PRIMORSKI DNEVNIK Poštnii “ Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 58 (8160) TRST, sobota, 10. marca 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SESTANEK FINANČNIH MINISTROV 14 DRŽAV NOBENEGA SPORAZUMA V PARIZU 0 REŠEVANJU MONETARNE KRIZE predloge držav EGS so Američani odgovorili s postav-Ijanjern težkih pogojev - Prihodnji petek novo srečanje štirjn^pT-, Finančni ministri danes f* držav- ki so se sestali žuma v farizu, niso našli spora-rodne akrepih za rešitev medna-do nJ?0netarne krize. Zato se bo-še nrpi°Vn0 sest;aW prihodnji petek, SosnoHo P,a bodo tninistri Evropske sedali ,rske skupnosti, ki bodo za-n° Drn.,*.nedeljo v Bruslju, ponov-našnipJJC11 Položaj tudi v luči da-jega sestanka. Poleg1^!?!^ ,srečanje, ki so se ga članic v,®^stavnikov devetih držav I>A, , udeležili še ministri Z Vedske n-e’ ‘laponske, Švice in Vrati te 'le Potekalo za zaprtimi kot sp i ° niem ul uradnih vesti, stavni! zvedelo, je belgijski pred-Horn n^j,e Clercq orisal Američani biPu^,°®e kGS, ki so znani in glavi*- P abko razdelili na tri po-čih 2a na menjalnih tržiš- strani zafclto paritete dolarja s dkrepi , ..držav, vštevši ZDA; Kad nnt& deinkovitejše nadzorstvo nvidnns!ttranl0 *n mednarodno li- njem kapiaiovdZOrStV° "ad giba' 'taklaHt'^c! predstavnik, sekretar za Predlopn.,7111, ul sicer zavrnil dar ie^nJ36^f.^skega ministra, ven- hih ves?Pv,taV1 ~ P° sicer neuradne- Zahteva lzredno težke pogo-skih tar:f a le zmanjšanje carin-°dPravo L,I okviru. GATT- delno l2v°z ampr un!arinskik omejitev za p0 in!r! *S-klh Proivodov v Evro-skega tr^riJe evropskega poljedel-dridelkp v!a. za nekatere ameriške s° mnog,- PAS.° tor?j Potrdile, kar vezavo m Prmakovali: namreč po- '-4čivo rrmd j— • nauucc pu- •hi vnra 5- ■ denamimi in trgovski-Veda AmpH-l-’ od katere imajo se-!>»»»«« '"iVeSi‘ "**• ^sta^nkn*1^0 se sestali na ločenem Belgiie Gnančni ministri ZDA, je in 7aif jjancije’ Velike Britaniji naiti °?ne Nemčije, ki so sku-?GS in Lk,ompr°mis med stališči Zvečer ip A’ .\e.ndar brez uspeha potrdi, da ni bilo nikakega sporazuma in da bo ponovno srečanje med finančnimi ministri štirinajstih držav prihodnji petek. Do takrat bodo zahodna valutna tržišč aostala zaprta. Schmidt je optimistično dodal, da obstajajo možnosti za do- sego mednarodnega sporazuma ter izrazil upanje, da bo do dogovora prišlo že na petkovem srečanju. Na sliki: delegacije štirinajstih držav med včerajšnjim zasedanjem na sedežu mednarodnega monetarnega sklada v Parizu. SEDEM MESECEV PO ZLOČINSKIH ATENTATIH PRI DOLINI Odkrili so teroriste «Čmega septembra ki so izvedli atentat na hranilnike SIOT Gre za dve Francozinji, dva Alžirca in mladega režiserja iz Rima - Dolgotrajna preiskava v Italiji in Franciji ob sodelovanju Interpola - Vodja tolpe izjavlja, da gre za «politično dejanje za osvoboditev Palestine» - Preiskava se ni končana, ker iščejo preostale tri teroriste - Aretiranega režiserja so zaprli v koronejske zapore TRST, 9. — Tržaška kvestura je identificirala krivce zločinskega a-tentata na hranilnike naftovoda SI OT pri Dolini. Ob sodelovanju informacijske službe notranjega ministrstva, Interpola ter francoske policije je preiskovalni sodnik dr. Serbo izdal že 24. februarja zaporne naloge proti dvema francoskima državljankama, dvema Al-žircema in enemu Italijanu. Gre za 46-Ietno Therese Marie Lefebvte, za 25-letno Dominique Marie Iu-rilli, za 25-letnega Kadema Chabana znanega pod psevdonimom «Chris-tian», za 4I-letnega Mohameda Bou-dia, znanega kot «Rabah» in za 28-letnega Ludovica Codello iz Rima. Slednjega so aretirali že pred dnevi ih sedi v koronejskih zaporih, Lefebvrovo in Boudio je ujela francoska policija, ostala dva terorista in nadaljnje tri do sedaj še neidentificirane teroriste pa aktivno išče italijanska policija ob sodelovanju Interpola. Atentatorja, ki ju je ujela francoska policija, sta priznala, da sta se udeležila zločinskega podviga, ki sta ga sicer nazvala «politično dejanje v lllIltlllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlIlllllIIIIlIIlIllIlllllllllItllllllllilllllllllllltlllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllUB ZAKLJUČEN OBISK MINISTRA SIN0WTZA V LJUBLJANI Slovenska manjšina v ospredju avstrijsko-slovenskih pogovorov Sekretar za kulturo SRS Bizajl poudaril, da odprta vprašanja lahko zapletejo medsebojne odnose med obema državama ^sTnjt7nkA°mpromis ”led stališči er je A’ vendar brez uspeha, Mednje je siovena*.« utieganja J nemški minister Schmidt predvsem uvrstila vprašanje polo- (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 9. — Danes se je mudil na enodnevnem obisku v Sloveniji avstrijski minister za prosveto in kulturo dr. Fred Sinovvatz s člani delegacije. Dopoldne so bili v republiškem izvršnem svetu pogovori med delegacijama Avstrije in Slovenije, slovensko delegacijo je vodil sekretar za prosveto in kulturo Tomaž Bizajl. Pogovori so bili zelo odprti in stvarni. Segli so na področje prosvetnega in kulturnega, pa tudi na druga področja medsebojnega sodelovanja. Niso se toliko zadrževali na tistih stvareh, ki se v obojestransko zadovoljstvo že u-godno razvijajo, pač pa predvsem na vseh še odprtih vprašanjih. slovenska delegacija žaja slovenske manjšine na Koroškem. Izrazila je nezadovoljstvo nad dejstvom, da morajo slovenski starši na Koroškem vsakokrat -posebej prijavljati otroke v slovensko solo, kar zavira večji priliv otrok v te šole. Zlasti so poudarili potrebo po slovenskih strokovnih šolah in otroških vrtcih, ki jih avstrijska delegacija iz Ljubljane vrnila na Dunaj. Mislim, je dejal na koncu pogovorov avstrijski minister v izjavi za tisk, da so ta obisk v Jugoslaviji in pogovori, ki smo jih imeli v Beogradu, Novem Sadu, Zagrebu in Ljubljani nadvse dragoceni. Imeli smo priložnost z jugoslovan- na koroškem zdaj ni, prav tako ni j skhni gostitelji zelo izčrpno govo-možnosti za šolanje v materinem | r*G 0 vseh vprašanjih kulturnega 111111111111111111111,III,,,ll|||||,||lt||UHI||||||,|„|||||„l,IH,„„,„„IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII gtoPSEDNIK US ODPOTOVAL V 5HRI LAMO Naključen Bijedičev Uradni obisk v Indiji naaesa dopisnika) uyI DELHI, « fe®ga.TzvSnega ~ Predseja v s!e’ Pritiska in vmeša-ll6dnarna„n0tranje. zadeve drugih. strani !!' .r?zv°j> Po oceni obeh 6olitik’p P!trjule. veljavo in pomen PlaaaniP ne,uvrsčenosti. Izraža pre-!erenc| ' da bodo na bodoči kon-ieni n euvrscenih na vrhu stor-uapon ?°deloVal;1 P° nadalJnji okrepitvi ‘avatv,.- Ja med neuvrščenimi rlr-da bi pr ečih medr 1 .miru in varnosti. Zastop- ®Vami a . •ea neuvrščenimi dr-»OU Pe’ ?a bl Prispevali k reševa-UHt^^B^n_ mednarodnih vprašanj, ^ ..Indije”" ^darilT'!'16 ',n Jugoslavije so po- *a'°van!m vedno slabša, in z ob->!1 bog!^ ugotovili, da pogesto-K le države brez zadostnega hia ^Žte- v°ju r!nia interesov držav v raz-aPod’ar!; pai° o življenjskih in go-? in p vprašanjih. Indira Gan-P°dPom Jedlc sta izrazila popolno 'rdila ®Vet°vni organizaciji in no-6r,'sPev! P,ravljenost sv°.iih držav *a ohrani* k nieni učinkoviti akciji tev miru, jamčenju varno- sti in razvoju mednarodnega sodelovanja v skladu z načeli in smotri listine svetovne organizacije. Med razgovori je Indira Gandi obvestila člane jugoslovanske delegacije o razvoju položaja na indijski podcelini po sklenitev pogodbe v Simli. Bijedič je podprl napore Indije za dosego trajnega miru in dobrososedskih odnosov med državami tega področja. Predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije je s svoje strani ocenil najnovejši politični razvoj v Evropi. Indira Gandi soglaša, da je ta razvoj pomemben korak k nadaljnjemu popuščanju napetosti in h krepitvi sodelovanja v Evropi. Obe strani sta pozdravili sporazum o miru v Vietnamu, Laosu in izrazili upanje, da bosta sporazuma odprla pot k miru na vsem področju Indokine. Obe strani sta izrazili zaskrbljenost zaradi nadaljevanja krize na Bližnjem vzhodu, ki se lahko reši samo z doslednim spoštovanjem resolucije varnostnega sveta iz leta 1967, zavzeli sta se za prenehanje oboroževalne dirke, obsodil' poskuse kolonialnih in rasističnih režimov, da se zaustavi proces odstranjevanja ostankov kolonializma in rasizma v Afriki, in potrdili svojo podporo narodnoosvobodilnim gibanjem. Sporazumno je ugotovljeno, da je potrebno posvetiti' večjo pozornost tristranskemu jugoslovansko - egiptovsko - indijskemu sodelovanju. Indira Gandi je z zadovoljstvom sprejela vabilo, da obišče Jugoslavijo v času, ki bo obema državama najbolj odgovarjal. B. BOŽIČ jeziku vseh umsko prizadetih o-trok. Vrhu tega bi Slovenija želela. da bi avstrijske šolske oblasti omogočile preskrbovati slovenske šole na Koroškem s slovenskimi učbeniki in leposlovnimi knjigami ter s tečaji dvigati pedagoško raven slovenskih učiteljev na Koroškem. Dalje je bil govor o potrebi posebnega slovenskega instituta na Koroškem, o gradnji slovenskega kulturnega doma v Celovcu, kakor tudi o državni podpori slovenskim prosvetnim in kulturnim organizacijam in društvom. Načeto je bilo tudi vprašanje vrnitve arhivskega gradiva iz časov Avstro-Ogrske in vrnitve vseh kulturnih dobrin, ki so bile med vojno odpeljane iz Jugoslavije. Avstrijski minister, ki je po rodu gradiščanski Hrvat, je poudaril, kako je Avstriji do dobrih odnosov z Jugoslavijo. Kar zadeva manjšinska vprašanja je priznal potrebo po podpori slovenski in hrvaški narodnostni skupnosti v Avstriji, da bi se lahko neovirano razvijali. Obljubil je. da bo vlada o vseh stvarnih vprašanjih, ki so bila postavljena, razpravljala in v okviru možnosti tudi ugodila zahtevam manjšine, zlasti kar zadeva vprašanje strokovnih šol, otroških vrtcev, podpore prosvetnim društvom in podobno. Glede arhivov in kulturnih dobrin je dejal, da se to vprašanje rešuje po diplomatski poti. Zavzel se je za vrsto ukrepov, ki naj omogočijo napredek kulturnega, prosvetnega in znanstvenega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo v okviru meddržavnega sporazuma o kulturnem sodelovanju. Na koncu pogovorov je vodja slovenske delegacije Tomaž Bizajl vnovič poudaril, da vsa nerešena vprašanja obvezujejo obe državi, da jih brez odlašanja rešita. Predvsem gre za vprašanje slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, saj so zadnji časi bili dokaz, kako prav ta odprta vprašanja lahko zapletejo medsebojne odnose. Zato je potrebno njihovo hitro in neodložno reševanje. Opoldne je avstrijsko delegacijo sprejgla tudi podpredsednica republiškega izvršnega sveta dr. Aleksandra Kornhauserjeva. Popoldne so bili sklepni pogovori med članom zveznega izvršnega sveta Tr pom Jakovlievskim in avstrijskim ministrom Sinowtzem. Nocoj se je in znanstvenega sodelovanja. Razumljivo je, da smo obravnavali tudi probleme, ki zadevajo narodnostne manjšine v Avstriji. Strinjali smo se, da je treba podpirati razvoj naših slovensko in hrvaško govorečih sodržavljanov v Avstriji. Podpora manjšini, ki bi šla celo čez pravila o enakopravnosti je v skladu s politiko Av- stri je. DRAGO KOŠMRLJ nik, ki so ga posredovali posebnemu uradu za informacijsko službo notranjega ministrstva in in-terpolu. Medtem so 13. novembra lani umorili v Parizu novinarja sirskega porekla Kannouja Khodra. Mlada Khannoujeva zaročenka je izjavila, da so ga ubili trije moški srednjih let, verjetno Arabci. Francoska policija je bila obveščena, da je Khannou sodeloval s «črnim septembrom*, da pa je v zadnjih mesecih svojega življenja trosil toliko denarja, kot nikoli prej. Iz tega so sklepali, da je sirski novinar privolil v «dvojno igro* v korist neznane obveščevalne službe, po vsej verjetnosti Izraela, in da so ga zato umorili sami pripadniki «črnega septembra*. Po daljši preiskavi so res odkrili enega izmed morilcev, Palestinca Bon-hadicheja. Ta je priznal, da je sodeloval pri umoru in da je član «črnega septembra*. V njegovem stanovanju so agenti odkrili «zani-mivo» žepno beležko, v kateri si je morilec vestno zapisoval imena NOVE TEŽAVE ZA ANDREOTTIJA okviru borbe palestinskega naro- desničarskih izvenparlamentarcev. da», in sta izjavila, da pripadata j Tako so dobili zelo obsežen ime-palestinski teroristični organizaciji ' ' —' J 11 u «Črni september*, ki si je takoj po atentatih pri Dolini prilastil odgovornost za atentat. Codella, ki je znan v Rimu kot levičarski iz-venparlamentarec. pa odločno zanika, da bi kakorkoli sodeloval pri j atentatu. Ni treba, da na dolgo obnavljamo dogodek, ki se je danes nepričakovano razpletel. Dramatični požar, ki je ogrožal samo dolinsko vas in ki je povzročil dve milijardi in pol lir škode z uničenjem štirih rezervoarjev, je še živ pred očmi vseh tistih, ki so doživeli dogodek, ki so si ogledali plamene ali ki so od daleč videli grozljiv steber dima, ki se je dvigal več sto metrov visoko nad pogoriščem. Bilo je ob 3.24 v noči 4. avgusta lani, ko je zaporedje štirih močnih eksplozij pretrgalo nočno tišino. Po nekaj minutah so se začeli dvigati visoki plameni iz treh poškodovanih rezervoarjev, medtem ko je na srečo četrti hranilnik vzdržal sunku plastičnega trotila. Gorelo je več dni, ranjenih in opečenih je bilo več gasilcev, zlasti ko so se jeklene plošče hranilnika 54 stalile in je goreča nafta prekipela ter zanetila požar v bližnjem hranilniku. škoda je bila zelo velika, saj so plameni uničili štiri hranilnike, 210 tisoč ton nafte, razne podzemske cevi in kable, ki povezuje-je ogromne rezervoarje, in tudi zato, ker je odpošiljanje nafte na Bavarsko in v Avstrijo delno zastalo. Vročina, ki je sevala iz plamenov, je tudi povzročila hudo škodo na bližnjih nasadih in predvsem na vinogradih. Kako je policiji uspelo, da je po tolikem času odkrila krivce? Kot smo že dejali, gre zasluga v prvi vrsti sodelovanju s francosko in z mednarodno policijo, pomembno vlogo pa so imeli tudi tržaški preiskovalci, ki so pod vodstvom kves-torja dr. D'Anchiseja in tedanjega voditelja političnega oddelka kvesture dr. Zapponeja takoj uvedli sistematično in skrbno preiskavo. Bilo je očitno, da je treba iskati razloge, ki so privedli zločinske a-tentatorje do požiga, na političnem področju. Zato so agenti pod nadzorstvom namestnika državnega pravdnika dr. Brencija in preiskovalnega sodnika dr. Serba začeli zbirati imena vseh tistih, ki so v zadnjem letu prišli v Trst in prenočili v našem mestu in ki bi lahko bili kakorkoli povezani z atentatom. V prvi vrsti so bili tujci, predvsem arabskega in zlasti palestinskega izvora, saj se je v Bejrutu takoj oglasil «črni september* in si priboril odgovornost za atentat, nato pa tudi imena raznih skrajnežev, predvsem levičarskih in tudi vseh svojih znancev. Ko so sporočili seznam imen iz te beležke italijanski obveščevalni službi, so odkrili, da nekatera imena sovpadajo s tistimi, ki so jih zbrali v Trstu. Med temi imeni je bil tudi Lodovico Codella. Codella je 28-letni režiser, član skupine angažiranih filmskih umetnikov, ki sodelujejo z raznimi levičarskimi izvenparlamentamimi skupinicami. Pred leti ga je policija dolžila, da je širil nedovoljen letak gibanja «Lotta continua*. sodišče pa ga je oprostilo. Kmalu potem je bil zapleten v nejasno zadevo a-tentatc-v. ki naj bi jih izvedli v Maroku. Neki nemški državljan francoskega porekla ga je dolžil, da je nameraval sodelovati pri a-tentatih, toda med preiskavo se je obtožba razblinila. Policiji pa je ostal sum, da Codella sodeluje pri kriminalnih «političnih» atentatih in dejstvo, da je bilo njegovo ime zapisano v beležki morilca «čmega septembra* jim je domnevo potrdilo. V isto smer bi tudi kazalo dejstvo, da se je mudil v Trstu januarja lani, v istih dneh, ko je imuiiiimiuiiiiiiimiiiituiiMiiimuiiiiimiiiimiiiiiniiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiimiiMiiiiiun DVOJNI PORAZ VLADE V SENATU Izglasovana popravka levičarske opozicije k zakonskemu odloku o pomoči poplavijencem na Siciliji in v Kalabriji RIM, 9. — Andreottijeva vlada je bila danes kar dvakrat poražena v senatu, ko je levičarska o-pozicija izsilila dva važna popravka vladnemu zakonskemu dekretu o pomoči poplavljencev na Siciliji in Kalabriji. Popravek k členu 1. dekreta je predložil sen. Segreto skupaj z drugimi socialističnimi senatorji ter predvideva nekatere o-lajšave pri vračanju posojil za lastnike kmetij, popravek k členu 5. pa je predložil sen. Piscitello (KPI) ter predvideva dodatni strošek petdeset milijard, od katerih 10 milijard deželi Siciliji in 40 milijard Kalabriji. Popravek KPI predvideva, da naj bi krili dodatne stroške z denarjem iz sklada, ki ga določa člen 3. zakona o stanovanjski reformi. Tako vlada kot poročevalec večine sta se izrekla proti popravkom, ki pa so bili kljub temu izglasovani zaradi odsotnosti nekaterih senatorjev večinskih strank. iiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiini>iiiiiii»i»ui Z VČERAJŠNJE VLADNE SEJE Referendum o razporoki bo spomladi 1974 Pripravljen predlog o reformi univerze Vlada sprejela stališče državnega sveta o datumu ljudskega glasovanja - Pomanjkljiv zakonski osnutek o univerzitetni reformi RIM, 9. — Referendum o razporoki in univerzitetna reforma sta bila glavna argumenta, o katerih so razpravljali danes na vladni seji v palači Madama pod predsedstvom posl. Andreottija. Sam Andreotti je poročal ministrom o mnenju državnega sveta, po katerem je treba referendum sklicati na nedeljo med 15. aprilom in 15. junijem ter da ni mogoče izvesti nobenega ukrepa v zvezi z referendumom pred potekom roka 365 dni po zadnjih političnih volitvah, ki so bile 7. in 8. maja 1972. Zaradi tega je državni svet menil, da referenduma ni mogoče izvesti v letošnjem letu. Vlada je sklenila, da se drži mnenja državnega sveta. Datum referenduma bo zato določen med 15. aprilom in 15. junijem leta 1974 z odlokom predsenika republike in po predhodni odločitvi ministrskega sveta. Vlada je nato odobrila zakonski osnutek o univerzitetni reformi, ki nosi naslov «Nova določila o univerzah*. Zakonski osnutek naj bi po mnenju vlade omogočil učinkovito univerzitetno reformo s prilagoditvijo struktur potrebam družbe, ki se naglo razvija, in z obnovitvijo vseh komponent didaktične in znanstvene dejavnosti.* Zakonski osnutek, ki so ga objavili samo v izvlečkih in ki bo prav gotovo sprožil val polemik in nasprotujočih si ocen, je vsaj na prvi pogled nezadosten, ker ne rešuje najbolj perečih vprašanj, ki tarejo italijanska vseučilišča. Tudi novosti, ki jih predvideva osnutek, so po večini bolj formalnega značaja ter težijo bolj k obnovitvi funkcionalnosti univerz, nikakor pa ne pomenijo resnične preosnove tega delikatnega področja. Vlada je nato odobrila še nekaj manj važnih ukrepov, med temi zakonski ukrep za pomoč prebivalcem pokrajin Ascoli Pičeno, Mace-rata, Perugia, Teramo in Rieti, ki so jih prizadejali nedavni potresi. RIM, 9. — V italijansko glavno mesto je prispela gospodarska delegacija LR Kitajske, ki jo sestavlja, poleg podministra za kmetijstvo Cheng Ling - fenga, še devet članov. V Italiji bo ostala približno dva tedna in si bo med drugim o-gledala tudi veronski kmetijski velesejem. Še 7.769 ameriških vojakov v Vietnamu SAIGON, 9. — Namestnik vodje ameriške delegacije v okviru štiri-stranske vojaške komisije gen. Wick-ham je izjavil, da je trenutno v Vietnamu 7.769 ameriških vojakov. Število je doseglo svoj višek leta 1969, ko je bilo v Vietnamu kar 543 tisoč ameriških vojakov. BONN, 9. — Iz diplomatskih krogov se je izvedelo, da bo romunski predsednik Causescu med 26. in 29. junijem obiskal Zvezno republiko Nemčijo. liiiiiitiiiitiiiiiiiimiiiiiniimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMilillillliliiiiiiitlilliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Na zasedanju finančnih mini- Odobritev drugega popravka je povzročila vladi nemalo težav. Sam predsednik vlade Andreotti je pojasnil, da je bil denar iz sklada, ki ga predvideva stanovanjski zakon, že porazdeljen, in da je torej dodatni strošek, ki ga predvideva popravek, brez kritja. Andreotti je predlagal, naj bi spet sklicali pristojne komisije senata, ki naj bi o tem določile, čemur pa so se senatorji uprli. Vladi ni preostalo drugega, kot da je sama pripravila novi dodatni popravek za kritje stroškov iz popravka KPI. Očitno je, da je novi poraz vlade v senatu močno razburil predstavnike vladne večine in predvsem KD. Predsedstvo parlamentarne skupine KD v senatu je dalo vedeti, da bodo skrbno proučili vzroke odsotnosti demokrščanskih senatorjev ter da bodo sprejeli ustrezne ukrepe. Predstavniki kovinarjev in delodajalcev pri ministru Coppu RIM, 9. — Minister za delo Cop-po je danes na sedežu senata sprejel predstavnike zasebnih delodajalcev in kovinarskih delavcev. Na dnevnem redu so še vedno vprašanja o enotni uvrstitvi delavcev in uradnikov v sedem plačilnih kategorij, kot predlagajo predstavniki delavcev v svoji zahtevni platformi. Coppo skuša premostiti mrtvo točko, na kateri so obstala pogajanja januarja, ko so se zaradi nepopustljivosti delodajalcev razbila. Takrat so tudi ustanovili posenno komisijo, ki naj bi določila, kakšno breme predstavlja za podjetja nova uvrstitev uslužbencev v enotne kategorije. Ob koncu pogovorov so predstavniki zveze kovinarskih delavcev izjavili, da je bilo današnje srečanje prehodnega značaja, mnogo bolj pomembno in stvarno pa bo srečanje, ki ga bo imel minister Coppo z delodajalci in sindikalnimi predstavniki delavcev v torek, 13. marca. sirov v Parizu niso našli sporazuma med državami Evropske gospodarske skupnosti in ZDA o načinu, kako naj bi rešili mednarodno monetarno krizo. Ministri EGS se bodo ponovno sestali v nedeljo v Bruslju, nakar bo prihodnji petek sledil nov sestanek med predstavniki 14 držav. Ves ta čas bodo zahodna valutna tržišča še naprej zaprta. Včeraj je tržaška kvestura sporočila, da so identificirali krivce atentata na hranilnike naftovoda SIOT pri Dolini, ki je bil lanskega 4. avgusta. Gre za dve Francozinji, dva Alžirca in mladega rimskega režiserja. Organizator atentata je izjavil, da spada atentat v «okvir borbe za osvoboditev Palestine* in da pripada gibanju «črni september*. Na sled so jim prišli na podlagi preiskav o umoru sirskega novinarja v Parizu lanskega novem- bra. Režiser Codella, ki sedi v koronejskih zaporih, vztrajno zanika krivdo in zatrjuje, da je bil v tistem obdobju na dopustu z ženo na Siciliji. V deželnem svetu, kjer razpravljajo o zakonu gorskih skupnosti, so dosedaj izglasovali le nekaj členov, pri čemer so zavrnili vse predlagane popravke v korist slovenske manjšine. Med sejo zgoniškega občinskega sveta so sinoči zavrnili vlogo petrolejskih družb za napeljavo naftovoda in so osvojili predlog za odprtje industrijskega tehničnega zavoda v Trstu. prišel v naše mesto Mohamed Bou-dia, ki je pripravil atentat v Dolini. Boudio so aretirali v Franciji in je takoj priznal, da je on vodil vse priprave za atentat, da je januarja prišel v Trst, da bi si o-gledal cilj skorajšnjega terorističnega dejanja, ki naj bi nadaljevalo vrsto napadov proti «imperialistič-nim* petrolejskim družbam. Ne gre pozabiti namreč, da je lanskega februarja «Črni september* izvedel podobne napade na dve čistilnici na Holandskem in da se je napadov udeležil tudi morilec sirskega novinarja Bouhadicheja. Mohamed Boudia je priznal, da je pripravil atentat, pobahal se je celo, češ da je to «politično dejanje za osvoboditev zasužnjene Palestine* Lefebvrova ,ki so jo tudi ujeli v Franciji, je priznala, da je prišla v Italijo že nekaj dni pred atentatom, da je prenočila več dni v severni Italiji s svojo prijateljico Iurillijevo, nato sta najeli avto, se srečali z atentatorji in jih prepeljali v Trst. Atentatorji so bili verjetno štirje Palestinci, do sedaj so identificirali samo enega — Kadema Chabana — Lefebvrova jih je čakala v avtu, Iurillijeva pa je verjetno pomagala pri nastavljanju peklenskih strojev. Po eksploziji so se odpeljali do Benetk, od koder so se atentatorji oddaljili z vlaki, Lefebvrova in Iurillijeva pa sta se vrnili v Francijo z letalom, ki je odletelo z letališča pri Tesseri. Za Ludovica Codello ni še točno znano, če se je udeležil atentatov. Francoska tajna služba «surete nationaie* zatrjuje, da so ga lansko spomlad večkrat prišli «po-zdravit* v Rim vsi štirje do sedaj znani atentatorji in da se je verjetno odpeljal z njimi v Trst in da je torej aktivno sodeloval pri atentatu. Domnevajo tudi, da je vpleten v umor sirskega novinarja. Mladi režiser pa zatrjuje, da ga tiste dni avgusta ni bilo v Rimu, ker je bil na dopustu in se je odpeljal z ženo na Sicilijo. Preiskovalci sedaj skušajo ugotoviti, ali bo njegov «alibi* držal. V tem primeru bi se obtožba proti Codelliju izkazala kot neutemeljena, vsaj kar zadeva neposredno sodelovanje pri zločinskem podvigu, v nasprotnem primeru pa bi se mu odprla vrata dolgoletnega zapora. Sodnik Serbo ga namreč dolži skupno z ostalimi teroristi sodelovanja pri kriminalni organizacij pokola (po zakonu je pokol vsako dejanje, ki utegne zakriviti pokol, tudi če ni smrtnih žrtev), nadalje še nedovoljene posesti in prenašanja razstreliva in poškodovanja z obtežilnimi okol-nostmi. Kako se zagovarja Codella, oziroma kako ga zagovarjajo njegovi prijatelji, saj sedi v koronej-skem zaporu že od 26. februarja, ko so ga z veliko tajnostjo aretirali v Rimu in prepeljali v Trst? Pravijo, da je kot stalni sodelavec kinematografske ekipe, ki kroži po Italiji in tujini, spozna! izredno veliko ljudi in da ni torej nič čudnega, če so našli njegovo ime v beležki nekega Palestinca. Zatrjuje nadalje, da sta on in njegova žena Valeria Castelli znana kot resni osebi, ki se ne bi nikoli uie-ležili podobnih zločinskih in brezsmiselnih podvigov. In končno pravijo še, da ni nič čudnega, če «črni september* skuša naprtiti krivdo tudi italijanskim levičarskim gibanjem (ne samo izvenpar-lamentarcem, kot je Codella. ampak tudi sami KPI, katere članica je Codellova žena), saj gre za svetovno razpredeno organizacijo provokatorjev, ki