GLAS LETO XXIII. ŠT. 28 (1090) / TRST, GORICA ČETRTEK, 26. JULIJA 2018 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Jožica Ličen Domoljubi ali rasisti? koraj istočasno je v Sloveniji na sončni stra- ni Alp zavel veter o Cestnikovih rasistih, ki se je v majhnem bazenu nekih term spre- menil v medijski vihar ter srčno vabilo med- narodne in domače Karitas k razmisleku, “Kaj je dom”. Zgodba o rasistih je bila preveč direkt- na, da ne bi pravoverni mački zamijavkali, ko jim je frankolovski župnik stopil na rep; med- tem ko je bilo povabilo Karitas k razmisleku o tem, kaj je dom, preveč osebno, da se je večina med nami osredotočila na razmišljanje o svo- jem domu, pozabila pa na ljudi, ki pod soncem iščejo novi dom. Je že tako, Gospod poskrbi za ravnotežje in vihar se počasi umirja. A res? Hvala Bogu, da je zadeva z begunci in migranti zameglila razprave o Damoklejevem meču, ki še vedno visi nad zgodovino sloven- skega naroda, je pa ponovno, kot huda ura, udarila na dan želja po uničenju vseh, ki ne mislijo tako kot mi, ali bolje, ki ne zmorejo od- preti vrat srca in razmišljajo v stilu 'brigaj se zase'. Težko, res težko je ločiti pšenico od ljul- jke. Vsaj od katoličanov bi človek pričakoval, da smo obzirni, da se držimo evangelijskih be- sed, ki so jasne in ne dvoumne. Če sem iskrena, tudi mene trume temnopoltih fantov navda- jajo s strahom, vendar nič manj me ni groza belopoltih bratov in sester, ki v imenu domol- jubja govorijo stvari, ki resnično mejijo na ra- sizem, da ne rečem željo po uničenju. / str. 4 S Razmišljanje Dr. Drago Štoka o Evropi, emigracijskih tokovih in licemerstvu nekaterih politikov 2 Koncert v Gorici DVS Bodeča Neža je s koncertom kronala tečaj o gregorijanskem petju, ki ga je vodila s. dr. Susi Ferfoglia 9 Foto JMP Msgr. Alojz Uran Svetništvo je oprijemljivo POGOVOR sgr. Alojzij Uran, upokojeni slo- venski nadškof, je že dolgo med nami, ne- kaj let je živel v Trstu, v tem poletnem času pa je na Svetih Višarjah, kamor je šel na povabilo videm- skega nadškofa, da bi po- magal pri bogoslužju, a tu- di v spovednici. Sv. Višarje so božja pot za Furlane, Ita- lijane, Avstrijce in Nemce ter seveda za nas Slovence, torej pravo stičišče naro- dov, in prav o tem spregovori priljubljeni nadškof v pogovoru za naš tednik. Razmišlja tudi o tem, da je bila zanj prava Božja milost dejstvo, da je prišel živet med nas, pa čeprav je v začetku občutil tudi veliko grenkobe. Msgr. Uran govori več jezikov in na Sv. Višarjah opravlja dušnopastirsko poslanstvo. / str. 3 Marko Manin M www.noviglas.eu Kresniček je začel svoj let ... Enotedenska ustvarjalna delavnica v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici 53. Študijski dnevi Draga Obeležitev kar dveh obletnic d 31. avgusta do 2. septembra bodo v Finžgarjevem domu na Opčinah potekali letošnji Študijski dnevi Draga 2018. Geslo, ki so ga izbrali organizatorji letošnjega 53. intelektualnega foruma Draga, da bi simbolično spremljalo Študijske dni, se poklanja Cankarjeve- mu letu. “Prijatelji, rečem vam besedo iz srca: ve- rujmo! Ker le v veri je moč in zmaga in odrešen- je”! je zapisal pisatelj Ivan Cankar v enem izmed svojih zadnjih govorov. Vse vsebine panojev le- tošnje Drage so usmerjene v ideje pluralizma, koz- mopolitičnega doživljanja meje in politično to- leranco. Navedenim nazorom je bil predan tudi Ivan Cankar, čigar 100-letnica smrti poteka letos. Forum, ki bo v prijetnem parku Finžgarjevega do- ma na Opčinah, bodo odprli v petek, 31. avgusta, in bo trajal tri dni, vse do 2. septembra. Draga je v svoji zgodovini doživela razne idejne napetosti, ki so na nasprotnih nazorskih straneh obravnavale ta dogodek. / str. 10 MAN O Damijan Podveršič “Vino, pravi nektar za dušo!” SREČANJE POD LIPAMI emlja, družina, trte, vino in uspeh, o vsem tem je bil go- vor v četrtek, 19. julija, na Srečanju pod lipami v Kul- turnem centru Lojze Bra- tuž, na katerem je bil gost vinar Damijan Podveršič. Z njim se je pogovarjal agronom dr. Uroš Zorn, ki je najprej predstavil gosta in ga vprašal, kako se je sploh vse začelo. Oče je bil velik ljubitelj zemlje in vina, ni mu pa uspelo, da bi bil njegov glavni poklic v življenju vinar. Leta 1953 je družina kupila gostilno, ki še zdaj deluje v Stražicah v Gorici, kasneje je oče kupil nekaj zemlje in začel pridelovati vino za potrebe gostilne. Da- mijan Podveršič je zgodaj razumel, da so doma ime- li preveč zastarel pogled na pridelovanje vina. / str. 6 MČ Z Naturopatski nasveti Naturopatinja Erika Brajnik v svoji rubriki nam tokrat med zelišči predstavlja dišeči rožmarin. 14 Svet okrog nas26. julija 20182 Povejmo na glas Lepa in opažena dobrodelnost Ko (ne)politiki politizirajo Zajec in lisjak našel sem se na predsta- vitvi neke knjige, ki je pravzaprav bolj vodič in je izšla v ruščini. Napove- dali so, da bo predstavitev točno ob 12. uri. Čakali smo, da je odzvonilo pri sv. Mi- klavžu v Ljubljani, in predsta- vitev se je začela. Prvi stavek, ki ga je povedala gospa, ki je predstavitev vodila, je bil: “Celotna naklada je odku- pljena. Vsi, ki ste sodelovali, boste dobili en izvod in ste- klenico vodke”! Potem se je nadaljevalo predstavljanje. Malo čudno smo pogledali, pa kljub vsemu spremljali začrtan program. Po končani ceremoniji smo se podali v bližnji lokal, kjer so nam po- stregli in zame je bilo najpo- membnejše to, da s kom po- klepečem, saj že itak v to našo prestolnico skoraj ne za- hajam več. Med drugim pa me je preganjala misel, da bi malo trgoval. Čemu bo meni vodka? Mogoče bi mi kdo dal en izvod knjige, jaz pa njemu vodko. Začnem pri nekem gospodu, ki mi vljudno pove, da knjige zbira žena, on pa pije vodko. Potem grem na- prej k neki dami. Tudi ta mi vljudno pove, da je vodka za njenega partnerja najboljše darilo, knjigo pa bo pokloni- la nekdanjemu možu za novo leto... Ko smo se skoraj razšli, pa le staknem še neko mlajšo damo, in ko ji ponudim kupčijo, mi v hipu reče: “Na- te knjigo, imam jih dovolj, dajte mi vodko”! Presrečen “zaprem botego”! Ker pa je bilo pred nami še skoraj celo popoldne, sva s kolegom zavila v kavarno, da kaj rečeva o tem in onem. Kmalu zatem prisede še neka gospa, in ko smo bili v naj- bolj živahnem razgovoru, še druga. Tako smo bili zao- krožena družba. Iz torbe sem potegnil neko novo pesniško Z zbirko, ki sem jo dobil dopol-dne. Ker pa je bila prva damaprosvetna delavka, sem ji le- po iz te zbirke odrecitiral pe- sem z naslovom Učenec in učitelj. Ker je gotovo ne poz- nate, jo poklanjam tudi vam. Takole gre: “Ko je učenec pri- pravljen, / pride učitelj. / Ko je učenec pripravljen, učitelj odide”. Ona druga dama, ki je pripadala “diplomatskemu fohu”, pa takoj doda: “Tako je! Učitelj pride, ko je v razre- du učenec. Ko pa je učenec pripravljen, učitelj zapazi, da ga učenec ne posluša, četudi je tam, zato je za učenca odšel”! Z razlago se nismo ravno vsi strinjali, pa da ne bi preveč motovilili o prosveti, me pa le malo požgečka in rečem dami: “Že, že, ampak tisti Krim, četudi ima peščico Kozakov, pa bi le moral biti malo bolj spoštovan, ne pa da delajo z njim tako kot kakšen berač z malho”! In začela se je ura politične zgo- dovine, zato sem takoj na- ročil še eno kavo za vse, da ne bi prehitro nehala. Dama vse lepo pojasni: “Krim je bil po- darjen Ukrajini, ker se je slučajno Hruščova usmilila neka Ukrajinka, Rusinjam je bil itak antipatičen – se spo- minjate, kakšen je bil? Z da- rili je tako: Če dobite bombo- ne, vržete škatlo stran, ko jih pojeste. Ko boste popili vod- ko, ki smo vam jo podarili, steklenice ne boste shranili, razen če zbirate prazne “flaške”, ampak jo boste vrgli stran. Ko vam kdo podari kri- stalno vazo in vam ta pade na tla in se razbije, roma v smeti … Ni tako? – Torej tudi Krim gre tja, kamor spada, četudi se bo vsa Evropa protivila. Krim bo ruski, pa pika”! Ma- lo sem ji ugovarjal, krimski Kozaki pa tamkajšnja peščica Ukrajincev... Ona pa gladko in jasno: “Kaj je za vas združena Evropa”? Takoj po- jasnim naše gledišče, dama pa: “Združena Evropa bo te- daj, ko bo združena od Gi- braltarja do Vladivostoka! To je Evropa in ne to, kar je se- daj... ” Kar privzdigovalo me je: “Poglejte, učili smo se, da je Evropa do Urala, sedaj pa do Vladivostoka”?! “Tako je! Rusija je ena in nedeljiva. To ni Slovenija. Ta je za Rusijo ohišnica – vrtiček... Rusija je prostranstvo, Rusija je rečni veletok. Poglejte Volgo, pa ta vaša Sava, to je za Rusijo po- tok! Enako vaša Soča”! in po- kaže name... Najraje bi jo brcnil v nogo ali ji stopil na kurje oko, če ga ima na prstu, ona pa naprej: “Evropa, takšna, kot je zdaj, pripravlja veliki Rusiji sankcije. Na to se naš gazda požvižga. Veste, mi Rusi potrebujemo trdo roko, kot jo ima naš gazda! V Rusiji moški nosijo hlače in ne kot pri vas – pokaže name –, ko so na “Škornju” možje copa- te! Mi imamo dovolj uvoza iz Kitajske. Tam postaja blago, ki ga uvažamo, kakovostno, kot je evropsko. Rusi so Kitaj- ski dali 12-odstotno carino, Italiji 40, Nemčiji 45. Zdaj, ko so Rusiji dali na zahodu san- kcije, bo lepo dvignila carino: Italiji s 40 na 60 %, Nemčiji s 45 na 65 % in tako dalje, Ki- tajski pa ostane prejšnja. Če nam zamrznejo našo lastni- no, recimo v Rogaški Slatini, bo Rusija zamrznila sloven- sko letalsko linijo z Moskvo in leteli bodo samo naši avio- ni, vaši bodo pa na tleh! Mi- slite, da bi Rusija prišla v Evropsko unijo. Le zakaj? Prišel bo čas, ko se bo Evrop- ska unija priključila Rusiji! Tako gre in tega ne razume nihče tu na tem svetu, ki mu pravite Zahod”! Dovolj sem imel tega modrovanja. Vljud- no smo končali pogovor in prebral sem še eno pesem iz omenjene zbirke. Takole pra- vi: “Jutri je nov dan. / Za ne- katere bo še starejši, / kot je današnji”. Zgovorna dama pa: “Enako je s politiko”! Ambrož Kodelja Naš narod je vzdržal in obstal! Emigranti in licemerstvo migracijski tokovi, ki jih je bila Evropa v svoji celoti deležna v daljni in bližnji preteklosti, so raznovrstni in z zgodovinskega stališča tudi zanimivi. Mislim tu na Gote, Vizigote, Hune, ki so si zaželeli priti bolj ali manj miroljubno v naše kraje, mislim na čas po prvi svetovni vojni, ko so si trume premagancev na eni strani in zmagovalcev na drugi pomagale, kot so vedele in mogle, in se naseljevale v izpraznjenih krajih, mislim na čas po drugi svetovni vojni, ko so množice ubežnikov oz. emigrantov hotele z enega na drugi konec sveta in so t. i. zahodne države, pa tudi Amerika in Avstralija, nudile tem bežečim ljudstvom kruh in zatočišče. Iz Šlezije, Poljske, Madžarske, Jugoslavije, Sovjetske zveze, poražene Nemčije so milijoni ljudi prečkali meje in bili pripravljeni žrtvovati vse, tudi svoja življenja, za svobodo in boljše dni, pa ne samo z ekonomskega vidika. Tudi pri nas smo bili po vojni deležni teh velikih emigracijskih tokov, saj so nove meje med Vzhodom in Zahodom s seboj prinesle marsikakšen problem, ki ga prej ni bilo. Pa ne mislim samo na novonastalo politično ureditev v t. i. socialističnih državah, mislim tudi na narodnostna in jezikovna vprašanja, ki jih je nova meja vsilila svojim državljanom. Povojna Evropa se je v bistvu razdelila na dva bloka in prehod iz enega v drugega je bil hudo tvegan. Bežali so ponoči, čez zastražene prehode na mejah t. i. “železne zavese”, in marsikdo je obležal v krvi med begom na