/Primorski
Št. 7 (16.044) leto UV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad C~;kni~, '™nožen na clklos*!. Od 5. do .septembra 1944so i,. ilsMwtiskar.-'’>her-dob' v Govcu pri Gorenji Ti'9buSi, od 16. oep-temt . do J. m. a 1945 v t^airu ‘Slovenija’ po*. : pri la. .ji, dc maja ’ 945 pa v osvobojc ' tu, kjer je izr- • ■ adnia številka. Bil je edin:	mi partizansKi DNEVNIK v za-
-Opi.
; -»ST - U. Montecchi 6 -Tel. Q40,V7%600	_
GOBICA - Drevored 24 magglo 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - UL Ristort 28 - Tel. 0432/731190____
. cr%r% fin POSTMNA PLAČANA V GOTOVM
I OUU LIR Spedlzlone In abbonamento postole 45% Alt 2, corra 20t), legge 662/96 - HUe dTHesto
PETEK, 9. JANUARJA 1998
Dejstvo je močnejše od besed
Bojan Brezigar
Iz zapisnikov ustavodajne skupščine izhaja, da je dežela Furlanija -Julijska krajina prejela posebni status iz dveh razlogov: prvič, ker je bila to mejna dežela in, drugič, zaradi prisotnosti slovenske manjšine.
Prvi razlog z evropskimi integracijskimi procesi počasi izginja in bo v prihodnjih štirih ali petih letih, kolikor jih bo pač potrebnih, da postane Slovenija polnopravna članica Evropske unije, popolnoma izginil. Ostaja tako drugi razlog, to je prisotnost slovenske manjšine. Ta razlog pa se ne more izčrpati, kajti prisotnost manjšin je v splošnem evropskem merilu osnova za priznanje posebne avtonomije neki deželi oziroma regiji.
Zato ni naključje, da so manjšine ob današnji slavnostni seji zadobile poseben status in da bo, prvič v zgodovini naše dežele, na uradni slovesnosti nekdo spregovoril - tokrat bo to ugledni be-neškoslovenski duhovnik Marino Qualizza - ne kot predstavnik strankarske, kulturne, družbene ali ekonomske sredine, iz katere izhaja, ampak izrecno kot predstavnik slovenske manjšine, ki bo ob tej priložnosti zastopal tudi furlansko skupnost.
Gre za pomembno dejanje, o katerem bi lahko rekli, da je celo prelomno. Naša dežela namreč v več kot tridesetletnem delu še ni našla zadostnega poguma, da bi se resno lotila vprašanj slovenske manjšine v njihovi globalnosti. Sele v zadnjih nekaj letih se je njeno odklonilno stališče in njeno do-slednjo zvračanje odgovornosti na Rim spremenilo in v zadnjem času beležimo kar nekaj ukrepov, ki kažejo na pozitiven pristop in na voljo po reševanju odprtih vprašanj. Ta sprememba v pristopu do problemov slovenske manjšine še ni povsem dozorela, kar je prišlo do izraza pri nedavni razpravi o spremembi volilnega zakona; in prav nič ne pomaga, Ce sedaj na vrat na nos desnica rešuje samo sebe in svojo vlogo s predlaganjem zaskonskih rešitev vprašanja zastopstva manjšine v deželnem svetu, proti kakršnim je pred dobrim mesecem dni zavestno glasovala.
Vendar pa je poštena ocena slovenske manjšine o delu Dežele v zadnjem času pozitivna;
morda res brez pretirane evforije, vendar odločno pozitivna, še zlasti upoštevajoč pogoje in politična razmerja v deželni skupščini, pa seveda upoštevajoč tudi nič kaj rožnato preteklost.
Današnji obisk predsednika poslanske zbornice Luciana Violanteja pa ni le priložnost za poudarjanje avtonomije naše dežele, ampak daje manjšini tudi možnost, da predsednika poslanske zbornice ponovno opozori na nujnost z-akonske rešitve zaščite slovenske manjšine. Čeprav se je tudi v Rimu odnos do slovenske manjšine obrnil na bolje
-	in priznanje dvojezične šole v Spetru z vso svojo politično vsebino je zgovoren primer, da je tako
-	se razprava o zaščitnem zakonu dejansko še ni začela: formalnemu začetku postopka v komisiji namreč še niso sledila dejanja, ki bi jasno kazala na spoštovanje rokov, ki so jih najvišji predstavniki italijanskih oblasti večkrat napovedali svojim slovenskim sogovornikom.
Seveda pa je treba tu ponovno opozoriti na dejstvo, da se slovenska manjšina še ni dokopala do sposobnosti, da skupno, če že ne enotno, iznese svoja stališča in da se dogovori o neki prednostni lestvici, ki bi morala biti vodilo za parlamentarno razpravo, sicer bo tudi v poslanski zbornici težko prepričati tiste, ki niso na naši strani, da potrebujemo zaščitni zakon in da obstajajo problemi, ki jih mora država nujno rešiti. Ne da bi koga izrecno obtoževali, ker vsi poznamo stvarnost, v kateri živimo in vemo, da je ni mogoče spremeniti čez noč, moramo vendar ugotoviti, da zopet zamujamo, in da nas razvoj na Deželi in tudi v Rimu prehitevata.
Pa vrnimo se k začetku. Današnji dan namreč ne bo ostal zapisan v zgodovini slovenske manjšine zaradi naših notranjih nesoglasij - ta niso novost - ampak zaradi priznanja manjšini, da s svojim predstavnikom kot subjekt nastopi na slavnostni seji ter sporoči deželni javnosti in predsedniku poslanske zbornice svoje želje in svoje potrebe. Priznanje vloge subjekta je bila naša dolgoletna težnja. Ob tej priložnosti se je uresničila. To je pač dejstvo. Dejstva pa so močnejša od besed.
USTAVNE REFORME / DANES IZREDNA SEJA DEŽELNEGA SVETA
FurianijchJulijska krajina brani svojo upravno samostojnost
V imenu slovenske manjšine bo spregovoril msgr. Marino Gualizza Pričakovanje za besede predsednika zbornice Luciana Violanteja
TRST - Deželni svet Furlanije-Julijske krajine bo na današnji izredni seji nastopil v bran posebnega statuta in upravne avtonomije, ki jo nekateri, posebno v Rimu, postavljajo v dvom. Zasedanja se bo kot častni gost udeležil predsednik poslanske zbornice Luciano Violante.
Uvodoma bosta spregovorila predsednik skupščine Roberto Anto-nione in predsednik deželnega odbora Gian-carlo Cruder, v razpravi pa se bodo nato oglasili načelniki svetovalskih skupi in zastopniki pisane deželne stvarnosti.
V imenu podjetnikov in produktivnega sektorja bo govoril predsednik deželne Zveze industrij-cev Andrea Pittini, svet dela in sindikalnega gibanja bo zastopal deželni tajnik sindikalne zveze CGIL Paolo Pupulin, verske skupnosti tržaški škof Eugenio Ravignani, kulturno stvarnost pisatelj Claudio Magris, banke ter finančni sektor pa Antonio Comelli, nekdanji dolgoletni predsednik Dežele in sedaj predsednik videmskega bančnega zavoda GRUP,
Narodne in jezikovne skupnosti, predvsem pa slovensko manjšino, bo zastopal Beneški Slovenec, teolog Marino Qua-lizza, krajevne uprave tržaški župan Riccardo Illy, v imenu združenja pokrajin pa bo spregovoril predsednik tržaške pokrajinske uprave Ren-zo Codarin.
Na 3.strani
DSL: premik v politiki
Dežele
TRST - Slovenci v Demokratični stranki levice pravijo, da pomeni današnja izredna seja deželnega parlamenta premik v dosedanji politiki deželne uprave. Pri Hrastu izpostavljajo zlasti pomen govora Beneškega Slovenca Marina Qualizze.
Na 3.strani
SKGZ:
seja je res potrebna
TRST - Slovenska kulturno gospodarska zveza pozdravlja današnjo izredno sejo deželne skupščine in dejstvo, da bo na njej spregovoril teolog in borec za pravice Slovencev na Videmskem Marino Qua-lizza. SKGZ podpira boj za obrambo deželne avtonomije. Na S.strani
KURDI / SEFI POLICIJ
Turčija je pripravljena na boljše sodelovanje
RIM, LONDON - Na včerajšnjem vrhu šefov policij Italije, Grčije, Turčije, Francije Nemčije, Avstrije, Belgije in Nizozemske so sklenili skupne akcijske programe za zajezitev dotoka beguncev v Evropo. Bil je torej predvsem tehnični sestanek, saj bodo o političnih zapletih morali razpravljati drugje. Turčija je vsekakor pokazala pripravljenost, da dvostransko sodeluje z vsemi zainteresiranimi državami, a ne z Evropsko unijo v celoti. Za Italijo spodbudne vesti so včeraj prihajale tudi iz Londona, kjer je predsednik Evropske komisije Jacques Santer poudaril, da se Evropa ne more spremeniti v trdnjavo, a da mora svoboden pretok ljudi hoditi z roko v roki tudi s »kooperacijo o varnosti«. Santer je tudi napovedal, da bodo konec tega meseca dali dokončen odgovor vprašanjem imigracije v Evropi.
Na 9. strani
RIM / VČERAJ ZAGOVOR OSUMLJENCA
Se neodločeno o Previtiju
V ponedeljek glasovanje o aretaciji Berlusconijevega sodelavca
PALERMO / POVRAČILNI UKREP
Mafija ubila strica in nečaka nekdanjega skesanca Di Maggia
PALERMO - Mafija ima dober spomin in ne pozabi na tiste, ki so ji hoteli stopiti na prste. V mafijskem napadu sta bila včeraj pri Palermu ubita Sal-vatore Prestigiacomo in njegov sin Giuseppe. Doslej nista imela nobenega opravka s pravico, za mafijo pa sta bila »kriva«, ker sta bila stric in nečak nekdanjega mafijskega skesanca Balduccia Di Maggia, tistega, ki je izdal mafijskega bossa Totoja Riino in preiskovalcem »razkril«, da se je dosmrtni senator Giulio Andreotti srečal z Riino in ga med srečanjem celo poljubil. Balduccia Di Maggia so spet aretirali oktobra lani, ker se je vrnil v mafijske vrste. Obtožen je združevanja v zločinske namene mafijskega tipa in večkratnega umora.
Na 2. strani
RIM - Poslanec Forze Italie, uplivni Berlusconijev sodelavec in odvetnik Cesare Previti se je včeraj zagovarjal pred odborom za imuniteto poslanske zbornice, ki se mora opre-deliti glede zahteve milanskega sodstva po njegovi aretaciji zaradi podkupovanja rimskih sodnikov. Odbor je odložil glasovanje na naslednjo sejo, ki bo v ponedeljek, teden dni pozneje pa bo razprava v sami poslanski zbornici, ki bo na tajnem glasovanju sklepala o Previtijevi usodi naslednjega dne, 20. januarja.
V parlamentarnem odboru se še ni izostrila večina v prid ah prod Previtiju, ki se je tri me zagovarjal, češ da gre za politično mahinacijo milanskega sodstva.
Na 2. strani
Izredna
seja:
SSkvabi
Slovence
TRST - Stranka Slovenske skupnosh prireja danes dopoldne pred deželno palačo javno manifestacijo o problemih slovenske manjšine. Nanjo so vabljeni vsi Slovenci.
SSk opozarja, da je FJK dobila pravni položaj avtonomne dežele zaradi nav-zočnosh manjšin. Na3.strani
Volitve: tudi H o naši manjšini
TRST - »Forza Italia« je na včerajšnji novinarski konferenci predstavila svoj predlog o zajamčeni izvolitvi slovenskega deželnega svetovalca. S svojimi somišljeniki je polemiziral listar Gambassini, ki se je zavzel za preštevanje manjšine.
Na S.strani
Velika aktivnost italijanskih županov
RIM - Zupani velikih italijanskih mest so vse bolj aktivni na vsedržavnem političnem prizorišču. Beneški župan Cacciari snuje tako imenovano »katalonsko« stranko, njeno nastajanje spremlja tudi tržaški župan Illy, ki se menda pripravlja tudi na spomladanske deželne volitve. Zelo aktiven je v teh dneh tudi rimski župan Rutelli.
Na 2. in S.strani
»».».Mb*—.———■S5SB3BC/i/n /i.i''JSSBSSi1..'lii>lM:miiiiYmiiiiiVr^i.'i.n.imTT
Na Goiiikem razprava o skupni bolnišnici
GORICA - V osnutku dokumenta o reorganizaciji zdravstva na Goriškem je nakazana perspektiva čezmejne integracije z bolnišnico v Šempetru. V razpravi je tudi možnost, da bi o tem predlogu (ki se mu upira desnica) razpisah posvetovalni referendum.
Na 10. strani
Sestanki ob vpisih v prve razrede
TRST - Na šolah se nadaljujejo informativni sestanki ob vpisovanju otrok v prve razrede, na katerih šolkniki seznanjajo starše z delovanjem posameznih šol. Včeraj smo obiskali osnovno šolo Marice Gregorič Stepančič pri Sv. Ani.
Na 6. strani
OD 7. JANUARJA DALJE ZA 6 TEDNOV
SEZONSKA RAZPRODAJA
m v veleblagovnici
VlDUSSI
Čedad - Trg Picco 14
POPUSTI OD 20 DO 50%
Moška, ženska in otroška oblačila Športna konfekcija
Največja izbira krzna v FurlanijkJulijski krajini
•	|tax free
NOVICE
RIM / GLASOVANJE V ODBORU PRENESLI NA PONEDELJEK
Naročnino Rai podražili za 5.700 lir, oz. 3,5 odstotka
RIM - Končno je znano, koliko bo znašala naročnina Rai za leto ’98: včeraj je minister za komunikacije Antonio Maccanico povedal, da so se odločili za 3,5 odstotkov poviška, kar pomeni, da bo za spremljanje radijskih in televizijskih oddaj Rai treba plačati 167.150 lir (5.700 več kot v prejšnjih dveh letih). Kot piše v posebnem komunikeju pristojnega ministrstva, so se za tak povišek odločili na osnovi pogodbe med vlado in ustanovo. Vsekakor je naročnina še vedno med najnižjimi v Evropi, zagotavlja pristojno ministrstvo, za povišek pa so se tudi odločih zaradi popestritve ponudbe javne radio-televizijske ustanove. Na osnovi izračuna, da je naročnikov 16 milijonov, bo skupni znesek presegel 91 milijard lir.
Italijanski vozniki in varnostni pasovi
BRUSELJ - Ko bi se italijanski vozniki vestno privezali z varnostnimi pasovi, bi v nesrečah letno umrlo vsaj 1.384 manj oseb. Tako je dejal Neil Kinnock, evropski komisar za prevoze, ki je italijanske podatke primerjal s statistikami tistih evropskih držav (predvsem Holandske in Danske), v katerih so vozniki previdnejši in spoštljivejši do predpisov. Kinnock je podatke navedel v odgovor na zastavljeno vprašanje, povedal pa je tudi, da omenjenih 1.384 žrtev manj znese za 20 ods., ob upoštevanju, da v povprečju v Italiji v prometnih nesrečaj letno umre okrog 7 tisoč ljudi (izračun se nanaša na leto ’96). Ob tem je zanimiv še podatek, da vsaka smrtna nesreča skupno »stane« približno i milijon ecujev (približno 2 milijardi lir), izračun pa upošteva vso škodo, stroške in tudi posledice nesreče.
Elia Del Grande negibno prebil prvo noč v zaporu
VARESE - Elia Del Grande, ki je, kot je sam priznal švicarskim policistom, pobil svojo družino, je prvo noč v zaporu presedel na ležišču. Po izjavah paznikov naj bi celo noč prebil sede, ne da bi izrazil kakršnokoli čustvo ah imel vidnejšo reakcijo. Iz tega sklepajo, da se mladenič še ne zaveda strahote svojega dejanja oz. da je psihično moten. Tega mnenja je tudi njegov zagovornik Ettore Maccapa-ni, ki je poznal tudi ostale družinske člane. Prepričan je, da ima Elia težave psihiatričnega značaja, kot je tudi izjavil izvedenec na procesu proti mladeniču, obtoženem napada na voznika taksijev iz Šesta Calende. Vsekakor bodo Elio Del Grandeja ponovno podvrgli psihiatričnemu pregledu.
Protestni val zaradi mlečnih kvot se še ni polegel
MILAN - Protesti rejcev, ki ne namravajo plačati globe zaradi viškov v proizvodnji mleka, se nadaljujejo: v Lombardiji so se v raznih pokrajinah zbrah rejci s traktorji in krenili proti glavnim mestom posameznih pokrajin. Okrog 230 taktorjev se je zbralo tudi pri Sacileju, v Piemontu pa so že v prvih mah kolone traktorjev privozile v Turin.
Globa za škofa Eteita&Zi
IVREA - Prometniki so ga ustavih za rutinsko kontrolo, izkazalo pa se je, da je škof Battazzi vozil z zapadlim vozniškim dovoljenjem.
Se brez odgovora zahteva po aretaciji posl. Previtija
Previti se je zagovarjal tri ure: gre za politično preganjanje
RIM - Odbor za parlamentarno imuniteto poslanske zbornice se včeraj ni izrekel glede zahteve milanskega sodstva, ki predlaga aretacijo Cesareja Previtija, bivšega obrambnega ministra za časa Berlusconijeve vlade, vidnega zastopnika stranke Forza Italia in dolgoletnega Berlusconijevega osebnega odvetnika. Odbor je po daljšem zaslišanju Previtija in po krajši razpravi sklenil, da bo glasoval v ponedeljek.
Vsekakor je mnenje odbora res pomembno, a samo posvetovalne narave, saj gre zadnja in odločilna beseda poslanski zbornici, kjer so ravno včeraj sklenili, da se bo razprava o Previtijevi usodi začela v ponedeljek, 13. januarja s poročilom odbora za imuniteto, tajno glasovanje pa bo naslednji dan popoldne, ko bo dokončno znano, če bo eden najtesnejših in najuplivnejših Berlusconijevih sodelavcev zdrknil s poslanskega stolčka palače Montecitorio naravnost v celico milanskega zapora San Vitto-re.
Včeraj se je Previti zagovarjal pred parlamentarnim odborom polne tri me, že dan prej pa je razdelil vsem poslancem svoj 138 strani dolg obrambni dokument. Previti trdi, da ga milanski sodniki preganjajo iz čisto političnih razlogov, in da je njegov položaj kristalno čist. Med včerajšnjo samoobrambo je potegnil na dan novo karto: gre za pravi komplot, pravi Berlusconijev najtesnejši sodelavec, poleg milanskih sodnikov tima Ciste roke in njegovega bivšega strankarskega tekmeca Dottija naj bi proti njemu spletkarile tudi tajne službe, ki naj bi usmerjale glavno bremenilno pričo, nekdanjo Dottijevo zaročenko Ariosto-vo. Vendar o tem kot o ostalem ni Previti nudil nobenega stvarnega dokaza; na vprašanje, zakaj naj bi tajne službe spletkarile proti njemu, je Previti odgovoril z vprašanjem članom odbora: »To pa mi pojasnite vi...«
Previti je prispel v sedež parlamentarnega odbora že eno mo pred napovedanim pričetkom zasliševanja, ki pa se je začelo z enourno zamudo, tako da je moral čakati polni dve mi. Skoraj tri me je prepričeval komisarje o svoji nedolžnosti, ob odhodu je bil vidno živčen in ni hotel odgovoriti na novinarska vprašanja.
Kako pa se je pravzaprav Previti znašel na zatožni klopi?
Zadeva se je pričela v okviru preiskav sodnega tima Ciste roke o korupciji in točneje 11. marca predlanskim, ko so milanski sodniki odredili aretacijo načelnika rimskih preiskovalnih sodnikov Squillanteja in odvetnika Pacifica, ki naj bi prilagodila več procesov proti plačilu znatnih vsot. Med temi je najbolj odmeven primer Imi-Sir, proces, na katerem so dodelili tisoč milijard odškodnine industrijcu Rovelhju oz. njegovim potomcem, del tega denarja pa naj bi se po zapletenih mednarodnih premikih denarja stekel v Squilantejeve žepe prek računov, s katerimi sta razpolagala Previti - tudi njemu naj bi ostalo v žepu kakih 20 milijard lir - in tudi sam Berlusconi. Zanimivo je, da je Previti premikal znatni del teh vsot v obdobju, ko je sedel v Belusconijevi vladi kot obram-ni minister. Previti sicer trdi, da je šlo za dolgovane zneske za njegove odvetniške storitve, vendar je neizpodbitno vsaj to, da razpolagal z znanimi vsotami v Švici, kar je nedvomen prekršek valutarnih določil in to za časa, ko je bil minister.
Težko je predvidevati, kako se bo v ponedeljek izteklo glasovanje v odboru in še zlasti naslednji torek v poslanski zbornici. Seje odbora se iz korektnosti ne udeležuje predsednik, posl. La Russa (Nacionalno zavezništvo), ker je Previtij e v zagovornik na milanskem sodišču. Ostalih 6 predstavnikov desnosredinske opozicije ter zastopnik stranke Socialisti italiani prisegajo na Previtijevo nedlož-nost; zastopnika Skp in Mreže ter pet predstavnikov Dsl je že napovedalo, da bo glasovalo za aretacijo, po dva predstavnika Ljudske stranke in Severne lige ter po en zastopnik Rinnovamenta in Dsl se še niso opredelili. Sedem za aretacijo, sedem proti in šest neodločenih: igra je torej še popolnoma odprta.
Zadeva bi se lahko zapletla na podlagi zadnjega sinočnjega sklepa odbora za avtorizacije, ki je zahteval, naj mu milansko sodstvo posreduje vso dokumentacijo v zvezi s sodnim postopkom, torej tudi bremenilne dokumente na račun samega Berlusconija in sodnika Squil-lanteja. Tako naj bi preverili Previtijeve trditve, da gre za politično preganjanje, obenem pa bi se zadeva lahko zavlekla v nedogled.
USTAVNE REFORME / »STRANKA UPRAVITELJEV«
PALERMO / POVRAČILNI UKREP
župani hočejo vplivati na vsedržavno politiko
Massimo Cacciari snuje »katalonsko« politično silo Oljko in desnico branita stališča dvodomne komisije
Mafija ubila strica in nečaka nekdanjega skesanca Di Maggia
Balduccio Di Maggio je izdal Totoja Riino in obtožil Andreottija
RIM - Začetek novega leta je očitno obdobje velike politične aktivnosti županov velikih mest. V javnih občilih se tem času največ pojavljata rimski Zupan Francesco Rutelli in njegov beneški kolega Massimo Cacciari. Prvi je glasno kritiziral nakatera temeljna stališča dvodomne komisije za ustavne reforme, Cacciari pa vneto snuje svojo »katalonsko« stranko, v katero, kot poročamo na tržaški kroniki, skuša pritegniti tudi Riccarda Illyja.
Upravitelji t.i. metropolitanskih občin so se na včerajšnji skupščini zavzeli za federalistično ureditev države, v kateri naj bi središčno vlogo imele krajevne uprave, zlasti občine. S tem v zvezi bodo v kratkem oblikovali skupno stališče, ki ga bodo posredovali vsem zainteresiranim dejavnikom, v prvi vrsti pa predsedniku dvodomne komisije Massimu D’Alemi
Rimski župan vztraja pri svojih kritikah na račun neposredne izvolitve predsednika republike in zagovarja večje pristojnosti za ministrskega predsednika. Njegove kritike, če izvza-
memo VValterja Veltronija, pa so doslej pri Oljki naletele na dokaj hladen odziv.	,
V DSL in v levosredinski koaliciji se namreč mnogi menda bojijo, da bi izjave rimskega župana in njegovih številnih kolegov na nek način zrušile krhki kompromis, ki so ga dosegli v dvodomni komisiji. Tega se očitno precej boji predvsem sam D’Alema, ki ni in tudi najbrž ne bo komentiral Rutellije-vih izjav.
Če izvzamemo nekdanje demokristjane iz vrst CCD in CDU so pri desnosredinskem Kartelu svoboščin vsi precej kritični do Rutellija. To velja še posebno za Nacionalno zavezništvo, ki že po tradiciji nekdanje MSI vneto zagovarja t.i. predsedniško republiko, v tem primeru direktno izvolitev državnega poglavarja. Med prvimi, ki je kritiziral rimskega župana, je bil Gian-franco Fini, Berlusconi, ki ima trenutno očitno druge probleme, pa zadeve ni komentiral. V vsakem primeru je »stranka županov« že realnost v italijanskem političnem življenju.
PALERMO - Na Siciliji je včeraj spet tekla kri. V mafijskem napadu sta bila ubita 70-letni Salvatore in njegov 26-letni sin Giuseppe Presti-giacomo, stric in nečak nekdanjega mafijskega skesanca Balduccia Di Maggia.
Mafijski likvidatorji so pričakali očeta in sina v zasedi na cesti med krajema Gibellina in Camporeale v bližini Poggiorealeja. Salvatore in Giuseppe Prestigiacomo nista nikoli imela opravka s pravico. Ko je začel Balduccio Di Magio sodelovati z vamostnimi silami, so jima ponudili varstvo, da bi jih zaščitili pred morebitnimi povračilnimi napadi mafije, a sta oboroženo spremstvo odklonila.
Oba sta bila grosista s sirom. Včeraj sta se kot običajno odpravila s furgonom h kmetom v bližnje kraje, da bi odkupila mlečne proizvode, ki bi jih nato prodala na debelo. Potem ko sta v kraju Camporeale natovorila večjo količino sira, sta se odpravila domov v mafijsko tragično
znani San Giusepe Jato. Na poti pa so ju pričakali likvidatorji.
O poteku napada se ni razvedelo mnogo. Karabinjerji iz Castelvetra-na, ki so jih z anonimnim telefonskim klicem opozorili o dvojnem umoru, so našli truplo očeta, Salva-toreja Prestigiacoma za volanom: zadelo ga je več krogel. Njegov sin Giuseppe je po vsej verjetnosti poskušal zbezati, a mu ni uspelo. Našli so ga kakih deset metrov od dostavnega vozila, prav tako preluknjanega.
Z dvojnim umorom se je hotela mafija maščevati nad Balducciom Di Maggiom, nekdanjim skesancem, ki so ga preteklega oktobra ponovno aretirah, ker naj bi se spet vključil v mafijsko organizacijo. Njegova mama je bila sestra Salvatoreja Prestigiacoma in teta njegovega sina Giuseppeja. Poleg tega pa je bil Prestigiacomo tudi v sorodu z drugim mafijskim skesancem Francescom La Roso (Salvatore je bil njegov tast, Giuseppe Prestigiacomo pa svak).
Di Maggio je bil svojčas mafijski vodja v kraju San Giuseppe Jato, a ga je nato prerasel in spodrinil Gio-vanni Brusca. Dolgo let je bil šofer Totoja Riine, pred leti pa se je skesal in dal svojega vodjo aretirati. Preiskovalcem je bil v veliko pomoč pri razkrivanju mafijskih umorov in pokolov, najbolj presenetljiva pa je bila njegova izjava, da se je dosmrtni senator Giulio Andreotti srečal z mafijskim bossom Riino in ga med srečanjem celo poljubil.
