Cj)l2£lom
Vy>AND
NO. 111
IAmeriška Domovi m
—Ti I M r I rll g ■ [ T II ’j |
°J<!yf!nŠ At >y-IlCAN IN SPIRIT	SLOV€NIAN
‘ 4{ !:<?.	'7'/< LANGUAG6 ONLY Se7,1?®uCh^ag?.’.Mn.yaukeJf.’ Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING N€W$PAP€R
Y
1]Z
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NIAN HORNING N€W$PAP€R

CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 8, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Yahya Khan vabik sodelovanju odpadle
Pakistanska vlada zbira novo stranko iz pristašev Avami
lig’e, ki je prepovedana.
KARAČI, Pak. — Tu trdijo, da se vlada predsednika Yahye Khana prizadeva pridobiti vsaj nekaj članov Avami lige, izvoljenih v parlament za sodelovanje, kar naj bi omogočilo vrnitev Pakistana k ustavni vladi.
Avami liga je pri volitvah lani v decembru dobila 167 poslancev od 313 in s tem večino v parlamentu. Njen vodnik Muji-bur Rahman je zahteval spre-menitev Pakistana v ,dva ohlapno povezana dela, Yahya pa se je temu upiral. Ko Rahman ni popustil, je Yahya udaril na njegove pristaše z vojaško silo, da bi strl zahtevo po neodvisni Bengaliji.
Vojska je opravila, kar je mogla, zdaj je treba iskati možnosti pomiritve z Bengalci. Kot nešteto diktatorjev drugod išče tudi vlada Pakistana odpadnike Ava-hii lige za sodelovanje, kar naj bi ji rešilo obraz doma in v svetu. Morda ji bo uspelo dobiti res Večje število odpadnikov, toda s tem ne bo pridobila Bengalcev. Ti bodo vlado in Zahodni Pakistan še bolj osovražili. odpadnikov namreč nihče ne sprejema prostovoljno za svoje zastopnike.
List “Jang” v Karačiju poroča, da je zet ustanovitelja Ava-hni lige beg Aktar Sulaiman že dobil 109 podpisov bivših predstavnikov in poslancev Avami bge za vstop v novo stranko, ki haj bi dobila dovoljenje za politično delo v Vzhodnem Pakistanu na temelju programa za ohranitev enotnosti Pakistana. Novo stranko naj bi vodil Zahir Nddin, bivši prosvetni minister.
Napovedujejo, da bo predsed-hik Pakistana gen. Yahya Khan v bližnjih dneh objavil osnove hove ustave, ki bi jo morala sestaviti in odobriti v preteklem decembru izvoljena narodna skupščina,
Evropska gospodarska skupnost skrbi za delo na svojem področju
BRUXELLES, Belg. — V Evropski gospodarski skupnosti se Pečajo že s podrobnostmi načrta, kam bodo spravili okoli 2 mi-Tjona kmetov in kmetskih delavcev, ki bodo zgubili delo in 2aslužek v kmetijstvu, ako bo ^GS izvedla svojo “agrarno reformo”. Računajo, da bo moralo °diti s kmetov do 300,000 delovnih moči, ki jim bo treba najti 2aposlitev na drugih gospodarskih področjih. .
Na kmetijah bodo ostali le stari kmetje in delavci, mladina bo Pa šla v mesta, posebno v industrijo. Za predvideno “prekvalifikacijo” kmetskih delovnih mo-c’ bo potrebnih par bilijonov ^ark. Nemška vlada že sedaj ^isli, odkod naj jih vzame. Pre-hsnova nemškega kmetijstva se ° verjetno začela že prihodnje
Novi grobovi
Mary E. Starc
Danes zjutraj je umrla na svojem domu na 1164 Norwood Road 70 let stara Mary E. Starc, žena Josepha, od znane cveti-čarne Starc Floral na 6131 St. Clair Avenue, rojena v Sežani v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA stara 3 leta. Pokojna je bila članica Oltarnega društva pri sv. Vidu, Materinskega kluba, Podr. št. 25 SŽZ, Društva Janeza Krstnika 37 ABZ, Kluba slov. upokojencev za senklersko okrožje in drugih organizacij ter skupin. Pogreb bb iz Zakra,]-škovega pogrebnega zavoda. Podrobnosti bodo objavljene jutri.
Mary Kovačič
V	St. Augustine Nursing Home je umrla včeraj po daljši bolezni 90 let stara Mary Kovačič, rojena v Trebnjem na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA 1. 1905, vdova po 1. 1964 umrlem možu Johnu, mati Johna, okrožnega carinskega direktorja, Edwarda, do pred nedavnim načelnika demokratskega kluba 23. varde in direktorja za vladne odnose pri C.T.S., in pok. Mary Loushin, 7-krat stara mati, 19-krat prastara mati in enkrat prapra-stara mati. Pokojna je bila članica Podr. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo v četrtek iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida, nato na Kalvarijo. Čas še ni določen. Truplo pokojne bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob 7.
Joseph Močnik
V	Euclid General bolnišnici je umrl 78 let stari Joseph Močnik z 19808 Arrowhead Avenue, rojen v Borštu pri Cerkljah ob Krki, od koder je prišel v ZDA l. 1913, vdovec po 1. 1966 umrli ženi Anni, roj. Unetič, oče Freda in Viole, 6-krat stari oče, brat Janeza (Slov.). Bil je zaposlen v Fisher Body tovarni, dokler ni šel pred 13 leti v pokoj. Bil je član KSKJ št. 169. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na Ali Souls pokopališče. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
leti
o, trajala bo pa nekaj let.
1^2
Oblačno in hladnejše z mož-hostjo dežja. Najvišja tempera-tura okoli 75.
Rdeči na jugu imajo vso potrebno oskrbo
Trditve zavezniških vojaških strokovnjakov, da r d e č i zaradi težav z oskrbo ne bodo zmožni nobene večje ofenzive v Južnem Vietnamu v dogledni bodočnosti, so se izkazale za prazne.
SAIGON, J. Viet. — Zavezniški obveščevalni oficirji skrbne pazijo rdeče nastope v raznih delih Južnega Vietnama in prihajajo pri tem do zaključka, da rdečim nikjer ne manjka streliva in drugih vojaških potrebščin, ki so nujne za redni potek vojskovanja. Ta ugotovitev je posebno zanimiva in značilna, če pomislimo na južno-vietnamski pohod v Laos v preteklem februarju in marcu, o katerem so trdili, da je močno prizadel rdečo oskrbo na jugu.
Rdeči streljajo mine in rakete v velikih količ,inah na zavezniške oporišča. Zdi se, da jih morajo imeti dovolj, ker bi jih sicer hranili za izbrane cilje. Streljajo na postojanke tik juž-ho od Demilitarizirane cone, pa tudi dalje na jugu, na- Osrednjem višavju in v okolici Saigo-na.
Posebno očitna je raba težkega streliva pri napadih na oporišče Charlie 2 tik južno od De^. militarizirane cone. Poveljnik tamkajšnjega ameriškega bataljona trdi, da rdeči mine in rakete rabijo v neomejenem obsegu. Rdeči ustanavljajo in zalagajo znova oskrbovališča in pri:
letalske dražbe se bore za potnike eez Atlantik
NEW YORK, N.Y. — Pretekli teden je belgijska letalska družba znižala cene poletov čez Atlantik za študente od 12 do 29. leta na $200 v obe smeri od New Yorka do Bruxellesa. Sledila je Pan American, ki pa je omejila starost od 12. do 23. let.
V Parizu so nato objavili, da je Air France znižala ceno za povratne polete New York-Pariz in obratno za vse osebe v starosti med 15. in 26. letom na $200.
British Overseas Airways Corporation je nato objavila znižanje cen za študente v starosti od 12. do 25. leta med Londonom in New Yorkom za obe smeri na $190.
Pričakujejo, da bodo skoro tem zgledom sledile še vse ostale letalske družbe. Večina letal namreč ni zasedena in znižane “študentovske” cene naj bi privabile mladino, ki danes veliko potuje in bi rada še več, pa nima denarja.
Znižane cene za polete v Evropo in nazaj bodo nemara koristile tudi prenekateremu Slovencu, ki bi si želel ogledati Slovenijo ob sorazmerno malih stroških, pa ostal pri tem neodvisen od skupin, ki predstavljajo sedaj najpripravnejše in najcenejše potovanje preko Atlantika.
Sovjetska ladjft odbila francoski ladji km
CARTAGENA, Šp. — Španski vlačilci so srečno privlekli v pristanišče sem francoski rušilec
tem niso niti več tako pazljivi, | surcQUf z 2750 tonami, ki mu je kot so bili preje.	Isovjetska pretrolejska ladja Bu-
Zavezniški vojaški strokov- ^ ^bjla prednji del v za-
njaki razlagajo obilno oskrbo hodjne^.SredozemiJU na Potl
med Alzirjem m Španijo.
SADEK: VOJNA NEIZBEŽNA!
Egiptski vojni minister Mohamed Ahmed Sadek je v dnevnem povelju četam za 4. obletnico začetka zadnje vojne z Izraelom, dejal, da je nova vojna neizbežna, in jih zagotovil, da je Egipt sposoben doseči v vojni z Izraelom zmago. V Izraelu upajo še vedno, da bo mogoče najti politično rešitev sporov na Srednjem vzhodu.
BEIRUT, Lib. — Srednji Izrael.” Allon je prepričan, da vzhod je na splošno brez raz-1 je usoda vojne ali miru v rokah burjanja prešel četrto obletnico ZDA, ki jih edine izmed zahod,-
nih sil Arabci vpoštevajo.
V nedeljo je izraelska vlada razpravljala na seji o položaju in p r e d s e d n ica vlade Golda Meir, ki se je vrnila pred koncem tedna s poti po Skandinaviji in na Finskem, kjer je zasedala socialistična internacionala, bo jutri imela v parlamentu večji političen govor.
rdečih na jugu z izboljšanjem Hočiminhovih poti preko Laosa. Te so izpopolnjene in izboljšane, tako da teče promet po njih gladkejše kot kdajkoli preje.
Etna se spet zagnala
CATANIA, Sic. — Ko se je prebivalstvo pobočij ognjenika Etna že nekaj umirilo in začelo mirno spati, je Etna nenadno v nedeljo zvečer pognala iz glavnega in obeh stranskih žrel o-gromne količine lave.
Žareča lava naglo drsi po pobočju navzdol preko že ostrdele starejše plasti in ogroža znova vasi pred seboj.
Pri nesreči je francoska vojna ladja izgubila 9 članov posadke, 2 pa sta bila močno ranjena. Surcouf je bila dolga 422 čevljev in ena najnovejših francoskih vojnih ladij. Sovjetska ladja ji je odbila preko 150 čevljev prednjega dela, ki se je nato potonil. Sovjetska ladja ni bila težje poškdovana in je odplula z lastno močjo v Atlantik.
Dienai no središče
NEW YORK, N.Y. — To mesto je postalo denarno središče ZDA v letih 1830-1840. Dotlej je ta vloga pripadala Filadelfiji.
začetka zadnje izraelsko-arab-ske vojne junija 1967, ki je privedla izraelske oborožene sile do obale Sueškega prekopa in o-bale reke Jordana, pa tudi na Golansko višavje. Egiptski vojni minister je v dnevnem povelju zagotovil oborožene sile, da je Egipt, sposoben zmagati v novi vojni iz Izraelom, ki je “neizbežna”. “Oborožene sile Egipta čaje na zeleno luč od političnega vodstva,” je dejal gen. M. A. Sadek.
