Posamezna Številka 10 vinarjev.
SlEY. 228.	V LlnUllanl. v si* l osiolra 19«.
Leio XIII,
Velja po poŠti: 5 Sa oelo leto upre| . . K 28 — sa aa meseo „ . . » 2*20 ia Hemčljo oeloletno . „ 29'— aa eatalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na domi Za oelo lato naprej. . K 24-— sa en neteo „ . . „. 2 —
V	spravi yre|inu naseCns „ 1*70
ss Sobotna izdaja: s
sa oelo leto...... „ 1'—
sa Hem61|o oeloletno . „ 9-— a oatalo Inozemstvo. » 12*—
Iiserati:
Enostolpna petitvrsta (V2 mm): za enkrat .... po 18 v sa dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ ta večkrat primeren pupnst.
Prti Minili, zitiijit, rama iti:
enostolpna re ltvrsta po 2.vin.
=== Poslano:	1
enostolpna petitvrsta po 49 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Bedna letna priloga Vozni red
par Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/IIL Bokoplsl se no vračajo; nelranklrana plima se ne b sprejemalo. — Uredniškega telelona itev. 34. =
Političen list za slovenski narod.
Dpranilštvo |e v Kopitarjevi nllot št 6. — Račun poštne branllnlca avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, oosn.-bero. št. 7563. — UpnvnlSkega telelona št. 1U8.
Dr. |. K.: Iveri.
Anglež o Angleški, Za Novo leto 1913 je Frederic Harson v veliki »The English Reviaw« zapisal: Združimo se, vrnimo se v to državo, dokler je še čas, kakor je Rim naredil, ko niso več rojeni Rimljani napolnjevali njegovih legij, ko province niso več mogle nositi davkov, in ko so se čete njegovih delavcev malo brigale za vojsko in za državo. Mi smo temu zelo podobni. Gotje, Vandali, Tevtoni, Huni so združeni v milijonih krog nas. Svojih zunanjih provinc tudi z največjim trudom ne moremo dlje braniti. Sredozemsko morje je zdaj le past. Prazno je misliti, da bi mogli en ali celo dva vojna zbora — z vojnim brodovjem — poslati na afriško obrežje, ko bi morali braniti svoj otok in naš dovoz živeža. In prazno je misliti, da bi taka majhna moč mogla zadostovati proti res velikemu napadu sredozemskih velesil. In kdo vž, kako brž bi bila nemška armada v Trstu?
Angleška moč in slabost. Bismarck je svoj čas rekel, da Angleži potrebujejo Egipt, kakor ljubi kruhek. Zato se tako boje zanj. Pa za Indijo! Zavest, kaj je Indija za Angleže, gre vedno bolj med Indijce. Ko se splošno vzbudi, bo slaba za dosedanje gospodarje. Pred letom dni je v »The Rajput Herald« napisal indijski politik Teesodia članek, ki v njem beremo te-le krepke besede: »Indija je izvršila vse dolžnosti do države, državniki pa govorijo o njih prilično in neprilično, pa pozabljajo , zraven vse, kar je Indija naredila za Britanijo in britsko državo. Indijske dolžnosti do nje so izvršene brez napake; sicer bi sploh britska država ne mogla obstati. Toda dvomno je, ali država kot celota, ali drugi njeni deli to vračajo. — Na indijskih gričih in planjavah so se odločili spori med Francosko in Angleško. Na njenih tleh so se bile vojske in bitke, ki so oslabile Francosko in dale vedno bolj nara-ščujočo moč Angležu v roke. Tukaj je ena evropska država za drugo vstajala in padala. Vzemite Indijo od Britanske, pa ne ostane nič. — Indija je vdahnila pogum v ljudska srca britskib otokov za razširje-vanje in napredek. Indija je posebno vzbudila imperializem in mu je dala praktično vrednost; izkazala je, koristna in dobra je vzajemna pomoč in sodelovanje različnih plemen in ver. Indija je odprla široko trg britski industriji, ki je obogatila na stotine britskih trgovcev, ki je otvorila do-bičkanosno polje za izkoriščanje, ki je omogočila britskemu geniju, da se je izkazal v vseh strokah v življenju, ki je razširila možnosti za človeško spretnost, ki je napolnila blagajne posameznim Angležem. Zavoljo tega pripada Indiji najvišje mesto v britski državi. Indija odločuje usodo Britanije.«
v Zdaj je Egipt v nevarnosti in Indija se maje. Z Angležem v zvezi se pa bojuje Francoz, ki so mu Angleži Indijo vzeli. Svet se suče in britske oholosti utegne biti kmalu konec.
O Egiptu v informacijo par odstavkov iz obširnega spisa Ahmed Lutfi el Sajed, prevedenega v »Revue Egyptienne« oktobra 1912: Egipt je nemiren, v politični in moralni krizi. Egipčan se želi osvoboditi, doseči neodvisnost. Izobrazba je vzbudila v ljudstvu čuvstva, ki niso v soglasju s političnim stanjem in z gotovimi dejanji vlade, tičočimi se ljudskih pravic in svobode mišljenja in pisanja. Ta čuvstva ni mogoče zatreti. Pokazati se morajo in udejstvovati na ta ali drug način. Vlada je pozabila na temeljna načela dobre uprave, zlasti na svobodo tiska. Anglež je res v gospodarskem in finančnem oziru mnogo storil, toda nič manj ni res, da je njegovo delo še zelo pomanjkljivo. Pospešil je splošno izobrazbo, toda ni se mu posrečilo prepričati Egipčanov, da Angleška neče osvojiti Egipta za izključno svoje namene, marveč tudi za egiptovske. Upravljal je deželo po svojem lastnem načinu, toda ni poizkusil premostiti nesporazumljenja med vlado in vladami. Egiptovsko ljudstvo je v resnici prepričano, da koristi vlade niso njegove ko. r i s t i, in da se hoče od njih pokorščina
kapricam vladnih oseb, medtem ko se je izgubil blagor dežele izpred oči.
Japonske rane. Japonska se je dvignila po svoji armadi in mornarici. Tu je šel napredek izredno hitro; jedra naroda pa ni zadel. P^va nevarnost je vojaški vpliv na politiko, ki še zdaj odločuje. Duh v vojaštvu pa pada; zmaga nad Rusi ga je izkvarila. Dr. Jujiro Mijake bridko toži o tem v »Japan Magazine« (februarja lanskega leta): »Duh odlašanja in negotovosti gospoduje nad politiko generalnega štaba, ki ga obžaluje ves narod.« Po njegovem manjka Japoncem bolj mož, nego denarja, in duha več, nego orožja. Pokazala se je med častništvom pohlepnost, ki jih vodi do grdih poneverjenj in sleparstev, s katerimi tudi izdajstvo ni več daleč. Naraščajoča industrija koplje prepad med bogatini in reveži in prinaša s seboj vse zlo kapitalistične produkcije. Tujcev ne marajo, in to je tem slabše.
Grof O k u m a, znani japonski državnik, opozarja (»International Reviaw of Missions« 1912) šc na nekaj, namreč na škodo, ki jo nosi s seboj brezverska državna šola: »Žalibog je etična vzgoja pod vodstvom naučnega ministrstva prazna; patri-jotizem in lojalnost uči, ne da bi dala za to pametnih in temeljnih nagibov. Tak pouk ne prodre in je obenem preabstrak-tcn. Zdaj je nemogoče uvesti vero v soli; brez vere pa človeštvo ne more obstati. — Zveza med človekom in Bogom je vtisnjena v človeško naturo in noben kriti-cizem je ne more porušiti. Zavest nesmrtnosti naše zveze z nevidnimi silami duhovnega sveta se ne da izruvati in je splošna. Tako neumno je govoriti o tem, da se bo versko čuvstvo iztrebilo, kakor da bi se hotel uničiti človeški nagon za hrano. Človek je vedno stremil kvišku in hoče za neskončnim in večnim.« — Okuma bi rad, da bi krščanstvo skozi Japonsko prodrlo v Azijo, in poudarja, da se je v novih zakonih Japonec že bistveno odtrgal od kitajskih idej, ki so ga prej vodile. — Toda izobraženstvo raste sploh brez vere in jc celo vsaki veri sovražno; obenem pa ljudstvo hoče nazaj h kitajskim nravnim in verskim načelom.
Politično je Japonska navezana na svoje bojne ladje. Kdor te premaga, premaga in osvoji njo samo. Taka je v tem oziru kakor Angleška, samo s tem razločkom, da še mnogo bolj potrebuje za svoje izredno naraščajoče prebivalstvo ozemlja za naseljevanje. B ižnja Amerika ji je zaprta. Zedinjene države ponavljajo neprestano, da v nobenem slučaju ne puste med se japonske povodnji. Japonska in Angleška — dve mački — se zdaj skupno bojujeta. Ali bo že ta vojska prinesla blagodejno ponižanje njunih imperialističnih smeri? Morda se pa zdaj le pripravlja čas, ko si bosta stali kot sovražnici nasproti in se v medsebojnem boju primerno in konečno oslabili.
Angleška ne more živeti brez morja. Zdaj ima polovico vseh ladij, kar jih plove po morski gladini, vsaka druga nosi angleško zastavo; njena pomorska trgovina znaša blizu 50 milijard kron na leto. Izgube v tem oziru ob času vojske so ogromne. Vsa njena vojna mornarica je ne more rešiti. Pomaga ji še Francoska, toda druga za drugo se vkljub temu potapljajo njene ladje. To ne pomenja samo politične škode, marveč še mnogo hujšo — nevarnost lakote na britskih otokih.
Npke Anglije.
»Vossische Zeitung« prinaša pod naslovom: »Gorje ti, Anglija!« izpod peresa ministerijalnega ravnatelja dr. Friderika Freunda, v katerem pisatelj izvaja: Anglija bo in mora izgubili igro, ker dela tri pogubonosne napake: goljufa svoje prijatelje, škoduje svojim lastnim interesom in javno kaže svetu svojo slabost. V dokaz teh trditev navaja pisec med drugim sledeče: 1. Neodkrita politika angleškega naroda mora postati v tem trenutku nevarna, kakor hitro se izpremeni v nezvestobo napram pijatelju. Anglija pa je Fran-ciii in Rusiii nezvesta. Niena oomoč obe-
ma državama je popolnoma nezadostna. Njena najskrivnejša namera je, oslabiti tri najmogočnejše evropske države in na razvalinah teh utrditi svojo samovlado v Evropi. Izdatno pomoč bi mogla Anglija dati le s svojim brodovjem, a za blagor Francije in Rusije ji je brodovje predragoceno. Francozi in Rusi morajo končno spoznati, da so šli goljufu na limanice. Pod pretvezo pomoči izkorišča položaj in upa kakor ; oderuh si napolniti žepe, ko bodeta žrtvi zdrobljeni. Anglija mora pasti pod silo svetovne sodbe, kakor hitro bo njena igra odkrita.
2.	Anglija škoduje svojim lastnim interesom, ker hoče svojega najboljšega odjemalca, Nemčijo, gospodarsko uničili. Nemčija jc bila dosedaj največji odjemalec angleškega sukna in premoga. Po vojski pa ne bo noben nemški patrijot kupoval angleškega sukna, in angleškemu premogu bo nemška meja zaprta, S tem, da Anglija bojkotira nemški izvoz, škoduje sebi neprimerno več kakor Nemčiji. Anglija je oni norec, ki ubije kokoš, ki mu nese zlata jajca.