Policija je Balduccia Di Maggia skrbno zaščitila, vloga skesanca pa mu je bila očitno pretesna. Po nekaj letih se je spet spečal z mafijo, sodeloval je celo pri nekaterih umorih, prav včeraj pa so iz Palerma sporočili novico, da je nameraval postaviti peklenski stroj pred tožilstvom, da bi s tem preusmeril preiskovalce na slepo sled. Oktobra mu je odklenkalo: organi pregona so ga spet aretirali pod obtožbo združevanja v mafijske namene in večkratnega umora.
IZREDNA SEJA DEŽELNEGA SVETA / OB NAVZOČNOSTI PREDSEDNIKA POSLANSKE ZBORNICE ViOLANTEJA
Dežela Furianija-Julijska krajina hoče zaščititi posebni statut in avtonomijo
V imenu slovenske narodnostne skupnosti bo na zasedanju spregovoril msgr. Marino Gualizza
TRST - Deželni svet Furlanije-Julijske krajine bo na današnji izredni seji nastopil v bran svojega posebnega statuta in upravne avtonomije, ki jo nekateri, posebno v Rimu, postavljajo v dvom. Nenazadnje dvodomna parlamentarna komisija za ustavne reforme. Zasedanja se bo kot častni gost udeležil predsednik poslanske zbornice Luciane Violante, za poseg katerega vlada veliko pričakovanje.
Uvodoma bosta spregovorila predsednik skupščine Roberto Antoni one in predsednik deželnega odbora Giancarlo Cruder, v razpravi pa se bodo nato oglasili načelniki svetovalskih skupin (vseh skupaj jih je kar dvanajst) in zastopniki
pisane deželne stvarnosti. Diskutanti bodo imeli na razpolago pet minut časa.
V imenu podjetnikov in produktivnega sektorja bo govoril predsednik de-
Roberto Antonione
želne Zveze industrijcev Andrea Pittini, svet dela in sindikalnega gibanja bo zastopal deželni tajnik sindikalne zveze CGIL Paolo Pupulin, verske
SKGZ pozdravlja odločitev sveta
TRST - Slovenska-kultumo gospodarska zveza pozdravlja odločitev deželnega sveta, da posveča izredno sejo vprašanju institucionalne reforme in da pri tem daje poseben poudarek obrambi svojega posebnega statuta. Le-ta je namreč nastal prav zaradi prisotnosti slovenske manjšine. SKGZ tudi izraža zadovoljstvo, da bo med govorniki na slavnostni seji tudi msgr. Qualizza, M bo nastopil na skupni predlog komponent Slovencev.
Vsekakor je žal treba ugotoviti paradoksalno dejstvo, meni SKGZ, da Dežela po eni strani sicer upravičeno zagovarja svojo avtonomijo pred poskusi, da bi se izničila, tako v okviru razprave v dvodomni komisiji, kot zaradi pritiskov in stališč drugih dežel; po drugi strani pa si naša Dežela sama šibi položaj, kot potrjujejo izkušnje zadnjih petih let, M so potekala
v znamenju največje upravne nestabilnosti in težko premostljivih birokratskih ovir.
Enako protisloven je tudi odnos do naše skupnosti. V zadnjih letih je bil sicer storjen marsikateri korak naprej, a je Dežela padla na izpitu v odločilnem trenutku, ko bi morala z reformo volilnega zakona odobriti mehanizem, ki bi omogočal izvolitev manjšinskim predstavnikom.
SKGZ poziva odgovorne politične predstavnike, naj bodo dosledno pozorni do manjšinske problematike, ki naj se ne izkorišča le za fasadne in strankarske nastope, pač pa naj se problemi manjšine dejansko rešujejo. SKGZ zagovarja poglobljeno in konstruktivno soočanje o problemih in izraža pričakovanje, da bo tudi današnja izredna seja dala k temu svoj prispevek
skupnosti tržaški škof Eu-genio Ravignani, kulturno stvarnost pisatelj Cla-udio Magris, banke ter finančni sektor pa Antonio Comelli, nekdanji dolgoletni predsednik Dežele in sedaj predsednik videmskega bančnega zavoda GRUP.
Narodne in jezikovne skupnosti, predvsem pa slovensko manjšino, bo zastopal Beneški Slovenec, teolog Marino Qua-lizza, krajevne uprave in Združenje občin (ANCI) tržaški župan Riccardo Illy, v imenu združenja pokrajin pa bo spregovoril predsednik tržaške pokrajinske uprave Renzo Codarin.
Na seji, kot kaže, ne bodo odobrili nobenega skupnega političnega dokumenta. Pač pa bo to edinstvena priložnost za pritisk na parlament, ki bo v kratkem, na osnovi predlogov dvodomne komisije, začel razpravo o ustavnih in sistemskih reformah.
Skoraj vse stranke so v preteklih dneh pojasnile svoja gledanja o deželni avtonomiji in o sredste-vih, s katerimi bi se morala Dežela zoperstaviti pritiskom in tudi napadom, ki prihajajo iz raznih strani. Vsi so bili mnenja, da je današnja izredna seja nujna in potrebna, čeprav nekateri (-npr. Severna liga) pravijo, da prihaja z zamudo, saj so bili nekateri sklepi o bodoči ureditvi države v glavnem že sprejeti. Vsi, z izjemo Nacionalnega zavezništva, tudi ugotavljajo, da je za obrambo avtonomije še kako potrebna vloga narodnih manjšin.
SSk bo opozorila na težave manjšine
TRST -Danes bo med izrednim zasedanjem deželnega sveta za ohranitev in okrepitev posebne deželne avtonomije pred njegovim sedežem na Trgu Ober-dan manifestacija za pravice slovenske manjšine. Zanjo je dala pobudo Slovenska skupnost, odprta pa je sodelovanju vseh pripadnikov naše narodnostne skupnosti, organiziranih skupin in posameznikov.
Prisotnost slovenske manjšine je eden izmed temeljnih razlogov, zaradi katerih Avrtonomna dežela Furlanija Julijska krajina uživa posebno avtonomijo. Prav zato bo današnja manifestacija za pravice slovenske manjšine, menijo pri SSk, tudi manifestacija za okrepitev deželne avtonomije, kar bo prav gotovo tudi podčrtal msgr. Marino Qualizza, ko bo na izredni seji deželnega sveta spregovoril v imenu slovenske manjšine. Toda današnji shod želi tudi opozoriti, da se Dežela nemalokrat prav mačehovsko obnaša do slovenske manjšine in se tako dejansko izneverja svoji specifiki.
Zbirališče današnje manifestacije bo
ob 9. uri na Trgu Oberdan.Slovenska skupnost nanjo vabi vse pripadnike slovenske manjšine, tudi šolsko mladino s primernimi transparenti in napisi.
Na predsinočnjem sestanku (foto KROMA) , na katerem je tekla beseda o današnji pobudi, so udeleženci vsekakor pozitivno ocenili današnjo izredno sejo deželnega parlamenta in tudi dejstvo, da bo na njej govoril msgr. Qaulizza. Kritični pa so bili do deželne uprave, v kolikor se v marsičem mačehovsko obnaša do naše manjšine, kot dokazujejo nedavna dogajanja v zvezi z volilno zakonodajo.
Slovenska skupnost hoče s to svojo pobudo opozoriti predsednika zbornice Violanteja tudi na nerešeno vprašanje odobritve zaščitnega zakona. Tozadevni parlamentarni postopek se je, kot znano, pričel prav v zbornici, po začetnih spodbudnih znakih pa sedaj kaže, da je zadeva zamrla in da se stvari ne premikajo, kot bi morale. Pri SSk pričakujejo, da bo Violante pospešil pričetek resnega parlamentarnega soočenja o tem za manjšino zelo pomembnem vprašanju.
STALIŠČE SLOVENCEV V DSL______
Na Deželi se nekaj premika
Budin kritičen do predloga »Forza Italia« o izvolitvi Slovenca
TRST - Na današnjem javnem zasedanju deželnega sveta, ki je posvečeno problematiki posebne avtonomije naše dežele, bo med uradnimi govorniki tudi msgr. Marino Qualizza, ki bo zastopal slovensko stvarnost v naši deželi, kar velja posebej podčrtati, saj gre za priznanje pomena in vloge naše skupnosti pri ohranitvi in krepitvi posebne deželne avtonomije, podčrtuje v tiskovni noti slovenska komponenta DSL.
Tega pomena po mnenju Slovencev v DSL se je zavedal, pa čeprav z veliko zamudo, sam deželni svet, ki je npr. v minulem letu 1997 odobril vrsto pomembnih določil v korist naše skupnosti, od pravice do rabe manjšinskih jezikov do priznanja ZSSDI in drugih slovenskih ustanov ■ Tudi med obravnavo nove deželne volilne zakonodaje, ki sicer ni imela povsem zadovoljivega zaključka, ker so predlogi
Oljke prodrli samo delno, je prišel do izraza nek pozitivnejši odnos do naše problematike.
Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin pa se v tiskovnem sporočilu sprašuje, ali ni čudno, da je prav včeraj »Forza Italia« predstavila javnosti zakonski predlog za zajamčeno zastopstvo slovenske manjšine v deželnem svetu. In to potem, ko je prav Berlusconijeva stranka še pred mesecem glasovala proti vsakemu določilu, ki bi v okviru novega deželnega zakona na katerikoli način olajšalo izvolitev pripadnikov slovenske manšine.
Pobuda »Forza Italia« namreč močno diši po političnem izkoriščanju manjšinske problematike, podčrtuje še Budin, ne toliko v vidiku obrambe deželne avtonomije, ampak proti Oljki ob istočasni javni manifestaciji stranke Slovenske skupnosti. Tehnično gledano se sloven-
ski predstavnik DSL sprašuje, kdo od izvoljenih deželnih svetovalcev bi moral prepustiti mesto izvoljenemu slovenskemu svetovalcu.
Vprašanje izvolitve slovenskih predstavnikov -ugotavlja nadalje Budin -je zelo resno vprašanje, ki ga DSL zgodovinsko izpolnjuje v deželnem svetu, v parlamentu in v drugih izvoljenih telesih. Ce hoče FI ubrati to pot bi bilo to nedvomno pozitivno, pristop pa mora biti doslednejši in resnejši.
Omejitev prometa
Zaradi izredne seje deželne skupščine bo danes prišlo do prometnih težav na Ober-danovem trgu in na sosednjih ulicah. Za avtomobilski promet bo zaprta Ul.Giustinia-no, v Ul. Gicerone pa bo veljala prepoved parkiranja.
DEŽELNE VOLITVE / PREDLOG ZA IZVOLITEV SLOVENCA
»Forza Italia« prihaja z nekoliko zamude
Tiskovna konferenca Ariisa, Sara in Sdrauligove - Veliki pomisleki Gambassinija
TRST - Deželna svetovalska skupina »Forza Italia« je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila zakonski predlog za izvolitev deželnega svetovalca slovenske narodnosti. Srečanja z novinarji so se udeležili podpisniki osnutka Aldo Ariis, Ferruccio Saro in Anna Sdraulig, tiskovne konference pa se je udeležil tudi svetovalec Liste za Trst Gianfranco Gambassini, ki pa se je ogradil od kolegov v skupni svetovalski skupini FI-LpT.
Zakonski predlog sestavlja en sam člen s tremi odstavki. V uvodu je rečeno, da deželni svet namenja en sedež svetovalcu, ki je odraz slovenske manjšine. Slednji bo izvoljen med kandidati, ki se bodo ob sprejemu kandidature proglasili za Slovence. Kandidaturo mora vsekakor podpreti (podpisati) od 500 do 700 volilcev iz dveh volilnih okrožjih, ki se morajo tudi sami proglasiti za Slovence. V primeru, da se na listi predstavi več kandidatov, bo njihov vrsti red izžreban. Tako sestavljena lista je avtomatično predložena v vseh deželnih volilnih okrožjih, za njen simbol poskrbi deželna uprava. Volilec lahko odda eno samo preferenco.
Ta lista sodeluje pri delitvi mandatov v deželnem svetu. V primeru, da noben kandidat ni direktno izvoljen v normalnem postopku, pride v deželno skupščino kandidat, ki dobi največ osebnih glasov v vseh okrožjih (glasovi liste in preference).
Saro je dejal, da bi bilo treba ta zakon, če bo seveda odobren, vključiti v novo volilno zakonodajo, ki jo je deželni svet odobril pred koncem leta. Berlusconijeva stranka - je bilo še rečeno na tiskovni konferenci - je vzela za svoje nekatere predloge iz vrst slovenske manjšine, zakonski osnutek pa naj bi prispeval h krepitvi pluralizma med Slovenci. Saro je izrazil upanje, da bodo tudi druge stranke, še posebno tiste, za katere volijo Slovenci, v kratkem predložile podobne predloge.
Nad predlogom svojih somišljenikov ni kdovekako navdušen Gambassini. Po njegovem ta osnutek jasno favorizira predvsem stranko Slovenske skupnosti, pred kakršnim koli zakonskim ukrepom pa bi bilo treba v vsakem primeru predhodno prešteti slovensko manjšino. Slednja vsekakor ne potrebuje zakonske zaščite, ampak bi
bilo dovolj, da Italija združi v en sam zakonski normativ vse že obstoječe manjšinske pravice, ki jih je po njegovem še kar precej. Če hočemo zajamčiti izvolitev Slovencev, je dejal še Gambassini, bi bilo treba poskrbeti tudi za zajamčeno izvolitev italijanskih predstavnikov, »da ne bi ponovili grenke izkušnje iz tržaškega občinskega sveta, kjer je Slovencev preveč«.
Saro in somišljeniki niso povedali, kdo naj bi tako izvoljenemu Slovencu prepustil mesto v novoizvoljenem deželnem svetu. O tem ni v predlogu »Forza Italia« niti besedice. Zanimivo je vsekakor, da prihaja predlog za zajamčeno izvolitev slovenskega predstavnika od stranke, ki je med nedavno razpravo v deželnem svetu dosledno glasovala proti predpisom, ki bi omogočili ali vsaj olajšali izvolitev Slovenca (ali Slovencev).
Berlusconijevi pristaši so izkoristili priložnost tudi za mnenje o odnosih znotraj deželne stvarnosti, še posebno med Trstom in Furlanijo. Glede tega podpirajo stališče Vsedržavnega združenja občin (ANCI), ki se zavzema za večjo vlogo krajevnih uprav, seveda predvsem občin.
ŽARIŠČE
Ovrednotiti vlogo povezovalca slovenske manjšine
Peter Černič
Kako naj se mlad Človek odzove vabilu in hkrati izkoristi priložnost, da pove to, kar mu že dolga leta teži srce? Sprašujem se, katere naj bi bile prave besede, ki naj bi jih uporabil, da bi moja misel (iskreno upam, da ni to samo moja) prodrla do src bralcev, jih ovila s svojo toplino ali pa morda zbodla s svojo ostrino, obenem pa spodbudila um, da bi jo mirno, trezno in brez predsodkov ocenil. Ne želim si, da bi moje besede izzvenele zgolj kot eden izmed mnogih protestnih krikov mladega človeka, ki s kančkom mladostniške naivnosti in nagnjenosti k skrajnostim vse vprek, včasih celo Črnogledo kritizira našo skupnost, naše ustanove, naše gospodarstvo in se brezupno sprašuje, zakaj naj bi sredi naših razprtij sploh vztrajal v slovenskih krogih, za katere se sicer po svojih moCeh tudi požrtvovalno trudi in razdaja, ne da bi bil deležen velikih zadoščenj. Sam nikakor no-Cem zavreči nobene izmed mnogih možnosti, ki mi jih naš prostor nudi, še posebej pa sem hvaležen in ponosen, da sem prav v tem prostoru, v vsakodnevnem etničnem in kulturnem soočanju, od blizu odkril vrednote svoje lastne identitete, hkrati pa mi je pri srcu sprejemanje drugačnosti, razumevanje drugih miselnih in kulturnih shem. To je gotovo osebno bogastvo, ki za mnoge mlade Evropejce je vse prej kot samoumevno. Logično, da do teh vrednot se nisem enostavno sam dokopal, a so v dobršni meri sad vloženega napora tistih, ki so me vzgajali s svojim požrtvovalnim delom v družini, v naših društvih, v naši šoli, v naših ustanovah in v Cerkvi.
Zal pa opažam, da se prav pri posredovanju teh vrednot v naši skupnosti že dolga leta nekaj zatika. Strukture, ustanove, ljudje, ki naj bi te vrednote prenašali, so v vse večji krizi. Veliko je mladih, a tudi manj mladih, ki na vprašanje, katere narodnosti so, brez pomisleka odgovarjajo, da so Italijani. Marsikdo si bo mislil: nič novega pod soncem!, saj že vsa pred in povojna leta zob asimilacije načenja našo skupnost. To je pač pojav, ki ga že dolgo poznamo. S to oceno bi se lahko tudi strinjal, Ce ne bi znotraj naše skupnosti opazil nekaterih elementov, ki jasno kažejo na določene novosti. Prva bistvena novost je dejstvo, da v slovenskih krogih kvantitetno narašča (in bo še naraščalo) število otrok iz mešanih zakonov, ki niti v našem, še manj pa v italijanskem prostoru, ne najdejo odgovora na tisto temeljno vprašanje, ki si ga vsak človek postavi, in sicer kdo sploh je. Prostor, oziroma miselne sheme jih krivično silijo, naj se opredelijo in torej, naj postanejo ali Slovenci ali pa Italijani po pravilu terti-um non datur.
Obstaja pa Zal še druga kvalitetno večja razlika s stanjem še zgolj pred desetimi leti. Danes beležimo namreč hudo krizo naše skupnosti, ki je v zadnjih letih spodkopala ne le naše gospodarske temelje, ampak, predvsem kulturno bazo in privedla do še pred kratkim nepredvidljivih razpletov. Pred desetimi leti bi bilo nepojmljivo, da odgovorni ljudje v naši skupnosti govorijo o reformi slovenske šole v smeri dvojezične šole, da slovenski župani podpisujejo izjave v podporo edinemu slovenskemu dnevniku, v kateri si zaželijo, da bi ta postal
dostopen tudi italijansko govorečim (kar osebno razumem kot dvojezični dnevnik) in vrsti drugih podobnih pobud. Vzroki, ki so botrovali takemu globokemu premiku, so gotovo številni in jih vCasih moramo uvrščati v širše svetovne procese. Dejstvo pa je, da so take pobude v zadnjih dveh letih zadobile tudi določene, na prvi pogled fascinantne teoretske poteze, ki v mladih levičarskih krogih žanjejo precej uspeha. Konkretno mislim na vse bolj razširjeni pojem multikulturne družbe, o kateri se krešejo mnenja znotraj naših ustanov. Eni menijo, da je multikulturnost tisto novo geslo, s pomočjo katerega bi presegli »kronično zaprtost« slovenske manjšine, normalizirali odnose z večino, dajali pravilne odgovore novonastajajo-Ci manjšinski stvarnosti in vsem otrokom mešanih zakonov. Drugi pa vidijo v tem pojmu le novo skovanko starega internacionali-zma, s katero naj bi levica presegla narodnostni problem, ob katerega se je vedno tako hudo spotikala in v konkretnih izbirah (političnih kot tudi v osebnih izbirah posameznikov) vCasih stopala v ideološka protislovja ali pa vsaj Čudne dialektične kompromise. Debata o multikulturnosti je torej žgoCa, teoretsko zapletena, a zdi se mi, da je za naše razmere v svojih postavkah zgrešena. Zgodovinsko dejstvo je namreč, da stoletja živimo v stiku z romanskim svetom, da smo odprti Sredozemlju in je to del naše zgodovinske identitete. Nima torej smisla zagovarjati bolj multikulturno, bolj odprto zamejsko skupnost, ko vsak zamejec govori italijansko, ko po vsej verjetnosti en zamejec na pet ima enega izmed staršev Italijana, ko verjetno vec kot vsaki drugi Slovenec dela v italijanskem okolju, ko še v tradicionalno slovenskih občinah kot so Devin-Nabrežina lahko izvolimo le tri ali štiri slovensko govoreče svetovalce. Multikulturno stvarnost namreč že dolga leta živimo in smo se v zadnjih petdesetih letih v okviru demokratične Italije vedno izkazali kot nositelji pozitivnih vrednot multikulturne skupnosti, vrednot sprave, sožitja, racionalnega in skupnega upravljanja, sodelovanja z oblastmi in s širšim italijanskim prostorom. Tega namreč ne smemo pozabiti. Zdi se mi torej neumno, da argumentu posvečamo toliko energij in prostora znotraj naših krogov. Umes-tneje in koristneje bi se mi zdelo, da bi na to opozarjali večinski narod, pisali po italijanskih časopisih, debatirali znotraj italijanskih krogov, tudi tistih, ki so na videz nam Slovencem iz ideoloških razlogov nakolonjeni, sami pa bi svoje sile uprli v ponovno odkrivanje svoje skupne in enotne zamejske identitete, ki je vse bolj medla, zdrobljena med pritiskom večinskega naroda in anahronističnimi poizkusi identifikacije s slovensko državno stvarnostjo. Zal pa se danes ne moremo poistovetiti ne z eno ne z drugo različico. Kljub temu pa vendar imamo svojo specifično identiteto, dediščino stoletne skupne zgodovine, ki nas preko ideologij in različnih svetovnih nazorov povezuje ter o kateri absolutno premalo razmišljamo. Gre za dejstvo, da je manjšina, ki živi od Trbiža do Milj, slovenska manjšina, ki pa je za širši slovenski prostor od vedno predstavljala vrata v Evropo, in ki je dolga stoletja
odigravala funkcijo dialoga, funkcijo mostu med dvema svetovoma. To niso samo lepe besede, ampak zgodovinska stvarnost, ki sega daleč nazaj v Cas. Pomislimo samo na dejstvo, da se je pokristjanjevanje (prvi veliki proces evropeizacije našega naroda) sedanjega slovenskega prostora pričelo prav pri nas, da so pri nas nastajali staroslovenski rokopisi, da je že v 17. stoletju nastal prvi tiskan slovensko-italijanski slovarček, da so tod potekale velike trgovske poti, ki so družile sever z jugom in vzhod z zahodom, itd. Ce pa se želimo približati našim časom, je dovolj, da se spomnimo, kako smo v sodelovanju z drugimi slovanskimi narodnimi skupnostmi v Trstu izoblikovali prvi polifunkcionalni center v srednji Evropi, Narodni dom, da smo prav tu prvi v Evropi, organizirali odpor fašističnemu nasilju, kar nas je ob izbruhu druge svetovne vojne avtomatično uvrstil med zavezniške sile in da smo bili konec koncev prvi delček slovenskega naroda, ki je formalno tudi vstopil v Evropsko unijo. Zakaj torej ne bi vsega tega sistematično vrednotili, saj nas konec koncev verjetno v naši izraziti neenotnosti še edino druži? Zakaj ne bi tega posredovali sistematično mladim v naših šolah, v ustanovah? Verjetno bi zamejci v naši skupni zgodovini (-brez nobene mitizacije) odkrili še danes aktualne stalnice, ki bi nas osvestile in bolj jasno izrisale našo dokaj medlo identiteto. Verjetno bi tudi sinovi mešanih zakonov odkrili funkcijo mostu, mostu, ki ima trdne in zgodovinske temelje na dveh bregovih, med dvema svetovoma, funkcijo, ki jo je naša slovenska skupnost vedno odigravala in se sami v tem prepoznali. Verjetno bi tisti, ki se sprašujejo, zakaj ostati Slovenci, oziroma kaj pomeni biti italijanski državljan slovenske narodnosti, končno dobili trezen in krepak odgovor, ne pa jalovih moralnih imperativov. Obenem bi bilo lahko odkrivanje naše skupne zgodovine priložnost, da bi se nekateri naši veljaki zamislili v izjemno pozitivne rezultate, ki so jih vse enotne pobude (ne samo enotno reševanje našega dnevnika in naših bank) dosegle v naši pretekli in polpretekli zgodovini ter za trenutek opustili macchiavellisti-Cni boj za oblast in se prepustili globji debati o temejih naše skupnosti, o tem kar je skupno dobro za naše manjšinsko telo. Morda bi bila to priložnost, da bi mladim pokazali, da obstajajo tudi v političnem vedenju nekatere vrednote, ki presegajo le golo ohranjevanje političnih položajev (vedno aktualen šport), da je enotnost možna tudi v načrtovanju razvojnih smernic in ne samo v reševanju naših ustanov. To so vrednote in zgledi, ki jih mladi potrebujejo, kajti brez jasne pred-tave, da smo navzlic vsem nujnim razlikam v osnovi le ena skupnost, bo naš obstoj le utopija.
Pomanjkanje temeljne enotnosti je namreč v slovenski zgodovini pomenilo, kot je že pred stopetdesetimi leti France Prešeren jasno izpostavil, propad staroslovenskega državnega poskusa. Čeprav zamejci prav gotovo nismo nobena država, sem globoko prepričan, da bo tudi za našo skupnost pomanjkanje edinosti (-odraz skrajno šibke identitete) prav tako usodno, kot so bile razprtije, o katerih piše naš najve-Cji pesnik.
LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA ZLSD
Za uspešno evropsko politiko Slovenije
Borut Pahor predstavil pet predlogov za učinkovitejše vključevanje v Evropsko unijo
LJUBLJANA - Najpomembnejši kriterij uspešnosti vključevanja Slovenije v Evropsko unijo je vsestranska pripravljenost in usposobljenost Slovenije in njenih ljudi za življenje v novi skupnosti, ne pa hitrost zaključka pogajanj, s Čimer je zaradi prestižnih razlogov pretirano obremenjena slovenska oblast, je na včerajšnji novinarski konferenci dejal predsednik Združene liste socilanih demokratov (ZLSD) Borut Pahor. Poudaril je, da sta procesa vključevanja Slovenije v EU in krepitev njene državnosti dopolnjujoča in ne izključujoča. ZL se želi v razpravo o vključevanju Slovenije v EU aktivno
vključiti, tako je predsednik stranke vCeraj predstavil pet predlogov za uspešnejšo evropsko politiko Slovenije.
ZL tako predlaga, da vlada imenuje glavnega pogajalca in njegove sodelavce, in sicer na podlagi presoje njihove sposobnosti in strokovnosti in ne po njihovi politični lojalnosti. Po Pahorjevih besedah je pomembno, da bodo pogajalci uživali splošno politično zaupanje in podporo, da bi imeli potrebno pogajalsko kredibilnost in da ne bi bili podvrženi vsakokratnim spremembam vladnih koalicij. Zato v Združeni listi predlagajo, da bi za imenovanje glavnega pogajalca in njegovih
sodelavcev koalicija v okviru medstrankarske koordinacije pridobila podporo opozicije.
ZL tudi predlaga, da vlada hkrati s predlogom Strategije vključevanja Slovenije v EU parlamentu predloži tudi dokument, v katerem bo pogajalcem določen mandat. Polega tega pa ZLSD predlaga, naj parlament v okviru omenjene razprave sprejme sklep, da je vlada dolžna državnemu zboru predložiti letna poročila o stanju pogajanj in pripravljenosti Slovenije za vključitev in program aktivnosti za naslednje leto, o katerem naj bi parlament glasoval in s tem izrazil (ne) zaupnico evropski politiki vlade.
