PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 de 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio. 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
Čedad
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 198 (14.028)
Trst, sobota, 5. oktobra 1991
Vsi trije udeleženci novega dogovora v Haagu jamčijo spoštovanje prekinitve ognja
Se en dogovor o premirju
Hrvaška naj bi deblokirala vojašnice, JA se bo »pregrupirala« pod nadzorom ES - Do priznanja Slovenije in Hrvaške s pogajanji - Srbski del predsedstva včeraj proglasil delno mobilizacijo
HAAG — Na mirovni konferenci v Haagu je po posredovanju ES prišlo do novega dogovora o prekinitvi ognja. Hrvaška stran se je pri tem obvezala, da bo takoj deblokirala vse vojašnice, jugoslovanska vojska, ki jo je v Haagu zastopal zvezni obrambni minister general Kadijevič, pa jg zagotovila, da se bodo njene enote na Hrvaškem »pregrupirale« pod nadzorstvom opazovalcev ES. Včerajšnji dogovor je bil sklenjen ob robu rednega dela konference, podpisali pa so ga general Kadijevič, srbski predsednik Miloševič in hrvaški predsednik Tudjman ob prisotnosti predsedujočega v ES Nizozemca Hansa van den Broeka.
Tako Tudjman kot Miloševič sta na kasnejši tiskovni konferenci izjavila, da lahko zajamčita spoštovanje prekinitve ognja, Kadijevič pa je lakonično dejal, »da bodo vojaki ubogali ukaze.«
Na političnem delu konference pa velja omeniti, da sta tako Slovenija kot Hrvaška pristali, da prideta do priznanja neodvisnosti v dogovoru z ostalimi »ob koncu pogajanj, ki naj potekajo v vzdušju dobre volje«. Pri tem morajo biti podana tudi jamstva, ki lahko predvidevajo tudi specialni statut, za manjšine. V zvezi s tem velja še omeniti, da se bodo predstavniki ES srečali z zastopniki srbske manjšine na Hrvaškem 8. oktobra. Ob tem so ostale republike, v prvem planu Srbija,
eksplicitno sprejele idejo o Jugoslaviji, kot zelo ohlapni zvezi ali kot »zavezništvu neodvisnih in suverenih republik.«
Vsem tem vsaj na prvi pogled miroljubnim naklepom navkljub pa se je včeraj v Beogradu ponovno sestal srbski del zveznega jugoslovanskega predsedstva. Pri tem ne bo odveč, če poudarimo, da gre za tri člane iz Srbije in enega iz Črne gore, njim ob bok pa so sedli še generali iz vojaškega vrha. Njihov dogovor ni bil nič kaj miroljuben. Zaradi vojnih razmer v državi je podpredsednik Kostič proglasil delno mobilizacijo, »da bi popolnih enote, ki se na Hrvaškem borijo proti rušiteljem Jugoslavije.«
Državno-vojaški udar v Beogradu, ko si je prosrbski blok predsedstva prilastil tudi pristojnosti parlamenta, pa so včeraj ostro obsodili v ZDA in v Nemčiji. Glasnik State Departmenta je izjavil, da gre za očiten poskus Srbije in Črne gore, da bi prevzeli vso oblast in poudaril, da ZDA ne bodo pristale, da bi ta »skupina odločala v imenu Jugoslavije, kot tudi ne bodo priznale nobene rešitve jugoslovanske krize s pomočjo uporabe sile.« Za Bonn pa ni več dvoma, da je v Beogradu zavladala vojaška diktatura, Kohl pa je pozval tudi nemške partnerje v ES, da te dogodke v Beogradu ostro obsodijo in ne priznajo Srbiji pravice do odločanja v imenu drugih.
PredstavniM Italijanov iz Hrvaške in Slovenije pri Cossigi
IGOR GRUDEN
BENETKE — Na sedežu beneške prefekture je popoldne ob šti-rih predstavnik italijanske republike Francesco Cossiga sprejel delegaciji Unije Italijanov (Antonio Borme, Giovanni Radossi, Fabrizio Radin, Silvano Sau) in Federacije ^druženj beguncev iz Istre, Reke jn Dalmacije (Alberto Sardos Albertini, Silvio Cattalini, Silvio Del Rello, Arturo Vigini), kot vez med bjimi pa je srečanju prisostvoval tudi predsednik deželne vlade RJK Adriano Biasutti.
Ponovna moralna združitev Italijanov tu in onstran meje in vrnitev italijanstva v Istro, Reko in del Dalmacije, predvsem v njegovi kulturni različici in na miren na-ciu, so bila programska gesla vseh akterjev, po mnenju vseh, zgodovinskega srečanja na beneški prefekturi. Najpomembnejša oznaka te zgodovinskosti je dejstvo, da je bil to sploh prvi obisk italijanske uianjšine pri predsedniku italijanske republike. S sprejemom pri Prvem državljanu se je torej zaključilo uradno italijansko »odkrivanje« in »priznavanje« Italijanov, ki so v letih 1947-54 odšli iz Jugoslavije. Beneško sestanek pa je bila hkrati tudi uradno italijansko Priznanje begunskih organizacij, ki so zaradi militantnega iredentizma šle na živce tudi uradni, italijanski politiki.
Včerajšnje srečanje pa je bilo Pred obličjem predsednika italijanske republike objavljena sprava med sonarodnjaki, ki so jih Uredsebojne obtožbe in nepriznavanja razdvajale vse do pred nekaj let.
Po teh kakovostnih premikov je Prišlo predvsem zaradi kakovostnih političnih sprememb v Slove-^ADALJEVANJE NA 2. STRANI
Šokantna napoved predsednika republike z dalekosežnimi zunanjimi in krajevnimi posledicami
Cossiga: JA naj bi se lahko umaknila iz Slovenije po italijanskem ozemlju
VOJKO COLJA
TRST — Italija je v dogovoru s svojimi evropskimi zaveznicami pristala na prošnjo jugoslovanske zvezne vojske, da se enote iz Slovenije umaknejo preko italijanskega ozemlja. To presenetljivo vest je predsednik republike Francesco Cossiga sporočil na tržaški prefekturi po srečanju z deželnimi in vojaškimi oblastmi.
Cossiga je še povedal, da je to aktivni italijanski doprinos pri zmanjševanju napetosti v sosednji Jugoslaviji. Podrobnosti o tem umiku ni navedel, predsednik Dežele Biasutti pa nam je kasneje povedal, da bodo živo silo in vojaško opremo vkrcali v Trstu za neko črnogorsko pristanišče, po vsej verjetnosti Bar.
Vest je nedvomno šokantna saj lahko ima dalekosežne mednarodne in seveda krajevne posledice. Nič čudnega torej, da je Cossiga izrazil upanje in željo v popolno razumevanje in sodelovanje krajevnega prebivalstva in oblasti pri tem vojaškem tranzitu.
Za Slovenijo je vest nedvomno pozitivna, saj omogoča do 18. oktobra nemoten umik preostalih enot zvezne armade s slovenskega ozemlja, kot je bilo to sklenjeno v Beogradu. Trenutno naj bi bilo v Sloveniji še kakih 3000 vojakov JA, v Vrhniki od 60 do 80 tankov, nekaj oklepnikov je v Pivki, kakih 100 tankov pa naj bi še bilo v Ilirski Bistrici. Pogojnik je tu obvezen, saj jugoslovanska armada za sedaj še ni sporočila, koliko vojakov in opreme je še ostalo po umiku glavnine iz Slovenije.
Vsa ta vojaška mašinerija naj bi
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Krokodilje solze nad usodo jadranskega bisera Dubrovnika
LJUBLJANA — Služba jugoslovanskega zveznega ministrstva za informiranje je v včerajšnjem sporočilu za javnost objavila tiskovno sporočilo, ki mu po cinizmu, lažnivosti in naivnosti ni enakega. Tako pravi, da se v Dubrovniku nadaljujejo boji, ki so jih izzvale hrvaško-ustaške formacije, zaradi česar narašča zaskrbljenost za usodo kulturnozgodovinskih objektov v tem srednjeveškem mestu. V sporočilu je rečeno, da bo armada storila vse za ohranitev te kulturne dediščine in tudi za zaščito življenj prebivalcev tega mesta. (Najbrž je zaradi tega bombardirala samo središče mesta, op. ur.) Ob koncu sporočila je napoved ponovnega napada na mesto: ustaške sile naj bi zasedle Dubrovnik, prebivalci mesta pa so njihovi
talci in armada zato ne more nositi odgovornosti za posledice, ki bodo zaradi tega nastale.
V svetu se medtem vrstijo ogorčene obsodbe početja JA. Kakih 190 italijanskih poslancev je pozvalo predsednika vlade Andreottija, naj posreduje pri srbskih vojnih oblasteh in Evropski skupnosti za zaščito Dubrovnika.
Tudi skupina koprskih umetnikov in intelektualcev najostreje obsoja ogrožanje Dubrovnika. »Toda če še lahko razumemo, da se blaznim generalom in njihovim povampirjenim oprodam ne more dopovedati, da je Dubrovnik simbol neke civilizacije,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zakaj ni Cossiga sprejel Slovencev?
Slovenci v Italiji obžalujemo dejstvo, da predsednik republike Cossiga ob nenapovedanem obisku v Trstu ni čutil potrebe, da se sreča tudi z zastopniki naše manjšine, potem ko je v Benetkah sprejel zastopnike Italijanov iz Slovenije in Hrvaške ter istrske begunce, v Trstu pa krajevne predstavnike.
To so izjavili predstavniki političnih in družbenih komponent Slovencev v Italiji (Društva Slovencev v videmski pokrajini, SKGZ, SSO, SSk in slovenske komponente DSL, GKO in PSI), ki so ravno sinoči v Trstu razpravljali o pobudah za nujno pospešitev postopka za odobritev zaščitnega zakona in so takoj zaprosili za sprejem pri predsedniku Cossigi, ko so zvedeli za njegov obisk.
Predstavniki slovenske manjšine so tudi ožigosali neresnično izjavo ministrskega predsednika Andreottija o vzorni ureditvi manjšinske problematike v Italiji.
Jugoslovansko letalstvo »izpolnjuje ukaze« in z bombami zasipa Hrvaško
ZAGREB — V nasprotju z večkrat deklarirano pripravljenostjo za prekinitev spopadov pa vojna vihra na Hrvaškem besni z vedno večjo silo in se vse bolj spet približuje Zagrebu. Po desetih dneh »miru« je bil včeraj popoldne spet dan znak za zračni alarm, letala jugoslovanske vojske pa so raketirala oddajnike hrvaške televizije na Sljemenu. Zaradi poškodb na oddajnikih je nekaj časa Hrvaška ostala tudi brez radijskega in televizijskega programa. Na srečo pa hrvaške prestolnice včeraj niso bombardirali, toda vojni vihar je oddaljen le dobrih 50 km južno od Zagreba v Pokupskem.
Zračni alarm pa je bil včeraj proglašen še v mnogih drugih hrvaških mestih. Poveljstvo vojaškega letalstva je včeraj tudi sporočilo, da njegove enote izpolnjujejo sklepe zveznega predsedstva in ukaze štaba vrhovne komande, kar z drugimi besedami pomeni, da Hrvaško zasipajo z bombami - tudi kasetnimi -in tako »podpirajo« kopenske sile, srbske teroriste in vojno mornarico.
Najhuje pa je bilo tudi včeraj v vzhodni Slavoniji. Obramba Vukovarja ne popušča, tako v Vukovarju kot v Vinkovcih pa so hrvaške obrambne sile dobile okrepitve. Vojska s pomočjo srbskih prostovoljcev (na sliki AP) zasipa Vukovar in okolico s topovi in raketami. Kljub temu pa so na tem področju hrvaške enote ponekod prešle v protiofenzivo. Hrvati naj bi v zadnjih dveh tednih na tem področju uničili tudi 170
tankov in drugih oklepnih vozil ter preko sto vojaških tovornjakov. Po drugi strani pa vojaški viri trdijo, da naj bi hrvaške obrambne sile nadzirale le še petino Vukovarja.
Agresorska vojska pa je včeraj z vseh strani nadaljevala obstreljevanje Dubrovnika. Mesto je že štiri dni brez elektrike, vode in telefonskih zvez. O škodi v tem biseru Jadrana za zdaj še ni podatkov, poročali pa so, da je okupatorska vojska s kasetnimi bombami bombardirala dubrovniško letališče v Čilipih. Hudi boji so potekali tudi v okoliških vaseh in po vojaških podatkih naj bi v teh bojih bilo na strani armade ubitih 27 vojakov in rezervistov, hrvaška stran pa trdi, da je agresorska vojska v teh dneh izgubila več kot 600 vojakov.
S topovi je okupatorska vojska tolkla tudi po Zadru in okolici, pri čemer je bilo porušenih precej hiš. Vojaški migi so včeraj bombardirali tudi paški most in huje poškodovali še to edino prometno povezavo med severno in južno Dalmacijo. Zadarčani so se počasi že začeli pripravljati na izolacijo, položaj pa postaja iz dneva v dan slabši tudi zato, ker v mestu začenja počasi primanjkovati vode.
Hudi napadi so bili tudi na frontni liniji pred Siskom. Vojaške in teroristične enote so s topovi in minometi obstreljevali Novsko in prvo obrambno črto pred Siskom, v katerem pa je že približno 14.000 beguncev iz Banije.
Prihodnji teden se izteče trimesečni brionski moratorij
Slovenija se pripravlja
LJUBLJANA — V noči med ponedeljkom in torkom bo končalo trimesečno razdobje moratorija, ko je na osnovi brionskega sporazuma Slovenija zamrznila osamosvojitvene zakone. Sedaj jo Evropa pa sicer poziva, da naj zamrznitev še podaljša, toda slovenska skupščina je že odgovorila, da tega ne namerava, da je neodvisnost odraz volje državljanov, izražene na referendumu. Predvsem pa je nekatere najvažnejše ukrepe že izvedel Beograd. Člana zveznega predsedstva dr. Drnovška so že izključili najprej s silo, tako da se sej sploh ni mogel udeleževati, sedaj pa so ga enostransko in ilegalno odstranili iz zveznega predsedstva.
Slovenija bo še vedno sodelovala na mirovnih razgovorih o Jugoslaviji, slovenski parlament pa je vnovič potrdil obveznosti, ki izhajajo iz nekake zapuščinske razprave razpadajoče Jugoslavije.
Kaj se bo torej dramatičnega zgodilo v ponedeljek ob 24. uri, oziroma v torek ob 0.00? Lahko odgovorimo, da nič presenetljivega, saj bo vse v bistvu, ostalo tako kot je že bilo. Lahko pa tudi odgovorimo, da bodo spremembe globoke in pomembne, saj se bo pričel nadaljnji ciklus osamosvajanja.
Najvažnejši sklep se prav gotovo nanaša na monetarno sfero. To pomeni uvedbo slovenskega denarja, ki za prvi trenutek ne bo slovenska valuta (klas, ali kakorkoli se bo imenoval), temveč boni, slovenski dinar, najbrž pa bo imenovanje teklo kar na osnovi vsote, ki bo na bankovcih napisana. Vrednost tega slovenskega dinarja, slovenskega bona, bo v torek en bon za dva dinarja, ker so vzeli za izhodišče vrednost dinarja na osamosvojitveni dan in ker želijo, da je tak bon precenjen v odnosu na ostale republike, ki bodo dinar še ohranile kot svojo normalno valuto. Nato pa bo bon pridobival na vrednosti, kot se bo razvijala jugoslovanska inflacija, ki je neizbežna. Prav obratno pa bo odnos med
bonom in nemško marko, italijansko liro in drugimi trdnimi valutami podcenjen in bodo uradno upoštevali najvišjo vrednost, ki jo bo dosegla marka v odnosu na bon na borzah, torej na povsem svobodno izoblikovanem tečaju. Očitna je želja pomagati izvoznikom, ki usmerjajo svoje blago na trdno konvertibilne trge.
V	torek se bodo pričeli izvajati tudi drugi ukrepi, ki se nanašajo na zaščito slovenske meje zlasti do Hrvaške, pa potne liste itd. Pri vsem tem pa gre v resnici za daljše procese in računajo, da bodo ostali v veljavi jugoslovanski potni listi še dve leti. V praksi torej ne bo takojšnjih nenadnih sprememb, bo pa trdneje zaščitena meja proti Jugu, kar pa je bolj vprašanje zagotavljanja stvarne varnosti in kar bo tudi rezultat nadaljnjih razgovorov med Slovenijo in Hrvaško.
Slovenija bo v torek umaknila vse še preostale funkcionarje, ki so v zveznih organih. Dejansko gre za zelo malo ljudi, predvsem za nekatere veleposlanike, ki so še vedno v tujini in zastopajo SFRJ, ki pa je dejansko že nikjer ni več.
V	tej zvezi pa je bolj zapleteno, odgovorno in kočljivo vprašanje dveh konzulatov, ki sta bila tradicionalno »slovenska«: konzulata v Trstu in v Celovcu, katerima sta vse povojno razdobje načelovala slovenska konzula, zaposleno je bilo pretežno slovensko osebje, predvsem pa sta imela važno nalogo skrbeti za zaščito slovenske manjšine v Italiji oziroma Avstriji.
Formalno pravno lahko v torek zapade veljavnost konzulata, lahko Beograd imenuje srbskega konzula, lahko pride do različnih rešitev, ki pa so vse zapletene in kočljive. Poslopje konzulata je last dežele Furlanije-Julijske krajine, govor je že bil o odprtju slovenskega urada v istih prostorih, ki pa.niso in do priznanja Slovenije ne morejo biti uradni konzulat z vsemi predvidenimi funkcijami.
Gre za šest pomembnih sklopov konkretnih vprašanj. Poleg skrbi za slovensko manjšino, za izvajanje številnih sporazumov, je tu tudi skrb za gospodarsko sodelovanje in za konkretno usmerjanje in tkanje gospodarskih vezi. Konzulat se ukvarja s pokojninami in je edini pooblaščen, da na vojaškem okrožju dvigne pokojnine, ki jih prejemajo slovenski državljani na drugi strani meje. Konzulat se ukvarja s potnimi listi za jugoslovanske državljane, ki stalno žive na obsežnem področju njegove jurisdikcije. Ukvarja se s prevodi, edini je pooblaščen za uradna potrdila in končno so tu strogo konzularne zadeve, kot je povezava s kvesturo in zapletene ter delikatne stvari, ki spadajo na področje kazenskih in drugih zakonikov.
Seveda pa bodo v ponedeljek in torek v ospredju osnovni odnosi tujine do nove države Slovenije, ki še ne bo formalno priznana, ki pa bo še dejansko obstajala. Vse kaže, da ne bo velikih zapletov, vsaj s strani obmejnih držav in najvažnejših evropskih držav. Po obisku predsednika Kučana v Parizu je tudi Francija zagotovila državna jamstva za izvoz in uvoz blaga s slovenskega tržišča kot so to že prej naredile Italija, Avstrija in Nemčija. Ker so te štiri države naj-večji uvozniki in izvozniki Slovenije in ker jim bodo v praksi prav gotovo sledile tudi druge, je torej zagotovljen normalni pretok blaga, kar pa je osnova za preživetje Republike Slovenije. Spored-no s tem pa prihajajo vesti, da Srbija že ustavlja vsak promet iz Slovenije, pa čeprav bi šel skozi Madžarsko, ker so vse cestne, železniške in zračne zveze med Slovenijo in Srbijo prekinjene, kot so prekinjene tudi zveze PTT. Prehod iz jugoslovanskega na svetovne trge bo torej še posebej boleč, bo pa nujen, kot je tudi nujno naglo uveljavljanje slovenskega monetarnega sistem.
BOGO SAMSA
Slovenski denar še brez imena
LJUBLJANA — Včeraj zvečer se je končala seja vodij klubov poslancev v slovenski skupščini, na kateri so obravnavali vladin predlog o imenu in uvedbi slovenskega denarja.
Predstavnik vlade Janez Dular je predstavil vladin prelog o imenu Klas, stoti del pa bi se lahko imenoval stotin ali zrno. Vlada se zaveda, da ta predlog lahko sproži pomisleke ali očitke obnavljanju soc-realistične motivike. Toda hkrati, po Dularjevem mnenju, je ta motiv univerzalen ter vsebuje močno simboliko in bi bil sprejemljiv tudi za gospodarske (tuje) partnerje. »Ne smemo pristajati na ideološko »črkarsko pravdo« okrog imena slovenskega denarja,« je dejal minister Dular.
Razprava, ki je sledila, je pokazala, da se slovenske stranke nikakor ne morejo zediniti okrog imena slovenske valute. Janez Kopač je dejal, da ga beseda Klas spominja na blagovno menjavo, v Sloveniji pa že od vekomaj uporabljamo denar. Hkrati je Kopač predlagal ime Karani, saj naj bi »t« v imenu dajal občutek trdnosti. »Klas je sicer simbolno izredno močan, tudi ljubljanski nadškof ga je sprejel v svoj grb, toda Liberalna stranka se bolj nagiba k imenu Lipa,« je dejal poslanec Malenšek. Stoti del bi lahko bil »Lipek«, je zatrdil predsetavnik Liberalne stranke.
Medtem, ko je Kmečka stranka podprla vladin predlog, je Dušan Semolič iz Socialistične stranke poudaril, da »ni važno, kako se denar imenuje, glavno, da je valuta stabilna.«
Spomenka Hribar je predlgala ime Tolar, ki je v zgodovini že obstajalo na slovenskem ozemlju, kar pa je pravzaprav proti kriterijem, ki jih je postavila Banka Slovenije. Poleg nezgodovinskosti, med ta merila spadajo tudi slovenskost imena in praktičnost. Predsednika Peterle je dejal, da tako lipa, kot karant, tolar in dinar ne ustrezajo tem merilom, zato je vlada predlgala ime Klas. Guverer Banke Slovenije France Arhar je poudaril, da se za ime valute kar mudi, saj ga potrebuje skupina petih umetnikov, ki morajo do 15. oktobra pripraviti osnutke bankovcev, za izdelavo vodnega žiga in ostalih tehničnih podrobnosti pa določene ustanove potrebujejo več mesecev. Vsekakor včerajšnja seja ni prinesla nič novega, o imenu se bodo še enkrat pogovorili, dokončno odločitev pa bodo sprejeli v ponedeljek, 7. oktobra, (sta)
• Cossiga: JA naj bi se umaknila
NADALJEVANJE S 1. STRANI torej z italijansko pomočjo prispela na varno v Črno goro, od koder bi jo lahko s pridom uporabili v nadaljnji agresiji na Hrvaško in ostale narode, ki nočejo živeti v Srboslaviji. Ob tem ni težko napovedovati ostrih reakcij italijanskih mirovnikov. Včeraj pa so se že oglasili misovci, ki so napovedali, da bodo z živo silopreprečili »mimohod tankov z rdečo zvezdo po tržaških ulicah«. Tržaški poslanec in politični tajnik Liste za Trst Camber pa je prepričan, da Trst temu nasprotuje, ker ga spominja na dogodke pred 46 leti. Camber se je tudi vprašal, zakaj vso to vojsko ne vkrcajo v Kopru.
Predsednik Cossiga pa je včeraj navedel, da morda do tega tranzita sploh ne bo prišlo, če se bodo razmere v Jugoslaviji uredile. Z umirjenim optimizmom je navedel, da bodo morda v Haagu dosegli sporazum, po katerem bi nastala zveza suverenih držav, v katerih bi zajamčili vse človekove pravice in pravice jezikovnim manjšinam, obenem pa bi določenim regijam dali posebne avtonomije. Predsednik Dežele Bi-
asutti pa je poudaril, da je za Slovenijo to zelo pozitivna vest, ki potrjuje voljo Beograda, da umakne vso vojsko s slovenskega ozemlja. Glede haaških sklepov pa je Biasutti prepričan, da so se napotili po pravi poti pri uresničevanju nove ureditve, ki naj spoštuje željo narodov po neodvisnosti. Po Biasuttijevih besedah je to pot, ki jo je Dežela nakazala, ko sta se Slovenija in Hrvaška demokratično odločili, da bosta postali neodvisni državi in ko so vsi trdili, da je ta pot zgrešena.
Pred tem šokantnim sporočilom o umiku preko Trsta pa je Cossiga govoril o svojem beneškem srečanju s predstavniki istrskih, reških in zadrskih beguncev v Italiji ter s predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. Poudaril je italijansko spoštovanje vseh mednarodnih sporazumov in helsinške listine o nedotakljivosti meja in neumešavanja v notranje zadeve tujih držav. Zavzel se je za podporo italijanski manjšini in poudaril, da je preura-njeno spregovoriti o povratku istrskih in dalmatinskih beguncev.
