štev. 20 — Leto Vn. PTUJ, 21. maja 1954 Glasilo Soc'anstfJf>e zveze delovnih ljudi za ptujski okraj •EmnSTvo ac oprav* rroj, presesnova i - retePON sm is« CEKOvnn tUkCVH nti narodni banki podružnica ptuj net «43-t %r srbjojb urednici OOSOR - OOOOVORNi URn>n1]t vrari J02f ROKOPISO\ KT VRAČAMO - nSKA MARIBORSKA nSRARRA LETMA NAROČNINA 500 OIM. POLLETNA 250 DIM ČETRTLETNA 129 BW Poštnina plačana t sotovinf Cena din 10.— Zadnje Am po si^etu Ptuf, 19. maja. Ko v četrtem tednu trajanja konference v Že- nevi skušamo ugotoviti rezultate dosedanjega prizadevanja diplo~ matov lahko trdimo, da so ti, če sploh obstajajo, zelo skromni. Konferenca je v zadnjih dneh razpravljala večji del o Indokini in v tej razprav: je prišlo na dan nekaj izredno zanimivih pojavov. Tako se je predvsem pred nekaj dnevi opazilo, da tudi v zahod- nem bloku v nekaterih vpraša- njih ni t'ste enotnosti, kot so jo delegacije kazale ob začetku. Velesile Vzhoda in Zahoda so se v vprašanju Indokine spora- zumele o tem, da je treba naj- prej razpravljali o vojaških vpra- šanjih v tej dežel:, dočim so delegacije iz Indokine (Bao Dajeva, Ho Si Minhova, delega- ciji iz Laosa in Kambodže) temu nasprotovale, češ do so važnejša poliVčna vprašanja. Vendar so ta nasprotja hitro prenehala, vsaj na videz, še isti dan, ko je bilo objavi/eno sporočilo o nadalje- vanju pogajanj za sklenitev miru v IndokirK. Ne glede na vse to, ki je de- jansko tudi postranskega po- mena pa je treba ugotovili, da so izgledi za pomiritev v Indokini kljub Bao Dajevemu togemu in Ho S/ Minhovemu sprejemljivemu gledišču dokaj ugodnejši od 'zgledov za rešitev korejskega vprašanja. Res je, da temu v precejšnji meri prispeva geografski položaj sovražnih si; strank na korejskem polotoku, ker bi podobnega stanja v Indo- kin' verjetno ne mogli ustvariti i in kar bi sicer odgovarjalo tre- j nutnj mednarodni politični s'tu- | aciji v svetovnem merilu. Toda j tako st.tuacijo bi verjetno na \ Vzhodu radi ustvarili, ko se pred j njihovimi očmi ustvarja južno- j azijski »af7anf?k/« pakt, fc:' bi naj vključil Zahodu naklonjene \ države tega področja v obrambni \ zvezi in s čimer bi bil nadaljnjim primerom Koreje ali Indokine s j strani Zahoda bržkone napravljen konec. Zahod, posebno ZDA se z vso vnemo trudijo, da bi čim prej \ prišlo do ure^^ničltve tega pakta, j V tem prizadevanju sicer uži- j vajo podporo ostalih zahodnih ■ Bil, kolikor bi ne upoštevali \ Kiališča V. Britanije, ki je proti i vsaki akciji v te} smeri, preden ] bodo znam' rezultatj konference j v Ženevi. Na te pa bomo morali i verjetno čakati še precej časa, česar so si v svesti tudi v ZDA ; ter se zato le malo ozirajo na j tozadevno stafšče V. Britanije, j Na jugovzhodu Azije nastaja I torej nov politični faktor sve- tovnega pomena, ki bo, če bo • uremičen, za kar je precej ver- : jetnosti, obsegal Avstralijo, Novo j Zelandijo, Siam, Filipine, Južno i Korejo in Formozo ter preko \ dveh pr\'oimenovanih zaradi ; pakta, ki ga imajo te države še \ ZDA. V načrtih zahoda bo pred- \ stavljal ta pakt drugo naj- j močnejšo postojanko, na Vzhodu \ pa ga istovetijo z vsentr ostalimi ■ poskuFi obkoljevanja. Ce ocenju- \ jemo potek ženevske konference \ torej tudi s tega vidika, nam njen počasen potek ter odsotnost kakršnih koli uspehov postaneta ; takoj razumijivejša. Številne in resne naloge pred komunisti i% Ptu\a Vsebina zadnje konference delegatov organizacij ZKS me- sta Ptuj, ki je bila ves dan v soboto, 15. maja ti., je bila prav zanimiva za vse navzoče pa tudi za vse ptujsko prebival- stvo prav zaradi vrste predlo- gov in sklepov za bodoče delo Komunistov mesta Ptuja. Sekretar MK ZKS tov. Jože Brattna je analiziral s pomočjo sočlanov MK ZKS Ptuj po ugotovitvah in predlogih številnih organizacij mestnega področja ter njihovih delovnih izkušnjah sedanje iK>liti5ne raz- položenje v mestu, vrline ter nekatere slabosti dela organi- zacij ZKS mesta Ptuj in njiho- vih članov medčlanstvom mno- žičnih organizacij, v obratih, ustanovah, podjetjih in tovar- nah. Celotno poročilo je kazalo na izkušnje s področia političnega, oblastnega, gospodarskega, kul- tumoprosvetnega in zdravstve- j nega dela. ob katerih so se lahko komunisti naučili marsi- česa pametnega in so tudi imeli j priložnost praktično storiti mar- I sikaj koristnega. Zraven tega pa je bil referat poln predlogov, kako je treba v bodoče delati, da ne bodo organizacije ZK iz- gubljale časa, da se ne bodo ukvarjale z malenkostmi in spra.?evale, kaj je treba storiti, ko se pojavijo neodložljivi pro- - blemi. Uspeh političnega dela orga- nizacij ZKS mesta Ptuja med množicami se najbolj kaže ob pri- ložnostih, ko je treba množično in enotno nastopati, ko je treba javno spregovoriti o perečih problemih in tudi izvršiti pre-, vzete naloge. To se je med j drugim zopet pokazalo lani v oktobru, ko je bilo potrebno braniti pred Zahodom naše pra- vice do Trsta, ki so ga hoteli predstavniki Zahoda podariti Italijanom. To se je pokazalo ob volitvah, ko je naše ljudstvo enotno glasovalo za najboljše sinove naSe domovine — zvezne in republiške poslance. To se kaže vsakodnevno ob reševanju raznih vprašanj mesta in vasi. Nov način dela v SZ ni več vezan na direktive od zgoraj, zato tudi v raznih političnih akcijah uspeh ni odvisen od pravočasnih ali zamulenih di- rektiv, temveč od iznajdljivosti organizacij samih, zavesti ter požrtvovalnosti članstva. V tem se je v Ptuju znašlo več terenov (Breg, Vičava, Center), od ka- terih se bodo samostojnega dela naučili tudi ostali tereni (IV. teren). Tov. Bratina je v poro- čilu segel do vseh vej dela v SZ in prikazal slabosti, ki izvi- rajo v največji meri Iz neza- upanja organizacij v sposobnost svojega članstva in zaradi po- manjkljive povezave komuni- stov z množico. Glede dela oriranov ljudske oblasti in delavskega samo- upravljanja je tov. Bratina v poročilu poudaril, da tudi na tem področju izkušnje kažejo, \ da se ljudstvo premalo poslu-j žuje zborov volivcev z obrav- ' navo raznih gospodarskih pro-: blemov s področja mestne ob-1 čine. enako pa se delavci in nameščenci v obratih, podjetjih \ in ustanovah premalo poslužu- jejo pravic iz delavskega samo- upravljanja, zaradi Cesar osta- jajo nerešeni številni važni pro- blemi, kar zapušča večkrat tudi težke posledice za celotni ko- lektiv (samopašnost, zlorablja- nje položajev, kriminal in pod.). Drugače je, kjer so na mestu in na delu komunisti z jasnimi pojmi o organih ljudske oblasti in delavskega samoupravljanja. O prvih in drugih je bilo na- vedenih več konkretnih prime- rov. V poročilu je tov. Bratina navedel težave in uspeh dela LOMO Ptuj ter nakazal resne probleme, ki jih lx> še moral rešiti. V analizi gospodarskih pro- blemov mesta Ptuja se Je tov. Bratina zadržal pri osnutku družbenega plana In proračunu mesta Ptuja, zlasti pa dohodkov in izdatkov v letu 1954, ki bi naj znašali nad 34 milijonov di- narjev, ter prikazal razliko med dohodki iz državnega, zadruž- nega in privatnega sektorja go- spodarstva, njihovo gospodarsko močjo ter deležem pri dohodkih proračuna. Glede privatnikov- obrtnikov je navedel več kon- kretnih številk, ki kažejo nji- hove dohodke in njihov dopri- nos k potrebam skupnosti. Tudi o šušmarstvu je bilo več govo- ra, še več pa o gostinstvu in trgovski mreži. Zelo obširno je bilo poročilo s področja knltumoprosvetne dejavnosti mesta Ptuj, ki ima nalogo prosvetljevati in zaba- vati množico. Izkušnje z raznih prireditev, predavanj, predstav, razprav itd. pa kažejo, da ne dosegajo take širine, kot je možna in zaželena v naših po- gojih. Pri tem je treba upošte- vati ogromna denarna sredstva, ki jih naše ljudstvo žrtvuje za kultumoprosvetno dejavnost i.i ta ne služijo v celoti svojemu namenu. Ene in iste ljudi vi- dimo in srečujemo povsod, na drugi strani pa so v Ptuju ljudje, ki se za vse to (priredit- ve, koncerte, predstave, preda- vanja itd.) ne zmenijo zaradi zaostalosti ali pa zaradi navade, da se zapirajo v male družbice v gostilnah in drugih lokalih, kjer puščajo več denarja kot pri blagajnah, kjer se kupujejo razne vstopnice. V skrbi za šolstvo, za šolsko samouprav- ljanje, za uspešno delo kultur- nih ustanov nam še ostaja mnogo resnega dela, če hočemo, da bo vse služilo vzgoji in raz- vedrilu socialističnega človeka. To pa ni samo skrb prosvetnih delavcev, temveč tudi komuni- stov, ki se vsega tega še pre- malo zavedajo, zato so temu primerni tudi uspehi. Vsak ko- munist bi moral dobro poznati vse ptujske zgodovin.ske drago- cenosti in zanimivosti, ki si jih pride ogledovat letno 30 do 40 tisoč ljudi. Ni vseeno, kako se o vsem tem gostom tolmači in kdo jim to tolmači ter kako. Knjig iz naših knjižnic mnogi komunisti ne poznajo, zato tudi nc morejo priporočati niti svo- jim otrokom, kaj naj čitajo, kaj šele drugim. Žal je tako tudi glede časopisov in