3.	Anglija svetu javno kaže svojo slabost. Prerezala je nemški transatlantski kabel, ker se boji zmage resnice. Ne zaupa moči svojih činov, ampak hoče varati svet.. Laž je tolažba slabiča. Današnja Anglija se oprijema te biljke. Uveriti hoče svet, da je Nemčija kot rušitelj miru priliko izvila iz trte, da napade soseda na desnem in levem in nasilno nastopi proti Belgiji. Pri vsem tem pa Anglija dobro po-^na resnico in se tudi sama zaveda svoje provokatorične vloge. Dobro ve, da bi po dogovoru morala Rusija udreti v vzhodno Prusijo, Anglija s Francijo vred v Nemčijo skozi nevtralno Belgijo. Varanje javnega mnenja v Angliji je angleška samoprevara. Resnica pride na dan! Anglija je preslaba, da bi prenesla javno diskusijo o vzrokih vojne,
lili morejo Nemci liliij narosi ?
Nemški generalni poročnik baron Ardenne objavlja članek o tem, da je možno kljub otočni legi in premočnemu brodovju Anglijo napasti. Izvaja:
Če že angleško nadzorstvo nasproti naši mornariški postojanki Borkum-Wil-helmshaven-Helgoland-Brunsbuttel ostane komaj zadostno, postane, ko bodo v nem-
ški trdni posesti severna pomorja Belgije in Francije do izliva Seine, naravnost nemogoče. Neznatno poročilo: Francozi so zapustili Bologne otvarja nov vidik za nadaljnje nemške uspehe v boju proti svojemu najnevarnejšemu sovražniku. Kmalu osvojimo Calais, najbrže tudi Dieppe in Le Havre. Pri Calaisu se zoži kanal do najtesnejše ožine 35 ao 40 km. Naši 30'5 cm možnarji, mornariški možnarji nazvani, streljajo 22 km daleč, kvišku pa brenče nad 4000 metrov, 42 cm možnarji še dlje. Angleže presenetijo še druge artiljerijske novosti. Če se tudi s irancoskega na angleški breg ne more streljati, se pa le s topovi ustvari širok pas, v katerem bodo nad polovico kanala lahko nemške ladje vozile. V teh francoskih pristaniščih se lahko ustanove postaje za naše torpedov-ke, podmorske ladje, križarke itd. in ustanove se tudi lahko postaje za Zeppelinove zrakoplove. V Nemčiji zdaj z vso naglico grade lope za Zeppelinove zrakoplove. Če je res, da bodo motorji naših zračnih križark delovali brez ropotanja, dobe Angleži sovražnika, ki se ga bodo še bolj bali, kakor so se ga v mirnih časih. Ko so pred kratkim grofa Zeppelina šaljivo vprašali, zakaj da je bombardiral Antwerpen in ne Londona, je odgovoril: »To še pride, po-trpimo!« Zrakoplovna pristaniška zavetišča se lahko pri morju popolnoma zavarujejo, če se v dveh ali treh vrstah mine polože. Vpoštevale bi se v kanalu trdne mine, ki se zelo lahko polože, ker je kanal plitev.
Če se polože dve zdi tri vrste min od angleškega do francoskega brega, bi bila zahodna angleška velika pristaniška mesta (Portsmouth, P!ymouth) odrezana od Severnega morja in bi se morale angleške ladje voziti okoli Škotske. Kana! bi pa seveda zaprle tudi torpedovke in podmorske ladje, ki lahko mine tako polagajo, da sc komaj zapazijo.
Kadar se to izvede, bodo Angleži zelo prizadeti. Anglija je namreč zelo odvisna od preskrbe z živežem, ki ga po morju dobiva. Vsaka najmanjša ovira se v Angliji pozna in že zdaj se zelo čuti, ker so Nemci nekaj trgovinskih ladij Angležem vzeli.
Na Angleškem še vedno verujejo, da se Nemčiji še posreči, da bi izkrcala vojake na Angleško kljub minam in kljub mogočnemu brodovju, ki Anglijo varuje.
i «2
boi nezmerna, r tisoč mrtvih. - Črnogorci imafo še fii tisoč za lil sposobnih Srbski državniki za mit. — ter bo oiistepil? - Tur lil Grkom in Srbom železnice, dnevni bol bolgarskih četalev i m
skimi četaši.
Dunaj, 7. oktobra. »Reichspost« poroča iz Sofije: Srbi imajo velikanske izgube. Moravska divizija je bila pri Bogatiču skoro popolnoma uničena, šu-madska divizija je ca izgubila nad polovico moštva. Dosedaj js najmanj četrtina srbske armade za boj nesposobna, med temi je nad 13.0C0 mrtvih. Pretekli teilen se je vršil v Nišu ministrski svet pod predsedstvom kralja Peira. Sestavili so nameravali mirovni predlog Avstriji. Nek ruski veliki knez je govoril proti, !ako da ni prišlo do nobenega končnega sklepa.
Dunaj. »Zeit« poroča, da so srbske izgube po zadnjem štetju doslej 14.000 mrtvih in nad 50.000 ranjencev.
XXX
ČRNOGORCI V KRITIČNI'1 v OLO-ŽAJU.
Soiija, 6. okiobra. Glasom vesti, ki so semkaj dospele iz Niša, jo postal položaj Črnogorcev kritičen. Od -12.C80 vojakov, s katerimi so razpolagali v začetku vojne, jih je le še 18.003 za boj sposobnih. Črnogorci so se obrnili v Srbijo za pomoč, a bili odbiti, ker se Srbija sama nahaja v obupnih razmerah,
KRALJ PETER ODSTOPI.
Sofijski »Dnevnik« poroča iz Niša'. Demisija kralja Petra ce smatra za gotovo de jstvo. Kralja ne obveščajo ve j o nobeni stvari in se tudi za nobeno reč več ne zanima. Vladar se ie iz Ribarske Banje preselil v neko malo vas na Ja-slijeviškem pogorju, kjer v samoti preživlja svoje dni.
Iz Bukarešta se poroča: Glasom vesti iz Niša se je 30. septembra v Lipovu vršil srbski kronski svet, katerega se je udeležil tudi vojvoda Putnik. Temu kronskemu svetu kralj Peter že ni več predsedoval.
KAJ VJF.TI SRBSKI ČASTNIK PRIPOVEDUJE.
Neki srbski častnik, naš vojni vjet-nik, pripoveduje: Izgube srbsko armade so strašne. Lahko trdim, da polovica naše armade ni več za boj sposobna, če ni celo padla. V zadnjih bojih^rno večji del svojih častnikov izgubili. Vlaki, ki v Srbiji šc vozijo, prepeljujejo le ranjence v Niš, kjer se naša največja bolnišnica nahaja, v katero pa ne morejo več ranjencev sprejemati, tako da jih morajo zdaj v Skoplie pošiljati. Ko sem se zadnjič v Nišu mudil, sem videl strašne prizore. Stari možje so čakali na kolodvorih ranjence, da so jih v bolnišnice in v zasebne hiše prenesli, kjer so jim obveze ženske obnovile, ker zdravnikov strašno primanjkuje; tudi obvez in zdravil že primanjkuje. V Srbiji umrje zato v bolnišnicah več vojakov, kakor na bojiščih. Nobene obrambe ni. Kolera že strašno divja. Mi pogi-njamo na bojišču, naše žene in otroci pa doma. Srbija gre proti koncu. Njene ambicije, njene blazne sanje ji kopljejo gomilo. Najstrašnejše je, ker to že vsak ve. Zato tudi bitko za bitko izgubljamo. Armadi monarhije se ne moremo več upirati, na vsaki črti se umikamo. Prav dobro vemo, da nas avstroogrska armada potiska v velikem loku proti Bolgariji. Na Bolgarijo pa zdaj res ne moremo računati; ker nam Bolgarija zdaj vrača. Ne zagrešim nobenega veleizdajalstva, če rečem, da naša makedonska armada že spada preteklosti. Mogočne ofenzive, ki jo je zagrešila Potiorekova armada, no moremo zadržati. Dobri prijatelji so Srbiji gomilo izkopali.
PREOKRET V SRBIJI?
Dunaj. »Siidslavische Korr.« poroča iz Niša: V glasilu srbskih trgovcev piše neki bivši srbski minister: Z zadnjim dihom se vprašuje danes cel srbski narod, kakšen bo konec? Nahujska-ni od Rusije smo sledili nekaj časa slepo od Rusov nam diktirani politiki; ali ta politika je popolnoma pozabila, da nas je zapeljala v obupen položaj, katerega konec more biti samo suženjstvo. Kaj nam more prinesti Rusija? Gospod-stvo ruske knute bi pomenilo za Srbijo isto, kar je bilo za Poljsko — suženjstvo. Ukrajinci in Poljaki so dali na kocko vse, da se osvobode ruskega jarma in da morejo stopiti v vrste kulturnih narodov. Samo mi Srbi se klanjamo pred strašnim ruskim molohom, ki vse podjarmi. Cela notranja zemlja je uničena in blizu obupa. Mrtva telesa nedolžnih pokrivajo bojišča in zemlja je namočena s krvjo naših bratov. Mi, ki smo ostali tukaj, vpijemo obupno: Kako se bo vse to končalo, ako ne najdemo izhoda iz te grozne situacije? Zdi se nam, kakor da slišimo vzdihljaje kralja Milana iz groba, ki nam je bil nekdaj kot sveti opomin, kje naj prenehamo. Ali mi tega opomina nismo poslušali. — Ta članek je pustila nedotaknjenega tudi cenzura v Nišu.
protisrbska vstaja v makedoniji.
Sofijski »Dnevnik« poroča, da se tudi grško-makedonska vstaja močno razširja. Deluje veliko po 200 mož močnih večinoma mohamedanskih čet. Med Ostrovom in Vladovom pri Vodeni je neka četa tri železniške mostove porušila, med njimi tudi več sto metrov širok most Pri Gevgeliju se je neka domača bulgarska četa bojevala minuli četrtek osem ur s srbskimi četami in se ie v redu umaknila.
upor v grški makedonijl
Soiija. »Dnevnik« poroča, da se širi upor v grški Makedoniji. Zbirajo se turške bande po 200 mož. Ena teh je podrla tri železne mostove med Ostrovo in Vladovo pri Vodeni. Neka bulgarska banda se je borila pri Gevgeliju osem ur s srbskimi četami in se nato z orožjem umaknila.
BOJI PRI KRUPANJU.
»Siidslawische Korr.« objavlja poročila sofijskih listov o bitki pri Kru-panju. Izvaja: Srbske postojanke so bile izvrstne. Srbi so bili izborno razvrščeni, nahajali so se na svojem, znanem jim ozemlju. Avstro-ogrske čete so pn Srbe tako drzno napadle, da tega ni mogoče popisati in so enostavno vrgle Srbe iz njih postojank. Srbi, ki jim je avstro-ogrska artiljerija prizadala težke izgube, so se sicer borili s hrabrostjo, ki jo navdaja pogum, a vsak odpor se je zlomil radi boljšega avstrijskega orožja in zaradi res sijajnega nastopa avstrijskih čet. Konec odločilne bitke Jc bil, da je bila srbska armada strta in da je morala hitro bežati. Na bojišču je pustila veliko mrtvih, ranjencev in vjetnikov. Skoraj nemogoče je, da bi mogli Srbi še misliti na kak uspešen odpor. Srbska armada se nahaja zdaj v takem stanju, da se ji lahko že konec napove. Begunci, ki so došli v Sofijo, izjavljajo, da se že v srbskih vrstah pojavlja obup radi strašnega položaja, v katerem se nahaja srbska armada in da se ne bo več mogoče upirati prodiranju avstro-ogrske vojske.
BOJI PRI ČRNEM VRHU.