so povezani (udi z ustaši in z drugimi evropskimi fašističnimi gibanji. S stiki z levičarskimi organizacijami si skušalo ustvarjati slavo revolucionarjev, ki jim ne prinada glede na ostale politične stike in na grobo zločinsko dejavnost. Vsekakor nadaljujejo preiskavo, da bi do dna razčistili vse odgovornosti aretiranih in morebitnih drugih krivcev. Podkvestor dr. Zappone nam ie med današniim pogovorom zagotovil, da ni bilo nobenih stikov med teroristi in tržaškimi elementi. Preiskava je torej še vedno usmerjena proti Franciji in zato so v prejšniih dneh tudi nekateri funkcionarji kvesture in sodnije z vso tajnostjo odšli v Pariz. V zvezi z vestjo, ki jo je posredovala agencija ANSA, češ da Lodovico Codella pripada ali je pripadal gibanju «Lotta continua*. je vodstvo te organizacije demantiralo vest ,da bi sploh kdaj pripadal tej organizaciji. «Lažna vest spada v okvir širšega načrta, ki je naperjen proti vsej levici in zlasti proti našemu gibanju*. SERGIJ PREMRU 10. marca OSTRA OBSODBA FAŠISTIČNEGA NAPADA NA SEDEŽ PSDI PRI SV. SOBOTI Tržaška gospodarska vprašanja v ospredju seje občinskega sveta Občinski svet je razpravljal in odobril številne sklepe upravnega značaja V ospredju razprave sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je bilo poročilo župana o delegaciji tržaških predstavnikov v Rimu, ko je župan povedal, da so nekaj dosegli glede reševanja pomorskih vprašanj, ker je min. Lupiš zagotovil, da bo pred dokončno reorganizacijo pomorskih prog poročal predstavnikom krajevnih uprav. Župan je poleg tega podčrtal, da bo občina nadaljevala v soglasju z ostalimi ustanovami in zlasti s sindikati akcijo za obrambo tržaškega gospodarstva. Razvila se je razprava, med katero je komunistični svetovalec Morgutti ugotovil, da gre za ponovne meglene obljube in da ni treba ničesar preučevati, temveč da naj vlada izpolni obljube, ki jih je že sprejela. Zato je zahteval, da nastopi ves Trst enotno in predvsem enotno vse demokratične skupine, ki so zastopane v občinskem svetu skupaj s sindikati. Ta predlog je zavrnil načelnik demo-kristjanske skupine Rinaldi, ki je dejal, da je za sodelovanje toda v okviru pristojnosti in vloge, ki jo ima večina ter opozicija. Župan je nato odločno obsodil ponoven fašistični napad tokrat na sedež PSDI pri Sv. Soboti, katerega so neofašisti zažgali, preteklo noč pa so s sedeža strgali rdečo zastavo. Spaccini je v tej zvezi ponovil obvezo, da bo skupaj z ostalimi župani našega področja odločno nastopil p1! vladnem komisarju, da se v kali zatre fašistično nasilje. Občinski svet je nato odobril vrsto sklepov upravnega značaja. Med drugim je bilo govora o vojnem muzeju, za kar je ustanovljen konzorcij, v katerem sodelujejo pokrajina, občina in turistični ustanovi. Odobrili so redni prispevek za vzdrževanje muzeja, dokončne odločitve pa še ni, ker še niso našli primernega zemljišča za zgrad-njo poslopja, na vsak način pa so že sklenili, da se premesti muzej s Krasa na drugo področje. Komunistična svetovalka Zorzini je v zvezi s sklepom o prispevku občine za knjige za revne dijake zahtevala, da se uveljavi ustavno načelo, kot so to že naredile milj-ska, dolinska in zgoniška občina, ki so zagotovile šolske knjige zastonj za vse dijake. Župan je nje- KMEČKA ZVEZA v Trstu vabi na redni občni zbor Jutri, 11. marca 1973 ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4. Dnevni red: Izvolitev predsednika občnega zbora Predsedniško poročilo Poročilo tajništva Poročilo nadzornega odbora Pozdravi in diskusija Volitve V drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. no priporočilo v načelu sprejel in dejal, da ga bodo upoštevali pri sestavi petletnega načrta. Zanimiva je bila tudi razprava o izvršilnem načrtu odtoka greznice v morje pri Barkovljah, ko je svetovalec Wiihelm (KPI) opozoril, dia je prav tako zelo pereče vprašanje greznic na Krasu odnosno na celotnem okoliškem področju. Pokrajinsko vodstvo PSI o obisku tržaške delegacije v Rimu Pokrajinsko tajništvo PSI je u-godno ocenilo pirzadevanje krajevnih ustanov in sindikalnih organizacij za reševanje perečih problemov tržaškega gospodarstva, ki so se v zadnjih časih še zaostrovali zaradi protiljudske in protireformi-stične politike Andreottijeve vlade, ki se je odpovedala vsakršni obliki demokratičnega načrtovanja. Najvidnejši dokaz teh prizadevanj je nedavni obisk enotne tržaške delegacije v Rimu. V tem okviru izraža de stvarne volje vladnih organov pri reševanju tržaškega gospodarstva. Obenem izraža željo, da bi se deželni organi koreniteje lotili reševanja najnujnejših potreb Trsta. Nova imenovanja pri Tržaškem lloydu Na včerajšnji seji upravnega sveta Tržaškega Lloyda, ki jo je vodil adm. Spigai, so sprejeli sklep o imenovanju dveh glavnih podrav-nateljev družbe. Na to mesto sta bila imenovana komercialni direktor M. Lecalamita in ravnatelj ladijske službe ing. G. Savio. M. Lacaiamita, ki se je rodil pred 49 leti v Bariju, je predsednik po- j morskih sporazumov «Italy East Conference» in «Mediterranean Fast f East Container Services- ter član upravnega sveta organizacij «Au-stralia - Europe Container Service* in «European Joint Organisation*. Ing. Savio se je rodil pred 54 leti v Neaplju in je deloval devet let v ladjedelnici Castellamare di Stabili, kjer je med drugim sodeloval tudi s prof. Picardom pri gradnji znanega plovila za preučevanje morskih globin «Trieste». pokrajinsko tajništvo pomisleke gle- MiiiiiinNimiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHinmiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHHimiiuiiiiiiiiiiiinimn VČERAJ V DEŽELNEM SVETU la vrnjeni predlagani popravki v korist slovenske manjšine PETA ABONMAJSKA PREDSTAVA SSG «Alpha Beta» - pretresljiva drama o razkrajanju zakona V vlogah zakoncev Elliot sta nastopila Lidija Kozlovičeva in Silvij Kobal, režijsko pa je Whiteheadovo delo pripravil Mario Uršič ve, kar kažejo tudi naslovi, kot na primer «Kraška vegetacijam, Zapuščena ogradam, «Kraška pokrajinam, Zaprta ogradam, pa tudi druge motive, ki o njih govorijo na primer naslednji naslovi: «Rojstvo otokam. Mirujoči vulkanm, «Prelet nad krater jim, itd., itd. Razstava, ki jo prireja Slovensko gledališče ob sedanji premieri, bo odprta do 1. aprila. • Razpisali so natečaj za 127 štipendij za univerzitetne študente, sinove uslužbencev notranjega ministrstva, ki so člani bolniške bla-i gajne v pokoju ali ki še delajo, ter za sirote uslužbencev notranjega ministrstva. Za vse informacije je na razpolago kabinet prefekture. Prosveta (Jemci nižje sieunje šole C. Levstik, osnovne šole A. Sirk in otroškega vrtca vabijo drage starše in vse vaščane na skupno Prešernovo proslavo, ki bo v prosvetni dvorani A. Sirk v Sv. Križu, danes, 10. marca 1973 ob 17.30. Svet je izglasoval nadaljnje tri člene zakona o skih skupnostih - Razprava se bo nadaljevala v gor. torek Deželni svet je včeraj nadaljeval razpravo o posameznih členih zakonskega osnutka o gorskih skupnostih. Razprava je zajela le tri nove člene (od člena 7 do člena 9), ki so bili sprejeti z večino glasov. V torek pridejo na vrsto še drugi členi, vendar zaradi številnih popravkov in dopolnil ni verjetno, da se bo razprava isti dan tudi končala. Kakor smo poročali v včerajšnji številki, je na četrtkovi seji deželnega sveta ostalo odprto vprašanje člena 7,,, h:, kateremu-,je. odbornik -rza kmetijstvo Comelli predložil dodatni popravek, okrog katerega se je razvnela široka debata. V bistvu je šlo za to, alf naj se meje gorskih skupnosti ujemajo z mejami urbanističnih okolišev ali ne. Na včerajšnji seji je Comelli svoj predlog umaknil, nakar je prišel na vrsto popravek, ki ga je k istemu členu predložil predstavnik Slovenske skupnosti Štoka. Po štokovem predlogu naj bi v izvirno besedilo člena vrinili odstavek, ki naj bi zajamčil poslovanje skupščin posameznih gorskih skupnosti, v katerih prebivajo Slovenci, tudi v našem jeziku. Ker pa so svetovalci Pit-toni (PSI), Del Gobbo (KD) in Dal Mas (PSDI) vložili podoben popravek k poznejšemu členu 9, je po daljši razpravi prevladalo mnenje, naj se celotno vprašanje odloži na trenutek, ko bo na vrsti omenjeni člen 9. Ko uiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiimiiiuiuunuunuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiHiiiiiHii>iii»iniuiiiiiiiii S SEJE OBČINSKEGA SVETA V ZGONIKU PROTI NAPELJAVI NC7IH NAFTOVODOV Podpora pobudi za ustanovitev industrij, skega tehničnega zavoda - Kraški rezervati Sinoči je bila seja zgoniškega občinskega sveta, kateri je v odsotnosti župana predsedoval podžupan dr. Jan Godnič. Občinski svet je najprej soglasno odobril predlog, da se podpre pobuda Enotnega šolskega odbora glede ustanovitve slovenskega industrijskega strokovnega zavoda. Omenjeni odbor je namreč obvestil občinske uprave in vodje svetovalskih skupin, da je 2. marca predložil vlogo, da bi pokrajina, ki je za to pristojna, predložila uradno prošnjo za ustanovitev tako potrebnega šolskega zavoda. Občinska uprava bo v imenu občinskega sveta poslala predsedniku porrajine pismeno priporočilo, naj pokrajinska uprava ugodno sprejme predlog o ustanovitvi šolskega zavoda, ki je za strokovno izobrazbo slovenske mladine nujno potreben. (Pričakujemo, da bodo tuca. ctruge slovenske občine podprle to utemeljeno zahtevo!) Nato je občinski svet začel razpravo o vprašanju ustanovitve kraš-kih rezervatov, o čemer je najprej govoril dr. Godnič, ki je tudi deželni svetovalec in član deželne komisije, katera je prav včeraj začela razpravljati o zadevnem zakonskem osnutku. Godnič je orisal glavne značilnosti, predpise in omejitve, ki jih predvideva zakonski osnutek, ter je poudaril, da ore-vzema pristojnosti občin ter vse buje kup omejitev, prepovedi in nevarnosti. tako da jih občinska skupnost ne more sprejeti. Enake pomisleke in zaskrbljenost je izrazil tudi vodja svetovalske skupine LS3 Rebula, ki je pripomnil,, da mu vsa ta zadeva smrdi po poitalijančevanju. Razprava o kraških rezervatih se bo nadaljevala na prihodnji seji v petek, sprejet pa je bil predlog svetovalca Rebule, naj zgoniška občina čimprej da pobudo za sestanek vseh slovenskih županov in odbornikov ter predstavnikov svetovalskih skupin od Doline do Doberdoba, da bi se pogovorili o tem perečem vprašanju in zavzeli čimbolj enotno stališče, saj preti nevarnost, da ne bodo napovedani rezervati nič boljši od vojaških služnosti. so bile tako odpravljene formalnosti v zvezi s popravki k členu 7, je bil ta izglasovan z večino glasov v izvirnem besedilu. K členu 8 je bilo predloženih 6 popravkov. Gre za člen, ki določa naloge skupščin posameznih gorskih skupnosti. Vseh šest popravkov je večina zavrnila. Med njimi je bil tudi popravek svetovalca Štoke, ki je predlagal, naj bi skupščina med drugim skrbela za zaščito etničnih in kulturnih svoj-stev slovenske- in morebitnih dru-> gih manjšin, ki žive na ozemlju dežele Furlanjjje - Julijske krajine, in, to y smislu Jjlena 3 deželnega statuta. V razpravo je posegel tudi odbornik za kmetijstvo Comelli, ki je dejal, da si bodo gorske skupnosti pač lahko prizadevale za olajšanje položaja slovenske manjšine, nikakor pa jim ni mogoče poveriti skrbi za zaščito manjšin. Pri glasovanju se je za sprejetje popravka izrekel samo Štoka. Svetovalci PSI in KPI so se vzdržali, ker so p-edložili podoben popravek k naslednjemu členu. Pravzaprav so komunisti predložili povsem nov člen (8 bis), ki naj bi v zakonskem besedilu imel naslednjo vsebino: «Kolikor bi gorske skupnosti obsegale tudi slovenske občine ali prebivalce slovenskega jezika, je njihova dolžnost poslovati tako, da bodo etnična in kulturna svojstva slovenske manjšine ovrednotena in zaščitena*. Popravek sta orisala svetovalca Lo-vriha in Godnič, večina pa ga je zavrnila z običajno motivacijo, da bi se postopek pri sprejemanju zakona s takšnim členom gotovo zataknil pri osrednji vladi. S tem je odpadel člen 8 bis ter se je svet lotil člena 9, ki govori o pristojnostih predsednika gorskih skupnosti. Dva popravka, ki sta ju predlagala svetovalka Puppini-jeva (Furlansko gibanje) in Mo-schioni (KPI), sta bila zavrnjena. Prav tako sta bila zavrnjena predloga o novem členu (9 bis), ki so ju predlagali svetovalci Lovri-ha, Moschioni in Godnič (vsi KPI), oziroma Pittoni, Del Gobbo in Dal Mas (PSI, KD, PSDI). Oba predlagana člena sta imela podobno vsebino in sta se nanašala na možnost, da bi svetovalci gorskih Zgoniški občinski svet je na svoji j skupnosti lahko govorili tudi slo-sinočnji seji tudi soglasno zavrnil j vensko. Komunistični predlog je vloge glede dovoljenja za napeljavo j bi; takoj zavrnjen, podpisnikom __ cl________J eprvrp a t A\TTO _J~. novih naftovodov TOTAL in ANIC iz Trsta do Palmanove, ozirorna do Portogruara. Poudarili so, da naftovodi ne prinašajo mestu, niti podeželju nobene koristi, pač pa samo škodo in onesnaženje. drugega predloga pa je odbornik Comelli svetoval, naj bi ga umaknili, češ da bi zakon s takim členom naletel na neodobravanje pri osrednji vladi. Ko so ga podpisniki nato res umaknili, ga je sve- tovalec KPI Moschioni ponovno predlagal kot predlog KPI in amandma je bil dokončno zavrnjen. Pred začetkom razprave je odbornik za industrijo Dulci kratko poročal o položaju v tovarni čevljev «Artha» pri Tolmeču ter o včerajšnjem sporazumu, ki je bil dosežen v okviru industrijskega koncema Zanussi. Pokrajinski kongres RD HI • Pal" "«frv t;V JV bo 24. in 25. marca t^KD je skoro zaključila svoja predkongresni'" zborbVanja!" Sestati se mora samo še miljska sekcija. Do sedaj je glasovalo 96 odstotkov članov. Posamezne struje so prejele naslednje odstotke glasov: «proposta unitaria* 46, «nuove cro-nache* 17, -riniziativa popolare* 17, «base» in «forze nuove* 10, «im-pegno democratico* 8 in razni 2. Pokrajinski odbor je sklenil, da bo iz tehničnih razlogov pokrajinski kongres teden dni kasneje kot so prvotno napovedali in sicer 2A. in 25. t.m. Kmečka zveza in Patronat 8NAC sta se preselila v nove prostore v Ul. Cicerone št. 8-B pritličje. Telefonska številka Kmečke zveze (35458) ostane nespremenjena, patronat pa ima , novo številko — 62785. Silvij Kobal in Lidija Kozlovičeva Kot peto abonmajsko predstavo letošnji sezoni je Stalno slovensko gledališče v Trstu uprizorilo pretresljivo dramo mladega angleškega dramatika E. Anthonyja Whi-teheada «Alpha Betam. Delo je bilo prvotno namenjeno Malemu odru, se pravi tisti pomembni so-dejavnosti gledališča, ki si prizadeva- pokazati občinstvu taka dela, ki tako po svoji specifični dramaturgiji, kot tudi po vprašanjih, ki jih obravnavajo, ne sodijo v osrednji repertoar. Do zamenjave je prišlo tudi zaradi nenadne odpovedi uprizoritve Fortejeve zgodovinske drame Martin Luther in Thomas Munzer ali uvod v knjigovodstvom, uprizoritev na malem odru pa bo SSG kompenziralo z novostjo Josipa Tavčarja «Luna v meglim v uprizoritvi Male drame SNG iz Ljubljane. Whiteheadovo delo, ki ga je režijsko postavil na oder Mario Vršič, obravnava razkroj deset let trajajočega zakona nekega proletarskega para iz Liverpoola. Tri dejanja, tri krvave, blazne podobe takega zakona, podkrepljenega z medsebojnim zastrupljanjem, uničevanjem in razkrajanjem. Skratka pravd pravcato boksarsko srečanje med možem in ženo, med njuno vzgojo, njunjmi izkustvi, njunim načinom mišljenja. Ona močno zaverovana v tradicijo nedotakljivosti zakona, on skorajda libertinsko, razuzdansko uravnan, v večnem konfliktu z družbo, ki ga obdaja, vendar pa zavestno srečen, ker se še čuti svobodnega, svobodnega pred ženo. pred otroki, pred vsemi. Lidija Kozlovičeva in Silvij Kobal sta naporni vlogi Norme in Franka Elliota podala z izredno silovitostjo, duhovno angažiranostjo, predvsem pa z veliko količino inteligentnosti in kakopak umetniške kreativnosti. To je bilo dvoje iz enega kosa izklesanih figur, ki ju je režiser Uršič tako dramaturško kot mizanscensko vodil po odrskem prostoru s skorajda asketskim pristopom k White-keadovi osnovni dramski zamisli «Alpha Bete». Skratka lepa, do potankosti na sodoben način izdelana klasična predstava o razkrajanju meščanskega zakona. Tekoč prevod je oskrbel Dušan Tomše, sceno in kostume pa si je zamislil Edvard Zajec. Na koncu predstave veliko cvetja za igralca in režiserja ter topli aplavzi dokaj številnega občinstva. s. v. Razna obvestila Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vse vinogradnike tržaške občine, da pismeno prijavijo svojo udeležbo na 7. razstavi domačih vin na sedežu konzorcija, Sv. Križ št. 61 ali pri Kmečki zvezi Trst, Ul. Cicerone 8. Kmetijska zadruga v Trstu organizira tudi letos 19. marca izlet na velesejem v Verono. Kdor bi se rad udeležil izleta, naj se zglasi na glavnem sedežu v Ul. Ugo Foscolo štev. 1 ali v podružnicah v Ul. Flavia št. 62 in v Miljah, Trg Curiel št. 3. Včeraj, ob tridesetletnici množičnega deportiranja v posebne bataljone v razne kraje Italije, so se zbrali preživeli deportiranci iž Brega ter nekateri tovariši s Proseka in Zgonika, da bi se skupaj spomnili na nekdanje težke dni. O srečanju (na sliki nekateri bivši «fantje») bomo obširneje poročali Izleti SPDT priredi v nedeljo, 11. t. m. ob priliki smučarskih tekem za «Tro-fejo Tommasini* avtobusni izlet v Sap-pado. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 pri Norci Zavadlal. Na razpolago še nekaj mest. Odhod ob 5.55 izpred sod-nijske palače. SPDT priredi dvodnevni izlet po Zasavju dne 18. in 19. marca 1973. Prvi dan: Trst — Ljubljana — Obisk Sv. Urha. vzpon na Janče (794 m), po dolini Besnice v Šmartno — Oglod gradu Bogenšperk (Valvasor), čez Podkum v Trbovlje in tu prenočitev. Drugi dan: Ob iepem vremenu s sedežnico na Partizanski vrh, čez Trojane, Vransko, po Tuhinjski dolini v Kamnik. Ogled zanimivosti v okolici Kamnika in Mengeša. Vpisovanje pri Norci Zavadlal v Ul. Geppa 9. Prostih je še nekaj mest. SPDT priredi 17., 18. in 19. marca zimovanje na Krvavcu. Odhod ob 15. uri ‘ v soboto, 17. marca. Prijave v Ul. Geppa 9. Zadružna kraška mlekarna prireja dne 19. marca enodnevni izlet v Verono, na ogled Kmečkega sejma. Vpisovanje Za člane je na sedežu Pokrajinskega združenja rejcev v Trstu, telefon 34245, do izčrpanja razpoložljivih mes£ ibi maniji Prispevki Jože Šajn v Kulturnem domu . Ritz 16.00 «Dalla Cina con furo^j Barvni film. Bruce Lee. Mladim P^ 14. letom prepovedano. - Aurora 16.30 «La freccia*. Igr® liam Holden. Barvni film. Impero 16.30 «L’uccello migratm Zabavni film v barvah. Igra L®1 Buzzarica. ie\. Capitol 16.00 «La piu bella serata a la mia vita*. Alberto Sordi. Ba fiim. , , teie- Cristallo 16.30 «L’assassino e a' ]a. fono». T. Savalas. Prepovedano dini pod 18. letom. ^ Filodrammatico 16.30 «Decam® . 300». Igra Rosalba Neri. °a ^ film. Prepovedano mladini Potl letom. Moderno 16.30 «Uomo avvisato, n g^j. ammazzato... parola di Santo rito*. Igra Gianm Garko. Vittorio Veneto 16.30 «Camorra»- ,je. Seberg, Fabio Testi, Raimond F grm. Barvni film. norvfl' i£U pe'*'; Bar western. John Wayne in Bruce Astra 16.30 «1 cow boys». westem. John Wayne in Bruce ,|j Ideale 16.00 «La texana e i st Penitenza*. Raquel Welch in Borgnine. Barvni film. Razstave V galeriji Cartesins bodo . ^\or marca 1973 razstavljali trije 'ugApol' vanski likovniki in sicer Zvest ^ lonio, Branko Miljuš in Andrej - ^ V Kulturnem domu slikarska stava Jožeta Šajna. , JS- V občinski galeriji razstavlja marca slikar Duren. Naznanjamo žalostno vest, da n^l0po zapustil naš dragi mož, tata m Nino Venier bo da' Pogreb dragega pokojnika s^e nes ob 16. uri izpred nabre cerkve na domače pokopališče- Žalujoči : žena. sinova Marjan in ^ ugo snahe, vnuki in sorodstvo a l973 Nabrežina - Melbourne, 10. marC PRIMORSKI dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 10. marca 1973 V številnih krajih proslave dneva žena V okviru mednarodnega dneva bo sekcija KPI «Pinko Toma- ?,* Priredila danes ob 20.30 dru-zabni večer v dvorani v Ul. Ma-°onina 19, na katerem bo o po-a^enu praznika demokratičnih že-a spregovorila članica odbora sek-n Je Claudia Ponti. Za to prilož-st bodo v omenjenih prostorih Poredili zanimivo razstavo o Viet-mu, nakar bo sledila prosta za-°b zvokih glasbenega ansambla Umberta Pascala. S to roa-estacijo namerava sekcija pojina.”? Prizadevanje komunistov v °tni borbi za enakopravnost že-jj? }er za globoko družbeno, go-podarsko in politično preobrazbo Ilahjanske družbe. 2A^an. žena bodo proslavljali ob ;n' fudi v sekcijah v Rocolu n_ Pn Sv. Alojziju. Ob tej prilož-tJ ,, 0 spregovorila občinska svetilka KPI Bruna Zorzini. J^membna slovesnost bo ob 20. •j? iudi na sedežu KPI na Stari sirsM cesti. Govoril bo tajnik ZK Ugo Poli. Sekcija na Elizejskih nJa*ah pa prireja v okviru prazna tnja marca družabni večer, st., • erem bo nastopala glasbena Pma «n Canzoniere Tiestino». 2t^rU^e Proslave, ki jih prireja za italijanskih žena, bodo da-Pri Korošcih, v Dolini, pri Do-Tw.-^ bloljuncu, na Opčinah, v SpJ?-C-ah’ .* * * * v * Križu in v Naselju sv. gija, jutri pa bodo proslavljali Nemanjih in pri Magdaleni. ZANIMIVA POBUDA TRŽAŠKE HRANILNICE NOVA OBLIKA POSOJIL ZA NAKUP STANOVANJA Predsednik Terpin in ravnatelj Delise sta včeraj obrazložila značilnosti novega posojila, ki dosega 90 odst. vrednosti stanovanja Tržaška hranilnica je uvedla novo obliko ugodnih posojil za tiste, ki si hočejo kupiti ali zgraditi lastno stanovanje tako, da odobri posojilo do višine 90 odstotkov celotne vrednosti stanovanja. Novo pobudo sta včeraj obrazložila predsednik ustanove odv. Aldo Terpin in ravnatelj ustanove dr. Giordano Delise na srečanju s časnikarji in s predstavniki hranilnih oblasti, med katerimi smo opazili odbornika tržaške občine Verzo, odbornika pokrajine Lovera, ravnatelja tržaške podružnice Banca dTtalia Bertogno, predsednika trgovinske zbornice Cai-dassija in druge. Ta nova oblika podpore je mogoča v okviru deželnega zakona, ki predvideva posojila v višini 75 odstotkov vrednosti stanovanja in kar bo hranilnica dopolnila do že navedene višine 90 odstotkov vrednosti stanovanja. V praksi bo lahko prosilec zahteval, da se mu izda hranilna knjižica, v katero bo vlagal do višine 15 odstotkov predvidena cene stanovanja, 5 odstotkov za notarske stroške, zavarovanje, takse in podobno ter 10 odstotkov za kvoto, ki jo mora zagotoviti sam. Posojilo bo odplačeval v roku 20 RAZPEČEVALCA SO ZAJELI V ČflRBOLI Poceni čisto oljčno olje: bilo je le semensko bančni stražniki so odkrili v garaži razpečevalca 3 tone olja J* naše mesto se ni izognilo 2adniih°?ai'eJevan:ie zivil. ki ->e v v;i J1*1 časih zajel vso Italijo, šte- tvom k! Se bavijo z nadzor- na ' n • Zlvdb so seveda poostrili J° m preglede in tako so pred bfkaj meseci ugotovili, da v Čarboli Cen,- - J okolici prodajajo po nizki cem cisto oljčno olje. jt ak) so finančni stražniki uvedli ročifm 1?adzorstvo nad vsem pod- taviii 111 res so Pred dnevi us-sa 1 ?VJ.° fiat 500 TS 94495, ki je l.iSofiral Pi° Paoletti. V avtu tei 110 Polno pločevinastih ška-semenskega olja, kateremu o,. PnnKštoi ie neznatno količino oljenega olja. na^?0!ettija, o katerem niso fi-OselJ/k sfražoiki posredovali drugih Oatn ” P°datkov, so zaslišali in stan„ 80 tudli pregledali njegovo nS! an>' v katerem niso sicer pa i’ ^česar sumljivega. V garaži oj; imd nad tri tone semenskega Hipu’ ^ so 11111 Sa seveda zaplenili, ea Pa so prijavili sodni oblasti. %nti finančne straže z&jeli kurirja z opijem k^-evalci ter veliki in mali živliJn-2 mamili res nimajo lahkega bilo v našem mestu, ki je kliučr, °aro znano kot pomembna nre+DL°Tezava Poti. P° kateri so zahod nu a mamila z vzhoda na dj enem so d°bro znane tu- akcajp .,e učinkovite in uspešne n°vJ ki akaisnjjh finančnih orga-teh škodi ° ■?10Cn0 ohr°mili Pretok Zad • J1Vlh snovi-tržaškiJ°f tak.° usPešno akcijo so stvom stražniki pod vod- ia !»d^?mP0 k?vnika. Carla Mittige dice i-,v k°vmkav Micheleja Lame-glavni n^- V detrtek- ko so na Pravil, f?stl P?1 Barkovljah pri-rigoslm;QaS?^° ln Prijeli 23-letnega vlaha ianneg.a drzavIjana Stojana avtomohn, ^ le v svojem ^dežem h flF 750 nrevažal pod na.ibolj?e ti hieba, surovega opija ni težf makedonske vrste v skup-avW|,ildveh k1,°gramov. Vlahov skem dr-oi S° ust-avili v Miramar-Val iz n^°redu- k0 « je oddal j e-°Dij so «tega ?esta' Avtomobil m Vlaha "ancni stražniki zaplenili, aa finand ° P° Prvem zasliševanju V tora” k"1 Poveljstvu pospremili nim obl a 6 apore s prijavo sod še m - tem. Izid prvih zasliševan V okviru II. deželne komisije Začetek razprave o zakonu za bodoče kraške rezervate Druga posvetovalna komisija deželnega sveta se je včeraj popoldne sestala pod predsedstvom svetovalca Dal Masa (PSDI), da bi razpravljala o zakonskem osnutku, ki vnaša na naše področje določbe državnega zakona štev. 442 o kraških rezervatih (zakon Belci). Poročevalec De Biasio (KD) je v svojem uvodnem ' govoru o novem zakonskem osnutku naglasil, da bo morala norma biti sestavljena tako, da bo poskrbljeno tudi za dvig in gospodarski napredek kraškega prebivalstva. Razprava ni šla dalj od De Biasiovega poročila ter jo bodo nadaljevali na seji, ki bo v petek. 