^T/and s~{/um/cq ... NO. 109 AMCRICAN IN,SPIRIT FORCIGN IN UNGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, JUNE 5, 1961 SLOVGNIAN MORNING InGWSPAPGR STEV. LX — VOL. LX Zahod bo dal Indiji dva in pol bilijona posojila Šest držav svobdnega sveta je dalo Indiji dva in pol bilijona dolarjev posojila za izvedbo njenega petletnega načrta. WASHINGTON, D. C. — Združene države, Zah. Nemčija, Kanada, Francija, Vel. Britanija, Japonska in Svetovna banka so obljubile Indiji dva in pol bilijona posojila kot pomoč pri izvedbi njenega novega petletnega gospodarskega načrta. Ta predvideva preko 20 bilijonov kapitalnih vlog, od česar bo Indija sama zbrala 18 bilijonov. Novi petletni načrt, tretji po vrsti, naj bi pomagal Indiji na trdne gospodarske noge in omogočil njenemu naraščajočemu pnebojvaliatvu dvig življenjske ravni in izvedbo potrebnih socialnih reform. Združene države so same obljubile $1,045,000,000 v denarju in kreditih, poleg tega pa še $1,300,000,000 v odvisni hrani. Celotno posojilo je doslej največje svoje vrste. Njegov namen je pokazati svetu, da so gospodarsko razvite dežele svobodnega sveta sposobne in voljne pogati k napredku gospodarsko nerazvitim deželam, če so te voljne tudi same napeti vse svoje sile za lasten napredek. Indija je za svobodni svet izredno pomembna, kot največja država Azije poleg rdeče Kitajske. Kitajska se trudi za napredek pod strogo diktaturo komunizma, Indija po demokratski poti. Vse zaostale dežele Azije in Afrike Pazno gledajo, kateri način bo uspešnejši in primernejši za njihove razmere. Notri grobovi jKennedy in žena lepo John Cvek , . Po dolgi bolezni je preminul kprgjg|g y LOtluOnU v Mt. Sinai bolnici John Cvek, star 65 let, stanujoč na 19510 Newton Ave., Euclid, O. Tukaj Na poti skozi mesto ju je po- zapušča soprogo Angelo, roj. O-grin, hčeri Angie Potočnik in Ann McHugh, 6 vnukov in več | zdravilo okoli četrt milijona ljudi. LONDON, Angl. — Kar je drugih sorodnikov. Rojen je bil London premogel prijaznosti v Predvoru na Gorenjskem, kjer zapušča brata Antona in Jožeta, sestro Ano in več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 50 let. Zaposlen je bil več kot 32 in prisrčnosti, jo je pokazal našemu predsedniku in njegovi ženi, ko sta včeraj zvečer priletela z Dunaja v Anglijo. Vladni krogi so pa kazali ob za zameno ujetnikov pregled avtomobilov Traktorji pripravljeni SE JE ŽE ZAČEL CLEVELAND, O. — Preteklo soboto je policija začela s tehnično kontrolo avtomobilov v našem mestu m okolici. Pregled bo trajal tja do 8. julija. Vsak motorist bo moral dati popraviti ugotovljene napake' tekom ri2 ur. Pregledani avtomobili bodo dobili posebna znamenja, da se izognejo naknadnim kontrolam. Kontrole se bodo vršile največ pri dnev- Kongoški predsednik Ka-sawubu hiti z organizacijo države LEOPOLDVILLE, Kongo,— “Železo je trelba kovati, dok-ler je vroče,” tako si najbrže hhsli kongoški predsednik Ka-sawubu, ker je v par dnevih izdelal načrt, kako naj Kongo Postane prava federativna republika. Odločil se je za sle-doči postopek: najprvo naj se s®stane parlament in izreče Zaupnico sedanji vladi Josipa ^leo. Istočasno naj bo vlada tudi izpopolnjena. V njej ni Pamreč zasedenih pet ministrskih mest, ki naj bi bila za vabo Gizengi in čombeju ter Pjihovim pristašem. Kasawubu se boji, da ne bo Mogoče dobiti na seje dosti poslancev in senatorjev, ker jih je mnogo pobitih, marsikateri Pa tudi ne upa priti na seje, ^er se boji za lastno življenje. ^°tem pride na vrsto nova likava, ki jo bodo med tem pri-Pravili strokovnjaki v poseb-ni komisiji. Imela bo 8 članov, Polovica jih bo iz Konga in Pfrugo polovico bo določalo taj-P;šitvo ZN. Ko bo ustava spreje-la’ jo bo Odobril še narod po-t°m plebiscita, ki se bo pa Vršil p0d nadzorstvom in var-8tvom ZN. let pri New York Central želez- enem tudi nekaj zaskrbljeno-nici, zadnjih 5 let pa pri Preš- sti, ki jo je pa že napovedalo sure Casting Co. Bil je član londonsko nedeljsko časopis-Društva Blejsko jezero št. 27 je. Morali so že precej verje-3DZ in Betsy Ross št. 186 ABZ. ti prvim poročilom z Dunaja, Pogreb bo jutri zjutraj ob 9:15 ki pravijo, da je Hruščev sa-iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, za- mo v zadevi Laosa pokazal ne-voda na 458 E. 152 St. v cerkev kaj dobre volje, v vseh osta-Holy Cross ob desetih, nato na lih zadevah pa ponavljal svo-All Soul’s pokopališče. je že znano stališče. London- Joseph Mi. Kozlevčar st. sko časopisje je že začelo u-Po treh mesecih bolezni je gibati, ali ne bo morala An-preminul v Euclid Glenville glija znova preurediti svojo bolnici 51 let stari Joseph M. narodno obrambo. To ugiba-Kozlevcar st. s 15638 Holmes nje je jasen znak, kaj mislijo Ave. Zapušča soprogo Mary, roj. v Angliji o dunajskem sestan-Prelas, sinova Josepha ml. in ku Ivana (pri marinih v Kaliforni- -----o ji), hčer Sandro, dva vnuka, Nov napredek V tehniki brata Johna in Antona in več trdnega goriva drugih sorodnikov. Brat Frank SACRAMENTO, Calif. — je umrl lansko jesen. Rojen je Aero-jet General Corp. je prebil v Clevelandu. Bil je član teklj teden preskusila z uspe-Eastern Stars No. 51 SDZ, P°d'. kom nov raketni mčtor na tr št. 3 SMZ ter Euclid Rifle Club.gQ^j^Q. Viporabljeno gorivo Zaposlen je bil v Eaton Manu- je tehtalo 5(? ton in dalo eks-facturing Co. 31 let. Pogreb boLlozivno si]o okoij ao-36 mili-v sredo zjutraj ob 8:15 iz Jos. )onov konjskih sil. Gorivo je Zde in Sinovi pogreb, zavoda torej- močnejše od vsakega tena 458 E. 152 St. v cerkev Ma- ko£eg.ai kj ga vporablja raket-rije Vnebovzete ob devetih, na- na industrija, to na Kalvarijo. Posebna prednost trdnega Joseph Sajovic goriva je v tem, da se da lah- Danes zjutraj je umrl 44 let ko prevažati iz kraja v kraj in stari Joseph Sajovic z 38755 M a se da motor razložiti v več Wood Rd., Willoughby, Ohio,Ljelov, ki se dajo zelo hitro rojen v Clevelandu. Tukaj za- montirati v en sam komad, pušča sinova Richarda in Ro- y tem pogledu je naša teh-berta ter sestro Margaret Kobe. njka potolkla rusko. Tisti rus-Pogreb bo v sredo zjutraj iz Za- kj raketni motor, ki je pognal krajskovega pogreb, zavoda, prvega ruskega astronavta o-Čas še ni določen. koli zemlje, je namreč ime Louis Hrovat eksplozivno silo samo kakih V zavetišču Rest Hiaven v 20 milijonov konjskih sil. Vpo-Euclidu je umrl 79-letni Louis rabljeno gorivo pa je biio ie-Hrovat. Tukaj zapušča dva si- koče in ne trdno, nova, Franka in Josepha, hčer Tako se bo trdo gorivo zme-Elsie, več pranečakov in prane- raj bolj uveljavljalo v vseh vr-čakinj. Pogreb oskrbuje prane- stah naših raket. čak Frank Smaltz. Pokojnik je ------o bil rojen v Zalogu. Pogreb se|vcja£ka diktatura V K.O-vrši v torek zjutraj ob 8. uri iz pogreb, zavoda Jos. Žele in Sinovi na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine, kjer bo ob 9. uri ni svetlobi. Velika nesreča z bombnikom blizu Pariza PARI, Fr. — Tistega našega aombnika B58, ki je preletel Atlantski ocean v 3bo urah in potolkel v hitrosti vse dosedanje rekorde, ni več. Bombnik je udeleževal letalske prireditve na pariškem