II. leto. Štev. 13. 1916. marcius 28. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . 6 K. za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma . . . . . . . 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih. Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. Cena Novin z Marijinim listom i Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto: domá, če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo . . . . . . . . . . . . 4 K. če samo za ednoga . . . . . . . . . 5 K. v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov . . . . . . . . . . . . 8 K. „Hožanna Szini Dávidovomi!“ — Mát. XXI. — To je cvetne nedele glás. Tákši je, kak vsaki lüstva glás. Pravijo, ka je glás lüstva glás boži. Liki nikaj mi ne zamerte, či se jas toga ne držím. Ár či je té cvetne nedele glás glás boži, jeli je tüdi boži tisti glás vélkoga pétka šteri eta právi: „Razpi ga, razpi ga! “? Šteri je zdaj te tü med tema dvema lüstva glás, te právi lüstva glás i po takšen glás boži? Nieden. Povem zakaj. Na cvetno nedelo je rávno tista vnožina kričala: „Hožanna“, štera je na vélki pétek ne poznala drűge reči: „raspi ga!“ Na cvetno nedelo je níkák razšíro med lüstvom, pa ono samo je tak mislilo, ka zdaj pride tisti čas, kda Jezuš pride z velkov díkov, ztira z Israelskoga držánja pogansko vojsko rimskoga casara i njegove častníke, dolivrže z njihovih prestolov farizejce i pismoznance ino bláženstvo naprávi na zemli, kakšega šče ne bilo. Pa to zemelsko bláženstvo je bilo ono, ka je nájveč lűdih vküpspravilo okoli njega. Ne so razmeli njegovi predg, bogástvo, zemelsko srečo so čakali od njega, za vekivečnost njim je na már bilo. Samo nedužna deca so ga blagoslavlala šče te tüdi, kda je ne šo vöplodit velíkáše z njihovi hiž, nego se je obrno v cérkev, v hižo svojo. Na vélki pétok! Te so pa vidili njega v rokaj neprijátelov, šteri so njé tüdi že vnogokrát mantrali i vkanjüvali, od šterih srditosti so se bojali, ár so znali, ka či po pravici nej, te po krivici, ali škoditi njim vsakojački morejo, záto so te potrli svoje srčno milüvanje nad nedužnim Jezušom ino so tulili z vucmí: „Rašpi ga!“ Za toga volo právim, ka je lüstva glás ne boži glás. Vnožine so vsikdár nepremíšlene, Vnožine vsikdár to čákajo, ka de pravo tisti, ki vu vüri njihove skűšnjáve oblást má v rokaj. Pa či de tisti stokrát krivico gučao, potrdijo njemi krivico, ár se bojijo od njega. Jaj tistomi, kí se v takšem vüpa celoj vnožini protipostaviti! Nesmileno ga pometéjo, ka njemi nanč glása ne ostáne. Za toga volo je že tak vnogi vmorjeni na svéti, ki je pravico gučao. Sojo med nami prosti krščenicje, ki si mislijo, ka se dnesdén takša v nébokričéča krivica ne bi mogla zgoditi. Rávno tak bi se zgodila, kak se je te zgodila. Dnes národje tüdi ne vejo, što njim je prijátel, Či spoznajo, ka se komi krivica godi, se ti nájbolši tüdi nazájvlečejo rekoč: „On naj vidi, kak se reši.