Zahod. Evropa torej emigracijske tokove dobro pozna in je E pripravljena na sprejemkaterihkoli emigrantov, danestudi onih z afriških in azijskih tal. Delno se teh novih emigrantov tudi veseli, saj so v pomoč pri strahovitem demografskem padcu prebivalstva, ki ga beleži stara Evropa. Ve, Evropa namreč, da se ti pripadniki raznovrstnih narodov prej ali slej tudi integrirajo, kar je bilo zagotovo v daljni zgodovini. Zato se Evropa novih beguncev, prišlekov, emigrantov ne boji, nasprotno celo vabi jih (glej primer Nemčije), da tako lahko dobi tisto novo delovno silo, ki je v tovarnah tako zelo primanjkuje. Do tu vse v redu in prav, če ne bi politika posegala vmes in imela kot cilj nekaj drugega od zgolj človeškega odnosa in socialnega nagiba. In tu prihajam na licemerstvo, ki je s tem pojavom, emigrantskim namreč, povezano. Kako je mogoče, da so nekatere politične sile danes z vsemi svojimi močmi za emigrantski val in si želijo, da bi v Evropo prišla malodane cela Afrika in Azija z njo, isti enakomisleči ljudje pa so po vojni onemogočali emigrantom beg v svobodo celo z brzostrelkami in granatami v rokah? Kje je bil takrat kruh, ki so ga bili milijoni ljudi lačni? In pa njihovo obnašanje do teh beguncev? Kdo od starejših se ne spominja, kako so nekateri te begunce žalili, proti njim hujskali, jih oblegali z vse mogočimi psovkami. In vendar so pri nas, mislim predvsem na Tržaško in Goriško, ti slovenski begunci veliko dali, našim šolam, našim kulturnim ustanovam, našim prosvetnim, kulturnim in socialnim ustanovam. Brez njih bi tu marsikaj ne uspevalo tako močno in bogato, kot je bilo to v povojnem času, predvsem potem, ko je v naših krajih divjal kominform z vsemi svojimi groznimi posledicami. In še: danes so tisti, ki so te begunce iz osrednje Slovenije na moč sovražili, z vsemi svojimi besedami in dejanji na strani beguncev iz Afrike in Azije in si jih še želijo čim več po naših krajih. Kje je tu logika humanitarne pomoči in globoke človeške solidarnosti? Pa ne, da gre danes njihova brezmejna ljubezen do emigrantov v smeri sovraštva do vsega, kar diši po krščanstvu in spoštovanju demokratičnih vrednot? “Kdorkoli naj pride k nam, tudi pripadniki vseh mogočih ver in verstev, samo da teh katoliških in krščanskih obrazov ne vidimo več”. Tako sem slišal prav pred kratkim modrovati nekega znanca. Pa to ni bilo njegovo maslo, te misli mu je kdo položil v možgane v kakem domačem društvu ali na kakšni politični seji. Kaj ni to licemerstvo, licemerstvo vedno enih in istih krogov, ki bi najraje naše kraje in ljudi preobrazili tako, da ne bo več nikjer ne duha ne sluha o krščanstvu in njegovih zgodovinskih vrednotah, ki so tudi naš narod ohranile pri življenju, kljub vsem grozotam, ki jih je moral prestati, posebej v času po prvi in drugi svetovni vojni? Toda naš narod je zdržal in obstal. Tako je bilo včeraj in tako bo jutri. O tem ne smemo niti za trenutek podvomiti. Drago Štoka obrodelnost je vedno nekaj izjemno lepega, nemara celo najlepšega, česar je človek sposoben, in se zanjo odloči. Je pač, dobrodelnost, dobro delo in dober na- men za drugega, za sočloveka, kadar je ta v ve- liki ali že neznosni stiski. Oseba, ki v dobro- delnost verjame, daje tistim, ki so pomoči po- trebni, to pomoč na različne načine. Daje oblačila, obutev in sploh vse življenjske po- trebščine, daje lačnim hrano, lahko tudi denar za preživnino, predvsem pa daje spodbudno besedo, prijaznost, razumevanje, sočutje in svoj čas. Svoj čas in svojo prisotnost, svojo nav- zočnost “na licu mesta”, ko odmika ruševine, pomaga reševati pred poplavami in usadi, po- maga ljudem ob drugih nesrečah ali jih pre- streza na morju, kadar jim grozi utopitev. Še in še bi lahko naštevali in tudi ugotavljali, ka- ko je dobrodelnost pravzaprav temeljni klic verskega sporočila, po katerem naj bi ljudje v svoje dobro opustili vsakršno sovražnost in še prej brezbrižnost do sočloveka in se odločili za sočutje do tega človeka, solidarnost z njim in z vsemi ljudmi. Vse v vidiku tiste čudovite in danes še ne otipljive prihodnosti, ko si bo- mo prav vsi bratje in sestre, sestre in bratje, in bodo vse razlike in odtujenosti odpadle. In do- brodelnosti je ogromno, ogromno na vseh straneh sveta, vendar se zanjo mnogokrat niti ne ve, ker želi biti tiha in se ne ponaša s tem, kar je in kar daje. Prav zato, ker je po naravi ti- ha in skromna, pa je toliko lepše, kadar posta- ne močno vidljiva in s tem zgled in dokaz, da je in obstaja, da je prečudovita in na ta način lahko privabi še druge, da ji sledijo in v njej delujejo. In to je zgodba Marca Gasola, vrhun- skega španskega košarkarja z dolgoletnim na- stopanjem v ameriški ligi, ki so ga mediji opa- zili, kako na ladji nevladne organizacije Open Arms skupaj z drugimi drži nosilo s pribežnico Josephine. Ta je ostala živa po dveh dnevih v morju ob libijski obali, medtem ko sta druga ženska in otrok umrla in je zadeva dvignila prah in sprožila burne polemike. Novinarje pa je predvsem zanimalo, kako da se je Marc Gasol, nadvse uspešen in slaven doma kot na drugi strani oceana, z zaslužkom dvajset mili- jonov ameriških dolarjev letno, znašel na tisti ladji z Josephine, kaj mu je bilo ne nazadnje tega treba. “Zakaj sem tu? Hotel sem priti že lansko leto, pa zaradi evropskega prvenstva ni- sem mogel... Živo se spominjam fotografije mrtvega sirskega otroka na turški obali l. 2015, ko sem razumel, da moramo mi vsi storiti kaj, da ne bi prihajalo do takšnih tragedij. Tedaj sem srečal ljudi nevladne organizacije Open Arms. Njihova zavzetost pomagati ljudem v stiski me je osupnila, saj dajejo za pomoč dru- gim vse svoje ekonomske vire, logistiko in do- bro pripravljene osebe. Občudujem takšne lju- di, ki nekaj naredijo in ne čakajo, da bi drugi isto naredili namesto njih”. Kaj v tej luči ni umestna misel, da bo nekega dne prav dobro- delnost lahko odrešila svet? Seveda, kadar bo v večini človeštva prevladala. Janez Povše D Igor Gabrovec o deželnem rebalansu Stare teme za nov čas eželni svet FJK bo v na- slednjih dneh sprejel poletni rebalans, ki uvaja nekaj zanimivih postavk tudi za slovensko narodno skupnost. “Deželni svet bo po- trdil porazdelitev dotacij v vred- nosti skoraj milijona evrov iz državnega sklada za slovensko manjšino na osnovi sklepa deželne posvetovalne komisije. V tem sklopu gre izpostaviti izredno postavko v korist Slo- venskemu raziskovalnemu inštitutu SLORI v višini 55 tisoč evro za strokovno svetovanje deželni upravi pri zagonu že pred leti ustanovljenega cen- tralnega urada za slovenski je- zik, kar sledi sklepu Deželne konference za slovensko manjšino. Prav tako je razvesel- jivo, da bomo del finančnih sredstev investirali za spodbu- D janje kadrovanja in vključevan-ja mladih v slovenske ustanove,kjer je že več let močno občutiti potrebo po prevetritvi in vse- stranski pomladitvi vsebin in pristopov. Predlagal sem izre- den prispevek slovenskemu in nemškemu društvu v Kanalski dolini, ki bosta v sodelovanju z občinskima upravama na Trbižu in v Naborjetu sodelova- li pri snovanju srednjeročnega projekta trijezične javne šole, že z novim šolskim letom pa tudi okrepili poučevanje obeh jezi- kov za šoloobvezno mladino”, poudarja deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki je že v svojem uvodnem posegu predočil tudi vrsto še vedno odprtih vprašanj iz prejšnje zakonodajne dobe. “Tudi sedanjo deželno upravo moram opozoriti na pričako- vanja podeželja tržaške pokraji- ne, ki izhajajo iz vrste obljub in obvez glede dodatnih sredstev in priložnosti za gospodarski razvoj na področjih kmetijstva, turizma, kamnolomov in obrtništva. Predlagal sem po- daljšanje termina za koriščenje zadnje tranše obnovitvenih del na nepremičnini Društvene go- stilne na Proseku, kjer bo do- movala Hiša prosekarja. Podprl bom popravek večine, ki v pričakovanju novega deželnega načrta o izkopih uvaja nekatere olajšave pri razvijanju kamno- lomov okrasnega kamna, kakršne imamo na Krasu. Glede kmetijstva sem kolege opozoril na še vedno pereč problem ško- de, ki jo povzroča divjad; tudi to zahteva od deželne uprave resnejši in učinkovitejši pri- stop”, je še dejal deželni svetnik slovenske stranke, ki je deželno upravo pozval, naj dosledneje spoštuje pravico do uporabe zaščitenih manjšinskih jezikov v odnosu med državljani in deželnimi institucijami. Aktualno 26. julija 2018 3 S 1. strani Svetništvo je oprijemljivo jubljanski nadškof in me- tropolit emeritus msgr. Alojz Uran slavi letos 25. jubilej škofovskega posvečenja. Sredi decembra leta 1992 je bil namreč imenovan za škofa. Ja- nez Pavel II. je izrazil željo, da bi ga osebno posvetil. To se je zgo- dilo tri tedne kasneje, 6. januarja, v stolnici sv. Petra v Vatikanu. Škofovskemu geslu “Da, oče”, ki si ga je sam izbral, je ostal vedno zvest in z njim želi povedati, da smo povsem v Božjih rokah, v Njem živimo, se gibljemo in smo. Pogovarjava se na Svetih Višar- jah. Pred kratkim ste se ude- ležili slovesnega bogoslužja v stolnici v Ogleju, ki ga je vodil državni sekretar Svetega se- deža, kardinal Parolin. Res je, dobil sem povabilo in, čeprav imam na Sv. Višarjah ve- liko obveznosti, se mi je zdelo prav, da se udeležim tega srečan- ja, ker je Oglej tako pomembno središče, pravzaprav zibelka slo- venskega krščanstva. Zato je prav, da se udeležujemo teh srečanj, kjer se obnavljata spo- ročilo Ogleja in poslanstvo, ki ga je imelo to mesto za naše pred- nike, saj je tudi ljubljanska nadškofija pripadala oglejskemu patriarhatu. Z dijaki Škofijske gimnazije v Šentvidu skušamo pokazati pomen teh korenin, ki jih tako v Sloveniji kot tudi v Evropi primanjkuje. Kakšni so bili vaši prvi vtisi s tega srečanja? Bil sem zelo presenečen in zado- voljen, ker je kardinal Parolin to- likokrat izpostavil tragično prvo svetovno vojno, v kateri so se so- L rodniki in bratje borili drug protidrugemu. Poudaril je nesmiselvojne in pomen povezovanja ter povedal, da je Cerkev vedno ime- la poslanstvo združevanja, do- kler ni prevladalo nacionali- stično gledanje v medsebojnih odnosih. Lahko trdimo, da ste na tem srečanju duhovno predstavlja- li tudi tržaške Slovence, med katerimi ste dalj časa prebiva- li. Moram reči, da je bilo obvezno bivanje izven slovenskega pro- stora na začetku nekoliko osolje- no z bolečino, vendar sem spoz- nal, da je bilo toliko pozitivnih dogodkov, na katerih sem lahko sodeloval in se tudi sam bogatil, da je Božja previdnost že hotela, da nekaj časa preživim tudi med tržaškimi Slovenci in sploh med zamejskimi rojaki. Slovenci v Trstu in okolici so začutili praznino ob Vašem odhodu, kajti vsi so priznali, da je bila Vaša prisotnost v naši deželi zelo dragocena in je še dodatno bogatila naš pro- stor. Dokaz le-tega je, da so Vas po Vašem odhodu še večkrat poklicali, tudi pripadniki ita- lijanskih župnij, za razne slo- vesnosti in tudi za birmanje. Zdaj pa ste že peto leto zapo- red med poletjem na Svetih Višarjah. Pred nekaj leti je tržaški škof pre- jel prošnjo videmskega nadškofa, ali bi lahko jaz prišel za kakšen teden pomagat na Svete Višarje. Takrat nisem imel drugih obvez- nosti in sem tudi v tem videl Božjo previdnost. Čutil sem, da tudi za tem deluje Bog. Moram reči, da mi je obdobje v Trstu po- magalo pri krepitvi italijanskega jezika, kar mi je zdaj na