•'«u v L ' •t m -v. ^^ ■'S'!™-"' Gorenjska Banka ELEKTRONSKA BANKA hllp" www.ybkr.si DO 3t. r - • -1 PRIsfOP1«Nlß|2i («leer 9mA 4,WE) Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 43 - CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 1. junija 2004 • Teden se je na Duplici začel z dežurstvi, protesti in zaporami. Protesti, dežurstva in zapore proti gradnji in Jehovovim pričam. Foto: Andrej Žalar Duplica pri Kamnika - S protesti, dežurstvi in zaporami na Duplici pri Kamniku se je začel tudi ta ponedeljek in novi teden. Potem ko so minuli teden po protestih pred občino in zahtevi po odstopu župana in dveh članov uprave stanovalci na Duplici z izvajalci in investitorjem dosegli sporazumno začasno prekinitev preprečevanja začetka gradnje do konca tedna, se je zgodba včeraj zjutraj ponovila. Stanovalci so se zbrali že v nedeljo zvečer in namestili ovire ter tako zaprli dostop do parkirišča, na katerem naj bi se začela gradnja. Kar nekaj jih zjutraj ni šlo na delo z avtomobili in so jih pustili parkirane na makadamskem parkirišču. Odločeni, da bodo vztrajali pri preprečevanju začetka gradnje, so varovali tudi zapore do parkirišča. Igra živcev ob navzočnosti policije, ki je bila tokrat precej številnejša kot minuli teden, je tra- 80. Glasova preja Nepozabna Josipina Gorenjski glas postaja tudi knjižna založba. Po Usodah Milene Miklavčič in spominski knjigi Ceneta Matičiča je pravkar izšla še knjiga z naslovom Nedolžnost in sila, s podnaslovom: Življenje in delo Josipine Urbančič - Turnograjske (1833-1854). To je delo o žlahtni gorenjski rojakinji z gradu Turn pri Preddvoru, pripovednici in pesniški muzi, ki bi, če ne bi pred 150 leti umrla pri porodu, ob soprogu Lovru Tomanu gotovo postala ena prvih dam prebujenega slovenstva. Glasova preja bo v petek, 4. junija, ob 20. uri v Restavraciji Penziona Zaplata v Tupaličah pri Preddvoru. Naša gostja bo tokrat Mira Delavec iz Mač pri Preddvoru, avtorica knjige o življenju in delu Josipine Urbančič - Turnograjske. Z njo se bo pogovarjal publicist Miha Naglič. Če vas pogovor zanima, vaš obisk pravočasno sporočite na GORENJSKI GLAS na telefonsko številko 04/201-42-00 ali v Penzion Zaplata 04/255-62-50. Sponzor: Penzion Zaplata Tupaliče - restavracija In gostišče Opel Vcctra karavan, razkošje prostora in elegance z novima motorjema 1.9 CDTi s 120 KM in 150 KM! V ponudb« StOfO ZQ r>ovo vam pri nokupo Opel Vec^rr nudrmo do 530.000 SIT vc^ ;o voV roW^cno vo/lo, ki go «^imo po $}stefriu Eurorox. Ponudbo veljo 20 vrtejeoo kolifir>o vojil. Za dodotno pc^osnlo sr obnvte ao poobloVcnego trgovco 7 vozili Opel. Povprečno porabo goriva: od 5,7 do 5,8 1/100 km; Emisije COy. od 154 do 157 g/km Nesnaga iz Blejskega jezera Bled - Minulo soboto so se slovenski potapljači udeležili 11. vseslovenske čistilne akcye čiščenja Blejskega jezera. Potapljači so Blejsko jezero "olajšali" za dobri dve toni odpadkov. Blejski potapljači so čistilno akcijo pripravili v sodelovanju z Ribiško družino Bled in podjetjem Infrastruktura Bled, ki je poskrbelo za odvoz zbranih odpadkov. Čiščenja so se udeležili potapljači iz petnajstih slovenskih društev, več kot 80 jih je čistilo jezero, v akciji pa je sodelovalo okrog 120 potapljačev. Slednji so se dopoldne zbrali v Grajskem kopališču, čiščenje pa so končali pozno popoldne. Janez Andreje, nedavno je vodenje blejskega društva za podvodne dejavnosti predal novemu predsedniku Marku Mubyu, je po akciji povedal, da so zbrali dobri dve toni odpadkov, med katerimi je bilo največ plastenk in pločevink. "Čistilna akcija je še kako potrebna, saj na žalost ugotavljamo, da se količina odpadkov iz leta v leto ne zmanjšuje, ampak jih vsako leto iz jezera poberemo skoraj dve toni. Kultura in ozaveščenost ljudi še zdaleč nista taki, kot bi si želeli. Najslabše jc v Zaki, saj tam ved- no naberemo največ odpadkov. Akcija je dosegla svoj namen in tudi letos se je izkazalo, daje Še vedno nujna. Udeleženci so bili zadovoljni, sreČo pa smo imeli tudi z vremenom," je še dodal Andreje. Sobotna čistilna akcija je stala pol milijona tolarjev, blejskim potapljačem so pomagali donatorji in blejski hotelirji, blejska občina pa je prispevala majice za udeležence. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki jala vse dopoldne. Med protestnimi napisi in v pogovorih je bilo kar nekaj zahtev, naj pride župan, in odločenost, da Jeho-vove priče nikdar več ne bodo zaželene na Duplici. Zaradi zborovanja, zapor in dogajanj na Duplici je potem odpadla tudi novinarska konferenca, ki jo je župan sklical za ponedeljek že minuli teden. Kakšen bo po ponedeljkovih protestih in zaporah razplet dogajanj na Duplici pri prostoru, kjer Jehovove priče želijo graditi, je težko napovedati. Vse pogosteje pa se sliši, da bi bilo najbolje, da bi Jehovove priče odstopile od gradnje na tem prostoru, saj očitno nikdar ne bodo zaželene na Duplici. Andrej Žalar Valjavec med junaki Gira Besničan Tadej Valjavec si je uvrstitev med deseterico najboljših kolesarjev 87. dirke po Italiji zagotovil v najtežjih etapah ter se tako vpisal v zgodovino junakov Gira. Kranj - "Kaj naj rečem drugega, kot da sem zadovoljen s svojim dosežkom, saj sem si pred začetkom sezone zastavil cilj, da skušam letošnji Giro d'ltalia končati v najboljši deseterici. To mi je z devetim mestom uspelo in zagotovo je to velik rezultat zame, za moje moštvo in seveda slovensko kolesarstvo," je v Številnih izjavah ob koncu ene največjih kolesarskih dirk na svetu, Gira d'ltalia, minulo nedeljo v Milanu poudarjal naš najboljši kolesar Tadej Valjavec, sicer član ekipe švicarskega Phonaka. Tadej, ki je spomladi dopolnil 27 let, je kolesarsko pot začel pri kranjski Savi, svojo izredno nadarjenost pa je pokazal že kot zmagovalec tako imenovanega "baby Gira". Zadnjih pet let je vozil v Italiji, pred začetkom letošnje sezone pa je prestopil v švicarsko moštvo Phonaka, kjer so mu pred italijanskim krogom zaupali vlogo kapetana ekipe. Tadej je zaupano nalogo opravil Tadej Valjavec Danes Gorenjski upokojenec Krai\j - O čem pišemo? V pogovoru z mag. Heleno Bešter, namestnico predsednika uprave Kapitalske družbe (in Gorenjko po rodu), predstavljamo dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje, v katerega seje doslej skupaj z javnimi uslužbenci vključilo 367 tisoč zavajovancev. V Sloveniji je 240 tisoČ upokojencev, ki prejemajo manj kot 100 tisoČ tolarjev pokojnine. Vera z Jesenic ima komaj 85 tisoč tolarjev pokojnine. Kako živi? V prilogi pišemo tudi o cenah nege na domu, o likovnem ustvarjanju 84-lctnega Franca Vidica iz Škofje Loke in o tem, da za izobraževanje ni nikoli prepozno in da univerzo za tretje življenjsko obdobje pri kjanjskem društvu obiskuje skoraj 140 upokojencev ter daje balinanje med upokojenkami zelo priljubljeno. C.Z. več kot odlično, saj je v eni najtežjih etap, sobotni 19. etapi, na cilj pripeljal le za odličnima Štefanom Garzellijem in Gilbertom Simonijem ter tako dokazal, da je med najboljšimi "hribolazci" na svetu ih se ob koncu Gira v nedeljo zasluženo veselil skupnega 9. mesta, kar je najboljši rezultat slovenskih kolesarjev na Giru nasploh. Letošnja skupna zmaga na Giru d'ltalia je pripadla 22-let-nemu I^lijanu Damianu Cune-gi, poleg Tadeja Valjavca pa so na cilj v Milano v nedeljo od naših kolesarjev pripeljali še Andrej Hauptman, ki je bil skupno 82., Uroš Murn, ki je bil 92., v Gorazd Stangelj, ki je osvojil 95. mesto, Martin Derganc, kije bil skupno 127., Boštjan Mer-var, ki je bil 130, in Dean Pod-gornik, ki je osvojil 138. mesto. Odstopil je Zoran Klemenčič. Vilma Stanovnik GOSTILNA S PRENOČIŠČI IN PIVOVARNA Marinšek Marjan s.p.. Glavna c. 2. Naklo tel.: 04 25 77 270 MALICA + PIJACA 750 SIT CO tH O ^ V£> KO (N m m o r- hv O CM CN e in nižje cene. Vendar pa z odpovedjo koncesije Dimnikarst\'u Dovrtel na mestnem svetu ni bilo nič. Koncesionarja je izbral župan, župan je imenoval tudi komisijo, odloči naj župan, so poskus "skrivanja" za mestni svet odklonili svetniki. Med "vrsticami" so županu zgolj namignili, kako naj se prav odloči; odpove koncesijsko pogodbo in omogoči konkurenco. Kaj bo storil župan, pa je seveda drugo vprašanje. Kljub temu pa bodo Kranjčani vsaj do izbire državnega koncesionarja meritve dimnih plinov ob hkratnem pregledu kurilnih naprav plačevali nekoliko ceneje; namesto 7.600 tolarjev 6.500 tolarjev. Le sedem odstotkov pocenitve gre na račun Dimnikarstva Dovrtel, pa še to samo navidezno, ker bo grafični del katastra kurilnih naprav prevzela občinska uprava, pretežni del pa na račun občinske blagajne, ki bo lažja za šest milijonov tolarjev na leto, kolikor znaša zahtevana koncesijska dajatev. Zaradi odpovedi zahtevi po koncesijski dajat\n so mestni svetniki v sredo na hitro spremenili občinski odlok o izvajanju dimnikarskih storitev, potrdili pa so tudi nov, za Kranjčane nekoliko ugodnejši cenik teh storitev. Kaj pa tisti, ki so za meritve že plačali 7.600 tolarjev, v katerih je bila zajeta tudi koncesijska dajatev? Bodo 1.100 tolarjev dobili nazaj, bo občina ustrezen delež dajatve letos vendarle ubrala ali pa bo Dimnikarstvo Dovrtel absolutni zmagovalec? Bo Infrasport odpravil borovško sramoto Občina Kranjska Gora si skupaj s kranjskogorskimi hotelirji, športnimi organizacijami in turističnim društvom prizadeva nadaljevati gradnjo športno prireditvene dvorane, ki je zaustavljena že skoraj desetletje in pol. Kranjska Gora - Ob poslovno-stanovanjski stavbi, v kateri ima med drugim prostore tudi kranjskogorska občinska uprava, je dokaj razsežna betonska plošča, ki bi jo tuji obiskovalec kraja v tem času lahko imel za nepospravljeno drsališče ali kaj podobnega. Po načrtih iz leta 1989 bi morala na tem mestu stati športno prireditvena dvorana kot del športno prireditvenega centra. Tedanji izvajalec del SCT Ljubljana, ki je tudi pridobil gradbeno dovoljenje, je zgradil del centra s poslovnimi prostori za trgovsko dejavnost in apartmajskim delom, pomanjkanje finančnih sredstev pa je zaustavilo gradnjo dvorane. Pogodbe še s tedanjo Občino Jesenice izvajalec v delu, nanašajočem se na odškodnino za zemljišče, ni izpolnil v celoti in gradnje ni dokončal v treh letih, ko je bila začeta. Tako je zemljišče po delitveni bilanci z jeseniško občino pripadlo Občini Kranjska Gora, nedokončani objekt pa je ostal last SCT Ljubljana. Lani so se uspeli dogovoriti, da so tudi stavbo z podzemnimi garažami prenesli v lastništvo občine. Sredi letošnjega maja so Občina Kranjska Gora, HTP Gorenj-ka. Hotel Lek, Športno društvo Kranjska Gora, Alpski smučarski klub. Golf klub in Turistično društvo Kranjska Gora registrirali podjetje Infrasport, katerega glavna dejavnost bo izgradnja in upravljanje športne in turistične infrastrukture. Prvi cilj novega podjetja je pridobitev sredstev za dokončanje športno prireditvene dvorane, ki ji domačini pravijo tudi "borovška sramota". Zato so se prijavili na razpis gospodarskega ministrstva za pridobitev nepovratnih sredstev sklada za regionalni razvoj. Vrednost naložbe ocenjujejo na 450 milijonov tolarjev, od tega računajo na 180 milijonov nepovratnih evropskih sredstev. V primeru, da bodo na razpisu uspešni, bo večji del preostanka sredstev zagotovilo kranjskogorsko turistično gospodarstvo, medtem ko bi občina vložila komunalno opremljeno zemljišče z nedokončanim objektom v ocenjeni vrednosti približno 100 milijonov tolarjev. Sprva so menili, da bo pravšnja rešitev stvarni vložek občine v podjetje, ki pa ga v vlogi za evropska sredstva ni mogoče šteti kot strošek. Ker bi se v tem primeru lahko potegovali za bistveno manjša nepovratna sredstva, se boljša rešitev kaže v prodaji nepremičnine Infraspor-tu in kasnejši spremembi terjatve občine v stvarni vložek. Na v majski seji je župan Jure Žerjav svetnikom, ki so izražali dvom v zakonitost postopka, zatrdil, da občina ne želi zaobiti zakonodaje. Zaenkrat prodaje še niso potrdili, so pa nepremičnino uvrstili v načrt prodaje občinskega premoženja. Mendi Kokot LOCANKA www.gorenjskiglas.si GORENJSKI GLAS, rt o o , Zoisova ul 1, Krani Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šu-bic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Flajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o.. Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1. 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13. e-mail: info@g-glas.si: mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik), Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; za maj: 2.000 SIT. drugo četrtletje: 6.500 SIT, letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, polletni in četrtletni 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. «.v, 'is-^'«-,; GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.sj Torek, 1. junija 2004 Kanalizacija do leta 2017 Cerklje - Občina Cerklje bo tudi letos nadaljevala z gradnjo kanalizacije. Trenutno je v zaključni fazi gradnja na Praprotni Polici (izvajalec Hidrotehnik), nadaljevali bodo z gradnjo kanalizacije v Lahov-čah, kjer priklopov na individualne hiše Še ne bodo izvajali, ker nimajo čistilne naprave. Med bližnjimi projekti sta tudi izgradnja primarne kanalizacije na trasi Zgornji Brnik - Cerklje - Dvoije ter gradnja primarnega voda istočasno z rekonstrukcijo državne ceste Spodnji Brnik - Zgornji Brnik. Še vedno je nedorečeno, ali bodo cerkljansko kanalizacijo priklopih na čistilno napravo v Domžalah ali na manjše lastne Čistilne naprave, saj imajo v planskih dokumentih predvideni čistilni napravi v Lahovčah in Zalogu, ena izmed rešitev pa bi bil tudi priklop na čistilno napravo v Trbojah. Vas Dvoije so sprva nameravali priklopiti na čistilno napravo v Češnjevku, ki ima na razpolago še nekaj praznih kapacitet, vendar so se tej zamisli že odpovedali, ker bodo v prihodnosti nanjo priklopili načrtovani kompleks dobrega počutja (wellness center). Župan Franc Čebulj se zavzema za priključek na domžalsko čistilno napravo, vendar občina še vedno ne razpolaga z izračunom potrebnih investicijskih sredstev. "Občina je dolžna zgraditi kanalizacijski sistem in opraviti priklope nanj do leta 2017, zato nam še ni treba hiteti. Gradimo le toliko, kolikor dobimo takse za obremenjevanje voda, nič več," je pojasnil župan. Simon Šubic Dražji asfalt kot urejene pisarne Gostinski letni vrtovi na kranjskih ulicah in trgih bodo letos z visokimi komunalnimi taksami pošteno udarili gostince. Kranj - Od pozne pomladi do jeseni gostinci v starem delu mesta postavyo mize in stole na ulice, trge in nič ni lepšega, kot pod senčnikom srkati osvežilno pijačo, klepetati in pogledovati za mimoidočimi. Kakor so letni vrtovi gostom v užitek, pa gostinci letos nad njimi niso ravno navdušeni. Potem ko jih je mestna občina Kranj zadnji dve leti zaradi gradbenih del v mestu oprostila plačila komunalne takse, zdaj odpustka ni več. Pred dnevi so h gostincem, najemnikom ulic in trgov za letne vrtove, romale odločbe z izračuni komunalne takse. Odločbe so, vsaj večini gostincev, pognale kri v glavo. "Dobrih 456 tisočakov za maj in junij niti približno ne mislim pla- čati," se je hudoval Vekoslav Panigaz iz Old house oziroma podjetja Sitrade Gast Na skalici. "Če k taksi dodam še najemni- Minerci vabijo v Ševlje Kraiy - Tako kot že 24 let doslej se bodo tudi letos na tradicionalnem že 25. jubilejnem srečanju zbrali borci minerskega voda Grin-tavec, ki je deloval v Gorenjskem odredu, najprej v Hrastniku v Selški doHni, nato pa pod Stolom. Na srečanje so vabljeni tudi drugi partizani, aktivisti in simpatizerji osvobodilnega boja. Srečanje bo v soboto, 5. junya, ob 10. uri na Lebnovi žagi v Sevdah v Selški dolini. Mjave sprejema organizator srečanja Radovan Hrast po telefonu 01/5417 - 338. Od borcev minerskega voda so živi še trije: Branko Korošec, Dane Korošec in Maijan Lakota. Radovan Hrast se je rodil v zavedni slovenski učiteljski družini Alojzije in Oskaija Hrasta v Bukovščici v Selški doUni in je Še kot otrok skupaj z Janezom Šif-reijem iz Knapov vzdrževal zvezo med minerci in odborom OF. J.K. no, mi občina za letni vrt pobere skoraj 300 tisočakov na mesec. To je trikrat več za kvadratni meter asfalta kot sam dobim za urejene pisarne v mestu, ki jih oddajam!" Ne samo več od Panigazovih pisarn, tudi mestna občina svoje lokale v mestnem jedru, kar jih še ima, oddaja po občutno nižji ceni. Vekoslav Panigaz morda ne bi bil tako zelo hud, če mu občina za 91 kvadratnih metrov letnega vrta - zadnjih pet metrov je njegovih - ne bi zaračunala celo tistega, kar sama ni dala: "Ob vrtu sem postavil lično varovalno ograjo, tla zravnal s ploščami, namestil svetilke, senčnike. Vse to je moj strošek, občina pa je zdaj ograjo ocenila z eno točko, s po eno tudi senčnike in po-dest, tende, ki jih sploh nimam, pa celo z dvema točkama. Več je točk, višja je komunalna taksa. Ne, tega res ne bom plačal. Tudi pogajati se ne misUm. Kar k odvetniku bom šel..." Blizu 300 tisočakov za najemnino in komunalno takso občinske ulice kljub temu, da je letni vrt pri Old house razmeroma velik, nikakor ni malo. Koliko sladoledov, kav in piv je treba prodati za tolikšen denar? Sploh letos, ko je vreme kislo in letni vrtovi v mestu še niti niso uspeli prav zaživeti. In ko bodo gostje sedeli zunaj, bodo lokali prazni. Nad "politiko" komunalnih taks za letne vrtove bi se lahko zamislili tako v občinski upravi kot v svetu mestne občine, kjer so odlok pred štirimi leti sprejeli. Če seveda mislijo resno s prizadevanji za oživitev starega mestnega jedra Kranja. Direktor občinske uprave Ivan Hočevar, ki je odločbe zavezancem za plačilo komunalne takse podpisal, pravi, da so narejene po odloku; če je katerikoli podatek morda napačen, se zavezanci nanje seveda lahko pritožijo. Helena Jelovčan > t "Kisel" maj ni dal dosti priložnosti za posedanja na gostinskih vrtovih. Foto: Gorazd Šinik Predor omogočil napredek Bohinja Ob stoletnici preboja bohinjskega železniškega predora 28. maja v Bohinju počastili spomin na umrle pri gradnji in predstavili knjigo Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske. Bohinjska Bistrica - Čeprav je mojstrski graditelj predorov grof Ceconi ob prevzemu del leta 1902 bohinjski župniji podaril zlate mašne plašče kot pri-prošnjo proti nesrečam, se jim niso mogli izogniti. Se pogostejši vzrok smrti pa je bila pljučnica kot posledica dela v težkih delovnih pogojih, saj so delavci večkrat stali v vodi, kije imela le 6 stopinj Celzija. Predsednik bohinjskega muzejskega društva Mišo Serajnik, ki je raziskoval nesrečne smrti v Bo- hinju tudi tega obdobja, jih je na podbrŠki strani predora naštel 12, na bohinjski pa 58. Med njimi je bilo največ Makedoncev, nato Slovencev, večinoma domačinov, sledijo Italijani, nekaj Hrvatov, Tirolec in Madžar. Ob stoti obletnici preboja predora so spomin na umrle pri gradnji počastili z blagoslovom obnovljenega spomenika ob cerkvi sv. Nikolaja v Bohinjski Bistrici. Slovesnosti ob jubileju je s knjigo Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske zaokrožil Nova komisija in sprejem Radovyica - Radovljiški občinski svetniki so na zadnji seji, kije bila minulo sredo, imenovali novo občinsko komisijo za ureditev grobišč. Njen predsednik je Ladislav Eržen, člani pa Janez KoseU, Stane Pere, Andrej Resman in Bernard Tonejc. Svetniki so člane komisije potrdili brez vsakršne razprave in pripomb, nihče od občinskih svetnikov tudi ni glasoval proti. Komisija bo preučila dokumente in ustne vire o zgodovini stavbe, v kateri ima sedaj prostore radovljiška občina, z domnevnimi trupli po vojni pobitih žrtev pa se ukvarjajo tudi kriminalisti. V nepodpisanem pismu, ki gaje prejel župan Janko S. Stušek namreč piše, da naj bi bila v kleti omenjene stavbe zazidana trupla po vojni pobitih žrtev. Tomaž Budkbvič. Delo je nastajalo od leta 1999 po spominih in dokumentih, ki jih je ohranil njegov ded Gašper Budkovič, ki je v Času gradnje predora odprl trgovino v Bohinju. Pomembna vira podatkov sta bila še republiški Arhiv in Gorenjski muzej. Osrednjemu poglavju s podrobnim opisom priprav, gradnje predora, življenjskih razmer delavcev in domačinov ter spremljajočih dejavnosti do odprtja proge junijal906 je dodal še pogled na položaj habsburške monarhije in vojvodine Kranjske od marčne revolucije do konca prve svetovne vojne ter na življenjske razmere v Bohinju pred in med prvo svetovno vojno. Besedilo dopolnjuje bogato slikovno gradivo ljudi in dokumentov tega obdobja. "Čeprav so spomini osebno obarvani, utegnejo bralcu dobro približati razmere, družabno življenje, podrobnosti trgovskega poslovanja in živahno turistično dejavnost v času, ko se je bhžal konec avstro-ogrske monarhije," avtor pojasnjuje v uvodu. Knjiga je izšla pri Mohorjevi družbi v Celovcu, finančno pa sta jo podprli Občina Bohinj in Avstrijsko zvezno ministrstvo za izobraževanje, znanost in kulturo. Mendi Kokot Podeželje je zanimivo Drugi teden podeželja na Škofjeloškem se bo začel v soboto s tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov. Škofja Loka - V tem tednu bo odprta tudi čebelarska pot, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi predelavo mleka in sadja ter okušali domaČe pekovske dobrote. Razvojna agencya Sora, Upravna enota Škofja Loka in Zavod za pospeševanje turizma Blegoš pa v tednu podeže^a, ta bo letos od 5. do 12. junya, obljubljajo še vrsto drugih aktivnosti. v "Razvojne aktivnosti na Škofjeloškem so usmerjene k uresničevanju v letu 2001 sprejetega Programa razv^a podeželja do leta 2006 za območje občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Institucije, ki smo sodelovale pri pripravi Programa razvoja podeželja in sami izvedbi želimo, da bi svoje aktivnosti združile ob zanimivih dogodkih, prireditvah in se tako predstavile v domačem okolju kot tudi širše po Sloveniji," nam je povedala Saša Jereb iz zavoda Blegoš. Drugi teden podeželja je nekakšen rezultat in prikaz dosežkov, ki so jih zgoraj omenjene institucije dosegle v zadnjih letih. V tednu od 5. do 12. junija bodo največji poudarek namenili Tržnici kmetijskih pridelkov in izdelkov, predstavitvi blagovnih znamk Dedek Jaka in Babica Jerca - Naravni izdelki iz škofjeloških hribov in zanimivih gostov, kolesarskim potem in čebelarski poti ter predstavitvi ostale ponudbe na Škofjeloškem. Prva dva dneva tedna podeželja bodo Škofjo Loko obiskali Španci iz Baskije, med njimi bo tudi njihov minister za kmetijstvo. Ogledali si bodo kmetije, na katerih se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi, medsebojno pa si bodo predstavili aktivnosti, ki potekajo na področju razvoja podeželja. Srečali se bodo tudi s predstavniki ministrstva za kmetijstvo. Boštjan Bogataj Mengeš je bil znova prazničen Na sliki: župan Janko S. Stušek, Eva Bas, Anja Klinar, Miha Potočnik, Ciril Globočnik in Željko Gvozdič. Župan Janko S. Stušek je pred začetkom seje sprejel športnike in jim za Izjemne uspehe in uvrstitve podelil priznanja. Slednja so prejeli plavalki Alenka Kejžar, Ai^ja Klinar, trener Miha Potočnik in selektor Ciril GloboČnik ter taekwondoistka Eva BaŠ in trener Že^ko Gvozdič. Stušek je v svojem nagovoru dejal, da v Radovljici raste nov rod odličnih plavalcev, za odlično uvrstitev pa je poskrbela tudi Baševa, ki se je z mladinskega evropskega prvenstva v Sofiji vrnila z bronasto medaljo. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Mengeš - Minuli konec tedna so v Mengšu proslavljali. Občinski praznik in vstop v Evropsko skupnost so obeležili z dvema Še^posebej žlahtnima jubilejema. Mengeš letos beleži 850-letnico prve pisne omembe, nadvse slovesno pa so obeležili praznovanje mengeški godbeniki, ki so slavili 120-letnico. Godbeniki, ki že 120 let dajejo glasbeno ime Mengšu in so ga ponesli po Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji in tudi Evropi, so bili tokrat tudi po zaslugi Kulturnega društva Mihaelov sejem, s katerim zadnje desetletje delujejo z roko v roki, glavni slavljenec in tudi glavni nosilci slovesnosti. Nedvomno je prav društvo Mihaelov sejem odločilno potrdilo praznovanje mengeških godbenikov. Kulturno društvo Mihaelov sejem, ki je že desetletje sicer poznano po septembrskem Mihaelovem sejmu, se je tokrat odločilo za organizacijo festivala koračnic in za organizacijo prvega Trdinovega sejma. Včasih so bili spomladanski sejmi poznani kot Urbanovi sejmi. Tokrat so se prav v spomin na Ja- neza Trdino, ko v Mengšu v občini praznujejo, sklenili, da bodo Urbanov sejem preimenovali v Trdinovega. Prireditelji v Kulturnem društvu Mihaelov sejem so ga skupaj s turističnim društvom in gasilci ter seveda z godbeniki, ki vedno sodelujejo pri teh prireditvah, pripravili po preizkušenem vzorcu. Sejem z različnimi prireditvami pod velikim šotorom je bogatilo več kot šestdeset stojnic z različno ponudbo za obiskovalce, ki radi kupujejo na sejmih. Pod šotorom ni manjkalo glasbe in srečanj, osrednja pa je bila festival koračnic z godbami iz različnih krajev. Prišle so iz Domžal, Moravč, Lukovice, Vevč, iz Kamnika pa potem še v nedeljo, ko je bil popoldan veliki sprevod društev s predstavniki godb iz Vodic in Lovreča na Hrvaškem po Mengšu. Seveda vsak dan ni manjkalo tudi glasbenih ansamblov. Tako je pQ Nanosu in Alpskem kvintetu v Praznični sprevod je bil tudi tokrat vrh prazničnih dogajanj. petek, ansamblu Bratov Poljan-šek v soboto sklenil v nedeljo sejem in prireditve ansambel Dori. Praznično slavje pa sta po ponedeljkovem odprtju razstave o 120-letnem delu Mengeške godbe in podelitvi priznanj ob občinskem prazniku obeležila še dva dogodka. Prvi je bil v petek zvečer v dvorani kulturnega doma v Mengšu slavnostni koncert Mengeške godbe, kjer so ob čestitkah in darilih gostov iz različnih krajev dobili tudi Gallusova priznanja. Zahvalili pa so se za sodelovanje in razumevanje tudi godbeniki, ki pa so svojo zahvalo tokrat kronali z obeležjem dolgoletnemu kapelniku Petru Liparju na njegovi rojstni hiši v Mengšu. Zadnji majski praznični konec tedna so tako v Mengšu še posebej bogato in slovesno proslavljali. Praznovanje pa je tako za mengeške predstavnike glasbene zibelke kol za poznavalce in organizatorje sejemske tradicije nedvomno najmanj tudi prisega za ustvarjalno nadaljevanje. Andrej Žaiar > i Torek, 1. junija 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Prihaja Kristusov pasijon trpeče S sodobnimi filmskimi prijemi, kot so počasni posnetki prizorov, največkrat v bližnjem planu, je trpljenje odrešenika, vizualno le še kot krvaveče gmote mesa, še toliko bolj konkretizirano. Kranj - V četrtek, 3. junija, s približno trimesečno zamudo Končno tudi v slovenske kinematografe prihaja kontroverzni Hlm Kristusov pasijon, nič maiy razvpitega režiserja Mela Gibsona. Film sicer verodostojno sledi Novi zavezi Svetega pisma, na prvi ogled pa šokira predvsem z brutalnostjo, ki je ob spretni uporabi sodobnih Hlmskih pr^emov še toliko bolj potencirana. Jezus pod križem, v filmu je gledalec vseskozi ob njem. Medtem ko je svetovna premiera filma Kristusov pasijon po svetu šokirala že pred veliko nočjo in je distributer za Slovenijo razlagal, zakaj filma pri nas še ni, so si mnogi Slovenci menda film že ogledali na sosednjem Hrvaškem oziroma so si pomagali s katero od piratskih verzij. Pa vendarle, pričakovati gre, da bodo v prihodnjih dneh dvorane, kjer bodo predvajali "Jezusa", razprodane. Film kot tak je, za razliko od večine Ho-llywoodskih izdelkov, za katere je značilna tržno usmerjena ši- rokost, zelo konkreten in naj bi se dokaj zvesto držal Nove zaveze oziroma štirih evangelijev (po Luku, Marku, Mateju in Janezu). Filmska zgodba nam torej predstavlja zadnjih dvanajst ur Kristusovega zemeljskega življenja, začne pa se v goreči molitvi na Oljski gori, kamoc se je po zadnji večerji zatekel z učenci. Juda ga izda za 30 zlatnikov, aretirajo ga farizejski duhovniki in ga obsodijo bogoskrunstva in recimo temu "prodajanja megle". Rimski guverner v Palesti- 9 Za zaključek bienala Kranj - Z razstavama v Mladinskem kulturnem centru in Galeriji Iskrateling je končan tudi spremljevalni program 6. slovenskega bienala mesta Kranja. V petek je bila v galeriji Iskrateling odprta razstava del avtorjev mlajše generacije slovenskih umetnikov, Skofjeločana Mateja Koširja in Arjana Pregla iz Ljubljane, ki v svojih ustvarjalnih izzivih pogosto posegata po novih, s sodobno tehnologijo pogojenih zmožnostih oblikovanja likovnih del. Tako se Arjan Pregl predstavlja z grafikami, natisnjenimi v tehniki sitotiska, grafične matrice zanje pa je naslikal oziroma izdelal s pomočjo računalnika. "Kompozicije Arjana Pregla na prvi pogled učinkujejo izrazito pop - artistično, pisano in dekorativno, vendar lahko kmalu odkrijemo premišljen pristop do oblikovanja likovnega polja...," je med drugim poudaril umetnostni zgodovinar mag. Damir Globočnik, ob delih Mateja Ko-?5irja pa, da nas s svojimi likovnimi objekti, ki spominjajo na velike in male ekrane, želi popeljati v pravi, tridimenzionalni likovni prostor. Njegove stereoskopske J^like namreč temeljijo na prenosu fotografskega posnetka v dve rastrirani grafični matrici, kiju odtisne na dvoje steklenih ploskev... Že 20. maja je bila v Mladinskem kulturnem centru na Tomšičevi v Klanju odprta razstava del akademskih slikarjev Nataše Jan in Mihe Perčiča. Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič Matej Košir in Arjan Pregl. ni Poncij Pilat si, prav po fihn-sko, opere roke in zato, da bi obdržal mir v pokrajini, Jezusa prepusti ljudski množici, ki jo izdatno podpihujejo visoki svečeniki, farizeji. Ta osvobodi morilca Barabbo, za "judovskega kralja" pa zahteva bičanje in kasneje, kot vemo, tudi križ^je. Tako bičanje in križanje, ki ju gledamo približno polovico filma, prvič prikazana na tako ekspliciten način, sta zelo prepričljiva in imata močan učinek na čustveno doživljanje gledalca. S sodobnimi filmskimi prijemi, kot so počasni posnetki prizorov, največkrat v bližnjem planu je trpljenje odrešenika, vizualno le še kot krvaveče gmote mesa, še toliko bolj konkretizirano. Dodatki v maniri Gibsonovih igralskih uspešnic (Mad Max, Cestni bojevnik), kot na primer prizor z dolgokljunim krokarjem na križu, še pred tem biČ, ki je trgal kose mesa, padci pod križem, pogled matere Marije in vračanje slike v otroška leta, zabijanje žebljev v roke ..., vse to le še podkrepijo. Film je bil v največji meri posnet v sosednji Italiji in v studiih rimskega Cinecitta, zanimivo pa je, da Jezusa igra manj znani James Caviezel in ne kakšen Brad Pitt... Dialogi so v aramej- v v • • % 1 «VV» • • 1 vv* • scmi, hebrejscini m latmscmi. Judi so jezni, ker jih film ne prikazuje v najlepši luči, mnenja filmskih kritikov so mešana, Kristusov pasijon pa v kinodvo-rane privablja množice gledalcev, tako gorečih kristjanov kot ateistov. Film krepi vero, hkrati pa nam da kup namigov za razmišljanje o današnjem času, boju za oblast in vpliv. Dejstvo je, daje zgodba o Jezusu človeška zadeva, da so film ustvarili ljudje in ga ljudje tudi hodimo gledat. Igor Kavčič Danes začetek festivala Musica Carnium Krai\j - Z uvodnim koncertom pianista Petra Milica se bo danes ob 20. uri v Atriju Pavšlarjeve hiše v Kranju začel letošnji Festival klasične glasbe "Musica Carnium". Poleg koncertov, na katerih se bodo predstavljali mladi kranjski glasbeniki, bo festival vrh dosegel v petek, ko se bo predstavil Trio Lorenz. Odličen kranjski pianist Petar Milič je za izvedbo 4. klavirskega koncerta L. van Beethovna prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo, leta 1997 se je udeležil mednarodnega klavirskega tekmovanja "Nikolaj Rubinstein" v Parizu, na katerem je prejel prvo nagrado in bil povabljen na festival v Ženevi "Recontres musicales de Geneve". Po dokončanem podiplomskem študiju v Berlinu pri profesorju Klausu Hellwigu se je vrnil v Slovenijo, kjer kot solist nastopa s komornim orkestrom Carnium, Simfoniki RTV in Slovensko filharmonijo, je pa tudi profesor klaviija na GŠ Kranj. Koncert v atriju PavŠlaijeve hiše bo v primeru dežja odpadel. Jutri, v sredo, in v četrtek, obakrat ob 20. uri se bodo na Večeru Glasbene šole Kranj predstavili najboljši mladi glasbeniki te šole, v primeru dežja pa jih bomo slišali v dvorani GS. Vrh bo festival dosegel v petek, » ko bo (če ne bo dežja) nastopil Trio Lorenz, ki ga sestavljajo bratje Primož, Tomaž in Matija, ki koncertirajo v pomembnih glasbenih središčih po svetu in so tudi gostje pomembnih mednarodnih glasbenih festivalov in tujih radijskih in televizijskih hiš. Za svoje umetniške dosežke so prejeli vrsto visokih nagrad in priznanj. Trio Lorenz je med drugim edini slovenski komorni ansambel, ki tako dolgo deluje v nespremenjeni obliki. V soboto se bo prav tako v atriju Pavšlarjeve hiše (v primeru dežja bo koncert v bližnji cerkvi sv. Kancijana in tovarišev) Komorni zbor De Profundis predstavil z zanimivimi izvedbami slovenskih ljudskih pesmi, festival pa se bo v nedeljo zaključil s koncertom Komornega orkestra Carnium, ki pod vodstvom Petra Skerjanca deluje že štirinajsto leto. Vstop na vse koncerte je prost. Igor Kavčič Živopisne barve Mediterana Grafike ustvarja predvsem v zimskem času, medtem ko v drugih treh letnih časih navdih išče v barvni mnogoterosti, ki se poraja v okolju, predvsem na slovenski obali, kjer tudi živi. Kranj - Od preteklega četrtka bo vsaj za mesec dni Kranj bogatejši za dve razstavi del akademskega slikarja Zvesta Apollonia. Že popoldan je bila v Galeriji Mestne občine odprta razstava njegovih del iz obdobja zadnjih nekaj let, zvečer pa smo v Galeriji Prešernovih nagrajencev na ogled pospremili še razstavo predvsem graOk, ki jih je slikar ustvaril v obdobju sedemdesetih let, ko je leta 1972 za svoje slikarsko delo prejel nagrado Prešernovega sklada. Slikar, kipar in grafik Zvest Apollonio, ki se ukvarja tudi s keramiko, steklom in tapiserijami, je vsestranski umetnik, ki se v Pavšlarjevi hiši predstavlja z grafikami, ki jih je ustvaril v obdobju, ko je bil nagrajen. Takrat je namreč v slovenski likovni prostor prinesel novo grafično tehniko sitotisk in z njim tudi prodrl v širšem slovenskem in italijanskem prostoru. "Dela, ki so na ogled v tej galeriji, redko razstavljam, predvsem so to večje pregledne razstave, zato je ta razstava po svoje edinstvena, saj vključuje predvsem dela iz nagrajenega obdobja od leta 1965 do 1975, ko sem jih ustvaril več kot 200. Na ogled jih je kakih trideset," je povedal Zvest Apollonio in dodal: "Dela, ki so k^učne^a pomena, vseskozi dajem na stran, kar pri grafikah sicer ni problem, slike, ki bolj ali manj visijo pri drugih lastnikih, pa sem si za tokratno razstavo izposodil." Na vprašanje, ali je lažje izbor del za razstavo prepustiti selektorju ali pa ga opraviti sam, je odgovoril, da je tudi tokrat, ne glede na to, da gre za dve pomensko različni razstavi, oba izbora opravljal sam, s tem, da je pri izboru del izpred tridesetih let plodno sodeloval s selektorjem Levom Menašejem. Zvest Apollonio, ki bo prihodnje leto praznoval svojo sedemdesetletnico, je študiral slikarstvo na ljubljanski ALU in sicer pri profesorjih Božidarju Jakcu, Riku Debenjaku, Mariju Preglju in Gabrijelu Stupici. Po diplomi leta 1960 se je vpisal na grafično specialko in študij pri prof. Zvest Apollonio je v Kranj pripeljal Mediteran. Stupici končal leta 1964. Umetnik, ki je vseskozi prisoten tako v slovenskem kot italijanskem likovnem prostoru, tudi v našem vstopu v Evropsko skupnost ne vidi veliko novega. "Že svoje prve razstave sem imel tudi v Benetkah, Milanu in v Švici, v sedemdesetih letih pa sem bil vezan na evropski zahod tudi v inspirativnem smislu. Obiskoval sem akademije in muzeje, občudoval delo renesančnih in baročnih mojstrov, kar se danes odraža tudi v mojem slikarstvu. Zame je bila Evropa vedno odprta." Zvest Apollonio je umetnik, ki inspiracije za svoje ustvarjanje črpa v raz-nobarvnosti Mediterana, saj je že od rojstva vezan na slovensko obalo. Razen, kadar sprejme povabilo na kakšno od kolonij, pravi, da se ne seli nikamor, saj črpa iz morja, privlači ga moč morske bližine. Obe razstavi bosta odprti do konca julija. Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič r Piše Eva Senčar Za 'knjigobrbce' Izpoved, (Is Pazin tis), Ne ringa Abrutyte, litvansko - slovenska pesniška zbirka; prevedla Taja Kramberger; Center za slovensko književnost (Aleph/90), Vilnius 1997, Ljubljana 2004; prevod je omogočil program Evropske unije Kultura 2000; 91 str. Knjiga Izpoved je posebna zaradi mnogih stvari. Prvič, nastala je po srečanju dveh pesnic, ki sta se spoznali v Medani; mlade Litvanke Neringe, ki seje kasneje na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture naučila dobro slovensko, in mlade Slovenke Taje, ki ni znala litvansko in si je za prvi osnutek prevoda pomagala z nemškim, angleškim in francoskim prevodom. Drugič, knjiga, kjer se na sosednjih straneh hkrati nahajata izvirno besedilo in prevod, ima svoj Čar, nenazadnje tudi zato, ker bralcu oČi nenehno uhajajo k izvirniku, pa naj bo ta v še tako neznanem jeziku. Prevajanje pesmi je večinoma zelo zahtevno, največkrat pa tudi sporno početje, saj izvirnik, če želimo pesem predstaviti hkrati v njenem čutenju in ritmu, v prevodu ne more ostati nedotaknjen. Z družnim ustvarjanjem pesnika in prevajalca pa lahko nastane zelo dober prevod. Taja Kramberger, ki je predlani prevzela vodstvo mednarodne lingvistične delavnice Različni jeziki - namenjena je pesnikom in prevajalcem - ko se je ta za nekaj dni nastanila pri nas na Primorskem, je pesniku in pesniku - prevajalcu ponudila Še dodaten izziv, in sicer pesnike desetih različnih narodnosti je posadila okoli mize in za začetek so se lotili prevoda za vse neznanega jezika - bolgarščine v pesmih Andrasa Imreha; pesnik jim je pri prevajanju pomagal s svojim znanjeni španščine in angleščine. Tudi Neringine pesmi so se izšle v odlični slovenski prevod, ko sta pesnici skupaj sedli za mizo v Kobenhavnu, kjer je Neringin novi dom. Kot prijateljici, pravi Taja, čutita sorodnost v svoji govorici, se razumeta prek pomena, ki se skriva za vrsticami, si zaupata v toliki meri, da iz tega lahko izidejo skupni projekti. Dobri prevodi so tudi močno avtorsko obarvani, meni prevajalka: "Če bi pesem samo udomačila, potem bi se morala resno vprašati, ali je sploh vredno prevajati, če čez brv ne preneseš ničesar, česar na tej strani še ni bilo." Namreč beseda translatio pomeni onkraj, čez prenesti. Dvaintridesetletna Neringa je dobila ime po polotoku na obrobju Kurskega zaliva. Diplomirala je iz litvanščine in litvanske književnosti in doslej izdala štiri pesniške zbirke. Njena druga Izpoved izpoved, ki bralca pretrese s svojo razumljivostjo. Bolj intimna in osebna, kot nekakšen dnevnik, ugotavlja eden izmed kritikov, včasih nevarno odkrita in naivna, ali pa žensko ironična, kar krši dogme in tabuje. Taja Kramberger. tudi znanstvenica, doktorica antropologije, prevajalka leposlovja in znanstvenih besedil iz francoščine, nemščine, angleščine, italijanščine in španščine, je sama avtorica treh pesniških zbirk. Nedavno sojo uvrstili v angleško antologijo vzhodne evropske poezije New Poetry from East and Central Europe; kot izbranka zaključnega kroga bo v naslednjih dneh v Londonu in Manc-hestru brala svojo poezijo. 