Pismo iz Moslarja m i - Wmm Fru Didak Buntič. M o s t a r , 4. oktobra. Na Širokem Brijegu. le tudaj, ko sem se v Ljubljani duševno pripravljal za službovanje v Hercegovini, sem prebiral tudi letno poročilo frančiškanske klasične gimnazije nu Širokem Brijegu; lo je namreč poleg mostarske realne gimnazije edina popolna gimnazija v Hercegovini, kajti gimnazija v Trebinju ima samo nižje štiri razrede. Sklenil sem, da si jo bom ogledal ob prvi priliki. Ta prilika se mi je ponudila minulo soboto dne 1. oktobra, ko sem se odpeljal z avtobusom iz Mostarja v zapadni smeri proti 24 km oddaljenemu frančiškanskemu samostanu. Pot mi ni bila povsem neznana. Moji učenci so se namreč sami pobrigali za to, da vsaj enega dela svojih razredniških dolžnosti ne bom zanemarjal, namreč dolžnosti, da vodim štirikrat na leto učence na ekskurzijo. Takoj prvi teden so me začeli izpraševati: »Kada idemo na šetnju?« Izgovor, da jih ne vem kam voditi, ni držal, češ, da sami dobro poznajo »Mostarsko Blato«, ki je kakor ustvarjeno za poldnevni izlet. Trinajst kilometrov ie oddaljeno od Mostarja, spominjalo me bo pa na Cerkniško jezero v moji ožji domovini; kajti v pozni jeseni, pozimi in v začetku spomladi ie tam 30 km- obsegajoče jezero, v juniju pa voda izgine n je jezero subo do velikih jesenskih nalivov. V tem času tam orjejo in sejejo, kose in pasejo. Ko sem bil 25. septembra z dijaki na Mostarskem Blatu, je bila koruza že požeta, trava pokošena in velike črede govedi so se pasle po obširni ravnini. Okoli in okoli »jezera« so se razvile razmeroma premožne vasi s katoliškim prebivalstvom. Škoda pokrajini tako, kakor je bilo lokalnim mogotcem po volji. Ti so namreč lahko tolikokrat zažgali cerkev in duhovnikovo bivališče, da je morala služba božja in cerkvena občina vsaj na zunaj prenehati.. Tako je prišlo, da so vso Hercegovino oskrbovali v dušnopastirskem oziru frančiškani iz Bosne. Po rodu so bili ti frančiškani iz. Hercegovine, šolali so se pa in se zbirali v obmejnem bosanskem samostanu (ime sem pozabil). Preoblečeni kakor kmetje so potovali od sela do sela in obiskovali vernike, organizirane v šest velikih župnij, jih krščevali, spovedovali, poročali, sploh vršili svojo dolžnost tako, kakor misijonarji po poganskih deželah. Frančiškani so lažje vzdržali turško nasilje nego svetni duhovniki, kajti vsako škodo, po vzročeno po Turkih, je red popravil z združenimi močmi, dočim svetni duhovniki niso imeli tega močnega ozadja. Celih 250 let ni bilo v vsej Hercegovini nobene katoliške cerkve in nobenega stanovanja za duhovnika, pa so vendar oskrbovali frančiškani svoje »župnije«, neprestano v nevarnosti pred Turki, in so s tem opravili delo, ki res v nobenem oziru ne zaostaja za delom misijonarjev in ki ga danes tudi z našega državnega stališča ne moremo dovolj naglasiti. Leta 1846 pa so ustanovili frančiškani prvi samostan v Hercegovini. Razmere v Turčiji so se bile nekoliko poboljšale za kristjane, pa je dospela Koder je pa zemlja občinska last. tam na eni strani nikdo drevja ne zasaja in goji, na drugi strani pa živina in drobnica vse zelenje uniči. Svet tik pred cerkvijo je last frančiškanov, na desni strani pa meji nanj občinski svet. Razlika med obema je pa kakor dan in noč. Pa so mi kazali frančiškani pobočja sosednjih hribov in gora, kjer si lahko videl na vsaki parceli, ali je v zasebni ali v občinski lasti. Zasebna last je bila zelena, občinska pa rjavosiva. Ne bomo se tukaj spuščali v razmotrivanje o vprašanju, ali je umestnejša zasebna last od skupne lasti. Na to vprašanje ni mogoče enako odgovoriti glede vseh predmetov; tudi ni to, kar je v določenih razmerah koristno, primerno za vse kraje. Nesporno je to, da je tudi zasebna last lahko vir sreče in blagostanja ne samo za posameznika, ampak tudi za celoto. Frančiškani so mi označili za veliko škodo, da Avstrija po okupaciji ni razdelila občinskega sveta med posamezne posestnike; kajti sedaj občinski svet ni za nikogar skoraj nič vreden. Za razvoj Širokega Brijega si je pridobil neminljivih zaslug bivši član belgrajskega parlamenta fra Didak Buntič (1871—1922), ki je bil skozi 24 let profesor, oziroma ravnatelj te gimnazije in nato provincial. Pollejte samo njegovo rojstno hišo, pa vam bo iz slike kar kričala revščina Hercegovine.Rojstne hiše naših velikih mož so proti njej kar hiše bogatinov. Gimnazijo je dovršil na Širokem Brijegu za profesorja klasične filologije se je pa usposobil v Innsbrucku. Nato je posvetil vse moči svoji siromašni domovini. Videl je, da je največje orožje proti siromaštvu izobrazba, pa je naučil v celoti kakih 13.000 ljudi v starosti od 15 do 60 let branja. Spoznal je, da bi Hercegovini lahko donašalo obilno koristi sadno drevje, pa je naročil iz državnih drevesnic drevesca, jih razdeljeval po selih in cepljeval divjake. Povsod je delal na to, da bi se ustanovila osnovna šola. Da bi dvignil redovno gimnazijo na kar mogoče visoko stopinjo, je poslal 32 klerikov na razne Evropske univerze (v Avstrijo, Švico in Francijo), da so se tam usposobili za profesorje. Danes slovi gimnazija »Hetiodont a ie najpopolnejša pasta za zobe! Napravi zobt snežno-bele in osvežuje usta. Cena Din 5' po tubi. na Širokem Brijegu po izvrstnih strokovnjakih in celo rodbine iz Mostarja pošiljajo tja svo,e sinove. Med vojno je spravil nad 10.C03 siromašnih otrok iz Hercegovine na Hrvatsko in jih tako rešil hiranja, mnoge tudi smrti. Slovenski in hrvatski državni poslanci so ga dobro poznali, ker se je toliko trudil, da bi dosegel ugodnejše cene za glavni pridelek Hercegovine; za tobak. Lastnoročno je pomagal pri gradbi cerkve na Širokem Brijegu, dijaki so mu pa donašali gradivo. (Lanske počitnice sem tudi spoznal na Koroškem slovenskega župnika, doktoria bogoslovnih ved, ki je dva meseca opravljal vsa težaška dela pri razširjenju župne cerkve; ko so ljudie videli, kako sc je za potrebno stvar zavzel župnik sam. so sc tudi sami nehali obotavljati in so prijeli za delo.) Sredi dela za gmotni in duševni napredek svojega ljudstva ga je ugrabila srčna kap v njegovem rojstnem kraju v Čitluk u. Prosim, oglejte si »župnUče« v Čitluku in tamošnjo cerkev«, pa boste tem jasneje videli, kako potrebna je Hercegovina ljudi Bunti čevega kova. Odhajal sem s Širokega Brijega, kjer so me sprejeli z vso prisrčnostjo, kakor od velikih duhovnih vaj. Tu je pridigal vsak kamen o resničnem — narodnem delu. Letos so se spominjali Hrvatje desetletnice Buntičeve smrti, Slovencem je pa v mislih žalostni oktober leta 1917, Buntič in Krek sta hodila po isti poti; izgorela sta v liubezni do trpečega ljudstva, ko jima je bilo dobrih petdeset let, oba sta umrla za isto boleznijo: za srčno kapjo. Naj boro te vrstice skromen prispevek za petnajsto obletnico Krekove smrti! |Van Dolcnec. Smučarska koča TK Skale na Rožci Rojstna hiša fra Didaka Bnntica. je samo. da le vasi niso proste malarije, kar je razumljivo zaradi močvirja, ki povsem nikdar ne izgine in tako nudi ugodno bivališče za komarje. Hercegovino deli reka Neretva v dva dela. V za-padnem delu so prebivalci po veri izključno katoliki kakor v sosednji Dalmaciji, v vzhodnem delu pa prevladujejo pravoslavni kakor v sosednji Črni gori. Po mestih in večjih krajih je precej muslimanov. Število katoličanov znaša kakih 135.000, pravoslavnih 90.000 in muslimanov fcO.COO. Katoličani so — kakor tudi velika večina ostalega prebivalstva — zelo siromašni; imajo 57 župnij, a bržkone niti polovica župnij nima svoje župne cerkve, ampak služba božja se vrši na prostem in samo za oltar je zgrajena mala kapelica, da duhovnik med sv. mašo ni izpostavljen vsem vremenskim ne-prilikam. Štiri petine teh župnij upravljajo frančiškani, eno petino pa svetni duhovniki. Da imajo frančiškani v Hercegovini — kakor tudi v Bosni — tako velik pomen, to je globoko utemeljeno v zgodovini teh mučeniških pokrajin. Danes lahko rečemo, da so katoličanstvo v teh pokrajinah ohranili samo frančiškani. Ta red je bil po Hercegovini zelo razširjen, ko so prišli v deželo Turki. Turki so frančiškane z Hercegovini vsaj navidezno popolnoma iztrebili, ločim so se v Bosni frančiškani lažje držali. Zakon sultanov je bil sicer glede frančiškanov isti v 3osni kakor v Hercegovini, da jim je namreč bivanje dovoljeno, a izvajal se je ta zakon v vsaki Župnišče v Čitluku, kjer je umrl fra limitij, in »iupna rerkevc. četa frančiškanov v pokrajino, kjer je nekako središče katoliškega prebivalstva Hercegovine. Še danes kažejo pred cerkvijo na Širokem Brijegu stoleten hrast, pod katerim so se baje novodošli redovniki posvetovali, kje bi ustanovili, oziroma obnovili svoj prvi samostan. Lepa lega na vzvišenem prostoru z obširnim razgledom po bližnji in dalini okolici jih je nagnila, da so se ustalili kar na Širokem Brijegu. Naj je povest o tem posvetovanju zgodovinsko utemeljena ali ne, vsekakor gojijo ta hrast še danes kot zgodovinsko drevo in ko so prostor na višini, kjer stoji danes cerkev s samostanom in gimnazijo, zravnavali, tako da je danes okoli cerkve velik raven prostor, zasajen z orehi, niso posekali hrasta, tudi mu niso odvzeli prsti iznad korenin, ampak so pustili prostor, ki ga senčijo hrastove veje, nedotaknjen. Tako stoji hrast še danes na vzvišenem prostoru, obzidanem s kamenjem, in priča o času, ko je padlo na kamenila tla hercegovinska seme kulture ter se kljub neugodnim razmeram ohranilo in razraslo v mogočno drevo, V čigar senci se danes hladijo vsi katoličani teh pokrajin. Čez dobrih 10 let so ustanovili leta 1867 frančiškani na Širokem Brijegu osnovno šolo, ki je bila prva šola sploh v Hercegovini. Še danes stoji tista zgradba in napis na njej ti pove, da stojiš tukaj na zgodovinskih tleh. Pozneje so frančiškani osnovni šoli dodali še gimnazijo, namenjeno vzgoji redovnega naraščaja. Že pred svetovno vojno so sprejemali vanjo tudi dijake, ki so se pripravljali za svetne poklice, in leta 1918 so imeli prvikrat maturo. Takrat so morali dijaki delati maturo pred komisijo, sestavljeno iz profesorjev na državni gimnaziji, enako tudi še nekaj let pozneje; nadaljnji razvoj jim je dovolil maturo pred komisijo, sestavljeno deloma iz redovnih in deloma iz državnih profesorjev, dokler niso dosegli pravice javnosti v istem obsegu, kakor jo ima pri nas n. pr. zavod sv Stanislava v Št. Vidu. Matura se vrši pod predsedstvom ministrskega odposlanca. Letos je bil prvikrat ministrski odposlanec Slovenec, in sicer prosvetni inšpektor v pok. g. dr. Stanko Bevk, ki je ostal prebivalcem Širokega Brijega v prav lepem spominu po svoj: objektivnosti in ljubeznivi družabnosti. Danes ima gimnazija na Širokem Brijegu 259 učencev, od katerih je kake tri petine Hercegov-cev, dve petini pa iz Dalmacije, Bosne in Slavonije. Če pogledaš našo sliko, vidiš ob cesti, ki drži na višavo, najprej večje poslopje; to je dijaški konvikt za dijake, ki ne nameravajo vstopiti v red. (Gimnazijo pa obisku ejo tudi taki dijaki, ki stanujejo doma pri starših.) Četrto poslopje od konvrkta v smeri proti cerkvi je osnovna šola iz leta 1867. Za cerkvijo je novo gimnazijsko poslopje, dograjeno leta 1926. Iz drevja na desni strani cerkve se nekoliko vidi frančiškanski samostan. Drevje okoli cerkve! Drevje tudi pod cerkvijo! Hercegovinski Kras bi se torej dal pogozditi! Zakaj pa ni gozda pod cesto, ki drži do konvikta? Frančiškani so mi povedali razlog; gozd je v Hercegovini samo lam, kjer jc zemlja v zasebni lasti. Med ljubitelji belega športa je liožca s Petelinom in Babo dobro znana. V začetku razvoja našega zimskega športa so Skalaši prvi spoznali njeno idealno lego s krasnimi smučarskimi tereni, ki nudijo športniku najlepšo priliko, da se izvežba v vseh panogah smučarske tehnike. Tu so trenirali in tekmovali v alpski tehniki naši najboljši, naši prvaki smučarstvu. Le nekaj je manjkalo tem mladini navdušenim, za solncem in zdravjem hrepenečiin fantom. Imeli niso kam položiti svojih prijetno utrujenih in premrzlih udov. da bi jih ogreli ter izpočili za julrišen krasen dan. lioira ima tudi mnogo obiskovalcev spomladi in poleli zaradi svojega krasnega razgleda doli ilo Ljubljane. Julijske Alpe ti -pridejo- lako blizu, da se ti zdi. da bi jih mogel z roko doseči. Rožen se odlikuje s svojo divno planinsko floro (saj od tod ima ime). Tu uspevajo največje in najlepše narcise, murki, planinke itd. ?.e lansko zimo je jeseniška Skala dobila od gospodarskega srenjskega odbora v najem kuhinjo pastirske koče, ki jo je preuredila v smučarsko zavetišče. Seveda se je takoj pokazalo, da je to za liožco pretesno, premalo. Vrli in delavni Skalaši niso mirovali. Napravili so korak naprej. Poleg pastirske koče stoječe svlsli so adaptirali v lepo urejeno kočo, ki bo nudila vse udobnosti tudi najbolj razvajenim športnikom. V smučarskih rokah Skalašev so zapele sekire in žage in zamajali so se vrhovi stoletnih vitkih smrek. Sumi so naklali deščice za obijanje st<»n. doli od Sv. Križa so nosili deske, ki so jih dobili od gospoda Čuferja v zameno z.u posekane smreke. Tovariš Andrej Čufer ml. je s svojimi pomagači pričaral iz starih svisli čisto novo in prijazno smučarsko kočo. ki sloji 1352 m visoko v Karavankah. Koča je zelo dobro opremljena, notranjost in zunanjost ti nudila ono domačnost in prikupljivost. da namah spoznaš delo iz ljubezni in navdušenju. Kuhinja. kjer so tudi skupna ležišča, ostane še nadalje v pastirski koči. tako da je nova koča samo prenočišče. ki razpolaga z 32 ležišči. Marsikateri Skalaš je žrtvoval ves prosti čas, vse proste nedelje, celo vse poletje za svoj dom na Rože i. Kako so ga mikale stene očaka Triglava, toda on je ostal pri lopati in krampu na Rožci. Popra-viti je bilo treba poli in nedaleč od koče, kjer je vožnja pozimi nekoliko nevarna, so napravili po strmi hriba novo široko pot. po kateri bo vozil lahko vsak začetnik. Mnogo težkih skal je bilo treba iz-ruvati in prevrniti. Skalaši hočejo, da postane Rožca pristopna vsakemu tudi neizvežbanemu smučarju. Pota so na novo markirana čez Zamlako, Konjarjev front . zlasti vožnja nizdol čez plav-ki rovi ali na Hruško planino ali pa na Dovje zelo lepa in lahka. Prednost skaluške smučarske koče ki bo oskrbovana tudi poleti, je v tem, da bodo prenočišča in brana zelo poceni, ker klub ne bo iskal bogvekak-šnili dobičkov. Ugodna je tudi za smučarje, ki se pripeljejo z vlaki, ker so z Jesenic v dveh urah na Rožci. Svečano otvoritev in blagoslovitev koče bo v nedeljo !). oktobra ob 11 dopoldne. V slučaju slabega vremena se vrši otvoritev prihodnjo nedeljo ob istem času. Turistovski vlak bo še vedno vozil. Turisti in planinci, udeležite svečanosti. polnem številu te Roparski napad sredi Kran$a imamsm« .........ofeu. i ' , ii „ j.! , 'j , (,i ..... ■ ' ■ : j ' j ' i |i :: :; : v;;:. : / |i !:![!' .; T Kranj, 7. oktobra. Kranj ni več varno mesto. S svojo okolico vred si je pretekli in tekoči teden pridobil sloves, ki mu ni v čast. Po senzacionalnem ugrabljenju v šen-čurskih gozdovih so se razburljivi dogodki odvijali z naglico in napetostjo kakor na filmskem platnu. V Slražišču so bile pretekli teden odkrite velike tatvine, v noči na nedeljo je bilo vlomljeno in pokradeno usnje pri čevljarskem mojstru Andreju Černilcu, v nedeljo ponoči sla dva roparja v družbi dveh deklet napadla v Goricah sredi ceste L. Z. iz Kranja in mu vzela kolo, snoči Je bil sredi Kranja izvršen roparski napad. Kakor običajno vsak večer je tudi v četrtek ga. Kerčeva, ki ima trafiko nasproti hotela -Stara pošta« ob osmih potegnila čez vrata roleto, nato pa ostala v trafiki do okrog desetih. Delala je račune in pisala. Okrog desetih jo trafiko zaklenila ter odšla na sprehod proti