V Združeni listi tudi predlagajo, naj vlada v skladu s svojimi možnostmi in pristojnostmi omogoči ustanovitev neodvisnega Inštituta za evropske študije. Pahor je ob tem dejal, da bi se na ta naCin odpravil položaj, ko se z EU, njenimi spremembami in odnosom Slovenije z njo in v njej ukvarja zanemarljivo malo strokovnih potencialov. Predsednik ZL tudi meni, da se slovenska politika kot tudi javnost malo ukvarjata s skupnostjo, v katero namerava Slovenija kmalu-vstopiti. Ustanovitev omenjenega inštituta pa bi omogočala tudi kritično strokovno presojo pripravljenosti Slovenije na vstop v EU, javnosti pa bi bila omogočena realnejša slika o tem pred referendusmko odločitvijo o vstopu.
Eden izmed predlogov ZL pa se nanaša tudi na državno upravo; vlada naj bi predlagala ukrepe, ki naj bi zagotovili visoko profesionalnost, zlasti tistega dela državne uprave, ki bo neposredno odgovoren za uspeh prilagajanja Slovenije EU. (STA)
Danes v Tolmeču dokument o jusarskih zemljiščih
TOLMEC - V petek, 9. januarja, bodo ob 18. uri na sedežu Karnijske gorske skupnosti v Tolmecu v Ul. Camia libera nedaleč od avtobusne postaje predstavi-li dokument: »Jusarska zemljišča v goratih predelih Furlanije-Julijske krajine: problemi in perspektive.«
Dokument so izdelali Odbori za obrambo jusarskih pravic iz Arte, tržaškega Krasa, Fomija di Sotto in Ravascletta skupno s komisijo za jusarske pravice Občine Ravascletto. Njihovi predstavniki bodo tudi spregovorih na petkovi predstavitvi. Dokument se v bistvu zavzema za to, da bi ovrednotili in še prej uredili pravni status jusarskih in srenjsldh zemljišč v Furlaniji-Julijski krajini. Pri tem bi morala igrati bistveno vlogo Dežela, ki ima na tem področju primarno pristojnost. 2e dalj Časa je govor o tem, da bi dežela morala odobriti poseben zakon. Petkove predstavitve se bo udeležil tudi deželni odbornik za krajevne uprave Gianluigi D’Orlandi.
Furlanski rejci spet na cestah
CODROIPO (VIDEM) - Več kot sto traktorjev se je včeraj zjutraj odpravilo iz Codroipa, kjer so neodvisni furlanski rejci imeli svoj protestni prezidij, odpravilo po Tabeljski cesti proti Saceliju, da bi se združili z rejci iz področij v okolici Trevisa. Sprevod traktorjev je povzročil nekaj zastojev v prometu.
Glasnik furlanskih rejcev Renato Zampa je povedal, da so se odločili za protestni sprevod, da bi dokazali, s kako žgočimi in zahtevnimi vprašanji se morajo v tem obdobju spoprijeti deželni rejci.
PISMA UREDNIŠTVU
Neodvisni Sever o Proseku in Kontovelu
Gibanje za neodvisnost Severa z zadovoljstvom ugotavlja, da želijo najbolj pomembne krajevne organizacije priključitev Proseka in Kontovela k občini Zgonik.
Prosek in Kontovel sta kraška kraja, ki namata nič skupnega z mestom (od katerega sta oddaljena več kilometrov), sta pa zelo podobna krajem v sosednji občini Zgonik in sicer v pogledu urbanizma, arhitekture, nacionalnosti, jezika in kulture.
Prosek in Kontovel sta danes v Tržaški občini dve povsem marginalni in perife-ricni stvarnosti, nepomembni številčno in politično in zato nesramno zanemarjeni, medtem ko bi v okviru občine Zgonik pomenili mnogo veC, ker bi bili sore-zmerno dobro zastopani v občinskem svetu.
V tem primem ne bi bilo potrebno zaman Čakati od Tržaške občinske uprave reševanje težkih problemov, ki že mnogo let težijo obe naselji: na prvem mestu promet, parkirna mesta, signalizacija, javna razsvetijava, vzdrževanje in Čiščenje cest, priključitev na javno kanalizacijo, pokopališče... iluzorno je upanje, da bi prišlo v
Tržaški občini do krepitve decentraliziranih okrožij, ki jih je Uljeva uprava sistematično sabotirala, jim odvzela financiranja in kompetence in bi jih rada povsem ukirula. Ne moramo se veC zadovoljiti z drobtinicami: potrebno je zahtevati izpolnjevanje naših pravic, kot državljanom ki plačujejo davke in zahtevajo odgovarjajoče usluge!
Prosek in Konotvel morata imeti možnost, da izbirata svojo bodočnost!
Na žalost, na podlagi zakona 142/90, o obsegu občin odloča Pokrajina, ki mora prej interpelirati interesirano prebivalstvo. V zvezi s tem, bi bUo treba najprej poslati Pokrajinskemu svetu ljudsko peticijo, podpisano od krajanov, s katero bi zahtevali po izvedenem referendumu, premestitev Proseka in Kontovela (z izjemo naselja Borgo San Nazario, M je nekaj povsem drugega) iz tržaške občine v občino Zgonik.
Naše gibanje ves Cas podpira to iniciativo in smo popolnoma pripravljeni za sodelovanje, da bi dosegli skupaj cfij za dobrobit občanov.
Naj bo vsak gospodar v svoji hiši!
Gibanje za neodvisnost Severa
POSVET / V PRIREDBI CGIL IN F1LT
Kako na novo urediti prevoze
Na posvetu, ki bo 12. t.m. v Trstu, bo govor o izvajanju deželne reforme javnih prevozov
V ponedeljek, 12. t.m., dopoldne bo v dvorani Aquarius na železniški postaji v Trstu posvet na temo: »Reforma krajevnih javnih prevozov v Furlaniji-Julijski krajini in Državne železnice«. Priredila ga bosta deželna sindikalna zveza CGIL in deželni sindikat prevoznikov FILT, na njem pa bodo sodelovali odgovorni za javne prevoze na krajevni, deželni in državni ravni ter razni izvedenci. Posvetu bo predsedoval deželni podtajnik CGIL Bruno Zvech, uvodno poročilo pa bo podal deželni tajnik sindikata FILT Angelo D’Adamo. Govorili bodo še inž. Giancailo La-guzzi in inž. Sergio Ber-tonasco od Državnih železnic, deželni odbornik
Bruno Zvech
za prevoze Giorgio Matas si in svetovalec ministra za prevoze Marcello Panettoni. Za osvetlitev smotra in pomena posveta smo se obrnili na de„-
želnega tajnika CGIL Bruna Zvecha.
O Cern bo pravzaprav tekla beseda na posvetu?
Na posvetu bomo govorili predvsem o reformi krajevnih javnih prevozov, kakor jo predvideva deželni zakon št. 20 iz leta 1997. Zakon uvaja pomembne novosti, saj predvideva preureditev podjetij krajevnih javnih prevozov ter njihovo medsebojno integracijo, kakor tudi večjo integracijo med železnicami in avtobusi, med privatnim in javnim sektorjem na tem področju. Podčrtati želim, da reforma spoštuje nekatere temeljne zahteve, ki smo jih postavili, kot so kritje celotnega deželnega teritorija, racionalizacija storitev, ovrednotenje dela in že omenjena integracija med raznimi segmenti oziroma dejavniki javnih prevozov.
Katere pa so bolj problematične plati reforme?
Rekel bi, da je deželna reforma v marsikaterem aspektu zelo drzna, mogoče mestoma celo predrzna, saj prehiteva razvoj na državni ravni. Tako npr. anticipira prenos pristojnosti za krajevni železniški promet z državne na deželno raven, kakor tudi koncesijo avtobusnih storitev. To predstavlja tudi tveganje, saj bi se lahko zgodilo, da bi stvari ne stekle dovolj usklajeno. Poleg tega pa smo seveda kot sindikalne organizacije še posebej pozorni na nevarnosti, ki bi jih vse to lahko prineslo za prevoznike oziroma za uslužbence prevoznih podjetij.
Deželna CISL in FIT o reformi javnih prevozov
Izvajanje deželne reforme krajevnih javnih prevozov, o katerem bo govor, kot poročamo posebej, na ponedeljkovem posvetu CGIL, je bil v teh dneh tudi predmet sestanka deželnih tajništev sindikalne zveze CISL in sindikata prevoznikov FIT. Tajništvi sta pretresli prevsem tiste aspekte reforme, ki zadevajo cestne prevoze. Poudaril sta, da bi reforma nikakor ne smela postaviti pod vprašaj raznih zahtev socialne narave, kot so olajšave za delavce in študente, kritje obrobnih območij, pa tudi spodbujanje večjega uporabljanja javnih prevozov namesto privatnih. Poleg tega sta tajništvi poudarili, da je treba posebno previdno voditi licitacije za razne koncesije, tudi in predvsem kar zadeva sindikalne pravice prevozniških delavcev in uslužbencev.
Da bi vse te aspekte dodobra pretresli, deželni tajništvi CISL in FIT zahtevata, naj deželni odbornik za prevoze Giorgio Matassi čim prej skliče vse zainteresirane dejavnike pri izvajanju reforme.
POLITIKA / SKUPNO S CACCIARUEM
Tudi tržaški župan v »katalonski« politični stranki?
Illy najbrž že razmišlja tudi o bližnjih deželnih volitvah
Zupani velikih mest so v zadnjem času zelo aktivni tudi na vsedržavnem političnem prizorišču. Medtem ko rimski upravitelj Fran-cesco Rutelli ob skoraj vsakem koraku glasno kritizira dvodomno komisijo za reforme, se njegov beneški kolega Massimo Cacciari (oba sta pristaša Oljke) pripravlja na ustanovitev t.i. »katalonske« stranke. Zanjo kaže zanimanje tudi tržaški župan Riccardo Illy, ki se po mnenju mnogih s svojo listo tudi že pripravlja na spomladanske deželne volitve.
Cacciari izhaja iz prepričanja, da je italijanski severovzhod v marsičem podoben ekonomsko in družbeno razviti Kataloniji, ki uživa široko upravno in politično avtonomijo. Severna liga je s svojim sicer neracionalnim protestom sprožila razpravo - meni beneški župan - ki jo morajo demokratične sile preseči oziroma ji dati pozitivni predznak. Oljka je na tem področju naredila marsikaj, sama pa ne more biti kos naraščajočim potrebam tega zemljepisnega področja.
Od tod predlog za oblikovanje »katalonske« stranke, katere temelje naj bi postavili na ponedeljkovem srečanju, na katerega je Cacciari povabil tudi Illyja. Tržaški Zupan včeraj ni hotel komentirati tega povabila,
novinarju agencije ANSA pa je povedal, da spremlja s precejšnjim zanimanjem pobude beneškega kolege. Kaj bo iz tega nastalo ne vem, je dodal Illy, gotovo pa je, da obstaja velika potreba po resnem in modernem federalizmu, za katerega tradicionalne stranke žal ne kažejo velikega zanimanja.
Nobena skrivnost ni, da se Illy na nek način pripravlja na bližnje deželne volitve, na katerih naj bi se predstavil s svojo listo, podobno tisti, ki se je zelo dobro uveljavila na zadnjih tržaških volitvah. Zupan vsekakor ne bo kandidiral, govori pa se o možni kandidaturi podžupana in njegove desne roke Roberta Damianija, ki ima menda velike politične ambicije.
Illyjeva lista naj bi na deželnih volitvah nastopila skupno z nekaterimi furlanskimi veljaki, ki se zbirajo pod okriljem indu-strijca in založnika (Piccolo in Messagge-ro veneto) Carla Mel-zija. Slednji je v zadnjem času precej aktiven tudi na politični sceni, v preteklosti pa je simpatiziral za »Forza Italia«. Morebitna Illyjeva lista na deželni ravni bi imela večji smisel z večinskim volilnim sistemom, manj učinkovita pa bi najbrž bila s pro-porčnim, s katerim bomo spomladi obnovili deželno skupščino.
IACP / TISKOVNO SPOROČILO
ČRNA KRONIKA / V TEREZIJANSKI ČETRTI
Načrti predsednice Luše za nove ljudske gradnje
Nova predsednica lacp Perla Luša je ob prevzemu svoje nove obveznosti na čelu Zavoda za ljudske gradnje podala v tiskovnem sporočilu splošne smernice, po katerih namerava voditi ustanovo v obdobju svojega mandata, t.j. do leta 2000. Predsednica Luša ugotavlja, da se je v času od smrti prejšnjega predsednika gen. Eiriqueza do njenega nastopa nabralo veliko problemov in da to terja, da se skupaj z upravnim svetom spoprime z vprašanji glede gradnje novih poslopij in rednega ter izrednega vzdrževanja obstoječih stavb.
Po mnenju Luše mora Zavod lacp delovati ob upoštevanju tehničnih in zakonskih določil, pa tudi socialnih potreb in v sodelovanju z vsemi javnimi upravami kakor tudi z raznimi organizacijami in združenji, ki se ukvarjajo z vprašanji stanovanjskih pravic. Pri
tem nova predsednica opozarja na pozitivne izkušnje drugih dežel in tudi na možno sodelovanje s sorodno ustanovo v Furlaniji, in podpira zamisel o deželni prenovitvi zakonskih določil o ljudskem gradbeništvu ob upoštevanju reforme, na podlagi katere bodo Zavode lacp finansirali iz deželnih finančnih sredstev in ne več kot doslej iz vsedržavne blagajne.
Nova predsednica lacp Perla Luša na koncu še omenja specifična vprašanja ostarelega dela družbe, ki je v Trstu se posebno pomemben in številčen, in ki ga je zato treba posebej upoštevati med šibkejšimi sloji, katerim gre prednost in upoštevanje Zavoda. Prav zaradi tega je lacp med ustanovnimi člani Studijskega centra za ostarelo družbo, ki ga bodo k kratkem uresničili v okviru raziskovalnega območja pri Pa-dričah.
Policija proti prostitutkam
Pred nekaj dnevi so zabeležili množični pretep med prostitutkami
V Terezijanski četrti so zadnje noči še bolj živahne kot sicer. Že nekaj časa se skupine prostitutk kregajo predvsem za nadzor najbolj donosnih pločnikov okoli Ul. XXX Ottobre. Predvčerajšnjim je nastal večji pretep med prostitutkami, zaradi česar se jih je nekaj moralo zateči po pomoč v bolnišnico: pretep se je vnel med italijanskimi in priseljenimi prostitutkami, na kraj spopada so posegle številne policijske izvidnice, in so se agenti morali še kar potruditi, da so pomirili situacijo. Policisti pa so se spet pojavili prejšnjo noč, in tokrat dobesedno prečesali ulice Terezijanske četrti. Z agenti letečega oddelka so bili tudi policisti oddelka za tujce: ustavili so 25 prostitutk, od teh jih je kar 15 državljank južnoameriške Kolumbije, dve pa sta iz Nigerije.
Na račun osmih tujih državljank z neurejenimi dokumenti so že izdali odlok o izgonu iz države.
Še ena
samotna smrt
Po štirih primerih oseb, ki so živele same in so jih našli mrtve več ali manj časa po smrti prejšnji torek, je kronika včeraj zabeležila še en primer samotne smrti. Gre za 75-letnega Antonia Cheb-bo, ki so ga našli mrtvega v njegovem
stanovanju v UL Prato 5, kjer je živel sam. Kaže, da je umrl naravne smrti.
Policijo so poklicali uslužbenci Centra za umsko zdravje, ki so se že nekaj časa ukvarjali s Chebbo, ko so ugotovili, da ga zadnje tri dni ni bilo na spregled.
Prevrnil je 12 motornih koles
Policisti menijo, da se ga je prejšnjo noč 47-letni Elio Fattovich iz Ul. R. Manna 9 pošteno napil, preden se je odločil za nenavaden podvig: prevrnil je vsa motorna kolesa, kar jih je bilo partkiranih v Ul. Toti pri Garibaldijevem trgu. Tako je poškodoval 12 motornih koles, preden so ga malo pred 2. uro zasačili in odpeljali na kvesturo.
Kraška gorska skupnost razpisuje javno dražbo za dodelitev Čistilne službe Gorske skupnosti Rok za predložitev ponudb zapade dne 19.1.1998, ob 12. uri.
V razpisu so navedeni način in značilnosti javne dražbe.
Vse nadaljnje informacije lahko zainteresirani dobijo na tajništvu Kraške gorske skupnosti od 9. do 13. ure ob delavnikih (razen sobote).
NOVICE
Beltramejeva tajnica sindikata novinarjev FJK
Na včerajšnjem sestanku vodstva deželnega novinarskega sindikata so izvolili novega tajnika, ker je prejšnji Giuseppe Liani (Rai) odstopil (včeraj je uradno odstopil tudi iz odbora). Prisotni so na tajniško mesto izvolili Alessandro Beltrame, novinarko videmskega dnevnika Messaggero Veneto. Izvolili so tudi novega blagajnika, ker je prejšnji, Biaggi (tiskovni deželni urad) na zadnji seji prav tako odstopil, funkcijo bo prevzel Rino Giusa (Rai). Zaradi odstopa Lianija tudi iz deželnega vodstva sindikata, je predsednik Vitale včeraj dejal, da se začenja postopek za nadomestitev, ki naj bi na osnovi pravilnika predvideval kooptiranje prvega neizvoljenega (oz. naslednjih).
V	ponedeljek na Opčinah predstavitev knjige o fojbah
Tokratna skupna pobuda vrste openskih društev se nanaša na fojbe oz. na knjigo Operazio-ne foibe a Trieste, ki jo je napisala Claudia Cer-nigoi. Avtorico in tematiko bosta na srečanju, ki bo v ponedeljek, 12. januarja, ob 20. uri v openskem Prosvetnem domu, predstavila zgodovinarja Nevenka Troha in Roberto Spazzali. Ponedeljkovo srečanje prirejajo Knjižnica P. Tomažič in tovariši, Skupina 85, torožek Istria in kulturni krožek Ob pečini - La Rupe.
Jutri v BorStu spominska svečanost
53 let je minilo od tistega tragičnega dne - 10. januarja 1945, ko so nacifašisti, med katerimi je bila tudi skupina zloglasnega fašističnega vodje Colottija, obkolila Boršt, napadla partizanski bunker v vasi in pri tem ubila borce Dušana Muniha - Vojka, Ivana Grzetiča - Zitomira • in Stanka Grudna - Strelo, domačina Danila Petarosa pa je težko ranila, odpeljala v koronej-rke zapore, od tam pa v tržaško Rižarno, kjer je izgorelo Danilovo mlado življenje.
Leta minevajo in z njimi tudi spomini. Med prebivalci Boršta in Zabrežca pa ostajajo živi in jih vsako leto, ob tem času posvetijo poseben večer, ki bo v jutri, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu. Sodelovali bodo na večeru, ki ga organizira domača sekcija VZPI - ANPI, učenci celodnevne šole Venturini Boljunec - Boršt, Mešani pevski zbor Slovenec - Slavec, medtem ko bo imel priložnostni govor Jože Koren.
V	spomin na Danila Dolcija
Nocoj, ob 20.30 bo v Društveni gostilni na Kontovelu večer, ki ga je Studijski in raziskovalni center Niccold Tommaseo posvetil spominu na Danila Dolcija, pesnika, pisatelja, borca za pravice revnejših, po rodu iz Sežane, ki pa je delal, živel in umrl v Partinicu na Siciliji. Na večeru bodo sodelovali kulturniki in novinarji, ki so pokojnika poznali. Na ogled bo tudi razstava razglednic iz zbirke Lina Feliciana na temo »Rusi most - Ponterosso terra magica« s spremnim tekstom tržaškega kulturnega delavca Carolusa Cergolyja. Predstavili bodo tudi eno od pesmi Claudia Grisancicha, medtem ko bo celotno prireditev vodil Edoardo Kanzian.
Gladovna stavka Paole Sain
Pripadnica radikalne stranke Paola Sain je včeraj začela dvodnevno gladovno stavko. Njena stavka sodi v okvir širšega protesta pripadnikov Pannellovega gibanja za »svobodo in zakonistost informacije«.
TMC o prispevkih tržaškim kulturnim organizacijam
Današnja oddaja Candido, ki bo na sporedu od 12. do 14. ure, bo obravnavala tudi vprašanje podelitve javnih prispevkov za kulturne dejavnosti na Tržaškem. Ekipa mreže TeleMonte-carlo je bila namreč pred nedavnim v Trstu in je posnela razgovor z Mauriziom Fogarjem, predsednikom krožka Miani, ki so mu občutno znižali prispevke, in z Renzom Codarinom, predsednikom tržaške pokrajinske uprave, ki na osnovi deželnega zakona sredstva porazdeljuje. V studiu bo oddajo vodil znani televizijski novinar Antonio Lubrano.
Pokrajina: na šolah je veliko dragocenosti
Na pobudo pokrajinske uprave bo v torek, 13. januarja, ob 10.30 srečanje, na katerem bodo skušali preveriti, če in kakšne dragocenosti so skrite in pozabljene na tržaških višjih srednjih šolah. Po mnenju pokrajinskih pristojnih organov se je namreč na raznih šolskih zavodih zbralo veliko dragocenosti, na primer starih aparatov, učbenikov, opreme in podobnega, ki jih ne uporabljajo (tudi zaradi zastarelosti), so pa precejšnje vrednosti z zgodovinsko-umetniškega vidika. Zato je pokrajinska uprava povabila k sodelovanju šolsko skrbništvo, ravnateljstva za kulturne dobrine in vse ostale pristojne, da bi pregledali in popisali omenjeno gradivo. Torkovo srečanje na sedežu pokrajinske uprave je prvi korak v tej smeri.
ŠOLSTVO / VPISOVANJA
Pri Sv. Ani italijanski otroci v slovenskem vrtcu
Vrtec bo zapustilo sedem otrok - Informativni sestanek
Na osnovnih šolah in vrtcih se te dni vrstijo informativni sestanki o vpisih v prve razrede. Udeležba staršev je spodbudna, kar daje upati, da bo prestop otrok iz slovenskih vrtcev v osnovne šole res množičen.
Včeraj so se na informativnem sestanku zbrali starši otrok, ki obiskujejo zadnji letnik slovenskega vrtca pri Sv. Ani. Vrtec deluje v pritličju šolskega poslopja. Ko bi se vseh sedem šoloobveznih otrok vpisalo v tamkajšnjo slovensko šolo, bi jim bila za »velik korak« dovolj le preselitev v vrhnje prostore, v katerih teCe življenje osnovne šole učiteljice in pisateljice Marice Gregoric-StepanCiC, ki od poimenovanja šole budno zre na otroke in uCence z reliefnega kipa na hodniku.
Otroški vrtec obiskuje letos skupno 14 otrok: polovica jih bo septembra prestopila v šolo. Od teh pa ni niti eden iz izključno slovenske družine: štirje izhajajo iz mešanih zakonov, trije iz povsem italijanskih družin.
Tak narodnostni sestav ne preseneča vzgojiteljice. Nekateri italijanski starši vpišejo svoje otroke v slovenski vrtec zaradi komodnosti, saj se nahaja v predmestju, ki je bogato povezano s središčem, in je edini mestni vrtec z lastnim sončnim dvoriščem, notranji prostori pa so - kljub zastarelemu videzu šolskega poslopja - lepo urejeni z
Posnetek z včerajšnjega informativnega sestanka pri Sv. Ani (foto KROMA)
veliko učilnico, telovadnico in jedilnico. Mnogi pa vpišejo italijanskega otroka v slovenski vrtec zelo prepričano. Učenje dveh jezikov predstavlja zanje enega od glavnih »prepričevalnih« elementov. Obstajajo pa tudi drugi, globlji, Čustveni razlogi. Dogaja se namreč, da vpišejo otroka v slovenski vrtec starši, ki so postali Italijani, ker so jih bili svojcas njihovi slovenski starši vpisali v italijansko šolo. Z vpisom otrok v slovenski vrtec (in nato šolo) skušajo popraviti napako dedov. Sociologi pravijo temu deasimilacija. Gre za pojav, ki ga na naših šolah zaznavamo zadnja leta. Seveda pa obstajajo še vedno tudi slovenski starši, ki se odločijo za vpis otroka v italijansko šolo...
Na včerajšnjem informativnem sestanku pri Sv. Ani sta o poteku šolskih dejavnosti spregovorili didaktična ravnateljica Stanka Cuk in učiteljica Tamara Pavletič. Slednja je v pogovoru objasnila, da obiskujejo šolo (in vrtec) pri Sv. Ani otroci »z vseh koncev in krajev«: iz Milj, Boršta, Rojana. Mnogi se med šolskim letom odselijo, drugi se priselijo. Zato je res malo verjetno, da bo vseh sedem »absolventov« otroškega vrtca septembra zakorakalo po stopnicah v vrhnje nadsto-pje do učilnice prvega razreda. Seveda pa obstaja upanje, da se bo do konca vpisovanj (26. januarja) prav v luCi številnih »preseljevanj« vpisal na šolo tudi kak otrok »z drugih koncev«.
Danes sestanka v Nabrežini in v Dolini
Danes bodo na nekaterih šolah in vrtcih informativni sestanki za starše ob letošnjih vpisih v šolo. Ob 16. uri bo na osnovni šoli Vergila Sceka v Nabrežini informativni sestanek, ki ga prireja nabrežinsko didaktično ravnateljstvo. Ob 17. uri pa bo informativni sestanek na osnovni šoli Prežihovega Voranca v Dolini. Srečanja, na katerih bodo šolniki seznanili starše o delovanju posameznih osnovnih šol, se bodo nadaljevala prihodnji teden.
TRŽAŠKA KNJIGARNA / NAJBOLJ KUPOVANE KNJIGE
Pomagajmo si (z Nado RertoL)
Jezikovni priročnik slovenske profesorice praznični bestseller v Tržaški knjigarni
Pomagajmo si sami, poziva profesorica Nada Pertot v naslovu knjige-priročnika za boljšo rabo slovenščine, ki je izšla konec preteklega leta v zbirku gori-ške Mohorjeve družbe. Vse kaže, da je poziv zalegel. Jezikovni priročnik je namreč postal v decembrskih prazničnih dneh v Tržaški knjigarni pravi bestseller (da uporabimo mednarodni izraz za najbolj kupovano knjigo, ki ga Slovar slovenskega knjižnega jezika dovoljuje).
»Knjiga profesorice Pertotove je šla še najbolje v prodajo,« je potrdil upravitelj knjigarne Ivo Starc. »Številne mame so ga kupile, da bi ga podarile svojim otrokom za boljši jezik, po njem pa so segli tudi mnogi profesorji,« je objasnil. Seveda, ne gre za tisoče izvodov, ker bi bilo kaj takega pretirano pričakovati na našem številčno zelo omejenem knjižnem trgu, zanimanje, ki ga je vzbudila knjiga, pa kaže, da je slovenskim ljudem materni jezik še vedno zelo pri srcu.