revij. Po- hvaliti je treba Glasbeno šolo. ki je našla načine, kako je treba za glasbo zainteresirati mladino in zato dosega tudi lepe uspehe. O ptujskem gledališču, o igral- ski skupini »Svobode«, o pro- svetnem delu sindikatov, o delu 30 društev, njihovih uspehih in težavah je bilo prav tako dokaj kritičnega govora v poročilu. V zadnjem delu poročila je tov. Bratina opisal sestav, ob- seg, delo, uspehe in težave orga- nizacij ZK ter je z njimi ute- meljil predloge, kako je treba delati v bodoče. V mestni komite .so na tej konferenci delegati izvolili 11 članov, in sicer Alojza Frange- ža, Jožeta Bratino, Majdo Voljč, Janka Vogrinca, Jožico Fridl, Jožeta Stropnika, Ludvika Ra- pošo, Alojza Donaja, Mirka Zigmana, Boruta Carlija in Jo- žeta Sotlaja. Takoj po končani konferenci se je sestal novoizvoljeni ko- mite ZKS mesta Ptuj in je iz- volil iz svoje srede za sekre- tarja MK ZKS tov. Alojza Fran- geža. O vsebini konference, o pred- logih delegatov in sklepih bodo seznanili delegati osnovne orga- nizacije in članstvo Socialistične zveze na prihodnjih sestankih organizacij in Socialistične zveze. Se na mnoga k ta, nas predragi predsidmk maršal lito! Pozdrave in čestitke za dva- inšestdesetletnico predsednika republike tov. Tita je prineslo v torek, 18. maja ti., v Ptuj iz vseh strani okraja 34 osnovno- šolskih, gimnazijskih, Partiza- novih, gasilskih, predvojaških in vojaških štafet. Na Kvedrovem trgu v Ptuju je večtisoč glava množica priča- kala in prisrčno sprejela mlade razgrete štafetne tekače in z aplavzom pritrjevala vsebini pozdravnih pisem tovari.šu Titu, ki so bila množici prečitana, preden je pritekla republiška štafeta od Železnih dveri skozi Pavlovce, Ormož, (jorišnico v Ptuj in odnesla ta pozdravna pisma s seboj na pot proti Ljubljani. Po prispetju repu- bliške štafete je s tribune pred- stavnikov oblasti, množičnih organizacij in JLA pred magi- stratom množici spregovoril se- kretar MK ZKS Ptuj tov. Lojze Frangež, ki je poudaril, da nas vse navdaja iskrena želja, da bi naš predsednik tov. Tito živel še dolga leta in da bi dočakal sadove naše dobe ter da bi š>Svobodev je ljudstvo zabavala s koračnicami ali pa je to opravljal prenos s plošč. Kvedrov trg je bil tudi tokrat poln ljudstva kot vedno ob izrednih slovesnostih. Po odpravi republiško štafete s številnimi čestitkami in pozdra- vi ter končanem govoru se je množica zopet hitro rakropila. odšla na svoja delovna mesta ter nadaljevala z delom. V. J in. kongres Zvete komun siov Siovenl e v Linbljoni Republiški dnevniki »Ljudska, pravica - Borba«, »Slovenskj po- ' ročevalecff iii »Večer« so obja- vili v dnevih od 19. maja t. I, dalje, ko je začel v Ljubljani! IIL kongres Zveze komunistov Slovenije, zanimivo poročilo se- kretarja CK ZKS tov. Miha Marinka ter odlomke iz poročil o delu in diskusiji na razpravah komisij. Opozarjamo na.se bralce na izredno važnost in zanimivost teh poročil ter jim priporočamo, da si zagotovijo te številke enega al; drugega dnevnika, ker £a] zaradi tesnega prostora v našem tednika poročil ne bo- mo mogli ponatisniti. Uredniistvo Kmečki snlcsdlncl in micidiiiko, vpišite se v krneli sko šole na Turntscu Uprava enoletne Kmetijske šole Ptuj-Tumišče bo sprejela v šolskem letu 1954/55, ki prične s 15. septembrom t. 1., največ 24 gojencev in 16 gojenk. Namen šole je nuditi mladini, ki bo ostala doma na kmečkih gospodarstvih, mladini z držav- nih posestev in kmetijskih za- drug, primemo kmetijsko in go- spodinjsko strokovno izobrazbo. Kot redni učenci se lahko vpišejo vsi tisti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: a) Fantje in dekleta kmečke- ga porekla v starosti od 16 do 23 let, izjemoma tudi starejši; I b) Tisti, ki so uspešno končali najmanj 6 razredov osnovne šole. Prednost imajo oni, ki so z odličnim ali prav dobrim uspehom končali 1. letnik kme- tijsko gospodarske (nadaljeval- ne) šole; c) Zavezati se morajo da bo- do sami ali s pomočjo kmetij- ske zadruge ali druge ustanove plačevali mesečno osl:rboval- nino 2500 dinarjev; č) Biti morajo du?evno in te- lesno popolnoma zdravi z ne- oporečno preteklostjo. Kandidati naj vložijo lastno- ročno spisane prošnje (kolek 30 cjin^ nr^-!-q=:nejc do 20 julija 1954 na naslov; Kmetijska šola Ptuj-Tumišče. pošta Ptuj, poštni predal 48. Priloge k prošnji: 1. Izpisek iz rojstne knjige; 2. Zadnje šolsko spričevalo; 3. Zdravniško potrdilo o du- ševnem in telesnem zdravju; 4. Izjava staršev o rednem mesečnem plačevanju celotne ali delne oskrbovalnine; 5. Uradna izjava kmetjske za- druge ali druge ustanove, da bo redno mesečno plačevala celotno j ali delno oskrbovalnine (štipen- ' dijo). Učenci imajo popolno oskrbo v domu šole. Pohitite s prijavami. Podrob- na pojasnila daje uprava šole. Uprava šole. Pro^rom pfufskecfa ml^dinslcegai tedna v času od 24. do 30. maja praznuje ptujska mladina ob rojstnem dnevu predsednika Tita praznik svoje mladosti. Za ta mladinski teden se je mla- dina pripravila z naslednjim programom: Na predvečer rojstnega dne mar.5ala Tita bo ob 20. uri v gledališču otvoritev mladinske- ga tedna in svečana akademija s pestrim sporedom. V sporedu sodelujejo mladinski tambura- ški zbor, folklorna skupina to- varne perila, folklorna skupina mladine mesta, pevski zbor gim- na^ije. pevski zbor tovarne pe- rila recitatorji in Glasbena šola 25 maja ob 14 uri športni troboj med osnovmimi organiza- cijami liudoke mladine Ob 20. uri v .glasbeni šoli produkcija Glasbene šole. 26 maja ob 15 in 20 uri v gledališču ^^Rn-valina fivljenja" mladine 7 razred.-^ gimnazije. 27 maja ob 20. uri gostuje v gledališču »Ansambel narod- nih plesov« iz Maribora s pro- gramom »Veseli večer«. Sode- luje vaški kvintet, pojeta Božo in Miško, nastopa Zehtarjev Tunek. Istega dne ob 19. uri v žclcz- ničarskem domu šahovski dvo- boj med ptujsko mladino in: Šahovskim klubom. 28 maja ob 20. uri v glasbeni šoli »Literarno glasbeni večera i gimnazijske mladine. j 29 maja ob 19 uri v domu .TLA y>Mladinski veseli večere-, j ptu.iskih osnovnih mladinskih oi-ganizacij 30. maja bo odšla ptujska mladina na izlet v rojstni kraj maršala Tita v Kumrovec (če bodo na razpolago prevozna sredstva, kar bo pravočasno javlieno) Ob lepem vremenu obi.ščejo tega dne Ptuičane le- talci iz Maribora in Ljubljane. V tem primeru bodo tudi izve- deni prvi skoki s prjda'om Mestni komite LMS Ptuj Ptuiska garnizija JLA bo sledila zgledu XXL Slavonske udarne brigode V nedeljo, 16. maja t. L. je bila v Ptuju svečana proslava usta- novitve XXI. Slavonske udarne brigade v sipomin na vojno pot te brigade, na njene zmage in žrtve v «olnoma prosto. Osnutek zakona predvideva tudi Dro5to kupovanip 'n oroda- janje stanovanj. To naj ba pri- pomoglo k pravilnejši razdelitvi stanovanj in boljšemu vzdrževa- nju hiš Kar se tiče gospodarskih orga- nizacij, bodo lahko zamenjevale svoja zemljišča z zasebniki samo s privolitvijo ljudskih odborov Zamenjevale jih bodo lahko ta- ko, da bo gospodarska organiza- cija prodala zemij iče z iz- kupičkom pa bo morata kupiti drugo. Načelo ;e da se zemlji- ški sklaa gospodar-kih organiza- cij ne sme zmanjšati Drugih ne- prem čnir gospodar?ke organiza- cije v načelu ne bodo smele ku- povati od za!=ebnikov in iih tudi ne prodajati Izvz.ete bodo stano- vanjske zadruge ki bodo 'ahko kupovale in orodaiaie ra^ebni- kom idealnp - ''zične delp sta- novanjskih hiš. KONGRES SLOVENSKIH GEOGRAFOV BO SEPTEM- BRA V MARIBORU Letošnjega kongresa sloven- skih geografov, ki bo od 25 do 27 septembra t. L v Mariboru, se bo predvidoma udeiežlo iz ptujskega okraja pet srednje- šolskih predavateljev geografi- je, in sicer: Vladimir Bračič, Slavo Komac, Matija Mavčec in Jožef Maučer -z P^iJia ter Marija Lene iz Ormoža. Stran 2 Ptuj. 21, maja 1954 ? proiacunu OLO 2,600,000 din za vome sirote noj skrbi celotna družba sirot bo slo na letovanje Med 23 posuvkami okrajne- ga proračuna Ptuj za leto 1954 s skupnim zaieskom 29,967.400 din za potrebe tajništva za zdravstvo in socialno p>olitiko, je postavka 20 z zneskom 2,600.000 din Za štipendiranje otrok padlih borcev NOV s pod- ročja ptujskega okraja. Skrb za 186 dečkov in 178 de- klic, večinoma šoloobveznih otrok borcev NOV, talcev in žrtev fašističnega nasilja, ki so brez staršev ali vsaj brez očeta ali matere, se ne more meriti samo z gornjo postavko In niti ni samo skrb družin, pri katerih živijo te obojestranske ali eno- stranske .sirote, temveč je skrb celotne družbe, ki je prevzela s pridobitvami NOV tudi obvez- nosti do otrok borcev in žrtev, ki so padle m našo narodno in socialno osvoboditev. Največ otrok, ki so potrebni družbene pomoči in skrbi, je na področju občine Cirkulane (35), Majšperk-Lešje (30). Makolc (21). Z a vrč (21) in drugod (3) do 20) ter v Ptuju (37). Najdemo jih tudi pri družinah bi^ez za- služka in premoženja (79), pri dinjžinah s socialno podporo (38), pri družinah z dnevnim ali mesečnim zashižkom, pri druži- nah, ki prejeme j o otroški do- datek ter pri dnižinah z do 2 ha zemlje. Mnogi otroci so k sreči pri resnih in skrbnih ter nese- bičnih družinah. Pri njih nj bo- jazni za zdravje, zadostno pre- hrano, za slab uspeh v šoli in življenjsko perspektivo. Druga- če je pri družinah, kjer vsega tega primanjkuje. Nj dovolj, če ima vojna sirota streho in hrano. To dokazujejo primeri, kjer najeda sirote bolezen, kjer so slabe družinske razmere,, kjer otroci zaostajajo v šoli in so med sovrstniki zapostavljeni. Kolikor ni dovolj zgovorna sli- ka socialnih razmer rodnikov teh otrok, jo dopolnjuje ugoto- vitev, da 5,5 odst. vojnih sirot nagrizujetbc, 25,8 odst. pa dru- ge bolezni. Tudi šolski lispeh je dokaj zgovoren. Od 218 sirot, ki ob- iiSkujejo osnovno šolo in gimna- zijo, je 19,4 odst. slabo ocenjenih v osnovni šoli in 15 odst. v gimnazijah. Soli, rednikom in družbi ne more biti \'seeno, ka- ko bodo ti otroci prišli do svo- jega kruha. K temu je treba prišteti še učence in dijake z zadostnimi ocenami — 28 odst. Vidi se, da je malo rednikov doslej razmišljalo o nadaljeva- nju šolanja po kontani osnovni šoli. Le 72 sirot obiskuje nižjo gimnazijo, 7 višjo, 2 učiteljišče, 1 tehniko in 1 industrijsko šolo. Ali naj bodo vsi ostali le pastir- ji in hlapci pri svojih rednikih in pomožni delavci v kolekti- vih? (3d sirot je v poklicu 4,9 odst., 1,4 odst. jih iTomaga v i Icmelijstvu, 1,6 odst. je brez de- la, 1 odst. je v šoli .n.,A. Ob tej približni sliki se vidi, da je del otrok pri diužinah,! ki res nesebično in z materin- sko ljubeznijo gledajo na sirolo, od katerih je 68,7 odst. zdravih, { 28 odst. prav dobrih in 11 odst. odličnih učencev v šolah in marljivih delavcev v poklicih, dočim jo drugi del v zelo kri- { ti'cnem okolju in položaju, iz katerega jim lahko v veliki meri pomaga družbena skrb, zlai^t-i Pa organizacije ZBNOV. Mi.sliti jo treba na njihovo zdravje, šolski usF>eh, vzgojo in življenj- sko perspektivo ter tudi v tej smeri storiti kar se največ da. Otrokom, ki mi.5lijo v šole in otrokom, ki šole že obiskujejo in živijo v slabih materialnih razmerah, bo iz odobrenih sred- stev pomagano. Treba jih bo zdravstveno okrepiti, treba bo stopiti do šole in se posvetovati z učiteljstvom. V teh počitnicah bo poslanih 200 sirot borcev NOV na 21-dnevno okrevanje na morje in drugam, kjer bodo ti otroci v družbi svojih sovrst- nikov in resnih vzgojiteljev preživeli nekaj tednov v novem okolju in veselju. Seveda bo po- trebno prej spregovoriti s tem ali onim rednikom, da ne bodo nekateri otroci prikrajšani za veselje, ki sta jim ga pripravila Glavni odbor ZBNOV in OLO Ptuj. Rentgenološki pregled teh otrok bo 27. maja t. 1., del teh pa je že b:l pregledan 20. t. m. Po ugotovitvah pregleda in zdravniškem priporočilu bo pa- dla odločitev, ali na morje ali hribe. Z vsem tem je storjen le del. 8-letna skrb v času obiskova- nja šole in poznejša usmeritev v poklice bosta zahtevali od okolja teh strot, sorodnikov, rednikov in organizacij ZBNOV in ostalih vztrajno skrb za mlad, za ljubezen staršev pri-1 krajšan, tniie in nesebične opo- re potreben rod. Ta bo nekoč enako zvesto kot so njegovi starši-borci zvesto služil naše- mu ljudstvu, z delom krepil naše revolucionarne pridobitve ter z miroljubno politiko, in če bo treba z orožjem skupno z ostalimi državljani. varoval svobodo in neodvisnost naže domovine. Razveseljivo je ob vsem tem dejstvo, da se je Okrajni odbor ZBNOV temeljito lotil vpraša- nja vojnih sirot in vse kaže, da bo ob takem delu in ob skrb- nem sekretarju tov. Mihi Kola- riču to skupno delo rodilo tudi zadovoljive uspehe, ki jdh bodo občutili zlasti omenieni otroci. Pozor v Gerečji vosi v sredo, 19. t m., okrog sed- mih zvečer je pri Korenovih v Gerečji vasi štev. 17 izbruhnil požar. Poslopje je bilo krito s skuno ter se je ogenj iz dimni- ka, v katerem so se vnele saje, bliskovito razširil po celi strehi. Preden so ljudje lahko uspeš- no Intervenirali, se je požar raz- širil še na sosednje Dreven- škovo poslopje in ga tudi uničil. Kljub temu, da Je reševalcem uspelo rešiti živino in polje- delsko orodje, znaša obema po- sestnikoma povzročena škoda nad milijon dinarjev in Je le delno krita z zavarovalnino. Kot že večkrat. Je tudi ob tej pri 1 ki prišlo do izraza pomanj- kanje vode. V vaseh z redkimi vodnimi izviri je nujno misliti na vodne rezervoarje, ki bi v primeru požara nudili dovolj vode za uspešno intervencijo. S—. Vloga mehanizacije v vinogradništvu Naši vinogradniki mnogo raz- pravljajo o obnovi in mehani- zaciji v vinogradništvu. Njihov položaj je zielo težak, ker se morajo boriti s strminami, kjer je strojna obdelava zelo otežko- čena. Na sončnih lebrih rastejo najbolj kakovostna vina, toda pridelovalni stroiki so zelo vi- soki, ki znašajo na liter v:na okoli 90 din. V položnih krajih, kjer si lahko pomagajo z meha- nizacijo, So pa pridelovalni stroiki zelo nizki; n. pr. v Voj- vodini znašajo na liter vina le 26 din. Vmogradnikj se predobro zavedajo, da je treba doslužene vinograde obnoviti na nov način, tako da bo omogočena kar naj- bolj mehanična obdelava. Neka- teri «e zavzemajo za terasni način obnove, ki se je ponekod že dobro uveljavila (na Primor- skem). Na ravnih terasah je omogočeno ceneno strojno obde- lovanje. Nekateri vinogradniki pa se sklicujejo na to, da se poskusni terasni vinogradi n.so obnesli na Štajerskem. Pokazalo se je namreč, da tukaj talne in podnebne prilike ne odgovarjajo terasam Zato je treba mehaniza- cijo prilagoditi nagibu in sicer na vlačilce z raznimi priključki. Vlačilec vleče priključke v sme- ri nagiba navzgor ali navzdol. Naj bo vinograd na teraso ali na nagib, vsekakor bo moral nstopiti stroj in rešiti vinograd- niškega delavca velikega tr- pljenja. Poglejmo nekaj zanimi- vih številk, ki so jih izračunali naši vinogradniški strokovnjaki. Ročno rigolanje in ureditev teras na hektar stane okoli 400.000 dui, strojno pa samo 95.000 din. Kop stane na ha nič manj kakor 17.000 din. Isto delo htro opravi enoosni traktor za 1.200 din. Eno škropljenje z nahrblno škro- pilnico stane okoli 26.0( 3 din, mehanizirano samo 15.000 din. Podobno pocenijo stroj: tudi dru- ga vinogradniška dela. Pri tem je važno to, da stroji opravijo delo hitro, ki je večkrat odločilnega pomena. Pravočasno škropljenje je večkrat odvisno od ur, ne samo od določenega dneva. Dalje zatrjujejo strokovnjaki, da je treba pri popolni mehanizaciji 38 dni strojnega dela namesto 2.')0 dni ročnega dela na en ha. Vinogradniški delavec lahko oskrbuje n« le 0.4 ha kakor do- slej, temveč 2 ha terasnih vino- gradov s popolno mehanizacijo. Obnova vinogradov je zelo draga reč, če pomislimo, da je treba samo za en ha nad pol miljona din. Marskakšno zemlji- šče ne bo več primerno za obno- vo vinograda. Naši vinogradnika imajo hude tekmece v vinograd- i nikih, kj imajo že po priredi manj pridelovalnih stroškov, ker je zemlja bolj rodovitna, ima ugodnejšo lego in je tudi več sonca. I. R. Podlehnik se pripravlja na svoj občinski praznik Gost, ki pride prvič v naš kraj, se le težko znajde. Vasi v na- vadnem pomenu besede ne bo našel. Podlehnik je raztresen po mnogili okoliških hribih in tudi ob cesti ni pravega centra. To «o posledice preteklosti, ko so ra- zne gospodarske organizacije in tudi po.samezniki skušali iztisniti iz revnega haloskega ljudstva še zadnje denarje in so se zato na- seljevali daleč drug od drugega, da se niso motili v svoji trgovini. Naši ljudje so zaradi samote, v kateri živijo v svojih domovih, veliki individualisti :n le težko jih je pridobiti za kako skupno akcijo. Vendar tudi pri nas ve- dno uspešneje delujejo podjetja in ustanove, ki so zarodki socia- listične preobrazitve vasi, vedno bolj se razvija gos.podar-:ko ia kulturno življenje v raznih obli- kah in organizacijah. Gospodarsko in kulturno sliko našega kraja bomo pokazali 13. junija na »Občinskem dnevu«, ki bi naj postal tradicionalni vsakoletni praznik. Pripravljamo dvodnevni program, pri katerem i bo sodelovalo Državno posestvo. Kmetijska zadruga, mladin- ski aktiv, domača godba na pi- hala, tamburaški zbor kakor tudi! pionirski odredi osnovnih Sol iz Gruškovja, Rodnega vrha in Pod- lehnika. Na predvečer bo dram- ska sktipina igrala »Dve nevesti«, na sam praznik pa bo popol- dne povorka, kolesarske dirke, fiiskulturne tekme pionirskih od- redov, tekmovanje koscev in grabljic ter strelske tekme. V, gospodarskem delu prireditve pa bo razstava kmetijskih strojev, ocenjevanje plemenske živine ter pokušnja vin. Popoldne pa bo zaključna prireditev-akademi- ja s pestrim sporedom. 