• Krokodilje solze
NADALJEVANJE S 1. STRANI katere sta se očividno tako Srbija kot Črna gora odrekli, pa ne moremo razumeti molka in bledih pozivov Evrope in ZDA k prekinitvi ognja, medtem ko barbarske horde uničujejo enega od temeljev njihove kulture.«
»Če bo po tej vojni starodavno mesto Dubrovnik le še kadeča se ruševina, bo od dima s tega pogorišča za vedno počrnela tudi duša evropske civilizacije. In nobena deklaracija kot tudi prepozno ukrepanje, je ne bosta nikoli več mogli očistiti. Dvanajst bleščečih se evropskih zvezd, kot se zdi danes, postaja dvanajst črnih znamenj smrti.«
Tudi najpomembnejši angleški dnevniki poročajo o »barbarskih bombardiranjih« jugoslovanske vojske Dubrovnika, tega najstarejšega jadranskega bisera.
The Daily Telegraph piše, da »je le redkokdo verjel, da je sploh možno, da bi umazana jugoslovanska vojna lahko prizadela to čudovito letovišče«. The Guardian kar v dveh člankih natančno opisuje stopnjevanje spopadov ter vojaške operacije na Hrvaškem.
• Italijani
NADALJEVANJE S 1. STRANI niji in na Hrvaškem, a tudi zaradi skrbi in stisk, ki jih povzroča bližina vojne, pojavi hrvaškega pa tudi slovenskega nacionalizma in državna meja med Slovenijo in Hrvaško.
Antonio Borme je obnovil v memorandumu Unije vključene zahteve o mednarodni zaščiti manjšine, o ozemeljski celovitosti, o politični avtonomiji manjšine in enakem obravnavanju manjšine v obeh državah.
Predsednik Cossiga je obljubil svojo angažiranje za polno zaščito političnih, gospodarskih in socialnih interesov italijanske manjšine, ne da bi se pri tem Italija mešala v notranje zadeve držav, v katerih živi.
Odgovorni v Sloveniji zatrjujejo, da bo to najbolj odprta oblika evropske meje
Kako čez mejo ob Dragonji
Tujci jo bodo lahko prečkali z istimi dokumenti, ki veljajo za prehod iz Italije v Slovenijo
SEČOVLJE - Istrane in tudi druge, tiste, ki po-9osto prihajajo v Istro, zanima, kaj se bo zgodilo na tem polotoku po sedmem oktobru, ko bi po vseh Spovedih morala začeti funkcionirati slovensko-hr-vaška državna meja. Na to vprašanje še danes ne zna natančno odgovoriti nihče. Dejstvo je, da delavci koprskega Cestnega podjetja hitijo z gradnjo mejnih Prehodov pri Sečovljah, v Dragonji in Sočergi.
Tam, kjer so bile doslej tako imenovane mejne kontrolne točke (Sečovlje, Dragonja), zdaj na drugi strani ceste gradijo dvakrat večje ploščadi. Ob njih bodo zgradili tudi manjše, najverjetneje montažne objekte, kjer bodo imeli prostore poleg obmejnih policajev še cariniki, veterinarski, sanitarni in fitop-lanktološki inšpektorji. V torek morajo vsi ti objekti te biti končani, graditi pa so jih začeli šele v četrtek.
Po sedmem oktobru bodo nekoliko bolj nadzoro-vani nekateri blagovni tokovi. Znano je, da so se v Rtri dodobra oskrbovali nekateri zasebni gostilničarji (in trgovci) iz Slovenije, pa tudi nekateri državljani Italije so kaj radi kupovali vino, ribe, nekatere vrtni-ttc. gozdne sadeže (na primer tartule) itd. Vse to bo Poslej bolj nadzorovano že na hrvaško-slovenski ttteji. In prav lahko se bo zgodilo, da cariniki tega blaga ne bodo pustili čez mejo, če ne bo imelo ustreznih dovoljenj. Meja bo na ta način zagotovo dodobra priščipnila nekatere napol tihotapske kanale z Nekaterimi dobrinami. Seveda bodo obmejni organi veliko bolj pazili na mamila, orožje, na ukradene avtomobile, na možne emigrante idr.
Organi za notranje zadeve iz Slovenije zagotav-Ijejo, da osebnega prometa ne bodo ovirali. Tako bodo v prehodnem obdobju, ki bo trajalo eno leto, jahko vsi dosedanji Jugoslovani to mejo prehajali s kakršnim koli dokumentom, s pomočjo katerega bo možna identilikacija (osebna izkaznica, vozniško do-voljenje, potni list...). Tujci pa bodo to mejo lahko Prehajali s tistimi dokumenti, s katerimi bodo prešli tedi italijansko-slovensko mejo. To pomeni - s potnimi listi, turističnimi izkaznicami in seveda tudi prepustnicami maloobmejnega prometa po videmskem sporazumu. Videmski sporazum bo namreč vsem osamosvojitvam navkljub še naprej v veljavi, smo lahko bedeli na ministrstvu za zunanje zadeve Slovenije. Sicer pa so v ministrstvu za notranje zadeve poslan-
cu republiške skupščine Francu Juriju, ki je zahteval odprto mejo med Slovenijo in Hrvaško vsaj na območju Istre, odgovorili, da sta se Slovenija in Hrvaška dogovorili za ustanovitev skupne komisije, ki bo predlagala za Istro drugačno rešitev, kot veljajo za ostale dele slovenske- meje. Dokler pa ta komisija ne bo prišla do skupnega dogovora Hrvaške in Slovenije, pa ne bo mogoče vzpostaviti drugačnega režima. Slovenija mora v fazi osamosvajanja dokazati, da nadzoruje svoje ozemlje. Odgovorni predstavniki Slovenije pa ves čas poudarjajo, da bo šlo za najbolj odprto obliko evropske meje.
Meje med Slovenijo in Hrvaško (predvsem tiste na morju) se bojijo tudi slovenski ribiči, ki v hrvaškem morju nalovijo devet desetin svojega ulova. Tudi v zvezi s tem je Slovenija že večkrat načela pogovore s Hrvaško, vendar se republiki tudi o tem nista še dogovorili nič dokončnega. Zato bo v naslednjih dneh izredno zanimivo videti, ali bo Hrvaška še dovolila ribolov slovenskim ribičem v svojem morju.
Posebnost, do katere bo prišlo, bo tudi različna valuta. Vsak tujec bo moral vedeti, da bo na območju slovenske Istre lahko plačeval le s slovenskim denarjem (boni, slovenski dinar ali klas), na Hrvaškem pa bo še zmeraj v veljavi jugoslovanski dinar. Gospodarstveniki na Obali predvidevajo, da bodo vsaj nekateri tržaški trgovci sprejemali tudi prehodni slovenski denar in da bo z njim vsaj na črnem trgu (tako kot z dinarji) še mogoče kupiti devize.
Vsi predvidevajo, da naj bi do zamenjave denarja v Sloveniji prišlo sredi prihodnjega tedna, vendar se mora pred tem sestati slovenski parlament in sprejeti ustrezen zakon ter odlok. Zaradi tega so postali jugoslovanski dinarji te dni v Sloveniji toliko manj cenjeni, saj ljudje vedo, da kmalu ne bodo več veljavni. Na koprski Splošni banki Koper tudi ocen-mjujejo, da je v Sloveniji v obtoku relativno malo gotovine jugoslovanskih dinarjev in da jih ne bo težko v primernem času menjati. Seveda bo dinarje mogoče menjati v vseh slovenskih menjalnicah. Kakšno bo razmerje, še ni znano, čeprav je že prodrla informacija (ki pa so jo tudi zanikali), da naj bi za en slovenski dinar bilo treba odšteti dva jugoslovanska.
BORIS ŠULIGOJ
V Benetkah predlagali državo dežel
BENETKE — Deželne uprave zapuščajo konferenco De-žele-Država iz protesta proti tistemu delu finančnega zakona 1992, ki obravnava zdravstvo. Za to so se njihovi predstavniki odločili včeraj v Benetkah, kjer se je iztekel prvi dan dvodnevne skupščine de-že^dvajset let po njihovi ustanovitvi. Skupščina, ki ji je pri-sotvoval državni poglavar Francesco Cossiga, sovpada z vsedržavno razpravo o institucionalnih reformah.
Dežele trdijo, da potrebujejo še 7.000 milijard lir, drugače bodo njihovi zdravstveni sistemi propadli, Rim pa navaja drugačne številke, ki deželnim upraviteljem ne gredo v račun; zaradi tega so se odločili za drastičen korak, ki mu bodo sledili še odmevnejši protesti, kakor je najavil predsedujoči konference dežel Adriano Biasutti.
Namen skupščine je pripraviti dokument s podrobnimi zahtevami in predlogi, kakšni naj bodo v prihodnje odnose med Državo na eni ter deželnimi in krajevnimi upravami na drugi strani. Dežele zahtevajo mnogo širše pristojnosti (zlasti na finančnem področju) in vsekakor večje od tistih, ki bi jih jim morala Država dol-žnostno pripisati, pa jih ni. V Benetkah so se zavzeli za nov, kakovostnejši regionalizem za preustrojitev državnega aparata v »državo dežel«.
Med Razdrtim in Čebulovico še nov zatik?
RAZDRTO Če ajdovsko SGP Primorje ne dobi zagotovil Republiške uprave za ceste in ustreznih vladnih resorjev za plačilo opravljenih del in za redno plačilo naprej, bodo stroji na odseku bodoče avtoceste Razdrto-Čebulovica 10. oktobra obstali. Podjetje ne more več samo prenašati finančnega bremena 60 milijonov dinarjev, Evropska banka, ki je odobrila posojilo za ta del ceste, pa že dobra dva meseca ne poravnava več svojih obveznosti, ker je bil sporazum pač sklenjen z Jugoslavijo, ki ji nekatere republike ne poravnavajo svojih dolgov. Primorje bi najelo kredit, a pod pogojem, da republika poravna obresti.
Danes bo v Kopru shod prekomorcev
KOPER Ob 50-letnici ustanovitve OF in začetka oboroženega boja slovenskega naroda proti okupatorju organizirajo domicilni odbori skupnosti borcev prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot NOV Jugoslavije danes v Kopru tovariško srečanje. Srečanje prekomorcev-borcev se bo pričelo ob 11. uri v hotelu Triglav, slavnostna govornika pa bosta predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Ivan Dolničar in medvojni urednik tednika Prekomorec Jožko Kumar. V kulturnem programu bosta sodelovala Obalni oktet iz Izole in kulturniška skupina TPPZ Pinko Tomažič iz Trsta.
Delegacija Občine Idrija pri SKGZ
ČEDAD - Odposlanstvo Idrijce Občine je bilo pred nekaj dnevi v gosteh pri videmskem pokrajinskem odboru Slovenske kul-terno-gospodarske zveze, ki ga je vodil predsednik Viljem Černo. Idrijsko predstavništvo pa so sestavljali Janez Podobnik, Milan Hožič, Juri Baudaž in poslanec To-Nraž Pavšič.
Na srečanju so predstavniki °beh delegacij izrazili željo po Poglabljanju in utrjevanju medsebojnih stikov, obenem pa so se domenili glede skupnega prizade-vanja za premagovanje geografke obrobnosti teh krajev. V prvi Vrsti bi kazalo posodobiti in urediti nekatere cestne povezave, ki vežejo Beneško Slovenijo s sever-Noprimorskim območjem.
Ob tem so se dogovorili za vrsto Pobud na kulturnem področju, ki Naj bi jih v letošnji sezoni pripra-ydi tako na Idrijskem kot v Benečiji. Prva naj bi bila že decembra °b priložnosti praznika rudarjev, ko bodo v Beneški galeriji pripra-vili razstavo slik Rudija Skočirja.
R.P.
Nova sekcija DSL za odpravo težkoč ki bremenijo Špeter
ŠPETER — V Špetru so pred dnevi ustanovili področno sekcijo Demokratične stranke levice za Beneške doline. V njej sodelujejo člani stramnkinih sekcij, ki so do sedaj delovale v raznih vaseh Benečije.
Za koordinatorje novo sutanovljene sekcije so imenovali Giampiera Petriciga, Germana Cendoua in Bruna Chiucha.
Na ustanovni skupščini špetrske sekcije so številni razpravljale! poglobili sedanje politične, gospodarske in družbene razmere v Benečiji. Prav posebna skrb pa je bila jrosvečena gospodarski stvarnosti v Občini Špeter, kjer po mnenju predstavnikov Demokratične stranke levice obstaja stvarna možnost zaprtja nekaterih obratov v industrijski coni v Ažli. Nastali položaj naj bi bil posledica zgrešene gospodarske politike in pomanjkanja takšnega investicijskega programa, ki bi zagotavljal gospodarsko rast Benečije. Težavnost položaja se kaže tudi v neizplačevanju osebnih dohodkov delavcem v nekaterih špetrskih obratih.
O vseh teh vprašanjih je na skupščini spregovoril tudi videmski pokrajinski tajnik Demokratične stranke levice Maurizio lonico. Leta je med drugim predlagal, naj si deželna uprava, videmska Pokrajina in vse neposredno zainteresirane občine odločneje prizadevajo za odpravljanje nastalega položaja, (r.p.)
Dvojezičen pouk je nuja za bodočnost
BOČEN — Na jezikovno mešanih območjih, kakršna je brez vsakega dvoma Južna Tirolska, je potrebna največja strpnost, ta pa že spet ni mogoče, če se ljudje različne narodnosti dovolj ne poznajo, a medsebojno poznavanje se začenja s spodbujanjem dvojezičnosti že med šolskimi klopmi. Bocenski pokrajinski svetovalec Demokratične stranke levice Romano Viola je napovedal v teh dneh, da bo predložil skupščini predlog, naj bi na tukajšnjih italijanskih šolah čimprej poskusno uvedli — poleg pouka nemščine kot drugega jezika — še pouk nekaterih predmetov v nemškem jeziku. To ne bi bila jezikovno mešana šola, je pojasnil svetovalec Viola, ampak italijanska šola, ki bi privajala učečo se mladino k dvojezičnosti kot nepogrešljivemu sredstvu za nabiranje znanja in dejansko spoznavanje krajevne stvarnosti. Takšne šole imajo npr. v kanadskem Ouebecu pa tudi v Dolini Aoste in celo na Bavarskem, kjer pa sploh nimajo problemov z medetničnim sožitjem.
V obabio-kraškem območju nevarnost okužbe s trihinelozo
SEŽANA - Veterinarski zavod Primorske Sežana obvešča, da na svojih enotah v Sežani, Kopru in Ilirski Bistrici tudi letos vrši obvezne preglede prašičjega mesa na trihine.
Ta ukrep ni potreben samo zaradi občinskih odredb o ugotavljanju in preprečevanju trihine-loze, ki so jih sprejeli v glavnem vsi izvršni sveti na področju delovanja zavoda, temveč tudi zaradi nevarnosti okužbe s to boleznijo.
Kmetje v glavnem gojijo prašiče, kupljene na območjih Jugoslavije, kjer je ta bolezen stalno prisotna in zanjo zboleva veliko ljudi.
Odredbe obvezujejo vse rejce prašičev, da ob zakolu od vsake polovice prašiča odvzamejo 5 do 10 cm velik vzorec mišice prsnotrebušne prepone. Meso morajo odrezati ob hrbtenici z notranje strani prsne votline.
Vzorce morajo v plastični vrečki s točnim naslovom dostaviti Veterinarskemu zavodu na sedeže enot oziroma postaj v Sežani, Hrpeljah, Ilirski Bistrici in Kopru. Vzorce sprejemajo vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure. Lastniki, ki zakoljejo prašiče na dan nedelje ali praznika, morajo vzorce prinesti na preiskavo prvi naslednji delovni dan.
Informacije o pregledu bodo dobili lastniki isti dan med 11. in 14. uro na sedežu veterinarske postaje, kamor so prinesli vzorec.
O.K.S.
V Sežani so še podaljšali rok za vpis v kulturne abonmaje
SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Sežana je zaradi Vehkega zanimanja podaljšal rok za vpis v kulturne abonmaje. Tako Se lahko do 10. oktobra vpišejo v šest različnih abonmajev vsi, ki želijo v sezoni 1991/92 obiskovati gledališke in glasbene prireditve v novo-0(lprtem kulturnem domu v Sežani, dve operni deli pa si bo ogledali tedi v operni hiši v Ljubljani. Od 9. do 13. ure vpisujejo na sedežu ^veze kulturnih organizacij Sežana, Partizanska c. št. 15, pri blagajni ^turnega centra pa od 17. do 19. ure.
Prva predstava za srednješolski abonma, ki zajema pet gledaliških P/edstav in eno glasbeno, bo že v ponedeljek, 14. oktobra, ko bo v Sežani gostovalo Mestno gledališče Ljubljansko z delom E. Kishona “Bil je škerjanček« (predstava za izven bo ob 20. uri). Kulturni center je 2q danes pripravil sobotno matinejo za najmlajše: ob 10. uri bodo vrteli UjTeriške risanke »Pepelka«. Poleg programa filmskih predstav priprav-‘jajo še druge prireditve. V torek, 8. oktobra, ob 20. uri bo glasbeni Večer z Arsenom Dedičem in Gaby Novak, v sredo in četrtek ob 20. uri stedi ameriški film Pleše z volkovi, medtem ko bodo v petek, 11. oktob-te, ob 18. uri otvarjali razstavo ob vseslovenskem misijonskem kongresu. Ob 18.30 bo sledil večer z dr. Anton Trstenjakom.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Pri delih za dograditev itabjanske gimnazije v Portorožu je nenadoma zmanjkalo denarja
PIRAN Prihodnji teden bi morali delavci SGP Koper izročiti profesorjem italijanske gimnazije v Piranu ključe nove srednje šole, ki so jo zgradili na območju portoroškega šolskega kompleksa, vendar se to ne bo zgodilo. Šole ne bodo dogradili v prvotno dogovorjenem roku, čeprav je bilo iz republiškega proračuna nakaznih predvidenih 8,3 milijona dinarjev. Za zamudo pa niso krivi izvajalci.
Kriva so nekatera dodatna dela, ki boi jih morali opraviti, če bi hoteli pridobiti uporabno dovoljenje. Že med samo gradnjo je najprej prišlo do nekaterih sprememb. Na šoli Naravoslovna gimnazija "Antonio Šema" so se odločili za nekatere izboljšave, pa tudi samo zemljišče je narekovalo do-
ločen zamik prvotno predvidene postavitve šolske stavbe. Vse skupaj je z ureditvijo okolice (kar ni bilo vračunano v prvotno predvideno vsoto) naneslo najmanj dodatnih 3,5 milijona dinarjev stroškov. Če pa bi se hoteli v stavbo preseliti, bi potrebovali še za približno 4 milijone dinarjev opreme. Opremo bi sicer moral priskrbeti ustanovitelj, torej republiška skupščina. Toda kolektiv piranske srednje šole z italijanskim učnim jezikom bi veliko raje videl, če bi republiški proračun namesto za opremo denar dal za dograditev šole. To pa zato, ker bi šola lahko prišla do potrebnega denarja za opremo iz drugih virov. S pomočjo Italijanske unije bi bilo po za-
gotovilih ravnateljice Daniele Pa-liaga-Jankovič šoli mogoče najti potreben denar za nakup opreme in učil, nikakor pa ne za dokončanje šole. Glede na to, da se zdaj šolarji te gimnazije stiskajo v neprimernih prostorih na površini 340 kvadratnih metrov in da 960 kv. metrov nove, izredno lepe šole čaka v Portorožu nedokončane, upajo, da bodo stvar odgovorni v republiki razumeli. Dovolj bi bilo, če bi izvajalcu dali ustrezno jamstvo in težko pričakovana šola bi bila kmalu nared. Po zagotovilih predsednika piranskega izvršnega sveta pa je to edina srednja šola v Sloveniji, ki so jo letos zgradili iz republiškega proračuna.
BORIS ŠULIGOJ
F četrtek odprtje enega največjih in najsodobnejših kompleksov v severovzhodni Italiji
' - *
Nov trgovski center »H Giidia«
Trst bo imel od prihodnjega četrtka dalje nov trgovski center. Ali točneje, (kot bi rekel pooblaščeni upravitelj družbe II Giulia, Giovanni Donato, ki skrbi za upravo centra): Trst bo dobil 10. oktobra svoj prvi trgovski center, ki bo obenem tudi eden največjih in najbolj sodobnih v severovzhodni Italiji.
Trgovski center leži na področju bivše pivovarne Dreher med Ul. Giulia in Ul. Pindemonte. Z njegovim odprtjem se bodo dejansko zaključila dolgoletna preure-ditvena dela na tem področju; že pred centrom so tu zrasli novi sedež finančne straže, novi sedež SIP, novi uradi Dežele Furlanije-Julijske krajine in sto novih stanovanj za uslužbence pošte.
Novi trgovski center izhaja iz zamisli samega Giovannija Dona-ta in arh. Francesca Luparellija, izvedla pa ga je finančna družba Fintour. Ideatorji so svoj načrt podkrepili z raziskavo tržišča in z vrsto drugih statističnih izsledkov, ki so pokazali, da bi se trgovska inovacija v Trstu lahko »obrestovala«. Donato je v pogovoru podčrtal, da je tudi lega novega kompleksa pravšnja. Center stoji izven strogega mestnega središča, a vseeno v mestu, ne v periferiji, kot je to značilno za podobne komplekse v drugih italijanskih in evropskih mestih. S središčem mesta, in torej s sedanjim trgovskim srcem Trsta, ga povezuje Drevored XX. septembra. 6.500 ljudi ga lahko doseže peš v petih minutah, 12.500 v desetih, nad 100 tisoč ljudi ga lahko doseže v desetih minutah z avtomobilom ali mestnimi avtobusi.
Trgovski center nosi ime II Giulia, po ulici, v kateri leži. Ves
kompleks je izredno moderno zasnovan in predvsem funkcionalen. O tem na primer priča že pozornost, ki so jo načrtovalci namenili parkirnemu prostoru. V mestu, v katerem predstavljajo parkirišča kronično bolezen, bodo imeli klienti centra II Giulia na razpolago kar 1.300 parkirnih prostorov, h katerim je treba prišteti še nadaljnjih 700, ki bodo na razpolago uslužbencem Dežele, Pošte in telefonske službe SIP. Ogromno parkirišče bo povezano s samim centrom s tekočimi preprogami, premičnimi stopnicami, dvigali in okusno opremljenimi hodniki. V dveh nadstropjih bodo imeli kupci na razpolago kar 65 večjih in manjših trgovin. Med večjimi gre omeniti predvsem nekatere. 10. oktobra se bo velika ameriška družina McDonald razširila tudi v Trst. Lokal, v katerem bodo stregli s hamburgerji in cvrtim krom-
pirčkom, bo zajemal kar 500 kvadratnih metrov površine in bo vabil goste prav ob vhodu v center. Družba PAM bo odprla v Giulii največjo veleblagovnico v Trstu, ob kateri bodo kupcem na razpolago še nekatere spremne specializirane trgovine (pekarna, ribarnica, delikatesa, trgovina naravnih proizvodov in druge).
Družba COIN bo prisotna z veliko trgovino z oblačili, družba SIDE bo dala na ogled svoje hi-fi naprave na kar 1.500 kadratnih metrih površine.
Klienti si bodo lahko pasli oči in tanjšali denarnico tudi v pravem morju drugih srednje velikih ali manjših trgovin, katerih skupni imenovalec bo v kvaliteti ponudbe in v lepih, okusno opremljenih prostorih.
Družba II Giulia je vložila mnogo naporov za imidž centra. Tako bodo vsi hodniki obloženi z na-brežinskim kamnom, sredi velikih
hodnikov bo nekaj vodnjakov, posebno pozornost so namenili primerni razsvetljavi, v notranjosti so razmestili mnogo cvetnih otokov. Poskrbljeno bo tudi za okrepčitev, in to za vse okuse. Ponovno bo začela delovati nekdanja pivnica Dreher, klientom bo na razpolago buffet, v prvem nadstropju si bodo lahko kupci privoščili počitek v kavarni dunajskega tipa. Poseben kotiček bo opremljen tudi za otroke (sprejel bo do 36 otrok, na katere bo pazila varuška), v sklop centra pa spada tudi večja prireditvena dvorana. Vse naj bi bilo torej prijetno za oko in sploh primerno za dobro počutje.
Od skupnih 22.000 kvadratnih metrov pokrite površine jih bo 15.000 namenjenih trgovskim dejavnostim. Pooblaščeni upravitelj Donato ni hotel povedati, koliko je ves ta trgovski kompleks stal, niti ni hotel povedati, v koolike-rem času bo družba amortizirala stroške. Dejal je le, da znaša življenjska doba takih trgovskih središč kakih 20 let: tri do pet let je potrebno, da se center uveljavi v svojem prostoru, njegova »zlata doba« traja kakih deset let, zatem pa zaide na pot zatona.
A le-ta je za tržaški trgovski center II Giulia še zelo daleč. Novi center mora sedaj šele vzcveteti. Prvi korak na tej poti bo storil 10. oktobra, ko bo njegovih 65 trgovin in lokalov odprlo svoja vrata tržaškim in tudi drugim kupcem.