Ob tradicionalnih decembrskih nakupih so slovenski ljudje Cesto zašli po darilo tudi v knjigarno. NajveC so spraševali po domačih, slovenskih in italijanskih tržaških avtorjih. Starc ni izdelal pravcate lestvice najbolje prodajanih knjig, omenil pa je tiste, po katerih so kupci največ spraševali. Tako je šla dobro v pro-

dajo knjiga italijanskih esejev Mirana Košute Scritture parallele, ki je izšla pri tržaški založbi Lint sredi decembra. Tomizzova ljubezenska zgodba o Franziski je očarala tudi številne slovenske bralce. Mnogo kupcev je seglo po Jelinčičevih Biserih pod snegom v italijanskem prevodu Perle sotto la neve, ki ga je v zbirki I Licheni izdal eden od najbolj priznanih italijanskih založnikov gorske literature Vivalda. Med tolikimi moškimi sta (ob Perto-tovi) dobili svoje mesto na zamejskem knjižnem trgu tudi dve domači avtorici: Vesna Guštin Grilanc, ki je s svojo knjigo Je veC dne-vov ku klubas poživila tradicionalno kraško kulinarično ponudbo, ter Marta Košuta, katere Tržaška noša in njena vezenina je tudi privlačila bralce. Poleg omenjenih so kupci (predvsem starši) posegali po
mladinski in otroški literaturi, seveda za svoje otroke in za darila drugim. Med vsemi je bila najbolj mikavna Moja prva enciklopedija.
Nazadnje, a ne kot zadnjo, gre omeniti še Dolharjevo Kraško simfonijo. Knjigo so predstavili v Tržaški knjigarni tik pred božičnimi prazniki in je v slabih treh tednih požela ogromen uspeh. Igor Starc je nad prodajo te knjige še posebno zadovoljen, ker jo je založila prav Tržaška knjigama. Takole je obrazložil, zakaj. »Mnogo ljudi, predvsem tisti, ki živijo v tujini in so prišli v naše kraje na krajši oddih, je že dalj Časa v knjigami spraševalo po knjigi o Krasu, ki bi bila tudi opremljena s fotografijami. Tako knjigo je pred poldrugim desetletjem pripravil Rafko Dolhar, a je že zdavnaj pošla. Naše podjetje je na tržišču preverilo možnost za izdajo podobne knjige. Ugotovili smo, da bi šla, v slovenski in v italijanski izdaji v promet, zato smo se skupaj z avtorjem dogovorili za ponatis njegovih črtic o Krasu in za obogatitev slikovnega dela z novimi fotografijami. Založili smo tudi italijansko izdajo, za kar se zahvaljujemo Zadružni kraški banki, ki je dovolila ponatis italijanskega prevoda Mare Debeljuh. Sedanje povpraševanje kaže, da je bila poteza dobra in da je bila taka knjiga na našem tržiSCu res potrebna.«
NOVICE
GROPADA / BOŽIČNI KONCERT
PROTEST / SINDIKATI UPOKOJENCEV
Deželni skrbnik Giurleo in odvečna birokracija za slovenske šole v Italiji
Prevec birokracije - tako je deželni šolski skrbnik Valerio Giurleo potožil v pismu predsedniku deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Robertu Antonioneju. Giurleo je zapisal, da v dežeb obstajajo pogoji za reformo šolskega sistema, o Čemer je zadnje Čase vse več govora. Opozoril pa je, da bi bilo treba bolje koordinirati delovanje birokratskih struktur, ki upošasnjujejo delo in krnijo učinkovitost šolske adminisbacije.
Deželni šolski skrbnik je kot primer odvečne birokracije omenil prav položaj slovenskih šol v Italiji. »V tržaški, videmski in goriški pokrajini deluje pribhžno dvajset italijanskih šol s slovenskim jezikom, delovanje tako majhnega števila šol pa nad-zomjejo tri šolska skrbništva in deželno šolsko skrbništvo. Ob takem primem je na dlani potreba po boljšem usklajevanju,« je zapisal Giurleo, ki se je zavzel za tako krajevno upravljanje šolskega sistema, ki bi omogočil učinkovito povezavo med šolo, poklicnim izobraževanjem in svetom dela.
Predstavniki Pokrajine za Science Center v Trstu
Člani 3. komisije pokrajinkega sveta s predsednikom Claudiom Grizonom na Čelu so se včeraj v Miramaru srečali s predsednikom Fundacije Trst za napredek in svobodo znanosti prof. Paolom Bu-dinichem. Na sestanku je bil govor o tem, kako bi uresničili naCrt za ustanovitev Science Centra v Trstu, se pravi središča za znanstveno divulgacijo, kakršno že obstaja v Neaplju. Budinich je ponovil svoj predlog, da bi v ta namen sklenih programski sporazum med Deželo, Pokrajino in Občino.
Nastop zborov Skala in Slovan
Gropajsko in padriško društvo snujeta skupne pobude
Neskladno delovanje CUPov za rezervacijo analiz
KD Skala iz Gropa-de je v torek priredilo v prostorih Gospodarske zadruge božični koncert, ki je lepo uspel, saj so so se organizatorji krepko potrudili za njegovo izvedbo, predvsem pa sta k uspešnosti prispevala zbora MePZ Slovan s PadriC pod vodstvom Sveta Grgiča in MePZ Skala iz Gropade, ki ga od začetka nove sezone vodi Herman Antonič, sicer uspešni zborovodja Dekliškega zbora Devin.
Koncert pa je uspel predvsem zato, ker sta se vasi PadriCe in Gro-pada s svojimi društvenimi dejavnostmi ter z velikim pristopom prebivalcev obeh vasi odločili, da okrepita medsebojne stike in sodelovanje in se skupno predstavljata kot društvi, ki jima je
prva skrb rast in napredek naše kulturne dejavnosti in s tem tudi načrtovanje bodočih skupnih pobud.
Kot omenjeno sta bila akterja veCera zbora Slovan iz PadriC in Skala iz Gropade. Oba sta zapela vrsto lepih božičnih pesmi, tako iz slovenske, kot tudi iz tuje zakladnice. Padriški zbor se je predstavil s štirimi pesmimi, gro-pajski pa z osmimi, med temi z eno Češko in dvema angleškima pesmima.
Posebno slovesno je izzvenel konec programa, ko so vsi pevci in pevke ob sodelovanju obeh zborovodij, skupaj zapeli že tradicionalno Gruberjevo »Sveta noC« in sicer v treh jezikih. Bil je to pravi višek lepega veCera, ki ga je primerno povezoval tajnik do-
mačega društva Aleksander MuZina, svoj govor s Čestitkami in željami za novo leto pa je imel predsednik KD Slovan Darko Grgič.
Bogat in zanimiv program je popestrilo in obogatilo sodelovanje mladih, med temi skupine učencev, ki jih je za to priložnost pripravila Savica Grgič. Uspešno so nastopili še harmonikarka Jasna Grgič, Martina Gojca, ki je prebrala nekaj božičnih misli Aleksandra Mužine, Roberta Chirani z recitacijo božične pesmi ter Sandi Slavec, ki je podal novoletna voščila.
Iskrena družabnost je zaključila to uspelo prireditev, katere glavna misel je bila ovrednotenje podobnih skupnih srečanj.
N.L.
Sindikati upokojencev CGIL, CISL in UIL se v tiskovnem sporočilu zaskrbljeno sprašujejo, kako sploh deluje t.i. CUP - poenotena rezervacija zdravstvenih analiz in pregledov. Kaže, da sistem ne deluje, vsaj ne tako, kot bi bilo potrebno za večino uporabnikov zdravstvenih struktur, ki so večinoma ostarele osebe. Pri reorganizaciji zdravstvene tržaške službe in porazdelitvi struktur med bolni-šniškim in teritorialnim podjetjem je očitno prišlo do nedoslednosti, ki jih plačuje publika na lasmi koži. Tako n. pr. v sedežih teritorialnega podjetja ni mogoCe rezervirati radioloških pregledov v bolnišnici, pišejo sindikalne organizacije upokojencev; veliko storitev je treba rezervirati pri enem okone-cu, plačati dotiCni ticket pri drugem, analize pa izvesti v tretjem kraju.
Porazdelitev pristojnosti med zdravstvenima
podjetjema ne bi smelo privesti do takih nesprejemljivih neskladij, ki hudo prizadenejo še zlasti priletne bolnike, ugotavljajo sindikalne organizacije. Pri tem gre podčrtati, da so okenca za rezervacijo analiz in pregledov v glavni in katinarski bolnici odprta tudi popoldne, in da sprejemajo plačilo ti-cketov v istih uradih, kjer sprejemajo rezervacije analiz in pregledov.
V vratarnici Pokrajine Trst (Ul. S. Anastasio 3) so zaceli z razdeljevanjem obrazcev, Id jih je treba izpolniti za prevozne abonmaje z olajšavo na mestnih in izvenmetnih javnih prevozih. Do teh abonmajev imajo pmvico civilni invalidi (invalidnost mora biti 67% ali višja), gluhonemi, slepi, vojaški in drugi invalidi, razne vrste preganjancev in deportirancev.
SEKCIJA VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec vabi jutri, 10. januarja, ob 20.30
v Srenjsko hišo v Boršt na
PROSLAVO OB OBLETNICI PADLIH V BUNKERJU
Sodelujejo: COS F. Venturini Boljunec-Boršt, MePZ Slovenec-Slavec
Priložnostni govor: Jože Koren
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
9.	januarja 1998
JULIJAN
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.40 - Dolžina dneva 8.55 - Luna vzide ob 14.15 in zatone ob 4.12
Jutri, SOBOTA,
10.	januarja 1998
VILJEM
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,8 stopinje, zračni tlak 1030 mb narašča, veter 12 km na uro jug, vlaga 94-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Thomas Di Pietro, Beatrice Forleo, Giulio Piccoli, Leonardo lannucci, Marco Pellegri-ni.
UMRLI SO: 92-letna Nerina Cicko, 49-letni Giuseppe Bratovich, 99-letna Amalia Bernetic, 49-letni Bruno Fornasaro, 72-letni Rino Tormenta, 66-letna Marcella Pur-gher, 84-letna Ida Stocca, 89-letni Wally Gostschli-ch, 77-letni Giambattista Fuligno, 89-letna Giovan-na Makuc, 76-letna Maria Sechi, 88-letni Pietro Stoccovaz, 87-letna Mar-gherita Molaro, 97-letna Margherita De Carli.
: 1 LEKARNE
Od ponedeljka, 5. do sobote, 10. januarja 1998
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Borzni trg 12 (tel. 367967), UL Mascagni 2 (tel. 820002).
Opčine - Nanoški trg
ALEN/03
SEZONSKI POPUSTI
v trgovini obutve in usnjenih izdelkov
ALENKA
Prosek 111
3/2 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Rossetti 33.
Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Rossetti (tel. 633080).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - - 15.00,
17.30,	20.00, 22.30 »Sette anni in Tibet«, r. Jean-Jacques Annaud, i. Brad Pitt.
EKCELSIOR AZZUR-
RA - 16.00, 18.00, 20.00,
22.00	»Big fisch« Stefan Schvvartz.
EKCELSIOR - 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »La vita e bella«, r. Roberto Benigni.
AMBASCIATORI -
16.30,	18.20, 20.15, 22.15 »II matrimonio del mio migliore amico«, i. Julia Roberts.
NAZIONALE 1 - 17.00,
19.30,	22.00 »Špice Gir-les«.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.05, 22.15 »007-il domani non muore mai«, i. Pierce Brosnan.
NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Hercules«, risani film, prod. Walt Disney.
NAZIONALE 4 - 16.00, 17.40 »Hercules«, risani film, prod. Walt Disney. 20.40, 22.15 »La seconda
OBČINA DOLINA
OBVESTILO O NATEČAJU
Občina Dolina razpisuje dne 5/2/1998 javno dražbo za prodajo občinske stavbe št. 339 v Dolini.
Izklicna cena v višini 174.300.000 lir (brez davka na dodatno vrednost - IVA) je podvržen znižanju.
Rok za predložitev ponudb je določen v razpisu natečaja.
Za vse nadaljnje informacije ter za dvig razpisa natečaja je na razpolago občinski urad za zakupe in pogodbe (tel. 8329-240)
Dolina, 2. januarja 1998	Odgovorni za urad za
zakupe in pogodbe (dr. VVALTER COREN)
G
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
OBVEŠČAMO CENJENE ČLANE IN STRANKE, DA BO PODRUŽNICA PRI DOMJU ODPRTA ZA BANČNE STORITVE OB SOBOTAH OD 10. JANUARJA DALJE Z NASLEDNJIM URNIKOM: 9.15 - 12.15
guerra civile americana«, r. Dante, i. G. Cassidy.
MIGNON -	16.00,
22.00	»Servizi particolari p er vergini vogliose«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.30,
18.20, 20.15, 22.10 »Tre uomini e una gamba«, i. Aldo, Giovanni, Giacomo.
ALCIONE -	18.00,
20.00, 22.00 »Chinese Box«, r. Wayne Wang, i. Jeremy Irons, Gong Li.
S PRIREDITVE
ŽUPNIJA BOLJUNEC IN MLADINSKI DOM vabita na božični koncert jutri, 10. januarja, ob 20. uri v župnijski cerkvi v Boljuncu. Koncert izvaja TRŽAŠKI OKTET, priložnostno misel ob zaključku božičnih praznikov pa bo podal dr. Drago Stoka.
BOŽIČNI KONCERT v Salezijanski cerkvi v Trstu jutri, 10. januarja 1998, ob 17. uri. Nastopajo Aljoša Tavčar - ksilofon orgle, Aljoša Saksida - orgle, mandolina, digitalni rog, Žerjal Aldo -glas.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na BOŽIČNI KONCERT v stolnico sv. Justa v Trstu, v nedeljo, 11. t. m. ob 16. uri. Program: Kantato Slovenski Božič M. Tomca bodo izvajali združeni zbori iz območja openske župnije, vodil bo J. Ban; Božične pesmi domačih in tujih avtorjev bo izvajal ženski zbor Glasbene matice, vodi T. Stane-se. Priložnostna misel: Lojze Kržišnik.
PEVSKI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA KOLONKOVEC pod vodstvom Natalije Sturman in italijanski CERKVENI PEVSKI ZBOR prirejata tradicionalni koncert božičnih pesmi v nedeljo,
11.	januarja ob 15.30 v cerkvi na Kolonkovcu, Ul. Pagano. Sodeluje osnovna šola Marica Gre-gorič-Stepančič iz sv. Ane.

IZLETI
CE SI ŽELIŠ privoščiti štiri nedelje na snegu in v dobri družbi, pridruži se izletnikom KD Valentin Vodnik: v nedeljah, 11., 18. in 25. januarja ter 1. februarja gremo na Kan-zel. Odhodi bodo iz San-ce ob 6. uri, vpisovanja zbirajo v trgovini pri Martini Mauri v Dolini, informacije dobite na tel. 0338-5032176.
SK DEVIN organizira smučarski izlet v nedeljo, 25. januarja na Civetto Alleghe. Informacije in vpisovanje ob torkih zvečer na sedežu društva v Cerovljah od 20.30 do
21.30	na tel. 2916004 ali vsak dan na tel. 200782.
^ OBVESTILA
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, v petek 9. t. m. ob 20. uri odborova seja. Prva vaja celotnega ansambla pa bo v petek, 23. t. m. ob 20.30.
DELEGACIJA ZDRUŽENJA PARTIZANOV ANPI-VZPI s Pro-seka-Kontovela bo danes, v petek, 9. januarja, ob 11. uri položila venec na spomenik mladega parti-
zana Marjana Stoke, ob 54. obletnici krutega' umora, v Storjah pri S ežani
OBVESTILO KMETOVALCEM - PATRONAT INAC obvešča svoje člane, da jutri, v soboto, 10. t. m. zapade rok za plačanje socialnih dajatev INPSU (bivši SCAU).
SEKCIJA VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec vabi jutri, 10. januarja, ob 20.30, v Srenjsko hišo v Boršt na proslavo ob obletnici padlih v bunkerju. Sodelujejo: COS F. Venturini Boljunec-Boršt, MePZ Slovenec-Slavec. Priložnostni govor: Jože Koren.
SLOVENSKI KULTUR-
NI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi jutri, 10. januarja, ob 18.30, na večer z naslovom SHALOM, IZRAEL! Gostja večera bo Terezika Srebrnič, ki bo ob prikazu diapozitiv pripovedovala o svojih izkušnjah pri prostovoljnem delu s prizadetimi otroki v Izraelu in o svojem doživljanju te očarljive dežele. Pridite v velikem številu!
Na prvem srečanju
DRUŠTVA SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v letu 1988 bo Ciril Velkovrh z besedo in sliko predstavil svoje »Podobe s slovenske planinske poti«. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v ponedeljek, 12. januarja, ob 20.30.
SKD FRANCE PREŠE-
REN iz Boljunca obvešča udeleženke tečaja šivanja noš, da bo sestanek po božičnih in novoletnih praznikih, in sicer 12. januarja 1998.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, SKUPINA 85, KROŽEK ISTRIA in KULTURNI KROŽEK OB PEČINI -LA RUPE vabijo v ponedeljek, 12. t. m., ob 20. uri v Prosvetni dom na Opčinah na srečanje s Claudio Cernigoi, avtorico knjige »Operazione foibe a Trieste«. Predstavila jo bosta zgodovinarja Alenka Troha in Roberto Spazzali.
DRUŠTVO PRIJATELJSTVA v Trstu vabi člane in prijatelje na sestanek, ki bo v četrtek, 15. januarja ob 16. uri v Ul. Donizetti 3, prvo nadstropje.
UPRAVNI ODBOR GLASBENE MATICE sklicuje redni občni zbor v petek, 23. januarja ’98 ob 18. uri v prvem sklicanju in ob 19. uri v drugem sklicanju v Razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega odbora in raz-
KRISKA SEKCIJA VZPI Evald Antončič -Stojan sporoča, da bo na
sedežu v Ljudskem domu, do konca januarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko.
SK BRDINA organizira januarja in februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859.
KNJIŽNICA Pinko Tomažič in tovariši bo do nadaljnjega zaprta zaradi popravil v Prosvetnem domu.
SKLAD MITJA CUK
obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času.
3 ŠOLSKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da bo informativni sestanek za starše bodočih šoloobveznih otrok danes, 9. januarja, ob 16. uri, v prostorih OS Virgila S čeka v Nabrežini.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI
seznanja z razporedom informativnih sestankov na posameznih šolah in vrtcih v zvezi z vpisom učencev v 1. razred osnovne šole oz. v 1. letnik otroškega vrtca. OTROŠKI VRTCI: v Dolini, 12. t. m. ob 15.30; v Miljah-, 12. t. m. ob 16. uri; v Ricmanjih, 13. t. m. ob 16.15; v Mačkoljah, 14. t. m. ob 15.30; v Boljuncu, 16. t. m. ob 16.30; v Borštu, 21. t. m. ob 16.30. OSNOVNE SOLE: P. Voranc - Dolina, danes 9. t. m. ob 17. uri; M. Samsa-I. T. Zamejski -Ricmanje-Domjo, 12. t. m. ob 17. uri; v Mačkoljah, 12. t. m. ob 13. uri; A. Bubnič - Milje,
12.	t. m. ob 16.15.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU obvešča, da bo informativni sestaek za starše šoloobveznih otrok za vrtec pri Sv. Jakobu v ponedeljek, 12. januarja 1998, ob 16. uri.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU vabi starše otrok letnika 1992, ki jih nameravajo vpisati v prve razrede naših šol: OS O. Zupančiča pri Sv. Ivanu (tel. 567459), OS F. Milčinskega na Katinari (tel. 910302), OS Bazoviških junakov v Rojanu (tel. 414579) in OS F.S. Finžgarja v Barkovljah (tel. 43015), na skupni informativni sestanek, ki bo v prostorih OS O. Žu-
OBVESTILO NAROČNIKOM Primorskega Dnevnika
Prosimo vse NOVE NAROČNIKE Primorskega dnevnika, ki so plačali naročnino na bančnih zavodih, da čimprej sporočijo svoj naslov tajništvu Primorskega dnevnika, tel. št. 7796600, da ne bo prišlo do zamud pri dostavljanju dnevnika na dom.
Obenem prosimo vse naročnike, da ob vplačevanju naročnine navedejo točno ime in naslov naročnika.
' Uprava Primorskega dnevnika
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika __________ v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333
Z URNIKOM:
od ponedeljka	m e*
do sobote od I M. do 1ure
pančiča pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, v torek, 13. januarja 1998, ob 17. uri. Vpisovanje v 1. razred navedenih osnovnih šol in v prvi letnik vrtcev v Barkovljah in v Lonjerju bomo sprejemali do 26. januarja. Informacije nudimo tudi telefonsko na
št. ,567459.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI
obvešča, da sprejema vpise v 1. RAZRED OSNOVNE SOLE in v 1. LETNIK OTROŠKEGA VRTCA do 26. t.m. po naslednjem urniku: ob ponedeljkih in sredah od 8.30 do 16.30; ob torkih, četrtkih in petkih od 8.30 do 13.30; ob sobotah od 8. do 13. ure. Informacije nudijo tudi telefonsko na št. 228282. Naslov ravnateljstva: osnovna šola P. Vo-ranca - Dolina, 419.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sprejema vpise v I. razred osnovne šole in L letnik vrtca do vključno 26. januarja 1998 - vsak dan od 9. do 11. ure. Informacije na tel. št. 211119.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da je rok za vpisovanje v I. razred osnovne šole in I. letnik otroškega vrtca do vključno 26. januarja 1998. Vpise sprejemajo v tajništvu - Ul. Frausin, 12 - vsak dan od 9. do 11. ure. Informacije na tel. št. 773411.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
RESNO MOTIVIRANE OSEBE, ki bi rade spoznale najnovejši sistem podjetništva, brez investicij, vabimo, da nas pokličejo za sestanek na tel. 0347-5457899 od 18. do
20.30.
V DOLINI dajemo v najem pritlične prostore, primerne za urad ali skladišče. Tel. 228519.
GROSISTIČNO
PODJETJE v zlatarskem sektorju z zadostnimi finančnimi sredstvi, s sedežem v Trstu, išče zaradi pomanjkanja operativnega in vodilnega kadra, išče podjetje iz iste ali podobne panoge, ki bi bilo zainteresirano pristopiti s kapitalom in bi prevzelo vodstvo, garantirano s pravno pogodbo za daljšo dobo. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 -34137 Trst, pod šifro »Zlato«.
DAJEMO V NAJEM trgovino jestvin s sadjem in zelenjavo na Proseku. Tel. na št. 251310 ob delavnikih v dopoldanskih urah.
DVE GOSPE srednjih let z iskušnjami nudita 24-urno pomoč ostareli osebi s tedensko izmeno. Tel. 00386-609-650263.
SUHA DRVA za kurjavo dostavljamo na dom na Goriškem, kmetija A. Komjanc, tel. (0481) 390238.
ISCEM DELO kot negovalka ali varuška starejše osebe. Tel. 00386-67-
??Q
ŽAGAM DRVA za kurjavo. Tel. 040/228547.
PRODAMO čistokrvne mladiče samojede. Kdor jih želi, se lahko oglasi na tel. št. 040/228006.
OSMICO je odprl Emil Purič, Repen 15.
V MEDJE VASI št. 16
sta odprla osmico VValter in Nadja.
OSMICO je odprl Mario Milic, Zgonik 71.
PAHOR MARIO je v
Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO ima odprto Radovan Semec v Prečniku.
OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio. OSMICO sta odprla
Cvetka in Mirko Briščak, Brišče 3.
PRI KUKUKOVIH v
Doberdobu so odprli agro-turistično dejavnost. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 0481-78140.
PRISPEVKI
V	spomin na gospo Kati Zlatič daruje družina Brajkovič 50.000 lir za Dom Jakoba Ukmarja.
Namesto cvetja na grob pokojnega Albina Umka daruje Anica Ciani 70.000 lir za kontovelsko cerkev.
V	spomin na dragega moža in očeta V. Ukmarja daruje žena Mara (Ciina) in sin Peter z družino
100.000	lir za kontovelsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Tončke Kapun vd. Lukša darujeta Elvria Rupel vd. Bukavec in Danilo Buka-vec 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel in 50.000 lir za proseško cerkev.
V	spomin na Marijo Zuzič in Tončko Kapun darujeta Nadja in Marija Irmgard 2000.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina bratov Antona in Pavla Kalca daruje Lucija Kalc-Hrovatin 200.000 lir za SKD Tabor - Opčine.
V	spomin na Almo Ota
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
darujeta Lidija in Miro Žerjal 20.000 lir za vz-drževanjen spomenika padlim NOB v Boljuncu.
V	spomin nan drago Francko Košuta daruje Gilda Košuta 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu.
V	spomin na Justa Košuto in Viktorja Sedmaka daruje Silva Sedma-ch 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu.
t
Zapustila nas je
Vika Komar
Pogreb bo jutri, 10. januarja ob 11. uri na pokopališču v Ricmanjih, kamor bo žara prispela iz Novega mesta.
Žalujoči nečaki, družina Kramar in drugo sorodstvo
Že vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki bodo počastili njen spomin. Log, Mirna, Peč,
9. januajra 1998
Na Dolenjskem je preminila
Vika Komar
med vojno učiteljica v Ricmanjih.
Mirno naj počiva v rodni zemlji.
Svojcem izrekamo iskreno sožalje
SKD Slavec Ricmanje-Log
GORICA / LIKOVNA GALERIJA ARS
ZA NAJMLAJŠE
Mistika in onostranstvo v Medveščkovih delih
Slikarsko razstava Pavla Medveščka bo odprta do 20. januarja
V Gorici bo še do 20. januarja v Katoliški knjigarni v likovni galeriji Ars odprta razstava umetniških del novogoriškega slikarja in vsestranskega kulturnika Pavla Medveščka (f. Bmnbaca). Razstavo si lahko ogledamo med obratovanjem knjigarne.
Slikar in grafik, knjižni oblikovalec in tudi publicist Pavel Medvešček se je rodil leta 1933 v Anhovem, šolo za oblikovanje pa je končal v Ljubljani. Do nedavnega je bil zaposlen na Zavodu za spomeniško varstvo v Novi Gorici in prav delo na terenu je zanimivega primorskega umetnika najbolj zaznamovalo, saj se je navezal na primorsko zemljo, na kamen, na starodavne običaje in tudi na prasim-bole našega življenja.
Vse to se še kako odraža v vseh njegovih delih, saj so vsa zapisana starodavnemu odnosu človeka do narave in onostranstva, ki ga je nekdanji človek drugače dojemal kot mi. To pa predvsem zato, ker je bil nekoč človek dosti bolj povezan z naravo in okoljem, kot pa smo mi. Vse to se seveda odraža v Me-dveščkovemu umetniškemu ustvarjanju, saj so njegova dela polna mističnih elementov in pradavnih simbolov, katerim večina od nas niti ne ve in ne daje več nobenega pomena, gledalec pa pred sliko vseeno zasluti, da gre za globlje stvari, kot le za umetniško dobro uglašeno igro s slikarskimi elementi.
Mislim, da je imel prav na otvoritvi razstave goriški likovnik Silvan Bevčar, ki je podobno kot Medvešček zavezan risbi, ko mi je ves vešči dejal: »Ti niti ne veš, kako se Medve-
šček zabava, ko dela te stvari.
Strašno se mora zabavati, ko riše in kasneje dosli-kava svoja dela!«
Tudi sam sem kasneje, šele naslednje dni, ko sem se vrnil na razstavo, ugotovil, da ima Bevčar prav, ko pravi, kako se Medvešček zabava ob delu. Iz njegovih risb in slik namreč seva neko notranje veselje nad življenjem, kakršnih najdemo malo pri nas.