letališču. Ko se je dvignil v zrak, je hitro izginil v daljavi, toda naenkrat so gledalci zaslišali strašno eksplozijo in silen žarek svetlobe. Vsi so vedeli, da nesreča tu. Helikopterji so ritro leteli na mesto nesreče in dobili samo še kup ruševin, pod katerimi so izgubili živ-jenjč vsi trije člani ameriške posadke. Niso pa bili tisti, ki preleteli' ocean v rekordno cratkem času. Francoske letalske oblasti preiskujejo, kaj ai vtegnilo biti vzrok nesreče. reji je *e zmeraj na trnjih SEOUL, Juž. Kor. — V ko- pogrebno opravilo, ~ "nato stolici ni noben, tnj Ijejo pokojnika na pokopališče "“st; d“ ”• Amenka n, ostale velesile dosti simpatij Ido sedanje vojaške diktature ker trdijo, da ji manjka vsa- | ke zakonite podlage. Vojaški režim se zato trudi | na vse načine, da bi ustvari vsaj nekaj zakonite podlage Kalvarija. _CLCAfMN*> Vremenski prerok pravi: Čigava je Sahara, alžirska iali francoska? EVIANS-LES BAINS, Fr. Pogajanja med zastopniki De Ganila in uporniške alžirske I Tako je prišel na idejo, da vlade potekajo prilično glad- dal narodu priliko, da Se ko, kar ni težko razumeti. Za- obliki referenduma izreče za enkrat ugotavljata obe dele- ali proti sedanji vojaški vladi gaciji samo to, v čem se ne Referendum naj bi se vrši skladata. Tako sta na zadnji ped konitrok) Združenih naro-seji obravnavali bodoči polo- dov, ki imajo tam že itak pre-žaj Sahare. cej veliko komisijo, ki gleda Ako bi tam ne bilo nafte, bi kaj dela korejska javna upra-bilo to vpraišanje hitro rešeno, va tako pa ni. Ker se za saharsko Korčjska vlada je skušala nafto interesirajo tudi Tunizi- napraviti pozvedovanje, kot ja, Maroko in Amerika, ni iz- ga izvaja Gallupov zavod ključeno, da bodo vse sahar- Ameriki. Tuji diplomatje so ske investicije prišle končno pa takoj rekli, da tako pozve-pod kontrolo konzorcija, ki dovanje ne bi imelo nobene mu bo načelovala Francija, vrednosti, kajti težko bi bilo Sončno in toplo. Najvišja temperatura 82. našim Ameriški odbor je sporočil Castru, da so traktorji pripravljeni in da se zamenjava za ujetnike lahko začne. DETROIT, Midi. — Ameriški odbor za odkup ujetnikov od Castra, ki ga vodijo Mrs. E. Roosevelt, W. Reuther in Milton Eisenhower, je sporočil v Havano, da je pripravljen poslati Castru 500 traktorjev za izročitev 1214 ujetnikov ponesrečenega izkrcanja na Kubi v aprilu. Odbor je dal Castru do srede opoldne čas, da se odloči za sprejem ponudbe. Sporočil mu je, da lahko prvih sto traktorjev pošlje že v dveh tednih po sklenjenem dogovoru. Ob dobavi prvih sto traktorjev naj bi Castro izročil prvo petino ujetnikov. Na isti osnovi bi se vršila zamenjava, dokler ne bi imel Castro vseh 500 traktorjev in ne bi bili vsi ujetniki izven Kube. Zopet enake ponudbe Družbe električne industrije se izgleda niša dosti nauči le iz obsodbe na temelju zakona proti trustom. CLEVELAND, O. — Mestni župan A. Celebrezze je izne-naden zaradi ponovne vložitve čisto enakih ponudb družb električne industrije pozval njihove predstavnike na “pojasnilo” prihodnjo sredo dopoldne. Mesto je razpisalo pogoje za nabavo večjega števila e-lektričnih števcev. General Electric Corp., Westinghou.se Electric Corp. in Duncan Electric Co. so že v aprilu stavile popolnoma enake ponudbe za izvršitev naročila. Župan je ponudbo tedaj odklonil in razpisal novo. Na svoje veliko iz-nenadenje je odkril, da so družbe tokrat ponovile zgodbo iz aprila in stavile točno do centa enake ponudbe — $68,691. Ob zadnji ponudbi so predstavniki družb trdili, da so e-nake ponudbe posledica ostre tekme na trgu ne pa posledica dogovora. Mestna uprava jim ni verjela in jim ne verjame sedaj, zato zahteva župan pojasnilo. Izgleda, da se družbe električne industrije niso nič naučile iz obsodbe svojega vodilnega osobja, ki je priznalo, da se je pri dobavah zvezni vladi domenilo za cene in si dobave razdelilo po naprej določenem ključu. Po zakonu proti trustom je to prepovedano in kaznivo. Venezuela zahleva ostre ukrepe proti dominikanski diktaturi WASHINGTON, D. C. — Nobeni vladi v južni in srednji Ameriki se tako prisrčno ne sovražita kot dominikanska in venezuelska. Zato so v venezuelski prestolici Caracas toplo pozdravili konec Trujil-love osebne diktature in ob e-nem takoj zahtevali oster nastop proti Trujillovi družini, ki nadaljuje z diktaturo. Povod za tako zahtevo jim nudijo brezobzirna politična preganjanja, ki jih dominikanska policija vrši nad vsemi nasprotniki sedanje dktature. Venezuelska vlada bo zato v O AS organizaciji zahtevala temeljito preiskavo o terorju dominikanske diktature. Naša administracija skrbno zasleduje vsak korak, ki ga Venezuela namerava napraviti proti trurjillovski diktaturi. ------------o------ Kmalu bomo imeli tudi pomorske radar-postaje Ugibanja o bodočnosti Dominikanske republike WASHINGTON, D. C. — V vseh prestolicah južne Amerike ugibajo, kaj bo napravil Washington glede svojih odnosov do Dominikanske republike. Ker je že pred precej časa pretrgala vse zveze z umorjenim diktatorjem Tru-jillom, ima naša administracija precej proste roke in lahko vstraja na zahtevi, da mora Dominikanska republika dobiti postopoma režim svobodne demokracije. Na drugi strani obstoji nevarnost, da bi se v Ameriki prestrašili komunistične nevarnosti in se sprijaznili z diktaturo Trujillove družine. V dobro ameriški politiki govori okolnost, da se politični razvoj v dominikanski repub-iki ne bo vrtel prehitro in da bo naša administracija imela vsaj nekaj časa, da se posvetuje z Organizacijo ameriških držav, kaj naj bo smoter ne morda naše, ampak splošno a-meriške politike do režima, ki bo prevzel vlado v Ciudad Trujillo. Zato ni nemogoče, da bo začasno vladal še naprej sejanji predsednik Balaguer, a-'zo ga ne bo prekucnila kaka domača revolucija v Dominikanski republiki. Ako se bo držal na oblasti in spretno taktiziral v svojih odnosih do a-meriških republik, bo morda postal celo most do politične svobode. Seveda so vse to samo golu ugibanja in misli po željah, rojene iz zadrege. Iz Clevelanda in okolice Rojenice— Mr. in Mrs. William P. Hickey (roj. Mervar) v South Bend, Ind., se je rodila hčerkica, peti otrok v družini. S tem sta postala Mr. in Mrs. Frank Mervar, lastnika znane čistilnice na St. Clair Ave., 16-ič stari oče in stara mati. Čestitamo! Seja— Jutri ob sedmih zv. bo v AJC na Recher Ave. seja Podr. št. 14 SŽZ. V sredo ob 7:30 zvečer ima društvo St. Clair Grove No. 98 redno sejo v navadnih prostorih. Seja— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima nocoj ob sedmih sejo v šoli sv. Vida. Po seji bo zabava in prigrizek. Asesment bodo pobirali od šestih dalje. Tako je bilo namreč tudi v I-ranu za časa znanega iranskega politika Mosadeka. Ko je padel Mosadek, je iranska nafta prešla v roke mednarodnega konzorcija, kjer ima pa veliko besedo tudi Iran. danes dobiti Korejca, ki bi si upal povedati odkritosrčno svoje misli o sedanji diktaturi. — Velika jezera Sev. Amerike predstavljajo največjo množino sladke vode na svetu. Vodja sovjetskega ve soljskega programa umrl MOSKVA, ZSSR. —- Pretekli