»Die Drau« prinaša obširno poročilo po pripovedovanju nekega častnika o bojih 78. osješkega domobranskega polka pri Črnem vrhu.
Dne 9. septmbra smo dobili ponovni ukaz, da gremo v Srbijo, ali sedaj ne daleč od Zvornika. Imeli smo nalogo, da skupno s 3. brigado osvojimo Črni vrh, ki je visok 708 metrov. Napredovanje je bilo silno težavno. Rabili smo osem dni predno smo prišli do Črnega vrha; zavzeli smo pa višine čez štiri dni. Bili so dnevi, ko smo prekoračili samo en kilometer, ker smo morali vsak breg za bregom vzeti z naskokom. Srbi so branili svoje izvrstne pozicije — kar se mora priznati tudi sovražniku — z redkim junaštvom, ali bili so končno od naših čet redno potolčeni. Po mnogih težkih in trdovratnih bojih, ki bodo zapisani z zlatimi Črkami v zgodovini osješkega domačega polka, je naša ofenziva slednjič energično napredovala. Vsako zasedeno točko smo morali braniti pred močnejšim sovražnikom. Srbi se v bregovih bore najrajši z ročnimi bombami.
Odkar smo osvojili Črni vrh, ni pretekel dan, da bi Srbi ne poskušali vzeti nazaj svojih izgubljenih pozicij. Zadnje dni smo mnogo trpeli vsled slabega vremena. Dne 23. septembra so naše čete zmagonosno napredovale z devizo: »Hrabro naprej! Za kralja in domovino!«
KAKO JE V SRBIJI IN V BELGRADU.
O tem pripoveduje neka francoska vzgojiteljica, kateri se je posrečilo pobegniti iz Belgrada v Novi Sad: Naloga srbskih žen je priti za hrbet sovražnikov, nakar iz koruznega polja postre-ljajo častnike. V Belgradu ni mnogo vojaštva, pač pa toliko več franktijer-jev. Ko sem zapuščala Belgrad, jc poleg po avstrijskih topovih razrušenih zidov tobačne tovarne divjal požar. Al-kalajeva kartonažna tvornica, pivovarna in neka tvornica za izdelovanje tri-kotov so porušene. V mestu samem so zprorela poslopja srbskega vojnega ministrstva, častniški kazino, poslopja restavracije Slavija in črnogorsko poslaništvo. Blizu konaka je zgorelo kino-
gledališče Kolosseum. Več granat je padlo v hotel Moskva. Najstrašnejše je opustošen Kalinegdan. Kneza Mihajla ulico, poslopje srbsko-francoske banke, vseučilišče in saborsko cerkev je tudi uničil požar. V Belgradu je ostalo le najubožnejše prebivalstvo, kdor je le mogel, je pobegnil. Četaši kolovratijo po mestu, videla sem tudi ruske vojake; da celo francoske častnike, ki so, kakor
sem čula. pripadali skadrskemu Jrr~ coskemu oddelku.
V SRBIJI NI KOLERE.
Soiija. Srbski korespondenčni urad poroča z dne 4. oktobra: Vesti, ki so jih prinesli inozemski listi zadnje dni, da divja v Nišu kolera, so popolnoma neutemeljene. Niti v Stari, niti v Novi Srbiji se ni dognal niti en slučaj kolere.
Ba kODska zvezo.
Vsi čutijo živo potrebo po nji, pa Je ne morejo uresničiti.
»Piccolov« stalni poročevalec iz Soluna pošilja svojemu dnevniku zanimivo poročilo. V vseh političnih krogih na balkanskem polotoku se dosti govori o tej zvezi in soglasna je želja., jo skoro uresničiti. Toda kakor hitro se hoče iz teorije preiti v prakso, nastanejo nesporazurnljenja. Glavno oviro vidijo v Bolgariji, ki stavi kot pogoj za pristop, da se ji odstopi ozemlja, do katerih ima baje pravico. Najvplivnejši grški list v Solunu piše, da vse kaže, da srbska vlada načeloma priznava te bolgarske zahteve in je zato pripravljena odstopiti Bolgariji okraja Koča-ne in Štip. Toda bolgarska vlada zahteva tudi monastirski okraj, ki ga ji pa Srbija noče dati. V Rumuniji so se oglasili vplivni možje, ki priporočajo gotove koncesije Bolgarski, da se končno vendar ustvari trajno ravnotežje na Balkanu. Vlada svojega mnenja šo ni izrazila in zato se ne ve, kakšno bi bilo njeno stališče oni dan, ko bi se to vprašanje stavilo uradno. Za Grčijo se ve čisto gotovo, da grška vlada ne pripusti prav nobene teritorialne kompenzacije. V tem oziru se Grške ne more staviti v isto vrsto z Rumunsko in Srbijo. Če je Grška zavzela nekaj malo okrajev, kjer prebivajo Bolgari, je pa na drugi strani žrtvovala v korist Bolgarske mnogoštevilno grško prebivalstvo v Traciji. Tedaj ni Grška dolžna Bolgarski, ampak ta bi morala odško-dovati Grško. Če bi pa ostale vlade sklenile koristen sporazum za vse, bi Grška lahko nudila svojim sosedom velike in važne ugodnosti s tem, da ustanovi carinsko zvezo. Bolgarski politični krogi pravijo da iz zemljepisnih in gospodarskih ozirov notrebujejo nekaj grškega ozemlja. Ustanovitev carinske zveze pa bi lahko zadostno v vsem obsegu zadostila bolgarskim potrebam, in to brez žalostnih in neupravičenih žrtev za Grško. Naj bo izid evropske vojne tak ali tak, balkanska zveza si stavi za nalogo postaviti jez rovarenju raznih velevlasti na balkanskem polotoku. Tudi čc bi kaka balkanska država razširila svoje meje, more samo zveza vseh držav rešiti samostojnost in čast vsake nosamezne. In ker kažejo vsi balkanski politični krogi dobro voljo, bi bilo greh zamuditi to priliko, da se uresniči sporazum, ki bo edino lahko zagotovil balkanskim narodom mir in prospeh.
Nemci nniC li ironcosKo lopnMo in olsireijevoii Papeie.
Francosko mornariško ministrstvo uradno naznanja: Nemški križarki »Scharnhorst« in »Gneisenau« sta pripluli 22. septembra pred Papete (na Ta-hitiju v Tihem oceanu) in sta razstrelili malo topničarko »Zelee«, ki leži od 14. septembra nadalje razorožena v pristanišču. Nemški križarki sta nato obstreljevali odprto mesto Papete in sta se nato peljali naprej. Poročevalec izraža
upanje, da ladjama najbrže kmalu zmanjka premoga. Wolffov tlrad pristavlja s poučene strani francoskemu uradnemu poročilu, da Papete ni odprto mesto, marveč da je brani ena utrdba in tri baterije, ki so z 20 topovi oborožene.
XXX
Obe veliki nemški križarki, ki sta se, ko je izbruhnila vojska, nahajali v Vzhodni Aziji, križarita torej že precej časa po morju in škodujeta sovražniku, kolikor le moreta. Če upa francoski mornariški minister, da jima kmalu zmanjka premoga, se moti. Angleška poročila o delovanju križarke »Emden« namreč trde, da Era-den, predno uniči zaplenjene angleške ladje, vedno premog preloži in izpopolni ž njim svoje zaloge.
Francoska vlada hoče odločitve na. bojišču. Kakor poroča »Figaro«, je iran-coska vlada vse potrebno pripravila, da bo odločitev padla še pred koncem tega tedna.
Nemci pri finglavu vrgli Japonce in Angleže nazaj.
Posebni poročevalec »Berlin er Zeitung am Mittag« poroča: Ob prvem napadu na postojanke pehote v Čingtavu so bili združeni Japonci in Angleži z izgubami 2500 mož vrženi nazaj. Uničevalno so učinkovale nemške mine, topovi in strojne puške. Desno krilo zaveznikov sta uspešno obstreljevali avstro-ogrska križarka »Kaiserin Elisabeth« ln nemška topničar-ka »Jaguar«. Nemške izgube' so bile neznatne. Japonci pričakujejo ojačenj z Japonskega.
Berolin, 6. okt. (Kor. urad.) Celokupno časopisje pozdravlja vspešno pomoč avstrijske križarice »Kaiserin Elisabeth« v Čingtavu in dejstvo, da se orožno bratstvo z monarhijo utrjuje tudi na Daljnem Vzhodu v skupnih bojih in uspehih.
Francozi nslnvlll ntegll loški podmorski čoln.
»Giornale dltalia« poroča iz mesta Ajaccio: Izginoli podmorski čoln iz San Giorgio leži v pristanišču v Ajaccio, kamor je priplul v nedeljo, zastražen od francoskih vojaških oblasti. Ko je podmorski čoln priplul iz San Giorgio na odprto morje, je njegov poveljnik Belloni moštvu sporočil, da ima tajno nalogo in da mora čoln v Ajaccio. Ko so prišli v Ajaccio, je drugi poveljnik Recchi pregovoril moštvo, naj se upre, češ, da se mu zdi obnašanje Bellonija sumljivo, in naj se ves dogodek naznani francoski oblasti. Francoske pomorske oblasti so čoln zastražile in ves dogodek vladi sporočile. Ta je ukazala, naj se čoln zadrži in se laški vladi vrne. Laški torpedni rušilec, ki bo čoln v Spez-zijo pripeljal, je že na potu v Ajaccio.
Amerika za mir.
Newyork, 5. oktobra. (Čez Berolin' (K. urad). Na včerajšnjem mirovnem shodu je rekel Bryan, da predsednik Wilson nepotrpežljivo čaka prilike, da
Mine.
Samotna straža na reki Maav.
stori nove korake pri oblasteh, da se doseže mir med vojskujočimi se narodi. Včeraj so bile vse cerkve in sinagoge močno obiskane. Danes prinašajo jutranji listi mirovni govor newyor-
škega nadškofa kardinala Farlejr ter enake govore pastorjev, duhovnikov in rabincev. Tudi po drugih krajih Združenih držav so se včeraj vršili shodi v prilog miru.
Združeno prodiranje nemške in ao-strijske armade proti Rusom.- Rusko prodiranfe proti Suiualki ustaulfeno. - Ha Ruskem Poljskem Rusi urženi proti loangorodn. - Hudi boji na Ogrskem. - Ruski napadi odbiti.
BOJI NA OGRSKEM.
Budimpešta. Ogrski listi poročajo iz Munkascza: Rusko brigado, ki je čez Uzsoški prelaz prodrla na Ogrsko, so naše čete vrgle 10 kilometrov na drugo stran Siankia. (Sianki leži ob gališko-ogrski meji na vrhu Uzsoškega prelaza.)
Združene avstrijsko-nemške čete, ki operirajo severno od Vislu, so pri Opa-towu in Klimontovvu vrgle Ruse nazaj proti Visli in zavzele pri Sandomiru rusko omostje. Sandomir leži na ruski strani ob Visli, kakih 15 km pred izlivom Sane. 22 kilometrov zahodno od Sandomira leži Klimontow, 15 km severno od tega kraja pa Opatow. Ker je Visla vsled deževja zadnjih tednov močno narasla, je prehod Čez njo zelo otežkočen. Zato zna nastati tu za Ruse precej kritičen položaj. Od Klimontowa proti Visli pognane ruske čete so najbrže pri Sandomirju šle preko Visle, kjer so tam sedaj naši zavzeli omostje. Te ruske čete se sedaj nahajajo v kotu, ki ga tvorita Visla in San. Pri Opatovvem poraženi Rusi so se pa skoro gotovo morali obrniti proti Sawichostu, ki leži kakih 32 km vzhodno ob Visli tam, kjer se vanjo izliva San.