Svetih Višarjah v veliko pomoč. Papež sv. Janez Pavel II. je povedal: “Spoštuj svoj jezik, spoštuj svoje korenine in znal boš pravilno spoštovati jezik drugih in njiho- ve korenine”. Tukaj na Sv. Višarjah je trije- zičnost vedno navzoča pri bogo- služju in na srečanjih, in to je ve- lika vrednota, ki kaže na to, da se tukaj stikajo tri velike etnične skupnosti, med katerimi je toliko razlik v jeziku, kulturi, zgodovi- ni, v načinu dojemanja življenja, da je to stalno povzročalo nera- zumevanja in napetosti, konflik- te in, kot vemo, tudi strahotno prvo svetovno vojno. Zato je ta cerkvica na stičišču ve- likih etnij zelo pomembna, tako kot je že pred vojno zapisal dr. Er- lich, ki je bil doma v Žabnicah: “To je edina meja v Evropi, kjer cerkev ljudi povezuje in ne ločuje”. Svetišče na Sv. Višarjah bi lah- ko označili kot “transnacio- nalni” prostor, kjer se romarji počutijo, kot da bi bili doma. Gotovo, sicer ne poznam po- drobno občutkov italijanskih, furlanskih in nemških romarjev, ampak vem, da imamo Slovenci Svete Višarje za izredno dragoce- no romarsko pot, in tudi še zdaj lahko trdim, da je približno po- lovica obiskovalcev iz slovenske- ga govornega območja. Obenem je veliko obiskovalcev tudi iz ma- tične domovine. Ste morda včasih imeli težave pri trijezičnem bogoslužju? Večkulturnost in večjezičnost sta na Svetih Višarjah doma. Vera tu- kaj resnično povezuje. Ko tu po- jemo in molimo, čutimo, da so jeziki različni, a tudi to, da so molitve in prošnje iste. V časopisju sem zasledil, da se je baje po Vašem prihodu na Svetih Višarjah povečalo števi- lo romarjev. Ali je to res? Nekateri tako pravijo. Jaz lahko rečem le, da imam veliko lepih izkušenj, ko pridejo ljudje, ki ni- so samo slovenske narodnosti in se po dveh letih ponovno vrnejo na Svete Višarje in se mi zahval- jujejo za besede, ki sem jim jih takrat rekel in so jim pomagale živeti. Za to izkušnjo sem zelo hvaležen. Po Vašem bi bile lahko Svete Višarje tudi dober vzor sožitja za druge župnije v deželi Fur- laniji Julijski krajini? Temu bi namenil misel kultur- nopolitičnega delavca, avstrijske- ga Slovenca Šturma, ki je nekoč po maši na Svetih Višarjah rekel, da se tega v Avstriji ne da pred- stavljati. Trije jeziki namreč po- magajo, da se zaokroži medse- bojno povezovanje; medtem ko sta si dva jezika lahko večkrat na- sprotna. Tudi tukaj je navzoča Sveta Trojica, ki urejuje neko rav- notežje. Spregovorimo pa še o Vašem pomembnem življenjskem ju- bileju, 25. obletnici škofovske- ga posvečenja. Kakšne spomi- ne imate na sv. Janeza Pavla II., ki Vas je leta 1993 posvetil v Vatikanu? Bolj kot se oziram nazaj v čas in gledam posnetek, ko je on pola- gal roke na mojo glavo, bolj čutim neizmerno hvaležnost Bo- gu za to, da me je poklical in iz- bral za takšno poslanstvo. Tudi veličina papeža Janeza Pavla II., ki je medtem že postal svetnik, je nepozabna. Zgodovinsko gle- dano, se zelo redkokdaj zgodi to, da bi duhovnik ali škof že v času svojega življenja doživel, da je njegov posvečevalec razglašen za svetnika v vesoljni Cerkvi. Mi- slim, da si Janez Pavel II. to res zasluži. Svetega očeta ste zaprosili tudi za osebni blagoslov. Da, ko sem postal nadškof v Lju- bljani, sem šel tudi po blagoslov k njemu v Vatikan. To je bilo pro- ti koncu leta 2004, takrat je bil že zelo bolan; vendar sem takrat čutil, da me blagoslavljajo roke svetnika. To se čuti. Svetništvo je oprijemljivo. Takrat sem začutil tudi njegovo očetovsko skrb. Je na Vas kaj vplivalo to, da Vas je v škofa posvetil papež slovanskega rodu? Ja, je. To je tudi ena izmed značil- nosti, ki jih je ta papež prinesel s seboj; njegov odnos, njegovo poznanje sveta za železno zave- so, ki se je spremenilo brez pre- velikih žrtev. Prav on je v svoji domovini Poljski svetoval vodi- teljem Solidarnosti, ki je bila ta- krat velika politična sila, naj ne uporabijo nobene sile in orožja. Takrat se je začela revolucija s svečami in z molitvijo, ki je de- jansko spremenila dogajanje na Vzhodu, v Rusiji in v drugih so- cialističnih deželah. Škofovski prstan Vam je poda- ril prav Sveti oče Janez Pavel II. Da, podaril mi je ta škofovski prstan, ki ga vedno nosim; en- krat sem ga že izgubil, a sem ga res po čudežu ponovno našel. Vem, da je on za nas Slovence naš veliki priprošnjik tudi v večnosti. Ob svojem obisku v Sloveniji je mladim rekel: “Papež vas ima rad”! Jaz pa še vedno ostajam v večni povezavi s tem svetnikom. Iskreno se Vam zahvaljujemo za Vaše pomembno pastirsko poslanstvo, za Vaše delo in vam obenem čestitamo ob vašem prazniku. Foto Manin Pismo uredništvu Tabor SDZ in domobranci (verzija 2) trinjam se z Ivom Jevnikar- jem, da je bila v Mavhinjah spominska svečanost ob 70- letnici prvega tabora SDZ, toda tu- di spominske prireditve so vezane tako na preteklost kot na čas, v ka- terem živimo. Na vprašanje, kaj so imeli opraviti domobranci z Ma- vhinjami, odgovarjam: ker je tre- ba veličino Slovenske demokrat- ske zveze povezati s stališčem usta- noviteljev te prve resnično demo- kratične stranke tako do komuniz- ma kot do domobranstva in po- dobnih skupin. Nihče od ustanoviteljev in tudi kasnejših članov SDZ med vojno ni sodelo- val s fašisti in nacisti, pač pa z za- vezniki, ki so bili za večstrankarski demokratični sistem. Bili so proti vsakršni diktaturi, črni ali rdeči. Ker komunisti (vidalijevci in ba- bičevci) SDZ niso mogli očitati so- delovanja z okupatorjem, so bili napadi še ostrejši, stranka je bila označena kot leglo kapitalistov in imperialistov. SDZ je zavračala ko- munistični režim zmagovalcev, obenem pa tudi nesrečno med- vojno izbiro poražencev. Ne vem, koliko so se časi spremenili, če se celo danes še najde prenapetež, ki partizana Iva Kralja zmerja z do- mobrancem. Kolega Ivo Jevnikar je zapazil v mojem poročilu, ki sem ga podal v Mavhinjah, nekaj netočnosti, med temi, da niso domobranci ovadili Zorana Mušiča. O tem sem se na prelomu tisočletja v Žirov- S nici dolgo pogovarjal z ZoranomKržišnikom, ki je bil intimenMušičev prijatelj. Navedel bom le nekaj stavkov, ki sem si jih tedaj zapisal: “Mušič je uradno živel v Benetkah na Campo San Provolo v internatu nemških nun, kjer so stanovali še trije Slovenci. Skupaj z Ivom Gregorcem je imel posteljo v balkonski sobi. Njegovi prijatelji so bili antifašisti, vodil jih je Jojo Golec. Skupina, v kateri je bil tudi duhovnik Placido Cortese, je po- magala pri obveščevanju zavezni- kov. V skupino so se vtihotapili so- delavci nemške obveščevalne službe in preko mariborskega Nemca Wernika poročali v Lju- bljano. Mušiča, pod njegovo po- steljo so odkrili radijski oddajnik, so aretirali 1. oktobra pri palači Barbarigo v Dorsoduro, torej v sa- mem središču Benetk. Prepeljali so ga v Trst. Čemu? Najbolj verjet- na razlaga je, da bi ga zasliševali v italijanščini in slovenščini ter pri- merjali odgovore. Bil je najprej zaprt v Coroneu, nato pa so ga prepeljali v samico na trgu Ober- dan, prepričan je bil, da so ga za- sliševali esesovci in domobranci. V kletnih prostorih na trgu Ober- dan je bil zaprt tudi pater Cortese, ki so ga mučili, mu zlomili prste in ga končno ubili. Mušič je bil zadnji zapornik, ki je videl patra Corteseja živega”. Po pričevanju Kržišnika je bil Mušič prepričan, da so ga zasliševali domobranci iz vojašnice pri Sv. Ivanu. Morda bo kdo ugovarjal, da gre za pričevanje iz druge roke, vendar ne vidim, čemu bi Kržišnik prikrojil spomi- ne, ki mu jih je prijatelj zaupal med sprehajanjem po gozdovih okrog Cortine. Mušiča sem spoz- nal na njegovi zadnji razstavi v Gorici, ko pa je bil že bolehen in se ni hotel in mogel spominjati vojnih časov. Netočno naj bi bilo tudi povezo- vanje Collottijevih zločincev z do- mobranskim gibanjem. Rado Se- liškar, ki so ga italijanski partizani konec aprila 1945 ubili skupno s Collottijem med begom proti Tre- visu, je bil partizan, ki so ga Nemci ujeli in pridobili na svojo stran. Res je, nikjer ni zabeleženo, da bi bil domobranec, toda ostaja upra- vičeno vprašanje, zakaj so ga, pre- den se je pridružil Collottiju, po- slali za teden dni v Ljubljano? Morda bomo kdaj zvedeli, kje je bil, od koga je dobil navodila. Med Collottijevimi sodelavci- mučitelji je bil tudi v Ljubljani leta 1914 rojeni Werner Harrauer, poz- nan tudi kot Leon Turk. To je sta- vek, ki sem ga dobesedno prebral v Mavhinjah in ga torej nikakor nisem uvrstil med domobrance. Če se kolegu Sergiju Pahorju mo- ram opravičiti, ker sem napačno napisal, da je bil na volitvah leta 1949 poleg nosilca liste Josipa Agneletta za SKSZ kandidat Teofil Simčič, pravilno pa je, da je bil kandidat inž. Milan Sosič, ni točna Jevnikarjeva trditev, da je šlo za “družinski spor” med SDZ in SKSZ. Letak, ki ga je razdajal Sergij Pahor, je izdalo samozvano “slovensko katoliško akademsko starešinstvo”, ki je skušalo zanetiti spor med SDZ in SKSZ, predvsem pa znotraj katoliškega tabora. Da ne bo dvoma, navajam Katoliški glas, ki je v svoji 21. številki 22. ju- nija 1949 v uvodniku Naše ugoto- vitve po volitvah zapisal: “Mi se odločno borimo za slovensko na- rodno, krščansko in socialno ide- jo. To pa seveda ne more biti ni- kaka ovira za skupen nastop z ljud- mi drugačnega svetovnega nazo- ra, ko gre za skupno narodno stvar. Tega naj se zavedajo tisti, ki so skušali s ponarejenimi letaki..., katere so podtaknili članom SKSZ, razbiti sodelovanje med SKSZ in SDZ”. Noben družinski spor torej, pač pa načrtno bojkotiranje s stra- ni tistih, ki so prišli iz politične ne- strpnosti in sovraštva okuženega ozračja, da bi zanetili spor v kato- liškem taboru in osamili duhov- nika-povratnika iz Dachaua Petra Šorlija in barkovljanskega župnika Matijo Škabarja, ki sta se odločno borila za narodno enotnost in proti sektaški politiki. Kdo so bili nasprotniki volilnega zavezništva med SDZ in SKSZ? Za Iva Jevnikarja so bili šovinistični Italijani, precej nenaklonjena Za- vezniška vojaška uprava in nasilni levičarji, ne pa domobranci. Med nasprotnike bi dodal Krščansko demokracijo, ki je silila slovenske katoličane, naj si ji pridružijo in ne nastopajo s SDZ, med neprija- telje pa škofa Santina. Da je ople- tanje z domobranci na Primor- skem priljubljen konjiček, mi je novo, ker se o njih, kolikor vem, ni ali pa zelo malo govorilo ne v dobrem (organizirali so znova slo- venske šole in tisk) in ne v slabem (sodelovanje z Nemci). Netočnosti spodletijo vsem, ki pišemo, k sreči pa jih je v polemi- kah, raje bi rekel v dialogu, moč popraviti, ker nam to omogoča Ju- rij Paljk v Novem glasu. Saša Rudolf Ameriško-slovenski časnikar Pavle Borštnik, ki je v Clevelandu 15. junija obhajal 93. rojstni dan, je v javnost pospremil še eno izmed svojih knjižnih del, ki v predalu čakajo na objavo. To je angleško pisana knjiga manjšega formata na 163 straneh z naslovom Rhapsody in Red. Gre sicer za leposlovno delo, v katerem je na delu pisateljska svoboda, vendar je temeljna vsebina kruto resnična in napisana z jasnim namenom: da bi potomci slovenske politične emigracije v Severni Ameriki, a tudi tamkajšnja javnost lažje razumeli, kaj se je dogajalo med drugo svetovno vojno v Sloveniji, kaj so prinesli okupacija, zlasti pa revolucija in komunistično nasilje, in zakaj so morali mnogi po vojni v begunstvo. Kot rdeča nit se v povesti odvija usoda družine Mavsar iz