2e danes vabimo mladino vseh okoliških občin, da se udieleži naših tekmovanj. Vse prebival- stvo iz bližnje in daljne okolice pa vabimo, da nas na ta dan obišče, da ocejii našs delo in prizadevanja ter nas podpre v borbi za gospodarski In kultumi napredek našega kraja. Odgovor na članek visokdsolcev le upravičen obstoi PAK?" Svet za zdravstvo in socialno politiko pri OLO Ptuj je o članku Ptujskega akademskega kluba, objavljenem v Ptujskem tedniku 30. aprila t. L, na seji 11. t. m. razpravljal ter daje k članku sledeče pojasnilo: Ker je bJio z letom 1954 uki- njeno štipendiranje visokošol- cev iz republiškega proračuna, je bil na pobudo Ptujskega akademskega kluba sestanek, katerega so se udeležili tudi predstavnilci Okrajnega ljud- skega odbora Ptuj in predstav- niki množičnih organizacij na čelu s sekretarjem tov. Jožetom Tramškom. Na tem sestanku je bilo zastopnikom Ptujskega akademskega kluba zagotovlje- no, da bo OLO Ptuj pomagal visokošolcem s približnim skup- nim zneskom 1,000.000 din. Šti- pendije naj bi prejemali viso- košolci, ki redno študirajo in ki nimajo zadostnih sredstev Za preživljanje. Pri podeljeva- nju štipendij naj bi se pred- vsem upoštevalo mnenje PAK. V ta namen je pri Svetu za zdravstvo in socialno politiko pri OLO Ptuj komisija z za- stopniki Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj. Ta ko- misija le pretresla vse pred- loge PAK ter iz razumljivih razlogov upoštevala socialno poreklo in premoženjsko stanje po?amemih prosilcev Predhodno je komisija pokli- cala predstavnika PAK, s kate- rim je bila tudi domenjena tehnična izvedba podeljevanja štipendij. Z vsemi zaključki sc je zastopnik strinjal ter ni dal nobenih pripomb Svet. Za zdravstvo in socialne pohtiko pri OLO Ptuj je v svo- jem osnutku proračuna pred- lagal za leto 19.54 skupni zne- sek izdatkov 128.000.000 dinar- jev. Odbor Za prorač-un je bil zaradi .'splošnega povečanja proračuna in zaradi pomanjka- nja sredstev za kritje vseh leganih potreb prisiljen znižati izdatke Sveta Za zdravstvo rr, socialno politiko na 94 OOO.OOf dinarjev. Tz teh razlogov jf moral Svet za zdravstvo in so- cialno politiko znižati vse po- stavke, nekatere celo črtati. Iz istega razloga je tudi zmanjša- na postavka Za štipendiranje visoko«šolcem na 750.000 din. Glede razdeljevanja štipendij posameznikom je potrebno po- udariti, da je za deUtev prora- čunskih sredstev odgovoren pred Okrajno skupščino edino le Okrajni svet za zdravstvo in socialno politiko ter je za- radi tega tudi dolžan skrbeti da se ta sredstva pravilno in smotrno izkoriščajo. Seznam koristnilcov štipendij je zato sestavljen pri tukajšnjem Sve- tu in v smislu predpisov do- stavljen Ptujskemu akadem- skemu klubu v Ljubljano s po- zivom, da koristniki podpišejo prejem dobljenih štipendij. V smislu Navodil Sveta za Iculturo LRS z dne 10. III. 1954 je Okrajni svet za zdravstvo in socialno politilorbi« Ptuj, ki pripravlja mno- žični obisk zbora štiijerskih bri- gad 5. septembra na Ostrož- nem. že sprejema prijave pri- padnikov NOV in POS ter akti- vistov, ki So se borib in sode- lovali na področju ptujskega okraja, ki se bodo v sestavu ta.kratnih enot udeležili zbora štajerskih brigad. * Na predlog Okrajnega odbo- ra ZBNOV Ptuj je izdal Glavni odbor ZBNOV v Ljubljani na- potnico za 21-dnevno klimst- sko zdravljenje v Dobrni Hoza- liji Kores iz Nadoi in v Slati- ni Radenci Janezu Emeršiču iz Paradiža. Imenovar.a sta ?jna- na po zaslugah iz časa NOV in be>sta prebila v zdravilišču med 1 in 21. junijem t. 1. Mestna hranilnica v Ptuju — sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun; — izplačuje predvojne vloge bivše Posojilnice v Ptuju, Kmečke hranilnice in poso- jilnice v Ptuju, Ptujskega prcdujemnega društva v Ptuju in ostalih Zadružnih posojilnic s F>odročja nekda- njega sodnega okraja Ptuj; — dovoljuje potrošniška poso-1 jila delavcem in nameščen- cem, hipoteCna posojila krneč- j kemu prebivalstvu in obrat- ne kredite obrtništvu. Za vloge hranilnice jamči j mestna občina v Ptuju s svojim j premoženjem in davčno močjo. Požar na gospodarskih poslopjih Nedavnemu požaru v BudinI pri Marku Obran, ki ga je 6. maja t. I. dopoldne povzrt>čila strela in napravila nad 350.000 din škode, je sledil v nedeljo dopoldne, 16. maja t. 1., poJLar na gospodarskem poslopju No- že Kocjan iz Hajdoš St. 22, ki pa je izbruhnil, kakor kažejo okoliščine, zaradi neprevidnega ktirjenja v kotlu za prašiče. Tudi v tem primeru gre za precejšnjo šlcodo, ki ne bo v celoti krita iz zavarovalnine. „Štaierska v borb^'' 5. septembTa letos bo na Ostrožnem pri Celju veličastno partizansko zborovanje »Šta- jerska v borbi: To zborovanje bo zbor vseh borcev enot NOV in POS, ki so se borili na pod- ročju /V. operativne cone, po-, [itičnih delavcev s terena, vaeh borcev iz Štajerske, ki so se bo~ rili v NOV in POS na ostalih področjih naše republike ter v enotah NOV in POJ bratskih republik. NaStajerska v borbi*. Ti podatki naj se pošljejo najkasneje do 15. junija 1954. Ljubljana, 11. maja 1954. Glavni odbor Zveze borcev Slovenije Pripravljalni odbor * Uspehi l@iiiii®iF0£il »Partizan«, okrajna zveza društev za telesno vzgojo v Ptuju, je priredila dne 16. t m. okrajne tekme v ljudskem mno- goboju. Tekem so se udeležila društva Markovci, Ormož, Središče in Ptuj. Tekmovalo je 148 tekmoval- cev, in to: ena vrsta članov, tri vrste mladincev, štiri vrste mla- dink, osem vrst pionirjev in pet vrst pionirk. Uspehi so bili sledeči: Pionirji: I. mesto kot vrsta društvo Ptuj, II. mesto Ormož, III. mesto Ptuj. Pionirke,- I. mesto kot vrsta društvo Ptuj, II. mesto Ptuj, III mesto Ormož, Mforfinci; I. mesto kot vrsta društvo Markovci, II. mesto Ormož, III. mesto Markovci. Mladinke; I. mesto kot vrsta društvo Ptuj za I. razred. I. me- sto kot vrsta društvo Ptuj za II razred. II. mesto kot vrsta društvo Središče za II. razred. I. mesto kot vrsta društvo Or- mož za III. razred. Člani: I. mesto kot vrsta dru- štvo Središče. Kot posamezniki so dosegli pri pionirjih I. mesto Brenčič Jurij in Puhar Erih, II. mesto Sološi Ludvik, III. mesto Skri- njar Herman, vsi iz Ptuja, pri pionirkah I. mesto Hadler Ani- ca, Suk Antonija, Mežan Majda, Sološi Marika in Potočnik Dita, II. mesto Fras Poldika in Kaj- sersberger Hilda, III. mesto Zgonc Majda in Pernat Mila, vse iz Ptuja. Mladinci: I. mesto Stumbcrger Stanko, Markovci, II. mesto Erhatič Edi, III. me- sto Kaušekovič Vlado, oba iz Ormoža. i Mladinke: za I. razred: I. me- sto Opara Marica, II. mesto Krepek Magda, III. mesto Si- rovnik Silva, vse iz Ptuja, za II. razred I. mesto Serdinšek Milica, II. mesto Meliva Magda, III. mesto Feltner Anica, vse iz Ptuja, za III. razred I. mesto Erhatič Pavla, II. m.csto Hribar Ksenija in III. mesto Safarič Avrelija, vse iz Ormoža. Pri članih pa I. mesto Kraic Er- ne.st, II. mesto Zidarič Franc in III. mesto Arsenjug Jože, vsi iz Središča. Rozpis za spr-ojem slušateljev v Politično šolo pri CK ZKS Uprava Politične šole pri CK ZKS razpisuje sprejem slušate- ljev v rediu petmesečni tečaj, ki se prične I septembra t. I Sola je namenjena predvsem delav- cem in delavkam zaf>oslenim v industrijski proiz\'odnji in tudi politično aktivnim članom v«eh množ.čnih organizacij Interesenti naj do \S junija 1954. pošljejo prijave na upravo Politične tole pri CK ZKS - Ljubljana Parmova 37 telefon 23-981. inL 206 V prijavah naj prosild nave- dejo: osebne podatke, katere šo- le in tečaje so obiskovali, staž in funkc.Je v političnih organiza- cijah, osnovni poklic In zapo^^ll- tev, višino mesečnih prejemkov Gojencem izven Ljubljane je zagotovljeno bivanje v interna- tu Politične šole Vse podrob- nejše nformacije lahko dobijo interesent] pri uprav: Politične io\e in na Okrainib komitejih svoieeja okraja Uprava šoie: Vabilo na akademijo za Titovo 62-!etnxo • PARTIZAN . okrajna zveza društev za telesno vzgojo v Ptuju, priredi v torek, dno 25. maja 1954. ob 20. uri proslavo rojstnega dne maršala Tita OKRAJNO AKADE- MIJO v okrajnem gledališču v Ptuju. Na akademiji bodo sodelovala vsa društva iz okraja s svojimi na-iboljšimi akademijskimi točkami. Ptuj. 21. maja 1954 Stran 3 naslednja premiera v ptujskem gledališču Kot svoje poslednje delo v letošnji sezoni bo uprizorilo ptujsko gledališče konec pri- hodnjega tedna že iz filma do- bro znano dramo »Dedinja«. Avtor tega dela (ki se v ori- ginalu imenuje »Washington Square«, a sta mu dramatiza- torja zakonca R. in A. Goetz nadela ime »Dedinja«) je Henry James, ki spada med največje umetnike angleškega stila. Ro- dil se je 15. aprila 1843 v New Yorku. študiral v Švici, Fran- ciji in Nemčiji, se leta 1876 pre- selil v Anglijo in umrl 28. II. 1916 v Londonu. Tako spada Henry James v ameriško in angleško literaturo. Napisal je desetino romanov, več knjig novel nad 15 dramskih del in vrsto let kot kritik spremljal anglo-ameriško gledališko de- javnost. V »Dedinji«, tej psihološko in etično izredno tenkočutni dra- mi, gre za usodo bogate de- klice, ki se z vsem o.