teden je umrl 59 let stati podpredsednik sovjetske v’a-de in politični vodja sovjetskega vesoljskega programa Mihaii Kruničev. Pokojni je bil tudi namestnik direktorja sedemletnega sovjetskega gospodarskega načrta. WASHINGTON, D. C. Navadne radar-postaje igrajo veliko vlogo v naši narodni o-brambi. Med našo deželo in severnim tečajem imamo na primer dva pasova radar-po-staj, ki lahko ugotovita vsaiko letalo, ki se prikaže v bližini severnega tečaja. Sedaj so menda strokovnjaki že čisto blizu rešitve vprašanja, kakšen naj bo pomorski radar. Teoretično imajo baje problem že rešen. Poskusi so na primer dokazali, da morejo poskusne radar postaje blizu Bermudov “vjeti” zvočne valove, ki pridejo iz bližine avstralske obale. Take radar ske postaje bi torej lahko ugotovile pozicijo vsake podmornice. Tako daleč seveda še nismo, toda do tega bo prišlo. Pomorske radarske postaje so seveda dvorezen meč. Ne odkrivajo samo nam položaja ruskih podmornic, ampak tudi Rusom položaj naših. Zaenkrat bi seveda imeli Rusi večjo korist od njih kot Amerika. Ni še dognano, ali so ruski učenjaki na tem področju že tako daleč kot naši. Pri nas mislijo, da niso. Kruščev hotel uganjati na Dunaju propagando! DUNAJ, Avst. — Avstrijsko zunanje ministrstvo je bilo precej presenečeno, ko je dobilo od ruskega poslaništva obvestilo, da je poslaništvo povabilo vsa tuja poslaništva na Dunaju, naj pridejo na kolodvor k sprejemu Hruščeva, ko bo pripeljal iz Bratislave. Taka povabila so v navadi samo takrat, kadar pride kak tuj državni poglavar na uraden obisk. Ker je bilo ministrstvo postavljeno pred izvršeno dejstvo, ni moglo ničesar ukreni-proti nenavadnemu koraku ruskega poslaništva. Tuji diplomatje so bili na drugi strani tudi slabe volje radi avstrijske vlade. Upali so. da jih bo vlada povabila na svečano večerjo v čast Kennedy« in Hruščevu. Povabila so pa dobili samo ameriški, ruski in avstrijski diplomatje in politiki. Na Dunaju se je tudi šušljalo, da bo Hruščev porabil sedanjo priliko, da se pobota z Molotovim, ki ga je poslal na Dunaj v pregnanstvo. Nekateri so celo trdili, da bo sprava med obema komunistoma oči tna. Do tega ni piišlo, morda sta Se zopet sprijaznila kar na tihem. -------o------ Dunaj in naš predsedniški par DUNAJ, Avstrija. — Avstrijska vlada se je na vse načine trudila, da bi pripravila domačo javnost, naj se enako vljudno obnaša tako do Ken-nedya kot do Hruščeva. Posebno je opozorila časopisje, naj se zaveda, da je Avstrija nevtralna država in da mora to vpoštevati tudi avstrijsko časopisje. Avstrijski časopisi so vladno željo vpoštevaii, kolikor so mogli. Vendar pa moskovsko časopisje ni bilo z dunajsko nevtralnostjo popolnoma zadovoljno, kar se vidi iz kritike v moskovskemu časopisju. Tam pa, kjer se avstrijska nevtralnost jenja, tam so Du_ najčani pokazali z vso temeljitostjo, na kateri strani so. Priliko za to jim je dal obisk Kennedya in njegove žene v [dunajski' katedrali gv. Štefana, kjer sta bila ob devetih zjutraj pri sv. maši. Cerkveno opravilo je opravil sam dunajski nadškof, prepeval je pa najboljši dunajski pevski zbor. Občinstva se je kar trlo v cerkvi, ovacij seveda tudi ni manjkalo. Ker se pri vhodu v cerkev neha politična nevtralnost, niso komunisti mogli ničesar očitati dunajski vladi, da so pa kuhali jezo, to jim rad vsakdo verjame. Razgovori o Laosu v Ženevi odloženi ŽENEVA, šv. — Na predlog sovjetskega zastopnika Puškina je konferenca 14 sil pretekli petek skleni'a odlo-iti seje, dokler ne vidi, kaj sta se domenila na svojem sestanku na Dunaju predsednik sovjetske vlade Hruščev in predsednik ZDA Kennedy. Razgovori so dejansko obtičali že v začetku tedna in vse kaže da bodo propadli, če ne bosta Hruščev in Kennedy našla za konferenco kako rešitev. Zadnje vesti CIUDAD TRUJILLO, Dom. rep. — Oblasti so odkrile gen. T. Diasa, ki je organiziral atentat na pokojnega diktatorja, in ga ustrelile. WASHINGTON, D.C. — Posebna komisija Organizacije ameriških držav bo danes obravnavala predlog ZDA, naj pošlje OAD v Dominikansko republiko posebno misijo ugotovit dejanski položaj. Predsednik republike Balaguer je izjavil v sobe to, da bo nova vlada izvedla napovedane volitve. WASHINGTON, D.C. — Osem sovjetskih podmornic je zapustilo oporišče Valono v Albaniji in odplulo skozi Gibral-tarska vrata v Atlantik. Zahod ugiba, če ni to morda znak, da je Alba nija odpovedala Sovjetiji uporabo pomorskega oporišča, ki so ga Sovjeti zgradili v času Stalina. • /1- IVI' K 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation AIIFRIŠKA rw>P|1 A ! Položaj sveVuje torej tako De Gaullu kot upornikom # &rvri«n^Vlllin »zmern0st in voljo k popuščanju. Ali vlada na konferenci tak duh, ne vemo, kajti o bistvu pogajanj vlada molk. Morda je to prav, da javnost nima prilike, da pritiska na eno ali drugo stran. Zmernost mora vladati tudi v presoji položaja po politični javnosti. Francozje bodo napravili slabo uslugo De Gaullu, ako ga bodo kritizirali preko mere, še slabšo uslugo bodo napravili upornikom komunisti, ki jih bodo hujskali k nepopustljivosti. Ako bi se prva konferenca deloma ponesrečila, kar ni izključeno, to še ne pomeni tragičnega konca. Glavno, da se obe stranki razideta v takem razpoloženju, da lahko zopet sedeta k pogajanjem za skupno mizo. Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jdly Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Z« Zadinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 109 Mon., June 5, 1961 Evropejci v Alžiriji Med zastopniki generala De Gaulla in uporniške alži-jrijske vlade se vrši prva konferenca o usoda Alžirije. Glavno vprašanje na konferenci je položaj, ki naj ga ima evropska manjšina v Alžiriji. General De Gaulle vstraja na tem, da mora ta manjšina, ki obstoja v glavnem iz francoskih priseljencev, biti zavarovana proti maščevalnosti bodočega alžirijskega režima. Uporniki pravijo, da bo evropska manjšina že po ustavi imela zagotovljene vse človeške in politične pravice in da ne potrebuje nobenega posebnega varstva. Prepad med obema stališčema je tako globok, da človek težko verjame, da bi ga mogla zasuti že kar prva konferenca. Če bo torej to prva in zadnja konferenca, ki bi našla kompromis, bo to pravi čudež. Vsa ostala sporna vprašanja niso tako pereča, da ne bi dopuščala kompromisa. Recimo vprašanje, kaj hoče Alžirija: ali ostati del Francije, ali biti z njo povezana v francoski skupnosti kot bivše francoske kolonije v Afriki, ali hoče biti popolnoma neodvisna kot na primer bivša francoska kolonija Gvineja. Za vsa ta vprašanja se lahko najde kompromis. Evropejskih priseljencev v Alžiriji je po cenitvi obeh strani okoli milijon ljudi. Niso pa vsi Francozje, okoli 140,OCO je Judov, ki so se večinoma priselili v Alžirijo z Malte, iz Španije in Italije še pred Francozi in zmeraj držali s francosko kolonijalno upravo. De Gaulle jih noče prepustiti svoji usodi pod neodvisno Alžirijo. Francozje so se začeli naseljevati v Alžirijo okoli 1. 1830, v začetku zelo počasi, saj jih ni bilo 1. 