16. marca. let po 8,50 odstotnih obrestih. Najvišje posojilo lahko doseže 12 milijonov lir. Posojila bodo izdajali tudi zadrugam, ki so bile ustanovljene za gradnjo stanovanjskih poslopij za člane. Poleg ugolnosti pa obstajajo tudi določene omejitve in predvsem tiste, ki jih že predvideva deželni zakon. Poleg tega bo lahko mesečni obrok odplačevanja dosegel največ 30 odstotkov dohodkov neke družine, tako da si nekdo ne bi prevzel prevelikih bremen, ki jih ne bi zmogel. Med olajšavami je treba še omeniti možnost mesečnih obrokov, ki se bodo postopoma zviševali, tako kot se zvišuje življenjska raven, oziroma pada vrednost lire. Zaradi odsotnosti svetovalcev Seje rajonske konzulte za zahodni Kras ni bilo Napovedane seje rajonske konzulte za zahodni Kras na sedežu občinske izpostave na Proseku sinoči ni bilo. Ob napovedani uri se je namreč na sedežu zbralo vsega skupaj šest svetovalcev, seja pa je lahko sklepčna samo, če je prisotnih najmanj enajst svetovalcev. Razen predsednika, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti seje, so vsi ostali gladko smatrali, da so svoje poslanstvo v dosedanji mandatni dobi izčrpali, čeprav se prebivalstvo vseh vasi, ki jih zajema zahodnokraška konzulta, zaveda neštetih pomanjkljivosti, ki jih občinska uprava še zdaleč ni odpravila, rajonska konzulta pa se s svoje strani ni dovolj potrudila, da bi odločneje zahtevala od občine izpolnjevanje obveznosti. Viden in prepričljiv dokaz je ravno sinočnja seja, ki je ni bilo in ki bi morala potegniti obračun dosedanjega delovanja pred zaključkom mandata. Odborništvo za zdravstvo zanika vest o smrdeči vodi V zvezi s člankom, ki ga je tržaški dnevnik «H Piccolo» objavil dne 5. marca letos pod naslovom «Ponoven preplah zaradi smrdeče vode», je občinski odbornik za zdravstvo in higieno dr. Paolo Pe-corari sporočil, da niso ne ACEG AT, ne pokrajinski laboratorij za higieno in profilakso, ne oddelek za zdravstvo tržaške občine zabeležili nobene pritožbe s strani potrošnikov, kakor je skušal omenjeni dnevnik prikazati. l■llUllllllullmllIllllllll|lIlllllI|||||||||||||||||l||||||||I||||UlIUlIllllll■llllllllllllllIllllllllllllllllllll■llll!llIllllll VESTI Z ONSTRAN MEJE Nasedli italijanski tanker še vedno ek savudrijski obali Podjetje Brodospas dobilo nalogo, da ladjo spravi z mesta znan. prvih zasliševanj KnU Popoldne ob 17. uri v Kulturnem domu 11 pesem mladih 1973» Prireja V6Za Zvenih pevskih zborov Najprej smo dolžni opravičiti se našim bralcem za včerajšnjo vest o nasedlem italijanskem tankerju «Nonnougo» v bližini Savudrije. Pri- stojni pomorski organi v Kopru so nam telefonsko zagotovili, da je vsa zadeva z reevanjem tankerja v redu, v resnici pa se je zadnji trenutek zapletla. Res je, da sta italijanski in jugoslovanski vlačilec navezala ladjo in jo hotela odvleči v piransko pristanišče, vendar je bila akcija prekinjena na zahtevo lastnika, to je brodarskp družbe Siculo - Adriatica iz Palerma. Lastnik tankerja ni hotel namreč ničesar tvegati, predvsem zaradi tega, ker bi se lahko karkoli zgodilo, kar bi mu zavarovalnica ne priznala. V zvezi s tem je bil danes dopoldne v Kopru sestanek med predstavniki družbe Siculo - Adriatica, zavarovalnico in podjetjem Brodospas, na katerem so sklenili reševalno akcijo odložiti, dokler ne bo skupina izvedencev pripravila ustrezno poročilo. Poskušali smo tudi dobiti izjave odgovornih ljudi na ladji, vendar nam to ni uspelo, kar je delno tudi razumljivo. Kakršna koli izjava bi lahko namreč prejudicirala krivdo, to pa ne bi bilo v interesu lastnika, ki bo skušal na vsak način prikazati nesrečo kot, izključno po- sledico objektivnih vzrokov in iztržiti čim večjo zavarovalnino. Nasprotno pa ima seveda, zavarovalnica povsem drug interes in bo seveda skušala ugotoviti, ali je posadka res vse napravila, da bi preprečila nesrečo, in se potem na osnovi tega pogajala o višini odškodnine. Zaradi takega stanja so si nasprotujoče tudi izjave in hipoteze tukajšnjih pomorskih oblasti. Včeraj smo napisali, da so ladji v neurju bržkone odpovedali motorji, po mnenju uma-ške luške kapitanije, pa gre vzroke nesreče pripisati zgolj močnemu vetru in razburkanemu morju. Dejstvo je, da je spodnji del tankerja poškodovan, če motorji še delujejo, ali ne, pa nismo mogli dobiti podatkov. Turistična podjetja na savudrijski obali so bila nekaj časa v strahu, ker so mislila, da je tanker natovorjen z nafto. Ko so zvedela, da je prazen, so si kar krepko oddahnila. V primeru, da bi bil tanker natovorjen in bi se nafta razlila, bi lahko prišlo do onesnaženja celotnega piransko - savudrijskega zaliva in celotne obale. Na tankerju je trenutno le toliko goriva, kolikor ga potrebujejo za pogon strojev in tudi če bi se to gorivo razlilo, ne bi prišlo do večjega onesnaženja morja in obale. Lastnik tankerja in predstavniki zavarovalnice so poverili nalogo podjetju Brodospas, da s svojo strokovno ekipo na kraju nesreče pregleda okoliščine in ukrene vse, kar je potrebno, da ladjo spravijo z mesta. L. O. V GROPADI »Nouuougo: savudrijskih čereh Danes razprava o kraških rezervatih Gozdna zadruga Padriče vabi na razpravo o kraških rezervatih in o ustanovi, ki bi morala upravljati kraške rezervate. Vabljeni so vsi predstavniki političnih strank, ki se zavzemajo za pravice Slovencev, predstavniki kulturnih, gospodarskih in sindikalnih organizacij, predvsem prebivalstvo vse kraške pokrajine, občin in vasi, ki so prizadeti z novim zakonom. Razprava bo v šoli «Karel Destovnik - Kajuh» v Gro-padi, danes, 10. t.m. ob 15. uri. Zaradi pomanjkanja časa ne mo-1 remo poslati posameznih vabil. PRIPRAVE NA TRETJI ESPOMEGO 417 stojnic na razpolago predstavništvom petih držav Za letos še po starem, prihodnje leto pa se ho se-jem preselil v nove prostore pri Ločniškem mostu Trgovinska zbornica, ki prireja goriški blagovni sejem ESPOMEGO — letos bo i gospodarska manifestacija doživela' svojo tretjo izdajo — je izdala lično urejen katalog v treh jezikih, italijanščini, nemščini in slovenščini, v katerem beremo, da se ESPOMEGO vključuje v načrt za razvoj mednarodnih gospodarskih stikov, v katerih se Gorica uveljavlja kot most med tržišči v Padski nižini in v Podonavju. «Na lanski razstavi — piše v katalogu — so bila zastopana avstrijska, jugoslovanska, madžarska in italijanska podjetja. Zaradi lepih uspehov lanske razstave so se prijavili številni razstavljavci iz istih dežel, svojo udeležbo pa so letos zagotovila tudi nekatera podjetja s Češkoslovaške. Razsežnosti pobud, ki opredeljujejo gospodarski pomen navedene razstave, nudijo zelo lepe možnosti za različne trgovske ali poslovne stike in odnose, ki jih lahko zastavljavci in drugi udeleženci razstave uspešno uporabljajo v svojih poslovnih in gospodarskih prizadevanjih.* Objavili so tudi razporeditev stojnic, ki bodo letos poslednjič v telovadnici v dolini Koma ter v gor- njih prostorih v Ul. Cadorna. V dolini Korna bodo razstavili rekreacijske rekvizite, v telovadnici bodo stojnice za inozemske razstavljavce, industrijske in obriniške izdelke. V Ul. Cadorna gradbeni in keramični material, v zgornjem nadstropju, kjer je bila lani madžarska restavracija, pa bodo tudi letos postregli s specialitetami. V vseh zakritih prostorih in na prostem je na voljo 417 stojnic, ki jih bodo po vsej priliki v celoti oddali kakor se je to dogajalo tudi prejšnja leta. Propagandni del te manifestacije je trgovinska zbornica zaupala propagandni agenciji «Biwu» s sedežem na Korzu. Katalogu in ostalemu materialu, ki so ga te dni poslali zainteresiranim gospodarskim krogom, so priložili tudi prospekt novega sejmišča ESPOMEGO, ki ga nameravajo do prihodnjega leta zgraditi v Ul. Bolivia in v Ul.. Della Bar-ca, se pravi na levem bregu Soče, južneje od Ločniškega mosta. Predsednik zbornice Delio Lupieri je v prospektu napisal spremno besedilo, v katerem poiasniuje osnovne značilnosti in pomembnosti novega kompleksa, ki se bo razprostiral na površini 68 tisoč kv.m. Letošnje dobre vremenske razmere so spodbudile kmetovalce v Brdih in Vipavski dolini k intenzivnemu zimskemu rigolanju vinogradniških površin. V Brdih imajo že več mesecev na delu okoli 15 rigol-nih plugov iz nekega ljubljanskega podjetja, je pa tudi nekaj kmetovalcev, ki imajo svoje pluge, s katerimi nudijo usluge drugim. Podobno je tudi v Vipavski dolini, kjer so v minulih letih z obnovo nekoliko zaostali in skušajo sedaj nadoknaditi zamujeno. Kaj spodbuja kmetovalce k intenzivni obnovi nasadov, ko je znano, da vedno več ljudi zapušča kmetije? Predvsem je videti, da popravljene cene za grozdje in vino vzbujajo pri kmetih optimizem. Zdaj lahko prejmejo za kg prodanega grozdja že okoli 3,5 do 4,5 dinarja, cene za liter vina pa so se pri kmetovalcih že povzpele na 7 do 8 novih dinarjev. Pravijo, da take cene poplačajo trud, ki ga je treba vložiti v nove vinograde. Staro ročno obdelovanje vinogradov se je tudi že umaknilo modernejši strojni obdelavi. To pa po- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiimiiiiii VESTI Z ONKRAJ MEJE Z rigolanjem v Brdih in Vipavski dolini so pridobili nad 200 ha novih vinogradov Obnovitveni bum je našel trsnico v Vrhpolju nepripravljeno: cepljenke bodo uvažali tudi iz Italije STALISCE VEČINSKE STRANKE DO PROSTE CONE Ovrednotiti prosto cono v domačem in mednarodnem gospodarskem gibanju KD priznala potrebo po nadzorovani in demokratični upravi te ustanove Veliko zanimanja za šahovski turnir prijateljstva» « Šahovski turnir «prijateljstva» z obmejnimi mesti na jugoslovanski in italijanski strani se uspešno nadaljuje. Prejšnjo nedeljo so bila tekmovanja v hotelu «Cristallo» v Vidmu, kjer sta si v prvem srečanju bili nasprotni ekipi iz Gurice (Šahovski krožek Gorica) in Idrije. Zmagali so drugi z rezultatom 5:3. V drugem kolu je Goriški krožek premagal šahiste iz Izole s pet in pol proti dva in pol. Goriški šahovski krožek obvešča vse zainteresirane, da bo organiziral turnir za neuvrščene igralce, ki nameravajo vstopiti v III. kategorijo. Zainteresirani, ki želijo na- stopiti na tem turnirju, naj se danes javijo ob 19. uri na sedežu krožka, Trg Cesare Battisti 1, kjer se bodo seznanili z urnikom partij in načinom igranja. Drevi v Novi Gorici krstna predstava filma «Ljubezen na odru» Danes ob 20.. uri bo v kinu Nova Gorica krstna predstava novega slovenskega celovečernega barvnega Ulma «Ljubezen na odoru», ki ga je po istoimenski noveli pisatelja Prežihovega Voranca posnel Vojko Duletič. V glavnih vlogah nastopata igralca Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, Metka Franko in Iztok Jereb. Na premieri bodo sodelovali tudi ustvarjalci filma, igralci, režiser in drugi sodelavci. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiniiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiniiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Sovodenjci bodo kmalu imeli svoj most s:.......j -s--...........- r:: Čimbolj se približujemo zapadlosti zakona o prosti coni za Gorico in Sovodnje, toliko bolj se množijo stališča ustanov in strank do toga vprašanja, ki od svojega nastanka dalje razburja duhove, ker ne ustvarja tistih dobrin, ki jih je pričakovalo prebivalstvo. Prejšnji teden smo poročali o stališču posvetovalne komisije za prosto cono, ki jo sestavljajo predstavniki političnih skupin v goriš-kem občinskem svetu. Okoli tega vprašanja je razpravljala KPI na svojem mestnem kongresu. Pokrajinski odbor krščanske demokracije Pa je na svoji zadnji seji v resoluciji o tem vprašanju sprejel nekaj usmerjevalnih predlogov glede politike olajšav, priznanih z zakonom. Pri odločanju svojega stališča izhaja stranka iz ugotovitve, da je potrebno zboljšati kvaliteto in višino zaposlenih ter zgraditi infrastrukture, ki bodo u-strezale mednarodni vlogi naše pokrajine. Upoštevajoč takšna izhodišča je stranka predlagala ohranitev in spopolnitev olajšav v korist industrije; na poseben način je potrebno obravnavati tiste po-trošne ugodnosti, od katerih imajo potrošniki resnično korist, ter jih razširiti na celotno pokrajinsko območje, pa čeprav na podlagi različnih meril; upravo proste cone je potrebno demokratizirati in nadzorovati. Ob zgoraj omenjenih predlogih zahteva stranka poseben sklad, iz katerega bodo črpali sredstva za javna dela na področju pokrajine. Resolucijo o tem vprašanju je predlagal odbornik Cian, o-dobreno besedilo pa se rahlo razlikuje od prvotnega osnutka. Na današnjem sestanku strankinega pokrajinskega odbora bodo preučili politične odnose v okviru levosredinske koalicije. Stranka se pripravlja na izvolitev deželnih predstavnikov za vsedržavni kongres. Sekcijske skupščine bodo med 19. marcem in 19. aprilom. Goriško KD bo na deželnem kongresu predstavljalo 19 delegatov. OKRAJNO SODIŠČE V GORICI Bivši ravnatelj IACPpustil ženo in pobegnil z ljubico v tujino Pri izsiljevanju prednosti je podrl motociklista iz Sovodenj - Avto podrl kolesarko na križišču meni, da je potrebno za določeno količino grozdja ali vina veliko manj časa. Veliki zadružni kleti na Dobrovem v Brdih ter v Vipavi sprejmeta zlahka ves pridelek grozdja tako z območja Brd kot celotne Vipavske doline. V obeh kleteh pa nameravajo ob sedanji razširjeni obnovi še povečati zmogljivosti. Zdaj lahko sprejmeta obe kleti kakih 1200 vagonov grozdja. Ko ju bodo razširili, pa se bodo njune zmogljivosti povečale vsaj za četrtino. Briško in vipavsko vino pa gre dobro v promet po vsej Sloveniji, interes pa je tudi za izvoz. Medtem ko se je briška zadruga usmerila predvsem na spodbujanje pridelovanja rebule, ki si je pridobila na mednarodnih vinskih sejmih v Ljubljani in drugod že nad 10 zlatih medalj, pa je za vipavsko klet nemara značilno, da daje prednost črnim vinom. Zelo je uveljavljen njen goriški merlot, pridobiva na veljavi pa tudi barbera, ki so jo pred nekaj leti prinesli iz Italije. Vipavska in briška zadruga bosta letos dali kmetovalcem, ki so se lotili obnavljanja vinogradov, o-koli 10 milijonov novih dinarjev posojil. Pravcati obnovitveni bum pa je našel nekoliko nepripravljeno trsnico v Vrhoplju, ki ne more zadovoljiti potreb po novih sadikah. Računajo, da bo treba za potrebe vipavskih in briških kmetovalcev v tem letu vsaj pol milijona cepljenk. Vrhpoljenska t.rsnica pa jih bo letos zagotovila le dobro polovico. Ostale bodo v pretežni meri uvozili iz Italije, nekaj pa jih bodo dobili tudi iz trsnic v južnih delih države. Tanka plast snega na Trnovski planoti Vreme se je včeraj povsem zasukalo. Burja je ponehala in nebo se je pooblačilo. Okoli poldne je narahlo deževalo, vmes pa so v mestu naletavale redke snežinke. Snežne padavine so bile izdatnejše v Trnovskem gozdu. Na cesti v Črni vrh je zapadlo nekaj centimetrov snega, vendar se je hitro topil in ni povzročal resnih težav prometu. Vremenska napoved je predvidevala poslabšanje vremena, ne tako hudo, da bi omMjalo naše prepričanje, kako pomlad vse bolj trka na vrata. Goriški okrajni sodnik dr. Balla-rini je na zadnjem zasedanju med drugim obravnaval tudi primer bivšega ravnatelja goriškega Zavoda za ljudske hiše, 52-letnega dr. Maria Mancinija, ki ga je tožila njegova žena Pierina Badiali zaradi bega od družine in zakonoloma. Kot je razvidno iz sodnih aktov, je že leta 1970 Mancini zahteval na sodišču ločitev zakona po krivdi žene. Ta pa se je temu uprla in oba zakonca sta se, vsaj na videz, pobotala in nekaj časa ponovno živela skupaj tudi v zakonskih odnosih. Poten pa je dne 18. decembra 1971 Mancini nenadoma odšel od doma neznano kam in se ni več oglasil. Žena je izvedela, da je odšel z neko drugo ženo, po imenu Gianna Rosin in z njeno hčerko, ki sta tudi zapustili moža odnosno očeta. Po pismu, ki ga je obtoženi Mancini naslovil na svojega brata, kaže, da so vsi trije odšli v inozemstvo, zato je tudi mož Rosinove vložil proti pobegli ženi tožbo. Pri razpravi obtoženec seveda ni bil prisoten in njegova žena je I izjav I kn 1 vila, da ji je ves ta čas preko njegovega brata poslal samo 300 tisoč lir, ki so povečini služile za plačilo njegovih odprtih računov. Sodnik je ugotovil obtoženčevo krivdo ter ga je obsodil na mesec dni zapora in plačilo sodnih stroškov. Njegov zagovornik odv. Re-droni je proti razsodbi vložil pri-zi . Dne 23. julija 1971 nekaj po 18. uri se je pripetila v Ul. Fermi v Štandrežu prometna nesreča, pri kateri je bil ranjen Zvonko Caudi iz Sovodenj, ko se je peljal z moto laverda s Pilošč proti Tržaški cesti. Iz nasprotne strani mu je privozil nasproti z avtom volks-wagen 48-letni Cosimo De Biasi iz Gorice^ Ul. Aosta 57* ki je hotel zaviti na levo na dvorišče tovarne «La Giulia». Pri tem je presekal pot. Zvonkotu in ga podrl. Pri padcu je dobil Zvonko poškodbe s posledicami na desni roki ter se je zdravil 10 dni. Sodnik je spozna] De Biasijevo krivdo, ker ni dal prednosti ter 2a je obsodil pogojno na 160 tisoč lir | Magda Massi. globe ter na odvzem voznega do-1 voljenja za dobo 6 mesecev. Že na kraju nesreče pa sta oba, De Biasi in Caudi, morala plačati tudi globo zaradi prekrška cestnih predpisov. De Biasija je branil odv. G. L. Devetag. Pri drugi prometni nezgodi, ki se je pripetila nekaj po 14. uri dne 19. marca 1971 na stikališču ulic Cipriani in Puccini, pa je 22-letni dijak Baldassare D’Amore iz Gorice, Ul. Muznig 28, podrl upokojenko, 67-letno Marijo Rusjan iz Gorice, Ul. Donizzetti 26, ki se je s kolesom pripeljala po Ul. Cipriani ter hotela zaviti v Ul. Ri-stori. Pri padcu se je žena poškodovala lobanjo ter si zlomila levo ključnico. Pri razpravi je obtoženec izjavil, da se je žena nenadoma pojavila pred njim ko že ni mogel preprečiti trčenja. Ker so tudi priče potrdile njegovo trditev, je sodnik to upošteva] ter ga oprostil, ker ni zakrivil kaznivega delanja. Zagovarjal ga je odv. Aieffi. Drž. tož. odv. Maniacco in Pe-droni; sodnik dr. Ballarini; zap. I. M. Gradnja nadvoza v Sovodnjab naglo napreduje. Te dni so delavci že položili prečne nosilce na oporna zidova, kjer je speljana pokrajinska cesta. Če bodo delali z dosedanjim ritmom, potem bi morali cesto odpreti v nekaj tednih. Najprej bodo usposobili most, da bodo spet obnovili reden promet v vasi, ki je že nekaj mesecev povsem postavljen na glavo, potem pa bodo pokrili še tisti odsek, kjer je nogometno igrišče. (Na sliki polaganje prečnih nosilcev. Foto Miro Kuzmin). Prva skupščina Gradbene zadruge Gradbena zadruga, ki so jo pred kratkim ustanovili na področju Tržiča, šteje že nekaj nad 100 članov. Ustanovili so jo delavci, ki nimajo nepremičnin in ki predvsem nimajo primernega stanovanja. Ti delavci so se združili z namenom, da si zgradijo svoj dom v takšnem središču, kjer obstajajo družbene službe in zadostna zelena površina. Danes ob 15. uri bo imela zadruga svojo prvo skupščino v Pa-lazzettu Venetu v Tržiču, na katero so povabili Zvezo zadrug. Deželno zvezo gradbenih zadrug, Enotno sindikalno federacijo, gradbeni sektor ACLI in organizacijo ACLI. Na dnevnem redu je poročilo o zadrugi, odobritev pravilnika, pojasnili bodo prvi natečaj deželnega značaja za dodelitev stanovanj ter razvili svoj program. Na občnem zboru bodo imeli polnopravne pravice samo tisti družabniki, ki bedo imeli vse dokumente. Prosvetno društvo »Briški grič* iz Števerjana priredi danes, 10. marca ob 20.30 na Valerišču DAN ŽENA Na sporedu bo govor, recitacije in družabnost. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi jutri, 11. marca 1973 ob 17. uri v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 DAN ŽENA Na sporedu bo nastop osnovnošolskih otrok, 60-članskega otroškega pevskega zbora pod vodstvom Cirila Siliča, pevskega zbora «Srečko Kosovel* iz Ronk ter baletne skupine «Ruj» iz Kopra. Toplo vabljeni. Mladinski krožek v Gorici priredi v torek, 13. marca ob 20.30 v klubskih prostorih, Verdijev korzo 13 predavanje O SOCIALIZMU V SVETU Predaval bo tajnik Temeljne kulturne skupnosti Nove Gorice, diplomirani sociolog Sergej Pelhan. Vljudno vabljeni! Razna obvestila Goriška občina rabi šoferja za mehanični čistilni stroj. Zainteresirani, ki bodo morali imeti posebno vozniško dovoljenje, naj se za podrobnejše informacije obrnejo na občinski urad najkasneje do 20. marca. Ravnateljstvo gimnazije • liceja in učiteljišča v Gorici obvešča, da bo jutri, 11. marca 1973 ob 10. uri roditeljski sestanek, v risalnici učiteljišča v Ulici Croce 3. Starši dijakov in njihovi namestniki so vljudno vabljeni, da se udeležijo sestanka. športno združenje «MIadost» iz Doberdoba vabi člane in prijatelje na 3. občni zbor, ki bo v ponedeljek, 12. marca ob 20.30 v prostorih prosvetnega društva »Jezero* v Doberdobu. Prispevki Krvodajaini skupini v Gorici so darovali: družina Moncaro 10.000 lir v spomin Carle Rosconi por. Massi; uslužbenci podjetja Haus-brandt 5.000 lir v isti namen; 20 tisoč lir člani Goriškega filatelič-nega in numizmatičnega krožka v spomin člana Demetrija Drufovko. Rojstva, smrti in poroke ROJSTVA; Giovanni Gallizia, Chiara Derossi, Marco Amico, Wal-ter Cocco, Paolo Zampa, Roberto Manservigi, Federico Duca. SMRTI; invalid 78-letni Pietro Mazzaco, upokojenec 72-letni Alojz Persolja, delavec 64-letni Luigi Perlon, gospodinja 81-letna Teresa Pelicon vd. Tabaj, gospodinja 67-letna Eugenia Fabbroni vd. Steffani. Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 «Barbablu». R. Bur ton, R. Welch in V. Lisi. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. CORSo 17.00—22.00 «11 caso Pisciotta*. T. Musante in C. Gravina. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. CENTRALE 17.00—22.30 «Era Sam Wailash... e io chiamavano... e cosi sia*. R. Wood in D. Stradford. Barvni film. MODERNISSIMO 17.40-22.00 «Che?». M. Mastroianni in S. Rome. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. VITTORIA 17.15-22.00 «Anche i dot-tori ee Thanno*. G. Scott in D. Rigg. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. Tržič AZZURRO 17.30 «MaddaIena*. Barvni film. L. Gastoni. EXCELSIOR 16.00 «Che c’entriamo noi con la rivoluzione*. Barvni film. V. Gassman in P. Villaggio. PRINCIPE 17.30 «Notte sulia citta*. Barvni film. Nova Gorica SOČA «Marija Stevvart*, angleški barvni film — ob 18. Ob 20. uri «Lju-bezen na odru*, slovenski film (Premiera). SVOBODA «Vdova Couderc*, francoski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE Prosto. RENČE «Volk samotar*, jugoslovanski barvni film — ob 15.30 in 19.30. PRVAČINA «Sestanek z nečastnim*, ameriški barvni film — ob 20. ŠEMPAS Prosto. KANAL «Mehika v plamenih*, mehiški barvni film — ob 20. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči ie dežurni lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tei. 2443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, J teh 72341. V' Živojin Pavlovič: KAJ N IN ABEL Živojin Pavlovič je znan kot režiser temperamentnih in razboritih filmov kot so Ko bom mrtev in bel, Rdeče klasje, Prebujenje podgan. Filmska režija predstavlja tudi njegov glavni poklic. Vendar pa je Živojin Pavlovič (rojen leta 1933 v šabcu, izšolan v Beogradu, kjer tudi živi) tudi pisatelj. Napisal je vrsto esejev o filmu, kritik in razprav. Posvetil pa se je tudi literaturi in izdal doslej dve knjigi novel in roman Lutke. Roman Kajn in Abel, ki je v originalu izšel leta 1971, je njegov drugi daljši pripovedni tekst. Ta roman smo dobili tudi v slovenščini. Izdala ga je Mladinska knjiga, ki je prevod uvrstila v zbirko romanov sodobnega časa Levstikov hram, prevedel pa ga je Janka Moder. Slovenski izdaji je obširno estetsko in literarno analizo napisal Taras Kermavner, ki je s svojo uvodno besedo skušal roman analizirati in ga spričo njega težavnosti približati bralcem. Če bi hoteli na kratko prikazati vsebino tega teksta, pravzaprav niti nismo v zadregi. Gre za prikaz sodobne stvarnosti, za prikaz usode človeka, grafičnega delavca, nekdanjega partizana, ki se ne znajde v sodobnem svetu. Ta nekdanji partizan, delavec, revolucionar prihaja kar naprej v konflikt s svetom okrog sebe in z ljudmi, ki ga predstavljajo. Glavni junak romana, Slobodan Antič, noče vstopiti v vrste novega meščanstva, pač pa ostaja sam in se navdušuje za ponovno uveljavljanje nekdanjih idealov in kriterijev. Bori se proti svetu potrošnje in užitka, proti sistemu današnje družbe, proti ljudem, ki ta svet predstavljajo. Toda vsi so se obrnili proti njemu in ga ne razumejo, celo zasmehujejo ga in zato je nujno, da mora tragično končati. Zanj ni z njegovimi ideali več mesta v sodobni stvarnosti. Toda ta preprosto povedana zgodba je mnogo bolj komplicirana in poprečen bralec bo moral imeti precej potrpežljivosti, da bo vztrajal pri tekstu, ki je daleč od epske pripovednosti in za katerega je jasno, da v njem pisatelju ni šlo za zgodbo, temveč za alegoričen prikaz današnjega sveta in današnje stvarnosti. Pisatelj sam je svoj roman označil kot rparodično tragedijo o skizofreniji novolevičarja», avtor spremne besede pa je delo karakteriziral kot pripoved o duševno neuravnovešeni osebi, ki se zvija v iluzijah, sanjah in poželenjih ter počne nekaj drugega kot si zamišlja, tako da ostaja junak od začetka do kraja beden, nemočen in ničen, a obenem smešno bedast in neskončno človeški. Skratka, psihološki roman o sodobnem človeku in današnji stvarnosti je daleč v ospredju pred romanom kot epskim pripovednim tekstom, kakor ga pojmuje večina poprečnih bralcev. Zato bodo najbrž sodbe o romanu Kajn in Abel precej odklonilne, čeprav moramo estetsko idejne osnove ločiti od pripovednosti teksta. Ker pa večina bralcev vendarle ne jemlje knjige v roke zaradi estetskih in idejnih analiz, kot to delajo morda redki kritiki, temveč zaradi branja samega, bo roman najbrž našel manj bralcev. Gre pač za primer sodobne proze, ki še ni prodrla do zavesti današnjih bralcev in ki te morda bolj odvrača kot pa privlači h knjigi. Pa čeprav je pisatelj v svojem delu duhovit, plastičen pripovednik, kritičen do razmer v sodobni družbi in poglobljen raziskovalec človekove duševnosti, kot to lahko ugotovimo za avtorja Kajna in Abla živojina Pavloviča. Roman je kot primer sodobnega romana vseeno vredno vzeti v roke. SI. Ru. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Bossijevi kipi v občinski Eden najbo merodajnih ocenjevalcev trzaš ikovne ustvarjal- nosti prof. s. '.o Mohsi je pripravil spremno ossedo kataloga za zadnjo kiparsko razstavo v občinski galeriji. Na tej razstavi, ki se je končala pred dnevi, je tržaški likovnik Villi Bossi posredno in neposredno prikazal, kako optimistično je navezan na pristne vrednote človeških občutij, ko kleše svoja dela. Villi Bossi je neutrudno proučeval na eni strani dela starih mojstrov, na drugi pa dela modernejših kiparjev m šele na osnovi zaključkov oziroma teh naukov si je izoblikoval, slog, do katerega je dospel tudi s temeljitim uporabljanjem, rekli bi raje risanjem človeškega telesa. To je bilo tokrat obilno zastopano na razstavi v občinski galeriji, saj so risbe v čmobelem krasile vse razpoložljive stene občinske galerije Pri tem pa je kljenjene na rodovitnost grude, kar še bolj opazno izstopa tudi v njegovih kipih. V teh ni niti sence stremljenja po poduhovitvi snovnosti mesa bitij naše Zemlje z zadnje čase posebno priljubljeno navpičnostjo projekcij zasnov proti nebu. Njegove mlade ženske, njegove matere m razne živali privlačnost Zemlje potiska tako rekoč v svoj objem, da se iz lege zaokroženih klobčičev kar ne morejo izluščiti, da se ne morejo razpotegniti iz bleščeče oglajenih površin klad plemenitih kamenin rdečega granita, sivega kraškega zrnca in belega marmorja iz Carrare in Grčije. Njegovi konji se malone pogrezajo v tla, v katerih težki bronasti bikec na prvi pogled tiči že do kolen. Bossijeva bitja žive torej tesno priklonjena na zemljo, kot bi prisluškovala, kot bi še čutila prvobitni utrip, ki jih je porodil. Ta utrip naveza- INICIATIVNOST OSIJEŠKIH SLOVENCEV Dom kulture Stane Sever Krajevne oblasti gredo Slovencem zelo na roko - Ko bodo dobili ustrezne prostore, se bo dejavnost razživela Slavile so 8. marec zelo zanimivo, kako Villi Bossi i nosti na trdno stvarnost polje samo z golo, preprosto temno črto obrisov brez slehernega senčenja uspe povsem plastično podati žensko telesnost, silno krepko zasidrano v prvobitnosti oblik. Bossijeve ženske so mogočne in rekli bi nekako težkih udov. Nikjer ni sledov ničemurne, lahko bi rekli tudi plehke lepote. Bos-sijeve ženske so prave ohranje-valke človeškega rodu. trdno pri- tudi v telesih dolge vrste žensk v velikem reliefu iz mavca, enako močno kot v reliefu, v katerem je umetnik v bron izlil osem muz. Poslednje je menda eno največjih Bossijevih del. Ta zlitina je po našem bila osišče razstave, ki nam je prikazala tega mladega umetnika v njegovi doslej najbolj zaokroženi celotnosti. Milko Bambič Slovenski živelj v Osijeku in njegovi okolici se je že pred in med vojno povezal s slovenskim društvom. Po vojni je dejavnost društva, zaradi preseljevanj in novih družbenih in gospodarskih razmer nekako zamrla. Nadaljnji gospodarski in kulturni razvoj Osijeka, v katerem se vse bolj uveljavljajo gospodarska podjetja iz Slovenije, med njimi močne gospodarske organizacije kot so Ljubljanska banka, Lesnina, Slovenijales, Slovenijašport, Iskra iz Kranja, Gorenje iz Velenja, lesnoindustrijsko podjetje iz Slovenskih Konjic, ptujska tovarna Avto-oprema. mariborski podjetji Biro-stroj, Univerzalpromet, ljubljanska Emona, Modna hiša, Tobak in druga, pa so pogojevala poživitev dejavnosti slovenskega društva, da bi se tam zaposleni Slovenci mogli družabno in kulturno zbližati in se po društvu še tesneje povezati z domačim prebivalstvom. Novoustanovljeno društvo si je nuiiuiiiiiiiMiiiiiifiiiinifitfiiiiiiiiiiiMtuiMiiHiinuifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinHMiniiHMiunHMiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil NOVA RAZLAGA ZNAKOV IZ VESOLJA Osamljeni človek išče stik z nekom Pred 40 leti so bila sredstva še preveč zaostala Nekje v vesolju je civilizacija, ki išče povezavo STANFORD (Kalifornija) 9. -Vesolje postaja vedno bolj zanimivo in človek na našem starem planetu, ki se počuti nekoliko preveč osamljenega, išče kakršen koli stik s kako drugo civilizacijo in se v tem primeru oprijema že sleherne bilke. Le tako si lahko razlagamo neka nova tolmačenja dogajanj izpred nekaj desetletij. Strokovnjak za radioastronomijo na univerzi v Stanfordu Ronald N. Bracevvell je izjavil, da so mi-steriozni radijski znaki iz vesolja, ki so jih pred 40 leti zaznali, mogli biti poskus neke civiliza- umiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiHiiimmimiiiiniiuiiiiMiimiiiiiittiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiHiHiiiHiiiiiiuu V Mladi Boleslavi povečujejo «Skodo» Pred zadnjo vojno je bila ČešKO-slovaška tehnično in gospodarsko med najbolj razvitimi deželami v Evropi, s tem pa tudi na svetu. Tudi danes je češkoslovaška zelo razvita dežela. Toda vtem ko je bila pred vojno med najbolj motoriziranimi deželami v Evropi, je sedaj precej zaostala v primerjavi z deželami evropskega zahoda, medtem ko je še vedno na prvem mestu v okviru dežel socialističnega sveta, razen Jugoslavije, kajti na češkoslovaškem pride po en avtomobil na vsakih 15 prebivalcev. Kaže pa, da se bo češkoslovaška v prihodnjih desetih letih pospešeno pognala v motorizacijo, kajti v prihodnjih desetih letih bi morala doseči raven enega vozila na pet prebivalcev, tako da bi mogli hkrati sesti v vozila vsi državljani te skoraj 15 milijonske države. K temu pa bi morala največ pripomoči tovarna, ki jo širijo in večajo v mestecu Mlada Boleslava, kjer dejansko raste nova tovarna avtomobilov znamke škoda. Tovarno avtomobilov škoda je leta 1906 začela graditi Laurina Klement. Njeni strokovnjaki so izdelali tedaj tako odlično vozilo, da se je lahko kosalo s katerim koli drugim motornim vozilom na svetu. In vse do nacistične zasedbe Češkoslovaške je bila škoda med dobrimi evropskimi vozili. Prišla je nato okupacija z vsemi ustreznimi posledicami in prišel je čas po drugi svetovni vojni, ko je Češkoslovaška posvetila pozornost drugim panogam gospodarstva in zanemarila motorizacijo. Toda v zadnjih časih je prišla motorizacija ponovno do veljave, kajti tovarna škoda proizvaja sedaj 150.000 avtomobilov na leto, kar pa je mnogo premalo za potrebe češkoslovaške. Zato so se v Pragi odločili za razširitev podjetja z zmogljivostjo 300.000 vozil na leto, hkrati pa gradi češkoslovaška tovarna enako podružnico v Vzhodni Nemčiji, podružnico, ki bo proizvajala prav toliko vozil kot matično podjetje, to se pravi 300 tisoč vozil na leto. Kakor je znano izvaža češkoslovaška tovarna dele svojih vozil tudi v Belgijo, kjer v kooperaciji z nekim belgijskim podjetjem sestavljajo to vozilo za zahodnoevropski trg, kjer je češkoslovaška škoda, upoštevajoč kvaliteto, zdržljivost in uporabnost, najcenejše vozilo. Ni pa škoda tako poceni doma. Nasprotno, zelo draga je, kajti češkoslovaški državljan, ki se namerava motorizirati z domačo škodo, bo moral najprej vložiti v banko 20.000 kron, da bi ga vpisali v seznam — naročnikov. Ko pa pride na vrsto, da lahko sede za volan, bo moral odšteti nadaljnjih 30.000 kron. To pa je veliko, kajti to u-streza 20 ali celo 25 poprečnim me-tečnim plačam. . Na češkoslovaškem se sedaj tolažijo, da bodo cene škodi znižali, ko se bo proizvodnja v novem pod- jetju povečala, ko bo tekoči trak znižal proizvodne stroške. S tem se bo začelo že prihodnje leto, ko bo v Mladi Boleslavi stekel nov tekoči trak. Zven sekire v Plitvičkih gozdovih Od Trsta do Plitvičkih jezer ni daleč. Marsikateri Tržačan si je že ogledal to redko naravno lepoto. Bil je navdušen in presenečen hkrati, ker si nekaj tako lepega ni mogel prav. zamisliti. Nič čudnega torej, da se je tu bil že prej razvil turizem, zdaj pa je njegov obseg narasel do dimenzij, ki gredo čez mero. Vsaka stvar ima svoje meje, čez katere ni koristno iti. Neglede na to, da se spričo množič turistov, ki bi si Plitvice radi ogledali, nujno mora kaj pokvariti, pa je treba ugotoviti, da grozi od neke druge strani morda še večja nevarnost. Turizem namreč predstavlja gospodarsko panogo, ki sledi določenemu ekonomskemu smotru in temelji na določenih ekonomskih izračunih, če vsa stvar ni najbolj temeljito in prožno zastavljena ter izpeljana, pride nujno do zastojev in škode. V turizmu in gostinstvu pride hitro do česa podobnega. Potem je treba seči po rešitvah, ki so pogosto kaj malo rentabilne. Tako so na področju Plitvičkih jezer nekateri menili, da bi jih v podobnem primeru lahko rešil gozd. Začela je peti sekira, izsekanih je bilo za nekaj tisoč kubičnih metrov gozda. Lep del gozda pragozdnega tipa, ki za turiste «nikdar ni videl sekire*, je bil tako razredčen, da so ga morali na poseben način zamaskirati z listjem, zemljo in vejami, da bi ne bilo opaziti, kje je sekira pa še kako pela. Zraven turističnih poti okrog Plitvičkih jezer naletiš na panoje, kjer so izpisane pravcate ode lepoti narave, zraven njih pa pozivi, naj turisti ne lomijo vej in naj ne hodijo s poti, ker da vsaka cvetka in vejica prispeva k naravni celoti. A če se pri tem spomnimo, da so bila v najneposrednejši bilžini podrta drevesa, ki so rasla 200 in več let, potem izzvene taki pozivi ter slavospevi naravi le kot posmeh. Plitvice so nacionalni park, ki ga velja ohraniti in obvarovati cije v vesolju, da bi stopila v stike z našo Zemljo, z našo civilizacijo. Ameriški strokovnjak pravi, da so nova preučevanja pokazala, da so znaki prišli iz o-zvezdja Boote. Ameriški znanstvenik dodaja, da je novo tolmačenje znakov, ki so jih v raznih intervalih beležili v obdobju med 1928 in 1932, izvedel znanstvenik Duncan Lunan iz Glasgowa. Po Bracevvellovem mnenju so radijski znaki, ki so jih registrirali evropski znanstveniki, «po vsej verjetnosti prišli z nekega satelita, ki je prihajal s področja izven našega sončnega sistema*. Radijski in tudi drugi podobni znaki, ki so bili sprejeti od časa do časa, so bili predmet študija številnih znanstvenikov, toda nihče izmed teh ni našel primerne razlage. Nekateri znanstveniki sedaj menijo, da so posamezni intervali, v katerih so se ti znaki javljali, posledica dejstva, da je satelit, ki je signaie oddajal, krožil okoli Zemlje in so jih torej v Evropi sprejemali v času, ko je umetni satelit bil na evropski strani Zemlje. Ne smemo namreč pozabiti, da so te znake iz vesolja sprejemali v letih 1928 do 1932, torej v času, ko je bila radijska tehnika daleč od današnje, ko so se radijski tehniki šele ubadali z raznimi novostmi, ki so danes nekaj normalnega. Ameriški znanstvenik je mnenja, da bi morali biti znanstveniki na Zemlji neprestano na preži in paziti na sleherni znak, na sleherno možnost povezave z vesoljem. Po njegovem bi inteligentno živo bitje iz vesolja, ki bi hotelo stopiti v stik s podobnim živim bitjem z drugih predelov vesolja, poslalo televizijski znak, po katerem bi se mogel indentif^cirati kraj, od koder se znak pošilja. Bracevvell meni, da se tolmačenje znakov, ki jih je prikazal Lunan, «vr-ti okoli ideje televizijskega signala, hkrati pa se usmerja proti Morsejevim znakom*. Naj bo kakor koli, kaže, da znanstveniki vendarle upajo na kak znak življenja iz vesolja. Skoraj vsi znanstveniki, ki se s tem ukvarjajo, so prepričani, da so v vesolju svetovi, na katerih so živa bitja, ki bi jih mogli všteti v zvrst človeka, ker so se pač razvijali v podobnih razmerah, pa čeprav so lahko za stoletja ali tisočletja «mlajši» oziroma «sta-rejši*. Nikomur pa ni doslej u-spelo najti kakršen koli oprijemljiv znak in zato so radijski signali, o katerih je govor, neka bilka, ki smo jo že omenili in ki se je oprijema človek, prebivalec našega starega planeta Zemlje, ki se v vesolju čuti preveč o-samljenega. PO URADNIH PODATKIH VATIKANA Katoliška cerkev beleži več težav V letu dni je «pobegnilo izpred oltarja» nad 4000 duhovnikov - Kriza poklicev ob naraščanju števila vernikov ali bolje le krščenih ljudi RIM, 9. — Pred dnevi smo v biltenu rimske Agenzia Relazio-ni Religiose med drugim brali, da imajo višje cerkvene oblasti na Madžarskem težave s tem. ker mnogi duhovniki slečejo talar in se zaposlijo v civilni službi. Po mnenju apostolskega administratorja msgr. Imra Kisberka naj bi madžarske oblasti opogumljale madžarske duhovnike k temu s tem, da jim zagotavljajo službe z višjimi dohodki. Prebirajoč te vesti, smo mislili, da je pojav cbega izpred oltarja* madžarski pojav ali kvečjemu pojav v socialističnem svetu, kajti ista a-gencija je tudi poročala, da je v Vzhodni Nemčiji nič manj kot 500 pridigarjev - laikov, ki jih višje katoliške cerkvene oblasti v Vzhodni Nemčiji dopuščajo za to, ker v deželi primanjkuje duhovnikov. In vendar so bile naše domneve zgrešene ali vsaj prenagljene, kajti ne le v socialističnem svetu, pač pa tudi drugod primanjkuje duhovnikov ali bolje povedano zapušča poklic vedno več duhovnikov. Iz poročila «Dejav-nost svetega sedeža v letu 1972» izhaja, da je v letu 1971 sleklo talar nad 4.000 duhovnikov. Konkretno je v letu 1971. zapustilo duhovniški poklic 4.039 duhovnikov, vtem ko je v istem letu bilo posvečenih tako malo novih duhovnikov, da se je število duhovnikov na vsem svetu skrčilo za 1.245. Čeprav je treba tu upoštevati tudi smrti starih duhovnikov, drži, da gre glavni delež tega primanjkljaja na račun tistih duhovnikov, ki se v določenem trenutku odločijo za to, da slečejo talar in se posvetijo kakemu drugemu poklicu. Ker pa je v istem času bilo na vsem svetu deset milijonov več katoliških vernikov, se v Cerkvi čuti vedno večje pomanjkanje duhovnikov, kajti leta 1968 je prišel po en duhovnik na 1.460 vernikov, konec leta 1971 pa že na 1.569. Sicer pa bomo navedli tudi nekaj drugih podatkov, ki govore o «pre-mikih* v okviru katoliške cerkve, «premikih», ki so hkrati tudi odraz določenih težav. V nasprotju s tem, kar se često poudarja, da je namreč katoliška cerkev največja cerkev na svetu, veljajo naslednje ugotovitve: glede na organizacijo, bogastvo in če hočemo strukturo, je katoliška cerkev prav gotovo najmočnejša in največja na svetu. Nobena cerkev se ne more kosati z njo, z njenim razkošjem, z mastodontičnim administrativnim in drugim aparatom, kar se pa tiče števila vernikov, katoliška cerkev ni prva, kajti po podatkih, ki izhajajo iz že omenjenega poročila, je bilo konec 1971. leta na vsem svetu 543 milijonov vernikov. Če pa u- poštevamo dejstvo, da je v tako imenovanem katoliškem svetu krst nekaj normalnega, vsakdanjega, rekli bi celo družbeno obveznega, da pa je velika večina krščencev bolj malo verna, bomo prišli do sklepa, da je katoliška cerkev številčno daleč za kako drugo cerkvijo. Ko pa naštevamo podatke o duhovnikih, za katere smo rekli, da se njihovo število krči, bomo navedli, da so bila po tem poročilu 1971. leta ukinjena štiri semenišča za teologe in nič manj kot 63 malih semenišč, torej tistih cerkvenih zavodov, v katerih se pripravljajo na duhovniški, poklic mladi semeniščniki, ki v teh zavodih opravljajo srednješolski študij. Ko že govorimo o internih odnosih v katoliški cerkvi, bomo navedli še en podatek, ki je značilen in ki ga je objavil bilten v začetku omenjene rimske «A-genzie Relazioni Religiose*. Ta agencija poroča, da je po papeževem letnem poročilu za letošnje leto «nad polovica vodilnih oseb rimske kurije italijanske narodnosti*. Agencija dobesedno nadaljuje «Na vodilnih mestih kurijskih ustanov imamo 39 Italijanov, 11 Francozov, 5 Špancev, 4 Belgijce, 4 Kanadčane, 3 državljane ZDA, 3 Švicarje in 2 Nemca. Z enim samim predstavnikom na vodilnih mestih rimske kurije so navzoče Avstrija, Holandska, Jugoslavija, Poljska, ZSSR (Ukrajina), Dahomej, Indija, Brazilija in Avstralija.* Nekdo je prav temu stanju pripisal tudi razne «težave», ki jih doživlja katoliška cerkev. Tisti kurijski aparat, ki je bil po vatikanskem koncilu nekoliko bolj e-lastičen, se je ponovno vrnil na stare tirnice nadelo ime po tragično preminulem velikem slovenskem umetniku Stanetu Severju. S tem je bil še bolj poudarjen pomen društva, ki se uradno imenuje Slovenski dom kulture Stane Sever in ki hoče usmerjati svojo dejavnost, razen združevanja Slovencev v Slavoniji, v kulturna in umetniška prizadevanja. Kot zanimivost je treba omeniti, da so bili prav Slovenci v Slavoniji pred vsemi prvi. ki so v počastitev spomina Stcmeta^Severja, poimenovali svoje društvo po njem. Predsednik dritštim in neumorni inieiator je znani solist osiješke Opere Peter Kloc ,podpredsednik pa član opernega orkestra Jože Matko. Oba se s člani odbora trudita, da bi društvo čim-prej posedovalo svoje prostore, da bi torej prišli do resničnega doma kulture, v katerem bi v srcu Slavonije moglo posredovati srnjim članom, ki niso samo Slovenci ampak tudi domačini vseh jugoslovanskih narodov, slovensko kulturo in prijateljstvo. Društvo je kljub pr/manjkanju lastnih prostorov organiziralo že nekaj prireditev: za začetek družabni večer za vse člane in pa ko-memoracijski večer ob obletnici smrti igralca Staneta Severja. V načrtu je še več kulturnih in umetniških večerov, ki se pa bodo uresničili, ko bo društvo dobilo svoj dom. V ta namen je mestna skupščina Osijeka brezplačno dodelila paviljon v mestnem parku, ki ga bo društvo preuredilo za svoje potrebe. V njem bodo razen društvenih prostorov za seje, disko kluba, čitalnice in okrepčevalnice, še manjša dvorana za kulturne prireditve, v kateri bodo prirejali glasbene in literarne večere in komorne gledališke predstave z domačimi izvajalci, povabljeni pa bodo tudi priznani slovenski umetniki iz ožje domovine, kot tudi drugi jugoslovanski umetniki. Društvo je že navezalo tesne stike zlasti z izredno delamo osiješko Glasbeno mladino, s komornim orkestrom Franjo Krežma, z domom Jugoslovanske ljudske armade in s kulturnoumetniškim društvom Maksim Gorki iz Borova. Z ureditvijo prostorov nekdanjega paviljona v Slovenski dom Stane Sever, ima društvo pri osijeških družbenopolitičnih dejavnikih vso podporo in bo zaživelo s polnim razmahom. S'svojo dejavnostjo bo vneslo v kulturno življenje Osijeka, ki se sicer ponaša z visokim šolstvom, z izredno razvito operno, dramsko in lutkovno gledališko dejavnostjo, s kultur nimi prireditvami, med katerimi velja omeniti vsakoletni umetniški festival Anale komorne opere in baleta, vsekakor pomemben delež kulturnih prizadevanj k vsesplošnemu razvoju in sožitju narodov v Slavoniji. Emil Frelih Napredne ženske z našega področj'a so slavile svoj praznik, 8. marec. Slavja so bila različna. Pri Banih na primei so se zbrale na sestanek, kjer jim je Nadja Pahorjeva spregovorila o prazniku in položaju ženske v svetu in pri nas, drugod so se zbrale okoli mize, kakor na primer ženske iz Bazovice, Trebč in Padrič ali pa matere slov. otrok, ki obiskujejo šolo v Ul. Donadoni .....................i.....limiiiiiilirolllilliltlllllinmuiiuiiiimiiiiiiillii............................... Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Razširite svoje poklicno znanje. Sproščen nastop vam bo zagotovil mnogo prijateljstva. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nemudoma se lotite reševanja poverjene vam naloge. Odkrili boste zanimivo skrivnost. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Definitivno rešite važno organizacijsko vprašanje. Pomagajte z nasvetom prijatelju v potrebi. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ogi- Da je neko področje moč proglasi- j bajte se ukrepov, ki bi jih sodelav- ti za nacionalni park, pa mora izpolnjevati nekatere stroge pogoje. Plitvicam do danes to ni bilo težko, saj bi tako lepe in ohranjene narave človek ne mogel zlahka najti. Toda nadvse bo treba paziti, da ne bodo ti pogoji spričo topoglave kratkovidnosti nekaterih zapravljeni, škoda bi bila nepopravljiva. d lahko smatrali za izzivanje. Zadovoljiv napredek čustvenih odnosov. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) S skopimi sredstvi boste dosegli zares zavidanja vredne razultate. Pobotali se boste z drago osebo. DEVICA (od 23 8. do 22. 9.) Ime Ji boste TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Podcenjevali ste nekega tekmeca in to se vam bo maščevalo. Obisk prijatelja ali znanca. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Ne sprejmite na svoja ramena vseh poslov, ki vam jih bodo naprtili. Imejte razumevanje z mladimi. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Ne preidite v napad brez premisleka. Udeležili se boste prijetne ga tovariškega srečanja. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Ne pripovedujte vsakomur o svoji pomanjkljivosti. Bodite bolj strpni do starejših ljudi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Svoja dosedanja delovna sredstva zamenjajte s sodobnimi. Na čustve nem področju ste šli predaleč RTB1 (od 20. 2. do 20. 3.) Ne- opravKa s predstavniki j pričakovano vam bo prišla na misel j neke birokratske ustanove. Razve-j zamisel, katero takoj irvedite. Ne I seljiva vest iz tujine. bodite toliko živčni. TRST A 7.15, 8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.50 Orkester; 19.10 Družinski obzornik; 19.25 Zborovsko petje; 20.00 šport; 20.50 Fran Škofič — Mirko Mahnič: «Go-spod s Preseka*; 21.30 Popevke: 22.30 Zabavna glasba TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Med prijatelji glasbe; 16.20 Kulturni pregled1; 16.40 Zborovsko petje . KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Baletna glasba; 10.00 Folklorni motivi; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Folklorna glasba; 12.00 Glasba po želja; 14.00 Eros Sequi: «Col našo alTaria*: 14.10 Plošče; 14.35 Juke box; 15.30 Plošče; 16.40 Pevci lahke glasbe; 17.00 Za konec tedna; 17.45 Pri morska in njeni ljudje, 18.00 Progresivna glasba; 19.00 Zapojmo in zaigrajmo; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Glasba za konec tedna; 22.35 Plesna glasba. nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila'; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke: 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Plošče; 13.15 Festival v Sanremu; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.10 Oddaja SOBOTA, 10. MARCA 1973 za bolnike; 15.45 Veliki variete; 17.05 Izžrebanje loterije; 17.10 F. Schiller: «Don Carlos*; 19.30 Kronike Juga; 20.20 Vam ugaja glasba?; 21.30 Jazz. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30. 14.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Glasba za odrasle; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zborovsko petje: 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Poje Clauddo Villa; 15.40 Opravljivci; 16.35 Glasba in občinstvo ; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Ping-pong; 20.10 Koncert; 21.00 Festival v Sanremu. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 14.15 Haendlova glasbena drama «Herkules»; 17.15 Brez naslova; 18.15 Gospodarska rubrika; 19.15 Koncert; 21.30 Koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Glasovi v ritmu; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Iz baletov P. Čajkovskega; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 S knjižnega trga; 17.10 Ansambel Gumina; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Na* gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel V. Petriča; 20.00 Robežnik in njegovi gosti; 21.15 Za razvedrilo; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden. ITAL. TELFVIZIJA 9.30 šola; 12.30 Poljudna znanost; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Pedagoški problemi; 15.15 Šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Program za mladino; 18.40 Poljudna znanost; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Festival v Sanremu, v odmoru Dnevnik. II. KANAL 16.00 Evropsko prvenstvo v lahki atletiki; 21.00 Dnevnik; 21.30 Mikszath: «Kozsibrowsky fa un af-fare». JUG TELEVIZIJA 8.55, 10.25 TV v šoli; 11.25 O berstdorf: Smučarski poleti; 15.30 Atletika v dvorani; 16.30 Košarka: Lokomotiva - Zadar; 18.00 Obzor nik; 18.15 Maroško, serijski film; 19.15 Humoristična oddaja; 20.00 TV dnevnik; 20.25 TV Barometer; 20.30 Zabavno glasbena oddaja, 21.55 Arsene Lupin; 22.45 TV ka žipot. KOPRSKA BARVNA TV 12.30 Svetovno prvenstvo v smu carskih skokih; 15.00 Evropsko prvenstvo v lahki atletiki; 19.45 Zabavno glasbena oddaja; 20.15 Poročila; 20.30 Serijski film; 21.20 Balet Bolšoj teatra. FILMI NA ITALIJANSKI TV uuob, iiam j c upi.* x briskie Point* postavljal ' 00 tualno interpretacijo nad aJStajs!^ realnost. Ta reportaža s E pa je že boljša od ideologij. L t Antonioni: «Chung Kuo Cina» V treh delih je ital. TV PL^. zala reportažo uveljavljenega 1 skega režiserja Michelangela tonionija «Chung Kuo Cina»-tonioni je šel na Kitajsko k°r ;sid vek ki se hoče približati ‘siXZJ.ed realnosti, «brez ideoloških P ^ sodkov*. Zanimivo je, da s° ed menda izbrali Kitajci sami 1 [,i tremi kandidati, od katerih naj y, bila ostala dva Francesco R° Federico Fellini. .. ;efli Dosledno s svojim preprič^-gjp) o odnosu med seboj in ?°7ipel realnostjo, nam je Antoniom P1^ vsakovrstne vsakdanje prizore .