V razgovoru s predstavnikom tukajšnjega lista Daily Star je vojni minister Mohamed Ahmed Sadek izrazil prepričanje, da bo Egipt v novi vojni zmagal, kajti njegove oborožene sile so se od poraza pred 4 leti opomogle in so zdaj na vojno veliko bolj pripravljene. Sovjetska zveza je Egipt opremila z novim modernim orožjem v obilni meri, pa poslala tudi lastno vojaštvo, da pomaga Egipt braniti pred napadi iz zraka, ki so bili zadnjič za Egipt najbolj usodni. Znano je, da ima Sovjetska zveza trenutno v Egiptu okoli 15,000 lastnih vojakov in še okoli 4,000 do 5,000 vojaških inštruktorjev vseh vrst.
V Jeruzalemu še upajo
JERUZALEM, Izr. — Med tem ko so v Kairu bojeviti v u-panju na sovjetsko pomoč, ki naj bi jim bila zagotovljena v okviru 15-letne pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju, so v Jeruzalemu mirni in tihi. Upajo, da bo na kraju le še zmagala pamet in bo mogoče rešiti spore na Srednjem vzhodu s političnimi sredstvi.
Podpredsednik vlade Yigal Allon je v razgovoru s predstavnikom UPI dejal: “Sovražim nestvarnost, pa vendar globoko v svojem srcu verujem, da bo mir prišel, ker služi koristim vseh držav Srednjega vzhoda. Arabci I potrebujejo mir prav tako kot
Zadnje vesti
MOSKVA, ZSSR. — Vlada ZSSR je poslala ZN predlog o prepovedi rabe Lune za kakršnekoli vojaške namene.
LONDON, Vel. Brit. — Vlada Velike Britanije organizira obsežno pomoč Indiji v oskrbi pakistanskih beguncev, med katerimi se je pojavila epidemije kolere.
NEW YORK, N.Y. — Propjet potniško letalo Allegheny Airlines je včeraj pri poskusu pristanka na Tweed-New Haven, Conn., letališču zadelo v električni vod in se razbilo. Od 31 oseb v letalu je bilo 28 mrtvih. Ta nesreča je bila druga v teku 2^ ur. Dan preje sta trčili v zraku potniško letalo Air West in mornariško letalo F-4 nedaleč od Los Angelesa, pri čemer je bilo mrtvih 50 oseb.
Način vojskovanja v Vietnamu se jeze bistveno spremenil
SAIGON, J. Viet. — Vojskovanje v Vietnamu ni zamrlo, se je pa bistveno spremenilo. Naše čete — jih je sedaj tam že 250,000 —• se izmikajo vsaki večji vojaški operaciji na svojih nekdanjih frontah, se zbirajo na večjih postojankah in tabor iščih, kjer skrbijo ali bi vsaj morale skrbeti za svojo varnost. V resnici se to ne godi zmeraj. Vsak vojak pozna razpoloženje doma v Ameriki in vidi, kako prijatelji odhajajo domov. Seveda je s tem zgubil veselje do vojskovanja, pa tudi do discipline. Sam glavni poveljnik general Abrams je pred kratkim rekel svojemu štabu, da bodo potrebni “junaški napori”, da čete vztrajajo pri nekdanji disciplini in ne podlegajo preveč vplivu gesla, da “nihče noče biti zadnja žrtev v vietnamskem vojskovanju”.
Pomanjkanje discipline se kaže največkrat v dveh oblikah. Vojaki razlagajo vsa povelja tako, da pri tem varujejo svoje življenje. Želja po ju-
naških nastopih pojema. Seveda jih okoliščine marsikdaj zapeljejo, da so površni pri izvrševanju danih nalog ali pa da naravnost kršijo že davno znane in zmeraj vpoštevane predpise. To ima lahko tragične posledice. Prepovedano je na primer, da bi se vojaki zbirali v taboriščih v velikih bunkerjih. Tega pravila se niso držali v bunkerju Charlie 2, pa je priletela iz Demilitarizirane cone komunistična raketa in raznesla bunker. Pri tem je bilo mrtvhi 29, lažje ali težje ranjenih pa 50 vojakov. Nesreča bi bila manjša, ako bi se bili vojaki držali predpisa in ne bi bili izbrani v bunkerju. V enem med glavnimi skladišči v Camranh Bay se je zgodila nepotrebna nesreča. Rdeči so se splazili pod skladišče in tam minirali zalogo skoraj 2 milijonov ga-lonpv bencina. Vsa zaloga je zletela v zrak. Človeških žrtev ni bilo, materialna škoda je pa velika. Najti razlago za ta dogodek ni bilo težko. Med našimi in saigonskimi genera-
li je dogovorjeno, da morajo organi saigonske vojaške policije varovati širšo okolico vseh naših postojank, naša vojaška policija pa bližnjo. Pokazalo se je, da saigonska varnostna služba ni bila na višku, ameriška pa prešibka za uspešno varstvo.
Koordinacija udeležbe pri vojaških operacijah je še zmeraj bolna točka. Saigon tolmači vsak sporazum po svoje. To ni nevarno, dokler ne pride do nesreče, takrat pa takoj nastane trenje med poveljniki. Saigonska narodna obramba premalo pazi na varnost prometne mreže, se preveč zanaša, da je “doma” in da dobro pozna razmere. Ta samozavest je povzročila |že dosti nesreč in sprožila trenja med našimi in saigonskimi četami*
Dočim se naše čete omejujejo na obrambo, se rdeče čete vračajo k gverilskemu vojskovanju. Skušajo zavezniškim silam napraviti po tej poti čim več škode s čim
manjšim tveganjem. Verjetno so se komunisti odločili za tako vojskovanje iz političnih razlogov. Vedo namreč, da bodo poročila iz Vietnama še zmeraj pošiljana v Ameriko in da bodo omenjala tudi spopade v gverilskem vojskovanju. S tem bodo podprli komunisti vse tiste struje v naši deželi, ki iščejo povoda, da vedno znova organizirajo nastope vseh vrst proti vietnamskemu vojskovanju. Na drugi strani lahko komunisti rabijo take gverilske spopade, da jih njihova propaganda lahko hitro napihne v hude in obsežne boje z velikimi zmagami. Svobodni svet temu ne verjame, zato pa take novice še zmeraj nekaj veljajo v komunističnem svetu.
Ni izgledov, da bi se to stanje bistveno spremenilo vsaj do konca tega leta, kajti do decembra bo še zmeraj nad 180,000 naših vojakov v Vietnamu. Število naših glavnih oporišč pa do takrat ne bo bistveno zmanjšano.
LA. --
Opozicija se je začela oglašati v Saigonu
SAIGON, J. Viet. — Končno se je v Saigonu začela obglašati opozicija proti sedanjemu režimu Van Thieuja. Ker po pred-i piših ne sme biti nikjer zbranih več kot 7 ljudi, je advokat dr. Lieng povabil svoje prijatelje na razgovor, vendar v taki obliki, da mu policija ni mogla blizu.
Tako se je pri dr. Liengu nabralo okoli 60 vidnih saigonskih osebnosti, ki jih je vezala le antipatija do Van Thieua, drugače
Iz Clevelanda in okolice
Prijeten obisk—
Včeraj so obiskali urad Ameriške Domovine prijazni čikaški rojaki g. Otmar in ga. Anica Tašner in g. Michael in ga. Pepca Kores, ki so prišli v Cleveland na ponovitev nove maše č. g. Benjamina Mlakarja. Ogledali so si tiskarno in prijetno pokramljali z osobjem. Vsem se lepo zahvaljujejo za gostoljubnost, č.g. novomašniku, ki se vrne 21. junija v rodno Slovenijo, pa želijo srečno pot! Prijaznim Tašnerjevim in Koreso-vim najlepša hvala za obisk in kmalu na svidenje!
Zadušnica—
Jutri v sredo ob pol osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Mary Fink ob četrti obletnici njene smrti. Pozdrave pošilja—
Bivši Klevelandčan akademski kipar prof. France Gorše pošilja svojim prijateljem in znancem in vsem bralcem in bralkam Ameriške Domovine iskrene pozdrave iz Kort na Koroškem, kjer je odprl lastno galerijo in stalno umetnostno razstavo v opuščenem župnišču. Poročilo o tem sledi.
Mesečna seja—
Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. ima svojo redno mesečno sejo jutri v sredo ob dveh popoldne v Slovenskem domu na Homes Avenue. Ta seja je posebno važna zaradi piknika7 ki bo v sredo, 23. junija na dvorišču Slovenskega doma.
Iz bolnice—
Poznani Joe Strekal, 11210 Greenwich Avenue, se je vrnil domov iz St. Vincent Charity bolnice. Vsem se lepo zahvaljuje za obiske v bolnici in na domu, za lepe kartice, ki jih je prejel in za prijazne pozdrave. Rokoborba—
V četrtek zvečer ob osmih bo v Areni na 3717 Euclid Avenue borba med Dickom “Bulldog ’ Browerjem in Johnnyjem Pow-ersom na eni ter Waldon Von Erichom in “Crusher” Verdue-jem na drugi.
Sedma obletnica—
Jutri ob pol sedmih zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnega Franka
so pa zastopali vse mogoče poli-1 planinca ob 7. obletnici njegove tične struje. Sestanka se je ude-; smrti.
ležil tudi znani general Van (jra(iuacjja____________
Minh, ki je ob tej priliki začel1 jutri bo graduiral z master tudi kritizirati sedanjo vlado. ; degree na Case Western Re-Ker je bil to prvi sestanek, serve University rojak Marjan kjer so se zbrali politični na- Kosem. To je že njegov drugi sprotniki Van Thieujevega reži-1 master degree. Njegova sestra ma, se je novica hitro raznesla Zofi Kosem je graduirala z mas-po mestu in sprožila val ugi-j ter degree na John Carroll Uni-banj. Pri tem je zaenkrat tudi versity. Obema naše čestitke! ostalo. Ali bo prvi sestanek s.. 1 SŠK bo čistii na Pristavi—
gonskih političnih ljudi rodil še kak uspeh, se še ne ve.
LR Kitajska gradi atomsko podmornico
GROTON, Conn. — Ameriški pomorski strokovnjaki trdijo, da so vohunski sateliti odkrili v kitajski ladjedelnici ogrodje podmornice, ki očitno kaže, da bo imela atomski reaktor. Oblika ogrodja naj bi kazala tudi, da
Slovenski športni klub je prevzel nalogo v soboto, 12. junija, čistiti na Slovenski pristavi. Zvečer bo po delu zagorel kres. Vsi vabljeni k delu in h kresovanju po njem!
V Španiji zasegli heroin vreden 35 milijonov
WASHINGTON, D.C. — Ameriški agenti za boj proti mamilom in španska policija so zasegli 249 funtov heroina v Valenci-
fcc ne bo podmornica za rakete,'ji na Španskem, od koder je bil
ampak za boj in napadanje drugih vojnih ladij.
namenjen v ZDA.