Šentruperta, katere večina članov je decembra 1942 zgorela v graščini Dob, preživeli član, pozneje duhovnik v ZDA, pa je postal eden izmed simbolov slovenske želje po spravi. Knjiga, za katero je platnico narisala avtorjeva sorodnica, študentka Mia Kosem, ima na zadnji platnici spremni besedi Anke Žakelj in Brede Lončar, ki sta oskrbeli izdajo. Založba in kraj izida nista navedena, vendar je knjiga izšla pri mesečniku Slovenian American Times – Slovenski ameriški časi v Clevelandu (Breda Lončar je njegova glavna urednica, Anka Žakelj pa tesna sodelavka) ob finančni pomoči predsednika Slovensko-ameriškega sveta Rudija Kolariča in tehnični skrbi Toma Perčiča. Morebitni dobiček pri prodaji je namenjen omenjenemu časopisu. Rapsodija v rdečem je doživela krstno predstavitev 17. junija na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi pri Clevelandu, kjer so obhajali tradicionalni Spominski dan za žrtve revolucije in vojne. Najprej je pred kapelico daroval mašo g. Franci Kosem, nato je o knjigi v slovenščini in angleščini spregovorila prof. Breda Lončar. Pavle Borštnik še vedno veliko piše. Kot “Ljubo” je izdal pesniško zbirko Iz mojih temnih dni leta 1946 v taborišču Eboli, nato v Nemčiji leta 1948 še zbirko Mejniki. Pod psevdonimom 'Dore Sluga' je leta 1978 v Torontu izšel njegov vojni roman v angleščini The Orchard. Pod pravim imenom je leta 1998 v Ljubljani izšla njegova dokumentarna knjiga Pozabljena zgodba slovenske nacionalne ilegale, leta 2013 v Clevelandu njegova satirična knjižica Zgodba iz vesolja, leta 2016 pa je Mladika v Trstu v zbirki Zapisi iz zdomstva izdala njegove spomine Moj čas. Ivo Jevnikar Rapsodija v rdečem Kristjani in družba26. julija 20184 S 1. strani Domoljubi ali rasisti? elo papež Frančišek, ki uči in vabi ter s svojimi dejanji jasno kaže pravo pot in ne vidi le rimske, pač pa vesoljno Cerkev, je kamen spotike. Dopoldan govorimo o miru, zvečer pa so spletne objave polne nemira, mržnje in hudobije. Le kam to vodi? Pa vrnimo se k ženi, ki je v skladu s svojimi navadami, morda tudi pod prisilo, prišla na kopališče oblečena od pete do glave. Res, tudi zame je bilo prvi trenutek, ko sem bila na kopališču v Egiptu, to nekaj šokantnega. Sama in moje vnukinje smo bile v 'normalnih' kopalkah. Kaj je normalno, je že drugo vprašanje. Nihče nam ni rekel, naj se oblečemo, še več, oblečena gospa, ki se je v bazenu igrala s svojimi otroki, je žogo podajala tudi našim. Žal mi je za te ženske, vendar prepričana sem, da je marsikatera prišla v Evropo tudi zato, da bo pustila za sabo težke navade, ali za to, da bo vsaj svojim hčeram omogočila izobrazbo. Mala Malala, Nobelova nagrajenka, pravi, da je en svinčnik rešitev za zatirane ženske. In mi imamo svinčnike, a naj jih skrijemo!? Res pa je, da na račun bede in stisk beguncev in migrantov določene skupine služijo. To niso niti domoljubi niti rasisti, temveč Judeži. Oglašajo se tudi nekateri 'nevladniki', ki v C imenu svoje vlade, kifinančno podpira njihovodejavnost, ustvarjajo zmedo. Za vse ljudi morajo veljati enaki zakoni, za kristjane pa je dodana vrednost zakon vesti in srca. Naše vere ne bodo omajali begunci, zelo bi bila omajana, če bi npr. papež Frančišek rekel, da jih je premalo utonilo, tako kot številni z namišljenimi profili trdijo na družbenih omrežjih. Bog ne daj, to sem napisala samo zato, da bomo razumeli naše mesto pri iskanju zgubljenega doma nesrečnih množic. Spoštovanje vsakega človeka naj bo na prvem mestu. Kako je že bilo v tisti priliki, ko je Jezus povabil Petra, naj hodi po vodi? Koliko simbolike tudi za naš čas je v tej priliki. Vsem, ki imamo vero, pa čeprav manjšo kot gorčično zrno, se nam ni treba bati drugače vernih. Mimogrede, osebno se bolj bojim popolnih nevernikov, ki imajo sebe za bogove, in tudi tistih, ki v imenu vere netijo sovraštvo. Ne bom omenjala nasilja, ki so ga naši predniki pretrpeli pod fašizmom. Moj brat je v parku v Trstu le vprašal mamo, po slovensko, kdaj bosta šla domov, in že je fin 'domoljub' vzel nož in šestletnika poškodoval po licu. Takih in podobnih zgodb je veliko, zato ne dovolimo, da gre naše domoljubje v samoljubje ali celo kriminal, ozrimo se na naše prednike, ki so s pokončno držo ohranili jezik, predvsem pa se spomnimo Gregorčičevih preroških besed, da je svet za vse dovolj bogat. V teh dneh sem svoje resnične in spletne prijatelje izzvala, da napišejo, “kaj je dom”; veliko lepih in dobrih misli sem prebrala. Naj navedem morda le eno: “Dom je okolje, kjer je srce, ki sprejema, pa naj tam živi ali pride. Dom je srce, ki spoštuje tistega, ki pride, in tistega, ki tam živi. Dom je pošteno srce, ki ne izkorišča ne stiske ne pomoči. Dom so ljudje, ki skupaj dvignejo oči in dušo proti nebu. Dom so različni ljudje, ki hočejo skupaj bivati”. Kjer je domoljubje, ni prostora za rasizem. Tudi vam, spoštovano uredništvo in bralci Novega glasa, želim obilo pristnega in iskrenega domoljubja, saj smo v prostoru, kjer so naši domovi branitelji materine besede. V samostanu v Rožacu 24. izvedba tečajev Verbum Resonans študiju gregorijanske- ga korala sobivajo vse- binske razsežnosti zgo- dovinskega, antropološkega in duhovnega značaja. Kar zgleda prepro- sto, čeprav zelo sugestivno enoglasno pet- je, je v resnici zelo komplek- sno (ne samo glasbeno) po- glavje zaradi številnih dejav- nikov, ki jih je treba nujno upoštevati za smiselno izved- bo. Deželno združenje zbo- rov Furlanije Julijske krajine Usci že 24 let prireja enega od referenčnih mednarodnih seminarjev o tej temi, ki poteka vsako leto julija v samostanu v Rožacu. Intenzivni tečaji Verbum Re- sonans so nastali s pečatom znamenitega profesorja Nina Albarose, ki jih je vodil dvaj- set let. Vodstvo je nato prev- zela njegova učenka Bruna Caruso, ki je tudi letos sode- lovala s profesorjem varšav- ske univerze Michalom Sla- weckijem in je pripravila po- sebno presenečenje za bolj iz- kušene tečajnike, saj je mo- nografski tečaj vodil Giaco- mo Baroffio, kodikolog in nekdanji ravnatelj Papeškega zavoda za sakralno glasbo, V živeča legenda na tem glasbe-nem in raziskovalnem po-dročju. Njegovo predavanje o preobrazbah skladb na križpotju mediteranskih kul- tur in veroizpovedi na osnovi branja srednjeveških ko- deksov je bilo na- menjeno tečajni- kom z dolgo kilo- metrino, tudi pu- blika in navdušenci z osnovnim znan- jem pa so lahko pri- sluhnili njegovemu odprtemu preda- vanju s koncertom v cerkvi samostana, na kate- rem so z izčrpnimi uvodnimi obrazložitvami zazvenele “pevske pustolovščine na ita- lijanskih liturgičnih obrob- jih”, od Španije do židovskih omisija črnomaljske župnijske Karitas, ki je obravnavala tretji sveženj prošenj za pomoč z junijsko točo prizadetim belokranjskim družinam, je do zdaj pomagala skupaj nekaj manj kot 200 črnomaljskim, okoliškim in semiškim gospodinjstvom. V treh svežnjih jim je skupaj podelila nekaj več kot 145.000 evrov denarne pomoči. Slovenska Karitas je sporočila, da je višina dodeljene pomoči odvisna od škode, socialno K ekonomskega stanja,zavarovanja in drugihzagotovljenih ali že danih virov pomoči. Karitas pomoč ves čas usklajuje z medsebojnim sodelovanjem občine, centra za socialno delo in drugih ustanov ter humanitarnih organizacij v občini Črnomelj. Na Karitas so do zdaj zbrali približno 181.000 evrov denarne pomoči, ki so jo darovali posamezniki, podjetja, škofije, župnije in redovne skupnosti. Pričevanje velikonočnih izpovedi Jezusovo vstajenje ni bil samo utrinek, v katerem se je prižgala vera učencev, ampak tudi temelj in izvir novega razmišljanja o Jezusu Kristusu. Čeprav ni mnogo namigov na najstarejše ozna- nilo o Jezusovem vstajenju, obstaja nekaj izrekov, ki kažejo na po-vstajenjsko misel prve Cerkve. Na koncu pripovedi o poti dveh učencev v Emavs je ugotovitev: “Gospod je resnično vstal in se pri- kazal Simonu”. (Lk 23,34) V tej kratki misli je predstavljen dogodek vstajenja in Simon kot priča, ki ga potrjuje. Sveti Pavel je povezal oba vi- dika v Pismu Rimljanom, ko je zapisal: “Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. (Rim 10,9) Ta izpoved pove, da je Jezus Gospod v staroza- veznem pomenu, in k temu dodana bistvena značilnost, da ga je Bog obudil od mrt - vih. Prav tako je tudi že pred- stavljena njegova vloga odrešenja. Najpomembnejšo veliko- nočno izpoved najdemo v Prvem Pismu Korinčanom, ki je bilo napisano okrog leta 56. Sveti Pavel pravi, da je izročil Korinčanom, kar je tu- di sam prejel. (1 Kor 15,2) Ta oblika veroizpovedi je nastala kmalu po Jezusovem vstajenju, okrog leta 40 ali še prej. Med vsemi Pavlovimi pismi samo tu naj- demo izraza: “kakor je v Pismih” in “tretji dan”. Korinčani so imeli zlasti težave z vstajenjem mrtvih, kar je bilo značilno za tedanjo grško mi- selnost. Sveti Pavel je poudaril, da, če ni vstajenja mrtvih, ni krščanskega upanja in odrešenja, ki ga prinesel vstali Kristus. (1 Kor 15,32) Veroizpoved se začenja z ugotovitvijo Jezusove smrti: “Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih”. (15,3) Čeprav je bil poslan, da prinese odrešenje, je mo- ral začutiti in prenesti vso krutost človeške krhko- sti in hudobije. S tem je pokazal, kako globoko more Bog stopiti v temine človeškega življenja in jih odrešiti. Povezavo Jezusove smrti z odrešenjem je mogoče razumeti na podlagi starozaveznih Pisem. Božje napovedi držijo in so se v Jezusu uresničile. Zlasti so izpostavljeni spevi o trpečem služabniku. (Iz 53) Jezusova smrt je bila podobna drugim smrtim in obenem drugačna, ker ni imel greha, ampak so jo povzročili grehi drugih ljudi. Jezus je svojo smrt spremenil v dar ljubezni in se s tem približal grešnikom. Veroizpoved v Prvem Pismu Korinčanom govori o pokopu. S tem želi potrditi resničnost Jezusove smrti. Biti pokopan pomeni umreti in se vrniti v zemljo. Gospod je bil v svoji smrti solidaren z vse- mi ljudmi in njihovo minljivostjo. Ko je bil za- valjen kamen v grob, je mrtvi začel pripadati um- rlim in podzemlju. Spomin na Jezusov grob se je ohranjal skozi čase. Tretji poudarek veroiz- povedi se nanaša na vstajenje. Pismo Ko- rinčanom pravi, da je Jezus vstal, kar je mo- goče razumeti, da je vstal v njegovi moči ali da je bil obujen. Tisti, ki je bil mrtev, je vstal iz groba in se ni vrnil v prejšnje stanje. Veroiz- poved govori o vstajen- ju na tretji dan. Obsta- jajo nekatera mesta v Stari zavezi, ki govorijo o tretjem dnevu, v glav- nem so povezana z rešitvijo in osvoboditvijo. Tretji dan po pokopu in smrti se je zgodil preo- brat za učence, in to so praznovali na nedeljo. V naslednji vrstici veroizpoved spregovori o Je- zusovih prikazovanjih in o pričah. Verjetno je bi- la ta vrstica zadnja v prvotnem obrazcu veroiz- povedi. V osredje stopi Jezusovo prikazanje Petru in dvanajsterim, ker je tudi teološka razlaga te- melja Cerkve. Vstali se je prikazal tudi Jakobu, ki je imel vidno vlogo v Jeruzalemski Cerkvi. Na koncu se je prikazal še Pavlu, ki je videl pove- ličanega Kristusa kot njegov nasprotnik. Bog, ki je obudil Jezusa od smrti, je Bog življenja. Z njim bomo vstali tudi mi. ZAKAJ PRAV JEZUS? (32) PRIMOŽ KREČIČ Dodali so, da je Karitas na območju Črnomlja končala zbiranje prošenj in jih zbira le še za semiško območje, kjer je junijska toča prizadela le posamezna gospodinjstva. Karitas je prvo pomoč pri