Na sliki (foto Križmančič): v
novem trgovinskem centru so v teh dneh v teku mrzlična dela, da bi bilo vse nared za četrtkovo otvoritev.
Jutri v Barkovljah tradicionalna procesija v ljudskih nošah
Kot že vrsto let, bo tudi jutri v Barkovljah že tradicionalna procesija roženvenčne Matere božje. Gre za star običaj, ki se v tem delu tržaškega predmestja ponavlja z mašo in nato tudi s procesijo, ki.se odvija ob barkovljanski obali vse do fontane in se nato vrača v Barkovlje, vsako prvo nedeljo v oktobru.
Vedno se procesije udeležujejo ženske in dekleta, oblečene v stare barkovljanske noše. Organizatorji želijo, da bi bilo tudi letos tako ter da bi bili med tistimi, oblečenimi v noše, tudi barkovljanski otroci. Procesijo bo tudi letos spremljala godba na pihala.
Gre torej za običaj, ki se bo tudi popoldne v barkovljanskem društvu nadaljeval s pravtako staro tradicijo in družabnostjo in sicer s »karamalado«.
V Barkovljah poznajo v poletnem in začetnem jesenskem času dva takšna praznika. Enega je že z uspehom organiziral Jadralni klub Sirena ob tistem lepem koščku naše obale, kjer ima klub svoje prostore. Takrat so pridne barkovljanske kuharice cvrle kalamare in še druge dobrote.
Na tokratnem nedeljskem prazniku pa bodo na programu »kara-mali«, kot Barkovljani še po starem pravijo kalamarom. Ime pravzaprav ni bistveno za kvaliteto teh rib, ki jih bodo prav gotovo tudi tokrat pripravili in tudi prodali veliko. Organizatorji praznika obljubljajo še veliko drugih dobrot, kot so fanclji z dušo itd.
Lepa priložnost za vse torej, da v nedeljo obiščejo Barkovlje, tako v dopoldanskih urah, kjer bo ob 8. uri maša, nato procesija, popoldne pa v društvenih prostorih lepa in prijetna družabna prireditev, (ni)
Tekmovanje prireja Arci-ragazzi s sodelovanjem Tržaške občine
Peklenski rally na ovinkih znanja
Predstavili ponatis prvega prevoda Tržačanke Amalie Popper
Spomin na Jamesa Joycea ob drugi izdaji zbirke Araby
5-13 cHtobic 1991
2- RALLYINFERNALE
alla scoperta deiia citta e del piacere di leggere
/: L Kdfcim« %
{.m E. EHe
con il patrocinio de! Consiglio Nazionale dei Minori
Ime je navidez zastrašujoče, v bistvu pa gre za zelo prijetno igro. Prihodnjo sredo, 9. oktobra se bodo tudi tržaški otroci in najstniki (istočasno z vrstniki 30 italijanskih občin) pomerili v »peklenskem rallyju« med mestnimi muzeji, knjižnicami in ■ knjigarnami, neke vrste lovu na zaklad, ki bo udeležencem omogočil, da bolje
spoznajo mesto, v katerem živijo, obenem pa da preizkusijo svoje znanje, sposobnost pisanja in komuniciranja.
Pobudo, ki jo prireja združenje Arci-ragazzi s pokroviteljstvom in finančno pomočjo Tržaške občine ter s sodelovanjem številnih kulturnih ustanov, so predstavili včeraj na tiskovni konferenci na sedežu časopisne agencije Ansa. »Peklenski rally« s podnaslovom Odkrivanje mesta in užitka branja je nastal pred nekaj leti v Franciji, lani pa so ga na pobudo Arci-ragazzi prvič priredili tudi v Italiji. Gre v bistvu za neke vrste lov na zaklad, pri katerem morajo tekmovalci obiskati kulturne in druge ustanove, kjer v raznih igrah preizkušajo svoje znanje (odgovarjajo na vprašanja o knjižni produkciji za otroke in mlade, ugotavljajo, kako nastaja knjiga, preizkušajo se v pisanju krajših tekstov, rešujejo uganke in rebuse). Preizkušnje v znanju pa skušajo organizatorji zabeliti tudi s kančkom »pustolovščine« (odkrivanje poti od ene etape do druge, fizične preizkušnje itd).
Za tržaški rally je doslej prijavljenih okoli 30 ekip s skupno nad
200 tekmovalci. Start bo na Trgu Unita ob 15. uri.
Zmagovalci se bodo nato 26. in 27. oktobra pomerili z zmagovalci ostalih italijanskih občin v vsedržavnem rallyju (za tekmovanje se bodo poslužili faxa), najboljši pa bodo nato sodelovali na vsedržavnem prazniku, ki bo letos od 1. do 3. novembra v našem mestu.
Cilj pobude je, da otroci in najstniki spoznajo mesto in njegove kulturne ustanove, obenem pa da osebje kulturnih ustanov pride v stik z mladimi, ki so lahko zelo hvaležni obiskovalci. V Trstu pa bo za mlade tekmovalce rally tudi priložnost, da spoznajo tudi nekatere slovenske kulturne ustanove, ki so se rade odzvale vabilu organizatorjev.
Na sliki prikupni letak, ki vabi mlade k udeležbi na 2. peklenski rally.
■ Uprava občine Dolina sporoča, da bodo danes zaradi popravil na vodovodnem omrežju prekinili dobavo vode na območjih Domja, Pulj, Lakotišča in Krmenke. Prekinitev bo predvidoma trajala od 8.30 do 10.30.
James Joyce, veliki irski književnik, svetovno pomembna literarna osebnost tega stoletja, oče modernega romana, je bil »častni gost« srečanja, ki ga je predsinoč-njim priredil tržaški Lloyd Adriatica. Točneje je šlo za predstavitev ponatisa knjige Araby, zbirke petih krajših proz iz obširnejšega Joyceovega dela Ljudje iz Dublina. Za drugo izdajo je poskrbela toskanska založba Ibiskos, zbirka pa je izšla v tistem prvotnem pre-
Na dolinskem županstvu o vlogi in problemih posvetovalnic KZE
V torek, 8. t.m., ob 17. uri, bo v prostorih dolinskega županstva javno srečanje na temo družinskih posvetovalnic. Na razgovor pa so vabljeni v prvi vrsti porabniki družinske posvetovalnice, ki od letošnjega aprila spet deluje v dolinski občini. To bo namreč priložnost za razpravo o problemih, pa tudi o vlogi, ki jo ta služba odigrava v naši družbi. Napovedana je tudi prisotnost funkcionarjev KZE, ki so odgovorni za delovanje družinskih posvetovalnic.
Včeraj predstavitev programov mlade glasbene sole Scuola 55
Poučevanje »neizobražene« glasbe
Včeraj je vodstvo glasbene šole Scuola 55 priredilo na svojem sedežu na ulici Carli tiskovno konferenco, da bi javnosti predstavilo didaktične aktivnosti ustanove. O tem sta spregovorila Angelo Bai-guera ter Gabriele Centis. »Solo smo ustanovili junija 1991,« je povedal Baiguera, ki je takole nadaljeval: »Naš namen je bil ta, da bi poučevali tako imenovano "neizobraženo" glasbo (blues, jazz, rock). Javnost, predvsem mladina, se je takoj navdušila za našo iniciativo. Dokaz za to je podatek, da je naše tečaje v lanskem šolskem letu obiskovalo 500 učencev. Sledili so raznim tečajem za igranje inštrumentov ter glasbene teorije.«
Šola 55 prireja v sodelovanju s krajevnimi upravami in s šolskim skrbništvom vrsto tečajev, ki so
namenjeni učencem osnovnih šol ter nižjih srednjih šol. Vodstvo šole je pripravilo tudi posebne programe za prizadete otroke. V sodelovanju z Deželno gledališko ustanovo bodo organizirali tudi gledališki tečaj »Nekaj je gnilega na Danskem«, ki ga bo vodil Roberto Piaggio.
Šola 55 je od vsega začetka multimedijsko usmerjena. Vodstvo šole je podpisalo pogodbo z milansko diskografsko hišo, ki je povezana z družbo Ricordi. Pred nedavnim pa so vpeljali tudi zelo obetavno sodelovanje z RTV Slovenija. Vodstvo šole bo od novembra dalje vsak teden pripravilo posebno televizijsko glasbeno oddajo, ki jo bodo predvajali po krajevni TV postaji Teleguattro. (w)
vodu izpod peresa Tržačanke Amalie Popper, Joyceove učenke v letih, ki jih je irski ustvarjalec preživel v našem mestu. Ob tej priložnosti, ki sovpada s 50-letni-co smrti Jamesa Joyced, so o knjigi, avtorju in prevodu oz. prevajalki spregovorili Antonietta Risalo, vnukinja Amalie Popper in ena izmed urednic založbe Ibiskos, Ignazio Delogu, urednik zbirke »Besede v času«, literarni kritik Stelio Crise, avtor spremne besede, in pa pisateljica Dacia Maraini (na sliki D. Križmanči-ča), ki se je zaustavila predvsem pri liku tržaške Joyceove učenke in prevajalke. Srečanje v kongresni dvorani Lloyda je sklenil igralec Giampiero Becherelli, ki je občinstvu prebral nekaj odlomkov iz Joyceovega dela.
Ponovna objava knjige Araby, ki povzema naslov po eni izmed krajših proz zbirke, je torej nekakšen poklon dvema osebnostma, ki sta dovolj tesno vezani na tržaško stvarnost z začetka tega stoletja. Čeprav - kot je sicer izzivalno poudarjal Crise - si Trst ne zasluži tako slavnih osebnosti, saj tržaška javnost do njih (še vedno po mnenju tega kritika) ne izkazuje nobenega pravega zanimanja. Po eni strani tako imenitni ustvarjalec, ki se je neverjetno zaljubil v tržaško narečje, da go je celo uporabljal v osebnih pismih. Po drugi strani Amalia Popper, ženski lik, ovit v tančico skrivnosti, ki je očarala pisatelje morda prav zaradi svoje (sicer našim očem) prikrite osebnosti-Tudi če je njen prevod v nekaterih točkah okoren, je - po mnenju Dacie Maraini - avtorici uspelo tudi v prevodu izraziti značilno Joyceovo liriko. Zbirka Araby pa se kot droben, a dragocen literarni utrinek odlično uokvirja v zbirko »Besede v času«, ki občinstvu predstavlja prav »besede«, mejnike v novejši zgodovini romana.
(dam)
Seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta
Dvojezične izkazice so povsem zakonite!
Dvojezične osebne izkaznice v devinsko-nabrežinski občini in v ostalih okoliških občinah tržaške pokrajine so sestavni del italijanskega notranjega prava, ki ga ni mogoče na noben način spremeniti ali omejiti znavadnim upravnim odlokom, kot je svoj čas poskusil tedanji župan Locchi. Tako je letošnjega aprila razsodil tržaški pravobranilec v odgovor skupini devinsko-nabrežinskih občanov, ki so nastopili proti praksi izdajanja dvojezičnih dokumentov. Gre za zelo pomembno razsodbo, ki popolnoma legitimira izdajanje dvojezičnih izkaznic. Ne gre torej za upravni odlok, ampak za dejanje, ki sodi med zakonske norme in tudi v mednarodno pravo, ki ga glede tega tolmači osimski sporazum. To presenetljivo razsodbo je na sinočnji seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta prebral načelnik skupine SSk Brezigar.
Občinski svet se je sinoči ukvarjal z vlogo, ki naj bi jo statut namenjal občinskemu tajniku in njegovem morebitnem znanju slovenščine. Občinskega tajnika v skladu z zakonom uradno imenuje prefekt na osnovi posebenga javnega natečaja. Občina Devin-Nabreži-na je trenutno brez svojega opolnomočenega tajnika. Tajniška funkcije že dalj časa opravlja tajnik suplent, sicer Slovenec, ki je formalno nameščen pri zgoniški in repenta-brski upravi, ki sta glede tega
že pred leti oblikovali neke vrste konzorcij.
Neofašist Scapin je na začetku sinočnje seje prebral nedavno izjavo deželnega odbornika za krajevne uprave Barnabe, ki v zvezi z rabo furlanščine v nekaterih občinskih in pokrajinskih skupščinah Furlanije postavlja v dvom polnopravno vključitev slovenščine v tržaške občinske statute. Zastopnik MSI je zahteval razveljavitev vseh tistih členov devinsko-nabrežinskega statuta, ki govorijo o polnopravni rabi slovenskega jezika. Občinski svet pa je z veliko večino glasov zavrnil to demagoško zahtevo.
Zanimivo je, da je proti Sca-pinovemu predlogu v imenu vseh, ki so mu nasprotovali, odgovoril načelnik KD Locchi. Dejal je, da je Barnaba res zavzel to stališče, med drugim pa je odbornik tudi povedal, da nihče ne sme postaviti v dvom rabe slovenščine v okoliških občinah tržaške pokrajine, ki jo predvideva znani odlok angloa-meriške uprave. Občinski svet se je, kot rečeno, z večino glasov opredeli proti predlogu MSI. Vzdržali so se le trije demokristjani, pristaši levičarske struje, ki v občinskem svetu vseskozi zagovarja nacionalistična stališča. Razkol v vrstah KD traja že dalj časa in je prišel že do izraza med znano afero o dvojezičnih izkaznicah, ko so prav levičarji hoteli frontalni spopad, ki bi v teh pogojih privedel do komisarske uprave in do volitev.(st)
S četrtkovega zasedanja tržaškega pokrajinskega sveta
Kdo je odgovoren, da Slovenci še nimamo zakonske zaščite?
Že sama četrtkova predstavitev statuta je pokazala, da bomo Slovenci in slovenščina osrednja zanimivost na sejah pokrajinskega sveta, ki bodo posvečene obravnavi tega dokumenta. Za pravi govorniški »show« je poskrbel načelnik svetovalcev KD Locchi, ki je v dolgem posegu razčlenil stališča in gledanja svoje stranka do vprašanja zaščite slovenske manjšine. Dejal je, da je stranka relativne večine vedno zagovarjala zaščito Slovencev, pri čemer je priznal, da so smo glede tega priča velikim zamudam. Odgovornosti za zamude pa nosi predvsem manjšina, ki je v vseh teh letih stalno zahtevala preveč in zato ni dobila nič. KD zavrača načelo recipročnosti med reševanjem problemov tukajšnjih Slovencev in Italijanov v Istri ter je mnenja, da je treba vprašanje rešiti na osnovi notranjega italijanskega prava. Locchi ne verjame preveč mednarodnim določilom in sporazumom, ki govorijo o manjšinskih pravicah, podpira zaščito in istočasno nasprotuje privilegij am za Slovence.
V sejni dvorani smo tako lahko znova slišali dobro znano besedišče melonarskega gibanja. KD je proti rabi slovenščine na pokrajinskih sejah, a zagovarja pravico Slovencev, da v odnosu z upravo uporabljajo svoj jezik. Trst mora ostati italijansko mesto, njegova večjezičnost je neresnična, končno pa se bodo demokristjani »odločno zoperstavili« vsakomur, ki bo hotel postaviti v dvom uvodni člen statuta, ki priznava prisotnost manjšine v pokrajinski stvarnosti...
Svetovalka DSL Košutova je izrazila bojazen, da bo razprava o slovenščini znova prekrila vse ostalo, vključno s pozitivnimi as-
Slovenščina v novih statutih: Trst res ne more iz svoje kože
Vojna skoraj trka na vrata, gospodarstvo se pogreza, mesto se iz dneva v dan stara, v izvoljenih svetih (Devin-Nabrežina, Pokrajina in Občina Trst) pa je glavna tema razprav slovenščina. Zavedamo se, da se bliža volilna kampanja za parlamentarne in morda tudi za upravne volitve in da nekatere stranke po dobro znanih tržaških scenarijih tekmujejo, kdo je bolj protislovensko usmerjen. Vseeno pa smo na tihem upali, da bodo statuti končno dali priložnost za odkrito razpravo o številnih vprašanjih, ki jih odpira težko izborjena reforma krajevnih uprav. O odnosih med državljani in inštitucijami, o sodelovanju občanov pri neposrednem vodenju uprav, o pravobranilcu, o ljudskem referendumu in še bi lahko naštevali. Očitno smo se zmotili ali smo bili preveč optimisti za mesto, ki je tudi v svoji novejši zgodovini izgubilo že toliko zanimivih priložnosti.
S tem seveda nočemo trditi, da slovenščina ni važna in da je ne gre obravnavati v statutih, gre nasprotno za problem, ki je bistvenega pomena za vso tukajšnjo skupnost. So pa načini in načini kako se ta problem obravnava.
Slovenščina in Slovenci smo predvsem v obeh osrednjih tržaških upravah postali krinka, za katero se skrivajo oblastniške igre in neplačani politični računi med večinskimi strankami. Pokrajinska večina je zdavnaj večina brez številk, na Občini pa se ob vseh težavah, s katerimi se sooča mestna skupnost, že prepirajo kdo bo po volitvah novi župan. To je bridka stvarnost tega Trsta, ki ne more na noben način iz svoje kože.	S.T.
pekti tega statuta, ki so in jih najbrž ne gre zanemariti. Reforma krajevnih uprav postavlja prvič občane in civilno družbo nad inštitucije, za Trst pa bo to očitno spet zamujena priložnost. Tistim, ki se stalno polnijo usta z Evropo, pa je predstavnica Occhettove stranke svetovala, naj si pazljivo preberejo dokumente in sklepe raznih evropskih teles (začenši s parlamentom v Strasbourgu), ki jasno in nedvoumno govorijo o zaščiti narodnih in jezikovnih manjšin. »Recipročnost ne sodi v moje miselne okvire, ne moremo
Na pogovoru s predsednikom Crozzolijem
Obisk župana Sežane pri pokrajinski upravi
Predsednik Pokrajine Crozzoli je z odbornikoma “taitom in Martinijem sprejel včeraj delegacijo obči-116 Sežana, ki jo je vodil župan Ivan Vodopivec. Na ječanju so poglobili nekatera vprašanja, ki so bila načeta med nedavnim obiskom predstavnikov tr-zaške pokrajinske uprave v Bujah, Kopru in Sežani.
Med glavnimi temami pogovora je bil seveda semnji položaj v Sloveniji v zvezi z razvojem vojne na 'nvaškem. Slovenska stran je potrdila sklep sloven-skega parlamenta, da nadaljuje po poti popolne neodvisnosti po ponedeljkovem zapadu moratorija. V em okviru so Sežančani orisali nameravane sklepe bančnem, denarnem in carinskem področju. Glede meje na Dragonji med Slovenijo in Hrvaško so slovenski gostje poudarili, da nikakor ne bo pomeni-a novega prekataza italijansko manjšino v Istri. Med veerajšnjim srečanjem je bil govor tudi o vprašanjih jttaloobmejnega prometa, prisotnosti slovenskih de-avcev v Italiji, morebitnega pritoka beguncev iz ^iznih žarišč na Hrvaškem, pa tudi o nedavnem zagonu za obmejna območja in o medsebojnih gospodarskih in kulturnih izmenjavah.
Predsednik Crozzoli je sežanskim sogovornikom 0risal pobude in napore svoje uprave v smer mirne razrešitve krize nekdanje Jugoslavije, kot na primer klicanje sestankov evropskih parlamentarcev seve-fovzhoda, deželnih parlamentarcev ter predstavnikov krajevnih ustanov Furlanije-Julijske krajine ter iz-recno omenil resolucijo pokrajinskega sveta v prid Mednarodnega priznanja Slovenije.
Ob zaključku pogovora sta obe strani poudarili sKupno željo, da se tovrstna srečanja nadaljujejo in P°3lobijo.
Kvestor medtem prepovedal manifestacijo društva Edinost
Obsodba misovskega shoda
»Nikogar ne preseneča dejstvo, da MSI izkorišča vojno na Hrvaškem za ponovno odpiranje vprašanja meja in Istre. Zaskrblja pa, da se to dogaja ob molku demokratičnih, levičarskih in mirovniških sil.« Tako je pokrajinska tajnica Demokratične stranke levice Perla Luša komentirala napovedan neofašistični shod, ki bo jutri zjutraj na Borznem trgu ob prisotnosti samega vsedržavnega tajnika MSI Finija. Tržačani bodo sicer znali pravilno vrednotiti to manifestacijo, je še dejala Perla Luša, ki zaostruje napetost, katere prve žrtve bi utegnili biti prav naši sonarodnjaki v Istri. Misovska pobuda bi morala po mnenju predstavnice DSL močno zaskrbljati vse tiste, ki so si v teh poletnih mesecih prizadevali za prekinitev ognja in za varnost italijanske manjšine, pa tudi one, ki se vse bolj zavedajo važnosti gospodarskih izmenjav z Vzhodom za življenje našega mesta. Prav zato, pravi Luša, bi bila koristna razprava na levici, da bi razumeli vzroke tega molka.
Pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL pa so v skupni tiskovni noti poudarila, da so prejšnji mesec organizirala mirovno manifestacijo z namenom, da vzpodbudijo vse pobude za mirno rešitev sporov v Jugoslaviji ob spoštovanju politične svobode in etničnega in kulturnega pluralizma. Trst mora zaradi svoje zemljepisne lege in svoje zgodovine, pa tudi zaradi svoje bodočnosti, odigravati pomembno vlogo ter vzpodbudi-
ti lastne sile in inteligence, da delujejo v tem smislu. Prav zato pa sindikati gledajo z veliko zaskrbljenostjo na vse tiste pobude -in nedeljski misovski shod, ki ga tiskovna nota sicer izrecno ne omenja, prav gotovo spada mednje - ki ponovno odpirajo stare rane in nasprotstva, zaradi katerih je tukajšnje prebivalstvo že plačalo visoko ceno. Tovrstne pobude, pravijo CGIL, CISL in UIL, je treba izolirati in delovati za utrditev vloge Trsta na osnovi načel spoštovanja meja, mirnega sožitja in jamčenja pravic et-nično-kulturnih manjšin.
V zvezi z misovsko provokacijo gre tudi zabeležiti, da je tržaški kvestor Lazzerini prepovedal manifestacijo društva Edinost, ki bi morala biti jutri zjutraj na bližnjem Trgu Unita. Kot je znano, prireja to društvo redne manifestacije vsako prvo nedeljo v mesecu, o čemer je obvestilo kvesturo že aprila letos. Kvestor pa je prepoved utemeljil ne samo z misovskim shodom, pač pa tudi z zaključno manifestacijo tekmovanja off-shore, ki pa bo šele v poznih popoldanskih urah. Društvo Edinost je v protestni noti za tisk poudarilo, da je kvestorjevo sklicevanje na off-shore le "pretveza za favoriziranje fašistične manifestacije", pri tem pa navaja podatek, da je aprila letos kvestor dovolil na tržaškem glavnem trgu istočasno politično zborovanje fašistične stranke in športno manifestacijo združenja UISP.
Budin (DSL) ostro obsoja sedanje nostalgične fašistične provokacije
, Zgoniški župan in deželni svetovalec Demokratične stranke levice "hloš Budin je včeraj ostro obsodil protislovenske nacionalistične pro-°kacije nostalgično-neofašističnega kova, s katerimi hočejo tržaški de-Mčarji uvesti še večjo zmedo in napetost v že itak napeto vzdušje v teh ;Mjih. Budin v tem okviru izrecno navaja jutrišnjo fašistično manifesta-i]o v Trstu in hujskanje tukajšnjega fašističnega veljaka proti spomeni-°tti padlim v NOB. Tako početje je zgodovina že presegla in ne bi bilo 'h omembe vredno, če ne bi že spet lahko pripomoglo k širjenju n°čnih mazaških akcij v naših krajih.
j.. Po mnenju Miloša Budina je treba take akcije osamiti tako s poli-ktiega kot tudi s kulturnega in moralnega vidika, obenem pa je treba nd Pristojnih državnih organov zahtevati, naj kaznujejo in s preventivni akcijami onemogočijo takšna vandalska dejanja. Zal ostajajo storil-vse prevečkrat nekaznovani. To je zaskrbljujoče predvsem sedaj, ko a ntir in miroljubno sožitje v teh krajih še posebej potrebna.
Huda nesreča mladeniča na delu: z žerjava je nanj zgrmelo železje
Nesreče na delu se v tem času nevarno stopnjujejo. Včeraj je postal žrtev podobne nesreče 22-let-ni mladenič: na gradbišču ga je zadelo v glavo železje, ki je nenadoma zgrmelo nanj s tovora, ki ga je prevažal žerjav. Fant, 22-letni Vito Potenza iz Ul. Montasio 37, se sedaj bori za življenje na nevrokirurškem oddelku katinarske bolnišnice.
Nesreča se je pripetila ob 13. uri na gradbišču podjetja Visintin v Ul. Industria 55. Policija je obnovila potek nesreče na podlagi pričevanja delavca Sandra Canci-
anija, ki je v trenutku nesreče upravljal žerjav. Canciani je povedal, da je bil Potenza malo prej pritrdil tovor železnih cevi na kabel žerjava. Komaj je žerjav dvignil težki tovor, se je eden od kablov strgal, tovor pa se je usul na nesrečnega Potenzo. Ena od cevi je zadela mladeniča v glavo.