gimnaziji. Ta sprehod jc bil običajen. Prišla .je do konac trotoarja ob gimnaziji ter se nato vrnila. Že je prišla do sredine gimnazijskega poslopja do vrat, ko je naravnost proti nji prikorakal neznanec. Čas je bil pozen, v neposredni bližini ni bilo ljudi, kraj radi oddaljenosti svetilk nekoliko teman, zato jo ga. Kerčeva instinktivno Se bolj stisnila ročno torbico pod pazduho. Neznanec je nameril korake naravnost proti njej. V Irenutku srečanja jc z vso silo zgrabil za torbico. Gospa je torbico zelo krepko stisnila, da je ropar ni mogel takoj izmakniti izpod pazduhe. Zato sta se z gospo borila za torbico. V tem pa je gospa padla in ne ve, ali ji je ropar spodnesel nogo ali ji je spodrsnilo. ter zavpila. Pri padcu pa ni mogla več toliko paziti na torbico in rojiarju so je posrečilo, da jo je iztrgal in zbežal. Stekel je po cesti navzgor in ko je srečal skupino izprehajalcev. je dejal, da ga boli roka in da je bil nanjo udarjen. V tem je gospa že vstala, na cesti jo nastalo vznemirjenje in izined došle skupine pevcev, ki so se vračali od vaje, so nekateri hitro sprevideli, da nekaj ni v redu, ler skočili za roparjem. Videli so še, kako je izginil v stari drevored, nihče ga pa ni zasledoval. Pripovedujejo, da je bil ropar star nad '20 let, bolj majhne in čokate postave. Gospa Kerčeva ga ni poznala. Gospa Kerčeva je imela v večji ročni torbici tri manjše torbice, in sicer eno listnico za bankovce, fino damsko denarnico in denarnico za drobiž, v kateri je bilo 550 Din srebrnega denarja. Skupno pa je bilo v vseh denarnicah okrog 1400 Din. Gospa prav nikdar ni imela v torbici denarja, ko je hodila na sprehod, izjemoma je bilo lo sinoči, ko je imela pripravljen denar za razna izplačila. Predrzni ropar je prav dobro vedel za vse njeno večerno vedenje, kdaj zapira trgovino, kdaj in kam odhaja na sprehod, zato je izkoristil svoja opazovanja in rop se mu je posrečil. Pravijo, da so ga videli ob pol 10 zvečer pred »Staro pošto«, ko je oprezoval. Dejanje je storil ali kak domačin ali tujec, ki je vse okoliščine temeljito poznal. Pravega sledu za roparjem zaenkrat ni. Koparski napad na ; gospo Kerčevo sredi Kranja pa kaže, da so prišli 1 časi. ko bo treba poostrili pazljivost in skrb za ; imetje ter življenje. Gospa Kerčeva, ki se je pri padcu nekoliko , potolkla po kolenih, je še danes vsa prestrašena, razburjena in pod vtisom nepričakovanega dogodka. Dekle utopil v dnu morja Frančiškanska jcimnnziiu na Širokem Brijegn livar, 4. oktobra. Mladi Marko iz Vrbovske na Hvaru je imel ljubavno razmerje z 22 letno Maro Beretič. Med tem j časom je on začel razmerje zopet z. drugo, in hotel prvo pustili. V petek 30. septembra se odpravi Mara zvečer ob 8 iz vasi h kapelici sv. Petra, Češ, da jo kliče Marko na pogovor. Ona je bila z ene strani vsa vesela, češ, da jo menda kliče Marko, da bodo zapisali oklice; a z druge strani je bila zopet žalostna, I češ: »Saj me je klical že tri večere, pa me je vedno j prevaral, da ni prišel, pa me bo še nocoj prevaral. Ali to pot je ni prevaral. Ker Mare ni bilo od nikoder več domov, so jo povsod iskali cele tri dni. ' A Markola, njegovo novo izvoljenko in še dva druga j fanla so zaprli, ker so takoj sumili, dn so Maro I ubili, In res so jo danes (4. oktobra) s pomočjo morskega potapljača, katerega so v ta namen na- | ročili iz Splita, izvlekli kakih 10 morskih vozlov od brega iz morske globočine. Imela je za vratom verigo, privezano tia velik kamen in obešeno na mesarsko kljuko, katera je služila za sidro. Sedaj je brez vsakega dvoma, da jo je vrgel Marko v morje, ker je bila odpeljana na čolnu daleč ven, a čoln ne bi sam prišel nazaj in se privezal, če bi bila -kočila sama v morje. A na njegovo novo izvoljenko gre pa sum. da je sodelovala pri umoru, ker ima crnavke na rokah. Zdravnica jo je pregledala in konslatirala podkožne rane. Marko je Človek brez vere. Izražal se je, da ni Boga in Matere božje itd. Ubogi starši rajnke so hudo nesrečni. Pred več leti so jim naenkrat utonili materini starši in brat. Prevrnili so se iz čolna. Pred nekoliko leti sta jiin dva majhna sina utonila zaporedoma vsako ieio. A sedaj pa še najstrašnejše. Ljubljana Nasvet mestni občini za varčevanje Ljubljana, 7. oktobra. Bliža se čas, ko bo mestnemu občinskemu svetu predložen v obravnavo mestni proračun za leto 1033. Živimo pa v času splošne krize in tudi mestna občina mora zelo gledati, kako bo vzdržala proračunsko ravnotežje. Skrčiti mora svoje izdatke in iskali novih dohodkov, ker bodo uinogi dosedanji dohodki odpadli ali pa bodo manjši. Citirali smo že okrožnico g. županu, ki jo je poslal vsem vodstvom uradov in podjetij in katerim priporoča najstrožjo varčnost. Mi s svoje strani bi zelo radi pomagali g. županu, ker je tudi nam na srcu blagostanje Ljubljane in občinskih financ. Za danes si dovoljujemo mestno občino opozoriti na naslednjo zadevo, pri kateri bi mogla mestna občina iztisniti lepše dohodke, ne da bi splošnost kaj trpela: Blizu kolodvora stoji majhna hišica, lasi mestne občino. V tej hišici je bila včasih mitnica, sedaj pa ni več, pač na ima v njej svoje prostore »pe-dicijsko podjetje Itajko T u r k. Zn najemnino lo hišice plačuje to podjetje mestni občini 3000 Din let ne najemnine. Že 1. 11)28. pa so se drugi carinski podjetniki, tako gg. Jovanovič, Zidarič. štru-celj in pokojni Paščnner obrnili na mestno občino, da se zavežejo plačevati za prostore, ki jih ima podjetje Bajko Turk, uiese č n e najemnine 2000 Din; ozir. zahtevali, da sp za te prostore razpiše licitacija ter so obljubili, da se licitacije tudi res udeleže in poskusijo prostore izlicitirati. Mestna občina je tedaj odgovorila, da do tega 110 more priti, ker je za te prostore že sklenila s tvrdko H. Turk pogodbo, ki je veljavna do 15. avgusta 1985. Kakor nam je znano, niso bili ti prostor ni- i koli oddani na licitaciji in se tudi po letu 192N. ni vršila nobena licitacija. Zato si dovoljujemo slaviti mestni občini tale vprašnnja: Ali res ni nobene možnosti, da bi se pogodba mestne občine s podjetjem Itajko Turk razveljavila, ker za mestno občino očitno ni ugodna? Ali ne bi bila mestna občina pripravljena te prostore oddati najvišjemu ponudniku? Ali jo mestna občina pripravljena pojasniti, v kateri seji občinskega sveta je bila odobrena lako dolgoročna pogodba s podjetjem Hajko Turk? Iu če je bila kdaj odobrena, zakaj ni mestni občinski svet tedaj zahteval razpisa licitacije in šele potem oddal prostore? še eno vprašanje: Ali je res. da podjetje li. Turk še vedno izvršuje vse podjetniške posle za mestno občino in tla se morda ugodnejše ponudbe drugih podjetnikov ne upoštevajo? To zadevo smo sprožili v dobrem namenu, ker smo prepričani, da s« morajo taka vprašanja, ki se tičejo interesov splošnosti, obravnavati tudi javno. Malo kritike ne škodi, temveč le koristi. Kaj bo danes; Drama: Zločin in kazen . Izven. Znižane cene. Opera: Mala Floramye . Gostuje g. Dubajič iz Zagreba. Znižane cene. Izven. Kino Kndcljevo: Tarzan . prvi in drugi del skupaj. Ob 4 in 8. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska ce.sla I), in mr. Bakarčie, Sv. Jakoba trg 9. 0 Slavnostna akademija ob priliki 15 letnice smrti dr. Jan. F,v. Kreka bo jutri, v nedeljo, dne 9. oktobra ob osmih zvečer v veliki dvorani Uni-ona. Pri slavnostni akademiji sodeluje celoten zbor pevskega društva Ljubljane: pod vodstvom dirigenta dr. A. Dolinarja, ter celokupni vojaški orkester. Spored proslave je sledeč: 1. \Veber, Oberon, ouvertura (vojaški orkester). 2. Dr. Jan. Ev. Krek, Bršljana ni (deklamacija). 3. H. Sattner, Nazaj v planinski raj; Laharnar. lino samo tiho rožo; Emil Adamič, Tožba (poje zbor Ljubljana ). I. Beethoven, Drugi stavek iz II. simfonije (vojaški orkester). 5. Dr. Jakob -Mohorič, Slavnostni govor. G. Vasilij Mirk, Narodna romanca, proizvaja pevski zbor »Ljubljana- ob spremi jevanju vojaškega orkestra. 7. Parma, Ksenija (vojaški orkester), s. Dr. Jan. Ev. Krek, Slovenec Cehu (deklamacija). 'A Grieg, Slavnostna koračnica (vojaški orkester). — Ker se za akademijo ne bodo pošiljala posebna vabila, kakor tudi ne rezervirale vstopnice, zato se cenjeno občinstvo vljudno vabi, da si pravočasno preskrbi vstopnice v predprodaji in sicer danes od 8 do 12 in od 2 do 0 v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 5. Istotam se bodo prodajale vstopnice tudi v nedeljo od 10 do 12, od sedmih zvečer pa pred vhodom v Uniousko dvorano. Cene: Od I. do V, Zadnja poročila: vrste sedeži po 10 Din, od VI. do XXI. vrste sedeži po 5 Din, balkonski in galerijski sedeži po 3 Din, stojišče 2 Din. 0 Namesto venca na grob pokojnega dr. Jan. Ev. Kreka je poklonil odbor Prosvetne zveze 500 Din za Krekov spomenik. Vivanl sequentes! 0 Nova tarifa električne cestne železnice. Mestni magistrat ljubljanski je razglasil za tramvajsko progo novi vozni red s spremenjeno tarifo poldrugega dinarja za vse proge, ležeče južno od remize. Nad remizo ležeče postaje pa je opremil z dvojno pristojbino po 3 Din. S to uredbo pa je prizadel severnemu delu občine Zgornja Šiška občutno škodo iz sledečih razlogov: 1. V občini Zgornja Hiška, po kateri dolžini teče cestna železnica v izmeri 2322 m, je ljubljanska periferija, katere obseg je tudi policijski rajon. 2. Vse ugodnosti, katere daje nova vozna tarifa Viču, Mostam in dolenjskemu kolodvoru, bi morala dobiti tudi občina Zgornja ši-ška, ker remiza je ne sme delili v dva dela. 3. Ves promet naših potujočih občano\ je usmerjen do šiške in Ljubljano najdalje do pošte in je postaja remiza v prometu brezpredmetna točka, katera pa po novem voznem redu zahteva za razdaljo 500 m dvakratno vozno ceno v isti občini. Prav tako je nesmiselno, da občani občine Zgornja šiška plačajo za prevoz dveh in pol kilometrov daljave v obe smeri dvakratno ceno zato, ker stoji v njeni sredi remiza, kljub temu, da je Vičanom, Mostam in do dolenjskega kolodvoru do (j km proge vozna cena poldrug dinar. V očigled tej nepravilni razdelitvi nove tarife cestne železnice prosimo mestni magistrat, da se ta napačna delitev občine Zgornja Šiška popravi in določi za vso občino enotna prevozna cena na cestni železnici, kakor v spodnjem mestu Ljubljane. — Prizadeti občani. Z mirom blaženim opnjn rad se kmetic in gospod, iu zato vsak rad zahaja Iv Sluiuiču \ Gorenjski koi . 0 Centralni šolski zobni ninbulutorij bo ustanovljen letos v Ljubljani po Društvu zu ustanavljanje šolskih zobnih ambulatorijev, ki je bilo ustanovljeno mcseca maju letošnjega letu z namenom, da / vzgojnim in izobraževalnim delom širi v vseh slojih prebivalstva smisel zu vrednost in pomen zdravega zobovja. ( stanovijulo bo šolske zobno ambulatorije, katerih skrb bo. čim večje število otrok p<> me,stili iu na deželi postopoma deležnih dejanske in sistematične zobu«' nege. V manjših krajih bodo poslovali potujoči umbulatoriji. V uni-hulutoriju bo zobno zdravljenje zn revne otroke brezplačno, ra v nota ko bo pa tudi brezplačno vsakoletno dvakratno pregledovanje zobovju vseli šolskih otrok, navajanje k pravilnemu čiščenju zob in zdravljenju ustnih bolezni. Nu korist zobnega nnibulatoriju sc vrši v ponedeljek. <1 ne 10. t. m. ob 20 koncert v Filhnrmonič-11 i dvorani, katerega program izvajajo Zlatu Gjungjenne. Julij Betetto, Ljubljanski komorni kvartet in Niko štritof. Vstopnice v Matični knjigami. 0 Uravnava Stritarjeve ulice. Stritarjeva ulica je bila do zadnjega časa na levi strani prelomljena. ker Krisparjeva hiša ni zavzemala vsega vogala. Sedaj iia je dala tvrdka Krisper la kot izpolniti s trikotnim lesenim ogrodjem, v katerem bodo njene izložbe. Izložbe bodo segale do prvega nadstropja. Ker je bil hodnik, ki ga nove izložbe zavzemajo, mestni, se je tvrdka pogodila z mestno občino, da ji bo plačevala 2000 Din letne najemnine. O Nesreče v Ljubljani. Včeraj popoldne se je na novi stavbi v Bohoričevi ulici ponesrečil 29letni bosanski delavec lkan Šakanovič, uslužben pri Stavbni družbi. Pod njim se je zlomila lestev, da je pade.l na tla in obležal z zlomljeno levo roko. — Popoldne se je na Selu ponesrečil tudi 45 letni Žagar Lenard Martinčič z Galjevice 238. Cirkularka ga je močno urezala v levo roko. 0 Pumparce, obleke, trenehoat najceneje A. Presker. Sv. Petra cesta 14. © Danes godba v kavarni Viadukt. Odprto do 4. ure zjutraj. Tel. 31-62 KINO KODELjEVO Tel. 31-62 Samo še danes ob 4 in 8 TlSLRZSL. I. in II. del skupaj RazorožiSvena konferenca Ženeva, 7. okt. tg. Dasi bo predsednik razorožit veno konference llenderson v nedeljo prišel v Ženevo, se bodo seje urada ruzorožilvene konference odgodile na poznejši čas, dasi so bile določene na ponedeljek dopoldne. Splošno računajo, da se bo najprej 19. oktobra začelo z delom v razorožitveni konferenci. Kot oficielni razlog za lo oigoditev se enostavno navaja, da poročila še niso pripravljena, kar velja za večje število poročil, ki še niso prispela. Ta nova poročila pa. kolikor so dospela in kolikor je o njih mogoče zvedeti, ne prinašajo nobenih novih temeljnih idej, lako da ni misliti na nobeno spremembo sedanjega položaja. Francozi in Jlmerikanci Pariz, 7. okt. Ig. Herriot je imel včeraj daljši razgovor z voditeljem ameriške delegacije na razorožitveni konferenci Normanom Dnvvesoni. Do-znava se, da je Davves izrazil na zelo jasen način željo Amerike, da bi se Nemčiji omogočil povrntek Ogromro šieviio brezposelnih Se« Vork, 7. okl. tg. število brezposelnih v Ne\v Vorku samem je narastlo na 1,150.00, z družinami na 2,650.000. To se pravi, da je vsaki tretji prebivalec v Nevv Vorku brez posla, oziroma z drugimi besedami, da je v Nevv Yorku brezposelnih dvakrat več ljudi, kakor je vseli Slovencev sploh. Ne marajo jih več Londua, 7. okt. Ig. Na shodu delavski stranke v Leicestru je bila danes skoraj soglasno sprejela resolucija, s katero se za vedno odklanja zopelni vstop Macdonalda, Thomasa in Snovvder.a v stranko, ker so vstopili v narodno vlado. na ženevske razprave. Herriot je porabil lo priliko, da je še enkrat jusno obrazložil stališče Francije glede razoroži t venega vprašanja, da Francija ni že naprej odklonila londonske misli za konferenco velesil in da torej Francija nima nobene krivde na tem, če bi se ta konferenca 110 vršila. Davves bo danes potoval iz Pariza daljo v London. Pred svojim odhodom je izjavil zastopniku »Chicago Tribune«, da nudi s stališča Amerike Hooverjev načrt najboljše sredstvo za rešitev nemškega problema, ki povzroča v Franciji toliko skrbi, Rekel je: Mi smatramo, da bi Francija dobila več varnosti, če bi reducirala svojo oborožitev. Razumemo pa njene skrbi, če vidimo nemške grožnje. da se bo zopet oborožila. Mir odnosno varnost je mogoče doseči samo z redukcijo oborožitve, nikakor pa ne z zviševanjem. Nemčija se mora konference udeležiti, da pridemo do rezultata. Macdonald računa z možnostjo, da se bo ta konferenca vendarle vršila, in sicer v Lausnnni. Avstrija odpovedala hliring z našo državo Dunaj, 7. okt. Avstrija jo odpovedala kliring z našo državo, ki zadnje čuse ni zadovoljivo funk-| cioniral. Svetovni sladkorni hartel Bruselj, 7. oktobra. AA. V krogih upravnega odbora mednarodnega sladkornega urada upajo, tla pride na plenarni seji mednarodne sladkorne konference ki so neslano v Parizu 12. decembra t. 1., do splošnega sporazumu med producenti sladkorja. Maribor I Ml v našli podružnici m Aleksandrovi c.6 (v prostorih Prosvetne knji/.ni-ce), se sprejemajo oglasi, se lahko vplačuje naročnina ter se opravijo vsi posli, ki spadajo v delokrog uprave. — Uradne ure od 8 do 12 in odt4 do 18. □ Odkritje spominske ploSčc A. M. Slomšku. Drevl ob pol osmih je v Omladinskem domu sedmi večer Slomškovega prosvetnega tedna. Predava ; bivši narodni poslanec Franjo Zebot o temi: Slomšek — javni delavec med ljudstvom . Na sporedu je razen tega odkritje spominske plošče, nato dekla-macije in godba. — Jutri zvečer sklepna prireditev Slomškovega provetnega tedna. i □ Pod kopit? splašenih konj. Hudo se je ponesrečil posestnik Franc Mlakar iz Ciglencev, ko sc je vozil iz Maribora proti domu. Konji so se mu splašili in voznika je vrglo pod kopita živali. Za-dobil je nevarne poškodbe po vsem telesu ter so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. □ Belgijski trgovec v Mariboru obsojen. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je vršila včeraj razprava proti belgijskemu avtomobilskemu trgovcu De Greefu Josipu. Obtožen je bil prevare; letos v poletju se jc po kupčijskih posiih pripeljal z avtomobilom v Maribor ler je zastavil vozilo tvrdki Schenker za neka plačila, ki jih je tvrdka izvršila za carinjenje. Kasneje jc izvabil od tvrdke avto pod pretvezo, da gn nujno rabi za kupčijske posle, zastavil pa je na mesto njega svoj potni list in dokumente avtomobila. Zvita glava pa si je že preje oskrbel duplikate od vsega in ko je dobil svoj avtomobil, je popihal čez meio. V Avstriji so ga aretirali ter prepeljali v Maribor, kjer so mu včeraj prisodili 5 mesecev strogega zapora, po prestani kazni pa trajen izgon iz države. H Huda nesreča 82 let stare kuharice. V Ko« šakih št. 84 se je hudo ponesrečila 82 let stara kuharica Antoniza Hallas. Ženica je zdrsnila ter padla tako nesrečno, da si je zlomila nogo. Prepeljali !o jo v bolnišnico. Dclavce odpuščajo. Tovarna za impregni-ranje lesa v Hočali je nedavno zopet odpustila večje število delavcev. Obrat so v tovarni že čisto omejili, ker ni naročil, na drugi strani pa ne dobe terjatev, ki jili imajo v inozemstvu. Odkupnina za osebno delo. V smislu razglasa banske uprave o ljudskem delu in odkupnini za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest, je iz;-otovljen tozadevni seznam s pripadajočo odmero vseh v mestu Mariboru ljudskemu delu od-no.šijo odkupnini zavevanih oseb. Ta seznam je na razpolago zavezancem na javen vpogled od 8. do 21. oktobra pri mestnem knjigovodstvu Sloškov Ir.i II, spba V- 4. Eventuelne pritožbe zoper' sU.u seznanil- o v o vlagali ali prijavili na zapisnik p:: mesiotm načelstvu v neprestopnent roku 15 dni od dneva javne razglasitve. Pritožba je podvržena drž. taksi Din 20. [ Žetev divjega kostanja na prodaj. Olepševalno in tujskoprometno društvo za mesto Maribor in okolico proda letošnjo žeiev divjega kostanja v niestcni parku in ostalih mestnih nasadih. Interesenti naj se zglasijo pii tajniku g. Kolarju v mestnem gradbenem uradu v Frančiškanski ulici 8-1. [ i Obilje ribjega blagra. Včerajšnji ribji trg je bil obilo založen. Sardclic je bilo 42 kg po Din 16, 10 kg p:\!amid po Din 26 in 15 kg očad po Din 26 za kg. , Cerkveni vestnih Karnsc! na Sol u pri Ljubljani. V soboto, 16, oktobra, na praznik sv. Terezije Ji ::usove, bo v Kannelski cerkvi na Selu: ob 5 liha sv. maša, ob <> slovesna sv. maša, ob 7 in 8 tiha sv. maša. Ob IG pridiga iu pele lilanije. PviZf C- doCfiSJIf® Dve grlici sta ušli. Pošten najditelj naj ju odda: Jankole, šeleiiburgova 6-II. Pr*m*kovski gospod (Konec.) Tretje pismo. Preblagorodna goispa grofica! Kako sem prišel na to, da bolne zdravim. Moj drugi župnik (lo je bilo v Črinošnjicah na Kočevskem) v dušnem pastirstvu mi je pravil, kako se da iS pomočzo magnetizmu1 momentano zo-bobol ozdraviti. Gladil je s palcem od bolnega zoba po celem telesu preko nožnega palca — in iako je napravil več potez. To je tudi meni uspelo in zobobol je prenehal za več mesecev in let. Tako sem zdravil zobobol in sem poskuša! zdraviti tudi druge bolezni, kar mi je večinoma uspelo. Nekoč sem naročil zavoj podobic iz Novega mesta, zavit je bi! v papir; na tem zavoju je bila natiskana razprava o magnetizmu; naročim šc en zavoj podobic in na zavoju je bilo nadaljevanje zgoraj omenjene^ razprave — ni li to previdnost božja? Bral sem hnne-mo.serja (medic, filozof, pisec iz Tirola 15. novembra 1787 do 19. septembra 1854, profesor medicine v Bonnu: Studium vom tierisehen Magnelis-mus. Innsbruck-Miinchen; najbrž pa je bila razprava: Anleitung zur Mesmerschen Praxis. Stutt-gart 1852. Op. pis.!), magnetiziral kruh in vodo. — Krstil sem otroka, pri krstu je ozdravela bolna botra. Bolra: Zahvalim se Vam, kar ste mi dali in storili, česar pa sami ne veste, kaj!« Jaz: »Kaj neki?« Bolra: Ko ste iztegnili roko nad otrokom, mc je zahladi! po vsem životu neki veter, neki tok in sedaj sem popolnoma ozdravljena od griže.« Drugi slučaj o nekem kmetu. Kmet pravi: »Imel sem grižo, zato sem med službo božjo ostal zunaj pred cerkvenimi vrati ker sem moral vedno 1 Ta način zdravljenja se imenuje tudi mesme-riziranie po slovečem dunajskem zdravniku dr. Antonu Mesmerju (1734—1815). Ta je začel zdraviti ljudi s pravimi magneti, ki jih je polagal na obolele dele bolnikovega telesa in dosegel dobre uspehe. Kmalu pa se je prepričal, da mu ni treba magneta, ampak da lahko prenese svoj (animalni) magnetizem na papir, kruh, usnje, žido, kamen in steklo, sploh na vse, in da imajo ti predmeti isli učinek na bolnega kakor «nagnet sam, (Op. pis.) hlače v rokah držati. Kaplan (t. j. Humar) meneč, da iz zanikrnosti ne maram v cerkev, me zgrabi in sune, da sem kar zletel v cerkev — pri tej priči je nehala griža, ko bi odrezal.« Neki duhovnik mi je pravil: »Videl sem, kako so neki rumeni žarki švignili iz Vaših oči na kruh, ko ste ga v rokah držali in nanj gledali.« Pozneje sem še bral F.nnemeserja in začel zdraviti z magnetiziranim kruhom, z vodo, z vinom, z oblati in s papirnatimi odrezki. (Te stvari sem blagoslovil in magnetiziral.) Vsled zgoraj omenjenih slučajev: pri kmetu in pri botri pri krstu) sem prišel do izkušnje da že moja bližina zdravilno vpliva in končno sem prišel na to, da je bolnikom ob isti uri odleglo in se je zdravje obrnilo na bolje, ko sem pripravljal zdravilo (blagoslavljal in magnetiziral oblatej. — Magnetiziram tudi sadno drevje, nerodovitne njive in vinograde, ki so kljub dobremu obdelovanju bili nerodovitni in pozneje postali plodoviti. Zdravim tudi antipatijo med zakonci, pomagam pri težkih porodih, zdravim tudi nerodovitnost žena in obolelosti pri živini. Prišel sem do prepričanja, da ni gladenje potrebno in že sama volja zadostuje, toda marsikateremu ne morem pomagati; ne vem pa, zakaj ne. Na Bavarsko in Nižjo Avstrijo pošiljam za živino namesto koščka lesa, pole papirja, za ljudi pa oblate in jim označim, koliko morajo vzeti. Tako n. pr. toliko: A naj jemljejo trikrat na dan. Vi, blagorodna gospa grolica, lahko vzamete vato, tudi papir v osmerki ali pa v šestnajslerki in namesto homeopatičnih kroglic oblože v obliki trikota A a'' četverokota lo je komodnejše. Vi tudi v vseh teh zadevah pomagate kakor jaz pomagam in še boljše kakor jaz; le poskusite, že sama Vaša volja bo pomagala (Teh nasvetov se je tudi grofica posluževala, ko je mnogim porodnicam krvotok ustavila, kakor trdi v svoji knjigi: Aus meinem Leben. Op pis!) Pomagajmo človeštvu v tej dolini solz in oti-rajmo solze; tega daru ne smemo neizrabljenega pustiti. Posledica mojega zdravljenja je bila, da so me začeli zdravniki preganjati in me postavili pod žan-darmerijsko nadzorstvo. Toda izmuznil sem se jim in na drug način svojo moč uporabljal, da mi niso mogli do živega! Kar se moje osebe tiče, sodijo nekateri, da sem na pol svetnik, drugi, da sem na pol vrag, drugi me zopet imajo za šarlatana, neki za pTismo-{ jenega človeka — neka babnica je celo trdila, da sem antikrist. Eni me smatrajo za heretika, drugi za čarovnika. Ali se Vam, cenjenagrofica tudi tako godi? — Žalibog se je tudi njej tako godilo, zakaj mnogi hhudomušneži so jo smatrali za prismuknjeno baronico. Op. pis! Če je tudi pri Vas tako, naj bo, naju vodi le ljubezen do bližnjega; pustiva lajati pse in hodiva mirno svojim potom dalje, O zdravilstvu imam nekaj pojma, seveda ne j mnogo. Kjer vidim pri vročinskih živčnih bolez-• nih, da bi bila kri hladilnega zdravila potrebna, i dajem hladilna zdravila; magnetizirani oblati sprei-j mejo hladilno lastnost in moč. To tudi Vi lahko ■ storite. Če ini pa kdo piše, ali po drugi osebi j naznani, da je bolan, ne da bi povedal, kaka bo-' lezen ga tare, tedaj magnetiziram sploh s trdno voljo in namenom, da bi mu pomagalo. To izdatno bolj pomaga, če specielno magnetiziram, t. j. naravnost zoper tisto bolezen, da te magnetizirane sile hladijo, ogrejejo, razkrojijo, izčistijo in okrepe živce, da škodljive soke izsesajo in izločijo i. t. d. Ljudje od hrvatske meje so prihajali k meni, da jim povem, kako se njihovim svojcem v Ameriki godi i. t. d. in kaj delajo. Rekel sem jim, da tega ne morem vedeti. Pa bolj ko sem jim to zatrjeval, bolj so vame silili, da jim vsaj svoje mnenje povem. Odgovarjal sem jim po svojih vizijah in predočbah, ki so se mi sproti ustvarjale v moji fantaziji. Iz Amerike tem ljudem poslana pisma so potrdila resničnost svojih vidovitih slik. Kaj menite, spoštovana gospa grofica ali je bil to le slučaj ali vidovitost ali fascinacija, ali kaj? — Rad bi izvedel, kaj menite Vi o tem? Z najglobokejšim spotovanjem 7rimskovo, 8. inuarja 1880. Jurij Ilumar, župnik. Tri leta po Humarjevi smrti je ustanovil v Parizu Hektor Durville visoko šolo za magnetiziranjc »Ecole Pratique dc magnžtisme«. Sedaj vodi to šolo njegov sin Henri in jo obiskuje 70 do 80 slušateljev, že graduiranih zdravnikov iz vseh delov sveta. Upajo, da bodo kmalu zdravili tudi bolezni, ki do sedaj šc kljubujejo medicinski terapiji; to so pred- vsem epilepsija in razne vrste hrbteničnih bolezni. Način zdravljenja z magnetizmom ni nov. Že Egipčani in Grki so se izborno spoznali na magne-tiziranje. Pitagora pa tudi Stoiki so verovali v neki fluid, ki napolnjuje ves univerzum, ki prodre v vsako čelo osveži in okrepi ves organizem, notranjo reakcijo ojača in antitoksini krvi dobivajo novo moč. Terapija s temi žarki povzroči pregru-pacijo (transfusion višale) človeških stanic, ki zopet izravnajo harmonijo v staničevju. Pri magnetizi-ranju nastanejo električni valovi, ki jih močno koncentrirana magnetizerjeva volja tudi lahko usmeri na veliko daljavo, kamor 'noče; li se šerijo, kakor Durwiile-jeve fotografske plošče pokazujejo, po fluidalnih nitih. On ima celo zbirko teh fotografij. Reichenbach imenuje to elcktricitelo »Od«, moderni biologi pa živčni žarki. V vsakem človeku snivajo nezaslišane rezerve tajnih sil, kajti človek je del čudeža narave. Dvoje človeških bitij je dvoje brezžičnih radio-postaj. Tak čudež tajnih fluidalnih sil, da so mu kar bliski švigali iz očij kakor s kakega akomulatorja, je bil pokojni v Bogu usnuli župnik Jurij Humar, močan in krepak kakor hrast, vedno čvrst, vesel in poln zdravega humorja, pri tem pa pobožen, ponižen, drag prijatelj, postrežljiv in nad vse gostoljuben. In ko so ga polagali v grob, pravi »Francis« so ljudje ihteli in tarnali, »čulo se je tuljenje, da bi se moralo smilili trdemu kamnu.« Hvaležno ljudstvo pa ludi-po 42 letih ni še pozabilo nanj. V stiski, bedi, pomanjkanju in nesreči prihaja še dandanes na njegov grob in odnaša drobce prsti z njegovega groba in trga vejice rožnega grma in liste pisanih cvetlic, trdno prepričano, da jih še tudi zdaj iz groba prešinja tista skrivnostna njegova moč, ki je všakemu prinesla uteho, da bo zdaj še večjo moč imel od Boga v Njegovi bližini kakor prej na tem svetu. Zato blagoslovljen bodi prah in zemlja, ki krije v sebi blagoslo Ijene kosti neizmernega dobrotnika dolenjskega ljudstva! Večen mu spomin Prof. Pavel Lokovšelj, Ljubljana. Če bi kdo cenj. bravcev vede! za Iluniarjevo sliko, naj jo pošlje gosp. Antonu Plesicu, župniku ; na Prim-kovem pri Litiji, ali pa na moj naslov: 1 Tavčarjeva ul. 4. Dnevna kronika Krekov Primemo je, da se ob obletnici Krekove umrli spomnimo tudi akcijo sa njegov spomenik. Ne bomo ugibali o tem, kakšen bo in kateri umetnik ga bo postavil. To bo pač odvisno od višine nabranih prispevkov. Naša želja je seveda, du bi bil spomenik vsaj nekoliko vreden Kreka. Smetertja se sliši glas, du denar, ki ga damo za spomenik, ni dobro porabljen in da naj bi ob sedanji bedi poklonil vsakdo, kdor hote kaj darovati za spomenik, to rajši revežem. Naše mnenje je to: potrebno je eno in drago. Morebiti se ne motimo mnogo, ie pravimo, da imajo tisti, ki kaj darujejo za spomenike, tudi precej smisla za bedo revežev in da ne ostajajo dolžni < na nobeni struni. Reveže bomo imeli vedno med seboj, nikdar ve bo prišel (as, da bi ilovek, ki hote reveže podpirati, ne mogel reči: Jaz ne dam ničesar za umetnost, rajši dam vse za reveže. In vendar je morebiti tisti, ki je dal svoj prispevek za Krekov spomenik, storil prav tako socialno delo kakor tisti, ki je dal denar revežem. Kajti storil je nekaj v ta namen, da se bodo tudi bodoči rodovi zanimati za Kreka in zn vzroke, zakaj so Kreku postavili spomenik. Spomenik je učinkovita propaganda idej, ki jih je slav-tjenec zastopal. Krekov spomenik bo spomenik borbe proti revščini in proti krivici. Ko bi bili vsi tisti vladarji in papeži, ki so z umetninami okru-sili Him in druga mestu, dali tukrut tisti denar revežem, bi bilo danes n. pr. v Italiji še mnogo več revščine, nego jc je. Še današnja Italija uživa kruh, ki ga ji režejo tisti, ki so pred davnimi stoletji imeli smisel za umetnost. Če bi kdo hotel izračunati, koliko nesejo v. pr. MUnchenu vsako leto njegovi spomeniki in njegove slike, bi stut pred ne-rešljivo nalogo; ves svet nosi sedaj denar v Mihi-chen ne samo zaradi njegovega — pivu, ampak predvsem zaradi umetnikov, katerih delu so tam. Tudi naša Ljubljana bi imela, še večjo privlučno silo do tujcev in domačinov, če bi bilo v njej več lepih spomenikov. Denar, ki ga kak narod izda za svojo umetnost, ni zavržen. Slovenci si ludi ne moremo očitati, da bi bili razmetavali denar za — umetnost. Skoruj bi luhko rekli obratno, du je denar, porabljen za slovensko umetnost, potrošen res za — siromake. Zdelo se nam je potrebno, da nuglasimo te misli, da ne bo med numi nikake nejasnosti, zakaj se je kljub krizi začelo z zbiranjem prispevkov za Krekov spomenik. Doslej je izšel en sesnamek darovalcev, ki izkazuje 5200 Din, poklonjenih od 07 oseb, oz. društev. J'se tiste, ki premorejo darovali vsaj 50 Din, opozarjamo ponovno, du dobi vsak darovalec, ki daruje najmanj to vsoto, brezplačno Krekov Socializem. Ta knjiga je še danes aktualna in bo ohranila svojo veljavo trajno: to je naša socialna čitanka, iz katere bo narod črpal pravilne pojme o državi, o socialnih dolinoslih in pra vicah j iz nje se bo učil ljubezni do pravice in svobode. Tako knjigo mora vsak narod stalno prebirali, če hoče imeti ljudi, ki jim bo pravice in svobode zlati sen del njihovega lastnega bitja. Brez takih ljudi pa noben narod ne more živeli. Tudi ne bo nikdar prišla dobu, ko bi tako branje ne bilo ljudem zelo potrebno. Kdor pa ne more odriniti kur 50 Din, bo pa gotovo rad dal vsaj munjši dar. če ga bo kdo na t o opozoril, n. pr. ob priliki Krekove proslave v kakem društvu. Angleški pregovor pravi: Kjer je volja, lam je tudi pot. Mi bi dostavili: — in tudi denar! Kadar bomo vsi prepričani, da mora Krek imeti spomenik, pa ga bo imel, in sicer takega, du se bomo sami čudili svoji skupni finančni moči kljub težkim časom. Kdor je že danes prepričan, da se mora Ljubljana čimprej postaviti s spomenikom našega velikega socialnega delavca, naj pošlje svoj obolus na naslov: Odbor za Krekov spomenik, Ljubljana, Zadružna zveza. Nova vrsta opeke .,DIANA" PasTa pasta kot nobena druga do soda j; zobe napravi bele, odstrani zobni kamen, prijetno osveži usta, jati zobno meso in desinfioira ustno duplino. Cena: Normal tuba Din 5*-, dvojna tuba Din 8'-. Ljubljuna. 