Pavel Medvešček v galeriji Ars predstavlja okrog trideset umetniških del, ki so vsa uglašena na temo pradavnih simbolov, pilov (verskih znamenj ob poti, kapelic), pomnikov, vedeževanja, kresne noči, poganskih običajev in zaradi tega so tudi naslovi del sorodni. Naj jih nekaj naštejem: Kresna noC, Staroselka, Rogov pil, Iz drugega Časa, Pil, Furmanski pil, Črna enigma. Pomnik in tako naprej.
Medvešček z izredno lahkotnostjo riše svoje pradavne simbole, na katere potem nanaša velike barvne ploskve, risba in slikarska roka sta gotovi in zvedavi, saj se slikarju hoče vedno zarisati predvsem bistvo okolja,
ki ga obdaja. Vidi se, da pozna slovensko in slovansko mitologijo do dna, saj na prastari in prasimbol križa nanaša tako obris človeka kot ribe in dodaja zraven še prebodeno ptico, vse skupaj pa daje vtis neke večne lepote, katere gledalec v celoti ne more dojeti. In kaj reči o njegovih staroselcih in staroselkah, ki so neki pra-ljudje stkani iz nešteto majhnih oblik in v krog ležečih risarskih črtic? Morda to, da se pred njimi vsakdo za-
misli nad neponovljivostjo vsakega posameznika in tudi nad večnostjo človeka v njegovi minljivosti. Najbrž se zdi ta trditev že sama v sebi absurd, a to ni, če jo izrečemo pred Me-dvešCkovimi stvaritvami, ko se zavemo, da nam slikar ponuja predvsem elementarnost - tako risbe kot barvnih ploskev, da bi ja tudi mi prodrli v njegov svet, ki je obenem tudi naš svet. Gre namreč za svet naših prednikov in tudi nas samih, saj se v nekaterih simbolih Medveščkovih del prepoznamo.
Obiskovalca razstave, ki slikarjevih del še ne pozna, bo Medvešček v Gorici najprej presenetil s svojim samosvojim likovnim svetom, že po nekaj minutah pa se bo vsakogar, ki se bo med njegovimi deli sprehajal, nalezla neka vedrina, kateri ne bo vedel izvora, neko notranje veselje, ki ga bo spremljalo še nekaj Časa, tudi po odhodu iz galerije. Odgovor je najbrž v tem, da slikarju uspe pričarati v svojih delih tisti pradavni svet, katerega vsi nezavedno poznamo in nam je spet nezavedno blizu, pa čeprav bi samo minuto pred ogledom njegovih slik sami zatrjevali, da ga ne poznamo in nam je tuj. Gre za svet simbolov, o katerih smo nekaj zvedeli v šoli, nekaj smo jih sami spoznali, nekaj pa nam jih je najbrž že ob rojstvu danih. V vsakdanjem življenju običajno gremo mimo njih. Medveščku pa uspe iz njih napraviti umetniška dela polna vedrine in veselega optimističnega odnosa do življenja, ki je zelo nalezljiv, saj nam vsem manjka.
Jurij Paljk
Pastirček vstopa v novo leto ’98 z veselimi voščili in lepim darilom
Prva, sicer že petaštevilka letošnjega letnika revije Pastirček seveda prinaša tudi voščilo svojim zvestim bralcem in sebi, kot ga je v pesmici Spet prišlo je novo leto zasnovala Ivanka Zavadlal. Kot priloga- darilo je tokratni številki revije priložen lepo pisan Pastirčkov koledar, ki bo spremljal male bralce skozi celo leto. Praznično naravnani pa so tudi tokratni prispevki v priljubljeni rubriki Pastirčkova pošta, v kateri osnovnošolcki opisujejo razna miklavževanja, prispevki razkrijejo, da jih Miklavž praviloma ni razočaral, in priprave na Božič oz. načrte za božicno-novoletne počitnice. Med rubrikami bi tokrat omenili še Na knjižni polici, v kateri uredniki opozarjajo na knjige za otroke in mladino.
Italija: lani več kot dvanajst milijonov obiskovalcev muzejev
Veliki muzeji v Italji so lani našteli več kot dvanajst milijonov obiskovalcev, kar je nov rekord. Za turiste so bili še bolj kot v prejšnjih letih mikavni Pompeji pri Neaplju, galerija Uffizi v Firencah in kraljeva palača v Caserti. Poznavalci govorijo o bumu in renesansi muzejev. V primerjavi z letom 1996 se je število muzejskih obiskovalcev povečalo za več kot milijon oziroma za skorajda desetino. Nanovo odprte muzeje, med njimi Vilo Borghese in palačo Al temp s v Rimu, so prav tako oblegali domači kot tuji obiskovalci. V Vatikanskih muzejih pa so lani prvič našteli več kot tri milijone obiskovalcev.(STA)
Moderna umetnost iz Vatikana prvič na ogled v Nemčiji
Na razstavi "Modema umetnost iz Vatikana" bodo v Nemčiji, točneje v VVuerzburgu na Bavarskem, prvič na ogled sodobne slike in kipi iz prestolnice rimokatoliške cerkve. Od včeraj si obiskovalci razstave lahko ogledajo 39 umetniških del iz "zbirke religiozne umetnosti 20. stoletja", ki jo je papež Pavel VI. javnosti prvič pokazal pred 25 leti v Rimu. Med avtorji del, ki so nastala v letih od 1910 do 1977, so tudi Marc Chagall, Henri Matisse, Otto Dix in Salvador Dali. Po VVuerzburgu bo razstava gostovala še v Paderbor-nu in Regensburgu. (STA)
Gradec pričakuje pristanek h kandidaturi za kulturno prestolnico Evrope
Po veC neuspelih poskusih bo Gradec avstrijsko predsedovanje Evropski uniji v drugi polovici leta izrabil za kandidatmo za evropsko mesto kulture. Graški župan Alfred Stingl je dejal, da odločitev evropskih kultrunih ministrov pričakuje v drugi polovici letošnjega leta. Ce bo pozitivna, bo Gradec kulturna prestolnica Evrope leta 2003. Mesto Gradec je v minulih letih večkrat poskušalo pridobiti laskavi naziv kulturne prestolnice Evrope, vendar pa je vselej doslej dobil le obljube za organizacijo evropskega meseca kulture. (STA)
PRODAJA KNJIG V ITALIJI V LETU ’97
Susanna Tamaro četrtič prva
Tokrat s knjigo Anima mundi - Med prvimi desetimi tudi Claudio Magris
Kritiki je ne marajo, bralci pa še vedno segajo po njenih knjigah: Susanna Tamaro (levo) si je na osnovi raziskave Adhoc - Gpf & Associati (v poštev so vzeli prodajne podatke 50 knjigarn, ki so jih izmenično izbirali med 120, od 2. januarja do 24. decembra ’97) že četrto leto zapored priborila prvo mesto. Prva tri leta je celo zasedla prvo mesto z isto knjigo, se pravi z veleuspešni-co Va’ dove ti porta il cuore (knjiga gre še ved dobro v prodajo, saj je tokrat na 26. mestu), tokrat pa ji je zmago prinesla nova knjiga Anima mundi. Mnenja literarnih kritikov o tek knjigi so bila celo še bolj negativna kot o prejšnji, vendar to ni odgnalo italijanskih bralcev od nakupa. Tam aro va je torej absolutna zmagovalka, založnik zagota-
vlja, da je bilo prodanih okrog 400 tisoč izvodov knjige, statistika pristaja na 130 tisoč, kar je še vedno veC kot dovolj za prvo mesto. Vendar pa bo leto ’97 v italijanskem svetu založništva, ki v skupnem letnem pregledu ob izvirnih italijanskih knjigah upošteva tudi prevode, ostalo zapisano kot leto francoskega pisca Jacqa, ki je preplavil trg z zajetnimi nadaljevanji o faraonu Ramzesu in potomci, na lestvico najbolj prodanih knjig v letu ’97 so se uvrstile kar tri in to na drugo, tretje in peto mesto (četrta knjiga je na 11. mestu). Pravo presenečenje je pripravil Sepulveda s pravljico o nežni tičici, ki je poletela na četrto mesto, kar pomeni, da je niso kupovali samo mladim bralcem. Visoko se jeuvrstil tudi Claudio Magris (desno) z
uspešno knjigo Microcosmi, saj je avtorju ob nagradah prinesla tudi prodajni uspeh. Med »najboljših deset« sta se ob navedenih uvrstila še Ta-bucchi (La testa perduta di da-masceno, 8. mesto) in Dacia Maraini (Dolce p er se, 10. mesto). V glavnem so italijanski bralci najbolj segali po beletri-tiki, vendar so prednost dajali tujem piscem v italijanskem prevodu, eseji niso šli najbolje v prodajo, medtem ko so razne publikacije novinarjev še vedno dokaj priljubljene. Lani so se vsekakor bolje odrezali že uveljavljeni avtorji, kar pride jasno do izraza ob pregledu lestvice s sto naslovi, med mlajšimi pisci pa so veC sreCe imeti tuji. Med založniki pa je bila najbolj uspešna grupa Monda-dori, ki obsega tudi založbi Ei-naudi in Sperling.
Kritični oceni dveh ljubljanskih svetnikov o obraračunu EMK
Predsednik odbora za kulturo Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana (MS MOL) dr. Sergej Gomišček in član nadzornega odbora MOL Andrej Meglič sta pred novinarji včeraj povzela ugotovitve iz preliminarnega poročila nadzornega odbora, ki si "na podlagi sila pomanjkljive dokumentacije še naprej skuša ustvariti sliko o porabi denarja za izvedbo Evropskega meseca kulture" (EMK), po besedah GomišCka pa je odbor, ki ga vodi, dolžan pripraviti tudi poročilo o vsebinskih dosežkih in (ne) uspehu EMK -za kar pa mu pripravljalci meseca prav tako niso dostaviti potrebnega gradiva. Oba svetnika, Meglic in Gomišček, sta se odločno zavzela za to, da se preverjanje porabe mestnega denarja za EMK (skoraj 250 in pol milijona tolarjev v okviru proračunov v letih ’95, ’96 in ’97), za katero obstaja - vsaj v NO MOL - izjemno pomanjkljiva dokumentacija, utemeljeno pa domnevajo tudi, da so nekateri računi falsificirani, preda v obravnavo sodišču. To je NO MOL predlagal že ob svojem poročilu, o katerem je tekla razprava na zadnji, decembrski seji Mestnega sveta (razprave niso dokončali). V primeru, Ce Mestni svet na nadaljevanju seje ne bi podprl tega sklepa, pa namerava NO zadevo predati v sodni postopek v skladu s svojimi pristojnostmi sam.
Dr. Sergej Gomišček in Andrej Meglič sta sicer največ Časa danes porabila za polemiko s sporočiti in mnenji podžupana Antona Colariča in vodje komisije za pripravo in izvedbo EMK Lilijane Rudolf na novinarski konferenci minuti torek.(STA)
IMIGRACIJA / SREČANJE SEFOV POLICIJ V RIMU
NOVICE
Turška razpoložljivost, a ne do Evropske unije
Ankara še užaljena - Santer prepričan, da bodo rešili zaplet s Kurdi
Sef turške policije Necati Bilican (AP)
Šef grške policije Athana-sios Vasilopulos (AP)
Šef francoske policije Claude Gueant (AP)
RIM, LONDON - Z včerajšnjega vrha šefov policij Italije, Grčije, Turčije,	Francije
Nemčije, Avstrije, Belgije in Nizozemske, ki se ga je kot opazovalec udeležil tudi neki britanski diplomat, se je o konkretnih ukrepih zaradi kurdskih beguncev izvedlo bore malo. Sef turške policije Necati Bilican je obljubil vso turško razpoložljivost, a le s posameznimi državami in ne z Evropsko unijo. Turčija je še 'vedno užaljena, ker so ji na luksemburškem vrhu zaloputnili vrata na pogajanjih za članstvo v Evropski uniji, tako da z njo noče imeti opravka, dokler ne bo unija spremenila svojega zadržanja do Turčije. Turška delegacija je skoraj gotovo ponovila že znano stališče, da smo priča zločinskemu in terorističnemu pojavu in ne političnim beguncem. To pa šefe policij bolj malo zanima, saj je njihova naloga doseči tesnejše sodelovanje pri omejitvi prebegov. Že samo dejstvo,-da je Turčija pokazala razumevanje, kar tudi pričajo vesti o strožjem nadzorstvu nad turškimi pristanišči, je nadvse spodbudno. To je včeraj v bangladeški Daki poudarjal predsednik vlade Romano Prodi, medtem ko se je italijanski zunanji minister Lamberto Dini zavzel za obnovo dialoga med Turčijo in Evropsko unijo in zavrnil vse kritike na račun Italije. Notranji minister Napolitano pa je pred zunanjepolitičnima komisijama obeh zbornic izčrpno poročal o kurdskih
beguncih. Po njegovem je bilo vse preveč pretiravanja in dramatiziranja. Napolitano je tudi navedel, da razume nemške skrbi in da bo Italija storila vse, da bi najbolje rešila sedanji zaplet.
Za Italijo spodbudne vesti so včeraj prihajale tudi iz Londona, kjer se je predsednik Evropske komisije Jacques Santer z evropskimi komisarji udeležil seje ob začetku britanskega semestra predsedovanja uniji. Santer je poudaril, da Evropa se ne more spremeniti v trdnjavo, a da mora svoboden pretok ljudi hoditi z roko v roki tudi s »kooperacijo o varnosti«. Santer je tudi napovedal, da bodo konec tega meseca dali dokončen odgovor vprašanjem imigracije v Evropi.
Vse več Kuitiov prosi za politično zatošišče v Italiji
CATANZARO - Od 831 beguncev, ki so se na Stefanovo izkrcali v Kalabriji z ladje Ararat jih je za politično zatočišče zaprosilo 416, tako da so na prefekturi v Catanzaru prepričani, da ne bo novih prošenj. Med temi kakih deset Egipčanov nima nobenega izgleda, da bi jim priznali status političnega begunca, drugih sedemdeset Egipčanov pa so že pred dnevi pospremili v Egipt. Večina Kurdov z Ararata se je torej proti pričakovanju odločila, da zaprosi za status političnega begunca. To jim bo navsezadnje omogočilo, da bodo po političnem zatočišču vsaj začasno odpotovali k svojim znancem in sorodnikom v severno Evropo, kjer se bodo bržkone dokončno odločili, kaj naj storijo. Za njih bo seveda odgovorna Italija, ki ne skriva, da lahko sprejme tako majhno skupnost brez večjih težav. V razseljeni kalabrijski Bado-lato tako prihajajo kurdske družine, ki jim je občinska uprava dala na razpolago od kalabrijskih imigrantov zapuščena bivališča.
Alžirija privolila v obisk delegacije Evropske unije
BONN - Alžirska vlada je privolila v obisk delegacije EU v zvezi s pogovori o boju proti terorizmu v tej severnoafriški državi, je danes za novinarje v Bonnu povedal nemški zunanji minister Klaus Kinkel. O tem ga je prejšnji večer obvestil njegov britanski kolega in sedanji predsedujoči v ministrskem svetu ZN Robin Cook. Predlog, da bi v Alžirijo poslali predstavnike evropske trojke (Velike Britanije, Luksemburga in Avstrije), je dal Kinkel, podprlo pa ga je britansko predsedstvo EU. Alžirska vlada je glede tega vprašanja doslej zavračala vsakršno "vmešavanje" od zunaj, vendar je EU dala jasno vedeti, da njene pomoči ni mogoče jemati kot "vmešavanje". (STA/dpa)
Srečanje predsednikov SLS in OVP na Dunaju
DUNAJ - Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) in podpredsednik vlade Marjan Podobnik s sodelavci se bo drevi na Dunaju sestal s predsednikom avstrijske ljudske stranke (OVP) in zunanjim ministrom VVolfgangom Schuesselom, so sporočili iz SLS. Srečanje sodi v okvir dobrega medstrankarskega sodelovanja dveh vplivnih strank v sosednjih državah. Med srečanjem naj bi spregovorih o številnih aktualnih pohtičnih in drugih vprašanjih, in sicer z namenom, da bi tudi s krepitvijo sodelovanja med sorodnimi strankami pomagali ohranjati ter utrjevati dobre meddržavne odnose, ki jih nekatera odprta vprašanja občasno postavljajo pred preizkušnje. (STA)
EU razmišlja o odpravi prepovedi obiskov v Iranu
BONN - Zunanji ministri EU se bodo na prihodnji seji posvetovali o tem, ali naj obdržijo oziroma odpravijo sedanjo prepoved ministrskih obiskov v Iran, je danes v Bonnu dejal nemški zunanji minister Klaus Kinkel. Kinkel je izrazil zadovoljstvo, da je nova iranska vlada pod vodstvom predsednika Mohameda Katamija pokazala "odprtost in pripravljenost za pogovore". Po Kinklovem mnenju je omembe vredna predvsem odprtost v odnosih do ZDA. Iran in EU sta novembra lani rešili spor glede veleposlanikov, ki jih je EU sedem mesecev prej odpoklicala iz Teherana. Od novembra dalje so veleposlaniki znova v Teheranu. (STA/dpa)
V spopadih s stavkajočimi španskimi rudarji ranjena policista
OVIEDO - V Oviedu na severu Španije sta bila v spopadih z rudarji v javnih premogovnikih, ki stavkajo že teden dni, danes ranjena dva policista. Do spopada s policijo je prišlo potem, ko so stavkajoči rudarji prisilili voznika dveh tovornjakov, da sta naloženi pesek stresla na cesto. V neki drugi ulici v Oviedu je policija aretirala enega od skupine stavkajočih, ki je ustavila promet. Rudarji v javnih premogovnikih, ki so zaprli številne ceste in železniške proge, danes stavkajo že sedmi dan, potem ko sd se v Madridu sinoči izjalovila pogajanja med predstavniki sindikatov in oblasti. Pogajanja naj bi se danes nadaljevala. (STA/AFP)
POLJSKA / PO PETIH LETIH
BELGIJA / ODKRITJE
■	VELIKA BRITANIJA / NEURJE
Ratificirali
konkadat
Neokomunisti so skoraj pet let uspešno preprečevali ratifikacijo
VARŠAVA - Spodnji dom poljskega parlamenta je včeraj sprejel zakon o ratifikaciji konkordata s Svetim sedežem, ki je bil podpisan že leta 1993, a ga v obdobju prejšnje leve vlade niso ratificirali.
Za ratifikacijo je glasovalo 274 poslancev, 160 jih je bilo proti, dva pa sta se vzdržala.
Zakon o ratifikaciji je parlament, v katerem ima večino desnica, sprejel kljub nasprotovanju opozicije, ki je zahtevala, da se konkordatu doda enostranska izjava Varšave, ki jo je pripravila prejšnja vlada. Ta podrobneje pojasnjuje nekatere sporne točke konkordata, na primer poučevanje katekizma v šolah.
Da bi konkordat stopil v veljavo, ga mora ratificirati še senat, kar pa je le formalnost, podpisati pa ga mora tudi predsednik Aleksander Kwasniewski, ki po ustavi nima možnosti veta. Zakon sicer lahko da v presojo ustavnemu sodišču, kar pa je po mnenju opazovalcev malo verjetno.
Vatikanski predstavnik za tisk Joaquin Navarro je včerajšnjo ratifikacijo konkordata nad vse pozitivno ocenil. Zadovoljstvo Vatikana je upravičeno, saj so potrebovah skoraj pet let, da so od podpisa konkordata leta 1993, sporazum tudi ratificirali. Do zapleta je prišlo, ker so na volitvah leta 1993 zmagali neokomunisti, ki se s konkordatom niso strinjali. Sele po lanskih vohtvah, na katerih je zmagala desna sredina, je bilo jasno, da neokomunisti ne bodo več uspeli preprečiti ratifikacije. (STA/CR)
Cerkev vpletena v novo belgijsko pedofilsko afero
BRUSELJ - Belgijo znova pretresajo pedofilske afere. Tokrat se je med osumljenci znašla Cerkev.
Le nekaj dni po obtožbah, da je cerkveni pomočnik v flamskem mestu Ervvetegem spolno zlorabljal člane cerkvenega otroškega zbora, se je med osumljenci znašel tudi cerkveni pomočnik iz Bru-gea. Tudi ta naj bi zlorabljal otroke iz pevskega zbora, ki ga je sam vodil. Pod podobnimi obtožbami se je znašel tudi neki krojač iz Brugea. Tamkajšnje sodišče je povedalo, da osumljenca nista zanikala pedofilskih dejanj, ki naj bi, sodeč na obtožbe, segale do 20 in več let nazaj, temveč jih skušata kar najbolj zmini-malizirati. Na zagovorni klopi se lahko znajdeta tudi dva nuhovnika, ki so ju že konec lanskega leta osumili
pedofilskih dejanj. Belgijski mediji namigujejo tudi na možnost, da je Cerkev za dejanja vedela, vendar jih prekrivala. Belgijski kardinal Godfried Danneels je v pogovoru za belgijski radio ocenil, da sam ne more biti odgovoren za pedofilska dejanja, ki jih je zagrešil kakšen od 1.200 duhovnikov in 150 diakonov, kolikor jih njegova škofija šteje.
»Sicer je od pravosodja odvisno, ah mi bo naložilo posredno odgovornost za zasebna dejanja določenih duhovnikov. Osebno pa menim, da do tega ne bi smelo priti,« je dejal kardinal Danneels, najvišji predstavnik katoliške cerkve v Belgiji. Sodne oblasti v državi lahko osebo obtožijo tudi zaradi nepripravljenosti nudenja pomoči otroku v stiski. (STA)
Pustošil je pravi mini tornado
Odkrival je strehe in povzročil ogromno gmotno škodo
LONDON - Mesto Selsey na ju- je moralo več sto ljudi zapustiti domo- j govzhodu Anghje je minulo noč priza-	ve. Vrtinčast veter je dosegel hitrost do J
del manjši tornado. Odnesel je več streh	160 kilometrov na uro, vmes pa je pada- !
in polomil stekla na oknih, zaradi česar	la toča, velika kot žogice za golf. (AP)
OBČINA / RAZPRAVA O ZDRAVSTVU
Bodočnost bolnišnice v čezmejni integraciji
Občani naj bi se o tem (in o samoprispevku) izrekli na posvetovalnem referendumu
Vprašanje reorganizacije zdravstva na Goriškem in zagotovitve dovolj kakovostne oskrbe v goriški splošni bolnišnici je že dolgo let predmet polemik med javnimi upravitelji, političnimi strankami in drugimi družbenimi silami. Glavni problem je v iskanju primernega ravnotežja med Gorico in Tržičem, ki si delita ti. enotno pokrajinsko bolnišnico, pri čemer vsak vleče prekratko odejo na svojo stran, tako da skuša pridobiti čim več specialističnih služb. Poleg tega se v Gorici postavlja še dodatno vprašanje, kako Cim bolje organizirati svojo “polovico” bolnišnice. Glede tega je prevladala odločitev o gradnji novega poslopja na parkirišču sedanje bolnišnice v Ulici Tuscola-no (vprašanje pa je kdaj in kako, naj bi začeli z gradnjo, za katero denar še ni zagotovljen) in o namestitvi uradov in nekaterih služb Zdravstvene ustanove v bolnišnici Janeza od Boga, ki bi si jo delile javne zdravstvene službe in zasebne v upravi verskega reda usmiljenih bratov.
Pri vsem tem pa se zdravstvene službe vse bolj krčijo ali selijo v Tržič, kamor so že prenesli nekaj specialističnih oddelkov, "evarnost je, da bo nova bolnišnica, če jo bodo sezidali, skrajno nepopolna in da bo treba za vsako zahtevnejše zdravljenje drugam.
Kako torej preprečiti _ osiromašenje zdravstvene oskrbe v mestu? V zadnjem času pridobiva vse več privržencev za-
misel o sodelovanju z bolnišnico v Šempetru, ki jo od goriške ločuje le par sto metrov razdalje in seveda državna meja. Toda meja bo s časom vse manjša ovira. Sosednji bolnišnici že dolgo let sodelujeta, toda le v posameznih primerih in po zaslugi dobre volje osebja. Zamisel o integraciji med bolnišnicama, ki jo je v zadnjih letih razvijal senator Darko Bratina, bi pomenila veliko več: cilj je realizacija skupnega čezmejnega zdravstvenega središča, ki bi zagotavljalo vso zdravstveno oskrbo za prebivalce goriškega in novogoriškega območja. Po tej zamisli bi Gorica ne ohranila le majhno podeželsko bolnišnico pač pa bi, skupaj z Novo Gorico, razpolagala s sodobnim zdravstvenim centrom z optimalnim številom uporabnikov (glede na obmejno populacijo), zato da bi lahko v njem delovale vse specializacije. Za uresničitev takega načrta bi seveda bil potreben poseben mednarodni status obeh oziroma skupne čezmejne bolnišnice. Stvar ni preprosta, a niti ni nemogoča, saj bi jo lahko uspešno uvrstili v procese integracije s sosednjo Slovenijo in bi v tem primeru lahko izkoristili tudi financiranja Evropske skupnosti. Na tem je kot rečeno že delal Darko Bratina in pridobil načelno podporo vladnih predstavnikov na raznih ministrstvih.
Se največ ovir in pomislekov je glede sodelovanja čez mejo prav v Gorici. Načrt vznemirja
predstavnike desničarskih sil, ki se otepajo vsake nove in po njihovi oceni pretesne oblike čezmejnega sodelovanja. Izraz teh nasprotij je tudi razprava, ki se je v prvih dneh po novem letu razvila na konferenci načelnikov svetovalskih skupin na goriški občini. Predstavniki strank skušajo najti soglasje o osnutku skupnega dokumenta za ohranitev primerne ravni zdravstvene oskrbe v Gorici. V njem je nakazana tudi pot čezmejnega sodelovanja, ki pa očitno moti desnico: predstavnika tako MS-Ft kot AN se upirata jasni opredelitvi v to smer, kar je pravzaprav glavni razlog neuspeha dosedanjih dveh sestankov in sklica tretjega, ki je napovedan danes, na katerem naj bi skušali najti kompromis. Ob internacionalizaicji bolnišnice se pojavlja tudi predlog, naj bi občani z nekakšnim “samoprispevkom” pomagali kriti stroške za ohranitev večjega števila specializacij in torej kakovostnejše oskrbe. Ta zamisel je še v povojih tako glede oblike morebitnega samoprispevka (dodatek na količniku ICI? nov občinski davek?) kot tudi njegove učinkovitosti, saj bi bili gotovo potrebni veliki zneski.
Razprava je še v teku, med občinskimi svetovalci pa si utira prat tudi predlog o referendumu, na katerem bi se goriški občani izrekli o tem, ali so pripravljeni na samoprispevek, ali so za čezmejno sodelovanje bolnišnic in še o kakem predlogu.
r ŠOLE n
Vpisi samo do 26. januarja
Umiki za vrtce in osnovne šole
Na didaktičnih ravnateljstvih v Gorici (Ul. Bralo) in Doberdobu že sprejemajo prijave otrok, ki bodo septembra prvič stopili v slovenske otroške vrtce in osnovne šole. Rok za vpis zapade, tako kot tudi za vse srednje šole, 26. januarja. Umik za vpisovanje je v Gorici od 10. do 12.30, v Doberdobu pa od 10. do 12. ure, ob sredah na obeh ravnateljstvih pa tudi od 15. do 17. ure. Informacije nudijo tudi po vseh šolah in otroških vrtcih. Za vpis v šolo je potreben rojstni list in potrdilo o cepljenju (goriška občina jih" že dostavlja na dom interesentom).