Ponesrečenca so z rešilcem RK prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Zdravniki so ugotovili, da si je prebil lobanjo. Zanj so si pridržali prognozo.
pa kar tako spregledati to, kar so v drugih državah doslej koristnega in pravičnega naredili za zaščito manjšin. Če to odkrito analiziramo in pogledamo resnici v oči vidimo, s kakšnimi zamudami se na tem področju sooča naša država«, je še rekla Košutova.
Predstavnik SSk Harej je rekel, da glede rabe slovenščine na sejah pokrajinskega sveta statut povsem zanemarja razne razsodbe, začenši z razsodbo ustavnega sodišča iz leta 1982 in tudi razne zakone (omenil je kazenski postop-nik), da ne govorimo o razsodbah tukajšnjega sodišča v zvezi z znano afero Samo Pahor. Statut je pomanjkljiv tudi kar zadeva dvojezične table in smerokaze, kot primer pravičnega in uravnovešenega reševanje manjšinske problematike pa je Harej navedel nekatere odlomke iz statuta koprske občine, ki govori o popolni enakopravnosti tam živečih Italijanov.
Socialist Gerin je bil mnenja, da statut zdaleč ni sanjska knjiga in zato tudi Slovenci ne moremo misliti, da bo rešil vsa naša odprta vprašanja. Na te zadeve je treba vsekakor gledati z evropskega perspektive, to velja tako za Italijane kot za Slovence, »zato morata biti obe strani bolj uravnovešeni«. Socialisti so občutljivi do manjšinskega vprašanja, zavračajo pa težnjo, da se te problemi izkoriščajo v predvolilne namene. Neodvisni Pertusi pa je očital Crozzolijeve-mu odboru, da je doslej naredil malo ali sploh ničesar v korist slovenske manjšine.
Ženska srečno ušla požaru v stanovanju
Le srečno naključje je sinoči preprečilo, da bi se požar, ki se je razplamtel malo pred 22. uro v \stanovanju 50-letne Ardee Vais v UL del Bosco, sprevrgel v pravo tragedijo. Ko se je ogenj iz doslej še nepojasnjenih razlogov razplamtel, je namreč lastnica že spala. Iz sna jo je prebudil in jo rešil ognja njen sostanovalec, 65-letni Francesco Capotorto. Pri begu iz stanovanja se je Vaisova lažje ponesrečila, zaradi česar se je morala zateči po zdravniško pomoč v bolnišnico.
Tržaški gasilci so pogasili požar po manj kot pol ure dela. Ogenj je stanovanje popolnoma uničil.
Vilko Metlikovec
Ob 3. obletnici smrti se ga z ljubeznijo spominjajo
žena Irena in ostalo sorodstvo.
Maša zadušnica bo danes, 5. t.m., ob 18. uri v devinski cerkvi.
Čestitke dr. Sonji Mašeri
Dr. Sonja Mašera, zdravnica in družbena delavka, prejema v teh dneh veliko čestitk ob 80-letnici, ki jo je praznovala pred kratkim. V sredo popoldne so jo na njenem domu na Kontovelu obiskali predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze in Slovenskega planinskega društva, ki mu je dr. Mašerova predsedovala vrsto let in vanj vložila veliko svojih neizčrpnih energij. Predstavniki obeh organizaciji so se ji ob voščilih zahvalili za vse, kar je slavljenka naredila v korist slovenske manjšine v Italiji. (Foto Križmančič)
Na nitjih srednjih šolah v ponedeljek in torek ne ho pouka
Izpopolnjevalni tečaj zaprofesorje nižjih srednjih šol na Tržaškem
Na nižji srednji šoli Fran Levstik na Proseku bo v ponedeljek, 7. oktobra, in v torek, 8. oktobra, potekal celodnevni izpopolnjevalni tečaj za profesorje slovenskih nižjih srednjih šol na Tržaškem, vodja katerega je ravnatelj proseške nižje srednje šole prof. Humbert Mamolo. Zaradi obveznega tečaja, ki ga je odobrilo tržaško šolsko skrbništvo v ponedeljek in v torek na slovenskih nižjih srednjih šolah na Tržaškem ne bo pouka.
V	ponedeljek bodo slovenski profesorji najprej sledili predavanju prof. Franca Pedička na temo Vzgoja in izobraževanje danes - za jutri, zatem pa bo dr. maurizio Persico govoril o novih poklicih.
V	torek bodo profesorji sledili ločenim predavanjem po predmetih. Tako bo profesorjem slovenščine prof. Zora Tavčar predavala o govornih in pisnih praktičnih vajah in splošno o antologiji. Profesorji italijanščine bodo sledili predavanju prof. Livia Cosulicha o didaktiki jezikovnega pouka. Za profesorje matematike bosta prof. Dedomir Klinec in prof. Vesna Danieli govorila o osnovah verjetnostnega računa in statistikah ter o problemih ob prestopu nižješolcev na višje šole. Primeri didaktičnih enot v okviru programa tehnične vzgoje je naslov predavanja prof. Giuseppine Lupini in prof. Esperie Rolli profesorjem tehnične vzgoje, medtem ko bo profesorjem glasbene vzgoje in telesne vzgoje prof. Claudia Mattiotto govorila o gibu in glasbi (slušatelji naj se predstavijo v trenirkah).
gledališča
Gledališče ROSSETTI
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 1991/92.
Gledališče VERDI
Jesenska simionična sezona 1991
Danes, 5. oktobra, ob 18. uri bo na
sporedu ponovitev koncerta, ki ga vodi Michael Luig. Pianist Marcello ABBADO bo izvajal Mozartove, Prokofjeve in Schumannove skladbe.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Sezona 1991/92. V gledališču Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti lahko dvignete ali potrdite abonma.
šolske vesli
Osnovna šola M. Gregorič - Stepančič pri Sv. Ani obvešča, da bo priredila tudi letos tečaj slovenščine za odrasle. Zainteresirani naj se javijo na tel. št. 81221'4 ali 773411.
V Rojanu praznujeta danes zlato poroko
IVA in VLADIMIR ŠČUKA
Lepega jubileja se z njima prisrčno veselijo
vsi njuni najdražji.
Jutri slavita 50. obletnico poroke SLAVA PERIC in STANKO MISLEJ
Da bi še mnogo let skupno korakala ob zvokih veselih koračnic jima želi
Godbeno društvo Nabrežina.
PATRICIJA in DAVORIN
stopata danes na skupno življenjsko pot.
Vso srečo jima želi
PD Slovenec
DAVORIN nam bo danes odpeljal PATRICIJO v daljni Prebeneg.
Vse naj, naj, naj... jima želi
fantovska in dekliška iz Boršta in Zabrežca.
Danes stopata na skupno življenjsko pot
PATRICIJA in DAVORIN
Obilo sreče in kreg...razumevanja vama vošči
Godba na pihala iz Ricmanj.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 Urga, territorio d'amore, r. Nikita Michalkov.
EKCELSIOR - 15.15, 22.15 The Doors, r. Oliver Stone, i. Val Kilmer.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 22.00 Grido di pietra, r. Werner Herzog, i. Vittorio Mezzogiorno.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Piedipiatti, i. Renato Pozzetto, Enrico Montesano.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 L'ombra del testimone, i. Demi Moore, Bruce VVillis.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Oscar, un fidanzato per dne iiglie, i. Ornella Muti, Sylvester Stallone.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Le tenta-zioni di Venere, i. Clenn Close.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Una pal-lottola spuntata 2 e 1/2.
MIGNON - 16.00, 22.15 II muro di gom-ma, r. Marco Risi.
EDEN - 15.30, 22.10 Le tentazioni carna-li di mia zia, pom., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Che vita da cani, i. Mel Brooks.
LUMIERE - 16.30, 22.00 Piccola peste.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Conflitto di classe, r. Michael Apted, i. Gene Hac-kman.
RADIO - 15.30, 21.30 Avide lingue, pom., □□
koncerti
Ciklus koncertov Repentabor
Jutri, 6. oktobra, ob 18. uri bo na sporedu zadnji koncert posvečen Antoniu VIVALDIJU. Natopali bodo Stefano Ca-saccia (kljunasta flavta), Erika Slama (prečna flavta), Giuseppe Nalin (oboa), Fabio Missaggia (violina), Irena Pahor (viola da gamba, violončelo) in Dina Slama (čembalo).
Glasbeni september
V	ponedeljek, 7. oktobra, ob 20.30 bo
v katedrali sv. Justa simfonični koncert zbora Cappelle Civice.
V	Palasportu pri Čarboli bo 14. oktobra ob 21. uri na sporedu celovečerni koncert MARCA MASINIJA.
Gledališče Verdi - Milje
Kulturni krožek GLOBOGAS sporoča, da koncert STEVE WYNNA, ki je bil napovedan za 5. oktobra 1991, ODPADE.
Koncerti TIESTE PRIMA
V	ponedeljek, 7. t. m„ ob 20.30 bo v evangeličansko-luteranski cerkvi - Largo Panfili - zadnji koncert tega cikla. Klarinetist Ciro SCARPONI bo izvajal skladbe A. Gentilejeve, R. Piacentinija, R. Lo-linija, M. Bortolottija, M. Borgionija in drugih.
ROXY BAR
Od ponedeljka, 7. t. m., od 21. do 23. ure si bodo do konca meseca sledili večeri jazz glasbe. V ponedeljek bo nastopil JUDI MOSS OUARTET; v sredo skupina ZIGOZAINA in v petek skupina MALAMENTE.
SLOVENSKO
ABONMA 1991-92
Vpisovanje abonentov od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4. tel. št. 734265.
STALNO.
GLEDALIŠČE
t
Mil
» SLOVENSKO ^STALNO.
* GLEDALIŠČE
Gledališka šola
SSG bo v tej sezoni obnovilo svojo šolo.
Mladi ljubitelji odrske igre dobijo potrebne informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 5. oktobra 1991
MARCEL
Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 17.39 - Dolžina dneva 11.31 - Luna vzide ob 3.09 in zatone ob 16.10.
Jutri, NEDELJA, 6. oktobra 1991
BRUNO
PLIMOVANJE DANES: ob 1.23 najnižja -45 cm, ob 7.52 najvišja 49 cm, ob 14.08 najnižja -39 cm, ob 19.59 najvišja 34 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,2 stopinje, zračni tlak 1028,2 mb raste, veter 6 km na uro severovzhodnik, vlaga 48-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Alessandro Bin, Elisa Torelli, Giada Starec, Matteo Chiavelli, Emanuele Accardo, Elena Tombetta.
UMRLI SO: 57-letni Ermanno Tosolini, 93-letni Edmondo Dose, 89-letni Valentino Milocchi, 28-letni Maurizio Cerut, 41-letni Sergio Dessardo, 73-letna Nerina Martina, 56-letni Elio Semeraro, 82-letna Angela Melotin.
OKLICI: uradnik Michele Mastromari-no in v pričakovanju zaposlitve Alessan-dra Fonda, dninar Vladimiro Carbonini in čistilka Giuseppina Graziano, delavec Stefano Hammerle in v pričakovanju zaposlitve Tiziana Ozioni, trgovec Gian-franco Franco in prodajalka Emanuela Bencioli, skladiščnik Lucio Manzin in uradnica Marina Gran, upokojenec Giuseppe Bossi in gospodinja Ika Haber, uradnik Ciro Perna in Solnica Anna Viola, študent Fabrizio Gerd Kranitz in študentka Carla De Faveri.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 30.septembra do nedelje, 6. oktobra 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. F. Severe 112 (571088).
BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Venezia 2, UL. F. Severo 112, Ul. Ginnastica 6.
BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
Sekcija Slovenske skupnosti v občini Dolina obvešča udeležence jutrišnjega izleta v Slovensko Benečijo - Matajur, da bo odhod avtobusa ob 7. uri iz Boršta in ob 7.10 iz Boljunca. Priporoča se točnost!
KD Primorsko - Mačkolje priredi v nedeljo, 20. oktobra društveni izlet v Bassano in Marostico. Vpisovanje sprejema Danica - tel. 232114 do vključno 13. t.m.
razne prireditve
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 obvešča, da se letošnja sezona začenja v mesecu oktobru. Danes, 5. oktobra, ob 18.30 bo na sporedu DRUŽABNO SREČANJE s plesom in vpisovanjem novih članov.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 prireja jutri, 6. oktobra PRAZNIK KARAMA-LOV. Začetek ob 15.30.
razstave
čestitke
V	TK galeriji je na ogled razstava slikarja ROBERTA TIGELLIJA.
V državni ljudski knjižnici - Ul. del Te-atro Romano 7 — je do 19. oktobra na ogled razstava čipk, ki jo organizira dežela Furlanija-Julijska krajina pod pokroviteljstvom občine Trst in v sodelovanju z Državno ljudsko knjižnico in Fa-meia muggesana.
V	tržaški občinski galeriji do 6. t. m.
razstavlja svoja dela slikar LUCA SUEL-ZU.
V	galeriji Beneške hiše v Miljah bodo danes, 5. t. m„ ob 18.30 odprli razstavo slikarjev Paola COMUZZIJA in Giuliana DAL MOL1NA. Razstava bo odprta do 19. oktobra.
Društvo slovenskih izobražencev
vabi na otvoritev razstave pod naslovom PODOBA NEVIDNEGA, ki bo v ponedeljek, 7. t.m. , ob 20.30. Razstavo je pripravila Silva Bogatez in bo odprta do 21. t. m.
razna obvestila
Tečaj zdravljenja z bioenergijo. Danes, 5. t.m., od 15. do 20. ure v Kulturnem domu A. Sirk v Križu. S sabo prinesite trenerko, blazino za tla in copate, informacije na tel. št. 251016. Vabljeni!
Barkovljanska skupnost vabi v procesijo rožnevenčne Matere božje, ki bo jutri,6. oktobra. Zaželjene noše. Procesija bo po maši od 8. ure.
Ruščina v pesmi - Zveza slovenskih kulturnih društev prireja sedem večerov avtorjeve ruske pesmi, ki bodo posvečeni liku in delu Vladimirja Vysockija. Ciklus je osnovan tako, da nudi možnost za jezikovne vaje. Srečanja bodo vsak četrtek od 18. do 19. ure. Prvo bo konec oktobra v prostorih ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20. Informacije na ZSKD, tel. št. 635626 od 8. do 13. ure.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu začenja 7. oktobra ob 20.30 novo sezono ponedeljkovih večerov. Ob tej priložnosti bo v Peterlinovi dvorani Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 razstava umetniške obrti v liturgiji, ki jo je pod naslovom PODOBA NEVIDNEGA pripravila Silva Bogateč. Uvodno misel bo povedal tržaški škof msgr. Bellomi.
KD Rdeča zvezda prireja tudi letos v sodelovanju s skupino animatork ZSKD v prostorih občinske knjižnice v Saležu URO PRAVLJIC namenjeno otrokom 1. in 2. razreda osnovne šole. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 7. oktobra, od 17.00 do 18.30.
mali oglasi
IM EDI MODILI
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
Danes stopata na skupno živjenjsko pot DAVORIN in PATRICIJA. Mnogo sreče, veselja in zdravja jima iz vsega srca želijo mama Miranda, oče Evgen in brat Edi.
PATRICIJA je v Drevju sedela in tako lepo pela, da je DAVORINA ujela. Davorin sedaj se veseli, ker v Prebeneg Patricija poleti. Vse naj, naj... Eda in Tamara.
Danes je v Prebenegu in Borštu vse veselo, ker sta se DAVORIN in PATRICIJA odločila za poroko. Srečno v dvoje! Komarjevi in mali Komarki iz Loga.
Novoporočencema PATRICIJI in DAVORINU, ki stopata danes na skupno življenjsko pot, iskreno čestitamo z željo, da bi vesela, zdrava in čila mnogo lepih obletnic slavila skupaj s pridnimi in lepimi hčerkami in sinovi. Vesna, Remigio, Igor in Ivo.
DAVORINU je poklic povzročil kratek stik, se iskrica je vnela, PATRICIJA ga je vzela. Da bi na novi življenjski poti srečno in složno živela jima želi KD J. Rapotec.
V	Nabrežini "v hrastih" hiša stoji, v njej se danes zlata poroka SLAVE in STANKA MISLEJA slavi. Obilo sreče in zdravja ter še na mnoga skupna leta vama želita Milena in Slava z družinama.
VALENTINA in EVGEN stopata danes na skupno življenjsko pot. Obilo zdravja in veliko sreče vama želijo teta Dora, Rudi, Vesna in Nevenka s Ferdijem.
V	Herpeljah je včeraj naša ANDREJ-KA svoj 16. rojstni dan slavila. Lepa Andrejka, želim ti, da bi ostala vedno tako nasmejano in priljubljeno dekle, zdrava in pridna v šoli. Teta Dora z družino.
Danes praznuje 50 let GENIO ZO-BIN. Vse najboljše mu želijo mama Li-dia, oče Bernardo, žena Adriana, hči Elena in Fabio.
ZOBIN GENIO praznuje danes 50 let. Čestitava mu in kličeva še na mnoga leta Danilo in Darko z družino.
__________prispevki_______________
Ob obletnici smrti drage mame daruje Zdenka Šavli 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na očeta Karla in staro mamo Frančiško daruje Irma Udovič 100.000 lir za UNICEF.
V	spomin na nepozabnega brata An-drota darujeta Leo in Vera 100.000 lir za Sklad Andreja Čoka in 100.000 lir za malega Andreja (šola K. Širok).
V	spomin na našega Androta ob 16. obletnici smrti darujejo starši, Marjuča in Nada 200.000 lir za Sklad Andreja Čoka.
V	spomin na Sonjo Pregare Colja daruje Mira Šuman 30.000 lir za Dijaško | matico.
V	spomin na gospo Fani Cetin daruje Roza Počkar 10.000 lir za Škedenjski mu- | zej.
OSEBNI računalnik Macintosh LC še v garanciji prodam. Tel. 302748 v večernih urah.
PRODAM BMW 520 I, september '83, bele barve, originalna kolesa, centralno zaklepanje, dvojno zunanje ogledalo, meglenke, servo volan, pet prestav, stereo naprava HIFI, štiri zvočniki za 8.500.000 lir. Tel. 211711 ob urah trgovin.
SUHA DRVA za kurjavo in akacijeve kole prodam. Tek. 421508 od 13. do 13.30 ali po 20. uri.
IŠČEM kakršnokoli zaposlitev enkrat tedensko. Tel. v večernih urah na št. 220524. '
NUJNO IŠČEM kakršnokoli stalno zaposlitev, tudi varstvo otrok in pomoč v gospodinjstvu - končana višja srednja šola, znanje slovenščine, italijanščine, angleščine. Tel. 003867/81646.
POMOČ V GOSPODINJSTVU nudim na domu - na Opčinah, v Trstu in okolici. Informacije na tel. 003867/82150.
POTREBUJETE hišno pomoč ? 40 - letna pridna in vestna, vešča vseh hišnih opravil vam lahko pomaga popoldne dvakrat ali trikrat tedensko. Klicati po 19. uri na št. (040) 225973.
V NAJEM dajem nebivajočim obnovljeno trosobno stanovanje z balkoni in ogrevanjem v bližini Dreher. Možnost opreme po izbiri. Ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Stanovanje".
IZKUŠENA bolničarka nudi pomoč ostarelim in bolnim. Tel. (003867) 73541.
NUDIM pomoč v gospodinjstvu in možnost varstva otrok. Tel. na št. 228000 ali 228800 - urnik uradov.
NUDIMO zaposlitev mlademu skladiščniku ( trgovina jestvin). Tel. (0481) 533497 ob delavnih urah.
SLOVENSKO PODJETJE v Trstu išče osebo z znanjem knjigovodstva in osnovnega programiranja na P.C.-ju za zaposlitev v Trstm Pismene prošnje poslati na Publiest - Ul. Montecchi 6 -34137 Trst pod šifro "Programer".
Ob lO.obletnici smrti dragega Josipa Tula darujejo žena Alojzija ter hčeri Nadja in Danica 100.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje.
V	spomin na drago teto Sonjo Pregarc-Colja darujeta Silva in Ljonka 50.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Sonjo Pregare - Colja daruje Slava Nardin 15.000 lir za Dijaško matico.
V	drag spomin na gospo Drago Starc darujeta Vojka in Ivan Ukmar 30.000 lir za spomenik padlim na Kontovelu.
V	spomin na sestrično Sonjo Pregare -Colja darujeta Marina in Zora Pregare 20.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec.
Ob obletnici smrti dragega očeta dr. Miroslava Legiša daruje Marta 50.000 lir I za malega Andreja.
V	spomin na Marijo Grgič darujejo Rismondovi 30.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Antona Miliča darujeta Anica in Drago Štoka 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Borisa Puntarja darujeta Anica in Drago Puntar 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Ido Bukavec daruje Anica in Drago Štoka 20.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Jožka Grilanca daruje Anica in Drago Štoka 20.000 lir za MPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na pok. Rada Cagarija daruje družina Tončke Cibic 20.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
V	spomin na pok. strica Pepija Dovša-ka daruje Srečko Sedmak z družino Dolenc 30.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
V	spomin na pok. teto Marijo Sedmak-Settimo darujeta Ester in Nidja 50.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
V	spomin na Radota Caharijo daruje Albin Maganja z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
Sosič Nino z družino daruje 10.000 lir, Švab Gigi-Simeon 10.000 lir in Pepi Ukmar z družino 10.000 lir za vzdrževanje
4. 10. 1991
menjalnica
TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI		TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRST	
Ameriški dolar ....	. 1244,25	1205. -	Japonski jen 		9,608	9,10
Nemška marka		747,91	743.--	Švicarski frank		855,45	850."
Francoski frank ...	.	219,44	216.-	Avstrijski šiling ....	106,281	105."
Holandski florint .	663,74	658.—	Norveška krona		191,15	188."
Belgijski frank —	.	36,293	35,25	Švedska krona		205,18	202."
Funt šterling		. 2180,90	2155 —	Portugalski eskudo	8,693	8,20
Irski šterling		. 2000,50	1970.	Španska peseta ....	11,811	11,30
Danska krona		193,92	190.	Avstralski dolar —	991,50	935."
Grška drahma		6,705	6,30	Jugoslov. dinar —		20."
Kanadski dolar ....	.. 1100,55	1050.	ECU		1531,25	
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele!.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Augias in Barbato sta odpovedala udeležbo
Začetek Fantastica v znamenju polemik
Prve napovedi o TV dnevniku postaje Canale 5
Recept Enrica Mentane več kronike, manj politike
RIM - Uvod naj bi bil pravi Praznik televizije, spreminja pa se y polemiko, ki je sicer glavna značilnost začetka jesenske sezone Rai. Novinarja Corrado Augias in Andrea Barbato, stebra kulturnih in aktualnih programov tretje mreže, sta včeraj napovedala, da danes ne bosta sodelovala pri uvodni oddaji Fantastica. »Ker je bilo na neutemeljen način preklicano vabilo Mauriziu Costanzu,« sta poudarila Augias in Barbato, » sodiva, da se tudi midva ne moreva udeležiti začetne oddaje Fantastica.«
Izjava obeh novinarjev je po svoje odraz vseh polemik, ki so značilne za uvod v jesensko sezono raia. Upravni svet podjetja je najbrž upal, da bo po četrtkovi seji, na kateri je salomonsko rešil vprašanje Samarcande, utišal spore, a najbrž ni tako. Vabilo Costanzu je bilo po vsej verjetnosti Preklicano, ker vodstvo Rai najbrž noče, da bi se vidni konferansje Zasebne mreže Canale 5, ki je vrhu vsega s Samarcando sodeloval pri oddaji o mafiji, prikazal na ekranu državne televizije. To pa bo najbrž izzvalo nadalnji val polemik, pri katerih je sporočilo Au-giasa in Barbata le »prvi tresk«.
Polemike bodo najbrž zagrenile življenje voditeljema oddaja Raffaelli Carra in Johnnyju Dorelliju, katerima je vodstvo prve mreže letos zaupalo odgovornost za program, ki naj bi vsako soboto zve-
čer priklenil pred mali ekran milijone Italijanov (Fantastico je bila v prejšnjih letih ena od najbolj popularnih oddaj Rai, na katero je državna televizija v boju z zasebniki polagala veliko upov), ki jim je všeč variete in katerim povezava z loterijo Italia vzbuja upanje, da jih bo ob koncu leta sreča poljubila na čelo.
Vodilna nit letošnjih 14 oddaj varieteja je televizija in zaradi tega so za prvo odajo povabili v studio znane televizijske osebnosti, med katerimi so tudi protagonisti oddaj na zasebnih mrežah. Edini »kaznovan« je bil Costanzo. Osrednji del oddaje pa je nagradno tekmovanje povezano z loterijo. Letos se bodo med seboj pomerili mladi in sorazmerno malo znani igralci in showmani, katerih nastop bo ocenjevala specializirana žirija, njihov uspeh ali neuspeh pa bo povezan tudi s srečkami loterije Italia.