^njem svo- jega mladega, a plahega srca, navzlic očetovim ugovorom, za- ljubi v ničvrednega lovca za denarjem in ga nazadnje zavrže, kljub temu. d aji je do nedav- nega pomenil vse, ker spozna, da je koristoljuben hinavec. Naslovno vlogo Chaterine Ho- perjevo bo igrala naša priljub- ljena igralka Herminca Matja- ščeva Rcžira Peter Malec. upr-^cril .»Me^oželfenega zeta" v nedeljo, dne 16. maja, je dramska sekcija KUD »Jože Filipič« -z Obreza izvedla spevo- igro »Nezaželeni zet«. Igra, ki .sta jo režirala tov. Ela Stokljeva :n tov. Anton Marčec, je prav dobro uspela. Prireditelji so imeli pri izbiri dela (igre) srečno roko, saj je vsebina igre zajeta iz kmečkega življenja, ki je naš.emu podeželj- «kemu človeku gotovo najbližja in zarad: tega tudi najbolj ra- zumljiva. Poleg tega je vsebina v^sdrega značaja, ki nudi našemu delovnemu človeku po truda pol- nih dnevih dela prijetno razve- drilo. Zato tudi ni čudno, da so Obrezani in Središčanj prav do kraja napolnili dvorano TD »Par- tizana« v Središču. Rež ser Mar- čec, ki je sam igral vlogo očeta, se je izkazal kot dober in upo- raben igralec, z lepim in uporab- nim govornim organom. Njegova maska je bila dobra in ga je lepo podpirala v igri. Hčerka Ivanka fVaupotič Lizika) se je izkazala kot nadarjena igralka z lepim gladom, ki bi ga kazalo šolati. Lepo in ustrezno sta rešila svoji vlogi poštar (Kočevar Stanko) in mlinar (Rakuša Vinko), ki je imel primerno ma.=ko. Tudi vse ostale vloge: mati (Kune Sla- vica), teta Mara (Masten Ančka), Jerica (Kune Darinka) in Branko (Kune Ivan) so bile ugodno re- šene. Včasih je bilo sicer opazno, da bi še nekaj vaj uprizoritvi koristilo, vendar večjih pomanj- kljiivo'sti ni bilo. Na sceni je na- stopil tudi zbor kmečkih fantov in deklet, ki je ubrano zapel ne- kaj pesro'., v kretnjah in mimiki pa so bili p«vci v splošnem pre- malo razgibani, deloma celo okorni. Balet je bil še premalo sproščen, kar pa je pri novincih običajen pojav — premalo so vajeni odra. Zbor sam je bil na sceni preveč skrit tako, da je bi- lo premalo izraženo množično sodelovanje pri igri, ki ga je treba prav posebej poudariti, saj je v igri nastopalo blizu 50 oseb. Kostumi so bili preveč gosposki, premalo kmečki. Vloge so bile z ozirom na posamezne karakterje zelo dobro razdeljene. Scena (Stampar) je bila izredno ukusna, lepa in pristna in je mnogo do- prinesla k uspehu predstave. Glasbeno vodstvo predstave (poleg režije) je bilo v rokah učiteljice Stokljeve, ki ji gre prav posebno priznanje, saj za- hteva igra vse polno solo točk, duetov, teTcetov itd, poleg tega pa še zbor, kareje gotovo ve! ko delo, posebno če upoštevamo, da vsi igralci niso pevci, čeprav igra od njih to zahteva. Pred pričetkom igre in med odmorom je komaj pred letom dni ustanovljeni tamburaški zbor zaigral pod vodstovm svojega požrtvovalnega zborovodje tov. Haupta nekaj prijetnih in lepo podanih komadov. Tamburaški zbor sestavljajo izključno mla- dinci, ki :grajo lepo ubrano, na dobrih instrumentih (hrvaška tvrdka) in po notah, zanosno in disciplinirano. Želim temu mla- demu ansamblu, da svoje delo pod spretnim vodstvom tovariša Haupta še poglobi, da se bo dobro izkazal na Okrajnem festivalu v Ptuju. Poslušalci so bili z izvajanjem nastopajočih zadovoljni in so jim navdušeno ploskali. Po predstavi, ki je veljala za nekak zaključek sezone, se je vršil v okusno okrašeni dvorani družabni večer. Gregorc Jože IZ CIRKOVC Igralci iz Kungotc so nas v nedeljo obi.skali z igro »Dve ne- vesti- in se predstavili tukajš- njim gledalcem z dobro voljo, ki jim bo oomngala do nadalj- njih uspehov. Kot r>ovsod v za- četku, se tudi pri njih še opa- žajo težave, ki pa bodo sčaso- ma z izkušnjami na odru izgi- njale. NaSi ljudje bi radi videli na tukajšnjem odru »Razvalino življenja«, ki jo igrajo ptui^iki .študentje in so bili na vseh go- stovanjih deležni vsega pri- znanja. IZ STARŠ Pred kratkim je gostovalo v St,nr?5ah KUD »Breznar Tonček- iz Korene v Slov. goricah, ki je prinravilo za oder Nu.^^ičevo ve- seloigro v štirih dejanjih »Svet«. Veseloigra »Svet« je pri nas nova in manj znana kot ostala Nušičeva dela. V njej nam av- tor na zabaven način prikazuje vdor sveta v patriarhalno živ- ljenje upokojenčeve družino. Delo je živo, polno humorja in zelo poučno. Igralci iz Korene so delo do- bro naštudirali in ga podali v splošno zadovoljstvo gledalcev. To je bilo prvo gostovanje KUD »Breznar Tonček«, ki je Dokazalo, da je v Koreni do- kaj razvita kulturnoprosvetna dejavnost. V Staršah bi želeli, da bi nas gosti iz Slovenskih goric v bodoče še obiskali. Go- tovo bo obisk takrat boljši. Šole za aktivne podoficirie JLA Jn vojne namešiience JLA Letos bo sprejetih v rame šole za aktivne podoficirje JLA in za vojne nameščence JLA večje število mladincev do 18. leta starosti. Prijave kandi- datov bodo sprejemale šole do 15. julija, le Pešadijska in Ar- tilerijska podoficirska šola pa do 1. avgusta 1954. Gojence bodo sprejemale sle- deče 2—3-letne šole: PeSadijska "podoficirska šola, Artilerijska podojirirska šola. Inženirska podoficirska šola, Podoficirska šola mehanikov inženirskih strojev, Tankovska podoficirska šola, Podoficirska Sola za zveze, Pilotska podoficirska šola, Podoficirska šola letalskih specialistov, Letalska-tehnična podoficir- ska šola. Brodarska podofirirska šola. Strojna podoficirska šola (mornarica). Tehnična podoficirska šola, Sanitetna podoficirska šola. Pogoji za sprejem v te šole so razvidni iz razpisa, ki je na- lepljen na javnih mestih v me- stu Ptuju, pojasnila pa bo da- jal Vojni odsek v Ptuju ali vo- jaški referenti pri občin.skih ljudskih odborih (Po razpi.tke 329.000 din. za soc. skrbstvo in zdravstveno zaščito 307.000 din ter 30.000 din za proračunsko rezervo. ★ Načrt za ureditev središkega trga, ki ga je izdeloval kipar in slikar tov. Gojmir Savora, je gotov. Po tem načrtu bo urba- nistično urejen trg pred občino s kapelo kot zgodovin.sko- kulturnim spomenikom in pro- stor okrog sBOJ^enika. WQB.. Načrt je na ogled v razstav- nem oknu Ivmetijske zadruge Središče. Od dobička Oljarne Središče in Zage Središče iz leta 1954 bo odpadlo 60% na OLO. 40% pa na ti gospodarski organizaciji. * V akciji Sveta za zdravstvo in socialno politiko Središče za zbiranje prijav družin, ki so pripravljene iz izključno huma- nih razlogov vzeti v družinsko nego in vzgojo nedoletne otro- ke iz domov za otroke brez .'^taršev, .se je v Središču izka- zalo 30 družin, ki inaajo morol- ne in materialne pogoje za pre- vzem popolne odgovornosti za pravilno skrb in vzgojo takih otrok. Največje zanimanje je za deklice starosti 4—14 let (23 prijav) in za dcčke med 4. in 14. letom starosti (7 prijav). Iz seznama prijavljenih je bilo črtanih 14 družin, ki želijo vzeti večinoma desetletne dečke kot pomoč pri živinoreji ali pri drugačnem delu. Zc več mesecev je zaprt most čez Trnavo, ki je že dotrajal in ni več zanesljivo sposoben za prevoz vprežnih in motornih vozil. Cas bi bil, da se čimprej začne z obnovo tega mostu, ker je, kot kaže, odobren tozadevni proračun, da bo promet na tej cesti zopet odprt. ★ TD Partizan Središče se pri- pravlja na okrajni nastop, ki bo 6. junija t. 1. v Središču. Do tega dne bo v notranjosti in zunaj urejen dom TD Partizan. Preurejeno je že igrišče-telova- dišče z novim nasadom kosta- njev. Na ta nastop bodo prišli tudi gosti-telovadci iz Varaždi- na, Cakovca in Ljutomera. Vsa telovadna društva Partizan iz ptujskega okraja bodo na ta nastop poslala svoje telovadce. ★ Stab za zbor štajerskih bri- gad na O.strožnem pri Celju dne 5. septembra t. 1. je že ustanov- ljen, vendar se še ne čuti nje- govega agitacijskega in tehnič- nega dela. .14 iad i na, vabijo te vojaške šole in akademije Letos do 15. julija bodo spre- jemale prijave kandidatov sle- deče 3—4-letne vojne akademi- je in šole: Vojne akademije (Beograd), Letalske vojne akademije. Letalsko tehnične akademije, Vojno-pomorske akademije. Vojno-tehnične akademije, Intendantske akademije. Vojno-sanitetne oficirske Sole (za zdravniške pomočnike, far- macevtske pomočnike in voja- ške zobotehnike-dentiste). Prijave kandidatov za Vojno akademijo se bodo sprejemale do 1. avgusta 1954. Pogoji za sprejem so razvidni iz javnih razpisov (rdečih) v Ptuju in po občinah. Pojasnila pa daje tudi Vojni odsek v Ptu- ju, oziroma vojaški referenti občinskih ljudskih odborov. (Po razpisu) Šah v polfinalni tekmi maribor- skega šahovskega okrožja je SD Ptuj premagalo SS Partizan iz Maribora-Studenci s 5:3. Tako si je SD Ptuj priborilo pravico igrati v finalu, ki bo predvi- doma 25., 26. in 27. junija v Mariboru. Igralo se bo po tur- nirskem načinu, a nastopalo bo 6 najmočnejših moštev okrožja. Opozorilo! Opozarjam javnost na nezna- ne ženske, ki se izdajajo za Še- šerko Ivano ter po ptujskem okraju prosijo kot »pogorelke« miloščino in podporo, sklicujoč se na težko nesrečo, ki je 18. aprila 1.1. ob nenadnem požaru močno prizadela in oškodovala našo in sosedovo družino. Nikogar nisem pooblastila, da bi v mojem imenu zbiral po ptujskem okraju denarno ali dru- gačno pomoč, zato prosim jav- nost, da tako izrabljanje naše nesreče in stiske prepreči z legi- timiranjem namišljenih »pogo- relk« in z zahtevo, da se izkaže- jo z oblastnim dovoljenjem, ki ga pa v tem primeru nikakor ne morejo imeti. Šešerko Ivana Moškanjci pri Ptuju IZUD MURETINCI vprizori v nedeljo. 