“ Kda trbé vöstopiti za obrambo vere, te ne nikoga ki bi gučao. Te mučí vsaki pa od Bogá čüdo čáka pa z tem dá priliko hüdobnim, ka hüdobneši postánejo i slabim, ka se pokvárijo. Nanč lastivnovimi deteti ne vüpa preprejčiti oča hüdobne potí, kda je že vékše, ár se zosága od batrivnosti njegovoga greha. Ali je ne tak? Tak je, pa ne bi smelo biti tak. Vsaki, kí se proti postávla hüdobijam vnožine, v mantrništvo ide, ali mantrništvo je ne to nájvékše hűdo na svéti. Náj hűjše je to: Idti za hüdobmini z bošov pámetjov, tuliti z vucmí či li, ka známo, ka neimajo prav pa se tak kázati, kak či bi se mí tűdi veselíli hüdobiji te, kda nam srce očivesno svedoči, ka je naša poti ne práva, ár zráven v skvarjenjé pela nás same i tüdi vse naše okoli nás. Bojna. Po strahovitom boji v Kárpátah je mirovčina nastánola. Rusi so gorhenjali z napádanjom. Med Duklov i Cisnov pri Lupkowi so bili nájbole srditi boji. Globše vdreti v naše postojanke neso pa mogli. Pri Dardanelah so türki tri sovrážne ládje potunili. Ma francozkom bojišči ne bilo vekših bitk. Angleži so nemce zbili iz Chapelle mesta, ali po nezgovorno velikih zgübah. Na Polskom nemci Ossoviec trdnjávo obstrelávajo, štera leži pred Varšavov, v drügih krajah je mir. Rusi so vdrli na Nemško i zasedli Memel. — Trdnjáva Przemysl je spadnola. Márc. 22. v pondelek je Kusmanek generál prekdáo rusom Przemysl. Vojska, štera je trdnjavo bránila je ne mela več živeža, záto je prisiljena bila se vdati. Proti srdini marcíuša so napamet vzeli, ka njim živež menka. Začnoli so se postiti, ali vidli so ka samo pár dni do šče mogoči se držati. Márc. 19. so probali z groznov močjov predreti sovrážni krog. Ali ne se njim posrečilo, ár so rusi 2 NOVINE 1915. marc. 28. cele trdnjáve napravili okoli Przemysl. Na to je Kusmanek poveljnik zapoved dobo, naj trdnjáve zaprávi pa orožje, tope strlivo pokvári i potom trdnjáva prekdá. To se je márc. 22. ga zgodilo. Čirávno ka je to velka zgüba, tak velkoga pomena je li ne, kak vnogi mislijo. Za toga volo šče bojne ne zgübimo, posebno te ne, či de se cela vojska tak borila, kak so se naši przemislinski junacje. Ne neprijáteo, glád je njé obládao. To je ne sramota! Vüpajmo se v Bogi, pa molimo dale za naše junáke! Poprek na celom bojišči je zavládala mirovčina. Važnejša poročila zadnjih dnévov so sledéča: Kaj pišejo rusi od kárpátskih bojov? „Moč Austrije-Vogrskoga! V Europi se je razširila pripovest, ka Austria-Vogrsko razpadne, zato ka se je 17 národov, šteri v monarhiji prebivajo, navolilo vedne sváje i se ščejo odtrgati od njé. Vsaki si je mislo ka té velikán z trepetajočov nogov na prvi od zvünaj zadeti porin razpadne. Pa nači, ščista nači se je zgodilo. Bojna je ne potrla moči monarhije. Nasprotno, 17 narodnosti se je brez izjéme pridrüžilo vladári i se bori z nájvekšov žilavostjov za slavo i poštenjé vladárske hiše i monarhije. I naj nišče ne misli, ka so tam, kde je najvekša nevarnost, samo nemci Austrijanski na deli! Ne! Kde boj nájbole divje besne, tam je nájbol žilavo protistanje, tam stojijo madjari, horvati, poláki i rumuni. To je zrok, ka rusi ne morejo napredüvati. Močno so se vkanili v svojem vüpanji, ka bi ta več jezična državec razpadnola. Z bojišča pridoči ruski častniki právijo, ka so karpátski boji strahoviti. Austrijansko-vogrskih vojákom vole za boj nikaj ne more vzéti. Napád na nože za napádom pride. Če sovražnik se more nazájmeknoti, za en čas z nadignjenov močjov pride nazáj i bojno šolanje má tak popolno, ka komaj zaséde edno postojanko, že jo vtrdi tak, ka se sovrážnik pred drotanim plotom nájde. Kak blisk hitro skopajo austrijanci i vogri strelne járke i je taki vtrdijo z nasípi i drotanim plotom. V teh okolščinah se ne čüditi, ka komaj napredüjemo. Austrijanci i vogri se z zglédnim junaštvom borijo. Tak človek spozna, ka tü vsaki zná, da se more vojsküvati, ovak prejde monarhija.