4 t GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 1. junija 2004 Papež povabljen Slovenijo Pretekli teden ga je v Slovenijo povabil predsednik vlade Anton Rop, ki je v Vatikanu izročil ratifikacijsko listino o začetku veljavnosti "Vatikanskega sporazuma". Ljubyana - Sporazum, ki je nastajal več let in je njegovo skladnost s slovensko ustavo preverjalo tudi ustavno sodišče, ureja pravna vprašanja odnosov med Slovenijo in Svetim sedežem ter daje možnost sklepanja novih sporazumov. Papež Janez Pavel II. je ob tem dejal, da so bili ti odnosi že doslej dobri. Listini o ratifikaciji sporazuma sta izmenjala predsednik slovenske vlade Anton Rop in vatikanski državni tajnik kardinal Angelo Sodano, ki je od začetka sodeloval pri nastajanju sporazuma. Predsednik vlade Anton Rop je papeža Janeza Pavla 11. povabil na obisk v Slovenijo. Papež, ki je bil v Sloveniji že dvakrat in ima na oba obiska prijetne spomine, je vabilo sprejel in obljubil obisk. Če bo le zmogel. Kot so poročali iz Vatikana, se predsednik slovenske vlade Anton Rop o imenovanju novega ljubljanskega nadškofa ni pogovarjal, saj je to notranja zadeva cerkve. V prvem členu sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem je zapisano, da "Republika Slovenija in Sveti sedež potrjujeta načelo, da sta država in katoliška cerkev, vsaka v svoji ureditvi, neodvisni in samostojni, in se zavezujeta k polnemu spoštovanju tega načela v svojih Romarski shod v Davči Davča - Zadnja majska nedelja je privabila v župnijo Davča številne romaije in obiskovalce, ki so skupaj z domačini praznovali zavetnico njihove župnijske cerkve Marijo Presvetega srca Jezusovega. Slovesnost seje začela že dopoldne s sveto mašo, ki jo je vodil msgn. Franc Dular, župnik iz Železnikov. Praznovanje v Davči je bilo namenjeno tudi spominu na pokojnega duhovnika in pesnika nabožne lirike Filipa Terčelja ter njegovega prijatelja, duhovnika Franca 15. uri zaključna ŠmarniČna slovesnost, ki jo je vodil domači župnik Ivo Kožuh s somaševa-njem patra frančiškana Filipa Rupnika, rojaka iz Oselice v Poljanski dolini. Pater Rupnikje bližnji sorodnik Cendovih iz Davče in že šest let deluje v Slovenskem centru v Avstraliji. Praznovanje so sklenili še s kulturnim programom v dvorani davške osnovne šole, kjer je nastopila domača vokalna skupina "Porezen" pod vodstvom pevo-vodje Franca Peternelja, KUD s Domača vokalna skupina Porezen Krašnjo, ki sta umrla v DavČi mučeniške smrti 7. januarja 1946. Oba mučenca sta našla svoj večni mir na davškem pokopališču. S programom so nadaljevali popoldne, ko je bila ob Sovodnja je uprizorilo komedijo "Tolmun in kamen". Drago Ku-ralt pa je ob zaključku prikazal še zanimive diapozitive o dnevih teric v Davči. Anton Sedej Papež med prvim obiskom v Sloveniji. - Foto: Tina Doki medsebojnih odnosih in k sodelovanju pri napredku človekove osebe in skupnega dobrega. Katoliška cerkev v Sloveniji deluje svobodno po kanonskem pravu, v skladu s pravnim redom Republike Slovenije." Pri razumevanju in izvajanju sporazuma je pomembno tudi tolmačenje ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da sporazum ni v neskladju z ustavo in z načelom ločenosti države in verskih skupnosti, vendar ima na tako imenovanih mejnih področjih pravo države Slovenije prednost pred kanonskim pravom. Cerkev in država pa morata na takih področjih doseči sodelovanje. Prva pogajanja med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem so se začela julija leta 1999 in so bila končana novembra leta 2001. Potem je sporazum obravnavalo ustavno sodišče, ki je svoje mnenje objavilo 25. novembra leta 2003. Jože Košnjek Čast dr. Valentinu Meršolu v Šentvid - Preživeli zaporniki iz begunskega taborišča na Vetrinj-skem polju pri Celovcu bodo v soboto, 5. junija, ob 17, uri v atriju Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano odkrili doprsni kip dr. Valentina Meršola, rešitelja več tisoč Slovencev. Dr. Valentin Meršol se je rodil 22. februarja leta 1894 v Radovljici. Leta 1906 je bil sprejet na Škofijsko gimnazijo, na kateri je kot odličen dijak maturiral leta 1913 in se vpisal na medicinsko fakulteto v Gradcu. Vojna, v kateri je bil leta 1916 ujet na ruski fronti, je prekinila študij, ki gaje končal leta 1923 v Pragi. Šolal seje tudi v Ameriki in v Ljubljani postal primarij bakteriološkega oddelka za nalezljive bolezni in predsednik zdravniškega društva in zbornice. Maja leta 1945 je z družino bežal na Koroško in postal vodja civilnega taborišča na Vetrinjskem polju. Zaradi zdravniškega slovesa in odličnega znanja angleščine je uspel preprečiti nadaljnje vračanje beguncev v Jugoslavijo ter tako rešil pred smrtjo 7000 Slovencev. Leta 1949 je odšel v Združene države Amerike, kjer je leta 1981 v Cleve-landu umrl. Jože Koši\jek Prazniki in godovi Birmanci in botri Binkoštni čas je tudi čas birme, ki birmance, po novem ne pred sedmim letom verouka, tesneje poveže s Cerkvijo. 9 Birma ima kot obred že dolgo zgodovino. Po cerkvenem nauku nastane po birmi med bir-mancem in botrom "duhovno sorodstvo", zadnja leta pa gmotna plat obdarovanja prevladuje nad duhovno. V sklepni dokument Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem, ki je bil leta 2002, so zato zapisali: Potrebno je opozoriti na negativne vplive, ki jih pri birmancih povzročijo neprimerna darila. Le-ta jih namreč lahko usmerijo stran od pravega razumevanja zakramenta in celotno prizadevanje v pripravi postavijo pod vprašaj. Nedelja po binkoštih 6. junija bo nedela sv. Trojice, ki ponazarja versko resnico o Bogu Očetu, Bogu Sinu in Bogu Svetem Duhu. K Sveti Trojici so se ljudje nekdaj zatekali v primerih naravnih nesreč, zato so njej posvečene številne cerkve na Slovenskem. V nedeljo, 6. junija, bosta praznovala tudi škofa Norbert in Berntrand Oglejski. Danes, 1. junija, praznujeta mučenec in filozof Justin, ki je kot izobraženec branil kristjane in njihov nauk ter zaradi tega umrl nasilne smrti, in opat Ka-prazy. Jutri, 2. junija, bo praznik mučencev Marcelina in Petra ter škofa in mučenca Erazma. Za duhovnika Marcelina in Petra pravijo, da sta bila žrtvi zadnjega velikega prega- njanja kristjanov pod cesarjem Dioklecijanom leta 303 in sta tudi v ječi spreobrnila nekaj poganov. Njuno ravnanje je občudoval celo krvnik, ki se je dal kasneje krstiti. V četrtek, 3. junija, so bo Cerkev spominjala Karla Lwanga in drugih ugandskih mučencev, kraljice Klotilde in device Olive. V petek, 4. junija, bodo praz-novah škof in mučenec Kvirin iz Sisc^e, mučenka Krista, duhovnik in mučenec Peter-Ve-ronski in redovni ustanovitelj Frančišek Caracciolo. Frančišek, rojen v Italiji, je ozdravel po hudi bolezni in postal duhovnik. Spreobračal je kaznjence in na smrt obsojene in ustanovil bratovščino, kije skrbela za jetnike in sužnje na galejah. Usta- 4 novil je "red manjših bratov", ki je deloval v pristaniščih, v bolnišnicah, hiralnicah in ječah. V soboto, 5. junija, bo praznik škofa in mučenca Bonifacija, ki je kot Anglež misijonarij v današnji Nemčiji. Umrl je nasilne smrti leta 753. Pokopan je v Fuldi, kjer je sedež nemške škofovske konference. V soboto, ki bo "kvatrna sobota", bo tudi praznik mučencev Svetka ali Svetopolka in Igorja. V ponedeljek, 7. maja, bo praznik cisterjanskega opata Roberta (1100 - 1159), ki je bil prvi opat tega reda v Angliji. J. K. Zanimivo pri kamniških frančiškanih Kamnik - V petek, 4. junija, ob 19.30 bodo v frančiškanskem samostanu, ki ima tudi bogato knjižnico, odprli razstavo Pridigarji v frančiškanski knjižnici v Kamniku.- baročna homiletika v pisnih virih, nato pa bo predavanje zgodovinarja dr. Staneta Grande z naslovom Sodobne dileme slovenskega kristjana. Razstava bo obsegala predvsem pridige iz 17. stoletja, ko je bil čas protireformacije in katoliške obnove. Pridiga je imela pri tem najpomembnejše mesto. Razstavo sta pripravili Marta Gorjup in Andreja Eržen. J. K. Sporočilo srednjeevropskega shoda Krai\j - V nedeljo, na binkoštno nedeljo, so pri mašah v Avstriji, Bosni in Hercegovini, Češki, Hrvaški, Madžarski, Poljski, Slovaški in Sloveniji prebrali skupno pastirsko pismo srednjeevropskega katoliškega shoda in romanja narodov v Mariazell (Marijino Celje) v Avstriji. V imenu slovenske škofovske konference ga je podpisal njen predsednik, mariborski škof dr. Franc Kramberger. V pismu škofje poudarjajo, daje Kristus upanje Evrope, in pozivajo vernike, naj pokažejo ljudem Kristusa, naj se učijo moliti in naj učijo moliti druge, naj spodbujajo poznavanje vere in ohranjajo kulturo nedelje kot Gospodovega dne. Kristjani morajo varovati in razvijati življenje ter pospeševati solidarnost v Evropi in svetu. Jože Koši\jek TISOČ LET BLEDA Blejski zbornik 2004 (odlomki) XV. del Miroslav Kapus Blejski gozdovi Vrste gozdov Najbolj razširjena gozdna združba je gozd jelke in bukve (Abieti Fagetum prealpino dinaricum), za katerega je značilno sušenje jelke in njeno zaradi divjadi ogroženo naravno pomlajevanje. Sledi alpski bukov gozd (Anemone Fagetum). Zanj je značilno, da je smreka sicer redno navzoča, pri degradacijskih oblikah pa lahko popolnoma prevlada. Smrekov gozd z golim lepenom (Adenosty-lo glabrae Piceetum) in subalpski smrekov gozd (Piceetum subalpinum) poraščata obsežne površine na Pokljuki. To so gospodarsko zelo donosni sestoji, ki dajejo les dobre kakovosti, tudi reso-nančno smrekovino. Proizvodne dobe v teh gozdovih so dolge, tudi do 170 let. Po površini sledijo acidofilna bukovja (predvsem Luzulo Fagetum), ki jih najdemo v štirih prostorsko ločenih predelih: Hom-Bošt, Perniki, Zaplat in Slamniki. Predgorski bukov gozd (Hacquetio Fagetum) zajema gozdove na vznožjih Mežakle, Jelovice in Pokljuke ter na vzpetinah blejske nižine. Dobro polovico gozdov zavzemajo bukovja, slabo tretjino jelova bukovja in desetino smrekovja. Preostala gozdna rastišča logov (vrbovja in jelšev-ja) dobrav in gabrovij, rastišča toploljubnih listavcev, borovij, jelovij zavzemajo skupaj le nekaj odstotkov gozdnih površin. Površina gozdov Površina gozdov tako kol povsod v Sloveniji tudi v občini Bled narašča in znaša 13.691 hektarjev oz. 73 odstotkov površine občine. Ta delež bo v prihodnje nekaj časa še zmerno naraščal. Proces zaraščanja opuščenih kmetijskih površin se nadaljuje. Gozdovi se krčijo predvsem zaradi gradnje energetske in prometne infrastrukture ter urbanizacije. Od tega je 7.624 hektarjev (57 odstotkov) Ob 1000-letnici Bleda je občina Bled izdala Blejski zbornik 2004. Kupite ga lahko na Turističnem društvu Bled, Turizem Bled - Festivalna dvorana in na občini Bled. Cena je 7.500 SIT gozdov v Triglavskem narodnem parku, 215 ha (2 odstotka) pa v zelenem pasu Bleda. 22 odstotkov gozdov so večnamenski gozdovi, 58 odstotkov je gozdov posebnega namena z možnimi ukrepi, kamor spadajo vsi gozdovi znotraj TNP in v zelenem pasu Bledu, 20 odstotkov je varovalnih gozdov z gozdnim rezervatom (11 hektarjev). Lastniška in posestna struktura gozdov Pred začetkom procesa vračanja nacionaliziranih gozdov leta 1991 je bilo 41 odstotkov gozdov zasebnih in 59 odstotkov javnih (državni, občinski, druge pravne osebe). Delež državnih gozdov je predvsem odvisen od denacionalizacije državne veleposesti, gozdnih kompleksov Pokljuke, Mežakle, Radovne, BoŠta. Ko bodo ti vrnjeni ljubljanski nadškofiji, bo v državni lasti manj kot 5 odstotkov vseh gozdov v občini. S tem se bo spremenila ena od posebnosti teritorija občine Bled, to so značilni javni gozdni kompleksi, ki obsegajo polovico vseh gozdov v občini. Ti so s krajšo prekinitvijo od let 1939 do 1941, ko so bili v lasti ljubljanske škofije in potem do leta 1945 pod nemško okupacijsko upravo, v državni lasti že več kot sto let, od leta 1895. Vsi ti gozdovi so v Triglavskem narodnem parku. V drobnoposestnih zasebnih gozdovih se gozdna posest drobi še naprej, dobili pa smo tudi nekaj večjih zasebnih posesti (Perniki). Vseh lastnikov je trenutno 2.042. Velikost povprečne zasebne gozdne posesti je 2,79 hektarja, povprečne parcela pa 1,37 hektarja. Nekdanje občinske gozdove zdaj upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Interes države kot tudi lokalne skupnosti bi moral biti, da postopno odkupi gozdove s poudarjenimi splošno koristnimi funkcijami (Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom - Triglavski narodni park, zeleni pas Bleda itd.). (JIAVM POKROM I KIJ Gorenjska^ Banka iinttka pihduhom d 8 4 i 9 i I»"- Torek, 1. junija 2004 GORENJSKI UPOKOJENEC / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STIRAN Upokojenci, ki so se vključili v univerzo za tretje življenjsko obdobje, dobivajo v "šoli" tudi domače naloge, a jih učitelji ne oštevajo, če jih pozabijo ali jih ne naredijo Kraixj - Za izobraževanje ni nikoli prepozno, tudi v upokojenskih letih ne. V Sloveniji je 25 društev upokojencev z univerzo za tretje iiv^eiysko obdobje in v i\jihove programe je vključenih več kot 2.400 upokojencev. V kranjskem društvu deluje kot sekcija od lanskega septembra dalje, v i^jene izobraževalne oz. ustvarjalne skupine pa je včlanjenih 139 upokojencev. Kot je povedala vodja sekcije Lojzka Bašar, je bila univerza za tretje življenjsko obdobje organizacijsko pod okriljem Območnega združenja Rdečega križa Kranj, od lanskega septembra dalje pa deluje kot sekcija v okviru kranjskega društva upokojencev. V enajst izobraževalnih oz. ustvarjalnih skupin je vključenih 139 upokojencev, ki se učijo angleščino in nemščino, spoznavajo zgodovino, umetnostno zgodovino in etnologijo in se ukvarjajo z likovnim ustvarjanjem. "Sola" traja osem mesecev, od začetka oktobra do konca maja, in tako kot nobena šola ni brezplačna, upokojenci plačajo za predavatelje in druge stroške 20 tisoč tolarjev. Na ta način zberejo 60 odstotkov potrebnega denarja, precej jim prispeva tudi Mestna samiČnemu učenju. Nekatere skupine na začetnih minutah tečaja angleškega jezika tudi pojejo, da lažje "začutijo" melo-dičnost jezika. In kaj delajo v ostalih skupinah? Upokojenci, ki se navdušujejo nad zgodovino in etnologijo, spoznavajo slovensko in tudi evropsko zgodovino. Letos bodo osvetliU dogodke pri nas in v Evropi v 16. stoletju oz. v času vladanja avstrijskega cesarja Karla V., spoznali bodo slovenske velikane humanizma in reformacije in izobraževanje popestrili z ogledi razstav, terenskim delom in udeležbo na etnoloških predavanjih. V skupini, ki se ukvarja z umetnostno zgodovino, se že drugo leto seznanjajo s podobo družbe, kulture in umetnosti srednjega veka. Tema letošnjih predavanj je romanska in got- Ko smo prejšnji teden obiskali upokojensko univerzo, smo zmotili skupino na nadaljevalnem tečaju nemščine. Veronika Kastelic iz Kranja, ki je pred upokojitvijo delala v komerciali kranjskega Tekstihndusa, upokojena pa je dvanajst let, se je nemščino učila v šoli, a jo je potem veliko pozabila. Kot je povedala, se je za tečaj odločila zato, da bi obnovila znanje in da bo tudi lažje napisala pismo nemško govorečim prijateljem. Enako pomembno kot učenje se ji zdi tudi druženje. Jože Opara iz Kranja se je upokojil pred štirimi leti, nazadnje je delal v Planiki, kot upokojenec pa se je prvič v življenju odločil tudi za jezikovni tečaj. "Zato, da "kraužam" in imam možgane boljši občutek, če Avstrijo," je dejal. grem v Na nadaljevalnem tečaju nemščine: profesorica Alenka Krišelj in njeni učenci. Cveto. Zaplotnik, foto: Tina Doki o - . . Lojzka Bašar Veronika Kastelic Jože Opara občina Kranj. Največ zanimanja je za učenje jezikov, v petih skupinah začetnega in nadaljevalnega tečaja angleščine je 54 slušateljev, v dveh skupinah nadaljevalnega tečaja nemščine pa 27. Tečaji jezikov so prilagojeni izhodiščnemu znanju slušateljev, poudarek dajejo izgo-varjavi ter skupinskemu in po- ska umetnost ter arhitektura v Evropi in pri nas, načrtujejo pa tudi pet ekskurzij in pet ogledov razstav. Poleg risarskega krožka je letos prvič tudi kiparski. V risarskem so se lani učili osnov risanja, letos s tem nadaljujejo, po programu pa bodo kmalu začeli ustvarjati grafike in akvarele. V kiparskem krož- ku spoznavajo lastnosti in uporabnost gline kot osnovnega materiala za oblikovanje želenega predmeta. "V univerzo za tretje življenjsko obdobje se vključujejo predvsem izobraženi ljudje, ki tudi po upokojitvi želijo izpopolnjevati znanje, ustvarjati, se družiti z drugimi ... Starost pri tem ni pomembna, v skupini umetnostne zgodovine je, na primer, tudi zakonski par, ki je starejši od osemdeset let. Tö tudi ni klasično izobraževanje, ampak vsak dela po svoji volji. Upokojenci dobijo domače naloge, vendar ni nujno, da jih naredijo. Konec leta proslavijo s skupnim izletom ali kosilom," je dejala Lojzka Bašar in poudarila, da si kljub prostorskim in finančnim « omejitvam želijo to dejavnost še razširiti. Jeseni bi radi ponudili upokojencem tudi tečaje o uporabi računalnika in interneta ter učenje francoskega, italijanskega in španskega jezika. Izračunajo jim plačilno sposobnost Pomoč starostnikom na domu se je zadnja leta precej uveljavila, nekaterim pa se ta možnost še vedno zdi predraga. Kranj - Koliko v resnici plačajo uporabniki, smo se pozanimali pri Centru za socialno delo Škofja Loka, kjer letos ura pomoči na domu stane 1300 tolarjev. Po standardih in normativih bi bili lahko ljudje deležni največ štiriume pomoči vsak dan, torej 80 ur na mesec (če bi jih bilo več, star človek že potrebuje namestitev v dom). Če bi tudi znesek 1300 tolarjev na uro morah plačati v celoti, bi jih mesečno ta storitev stala 109 tisočakov, kar je ob skromnih pokojninskih prejemkih res drago. Tako pa obstaja možnost delne (ali popolne) oprostitve plačila, ki jo uporabnik uveljavlja s posebno vlogo za oprostitev pri plačilu socialno- •3 Jabolka? Zame so predraga ... V Sloveniji 240 tisoč upokojencev prejema manj kot 100 tisoč pokojnine. Vera z Jesenic ima komaj 85 tisoč tolarjev pokojnine: "Nakup čevljev je zame kot nakup sedežne garniture ..." Nimamo pregleda ne nad številom novih upokojencev in še manj nad njihovimi prejemki," je dejal predsednik jeseniškega upokojenskega društva Srečko Krč, ko smo ga zaprosili za pogovor z upokojenci z najnižjimi pokojninami. Zaradi zakona o varovanju osebnih podatkov društva novih upokojencev ne poznajo in jih zato ne morejo niti povabiti v društvo. Kaj šele, da bi imeli podatke o višini pokojnin! A upokojenk in upokojencev z majhnimi prejemki ne v Sloveniji in ne na Jesenicah ni malo. Ve se, da kar 240 tisoč slovenskih upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 100 tisoč tolarjev. Kako sploh živijo? S pomočjo Srečka Krča smo iskali upokojenko, v prepričanju, da ženske s skromnimi dohodki v mestnem okolju živijo veliko težje. Moški, predvsem mlajši, si že najdejo kakšno honorarno delo, ženske, ki živijo v mestu, so pa ob hudi konkurenci mlajših nezaposlenih kvečjemu lahko le na črno varuške ali čistilke. Vera Z. z Jesenic - prave identitete tako kol večina drugih upokojencev z nizkimi pokojninami noče izdali - je bila leta 1997 skupaj s sodelavkami Slovcnijaturista poslana na čakanje, leta 2000 se je predčasno upokojila. Zaradi hudih kriz v podjetju so imeli zadnja leta le 70-odstotnc plače, na Zpizu so ji odmerili pokojnino v višini 66 tisoč tolarjev - pet odstotkov manj zaradi predčasnega odhoda v pokoju. Kljub temu da kot zaposlena v administraciji nikoli ni prejemala visoke plače, je bila pri pokojninski odmeri šokirana, saj so sodelavke ven- darle prejele kar nekaj tisočakov več. Še danes ne verjame, da ni bila oškodovana ... Zdaj ima 85 tisoč pokojnine. Za nekaj ur tedensko in za plačilo malo več kot deset tisoč tolarjev na mesec honorarno ureja dokumentacijo. Tam smo jo našli in vprašali, kako živi? Na naŠe veliko začudenje je kar žarela od zadovoljstva: "Vi sploh ne veste, kaj se je meni prikazalo, ko sem dobila ta honorarni posel, ki je sicer res le enkrat tedensko, a JE! Deset tisoč tolarjev je zame ogromen denar!" Vera ima hčerko, ki si je prav zdaj našla posel v Ljubljani. Tam je najela sobo, za katero plačuje 200 evrov, kar pa je skoraj enako, kot bi stala mesečna vozovnica Jesenice - Ljubljana - nekaj nad 40 tisoč tolarjev. Vera je za opremo sobe in za premostitev plačila stroškov do hčerine prve plače morala vzeti posojilo v višini 200 tisoč. Pri 85 tisoč pokojnine? "Morala sem, kaj hočem," pravi skoraj 'opravičujoče. "A sem tako vesela, daje hči našla službo! Saj bo morala kar varčevati: 200 evrov bo soba, brez ogrevanja, hrana. Zaslužila pa bo nekaj nad sto tisoč..." In kakšni so Verini donlači mesečni stroški? "Okoli 40 tisoč tolarjev dam za zavarovanje, elektriko, komunalo, TV ... Naj bom še brez TV? Ne, to pa res ne morem biti," pravi tiho. "Kupiti si ne morem nič. Kakšna obleka, kakšni čevlji ! Čevlje nosim toliko časa, dokler nimajo lukenj. Če grem po nove čevlje za par jurjev, je to zame lak nakup, kot bi kupovala sedežno garnituro. Drugače pa: ni nobenega kina, ni.gledališča, ni nobenega izleta. Nič. S prijateljico se ob nedeljah malo sprehajava in to je vse. Hrana? Za povrh vsega imam dieto, jedla naj bi čimveč sadja in zelenjave. A vi sploh veste, kako draga so pozimi jabolka? Neznosno. Ko pozimi sežem po jabolku, se počutim tako. kol bi bila nečesa kriva ... Kot dajem nekaj, kar je zame prepovedano. Prepovedano zato, ker je predrago..." Darinka Sedej varstvene storitve. Docela so plačila oproščeni tisti z nizkimi prejemki, ki ne dosegajo meje socialne varnosti (denimo prejemniki kmečke ali državne pokojnine), tisti z nadomestilom za inva-hdnost (odrasli duševno in telesno prizadeti) ter prejemniki denarnih socialnih pomoči. Dru-^gim pa višino oprostitve izračunajo po posebni metodologiji, ki je videti precej zapletena. Minka Demšar, socialna delavka, in Darija Berčič, koordinatorica v pomoči na domu s CSD SkoQa Loka, sta nam to pojasnili na primeru. Merili za izračun sta izračunana meja socialne varnosti, pa tudi stroški storitve v enem mesecu (tisti z več urami je večkrat deležen oprostitve, oni z manj najpogosteje plačajo v celoti), upošteva pa se še nekaj dejavnikov, denimo premoženjsko stanje, prejemanje dodatka za pomoč in postrežbo, otroci ali drugi zavezanci, ki lahko pomagajo pri plačilu, vendar jih tokrat zaradi preprostosti zanemarimo. Imamo denimo samsko gospo s sto tisoč tolaiji pokojnine na mesec. Zanjo po dveh poteh izračunajo mejo socialne varnosti: po prvem seštejejo minimalni dohodek gospe, ki je 45.524 tolarjev, in 30 odstotkov njenega ugotovljenega dohodka, ki je 30.000 tolarjev, skupno torej 75.524. Po drugem pa gre izračun meje z 1,5 minimalnega dohodka, kar znaša 68.286 tolarjev. Ker je osnovni izračun višji, se kot meja socialne varnosti upošteva znesek 75.524 tolaijev. Razlika med njeno pokojnino in tem dohodkom znaša 24.478 tolaijev, kar pomeni njeno plačilno sposobnost. In tohko bo tudi plačala za storitev pomoči na domu, razliko do prej omenjene cene pa občina. Podoben izračun obstaja tudi za primer zakoncev, kjer se pri plačilni sposobnosti upoštevata oba dohodka. Takšne oprostitve so torej deležni tisti, ki pogosteje potrebujejo pomoč. Ce jo nekdo potrebuje le enkrat na teden in stane 5200 tolaijev, bo plačal v celoti. V škofjeloškem okrožju je takih precej, med okoh 60 uporabniki v vsem letu pa so imeli tudi dve starostnici, ki sta bili plačila oproščeni v celoti. Danica Zavrl Zlebir Gorenjski upokojenec Priloga Gorenjskega glasa za sedanje in bodoče upokojence. Sredi maja smo na 79. Glasovi preji na Šmarjetni gori nad Kranjem gostili Vinka Gobca, predsednika Zveze društev upokojencev Slovenije in zapis o tem že objavili na rednih straneh časopisa. Iz Zveze društev upokojencev občin Radovljica, Bled, Bohinj, ki združuje trinajst društev, smo prejeli pismo s prijazno vsebino. Pravijo, daje Gorenjski glas že doslej pogosto pisal o upokojenski problematiki, še posebej pa podpirajo odločitev, da enkrat na mesec o tem pripravi posebno prilogo. Iz društev nas pridno zasipavajo z obvestili o izletih, pohodih, tekmovanjih, razstavah in o drugem dogajanju, dobili pa smo tudi zanimiv namig, naj "zrihtamo" vreme, da upokojencev med kolesarjenjem ne bo zeblo v roke. Marsikaj zmoremo, tega pa ne. Žal! Vreme je maja dejansko oviralo upokojensko dejavnost in le upamo lahko, da bo junija vendarle bolj toplo. Upokojenci so z majskim izplačilom pokojnin prejeli tudi dodatek za rekreacijo, a kot smo slišali, ga vsi ne bodo mogli porabiti za rekreacijo, ampak ga bodo zaradi (pre)nizkih prejemkov namenili za življenjsko nujne stvari. 24. junija bo v Slovenj Gradcu srečanje slovenskih upokojencev, na katerem bodo, sodeč po društvenih vabilih, dobro zastopani tudi Gorenjci. Pa še to: naslednja priloga Gorenjskega upokojenca bo izšla v torek, 6. julija, še naprej pa velja naše povabilo k sodelovanju. Cveto Zaplotnik •» GORENJSKI GLAS • 8. STRAN GORENJSKI UPOKOJENEC / tnfo@g-glas.si Torek, 1. junija 2004 "Sedanje generacije zaposlenih so dobile jasno sporočilo: ne računajte preveč na državo, oblikujte si že danes svoje prihranke, ki vam bodo omogočili spodobno življenje ob upokojitvi," pravi mag. Helena Bešter, namestnica predsednika uprave Kapitalske družbe, in dodaja: "Kakšne bodo pokojnine v prihodnje, je zelo težko, nehvaležno in tudi nemogoče napovedovati. Najslabše bo takrat, ko bo v celoti upokojena t.i. baby boom generacija:" Pokojninska reforma oz- novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je kot pomembno novost prinesel prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Od uveljavitve zakona bodo kmalu minila štiri leta in poL Kakšne so dosedanje izkušnje s tovrstnim zavarovanjem v Sloveniji? "Slovenija je v štirih letih od sprejetja predpisov naredila velike korake na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja. Po neuradnih podatkih je bilo v sredini letošnjega aprila vključenih 212.355 zavarovancev. Njihova dodatna "pokojninska zavarovanja so sklenjena pri enajstih izvajalcih: štirih pokojninskih družbah, petih vzajemnih skladih in dveh zavarovalnicah. Z vključitvijo javnih uslužbencev aprila letos je skupno število zavarovancev naraslo na 366.751, kar pomeni 45,38-odstotka od 808.162, ki so vključeni v državno (obvezno) pokojninsko zavarovanje pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pokojninski prihranki so aprila letos znašali že 53,7 milijarde tolarjev. Če k temu prištejemo še premije, ki so bile konec letošnjega aprila vplačane za javne uslužbence, znašajo sredstva za pokojnine že več kot 62 milijard tolarjev. Kljub tako obetavnim količinskim podatkom o razvoju dodatnega pokojninskega zavarovanja v zadnjih štirih letih ^a se sooČa tudi s številnimi izzivi, ki terjajo hitre in učinkovite rešitve." Ste v štirih letih pričakovali boljši odziv pri vključevanju v prostovoljno pokojninsko zavarovanje ? "S slabo polovico zaposlenih, ki so vključeni v prostovoljne dodatne pokojninske načrte, je Slovenija na dobri poti, da se vključi med države z razvitim sistemom t.i. drugega stebra. Po mojem mnenju je odziv po dobrih štirih letih veČ kot dober. Vedeti moramo, da celo v državah z neprimerno daljšo tradicijo niso vključeni v dodatne pokojninske načrte vsi zaposleni. Je pa res, da bi si morali prizadevati, da postane dodatno pokojninsko zavarovanje dostopno vsem, sicer bodo čez desetletja nastale med upokojenci glede prihodkov zelo velike in nesprejemljive razlike." V prostovoljno zavarovanje se je možno vključiti kot posameznik ali preko delodajalca. Kdo se, glede na vaše izkušnje v Kapitalski druzbiy predvsem odloča za individualno zavarovanje? Kako naj se dodatno pokojninsko zavarujejo delavci z ni^imi prejemki, ki bi pokojnino morda celo bolj potrebovali kot tisti z višjimi dohodki? "Po podatkih izvajalcev je v individualne pokojninske načrte vključenih le 23.738 zavarovancev, kar je 11,18 odstotka vseh zavarovancev, z upoštevanjem državnih uslužbencev pa je delež "individualcev" le 6,47-odstotni. V Kapitalski družbi je delež individualnih zavarovanj še nižji in znaša samo 2,5 od- stotka. Če se v Sloveniji delodajalci ne bi odločili za vstop v kolektivne pokojninske načrte, ne bi zajeli niti treh odstotkov zaposlenih. Tako nizki deleži so razumljivi, kajti vsi zavarovanci lahko tudi v okviru kolektivnega pokojninskega načrta Še dodatno vplačujejo svojo premijo. Večina zavarovancev ima premijo kombinirano: del jo plačuje delodajalec, del pa posameznik sam iz svoje neto plače in pri tem izkoristi še davčne olajšave. Dodatni razlog za nizko število individualnih zavarovancev je tudi v tem, da so praviloma stroški v kolektivnih pokojninskih načrtih zaradi večjega števila zavarovancev bistveno nižji kot v individualnih in da je v okviru kolektivnih načrtov privlačna možnost davčnih olajšav za podjetja. Obstaja pa pomembna skupina individualnih zavarovancev, za katere je individualno zavarovanje, na žalost, edina možnost. To so samostojni podjetniki in pretežni lastniki, ki jim zakon onemogoča vključitev v kolektivne pokojninske načrte. Taka ureditev je do samostojnih podjetnikov in pretežnih lastnikov laiviČna in jih postavlja v neenakopraven položaj. Na ustavnem sodišču je že precej časa pobuda za presojo ustavnosti take ureditve, vendar zaenkrat še ni prišlo do odločitve. V Kapitalski družbi smo se potrudili in tej skupini zavarovancev ponudili nižje stroške od tistih, ki sicer veljajo v individualnem Glasova čitalnica ^ Naročilnica 1/. /birke knjižnih i/daj Gorenjskega glasa vam priporočamo v branje ... Usode / Milena Miklavčič (.V< 'Wsakihinje ži vljcujskc ziioJhc Vpet v pomlad sedemdesetih let / Cene Matičič Knjiiia o fyrvi \J own ski pom} ad i sMDN Nedolžnost in sila / Mira Delavec Življi-nji' in tlelo Josipine l 'rlxmric - Tnrno^nijskc, pnr slovenske pisateljice, pesnice in skinJatelJice J Usode J Vpet v pomlad sedemdesetih let cena za nafočnike naročenih cena Gorenjskega glasa izvodov 990 SIT 990 SIT i 2.500 SIT 2.000 SIT -i J Nedolžnost in sila 2.500 SIT 2.000 SIT Pri naročilu vseh 3 knjig vam nudimo 20 % popusta - na redne cene in na znižane cene za naročnike Gorenjskega glasa. ime in priimek 2 ulica, hišna Številka KI i S O 0 1 I s pt)?tna številka in kraj Naročnik Gorenjskega plasa J NE J DA naročniška številka ODV je vključen. Poštnina ni vključena v cene. Naročilnico pošljite na naslov Gorenjski glas. d.o.o., Kranj, Zoisova 1, 4000 Kranj. Knjigo lahko naročite tudi po telefonu: 04/201-42-41. Naročene knjige vam bomo poslali po pošti, lahko pa jih prevzamete tudi na sedežu podjetja, na Zoisovi 1 v Kranju. Mag. Helena Bešter, po rodu iz Zgornje Besnice, živi pa v Tržiču, je sodelovala pri Beli knjigi reforme pokojninskega sistema in kasneje pri pripravi sedanjega pokojninskega zakona. Napisala je knjigo Pokojninski sistemi, v svetu in pri nas in več strokovnih člankov o pokojninskih skladih In zavarovalnicah. pokojninskem načrtu, torej enake, kot so dogovorjeni za njihove zaposlene v kolektivnem pokojninskem načrtu. Na ta način smo vsaj malo ublažili učinke te čudne določbe, ki nima primerjave v drugih državah. Kar zadeva tiste z nižjimi dohodki, njihova vključitev ni problematična, če so zaposleni v kolikor toliko dobrih podjetjih, saj mora delodajalec, ki se odloči za kolektivni pokojninski načrt, ponuditi to možnost vsem zaposlenim ne glede na plačo in položaj. Zlasti mlajši, ki imajo do pokojnine še 20 let ali več, lahko tudi z nizkimi premijami privarčujejo v tem času kar lepa sredstva. Prav gotovo bi morali v Sloveniji na ravni države zagotoviti, da bi bila možnost do-datnega pokojninskega zavarovanja dana vsem. V nasprotnem primeru bomo čez desetletja priče velikemu razslojevanju upokojencev." Kaj pa podjetja? Ki so se že odloČila vključiti v kolektivno zavarovanje: le večja, dobro stoječa? Kaj je razlog za manjše zanimanje v manjših podje^ih? "Velika veČina večjih, uspešnih podjetij se je že odločila za vključitev zaposlenih v kolektivne pokojninske načrte, pri srednjih in manjših podjetjih pa je še veliko dela. Tržni niši manjših, mladih podjetij smo morda izvajalci doslej posvetili premalo pozornosti ali pa smo bili premalo prepričljivi. Prav gotovo pa je eden od razlogov tudi prej opisana zakonska določba, ki lastnikom podjetij (in v manjših podjetjih so direktorji največkrat tudi lastniki) onemogoča vključitev v kolektivne pokojninske načrte. Tam, kjer se ne more vključiti direktor, največkrat ni interesa za vključitev zaposlenih. Država bi z odpravo te neživljenjske določbe prav gotovo pospešila vključevanje manjših podjetij v dodatno pokojninsko zavarovanje." V prihodnje bodo pokojnine iz obveznega zavarovanja nižje od sedanjih, ob tem pa se je doslej v prostovoljno zavarovanje, ki še ne pomeni nadstandarda, vključila manj kot polovica zaposlenih. Ali to pomeni, da bodo prihodnje generacije upokojencev bolj skromno preživljale starost kot sedanje? "Zagotavljanje primernih pokojninskih prejemkov je temeljni vidik socialne zaščite v Evropski uniji, res pa je, da napovedi nikjer v kontinentalni Evropi niso dobre. Skoraj stoletje stara medgeneracijska pogodba, ki temelji na sprotnem financiranju pokojnin, je vse manj trdna in grozi, da se bo spremenila v medgeneracijski konflikt. Staranje prebivalstva, malo rojstev in nezaposlenost so porušili razmerje med zaposlenimi, ki z davki in prispevki financirajo pokojnine, in upokojenci, ki te pokojnine uživajo. Kljub temu je zelo težko, nehvaležno in tudi nemogoče napovedovati, kakšne bodo pokojnine v prihodnje. Prav gotovo so bistveno manj ogrožene pokojnine tistih, ki so relativno blizu upokojitve. Najslabše bo takrat, ko bo v celoti upokojena t.i. baby boom generacija. Strokovnjaki napovedujejo, da bo to med letoma 2020 in 2030. Za tiste, ki se bomo takrat upokojili, bo veljalo to, kar je že dolgo realnost v nekaterih razvitih državah, npr. tudi v ZDA: brez lastnih pokojninskih prihrankov bomo takratni upokojenci reveži in socialni podpirane i. Večina evropskih držav je v zadnjem desetletju izvedla bolj ali manj dosledne reforme pokojninskih sistemov, ki so pomenile zniževanje pravic v javnem, državnem pokojninskem sistemu in obenem uvedbo dodatnega pokojninskega zavarovanja. Sedanje generacije zaposlenih so dobile zelo jasno sporočilo: ne pričakujte takih pokojnin, kot jih prejemajo vaši starši ali stari starši. Ko boste vi upokojeni, bo za pokojnine ostalo le malo. Zato ne računajte preveč na državo, oblikujte si že danes svoje prihranke, ki vam bodo omogočali spodobno življenje po upokojitvi." So sedanje zakonske rešitve, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, dobre ali bi bilo treba kaj spremeniti? "Določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju o dodatnem pokojninskem zavarovanju je potrebno temeljito prečesati in poenotiti pravila delovanja pokojninskih družb, vzajemnih pokojninskih skladov in zavarovalnic, prav tako je tre-. ba poenotiti podzakonske akte, ki trenutno povzročajo nepri-merljivost pokojninskih produktov med posameznimi vrstami izvajalcev. Večjo varnost zavarovancev in manjšo možnost pri manipuliranju sedanjih in bodočih zavarovancev bi pomenilo tudi poenotenje zunanjega nadzora in pravil glede informiranja zavarovancev. V zvezi z zajamčeno donosnostjo je Čas za razmislek, ali jo sploh potrebujemo in koliko v resnici prispeva k večji varnosti zavarovancev in njihovih sredstev. Tudi delegacija Mednarodnega denarnega sklada, ki je nedavno ocenjevala stabilnost našega finančnega si- stema, je zavzela do zajamčene donosnosti zelo odklonilno sta- 1 • v v lisce. Veliko dela nas čaka pri implementaciji pokojninske (lORP) direktive in pri ustrezni regulaciji dodatnih pokojnin oziroma rent. Trenutno veljavni predpisi urejajo le obdobje varčevanja, obdobje izplačil pa je popolna siva lisa in neznanka." Kapitalska družba upravlja štiri pokojninske sklade, med drugim tudi odprti vzajemni pokojninski sklad, ki omogoča posamično in kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Koliko ima ta sklad zavarovancev, kako plemeniti zbrani denar, kako je z donosnostjo in varnostjo...? Kapitalski vzajemni pokojninski sklad - KVPS ima 26.157 zavarovancev, vrednost njegovih sredstev znaša 11,215 milijarde tolarjev. Sredstva sklada so naložena v obveznice in delnice. V strukturi naložb je največ, več kot 42 odstotkov državnih vrednostnih papirjev, obveznice bank in podjetij predstavljajo dobrih 31 odstotkov, v depozitih pri bankah je 18 odstotkov sredstev, v delnicah 4 odstotke, 3 odstotke pa predstavljajo investicijski kuponi. KVPS mora dosegati donos v višini 50 odstotkov obrestne mere na državne vrednostne papirje, kar je bilo aprila 0,41 odstotka. Dejansko dosežena donosnost je bila precej višja in je znašala na mesečni ravni 1 odstotek. V zadnjem letu je dejanska donosnost presegala zajamčeno za 5,03 odstotka in je znašala 11,32 od- v stotka. Ce bi bila dejanska donosnost nižja od zajamčene, bi Kapitalska družba morala v 15 dneh iz lastnih sredstev vplačati na račun sklada denarni znesek v višini razlike med zajamčeno in dejansko vrednostjo