23. maja, ob 16. uri (4. uri popoldne) v dvo- rani Zadružn, doma Muretinci dramo v treh dejanjih »Na dan sodbe«. Predprodaja vstopnic v Kmetij- ski zadrugi Muretinci. Vabljeni! MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 21. do 24. maja 1954 ameriški banmi film »TROBENTE IN BOBNI« s tednikom »Filmske novosti IS'< ter v dneh od 25. do 27. ma- ja 1954 angleški film »VEČNA NEVESTA« s tednikom «Prste k sebi«. MALI OGLASI PRODAM TESAN LES Vpra- .šajte v upravi lista. ENOSOBNO STANOVANJE z vrtom na Vičavi zamenjam za dvosobno v mestu. Vprašati v upravi. PRODAM ENOSTANOVANJ- SKO HlSO, takoj vseljivo. — Vaupotič. Ravne 11, Maribor, Brezje. IZ MAKOL Letošnja Titova štafeta se je pričela ob grobu talcev v Sto- drcžu. V njej so sodelovali p-.o- nirji, mladina, mladinci predvo- jažke vzgoje, člani TD Partizan in gasilci' Vseh je bilo 80, ki jih je pozdravljalo nad 200 pionir- jev in vaščanov. V nedeljo so se zbrali na ro- ditelj^skem sestanku starši naših dijakov m se posvetovali z vzgojitelji svojih otrok o proble- mih pred koncem šolskega leta. Tudi predavanje v okviru pro- tituberkuloznega tedna je bilo i dobro obiskano. I OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja, 23. maja 1954, ob 15. (3) uri: Eugene 0'Neill: »ANA CHRISTIE«, drama v treh de- janjih. Osmič. Gostovanje v Ve- liki Nedelji (Zadružni dom). Predprodaja vstopnic v Kmetij- ski zadrugi Velika Nedelja. Nedelja, 30. maja 1954, ob 15. (3.) uri: Eugene CNeill; »ANA CHRISTIE«, drama v treh de- janjih. Devetič. Gostovanje v Gorišnici (Zadružni dom). Pred- prodaja vstopnic v Kmetijski zadrugi Gorišnica. Torek, 1. junija 1954, ob 20. (8.) uri: Henrv James-R. A. Goetz: »DEDINJA«, drama v treh dejanjih (7 slikah). Pre- miera. Režija Peter Malec, sce- na in tehnično vo46tvo Jože Milkovič. Prodaja vstopnic pri gledali- ški blagajni dan pred predstavo in na dan predstave od 15. do 17. ure, ob nedeljah in prazni- kih od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo. — Rezervira- nje vstopnic v gledališki pisarni (telefon.ska številka 71) dnevno od 8. do 12. ure razen ob pone- deljkih. I Brez zamere! Razgovor v soboto, 15. maja, med tremi možakarji v ptujski kavarni o nedeljski nogometni tekmi Jugoslavija : Anglija v Beogradu in Ljubljani: »Bogme. jutri bomo videli, da so Angleži mojstri v nogometu. Ta tekma bo zgubljena!« V nedeljo, 16. maja, na igri- šču v Beogradu in Ljubljani: množica gledalcev in špiker: »Jugoslavija je na celi črti zasluženo zmagala. V Beogradu rezultat i:0, v Ljubljani 2:1!« V nedeljo zvečer v ptujski kavarni ista trojica: »Pa smo se zopet vračunali! Ustanovni olični zbor novega športnega Ribiškega društva bo v nedeljo, dne 23. maja 1954. z začetkom ob 9. uri v gostilni »Zupančič« v Ptuju. Dostop imajo le vabljeni, novo- prijavljeni člani, ki so tudi v posesti nove (plave) ribolovnice. Iniciativni odbor Štajerska v borbi Zvonko Sagadin: Osmorica v olamenih stric in teta sta spala v svoji spalnici, v mali sobici poleg spaln.ce Rožca in Gojko, v {X)d- strešni sobici pa dr. Lavicki, Očka in brat Miran. Jaz sem spal na podstrešju na starem di- vanu. Okrog štirih zjutraj me je nekdo predramil. Pred seboj sem zagledal tn voiake; dva sta me- rila name z brzostrelkami, tretji je svetil. Videl sem nemška? uni- forme, videl sem bele orle s kljukastim križem, videl »Ritter Kreutz« in druga odlikovanja, pa nisem verjel, da so Nemci. »Partizan sleče Nemce, pa se šele čez nekaj dni znebi vse te šare, viseče na uniformi,« sem pomislil. »Najbrž je kaka briga- da v bi rini in je razposlala pa- trulje.« Instinktivno sem segel po orožju, ki sem ga imel na stolu poleg zglavja Toda orožje je imel vojak, ki je 'vetil. V tre- nutku sem se zavedel, da so Nemci in da me smrt krepko drži za vrat. Se nekaj ur življe- nja :n — {Kjstavili me bodo pred zid. Štiri leta si se boril, zdaj. tik pred koncem vojne boš pa kon- čal. Sam sebi sem se čudil, da me bližnje smrti ni nič strah. To- da ne, rešiti moram, kar se še re- šiti dal Moram, morami V suknji, s katero sem bil po- krit, sem imel važne :n strogo zaupne listine. Zdelo se mi je prav nespametno, da so nam dali tisto okrožnico »Vsem poobla- ščencem OZNE«, ko bi nam vse to lahko povedali u^tmeno. V njej so bila navod la o aretacijah petokolonašev, gestapovskih agentov, kulturbundovcev in dru- gih nemških podrepnikov ter na- vodila o organiziranju zaporov in postopku s priporn ki ter po- sebno navodilo o evakuaciji pri- pornikov v primeru nemškega protisunka. Vedel sem da me bodo preiskali ž vega ah mrtve- ga. Ta okrožnica ne sme priti Nemcem v rokel Ko fem vstajal z divana sem nekako jezno vr- gel suknjo s sebe med vsako- vrstno šaro ki je bila na pod- strešju Kdo bi obračal žepe sta- rim capam! Tako je bio največ verjetnosti da je ne bodo dobili. Nato sem si začel obuvat: čevl-e in 6em pri tem kai se da butal ob tla. da bi tako zbudil očeta, brata in Lavickega, ki so spali v podstrešni sobici. Imeli so orožje in z nenadnim napadom bi zmle- li te tri Svabe. Toda preveč trd- no so spali in se niso zbudili. Hotel sem si zavezati čevlje, pa mi niso pustili. Odgnali so me v pritličje. Videl sem, da je hiša polna Nemcev. V veži se jih je gnetlo nad dvajset. To so bile enote polkovnika von Trecka, ki so bi- le posebno izurjene za boj s partizani. Med njimi je bilo mnogo kočevarjev in nemčurjev, ki so znali slovensko in so tako ukanili strica Ludv;ka, da jim je odprl. Gotovo je mislil, da so partizani. Stric in teta sta stala oblečena pr. vratih njune spal- nice Pred menoj je vojak nese! moje orožje: brzostrelko, na opasaču pa pištolo »P 38« in štirj bombe Ko je položi! orožje pred komandanta, je izjavil: »Tale je težka riba . !« Zato so v«- z za- nimanjem gledali vame, ki sem počasi stopal po stopnicah Ta trenutek sta izbrala Gojko in Rožca ter smuknila z njune so- bice v kuhinjo, od koder je bil skrivni vhod v prešo Nihče ra- zen mene ni tega opazil. Začutil sem nepopisno olajšanje »Vsaj ta dva se bosta reš la.« me je radostno ^preletelo Ukazali so mi, naj sedem na klop nasproti nemškemu koman- dantu. Premišljeval sem, kaj naj storim. Star partizan, pa se jim takole pustim ujeti! V tistem tre- nutku me je postalo sram, da bi kar takole umrl. Vedel sem, da bom nekaj naprav 1. Kar tako se jim ne dara ubiti! Ne! Ne! Zbe- žal bom, ko me bodo gnali, zbe- žal bom, čeprav izpred pušk. Naj me raje na begu zadene krogla! Ne vdam se jim do zadnjega di- ha! Sovražil sem bahače, ki so go- vorili: »2 vega me Nemci ne bo- do dobili. Zadnjo kroglo bom prihranil zase . .« Skoraj z vse- mi takimi sem imel slabe iz- kušnje. Ko so j.h Nemci ujeli, se niso ubili, ampak so vse iz- blebetali In zakrivili nove žrtve.. . Nikoli n.sem mislil na to, da bi sam sebe ubijal. V smrt je dovolj poti! Trdno sem zaupal v sebe. Nemci ne bi spra- vili nič iz mene, pa če bi me ži- vega pekli. Kaj naj storim <=edaj, da rešim sebe in druge? Oblečen sem bil v beli bratov pulover, ki se je oblač ! čez gla- vo. Svojega .sivega, ki se je za- pen'al na gumbe sem dal njemu. Bela stvar se po gozdu dobro vidi in )e dober cilj, Na steni je visela očetova suknja Vs^al sem :n si jo obleke!. Nemec m; je pretipa! žepe. nato sem moral zopet sesti. Po stopnicah so pri- gnali očeta. Krenil je kar proti ^Tatom in hotel odit; ven Ne- mec oa je surovo odrin^^. od vrat in se zadri. »Kam?« Oče je na- pravil nedolžen obraz in odgovo- rii, da je hotel na potrebo. »Niks!« se je zadri Nemec in ga spehai k meni za mizo. Kaj naj napravim? Kaj, je kljuvalo v meni... Hotel sem že pograbiti petro- lejko z mize in jo treščiti nem- škemu komandantu v glavo. Ta je sedei ravno nasproti mene. Mimo klop , na kateri sera sedei, so hodili Nemci Brzostrelke so nosili obešene čez ramo. 2e sem meril skok in gibe, ki naj jih na- pravm, da Nemcu iztrgam brzo- Hrelko. Ozrl sem se na očeta. Vide! sem kako mu iz oči sije sovraštvo do teh hudičev. Mišice na licih so «e mu napenjale. Sti- .-kai je zobe , . . Naj mi bo odpu- ščeno, da se v tem najtežjem trenutku svojega žiVljenja, v tem strahotnem položaju mojih naj- bližjih, nisem mogel vzdržati smeha. DaneB, ko Se tega spo- minjam, mi trepeče vsak živec v telesu. Takrat sem se pa smejal. Nemce je moj smeh zmedel... S podstrešja so prignali dr. Mi leta Lavckega. Postaviti se ;e mora! poleg strica in tete. Vtrra so opazili, da ni več Rožce in Gojka. H komandantu je stopil narednik in mu raportiral: »Mla- ti, nečak in njegova žena sta iz- ginila .. • Med Nemci je nastal preplah in začudenje. Kako sta mogla izginiti? Ta- krat se ie oglasil tisti, ki ie me- ne zbudil; »Neki mladenič mora še tudi biti. Zgoraj so bili št:rje.