“ — To pismo od stráni sovražnikove je najlepši dokáz naših zmág i junaštva. Ossowiec, rusko trdnjávo nemci obstrelávajo. Leži od Varšave na sever, 20 kil. od nemške mejé. Če bi se njim posrečilo jo zevzéti, bi se približali k liniji, štera vozi skoz Grodno trdnjáve živež i vojsko iz iedine Ruskoga i pela do glávnoga mesta Petrograda. Angležka zmaga i zgübe. Angleži so zevzéli New Chapelle mesto i zgübili v toj bitki 12 jezér lüdih v ranjenih i mrtvih. Vlovlena nemška ládja. Nemško ládjo, Macedonijo po iméni, štera je vogelje vozila, so angleži vlovili. Mrtev kardinal. Agliardi kardinal, bivši nuncius pápežov v Beči, je mro. Pravice polákom. Ruski cár je dao polákom autonomija, to je pravico, ka pod njegovov oblástjov sami smejo ravnati svojo dežélo. Razdivjanost v boji. Rusi so vdrli na pruško severozapadnom kraji i več vesnic požgali. Nemci se bodo zdaj tak moščűvali, ka na Polskoruskom za vsaki požgani pruški varaš ali vés tri varaše ali vesnice požgéjo. Zvűn toga vničijo ešče vladarske palače v tistih ruskih mestah, štera so njim že v roke prišla. V Bukovini pri Černovici so rusi srdito napadnoli naše. Napad je odbiti. Rimpapa za mir. Sv. oča k vűzemskim svétkom bodopali mirili vojsküvajoče se države. Daj Srce Jezušovo, ka z vekšim uspehom, kak k božiči. Obstrelavana mesta. Nemci obstrelavajo Reims, Soissonst i Ypern mesta. Stolno cérkov v Reimsi sta tűdi zadeli dve granati. Amerika proti japoncom. Amerikanska vlada je v obrambo vzéla kitajce i je japonsko vlado opomenola naj nezahteva teliko od kitajcov. Siloviti rusi. Rusi silovito širijo svojo razkolniško vero. Štiri pűšpeke so v Galiciji vlovili i več občin prisilili na svojo pravoslavno vero. Naš vatikanski poslanik je pri rimskoj sv. stolici proti tomi silovitomi ruskomi vereširjenji nastopo. Potoplena nemška ladja. Dresden nemško križarico, so tri Angležke ladje potopile; moštvo je rešeno. Kelko ladj je Anglija zgűbila. Poleg najnovešega izkaza je Anglija dozdaj 171 ladj zgűbila. Posredovanje rimpape. Sv. oča se z celov dűšov skrbijo, naj grozovitosti boja olehšajo. Zdaj so posredovali med nemškov i angložkov vladov za toga volo, ka bi boja nezmožne vlovlence i drűge zadržone osebe domo pűstile, šteri so od 54 let više stari. Posredovanje se je posrečilo. Velike važnosti i za nas katoličance jako navdušlivo i tolažlivo je v tom dugovanji to, ka je za posredovanje sv. očo oprosila sama angležka vlada, nemški casar je pa izjavo, ka popolnoma sprime odločitev njűvo gledoč no leta vlovlenih i zadržanih. Angležko i Nemško sta protestanskivi državi, šterivi ravna nekatoličanski glavar i li se z vűpanjom obrneta do namestnika Kristušove prave materecérkvi. Je to nej edna stopnja bliže k povrnitvi v naročje katoličanske materecérkvi pred dobrimi 300 letmi zapűščenoga? Mi se vűpamo, ka tak i daj Srce Jezušovo, da tűdi tak bo. Rusi na Pruškom. Rusi so vdrli na Pruško i zevzéli mesto Memel kre meje. Nemška rojna linija na Ruskom. Nemška vojska je zevsema že na Ruskom. Na severozapadi bole kre mejé ešče, na jug pa že daleč notri z našov vojskov vréd više sto kilometrov od mejé. V poštenji naši vlovlenci. Ruske novine Rječ poročajo, ka so rusi jako zadovolni z našimi vlovlenci, ár so dobri obrtniki, trgovci, meštri i si z lüdstvom dobro denejo, štero