najbolj prizadetih gospodinjstvih dopolnila še z dodatno. “Škoda na hišah in gospodarskih poslopjih je zelo velika in kliče po nadaljnji solidarnosti. Širše posledice neurja, kot so uničene poljščine, premočena notranja oprema, podi in izolacije ter druga škoda, se bo pokazala šele čez daljši čas”, so še zapisali na Karitas. Kot pomaranče debela toča je občino Črnomelj prizadela 8. junija. Dozdajšnja ocena skupne škode v občini presega 20 milijonov evrov, njen končni znesek pa bo znan predvidoma konec julija. Glede na občini oddane prošnje za pomoč je toča poškodovala približno 1500 objektov, je črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič nedavno povedala za STA. Na Semiškem je toča povzročila manj škode. Po dozdajšnjih podatkih okvirna ocena dosega približno 100.000 evrov, je semiška županja Polona Kambič povedala pred časom za STA. Po grozni junijski toči v Črnomlju Pomoč Karitas prizadetim gospodinjstvom območij in vse do Konstanti- nopla. Baroffio je s svojim znanjem osvetlil tudi vsebine sklepnega koncerta seminar- jev v soboto, ko so na duhov- nem večeru nastopili tečajni- ki vseh stopenj, ki so letos prihajali iz raznih dežel se- verne in srednje Italije. “Ma- rija in Sveti Duh” je bila te- ma, ki so jo obravnavale iz- brane skladbe. Vsako leto se na tečaje Ver- bum Resonans vpisu- jejo pevci vseh gene- racij, ki so željni stika s časovno oddaljeno glasbeno govorico, mnogi pa se vračajo že leta in celo dese- tletja zaradi kakovo- sti pouka in posebne- ga vzdušja, ki ga ti se- minarji vedno znajo pričarati. Obstajajo namreč glasbeni sve- tovi, ki ne prenašajo občasnih stikov, saj je osvajanje stila, nje- govih zakonov in smisla možno le z rednim pogla- bljanjem, ki se ne zaustavi pri sicer sugestiv- nem ok- virju, a lahko za- vestno po- gleda v sli- ko. Od 15. do 20. julija 2019 bo potekala jubilejna, 25. izved- ba teh tečajev z edinstvenimi vsebinami, ki jih bodo orga- nizatorji uradno najavili v prihodnjih mesecih. PAL Giacomo Baroffio Kristjani in družba 26. julija 2018 5 Chiara Corbella Petrillo beatifikaciji naproti Svetništvo mlade mame življenju ni po- membno nekaj na- rediti, temveč se ro- diti in se pustiti ljubiti”. Tako piše na grobu Chiare Corbella Petril- lo, mlade mamice, ki je darovala življenje za svojega otroka. Prejšnji teden je rimska škofija iz- dala edikt, s katerim naznanja od- prtje postopka za njeno beatifi- kacijo. 28-letna Rimljanka, rojena leta 1984, je bila laikinja, žena in družinska mati z veliko vero v Bo- ga, piše v ediktu. Dne 13. junija 2012 je umrla, potem ko se je od- povedala zdravljenju, da bi ne škodila detetu, ki ga je nosila pod srcem. Njena zgodba je ganila Italijo in se neustavljivo širi po svetu. Knji- ge o njej se množijo v več jezikih (prva biografija z naslovom Sia- mo nati e non moriremo mai piu’ je izšla samo leto dni po nje- ni smrti, v slovenščini je izšla leta 2015 pri Družini z naslovom Ro- jeni za večno življenje). Z možem Enricom Petrillom je Chiara prestala velike preiz- kušnje: prva dva otroka (Maria Grazia Letizia in Davide Giovan- ni) sta zaradi hudih okvar, “nez- možnosti preživetja”, umrla na dan, ko sta se rodila. Obe no- sečnosti sta zakonca želela spelja- ti do konca, čeprav so jima vsi (ta- ko zdravniki kot 'prijatelji') sve- tovali splav. In v nekaj minutah, kar sta živela novorojenčka, sta ju krstila in se od njiju mirno poslo- vila, hvaležna Bogu za dar njune- ga življenja. In Chiara je zanosila še tretjič, tokrat popolnoma zdra- vega fantiča. V petem mesecu no- sečnosti so Chiari diagnosticirali “V posebno agresiven tumor. Za- vrnila je invazivno zdravljenje, da bi zaščitila otroka. Po rojstvu se je sicer podvrgla terapijam, vendar bilo je prepozno. Kot pravi tudi Enrico, ki s pričevanji (pogosto skupno z br. Vitom, njunim “du- hovnim očetom”) nadaljuje Božje sporočilo te velike zgodbe, je Chiara pri 28 letih “umrla v po- polnem miru, ne le vesela, tem- več srečna, ker je 'zadela bistvo'”. Z objavo edikta se začenja zbiran- je potrebnega gradiva za proces. Kongregacija za svetnike je že pri- stala na formalno odprtje postop- ka. Pristojno sodišče bo prerešeta- lo gradivo in pričevanja, vse to bo nato šlo v omenjeno kongregaci- jo. Ta bo presodila, ali lahko go- vorimo o “junaški meri življenja in kreposti”, oz. določila, ali je bil razlog za odlašanje zdravljenja materinski nagon ali pa “junaška krščanska ljubezen”. Novico o odprtju postopka so po vsem svetu pričakovali in dobro sprejeli številni. Ne le njena družina, prijatelji in znanci, tem- več tudi mnogi, ki so jo spoznali na internetu (prek youtube-a “nagovarja” na stotisoče uporab- nikov omrežja!). Presunilo jih je pogumno dejanje mlade mame, ki ga je doslej že naredilo nekaj mater, ki so tudi bile razglašene za svetnice. Mnogi se še spomin- jajo njenega pogreba, ki se ga je udeležilo na tisoče oseb, in trdijo, da ni šlo za žalni obred, temveč za praznik, poln svetlobe. Mož Enrico je prebral pismo, ki ga je Chiara napisala še ne enoletne- mu sinčku; kard. Vallini, ki jo je spoznal v zadnjih mesecih, jo je označil za “drugo Gianno Beretta Molla”. Chiara in Enrico sta bila pre- pričana, da je vsak otrok dar, ne- precenljiv dar. Pa čeprav je bolan, čeprav živi samo nekaj minut, kot se je zgodilo z njunima prvi- ma dvema, ker - so povedali zdravniki - sta bila “nezdružljiva z življenjem”. Starši so vedeli, da nihče ni nezdružljiv z večnim življenjem, saj... “rodili smo se in nikdar ne bomo um- rli”! Vest o njeni svetosti se je kmalu razširila po vsem sve- tu tudi po zaslugi t. i. novih tehnologij, družbenih om- režij in interneta na sploh. Tudi to je svetništvo v tret- jem tisočletju! Uporabniki spleta, tudi mladi, vidijo v Chiari posebno lepoto. Vidi- jo vrstnico, sestro ali prijatel- jico, ki je zmogla sprejeti težke, a pravilne odločitve. Očara jih, ker je tudi ona živela (ne brez težav) v tem svetu, je tudi z naporom našla svojo pot, potem pa je “zadela v polno”. Ljudje kar naprej “romajo” na njen grob (pokopališče Verano v Ri- mu), mladi se spreobračajo, starši dajejo novorojenkam ime “Chia- ra”... To in drugo govori o mladi svetniški duši, ki je postala sim- bol materine ljubezni, ki je iz čiste ljubezni sposobna se žrtvo- vati do konca. Kot piše v ediktu, njena žrtev ostaja “svetilnik upanja, pričevanje vere v Boga, Začetnika življenja, vzor ljubezni, ki je večja od strahu in od smrti”. Mnogi želijo v njej videti juna- kinjo, žensko, ki je bila dosledna s svojimi načeli, je prejšnji teden za portal Vatican News dejal En- rico, “in vendar Chiara je proti- junakinja, nedosledna z načeli. Je ženska, ki se je srečala z Bogom in je to srečanje negovala. V tem odnosu z Gospodom je vse to bi- lo mogoče”. Chiara “je bila pre- prosta”, zato “vsi mi lahko posta- nemo svetniki. Če je uspelo njej, lahko to uspe tudi nam”. Danijel Devetak Poziv papeža Frančiška glede ponavljajočih se tragedij v Sredozemskem morju Kot poroča portal www. vaticannews. va, je papež Frančišek po molitvi angelovega češčenja in blagoslovu v nedeljo, 22. julija, dejal: “Dragi bratje in sestre, v zadnjih tednih so prispele dramatične novice o brodolomih čolnov polnih migrantov v vodah sredozemskega morja. Izražam svojo bolečino ob teh tragedijah in zagotavljam za preminule in njihove družine spomin in molitev. Užaloščen pozivam, naj mednarodna skupnost odločno in s pripravljenostjo ukrepa, da prepreči podobne ponavljajoče se tragedije in zagotovi varnost, spoštovanje pravic in dostojanstva vseh”. 11. in 12. avgusta 2018 mladi pri papežu Mladi z vseh vetrov, na tisoče iz skoraj 200 italijanskih škofij (okrog 50 iz goriške nadškofije) se bodo v prvi polovici avgusta odpravili proti Rimu, kjer jih 11. in 12. avgusta čaka posebno doživetje, srečanje s papežem. Prvo prizorišče bo Circus Maximus: papež bo tja dospel ob 18.30, sledila bosta bdenje in seveda praznovanje. V nedeljo, 12. avgusta, bo na Trgu sv. Petra ob 9.30 za mlade maševal predsednik Italijanske škofovske konference kard. Gualtiero Bassetti; ob 11. uri bo do mladih romarjev prišel sveti oče, ki jim bo podelil misijonsko poslanstvo in bo blagoslovil darove, ki jih bodo italijanski mladi januarja 2019 ponesli na Svetovni dan mladih v Panamo: križ sv. Damijana in podobo Marije iz Loreta. Po molitvi angelovega češčenja in papeževem blagoslovu se bodo romarji odpravili proti domu. Več informacij na portalu: www. giovani. chiesacattolica. it. 14. oktobra 2018 bo Cerkev dobila sedem novih svetnikov Na koncu je papež Frančišek določil, da bo kanonizacija Nuncija Sulprizia (1817-1836), mladega abruškega delavca iz 19. stoletja, ki ga je Pavel VI. beatificiral 1. decembra 1963, potekala v nedeljo, 14. oktobra 2018. To so sklenili na konzistoriju 19. julija letos in poudarili, da bo Sulprizio eden od vzornikov mladim med letošnjo oktobrsko sinodo. Istega dne bodo tudi kanonizirani: papež Pavel VI. (Giovanni Battista Montini, 26.11.1897 - 6.8.1978); nadškof Oskar Arnulfo Romero Galdámez (15.8.1917 - 24.3.1980), ki je bil umorjen 24. marca 1980 v San Salvadorju; italijanski škofijski duhovnik Frančišek Spinelli (14.4.1853 - 6.2.1913), ustanovitelj Inštituta sester častilk Najsvetejšega Zakramenta; škofijski duhovnik Vincencij Romano (3.6.1751 - 20.12.1831) iz Italije; Marija Katarina Kasper (26.5.1820 - 2.2.1959) iz Nemčije, ustanoviteljica Inštituta ubogih dekel Jezusa Kristusa in sestra Nazarija Ignacija sv. Terezije Jezusove (Nazarija Ignacija March Mesa, 10.1.1889 - 6.7.1943), ustanoviteljica Kongregacije sester Misioneras Cruzadas de la Iglesia. KratkeZadnje slovo od g. Stanka Sivca Duhovnik in žrtev komunističnega nasilja, kljub temu globok kristjan Nekaj osebnih podatkov Pred kratkim je v Petrovem domu v Šempetru pri Gorici za vedno zatisnil svoje utrujene oči Stanko Sivec, duhovnik, ena od žrtev po- vojnega komunističnega nasilja in avtor avtobiografskega dela Skozi ogenj, ki ga je izdala Goriška Mohorjeva družba (2016). Sivec se je rodil 19. 3. 