PRAVICA GIiASII.O KOMUNISTIČNE PARTIJE SIOVEMJB Poitnina glažuta ? gotovini. IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: Danes je začela obratovati livarna Titovih zavodov »Litostroj«. Ustanovni kongres KP STO-ja. — Volitve na Madžarskem. — druge skupine izseljencev iz Kanade. Gospodarstvo. Kultura. Zunanja politika. — Fizkultura. Povratek Leto VIII. - Št. 206 Ljubljana, torek, 2. septembra 1947 | Izhaja vsak dan razen ob petkih j Mesečna naročnina Din 45—_____j Cena Din 2.— 11 NAVZOČNOSTI MARŠALA TITA IN OB VZKLIKANJU VEČ 10TISOČGLAVE MNOŽICE JE ZAČELA DANES OBRATOVATI NOVA LIVARNA V UUBUANI S privoljenjem, da se »Litostrog« preimenuje v Ttiove zavode »Litostroj«, je maršal Tito poudaril velik pomen nove tovarne Ljubljana, 1. septembra. Točno ob štirih popoldne se je po cesti proti »Litostroju«, pozdravljen od več desettisočglave množice, pripeljal maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito skupno z visokimi predstavniki ljudske oblasti. Prihod maršala Tita k začetku obratovanja največje livarne v Jugoslaviji je dal tako Š6 prav poseben poudarek temu velikemu uspehu graditeljev v borbi za izvedbo petletke. V veliki svetli dvorani so se poleg maršala Tita zbrali tudi Jože Rus, podpredsednik Prezidija FLRJ, Ale- in zidar kupolk tovariš Ivan Kosmos in topilec Anton Smolej — oba sta prišla v »Litostroj« z Jesenic — sta stopila k peči, da jo predreta. še trenutek nestrpnega pričakovanja. Iz peči se je vlila goreča tekočina, prestregli so jo v vlivni lonec. Tisoče isker je švignilo v zrak. Prisotni so za trenutek onemeli. Iz resnih in veselih obrazov si razbral, da se vsi zavedajo, kaj pomeni ta dragocena tekočina za nas. Godba je zaigrala državno himno, množica pa je ploskala in vzklikala. To je bil trenutek vese- Maršal Tito skupno z ostalimi predstavniki ljudske oblasti pri vlivanju tekočega železa v kalupe ksander Rankovič, notranji minister FLRJ, Drago Marušič, minister PTT FLRJ, Josip Vidmar, predsednik Prezidija LRS, Miha Marinko, predsednik vlade LRS, Bogoljub Colakovič, predsednik vlade BIH, Djuro Pucar - Stari, predsednik Prezidija BIH, Marjan Brecelj, Podpredsednik vlade LRS, Ivan Maček, Podpredsednik vlade in gradbeni minister LRS, Franc Leskošek, minister za industrijo LRS, komandant IV. armije, Benerallajtnant Danilo Lekič, številni Člani vlade LRS in zastopniki sindikatov. Množica, ki se je medtem zbrala v livarni, kakor tudi oni, ki so se zgrnili okolj livarne, so navdušeno vzklikali Maršalu Titu, petletki in velikemu uspehu delavcev »Gradisa«, ki so z naglo graditvijo livarne ogromno prispevali k gospodarski osamosvojitvi naše države. V visoko peč »kupolko«, ki so jo pridali malo pred prihodom maršala Tita, 50 z velikim kompresorjem spustili zrak. ®genj v peči je razplamtel. Iz dimnika So se nad livarno »Litostroja« dvignile Prve pare. Tudi ta dogodek so pozdrave zbrane množice z viharnim vzklika-niem. Vsi so nestrpno pričakovali svečanega trenutka, ko bo iz peči priteklo prvo železo. . Po dvajsetih minutah sta vzklikanje 111 vrvež pred livarno utihnila. Topilec lja in navdušenja nad uspehom, ki nam je porok lepše in boljše bodočnosti. Livarji, ki so se zbrali skoraj iz vseh krajev Slovenije, so vlili tekoče železo v kalupe. Vlili so eno tono težko utež, ki jo bodo uporabili za obtežitev velikih kalupov, ko bodo vlivali tudi po 10 in še več ton težke odlitke strojev. Vlili so tudi prve dele za nove stroje. Tekoče železo, ki je tretjič priteklo iz peči in je najboljše kvalitete, pa so livarji vlili v kalup, v katerem je bil vdelan model slovenskega grba. Maršal Tito je z zanimanjem opazoval postopek vlivanja. 25 tonski žerjav, ki so ga še zadnjo noč sestavljali požrtvovalni delavci, je z lahkoto dvignil več ton težak livni lonec, ki ga je livar avtomatično obračal nad odprtino kalupov, to je modelov vdelanih v livarski pesek. V našem »Litostroju« bo delo mehanizirano ter bo tako prihranjenega delavcu mnogo truda. Nato je maršal Tito skupno z ostalimi predstavniki odšel na prostor pred livarno. Množica je spontano pozdravljala maršala. Navdušenju ni bilo konca. Šele ko je stopil na govorniški oder, postavljen pod slikami Lenina, Stalina, Tita, Kardelja in drugih ljudskih voditeljev, pred okrašenim pročeljem livarne, minister za industrijo vlade LRS Franc Leskošek, je množica utihnila. Govor ministra za industrijo in rudarstvo Franca Leskoška narodno osvobodilna borba, nova Jugoslavija pod vodstvom maršala Tita, naša nova ustava, nacionalizacija podjetij, omogočila nam je, da gradimo svobodno, kot svobodni ljudje svojo novo svobodno domovino. Delavci, ki delajo in ki bodo delali v tem podjetju, bodo ponosni ker bodo imeli čast delati v takem podjetju. Ob tej priliki se moram zahvaliti vsem, ki so sodelovali pri tej veliki gradnji, posebno Projektivnemu zavodu, Gradisu, vodstvu Litostroja, vsem udarnikom, ki so s svojim udarniškim delom kazali pot, kako je treba delati za svojo novo domovino. Posebno mi je danes velika čast, da proglasim Litostroj, ki se bo od danes imenoval Titovi zavodi — Litostroj. Naj živi nova demokratična federativna narodna republika Jugoslavija! Naj živi naš učitelj in vodja maršal Tito! Zaključek govora, v katerem je tov. minister povedal, da je »Litostroj« dobil s pristankom maršala časten naziv »Titovi zavodi Litostroj« je množica pozdravila z dolgotrajnimi ovacijami, Delavci »Gradisa«, ki gradijo tovarno, in delavci obrata nove tovarne bodo z delom dokazali, da tovarna upravičeno nosi ime našega voditelja, ki je vsemu ljudstvu tako drag. Nato je spregovoril maršal Tito, čigar govor bomo objavili jutri. Ljudstvo je velikokrat prekinilo maršalove besede, ki so bile novo napotilo vsemu ljudstvu Jugoslavije za izvedbo petletke. Nato je bilo proglašenih 18 udarnikov, delavcev podjetja »Gradis« in 9 de- p Minister za industrijo in rudarstvo ranc Leskošek je najprej pozdravil mar-‘a Tita in ostale goste, zatem pa dejal: Tovariši in dragi maršal! Danes pro-. avija Ljubljana svoj veliki praznik, ko v Ljubljani, ki ima po nekdanjih stroj-nih tovarnah in livarnah že kovinarsko tradicijo, zopet stekla fabrika. To poceni veliko zmago delovnega ljudstva Jugoslavije. Ne samo to — to je tu-01 velik uspeh in velikega pomena za vse narode na Balkanu. To je zmaga, ki tol-e reakcijo, ki je vedno govorila, da no-*a oblast v Jugoslaviji ni sposobna, da .1 v°dila tako veliko gospodarstvo. To I® opomin tistim malodušnežem, ki še anes ne verjamejo v naše velikanske Uspehe in ki danes niso pripravljeni sodelovati v borbi za naš petletni plan. ovariši! V stari Jugoslaviji, pod bivšimi fez‘rai »i bilo mogoče kaj takega. Stari reakcionarni režimi, ki so bili v službi tujih imperialistov — kapitalistov, ki so bili špekulativni element, ki so se pro dajali raznim reakcionarjem, so podirali tovarne. Tako smo imeli Strojne tovarne v Ljubljani, katere so špekulanti porušili iz razloga, da so imeli svoje akccije krite, da so dobili denar za špekulativne namene in so se udinjali popolnoma tuji industriji. Danes, ko smo zgradili novo tovarno smo ponosni, ker smo zmagali nad vsemi težavami v borbi za petletni plan. Pred letom dni je rasla tukaj še koruza in krompir, danes stoji zopet tukaj tovarna veličastna livarna, ki bo delala turbine za elektrifikacijo naše domovine, tovar na, ki bo zaposljevala tisoče ljudi delov nega ljudstva, tovarna, ki bo dala v svo jem veličastnem delu mnogo za izvedbo petletke. To zmago nam je omogočila Desettisočglava množica se je zbrala pred in v okrašeni livarni ter navdušeno pričakala trenutek, ko je iz peči priteklo železo lavcev podjetja »Litostroj« Veliko število delavcev, uradnikov in inženirjev obeh podjetij pa je bilo pohvaljenih in nagrajenih. Maršal Tito si je potem skupno z gosti ogledal ostale objekte v gradnji. Z današnjim dnem so se »Titovi zavodi Litostroj« vključili v borbo za izvedbo petletnega plana. Na koncu prve petletke bodo izdelovali številne in velike vodne turbine, kroglične ležaje in druge stroje in bodo tako eden temeljnih kamnov pri industrializaciji in elektrifikaciji naše države. Topilca Kosmos Ivan in Smolej Anton sta predrla peč. Prva litina je stekla v velik lonec Ljubljana manifestira ob veliki delovni zmagi počasi pomikal proti »Litostroju«. Nepregledna množica ljudi z zastavami in transparenti' je preplavila cest-o, da je zastal ves promet. Tu in tam pa je počasi privozil tudi kakšen avtomobil, natovorjen s prepevajočo mladino in se počali prerival skozi množico. Tu stopajo siiulik. železnice, pošte, vladnih ustanov, za njimi prihaja neka skupina s harmoniko. Po Blei-weisovi stopa brigada pionirjev, ki veselo vzklikajo: »Živela prva petletka«! Izgradnja tovarne »Litostroj«, naša zmaga, naš ponos«, potem pa veselo zapojejo: »Omladina Titova novu pru-gu gradi«. Z druge strani prikorakajo brigade, ki so se prej zbirale na Kongresnem trgu ter se uvrstijo v mogočno reko ljudi, ki nemoteno vrvi v določeno smer. Za njimi pa se zopet vrstijo nepregledne vrste ljubljanskih sindikalistov s transparenti: »Tovarna »Litostroj« naša prva zmaga v gospodarstvu, naša največ ja naloga v petletki«, »Izgradnja »Litostroja«, udarec reakciji in imperialistom«. Počasi' izginjajo napisi v daljavi, za njimi pa se pojavljajo novi, sveži, slišijo se nove pesmi in vzkliki, nove skupine vami popoln red. Tudi bolniki po bol-čhn prej vidijo veliko delo sfcojih tovarišev in z njimi proslavijo veliko zmago. Ljubljana, 1. sept. Zopet je v Ljubljani praznik delovnega ljudstva, zopet jo mesto okrašeno z zastavami in zelenjem. Danes prične v »Litostroju« obratovati prvi veliki obrat, iz katerega bo priteklo prvo železo. To je velika delovna zmaga graditeljev tovarne »Litostroj«, ki jo bodo dogradili v prvi petletki. To zmago proslavlja in se je veseli ne le delavstvo tovarne, temveč vse delovno ljudstvo Ljubljane in vsi naši narodi. Z e dopoldne 60 Ljubljančani razobesili zastave, na križiščih in glavnih ulicah so mladinci pribijali parole, ki so naznanjale veliki dan. Tudi' čez ulice so razobešali transparente, ki nam govorijo o veliki zmagi, o borbi za izvršitev petletke in ustvaritvi lepše bodočnosti. Mnogokje so po oknih in izložbah postavili tudi slike naših voditeljev ter jih okrasili z zelenjem in cvetjem. Tudi po naših obratih in drugih ustanovah se je ljudstvo pripravljalo, da dostojno pozdravi zmago svojih to-varišev v »Litostroju«. Kmalu po zaključku dela so se pred svojimi podjetji in ustanovami začeli zbirati elani ljubljanskih sindikatov z zastavami in transpa.renti. Tudi na Kongresnem trgu je bilo okrog tretje ure živo in veselo. Tu so se zbirali brigadirji in brigadirke ljubljanskih mladinskih de* lovnih brigad v svojih delovnih oblekah. z zastavami in svojimi znaki. Kmalu so se te skupine začele pomikati po ulicah ter se na Celovški cesti strnile v dolg sprevod, ki se je »Gradis« se zahvaljuje za poslane čestitke Delovni kolektiv Gradbeno-industrij-skega podjetja »GRADIS« v Ljubljani se vsem ustanovam in sindikalnim podružnicam iskreno zahvaljuje za poslane čestitke, izražene ob priliki velikega uspeha za izvršitev našega petletnega piana pri gradnji tovarne »Litostroj« v Ljubljani. Ob tej priliki se ponovno zavezujemo, da ttomo storili vse, da naš plan še nadalje dosegamo in skušamo preseči. Vaši pozdravi in čestitke nas še bolj vzpodbujajo, da dosežemo čim boljše in večje uspehe v kapitalni izgradnji naše domovine. »GRADIS«. Livarji vlivajo tekoče železo v kalupe Miren potek volitev na Madžarskem Veljka zmaga Komunistične partije Stranke tssodvisne fronte dosegle odločilno večino Budimpešta, t. sep'. (Tass.) Madžarska prestolnica iu vsa dežela sta še vedno pod vtisom včerajšnjih volitev, čeprav še niso objaviti končnih votivnih rezultatov, se j novica o uspehu volivne zveze strank Neodvisne fronte in o veliki zmagi komunistov hitro razširila po mestu. List »Szabadsag« piše: »Ne glede na nekatere neumnost; in incidente provoka-torskega značaja so volitve potekle v najlepšem redu mirno in svobodno. Doslej razpoložljiva poročila kažejo, da so stranke N«- 'visne front dosegle odločilno večino, Posebno ohrabrujoče je ojače-nje dveh delavskih strank, posebno madžarske Komunistične partije, ki bo po vseh znakih najmočnejša v državi.« List navaja izjave voditeljev nekaterih strank v zvezi z volitvami in volivnimi rezultati. Voditelj opozicionalne Neodvisne madžarske demokratične stranke Istvan Balog je izjavil: -Doslej še nimam celotne slike volitev, toda po mojih osebnih opazovanjih ni mogoče ničesar reči proti votivnemu postopku. Prišla je pritožba iz Szegedina, toda notranji minister je takoj podvzel ukrepe.« Drug voditelj iste stranke, Parragi, je dodal: »Med volivnimi pripravami 6em obiskal najmanj 50 mest, toda samo na enem sem zadel na uporabo sile. Povsod sta vladala red in mir. Nikdar še nisem bil priča bolj nepristranskih volitev.« Ist list je objavil izjave nekaterih inozemskih dopisnikov, ki so prišli na Madžarsko, da prisostvujejo volitvam. Dopisnik »Timesa« Michael Burn je izjavil: »Z Mr. Smalletom, dopisnikom ,Daily Expressa‘ sva skupno obiskala nekatera volišča na deželi. Moram izjaviti, da so volitve povsod potekle v popolnem redu in da ni bilo nobenih nerednosti. Prepričan sem, da so provokatorske govorice, ki jih razširja opozicija, napačne. Po mojem mnenju so bile volitve tako v redu in je bila tajnost volitev tako točno izvajana, da je bilo nemogoče potvoriti pristne rezultate. Moje odločno mnenje je, da so bile volitve nepristranske in tajne.« Volitev se ie udeležilo 90 % volivcev Budimpešta, 1. sept. (Tanjug). Sinoči ob 20. uri so bile volitve končane. Takoj so pričeli s preštevanjem glasov in zbiranjem rezultatov volitev po okrožjih Približni volivni rezultati' bodo znani v teku noči. Notranje ministrstvo je izdalo komunike, v katerem je rečeno, da^ so volitve potekale niirno in v državi niso nikjer opazili nereda. ^Volitev se je udeležilo okrog 90% volivcev. Poročajo, da so skušale v nekaterih krajih v okolici Miskolcza skupine provokatorjev ovirati delo volivnib odborov, vendar se je na nobudo višjih volivnih organov glasovanje nadaljevalo v redu. V Debreczinu je volilo tudi več tisoč vojnih ujetnikov, ki so se šele ne- davno vrnili v domovino. V Budimpešti je vladal med volitvami popoln red. Tudi bolniki bo pol-nišnicah so lahko volili ter so jih vozili na volišča z avtomobili. Madžarski državljani, na delu v FLRJ, sc izpolnili svojo votivno dolžnost Beograd, 1. sept. (Tanjug.). Na Madžarskem 6o bile za včeraj razpisane volitve v madžarski parlament. Na teh volitvah je sodelovalo tudi okrog 4000 madžarskih kvalificiranih delavcev, ki delajo v naši državi. Glasovali so v Beogradu, Ljubljani, Zagrebu, Novem Sadu. Subotici in Mostarju. POZDRAV DRUGE SKUPINE KANADSKIH IZSELJENCEV MARŠALU TITU OB VRNITVI V DOMOVINO Reka, 11. sept. (Tanjug.) Po prihodu na Reko je druga skupina izseljencev iz Kanade poslala predsedniku vlade FLRJ maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu tole pozdravno brzojavko: »V času, ko stopamo na tla naše drage svobodne domovine, pošiljamo Srbi, Hrvati, Slovenci, Črnogorci in Makedonci, izseljenci iz Kanade, polni veselja in sreče, Vam, dragi maršal, in po Vas vsem našim narodom bratske plameneče pozdrave. Brezmejna je naša sreča, ker so nam na široko odprta vrata rodne grude. Združeni v bratski ljubezni se vračamo iz tujine v državo po dolgih desetletjih, odločeni, da pod vašim modrim vodstvom z vsemi svojimi silami, izkušnjami in znanjem, pridobljenem pri težkem in napornem delu po kanadskih tovarnah, rudnikih in gozdovih, pomagamo pri uresničevanju našega prvega petletnega plana pri graditvi nove Jug. vije, pri ustvarjanju boljše in srečnejše bodočnosti za nas vse in naše bodoče rodove.