Poleg tega pa program predvideva tudi igre z gledalci, ki bodo morali po telefonu odgovarjati na vprašanja Raffaelle Carra. Tistim, ki bodo pravilno odgovorili, bosta sponzorja oddaje Findus in Coto-nelle priznala nagrado.
Čeprav v znamenju polemik, se bo drevi veliki lov na srečo spet začel. Komu bo naklonila svoj poljub, pa bo jasno šele v začetku prihodnjega leta ob zaključni oddaji Fantastica.
RIVA DEL GARDA - Televizijski dnevnik glavne zasebne mreže Canale 5 bo startal 13. januarja z dvema 20-minutnima oddajama ob 14. in 20. uri. Tako je napovedal včeraj v Rivi del Garda Enrico Mentana, direktor novega televizijskega dnevnika, ki je pred nedavnim zapustil Rai (bil je namestnik odgovornega urednika TG 2) in se preselil k Berlusconiju.
Mentana je v pogovoru z novinarji povedal, da bosta opoldansko oddajo vodili Cristina Parodi in Cesara Buonamici, večerni dnevnik pa bosta v studiu vodila on sam in Lamberto Sposini, ki je prav tako novinarsko zrasel pri Rai. »Zagotovili bomo 20 minut hitre in jasne informacije,«je dejal Mentana, »pri čemer bomo politiko zreducirali na bistvo, več prostora pa bomo posvetili beli in črni kroniki. Pri tem se bomo posluževali tudi novih tehnoloških sredstev »fly away«, ki so CNN omogočili oddajanje iz Bagdada«. Poleg dveh osrednjih dnevnikov so predvidena še kratka nočna poročila v okviru oddaje Maurizio Costanzo Show, po tej oddaji pa bo na sporedu obežen pregled tiska. Ta bo uvod nočno informativno oddajo, za katero bodo izkoristili tuje, zlasti ameriške televizijske dnevnike, ki bodo prevedeni simultano vendar »impaginirani« tako, da bodo bolj ustrezali italijanskim gledalcem.
Mentana je dodal, da bo imel njegov dnevnik eno samo reklamno prekinitev, ki bo ločila najpomembnejše novice kronike od ostalega dela dnevnika. Za realizacijo dnevnika ima Mentana na razpolago 50 novinarjev v osrednji rimski redakciji, za dopisovanje iz tujih prestolnic pa naj bi se posluževali dopisnikov italijanskih tednikov, še zlasti tistih, ki sodijo v sklop založbe Mondadori. Glavno pozornost pa bodo v Evropi namenili Moskvi in Berlinu.
Zaenkrat Canale 5 ne bo imel tednika. O tem bodo začeli razmišljati šele, ko bo televizijski dnevnik utečen.
Mentana je tudi pojasnil, da bo osrednji dnevnik na Canale 5 šel v oddajo ob 20. uri, ko je na sporedu TG 1. Pri tem ni skril ambicije, da bi se pomeril z najbolj gleda-mim dnevnikom Rai in mu od-ščipnil del gledalcev. »Vemo, da je zahteven izziv,« je dejal Mentana, »saj se bomo morali soočiti s tridesetletno navado Italijanov, da ob 20. uri gledajo ta dnevnik. Zato bomo skušali dati svoji informaciji zelo jasen pečat, ki se bo razlikoval od sloga Rai. Predvsem bomo obravnavali politiko na drugačen način in bomo odpravili ritualnost nekaterih prispevkov.« Novopečeni direktor je še dodal, da ne bo tekmovalnosti med njegovim dnevnikom in tistim, ki ga za Italia 1 pripravlja Emilio Fede.
Podjetje ne bo ukrepalo proti Samarcandi
Santoro zadovoljen zaradi sklepov upravnega sveta Rai
RIM - zaključki upravnega sveta Rai so odraz dinamičnega ravnovesja, ki je omogočilo podjetju, da reši vprašanje, ki bi lahko imelo posledice tako izven podjetja kot tudi v njem. Tako je poudaril predsednik Rai Enrico Manca, ki je z zadovoljstvom poudaril, da je do zaključkov prišlo na osnovi njegovega poročila.
Temeljne toške sklepov upravnega sveta so, da je bilo kljub polemikam oddaja, ki je bila posvečena Liberu Grassiju, pomemben televizijski dogodek zlasti zaradi njegovega družbenega pomena. Tudi zaradi tega so se upravnemu svetu zdeli neumestni ukrepi proti oddaji, ki je kljub nekaterim protislovjem spodbudila tolikšno mobilizacijo v boju proti mafiji. Upravni svet pa je vsekakor menil, da je treba oddaje spektakularizi-rane informacije popraviti, predvsem pa preprečiti, da bi se z udeležbo publike spremenile v oddaje z že vnaprej določeno tezo. Zaradi tega je upravni svet pozval vse mreže h korektnemu pristopu v informaciji.
Sklepe upravnega sveta je z zadovoljstvom komentiral tudi Mic-hele Santoro, ki je dodal, da uredništvo pripravlja novo izdajo tednika, ki bo predstavljena v kratkem.
Ostro polemično pa je Samarcando spet ocenil demokrščanski dnevnik II Popolo.
AUT9PARK.
• E LV E • E R E
BOX V PRODAJI	informacije
ZA OSEBNO UPORABO ALI ZA NALOŽBO	TRST
urnik poslovanja: NO N STOP	Ul. Udine	Tel. 418519
današnji televizijski in radijski sporedi
[J£_ram____________________
6.00	Film: Luomo di bronzo (dram., ZDA 1937, r. Michael Curtiz, i. Ed-ward G. Robinson)
7.40	Dokumenti: V stiku z umetninami
8.00	Tečaji tujih jezikov
9.00	Film: Salomone e la regina di Saba (zgod., ZDA 1959, r. K. Vidor)
U.20 Dok.: Rim in Sv. Brigida
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Baletni maraton
13.25	Izžrebanje lota
13.30	Dnevnik in Prizma
14.30	Šport: jahanje, 15.15 rugby: Italija-ZDA
16.15	7 dni v Parlamentu
16.30	Variete: Disney Club
17.40	Prenos iz Vatikana: papeževa maša za evange-lizacijo sv. Brigide
19.25	Nedeljski evangelij
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik in šport
20.40	Variete: Fantastico 12 (vodita Johnny Dorelli in Raffaella Carra)
22.45	Dnevnik
23.00	Dnevnik - Posebnosti
24.00	Dnevnik in vreme
0.30 Film: Boy meets girl (dram., Fr. 1985)
RAI 2_______________
6.00	Male in velike zgodbe
8.30	Nad.: Un pezzo di cielo
9.10	Cera una volta... Fiabe famose
9.55	Dok.: La bottega del te-atro (vodi V. Gassman)
10.25	Aktualno: Evropski dnevi
10.55	Nanizanke: Lassie, 11.20 Al di qua del Paradiso,
12.00	Amore e ghiaccio
13.00	Dnevnik
13.15	Športna odd.: Dribbling
13.55	Vremenska napoved
14.00	Film: Topkapi (kom., ZDA 1964, r. Jules Das-sin, i. Melina Mercouri)
16.00	Izžrebanje lota
16.05	Šport: EP v odbojki (polfinale, ženske), 17.45 IP v košarki
18.45	Nanizanka: Hill Street
19.45	Dnevnik in pregled športnih vesti
20.30	Film: La conguista del West (vestern, ZDA 1962, r. Hathaway-Ford-Marshall, i. Henry Fonda, James Stewart)
23.15	Dnevnik, vremenska napoved in horoskop
23.35	Fiction Film Festival
0.15 Šport: boks Oliva-Ortiz ( za velter kat.)
RAI 3	|
10.30	Šport: Atletika
11.00	Koncerti RAI 3
11.45	Dok.: Pred 20 leti
12.25	Film: Akiko (kom., It. 1961, r. Luigi Filippo D'-Amico, i. Marisa Merli-ni, Memmo Carotenuto)
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.40	Aktualno: Ambiente Ita-
lia
15.15	Šport: SP v mountain bikeu, smučanje na vodi, rokomet
17.50	Dokumenti: Storie del 115
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Videobox 91
20.30	Film: Nico (krim., ZDA 1988, r. Andrew Davis, i. Števen Seagal, Pam Grier)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Sottotraccia (vodi Ugo Gregoretti)
23.10	Film: II dottore e i dia-voli (dram., VB 1985, r. Freddie Francis, i. Ti-mothy Dalton, J. Priče) 0.45 Nočni dnevnik
1.05	Vremenska napoved
1.10	Filmske novosti
1.20	Variete: Fuori orario
[ Žr TV Slovenija 1	|
8.30	Mozaik. Angleščina, 8.45
Radovedni Taček -Glasbilo, 9.10 Lonček kuhaj, 9.20 Zgodbe iz školjke
10.20	Ex libris: Filmski obzornik - Zrcalo časa
11.20	Večerni gost
12.05	Oči kritike in Forum
13.00	Poročila
13.10	Mozaik. Mozart na turneji (pon.)
15.50	Marlboro Musič Show
16.20	Sova (pon.), vmes nanizanka Pri Huxtablovih
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Film: V deželi igrač (fant., ZDA 1986, r. Clive Donner, i. D. Barrymore)
18.40	Dok.: V kaj drvimo skupaj z zemljo?
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik, vreme, Utrip
20.20	Žrebanje 3x3
20.35	TVariete
21.35	Sova: nan. Na zdravje
22.00	Dnevnik, šport, vreme
22.25	Sova, vmes nad. Bratovščina vrtnice (ZDA 1989) in film Po kanalu zlata (krim., VB 1979, r. Francis Megahy)
0.55 Video strani
TV Koper___________
13.00	Športna oddaja
14.30	Otroška oddaja
15.30	La speranza dei Rayan
16.00	Nan.: Agente Pepper
17.00	Dok.: Le terre bibliche
17.30	Nad.: Rebecca
18.30	Aktualno: II mappamon-do
19.00	TVD Novice
19.25	Video agenda
19.30	Nabožna oddaja: Jutri je nedelja
19.40	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risani film II negozio di anti-guariato
20.40	La speranza dei Rayan
21.05	Film: Angeli nelLinfer-no (vojni, ZDA 1967, i. James Drury)
22.30	TVD Novice
22.40	Nan.: Agente Pepper
23.30	Športna oddaja
TV Slovenija 2 ~
19.00	Garfield in prijatelji
19.30	TV Dnevnik - Beograd
20.15	Film: Plava laguna (ZDA 1980, r. Randal Kleiser, i. Brooke Shi-elds)
22.05	Satelitski programi
22.15	Vutel
CANALE 5
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanke: Arnold
900 Aktualnosti: Sabato 5,
10.45	Nonsolomoda,
11.15	Anteprima
11.50	Kviz: II pranzo e servito
12.40	Variete: Non e la RAI
12.55	Canale 5 News
14.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
16.00	Otroški variete
18.00	Kvizi: Ok il prezzo e giu-sto, 18.55 La ruota della fortuna, 19.45 II gioco dei 9, vmes (19.40) News
40.25	Variete: Striscia la noti-zia
40.40	Film: Missione eroica - I pompieri 2 (kom., It. 1987, r. Giorgio Capitani, i. Paolo Villaggio, L. Banfi)
42.30	Aktualno: Predstavitev filma La montagna dei diamanti
43.00	Film: Opereazione Rose-bud (krim., ZDA 1975, r. Otto Preminger, i. Peter OToole)
44.00	Canale 5 News °-10 Striscia la notizia 1-25 Nanizanke non stop
RETE 4_________________
8.00	Buongiorno amica
8.05	Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.50 La valle dei pini, 9.35 Valeria,
10.20	Stellina
11.05	Kviz: Čari genitori (vodi Sandra Milo)
12.00	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.50	Posebno o nadaljevanki Ritorno a Dallas
14.40	Nadaljevanke: Senora,
15.15	Cristal, 16.45 General Hospital (i. Jack Wagner), 17.20 Febbre d'amore (i. Jerry Douglas)
17.50	TV 4 Novice
18.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
18.30	Kviz: Gioco delle coppie (vodi Corrado Tedeschi)
19.00	Variete: I Cartonissimi
19.05	Risanka: Il libro della giungla - Denti di ferro
19.45	Nadaljevanka: Primave-ra (i. Gigi Zanchetta)
20.35	Variete: Dallas Story -Posebna 24 ur dolga oddaja Non Stop
ITALIA 1______________
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
8.30	Odprti studio
9.00	Nanizanke: SuperVicky
9.30	Chips, 10.30 Mag-num P.I.
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano
13.45	Film: Professione vacan-ze (kom., It. 1986, r. Vitto-rio De Sisti, i. Jerry Cala)
16.20	Glasba: TopVenti
17.20	Nanizanka: A-Team -Che fine ha fatto Jason Duke?
18.20	Šport in vreme
18.30	Odprti studio
19.00	Šport: Calciomania
20.00	Variete: Mai dire TV
20.30	Film: Superman 3 (fant., ZDA 1983, r. Richard Les-ter, i. Christopher Reeve, Richard Pryor, Annette OToole)
22.55	Film: Luomo dalla cra-vatta di cuoio (krim., ZDA 1968, r. Don Siegel, i. Clint Eastwood, Susan Clark)
1.00	Odprti studio
1.30	Sporedi non stop
OPEON_________________
13.00	Rafting
13.30	Variete: Emozioni nel blu
14.30	NauticalShow
15.00	Rubrika o zdravju
15.30	Film: Terra nera (vestern, ZDA 1943, r. Albert Rogell, i. John Wayne, Martha Scott)
17.00	Film: Obiettivo ragazze (kom., It. 1963, r. Mario Mattoli, i. Franco Fran-chi, Ciccio Ingrassia)
18.30	Kabaret: Fiori dizucca
19.30	Mozartovi koncerti
20.30	Film: Il deserte dei tarta-ri (dram., It. 1976, r. Valeno Zurlini, i. Vittorio Gassman, Jacgues Per-rin)
23.00	Film: Si muore solo una volta (krim., 1967, r. Gi-ancarlo Romitelli, i. Ray Danton)
TMC____________________
8.30	Dok.: Prijateljska narava
9.00	Risanke: G.I. Joe
9.30	Nan.: Il fantastico mondo di Mr. Monroe
10.00	Risanke: Bun Bun
10.30	Nanizanka: Batman
11.00	Risanke: Mumbly
11.10	Neurejeni potopis: Hong Kong (vodi Andrea Gris)
12.10	Rubrika o motorjih - Posebno o VN Španije
13.00	Šport Show (vodi Marina Sbardella)
16.00	Odbojka: EP ženske (polfinale)
18.00	Nan.: Le spie - Il treno
19.00	Rubrika: Mondocalcio
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Aktualno: I.T. (vodi Mino Damato)
23.30	Odbojka: EP ženske (polfinale)
1.00	Film: La časa del buon ritorno (dram., It. 1986, r. Beppe Cino, i. Amanda Sandrelli)
TELEFRIULI____________
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Zgodovina pop glasbe
16.00	Risanke: Ciao ragazzi
18.00	Rubrika: Črno belo
19.00	Dnevnik
19.30	Anteprima šport
20.00	Nan.: Si e giovani solo due volte
20.30	Opera: Il Rigoletto (i. Ro-lando Paneral)
22.45	Nočne_vesti
23.15	Nan.: Čakajoč na polnoč
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Kronika in komentar
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki;
8.40	Orkestri; 9.00 Slovenska lahka glasba; 9.30 Zdravniški nasveti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Radijska priredba: Cvetje v jeseni (i. Tavčar, r. Marko Sosič); 11.45 Priljubljene melodije; 12.00 Rezija in Kanalska dolina; 12.40 Ceciljanka 90: MPZ Mirko Fileji 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Potpuri; 15.00 Svet skozi lunin pogled; 15.20 Evergreeni;
16.00	Mi in glasba - Mladi izvajalci: Emil Komel; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Odprti prostor; 17.40 Potpuri; 18.00 Janez Povše: Slovenski obračun s samim seboj;
18.40	Jazzovski utrip; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Dnevna kronika; 8.05 Zabavna glasba; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 10.45 Spot; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.00 Tedenski aktualni mozaik; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Kratka radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-5.00 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis;
6.30	Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 13.00 Kruh in sol radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije naj po telefonu; 18.30 Melodije morja in sonca;
19.30	Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj;
8.00	Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.20 Popevka po naročilu; 9.45 Lucianova pisma,- 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 V istrskem narečju; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Komedijant; 16.00 Mixage; 17.00 Hot Hits;
18.30	Souvenir d ltaly; 19.00 Najlepše popevke; 20.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.30 Sobotni kabaret; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Za vsakogar nekaj; 20.00 Morski val.
Včeraj končana dvotedenska razprava o Statutu
Dokument so odobrili v prvem glasovanju s po zakonu določenim številom glasov
27. razstava in pokušnja deželnih vin v Gradišču
Med stotimi najboljšimi tudi briški vinogradniki
Dvotedenska razprava o Statutu Goriške občine se je sklenila na včerajšnji seji. Dokument je bil odobren ob prvem glasovanju s potrebno dvotretjinsko večino. Za odobritev je glasovalo 27 svetovalcev koalicije, proti je bilo sedem svetovalcev (3 SDL in 4 MSI), eden (zeleni Fiorelli) se glasovanja ni udeležil, čeprav je bil prisoten v dvorani.
Statut je bil torej odobren ob prvem glasovanju in (za las) s po zakonu predvideno večino.
Seja se je začela in tudi nadaljevala v precej naelektrenem ozračju. Energičen protest svetovalca Fiorellija, dobre pol ure po začetku je imel za posledico daljšo prekinitev. Fiorelli je zahteval, da odbor, pred nadaljevanjem seje, poskrbi za dostavo odobrenega besedila vseh členov statuta. To se je po približno poldrugi uri tudi zgodilo in seja se je dobrih deset minut pred enajsto nadaljevala ob nervoznem oziranju na uro in preštevanju prisotnih svetovalcev večine. Nekaj po 11.20 je bil kvorum dosežen s prihodom Agatija, takoj zatem pa je v dvorano vstopil še njegov strankarski kolega (KD) Cappella. Odsotnost socialista De-vetaga, predstavnice zelenih sme-
jočega se sonca in kasneje tudi demokristjana Marchija pa je vse druge svetovalce večine prisilila da so v dvorani vztrajali do zadnjega in morda tudi opustili kakšno drugo obveznost.
V volilnih izjavah predstavnikov raznih strank — kot prvi je nastopil socialdemokrat Baiocchi — ni bilo zaslediti posebnih novosti, čeprav so nekateri predstavniki, zlasti iz vrst krščanske demokracije, naglasili osebne pomisleke in izrekli tudi precej kritičnih ugotovitev in priporočil. Tak je bil recimo nastop svetovalca Cociannija, ki je ugotavljal, da je kljub vnešenim amandmajem go-riška večetnična stvarnost v statutu še zmeraj zelo medlo omenjena.
Predstavnik SSk Špacapan je dejal, da ne morejo biti zadovoljni s takim dokumentom, čeprav se zavedajo, da je to največ, kar so v tem trenutku in v tem okolju uspeli doseči. Občina Gorica je vsekakor zapravila možnost in priložnost, da bi postala nekakšen laboratorij sožitja. Igor Komel (SDL) je ugotovil, da je vprašanje sožitja različnih skupnosti ključno vprašanje. Pojavilo se je v začetku in na koncu razprave. ' Slovenci nismo zadovoljni s tem kako je bilo
vprašanje ovrednotenja naše skupnosti, zlasti kar zadeva enakopravnost jezika, opredeljeno." Člen, ki govori o možnosti da svetovalci slovenske narodnosti na prvi seji pozdravijo v slovenščini pa je označil za poniževalen.
Glasovalne izjave so zatem podali Cabrinijeva, Granitijeva, Zucalli, Marchi, Coana, Lamberti, Busolini, Pecorari in Culot.
Vsak seveda tudi z bolj ali manj povdarjenim osebnim pristopom.
Fiorelli je napovedal da ne bo volil, zaradi neodogovrnega ravnanja odbora, ki ni poskrbel za dostavo popravljenega in definitivno odobrenega besedila.
Sledilo je glasovanje, ki se ja zaključilo tako, kakor smo navedli zgoraj.
Včerajšnji seji občinskega sveta je sledila tudi skupina dijakov zavoda Ivan Cankar, ki so se tako lahko na lastne oči prepričali, kako se v občinskem svetu sprejemajo tako pomembne odločitve, kakor je Statut.
O tem, kako se slovenska prisotnost v občini odraža skozi statut smo že večkrat poročali in bomo o tem tudi v prihodnje, zlasti ko bomo primerjali statute raznih občin.
V deželni enoteki La Serenissi-ma v Gradišču so včeraj slovesno odprli 27. razstavo in pokušnjo deželnih vin za nagrado Gran Premic Noe. Letošnja prireditev je še posebej pomembna, saj gre za nekakšen mejnik v vodenju najkvalitetnejše enoteke v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Novi upravitelj promocijske ustanove je namreč Deželni center za vinarstvo in vinogradništvo. Ta je nasledil razpuščeno domačo Avtonomno letoviščarsko ustanovo. Sicer bo enoteko vodil odbor, ki mu predseduje ravnatelj Deželnega centra za vinarstvo Pietro Pittaro, članstvo pa sestavljajo deželni odbornik za turistično promocijo Gioac-chino Francescutto, predsednik goriške Trgovinske zbornice Enzo Bevilacgua, predsednik goriške pokrajinske uprave Gino Saccavi-ni in župan Gradišča Ferruccio Colombi.
Enoteka v Gradišču bo odslej nudila najkvalitetnejša deželna vina. Komisija izvedencev je namreč opravila testiranje vseh prijavljenih vin, izbrali pa so le 100 najboljših. Med temi najdemo tudi vina slovenskih proizvajalcev. Tako bo gostom na razpolago žlahtna kapljica Bense, Radikona,
Opozicijske stranke zahtevajo razpravo o bolnišnici
Včeraj je občinski svet v Gorici odobril Statut. Koalicija je zdržala, vendar pa se bo morala, kot se zdi, v kratkem spoprijeti z nekaj kočljivimi vprašanji. Deset predstavnikov opozicijskih strank je namreč podpisalo zahtevo, da župan skliče sejo občinskega sveta in vključi v dnevni red razpravo o zahodni obvoznici, šoli za finančne stražnike, bolnišnici. Razpravi o omenjenih vprašanjih se je župan že nakajkrat izognil. Predstavniki opozicijskih strank so včeraj obiskali Prefekta ter ga seznanili s pobudo. V kolikor ne bo ustreznega odziva, v smislu sklica občinskega sveta in vključitve na dnevni red omenjenih vprašanj, bodo skušali uveljaviti še druge možnosti.
Zahtevo so podpisali predstavniki SDL, misovci in zeleni golobice.
Iz omrežja izteklo tisoč kubičnih metrov vode
Bager zadel 200 milimetrsko cev
Približno eno uro je trajalo izredno stanje v centru mesta, v križišču med Korzom, ulico 9. avgusta in drevoredom 24. maja. Med zemeljskimi deli za namestitev telefonskih kablov, nekaj pred dvanajsto uro, je žlica kopača zadela 200 milimetrsko vodovodno cev iz grodlja. V nekaj minutah je voda zalila približno 200 metrov jaška in začela poplavljati ulico. Hiter poseg gasilcev in dežurnih ekip mestnega podjetja je preprečil hujše posledice, vendar je trajalo približno eno uro, preden so v celoti prekinili iztekanje vode. V dobre pol ure je izteklo kakih tisoč kubičnih metrov vode, ali približno tretjina količine v rezervoarju. To je povzročilo nekaj težav tudi na drugih območjih mesta. Najbližje področje pa je bilo do poznih popoldanskih ur brez vode. (foto Klemše).
Romanzin in Ciccuta kriva uboja in obsojena na 21 let zapora
Paolo Romanzin in Giampaolo Ciccuta, sta kriva umora Luigija Cleopazza in sta bila obsojena na 21 let zapora. Tako razsodbo je včeraj popoldne izreklo Prizivno porotno sodišče v Benetkah. Pred včerajšnjim procesom, sta tako Romanzin, kakor Ciccuta bila oproščena na prvostopenjski obravnavi v Vidmu ter na drugostopenjski obravnavi v Trstu. Kasa-cijsko sodišče je na pritožbo tožilstva oba procesa razveljavilo ter odredilo nov proces, tokrat pred prizivnim porotnim sodiščem v Benetkah, ki je oba obtoženvca spoznalo za kriva. Javni tožilec je postavil zahtevo po obsodbi na dosmrtno ječo.
Zločin, znan pod imenom zločin v Čjarmatu, se je zgodil 4. avgusta pred dvema letoma v Centi.