1871 niti 250,-000. Niso naseljeni strnjeno, razkropljeni so po severni Alžiriji, posebno ob obali in v pristaniščih. Samo v dveh mestih, Alžirju in Oranu, živi nad pol milijona Evropejcev. Napačno je torej mnenje, da je večina priseljencev na deželi in se peča s kmetijstvom. Kar jih je pa tam, se niso posebno trudili, da pridejo do dobre zemlje. Kjer je bila rodovitna zemlja in dosti vode, tam jim je francoska kolonijal-na uprava dala zemljo, prejšnje lastnike pa pregnala. Tega alžirijski domačini še zmeraj niso pozabili in zahtevajo obračun. Obračuna se francoski priseljeni kmetje najbolj bojijo. Verjetno bi pri obračunu zgubili premoženje in še glave. Drugi hud prepad med priseljenci in domačini je razlika v življenskem standardu. Letni dohodek priseljencev se ceni na okroglo $600, domačinov pa pod $100. Pri tem domačini ne vidijo nobene možnosti, da bi v doglednem času bistveno mogli zboljšati svoj gospodarski in socijalni položaj. Pod sedanjim francoskim režimom ni bilo zanje mesta ne v kmetijstvu ne v industriji in trgovini, ki je 90% v rokah priseljencev. Med kmeti se nahaja tudi kakih 300 veleposestnikov, ki imajo glavno besedo pri francoski politiki v Alžiriji, toda ne pri De Gaullu. Zato spadajo med njegove poglavitne nasprotnike v Alžiriji, so pa obenem tudi najbolj osovraženi pri domačinih. General De Gaulle mora torej braniti ljudi, ki imajo, rekli bi, precej masla za ušesi. Ni pa to edina njegova skrb. V Alžiriji živi tudi okoli milijon domačinov, ki niso hoteli potegniti z uporniki in več ali manj odkrito držijo s Francijo. Tudi teh De Gaulle noče prepustiti usodi. Držal bo besedo, ker je bolj general, ki nekaj da na svojo besedo, in ne politik, ki se rad izmakne obvezam. Kako misli general braniti in varovati priseljence? Namignil je na več načrtov. Ako ne bi kazalo drugače, bi jih vse skupaj naselil v strnjenih ozemljih, na primer okoli Al-žirja in Orana. Tja bi se morali preseliti tudi domačini, ki se bojijo preganjanja od strani uporniškega režima. To bi pomenilo delitev Alžirije v dva dela. S tem bi se uporniki ne pomirili, dasiravno bi bili vojaško na slabšem kot so sedaj. Do sedaj jim ni poi'rebna strnjena fronta, lahko se bojujejo kot gverilci. Ako bi pa imeli redno oblast v tistem delu Alžirije, ki bi jo Francozje zapustili, bi kot redna vlada morali voditi vojsko na fronti, to je na meji med obema deloma Alžirije. Rodilo bi se tako stanje, kot je bilo v Palestini, dokler ni tam prišlo do premirja in demarkacijske linije. Uporniki bi bilo toliko na slabšem, ker bi dobili veliko zemlje, toda večinoma nerodovitne' ali naravnost puščavo, obenem pa bi morali prerediti okoli 8 milijonov lačnih domačinov, povrhu pa še okoli pol milijona tistih Alžircev, ki bi jih De Gaulle poslal iz Francije, kjer sedaj delajo kot delavci. Druga alternativa bi bila: preselitev vseh Evropejcev in Francozom prijaznih domačinov v Francijo. To bi bila najslabša alternativa za Francijo, kajti dala bi povod, ne morda za gospodarske težave, kajti Francija lahko absorbira do 2 milijona priseljencev, ampak za politične. Priseljenci bi drli v ekstremna gibanja, struje in stranke, ki jih v Franciji ne manjka. Seveda bi s priseljenci odšel v Francijo ves obratni in deloma tudi investicijski kapital, kolikor se ga da demontirati in prepeljati preko morja. I Lasallski glasovi in odmevi | a (Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”) x La Šalile, lili. — Zadnje tedne se zdi, da so se odprla nekatera dela po okolici. V večini so to stavbiinska dela im javna dela na državnih in okrajnih cestah. Pri Peru so začeli z delom novega mostu poreko reke Illinois. Zadnje tedne so razrivali po enih krajih zemljo bregove im ride, kjer bo tekla novo cesta po južni strani reke1 tja do ceste štev. 51. Tudi doli naprej južno od Ogles, by bodo napravili nov most, so že začeli s pripravami. Delo je prevzela J. P. Hollerioh tvrdka. Zanimivo je kako delo hitro napreduje. Kedaj bi tako delo opravili z rokami, v starih časih. Zdaj pa pripeljejo velike “bull-dozerje,” to so veliki težki traktorji, ki orjejo im razrivajo zemljo. Pred njlilmi in pod njimi se vse podira, v par dneh ti izravnajo griče, bregove im grebene po smeri, ipo kateri ima nastati nova cesta. Ko bo vse to dogo-tiovljeno, bo ta kraj izgledal čisto drugače, kakor je doslej. Tisti, ki so odšli od tukaj pred desetletji, te okolice sploh poznali ne bedo, če bedo prišli sem na obisk. Tako se spreminjajo seveda tudi drugi kraji po Ameriki. Prostora je treba za nove automObillske ceste, za zrako-plovna pristanišča in vse to zahteva prostora. Ta preuredba pa spremeni mestom in vasem lica, da dobi j,o čisto drugo podobo kakor preje. * NOVI PREDLOGI O DAVKIH IN DRUGEM na rešetu v državni zbornici v Springfieldu. Bo že dolgo let tega, ko se je do. godil v državnem kapitolu države' Illinois dogodek, ki se ga nekateri prav stari farmarji v Sangamoin County (okraju) še spominjajo. Kakor v naših sedanjih časih, tako so tudi takrat modrovali državni poslanci v ili-inodški zakonodaji, kako bi prišli do nadaimjega denarja, s katerim bi izboljšali to in ono v kor:st javnosti. Pa drugo pot do višjih dogodkov niso mogli najti. kakor davke za nekaj zvišati. Tudi dandanes še niso iznašli nikjer takih “copemij,” da bi znali z njimi “prieoprati” več de-narja državnim, mestnim in o-krajmim uradom za razne načrte itd. Le eno pot so pczrmli takrat in le eno pot poznajo tudi dandanes, to je “pot” zvišati davke % s tem se seže v naše žepe, da prikaplje več denarja za potrošek za razne javne potrebe, včasih pa tudi za kaj takega, k; ni teko nujno potrebno. Ko so takrat nekaj zvišali davke in ko so razpadali davkoplačevalcem višje račune za davke, se je neka stara trda farmarska korenina dvignila (neki farmar), zepregel konja v svoj “bagerle” in se je odpeljal v Springfield h pobiralcu davkov (“tax col-leotorju”). Tam je potegnil nazaj vajeti, zapeljal pred urad in glasno zakričal: “voooha”! Stopi z vozila in vstopi v urad pobiralca davkov. Potisne klobuk malo nazaj na vrat, srepo pogleda sem in tja po uradu, nato se pa glasno zadere nad uradnikom: “Are you the man, that wants more and more money for taxes?” “Mister, I just collect the money that’s prescribed for the taxes by law?” Farmar zopet srepo vrže pogled po uradu in na novo zraji: “If so, that you want more money for taxes, why the h . . . dont’t you go out and make the money?” “Zdaj mu uradnik z nasmeškom odgovori: “Glej, mister! Mene so volil-ci in med temi si tudli ti, izvolili, da le pobiram — kolektam denar za davke! Nisem izvoljen pa zato, da bi jaz vam služil denar za davke. Razumeš? Ako bi vi volilei meni pojasnili tedaj, ko site mi izvolili za “tax collectorja,” da bom moral jaz zaslužiti za denar za vaše davke, bi bil vam fige pokazal in bi se ne dal pod nobenim pogojem vo. liti za “tax collectorja.” Razumeš?” “Tako!” — je zavpil nazaj farmar. “Potem smo pa vsi, ki smo et volili veliki “nutsi”! Pred volitvami si nam pravil, da imamo previsoke davke, zdaj, ko si izvoljen in jih kolektaš, jih hočeš pa več in več. Vse