« V Sarajevu je ustanovljen iniciativni odbor Zveze borcev narodno osvobodilne vojne Sarajevo, 1. sept. (Tanjug.) V Sarajevu je bil ustanovljen iniciativni odbor Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne za Bosno in Hercegovino. Ta odbor ima nalogo, da v najkrajšem času ustanovi okrajne iniciativne odbore in izvrši volitve delegatov za kongres borcev narod-j noosvobodilne vojne. Iniciativni odbor ' sestavljajo ministri Vlado Segrt, Nemanja Vlatkovič, Paša Gamandžič, Vaso Butozan, Ferid .Cengič, sekretar Mestnega ljudskega odbora v Sarajevu in še 14 članov. Navdušen spre etn druge skupine naših izseljencev iz Kanade Ustanovni kongres Komunistične partije STO*ja Enotnost demokratičnih sli — široko protllmoenallstično fronto - je mogoče doseči le z ideološko enotno in trdno KP STO-ja / Ustava STO-ja naj bo bojni program ljudskih množic v borbi proti fašizmu in naj zajamči demokratične pridobitve ljudstva Trst, 1. septembra. (Tanjug) Včeraj popoldne' je na ustanovnem kongresu Komunistične partije STO-ja podal politično poročilo sekretar KP JK tov. Babič. Med drugim je dejal: »Današnji kongres Komunistične partije prav gotovo predstavlja najvažnejši politični dogodek v zadnjem času pri nas, morda celo enega najvažnejših po ustanovitvi KP JK pred dvema letoma. Današnji kongres je rezultat in potreba nove situacije, nastale na podlagi sklepov mirovne konference s satelitskimi državami Hitlerjeve Nemčije, sklepov, ki nam prinašajo tržaško ozemlje. Sekretar Babič je nato pričel z analizo zgodovine Komunistične partije v Trstu od njenega nastanka takoj po prvi svetovni vojni do današnjega dne in se pomudil predvsem v zadnji dobi, dobi narodno osvobodilne borbe. Poudaril je, da je osvobodilna vojna jugoslovanskih narodov našla ugodna tla in odziv pri Slovencih in Hrvatih Julijske krajine, ki so hrepeneli po osvoboditvi izpod italijanskega fašističnega jarma. Sekretar Babič je dejal: »Na čelu osvobodilne vojne jugoslovanskih narodov pa je naravno stala KP Jugoslavije, ki je bila edina sposobna in kot najnaprednejša družbena sila poklicana, da prevzame vodstvo v tej borbi za nacionalno neodvisnost Jugoslavije. Slovenci, Hrvatje in Italijani Julijske krajine so v konkretni borbi hitro spoznali svojega skupnega sovražnika — fašizem. V tem spoznanju in v tej skupni borbi je nastalo resnično italijansko-slo-vansko bratstvo Na čelu narodno osvobodilne vojne v Julijski krajini je stala KP in pod njenim vodstvom je ljudstvo premagalo fašizem. Prav gotovo je, da je osnovna demokratična pridobitev narodno osvobodilne in protifašistične vojue, katere se je vse ljudstvo Julijske krajine in vseh treh narodnosti, slovenske, hrvatske in italijanske, udeležilo z vsemi razpoložljivimi silami in z vso požrtvovalnostjo — ljudska demokratična oblast.« Pomudil se je nato pri dobi osvoboditve in pri angloameriškem pritisku zaradi jugoslovanske zasedbe Trsta in Julijske krajine ter poudaril, da je Jugoslavija pristala na sporazum Tito-Ale-xander z namenom, da očuva mir. Pri tem je ugotovil, da sta iz tega sporazuma nastali dve upravni področji v Julijski krajini. Dejal je: »Poudariti moramo pri tem, da hi bila popolna zmaga demokratičnih sil Trsta in Julijske krajine samo v priključitvi celotne Julijske krajine in Trsta k Jugoslaviji.« Nato je naštel vrsto konkretnih dejstev, iz katerih izhaja, da nosijo anglo-ameriške oblasti v Trstu odgovornost za to. da so se v Trst zatekli vsi fašisti iz Julijske krajine, Jugoslavije in drugih dežel Sekretar Babič je dejal: »Ohrahreni zaradi takšne politike ZVU so ponovno začeli dvigati glavo, organizirati svoje teroristične tolpe in oh več ali manj direktni podpori civilne policije začeli napadati sedeže demokra ličnih organizacij in Ubijati antifašistične bore©.« Po analizi dosledne borbe Komunistične partije Julijske krajine pod temi pogoji je sekretar Babič nadaljeval: »Nobena druga pot ni bila mogoča v tej bitki za demokratične pravice našega ljudstva kakor pot. po kateri je hodila KP Julijske krajine, pot dosledne borbe za nacionalne pravice, za obrambo demokratičnih pridobitev protifašistične vojne, za širše in trdnejše resnično bratstvo ita-lijansko-slovanskih množic Julijske krajine in Trsta, pot borbe proti fašizmu, mednarodni reakciji in imperializmu, borbe proti« vsakemu tujemu vmešavanju v naše zadeve, za spoštovanje ljudske volje, borbe za utrditev resnične demokracije v tem delu Evrope.« Nato je prešel na analizo političnega položaja in razmerja sil v svetu. »Že danes se vidi,« je ugotovil, »kako se anglo-nmeriški imperializem skuša vmešavati v notranje zadeve držav Romunije, Bolgarije, Jugoslavije, Madžarske itd. Zaradi tega so Sovjetska zveza in ostale demokratične države na tej osnovi odklonile sodelovanje pri Marshallovem planu«. Tov. Babič je dejal: »Takšna politična situacija v svetu in nastanek Tržaškega ozemlja kot rezultat sklepov mirovne konference postavlja našo Partijo in vse demokratične množice Trsta in ozemlja pred nujne in važne naloge, ki jih moramo izvršiti, če hočemo, da bodo demokratične sile pri vseh težkočah tudi pri nas zmagovite. Osnovno vprašanje demokracije je vprašanje obrambe in utrditve miru. Zato mi danes sprejemamo sklepe mirovne konference, ki so korak k utrditvi miru, in v zvezi s tem sprejemamo formiranje Tržaškega ozemlja kot izvršeno dejstvo, čeravno je taka rešitev rezultat kbmpro-misa na mednarodnem političnem polju in ne izraža volje ogromne večine našega ljudstva »Mi smo se do včeraj z vsemi silami borili zn priključitev celotne Julijske krajine in Trsta k Jugoslaviji. ker smo smatrali in smo še vedno tega mnenja, da takšna rešitev najbolj odgovarja nacionalnim in socialnim težnjam ter interesom vsega ljudstva, tako italijanskega kakor slovenskega, ter interesom resnične demokracije. Borba za mir ni mogoča brez odločne borbe proti imperializmu, ncofašizmii in reakciji. Borba za mir in zmago demokracije pri nas ni mogoča brez odločne borbe proti angloameriškemu imperializmu, ki skuša iz tržaškega ozemlja napraviti oporišče proti demokraciji. Slovansko italijanska antifašistična unija mora biti organizator in iniciator najširše protiimperialistične fronte.« Tov, Babič je dejal, da je za to borbo potrebna enotnost demokratičnih sil, katere pa ni mogoče doseči brez politične. ideološko-onotne in trdne Komunistične partije Tržaškega ozemlja. Sekretar Rabič je dejal v zvezi z enotnostjo demokratičnih sil na Tržaškem ozemlju: »Vsako razbijanje OF predstavlja danes izdajstvo nad slovenskim narodom. ker imajo nad takim razbijanjem >nte res lahko samo tuje sile. ki jim ie svo hoda in neodvisnost slovenskega naroda trn v peti. Pri nas na Tržaškem ozemlju delujejo vse mogoče sile na razbijanju te enotnosti in skušajo s podpihovanjem nacionalnega šovinizma pri Slovencih razbiti enotnost in bratstvo z italijanskim narodom. V tej svoji politiki se imperialistične sile poslužujejo raznih narodnih izdajalcev, ki so zaradi zločinov nad svojim narodom zbežali iz domovine in našli pod okriljem ZVU zatočišče svojega izdajalskega in protinarod-nega delovanja.« Po končani politični analizi in za-črtanju glavnih nalog Komunistične pairtije je poudaril važnost kulturnega sodelovanja med Slovenci, Hrvati in Italijani v STO-ju, kar je eden izmed glavnih pogojev zbližan ja različnih narodov. Zatem je dejal: »Osnovni pogoj vsega pa je enotnost delavskega razreda. Sovražnik z vsem; sijami skuša razdvojiti delavski razred, ker se zaveda, da predstavlja delavski razred najbolj borbeni in progresivni del vsakega naroda, jedro vseh demokratičnih sil.« Nato je sekretar Babič dejal, da borba na tržaškem ozemlju ne bo lahka, ker bodo sovražniki napravili vse, da bi preprečili demokratičnim silam uveljavljenje in končno zmago. Nato je prešel na sedanji gospodarski položaj Trsta in ozemlja in ugotovil, da je nujno potrebno, da se obnovi tržaška industrija, pomorski promet, paroplovne družbe in da se reorganizira ves gospodarski in finančni sistem. V zvezi s političnim življeujem in demokratizacijo tržaškega ozemlja je tovariš Babič dejal, da je ena osnovnih nalog, izdelati in sprejeti ustavo tržaškega ozemlja, ki bo kljub guvernerjevi oblasti zagotovila čim večjo suverenost ljudstva in ljudske skupščine. ne da bi pri tem nasprotovala stalnemu statutu. Ustava naj zajamči popolnoma narodno enakopravnost vseli treh narodnih skupin, oblast naj čim bolj približa ljudstvu, ki naj neposredno sodeluje pri njej, ustava naj zagotovi vse državljanske in človečanske pravice državljanov. ustava mora -dejansko predstavljati bojni program ljudskih množic v borbi proti fašizmu in njegovi zločinski aktivnosti in v največji meri zagotoviti demokra. tične pridobitve našega ljudstva.« — Nato je tov Babič poudaril željo, da bi se predhodno sporazumele vse stranke tržaškega teritorija za sestavo skupne začasne vlade in da bi guvernerju predložile že gotovo listo, ki bi jo moral sprejeti. Sekretar Babič je zaključil referat z naslednjimi besedami: »S takšnim programom in politično linijo stopa naša Partija na nove pozicije borbe, ki ni nič drugega kakor nadaljevanje osnovne linije borbe proti imperializmu zn zmago napredne demokracije. Prepričan sem, da bo tako kot včeraj tud* danes in jutri naša Partija nn osnovi revolucionarne linije Lenina in Stalina in v interesu najširših ljudskih množic častno izvršila svojo dolžnost. Naj živi Komunistična partija STO-ja!« Reka, 1. septembra. Včeraj popoldne je prispela v reško pristanišče ladja »Radnik« z drugo skupino naših izseljencev iz Kanade. Daleč od obale je »Radnika« sprejela in popeljala v reško pristanišče vojna ladja naše mornarice »Partizanka«, od vstopa v pristanišče pa so ga spremljali različni motorni in športni čolni in jadrnice. Prihod v reško pristanišče je »Radnik napovedal s sireno. V tem trenutku so prihod »Radnika« pozdravile s sirenami vse ladje, ki so bile v pristanišču. V reškem pristanišču je izseljence iz Kanade sprejelo preko 30.000 ljudi. Z obale, celo od Opatije, je zbrano ljudstvo »Radnika« pozdravilo vse do pristanišča, kjer je nepregledna množica s silnim ploskanjem in vzkliki pozdravila pristajanje ladje ob doku »Petar Drapšin«. Zbor izseljencev na »Radniku« je pod vostvom Tonija Drašnerja, borca iz španske vojne, zapel »Hej Slovani!« in »Domovina nas kliče«. V trenutku, ko je ladja pristala, je godba na obali igrala jugoslovansko himno. Na obali je bila postavljena častna tribuna, okrašena z zastavami in napisom: »Dobrodošli v svobodni domovini!« Na sprednjem delu ladje so izseljenci razprostrli transparent z napisom: »Prir hajamo v pomoč pri graditvi Jugoslavije.« Na častni tribuni so bili predstavniki zvezne vlade, JA, Jugoslovanske mornarice, vlade LR Hrvatske, Glavnega odbora ESH, krajevnih oblasti, množičnih organizacij in ustanov. Ko so se polegli burni pozdravi, s katerimi je ljudstvo sprejelo brate pri vrnitvi v domovino, je pozdravil izseljence v imenu mestnega odbora Reke sekretar Zvono Petronovič. Nato je v imenu vlade LR Hrvatske spregovoril predsednik planske komisije Hrvatske Marjan Cvetkovič. V imenu vlade FLRJ pa je minister za pomorstvo Ante Vrkljan dejal: »Danes, ko stopate na ta sveta tla naše osvobojene domovine, osvobojene za Po slovesnem sprejemu je večina iz-dijo v vaši vrnitvi važen dogodek ter spreminjajo v prah in pepel vse klevetanje naših sovražnikov na svetu in tistih nekaj sovražnikov v naši državi.« V imenu GO ESH je izseljence pozdravil Stipe Ugarkovič: Kot odgovor na pozdrave ministra Vrkljana in predstavnika ljudske oblasti je govoril predstavnik izseljencev Stjepan Lojen: »Prinašam vam plamteče pozdrave mnogih tisočev naših bratov in sester s Kanade, ki nestrpno čakajo na povratek v svojo svobodno domovino, v novo Titovo Jugoslavijo. Naša sreča je tem večja, ker se vračamo po desetletjih težkega životarjenja in napornega dela v tujini, ker se vračamo v domovino, v kateri se gradi novo življenje, kjer delovnemu ljudstvu ne grozi, niti ne bo grozila nevarnost brezposelnosti in revščine. Prinašamo vam močan sklep, svojo ljubezen in svoje bogate izkušnje, pridobljene pri težkih delih po kanadskih rudnikih in tovarnah, vse to pa dajemo v službo ljudstvu za zgraditev države, za ustvaritev naše skupne boljše bodočnosti.« Po slovosnem sprejemu je večina izseljencev odšla v Opatijo, kjer bo ostala nekaj dni na odmoru. V znak hvaležnosti so izseljenci med seboj nabrali 2.134 dolarjev in jih izročili posadki ladje za nabavo uniform, med potovanjem pa so v pomoč posadki prostovoljno delali 3400 ur. V tej drugi skupini povratnikov iz Kanade je okrog 500 izseljencev in članov njihovih družin. Po prihodu na Reko bodo nekateri delavci na njihovo izrecno zahtevo in v sporazumu z državno komisijo za sprejem izseljencev odpotovali v razne rudnike in podjetja. 