Prišel je iz tajnih laboratori-
Sodijo, da bo Kitajska, ki ima jev v Franciji v Španijo, od ko-sedaj kakih 40 podmornic sta- ^er naj bi potoval v Mehiko, rejšega tipa, potrebovala 8 do Njegova vrednost na črnih trgih 10 let, da bo zgradila in opre- ZDA bi znašala od 35 do 40 mi-mila svojo prvo atomsko pod- ijjonov. To je doslej naj večja mornico, kot so ameriške, obo- znana zasežena količina hero-rožene s Polaris raketami. lina.
National and International Circulation
r’ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$38.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkov-a izdaja $5.00 na leto
"SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries:
$18 aQ per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO «rijiig<fe,83	No. Ill Tuesday, June 8, 1971
NATO v južni Evropi
Dva dogodka sta porinila vlogo NATO v južni Evropi v središče zanimanja mednarodne politike. Washington in Moskva sta se sporazumela, da naj vse članice NATO in vse članice Varšavskega pakta skupaj rešujejo vprašanje “varnosti” v Srednji Evropi. To je nova oblika mednarodnega sporazumevanja,,počakati bo pa treba, ali bo iz te moke kaj kruha. Na drugi strani je nova smer egiptovske politike prekrižala vse račune za skorajšnji mir v arabskem svetu in s tem samo podčrtala pomen NATO v Sredozemskem morju.
Da Amerika želi miru tudi sredi Evrope, je težko o-sporavati. Saj ji ravno želja po miru v tem delu Evrope nalaga bremena, ki si jih takoj po vojni ni predstavljala. Kdo bi bil v letih 1945-1947 mogel misliti, da bodo ameriške divizije stale v Evropi nad 25 let in da svet še ne bo vedel z Ameriko vred, kdaj jih bo mogoče poklicati domov. Dvomiti tudi ni sedaj treba, da v Moskvi obstoja enaka želja, seveda le tako dolgo, dokler se ne bodo spremenili odnosi med Moskvo in Peipingom.
Da se že do sedaj niso začeli resni razgovori o miru v Srednji Evropi, se mora pripisati ameriški in sovjetski želji, da bi iz takega sporazuma izvlekli vsaka zase čim več koristi, med tem ko imajo prizadete evropske države zopet svoje interese, do Angije pa tja do Turčije. Vendar je želja po večjem miru v Srednji Evropi že pokazala svojo prvo posledico: Srednja Evropa je proti Sovjetski zvezi še kolikor toliko dobro zavarovana, vsekakor bolje kot južna, tako politično kot vojaško.
Srednja Evropa je namreč politično stabilizirana, vlade se tam menjajo po metodah, ki temeljijo na svobodni demokraciji. Poteki vladnih kriz v Srednji Evropi so sicer različni od države do države, toda krize se rešujejo v bistvu po istih načelih. To velja posebno za čas po umiku De Gaulla iz politike. Skratka: Srednja Evropa je res področje svobodne demokracije, kjer so politična presenečenja izjema. To ima svoje posledice tudi za narodno obrambo Srednje Evrope. Ves svet ve, kaj mislijo srednje-evropske države o NATO, kako so ji zveste in kako daleč gre njihova požrtvovalnost do skupnih obrambnih zahtev. Ves svet tudi ve, da v teh državah ni treba računati s političnimi revolucijami in da sprememba vlade ne pomeni tudi obenem rušenje prevzetih političnih in vojaških obvez.
Čisto drugačen je položaj v južni Evropi, posebno v vzhodnem Sredozemlju. Tam imajo vsi politični režimi samo eno značilno skupnost, da so namreč premalo stabilni, da torej nanje ni mogoče računati na dolge dobe.
Še največ stabilnosti vidimo v Italiji, pa tudi tam se zmeraj nekaj kuha. Tam so ostra politična trenja postala že dnevni dogodki, ki brez njih italijansko politično življenje ne more obstojati. Italijanska domišljija jih navadno pretirava, tuji svet pa ne more zmeraj presoditi, kaj je koliko pretirano. Iz tega se rodi nezaupanje v trdnost italijanskega političnega sistema. Ako bi na primer italijanski komunisti res prišli v vlado, potem bi to potreslo vso NATO do temelja. Vse članice NATO po vrsti ne bi upale zaupati skrivnosti režimu, ki njegovi rdeči ministri lahko vsak trenutek povedo Kremlju vse skrivnosti italijanske politike.
Bolj solidna je sedanja grška politika, toda je v rokah vojaške diktature. Res je, da diktatura ne divja več proti svojim političnim nasprotnikom, toda svobodo pa le zatira. Poleg tega ni bilo nobenega znaka, da bi na Grškem kmalu zavladala svoboda. Kadar bo zavladala, bo Grčija vsaj v obrambnem oziru radi spremembe režima tako oslabljena, da NATO ne bo mogla začasno dosti računati na grške divizije.
Zmeraj neprijetnejši postaja tudi slučaj Turčije:. Tam vlada sedaj vojaška diktatura preko svojih civilnih zaupnikov. Režim je torej dvoživka svoje vrste. Naj bo še tako dober, bodočnosti mu ne upa nihče prerokovati. Seveda tudi nihče ne ve, kdaj in kako bo padla sedanja vladna struktura. Pri tem so v Turčiji gospodarske in socialne razmere zelo neuravnovešene. Tako stanje je voda na mline raznih levičarskih struj, ki postajajo kljub vsem preganjanjem zmeraj bolj agilne.
Vsi trije glavnic stebri NATO v vzhodnem Sredozemlju so torej vsak po svoje načeti. Že to samo dviga pomen sovjetske strategije v Sredozemlju.
Sovjetska politika v tem prostoru se je do sedaj opirala na pogodbe s posameznimi arabskimi državami, ki so za javnost obravnavale le sisteme podpiranja. Šele sedaj je Moskva sklenila z Egiptom pogodbo, ki ima tudi pretežien vojaško-političen značaj. Ta pogodba je vznemirila vse članice NATO. Ameriko pa naravnost presenetila, saj pomeni v določenem smislu pokop vseh uspehov Rogersove-ga zadnjega potovanja v Egipt. Nova pogodba med Egip-
tom in Kremljem je le posledica trenj med vodniki egiptovske politike. V prvi rundi je zmagal predsednik Sadat in pometal iz politike vse svoje nasprotnike in tekmece, ki so pa obenem morda deloma tudi slučajno prijatelji in zaupniki Moskve. Moskvo je to hudo zabolelo, zato je zahtevala od Sadata jamstvo za vse izjave, kar jih je dobil predsednik Podgorny. Jamstvo je dobilo obliko svojevrstne o-brambne pogodbe. V bistvu se verjetno ni dosti spremenilo: kar je bilo že dosedaj dogovorjeno na tihem, jg, sedaj dobilo izraz v javni pogodbi.
S te strani je razburjanje menda razumljivo, toda nepotrebno. Nevarno je nekaj drugega. Kremelj lahko dobi veselje do podobnih pogodb tudi z drugimi arabskimi državami, ki jih podpira. Iz vrste takih pogodb se lahko izcimi, recimo, arabski “varšavski pakt”. Tak razvoj bi postal nevaren za mir, ako bi nas skušnja ne učila, da so Arabci sicer odlični politiki, toda stalni in dosledni pa. do sedaj še niso bili.
NATO mora skrbeti za mir v naših dnevih, zato mora na sovjetske poteze v arabskem svetu odgovoriti na nov način. Temu cilju je posvečena sedanja diplomatska razgibanost v državah NATO.
I
BESEDA IZ NARODA
Od Sv. Vida zvon
CLEVELAND, O. — Zadnjo nedeljo, 6. junija tl., smo imeli rojaki v Clevelandu kar dve novi maši. Eno je daroval ob treh popoldne rojak Rev. John Fink z 890 E. 207. ceste v cerkvi sv. Kristine v Euclidu, ob pol enajstih dopoldne pa je slovesno ponovil svojo prvo novo mašo pri Sv. Vidu o. Benjamin Mlakar,
cerkve. To je pesem, ki ne gane samo srca novomašnika, marveč tudi duše vseh drugih, zlasti pa staršev in njihovih otrok. Ob takih priložnostih Bog še posebno vabi mlade v vrste svojih učencev. V slovenskem vhodu v cerkev je bilo v novomašnikovem spremstvu tudi nekaj narodnih noš. Tokrat ni nihče vabil, naj
OFM. conv., rojak iz štajerskih pridejo zlasti tudi narodne noše
Haloz. O novi maši pri Sv. Krist ni nam bodo gotovo kaj spo-iočili rojaki od tam, zato je tudi samo poročilo o novi maši v cerkvi sv. Vida.
Župnija sv. Vida letos nima svojega novomašnika, zato pa pride sem slovesno ponovit svojo prvo novo mašo, kot slišimo, še par drugih letošnjih slovenskih novomašnikov. Slovenski Sv. Vid v Clevelandu je namreč kot osrednja slovenska naselbina v tej deželi zelo privlačna. župnija tudi za gg. novomašni-ke. Prvi, ki je prišel tako letos med nas, je o. Benjamin Mlakar.
Tudi za faro sv. 'Vida je nova maša vselej velik dogodek. Hvala Bogu, da velja to zanjo še danes. Tudi za nas na tujem, ki smo hvala Bogu še ohranili vero v Boga in so nam svete lepe navade in običaji naše rodne domovine, je nova maša praznik prve vrste.
Čeprav o o. Benjaminu Mlakarju v fari sv. Vida vse do zadnjega časa tako rekoč nismo ničesar vedeli, je bil vendar sprejet v naši sredi kot eden naših najdražjih. Sicer nam je pa Father dr. Gržinčič v svojem govoru med novo mašo lepo povedal, kaj je duhovnik narodu, posebno v teh časih. V tej zvezi nam je obudil biddek spomin iz zadnje vojne na Slovenskem. "Med vojno je ostala neka vas šest mesecev brez duhovnika. Brez maše, brez spovedi, brez vsake vidne vezi z Bogom. Ko pa je spet prišel mednje duhovnik in v cerkvi maševal, ni mogel ne peti ne pridigati. Ves čas so ljudje jokali in jokali. Ko je opravil sv. daritev, jih je vprašal: “Kaj vam je, ljudje božji, da se ne morete potolažiti?” Odgovorila mu je neka starka: “Bog nam daj rajši smrt, kot še enkrat takih dolgih šest mesecev brez duhovnika!”
Med navzočimi v nedeljo v cerkvi sv. Vida jih je bilo mnogo tako iz štajerskega dela Slovenije kakor tudi z Gorenjskega, ki so sami doživeli take stvari za časa nemške okupacije teh delov Slovenije. Zato jih je ta govornikov spomin ganil do solz.
Že veliko pred začetkom nove sv. maše so v nedeljo peli vi-dovski zvonovi. Naši pritrkovalci znajo izvabiti iz njih najbolj lepe melodije. Vhod duhovščine z novomašnikom je bil nadvse slovesen. “Novi mašnik, bod" pozdravljen!” slovesna himna, katera se poje po vsem Slovenskem ob novih mašah, je sprejela tudi o. Benjamina, ko je sto-
k sv. maši. Kar same so prišle. Vsa čast jim!