Tudi v Galiciji južno od Visle prodirajo naše čete uspešno. Pri Tarnobrzegu, ki leži ob Visli na gališki strani, so naše čete premagale neko rusko infanterijsko divizijo.
Rusija je vsega skupaj postavila proti &vstrijsko-nemški meji 32 aktivnih armadnih zborov in 32 rezervnih divizij. Od teh je operiralo proti vzhodni Pruski 11 in pol armadnih zborov, in sicer narevska armada (5 zborov) in njemenska armada s šest in pol armadnimi zbori. Po tem računu se nahaja proti avstrijski armadi nad 20 ruskih armadnih zborov in veliko število rezervnih divizij. Koliko je teh divizij, se niti približno ne more reči, ker ne vemo, koliko teh divizij je še na Poljskem in v notranji Rusiji, da vzdržujejo mir, in koliko divizij je bilo z narevsko armado vred poraženih. Nekateri listi so po angleških virih prinesli vest, da se zbira na Ruskem nova petmilijonska armada, ki stoji pod vrhovnim poveljstvom ruskega carja. Ta armada bi istočasno korakala proti Dunaju in Berolinu. Te vesti so očividno precej pretirane,
Na seveu so pričeli Rusi z ofenzivo čez Njemen proti guberniji Suwalki. Nemci so premagali levo krilo te ruske armade in s tem dosegli, da se je to krilo ustavilo ali pa. celo pričelo umikati proti Grodnu. Da bi se vršili boji s središčem in desnim krilom te ruske armade, sc uradno dosedaj še ni poročalo. Nova ruska ofenziva dokazuje, da so imeli Rusi tamkaj še močne rezerve, ki so se združile z ostanki v vzhodni Pruski poražene ruske armade. Skoro gotovo so došle nove čete iz peter-burškega vojaškega okraja in pa tudi iz varšavskega okraja, ker je tu železniški promet popolnoma neoviran. Hindenburga čaka po vsem tem precej težka naloga.
XXX BOJI NA SEVERU.
Dunaj, 6. oktobra. (Uradno.) Nenadno prodiranje nemških in avstrijskih bojnih močij, je Ruse popolnoma presenetilo. Rusi so prestavili močne sile iz Galicije na sever, bili so pa pri svojem poizkusu v smeri proti Opatovu prekoračiti Vislo, od zveznih armad vrženi preko reke nazaj. Naše čete so zavzele omostje pri Sandermierzu. V Galiciji prodiramo po načrtu. Pri Tarnobrzegu so naši premagali neko rnsko inianterijsko divizijo.
Namestnik generalnega, štaba pl. Hdfer, generalni major.
XXX
Berolin, 7. okotbra. (Uradno.) Na vzhodnem bojišču se je ruski pohod proti Vzhodni Prusiji v guberniji Su-valki ustavil. Pri Suvalki napadamo od včeraj naprej sovražnika zmagovito.
Na Ruskem Poljskem so pregnale ttemške čete 4. oktobra eno rusko gard-no strelno armado iz utrjene pozicije med Opatov in Ostroviec; vjele so 3000 Rusov, več topov ln strelnih pušk.
Dne 5. oktobra smo napadli pri Radomu dve in pol ruske kavalerijske divizije in dele glavne rezerve iz Ivan-goroda in jih zagnali proti Ivangoroda. (Ostrovioc leži severozahodno od Opatova, Ivangorod pa blizu 100 km severno ob Visli.)
x * v^
XXX
»Budapester Korrespondenz« objavlja (5. oktobra zvečer) sledeči komunike: Ruske čete, ki se nahajajo v stolici Mar-maros, niso danes poskusile prodirati. Ojačenja, odposlana k našim četam, ki so deloma še včeraj dohajala, so došla danes polnoštevilno na določena jim mesta. Z vso gotovostjo se zato lahko pričakuje, da bodo tiste ruske čete, ki se še nahajajo v Marmaros-Szigetu, kmalu potisnili iz dežele. Drugod na Ogrskem ni nikjer Rusov.
XXX
Bndimpešta. Uradno se poroča z dne 6. oktobra: Naše čete so mogle tudi pri Marmaros-Szigetu začeti že z ofen živo; Ogrska bo. kakor upamo, v naj' krajšem časn od ruskih čet popolnoma očiščena. Tudi nosamezne male oddelke tiste kolone ruski hčet, ki so se po gor skih potih priplazile v ogrski komitat Beszterze-Naszod, čaka uničenje ali pa nagel beg. Za zdaj so ustavili njeno prodiranje nekateri tam se nahajajoči orožniki .Vojaške sile, ki so potrebne, da končno onemogočijo cel poskns, so že na potn. Na vseh ostalih drngih prelazih prodiramo čez ogrsko mejo zmagovito naprej.
XXX
Bndimpešta. Ogrski brzojavni nrad poroča z dne 6. oktobra iz Nyiregyha-
za:
Uradna vest iz Huszta pravi, da stoje naše čete od 5. oktobra opoldne naprej pri Tecsd z Rusi v hudem bojn. Naše čete so iztrgale Rusom korak za korakom njih postojanke. Pri Kracs-falvi se je vršil ravnotako hnd boj, ki se je končal s popolno zmago naših čet. Rusi so bili deloma uničeni, deloma vjeti. Prednjo črto je tvorilo tu 2000 poljskih legionarjev.
(Tecso leži v dolini ob reki Tisi ob železnici, 27 km zahodno od Marmaros-Sziget in 27 km vzhodno od mesta Iluszt.)
(Kracsfalva — najbrže Harsfalva — je majhen kraj ob reki Vecsa, oddaljen 25 km severno od Munkača.)
XXX
RUSI ZAPUŠČAJO BUKOVINO.
Budimpešta, 7. oktobra. »Budapester Hirlap« poroča, da so Rusi skoro popolnoma izpraznili Bukovino, kar lahko beležimo kot prvi uspeh naše nove ofenzive na severu. Ogrski notranji minister je prejel uradno poročilo, da se v prihodnjih dneh pričakuje povratek oblasti v Marma-ros-Sziget Grof Tisza je izrazil upanje, da se bodo begunci iz Marmaros-Szigeta lahko v dveh do treh dneh vrnili domov.
XXX RUSI V MARAMAROSU.
»Pester Lloyd« o tem podrobneje poroča: Tudi dopoldne 6. t. m. ni bilo resnih bojev med v Maramaros vpad-limi Rusi in našimi pri Hosszumezoju zbranimi silami, a naše čete so žc v stiku s sovražnikom, ki je odposlal posamezne varnostne patrulje proti jugovzhodu. V mestu M&ramarosszigetu vlada relativno red in mir in ni po do-šlih poročilih, ruska posadka povzročila nobenih izgredov. V stolici Bcreg, ki so jo Rusi že popolnoma zapustili, so pričele že uredovati krajne in okrajne oblasti. Uprava povsod zopet, redno posluje; v celi stolici vladata mir in red. Ravno tako slovejo poročila iz sto-Iice Ung, kjer se je že zadnja straža ruskih čet umaknila čez prelaz Uzsok. Naše čete zasledujejo tam sovražnika že na sraliških tleh.
IZPRAZNITEV 6ERNOVIC.
Cenzurirani graški listi priobčujejo danes poročilo svojega poročevalca iz Krakova:
Kakor je znano, je vojaška oblast Iz vojaških ozirov proglasila Černovice za odprto mesto in odpoklicala vojaštvo iz mesta. Kakor hitro so to zvedeli Rusi, so takoj poslali v Černovice prednje straže, a koj za temi oddelke pehote. Naše čete so zapustile mesto 2. septembra, a istočasno so se tudi izselili številni premožnejši meščanje. Eno uro po odhodu našega vojaštva so se pojavili že večji oddelki ruskih prednjih straž.
Rusi niso posebno važnost polagali na zavzetje Černovic, o tem priča dogodek, ki sem ga doživel. Vojaku, ki me je ustavil, sem dal 20 kron; globoko se je poklonil in dovolil oditi z zagotovilom popolne svobode. Prepričal sem se torej že takrat, da ni v mestu nič takega, kar bi moglo prebivalce vznemirjati. Varstvo nad mestom sta takoj prevzela brata Gerovski, znana iz moska-lofilskega procesa v Černovicah, ki se jima je bilo posrečilo uiti na Rusko.
Ko so se v mestu pojavile ruske čete, sta nastopila takoj tudi ta dva v mestu, a vse, kar se je storilo, je izviralo po njiju priporočilih in ukazih. Takoj so Rusi prijeli najbolj znane meščane, župana černoviškega dr. Weis-selbergerja, podžupana dr. Popoviča, dvornega svetnika Duženkjewiča, urednika Menzla, dr. Lazarusa in še enega mestnega svetovalca, katere so nemudoma poslali v notranjost Rusije.
Dr. Lazarus je bil kot državni pravdnik obtožitelj v znanem procesu Gerovskih. Upravo mesta so Rusi pove rili černoviškemu odvetniku dr. Bocan cei, ki je zagovarjal v procesu brate Ge-rovskije.
Iz krogov bukovinskih poslancev sc poroča: Mestni poveljnik v Črnovicah je postal general Zevrejenov, za mestnega stolnika (župana) je imenovan Rumunec dr. Boranciu, njegova namestnika sta dr. Hackmann za Nemce in dr. Skabov za Jude. Bukovinske deželne in finančne oblasti so začasno premeščene v Dorno Natro. Rusi so prvotno mestu Črnovice naložili vojni davek 600,000 rubljev; a to vsoto so pozneje znižali na 300.000 rubljev. Rusi so razstrelili vodovod in so v okolici zelo pustošili. Med drugim so zažgali čarobno palačo grško-orientalskega metropolita. »Odeskija Viedomosti« poročajo: 23. septembra je došel v Črnovice novoimenovani ruski gubernator. Ob tej priliki je bila v mestni hiši slavnostna seja. Črnoviški župan dr. Boranciu je zagotovil, da se bo prebivalstvo mirno, kakor dozdaj, zadržalo in da ne bo ničesar proti ruskemu vojaštvu podvzelo. Ruski gubernator je odgovoril, da je v interesu meščanstva, da vzdrži mir in red.
Nadalje poročajo graški listi sledeče: Mesto je izročil Rusom župan. Dve uri pozneje so Rusi vkorakali v Černovice. Prvi so prijezdili jezdeci, Čerkezi iz Kavkaza, divje postave z dolgimi, raznobarvnimi plašči; nekateri tudi s kožuhi na rami. Glave so jim pokrivale dolge čepice s kožuhovino vun obrnjeno. Patrone so nosili v pasu, ki je bil ovit okoli prs. Njih konji so majhni, podkovani sta pri konjih le sprednji nogi.
Na trgih je stalo černoviško prebivalstvo in je z veliko radovednostjo ogledovalo došle Ruse, ki so korakali pred mestno hišo. Ko je že prikorakalo mimo več ruskih vojev z godbo, je prijezdil star, velik častnik. Reklo se nam je, da je to general Aljutinov. Ukazal je vojakom, naj jezdarijo okoli, najbrže zato, da bi mi dobili vtis, da je v mestu veliko Rusov. General naenkrat na trgu obstoji in vojake nagovori. Zahvaljeval se jim je, ker so mu pomagali, da je »osvojil« Černovice. Pozabil jim jc povedati, da so mesto naši vojaki žc pred tremi dnevi zapustili. Nekateri ruski kavaleristi so nato na trgu kazali svoje bravurc v jahalni umetnosti.