sklada. Jamstvo za sredstva v Kapitalskem vzajemnem pokojninskem skladu in v ostalih treh pokojninskih skladih, ki jih upravljamo, je visok kapital, s katerim razpolaga Kapitalska družba in znaša več kot 230 milijard tolarjev. Za kolikšne premije država priznava davčno olajšavo? Država priznava davčne olajšave v višini 24 odstotkov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki lahko letos znašajo največ 522.645 tolarjev." Kdaj p ridobi za varovanec pravico do dodatne starostne pokojnine, kaj se zgodi v primeru smrti? "Zakon določa, da lahko pridobimo dodatno starostno pokojnino pri starosti 58 let, ko smo bili vsaj 10 let dodatno pokojninsko zavarovani in ko smo hkrati upokojeni pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da se bodo prvi zavarovanci lahko dodatno pokojninsko upokojili v letu 2010. Predčasna dodatna pokojnina pa se pridobi pri starosti 53 let po 15 letih dodatnega pokojninskega zavarovanja in če nismo več zavarovani pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ta pokojnina je namenjena brezposelnim). Če zavarovanec v času vplačevanja premije umre, pripada dedičem oziroma upravičencem odkupna vrednost, zmanjšana za 25-odstotno akontacijo dohodnine in morebitne izstopne stroške." Cveto Zaplotnik, feto: Gorazd Kavčič A m J Torek, 1. junija 2004 GORENJSKI UPOKOJENEC / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN Slikarske veščine mu niso tuje Škofjeločan, danes živi v Podlubniku, Franc Vidic je pred časom pripravil samostojno razstavo v domu na Fari. V dobrem desetletju je ustvaril vsaj tisoč del. Pesnica iz Podlubnika 4 Škofja Loka - Tatjana Beba Švarc pesmi zlaga iz lastnega vesela in zato, da jih predstavi ob posebnih priložnostih. Včasih je rada pela, a pravega glasu ni več. S poez^o se ukvarja zadaja leta, najraje piše o ^ubezni in živyei\ju. Škofja Loka - Franc Vidic danes šteje častitljivih 84iet. Rodil se je Pri Finfarju na Mestnem trgu v Škofji Loki, starši so imeli gostilno. Šolo je obiskoval v Škofji Loki, gimnazijo v Kranju, nato pa je odšel v triletno strojno mornarsko šolo v Boko Kotorsko. S slikanjem se je srečal že zelo zgodaj, v četrtem razredu osnovne šole je njegovo nadarjenost odkril učitelj Janko Sicherl. Franc Vidic rad ponosno razkaže posebno sobo z njegovimi slikami. Le nekaj odstotkov jih je na stenah, dmge na priložnost še čakajo. Pred skorajda 25 leti se je Franc upokojil. Prvo desetletje je pomagal sinovoma pri gradnji hiše, nato pa ... "Nastalo je mrtvilo. Začel sem stagnirati. Ne- kaj mi je manjkalo. Zato sem se vključil na Univerzo za tretje življenjsko obdobje in kar 10 let obiskoval likovni pouk pri Nataši Ribičič, akademski slikarki," Dvajseti Teden upokojencev Slovenski Javornik - V kulturnem domu je bila sredi maja prireditev ob zaključku 20. tedna upokojencev iz občin Kranjska Gora, Jesenice in Žirovnica. Po uvodnem nagovoru predsednika občinske zveze društev upokojencev Štefana Nemca so ob navzočnosti jeseniškega in žirovniškega župana Borisa Breganta iii Franca Pfajfarja razglasili rezultate športnih tekmovanj in podelili pokale najboljšim ekipam. V kegljanju na asfaltu, balinanju in namiznem tenisu je zmagala ekipa DU Javornik - Koroška Bela, v streljanju z zračno puško in v šahu DU Jesenice, v kegljanju z nihajno kroglo DU Mojstrana, pohoda k slapovom pod Špikom pa so se v največjem številu udeležili člani društva Javornik - Koroška Bela. Skupno zmago in prehodni pokal je že drugič zapored osvojilo društvo Javornik - Koroška Bela, druge so bile Jesenice in tretja Mojstrana. Občinska zveza je podelila plaketo županu Borisu Bregantu za dobro sodelovanje in Branku JerŠinu za pomoč pri izvedbi športnih tekmovanj. Prireditev so popestrili pihalni orkester Jesenice - Kranjska Gora in mladi člani gledališča Slovenski Javornik pod vodstvom režiserja in kulturnega ustvarjalca Francija TuŠarja, sklenili pa sojo z glasbo in plesom. Janez Pipan nam o svojih drugih slikarskih začetkih pove sogovornik. Znanje slikarstva je kar požiral. Dvakrat na mesec v Ljubljani ter ure in ure doma. Svoje teme je pridobival iz knjig. V Knjižnici Ivana Tavčaija ga poznajo kot rednega sposojevalca tujejezičnih knjig. Njegov pristop do slike je specifičen. "Sliko ali prizor preriše iz knjige, revije, razglednice, lastne fotografije in ju prenese v izbran format običajno s svinčnikom, tušem, flomastrom, akvarelnimi barvami, tempero ali akrilom na umetniški papir, karton ali leso-nitno ploščo. Obvlada tudi akvarel, včasih poskusi tudi z oljem. Pri prenašanju motiva običajno spremeni format," je ob bok razstavi v domu na Fari zapisal Alojzij Pavel Florjančič, predsednik Muzejskega društva Škofja Loka. Svoje delo je Vidic na ogled postavil tudi v Cen- v tru slepih in slabovidnih Škofja Loka ter na skupnih razstavah. Že dve leti pa France Vidic ne slika. Posvetil se je branju knjig v nemškem jeziku. Zanimajo ga kriminalke, vojaške zgodbe, zgodovinski romani in tudi izvlečki najboljših romanov. "Ob branju opazim zanimive stavke. Te s tušem prepišem na velik list papiija. Najprej v originalu, nemščini, nato pa jih še prevedem. To je zanimivo opravilo, ki mi daje veliko notranjega zadovoljstva," o novem konjičku pove Franc Vidic. Ločani ga kljub temu veliko bolj poznajo kot slikarja, ki je v dobrem desetletju ustvaril ogromno krajin, portretov in imitacij. In morda si bomo lahko kmalu njegova dela ogledali tudi na novi razstavi. Morda bo enkrat dovolj materiala tudi za izdajo knjižice z njegovimi prevodi. Boštjan Bogataj Izgubljena ljubezen Solze mi stopijo na oči, ko zaplešem s teboj valček miru, v noči, ljubezni, s cvetom v laseh. Ko minejo leta, le sanjam, ko hodim čez most, in mislim na tebe! Tatjana Beba Švarc "Enkrat sem pesem zložila tudi za Adija Smolarja, žal pa se mu ni zdela primerna za uglas-bitev," pravi Tatjana, ki kljub temu s svojim lastnim zadovoljstvom nadaljuje s skladan- jem rim. Navdih največkrat dobi zvečer, ko leže v posteljo in premišljuje. Včasih zapiše verze takoj, včasih šele zjuti'aj, ko mish in verze lepo uredi. Zanimivo je, da zna veliko svojih pesmi, predvsem tistih, ki govorijo o njenih otrocih, na pamet. Tatjana je že 30 let vdova, po možu prejema tudi pokojnino. V teh letih je naredila veliko gobelinov, sedaj pa najraje obiskuje otroke, vnuke in pravnuke. Pet jih ima in vsakega ima še prav posebej rada.. Boštjan Bogataj Se enkrat bodo poskusili Ali je Zveza društev upokojencev občin Radovljica, Bled, Bohinj potrebna ali ne. Radovljica - "Toliko smo že razpravljali, premlevali in ocenjevali sedanjo organiziranost, vlogo in pomen v okviru zveze društev upokojencev občin Radovljica, Bled in Bohinj, da nima pomena še naprej razpravljati o tem. Odločimo se, da zvezo ukinemo in ima vsaka občina potem naprej svojo zvezo." Tako odločen je bil po pregledu dela in poročilih v razpravi na občnem zboru zveze društev upokojencev treh občin v zgornjem delu Gorenjske predsednik zveze Srečko Mlinarič. Pripombe je bilo namreč slišati iz DU Radovljica, predvsem v zvezi z denarjem, ki ga razdeljujejo v posamezne dele na podlagi dejavnosti. Odločno stališče predsednika zveze pa so zagovorniki sedanje organiziranosti vendarle omilih in ga prepričali, da bodo še enkrat sedli skupaj za mizo. Matija Markelj iz Radovljice je pouda- ril, da so zvezo ustanovih na podlagi skupnih ocen in interesov. "Zato je prav, da naredimo anah-zo in ponovno sedemo skupaj." Tako so se tudi odločili, da bodo ocenili, kakšna so in naj bodo tudi v prihodnje pravila omenjene zveze (če bodo soglašali, da ostaja), ki povezuje med dobrimi 34 tisoč prebivalci v občinah Radovljica, Bled in Bohinj in skoraj 9000 upokojenci kar 5600 članov društev upokojencev na tem območju. V poročilih o delu so ugotovili izredno dobro delovanje. Pomen in organiziranost je podprl tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, radovljiški župan Janko Stušek, ki se je edini od županov udeležil zbora, pa je med drugim pojasnil potek denacionalizacije doma. Vinko Gobec je v razpravi poudaril, da se slišijo glasovi, da bo potrebna pokojninska reforma. "Rezultati in gibanja Srečko Mlinarič, predsednik zveze društev upokojencev občin Radovljica, Bled, Bohinj, in dobitnik priznanja Jože Ješe (levo). v primeijavi z drugimi državami v Evropi tega ne potijujejo. Osebno sem prepričan, da reforma ni potrebna in da je, če se bomo normalno razvijali, tudi ne bo." Po sprejemu programa za letos so sprejeli tudi sklep, da Zveza društev upokojencev občin Radovljica, Bled in Bohinj pristopi v Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Gorenjske. Prof. Jožetu Šifrerju, Jožetu Ješetu in Matiju Marklju pa so podelili priznanja. Andrej Zalar Zgodbe, kijih piše življenje Piše: Milenca Stare Moje prvo srečanje z očetom . del Vedno, ko smo morali otroci izpolnjevati obrazce v Šoli, sem se počutila zelo nelagodno, ko nisem imela podatkov od očeta in sem vedno govorila: "Jaz pa nimam očeta!" Prostor, kjer naj bi bili podatki o očetu, sem prečrtala; in potem tisti pomilovalni pogledi... V družbi otrok pa sem se poskušala uveljaviti drugače. Drugi so postavljali v ospredje svojega očeta in se bahali z njim, jaz pa sem se postavljala pred njimi z mamo! Če smo na primer kaj ušpičili, so se radi postavljali: "Boš videla, ko bo moj oče prišel ...!" Jaz pa sem stopila na prste (da bi bila videti veČja) in s ponosom ter vso odločnostjo odgovorila: "Kaj tvoj oče, mojaaa mamaaa! Da vidiš ti njo, ko ona pride in vam pokaže svojo moč!" Danes se temu vsekakor nasmejem, takrat pa sem to delala zavestno in zelo resno. Ali pa, kako me je zasmehoval moj očim, češ da sem polna luna in vse druge žalitve, ki sem jih prenašala med njegovim bivanjem pri nas ... tudi tcpc-ža sem bila deležna. Takrat sem se zavlekla v kakšen temačen kot in sanjala o pravem oČetu, ki nikakor ne more biti grd in nepošten do mene ... In sedaj sem tukaj, prišla sem k svojemu pravemu očetu. Sem že zaposlena in mogoče bo Še celo ponosen name, kdo ve. Kako zelo se veselim, da ga vidim! Upam in želim, da me tudi on sprejme s tako iskrenostjo, kot je bila v meni. Ampak življenje niso sanje niti lep film, kot bi to pogostokrat radi. Ko se prebujaš in zagledaš zaskrbljene in prestrašene obraze, se dodobra zbudiš in se zaveš krute realnosti, ki nam nikakor ni po volji. Vrnila sva se nazaj k hiši, kjer naj bi "končno" prišla do očeta. Vrata v ograji so bila zaklenjena. Spet čakanje. Hodila sva okrog in spomnim se, kako sva pri neki hiši spraševala po mojem očetu in njegovi družini. Odgovor se je glasi: "Ja, vsak dan je kdo od njih v vrtu ali okrog hiše, danes pa je zares čudno - nikjer nikogar." Moja podobnost z očetom je bila vsekakor očitna, ker sta ženski nekaj govorili med seboj in ves čas pogledovali proti meni. Razbrala sem namreč očetovo ime ter "fra-eulein", kot sta poimenovali mene. Spet sva se vrnila k vratom, ki jih je tisti hip odklepal neki gospod {varnostnik - kot sva izvedela kasneje) in stopila z njim proti hiši. Očitno sva bila opazovana, kajti izza vogala je prihitela žena mojega očeta, sedaj že bolj odločna in prisebna. Spet sva morala čakati, da naju je šla najavit ... sprejem kot pri predsedniku - mi je prišlo na misel. Samo da je sedaj vse hitreje steklo, kajti vrnila se je zelo hitro z odločitvijo, naj Marjan počaka spodaj pred hišo, jaz pa da grem KONČNO k očetu! V tistem trenutku sem začutila majave noge in tresoče roke. Morala sem po lesenih Škrip^jočih stopnicah do dolgega temačnega hodnika, kjer je bilo veliko vrat. In kar naenkrat se pred mano odprejo vrata (kot bi me čakal za zaprtimi vrati) in pred mano se pojavi MOJ OČE. » "Serbus," me pozdravi z nasmeškom in nekim Čudno zadržanim pogledom. Trenutek ogledovanja, stisk roke ... vendar tega trenutka se kar ne da opisati ..., kar ne moreš se nagledati človeka - ki naj bi bil nihče drug kot OČE. Zanimivo ... "Dober dan," sem izdavila in mu segla v roko. Ja, podobnost je bila dokaj očitna - govorjenje z rahlo govorno napako ("s"), jamica v bradi, simpatičen in nasmejan (kot jaz, smeh ...), tako je ugotovila teta Minka z Dolenjskega, ko sem bila pri njej s prijateljico. "A, veš, kdo sem jaz?" Kako me to sploh sprašuje? "Ja, vem, moj oče!" "Ali si prepričana?"... Še eno trapasto vprašanje? "Glede na priznanje tvojega očetovstva, sem! Sedaj pa, ko te imam pred seboj, sem še bolj prepričana." To sem povedala zelo odločno, tako da sem še sebe presenetila. Nato me povabi v svoje, na prvi pogled dokaj skromno in majhno stanovanje. V kuhinji, kjer sva sedela sprva sama, nama je žena postregla s kavo. Nisem si je upala spiti, ker so se mi roke preveč tresle in sem jih morala držati pod mizo. Bil je zadržan in zelo redkobeseden. Imela sem občutek, da strahoma pogleduje k ženi, ki se je ves čas sukala okoli štedilnika. Zavedati sem se začela svoje, zanje "vsiljene" prisotnosti, in prav to mi je dalo dar govora. Prav z občutkom: "Kaj pa je tebe treba bilo," sem se opogumila in mu predstavila svoje življenje, ki je bilo polno hrepenenja po njem. Povedala sem mu, da sem zelo veliko razmišljala o njem, kadar sem bila vesela, še bolj pa takrat, ko sem bila žalostna in prizadeta; da sem ga Čakala in sanjarila, kdaj pride - mi prinese čokolado (ki otroku veliko pomeni - vsaj v moji mladosti je!), me pogladi in mi reče prijazno besedo ... pa tega nisem dočakala do danes, ko sem že dopolnila 20 let, se izšolala in zaposlila ter si z lastnim denarjem omogočila srečanje z njim!? Kje si bil? Pet par nisi dal zame? Celo preživnini si se izmikal! Ali si sploh kdaj pomislil, da obstajam? >'; Kje sem, kaj počnem? Medtem pride k mizi žena in mu reče: "Ja, Franci, podobna ti pa ni nič," in se urno obrne ter nameni k vratom. Verjetno sem jo pogledala zelo čudno, ker me je oče prehitel z zamahom roke, češ pusti to, malo je razburjena. Še vedno je stala pri vratih in nadaljevala: "Taka ženska, ki že ima otroka in se potem znova poroči (to je letelo na mojo mamo), zame ni nič vredna," in tokrat zares zapustila prostor, tako da sva ostala nekaj minut sama. In prav je, da je odšla, ker bi sicer slišala moj izbruh, ki vsekakor ne bi dobro tisti hip vplival nanjo. Obrnila sem se k očetu: "To, kar ti povem, naj ti bo jasno, ko beli dan!!!" "Jaz nisem prišla k tebi obrekovat svoje mame in ne dovolim niti tebi. Še manj pa njej (s prstom sem pokazala proti vratom), da žalita mojo mamo. Ona me ni zapustila tako kot ti in si s tem prav gotovo ne zasluži nobene kritike z vaše strani. Če bom slišala še kakršnokoli žalitev iz njenih ust, bom ponorela; to, da ti je jasno." Kako sem to pogumno izpeljala, kot da to nisem jaz. Kar nisem mogla verjeti, da sem se sposobna tako braniti. No, to pač naredi življenje, kakršnega živiš. Nada^evaixje prihodnjič GORENJSKI GLAS • 10. STRAN GORENJSKI UPOKOJENEC / info@g-glas.ši Torek, 1. junija 2004 Med prijatelji na balinišču < « Balinanje je med gorenjskimi upokojenci zelo priljubljen šport, veliko društev ima balinišče in tudi balinarska tekmovanja so del njihove vsakoletne dejavnosti. Na pohode, izlete - in še icain Kamnik - Na gorei^skem tekmovanju, ki ga je prejsiyo sredo pripravilo društvo upokojencev Kamnik, je sodelovalo devet moških ekip in osem ženskih. Med tekmovanjem žer>skih ekip na Duplici. iz Kamnika, sicer najboljši "bli- v V99 1 • • • zac v sekciji. Da je balinanje tudi šport za upokojenke, je pokazala udeležba osmih ekip na gorenjskem tekmovanju. Dora Štular iz Ljubnega, sicer članica društva Podnart, se je upokojila pred dvajsetimi leti, pred osmimi je začela tudi balinati. Kot pravi, trenira in tekmuje zato, da se sprosti in je v družbi. "Ko se upokojiš, ne moreš sedeti samo pred televizorjem, ampak moraš kaj narediti za telo in dušo," je pripovedovala Marjanca Lav-rič iz Mengša in poudarila, da seje pred šestimi leti odločila za balinanje in se včlanila v balinarsko sekcijo, v kateri je tudi deset žensk. "Dvakrat na teden Peter Fischer Dora Štular Marjanca Lavrič Ženske ekipe so se po pozdravnem nagovoru podpredsednika društva Franca Smolnikarja merile na Duplici na balinišču istoimenskega balinarskega kluba in moške na balinišču BK Budničar na Količe-vem, sklepni del tekmovanja pa je bil na društvenem balinišču v Kamniku. Med ženskami ekipami je zmagala Škofja Loka pred Kranjem, Mengšem in Lescami, med moškimi pa Naklo pred Lescami, Radovljico in Kamnikom. Predsednik društva Stane Simšič je zmagovalnima ekipama podelil pokal v trajno last, najboljšim štirim ekipam pa kolajne. Da je tekmovanje dobro potekalo, sta zaslužna tudi vodja tekmovanja Peter Fischer in tehnični vodja Peter Mlinar, zahvaljujejo pa se tudi obema balinarskima kluboma. Kot je povedal Peter Fischer, sicer tudi vodja balinarske sekcije v kamniškem društvu, v njihovem društvu balina osem žensk in 28 moških, med katerimi je s 76 leti najstarejši Branko Kramar Jožica Špiciin treniramo, veliko tudi tekmujemo. Ko smo na balinišču, smo na svežem zraku, se sprostimo, pogovarjamo, hecamo ..." Zanimiva je tudi pripoved Jožice Spiclin iz Lesc. Ko je bila še zaposlena, se je v prostem času rada družila na balinišču, a za krogle ni poprijela. Zdaj, ko je upokojena, skupaj s še tremi prijateljicami že Šesto leto redno trenira in tekmuje, ob balinanju pa ji je v veselje tudi delo na domačem vrtu. Cveto Zaplotnik Pri petinsedemdesetih na tekmovanju Kraiy - Šestinštirideset upokojencev iz devetih gorenjskih društev se je ob koncu maja v kranjskem bazenu pomerilo na gorenjskem prvenstvu v plavanju. Kot je povedala Zinka Ša-rabon, vodja tekmovanja in predsednica plavalne sekcije v kranjskem društvu, so se moŠki in ženske, razvrščeni v več starostnih skupin, pomerili v plavanju na 50 prsno in prosto in v 200-metrskem maratonu, kjer plavalni slog ni bil pomemben. Ekipno je zmagal Kranj s 14 zlatimi, 13 srebrnimi in 15 bronastimi kolajnami. Pri moških je bil v vseh disciplinah najhitrejši Marjan Mihelčič (Kranj), pri ženskah pa Marija Ravnik Gabre (Tržič). In kdo sta bila najstarejša udeleženca tekmovanja? Pri moških je bil to 75-let-ni Zdravko Kaltnekar (Kranj) in pri ženskah enako'stara Jožica Čufer (Železniki). Pri izvedbi tekmovanja so kranjskemu društvu pomagali sodniki plavalnega kluba Merit Triglav iz Kranja. C.Z., foto: Tina Doki Društvo upokojencev (DU) Žabnica - Bitnje Jutri, v sredo, bodo potovali po Nockalm cesti, ki velja za eno najlepših razglednic cest v Avstriji. V sredo, 16. junija, vabijo na planinski pohod Struška -Veliki vrh - Koča na Golici. Avtobus bo krenil na pot ob 7. uri iz Virmaš in se ustavljal na vseh postajah do Globusa v Kranju. Prijave z vplačili 2.100 tolarjev sprejemajo do petka, 11. junija, (tel. št. 23 12 288). V nedeljo, 20. junija, ob 16. uri vabijo člane In njihove svojce na vsakoletni piknik na lokaciji strelišča v Grngrobu. Prijave z vplačilom 1.000 tolarjev sprejemajo do 10. junija pri poverjenikih oz. po telefonu 2311-932 (od 13. do 15. ure). V četrtek, 24. junija, bodo organizirano odšli na srečanje slovenskih upokojencev v Slovenj Gradcu, odhod avtobusa ob 7. uri, prijave na tel. št. 2311-932 od 13. do 15. ure. DU Komenda bo 10. in 11. junija popeljalo svoje člane na izlet v Budimpešto, 24. junija pa še na srečanje upokojencev v Slovenj Gradec. V četrtek, 3. junija, bodo kolesarili na relaciji Kamnik -Moravče - Kamnik, v četrtek, 17. junija, pa bo kolesarska dirka Podboršt - Komendska Dobrava - Podboršt. DU Kokrica načrtuje junija izlet po slovenskem Koroškem ter pohode v dolino Voje, od Polajnarja v Spodnji Kokri preko Kremsa do Čemšenika in na Lipansko planino. 24. junija vabi na srečanje slovenskih upokojencev v Slovenj Gradcu. Vsako sredo je kolesarjenje, zbirališče je pri domu kulture, vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 18. ure balinanje na balinišču okrepčevalnice Balin bar, vsak prvi torek v mesecu pa v kulturnem domu merijo krvni pritisk, krvni sladkor in holesterol. Kolesarji se bodo 25. junija udeležili srečanja gorenjskih kolesarjev v Naklem. DU Šenčur vabi člane v četrtek, 24. junija, na srečanje upokojencev v Slovenj Gradcu. Prijave z vplačili sprejemajo do 19. junija poverjeniki in v društvenih prostorih vsako sredo med 17. in 18. uro. V sredo, 16. junija, bo planinski pohod na Ratitovec, prijave sprejemajo do 12. junija poverjeniki, vodja sekcije, tajnica, predsednik in v društvenih prostorih vsako sredo od 17. do 18. ure. Informacije na tel. št. 25 31 591 zvečer do 21. ure. Balinanje je vsak torek med 8. Sklad samopomoči Ljublana - Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije deluje sklad Vzajemne samopomoči, v katerega plačuje članarino od 102 do 106 tisoč slovenskih upokojencev. Lani je bilo v sklad včlanjenih 102.326 upokojencev, pri tem pa je članarina tisoč tolarjev zagotavljala svojcem posmrtnino v znesku 28 tisoč tolarjev. Skupno so izplačali 3.528 posmrtnin. C.Z. Porodte se na Ljubelju Restavracija Ljubelj stoji na platoju mejnega prehoda Ljubelj. V skrivnost-n\ bližini Košute in Begunjščice lahko sprejme 120 gostov. Za ljubitelje planin, nekoga, ki si želi poseben poročni obredje restavracija Ljubelj lahko pravi naslov, saj se po novem pri njih lahko tudi poročite. Poskrbijo za civilni del obreda, če bi želeli še cerkvenega, pa je malce pod restavracijo Ljubelj cerkev sv. Ane, tako da lahko oboje združite. Ponujajo vam prijetno okolje, poskrbijo za prvovrstno hrano in pijačo, pogostitev s šampanjcem je lahko prepuščena vam, prostor pa je brezplačen. ^ ^ » « t • J ' Kompas MTS, d.d., Ljubljana, Pražakova 4 Restavracija Ljubelj, Podljubelp07, Tržič Informacije: 04/5963-211, 041/725-412 in 10. uro na balinišču športnega parka v Šenčurju, kolesarjenje pa vsak petek z zborom ob 15. uri pri gasilskem domu v Šenčurju. V petek, 25. junija, se bodo kolesarji ob 9. uri odpeljali z dvorišča PGD Šenčur na srečanje gorenjskih kolesarjev v Naklem. DU Bled bo v sredo, 23. junija, pripravilo za občane in obiskovalce Bleda dan odprtih vrat, ob tej priložnosti pa bo na sedežu društva ob 10. uri odprlo razstavo o delu društva. Razstava bo na ogled do 26. junija, vsak dan od 10. do 19. ure. DU Tržič vabi 24. junija svoje člane na srečanje slovenskih upokojencev v Slovenj Gradec, dan kasneje pa še izlet na Sv. Višarje in v Trbiž. DU Naklo bo 8. junija pripravilo izlet k avstrijskim jezerom (odhod ob 5. uri iz Naklega), 12. junija pohod v Medvodje - Ruš (zbirno mesto na avtobusni postaji Tržič ob 8. uri) in 21. junija pohod na Talež (odhod ob 14. uri izpred Grma-ča v Podbrezjah). 24. junija se bodo udeležili srečanja slovenskih upokojencev v Slovenj Gradcu (odhod iz Naklega ob 7. uri), 25. junija pa pripravili kolesarjenje po naklanski občini za ekipe gorenjskih društev upokojencev. Društvo sprejema prijave do 10. junija na naslov DU Naklo, Bratov Praprot-nik 1, 4202 Naklo, informacije pa dajejo na tel. št. 2577-400, vsako sredo od 10. do 11. ure. DU Kranj Danes, v torek, bo kolesarjenje v Ljubljano, v četrtek, 3. junija, z odhodom posebnega avtobusa izpred hotela Creina ob 7. uri vabijo na pohod od bolnišnice Jesen do Osankarice, prijave sprejemajo še jutri, v sredo. V torek, 8. junija, bo kolesarjenje na relaciji Kranj - Škofja Loka -Luša - Strmica - Čepulje -Kranj, štart ob 8. uri izpred sedeža društva, proga je težka, vožnje bo od sedem do osem ur. 10. junija bo planinski izlet Jevnica oz. Miklavž, 15. junija turistični izlet ob Vrbskem jezeru do Drave, 17. junija pohodni-ški izlet v Bistrico ob Zilji, 22. junija kolesarjenje na relaciji Kranj - Podbrezje - Kovor - Begunje - Podvin - Kranj in 24. junija izlet na srečanje slovenskih upokojencev v Slovenj Gradcu (odhod ob 7. uri izpred hotela Creina). V sredo, 16. junija, vabijo na kopanje v terme Banovci, odhod avtobusa ob 6.30 izpred Creine, prijave sprejemajo v društveni pisarni do 11. junija. Vsak ponedeljek ob 9. uri je na balinišču BK Huje balinanje. Sekcija za ročna dela bo 18. junija ob 10. uri odprla razstavo ročnih del, ki bo na ogled do 21. junija. Od 6. do 13. junija bodo upokojenci na letovanju v Izoli. Iz teniške sekcije so sporočili, da bodo redni treningi vsako sredo od 7. do 9. ure na teniških igriščih Triglava, le jutri z začetkom ob 8. uri bodo na Visokem. V torek, 8. junija, z začetkom ob 8. uri bodo društvene tekme za ženske in moške. V sredo, 16. junija, z začetkom ob 8. uri se bodo v Križah pomerili s Tržičani za prehodni pokal, v torek, 22. junija, pa bo na igriščih v Kranju še gorenjsko prvenstvo v tenisu. DU Dovje - Mojstrana vabi 2. junija ob 18. uri v klubski prostor na družabno srečanje Nikoli nam ni dolgčas, 17. junija na pohod Škofja Loka -Poljane - Žetina - Blegoš (odhod ob 7. uri izpred trgovine Mercator v Mojstrani) in 24. junija na srečanje upokojencev v Slovenj Gradcu (ura odhoda bo objavljena na oglasni deski). Na kegljišču pred klubskimi prostori je vsak torek, četrtek, spboto in nedeljo tekmovanje v kegljanju z nihajno kroglo. DU Cerklje 8. junija bo planinski pohod na Veliko planino, 24. junija se bodo udeležili srečanja upokojencev v Slovenj Gradcu, dan kasneje pa še srečanja gorenjskih kolesarjev v Naklem. Junija načrtujejo tudi izlet "na češnje" v Goriška Brda, datum bodo objavili naknadno. Podrobnejše informacije dajejo poverjeniki in v društveni pisarni vsak četrtek od 17. do 18. ure. DU Radovljica vabi 12. junija ob 20. uri v radovljiško Graščino na koncert ženskega pevskega zbora Lipa, ki kot društvena sekcija deluje že 25 let. V torek, 8. junija, bo pohod na Veliko planino, v torek, 22. junija, pa na Črno prst. Avtobus bo obakrat odpeljal iz Radovljice ob sedmih zjutraj, prijave pa sprejema Irena Zaje -Butorac na telefonskih številkah 040 292 169 ali 531 00 20. V četrtek, 24. junija, bo izlet na srečanje slovenskih upokojencev v Slovenj Gradcu, avtobus bo iz Radovljice odpeljal ob 6. uri, prijave pa zbirajo v društveni pisarni vsako sredo od 9. do 13. ure. DU Javornik - Koroška Bela vabi v soboto, 5. junija,'z odhodom ob 6.30 na izlet na Bavarsko. Prijave sprejemajo v pisarni društva vsak torek od 9. do 12. ure ali pri Jožu Noču na tel. št. 041 841 546. Prijavijo se lahko tudi tisti, ki niso člani društva. DU Žirovnica vabi svoje člane in druge občane, da se v četrtek, 3. junija, ob 18. uri udeležijo testa hitre hoje, ki ga organizira v sodelovanju z Zdravstvenim domom Jesenice. Start bo v Mostah pri mostu čez avtocesto. Pohodno-planinska sekcija vabi na pohod na Žav-carjev vrh (Kozjak nad Mariborom). Pohod bo-v petek, 4. junija, odhod posebnega avtobusa bo ob 5.30 z avtobusne postaje Žirovnica in bo ustavljal na postajah do Begunj. Prijave sprejema Draga Turk, tel.: 580 15 84, do četrtka, 3. junija. DU Preddvor prireja v soboto, 5. junija, pohod na Sv. Jakob. Pohodniki, povabljeni tudi iz sosednjih društev, se bodo zbrali ob 8. uri na parkirišču pri hotelu Bor. DU Škofja Loka prireja danes pohod Škofja Loka - Grngrob - Planica - Križna Gora - Škofja Loka. Jutri, v sredo, bo izlet po Dolenjskem -v Pleterje in Kostanjevico, 23. junija pa na Višarje, obakrat odhod ob 7. uri zjutraj izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Za Višarje zbirajo prijave do 11. junija oz. do zasedenosti avtobusa. Društveni mešani pevski zbor bo imel koncert v soboto, 5. junija. Začel se bo ob 19.30 uri v Kristalni dvorani na Mest-nem trgu. Društvo vabi člane in druge upokojence na 16. srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 24. junija v Slovenj Gradcu. Prijave vsako sredo in petek od 8. do 12. ure zbirajo v pisarni društva. so % ceneje! Posebna ponudba fedtia: ¥eljš od t 6. do 5. 6 41% ceneje! 2S7 SIT 0.99 < I»K»• MODIKT Stmci • Mil \uoi\a " t y'r 14- nčni barvni televizijski sprejemnik s te etekstom r •. - ^ vj slikovna cev Black Matrix T»., k.-» ' ^v * - Za profesionalce in amaterje LGAn N u r n b • r /AVA* • ♦♦ AVA V • .V AVa** • A A AVA* A » V V***»*» AV.* A » • V^* AAA A A* V« • •• V******* A**** »« V/ AV «v »# • «A •» • AVAV •• ■ ' v 100 programskih mest I material: karbonsko jeklo, kronrvvanadij vsebina: 21 svedrov HSS, vroče pocinkani (1 -101, 8 svedrov za kamen (3-4-5 6 lupilnih svedrov (14 -16 - 18 - 20 - 22 - 24), 8 svedrov za les (3-4-5-6-7- 6 močnih vtičnih ključev (6 - 7 - 8 -10 - 12 - 13), magnetno drža o za nastavke, zgibna ročica za vijačenje, vodna tehtnica, 3 omejevalniki ilobine vrtanja (6 - 8 - 10), 3 ključi inbus (2,5 - 3 - 4), 1 25-milimetrskih nastavkov, materia: kronvvanadij (S2), 3 svedri za les z globilom (3 - 4 - 5 , koničasto globilo, 12 50-milimetrskin nastavkov (S2), 4 + 1 delov za žago "uknjarico (32 - 38 - 45 - 54) gamitura -6-7 8-9- -8-9 10), -10), --—■I • ••••«m*« *-««#*»•«•»•«•»• «A • «•»a« Brna .. ft. - v- \ f I C « f ( f * t t t t t C r ^ S Garnitura nastavkov/glav za izvijače, 40-delna • 1 izvijač z ročajem v obliki črke T, 24 kromvanadijevih 25-milimetrskih nastavkov, 8 vtičnih ključev (glave od 5 do 12 mm) in 3 povezovalni kosi • v čvrstem kovčku garnitura S/T Pas za orodje • iz vzdržljivega poliestra • 3 žepi za orod|e s Številnimi predali in držali za k adiva • oblazinjen pas, nastavljiv do obsega približno 120 cm, temno modre ali kaki barve 2 zvočnika: 2 x 2 W RMS, otroška zaščita, iskanje programov meni na zaslonu (OSD) v lokalnem jeziku širokopasovni kabelski sprejem, izklop z uro, 1 priključek SCART infrardeči daljinski upravljalnik z baterijami, samodejno shranjevanje programov pregled programov, prednji vhod AV, vhod za slušalke, palična antena mere: 435 x 385 x 335 mm z navodili za uporabo in servisnim naslovom O sir 95 € A imrn^ mm, .v. ' I Komplet 2 senčnikov za avtomobil • za stransko ali zadnje steklo • mere: približno 42 x 55 cm 430 P SIT Zaboj za shranjevanje • kovček za stroje z organizatorjem v pokrovu in notranjim polnilom iz pene aH 16-inčni zaboj z organizatorjem in snemljivim predalom za odlaganje ali SIT • lo-incni zaDO| z organizaroqem m snem predalom za odlaganje ali • organizator za manjše stvari s prekucnimi predali in pomično ključavnico, mogoče c 'v: ga je * • : montiraH na steno iz vzdržljive umetne mase SIT % Različni trendovski deli! Avto tuning • aluminijasta glava za prestavno ročico z utripajočo lučko LED ali "black chrome", univerzalna ali • mini neonska palica za notranjost avtomobila, ne slepi, sveti v ritmu glasbe ali • črna luč za notranjost avtomobila, ne slepi, močna optika, enostavna montaža kos 146 SIT Komplet za pranje, ovtomobila/ 6-deini • 1 brizgalna pištola z medeno šobo • 1 krtača • 2 priključka • 1 podaljšek • 1 goba za brisanje komplet 'V/ Priključki so združljivi z običajnimi sistemi za ciscerije k Prodojolne Udi v vaši bližini: Klagenfurt/Celovec (4 x): Durchlaßstr. 6, Rosentaler Str. 83, Ebentaler Str. 164/Südring, August-Jaksch-Str. 48; Villoch/Beljok (2 x): Maria-Gailer-Str. 21, Badstubenweg 89; Spittal na Dravi: Koschatstr. 39; St. Veit/Št. Vid na Glini: Lastenstr. 9; Graz/Gradec (6 x): Eggenberger Allee 6, Liebenauer Hauptstr. 164, Karlauer Str. .26, Wiener Str. 196, Kärntner Str. 328, Triester Str. 426; Deutschlandsberg: Frauentaler Str. 73; Feldbach: Gleichenberger Str. 66; Fürstenfeld: Körmender Str. 15; Voitsberg: Conrad-von-Hötzendorf-Str. 51; Uenz: Kärntner Str. 63. üdl Austria GmbH Josef-Brandsfötter-Str. 2B A-5020 Salzburg Cene v SIT so zgoli informativne in odvisne od menjalnih razmerij, vključujejo vse davke in so prerotunane po srednjem teobiLsi simobll Ujemi svet Vodafone Ji K David RIhtarič je bil najboljši med 122 udeleženci teka ' Slovenske vojske. Za traso je potrebovala kar dvajset minut veČ, kot najboljši med moškimi. Nataša dnevno preteče okoli deset kilometrov, kolesari in igra tenis, tako da ji kondicije ne manjka. Utrujena, vendar nasmejana je še dodala: "Malce sem tekmovala sama s seboj. Vreme je pravzaprav dobro, kljub dežju, ker ni vroče. Teren je pa primeren vremenu in če se udeležiš takih in podobnih krosov, potem moraš biti pripravljen na vse." Med udeleženci teka smo povprašali po počutju še Branka Velikonjo (17.BVP) in Sebast-jana Šilarja (132. GORB), ki prihaja z Dovjega. Sebastjan je poudaril, daje bil tek še zanimivejši, ker je bila dobra konkurenca, oba pa sta bila mnenja, da je bila trasa kvalitetno pripravljena, orientacija dobra, vendar je vreme naredilo svoje. Alenka Brun, feto: Tina Doki Va vrh najbolj pogumni v _ Žirovnica - Tudi dolgoletni obiskovalci najvišjega vrha Karavank ne pomnijo tako slabih vremenskih razmer v maju, kot so bile na letošnjem 39. spominskem pohodu na Stol v izvedbi Športne zveze Jesenice. v * že dež v dolini je marsikoga odvrnil od vzpona. Tisti najbolj vztrajni so se le opogumih in se podali najprej proti Prešernovi koči in potem na vrh 2236 metrov visokega očaka Karavank. "Ponoči je zapadel nov sneg, kar je Še bolj otežilo razmere. Pihal je tudi močan veter," je razmere ocenjeval načelnik postaje GRS Jesenice Klemen Volontär. "Zjutraj smo najprej celo razmišljali, da odsvetujemo dostop na vrh, saj je bilo skrajno nevarno. Potem se je dopoldan le toliko izboljšalo, da smo peščici najbolj pogumnih in tudi dobro opremljenih po-hodnikov omogočili vzpon na vrh. Precej jih je ocenilo, da ne bodo kos vzponu in so se obrnili na spodnjih pobočjih, oziroma so prišli le do Valvasorjevega doma." Klemen Volontär je letos od organizatorjev za 30-kratno udeležbo na pohodu prejel tudi posebno priznanje. "Začel sem kot član mladinskega odseka pri jeseniškem društvu. Takrat je bil to še zimski pohod sredi februarja. Bilo je res nevarno, še posebej, koje bilo nekajkrat tudi po več tisoč pohodnikov. Potem smo se pravilno odločili in pohod predstavili v maj. Letošnje zimske razmere ta čas le potrjujejo, da je Stol lahko nevaren skorajda v vseh letnih časih. Sedaj že več let skupaj z drugimi gorskimi reševalci na pohodu skrbim za varno pot. Moram reči, da se je zelo izboljšala oprema pohod- Brane Jeršin in Klemen Volontär. nikov. Na Stol se podajo res le tisti, ki so dobro opremljeni in tudi telesno dobro pripravljeni." Priznanje za 30-kratno udeležbo na letošnjem pohodu sta prejela še Lojze Blaznik iz Zgornje Besnice in Vinko Hafner IZ Škofje Loke. Vseh dosedanjih pohodov se je udeležil Stane Skrabar iz Ljubljane. In ker se vsaka lepa pesem enkrat izpoje, so se organizatorji pohoda na Stol odloČili, da izpeljejo le še 40. pohod v letu 2005. Sekretar organizacijskega odbora Brane Jeršin to pojasnjuje. "Za pohod je v zadnjih letih manj zanimanja, posebej od takrat, ko ni več zimski. Ker imajo v občini Žirovnica vsako leto podoben pohod na Stol, bomo predlagali, da se jim priključimo oziroma da pohoda združimo." Omeniti je še potrebno, da je ta spominski pohod eden najstarejših v Sloveniji. Na vseh dosedanjih je bilo že več kot 65 tisoč ljudi.- Janko Rabič Torek, 1. junija 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN Uničevalski vagon tovornega vlaka I Iztirjeni vagon v četrtek poškodoval progo in trčil v lokomotivo. Škoda presega sto milijonov tolarjev. Radovljica - Tovorni vlak Slovenskih železnic številka 53402 je v četrtek, 27. maja, ob 16.29 z železniške postaje v Padnartu pe-yal naprej proti Jesenicam. Lokomotiva, s katero je upravljal 42-letni strojevodja, je vlekla štirinajst vagonov. Kot je kasneje ugotovila komisija urada kriminalistične policije iz Kranja, se je verjetno zaradi napake na zavornem sistemu trinajstega, predzadnjega vagona v Radovljici pod njim pokadilo in iztiril seje prvi pod-stavni voziček. Strojevodja iztir- jenja ni čutil. Voziček je vozil desno ob tirih vse do prve kretnice na železniški postaji Lesce. Kretnico je nasilno prestavil na prvi tir, tako da je lokomotiva z večino vagonov peljala po matičnem tiru proti petemu tiru, medtem ko sta jo zadnji vagon ztirjeni vagon je povzročil najmanj stomilijonsko škodo. Poškodovano progo so popravljali še v petek ob dveh popoldne, ko so jo spet odprli. in drugi podstavni voziček predzadnjega vagona mahnila po prvem tiru. Po približno tridesetih metrih razdvojene vožnje se je kompozicija pri enajstem vagonu strgala in zaradi tega začela avtomatsko zavirati. Del predzadnjega vagona pa je na prvem tiru trčil v lokomotivo tovornega vlaka. v Skoda je velika, po nestrokovni oceni znaša okrog sto milijonov tolarjev, pri Sloven- skih železnicah so prepričani, da bo to vsoto celo presegla. Poškodovan je iztirjeni vagon, lokomotiva tovornega vlaka, v katerega je trčil, poškodovana je bila tudi proga od Radovljice do Lesc. K sreči ranjen ni bil nihče, železniški promet med postajama Radovljica in Lesce pa je bila do petka popoldne, ko so delavci Slovenskih železnic popravili tire, zaprta za promet. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Sodišče je odločilo Mlinar odstavljen brez razloga Franci Mlinar, oktobra 1998 odpoklicani predsednik uprave žirovske Alpine, dobil zadoščenje na sodišču. Kraixj - Franci Mlinar odpoklica z vodilnega mesta v Alpini, v kateri je bil zaposlen dve desetletji, najdbe kot direktor Hnanč-no računovodskega sektorja, ni prebolel. Toliko manj, ker je nadzorni svet kot razlog za odpoklic navedel, da "ni sposoben voditi poslov v smeri pozitivnega rezultata in ohrai\|anja kapi-tala'\ To je bil hud udarec lyegovi poklicni karieri. Franci Mlinar, danes direktor finančno-računovodskega sektorja in član uprave Kemofar-macije, je po odpoklicu iz Alpine na sodišču začel gospodarski spor. "Na prvi obravnavi je Al-pina zavrnila poravnavo, na kateri sem ponudil, da se odpovem odpravnini, če Alpina prekliče "razloge" za moj odpoklic in če se tak sklep javno objavi. Zaradi groženj in žaljenja mojega dela v Alpini na sodišču sem kasneje spremenil zahtevek na izplačilo odpravnine v višini 24 plač, ki je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi. No, takšno odpravnino je sodišče zavrnilo, ker je v času mojega odpoklica odpravnino določal zakon o gospodarskih družbah, in to največ v višini Šestih plaČ. Tudi po izdani pisni sodbi vodilni v Alpini obveznosti ne nameravajo poravnati. Vse kaže, da se bo tožba nadaljevala s pritožbo, zamudne obresti pa bodo naraščale. Do kdaj, ne vem," pravi Franci Mlinar. Sodnik iz gospodarskega oddelka okrožnega sodišča v Kranju Andrej Marinček je v sodbi zapisal, da je nadzorni svet Alpine Francija Mlinarja odpoklical z mesta predsednika uprave in generalnega direktorja Alpine brez utemeljenega razloga, za kar mu je Alpina dolžna plačati 4,6 milijona tolarjev odpravnine in zakonske zämudne obresti od februarja 1999 do plačila. Alpina mora poravnati tudi njegove stroške pravde. Sodba še ni pravnomočna. H. J. Premočna brca v trebuh « Pretepi med vrstniki, kakršen se je minuli teden zgodil v Škofji Loki, lahko kaj hitro povzročijo tudi resnejše posledice. Škofja Loka - Pretepi med osnovnošolci so vsakdanjik. Pretepali so se pred petdesetimi leti, pretepajo se danes. Fizično reševanje sporov in zamer med mladimi vrstniki se navadno končajo z opraskanim kolenom, manjšo buško na glavi, krvavečim nosom, včasih pa fantje domov privekajo tudi z izbitim mlečnim zobom. Tako pač je, vse dokler se fantje ne navadijo spore reševati na bolj civiliziran način. Običajno nedolžno ravsanje pa lahko kaj hitro povzroči tudi nevarne posledice, še posebej če se nad dečka spravi fizično močnejši, za povrhu še leto ali dve starejši fant. Nekaj podobnega seje minuli četrtek zgodilo v Škofji Loki, kjer je na poti iz šole obležal dvanajstletni varovanec tamkajšnjega vzgojnega zavoda. Mimoidoči ga je menda našel celo v nezavestnem stanju, zato so ga preventivno odpeljali na urgentni oddelek kliničnega centra. Kakor o neljubem dogodku pravi policijsko poročilo, je dvanajstletnika neki učenec iz iste šole tako moČno brcnil s kolenom v trebuh, da mu je v trenutku vzelo sapo in je nemočno obležal. Je šlo za nesramno objestnost (po naših podatkih osmošolca) nad mlajšim vrstnikom, smo povprašali na Policijski postaji Škofja Loka, ki je obravnavala dogodek. "Po nam znanih podatkih je šlo za navaden spor in zaradi njega potem še pretep med vrstnikoma, ki se je neljubo iztekel. Pretepeni deček naj bi prej izzival sovrstnika, ta naj bi ga zato brcnil v trebuh, vendar tako močno, da je vrstniku vzelo sapo. Kakor nam je poznano, ni šlo za objestnost," je odgovoril komandir loške policije Peter Jeraša. Imena vpletenih je policija odkrila. Simon Šubic Skuterji niso le modni trend Stotisoči v blagajni Jesenice - Neznani vlomilec je s četrtka na petek iz priročne kovinske blagajne enega od jeseniških podjetij zmaknil približno 400.000 tolarjev. Minuli četrtek je bila na Primskovem preventivna akcija Vožnja skuterja - policijska izkušnja kot nasvet, na kateri se je lahko vsak novopečeni mopedist pomeril z 38 vrstniki in ter s pomočjo policistov inštruktorjev pridobival nove izkuši\je v prometu. Z začetkom nove motoristične sezone so motoristi in mopedisti po dolgi in mrzli zimi ponovno pripeljal svoje konjičke na plan. NESREČA Po zadnjem kolesu mopeda Krar\j - Vožnja po zadnjem kolesu se je 21-letnemu Kranjčanu v soboto, 29. maja, popoldne maščevala. Ko je peljal mimo Petrolovega bencinskega servisa po Koroški cesti proti centru mesta, je namreč izgubil oblast nad krmilom, zapeljal je desno s ceste, padel na bok in trčil v osebni avto. Zlasti po nogi se je hudo ranil, zato so ga reševalci odpeljali na urgenco v Klinični center. Ko se bo pozdravil, ga čaka srečanje s sodnikom za prekrške. H. J. zavrti NAGRADNA IGRA 29. 3. - 24. 6. 2004 V času od 29. marca do 24. junija 2004 vam nova nagradna igra prinaša bogate nagrade. Vsak četrtek ob 23. uri borrto na žrebanjih podelili denarne in praktične nagrade, na koncu pa vas čaka še glavr^ nagrada, in sicer novi avtomobil znamke Volkswagen Golf 1,9 TDI Sportlin« Nagrade četrtkovih žrebanj: • Jackpot; 1.000 € (pribl. 237.000 SIT) • Večerja za dve osebi Nagrade glavnega žrebanja, ki bo 24. 6. 2004 ob 23. uri; • Volkswagen Golf 1,9 TDI Sportline • Nagradni sklad v vredrtosti 2.000 € (pribl. 474.000 SIT) Htr HOTEL CASINÖ KRANJSKA GORA Vršiška 23, 4?80 Kranjska Gora Tei 04 587 82 50 Faks 04 588 13 22 marketing kg{a)hil si Več mformaci) poiščite na www.hlt.8l Ker pa je vsako leto tudi veliko novopečenih voznikov dvoko-lesnikov, ki precenjujejo svoje vozne sposobnosti, ker je vožnja z motorjem ali mopedom-skuterjem med zahtevnejšimi, kar kažejo tudi statistični podatki o številu udeleženih mopedi-stov ter motoristov v prometnih nesrečah. Zato so se policisti Policijske uprave Kranj odločili, da s svojimi izkušnjami in v sodelovanju s SPV Kranj ter s strokovnjaki posameznih področij pripravijo posebno preventivno obliko izpopolnjevanja voznikov skuterjev - koles z motorjem. Tako je v četrtek vsak mladoletnik z dovoljenjem staršev lahko zapeljal po posebej pripravljenem poligonu na skuterjih, ki jih je zagotovilo podjetje AC -Triglav Auto ter se v šoli varne vožnje od policistov inštruktorjev podučil o nekaterih vajah in pravilih vožnje ter o nevarnostih skuteija. Akcija je trajala od 12. do 17. ure in v tem času so se pomerile tri skupine voznikov, med njimi je bil s štirinajstimi leti najmlajši zmagovalec Alen Stroj, kije pred kratkim opravil Uspeh na državnem tekmovanju Kaj veš o prometu Krai\j - V soboto, 29. maja, je bilo v Luciji pri Portorožu državno tekmovanje kolesarjev Kaj veš o prometu. Iz Kranja sta se ga udeležila učenca osnovne šole Franceta Prešerna Duško Bog-danovič in Enes Bešič, ki sta na občinskem tekmovanju teden pred državnim osvojila drugo in tretje mesto. Zmagovalec Zoran Dulič se namreč državnega tekmovanja ni mogel udeležiti, ker je na njem nastopil že pred dvema letoma. Na državnem tekmovanju, ki je obsegalo pisanje testov iz cestno prometnih predpisov, cestno vožnjo po ulicah Lucije in spretnostno vožnjo na poligonu, je najmanj kazenskih točk zbral Duško Bog-danovič in s tem osvojil naslov državnega prvaka, Enes Bešič pa je osvojil odlično drugo mesto. H. J. vozniški izpit. Prireditve se je udeležilo 38 mopedistov, ki so preverili svoje spretnosti med stožci. Čeprav so organizatorji pričakovali večji obisk, je bil inšpektor za promet Boštjan Omerzel zadovoljen, saj se je vsak udeleženec naučil kaj novega, kar mu bo na cesti v prid. Preventivna akcija Vožnja skuterja - policijska izkušnja kot nasvet bo jutri, 2. junija, med 10. in 16. uro tudi pri osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici. Jure Jelovčan, foto: Tina Doki Krivolovec ustrelil srno Kovor - V bližini naselja Brdo je prejšnji teden neznani krivolovec ustrelil štiriletno srno. Lov na srnjad zdaj ni dovoljen, od koga bo lovska družina izterjala odškodnino in koga bodo policisti kazensko ovadili, pa še ni znano. Kdo je odpeljal "fička" ŠkoQa Loka - V noči s sobote na nedeljo je nekdo odpeljal v neznano osebni avto Z 750, parkiran v Kopališki ulici. Nekdaj priljubljeni "fičko" je bele barve, na registrskih tablicah pa piše KR 97-53E. Vreden naj bi bil okrog 200.000 tolaijev, glede na to, da gre že za skoraj muzejsko znamko, pa za lastnika verjetno precej več. Krai\j - Z osebnega avta Citroen AX, parkiranega v Ručigajevi ulici, pa je neznanec v noči s sobote na nedeljo ukradel registrski tablici MB 57-95T. H. J. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, daje v 83. letu starosti sklenil svojo življenjsko pot dragi oče JANEZ POKLUKAR p.d. Kamnekov ata iz Zg. Gory Pogreb pokojnika bo v četrtek, 3. junija 2004, ob 17. uri na pokopališču v Zg. Gorjah. Žara bo v sredo od 9. ure dalje na tamkajšnjem pokopališču. VSI NJEGOVI •v i GORENJSKI GLAS • 16. STRAN POGOVOR / info@g-glas.si Torek, 1. junija 2004 Vsak ima svoje m Dr. Niko Sadnikar je ime, ki v Kamniku zelo veliko.pomeni. Je potomec dr. Josipa Nikolaja Sadnikarja, navdušenega zbiratelja starin in umetnin ter ustanovitelja najstarejše in največje zasebne muzejske zbirke na Slovenskem, znane tudi kot Sadnikarjev muzej. Zbirko na Šutni 33 v Kamniku gospod Sadnikar, kljub častitljivi starosti z veseljem vsakomur pokaže še danes. V mladosti je končal študij medicine, med vojno delal kot brigadni zdravnik in kirurg, po vojni pa se je usmeril v rentgenologijo in bil tudi vodja oddelka za rentgenologijo v Ljubljani. Zaradi svojih vsestranskih aktivnosti in izjemnih zaslug z različnih področij, ki so trajnega pomena za Kamnik, je lani prejel tudi naziv častnega občana Kamnika. Gospod Sadnikar^ mnogim ste najbolj poznani prav po svoji izjemni muzejski zbirki, pa vendar še vedno premalo ljudi ve, da je vaš muzej lani praznoval 110'letnico svojega obstoja. Kako obiskan je v resnici vaš muzej? "Lahko bi rekel, da je ta muzej bolj poznan ljudem iz drugih krajev kot pa samim Kanmiča-nom. Na leto ga obišče od 7000 do 9000 obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, veliko pa je tudi tujcev. Obiska je za mojo visoko starost skoraj preveč, saj sem že utrujen, toda vsa vodstva še vedno opravim sam. Kar se tiče obiska, se res ne morem pritoževati, kljub temu da v našem muzeju nikoli nismo pobirali vstopnine." Vaš oče je bil veterinar, prav tako vaš brat Demeter in tudi vi ste dokončali študij medicine. Kako se je vos oče navdušil za starine in umetnine in kdaj je to ljubezen prenesel tudi na vas? "Pravi pobudnik, daje moj oče začel zbirati starine, je bil moj stari oče, ki je imel v Ljubljani zlatarsko in pasarsko delavnico. Za svoje delo je pogosto kot plačilo dobil kelihe, stare tudi po 400 let. Moj oče je imel že od • - - * pridelavo brez navzkrižne rezlstence^l Bayer CropScie Dr. Niko Sadnikar s efsdstvi za yat^^ptfitn ravtia^o providno. Prud uporabo praborilo navodta ^a v/por^l^ otroštva velik smisel za slikarstvo in je to smer želel tudi študirati, veliko se je družil tudi z Ivano Kobilco in Ferdom Veselom, vendar mu je mama ta študij preprečila. Dobil je štipendijo za študij veterine na Dunaju, ki ga je tudi končal, a je vzporedno študiral tudi slikarstvo. Na Dunaju je spoznal, koliko bogatih ljudi zbira stare predmete in sprva je nekomu celo prodal nekaj starih očetovih ke-lihov, nato pa se je iz ljubezni do starin in umetnin tudi sam odločil, da bo predmete začel zbirati. V Kamnik je prišel leta 1889 in svoje stanovanje je začel opremljati s starinami. Večino teh predmetov je kupil pri okoliških kmetih in po graščinah, saj je kot edini živinozdravnik v tem okolišu dobro zaslužil, prav tako pa je imel vpogled v marsikatero hišo. Prav tako so mu ljudje nekaj predmetov tudi poklonili. Zbirka starin nikoli ni bila zastavljena kot muzej, temveč kot stanovanje, ki je bilo s temi predmeti opremljeno, in v katerem smo tudi živeli. 5. avgusta leta 1893 pa je oče na pobudo nekaterih Kamničanov svojo zbirko odprl javnosti, da so si jo lahko ogledali tudi obiskovalci mesta. Leta 1952 je oče umrl, po njegovi smrti je skrb za zbirko najprej prevzel brat Demeter, od leta 1980, ko sem se z upokojitvijo vrnil v Kamnik, pa jo vodim jaz, lastnika pa sva Še vedno oba z bratom." Zbirka vsebuje več kot tisoč predmetov. Bi med njimi lahko izpostavili nekaj tistih, ki so vam najljubši, imajo morda največjo vrednost? Zagotovo ima zelo veliko vrednost doprsni kip - avtoportret znanega kiparja Ivana Meš-troviča, ki je pred leti s posebno razstavo gostoval v Zagrebu, Berlinu, Parizu in drugih mestih. V Kamnik gaje prišel iskat kustos iz Zagreba in leta 1984 so ga ocenili na 80.000 tedanjih nemških mark. Od pohištva bi izpostavil ovalno omarico z dvema nimfama in ptičem na vrhu, ki jo je moj oče po dolgem prigovarjanju kupil od neke šivilje iz Štude pri Domžalah. Omarica ima zelo veliko vrednost, saj je stara bhzu 200 let, izhaja namreč iz leta 1813, iz Časa Napoleona Bonaparteja in Ilirskih provinc. Verjetno je edina te vrste na Balkanu in v Srednji Evropi. Le v Franciji se jih še da videti. Zbirko sestavlja tudi nekaj dragocenih slik Ivane Kobilce in Maksima Gasparija, ki mu je bil oče mecen in gaje nagovoril ter ga podpiral pri študiju slikarstva. Pravzaprav ima prav vsak predmet svoje zanimivo poreklo in svojo edinstveno zgodbo." Leta 1964je del zbirke odkupila občina in v vaši hiši je obiskovalcem na ogled le kakšna polovica vseh predmetov. Kje je preostanek zbirke danes ? "Ja, tega leta je občina za razmeroma malo denaija odkupila del zbirke, vseh predmetov je namreč okrog 1900, danes pa jih hranijo v depoju kamniškega muzeju na Zapričah." Kako sicer sodelujete z Medobčinskim muzejem v Kamniku oziroma drugimi kulturnimi ustanovami? "S kamniškim muzejem zelo dobro sodelujemo. Skoraj za vsako razstavo jim tudi sam posodim kakšen predmet iz svoje zbirke, vsi podatki o muzejskih predmetih so tudi skrbno evidentirani. Prav tako vsa leta sodelujem tudi z ljubljanskim Narodnim muzejem." gel več aktivno sodelovati. Izkazalo seje, da z mojim odhodom in odhodom Svetozaija Frantar-ja ni bilo več ljudi, ki bi bili sposobni društvo voditi in zato je le-to leta 2000 prenehalo delovati. Danes je za Kamnik velika sramota, da nima turističnega društva! Včasih smo vsi Člani delovali prostovoljno, danes pa želi vsakdo za svoj prispevek plačilo. Tako pa ne gre!" Kljub svojim 89, letom ste Še vedno reden obiskovalec raznih kulturnih prireditev, saj vas videvamo praktično povsod. Kam sicer najraje zahajate ? "Zelo rad si ogledam kakšno slikarsko razstavo, zadnja leta pa z navdušenjem hodim v Bud-naijevo domačijo v Palovče nad Kamnikom, kjer je Iva Kramar Šubelj, ki je vredna vsega občudovanja in ima zelo veliko etno- Svoj Čas ste bili tudi'eden bolj dejavnih članov turističnega društva. Kako ocenjujete, da v Kamniku danes skrbijo za turistično ponudbo? "Po vrnitvi v Kamnik leta 1980 sem se pridružil Turističnemu društvu in bil tudi njegov podpredsednik. Na mojo pobudo smo v teh letih med drugim postavili spominska obeležja osmim zaslužnim Kamničanom (Ivanu Vavpotiču, Mariji Veri, Fortunatu Bergantu, Leta 1998 pa sem zaradi starosti iz društva odstopil, saj nisem mo- loškega znanja, tako rekoč iz nič uredila zelo zanimivo muzejsko hišo. Redno se udeležujem tudi prireditev v kamniškem muze- ju." Dr. Niko Sadnikar je Še danes aktiven član v kar osmih društvih in redno obiskuje prireditve po vsej Sloveniji. Tudi najin pogovor se je nekoliko predčasno končal, saj so ga Čakale že druge obveznosti. S svojim znanjem in aktivnostmi nikakor ne kaže let in lahko bi bil vzor' mnogim precej mlajšim. Jasna Paladin Piše Miha Nagllč Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih 586 Mihael Ambrožič, "veletržec z muhami n Letos mine 150 let od smrti Mihaela Ambrožiča, po Antonu Janši morda največjega čebelarja med Gorenjci. Rodil se je 6. septembra 1846 na domačiji enakega imena v Mojstrani, kjer je tudi umrl, 5. julija 1904. **Njegov oče je imel mlin, žago in nekoliko polja. Poleg tega se je pečal s čebelami ter svojega sina Mihaela le v prvi mladosti navajal k čebelarstvu. Šele sedem let staremu je podaril roj, vsadil mu ga je v panj ter fanta polagoma vadil pri tem delu. Od tega panja je dobil Mihec drugo leto dva roja. Sledeča leta je dobival vedno več rojev in jih oskrboval po očetovem navodilu. V šolo je hodil v Mojstrani in Beljaku, po njej in po smrti matere se je ves posvetil čebelarjenju. "Kmalu je imel za en voz panjev, napolnjenih s čebelami. Ko je bila meseca avgusta zrela ajda, sta jih peljala z očetom na pašo i' Šenčur pri Kra- nju. Po končani paši sta v Malem Šmarnu nekaj panjev prodala, nekaj pa, dobro napolnjenih z medom, odpeljala domov. Ta prvi izkupiček je obudil v mladeniču še večje veselje za vzgojo čebel. " Slikal je tudi končnice na panje, čebele je kupoval v Trenti in jih peš nosil čez Luknjo v Mojstrano. "Zdaj je pa začel večjo kupčijo s čebelami. V začetku jih je prodajal po malem. Pozneje, ko mu je šlo blago povoljno izpod rok, je razširjeval kupčijo vedno bolj ter postal nekak veletržec z 'muhami'. Ko je bila leta 1873 na Dunaju velika razstava vsakovrstnega blaga, je poslal na Dunaj nekaj navadnih kranjskih panjev in dvojno orodje, potrebno pri čebelah. To dvojno orodje, ki ga je sam izitmil, je imelo na razstavi veliko ogledovalcev. Prvo orodje z imenom 'lovilec čebel' prepreči, da čebele ne uidejo peri rojenju. Lovilec je bil tako narejen, da se v njem ulove čebele, matica in trot-je vsak i' poseben predelek. Drugo po njem iznaj-deno orodje pa je poslušalna cev, ki naznanja, kako šumijo Čebele v panju in kako pojejo matice. Vsi ogledovalci Ambroličeve iznajdbe so pripo-znali, da sta obe orodji vsakemu čebelarju potrebni. Isto leto je bila enaka razstava v Simeringu pri Dunaju. Na obeh razstavah je bil, njegovo ime pa je postalo znano po vsej Avstriji in pozneje tudi po drugih državah. Obe razstavi je sam obiskal, pri- šel vesel domov in se še bolj oprijel čebelarstva. S časom se je seznanil bodisi osebno ali pismeno s slovečimi čebelarji ter dopisoval z njimi. Pristopil je k 'Slovenskemu čebelarskemu drušn'u' ter postal ud enakih društev na Nemškem, če-škem in celo na Francoskem. Tudi Amerikanci so naročevali 173^ ANTON jANŠA;77J Čebelar Anton znamki. Janša na poštni pri njem čebele. Sicer pa je pošiljal s čebelarskim orodjem vred na vse mogoče razstave. Na vsaki je bil odlikovan. Vseh odlikovanj je dobil 147." I T C T A \ 7" T S čebelarjem so zaslovele tudi 'J \J VJ^V^ O 1 čebele. "Posledica tega je bila, da je prišla kranjska čebela v veliko veljavo. Obče so trdili, da je najpridnejša izmed vseh čebelnih plemen. Ko so pa začeli nemški čebelarji na raznih shodih poveličevati nemško čebelo kot najboljšo, je postajal Ambrožič slabe volje, ker je spoznal, da izhaja ta laž edino le iz zavisti. Posebno ga je žalostih, ker so Nemci trdili, da izhajajo vsi nauki o čebelarstvu edino le iz nemškega vira. To pa ni resnično. Ambrožič je na podlagi zgodovine vedno trdil in bil popolnoma prepričan, da je začetek vseh naukov in opazovanj pri Čebelah na Kranjskem doma. Nemški spisi o čebelar-st\'u so posneti edino le iz čebelarske knjige, ki jo je spisal naš rojak Anton Janša. " Čebelji posel se je širil. "Za svojo obširno trgovino je potreboval Ambrožič veliko čebel in več čebelnjakov. Na vrtu ob hiši v Mojstrani sije postavil lep in obsežen čebelnjak, razen tega je imel še štiri manjše. Za prezimovanje čebel je napravil še posebne prostore na sončnih rebrih ne predaleč od hiše. naj raj še tam, kjer bilo dosti resja za zgodnjo pomladansko paŠo. Čeprav je imel veliko zalogo čebel, jih je bilo vendar še premalo.Dokupovati jih je moral pri drugih čebelarjih, da je mogel zadostiti vsem naročilom. " Podpiral je reveže in narodna društi'a. "Zato mu je dal Bog srečo, da je prikupil več zemljišča in si pomnožil imovino." Zdravje pa mu ni služilo, dolgo ga je mučila želodčna bolezen, od katere je moral umreti, ko mu še ni bilo polnih 58 let. 4C O I Torek, 1. junija 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Družba Merkur iz Naklega skokovito povečuje prodajo. Po lanskih odličnih poslovnih rezultatih se letos obetajo še boljši. V prvih treh mesecih^etos so kar početverili načrtovani čisti dobiček. ^aklo - Kot smo že objavili marca, je nakelska trgovska družba ^erkur lani poslovala zelo dobro. Ustvarili so za 121,4 milyar-de čistih prihodkov iz prodaje, kar je 16-odstotna rast, čisti dobiček iz poslovanja pa je znašal 2,4 milijarde, s čimer so podvojili dobiček iz leta 2002. Letos Merkurju kaže Še bolje, saj čisti dobiček iz prvih treh mesecev znaša kar 683 milijonov tolarjev ali kar štirikrat več, kot so načrtovali. Bine Kordež, predsednik uprave Merkurja, načrtuje, da bo delniška družba leta 2008 ustvarila že za milijardo tolarjev prihodkov od prodaje. Skupščina delničarjev je napovedana za 30, junij. O katerih predlogih sklepov bodo delničarji odločali? "Skupščina se običajno seznani z letnim poročilom, odločala pa bo o delitvi dobička. Kot vsa prejšnja leta bo tudi tokrat predlagano izplačilo dividende, letos v višini 700 tolaijev po delnici, kar je približno deset odstotkov več kot lani. Poleg tega bomo izbirali revizorja za leto 2004, za novega člana nadzornega sveta pa bomo predlagali Matjaža Gantarja, direktorja KD Group, našega tretjega največjega delničarja. Zamenjal bo dosedanjega predstavnika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD, op.p.), ki je letos prodala svoj delež v Merkuiju." Ko smo ze pri EBRD in njeni odprodaji lastninskega deleža; ali mogoče tudi državna sklada Odškodninska in Kapitalska družba napovedujeta umik iz Mekurja ? "Na krajši rok večjih sprememb v lastninski strukturi Merkurja ne pričakujem. Odškodninska družba ima v nekaj letih sicer načrtovano, da zaradi svojih obveznosti izstopi iz večine delniških družb v Sloveniji, vendar pa, kot smo seznanjeni, kratkoročno nimajo večjih obvez." Podatki o prodaji v prvih treh mesecih letošnjega leta kažejo, da boste letos poslovali še precej bolje kot lani, saj po prodaji in dobičku močno presegate lanske rezultate. Kje tiči razlog? Kujete visoki dobiček na račun v zadnjem obdobju visokih cen metalurških proizvodov na svetovnem trgu? "Vsekakor so k precejšnji rasti prodaje, ki je znašala 24 odstotkov, pripomogle tudi razmere na metalurškem področju. Te razmere smo dobro izl^oristili, saj je naša prednost v tem, da smo se še pravočasno založili z metalurškimi proizvodi, saj smo predvideli spremembe cen v tem segmentu. Tako smo bili v določenih obdobjih celo edini ponudnik, ker je drugim blaga enostavno zmanjkalo. Za Merkur pa je še bolj pomembno, da je prisotna rast prodaje tudi na vseh drugih programih, kot so gradbeni material, tehnični izdelki, instalacije, torej tudi v maloprodaji, kjer metalurgija ni toliko prisotna. Dober rezultat je tako delo celotne ekipe 3.000 sodelavcev Skupine Merkur." Je tako pozitiven trend v Merkurju skladen s trendi na svetovnem trgu? "Po opravljeni analizi potrošnje našega blaga je v svetu značilno, da ima potrošnja tehničnega' blaga hitrejšo rast kot pri ostalem blagu, Z rastjo standarda ljudje namenjajo dodatna sredstva bolj v opremo doma, torej blago, ki ga prodaja Merkur. V Angliji je bila npr. rast potrošnje tehničnega blaga v zad- pa tudi vse potrebno za odprtje centra v Beogradu. Načrtujemo sicer, da bi se sčasoma širili tudi v druge države, vendar v tem trenutku so že obstoječe poteze tako obsežne za Merkur, da praktično nimamo kapacitet, resursov za intenzivnejšo rast. Vlaganja v nasi branži so prevelika, zato je treba skrbeti tudi za varnost naložb in poslovanja. Prevelike naložbe lahko hitro ogrozijo tekoče poslovanje." Kako poteka sanacija poslovanja avstrijskega Big Banga, ki ste ga letos prevzeli v celoti? "Ocenili smo, daje za Merkur bolj smiselno, da to podjetje v celoti prevzamemo in poskusimo doseči načrtovane rezultate. pHHW ki" Predsednik uprave Merkurja Bine Kordež njih letih osemodstotna na leto, medtem ko pri hrani le tri odstotke. Trend torej je podoben, vendar pa Merkur v zadnjih letih od njega še dodatno odstopa." Stanje na slovenskem trgu je verjetno drugačno kot na britanskem. Neka rezerva za Merkur torej še obstaja ? "Tisto, kar nam daje še veliko priložnosti v prihodnje, je dejstvo, da je potrošnja tehničnega blaga v Sloveniji Še veČ kot za polovico nižja kot v Avstriji, Nemčiji in drugih razvitih trgih. Podjetja iz naše branže v tujini prodajo posameznemu prebivalcu tudi za sto ali več evrov blaga na leto, pri nas se za tehnično blago porabi okoli štirideset evrov na prebivalca." Ali na teh predvidevanjih tudi sloni vaš načrt, da bi do leta 2008 ustvarili za milijardo evrov prihodkov, kar je skoraj podvojitev lanskega rezultata? "Naš načrt je vezan na ocene rasti tržnega potenciala, manj rasti tržnega deleža v Sloveniji ter predvsem na razvoju na novih trgih - na Hrvaškem, v Srbiji, kjer je prodaja še relativno nizka in je prostora za rast še dovolj." Zoran Jankovič npr. za Mer-cator napoveduje, da želi postati največji živilski trgovec na Balkanu. Nameravate vi postati tam največji trgovec s tehničnim blagom? "Zaenkrat intenzivno delamo le na Hrvaškem, pripravljamo Določena izboljšanja so vidna, nismo pa še zadovoljni s poslovanjem podjetja Big Bang Handels. Jeseni bomo ocenili, kako naprej z njegovim poslovanjem. Gre vseeno le za dve trgovini, kar je v celotni prodaji Merkurja zanemarljivega obsega." Ali ta trenutek trgovini poslujeta pozitivno? "Zaenkrat ne. Prodaja se je že povečala, a ne zadosti, da bi pokrivala vse stroške. Tu je treba vendarle dodati, da pri nastopu na tujem trgu trgovine na začetku praviloma s poslovanjem ne pokrivajo celotnih stroškov. To so sposobne šele sčasoma." Ali pričakujete z odprtjem slovenskega trga povečan pritisk tuje konkurence ? "Velikih sprememb zaenkrat tako kot v vsakodnevnem življenju ni bilo. Postopno bo verjetno prišlo do usklajevanja cen z okoljem, z Italijo in Avstrijo, kar pomeni, da se bodo nekateri proizvodi pocenili, nekateri pa tudi podražili. Napoveduje se prihod enega novega tujega trgovca, kaj več pa ne. Slovenski trg se je v tem segmentu že dobro razvil v preteklosti, tako da večjih sprememb ne pričakujemo." Koliko boste svojo trgovsko mrežo še širili na Gor^enjskem in v Sloveniji? Je sploh še kaj prostora ? "Načrtujemo, da bi v treh, štirih letih v Sloveniji odprli še deset velikih trgovskih centrov. Preučujemo še možnosti, da bi se z manjšimi centri pojavili tudi v manjših mestih. Na Gorenjskem bomo še letos začeli graditi novi center v Lescah, kjer bomo združili celotno ponudbo iz Radovljice in Lesc. Enako velja s Škofjo Loko, kjer pa na žalost postopki tečejo že zelo dolgo, saj smo tam lastniki zemljišča že tri leta. Upam, da bomo letos vendarle dobili ustrezna dovoljenja. Gradili bomo tudi v Vižmaijah v Ljubljani, v Kopru, v Zasavju, na Ptuju, v Velenju, v Domžalah..." Se bo mogoče dodatno širila Skupina Merkur? "Tudi izkušnje iz tujine kažejo, daje v primeru, ko ni na voljo podjetij, ki bi imela razvito primerno infrastrukturo, v naŠi branži bolj običajna organska širitev, torej z lastno rastjo. Dejstvo je, da takega podjetja v Sloveniji ni več, Še manj pa na jugu. V tej smeri zato vsaj kratkoročno večjih načrtov nimamo. Poleg tega je treba tedaj, ko dosežeš na nekem območju tako visoke deleže, kot jih ima Merkur, razmisliti, ali je sploh še smiselno pomembneje povečevati svoj tržni delež. Predvsem zato, ker te dobavitelji potem ne "forsira-jo" več ustrezno, kvečjemu začno to početi s konkurenco." Kako sploh Merkur finaricira svoje naložbe: z lastnimi sredstvi, krediti, leasingom? "Kot cilj smo si zadali, da bi naložbe v osnovna sredstva financirali z ustvarjeno akumulacijo. Zunanje vire aktiviramo za obratna sredstva, v vlaganja v zaloge. Vse ostale naložbe, ki presegajo ustvarjeno akumulacijo, pa financiramo preko lea-singa. Tako velik del novih trgovskih centov financiramo preko leasinga, kar je za nas ugodnejše kot najemanje klasičnega kredita." Ali se dobri rezultati Merkurja v zadnjem obdobju poznajo tudi pri plačah zaposlenih ? "Se poznajo. Zaposlenim smo, recimo, v skladu s kolektivno pogodbo povišali plačo že aprila, čeprav smo bili dogovorjeni za avgust. Poleg tega izplačujemo še dodatno stimulacijo glede na rezultate. Če obstaja pozitivna klima. Če to dopuščajo poslovni rezultati, če lahko nekaj dodatnega denarja nameniš za nagrajevanje zaposlenih, je to dobro storiti, saj to povzroča še boljše rezultate in posledično še v »v visje nagrajevanje. Kakšna je povprečna plača v Merkurju ? "Povprečna bruto plača je nekoliko pod slovenskim povprečjem, v branži pa imamo kar primerljive in dokaj solidne plače. Trudimo se, da bi bili pri poslovanju še boljši in da bo to omogočilo tudi še boljše nagrajevanje." Simon Šubic, foto: Tina Doki Ciljanje inflacije Dr. Robert Volcjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Po kranjski deželi se zadnje čase predvsem zaradi drage nafte na svetovnem trgu razraščajo strahovi inflacije. Le-ta je dobrega pol leta pred načrtovanim vstopom naše države v čakalnico za evro še vedno previsoka, da bi lahko naša denarna (pa tudi politična) oblast mirno spala, saj je stopnja rasti splošne ravni cen še vedno kar precej odstotnih točk viŠja od tiste, napisane na vstopnici za območje evra. No, tolažimo se lahko s tem, da je nafta pač za vse enako draga, a to je dokaj slaba tolažba, če vemo, da je tudi brez drage nafte naš inflacijski cilj še kar precej daleč. Pri tem si je zanimivo ogledati, na kakšen način so v ne tako oddaljeni preteklosti nekatere države obračunale z duhom inflacije in ga spravile spet lepo nazaj v steklenico. Inflacijsko ciljanje je v načelu hudo preprosta reč. Najprej centralna banka napove pot, po kateri naj bi se v prihodnosti gibala inflacija, nato pa le-to primerja z vnaprej postavljeno "tarčo", opredeljeno kot stopnja inflacije, ki naj bi bila za državo najbolj primerna. Kakšna naj bi ta stopnja bila, je seveda odvisno od mnogih dejavnikov in od gospodarstva do gospodarstva različna. Kar je potem razlika med napovedano in ciljano stopnjo inflacije, postane glavni predmet denarne politike. Pri tem sta v bistvu pomembni dve zahtevi. Prva je relativno močna neodvisnost centralne banke pri vodenju denarne politike v gospodarstvu. Nobena centralna banka namreč ne more biti popolnoma neodvisna od odločitev vlade, a mora biti kljub temu sposobna svobodno izbirati posamezne instrumente in ukrepe, da bi dosegla želeno stopnjo inflacije. Pomembno je, da si vlada za svoj proračun od centralne banke izposoja Čim manj sredstev, saj je le tako zagotovljeno, da proračunska in denarna politika čim manj prepletata. Druga zahteva, ki jo pogojuje inflacijsko ciljanje, pa je, da je denarna oblast v državi pripravljena in zmožna odpovedati drugim želenim ciljem, ki jih narekuje trenutno stanje v gospodarstvu, kot so to na primer stopnja rasti plač, stopnja nezaposlenosti ali devizni tečaj. Država, ki na primer fiksira devizni tečaj, kot bo to storila Slovenija ob vstopu v evropski tečajni mehanizem, podredi svojo denarno politiko stalnemu vzdrževanju deviznega tečaja na določeni stopnji in pri tem ni zmožna uravnavati še sistema ciljanja inflacije, še posebno kot se bo to kmalu izkazalo tudi pri nas, ko lahko kapital prosto in dvosmerno korači preko državnih meja. Najbolj znani primeri držav, kjer so se v zadnjem desetletju ali dveh lotili krotenja za te države precej visoke inflacije, so Nova Zelandija, Avstralija, Kanada ter nam nekoliko bližje Velika v v Britanija, Finska, Švedska in Španija. Omenjene države so si ciljno inflacijo postavile dovolj nizko in realno dosegljivo, pri tem pa ohranile določeno prožnost deviznega tečaja in precejšnjo neodvisnost centralnih bank in ... uspele. Kako bo našim denarnim oblastem v dobre pol leta uspel veliki met, pa bomo šele videli. V Romuniji izdelujejo tekaško obutev Ziri - Aprila letos je v Romuniji začelo poslovati novo Alpinino povezano podjetje Alpina SIRO, kar je rezultat že objavljene strategije žirovskega podjetja, da obseg proizvodnje in prodaje obutve povečuje z iskanjem novih proizvodnih zmogljivosti in trgov. Alpina SIRO je začela s proizvodnjo tekaške obutve, v Žireh pa načrtujejo, da bodo v Romuniji proizvedli po 200 tisoč parov letno. V prihodnosti pa naj bi v Romuniji stekla tudi proizvodnja druge obutve iz Alpininega programa. V Žireh ostaja skrb za razvoj kolekcije, za celotno tehnološko pripravo za izdelavo obutve, nabavo in skladiščenje materialov ter za distribucijo. V Žireh tudi načrtujejo, da bodo v srednjeročnem obdobju v Romuniji začeli prodajati tudi svojo obutev. S.Š. Laze 18a, 4000 Kranj ČIŠČENJE CISTERN DOSTAVA KURILNEGA OLJA Z vami v prihodnost, z vami v svet I notesniki Toshiba Satellite Satellite A40-241: zmogljiv 2.7GHz Intel Celeron procesor, DVD-ROM CD-R/W enota, 40GB trdi disk, 15" TFT zaslon. 10/100 mreža, V.92 modem, 2 letna mednarodna garancija, XP-Home, priložena torbica.,. Cena 260.510 SIT brez ODV (312.612 SIT z DDV) www.jnea.si/toshiba INE/I Pokličite: 01/5138 128, 5138 115 INEAd.o.o., Stegne 11.1000 gubljana TOSHIBA Hrenovke v naravnem ovoju SQ, vak. pak., cena MDK, Ljubljana za kg Svinjski vrat s kos^ pakirano, cena za kg različni dobavitelji Družinski komet Polar, 8 X120 ml, vaniiija-jai Interconsum Mil r i SAIAU r Akujski porujdba velja V vseh prtxiajalnal) skupine Mcrcat^^^ L^ r/^ od 2.6. do 13. 2004 ozirorrui do prodaje zalog. Ccneso v SIT. I^oslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107» 1000 Ljubljana. X w L^ V V^ X X X d stil limona, 1.Sr i, PET Radenska, Radenci (iruff>ipnjrfnih IfUcij ercator . i GORENJSKI GLAS • 18. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE / info@g-glas.si Torek, 1. junija 2004 Višja spodnja meja obdavčitve r Vlada predlaga zvišanje spodnje meje obdavčitve plač na 165 tisoč tolarjev, s tem pa bi davčno razbremenila predvsem plače v delovno intenzivnih panogah. Kranj - Vlada je na četrtkovi seji sprejela spremembe in dopolnitve zakona o davku na izplačane plače, ki naj bi po obravnavi v državnem zboru predvidoma začele vezati 1. septembra, ko naj bi bila v skladu z dogovorom o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004 - 2005 sklenjena večina pogodb za posamezne dejavnosti. Vlada je hkrati tudi sklenila, da bo februarja prihodi^e leto preverila, ali je rast plač v skladu z dogovorom o socialnem sporazumu zaostajala za rastjo produktivnosti. Če bo ugotovila višjo rast, bo temu primemo zvišala tudi davek na izplačane plače. Po predlaganem zakonu naj bi spodnjo mejo obdavčitve plač dvignili na 165 tisoč tolaijev, kar pomeni, da ne bi obdavčili plač, ki so bile marca letos nižje od 63 odstotkov povprečne plače. Pri plači 165 tisoč tolaijev znaša trenutno skupna obremenitev (prispevki delodajalcev in delojemalcev, davek na izplačane plače ter dohodnina) 43,3 odstotka stroškov dela, z dvigom spodnje meje pa bi se obremenitev znižala na 41,4 odstotka oz za 1,9 odstotne točke. Po oceni predlagateljev zakona naj bi z zvišanjem spodnje meje obdavčitve iz plačila davka na izplačane plače iz-vzeli 39 odstotkov delavskih plač, davčno razbremenitev pa naj bi občutili predvsem v delovno intenzivnih panogah, kjer so povprečne plače precej nižje od povprečne v državi. V proizvodnji oblačil ne bi bilo treba plačevati davka na izplačane plače za več kot 80 odstotkov plač, v usnjarski industriji za skoraj 70 odstotkov, v obdelavi in predelavi lesa za skoraj 60 odstotkov in v gradbeništvu za nekaj manj kot polovico. Predlagana sprememba naj bi na leto pomenila izpad 10 milijard tolaijev proračunskih prihodkov. Kot je znano, je zakon o davku na izplačane plače začel veljati 1. julija 1996, ko so hkrati prispevno stopnjo za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje znižaU z 12,85 na 8,85 odstotka. Takrat so bile plače do zneska 90 tisoč tolarjev neobdavčene, od 90 do 95 tisoč tolaijev z enim odstotkom, od 95 do 105 tisoč tolaijev z dvema, od 105 do 115 tisoč s tremi, od 115 do 750 tisoč tolaijev s štirimi odstotki in plače nad 750 tisoč tolarji po 10-odstotni stopnji. Zakon so kasneje dvakrat spremenili. PrviČ so ga sredi leta 1997, ko so neob- davčeni del zneska plače dvigni-U na 110 tisoč tolaijev, obdavčitev plač v najvišjem razredu pa povišali z 10 na 15 odstotkov. Drugič so spremembe uveljavih v začetku predlanskega leta, takrat so spodnji prag obdavčitve plač dvignih s 110 na 130 tisoč tolarjev in za 0,2 odstotne točke znižah davčne stopnje, hkrati pa za enak odstotek zvišali prispevno stopnjo za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker davek močno bremeni izpla- čila plač v delovno intenzivnih dejavnostih, že vseskozi zahtevajo zmanjšanje davka. Po podatkih republiške davčne uprave je bilo lani v Sloveniji nekaj manj kot 28 odstotkov delavskih plač, za katere ni bilo treba plačati davka na plače. Število delavcev z neobdavčenimi plačami se je zaradi nespremenljive meje obdavčitve zniževalo,.hkrati pa se je povečevala povprečna efektivna stopnja obdavčitve plač. Cveto Zaplotnik Višje olajšave za študente v Ljubyana - Vlada je na četrtkovi seji uresničila dogovor s Studentsko organizacyo Slovenye in predlagala državnemu zboru, da spremeni določbe zakona o dohodnini, ki urejajo obdavčei\je dohodkov, doseženih z delom preko študentskih servisov. V študentski organizaciji so namreč že zagrozili, da bodo, nezadovoljni z zakonskimi rešitvami, zahtevali razpis naknadnega zakonodajnega referenduma; v pogajanjih s predstavniki ministrstva za finance pa so se obvezali, da bodo odstopili od referenduma, če bo vlada spremenila zakon. Vlada s predlaganimi spreniembami zakona povečuje posebno osebno olajšavo za študente s 668.100 na 1,2 mi- Občina Radovljica ŽUPAN Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, telefon (04) 537-23-00, fax (04) 531-46-84 e-pošta:obcina.radovljica@radovljica.si Občina Radovljica, Gorenjska o. št. 19, Radovljica na podlagi 7. člena Statuta Občine Radovljica (UVG, št. 23/99 in 19/00) in sklepa nadaljevanja 15. seje Občinskega sveta Občine Radovljica z dne 26.5. 2004 ter v skladu z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. list RS, št. 12/03 in 77/03) objavlja javno dražbo za prodajo nepremičnin 1 2 A B- 3 A B- 4. 5. A- B- 6. A- B- Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: Občina Radovljica, Gorenjska c. št. 19, Radovljica, tel. 04 537-23-00, faks 04-53124-684 Predmet prodaje: 1. prodaja nezazidanega stavbnega zemljišča, pare. št. 160/35 travnik v izmeri 524 m2 k.o. Mošnje, 2. prodaja nezazidanega stavbnega zemljišča, pare. št. 160/36 travnik v izmeri 465 m2 k.o. Mošnje, 3. prodaja nezazidanega stavbnega zemljišča, pare. št. 160/37 travnik v izmeri 465 m2 k.o. Mošnje, Območje je po ZN Mošnje namenjeno izgradnji stanovanjskih hiš. 1. garažni boks, št. 14, ki se nahaja v garažni hiši na Cankarjevi 17, Radovljica v izmeri 11,56 m2, 2. garažni boks, št. 13, ki se nahaja v drugi kleti na Prešernovi 6, 6a, 8 Radovljica, v izmeri 11,0 m2 Izklicna cena za nepremičnine znaša: 1. za pare. št. 160/35, travnik v izmeri 524 m2 10.623.000,00 SIT; 2. za paro. št. 160/36, travnik v izmeri 465 m2 9.427.000,00 SIT; 3. za pare. št. 160/37, travnik v izmeri 465 m2 9.427.000,00 SIT. 1. garažni boks, št. 14, ki se nahaja v garažni hiši na Cankarjevi 17, Radovljica v izmeri 11,56 m2 po izklicni eenilni vrednosti 1.078.000,00 SIT; 2. garažni boks, št. 13, ki se nahaja v drugi kleti na Prešernovi 6, 6a. 8, Radovljica, v izmeri 11,0 m2 po izklicni eenilni vrednosti 1.402.500,00 SIT; Najnižji znesek višanjanOO.OOO.OO SIT. Način in rok plačila kupnine: Kupnina se mora plačati v 8 dneh od podpisa prodajne pogodbe na transakcijski račun Občine Radovljica: 01302'-0100007805, sklic: .1. 