7. oktobra. 'l akoj |k> vojni. ko se je stanovanjsko vprašanje silno zaostrijo, so pričeli gradbeniki in liazni konstruktorji iska.ti novih vrst gradbenega lnaterijala, ki bi kolikor toliko nadomestil in izboljša! drago opeko. Res je bilo zgrajenih mnogo novih stavb iz raznih nudomestkov za opeko, toda ti nadomestki se niso obnesli, ker so pokazale stavbe mnogo pomanjkljivosti. Opeka se je izkazala slej ko prej še vedno za najboljši in najliolj zanesljiv material za stene stavb. Vprašanje se je obrnilo v drugo smer in konstruktorji so pričeli izboljševati obliko, kvaliteto in sestavo opeke, du bi čim več prihranili narodnemu gospodarstvu in pocenili gVadbo hiš. Med drugimi novimi vrstami opeke, ki so se zadnja leta pojavile na svetovnem trgu, je dosegla morda najlepše uspehe takozvunu »Aristos« opeka, ki jc nemški patent, uporabljajo jo pa že skoraj v vseh evropskih državah ter se je. setluj uveljavila tudi že pri nas. Včeraj popoldne si je ogledalo Združenje inženirjev pod vodstvom predsednika mestnega liadsvetnika ing. Mučkovška in podpredsedniku ing. Ladislava Bovca novo zgradbo v Samotni ulici pri Sv. Krištofu, ki je bila pravkar dograjena iz nove »Aristos« opeke. Ogleda se je udeležilo poleg inženirjev tudi več stavbenikov, tehnikov in pa zastopniki vseli ljubljanskih listov. To priliko sta uporabita zastopnika »Celjske opekarne«, ki pri nas izdeluje to opeko, ing. Unger-Ujlmann in ob ra to vod j a g. Verder-ber, da sta zbranim razložila moderni način zidanja z »Aristos« opeko ter tudi s praktičnimi primeri in poskusi dokazali njene praktične prednosti in racionalno uporabo. Koledar Sobota, 8. oktobra: Brigila. Starček Simeon Novi grobovi •f" Roža Žbogar. V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Roža Žbogar roj. Celič, žena vpo-kojenega narednika-vodnika. Zapušča dva otroka in žalujočega moža. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj počiva v miru! Vsem žalujočim svojcem Baše sožalje! Oseb ne vesti = Češkoslovaški konzul g. ing. Josef Sevcik se je vrnil z dopusta in prevzel, posip. = 30 letnica poroke. Guštanj: Dne 6. oktobra je minilo 30 let, ko se je povsod spoštovani tržan g. Ivan Sclimautzer poročil z brhko mladenko Dorotejo in isti dan začel novo življenje kot samo-etojen mesar v Guštanju. Medsebojna zvestoba, poštenost je premagala vse težave, ki jih je družina preživljala v dobi teh let, saj ee je pomnožila za devet ust in ni malenkost vsa ta usta nasititi. Slav-Ijenec se udejstvuje že mnogo let pri tukajšnjem gasilnem društvu in je bil radi plodonosnega in požrtvovalnega dela v društvu odlikovan z redom sv. Save 5. razreda. Ob svojem slavju sta se hotela elavljenca spomniti tudi svojih zvestih odjemalcev in tržanov ler sta prodajala ta dan meso po 4 Din za kg. Slavljencema tudi mi želimo Se mnogo let v sreči in zadovoljstvu, kar jima Bog daj! Ostale vesti _ XXXV. redni občni zbor Prosvetne /veze bo v četrtek 13. oktobra ob 9 dopoldne v beli dvorani hotela Union. Dnevni red obsega: 1. Poročilo predsednika; 2. poročilo glavnega tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo knjižničarja; 5. poročilo preglednikov; 6. volitve; 7. slučajnosti. Vsako včlanjeno društvo naj pošlje na občni zbor na vsakih 50 članov oziroma članic vsaj enega delegata s poverilnico dotičnega društva. Eventuelni predlogi, ki bi prišli pri občnem zboru v poštev, naj so pošljejo do torka 11. oktobra do 12 v pisarno Prosvetne zveze. Občni zbor bo končan ob 10.30. Opozarjamo zlasti častito duhovščino, p. t. učiteljstvo in druge kulturne delavce, da se blagovolijo občnega zbora udeležiti v čim večjem številu. — Nekoliko statistike z mostarske gimnazije. Na državno realno gimnazijo v Mostaru se je vpisalo letos v začetku šolskega leta 000 učencev, oz. učenk, in sicer 70 odstotkov učencev in 30 odstotkov učenk. Po veri je 43 odstotkov pravoslavnih, 8l odstotkov katolikov, -jo odstotkov muslimanov in Oblika in trdnost te opeke oniogoču, dovršiti v najkrajšem času vsak zid, pa nuj bo to zunanja ali notranja stena. Aristos« opeku je votla, kar omogoča popolno izolacijo proti vrči ni, mrazu in vlugi. Hiše i/ te opeke so suhe, stanovanja pa zdrava iu higijeničnu. Stene ne> nizpokujo. se ne sesedajo, ne plesne, ne rose in ne škodujejo zdravju. Stene tudi propuščajo razne žarke, ki so človeškemu življenju potrebni. Ker je tu opeka votla, jo jo seveda tudi lažje prevažati in prenašati, ker je lažja. Zlasti velik je prihranek na malti, te bi bil ves nebotičnik n. pr. zgrajen iz te opeke, bi gradbeno podjetje prihranilo samo nu malti 300.000 litrov. S to opeko se da tudi mnogo hitreje /i-duti iu zidar v krajšem času in z manjšini naporom gradi. Vse te lastnosti omogočajo 20 do 25% prihranka pri gradnji. Zidovi pa so lažji, ker je opeka votlo. Zaradi tega je la opeka pripravna zu vmesne stene pri skeletnih stavbah. Novo opeko je preizkusil tudi institut za tehnično mehaniko ljubljanske univerze, iu je ugotovil, da je trdnost nove opeke vsaj taka, kakor polne zidne opeke. V sosednjih državah so v zadnjih letih zgradili iz »Aristos« opeke že nad 30.000 zgradb, v Sloveniji pa že okoli 50. Hišo, ki si jo je ogledalo inženjersko združenje, je zgrudil g. Potka j. Iz te opeke pa zidajo za ijuibljansikegu zdravnika dr. Missa stavbo v Št. Vidu nad Lj. Seveda so to le začetki in je skoraj gotovo, du se bo nova opeka v Ljubljani kar hitro udomačila, ker pač vsakdo, ki sedaj kaj zida, gleda, da si čimbolj zniža gradbene stroške, ne da bi pri tem trpela solidnost stavbe. en odstotek Židov. Na zavodu poučuje 30 učiteljev, in sicer 20 pravoslavnih, 6 katolikov, 3 muslimani in 1 Žid. V tem številu nista všteta dva zdravnika, ki poučujeta higieno. Za vse stroke je dovolj učnih moči na razpolago, dasi je bil v počitnicah en profesor s polnimi službenimi leti upokojen, štirje profesorji, oziroma suplenti pa reducirani in sta bila namesto teh petih učnih moči nanovo nameščena samo dva. Število razredov je isto kakor lani: 17. Relativno večino imajo v učiteljskem zboru suplenti, katerih je 13 (med njimi 9 supleutk). Poleg ravnatelja je na zavodu zaposlenih še 10 profesorjev, 4 honorarni učitelji in dva učitelja veščin. — Odgodeua planinska slavnost. Varaždin, G. oktobra: Slavnost odkritja koče na Ravni gori je odgodena zaradi slabega vremena na nedeljo 10. oktobra. — Nesreče na deželi. V Podsmreki pri Dobrovi se je predvčerajšnjim po nesreči ustrelil s flober-tovko v levo roko 20 letni kovač Anton Flabe. — Levo roko si je pri delu resno poškodoval tudi 33 letni Franc Keber, mesarski pomočnik iz Loke pri Črnomlju. — 31 letni Matevž Žagar iz Sv. Duha pri skofji Loki, Žagar tudi po poklicu, se je pri delu vrezal z žago v desno roko. — Na domačem dvorišču je padel in si zlomil levo nogo 61 letni užitka r Martin Gorše iz Peščenka pri Žalni. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. — Zasliševonje vlomilca Šoliča. Ku.kor smo Poročali, je zagrebška policija končno le izsledila dolgo zasledovanega vlomilca Josipa šoliča, ki ga ie zasledovala zaradi vloma v zagrebško diskontno banko, iz katere je bilo odnešeno okoli pol milijona dinarjev. Solič jo. priznal na policiji okoli 10 vlomov v raznih hrvatskih krajih, odločno pa zanika vlom v diskontno banko in zatrjuje, da nima nobenih zvez z vlomilci v to banko. — Prejšnjo nedeljo je občinski stražnik v Brežicah prepodil dvu vlomilca, ki sla poskušala vlomiti v tamkajšnjo cerkev, ki iinu več dragocenosti. Zagrebška policija misli, da sta bilta to šolič in njegov tovariš 1 rbovič. Zagrebška |H>liciju preiskuje tudi, ali ni šolič soudeležen pri vlomu v ljubljansko zastavljalnico. — Strahovita nevihta v Bosni. Prcdsnočnjim sc je nad okolico mestu Goražde v Boisni pretrgal ob uk in jo nastala silno nevihta, ki je povzročila ogromno škodo. Vsi potoki so na-rasth kakor hudourniki in odplavili s seboj ogromno količino kamenja, zemlje, pa tudi celih dreves, ki so jih poruvali s koreninami. Voda je podrla več hiš v okolici. V na rast I i vodi je utonil kmet Ibro čošovič z ženo in z malim otrokom. Povodcnj jih je zalotila v spanju. Razen tega jo še ucvct ponesrečencev, Najhujše je ranjen kmet Rušič Smujevič, ki je bil pre- | peljan v sarajevsko bolnišnico. Trije otroci so izginili in so boje, tla jih je voda odnesla. Ogromna pa je škoda tudi na živini, ki jo je mnogo poginilo. — Sava zopet plovna. I/, Hrvatske in Slavonije poročajo, da je zaradi zadnjega deževja Sava silno narastla, dn je seol cm široko rano. Oba spremljevalca sta zgrabila napadalca iu vsi trije so odšli nato na policijsko stražnico v Gaberje. Poklican je bil avtomobil rešilno postaje, ki je bil takoj na mestu. Tu so na stražnici za silo obvezali ranjenega delavca in ga takoj odpeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer se sedaj zdravi. Napadalec je zjutraj jiri zaslišanju izjavil, da se ničesar ne spominja in .-e izgovarja, tla je lo storil v pijanosti. Pridržan je bil v zaporu. Kaj je vzrok napadu ni znano. Slovenske gorice Sv. Anton. Zopet je zahtevala koščena žena svojo žrtev; umrl je posestnik Rudolf Šiško iz Brengove. Bil je dober mož in gospodar. Pogreb se je vršil dne 3. t. m. ob veliki udeležbi občanov. Rajnkemu svetila večna luč, žalujočim naše globoko sožalje! Že čriček prepeva ... Trgatev se ie pričela. Tako se je začela razlegati pesem iz naših z grozdjem bogalo obloženih vinogradov. Dobra kapljica se nam obeta. Sv. Barbara. Tudi v naši fari se razprodaja »Slovenec« ob nedeljah po sveti maši. Stane samo dva dinarja, domačih in drugih novic pa na kupe. Segajte po njem! Radio Programi Siadio-Ljubljana t Sobota, 8. oktobru: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesli — 13.00 Čas, plošče — 17.00 Salonski kvintet — 18.00 Gimnastične vaje (Ciril Šoukal) — 18.30 Angleščina (ga. Orthaber) — 19.00 Poglavje iz sociologije (dr. Gosar) — 19.30 Zabavni količek (M. Kragelj) — 20.00 Koncert godbe Sloga _ 21.00 Faust (Gounod), prenos iz (Pariza — 22.45 Čas, poročila. Nedelja, 9. oktobra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz. franč. cerkve — 10.00 Prenos odkritja spominske plošče Milana Puglja iz Novega mesta — 11.(X) Salonski kvintet — 12.00 Protialkoholno predavanje — 12.15 čas, poročila, plošče — 15.15 Gdč. Lebar: Kolodvorski misijoni — 15.45 Koncert pev. društva »Cankar': — 16.S0 Averčenko: Igra s smrtjo, komedija (št. Jakob. gl. oder) — 17.80 Tamburaški sekstet — 20.00 15 letnica smrti dr. E. Kreka — 21.00 Samospevi ge. Thierry-Kavčnikove — 21.30 Salonski kvintet — 22.00 Čas, poročila, nadaljevanje salonskega kvinteta. Drugi programi i Nedelja, 9. oktobra: Zagreli: 10.00 Prenos nogomelne tekme Jugoslaviji! : čehoslovaška iz. Prage. 20.80 Radio orkester. 22.40 Plesna glasba. - Milano: 20.30 Operni prenos — Barcelona: 20.00 Plesna glasba. 21.15 Plošče. 23.45 Večerni koncert. — Stuttgart: 21.55 Hrumel. 22.45 Plesna glasba. — Toulouse: 21.00 Večerni koncert operno glasbe. 21.45 Solislovsko točke. 22.00 Pestra glasba. 23.15 Operetna glasba. 22.45 Angleška glasba. 23.15 Argentinski orkester. _ Berlin: 20.00 Dunaj. 22.«) Vojne dogodivščine. 22.15 Poročila, nalo plesna glasba. — Belgrad: 20:35 Leharjev večer. 21.35 Izprehod po Evropi. — Rini: 20.30 »Amicav, lirična drama. — Beroniiin-ster: 20.20 Komorni koncert. 21.40 Plesna glasba. — Langenberg: 20.00 »Fidelio , opera v 2 dej. L. v. Beethoven. 22.00 Vojne dogodivščine. 22.20 Poročila. 22.45 Koncert. — Praga: 21.00 Poljudni koncert radio orkestra. 22.25 Lahka glasba. — Dunaj: 20.00 »Deklo iz predmestja«, igra. 22.15 Večerni koncert. — Bndapest: 21.40 Ciganska glasba. 23.00 Plesna glasba. — Pariz, Eiflel-ov stolji: 19.30 Radio koncert. Naznanila Dobrova pri Šentjerneju. Jutri v nedeljo 9. oktobra ustanovimo v naši vasi Prostovoljno gasilno društvo, ki ro bo priključilo mokrouoški gasilski župi. Po ustanovitvi bo pri Selakii grozilna trgatev, bogat ribji lov, saj smo ob Krki. Da nam ne bo dolgčas, bomo |>oslnša!i germuljsko godbo. Pa tudi pisali bomo lahko, ker nam jo poslala Jugoslovanska čisto nove razelednico. Spomini na našega nepozabnega voditelj Krekov spomenik na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani. A. M.: 99 Učiteljev Janezek" vina, ga postavili pred čevljarje in rekli: .Mozi 1' Bog! Ta je za gladež in likof. Minili so ga vsi presodki in dobra volja ga je zopet obšla. Rekel je sam pri sebi: Oče so gospodar čez škornje, Janez še tudi nekaj, mati pa v tem slučaju ne! Medtem ko je Janezek lako premišljeval svoj položaj, stoječ za oglom hiše. so se prikazali mali s pominjekom na veznem pragu, noseč hrano mladim živalicain. Janezek porabi lo priliko, skoč.i v kamro, pograbi škornja in ju zbaše čez križno železje v oknu. Urno zapusti hišo, pobere škornja pod oknom in biti proti domu. Mati so svoje delo pri živalicali opravili in se ozrejo na okrog, tedaj ugledajo Janezka, kako boži po bregu navzgor, pod vsako pazduho en škoren. Prvi hip sicer zakričijo in mi požugajo, ko pa vidijo, da se Janezek za vse to niti ne zmeni, se pričnejo na ves glas smejati. Janezek je pritekel še pravočasno domov, dekla s kravo še ni odšla v Kamnik. Kako je pa prišel do obuvala, ni nikomur povedal. Brez nezgod sla z deklo prignala kravo v Kamnik in jo tam tudi prodala. Ko se vrneta, Ju- , nezek osnaži in izlika izposojena škornja ter se , napoti proti Percu. Prijatelj Janez mu pride nasproti ter mu jiove, da mati niso prav nič hudi, I temveč prav dobre volje in smejejo se. Oče pa jih dražijo, češ : Učiteljev Janezek te je pa v kozji rog ugnali : Pri Percu se Janezek najprvo zahvali očetu, potem pa stopi pred mater in prosi, naj ne ; O sv. Gregoriju letos je minilo 00 let. odkar ne je prigodilo to. kar mislim opisati. Učiteljev Janezek', kakor smo Kreka listi čas splošno v naši vasi imenovali, je tedaj 1. 1872. bil v svojem sedmem letu. Dobro se še spominjam, kako je nas, njegove vrstnike pa tudi starejše dečke, s svojim razumom daleč nadkriljeval. Ded moj, tedaj 72 letnik, nam je enkrat pozimi, ko smo se sešli v naši hiši, pripovedoval u Kamniku in o gričku sredi mesta, kjer stoji Mali grad, kjer prebiva zakleta kraljičina Veronika, ki ima tri pehare cekinov, kjer so Iri cerkvice druga vrhu druge. Janezek je to pripovedko strme poslušal, ko pa je ded nehal, je navdušeno vzkliknil: »Pojdimo v KamnikNakar mu je ded pripomnil: Janezek, ti bi pa rad cekine, kajne?