kar ti imamo reči na to, je: Nuts to you!” Farmar se je obrnil in odšel. Davkov ni plačal. Tudi drugo leto pozneje jih ni plačal. O-krajni urad ga je pozneje obtožil in dkrajmi šerif je Objavil razglas, da bo tista farma prodana po davčnem uradu radi neplačanih davkov. Ko je šerif prišel rubit farmo, ga je farmar počakal pred hišo. “Kaj hočeš?” — ga vpraša farmar. “Plačaj davke, ali pa boš ob farmo,” odgovori šerif. Tedaj mu farmar odgovori: “Nuts to you!” “What? You can not pay taxes with nuts!” Farmlo slo zarubili. Farmar se je pa še dolgo dolgo hudoval in pravil okrog: “Vodil sem jih — meni pa so zdaj za davke farmo prodali!” Tako tedaj pred davnimi leti. Takih dogodkov je bilo za tistem še na tisoče in jih je tu in tam mnogo še zdaj. Kadar kdo ne mere plačati davkov od imovine in posestev, pridejo rubit. Davkarji so sitni ljudje. Izvoljeni so in to od nas, da davke kolek-tajo in pobirajo in če jih kdo ne plača pridejo rubit. Tako jim je ukazano. Od koga? Od nas ljudi. Mi volimo postavodajalee, ti delajo postave. Kolektor-Ji in šerifi jih pa izvršujejo. Davke pa plačujemo mi — to je vsi! Ni prav torej, da se jezimo nad kolektorji in šerifi, jeziti bi se morali prav za prav sami nad seboj. Prav te dni se v illiinoiški zbornici ukvarjajo z mnogi predlogi in nasveti, kakor priti do novih davčnih virov. Stroški za vse so vsak dam vfišji, treba pa je več in več denarja in kje dobiti tega, je glavobol za državno administracijo v Springfieldu. Davek na cigarete so zvišali. Tudi nekatere druge davke. Novi predlog priporoča, da se vse cenitve posestev vršijo po ceni in meri 55 (/’ prave vrednosti. Teh 55% prave vrednosti pa se obdavči z gotovimi odstotki. Temu se upirajo zlasti v Chicagi, ker tu so razne, industrije, železnice in druge tvrdke, ki bi s tem prišle do znižanja davkov. Primankljaj pa bi morali potem prispevati mali posestniki in lastniki domov. Tako ugovarjajo oni, ki so proti predlogu. Senatna odsek za ceste in promet je odobril predlog, da se zviša pristojbina za autne licenčne talblice, kdor želi imeti ponovitev iste številke, kakor jo je imel prejšne leto, to je zadnjo leto,, za $3.00 dodatno. Drug predlog priporoča in zahteva uveljavljenje postave, da se ob nedeljah ne sme prodajati automdbilov. Predlagan je tudi predlog, ki določa;, da tovorni vlaki v Illinoisu bi ne smeli biti daljši, ko eno miljo. Dalje je pred zakonodajo tudi predlog, ki določa kazen za starše, kateri vedoma dovolijo svojim otrokom pod 18 letom, da se družijo in občujejo s kakimi kriminalci. Tako gre v naši Ameriki svet in življenje naprej. Naprej in naprej kujemo nove zakone in postave, v Washimgtonu, po državnih zakonoidajdh v posameznih državah, okrajih in mestih. A kljub temu je več in več sitnosti in težav. Ko so o tem nekoč pobarali v Londonu pokojnega Brisbane-a o vsem tem, da imamo Ameri-kanci sitnosti s postavami in zakoni, je ta dejal: Amerikanki smo še mladi, ko bomo tako stari kakor ste Evropejci, bomo pa bolj pametni!” * PRVO SV. OBHAJILO je prejelo v cerkvi sv. Roka okrog 50 otrok, na prvo nedeljo v maju. Bila je lepa slovesnost, ki je marsikoga ganila, ko je zrl na mlade otročiče prihajati v lepih belih oblačilih pred oltar. Vsa. slavnost je bila lepo pripravljena, zakar zaslužijo priznanje naši duhovniki in marl ji. ve šolske sestre. * MESTNE VOLITVE V A-PRILU so izpadle, kakor je bilo pričakovati. Župan B. D. Bruno je bil ponovno izvoljen z veliko večino. Na prvi seji po volitvah, na kateri je bilo objav-Ijerno, kateri kandidati so zmagah itd:., je župan imenoval na razne položaje tudi nekaj novih oseb. Druge je ponovno imenoval še za naprej v službah, katere so opravljali dosedaj. Nekaj manjših služb je danih par našim rojakom. Rojak Joseph Bizjak je ponovno še za naprej imenovan za oskrbnika mestne hiše (City Hall), kjer je županski urad, policija in drugi ura-ai. Joseph Horvatič je ponovno imenovan za nadzornika vodovodnega departmenta. In alder, man John Hrovat je imenovan zastopnikom v mestnem odboru za načrte za izboljšave in moderniziranje raznih zadev v mestu, ki spadajo v področja mestne uprave. * NOVA GROBOVA. — Pred kratkem je; tu v La Salle preminula rojakinja Mrs. Julia Sever, ki je bivala na naslovu 137 Union Street. Umrla je v bolnišnici sv. Marije v starosti 73 let. Pokojna je bila rojena v štarem kraju kot hčer pokojnih Jožefa in Marije Berglez. V Ameriko je prišla iz starega kraja iz Štajerske leta 1900 s starši. Poročila se je kot mlada dekle leta 1904 z pokojnim Martinom Sever, ki je umrl leta 1955. Bila je članica Oltarnega društva cerkve sv. Roka in članica dr. sv. Družine, štev. 5. KSKJ. Zapušča pet sinov in dve hčeri in več vnukov in vnukinj. Pokopana je bila iz cer kve sv. Roka na pokopališče sv. Vincencija. Sorodnikom sožalje, pokojnica pa naj počiva v miru! — V Wenona, ne daleč južno t d tu je pred kratkem preminul Frank Kovach, star 56 let, rojen tu v Ameriki v Wenona leta 1905 kot sin Johna in Gertrude Kovach. Zapušča vdovo Mrs. Rose Kovach i,n enega sina in tri brate v Chicagu, ter štiri sestre. Pokopan je bil iz cerkve sv. Ma. rije v Wenona na tamlkajšno farno pokopališče. Sorodnikom sožalje pokojnik pa naj počiva v miru! Naj bo dovolj za to pot pa še drugič kaj. Matevž. “gvfpMETS tpoooooooooooooooooooooooo Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. uredni- ka J. Debevca. Ured. 5LP-QJQ P-P-P oopoooooQQQQ o P0 Q o o Q V borbi s spancem so se mi menjavale misli iz trenutka v trenutek. Zazdi se mi, da zunaj dežuje. Ne, le veter spremlja muziko zvezd, ki menjavajo svoja imielsta na nebu. Čakam na vlak kakor otrok, ki posluša, kdaj bo prišla mati. Spomnim se ne nek velikonočni pondeljek, ko ismo se vračali dijaki is počitnic, vojaki z dopusta in drugi, ki so prišli za praznike domov, so odhajali nazaj na svoja mesta. Svojo culico, v katero mi je sestra zavila kolača in nekaj pirhov, sem skrbno stisikal pod pazduho in živo molili, da bi se vlaku kaj primerilo, predno bi “Svojegiavček” pride v Olikago Chicago, IH. — Kar slišim Vas, kako protestirate “Takega obiska ne maramo! Saj imamo med nami v Chicagu kar preveč svo-jeglavčkov.” Ne tako hitro! V nedeljo, 9. aprila, sem v dvorani Sv. Janeza Ev. v Milwaukee sledil komediji trddejahki “SvoUegiavček,” ki so ga igrali odlični Igralci Slovenskega kulturnega društva “Triglav.” Že dolgo se nisem tako od srca nasmejal, ko so igralci pod spretnim vodstvom režiserja g. Alojza Galiča kakor iz rokava stresali med občinstvo šalo in ko so se na odru vrstile situacije, ena bolj zabavna od druge. Mislil sem si, da ne bi bilo napak, če bi tudi Slovenci v Chicagu — čeprav so vedno “bizi” — imeli na kupe veselja. Zato je odbor tukajšnji Ligi-ne podružnice povabil Triglavsko igralsko skupino v Chicago. Igralci so se radii odzvali vabilu in obljubili, da bodo “Svoje-glavčka” uprizorili v soboto, 10. junija 1961, ob 7:30 P. M. v veliki svetoštefanslki dvorani (Gym) v Chicagu. Prav nič me maram izdati vsebine veseloigre, ki se godi na Gorenjskem. Omenim, samo, da igra naslovno vlogo Svojeglav-čka