00-160-35 2.00-16(>36 3. 00 160-37 1. 00-14 2. 00-13 Plačilo celotne kupnine v določenem roku je bistvena sestavina prodajne pogodbe. Kraj in čas javne dražbe: Javna dražba bo dne 29. 6. 2004: pod A-ob 12.00 uri pod B-ob 13.00 uri, v mali sejni dvorani Občine Radovljica, Gorenjska c. št. 19, Radovljica. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe plačati kavcijo v višini 10% izklicne cene nepremičnine, ki jo bodo dražili. Kavcijo je potrebno nakazati na transakcijski račun Občine Radovljica, št. 01302-0100007805 sklic: 1. 00-160-35 2.00-160-36 3. 00 160-37 1. 00-14 2. 00-13 Pred začetkom javne dražbe se mora dražitelj izkazati s potrdilom o plačilu kavcije. Plačana kavcija bo uspelemu dražitelju vračunana v ceno, neuspelim dražiteljem pa bo vrnjena brez obresti v roku 15 dni od dneva dražbe. 7. Pogoji za sodelovanje Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji in fizične osebe, ki so državljani RS. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe komisiji predložiti: - , izpisek iz sodnega registra (pravne osebe) oziroma potrdilo o državljanstvu RS ali osebno izkaznico (fizične osebe), notarsko overjeno pooblastilo v primeru, da pravna ali fizična oseba za udeležbo na dražbi pooblasti drugo pravno ali fizično osebo, - dokazilo o plačilu kavcije s priloženo celotno številko računa za primer vračila kavcije, - davčno, matično in telefonsko številko. Pooblaščenci morajo pred pričetkom dražbe predložiti pisno pooblastilo. 8. Sklenitev pogodbe Z najugodnejšim ponudnikom se bo sklenila pogodba najkasneje v roku 30 dni po zaključku dražbe. Če dražitelj ne podpiše pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani dražifelja, Občina Radovljica zadrži njegovo kavcijo. 9. Dnjgi pogoji Nepremičnine se prodajajo v celoti po načelu videno-kupljeno. Vse stroške v zvezi s prenosom lastništva (davek, stroške overitve, takse za vpis v zemljiško knjigo) nosi kupec. Dražba je končana, ko voditelj dražbe trikrat neuspešno ponovi isto najvišjo ponudbo. Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče podati, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. Komisija za izvedbo javne dražbe bo dražbo izvedla v skladu z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03, 77/03). 10. Infonnacije Vsa dodatna pojasnila o nepremičninah in druge Infonmacije interesenti dobijo na Občini Radovljica, kontaktna oseba ga. Marija Habjan, tel. 04 537-23-46 v delovnih dneh od 4. 6. 2004 do 18. 6. 2004 od 10.00 do 12.00 ure. 11. Župan ali Komisija za vodenje in nadzor postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem s soglasjem župana lahko postopek ustavi do sklenitve pravnega posla. Občina Radovljica JANK0S.STUŠEK ŽUPAN Številka: 46505-5/2004 Datum: 27. 5. 2004 lijona tolarjev letno ter znižuje stopnjo akontacijo dohodnine od dohodkov študentov, doseženih z delom preko Študentskih servisov, s 25 na 12,5 odstotka. Za študente, ki bodo prihodnje leto imeli do 1.361.000 tolaijev dohodkov in bodo kot vzdrževani družinski člani lahko uveljavljali poleg študentske olajšave tudi olajšave za vlaganje za različne namene, bo ta dohodek v celoti neobdavčen. Za študente, ki niso vzdrževani družinski Člani in bodo lahko uveljavljali tudi splošno olajšavo, bo dohodek neobdavčen do višine 1,6 milijona tolaijev. Ker se bodo s spremembami zakona povečale možnosti za zlorabe, je vlada hkrati sprejela tudi ukrepe, s katerimi bo poostrila nadzor nad opravljanjem študentskega dela in uveljavljanjem olajšav. C.Z. V Sarajevu popravek navzdol, v Banja Luki pozitivno Tudi ta članek bom namenil bosanskemu kapitalskemu trgu, ki je v zadnjem času še posebej aktualen. Po navalu slovenskih investitorjev na Sarajevsko borzo so se, posledično zaradi omejene ponudbe delnic na tem trgu, tečaji delnic močno zvišali. V zadnjem tednu se je trend strme rasti vendarle obrnil, saj so se začele pojavljati tudi prve prodaje delnic. Ljudje se odločajo za prodajo iz različnih razlogov. Eden izmed teh je prav gotovo dejstvo, da so tisti, ki so delnice kupovali pred dvema letoma, ustvarili izredno visoke donose. Drugi pomembnejši razlog pa verjetno tiči v pričakovani novi davčni zakonodaji, ki bo obdavčevala, tudi kapitalske dobičke, ustvarjene v tujini (zaenkrat to velja le za Slovenijo). Delnice Bosnalijeka so teden zaključile pri 12,76 KM, delnice Klasa pri 9,68 KM, Pivara Tuzla pri 24,29 KM, PifBIG pri 5,34 KM, Pif Prof-Plus pri 7,25 KM. Ena redkih zanimivejših delnic, ki je v preteklem tednu zabeležila rast, je bila delnica BH Telekoma, kije trgovanje zaključila pri 13,00 KM. Razlog za povečano zanimanje za delnice tega telekomunikacijskega podjetja so poleg dobrega poslovanja v visoki predlagani dividendi. Ta naj bi znašala 1,44 KM po delnici, kar pri ceni 13,00 KM pomeni 11-odstotno divideruip. V Republiki Srpski na borzi v Banja Luki je bilo minuli torek ponovno pozitivno vzdušje. Delnice Telekoma RS so se povzpele na 1,00 KM, kar predstavlja 81 odstotkov knjigovodske vrednosti. Podjetje sicer dosega 17-odstotni donos na kapital, razmerje med ceno delnice in dobičkom na delnico znaša nekaj manj kot 5, kar je bistveno bolj ugodno, kot velja to za Telekom Slovenije. Predlog uprave za skupščino delničarjev je, da bodo vsi delničarji, ki bodo lastniki delnic na dan 20.6.2004, imeli pravico do izplačila dividende. Ta se bo delno izplačala v novoizdanih delnicah (16,9574 odstotka od vseh delnic v lasti delničarja), delno pa v denarju (0,0252 KM po delnici). Če bo predlog uprave na skupščini sprejet, bo pri ceni delnice 1,00 KM predstavljala celotna dividenda skoraj 20-odstotni donos. Druga likvidnejša in zanimiva naložba v Bßnja Luki so delnice Banjalučke pivare. Cena delnice je bila v februarju že 2,50 KM, a je nato zaradi neuspelega poizkusa prodaje 54 odstotkov lastninskega deleža države strateškemu lastniku, konec aprila padla na 1,28 KM, sedaj pa se je cena stabilizirala pri 1,60 KM. Pri tej ceni je pivovarna ravno na knjigovodski vrednosti, tudi po vseh drugih kazalnikih pa sodi med najugodnejše pivovarne v državah nekdanje Jugoslavije. Tudi za to podjetje lahko v bodoče pričakujemo podoben razplet dogodkov, kot se je to zgodilo z drugimi pivovarnami v regiji, da bo prišlo do strateškega prevzema podjetja, saj bodo sami težko preživeli. Takrat se lahko nadejamo bistveno višje cene, kot je trenutno na borzi- Tako kot velja za vse naložbe, to še posebej velja za razvijajoče kapitalske trge nekdanje Jugoslavije: posvetujete se z borznim posrednikom, preden se odločite za naložbo. Razvijajoči trgi so nadpovprečno tvegani trgi, seveda pa na drugi strani vabijo z mamljivimi potencialnimi donosi. ^ «s i Goran Dolenc GBD Gorenjska borzno posredniška dru^a d,d, gdolen C @gbd, si ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM POM. ĆEVUARSKI DELAVEC; do 01.06.2004; Kličite dopoldne na: 04 25-26-250; FAJFAR MARJAN, S.R, SP. BRNIK 36A, CERKLJE GRADBENI D^VEC do 19.06.2004; GRADBENO PODJETJE BOHINJ, TRIGLAVSKA C. 8, BOH. BISTRICA ■ do 16.06.2004; REŠET, D.O.O., HUJE 9, KRANJ do 05.06.2004; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE. D.D., GRAJSKA C. 44. BLED; št. del. mest: 2 POM. GOSTINSKI DELAVEC do 04.06.2004; DOLHAR JANJA S.P., RATEČE 39. RATEČE - PLANICA do 12.06.2004; GOSTINSTVO LESKOVŠEK DRAGO S.R, PUŠTAL 60, ŠK. LOKA do 05.06.2004; JUSUFI DELAL S.P., STRAŽI-ŠKA UL. 3, KRANJ do 04.06.2004; PERŠ DRAGICA S.R, IZLETNIŠKA UL 7, BLED DEL BREZ POKLICA; do 11.06.2004; PROSEN COM. D.O.O.. SP. DUPUE 8. DUPUE; št. del. mest: 2 POMOŽNI DELAVEC do 19.06.2004; AMBROŽ MARIJA S.R, LAHOV-ČE 40. CERKUE do 26.06.2004; LR AIR - CONDITION ŽIRI, KA-JUHOVA UL, 8, ŽIRI do 07.06.2004; OGREX D.O.O., PODREČA 5, MAVČIČE ŽIVILSKI DEUVEC V SUŠČIČARSTVU (KRANJ); do 10.06.2004; pošljite prošnje na: DEAS SINTIČ & PARTNER D.N.O.. PETKOVA UL 34, 1231 LJUBLJANA - ČRNUČE OBDELOVALEC LESA do 04.06.2004; EGOLES D.D., KIDRIČEVA 56. Sk. loka do 01.06.2004; JELOVICA LESNA INDUSTRIJA D.D., OBRAT PREDDVOR. HRIB 1, PREDDVOR KUHARSKI POMOČNIK V BOLNIŠNICI GOLNIK; do 04.06.2004; ISS SERVISYSTEM D.O.O., PTUJSKA C. 95, 2000 MARIBOR; št. del. mest: 2 do 04.06.2004; TIPEDA ŠUC D.O.O., KAJUHOVA UL 20, KRANJ LESAR do 01.06.2004; EGOLES D.D., KIDRIČEVA 56. ŠK. LOKA do 01.06.2004; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., OBRAT PREDDVOR. HRIB 1, PREDDVOR SLAŠČIČAR do 04.06.2004; CUKRARNA D.0.0., BRITOF 73. KRANJ do 05.06.2004; JUSUFI DELAL S.R. STRAŽI ŠKA UL 3. KRANJ KUUČAVNIČAR; do 04.06.2004; ŠTIBIU STANE MEHANIKA, KLOBOVSOVA UL. 9, ŠK. LOKA MONTER VODOVODNIH NAPRAV; do 04.06.2004; OV SENIK JANEZ - VODOVODNO INŠTALATERSTVO JEZERSKA C. 104A, KRANJ MONTER OGREVALNIH NAPRAV; do 23.06.2004 ELVO INŽENIRING D.O.O.. GRAJSKA C. 44. BLED STROJNIK; (lo 01.06.2004; IMG D.O.O., GORE NJESAVSKA C. 15, KRANJ AVTOMEHANIK do 19.06.2004; AMBROŽ MARIJA S.R, UHOV ČE 40. CERKLJE; št. del. mest: 2 do 26,06.2004; AVTO MARKOVIČ D.O.O., POD-LUBNIK 249, ŠK. LOKA do 12.06.2004; pošljite prošnjo na: HERNEC D.O.O., SR PIRNIČE 53C, 1211 LJUBLJANA -ŠMARTNO do 04.06.2004; MARKELJ SABINA S.R, BREZJE 78A. BREZJE ELEKTRIKAH ENERGETIK; do 15.06.2004; URBANO ZDRAVKO S.R, ZALOG 12. GOLNIK GALVANIZER; do 05.06.2004; CMC GALVANIKA D.O.O., ALPSKA 43, LESCE AVTOLIĆAR do 19.06.2004; AMBROŽ MARIJA S.R, LAHOV-ČE 40, CERKLJE do 0i06.2004; KERŽAN FRANC - AVTOKLER iN AVTOVLEKA PREDDVOR, GORIČICA 3, PREDDVOR do 23.06.2004; MOČNIK MARIJAN S.R, BRITOF 162. KRANJ ŽELEZOKRIVEC; do 05.06.2004; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE D.D., GRAJSKA C. 44. BLED TESAR do 05.06.2004; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE D.D., GRAJSKA C. 44, BLED; št. del. mest: 2 do 19.06.2004; GRADBENO PODJETJE BOHINJ, TRIGLAVSKA C. 8, BOH. BISTRICA do 15.06.2004; KOKALJ MATJAŽ S.R, RIBEN-SKA 5A, BLED do 26.06.2004; TUSY - TRADE D.O.O., ALJAŽEVA UL 18. JESENICE ZIDAR do 05.06.2004; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE D.D., GRAJSKA C. 44. BLED; št. del. mest: 3 do 19.06.2004; GRADBENO PODJETJE BOHINJ, TRIGLAVSKA C. 8. BOH. BISTRICA do 08,06.2004; TRGIS D.O.O.. BELSKA C, 53, PREDDVOR do 01.06.2004; TRGIS D.O.O., BELSKA C. 53, PREDDVOR VOZNIK TOVORNJAKA; do 23.06.2004; SODNIKAR NIKO S.R, PREČNA UL 24. KRANJ VOZNIK V MEDNARODNEM TRANSPORTU; do 09.06.2004; GRZETIČ EDVARD S.R. SR. BELA 34A. PREDDVOR SKLADIŠČNIK; do 19.06.2004; GRADBENO PODJETJE BOHINJ, TRIGLAVSKA C. 8. BOH. BISTRICA PRODAJALEC (JESENICE); do 01.06.2004; PISA AMBIENT D.0.0,. ŠMARTINSKA C. 52,1000 UUBLJANA (KRANJ); do 04.06,2004; pošljite prošnje na: T- MAX TRGOVINA IN STORITVE D.O.O.. ROPRETOVA C. 18. 1234 MENGEŠ; št. del. mest: 2 ^ do 02.06.2004; TlO PNEVMATIKA LESCE, ALPSKA C. 43. LESCE KUHAR do 01.06,2004; LEGENDA D.0,0., PREŠERNOVA C. 47. BLED do 16.06.2004; TROMEJA D.O.O., RATEČE 132, RATEČE - PLANICA do 08.06.2004; Žl VO BO CERKOVNIK & CO. D.N.O.. KAMNJE 42, BOH. BISTRICA NATAKAR do 01.06.2004; MIFTARI ENVER S.R, UL. TONČKA DEŽMANA 10, KRANJ do 16.06.2004; TROMEJA D.O.O., RATEČE 132, RATEČE - PUNICA VETERINARSKI TEHNIK; do 01.06.2004; UNIVERZA V LJUBLJANI. VETERINARSKA FAKULTETA NVI ENOTA. KRANJSKA C. 16, NAKLO STROJNI TEHNIK (GORENJSKA); do 04.06.2004; NOVO-TECH, D.0.0. MARIBOR. ŠPELINA UL 2, 2000 MARIBOR do 02.06.2004; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK; do 04.06.2004; ALJANČIČ IVAN S.R, RUPA 23B, KRANJ GRAFIČNI TEHNIK; do 08.06.2004; MEDIUM D.O.O., ZABREZNICA'53C, ŽIROVNICA KOZMETIČNI TEHNIK; do 08.06.2004; IKN D.O.O.. BAŠEU 27D, PREDDVOR GRADBENI DELOVODJA; do 01.06.2004; IMG D.O.O., GORENJESAVSKA C. 15. KRANJ GRADBENI TEHNIK do 02.06.2004; ARHES D.O.O., SR DUPUE 4, DUPLJE do 01.06.2004; BEGRAD D.O.O., JEŠETOVA UL 33, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK; do 07.06.2004; ELMONT D.D., SR GORJE 3, ZGORNJE GORJE GIMNAZUSKI MATURANT (KRANJ); do 15.06.2004; pošljite prošnje na: SAVA PLUS D.D.. CELOVŠKA 175,1000 LJUBLJANA INŽ. STROJNIŠTVA; do 06.06.2004; WEBER D.O.O., STARA LOKA 36, ŠK. LOKA INŽ. TEKSTILNE TEHNOLOGIJE; do 12.06.2004; AOUASAVA D.O.O.. GORENJESAVSKA C. 12, KRANJ INŽ. GRADBENIŠTVA; do 01.06.2004; IMG D.O.O., GORENJESAVSKA C. 15, KRANJ UNIV. DIPL INŽ. STROJNIŠTVA; do 05.06.2004; ARHES D.O.O., SP. DUPUE 4, DUPLJE UNIV. DIPL INŽ. ELEKTROTEHNIKE; do 05.06.2004; ARHES D.O.O., SR DUPLJE 4. DUPUE DIPL INŽ. RAČUNALNIŠTVA (VSI; do 02.06.2004; OŠ KRANJSKA GORA, KOROŠKA UL. 12, KR. GORA UNIV. DIPL INŽ. GRADBENIŠTVA; do 02.06.2004; ARHES D.O.O.. SR DUPUE 4, DUPUE DIPL INŽ.'GRADBENIŠTVA (VSI; do 02.06.2004; ARHES D.O.O.. SR DUPUE 4. DUPLJE UNIV. DIPL EKONOMIST; do 02.06.2004; AOUASAVA D.O.O., GORENJESAVSKA C. 12, KRANJ UNIV. DIPL INŽ. ARHITEKTURE; do 02,06.2004; ARHES D.O.O.. SR DUPLJE 4. DUPLJE DR. MEDICINE do 26.06.2004; OZG KRANJ, OE ZDR, DOM TRŽIČ. BLEJSKA C. 10, TRŽIČ do 01.06.2004; OZG KRANJ, OE ZDR. DOM KRANJ, GOSPOSVETSKA UL. 10, KRANJ DIPL. FIZIOTERAPEVT |VSI: do 08.06.2004; OZG KRANJ, OE ZDR. DOM KRANJ, GOSPOSVETSKA UL. 10, KRANJ; št. del. mest: 2 Ostali pogoll. ki jih zahteiaio diloda|alcl, to obliilieRl m oglasni deski Zavoda za zaposlovani«. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Giinikovaul 12. Ljubljana t 4 / i Torek, 1. junija 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 19. STRAN t Devetintrideset novih lovcev Dogovor ali protesti Zveza lovskih družin Gorenjske je v petek podelila spričevala za uspešno opravljene izpite 39 novim lovcem. lUpaliče - V 28 lovskih družinah, ki se povezujejo v Zvezo lovskih družin Gorei\jske, je bilo doslej 1.584 lovcev, v petek se je jim je pridružilo še 39 novih. Članstvo kljub temu ne narašča, saj ob povprečni starosti članov, ki se giblje od 53 do 55 let, se vedno vsako leto več lovcev umre, kot pridobijo novih. Letošnja generacija novih lovcev je ob koncu trimesečnega izobraževanja in po uspešno opravljenih zaključnih izpitih pripravila v petek v Penzionu Zaplata v Tupaličah slovesnost, na kateri jim je predsednica iz- la, ko je že veljal novi zakon. Drugič: letošnja generacija je v zadnjem času najštevilčnejša, lani je štela 31 članov, leto prej . pa 24. Ob tem, ko se poprečna starost lovcev približuje starosti upokojevanja, je spodbudno, da med mladimi naraŠČa zanimanje za lovstvo. In tretji razlog: na Gorenjskem še nikoli doslej zaključka izobraževanja niso proslavljah v takšni sestavi - skupaj z mentoiji, sodelujočimi pri izobraževanju, predstavniki gorenjske lovske organizacije, svojci, bohinjskimi lovskimi rogisti, ki so popestrili slovesnost ... Sely De Brea Šubic je ob tem ugotavljala, da nobena druga dejavnost ni pod takim nadzorom kot lovska, saj so lovci odgovorni živalskemu svetu, lovskim tovarišem in različnim ustanovam, pomembna pa je tudi morala. Le dobri ljudje so lahko dobri Gorenjska lovska organizacija ima 39 novih članov. lovci, je menil podpredsednik gorenjske zveze Anton Subic, predsednik komisije za izobraževanje Nikolaj Lapuh pa je novim lovcem svetoval: slediti učiteljici naravi. V letošnji generaciji novih lovcev je bilo po besedah Simona Pleška iz zveze lovskih družin 35 moških in Štiri ženske. Njihova povprečna starost je bila 32 let, povprečna ocena na izpi- tu 3,82. Med ženskami se je z najboljšo oceno izkazala Urška Tavčar, med moškimi pa Stane Bergant, ki seje v imenu razreda tudi zahvalil mentoijem, predavateljem, izpitni komisiji, lovskim družinam, njihovi zvezi in vsem drugim. Cveto Zaplotnik Ljubljana - Predstavniki zadružne zveze, kmetijsko gozdarske zbornice in mlekarn so se včeraj popoldne ponovno sestali z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milanom Pogačnikom, da bi se dogovorili o odkupni ceni mleka. Kot je znano, so mlekarne za 1. junij napovedale znižanje izhodiščne cene za pet tolarjev, na 51,45 tolarja za liter, rejci mleka pa temu nasprotujejo in -napovedujejo različne ukrepe. Na četrtkovi seji razširjenega sveta Govedorejske zadruge, na kateri so izpostavili, da je cena v Sloveniji že zdaj za 15 odstotkov nižja od povprečne v Evropski uniji, so sklenili, da rejci večdnevne količine mleka ne bodo ponudili v odkup mlekarnam in da bodo hkrati po vsej Sloveniji organizirali protestne shode, če bodo mlekarne vztrajale pri znižanju odkupne cene. Nasprotno: zahtevajo celo, da mlekarne po evropskem vzoru preidejo pri plačevanju mleka z litrov na kilograme, že s tem pa bi se odkupna cena povečala za dva tolarja. Za mandatno obdobje štirih let so imenovali pogajalsko skupino slovenskih gove-dorejcev v sestavi Janez Slevec, Aleš Kotnik, Andrej Podpe-čan, Stanko Glavač in dr. Teo Zor, skupini pa bodo strokovno pomagali tajniki rejskih zvez dr. Marjan Janžekovič, dr. Marija Klopčič, mag. Marko Ce-pon in Marjan Zupančič. Go-vedorejci tudi zahtevajo od pristojnih ustanov, da pripravijo kalkulacije o stroških prireje mleka in jih primerjajo z odkupno ceno. Kaj so se dogovorili včeraj oz. ali so se sploh kaj, je težko napovedati. Minister, ki se je o problematiki mleka pogovarjal tudi s predsednikom vlade, je že pred včerajšnjim sestankom izjavil, da država nima več manevrskega prostora za pomoČ mlekarnam pri izvozu presežkov mleka in da se bodo o rešitvi morali dogovoriti mlekarne in rejci oz. njihovi pogajalci. C.Z. Stane Bergant itrie komisije Sely De Brea ubic podelila spričevala. (Le enemu ga bodo izročili kasneje, ker še ni dopolnil osemnajst let.) Kot je v pozdravnem nagovoru dejal Jože Sever, predsednik Zve-ze lovskih družin Gorenjske, se bodo letošnje generacije spominjali iz treh razlogov. Prvič zato, ker je začela z izobraževanjem še v času starega lovskega zakona in ga konča- V gozdnem rezervatu Kriva jelka Letence - V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so v četrtek ob Tednu gozdov predstavili javnosti gozdni rezervat Kriva jelka v spominskem parku UdinborŠt. Udeležba je bila skromna, ogleda so se poleg gozdaijev udeležili le predstavniki kranjske območne enote zavoda za varstvo narave. Kot je povedal Janez Logar, vodja krajevne enote Kranj, rezervat obsega enajst hektaijev in je eden redkih tovrstnih zavarovanih gozdov v nižinskem območju. V njem že dvajset let, vse od vetroloma 1984. leta, ne gospodarijo in predstavlja "laboratorij" v naravi, kije namenjen predvsem znanstveno raziskovalni dejavnosti. C.Z. Občina podpira kmetijstvo Kranjska občina bo med kmete in druge upravičence razdelila 27 milijonov tolarjev. Kranj - Kmetje iz kranjske občine bodo letos poleg plačil Evropske unije in slovenske države lahko uveljavljaU tudi denarne podpore, za katere bo prispevala denar mestna občina iz svojega proračuna. Občina je pred nedavnim objavila javni razpis, na podlagi katerega bo za ohranjanje in razvoj Z GLASOM DO BOUŠE ZELENJAVE m Spet posadimo zelje, solato in kolerabico kmetijstva v občini namenila skoraj 27 mihjonov tolaijev. Nekaj več kot devet milijonov tolarjev bo namenila za sofinanciranje obdelovanja kmetijskih zemljišč v težjih razmerah (ročna košnja, težji dostop, nagib terena), 6,5 milijona tolarjev za osemenjevanje živine, 2,5 mihjo-na tolaijev za letos začete izboljšave kmetijskih zemljišč (manjše agro- in hidromehoracije ter ap-nenje tal) in 2,1 mihjona za delovanje kmetijskih strokovnih društev. Poleg tega bo sofinancirala še anahze mleka na vsebnost so-matskih cehc, izobraževanje, kon- Zelje je zelo občutljivo na škodljivce, zato je priporočljivo, da kolobarjenje pri njem traja kar šest let. To pomeni, da ga vsako leto sejemo na drugo gredo, po šestih letih pa spet na tisto, kjer smo ga začeli gojiti. Pri zelju morata med prekopavanjem (lopatanjem) in sajenjem miniti vsaj dva meseca, tudi gnojiti ne smemo tik pred saja-njem. Kljub temu da smo zelje posadiU na gredo, kjer ga nismo gojih že več let, pa nam zelja, ki smo ga posejali konec marca, ni uspelo vzgojiti. Sadike smo imeli pokrite in so zrasle do približno 20 centimetrov višine. Potem pa, ko smo sadike zelja sredi maja presadili na stalno mesto, niso več rasle. Še huje, škodljivci so "obglodaH" del zelnatega stebla, ki raste pod zemljo. Steblo je tako bilo "suho", vsa rastlina pa je postala svetlo vijolične barve. Zelje je zato nehalo rasti. Tako smo ga morali populiti in nasaditi novega. Da pa ga ne bi še enkrat uničili škodljivci, smo ga pred » • • v v " A * 1 * njimi zasčitih. -l'ir.% Sadike zelja posadimo v vrste. Med vrstami naj bo približno 40 centimetrov razdalje, med posameznimi rastlinami pa približno 30 centimetrov. Razdalje so odvisne od sort oziroma od njihove bujnosti. Kolerabice se bodo kmalu začele debeliti. Zelje zaščitimo pred škodljivci To smo naredili tako, da smo sadike dva dni po sajenju močno zalili z insekticidom. Mi smo uporabili Diazinon 20 in sicer smo 20 gramov tega pripravka zmešali z 10 litri vode. S tako tekočino smo vse sadike močno zalili. Upamo, da bomo imeli zdaj z zeljem več sreče. Pozne sorte zelje lahko sicer sejemo tja do konca maja oziroma na vrt posadimo kar njegove sadike, ki jih je mogoče kupiti. Med bolj znanimi vrstami poznega zelja Glavnata solata lepo raste. so: zelje ljubljansko, zelje varaždinsko in rdeče zelje holandsko pozno. Pri ljubljanskem v povprečju od časa sejanja do pridelke preteče 105 dni, pri varaždin-skem od 105 do 115 dni, pri ho-landskem od 120 do 125 dni. Ponovno sejemo kolerabico in solato Kolerabica nam lepo raste in se bo kmalu začela debeliti. Če želimo imeti svežo skozi vse poletje, je moramo večkrat sejati in potem presajati. To velja tudi za solato. Pri solati moramo paziti, da izberemo sorte, ki prenesejo vročine, da nam poleti ne bo solata naredila cveta in semen ter zato ne bo več uporabna. Med poletnimi sortami solate je med bolj znanimi in odpornimi proti vročini leda. Monika in Mateja Bertonce^ Vrisk še naprej predsednik Ljublana - Svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je v petek na ustanovni seji za predsednika izvolil Petra Vriska, ki je zbornico vodil že minula štiri leta. Imenovanje Vriska je bilo pričakovano, saj je "njegova" Kmečka lista - društvo za razvoj kmetijstva in podeželja na majskih volitvah dobila največ podpore. Za predsedniško mesto se je potegoval še nekdanji minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj (Društvo SKZ - Slovenska kmečka zveza), ki pa je nazadnje svojo kandidaturo umaknil. Izvolili so tudi dva podpredsednika, upravni odbor in druge orane zbornice. V upravnem odboru bo Gorenjsko tako kot v minulih štirih letih zastopal Janez Eržen iz Žabnice. C.Z. trolo na ekoloških kmetijah, anahze krme in zemlje, prevoz mleka s hribovskega in višinsko gorskega območja, pomagala pa bo tudi kmetom ob naravnih nesrečah (požar, poplava, neuije, zemeljski plaz, večji napad škodljivcev). Na nižinskem območju bo za osemenitev živine prispevala 1.200 tolarjev, na hribovskem in gorsko višinskem pa 3.000 tolaijev. Analize mleka na število somatskih cehc, anahze zemlje in krme ter ekološko kontrolo bo sofinancirala 50-odstotno, za prevoz mleka s hribovskih in gorsko višinskih kmetij bo prispevala tri tolaije na liter, za ročno košnjo na območjih z omejenimi možnosti za kmetovanje do 35.(X)0 tolaijev na hektar, manjše agromeUoracije na nižinskem območju do 120.000 tolaijev na hektar, na hribovskem do 180.000 in na gorsko višinskem območju do 220.000 tolarjev - in tako dalje. Za nekatere subvencije je rok za vlaganje zahtevkov že potekel, za osemenjevanje živine, za kmetovanje v težjih pogojih, delovanje kmetijskih društev in za izboljšave kmetijskih zemljišč pa je rok 4. junij. Cveto Zaplotnik SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ Smledniška 31. Kranj AKCIJA - RAZPRODAJA BALKONSKIH ROŽ - RAZLIČNI MLEČNI IZDELKI NA ŠOLSKEM POSESTVU STRAHINJ telefon: 04/257-75-10 ali 041 /499-933 > lOOO-letrüca Btecki je octöra Kt piegled preteM^^ t f* CEMENTNI IZDELKI MEDVODE Tel.: 01 361- 79 36 h ttp ://www.Jarc.si • pailsado • škarpniki • plošče • cev/ • robniki, ... Betonski TLA KOVCI O. t i Zato smo se na poslovnem, / dnevniku FinorjMy^^^ odločili organizirati Blejski forum, ki bo 8. junija na Bledu v hotelu Goif. H '♦ijr s ^ JS-VJ ' K .t J" I o:; .. - /v pled vstopa v novo tisočletje -^ vhovi izzivi in priložnosti < forum blejski ' ' i •«''C ».le.; SjGu>a Organizalof; Na njem bomo razpravljali o: razvojnih perspektivah Bleda ■ prostorski ureditvi ■ urbanizmu in • turističnem razvoju Izvedeli boste, kaj o temotiki menijo strokovnjaki in odgovorni za to področje, še posebej pa spodbujarTK) tudi vaše aktivno sodetovonje. IzredrK) dobrodošle so torej vaše pripombe, ideje in predlogi. Pridružtte se nam in pomagajte sooblikoi/ati prihodnost Bleda, Ker je število gostov omejeno, vos prosimo, da svojo udeležbo na Blejskem forumu prijavite čim prej. najpozneje pa do ponedeljka. 7. maja 2004. prek mterr^eta na strani www.flnance-on.net;bled, po telefonu 01/30 91 476 ali e-pošti moica.slapnik ^^finance-on,net Vse dodatne lnforfTKx:lje dobite na www.fir>arx:e-on. netA)ted GORENJSKI GLAS • 20. STRAN DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si Torek, 1. junija 2004- Mladi preverili osnovno gasilsko znanje V Planici na 5. orientacijskem pohodu pionirjev in mladincev iz gorenjskih gasilskih zvez sodelovalo 95 tričlanskih ekip Planica - Mladinska komisija pri regijskem svetu gasilskih zvez Gorenjske je 29. maja v Planici pripravila 5. tekmovanje mladih gasilcev v orientacijskem pohodu za šest kategorij. V predizborih po gorenjskih gasilskih zvezah je delovalo okoli 450 ekip, na zaključnem tekmovanju pa 95. Trasa je bila speljana nasproti planiške velikanke z več kontrolnimi točkami, kjer je bilo potrebno pokazati nekaj znanja in spretnosti. Kot je razložil predsednik mladinske komisije Miha Burja, so mlajše pionirke in pionirji morali preteči okoli 1700 metrov proge s petimi kontrolnimi točkami, starejši pioniiji in mladinci pa 2500 metrov. Med nalogami je bilo ciljanje z vodnim curkom s pomočjo vedrovke v tarčo, pravilni odgovori na vprašanja o poznavanju narave in gasilskih veščin, vezanje vozlov ter prenos žogic po sistemu sta-. fete, za starejše pionirje pa Še povijanje gasilske cevi, streljanje na gol in sestavljanje zloženke z gasilsko tematiko. Mladinci so se morali le pravilno orientirati prek petih kontrolnih točk in kar najhitreje preteči traso. Po besedah vodje tekmovanja Ignaca Šubica je poglavitni namen tovrstnih tekmovanj izobraževanje mladih gasilcev. Prispevajo h kondiciji otrok in so hkrati priložnost, da preverijo osnovno gasilsko znanje. Pri razglasitvi rezultatov je prišlo do neljubega zapleta, ker se je ekipa mlajših pionirk iz Jelen-dola-Doline pomotoma prijavila kot mlajši pioniiji. Razvrstitev so morali popraviti, kar je pri mentorju Jelendola - Doline povzročilo precej slabe volje, saj so pri deklicah verjetno računali vsaj na bronasto medaljo, pristali pa na nehvaležnem četrtem mestu. Ekipe prostovoljnih gasilskih društev, ki so se v Planici najbolje odrezale in poleg zlatih medalj prejele Še prehodne pokale: Podhom - mlajše pionirke, Kup-Ijenik - mlajši pioniiji, Kovor -starejše pionirke, Hlebce - starejši pioniiji, Podhom - mladinke in Mošnje - Mladinci. Mendi Kokot Ekipa mlajših pionirjev iz Šenčurja pri vezanju vozlov. Med 16 ekipami so se uvrstili na osmo mesto. Sokolski duh živi sto let V Tržiču proslavljajo stoletnico ustanovitve Sokolskega društva Tržič - Od Sokolskega do Športnega društva Tržič 1903 -2003 je naslov razstave, ki bo v atriju občine Tržič odprta do 22. junija, zajema pa pisano zgodovino društva, ki je v polnem stoletju obstoja prispevalo k družbenemu, družabnemu, predvsem pa športnemu življenju Tržiča. Sokolsko društvo je bilo v Tržiču ustanovljeno leta 1903 inje eno od zgodnejših, nastalih v valu ustanavljanja tovrstnih društev. Bilo je eno od 17, ki so se leta 1905 združila v Slovensko sokolsko zvezo, tržiški sokolski dom pa je bil v Sloveniji zgrajen tretji po vrsti. Vloga sokolstva je pomembna tako s telesno kulturnega kot nacionalnega vidika, poleg gibanja telovadcev za zdravo in aktivno življenje je pomembno vplivala na idejno, politično, etično in moralno opredeljevanje Slovencev že v avstro-ogrski monarhiji in pozneje v stari Jugoslaviji, pa tudi med drugo svetovno vojno in po njej, piše v zloženki ob razstavi, ki so jo pred tednom dni odprli v občinski stavbi, Jože Klofu-tar. Sokol je bil ukinjen leta 1941, njegov duh in način dela pa sta ostala živa tudi pozneje, ko so se športniki družili v društvu TVD Partizan. Mnogi Trži-čani se še spominjajo parad, telovadnih akademij in drugih nastopov, pozneje pa so športne vrste okrepili tudi sankači, ro-kometaši, hokejisti, smučarji, kegljači in drugi športniki, povezani v tržiško športno društvo. O vsem tem govori razstava, proslavo ob stoletnici Športnega gibanja pa so pripravili že sredi aprila. Danica Zavrl Žlebir Razstava in zabava ob praznovanju Medobčinsko društvo invalidov Škofja Loka, ki povezuje člane iz občin Škofja Loka, Železniki in Gorenja vas - Poljane, junija praznuje 30 let delovanja. Škofja Loka - Srečanja ob praznovanju se je udeležil tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Miran Kranjc in predstavniki številnih pobratenih društev iz vse Slovenije. Društvo je ob 30-letnici podelilo zlato priznanje predsedniku zveze, zlati znak zveze pa je prejela predsednica društva Poldka Demšar. Zadnja dva konca tedna je bila v domu na Fari v Stari Loki odprta tudi razstava del članov društva. Razstavo so pripravili skupaj z Varstveno delovnim centrom v Kranj, enota Škofja Loka. Sta-rološki župnik dr. Alojz Snoj je razstavo pohvalil, povabil tudi druge člane društva k ustvarjanju in napovedal tudi novo razstavo - Ikone. V kulturnem programu so nastopili učenci glasbene Šole in harmonikar Jože Štremfelj, ki med člani vedno poskrbi za vesele pesmi. "Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo imamo zagotovljeno boljšo možnost uresničevanja socialnih pravic. Invalidne organizacije imajo v EU svojo institucijo, ki je porok za pozitivne premike tudi pri nas. O tem govori že direktiva, da o invalidih brez invalidov ne sme nihče odločati," je v govoru poudaril predsednik Kranjc. Pred tremi desetletji ustanovni člani najbrž niso pričakovali takšnega razvoja društva. Včasih je v društvu delovalo veliko prostovoljcev, danes pa skrbijo za člane iz ob-cm Škofj a Loka, Železniki in Gorenja vas - Poljane. Pred 30 leti smo imeli največji problem s prostori, ki so ga rešili šele leta 1980 z vselitvijo v Starološki grad. "Včasih smo imeli mlajše članstvo, čeprav jih je tudi danes nekaj, pa so premalo opazni in jih je nekako sram ali pa ne vidijo smisla. Zal," nam je povedala predsednica Poldka Demšar. Zadnje ( Poldka Demšar čase jim preglavice povzroča vedno nova in nova zakonodaja. V kulturnem programu, ki se je odvijal v jedilnici, so nastopili Tamburaški orkester Bisernice, Folklorna skupina Škofja Loka, Moški pevski zbor LTH, za zabavo pa je poskrbel ansambel Ravbaiji. Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki i 1 f t 2 C/ I •d •t OBČANE PREDNOSTI ' Elektronska banka ^IfflH vam ponuja številne prednosti: • prihranek časa, • neodvisnost od bančnega poslovnega časa, • krajevno neodvisnost, saj lahko bančne storitve opravljate vedno in povsod, kjer je na voljo računalnik z dostopom na internet. • poenostavljeno komunikacijo med banko in komitentom, • hitrejši pretok informacij o plačilih, stanjih na računih • in visoko stopnjo varnosti pri prenosu podatkov. STORITVE Omogoča vam naslednje storitve: • vpogled v stanje in promet na vaših osebnih računih (za tolarje in tuje valute), • plačilo položnic (za tekoči dan in z valuto naprej). • vezavo tolarskih in deviznih sredstev, • odkup in prodaja tujih valut, • otvoritev in ukinitev trajnih pooblastil, • zahtevek za odobritev limita, • zahtevek za izdajo ali blokacijo plačilnih in bančnih kartic. • pošiljanje sporočil banki oz. sprejemanje sporočil iz banke. POTREBNA OPREMA ___ Za delo prek elektronske banke lyjtfTIS potrebujete: • osebni računalnik z dostopom do Interneta (če dostopa do interneta nimate, potem se obrnite na najbližjega ponudnika iterneta, ki vam bo to omogočil), • elektronski naslov za prejem elektronske pošte. • spletni brskalnik MS Internet Explorer, različice 5.5 ali 6.0. VARNOST ______ Za varnost poslovanja prek elektronske banke jyi^lT!!^smo poskrbeli z najsodobnejšimi spletnimi tehnologijami. Vsa sporočila, ki si jih izmenjujeta uporabnik, in banka, so kodirana' tako, da jih morebitni prisluškovalci ne morejo dekodirati. Uporabnik se indetificira s svojim digitalnim certifikatom in z osebnim geslom, ki ga pozna samo on, prav tako se s svojim certifikatom identificira banka. Kodirani prenos, digitalni certifikat in osebno geslo omogočajo celo varnejše poslovanje kot v tradicionalnem bančništvu. V maju 2004 smo uvedli tudi podpisovanije plačil z digitalnim podpisom, kJ bo še povečal vaniost in transparentnost poslovanja. INFORMACIJE Za vsa dodatna vprašanja smo vam vedno na voljo po telefonu: 04/208-43-12, prek elektronske pošte skrbnik.iink@gbkr.si. ali na naših spletnih straneh. Gorenjska^ Banka Banka c/ posluhom http://www.gbkr.8i Zemlja preskopo reže kos kruha Planina pod Golico - Društvo podeželskih žensk pod Golico in Stolom deluje od leta 1997 in vključuje več kot sto članic iz občin Jesenice in Žirovnica. Drugo leto mu predseduje Darja Jakopič s Planine pod Golico. Z vsem srcem in predanostjo se loti vsake naloge in predvsem je zadovoljna, da se društvo širi. "Vesele smo vsake nove članice, predvsem take, ki diha s podeželjem in ji to pomeni bogatitev življenja in hkrati sprostitev," rada poudari Daija. "Ob besedi podeželske ženske vsakdo najprej pomisli na žene, ki se skorajda nikoli ne odmaknejo od štedilnika, le ko morajo svojemu možu pomagati v hlevu. Pri nas ni tako. Žene so res pridne pri teh opravilih, znajo pa narediti še veliko drugih lepih stva- ri. Prave mojstrice so pri pripravi drobnega peciva in drugih sladkih dobrot, pečejo čudovit kruh v krušni peči. Umetnice so v vezenju, pletenju in klekljanju. Večkrat vidim čudovite aranžmaje iz suhega gozdnega vejevja pa v kito spleteno čebulo ali česen. " S tako zavzetim delom Članice vse bolj skrbijo za svojo prepoznavnost v obeh občinah in tudi širše. Z domaČimi dobrotami in drugimi izdelki se predstavljajo ob Prešernovih praznovanjih v Vrbi, ob cvetenju narcis v Planini pod Golico in ob drugih priložnostih. Lani so uspešno pripravile srečanje gorenjskih društev podeželskih žensk na Brez-nici, zelo odmeven je bil njihov nastop na predstavitvi rudarske zgodovine na Jesenicah. Ob vsem delu najdejo čas tudi za iz- popolnjevanje znanja. Darja Jakopič pravi: "Pri tem nam je v veliko pomoč kmetijska svetovalka Majda Loncnar, ki ne skopari z svojim znanjem in izkušnjami. Prizadeva si, da bi se več kmečkih žensk odločilo za dopolnilne dejavnosti na kmetijah in bi si tako zagotovile skromna lastna sredstva. Pa se vedno kje zatakne. Birokracija je tukaj neusmiljena, pravila so stroga. Za to bi se morale odločati predvsem mlajše ženske. Te pa delajo na drugih mestih in se tam borijo za preživetje. Morda danes zemlja res preskopo reže vsakodnevni kos kruha." Na letošnjem občnem zboru so članice društva delo v lanskem letu ocenile kot zelo uspešno, z velikim optimizmom pa so se lotile novih nalog. Janko Rabič Skrbi za rekreacijo in šport Športno društvo v-Komendi deluje že trideset let. Komenda - Športno društvo Komenda, ki letos proslavlja 30-letnico delovanja, je na osrednji slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku sredi maja prejelo tudi srebrno priznanje občine Komenda. Začetki društva segajo v konec Štiridesetih let minulega stoletja, saj se je Športna dejavnost v Komendi začela že leta 1948. Na pobudo Ivana Jezerška je bilo ieta 1956 tudi uradno ustanovljeno Športno društvo Planjava Komenda, ki pa je leta 1963 prenehalo delovati. Društvo je bilo potem ponovno ustanovljeno januarja 1974 in je imelo takrat šahovski, hokej- ski, nogometni, košarkarski, na-miznoteniški, odbojkarski in smučarski klub. Kasneje se je razširilo še s karatejem, tenisom in kolesarskim klubom. Društvo je imelo ob ustanovitvi 421 Članov, tri leta kasneje pa celo 510. To so bili časi, ko je bila v Komendi živahna športna dejavnost. imeli so mesec športa, zelo odmevna je bila prireditev podelitev plaket Branka Ziherla najboljšim športnikom Slovenije. Takrat je Komenda pod vodstvom predsednika organizacijskega odbora Janeza Ferjuca in predsednika Kulturno umetniškega društva Tomaža Drolca dobila tudi prenovljeno dvora- no. Zaradi vseh teh aktivnosti je leta 1982 krajevna skupnost Komenda prejela nagrado kot druga najboljša krajevna skupnost v Sloveniji. Društvo je leta 1988 razvilo svoj prapor, botra pa sta bila takrat Slavka Krmavnar in Lojze Lah. V tridesetih letih so Člani društva dobili vrsto priznanj za športne in delovne dosežke. Danes ima društvo 310 članov, predsednik je Lovro Kern, inje med tistimi v občini, ki organizirajo in spodbujajo športno in rekreacijsko dejavnost na različnih področjih. Andrej Žalar ? i jorek, 1. junija 2004 MULARIJA, MLADI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Eva Gračanin, prostovoljka Evo spoznaš predvsem po dvojem - vedno je nasmejana in vedno nekam hiti. Pa ne kär nekam; "na filantropijo" je ponavadi i^en odgovor, ko jo vprašaš, kam gre. To pomeni, da gre ha Slovensko filantropijo, kjer kot prostovoljka pomaga predvsem tistim z učnimi težavami. Eva je že od svojega 16. leta, ko je začela s prostovoljnim delom, navdušena nad tem "zanimivim življenjem". In čeprav je študentka 2, letnika novinarstva, pravi, da če bi morala izbirati med novinarstvom in prostovoljstvom, bi izbrala zadnjega. še rajši bi združila oboje. Z Evo sva se pogovarjali o vseh dobrih, pa tudi slabih straneh prostovoljstva in o tem, zakaj sploh nekomu pomagati. Eva, kaj trenutno počneš kot prostovoljka? "Na Slovenski filantropiji trenutno delam pri projektu "Pomoč pri učenju", kjer pomagam štirim dekletom pri delu v šoli. To izgleda tako, da one