XXX MINISTRI PRI CESARJU.
Dnnaj, 5. oktobra. Danes dopoldne, je sprejel cesar v daljši avdienci vojnega ministra vit. pl. Krobatin a, popoldne pa zunanjega ministra grofa Berchtold a.
ARMADNI POVELJNIK GENERAL
AUFFENBERG NA DUNAJU.
»Neues Wiener Journal« poroča: Armadni poveljnik general pehote Mo-ric Auffenberg, zmagovalec pri Zamost-ju, ki je, kakor so je poročalo, obolel, je došel v petek na Dunaj. Njegovo zdravje se je že toliko zboljšalo, da najbrže kmalu zopet odpotuje na bojišče.
SIN GROFA BERCHTOLDA V ARMADI.
Korespondenca Wilhelm poroča, da je stopil sin grofa Berchtolda kot prostovoljni rekrut v armado, in sicer ( v & draxronski polk*
RENNENKAMPF IZPREMENIL SVOJE IME.
Krakov. Tukajšnji listi poročajo, da si je ruski general Rennenkampf izpremenil svoje nemško ime v Bije-goboj.
LIBAV V NEVARNOSTI. — SODIŠČA
PREMEŠČENA V MOSKVO.
»Baseler Nachrichten« poročajo iz Moskve dne 1. oktobra; Tu se je otvo-rilo libavsko okrožno sodišče. Premestili so se z vsemi arhivi v Moskvo, ko se je odločila bitka pri Saldavu. Premestili so tudi oblasti iz Rigc in iz Win-daua. .
RUSI SE NA FINSKEM PRIPRAVLJAJO.
Iz Stockholma sc poroča: S Finskega in iz Rusije je pošta v švedska pristaniška mesta izostala. V Toneo došli begunci s Finske poročajo, da so pričeli ob celem finskem obrežju graditi močne utrdbe in postavljati težke topove. Na Finskem stoji več ruskih azijskih armadnih zborov. Ne ve se, za kaj da so določeni.
X X X
POLJŠČINA DRŽAVNI JEZIK.
Iz novih pruskih okrajev na Ruskea. Poljskem se poroča, da so nove nemške civilne oblasti izjavile, da sta nemščina in poljščina enakopravna državna jezika.
OSTMARKA PRENEHA DELOVATI
KOT PROTIPOLJSKO DRUŠTVO.
Berolin, 6. oktobra. (Koresp. urad). Glasom poročila v »Lokalanzeigerju«, je glavno predsedstvo »Ostmarke« z ozirom na hvalevredno zadržanje Poljakov v sedanjem vojnem času sklenilo, da se delovanje društva ustavi in organizacija postavi v službo »Rdečega križa.«
NEMŠKO - POLJSKI VOJNI LIST NA RUSKEM POLJSKEM,
Berolin, 6. oktobra. (Koresp. urad). Glasom poročil v časopisju izhaja na Ruskem Poljskem pod naslovom »Ga-zzetta Wojenna« (Ivriegszeitung) tednik kot uradno glasilo vrhovnega armad-nega poveljstva. Prva številka sc obrača na Poljake z zagotovilom, da mora zmagati pravična stvar, ki smejo pričakovati osvobojen j a le od zmage Nemčije in Avstro-ogrske.
XXX
RUSKA DUMA SE SKLIČE, DA POKRIJE PRIMANJKLJAJ.
Bukarešt, 5. oktobra. Listi poročajo iz Petrograda, da se koncem mescca oktobra skliče ruska duma, ki bo imela z vojnim davkom pokriti primanjkljaj, ki je nastal vsled tega, ker je država ustavila prodajo žganja.
JAPONSKA POMOČ RUSIJI?
»Vossische Zeitung« poročajo iz Ko-danja: »Politiken« objavlja poročilo zanesljivega danskega posestnika iz Sibirije, ki trdi, da je zapazil 26. septembra. ko se je vozil iz Moskve v Memel, in sicer v Dunaburgu, japonske vojaške v Vilno namenjene transporte. Železničarji (!) so pripovedovali, da se je peljalo dozdaj skozi 160 vlakov s 35 vozmi i7, Vladivostoka in da se prepelje 150 tisoč japon. vojakov. To poročilo, da se japonski vojaki skozi Rusijo prevažajo, ni posebno verojetno. Ponovno se je trdilo, odkar je izbruhnila vojska, da še celo oficielne japonske osebnosti so ta poročila dementirale in pristavile, da Japonci nimajo povoda, da bi se aktivno vojske v Evropi udeležili in da se hočejo le na vojsko z Nemci v Vzhodni Aziji omejiti.
KAJ PRAVIJO RUSI O SVOJIH NAMERAH.
Graški listi poročajo čez Curih: Ruski listi izrecno naglaša jo, da so se Anglija, Rusija in Francija združile le proti Nemčiji, ne pa tudi proti Avstro-Ogrski. Gre za to, da se razbije Nemčija in »prusko junkerstvo«, ne pa, da se uniči Avstro-Ogrska. — »Rusko Slovo« piše, da ni nikakega povoda, da koraka habsburška monarhija z Nemčijo do zadnjega skupaj; osamitev Nemčije mora njen propad pospešiti. Vsekakor mora »zmagovalec v Galiciji« zahtevati, da avstro-ogrska armada demobilizira in da se z avstro-ogrske vojne mornarice odstranijo njeni težki topvi. — »Ruske Vjedomosti« so pripravljene, da sklenejo z Avstro-Ogrsko mir za ceno Galicije, Bosne in Hercegovine. XXX
RUSIJA NI V NOBENI ZVEZI S PO-BEGLIM PODMORSKIM ČOLNOM V S. GIORGIU.
Rim, 6. oktobra. (Kor. urad.) Ruski poslanik naznanja, da je bil pobegli podmorski čoln v ladjedelnici Fiat v S. Giorgiu od Rusije naročen. Ko je izbruhnila vojna, je Rusija ladjedelnico prosila, naj čoJ pridrži. Rusija z begom čolna, o katerem poroča časopisje, nima nobene zvezo,
Bojna črta na Francoskem oedno daljša. - Francoska sili k odločilni.
»Vossische Zeitung« prinaša poročilo nekega nevtralnega vojnega poročevalca, ki pravi: Če Francoska sedaj v tej velikanski bitki ne zmaga, je izgubljena, ker se pozneje ne bo več mogla postaviti proti sovražniku kot enakovredna. Poleg pariških ojačenj je dobil general Joffre 200.000 mož iz Provence in 180.000 mož od švicarske meje. Ta armada je prvotno nameravala udreti skozi Švico. Da poživi pogum v armadi, je francoska vlada nakupila na stotisoče izvodov laških listov ^Secolo«, »Messagero«, »Corriere della Sera« itd., ker so ti listi pisali za Francoze ugodne članke, seveda ne brezplačno. Londonski listi so pa v francoski armadi prepovedani. Sploh Francozi angleške vojake precej postrani gledajo.
Pariški list »Temps« piše: »Vsa poročila iz bojne črte potrjujejo, kar smo mi vedno trdili, da bo vojska zelo težavna in zelo dolga. Odpor Nemcev je jako trdovraten, čeprav se nahajajo v sovražni deželi. Lahko si predstavljamo, kako bi se vojskovali, če bi bili prisiljeni umakniti se v lastno deželo. Mi moramo čakati vpliva ruske in angleške akcije, računati pa moramo tudi z ekonomijskim faktorjem. Še zelo daleč je čas, ko sc bo dvignil zastor pred zadnjim dejanjem vojne drame.«
Zadnje francosko uradno poročilo o položaju na bojišču se glasi: »V okolici Arrasa so v polnem teku boji, ne da bi se dosegla odločitev. Med rekama Ancro in Sommo, kakor tudi med Sommo in Oiso so boji manj hudi. Pri Soissonsu smo napredovali in zavzeli sovražnikove obrambne jarke. Skoro na celi črti vlada mir.«
Francoski vojaški kritiki so mnenja, cla pripravlja general Joffre povelje k splošnemu napadu, Čaka edino le še, da bo francosko levo krilo dovolj močno, da lahko prodre sovražno črto.
Londonski vojaški krogi nimajo upanja, da bi francoska vlada dosegla znatne uspehe in ne verujejo, da bi se Francozi mogli še dolgo upirati. O bUžnjih vojnih dogodkih si ni treba napravljati nobenih duzij, ker je treba vedeti, da jc nemška obramba na ruski meji velikanska in da je ruska artiljerija slabša kot nemška. S skrbjo gledajo Angleži tudi na Turčijo. Tako poročajo nemški listi iz Kolina.
Berolin, 7. oktobra. Wolffov urad j poroča iz glavnega vojnega stana z dne 6. oktobra zvečer:
Neprestani obkoljevalni poizkusi Francozov proti našemu desnemu krilu so razširili bojno fronto severno do Arrasa. Zahodno od Lille in zahodno od Lens so zadele naše čete na sovražno konjenico. V naših nrotinapadih čez črto: Arras, Albert, Roye ni padla še odločitev. (Lille leži blizu belgijske meje, Lens pa na sredi med Arrasom in Lille.) Na bojni fronti med Oise in Maas pri Verdunu in v Alzaciji - Lotaringiji so razmere nespremenjene.
500 KILOMETROV DOLGA BOJNA ČRTA.
Pariz, 6. oktobra. Francoska bojna črta je sedaj dolga 500 kilometrov. Nemci so zopet pričeli z ofenzivo.
SOCIALISTIŠKI VODITELJI IZGNANI IZ PARIZA.
Rotterdam, 7. oktobra. Listi poročajo, da je general Gallieni izgnal iz Pariza vse voditelje socialnodemokra-ških sindikatov, med njimi pet poslancev, zaradi vladi sovražne agitacije med Ijndstvom.
IZVRSTEN NEMŠKI NAČRT.
Genf, 6. oktobra. Pariški listi priznavajo, da je bila nemška ideja, koncentrirati vse svoje sile na ozemlju pri Roye, ženialna. Tri dni je bila vsled tega Joffre-jeva armada v nevarnosti, da jo Nemci prodro.
SLUTNJE FRANCOZOV.
»Politiken« poroča iz Londona: Pariški guverner je predlagal generalisimusu Joffretu, naj utrde vsa mesta v okolici Pariza, ki so jih Nemci ob prvem svojem prodiranju brez odpora zavzeli. Utrdila naj bi se mesta kolikor mogoče močno, da zadenejo Nemci pri kakem novem sunku na veliko večje ovire in krepkejši odpor, kakor takrat, ko so avgusta in septembra proti Parizu prodirali. S pritrditvijo gene-ralisimusa se utrjujejo zdaj sledeča mesta: Senlis, Gisors, Saint Maxent, Montmoren-cy, Beauvais, Chantilly, Melun, Nantes in Meaux. Garnizije v teh mestih tvorijo rekruti letnika 1914 in divizije tiste armade, ki jo snuje general Pau v južni Franciji. V Creuzotu izdelujejo ponoči in podnevi težke topove, ki jih sredi meseca oktobra prepeljejo v vojno črto. Wolffov urad pristavlja: To poročilo kaže jasno, da računajo Francozi na to, da bodo Nemci uspešno prodirali.
NEMCI ZOPET ZAVZELI PRELAZ -SCHLUCHT« V VOGEZIH.