je je polübilo. Francozko napredüvanje. Od Verduna na jugoshod so francozi na večih mestah napredüvali. Odbiti francozki napad. Pri Champagnei napadajoče francoze so nemci odbili i njim velike zgübe naredili. Angleži v Elzási. Francozi močno obstrelávajo nemške postojanke z 75 mm. štükami v Elzási. Podpirajo je angležke pomožne čete. Zgübe zaveznikov pri Dardanelah. Türki so Bouvet francozko pa Irrestible i Afrika, imenüvanivi angležkivi ladji potopili z strelanjom. V Carigradi je ob toj priliki veliko vesélje zavládali i na hiše so po celom mesti bandere razobesili. Znova nemir med kitajci i japonci. Japonci od kitajcov to želejo, naj njim tei na 90 let dájo v nájem trgovino i v to formo pogodbo podpišejo. Kitajci so jako pobiti, jedino vüpanje májo v Ameriki, štera v Tokio-i, glávnom mesti Japonskoga, odločno zagovárja kitajce — pa tüdi sebé. 1915. marc. 28. NOVINE 3 Nemški i francozki strelni járki vküp. Pri Soissons mesti so nemški i francozki járki samo 30 metrov eden od ovoga oddeljeni. Tá trdnjáva je v vednákoj liniji 90 kilometrov daleč od nemške mejé i 100 kilometrov od Pariza. Spomin ednomi vrlomi širiteli „Novin“. Žalostna novica je prišla 5-ga toga meseca v Satahovce od vojaškoga dühovnika iz Ungvár-a: Mrtev je Kozár Anton iz 83-ga pešpolka zavolo pozebline. Pokojni je samo láni postao voják kak dvajset let star mladénec. Pošteni, zgléden dečko je bio i bogaven sin svojih starišov. Z celoga srca je lübo i častio Bl. Devico Marijo i ešče v slednjem pismi, štero je poslao vredniki Novin, je milo lepo proso njega, naj ga zroči v obrambo Marijino. Ž njénov pomočjov je odpotüvao na težavno kárpatsko bojišče, tam pozébeo i na nájvekšo žalost svojih starišov, ki v njem svojega najstarešega sina, podpiráča drüžine žalüjejo, je od toga mro v Ungvár-i febr. 24-ga i 26-ga je tam tüdi zakopan. Mi iz cele düše žalüjemo za pokojnim, ki je vrelo širo naše Novine i Marijin list ne samo v rojstnoj vési nego ešče v sosedstvi tékráj i onkráj Műre i pridobo še evangeličanca. Satahovska občina má 45 hiš i v 31 je spravo pokojni dobro krščansko čitevo, zaistino apoštolsko delo je oprávlao i nájem dobi tüdi od apoštolskoga dela. Gda se mi tü z zahvalnostjov njega spominamo, tolažimo vse za njim žalüvajoče, ka smo nieden dén nej zaműdili, ka pokojnoga ne bi sklenili v svéto mešo i ga ne bi zročili v obrambo dobre nebeske matere. Ž nedužnov dečicov i drügimi dobrimi düšami se dosta moli sküpno dén za dnévom za naše vojáke, se prosi Marijina pomoč za njé na vrédništvi, posebno za mirajoče i pokojne. Vüpamo se z trdnim zavüpanjom zato, ka je Dev. Marija poslühnola naše prošnje i odprla srečno večnost širiteli njénoga lista i njénih Novin. Pred je glas mrti prišeo na dom, je bratec pokojnoga dve let star Luj- zek, prebüdivsi se spánja etak skričao: Bači je mutev. (Braček je mrtev.) I dete je to zmérom ponávlalo, dokeč je prišedši glás ne potrdo detečega guča istino, Angelje angelcom vnogo kaj povejo. Mi pa molimo, naj düša pokojnoga pride kem hitrej med nebeske angele Marijo častit. Veleizdajniki. Za veleizdajnike zovémo tiste hüdodelnike, ki domovino izdajo. Záto, ka ne izdajo samo ednoga človeka, nego veliko lüdi, je zovémo za veleizdajnike. Tei veleizdajniki ali domovinoizdajniki so vsigdár veliki krivci i vredni ostre kazni, jezero bole pa v tom žalostnom bojnom časi. Strahovito