- Janezek pa je rekel: »Kaj cekini, kaj denar; zakleto Veroniko rešiti hudobe, pa tri cerkvice videti, lo bi bilo za mene. Pri hiši smo imeli harmoniko. Kadar ni bilo očeta doma, sva jo raztegovala, sedeča na velikem zaboju. Po nekaterih takih poizkusih je postal Janezek že moj učitelj. škoda. da se je neki dan. ko sva jo le preveč vlekla, meh raztrgal. Dobil sem na to zasluženo plačilo. Harmonika je romala k zdravniku, nakar so jo zaklenili v omaro. Tako je bilo konec najinega godčevanja. * Pripovedni spis »Mlada prijatelja«, ki ga je Krek kot 16 letni dijak priobčil v »Vrtcu'- dne 1. julija 1881 in se nahaja v I. zvezku njegovih izbranih spisov st. 108, je odmev srečnih otroških let, ka-tore je Krek preživel v Komendi. Prijatelj Pavlek je Janez Cebulj, po domače Perčev Janez iz Potoka, Ivanek pa je Krek sam. Pečevo lepo posestvo s prostorno gruntaieko hišo leži na Spodnjem potoku pri Komendi št. 0, mimo teče potok Brnik, ki izvira izpod Krvavca nad vasjo Grad pri Cerkljah, pod imenom Reka. Hiša je oddaljena od komend-ske šole kakih 8 minut. Perčeva hiša je bila vse čase trdna in je še danes. Ob Krekovem času je bila pri Percu tudi gostilna, gospodarila sta tam Janez iu Katarina Cebulj. Bila sla radodarna in Krekovim staršem zelo naklonjena. Janezek učiteljev je bil tam kakor doma in je kakor sam pravi, pri Percu večkrat prenočeval. Bil je pogosto deležen onih dobrot, ki jih je nudila la pristna kmečka hiša svojim mladim junakom v obliki zdrave domače hrane in tečnega ajdovega kruha. Hiša Perčeva leži na samem, obdaja jo prostorna trata. Za gospodarskimi poslopji leži sadovnjak, par streljajev naprej pa se širi prijetni smrekov gozd. Kraj njega se razteza ravno polje, tja proti kamniško-kranjski cesti. Jasno, da so dani v takem kraju vsi pogoji za izborno otroško igrišče in zabavišče. Vredno se mi zdi, da omenim iz te dobe tale prigodek: Janez Cebulj, Perčev Janez iz Potoka pri Komendi, Krekov prijatelj iz otroških let, ki ga slika Krek v povesti »Mlada prijatelja« kot Pa vleka«. Komendski učitelj ima vsled volila neke do-brolnice njivo na Potoškem polju. Ko so leta 1872. zidali šolsko poslopje, so zgradili na severo-vzhod-ui strani šole nekako gospodarsko poslopje s hlevom. Krekovi starši so .imeli kravo, katero je oskrbovala neka starejša dekla. Kar sklenejo starši, da kravo prodajo. Dekla naj žene kravo o sv. Gregoriju v Kamnik, Janezek naj jo poganja, ki je bil tega zelo vesel. Nastala pa je druga težkoča, čevlji Janezkovi so bili v takem stanju, da skoraj ni bilo misliti, da vzdržijo do Kamnika. Mati njegova je. naročila sicer nove čevlje zanj pred nekaj dnevi, a čevljar je izjavil, da bodo gotovi šele do velike noči. Kaj storiti? Bos ne sme v Kamnik. Janezek tnalo pomisli, pa reče: »K Tercu pojdem. Tam so imeli pretekli teden čevljarje v »šteri«, naredili so vsem pri hiši čevlje, Janezu Perčeveiu pa še posebno lepe škornje »meksikajnarje« iz telečje kože. Kur doli grem in prosil bom. da mi Janez -voje posodi. Ko to Izreče, že teče po hribu navzdol. Pred hlevom najde prijatelja Janeza in mu izreče svojo veliko prošnjo. Janez brez obotavljanja privoli, samo to pristavi: »Očeta povprašaj!« Oče so ravno tedaj v uljnaku čebelam hrano po-kladnli. Napoli se tja In ponovi svojo prošnjo. Drage volje mu tudi oče prošnjo usliSijo in rečejo: »V kamri jiod posteljo so, pa jih vzemi,« In so zamisli jo v svoje delo. Mati »o med tem pripravljali hrano za mlade prašičke, ko vidijo Janezka, ga takoj vprašajo, kaj želi? On jim svojo željo ponovno.razloži. Toda mati so bili drugih misli kakor oče in Janez. Rekli so: : Naš Janez svojih novih čevljev še nobeni;rat ni nosil, zadnjo nedeljo se je nekaj silil, da bi jili obul, toda sem mu odločno prepovedala, da tega ne sme storili. Obul jih bo najprej na veliko soboto, ko pojde k jirocesiji velikonočnega vstajenja, prav iz tega vzroka pn čevljev tudi li ne smeš obuti.« Te odločne besede, sicer lako dobre Pevčeve matere, so Janezka grozno poparile. Kaj naj stori? V Kamnik bi šel tako rad. Videl bi Mali grad. videl semenj in še sto in slo drugjh reči, a vse le nade mu je jiodrla Perčeva mati. katero ima poleg svojih staršev najraje. Toda čakaj! Šinila mu je nova misel v glavo. Zakaj bi si ne smel izposodili Janezovih čevljev? Saj so mi poleg Janeza vendar oče sami dovolili. Oče so pa glede vprašanja Janezovih škornjev vendar mnogo več nego mati. Dobro se spominja, da so lam po Svečnici enkrat oče pripeljali velik zavoj usnja iz Kamnika. Dobro se spominja pogovora, ko so oče pravi I i materi, koliko so plačali usnjarju Trščanu za usnje in ta drugo, ter koliko bo še veljalo, da bo cela hiša obuta. Vse to so plačali oče. ne pa mati. Dobro ve, ko je pri Perčevih za pečjo prenočeval, torej ko so imeli čevljarje. Tisti večer se je že po eni strani naspal. Čevljarji so svoje delo dovršili, jia je gledal iz temena doli in videl, kako so oče šteli na mizo srebrne dvajsetice in ko so dosteli, jih je mojster čevljar pograbil v pest in spravil v žep. Videl je. kako so oče potem prinesli firkel Perret doni na Potoku pri Komendi, kjer je bil v tistih letih Krekov drugi dom pri dobrih Janezovih starših. bodo hudi, ker kar je storil, storil je v dobrem prepričanju, zneje pa zavestno občutne vkoreninjenostl v ta prastara tla ga je gnalo bilo za letom v Selca, glavni kraj doline in rojstno vas očetovo, na IPrtovč in Ratitovee, v Železnike in Sorico, na Dražgoše in na goro Sv. Miklavža nad Dolenjo vasjo. Dr. Krekov gornji izrek bi morali obrniti. Selška dolina nikdar ne more dr. Kreku povrniti tega, kar ji je dal. Kaj je on vse storil za dolino, se danes šele čuti, ko ga ni. Izobraževalna društva, živinorejske zadruge, kmetijski tečaji, elektrarne na Cešnjici in v Sori, vodovod na Prtovču, vse je vzkliko in vzcvetelo j>od njegovim vodstvom in 1111 njegovo pobudo. Zanimal se je za uravnavo Sore med Dolenjo vasjo in Bukovico in ko bi bili tedaj vsi prizadeti posetniki poslušali, bi danes Sora ne trgala leto za letom plodnega bukovškegn polja. Dane« bi vsi radi, toda dr. Kreka ni! V Selcih samih jo kaj rad prebival v očetovi hiši »na Stoku«, če ni šel na Prtovč. Po očetovi smrti je tam gospodarila njegova mati Mica, ki jo je ljubil nadvse in ki ji jo postavil, koge leta 1903 umrla, prelepo spominsko ploščo na selškem pokopališču. Tam počiva poleg matere tudi sestra Helena, omožena Šubic. ->„ l..t fflmnAstalffi. '- — -J -«1.-1-1 — „.] —--- uo Jvui ui u«i/.iodi odnekod Btara svinja, povoha z grdim rilcem na desno in levo ter toči sovražne trume, da se bežeč razkropijo na vso strani. Tako se nadaljuje življenje na dvorišču, dokler ne posrka solnce jutranje rose in ne prične hujše pripekati. Ljudje in živali s() se bili dodobra spočili in okrepčali z jedačo in pijačo in zdaj zavisi ,,.» vseh koncih. Tako je napočil tudi zame dan dela. Ko se je drugo jutro, na ponedeljek zdanilo, sem se zavedel, da bodo čez dan oči vseh uprte vame. Vsi, celo mali, bodo radovedni, kaj sem si pridobil v veliki prestolnici. Toda, kaj si bo mislila Lorna, če je ne pojdem obiskat. Niti enega dneva ne smem izgubiti z brezdelnim odlašanjem svojih dolžnosti do nje. Materi bi bil nadvse rad razodel svoje zadev-ščine do Lorne, toda malo upanja sem imel, da bi jo pridobil zase. Misel na grozoviti umor svojega oičeta me je odvračala od tega. Tudi se mi je zdelo nespametno, žalostiti po nepotrebnem mater, ko še nisem vedel, ali si bom sploh kedaj osvojil Lornino ljubezen ali ne. Toda srce me je sililo, naj poskusim srečo. Ne brigajoč se, ali me kdo vidi ali ne, sem se odstranil od delavcev na polju in jo ubral svojim potem. Ne vem, čemu, mahoma sem se povzpel na vrh griča, željan zagledati spodaj znamenje, ki sva se bija glede njega z Lorno dogovorila. In res, oni beli kamen je bil ovit s črnim prtom, znak, da Loma potrebuje moje pomoči. Prvi hip sem kakor odrevenel obslal ob misli, kako nepremišljeno sem zamudil priliko, na katero sem gradil vse svoje nadel Nato sem pa splezal brez ozira na svoja kolena in tilnik po pečinah iu strminah, da bi dosegel zunanji rob skalovja, kjer je bil vhod v Doonsko dolino. Nič 1110 ni moglo zadržati na tem težavnem potu; čeiudi nisem drčal dolgo po krnici, sc mi je vendarle ta-zdela neznansko dolgn. Najiosled sem stal zopet v znani mi skalni dolbini nad strmim slapom in sem bedasto strmel proti mirni dolini, kamor me je vleklo nemirno srce. WI\Vll meilc /.yvtviv pnvv , /.It...... uVgll- slovem solncu. Drevje se jc kopalo v žarki sve- tlobi in voda v poloku se je penila in vrtlnčila v večjih ali manjših kolobarjih. Kakor v sanjah sem gledal prirodo okoli sebe, vse se mi je z/lclo ljubko in vabljivo, srce mi je pilo divjo ;lepoto in brez posebnega strahu sem čepel skoraj neprikrit v skalnatem zatočišču. Nazadnje se je le prikazala izza gostega drevja majhna, vitka postava in se napotila nalnhko se zibajoč preko travnika, čemu so še skrivati in jo opazovati v dvomu in strahu iz daljave? Pa naj mo ubijejo Dooni, dn bo le eno solzo ona poto-čila za menoj. Tako misleč sem bliskoma plunil iz svojega skrivališča, ne iz pogumu, temveč raz-paljen od ognja ljubezni. Lorna se jo vidno preplašila in je bila videti bolj prestrašena ko vesela. Nemara je mislila, da me bo moč prevelike radosti zavedla in bom storil kaj nedopustnega in dekliškemu čutu neljubega. Ob tej misli sem -e naglo iztreznil in obvlada' ter izpregovoril nekam nerodno: Mislil sem, da potrebujete moje pomoči, gospodična Lorna.t O da, I oda to je bilo že zdavnaj, pred dvema mesecema ali pa So prej. Pri teb besedah se je obrnila v stran, kakor dn je vse izgubljeno iu zamujeno. Jaz sem se spričo lega tako prestrašil in zdrznil, da mi je sapa zastala v sapniku in, nisem mogel odgovoriti, prepričan, dn mi jo je že nekdo prevzel. Molče sem se bolel okreniti in m- odstraniti. Vendar si nisem mogel kaj, da ne bi glasno vzdihnil. Lorna me je slišala in pristopila k meni. Mile oči so ji sijale od sočutja, dobrote in začudenja, tako da sem občutil do nje več ko samo površno nagnjenje. r-..-----j nu.t \ i w.-» j»»/u n i, n i. i nameravala žaloslili.' siij inst-iii PRED ŽREBANJEM: (jsIFiOlPI KUPI fM 5TARA JE NADGLASANA IN ONi KUPUJE S REČKO PRI KOLEKT URI , H E R M E5 " Gospodje, ki polagalo vainost na svoio zunanjost« skrbijo predvsem na elegantno in dobro prilegajoče ter fino izdelane obleke, površnike in trenchcoate ter vsa druga oblačila in si jih nabaljajo pri LUKIČ, LJUBLJANA, STRITARJEVA Izgot avljanje tudi po meri. — Cene presenetljivo nizke. Dvosobno stanovanje s iritiklinami oddam a 1. novembrom. Glinška ulica 6._(£) Dvosobno stanovanje ugodno oddam s prvim novembrom. Prešernova št. 20, Moste. (č) Stanovanje pod Rožnikom, s 3 sobami, kopalnico, verando, kletnimi prostori in vrtom, se odda za november. Pojasnila se do-biio v župnišču na Viču. (č) Soinčno sobo k dobro domačo hrano oddam blizu glavnega kolodvora solidnemu gospodu. Naslov v upravi -Slovenca« št. 14.476. (s) Prazna soba lepa, prostorna, z uporabo kopalnice, se odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.431. (s) Črn planino dobro ohranjen, naprodaj za 5000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.290. (g) Ribarska pravica Cerklje 21 naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 14.289. (I) Prodam hišo dvostanovanisko, ob glavni cesti, primerno za vsako obrt Naslov v upravi »Slovenca« št. 14.316. (p) SEVEDA KER SFM KUPIL SRfcČKO PRI, HERMES Zagreb, Jelačičev trg © Pod zidom © Čez cesto Tržnico. Naročila z dežele po navadni dopisnici na poštni predal 111. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din l-—; ženi-tovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede tnalih oglasov treba priložiti znamko. Opekarne! Keramična podjetja! Dolgoletni strokovnjak želi spremembo mesta. Ponudbe pod »Upravitelj« štev. 14.397 na upravo »Slovenca«. (a) Službo hišnika ali kaj podobnega iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 14.438. (a) jfliižttjoidobe Mesarski pomočnik vesten, se takoj sprejme. Mojzij Brecelnik, Ljubljana, Šiška._fbl Pekovski pomočnik ki bi raznašal ludi kruh, se sprejme. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 51. M.437. (bj Čuvaja ali hišnika za vilo na Bledu takoj sprejmem. Dobi brezplačno, lepo stanovanje (kuhinjo in sobo) — ter opravlja lahko svoj dosedanji posel dalje. Idealna prilika tudi za upokojence. Sporočite takoj osebne podatke na upravo »Slovenca« pod »Hišnik« št. 14.453. (b) Kontoristinja dobro izurjena v slovenski in nemški stenografiji, se sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kontoristinja Ljubljana« št. 14.427. (b) Knjigovodja (samski), mlad, sposoben, z veliko prakso izključno v spirituozni stroki brezpogojno popolnoma vešč hrvatske in nemške korespondence (ste nografija), ki hitro piše na stroj in jc zmožen samostojno in vestno voditi vsa pisarniška dela, se išče. V poštev pride samo resna in prvovrstna moč, k' bi tudi potovala in je vešča občevanja s poljedelci in trgovci. Tisti, ki nimajo teh sposobnosti, se ne bodo upoštevali ter je vsaka vloga odveč. Ponudbe o dosedanji delavnosti, starosti, plačilnih pogojih, s sliko pod »Stalno i"eslo« na upravo »Slovenca« 14.406. (b) VsaVa beseda t Din Ford Cabriolet 2—4 sedežen, v prvovrstnem stanju, s 25.000 km, naprodaj za 28.000 Din. Na ogled v Kamniku — Sutna 31, V. Stuzzi. (f) Zaslužek Zastopstvo kemično-tehničnih predmetov (za usnjarske in specerijske tvrdke) oddam dobro vpeljanim in zanesljivim zastopnikom, ki obiskujejo deželo. — Prednost imajo avto-pot-niki Ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod št. 14.445. (z) Posojila od 100.000 do 5,000.000 Din iščemo za I. hipoteke — eventuelno tudi v hranilnih knjižicah. Cenjene ponudbe na: M. Jankole, komamnditna družba — Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/11. Telefon 30-52. d Vrednostne papirje vseh vrst, tu- in inozemske, obveznice, založnice, srečke in hranilne knjižice vseh denarnih zavodov kupujemo in prodajamo. M. Jankole, komanditna družba, Ljubljana, Šelenburgova ulica 611. Telefon 30-52. (d) ll^nk« trn tjr $ m-^mm^mm^ Korepetitorij za vse srednješolske predmete inštruirajo strokovni profesorji. Uspeh zagotovljen, cene nizke; revni in skupine na tarifo popust. Informacije: Dopisna trgovska šola —■ Pražakova 8/1. (u) Miklošičeva 711. (vogalna vrata). Predavatelji z višjo strokovno izobrazbo vodijo tečaje francoščine, angleščine, nemščine in ruščine. Uspeh zajamčen. Prijave: 10—12, 18—20. (u) Ga. Orthaberjeva sprejme še nekaj otrok za dopoldanski pouk nemščine. Gosposvetska 12, dvorišče. 10—12; 14—20. Istotam vodijo kompe-tentne moči tečaje francoščine, nemščine, angleščine za odrasle. (u) IŠČEJO: Mirna stranka dveh oseb, ves dan odsotna — išče stanovanje sobe in kubinie v centru po zemrni ceni. Po nudbe in navedba cene pod »Točno plačilo« št 14.435 na upravo »Slovenca«. (c ODDAJO: Prazno sobo oddam na Mirju blizu Obrtne šole mirni, solidni osebi. Naslov v upra vi »Slovenca« pod štev 14.395. |č ZeJo lepi stanovanji dvosobni, 480 in 420 Din oddam novembra in decembra. Naslov v upravi »Slovenca« 14.374. (č Stanovanje dveh sob, kuhinje in pri-tiklin, se odda s 1. novembrom. Poizve se: Zaloška cesta 14, Batič. (č) Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopniške ograje, dimn. vratica, brzoparilnikc, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani. Nogavice, rokavice, robce, perilo, lorbice, kravate nizke cene. satno pri PETELINC-u Ljubi ana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za stroino Bukova drva že razžagana in postavljena pred dom kupite najceneje naravnost od producenla, če se obrnete na Remec & Co, Ljubljana, Kersnikova ul. 7. (1) Stavbno parcelo j pletenje in ročna dela prodam; meii 670 nr. Krasna lega. Dr. Kodre. Staničeva ulica 3. (p) I nainižiib cenah pri tvriki I Kari Prelog. Ljubljana — ; Židovska ul in Stari trg. Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv Petra cesta št 14 Liubliana (1) Prvovrstna sadna drevesa in cepljene trte zastonj — se sicer ne dobijo, pač pa po zelo znižanih ccnah pri upravi banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru. V zalogi vse priporočljive sorte Zahtevajte cenik!