58 mladincev in mladink pa se je že na ladji pripravila za takojšen odhod na mladinsko progo. Z ladjo »Radnik« so izseljenci pripeljali tudi stroje in material, ki so ga sami nabavili in bo dragocen pripomoček pri graditvi naše države. Celotna vrednost tega materiala znaša okrog 25 milijonov dinarjev. Razen tega je z ladjo prispelo okrog 100 ton blaga, ki so ga poslali naši izseljenci v Kanadi. Naši izseljenci v ZDA so zbrali po ameriškem komiteju za pomoč Jugoslaviji ter poslali z ladjo »Radnik« materiala v vrednosti okrog 150.000 dolarjev in nad 14 ton paketov, ki so jih naši izseljenci iz ZDA poslali svojim družinam in prijateljem v Jugoslaviji. Združeni fond iz Amerike je poslal kot svoje darilo 15 avtomobilov za komite Ljudskega zdravja pri vladi. Klub jugoslovanskih pomorščakov v New Yorku je poslal štabu brigad na progi jšamac—Sarajevo pisarniški material in različno blago, zvezi pomorščakov v Jugoslaviji pa najmodernejšo popolno filmsko aparaturo za snemanje in prikazovanje filmov. Za potrebe naše tekstilne industrije so prinesli veliko količino polizdelkov, ki so jih na »Radnika« vkrcali v newyorškem pristanišču. V Beogradu je bila v nedeljo slavnostno odprta razstava del sovfetskili slikarjev V nedeljo je bila v umetniškem paviljonu na malem Kalemegdanu odprta razstava del štirih najbolj znanih sovjetskih Slikarjev: Aleksandra Gerasimo-va, Sergeja Gerasimova, Aleksandra Dej-neka in Arkadija Plastova. To je prva razstava sovjetskih slikarjev v naši državi, ki sta jo organizirala Komite za kulturo in umetnost pri vladi FLRJ in Društvo za kulturno sodelovanje Jugoslavije z ZSSR. Slovesne otvoritve razstave sovjetskih slikarjev so se udeležili podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Dimitar Vlahov s sekretarjem Prezidija Milom Peruničičem, ministri zvezne vlade Bane Andrejev, Vicko Krstulovič, Zaim Šarac in Frane Frol, predsednik Vseslovanskega komiteja Božidar Maslarič, predsednik GO Enotnih sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj, predsednik Društva za kulturno sodelovanje Jugoslavije z ZSSR Boris Ziherl ter mnogi drugi kulturni in javni delavci. Slovesne otvoritve razstave so se udeležili s strani diplomatskih predstavništev v Beogradu veleposlanik Sovjetske zveze Anatolij Josifovič Lavrentijev z osebjem veleposlaništva, češkoslovaški veleposlanik dr. Josef Korbel in poljski veleposlanik Jan Karol Wende. Otvarjajoč razstavo, je predsednik Komiteja za kulturo in umetnost Vladislav Ribnikar med drugim rekel: »Velik kulturni napredek, ki ga opažamo v naši državi ni" samo posledica notranjih svoboščin in novih družbenogospodarskih odnosov, ki so jih izvoje-vali narodi Jugoslavije ter si jih zagotovili, marveč tudi dejstva, da jim je danes omogočeno svobodno kulturno sodelovanje in kulturna izmenjava z vsemi naprednimi silami na svetu in z vsemi demokratičnimi državami. Za razvoj naše kulture je zelo važno to, da se skupno s političnim in gospodarskim sodelovanjem vedno bolj razvija tudi kulturno sodelovanje z narodi Sovjetske zveze. Velika sovjetska kultura, ki stoji na nni-višji stopnji razvoja današnje epohe, bogati in oplaja s svojim stalnim in vedno globljim pomenom našo nacionalno kulturo Vsaka skupna kulturna manifestacija, vsak neposreden kontakt med našimi in sovjetskimi kulturnimi delavci ki doprinašajo k vedno globljemu spoznavanju in zbližanju med našimi in sovjetskimi narodi, ima svoj blagodejen učinek na naše kulturno življenje Ta umetniška manifestacija kot je na pr. razstava štirih znanih sovjetskih slikarjev, pa ima popolnoma izjemen pomen. Ta razstava je dogodek izredne važnosti predvsem zato, ker je to prva razstava sovjetskih slikarjev pri nas, nadalje pa tudi zato. ker je to sploh prva slikarska razstava. ki prihaja k nam iz velike bratske ruske dežele Zaradi tega je to tudi pomemben datum v kulturni zgodovini naših narodov Štirje najvidnejši sovjetski umetniki, ki tukaj razstavljajo svoja dela — Ale-ksandar Gerasimov, Sergije Gerasimov, Aleksandar Dejnek in Arkadij Plastov — so predstavniki realistične smeri v sovjetski umetnosti, smeri, ki jo imenujemo socialistični realizem in na katerih pozicijah čvrsto in dosledno stoje. Vsak od teh štirih slikarskih mojstrov, čeprav tvorijo neko skupino, kaže svojo izrazito umetniško individualnost. Aleksandar Gerasimov je predvsem portretist, Aleksandar Dejnek kaže nagnjenost k širokemu dekorativnemu slikanju pestrih scen iz življenja sovjetske mladine, Sergije Gerasimov in Arkadije Plastov pa sta pretežno slikarja kolhoznega življenja. Med njimi pa so znatne razlike ne samo v izbiri tem, temveč tudi v slikarski tehniki, pri reševanju kompozicije, oblike in kolorita. To nam dokazuje, da socialistični realizem ni neka »kruta šola«, ki teži za tem, da uniformira slikarstvo in da prepreči svobodni razvoj umetniških individuov sploh in individualnost, temveč da je v njegovih okvirjih možna široka svoboda umetniškega ustvarjanja. Nato je imel veleposlanik Sovjetske zveze Lavrentijev govor, v katerem je rekel: , »Umetniška razstava, ki sta jo organizirala Komite za kulturo in umetnost pri vladi FLRJ in Društvo za kulturno sodelovanje Jugoslavije s Sovjetsko zvezo, je važen podvig, da se seznani jugoslovanska javnost s sovjetskim slikarstvom. Na tej razstavi je prav za prav zastopan samo de! slik štirih slikarjev — Aleksandra Gerasimova, Sergeja Gerasimova, Aleksandra Dejneka in Arkadija Plastova, kljub temu upam, da bo razstava omogočila to, da se seznanijo ljudje s smerjo sovjetskega slikarstva. Govorim o smeri sovjetskega slikarstva zato, ker je sovjetsko slikarstvo na splošno, kakor tudi likovno posebej, v razliko od slikarstva mnogih drugih držav, postavljeno v službo družbe ter je po svoji vsebini ljudsko in povezano z ljudstvom. Sovjetsko slikarstvo se razvija na temelju doslednega ustvarjanja načel socialističnega realizma in zanikuje formalizem, ki vodi k brezidejnosti, dekadenci, pa tudi prilagojevanju in popačenim okusom. Razen lega se sovjetsko slikarstvo v svojem razvoju in s formalističnimi reakcionarnimi smermi opira na napredne tradicije slikarstva vseh narodov Sovjetske zveze, posebej pa na rusko realistično šolo, kalere genialna predstavnika sla slikarja Butikov in Repim Služiti ljudstvu, težiti za lem, da se izrazijo čustva in težnje ljudstva, njegovi veliki napori in dejanja — v tem je moč slikarstva in v tem je neizčrpen vir velikega ustvarjanja. Upam. da ho razstava sovjetskih slikarjev tukaj, kakor ie razstava likovne umetnosti jugoslovanskih narodov v Sovjetski zvezi, pripomogla k globljemu spoznavanju umetnosti naših držav in tudi k globlji učvrstitvi kulturnega sodelovanja naših nu rodov.« Z boljšo difovno ergaaizatfo In delovno disciplino to trboveljski premogovnik izpoinil in presegel povečani proizvodni plan V avgustu premogovnik ni izpolnil piana Beograjska »Borba« je 30. avgusta objavila pod tam naslovom naslednji članek: Trboveljski premogovnik spacka po obsegu in mehanizaciji eksploatacije, širokih pripravah za plansko povečanje proizvodnje in po številu rudarjev med naj večja ppdjetja premogovne industrije v naši državi. Vloga, ki jo ima Trbovlje pri preskrbi industrijskih podjetij in prometa s premogom, pri izvozu premoga v tujino, nalaga delovnemu kolektivu, tehničnemu vodstvu in sindikalni organizaciji od dne do dne večje in odgovornejše nalog©. Doslej je delovni kolektiv premogovnika izpolnil več ali manj z uspehom sleherno novo nalogo na katerem koli delovnem odseku — v proizvodnji, kapitalni ureditvi, kadrski politiki, finančnem planu, stanovanjskem vprašanju, pri prehrani in preskrbi. Trboveljski rudarji so v preteklih šestih mesecih vsak mesec presegli proizvodni plan. Prekoračenje mesečnih planov v prvem trimesečju .znaša 9.2%. Ta rezultat kaže, da so trboveljski rudarji izpolnili svojo osnovno nalogo v proizvodnji kljub organizacijskim pomanjkljivostim — izpolnili in presegli Dlan. TRBOVELJSKI PREMOGOVNIK 'AVGUSTA PRVIČ NI IZPOLNIL PLANA Ko je bil v avgustu povečan plan, vodstvi premogovnika in sindikalne organizacije nista opravili priprav, da bi bilo to Povečanje doseženo. Vodstvo premogovnika jo mesečni plan za avgust razdelilo na posamezne plane in računalo 26 delovnih dni za izpolnitev mesečnega plana. Potemtakem nedelje niso bile vštete za delo. Vodstvo premogovnika ni izpolnilo drugih potrebnih ukrepov, kar bi zagotovilo izpolnitev plana, čaprav je bilo jasno, da povečanje zahteva vestno in podrobno odpravo vseh pomanjkljivosti v delovni organizaciji, pomanjkljivosti, ki so se pokazale julija. Ena prvih nalog v tem pogledu je bila utrditi delovno disciplino, preprečiti izostanke od dela v začetku meseca in s tem zagotoviti enakomerno izpolnjevanje dnevnih nalog med vsem mesecem, kakor tudi zagotoviti izpolnitev mesečnega plana. Diagram o razvoju proizvodnje v avgustu kaže, da je v prvi polovici meseca nihanje proizvodnje večje kakor v drugi polovici (ta pojav prihaja do izr.a-Ja tudi na drugih mestih). Razen slabših rezultatov v proizvodnji med prvim delom meseca je razvidno redno nazadovanje proizvodnje vsak ponedeljek, ko so tudi izostanki največji. To vprašanje je tako jasno iz vseh preteklih mesecev, da bi lahko z njim računali tudi v avgustu. Uprava premogovnika in sindikalna podružnica pa nista storili ukrepov, da bi preprečili izostanke. Da bi se zmanjšal odstotek nazadovanja proizvodnje je premogovnik izkoristil dve nedelji za delo, pozneje pa še tretjo v zadnjem dnevu v avgustu. Dne 28. avgusta je premogovnik nazadoval izpod plana za 5.5%. To' je bil začetek pospešenega dela, značilen za proizvodnjo ob koncu vsakega meseca, ko se trudijo Zaradi dobre evjdence in kontrole je imela direkcija.premogovnika vsak dan pregled nad' uresničevanjem plana. Redna dnevna poročila, ki so prihajala vsak večer v direkcijo, so omogočila, da bi lahko sleherno, tudi najmanjšo pomanjkljivost prejšnjega dne ponoči popravili in pripravili-normalno delo za prihodnji dan. Direkcij6ki dispečerji so odhajali na sam kraj v primeru, če se proizvodnja na katerem delovnem poprišču.več dni ni razvijala kakor bi se morala ter so na samem kraju s tehničnim in nadzornim osebjem odpravljali pomanjkljivosti. Plan za prihodnji mesec bo v trboveljskem premogovniku še povečan.^ Ce bo tehnično vodstvo uporabilo izkušnje iz avgusta in vestno odpravilo pomanjkljivosti iz delovne organizacije in če bo sindikalna podružnica napela vse sile, da z živahnejšim sindikalnim delom utrdi delovno disciplino v premogovniku ter zmanjša izostanke od dela, ne bo premogovnik le izpolnil plana za september, temveč bo tudi nadomestil primanjkljaj iz tega meseca. ODDELEK ZA PRESKRBO PREMOGOVNIŠKE DIREKCIJE JE IZBOLJŠAL PREHRANO IN PRESKRBO RUDARJEV Ob uveljavitvi nove uredbe o preskrbi v maju je uprava zasavskih premogovnikov ustanovila oddelek za preskrbo, ki je prevzel nalogo za preskrbo in prehrano rudarjev ter njihovih družin. Dobro organizirano delo in iniciativnost, s kakršno so se lotili reševanja prehranjevalnega vprašanja, sta pokazala že prvi mesec veliko prednost, da je direkcija prevzela skrb za preskrbo premogovnika. V Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in Laškem so odprli 19 urejenih in dobro založenih prodajalen, ki izdajajo življenjske potrebščine za rudarsko delavstvo, pa tudi blago s svobodnega tržišča. Proda-, jalne so odprli v vaseh, kjer stanujejo številni rudarji (n. pr. v Zagorju, kjer je 7 prodajaln v razdalji 20 in več km). S tem je omogočena hitra in neposredna preskrba rudarskih družin. Prodajalne sklepajo pogodbe neposredno s tovarnami in nabavljalnimi podjetji. V vsakem premogovniku je posebna prodajalna za tekstilno blago in oddelek za preskrbo udarnikov. Direkcija bazena ima v Zidanem mostu svoje kmetijsko posestvo, ki oskrbuje s siljen*, in sočivjem rudarske menze in prodajalne. Razen tega so pri' vsakem premogovniku posejane večje količine zemlje e sočivjem, tako da je preskrba e svežimi pridelki iz lastnih sredstev na splošno zadovoljiva. Zadnje čase je prispelo v Trbovlje iz Novega Sada več vagonov grozdja, lubenic in sočivja, oddelek pa pričakuje tudi večji kontingent krompirja, fižola in čebele za zimsko prehrano rudarjev in njihovih družin. Piri vsakem obratu so bile ustanovljene rudarske menze, ki dajeijo za 20 din na dan okusno hrano. Po planu za drugo polletje mora od-dfjek za preskrSb preskrbeti s tekstilnim blagom in obutvijo 20.000 rudarjev in članov njihovih družin. V ta namen so Nov način zidanja postala stvar vsakodnevnega de.a zidarjev „KonsSruktorta" Z vsemi silami da bi dosegli mlečni fc 6klen-&w neposredne pogodbe s to- !uw ' i vama,mi, ki bodo pošiljale kontingente v rudarske kraje neposredno brez po^red--r.tei.-n, tvuMotii Tako se bodo zmanjšali dnevna proizvodnja naslednjo sliko: 21. avgusta 5.1% izpod plana, 22. avgusta 4.5, 23. avgusta 4.6 in 24. avgusta, ko je bilo nazadovanje zaradi pomanjkanja vSgončkov večje, za 2.3% od prejšnjega dne. 25. avgusta ni bilo mogoče nadomestiti primanjkljaja prejšnjega dne in rezultat je bil za 7% izpod plana. Dne 26. avgusta pa so bili 6.5% izpod plana, 27. avgusta 5.8 in 28. avgusta 5.2%. Kaj kaže diagram proizvodnje v zadnjih dneh borbe za izpolnitev mesečnega Plana? Kaže jasno, da ni mogoče nadomestiti s pospešenim delom ob koncu meseca stalnega nazadovanja med visean mese-®etn. To pa vendar ne pomeni, da je proizvodnja v primeri z julijem v trboveljskem premogovniku nazadovala. Čeprav bila avgusta izpod plana, je dosegla £e v petek 28. avgusta julijsko višino, do ^onca meseca pa bo še presežena. Trboveljski rudarji so torej z navadnim delovnim tempom dosegli uspeh ter Presegli proizvodnjo prejšnjega meseca, vendar glede n a \ povečani plan ni6o do-^egli zadovoljivin rezultatov. niških podjetij, stroški za 3 do 4%. Zaradi slabega dela distributivnih organov okrožnega ljudskega odbora v Trbovljah v prvem polletju ni bil odposlan rudarskemu kolektivu določeni kontingent tekstilnega blaga in obutve. Zato primanjkuje blaga, zlasti pa obutve. PREMOGOVNIK SE JE OBVEZAL, DA BO LETOS USPOSOBIL 1000 RUDARJEV Trbovlje, kakor tudi drugi premogovniki zasavskega bazena, so bogata eola za usposabljanje strokovnega kadra. Tradicija trboveljskega premogovnika je v tem pogledu bogata in rudarski poklic prehaja od očeta na sina. Rudarsko industrijsko vajensko šolo, ki je odprta že od osvoboditve v Tsbov-Ijah, obiskuje 270 vajencev. Vsi vajenci so iz okoliških vasi, niso pa dobili vsi prostora v internatu, ki je prenapolnjen. V investicijskem proračunu uprava bazena ni računala s poslopjem za internat, kar zelo ovira delo v šoli in preprečuje, da se vajenci ne morejo v večjerp številu in vsestransko posvetiti strokovni izobrazbi. Letos je končalo šolo 15 vajencev, ki so zaposleni v premogovniku kot pomočniki kopačev. Šest izmed njih -pojde na srednjo rudarsko šolo v Ljubljani. Vajenci drugo in tretje leto delajo vsak dan po 6 ur v proizvodnji, dvakrat na teden imajo 8 ur teoretičnega dela. Šola ima tri odseke: rudarskega, kovinarskega in elektrotehničnega. Ustanavljajo tudi kemični odsek. Večina vajencev se vpisuje v kovinarski odsek, le manjše število se jih priglaša za rudarski. Učni načrt trboveljske šole so prevzele vse rudarske vajenske šole v naši državi. Glede na vse pogoje, ki jih ima trboveljski ' premogovnik za usposabljanje kadrov, je zanimanje mladine še vedno zelo majhno. Mladinske organizacije v Trbovljah in okoliških krajih 6e niso dovolj zavzele za široko popularizacijo pomena dela v