žalostno veleizdajstvo se odkrilo pri nas na Vogrskom. Brezvestni zgrablivi onjé, ki so mérnom časi teliko sirmakov odrli, so zdaj v roke prišli. Veliki trgovci, virilisti stolnoga glavnoga mesta budimpeštiskoga, fiškališi i drüge vrste gospoda, ki so za vojsko lifrali obüteo, obleko, živež so prijéti i pri redárstvi v zápor djani za volo prevážanja nepravoga naročenoga blaga. Črevle so na jezere párov zodali vojakom z papirnatmi podplatami za drage peneze. Sűknje je vojaško poveljništvo za 10—13 koron po metri naročilo pri njih i ta zverína brez piknjice pravičnosti i smilenosti je na jezere i jezere metrov 3 —4 korone vredne prefarbane ženske cote prevážalo našim zebéčim vojakom na bojišče. Trétja vrsta je živež prevažala. Krüh je bio spodoben k nomočenomi kamni, mast pa nikša smrdéča mešanica, štere se ta najbole lačna stvar nej teknola. Za joče nam düša, gda to nesmilenost na papir devamo. Keliko sirot je postalo po nezvestobi teh hüdodelnikov. Pozébli, obetežali i mrli so nešteti za volo té odüzme jalnosti. Pa kak zvito so delali. Na pr. denem Kohn Bertalan bi meo 136 cm. dugo, süknjo za vsakšega vojaka prevažati. Vzéo je pa pri vsakoj peršoni 1 cm. menje. Pa té eden cm. njemi je pri milijon metrah že 10 jezér metrov süknje pridobo, za štero je v par dnévah 130 jezér koron čistoga dobička v žépi meo. Poleg vogrske právde so tei zagrešili proti državnoj vojnoj moči, kaj prepovej 372. §. i najostrej kaštiga z zvešenjom na vajati. Zaistino vredni so té sramotne smrti, ki so sto i sto jezere v nevolo v nesrečo spravili. Naj se krivo ne guči, ka rekši so dobro blágo prevážali, samo, ka so njé kak židove sovrážili i je samo zato právdi v roke dáli so poskušnjo v Pešti delali. V novo süknjo so oblekli edno stotnijo i so vajo (mujštro) meli ž njov na dvori kasarne. I zdaj vam naj vlasjé vujškar stojijo: Za pol vüre se je skoro vsakom pešáki zlüknjala süknja na koleni i lakti. Vojáški odbor je posvedočo, ka so se lače po osem — desétkrátom prignjenji razcotale. Redárska soba je nej megla vseh sprejeti teliko je vlovlenih. Daj Bog da nieden ne bi vujšeo, nogo pokorno sprejeo zaslüženo kazen i se povrno z celoga srca. Pod orožjé pozvanje v Austriji. V celoj Austriji i záto tüdi na sosédnom Štajari moro tisti ki so letos, to je 1915-ga leta postali pripravni za vojaški stan, pod orožjé stopiti Marciuša 15-ga i Aprila 15-ga. Verenavuk v maternom jeziki v ponavlanskih šolah. Minister bogočastja je v odrédbi pod št. 730—915 na znanje dao cérkvenoj oblásti, ka se verenavuk sme nej samo v vsakdenésnjih, nego i v ponavlanskih šolah v maternom jeziki predavati. Zrok v obema šolama je eden, naimre tesna zvéza med veranavukom i dűhovnim živlenjom. To — isto odrédi minister i za gospodarske šole. Zaistino v dűhi matere cérkvi je narejena ta odrédba. Blaženoga spomina rimpapa XIII. Leon je spodobno odrédbo dao cérkvenim vladarom i naravnoč zapovedao v maternom jeziki verenavuk glasiti v šolah. Gda v zdajšnjem časi té besen boj divja i se potrtim srcom bliža obvűp za volo negotovosti prišestne, gda tam v strelnih jarkah ali doma pri siromaškom ognjišči nevola, glad, žalost, pobitost kaže svoje zobé, da bi požrla uboga človeške siné i hčéri, je jedina pomoč i tolažba močna vera. V tistih dűšah pa štera so čűla toti navuk krščánski, nej so ga pa razmela, ár je nej v maternoj reči bio razlagani, nega té močno vere. Kaj je dete nej razmelo popolnoma, se je nej moglo v njem vtrditi! Če záto tű pa tam staranje, nezadovolščina, nepokorščina kda z človečimi srcami, zrok tem žalostnim razmeram je pomenjkanje vere za volo slaboga verenavuka. 