-e, poskusa takojšnje interpret ^ Toda ali je res ta predpo?1'4 jp iskrena in realna? Ali n* :ep? poskus interpretacije vedno nVJ0lc-Ali je mogoče postaviti «m® lepaje* vzajemen vpliv med ^ jektcm in objektom? Mislim^. r. ne; in res je Antonionijeva r *,0y, taža bila polna avtorjevih rnP(jezP® ki se vsiljujejo preko nav «objektivnosti». ■„ o* «Chung Kuo Cina* opozarj o” značilnost, ki je morda ved Zamejevala Antonio.nijevo ust ^-nje. V njem ni praktičnega. lektičnega, spoznavalnega 0 ^ med ustvarjalcem in realnosti* je-diši da je to osebna, «ma*a te^ alnost kot splošna, politična kitajski raai™tkEBGij(.BM«, 10. marca 1973 A- SZ obtožuje Hejkala »Literaturnaja gazeta«: »Pisanje urednika »Al Ahrama« služi samo izraelskim interesom« — Hejkal »vnaša dvom v sovjetsko prijateljstvo do Egipta« OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, marca. Sovjeti so ostro napadli glavnega urednika uglednega kairskega lista »Al Ahrama« Mohameda Hejkala. Proti nekdanjemu Naserjevemu Prijatelju in sodelavcu, ki je brez dvoma še vedno pomemben dejavnik v egiptovskem javnem mnenju, je izrečena cela vrsta hudih obtožb. Hejkalu očitajo, da širi neresnico o vsebini sovjetsko-"giptovskih odnosov ter da Skuša posejati dvom v iskrenost sovjetskih postopkov in sovjetskega prijateljstva do Egipta. Kaže, da so Sovjeti riasti občutljivi na Hejkalo-ve trditve, češ da je njihova pomoč Egiptu pogojena z lastnimi interesi na Sredo-temlju, kakor tudi, da gre v sodobnih mednarodnih odnosih (torej tudi na Bližnjem vzhodu) za nadvlado dveh velikank, Sovjetske zveze in Amerike, kii se obnašata kot velesili. Sovjetski kritiki vidi-Jp v tem odraz kitajskih sta-hsč, ki da so v zadnjem ča-vse močneje prisotne v Hejkalovih člankih, zlasti odkar se je le-ta vrnil z obiska na Kitajskem. Po mne-h)u »Literatumaje gazete«, ki Je danes objavila obširen članek proti Hejkalu, želi glavni urednik »Al Ahrama« s svo-Jim pisanjem »v sedanjem trenutku resnega soočenja i izraelsko nevarnostjo zbegati arabsko javnost glede najbolj Pomembnega vprašanja — vprašanja o tem, kdo so res-lučni in dejanski prijatelji Arabcev in kdo so njihovi sovražniki«. »Literaturnaja ga- zeta« zaključuje, da takšno pisanje enega od vodilnih novinarjev »neke prijateljske države« v bistvu služi interesom Izraela. To ni prvi napad Sovjetov na Hejkala. Direktor TASS m nekdanjii tiskovni predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva Zamjatin je pred dnevi v komentarju v »Savjet-skoj Rasi ji« ostro napadel nekega »častiljubnega urednika iz Kaira« zaradi njegovega pisanja o »sovjetski nevarnosti«. Čeprav Zamjatin, ki ga imajo tukaj za posredovalca uradnih mnenj in stališč, m neposredno imenoval Hej kala, je vsem bilo jasno, da gre za glavnega urednika »Al Ahrama«. Toda današnji članek v »Literaturnaji gazeti« je prvi tako oster, neposreden in javen napad na nekega egiptovskega javnega delavca, ki ima pomisleke nad določenimi aspekti sedanje sovjetske politike do Arabcev in prek njega na vse njegove somišljenike. Zanimivo je, da je do napada na Hejkala prišlo neposredno po obisku dveh visokih egiptovskih funkcionarjev v Moskvi, Sadatovega svetnika za nacionalno varnost Ha- feza Ismaila in egiptovskega vojnega ministra Alija. Ob tej priložnosti so med drugim tudi poudarili potrebo po odporu vsem poskusom oslabitve sovjetsko-egiptovskega prijateljstva, kar Sovjeti zlasti poudarjajo. Tako je tudi sovjetski nApad na Hejkala prikazan . v luči obrambe tradicionalnega sovjetsko-egiptovskega prijateljstva, kateremu je temelj postavil pokojni Naser. Sam Hejkal pa naj bi izdal Naserjevske principe ter se takoj po smrti svojega velikega prijatelja in zaščitnika začel zavzemati za revizijo njegove politike. V krogih političnih opazovalcev v Moskvi se sprašujejo, ali je vpliv Hejkala na egiptovsko politiko res tako velik, da zasluži takšno pozornost Sovjetov, saj je znano, da si je Sadat izbral za »zaupnega prijatelja in svetovalca« Hafeza Ismaila, ne pa bivšega Naserjevega »in-timusa«. Ali pa se morda Kairo v iskanju izhoda iz kočljivega in zapletenega položaja na Bližnjem Vzhodu po mnenju Moskve preveč oddaljuje od svojega »velikega zaveznika«, ne glede na materialno in politično pomoč, ki jo Sovjeti nudijo Egiptu. Kakorkoli že, v zadnjem času so v Moskvi večkrat ponovili, da lahko Arabci najdejo izhod iz bližnjevzhodne situacije samo ob tesni oslonitvi na Sovjetsko zvezo in druge države socialistične skupnosti. Razumljivo je, da bi Moskva zlasti nudila odpor morebitnemu kitajskemu angažiranju v reševanju bližnjevzhodne krize ali pa že njenemu približevanju Egiptu in drugim državam, saj bi to pomenilo razširitev kitajsko-sovjetske konfrontacije na nova področja, ki so bila doslej izključno v sovjetskem okrilju in v katera je Moskva doslej vložila mnogo političnih naporov in materialnih sredstev. Ob koncu lanskega leta je neuradno glasilo sovjetskega zunanjega ministrstva »Novo-je vremja« ostro napadlo libijskega predsednika Gadafija, češ da sledi antisovjet-sko in prokitajsko politiko. Sedaj je te iste kritike deležen Hejkal. Ne glede na takšno ali drugačno Hejkalovo usmeritev in na njegov dejanski vpliv na egiptovsko politiko pa kaže, da Sovjeti v trenutku »večtirnih« pogovorov o Bližnjem Vzhodu vsekakor skušajo povrniti v preteklosti pridobljeno in sedaj omajano vlogo prijatelja in zaščitnika Arabcev, ki jim jo posamezniki v Egiptu odrekajo. MARKO KOZMAN TIM: -ZMAGA" »L’Express«, Pariz Viggeni čakajo če bi Švedska prodala Avstraliji in Nizozemski vojna letala »viggen«, bi ta kupčija navrgla 1,2 milijarde dolarjev OD NAŠEGA STOCKHOLMSKEGA DOPISNIKA STOCKHOLM, marca. Avstralija in Nizozemska se zanimata za nakup večjega števila švedskih vojnih letal tipa viggen. Okoli dvajset avstralskih strokovnjakov 86 ravno zdaj zadržuje na Švedskem, medtem ko so bili nizozemski strokovnjaki obisku novembra lani. Švedska tovarna Saab, ki razen avtomobilov m elektron-računalnikov proizvaja tudi omenjeni tip vojnega letala, se mrzlično bojuje ®a obe naročili, ki sta vredni menda skupno šest milijard kron ali 1,2 miljarde dolarjev. Švedom se torej obetajo de-denarji, če jim bo le us-P®“° ^biti obe naročili. Le-viggen ^ eko-rr^osti, uporabnosti in ™^cnd značitoastd na svetov-i ra.vm in se lahko meri z f^nSkimi in sovjetskimi le-I”1* Ea avstralsko in nizo-T*nstoo naročalo ji kankmiTa-nov model francoskega le-. a btirage in projektirano k^enško letalo northrop co- , °d viggenovfh zaslug reč ^ v uporabi - nam-v operativni sestavi šved-*®ga vojnega letalstva, med-ko novi model miragea ™ redno operativen, ame-J*ko letalo pa ni bilo še niti kot prototip, ajvečja vaba, ki jo ponu-rioo Švedi, pa je možnost za proizvodnjo sestavnih delov J®?8 v Avstraliji oziroma £ Nizozemskem. Ta možnost Je tovarni Saab odprla z brun švedskim zakonom o r?°zu vojaške opreme, ki je jeseni leta 1971. j-,*® vlada je že dala ve-> da bo odobrila marebi-rf” la™z viggena na Nizozem-za j v Avstralijo zato, ker da h W c^TŽavi ni nevarnosti, 2- ® * v bližnji prihodnosti r*etli v oborožen konflikt ck*la ali v tujimi. Sr ST® za veliko naročilo. je možnost za koprodukcijo švedskega letala velika vaba za obe državi, ki skrbita za svojo plačilno bilanco in skušata povečati zaposlenost do- nimanje za švedsk« »vig-gene« mače delovne sile. Švedska ima s tovrstno koprodukcijo že izkušnje, ker je svoja vojaška letala prodala Danski in Finski. Večina proizvodnje za avstralsko ali nizozemsko na- ročilo naj bi ostala v,, švedsk^ ( tovarni Saab, toda če bo prišlo do zelo velikih naročil, utegnejo Švedi privoliti, da bi letala v tujini tudi montirali. Obstaja tudi možnost, da v Avstraliji in na Nizozemskem ne bi samo proizvajali delov za naročena švedska letala, temveč bi proizvajali letalske dele tudi za potrebe švedske, ga letalstva, švedsko zunanje ministrstvo namreč meni, da je mednarodna kooperacija edina možnost, da se bo švedska industrija vojnih letal obdržala na svetovni ravni. Dosedanji pogovori med švedsko, Švico in Avstrijo o kooperaciji pri proizvodnji vojnih letal in druge opreme so se namreč izjalovili baje predvsem iz tehnoloških razlogov. Nizozemska bo na ponudbo tovarne Saab odgovori, la kmalu potem, ko bo v tej državi prišla na oblast politično sestavljena vlada (namesto sedanje administrativne vlade, ki nima politične moči za obrambne odločitve). Avstralija je prvotno nameravala sprejeti svoj sklep šele leta 1974 ali 1975, toda nova, socialnodemokratska vlada je sporočila tovarni Saab, da namerava pospešiti priprave za sprejetje sklepa. MITJA JERMOL JAKA ŠTULAR: Podtikanja ne vodijo nikamor Z zadnjo jugoslovansko noto, izročeno minuli mesec avstrijski vladi, so naša stališča o stanju naših manjšin v Avstriji, o načinu, kako naj bi problem rešili, s tem pa tudi o sedanjih in prihodnjih odnosih s severno sosedo začrtana. Na kratko, Avstrija sedemnajst let po podpisu državne pogodbe ni niti celovito, še manj pa zadovoljivo uresničila obveznosti iz državne pogodbe. To pa Jugoslavija smatra za neobhoden pogoj za odstranitev motenj v dvostranskih odnosih. Zato je pripravljena na dvostranske pogovore, za katere se že dolgo zavzema, v prepričanju, da bi bila to ena od poti k odstranitvi problemov, ki neprestano bremenijo medsebojne odnose. Seveda pa bi bilo treba za take pogovore — tako se nam zdi — ustvariti ustrezno ozračje in jasno določiti cilje. V razlagi teh pojmov seveda ne bi smelo biti dvojnih razlag: pojmi morajo biti usklajeni, sicer lahko pride do novih zapletov. Najmanj koristijo takemu ugodnemu razpletu podtikanja, recimo, da Jugoslavija vodi gonjo proti Avstriji zaradi svojih notranjih zadev, pa taktika zavlačevanja poskusi razdora med manjšino ali celo med delom manjšine in matičnim narodom in njegovo državo, popuščanje skrajnežem z desnice in podobno. Predvsem pa stanje manjšine ni zgolj notranja zadeva Avstrije, tako kot tudi ne more biti problem manjšine obravnavan le med dvema vladama čez njeno glavo: manjšina mora biti subjekt, ki ima »neodtujljivo pravico enakopravno odločati o svoji usodi«. To so povedali slovenski Korošci in takšno je tudi naše stališče. Le v tem trikotu je pričakovati ugodnih rezultatov. če je že res, da je sedanja vlada na Dunaju pokazala določeno voljo, vsaj na- četi koroški (in gradiščanski) vozel, pa je prav njeno manevriranje med čermi avstrijske notranje politike povzročilo »koroški nemir« in očitno poslabšanje položaja vladajoče socialnodemokratske stranke kanclerja Kreiskega. Bližnje marčne volitve v avstrijskih občinah bodo v svojih rezultatih tudi odsev te politike.1 In prav tako tudi zastoj v razčiščevanju manjšinskega kompleksa, ki mu prav gotovo ni vzrok odklonitev Slovencev, da bi sodelovali v dunajski komisiji, takšni, kakršna je in kakršna ne bi smela biti. Vendar je ta zastoj lahko le začasen, prej ali slej bo treba voz premakniti. Prav bilateralna pogajanja z Jugoslavijo, če se je Dunaj dokopal do spoznanja, da utegnejo biti koristna, lahko pripomorejo k rešitvi. Mimo manjšinske problematike je še namreč vrsta odprtih vprašanj med Avstrijo in Jugoslavijo, ki so prav tako pomem-na za ustvarjanje ugodnega ozračja. Naj jih naštejemo le nekaj: ureditev položaja naših delavcev (tudi sezonskih) v Avstriji, ki je vse prej kot zadovoljiv; pospeševanje gospodarskega sodelovanja ob meji; vrnitev naših kulturnih dobrin; vprašanje slovenskega dela arhiva v Gradcu in še nekaterih; enakovrednost srednješolskih spričeval in visokošolskih diplom; preprečevanje delovanja sovražne emigracije in neofašistov. Tudi to so hipoteke, ki bremenijo naše odnose, hkrati pa prav zdaj, ko morda notranje težave zavirajo hitrejši in resnejši razplet manjšinskega vozla, lepa možnost za Avstrijo da z dejanji dokaže besede o dobri volji in želji po čim boljših odnosih med nami. To hi bili lahko zidovi, na katere bi se oprla streha: urejene pravice Slovencev in Hrvatov v Avstriji. Kajti — da ne bo dvoma — to je in ostane osnovna prvina v naših odnosih in njih merilo. Ujeti je Barbie Inž. Simon Wiesenthal pojasnjuje za »Delo«: Altman je pravi človek — Dopisovanje z Allendejem o W. Raussu Primer Klausa Altmana, nacističnega zločinca Klausa Barbieja, je te dni prišel na prve strani svetovnega tiska. Ob njegovi aretaciji smo telefonično prosili vodjo dunajskega dokumentacijskega centra za ugo- bodo Barbieju vzeli bolivij- Wiesenthala za pojasnilo. Na eni izmed ulic v La Pazu so bolivijske oblasti pred dnevi aretirale doslej uglednega bolivijskega podjetnika Klausa Altmana, nekdanjega esesovskega oficirja Klausa Barbieja, »mesarja iz Lyo-na«. Njegova naloga v okupirani Franciji je bila likvidacija odporniškega gibanja. Po francoski dokumentaciji je Barbie dal aretirati več kot 10.000 ljudi, od katerih je bilo okoli tisoč ustreljenih, ostali pa so pomrli v koncentracijskih taboriščih. Bolivijskega državljana Klausa Altmana so sedaj zaprli. Vprašali smo inž. Simona Wiesenthala, kakšne so možnosti, da bi Barbieja izročili Franciji. »Najprej to: Klaus Altman je stoodstotno gotovo Klaus Barbie. O tem ni nobenega dvoma. Končno, tudi sam je ob aretaciji priznal, da je Barbie,« je dejal inž. Simon VViesenthal. »Zasledovali smo njegovo gibanje, njegove družinske vezi. Njegov sin Klaus živi v Hamburgu, te dni se je za njim izgubila sled, njegova hči Eva pa študira v Miin-chnu. Njuni rojstvi se ujemata z rojstnimi podatki Barbiejevih otrok. Takih slučajnosti, da bi se rojstni let- nici dveh parov ljudi ujemali, ni.« »Vi ste gotovo zasledovali njegovo gibanje do časa, ko se je naselil v Boliviji?« »Da, znano nam je, da je bil Klaus Barbie leta 1951 še v Nemčiji, kjer je delal za FBI (veja obveščevalne službe ZDA). Takrat je stanoval v Augsburgu. Kasneje, ko so postala tla v Evropi vroča, se je Barbie napotil v Bolivijo, pa ga znova zasledimo v Zvezni republiki Nemčiji, celo v Avstriji, kjer je dobil egiptovski vizum. V Egiptu je po naših ugotovitvah živel leto dni, nakar je znova odpotoval v Bolivijo, kjer je veljal za uglednega poslovnega človeka.« »Ali v času, ko se je mudil v Avstriji, niste mogli doseči njegove aretacije?« »To, da se je mudil »pri nas«, tj. v Avstriji, smo ugotovili dosti kasneje.« »Kakšen razplet dogodkov pričakujete sedaj?« »Po bolivijskih zakonih ni mogoče izročati zločincev drugim državam. To je prvo dejstvo, ki bo otežilo njegovo vrnitev v Lyon. Torej, če naj bi ga izročili in če imajo bolivijske oblasti voljo, Barbieja izročiti Franciji, bo potek dogodkov tak: »najprej sko državljanstvo ...« »Kako bodo bolivijske oblasti to utemeljile?« »Državljanstvo je dobil pod lažnim imenom. Vendar pa bo to dolg proces, saj veste, kako je v Latinski Ameriki. Menim, da v primeru, da mu odvzamejo državljanstvo, lahko izročitveni postopek traja tudi dve leti. Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da ima Altman oziroma Barbie dobre zveze z bolivijsko elito, saj je imel z njo donosne posle.« »Ga je vaš center šel kdaj »obiskat« v Bolivijo?« »Mi smo stvari samo dokumentirali in jih izročili Franciji. Naša naloga je opravljena. Državno tožilstvo v Miin-chnu je že pred leti zaprlo njegov dosje. Komično, ali ne? Neka naša sodelavka je takrat odšla celo v La Paz in izbruhnil je škandal, ki je opozoril Francijo na ta primer. Odkar je »France-Soir« začel objavljati celo serijo člankov o Barbieju, je postal ta »primer« znova aktualen, živ...« »Dovolite še eno vprašanje: Znano je, da živi v Čilu Wal-ter Rauss, izumitelj plinskih tovornjakov...« »Da, živi v Punti Arrenas. Že dlje časa se dopisujem s čilskim predsednikom Salva-dorom Allendejem o tem primeru in danes sem prepričan, da nam bo Allende pomagal.« PETER BREŠČAK Kaj pije Turek? Tujke podomačijo ali »prepišejo« — Kava, čaj in veliko slaščic — Premier Melen in turško sladko življenje OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA ISTANBUL, marca. Turčija v nečem vsaj na prvi pogled spominja na Nemčijo: nacionalna zavest je v obeh državah tako močna, da so jezikovno-politični puristi pregnali iz nemščine oziroma turščine skoraj vse tako imenovane mednarodne besede, seveda pa predvsem tujke. Vse nove pojme so prevedli v turščino ali pa tujo besedo tako »prepisali« po svoje, da je skoraj ni mogoče spoznati. Jugoslovanu,-:ki mu je ostalo v glavi nekaj turcizmov iz srbohrvaščine, je morda nekoliko laže kot drugim tujcem, saj bo vedel, da je »berber« frizer, da je »borek« burek, da je »sokak« ulica, da je »kat« nadstropje, morda pa tudi, da je »oda« soba in da je »kopni« most (po srbsko »daja« in »čuprija«). Druge prevzete besede iz tujih jezikov je treba le glasno izgovoriti, pa postanejo jasne (sama pisava je zapletena le na prvi pogled): npr. »santral«, »kuafor«, »pardo-sti«, »endiistri« so vzeli iz francoščine (centrala, frizer, površnik, industrija). Razen tega ima turški jezik to lepo lastnost, da tudi tuja imena firm piše po svoje (Banka komerciyale italiyana in Kambiyo valute). Ko premagate prve jezikovne pregrade, si seveda privoščite kavo ali čaj. Pravijo jima podobno kot mi, pri čemer vas celo v Turčiji vprašajo, ali hočete »turško kavo«. Kakšno pa, kot turško v Turčiji? To še ni vse. Medtem ko Grki turško kavo tako sladkajo, da je podobna marmeladi, Turki pijejo grenko. Zato se je treba naučiti odrešilnih besed »az seker«, se pravi, da boste dobili ravno pravšnjo. Sprva ste presenečeni, ko vaš sosed ali gostitelj na ves glas srka kavo, pozneje pa poznate, da je to edini pravi način pitja te pijače. Tako je užitek popoln in kadar se sreblje kava, se ne počne nič*'drugega. Obred je končan, ko se skodelica skoraj ohladi. Revnejši Turki so zamenjali prvo jutranjo kavo s cenejšim čajem. Tega mešajo z vročo vodo, pijejo pa po navadi iz kozarcev. Fantalini imajo posebne »viseče podstavke«, na katerih ponujajo čaj mimoidočim na ulici. Turška avtomobilska industrija izdeluje več vrst avtomobilov. Eden se imenuje »anadol«, drugi je renaultov model R 12, tretji pa je »mu-rat 124«. Gre seveda za fiat, toda ta beseda pomeni po turško »cena«, zato so tudi ime avtomobila poturčili. Toda ko bo Turčijo obsedel avtomobilizem, se bo morala odločiti za manjše avtomobile, sicer bo vse na cestah stalo. Najljubša — ker je najcenejša — zabava Turkov je seveda kino. V domači proizvodnji snemajo zgodbe iz in silno sladkobne moderne slavne otomanske preteklosti ljubezenske drame, vse v barvah. Tudi pri uvozu se odločajo za podobno kvaliteto (pa čeprav je film grški). Edini izjemi sedanjega programa v Istanbulu sta filma »Ge- taway« in »En dan Ivana Denisoviča«. Za nočno življenje skrbijo tri ustanove: »gazino« (igralnica), »geze kuliibU (bar) in »lokanta« (restavracija) z glasbo. Televizija je namreč še v povojih (deluje dobri dve leti), tako da je zvečer treba kam ven. Fo tradiciji gre za moške družbe — in »prijateljice noči«. Pred dnevi je turška vlada obravnavala na redni seji tudi ta problem. Izdala je namreč uradno definicijo »prostitutke«. Najprej so ministri ugotovili, da »ženske, ki se po navadi predajajo drugim, da bi jim spolno ustregle«, niso nujno prostitutke. Ta definicija je veljala od leta 1961, zdaj pa so jo izpopolnili. Prostitutke so torej ženske, ki »navezujejo razmerja z različnimi moškimi ter zadovoljujejo spolne želje drugih zaradi materialnega do-bička«. Vlada je po novem prepovedala poročenim ženskam, da bi bile registrirane kot prostitutke, ustregla pa je starejšim »madamam«, saj-jim je dovolila odpreti javne hiše pri 40 letih in ne več pri 35 kot je veljalo doslej. Ce že ne drugam, bo premier Melen prišel vsaj v zgodovino turškega sladkega živ. ljenja. STANE IVANC Zenske nosijo „hlače“ y več kot polovici sovjetskih družin ima žena »prvo besedo« v hiši — Čim višja je **obrazbena raven zakoncev, tem bolj ohlapna je vloga družinskega poglavarja (OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA) marca — če hočete obuditi spomine na Ano Karenino, morate iti v *hoskovsko Veliko gledališče, kjer pravkar izvajajo istoimenski balet na glasbo ®^edrina, ali pa poseči za starimi, že porumenelimi izdajami že porumenelega Tol-jevega romana. Ta nežni in psihološko prefinjeni lik tragično zaljubljene žen-> je desetletja vzbujal zanimanje publike, je prisoten le še kot sentimenta-spontan na davne čase in sodi v zgodovinsko zakladnico kulture. Sodobna sov-ska ženska je svobodna, samostojna, odločna, enakopravna z moškim. Ona je Sekretarka rajonskega KP, znanstvenica, kolhoznica, delavka, graditeljica jezov, ®*®kopov, novih mest. Tako jo namreč prikazujejo v številnih sodobnih filmih, te-v*ijskih oddajah, romanih in povestih. Sociološka podoba sodobne sovjetske ski e B 1X1 J.e nekoliko drugačna. Leningraj-™c^>logi so anketirali 595 delavskih drobila - 338 dninah je »družinski poglavar« zanrJi6113' ®amo v 44 družinah žena ni bila Posiena. To pomeni, da v več kot polovici *n zena ima »prvo besedo« v hiši. Ona oca o družinskem proračunu, ona skrbi nove investicije, za bodočnost otrok. w!2L6ljeVanje« ^ne temelji na njenem terasnem prispevku k družinskemu pro- računu, saj je v največ družinah žena zaposlena, in na »hišnem delu«, ki ga opravlja po rednem delu v službi. Večina moških po končanem delu bere časopis, gleda televizijo, se ukvarja s svojimi konjički ali pa popiva z druščino, se pritožujejo sovjetske žene. Skratka, žena je »steber družine in hiše« in kaže, da to upoštevajo tudi oblasti pri razvezi zakona, saj je tisti, ki mora pospraviti kovče in si poiskati nov dom, predvsem moški. Mnogi se vprašujejo, ali se v Sovjetski zvezi vračajo k »matriarhatu«? Ugotovitve leningrajskih sociologov gredo v drogo smer. Cim višja je kulturna in izobrazbena raven zakoncev, tem bolj ohlapna je institucija družinskega poglavarja ali pa je sploh ni. To zlasti velja za mlade, izobražene zakonce, kjer sta oba zaposlena in kjer si enakopravno delita skrb za družino in »hišna opravila«. Škrata, gre za nekakšno »demokratizacijo strukture družine« ugotavljajo sovjetski sociologi. Kakšna pa so razmerja na delovnem mestu, ki prav tako vplivajo na družbeni položaj ženske? Tujci, ki obiščejo Sovjetsko zvezo in vidijo, da ženske opravljajo tudi najbolj groba in najtežja fizična dela, menijo, da je ženska enakopravnost tukaj če-sto zelo poenostavljena. Neka strokovnjakinja za ženska vprašanja pa je nedavno zapisala v uglednem moskovskem listu: »Ženske, ki niso obremenjene z materinstvom, naj delajo enako kakor moški, naj enako kot oni določajo o najbolj pomembnih življenjskih vprašanjih«. Ženske predstavljajo v Sovjetski zvezi nekaj več kot polovico celotne delovne mo- či. Razmeroma visok odstotek ženske delovne moči je namreč posledica dejstva, da je v Sovjetski zvezi še vedno okoli 18 milijonov žensk več kot pa moških (53,8 odstotkov in 46,2 odstotka moškega prebivalstva). Sicer pa je največji odstotek vseh zaposlenih žensk (kar 39 odstotkov) zaposlenih v industriji in gradbeništvu. Veliko žensk je tudi v kmetijstvu. Te panoge so ženske »zavzele« v vojnih in povojnih letih, ko je močno primanjkovalo moške delovne moči. Kasnejše ekstenzivno zaposlovanje pa je pogojevalo nadaljnje vključevanje ženske v vse panoge, ne glede na stare predsodke o »moških« in »ženskih« poklicih. Kljub temu je zdaj v Sovjetski zvezi nekaj skoraj izključno »ženskih« poklicev. To so predvsem zdravstvo, prosveta, storitve, v katerih dela 25 odstotkov vse ženske delovne moči v Sovjetski zvezi. Sicer pa ženske zavzemajo v zdravstvu kar 85 odstotkov vseh delovnih mest, v šolstvu 78, storitvah pa 76 odstotkov. Toda to so hkrati tudi poklici, ki sodijo med najslabše plačane v Sovjetski zvezi. Zenske so v večini tudi v bankah, zavarovalnicah, državni upravi in v gospodhrsko-upravnih organizacijah. Delež sovjetskih žensk v ustvarjanju nacionalnega dohodka, vzgoji mladine, razvoju znanosti, kulture itd. je torej dejansko velik in sploh ne zaostaja za deležem moških. Ženske so tudi na številnih vodilnih mestih v šolah, uradih gospodarstvu. Od celotnega števila poslancev je 31 odstotkov žensk. Toda čim bolj se približujemo vrhu oblastvene in politične piramide, tem manj je žensk. Tako med 15 člani vsemogočnega politbiroja partije ni niti ene ženske. Kljub očitno spremenjenim razmeram v družini, večjim možnostim za uveljavitev na • delu, sodelovanju v političnem in javnem življenju pa ženske niso zadovoljne s svojim položajem. Gre predvsem za ne dovolj urejene temeljne življenjske pogoje, kar pride še bolj do izraza pri materah in številnih družinah. S temi problemi se v zadnjem času čedalje bolj ukvarja tudi tisk. V letih sovjetske oblasti je bilo sicer veliko storjenega za zaščito in pomoč ženski, predvsem materi. Organizirana je široka mreža otroških vrtcev itd. Toda številni sovjetski avtorji poudarjajo, da so še daleč od tega, da bi bile dejansko zadovoljene vse potrebe. Lani so začeli na primer delati na tem, da bi vse porodnice, ne glede na dolžino delovnega staža, dobile 100-odstotno plačani porodniški dopust. Prav tako razpravljajo o uvajanju otroškega dodatka na otroke družin, kjer mesečni dohodek po članu družine ne presega 50 rubljev. Toda poglejmo, kakšne so konkretne pripombe. Zaradi velikega dela primanjkuje ženskam čas za oddih In osebno razvedrilo, za kulturno izobraževanje, kar se kaže tudi v njihovem zaslužku. V anketi, ki so jo izpeljali v vrsti sovjetskih tovarn, so ugotovili, da so ženske razvrščene v mnogo nižje plačilne razrede kot moški. Vzrok je pomanjkanje časa za pridobivanje dopolnilnih kvalifikacij, od katerih je odvisno njihovo napredovanje v poklicu, v službi. V treh velikih sovjetskih podjetjih za strojegradnjo so ugotovili, da si je vzporedno z delom strokovno izpopolnjevalo le devet odstotkov delavk, in še to so bila mlada dekleta brez družinskih obveznosti. Nekateri ekonomisti, ki so to raziskovali, menijo, da se prav tukaj začenja podrejeni položaj zaposlene ženske, ki jo potem spremlja skozi vse življenje. Pripombe, ki jih je objavilo glasilo sovjetskih sindikatov, »Trud«, pa se nanašajo na vsakodnevne domače probleme, s kateri- mi se srečujejo zaposlene sovjetske ženske. Le-te menijo, da jim preveč časa gre za oskrbo družine s hrano. Hačenja se z dolgotrajnim čakanjem v vrstah za živila in se končuje z dolgotrajnim kuhanjem. V prodaji je še vse premalo polizdelkov, ki bi prihranili zaposleni ženski čas. »Ko se v vrstah v trgovinah toliko načakaš, da si že vsa živčna, nimaš več niti moči, da bi šla domov,« toži neka ženska. »Trgovine s polizdelki so samo privilegij velikih mest, medtem ko jih je v malih mestih zelo malo in še izbira je siromašna,« ugotavlja zopet neka droga. Zenske z otroki so v glavnem zadovoljne z oskrbo predšolskih otrok v jaslih in vrtcih. Problemi nastajajo s šolsko obveznimi otroki. Kam z njimi po končani šoli? Kajti če zopet izvzamemo nekaj večjih mest, kot je Moskva, kjer je nekaj vzornih šol z podaljšanim bivanjem, je problem pošol-skega varstva šoloobveznih otrok še vedno neurejen. Na tem področju so narejeni šele prvi koraki, menijo sovjetski pedagogi. Tako se sovjetska ženska, zlasti mati, na svoji poti k dejanski emancipaciji v družbi srečuje z vrsto problemov, katerih rešitev terja od družbe, saj jim sama ni kos. Po drugi strani pa taista družba poudarja, da je položaj sovjetske ženske v mnogem odvisen tudi od samih žensk, od njihove družbene aktivnosti, od tega, kako energično se bodo borile za boljše delo trgovin, storitev, otroških ustanov v svojem mestu, vasi ali naselju, od tega, kako bodo znale urediti razmerja v lastni družini. MARKO KOZMAN Dialog o nafti Naftovod, po katerem naj bi se oskrbovale z nafto