Z g. novomašnikom sta soma-ševala gg. dr. Jerko Gržinčič in dr. Franc Blatnik, SDB. V prezbiteriju je sv. daritvi prisostvoval župnik rev. Rudolf Praznik, srečen, da se godi nekaj tako velikega v njegovi cerkvi. Maša je bila seveda slovenska. Cerkveni kor in vsa cerkev sta pri njej tesno sodelovala. Vidovski cerkveni pevski zbor s svojim zborovodjem Martinom Košnikom se je dobro pripravil. Same izbrane pesmi in vse odlično podane. NoVomašni komentator je bil novomašnikov ožji štajerski rojak g. Jože Melaher.
Novomašni govor je imel g. dr. Jerko Gržinčič. Vse je globoko ganil. Ne bodo ga pozabili. Za danes posnemamo tu iz njega samo tisti del, ki je bil še prav posebno namenjen g. no-vomašniku:
“O, da! V duhovniških rokah se stikata nebo in zemlja, Bog in človeštvo. Duhovnik pri maši — to je vrhunec sveta, najvišji dosežek vsega stvarstva, ki po vsej naravi sili k Bogu in svoje hrepenjenje uresniči pri maši. Duhovnik namreč nikoli ne daruje maše samo v svojem imenu, ampak vedno v imenu vse Cerkve, vsega človeštva, vsega vesolja. Brez duhovnika vesolje ne bo doseglo svojega smotra in bi ostalo brez svoje najlepše poteze — da se vrača k Bogu, od katerega je izšlo.”
“Dragi g. Benjamin! Danes je praznik sv. Trojice. Počastil si nas, da eno od Tvojih prvih svetih maš opraviš v slovenski cerkvi sv. Vida v Clevelandu. Danes v Tvoji rojstni fari Svete Trojice v Halozah prijetno pri-trkavajo znovovi. Kmalu Te bodo isti zvonovi pozdravili kot novomašnika. Skupaj s Teboj se bomo danes zahvalili Bogu za Tvoj duhovniški poklic. Ti si duhovnik vekomaj. Ne daj se motiti od modernih idej! Ostani zvest svojemu poklicu do smrti! Tudi Tebi in nam vsem duhovnikom velja beseda sv. Pavla: Gorje mi, če ne bom oznanjeval evangelija! — Zdravnik posveti vse svoje zmožnosti, da človeku samo podaljša zemsko življenje. Ti posreduješ človeku večno življenje. Oznanjaj Kristusa, deli človeštvu Kristusa, njegov evangelij in njegovo ljubezen! Posveti vse svoje moči duhovniški službi, danes, da, danes, ko te toliko potrebujemo, ko misli moderni svet, da bo ubil Boga v svetu in v duši človeka.” —- Verjemi mi, dragi g. sobrat Benja-
mesecev bo 40 let, odkar sem bil posvečen za duhovnika..
Svoj govor je g. dr. Gržinčič zaključil s temi-le besedami: “Kako zdrav slovenski narod ceni duhovnika, pove pesem, ki jo Slovenci radi pojejo:	Vse du-
hovne, o Marija, Mati, sprejmi v milostno srce! Naše duše vedno jih težijo, naši grehi jih skrbe. O Marija, o Marija, milostno imaš srce. Prosi Sina, naj usliši njih molitve in prošnje! — Marija naj Te vodi na Tvoji življenjski, duhovniški poti!”
Po posebnih molitvenih proš-nih pred darovanjem je g. no-vomašnik najprej sprejel iz rok fanta in dekleta v narodnih nošah darove ljudstva, nato pa je podelil vsej množici zbranih vernikov svoj novomašni blagoslov. Med sv. mašo je velika večina navzočih prejela sv. obhajilo, ki ga ji je delil poleg obeh gg. somaševalcev tudi g. novo-mašnik; vsi pa smo dobili od g. novomašnika krasno spominsko podobico, ki nas bo spominjala na ta dan. Hvala mu! Kolikor je g. novomašnik od zbranih prejel darov, jih bo izročil Slovenskemu duhovniškemu zavodu v Rimu (Sloveniku) za vzgojo in višjo izobzrazbo slovenskih duhovnikov. Gotovo je to zelo plemenita gesta, ki odlikuje njegov duhovniški značaj.
Nova maša g. o. Benjamina Mlakarja je bila za vse nas pri Sv. Vidu velik božji blagoslov. Bogu zanj hvala, hvala pa tudi g. novomašniku o. Benjaminu in našemu g. župniku Prazniku, ki nam je vse to omogočil. Molimo drug za drugega! Ta vez naj nas poslej še posebno povezuje!
S. J.
pal po cerkvi pred oltar naše rr>in, iz srca ti govorim. Cez par
IZ NAŠIH VRŠI
Sudbury, Ont. — Ameriški Domovini! Hvala lepa za obvestilo. Pošiljam naročnino zopet za eno leto in dva dolarja za tiskovni sklad.
Ko bi se vsi slovenski ljudje zavedali, da imamo svoj dnevnik v materinem jeziku, ki nam prinaša dnevho domače in svetovne novice, ki vedno zagovarja pravico in resnico, bi imela A-meriška Domovina veliko več naročnikov in lažje bi orala in zdržala. Tako pa stari zvesti naročniki umirajo, mladi pa, čeprav znajo slovensko brati, nimajo na žalost slovenske zavesti. Kako rad bi videl, da bi bili vsi Slovenci, kjerkoli še živijo, narodno zavedni!
Iskren pozdrav vsem rojakom po vsem svetu, ki Ameriško Domovino berejo. Vsem, ki delate za Ameriško Domovino, pa prav lepa hvala in da bi Vam Bog dal zdravja in blagoslova pri tem zaslužnem delu za naš narod. Posebno lep pozdrav ge. Debevec in g. in ge. Lipovec.
Rojak
Vid Rovanšek
v
Little Falls, N.Y. — Dragi mi vsi! Prav lepa hvala, da ste mi poslali obvestilo o zapadli naročnini. V tem pismu Vam pošiljam ček za celoletno naročnino in štiri dolarje za tiskovni sklad. Rada bi Vam drugače pomagala, preskrbela kakega novega naročnika, pa so tu samo stari slovenski ljudje, ta mladi pa ne znajo slovensko brati. Pa sprejmite ta jnoj dar v pomoč in podporo.
Jaz imam Ameriško, Domovino rada in jo berem že nad trideset let. Želim Vam veliko napredka in Vas lepo pozdravljam!
Mrs. J. Petkovšek *
Euclid, O. — Spoštovani! Hvala za Vaše pismo. Ameriško Domovino v redu prejemamo in rada berem lepe članke v njej, posebno od č. g. Leona Kristanca, saj mi prinesejo toliko spominov na taboriščno življenje v Lienzu in Spittalu.
Prilagam ček za enoletno naročnino. Lepe pozdrave od
Gaserjevih
Cleveland, O. — Spoštovana kvenem odboru in je goreč član.
uprava! Prav lepo hvala, da ste nam preskrbeli novega raznašal-ca Ameriške Domovine za našo okolico na Abby Avenue. Menda Mr. Gustinčič ni izpod 70 let, toda čil in zdrav ter najpridnej-ši človek v tej okolici.
Lep pozdrav Vaša naročnica
Mary Avsec
Kansaške drobtinice
KANSAS CITY, Kans. — Šolo smo srečno končali koncem maja z graduacijo v cerkvi med sv. mašo. Preden je g. župnik Mejak razdelil diplome, je položil graduantom na srce, naj ostanejo zvesti Bogu, Cerkvi in šoli, ki jim je dala začetno izobrazbo. S številom se res ne moremo ponašati. Verujemo bolj v kakovost kot v količino. Med gradu-anti so bili tudi trije protestanti. Upamo, da se jih je pa le nekaj prijelo, kar so slišali v naši šoli o Bogu in veri. Da bi bilo padlo vsaj nekaj zrnja v rodovitno zemljo njih src in da bi ob svojem času vzklilo, so naše želje in molitve.
Od vsepovsod dobivamo vznemirjajoče vesti, da katoliške fare zapirajo svoje šole. Umljivo, da se tudi me bojimo, ako bi nas zadela taka usoda. Hvala Bogu, za eno leto smo še lahko brez skrbi, kaj bo prinesla prihodnost, je pa v božjih rokah. Taka farica, kot je naša, ki še vendar nekako rine naprej, čeprav s težavo, zasluži priznanje. Če bi ne bili naši župljani tako požrtvovalni, bi o šoli sv. Družine mogli govoriti le še o taki, ki je bila. Naj Bog izlije svoj blagoslov na vse zveste stebre naše fare in šole! In šola sv. Družine naj še dolgo vrši apostolat vzgoje naše mladine...
*
Župnijski svet so ustanovili pri nas — po nadškofovi odredbi. Ni bilo težav z izvolitvijo — kar lahko je bilo izbrati farane, ki vedno in povsod radi poprimejo za delo. Mr. Peter Ger-gick, Mr. in Mrs. J. Podrebarac, Mr. in Mrs. G. Wohletz, Mr. J. Horan, Mr. M. Tobin. Upam, da nisem kakega imena izpustila.
Poroke in krsti so pri nas nekaj redkega. Veseli me, da morem danes poročati kar o dveh porokah dne 29. maja. Ena se je vršila v naši cerkvi, ko je gdč. Carol Wolf obljubila pred oltarjem zvestobo do smrti g. Johnu Holtonu. Želimo, da bi ostala v naši fari. Čestitke in mnogo sreče!
G. James Toplikar si je pa izbral družico za življenje v župniji sv. Ane v Praire Village, kjer je tudi bila poroka. Nevesta je Joan Moone, dobra, praktična katoličanka. Študirala je pri benediktinkah v St. Scholas-tica kolegiju Atchison, Kansas, kjer je tudi dobila “degree”. Sedaj je (že v službi v državi Iowa. Ima “intervjuje” z osebami, ki iščejo državne službe. Tudi Jim je študiral v Atchisonu pri benediktincih v St. Benedict College, kjer je dobil “degree” B. S. Sedaj sta Mt. St. Scholastica in St. Benedict združena v en kolegij — in so slušatelji obojega spola. Tam se je Jim seznanil s svojim dekletom. Bog daj, da bi srečno vozila. Zgodaj sta se vpregla v zakonski jarem... pa ker sta oba polna idealov, bo z božjo pomočjo že šlo in medsebojna ljubezen in zvestoba jima bo lajšala križe, ki jih gotovo ne bo manjkalo, čeprav sedaj vidita samo rože na svoji zakonski poti. Jim študira sedaj v Amos, Iowa, na Iowa State University, kjer upa dobiti Ph. D., s katerim bo postal doktor modroslovja. Jim je tako zaveden Slovenec, da se je začel učiti slovenščine. To je bela vrana med našimi študenti. Morda bo njegov zgled vplival tudi na druge, da ga bo-
cerkvenega pevskega zbora. Bog mu daj zdravja, da se bo smel še dolgo sončiti v sreči svojih o-trok — Jožeta, Mary in Jima, naj mlajšega.
*
“Po Mariji k Jezusu!” je geslo vseh, ki želijo, da bi dosegli svoj cilj. Marija, kateri je še posebno posvečen zadnji dan maja, pozna pot, ki vodi naravnost k Sinu — saj je ne samo Kraljica src, ampak tudi Kraljica vesolja. Ne moremo zabresti na stranpota, če ji sledimo ...