_0) Šivalni stroj čevljarski, skoraj nov — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 14.432 (1) Prodamo večjo množino polliter-skih steklenic s patentnim zapiračem. Naslov v upravi -Slovenca pod št, 14.439. (1) Ia bosanske sHve suhe, zaboj 5 kg 31 Din, 10 kg 61 Din, vreče po 50 kg 195 Din, češpljeva marmelada 10 kg 70 Din franko vsak naročnik — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) Hišo z vrtom na Radni štev. 13, blizu j Sevnice — prodam. Na- | tančna pojasnila daje ■ Hermina Godec, Šmarje- | Sap, pri Ljubljani. (p) ; Stavbna parcela najlepša, vogalna — tik gimnazije, v izmeri 1264 m', v Celju, ugodno na-piodaj. Dopise nasloviti aa pekarno Janič, Celje. (P) Naprodaj arondirano posestvo 50 oralov ob okrajni cesti, s hišo in žago na stalni vodi pri Sv. Mariji v Puščavi za 230.000 Din. Plačilo ca. četrtino v gotovini, ostalo v hranilnih knjigah. — Naslov: Rojs Karol, Ormož 126. (p) 100% Vaših želja zmoremo zadovoljili z našo ogromno izbiro blajia za jesen in zimo in nudimo: datnske obleke volnene od Din 30" dalje > plašče > > > 85— > moške obleke Stol > > 54"— > Za > > sukno > » 114— j > > kamgami > > 128 — > » suknje doubic » > 78'— > » >• sukno črno > > 115'— » Baržuni, barhenti, flanele, pllši itd. po engro cenah Specialna trgovina Novak - Ljubljana Kongresni trg 15 (nasproti nu nski ccrkvi) Valvasor poceni naprodaj — tudi na odplačevanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.452. (1) Pavi samci in samice, ugodno naprodaj. Dopise nasloviti na pekarno Janič, Celje. (1) umi Oglejte si zalogi* damskih klobukov. Krasna izbira. Nizke cene. Preoblikovanje 28 Din. Salon »La Femmc Chic«, Anica Puhek, Šelenburgova 6 1. (i) Tvrdka A. VOLK t Intilinna Reilteva rritB H nniti nalreoeie »»r ttUr p^cnifnr mnko in druge mlrttkr iirtelle Zahtevajte cenik! Celuloiflne šClfntkc za vrata dohnvljn v vseh hirvah in fazonnb fran o £rncc steklarstvo Ltuimaita C.-inkarevo nabrežje a mm očesa Najboljše sredstvo proti o najvišji ceni Sever d Komp Ljubljana Suhe gobe kupuje po najboljših cenah tvrdka Oskar Marič, Ptuj. Telefon št 38. (k) Suhe gobe divji kostanj želod kupuje V. H Rolirmann Ljubljana ZAHVALA. Iz vsega srca se globoko zahvaljujem vsem za izkazano sočutje ob bridki nenadni izgubi moje nad vse ljubljene hčerke MILKE PRIMC Najlepša zahvala za poklonjene vence in cvetje, dalje g. dr. Vidmarju za požrtvovalen trud, g. Gradu, šo!. upravitelju, za v srce segajoči poslovilni govor, gdč. učitelpcam in njenim sošolkam za ganljive žalostinke ter vsem. ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Mo ste pri Ljubljani, dne 8. oktobra 1932. ANA PRIMC. Prisrčno se zahvaljujemo za izraze sočutja ob izgubi naše nepozabne Marice Derzaj strokovne učiteljice. Posebno zahvalo smo dolžni č. g. Gregorju Žerjavu za nad vse ljubeznivo opravilo pogrebnih molitev, učiteljskemu zboru in učenkam meščanske šole na Rakeku, njenim bivšim gospodičnam-tovari-šicam iz Ptuja, gg. zastopnikom prosvetnega oddelka banske uprave, gg. zastopnikom Vzajemne zavarovalnice, Marijini kongregaciji učiteljic pri sv. Jožefu ter vsem ostalim prijateljem in znancem, ki so spremili našo pokojno Marico na njeni zadnji poti in ji poklonili krasne vence. V Ljubljani, dne 6, oktobra 1932. ŽALUJOČI OSTALI. t S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena soproga, mati, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa V Roža Zbogar roj. Celic soproga narednlka-vodnika v pokoju dne 6. oktobra po kratkem, mukapolnem trpljenju, previdena s svelotajstvi za umirajoče, mirno umrla. Pogreb nepozabne bo v soboto 8. okt. ob 4 pop. izpred mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. oktobra 1932. MARTIN 2BOGAR, soprog; PAVLA in DRAGOTIN, otroka in ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Za Jugoslovansko tiskarno t Liubliani; Karel Cefc, izdajatelj: Ivan Rakovem U'/dnik: Franc Krcmžar. Pismo iz Mostarja " ?; ■?** ** - v *v ■■ -M* - ■... - o Rojstna hiša tra Didaka Buntira. je samo, da te vasi niso proste malarije, kar je razumljivo zaradi močvirja, ki povsem nikdar ne izgine in tako nudi ugodno bivališče za komarje. Hercegovino deli reka Neretva v dva dela, V za-padnem delu so prebivalci po veri izključno katoliki kakor v sosednji Dalmaciji, v vzhodnem delu pa prevladujejo pravoslavni kakor v sosednji Črni gori. Po mestih in večjih krajih ie precej muslimanov. Število katoličanov znaša kakih 135.000, pravoslavnih 90.000 in muslimanov tO.COO. Katoličani so — kakor tudi velika večina ostalega prebivalstva — zelo siromašni; imajo 57 župnij, a bržkone niti polovica župnij nima svoje župne cerkve, ampak služba božja se vrši na prostem in samo za oltar je zgrajena mala kapelica, da duhovnik med sv, mašo ni izpostavljen vsem vremenskim ne-prilikani. Štiri petine teh župnij upravljajo frančiškani, eno petino pa svetni duhovniki. Da imajo frančiškani v Hercegovini — kakor tudi v Bosni — tako velik pomen, to je globoko utemeljeno v zgodovini teh mučeniških pokrajin. Danes lahko rečemo, da so katoličanstvo v teh pokrajinah ohranili samo frančiškani. Ta red je bi! po Hercegovini zelo razširjen, ko so prišli v deželo Turki. Turki so frančiškane v Hercegovini vsaj navidezno popolnoma iztrebili, dočim so se v Bosni frančiškani lažje držali. Zakon sultanov je bil sicer glede frančiškanov isti v Bosni kakor v Hercegovini, da jim je namreč bičanje dovoljeno, a izvajal se je ta zakon v vsaki Fra l>idak Buntič. M o s t a r , 4. oktobra. Na Širokem Brijegu. 2e tedaj, ko sem se v Ljubljani duševno pripravljal za službovanje v Hercegovini, sem prebiral tudi letno poročilo frančiškanske klasične gimnazije na Širokem Brijegu; to je namreč poleg mostarske lealne gimnazije edina popolna g.mna-zija v Hercegovini, kajti gimnazija v I rebinju ima samo nižje štiri razrede. Sklenil sem, da si jo bom ogledal ob prvi priliki. Ta prilika se mi je ponudila minulo soboto dne 1. oktobra, ko sem se odpeljal z avtobusom iz Mostarja v zapadni smeri proti 2-1 km oddaljenemu frančiškanskemu samostanu. Pot mi ni bila povsem neznana. Mo i učenci so se namreč sami pobrigali za to, da vsaj enega dela svojih razredniških dolžnosti ne boni zanemarjal, namreč dolžnosti, da vodim štirikrat na leto učence na ekskurziio. Tako prvi ledtn so me začeli izpraševati: Rada idemo na šetnju? Izgovor, da jih ne vem kam voditi, ni držal, češ, da sami dobro poznajo »Mostarsko Blato , ki ie kakor ustvarjeno za poldnevni izlet. 1 nnajst kilometrov ie oddaljeno od V.ostarja, spominjalo me bo pa na Cerkniško jezero v moji ožji domovini: l.aili v (ozni jeseni, pozimi in v začetku spomladi je tam 30 km'! obsegajoče jezero, v juniju pa voda izg.ne n je jezero suho do velikih jesenskih nalivov. V tem času tam orjejo in sejejo, kose in pasejo Ko sem bil 25. septembra z dijaki na Mostarskem Blatu, je bila koruza že pozeta, trava pokošena in velike črede govedi so se pasle po obširni ravnini. Okoli in okoli jezera« so se razvile razmeroma premožne vasi s katoliškim prebivalstvom. Škoda ■»"i, ■ ? .v."-,* ' , S .. ESSSsl^' i pokrajini tako, kakor je bilo lokalnim mogotcem po volji. Ti so namreč lahko tolikokrat zažgali cerkev in duhovnikovo bivališče, da je morala služba božja in cerkvena občina vsaj na zunaj prenehati.. I ako je prišlo, da so vso Hercegovino oskrbovali v dušnopastirskem oziru frančiškani iz Bosne. Po rodu so bili ti frančiškani iz Hercegovine, šolali so se pa in se zbirali v obmejnem bosanskem samostanu (ime sem pozabili. Preoblečeni kakor kmetje so potovali od sela do sela in obiskovali vernike, organizirane v šest velikih župnij, jih krščevali, spovedovali, poročali, sploh vršili svojo dolžnost tako, kakor misijonarji po poganskih deželah. Frančiškani so lažje vzdržali turško nasilje nego svetni duhovniki, kajti vsako škodo, po vzročeno po Turkih, jc red popravil z združenimi močmi, dočim svetni duhovniki niso imeli tega močnega ozadja. Celih 250 let ni bilo v vsei Hercegovini nobene katoliške cerkve in nobenega stanovanja za duhovnika, pa so vendar oskrbovali frančiškani svoje »župnije«, neprestano v nevarnosti pred 1'urki, in so s tem opravili delo, ki res v nobenem oziru ne zaostaja za delom misijonarjev in ki ga danes tudi z našega državnega stališča ne moremo dovolj naglasiti. Leta 1846 pa so ustanovili frančiškani prvi samostan v Hercegovini. Razmere v Turčiji so se bile nekoliko poboljšale za kristjane, pa je dospela Koder je pa zemlja občinska last, tam na eni strani nikdo drevja ne zasaja in goji, na drugi strani pa živina in drobnica vse zelenje uniči. Svet tik pred cerkvijo je last frančiškanov, na desni strani pa meji nanj občinski svet. Razlika med obema ie pa kakor dan in noč. Pa so mi kazali frančiškani pobočja sosedniih hribov in gora, kjer si lahko videl na vsaki parceli, ali ie v zasebni ali v občinski lasti. Zasebna last je bila zelena, občinska pa rjavosiva. Ne bomo se tukaj spuščali v razmotrivanie o vprašanju, ali je umestnejša zasebna last od skupne lasti. Na to vprašanje ni mogoče enako odgovoriti glede vseh predmetov; tudi ni to, kar je v določenih razmerah koristno, primerno za vse kraje. Nesporno je to, da je tudi zasebna last lahko vir sreče in blagostanja ne samo za posameznika, ampak tudi za celoto. Frančiškani so mi označili za veliko škodo, da Avstrija po okupaciji ni razdelila občinskega sveta med posamezne posestnike; kajti sedaj občinski svet ni za nikogar skoraj nič vreden. Za razvoj Širokega Brijega si je pridobil neminljivih zaslug bivši član belgraiskega parlamenta fra Didak Buntič (1871—1922), ki je bil skozi 24 let profesor, oziroma ravnaieli te gimnazije m nato provincial. Pollejte samo njegovo rojstno hišo, pa vam bo iz slike kar kričala revščina Hercegovine.Rojstne hiše naših velikih mož so proti njej kar hiše bogatinov. Gimnazijo je dovršil na Širokem Brijegu za profesorja klasične filologije se je pa usposobil v Innsbrucku. Nato je posvetil vse moči svoji siromašni domovini. Videl je, da je največje orožje proti,siromaštvu izobrazba, pa je naučil v celoti kakih 13.000 ljudi v starosti od 15 do 60 let branja. Spoznal je, da hi Hercegovini lahko donasalo obilno koristi sadno drevje, pa je naročil iz državnih drevesnic drevesca, jih razdeljeval po selih in cepijeval divjake. Povsod je delal na to, da bi se ustanovila osnovna šola. Da bi dvignil redovno gimnazijo na kar mogoče visoko stopinjo, je posla! 32 klerikov na razne Kvropske univerze (v Avstrijo, Švico in Francijo), da so se tam usposobili za profesorje. Danes slovi gimnazija Heliodoni" 99 ie najpopolnejša pasta za zobe! Napravi zobt snežno-bele in osvežuje usta. Cena Din 5' po tubi. na Širokem Brijegu po izvrstnih strokovnjakih in celo rodbine iz Mostarja pošiljajo tja svoje sinove. Med vojno je spravil nad 10.1',).) siromašnih otrok iz Hercegovine na Hrvatsko in jih tako rešil hiranja, mnoge tudi smrti. Slovenski in hrvatski državni poslanci so ga dobro poznali, ker se je toliko trudil, da bi dosegel Ugodnejše cene za glavni pridelek Hercegovine, za tobak Lastnoročno je pomagal pri gradbi cerkve na Širokem Brijegu, dijaki so mu pa donašali gradivo. (Lanske Točilnice sem tudi spoznal na Koroškem slovenskega župnika, doktoria bogoslovnih ved, ki je dva meseca opravljal vsa težaška dela pri razšir-lenju župne cerkve; ko so ljudje videli, kako se je za potrebno stvar zavzel župnik sam, so se tudi sami nehali obotavljati in so pri eli za delo.) Sredi dela za gmotni in duševni napredek svojega ljudstva ga je ugrabila sr^na kap v njegovem rojstnem kraju v Čitluku. Prosim ogleju si iupnišče. v Čitluku in tamošnjo cerke, , pa S.oste lem jasneje videli, kako potrebna |e Hercegovina ljudi Bunti-čevega kova. Odhajal sem s Širokega Brijega k.or so n:e sprejeli z vso prisrčnostjo, kakor od velikih duhovnih vaj. Tu je p: idigal vsak kamen o resničnem — narodnem delu Letos so se spominjali Hrvatje desetletnice Buntičeve smrti. Slovencem ie p:, v mislili žalostni oktober leta 1917. Buntič in Krek sta h-Ji a po isti poti izgorela sta v ljubezni do trpečega j ljudstva, ko jima je bilo dobrih petdeset let, oba | sta umrla za isto bolezniio: za srčno kapjo Naj j boro te vrstice skromen prispevek z:, petnajsto I obletnico Krekove smrti! Ivan Do'enec Smučarska koča TK Skale na Rožci Župnisce v Citluku, kjer jr- umrl Ira liunli.i. in žlipiiii cerkev četa frančiškanov v pokrajino, kjer jc nekako središče katoliškega prebivalstva Hercegovine. Se danes kažejo pred cerkvijo na Širokem Brijegu stoleten hrast, pod katerim so se baje novodošli redovniki posvetovali, kje bi ustanovili, oziroma obnovili svoj prvi samostan. I epa lega na vzvišenem prostoru z obširnim razgledom po bližnji in dalini okolici jih jc naunila. da so se ustalili kar na Širokem Brijegu. Naj je povest o tem posvetovanju zgodovinsko utemeljena ali ne. vsekakor gojijo ta hrast še danes kot zgodovinsko drevo in ko so prostor na višini, kjer stoji danes cerkev s samostanom in gimnazijo, zravnavali, tako da je danes okoli cerkve velik raven prostor, zasajen z orehi, niso posekali hrasta, tudi mu niso odvzeli prsti iznad korenin, ampak so pustili prostor, ki ga senčijo hrastove veje, nedotaknjen. Tako stoji hrast šc danes na vzvišenem prostoru, obzidanem s kamenjem, in priča o času, ko jc padlo na kamenita tla hercejjovinska seme kulture ter se kljub neugodnim razmeram ohranilo in razraslo v mogočno drevo, v čigar senci se danes hladijo vsi katoličani teh pokrajin. Čez dobrih z0 let so ustanovili leta 1867 frančiškani na Širokem Brijegu osnovno šo!o, ki jc bila prva šola sploh v Hercegovini. Šc danes stoji tista zgradba in napis na njej ti pove, da sto-j'š tukaj na zgodovinskih tleh. Pozneje so Iranči-škani osnovni šoli dodali še gimnazijo, namenjeno vzgoji redovnega naraščaja, /.e pred svetovno vojno so sprejemali vanjo tudi dijake, ki so se pripravljali za svetne poklice, in leta 1918 so imeli prvikrat maluro. Takrat so morali diiaki delali maturo pred komisijo, sestavljeno iz profesorjev na državni gimnaziji, enako tudi še nekaj iet pozneje; nadaljnji razvoj jim je dovo*il maluro pred komisijo, seslavl eno deloma iz redovnih in deloma iz državnih profesorjev, dokler niso dosegli pravice javnosti v islem obsegu, kakor jo ima pri nas n. pr. zavod sv Stanislava v Št. Vidu. Matura se vrši pod predsedstvom ministrskega odposlanca. Letos je bil prvikrat ministrski odposlanec Slovenec, in sicer prosvetni inšpektor v pok. g. dr. Stanko Bevk, ki je ostal prebivalcem Širokega Brijega v prav lepem spominu po svoji objektivnosti in ljubeznivi družabnosti. Danes ima gimnazija na Širokem Brijegu 259 učencev, od katerih je kake tri peline Hercegov-cev, dve petini pa iz Dalmacije, Bosne in Slavonije. Če pogledaš našo sliko, vidiš ob cesti, ki drži na višavo, najprej večje poslopje: to je dijaški konvikt za dijake, ki ne nameravajo vstopiti v red. (Gimnazijo pa obiskujejo tudi taki dijaki, ki stanujejo doma pri starših.) Četrto poslopje od konvikta v smeri proti cerkvi je osnovna šola iz !eta 1867. Za cerkvijo je novo gimnazijsko poslopje, dograjeno leta 1926. Iz drevja na desni strani cerkve se nekoliko vidi frančiškanski samostan. Drevje okoli cerkve! Drevje tudi pod cerkvijo! Hercegovinski Kras bi se torej dal pogozditi! Zakaj pa ni gozda pod ceslo, ki drži do konvikta? Frančiškani so mi povedali razlog: gozd je v Hercegovini samo tam, kjer je zemlja v zasebni lasti. JO, M nI ljubitelji belega sporlH je Itožca s Petelinom in Babo dobro zmiiin. V začetku razvoju našega zimskega športa so Skalaši prvi spoznali njeno idealno lego s krasnimi smučarskimi tereni, ki nudijo športniku najlepšo priliko, da se izvežba v vseh panogah smučarske tehnike. Tu so trenirali in tekmovali v alpski tehniki naši najboljši, naši prvaki smučar.-lva. Le nekaj je manjkalo tem mladim navdušenim, za solncem in zdravjem hrepeiiečhn fantom. Imeli ui.