GORICA / NOVO KULTURNO PRIZORIŠČE
Odprtje avditorija po temeljiti prenovi
Jutri otvoritev s podpredsednikom dežele, zvečer (in v nedeljo) koncert orkestra DBA
Slavnostni koncert orkestra DEA Mestne glasbene šole bo jutri ob 20.30 pozdravil ponovno odprtje deželnega avditorija v Ul. Roma po dolgotrajnih obnovitvenih delih. Uradna otvoritev bo že dopoldne, ob 11. uri, v prisotnosti podpredsednika deželne uprave Micheleja Degras-sija.
Avditorij je bil po uspešnem delovanju v 80. letih zaprt že v začetku devetdesetih, ko so ugotovili, da so azbestne obloge v njem in v bližnjih deželnih uradih skrajno nevarne za zdravje. Obnovitvena dela so trajala dolga leta, naposled pa so jih le dokončah. Na deželi poudarjajo, da je to doslej največji primer sanacije tako obsežnega kompleksa. V razstavnih prostorih pred dvorano bo
takoj po odprtju na ogled razstava fotografij vodje obnovitvenih del Maurizia Valdiserre, ki bo nazorno prikazala kompleksnost posegov. Razstava bo na ogled ob delavnikih (razen sobote) med 9. in 12. uro.
Prenova je zajela tudi druge aspekte. V dvorani so razširili stopnišča in razredčili prej pretesne vrste s sedeži. S tem se je število sedežev zmanjšalo na 372, povečalo pa sta se varnost in udobje za občinstvo. Obnovili so tudi razne napeljave in prostore prilagodili varnostnim predpisom.
Za občinstvo bo otvoritev kot rečeno jutri ob 20.30 s koncertom, ki ga bodo ponovili v nedeljo ob isti uri. Vstop bo brezplačen, a bo dovoljen le do zasedbe vseh mest v dvo-
rani. Orkester DEA, ki ga sestavljajo boljši gojenci in profesroji Mestne glasbene šole, bo pod vodstvom prof. Francesca Manderja izvajal skladbe Richarda VVagnerja (Siegfridova idila), Antonina Dvoraka (Sonata op. 44) in Camilla Saint Saensa (Živalski karneval).
Prenovljeni avditorij naj bi poslej gostil večinoma koncerte, literarna srečanja, kabaretne predstave, monodrame itd. Gledališka ustanova že napoveduje 18. januarja židovski kabaret Monija Ovadie s predstavo»Perche no«, 20. januarja pa koncert duhovnih pesmi skupine »The golden gospel sin-gers« iz Harlema, ZDA. V preddverju avditorija bo delovala galerija z razstavami sodobnih umetnikov.
GORICA / PREMESTITEV POSTAJALIŠČA APT
Prednost imajo avtobusi
Župan odgovarja občanom, kise hudujejo zaradi izgube parkirišča
Danes avtobusi, jutri avtomobili. S tem geslom je goriški župan Gaetano Valenti odgovoril na kritike številnih občanov, ki se hudujejo zaradi premestitve avtobusnega postajališča APT na ploščad ob Manzonijevi ulici, ki so se je doslej mnogi stanovalci v okolici posluževali kot parkirišča za zasebna vozila.
Kot smo poročali včeraj, se ploščadi od srede poslužujejo medkrajevni avtobusi APT. Zaenkrat je tam končno postajališče za avtobuse, ki prevažajo dijake, čez nekaj mesecev pa bodo tja pre-
mestili tudi vse linijske avtobuse, ki se začasno še poslužujejo stare postaje na območju podjetja Ribi.
Valenti pojasnjuje, da je ureditev postajališča za avtobuse v Ul. Manzoni začasna. Ta začasnost bo vsekakor trajala nekaj let, vse dokler ne bodo zgradili nove avtobusne postaje na zemljišču nekdanjega podjetja Comg v Ul. Velodromo, blizu železniške postaje. Namen občine je, da bi na tem območju uredili središče za javne prevoze, kjer bi potniki sestopali iz vlakov in medkrajevnih
avtobusov in se za premikanje po mestu posluževali mestnih avtobusov. Cim se bodo ti načrti uresničili, obljublja župan, naj bi v Ul. Manzoni uredili parkirišče za zasebne avtomobile.
Kratkoročno naj bi v dogovoru z APT sicer dovolili parkiranje v poznih popoldanskih in nočnih urah, ko se ploščadi ne poslužujejo avtobusi. Najbrž pa ta rešitev ne bo zadovoljila avtomobilistov, saj je potreba po parkirnih mestih največja prav v času, ko se postajališča poslužujejo avtobusi.
_________________KINO
GORICA
vittoria 1 17.30-20.00-22.30 »Sette anni in Tibet«. Rež. J.-J. Annaud, i. Brad Pitt.
VITTORIA 3 18.00-22.20-22.40 »La vita e bella«. Roberto Benigni, Nicoletta Braschi.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »II matrimonio del mio mi-gliore amico«. Juha Roberts.
TR2IC
COMUNALE 17.30-20.00-22.30 »L’awocato del diavo-lo«. R Taylor Hackford.
\M PRIREDITVE
SKRD JADRO v Ronkah prireja v nedeljo, 11. t.m., ob 15.30 tradicionalni koncert božičnih pesmi v cerkvi sv. Lovrenca. Nastopa cerkveni mešani zbor iz Zgonika pod vodstvom Toneta Kostnapfla, pri oiglah Davorin Starec.
NOVICE
Pianist Roberto Cappello nocoj v Bratuževem centru
Ob koncertu slovenskih bančnih zavodov (nastopa Mariborska filharmonija pod vodstvom Borisa Švare) nocoj ob 20.30 v Kulturnem domu, bo danes v Bratuževem kulturnem centru tudi koncert iz abonmajske sezone društva R. lipizer. Predstavil se bo pianist Roberto Cappello, zmagovalčec prestižnega natečaja F. Busoni v Bocnu. Predstavil se bo (ob 20.30) z izborom valčkov Chopina v prvem in Straussa v drugem delu koncerta.
Zbornik o Cerkvi in odporništvu
V gradu Kromberk pri Novi Gorici bodo nocoj ob 19. mi predstavili dvojezični zbornik s posveta Cerkev in družba na Goriškem ter njun odnos do vojne in osvobodilnih gibanj. Na predstavitev vabijo Goriška knjižnica F. Bevka, Goriški muzej ter Inštitut za družbeno in versko zgodovino in Inštitut za mittelevropska kulturna srečanja. Zbornik sta uredila zgodovinarja Franc M. Dolinar in Luigi Tavano. Slednji ga bo tudi predstavil skupaj z dr. Milico Kacin VVohinz in drugimi kulturniki.
Štandrež: slovo od D. Danielisa
Velika množica znancev in prijateljev je včeraj v Standrežu pospremila k zadnjemu počitku 34-let-nega Danieleja Danielisa, ki je v soboto v Vidmu umrl za posledicami strahotne prometne nesreče, v kateri je 29. decembra umrl tudi 44-letni Jordan Lutman. Po obredu v domači cerkvi je dolg sprevod pospremil prijatelje, ki so nosili Danielejevo krsto, do štandreškega pokopališča. Navzoči so bili mnogi športniki (pokojnik je bil odbornik pri Ju-ventini) in znanci, ki so se strnili okrog žene Barbare in 5-letnega sinčka Nicolasa ter drugih svojcev.
REVMA / NAMEŠČANJE VODOVODNE"CEVI
DEŽELA / SKR
Izmenični promet čez most
Končno bo rezevoar na Kalvariji povezan z mestnim omrežjem
Več denarja za socialne službe
Na Pevmskem mostu je od srede dalje promet urejen izmenično enosmerno (na sliki - foto Bumbaca) zaradi del za namestitev novih vodovodnih cevi. Gre za postavitev glavne vodovodne cevi (čez most bosta cevi pravzaprav dve), ki bo povezovala rezervoar na Kalvariji in podgorski del vodovoda z mestnim omrežjem.
Dela, ki jih izvaja podjetje Ici Coop iz Ronk, naj bi trajala dva meseca, delno zaporo mostu pa bodo izkoristili še za namestitev plinskih cevi in za povezavo
mestne kanalizacije z novim delom, ki so ga lani vkopali v Pevmi. S tem se bodo izognih ponovnemu razkopavanju v bližnji prihodnosti.
Izvedba priključka med omrežjema na obeh bregovih Soče je že dolgoletna zgodba: dela so oddali v zakup že pred 10 leti, ki so minila ob vsakovrstnih birokratskih in drugih zapletih. Problemi so sedaj rešeni in rezervoar na Kalvariji bo končno začel služiti namenu, četudi je objekt že dotrajan in potreben temeljitega čiščenja in drugih popravil.
Deželni svetovalec SKP Roberto Antonaz je predsedniku deželne uprave vložil vprašanje v zvezi s prispevki pokrajinskemu konzorciju za socialno oskrbo CISI (dosedanji CPAR). Po preureditvi socialnih služb za prizadete je konzorcij že lani izgubil prispevek 1.800 milijonov lir, ki ga je prejel še leta 1996. Gre za kritje ti. pol-intemata, ki je bil do lani delno v breme Zdravstvene ustanove, odtlej pa le v breme občin. Antonaz ugotavlja, da je vodstvo konzorcija že lani občutno skrčilo izdatke, občine so povečale svoje prispevke in isto je naredila tudi Pokrajina, četudi socialne storitve niso v njeni neposredni pristojnosti. Kljub temu se za CISI letos predvideva deficit približno 1 milijarde lir. Antonaz poziva deželno vlado naj zagotovi ta denar in s tem prepreči hude posledice za uporabnike in osebje konzorcija.
OBVESTILA
REKREACIJSKA VADBA
SPDG v goriškem Kulturnem domu in KD Oton Zupančič v domu Andreja Budala v Standrežu se bo obnovila v torek, 13. tm., ob običajni uri.
SPDG - SMUČARSKI ODSEK sporoča, da se zaključuje vpisovanje v tečaj smučanja, ki bo ob nedeljah v Podkloštru (Amoldstein), začenši od 18. tm. Prijave na sedežu.
I ; LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MORANDINI, UL Crispi 23, tel. 533349
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405.
POGREBI
Danes: 10.00, Ernesta De-gan vd. Vidoli iz splošne bolnišnice v Tržič; 11.00, Leonida Giollo iz bolnišnice sv. Justa v Tržič.
Sezonsko znižanje s popusti od 30%
#
moška oblačila ul. Carducci 24 tel. 537561
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in druoimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358

Petek, 9. januarja 1998
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih
in tujih artneriev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
STATISTIKE / PO PODATKIH ZBORNIKA »R E S« MEDIOBANCE
Uspešno poslovanje 32 največjih italijanskih grup v minulem letu
Povečale so promet in dobičke, le investicije so še vedno preskromne
Ciampi: Potrditi sedanjo pariteto med liro in marko
RIM - Kotacija 990 lir za eno nemško marko bi po mnenju zakladnega ministra Carla Azeglia Ciampija lahko bila pravšnja pri določevanju fiksnih paritet med valutami v okviru snovanja skupne evropske valute. »Omenjeno pariteto smo dolocih pred dobrim letom in mislim, da se je obnesla,« je dejal v izjavi Časnikarjem.
MILAN - Po dolgoletnem povzdigovanju majhnih podjetij, Ceš da se je treba njim zahvaliti zlasti za gospodarski preporod italijanskega severo-vzhoda, so tudi velika podjetja v Italiji začela dvigati glavo. Znatno so povečala svoj promet, v dobršni meri so se rešila zadolženosti in se na splošno ugodno razvijajo, Čeprav so investicije pri njih še sorazemo skromne.
To je eden izmed manj pričakovanih podatkov, ki prihajajo do izraza v zadnjem zborniku »R e S«, ki ga vsako leto objavlja družba »Ricerche e studi« (Raziskave in študije) skupine Medio-banca. V primerjavi s prvim semestrom leta 1996 je mogoče ugotoviti, da se je v prvi polovici lanskega leta povečal promet 32 najveCjih italijanskih grup za 7 odstotkov in da je njih dobiček poskočil za 17 odstotkov. Med drugim velja izpostaviti dejstvo, da so se njih dohodki povečali tako na domačem kot na tujem trgu. Izvedeci pripisujejo ta uspeh predv-
sem trem dejavnikom, in sicer rasti avtomobilskega sektorja tudi s pomočjo državnih spodbud, telekomunikacijam in povišanju cen petroleja in plina. Povečanje dobičkov, ki ga je zabeležilo 32 najveCjih italijanskih grup, je treba tudi pripisati zmanjšanju stroškov za osebje, pa tudi znižanju cene denarja.
Kar zadeva zadolženost, naj omenimo, da je bila 30. junija lani za 0, 84 odstotkov nižja kot 31. decebra 1996. Zanimivo pa je, da so investicije sorazmerno dokaj skromne oziroma da se niso povečale.
Na osnovi podatkov zbornika »R e S« zasedajo prvih pet mest na lestvici najveCjih italijanskih grup Fiat, Eni, Telecom Italia, Enel in Compart. V primerjavi z letom prej je skupina Golide s 7. mesta zdrknila na 16., napredovale pa so Finmeccanica z 8. na 6. mesto, Pirelli z 10. na 7., Fininvest z 11. do 8., Alitalia s 13. na 9., Parmalat Finanziaria s 15. na 10. mesto.
VIDEM / PODATKI ZVEZE INDUSTRIJCEV
BORZE / NEZAUPANJE
Furlanska industrija pri dobrem zdravju
Število delovnih mest se je povečalo za 1,8%
VIDEM - Sodec po podatkih Zveze industrijcev videmske pokrajine je furlanski industrijski sektor pri dobrem zdravju in gre v novo leto z upravičenim optimizmom.
V tretjem trimesečju minulega leta je namreč industrijska proizvodnja v Furlaniji zabeležila 12 odstoten porast glede na isto odbobje leta 1996, povprečna letna gospodarska rast pa bo znašala kakih 10 odstotkov. To pomeni, da je na razvitem italijanskem severovzhodu ravno Furlanija območje z najstabilnejšimi razvojnimi trendi.
Gre seveda upoštevati, da podatki veljajo kot povprečje za videmsko pokrajino, v kateri pa, kot vemo, obstajajo kar občutne razlike med kraji na industijski osi Videm - Pordenon, kjer se gnete večina uspešnih proizvodnih dejavnosti in obširnimi gorskimi predeli Benečije, Rezije in Karnije, kjer sta razvoj in zaposlenost velik problem, kit je to tudi sicer problem vseh goratih območij.
Podatki o zaposlenosti vsekakor kažejo, da je nezaposlenost v industrijskim sektorju videmske pokrajine med najnižjimi v Italiji. Število delov-
nih mest se je v enem letu povečalo od 133.082 na 135.503, kar je v odstotkih 1, 8. Pri navajanju omenjenih podatkov je predsednik videmske Zveze industrijcev Adalberto Valduga podčrtal, da obstajajo celo težave pri iskanju specializirane delovne sile, pri čemer si morajo mnoga podjetja pomagati z zaposlovanjem delavcev, ki prihajajo zlasti iz vzhodnih držav, vsekakor pa izven držav Evropske skupnosti.
V minulem letu se je povečala tudi prodaja, ki je v treh trimesečjih lanskega leta znašala skupno 2.597 milijard lir, večinoma od izvoza, delno pa tudi zaradi izboljšanega povpraševanja na notranjem trgu. Po interni raziskavi je nadalje 44, 4 odstotka podjetij povečalo tudi investicije, 32, 1 odstotka pa jih je ohranilo raven investicij iz prejšnjega leta.
Pozitivne tendence v Furlanskem gospodarstvu je potrdil tudi predsednik Združenja furlanske male industrije Massimo Panicca, ki je dejal, da so tudi mala podjetja kljub težavam zabeležila občutno rast.
D.U.
Indonezijska kriza prizadela azijske borze
SINGAPUR - Nezaupanje v sposobnost indonezijske vlade, da državo popelje iz hude gospodarske krize, je bilo krivo za včerajšnji padec na borzi v Džakarti, ki je nazadovala za 11, 95 odstotka. Se huje se je odrezala indonezijska rupija, saj je bilo treba odšteti kar 10.000 rupij za en dolar, pred šestimi meseci je bil dolar vreden le 2.400 rupij.
Val, ki je butnil iz Indonezije, je prizadel tudi sin-gapursko borzo (-7, 11 odstotka) in manilsko (-5, 24 odstotka). Nazadovali sta tudi borzi v Hong Kongu (-2, 98 odstotka) in v Kuala Lumpurju (-2, 65 odstotka). Tokijska borza je vzdržala pritisk, saj je indeks ostal skoraj nespremenjen (-0, 06 odstotka), nekoliko slabše se je odrezala tajvanska borza (-0, 73 odstotka). Negativnemu trendu ni sledila borza v Seulu, kjer se je indeks zvišal za 3, 55 odstotka.
Indonezijskemu Črnemu Četrtku je botrovala tudi izjava Svetovnega denarnega sklada, ki je kritiziral proračun predsednika Suharta za leto 1989. Da bi bila mera polna, se je kritikam pridružil tudi podtajnik pri ameriškem zakladnem ministrstvu Lavvrence Summers. Ob teh kritikah obstaja namreč nevarnost, da bi Svetovni denarni sklad preklical sklep o podelitvi 43 milijard dolarjev kreditov Indoneziji. Na borzo v Džakarti pa so tudi negativno vplivale govorice, da predsednik Sukarto, ki že trideset let vodi državo, ne bo veC kandidiral. Kljub demantijem, so Indonezijci začeli kopičiti zaloge najosnovnejših življenjskih dobrin, ker vsi pričakujejo skorajšnje podražitve.
NOVICE
■
Ugodnosti za imetnike zartice Bancomat pri Zadružnih bankah
TRST - Od 1. januarja so v veljavi za imetnike kartice Bancomat pri zadružnih bankah veCje ugodnosti . Z letošnjim letom namreč lahko imetniki teh kartic dvigajo gotovino pri banCnih avtomatih zadružnih bank po vsej Italiji brez plačila komisije (taka ugodnost je prej veljala damo v deželi). Tako ima približno 60.000 imetnikov teh kartic na razpolago v Italiji kar 1.300 okenc. Kot znano lahko imetniki kartic Bancomat pri zadružnih bankar lahko tudi plačujejo blago v trgovinah s terminali POS in cestnino na avtocestnih postajah z oznako »Fast pay«.
Sejemska ponudba v Pordenonu
PORDENON - S svojo sejemsko ponudbo je sejmišče v Pordenonu daleč prvo v deželi Furlaniji Julijski krajini. Na devet do deset sejmov na leto (nekatere prirejajo vsaki dve leti) pride polovica razstavljalcev in obiskovalcev vseh sejmov v deželi (Videm, Gorica in Trst). Tudi zaradi neposredne bližine z deželo Veneto, predvsem pa zato, ker so upravitelji znali najti primeren stik s sejmi in strokovnimi združenji v Sloveniji, Hrvaški, Avstriji, Madžarski in v zadnjem Času tudi v Zvezni republiki Jugoslaviji. Se zlasti so važni sejmi namenjeni predvsem strokovnim obiskovalcem. Ti so vsaki dve leti. Letos bo na sporedu sejem z naslovom Samumetal. To bo prvi sejem, in sicer od 12. do 16. februarja. Na njem bodo predvsem itafijan-ski proizvajalci razstavili stroje za kovinsko predelovalno industrijo in obrt. To je po vrednosti drugi tovrstni sejem v Italiji, namenjen predvsem domačim kupcem. Na prejšnje izvedbe pa so prišli tudi številni kupci iz tujine, med njimi številni Slovenci. Prostori na sejmišču so bili oddani že pred prazniki, kar je znak, da je za proizvajalce ta sejem zelo pomemben. M.W.
FurlanijckJulijska krajina bo iz strukturnih skladov EU dobila 39 milijonov ekujev
BRUSELJ - Italijanska regija Furlanija-Julijska krajina bo iz strukturnih fondov Evropske unije dobila 39 milijonov ekujev za preobrazbo svoje industrije. Cilj pomoči je predvsem preprečevanje brezposelnosti. Evropska komisija, ki je prižgala zeleno luC za dodehtev pomoči, predvideva, da bo denar porabljen za pomoč podjetjem, za ustrezne izobraževalne programe in programe preusposabljanja pa tudi za promocijo tehnoloških inovacij. S pomočjo tega denarja naj bi bila Furlanija-Julijska krajina sposobna ustvariti 500 novih delovnih mest in ohraniti 1.200 ogroženih, so povedah na komisiji. Denar je regija dobila v okviru "drugega cilja" strukturnih fondov, ki se nanaša na območja, kjer je industrija v zatonu. (STA)
Koper lahko postane vodilna južnoevropska luka
LJUBLJANA - Koper ima vse možnosti, da postane vodilna luka v družini južnoevropskih pristanišč. Na svoji strani imamo kar nekaj argumentov: dokazali smo, da znamo delati in da na evropskem trgu lahko tekmujemo z vsemi razvitimi evropskimi lukami, delamo po standardih, ki veljajo za razvito Evropo, naša storilnost je na evropski ravni, imamo najboljše možnosti za prostorsko širitev, imamo odlično kadrovsko sestavo, ki pa jo lahko še izboljšamo. Ce bomo zgradili vse potrebne prometne povezave, lahko Koper odigra vodilno vlogo med evropskimi lukami v severnem Jadranu, je v pogovoru za Dnevnik dejal predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič. (STA)
	8. JANUAR 1998	v LIRAH	
	valuto	nakupni	prodajni
ac	ameriški dolar	1783,00	1818,00
m N*	nemška marka	971,00	991,00
	funt šterling	2885,00	2940,00
2 o	švicarski frank	1199,00	1229,00
g N,	belgijski frank	46,55	48,55
	francoski frank	288,00	298,00
nr* ^ ^	danska krona	252,00	262,00
$3! 05 OC	norveška krona	233,00	243,00
* 3 h	švedska krona	217,00	227,00
i- ■9P Tt	kanadski dolar	1234,00	1274,00
dtmm	V N <0	portugalski eskudo	9,09	9,99
Z> |s]	nizozemski gulden	856,00	881,00
	avstrjski šiling	137,00	141,50
O	španska pezeta	11,08	12,18
<	grška drahma	5,89	6,69
IM	irski šterling	2413,00	2493,00
zir\	japonski jen	13,00	13,90
	avstralski dolar	1.091,00	1161,00
m f n*	madžarski florint	7,00	9,00
%LaJ W	hrvaška kuna	255,00	275,00
	slovenski tolar	10,20	10,45
		
		
8. JANUAR 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1776,00	1806,00
nemška marka	973,00	991,00
francoski frank	288,00	298,00
nizozemski gulden	856,00	881,00
belgijski frank	46,75	48,55
funt šterling	2856,00	2936,00
irski šterling	2405,00	2500,00
danska krona	253,00	263,00
grška drahma	6,01	6,61
kanadski dolar	1232,00	1267,00
švicarski frank	1198,00	1223,00
avstrijski šiling	137,09	141,59
slovenski tolar	10,15	10,40
	
	
8. JANUAR 1998	v URAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1793,500
EKU	1943,440
nemška marka	982,470
francoski frank	293,480
funt šterling	2909,950
nizozemski gulden	871,820
belgijski frank	47,630
španska pezeta	11,593
danska krona	258,020
irski šterling	2443,290
grška drahma	6,217
portugalski eskudo	9,607
kanadski dolar	1251,660
japonski jen	13,453
švicarski frank	1215,110
avstrijski šiling	139,660
norveška krona	238,780
švedska krona	222,910
finska marka	324,470
		 	1					
					
8. JANUAR 1998		INDEKS MIB-30: -1,19			
delnica	cena	var, %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	19.190	+0,27	Mediaset	9.031	-0,17
Bca di Roma	1.922	+0,51	Mediobanca	14.932	-1,49
Bca Fideuram	8.772	+0,99	Montedison	1.668	-2,11
Bca Pop.MI	11.791	-1,08	Olivetti	1.200	-0,99
Benetton	30.732	-0,95	Parmalat	2.625	+0,71
Comit	-	-	Pirelli Spa	4.906	-1,99
Credit	6.100	-2,83	Ras	17.575	-1,83
Edison	10.671	-0,79	Rolo	27.296	-0,16
Eni	9.992	-0,34	Saipem	9.114	-0,89
Fiat	5.322	-2,11	San Paolo To	18.648	-1,06
Generali	48.134	-0,48	TIM	8.660	-2,62
Imi	23.980	-1,39	Telecom Ita	11.872	-0,11
Ina	3.633	-1,67			
Italgas	7.104	-2,79			
La Fondiaria	10.117	-2,35			
NOVICE
PLAVANJE / DRUGI DAN SVETOVNEGA PRVENSTVA V PERTHU
NBA: Milič igral le minuto, poraz Chicaga
NEW YORK - Košarkarji Phoenbca so v severnoameriški poklicni ligi NBA dosegli že 21. prvenstveno zmago. Tokrat so z 92:77 premagali Minnesoto, zaigral pa je tudi Kranjčan Marko Milič, ki pa se v minutnem nastopu ni vpisal v nobeno od statističnih rubrik.
V Miamiju je v derbiju vzhodnega dela lige domača vročica povsem "požgala" branilce naslova iz Chicaga in se jim je maščevala za zadnji dve sezoni, ko so bili izločeni v končnici. Biki so izgubili z 72:99, kar je njihov najhujši poraz v tej sezoni. Začetek srečanja ni napovedoval takega razpleta, saj je Michael Jordan (skupaj je dal 26 točk) ob zvoku sirene v prvi četrtini zadel trojko in Chicago povedel v vodstvo z 28:20.
IZIDI: Toronto Raptors - Orlando Magic 81:83; VVashington Wizards - Boston Celtics 110:108; New York Knicks - New Jersey Nets 89:88 (podaljšek); Miami Heat - Chicago Bulls 99:72; Minnesota Timbervvolves - Phoenhc Suns 77:92; San Antonio Spurs - Denver Nuggets 96:89; Portland Trail Blazers - Charlotte Hornets 89:91; L. A. Clippers - Vancouver Grizzlies 110:102; Gol-den State VVarriors - Atlanta Havvks 86:106; Los Angeles Lakers - Milvvaukee Bucks 114:102.
Tenis: polom nosilcev
ADELAIDE - V 2. krogu mednarodnega moškega teniškega turnirja v avstralskem Adelaidu z nagradnim skladom 340.000 dolarjev je Američan Andre Agassi presenetljivo premagal Nizozemca Jana Siemerinka v dveh nizih. Pravi polom pa so došiveli nosilci. Prvopostavljenega Šveda Jonasa Bjorkmana je izločil domačin Jason Stol-tenberg, drugega Brazilca Gustava Kuertena No-zozelandec Brett Števen, četrti nosilec Šved Ma-gnus Norman pa je srečanje proti Francozu Jero-mu Golmardu v tretjem nizu zaradi poškodbe predal. IZIDI 2. KROGA: Brett Števen (NZl) -Gustavo Kuerten (Bra/2) 6:3, 6:3; Jerome Gol-mard (Fra) - Magnus Norman (Sve/4) 1:6, 6:2, 0:1 b.b.; Andre Agassi (ZDA) - Jan Siemerink (Niz) 6:4, 6:3; Vincent Spadea (ZDA) - Slava Do-sedel (Češ) 6:1, 6:2; Lleyton Hewitt (Avs) - Mark VVoodforde (Avs) 4:6, 7:6 (7:1), 6:1; Jason Stol-tenberg (Avs) - Jonas Bjorkman (Sve/1) 7:5, 6:1;
Kitajska in Rusija včeraj osvojili po eno zlato kolajno
Incident s kitjasko odpravo no avstralski carini (doping?)