1926 v zaselku Golobi pri Livku kot peti iz- med šestih otrok v globoko verni in narodnozavedni družini, ki je podpirala NOB, a hkrati odklanjala ko- munizem, kar je tudi pripo- moglo, da je kmalu postal tarča režimskega zobatega kolesja. Bil je nesrečna gene- racija, ki je v obdobju nekaj desetletij najprej doživela v otroštvu nasilje fašizma in kmalu zatem še nič manj su- rovo pest komunizma. Bo- goslovni študij je začel v Se- dejevem malem semenišču v Gorici in ga končal na Teo- loški fakulteti v Ljubljani. Po prijetnem otroštvu v do- mačem kraju je moral v po- vojnem obdobju trikrat zapored prekiniti študij in prebiti več let v zaporih in na prisilnem delu za- radi lažnih obtožb o gospodarski, politični in vojaški špijonaži. Vse to nasilje pa mu je bilo storjeno zgolj z namenom, da bi ga od- vrnili od duhovniškega poklica. Vrhovno sodišče je leta 1996 sicer razveljavilo sodbe, vendar se mu nihče ni opravičil za gorje in pe- kel, ki ju je v mladosti moral pre- stati v uničujočem kolesju režim- skih zaporov in gulagov. To so krutosti, o katerih je v knjigi zapi- sal, “da so ga spremljale vse življenje in so kot nočna mora še desetletja potem motile njegovo spanje”. Pekel zaporov, samic in gulagov Najhuje je bilo v zaporih, zlasti v samicah, ko je npr. paznik ponoči vsake pol ure prižigal luč in po- gledal skozi kukalo v vratih, “da je jetnika na novo in na novo stre- slo”. Tudi zasliševali so ga mesece in mesece samo ponoči, od triin- dvajsete ure do ene po polnoči. Nekatere jetnike so samice zlomi- le in so obupno klicali na pomoč, tako da je to tudi ostale arestante v celicah “presunilo in pretreslo do kosti”. Po samici je bila za Siv- ca “kazen čiščenja stranišč pravo razkošje”, da je le nekaj časa preživel izven celice v družbi ka- kega človeka. Tudi opisi komuni- stičnih gulagov so pretresljivi. Ta- borišče novodobnih sužnjev, ki so gradili Litostroj (1949-1950), je bi- lo npr. obdano z visoko bodečo žico in razglednimi stolpi, v kate- rih so noč in dan stražili s puško- mitraljezi, da bi se kdo ne približal ali da bi mu uspelo pobegniti. Po- seben status med arestanti so ime- li intelektualci, še posebej duhov- niki in bogoslovci kot najbolj pri- vlačna in izpostavljena tarča. Na čelu njihovih delovnih čet je bil navadno kak kriminalec, ki je svo- je podrejene še posebej mrcvaril, da se je prikupil 'tistim od zgoraj'. Tam je avtor “s sotrpini zaprtih ust, sklonjenih pogledov, z misli- mi, zazrtimi v prihodnost” doživljal “svojo zasužnjeno mla- dost, svojo poteptano človečnost, uničeno prihodnost …, vržen na slepi tir z vprašanji brez odgovora, problemi brez rešitve in potmi brez izhoda”. V rokah rabljev, “ki so te držali do grla v vodi, da si se potapljal, a se nisi potopil, da si se davil, a se nisi zadavil, da si umi- ral, a nisi umrl”, in obdan z Udbo in njenimi denuncianti, ki te je naskakovala noč in dan in se po- služevala vsakršnih peklensko premetenih prijemov, da bi te zlo- mila. V svojem sumničenju je šla tako daleč, da je npr. ob gradnji policijskega šolskega zavoda v Tac- nu, pri čemer je Sivec tudi sode- loval, na skrivaj ozvočila vse sobe bodočih kadetov, da bi tako lahko prisluškovala “tudi najbolj zane- sljivim med zanesljivimi”. Vera in molitev kot moč in opora za vztrajanje in pobeg pred rablji Da ga ta pekel ni zlomil, sta ga reševali globoka vera in molitev. Ta “mu je prinašala tolažbo, sta- novitnost in trdnost …” Kolikor bolj je zasliševalec pritiskal nanj, “toliko bolj je on trkal na Jezuso- vo in Marijino srce, da bi lahko vzdržal”. Ko moliš, pravi Sivec, “takrat zletiš kot orel v višine … Potem postane samica drugače sprejemljiva. Postane katapult, ki te vrže v duhovna obzorja, da gle- daš na svet iz večnostne perspek- tive. To so bili moji izleti iz celice, moji pobegi mimo vseh paznikov in zasliševalcev”. Molil je tudi za sotrpine, “da bi jim Bog olajšal trpljenje”, kot tudi za rablje, “ki so ga držali v kleščah”. Prišel je do spoznanja, da so kristjani, tudi če zasužnjeni, “najbolj svobodna bitja, ker so v službi Njega, ki je gospodar neba in zemlje”. Oporo je našel tudi v prijateljskih vezeh, ki jih je vzpostavil, “kajti skupna usoda, skupno bivanje, skupno delo, enaka prikrajšanost vsega človeškega zedinijo ljudi in ustva- rijo trdno solidarnost”. Ob odho- du iz pekla “se mu je srce trgalo, ko ni mogel dati sotrpinom zad- njega pozdrava” in jih potolažiti, da se bodo gotovo še srečali “pod svobodnim soncem”. In, povrhu vsega, si moral ob odhodu podpi- sati še izjavo, da o dogajanjih v za- porih in gulagih ne boš zunaj ni- komur spregovoril, ker bi te sicer zadel nov arest. Grožnja in strah pred tem sta bila tako huda, da do osamosvojitve nihče od obsoje- nih ni spregovoril. Morda to po- jasni, zakaj je knjiga Skozi ogenj zagledala beli dan skoraj tri četrt stoletja po prestanem peklu. Milan Gregorič foto dd Papež udeležencem Karibskih dnevov mladih Ste mladi ali pa 'postarani mladi'? a otoku Martinique v Srednji Ameriki je prejšnji teden potekalo srečanje za mlade. Karibski dne- vi mladih pod naslovom Mladi preoblikujejo karibsko družino so posvetili posebno pozornost posinodalni apostolski spod- budi Radost ljubezni. Mlade s Karibov je preko video spo- ročila nagovoril tudi papež Frančišek. Mlade je vprašal, ali so zares “mladi ali pa 'postarani mla- di'... Če ste postarani mladi, ne boste mogli storiti ničesar! Biti morate mladi, ki so 'mladi'! Z vso močjo mla- dosti, da bi mogli preobliko- vati... Da bi danes razumeli sedanjost, morate znati opi- sati družino ter jo razumeti... Na poti od danes do jutri po- trebujete nauk o družini, naj- dete ga v četrtem poglavju spodbude: tam je jedro. Do- bro ga preberite ter poglejte in imeli boste smernice za pot na- prej”. Pomembno pa je tudi ostati zakoreninjeni v preteklo- sti. “Ničesar ni mogoče storiti ne v sedanjosti ne v prihodno- sti, če nisi ukoreninjen v prete- klosti, v svoji zgodovini, v svoji kulturi, družini; če nimaš kore- nin dobro zasajenih v notran- josti. Iz korenine boš prejel moč, da boš šel naprej. Nihče, ne vi ne mi, nismo bili izdelani v laboratoriju, imamo zgodovi- no, korenine. In to, kar delamo, sadovi, ki jih bomo obrodili, le- pota, ki jo bomo mogli ustvariti v prihodnosti - vse to izhaja iz N tistih korenin”. Zato “vednoglejte nazaj, da boste imeli ko-renine, glejte svoje stare starše, starše in se pogovarjajte z njimi, vse to vzemite in ponesite na- prej!... Gre za napetost, ki preo- blikuje. Preoblikovanje ni mo- goče brez napetosti”. Jedro apostolske spodbude Ra- dost ljubezni je četrto poglavje: “Kako živeti ljubezen. Kako živeti družinsko ljubezen. Pogo- varjajte se med seboj o četrtem poglavju. Tam boste našli veli- ko moči, da boste šli naprej in uresničili preoblikovanje. In ne pozabite na eno stvar: da ima ljubezen moč, ki je njej lastna. In ljubezen nikoli ne mine... Vi preoblikujete nekaj, kar je za vso večnost... Lepega dela ste se lotili! Pojdite naprej. Naj vas Bog blagoslovi, molim za vas in vas prosim, ne pozabite moliti zame. Z Bogom”! Goriška26. julija 20186 Pevma / Praznovanje farne zavetnice sv. Ane Prijetno vzdušje ob kulturnih utrinkih in sproščujoči glasbi Pevmi, prijazni vasici na desnem bregu Soče, skozi katero pot vodi v vinorod- na Brda, so tudi letos domačini le- po počastili farno zavetnico sv. Ano. Kot je že zakoreninjena na- vada, so ji namenili štiridnevno slavje, na katerem se zvršča vrsta dogodkov, ki popestrijo poletne dni. Prireditelji, Športno-kulturno društvo Naš prapor, Združenje Krajevna skupnost Pevma – Štma- ver – Oslavje, v sodelovanju z žup- nijo sv. Mavra in Silvestra ter Združenjem pridelovalcev rebule z Oslavja, pod pokroviteljstvom Občine Gorica, so praznik ure- sničili na obširnem prostoru Špor- tno-kulturnega središča v Pevmi. Praznovanje se je začelo v četrtek, 19. julija 2018, ko je potekal vsa- koletni turnir v odbojki 4 proti 4, 8. Memorial David Sossou, v spo- min na priljubljenega učitelja, ki je mnogo let poučeval v OŠ J. Abram v Pevmi in ga je kruta bo- lezen prezgodaj iztrgala iz naše na- rodne skupnosti. V V četrtek so prišli na svoj račun tu-di kvartopirci, ki so tekmovali vbriškoli. Večer, v petek, 20. julija, je bil bogato kulturno obarvan. Ker je bilo bolj oblačno, so se or- ganizatorji odločili, da program izvedejo v domači cerkvi, ki jo je dal na razpolago g. župnik Mari- jan Markežič. Za to se mu je prisrčno zahvalil Lovrenc Peršolja, predsednik Združenja Krajevna skupnost Pevma - Štmaver - Oslav- je, ki je v slovenščini in itali- janščini povezoval celoten pro- gram. Mlada Gaia Cibini je pre- brala predstavitev treh letošnjih razstavljavcev iz domačih logov. Svoje umetniške fotografije sta po- stavili na ogled Loredana Prinčič in Slavica Radinja, obe članici Fo- tokluba Skupina 75, Joško Leban pa dva modela starih ladij. Lore- dana Prinčič se s fotografijo tan- kočutno ukvarja že od 90. let prejšnjega stoletja. Pod naslovom Spomini predstavlja, odetih z ra- hlo tančico otožnosti, deset črno- belih fotografij raznih igračk, ki jih je prinesla v kovčkih spo- mina. Tudi te male in večje kovčke iz davnih dni, v katere je spravila svoje najljubše igrače iz brezskrbnega otroštva in ki jih zdaj že prepreda pajčevina, stkana iz spominov preteklosti, je postavila na ogled v zelo okusno izvedeni instalaciji. Na stenah visijo čarobne, v skrivnosten nadih ovite fotografije okruškov s sejma sv. Andreja, ki smo ga včasih otroci tako čakali, saj je bil edino zabavišče in je s svo- jimi vrtiljaki in lučmi prinesel nekaj “pustolovskega” v Gori- co. Te fotografije so izdelane v teh- niki fresh s karbonskimi pigmenti (fine art giclee), kar jim daje še po- seben čar. Ob teh njenih fotograf- skih stvaritvah misel gledalca po- leti nazaj v otroška leta, ki jih vsak- do ljubosumno hrani v svojem srcu. Čisto drugačne, stvarne, so fotografije Slavice Radinja, ki jim je dala naslov Obrazi Japonske. Deželo vzhajajočega sonca je po- bliže spoznala na poročnem po- tovanju. V objektiv je ujela njeno bujno zeleno naravo, slikovite go- re in gozdove, skrbno obdelane vrtove, pa tudi njena velemesta z visokimi stolpnicami, ki silijo v nebo in med katerimi se človek kar izgubi. Na fotografijah se nam prikazujejo tudi portreti žensk v tradicionalnem japonskem oblačilu, kimonu, z raznobarvni- mi vzorci. Tudi to priča o naveza- nosti Japoncev na starodavne šege in navade, kljub temu da je Japon- ska tehnološko zelo napredna država. Razstavi gotovo odražata tudi značajske odten- ke avtoric; vsaka razgali gledal- cu delček svoje duše. Zanimiva sta tudi v zastekljeni omari raz- stavljena modela ladij, ki do po- tankosti ponazarjata nekdaj re- snično obstoječi plovili. Z ogromno mero potrpežljivosti in vztrajnega dela ju je izdelal Joško Leban, čigar konjiček je poleg glasbe tudi modelarstvo. Naredil je jadrnici – pripravlja pa še dve - Ena je Halifax, ki so jo splavili v Veliki Britaniji okrog leta 1760 in so jo prvotno rabili kot poštno ladjo, potem pa jo je kupila an- gleška mornarica in jo uporabila v vojaške namene. Druga pa je Santa Maria, ena iz- med hitrih in gibčnih karavel Krištofa Ko- lumba, s katerimi je l. 1492 plul po Atlan- tskem oceanu in prišel na otok Hispa- niolo. Knjigo Neme priče vojnih grozot 1915 - 1918, ki je izšla pred ZAHVALA DRAGE SESTRE, naj Vam ljubi Bog da preljubo zdravje in še enkrat Bog lonaj za vse dobro, kar ste storile za mojo mamo, Lojzko Kovač Ierman. Posebna zahvala naj gre sestri Angeliki Grgič, ki se je neutrudno do zadnjega ukvarjala z njo z res velikim potrpljenjem. Zbogom, Lojzkica moja zlata! Naj ti ljubi Bog da večni mir in pokoj in naj ti večna lučka stalno sveti. Počivaj v Božjem miru! Za vedno tvoja Marina, za katero si bila super mama nedavnim pri tržaški založbi Mla- dika, je predstavil avtor, na Go- riškem dobro poznan kulturni de- lavec Vili Prinčič. Prinčič se že ve- liko let ljubiteljsko zanima za našo krajevno zgodovino. Raziskuje predvsem dogodke iz krvave prve svetovne vojne. Napisal je že več knjig raznih tematik. O temi voj- ne sta izšli, l. 1996 Pregnani, v ka- teri so zbrana pričevanja goriških beguncev med prvo svetovno voj- no, l. 2015 pa V Brucku taborišču. V njej je opisana trpka usoda go- riških beguncev v enem izmed be- gunskih taborišč v Avstro-Ogrski. Letos pa je izpod njegovega peresa doživela izid knjiga Neme priče vojnih grozot 1915 - 1918, ki je do zdaj imela že tri predstavitve (na Cerju nad Mirnom, v Peterlinovi dvorani v Trstu in v goriškem Kul- turnem domu). Povsod je zabe- ležila zelo dober odziv. Kot je povedal avtor, je knjiga sad večdesetletnega