Milas Delores Ivamchich, znana diplomirana koncertna solo-pevka in voditeljica slov. radio oddaje. Ona sama in tudi drugi igralci vpletajo v prizore krasne narodne' pesmi pod vodstvom g. Ernesta Majheniča, ki je pevovodja in organist pri slovenski fari sv. Janeza. Tako smemo reči, da je komedija Svo. jeglavček obenem spevoigra. Pri. predstavi nas bo zabaval tudi znani kvartet Triglava. Po predstavi bo pa domača zalbava is plesom. Bogato bo za vse poskrbljeno. Prepričan sem, da boste Slovenci iz Chicaga in okoliških mest napolnili dvorano in tako dokazali, da znate ceniti kulturna prizadevanja naših rojakov tudi po drugih centrih. V tujini, tcilje rečeno, v naši novi domovini Ameriki, sta nam kulturna izmenjava in povezava krvavo potrebni, če hočemo med nami ohraniti slovenstvo. Pa ne samo to. Društvo Triglav je pred letom povabilo čikaško Ligino igralsko skupino v Milwaukee, kr je igrala pred polno dvorano in uživala pravo slovensko go-stoljiulbnost. Če nič drugega, smo dolžni vrniti pozornost za pozornost. Kot vedno, je čisti dobiček namenjen potrebnim Slovencem po svetu. En dolar vstopnine mi preveč za užitke, ki jih boste imeli pri predstavi s prepričanjem, da vr-1 šiite Obenem krščansko delo usmiljenja do trpečih bratov. Torej na veselo svidenje! Alfred Fišinger. prisopihal na Rakek, da bi ne bilo treba v Ljubljano. Toda nekaj me je zmotilo, da sem pozabil na vse drugo in samo zijal Vi dva dragonca, ki sta privlokta-svoji težki sablji po kamenitem tlaku, rožljala z ostrogami in vlekla, za male brkice, ki so komaj vidno poganjale pod nosom. Rdeče kape sta imela močno na! desno uho, spredaj izza bluz so jima štrlele številne viržinke. Čez desno ramo sta imela obaei-šejn kratek kožuh, ves obrobljen z rumenimi žnorami. Bila sta res krasna za pogled in ni. čudno, če ju je vse občudovalo. Jaz bi ju sfcoro požrl z očmi. Pozabil sem na vse in imel oči samo za krepka dragonca, ki sta pa tudi vedela, da Ge močno postavita-Bila sta to Petrov Janez iz Žirovnice in Levarjev Janez iz Grahovega. Bila sta kot dva, dvojčka, oba četovodji, oba enakih polsitav. Kamor sta se obrnila, sem jima bil za petami in precenil vse, kar sta imela na sebi: sabljo, ostroge, rdečo in modro uniformo, rdečo čepico in, bele zvezde pod vratom. Ne more biti drugače, sem kar tam sklenil tudi jaz bom dragonec, kadar bom velik. . . “Gospod, blagajna je že odprta, če hočete kupiti vozni listek. Saj se odpeljete s tem vlakom, ne?” me je zmotil uradnik, •Ki je pokukal v čakalnico. 2 roko sem potegnil čez obraz, da sem odgnal lepe spomine im stopil k okencu v veži, da siem dobil vozzni listek do Ljubljane-Stopil sem ven pred kolodvor v mesečno, noč, da tam počakam vlaka. Onkraj železniških tračnic sem videl visoke skladovnice tramov in žaganic. Ves ta les je rasel v notranjskih gozdovih in čaka, da ga bodo naložili na vagone in odpeljali, kdo ve xam. Morda celo doli v Egipt-Dober les je bil iz naših gozdov in nikoli ga ne bo zmanjkalo, Saj sekajo s pametjo, samo toliko, da je prostora za novo rast-In onkraj skladišča je hrib i'11 tam preko je ostala naša Meni-sija. Samo zvezde vidim nad njo, naravnost proti severu. Na] bi jo varovale, našo vas, vsega hudega, dokler se povrnemo mi iz tujine. Drugi, ki so že odšli tj e za morje in jaz, ki sem zdaj namenjen. Iz misli me zbudi hropenja 'vlaka, ki je vlekel dolgo vrst0 vozov na postajo. Postajenačeb mfc je stopili iz kolodvora, da tam zunaj počaka na vlak. N °' benega drugega popotnika ni bi' lo, sam sem vstopil v voz- P0 klopeh so spali trudni popotnik* im komaj sem našel prostor tam ob oknu. Vsak se je kmalu oddahnil i’11 potegmlil. Močno je potegnila 1°-kometiva, da sem. skoro omak' nil nazaj po klopi. Parkrat je stroj hudo zasopihal, potem vieu dno hitreje in hitreje. Pritis11^ sem čelo ob šipo, da še enkra1 vidim lučke n,a postaji, še Pal hipov in zrl sem v neprodiib0 temo. Vlak je drdral enakomerno, ne prehitro, ne prepočasi-Naslonil sem se na steno in za' tiisni oči. Nisem spal, samo mi' žal sem. Truden sem bil. saj sem nocojšno noč toliko preskO' sil, najbridkejše, kar more vek: slovo od rojstnega; doma- k* je samo en edini na tem svetm Nihče, ki ima količkaj srca, F1*1 sti del svojega bistva doma, k° odhaja v svet. Glavo sem dobr0 vdel v kot, da bi mi ne omak ni i a. Zdelo se mi je, da nekd0 govori s počasnim, spokojem1 glasom; sam sebi govori; zdi 30 mi, da je skrit za temino zave so in pravi: “Pojmo spat, Bog je zlat; pojmo, gledat, kaj Marija dela. Angelce napaja, v sveti raj poisaja. Pojmo še mi, da nas napoji, zidaj in na večne čaise. v sveti raj posadi — Amen.” — Krava mlekarica popu-dan okoli 30 galunov vode- JOSIP STARE: Lisjakova hči “Koliko je hlimbe in laži med svetom! In žal, tudi zakonov je mnog<^ le na videz. Le oni je pravi mož, h kateremu te vleče srce. Ti si Mraka odgnala od sebe, jaz pa sem te odkupil s krvjo; sedaj si moja in jaz sem tvoj!” Klotilda ne odgovori ničesar, ampak skloni se nad posteljo, prime Ahnenfelsa okoli vratu in ga strastno poljublja. V tem začne silno ihteti in bridke solze kapljajo na čelo ranjenca. Tedaj se zopet vzdigne, sede v naslanjač in si z robcem otira solze. Ali ne more jih osuišiti, čimdalje več jih je. “Klotilda!” pozove jo častnik ljubeznivo, “Klotilda, zakaj se jočeš, ali nočeš biti moja?” Klotildo duši silna bridkost, da ne more izpregovoriti niti besede. 'Samo prikima mu z glavo, pa joče in si otira solze. Pravzaprav pa niti sama ne ve, zakaj joka. Ali je ginjena od prevelike sreče? Ali jo je strah prihodnjosti? —Kdo bi vedel! Tudi Ahnenfels je čutil imenitnost tega trenutka; dobro je znal, da je stopil na razpotje življenja; a bolje nego ona je tudi vedel, kako negotova je prihodnjost njena in njegova. Toda bd je mož, zato ni razodeval svojih čuvstev, nego rekel je odločno: “Ohrabri se, Klotilda, pride še huje. Ljubezen ima tudi grenko stran, ljubezen terja tudi žrtev; pripravi se nanje.” “Pripravljena sem na vse,” odgovori Klotilda nekoliko mirneje, “samo povej mi, kako se iznebim spon ljudskih predsodkov? Kako se otmem vse t« zoprne okoliščine, ki me veže z minulostjo?” “Tu ne moreva ostati,” razlaga ji on; “ali tudi drugje Je človek vezan na zunanje oblike in zakone društva in države. Po tem sramotnem napadu ne morem več opasati sablje; posloviti se moram od vojaščine, predno zvedo o tej moji dogodbi. Mlad sem še in trden, um imam bister, pa se že prebijem v svetu. Ako te je res trdna volja, deliti z menoj negotovo prihodnjost, vzamem te s seboj na Ogrsko; tam prestopiva v drugo vero in se poročiva, da boš tudi po zakonu moja, kakor si itak po srcu.” Uprtih oči posluša Klotilda naklep Ahnenfelsov in ko dovrši, pokaže se ji zopet ljubek nasmeh na ustnih. “Viktor reče mu srčno, “ne ločim se več od tebe, pridi, kar hoče, tvoja sem in s teboj pojdem, ako treba do konca sveta.” “Oprosti mi, Klotilda,” iz-pregovori zopet Ahnenfels, “sedaj sem se spomnil, da bo treba rano izprati; pokliči strežnika.” ' “Cernu strežnik, ko sem jaz tukaj,” odvrne mu Klotilda ponosno, sname rokavice, odveže klobuk in