PERTH - Včeraj je prišlo na 8. svetovnem prvenstvu v plavanju in vodnih športih v Perthu v Avstraliji do neljubega incidenta. Avstralska carina je namreč na letališču v Sydneyju pri spremljevalcu kitajske plavalne reprezentance odkrila 13 ampul. Po prvih informacijah naj bi bili v ampulah, shranjenih v termovki, hormoni za rast.
Ker Kitajec pri sebi ni imel carinske deklaracije, so robo zadržali na carini, analiza pa bo pokazala kakšna je vsebina ampul. Ne glede na rezultate analize so tudi hormoni za rast na spisku prepovedanih substanc Mednarodne plavalne zveze (FINA). Carina pa žal ni posredovala imena člana plavalne delegacije, niti njegove funkcije.
Včeraj so razdelili tudi medalje v novi disciplini, sinhronih skokih v vodo. Zlato medaljo sta osvojila Kitajca
Shuwei Sun in Liang Tian (326, 34 točke), srebro Nemca Michael Kuehne in Jan Hempel (308, 01) in bron Rusa Aleksander Varlamov in Igor Lukačin (304, 02). VRSTNI RED: 1. Sun Shuvvei - Tian Liang (Kit) 326, 34 točke; 2. Michael Kuehne - Jan Hempel (Nem) 308, 01;
3.	Aleksander Varlamov - Igor Lukačin (Rus) 304, 02; 4. Gilles Emptoz-La-cote - Frederic Pierre (Fra) 265, 56; 5. David
Pichler - Charles VVade (ZDA) 246, 96; 6. Robert Newbery - Scott Weeks (Avs) 241, 20.Rusinja Julija Pahalina je nova svetovna prvakinja v skokih v vodo s trimetrske deske. Pahalina je v Perthu prejela 544, 62 točke in deklasirala favorizirano Kitajko Jingjing Guo in Avstralko Chantelle Mi-chell, ki je osvojila bron.
VRSTNI RED: 1. Juljia Pahalina (Rus) 544, 62 točke; 2. Guo Jingjing
(Kit) 518, 76; 3. Chantelle Michell (Avs) 515, 07;
4.	Anna Lindberg (Sve) 497, 82
5.	Olena Supina (Ukr) 494, 19; 6. Vera Iljina (Rus) 488, 88.
Turnir v ženskem vaterpolu se ni najbolje začel za italijansko vrsto. »Azzurre« so namreč v 1. kolu izgubile z Madžarsko z 10:11. Za Italijanke je bila usodna druga tretjina, ki so jo Madžarske dobile kar s 4:0.
KOLAJNE PO DRŽAVAH
z s b
Rusija	2 11
ZDA	200
Kitajska	110
Avstralija	0	11
Nizozemska	0	10
Italija	0	0 2
Nemčija	0	0 1
FINA zavrača znižanje kazni za doping
Predstavniki Svetovne plavalne zveze (FINA) so na kongresu v avstralskem Perthu zavrnili pobudo, da se prepoved nastopanja v primeru jemanja nedovoljenih poživil zmanjša s štirih na dve leti. Kongres je zavrnil tudi pobudo, da se v spored svetovnih prvenstev sprejme discipline 50 m prsno, 50 m hrbtno in 50 m delfin. Na sporedu plavalnega dela programa je tako še naprej 32 disciplin, edina plavalna zvrst na 50 metrov pa še naprej kravl.
Na sliki AP: kitajska plavalka in avstralska carinika.
Bodite z nami tudi v novem letu! Naročite se na Primorski dnevnik!
Do 31. januarja znaša prednaročnina za 1998 s30i000lir.
Novim naročnikom
bomo podarili knjigo, ki smo jo izdali ob 50-letnici Primorskega dnevnika.
^ PREDNAROCNINO LAHKO PLAČATE DO 31.1.1998
S na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
•	na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri ra-znašalcih Primorskega dnevnika
•	pri sledečih bančnih zavodih na tekoči račun PRAE-DZP:
— Kmečka banka Gorica Vr 0404860 — Nova Tržaška kreditna banka t/r 8446/00 — Zadružna Kraška banka t/r 10730 — Zadružna banka Doberdob t/r 1910-2 — Zadružna banka Sovodnje t/r 504-6
Vsem članom Zadruge
Primorski dnevnik
bomo zagotovili posebne ugodnosti:
Za vse storitve, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom, bomo članom zadruge priznali 10-od-stotni popust.
v________________________V
SMUČANJE / SLALOM ZA SP V SCHLADMINGU
KOŠARKA / EVROPSKA LIGA
Italijan Alberto Tomba spet ujel odlično formo
Zanesljivo je zmagal pred Avstrijcem Sykoro - Tescari presenetil
Ljubljančani
navdušili
Od italijanskih ekip je bil tokrat uspešen le Kinder
SCHLADMING - Italijan Alberto Tomba je zmagovalec Četrtega letošnjega slaloma za svetovni pokal v Schlad-mingu. Tomba je za 89 stotink sekunde premagal Avstrijca Thomasa Sykoro, tretji pa je bil Norvežan Hans-Peter Buraas.
Na odlično 4. mesto se je uvrstil drugi Italijan, Fabrizio Tescari, ki je bil opo prvi vožnji celo drugi za vCeraj zares »nepremagljivim« Tombo.
Do novih točk so se prebili trije Slovenci. Andrej Miklavc je z zaostankom sekunde in 38 stotink zasedel šesto, Jure Košir z zaostankom sekunde in 43 stotink osmo mesto, svoje prve letošnje točke pa je s 25. mestom (+3, 03) osvojil Drago Grubelnik.
VRSTNI RED: 1. Alberto Tomba (Ita) 1'34"12 (46"03+48"09); 2. Thomas Sykora (Avt) 1'35"01 (46"90+48"ll); 3. Hans Petter Buraas (Nor) 1'35"29 (46"67+48"62); 4. Fabrizio Tescari (Ita) 1'35"36 (46"65+48"7l); 5. Joel Chenal (Fra) 1'35"49 (47"43+48"06) 6) Andrej Miklavc (Slo) 1'35"50 (46"76+48"74); 7. Ole Christian Furuseth (Nor) 1'35"51 (47"03+48"48); 8. Jure Košir (Slo) 1'35"55 (47"25+48"30); 9. Kimi-nobu Kimura (Jap) 1'35"76 (47"39+48"37); 10. Siegfried Volgreiter (Avt)	1'35"92
(47"09+48"83).
VRSTNI RED ZA SP: 1. Hermann Maier (Avt) 819 točk, 2. Stefan Eberharter (Avt) 508; 3. Michael Von Griiningen (Svi) 456, 4. Andreas Shiffere (AVt) 446; 5. Kje-til Andre Aamodt (Nor) 385; 6. Crhistian Mayer (Avt) 370; 7. Alberto Tomba (Ita) 366; 8. Lasse Kjus (Nor) 354, 9. Hans Knaus (Avt) 320, 10. Josef S trobi (Avt) 312.
Altenmarkt namesto Kitzbuhla
KITZBUEHEL - Al-tenmark Zauchensee bo prevzel v Kitzbuehlu
odpovedane ženske tekme svetovnega pokala alpskih smučark. Prizorišče smuka v soboto, 17. januarja, in superveleslaloma v nedeljo, 18. januarja, je že pregledala komisija FIS in dovolila tekmo. Altenmark je zadnjo tekmo svetovnega pokala gostil leta 1994, takratni slalom pa je dobila legendarna Vreni Schneider.
Nordijska kombinacija v Garmischu odpovedana
GARMISCH PAR-TENKIRCHEN - Prireditelji interkontinentalne-ga pokala nordijskih kombinatorcev v nemškem Garmisch-Par-tenkirchnu so tekmovanje, to bi moralo biti na sporedu v soboto in nedeljo, zaradi pomanjkanja snega odpovedali.
Na sliki AP: Alberto Tomba med včerajšnjim spustom v Schladmingu.
SKUPINA F Limoges - Benetton Treviso 69:68
LIMOGES - Po zelo izenačenem boju je Benetton iz Trevisa izgubil v Limogesu. Vseeno pa je zanesljivo ohranil prvo mesto na lestvici.
Ostala izida 1. kola: Real Madrid - Estudian-tes 75:64, Cska Moskva -Paok Solun 78:48.
Vrstni red: Benetton Treviso 18, Estudiantes Madrid, Paok Solun in Cska Moskva 12, Real Madrid 10, LimogesS.
Prihodnje kolo (15.11.): Benetton - Real Madrid, Estudioantes -Cska Moskva, Paok - Limoges.
SKUPINA G Union Olimpija - Barcelona 92:60 (52:33) UNION OLIMPIJA LJUBLJANA: Taylor 16, Hauptman 15, Duščak 12, Daneu 10, McDonald 10.
LJUBLJANA - Union Olimpija je na najboljši
________NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL______________
Polom Interja proti Milanu
Milan zmagal kar s 5:0 - Najslabša Interjeva prestava v tej sezoni
Milan - Inter 5:0 (3:0)
STRELCI: Albertini v 29. min. iz enajstmetrovke, Ganz v 33. min., SaviCevid v 44. min.; d.p.: Colonnese avtogol v 1. min., Nilsen v 15. min.
MILAN: Rossi, Nilsen (41' d.p. Cardo-ne), Costacurta, Desailly, Maldini, Ba, Albertini, Boban (4' d.p. Maini), Leonardo, Savicevic, Ganz (19' d.p. Andersson).
INTER: Pagliuca, Bergomi, Sartor (1' d.p. Galante), Colonnese, West, Moriero (11' d.p. Recoba), Simeone, Cauet, Zanetti, Zamorano (11' d.p. Djorkaeff), Ronaldo. SODNIK: Cesari di Genova.
GLEDALCEV: 36.805 RUMENI KARTONI: Moriero, Costacurta, Andersson in Maini.
MILAN - Takega razpleta na prvi sinočnji Četrtfinalni tekmi italijanskega nogometnega pokala ni verjetno pričakoval niti najbolj opitmistiCen Milanov navijač. Da bi Milan lahko dal svojemu mestnemu tekmecu, ki v prvenstvu vodi na lestvici in ki v svojih vrstah ima najboljšega no-goemtaša na svetu Ronalda, to je res neverjetno. Res je tudi, da je sinoči Inter bil le bleda senca odlične ekipe, ki igra v pr-
venstvu, in da je zlasti v obrambi napravil dve-tri neverjetne napake, res pa je tudi, da je sinoči ekiopa trenerja Simonija igrala zelo lagodno in brez vsake ideje.
Po drugi strani pa je Milanu šlo vse kot po olju. Visoko zmnago si je priigral že v prvem polčasu, ko je vodil s 3:0. V nadaljevanju pa je rezultat zaokrožil na »neverjetni« 5:0.
Superpokal: slavje Barcelone
BARCELONA - V prvi tekmi super-pokala je sinoči doma Barcelona premagala Borussio iz Drotmunda z 2:0 (1:0). V prvem polčasu je povedel Luis Enrique v 10. minuti. V drugem delu tekme pa je povišal vodstvo na 2:0 Rivaldo iz enajstmetrovke.
Ravanelli bo ostal v Marseilleu
MARSEILLE - Ko je vse kazalo, da bo Fabrizio Ravanelli novi elan Milana, je včeraj vodstvo francoskega prvoligaša 01ympiquea iz Marseillea sporočilo, da bo italijanski reprezentant ostal v Marseilleu. Milan bi za najem Ravanellija odstopil svojega igralca Anderssona, 01ympi-que pa je želel SaviCevida in tako do Ra-vanellijevega prestopa ni prišlo.
NAMIZNI TENIS / V ZGONIKU
Krasovi predstavniki so se tudi tokrat zelo izkazali
Na deželnem turnirju za kvalifikacije mladinskih ekip in veteranov, ki je bil v Zgoniku v torek, si je nastop na odgovarjajočih državnih prvenstvih zagotovilo pet mladinskih ekip Krasa Telital in ženska vrta veterank (Dragica Blažina, Sonja Milic). V mladinskem sektorju je za zeleno mizo prevladoval krasov naraščaj, tako da je bila ekipa deklic (Alessio Gerebiz-za, Sara Sardo, Giada Vidoni, Roberta Zavad-lal) brez konkurence. Ekipi narašCajnic (Martina Milic, Roberta Ri-dolfi in Martina Tretjak) in mladink (Vanja Milic, Daša Bresciani, Nina Milic) se je kvalificirala direktno, ker je več igralk v drugi jakostni
kategoriji, pac pa si je prvo mesto in s tem udeležbo na državnem prvenstvu na tekmovanju zagotovila druga krasova ekipa mladink (Kristina Stubelj, Jasmin Kralj, Martina Zavadlal, Nadja Blasone) in ekipa najmlajših deklic (Eva Carli, Mateja Križ-manCiC, Lisa Ridolfi, Paola Zavadlal), ki so bile boljše od svojih vrstnic iz dežele. Podvig ni uspel le fantovskima ekipama juniorjev (Bojan Simoneta, Jurij Vere) in naraščajnikov (Uroš Fabiani, Boštjan Milic).
Obe ekipi sta tesno izgubili v finalu proti postavi videmskega CUS-a oziroma porde-nonskemu San Giovan-niju. (J.J.)
naCin zaCela drugi del tega pokala, saj je doma premagala Barcelono kar z 32 točkami razlike. Premoč Ljubljančanov je bil aveC kot očitna. Vsi varovanci trenerja Sagadina so igrali zelo dobro, medtem ko je je špansko moštvo, razen Djordje-vida, ki jhe dosegel 20 točk, povsem razočaralo.
Racing - Kinder 62:72 (39:38)
PARIZ - Bolonjski Kinder je slavil tudi Pairzu in s tem seveda ohranil prvo mesto na lestvici.
Ostah izid: Alba Berlin
-	Pau Orthez 66:55.
Vrstni red: Kinder Bologna 20, Barcelona 14, Alba Berlin 12, Union Olimpija Ljubljana in Pau Orthez 10, Racing Pariz 8.
Prihodnje kolo (15.1.): Kinder - Union Olimpija, Barcelona - Alba Berlin, Pau - Racing.
SKUPINAH
Ulker - Teamsystem 83:69
Ostala izida: Hapoel -Aek Atene 68:88, Partizan - Gibona 70:78.
Vrstni red: Aek Atene 14, Teamsystem Bologna in Gibona Zagreb 12, Partizan Beograd in Ulker Istanbul 8, Hapoel Jeruzalem 4.
Prihodnje kolo (15.1.):
Aek - Ulker, Teamsystem
-	Partizan, Gibona - Hapoel.
SKUPINA E
Izidi 1. kola: Porto -Olympiakos 63:92, Croa-tia - Efes Pilsen 82:93, Telekom - Makabi 67:79.
Vrstni red: 01ym-piakos 16, Efes Pilsne Istanbul 14, Makabi Tel Aviv in Telekom Ankara 10, Croatia Split 8, Porto 0.
Versace »rešil«
Reggio Calabrio
REGGIO CALABRIA -Vse kaže, da bo Viola Reggio Calabria lahko nadaljevala nastope v košarkarki Al ligi. Odločilen je bil včerajšnji poseg Santa Versaceja, brata umorjenega Gian-nija, ki bo poskrbel za finančno kritje kluba.
ODBOJKA / ITALIJANSKI POKAL
La Goriziana Kmečka banka po pričakovanju v »osmini«
La Goriziana Kmečka banka - Riviera 3:2 (15:6, 9:15,15:7,10:15,15:13)
VAL: Feri 15+17, Florenin 1+3, Sulina 1+2, Beltrame 6+6, Snidero 9+15, Černič 4+1, Visciano 1+3, Ri-gonat 1+4, Cola 6+4, Gravnar 0+4.
GORICA - Valovci so se po pričakovanju uvrstili v osmino finala italijanskega pokala. Kljub tesni zmagi je bila to za varovance trenerja De Marchija gola formalnost, saj so na prvi tekmi že zmagali s 3:1. Vseeno pa Valov trener ni hotel ničesar tvegati in je poslal na igrišče svojo najboljšo postavo, ki pa si je napredovanje v osmino finala zanesljivo prislužila sredi 3. seta. Tedaj so imeli možnost igranja tudi tisti, ki običajno manj igrajo. Že v 2. setu je opravil uradni krstni nastop Rajan Gravnar, v tretjem mladi Visca-no, v Četrtem pa je zaigral še Sulina.
Za našo ekipo je uvrstitev v osmino finala tega pokala vsekakor lepo zadoščenje. V Valovem taboru pa si nadejajo kar precejšnji »prodor« v tem tekmovanju, saj bi bilo to za društvo gotovo prestižnega pomena.
Konjsko dirke piše: Giorgio Plettersech
1.	dirka (Bologna): ob pravilnem startu bo San Marco Trio (skupina 1) favorit za zmago. Nevama bosta še Rin-go Bart (X) in Pal Pal.
2.	dirka (Firence): naš favorit je Stormy Beach (2), ki pa bo moral paziti na Tequilo Fi (X) in Osnaga Fos (1).
3.	dirka (Firence); Oro di Vabe (X) ima možnost za zmago. Od skupine 1 naj omenimo Ritziamo, od skupine 2 pa-Salino Seo.
4.	dirka (Milan): borbeni Scudetto Cr (2) je favorit za uspeh, možnosti za zmago imata še Royal Dutch (1) in Oro di Vabe (X).
5.	dirka (Padova): Olaf Om (1) je naš favorit. Trust (X) in Salcio (2) utegneta biti dokaj nevarna.
6.	dirka (Rim): Sobtario (2) je v dobri formi in favorit za
zmago, za katero se bosta borila Socrates (1) in Pitermar (X).
Dirka tris
Naši favoriti: 11 Spalletta, 10 In The Wind, 8 Plaza Mayor; za sistemiste: 5 Speed Ramy, 4 Montorio, 14 Special Run.
	
1. — prvi	1
drugi	X2
2. — prvi	2
drugi	XI
3. — prvi	X
drugi	12
4. — prvi	12
drugi	X
5. — prvi	12
drugi	X
6. — prvi	2X
drugi	1
Danes igra zo vas Totocalcio m Obvestila
IX
2
X2 1 1
1X2 2
1X2 IX 2 IX 1 2
Mojmir Kokorovec (letnik 1969) seje začel ukvarjati s športom že pri petih letih, s kotalkanjem pri Poletu in s smučanjem. Medtem ko je smučanje opustil pri 16 letih, se je s kotalkanjem ukvarjal v raznih kategorijah vse do leta 1990 in v pestri karieri osvojil državni podnaslov UISP v dvojicah in je bil več let v izboru državne reprezentance. Že leta 1980 se je lotil trenerstva, od leta 1992 hokeja na kotalkah, od 1996 hokeja in line. Od leta 1994 je odgovoren pri ŠD Polet za hokejsko sekcijo. Zadnjič je Bruno Kneipp pravilno napovedal 9 rezultatov.
Mojmir
Kokorovec
Bari - Atalanta Brescia - Fiorentina Empoli - Bologna Juventus-Vicenza Lazio - Lecce Milan - Roma Piacenza - Inter Sampdoria - Parma Udinese - Napoli Lucchese - Verona Venezia - Cagliari Acireale-Savoia Fermana - Palermo
KD VALENTIN VODNIK
vabi na nedeljske smučarske izlete 11., 18., in 25. jt.m. ter 1. februarja t.l. na Kanzel. Odhodi iz Doline (Sanca) ob 6. uri, vpisovanja v trgovini pri Martini Mauri (tel. 8327121), dodatne informacije na tel. 0338-5032176.
SD POLET vabi na jubilejni 30. občni zbor, ki bo v ponedeljek, 26. t. m. ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Občni zbor bo v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah in obsega naslednji dnevni red: 1. poročila; 2. razprava; 3. poročilo nadzornega odbora; 4. volitve novega odbora. Vljudno vabljeni.
PRIREDITVE
Petek, 9. januaq'a 1998
Sanjske obleke sester Fontana še na ogled
V tržaškem muzeju Revoltella bodo do 25. januarja na ogled obleke, ki so jih v obdobju od leta ’50 do ’68 sešili v modni hiši sester Fontana. Sestre Zoe, Micol in Giovanna Fontana so prve predstavnice italijanskih modnih ustvarjalcev, ki so se uveljavile tudi na mednarodni ravni. Tržaška razstava prinaša izbor unikatnih modelov za svecanejše priložnosti in za znane odjemalke, kot so filmske zvezde (na sliki skica za plesno obleko, ki jo je leta ’56 oblekla Audrey Hepburn) in predstavnice rimske visoke družbe. Razstavo »sanjskih oblek sester Fontana« sta pripravila Fabio Feroce, mlad tržaški modni stilist, ki se je izpolnjeval tudi v hiši Fontana, in Raffaella Sgubin, strokovnjakinja za kulturo oblačenja. Posamezne modele sta umetelno razmestila po vseh nadstropjih palače Revoltella. V okviru razstave prirejajo tudi nekaj spremnih pobud, tako bo v soboto, 17. januarja, ob 17. uri v dvorani konferenca o visoki modi med zgodovino in bodočnostjo, sledil bo voden izlet razstave. Vodeni izleti bodo tudi vse tri nedelje, in sicer 11., 18. in 25. januarja, razstavo pa si bo mogoče ogledati tudi v popoldanskih urah, točneje od 15. do 18. ure.
Z-<V '"v v
f
Razstava o Napoleonu v vili Manin še do nedelje
V vili Manin pri Passarianu bo še to nedeljo odprta razstava o Napoleonu in sporazumu podpisanem v Campoformi-du. Nedeljski obiskovalci bodo lahko brez doplačila prisostvovali tudi koncertu, ki bo od 10.30 do 11.30 v lepi beneški vili. Nastopila bo skupina trobil tržaškega gledališča Verdi, ki je decembra izvedla vrsto nastopov. Na programu, ki se Napoleonu v čast pričenja z Marsiljezo, so še skladbe Mozarta,
Haydna, Beethovna, Mendelsshona,
Schuberta, Chopina in von Webra. V nedeljo bo razstava nepretrgoma odprta od 9.30 do 19. ure. Organizatorji so z obiskom zgodovinske razstave o Napoleonu in Francozih na naših tleh nadvse zadovoljni, saj se skupni seštevek obiskovalcev bliža 25 tisočem. Kot velja v splošnem za Italijo in tudi za FJK, si je tudi razstavo v vili Manin ogledalo veliko ljudi še zlasti med božično-novo-letnimi prazniki, svoje pa so prispevale šole, ki so se v velikem številu odzvale vabilu organizatorjev.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA ■ GLEDALIŠČA • GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Danes, 9. t. m., ob 20.30 premiera: gostuje gledališka skupina Comp. Mario Chiocchio s predstavo T. Wil-liamsa »Estate e fumo«. Režija Armando Pugliese. Nastopata Pino Quartullo in Elena Sofia Ricci. Predstava v abonmaju: odrezek 18 bel in na izbiro. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča, v teku je tudi predprodaja vstopnic za predstavo »L’uomo, la bestia e la virtil« L. Pirandella, ki bo na sporedu od 13. do 18. t. m. (v abonmaju - odrezek 6 rumen) - (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
V torek, 20. t. m. premiera opere »Wozzeck« Albana Berga. Dirigent Wolfgang Božic. V glavni vlogi nastopa Jurgen Linn. Predprodaja vstopnic od danes, 8. t. m. dalje: torek, 20.1., ob 20.30 (reda A/E), Četrtek,
22.1.,	ob 20.30 (reda F/A), sobota, 24.1., ob 17. uri (reda S/S), nedelja, 25.1., ob 16. uri (reda D/D), torek,
27.1.,	ob 20.30 (reda B/C), Četrtek, 29.1., ob 20.30 (reda E/B), sobotA, 31.1., ob 20.30 (reda C/F), nedelja, 1. februarja, ob 16. uri (reda G/G).
Blagajna gledališča (umik: 9-12, 15-17 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih)
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 9. t. m., ob 20.30 premiera: gostuje gledališka
skupina Compagnia della Rancia s predstavo »Bra-chetti in technicolor« z Arturom Brachettijem.
V nedeljo, 11. t. m., ob 11.00 »Povem ti pravljico«: gledališka skupina Compagnia Ottobre iz Perugie predstavlja »La strana invenzione del dottor Ambo«. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti, informacije tel. 390613.
Gledališče »Silvio Pellico«
KUJ. Sezona tržaškega narečnega gledališča
Danes, 9. t. m., ob 20.30 bo gledališka skupina »I Grembani« predstavila delo G. Gabriellija »Quel giorno in stazion...«.
Ponovitve 10., 11., 16., 17 in 18. t. m., ob delavnikih bo predstava 20.30, ob praznikih pa obl6.30.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V torek, 13. in v sredo, 14. t. m., ob 20.30: CRT Arti-ficio in Teatro Biondo Slabile iz Palerma v sodelovanju s Piccolo Teatro iz Milana »II caso Kafka« Roberta Ando in Moni Ovadie. Režija Roberto Ando. Nastopajo Moni Ovadia in TheaterOrchestra. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365).
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
Danes, 9. t. m., ob 20.45 zadnje gostovanje gledališke skupine Argot produzioni: Jean Anouilh »Antigona«.
Nastopata Pamela Villoresi in Bruno Armando. Režija Maurizio Paniči.
Teatro Contatto - Gledališče San Giorgio
Danes, 9. t. m., in v soboto, 10. t. m., ob 20.30 gostovanje Gledališča Segreto: Ruggero Cappuccio »Shakespea re di Napoli«.
Palamostre - Gledališče Club
Danes, 9. t.m., ob 20.45 Crt Artificio iz Milana, Stalno gledališče Biondo iz Palerma v sodelovanju z Gledališčem Piccolo iz Milana in ustanovo Fondazione Teatro Toscana predstavljajo »II caso Kafka«. Nastopa Moni Ovadia z Theatreorchestra.
Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča od 20. ure dalje.
Zadnja ponovitev jutri, 10. t. m.
PORDENON
Avditorij Concordia
V petek, 16. in v soboto, 17. t.m., ob 20.45 »II caso Kafka« R. Andoja in M. Ovadie. Nastopajo Moni Ovadia, Lee Colbert, Olek Mincer.
_____________SLOVENIJA_______________
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 10. t. m., ob 20.30 (za abonma in izven) gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s predstavo W. Shakespeara »Ukročena trmoglavka«.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Danes, 9. t. m., ob 10. uri (za šolo) in ob 20. uri (abonma petek in izven) gostovanje Drame SNG iz Ljubljane: Georges Feydeau: »Bolha v ušesu«. Informacije pri blagajni PDG (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 9. t. m., ob 20. uri: B. Slabe »Ob letu osorej«. Režija Boris Kobal. Nastopata Polona Vetrih in Ivo Ban.
V soboto, 24. t. m. 1998, ob 19. uri: W. Shakespeare »Macbeth«. Ponovitve 26., 28., 30. in 31. januarja -razprodano. Informacije (00386-61/222815).