“Od šmarnic k rožam!” Od pobožnosti do Marije k pobožnosti do presv. Srca! Ves maj smo trgali šmarnice — duhovne seveda, in jih polagali k njenim nogam. Sedaj pa Marija želi, da posvetimo več pozornosti Srcu njenega Sina; da trgamo rdeče rože ljubezni presv. Srcu. Po njenih rokah Mu jih darujmo, da bodo tem bolj dehteče, da ga bodo veselile.
Če malo natančneje pogledamo sliko ali kip presv. Srca, vidimo, da je Srce ovito s trnjem. Vsaka bogaboječa duša ve, kaj to trnje pomeni. Greh! Trn, ki rani božje Srce ... Ali ne bi mogli izdreti vsaj enega trna, ki smo ga zasadili v to Srce? Vsak ve sam, kaj je njegov trn, ki povzroča rano, da krvavi... Če nam vest ničesar ne očita, pa bodimo v juniju Jezusovemu Srcu usmiljeni Samarijani. Iz-dirajmo trne, ki jih je zasadilo sovraštvo do Kristusa v njegovo Srce — tolažimo ga. To bo balzam njegovemu Srcu. Kot Bog ne potrebuje tolažbe, a ker je Jezus tudi človek, bo vesel našega sočutja in tolažbe, posebno te čase, ko ga množice njegovih izvoljencev zapuščajo... Vesel bo, če bomo zbirali kapljice njegove Krvi, ki tečejo iz ran njegovega sv. Srca, in jih darovali Očetu v zadoščenje. Tolažiti božje Srce bi morala biti naloga nas vseh, ki to Srce poznamo. Lani sem vprašala v Lemontu neko sestro: “Kaj ste pa delali toliko časa v kapeli?” “Jezusovo Srce sem tolažila,” je bil njen odgovor. Meni je bil lepa pridiga ...
Praznik presv. Srca je v juniju. Ne prezrimo tega dneva. Darujmo presv. Srcu zadostilno sv. obhajilo. To bo naj lepša vrtni-:a, ki Mu jo moremo utrgati in Mu jo pokloniti.
s. M. Lavoslava
Barikade na ljubljanski univerze
Demonstracija proti režimu
V drugi polovici maja so se po ljubljanskih zidovih pojavili lepaki in napisi proti jugoslovanskemu komunističnemu diktatorju Titu, proti policijskemu terorju in sploh proti režimu ter pozivi na upor proti komunistični milici.
Ljubljančani so hitro ugotovili, da so letake raztrosili predvsem študenti ljubljanske filozofske fakultete, ki so se zganili in javno protestirajo proti nevzdržnim razmeram v Sloveniji.
Komunistična policija seveda ni sedela prekrižanih rok in je s svojimi ovaduhi na ljubljanski univerzi začela iskati uporniške študente. Po krajših tajnih preiskavah je policija aretirala in zaprla tri akademike, ljubljanski državni tožilec pa jih je obtožil “napadov na predsednika Tita” in drugih “zločinov proti zakoniti oblasti”.
Ker se sodni postopek proti o-menjenim trem akademikom ni premaknil z mrtve točke, je na ljubljanski univerzi začelo še bolj vreti. Najodločneje so proti režimu nastopili študentje na filozofski fakulteti ljubljanske u-niverze ter se jih je v sredo, 26. maja, nad 500 zabarikadiralo v fakultetnem poslopju. Z u-porniškimi študenti so potegnili proti oblastem tudi dekan fakultete in nekateri profesorji. Fakulteto so imeli uporniški
do posnemali. Jimov oče, Jože študentje zasedeno še v'soboto, Toplikar, je bil več let v cer- 29. maja.	S. S.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Slovenski dnevi v Kanadi
Naselbine Slovencev po svo-Wnem svetu imajo različne Osebnosti. Vsaka ima nekaj Sv°jega, nekaj kar je samo nje-tl0' Te posebnosti so raznovrst-^ in jih ima vsaka naselbina Več- Značilnosti so se tudi specie, a so se vedno prikrojile Revnih razmeram in potre-ai11- Ljudje so npr. po različni1 naselbinah različno med se-0j povezani. Imajo različne or-^ftizacije in ustanove, v kateri1 slovenska skupnost živi svo-^ življenje. Različni so tudi na-Cltli> kako te skupnosti izstopa-

pred drugimi narodnostmi.
■Je je različna tudi delavnost, v naselbinah prevladuje. Vse Sličnosti povezuje en in isti
slovenski duh in zavest sionske pripadnosti.
Značilnost — ali vsaj ena iz-^ njih — za slovensko nasel-‘^o v velikem Torontu je popi SLOVENSKI DAN. Po .evilu udeležencev in po doma-e,n razpoloženju je gotovo to ' JVečja narodna prireditev vsa-leta. Tisti, ki Slovenski dan ^ipravljajo, in tisti, ki se ga u-^ežujejo, bi čutili, da nekaj j pga manjka lepemu polet-^če bi Slovenskih dni ne bilo Po redu bo letos na vrsti že 1^ ■ slovenski dan v Kanadi. Od-°r ‘Društva Slovencev Baraga’
H
nekaj tednov pridno na u- Začel se je s tehničnimi ^Pravami. Predno se začne z Jakimi deli za organizacijo .. e prireditve, je pa treba re-; v načelu več važnih zadev: i ’ ^daj naj bo taka prireditev; pSno vsebino naj bi ji dali; ^§ram, ki ga je v danih raz-ph mogoče izpeljati, odbor “Društva Slovencev” sj sedaj določil, da bo 12. °vonski dan v Kanadi 25. juli-to je zadnjo nedeljo v mese->jt juliju. Opustil je misel na Vo avgustovo nedeljo, ker je j: slednji dan dela prost in se Uje radi razkropijo po svojih etUih bivališčih in odidejo na izlete. Zmagala je torej <iQ 6 ’ nai b° letos 12. slovenski
zbor pod vodstvom g. Toneta Zerneca GM, Narodne plese je izvajal “Mladi dom”. Glavni govornik je bil ing. Božo Golob, telovadni nastop pa je vodil ing. F. Grmek.
Gl. govornik ing. B. Golob je govoril o utrditvi slovenstva med nami. Svoj govor je ob zaključku strnil v sledeče stavke: “Bodimo ponosni, da smo slovenskega rodu. Gojimo slovensko kulturo in slovenski jezik. Bodimo enotni in vztrajajmo v načelih svobode, pravičnosti in resnice.”
1. Slovenski dan je pripravil pripravljalni odbor “Slovenskega sveta”. Vodil ga je podpredsednik tega odbora dr. V. Anto-lin.
Poročevalec je o tem Dnevu zapisal v “Kanadski Domovini”, da naj bi bil pomen slovenskih dni: “združevati, dvigati in voditi”.
Por.
^ na zadnjo nedeljo v juliju v as Jh torej določen in prostor ^°venskem letovišču je že *ran' Sedaj je na vsakem l(t u Slovencev, ki jim je ta )j0 dosegljiv, da zadnjo nede-sijjv juliju prihrani za sloven-Nuar°dni Praznik, za 12. slo-dan' Prireditelji bodo po-Ui eJi za lep program. Vsi dru-ll^ \ bi pa poskrbeli za veliko e^b°. Bog živi in na svide-
,	Odbor
Društva Slovencev Baraga”
koščki slovenske Rodovine v Kanadi
Itoj^dovinar, ki bo pisal zgo-slovenskega življenja v
Cl0»
<di, ne t)0 mogel iti mimo ^ nskih dni molče in z zave-\ °omi. Na slovenskih dne-SWeSe VsaN° leto pokaže utrip nskega življenja, pokažejo trebe narodnostnega dela, Hit Se v°dilna misel in vsakdo
V	' sPozna smer bodočih po-V^kušal bom te koščke slo-
zgodovine na kratko o-Ho ’ znova zapisati, da nam 1 ^ spodbudo.
Sel L0VEN’SKI DAN je bil v
V	l 28‘ av§usta 1960. Dopol-
duhovno in politično zatira ter mesto stopajo načrti in začetki narodnostno uničuje.	novih podvigov. Gospodarska
Ob 26-letnici mučeništva in delavnost ima tudi v spomladi pokolja teh junakov je samo to svoj začetek.
je bila na Sloven-%s. . u^višču sv. maša. Popol-;.30. sP°red se je začel ob e ob d° ^eP°i vroče vreme — fe^^ključku je pokropil bla-1 duž— in se je dneva u-Cj ° blizu tisoč ljudi. V ime-Hv{5eVedandsNib Slovencev je
° Dobe 1 dan pozdravil dr' Hin~
^ eS običajnih pozdravov je
Pomladanski banket
V Slovenskem domu na 864 Pape Ave. je bil v soboto, 5. junija 1971, tam lep pomladanski večer. V zraku, v naravi, v ljudeh je pomlad. Življenje kipi na plan. Ljudje so veseli v družbi; imajo vsak svoje novice, ki bi si jih radi izmenjali. Imajo tudi svoje skrbi, ki bi jih radi odložili. Vesele se pa tudi življenja, ki ga prinaša pomlad in bi radi to veselje delili z drugimi. Ta pomladni večer v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. je bil tako zelo primerna prilika za vse to.
Postrežba v Slovenskem domu je vedno izvrstna, to vedo vsi tisti tisoči, ki so že sedeli ob obloženih mizah v Slovenskem domu. Za potrebe lakote in žeje je vedno najboljše poskrbljeno, za razveseljevanje duha pa poskrbijo dobri godci tako, da nihče ne more mirno obsedeti pri mizi, kadar oni zaigrajo. Gostoljubje, postrežba in prisrčna zabava, to so oznake banketov v Slovenskem domu.
Čas ni omajal vere in prepričanja
Bilo je pred leti, ko je še živel naš oče. (Med drugo svetovno vojno so ga nacisti ustrelili v naročju njegovega lastnega sina, mojega brata). Bil sem tedaj še predgimnazijski otrok. Bilo je na Vernih duš dan. Oče nas je peljal na pokopališče, na grobove naših rajnkih. Ustavili smo se pred grobom starega očeta in stare matere. Sklonili smo glave in otroci smo videli, kako je oče molil. Ko smo se vračali domov, smo ga boječe vprašali: ‘Kakšna sta bila stari oče in stara mati?” Vprašanje ga je presenetilo, a je po kratkem molku odgovoril. “Moja mama je bila dobra žena. Veliko nas je bilo v družini, a je vedno imela čas za nas vse, za molitev, za cerkev in za reveže. Sedaj pa je že 26 let v grobu; zame pa je še vedno najboljše bitje, kar sem jih srečal na svetu, a sem obhodil veliko dežel in srečal mnogo ljudi. Na smrtni postelji nam je govorila, naj ostanemo dobri in verni. To je bila vaša stara mati pred četrt stoletja in več. Danes mi je še prav tako živo pred očmi.”
Ta dogodek iz mladh let mi je stopil pred oči spomina v letošnjem juniju, ko zopet obhajamo slovenski Vernih duš dan.
Že je 26 let, odkar so v množicah umirali slovenski mučenci, izdani po zadnjih zaveznikih, umirali za ideale, za katere so se bojevali med drugo svetovno vojno. Brez sodnega procesa so jih mučili in. pokončali slovenski komunisti, ki še danes sestavlja-
treba pribiti, kot je povedal oče na pokopališču, pri grobu svoje matere.