4 NOVINE 1915. marc. 28. Z podignjenim čütenjom se lehko napunijo v tom žalostnom časi vsi slovenski dűhovniki, ki so glédali samo na dűše svojega lűdstva i je včili v maternom jeziki na verenavuk, ár v svojih vučenikah zdaj vidijo prave Kristušove naslednike i goréče domolűbce, ki se znajo za svoj dom i svojega Boga zatajiti i so pripravni ešče živlenje svoje položiti za dar Bogi na čast i domovini v blagor. Svedočanstva v občinskih šolah v šterih je vogrski jezik nej podvučni. Drűga odrédba ministra za bogočastje dovoli ka se v vseh šolah občinskih i verskih v šterih je podvučni jezik materni, sme svedočanstvo vöpostaviti poleg vogrskoga i v maternom jeziki. Nábor za 19, 20, 24 let stare, ki so štelingo iz šteroga koli zroka zaműdili, bo 29-ga i 30-ga toga meseca to je vütro i pojütri v Kanizsi i Kőszegi. Pod ostrimi káznimi je dužen vsaki zaostáni priti. Darüjte knige dobre za čtenjé ranjencom. Ponizno prosi i hvaležno sprejme knige, liste v kakšemkoli jeziki pisane za ranjence: „Budapest városi nyilvános könyvtár“ Budapest, IV. Gróf Károlyi-utca 8 — 10. Sem pošlite ali pa vredništvi „Novin“ v Črensovce! Glási. OPOMBA. Prosimo cenjena naročnike dužnike naj nam dužno naročnino čem prle notripošlejo. Zamüdnim Novine stávimo. Ranjenci v Somboteli. V Szombathely je 366 ranjencov pripelani, iz med šterih je 73 težko ranjeni. Večinoma so vogri i ranjeni so v karpatskih bojah. 40 dnévni zápor za volo zatajene pšenice. Szűcs Pavel kmet v Hódmezővásárhelyi je samo 220 kil pšenice ovado vladnim preiskarcom. Sumlivo je bilo to rozodetje záto, ka dotični ma 65 plügov zemlé. Po sili so njemi záto preiskali celo hrambo i so na podi pod podom najšli 30 metrov i 40 kil pšenice. Zató so ga na 400 koron kazni i 40 dnévni zápor obsodili. Vojna dača. Ravnitelstvo peneznih zadev (pénzügyi igazgatóság) je poziv izjavilo poleg šteroga se je vsaki dužen notrijaviti, ki je oproščen vojaščine. To pa záto naj morejo vojno dačo na njega vőzpašiti. Ki bi to za- műdo, od 3 do 6 krat tak veliki štrof plača kak njegova dača zanesi. Odlikovanje slepoga vojaka. Sohor Ferenc črnovojnik se je na galicijskom bojišči vitežko borio. Med borbov njemi je razpočena bomba vzéla pogléd obeh očih. Spravili so ga v Pešt na očno kliniko, gde njem je dr. Gróss Emil, svetoznan profesor sam natekno od krala dobleno srebrno svetinjo za vitéštvo. Mline vužigajo. V Békéscsabi i tüdi v drűgih mestah, gde na jezere metrov zrnja je vlada za stradajoče lüdstvo vkűpspravila, so hűdodelne roke mline gorzvužgale i tak neštetim sirotam žalož krűha odtrgale. Potvarjajo srbske delavce. Nagla smrt. Monek markovski cehmešter je 16-ga toga meseca listje grablao v logi. Ednok samo spregovori: „Tak mi je nikaj hűdo i dolséde.