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 9. t. m., ob 19.30 (abonma petek):Albert Camus: »Kaligula«.
SNG - Drama
Danes, 9. t. m., ob 19.30: J. Osborne »Ozri se v gnevu« (abonma peek in izven - konto); ob 10. in 20. uri gostovanje v Novi Gorici s predstavo »Bolha v ušesu ali Kaplja Cez rob«.
Mala drama: danes, 8. t. m., ob 20. uri D. Mamet »Oleanna« (izven - konto).
Lutkovno gledališče
Jutri, 10. t. m., ob 11. in ob 17. uri Jan Malik »Žogica marogica«.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica
V	torek, 27. t. m. ob 20.30 v Goethe Institutu, koncert Tria Lorenz iz Ljubljane.
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 koncert na katerem bosta nastopila Marzio Conti (flavta) in Bruno Cani-no (klavir). Na sporedu Schubert, Roussel, Milhaud in Boulez.
Salezianska cerkev
Jutri, 10. t. m., ob 17. uri božični koncert. Nastopajo Aljoša Tavčar (ksilofon in orgle), Aljoša Saksida (orgle, mandolina in digitalni rog) ter Aldo Žerjal (glas).
KRIŽ
American bar »Oxis«
V	nedeljo, 11. t. m., ob 21.30» koncert skupin Trou-blewood, Darkover in Incense.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
V	Četrtek, 15. t. m., ob 20.30 koncert »Combattimen-to Consort Amsterdam« pod vodstvom Jana Willia-ma de Vrienda.
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
GORICA
SCGV Emil Komel - Koncertna sezona 1997/98
V	sredo, 14. t. m., ob 19.30 v komorni dvorani KC L. Bratuž: Srečanja z glasbo - Janez MatiCiC. Slovenski skladatelj med Ljubljano in Parizom. Glasbeni atelje Emil Komel.
Kulturni dom
V	sredo, 14. t. m. ob 20.30 nastop skupin »Hot Room« in »4 WD« iz Gorice.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
V	petek, 16. t. m., ob 20.45 nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma, dirigent Anton Nanut, solist Mischa Maisky. Na programu Smetana, Dvorak, Janaček.
PORDENON
Avditorij Concordia
V	sredo, 14. t. m., ob 20.45 koncerta židovske glasbe: »Kadosh, kadosh, kadosh« in »Nigun«.
_____________SLOVENIJA_________________
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 19. t. m., ob 20.15 koncert Ljubljanskih madrigalistov pod vodstvom Matjaža Sceka (za abonma in izven).
DOBROVO V BRDIH
Grad Dobrovo
V	petek, 23. t. m., ob 20. uri bo v Viteški dvorani galerije Zorana Mušica nastopil Moskovski kvartet (za abonma in izven).
Za informacije tel. 00386-65/21262.
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
V	torek, 13. t. m., ob 19.30 (abonma SOU): D. Božic: »Lizistrata 75«. Ponovitev v torek, 22.1. (abonma torek). Vse predstave so tudi za izven in konto.
Jutri, 9. t. m., ob 16.30 (abonma petek, izven in konto): G. Meyerberger »Hugenoti«.
V	soboto, 10. t. m., ob 19.30 (izven in konto) J. Strauss: Cigan Baron«.
V	Četrtek, 29. t. m., ob 20. uri premiera -S. Prokofjev »Romeo in Julija«. Ponovitev 31. t. m., ob 19.30 za abonma sobota, izven n konto.
Cankarjev dom
Danes, 8. in jutri, 9. t. m., ob 19.30 v Gallusovi dvorani (oranžni abonma I. in II.) koncert Orkestra slovenske filharmonije. Dirigent Rudolf BarSaj, solistka Elisabeth Leonskaja (klavir).
V	Četrtek, 15. t. m., ob 19.30 koncert Simfoničnega orkestra in solistov Akademije za glasbo v Ljubljani.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče (Dvorana 7 na celovškem sejmišču (VVorter See Halle)
Danes, 9. t. m., ob 19.30 musical Jerryja Hermana »Le cage aux folles« (Kletka polna norcev).
Ponovitve dol8. t. m.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Muzej Revoltella: do 25. t. m. je na ogled razstava »Chersicla. DalVinformale alle muse energetiche«. Urnik ogleda: 10-13, 15-20 - ob praznikih samo zju-tra) Ob torkih zaprto.
Muzej Revoltella: do 25. t. m. je v vseh nadstropjih muzeja na ogled zanimiva razstava znamenitih oblek sester Fontana »Car stila (II fascino dello stile) 1950-1968«. Urnik ogleda: 10-13, 15-20 - ob praznikih samo zjutraj. Ob torkih zaprto.
Galerija Nadia Bassanese: jutri, 10. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Federica Rizzija. Razstava bo odprta do 13. februarja.
Občinska razstavna dvorana na Trgu Unila: do 25.
t. m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 10-13, 17-20.
Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 13. t. m. je
na ogled razstava »01insky - verjetno zadnji umetnik 20. stoletja«.
Palača Costanzi: do 25. februarja je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Umik: vsak dan od 9. do 19. ure.
Gregorčičeva dvorana (Ul. Sv. Frančiška 20): fotografska razstava fotokrožka Trst 80. Urnik od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure.
Center H Giulia: do 11. t. m. je na ogled božična skupinska razstava.
DEVIN
Kmečka hiša: jutri, 10. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Danteja Pisanija »Jadran« in predstavitev zadnjega dela pesnika Aleksija Pregarca. Spregovorila bosta umetnostni kritik Carlo Milic in pesnik Jurij Paljk.
GORICA
Kulturni dom: na ogled je skupinska fotografska razstava »Skupina 75«.
Umetnostna galerija Miro Persolja: na skupinski razstavi sodelujejo slikarji C. Raza, S. Kovic in S. Persolja ter kipar M. Persolja.
Katoliška knjigarna - Ars Galerija: še jutri. 10. t. m., je na ogled razstava slikarja Pavla Medveščka.
Goriški grad: do 25. t. m. je odprta razstava gotskega kiparstva na Goriškem, ki so jo postavili v sodelovanju z Goriškim muzeje iz Nove Gorice.
VIDEM
Stamperia d’arte Albicocco: na ogled so dela Tonina Crangnolinija.
PASSAR1ANO
Villa Manin: do 11. t. m. je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleon v Campoformidu«.
_____________SLOVENIJA__________________
SEŽANA
Mala galerija: odprtje razstave likovne delavnice -Umetnost postavlja vprašanja. Urnik: od ponedeljka do petka od 15. do 17. ure.
DOBROVO V BRDIH
Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Umik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta.
KROMBERK
Goriški muzej Grad Kromberk: do 30. t. m. je na ogled retrospektivna razstava Miloša Volariča. Umik ogleda: 8-14, ob praznikih 13-17, zaprto ob sobotah.
LJUBLJANA
Mala galerija: do 14. t. m. bo na ogled fotografska razstava Blaža Župančiča - Passepartout.
Prirodoslovni muzej Slovenije (vhod iz Muzejske ul. 11): odprta je razstava rezultatov geološko-pa-leontološke spremljave gradbenih del na odseku avtoceste med Divačo in Kozino. Razstava želi opozoriti na geološko naravno dediščino, ki je bila doslej opb podobnih delih marsikdaj spregledana. Avtorja razstave dr. Tea Jurkovšek in dr. Bogdan Jurkovšek.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Risanka: Gustav TV dnevnik
RAI 2
RETE 4
ITALIA 1
|r Slovenija 1 fr* Slovenija 2
S
RAI 1
Euronevvs
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Antonella Clerici), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: La voce nella tem-pesta (dram., ZDA ’39, i. L. Olivier, Merle Oberon) Aktualno: Jutranja oddaja Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello), vmes (11.30) dnevnik
Vreme in dnevnik Nam: Gospa v rumenem -Umor v Las Vegasu (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Film: Amy in yeti (pust., ZDA ’95, i. Meat Loaf) Variete za najmlajše: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Serio), vmes risanke Quasimodo in nan. Zorro Dnevnik
Aktualno: Prima di tutto Variete: Col orado (vodi Alessandro Greco)
Vreme in dnevnik Športne vesti Aktualno: II fatto Dokumenti: Viaggio nel cosmo - Potovanje v vse-mirje (vodita Piero in Alberto Angela)
Dnevnik
Film: II profumod ella papaya verde (dram., Fr. '93, i. Tran Nu Yen-Khe, Lu Man San)
NoCni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno oddaja: Rusija, 1.25 Filozofija, 1.30 Potihoma
Pregled tiska Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Lassie, 8.55 Podeželski zdravnik Nad.: Quando si ama,
10.00	Santa Barbara Racconti di vita Tg2 Medicina 33, 11.15 Dnevnik
Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Aktualno: Cronaca in di-retta - Kronika v živo (vodi Danila Bonito)
17.15 dnevnik, vreme Dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Komisar Rex Variete: Macao Večerni dnevnik Tg2 Variete: Furore (vodi Alessandro Greco)
Tg2 Dosje Dnevnik in vreme Filmske novosti Aktualno: Zgodbe Glasbena oddaja
RAI 3
	Nad.: Un amore di nonno	
	TV film: Mamma Lucia	
	(dram., ’87, zadnji del)	6*51
	Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte papa	1
	Dnevnik	
mm	Aktualno: Forum	
jflnfl	Kviz: Kolo sreče	lHAi
	Dnevnik	4
	Nad.: Sentieri - Steze	
ifffl	Film: Esterina (dram., It.	
	’59, r. C. Lizzani, i. C.	
	Gravina, G. Home)	
M	Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi)	
	Dnevnik Tg4, vreme	
	Variete: Game Boat	
	TV film Perry Mason: Lo	
	spirito del male (krim., i.	
	R. Burr, R. Stack)	
	Film: 11 Corsdaro Nero	
	(pust., It. 76, i. K. Bedi,	
	C. Andre, Mel Ferrer)	
	Pregled tiska	
	Nan.: Peter Strohm	
CANALE 5
Dnevnik, vreme Aktualno: Educational Aktualno: Italija 60. let,
11.00	Vprašanja ob koncu tisočletja
Dnevnik 3,12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Media/Men-te
Deželne vesti, dnevnik ' Znanstveni dnevnik,
15.00	Tgr - Sredozemlje Športno popoldne: plavanje, hokej, rokomet Dok.: Geo & Geo
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Cosby raziskuje Variete: Maurizio Costanzo Show
Nan.: Komisar Scali - Dr. Jeckyll in Mr. Hyde,
12.30	Norma in Felice Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske Nan.: Ciao dottore! (i. Ul-rich Reinthaler), 16.45 Robinsonovi
Aktualna kronika - Veris-simo s ul pošto - Na licu mesta (vodi M. Liorni), 17.45 Verissimo - Kronika v živo (vodi Cristina Parodi)
Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Lepotica in zver Film: Hostage for a day (kom., ZDA '94, r. J. Candy, i. W. Berger)
Šport studio, 12.25 Odprti studio
Nan.: Willy, princ z Bel Ai-ra
Variete: Ciao ciao Parade Risanke: Lupin Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di ful-mine, 15.00 Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi)
Nan.: Svveet Valley High Variete za najmljaše, risanke
Nan.: Hercules Odprti studio, vreme, šport studio j Nan.: Melrose Plače Variete: Sarabanda Variete: Scherzi a parte (vodita Massimo Lopez,
| Lello Arena)
Aktualna odd.: Moby’s (vodi Michele Santoro) Filmske novosti Fatti e misfatti Šport studio Pregled tiska Nan.: Star Trek, 2.15 Neverjetni Hulk
# TELE 4
<S>


	19.30, 23.00 Dogodki in odmevi	
	Rokomet	
	Figli miei	
	Nogomet:	Memorial	
	Frontah	
	He Man	
	Deželni zbor	
	Nan.: First and Ten	
Oglasi TV prodaja
Oddaja za otroke: nad. Lov na znamko (Norveška, 1. del)
Tedenski izbor: Humanistika, 10.00 Parada plesa Nan.: Oh, dr. Beeching (VB, 5. epizoda)
Oglasi
Tedenski izbor: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, 1. del) Slovenski utrinki Ljudje in zemlja Vremenska panorama Poročila Vreme, šport Vremenska panorama Otroški program: Zgodbe iz školjke Mostovi
Obvestila in oglasi Obzornik Po Sloveniji Vreme, šport Otroški program. Nan.: Jeklene ptice (11. ep.) Dokumentarna srija: Novi raziskovalec Risanka Dobro je vedeti Oglasi
TV Dnevnik, vreme, šport Film: Pet majskih dni Oddaja o turizmu Humoristična oddaja: Barbara (VB)
Oglasi, napovedniki Odmevi, vreme Kultura
Šport, 22.35 Oglasi Nanizanka: Newyorška vročica (ZDA, i. Lisa Ger-stein, Portia De Rossi, 11. epizoda)
Zvezde ruskega baleta Dok.: Novi raziskovalec Vreme, napovedniki
TV PRIMORKA
MONTECARLO
Vremenska panorama Nanizanka: Pepa in Pepe (Španija, 4. ep.)
Tedenski izbor, TV igrica: Kolo sreče, 10.30 Največji kaskaderji Film: Vrt zla (ZDA 1954, r. Henry Hathaway, i. Su-san Hayward, Gary Cooper, Richard VVidmark)
TV prodaja
Nanizanka:	Pasje
življenje (ZDA, i. Michael Yarmusch, Kallum Keith Renni, Jennifer Clement, 1. epizoda)) Oglasi, napovedniki TV igrica: Kolo sreče Poslovne informacije Videoring Oglasi Agencija
Dokumentarna serija: Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja (VB, 7. del)
Film: Črna lista (Kanada 1995, r. Jean-Marc Val-lee, i. Michel Gote, Gene-vieve Brouillette) Nadaljevanka:	Profit
(ZDA, i. Adrian Pasdar, Lisa Žane, Allison Hos-sack, Jack Gwaltney, 1.) Videoring
Koper
	Nad.: Un pošto al sole		Vraiete: Tira & Molla				17.00 Videostrani	
	Dnevnik, deželne vesti		Dnevnik TG 5	1			Aktualno	
	Aktualno: Od 20. do 20.		Variete: Striscia la noti-		19.30, 22.450, 1.20 Dnev-		Glasbena oddaja: Pri-	
	ure, 20.15 Magazzini		zia (vodita Ezio Greggio		nik, 13.30, 19.50 Šport		morkinih 10	
	Einstein, 20.30 Blob		in Enzo lachetti)		Nan.: Hitchcock		Sprememba z Rudijem -	
	Film: Giochi d’ adulti		Film: 11 grande volo	mm	Aktualno: Gandido		Alternativno zdravljenje	
	(thriller, ’92, i. K. Kline,		(dram., ZDA ’92, r. Ro-		Film: Tom sawyer (glas.,		Napovednik, videospot	
	M.E. Mastrantonio)		chard Donner, i. Lorraine		ZDA 73, i. C. Holm)		Dnevnik TV Primorka,	
	Dnevnik, deželne vesti		Bracco, Elijah Wood)		Variete: Tappeto volante		vreme	
	Film: Codice segreto de-		Variete: Maurizio Costan-		Variete: Zap zap		Davorin Rojc, slikar	
	siderio (krim., ZDA ’96,		zo Show, vmes (1.00)		Aktualno: Quinto potere?		Iz produkcije združenja	
	i. M. Singer, S. Tvveed)		dnevnik		Film: Agente 007 Moon-		lokalnih TV Slovenije	
	Dnevnik, kultura, vreme		Striscia la notizia		raker (79, i. R. Moore)		Glasb, odd.: Video Top	
	Variete: Fuori orario		Nan.: Svvift il giustiziere		Check Up Zdravje		Dnevnik TV Primorka	
	Odbojka (kval. za SP, Z)		Nočni dnevnik	jlflil	Šport: Mondocalcio			
Euronevvs Sredozemlje Glasb, odd.: Jovannotti Četrtkova športna oddaja Košarka: Union Olimpija - Barcelona (Evroliga) Program v slovenskem jeziku: Strokovnjak svetuje Primorska kronika Dnevnik, vreme Otroška oddaja: Ecchecci-manca
Facciamo festa - Praznične prireditve (vodita R. T. Giuricin, S .De Franceschi) Dok.: Svet v letu 1997 TV dnevnik Vsedanes Rhytlim & News Pogovorimo se o...
Teche
Vsedanes, vreme
"N
Radio Trst A
8.00,	14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, r. M. Sosič); 9.40 5 minut informatike; 10.10 Koncert baročne glasbe; 11.10 Otrok in družina (M. Š. Košuta); 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zbori; 13.20 Orkestri; 13.30 Jezikovno ogledalo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: violinist Franco Gulil; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.;
8.30,12.30,18.30	Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna;
19.00	Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila;
12.30,17.30,19.30	Dnevnik; 6.30 Poročila,
osmrtnice; 6.05 Ljudska glasba; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.10 Pročilo AZMS; 10.00 Intervju; 11.00 \^Za in proti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice;
13.00	Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba, kulturni koledar, planinski vodnik, pojdimo v kino; 19.00 RD RASLO;
20.00	Večerni pr. Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima;14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.45 Govorimo o..; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London cal-ling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport, RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio ga-ga; 9.45 Ringa-raja; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do 13-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30
Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Jutranja kronika; 8.10 Rekreacija; 8.40 Planinske informacije, kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilistične minute; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna;
16.30	Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20„ novosti in lestvica oldies; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.25 Klub klubov.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,"l3.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.15 Evropski glasb, festivali; 19.30 Simfonični koncert; 21.30 Glasb, nokturno; 22.05 Igra: Elizabeth; 23.00 Šestnajst strun; 23.50 Intermezzo, vmes napoved sporeda; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: meseCna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO


6
66
VREMENSKA SLIKA
Nad južno Evropo in Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska, Nad naše kraje doteka v višinah od severozahoda topel in suh zrak.
1010
6
1020
A
/S
"1020

,1
0510 STOCKHOLM
HELSINKI o/l
O.
-2/0
KOBENHAVtl -^666
""Ibemin 5/io
5/10 „
" “	oBRUSEU
oPARIZ
8/13	C3 DUNAJ 4/10
LJUBLJANA -/-
°	BEOGRAD 4/11	/
o
MOSKVA -2/-1 °
1010
VARŠAVA 4/6
o
S3 o KIJEV -/-
1020
ŽENEVA 5/n ° MILANO
° 3/6 '
1010
v'
1020
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
LIZBONA
9/15 .O

MADRID 3/7
o
' X SPLIT -/-	OSOFIJA -l/io
'S'---SKOPJE o
^RIM s^/16
N
SKOPJE o	„
X"/'
1030
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.40.
Dolžina dneva 8.55.
/LUNINE MENE
Luna vzide ob 14.15 in zatone ob 4.12.
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.32 najnižje -13 cm, 6.45 najvišje 45 cm, ob 13.50 najnižje -52 cm, ob 20.21 najvišje 24 cm. Jutri: ob 1.28 najnižje -14, ob 7.28 najvišje 48 cm, ob 14.27 najnižje -59 cm, ob 21.02 najvišje 30 cm.
jgb*______
r .A. A. Iv Ev. -/V
.ATENE 6/T8
‘K.
1030
MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 10,3 stopinje C.
J
BIOPROGNOZA
Vpliv vremena na splošno počutje ljudi bo ugoden, le v krajih z meglo ali nizko oblačnostjo se bodo pri vremensko občutljivih ljudeh pojavljale manjše težave.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°c
500 m..............7
1000 m..............6
1500 m..............5
°C
2000 m..............3
2500 m .............1
2864 m.............-1
DANES
TRBIŽ
CELOVEC O -3/8
c6h>'
O 5/6
KRANJSKA GORA Q
TRŽIČ -3/8
ČEDAD-^^^	O
3/6 O	KRANJ
OVIDEM	---—)
5/8

GRADEC
-i/n
O
S. GRADEC -3/9
M. SOBOTA O -1/12
MARIBOR O -1/12
CEUE O l/
m^N. GORICA 6/7 GORICA q 2/9 O	POSTOJNA
4/7
KOČEVJE
7/9	-	s.
PORTOROŽ	^ X
O 7/9	X
LJUBLJANA
2/5
N. MESTO -t/12 O
ZAGREB
2/13
O

<5
Pretežno jasno bo, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Na Primorskem se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost ves dan. SOSEDNJE POKRAJINE: Pretežno jasno bo, zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla. Ob severnem Jadranu in v Padski nižini se bo megla zadrževala ves dan.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
[lo^lIteO IMIom
VVASHINGTON - Prvi klonirani človek bo po napovedih ameriškega znanstvenika Richarda Seedsa (na sliki, foto APJ a stal 2,2 milijona dolarjev (približno 3 milijarde in 960 milijonov lir).
Raziskovalec iz Chicaga, ki je po predstavitvi svojega projekta naletel na ostre kritike, namerava s kolegi v prihodnjih treh mesecih začeti z ustreznimi eksperimenti. Bela hiša je projekt obsodila kot »neodgovoren, ter etično in poklicno nizkotnen« in zagrozila z zakonsko prepovedjo.
SkotsJti znanstveniki, ki so klonirali ovco Dolly, prvega sesalca ustvarjenega iz celic dveh odraslih živali, pa so predvčerajšnjim ocenili, da je projekt, da bi to metodo uporabili na Človeku, »povsem v nasprotju z moralo«. Harry Griffin, pomočnik direktorja instituta Roslin v Edinburghu, kjer so ustvarili Dolly, je dejal, da človeški klon ne bo mogel nikoli postati rasa višja od človeka, ker se bo soočal z nesprejemljivo visoko stopnjo smrtnosti pri rojstvu, smrtnosti v otroštvu, raka in verjetno prezgodnjega staranja. (STA/dpa/AFP)
Pred kitajskim novim letom
PEKING - Veliko Kitajcev se je že včeraj odpravilo na množična potovanja v domači kraj, kjer ponavadi praznujejo kitajsko novo leto. Leto 1998 se bo za Kitajce začelo 28. januarja. Predstavniki železnic ocenjujejo, da bo v obdobju do 26. februarja samo z vlakom potovalo več kot 139 milijona Kitajcev, ker je 3, 4 odstotka vec kot lani (STAJ
Spodletel poskus sprave med Socksom in Buddyjem
VVASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je izpolnil napoved, da bo njegov prvi projekt v novem letu poskus sprave med mucom Socksom in mladim labradorcem Buddyem. Do poskusa je prišlo na travniku Bele hiše. Socks je že Čakal na vrtu, ko je Clinton tja pripeljal Buddyja. Pes je začel besno lajati, maCek pa se je ves na-sršil, vendar se ni umaknil niti za ped. Prvi je popustil - Clinton, in psa odvlekel v Belo hišo. Na vprašanje, kako je zadovoljen s prvim poskusom sprave, je Clinton odvrnil: »Dosegli smo napredek.« (STA/Hina)
V Rudosledcu je pepel ameriškega znanstvenika
CAPE CANAVERAL - Globoko v notranjost ameriške samodejne sonde Lunar Prospector (Lunami Rudosledec), ki so jo v sredo izstrelili v letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi proti Luni, je vgrajen tudi del posmrtnih ostankov ameriškega znanstvenika, dr. Eugena Shoemakerja.
Gre za približno 28, 35 gramov pepela v cilindrični škatlici, ki je dolga 4,44 cm in ima premer 1, 77 cm. Okoli škadice je ovit medeninast listič s stranico 3, 81 cm. Vanj je z laserjem vrezano posvetilo v Čast ShoemakerjiL
Shoemaker je postal znan predvsem potem, ko je skupaj z ženo Carolyn in kolegom Davidom Levyjem odkril komet Shoemaker-Levy 9. Komet je tako, kot so napovedati omenjeni astronomi vec kot leto dni prej, julija 1994 res padel na Jupiter. Zahvaljujoč pravilni napovedi so komet in njegovo trčenje
opazovati astronomi po vsem svetu, posnel pa ga je tudi vesoljski teleskop Hubble. V istem mesecu lani pa je slavni 69-letni »Gene« Shoemaker izgubil življenje v trčenju dveh avtomobilov blizu Aliče Springsa v Avstraliji.
Dr. Shoemaker je sodeloval pri načrtovanju odprav ameriških samodejnih sond ranger in surveyor proti Luni, v pripravi programa raziskav z vesoljskimi ladjami apol-lo, pri poletu male sonde Clemen-tina 1, ki naj bi odkrila na Luni zmrznjeno vodo in pri pripravah odprave bodoče podobne sonde Clementine 2.
Astronom in geolog Shoemaker je užival sloves kot raziskovalec zgodovine trčenj meteorjev, bil je eden od pristašev ideje, da je zaradi padca asteroida ati kometa pred 65 milijoni let izumrl precejšni del življenja na Zemlji, vključno z dinozavri. (STAJ
Kot kaže modra barva najbolj »vžge«
MAINZ - Kot modra kri je tudi modra barva po vsem sodec kraljevska barva, saj trenutno kraljuje na lestvici najbolj priljubljenih barv. Modra je brez dvoma že nadomestila zeleno, rjavo in rdečo oziroma oranžno - barve, ki so v preteklih stoletjih druga za drugo zavzemale prevladujoče mesto v družbi, je povedal po-fesor Roland Siegrist, dekan oddelka za dizajn na visoki strokovni Soli v nemškem Mainzu.
Ne le v modi, ampak denimo tudi v notranji arhitekturi in pri avtomobilih sedaj že prevladuje modra barva. Po podatkih avtomobilske industrije si to barvo ob nakupu novega avtomobila izbere 25 odstotkov kupcev, medtem ko je druga najbolj zaželena barva rdeča, za katero se odloči manj kot 20 odstotkov kupcev. Ta podatek najbolj zgovorno dokazuje, da je modra barva v priljubljenosti premagala vse druge barve. Porast priljubljenosti neke barve pri ljudeh je po besedah profesorja Siegrista predvsem čustvenega izvora. Po ocenah psihologov izbira modre kaže na potrebo po miru, uravnoteženosti in harmoniji. Temu v prid govori tudi dejstvo, da se vse vec ljudi odloča za modra vrata in okenske okvire. (STA/dpa)
Morsko deklico obglavile feministke
K0BENHAVEN - Neznana skupina feministk Feministična radikalna frakcija je prevzela odgovornost za obglavljenje znamenite Morske deklice v pristanišču v Kobenhavnu na Danskem, je sporočila policija. V noči s ponedeljka na torek so bronastemu kipcu, ki ga je v začetku stoletja izdelal Edvvard Eriksen, odrezali glavo.
Feministke so prevzele odgovornost tudi za nekatere druge vandalske izpade na Danskem v predbožičnem Času. Neznanci so namreč odnesli z mornariškega oporišča Holmen glavo valkire, mitološke nordijske božanske device, ki na Odinov ukaz prinašajo padle v nordijska nebesa Valhalo. Glavo valkire so našli v torek v plastični vrečki v stranišču neke veleblagovnice v danski prestolnici.
Policija je zelo previdna in dvomi v verodostojnost prevzema odgovornosti. Tako pismo bi lahko napisal vsakdo, ki bi se hotel ponorčevati z oblastmi. Na Danskem je res precej radikalnih feminističnih skupin, a le redki verjamejo, da bi se Zenske in dekleta prepustila takim vandalskim dejanjem.