Fantje, dekleta in možje, ki so bili pokončani med revolucijo in po komunistih, so bili dobri ljudje, bili so Verni ljudje in pošteni Slovenci. Čas 26 let vseh teh njihovih lastnosti ni prav nič spremenil. Ideje, za katere so umirali, so še vedno sen slovenskega naroda. Če Tito, ki je prvi odgovoren za njih pokol j, — kot je bil Hitler odgovoren za pokol j milijonov Slovencev, Poljakov, Judov in drugih narodnosti, če ta Tito hodi po vatikanskih hodnikih prosit papeža, da bi mu pomagal krotiti težnje jugoslovanskih narodov po svobodi, po pravičnosti in težnje po človeškem življenju, to prav nič ne spremeni dejstva, da so pred 26 leti umirali slovenski fantje in možje, naši soborci, bratje, prijatelji in sovaščani za prave ideale, za dobre ideale, za pravo svobodo in za resnično demokracijo. V to še vedno verujemo in bomo verovali, ne glede na to, s kom se druži in rokuje komunistični poglavar, s kom sklepa pogodbe in protokole in s kom bi še rad postal prijatelj. Svojih narodnih mučencev ne bomo pozabili, ker še vedno verujemo, da zločin ne prinaša ne svobode ne blagostanja. Zločini med revolucijo, zločini po njej ostanejo zločini in mi, politična emigracija, bi morali biti vsaj toliko zreli, da bi od predstavnikov s v o hodnega sveta, ki se družijo s Titom, zahtevali, 'da terjajo od diktatorja, da popravi vsaj tisto, kar se popraviti da: da preganjanje pre-
krščansko-človečanski p o g r eb, da se Cerkvi vrne zaplenjena imovina in se ji vrne popolna svoboda, da se odpro vrata v domovino emigrantski literaturi, da se preneha z govorjenjem in pisanjem o zločincih na protirevolucionarni strani in konč-
Da je temu tako, se vidi tudi iz finančnega poročila Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij, ki ga je za upravni odbor pripravil blagajnik g. B. Košir. Primerjava tega poročila, s poročilom istega meseca lanskega leta je tudi zanimiva. Pove namreč, da je kapital.te ustanove narastel v enem letu za pol milijona dolarjev. Tako se je letos približal že dvema milijonoma. Preden bo H.P.S.Ž. prekoračila 14. leto starosti, bo njen kapital prestopil vrh drugega milijona. Letošnje poslovno leto — minilo ga je že 7 mesecev — se posebno odlikuje po tem, kako člani pridno vlagajo na hranilne vloge, na osebne čekovne račune, kako odplačujejo dolgove. Vsa ta živahnost prav nič ne kaže, da bi naše ljudi trla brezposelnost. V mesecu aprilu letos so npr. člani vložili rekordno število svojih prihrankov: $101,000. Spomladanska finančna aktivnost pa je vidna tudi v drugi smeri — dviganje denarja. Tudi v tem je bil dosežen rekord. Vse to pa pomeni gospodarsko delavnost: kupovanje, iz-boljšavanje, prodajanje itd.
Je pa iz finančnega poročila razviden en znak, ki govori, da z ekonomijo v deželi še ni čisto v redu. Povpraševanje po osebnih posojilih ne narašča. Ljudje so pri gospodarjenju z izposojenim denarjem previdni. Po posojilih v glavnem segajo ljudje z rednimi dohodki. Drugačjja pa je slika pri posojilih na nepremičnine. Za ta posojila pa Posojilnica komaj sproti zbere dovolj razpoložljivih denarnih sredstev. Ta posojila so tudi prikupna,
vanja v zamejstvu, “da se bomo laže ohranili, si med seboj pomagali ter združeni delali za o-svoboditev svojega naroda.”
Pozdravili so še: g. Ivan Marn, kot predsednik Društva Slovencev, Janez Varšek v imenu Slovencev iz Clevelanda, Anton Štibernik iz Montreala, Franc Kozlar, predsednik Društva sv. Jožefa iz Hamiltona, Ivan Kukoviča iz Guelpha, Vid Rovanšek iz Sudburyja in Stane Ple-ško v imenu Zveze DSPB.
Misel glavnega govora je bila: Praznik slovenske zemlje in besede. Naj se ohrani slovenska beseda živa v tujem svetu.
Na drugem iSlovenskem dnevu so sodelovali še: Folklorna skupina prekmurskega Večernega zvona, otroci iz New Toronta so rajali, mladenke so plesale, pevci pod vodstvom g. I. Križmana so peli. Največ točk pa je imela STZ pod vodstvom inž. F. Grmeka. Za to priliko je tudi izšel poseben list z naslovom “Slovenski dan”.
Por.
neha, da se poklanim dovoli' ker so življensko zavarovana in
zavarovalnino plačuje H.P.S.Ž. iz tekočih dohodkov.
Tudi novo članstvo še vedno pristopa. Človek bi mislil, da je možnost novih članov že zdavnaj izčrpana, pa temu ni. tako. Ker Hranilnica in Posojilnica slov. župnij nudi ugodnosti, ki
da komunistična stranka J Ni druge podobne ustanove ni-
no,
preneha z monopolom na oblasti; razpišejo naj se svobodne volitve, da ne bo manjšina gospodovala nad narodom. Kako poniževalno je, ko se predstavniki svobodnega sveta in svetovnih demokracij družijo z ljudmi, ki v Jugoslaviji predstavljajo tako majhno manjšino. Ni čudno torej če pada vera v pravilnost njihovega gledanja na svetovne dogodke.
Stavba, ki so jo na zločinih gradili komunisti, se je začela majati v temeljih. Sadovi zmage, ki jo je v mučeništvu izvo-jevala slovenska narodna vojska pred 26 leti, ne bodo izostali. Ko se spominjamo mučencev, ne pozabimo prositi, da bi tisti čas čim prej prišel.
ti ne poznajo, zato ljudje radi prihajajo na urade in prosijo za članstvo. Prihajajo tudi ne-Slo-venci, ki bi radi postali člani, a na žalost pravila ne dopuščajo njihovega sprejemanja. V tej poslovni dobi je pristopilo več novih članov kot lani.
Še nekaj je treba zapisati sedanji upravi v dobro: Vsota zaostankov vztrajno leze navzdol, zaostankov v odplačevanju posojil namreč.
Pred.
Misijonski krožek se že pripravlja
Baragov misijonski krožek v župniji Marije Pomagaj se že pripravlja na svojo jesensko prireditev, čeprav še nismo niti v sredi poletja. Člani in članice že razmišljajo, kako bodo pritegnile čim več ljudi na tisto prireditev m i s ijonske nedelje. Delajo načrte, kako bi prodale čim več “vstopnic” in nabrali čim več in čim lepših darov za slovenske misijonarje. Krožek stalno dobiva pisma z vsega sveta, kjerkoli so raztreseni slovenski misijonarji in misijonarke. Zahvaljujejo se za poslane darove in vedno znova naštevajo potrebe okoli' sebe. Pomagali bi radi lačnim in'hbukim, bolnim, trpečim pa jim vedno manjka sredstev.
Te-le vrstice pišem, da bi o-pozoril vse, ki se jim bodo čez počitnice in v poletju približali člani misijonskega krožka s kako prošnjo. Naj vedo, da prosijo za druge, za potrebne, za pomoč pri širjenju božjega kraljestva na zemlji. Bog plačaj za vsako pomoč.
Mis. por.
Besede, ki imajo težo in veljavo
Sedem najbolj važnih besed v slovenskem jeziku:
“Priznam, naredil sem napako, zato prosim odpuščanja.” Šest najbolj važnih besed: “Čestitam, odlično si opravil svoje delo.”
Pet najbolj važnih besed: “Kaj pa je tvoje mnenje?”
Štiri najbolj važne besede: “Ali morem kaj pomagatF?”
Tri najbolj važne besede: “Zelo te cenim.”
Tradicija ustvarja zgodovino
Zadnjič sem omenil v kratkih potezah glavne stvari iz prvega Slovenskega dne v Kanadi. Prav je, da se spominjamo teh sedaj, ko so podatki še blizu, ko dogodke doseže še spomin, ko so prireditelji še živi, čeprav nekaterih vidnih udeležencev že ni več med nami. Že na enajstem Slovenskem dnemu smo pogrešali našega stalnega fotografa-umet-nika, dragega Staneta Brunška. On nam je od desetih Slovenskih dni ohranil veliko zanimivosti, ki še čakajo nekoga, da
Prisrčna zahvala!
TORONTO, Ont. — Preko ‘A-meriške Domovine’ se želiva javno zahvaliti ob priliki najine nedavne poroke. Najprej dragim staršem, ki sta toliko žrtvovala, da sta nama pripravila najlepši dan v življenju res nepozaben. Hvala preč. gg. duhovnikoma Jožetu Božnarju in J. Kopaču, vsem sorodnikom, zlasti stari mami Mariji Cvajnar, ki se ni ustrašila pri 73 letih priti iz Clevelanda.
Petje moškega zbora pod vodstvom g. prof. Osana ob poroki nama bo ostalo za vedno v spominu.
Zahvalo dolgujeva vsem gostom, ki so prihiteli iz Clevelanda, Burlingtona, Timinsa, Osha-ve. Ottawe in Toronta in naju zasuli s prijaznostjo in darili.
Ne bi rada pozabila se zahvaliti “Vandrovčkom”, ki so res dobro poskrbeli za veselo razpoloženje z lepo muziko, in gospe Ivanki Springer, ki je s svo-
b, jih uredil iu mogoče objavil.,	krasno
Drugi Slovenski dan je bil v ’	^ u A v, ^
^	bela za dobro postrežbo za naše
nedeljo, 6. avgusta 1961. Udeležba je bila večja kot na prvem in kljub slabemu vremenu. Med
Dve’najbolj važni besedi:1 fastnimi §osti -ie bil tud‘ dr' Miha Krek, predsednik NO za Slovenijo. Glavni govornik je bil
“Hvala lepa!”
Najmanj važna beseda pa je: “Jaz.”
Iz fina enega poročila H. P S. Ž.
pisatelj Karel Mauser, ki je tokrat prvič govoril Slovencem v Kanadi.
Predsedoval je temu dnevu inž. B. Golob. Pozdravne nago-April je mesec pomladi. Zim-ivore so imeli: Predsednik dr. M. ska nedelavnost se v tem mese- Krek, ki je govoril o nujnosti
—.j.™	jv. ---------, —--------- ------------------------------ .  .......... , - j- o------------- - --j.^oii Iona živi od poljedelstva. Eden
r°Sramu nastopil pevski J0 režim, ki tlači Slovenijo, jo cu že krepko umika. Na njeno slovenskega zbiranja in združe- najvažnejših pridelkov je čaj.
želodčke.
Vsem in vsakemu posebej, ki so nama pomagali in pripravili prelepo poroko in svatbo, naj Bog povrne.
Hvaležna
Slavica (Jereb) in Toni Fir
Pretežno kmetijstvo
COLOMBO, Cejlon. — Okoli 7 osmin prebivalstva otoka Cej-
Metro Caravan 1971
TORONTO, Ont. — Spet je prišel čas spletanja slovenskih vencev in pripravljanja narodnih noš. Bližajo se dnevi velikega torontskega mednarodnega srečanja “Metro Caravan ’71”.
