PREMALO OBRTNIKOV V OBČINI
Obrtna dejavnost se v občini že yeč let ne razvija tako uspešno kot druga področja gospodarstva. Pred nedavnim je bilo o tem govor tudi na predsedstvu OK SZDL, kjerso menili, da bo treba malo gospodar-stvo v kratkem ponovno uvrstiti na dnevni red seje predsedstva, k so-delovanju pa povabiti tudi združenje obrtnikov in inšpektijske službe.
Dejstvo je namreč, da zaradi hitre rasti števila prebivalstva v občini razvoj storitvene obrti ne dohaja več potreb občanov. Samo od leta 1975 se je njih šte-vilo povečalo za 12 tisoč. Res da od leta 1972 beležimo tudi po-rast obrtne de javnosti za okoli 11 odstotkov, hkrati pa lahko ugo-tovimo, da se je obrt razvijala le v zasebnem sektorju, in še to pre-cej enostransko, medtem ko je v družbenem nazadovala. Leta 1972 je bilo v družbenem sek-torju še 11 obratovalnic, zdaj pa jih je le še pet. Razvoj obrti opa-žamo le v donosnejših strokah (na primer izdelovanje kovinskih in električnih izdelkov), v stavbni obrti, poraslo je tudi število obrtnikov, ki opravljajo zasebne storitve, vendar jih je še vedno premalo. Zlasti primanjkuje krojačev, šivilj, čevljarjev, ke-mičnih čistilnic in frizerskih loka-lov. Dovolj tudi ni avtomehani-kov, vzdrževalcev in popravljal-cev gospodinjskih strojev in dru-gih aparatov. Le 17 odstotkov vseh obrtnikov se namreč uk-varja s storitvami, ki jih potrebu-jejo občani. V zadnjib letih pa se je potrojilo število avtomobil-skih prevoznikov.
Po statističnih podatkih iz leta 1978 je ustvarila obrtna dejav-nost tri in pol odstolka družbe-nega proizvoda občine, v njej pa je bilo zaposlenih pet odstotkov vseh delavcev v gospodarstvu. Vendar kaže, da se v zasebnem sektorju z obrtjo ukvarja tudi marsikdo, ki za to nima ustrez-nega znanja. Kar 43 odstotkov vseh delavcev je namreč nekvali-ficiranih. To pa seveda vpliva na kakovost izdelkov in storitev.
Vzrokov, zakaj se obrtna de-javnost v naši občini pa tudi v Ljubljani ne razvija zadovoljivo, je več. V družbenem sektorju ni pobud za nove organizacije, za-sebnike pa najbolj tare pomanj-kanje  primernih  prostorov.  V
novih stanovanjskih soseskah ne načrtujemo teh dejavnosti in zanje n<j zagotavljamo ustrez-nih lokalov, v starih pa namemb-nosti prostorov v zasebni lasti ni mogoče določiti.
Obrtne organizacije so tudi vse preveč razdrobljene, nepo-vezane, nimajo razvojnih načr-tov in zato tudi ne piedvidevajo večjih naložb. Akumulativnost drobnega gospodarstva je nizka, kooperacija ni dovolj razvita, občinska skupščina in njeni or-gani lahko pospešujejo obrt le v okviru zakonskih predpisov. Ra-zvoj obrti ovira tudi to, da se mladina bolj malo odloča za uk teh poklicev, hkrati pa so učenci tudi po strokah zelo neenako-merno porazdeljeni.
Letos predvideva v družbe-nem sektorju vlaganja le Pomiz in SAP Viator, delovna organi-zacija Vzdrževanje cestnih vozil, tozd Servo. Pripravljajo pa zem-ljišča v obrtno industrijski coni MM-4, kjer bo prihodnje leto na voljo 18 lokacij za tiste zvrsti obrti, ki jih najbolj primanjkuje, pa tudi za proizvodnjo obrti, ki nadomešča uvoz in dopolnjuje industrijo in gradbeništvo. Izbrani bodo tudi investitorji za primarni center v Štepanjskem naselju (frizerstvo, krojaštvo, kemično čiščenje in slaščičar-stvo), za poslovni objekt v Novih Jaršah in center na Fužinah. V novi stanovanjski soseski na Fu-žinah je predvidena papirnica, frizerstvo, optika^ slaščičar-stvo, kemično čiščenje, izdelo-vanje ključev, vodovodno inšta-laterstvo in servis el^ktričnih na-prav.
Načrt srednjeročnega razvoja malega gospodarstva v občini bo v kratkem pripravljen, vendar pa v prihodnjih letih ni pričakovati kakšnega večjega razmaha te de-javnosti.
D. J.