rudarstvu, da bi mobilizirale večje število mladine za premogovnik in rudarsko šolo. V prihodnjem šolskem letu, ki se bo začelo ob koncu prihodnjega meseca, mora biti agitacija med mladino na podeželju glavna naloga mladinskih in množičnih organizacij v trboveljski okolici. Večje zanimanje za strokovno izobrazbo kakor pri mladini je med starejšimi rudarji in nekvalificiranimi delavci. V Trbovljah je prirejenih 19 strokovnih tečajev, ki jih obiskuje 638 delavcev. Med njimi jih je 360 že doseglo strokovno kvalifikacijo, drugi pa bodo končali tečaj in položili izpite prihodnji mesec. Premogovnik se je obvezal, da bo letos usposobil 1000 rudarjev, medtem ko so se vsi drugi premogovniki v Jugoslaviji obvezali, da jih bodo usposobili 2000. Trboveljski premogovnik bo ta načrt presegel do konca leta za 200 rudarjev. Učne ure v tečajih so vsak večer, delavci iz oddaljenih vasi se pa vozijo, vsak dan 6. kamioni na predavanja. Veliko zanimanje za tečaje je zlasti med rudarji v Zagorju. Uprava zagorskega premogovnika je že končala tečaj za kopače, ker je kopačev v rudniku dovolj, vendar je to nepravilno. Takšno ozko gledanje na kadrovsko politiko škoduje našim rudnikom, ker v. številnih naših premogovnikih primanjkuje kopačev, če se *je v Zagorju na 4 tečajih usposobilo 160 kopačev, ki jih je skuptaj z drugimi kvalificiranimi delavci dovolj za zagorski premogovnik, to še nikakor ne pomeni, da je treba tečaje odpraviti in ne nuditi prilike drugim delavcem, da bi se usposobili. V Trbovljah je 70% kvalificiranih delavcev, čeprav je dovolj kvalificiranih delavcev, vendar še zelo primanjkuje delovnih moči, vozačev, nakladalcev in drugih nekvalificiranih delavcev. VI. K. Na gradilišču « Konstruktorja« v Rušah so bili 30. avgusta doseženi do sedaj najboljši rezultati v mariborskem bazenu v novem načinu zidanja. Zidar Zoltan Veljko je v osmih urah sezidal 24.017 kubikov opečnega zidu in 6 tem znatno presegel dnevno normo. Zidar Morčič pa je 6ezidal v osmih urah 23.665 kubikov zidu, v prvi uri 4.639 kubikov. in s tem presegel normo v 29 minutah. Ti rezultati so bili doseženi v tekmovanju med obema zidarjema na stanovanjskem poslopju kolonije tovarne dušika v Rušah, ki jo gradi podjetje »Konstruktor«. Tekmovanje je bilo na istem objektu, na katerem so na dan tekmovanja 14. avgusa trije zidarji dosegli skupno 38.82 kubikov. Pri tekmovanju 30 .avgusta pa 6ta dva zidarja sezidala 47.68 kubikov. Nov način zidanja postaja 6tvar vsa- kodnevnega dela zidarjev »Konstruktorja«, Tekmovanje se razvija med podjetji, gradilišči in posameznimi zidarji. Š. "E ▼- O < E tf > •o •o a o m £ *£ ■e£ 5^ ž S s a. V Mariborskem bazenu je zidar Morčič dosegel 8 urno dnevno normo v 29 minutah, zidar Zeiko pa je izvršil dnevno normo 1091 odstotno Tovarna tehtnic v Celiu še presegla polletni plan za 58% Razstava štirikrat udarne mladiiuke brigade flRudiia Mahniča * Brkincs« Te dni je bila v Mladinskem domu v Ilirski Bistrici odprta razstava mladinske delovne brigade »Rudija Mah-niča-Brkinca«, ki je v dvemesečnem delu na mladinski progi Šamac—Sarajevo dosegla štirikratni udarni naslov. Brigada je štela 317 mladincev in mladink, ki so na progi delali pri' izgraditvi nasipov in postavljanju novega, tira. Piri tem delu je brigada dnevno Za jeseniško bolnišnico grade vodovod * ». Tovarna tehtnic v Celju je presegla svoj polletni proizvodni plan za 50%. Taioj po nacionalizaciji industrijskih podjetij je tovarna pričela obratovati v dveh izmenah. Sistematično dviganje novih kadrov in uvedba norm je znatno pripomogla k dvigu proizvodnje. V vseh oddelkih so na vpogled grafikoni’, pri normiranih delih pa tudi osebni ali skupinski digrami, kjer delavci zasledujejo svoje uspehe. Podjetje ima med svojimi delavci devet udarnikov, v kratkem pa bodo proglašeni novi. Med novo predlaganimi se je zlasti izkazal priučeni delavec Avdič Stanko, ki se vsakega dela oprime s tolikim zanimanjem, da kmalu doseže sposobnost svojih učiteljev. Tudi normo je doslej še povsod dosegel, najvišje pri poilizdelkih za decimalne tehtnice. Precejšnje zasluge za dvig proizvodnje ima tudi Zupanc Albin, ki je 6 popravilom enega dela stiskalnice dosegel, da izdelujejo vzvode za decimalne telinice samo z eno operacijo, medtem ko so bile poprej potrebno štiri ope-raciije. Pomanjkanje nekaterih surovin rešuje delovni kolektiv na ta način, da jih nadomešča s tistimi, ki so na razpolago. Vse to je pripomoglo, da so delavci uspešno presegli polletni plan in celo že dosegli celoletni plan v izdelovanju 200 kilogramskih decimalnih in mostnih tehnic. Delavci’ računajo, da bodo pod sedanjimi pogoji lahko izpolnili letošnji plan v celoti v novembru. Obvezali so se, da bodo izvršili’ tudi večjo količino izvenplanskih naročil. Kljub temu, da je tovarna po obsegu majhna, je njena kapaciteta sorazmerno močna in zavzema v tej panogi industrije prvo mesto v državi. V tovarni izdelujejo tehtnice vseh vrst: balančne, decimalne, skladiščne, most- ne in vagonske s pripadajočimi utežmi. Po projektih tehnika Vebra je delavec Muhič izdelal električno dvigalo za vagonske tehtnice. To je prvo dvigalo, izdelano v naši državi in je sedaj montirano v rudniku v Banovičih. V teku letošnjega leta bodo razširili delavnico za izdelovanje vseh vrst uteži, s čimer bo njih proizvodnja porasla za 50%. Uteži bodo v novih prostorih izdelovali na tekočem traku, kar bo znižalo proizvodne stroške za 20%'. Tehnično vodstvo in delovni kolektiv delata z vsem prizadevanjem in požrtvovalnostjo na tem, da bodo že v prihodnjem letu oskrbeli naše silose z avtomatskimi tehtnicami in nas tako osamosvojili od inozemstva. V tovarni bodo izdelovali tudi 60 tonske vagonske tehtnice. V zvezi s predvideno razširitvijo podjetja posvečata uprava podjetja in sindikalna podružnica vso pažnjo vzgoje novih kadrov. Koncem petletke bo zamenjala tesne prostore nova moderna tovarna, ki bo presegala predvojno proizvodnjo za 720%. V ta namen se je vtršii spomladi trimesečni splošni tečaj za strokovno usposabljanje delivcev. Tečaj se bo v jeseni nadaljeval. V kratkem bo z izpiti zaključen elektrovarilski tečaj. Sindikalna podružnica se je obvezala, da bo s prostovoljnim delom pomagala pri gradnji delavnice za uteži. Vsi člani sindikalne podružnice so podrobno seznanjeni' s proizvodnim planom svojega podjetja. Izpopolnjevanje svojega proizvodnega plana zasledujejo na grafikonih in obravnavajo na proizvodnih konferencah. Tesna povezava sindikalne podružnice z upravo je podlaga vseh uspehov podjetja in močna opora pri premagovanju težkoč na poti k izpolnitvi plana. (Tanjug). PRVI CIN EVIDENCE PLANSKEGA BLASA V DISTRIBUCIJ! c- ) mer • ~ Evidenca! Ko smo prvič slišali to be- olajšano, ker smo pred časom uvedli presegala plan za 57 do 60yo ter si ze ^ na6 je mai0 dimilo kljub temu, da , norme v distribuciji. Resnica pa je tudi, v prvih desetih dneh priborila poliva' o nain je tovariš z ministrstva trgovine in da nam bosta čas in pa delo izboljšala pobudo OF grade vodovod s prostovoljnim delom. Samo 10. avgusta 5e je prostovoljnega dela udeležilo okoli 1000 ljudi. — Na sliki vidimo prostovoljce, ki kopljejo jarek za cevi glavnega štaba MDB na progi. Danes naša mladina s svojo razstavo daje obračun svojega tlela pred našim ljudstvom ter z grafikoni, slikama in članki jasno kaže svo je ^napore in uspehe pri gradnji proge Šamac—Sarajevo. V dveh mesecih so opravili 10.996 delovnih dnli ali 65.757 delovnih ur. Pri tem delu so iztovorili 20.442,5 kub. metrov materiala, natovorili 11.499 kubičnih metrov materiala, splaniraili! 8048,5 kvadr. metrov terena, skopali 1057 kub. metrov zemlje, vgradili v nasip 13.815,5 kub. metrov materiala ter opravili še mnoga druga dela. Poleg tega pa nam razstava prikazuje tudi rezultate dela pri postavljanju tira, saj je brigada v dveh mesecih očistila in postavila 5470 metrov tira. Pri tem so mladi delavci natovorili in iztovorili okrog 239.400 kg tračnic. utovoriiHi in raztovorili 818 pragov, pritrdili 1340 vijakov ter opravili še mnoga druga dela. V brigadi je 64 uarnikov. 68 pohvaljenih brigadirjev in brigadirk, brigada ima 8 diplom ter štirikratni naslov udarne. To nam dokazuje, da je brigada častno izvršila zadane obljube, ki jih je pri odhodu dala vsemu primorskemu ljudstvu. Drugi del razstave nam potrjuje izrek: »Mladinska proga — kovačnica novih ljudi«. Tu so rezultati kulturnega in fizkulturnega življenja v. brigadi, kjer so mladinci v dveh mesecih odigrali 10 tekem v odbojki, 5 nogometnih tekem ter dnevno razvijali in krepili' svoje telesne ntoči z redno telovadbo. Brigada je organizirala 11 kulturnih prireditev imela 35 pevskih vaj, brigadirji pa so prečitali 235 raznih poučnih in zabavnih knjig. Orga- preskrbe tako lepo vse razložil. Zdelo se nam je, vsaj nekaterim, da bo to precej težavna stvar, Pa le ni bilo tako. V dneh 25. in 26. avgusta so 6e vršili popisi planskega blaga po vseh poslovalnicah naproze v Ljubljani. Vsi nameščenci so izvršili to delo z vso vestnostjo. V 6oboto, prvi dan'po popisu, so bila dostavljena po 18. jiri prva p.oro-čila, Tovarišice s poročili 6i 6rečal s kolesi, s cestno železnico in peš, vsak je nasmejan dejal: »Nesem evidenco!« Prvi so bili iz Medvedove ulice, Kongresnega trga, En-gros-a, Masarykove in potem so se vrstili tja do desete ure zvečer, ko je poslednji prinesel poročilo. Tovariši pri planskem oddelku v centrali pa 6o pridno pregledovali, pojasnjevali, nekaj poročil so morali tudi zavrniti. Toda bil je prvi dan in zavedamo se, da se moramo učiti in zopet učiti. Zanimali smo se, kako je potekalo delo. in so nam tovariši v poslovalnicah marsikaj povedali. Eno je kot pribito: skoraj vsak predmet se mora vpisati v blok. Ob zaključku prodaje pa vsak član delovnega kolektiva izpiše iz svojega bloka vse plansko blago. In spet moramo ugotoviti, kako nam je delo pogoje za čim boljšo izvedbo evidence, kajti zavedamo 6e, da je evidenca važen činitelj pri distribuciji blaga, da je stalni signalizator proizvodnji, da je važno sredstvo za zboljšanje življenjskih pogojev delovnega ljudstva. Fu-Ja. KRATKE VESTI IZ VSE DRŽAVE Med najboljša kovinska podjetja spada »14. oktober« v Kruševcu. To je tovarna vagonov in železnih konstrukcij. Čeprav je obrat v prvem polletju dosegal slabe uspehe ter ni niti izpolnil proizvodne naloge, so se razmere v drugi polovici junija temeljito izboljšale in v prvem mesecu drugega polletja so že presegali proizvodni načrt povprečno za 30 do 40%. Zdaj je delovni kolektiv tega ' podjetja povabii na tekmovanje vsa kovinska podjetja v državi. Eno največjih opekarn v državi gradijo v Blatuši, okraju Vrginmost. V ta namen je določen kredit 7,300.000 din. Delati so začeli aprila in zdaj je končanega že približno tri četrtine dela. S pomočjo letala uničujejo legla komarjev v Makedoniji. Pred dnevi so začeli iz letala razprševati prašek za uničevanje zalege komarja anofelesa. Izkazalo se je, da ni skoraj več nobenega komarja v krajih, kjer so začeli 'uporabljati sredstva za razkuževanje močvirij in vode, in sicer prašek »DI-DI-TI«. Zdaj so s pomočjo letala razkužili že v 15 minutah površino do 1000 dekarjev _ ,__., (dekar je sto arov). Do konca te sezone brigadirjem pisale ne saino razne bodo posuli prašek rva površini 90.000 množične organizacije naše Primor- dekarov, in sicer na področju Prcspan- ske. temveč so jih prejeli iz vse Slo- skega jezera v Pelagoniji, ob porečju venije. Crnc reke, na Strumiškem barju itd. nizirali so tudi tečaj srbskega jezika, kjer so 6e vsft brigadirji naličili pisati in citati cirilico ter je 152 brigadirjev izdelalo zaključni izpit z odličnim uspehom. V1 razne druge strokovne tečaje pa je odšlo 80 brigadirjev. Kako ljubi primorsko ljudstvo svojo delovno mladino, nam na razstavi pojasnjujejo številna pisma, ki' so jih Inanstveno raziskovalni institut za kovinarstvo V zvezi z raziskovanjem donosnosti uporabljanja naših rud, zgraditvijo novih kovinarskih naprav in ugotavljanjem najugodnejših procesov za topljenje koncentratov je bil ustanovljen znanstvenoraziskovalni institut za kovinarstvo pri srbski akademiji znanosti. Institut se bo pečal s problemi v zvezi e orno in barvano metalurgijo. Naši državi že od nekdaj primanjkuje m^talurgičnega koksa za visoke peči, čeprav razpolaga z znatnimi rezervami premoga. Najti bo treba možnost uspešnega koksiranja določenih vrst domačega premoga. Sedaj grade modelne komore, v katerih bodo v najkrajšem času izvršili prve poizkuse. Sodelovanje instituta za kovinarstvo z glavnim ravnateljstvom za črno metalurgijo pri reševanju tako važnega problema bo prispevalo k dosegi pozitivnih rezultatov. Institut za kovinarstvo bo tudi raziskoval možnosti izločanja barijevega sulfata, ki je v določenih plasteh vareške rude in ovira pravilno delo visokih peči. Pri vlivanju velikih plošč za valjarne imajo velikanske težave, ki so posledica neenakomernega ohlajanja velikanske mase tekoče kovine. Zaradi tega neenakomernega ohlajanja prihaja do lomljenja kovine V institutu za kovinarstvo bodo preiskovali možnosti novega ohlajanja kovin. .Nato bodo ugotavljali možnosti racionalizacije proizvodnje jekla in probleme v zvezi s proizvodnjo in me- hanično obdelavo visoko vrednega orodnega in ognjevarnega jekla in drugih kovin. Pri raziskovanju problema barvane metalurgije bo institut proučeval možnosti donosnejšega in primernejšega procesa predelovanja živega srebra (izločanje cina, različnih primesi im flotacijaki proces za uspešnejšo koncentracijo cino-bra itd.). Raziskovali bodo možnost racionalnejšega pridobivanja cinka zaradi njegove popolne ločitve od železa in ekonomičnega procesa za pridobivanje magnezija. Proučevali bodo problem izločanja arzena iz njegovih rud, ki ga je mogoče koristno, uporabiti pri umetnem gnojilu. V okvir znanstveno-raziskovalnega instituta za kovinarstvo spadajo laboratoriji za kemična, metalografska'in mehanična raziskovanja, nato laboratorij za tehnično obdelavo kovin in oddelek za racionalizacijo industrijske proizvodnje. Ta oddelek se bo. čim bo nastala potreba, spremenil v poseben institut za racionalizacijo industrijske proizvodnje. Naloga tega oddelka je, da bo na znanstveni podlagi vršil raziskovanja zaradi dviga kakovosti dela, na drugi strani pa zaradi znižanja proizvodnih stroškov, upoštevajoč naše domače proizvodne pogoje. Najvažnejša naloga je predvsem raziskovanje orodja običajnih oblik, izdelanega iz domačega materiala, nato pa ugotavljanje novih oblik orodja, ki bodo prilagodene konkretnim proizvodnim nalogam, zaradi množične proizvodnje. (Tanjug.) Ugotovitve vinske kontrole v Lšubl ani 0 ustanovitvi posebne kontrole nad prometom z alkoholnimi pijačami v Ljubljani smo že pisali Kontrola