Od 24. junija do 1. julija bo mesto Toronto postalo mesto svetovnih mestt kjer se bo zasvetila kakor v prejšnjih dveh letih naša bela Ljubljana, zavriskala iz preprostega slovenskega srca in zapela s svetlim, čistim glasom naše mladine tisočem gostov v nepozabni pozdrav. V teh dneh bo mesto Toronto sprejelo v svoje zavetje skrita srca vseh narodov in kultur, ki sestavljajo pisan mozaik velike metropole. Po vsem svetu se moremo razgledati, naužiti lepot in posebnosti mnogih narodov, okusiti izvirna domača jedila, slišati njih melodije in popevke, spoznavati njihove navade in folklorno umetnost v obrti, obleki in plesu. Takrat bo Toronto ena sama številna mednarodna družina. Vrata štiridesetih poznanih svetovnih mest bodo vsak večer od 6. ure, v soboto in nedeljo pa že od 1. ure popoldne široko odprta. Tu bo vladalo gostoljubje in tisto razpoloženje, ki je posameznemu narodu najbolj lastno. “Caravan ’71” je čudovit dogodek, je kakor pravljica iz srečnih otroških let, je kakor velika uresničena fantazija, je kakor prekrasna trenutna sanja, ki nas sprosti v nevsakdanjem dogajanju in ponese k ljudstvom od vseh štirih vetrov na zemlji.
Stopimo na avtobus “Caravan ’71” s potnim listom, da nas popelje po svetu: vsak večer, vse dni, povsod in kamorkoli, le za enkratno skromno ceno treh dolarjev. Študentje imajo potnino znižano. Otroci pa naj se mamic primejo za krilo in gredo na o-gled po torontskem svetu. Marsikdo bo raje napregel svojega konjiča, ki ima motor namesto srca in kolesa namesto nog, ter šel na vasovanje k sosedom, da pokusi njihove dobrote in jih primerja z domačimi, ki bodo na razpolago v slovenski dvorani na Manning Ave.
Vsa prireditev “Caravan ’71” poteka v strogo narodnostnem okviru. Gostom postrežemo le s pristno slovensko hrano in pijačo. Ozračje je prav tako, kot so domače orehove potice, klobase, lipov čaj, štajersko vino, slovenske polke, slovenski venci, nagelj, rožmarin in roženkraut, slike slovenskih planin, Ljubljane in idile iz življenja slovenskega ljudstva. Pozlatili z umetniško roko naših domačih talentov in v dragocen kulturni okvir bomo vse to postavili in nudili obiskovalcem ljubljanskega paviljona na “Caravan ’71” v zadnjem junijskem tednu.
Naša mladina se za te dni z veseljem pripravlja. Torontski sodniki so že izbrali “Slovensko dekle” v osebi poznane gospodične Silvije Ovčjak, ki bo s svojimi družicami spremljala in dajala praznično razpoloženje vsem dogodkom. Priprave so v rokah širšega odbora, ki ga sestavljajo č. g. Tone Zrnec, gg. Ivan Zakrajšek, Jože Slobodnik, Ciril Soršak, Jože Kastelic, Vilko Čekuta, Rudi Resnik, ge. Angela Ovčjak in Francka Preželj ter njihovi pomočniki' v posameznih odsekih za organizacijo, program, okrasitev in kuhinjo v času “Caravan ’71”.
Potne liste ima v prodaji g. Janez Mesec, ki vam obenem postreže z vsemi potrebnimi navodili.
Poslušajte slovenske radijske oddaje, ki redno prinašajo obvestila o bližajočih se prireditvah, da bomo res vsi skupaj za kratek čas zaživeli v čudovitem malem slovens kem svetu na “Metro Caravan ’71”.
Pripravljalni odbor
Mlado mesto
Mesto Anchorage na Aljaski je bilo ustanovljeno leta 1914 kbt delovno taborišče pri gradnji železniške proge.
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko za hišno delo, en dan na teden.
Kličite 464-0488
-(Ul)
Male Help Wanted
CUSTODIAN
E. 75 north of St. Clair Part time. No experience necessary. Prefer handyman. 16 suites. Free rent; plus small salary. Children OK.
EX 1-3900 or LA 4-9565
(HI)
MALI OGLASI Hiša naprodaj
Velika zidana hiša je naprodaj na 53 St. in St. Clair, s teraso in garažo, velika klet, podstrešje, 3 spalnice, velika kopalnica zgoraj, 1-2 kopal, spodaj, kuhinja, jedilnica, dnevna soba, nove preproge, vetrna okna in vrata, hladilnik, štedilnik, miza in stoli. Zelo nizki davki. Kličite po 5. pop. 361-2863.	(111)
LASTNIK PRODAJA Zidano ranch hišo z 5 spalnicami in dvojno priključeno garažo na 2 aker zemlje na Chardon Road, Willoughby Hills. Več posebnosti. Kličite za sestanek in dajte ponudbo 943-3139 ali 481-6072
V Euclidu
Lastnik prodaja ranch hišo z 3. spalnicami, vgrajena kuhinjska oprema z pomivalnikom posod, polna klet z rekreacijsko sobo, garaža za 2 avta, patio, v srednjih tridesetih. Več posebnosti. Kličite za sestanek 731-8584.	(112)
WILLOWICK — LASTNIK
prodaja čisti bungalov s 3 spalnicami, klet z rekreacijsko sobo, družinska soba, priključena garaža. Kličite 943-0401. ________________________-(114)
V	najem
E. 75 severno od St. Clair Ave., 4 velike sobe, 2 spalnici, kopalnica, prenovljeno, $65 mesečno. Otroci dobrodošli.
HE 1-8613, EX 1-3900, LA 4-9565 _________________________(116)
V	najem
5-sobno neopremljeno stanovanje se odda v svetovidski okolici. Za pojasnila kličite od 9. dop. do 5. pop. 881-2345.
(115)
Zakonca
Iščeta štirisobno stanovanje s kopalnico in garažo v Euclidu ali v bližini E. 185 St.
Kličite 486-4265
(115)
Hiša naprodaj
V lepi okolici, blizu jezera, je naprodaj prenovljena 5-sobna hiša. Preproge od stene do stene, bakrene cevi. $8.500.
Kličite: 442-7862
(115)
Hiše naprodaj
Nova ranch hiša, 3 spalnice, v Euclidu, polna klet, južno od Lake Shore Blvd. $26,900.
Zidana condominium hiša, 2 spalnice, v dobrem stanju, preproge. $18,500.
Ranch hiša, 3 spalnice, vse na enem, odprte stopnice za zgoraj za več sob, razvedrilna soba, garaža za 2 kare.
Harris pri Highland Rd., dobro zgrajena hiša, aluminijasta obloga, 3 spalnice, priključena garaža, polna klet, pripravno za veliko družino. Samo $25,900.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	731-1070
(115)
V najem
Oddam 4-sobno stanovanje zgoraj, mirni družini, na 1148 Norwood Rd, Kličite 261-3169.
(8,11 jun)

&LEXANDRE DUMASt
Grof Monte Cristo

“Poglejte, če napravi ta človek kako stvar tako kakor drugi ljudje,” pravi grofica G ... Albertu, ki se je vrnil k nji; “pazljivo in pobožno posluša tretje dejanje ‘Roberta’ ter odide v trenotku, ko se ima pričeti četrto dejanje.”
XVI.
Vrednost državnih papirjev.
Nekaj dnij po tem dogodku se je peljal Albert Morcerf na Elizejska Polja obiskat grofa Mon-te-Crista. Hiša grofova je dobila zunanjost palače, katero je zn/I podeliti grof s pomočjo svojega neizmernega premoženja vsem svojim stanovanjem, celo onim, v katerih je prebival le za tre-notek.
Ponoviti mu je imel zahvalo gospe Danglars, ki mu je pisala pismo s podpisom ‘Baronica Danglars, rojena Hermina de Servieux’.
• Alberta je spremljal Lucien Debray, ki je pridejal besedam svojega prijatelja nekoliko poklonov, katerih izvor je grof pomočjo svoje bistroumnosti | lahko uganil.
Zdelo se mu je celo, da ga je prišel Lucien obiskat, ker ga je gnala k temu dvojna radovednost, in da ima jedna polovica te radovednosti svoj izvor v ulici Chaussee-d’Antin. Resnično je lahko, ne da bi se mu bilo treba bati zmote, smatral za gotovo, da se gospa Danglars, ker ni mogla po lastnem opazovanju bližje spoznati moža, ki je podaril dva konja za trideset tisoč frankov in prišel v gledišče z grško sužnjo, ki je imela na sebi vsa] za jeden milijon demantov, hoče poslužiti drugih očij, da spozna tudi bližnjo okolico in potom te notranjost tega moža.
Toda zdelo se je, da grof ne sluti niti najmanjše zveze med Debrayevim obiskom in baroničino radovednostjo.
“Vi skoro stalno občujete z baronom Danglarsom?” vpraša Alberta.
“Da, gospod grof; saj veste, kaj sem vam že povedal.”
“Ta zadeva je torej še vedno na dnevnem redu?”
“Bolj kakor kdaj,” poseže v besedo Debray; “to je sklenjena stvar.”
In misle, da mu ta stavek, katerega je vpletel v pogovor, daje pravico, da se mu za naprej odtuji, si dene Lucien pred oči svoj lorgnon, vzame v u s t a zlato glavico svoje palice in prične hoditi po sobi, opazuje slike in orožja.
“Ah,” pravi Monte-Cristo.
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
CLEANING WOMAN Every Monday, 2 adults. Non smoker. Wilmette, Illinois Call 256-0017 aft 5 p.m.
(112)
HOUSEKEEPER — General hse-wrk. — lite cooking. Live in Elmhurst home & care for 2 sm. children. Own rm., board + sal. & vac. & benefits. Prefer girl in 20’s or early 30’s. 833-3789 wkdays aft. 5. Weekends anytime.
REAL ESTATE FOR SALE
RESTAURANT — 2236 W. Division Yr. round operation. Ideal for couple. $2,000. Death forces sale. Pvt party. By appt. call 334-3485 or 772-8075.
(112)
RESTAURANT FOR SALE Good going business, 2 kitchens Nr. ‘‘L” station. Gd. location. For inf. call owner 243-7779 aft. 3 p.m.
REAL ESTATE FOR SALE
NORRIDGE—4925-27 North Clifton New deluxe 3 bdrm. brk. ranches 1 M> baths, built ins, oak thruout full bsmt.
CAHILL BUILDERS 625-8165
(112)
COTTAGE w-large frontage on lake. Gd. cond., mod. 3 bdrm. & sleeping porch sleeps 10. Nr. Wise. Dells in gd. Wise. area. Clean springfed lake. $17,500. Call owner 897-4900 days or aft. 6,	896-5364
(112)
COMB. BRK. & FRAME COTTAGE 2-5’s. 2 bdrms. ea. flat, w-lge. kit. & bath. 1st fir. beaut, cond, 2nd fir. requires work. 2 car garage. $6,500 Cash. Pvt. owner. For appt. call SE 3-3180.
12 YR. old brk. bungalow, 3 bdrms., cent, air cond.-extras. Full bsmt., 2 car garage. Vic. 43rd & Artesian.
By Owner.