Luigija Cleopazza, ki je bil skupaj z Romanzinom soupravitelj znanega lokala, je zadela krogla iz strelnega orožja.
koncerti
Danes, ob 18. uri, v baziliki na Sveti Gori, nastop zborov s Tržaškega s programom "Gallusovo zvočno bogastvo". Izkupiček koncerta bodo namenili povračilu vojne škode v bolnišnici v Šempetru.
Organiziran bo avtobusni prevoz — prvi avtobus bo odpeljal ob 16.30 z avtobusne postaje v Novi Gorici.
Ustanova Caritas pomaga beguncem na Hrvaškem
Ustanova Caritas je v zadnjih tednih pospešila pobudo zbiranja pomoči za begunce na Hrvaškem. Odziv prebivalstva na Goriškem je bil zelo širokosrčen. Po poročilu, ki nam ga je posredovala omenjena ustanova, so doslej zbrali že skoraj 65 milijonov lir. Doslej so v razne kraje na Hrvaškem odpre-mili že sedem tovornjakov s preko 250 stoti različnega blaga, od zdravil do prehrambenih izdelkov in oblačil. Pošiljke so dostavili otrokom beguncev v Umagu, Pulju in na Reki. Pošiljke zdravil in drugega materiala pa so posredovali bolnišnici na Reki in v Zagrebu.
V prihodnjih dneh bodo na najbolj potrebna območja poslali še nekaj pošiljk.
”Aereoportovivo”
Na letališču ob Tržaški cesti bo jutri vrsta prireditev. Pripravlja jih Odbor za ovrednotenje letališča, ki si prizadeva, da bi Goričani spoznali to "zeleno" območje in se s tem ovedli velike škode, ki bi jo povzročila nameravana gradnja šolskega centra za finančno stražo.
Prireditve se bodo odvijale od 8. ure do večera. Posebej naj opozorimo na pohod ob robu letališča, ki bo ob 10.30.
Primožiča in Gravnerja z Oslavja, Cibinija, Sošola, Mužiča, Cirila in Borica Pintarja s Števerjana, Kan-teja iz Praprotna, Parovela iz Doline in Prinčiča iz Krmina in Polen-čiča s Plešiva. Komisija bo testiranje opravljala kar štirikrat na leto. Na ta način bo stalno zagotovljena vrhunskost predstavljenih vin. To je na dopoldanski tiskovni konferenci poudaril tudi predsednik Pittaro.
Na srečanju z novinarji so med drugim predstavili tudi pomemben mednarodni kongres ob 100-letnici 4. kongresa avstrijskih enologov, ki se je odvijal v Gorici leta 1891. Ta bo na sporedu od 28. novembra do 1. decembra letos. Gre za pobudo svetovnega pomena, saj prireditelji pričakujejo preko 500 enoloških izvedencev iz vsega sveta.
Na Poljanah pri Doberdobu slavi danes 84. rojstni dan
EMA FRANDOLIČ Iskreno ji čestitajo ter kličejo še na mnoga zdrava leta Ada, Marino in Tamara ter Mario, Jacgueline in Maja.
Mladi glasbeniki
V oddaji Mi in glasba, ki bo na sporedu danes ob 16. uri na radiu Trst A boste lahko prisluhnili nastopu sedmih gojencev Centra za glasbeno vzgojo E. Komel. Nastopili bodo Guido Michelon, Michela de Castro in Miran Devetak (vsi na klavirju), flavtistka Ana Černič ter Rudi Gorian, Mirjam Pahor in Barbara Piccolo — solo petje.
Vsi so ob koncu lanskega šolskega leta nastopili na raznih prireditvah in tudi v radijskem studiu.
razna obvestila
KD Kras Dol-Poljane priredi plesni tečaj za začetnike. Prvo srečanje bo v sredo, 9. oktobra ob 19.30 v društvenih prostorih na Palkišču.
Tečaj ritmične telovadbe v priredbi PD Štandrež in ŠD Velox se bo začel 16. t.m. Tečaj bosta vodili prof. Nataša Sirk in Kristina Marušič.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Piedi piatti«.
VERDI 17.00-22.00 »The Doors«. VITTORIA Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20.00 »Misery«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Ameriški Ninja IV«.
DESKLE 19.30 »Pleše z volkovi«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AlPorso bianco — dr. Tavasani — Kor-zo Italia 10 — tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo — dr. Olivetti — Ul. Primo maggio 94 — tel. 790338.
__________pogrebi_____________
Danes, 9.30 Guerrino Zanini iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče, 11.30 Alberta Soran-zio vdova Humar iz Aviana v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče.
Društvo slovenskih lovcev "Doberdob" izreka svojcem iskreno sožalje ob izgubi Danijela Erzetiča.
PEUGEOT.
PEUGEOT 106, KJE SI?
106 — NEKATERI SO O NJEM SLIŠALI, DRUGI SO BRALI V TISKU. NOBEDEN GA ŠE NI VIDEL OD BLIZU. SEDAJ JE PRILOŽNOST, DA SI GA OGLEDAŠ IN PREIZKUSIŠ PRI TVOJEM ZASTOPNIKU PEUGEOT. DANES, 5. IN JUTRI, 6. OKTOBRA TE PRIČAKUJE.
i^utoILisert
TRŽIČ - Ul. Timavo 24 - Tel. 0481/790504 GORICA - Str. della Mainizza 12 - Tel. 0481/391808
Bogat teden kooperacije s SZ
•	••• IVI
v organizaciji deželne uprave
Potni list za Evropo lahko zapade
Državni finančni zakon 1992 je čudna zadeva: z ene strani pomeni izjemno hudo breme za državljane, z druge pa, kot vse kaže, ni tak, da bi lahko z njim zares dosegli cilj, ki si ga je zastavil zakonodajalec, in s tem dali novega zagona vsesplošnemu razvoju. Davki in razne dajatve terjajo od ljudi, če je bilo to izračunano vsaj kolikor toliko realistično, skoro 30.000 milijard lir in vendar ni namemba teh sredstev povsem jasna. Andreotti je v televizijskem sporočilu dejal, da gre za zgodovinsko dejanje. Očitno je res prepričan, da bodo vladne gospodarske izbire pomenile korenit zasuk v italijanskem življenju, sicer ne bi spet spregovoril javnosti s televizije, kot je to storil že leta 1976, ko je razložil, zakaj je potrebno zategniti pas. Takrat so ljudje pristali na privitje, toda danes so gospodarske, zlasti pa politične razmere drugačne kot pred petnajstimi leti: državljani niso več pripravljeni slepo zaupati vladajočemu političnemu razredu, ki predolgo zapravlja njihov denar in si prilašča komandne plošče v državnem in ekonomskem aparatu. Ljudje hočejo, da se naredi red v Državi, da se krepko omeji manevrski prostor političnih strank in da se storitveni sektor kakovostno izboljša. Dekret o privatizacijah in predlog o odpravi ministrstva za državne udeležbe pomenita signal v to smer, vendar je to še premalo, čeprav trdi zakladni minister Guido Carli, da so se že začeli redčiti elementi »realsocializma«. Tako preostaneta samo še davčni vijak — in še ta sloni predvsem na izrednih prihodkih, kakor sta zloglasni odpust v prid davčnih utajevalcev, kar je za njih potuha in blagoslov, ter na preov-rednotenju podjetniških dobrin — in pa zadrževanje rasti plač javnih uslužbencev (in z njimi vseh delojemalcev) znotraj programirane inflacijske "strehe" 4-5%. Toda pri tem gre samo za cilje, kajti to, kako cilje doseči, ni jasno. Sicer pa je problem plač napak zastavljen: ne gre toliko za njihovo zaviranje (tedaj bi bilo treba čvrsto zavreti tudi rast proizvodnih in prodajnih cen), kolikor zlasti za to, da se sproži stvarna, učinkovita dohodkovna politika sporazumno s sindikati, v nasprotnem primeru inflacije ne bo mogoče ukleniti. V vladnem načrtu ni zapaziti nobenega resničnega reformnega elementa širšega zadiha, ki bi nam zagotovil, da bodo preosnovali in moralizirali javnoupravno džunglo, odpravili korupcijo in stisnili mafijo oziroma preuredili volilni sistem, da bo prozornejši, brez česar ne bo nikdar mogoče odpraviti velikanskega javnega deficita, za katerega mašenje plačujejo v prvi vrsti manj premožni sloji. Brez tega pa bo tudi potni list za Evropo, o katerem je govoril Andreotti, kmalu zapadel in vprašanje je, če ga bo Evropa dovolila obno-viti-	F. D. GAŠPERLIN
TRST Kot smo poročali včeraj, bo od 6. do 13. oktobra v Fur-laniji-Julijski krajini, Venetu in TridentinskirJužni Tirolski teden kooperacije in sodelovanja s Sovjetsko zvezo in posameznimi njenimi republikami z rusko na čelu. Idejo o pobudi so iznesli že pred časom, ko so bile razmere v SZ drugačne in je že kazalo, da'je spričo velikih sprememb v tej federaciji ne bodo izpeljali, a so se premislili (nekaj takega bi lahko Dežela ukrenila že v preteklosti, saj ne gre pozabiti, da so furlanska podjetja že desetletja sodelovala s sovjetskimi, četudi le z gradnjo infrastruktur in tovarn oz. servisiranjem. Kakor koli že, zdaj se bodo lahko pogajali podjetniki iz FJK in z italijanskega severovzhoda neposredno s sovjetskimi kolegi, tudi zasebniki, vtem ko so morali prej ti stiki nujno skozi birokratske spone. "Teden" bo zlasti pomenljiv vpričo možnosti, ki jih ponuja za raztegnitev in okrepitev kooperacije s sovjetskimi republikami italijanski državni zakon za razvoj obmejnih območij, ki predvideva ravno, da se sodelovanje razširi na celovito območje tja gor do Vladivostoka.
Program "tedna" je sledeč.
Nedelja, 6. oktobra. Prihod približno 40-članske delegacije iz SZ pod vodstvom zunanjega podmi-nistra Ernesta E. Obminskija v Videm, kjer jo bo ob 18. uri v hotelu Friuli (Drevored Ledra 24) sprejel deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro.
Ponedeljek, 7. oktobra, v Vidmu. 9.30 začetek srečanj v priredbi Ciesta in Friulgiulie pri videmskem združenju industrijcev; 17.00 srečanje z deželno vlado.
Torek, 8. oktobra, v Trstu. 9.30 srečanje z vladnim komisarjem; 10.00 srečanje s predsedstvom deželnega sveta; 11.00 uradni začetek "tedna” pri Trgovinski zbornici s pozdravi oblasti; 15.00 zasedanje o možnosti povezave tržaškega finančno-valutnega centra s sovjetskim sistemom (Ul. S. Nicolo 5), nato povratek v Videm.
Sreda, 9. oktobra, v Vidmu.
9.00 zasedanje o razvoju sovjetskega juridično-fiskalnega normativa v zvezi z mešanimi podjetji, investicijami in kooperacijo s tujino (Palača Torriani); 16.00 srečanje pri Združenju malih industrijcev API (Drevored Ungheria 28); 16. srečanje gostov s krajevnim podjetništvom in zasedanje delovnih skupin za kmetijstvo, bančništvo in kreditno politiko.
Četrtek, 10. oktobra, v Pordenonu in Gorici. 10.00 zasedanje o instrumentih in spodbudah za ekonomsko kooperacijo med italijanskim severovzhodom in SZ (deželni Avditorij, Ul. Roma 2); 17.00 srečanje z goriškim podjetništvom (sejmišče, Ul. Barca 15).
Petek, 11. oktobra, v Benetkah.
10.30	srečanje z deželno vlado (Palača Balbi); 10.30 srečanje z venetskim podjetništvom.
Sobota, 12. oktobra, v Trentu.
11.30	srečanje s predstavniki deželne vlade Tridentinske-Južne Tirolske in avtonomnih pokrajin Trenta in Bočna, nato vrnitev gostov v Videm in naslednjega dne, 13. oktobra, v Sovjetsko zvezo.
V sovjetski delegaciji bodo poleg Obminskija: ruski minister za industrijo Viktor I. Kissin, predsednik ruskega Državnega komiteja za licence in kvote Viktor N. Jaroščenko, ruski podminister za kmetijstvo in živilstvo Vasilij M. Belčenko, ruski podminister za trgovino Vadim E. Tikhonov, prvi podpredsednik ruskega Združenja za lahko industrijo Juri A. Šumakov, prvi podpredsednik sovjetske Zveze za industrijo in znanost Aleksandr P. Vladislavlev, prvi podpredsednik Ruske hranilnice Vjačeslav I. Solovov, prvi podpredsednik Ruske centralne banke Valeri A. Savanin, zastopnik Mosbizmesbanke Aleksandr A. Fadejev in banke Inkomznanie Aleksej V. Kuznetsov, gen. direktor ruske Blagovne borze Konstantin N. Borovoj, sovjetski trgovski svetnik v Italiji Vladimir Bourmistrov in veleposlanik Ana-tolij Adamišin.
gospodarski dopis iz Slovenije
Novi denar ji
JOŽE PETROVČIČ
Vsa/ leto in pol ni bilo mogoče zaslediti take časopisne vesti: na trgu denarja v Beogradu je ponudba denarja bistveno večja od povpraševanja, obresti pa še kar vztrajajo visoko, nad 100-odstotno letno ravnijo. Hkrati pa je v beograjskem časopisu možno prebrati tudi kak komentar: v Sloveniji in na Hrvaškem je v obtoku veliko več denarja, kot bi ga smelo biti, in ga je treba zato nemudoma imo-bilizirati. Še eno vest je treba dodati k tema dvema: Slovenija in Hrvaška sta še vedno izobčeni iz jugoslovanskega denarnega sistema, ker Narodna banka Jugoslavije noče preklicati denarne blokade.
Iz vsega tega se da jasno razbrati marsikaj. Obilica denarja na beograjskem denarnem trgu priča o tem, da je bilo v zadnjih dveh mesecih res natiskanega ogromno novega denarja, s katerim so stregli predvsem finančnim potrebam na jugu države, zlasti v Srbiji. Srbija je denar potrebovala zaradi gospodarskih in vojaških namenov. Zdaj pa se je začela zaradi tega vzpenjati inflacija, ki bo seveda začela ogrožati tudi srbsko gospodarstvo.
Zato je seveda razumljiva zahteva komentatorja časopisa Politika, naj Slovenija in Hrvaška potegneta prevelike količine denarja iz obtoka. To bi lahko nekoliko ublažilo inflacijo in dalo Srbiji kratek predah, ki ga nujno potrebuje. Srbija namreč tudi pripravlja svojo osamosvojitveno zakonodajo, zlasti finančno. V javnost je pricurljala vest, da tudi Srbija že pripravlja svoj denar. Ta denar očitno še ni povsem pripravljen (ali pa niso izpolnjeni nekateri drugi pogoji), zato bi Srbija rada, da je drugi ne bi prehiteli. Če bo namreč zaostala, bo morala sama nositi večje breme, ki nastaja z inflacijo, kot če bi ji uspelo zakoračiti v samostojni finančni sistem istočasno z drugimi.
Njena finančna politika je premetena: najprej si je Srbija močno pomagala z na novo natiskanim denarjem (primarno emisijo denarja), ko pa prihaja do visoke inflacije, kar je normalna posledica prevelikega obsega denarja v obtoku, . se skuša umakniti in nič vredne jugoslovanske dinarje (taki bodo že
čez kakšen mesec) prepustiti drugim. Premetenost pa je sestra nesramnosti: zato drugim v državi očita, da kršijo jugoslovansko denarno politiko.
Če je celotna operacija, ki jo slovenska vlada pripravlja z uvedbo bonov, dobro pripravljena, potem je to edini možen odgovor na srbsko premetenost, ki je sicer na finančnem področju že od nekdaj znana in pregovorna. Treba je pobegniti od ekspanzivne denarne politike, ki jo imajo v rokah določeni krogi in uporabljajo v svoje namene, računajoč, da bodo posledice odpravljali vsi.
Zaradi prej omenjene premetenosti je treba biti v tej denarni igri nadvse previden, hkrati pa tudi pošten. Prav na finančnem področju se nepoštenost strahovito maščuje. Sama srbska vlada, tako je razbrati iz razmišljanj njenega finančnega ministra, se zaveda teh zakonitosti: ve, da bo začela strma inflacija razdirati njihovo gospodarstvo, zato že napoveduje, da bo začela sama ponovno nadzorovati nekatere cene, zlasti tiste, ki so za gospodarstvo ključne. Skuša zadržati inflacijo, s katero bo imela opravka v svoji (veliki ali mali) državi, ko bo ta država morala stopiti na svoje noge. Na ta čas se srbska vlada pripravlja povsem očitno, čeprav se izgovarja, da bo morala cene nadzorovati zaradi velikih monopolov, ki so nastali v srbskem gospodarstvu. Kadar je v minulih petnajstih letih jugoslovanski državi ušla censka politika iz rok in se je njena neuspešnost pokazala v visoki inflaciji, je vsaka vlada najprej začela obtoževati monopoliste za visoke cene. Zdaj se to ponavlja tudi v Srbiji, najbrž pa se bo še kje drugje, kjer bodo pri spreminjanju gospodarskega sistema v tržnega premalo dosledni in hitri.
Tudi Slovenijo bi lahko zamikalo, da bi svoje gospodarske zadrege reševala na ta način, da bi izdala več denarnih bonov, kot je upravičeno (ali pa, da bi za iz obtoka umaknjene dinarje skušala kupovati blago v drugih delih države). Za majhno in na novo nastajajočo državo, ki ima poleg tega tudi manj trgov, kot jih je imela nekdaj, bi bila taka razsipniška (nepoštena) denarna politika lahko povsem pogubna.
Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču
Sodobna elektronika
LJUBLJANA - V ponedeljek, 7. oktobra, bodo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču odprli že 38. mednarodno razstavo profesionalne elektronike, telekomunikacij in RTV difuzije Sodobna elektronika 91, ki bo trajala do petka, 11. oktobra. Te največje slovenske sejemske prireditve se bo udeležilo na 11.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora 411 razstav-Ijalcev iz 20 držav, se pravi manj kakor lani (594), kar gre pripisati seveda zdajšnjim razmeram v Jugoslaviji. Upadlo je tudi število tujih razstavljalcev (s 417 na 230), toda organizatorji so vseeno zadovoljni. V nasprotju s prejšnjimi izvedbami bo tokratna razstava profesionalne tehnike malce okrnjena, vrzel pa bodo zapolnili z množičnejšo udeležbo razstavljalcev zabavne elektronike. Med slovenskimi razstavljalci, ki jih bo zdaj 141 nasproti lanskim 114, jih bo polovica malih, to je zasebnikov oziroma na novo ustanovljenih podjetij. Med letošnje novosti gre uvrstiti sejemski radio, ki bo oddajal na frekvenci 94,9 MHz 24 ur dnevno, inovacijski paviljon v organizaciji ministrstva za znanost pa tudi mobilno telefonijo in alfanumerični osebni klic (paging). Ob razstavi bo tudi več strokovnih zasedanj. Sodobna elektronika 91 bo odprta vsak dan od 10. do 18. ure. Prva dva dneva bosta načelno namenjena poslovnim sestankom.
Od 9. do 12. oktobra na celovškem razstavišču
Sejem Componenta 91
CELOVEC V sredo, 9. oktobra, bodo odprli v Celovcu prvi avstrijski sejem poddobav (sestavnih delov) Componenta 91. Na tej prireditvi, ki bo trajala do sobote, 12. oktobra, bo sodelovalo 263 razstavljalcev iz 12 držav. Največ bo seveda avstrijskih, že na drugem mestu pa bodo slovenski — teh bo menda kar 62. Sicer bodo tu razstavljala neposredno še podjetja izv Češkoslovaške (48), Madžarske (5), Nemčije (2) in Švice (1), medtem ko bodo posredno zastopane še firme iz Belgije, Nizozemske, Švedske, Finske, Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike. Med razstavljalci bo tudi nekaj italijanskih oziroma iz Furlanije-Julijske krajine, med njimi Brovedani in Friulpress. Italijansko razstavo organizira uradno Inštitut za zunanjo trgovino (ICE), ki bo prisoten z lastnim asistenčno-informativnim standom.
Ob uradni predstavitvi sejma Componenta 91 so prireditelji izrecno poudarili, da se odpirajo lepe' možnosti za povečanje izmenjave sestavnih delov še zlasti med sosednjimi državami; poddobavni sektor zavzema na primer sedaj v italijansko-avstrijski trgovini komaj 2% celovite menjave. V Nemčiji odpade na ta sektor že 48% industrijske proizvodnje, a na Japonskem znaša ta delež celo kar 76%. Po sestavnih delih bodo začeli čedalje bolj segati tudi Švicarji (zaradi omejevanja priseljenskih tokov), sami Avstrijci se pripravljajo na odprtje prve lastne tovarne avtomobilov, vzhodnoevropske države preusmerjajo vojno industrijo k civilnim namenom itd.
Katalan Spedizioni s n e
špeditersko podjetje, ustanovljeno leta 1983
• carinske operacije
• mednarodni in vsedržavni prevodi • skladiščenje
9 zbirnik za Jugoslavijo
SEDEŽ in SKLADIŠČE	AGENCIJA FERNETIČI
mejni prehod RABUJEZ	Opčine
Tel. 231153-232529	Tel. 214284
Fax 232339
Slovenski investicijski sklad
LJUBLJANA - V stekleni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bodo predstavili v sredo, 9. oktobra, ob 11. uri slovenski investicijski sklad. Gre za ponudbo nemške investicijske družbe Concorde iz Siegna. To je prvi kolektivni investicijski sklad, ki je ponujen slovenski javnosti. Oblikovali in izdelali so ga nemški in angleški strokovnjaki na osnovi zahodnoevropskih investicijskih ustanov in prakse. Sklad bo v Sloveniji izbiral možnosti za inves-
ticije, ki so družbeno, ekološko in poslovno trdne. Pospešeno si bo prizadeval vlagati v domače družbe, ki dosegajo pozitiven prispevek k zaščiti in pravilni izrabi naravnega okolja. Concorde je trenutno največja organizacija v Evropi, ki prodaja-izključno ekološke, finančne ter investicijske storitve, na celini ima 52 poslovalnic in nad 4.000 zaposlenih, njeni ekološki skladi pa omogočajo osebam, da ustvarjajo profit z investiranjem v bodočnost naravnega sveta.
□	TRGOVINSKA ZBORNICA iz
Vidma je odprla predstavništvo v Gradcu, sicer v prostorih koroško-šta-jerske banke BKS. Nanj se bodo lahko oprla italijanska mala in srednja podjetja, ki nimajo na tujem zadostnih instrumentov za trgovsko poslovanje.
□	DRUŽBA BIC LAZIO SpA je ustanovila servisno podjetje Advanced Business, na katerega se lahko naslonijo vse tvrdke, ki bi rade prodrle na vzhodnoevropska tržišča. Podjetje AB bo nudilo zlasti malim in srednjim firmam razne vrste tehničnega, finančnega in organizacijskega servisa.
□	28. SMAU V MILANU se je začel v četrtek in bo trajal do ponedeljka. Mednarodnega salona pisarniške opreme se udeležuje prek 1.000 podjetij iz 30 držav, ki se bavijo z elektroniko, informatiko in telekomunikacijami. Navzoče so multinacionalke, a tudi mali proizvajalci softvera.
□	DO IMA PRAV? Pri OECD pravijo, da vozi Italija bolje, kot pa trdijo sami njeni strokovnjaki. OECD računa, da bo letos notranji bruto proizvod v Italiji narasel za 1,7% (in leta 1992 za 2,7%), italijanski izvedenci pa, da bo znašala letošnja rast od 0,8% do 1,3%. Ob tem se postavlja vprašanje, kdo je v zmoti, kdo bolje računa...
□	DRUŽBA FINSTUDIO Servizi Fi-nanziari s sedeži v Parmi, Bologni in Trevisu je ustanovila lastno družbo za posredovanje na premičninskem področju Finstudio - Intermediazione mo-biliare. S tem je nastala polifunkcio-nalna skupina, ki bo delovala kot neodvisna posrednica po vzoru anglosaških broker-hauses in nudila klientom raznolike finančne proizvode z italijanskega in mednarodnega tržišča.
□	O VREDNOSTI DENARJA. Takoj ko je v Združenih državah Amerike inflacija nekoliko popustila, so nemudoma znižali diskontno mero na 5%. V Italiji je v takih primerih ravno obratno. Na lestvici držav članic skupine sedmih najbolj industrializiranih držav (G-7), ki lepo ponazarja, kje je denar najbolj drag, vodi Italija z 11,5%, sledijo pa Velika Britanija z 10,5%, Francija z 9%, Kanada z 8,84%, Nemčija s 7,5% in Japonska s 5,5%).