je do sedaj ugotovila, da vino marsikje ne prodajajo po predpisanih cenah, da so sicer ceniki izobešeni v lokalu, vendar niso pravilno izpopolnjeni. Nekateri ceniki po gostinskih obratih nimajo označene vrste in jakosti vina. Ponekod so ceniki izobešeni samo zaradi predpisa, v lokalu pa točijo drugačno blago im po višjih cenah, kot pa so označene na ceniku. Ponekod je higiena v lokalu, točilnici, kuhinji itd. pod vsako kritiko. Tla so zamazana. Odpadki ležijo razmetani po tleh in so pravo leglo za razno mušjo zalego, ki prav v sedanjem času prenaša kali griže in drugih nalezljivih bolezni. Mize niso pogrnjene ali vsaj higienično čiste. Na sanitarno ureditev stranišč tudi polagajo premalo važnosti. „ Navedli tmio samo nekaj primerov takih nerednosti v splošnem im opozorilo vsem prizadetim, da morebitne podobne nerednosti v svojih lokalih takoj odstranijo. fyes je sioer, da imajo nekatera gostinska podjetja včasih velik promet, vendar jih to nikakor ne opravičuje, da bi smela svoje goste odirati in da bi obratovala v nehigienskih in nezdravih lokalih. Za 6edaj navajamo samo nekaj konkretnih primerov nerednosti, ki jih je ugotovila kontrola dne 16. in 17. t. m. Restavracijo »Žegob-t na kolodvoru upravlja sindikat železničarjev. Funkcionarji tega podjetja pa se vse premalo trudijo, da bi odpravili prej navedene pomanjkljivosti. Prav to podjetje, ki bi moralo biti zaradi svojega položaja vzorno urejeno, je nudilo kontroli slabe vtise. V vseh restavracijskih prostorih, zlasti pa na vrtu, so ležali na tleh odpadki. V moškem stranišču se voda na podu ni odtekala, ker je bil zamašen sifon. Za točilno mizo v lokalu ob peronu je bila vlaga in ra '.na nesnaga Ventilacija tudi ni bila zadostna. Postrežba je bila počasna in neokretna, tako da so si gostje pri ločilni mizi stregli sami. Cenik je bil sicer izobešen, vendar cene, kakor tudi vrste vina niso bile pravilno navedene, dočiim jakost vina na ceniku sploh ni bila označena. Plačilni natakarji niso izročali gostom listkov o izračunanem znesku za prodane pijače in jedače, ampak so račune izračunavali samo v svoje beležnice. Še slabšo sliko pa je kontrola dobila v gostilni Pajka Vinka v Kolodvorski ulici št. 28. Tu so bili gostilniški prostori nesnažni, po tleh so ležali razni odpadki, v moškem stranišču ni bilo razsvetljave. ‘n]B>iO[ a uasaqoz; Jaais »f x>[ ‘nsfiuao je bilo zapisano, da se toči belo vino z jakostjo 11.2% (vrsta vina pa na ceniku sploh nti bila navedena), dočim so dejansko točili renski rizling z jakostjo 9.6%. Davek na poslovni promet za leto 1947 po novi uredbi še ni bil niti prijavljen, niti odveden. Pritožne knjige v lokalu ni bilo. Tudi prireditelji gasilske veselice v Dravljah, ki je bila dne 17. t. m., so mislili, da jim je zaradi pokritja velike režije, pokritja izdatkov v teku leta ter pokritja stroškov za popravilo gasilskega avta in obnove stavbe in opreme dovoljeno prodajati na veselici pijače in jedila po visokih cenah in mestoma tudi slabe kakovosti. Tako postavljajo izgovore in opravičila za svoje nedovoljeno početje samo ljudje, ki gledajo v prireditvah samo finančni uspeh, ne glede na način, kako pridejo do njega. Ne bomo posebej poudarjali, da naša ljudska oblast visoko ceni napore in prizadevanja naših prostovoljnih gasilskih čet za obnovo njih delovanja v korist skupnosti. Ne moremo pa se strinjati s spredaj navedenimi opravičili, ki jih je poslal kontrolni odbor prostovoljne gasilske čete v Dravljah. Tudi s te veselice je kontrola vzela vzorec rdečega vina. Strokovna analiza je pokazala, da je imelo vino samo 8 6% jakosti ter da je predstavljalo slabo korigirano črno vino. Upamo da bodo v bodoče podobna javna opozorila zalegla in da bo kontrola lahko prihodnjič navedla tudi nekaj primerov pohval v zadoščenje tistim, ki se trudijo zboljšati naše gostinstvo. O t imih, ki jih bomo q edali V kratkem si bomo v naših kinematografih lahko ogledali vrsti novih sovjetskih, čeških in francoskih umetniških filmov. Med sovjetskimi fihni, ki jih bomo predvajali, bi najprej omenili veliko zgodovinsko delo, s Stalinovo nagrado odlikovanega režiserja V. I. Pudovkina — »Admiral Nahimov«. Film »Admiral Nahimov«, ki ga bomo v septembru gledali v dvorani kina »Union«, prikazuje osebnost in delo generala Nahimova v najznačilnejši dobi njegovega življenja, ko si je v velikih zgodovinskih dogodkih koncem preteklega stoletja (zmaga nad turškim brodovjem pri Sinopu 1853 in organizacija obrambe Sevastopola v letih 1854 do 1855) pridobil neminljivo sla / vo. Nahimov je bil nadarjen in vešč strateg, moder poveljnik in diplomat, ki ga je vodila vzvišena rodoljubna ideja. Neutrudljivo je delal za izpopolnjevanje in razvoj ruske vojne mornarice. Admiral Nahimov je padel leta 1855 na Ma-lahovi utrdbi pri Sevastopolu. »Mojstri scene«, drugi novi sovjetski film je posvečen slovitemu ruskemu gledališču — Moskovskemu akademskemu hudoženstvenemu teatru, njegovim voditeljem in igralcem. Film prikazuje delo genialnega ustanovitelja in voditelja MHAT-a Stanislavskega, njegovo delo z igralci, storitve in pripombe. Moskovski hudoženstveni akademski teater — MHAT — je skoraj pol stoletja idejno, z realizmom in velikim mojstrstvom vplival ne le na ruska, temveč tudi na svetovna gledališča. V dekoraciji, glasbi in kar je važno — v globoki psihološki resničnosti in realizmu v igri je na odru MHAT-a zablestela življenjska resnica, — V nekaterih odlomkih iz ( glavnih del, uslvarenih na odru MHAT-a | so v filmu oživljeni liki njegovih naj- i boljših igralcev in najvažnejša razdobja j njegovega dela. 1’reiji sovjelski film, ki ga bomo gledali pri nas, je film o ustvaritelju ruske i nacionalne glasbe in prvem ruskem kom-i ponistu svetovnega slovesa — Mihajlu | Ivanoviču Glinki. M. 1. Glinka se je rodil leta 1804 v vasi Novo — Spaskoje v Smolenski guberniji. V mladih letih je doživel Napoleonov pohod na Rusijo. 1820. je prišel v Petrograd, se srečal s Puškinom, Ano Kern in drugimi. Leta 1830. je bil priča udušitve upora »dekabristov«. Da bi se izpopolnil, je odšel v Nemčijo in Italijo, od leta 1845—1847 je živel v Španiji. Leta 1856. je. odšel ponovno v inozemstvo, kjer je naslednje leto umrl. V filmu je prikazano skoraj vse Glin-kovo življenje od rojstva do ustvaritve njegove druge opere. Vlogo Glinke igra . v filmu znani gledališki in filmski igralec, Stalinov nagrajenec B. Čirkov. V ostalih vlogah nastopajo še Deržavin, Alejnikov, Merkurjev, Sjerova in drugi. Scenarij za film je napisal znani poznavalec ruske klasike Lev Arnštam, ki je film tudi režiral. Poleg teh treh pomembnih del sovjetske kinematografije bomo v naših dvoranah gledali še staro rusko veseloigro kot filmsko komedijo v naravnih barvah *Az in Feri' ter filmsko pravljico »Konjiček — Orbavček«. Starinsko burko 'Az in Fertr odlikujejo veseli zapleti, pesmi, glasba in narodni plesi V poedinih arenah in komičnih rvMinh so v filmu nčr'nni negativni ljudski značaji, zavist in predsodki, do- Tcvarna olja v Slov. Bistrici je zaključila drugo sezono Tovarna v Slov. Bistrici, predeluje vse vrste oljaric. V nedeljo, 24. avgusta je bila zaključen* sezona predelave oljnih semen, ki 6e je pričela s septembrom 1946. Popoldne 6e je zbralo delavstvo in nameščenstvo. Namen sestanka je bil razdelitev nagrad. Razdeljenih je bilo 50.000 din. Ocenjevala sta strokovni svet in sindikalni odbor, kriterij komu pritiče nagrada, je pa bila kvaliteta dela, delovna disciplina in vestnost ter strokovno znanje, ki ga je kdo pokazal. Obratovodja Stopar Štefan je znašel nov postopek za predelavo sončnic. Celoten proces produkcije je s tem dvignjen za 20%. Nagrajen je bil 6 4000 din. Enako nagrado je prejel Marolt Jakob, ki je najstarejši in najboljši delavec ter popravi vsakovrstne napake- v obratu vedno kar sam. Berdnik Nande, mlad fant, je v najkrajšem času prešel od pražilca do sušilca, kar je v obratu eno najodgovornejših mest. Je odličen delavec ter dela ob potrebi tudi po 24 ur. Je kot mlad in malo časa uslužben zgled ostalim ter je že pri mnogih drugih s svojim zgledom dvignil kvaliteto dela. Vseh nagrajenih je bilo 29 Delavci so bili z razdelitvijo povsem zadovoljni, — V tovarni sedaj pred začetkom nove sezone vrše razna popravila. Tovarna predeluje vse vrste oljaric in ima zame-nialnice po vsej Sloveniji, vseh skupaj 150. V 11 mesecih je predelala 300 vagonov semen, dočim je v času 6tare Jugoslaviji v največji konjunkturi predelala v 12 mesec;h komaj 260 vagonov. Delavstvo tovarne se je vključilo v delo z izredno vnemo, tako da svojih nalog ni samo izpolnilo, temveč tudi preseglo. S. L. En milijon za zgodnje sadje Zbiralnica sadja v Slov. Bistrici je doslej nakupila 32 vagonov sadja. Od jutra do večera ee vrste pred zbiralnico vozovi. Okoliški kmetje so dobili za zgodnje in jesensko sadje doslej milijon dinarjev. Zbiralnica plačuje sadje od 2 do 5 din, zimsko pa bo ee nekoliko dražje. V zbiralnici sadje sortirajo, najbolje namizno gre za izvoz, ostalo za domači trg ter za predelavo. Mnogi bodo prejeli za sadje po 10.000 din, pa tudi več. Kmetje so s cenami zelo zadovoljni. Graditev sindikalnega doma v Celju Na Miklavževem hribu v Celju gradi podjetje »Beton« trinadstropni »Sindikalni dom«, ki je namenjen predvsem prehodnim delavcem, ki bodo potovali skozi Celje. Stavba je dograjena že do drugega nadstropja. Ko bo končana, bo imela dva trakta: stanovanjskega in trakt, v katerem bodo kuhinja, jedilnica, knjižnica itd. Stanovanjski trakt bo imel 65 sob z eno do štirimi postel jami im bo lahko sprejel čez 100 stanovalcev. V jedilnici, ki je v drugem traktu, bo prostora za 120 gostov. Stanovalci se bodo v domu ugodno počutili, saj bo opremljena z vseini higijenskimi napravami, na razpolago pa bo stanovalcem tudi hišni zdravnik. Sindikalne podružnice v Celju se marljivo udeležujejo prostovoljnega dela na gradnji' »Sindikalnega doma«. Pri tem del.u so se doslej dobro izkazale podružnice »Betona«, pošte, sodišča, usnjarji in gostinci. Največje zasluge pa ima vsekakor zidarski in delavski kolektiv, ki je zaposlen na stavbi. Zidar Oberčkal preseza dnevno normo za čez 100% in je pri novem načinu zidanja dosegel dnevno normo v 24 minutah. (Tanjug) Nova gozdna cesta za dovoz lesa v primorska pristanišča. Zagrebški visoko-šolci gradijo v Gorskem kotaru pomembno gozdno cesto, da bo omogočen prevoz lesa do morja. Na cesti med Brestovo Drago in Žilavimi Dolci je zaposlena brigada, ki šteje 190 študentov. V dosedanjem dvomesečnem delu so stalno presegali normo. čim ostale preveva življenjska radost in veselje. V filmu so široko izkoriščene možnosti barvnega filma. V filmu nastopajo M. Štrauh, E. Sve-cova, A. Ljisjanskaja, N. Gricenko, S. Stoljarov in A. Panova. Scenerist in režiser filma je Igor šavčenko, spremno glasbo k filmu pa je napisal Sergej Po-tockij. Filmsko pravljico o Konjičku — Gr-bavčku so izdelali po istoimenski ruski narodni pravljici P. P- Jeršova. Za njeno osnovo je .leršov vzel motiv o treh bratih. Dva sta lena in neznačajna, junak v njej, Ivanuška, pa je pošten in plemenit fant. S pomočjo Konjička Grbavčka premaga vse zapreke na poti k sreči in premaga carja in njegove pristaše, ki ga ovirajo in hočejo zase izkoristiti sposobnega junaka. Scenarij za film je napisal V. Švajcer, režijsko pa ga je obdelal Aleksander Rou, ki ga pri nas poznamo kot režiserja pravljic »Na ščukin ukaz«, »Neumrljivi čarovnik« in >Prelepa Vasiljica :. Film, ki so ga izdelali v ateljejih So-juzdetfilma, je glasbeno opremil L. Po-iovinkin Med filmi češke proizvodnje, ki jih bomo gledali, bi omenili predvsem naslednje: »Nadljudje« v režiji V. Wasser-manna, »Čarobna reka« po scenariju in v režiji Vaclava Križke, film o »Nikolaju Šuhaju« ter glasbeni film iz življenja slavnega češkega violinista Jcsefa Slavi-ka — »Gosli in sanje«. Glasbeno spremljavo k temu filmu, ki ga je režiral in napisal scenarij Vaclav Kriška, je obdelal František škvor. Francoska filmska proizvodnja pa se nam bo predstavila s filmi »Seme v vetru«, »Boj za progo«, »Na zemlji je vendarle najbolj varno« in »Kapitan Fra-; cas« Med temi bi posebej poudarili le film >Boi za progo« (La bataille du raiD, kj obravnava borbo francoskega ljudstva proti fašističnemu okupatorju. Dvigajmo zdravstveno zavest Od 14.—20. septembra bo »Teden čistoče« V vsakdanjem življenju znova in znova srečujemo važnost čistoče za ohranjevanje in dviganje zdravja posameznika in skupnosti. Najbolj preprosto, pa vendar najbolj uspešno sodelovanje vsakega posameznika in vsega ljudstva v varovanju zdravja se začenja prav za prav pri izpolnjevanju preprostih resnic o čistoči in higienskem življenju, Iz dneva v dan pa v tem pogledu grešimo. Mnogo bolezni in drugih neprijetnosti ima svoj izvor prav v tej naši malomarnosti v odnosu do čistoče. Koliko manj bi jih bilo, če bi začeli resnično zavestno uravnavati svoje življenje tako, da bi se ravnali po najbolj preprostih načelih higienskega življenja. »Teden čistoče«, ki ga za čas od 14. do 20. septembra pripravlja ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS ob sodelovanju GO Rdečega križa Slovenije, ima nalogo zaktivizirati najbolj široke plasti ljudstva k izpolnjevanju najvažnejših in temeljnih higienskih predpisov in načel. Z aktivnim sodelovanjem odborov RKS in krajevnih socialno-zdravstvenih svetov odnosno zastopnikov OF, AFŽ, LMS in sindikatov hočemo v tem tednu vzbuditi v vsakem med nami živo zavest, da je ključ za ohranitev in izboljšanje osebnega zdravja v naših rokah, da je vsakdo dolžan v korist svojega lastnega zdravja in zdravja skupnosti vedno misliti, kako bo živel tako, da bo sam sebi koristil in varoval ter dvigal ljudsko zdravje, »Teden čistoče« naj 6proži v vsakem kraju ljudi k zavestnemu odstranjevanju higienskih pomanjkljivosti in urejanju osebnega življenja in okolnosti, v katerih živimo in delamo, tako da bodo resnično zdravo okolje, v katerem si je mogoče na preprost način in s pridom varovati in krepiti svoje zdravje. Zaradi tega bomo v »Tednu čistoče« pritegnili v delo resnično vse ljudi. Oni, ki se pomena čistoče za ljudsko zdravje zavedajo, bodo zaktivizirali tudi tiste, ki v njih ta zavest še ni tako živa. »Te- den čistoče« je začetek široke, vseljudske akcije za zboljšavanje higienskih in zdravstvenih razmer v vsej Sloveniji, začetek kampanje za dvig zdravstvene zavesti vsega slovenskega ljudstva. Ta kampanja ne sme in ne more ponehati koncem tedna, temveč 6e mora nadaljevati vse naprej, dokler res v teh važnih naporih ne dosežemo vidnih uspehov, dokler se resnično vsi toliko ne vzgojimo, da bomo v svojem vsakdanjem živ- , ijenju praktično dokazovali uspehe dela, 1 ki ga začenjamo s »Tednom čistoče«. S »Tednom čistoče« prevzemajo