927-1166 aft. 5 p.m,
MT. PROSPECT —
OPEN HOUSE WKENDS New 6 rm. split level, 3 bdrms. with parquet firs., 1*6 baths, Ige. fam. rm., 2 ear garage, bsmt. $40,900.	Call 297-6064
(111)
2510 W. WALTON ST.
ESTATE must sell 3 sty. brk. 3-6 rm. apts. 1st fir. gas h.w. heat bal. gas space htrs. Immed. poss. 1st fir. apt. Only $850 needed to buy on FHA plan. Call Palewicz 9 to 5 AR 6-8266 or 8267
(111)
OPEN HSE. SUN. 1-5 P.M.
1711 N. Austin. Terrific loc. 2 flat brk. 5%s. Fin. porches, rec. rm., sep. h.w. ht. sys. Frplc. Ig. 2 car garage. Mid $30’s. By Owner.
ME 7-3059
(111)
CLARENDON HILLS - Stonegate 3 bdrms, fin. 4th bdrm. in bsmt., 2% bath ranch, Sunken liv. rm., Ige. patio, att. 2 car garage. Mid $60’s. 325-4786
(111)
AURORA — 6 bdrm. ranch on 4V2 rolling acres. Executive area. Woods, creek, pool, frplc., extras galore. 2 min. from E-W Tollway, 40 min. from Loop. $60’s. Possible 5%% assum. By Owner. 896-6778
(111)
BUFFALO GROVE—Beaut. Col. on cul-de-sac. 4 bdrms., 2 baths. Full crptg. Rustic fam. rm. in stained cedar, bit. in wet bar. Sliding doors to pvt. Indscp. patio. Lge. master bdrm., w-pvt. bath and dressing area. Cust. drapes, cent. air. All appls. 21/2 car gar. Colorful prof planned Inscpg. Lo $40’s.	537-1842
LAKE of Four Seasons — This beaut, lot backed by park must go at a loss to settle previous accounts. Pvt.	312-862-0302
OPEN HOUSE SATURDAY and SUNDAY — 287 Maple Lane, Hoff man Estates on Lake. 3 bdrms tri level, 1 Vz baths, cer. tile, nr. churches, school and park. Vi acre lot Indscp. Price $34,400.	529-1827
MICHIGAN	BY OWNER
OWN YOUR OWN PRIVATE SPRING-FED LAKE 160 acres timbered land, lake 40’ deep, approx. 14 acres. 8-rm. home all Onaway stone. Underground rec. rm., pool table, bar, large lawn, putting green, shuffleboard court, $125,000. Contact:
D. R. Foreman, R.R. 1, Box 34, Kalkaska, Mich. 49646
Ph. 616-258-4907	(112)
meni se je po vaših besedah lepi in tako bogati mladi dek-
zdelo, da odločitev še ni tako blizu.”-
“Ah, ljubi grof, stvari gredo svojo pot, ne da bi človek mislil na nje. Dočim ne mislite na nje, se razvijajo, in če jih potem pogledate pozorno, strmite, ko vidite, kako so se obrnile. Moj oče in gospod Danglars sta služila skupaj v Španiji, moj oče v armadi, gospod Danglars v pre-skrbovalnicah. In tu sta si moj oče, ki ga je ruinirala revolucija, in gospod Danglars, ki sploh ni imel nikake dedščine, položila temelj, moj oče za svoje lepo premoženje na političnem in vojaškem polju, gospod Danglars za svoje čudovito bogastvo na političnem in financijelnem polju.”
Da, res,” pravi Monte-Cristo, zdi se mi, da mi je omenil nekaj o tem gospod Danglars, ko sem ga obiskal. “In,” nadaljuje, ozrši se po strani na Luciena, ki je listal neki Album, “in ona je lepa gospica Evgenija. Saj zdi se mi, da sem slišal, da se imenuje Evgenija.”
“Zelo lepa,” odvrne Albert, toda njena lepota je neke posebne vrste, katere jaz nevred-než ne znam ceniti.”
“Vi .govorite, kakor da ste že njen mož.”
“O!” pravi Albert in se ozre, da bi videl, kaj dela Lucien.
“Ali veste,” pravi Monte-Cristo, “da se mi zdi, da nad tem nameravanim zakonom niste nikakor vzradoščeni?”
Gospica Danglars je za me prebogata,” odvrne Albert; “to me straši.”
“Bah,” pravi Monte-Cristo, “to je lep vzrok. Ali niste bogati tudi sami?”
Vsekakor ima moj oče svojih petdeset tisoč liber rent in mi da od tega, če me oženi, deset do dvanajst tisoč.”
To seveda ni neizmerno mnogo,” pravi grof, “zlasti v Parisu. Toda na svetu ne gre samo za premoženje, kajti lepo ime in visoko mesto, katero zavzema človek v družbi, sta tudi nekaj. Vaše ime je slavtio, družabno stojite visoko, poleg tega je grof Morcerf vojak, in ljudje imajo radi, če se združi Bayardova integriteta z Duguesclinovo ubožnostjo; nesebičnost je najlepši solnčni žarek, ki lahko pozlati plemenit meč. Meni na primer se zdi ta zveza tako primerna kakor malokatera: gospica Danglars da vam bogastvo, vi nji ime.”
Albert zmaje z glavo in ostane zamišljen.
“Pri tem je še drug pomislek,” pravi.
“Priznati moram,” odvrne Monte-Cristo, “da nikakor ne morem razumeti, kakor morete biti tako hladni nasproti tako
lici.”
“O moj Bog,” odgovori Morcerf, “ta hladnost, če jo smem tako imenovati, ne izvira samo iz mojega srca.”
“Od kod pa? Saj mi vendar pravite, da želi to zvezo vaš oče.”
“Od moje matere, in moja mati ima razumen pogled, ki ve, kaj vidi. Ta zveza nji ni ljuba; ne vem, kakšen predsodek ima glede Dauglarsa.”
“O,” pravi grof nekoliko prisiljeno, “to je razumljivo; gospa grofica Morcerf je poosebljena aristokracija in čisto posebno občutljiva, zato se nekoliko obotavlja, dotakniti se okorne roke povzdignjenčeve; to je čisto naravno.”
“Ne vem, če je res to,” meni Albert; “to pa vem, če se izvrši ta zveza, da napravi mojo mater nesrečno. Že pred šestimi tedni se je imela skleniti rodbinska pogodba; toda jaz sem dobil tako silno migreno...” “Resnično?” vpraša grof smehljaje.
“O, zelo resno, gotovo vsled j strahu. In tako se je prestavili čas za sklep te pogodbe za dva meseca. To pač uvidite sami, da se ne mudi; jaz nimam še čisto jednoindvajset, in Evgenija je stara sedemnajst let, toda ta dva meseca v nekaj dnevih mineta, in treba se bode odločiti.’ Ne morete si misliti, moj ljubi grof, v kakšni zadregi sem. Ah, kako ste srečni, da ste prosti!”
“Torej bodite prosti tudi vi! Vprašam vas, kdo vas pri tem ovira.”
“O, če bi se ne oženil z gospico Danglars, bi bilo to preveliko razočaranje za mojega očeta.” “Torej se oženite ž njo,” pravi grof in na neki poseben način zmaje z rameni.
j “Da,” odvrne Morcerf; “toda i to za mojo mater ne bode razočaranje, ampak bolečina.”
“Torej se ne oženite,” pravi grof.
“Videti hočem in poskusiti, in vi mi bodete svetovali, ali ni res? In če mogoče, me rešite iz te zadrege. O, da bi ne napravil žalosti svoji materi, mislim, da
bi se celo lahko sprl z grofom.” Monte-Cristo se obrne; videti je bil ginjen.
“Ej,” pravi Debray-u, ki je sedel na drugem koncu salona v globokem fotelju ter držal v desnici svinčnik in v levici svojo bilježnico, “kaj pa delate? Skico po Poussinu?”
“Jaz?” pravi ta mirno. “O, da, skico! Za kaj takega ljubim slikarstvo preveč! Ne, ne, jaz pišem številke.”
“Številke?”
“Da, računim, in indirektno se to tiče vas, Morcerf. Raču-1 nim namreč, koliko je dobila tvrdka Danglars, ko je zadnjič rastla vrednost Haitiskih papirjev: fondi so poskočili v treh dneh od dvestošest na štiristo- [ devet, in razumni bankir jih je nakupil mnogo po dvestošest. j Dobiti je moral tristo tisoč liber.”	|
“To še ni najboljše, kar je naredil,” pravi Morcerf; “ali ni dobil to leto s španskimi boni cel milijon?”
“Cujte, moj ljubi,” pravi Lu-' cien, “gospod grof Monte-Cristo vam poreče z Italijani:
Danaro e santita Meta della Meta.
(Denar in svetost (polovica polovice.)
In to je še mnogo. In kadar slišim take stvari, samo zmajem rameni.”
“Toda imenovali ste Haiti?” pravi Monte-Cristo.
“O, Haiti, tu je stvar drugačna: Haiti je ecarte francoske borzne igre. Človek lahko ljubi boouitte, hrepeni po rohistu in je zaverovan v boston, a vendar se vsega tega naveliča; toda ecarte se vrne vedno, to je čisto posebna stvar. Torej gospod Danglars je prodajal včeraj po štiristo šest in vtaknil v žep tristo tisoč frankov. Če bi bil čakal do danes, ko so padli boni na dvestopet, bi bil, mesto da je dobil tristo tisoč, izgubil dvaj set-ali petindvajset tisoč.
“In zakaj so padli boni s štiri-stodevet nazaj na dvestopet?” Vpraša Monte-Cristo. “Oprostiti hii; morate, kajti o vseh teh borznih spletkah vem jaz zelo zelo malo.”
“Ker sledijo poročila drugo drugemu,” prervi Albert smehljaje, “a druga drugemu niso jednaka.”
“Ah, vraga,” meni Monte-Cristo, “gospod Danglars riskira v jednem dnevu tristo tisoč
frankov! Ej! Torej je res neiz* memo bogat?”
(Dalje prihodnjič)
— Nova Zelandija je v pridelovanju volne na 4. mestu na vsem svetu.
GRDIN0YA POGREBNA ZAVODA
1053 East 82 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
MULLALLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-9411
Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
^ Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani.
£ Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
AMERIŠKO
POLJEDELSTVO
Nobelov nagrajenec dr. Nora'm Borlaug (na levi), ki je razvil vrste “čuddžne’1 pšenice v boju proti lakoti, v razgovoru s predsednikom Nixonom na trati pred Belo hišo 7. maja 1971 na “Dan pozdrava poljedelstvu ZDA”. Tretji v družbi je poljedelski tajnik Clifford M. Hardin. Na trati pred Belo hišo so bili razstavljeni poleg strojev tudi prašiči, ovce in druge živali, kot kaže slika (na desni).
mm

K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
najstarejša slovenska katoliška podporna ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
« za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(lce) v naši okolici.
IME ..........................................................—-
NASLOV MESTO .. DRŽAVA

»••••••••••••••••••••••••••••a
’•••••••••aaaaaaaaaa
■••••••••aaaaaaa
CODE
f
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave-
Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
J
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Očetovski dan
dne 20. junija 1971 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
.............. •
Za to darilo pošiljam znesek $.....
Moje ime in naslov: ...........................
C