Izžrebali pare 2. kola v evropskih nogometnih pokalih
Na ženskem odbojkarskem EP zdaj polfinale
Zadovoljivo za italijanska moštva
Odločilni boji
ŽENEVA — Žreb drugega kola v evropskih nogometnih pokalih je bil za italijanska moštva še kar ugoden. Sampdoria je spet imela srečen »lov«: po skromnem Rosenbergu se bo zdaj pomerila z madžarskim Honvedom, ki ima sicer svetlo preteklost, a bolj krhko sedanjost. Brez sreče je še naprej Genoa, ki je s težavo izločil španski Oviedo, a zdaj bo igral z nevarnim Dinamom iz Bukarešte, enim od štirih nosilcev skupin v pokalu UEFA. Torino, ki je po hitrem postopku izločil islandski Reykjavik, bo igral s portugalsko Boavisto, ki je presenetljivo izločila lanskega zmagovalca v pokalu UEFA Interja.
Zelo srečno se je izmazala Roma. Nezasluženo je izločila moskovski CSKA, zdaj pa se bo pomerila z mnogo slabšim finskim Tamperejem.
Edini preostali jugoslovanski zastopnik, beograjska Crvena zvezda, je v pokalu prvakov naletel na najšibkejšega tekmeca, to je ciprski Limassol. V tem pokalu bo sicer veliko število zelo zanimivih dvobojev, kot na primer so Benfica - Arsenal, Eindhoven -Anderlecht in Barcelona - Kaiserslautern.
POKAL PRVAKOV
•	Panathinaikos (Gr.) - IFK Gdteborg (Šve.)
•	Marseille (Fr.) - Sparta Praga (ČSFR)
•	PSV Eindhoven (Niz.) - Anderlecht (Bel.)
•	Honved Budimpešta (Madž.) - Sampdoria (It.)
•	Dinamo Kijev (SZ) - Brbndby (Dan.)
•	Barcelona (Šp.) - Kaiserslauteren (Nem.)
•	Benfica (Port.) - Arsenal (Angl.)
•	Crvena zvezda (Jug.) - Limassol (Ciper)
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV
•	Porto (Port.) - Tottenham (Angl.)
•	Atletico Madrid (Šp.) - Manchester U. (Angl.)
•	Katovice (Polj.) - Bruges (Bel.)
•	RomaJIt.) - Ilves Tampere (Fin.)
•	Sion (Svi.) - Feyenoord (Niz.)
•	Norrkoping (Šve.) - Monaco (Fr.)
•	Galatasaray (Tur.) - Banik Ostrava (ČSFR)
Cerezo v akciji na zmagovitem srečanju med Sampdorio in norveškim Rosenborgom	(AP)
POKAL UEFA
•	BK 1903 (Dan.) - Bayern Miinchen (Nem.)
•	Dinamo Moskva (SZ) - Cannes (Fr.)
•	Utrecht (Niz.) - Real Madrid (Šp.)
•	Gand (Bel.) - Eintracht Frankfurt (Nem.)
•	Neuchatel Xamax (Švi.) - Glasgow (Škot.)
•	Osasuna (Šp.) - Stuttgard (Nem.)
•	Torino (It.) - Boavista Oporto (Port.)
•	Lion (Fr.) - Trebisonda (Tur.)
•	Paok Solun (Gr.) - Swarowski Tirol (Av.)
•	Auxerre (Fr.) - Liverpool (Angl.)
•	Sigma Olomouc (ČSFR) - Torpedo Moskva (SZ)
•	Gijon (Šp.) - Steaua Bukarešta (Rom.)
•	Genoa (It.) - Dinamo Bukarešta (Rom.)
•	Aek Atene (Gr.) - Spartak Moskva (SZ)
•	Hamburg (Nem.) - ČSKA Sofija (Bol.)
•	Rot Weiss Erfurt (Nem.) - Ajax Amsterdam (Niz.)
RIM - Udeleženke 17. ženskega evropskega prvenstva so se preselile v Rim, kjer bodo sklepna srečanja. V današnjem polfinalu proti Nizozemski (po TMC ob 15.55 in Raidue ob 16.15) bodo skušale Italijanke uresničiti svoj zahtevni cilj, osvojitev srebrne kolajne,.kajti zlato je po splošnem mnenju že vnaprej oddano Sovjetinjam, ki v drugem polfinalu z Nemčijo res ne bi smele imeti kakih posebnih težav.
■Današnji polfinalni spored - za 5. mesto: 9.00 Grčija - ČSFR: 11.30 Bolgarija - Romunija; za 1. mesto: 16.00 Italija - Nizozemska; 18.30 SZ - Nemčija.
Namiznoteniški pokal N. Evans
Poraz Olimpije
KOVINA OLIMPIJA - MOENDALS 3:5
Batinič - M. Svensson 18:2,1, 5:21; Frelih - A. Svensson 21:7, 21:10; Čehovin - L. Lomas 15:21, 16:21; Frelih - M. Svensson 14:21, 22:20, 19:21; Batinič - Lomas 13:21, 21:18, 18:21; Čehovin - A. Svensson _21:18, 21:17; Frelih - Lomas 21:14, 21:10; Čehovin - M. Svensson 16:21, 21:19, 9:21.
ZGONIK — Ljubljanska Kovina Olimpija se je že v 2. kolu poslovila od nadaljnjega tekmovanja v ženskem namiznoteniškem pokalu »Nancy Evans«. Ljubljančanke so bile sicer gostiteljice, vendar je bila tekma v športno-kulturnem centru v Zgoniku, potem ko je evropska zveza prepovedala, da bi zaradi vojnega stanja igrali na ozemlju Jugoslavije. Vsekakor je bil dvoboj izredno izenačen, o čemer priča tudi njegovo trajanje (skoraj 4 ure) m tehtnica bi se z nekoliko sreče lahko nagnila tudi v korist Ljubljančank.
Danes sklepna tekma offshore v Trstu
TRST — V Tržaškem zalivu bo danes tretja in obenem zadnja preizkušnja svetovnega prvenstva offshore. Pričela se bo ob 11. uri na približno 105 milj dolgi progi-
Zaključna manifestacija bo zvečer, in sicer ob 19. uri na Trgu Unita.
Košarkarsko klubsko EP
RIM — V prvih srečanjih 2. kola evropskega košarkarskega klubskega prvenstva (dosedanji pokal prvakov) so takole igrali; Maes Pils Malines (Fr.) -Kingston (Angl.) 86:76; Pezoporicos (Ciper) - Knorr Bologna (It.) 88:109; Slask (Pol.) - Aris (Gr.) 74:75; Makabi Rishon (Izr.) - Den Helder (Niz.) 89:75; Vevey (Švi.) - Kalev (SZ) 81:86; Kotkan (Fin.) -Philips Milan (It.) 84:105; Fenerbache (Tur.) - Barcelona (Šp.) 73:79; Szolnok (Madž.) - Partizan Beograd (Jug.) 65:92; Njardvik (Isl.) - Gibona Zagreb (Jug.) 76:111; Benfica (Por.) - Antibes (Fr.) 89:76.
Partizan je odigral povratno tekmo in izgubil z 89:72, a se je uvrstil v polfinalno fazo (2 skupini po 8 ekip), v kateri so Ž£ Slobodna Dalmacija (Jug.), Juventut (Sp.), Makabi Tel Aviv (Izr.), Phonola (It.).
Zadar igra v Trstu
TRST -— Zaradi vojnega stanja v Jugoslaviji bo košarkarska tekma v Kora-čevem pokalu med Zadrom in Kormend Hunorjem (Madž.) v Trstu. Srečanje bo v sredo 9. t.m. ob 20.30.
Ivaniševič odličen
SYDENY — Na močnem teniškem turnirju v Sydneyju se je Hrvat Goran Ivaniševič uvrstil v polfinale. V četrtfinalu je s 7:5, 7:6 (7:3) premagal Američana Agassija, danes pa se bo pomeril s prvim igralcem sveta Edbergom.
Seleševa naprej
MILAN — Na ženskem teniškem turnirju v Milanu sta znana polfinalna para. To sta Seleš,- Martinez in Navratilova -Fernandez. Četrtfinalni izidi: Seleš (Jug.) - Sukova (ČSFR) 6:3, 6:4, Navratilova (ZDAf - Appelmans (Bel.) 6:2, 6:3, Martinez (Šp.) - G. Fernandez (ZDA) 6:1, 7:5, M. Fernadez (ZDA) - Maleeva (Bol.) 5:7, 6:3, 6:4.
Danes tekme v zveznem in deželnem odbojkarskem pokalu
Na Goriškem tudi prvi derbi med Oljmpio in Valpraporom
Drevi bo v tekmovanju za zvezni odbojkarski pokal 2. kolo.
Vrsta Bora Agrimpex bo gostila (Altura, 18.00) malo poznani Sedi-co iz pokrajine Belluno. To bo prvi uradni domači nastop Borove vrste, ki jo letos trenira prof. Ivan Furlanič. Borovci so v Vidmu proti močnemu B-l ligašu VBU kljub gladkemu porazu zadovoljili, iztržili so celo niz, seveda pa služijo vse te tekme le kot uigravanje za prvenstvo. Plavi bodo vso to pokalno fazo odigrali brez svojega standardnega centra Rudesa, ki ga bo lahko društvo (po pravilih, ki so stopila v veljavo lani) registriralo šele v miniprestopnem roku tik pred pričetkom prvenstva.
Zelo zanimivo pa bo na Opčinah, kjer se bodo igralke Koimpe-xa ob 18. uri (v okviru 10. pokalne skupine) spopadle s tržaško ekipo SGT Vitrani, ki je v prvem kolu gladko klonila pred okrepljeno Latisano. Čeprav so slogašice naletele na skupino, v kateri so same ekipe iz višje B-2 lige, kaže, da so lahko enakovredne vsem svojim tekmecem, kot je v bistvu (kljub porazu) pokazala že uvodna tekma v Trevisu.
V	11. skupini bodo igralke Bora z novo sponsorizacijo Tombolini Drinks gostovale v Torviscosi, kjer se bodo pomerile z B-l liga-šem Sangiorgino, ki je najboljša ženska vrsta iz naše dežele, za katero letos igra tudi bivša meblov-ka in prvoligašica z rimskim klubom Tor Sapienza Lajris Žerjal.
Moški pokal FJK
V	tem tekmovanju bodo danes odigrali že 3. kolo.
SKUPINA A
SLOGA - ROZZOL	3:2
(15:13, 11:15, 15:12, 5:15, 15:12)
SLOGA: Božič. Kerpan, Aljoša, David in Marko Kralj, Maver, Pahor, Riolino, Sgubin.
Drugo kolo deželnega pokala so slogaši odigrali v četrtek in presenetljivo a povsem zasluženo premagali tretjeligaša Rozzol. Z nastopom naših fantov smo tokrat lahko zadovoljni, saj so povsem uspešno zaustavili nasprotnika, ki nastopa ligo višje od Sloge. Zmaga slogašev je še pomembnejša, če vemo, da je zaradi lažje poškodbe center Edi Božič tokrat zelo malo igral. Slogaši kajpak pred prvenstvom še niso povsem nared, saj bo treba v igri še nekaj izpiliti in uigrati ekipo, vendar prva dva uvodna nastopa dajeta upati na
pozitivno prvenstvo. Danes bodo slogaši igrali v Ronkah. (Inka)
OSTALI IZID 2. KOLA: Ronchi -Cremcaffe 1:3 (15:6, 9:15, 9:15, 13:15). LESTVICA: Cremcaffe Tržič 4, Sloga in Rozzol 2, Ronchi 0.
SKUPINA B
V današnjem 3. kolu bo na vrsti derbi med še nepremaganima moštvoma 01ympie in Valprapora. Gostitelj je 01ympia, obeta pa se "pravi" derbi (čeprav verjetno ne bo dosegal napetosti prvenstvenih), saj gre nemara za to, kdo bo zmagal v skupini. Sočani bodo igrali v Gradišču proti Torriani, s katero se bodo pomerili tudi v bližnjem prvenstvu D lige.
IZIDA 2. KOLA: Soča Sobema -Valprapor Imsa 0:3 (9:15, 5:15, 3:15); Torriana - 01ympia CDR 0:3 (7:15, 11:15, 10:15). LESTVICA: 01ympia in Valprapor Imsa 4, Soča Sobema in Torriana 0.
Ženski pokal FJK
Naš edini predstavnik Sokol In-dules bo drevi v Nabrežini gostil tradicionalnega tekmeca Alturo.
IZIDI 2. KOLA: Virtus - Sokol Indules 1:3 (14:16, 13:15, 15:9, 6:15). LESTVICA: Altura in Sokol Indules 2, Virtus 0.
Zanimiv odbojkarski turnir v Kopru
KOPER — Ljubitelji odbojke bodo danes prišli na svoj račun, saj bo v telovadnici OŠ Anton Ukmar ženski odbojkarski turnir, na katerem bosta ob domačem Koper Cimosu nastopili še šesterki mariborske Palome Branika in zagrebške Mladosti. Ekipe bodo igrale vsaka z vsako, prva tekma bo ob lO.uri, druga ob 15. uri in takoj za njo še tretja. (Kreft)
Danes start slovenske košarkarske lige
KOPER — Potem ko so v preteklem prvenstvu slovenske košarkarske lige Koprčani po režiji osrednje košarkarske zveze v play offu izgubili naslov prvaka, pričenjajo danes prvenstvo v najkvalitetnejši (zeleni skupini) slovenske lige, okrepljeni in optimistično razpoloženi. Klub se je reorganiziral, se preimenoval v Micom Marcus Koper in se s sponzorstvom rešil finančnih težav. Slovenska »zelena« liga bo tokrat atraktivna, saj bo v njenj nastopila tudi ljubljanska Olimpija Smelt. Koprčani, ki bodo nastopili tudi pod vodstvom novega trenerja, domačina Natka Avdiča, v današnjem 1. kolu gostujejo v Domžalah. Ostali pari: Triglav - Olimpija Smelt, Helios - Micom Marcus Koper, Maribor - Ježica in Postojna - Slovan. (Kreft)
V uvodnem srečanju košarkarske C lige v tržaški športni palači
Drevi Jadran TKB - Virtus
Po dolgem in intenzivnem pripravljalnem obdobju, po nizu odigranih trening tekem in po uspešni udeležbi na vrsti turnirjev, bodo košarkarji Jadrana TKB drevi opravili uradni debit pred domačim občinstvom. Jadranova postava je po vrnitvi Rauberja in Starca in s prihodom Ažmana pridobila v smislu izkušenosti in višine, tako da je nedvomno zelo solidno moštvo, med boljšimi v panorami letošnje C lige. V svoji skupini bodo »modri bojevniki«
naleteli na več »starih znancev«, razen teh pa je šest moštev, ki jih v lanski ligi ni bilo: Sacile, Piove di Sacco, Montebelluna, Mogliano Veneto, Cittadella in Čedad. Nasploh bi morali Drvaričev! varovanci odigrati vlogo favorita v teku cele sezone. Je pa le malce preveč preuranjeno že sedaj govoriti o nekem rangiranju ekip po njihovi moči. To bo mogoče šele čez nekaj kol.
V goste v Trst prihaja videmski Virtus in bržkone bo to dobro za
jadranovce, ki se bodo za začetek spoprijeli z ekipo, ki jo takorekoč poznajo »na pamet«. Janez Drvarič je s stanjem v ekipi zadovoljen: »Uspelo nam je skoraj popolnoma sanirati vse poškodbe, edinole Walter Sosič mora še prisilno počivati zaradi udarca v štiriglavo stegensko mišico in zaradi problemov z žulji. Sicer pa razpolagam z dvanajstimi igralci za sestavo deseterice. O nasprotniku sem že zbral vse možne in potrebne taktične informacije, sam pa postajam mnenja, da se na nasprotnika ne gre preveč prilagajati, prav je, da ga ceniš in ne podcenjuješ, spet narobe pa je, če povzroča preveč zaskrbljenosti pri igralcih. Izhajati moramo iz svoje prepričanosti in zaupanja v lastne moči in sposobnosti ter stopiti na igrišče brez dodatnih tako imenovanih duševnih obremenitev.«
Pričakovati je, da bo za krstni domači nastop Jadranovih košarkarjev tržaška športna palača spet polna, kot je bila v dobrih starih časih. Povejmo, da so Drvaričevi fantje doslej uspeli koristiti prostore občinske športne palače le dvakrat. Taka je na žalost realna slika, tako da bodo tudi letos nekje gostje na domačem igrišču.
Srečanje med Jadranom TKB in videmskim Virtusom se bo pričelo ob 20.30. (Cancia)
Na nedavnem turnirju SGT v Trstu je Jadran TKB z zmago proti Solvay Italmonfalcone osvojil prvo mesto	(foto D. Križmančič)
domači šport
Kvalifikacije za namiznoteniško DP
Zastopniki Krasa ter Bora v Centu
Danes in jutri bo v Centu drugi namiznoteniški kvalifikacijski turnir mladinskih kategorij, veljaven za pripustitev na državno prvenstvo. Danes so na sporedu tekmovanja pionirskih dvojic, na katerih bosta nastopila tudi naslednja Krasova para: Katja in Vanja Milič ter dvojica Nataša Grom -Ivana Stubelj. Igralke bodo nastopile tudi posamezno: v kategoriji mlajših pionirk. Na predhodnem turnirju so mlade krasovke v Pordenonu povsem zadovoljile z zasedbo od 1. do 4. mesta (Vanja Milič, Katja Milič, Erika Radovič, Ivana Stubelj), s čimer so osvojile pomembne kvalifikacijske točke. Na turnirju bi morala nastopiti tudi Erika Radovič, vendar je zaposlena s finalnim delom mladinskih iger.
Jutri bo med mladinkami tekmovala Monika Radovič in zmagovalka por-denonskega turnirja, Borova igralka Ana Bersan. Skupaj pa bosta nastopili v dvojicah. (J.J.)
DANES
SOBOTA, 5. OKTOBRA 1991
KOŠARKA
MOŠKA C LIGA
20.30 v tržaški športni palači: Jadran TKB - Virtus UD
MOŠKA D LIGA
20.30 v Portogruaru: Portogruaro -Kontovel
ODBOJKA
MOŠKI ZVEZNI POKAL
18.00 v Trstu, na Alturi: Bor Agrimpex - Silko Gran Cucine Belluno
ŽENSKI ZVEZNI POKAL
18.00 na Opčinah: Koimpex - SGT Vitrani; 20.30 v Torviscosi: Randi Sangiorgi-na - Bor Tombolini Drinks
MOŠKI POKAL FJK
18.00 v Ronkah, Ul. F.lli Cervi: ACLI Ronchi - Sloga; 18.00 v Gradišču, Ul. S. Michele: Comet Torriana - Soča Sobema; 20.30 v goriškem Slovenskem športnem centru: 01ympia CDR - Valprapor IMSA ŽENSKI POKAL FJK
20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Altura
NOGOMET
UNDER 18
15.00 v Dolini: Breg - Olimpia; 15.00 na Proseku: Primorje - San Marco Sistiana
NAJMLAJŠI
15.30	v Sovodnjah: Sovodnje - Mossa
CICIBANI
14.45 v Sovodnjah: Sovodnje - Borgo SanfAnna; 14.45 v Gorici, Ul. dei Rabat-ta: Audax - Juventina.
JUTRI
NEDELJA, 6. OKTOBRA 1991
NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Gonars
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Bazovici: Zarja - Torreanese; 15.00 na Proseku: Primorje - Corno; 15.00 v Tricesimu: Tricesimo - Vesna
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Dolini: Breg - Bertiolo; 15.00 v Podgori: Piedimonte - Sovodnje; 15.00 v Foljanu: Fogliano - Gaja; 15.00 v Trebčah: Primorec - Kras
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku: Primorje - San Gio-vanni; 10.30 v Bazovici: Žarja - CGS; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina -Natisone
Novopečeni evropski prvak Samo Kokorovec zdaj še na SP v A vstraliji
V Sydney po zlato, nato pa...
Če je koga pot te dni pred polnočjo zapeljala mimo openskega Pikelca, je verjetno opazil, da luči nad kotalkališčem še gorijo. Niso jih pozabili ugasiti. Prižgane so za Sama Kokorovca. Pred odhodom na svetovno prvenstvo v Sydne-yu se z nočnim treningom prilagaja na časovno razliko, ki ga čaka v oddaljeni Avstraliji. Italijanska kotalkarska zveza, ki ne slovi ravno po briljantnosti, jo je spet zagodla. Na najpomembnejše tekmovanje pošilja svoje tekmovalce le nekaj dni pred začetkom bojev, tako da se morajo ubadati ne le s krhkim ravnotežjem na koleščkih, temveč tudi z utrujenostjo, ki jo povzroča zamenjava dneva z nočjo in obratno. Toda novopečenega Poletovega evropskega prvaka v prostem programu in kombinaciji tudi ta nevšečnost posebno ne vznemirja. Cilj, ki si ga je zastavil, je zanj preveč pomemben, da bi ga lahko zmotile takšne 'malenkosti". Samo hoče dokazati, sebi in drugim, da zlata kolajna, ki jo je lani izbojeval na SP v Nemčiji v odsotnosti večnega tekmeca Sandra Guerre, ni bila drugorazredna, kot mu je marsikdo bolj ali manj odkrito očital. V Sydneyu Guerra bo. Njun dvoboj se bo torej obnovil, obeta pa se, da bo še bolj napet od vseh dosedanjih, ntorda tudi zato, ker utegne biti poslednji. Samo ima namreč nove načrte...
To in še marsika* ugega je izšlo iz intervjuja, bolje rečeno iz prostega pogovora, ki smo ga s samom imeli po ponovnem slavju na evropskem prvenstvu v Rosetu degli Abruzzi in pred njegovim odhodom v Sydney. Izvleček magnetofonskega zapisa izgleda nekako takole:
Samo, začnimo kar pri koncu, govori se, da utegne biti to SP zate tudi zadnje. Je res tako? Se še lahko premisliš?
»Lahko se še premislim, saj sem tudi lani razmišljal in izjavljal, da bom nehal, a letos še tekmujem. Verjetno si preprosto ne upam odnehati, čeprav bi moral, saj treningi (štiri ure dnevno, v enem ali dveh "obrokih", op.ur.) jemljejo preveč časa študiju. Vsako leto je ista pesem. Dopovedujem si: moraš nehati, nato pa se tam nekje marca meseca premislim. No, moram reči, da sem bil po lanski sezoni sprovociran. Pisali in govorili so, da sem (lani) na svetovnem prvenstvu zmagal samo, ker ni bilo Guerre. Pa saj nisem kriv, če ga ni bilo!«
V Sydneyu pa bo...
»Bo, in pokazalo se bo, pri čem smo.«
Je torej tvoja nadaljnja kotalkarska pot odvisna tudi od rezultata, ki ga boš dosegel na bližnjem svetovnem prven-
Od leta 1981 neprekinjena senja uspehov
Pot Sama Kokorovca v svetovni vrh se začenja leta 1981, ko je prvič zmagal na državnem prvenstvu med naraščajniki. Star je bil 11 let. Odtlej je bilo uspehov toliko, da smo se pri naštevanju omejili samo na prva mesta, razen kar se tiče svetovnih prvenstev:
DRŽAVNA PRVENSTVA 1981 naraščajniki; 1983 senior; 1996 junior (1. v obveznih likih in kombinaciji).
EVROPSKA PRVENSTVA 1984 kadeti (1. v obveznih likih, v prostem programu in v kombinaciji); 1985 junior (1. v prostem programu); 1986 junior (1. v prostem programu in v kombinaciji); 1988 člani (1. v prostem programu in v kombinaciji); 1991 (člani (1. v prostem programu in v kombinaciji).
SVETOVNA PRVENSTVA 1987 2. v kombinaciji (5. v obveznih likih in 9. v prostem programu); 1988 3. v kombinaciji (4. v obveznih likih in 5. v prostem programu); 1989 2. v kombinaciji (5. v obeznih likih in 4. v prostem programu); 1990 1. v kombinaciji (2. v obveznih likih in 4. v prostem programu).
stvu? Bo vplival na odločitev o tem, ali boš še tekmoval?
»Ne, sploh ne, mojo izbiro pogojuje to, da od tega športa nimam popolnoma nič, da se z njim ne morem preživljati.«
V kakšni meri te pri tem prizadene, da osvajaš kolajne na svetovnih in evropskih prvenstvih, a za razliko od marsikaterega drugega svetovnega prvaka v drugih panogah nimaš ne finač-nega zadoščenja ne tiste odmevnosti, ki bi si jo zaslužil?
»S tem sem se pač sprijaznil. Kotalkanje za sponsorje ni zanimivo. Igralci vsake še tako šibke amaterske nogometne ekipe imajo na majčki reklamni napis, kotalkarji pa moramo biti najprej elegantni, na dresu ne smeš nositi napisov. In če ni sponsorjev, ni denarja. Vztrajal sem do 21. leta, ker mi je ta šport všeč, ne pa zato, ker si od njega pričakujem materialnih koristi.«
Si torej še vedno dovolj motiviran za nastope. Treniraš zdaj z večjim ali manjšim navdušenjem kot včasih?