Bazel, 5. oktobra. Neki tukajšnji Ust poroča, da so Nemci zooet zavzeli sotesko
«Schlucht«, južnozapadno od Kolmarja, v Vogezih ter zapodili Francoze čez mejo. Ta važni prelaz so Francozi takoj po izbruhu vojne zavzeli in pustili tam alpske lovce, ki so se dobro utrdili. Prošli četrtek so skušali Francozi odtod prodirati proti mestu Kolmar, pa so jih Nemci odbili. Ves četrtek in petek so gromeli topovi s kratkimi presledki, toda Nemci niso prodirali, ker so vedeli, da so francoske postojanke dobro utrjene. Včeraj zjutraj pa so dobili znatno pomoč, to je večje število gorskih baterij. Alpski lovci se niso mogli ustavljati sovražnemu navalu in so se morali po hrabri brambi umakniti. Nemci so se baje polastili treh francoskih gorskih baterij.
POINCARE V GLAVNEM STANU.
Rim, 5. oktobra. Iz Bordeauxa se poroča: Predsednik republike je že ob pri-četku sovražnosti izrazil željo, da bi pregledal armade, kar pa doslej ni bilo mogoče, ker je moral dan za dnevom predsedovati ministrskemu svetu in ker se je vojna uprava upirala obisku Poincareja na bojiščih. Ker so pa sedaj razmere take, da dovoljujejo potovanje predsednika reoub-like, se je danes popoldne podal v glavni stan. Spremljata ga vojni minister Mille- ! rand in ministrski predsednik Viviani.
NEMŠKI ZRAKOPLOVCI BOMBARDIRALI COMPIEGNE.
Kodanj, 6. oktobra. Iz Pariza poročajo, da so nemški zrakoplovci bombardirali Compiegne in posebno kolodvor zelo poškodovali.
100.000 AVTOMOBILOV NA FRANCOSKEM BOJIŠČU.
New-York, 6. oktobra. Pariški dopisnik raznih ameriških strokovnih listov poroča, da je na francoskem bojišču nad 100.000 avtomobilov.
NOVI FRANCOSKI MARŠALI.
Berolin, 6. oktobra. Kakor se poroča, bodo poleg Joffrčja imenovani za maršale še generali Pau, Castelnau in Gallieni.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Berolin. Predsednik državnega zbora je sklical prihodnjo sejo na 22. oktober. i
DOHOD INDIJSKIH ČET NA FRANCOSKO.
Čez Christianijo se poroča: Dohod vojaških čel iz Vzhodne Indije na francoska tla se slavi na Angleškem kot velik dogodek. Neka iz Londona došla brzojavka vznosno izvaja: Nov list svetovne povestnice se je odprl, ko se je izkrcal v Marseillu cvet cesarske indijske armade. Bil je sijajen prizor na kneze Sikov, Gur-kov, Pundžahov in Beludžov, ko so prijezdili, pokriti s turbani, okrašenimi z dragocenimi kamni, na krasnih konjih po cestah, povsod obsipani s cvetlicami.
EGIPČANI SE PUNTAJO.
Carigrad. »Osmanski Lojd« pravi, da je prišlo med angleškimi četami in egiptovskimi domačini do krvavih spopadov, zlasti v Kairi in Aleksandriji. Domačini se branijo zapustiti Egipt in iti na vojsko v Evropo.
136.000 ANGLEŠKIH REKRUTOV V ALDERSHOTU.
London. »Daily Chronicle« piše iz Aldershota, da se tam uri blizu 136.000 vojaških novincev, kakor hitro bodo gotovi, odkorakajo na fronto. Urjenje pa ne gre posebno dobro naprej kljub največim nanorom, ker pogrešajo čete dobre opreme. List prosi občinstvo, naj pomaga. Prineso naj: srajce, nogavice, žepne rute, jermene za čevlje, pisarniške potrebščine in pipe za škotske polke. Kaka potreba vlada, pravi list, se razvidi iz tega, da nima niti en častnik pri kompaniji 1. Kitchenerjeve armade daljnogleda.
JEKLENE HIŠE ZA ANGLEŠKE ČETE.
Berolin, 6. oktobra. »Morning Post« poroča iz Washingtona, da je Angleška kupila 100.000 jeklenih plošč, da napravi jeklene hiše za svoje čete. Take hiše Se lahko hitro sestavijo in razdero.
90.000 »SUMLJIVIH« INOZEMCEV NA ANGLEŠKEM ZAPRTIH.
London, 7. oktobra. »Daily Mail« poroča, da je angleška policija aretirala nič manj kot 90.000 »sumljivih« inozemcev in jih zaprla v velike ujetniške tabore.
LAŠKI PROSTOVOLJCI NA FRANCOSKEM.
Rim, 6. oktobra. Z italijanskimi prostovoljci Francozi čudno postopajo. Vtaknili 50 jih v legijo tujcev in so jim dali za častnike korporale. Laški listi svare prostovoljce, naj nikar ne vstopajo v francosko armado, ker Italija sedaj sama potrebuje svoje sinove.
Tudi Portugalska napove vojsko?
Ekspedicija Portugalske Heleni no pomol!.
V Lizboni se je zbrala velika množica, ki je bila navzoča, ko so vkrcavali v ladje Čete, namenjene, da odrinejo v Afriko Angležem na pomoč. En del od 3000 mož so vkrcali na angleški parnik »Durham Eastle«, ki jih je odpeljal v Mozambique; portugalski parnik »Mozambique« je pa vkrcal ostale, v Angolo določene vojake. O pravem namenu ekspedicije ni nihče popolnoma na jasnem. Vse se dela zelo skrivnostno. Med mnogimi ugibanji se tudi čuje, da bodo Portugalci sodelovali predvsem v bojih za zavzetje nemških kolonij. Neki voditelj vojakov je izjavil, da bodo portugalski vojaki večinoma izvajali policijsko službo in da bodo šli le prisiljeni v boj. Ker je med odposlanimi vojaki veliko monarhisrov, ki so jih za ekspedicijo nalašč določili, da jih odstranijo, se izraža bojazen, ki morebiti ni neupravičena, da se je pripravljal vojaški upor. Upor bi
imel namen monarhijo obnoviti; več voj&~ kov se je branilo korakati pod republikansko zastavo. Pobegnilo je tudi 50 vojakov; od teh so ujeli samo štiri. Kako se je vlada bala, dokazuje najbolj dejstvo, ker so poslali posebej orožje in municijo; 3000 vojakov je brez orožja odpotovalo. Bivšemu kralju Don Manuelu gre zahvala, da se ugodna prilika za vstajo ni porabila in da je na zunaj ostalo vse mirno; pisal je namreč pismo, naj v tem resnem času vsi Portugalci ostanejo složni za blagor domovine in da naj opuste vse politične spore. Več generalov, med njimi tudi voditelj monarhistov, Continho, se je nato vladi ponudilo, a jih je odklonila; republikansko časopisje jih pa za njih blagodušno ponudbo psuje. Položaj Nemcev je ostal ne-izpremenjen. Nemški poslanik je izdal oklic, ki poziva vse Nemce na Portugalskem, naj prispevajo za rodbine, katerih reditelji se nahajajo v vojski,
Portugalska armada šteje na pa-i pirju okolu 220.000 mož z 480 topovL Nekatere vesti pa pravijo, da del portugalske armade pride na pomoč Francozom na francosko bojišče.
Boji za Hntmerpen.
PRED ANTWERPNOM NIČ NOVEGA.
Berolin, 7. oktobra. (Uradno.) Iz Antwerpna se ne poroča danes nič posebnega.
ANTWERPEN BRANI PET ARMAD-NIH ZBOROV.
Kodanj, 6. oktobra. »Times« pišejo: Antwerpen ni zavarovan samo s forti, ampak tudi z drugimi obrambnimi sredstvi, katere so napravili zadnjih 6 tednov. Seveda te utrdbe nimajo proti nemškim topovom take odporne sile kakor oboroženi forti. Antvverpen brani pet armadnih zborov.
POLOŽAJ V ANTWERPNU.
Dopisnik londonskega lista Times v Antvverpnu piše:
V mestu samem se ne pozna, da je sovražnik blizu. Bombardiranje se godi tako daleč, da še v mestu ne sliši. Ceste so celi dan polne ljudskih mas;
ne najdejo miru pri svojem delu. Na glavnih ulicah so tlakovi razdrti in kamni se uporabljajo za barikade. Vojaški avtomobili Rdečega križa prihajajo in odhajajo z ranjenci nepretrgoma v mesto od zunanjih fortov. Ljudstvo kar oblega te vozove, da izve kaj novega s fronte. Iz mest: Liezze, Duffel in drugih krajev v okolici prihajajo begunci trumoma. Njih obrazi so podoba največjega obupa in reve.
BELGIJSKI KRALJ BEŽI IZ ANT-WERPNA.	\
K6In. »Kolnische Zeitung« poroSa iz nizozemske meje, da tamkaj pričakujejo belgijskega kralja. Kraljevi arhivi so poslani iz Antwerpna v Ostende. j
OBKOLJENA BELGIJSKA ČETA. Rotterdam, 6. oktobra. Neko belj gijsko četo je pri Tournerbride nemška artiljerija obkolila.	;
Troioi sporazum proli Turčiji.
V Carigradu je razburilo poročilo, da je trojni sporazum izročil Turčiji ultimat. Splošno se sodi, da mora vlada ultimat kratko odklonitL Oficijcl-nih poročil o položaju še nL
Konec samosiojne Mongolije.
Listi poročajo, da seje kutuhtu iz Urge, potem ko so se iz Mongolije umaknile ruske čete, prostovoljno ponudil pekinški centralni vladi, da se ji podvrže. To pomeni konec mongolske samostojnosti.
fligunislanska vojska v indiji.
Bnkarešt. »Vitorul« poroča iz Carigrada: Afganistanski uradni list v Kamdaharu poroča, da je afganistanska vojska, ki šteje 40.000 mož, prišla v Indijo in zasedla Pašavar. Druga armada je prekoračila rusko mejo in napreduje proti Turkestanu.
Prvi noji na Kavkazu.
Sofijski »Dnevnik« poroča iz Carigrada: Že nekoliko dnij se vrše na Kavkazn manjši boji med turškimi in ruskimi četami. Turki so ujeli 8 ruskih častnikov ln 80 vojakov.
Rumuni se ne dajo naiiujskaii.
Bnkarešt, 6. oktobra. (Kor. ur.) Iz gonje nekaterih bukareških listov izvaja »Indipendente Roumaine« naslednje zaključke: Agitacija enega dela rumun-ske javnosti je pri sosedih vzbudila mnenje, da je spor med ljudstvom in vlado neizogiben. V očigled patriotične-mu zadržanju celega naroda se ta ničvredna izivanja sama po sebi sesedajo v nič. Domoljubnost, ki so jo hujskači po poklicu za trenotek zapeljali, zaničuje anarhistična hujskanja, s katerimi se deluje proti stalnim narodnim koristim rumunskega plemena.
CESARICA EVGENIJA KRALJU KA-ROLU.
Kopenhagen. Bivša francoska cesarica Evgenija je pisala rumunjskemu kralju Karolu dolgo pismo; spominja ga na podporo, ki jo je izkazal njen soprog cesar Napoleon III. Rumuniji, ko se je trudila, da postane samostojna. Ona prosi kralja, z ozirom na bodočnost svoje države in na svoj lastni noložaj, da se ne upira, dalje željam svojega naroda in da se približa trojnemu sporazumu.
RUMUNSKI KRALJ IN PRESTOLONASLEDNIK SOLIDARNA.	(
»Lokalanzeiger« poroča iz Bukarešta^ da so Rusofili trdili, da si glede na smer politike rumunski kralj in rumunski prestolonaslednik nasprotujeta. Prestolonaslednik je pa izjavil, da če rusofili nameravajo kralja prisiliti, da odstopi in da prisilijo kraljestvo, da se trojnemu kraljestvu pridruži, bi tudi on ne zasedel prestola.