-o kam poležiti svojih prijetno utrujenih in premrzlih udov, da bi jih ogreli ter izpočili za julrišen krasen dan. Itožca ima ludi mnogo obiskovalcev spomladi in poleli zaradi svojega krasnega razgleda doli do Ljubljane Julijsko Alpe ti pridejo tako blizu, da se t: zdi, da bi jih mogel z roko doseči. Rožca se odlikuje svojo divno planinsko floro (saj od tod ima ime). Tu uspevajo največje iu najlepše narcise, murki, plauinke itd. Že lansko zimo je jeseniška Skala dobila od gospodarskega srenjskega odbora v najem kuhinjo pastirske koče. ki jo je preuredila v smučarsko zavetišče. Seveda >e je takoj pokazalo, da je to za Itožro prete-no. premalo. Vrli in delavni Sknlaši niso mirovali. Napravili so korak naprej. Poleg pastirske koče stoječe svisli so adaptirali v lepo urejeno kočo, ki ho nudila v-e udobnosti tudi najbolj razvajetiiin športnikom. V smučarskih rokah Skiilašev so r a pele sekire iu žage in zamajali so s,, vrhovi stoletnih vitkih smrek. Sami so naklnli deščice za ubijanje sten, doli od Sv. Iviižil so ni/sili tleske, ki so Jih dobili od go-poda Cuferja v zameno za po.-ekaue smreke. Tovariš Andrej Cufer ml. je svojimi pomagati pričaral iz starih svisli čisto novo iu prijazno -mti-č.iisko kučo. ki sloji 1H.V2 m visoko v Karavankah. Koča je zelo dobro opremljena, notrniijo-t in zunanjost li nudila ono domačnost m prlkupljivosl. tla n nni a h spoznaš delo iz. ljubezni in navdušenja. Ku-li in ju, kjer so tudi skupna ležišča, ostane še nadalje v pastirski krči, lako tla je nova koča samo prenočišče, ki razpolaga z 32 ležišči. Marsikateri Skalaš je žrtvoval ves prosti čas, vse proste nedelje, celo v-e poletje za *voj dom na Rožci. Kako -t, ga mikale steue očaka Triglava, toda on je ostal pri lopati iu krampu na Rožci. Popraviti je bilo treba poti iu nedaleč od koče. kjer je vožnja pozimi nekoliko nevarna, so napravili po »trmi hriba novo široko pol. po kateri bo vozil lahko Vsak začetnik. Mnogo t. »kili -kal je bilo treba iz-ruvatl in prevrniti. Skalaši luči jo, da postane Rožra pristopna vsakemu tudi ueizvežbiinemu smučarju. Pota so lin novo markirana čez. Zainlako, Konjarjev -front . zlasti vožnja nizdol čez Plavški rovi ali nn Hruško iilanino ali pa na Dovje zelo lepa in lahka. Pre.liio-I »knliiške smučarske kič- ki bo oskrbovana tudi poleli, j.- \ tem, tla bodo prenočišča in hrana zelo poceni, ker klub ue bo i-U:il bogvekak-šnili dobičkov. Ugodna je liuli /a smučarje, ki se pripeljejo z vlaki, ker -o z .1.....n ie v dveh urah na Rožci. Svečami otvoritev in blagoslovitev koče bo v nedeljo !•. oktobra ob 11 dopoldne. \ -ilučaju slabega vremena -e vrši otvoritev prihodnjo nedeljo ob islem času. luristov-ki vlak bo š.- vedno vozil. Turisti in planinci, udeležile v poln m številu le svečanosti. Roparski napad sredi Kran\a Kranj. 7. oktobra. Kranj ni več varno mesto. S svojo okolico vred si je pretekli in tekoči teden pridobil sloves, ki I mu ni v čast. Po senzacionalnem ugrabljenju v šen-I čurskih gozdovih so se razburljivi dogodki odvijali z naglico in napetostjo kakor na filmskem platnu. V Stražiflču so bile pretekli leden odkrite velike tatvine, v noči na nedeljo jc bilo vlomljeno in j pokradeno usnje pri čevljarskem mojstru Andreju j Cernilcil, v nedeljo ponoči sta dva roparja v družbi ! dveh deklet napadla v Goričah sredi ceste L. Z. iz I Kranja in mu vzela kolo, snoči jc bil sredi Kranja | izvršen roparski napad. Kakor običajno vsak večer je tudi v četrtek ga. i Kerčeva, ki ima trafiko nasproti hotela ..Stara po-| sta • ob osmih jiotegnila če/, vrata roleto, nato pa ostala v Irafiki do okrog desetih. Delala je račune in pisala. Okrog desetih jc trafiko zaklenila ter od-| šla na sprehod jiroli gimnaziji. Ta sprehod je bil običajen. Prišla je do konac Iroloarja ob gimnaziji ter se naio vrnila. Že je prišla do sredine gimnazijskega poslopja do vrat, ko je naravnost proli nji prikorakal neznanec, čas je bil pozen, v nejiosredui bližini ni bilo ljudi, kraj radi oddaljenosti svetilk nekoliko lenimi, zalo je ga. Kerčeva instinktivno šc bolj stisnila ročno torbico pod pazduho, \pznanec je nameril korake naravnost proti njej. V trenutku srečanja je z vso silo zgrabil za torbico, (iospa je torbico zelo krepko stisnila, da je ropar ui mogel lakoj izmakniti izpod pazduhe. Zato sta se -z. gospo borila za torbico. V leni pa je gospa padla in ne ; ve. ali ji je ropar spodnesel nogo ali ji je spodrs-; nilo. ter zavpila. Pri padcu pa ni mogla več toliko paziti na torbico in roparju -e je jiosrečilo, da jo je iztrgal in zbežal. Stekel je po cesti navzgor in ko je srečal skupino izprehajalcev. je dejal, tla ga boli roka in da je bil nanjo udarjen. V tem je giispa že vstala, na cesti je nastalo vznemirjenje in izmed d oš le skupine pevcev, ki so se vračali od vaje, so nekateri liilro sprevideli, da nekaj ni v redu, ter skočili za roparjem. Videli so še, kako je izginil v stari drevored, nihče ga pa ni zasledoval. Pripovedujejo, da je bil ropar slar nad 20 lel, I »olj majhne in čokate postave. Gospa Kerčeva ga ni poznala. • losna Kerčeva je imela v večji ročni torbici tri manjše torbice, iu sicer eno listnico za bankovce, fino danisko denarnico iu denarnico za Iroblž. v kateri je bilo -V>0 Din srebrnega lenarja. Skupno pa je bilo v vseh denarnicah okrog 1400 Din. Gospa prav nikdar ni Imela v lorbiri "lenarja, ko jc hodila na sprehod, izjemoma j,, bilo to sinoči, ko je imela pripravljen denar za razna izplačila. Predrzni ropar je prav dobro vedel za vse njeno večerno vedenje, kdaj zapira In: ivino, kdaj in kam odhaja na sprehod, zalo je izkoristil svoja opazovanja in roji -e mu je posrečil. Pravijo, da so ga videli ob po! iu zvečer pred Staro poštor, ko je oprezov.il. Dejanje je -Uril ali kak domačin ali lujec, ki je v s. okoliščine temeljito poznal. Pravega | sledu za roparjem zaenkrat ni. Kopnraki napad na gospo KerČevo sredi Kranja pa k a Že. |a so prišli časi. ko bo Ircba poostrili pazljivost in *krb za imetje Icr življenje. (iospa Kerčeva. ki se jc pri pa 'cu nekoliko potolkla po kolenih, je še d:.....s v-a prestrašena, razburjena in poti vtisom nepričakovanega dogodka. Dekle utopil v dnu morja ISPiB!:;. Frančiškanska gimnazija nn Širokem Brijegu livar, 4. oktobra. Mladi Marko iz Vrbovske na Ilvaru je imel ljubavno razmerje z 22 letno Mam Berelič. Med tem časom je on začel razmerje zopet z drugo, in hotel prvo pustili. ■V petek 30. septembra se odpravi Mara zvečer ob 8 iz vasi h kapelici sv. Petra, češ, da jo kliče Marko na pogovor. Ona je bila /. ene strani vsa vesela, češ, da jo menda kliče Marko, da bodo zapisali oklice; a z druge strani jc bila zopet žalostna, češ: Saj me je klical že tri večere, pa me je vedno prevaral, da ni prišel, pa me bo še nocoj prevaral. Ali to pot je ni prevaral. Ker Mare ni bilo od nikoder več domov, so jo povsod iskali cele tri dni. A Markoth, njegovo novo izvoljenko in še dva druga fanta so zaprli, ker so takoj sumili, tla so Maro ubili. In res so jo danes (4. oktobra) s pomočjo morskega, potapljača, katerega so v ta namen na- ročili i/. Splita, izvlekli kakih 10 morskih vozlov od brega iz morske globočine. Imela je za vratom verigo. privezano na velik kamen in obešeno na mesarsko kljuko, katera je služila za sidro. Sedaj je brez vsakega dvoma, da jo je vrgel Marko v morje, ker je bila odpeljana na Čolnu tlaleč ven, a čoln "e bi sam prišel nazaj in se privezal, če bi bila skočila sama v morje. A na njegovo novo izvoljenko gre pa sum, da je sodelovala pri umoru, ker ima črnavke na rokah. Zdravnica ju je pregledala in konslatirala podkožne rane. Marko je človek brez vere. Izražal se je, tla ni lloga in Matere božje itd. Ubogi starši rajnke so hudo nesrečni. Pred več leti so jim naenkrat utonili materini starši in brat. Prevrnili so se iz čolna. Pred nekoliko leti sta jim še dva majhna sina utonila zaporedoma vsako leto. A sedaj pa še najstrašnejše. Ljubljana Nasvet mestni občini za varčevanje Ljubljana, 7. oktobra. Bliža se čas, ko bo mestnemu občinskemu svetu predložen v obravnavo mestni pvoračuu /a leto 1033. Živimo pa v času splošne krize in Iudi mestna občina mora zelo gledati, kako bo vzdržala proračunsko ravnotežje. Skrčiti mora svoje izdatke iu iskati novih dohodkov, ker bodo mnogi dosedanji dohodki odpadli ali pa bodo manjši. Citirali smo žo okrožnico g. župana, ki jo je poslal vsem vodstvom uradov in podjetij in katerim priporoča najstrožjo varčnost, Mi s svoje strani bi zelo radi pomagali g. županu, ker je tudi nam na srcu blagostanje Ljubljane iu občinskih financ. Za danes si dovoljujemo mestno občino o[>ozoriti na naslednjo zadevo, pri kateri bi mogla mestna občina Iztisniti lepše dohodke, ne da bi splošnpst kaj trpela: Blizu kolodvora sloji majhna hišica, last mestne občine. V tej hišici je bila včasih mitnica, sedaj pa ni več, pač pa ima v njej svoje prostore spe. dicijsko podjetje Itajko T u r k. 7,a najemnino te hišice plačuje lo (Hidjelje mestni občini 8!t Din letne najemnine. Že 1. 192S. pa so se drugi carinski podjetniki, tako »g. Jovanovič, Zidarič, štru-relj in pokojni Paščanec obrnili na mestno občino, da se zavežejo plačevali za prostore, ki jih ima podjetje Hajko Turk, mesečne najemnine '2000 Din; ozir. zahtevali, da -e za te prostore razpiše licitacija ter so obljubili, da se liciturije tudi res udeleže in poskusijo prostore izllcitiiali. Me sinu občina je tedaj odgovorila, da do lega ne more priti, ker je za te prostore že sklenila s tvrdko K. Turk jvogodbo, ki je veljavna do 15. avgusta lttll.V Kakor nam Je znano, niso bili ti prostori koli oddani na licitaciji iu se tudi po leiu 19L''. : vršila nobena licitacija. Zato si dovoljujemo staviti mestni občini tale vprašanja: Ali res ni nobene možnosti, da bi »t* pogodba mestne občine - podjetjem Itnjko Turk razveljavila, ker za mestno občino očitno ui ugodna? Ali ne t>i bila mestna občina pripravljena le prostora oddati najvišjemu ponudniku? Ali je mestna občina pripravljena pojasniti, v kateri seji občinskega sveta je bila odobrena tako dolgoročna pogodba s podjetjem Bajko Turk? In če je bila kdaj odobrena. zakaj ni mestni občinski svet tedaj zahteval razpisu licitacije In šele potem oddal prostore? Se eno vprašanje: Ali je res. da podjetje It, I urk še vedno izvršuje vse podjetniške |>osle za mestno občino iu da se morda ugodnejše ponudbe drugih poitjetuikov ne upoštevajo? To zadevo smo sprožili v dobrem namenu, ker smo prepričani, da -e morajo taka vprašanja, ki tičejo interesov splošno«!!, obravnavati tudi javno. Stali« kritike ne Škodi, temveč le koriiti. Kaj bo danes ? Drama: /.ločin in kazen . Izven. Znižane cene. Opera: Mula l*'loruinye . Gostuje g. Dubajir iz, Zagreba. Znižane cene. Izven. Kino ktidrlirto: Tarzan , prvi in drugi del •kupuj. Ob 4 In K. Nota« -liiilio imata lekarni: dr. Piccoli, Dunaj- «k* cesta U. iu mr. Bnkaivič, Sv. Jakoba trg 0. * SluTtinitn.i ukuilemijn oli priliki 15 letnico • mrii ilr. .lati. Kv. Kreku bo jutri, v nedeljo, dno 11. oktobru ob osmih zvečer v veliki dvorani Upi-ona. Pri slavnostni akademiji sodeluje celoten zbor pevskega društvu Ljubljane pol vodstvom dirigenta dr. A. Dolinurjn. ter celokupni vojaški orke-»ter. Spored proslave je sledeč: 1. Weber, Oberon, ouverlura (voJaAkl orkester). 2. Dr. Jan. Ev. Krek, Bršltann ni (deklamncija). 3. II. Satlner, \azuj v pluauiski raj: l.uharmir. Eno samo tiho rožo: Emil \dumič. Tožba t|K»je zbor Ljubljana ). 4. Beethoven. Drugi stiivek Iz II. simfonije (vojaški orke--ler). 3. Dr. Jakob Mohorič. Slavnostni govor. <1. Vasilij Mirk. Narodna romanca, proizvaja pevki zbor »Ljubljana oh spremljevnnjti vojaškega orkestra. 7. Parma, K-enlln (vojaški orkester). 8. I>r. Jan. Kv. Krek, Slovenec i eliu (deklnmaeijn). 0. Grieg, Slavnostna koračnica (vojaški orkester). — Ker se za akademijo ne !>odo pošilja Iu posebna vabila, kakor tudi ne rezervirale vstopnice, zalo se cenjeno občinstvo vljudno vabi, da si pravočasno preskrbi vstopnice v pred prodaji in »icer danes o,I .S do 12 in od 2 do ti v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cei>ta 5. Motam se bodo prodajale vstopnice tudi v nedeljo od 10 do 12, od sedmih zvečer pa pred vhodom v Unionsko dvorano. Cene: Od 1. do V. vrsto sedeži po 10 Din, od VI. do XXI. vrste sedeži po 5 Din, balkonski in galerijski sedeži po 3 Din, stojišče 2 Din. 0 Namesto venca na grob pokojnega dr. Jan. Ev. Kreka je poklonil odbor Prosvetne zveze 500 Din za Krekov spomenik. Vivant seciuentes! ® Nova tarifa električne cestne železnice. Mestni magistrat ljubljanski je razglasil za tramvajsko progo novi vozni red s spremenjeno tarifo poldrugega dinarja za vse proge, ležeče južno od retnjze. Nad remi/o ležeče postaje pa je opremil z dvojno pristojbino po 3 Din. S to uredbo pa je prizadel severnemu delu občine Zgornja Šiška občutno škodo iz sledečih razlogov: 1. V občini Zgornja Šiška, po kateri dolžini teče cestna železnica v izmeri 2522 m. je ljubljanska periferija, katere obseg je tudi policijski rajon. 2. Vse ugodnosti, katere daje nova vozna tarifa Viču, Mostam in dolenjskemu kolodvoru, bi morala dobiti tudi občina Zgornja ši-ška, ker remiza je ne sme deliti v dva dela. 3. Ves promet naših potujočih občanov je usmerjen do šiške in Ljubljane najdalje do pošte in je postaja remiza v prometu brezpredmetna točka, katera pa po novem voznem redu zahteva za razdaljo 500 m dvakratno vozno ceno v isti občini. Prav tako je nesmiselno, da občani občine Zgornja Šiška plačajo za prevoz dveh in pol kilometrov daljave v obe smeri dvakratno ceno zato, ker stoji v njeni sredi remiza, kljub temu, da je Vičanom, Mostam in do dolenjskega kolodvora do (i km proge vozna cena poldrug dinar. V očigled tej nepravilni razdelitvi nove tarife cestne železnice prosimo mestni magistrat, da se ta napačna delitev občine Zgornja siška |K>prnvi lil določi za vso občino enotna prevozna cena na cestni železnici, kakor v spodnjem mestu Ljubljane. — Prizadeli občani. /. mirom blaženim upaja rod sc Lmelič in gospod, in zato vsuk rud /nliaja k Slamičti v Gorenjski kot . Maribor Iudi v is9$l podružnici no Aleksandrovi c.o (v prostorih Prosvetne knjižnice), se sprejemajo oglasi, se lahko vplačuje naročnina ter se opravijo vsi posli, ki spadajo v delokrog uprave. — Uradne ure od 8 do 12 in odi4 do 18. o Centralni šolski zobni ambulutorij bo ustanovljen leto- v Ljubljani po Društvu za iistauuv Ijanje šolskih zobnih ambulutorijev, ki je bilo ustanov Ijetio meseca maja letošnjega letu z namenom, da / vzgojnim iu izobraževalnim delom širi v vseh slojih prebivalstva smisel zii vrednost iu |Miinen zdravega zobovjH. I stnnnvljulo I«, šolske zobne ambiilatorijc, katerih skrb bo. da bo čim večje število otrok po mestih iu mi deželi |Mts|o|>oiiiu deležnih dejanski' iu sistematične zobne nege. V manjših krajih bodo |M>*lovuti (Mitujoči ainbulatoriji. \ um-milutoriju Imi zobno zdravljenje za revne otroke brezplačno, ravnotuko lio pu tudi brezplačno v sukolctno dvakratno pregledovanje /obovju vseli šolskih otrok, navajanj«' k pravilnemu čiščenju zob in zdravljenju listnih bolezni. Na korist zobm-gu ambiilntorija se v i »i v ponedr-Ijek, dne to. t. m. ob .'o koncert v Filhurmonič-oi dvorani, kuten ga program izvajajo Zlata (•jungjenuc, Julij Betetto, Ljubljanski komorni kvartet iu .Niko stritof. Vstopnice v Matični knjigarni. • C ravnava Stritarjeve ulice. Stritarjeva ulica I je bitu do zadnjega časa nu levi struni prelom Ije-j nu, ker Krisparjevn hiša ni zavzemala vsega vogalu. Sedaj pu je dala tvrdka Krisper tu kot izpolniti s trikotnim lesenim ogrodjem, v katerem bodo njeno izložbe, Izložbe bodo segale do prvega nudstropja. Ker je bil hodnik, ki ga nove izložbe zavzemajo, mestni, se je tvrdka pogodila z mestno občino, da jI bo plačevala '2000 Din letne najemnine. • Ne-reCc v Ljubljani. Včeraj popoldne se jc na novi stavbi v Bohoričevi ulici ponesrečil 2!'letni bosanski delavec Ikan šttkunovič, uslužbrn pri stavbni družbi. Pod njim se Je zlomila lestev, du je padel nu I In iu obležal z. zlomljeno levo roko. — Popoldne se Je na Selit ponesrečil Iudi 45 letni žagnr Lenaril Martinčič z (ialjevice 23H. Cirkularka ga je močno iirezala v levo roko. 0 Pumparce, obleke, trcnclioat najceneje A. Presker, Sv. Petra cesta 14. ■ Dane- rodita v kavarni Viadukt. Odprto do I. ure zjutraj. Tel 3162 KINO KODELJEVO Tel 3162 Samo še danes ob 4 in 8 TARZAN L in II. del skupaj □ Odkritje spominske plošče A. M, Slomšku, Drevj ob pol osmih je v Omladinskem domu sedmi večer Slomškovega prosvetnega tedna. Predava bivši narodni poslanec Franjo Žebot o temi: ,Slomšek — javni delavec med ljudstvom . Na sporedu je razen tega odkritje spominske plošče, nato dekla-macije in godba. — Jutri zvečer sklepna prireditev Slomškovega provetnega tedna. □ Krščanska ženska zveza ima jutri v nedeljo ob šestih zjutraj v cerkvi Matere Milosti svojo cerkveno pobožnost s skupnim sv. obhajilom. Popoldne ob treh sv. blagoslov z darovanjem za cerkvene potrebe. Z društvenimi znaki! Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden do vključno dne 15. t. m. Savostova lekarna pri Magdaleni na Kralja Petra trgu. T 50 letnica uglednega trgovca. Včeraj je praznoval svoj 50. rojstni dan ugledni mariborski trgovec gospod Kari Jančič, lastnik dobroidofe manu-fakturne trgovine na Aleksandrovi cesti. G. Jančič deluje v Mariboru že nad 30 !et. Bil e med prvimi in najdelavnejšimi člani Slovenskega trgovskega društva« ter v nevarnih preJviNnih časih zaveden narodni delavec. Po preobratu se je osamosvojil ter si z lastno pridnostjo, solidarnostjo in vztrajnostjo ustvaril podjetje, ki je v tej stroki eno prvih v Mariboru. Požrtvovalno se udejstvuje tudi v stanovskih in gospodarskih organizacijah ter je odbornik Gremija trgovcev, Trgovske samopomoči, Posojilnice v Mariboru, dolga leta ie bil tudi član davčne komisije. Ob petde>etletnici -mi želimo še mnogo srečnih let! l j Pod kopiti spletenih konj. Hudo te is ponesrečil posestnik hrane Mlakar z Ciglencc, ko se je vozil iz Maribora proti domu. Konji so sv.- mu splašili in voznika je vrglo pod kopita živali. Za-dobil je nevarne poškodbe po vsem telesu ter so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. ! 3 Belgijski trgovec v Mariboru obsojen. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se ie vršila včeraj razprava proti belgijskemu avtomobilskemu trgovcu De Grealu Josipu. Obtožen je bil prevare: letos v poletju se je po kupčijskih poslih pripeljal z av tomobilom v Maribor ter je zastavil vozilo tvrdki Schenker za neka plučila, ki jih je tvrdka izvršila za carinjenje. Kasneje je izvabil od Ivrdke avto pod pretvezo, da ga nujno rabi za kupčijske posle, zastavil pa je na mesto njega tvoj potni list in dokumente avtomobilu. Zvita glava pa si jc že preje oskrbel duplikatc od vsega in ko je dobit svoj avtomobil, je popihal čez meio. V Avstriji so ga aretirali ler prepeljali v Maribor, kjer so mu včeraj prisodili 5 mesecev strogega zapoia, po prestani kazni pa trajen izgon iz države. □ V poravnavi se nahaja trgovcc Josip Biačko, Zrinjski trg 6. Terjatve jc prijaviti do 5. novembru, poravnalni narok se vrši 10. novembru. Nudi 40"., v 4 četrtletnih obrokih. Aktiva znašajo 40.307.65 Din pasiva 70.177 35 Din. '„ I Glasbeno društvi postnih nameščencev. Občni zbor Glasbenega društva poštnih nanie^icn-civ v Mariboru sc vrši drcvi v prostorih Nabav-Ijalnv zadruge državnih nameščencev. □ Glavni trg bo kmalu zazidan. Za prosto-med novo Bcrgovo litin in glavnim mostom na Glavnem trgu ic nastalo v zadnjem času mnogo zanimanja. Arhitekt Czeikc je projektiral zn ta prostor novo mariborska tržnico, mestna občina se bavi z mislijo, zgraditi tu začasno tržnico za mesr.i (rg, zar.ima pa se r.a prostor kot naresnejši redek-tant industrijalec Berg. ki hi rad nu tem prostoru zgradil novo stanovanjsko in trgovsko poslopje. G Berg ima tudi že tozadevne načrte. Avtor bo prisostoval. Nocojšnji premijeri Dveh nevest* bo prisostvoval Iudi avtor C', eti.o Golar. □ 79 lahkoatlctov na startu. ! nhkoatlet ke tekme za prvenstvo Maribora, ki sc pričnejo danes popoldne na Rapidovem igrišču, beležijo za Maribor naravnost rekordno število prijav. 7«) !nhko- atletov iz vseh petero mariborskih klubov bo tekmovalo. Najhujša borba se bo pač vršila v teku na 100 m, za katerega se je prijavilo 20 tekmovalcev, Spričo izborne kondicije, katero so letos pokazali mariborski lahkoatleti, je pričakovati zanimivih bojev in dobrih rezultatov, □ SSK Maraton. Danes v soboto naj bodo naj' kasneje ob pol 2. popoldne na Rapidovem igrišču naslednji atleti: Macun, Berce, Greif, Vidic, Fika, Verstovšek, Kampič, Ludvig Šef, Dujec, Štrucl, Šlangl, Sekolec, Lah, Murko, Škamlec, Uratnik, Franci in Schvvaiger. Jutri v nedeljo naj bodo na-, vedeni na Rapidovem igrišču ob pol 8. uri zjutraj. U Mariborska mestna podjetja že poslujejo. Pisarna Mariborskih mestnih podjetij se je ie osnovala ter posluje zaenkrat na mestnem magistratu. □ Huda nesreča 82 let stare kuharice. V Ko-šakih št. 84 se je hudo ponesrečila 82 let stara kuharica Antoniza Hallas. Zenica je zdrsnila ter padla tako nesrečno, da si je zlomila nogo. Prepeljali so jo v bolnišnico. U Po noči prebarvana vrata. To so ae čudili včeraj profesorji in dijaki državnega roožkega učiteljišča, ko so prihajali zjutraj v šolo. Glavna vhodna vrata so sijala vsa v bleščačih novih barvah: neznani šaljivci so jih čez noč prebarvali s kričečimi barvami kar povprek v širokih pasovih. Rabili so naslednjega dne dokaj terpentina, predno se je posrečilo vse sledove nevarne barve odstranili. Delavce odpuščajo. Tovarna za impregni- ranje lesa v Hočah je nedavno zopet odpustil* večje število delavcev, Obrat so v tovarni že čisto omejili, ker ni naročil, na drugi strani pa ne doba terjatev, ki jili imajo v inozemstvu. □ Odkupnina za osebno delo. V smislu razglasa banske uprave o ljudskem delu in odkupnini za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest, je izgolovljen tozadevni seznani s pripadajočo odmero vseh v mestu Mariboru ljudskemu delu odnosno odkupnini zavevanih oseb. Ta seznam je na razpolago zavezancem na javen vpogled od 8. do 21. oktobra pri mestnsm knjigovodstvu Sloškov trg 11, soba št. 4. h.ventuelne pritožbe zoper sestavo seznamkov je vlagali ali prijaviti na zapisnik pri mestnem načelstvu v neprestopnem roku 15 dni od dneva javne razglasitve. Pritožba je podvržena, drz. taksi Din 20. □ Žetev divjega kostanja na prodaj. Olepševalno in tujskoprometno društvo za mesto Maribor in okolico proda letošnjo žetev divjega kostanju v inestem parku in ostalih mestnih nasadih. Interesenti naj se zglasijo pri tajniku g. Kolarju v mestnem gradbenem uradu v Frančiškanski ulici 8-1. Obilje ribjega blagra. Včerajšnji ribji trg j« bil obilo založen Sardelic je bilo 42 kg po Din 16. 10 kg palamid po Din Zb in 15 kg očad no Din 26 za kg. r [ Nove obrlne pravice. V poslednjem času so dobili obrtno pravico: Koitomuj Franjo, brivec, Mlinska 8.. Poterč Vekoslav, krojač, Aleksandrova 55., Krakcr Leopold, krojač. Gosposka 10., Gobec Ivan, čevljar, Malmalinska 34., Schvvab Vera, pro-Jaja cvetlic, Gosposka 37., Kancler Alojz, prevažanje oseb z avtomobilom, Velrinjska 12., Čarnelič Josip, trgov inu z manufakturo, Velrinjska ti„ Kosi Hi da. trgovina z lesom. Frančitkanska 11., Račič lltldu, strojno pletenje. Slovenska 26., Varič Peter, prevažanje lovorov. Tattenbachova 13., Florjančič Karo", trgovina s tehhničnimi predmeti, Glavni trg 23.. Smger 1 rna, trgovina meš. blaga, Tržaška 54.„ Koren Marija, branjirija. Smetanova 51., Tavčar Anton, tugovina delikates, Jurčičeva 3., Kos Matija. pek, Radvanjska cesta 13, Brezočnik Roman, mesar, Aleksandrova 53.. Tvrdka »Romi«, družba z o. z. Aleksandrova cesta 6.. Ambrosch Leopold, lig. m umetno vrtnarstvo, Koroška 71.. Mujer Tomo, avtouvošček, Masarykova 4., Lukež Helena, trgovina s starinami, Trg svobode 2., Grube>ič Mate gostilna, Frankopanova 2.. llabjunič Helena, gostilna, Vodnikov trg 2„ Rozman Ana, gostilna, Jvomiika 30. Achlig Antonija, goatilna. Franko-panska 55.. Jovanovič Djordje, čevljar, Kopalilka 2, zohar Marija, gostilna, Betnnvska 39.. Kumše .Ma.-i,a, trgovina modnega blaga, Stolna I. Cerkveni vestnih K »rim 1 na Sebi pri Ljubljani. V sobolo, 15. oktobra, na praznik sv. Terezijo Jezusove, bo v Kamniški cerkvi na Selu: ob 5 tiha sv. maš«, ob 0 slovesna sv. mu a. ob 7 in « tiha sv. meša. Ob Hi pridiga m pete litnnije. Poizvedovanj* Dve siliti «ta tisli. Pošten najditelj naj ju otl t: Janki ftelenburgova tl-II. Primshovski gospod (Konec.) Tretje pismo. PreblajJorodna gospa grofica! Kako sem prišel na to, da bolne zdravim. Moj drugi župnik (to je bilo v Črmošnjicah na Kočevskem) v dušnem pastirstvu mi je pravil, kako se da s pomočzo magnetizma' momentuno zo-bobol ozdraviti. Gladil je s palcem od bolnega zoba po celem telesu preko nožnega palca — in tako je napravil več potez. To je tudi meni uspelo in zobobol je prenehal za več mesecev in let. Tako sem zdravil zobobol in sem jjoskušal zdraviti tudi druge bolezni. kar mi je večinoma uspelo. Nekoč sem naročil zavoj podobic iz Novega mesta, zavit je bil v papir; na tem zavoju je bila natiskana razprava o magnetizmu: naročim še en zavoj podobic in na zavoju je bilo nadaljevanje zgoraj omenjene razprave — ni li lo previdnost božja? Bral sem F.nne-moserja (medic, filozof, pisec iz Tirola 15. novembra 1787 do 19. septembra 1851, profesor medicine v Bonnu: Studlum vem tierisehen Magnetis-mus. fnnsbriick-Miinchen; najbrž pa je bila razprava: Anleitung zur Mesmerschen Praxis. Stull-gart 1852. Op. pis.!), magnetiziral kruh in vodo. — Krstil sem otroka, pri krstu je ozdravela bolna botra. Botra; »Zahvalim se Vam, kar ste mi dali in storili, česar pa sami ne veste, kaj!« Jaz: »Kaj neki?< Botra: »Ko ste iztegnili roko nad otrokom, me je zahladil po vsem životu neki veter, neki lok in sedaj sem popolnoma ozdravljena od griže,« Druyi slučaj o nekem kmetu. Kmet pravi: • Imel sem grižo, zato sem med službo božjo ostal zunaj pred cerkvenimi vrati ker sem morai vedno 1 Ta način zdravljenja se imenuje Iudi mesme-riziranje po slovečem dunajskem zdravniku dr. Antonu Mesmerju (1734—1815). Ta je začel zdraviti ljudi s pravimi magneti, ki jih je polagal na obolele dele bolnikovega telesa in dosegel dobre uspehe. Kmalu pa se je prepričal, da mu ni treba magneta, ampak da lahko prenese svoj (animalni) magnetizem na papir, kruh, usnje, žido, kamen in steklo, sploh na vse, in da imajo ti predmeti isti učinek na bolnega kakor magnet sam. (Op. pi»,J hlače v rokah držati. Kaplan (t. j. liumar) meneč, da iz zanikrnosti ne maram v cerkev, me zgrabi in sune, da sem kar zletel v cerkev — pri tej priči je nehala griža, ko bi odrezal.« Neki duhovnik mi je pravil: »Videl sem, kako so neki rumeni žarki švignili iz Vaših oči na kruh, ko sle ga v rokah držali in nanj gledali.< Pozneje sem še bral Ennemeserja in začel zdraviti z magnetiziranim kruhom, z vodo, z vinom, z oblati in s papirnatimi odrezki. (Te stvari sem blagoslovil in magnetiziral.) Vsled zgoraj omenjenih slučajev: pri kmetu in pri botri pri krstu) sem prišel do izkušnje da že moja bližina zdravilno vpliva in končno sem prišel na to, da je bolnikom ob isti uri odleglo in se je zdravje obrnilo na bolje, ko sem pripravljal zdravilo (blagoslavljal in magnetiziral oblole). — Magneliziram tudi sadno drevje, nerodovitne njive in vinograde, ki so kljub dobremu obdelovanju bili nerodovitni in pozneje postali plodoviti. Zdravim tudi antipatijo med zakonci, pomagam pri težkih poroditi, zdravim Iudi nerodovitnost žena in obolelosti pri živini. Prišel sem do prepričanja, da ni gladenje potrebno in že sama volja zadostuje, toda marsikateremu ne morem pomagati; ne vem pa, zakaj ne. Na Bavarsko in Nižjo Avstrijo pošiljam za živino namesto koščka lesa, pole papirja, za ljudi pa oblate in jim označim, koliko morajo vzeti. Tako n. pr, toliko: A naj jemljejo trikrat na dan. Vi, blagorodna gospa grofica, lahko vzamete vato, tudi papir v osmerki ali pa v šeslnajsterki in namesto homeopatičniii kroglic oblože v obliki trikota ali čelverokota to je komodnejše. Vi tudi v vseh teh zadevah pomagate kakor jaz pomagam in še boljše kakor jaz; le poskusite, že sama Vaša volja bo pomagala (Teh nasvetov se je tudi grofica posluževala, ko je mnogim porodnicam krvotok ustavila, kakor trdi v svoji knjigi: Aus meinem Leben. Op pis!) Pomagajmo človeštvu v lej dolini solz in oli-rajmo solze; tega daru ne smemo neizrabljenega pustiti. Posledica mojega zdravljenja je bila, da «o me začeli zdravniki preganjali in me postavili pod žan-darmerijsko nadzorstvo. Toda izmuznil sem se jim in na drug način svojo moč uporabljal, (Sa mi niso mogli do živega! Kar se moje osebe tiče, sodijo nekateri, da sem na pol svetnik, drugi, da sem na pol vrag, drugi me zopet imajo za šarlatana, neki za prismojenega človeka — neka babnica je celo trdila, da sem antikrist. Eni me smatrajo za heretika, drugi za čarovnika. Ali se Vam, cenjena jlrofica tudi tako godi? — Žalibog se je tudi njej tako godilo, zakaj mnogi hhudomušneži so jo smatrali za prismuknjeno baronico. Op. pis! Če je tudi pri Vas tako, naj bo, naju vodi le ljubezen do bližnjega; pustiva lajali pse in hodiva mirno svojim potom aalje. O zdravilstvu imam nekaj pojma, seveda ne mnogo. Kjer vidim pri vročinskih živčnih boleznih, da bi bila kri hladilnega zdravila potrebna, dajem hladilna zdravila; magnetizirani oblati sprejmejo hladilno lastnost in moč. To tudi Vi lahko storite. Ce mi pa kdo piše, ali po drugi osebi naznani, da je bolan, ne da bi povedal, kaka bolezen ga tare, tedaj magneliziram sploh s trdno voljo in namenom, da bi mu pomagalo. To izdatno bolj pomaga, če specielno magnetiziram, t, j, naravnost zoper tisto bolezen, da le magnetizirane sile hladijo, ogrejejo, razkrojijo, izčistijo in okrepe živce, da škodljive soke izsesajo in izločijo i. t. d. Ljudje od hrvatske meje so prihajali k meni, da jim povem, kako se njihovim svojcem v Ameriki godi i. t. d. in kaj delajo. Rekel sem jim, da tega ne morem vedeti. Pa bolj ko sem jim lo zatrjeval, bolj so vame silili, da jim vsaj svoje mnenje povem. Odgovarjal sem jim po svojih vizijah in predočbah, ki so se mi sproti ustvarjale v moji fantaziji. Iz Amerike tem ljudem poslana pisma so potrdila resničnost svojih vidovitih slik. Kaj menite, spoštovana gospa grofica ali je bil to le slučaj ali vidovitost ali fascinacijd, ali kaj? — Rad bi izvedel, kaj menile Vi o tem? Z najglobokejšim spolovanj'em Primskovo, 8. januarja 1880. Jurij Humar, župnik, Tri leta po Humarjevi smrt! je ustanovil v Parizu Hektor Durville visoko šolo za magnetiziranje »Ecole Praliqu« de magnčtisme«. Sedaj vodi lo šolo njegov sin Henri in jo obiskuje 70 do 80 slušateljev, že graduiranih zdravnikov iz vseh delov sveta. Upajo, da bodo kmalu zdravili tudi bolezni, ki do sedaj še kljubujejo medicinski terapiji; to so precl- ' vsem epilepsija in razne vrste hrbteničnih bolezni, ■ačin zdravljenja z magnetizmom ni nov. Že "gipčani i:i Grki so se zborno spoznali na magne-tinranje. Pitagora pa tudi Stoiki so verovali v neki fluid, ki napolnjuie ves univerzuin, ki prodre v vsako čelo osveži in okrepi ves organizem, notranjo reakcijo ojača in antitoksini krvi dobivajo novo moč. Terapija s temi žarki povzroči pregru-pacijo (translusion višale) človeških slanic, ki zopet izravnajo harmonijo v staničevju. Pri magnetizi-i-anju nastanejo električni valovi, ki jih močno •