»Ko sem bil mlajši, se nisem dobro zavedal, zakaj je treba toliko garati. Zdaj je navdušenje nekoliko splahnelo, malo sem se tudi naveličal, a treniram bolj zavzeto, ker za nobeno ceno nočem nastopati slabo pripravljen.«
Žene te torej ambicija!
»Če bi lani nehal, bi vsi rekli: glej ga, neha, ker je Guerra spet začel kotalkati. Vztrajal sem, ker želim dati možnost Gu-erri in tudi vsem ostalim, da se znova dokažejo.«
Dualizma med tabo in Guerro si torej niso izmislili časopisi. Je realen in tudi pozitiven...
»Recimo, da je tako. Želim pa spet poudariti, da me je izredno motilo to, da je prišlo do poskusov razvrednotenja mojega lanskega uspeha. Jaz nimam nič proti Guerri, a mislim, da ni korektno iskati
dlake v jajcu, ko nekdo zmaga na svetovnem prvenstvu. Če zmagaš, pomeni, da si si to zaslužil in konec. Poglej na vse moje dosedanje rezultate na SP: vedno sem bil drugi, tretji, četrti, peti. Nisem bil deseti in sem lani zmagal, ker so vsi ostali nehali. To me zelo moti, zato sem vztrajal, zdaj pa bomo videli, čeprav se celo govori, da Guerra ne bo nastopil v prostem programu (v tem priemru bi odpadel dvoboj za kombinacijo, op.ur.), a če je res tako, je to njegova izbira, ne pa moja krivda!«
No, zdaj vemo, kaj te žuli, a imam še eno vprašanje. Arianna Bogateč je na dobri poti, da se udeleži olimpijskih iger v Barceloni. Ti te možnosti nimaš, ker kotalkanje ni olimpijski šport..
»Bolje bi bilo, da se tega argumenta ne dotakneva.«
""»mm*
Poskusiva vseeno..
»Odločil sem se, da se preizkusim na ledu, prav zato, ker bi mi bilo zelo všeč nastopiti na olimpiadi. Žre me, da moj šport se ni olimpijski, ker se zavedam, da bi lahko celo konkuriral za zlato kolajno. Če pa že ne morem zmagati, bi na igrah vsaj želel sodelovati. Če bi lahko resno treniral vsaj dve leti, bi se lahko potegoval za prihodnje zimske igre.«
So torej tvoji nameni na ledu veliko bolj resni, kot včasih skušaš prikazati navzven...
»Ne, ne, zavedam se, da so to le sanje, sicer [ra nikoli ne veš.«
Pozimi si poizkusil. Kako je šlo?
»Treniral sem od decembra do marca. Verjetno je to premalo in težave so tudi finančne narave. Najbližja drsališča so v Ljubljani, na Piancavallu, v Bologni....«
No že, ampak, kaj je pokazala zim-ska.vadba, kakšne rezultate si dosegel?
EP je »lepa vizitka« za Sydney
»Četrto mesto na zadnji od šestih pre-:kušenj za državno prvenstvo. To je bilo moje edino tekmovanje. Povedal nisem
Čeprav je bilo EP Rosetu degli Abruzzi eno njegovih najuspešnejših, ni Samo v pogovoru izgubljal veliko časa okrog svojega nastopa na celinskem tekmovanju.
»Moram reči, da mi evropska prvenstva niso všeč, ker primanjkuje tiste prave napetosti, vsem je namreč bolj pri srcu svetovno prizorišče. Zato pa se na EP lahko zgodi, da nisi maksimalno koncentriran in te torej lahko premaga tudi slabši tekmovalec, ki tekmuje neobremenjen. Zame pa velja pravilo: bolj je tekmovanje pomembno, večji je torej pritisk, bolje tekmujem. No, ker pa je federacija sklenila, da moram nastopiti, sem izkoristil priložnost, da si izborim lepo vizitko za SP. Če sodnik vidi, da ima opravka z
evropskim prvakom, je le drugače, kot pa če vidi, da si drugi na državnem prvenstvu. Meni pa na državnem prvenstvu nikakor ne uspe zmagati, tudi takrat, ko bi si to zaslužil. Zakaj je tako, sprašuješ? Ne vem, nočem polemizirati.«
Je mogoče zato, ker tvoj trener Peter Brleč ne sodi v krog domačih trenerjev?
»Ne vem. Zagotovo velja, da se zame nihče ne prodaja. Drugače je s tekmovalci, ki imajo za trenerje prave profesionalce. Za te je bistveno, da se njihov atlet uveljavi, zato blatijo nasprotnike, ustvarjajo negativno propagando. Tako je pač, a me ne zanima. Jaz tekmujem, kar je, je.« (ak)
nikomur...«
To je zelo dober rezultat!
»Je, pa še napako sem naredil, sicer bi bil tretji, morda celo drugi. Zgrešil sem zaradi nesigurnosti.«
Samo, povej po pravici, lahko torej govorimo o tvojem "projektu olimpijske igre"...
»Ne vem, ali lahko o tem že govorimo. Treba počakati, kako bo letos. Če bom res nehal kotalkati, bi se lahko posvetil ledu celo leto, tudi poleti in bi res imel možnost, da se pripravim za sezono 1993, za tisto, ki bo odločala o tem, kdo bo smel nastopiti na olimpijskih igrah.«
Se boš letos udeležil vseh tekmovanj na ledu? Bomo lahko odslej o teh tudi pisali?
»Ne vem. Upam pa, da boste imeli kaj pisati, ja!«
Pogovor zapisal ALEKSANDER KOREN
obvestila
KOŠARKARSKI KLUB BOR sklicuje redni občni zbor v ponedeljek,
14.10	ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na «1. maju«. Dnevni red: predsedniško poročilo, tajniško poročilo, razno.
SPDT - MLADINSKI ODSEK sporoča, da je izlet Športne šole, ki je bil predviden za 13. oktober, iz organizacijskih razlogov prenešen na 20. oktober.
ŠZ SLOGA
obvešča, da je v teku tečaj otroške telovadbe, ki je vsebinsko vezan na osnove miniodbojke za fante in dekleta osnovnih šol. Tečaj vodi prof. F. Drasič s sodelavci in poteka v telovadnici nižje srednje šole na Opčinah ob sredah od 14.45 do 16.30 in sobotah od 14.45 do 16.45.
SK DEVIN
vabi vse smučarje, posebno najmlajše, da se udeležijo skupne seje, ki bo v torek, 8. t.m., ob 20. uri na sedežu v Cerovljah. Obrazložili bomo letošnji društveni program.
PLAVALNI TEČAJ ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo letos organiziralo plavalni tečaj za otroke v sodelovanju s PK Bor. Tečaj bo ob sredah v bazenu pri Alturi. Za prijave in informacije se lahko javite v uradu ZSŠDI v Trstu, UL sv. Frančiška 20, tel. št. 635627.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR še sprejema prijave za začetniško skupino deklet letnika 1981 in za mlajše. Vpisovanje neposredno na treningih (telovadba + miniodbojka), ki so ob torkih od 15. do 16.30 v telovadnici pedagoškega liceja (UL Caravaggio) in ob petkih od 17. do 18. ure v mali dvorani Borovega športnega centra.
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK
ŠZ BOR
sporoča, da poteka vadba rekreativcev vsak torek od 18. do 20. ure in petek od 20. do 22. ure. Informacije ob urah vadbe na »Prvem maju«, tel. 51377 ali pri Raseniju, tel. 745092.
SK DEVIN
obvešča, da se prične telovadba za odrasle vsak ponedeljek in petek od 20. do 21.30 in da se smučarski treningi nadaljujejo vsako sredo in petek od 18. do 19.30 v telovadnici v Devinu.
KOTALKARSKA SEKCIJA
ŠD POLET
obvešča, da so še vedno odprta vpisovanja za kotalkarski tečaj. Interesenti se lahko vpišejo vsak dan, razen sobote in nedelje, od 17. do 20. ure neposredno na kotalkališču, Repentabrska ulica 1 ali pa na tel. št. 211758.
KOŠARKARSKA SEKCIJA
ŠZ DOM
iz Gorice sporoča, da se je pričela vadba minibasketa za letnike 1980-85. Treningi so ob torkih (15.30-17.00) in ob petkih (14.45-16.00) v telovadnici Kulturnega doma.
SHINKAI KARATE CLUB obvešča člane in zainteresirane, da se danes pričnejo redni treningi v telovadnici občinskega vrtca na Proseku, Ul. S. Nazario. Treningi bodo v ponedeljkih in petkih, in sicer od 17.10 do
18.10	za začetnike ter od 18.10 do 19.30 za višje pasove. Za podrobnejše informacije tel. na št. 327342 v popoldanskih ali večernih urah.
ŠZ GAJA - TENIŠKA SEKCIJA obvešča, da se 14. oktobra pričenjajo ZAČETNIŠKI TENIŠKI TEČAJI, namenjeni predvsem otrokom izpod 12. leta in pa izpopolnjevalni tečaj za lanske tečajnike. Tečaji bodo potekali dvakrat tedensko do konca maja. Vpisovanje na sedežu kluba (tel. 226115) vsak dan, razen ob torkih, do vključno 9. oktobra do 17. do 18. ure.
Z nastopom na balinarskem DP v C kategoriji
Čeprav je do prave zimske sezone še precej daleč
Sokol sklenil izredno sezono
Prejšnji konec tedna sta bili v Pokrajinah Vercelli in La Spezia državni prvenstvi za trojice C oz. D kategorije, s čimer so se tudi zaključila vsa državna balinarska Prvenstva, z njimi pa se je dejansko končala tudi poletna sezona. Tudi na omenjenih tekmovanjih so bili z udeležbo nabrežinskega Sokola zastopani slovenski predstavniki. S tem izrednim dosežkom (bil je to že četrti letošnji nastop na državnem prvenstvu) je rezultatu navkljub novinec Sokol zaključil letošnjo malodane fantastično sezono.
V Vercelliju so merile moči ekipe C kategorije, med katerimi je kila na startu tudi Sokolova v postavi Micheli, Guštin in Cortese. Tokrat je bilo res izredno težko Ponoviti uspeh izpred dveh tednov, saj se je Cortese kljub hudi Psihični obremenitvi (pred odhodom je namreč zaradi požara ostal urez strehe nad glavo), vseeno Podal na pot. Proti Turinčanom so sicer naši izredno dobro pričeli in Sladko povedli do rezultata 6:2.
Tedaj pa se je nekaj zataknilo (predvsem zbijanje), nasprotnik je polagoma prevzel pobudo, ne da bi pri naših predstavnikih naletel na poseben odpor, tako da se je srečanje končalo z izidom 13:7. Treba pa je omeniti, da so Sokolovi balinarji tokrat srečali na svoji poti dva izmed treh igralcev, ki sta na državnem prvenstvu za dvojice C kategorije pred dvema tednom v bližini Conegliana celo zasedla drugo mesto.
Kot ob prejšnjih priložnostih, si je organizator tudi tokrat uspešno prizadeval, da bi gostom čimbolj prišel na roko in v tem namenu je tudi odlično uspel.
V Sarzani v Liguriji pa je med D kategorniki nastopila druga Sokolova postava (M. Ušaj, Pertot in Sulini). Proti nasprotniku iz Imperije so si Nabrežinci dejansko sami zapravili zmago: v izenačenem, napetem srečanju so v ključnih trenutkih pri stanju 12:12 zgrešili kar 4 strele in prestižna zmaga je žal splavala po vodi.
(Z.S.)
Pri SK Brdina vneto vadijo
Čeprav sta zima in sneg še daleč, nekateri člani oziroma tekmovalci smučarskega kluba Brdina delajo brez prestanka. Zadnje dni avgusta so se pričeli kondicijski treningi in sicer vsak torek in četrtek ob 17. uri na Br-dini na Opčinah. Pod vodstvom tehničnega vodje se nadalje ukvarjajo s predsmučarsko telovadbo in tekom po bližnjih stezah in travnikih. Vsi intere-sirani, v glavnem otroci, ki se hočejo na tak način sprostiti in razvedriti, so toplo vabljeni.
Od 13. do 14. septembra je bil na programu trening na ledeniku Molltal v Avstriji, a zaradi pomanjkanja snega je bil trening odložen.
V nedeljo, 22. 9., se je 14 članov udeležilo kolesarske dirke v vasi Mus-coli pri Cervignanu. Vpisanih je bilo 250 tekmovalcev, pomerili pa so se na 16 km dolgi progi, ki se je vila med bližnjimi vasicami, med polji in po gozdovih. Vseh štirinajst, od ,najmlajšega do najstarejšega, se je dobro odrezalo in tako izkoristilo tudi oblčno nedeljo za trening, zabavo in sprostitev.
Omenimo še, da bo SK Brdina 20. t.m. organiziral suhi slalom oziroma tek med količki. Zato le pridno začnite s pripravami. (Rado Šuber)
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%.. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
sobota, 5. oktobra 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Uspešna akcija neapeljskih policistov
Predsednik republike Weizsacker izraža solidarnost tujcem
Razkrinkali bando trgovcev z mamili
NEAPELJ — V obsežni akciji neapeljske policije so včeraj aretirali dvajset oseb, ki so se ukvarjale s trgovino z mamili, preprodajo ukradenih umetnin in ponarejanjem ter razpečevanjem denarja in državnih kolekov. Preiskava je trajala približno pet mesecev, potekala pa je v Kampaniji, Kalabriji, Rimu in Piemontu. Med preiskavo je bilo tudi ugotovljeno, da je imela banda tesne stike s ka-moro, 'ndranghetto in mafijo. V akciji so policisti tudi zaplenili za približno milijardo lir ponarejenega denarja (lire, marke in dolarje), kilogram kokaina in nekaj ponarejenih umetniških slik. Odkrili so tudi tiskarno, v kateri so tiskali denar, v njej pa so našli tudi precejšnjo količino ponarejenih kolekov in pa klišejev za ponarejanje.
Do bande se je policija dokopala predvsem s pomočjo častnika sodne policije, ki se je infiltriral v vrste kriminalcev. Tako se je maja v Neaplju sestal z nekaterimi predstavniki bande in se skušal
dogovoriti za nakup precejšnje količine čistega kokaina. S seboj je imel tudi 300 milijonov lir državnega denarja. Toda do dogovora ni prišlo, ker so kriminalci zahtevali, da do menjave denar-dro-ga pride v nekem drugem mestu, kamor pa policist ni hotel, ker se je bal, da bi mu denar odvzeli. Po tem srečanju so začeli prisluškovati vsem osumljencem in tako odkrili vso njihovo kriminalno dejavnost. Policist se je s kurirjem bande sestal še enkrat, ko je na vlaku, ki je odhajal iz Neaplja za milijon in pol lir kupil sedem gramov in pol kokaina.
V sporočilu sodstvu sta posebej omenjeni tudi dve Renoirjevi sliki, ki pa jo je eden od članov bande še pred začetkom preiskave uspel pretihotapiti v ZDA. Preiskovalcem je znano tudi njegovo ime, v Združenih državah Amerike, kjer zdaj živi, pa ga na podlagi prijave italijanske policije išče FBI.
V Nemčiji se nadaljuje val ksenofobije in slepega nasilja
Wisconsin na remont
Bojna ladja Wisconsin je zaplula v ameriško pomorsko oporišče Norfolk, kjer jo bodo dodobra popravili ter nato po remontu »konzervirali«, tako da jo bodo lahko v najkrajšem roku ponovno poklicali v aktivno službo, ko bodo ponovno segli po strategiji topnjač	(Telefoto AP)
Varnostni svet obsodil udar na Haitiju
NEW YORK — Varnostni svet OZN je v četrtek zvečer obsodil državni udar, s katerim so pred dnevi na Haitiju z oblasti vrgli demokratično izvoljenega predsednika Aristida, vodstvo države pa je prevzela vojaška hunta pod vodstvom generala Raoula Cedra-sa. Istočasno je VS tudi zahteval ponovno vzpostavitev demokratične oblasti na tem karibskem oto-km
Članom varnostnega sveta je spregovoril tudi odstavljeni haitski predsednik, ki je izrazil zadovoljstvo zaradi mednarodne podpore, ki je je bil deležen, izjavil pa je tudi, da je »haitsko ljudstvo pripravljeno tudi umreti v boju proti vojaški diktaturi.«
Do obsodbe v varnostnem svetu je prišlo potem, ko je Organizacija ameriških držav dan prej sprejela resolucijo, v kateri je zahtevala, da se mora Jean-Bertrand Aristide vrniti na predsedniški položaj. Udar pa je obsodila tudi ES, ki se je odločila, da Haitiju blokira gospodarsko pomoč, dokler ne bo ponovno vzpostavljena demokratična oblast.
Izsiljevali milanske trgovce: trojica zlikovcev za zapahi
MILAN — Milanska policija je včeraj aretirala tri osebe, od katerih sta dva mladoletnika zaradi izsiljevanja štirih trgovcev. Fantje so od njih zahtevali 3 milijone na teden, v zameno pa so jim ponudili »popolno protekcijo«. Bodoče žrtve pa se niso pustile kar tako: obvestili so policijo, ki je v kratkem aretirala tri osebe, četrto, nekega Kalabreža, v čigar stanovanju so našli pisalni stroj, s katerim so napisali grozilno pismo, pa še iščejo.
Četverica je grozila z atentati na trgovine pa tudi z represalijami proti družinam.
Zaradi korupcije aretirani trije občinski funkcionarji
MILAN — Milansko sodstvo je te dni zelo aktivno: poleg vseh preiskav v zvezi z izsiljevanjem je izdalo zaporne naloge za vrsto sedanjih in bivših funkcionarjev milanske občina. Gre za preiskavo, ki se je začela istočasno z ono, ki jo je tisk poimenoval »duomo connection« in ki proučuje vpletenost občinskih funkcionarjev v afero s podkupovanjem in z zlorabo službenega položaja.
Imen aretiraih niso še sporočili, za gotovo pa se ve, da sta med njimi funkcionarja odborniš-tva za gradnje.
BERLIN — Val slepega nasilja do tujcev, ki je skazil slavje ob prvi obletnici nemške združitve, se po vsem sodeč nadaljuje. V noči na petek so v Seesnu (Spodnja Saška) neznanci z molotovkami napadli stanovanje neke turške družine, pri tem so bili trije otroci in dva odrasla ranjeni. Očividci trdijo, da so atentatorji pred zaži-galnim napadom vsklikali »dovolj nam je Turkov«.
Predsinočnjim pa se je v Berlinu protestna manifestacija proti pojavom ksenofobije izrodila v poulične nerede, v katerih je bilo 50 policistov ranjenih (na sliki AP), več desetin levičarskih skrajnežev pa so aretirali.
Rock koncert kakih 700 skinhe-adov pa je v brandenburškem Cottbusu minil brez večjih zapletov, ker je policija pred koncertom priprla 45 oboroženih prena-petežev.
V Dresdnu sta bili dve osebi ranjeni, tri pa so aretirali, ko je skupina kakih 40 neonacistov ob vzklikih »ven s tujci« napadla policijsko izvidnico.
Nemški predsednik Richard von Weiszacker je včeraj v Severnem Porenju Vestfaliji obiskal tri domove za tujce, da bi priseljencem izrazil vso solidarnost Nemčije ob sedanjih napadih.
Ksenofobija in rasizem pa nista samo nemški pojav, saj bo o tem vprašanju razpravljal v ponedeljek tudi evropski parlament.
Slovenski tisk o srbskem puču v zveznem predsedstvu
DELO : PO KREMELJSKEM VZORCU
— Vest o prevzemu oblasti s strani srbskega dela jugoslovanskega predsedstva in vojaškega vrha, ki jo je domači in svetovni javnosti razglasil samozvani šef dr. Branko Kostič, bi morala biti poslednji signal Zahodu. Tistemu Zahodu, ki se je pri obravnavanju jugoslovanske krize do zadnjega sprenevedal, ko je za vse prete-ge reševal domnevno enotnost države, za ceno čedalje večjega števila žrtev, popolnega uničenja, pa tudi za ceno nenehnega opuščanja načelnih stališč o demokraciji in človekovih pravicah. Če ta Zahod tudi ob evidentnem vojaškem puču v Beogradu ne bo spregledal, potem je možna samo ena razlaga: da je vse naprej vedel in tudi odobril. In da je imel pri tem tudi svoje skrite račune, piše Tit Dobršek.
GORENJSKI GLAS: MISTIKA VOJAŠKEGA UDARA - Jugoslavija, ki je bila nekoč varovalka med Vzhodom in Zahodom se je čez noč sprememnila v eno najbolj nevarnih območij na svetu. Ne le zato, ker je prišlo do eksplozije prej zatrtih nacionalizmov, temveč predvsem zaradi tega, ker se pot njene prihodnosti odvija čisto v drugi smeri, kot pri večini drugih držav na svetu. Vojaški udari so povsod drugje že postali stvar zgodovine, pri nas pa se šele porajajo. Zadeva je toliko hujša, ker jih opazujemo v nekih čisto no-
vih oblikah, ki jih svet doslej ni poznal in zato na njih tudi ne zna reagirati. Tisti, ki so zdaj zainteresirani, se bodo zbudili šele tedaj, ko bo nekdo javno in glasno povedal, da v Jugoslaviji vlada vojaška diktatura. Vprašanje je le, ali ne bo tedaj prepozno, piše Marko Jenšterle.
VEČER: MASKE S SVINJSKIH TRGOVCEV — Nasledniki svinjskih trgovcev, ki so nekoč že obvladovali to državo, so včeraj odvrgli zadnjo masko.
Obstaja verjetnost, da Evropa spet ne bo hotela videti in vedeti, da je Miloševič iz Kostičevih ust napovedal vojno tistim predelom nekdanje Jugoslavije, ki se ne bodo pokorili njegovim željam. Kostičevo predsedstvo, ki ga v resnici vodi Miloševič, očitno ve, da lahko Srbija brez neposredne in hitre nevarnosti v Jugoslaviji počne, kar hoče. Ob tem sploh ni pomembno, ali je to plod njenih dogovorov z odločilnimi silami na svetu ali pa le zvita ocena, da te ne nameravajo ukreniti ničesar zoper njo. Pomembno in bistveno pa je, da
srbsko-jugoslovansko predsedstvo že jutri lahko napove vojno tudi Sloveniji. Ob tem lahko tudi verjamemo, ker smo zdaj že dovolj poučeni, meni v uvodniku Mirko Lorenci, da bi mednarodna skupnost ob tem spet razmišljala, tehtala in sprejemala deklaracije. Zato je verjetno rešitev edinole v vojaškem porazu Srbije.
DNEVNIK: BOJ ZA MEJE — Kljub izjavam svetovnih politikov, da ne bodo priznali spremenjenih meja, ki so bile dosežene s silo, pa srbska stran ne skriva cilje vojne, to je spreminjanje meja.
Med tem, kar govorijo evropski in svetovni politični dejavniki in tem, kar se dogaja v Jugoslaviji, je prišlo do hudega razkoraka in zanimivo bo, piše Maroje Miho-vilovič, kako se bosta ti nasprotujoči si politični volji soočili in kako se bo ta spor razrešil. Če bo evropska skupnost vztrajala pri nesprejemljivosti spremembe meja po nasilni poti, bo to najtežji poskus njene sile in volje, v katerem se bodo pokazali tudi njena moč, enotnost pa tudi sposob-
nost, da evropske procese usmerja v skladu z lastnimi željami.
Za ES je to tudi pomemben precedens, kajti Evropa je preživela 45 let miru prav na načelu nespremenljivosti meja. Če bi torej sprejeli jugoslovanski precedens in kršili načelo nespremenljivosti meja z nasiljem, bi evropski svetovni dejavniki porušili tudi temelje, na katerih počiva evropski mir, in odprli možnost za še bolj krvave in nevarne sopapade drugod. Do krvavih spopadov na Balkanu pa je med drugim prišlo zato, ker svojih jasno izraženih stališč že prej niso podprli z učinkovitimi političnimi ukrepi, zaključuje Miho-vilovič.
VEČER: GRENKI SADEŽI MORATORIJA - Čeprav so slovenski politiki pred časom zatrjevali, da je priznanje Slovenije le še vprašanje dni, pa je danes, ko se izteka čas moratorija jasno, da nihče ni imel resnih zagotovil, da bodo tisti, ki danes v svetovni politiki kaj štejejo, uresničili pričakovanja slovenskega naroda. To z drugimi besedami pomeni, da so zavajali javnost.
Ta hip je Slovenija v izredno nevarnem položaju dvojnega zavračanja: na eni strani igra svojo kabinetno igro Zahod, na drugi pa svojo vojaško Vzhod. Pri enih kot pri drugih pa se zdi, da je Slovenija irelevanten faktor, meni Dragica Korade. (STA)