rafinerije v SFRJ, bo imel tudi odcep k madžarski meji »Zavedajoč se dejstva, da bo tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji po letu 1975, če že ne prej, nastopila še težja energetska kriza, sem s tega mesta že večkrat vprašal, kakšne so možnosti, da se Slovenija priključi na plinovod, po katerem oskrbuje Sovjetska zveza z naravnim plinom Avstrijo. Davek na davek v Zagrebu Računajo, da bodo s stabilizacijskim davkom zbrali 27 milijonov din ZAGREB, marca (Tanjug) — Zagrebčani bodo letos plačevali tudi »davek na davek«, da bi podprli stabilizacijo gospodarstva. Odborniki gospodarskega zbora mestne skupščine so sklenili uvesti stabilizacijski davek, ki ga bo treba plačevati na obračunani davek občanov za letos po stopnji od 10 do 50 odstotkov. Svet za plan in finance mestne skupščine, ki je predlagal uvedbo tega davka, predvideva, da bodo s tem zbrali približno 27 milijonov dinarjev; od tega bodo že letos zbrali 20 milijonov. Način uporabe teh sredstev bodo določili kasneje. Ribolov na našem Jadranu Pripravljajo novo pogodbo o ribolovu Italijanov v naših vodah BEOGRAD, marca (Tanjug) — Od 19. februarja do 5. marca so bili v Beogradu pogovori med delegacijama Italije in Jugoslavije, ki so se nanašali na sklenitev novega italijansko-jugoslovan-skega sporazuma o ribarjenju italijanskih ribičev v jugoslovanskih vodah. Poovori so potekali v duhu medsebojnega razumevanja, S to prvo tehtno izmenjavo mnenj sta končali prvi del pogovorov in sta se dogovorili, da se bosta v najkrajšem času ponovno sestali in nadalje razpravljali o predmetu bodočega sporazuma. Sedaj je o tem vsako vprašanje odveč, ker je znano, da je Sovjetska zveza Avstriji odklonila dodatno dobavo 1,4 milijarde kubičnih metrov plina letno, kolikor bi ga potrebovala. Izpad uplinjene energije bo lahko Avstrija vsaj delno nadomestila iz hidroenergetskih virov, zato na njeno električno energijo lahko računamo le v izredno obilnih padavinskih obdobjih, ko tudi pri nas ni tolikšnega pomanjkanja, sicer pa bo energetska kriza pri nas še večja. Plinovod, ki ga nameravajo graditi v Jugoslaviji, je od Slovenije tako oddaljen, da s priključkom nanj ne moremo računati«, je na seji 14. februarja ugotovil poslanec republiškega zbora Strup pod nadzor Izdelavo in promet pesticidov zdaj ne nadzoruje nihče BEOGRAD, marca (Tanjug) — Strokovnjaki in-štiuta za varstvo rastlin v Beogradu menijo, da je treba ustanoviti posebno službo za nadzor nad prometom in pripravljanjem strupenih snovi, ki se uporabljajo za zaščito rastlin (t. im. pesticidov). Dvanajst naših tovarn izdela na leto 50.000 ton raznih vrst pesticidov, in sicer iz kakih 70 aktivnih snovi. Vsako leto porabimo pri nas okrog 6 kg teh prepa. ratov na hektar obdeloval-| ne površine. Ivan Kreft in zastavil poslan, sko vprašanje: »Se bo na katerega izmed naftovodov, ki jih planiramo v Jugoslaviji, lahko priključila tudi rafinerija nafte v Lendavi? O možnostih priključitve tega obrata INE, ki je predeloval doslej 300.000 ton nafte letno, že letos pa bo skoraj dvakrat toliko, in leta 1975, kakor predvideva plan INE, celo en milijon ton letno pre. delave, mu je na zadnji seji republiškega zbora odgovoril Ivan Klemenčič, namestnik republiškega sekretarja za gospodarstvo. Republiški sekretariat za gospodarstvo je ugotovil, da obrat zagrebške industrije nafte v Lendavi sodeluje pri Zlatniki skovani za jubilej Čisti dohodek bo šel v sklad mladim delavcem - Tudi zlatnik »Njegoš« SARAJEVO, marca (Tanjug) — V rudarsko-topilni-škem bazenu »Bor« so skovali prvo serijo zlatnikov, posvečenih 30-letnici SPR Jugoslavije. Skovana so v treh velikostih po 5, 15 in 30 gramov. Na eni strani je Uk predsednika Tita, na drugi pa panorama mesta Jajca z datumom 29. novembra 1943 in 29. november 1973. Cisti dohodek od prodaje teh zlatnikov bo šel v Titov sklad mladim delavcem, ki so ga ustanovile komune Majdanpek, Bor, Kla-dovo, Negotin in Zaječar. V prvih dneh marca so skovaU tudi zlatnik »Njegoš«. načrtovanju izgradnje naftovoda, ki ga pripravlja INA Zagreb. Projekt, po katerem naj bi se oskrbovale z nafto vse obstoječe jugoslovanske rafinerije, predvideva tudi od-cep proti madžarski meji. V primeru realizacije tega projekta bi se tudi obrat v Lendavi priključil na • ta trakt naftovoda, s čimer bi si zagotovil ugoden transport surovine za sedanje in perspektivne potrebe svojih zmogljivosti za predelovanje nafte. »Poudariti pa tudi moram,« je dejal Ivo Klemenčič, »da SR Slovenija ni bila vključena v razprave o gradnji naftovodov v Jugoslaviji in da je o tem slovenski IS opozoril zvezno vlado z dopisom.« Trije ogromni tankerji S pomočjo reške banke jih bo Uljanik gradil za indijsko družbo REKA, marca (Tanjug) — Izvršni odbor reške banke se je odločil, da bo ta banka pomagala pri graditvi treh velikih ladij, ki jih bo ladjedelnica in tovarna dieselskih motorjev »Uljanik« iz Pulja gradila za indijsko ladijsko družbo iz Bombaya. Gre za tankerje z nosilnostjo po 280.000 ton, ki naj bi jih končaU do jeseni 1976. leta. To bi bile največje ladje, zgrajene v naši državi doslej. Pogodba o graditvi treh mamutskih tankerjev v vrednosti 123 milijonov dolarjev je že podpisana. BOŽO KOS: PRAZNIK 8. III. Alarm iz Like Hidroelektrarna je velika pridobitev za Liko, toda mesta in vasi ostajajo zdaj brez pitne vode in odtoka ZAGREB, marca. (Tanjug). Zaradi hidroelektrarne »Senj«, ki obratuje od 1965. leta je presahnilo 40 kilometrov reke Gacke v Liki, 6000 prebivalcev Otočca je ostalo brez reke, ob kateri se je doslej razvijalo to mesto, izginila so ponikalna jezerca in daleč sloveči slapovi, hudo pa se je zmanjšal tudi donos številnih kmetijskih kultur. V času, ko jugoslovanski strokovnjaki odločno opozarjajo na možne posledice brezskrbnega odnosa do človekove okolice, je komisija hrvaškega sekretariata za vodno gospodarstvo opozorila sabor, naj razpravlja o tej zadevi, za katero je zbrala tudi dokumentacijo. Hidroelektrarna »Senj«, zgrajena na zlitju Gacke in Like, je sprožila »bistvene hidrološke spremembe« s škodljivimi posledicami za prebivalstvo teh področij — je zapisano v poročilu — saj mu občutno primanjkuje vode na severnem in jugozahodnem delu »ukinjenega« toka reke Gacke. V posebno težkem položaju je Otočac, ki mu je bila poprej Gacka odnašala fekalije in druge odpadne vode, zdaj pa je odstranjevanje vse umazanije prepuščeno kar ljudem, ki si ne vedo pomagati. Lani je napredno stališče uradne jugoslovanske delegacije, v kateri so bili tudi ugledni predstavniki Hrvat-ske, vzbudilo izredno pozornost na znani stockholmski konferenci o varstvu človekovega okolja. V sami Hrvatski pa naletimo na ničkoliko primerov uničevanja narave. Ka- že, da je Lika prva začela zvoniti plat zvona, ker je resno ogroženo tudi drugo njeno področje: akumulacija vodovja reke Like in jezero »Kru-ščica« sta hudo zmanjšalala vodno oskrbo Gospiča, največjega liškega mesta, pa ogrozila tudi njegovo kanalizacijo. Z jezom je upočasnjen pritok voda, številni dotedanji izviri pitne vode so pa postali neuporabni celo za živino. V poročilu je s tem v zvezi še rečeno, da je ne-brižni odnos investitorjev pripeljal v eksistenčno zagato številna liška naselja. Jup-tup‘ sega po ,oscarju‘ Režiser N. Dragič se poteguje za nagrado še z dvema Angležema Risani film Nedeljka Dragiča »Tup tup« se je nenadoma znašel v naj ožjem izboru filmov za najvišje filmsko priznaje — ameriškega »os-carja«. Novico je sporočil novinarjem na beograjskem filmskem festivalu predstavnik »Zagreb filma« želimir Matko. Dragičev film, ki so mu gledalci že ploskali v dvorani Doma sindikatov, se bo za to nagrado potegoval v družbi še dveh filmov. Oba konkurenta sta bila že lani nagrajena na zagrebškem festivalu risanega filma. To sta filma »Božična zgodba« Richarda Williamsa in »Kama sutra znova jezdi« Boba God-freia. Kaj vse skriva Jadran? Štirinajst znanstvenikov bo tri tedne raziskovalo Jadransko morje PIRAN, marca — Z oceanografsko ladjo naše vojne mornarice A. Mohorovičič je danes odplulo iz Pirana 11 znanstvenikov na tritedensko križarjenje po Jadranu. V odpravi sodeluje tudi ribiško, raziskovalna ladja izolskega Delamarisa Knežak, ki ima na krovu tri znanstvenike. Ekspedicija bo med drugim skušala dobiti vzorce morskih organizmov z dna največjih globin Jadranskega morja. Te globine, ki dosegajo v južnem Jadranu do 1200 metrov, so doslej še povsem neraziskane. J. KLANJŠČEK Bogata najdba na Hajdini Po naključju odkrili dobro ohranjen rimski sarkofag iz 3. stoletja Pri urejanju podvoza ceste Ptuj—Pragersko, pod novo magistralno cesto na Hajdini so delavci odkrili dobro ohranjen rimski sarkofag iz 3. stoletja. Sarkofag je sestavljen iz več plošč pohorskega marmora, vezanih z malto in železimi sponami. V navzočnosti kustodinje prof. Zorke Šubičeve in pre-paratorja Janeza Gojkoviča iz Pokrajinskega muzeja v Ptuju so sarkofag odprli. V njem je bila poleg skeleta odraslega človeka in otroka še vrsta okrasnih in drugih predmetov: prstani iz poldragih kamnov in jantarja, toaletna steklenička in kaseta, obe okrašeni z reliefno ornamentiko, igralne kocke z enako razporeditvijo pik kot so v praksi še danes. F. F. Avtobusi TAM za Poljsko Izvoz 100 vozil — Sodelovanje poljske in naše črne metalurgije MARIBOR, marca (Tanjug) — Mariborska tovarna avtomobilov in motorjev TAM bo dobavila 100 avtobusov združenju železarn in jeklarn Poljske, in sicer v okviru sporazuma o poslovnem in znanstvenotehničnem sodelovanju med jugoslovansko in poljsko črno metalurgijo. Poljska čma metalurgija bo med dru. gim dobavljala slovenskim železarnam polizdelke in staro železo, slovenske železarne pa bodo poljskemu partnerju pošiljale razne končne izdelke. Sporna podjetja skupin občanov PIŠE: FRANCE SEUNIG Nedavna večurna razprava v odooru sabora Hrvatske za družbeno nadzorstvo o poslovanju podjetij skupin občanov, znanih kot GG podjetja (poduzeča grupe gradjana), je uničila poslednjo iluzijo o koristi nadaljnjega obstoja takih delovnih organizacij. Razprava, na katero so pozvali tudi predstavnike podjetij občanov, da odgovarjajo na vprašanja poslancev, je pokazala, da je v zadnjem času z družbenopolitičnega vidika vse bolj jasno, da predstavljajo ta podjetja po značaju poslovanja in poslovni morali kapitalistične oaze sredi socialističnega gospodarstva. Ugotovitve SDK Hrvatske Ta podjetja skupin občanov, ki so se vgnezdila predvsem na Hrvatskem in v Srbiji, obračajo milijarde družbenih sredstev ob pomanjkanju najskromnejših znamenj delavskega samoupravljanja Tako je vodstvo teh podjetij izključno v rokah občanov-ustanoviteljev, ki zastopajo predvsem svoje osebne koristi. O nepravilnostih in nezako nitem poslovanju teh podjetij zlasti na področju blagovnega prometa in posredovanja ter o osebnem prisvajanju družbenih sredstev in korupciji je služba družbenega knjigovodstva za Hrvatsko zbrala obilno gradivo, pri čemer je ugotovila, da se nepravilnosti hitro množe Tako je samo preteklo leto SDK predložila 1648 prijav o kaznivih dejanjih in prestopkih, štirikrat več kakor prejšnje leto; v 49 primerih gre za uporabo družbenih sredstev za osebne namene, v 64 primerih pa za prilaščanje družbenih sredstev v skupnem znesku nad 6 milijonov din. Ta praksa nepravilnosti in prilaščanja se je začela širiti tudi med organizacijami družbenega sektorja. SDK navaja primere nesolidnih organizacij, ki so prišla v stečaj, ali likvidacijo, še prej pa so isti ljudje ustanovili novo podjetje, ki je nadaljevalo nezakonito poslovanje. Predsednik višjega gospodarskega sodišča Hrvatske Zvone Rihtman je v tej zvezi opozoril, do podjetja skupin občanov ne bi povzročila tolikšne škode, če bi njihovi poslovni partnerji pazili, s kakšnim podjetjem imajo opravka Sodelovanje gospodarskih organizacij družbenega sektorja s podjetji občanov pa je nevarno tudi za te organizacije, ker vnaša različne oblike korupcije v doslej solidne delovne organizacije. Odbor sabora za družbeno nadzorstvo je opozoril organizacije družbenega sektorja, naj se izogibajo poslovanja s podjetji občanov, oziroma naj bodo pri tem oprezni, sicer pa je menil, naj se podjetja občanov, če naj še naprej obstajajo, ukvarjajo le s proizvodno dejavnostjo, medtem ko se zdaj ukvarjajo skoraj izključno s trgovino in posredovalnimi posli. Naj ob tej priložnosti še omenimo, da je delavski svet sarajevskega »Energoinvesta« že konec avgusta prepovedal vsem svojim temeljnim organizacijam poslovne stike s podjetji, katerih ustanovitelji so skupine občanov, in to z motivacijo, da sodelovanje s takimi podjetji poraja korupcijo, ki omogoča bogatenje na račun družbene skupnosti. Ker podjetja skupine občanov običaj- no poslujejo pod firmo, iz katere ni razvidno, da gre za podjetje skupine občanov, se morajo v temeljnih organizacijah pred stopanjem v poslovne odnose prepričati o registraciji podjetja na gospodarskem sodišču. Ustanavljanje zgolj na 13. členu ustave O podjetjih, ki jih ustanavljajo skupine oočanov, so te dni podrobno razpravljali tudi v izvršnem svetu Srbije, ki bo posebne predpise o tem predložil skupščini LR Srbije. O ustanavljanju podjetij občanov zdaj ni nobenih podrobnih predpisov. Njihovo ustanavljanje slom zgolj na določilu 13. člena ustave SFRJ, ki pravi da delovne organizacije lahko ustanavljajo družbenopolitične skupnosti, delovne in druge organizacije ter občani (!). Ne glede na to, kdo jih ustano vi, imajo vse delovne organizacije enak položaj Po tem določilu imajo podjetja, ki jih ustanove skupine občanov, vse pravice družbenih podjetij. Podrobnih predpisov o izvajanju tega določila ustave pa ni. Tako ni nikjer predpisano, da ustanovitelji ne bi smeli spet dvigati sredstev, ki so jih vložili v podjetje. Tako so se v praksi hitro izgubljale meje med družbenimi in zasebnimi sredstvi v podjetjih občanov, kar je omogočilo različne malverzacije in prisvajanje družbenih sredstev. O tem pričajo primeri likvidacij nekaterih podjetij občanov in ob sodb zaradi kaznivih dejanj. Procesi so pokazali, da igra podkupovanje važno vlogo v poslovanju teh podjetij Glede zasedbe de lovnih mest pa je njihova značilnost v tem, da ustanovitelji sami zasedejo direktorska in vodilna mesta v podjetju, pa tudi na ostala delovna mesta postavijo prijatelje in sorodnike, tako da se pogosto govori o rodbinskih klanih, ki vedrijo in oblačijo v podjetjih, ki so jih ustanovile skupine občanov. V takih pogojih je razumljivo, da se delavsko upravljanje pojavlja le kot farsa. Omejitveni ukrepi ali konec teh podjetij Načrt zakona o pogojih za ustanavljanje podjetij občanov je predložil republiški skupščini izvršni svet Srbije. Ker z republiškim zakonom ni mogoče odvzeti pravic, ki jih daje zvezna ustava, in ker tudi ni znano, kakšna bo usoda 13. člena v novi ustavi, predlaga republiški načrt Srbije zgolj usmerjanje ustanavljanja in določa, da morajo ustanovitelji novih podjetij občanov takoj ustanovitelji obstoječih podjetij pa v šestih mesecih vložiti v podjetje en milijon din. Za ustanovitev novega podjetja, ki je izključena v določenih panogah, pa bi bilo ootrebnih najmanj 30 vlagateljev. O usodi podjetij občanov so te dni razpravljali tudi v zveznem izvršnem svetu. Postavlja se vprašanje, ali je dopusten nadalj nji obstoj podjetij, ki jih ustanavljajo ob čani, in to v družbi, ki kaže čedalje manj razumevanja za uresničevanje zasebnih ambicij z družbenimi sredstvi Ves dosedanji razvoj podjetij skupin občanov z vsemi negativnimi pojavi kaže, da se približuje ko nec takih podjetij. Teran in Kras Pomladni sprehod na Kras, ogled Štanjela in Lipice — Ljubitelj Srečka Kosovela neguje samo najboljši teran Toplota, ki jo že dokaj dolgo seje ljubo sonce, je na Kras, kjer sicer prav rada piha burja, privabila prve sprehajalce. Med kraškimi gostilnami je prav gotovo najbolj imenitna ona, ki so si jo za svoje središče izbrali tudi tržaški Slovenci, člani Slovenskega kluba. To je gostilna »Pri Jazbecu« v Tupelčah pri Štanjelu. Od maja stop za reklame Reklamo za tobačne izdelke in žgane pijače je treba odstraniti BEOGRAD, marca (Tanjug) — Predstavniki republiških in pokrajinskih sekretariatov za zdravstvo so se na nedavnem sestanku strinjali s predlogom, da bodo najstrožje kaznovali vse, ki do 1. maja letos ne bodo odstranili svetlečih reklamnih napisov, reklamnih nalepk z vseh športnih rekvizitov, ki propagirajo tobačne izdelke in žgane alkoholne pijače. Ni pa kaznivo, če proizvajalci teh izdelkov obveščajo poslovne partnerje in potrošnike o izbiri, kakovosti in drugih lastnostih teh izdelkov. Ponovna obsodba LJUBLJANA, marca — Na svojem zadnjem zasedanju 7. marca je skupščina Skupnosti jugoslovanskih železnic ponovno potrdila, da se morajo v celoti izvršiti vsi njeni sklepi v zvezi z zadevo VOEST, sprejeti na zasedanju decembra lani. Kot je znano, je DS ŽTP Zagreb januarja letos očital skupščini, da je s tem, ko je priznala Z2TP Ljubljana pravico do odškodnine za v letu 1972 odvzet tovor železne rude, pre koračila svoje pristojnosti in ravnala v nasprotju s predpisi. S to svojo odločitvijo Je skupščina skupnosti J2 kot najvišji samoupravni organ odločno zavrnila očitke 2TP Zagreb kot povsem neutemeljene in s tem ponovno obsodila nelojalno ravnanje tega podjetja v zvezi s preusmeritvijo prevoza železne rude z dosedanje naravne poti preko Jesenic. M. K. Naval na igle Akupunktura na Braču -Katere bolezni - Zaprto v vročem poletju Kot smo že poročali, je na otoku Braču odprta prva klinika za zdravljenje z akupunkturo. Vodi jo zdravnik dr. Pavle Stanojevič, ki se je bil nedavno specializiral na Kitajskem. Zdravljenje bolnika naj bi trajalo povprečno tri tedne. S poudarkom, da je akupunktura primerna metoda za širšo in ožjo uporabo, je zdravnik povedal, da v ožji izbor bolezni, ki se zdravijo s to metodo, spadajo različne motnje v nevrovegetativnem sistemu, nekatera nevralgična obolenja, bolečine v želodcu, ki so posledica nekaterih vnetij, revmatična obolenja itd. Spričo omejene kapacitete klinika ne bo odprta med glavno turistično sezono — v juliju in avgustu. M. BULATOVIČ Njen gospodar ne slovi le zaradi tega, ker ve vse o Srečku Kosovelu in ker tudi v svojih pesmih opeva pesnika in Kras, marveč zaradi imenitne pijače. Prav teranu, ki je v teh krajih doma, posveča Josip Jazbec največ pozornosti. Letos je potaknil v zemljo še 1.000 novih trt, tako da bo čimveč te žlahtne pijače pridelal sam. V njegovi gostilni ni moč piti slabega vina, saj vse, kar odkupi od kmetov, ne kupi na slepo, marveč za vsak sod pokliče inšpektorja, daje vino v pregled na kmetijski inštitut in vedno jamči, da je v njegovi kleti le najboljše od najboljšega. Prav zaradi tega si je gostilna v preteklih le- tih pridobila sloves, ki sega globoko čez mejo. In ker te dni na Krasu ne piha, se splača odpeljati v Tupelče in znameniti Štanjel. To obzidano mestece si po časi pridobiva svojo podobo, v njem obnavljajo grad in ga sploh skušajo preurediti da bo tak kot je bil pred vojno vihro. Od Štanjela do Tupelč je dva kilometra asfaltne ce ste, levo in desno na Jasah poganjajo zvončki, trobentice .. . Divjačina Je v Tupelčah v loncih doma, prav tako tu vise imenitne domače klobase in salame ter seveda pravi kraški pršut. K temu je treba dodati še brinjevec, ki ga gospodar skuha lastnoročno. In seveda teran, kateremu je posvečena vsa gostilna. V spominskih knjigah in na zidovih gostilniških sob je vse polno risb, ki zatrjujejo, da je največji sovražnik človeštva žeja, da je teran med vini to, kar je lev med živalmi ... Tu z veseljem riše in piše dr. Robert Hlavaty, tržaški slovenski zdravnik, ki je bil tudi pobudnik rednih srečanj zamejskih Slovencev prav v gostilni »Pri Jazbecu«. Gostje, ki navadno prihajajo v Tupelče, se v gostišču »Pri Jazbecu« zadržujejo do zgodnjih popoldanskih ur, potlej pa izlet nadaljujejo v dvajset kilometrov oddaljeno Lipico. Nič burje, dober teran in vse ostalo, kar sodi na Kras, v teh toplih dneh prav gotovo vabi vse tiste, ki jim ni do smuke in ki se radi sprehajajo med pomladnim cvetjem. I. V. »Metalna« bo za reško ladjedelnico »3. maj« izdelala po projektu firme »Krupp« žerjav z nosilnostjo 300 ton Lani so slovenski matičarji zapisali v knjige 30.876 rojstev, 16.253 porok in 18.731 umrlih — Manj je rojstev V mariborski »Metalni« so izdelali portalni žerjav za prenašanje ladijskih delov do teže 300 ton za ladjedelnico »3. maj« na Reki. Za žerjav je »Metalna« odkupila pri podjetju »Krupp« projekt in osnovno tehnično dokumentacijo, medtem ko so podrobno tehnično dokumentacijo in delavniško dokumentacijo izdelali v »Metalni« večinoma sami. Prav tako so v »Metalni« izdelali in montirali žerjav, razen električnega dela, ki ga je dobavilo podjetje »Rade Končar« skupaj s švedsko firmo »Asea«. Uporaba tega žerjava v ladjedelnici povzroča revolucio narne spremembe pri izdelavi delov in montiranju ladij, ker se skrajšujejo roki montaže ladij tudi za polovico. To pa omogoča večjo in cenejšo proizvodnjo. V »Metalni so pri izdelavi tega žerjava prišli do dragocenih izkušenj in osnov za samostojno dobavo nadaljnjih žerjavov. Sedaj se pogovarja jajo z Romuni za dobavo po-dobnega žerjava za njihovo ladjedelnico. »Metalna« je edi no podjetje v državi, ki pro- INDUSTRIJA Z uporabo tega žerjava se bo čas montaže ladij skrajšal za polovico izvaja žerjave za pristanišča in ladjedelnice: doslej je opremilo vse naše ladjedelnice z novejšimi žerjavi specialnih izvedb in nosilnostjo tudi do 150 ton. Na tem pod- ročju »Metalna« ni ostala ne-zapažena, saj se nekatere vzhodnoevropske države zanimajo za licenco oziroma za sodelovanje. Ladjedelnice so začeli oskrbovati tudi s specialnimi dokovskimi žerjavi ter z napravami za spravljanje ladij v dok Doslej so izdelovali takšne žerjave predvsem za Sovjetsko zvezo in Indonezijo. Prav tako pa so v »Metalni« izdelali tudi plovne žerjave z nosilnostjo 240 ton za Indonezijo. MARJAN KOS LJUBLJANA, marca. V Sloveniji dela 347 matičarjev (128 moških in 219 žensk), lani jih je odšlo (v glavnem v pokoj) 28, prišlo pa v to službo 19. Šolska izobrazba matičarjev ni zadovoljiva, saj jih je še vedno 134 le z osnovno šolo, le 5 pa z višjo. Republiški sekretariat za notranje zadeve (sektor za osebna stanja) je tudi lani izvedel poskusne preglede v desetih občinah in ugotovil, da je stanje matične službe povsod na tekočem. To pa je tudi glavna odlika. Sekretariat je priredil enomesečni tečaj za 18 vodij matičnih služb. Lani so slovenski matičarji zapisali v rojstne knjige 30.876 (v Ljubljani 7.244), v poročne 16.253 (v Ljubljani 3.836), v mrliške pa 18.731 primerov (v Ljubljani 2.928) V rojstne matične knjige je bilo 506 vpisov manj kot leta 1971, medtem ko je bilo kar 921 več tistih, ki so se poročili in 356 več umrlih. Za potrebe občanov in uradnih zaznamkov so morali matičarji izdati 253.462 izpiskov iz matičnih knjig za doma ter 19.323 za tujino. To je hkrati za 32.133 (za doma) oziroma 2.623 (za tujino) več kot predlanskim. Na vsakega 15. Slovenca pride letno torej po en izpisek iz matične knjige — med zdomci pa na vsakega tretjega. Na podeželju ostajajo rojstne matične knjige vse bolj prazne. Lani je bilo v 15 večjih občinah vpisanih 29.635 od skupnega števila 30.876 otrok; v ostalih 41 občinah pa le 1.241 oziroma le 875 v Sloveniji rojenih, drugi pa so bili vpisani naknadno kot rojeni v tujini. Porodnišnice namreč po zakonu prijavljajo novorojenčke le v 15 slovenskih občinah. A. R- BERITE PRIMORSKI DNEVNIK PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 10. marca 1973 domači šport DANES sobota, 10. marca 1973 ODBOJKA ŽENSKA B LIGA ‘■•15 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Lovable * * * 2]-15 v Villi d'Alme Alzano — Breg * * * MOŠKA C LIGA 1-15 v Gorici Caldin, — Kras * * * ŽENSKA C LIGA 00 v Št. Petru ob Soči '"'•rridoni — Sokol * * * ’• moška divizija U5 v Trstu, pri Banih °9a — Olympia * * * medšolsko prvenstvo -°-00 v Trstu, Ul. della Valle Nast (rnal °Pa licej «Prešeren» finale) namizni tenis ITALIJANSKI pokal 1/i (finalno kolo) .L4'00 V Sant'Elpidiu Nas»opa tudi Sokol košarka DEČKI ■luventus1—U Bor CaraVaggi° JUTRI nedelja, n. marca 1973 NOGOMET It J- amaterska liga J,500 V Križu ®sna — Porfuale ^5-00 v Bazovici r|a — Campanelle l^00 v Dolini 69 Primorje Juw°° '.V Štandrežu entina — Torreanese * * * 15 nn3' AMATERSKA LIGA * * * L;k°2. na Op«inah ®das Opčine — Primorec in * * * iiJ° na Proseku rtas Barkovlje — Breg B Don°BV Trstu' Ul- F,avia Bosco — Olimpija 1 * * * SucWV ®orici' igrišče Baiamonti u«est — Sovodnje * * * l2n MLADINCI Ca« V Padričah ^Panelle — Primorje * * * 13 naraščajniki B,,30 V Dolini 9 "— Ponziana Gai? V Padričah a,a — Aurisina ;°b3° v Križu Sna ~~ Fortitudo * * * 9 30 „ ZAČETNIKI S. G;V Trstu' °rev. Sanzio Oiovanni _ Breg ODBOJKA 15 on M?