ga odloži. Nato pozove strežnika, naj prinese hladne vode, sama pa si zaviha rokave in se pripravlja, da bi stregla bolniku. Teta Brigita je že jako nepotrpežljivo čakala, da bi kaj zvedela o Ahnenfelsovi nezgodi. Večkrat je nastavljala u, e-sa na vrata, ali ničesar ni ume-la, ker sta se menila natihoma. Le časih je ujela glasno besedo, ali to ji ni bilo dovolj, še radovednejša je bila, ko je cula Klotildo ihtečo in jokajočo; docela pa se je vznemirila, ko ji je stara dekla povedala, da je šel Mrak sinoči z doma in da ga še sedaj ni nazaj. v prodajalnici so baje v strahu, da se mu ni kaj pripetilo, in že so ga mislili zglasiti v mestni hiši, ali ne upajo se, ker bi to morala biti skrb njegove žene. Ko jo pride torej Klotilda z zavihanimi rokavi prosit, naj ji da čist predpasnik, položi ji teta roko na rame in jo zaupno vpraša: “Ali sta se borila?” “Nista se,” zavrne jo Klotilda, “ampak Lovro je prežal nanj in ga napadel z nožem. Toda prosim vas, teta, ne zinite; proti nikomur niti besede o tem, dokler Ahnenfels ne uredi svojih pisem.” “Kakšnih pisem?” vpraša teta radovedno. “Sedaj ne utegnem,” odreže se Klotilda, “samo molčite, pozneje vam povem vse. Hitro mi dajte predpasnik.” Nato je vzela Brigita iz predalnika čist predpasnik, Klotilda pa je ž njim skočila nazaj v častnikovo sobo. XIV. Klotilda se je pri Ahnen-felsu docela udomačila in mu stregla, kakor ni nikdar stregla zakonskemu možu. Opoldne niti ni več hodila domov, ampak dala si je čez ulico nositi jedi za dva, da sta z Ahnen-felsom skupaj obedovala. Teta Brigita je vsak čas hodila sem, da je kaj naročila ali kaj prinesla z Mrakovega doma. Hodila j® rada, da je mogla poz-vedovati o izgubljenem gospodarju. Toda ničesar ni zvedela pravega, dasi se je že *po vsi Ljubljani raznesel glas, da je Mrak izginil. S policije so poslali v prodajalnico vprašat, ali ga res ni doma in ali si kdo kaj domišlja, kam bi bil utegnil iti. Toda nihče ni vedel odgovora, saj niso pomnili, da bi bil Mrak kdaj kam odpotoval. Iskali so ga po Ljubljanici, če ni morda utonil; ali vse iskanje je bilo brez uspeha; pa tudi drugje ni bilo najti niti najmanjšega sledu, ker je tisto noč zapadel debel sneg in vse zametek Prav to je bil vzrok, da Se ni kar nič zvedelo o krvavem napadu na Poljanskem nasipu. Tudi Brigita je znala brzdati svoj jezik in je molčala. Da je Ahnenfels bolan in da je Klotilda vedno pri njem, tega ni bilo moči skrivati, ali nikomur ni prišlo na misel, da bi utegnila biti njegova bolezen v kaki zvezi z izgubljenim trgovcem Mrakom, o katerem so vedeli vsi ljudje, da je miren in dobrodušen mož. V tem se je vreme ujužilo in sneg je po malem skopnel. Tedaj se je nekemu gospodu, ko se je izprehajal na Poljanskem nasipu ob Ljubljanici, nekaj zasvetilo in radoveden je s palico razbrskal sneg. Kar ostrmi, ko ugleda turiški nož in okoli njega krvavo sled. Takoj pobere nož in ga odnese na policijo. Tu so že nekaj sumili in sedaj jih je krvavi nož le še bolj utrdil v mnenju ter jim pokazal pot za daljno iskanje. Policijski komisar je še tisti dan pozval Klotildo predse in jo vprašal, ali je kdaj videla ta nož. “Seveda sem ga videla,” rekla je preprosto; “to je nož niojega pokojnega očeta; nekdaj ga je za spomin s seboj prinesel iz Turškega broda.” Dasi mu ni mogla Mrakova žena ničesar povedati, kako je izginil mož iz hiše, to priznanje je dalo zvedenemu uradniku podlage dovolj, da je preiskoval dalje. Takoj je naprosil vojaško oblast, da Je po svojem sodniku dala zaslišati bolnega nadporočnika Viktorja Ahnenfelsa. Vestno sestavljeni zapisnik je jasno pričal, da je Lovro Mrak ranil častnika JUNIJ tjd jiuir 415116 IfTlISIIIH IS ^ 2012122 .23 ISlŽGlžTiMijaO KOLEDAR društvenih prireditev JUNIJ 11.—Dramatsko društvo Lili- . ja priredi piknik na farmi Društva sv. Jožefa. 25.—Demokratski klub 32. varde priredi na farmi Društva sv. Jožefa na White Rd. piknik. JULIJ pik- 9.—Štajerski klub priredi nik za vse rojake. S.—Na farmi Društva sv. Jožefa priredi KSKJ svoj letni KSKJ-Dan. 12., 13., 14., 15 in 16.—Letni kar-nival pri sv. Vidu. 23.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na farmi Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na White Rd. 30.—Slov. dobrodelna zveza priredi svoj vsakoletni piknik na farmi Društva sv. Jožefa na White Rd. AVGUST 13.—Dramatsko društvo Lilija priredi na farmi Društva sv. Jožefa na White Rd. SLOVENSKI DAN. OKTOBER I. —Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. domu na 6818 Denison Ave. VINSKO TRGATEV. 15.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi v prizidku SND na St. Clair Ave. večerjo, po njej pa ples. 21.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi v šolski dvorani družabni večer. 30.—Cerkveni pevski zbor Ilirija bo nastopil v cerkveni dvorani na Holmes Ave. Začetek ob štirih popoldne. NOVEMBER 5.—G1 a s b e n a Matica priredi opero “Hoffmanove pripovedke” v SND na St. Clair Ave. ob 3:30 pop. II. —K o r o t a n priredi izredni koncert ob 10-letnici svojega obstoja. 18. —Štajerski klub priredi martinovanje za svoje člane. 26.—Pevski zbor SLOVAN poda v AJC svoj jesenski koncert. 19. —Pevski zbor Jadran priredi koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3:30 popoldne. Georgi Stamatov: Zdravnikova pripoved Nikoli nisem bil navzoč pri izvršitvi smrtne obsodbe, prvič zato, ker si tega nisem želel, drugič pa, ker izvršujejo ob-lastva te zadevščine sedaj kar naskrivaj, kakor naskrivaj nastajajo tudi prestopki sami, kot da se tudi oblastvo boji nekakega sodišča. Nepričakovano sem tudi jaz kot zdravnik, ki naj bi ugotovil, če je oblastvo izvršilo pravni postopek, kakor se spodobi, prišel v jetnišnico; do sedaj ne pomnim odvrat-nejšega občutka, kakor sem ga imel, ko sem dejal državnemu pravdniku, da bom drugi dan prišel v jetnišnico. Zdelo se mi je, ko da sem obljubil, da bom izvršil nekaj podlega. Ko sem drugi dan stopil na dvorišče jetnišnice, je bilo že Ahnenfelsa, dasi je ta stanovitno trdil, da ni spoznal napadalca. Vendar pa o samem Mraku ni bilo ne duha ne sluha; le po turški nožnici, katero so našli pod snegom blizu kolodvora, so sodili ljudje in policija, da je pobegnil Mrak po železnici. (Dalje prihodnjič) vse pripravljeno, stražniki s puškami so se bili na sredi vstopili v krog, kjer so bile pred kratkim postavljene vis- tolažečega ga popa. lice; med dvema stebroma je bilo videti vinski sod, ki je svoje dni s svojo vsebino sladil človeška srca, sedaj pa je bil namenjen za najstrašnejši trenutek v človeškem življenju. Zraven vislic je staro, grbasto človeče nekaj urejalo s tako ravnodušnostjo, kakor da postavlja slavolok; bilo je jasno, da je to eden jetnikov, ki je bil nekoč obsojen na smrt, pa'pacienta. . . toda tale smrt, ki so ga pomilostili'z dosmrtnimi j so jo pripravljali tu pred me-okovi. Isti državni pravdnik, j n0J\ Je vznemirjala vsak moj ki je morebiti pred leti z grme-!