Esad predsednik začasne albanske vlade.
Drač, 5. oktobra. Agencija »Štefani« poroča: Včeraj je bil Esad paša imenovan predsednikom začasne vlade. Esad je bil dal senatu za ta korak rok do včeraj ob dveh popoldne in je nekoliko časa prej zasedel važne stra-tegične točke mesta po svojih Albancih, ki jih je 10.000. Senatorji so si po imenovanju predsednika čestitali na zaupanju, ki ga vanj stavi albanski
narod-
Epiroii izpraznili Beral?
Valona, 4. oktobra. Po boju z Albanci so Epiroti danes izpraznili Berat, pustivši v albanskih rokah štiri topove, dve mitraljezi in več jetnikov. Boj je dolgo časa trajal in je bil krvav. Albancem sta poveljevala mufti (glavar) iz Elbasana, Kiamil Mussa, in mufti iz Tirane, Muštafa. V Valoni so vest o osvoboditvi Berata sprejeli z veliko radostjo. Pred Valono je italijanska kri-žarka »Agordat«. Slavnostnemu vhodu Esada paše v Drač bo sledil vhod Iz-maila Kemal bega v Valono. Čuje se, da se že nahaja v pristanišču Bari, odkoder se s prihodnjim poštnim parni-kom odpelje v Valono. Njegov namen je baje, ustanoviti v Valoni avtonomno vlado. To bo pričetek nove Albanije, sestavljene iz avtonomnih okrajev po švicarskem vzorcu.
Razno poročila.
BIVŠI MINISTER DR. PL. RANDA UMRL.
6, oktobra dopoldne je umrl v Dobrl-chowcu bivši minister, predsednik češke akademije »Cesar Franc Jožef«, član gosposke zbornice, Anton vitez pl. Randa.
Prana, 6= oktobra. (Kor. urad.) Večerni »Narodni Listy« poročajo: Danes opoldne nenadoma umrli bivši minister dr. pl. Randa je bil do včeraj zvečer zdrav in izvrstno razpoložen. Ponoči se mu je dvakrat udrla kri in danes do-noldne tretjič, nakar je nastopila smrt.
t KNEZ ADOLF JOŽEF SCHWAR-ZENBERG.
Praga, 6. oktobra. (Kor. urad.) Danes zjutraj je na gradu Libejita umrl knez Adolf Jožef Schwarzenberg v starosti 82 let.
KANAL Z MINAMI ZAPRT.
Krlstlanija, 4. oktobra. (K. urad.) oficielno se naznanja, da je kanal od
sobote — med 51 in 52° severne širine —- z minami zaprt.
Dnevne novice.
-f Družba sv. Mohorja šteje letos 78-361 udov, to je 90 več nego prejšnje leto. Prihodnje leto izda družba knjigo: »Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17.«
4- Najmlajša pravnukinja našega cesarja. Grofica Elizabeta \Valdburg-Zeil, hči nadvojvode Franca Salvatorja, je povila deklico.
—	Cirilica odpravljena v hrvatskih ljudskih šolah. Hrvatska vlada je izdala naredbo, s katero se odpravlja cirilica v ljudskih šolah. Samo otroci pravoslavne cerkve se bodo učili cirilico v II. razredu z ozirom na učenje krščanskega nauka. Vlada izda v svoji založbi »Bukvar« za pravoslavne otroke, kjer se bodo učili razen latinice tudi cirilico. V višjih razredih ostanejo stare knjige.
—	Prostovoljno je šel na bojišče poslanec Einspinner.
—	Tržaški deželni odbor zahteva maksimalne cene za pšenico in moko v veletrgovini. Listi poročajo, da je tržaški občinski svet, konstituiran kot deželni odbor, v svoji sinočni seji sklenil brzojavno se obrniti na ministrskega predsednika z zahtevo, da se uradno določijo maksimalne cene za pšenico in moko v veletrgovini in da se odpravi carina na žito in moko.
—	Pogrešani vojak. Infanterist 47 pešpolka Rudolf Zdolšek, strokovni učitelj na Grmu pri Novem mestu, ki je bil v začetku vojne prideljen trenu kot »Fahr-soldat«, se pogreša že od 25. avgusta in so vsa poizvedovanja po njem zaman. — Kdor kaj vi o njem, naj blagovoljno sporoči to njegovi materi gospej Mariji Zdolšek v Žabji vasi, pošta Kan-dija pri Novem mestu.
—	Padel je na srbskem bojišču Se-bastijan Krotky, učitelj v Poljčanah.
—	Pogreša se dr. Janko Kotnik, rezervni noročnik pri bos. herc. pešpolku št. 4, 17. stotnija. vojnopoštni urad 36. Več nanj naslovljenih pisem je bilo vrnjenih z opazko »vermiBt«. Komur bi bilo kaj znano o njegovi usodi, se nujno prosi, da blagovoli sporočiti rodbini Kotnik, Dobrije pri Guštanju na Koroškem.
—	Ranjen bogoslovec-prostovoljec.
Na severnem bojišču je bil ranjen Stanko Jurko, bogoslovec iz Maribora, ki je pričetkom vojske vstopil kot prostovoljec v armado (26. dombranski polk). Leži v bolnišnici v Steyru.
LMaoske novice.
lj Umrl jc danes ob pol 5. uri zjutraj
to dolgotrajni bolezni, previden s sv. za-ramenti za umirajoče, gospod Martin B e v c, mesar in posestnik v Spodnji Šiški, Gasilska ulica št. 120. Pogreb bo jutri v četrtek, ob 4. uri popoldne na pokopališče v Dravlje. Naj v miru počiva!
lj V ruskem vjetništvu je in ni ranjen, kakor je bilo posneti iz uradnega izkaza ljubljanski mestni učitelj g. Jc-retina. Kakor poroča iz nekega kraja, je popolnoma zdrav. — V ruskem vjetništvu sta tudi nadporočnik Kastelic in
nadporočnik 17. pešpolka Friderik Hoffmann.
lj Oklic. Kolesarji iz Ljubljane, ki
so pripravljeni prostovoljno vstopiti v kolesarske kompanije, katere se bodo ustanovile, se tem potom vabijo, da se snidejo dne 8. oktobra 1914 ob 8. uri zjutraj na starem dirkališču pod Tivo-lijem ter svoja kolesa s seboj pripeljejo. Za vstop v kolesarske kompanije se morejo javiti najmanj 17 let stari avstrijski ali ogrski državljani neoma-deževane preteklosti, a) ki niso podvrženi vojni dolžnosti ali b) ki so bili kot črnov. dolžnosti podvrženi spoznani nesposobnim za orožje. Nedoletni potrebujejo privoljenje očeta (varuha) za prostovoljni vstop. Končni sprejem se izvrši po osemdnevnem službovanju za po-skušnjo. Vse natančnejše podatke dobe aspirantje na zbirališču na starem dirkališču. — C. in kr. vojaško Štacijsko poveljstvo. — V Ljubljani, dne 7. oktobra 1914.
lj Dame, ki bi bile pripravljene prevzeti šivalna dela za Rdeči križ, se prosijo, da jih prevzamejo v Alojzijevišču, Poljanska cesta št. 4, I. nadstropje.
lj Ranjenec, hrvaški vojak umrl. Danes zjutraj je umrl v Ljubljani infanterist 78. pešpolka Ivan Roller, lz okraja Virovitica, star 24 1. Imel je strel v trebuhu.
KNJIŽEVNOST.
Vojaškim novincem priporočamo knjt go »Nemščina brez učitelja«, iz katere se priučijo že pred vojaško službo toliko v nemškem jeziku, da jim v prvih težkih
Najnovejše iz tioliSCo.
Dunaj. Belgijska vlada pripravlja vse potrebno za beg v London. V Osten-de so prišla angleška nojačanja, kakor tndt v Lille, Dttnklrchen in Calais. S katedrale v Antwernnu in s kraljeve nalače vihra belordeča zastava, da se prepreči obstreltevanje. Listi poročajo, da je ruski car došel v bojno črto.
Francoski nanad v Alzaciji je bil odbit. Nemci so zaplenili več topov.
dneh vojaškega službovanja ne bo vse preveč tuje in težko. Knjiga obsega dva dela: v prvem delu je obdelana slovnica nern-

Mim lisi o pofflo.
London, 7. oktobra. (Kor. urad.) List »Times« piše: Krepke nemške operacije mejijo na drznost. Nemški odpor po celi severni Francoski zasluži priznanje. Nemci se na svojem desnem krilu nikakor ne omejujejo na odpor in napenjajo vse sile, da bi zavzeli Antwer pen. Napredovali so že precej. Obenem so vdrli iz vzhodne Prukse v Rusijo in čeprav je njihovo prodiranje raztreseno na vse vetrove, vendar kaže njihov pogum. Nemci prodirajo sedaj v velikih četah na 100 milj dolgi črti na južnem Poznanjskem proti ruskim armadam ob Vlsli. Samo narod, ki ima na razpolago 6 milijonov vojaško izvežbanih mož, lahko istočasno poskuša na tolikih straneh uspešna podjetja. Nemci povsod dobro delujejo, in če bi lo znali vojsko dostojno voditi, bi bili častni nasprotniki.
Atenlilorja bana Skeriezca obsojena.
Včeraj se je izrekla obsodba nad napadalcema na hrvaškega bana Skeriezca. SchSffer je bil obsojen na pet, Hercigonja pa na osem let težke ječe.
Strašen potres v Mali Aziji.
Carigrad, 7. oktobra. (Kor. ur.) Potresni sunki v okolici Sparte in Bon-dura trajajo naprej. Nova poročila pravijo, da je od 5000 hiš v Sparil 3000 po-nolnoma razrušenih; ostale hiše so v takem stanju, da niso sposobne za stanovanja. V Sparil Je izgubilo življenje 1500 ljudi. Vseh žrtev bo blizu 4000. Predvčeraj po noči je bil potres v Ala-Schehira. Škode ni napravil nobene.
škega jezika s prvimi početnimi vajami; drugi del pa obsega praktične razgovore porabne v občevanju z Nemcem. Ti razgovori so prirejeni za vse potrebe in slučaje z ozirom na razmer, v katerih pride Slovenec navadno v dotiko z Nemcem. Posebno poglavje obsegajo tudi razgovori za vojaške novince; s temi razgovori se uvede slovenski mladenič že pred nastopom vojaške službe v glavne zahteve in slučajnosti v vojaškem življenju. Mladenič, ki bo te razgovore predelal in si jih zapomnil, bo takoj v začetku lažje izhajal pri vojakih. V razgovorih so našteta tudi vsa vojaška povelja v slovenskem in nemškem jeziku, dalje razdelitev naše armade in marsikatere druge potrebne podrobnosti. Vsak zvezek nemščine brez učitelja velja 1 K 20 vin., oba zvezka skupaj vezana v eno knjigo pa 2 K 80 vin. Ta praktična knjiga se naroča v »Katoliški bukvami« v Ljubljani.
1 N H

\\ SANATORIUM - EMONA /
li ZA NOTRANJE • IN-KIRUFiGlCNE BOLEZNI, i? T	• PORODNIŠNICA.	J
11 LJUBLJANA • KOMENSKEGA ULICA 4 U SEPZPRMK:FRifW3J-DR FR. DERGANC j
Tužnim srcem javljamo vBem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestra
Tončka
učenka B. razreda urSuL samostana • v Škofjl Loki
v 13. letu starosti, danes zjutraj ob l.uri ponoči, previdenas sv.zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage Tajnice bo v četrtek, dne 8. t. m. ob 3. url iz bife žalosti Da tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo dar<>. vale v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija, Nepozabno pokojnico priporočamo v pobožno molitev In preblag spomin.