pridejo k meni vsak teden - včasih tudi večkrat - potem pa grem skozi snov, če česa ne razumejo, jim še enkrat razložim, delamo vaje, domače naloge ... včasih pa se tudi samo pogovarjamo. Potem pa učim še enega gospoda, ki je že nekoliko starejši - okrog 40 let - njega pa poučujem slovenščino. Je namreč tujec, za pridobitev slovenskega državljanstva pa mora opraviti tudi izpit iz slovenščine. Trenutno ima namreč samo delovno vizo, dela na gradbišču, želi pa si dokončno urediti status." Kaj pa bi še lahko počela kot prostovoljka ? "Še veliko stvari; lahko bi delala z azilanti v azilnem domu v Šiški, lahko bi delala v HIŠI SVETOV - to je hiša, kjer je knjižnica, veliko revij, dostop do intemeta, tam se srečujejo ljudje različnih kultur na predavanjih, seminarjih. Lahko bi delala v bolnišnici, v Kliničnem centru na primer, ali pa v vrtcih, v domovih za starejše občane ... veliko je področij." Ti delaš v okviru Slovenske filantropije; ali torej filantrop pomeni isto kot prostovoljec? "Ja, jaz to dojemam kot isto. Filantrop je pač nekdo, ki ljubi človeka, sočloveka. Bistvo filantropije pa je, da pomagaš prostovoljno, da te nihče ne sili in nihče ne plača, ampak te nekaj v tebi motivira za to. Kajti, toliko, kot s prostovoljnim delom pridobiš, dobiš nazaj - to je nekaj neverjetnega!" Kaj na primer? "Dober občutek, vsekakor. Ko ti nekomu pomagaš in potem ugotoviš, da ti nekaj veljaš na tem svetu, da imaš eno vlogo v svetu, to je meni nekaj najpomembnejšega. Da te nekdo potrebuje! Sicer pa prijatelji - moj imenik v mobilnem telefonu je že čisto poln, sploh ne morem več shranjevati številk. Toliko ljudi spoznaš, toliko različnih kultur - jaz poznam Irance, ljudi iz Afrike, iz Nigerije, iz Malija, iz bivših jugoslovanskih republik. In potem imamo srečanja, kjer vsak izmed njih kuha svojo nacionalno hrano - in potem jemo, poskušamo kuhinje z vsega sveta. Imamo tudi piknike, kjer se družimo. Sedaj bom zvenela klišejsko - ampak res smo kot ena velika družina. To je res super m ne morem si predstavljati, da bi živela brez tega!" Kakšen pa mora biti Človek, da lahko postane filantrop - kakšne lastnosti mora imeti? "Biti mora človek, ki zna poslušati. Biti tiho in poslušati! Ker ljudje se želijo izpovedati. Jaz imam očitno nekaj napisano na čelu, ker se mi ljudje kar naprej izpovedujejo {smeh)\ res, celo na železniški postaji. Da ne omenjam, ko grem k zdravniku - v Čakalnici se vsi nalepijo name in vsi mi nekaj govorijo. Resno pa mislim, da moraš biti človek, ki vzbuja neko zaupanje. Da vedo, da ne boš trosil naokrog njihovih problemov. Ker, ko ti oni nekaj povejo, ti zaupajo. Poleg tega pa ti ne sme biti škoda svojega časa, ker časa gre pa res kar precej." Kaj pa kakšna slaba stran prostovoljstva, zagotovo obstajajo tudi te, "Ja, včasih človeku ponudiš prst, pa ti odgrizne roko. To se mi je že kar nekajkrat zgodilo, ampak jaz sem pač tak človek, da ljudem, ki jim pomagam, ne morem reči: "Dajte mi mir, utrujena sem in potrebujem počitek!" In potem se ponavadi znašam nad svojo družino, kar so mi tudi že rekli. Kajti telefoni mi zvonijo tudi ob desetih zvečer, ko me sprašujejo, kaj naj rešijo neko nalogo. Ampak to je pač ena slaba stran." Še kakšna? "Mogoče Še to: jaz sem ena oseba, drugi so drugačni in včasih ne najdemo ravno skupnega jezika. In ker se jaz ne želim prepirati, s takimi največkrat stik prekinem. Take stvari se seveda dogajajo povsod, kjer je na enem mestu ogromno različnih ljudi. Nekateri, na primer azilanti, so zaradi svojega položaja seveda jezni na ves svet, potem pa včasih kdo to jezo stresa na prostovoljca. Seveda si misliš: "Jaz ti pomagam, ti pa si tukaj nesramen!" ampak moraš se zavedati, da niso jezni nate, ampak na cel svet, in to prenesti." Kaj pa če nekdo potrebuje pomoč, na primer potrebuje pomoč pri učenju, pa nima denarja za inštrukcije. Se lahko obrne na Slovensko filantropijo? "Seveda, tam mu potem pomagajo, ali pa mu svetujejo, na katere druge organizacije se lahko obrne. če mu lahko pomagajo tam, dobi telefonske številke ljudi, ki mu bodo pomagali." Ljudje s kakšnimi težavami Še lahko pokliče- jo? "Slovenska filantropija se večinoma ukvarja z ljudmi, ki v Sloveniji nimajo urejenega statusa za bivanje. To so ljudje, ki bi se radi vključili v slovensko kulturo, želijo se naučiti jezika, da bodo lahko pri nas normalno zaživeli. Pomagamo tudi ljudem, ki nimajo zdravstvenega zavarovanja - v Ljubljani deluje brezplačna ambulanta, ki sprejema tiste brez zavarovanja. Tretja skupina pa so tisti, ki potrebujejo pomoč pri učenju. Ce pa pokliče kdo z drugačnimi težavami, pa se ga napoti na kakšno drugo primemo organizacijo." Kaj pa osnovnošolci kot prostovoljci? "Pri mlajših prostovoljcih je predvsem pomembno, da prostovoljstvo ne moti njihovega načina življenja - to pomeni, da lahko šolske obveznosti izpolnjujejo prav tako dobro kot prej. Predvsem pa je dobro pomagati tistim okrog sebe, za katere vidijo, da potrebujejo pomoč. Jaz sem na primer velikokrat ostajala po pouku in sošolcem, ki so imeli težave pri učenju, razlagala snov, jim dajala naloge, ki so jih potem reševali." Pa se ti zdi, da se osnovnošolci zanimajo za prostovoljstvo ? "Mislim, da smo mi še zadnji, ki smo otroci socializma, v smislu, da imamo še en čut, da moramo ljudem pomagati, ker si sami ne znajo. Sedaj pa odraščajo otroci kapitalizma - tp opažam že pri svojem mlajšem bratcu - ki sploh ne bi pomagali. Ne bi posodili ravnila, ne bi nič naredili zastonj." vodjo Z dobro voljo gre tudi v de^u s projektom Vrstniki in jaz poskušajo izboljšati komunikacijo med učenci in doseči mirno reševanje sporov. Radovljica - "Rad delam z otroki, kot da imam to v krvi, zato sem se z veseljem odločil za sodelovalne pri socialnih igrah z učenci tretjega razreda. Veliko jih pri tem hitro odneha ali izgubijo živce, učence poskušajo umiriti s kaznimi. Sam se z i^imi 'hecam' in se poskušam postaviti v lyihovo kožo. Tako lažje dosežem, da mi prisluhnejo in se umiryo," je razložil učenec 7. razreda v osnovni šoli Antona Tomaža Linharta Boštjan Kokot, ki so ga zdaj izbrali tudi za vrstniškega vodjo v okviru projekta inštituta za varovaiye zdravja Vrstniki in jaz. kako se pogovarjati, predvsem kako poslušati druge. Dober poslušalec sogovornika gleda v oči, včasih tudi kaj pripomni zraven in podobno," nam je delček pravil dobre komunikacije odkril JuŠ Pogačar. Na taboru so vse te veščine odkrivali preko igre. "Tako smo recimo odigrali tudi prepir, s katerim pogosto rešujemo spore. Ugotovili smo. Boštjan Kokot Z namenom, da bi izbrane učence čim bolje pripravili na vlogo vrstniških vodij, je sredi niaja inštitut organiziral tabor v Piranu, iz omenjene osnovne Sole se gaje poleg Boštjana Kokota udeležil še Jus Pogačar. Osvojeno znanje bosta zdaj poskušala prenesli tudi na druge. Med drugim smo spoznavali, Jus Pogačar da to ne gre, saj smo vsi med seboj enakovredni. Spore moramo zato reševati s pogovorom," je razložil Boštjan Kokot. Preko razpisa na oglasni deski bosta poskušala k sodelovanju pritegniti še druge učence v šoli, ki jih bosta prav tako v okviru delavnic poskušala naučiti teh komunikacijskih veščin. "Njuna naloga je, da v svojo skupino pridobita vsaj še 15 otrok, ki jima bodo pomagali širiti pridobljeno znanje," je pojasnila njuna mentorica Nada Šmit in dodala, da na tem sicer delajo že več kot deset let, pri čemer so zelo uspešni," saj delajo z roko v roki tako z učenci kot z učitelji in starši. "V okviru krožka za promocijo zdravja namreč pripravljamo socialne igre za otroke 3. in 4. razredov, s katerimi se med odmori ukvarjajo učenci višjih razredov. Za učence je to velika preizkušnja, saj se zaradi tega odpovejo glavnim odmorom." Kol sta zatrdila Juš in Boštjan, jima ni niti malo škoda Časa. "Bova že nekako uskladila najine ostale aktivnosti," zagotavljata. Menita celo, da bi bilo dobro, če bi ju povabili tudi na druge šole. Za omenjeni projekt se je na Gorenjskem namreč odločila le še ena osnovna šola. "Šole se za to v glavnem ne odločajo, saj to tako od otrok kot njihovih mentorjev zahteva ogromno časa, potrebno je tudi veliko znanja," meni Nada Šmit. Odgovornosti, ki jima jo prinaša njuna naloga, se Boštjan in Juš prav nič ne boji-ta. "Med vrstniki imam dovolj vplivno besedo, zato mi bo gotovo uspelo," je samozavestno zatrdil Juš, Boštjan pa je še dodal: "Ko naju bodo spoznali, bodo videli, da bo šlo. Ne nameravava se namreč postavljati z nekim avtoritativnim vedenjem, ampak odločitev prepuščava vsakemu posamezniku." Mateja Rant Kranj - Na kranjskem stadionu so v petek pripravili 36. slovenske športne igre osnovnih šol s prilagojenim programom. "Z dobro voljo in nasmeškom na obrazu nam bo uspelo speljati te igre," je bil že na začetku tekmovanja kljub dežju optimističen ravnatelj kranjske osnovne šole Helene Puhar Stane Konc. Prav njihova šola je bila namreč gostiteljica tokratnega tekmovanja. Na stadionu se je zbralo 41 šolskih ekip iz vse Slovenije. Nastopilo je 252 tekmovalcev, ki so se pomerili v teku, skoku v daljino In skoku v višino ter v metu žogice. Čeprav premočeni do kože so se tekmovalci vneto borili za najboljše rezultate. M. R., feto: Gorazd Kavčič Zlata bralka, zlati bralec Učence, ki so pri bralni znački sodelovali vseh osem let šolanja, bodo obdarili z dvema knjigama. Krai\j - S projektom bralne značke že več kot štiri desetletja spodbujajo razvoj bralne kulture pri mladih. Društvo bralna značka Slovenye je letos zasnovalo tudi zbirko Zlata bralka, zlati bralec. Z darilnim paketom, v katerem bosta prvi dve ki\jigi iz zbirke, bodo ob koncu šolskega leta obdarili vse učence, ki so pri bralni znački sodelovali vseh osem let šolai\ja. Zbirko so si zamislili kot kombinacijo dveh del. Prvo je sodobno, kakovostno in po možnosti slovensko literarno delo, ki je primerno za starostno skupino bralcev ob koncu osnovne šole. Razen tega zbirko .sestavlja še slovensko klasično besedilo. V letošnjem darilnem paketu bodo učenci našli knjigo Ledene Magnolije avtorice Marjane Moškrič in Prešeren.doc - izbor in poljudnoznanstveno analizo Prešernovih pesmi, ki je namenje- na zlasti mladim bralcem. Po podatkih društva za bralno značko skoraj na vseh slovenskih šolah bere več kot polovica osnovnošolcev, v tovrstno branje pa se vključujejo tudi slovenski otroci v zamejstvu in drugih evropskih državah, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. "Bralna značka spodbuja prostovoljno branje v prostem času. Ves čas se razvija kot dopolnilo k pouku slovenskega jezika in književnosti ter dejavnostim šolske knjižnice, hkrati pa je bralna značka kot obŠolska oziroma interesna dejavnost lahko svobodnejša, bližja otrokom in mladim ter tako uspešnejša pri oblikovanju bralcev za vse življenje," poudarjajo v društvu bralna značka. Vseskozi se vključujejo tudi v strokovna in družbena prizadevanja, da bi se dvignila bralna pismenost posameznikov in družbe v celoti. Mateja Rant GORENJSKI GLAS • 22. STRAN AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz.gregoric@g-glas.si Torek, 1. junija 2004 Test: Ford Mondeo 1.8 SCi in Ford Mondeo karavan 2.0 TDCi Mondeo je ena od tistih zvezd, ki pri Fordu skrbi za ugled znamke in dobre prodajne številke. Da bi tako ostalo čim dlje, je bil avtomobil konec lanskega leta deležen kozmetične in tehnične osvežitve. Mondeo je tipičen predstavnik srednjega razreda, pri čemer pri Fordu skrbijo za zadovoljitev različnih želja in potreb uporabnikov. Zato so že iz prejšnje generacije na voljo tri karoserijske izvedbe, pestra pa je tudi naotor-na paleta, ki med drugim vključuje sodobne turbodizelske in povsem nov bencinski motor s tehnologijo vbrizgavanja po skupnem vodu. Limuzinska eleganca in kom-byevska modnost. Limuzinski mondeo se skuša dokazovati predvsem z elegantno podobo in zdi se, da je namenjen predvsem tistim, ki avtomobil uporabljajo pretežno v poslovne namene. Limuzinski zadek je oblikovno med privlačnejšimi, za kar imajo ob ostro prirezanih pločevinastih delih največ zaslug velike, v trikotnik oblikovane luči. Kombijevski mondeo z moderno prirezanim zadkom napeljuje na družinsko uporabo. Previs preko zadnjih koles je na prvi pogled videti skoraj - ..v • f- 'K!.", W - >.. • i. ft? - .i - - TEHNIČNI PODATKI Mere: d. 4,730 (4,805), š. 1,810, v. 1,460 (1,510) m, medosje 2,686 m Prostornina prtljažnika: ...................500 (540/1700) I Teža (prazno v./ dovoljena): ........1300/1935 (1480/2235) kg Vrsta motorja: . . . .štirivaljni, bencinski, 16V/ štirivaljni, turbodizelski Gibna prostornina: ......................1798 (1998) ccm Največja moč pri v/min: . .96/130 KM pri 6000 (96/130 pri 3800) Največji navor pri v/min: ..........175 pri 4250 (330 pri 1800) Najvišja hitrost: ..........................207 (197) km/h Pospešek 0-100 km/h: ......................10,5 (11,6) s Poraba goriva po EU norm.: 11,2/5,6/7,6 (10,2/5,9/7,5) 1/100 km Maloprodajna cena: ..............5.476.400 (6,021.103) SIT Zastopnik: .......................Summit Motors, Ljubljana okoren, vendar pločevinasto praznino učinkovito razbijajo v strešne stebričke vdelane pokončne luči, veliko steklo na prtljažnih vratih in serijska vzdolžna strešna nosilca prtljažnika. Prostornost za potnike in prtljago. Mondeova notranjost je ne glede na karoserij sko različico dobro izkoriščena. Prednja sedeža sta temeljito nastavljiva in tudi višje raslim voznikom vzdolžni odmik nazaj zadošča, tudi potnikom na zadnji klopi se godi bolje kot v večini avtomobilov te velikostne kategorije. Pri limuzini, kjer je prtljažnik pokrit s pokrovom, so možnosti prevoza večje količine prtljage sicer nekoliko manjše kot v kombiju, a še vedno gre vanj za okroglih 500 litrov. Kombi je seveda še razkošnejši, saj se prostor dodatno poveča še s podiranjem zadnje klopi, med dobre lastnosti pa gre uvrstiti prtljažna vrata, ki se zajedajo v odbijač, zaradi česar je višina nakladalnega prostora bhžje tlom. Prenova za ohranitev mladosti Ob drugem rojstnem dnevu prva osvežitev za Nissan x-trail. Čeprav je Nissanov najmanjši in najbolj šminkerski terenec star šele dve leti, je že padla odločitev za prvo osvežitev z drobnimi, a kar Številnimi spremembami. Doslej je bil v evropskem merilu x-trail drugi najuspešnejši predstavnik svojega razreda, poleg tega pa je pridobil tudi nekaj nagrad, zato naglica nekoliko preseneča. Zunanjost se ni veliko spremenila, nekoliko drugačni so le prednji in zadnji odbijači, prednja maska in 16-palčna platišča. Pri bogatejši različici so v strešne nosilce vgrajeni dodatni žarometi, namenjeni vožnji po brezpotjih, ki svetijo takrat, ko so prižgane bleščeče luči. Dodano je tudi veliko in uporabno električno pomično strešno okno, medtem ko so se spremembe dotaknile tudi sredinsko postavljene armaturne ploŠČe. -Razlik, opaznih na prvi pogled, sicer skoraj ni, toda spisek vseh detaj- lov, ki so bili tako ali drugače spremenjeni z namenom, da bi bolje služili uporabnikom, je kar dolg, med njimi je tudi samodejna klimatska naprava, ki je brez izjeme v vseh x-trailih. Ena pomembnejših novosti je pod motornim pokrovom, kjer se poleg 2,0- in 2,5-litrskega bencinskega zdaj vrti še novi 2,2-litrski dCi turbodizelski motor s 136 konjskimi močmi z občutno izboljšanim navorojn. Cenovno se x-trair, ki na slovenskem trgu doslej ni bil tako uspešen kot njegovi najbližji tekmeci, razteza od 6,01 do 8,41 milijona tolaijev. Matjaž Gregorič Rabljena vozila Delovni čas: med tednom: od 7. do 19. ure sobota: od 8. do 13. ure, e-mail: igor.pogacnik@a-l.si Znamka in tip Letnik-barva Cena V Sit Fiat Cinquecento 1995 rdeča 430.000,00 Volvo 460 1,8 k,abs,sv,cz,es 1994 zelena 699.000,00 Peugeot 306 xr k,air,cz,es 1995 rdeča 780.000,00 R Clio 1,2 fidji 3v 1997 met. rdeča 820.000,00 Megane 1,4 e RL sv 1996 rdeča 840.000,00 Suzuki Baleno 1,6 2air,sv,cz,es 1997 modra 870.000,00 Fiat Brava 1,6 sx sv,cz,es,air 1996 bela 880.000,00 Suzuki Swift 1,0 2air,cz,es 1999 modra 940.000,00 Megane 1,6 RN air,cz 1996 met.zelena 980.000,00 Volvo V70 2,0 k,abs,cz,es,sv,4air 1997 srebrna 1.850.000,00 R Clio 1,2 2xair 2000 rdeča 1.150.000,00 Laguna 2,0 RXE k,abs,sv,cz,es 1996 bela 1.190.000,00 R-Twingo 1,2 es,r 2001 rdeča 1.270.000,00 RENAULT wH"\v.alDetour-remont.si Za vozila z garandio vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 82 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEMNICNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA asa VIJlKO AU POPRAVILO ♦ DO 12 MESECNO TEHNIČNO GARANCIJO [.HiE-ADA: •(i V()ZIi0 7.GAR.\S'nin •K KLIMA •SV SKRVÜ VOIAS ♦ C7. a;\TR\LVÜ 'MKUPANli: ♦ R: R;\im) ■ VS: EI.HKTH rUKi S n-IKKL ♦ AIR: ArHHA(i Vse za vafi avto na enem mestu: D.D. KRANJ SbRVISNO PRODAJNI ChNTKR KRANJ. LJÜBUANSKA 22 Rabljena vozila: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215 ♦ i'mdaja vo/il Rnnaull ♦ \ z(tr/«van|e vo/.il ♦ Naj«!m v()7.il ♦ I'rnpis vozil ♦ /avaroviuijH in registracija vozil «Odkup in prodaja rahljonih vozil ♦ Tehnični pregledi osj'bnih, lovornih in priklopnih vozil Tudi z zasnovo voznikovega delovnega prostora mondeo dokazuje, da je zrel avtomobil. Ergo-nomija sedenja, pregledna armaturna plošča in dostopnost ročic in stikal za upravljanje ga uvrščajo med boljše v tem razredu, nekoliko so ga snovalci ob prenovi polomili le z razporeditvijo analogne ovalne ure, stikal za nastavitev klimatske naprave in radijskim sprejemnikom, slednji je namreč nameščen prenizko in moti ga prestavna ročica. Z bolj- šo plastiko in elementi z videzom lesa in aluminija se hoče mondeo približati prestižu. Kultura delovanja. Izbira ustreznega motoija v avtomobilu, kakršen je mondeo, je večno vprašanje. Kaj je boljše, dizelski ali bencinski Štirivaljnik? Kakšne prednosti (in slabosti) prinašata eden in drugi? Fordov novi 1,8-litrski bencinski stroj se ponaša s sodobno tehnologijo visokotlačnega vbrizgavanja, kar se mu pozna predvsem pri mirnosti teka, nekoliko manj pa pri iskrivosti. Režim njegovega delovanja je namreč prilagojen predvsem daljšim relacijam, brez pogostega pretikanja, kajti pri manj tekoči vožnji se zdi, da motoiju manjka energije in da so razmerja šeststopenjskega ročnega menjalnika nekoliko predolga. V tem pogledu je 2,0-litrski turbo-dizel precej drugačen, njegova živahnost je občutna že pri nizkih vrtljajih in kljub samodejnemu menjalniku, ki omogoča tudi ročno pretikanje (pri preizkus- nem avtomobilu), se pri naglem pospeševanju kolesa lahko zavrtijo v prazno. Obema motoijema je skupna ekonomičnost, pri čemer je seveda spet v prednosti turbodizel. Dobra vzgoja. Mondeo ima zanesljivo podvozje z dobro uglasitvijo mehkobe blaženja za zagotovitev udobja in čvrstosti vzmetenja za vzorno lego na cesti. Ne glede na karoserijsko in motorno izbiro velja, da gre za dodelan in zrel avtomobil srednjega razreda, ki se kar nekoliko po krivici preveč skriva v senci nekaterih tekmecev. Matjaž Gregorič OCENA (* slabo - ***** odlično) Zunanjost: Notranjost: Udobje: Motor: Vozne lastnosti: ****/* ****/* ****i^ ****/* Varnost (Euro NCAP): ****^ Končna ocena: ****/* Odraščanje s štirimi vrati r Novi forfour postavlja avtomobilsko znamko smart v povsem nove okvire Druzma majhnih mestnih avtomobilov, ki jih veliki DaimlerChrysler izdeluje pod znamko smart, se je te dni tudi na slovenskih cestah povečala za novega člana. Gre za že lansko jesen pokazani štirivratni avtomobil forfour, ki se povsem odmika od tistega, kar je bil na primer prvotni, komaj poltretji meter dolg dvosedežnik, po novem imenovan fortwo, in še bolj od ekstra-vagantnega roadsterja. Novinčeva mehanična osnova je v pretežni meri enaka kot pri novem Mitsubishijevem coltu, toda vse podobnosti so očem skrite. Osrednji del tvori tako imenovana tridion varnostna celica, Vi je okvir, na katerega so pritrjeni karoserijski deli. Oblikovalci so se tudi tokrat poigrali z barvami in zato je okvir v drugačnem odtenku kot karoserija, na voljo je kar 30 različnih kombinacij, medtem ko se zunanja živahnost 3,75 metra dolgega avtomobila nadaljuje tudi v notranjosti, kjer si je prav tako mogoče izbrati pisane barve za zgornji del armaturne plošče in sedežnih prevlek. Ob nagajivih ločenih okroglih merilnikih se zdi radijski in telekomunikacijski sistem na sredinski konzoli kar prere-sen, a je takšen zato, da poudari forfourovo eleganco.-Prostornost je vsaj na sprednjih sedežih upoštevaje zunanje mere skoraj navdušujoča, preglednost naprej zaradi velikega vetrobranskega stekla neproblematična in splošno počutje dobro. Prtljažnik je z 268 litri dokaj skromen, vendar s podiranjem zadnje klopi izdatno povečljiv, nerazumljivo se zdi, da ni nobene police ali roloja, ki bi skril vsebino pred radovednimi očmi nepridipravov. Slovenski kupci lahko izbirajo med dvema nivojema opreme, ki se imenujeta pulse in passion. Prvi med drugim vsebuje električni volan- Revoz dobil proizvodnjo Francoski Renault je po dolgem pričakovanju sporočil odločitev, da bo novomeški Revoz vključen v proizvodnjo enega od njegovih novih modelov, verjetno naslednika sedanjega modela twingo. K tej odločitvi je prispevala tudi odločitev slovenske vlade, da bo prispevala vložek v višini 10 odstotkov naložbe v nov projekt, ki je ocenjena na 400 milijonov evrov. Revoz načrtuje v okviru tega projekta skorajda podvojitev proizvodne količine, ki naj bi dosegle 210.(X)0 vozil na leto. Povečan obseg proizvodnje bo s seboj prinesel tudi okoli 700 novih neposrednih delovnih mest v Sloveniji, predvsem v dolenjski regiji, in približno enako število delovnih mest pri dobaviteljih delov in storitev. M.G. ski ojačevalnik, protiblokirni zavorni sistem, elektroniko za zagotavljanje stabilnosti, daljinsko osrednjo ključavnico in tako naprej. Z doplačilom za boljšo opremo je v avtomobilu tudi klimatska naprava, višinsko nastavljiv voznikov sedež, panoramska streha z zaščito proti soncu in še nekaj drugih dodatkov; ne glede na to, potnike v vseh forfourih varujejo štiri varnostne zračne vreče, kar je v avtomobilih te velikosti še vedno bolj izjema kot pravilo. Za zdaj so v forfourovi motorni paleti trije bencinski stroji. Osnovni je 1,1-Utrski trivaljnik s 75 konjskimi močmi, sledi 1,3-litrski štirivaljnik, ki razvije 95 konjskih moči, najmočnejši pa je njegov 1,5-litrski sorodnik s 109 konjskimi močmi. Predviden je tudi prihod dveh turbodizel ski h 1,5-litrskih trivaljnikov z zmogljivostjo 68 ali 95 konjskih moči, ki naj bi se zgodil zgodaj jeseni. Pri zastopniku AC-Intercaru so prodajni načrt za avtomobil, ki stane najmanj nekaj tisočakov nad tri milijone (lahko pa z nalaganjem dodatne opreme občutno več) nastavili na številko 95. Matjaž Gregorič CiOHKNJSKI GlAS. d o.o Kf -> V: ' '^iT^đ 9' • • ^ ••> - v. — t . A. ^ I A m ^^ ¥ • . > . J T«' o C q o N U v (J (/5 C/5 Ui N O 13 00 N C« rt u rt rt u rt C/5 O a u H-] « a So V V Z >C/5 rt V S S ^ C/5 O >C/5 S -O rt P Oß rt G rt a p "rt (U 3 -o § a -o o s 5 I rt a >CÄ (U a rt Cß O a rt -O rt 'rt^ u o § M g o s Q s: v « J t k r M • - • - 'J 'ÄP .«ft J yTX > > f i IP-*- w -' • • • ^___ . Kf* • . i 5 >' «i f.i -.Sli- I p T'® (im •jf ^ * •. I' \ f, £ •t .1 4 -A v I.:T I 1 V' ü p o o, C/5 rt >(J tU C/5 O -O rt O C/5 rt u a > o a rt Ö 6 U rt a s C/5 O ^ U •J'- : t-.^.r^^-.J ^»«^Tuai- p- . GORENJSKI GLAS • 26. STRAN ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si Torek, 1. junija 2004 M g mesec prilog Organon-ov ZADETEK Gorenjskem Ne prezrite Iztet V Firence Klub študentov Kranj organizira ta konec tedna-dvodnevni izlet v Firence, mesto, ki je znano kot biser renesanse. Cena izleta za člane KŠK znaša 19.900 SIT, za ostale pa 23.000 SIT. Prijavite se lahko na Info točki KŠK ali brezplačni telefonski številki 080 1700. Lepo vabljeni! Skok s tandemom Ste si že kdaj zaželeli skočiti iz letala? Če ste si že in si to še želite, organizira Klub študentov Kranj dogodek kot nalašč za vas. V nedeljo, 6. junija, boste lahko namreč izkusili skok iz letala s padalom v tandemu. Cena za člane KŠK znaša 20.000 SIT, za ostale pa 30.000 SIT. Prijave zbirajo na Info točki KŠK na Glavnem trgu v Kranju. Lepo vabljeni! Organizator s 1. junijem se zaključuje pedagoški proces za redne študente in začenja letno izpitno obdobje, za mnoge študente naj-napornejše obdobje leta. Letošnje leto je bilo v izobraževalnem smislu podobno kot pretekla leta, pravi prof. dr. Jože Jesenko, prodekan na Fakulteti za Organizacijske vede v Kranju. Dr. Jesenka smo povprašali o Bolonjski deklaraciji ter prenovi izobraževalnih sistemov. Tako se nam je zaupal: "Na FOV se že nekaj časa ukvarjamo s prenovo študijskih programov. Proces prenove smo postavili na povsem drugačna izhodišča kot v preteklosti. Sedaj gradimo bazo znanj, ki jih bomo na prvi in drugi stopnji študija nudili študentom. V ta proces pa se bodo vključili tudi delodajalci, ki bodo lahko vplivali na sestavo baze znanj. Tako naj bi študijske programe kar najbolje prilagodili potrebam delodajalcev. Iz tako dobljene baze znanj bomo sestavili predmete, jih ovrednotili s kreditnimi točkami (ECTS), predmete pa bomo nato povezovali v module po dva do tri predmete. Študent bo s kombinacijo modulov izbral svoj študijski program ali smer, seveda ob predpisanih omejitvah. V proces prenove študijskih programov smo vključili ves pedagoški kader. Pomemben element prenove je tudi informatizacija izobraževalnega procesa, tako imenovano e-učenje. Prenova študijskih programov bo prinesla predvsem večjo uporabnost znanj in omogočila mobilnost študentov in učiteljev fakultete znotraj evropskega izobraževalnega prostora. Prav zato bomo še kako v prihodnosti potrebovali nov študentski dom in dom podiplomskih študentov, ki ga začnemo graditi letošnjo jesen. Pomembna novost novih programov, kot sem že omenil, je njihova modularna zgradba, ki bo študentom omogočala sestavo programa po njihovih željah in potrebah. Programi in sploh učni proces pa bo izpostavljen notranjemu in zunanjemu nadzoru predvsem v smislu kakovosti." Ker je uvedba šolnin trenutno precej pereča tema, smo dr. Jesenka vprašali, kako na to gledajo na Fakulteti za organizacijske vede. "Mislim, da bi država za redne študente morala zagotoviti, da je študij brezplačen. Po drugi strani pa bi se tega morali študenti tudi zavedati in v prvi vrsti študirati, ne pa, kot se pogosto dogaja, da je prvo delo preko študentskega servisa in šele potem predavanja. Z novimi programi bomo skušali doseči tudi to, da bodo študenti do zaključka študija odnesli čim več znanja. Plačilo šolnine bi morda študente bolj motiviralo ali jih sililo k študiju, kar bi bila morda pozitivna stran šolnin, čeprav osebno mislim, da bi morali za dosego teh ciljev ubrati druga pota in ne šolnine." je Dve novi knjigi Študentska založba Litera je v sredo, 26. maja, v Jazz Klubu Satchmo v Mariboru predstavila dve knjižni novosti. Romaneskni prvenec Janje Rakuš, Električna zadrga označujejo kot prvi raver-ski roman. Prevod kratkega avtobiografskega romana Oboževalec trenutka avtorja Jasmina Imanoviča pa poda izrez nekega družbenega polja z vsem, kar mu pripada. S kulturo, sistemom vrednot, ideologij in znakov, ki so prepletali življenje v 60. in 70. letih. V Kranju je bil 29. maja na športnem parku Zarica študentski piknik, ki je letos praznoval že 10. rojstni dan. %r Študentje so lahko prišli na svoj račun, dišalo je po žaru, svoje moči so pomerili v Igrah mladosti, poslušali dance glasbo na House odru ter spremljali dogajanje na glavnem odru. Dogajanje je zaživelo nekaj po 16.00 uri, ko so se začele Igre mladosti za vse prijavljene skupine. Moči so pomerile skupine Aiesec, Društvo študentskega doma Kranj, skupina Chio Chips, skupina Gradbinec GIP, Klub Študentov Kranj ter Organon & Gorenjski glas. Vse sodelujoče skupine so za nagrado dobile enodnevni izlet v Goriška Brda ter enomesečno naročnino na Gorenjski glas. Seveda pa so bile nagrade podeljene tudi po posameznih igrah, kjer so posamezni zmagovalci dobili nagrado picerije Tonač, žetone za vrtiljak, ... V vseh igrah seje izredno dobro izkazala skupina Chio Chips, ki je imela na koncu največji seštevek točk, s čimer si je poleg darilnih paketov Chio Chipsa prislužila tudi glavno nagrado. Piceriia Gorenje jih bo pogostila s picami in pijačo. Prejeli pa so tudi vrednostne bone za Prošport ter rolko. Drugo uvrščeni so bili predstavniki Društva študentskega doma Kranj, ki so dobili darilne pakete Chio Chipsa, na tretje mesto pa se je povzpela skupina Kluba študentov Kranj, ki je ko so bendi nestrpno čakali rezultate strokovne žirije, je napeto vzdušje razbijala predskupi- na Bulv^. Animator je medtem % podelil med občinstvo veliko nagrad. Končno je nastopil vrhunec večera za vse skupine, Da pa so tudi kranjske skupine zelo dobre, je na odru dokazala skupina Moonart, sicer lanski zmagovalci predizbora. Preden je na oder stopila zvezda večera, je nastopila tudi skupina Zeus. Nebo nad Zarico je ki so sodelovale na RockMla-dim, saj je žirija razglasila zmagovalni band. Glavno nagrado je prejela skupina Clone Age, ki bo v profesionalnem studiu brezplačno posnela svoj novi album. Nastopili bodo tudi v finalnem izboru za nastop na festivalu Rock Otočec. ob 23.00 uri razsvetlil veličasten ognjemet, ki je napoveda nastop zvezde večera. Vlada Kreslina, ki je malo za tem stopil na oder. S skupino Golden-eye in Malimi bogovi ter Kresli-nom se je zabava nadaljevala do zgodnjih jutranjih ur. Vsem tistim, ki so želeli žurati do sončnega vzhoda, pa je bil namenjen After party v Klubu Que Pasa. Ob koncu koncerta nam je nekaj misli o prireditvi namenil Vlado Kreslin: "Zame piknika žal ni bilo. Sem namreč delal na odru in se posvetil koncertu. Za tiste, ki pa so bili pod odrom, pa verjamem, da je bilo vzdušje fantastično." Vlado Kreslin nam je zaupal tudi, kako se on spominja študentskih piknikov iz svojih mladostniških letih. Študentski pikniki, kakršen je bil ta, takrat niso obstajali. Takrat je bilo vse dru- dobila nagrado Prošporta. Vsi tekmovalci so bili nad igrami zelo navdušeni, saj so se odlično zabavali. Na glavnem odru je med za- « ključkom Iger mladosti že potekal finalni izbor za Rock Mla-dlM. Najprej so nastopili člani skupine Escape, za njimi je sledil nastop skupine Sheeva, preko internetnega glasovanja se je v finale uvrstila tudi skupina Stone 'Orange, saj je izmed vseh skupin zbrala največ glasov. Kot zadnji band je pod budnim očesom žirije nastopil Clone Age iz Čakovca. Medtem gače. Na študentskih žurih se je poslušal samo strogi rock. Jimi Hendriks in podobni. Ta glasba je bila upor proti takratnim normam. Bila je drugačna. Danes pa na študentskih žurih poslušajo Jasmina Stavrosa in Kreslin je prepričan, dato sploh ni primerljivo s takratnimi časi. Še pozdrav bralcem Gorenjskega glasa v prekmurščini: "Dragi bralci, škoda, da vas nej bilo tu! Drugovč, ka se vidimo, bo malo bole toplo - v Kranj pridem dvajstipetuga junija na grad Kiselstein." Polona Ramšak Foto: Bojan Okorn Tekoči i IVI Beno Fekonja Kljub hladnemu vremenu so študentje znova dokazali, da ga znajo žurat. Obilo smeha in norčavosti ^ se je začelo že z "Igrami mladosti". Izbor za najbolj obetavno skupino "Rock mladim" je poskrbel za kakovostno glasbo in lahko vam zagotovim, da se za prihodnost mladih obetavnih glasbenih skupin ni bati. Piko na i je zapisal Vlado Kreslin s svojimi bogovi. To je bil tudi vrhunec večera, kjer smo vsi v en glas peli: "Od višine se zvrti...". Manj usklajeni smo bili na zadnji seji mestnega sveta v Kranju. Mestne svetnike bi lahko razdelili na dva pola. Prvi so politični zaslužkarji, ki izkoriščajo razmere v občinski upravi in sedaj streljajo na občino z vsem možnim. Tako smo lahko največkrat na zadnji seji slišali:" ...in menimo, da je zato kriv župan!" Drugi pol so svetniki, ki jim je politika hobi in jih predvsem zanima, kdaj bo v kranjska jadra spet zapihal močan razvojni veter. Ta drugi prve obtožujejo revanšizma in zamer iz preteklosti, ki se ne bi smele reševati na plečih volivcev. Tako se nam v dobrem tednu znova obeta burna seja. Tempo sejanja se je dvignil na višji nivo. Še bližniega soseda že dolgo ni premamil spanec. To pa je nekaj. Paadijo, Gorenjska. Beno Fekonja M it 28. - 31. jwLlj 2004 kVWUbV. .CQI'VI Torek, 1. junija 2004 ZANIMIVOSTI, OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN Izberite življenje, ne smrt Besede, ki jih don Pierino Gelmini ponavlja že več kot štirideset let. Njegova filozofija, pristop in razmišljanje Don Pierino Gelmini je star 80 let, a še vedno izredno energičen Človek. Pred mnogimi leti, ko je delal kot tajnik kardinala, je nekega dne med prenašanjem pošte na trgu v centru Rima ob vodnjaku naletel na mladega narkomana, ki ga je prosil pomoči. Prisluhnil mu je. Najprej ga je želel odpeljati v bolnišnico, vendar je fant odklonil, nakar se je don Pierino odločil, da ga vzame k sebi domov. Od takrat naprej se je njegovo življenje spremenilo. Skupnost Srečanje, ki je plod njegovega dela inje poznana vsemu svetu, pa ni nastala kot odgovor na specifičen družbeni problem, temveč kot odgovor na zgoraj omenjeno zgodbo, ki so se ji kasneje pridružile še druge. Vendar so med njimi številne imele srečen konec. Skupnost don Pierino poimenuje kot šolo življenja, predlog življenja, ki tiste, ki se odločijo, da se bodo rešili zasvojenosti z drogo, pripravi tudi na probleme kasnejšega, realnega življenja. V Sloveniji trenutno obstajajo štiri vaše skupnosti. Načrtujete o Življenju je že veliko narkomanom odprla oci. v prihodnje kako tako skupnost tudi na Gorenjskem ? Odpiramo eno v Mariboru in v septembru eno v Prekmuiju, za Gorenjsko pa trenutno ni načrtov." * Morda veste, da na Gorenjskem, predvsem v Kranju, predstavlja droga enega večjih, če ne kar največjih problemov mladih ? "Vem. Ker tudi tam, kjer ni komun, imamo skupine, oblikovane kot skupine samopomoči, ki dajejo impulze, informacije, kaj se na določenem področju dogaja. Za Kranj vem, daje droga zelo velik problem predvsem mladih ljudi. Največ gre za 16, 17-letnike;' Kaj menite o metadonskem zdravljenju? "Sem sovražnik metadona. Ker če predstavlja sredstvo, s katerim za zelo kratek čas nekoga odtegnemo od droge, se še strinjam; Če pa je namesto na tripu na metadonu nekdo za daljše obdobje, pa je metadon kot vsaka droga. Zakaj mislite, da ljudje v svojih krajih ne marajo komun ? Radi smo bili prostovoljci v Kladje - Klub brigadirjev Skofja Loka je v soboto organiziral ogled žirovskih znamenitosti in druženje na kmet^i Pr' Pivk v Kladjah. Klub, ki deluje pod okriljem Območnega združei^a zveze borcev Škofja Loka, šteje približno 80 članov. Skoraj dvaj-set^rica si je sobotni dan izbrala za ogled znamenitosti Žirov. ' e Don Pierino Gelmini in fantje s kostanjeviške Skupnosti Srečanje (z dobrodelne nogometne prireditve v Novi Gorici). "Glavni razlog je skoraj vraže-vernost. Ljudje v bistvu nočejo niti domov za ostarele, skupinskih organiziranih oblik samopomoči, celo domov upokojencev, ne komun, ker se bojijo, da bi jih to postavilo pred dejstvo, razmišljanje. Bojijo se tudi, da bi se to zgodilo njim, njihovim otrokom, družinam. Ampak, če pa do tega problema v neki družini pride, pa v tistem trenutku želijo odgovore, obhko pomoči - hiš, komun pa v svoji sredini ne marajo." Rekordno na Zupanovem teku • v Mestna občina Kranj je v soboto uspešno organizirala četrti dobrodelni Zupanov tek v Brdo - Letos je Zupanov tek okoli Brda obiskalo še več navdušencev kot lani, čeprav je zjutraj kranjskega župana Mohorja Bogataja skrbelo oblačno vreme. Dvokilometrske proge se je udeležilo okoli 500 tekačev in pohodnikov, daljše - 8,5 kilometrske pa 234. Druge obiskovalce pa je skozi tek 'popeljal' Kondi Pižorn s pomočjo mažoretk in godbenikov Pihalnega orkestra Kranj. • Letos je skozi cilj na krajši razdalji prvi pritekel Tomaž Starman. Potreboval je pičlih sedem minut. Najboljša ženska čeka je bilo tako od obeh štart-nin na koncu zbranega za okoli pol milijona tolarjev, računajo pa še na ostala donatorska, sponzorska sredstva, ki naj bi dosegla vsoto (približno) dveh milijonov slovenskih tolaijev. Spregovorili smo še nekaj besed z dr. Janezom Remškar-jem, predsednikom uprave Fundacije Vincenca Drakslerja, ki meni, da je tovrstna prireditev pomembna iz najmanj dveh razlogov: "Namenjena je pomoči oziroma zbiranju sredstev za Fundacijo, ki že deluje v boju proti narkomaniji; pomembna pa je tudi zato, ker je med Slo- generacijami, v družini, tako da bi se odtujenost zmanjšala." Za konec pa nas je zanimalo še kaj se zgodi z denarjem, s katerim Fundacija razpolaga: "Letos smo prvič dali pomoč po 150 tisoč slovenskih tolarjev za zdravljenje v komunah v tujini. Mislim, da bo do konca letošnjega leta Fundacija že lahko pričela z delom, terapevtsko delavnimi skupinami za rehabilitacijo, resocializacijo nesrečne-žev, ki se znajdejo v drogi," pravi dr. Remškar in dodaja: "Menim pa, da vsak lahko najde svoj cilj, ideale in gradi na tem. Trenutno pa vse preveč spodbujamo užitke v življenju, način sodobnega življenja, ki ne propagira delavnih navad, ustvarjalnosti." Alenka Brun, foto: Tina Doki ti ■*( -ito'^^''-;-"^' IV. županovega teka se je tudi jubiteljev teka in pohodov. predstavnica Tina Likar pa je za njim zaostala le dve minuti. Na daljši progi je bil med moškimi najhitrejši Klemen Dolenc, pri ženskah pa Darja Ko-kay. Oba sta pretekla progo v dobre pol ure. Po podelitvi pokalov najboljšim je Kranjčan živeč v Švici, Vincenc Draksler ob spremstvu soproge Margit kranjskemu županu Mohorju Bogataju za Fundacijo izročil ček za deset tisoč Švicarskih frankov oziroma približno milijon in pol slovenskih tolarjev in dejal: "Tudi vaša udeležba na IV. Zupanovem teku na Brdu ni bila samo rekreativne narave. S plačilom štart-nine ste prispevali Fundaciji Vincenca Drakslerja za odvisnike - zdravljenje odvisnikov, pomoč odvisnikom in njihovim svojcem." Poleg podarjenega letos udeležilo veliko rekreatlvcev, venci redna telesna aktivnost čedalje bolj popularna, kar seveda vodi do zdravega načina življenja." Da je med regyami Gorenjska glede zasvojenosti z drogo zelo pri vrhu, dr. Remškar od- y_ govaija: "Zal je res tako. Kje so razlogi za to, kaj mlade peha v drogo, težko rečem. Neka brezciljnost. S tem se ukvarjajo strokovnjaki. Mislim, da družba kot celota na tem segmentu še vedno naredi premalo, da premalo naredijo posamezniki, vključno z starši. Vzroki so seveda različni, saj nas način življenja odtu-juje - tudi znotraj družine, kar je žalostna ugotovitev. Ni razlogov da ne bi stvari skušali popraviti, če ne drugega vsaj preusmeriti drugam. Med drugim obstojajo tudi že projekti, programi za izboljševanje komunikacije med ižobrazba VI ali Vil stopnje ^ ^ektFo ali računalniške scneri' ^ poznavanje Windows okolja ^^ poznavanje osnove ' LANAVAN omrežij aktivno znanje angleškega jezika komunikativnost, urejenost iiaalo kamfidati^ tiini lyJnrtqiinnf in t «računalmSke smeri. Afhnv/ CV sprejemamo na ti ifoäo itpob^tmU ^Ot^f^wni 9m t/dtitfH m$tem (potbaim ^fipoätve i ^ioMatom Mäfivtti OD, mpfCj' LiifeB)l!S!l ERICSSON i? KRON TELEKOM d o o Koroška 20 4000 Kranj, tel. 0'l/28 00 450 www.kron>telekom.si Ali veste oziroma kaj menite o tem, da vas imajo ljudje za najuspešnejšega, m človeka, ki pri ozdravljanju zasvojenih z drogo dosega najboljše rezultate, če temu rečemo tako? "O tem se velikokrat sprašujem in se obenem počutim ne- Tako so si ogledali podjetje Alpina, živosrebrni studenček, eno največjih kamnitih miz v Sloveniji, obiskali so slikarja Pavla Sedeja in lovce ter kmetijo Pri Bukovcu ter se pogostih na kmetiji Pr' Pivk, že pred tem jih je gostila Ambasada Esada Bilj.alija. Nada Somrak, podpredsednica kluba, nam je povedala, da se je izleta udeležilo manj članov predvsem zaradi vremena: "Leta 1997 smo klub ustanovili z namenom druženja, obujanja spominov in vrednot prostovoljnega dela brigadirjev, ki so sodelovali na delovnih akcijah po vsej Sloveniji in bivši Jugoslaviji." V klub so včlanjeni predvsem starejši člani, porazdeljeni v tri generacije brigadirjev. Prvi so se narm-eč odpravili na akcijo takoj po vojni, nazadnje pa so se v škofjeloški brigadirji odpravili na delovno akcijo v Đerdap leta 1986. Na delovne brigade so odhajali mladi od 15 do 25 let, delali so trdo, velikokrat so imeli še največ dela bolničarji. Imeli so se lepo, sklenili so mnoga prijateljstva, predvsem pa se spominjajo prostovoljnega dela. "Prostovoljstva v tej obliki ni več. S takšnim delom je bila narejena Alpina in kranjski Stadion Stanka Mlakarja, toda tega danes ne ve skorajda nihče več. Ravno tega pa si mi ne želimo, hkrati pa bi radi, da prostovolj-stvo spoznajo tudi mladi," nam je povedala Olga Crmelj. Skupaj z nami so še obujali spomine in povedah marsikatero zanimivo anekdoto, ob skupinski sliki s krampom in lopato pa so nekateri celo zapeli. Boštjan Bogataj v • močen, saj se za moj nacm zdravljenja odločajo največkrat takrat, ko ni več nobene druge oblike možnosti pomoči. Od mene pa potem večinoma pričakujejo čudeže, ki pa jih v vsakem trenutku ne inorem narediti, ker tudi okoliščine niso prave. Sprašujem se tudi, kaj se bo zgodilo potem, ko ljudje sebi zastavijo vprašanje, bolj trditev: če mi ne bo pomagal don Pierino, mi ne more nihče. Me je pa strah, kaj bo, ko potrebnim pomoči ne bom mogel več pomagati." Alenka Brun, foto: Tina Doki Brigadirji se z veseljem spominjajo delovnih akcij po vsej nekdanji domovini, z žalostjo pa ugotavljajo, da (njihovo) prostovoljstvo ni nič več cenjeno. GRAFOLOSKIKOHCEK Vas zanima, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe In druge! Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel list paplija ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta In se podpišite. Skupaj z Izrezanim kuponom nam ga pošljite na nas naslov. Berite Gorenjski glas In v njem poiščite svoje odgovore. Š^fra: ANICA Ko pogledam, koliko vsebine ste mi napisali, sem pomislil, da vam sploh ne bi odgovoril. Le zakaj ste tako "šparovna" osebnost, da že kar pri papiiju varčujete. V življenju ste premalo samozavestni in zaupljivi vase in v družbi se radi prepirate. Ste odprti, sproščeni in z okolico znate prijetno vzpostavljati odnose. Notranje nemirni, ker bi želeli več. Toda poglejte, vse ob pravem času. Lepo bi bilo, če bi se notranje bolj uredili, saj bi postali bolj samozavestni. Kadar imamo urejeno notranjost, nam je prav prijetno in dosežemo več, kakor si predstavljamo. n-ßfUUu^ tiircOitL Draga bralka, prav imate. V življenju seje potrebno pogovarjati in pogovaijati. Več ko se pogovarjamo, bolj spoznavamo partnerja in nasprotno. Najvega sreča pa je, ko pride na svet sonček, kakor ste omenili. Kakor vidim, ste oseba, kije preprosta, ki zna veliko potrpeti in prenesti. Pred seboj ne izražate velikih ciljev, temveč preprosto srečno življenje. Opazim, da ste čustveno premalo zbrani in se včasih poglabljate nazaj v preteklost, v spomine. Želite si več pozornosti in spoštovanja. Ste odprta in hitra oseba, toda včasih ste premalo samozavestni in zaupljivi vase. Le tako naprej in veliko lepega vnaprej in lepo srečno prihodnost. Le malo bolj zaupajte vase, ker ste oseba, ki lahko doseže več, kakor ste dosegli. I/ 3// U- fMc , k.- ^ i / Tf ^ h rl^^OH ^ ^ .--z % jLi^ 'y\r\pi'iaT>KX tvxz %> Grafološko društvo Laura, Društvo za proučevanje pisave. Partizanska 2, 2319 Poljčane, Slavko Jurgec - 041/947 113 KUPON GrafološM kotiček Ime in priimek Ulica, hišna št., pošta in kraj Št. naročnika Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas. Zoisova 1. 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki bosta objavljeni dve analizi. Če bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora. ilMGLAS' ^ L GORENJSKI GUS • 28. STRAN PISMA, ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si Torek, 1. junija 2004 PREJELI SMO Občanom in občankam Kranjske Gore Od 3. maja do 3. junija 2004 je v prostorih Občine Kranjska Gora (1. nadstropje) javna razgrnitev predloga Odloka o ureditvenem načrtu za območje Kranjska Gora - Sotočje Save in Pišnice KG R7/1 del, KG R7/2, KG R7/3. Ker gre za ureditve v občutljivem in kompleksnem vodnem okolju, ki ga okoljska zakonodaja opredeljuje kot javno dobro, je nujno, da je v proces vključena širša javnost. S pripombami in predlogi lahko pomagate pri urejanju tega prostora, skladno z naravnimi danostmi in tradicijo, tako da bo resnično služil javni rabi in omogočal živ stik reke z ljudmi in odražal značilnosti širšega porečja in pokrajine. Na problematiko urejanja obvodnega prostora Pišnice in Save opozarjava že od leta 1999. Pripombe sva obdelali že v prejšnjih letih, ne želiva se ponavljati, zato jih v celoti spet prilagava in so na voljo v knjigi pripomb na Občini Kranjska Gora. Predlog zgoraj omenjenega odloka kaže na to, da so vsa opozorila naletela na gluha ušesa in da si trajnostni razvoj na Občini razlagajo prav po svoje. Kako je to mogoče v občini, ki je povezana v mrežo alpskih občin in ima celo vodilni položaj v tem mandatnem obdobju, ko pa je izhodišče te povezave prav trajnostni razvoj? Razvoj v sožitju z naravo in tradicionalnimi dejavnostmi, ki izhajajo iz naravnih danosti. Golfsko igrišče vzdolž reke je tujek v rečnem prostoru, ki obenem razvrednoti reko in preseka njene povezave z zaledjem, pa tudi širši javnosti prepreči dostop do reke. Sploh pa je posegati v prostor ob Savi Dolinki po pritoku hudourniške Pišnice zahtevno delo, za katerega je potrebno imeti, poleg strokovnega znanja, še sposobnost globljega razumevanje rečne dinamike. Tako območje si zasluži celosten pristop. Poudariti želiva, da reševanje obvodnega prostora Pišnice in Save ni možno parcialno, kajti vsak poseg bo imel daljnosežne posledice na nižje ležeča naselja. Plavljenje proda je veliko, spreminjanje količin vode prav tako, saj je odvisno od snežno-dežnega režima. Take reke ni moč ukrotiti. Reka rabi prostor, da odlaga prod, ga premešča, da razliva visoke vode in polni podzemne zaloge. Tako napaja pokrajino in vzdržuje življenje v njej, soustvaija klimo. Pretirano črpanje proda, utrjevanje brežin z nepropustnimi stenami, izpusti odpadnih vod v reko, posekana obrežna vegetacija - to so posegi, ki so lokalni, poznajo se pa mnogo širše, tako dolvodno kot tudi v zaledju. Kakšne poledice bo imelo zasutje prodišča v Logu? Prodišča so živa, prodne žepe in razlivna območja vodotok nujno potrebuje, če ne, si jih bo izboril sam dolvodno. V predlaganem predlogu je transparentno, da je ureditev obvodnega prostora iskra - , vzdrzevanje Savska loka 4, 4000 Kranj Na podlagi 6.4 člena statuta delniške družbe Iskra VZDRŽEVANJE, d.d., in na podlagi 66. člena Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 47/97) uprava sklicuje 9. skupščino delničarjev, ki bo v sejni sobi na sedežu družbe v Kranju, Savska loka 4, v petek, 09. julija 2004, ob 13. uri. Predlog dnevnega reda: 1. Otvoritev'skupščine, ugotovitev sklepčnosti In izvolitev organov skupščine; Predlog sklepa: Ugotovi se sklepčnost Izvoli se naslednje delovne organe skupščine: Za predsednika skupščine se Izvoli Darko Mesec Verifikacijska komisija: Mojca Štefe in Miroslav Basarac Za sestavo notarskega zapisnika se Imenuje notarja Vojka Pintarja iz Kranja. 2. Seznanitev skupščine z letnim poročilom za leto 2003 z mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta k letnemu poročilu. Predlog sklepa: Uprava in nadzorni svet predlagata skupščini, da sprejme naslednji sklep: skupščina se seznani z letnim poročilom za leto 2003 in z mnenjem revizorja ter pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila. 3. Sprejem sklepa o uporabi bilančnega dobička po letnem obračunu za leto 2003 In podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu. Predlog sklepa: 1. Bilančni dobiček v skupni višini 46.949.993,93 SIT zaradi oblikovanja investicijskih rezerv v davčnih bilancah Iz preteklih let in zaradi planiranih investicijskih vlaganj v letu 2004 ostane nerazporejen. 2. Upravi in nadzornemu svetu skupščina podeli razrešnico, s katero se potrdi in odobri njuno delo v poslovnem letu 2003 4. Imenovanje revizorja Predlog sklepa: Za poslovno leto 2004 se za revizorja imenuje družbo Euro-ln & Partners, revizija In svetovanje, d.o.o., Škofja Loka. 5. Imenovanje članov nadzornega sveta Predlog sklepa: Zaradi poteka mandata se v nadzorni svet družbe imenujejo naslednji člani, kot predstavniki delničarjev: Jana Kalan, Tomaž Skubic in Dimitrij Marjanovič. 6. Vprašanja in pobude delničarjev Udeležba na skupščini: Skupščine se lahko udeležijo In uresničujejo glasovalno pravico delničarji, njihovi pooblaščenci in zastopniki, ki svojo udeležbo pisno prijavijo 3 dni pred zasedanjem skupščine. Skupščinski prostor bo odprt eno uro pred začetkom zasedanja. Delničarji glasujejo osebno, po pooblaščencu ali zastopniku na skupščini, ko svojo udeležbo potrdijo s podpisom na seznamu prisotnih udeležencev. Delničarji se izkažejo z osebnim dokumentom, pooblaščenec pa mora k prijavi udeležbe priložiti pisno pooblastilo. Delničarji lahko sporočijo svoje nasprotne predloge družbi v 7 dneh po objavi sklica skupščine. Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in posredovani na s^dež družl>e. Gradivo: Gradivo s predlogi sklepov k posameznim točkam dnevnega reda je zainteresiranim delničarjem na vpogled v času od 14. junija 2004 dalje na sedežu družbe v Kranju, Savska loka 4, vsak delovni dan med 10. in 12. uro. Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, nastopi polurni odmor, po katerem se skupščina zopet sestane. V tem primeru je skupščina sklepčna, ne glede na višino zastopanega kapitala. Iskra VZDRŽEVANJE, d.d., Kranj Uprava družbe prilagojena golfskemu igrišču, čeprav na zunaj izgleda ravno obratno - vendar samo na zunaj. Urejeno je samo toliko, kolikor prostora potrebuje golfsko igrišče, nič več in nič manj. In kaj v resnici pomeni javno dobro? Mar ni to nekaj, do česar imamo vsi pravico uporabe, pa tudi dolžnost, da to dobrino ohranjamo. Živ stik z reko nas poveže in obveže. Reka povezuje naselja, zakaj jih ne bi tudi programsko. Za to je potrebna primerna ureditev, ki pa ne spreminja bistveno zgradbe sistema in njegovega delovanja. Kljub občutljivosti prostora je možno vanj umestiti program s sprehajalnimi potmi, morda kolesarskimi potmi, počivališči, manj- v* • . VI • • • , •vv* 1 »vv* Sinu otroškimi ignšči, balimsči, prostori za starejše in mlajše, za vse. Dejavnosti na tem prostoru naj ostalih ne bi izločale.- S postavitvijo golfskega igrišča v ozki dolini bi kritično posegli v rečni ekosistem in večini odvzeli pravico dostopa do reke, sprehajanja ob njej in vame povezave med naselji. Pred življenjem smo vsi enaki, a kako to enakost razumemo in živimo? Enakost ne vzdrži v tistem trenutku, čim naša pravica do enakosti jemlje enakost drugim. Človek v svojih sebičnih željah pogosto uporabi dokaj razumne argumente, ki pa niso nujno tudi modri. V preveliki želji si človek vzame pravico, saj je svoboden in celo misli, daje pošten v odnosu do drugih v smislu enakosti. NiČ ni pomembno, le da se njegove želje uresničijo. Kaj pa odgovornost, kdo bo nosil posledice? Reka je tiho in ne godrnja, Če se jo stisne, tudi cvetlice in zelišča, ki jih je izrinila sintetična trava, ki je sicer lepa, a nič več naravna (obdelana je s pesticidi in fungi-cidi, izpodriva rast vseh drugih rastlin in onesnažuje podtalnico), ne bodo pisale pritožb. In ljudje, ki se ne bodo smeli sprehajati po tej travi, niti pomislili ne bodo, da so prikrajšani, saj jim je samo odvzeto in nič drugega. Vsi zadovoljni, vsi srečni. Čas pa bo pokazal, če je res tako. Bo res reka molčala? Bo Bled tudi za slepe človekov pogled na to sintetično travo, ki je v resnici mrtva in opustošena življenja, večno ostal slep za resnico? Koliko časa se bo človek, ki misli, da se mora podrejati drugim, ostal podrejen? Počasi se bomo morali začeti zavedati odgovornosti do prostora, saj vendar v njem bivamo in nismo izolirani v svoji hiši in vrtu. Če bi bilo tako, bi bilo v končni fazi vseeno, kje bivamo, pa ni tako. Svoja bivališča si izbiramo, ni vseeno, v kakšnem okolju so, mar ne? Naša odgovornost in skrb ni le hiša in vrt pred njo, ampak smo soodgovorni do vsega, kar se v kraju dogaja, čeprav je najlažje odgovornost prenesti na nekoga drugega. Prav vsak posameznik je v vsakem času in v vsakem prostoru izredno pomemben, saj čas in prostor, v katerem biva, nista slučajno dana, ampak v sebi že nosita vzroke iz preteklosti za njegovo prisotnost. Zato smo vsi odgovorni za to, kar se dogaja s prostorom, in ne samo strokovnjaki. Vabiva vse, da se javne razgrnitve, ki bo do 3. junija na Občini Kranjska Gora, udeležite ter aktivno in kreativno s pripombami in predlogi pomagate pri urejanju tega prostora, da bo postal nekoč v veseye reki z njej pripadajočim prostorom in v veselje in radost vseh prebivalcev. Človek potrebuje prostor, narava tudi, reka tudi. Elizabeta Gregori in Olga Urbane - Berčič, KraiusKa Gora, 23. maja 2004 \ Bled - V letošnjem prazničnem letu Bledu ne manjka daril. Za enega je na Blejskem otoku poskrbela država, ki prenavlja otoške stopnice, posebno darilo, bronasti relief Bleda, pa so mestu minulo soboto podarili člani Lions duba Bled. Bronasti relief je izdelal kipar Stane Kolman, slepim in slabovidnim pa bo omogočil, da bodo z dotikom lahko spoznali lepoto kraja. Postavili so ga v parku pod hotelom Park, del denarja, več kot milijon tolarjev, pa so blejski lionisti zbrali tudi z dražbo in srečelovom na slovesnosti v začetku maja, s katero so praznovali desetletnico delovanja. Predsednik Lions duba Bled Janez Fajfar je ob tem povedal, da so nakup reliefa načrtovali že dalj časa, saj ga Bled potrebuje, še posebej pa slepi in slabovidni obiskovalci, ki se bodo sedaj v omenjenem turističnem kraju lahko lažje znašli, zanimiv je tudi za ostale obiskovalce, blejski lionisti pa slepim in slabovidnim pomagajo že dobro desetletje. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Kranjska knjižnica Pismo Tomaža Zaplotnika je popolnoma legitimno pisanje enega od mnogih uporabnikov kranjske knjižnice, vendar moram žal že takoj na začetku povedati, da opravljena anketa, ki jo je knjižnica maja 2003 na pobudo ravnatelja opravila na vzorcu 250 članov, kaže povsem drugačne rezultate. Po tej anketi je 96 odstotkov uporabnikov zadovoljnih s sedanjim odpiralnim časom, kar 80,80 odstotka uporabnikom pa ustreza dosedanji poletni obratovalni čas. Gospoda Zaplotnika želim opozoriti predvsem na to, da knjižnica v poletnih mesecih ni odprta manj časa zato, ker je del slovenskega naroda na dopustu, temveč iz povsem preprostega razloga, ker je na dopustu del zaposlenih, ki delajo z uporabniki. Ob okrnjeni ekipi izposo-jevalcev je namreč nemogoče ohranjati odpiralni čas, ki velja za ostale mesece. Ravno tako so neosnovane domneve gospoda Zaplotnika, da gre zaposlenim predvsem za lastne interese in ne za dobrobit uporabnika, saj si ravno zaposleni prizadevamo za daljši in zgodnejši odpiralni čas in, če morda rie ve, je pobuda za popoldansko delo v poletnih mese- . cih prišla ravno s strani zaposlenih in ne vodstva knjižnice. Gospodu Zaplotniku pa bi ob tej priložnosti rada povedala še, da srž spora z ravnateljem ^již-nice gospodom Anatolom Ster-nom sploh ni v že omenjenih zadevah, ampak v preprostem dejstvu, da je, kot vse kaže, pri 8. seji sveta knjižnice, ki jo je dne 20. 2. 04 vodil namestnik predsednice Sveta dr. Peter Vencelj in naj bi se zaključila s kore-spondenČnim glasovanjem o odpiralnem času, prišlo do vrste nepravilnosti. Zaradi njih Še do danes (26. 5. 2004) niso znani uradni rezultati tega glasovanja, vodstvo knjižnice pa je kljub temu že natisnilo celotno publikacijo Bine Molj in na njej objavilo podatke o novem odpiralnem času, čeprav ta sploh še ni določen. Prizadeti delavci knjižnice smo o teh nepravilnosti nemudoma obvestili republiško inšpektorico za knjižnice in tudi ustanovitelja. V tem konkretnem primeru se tako postavlja vprašanje ravnanja z davkopla-čevalskim (torej tudi vašim) denarjem, kar pa že sodi na področje drugih ustreznih služb. In še, vaša primerjava z Mer-catorjem je popolnoma neumestna, strinjam pa se, da s tako površno in amatersko vodenimi postopki kranjska knjižnica še dolgo časa ne bo v Evropi, pa naj si nekateri še .tako prizadevajo. Evropa od n^ zahteva predvsem doslednost in urejenost na področju predpisov in zakonodaje, kar pa v kranjski knjižnici (na žalost) ni pravilo. Ines Jenšterle Po znanje in mir na učno pot V Radovljici so odprli naravoslovno učno pot Pusti grad. V Sloveniji več kot 80 učnih poti. Občina je prispevala pet milijonov, država dobra dva milijona tolarjev. Radovyica - Radov^ičani so poskrbeli, da teden gozdov ni minil neopazno, saj so minulo soboto odprli naravoslovno učno pot Pusti grad, ki naj bi obiskovalce zbliževala z naravo, gozdom in kmet^sko krajino. Skoraj pet kilometrov dolgo učno pot sta odprla radov^iški župan Janko S. Stušek in vodja delegac^e zelenih v Evropskem parlamentu Daniel Cohn - Bandit, po uvodni slovesnosti se je po i\jej podalo več kot sto pohodnikov, voden ogled poti pa se je zaključil z malico pri Fuxovi brvi. RadovljiČani so prvo učno pot v Predtrškem gozdu dobili pred 27 leti inje bila ena prvih v Sloveniji, kjer jih je danes že več kot 80 in skupaj merijo 397 kilometrov. Prva radovljiška učna pot je dobro obiskana, saj vse več ljudi išče mir in sprostitev v naravi, po obnovi Fuxovi brvi, ki povezuje Radovljico in Kam-no Gorico, pa je prišlo tudi do obnove uhojene poti, ki je narekovala ureditev naravoslovne učne poti Pusti grad. Župan Janko S. Stušek je povedal, da je občina za ureditev poti prispevala 5 milijonov tolarjev, uredila pa jo je ob pomoči Zavoda za gozdove Slovenije - območne enote Bled in krajevne skupnosti Lancovo, okrog 2,5 milijona tolarjev pa je prispevalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Radovljiška občina je v tednu gozdov prejela tudi priznanje za varovanje naravne dediščine, ki sta ji ga podelila Zavod za gozdove Slovenije in Turistična zveza Slovenije. Učna pot Pusti grad je dolga skoraj pet kilometrov in jo je mogoče prehoditi v slabih dveh urah. Poteka po gozdnih in poljskih poteh, označena je z markacijami, začetek poti je na radovljiški tržnici, zaključi pa se pri zadružnem domu na Lanco-vem. Na poti je sedem informacijskih točk, na katerih so predstavljene naravne in kulturne znamenitosti Lipniške doline. O poti je izšel tudi vodiČ, zamisel zanjo pa je dal domačin Stane Pere. Vodja OE Bled Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Av-senek je dejal, da je kakovost življenja v mestih zelo odvisna od velikosti zelenih površin, poleg tega pa je gozd tudi pomem- Naravoslovno učno pot Pusti grad sta odprla radovljiški župan Janko S. Stušek in vodja delegacije zelenih v Evropskem parlamentu Daniel Cohn - Bandit. ben pripomoček okoljske vzgoje. "Slovenci imamo srečo, saj imamo Še veliko gozdnatih površin, nekatere evropske države jih namreč nimajo niti 7 odstotkov. Z gozdnimi učnimi potmi imamo dobre izkušnje, lani smo jo odprli na Pokljuki, učna pot Pusti grad pa predstavlja naravne danosti Lipniške doline. Od zamisli do odprtja so minila tri leta, pri urejanju poti pa smo od-stranili tudi odlagališče odpad- kov ob cesti proti Gorenjčevi se-paraciji. Z deli smo začeli lansko jesen, veliko posluha za naše zamisli o ureditvi poti pa so imeli tudi lastniki zemljišč,'' je pojasnil Avsenek. Učna pot naj bi bogatila naše znanje in odnos do narave, vključuje pa tudi kulturno-zgodovinske spomenike in pohodnike seznanja z zgodovino zgornje Lipniške doline. Renata Škrjanc 1 jorek, 1. junija 2004 KAŽIPOT. MALI OGLASI GORENJSKI GLAS • 29. STRAN HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 (Naročilo za objavo sprejemamo po pošti - do ponedeljka in četrtka do telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Uancovo 91, Radovljica (»reicrnovo elcdoNjec ^ Kran) Glavni trg 6, 4000 Kranj Rezervacije pri blagajni PG, tel. 04/20 10 200 vtfWW.presemovogledallsce.com Trst, 9.6.; Madžarske toplice 3.6. - 6.6., 24.6. - 27.6., 1.7. - 7.7.; Lenti 19.6.; Pelješac ekskluziv od 14.9. do 21.9.; Gardaland 28.6.; Tel.: 04/53-15-249 M. Kurat: NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA, Režija: Jasa Jamnik, Igrajo: Tine Oman, Darja Reichman, Rok Vihar, Pavel Ra-kovec, Matjaž Višnar, Vesna Pemarčič - Žunić, Vesna Jevnikar, Peter Mu-sevski. JUTRI ob 20.00 PREDPREMIERA za IZVEN In KONTO, C. Goldo-ni: KRČMARICA MIRANDOUNA, (Gledališče Koper). 4. junij ob 20.00 za PETEK 3. IZVEN in KONTO. 11. junij ob 20.00 za SOBOTA 2, IZVEN in KONTO, R. Becker: JAMSKI ČLOVEK, (Gustav gledališče). 13. junij ob 20.00 za IZVEN. GLASOV KAŽIPOT Prireditve Letna žetev Kranj - V prihodnjih dneh si lahko ogledate zaključne predstave dejavnosti Centra kulturnih dejavnosti Kranj. Jutri, v sredo, bo ob 18. uri v prostorih JSKD 01 Kranj, Sejmišče 4, zaključna predstavitev lutkovne delavnice in delavni- $ ce kitare. V soboto, 5. junija, se bodo ob 10. uri v Prešernovem gledališču začele plesne predstave in zaključek dejavnosti keramike in dekorativnega oblikovanja. Do 7. junija pa je v prostorih na Sejmišču 4 na ogled likovna in fotografska razstava. Junijski semenj Kranj - Turistično društvo Kranj prireja v soboto, 5. junija, Junijski semenj. Prireditev bo potekala v starem delu mesta Kranj, na Glavnem trgu pri Vodnjaku, od 8. do 13. ure. Na stojnicah bodo postregli z izdelki domače in umetne obrti ter s pridelki s podeželja. 80 let PGD Križe Križe - V soboto, 5. junija, se bo ob 18. uri v šotoru za Osnovno šolo Križe začela zabava z ansamblom Gamsi ob 80-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Križe. Otvoritev ceste Podvasca - V soboto, 5. junija, bo ob 16. uri na križišču cest v Podvasci otvoritev obnovljene ceste Podvasca - Križe. Ura pravljic Tržič - V četrtek, 3. junija, bo ob 17. uri na otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja Ura pravljic. 150-letnica smrti Josipine Turnograjske Preddvor - Na gradu Turn v Poto-čah pri Preddvoru se bo danes, v torek, ob 17.30 un v jedilnici Doma starejših občanov Preddvor začela prireditev v počastitev 150-letnice smrti Josipine Ur-bančič - Turnograjske. Izleti Na Veliko Poljano Kokrica - Športno društvo Kokri-ca vabi v nedeljo, 6. junija, na 28. tradicionalni pohod na Veliko Poljano. Start dveurnega pohoda je med 6. in 10. uro sTrstenika. Na Snežnik Slovenski Javornik - PD Javor-nik Koroška Bela organizira v soboto, 5. junija, izlet na Snežnik (1.796 m). Pot je nezahtevna. Odhod bo ob 6. uri izpred Turista na Slovenskem Javorniku. Prevoz je organiziran. Obvezne prijave do četrtka, 3. junija, na GSM 040 298 645, vodnik Janez Ciuha. Na Ciprnik Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v četrtek, 10. junija, popoldanski planinski izlet (M-program) na Ciprnik, samotni vrh nad Planico. Hoje bo za 5 ur. Prijave: Tatjana, gsm 041-971537, pisarna društva ob sredah od 17. do 18. ure, Poslovni center Planina 3, Kranj do vključno srede, 9. junija. Kozji vrh - Mali Grintovec Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vas vabi na planinski izlet po redko obiskani, a zelo zanimivi poti med Kozjim vrhom in Maim Grintovcem. Izlet bo v soboto, 19. junija. Odhod s posebnim av- tobusom izpred hotela Creina bo ob 6. uri. Prijavite se lahko na običajnih mestih. Izlet na Špik prestavljen Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj obvešča, da bo izlet na Špik, ki bi moral biti izveden 19. junija, zaradi velike količine snega v gorah prestavljen na 17. julij. Na srečanje zamejskih planinskih društev Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v nedeljo, 13. junija, na 33. srečanje slovenskih zamejskih planinskih društev v Se-lah na avstrijskem Koroškem. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z zgornje avtobusne postaje na Hrušici. Prijave z vplačili bodo sprejemali na upravi društva do četrtka, 10. junija, oziroma do zasedbe avtobusa. V Izolo Škofja Loka - Medobčinsko društvo invalidov Škofja Loka organizira v soboto, 5. junija, kopalni izlet v Izolo z ogledom nasada kaktusov in ostalih kulturnih znamenitosti mest na naši obali. Odhod avtobusa bo ob 7. uri iz Šolske ulice. Prijavite se v pisarni društva do zasedbe prostih mest v avtobusu. Na Briceljk Kranj - PD Iskra Kranj organizira v soboto, 5. junija, izlet na Briceljk, najvišji vrh v Loški steni. Iz-et je primeren za izkušene. Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creina v Kranju bo ob 5 uri. Prijave in dodatne informacije: pri vodniku Stanku Do-enšku (040 206 164) in na običajnih mestih. KRCNE ŽILE Dr. med. Jan Zimmermann. Na Griču 11, Izola Od Izvira Soče do Bovca Kranj - M-odsek Planinskega društva Iskra Kranj organizira v nedeljo, 6. junija, zanimiv planinski izlet od izvira Soče do Bovca. Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creina v Kranju bo ob 6. uri. Prijave in dodatne informacije: pri Tatjani (041 971-537) ali v pisarni društva ob uradnih urah. Obvestila Slavnostna seja Križe - V petek, 4. junija, bo ob 17. uri v dvorani v Križah slavnostna seja ob 80-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Križe. Zastava KS Rečica Rečica - Krajevna skupnost Rečica razpisuje natečaj za zastavo KS Rečica. Predloge z obrazložitvijo simbolike sprejemajo do vključno 9. junija na naslov KS Rečica, Župančičeva 2c, 4260 Bled. Turizem v Kranju Kranj - Lokalna turistična organizacija Kokra vabi na okroglo mizo, ki bo danes, v torek, ob 16. uri v prostorih Mestne občine Kranj (dvorana št. 14). Tema okrogle mize bo Osnutek strategije razvoja turizma v Mestni občini Kranj. Ekološka tržnica odprta Naklo - Društvo Svetlin obvešča porabnike zdrave hrane, da je ekološka tržnica v Naklem v juniju že odprta vsak torek, in sicer od 18. do 19.30. Obenem vabijo gorenjske ekološke kmete in člane društev Ajde, ki lahko svoje pridelke prodajajo pod zaščitnim znakom, Biodar in Demeter, da popestrijo ponudbo na tržnici. Predavanja Predavanje Vikija Grošlja Kranj - V okviru razstave Slovenski Everest bo v četrtek, 3. junija, ob 19. uri predavanje Vikija Groš-ja z naslovom Na smučeh od O do 8000 metrov. Afriška kultura In religija Groblje - Brezplačno predavanje Afriška kultura in religija bo jutri, v sredo, ob 18. uri v kulturnem domu Jarše - Rodica pri biotehniški fakulteti v Grobljah (med Domžalami in Mengšem). Predaval bo profesor dr. Sikiru Salami iz Nigerije. ® Rcidio TfigloY Prvi 9I0/ GorenJ/ke*^ Prvi OorenJ/ke^ Radio Triglav Jesenice, d.o.o.. Trg Toneta Čufarja 4.4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Koncerti Koncert Staneta Vidmarja Predoslje - V kulturnem domu v Predosljah bo v nedeljo, 6. junija, ob 19. uri nastopil Stane Vidmar z ansamblom Frutki. Naslov koncerta je Ne budite me, vas prosim. Vstopnice so v predprodaji v Aligatorju. Zaključni nastop Tržič - Jutri, v sredo, bo ob 18. uri v dvorani Glasbene šole Tržič zaključni nastop učencev Glasbene šole Tržič. Škofja Loka - Ob sklepu šolskega leta 2003 /2004 se bo jutri, v sredo, ob 18. uri v večnamenskem prostoru Osnovne šole Škofja Loka - Mesto začel koncert učenk in učencev Glasbene šole Škofja Loka. Koncert flavtistke Jesenice - Danes, v torek, se bo ob 19. uri v dvorani Gledališča Toneta čufarja začel koncert flavtistke Mojce Ahačič, štipendistke sklada Breza. Razstave Ogledalo Kranja Kranj - Fotografsko društvo Janez Puhar Kranj in Gorenjski muzej Kranj vabita na ogled razstave Ogledalo Kranja 2004, ki jo bodo v Prešernovi hiši odprli v četrtek, 3. junija, ob 18. uri. Nazaj v prihodnost 9 Škofja Loka - V Galeriji Ivana Groharja bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odpril razstavo del Marka A. Kovačiča z naslovom Nazaj v prihodnost. 2 Mihe Knifica Kranj - V Galeriji Gregor Podnar na Savski 34 bodo jutri, v sredo, ob 20. uri odprli razstavo det Mihe Knifica z naslovom "2". Na OŠ Davorina Jenka * Šenčur - V prostorih Muzeja Občine Šenčur bo v četrtek, 3. junija, ob 19. uri otvoritev razstave likovnih del učenk in učencev OŠ Davorina Jenka Cerklje. Razstava bo odprta do 27. junija, in sicer ob torkih in petkih od 17. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure. Razstavlja Tone Kavčič Spodnje Bitnje - Tone Kavčič, slikar iz Kamne Gorice, svoja dela v akrilni in pastelni tehniki do konca avgusta razstavlja v piceriji Baron v Spodnjih Bitnjah. Lesorezi in linorezi Škofja Loka - V Galeriji Fara bodo danes, v torek, 1. junija, ob 19. uri odpril razstavo lesorezov in linorezov dijakov Srednje lesarske šole iz Škofje Loke, ki so ustvarjali pod mentorstvom akademskega kiparja Mateja Pleste-njaka. Od izvira do izliva Tržič - V večnamenskem prostoru Knjižnice dr. Toneta Pretnarja je od 1. do 30. junija na ogled razstava z naslovom Od Izvira do izliva. Razstavo je pripravil Zavod RS za varstvo narave, knjižnica pa jo bo obogatila še z razstavo literature s področja ekologije in voda. Can www gorenjskiglas Gorenjski glas, d o.o., Zwsova 1. Kranj S 1 gradbinec glp "O Gradbinec GIP, d.o.o., obvešča, da bo zaradi gradnje parkime hiše popolna zapora Nazorjeve ulice v Kranju od 31. 5. 2004 do 15. 7. 2004. Vzrok za popolno zaporo je prestavitev komunalnih vodov. Od 16. 7. 2004 do 31. 10. 2004 pa bo delna zapora. Gradbinec GlP, gradbeništvo d o.o.. Nazorjeva 1, 4000 Kranj iZDePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30 ure, za torkovo številko pa do ponedeljka do 730 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem'mestu www.lzben.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Goranjski glas, d.o.o., Zoisova 1, Kranj MALI OGLASI 201-42-47 201-42-49 fax: 201-42-13 Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v sredo do 14. ure in za objavo v torek, v ponedeljek do 8. ure! DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. • 15.00 ure. APARTMA-PRIKOLICE Ugodno oddajamo APARTMA za 5 oseb v Banovcih, Inf. na tr 02/234-37-51 6745 Na otoku Krku na lepi in mirni lokaciji oddam opremljen apartna. ff 040/756-303 6839 _ APARATI STROJI Prodam plastično cisterno 10Q0 litrov. tP 051/322-848 Ugodno prodam ŠIVALNI STROJ Pfaff, 4 niti. cena 75.000 SIT 58-64-354 essa Prodam TRAČNI OBRAČALNIK SIP, I. 72, cena 40.000 SIT W 51-41-476 6889 Rotacijsko KOSILNICO SIP 165/2 prodam. B» 041/503-776 6890 GR. MATERIAL Prodam manjšo stiskalnico za mošt, električno peč, gašperček na trda goriva in večjo količino strešne opeke KIKINDA in BRA-MAC po ugodni ceni. ff 031/671-697 eeeo Prodam KOSTANJEV LES, primeren za vrtno ograjo. tT 2 3 2-80-2 2 6866 HIŠE ODDAMO Tržič oddamo poslovno stanovanjsko hišo s proizvodnim obratom, primerno za razne dejavnosti, cena 300.000 SIT/mes. H 040/307-137 »3iib»ri.ti 6873 HIŠE PRODAMO Za 50% ocenjene vrednosti se bo na drugi JAVNi DRAŽBI 10.6.04 prodajala STANOVANJSKA HISa ter GOZD v Velesovem. Nadaljnje informacije na oglasni deski Okrajnega sodišča v Kranju, opr, št. 1/28/98 b584 IZOLA 135 m2, pogled na morje, ekskluzivna lokacija, dvostanovanjska z loka-om in teraso, adaptirana, klimatizirana, za zahtevnejše kupce, brez posrednika, cena 605.000 SIT/m2. IP 040/206-666 6536 BLED ZELO UREJENA vredna nakupa sam. HIŠA 270 m2 + 100 m2, parcela 949 m2. stara 18 let prodamo. Cena 60 mio SIT AG CERES Jelka J. Goršič, Vumikova 2 Lj. TP 01/23111-11. 031/393-669 »3lz5«ri.si 6841 Visoko pri Kranju prodam starejšo hišo na parceli 800 m2. TP 2041-778 »(9ijb«ri.»j 6844 NAKLO - stan. hiša, 140 m2 stanov, površine na parceli 608 m2, l.izgr. 1982, obrobna lega. v celoti podkletena, prodamo za 39,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiwe-isova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114. www.mike-co.si V Britofu prodamo HIŠO z gospodarskim poslopjem . TT 040/537-387 » Q tibti.Mi 6837 JOŠT nad Kranjem - vikend, 76 m2 stan. površine na parceli 2048 m2,1. izgr. 1961, prodamo za 17,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Blelweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - okolica, smer Škofja Loka. 2-stanovanjska hiša z veliko, ravno parcelo, 900 m2, možnost dveh stanovanj popolnoma ločenih, I. izgr. 1976, prodamo za 40 mio sit, Mike& Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si VISOKO - okolica, pol stanovanjske hiše, zgornja etaža, s pripadajočo kletjo, podstreho, parcela 413 m2, 3ss, lepa lokacija, starost 27 let,/ možnost nakupa cele hiše/, zgornjo etažo prodamo za 20 mio sit. Mike & Co. d.o.o.. Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114. www.mike-co.si Medvode. Ladja, samostojna hiša. I. 1984. 330.67m2, parcela 696m2. Cena: 40 mio SIT ABC d.o.o.. Tivolska 48. Lj.. 040850000_ Medvode. Ladja, samostojna hiša. I. 1938, 74m2, parcela 437m2. kmetijsko zemljišče 473m2. Cena: 26 mio SIT ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj,. 040850000 Ljubljana - okolica. Katarina, zelo lepa in atraktivna hiša. 165m2, 1050m2 parcela, letnik 1999 na idilični lokaciji. Cena: 90,1 mio Srr. možnost menjave za stanovanje v Lj. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 Kranj - Breg: Novogradnja - pritlična hiša 3. gradbena faza, parcela 926m2, končna, mirna sončna lokacija. Cena 35mio SIT. Iskra iJcro IftttnjffMfitf« Prodamo naslednje rabljene stroje in opremo: - Industrijski batni kompresor FMA Pokorni letnik 1970. Zmogljivost 3 m3/minuto, moč motorja 22 KW. Cena 100.000 SIT -Industrijski batni kompresor FAGRAM letnik 1973. Zmogljivost 2.2 m3/minuto. moč motorja 18,5 KW. Cena 70.000 SIT - Navijalni stroj FRISSEKE ■ HOEPFNER. Cena 50.000 SIT - 2 kom sitotiskarska miza za ročno tiskanje. Cena po 20.000 SIT - tiskarski stroj za ofset tisk. Cena 30.000 SIT • stroj za pakiranje. Cena 80.000 SIT Vse InformKile v zvezi s prodajo: Jože Koselj (esm: 041 505 063) m sO 9 "O I i' Radomlje, samostojna hiša, 1.2002,184 m2, parcela 432 m2, zelo mimo in zeleno okolje. Možnost zamenjave za stanovanje v Domžalah, Mengšu ali Kamniku. Cena: 59 mio SfT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040 850^00 Naklo: Hiša v dvojčku, samostojna enota 178m2 stan. površine, parcela 450m2, popolnoma obnovljena pred 8 leti, sončna, mirna lokacija, vsi priključki, takoj vseljiva, cena 31 mio SIT Bled - Želeče: Prodamo starejšo hišo cca 40 let, lahko dvodružinsko, dva ločena vhoda. 150m2 stanovanjske površine, zgornja etaža popolnoma obnovljena, 2x balkon, sončna lega, parcela 800m2, vredna ogleda. Cena 45mio SIT ITD + d,o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70. 041/755-296, 040/204-661 Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš različne velikosti in cenovnih razredov. Obiščite nas na naši spletni strani www.itd-plus,si, ali nas pokličite po tel: 04/23 66 670, 04/23 81 120, 041/755-296. 040/204-661 ŠENČUR VOGLJE, novogradnja, lepa enodružinska hiša, 145 m2, parcela 360 m2. energijsko varčna,dve opciji nakupa, do 4. gradb. f. Cena 35 mil. SIT, ali na ključ: 39 milj. SIT; TRIDA N. Kranj, 041 860 938,04 2363 388 GOLNIK, družinska hiša. 4. gradb. faza, I. 96. 300 m2. lahko dvodružinska, parcela 700 m2. lepa lokacija, cena 29 mil. SIT. TRIDA N. Kranj. 041 860 938. 04 2363 388 BLED. starejša kmečka hiša 160 m2, I. 56, parcela 1400 m2. lepa lokacija, cena 66,90 mit. SIT. TRIDA N. Kranj, 041 860 938,04 2363 388 Šenčur, stara kmečka hiša 160 m2, g. posl. 190 m2, parcela 820 m2, stara več kot 100 let, cena 24,5 mil. SIT, TRIDA nepr. Kranj. 041 860 938, 04 2363 388 UPNICA, enodruž. hiša, 1. 85. 270 m2. pare. 600 m2. cena 33 mil. SIT. TRIDA N. Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 lUV INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA lUVd.d . Trža&ka 31. Vrhnika 20 % popust za galanterijske izdelke v lUV trgovini v Mercator centru Kranj od 1. do 8. junija Akcijske cene oblačil iz pralnega velurja! I. • • / GORENJSKI GLAS • 30. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Torek, 1. junija 2004 PREDDVOR: prodamo enodružinsko sodobno manjšo hišo, I. 1987,118 m2, sončna lepa botanično zasajena parcela 500m2, cena 41 mio. FRAST, d.o.o. Šuce-va 27. 