živec. Na eni strani se zrrav-čimi besedami zahteval zaradi niki poslužujemo sredstev, ki uboja njegovo glavo, ga je sedaj sam pozival, naj obesi svojega bližnjega. Ali je po-j to, da bi človeka vsaj za mi-miloščeni hudodelec sedaj vne-j nuto ohranila pri življenju, to premišljal, kako se bo spokoril za svoj greh, ali ni mislil ničesar, bi bilo težko reči. . . Deset let je bil že prebil v zaporu, preostajala mu je še večnost. Kakšne misli bi se mogle roditi iz tega? Zraven njega j to sem kot zdravnik, ki ga je stal pop; ne bi bilo lahko i kličejo na pomoč, imel pred Potem se jim je po- določitj izraza na njegovem | očmi. 9 ■ m i!!i» i «Cj ¥3 ■ obrazu; tudi druge krati semfsrečilo, posaditi ga v sod, oni pa se je z izrazom blazneža v očeh prizadeval priti do popa. In glej, državni pravdnik, ki je stal poleg mene, je zavpil: “Njegovo Veličanstvo ti poklanja življenje!” Kakšna so ta darila v našem stoletju, sem mislil in se 'začudeno ozrl na državnega pravdnika. Podoben je bil Kristusu, ko je klical Lazarja iz groba. “Hura, vpij, kliči; naj živi Njegovo Veličanstvo!” so stražniki suvali obsojenca in Bog ve, zakaj so sami kričali: “Naj živi Njegovo Veličanstvo!” Krvnik in njegovi, prav tako osupli, so se pomaknili vstran, samo da niso vpili ne hura ne živio nikomur, obsojenec je v pol klečečem položaju gledal s trapastim, brezsmiselnim pogledom ljudi okrog sebe in mrmral: “Vislice so to. . . vislice so to. . . oče pop. . .” Ni bil več sposoben za ječo, ampak za norišnico. “Kaj pomeni vse to?” sem pozneje vprašal državnega pravdnika. “Nič, nič,” mi je z nasmehom odgovoril, “že včeraj smo prejeli brzojavko, da je po-miloščen, toda hoteli smo ga drugim za zgled prestrašiti.” “In če znori? . . “Vraga, čemu naj bi mu bila pamet?” je odhajaje dejal državni pravdnik, nasmi-hajoč se. Zdravnik je končal. Vsi okrog njega so molčali; samo eden prisotnih je čez nekaj časa spregovoril: “Državni pravdnik je tako rekoč imel prav. čemu bi sedaj potreboval pamet?” --------------o------ &aša administracija zaskrbljena radi Dominikanske republike WASHINGTON, D. C. — Naša administracija je zmeraj bolj zaskrbljena radi politične bodočnosti Dominikanske republike. To se čuti po tem, da je tajnik za narodno obrambo poslal del naše vojne mornarice v bližino otoka Haiti. Ta korak mu je narekovala previdnost. Na eni strani živi v Dominikanski republiki precej naših državljanov, ki jih bo morda treba na hitro roko prepeljati od tam na varno. Na drugi strani pa mora biti naša administracija pripravljena, da izvrši vse nasvete, ki bi jih morebiti dala posebna komisija OAS, ki ima nalogo, da opazuje, kaj se godi v paišaluku Trujilllove družine. V bližino Trujillove družine se je namreč že vrinilo nekaj političnih pustolovcev, ki so s srcem v Moskvi in imajo odlične zveze s kubanskim diktatorjem Castrom; da so clbonem tudi sovražniki naše dežele, se razume samo po sebi. Da Trujillova družina misli nadaljevati z diktaturo, je pokazala že prve dni. Trujillov sin Rafael je že začel groziti z nasiljem vsem “izdajalcem,” to je tistim, ki ne držijo s sedanjo diktaturo. Vzel je na piko posebno par generalov, ki so baje udeleženi pri umoru bivšega diktatorja. videl ta obraz, na ženitovan-jih, pa je bil prav takšen, čez nekaj časa so ukazali, naj pripeljejo obsojenca — prikazal se je zdrav, visok mladenič, še mlad, čisto mlad, verjetno je bil dopolnil komaj lepih, toda strašnih ena in dvajset let. Prebrali so mu obsodbo; beroč jo, so izgovarjali besede, ko da življenja vseh prisotnih zavisijo od nje. Svetovno oblastvo je torej napravilo obračun z obsojencem, samo krvnik je še nestrpno čakal konca te dogodivščine. Pop je stopil k mladeniču. “Otrok moj,” je začel, “kmalu boš zapustil to grešno zemljo in boš odšel v večno življenje k Bogu. Ne boj se, sinek, za tebe ni še vsega konec. . . tamkaj”, je govoril pop, potem ko je pokazal proti nebu, “tamkaj. . .” Nesrečnež pa je pogledal kvišku in zagledal vislice. “Vislice so to. . . oče pop. . . vislice so to. . .” je obupno in ves tresoč se zašpetal. In v teh kratkih besedah je bila izražena vsa groza njegovega trpljenja; toda oblast-vu se je mudilo in čez nekaj časa sta se obsojencu približala dva moška, krvnikova pomočnika, da bi ga odvedla —« nesrečni človek pa je grabil popa za obleko. “Otrok moj. . .” je šepetal pop, tačas pa se je trudil, da bi svojo obleko izvlekel iz njegovih rok, “otrok moj. . .” “Vislice so to. . . vislice so to. . .” je še naprej mrmral obsojeni. Nazadnje so ga odtrgali od Zdravnik je obmolknil za minuto in zopet nadaljeval: Mnogo umiranj sem videl v svojem življenju, minuto za minuto sem sledil postopnemu ugašanju organizma, toda takrat sem bil poleg človeka, ki ga s pomočjo vse znanosti ni bilo mogoče rešiti, in kot zdravnik sem mirno pričakoval neizprosno smrt svojega jih je znanost po dolgih stoletjih prizadevanj odkrila za- tule moraš pa -— zdrav, močan človek je, ki bi lahko živel še sto let — gledati, kako bo ta človek to minuto nasilno končal, prisostvovati umetnemu izzivanju smrti. . . In vse PRI LOŠČENJU — Že loščenje tal nas naglo utrudi, Mike O’Brien pa mora pološčiti notranjost takozvane "Cevi smeha” na Coney Island, JV. V., do take mere, da bo kot zrcalo. Na sliki ga vidimo pri tem delu. njima zelo hitro ohladilo in da ga po zadnjem sestanku že skoraj ni bilo več. časnikarji trdijo, da je Hruščev takoj reagiral na Kennedyjevo nepopustljivo stališče glede Berlina in postal ravno tako nepopustljiv glede Laosa, Konga, kontrole atomskih eksplozij in razorožitve. Na zunaj se je pa vse odvijalo po programu. Zmedo je napravila samo Kennedyeva žena Jakiča, ki je so svojo pri-kupljivostjo omehčala celo srce tovariša Hruščeva, ki se je tako vrtel okoli nje kot prava kavalirska neroda, žena Hruščeva pa je bila tako pametna, da se v tekmo z Jakico sploh ni spustila. Tako je Dunaj vendarle prišel na svoj račun. Ni se dosti brigal za “slabši” del sestanka, zato pa tem bolj za boljši del. Kako tudi ne?! Na Dunaju je položaj zmeraj o-bupen, toda nikoli ni resen, tako trdi star dunajski pregovor. — Prvo sladkorno peso so za poskušnjo vsadili v Kaliforniji leta 1869. Ženske dobijo delo Iščejo gospodinjo Iščejo žensko, ki bi skrbela za gospodinjstvo, moža in 3 sinove (8-12-13). Bi tam stanovala (v Solon, Ohio). Kličite med 5:30 in 7:00 zvečer CH 8-1062. (111) Delo dobi Neporočena ženska dobi delo v trgovini z jestvinami. Stanovanje, hrana in plača po dogovoru. Zglasite se v Victor’s Delicatessen, 4735 Payne Ave. -dll) Moški dobijo delo DELO ZA MOŠKE IŠČEJO SE 3 TURRET LATHE OPERATORJI Z WARNER & SWASEY fr H H H N M Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4 5503 GRDENA POGREBNI ZAVOD 1053 East G2 St. 11002 Ukeshnre Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene c- 1 1 3 1 1 ■^5 P P S h Vis P 1 1 I .* & 1 s| •T: P! I sr? P I i S? Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so naj večje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! i 1 AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio S? B 8 tir- B B B i i s? sl i Šl •I g i 8 s? i sl VROČI DNEVI — Fant se je naveličal pohajanja po Rimu in si poiskal mirni prostor v suhem jezercu okoli umetnega vodnjaka.