Železniki, dne 6. oktobra 1014.
Franc Košmel], mesar in posestnik, oče. — Mar. Košmel), mati. — Franc, Anton, Leopold, bratje. — Marica, sestra.	2911
Zdrava mati išče tekom enega meseca mesto
DOJILJE
v dobri hiši. Naslov pove uprava „Sl0venca' pod štev. 2905. (Znamka za odgovori) 290B
.MlkMIM
Kabap'ca
z dobrimi spričevali, vajena vsega gospodinjskega dela, Išče službe, najraje v kako župnišče ali v kako dobro hišo. Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev. 2909.
Odda se za novembrov teimin
stanovanje
obstoječe iz 5 sob, kuhinje, predsobe, hodnika in z drugimi pritiklinami, v Židovski ulici štev. 1,
II. nadstr. — Več se uve istotam v L nadst. 2663
Edina prlmorak*
tovarn* dvokolca
..Tribuna"
Gori o«, TriUk. oL
as, pral pivovarn«
Oorjnp. V«11ka .kipurtnaia-
loga dvokMM, Bvalnfli In kmetijskih strojev, gra-Botuiiov, ork.»t,rijonov itil. itd.	JIM
F. BHTJEL
Oorloa, Stolna nit o ti 4tev. 9—4. PrMaja na obroka.	Ceniki franka.
mešane stroke, starejši, prva moč, želi službe v mestu ali na deželi; nastop takoj. Cenjene ponudbe pod: »Zanesljiv 100« na upravništvo »Slovenca«.	2890
Vsak petek sveže — Velika zaloga skrbno
izbranih klobas, praške in graške šunke, cistercijansk. čajnega masla. Vse vsak dan sveže pri
trni vsan peten	■■
morske ribe
J. BuzzolinI, delikatesna trgovina, Ljubljana. LIngarleva ulica.
2579 3 Oglasilo.
Kranj-Ljubljana
bode vozil od ponedeljka dne 5. t. m. dvakrat na dan in sicer:
Dopoldne ob 7. url iz Kranja v Ljubljano za ceno Dopoldne ob 11. url iz Ljubliane v Kranj za ceno Popoldne ob 1. ur1 iz Kranja v Ljubljano za ceno Popoldne ob 5. url iz Ljubljane v Kranj za ceno —————— V petkih dopoldne vožnja prekinjena zavoljo snaženja auto. ——-———
S tem se nudi slavnemu občinstvu uvodna prilika in z nizko ceno tudi dopoldanska zveza t Ljubljano ter se prosi po možnosti posluževati se tudi te vožnje, ker v slučaju, da bi bilo premalo prometa, bi se morala prekiniti dopoldanska vožnja.	Avtomobilna zveza.
K t-50
K 1-50
K 2-_ K 2-—
4 4 44 4 4 4 4 A 4 4 4 4,
»«»S t&t »i«yl< »i' t&< ii« m m	Jp

Zahtevajte vzorce! Ogle|te Izložbe!
J. Grobelnik
Različni ostanki, nenavadno ceno.
Največja zaloga blaga lz volae, svile, baržnna, pliša, barhenla.	Blago za površne Jopice v vseh barvah.
Zimske novosti.
"V"» .
Najboljši nakupni vir sukna za moške obleke In površne suknje.
2M6
Stavbeno podjetje: Parketna tovarna: Strojno mizarstvo: lesarstvo:
Prevzamem iavne in zasebne •stavbe, železnobetonske mostove, strope itd. — Popravila izvrstnem po najnižjih cenah. — Izaeluiem načrte in dajem strokovna navodila.
Velika zaloga hrastovih in bukovih deščic, katere dobavim z ali brez polaganja; prevzamem tudi popravita in polagam deščice na stara, že obstoječa tla.
Izdelujem vsa, stavbeno mizarstvo tičoča se dela, pohištveno le proti naročilu. Izvršujem tudi vsakovrstna popravila, točno povoljno in po nizkih cenah.
Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela, kakor napravo strešnih stolov, stropov, verand, barak, odrov itd. — Popravila izvršujem točno in solidno.
Parna žaga:
Kupujem hrastov, bukov in smre" kov les in žagam hlode tudi proti plačilu. — Po železnici poslan les se dostavi na žago po lastnem industrijskem tiru z drž. kolodvora.
i)stanov lj eno 19jL)0.
V. SCAGNE17/, Ljubljana.
Tehnična pisarna: za skladiščem državnega kolodvora.
Telefon 299.
Naročajte »Slovenca"!
v.vmK* jlr* v \.;V,vvN,w.'-. . "i- ,
Kantina Corazza
Levada (Istra)
601
belo, črno in Siljer lastnega pridelka so pošilja po jako ugodni ceni. Za pristnost se jamči.
SUHE

GOBE
kupuje oedna in u usaki množini, kakor tudi ose deželne pridelke ter piačule najdražje trg. firma
J. KuSlan, Kranj, Gorenjsko.
»ur»Mm.ma.vjtuu*.

P. n.
Telefon štev. 283.
Podpisani naznanjam, da imam letos v zalogi razni stavbni materijal. Posebno opozarjam, da imam vočjo zalogo
cevi iz kamenine
iz najboljše tvornfce Hrusctaauer, kakor tudi cementne cevi v različnih dimenzijah, cementne in Samotne plošče, štor.e ter razne vrste izolacijskih ivarin.
Pri naročilih zadostuje, da se mi za kamene cevi navede višina nadstropij, oziroma hiše. pri vlažnih stenah in raznih izolacijah množina kvadratnih metrov stene, za tlak obris
prostora itd.	.	«...,*
Vsa strokovna navodila in proračuni za naročnike brezplačno.
Velespoštovanjem
Št. 18.551.
Razglas
960
Stavbna tvrdka Ivan Ogrin, Ljubljana
Gruberjevo nabrežje štev. S.



cTfiodni salon
28S4 3
SiucRlif- cffiascMe
ŠfcičovsRa ulica št. 2 TDvorsRi trg št. 1
priporoča svojo veliko zalogo okusnih najnovejših damskih in otročjih klobukov, športnih čepic in
vse v modistovsko obrt spadajoče stvari ===== po najnižji ceni. =====
V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870, št. 21 dež. zak. o varstvu zem« Ijiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov, se naroča vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlju mestne občine ljubljanske, da jim je
do 15. novembra letos
svoje sadno in olepševalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtovih, na poljih in travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajec in za-predkov (ličink) in sežgati, ali kakor si bodi pokončati nabrana goseničnja gnezda in jajca.
Prav tako je gosenice, ako se pomladi pokažejo na drevju, grmovju in rastlinah, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče, a najdalje do 15. maja.
Kadar se drevje, ki so ga napadle gosenice, poseka ali kadar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se tako drevje oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se gosenice obrati od njih ali pa drevje in veje precej sežgati.
Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepotnega drevja, lepotnega grmovja in drevoredov, potem od drevja ob gozdnih ro-beh v istih slučajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti ob ranih urah otresti in pokončavati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polju se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranju ali kopanju zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in takoj pokončati.
Če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa^ jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu naloži na korist občinske blagajne globa od 2 do 20 K, in če bi se to ponovilo, do 40 K; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni.
Mestni magistrat ljubljanski.
2904
dne 3. oktobra 1914.
Razglas.
II 0! 2 0


Kranjska deželna podružnica v Ljubljanij
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice	!
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja, j Javen zavod. Absolutna varnost Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem j
leta 1913 •	.............................K 170,217.119"— j
Stanje garancijskih 'fondov koncem leta 1913. . . .... . . . .... . . . . K 43,424.496-17 ; V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička ... K 432.23206 ;
Kdor namerava živijensko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane [ podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto.
2171 C5S" Sposobni zastopniki se sprejme/o pod najugodnejšimi pogoji.	•




r. «„•::•.» •_». • a »t
St. 18,501.
2916
Drugo žrebanje 4 V\Q zastavnih listov in 4
komunalnih zadolžnic Kranjske deželne banke se v zmislu § 21. bančnega statuta vrši dne 15. t. m. ter se bo izžrebalo nom. K 4.400.— zastavnih listov in nom. K 13.700.— komunalnih založnic.
V Ljubljani, dne 7. oktobra 1914.
2907
Občinski svet ljubljanski ima za tekoče leto oddati dvajset mest „Cesar]a Franca Jožeta ladarsko-jubilejne ustanove mesta Ljubljane za onemogle ljubljanske obrtnike", vsako mesto po 100 kron. Obdarjencem se bodo podeljene jim jstanove izplačale dne 2. decembra 1914.
Pravico do te ustanove imajo brez lastne krivde obubožani obrtniki obojega spola ki so vsaj eno leto v Ljubljani samostojno, na svoje ime upravičeno izvrševali kak obrt, ali pa vdove obrtnikov, če so po moževi smrti njegov obrt upravičeno vsaj
eno leto nadaljevale.
Te obrtne okoliščine morajo biti v prošnjah in njenih prilogah Jasno
dokazane in tudi povedati pravi vzrok obubožanja.
Prosilci in prosilke, ki v Ljubljani prebivajo so enako upravičeni ne glede na svojo domovinsko pravico in državljanstvo. Pri njih odločata le uboštvo in vrednost. Med prosilci in prosilkami pa, ki ne bivajo več v Ljubljani, imajo oni, ki imajo
ljubljansko domovinsko pravico, prednost.	,	.
Pravtako imajo ob sicer enakih razmerah prednost oni prosilci, bi ne uživajo jase ali za svojce občinske stalne podpore ali meščanske podpore ali pa preskrbe v
ubožni hiši.	.. _	_ . . ,	.
Z dokazili v zgoraj navedenem smislu obložene prošnje Je vlagati pri
vložnem zapisniku do vštetega 31. oktobra 1914.
Kauarna tju$tnja
Mestni magistrat ljubljanski,
Podpisana slavnemu občinstvu najvljudneje JavlJaa, da sta svojo kavarno Resljeve ceste štev. 1 preselila na
uogal su. petra ceste žp 1\edecRcgq ccste
iV/ZL1"^ Kapama ftustrija
naprej vodila. Kavarniški prostori so popolnoma na novo adaptirani, ter najmoderneje opremljeni. Prijateljem biljarda sta na razpolago
dua noua £eifert-biljarda
Obenem se zahvaljujeva vse n p. t. gostom za dosedanjo naklonjenost ter se i za bodoče najtopleje priporočava zagotavljale izborno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem

V Ljubljani, 2. oktobra 1914.
luon in Fani $tritar.
dne 5. oktobra 1914.
f
a c tvrdka
Zunanja naročila 2815 obratno
Cene Urez konkurence
vi o v
- ' • , X.. v



f»
1>YI9>
\r-
jffl^rtiffi
V' r—'	v: *JP T'' T
Priporočamo domačo soiidno tvrdko
m
■-SMtlftll! IfMilEJL—
"	S. ----- *""	" " *
Zalnl klobuki veuno v zažogi
-priporočamo aomaco souano ivrunu---v^.*..« - — «
Velika zalaga damskih in otroških Kioskov » nalnotejših oblikah yseh vrst tei Športnih čepic hm* ■
Izdaja konzorcij »Slovenca*
Tisk: »Katoliške Tiskarne«*
Odgovorni urednik: Jožel Gostlnčaf, državni poslanec,