odbori Rdečega križa Slovenije in predvsem njegovi zdravstveni aktivisti, bolničarji in zavedni člani skupaj z ostalimi množičnimi organizacijami važne praktične naloge pomoči zdravstveni službi. Prav oni morajo biti tisti, ki bodo z delom povsod začeli, ki bodo neprestano aktivizirali ljudi, dajali pobude in ideje, ki naj vodijo k dviganju ljudske zdravstvene zavesti. Čisto razumljivo je, da nosi »Teden čistoče« higienski značaj in poudarek, vendar je v bistvu samo nova zdrav-stvenovzgojna akcija in je zaradi tega predvsem zdravstvenovzgojnega pomena. Brez neprestanega, načrtnega zdravstvenega vzgajanja ljudstva ni mogoče v izpolnjevanju najbolj preprostih higienskih in drugih zdravstvenih načel dosti doseči. Tako mora tudi »Teden čistoče« I biti nov impulz v zdravstveni vzgoji našega ljudstva, voditi mora v tem smislu do novih uspehov. Vsi smo sredi dela za izvršiev petletnega plana. Petletni gospodarski načrt zahteva od vsega ljudsva mnogo napora in truda, Zaheva fizično zdrave ljudi! Zatorej je borba za dvig zdravstvene zarvesti najbolj širokih plasti ljudstva borba za boljše higienske in zdravstvene pogoje, v katerih bomo živeli in delali, tudi borba za petletni plan in njegovo popolno izvršiev! Podeljevanje štipendij za študij na univerzah in visokih šolah Komite za šole in znanost vlade FLRJ objavlja naslednjo objavo o podeljevanju štipendij za študij na univerzah in visokih šolah v naši državi. V šolskem letu 1847-48 bodo ministrstva in komiteji vlade FLRJ podelili določeno število štipendij za študij na univerzah in visokih šolah v naši državi in to na naslednjih fakultetah in visokih šolah: tehničnih (za vse oddelke in odseke), agironomsko-gozdar-6kih, veterinarskih, medicinskih, farmacevtskih, ekonomskih, pravnih, pri-rodno-matematičnih (prvenstvo v matematični, kemijski, geološko-mineralo-ški, biološki in fizikalni skupini) in filozofskih. Prošnje za vse štipendije je treba poslati preko okrajnih ljudskih od--borov, (ki1 naj na vsaki prošnji napišejo obširno izjavo o tem. ali je prosilec vreden štipendije ali ne, oziroma, ali ga je treba pri podelitvi prvenstveno upoštevati) ministrstvu za prosveto tiste ljudske republike, v kateri želi prosilec študirati: le prošnje za študij na fakultetah in visokih šolah LR Srbije treba po isti poti (preko okrajnih ljudskih odborov) pošiljati komiteju za znanstvene ustanove, univerzo in visoke šole vlade LR Srbije v Beogiadu. Prošnjo je treba kolkovati (JO din) in ji! priložiti naslednje dokumente: 1. lastnoročno napisano biografijo (kolkovano s 5 din); 2. potrdilo o imovinskem stanju (iz tega potrdila mora biti razvidno, koliko znašajo skupni dohodki prosilca in tistih rodbinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu); KULTURNA KRONIKA Priprave za Vukovo proslavo v vseli srbskih mestih. Na stoletnico Vuka Ka-radžiča se marljivo pripravljajo v vseh ! večjih krajih v LR Srbiji. V Vojvodini I, bodo proslavili ta pomebni kulturni jubilej z živahnejšim delom pri pobijanju ' nepismenosti. Med jesensko kampanjo nameravajo naučiti brati in pisati okrog ! 20.000 ljudi. — V šabcu bodo proslavili j Vukovo stoletnico z veliko revijo kultur-| no prosvetnega dela vsega Podritija. ] Hkrati bodo proslavili stoletnico mestne knjižnice »Žika Popovič«. 230 gledaliških, glasbenih in umetnostnih šol deluje v Sovjetski zvezi. Spomladi je absolviralo te šole 2800 umet-| nikov. V novem šolskem letu se bo vpi-■ salo v višje iri srednje umetnostne šole i nad 11.000 dijakov. Razstava o zgodovinskem razvoju Zagreba. Mestni ljudski odbor pripravlja ; razstavo, ki bo odprta v začetku septembra in ki ho prikazala razvoj Zagreba j v preteklosti in prihodnosti. I »Iz nove literature o problemu Julijske Krajine« se imenuje pomembna razprava, lej jo je napisal prof. S. A. To-karev v časopisu Akademije znanosti ZSSR »Sovjetska etnografija«. Pisec na-i števa vso literaturo, ki je izšla pri nas I o Julijski Krajini. Moskovsko gledališče Maksima Gorke-j ga odpre svoj muzej. *V okviru proslav ! ob 800-letnici Moskve bo to gledališče odprlo muzej, ki bo vseboval zelo bogato gradivo, pomembno za kulturno zgodovino ruskih gledališč sploh. 75 letnira Poljske akademije znanosti. Proslavili jo bodo letos v Krakovu. Ta kulturna ustanova je zelo delavna. Zdaj izdaja »Poljsko enciklopedijo«, »Poljsko bibliografijo« in številna druga pomemb na dela. 3. overovljen prepis maturitetnega spričevala oz. potrdila fakultete (če je prosilec študent), iz katerega se razvidi, kolliko semestrov ima prosilec in koliko izpitov je opravil in s kakšnim uspehom. Študentje, ,ki so že poslali prošnje za / štipendije posameznim ministrstvom, komitejem ali drugim ustanovam, naj ne vlagajo novih prošenj, ker se bodo upoštevale vložene prošnje, dodati morajo le zgoraj naštete dokumente, če jili še niso priložili. Ministrstva prosvete in komite za znanstvene ustanove, univerzo in visoke šole LR Srbije sprejemajo prošnje za te štipendije do vštevši 10. sept. t. 1. Prošnje, ki prispejo kasneje, se ne bodo upoštevale. — Iz komiteja za šole in znanost vlade FLRJ. Posebne poštne znamke ob priliki balkanijade v Ljubljani Beograd, 1. septembra. Ministrstvo za pošte FLRJ bo izročilo dne 5. septembra t. 1. v prodajo priložnostne poštne znamke ob priliki balkanskih fizkulturnih orodnih vaj, ki bodo 5 . septembra t. 1. v Ljubljani. Znamke imajo tri vrednosti, in to: 1.50, 2.50 in 4 din z dodatkom 0.50 din za vsako vrednost. Znamke bodo v prodaji pri vseh poštah v državi od 5. septembra do 4. novembra t. 1., za frankiranje pa bodo ve-1 ljale še do 4. decembra t. 1. lig:!«:!! 13!!! )|||ll! Klil« M* Odkopavanje starega bizantinskega mesta. Arheološki institut Srbske akademije znanosti izkopava nekdanji Caričin grad pri Lebanu v Srbiji. Odkopali' so temelje velike bazilike in številnih drugih poslopij. Delo vodita beograjska vse-učiliška profesorja Deroka in Radojčič. Festival v Tetovu in Stipu z nastopi folklornih skupin in pevskih zborov pripravljajo v Makedoniji. To bo ena naj-večjih prosvetnih prireditev, pri kateri I bodo sodelovala številna makedonska prosvetna društva. Nove knjige in revije M. Jovčuk: Leninizem in napredn* ruska kultura XIX. stoletja. Cankarjeva založba. Ljubljana 1947. Str. 51. Boris Gorbatov; Aleksej Kulikov borec. Prevedel Ivan Dornik. Cankarjeva založba. Ljubljana 1947. Str. 47. Republika. Časopis za književnost >n umetnost. Zagreb 1947, Str. 430—548. Stvaranje. Časopis za književnosti kulturo in ekonomsko življenje. Cetinj®’ Leto 1947. Str. 377—476, Prvi slovanski kongres v Beograd^ Državna 'založba Slovenije, — Ljubljana 1947. Str. 132. Iz tiska je izšla in se že prodaja prya številka velikega ilustriranega lista »■>"' goslavija«, ki ga izdaja Zveza združenih novinarjev FLRJ. List se tiska v dveh izdajah, v cirilici in latinici; prl* naša barvane fotografije, ilustrirane rP' portaže in spise naših znanih kultur n1” in javnih delavcev ter novinarjev. Li* se dobi v vseh knjigarnah, trafikah >“ prodajalnah časopisov po' 20 dinarjev^ 1 predplačilo do konca leta znaša 10t) ] narjev'. Redakcija »Jugoslavije«, TerazU ' št. 31, Beograd. f IZKULTURA Spored prireditev balkanijade v orodni telovadbi od 4.—7. septembra 1947 8Ž 43 flflfflfft iiliil > j? ' m '""'m v , im „ ■'* ✓ >M> >> liMMillšš i- Jf «: iS*« ■ '■■fl . :■,«■:■ ' ' ', • ‘ ' •• : Jelič Drago v stoji na krogih Dne 4. septembra 1947: Ob 15.30 uri zateček tekem na letnem telovadišču v Tivoliju. Spored: 1. Uvodni koncert od 15.30 do 16. ure 2. Fanfare naznanijo prihod tekmovalcev. 3. Mimohod vseh tekmovalcev. 4. Pozdrav gostov in začetek balkanskih tekem. 5. Zaobljuba tekmovalcev. Dne 5. septembra 1947: Tekme dopoldne ob 8. uri. Moški: 1. Preskok čez konja vzdolž — obvezni skoki. 2. Konj z ročaji — obvezne vaje. 3. Krogi — obvezne vaje. Zenske: 1. Proste vaje — obvezno. 2. Gred — obvezne vaje. — Popoldne ob 15. uri: Moški: 4. Prosta vaja — obvezne vaje. 5. Bradlja — obvezne vaje. Zenske; 3. Krogi — obvezne vaje. 4- Preskok čez konja na širino — obvezni skoki. Dne 6. septembra 1947 dopoldne ob 5- uri: Moški: 6. Preskok čez konja vzdolž — poljubni skoki. 7. Drog — obvezne vaje. Ženske: 5. Bradla — obvezne vaje. — Popoldne ob 15. uri: Moški: 8. Konj — poljubne vaje. 9. Krogi — poljubne vaje. Ženske 6. Krogi — poljubne vaje. 7. Preskok čez konja na širino — poljubni skoki. Dne 7. septembra 1947 dopoldne ob 8. uri: Tekmujejo vse vrste razen prvih dveh vrst iz tekem 5. in 6. septembra. Moški: 10. Prosta vaja — poljubna sestava. 11. Bradlja — poljubna sestava. 12. Drog — poljubna sestava. Zenske: 8. Bradlja — poljubna sestava. 9. Gred — poljubna sestava. 10. Prosta vaja — poljubna sestava. — Popoldne ob 14. uri: »Sklepna prireditev«. 1. Koncert od 14.30 ure do 15. ure. 2. Najboljši moški in ženski vrsti končata tekmo v istih panogah, ki v njih ostali tekmujejo dopoldne. 3. Prikaz najboljših tekmovalcev in tekmovalk v poljubnih Vajah z ostalih vrst, ki tekmujejo dopoldne. 4. Razglasitev uspeha tekme, razglasitev zmagovalcev in razdelitev nagrad. 5. Govori zastopni-| kov vseh držav. 6. Sklep balkanskih te-| kem. Snetje zastave in ugasnitev olim-! pijskega ognja. Pokalno sindikalno nogometno prvenstvo v Ljubljani V juliju in avgustu je bil odigran prvi del nogometnega prvenstva Šestnajstih fiz-kulturnih aktivov Ljubljane. Iz tega tekmovanja so izšli štirje finalisti, ki se bodo dni borili za naslov prvaka Ljubljano !• 1947. V prvi skupini sta bila najuspešnejša aktiva DES in Železnica, ki sta se po dosežnih 13 točkah oba plasirala v finale. Sledijo: Kovinar — šiška (12 točk), ljudska Pravica (10), Narodna banka (9), MLO (S), Slov, poročevalec (3 do 5T), Na-Ma. (2 do in N a vod (0). Prvak druge skupino je postala zasluženo Naproza (9 točk) pred aktivom cestne železnice EC2 (8 točk). Oba aktiva sta si tako Priborila vstop v finale. Tesno jima slede: FA Ministrstva za industrijo in rudarstvo MlR in Poštar (7), nato FA Moste (G), Triglav film (5) in FA Gostinci (0). Kolikor bolj se je tekmovanje bližalo konou, toliko bolj so postajale tekme zanimivejše in borbene. Obiskovalci, ki so zasledovali tekmovanje od začetka do konca reči moramo, da jih je bilo na žalost Premalo — so ugotovili velik, kvalitativen 11 apr e do k sodelujočih moštev, in z odobra-v*njem dajali priznanje uspešni organiza- ciji tekmovanja. Marsikatero srečanje sindikalnih moštev jim je ostalo v najboljšem spominu, in je tistim, ki so izostali, lahko samo žal, da so zamudili lep športni užitek. Finale, ki se bo igral na Igrišču FD Triglava ob Kamniški progi, bo pokazal višek delavnosti letošnjega prvenstva. Žreb jo določil naslednje pare: sreda, 3. 9. ob 16. uri: DES : Železnica, sodi Logar, ob 17. url: Naproza : ECŽ, sodi Dorče, službujoči Šajher, blagajna DES; sreda, 10. 9. ob 16. uri: ECŽ : I)ES, sodi Gvardjančič, ob 17. uri: Naproza : Železnica, sodi Kolarič, službujoči Tomšič, blagajna EC2; sreda, 17. 9. ob 16. url: Železnic« : EC Z, sodi Perko, ob 17. url: Naproza : DES, sodi Dorčec, službujoči Glušič, blagajna železnica. V izložbi trgovine Na-Ma v Volfovi ulici je razstavljen lep pokal, ki ga bo prejelo zmagovalno moštvo. Pokal je brezplačno izdelala pasarska delavnica fed. odbora vojnih invalidov v šiški. Na zanimivo finalno tekmovanje še enkrat . opozarjamo in vabimo vse tovariše člane sindikatov k obilnemu posetu. K. J. Vsearmadito tekmovanje bo v Ljubljani od 9. Tekmovanjem med manjšimi eno- , k>tni naše armade v vseli panogah *Porta slede končno težko pričakova- j vsearmadria prvenstva, la način ' ^fje možnosti vsem borcem, da se razdejo v dobre fizkulturnike. Avgusta meseca je bilo v ospredju v®eh športnih dogodkov Prvenstvo v Plavanju v Splitu, kjer so novi mladi ,° sedaj neznani plavalci dosegli zelo uobre rezultate. V septembru pa bo • do 14. v Ljubljani vsearmadno tek-Jnovanje v košarki in odbojki. Za od-^°jko vlada v Ljubljani veliko zani-J^anje, a nič manj za košarko. V Ljub-1 Jani so malokdaj večje košarke tek-!’!;. a letos jih v odbojki skoraj ni j>ilo. V nedavni tekmi med CDJA Par-'ifcanom in Enotnostjo je občinstvo vi-clelo, s kako hitrimi in tehnično izpopolnjenimi igralci razpolaga JA. . Na tem tekmovanju bo sodelovalo ekip in sicer iz Mornarice. Letalstva. Vremenska napoved za torek, 2. *pptembra: Spremenljivo, v splošnem se l*o večini sončno. Topleje, OTVORITEV PRVEGA MEDNARODN. VELESEJMA V LR BOLGARIJI Blejski sporazum «aže nailepše perspektive za bodočnost je izjavil začasni predsednik LR Bolgarije Vasil Kolarov Sofija. 1. sept. (Tanjug.) Včeraj je bil v Plovdivu slovesno otvorjen prvi republiški mednarodni vzorčni sejem. Sejem je otvor.il začasni predsednik LR Bolgarije Vasil Kolarov, prisotni pa so bili tudi člani vlade z namestnikom predsednika vlade Trajčom Kostovim na Čehi, predsednik vrhovnega gospodarskega sveta generalni poročnik Dobri Ter-pešev in diplomatski predstavniki držav, ki so se udeležile sejma: Sovjetske zveze, FLRJ, Poljske, ČSR, Rumuaiije, Albanije, Francije, Švice, Palestine in drugih. Svečanosti so se tudi udeležili generalni sekretar Bolgarske delavske partije (komunistov) Viko černvenkov in predstavniki drugih domovinskofrontovskih 6trank in tudi veliko število gostov iz inozemstva, iz Sofije in iz vse Bolgarije. Začasni predsednik LR Bolgarije Vasil Kolarov je v svojem govoru, ki ga je imel ob otvoritvi sejma, naglasil, da priča prvi republiški vzorčni sejem v Plovdivu o ustvarjalnem delu bolgarskega naroda, prispeva pa tudi k mednarodnemu sodelovanju s prijateljskimi državami v povojni obnovi. Hkrati je to najmočnejši demanti intrig, ki jih ši- rijo določeni zlonamerni tuji krogi, češ da ima Bolgarija baje napadalne na-mei»e proti nekaterim sosednjim državam. Predsednik Kolarov je na koncu svojega govora poudaril kot zgled mednarodnega sodelovanja nesebično pomoč Sovietske zveze in bratsko sodelovanje s FLRJ. »Sklenjeni sporazum na Bledu,« je rekel predsednik Kolarov, »in njegova natančna izdelava pri nedavnih pogajanjih v Sofiji, kažejo najlepše perspektive v bodočnosti. Bolgarija je sklenila v duhu takega sodelovanja tudi trgovinske pogodbe z drugimi prijateljskimi demokratičnimi državami-, ker se zaveda, da bo v tej smeri razširila svoje delovanje tudi z ostalimi demokratičnimi in svobodoljubnimi narodi.« Na sejmu so razstavljeni najvažnejši proizvodi posameznih držav. Najmočneje je zastopana Sovjetska zveza, katere različni razstavljeni proizvodi pričajo o veliki ustvarjalni sili socialistične države, ki je dosegla kljub velikim vojnim težavam zavidljive rezultate visoke tehnične vrednosti. Samo nepopustljiva borba združenega delavstva lahko spremeni sedanjo smer ameriške politike je izjavil bivši podpredsednik ZDA Henry Wallaee New York, 1. sept. (Tanjug.) Po vseh mestih in pokrajinah v ZDA se pripravljajo delavske organizacije za letošnjo proslavo dneva dela. Letos bo dan dela pod vodstvom naprednih delavskih organizacij posvečen borbi in enotni akciji ameriških sindikalnih organizacij proti reakcionarnemu Taft-Hartle-yevemu protidelavskemu zakonu, ki predstavlja kršitev najosnovnejših delavskih pravic.