“ Gda je na to reč ženska edna k njemi stopila, je že mrtev bio. Zaistino ne vemo nej hipa nej vöre, záto pa bodimo vsigdár priprávni. Kolera. Od februára 22 — 28-ga jih je prinas 16 zbetežalo na azijskoj koleri. Trijé so mrli v njej. Preglédnola se je. Z Vančavési nam glasijo, ka se je tam edna ženska spreglédnola i detelčno semen mesto svoje njive na sosedovo posejala. Zahvalnost. Vsi slovenje se vam, lepo zahvalimo, ka ste se nej z nás spozábili, i ste nam poslali novine v tábor, kaj smo tak jáko želeli. Bog vam lepo pláti. — Marič Matjaš 18/III. népf. hdp. fl. I. I. tp. 12/1. Kasina v Kráščih. Z Krašič je prišo glás, ka so si tam ništerni moški kasino gorpostavili, v šteroj drági boži dén včási do noči trátijo z prázmi guči mesto molitvi. Kak se püngradi po orsági zdaj gororjéjo, naj mesto rož živež sirotam rodijo, tak se moro zastaviti vsa zahájališča i spremeniti v hiše molitvi v tom žalostnom časi. To tér ja od nás lübezen do bližnjega. Deklinsko bitje. Kuražne so bogojanske dekle. Tri so ednoga dečka zbile, tri so se pa za volo ednoga gančkoga dečka med sebov zbile. Praj so tak ostre nojte mele, ka so edna ovoj vse robce razčesale. — Siromaški dečki, ki te možje teh junákinj, hrbte si pripravite k rédi. Podignjeni dohodek. Črensovski fárniki so ednoglasno podignoli dohodek svojemi novomi plivanoši z 50%, odstotki, tak ka zdaj za obdelávanje 15 plügov i prevážanje 51 metrov (nej klaftrov) drv plačajo 612 koron na leto. — Zaistino slüži té národ obrambo dühovnikovo i Božji blagoslov. Nova iznajdba. Ednoj nemici se je posrečilo iznajti novi petrol, šteri je jako poceni pa gori boli svetlo, kak navaden petrol. Te novi petrol se dela etak: Vzemimo pol litra kropa ali vrele vode pa denimo v njo 15 dekagramov sode. Zatem püstimo, ka se razhladi. Gda se je razhladilo, te prilejmo eden osmi tao litra čistoga petrola. Z tem nalejmo lampico. Skušnje so pokazale, ka te novi petrol gori ravno tak dugo, kak či bi lampico nalejali samo s čistim petrolom. Nazadnje ostane v lampici nekelko vode, štera ne zgori: to pa moremo vö zlejati, prle kak bomo jo drügoč nalejvali. Ta nova iznajdba nam zna v zdašnjem časi, gda je petrol tak preveč dragi, vsem dobro slüžiti, zato ka je te novi petrol skoro štirikrat cenejši, kak navaden petrol. Primoliti je samo, ka petrol, ka ga prilevlemo, more biti čisti, pa tajat se more namočiti tüdi v čisti petrol. — Nazadnje pa znabiti, ka bi se zdaj kakši trgovec takši narejeni petrol začno odavati ze navaden petrol. To bi se spoznalo po tom, ka se pri takšem narejenom petroli na dne nahaja kalna ali motna voda, petrol pa plava odzgora. Ki se zanimle za to iznajdbo pa ščé meti posvet bole po ceni, kak ga je meo dozdaj, on naj skuša sam, tak kak smo to zgoraj popisali. Nesmilenost. V Žižkih so nikši ponočnjáki, Törnar Áni vrbo z domi v grabo skotali edno preminolo noč. Sirota nema nikoga, ki bi njoj drva nacepao a na to se pa nájde hüdobnež, ka siroto ešče bole drcseli i žalosti. Občinsko polglavárstvo opozorimo na té nočni neréd. Pošta. Vsem, ki so mi k imena godi iz obilnosti svoje srčne lübézni dobra voščili, se toplo zahvalim. Horvát Ana. Chicago 112. W. Ohio Str. Možá naslov je sledeči: Andraš Krampač, K. u. K. Inf. Beg. 48. M. G. A. 4. Feldpost 59. Európa. Hongr: — Ešče je zdrav i živ. M. A. R. Od nerédnoga cerkvenoga obnašanja dajte glás svojemi dühovniki. K. L. T. Drügoč pomoč z drügim povrni i ne z pilom. Vči se z toga i potrpi mérno, Jezuš že odkrije tvojo nedužnost. Pozvedávajočim od svojih vojákov. Gda dobim odgovor, te objávim; v toj reči ne ga sile. Včási več tjédnov miné, dokeč se kaj točno zvedi. Potrpite. Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szombathelyen.