ŠKA d liga Z. ~°rici' UL Nizza 36 Codognato košarka 17 00 M?SKA D LIGA Bor Jrstu' Ul deHa Valle " Virtus Padova * * * 15 00 MLADINCI c*noto * * * 9 DEČKI Kn * na Kontovelu °nt°vel - Servolana 1 * * * CGS° V Tnrs!u' ui- Monte Cengio Polet * * * 11 onRIJATEUSKA tekma IG . na Kontovelu °ntovel — Po|ef KOŠARKA POKALNE TEKME Peterki Ignisa in CSKA v finalu pokala prvakov Jugoplastika se bo potegovala v tekmi s Spartakom za pokal pokalnih prvakov Ni bilo presenečenj: Ignis in | Potem je Clermont zmagal v Italiji CSKA se bosta potegovala za pokal in Demšar je znova postal grešni evropskih prvakov, Jugoplastika in kozel: zdaj je Geas zmagal na tu- Spartak za pokal pokalnih prvakov. Crelmont Ferrand in Daugawa ter Spartak Leningrad in Slavia iz Prage pa za istoimenske pokale v ženski konkurenci. Povratni tekmi med državnimi prvaki sta bili le formalnost. Sim-menthal je še vedno igral brez svojega Američana in je tudi v Vare-seju doživel visok poraz (115:100). Že sam rezultat — nenavaden za italijanske pojme — dokazuje sproščenost obeh ekip. Pač: ta dvoboj je jasno pokazal, navzlic govoričenju mnogih, kaj v resnici pomenijo Američani v italijanskih moštvih. Tudi CSKA in Crvena zvezda se nista preveč potila: Sovjetom to sploh ni bilo potrebno, Beograjčani pa imajo že dovolj problemov v državnem prvenstvu, da bi še «dražili» ruske velikane na njihovem terenu. Rezultat 100:83 za CSKA je povsem logičen in realen. Kot že rečeno, je bilo še največ zanimanja za pokalne prvake. Mo-bilquattro bi skoraj res spreobrnila rezultat iz Splita, čeprav še vztrajamo pri trditvi, da je Jugosplasti-ka daleč boljše moštvo. Pred časom smo že izrazili svoje mnenje o nepredvidenem preobratu v zadnjem delu tekme in tudi o okolju, v katerem je potekala. Lahko dodamo še vest, da je Američan Grey po tekmi v izbruhu besa udaril s pestjo v steklena vrata in je dobil hude poškodbe (prognoza: 1 mesec), da je igralce Jugoplastike morala braniti policija (po izjavah šol- j mana v Splitu) in da je občinstvo j stalno metalo proti Jugoslovanom manjše predmete ter jih žalilo in psovalo. Sedaj čaka Splitčane Spartak iz Leningrada, ki je zmagal tudi v Badaloni, sicer s skromnim 57:54. Nasprotnik bo težji, ampak tudi bolj športen: tudi časten poraz bi bil sprejemljiv. Med ženskami je morda prišlo do edinega pravega presenečenja: Italijani so resno in konec koncev ne neobjektivno računali na vstop Gea-sa v finale. Italijanke pa so razočarale doma, tako da kljub zmagi v Franciji s 60:54 niso nadoknadile razlike: tudi tu bi lahko nekaj omenili v zvezi s športnim tiskom: ko je Geas zmagal v Lodzu, se je govorilo o trenerju Demšarju, kot o novem Napoleonu in kmalu so pozabili na kritike po porazp s Stando v prvenstvu. Geas je nato zgubil doma proti istemu moštvu in nekateri so začeli vihati nos. mHSR iiiuiuiiiiiiiiiimimiiiiuiiiimuiiimiuumiuiiuifumiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiHii jem in bo treba najti kako novo formulacijo o njem. Morda bi bilo bolje oceniti delo trenerja za globalne rezultate v sezoni in ne po vsaki tekmi na novo. O pokalu prvakinj: Clermont ima sedaj pravico do «časti», da ga Daugawa krepko premaga. V pokalu pokalnih prvakinj je končno Slavia iz Prage visoko premagala bolgarske zastopnice Lev-skeg (72:47) in se je uvrstila v finale, skupaj s Spartakom iz Leningrada, ki je na domačih tleh zopet visoko premagal Crveno zvezdo (to moštvo res ni imelo sreče s sovjetskimi zastopniki). Tudi tu je Slavia pred skoraj neizbežnim porazom. In za konec še pokal Korač, čigar kakovost morda ni na ravni ostalih tekmovanj, bi pa moral biti zanimiv vsaj v finalu. Nesporen favorit je Forst, ki letos pravzaprav prvič išče nekaj izkušenj v mednarodni areni. Italijani so zelo močni, Racing Malines pa je izkušeno in solidno moštvo, ki bi lahko tudi pripravilo presenečenje. NAMIZNI TENIS TEDENSKI KOMENTAR Tudi Sokol v finalu tržaškega pokala Nabrežinci bodo danes in jutri nastopili tudi v finalu italijanskega pokala ITALIJANSKI POKAL Sokol bo danes in jutri igral v SanCElpidu al Mare, kjer bo na sporedu finalno tekmovanje za italijanski pokal. V njem bo nastopilo 16 ekip, vendar pa namiznoteniška zveza še ni poslala seznama in tudi ne sporeda tekem. Sokolove .barve bodo tokrat zastopali Košuta, Peterlini in Koba-lova. Ekipa je torej precej dobra in lahko upa na boljšo uvrstitev, nekje okoli četrtega, petega mesta. Kot običajno v tem tekmovanju je tudi tokrat mnogo odvisno od srečanj dvojic, ki so ključ vsega tekmovanja. Ekipa, ki osvoji obe srečanji dvojic, je običajno tudi zmagovalec. To dokazujejo dosedanji rezultati in tudi rezultati turnirja za evropski pokal narodov. Sokol lahko v vseh srečanjih računa le na eno gotovo točko. Peterlini je namreč boljši od drugega igralca vseh ekip. Vendar pa menimo, da bo nabrežinska ekipa lahko v skoraj vseh tekmah 0-svojila po tri točke (dve Peterlini in moška dvojica); vse je torej odvisno od forme Borisa Košute in od mešane dvojice, saj Kobalo-va verjetno ne dosega še ravni svo- jih nasprotnic, čeprav je v zadnjem času precej napredovala. TRŽAŠKI POKAL V četrtek se je zaključil prvi del turnirja za tržaški pokal. V finalno kolo so se uvrstile ekipe Sokola, Julie, S. Micheleja (Tržič) in S. MarCa (Pordenon). Izidov zadnjega kola sicer še nismo prejeli, vendar pa so bili finalisti znani že po prejšnjem kolu. Tekma Sokol - Julia (zmagali so Nabrežinci s 5:2) je bila precej napeta in zanimiva. Pri Sokolu je bil tokrat najboljši Pertot, ki je gladko odpravil Kocha, najboljšega t.ret-jekategornika v naši deželi. Ukmar in Radovič pa nista povsem zadovoljila, saj sta, kljub uspešnemu rezultatu, zaigrala precej medlo. POKRAJINSKI TURNIR V soboto je bil v Trstu pokrajinski turnir za ženske, v katerem so predstavnice naših društev o-svojile vsa tri prva mesta. Pri tret-jekategornicah je zmagala Koba-lova (Sokol), pri mladinkah m nara-ščajnicah pa Vesnaverjeva (Kras). Krasove igralke so zasedle tudi tri druga in dve tretji mesti. S. J. NAŠE ENAJSTERICE PRED JUTRIŠNJIMI TEKMAMI Srečanje med Bregom in Primorjem derbi ekip s povsem različnimi cilji Brežani se bore za obstanek v 2. AL, Prosečani pa za visoko uvrstitev 2. AMATERSKA LIGA 7. kolo bi moralo biti predvidoma napeto, zanimivo in izenačeno. Zato bodo morda nedeljek* izidi precej spremenili lestvico. Med najvažnejšimi tekmami bo gotovo slovenski derbi Breg — Primorje, t. j. med ekipama, ki imata precej različne cilje. Brežani se bore za obstoj, Primorje za visoko uvrstitev. Vsako predvidevanje je zato tvegano. Oba trenerja bosta v glavnem potrdila svojo postavo iz prejšnje tekme: Brežani so v zadnjem času ojačili svoj napad. Primorje pa ni zadovoljilo. Bitka za točke bo zato ostra. Vesna bo gostila Portuaie. ki je v zadnjih petih tekmah osvojil kar 8 točk. Vesna pa mora proti svojemu jutrišnjemu nasprotniku na vsak način zmagati, saj bi vsak drugačen izid njen položaj še poslabšal. Moštvo zato računa v teh odločilnih tekmah na vso podporo navijačev. Zarja se prav tako ne sme zadovoljiti z remijem v tekmi proti Campanellam, čeprav bodo te v Bazovici merile prav na delitev točk. V ostalih tekmah vlada veliko zanimanje za srečanje med vodečim Isonzom in drugouvrščenim Inter-jem. Neodločen izid bi vsekakor zadovoljil obe enajsterici. Muggesa-na bi morala brez težav odpraviti Libertas. Flaminio in Aurisina bi morala remizirati. S. Canzian bo verjetno premagal proseški Li- bertas. Remi pa bi verjetno zadovoljil tudi Fogliano in Sagrado. 3. AMATERSKA LIGA Na sporedu bo več odločilnih srečanj. V skupini N se bosta srečali najvišje uvrščeni ekipi Libertas Sv. Marko in Duino. Če bo zmagal Duino, si bo tri tedne pred koncem prvenstva zagotovil vstop v 2. AL. Union mora na vsak način premagati COOP, saj bo sicer zanj povratni del lige res negativen. V skupini O bosta zelo pomembni tekmi GMT - Supercaffe in Virtus - Stock. V prvi tekmi bi moral zmagati Supercaffe, v drugi pa so napovedi tvegane. Primorec bo gostoval pri openskem Libertasu, ki ima dve točki več na lestvici od Trebencev. Ti imajo vsekakor možnost, da ga dohite. V skupini P bosta imeli obe vodeči ekipi, S. Anna in Costalunga, lahko delo. Olimpija bo nastopila pri Don Boscu, ki je doslej edini prepustil naši enajsterici obe točki. Fantje iz Gabrovca računajo zato še na osvojitev drugega para točk. I Breg B bo igral z barkovljanskim Libertasom, ki je na tretjem mesfu lestvice. «Plavi» imajo zato malo možnosti za zmago. B. R. uuiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiFiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmuiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiimiiii KOŠARKA V MOŠKI D LIGI j ODBOJKA NAŠE EKIPE DREVI M JUTRI Ambrožič, Zavadlal in Fabjan obetajo za jutri lepo tekmo Koren zopet v mladinski vrsti «plavih» Vse tri naše naraščajniške ekipe zaposlene D LIGA Jutrišnji Borov nasprotnik v 5. povratnem kolu D lige bo Virtus iz Padove. Trenutno je to moštvo na drugem mestu lestvice. Že to jasno kaže, da bo našim fantom trda predla. Borovci so sicer v nedeljo v Padovi proti ekipi Fiamma igrali dobro. Mislimo pa, da na realno možnost naše ekipe sploh nihče ne računa. V Borovih vrstah bo zopet na domačem igrišču^ nastopil center Silvan Ambrožič, ki se je v Padovi dokaj dobro odrezal. V formi iniJimiiinHiiiminiiiiiiiini PO POLETU mSIPIVA 169 METROV V 0BERSTD0RFU Planica ni več rekorderka Japonec Ito letel (s padcem) celo 176 m daleč OBERSTDORF, 9. — Vzhodni Nemec Heinz VVosipivo je danes med poskusnimi skoki z velikanke v Oberstdorfu zabeležil nov svetovni rekord v smučarskih poletih z znamko 169 metrov. Prejšnji rekord je bil last Manfreda Volfa, ki je leta 1969 skočil v Planici 165 metrov daleč. Med poskusnimi skoki je Švicar Stainer poletel celo 175 m, vendar s padcem, Japonec Ito pa včeraj 176 m, tudi on s padcem. S t1) p J m SMUČANJE 9 30TROFEJA TOMMASINI kU V 3aPPadi as‘opa tudi SPDT 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 1 1 1 X X 1 1 2 X 1 ODBOJKA Jutri Dom — Codognato Jutri se bo pričel za Dom povratni del prvenstva meddeželne D lige. Gost domovcev bo ekipa gasilcev iz Mester, Codognato, ki se nahaja po prvem delu prvenstva v sredini skupne lestvice. V prejšnji tekmi so naši fantje klonili v Mestrah s čistim rezultatom 3:0, toda igrali so z nepopolno postavo. Domovci gledajo optimistično na jutrišnjo tekmo, saj ekipa Codo-gnata ni nepremagljiva in zato lahko upajo na uspešen start v povratnem delu prvenstva z osvojitvijo prvih dveh točk, zlasti ker bi morah nastopiti s popolno postavo. Tekma bo jutri popoldne v Gorici, v telovadnici Stella Matutina (Ul. Nizza 36) s pričetkom ob 15. uri. Sklicani igralci Doma za to tekmo se bodo morali zbrati pred zgaraj omenjeno telovadnico ob 14.15. I. K. sta tudi «veterana» Adrijan Zavadlal in Boris Fabjan. Skratka, morda se nam obeta prijetno srečanje. Borova postava: Adrijan Zavadlal, Fabjan, Rudes, Kralj, Šare, Škerlj, Pertot, Hrvatič, Danijel Zavadlal, Hrvatič. MLADINCI Še dve koli do konca mladinskega prvenstva. Borovci bodo i-grali proti najmočnejšima ekipama prvenstva, proti Lloyd Adriaticu in proti POM.. Jutri" bo tbfčj na vrsti L!oyd Adriatico, ki je prvi na lestvici, saj še ni bil poražen. V Borovih vrstah* bo ponovno i-gral Leo Koren. Borova postava bo zato naslednja: Barazutti, Fran-cia, Koren, Kapic, Hrvatič, Vatovec, Kalc, Kravos, Oblak, Pečenko. DEČKI V prvenstvu dečkov bodo zaposlene vse tri naše ekipe. V skupini A bo imel Polet jutri lepo priložnost za zmago proti ekipi tržaških študentov CGS. Po «smučar-skem premoru» bo openski trener lahko razvrstil vse razpoložljive igralce. Zmaga je možna! V A skupini bo Bor danes igral tekmo proti ekipi Juventus. Tekmo so anticipirali na 16.30 na prošnjo vodstva Juventusa. «Plavi» so že v predprvenstvu igrali prijateljsko trening tekmo proti današnjemu nasprotniku in so takrat izgubili z razliko sedmih točk (67:74). Kontovel pa bo ponovno igral na lastnem igrišču. Tokrat se bodo naši košarkarji pomerili proti Ser-volani, ki sodi med boljše peterke. PRIJATELJSKA TEKMA Kontovel — Polet V okviru priprav za prvenstvo 1. divizije bosta jutri Kontovel in Polet odigrala na Kontovelu prijateljsko trening tekmo. Za obe ekipi bo srečanje zelo koristno, saj je prvenstvo pred vrati in za trenerja bo to lepa priložnost, da preverita formo svojih igralcev. b. 1. DRUGE ŠPORTNE VESTI NA OSMI SPRANI Krasu bi v Gorici zadostoval za obstanek v ligi en sam set Brez upa na zmago bosta Breg in Bor odigrala drevi zadnje kolo ženske 8 lige Dva slovenska derbija v 1. diviziji: Bor-Sloga (ženske) in Sloga-Oiympia (moški) B LIGA — članice j Ženska B liga se je, kar se tiče j borbe za prvo mesto, končala že ; pred nekaj koli. Vodeči Lovable ima namreč pred drugouvrščenim Borom kar deset točk prednosti, in si je torej že pred časom zagotovil nastop na finalnem turnirju za vstop v A ligo. V zadnji tekmi tega prvenstva se bosta pomerila Bor in Lovable. V prvi, Titani j je po petih setih ogorčene borba zmagal Lovable. Naše igralka , so takrat zaigrale odlična. Vendar pa ne smemo pozabiti” da je )3or nastopal še v svo- J ji najboljši postavi' in ga kriza, katero sedaj preživlja, še ni zajela. Veliki favorit za nocojšnjo zmago je nedvomno ekipa iz Bergama. Lovable je v vsem prvenstvu zgubil le dvanajst setov in ni bil še nikoli poražen. Povsem jasno je, da bo hotel svojo nepremagljivost ohraniti do konca prvenstva. Po drugi strani pa upamo, da se nam bo Bor v zadnji domači tekmi predstavil spet v'luči, katere smo bili vajeni pred časom in se bo vsaj zagrizeno boril, če že ne pripravil prijetnega presenečenja, ki bi bilo velikega prestižnega pomena. INKA Odbojkarice Brega bodo drevi o-digrale poslovilno tekmo v drugi ligi letošnjega prvenstva v Villa d’Alme s šesterko Alzana. Že pred tem nastopom je za Breg, žal vse odločeno, saj so za Dolinčanke le minimalne možnosti, da bi drevi zmagale, in si s tem zagotovile še nadaljnji obstanek v drugi ligi. To pa še toliko manj, ker bodo odpotovale močno okrnjene in s tem bo Alzano imel precej lažjo pot do sedmega para točk. Breg se bo spoprijel z Alzanom brez Fo-rausove ter Barutove. Trener Jur-kič praktično nima izbire med rezervnimi odbojkaricami in bo komaj spravil skupaj šest igralk. V prvem prvenstvenem nastopu je Alzano premagal Breg na stadionu «1. maj» s 3:1. V prvem delu pa je bil novinec iz Lombardije ve- liko bolj nevaren kot v povratnem delu. Vsekakor je pričakovati, da se bodo slovenske odbojkarice dostojno poslovile od letošnjega prvenstva. C LIGA — člani Tudi Kras se bo poslovil od le tošnjega prvenstva na tujem igrišču. Zgoničani bodo odigrali štirinajsto prvenstveno tekmo v Gorici ’ s šesterko gasilcev Caldini. Za slovenske odbojkarje je. ta nastop izredno važen, saj se grb za obstanek v tretji ligi. Kraševci imajo dve točki prednosti pred drevi.šnji-mi nasprotniki. V Gorici je’ torej dovolj, da osvojijo set, kar jim bo zadoščalo za nadaljnji obstanek med tretjeligaši. Čisto objektivno gledano pa imajo Kraševci še več je možnosti, da lahko osvojijo ves izkupiček. V tem primeru pa je vse matematično rešeno. Če bo Kras tudi v Gorici igral tako kot prejšnjo soboto v Nabrežini z Libertasom iz Trsta, mu zmaga ne bi smela delati nobenih preglavic. V Gorici bo Kras igral v svoji popolni postavi in v tem pomembnem nastopu lahko pričakujemo tudi pomoč domačih zvestih navijačev. C LIGA — članice Tudi v četrtem prvenstvenem za-vrtljaju zastopnice Sokola nima jo nobenih možnosti za uspeh. V goste odhajajo namreč k vodeči ekipi Corridonija iz Šentpetra ob Soči. Varovanke trenerja Ceja so prišle ob pravem času v formo in za to nam je najlepši dokaz čista zmaga nad najhujšim tekmecem, CUS, kar sredi Padove. Po slabih predpr-venstvenih pripravah se Nabrežinke ne bodo mogle enakovredno kosali z očitno boljšimi nasprotnicami. 1. DIVIZIJA — članice Kot nalašč je na sporedu slovenski derbi v tej kategoriji prav v zadnjem kolu. Tako Bor kot tudi Sloga sta v dosedanjih štirih nastopih trikrat zmagala in enkrat potegnila krajši konec. Sloga je ostala praznih rok v Gorici z Az-zurro, Bor pa v Čedadu s presenetljivim ASFJR. Srečanje je za oba nasprotnika izredno važno iz dveh vzrokov: zmagovalec tega srečanja bo ostal še naprej v koraku z Az-zurro, ki je utrpela tudi en poraz in to z Borom. Še bolj važen, ali pa vsaj toliko, je prestižni dejavnik. Vsak derbi je poglavje zase in navadno pripada zmaga tistemu, ki zna ohraniti bolj mirne živce. Rahla prednost je na strani Sloge. Ne smemo pa pozabiti, da igra Bor doma in lahko prijetno preseneti. 1. DIVIZIJA — člani Prav gotovo bo srečanje Sloga — Olvnfpia osrednja odbojkarska tekma na naših igriščih. Tudi ta derbi bo spopad dveh prvih šesterk na lestvici. Tako Sloga, kot goriška ekipa imata po osem točk. Sloga je eno srečanje zgubila, 01ympia pa je igrala tekmo manj. Oba zastopnika iz kola v kolo igrata bolje in drevi lahko pričakujemo o-gorčen spopad ter privlačno odbojko. Oba tekmeca imata enake možnosti za uspeh. Vsekakor se jeziček na lestvici le nagiba na stran Sloge, ker igra v domači telovadnici. G. F. NOGOMET NA GORIŠKEM Juventhia-Torreanese Sudest-Sovodnje Juventina bo v nedeljo igrala na domačih tleh proti Torreaneseju. Ta ekipa se bori za prva mesta in je prejšnjo nedeljo premagala svojo posredno nasprotnico, ekipo iz Žiraeca. V vsej tekmi bodo morali štandrežci igrati brez diskvalificiranega Marvina, ki je jedro ekipe s svojimi lepimi podajami. Zmaga pa ne sme uiti Juventini, ker bi se z dvema točkama približala številki, ki bi ji zagotavljala matematično gotovost obstanka v tej ligi, čeprav niso «belo-rde-či» na dobrem mestu lestvice. Za nedeljsko tekmo je trener Cu-lot sklical sledeče igralce: Plesničar, Nanut. Faganel, Tomažič, Paulin. E. in M. Tabaj, Sirk, Montico, Ferletič, Uras, Fiiiput. Bip * * * Po nedeljskem spodrsljaju bodo hoteli Sovodenjci odnesti z igrišča vsaj točko. Tekma, ki bo ob 10 30 na igrišču Baiamonti, bo precej zanimiva, kajti prav v zadnjem času je Sudest precej napredoval in bo zato trd oreh za slovenske igralce. Trener Marson je za to tekmo sklical sledeče igralce (naj se zberejo pred domačo gostilno ob 9. uri): Devetak, Trivellato, Corva, Batistič, Ferfolja. Kori c, Fajt, Pe-tejan, Sambo, Marson, Florenin, Pozzo, Zavadlav, Tomšič. D. ODBOJKA Sloga — PAV Dormisch 3:1 (15:6, 15:5, 11:15, 15:12) SLOGA: Padovan, Kralj, M. in S. Grgič, S. in G. Busletta, Križ-mančič, Ferluga, Milkovič. PAV DORMISCH: DelTOste, Mar-chioro, Di Raffaele, Petrucco, Ca-ramazza, Basana, Somma, Conti in Sello. SODNIK: Giaechinga; stranski: Rovetti; zapisnikar: Pitacco. V sredo je po dveh tekman v gosteh Sloga zopet zaigrala na domačem igrišču pri Banih. Tekma s PAV Dosaiiseh ni bila posebno zahtevna. Slogašice so zlasti v prvih dveh setih diktirate svoj tempo, razigrana Ferlugova je iz centra največkrat tolkla v prazno. V naslednjem setu je Sloga nekoliko popustila. Četrti set je bil najbolj borben. Po slabem začetku sloga-šic so Videmčanke povedle, naša dekleta pa se niso pustila presenetiti in so prva prišla do pet-najstice. V. P. Tudi mladinci Juventine so začeli s svojimi prvenstvenimi nastopi Partizanski zdravnik ■■ 5 ;------—_____________________________________ —jiiini iz bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika ro&iikf1 ^ bil° na razpolago nobenih knjig razen žepnega pri-je bii , Za pisanie receptov s kratkim opisom bolezni, pa še ta g v nemškem jeziku. leta m1-0 £aglega razvoJa partizanske vojske spomladi 1942. 66 ie hin bll° učinkovitega vodstva partizanskega zdravstva in ki) Pr “ , njegove odločitve niso segale do mene. Tako sem Ues61 p Sc®n samemu sebi in svojemu znanju, ki sem ga pri-kako ra„le s fakultete. Izkušenj nisem imel nobenih niti Uih jn h ”ata 2 ljudmi, niti glede zdravljenja in oskrbe ranje-krat nnv,*h partlzan°v. Delal sem v razmerah, ki jih do ta-kdftia neznane m°Sel predvideti in so bile seveda meni popol- ^4'jariH P° Prih°dU sem dobil Pismo, da se moram ^ je glasilo Tovans Peter ima zastrupljeno nogo, g°ro. Sporočilo ° Tak°i se odpravim na pot na Križno ^al. kaj nai -zel°. r®.^no,vzel in sem vso pot premišlje- 50 nekajurni n ’ e bl.bll° treba odrezati nogo. Ko pa sem našel T™ priŠel v taborišče na Križni gori, b°gi i0 Je lepo, sedel na soncu. Hlačnico na desni našel nr- zaylbano- Prvi trenutek sem bil vesel, ko s ^ !• zSd* ST Zdravju’ saj je le žuli na nogi, ahkega vnetja nekoliko otekla. Ko sem sem ki se spomnil na ure in ure prehojene poti, pa sem bil tudi jezen. Vendar sem jezo v sebi zatrl, njemu in Levcu pa povedal, za kaj gre in kako je treba zdraviti. Ta dan se nisem več vračal v štab na Petelinj aku. Bil sem utrujen od dolge poti, zato sva se s kurirjem Janezom, Petrovim bratom, odpravila na pot drugega dne navsezgodaj. Bil je že dam, ko pri Knežji njivi zaslišiva streljanje in kričanje. Brž se potuhneva za grmovje in poslušava, kaj se dogaja. Nedaleč od naju se je slišala italijanska govorica, kar je bilo za takrat čudno. Saj Italijanov ni bilo več v Loški dolini, že precej časa je, kar so odšli, vendar so se kdaj pa kdaj vrnili, pobrali moške, izropali in požgaii nekaj hiš, za katere so vedeli, da so fantje pri partizanih. Tako so to pot spet prišli in to prav iznenada. Z Janezom sva čepela v grmovju in oprezovala. Videti je bilo, kakor da se nama približujejo. Oborožen sem bil z bombo, Janez pa je imel razen tega še puško. Odločen sem bil, da se ne dam ujeti. Tako sva čakala in minute so se vlekle kot ure. Kričanje je bilo že prav blizu. Janez se je nekoliko privzdignil, da bi pogledal, kaj se dogaja. Pomignil mi je, naj tudi sam pogledam. Res, nekaj deset metrov pred nama, kjer se je končala gmajna in se je začel travnik, sem videl italijanske vojake, ki so stala v gruči in se pogovarjali. Na umik ni bilo mogoče misliti, saj bi naju vojaki takoj opazili. Ostalo je edino, da se še naprej potuhneva in čakava, morda se ne bodo napotili proti nama. Tako je tudi bilo. Obrnili so se in glasno odšli nazaj proti vasi. Nato sva lahko mirno nadaljevala pot proti Petelinj aku. Življenje v taborišču je postajalo vedno bolj vsakdanje Partizanske patrole so hodile na teren, kontrolirale so obnašanje sovražnika v postojankah predvsem na Blokah, postavljale zasede, prinašale hrano, čez dan navadno v taborišču skoraj ni bilo žive duše. Kdor je ostal v taborišču, se je moral uriti z orožjem. Tudi sam sem prosil komandirja čete, ki je bil bivši jugoslovanski orožnik, da me pouči, kako se uporablja puška in bombe. Tako sem se priključil grupi novincev, ki jih je učil komandir čete. Na jasi za taboriščem smo nekaj dni intenzivno «ekserciraii», kajti komandir nas je učil tako, kot so njega učili v bivši jugoslovanski vojski. Dvigali smo se in legali v gostem praprotju. Učili smo se tudi puško razstavljati in streljati z njo, vendar brez munioije. Med partizani je bilo mnogo fantov, ki so že odslužili vojaški rok. Bili so spretni v uporabi orožja in so tudi dovolj previdno ravnali z njim, tako da ni bilo nasreč zaradi nepravilnega ravnanja z orožjem. Posebno velja to za njihovo ravnanje v borbi. Pri postavljanju zased so ravnali zelo previdno in so znali izbrati dobre zaklone, tako da skoraj ni bilo ranjencev. Vendar se v taborišču niso tako obnašali; tu so bili mnogo površnejši in z orožjem pogosto niso ravnali dovolj previdno. Tako sem že v prvih sedmih dneh bivanja v štabu II. bataljona imel nekaj ranjencev, ki so se sami ranili ah pa jih je ranil kdo drug zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem. Komandant Smeli je imel bratranca starega kakih 14 let. Tudi ta je bil partizan in je prebival z nami v taborišču. Bil je dokaj otročji; igral se je s pištolo, jo sprožil in se obstrelil v dlan leve roke. Težka krogla je zadela še nekoga, ki je stal v bližini, tudi njega v roko. Rani k sreči nista bili težki, tudi se ni nič gnojilo, pa sta prav kmalu ozdravela. Težje je bil ranjen Marko; ta je dobil strel v glavo. Sedel je bil na robu pograda v baraki in gledal, kaj počenja njegov spodnji sosed. Ta je čistil pištolo, jo naenkrat nepričakovano dvignil in, ne da bi natančneje pogledal okoli sebe, sprožil, misleč, da je prazna. Na žalost je bila pištola nabita in strel je oplazil Marka po licu: zdrobil mu je spodnjo če ljust in obtičal nekje pod očesom med razdrobljenimi zobmi v zgornji čeljusti. Rana je bila težka in je Marko ostal invalid. Rad je prepeval, zato se je bal, da ga je strel tako poškodoval, da ne bo mogel več peti. Komisar štabne čete Iztok je po tem dogodku organiziral politično uro, posvečeno ravnanju z orožjem. Malo je manjkalo, pa bi se tudi ta ura tragično končala. Iztok je bil takrat še zelo mlad, morda mu je bilo kakih 18 let. Tudi sam ni bil preveč spreten v ravnanju z orožjem. Zbral je torej vso četo v polkrog okoli sebe in pričel na dolgo in široko govoriti o orožju, v nevarnostih pri neprevidnem ravnanju z orožjem; analiziral je na kratko tudi, kako je prišlo v taborišču do treh nesreč zaradi neprevidnosti s strelnim orožjem in vse to povezal z dolžnostmi partizana, da se bori za svobodo in da je zaradi tega dolžan predvsem skrbeti za svoje zdravje. Nato je želel še praktično prikazati, kako se uporablja težka strojnica. Medtem ko je govoril, so se partizani, hoteč videti težko strojnico, počasi približevali, tako da so ga čisto obkrožili. Iztok je bil tako zaverovan v svoje pripovedovanje, da tega niti opazil ni. Demonstriral je strojnico. Tedaj pa se je nekaj zataknilo in takoj nato je zaropotal cel rafal. Na veliko srečo je bila cev strojne puške obrnjena strmo navzdol in tudi tla so bila tam mehka in nekoliko dvignje na. Streli so tako šli nekomu tik pod nogami v zemljo. Vse se je srečno končalo in po prvi zadregi se je razlegel prešeren smeh. Tako sem že v prvih sedmih dneh bivanja v taborišču imel tri ranjence, od katerih nihče ni bil ranjen v borbi, ampak vsi po nesreči. Postalo je skoraj nevarno približati se komu, če je čistil ali pregledoval svoje orožje. Prvi ranjenci in bolniki, večinoma tisti z drisko, ki so potrebovali zdravniško nego, so bih še nadalje v četi. Svojo ga stanja niso jemali preveč resno. Navodil, ki sem jih dajal glede zdravljenja, se v glavnem niso držali. (Nadaljevanje slediJ Uredništvo TRST Ul. Monteechi 6/1! PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnice GORICA Ui. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Uprava TRST Ul. Monteechi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Monteechi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18,— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 10. marca 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pr' oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.PJ* Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst NOVI POMEMBNI DOKAZI V INFELISIJEVEM PREDALU Soočenje med Mattiolijem in Benefortijem korak naprej v odkrivanju «teievohunov» Izčrpno Mattiolijevo «poročilo» o večletni dejavnosti vohunske organizacije Prisluškovanje tesno povezano s poskusom izsiljevanja ravnatelja podjetja AN AS RIM, 9. — Današnji dan je bil zelo pomemben za preiskavo o protizakonitem telefonskem prisluškovanju. Rimski pretor Infelisi je ponovno zaslišal ključno osebnost afere, bivšega poveljnika milanske «Criminalpol» Walterja Benefortija in ga soočil s tehnikom Brunom Mattiolijem, ki je dalj časa delal za detektiva. Sodnik je nato zaslišal tehnika SIP Marcella Micozzija, ki mu je povedal še veliko podrobnosti o telefonskem prisluškovanju. Zaradi sodnikovega «vrtanja* se je Micozzi počutil slabo in poseči je moral zdravnik, da si je tehnik lahko opomogel. Medtem ko je Infelisi zasliševal glavne obtožence, so njegovi sodelavci nadaljevali svoje delo v raznih rimskih četrtih. Vse kaže, da so dosegli vrsto zelo zadovoljivih rezultatov in da so ugotovili, da je bilo praktično vse mesto pod nadzorstvom telefonskih vohunov. Najbolj «goste» pa so bile prisluškovalne naprave v četrti, ki gre od Trga Venezia do Trga Quirinale. Sodnikovi sodelavci so že odklopili elektronske «vohune» s pomodio tehnikov SIP. Prvi na vrsti je bil danes zjutraj Bruno Mattioli. Zaradi Benefortijeve molčečnosti je rimski pretor odločil, da bo še enkrat zaslišal tehnika in ga nato soočil z bivšim višjim komisarjem. Mattioli je odgovoril na vsa Infelisijeva vprašanja in se je večkrat posvetoval s svojim branilcem odvetnikom De Maiom. Čeprav zaradi tajnosti preiskovalnega postopka ni mogoče vedeti za tehnikove od1 govore, je vendar ugotovljeno, da je Mattioli veliko pripomogel k napredovanju preiskave in je pojasnil sodniku zelo pomembne okoliščine. Mattioli je v bistvu dal Infelisiju izčrpno poročilo o večletni protizakoniti dejavnosti, o kateri dobro pozna vse podrobnosti. Po vesteh iz rimskih sodnih krogov kaže, da je Marcello Micozzi potrdil vse Mattiolijeve izjave. Infelisi ga je zaslišal v zvezi z njegovimi prejšnjimi izjavami. Pretor je tudi zahteval še druge podrobnosti o delovanju vohunske organizacije v Rimu. Micozzi je poudaril, da je «vtihotapil» številne prisluškovalne naprave na podlagi Benefortijevih naročil, pribil pa je, da ni vedel za imena oseb, ki jih je moral nadzorovati. Zaradi neusmiljenega sodnikovega «vrtanja» se je uslužbenec telefonske družbe počutil slabo in zato je moral Infelisi poklicati zdravnika, ki je priskočil na pomoč obtožencu. Pozno zjutraj je pretor soočil Benefortija in Mattiolija, ki je počakal v prostorih preture na prihod svojega NAJDBA Gospa Buysse iz Antwerpna je pred nekaj dnevi trdno sklenila, da bo očistila svojo hišo «od nog do glave». Rečeno storjeno, se je «oborožila» z metlo, vodo in pralnim praškom ter se je lotila dela. Pospravila je že stanovanje, ko se je spomnila, da bi bilo primerno pomesti tudi v kleti. Ko je čistila in premikala prašne zaboje je odkrila truplo moža, ki se je obesil z jekleno žico na tram. Marcel Bugsse je skrivnostno izginil pred dvema letoma in o njem ni žena več zvedela ničesar: v resnici pa moški ni zbežal daleč, čeprav je gospa Buysse stopila vsak dan v klet, ni do včeraj odkrila na pol mumificiranega moževega trupla, ki je bilo skrito za skladovnico drv. je izučil odvetnika Fabbrija v uporabi elektronskih prisluškovalnih naprav, s katerimi je ta zbral «gradi-vo za izsiljevanje generalnega direktorja podjetja ANAS Ennia Chiatan-teja po naročilu bivšega višjega komisarja. Vsa zadeva je zelo zapletena in zavita še v meglo, v glavnih obrisih, pa kaže, da je potekala takole: leta 1970 je Beneforti dal nalog Mattioli ju, naj izuči odvetnika Fabbrija v uporabi elektronske prisluškovalne naprave. Ta je namestil radijski oddajnik v sobi generalnega direktorja ANAS Chiatanteja in posnel kar 54 trakov pogovorov, ki jih je imel direktor z raznimi osebnostmi. Po pričevanju bivšega odvetnikovega uslužbenca Nicole Pietrantonija. Časnikarju tednika «l’Espresso», naj bi ti trakovi vsebovali tudi zelo kompro-mitentne pogovore med Chiatantejem in vidnimi političnimi osebnostmi, med katerimi, naj bi ena, ki naj bi bila sedaj na vladi, vprašala Chiatanteja za pomoč pri nekem javnem natečaju. Ker je bil Fabbri v finančni stiski, je zahteval od generalnega direktorja ANAS 400 milijonov, ta pa se je po dolgem obotavljanju obrnil na policijo. Iz maščevanja, naj bi tedaj Fabbri poslal del zbrane dokumentacije finančnim stražnikom pod psevdonimom «gospod Pontedera*. Prav zaradi te povezave kaže, da se bo v prihodnjih dneh preiskava o telefonskem prisluškovanju «razdvoji-la». En del bo ostal pretorju, drugi pa bo «romal* na državno pravdništvo, kjer se bo z njim ukvarjal dr. Sica. V kratkem, se bosta Sica in Infelisi sestala in po tem srečanju bodo prišle na vrsto še druge pomembne priče. DRUGI VEČER FESTIVALA ITALIJANSKE POPEVKE Nekaj nadobudnih debitantov nastopilo sinoči v Sanremu SANREMO, 9. — Po včerajšnji nepredvideni izključitvi nekaterih pevcev, ki so bili po mnenju strokovnjakov kandidati za končno zmago na festivalu italijanske popevke, je vladala danes v Sanremu velika negotovost. Nepredvidena izključitev Seirgia Endriga in Gigliole Cinquetti je po mnenju vseh strokovnjakov zelo favorizirala veterenko te glasbene manifestacije Milvo, ki se je predstavila s popevko «Da troppo tempo*. Gre za tradicionalno romantično melodijo, ki je zelo primerna za pevko iz Gora. Milva, za katero je to že enajsti festival, upa, dla bo popevka ugajala žiriji in da si bo tako zagotovila prvo zmago v Sanremu. Prisotno občinstvo sta navdušila tudi debitanta Balsamo in Gilda Giuliani. Prvi je nastopil z romantično popevko «Amore mio», druga pa je zelo učinkovito odpela «Se-reno». Giuliani jeva je ena izmed najbolj nadobudnih novih pevk in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiMiimimimiiMiiiimiitmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiumiimmuiuimttiiiiiiiiiitiiiiitimiiiiinimtmiiiiiiiiiii PO BOMBNIH ATENTATIH, POLITIČNIH SREČANJIH IN REFERENDUMU Rešitev ulstrskega vprašanja v ospredju zanimanja angleškega javnega mnenja Angleške policijske oblusti menijo, do je atentate izvedla neka samostojna skupina - Cosgrave poslušal Heatha bivšega delodajalca. Z lisicami na zapestjih je Beneforti stopil v Infe-lisijev urad okrog poldne. Pretor je zahteval od njega pojasnila v zvezi z vohunsko dejavnostjo, ki jo je spretno vodil, bivši poveljnik milanske «Criminalpol» pa je zavrnil vse obtožbe in je bil kot včeraj zelo molčeč. Izrecno pa je poudaril, da ni kršil določil kazenskega zakonika. Pretor je zato poklical v urad Mattiolija. Ko sta si bila nasproti sta se «zagnala» drug proti drugemu kot dva petelina in sta se surovo opsovala. Kričanje je bilo tako močno, da se je slišalo po vseh uradih preture. Infelisi je postavil obema številna vprašanja, a le Mattioli je odgovoril nanje. Beneforti pa je vztrajal v svojem stališču in je zavračal vsakršno obtožbo. Soočenje je trajalo približno dve uri. Tehnik je moral nato k načelniku preiskovalnega urada rimskega sodišča dr. Achilieju Galluzziju, ki vodi preiskavo o škandalu ANAS in predvsem o identifikaciji ^gospoda Pontedera». Ker so neznanci v prejšnjih dneh večkrat grozili Mattioliju, so pospremili orožniki tehnika do Gal-luzzijevega urada. O tem zasliševanju ni bilo mogoče izvedeti nič točnega, po nekaterih govoricah pa kaže, da je sodnik zahteval pojasnila o stikih med Mattiolijem in odvetnikom Gior-giom Fabbrijem, katerega naj bi identificirali kot «gospoda Pcntedero*. Omenili smo že, da so po mnenju preiskovalcev afere telefonskega prisluškovanja ANAS in «Pontedera» med seboj zelo tesno povezane, člen, ki jih združuje je po vsej verjetnosti prav Walter Beneforti, ki je predstavil Fabbrija Mattioliju. V pogovoru s časnikarjem tednika «l'Espresso* je Mattioli priznal, da LONDON, 9. — Zanimanje angleške, irske in severnoirske javnosti je danes osredotočeno na tri pomembnejše dogodke, ki pa so več ali manj povezani med seboj in končno z vprašanjem, kako rešiti siloviti spopad med «katoliško manjšino in protestantsko večino v Ulstru. Ti trije dogodki so naslednji: bombni atentati v Londonu, sestanek med novim irskim premierom Cosgravom in angleškim ministrskim predsednikom Heathom ter končno referendum v Severni Irski. Najprej naj spregovorimo o dogodkih v ‘ zvezi z včerajšnjimi’ a-tentati, kjer je bil ubit neki moški, ranjenih pa prav gotovo 230 ljudi. Policijski organi menijo, da so bili atentati pred «01d Baile^em* in pred ministrstvom za kmetijstvo izvedeni zelo strokovno, se pravi, da so jih opravili ljudje, ki so vešči strokovnega izvajanja terorističnih atentatov. Policijski organi pa še niso Dodali nobene izjave glede očetovstva atentatov samih. Danes popoldne je neka izjava policijskih organov povzročila precejšnjo osupnjenost. E-den od visokih policijskih funkcionarjev, ki vodijo preiskavo, poveljnik Robert Huntley, je namreč izjavil, da policijski organi niso preveč prepričam, da so bili včerajšnji londonski atentati delo skupine «provisionals» organizacije IRA. Huntley je dejal, da se nekatere izjave, ki so jih podali v Dublinu predstavniki skupine «provisionals», ne skladajo z nekaterimi informacijami, ki jih je dobila londonska policija. Dejansko se je zgodilo, da vodstvo skupine «provisionals» v Dublinu ni potrdilo izjav, ki so jih dali nekateri ekstremistični krogi organizacije IRA. Vse to je potrdilo domnevo, da so bili teroristični atentati v Londonu sad enostranske akcije neke skupine, ki je delovala in seveda še deluje izven splošnega okvira organizacije. Domnevajo, da gre morda za kako ulstrsko skupino, ki je le deloma povezana z dublinskim centrom ter u-tegne nastopati tudi popolnoma samostojno. Nazadnje je treba vzeti v poštev še domnevo, da je atentate pripravila skupina «oficials», ki je pred časom vzela nase odgovornost za atentate na vojašnico angleških padalcev v Aldeeshotu pri Londonu. Ta atentat je bil izveden kot povračilna akcija za pokol trinajstih civilistov v Londonderryju. Na splošno prevladuje mnenje,, da je treba izključiti odgovornost skupine «oficials», ki na splošno ne razpolaga z ljudmi, ki bi bili vešči ravnanja z eksplozivi. To je potrdila tudi sama akcija v Aldeeshotu, kjer je bilo ubitih nekaj čistilk in ranjenih le nekaj vojakov, ker je bila vojašnica v tistem trenutku popolnoma« prazna. Domnevajo celo, da je mogoče angleška policija., usmerila gvojo pozornost na skupino «of»ci£(ls* z namenom, da hj nekoliko ublažila psihološki učinek včerajšnjih eksplozij v londonskem središču. Na vsak način se lahko zaključi, da je atentate zakrivila neka skupina gverilcev IRA nad katero pa vrhovno poveljstvo te organizacije ne izvaja že dalj časa svoje kontrole. Pfi tem je treba upoštevati tudi, da je bil poveljniški kader skupine «provisionals» precej ohromljen zaradi aretacije v irski republiki Seana MacStiofaina in drugih vplivnejših voditeljev. Izjave gverilskih voditeljev v Dublinu pa so precej poslabšale položaj desetih aretiranih oseb na londonskem letališču. Med temi je tudi 22-letna Dolores Priče, ki je znana v severnoirskih katoliških krogih 'ter je baje povezana tudi z mednarodnimi izvenparlamentar-nimi gibanji. Dekle živi z materjo in sestro v Belfastu. Njenega očeta policija išče že dalj časa,, ker je bi' zapleten v razne gverilske akcije. Glede pogovorov med irskim premierom Cosgravom in ministrskim predsednikom Heathom je treba omeniti, da so ti potekali sicer v prijateljskem duhu, vendar pa do sedaj še niso obrodili nobenega pomembnega uspeha. Zdi se, da je Cosgrave, ki pravzaprav še ni polnopravno nastopil v svojstvu ministrskega predsednika, bolj poslušal svojega sobesednika, kot pa da bi podal kake izjave, o politiki, ki jo bo irska republika vodila v prihodnosti. Na kraju še nekaj besed o referendumu v Ulstru. Zadevni re- le, da so včeraj zabeležili precejšen dotok protestantskih volivcev na volilne sedeže, medtem ko so bili ti sedeži v katoliških predelih dokaj prazni. Znano je, da so katoliške stranke pozvale svoje člane naj bojkotirajo referendum. Preveč krav v Švici ŽENEVA, 9. — Švicarska vlada je odločila, da bo dala poklati 20 kdi^' no mleka, ki «preplavlja» državo in egore* masla, ki se kopičijo v občinskih skladiščih. Za Vsako zaklano kravo bo živinorejec dobil odškodnino, ki bo odvisna od starosti in od količine mleka, ki jo je dajala. Po ugotovitvah švicarskega ministrstva za zdravstvo kaže, da bo letošnja proizvodnja mleka presegala' za en milijon stotov realne potrebe države. je že osvojila natečaj «Voci nuo-ve», ki ga vsako leto prireja san-remska občina. Njen glas spominja zelo na nepozabno Edith Piaf in po mnenju izvedencev ima veliko možnost, da se uvrsti v finale. Nastopili so: ansambel Jet s popevko «Anika Na-o», Balsamo z «Amore mio», Gilda Giuliani s «Se-rena», Mem© Remigi z «11 mondo e qui», ansambel Ricchi e Poveri z «Dolce frutto», Peppino di Capri * V POZOR! Fantje, če vam ugajajo dekleta in si z njimi ne gledate samo nežno iz oči v oči, pazite se hčerk protestantskih pastorjev! To je nasvet, ki ga lahko damo vsakemu mladeniču, po doživljaju mladega Brazilca Raimunda Da Silve. Fant je rad zalezoval mlado hčer protestanskega pastorja Aluisia Pereire De Souze in tudi dekle ni bilo neobčutljivo za Rai mundovo dvorjenje, saj se je večkrat srečalo z njim ponoči. To pa vsekakor ni bilo všeč pastorju, ki je nekega dne poklical fanta na dom. S pomočjo mlajšega sina ga je slekel, ga privezal na mizo in segel po velikanskih Škarjah, da bi odstrigel mladeniču to, kar je bilo po njegovem mnenju odveč. Mladi Raimundo je ob pogledu na škarje tako glasno in obupano zakričal, da so ga slišali sosedje, ki so pritekli in ga osvobodili. Sodnik, ki vodi preiskavo, je izpustil pastorja na začasno svobodo proti plačilu izdatne kavcije. Dejal je, da bo Perei-ra De Souza imel opravka s pravico, če bodo zdravniki u-gotovili, da je bila mladeničeva «moškost» hudo poškodovana. z «Un grande amore e niente piu». Lolita z «Innamorata», ansambel Camaleonti s «Come sei bella», Bassano s «Cara amica», Lara Saint Paul z «Una časa grande», Alberto Feri z «Oghi' 'Volta che mi pare», španski ansambel Top Tops z «Angeline», Christian De Sica z «Mondo mio*, Tony Santagata. z «Via Garibaldi* in Milva z «Da troppo tempo*. V finale so se uvrstili: Peppino Di Capri, Milva, Ricchi e Poveri, Um-berto Balsamo, Camaleonti, Memo Remigi, Gilda Giuliani in Lara Saint Paul. Pevec Peppino GagUardi, ki je dobil največ glasov na prvem večeru festivala italijanske popevke ..................................................iiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiimii.I1,IUI“ PO NIMEIRIJEVIH IN ARAFATOVIH NASTOPIH Palestinsko gibanje razgalilo protislovja arabskega sveta Arabska konfederacija potrjuje svojo zavzetost! za stvar palestinskega osvobodilnega gibanja KAIRO, 9. — V zadnjih 24 urah so opazovalci zabeležili na Bližnjem vzhodu, oziroma v severni Afriki nekaj dogodkov, ki osvetljujejo zapleteno vprašanje mednarodnih odnosov ter odnosov teh držav z ostalim svetom. Naj navedemo na kratko ta značilna dogajanja: 1. sudanska delegacija na konferenci Medarabske delavske zveze,ki je v teh dneh v Kairu in ki pripravlja arabsko sodelovanje na konferenci ILO (mednarodna organizacija za delo), ki bo meseca junija ,v Ženevi, je zapustila zasedanje, ker je večina izglasovala predlog, da se pošlje sudanskemu predsedniku Nimeiriju priporočilo, naj ravna človeško z osmimi gverilci palestinske teroristične organizacije, ki so pred dnevi vdrli v saudsko veleposlaništvo v Kartumu, ter ubili tri zahodne diplomate: 2. alžirski predsednik Hu-ari Bumedjen je na nekem zborovanju žensk izjavil, da bo vojna PO ZELO OSTREM OBOROŽENEM SPOPADU Začetek ponovnih pogajanj v Wounded Kneeju med Indijanci in washingtonskimi funkcionarji Rdečepolti bojevniki odločno zahtevajo svoje pravice ■ Pripovedovanje Črnega losa VVOUNDED KNEE, 9. - Indijanci, ki so pred desetimi dnevi zasedli vasico Wounded Knee in agenti a-meriške zvezne policije, ki jih oblegajo, so danes ponoči dosegli sporazum za premirje po zelo ostrem enournem oboroženem spopadu. Vest o premirju je sporočil predstavnik vvashingtonske vlade potem ko je zapadel rok za ultimat, ki so ga policisti dali manifestantom: ali zapustijo vasico do polnoči ali pa bodo morali prevzeti odgovornost za morebitne posledice negativnega odgovora. Funcionar je tudi dodal, da so Indijanci pristali na po-. novna pogajanja in pribil, da zvezna policija ni nameravala napasti va-I sice n zultati še niso znani. Gotovo jel sice ponoči. mmrnm, ■ M.* JS t? Scena, ki nas zelo spominja na tlim «#estern»: dva Indijanca-stražita pred vhodom v Wounded Knee Vse se je začelo pred desetimi dnevi, ko je skupina Indijancev iz rezervata v Pine Ridgeju zasedla vasico in se zabarikadirala, da bi protestirala proti nemogočim življenjskim pogojem v rezervatu. Dobro oboroženi manifestanti so zajeli devet talcev, katere so pozneje osvobodili po posredovanju senatorja McGoverna. Po nekaj dnevih zelo napetega položaja je v začetku tega tedna že kazalo, da bo spor rešen s pogajanji. Dva ali tri dni zaporedoma so se voditelji manifestantov sestali s funkcionarji zvezne vlade v «teepeju», ki so ga manifestanti postavili pred vasico, a morali so prekiniti pogajanja zaradi nepopustljivosti vvashingtonske vlade. Na zahteve Indijancev, naj ameriška zvezna vlada spoštuje sporazume, ki jih je podpisala z indijanskimi plemeni, naj odstavi ravnatelja rezervata v Pine Ridgeju in naj začne resno in temeljito preiskavo o življenjskih pogojih v rezervatih so vvashingtonski predstavniki odgovorili le z zahtevo, naj manifestanti izročijo orožje in zapustijo vasico obljubili pa so, da jih ne bodo aretirali. Ker so Indijanci, kot je razumljivo, zavrnili ponudbo, je vvashing-tonska vlada postavila ultimat, ki je zapadel včeraj opolnoči. Položaj je bil tako napet, da so ženske in otroci zapustili vasico, kjer so možje utrdili barikade v pričakovanju policijskega napada. Očividci trdijo, da so si Indijanci po stari navadi pobarvali obraze z bojnimi barvami. Do spopada je res prišlo, a na srečo ni terjal smrtnih žrtev, le dva manifestan-ta sta lažje ranjena. Kdo je dal povod za spopad ni znano. Predstavnik ameriške zvezne policije je sicer sporočil, da so Indijanci začeli prvi streljati, ni pa povedal vzroka ostre indijanske reakcije. Kako je prišlo do premirja tudi ni znano. V tej zvezi pa je treba omeniti, da je včeraj dopotoval v Wounded Knee voditelj afroameriškega pacifističnega gibanja Ralph Abernathy, naslednik Martina Lutra Kinga, ki je skušal posredovati med manifestanti in policijo. Verjetno je, da je s svojo posredovalno vlogo pripomogel k sporazumu za premirje. Zakaj pa so se Indijanci odločili za tako oster nastop? To ni prva manifestacija ameriških rdeče-poltih prebivalcev. Tisk je v zadnjem letu zabeležil vsaj štiri večje manifestacije in sicer .zasedbo sedeža ustanove za indijansko vprašanje v Washingtonu ter upore v Bo-uiderju in Rapid Cityju. Indijanci so, kot Afroameričani. državljani druge kategorije, poleg tega pa jih je vseh skupaj komaj 700 tisoč. Možnost zaposlitve izven rezervata je zelo majhna, v rezervatu pa. so kot pred 80 leti prepuščeni milosti in nemilosti brezvestnih funkcionarjev. Nekdo je zapisal, da imajo Indijanci v rezervatih le možnost izbirati med bednim življenjem in iskanjem omame v slabih alkoholnih pijačah. . Kot smo pred časom že omenili je Wounded Knee zgodovinska vas. Tu se je pred 83 leti s pokolom indijanskih starcev otrok in žena praktično zaključilo osvajanje Zano-da. Konjeniki v plavih uniformah in z rumenimi rutami so napadli in brez usmiljenja poklali nezavarovano vas, medtem ko so bili bojevniki daleč , na bojnem polju. Okrog 200 otrok, starcev in žensk je padlo pod svinčenkami neusmiljenih osvajalcev. «Ko z visokega hriba svoje starosti gledam v preteklost še vedno vidim poklane ženske in otroke v tistem jarku, tako jasno kot sem jih videl v svoji mladosti. In vidim tudi da je z njimi v okrvavljenem snegu umrlo še nekaj drugega in je zakopano v viharju. Tam gor so umrle sanje našega naroda. Bile so lepe sanje'...» S temi besedami o pokolu v Wounded Kneeju je zaključil zgodovino svojega naroda stari vrač plemena Sioux Črni Los v pogovoru s kjižev-nikom Johom J. Neihardtom. Po še nepotrjenih vesteh iz VVoun-ded Kneeja kaže, da so Indijanci dosegli okviren sporazum s predstavniki vvashingtonske vlade. Po teh vesteh, naj bi Washington pristal na zahtevo, da ponovno preuči vso indijansko problematiko in se zavzame za izboljšanje življenjskih pogojev v rezervatih. proti Izraelu trajala vrsto let in da bo zahtevala tisoče in desettisoče «mučencev». Bumedjen je zavrnil vsakršno rešitev vprašanja, ki bi prihajala od Amerikancev, oziroma od kakršnekoli tuje države, ker bi bile te rešitve vedno na škodo Palestincev in arabskega sveta: 3. sudanske policijske oblasti so aretirale včeraj dva eritrejska gverilca v okviru preiskave o kartumski tragediji. Sudanske oblasti menijo, da obstajajo določene povezave med aretiranimi Eritrejci in teroristi «Črnega septembra*. Predsednik Nimeiri je pred dnevi obtožil to organizacijo, da izvaja prevratniške dejavnosti v bližnji Etiopiji in posebno še v Eritreji, kjer je več gverilskih skupin, ki nasprotujejo osrednji oblasti v Adis Abe-bi; 4. Izraelska vojska je ubila tri vidnejše osebnosti palestinske gverile na področju Gaze. So še drugi dogodki, ki so tudi pomembni, toda že to kar smo o-menili, je dovolj, da si ustvarimo vsaj približno sliko o dogajanjih na Bližnjem vzhodu. Predvsem je treba poudariti, da je arabski svet v hudi krizi. Egipčanski list «Jour-nal d’Egypte» pravi, da čakajo A-rabce «temni dnevi*. List prihaja do tega zaključka na podlagi izmenjave obtožb med sudanskim premierom Nimierijem in voditeljem palestinskega osvobodilnega gibanja Jaserjem Arafatom. List upošteva tudi trpke izjave libijskega predsednika vlade Gedaffija, ki je dejal, da je arabska politika bankrotirala. Nadalje navaja težke pogoje, ki jih je jordanski kralj Husein postavil za osvoboditev palestinskega voditelja Abu Dauda, katerega je jordansko sodišče obsodilo na smrt. Egiptovski list pravi v komentarju Edgarda Gallada, da je doslej arabski svet skušal prikazovati svoja notranja protislovja. Palestinske akcije in posebno zadnja v Kartumu so razgalile to protislovno stvarnost te rje treba zato obravnavati vse te probleme javno. Sicer pa take pobude niso več potrebne, saj vsi politični voditelji arabskih dežel postavljajo ta vprašanja na široko pred javno mnenje. V osredju pozornosti arabskega sveta so sedaj Nimeirijevs izjave in Arafatov odgovor. Posebno ta je bil zelo žgoč, saj je predstavnik Al Fataha obtožil Nimeirija, da je izkoristil kartumsko tragedijo zato, da bi likvidiral svoje notranje politične nasprotnike. Neimiri je prepovedal v Sudanu vsakršno dejavnost palestinskih organizacij. Tako se je zgodilo, da je že druga arabska dežela zaprla vrata palestinskim gverilcem in grozi nevarnost, da se bo kaj takega zgodilo tudi v Saudski Arabiji. Proti tej neugodni stvarnosti se borijo tri države arabske konfederacije, in sicer Egipt. Libija in Sirija. Po pisanju kairskega Al Ahrama, morajo te države ukrepati učinkovito, da bi zajezile negativne posledice kartumsKega dogodka ter potrditi svojo privrženost palestinski stvari. Arabska konfederacija je sklenila, da bo vsestransko pomagala palestinskemu odporu ter ga branila bodisi pred pasivnostjo, kakor tudi pred razsulom. ŠPORT Letnika 57-58: 60. Sossi P- A- (in.oi?' -ai>' Člani «2»: 167. Martinc M-Člani «3»: 215. Vekjet Z. Atenski študentje bojkotirali izpite ATENE, 9. — Samo kakih dvesto študentov na približno tisoč vpisanih se je danes javilo na izpitih na atenski univerzi. Pismen izpit je opravilo tudi 96 študentov, ki so morali na ukaz vojaškega poveljstva prejšnji teden k vojakom. Vlada je namreč zagrozila, da jih bo poslala pred vojaško so- Bologna - L.R. Vicenza ^ Cagliari - Ternana Lazio - Roma Milan - Fiorentina 1 X 1 1 Napoli - Inter 1 Sampdoria - Juventus f Torino - Atalanta Verona - Palermo Ascoli - Foggia Brescia - Genoa Taranto - Como Triestina - Savona Livorno - Viareggio ti? OBVESTILA SPDT obvešča, da b]od°nt)" di avtobusa za Sappado dečih urah: ob 5.55 opdj' (Ul. Cicerone), ob ®-!Laia>- ,1 (izpred openskega tram' ^ M' 6.15 s Proseka in ob &-zu neW‘ ža. Na razpolago Je mest za izletnike. dišče, če bodo bojkotirali izpite njihovi kolegi. m Atensko vseučilišče bo zaprto torka, ko bodo študentje predlog rektorju pismeno zahtevo za ralno skupščino, na kateri bi mo^ odločati o odgovoru na Pre<" 3. polkovnikov in akademskega se ^ Študentje zahtevajo, naj vla j, razveljavi zakonski dekret o časnem služenju vojaškega r° ' medtem ko polkovniki nočejo ra/ ^ Ijaviti ukrepa, predlagajo pa, naJt/1v o usodi politično aktivnih študen odločal akademski senat. Štede" , so na skupščinah tudi zahtevah .3 vlada odstrani svoje komisarje vohune ter naj znova zagotovi učiliščem potrebno avtonomijo- ^ SMUČANJE Jutri na tržaškem prvenstvu tudi SPDT Letošnjega tržaškega prvenst' smučanju se bo udeležilo reko t. število tekmovalcev — 525. ™ # no bo tudi SPDT, in sicer j.0t smučarji (kar je nekaj rnanJ ,enc* lani) v glavnem v konku^. lo na dveh progah: ' ^ na Pr0^n p) vlečnici bodo startale ženske ,3 mlajši moški letniki, na ostali tekmovalci. Startne ste bo vsak dobil v avtobusu (kd ga bo poslužil) ali na starm-,^ Urnik startov naših tekmo' je naslednji: MOŠKA PROGA 67. Kuret I. (10.08), 70. Obersn (10.11), 72. Bresciani A. 77. Kuret S. (10.18). Letniki 54-55-56: 93. Žetko (10.35), 96. Jazbec B. l5)> člani «1»: 131. Križnič A- ' 132. Milič B. (11.16). ,,15 (12.$’ Magnj| 220. Milič P. (12.46). ŽENSKA PROGA Letnika 57-58: 60. (10.02), 61. Kostnanfel K- n Letnika 61-62: 338. (11.43), 344. Macuka F. A Letnika 59-60: 381. TJdo (12.27). - n^l’ Letnika 63-64: 8. Vekjet l- ' „ A 9. Kuret T. (13.08), 11. (13.10), 33. Velussi D. (W-^