* Prav tako bo ta dan predstavljal tudi začetek nove borbe za dosego boljših življenjskih in delovnih pogojev delavcev in njihovih družin. Predsednik druge najveoje sindikalne organizacije v ZDA, Ameriške federacije dela, Green je poslal organizacijam, včlanjenim v Ameriški federaciji dela, v zvezi s proslavo dneva dela proglas, v katerem je rečeno: »Vse delavstvo, včlanjeno v Ameriški federaciji dela, pozivam, da se združi v nepopustljivi borbi, da razbije Taft-Hasrtleyev suženjski zakon. Ameriška federacija dela je šele začela svojo borbo.« Bivši podpredsednik ZDA Henrv Wal-lace je dal izjavo, v kateri je poudaril, da pripada delavstvu vodilna vloga v življenju Amerike. Wallace je rekel, da bo lahko ameriško delavstvo doseglo svoje cilje samo, če se bo strnilo v politični akciji Wallace je opozoril delavce na nevarnost, bi prihaja s etraiti onih, ki želijo zaradi ohranitve svojih lastnih interesov in oblasti vsiliti »ameriško verzijo italijanskega fašizma ali Hitlerjevega naciz- ma«. »To so prav isti ljudje^« nadaljuje Wallace, »ki dvigajo hrup proti nekaki nevarnoi&ti komunizma, pri čemer je žalostno poslušati, kako jim nekateri delavski voditelji sledijo.« Ob koncu izjave je Wallace poudaril, da »samo nepopustljiva borba združenega delavstva laliko spremeni sedanjo smer ameriške politike, ki vodi v pogubo. Samo ta borba lahko reši ameriško sindikalno delavsko gibanje, ki je danes v veliki nevarnosti.« Stavka v največjem britanskem premogovnem bazenu London, 1. sept. (Tanjug.) Pogajanja med britansko vlado in izvezo britanskih rudarjev o podaljšanju delovnega dne niso privedla do rezultatov. Vlada je predlagala, naj bi rudarji podaljšali dnevno delo za pol ure, kar znaša v petdnevnem tednu skupno 2 in pol ure. Rudarji 60 nasprotno smatrali, da pol ure dela več ne more imeti velikega učinka, ker so rudarji izmučeni od normalne posade, ter so predlagalali, naj bi začasno od septembra do maja delali v soboto izredno po-sado od 6 in pol ure, pri čemer bi ohranili priborjeno pravico do petdnevnega tedna, kar bi pomenilo, da bi bilo izredno delo v soboto plačano z doplačilom za nadurno delo. Vlada je zahtevala, da bi bil ta dan nedelja, ker se izredno delo v soboto ne plačuje; na ta način bi se delavcem dohodek zmanjšal za 17%. Tako stališče britanske vlade onemogoča, da bi se problem sedanje krize — ppvečanje premogovne proizvodnje — rešil v interesu vsega naroda, ter izziva nezadovoljstvo rudarjev, ki je prišlo do izraza v rudnikih severnega Yorkshirea. Tako je pred 18 dnevi stopilo v stavko 140 rudarjev v rudniku Hultonfield. Stavka se je nato razširila in danes obsega 14 rudnikov z 29.000 stavk lijočimi. Dnevna izguba proizvodnje znaša okrog 35.000 ton premoga. Nezadovoljstvo rudarjev se je še bolj povečalo z izjavo samega predsednika nacionalne zveze rudarjev \Valterja, da je treba uvesti proti stavikujočim sodni postopek. Reuter poroča, da je izvršilni svet sindikata nameščencev in upravnega osebja sklenil, da bo 6. septembra začel stavko, v kateri bo sodelovalo 10.000 članov sindikata, ki delajo v rudnikih. Razlog za stavko je odklonitev uprave za premog, da bi začela posebna pogajanja glede sklenitve kolektivne pogodbe s tem sindikatom. Zveza bri^iiikih znanstvenikov podpfra sovjetski predlog o mednarodni konvenciji za prepoved proizvodnje in uporabe atomskega orožja London, 1. sept. (Tass.) »Daily WOr-ker« priobčuje izjavo izvršnega odbora Zveze znanstvenih delavcev o nadzorstvu nad atomsko energijo. V izjavi je rečeno: Stališče našega delegata v Varnostnem svetil do vsakega predloga delegata ZDA je bilo cesto v tem, da je enostavno odgovoril: »Jaz prav tako.« Zlasti se je treba izogibati stališča, da je lahko učinkovita mednarodna kontrola ustanovljena samo po obrazcu, ki ga je, predlagal ameriški predstavnik Baruch. Zveza opozarja, da namerava vojno ministrstvo ZDA odkrito izkoristiti svoje zaveznike, med drugim tudi Veliko Britanijo, za »atomske amortizatorje« ali »odskočno desko« v primeru nove vojne. Zveza se ne strinja s pesimističnim miš- o n V E S T s J'ji Sprejem dijakov v industrijsko šolo »Iskra« v Kranja v košarki in odbojki do 14. septembra Knoja, Beograda, Zagreba, Skoplja, Novega Sada, Sarajeva, Niša in Ljubljane in bo torej množično. Pričakujejo se izredno ostre borbe, ker so vse ekipe zelo izenačene. Zadnji dan prvenstva FLRJ v tenisu Beograd, 1. sept. Zadnji dan tekmovanja z a prvenstvo FLRJ v tenisu za loto 1947 ho danes odigrali 2 niatcha. V finalni igri moških parov sta premagala Mitič in Luszlo par Pa-ladft — Bojovič s 0:1, 6:2, 0:0 ter sta s tem osvojila prvenstvo FLRJ v moških parili. V okviru tekmovanja najboljše Sestorice je teniški igralec Mitič premagal Briksija « 6:3, 6:2, 6:4. Drugo posamično igro je dobil Lasalo po sreči, ker se Sarič ni pojavil na terenu, ftarič jo bolan in tudi zaradi bolezni no bo odšel v Budimpešto, kjer bi noral sodelovati na mednarodnem prvenstvu Madžarske od 1. do 8. septembra. Matoh med Palndo In Miljkovičem Jo bil odložen. 1’alada ni mogel nastopiti zaradi poškodbe na nogi. Industrijska šola v Kranju bo v letošnjem šolskem letu 1947-48 v smislu nared-be za kadre sprejela večje število učencev v šolo. Za sprejem v našo šolo je letos izjemoma potrebna šolska predizobrazba 3 ali 2 razr. gimnazije, oziroma dovršenih 7 razredov ljudske šole s sprejemnim izpitom za industrijsko šolo iz naslednjih predmetov: matematiko, slovenščine, fizike in praktičnega dela. Prošnje za sprejem v industrijsko šolo je predložiti do H. septembra t. 1. z tcmi-le prilogami: zadnje šolsko spričevalo, rojstni in krstni list, potrdilo o imovinskem stanju, zdravstveno spričevalo, karakteristika LMS; tisti učenci, ki so se že za eno leto praktično udejstvovali v obrti, naj pred-lože potrdilo o vedenju, potrjeno od KLO. Sprejemni izpiti 6e priČno dne 10. 9. 1947 ob 7. uri zjutraj v industrijski šoli pri tovarni >Lskra« Kranj. Socialno šibkim staršem je navesti v prošnji točno razčlenjeno njihovo gmotno OBVESTILO Oddelek za notranje zadeve pri Mestnem 10 _ Uprava NM, prometni razdelek v Ljubljani. Šubičeva ul. 5. obvešča vse šoferje na področju mesta Ljubljane, da v najkrajšem času dvignejo prijavne pole za revizijo Šoferskih izkaznic (zamenjava starih za nove) na postajah NM pod katero posameznik spada. Izpolnjene prijavne pole z vsemi točno priloženimi ustreznimi dokumenti (vsako potrdilo pravilno kolkovano z 20 din) naj vsak osebno dostavi na Upravo NM po spodaj navedenem redu, da bo takoj prejel novo* »Vozniško knjižico«. Podjetja in ustanove dvignejo prijavne pole skupno do 5. t. m. na Upravi NM. Rajon Center od 5. do 8 t. m. Rajon Rakovnik—Vič od 9. do 13. »t. m. Rajon Šiška—Bežigrad od 18. do 15. t. m. Rajon Moste od 15. do 17 t. m. KLO Št. Vid, Ježica in Polje od 18. do 20. t. m. Vse šoferje opozarjamo na točnost. Kakšni dokumenti morajo biti k prijavnim polam priloženi, navaja članek v »Ljudski pravici« od 27. avgusta. 1947 na 4. strani. Rok za revizijo šoferskih izkaznic je kratek in sicer do vključno 21 t. m. Po tem času stare šoferske izkaznice izgubijo veljavo. stanje, potrjeno od KLO; na podlagi teh potrdil dobo , njihovi sinovi povsem ali i delno brezplačno prehrano in stanovanje v internatu. V industrijski šoli se vzgajajo prvovrstni praktični, ročni delavci z višjo .strokovno izobrazbo za fino mehaniko (morila.- ročno in električne vrtalne stroje, kinoprojektor, stenske ure, števci, razni aparati itd.), orodjarje (razno vpenjal ne priprave za stružnice, rezkalne stroje, vrtalne stroje itd.), strugarje (izdelava preciznih komadov za vse aparate, ki se rabijo v tovarni »Iskra« (elektrotehnike slabe struje) telefon. telefonsko centrale, ojačevalci itd.). V učilnicah se poleg teoretičnega pouka učen-ci. izuče po preteku učne dobe v preciznosti, točnostir ravnosti obdelanih predmetov . po tehniških normah, katerim so predpisa-1 ne razne tolerance s točnostjo ene tisočinke | milimetra (0.001 mm). Šola traja tri leta in je najboljšim učen-I coni omogočen nadaljnji študij na srednji tehnični šoli odnosno na visoki šoli (i Ij r »ali s C e PREDSTAVE SLOV. NAR. GEDALIŠČA V LJUBLJANI ZA BALKANIJADO ■ Opera Začetek ob 20. uri Sreda, 3. septembra: Balet: Beethoven: Prometejeva bitja« Stravinski: *Igra kart . Izven. Četrtek, 4. septembra na predvečer Balkanijade: Gotovac: »Ero z onega sveta«. Gostovanje Jožeta Gostiča. Izven. Petek, 5. septembra: Rossini: Seviljski brivec \ Izven. Sobota. 6. septembra: Proslava , 800 letnice Moskve: »Glinka« Ivan Susanin. Nedelja, 7. septembra: Simonov: »Rusko vprašanje«. Dramska predstava. Izven, se navedene predstavo se vršijo v opernem gledališču. Vstopnice so v ' orodni i v Operi. , PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sreda 3 septembra-. B. Kreft: >re!iski grofje ob 20 nr Red B ' Nedelja. 7 septembra: B Kreft: »Ueljski grofje«, ob 20. uri: izven. IINKV**: VKMTI »Lovska družina« —- Prežganje je darovala socialnemu fonda v Polju od izkupička veselice din 2000, za katere se ji uprava soc. Dežurni lekarni v torek, 2. septembra: lekarna Kmet, Ciril-Metodova 43; lekarna Ustar, Šelenburgova 7. RADIO Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje DNEVNI SPORED ZA TOREK 2. SEPT. 6.00 Budnice — 6.15 Iz naših časopisov. Dnevni spored — 6.25 Jutranji koncert — 7.00 Lahka glasba — 7.15 Napoved časa, poročila, objave in radijski koledar — 12.15 Uradna oddaja za izvedbo uredbe o lokalnih podjetjih — 12.30 Napoved časa in poročila — 12.45 Lahka glasba, nali oglasi in objave — 13.00 Igra Mali ansambel Radia Ljubljana — 13.30 Fizkulturni pregled — 13.40 Srbsko partizanske pesmi — 13.50 Seherzi in menuetl iz znanih simfonij — 14.15 Napoved časa in poročila — 19.00 Radijski dnevnik — 19.10 Pisan spored igra na harmoniki Albert Papler — 19.30 Napoved časa in poročila — 19.45 Lahka glasba, mali oglasi in objavo — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra Radia Ljubljana pod vodstvom Jakova Cipei-ja — 1. M. Glinka: Ruslan in Ljudmila — 2. O. Respighi: Ptički — suita — 3. M. Bravničar: Tolminska sakralna in profana (Krstna izvedba ) — 21.00 Stevan Mitrovič: Po odkupu žita — 21.15 Poje pevski zbor sindikalne podružnice električne cestne železnice pod vodstvom Cirila Oblaka — 21.45 Igrajo godalni orkestri — 22 00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda — 22.15 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije * SZ: Članek »Važno sredstvo za vzgoio pionirjev« — I. tlel (Ruski list 6. zvezek, str. 8«?) — 22.30 Drobne skladbe za lahko noč. *♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Zbiralce sadja in krompirja verzirane v tej stroki, sprejmemo Ponudbe na postni predal 41 — Maribor. ljeniem, da je med stališčem SZ in ZDA velik prepad. Mislimo, da nedavna izjava o stališču Sovjetske zveze, ki jo je dal Gromiko komisiji za nadzorstvo nad atomsko energijo ZN. dovolj jasno dokazujp, da se o večjem številu vprašanj stališče Sovjetske zveze samo malo razlikuje od stališča ZDA. Mislimo, da je mogoče tudi glede ostalih spornih vprašanj poiskati kompromisno rešitev. Zveza podpira sovjetski nredlog o mednarodni konvenciji o prepovedi proizvodnje in uporabe atomskega orožja v vsakem položaju in izjavlja. da je težko unravičiti okolnost, da \elika Britanija in ZDA nočejo pristati na takšno konvencijo. ŠOLSTVO LSM ljubljanske univerze obvešča, da se vrši vpisovanje: za tehniško fakulteto na realki v Vegovi ulici; za gospodarsko, agronomsko, juridično in filozofsko fakulteto na univerzi v pisarni kvesture, od 1. sept. do 1 okt., dnevno od 8—12 uro; za medicinsko fakulteto na dekanatu medicinske fakultete, Vrazov trg od 22. sept. do 1. oktobra. Ker ' se bo istočasno vršil tudi vpis v LSM je potrebno, da novinci prinesejo s seboj kartotečni list in legitimacijo LMS, ostali pa samo legitimacijo LŠM. Informacije se dobe na sekretariiatu LŠM, na univerzi od 12—13 ure. - Sekretarijat LŠM. Drž. dveletna in enoletna gospodarska šola v Kranju. Sprejemni izpiti bodo 11., , 12. in 13. septembra, začetek ob 8. uri. j Prošnje za polaganje izpita sprejema do 10. j septembra ravnateljstvo. Kranj, Cankarjeva 2. Pogoj za sprejem v dveletno gospodarsko šolo je dovršena nižja gimnazija s sprejemnim izpitom -za višje razrede ^rednjili šol. V Enoletno gospodarsko šolo pa se sprejemajo absolventi osnovne šolo na se spre-nim 14 letom starosti in učenci z nedovršeno nižjo gimnazijo, ki so izstopili pred šol. letom 1946-47 in polagajo sprejemni iz-/pSt iz računstva in slovenščine v obsegu znanja, ki ga daje osnovna šola. Revni dijaki (-inje) obeh šol dobe štipendije, fonda najlepše zahvaljuje. • Drž. glasbena gola v Kranju. Vpisovanje bo 8. 9. in 10. septembra 1947 dnevno od 8—11 ure in od 16. do 18. uro. Podrobnosti so razvidne iz šolske oglasne deske. — Ravnateljstvo. £23 K S MO LJUBLJANA, UNION: Sovjetski zsjodovin-I ski film »Aleksander Nevski«, tednik Predstave ob IG.15, 18.15 in 20.15. MATICA; Sovjetski film >Na meji-, tednik. Predstave ob 16.15,, 18.15 in 20.15. SLOGA: Češki film Čokoladne oSi«, ted-mJllrtr Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. TIVOLI: oov.ietski film »V gorah Jugosla-, T,!?,dn ‘ K;o K','eds t a vi ob 20 in 21.30. . , , BOIi, ESPLANADE: Sovjetski film življenje«, tednik. IrKA.lSKI: »Sporedi domače proizvodnje«, Predstavi ob 18.30 in 20.30. . , Sovjetski film »Človek št. 217«, tednik. CELJE. METROPOL: Sovjetski film »Sin polka«, tednik DOM: Sovjetski film »Sigmund Kolosovski«, tednik. PTU.T: Francoski film »Gospod Hektor«, tednik. MALI OGLASI PREKLIQUJEM za neveljavno kolesarsko izkaznico At. 453251 izdano 1. 194G v Dol. Lendavi, znamko kolesa »Diirkopp« štev! 0185810. katera mi je bila ukradena v Zlatarju na Hrvatskem. — Žabot (Jožefa) Daniel Doi. Bistrica št. 57. 4074 PREKLICUJEM za neveljavno osebno izkaznico št. 1337 — Kogovšek Frančiška, Vrhnika. Petkovškova 10. 4031 ZAPADENI NAJDENI PREDMETI se bodo prodajali dne 3 IX. 1947 na Masarykovi cesti št. J ob 8. uri zjutraj, na kolodvoru. 4075 PREKLICUJEM veljavnost osebno, sindikalne. kolesne in šoferske (avto) izkaznice na ime Dotiček Miro roj t. (>. 