04/23 44 080 041/366 896 BITNJE PRI KRANJU: novogradnja - hiša površine 158 m 2 v dveh etažah, sodoben razpored, zgrajena do IV. gradbena faze (brez kopalnic in finalnih tlakov), na parceli 644 m2, cena « 37,6 mio SIT JESENICE: 45 let stara hiša, klet, pritličje in mansarda po 70 m2, parcela 412 m2, cena = 23,8 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 BLED: v centru na parceli 568 m2 hiša stara 25 let vel. 120 m2 in poleg stara 90 let hiša vel. 90 m2, cena = 35,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ (Primskovo): stanov, hiša, I. 38, klet 75 m2, pritličje 75 m2, nadstropje 75 m2, parcela 476 m2, cena = 25,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 GOLNIK: stanovanje v 1. nadstropju hiše. I. 86, površina 91,30 m2, parcela 360 m2, cena = 20,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ GOLNIK: 43 let stara hiša, podkletena s pritličjem in mansardo (ni izdelana), površina 91 m2 v eni etaži, podkletena, 729 847 m2, cena = 26,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ^ ^ ALBIS, d.0.0. _ m z nepremičninami ^ • v S fe ^ PROÖUA IN ODDAJA POSIOVNJH PROSTOROV V INDUSmUSKO OBRTNi • 1 u Mir« W« Pösißmmmmimi l^PodiÄne inJoiinaci|e^ prostih prostorih po tel. 0417126 898 Ä' ' ' ' * SEBENJE: nedokončana hiša v izmeri 435 m2, možnost 5 stanovanj, 2 v pritličju in 3 v nadstropju, parcela 530 m2, cena » 36,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 PODBREZJE (bližina): pol stan. hiše, letnik 39, bivalne površine 90 m2, parcela 770 m2 v deležu 1/2, cena» 13,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, g051 320 700 KOKRICA: stan. hiša z ločeno garažo, 300 m2 površine, primerna tudi za dvosta-novanisko hišo, stara 20 let, parcela 1.033 m2, cena = 60,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ JEZERSKO: stan. hiša, stara 40 let, vel. 12 X 8m, delno obnovljena, na parceli 489 m2, v hiši ostane soba s sanitarijami z ločenim vhodom, cena je 22,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ ŠKOFJA LOKA: na parceli 2.600 m2, leta 96 prenovljena, razgiban tloris, 3 stanovanja, skupaj 240 m2, mirna lokacija, bližina šol In trgovin, cena = 88,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - Stražišče; 280 m2, 3. gradbena faza, parcela 731 m2, sončna. CENA: 29 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, viwv\/.svet-nepremicnine.si ZBILJE; 360 m2,1. 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 64,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si SP. BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti manjkajo zaključna dela, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 23 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si PREDDVOR-okolica; 330 m2,1. 90, atrijska hiša, 1116 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. CENA: 71,9 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000, /rtvw.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - okolica; 300 m2,1. 99, luksuzno opremljena, 685 m2 parcele, v naselju novejših hiš. CENA: 74 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000, wvwi'.svet-nepremicnine.si KRANJ - Stražišče; visokopritličnđ'dvosta-novanjska hiša, 1.1980, 285 m2, prevzem takoj. CENA: 33,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si ŠENČUR, prodamo novo dvodmžinsko hišo na 1200^2 zemljišča, stanovanjske površine 520 m2, v celoti podkletena, v pritličju se nahajajo bivalni In spalni deli s kopalnico, v 1. etaži se nahajajo'spalni deli s kopalnico, balkoni, terase, kritina je glazirani bobrovec, CK-olje, vsi priključki, možnost poslovnih prostorov (avto salon, zobna ordinacija,...) ter možnost nakupa 4(X)0 m 2 zemljišč, ki se nahaja neposredno ob hiši, prevzem po dogovoru. CENA: 140.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.ne-premicnine.net KRANJ - OKOLICA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke. CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tav-čaneva ulica 22, Kranj. tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KOVOR PRI TRŽIČU, prodamo vzdrževano dvodružinsko hišo, ki stoji na 501 m2, stara 30 let in ima 200 m2 stanovanjske površine, hiša je delno podkletena z garažo, v 1. in 2. etaži pa se nahajajo bivalni prostori, balkon in terasa, CK-olje, tel. priključek, za hišo se nahaja pomožni objekt in se uporablja kot večnamenski prostor ali letna kuhinja, vseljivo po dogovoru. CENA: 37.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net CERKUE - VELESOVO, na 681 m2 zen> Ijišča prodamo dvodružinsko hišo, staro 26 let, dimenzij 12x9, stanovanjske površine cca 100 m2, v celoti podkletena, pritličje, 1.etaža, CK-olje, urejena okolica, nova kritina, TEL., vseljiva po dogovoru. CENA: 37.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net HIŠE KUPIMO Kranj z okolico: kupimo hišo do 37 mio. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 KRANJ - Stražišče, Bitnje; za znano stranko kupimo hišo, gotovina. CENA: do 30 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, viww.svet-nepremicnine.si IZOBRAŽEVANJE NEMŠČINA, FRANCOŠČINA^ ANGLEŠ-ČINA, ŠPANŠČINA. SLOVENŠČINA - tečaji (tudi za podjetja), poletni tečaji, individualne ure. KAKOVOSTNO UGODNO! ŠVICARSKA ŠOLA, Pot v Bitnje 16, Kranj. tP 04/23-12-520 5996 Vabljeni v intenzivne tečaje in poletno šolo KITARE in PLESNE TEČEJE za mladoporočence - Studio Tango iz Kranja, tt 232-46-77, 041/820-485 6677 Prodam otroški TRAKTOR, prototip za motorjem apn4, z reduktorjem za 32.000 SIT. Jereb V 031/384-108 od 13 ure 6896 KOLESA Prodam moško, žensko, dekliško in fantovsko KOLO, ugodno, ff 252-14-81 6892 KUPIM SAMONAKLADALKO SIP in PAJEK'SIP kupim. » 23-30-765 675o » LOKALE ODDAMO Kranj - Savska cesta (blizu Intexa) oddam poslovni prostor za različne dejavnosti v izmeri 171 m2 + 70 m2 funkcionalnega zemljišča. tP 051/412-792 6901 Oddamo več pisarn v centru mesta in v nebotičniku, različnih velikosti, prevzem možen takoj, prostori primerni za različne dejavnosti, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si- co.si Oddamo 2 manjša lokala, v centru mesta, 47 m2, primerna za hitro hrano ali manjšo prodajalno, oprema dogovor, cena najema 146.300 si mes in stroški. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mjke-co.si RADOVUlCA: pisarniški prostori, I. 1986, takoj vseljivo, pritličje: 111 m2 (5 pisarn, čajna kuhinja, sanitarije, garaža), mansarda: 75 m2 (3 pisarne, arhiv, sanitarije), za 1 leto z možnostjo podaljšanja. Cena: 2.150 SIT/m2 (v ceni so stroški kurjave) ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, ViAAw.alpdom.si KRANJ - Vodovodni stolp; I. 1933, oddamo pisarno v izmeri 40 m2, vsi priključki, parkirišče, prevzem takoj. CENA: 42.000.00 SIT/mesec + stroški. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000, wvwv.svet-nepremicnine.si LOKALE PRODAMO Prodam LOKAL na Jesenicah, 84 m2, primeren za trgovino ali pisarno, v 041 /627- 750 »3lcberi.il 6590 RADOVUlCA: 23,52 m2. I. 1990, pritličje, primerno za trgovino ali mirno storitveno dejavnost, prevzem takoj. Cena: 8.200.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alp-dom.si RADOVLJICA: novogradnja Prešernova, 50 m2, pritličje, lasten vhod, dva prostora -pisarni, čajna kuhinja, sanitarije, za mirno dejavnost, vseljivo novembra '04. Cenavju-niju/m2: 405.126 SIT, foto in tlorisi na vww.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarieva 1, 04 537 45 15, wvAv.alp-dom.si Kranj, Mladinska, I. 1930, 638,5 m2, obnovljeno, v treh nivojih. Prodaja se kot celota. Cena: 150 mio SIT ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 KRANJ bližina sodišča, prostor za pisarne, 160 m2, I. 35, I. nadstr., cena 1.200 EUR/m2, možen delen nakup etaže, TRIDA N. Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 KRANJ: proizvodno skladiščni prostori, vse v pritličju, v izmeri 612 m2, na zemljišču 1.068 m2, cena - 28,9 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ: oddamo pred 10 leti obnovljene pisarne, skupaj 40 m2, v 1. nadstropju, cena - 42.000,00 SIT bruto nafnesec, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 OTR. OPREMA Prodam otroški AVTOSEDEŽ KRIS 519 0-18 kg. test E2 za 7.000 SIT V 041/881- 632 6850 Ohranjen AVTOSEDEŽ 9-18 kg in voziček marela prodam za 10.000 SIT It 233-22- 20 6855 OSTALO Otroci, vabimo vas na prijetno jahanje islandskih konj po naravi. 3031/442-038 6899 PRIDELKI Prodam krmilni KROMPIR. Podbrezje 218, g 530-66-44_^ Kupim siiažno KORUZO. It 041/551-315 6862 Prodam drobni KROMPIR za krmo. tr 041/586-662 6863 Prodam domače očiščene PIŠČANCE z dostavo na dom. tr 041/515-867 6906 PODARIM Podarimo dva MUCKA in jih pripeljemo na dom. tr 031/883-422, 59-55-061 684o POSESTI Prodam zazidljivo PARCELO 930 m2 ob izviru Poljanske Sore (za vikend), tr 041/822-815 6851 Križe pri Tržiču prodamo zazidljivo parcelo 730 m2, hribovita ob asfaltu, lep razgled na Triglav, cena 11 mio SIT tr 040/307-137 »3 Izberi^ 6872 POSLOVNI STIKI Kratkoročni krediti od 100.000 SIT v eni uri. tr 531-48-39, 070/302-014, Gorfin, d.o.o.. Kranjska c. 4, Radovljica 5505 POZNANSTVA Še živi resna, verna in poštena Slovenka, ki nima samo materialnih in seksualnih potreb. tr 041/602-395 6884 RAZNO PRODAM Poceni prodam 80 I akvarij s priborom, ribice + stojalo, tr 201-10-10 6648 DRVA metrska in razžagana, možnost dostave ter dva kozlička ptxxlam. tr 041 /718-019 67oo Prostor za sklac(jšče dam v najem, el. reduktorje, razne hitrosti, ugodno prodam, tf 031/858-886_^_683o_ Prodam kostanjeve KOL£. tr 041 /980- 371_6834 Prodam sadike PARADIŽNIKA, tr 232- 44-57 6836 Prodam PNEVMATIKE Sava 165/70 R13 in otroško kolo. tr 031 /707-542 6894 Perf tech □ KRFTECH PT CEIERW 2600 + PH tUPS MONITOR ir "mUST ZVOCtNiKI 2 J. * SUäAüfE 2 MIKRCM^ONOM AKCUSKA CENA PAKETA: 108.000 SIT* DDV B oMto raiunftfnlSiift pfllflst^ poUto na ai «vww.peiftech.si 04/ 579 00 00 PRAŠE - večji kompleks stavbnih in kmetijskih zemljišč s hišo in gospo.poslopjem (staro 100 let), parcela 8.800 m2, cena skupaj = 71,4 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 TRŽIČ, stavbna parcela za poslovno-trgov-sko dejavnost cel.8.660 m2, možna delitev na manjše dele, cena = 21.420,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 KOMENDA -1.128 m2 zazidljivega zemljišča primerno za stanovanjsko gradnjo, končna lega, cena = 26.300,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700_ PREDDVOR - Možjanca; 484 m2, sončna parcela v naselju vikendov, rahlo v hribu, z razgledom. CENA: 7,5 mio SIT ßVET RE d.o.o., Ljubljana, Enđta Kranj, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Strahinj; 750 ali več m2, ravna parcela, sončna lega, ob gozdu. CENA: 20.000,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, wvw/. svet-nepremlfc ni ne. si BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 11,9 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. Cena: 3.540,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si GOLNIK - prodamo lepo parcelo, 820 m2, cena 19.600 sit/m2, Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, vww.mike-co.si Kočna: Lepa sončna zazidljiva parcela 500m2, infrastruktura v neposredni bližini z 4500m2 gozda kjer že stoji manjši objekt. Cena lOmioSIT ITD +d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661_ Jesenice - Blejska dobrava: Parcela 2100m2- zazidljiva, delno v pobočju , urejen dostop, cena 20EUR/m2 ITD +d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,041 /900-009_ BRITOF VOGE, zazidlj. pare. 670+100 m2, cena 110,00 EUR/m2,TRIDA N. Kranj. 041 860 938, 04 2363 388 V neposredni bližini Kranja kupimo parcelo velikosti do 2000m2, ravna, sončna, ne v bližini industrijskih objektov, za gradnjo individualne stanovanjske hiše. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.ne-premicnine.net VELESOVO - TRATA, prodamo 4000 m2 zazidljivega zemljišča, izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovno stanovanjske hiše, na robu vasi, vsi priključki poravnani, prevzem po dogovoru. CENA: 90.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tav-čarieva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net SPLOŠNO GRADBENO PODJEHB dniflaa a gradbftnižtvo, iniotujuing, tigpvmo Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka ATELJE ŠKOFJA LOKA. LOKAL GORENJA VAS, STANOVANJA ŠENČUR, STANOVANJA ČRNUČE S 04/511 26 00 stan ovan ja@sg p-teh n i k .si www.sgp-tehnik.si PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča, na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SIT/m2 AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremični ne. net KRANJ - PŠEVO, prodamo 867 m2 stavbnega zemljišča primernega za počitniški objekt, + 3136 m2 gozda, prevzem možen takoj. CENA: 12.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.ne-premicnine.net STANOVANJA ODDAMO Kranjska Gora, stanovanje I. 2004 - z oktobrom oddam stanovanje za daljši čas ( min. 1 leto), v 040/833-566 esse Poceni oddam STANOVANJE z lastnim vhodom, blizu Bleda, samski, mlajši ženski. V 041/515-990 6897 LIPCE: 38 m2, večje Iss, v hiši, lasten vhod, visoko pritličje, obnova 1998, predsoba, kuhinja, spalnica, shramba, klet, 2 parkirni mesti, vrt s sadovnjakom, sončna iokacija, vsi priključki, oprema, za 1 leto z možnostjo podaljšanja, 3-mesečno predplačilo. Cena: 40.000,00 SIT/mesec + stroški ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, wvwv.alpdom.si Radovljica, Triglavska, 2,5 SS v hiši, 86 m2, duplex, ločen vhod, I. 1996. Cena: 280 EUR mesečno + stroški + varščina. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000. VODOVODNI STOLP: oddamo DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, adaptirano 2002 72.000 SIT PLANINA 3 - GARSONJERO 33M2, 50.000 sit, ENOSOBNO, 42M2, L 1986, 55.000 sit FRAST d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041 / 734 198, Kranj (bližina): 2 SS 50 m2 v 1. nad. hiše, vsa oprema, cena = 60.000,00 SIT/mes, varščina, že prazno, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ Kranj: 2 SS 42,0 m2 na Zlatem polju, v pritličju, z vso opremo, cena = 59.500,00 SIT/mes, varščina m predplačilo, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Kranj: 1 GG 24 m2 na Planini, v 6. nad., z vso opremo, cena = 47.700,00 SIT/mes, varščina in predplačilo, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 STANOVANJA NAJAMEMO v Škofli Loki najamerri 1 -sobno STANOVANJE ali garsonjero. « 041/264-958 »SuiMrUi e833 STAN, OPREMA Uojo KUHINJO prodam. « 031/5C>4&42 5680 Prodam POGRAD po ugodni ceni. TT 23-26-435 6846 Po ugodni ceni prodam raztegljivo, kuhinjsko MIZO 120x100, naravni les. « 233- 42-03 6854 ŠPORT ROLERJI moški št. 43 in ženski št. 42, ugodno prodam, tr 031 /507-436 eesi STORITVE BYTYQI IN OSTALI, GRADBENIŠTVO d.n.o.. Glavni trg 14, Kranj, izvaja vsa gradbena dela, notranje omete, vse vrste fasad, adaptacije in novogradnje. 9 041/760-614, 20-27-031 5349 Sprejmem vsa gradbena dela z materialom ali brez. tr 031/442-779, Kolgeci Nuha s.p., Struževo 3a, Kranj 5365 Želite na novo POBARVATI FASADO ali LESENI NAPUŠČ? Smo zelo ugodni in hitri. Pokličite 041/570 957, 041/421 820, Megamatrix, d.o.o., Staretova ul. 39, Kranj, tr 041/570 957, 041/421 820 5557 Prevzamem vsa ZIDARSKA DELA od temeljev do strehe, tudi notranji omet, adaptacije, tlakovanje dvorišč, fasade. Delamo hitro in poceni. Bytyqi oče in sin d.n.o., Ce-gelnica 48 B, Naklo, tr 041/593 492. 051/354 039 . 5586 Strojni ometi notranjih sten in stropov hitro in po ugodni ceni. tr 041/642-097, Ur-mar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 5788 KROVSKO KLEPARSKA in TESARSKA DELA, obnova dimnikov, barvanje napuš-čev, odvoz gradbenega materiala, tr 01/256-12-60, 031/850-988, Gradimar, d.o.o.. Tržaška cesta 2, Ljubljana 6226 Nudimo vam MARKIZE, brez stroškov prevoza, po meri, konkurenčne cene, npr. markiza 400 X 195 s popustom že od 89.404,00 SIT dalje. Roletarstvo Berčan, Matjaž Berčan, s.p.. Mala Vas 3a, Ljublja-na, tr 01/565-32-32, 041/630-700 626i KITANJE in BELJENJE - hitro, kvalitetno! tr 031/508-168, Roman nahtigal s.p., Šoriijeva 19, Kranj 5301 LAMELNE in PUSE zavese, tenda žaluzije in rolete izdelamo in montiramo. Žaluzije 25 mm od 2264 SIT/m2 + DDV. tr 01/365-12-47, 041/334-247, Rono senčila, Mav-sarjeva 46, Notr. Gorice 6574 ZIDARSKA IN FASADERSKA DELA od temeljev do strehe, notranji ometi, adaptacije, ometi fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje z vašim ali našim materialom. Delamo hitro in poceni, tr 041/561-838, Bytyqi Bene in ostali d.n.o., Struževo 3a, Kranj e723 Izvajamo splošna zidarska dela, fasade, omete, kamnite škarfe, ureditev dvorišča, tlakovanje in druga dela. tr 031/334-374, Gradbeništvo Kryeziu in ostali d.n.o., Struževo 3a, Kranj 6809 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarf, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, tr 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovic & Co. d.n.o., Jelovškova 10, Kamnik e829 SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter s.p., Senično 7, K, tr 59-55-170, 041/733-709, ŽALUZUE, ROLETE, LAMELNE ZAVE-SE,- PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis -DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU! 6904 STANOVANJA PRODAMO Sp.Gorie, oddam 2 S opremljeno stanovanje, CK, satelit, 30 m2, pritličje, 40.000 sit + stroški/mesec, ff 0041-786-591-232 zvečer 6646 Na Jesenicah - Titova cesta, prodam 2 S stanovanje, tr 041/743-456 6865 Prodam 2-sobno, 50 m2, podpritlično, opremljeno, takoj vseljivo stanovanje, v mirnem bloku v Radovljici, cena 11 mio SIT-fiksno. 9 031/769-352 »^iibari.»! 687e Na izredni lokaciji v Kranju prodamo opremljeno 3 sobno STANOVANJE (65 m2) v 3. nadstropju nizkega bloka. Stanovanje ima adaptirano>opalnico , plinsko centralno z lastnim števcem, nova plastična okna, novo streho na bloku, telefon, CatTV. Stanovanje je že vpisano v zemljiško knjigo. Cena 19 mio SIT. TP 040/273-160 »3ubeii.d esso PLANINA II, garsonjera, 33,50 m2, IV. nad., balkon, I. izgr 1984, prodamo za 11,7 mio sit. Mike & Co.d.o.o. Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-17^2, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA II -1 ss, 42,7 m2, P z balkonom in atrijem, obnovljeno, leto izgr. 1982, prodamo za 14,5 mio sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 2,5 ss, 66,22 m2,- 7. nad., I. izgr. 1984, prodamo za 16,8 mio sit. Mike & Co.d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vwvw.mike-co.si PLANINA III - 2-sobno s kabinetom, 76,27 m2, 5. nad., leto izgradnje 1987, prodamo za 19,9 mio sit, Mike &Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvi/w.mike-co.si KRANJ - center - 3ss, predelano v 2ss z dvema kabinetoma, 99,55m2, P meščanske vile, stanovanje v celoti adaptirano, garaža v velikosti 25m2, nad garažo 50 m2 velik prostor, I. obnove 2003, vrt v uporabi, prodamo za 23 mio. Mike &Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.sl ZLATO POLJE - 2 ss z dvema kabinetoma, 74 m2, IV. nad. - mansarda, leto izgr. 1953, v celoti adaptirano, kamin v dnevni sobi, prodamo za 20 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ZG. GORJE: 45,9 m2, večje 1 ss v 2. nadstr., obnovljeno pred 7 leti, bivalna kuhinja, soba, sanitarije, etažna CK, shramba, drvarnica. Cena: 10.600.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, wvw.alpdom.si ZG. GORJE: 55,85 m2. večje Iss v 2. nadstr., I. 1935, predsoba, kuhinja, soba, sanitarije, shramba, klet, drvarnica, etažna CK. Cena: 9.500.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, WAVw.alpdom.si JESENICE: 65,58 m2, 3ss. 7. nadstr., starost 30 let, predsoba, kuhinja, shramba, dnevna soba, 2 spalnici, kopalnica, wc, balkon, klet, dvigalo Cena stanovanja: 13.00.000,00 SIT, cena garaže: 1.400.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1,04 537 45 16, www.alpdom.si RADOVUlCA: Gradnikova, 3ss, 73,22 m2, obnova pred 2 leti, visoko pritličje, kuhinja, dnevna soba, 3 spalnice, sanitarije, balkon, klet, vsi priključki, vseljivo decembra. Cena: 18.000.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si RADOVUlCA: 78,28 m2 in 79,25 m2. dve večji 2,5ss, novogradnja, pritličje! dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja ž jedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhocj skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi pri. ključki, dvigalo, vselitev: november 'O4 Cena v juniju/m2: 366.300 SIT, foto in tlo^ risi na viAvw.alpdom.si ALPDOM d.d. Ra. dovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si ZAPUŽE: 84,96 m2, večje 3ss v 1. nadstr., dnevna soba, kuhinja, 2 spalnici, kopalnica + wc, mirna okolica, I. 1999, balkon, klet, delno opremljeno. Cena stanovanja: 24.700.000,00 SIT oprema po dogovoru. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankaqeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si BLED: 90 m2, 4ss, 1. nadstr., obnova 1987, kuhinja, dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica + wc, balkon, Wet, drvarnica, garaža, vrt, takoj vseljivo. Cena: 20.000.000,00 SfT - znižano ALPDOM d.d. Radovljba, Cankar-jeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si RADOVUlCA: 105,36 m2 in 105,91 m2^ dve 3,5ss v 3. nadstr./mansarda, duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc, balkon, razgled na Karavanke in Julijce, bivalna mansarda, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04. Cena v juniju/m2: 366.300 SIT, foto in tlorisi na www.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarieva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si Stražišče, garsonjera - 34 m2,-v hiši 40 let, pritličje, vrt. Cena 9 mio sit - dogovor. Prodamo. Planova nepremičnine. Spela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče ,23 15 600, 041 /774 101 Planina II, garsonjera 31 m2, 1 nadstropje, blok 28 let, balkon, priključki, cena 11 mio sit. Prodamo. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražiš-če 23 15 600, 041 /774 101_ Stražišče, dvosobno stanovanje - 52 m2, v hiši 8 let, ck - kamin, balkon. Cena 15 mio sit. Prodamo. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 / 774 101 Medvode, dvosobno stanovanje - 58 m2, 1 nadstropje / 4, blok 24 let, balkon, priključki, obnovljeno. Cena 18 mio sit. Prodamo. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominče-va C. 2. Stražišče 23 15 600, 041 / 774 101 Struževo, polovica hiše - 80 let, trisobno stanovanje-110 m2, ck, garaža, vrta 230 m2 - zazidljivo. Cena 18 mio sit. Prodamo. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 / 774 101_ Škofja Loka, Puštal, I. 1945, 3.5 SS, 96m2, obnovljeno. Možnost zamenjave z garsonjero v Škofji Loki ali Ljubljani. Cena: 19.6 mio SIT ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 Kamnik, Groharjeva, 1. 1981, 2 SS, 69.9 m2, 2 balkona, zeleno okolje, vsa infra-stnjktura. Cena: 18.9 mio SIT ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000. Kamnik, Klavčičeva, 1. 1976, 2 SS, 63.9m2. Cena: 19.5 mio SIT ABC d.o.o.. Tivolska 48, LI., 040850000 Kranj. Zlato polje, I. 1975, 1 SS, 30m2, obnovljeno I. 2002, mimo in zeleno okolje. Cena: 10,5 mio SIT ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000_ Škofja Loka, Frankovo naselje, I. 1995, 2SS, 41 m2, obnovljeno. Cena: 14.650.000 SIT ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 Kranj, Mohorjev klanec, I. 1851, obnovljeno I. 2000, 3 SS, duplex, 110 m2. Cena: 28.9 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 ŠK. LOKA - Groharjevo nas.: 2SS, 55m2, IV. nad, vsi priključki, opremljena kuhinja, takoj vseljivo, cena 16.500.000,00 SIT ITD+d.0.0. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661,041/755-296 Šk. Loka - Frankovo naselje: V nizkem bloku prodamo 2SS - delno v mansardi, 50,30m2, 4/4. nad, vsi priključki, zelo lepo, lastno pokrito parkirno mesto, možna tudi menjava za 2SS na drugi lokaciji- Parti--zanska, Podlubnik, Groharjevo, Cena za stanovanje 16,2mio SIT ITD+d.0.0. NEPREMIČNINE .Tel: 04/236 66 70, 040/204-661,041 /755-296 mGLAS Gor«r^ đoo Zottova 1 Kran| Kranj-Kidričeva: 3SS, 78m2, III. nad, popolnoma obnovljeno, delno v mansardi, nizek starejši blok, stanovanje je zelo svetlo, prostorno, mirna lokacija, vsi priključki, cena 21 mio SIT Kranj - Struževo: Prodamo spodnjo etažo hiše, dva stanovanja: ISS cca38m2 +1SS s kabinetom cca55m2, vsi priključki, obnovljeno, dve garaži, mirna sončna lokacija, cena 23 mio SIT; Kranj - Orehek: Vveč stanovanjski hiši prodam popolnoma obnovljeno 2SS + kabinet, 52 m2. P, lastno parkirno mesto, takoj vseljivo, cena 15,2 mio, funkcionalna razporeditev, vredno ogleda; Kranj - Zlato polje: Prodamo 1 SS z kabinetom,46m2, 2/4. nad, popolnoma renovirano, možna menjava za drugo stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Cena 14,5mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661. 041/755-296 Tržič: prodamo 3SS, II. nad, 77m2, vsi priključki, lastna CK, obnovljena kopalnica, takoj vseljivo, cena 14 mio SIT. Tržič - mestno ie-dro: popolnoma obnovljeno dvosobno stanovanje v pritlični etaži, 52m2, vsi priključki, vseljivo takoj, pari^imo mesto, cena 12mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 04/236 66 70, 041/755-296 Jesenice - Pod Mežaklo: 2SS, t. nad, delno obnovljeno, garaža, vrt, CK - do vrat. Cena 7,5 mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 04/236 66 70, 041/755-296_ KRANJ CENTER, klasično meščansko 3 ss, medetažno, 110 m2+26 m2, zelo prijetno. I. 1887, adaptirano 1987, cena: 28,9 mil. SIT TRIDA N. Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 IZDGPI.8I Izb#f1.sl • VMtlov^ntkl portal malih oglaaov Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanja po malih oglatih la nikoli nI bilo tako udobno. SODELUJEJO: DELO Novice primorske UECTIIIIf ncnrice tEjlHIIV GLAS . Slüh'tskl Gorenjski glas. doc. Zoisova 1. Kranj m i Torek. 1. junija 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 31. STRAN AibjC nepremičnine Trvoiska 48, Ljubljana gorenjska regija 040 85 00 00 www.abc.si planina 3: prodamo enosobno stanovanje, 47m2,1. 1986, cena 12,9 mio. frast, d.0.0. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198_ KRANJ: prodamo GARSONJERO, 28 m2, adaptirano I. 98, 2. nad., cena: 8,2 mio frast, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896 "planina 1: prodamo DVOSOBNO STA-NOVANJE, 63 m2,1.76,-3. nad., cena 16,5 mio FRAST. d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 366 896. GOLNIK: prodamo stanovanje, 2. nad, 75 (n2, delno adaptirano 1.2000, cena 16 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896 1»«f'.»i 6902 ZAPOSLIM Zaposlimo KOMERCIALISTA za prodajo novega artikla s področja protipožarne varnosti, delo s pravnimi osebami, pogoj lasten prevoz, ff 041/597-350, Semago d.o.o., C. na Loko 11, Tržič 6227 iščemo študente-ke, lahko tudi drugi, za delo v strežbi in kuhinji, zaželene izkušnje, starost od 18 let dalje, možnost redne zaposlitve, plačilo po dogovoru, pričetek dela takoj. -EP 2317-200 Marko Begič, Begič, d.o.o.. Kranj, Delavska cesta 37, 4000 Kranj 6594 v e fV 2 CANKA www.gorenjskiglas.si 9 o «A S o e v S O Zaposlim mlajšega fanta za montažo avto-stekel. It 231-02-22, 041/756-188 Avto-stekla Jelovčan d.o.o., Žabnica 24, 4209 Žabnica 6638 Gostilna v Kranju zaposli mlado dekle ali fanta za delo v strežbi in mladega fanta za peko pic - možna priučitev. It 234-33-60, 041/229-788, Erzar Matjaž s.p., Jezerska C. 41, Kranj Iščem dekle za delo v strežbi, lahko tudi študentka. Pogoj: lasten prevoz. Vse inf. na tP 20-12-128, razen ponedeljka, GTT Jost d.o.o., Sv. Jošt nad Kranjem 2, Kranj 6736 Redno ali honorarno zaposlim dekle ter kuharja za delo v dnevnem baru. it 041/570-937, Bojan Brišnik s.p.. Klanec 38. Komenda »3>zbwi.«i 6743 Zaposlimo STROJNIKA gradbene mehanizacije. It 041/327-922, Primož kaštrun s.p.. Sr. vas 17, Šenčur»36628 Zaposlim ELEKTROINŠTALATERJA. It 041/767-309 Bohinc Brane s.p., Podbrez-je 32, Naklo »3iziMri.ii 6867 * * V 4 V. Üi;.— »X* * * • pomoč v^ Kontakti: •T «- • .as • ' • ^ HOTEL GRAD PODVIN d.d., Mošnje 1;Ffeidovljlca W-! ■i« - 'Ji. r. H:.!.- . .f... - -»V-.ät'. v Zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije, ki-per, za vožnje po gradbiščih. Zaželjene izkušnje pri strojih TGM. It 041/744-701 6879 Podjetje Markun Borut & CO: d.n.o., La-hovče 1 a, Cerklje, zaposli voznika avtobusa za vožnjo v domačem in mednarodnem prometu. tt 041/792-865 »3i2b«i..i 6882 V delovno razmerje sprejmemo delavca z veseljem do dela v mizarski delavnici. ® 25-11-100 ali 25-11-260, Mizarstvo, Jože Svetelj, s.p.. Kranjska c.27, Šenčur » 3 iziMri-*! 6883 Kmetijska zadruga Modvode Cesta ob Sorl 11.1215 Medvode zaposli Komercialista za odkup mleka In drugih kmetl|sklh pridelkov Pogoj: najmanj srednješolska izobrazba kmetijske ali komercialne smeri - lahko pripravnik Pogodba o zaposlitvi bo sklenjena za določen čas -1 leto, z možnostjo kasnejše sklenitve zaposlitve za nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili o izpo njevanju pogojev naj kandidati naslovijo na gornji naslov v 10 dneh od dneva objave. Internacionalni izobraževalni koncem išče učitelje računalništva. Potrebno znanje v MS - Office in v uporabi Interneta. Za temeljito šolanje učiteljev poskrbimo sami. Želimo znanje nemščine! Prošnje na e-naslov: jobs@i2f.at ali na It 02/230-28-80 » 3 lzberf.«J 6905 ZAPOSLITEV IŠČE Delo išče INŠTRUKTOR MATEMATIKE -pomoč pri popravnih izpitih. It 040/381-29 5 6592 "ONE MAN BAND" ali "DUO" išče zaposlitev, igranje na porokah in obletnicah. ® 252-14-98, 031/595-163 6643 ŽIVALI LIPICANEC, čm žrebec, stara 6 let, vajen jahanja po vseh terenih, prodam. It 041/657-175 6253 PRAŠIČE različno težke prodam in pripe-Ijem na dom, it 041/724-144_6746 Prodam tri TELIČKE. »592-10-10 6825 Prodam 10 dni staro TELIČKO simental-ko. g 041 /970-257 _6^ Prodam 10 dni starega ČB BIKCA. It 58-03-056_6^ Prodam BIKCA težkega 130 kg. it 041/575-259 6849 Kupim TELIČKA, mesne pasme, starega do 14 dni in traktor pogon 4x4, 70-80 KM, po možnosti s sprednjo hidravliko, do 3.000.000 sit. It 51-22-873, 040/594- 721 6859 Prodam breje ZAJKLE. IP 25-25-560 6887 Prodam 14 dni staro TELIČKO simental-ko. tP 23-11-812 , 6893 Prodam ČB TELIČKO in brejo telico. De-beljak, Dorfarje 150, g 040/330-606 6895 Prodam BIKCA starega 10 dni. It 041/522-099 6898 Prodam 6 mesecev brejo TEUCO simental-ko, cena po dogovoru, ff 041/67-54-53 6900 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca starega do 10 dni in bikca simentalca 200 kg. It 041/888-131 6847 Kupim KOZE visoko breje ali z mladiči in bikca starega 10 dni. « 041 /888-131 6848 Kupim BIKCA simentalca starega do 10 dni. ® 259-13-34 po 15 uri 6852 • Kupim mlado KRAVO z mlekom {simental- ka). « 51-46-140, 031/360-507 6875 'i) '••:•:•)I'Mi'Miiiiiiiiiiiiii zahvali za pokojnim mANCEM SITARJEM je pride ne^be napake. Pravilno • ^ •i .. Za napako se o|f avičujemo! V SPOMIN Neskončno kot vesolje hrepenenje za izgubljenim me razjeda Neskončno kot vesolje je prazna moja duša moja beda. Pogled je prazen in izjokan, zrem v zvezdno noč. Pogled med zvezdami se ustavi... Tako prazen! Tako prazen! In vendar se mi v srcu nekaj zdrami ko zrem v nebo. V duši spet se nekaj zgane ko pogled utrinek ujame. Danes, 1. junija, mineva pet žalostnih let, odkar je kruta usoda pretrgala nit življenja našemu ljubemu sinu in vnuku JANI JU OB LAKU Dolgi in boleči so dnevi in noči, odkar odšel si ti. Vendar življenje teČe dalje, čeprav med nami neskončne so razdalje. Hvala vsem za vsako prižgano svečko, položen cvet in lepo misel ob njegovem preranem grobu. Mami, oči, babi Cerkve, l.junya 2004 ZAHVALA V 63. letu starosti nas je zapustila naŠa draga mama, stara mama, tašča, sestra in sestrična MARTA GASPIRC Z Jezerske ceste 132 B Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izrečene žalne besede, sveče in cvetje. Zahvaljujemo se tudi kolektivu GB Kranj, OS Jakoba Aljaža Kranj, IBI Kranj, izvajalcu Tišine in gospodu župniku Francu Godcu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebno mašo ter Komunalnemu podjetju Kranj. Še enkrat vsem in vsakemu posebej, imenovanim in neimenovanim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. VSI NJENI Krai\j, Podbrezje, Škofja Loka, Lučine Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA V 58. letu nas je zapustil naš dobri oče, dedek, tast in prijatelj STANE BONCA V žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. kaplanu, pevcem, loški komunali in vsem, ki ste mu poklonili cvetje in sveče. Z bolečino v srcu vsi najdražji Šk. Loka, 27. maja 2004 V / r ■/ ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si KAKo Ib. le gop flo w i/AiTI- KANuZ A ^ I >. • k a» c^.v VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo lani W11 ¥ \ • / TOREK od 10 do 17 SREDA od 12 °C do 16 °C ČETRTEK •K I od 13 °C do 17 °C Danes, v torek, bo pretežno oblačno, pojav-jale se bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 12, najvišje dnevne od 15 do 19 stopinj Celzija. Jutri, v sredo, in v četrtek bo pretežno oblačno s pogostejšimi krajevnimi padavinami, sprva plohami in nevihtami. Zapihal bo severni do severovzhodni veter. Čudovita pisma, polna nežne in predane ljubezni, še neobjavljene "povestice", kot jih je sama imenovala, ter življenje in delo Josipine Urbančič - Turnograjske, prve slovenske pisateljice, pesnice in skladateljice. Knjiga Nedolžnost in sila je najnovejša v zbirki knjižnih izdaj v založbi Gorenjskega glasa. Cena knjige Nedolžnost in sila je 2.500 SIT (z DDV), za naročnike Gorenjskega glasa pa 2.000 SIT (z DDV). AROCILNICA Nepreklicno naroča me in priimek Ulica in hišna št, Poštna številka in kraj ............................................ Naročnik Gorenjskega glasa □ NE D DA - naročniška številka Poštnina ni vključena v ceno. Naročilnico pošljite na naslov Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Zoisova 1, 4000 Kranj. Naročene knjige vam bomo poslali po pošti, lahko pa jih prevzamete tudi na sedežu podjetja. Kra^j - "To je bil strašno Austen' razred, zato sem veliko in rada hodila z njimi na izlete," se dijakov kranjske gimnazije, ki so se v soboto zbrali na petdeseti obletnici mature, spominja njihova še edina živeča profesorica Slavica Zir-kelbach. Medtem ko so se sedanji dijaki ravno potili na maturi, so si nekdanji dijaki lahko brez strahu pred strogimi profesorji in slabimi ocenami ogledali gimnazijsko poslopje. "Lahko rečem, da smo bili zelo uspešen razred, vsi smo uspeli tudi v življenju," ni skoparil s pohvalami na račun maturantov letnika 1954 nekdanji direktor nordijskih reprezentanc Lojze Gorjanc, ki je skupaj s predsednikom uprave Krke Milošem Kovačičem organiziral tokratno srečanje. Oba sta bila seveda tudi maturanta tega letnika. Prav Miloš Kovačič pa je bil razlog, da so obletnico pripravili na Dolenjskem, in ne v Kranju ali njegovi okolici, kot so imeli navado doslej. Potem ko so se zbrali pred gimnazijo, so se namreč z avtobusom odpeljali na » ogled tovarne Krka, nato pa je sledilo kosilo v Kostanjevici. Maturantje kranjske gimnazije letnik 1954. Lojze Goijanc nam je zatrdil, da ga na gimnazijska leta vežejo sami lepi spomini, zlasti na štiri nekdanje sošolce. "Vseh osem let smo sedeli skupaj v zadnji klopi, zato nas je profesor, admiral Bubnov, krstil za Kamčat-ko." Same lepe stvari o tedanjih dijakih ve povedati tudi njihova profesorica slovenščine Slavica Zirkelbach. "Bolj se jih spomnim z izletov, na katere so me večkrat vzeli s sabo, čeprav nisem bila njihova razredničarka." Tako je postregla tudi z anekdoto, ko so se nekoč z vlakom peljali v Bohinj, pa je eni od dijakinj padel nahrbtnik skozi okno. "Na naslednji postaji smo zato izstopili in fantje so prečesali vso progo, da bi ga našli." Zvečer pa so jih starši vsi nestrpni in zaskrbljeni čakali na železniški postaji, ker so se vrnili z enim vlakom kasneje kot so načrtovali. Mateja Rant, foto: Tina Doki stoletnica je zaigrala na kontrabas Angela Bertoncelj, stanovalka tržiškega doma starostnikov, je včeraj praznovala sto let. Trzic - Ob prazniku ji je voščil tudi leto dni starejši stanovalec doma Tonček Zaplotnik, s katerim sta zaplesala, voščil, šopkov in daril pa je bila deležna tudi od drugih stanovalcev in osebja doma. Na praznovanje je prišel tudi župan občine Tržič Pavel Rupar. Angela Bertoncelj, rojena 29. maja 1904 v veliki kmečki družini v Retnjah, je v Dom Petra Uzarja v Tržiču prišla pred petnajstimi leti zaradi starostne oslabelosti, tu pa si je dobro opomogla in danes zdrava in bistra stoletnica nima drugih težav, kot da slabo sliši. V zakonu z možem Francem se je rodil sin, ki z družino živi v y_ Nemčiji. Že skoraj štirideset let je vdova, na moža pa ima zelo lepe spomine, tudi zato, ker sta Novorojenčki Minuli teden se je v obeh gorenjskih porodnišnicah rodilo 24 novorojenčkov, od tega 15 v Kranju, 9 pa na Jesenicah. V Krai\ju se je rodilo 7 dečkov in 8 deklic. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 4.360 gramov, najlažja pa deklica, ki je tehtala 2.590 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 6 deklic in 3 dečki. Najtežja je bila ena izmed deklic, ki je tehtala 3.670 gramov. Najlažja je bila drobcena deklica, ki je tehtala 660 gramov. LOTO Rezultati žrebanja 22. kroga igre na srečo 30. maja 2004 zžrebane številke: 1, 3, 9. 18, 21, 26, 27 in dodatna 29 Izžrebana Lotko številka pa je: 471123 v 23. krogu za sedmico 95.000.000 SIT dobitek Lotko predvidoma 20.000.000 SIT Angela Bertoncelj (levo) s kontrabasom na stoti rojstni dan veliko muzicirala po veselicah: mož je igral harmoniko, ona pa kontrabas (berdo) in nanj je ob pomoči tamburaške skupine Bisernica iz ReteČ zaigrala tudi ob svoji stoletnici. še do lani je v domu redno likala uniforme delavcev, in to zelo lepo in natanč- no. Med vrstniki in zaposlenimi je ta prijetna ženička zelo priljubljena in živ dokaz, da se življenje v domu starostnikov ne konča in daje tudi pri stotih lahko prijetno in lepo živeti. Danica Zavrl Zlebir, feto: Gorazd Kavčič r < 1 . i izhePLSi VMsloy«rukl portal malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl. oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. pCf U» KMUlim;) RADIO KRANJ, d.o.o. ^ Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON FAX: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si ^mšmf Mi^mtu J E-pošta: Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOU POSLUSAISIA R/^DUSKA POSTAJA ISIA GOREAIJSKEM 1