« Brata namreč še niso bili pri- gnali. Dr. Lavicki je skušal brata Mirana zakriti in se je vmešal: »Nein, nein, das war ich.« To ni nič pomagalo. Narednk je zdr- vei po stopnicah, da poiSče bra- ta, ki se je skril na podstrešju. Tedaj sem se oglasil jaz: »Pu- stite mladega! On ima mater, ki bo jokala, če ga ne bo. Spomnite se svoje matere! Vojna gre h koncu, pi^tite ga!« Toda pri Nemcih s tem nisi ničesar dose- gel. Kaj naj napravim? Tisti mah sem se spomnil pi- štole. Bratranec (jojko mi je namreč pred trem: meseci poka- zal piStolo, ki je bila fkrita na polici pod mizo, miza pa pregr- njena s prtom. Tedaj mi je de- jal: »Jaz n.e bom jemal pištole r posteljo. Cc pride kaka banda, bomo skoraj gotovo sedeli okrog mize .. .< Kako pravilno je tedaj predvideval! Toda, ali je pištola še tam, ali je ni? Milimeter za milimetrom &tm se pomikal proti tistemu mestu. Samo da dobim pištolo! Stegnil sem roko. S konci prstov sem že otipal ročaj pištole. V tem tre- nutku komandant opazi, da za nečim stegujem roko. se zadere: ■-Was suchen sje?« in tran 4 Ptuj, 21. maja 1954 NA^E ZDRAVJE Se zavedate pomena kopania nog? Noge si moramo prav tako umivat; kakor roke; poleti vsak dan. pozimi pa vsaj dvakrat te- densko z mlačno vodo in milom, da se odstrani ne le umazanija, ampak tudi podkožica, ki se od- ločuje. Cesto je kopel nog tudi zdravilna. Kratka mrzla kopel (8 do 15 stopinj C), ki ne traja dalje kakor 2 do 10 minut, ima spočetka za posledico, da se od- vaja toplota v gornje dele tele- sa. Ce vtaknemo toplomer v uho, kaže zvišanje toplote za 0,1 sto- p-.njo C. To je posledica tega, keir se v prvem hipu zaradi hla- da stezajo žile v nogah in kri zaradi tega odteka v gornje dele telesa; kmalu pa se stezajo tudi žile v glavi, dotok krvi se manj- ša in čez 10 minut pade toplomer v ušesu najmanj za 0,5 stopinj C. Zato se taka mrzla kopel v prvi vrsti priporoča pri navalu krvi ▼ glavo. Vse to se da razlagati s tem, ker je nožno stopalo zelo važno za razdeljevanje krvi, ker je v nei>osTedni zvezi s središči krvnega obtoka v možganih, in v spodnjem delu telesa. Zato je tudi potrebno, da v mrzli kopeli tremo noge drugo ob drugo, ali pa da nam jih druga oseba masi- ra, ker si sami tega ne smemo, ker bi se morali prepogibati, kar povzroča naval krvi v glavo. Takšna kopel odstrani tudi trajni mrzli občutek v nogah; pred kopeljo pa morajo biti noge primemo tople ali ogrete in po kopeli jih je treba temeljito obrisati, da se ogrejejo; najbolj- ša je izdatna hoja. Hladne kopeli pa škodujejo malokrvnim in sla- botnim osebam. Nekoliko toplejša kopel (18 do 24 stopinj Q je dobra za ranjene in otekle noge. Toda tudi v tem primeru smemo kopati samo popolnoma tople noge, pri tem pa masirati stopala in meča. Pri kopeli v vodi 30 do 40 C voda sprva naj ne bo toplejša od 30 C. Nato pa polagoma dolivamo to- plejšo vodo, da se vsa ogreje do 40 C. Nepravilno je začeti s kopanjem v vodi 40 C. Kopel naj traja četrt do pol ure, pri tem pa je treba dolivati toliko tople vo- de, da ostane kopel vedno enako topla. Zelo koristne so take ko- peli pri glavobolu in migreni? kopel odvaja kri iz gornje polo- vice telesa in iz glave, zlasti iz možganov ter je zaradi tega do- bro zdravilo zoper nespečnost. Takšna kopel je dobra za malo- krvne in nervozne osebe, pri ka- terih mrzla voda ne povzroča reakcije in vpliva celo škodlji- vo. Vroča koi>el se začenja s to- ploto približno 40 stopinj C, na- kar se ogreje voda z dodajanjem do približno 50 stopinj C. Tako kopel p>onavljamo dnevno dva- do trikrat, traja pa vsakikrat le po 20 do 30 minut. Po kopeli de- nemo noge za trenutek v mrzlo vodo, nato pa jih 'temeljito odr- gnemo. Vroča kopei ima dober uispeh pri potečih se nogah, pri protinu, otekanju, ranitvah zobo- bolu in krvavenju iz nosa. Po- mirja živce in lajša bolečine, škodljiva pa je pri glavobolu, ki je posledica malokrvnosti. Izmenično kopel uporabljamo pri ozeblinah, ali če imamo stal- no mrzle noge, kakor tudi, če se preveč potijo. Noge kopamo 2 do 3 minute v topli in nato največ pol minute v mrzn vodi. To je treba nekajkrat ponoviti. Prešernova družba je izdala odlično delo nemškega pisatelja roman B. Travna „BELA ROŽA" B. Traven nam odpira v »Beli roži« veren pogled v amoraJno življenje ameriških magnatov, v svet tistih, ki vladajo ne da bi bili Jironani, ki odločilno po- segajo v svetovna dogajanja, odločajo o vojnah in F>odobno, a so hkrati sužnji lastnega si- stema. Roman je ilustriral in okusno opremil M. Sedej. Knjiga obsega 230 strani in je natisnjena na dobrem brezlesnem beljenem pa- pirju. Kljub temu je cena knjigi izredno nizka, saj stane vezana v polplatno s ščitnim ovitkom le 350 din, broširana s ščitnim ovit- kom pa celo samo 270 din. Knjigo lahko kupite v sveh knjigarnah, pri p>overjenjkih Pre- šernove družbe, lahko pa tudi direktno pri upravi Prešernove družbe v Ljubljani, Ulica Toneta Tomšiča 9. PreSemova dnižba Mlidke, mMmn te med člune ptujskega letalskega društva Letalsko druStvo Ptuj se je lotilo dokaj obširnih nalog ta- koj po občnem zboru 9. maja 11. V svoje vrste bo poskušalo pritegniti čim večje število mladine iz vajenske šole, gim- nazije, sindikalnih podružnic v okraju iz Kidričevega ter iz centrov predvojaške vzgoje, pa tudi več pripadnikov JLA, ki so služili v letalskih edinicah in bodo društvu dobrodošli s svojimi izkušnjami kot inštruk- torji in svetovalci pri vsem delu društva. Društvo se ne bo držalo nikakih togih omejitev pri vključevanju mladine, kot je to ponekod še v navadi, tem- več bo sprejelo v svoje vrste mladino, ki jo veseli sodelova- nje v raznih sekcijah društva (padalska, jadralna, modelar- : ska). ' Največ skrbi In dela bo v za- četku z zbiranjem članov v društvo ter z graditvijo han- garja v Moškanjcih, kar je predpogoj, če hočemo, da bi prišlo društvo čimprej do šol- skih motornih letal, brez kate- rih bi si težko pomagalo. Toza- devno bo potrebno najti kre- ditna sredstva za nabavo opeke in apna ter nekaj lesa, za osta- lo pa je obljubljena pomoč merodajnih strani. Kakor kaže, bo zidna opeka izdelana s po- močjo nekaj prostovoljcev. Čla- ni odbora so v zvezi s temi vprašanji prevzeli razne naloge, V nedeljo, 30. maja ti., bo le ob ugodnem vremenu na aerodromu v Moškanjcih letal- ski miting, o čemer bodo na- tančna pojasnila objavljena šele prihodnji petek. PZ. NEGA IN VZGOJA Cuzanje prstov — otroška grda razvada Cuzanje prstov je grda razvada mnogih otrok, ki traja dolgo ča- sa, če je pravočasno ne odpra- vimo. Cucelj v veliki meri pospešuje razvoj te grde razvade. Otrok se navadi na to, da ima vedno ne- kaj v listih in če cuclja ni, vtak- ne v u«ta pač prste, ali kaj dru- gega, kar mu slučajno pride v roke. Razumljivo je, da pride na ta način v usta mnogo nesnage, 2 njo pa bolezenske kUcej že marsikatera bolezen si je na ta način pridobila pot v telo. Ce se cuzanju otrok pravočasno ne odvadi, lahko nastanejo v ustih in na čeljustih grde izpremembe: zgornja vrsta zob se obrne nav- zven, spodnja pa navznoter, da zgornja moli čez spodnjo. Jasno je, da pri tem trpi grizenje in prebavljanje hrano. Ce se otrok preveč navadi cu- zati prste, mu je treba obleči rokavice brez prstov, ki jih je treba v zapestju še zavezati. Pa tudi to sredstvo je dobro: neko- liko pelina poparimo z vrelo vodo in ga pustimo v njej 24 ur (v pokriti posodi). Nato tekočino precedimo in jo pridevljemo v timivalno vodo, da po- etane dovolj grenka. Ko otroka zjutraj umijemo in oblečemo, mu oplaknemo roke še enkrat v tej vodi. Grenkih prstov se bo otrok hitro naveličal. Nasveti %a vsakosiaT Pri priinravljanju peciva pa- dejo rozine cesto ixa dno. Temu odpomoremo, če rozine, preden jih damo v testo, povaljamo v mofcu ★ UOTJKie torbice, aktovke in slični predmeti dobijo prvoten sijaj, če jih večkrat zdrgnemo z desetodštotno raztopino voska v terpentinovem olju. Ce pa so oddrgnjeni, jih namažimo s kre- mo za čevlje in dobro zloščimo. ★ Mokre čevlje takoj sezuj ter jih natlači s papirjem, ki hitro vsrka vlago iz usnja. To je tre- ba nekajkrat ponoviti, dokler čevlji niso popolnoma suhi. ★ Madeže črnila odstranimo s perila z limoninim sokom, na- to pa jili izperemo v vodi. Mletev mesa na stroj čku s4 olajšamo, če za vsakim koščkom mesa zmeljemo košček krulia, pa se mastno meso ne bo pri- jemalo. ★ 2Jarjavelo likalo očistimo s tem, da ga zdrgnemo s čebulo ter pustimo preko noči. Nasled- njega dne pa ga je treba še odrgniti s terpentinom. ★ Aluminijasto posodo najlaže očistimo s pepelom, ki smo mu dodali malo olja ali špirita. ★ Madeže trave spravimo z bla- ga z navadnim milom, z