1914 Maribor. stanujoč Klanc 112 Krani 415 yELJ AV LJ A \f / mio prometno knjižico na ime Gorečni k Anica, Starše 65, St. Jauž. NATEČAJ za strokovnjake za zaščito rastlin MINISTRSTVO ZA POLJEDELSTVO IN GOZDARSTVO FLRJ razpisuje natečaj za kandidate, ki se bodo specializirali v delu za zaščito rastlin, in to: za delo v službi za zaščito rastlin, za karantenske inšpektorje in za delo v učnih ustanovah- Specializacija se bo vršila v domačih zavodih za zaščito rastlin (v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu) in na poljedelsko-gozdarskih fakultetah (v Beogradu in Zagrebu). Specializacija bo trajala leto dni, za tretjo skupino dve leti. Natečaja se lahko udeležijo absolventi srednjih poljedelskih šol in inženirji agronomi. Prijave je poslati najpozneje do 22. septembra t. 1. Ministrstvu za poljedelstvo in gozdarstvo FLRJ — Plan za kadre. Prijavi je treba priložiti popis šolanja s spričevalom in popis sedanje zaposlitve. KEaiEBE»rK^nc^^ERBB=«S»iB®BSfffla*l!Ba*llKffiBCBaa RAZPIS ISTRSKI OKROŽNI LJUDSKI ODBOR V KOPRU razpisuje mesto okrožnega zdravnika s sedežem v Kopru. Prosilci naj priložijo svoji prošnji poleg običajnih listin (rojstni list, doktorska diploma iz medicine in kirurgije, nravstveno spričevalo) tudi spričevalo o opravljenem izpitu za fizika. Prednost imajo prosilci, ki so po doseženem doktoratu obiskovali na univerzi tečaj za higieno in kr so sodelovali v tem svojstvu v kakem večjem mestu. Prošnje je vložiti pri Istrskem Okrožnem ljudskem odboru — oddelek za socialno zdravstvo v Kopru v 14 dneh po objavi tega razpisa. Za nadaljnje informacije naj se interesenti obrnejo na ta odsek. NATEČAJ • DRŽAVNI ZAVOD ZA SOOIALNO ZAVAROVANJE filiala maribor potrebuje 15 bolničark-začetnic z dovršeno 4-razredno srednjo šolo za vršenje bolničar, službe v svojih ambulantah 5 administratorjev za administrativno službo 2 perfektni daktilografkinji Reflektanti naj predložijo lasnoročno pisane prošnje 6 prilogami po čl. 50 Zakona o državnih uslužbencih personalnemu odseku filiale do 5. septembra 1947. Izšli sta brošuri: Aleksej Kulikov, borec 48 strani, cena din 8'— Leninizem in napredna rutka kultura XIX stoletja 52 strani, cena din 11'— Silil® Sil® kupuje Semenarna za Slovenilo Oddelek za suhe gobe LNIBLJAHft, Prsina ulica št. 4 Telefon štev. 23-29 Glavni uiudnik. Ivau bralko — Našlo* uredništva; Kopitarjeva 6 — Uprava: Kopitarjeva 2 — telefon uredništva in uprave 52-61 do 52-65 — telefon na-ročmnskega add 30-30 lelefon .»glasnega odd 36 85 Štev tek rač 60 4045-22 Miško Kranjec: Agrarna reforma (»Pisarna«, II. del: Nova Madžarska) (Nadaljevanje) s*B3BE®ss5Bas«»aaasHaHB®EasH 2. Najprej so kar koj jeseni odvzeli Ra-vencem vso tisto zemljo, ki je ležala zunaj njihove katastrske občine, tisto ki jo je bil nekoč nesrečni Čebrek prime-šetaril Ravencem: »travnike s preslico za kobile«, potem pa njive, ki so ležale v občini Polje. »Prekleti sin!« so ga kleli Ravenci. »Še zdaj trpimo zaradi njegovih grehov. Kaj nam je bilo treba te preslice za kobile. Kaj nam je bilo treba dobre orne zemlje na tujem, ko pa nam zdaj vse to jemljejo, onega, kar je na našem, pa nam ne vrnejo!« Bogati, ki so nekoč po krivdi Roudi-lovcga Lojza zgubili to zemljo, kakor jim jo je bil namenil Čebrek za podkupnino, so se zdaj posmehovali in privoščili revnim Ravencem: »Zdaj imate! Prav vam je, ko pa ste bili tako pogoltni! Naj vam le vzamejo! Ko bi vam jo vso! Resnično, bogati so privoščili svojim Ravencem, da bi le ti zgubili zemljo: tako bi na eni strani samo oni svojo obdržali, na drugi strani pa bi lahko odvzeto jemali v najem od grofice, »Grofica,« so rekli »vsaki siroti ne bo dala zemlje v najem Dala jo bo samo bogatim ...« Ko so torej Ravenci zgubili brez posebnih ceremonij zemljo zunaj svoje občine, se niso koj udali. Ker je bil čas oranja in jesenske setve, so se odpeljali orat in sejat. Šli so skupaj, da bi bili hrabrejši, če bi jih žandarji odkrili. Začudili pa so 6e, ko so tam našli agrarne interesente in neinteresente iz Polja, katerim je bila zemlja dodeljena in ki so 6i zdaj kar na lastno pest delili in se prepirali. Ravenci so pristopili, nekaj časa opazovali prepir, nato pa rekli: »To je naša zemlja.« Tedaj so se Poljčani obrnili, pokazali navzkriž fige in rekli: »lo!« »Naša!« so odvrnili Ravenci, »nam jo je dala Jugoslavija!« »Kaj še v Ravnem zdaj ne veste, da Jugoslavije ni več?« »Bo pa prišla!« so rekli Ravenci in kakor so bili izdali Jugoslavijo, so jo zdaj proti Poljčanom bili voljni braniti, zato ker je šlo za njihovo zemljo. »Jugoslavije ni več,« so priznali, »a se bo vrnila. Ne mislite, da nam bo vedno vladala Madžarska. Kaj pa potem?« »To!« so rekli Poljčani in spet pokazali navzkriž fige, »se bo vrnila vaša Jugoslavija. Še vas bo vrag vzel z njo vred, komunisti!« Uprava Narodne milice za mesto Ljubljana sprejme v službo gasilske milice mesta Ljubljane večje število oseb Prosilec vloži lastnoročno napisano prošnjo na upravo NM za glavno mesto Ljubljana, Bleiweisova cesta 22, v kateri mora podati izjavo, da ostane v službi najmanj tri leta. Prošnji mora predložiti za dokaz: 1. da je državljan FLRJ; 2. da ima volivno pravico; 3. da ni mlajši kakor 18 let in ne starejši kakor 30 let; 4. da je telesno in umsko zdrav; 5. da je odslužil obvezni rok v Jugoslovanski armadi; 6. da je neoporečnega vedenja; 7. da ni bil obsojen za dejanja, ki imajo za posledico izgubo političnih in državljanskih pravic; 8. da mu prejšnja • služba ni prenehala po sodni ali disciplinski obsodbi. Prošnje je vložiti do 20. septembra. Iz pisarne uprave NM. V službo sprejmemo dva agilna kolporterja Dnevni zaslužek okrog 150 do 200 din. Osebno se zglasiti v podružnici »Ljudske pravice« in »Slov, poročevalca« Kranj. Narejena in stoječa BUKOVA DRVA kupuje po najvišjih dopustnih cenah SEKCIJA TRGOVCEV S KURIVOM (privatni sektor). Sprejmemo VEilIRANE NAKUPOVALCE v raznih okrajih pod ugodnimi pogoji. Pismene ali ustmene ponudbe na Sekcijo trgovcev s kurivom, Ljubljana, Wolfova 3/1. Iščemo za takojšnji nastop: kurjača z izpitom k lokomobili, šefa evidenčne službe in dve pomožni uradnici za evidenčno službo TOVARNA SUHIH BARV IN »ŠKROB-DEKSTRIN« — DOMŽALE ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Tovorni avtomobil 1 Vi do 2 tonski, v dobrem stanju, s solidnimi pnevmatikami — in tricikelj takoj kupi Papirnica Vevče. Ponudbe direktno na sekretariat podjetja, telefon 40-58 in 40-59, pošta Polje-Ljubljana. Tedaj so Ravenci udarili po njih s pestmi. Nato so Poljčani odgovorili z noži. Potem so prišli žandarji. Našli, so Ra-vence in Poljčane v klobčičih na tleh, ali pa po dva in dva v tesnih objemih, pri čemer so 6e obdelovali s pestmi, se klofutali pa tudi so bili nekateri že kar dobro krvavi. Takrat je nekdo zagledal žandarje in vzkliknil prestrašeno: »Žandarji!« Ravenci, ki so že obklali nekaj Poljčanov in ki so se zavedali svoje krivde, 60 najprej onemeli, nato pa so jo naravnost čez polje pobrisali domov, medtem ko so se otroci z vozovi vračali po cesti. Žandarji, ki. so bili s kolesi, so Ra-vence prehiteli in jih počakali pred Ravnim, jih lepo zbrali, odvedli k županu Vraniču, se zaprli z njimi v njegovo sobo in jih temeljito premlatili. »Mi va6 bomo že naučili reda in pokorščine!« 60 rekli žandarji. Ravenci so bili zdaj že tretjič tepeni: ko so raztrgali zastave in obdelovali Madžare, ko so pretepali viteza Ma-gyarya in ko so se zdaj tepli za svojo zemljo. Resnično, Ravenci so se tepli za svojo zemljo, kakor so vedno radi trdili: Ce nam jo bo kdo jemal, se bomo pa bili za njo. Tako so nekoč ob prihodu Madjarov odvrnili tudi Kosu, nakar jim je ta dejal: »Vas bosta dva žandarja ugnala!« Zdaj bi se lahko spomnili njegovih besed: trije žandarji so jih ugnali! 3 Vendar se niso do kraja udali. Izvedeli so nekje, da na Madjarskem NATEČAJ za sprejem učencev v Državno kožarsko-krznarsko šolo v Visokem (Bosna) V šolskem letu 1947/48 se sprejmejo v Državno kožarsko-krznarsko šolo v Visokem novi učenci in to: V I. pripravljalni razred 30 učencev, v I. strokovni razred 21 učencev. V I. pripravljalni razred se sprejmejo učenci, ki so z uspehom dovršili osnovno šolo in imajo dopolnjenih 13 let a niso starejši od 16 let. Ravno tako se sprejmejo učenci ki so dovršili I. razred gimnazije ali njej sorodne šole in so iste starosti. V I. strokovni razred se sprejmejo učenci, ki so z uspehom dovršili najmanj dva razreda gimnazije ali tej sorodne šole in niso starejši od 16 let, kakor tudi učenci, ki so v šolskem letu 1946/47 z uspehom dovršili I. pripravljalni razred. šolanje za učence, ki stopijo v pripravljalni razred traja 4 leta, za učence, ki se vpišejo v strokovni razred 3 leta. Za čas šolanja bodo vsi učenci, razen z Visokega, začasno in po možnosti stanovali v srednješolskem internatu, ko bo šola imela lastni internat (ki se gradi), pa v svojem. Za internat se plačuje po gospodarskem stanju roditeljev. Po končanem šolanju prejmejo učenci spričevalo mojstra kožarsko-krznarske stroke in lahko nadaljujejo s študijem na srednjetehničnih kožarskih šolah. Lastnoročno spisane prošnje, taksirane z 10 din, s kratkim življenjepisom in točnim naslovom je poslati upravi šole najpozneje do 5. septembra t. 1. Prošnji je treba priložiti sledeče listine: 1. Spričevalo o dovršeni osnovni šoli, oziroma o dovršenem I. in II razredu srednje šole. Ako je kdo dovršil vajeniško dobo v kožarski obrti, tedaj tudi to potrdilo. 2. Rojstni list ali izpisek iz matične knjige. 3. Zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zdrav. 4. Potrdilo o imovrnskem stanju staršev ali skrbnika. Pri vpisu plačajo učenci: Na vpisnem listu kolek za 10.— din. Za socialno zavarovanje proti nezgodam 15.— din. Za Rdeči križ 4.— din. — Drugih taks ni. Vpis učencev v višje razrede se vrši 15. in 16. septembra. Popravni razredni izpiti se polagajo od 10. do 15. septembra. Vpis novih učencev od 1. do 5. sep- tembra 1947. Redni pouk za vse učence se prične 20. septembra. Ker je šola edina te vrste v FLRJ, se sprejemajo učenci iz vseh naših Narodnih Republik. Učenci, ki se bodo posebno izkazali pri učenju in v vedenju sploh, imajo možnost, da prejmejo štipendijo od vlade N. R. Bosne in Her-/ cegovine, ne glede na to iz katere republike so. DIREKCIJA DRŽAVNE KOŽARSKO-KRZNARSKE SOLE V VISOKEM Broj 1448/47. RAZPIS »BORBA«, ORGAN KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE, sprejme večje število študentov in dijakov z opravljenim višjim tečajnim izpitom na šestmesečni novinarski tečaj. Tečajnikom je zagotovljeno stanovanje, hrana in celotna oskrba, a po uspešni dovršitvi tečaja pa zaposlitev pri »Borbi«, oziroma nadaljnje izpopolnjevanje v novinarskem poklicu. Študentje in dijaki z opravljenim višjim tečajnim izpitom, ki se želijo posvetiti novinarskemu poklicu in imajo za to dane pogoje, naj oddajo najkasneje do 15. septembra t. 1. prijave, in to podružnici »Borbe« v Zagrebu, Ljubljani, Cankarjeva 6, Sarajevu ali Skoplju ali pa neposredno sekretariatu uredništva »Borbe« v Beogradu, Dečanska 31. V prijavi naj se poleg krajšega življenjepisa navede, ali se je kandidat bavil doslej z delom, ki je v zvezi z novinarstvom (sodelovanje pri mladinskih ali srednješolskih listih, delo v literarnih krožkih in slično). Razen tega je treba navesti sedanje bivališče, oziroma fakulteto, na katero je kandidat vpisan. Dotični, ki pridejo v poštev za sprejem, bodo morali predhodno opraviti sprejemni izpit.' Potne stroške v Beograd poravna uredništvo. »BORBA«, organ Komunistične partije Jugoslavije. Natečaj MINISTRSTVO NARODNE OBRAMBE razpisuje natečaj za sprejem gotovega števila študentov csvilšstov v voiašhe študentovske domove, ki bodo dovršili svoje študije na stroške Ministrstva Narodne Obrambe. Po dovršenem študiju ostanejo ti vojni študenti v aktivni službi kot oficirji Jugoslovanske Armade. V poštev pridejo študenti medicinske, farmacevtske, veterinarske in tehnične fakultete, ki so položili izpite za prvi dve leti. Natančnejše informacije morejo dobiti interesenti pri najbližjem vojnem odseku. grofje že dvajset let delajo agrarno reformo in da jo bodo po tistem vzorcu tudi v Prekmurju izvedli. Tem bolj, ker da je Jugoslavija krivično razdelila zemljo. »No,« so rekli, »Madjarska ni tako daleč, poglejmo tja, kako je!« In res so odposlali tri ljudi, naj si ogledajo, kako in kaj je na Madjarskem. (Prekmurja Ravenci vsekakor niso imeli za Madjar-ako.) Šli so torej trije ravenski kmetje s kolesi na Madjarsko, da bi si ogledali, pa se po tem ravnali, ako bi bilo dobro zanje. Tam so si vsestransko ogle. jvali zemljo in videli, da 60 je še cele ogrom-i ne table nerazdeljene. V gostilni so nato jz madjarskimi kmeti načeli pogovor o zemlji. Kar so ravenski ogleduhi izvedeli, ni bilo zanje nič razveseljivo. Grofje so res dali zemljo kmetom, 1 toliko in toliko oralov. Kmet je moral to zemljo v določenem času izplačali. Cena ni bila majhna, količina pa taka, da kmeta ni reševala, pač pa pogubila. Pogoji še hujši: če zemlja ne bo dobro obdelana, kakor si je to zamišljal grof, če Zemlja ne bo plačana do zadnjega penga v določenem ča6U, če . .itd. itd Skratka, zemlja je bila tako omrežena stemi »če«, da kmet ni mogel nikamor. Ni imel orodja, ni imel živine, posojila ni dobil, zaslužiti ni imel kje kaj in stvar 6e je slabo končala, j Ravenci so vprašali, kako je bilo po-| tem z zemljo Madjari so odvrnili: grof je vzel zemljo nazaj, zraven pa še kmečko, kdor je kaj imel Če je bil grof usmi-I ljenega 6rca, je v nekaj letih pri petih oralih z agrarno reformo prislužil 6amo en oral kmečke zemlje, cesto pa tudi več. Nakar je grof dalje izvajal agrarno reformo, ako je kje še našel kakega tepca. Ravenci so rekli: takega grofa in tako reformo naj vrag vzame. Nato so vprašali 6vojc sodržavljane, zakaj se potem tako navdušujejo za 6vojo Madjar-sko, ako jim je tako krivična, kar tudi je, in zakaj sc bojujejo za njo. Madjari so jim na to vprašanje, ki je bilo tako. da je bilo težko o njem očito govoriti, odvrnili, da bodo dobili v Bukovini i° Galiciji mnogo zemlje, katera ni grofovska in jo bodo dali njim; drugi, še bolj razviti pa so odvrnili, da je sveta do H' nost slehernega Madjara, da se bojuje za svojo državo, katero so jim sovražniki leta 1918 oropali in si razdelili, **' radi česar so zabredli v veliko revšSl' no. Svoje svete zemlje ne morejo p11' stiti v roparskih nekrščanskih rokah. 1° je njihova domovina, Magyar haza, rekli, morajo jo braniti. . »Naša Jugoslavija,« so menili Ravenci, »je bila boljša pa je nismo branih-Pa še vi tako napravite!« Tedaj so ju1 Madjari stisnili v kot v gostilni in pre" mlatili, da so komaj ušli. Ravenci so pljunili na »sveto zemljo in Magyar haz° in se vrnili v Ravno nabunkani, da p°' ročajo, kako in kaj. Poročilo za večino Ravencev ni bil° razveseljivo, čeprav ogleduhi niti ni«0 omenjali bunk, ki «o jih dobili. Ravenci so se spet zamislil' kw na' ukrenejo.