blaga občutljivih barv pa z amo- niakovo vodo. Ciklami-lončnici prenehamo zalivati, ko preneha s cvete- njem. Ko ji odpadejo listi, jo vzamemo iz zemlje ter prezimi- mo na temnem prostoru, kjer ne zmrznejo. Ko zopet odženejo jih denemo v rahlo zemljo ter jih pogostem a zalivamo. VISOKOŠOLCI NAŠIM BRALCEM Lahko rešimo - kar se še rešit! da Zopet omenjam že neSteto-1 krat opisanega in omenjenega! najhujšega škodljivca na sad- nem drevju, to je ameriškega kaparja ali kaparja San Josč. Vsi poznamo posledice te naj- bolj škodljive žuželke, vendar so redki, ki so povzeli kakšne ukrepe. Mirno gledamo, kako nam kapar uničuje naše naj- j boljše sadovnjake. Naša nekdaj tako sloveča štajerska jabolka! nimajo prav nobene cene več! na zunanjem trgu — zaradi tega karantenskega škodljivca. Zaprt je izvoz sadja v tujino, ki nam je včasih prinašal prav čedne dobičke. Kljub temu, da smo imeli že nešteto možnosti, da se pobliže seznanimo s tem škodljivcem, še danes marsikdo ne ve, kdo mu tako vestno uničuje pleme- nita sadna drevesa. Prideš v Haloze, pa sprašujejo, zakaj se jim tako iz leta v leto sušijo sadna drevesa. Res, žalostna slika se ti nudi, če se napotiš po kateri koli že cesti po ptuj- ski okolicL — Vsepovsod te spremljajo suhe veje nekdaj tako rdečih jabolk in hrušk. Ali je res že prepozno? Vsi pričakujemo z mirnim srcem že pred leti napovedano revolucijo v sadjarstvu: češ, bomo pa po- tem začeli znova. Zakaj pa ne bi rešili Se danes kar se še rešiti da! Kakor smo leta 1880, ko se je pri nas po- javila peronospora, pristopili k intenzivnemu in vestnemu ob- delovanju vinogradov, lahko še danes pristopimo k rednemu obdelovanju sadovnjakov. Druge pomoči tukaj ni! Pra- vijo, da sovražnika najbolj pre- senetiš, če ga napadeš v nje- govem lastnem skrivališču. Pa si oglejmo še enlcrat pobliže tega nepremagljivega škodljiv- ca! Lahko ga tako imenujemo, saj se razvije letno iz ene sa- me samice čez milijardo potom- stva. Zelo hitro tako propadejo slabo odporne in negovane vrste in sorte rastlin. Kaparji so se- sajoče žuželke, ki so sorodne listnim ušem. Širijo se z giblji- vimi ličinkami, na večje daljave pa z vetrom, ki prenaša oku- ženo listje. Ameriški kapar napada: ja- alane, hruške, češplje, češnje, marelice in ribez. Samice kotijo žive mladiče (600 postopoma v testih tednih). Na leto se jav- ljajo v treh rodovih, prvič ko- nec maja. Vsakdo izmed nas pozna z ameriškim kaparjem okuženo sadje in drevesa. 2e na zelenih plodovih so vidne rdeče okroglaste pege; največ kolobarjev je pri muhi in na peclju. Na vejah in vejicah pa so vidni okrogli kolobarji, pod katerimi živi škodljivec, ki s sesanjem sadnih sokov slabi drevesa. Tako dobimo sadje brez vrednosti, obenem pa se suše sadne veje in vejice ter se končno posuši še drevo. Poznamo pa še kaparja, ki napada predvsem hruške in ga imenujemo hrušev kapar (delo- ma se loti še jabolk, breskev in češpelj). Ta ima manj potomcev kot amdriški kapar. Murve napada murvov ka- par. Njega uničuje naravna sovražnica parazitska osa (Pro- spaetella Berlesci). Omembe vreden je še čcšpljev kapar. Ta napada: slive, češplje, vinsko trto, breskve, ribez. Za ameriškim kaparjem ima naj- več potomcev. Ličinke, ki sesa- jo sadne sokove, izločajo slad- ke iztrebke, ki so hrana glivi- cam. Tako dobimo sajava dre- vesa, ki se z leti posuše. Ker je še čas, ko kaparja lahko z letnimi škropivi zatira- mo ali mu vsaj preprečimo množično širjenje, navajam tu- kaj vsaj nekaj zatiralnih sred- stev, t. j. škropiv. — Predvsem omenjam taka, ki si jih lahko vsak z majhnimi sredstvi na- bavi. 1% tekoči pantakan pri- mešamo 2 % žvepleno-apneni brozgi in drevo temeljito po- škropimo. Zanesljivo deluje no- vejši preparat E 605 (parathion 0,04—0,05%). Tudi 0,2% surovi nikotin daje zadovoljive uspehe. Za bodočo zimo pa se pripra- vimo z drevesnimi karbolineji — 12—15%, drevosan 6%, kreo- san 2—3%. Vsak sadjar pa si lahko nabavi žveplenoapneno brozgo s 25%. Goričan Olga REŽISERSKI TECAJ BO V KOPRU V dnevih med 6. in 28. ju- lijem t. 1. bo v Kopru režiser- ski tečaj (III. stopnje), ki ga pripravlja Izvršni odbor ljud- ske prosvete Slovenije za ab- solvente okrajnih dramatskih tečajev in igralce, ki se odrsko že dalj časa udejstvujejo in jih veseli režisersko delo. Prijave bo do 5. jtmija t. 1. sprejemal Izvršni odbor Ljud- ske prosvete Slovenije, Ljub- ljana, Miklošičeva cesta. Predvidoma bodo stroške udeležbe na tečaju pomagale nositi »Svobode« in okrajni od- bori Ljudske prosvete. Razpis za sprejem v Srednjo kmetijsko šolo v Mariboru Srednja kmetijska šola v Ma- riboru bo v šolskem letu 1954/55 sprejemala učence pod sledečimi pogoji: 1. Uspešno dovršena nižja gimnazija ali nižja kmetijska šola, končana z odličnim ali vsaj prav dobrim uspehom. 2. Starost 14—18 let. Kandidati bodo opravili spre- jemni izpit iz slovenščine in matematike (pismeno in ustno) ter kemije (ustno) v obs3gu učne snovi, ki je predpisana za nižje gimnazije. Sprejemni izpit: bodo pričeli 24. in 25. jimija t. 1. Pismeni izpit iz matematike in sloven- ščine bo 24. junija t. 1. Ustme- ni izpit iz slovenščine, mate- matike in kemije pa bo 25. ju- nija t 1. Za sprejemni izpit morajo kandidati vložiti proš- njo, ki jo je treba kolekovati s 30 din. Prošnjj je treba priložiti: 1. Spriče^^lo o dovršeni niž,(i gimnaziji aJl nižji kmetijski šoli ali potrdilo ravnateljstva šole o dovršenju z navedbo uspeha, v kolikor spričevalo ni bilo iz- dano. 2. Rojstni list. 3. ZdravnUko spričevalo. 4. Življenjepis. Dijaki, ki bodo sprejeti, bodo lahko imeli celotno oskrbo (hrano in stanovanje) v inter- natu Srednje kmetijske šole. Vzdrževalnina v prihodnjem šolskem letu bo znašala okrog 3000 din. Absolventi te §ole so zapo- sleni kot vodje posameznih pa- nog na državnih In zadružnih posestvih, kot kmetijski tehni- ki v raznih kmetijskih ustano- vah In podjetjih ali pa kot in- štruktorji in predavatelji na nižjih kmetijskih šolah. Ravnateljstvo Za dobro vo ja »Narava vse izravna,« je raar lagal poslušalcem predavatelj. »Ce opeša eno oko, postane dra- go bistrovidnejše.« »Popolnoma pravilno,« je pri- trdil neki poslušalec, »tudi sam sem opazil, da je pri človeku, ki ima eno nogo iCTajšo, druga daljša.« »TVOJA 2ENA« Mihec je dovzeten za nove pojme, ki jih kjerkoli sliiši. Tako je nekje slišal tudi nekoga reS: »Tvoja žena.« Nekega dne je nato v domači kuhinji razbil večjo posodo. Ma- mica ga je pošteno oštela ter mu malo navila ušesa. Stekel je v sobo k očetu, ki ga je vpra- šal, kaj se je zgodilo. »Oh, nič, v kuhinji sem se spri s tvojo ženo,« je rekel Mi- hec. CUT ODGOVORNOSTI Bratca se pogovarjata zjutraj v postelji: »Ce naju ne bodo Itmalu zbudili, bova zamudila v šolo ...« SPREMEMBA »Pozdravljen Miha, močno si se izpremenil v teh letih, od- kar se nisva videla.« »Tovariš, motite se. Jaz ni- sem Miha.« »Glej ga. tako se je spremenil, da tudi Miha ni več!« POKLIC Oče: »Ivanček, kaj bi rajai po- stal, šofer ali pilot?« Ivanček: »Pilot.« Oče: »Zakaj?« Ivanček: »Ce šofer koga po- vozi, ga takoj prime miličnik, v zraku ]»a ni miličnikov.« Iz zgodovine piu|s.iega okraja Bernarda Pero Naselitev :n zfvl|en|e naših pradedov Staroslovencet 'V. Nekateri starejši zgodovino-, pisci so bili mnenja, da smo Slovenci naseljeni v naši seda- nji domovini (Vzhodne Alpe, za- padno obrobje Panonslce nižine in Kras) že od nekdaj. Novejša šola zgodovinarjev pa je na pod- lagi pisanih arheoloških in ling- vističnih podatkov to gledišče. popolnoma ovrgla. j Slovenci se pojavljajo na da-! nasnjem slovenskem ozemlju konec šestega stoletja. Njih pojav je v zvezi z občim premi- kanjem slovenskih rodov izza Karpatov v srednje Podonavje in na Balkan. V naselitveni zgo- , dovini Slovencev razlikujejo j šest večjih slovenskih naselitve-' nih tokov: dolenjsko-kraški, pe- sa vsko-goren j sko-obsoški, koro- ški, obmurski, panonski in ob- donavski tok. Prišli so v družbi Avarov — nomadskega ljudstva turško-tatarskega izvora, kate- rim so bili ponekod in nekaj časa podložni: drugje pa so bili 7. njimi v plemenski zvezi V za- četku sedmega stoletja so se Slovr-nci nridružili slovanisiki plenvensk; zvezj pod frankov- skim trgovcem Samom, ki je nastala zaradi potreb obrambe proti Avarom in Frankom ter je segala od Labe do Jadranskega morja. Sredi sedmega stoletja je propadla; nato se je pojavila v Vzhodnih Alpah prva slovenska državna tvorba — Karantanija. Sredi osmega stoletja je prišla pc zase več in bo'i'o zpml^o in večji del plena. Po^^to^no r.^.m^ njuie rodovno crgr!n'7"'"''o vaška občana. Med! r^o-^anr-Tne družine je bila ra^drliena ob- delovaln.T zemlja: peoh''r>"'ana. T«Sniki in g<^.d so na fsl-i-^f^a la«:t občine. Posami^rne rodb-ne starešin so si v d='lir.ipm r^z- voju prilaščale dolf>čeno zem- ljišče: večala se je prpm'^-Tr-ni- iV- (5"'^?^'^r:«<~^''« ''^»•Ttl je za- čel.a razredna družba.