zani- manja za to strašno vojno, ki je zahtevala toliko žrtev prav v naših krajih. Da bi predstavil spomenike iz prve svetovne vojne, se mu je utrnila misel pred leti, ko so mu pri Primor- skem dnevniku predlagali, da bi pripravil niz nedel- jskih člankov o tej temi. Sam je imel že kakih 10-15 prisevkov. Ko pa je začel pi- sati rubriko Pomniki mo- rije, se je nabralo kar štiri- deset zapisov. V knjigi predstavlja 54 spomenikov, obeležij in drugih spominskih objektov, ki so nastali med prvo svetovno vojno kot spo- min na padle avstro-ogrske voja- ke. Italijanskih ni, ker je italijanska oblast posmrtne ostanke svojih padlih vojakov po vojni spravila v monumentalne kostnice v Redi- pulji, na Oslavju in v Kobaridu. Vsa italijanska pokopališča in obe- ležja iz tega obdobja so bila zato opuščena. Prav tako je bilo opuščenih veliko spomenikov, ki jih je zapustila Avstro-Ogrska. Prinčič je vzel v poštev tiste, ki so bili zgrajeni med vojno in takoj po njej, do leta 1920. Izjemo predsta- vljata le novogradnji: spomenik slovenskim vojakom v Doberdo- bu in spomenik vrhovnemu po- veljniku 5. Soške armade generalu Svetozaru Borojeviču na Prevalu na pobočju Svete Gore. Do marsikaterega že popolnoma pozabljenega obeležja si je moral Prinčič utirati pot med grmovjem in robido. Tudi spomenik v edin- stveni obliki piramide na Oslavju je bil ves prekrit z zelenjem. Do- mačini imajo zaslugo, da ga zdaj lahko obišče vsakdo. Zanimanje za te “pomnike” se je namreč okrepilo prav v teh letih, ko obe- ležujemo stoletnico vojne vihre. Prinčič se je pri pisanju knjige mo- ral nujno omejiti na določeno ob- močje. / str. 15 Iva Koršič S 1. strani “Vino, pravi nektar za dušo!” pominja se, kako se je s prijatelji vozil do večjih vinogradov in prideloval- cev, kjer so si nabrali prve iz- kušnje in pozorno poslušali prve mentorje. Družina je ime- la zemljišče v Števerjanu in Gradisciutti ter majhen vino- grad v najemu v Podgori. Tega je Damijan Podveršič odkupil, ko je lastnik umrl, čeprav je bil oče proti temu, saj je bil vino- grad zapuščen, v gozdu in strmo v hribu. Tudi birokracija ni pomagala, saj je bilo treba pripraviti veliko papirjev in do- voljenj za ta vinograd. Ljudje oz. politiki namreč mislijo, da hoče vinar pokvariti naravo. Kalvarija, pravi Podveršič, je bi- la od nekdaj obdelana, ljudje so imeli majhna zemljišča in vinograde. Potem ko so se časi spremenili in so domačini šli delat v tovarne, so zemljo za- nemarjali in gozd je prevladal. Glavni problem je, da ljudje, ki pišejo zakone, ne vedo, kakšno je in kakšno je bilo stanje na območju, in tako povzročajo S nepotrebne težave in pre-prečujejo ponovno oživitev tehpredelov. Podveršič je povedal, kako se zdaj ukvarja z ambicioznim projektom, in sicer z gradnjo kleti pod Kalvarijo. Moderator- ja je zanimalo, ali je taka klet res potrebna za delovanje ali so to bolj sanje vinarja, ki bodo bolj v ponos in za reklamo kmetije. Podveršič je povedal, da je bila klet nujno potrebna, saj po dvajsetih letih ne bodo več v najemu; tako bodo imeli nekoliko večji prostor in objekt bo logistično v boljši poziciji, bližje cesti. Glede arhitekture pa je dejal, da je hotel kvalitet- no klet, ki bi bila tudi v siner- giji z naravo, in zato je moral vanjo tudi bistveno več investi- rati. Govorca sta nato prešla na vino in na lokalne sorte, ki jih pri- deluje vinar, in sicer malvazijo, rebulo, tokaj. Za kakovostno vi- no, pravi Podveršič, potrebuje- mo tri elemente: idealno zem- ljo, ki je prav taka, kot jo ima- mo v Brdih, pravo sor- to in pravo dozorelost jagod z zrelim seme- nom, ki oddaja primer- no količino taninov. Pri sortah je prišlo do napake kmetov, ko so prinesli francoske sor- te v naše kraje, saj se niso zavedali, da so naše domače sorte na isti kakovostni ravni. Težava je nastala zato, ker v svetu vinarstva pride vsakih deset let do neke “mode”, ki ji vinarji sledijo, da bi boljše prodajali. Tako se je zgodilo v devetde- setih letih, ko “si pro- dal tokaj, le če si imel tudi sivi pinot”. To se je dogajalo z vinom in tudi s sodi in stroji. V to neizprosno logiko je bil na začetku vpleten tudi sam, a se je z zdravim ra- zumom iz nje izmazal. Povedal je, kako se je odločil za biološki način vinogradništva, čeprav tega ne obeša na veliki zvon. Pri zatiranju glavnih gliničnih bolezni uporablja le bakrove spojine in čisto žveplo, saj mu veliko pomeni, da s svojim de- lom ne zastruplja zemlje in okolja. Ljubiteljske kletarje med poslušalci je tudi presene- til s trditvijo, da dodajanje kva- sovk pri fermentaciji mošta ni potrebno. Vrenje mošta vinar lahko spretno vodi le z razum- no uporabo žvepla in s tem do- voli razvoj avtohtonih vrst kva- sovk, ki dajo višjo kakovost iz- delka. Moderator Uroš Zorn je potem poslušalce opozoril, da ima vinar na steklenicah lepa slovenska imena, kot npr. Ka- plja, Nekaj, Prelit, ter pov- prašal, ali gre pri tem za narod- no zavest in ponos ali za kaj drugega. Podveršič je dejal, da so bili v družini vedno ponosni Slovenci, in to so prenesli tudi na sinove. Ime vina je tudi način za širjenje in promovi- ranje domače kulture in do- mačega območja, zato rad upo- rablja slovenska imena. Ra- zložil pa je, da ni vedno eno- stavno, saj je treba tudi malo pomisliti, na katerem trgu se prodaja. Če si kot on na itali- janskem, so nekatera slovenska imena za Italijane neizgovorlji- va, zato se je tudi odločil, da bo ime kmetije Damijan in ne Podveršič. Vinar z žalostjo opaža, da Slovenci v matični državi uporabljajo vedno bolj pogosto tujke za poimenovanje vin, in meni, da je to velika na- paka, saj slovenska beseda veže na slovensko zemljo. Njegova odločitev, da bo uporabljal slo- venska imena in izraze, je na- letela le na pohvale in odo- bravanje povsod po svetu, od Amerike do Avstralije, za- to ne razume, zakaj se vinarji tega bojijo. Damijan Podveršič, ki pred- stavlja našo stvarnost v sve- tovni eliti vin, je na večeru razkril še marsikaj, med dru- gim, kako so oranžna vina danes moda in so v resnici mnoga le oksidirana oz. pok- varjena. Kritičen je bil do ce- nitve vinogradov, saj vinar s svojim trdim delom bogati zemljo, potem pa mu ocen- jujejo vinograd za manj kot polovico, kot resnično velja. Na koncu je povedal še, kako je pomembno družinsko de- lo in skupna ljubezen do zemlje in trt. Imeti pa je tre- ba tudi nekaj sreče. Tako je on dobil ženo, ki je “z njim po- ročila tudi njegove sanje o uspehu, obogatitvi zemlje in teritorija ter pridelavi kakovo- stnega vina”. Razkril je tudi svoj odnos do vina, ki je po nje- govem najimenitnejša pijača, pravi nektar za dušo. Nobena pijača ni tako popolna kot vi- no, ker ima mineralnost, to je pečat, ki ga dobi od zemlje, sočnost od sorte in ritem od le- tine in zrelega semena. Uživati pa ga moramo zmerno in pre- mišljeno, v majhnih požirkih, v družbi s prijateljem in ljudmi, ki jih imamo radi. foto dd Vili Prinčič Slavica Radinja in Loredana Prinčič Goriška 26. julija 2018 7 e en mesec, še en teden, še en dan … juhuu... konec šole je tu! Kot vsako leto je tudi letos imel Mladinski dom pripravljenih veliko različnih dejavnosti za aktivno preživljanje počitniških dni. Prvi teden po koncu pouka je potekalo letovanje osnovnošolcev v Žabnicah, ki ga z eno besedo imenujemo Avanture. Temu tednu so sledili Izzivi; to je letovanje za srednješolce. Istočasno so se v Gorici na sedežu Mladinskega doma začela Doživetja, poletno počitniško varstvo za vse tiste, ki ga potrebujejo; potekala so do 6. julija. Letošnje Avanture so bile indijansko obarvane, saj so nas skozi igro in dejavnosti ponesle daleč stran, na prostrane prerije, med bizone in divje mustange, kjer smo lahko spoznali zanimivo kulturo in modrost prvotnih prebivalcev Amerike. Teden smo začeli z vožnjo po Soški dolini. Vzpeli smo se do cerkvice na Javorci, se ohladili pri Tolminskih koritih ter se naplavali v Soči. Naslednji dan smo začeli pohod okoli Belopeških jezer, popoldne pa je minilo ob postavljanju indijanskega šotora – tipija. Poleg šotora smo napravili še ogenj in naša indijanska vas je bila nared. Zvečer smo se zbrali ob ognju, zapeli in se igrali. Tretji dan smo jo zopet mahnili proti Sloveniji. Naša prva postojanka je bil mogočni slap Peričnik, pot smo nadaljevali po dolini Vrata, kjer smo po krajšem Š sprehodu uzrli mogočni vršacTriglav, zadnja postojanka pa jebil naravni rezervat Zelenci. Sončen četrtkov dopoldan je bil kot nalašč za izlet do Rabeljskega jezera in plavanje, ki so ga mnogi že prav nestrpno pričakovali. Dan smo zapolnili še s snemanjem čisto pravega filma, z izdelavo lovilca sanj in s poslikavo majice ter večernim sprehodom, ki je bil namenjen samo najpogumnejšim. Zadnji dan smo še vse pospravili in “spakirali”, potem pa se odpravili domov. Po poti smo obiskali še hišo metuljev v Bordanu in si ogledali na stotine eksotičnih metuljev. Zeleni izziv je bil res izzivalen, saj smo bili že na začetku postavljeni pred izziv – kaj narediti? Začetno število vpisov se je namreč kar zmanjšalo, čemur so botrovale bolezni in izpiti. Vendar smo se, čeprav v okrnjeni zasedbi, odpeljali proti Žabnicam. Dneve smo kot vedno preživljali zelo prijetno – med pohodi in sprehodi, raziskovanjem okolice, ogledom filma, resnimi pogovori s starejšimi o animatorstvu, odšli pa smo tudi na Tromejo, kjer smo občudovali prekrasen razgled. Čeprav je bilo vreme hladno in je občasno padal tudi dež, nas to ni odvrnilo od tega, da bi si zakurili ogenj, se ob njem pogreli, se posmejali ob kakšni domislici, zapeli in si seveda spekli okusno večerjo. Doživetja so počitniško varstvo za otroke osnovne in tudi srednje šole. Začenjala so se ob 8. uri in končevala ob 13. uri. Namenjena so predvsem preživljanju prostega časa na drugačen način. Izvedli smo veliko ustvarjalnih delavnic, pri katerih smo okrasili lončke, ki nam bodo krasili dom, vadili smo našo fino motoriko itn. Nekajkrat smo odšli tudi v park, kjer smo se igrali in hladili v senci velikih dreves, tam pa smo snemali tudi filmček. Ogledali smo si Goriški grad ter odšli na izlet v Oglej. Vse to je naredilo ta dva počitniška tedna krajša in prijetnejša. Po Doživetjih Mladinski dom za nekaj časa zapira vrata, vendar jih bo že zadnji teden avgusta ponovno odprl s Šolo za šalo, programom, namenjenim tako prvošolcem v srednji šoli (1,2,3: Srednja! ) kot tudi vsem drugim, ki bi si možgančke radi malo prebudili pred ponovnim korakom čez šolski prag. TA esel živžav, pa tudi disci- plinirano petje sta se zad- nji teden v juniju oglašala v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Na dvorišču pod lipami in v raz- nih notranjih prostorih Kultur- nega centra Lojze Bratuž so se vrstile prijetne, a tudi intenzivne delovne urice enotedenske ustvarjalne - pevsko, glasbeno, gledališko, plesne - delavnice, ki so si jo zamislili organizator- ji, to je Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici. Že pred dve- ma letoma ali še prej se je utrnila misel, da bi kot la- stno produkcijo KCLB na oder postavil otroško spevoi- gro Kresniček, ki jo je daljne- ga leta 1928 uglasbil sloven- ski skladatelj, dirigent in zborovodja Radovan Gobec (1909-1995), a njen žar osta- ja nespremenjen. Zdaj so se želje vendarle uresničile, tu- di ob pomoči SCGV Emil Komel. Več kot petdeset otrok, od četrtega razreda osnovne šole pa do tretje nižje srednje šole, ki pojejo v otroških zborih MlPZ Emil Ko- mel, OPZ Veseljaki iz Doberdoba, MLOPZ F. B. Sedej iz Števerjana, OPZ Vrh Sv. Mihaela, OPZ Štma- ver in v Mladinski pevski skupini Vihar iz Sovodenj, se je po opra- vljeni avdiciji uvrstilo v nov zbo- rovski sestav, ki bo zapel v opereti Kresniček. Seveda so v njej po- membni tudi solistični nastopi. V Kdo bo imel vlogo protagonista,ki je kar zahtevna, saj mora bitiKresniček vedno prisoten na pri- zorišču, ostaja skrivnost, za kate- ro bomo morda izvedeli konec avgusta, ko bo od 27. do 31. pote- kal še drugi teden ustvarjalne de- lavnice. Takrat bodo otroci vadili predvsem na odru. Junijsko dogajanje na njej je bilo kar pestro. Otroci so prihajali ob 8. uri ali malce kasneje in odha- jali ob 15.30. Organizatorji so namreč poskrbeli tudi za malico in kosilo, pa tudi za to, da je vse potekalo v kar najlepšem vzdušju. Časa je bilo namreč tudi za prijateljsko druženje, za spro- stitvene igre, pri katerih se je z otroki mudila Tamara Kosič, zelo dragocena uslužbenka KCLB, tu- di vodja vsakoletnega gledališke- Obvestila “Ta mali moj svet” je naslov razstave akvarelov in olj Andreja Kosiča, ki so jo odprli v četrtek, 19. julija 2018, v palači Locatelli na trgu 24. maja v Krminu. Razstava bo na ogled do 26. avgusta. Maša za pokojnega prof. Mirka Fileja in vse pokojne pevce Moškega zbora Mirko Filej bo v petek, 27. julija, ob 19. uri v cerkvi sv. Katarine na Peči. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča, da bo društveni sedež v Gorici na korzu Verdi 51/int. zaprt od 1. do 31. avgusta. Ob 30. Romanju treh Slovenij, ki bo v nedeljo, 5. avgusta, na Sv. Višarjah, organizira Kulturni center Lojze Bratuž avtobusni prevoz. Dogodek prirejata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Ob 10.30 je na programu predavanje pravnika in pol i tologa dr. Dejana Valentinčiča z naslovom “Vsi smo Slovenci, več nas združuje, kot ločuje”, ob 12. uri bo slovesna sveta maša, po maši pa nastop Vokalne skupine Cantate Domino in Kvarteta klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov. Odhod je predviden ob 7. uri s parkirišča Kulturnega centra Lojze Bratuž, vrnitev pa proti večeru. Za informacije in rezervacije 0481 531445 ali info@centerbratuz. org Knjižnica D. Feigel bo do 7. septembra 2018 odprta od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Zaprta bo od 13. do 17. avgusta 2018. Družine z majhnimi otroki (do približno 10. leta) so vabljene na letovanje v koči sv. Jožefa v Žabnicah (3. -7. 8.) in duhovni vikend v Logu pod Mangartom (31. 8. – 2. 9.) v organizaciji Skupnosti družin Sončnica in s sodelovanjem Mladinskega doma. Info in prijave na tel. +39 329 749 8194 ali +386 31 523 963 do 15. junija. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 4. avgusta, tradicionalni piknik z iz letom v Rezijo za ogled muzejev Rozajanski dum in brusačev. Sledilo bo družabno srečanje v hotelu Carnia. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Prvi avtobus bo odpeljal ob 7.30 iz Gorice s trga Medagl ie d'oro/Goriščka z običajnimi postanki pr i vagi bl izu pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7.30 iz Doberdoba s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni in na Pilošču, od koder bosta nadaljevala pot v Rezijo. Organizatorji priporočajo točnost. SSO sporoča, da je v mesecu juliju in avgustu goriški urad odprt za javnost od torka do četrtka po običajnem urniku. KCLB v sodelovanju z Galerijo Ars in Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravlja za jesen 2018 spominsko razstavo o tržaški slikarki Eldi Piščanec. Zato se obrača na zasebnike, ki imajo v lasti dela Elde Piščanec, s prošnjo, da bi jih dali na razpolago za obdobje razstave. Informacije na tel. (+39) 0481 531445, pon. - pet. od 8.30 do 12.30 ali po e-pošti info@centerbratuz. org. “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. Darovi V spomin na ljubo mamo Lojzko Kovač Jerman iz Ločnika, ob 1. obletnici njene smrti, daruje Marina Ierman 500 evrov za Marij ine sestre za odlično negovanje v času njene hude zahrbtne bolezni; zahvala gre tudi kuharici in čistilki. Za Novi glas daruje Marina Ierman 200 evrov. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 27.7. 2018 do 2.8.2018) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dol ino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 27. julija (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 28. julija (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 29. julija: ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 30. julija (v studiu Stefania Beretta): Pravljični svet. Torek, 31. julija (v studiu Matjaž Pintar) : Utr inki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 1. avgusta (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Morje je vel iko, še večje, največje - 3. del. - Izbor melodij. Četrtek, 2. avgusta (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. ga abonmajskega pro- grama za otroke, Go- riški vrtiljak. Ob prihodu na junij- sko delavnico so se njeni udeleženci naj- prej otresli zaspanosti z jutranjo telovadbo, ki so jo v telovadnici vodile trenerke AŠZ Olympia. Po- tem pa so si sledile priprave na opereto. Prvi dnevi so bili na- menjeni učenju besedila. Potem pa so prišli na vrsto petje, gib, ko- reografski koraki in seveda igra. Pevski del v opereti vodi uvelja- vljena pevovodkinja Mateja Čer- nic. Pri tem so ji v veliko pomoč Damijana Čevdek, Martina Hle- de in Lucija Lavrenčič, pevovod- kinje, ki že kar dolgo let svoje gla- sbeno znanje namenjajo tudi najmlajšim pevcem. Vsak dan ob deveti uri so otroci imeli dihalne vaje in vadili, razdeljeni po sku- pinah. Konec tedna so že stopili na veliki oder KCLB in oblikovali prvi del spevoigre pod režijskim vodstvom mlade ljubiteljske Enotedenska ustvarjalna delavnica Kresniček je začel svoj let ... KCLB igralke, Sanje Vogrič, ki se je že izkazala kot sposobna režiserka pri “družinskem mijauziklu” Obuti maček Andreja Rozmana Roze. Ker se je sama več let uk- varjala s plesom, bo tudi tokrat podpisala še koreografijo. Sama je tudi dopisala nekaj teksta, tako da bo vsebina bogatejša. Kot nam je v pogovoru o nastajanju te otroško mladinske operete zau- pala Tamara Kosič v imenu orga- nizatorjev, bo Kresnička sprem- ljala glasba v živo - tudi petje bo v živo! Izvirno orkestracijo Rado- vana Gobca, ki jim jo je zaupal njegov sin Mitja, glasbeni peda- gog, glasbeni urednik in zborovodja, je za potrebe nastopajočih priredil mladi goriški glasbenik Patrick Quaggiato. Izvajal ga bo priložnostni orke- ster odraslih glasbenikov. Quaggiato je tudi priredil pevske dele za dvoglasje; tudi to je novost za otro- ke, ki navadno v zborčkih pojejo enoglasno. Na de- lavnicah so otroci že iz- delovali tudi rekvizite, ki bodo dopolnjevali kostu- me. Te si je zamislila Da- nijela Klanjšček. Pri šivanju ji pomaga Valen- tina Tominec. Otroci so zelo radi ustvarjali na junijskem tednu in se imeli prav lepo, tako da jim je bilo žal, ker je prehitro minil. Premiera otroške operete Kre- sniček oz. prva ponovitev bosta 5. in 6. septembra 2018, ko otroci ne bodo še vpeti v šolsko delo, ta- ko da se bodo lahko brez skrbi razživeli na odru. Iva Koršič Foto JMP Poletnosti 2018 Nepozabni pustolovski dnevi MLADINSKI DOM Kultura26. julija 20188 DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (26) Rodbina Rijavec (6) Tudi v nadaljevanju pisma je povsem razvid- no, da je bila ustanovitev slovenske banke v Trstu bistvenega pomena. Tako Ivan Rijavec in dr. Joško Jakončič končujeta svojo prošnjo Zavezniški upravi v Trstu: “Svoj čas so vplivni trgovski in finančni slovenski krogi v Trstu sprožili zamisel in predlagali, da bi Kmečka banka otvorila svojo podružnico v Trstu, ker bi bila taka podružnica nujno potrebna za slo- venski živelj v tem mestu. Gotovo je v Trstu za enkrat dovolj bank in ne bi hoteli s tem trditi, da je potreba še po eni novi, vendar mo- ramo poudariti, da je potreba po slovenski banki v Trstu in je taka banka tudi nujna po- sledica gospo- darske svobo- de, ki so jo obljubili Zavezniki evropskim na- rodom po vojni ter v prvi vrsti samo onim na- rodom, ki so bili doslej zatirani od narodov vladarjev Evrope. Težko je namreč zahtevati od slovenskega varčevalca, malega človeka kakor tudi trgovca in industrijca, da naj bi zaupal svoje prihranke italijanski banki, ki, čeprav bi mogoče z njim postopala kulantno, bi gotovo po svoji osnov- ni politični liniji zastopala stališče, ki bi končno škodilo slovenskemu narodu v celoti. Te misli so tudi navdajale slovenske gospo- darske kroge v Trstu, da zahtevajo slovenski denarni zavod v Trstu. V tej zvezi bi radi tudi omenili, da so našli precejšnje razumevanje za naša prizadevanja pri finančnem uradu AMG v Gorici in da nas je tudi veselilo čitati, da nam glavni finančni častnik za Italijo v Ri- mu gleda z naklonje- nostjo na naše načrte, ko smo začeli s poslo- vanjem v obširnem de- lokrogu pred nekaj meseci s smotrom, da dosežemo sedaj zastavljeni cilj. Naša banka ima v svojih pravilih, ki jih je odobrila ZVU, pravico ustanavljati po- družnice (čl. 2, točka 13). Trdno smo tudi prepričani, da ta pravica ni v nasprotju z osnovnimi načeli, ki vodijo sedaj finančno politiko ZVU na tem ozemlju. Naš zavod dela samo v smislu izrecnih želja vsega slo- venskega prebivalstva tega ozemlja brez ra- zlike slojev, ko si usoja prositi Vojaško za- vezniško upravo cone A, da ugodno reši predmetno prošnjo”. Na pismo niso dobili nobenega odgovora in tržaški člani Kmečke banke so se odločili ustanoviti samostojno banko v Trstu. To jim je uspelo šele leta 1955 po podpisu Londonskega sporazuma.   Ivan Rijavec je bil ravnatelj Kmečke banke do leta 1955, ko je odstopil zaradi bolezni, v času, ko se je banka preselila v ulico Mo- relli. Bil je tudi vice-blagajnik tržaške Za- druge za vojne oškodovance po drugi svetov- ni vojni. Nekaj let kasneje je njegova hči prof. Vida Rijavec por. Čuk - profesorica na nižji gimnaziji v Gorici - postala prva ženska v odboru Kmečke banke in vseh slovenskih bank v Gorici v tistem času na- sploh.   Ivan Rijavec je umrl v ponedel- jek, 9. aprila 1956, po kratki, a mučni bolezni. Tržaški Novi list je med drugim pisal: “Pokojnik je bil vse življenje vzoren Slovenec, dober gospo- dar in skrben oče. Vestno se je udejstvoval tudi v kulturnem in političnem življenju našega naroda, posebno pa v za- družništvu. Naj mirno počiva v štandreški grudi, ki ji je ostal zvest do smrti, ki ga je iztrgala iz vrst živih v 69. letu starosti. Pokopali so ga v sredo popoldne. Pogreba so se udeležili mnogi dijaki in profesorji sloven- ske nižje gimnazije”.   Tako se ga je spomnil goriški Katoliški glas:   “Minuli ponedeljek, 9. aprila, je umrl na do- mu v Štandrežu g. Ivan Rijavec, ravnatelj Kmečke banke v Gorici in bivši sodnijski urad- nik ter posestnik. Bil je ugledna oseba, saj je veljal za narodnozavednega moža, ki je pod fašizmom izgubil službo na sodniji zaradi svo- jega narodnega prepričanja in antifašističnega mišljenja. Kot družinski oče je vzgojil tri otro- ke, od katerih je gospa Vida profesorica na slo- venski nižji šoli v Gorici. Smrt je prišla precej nepričakovano, vendar, ko se je čutil slabega, je želel duhovnika, ki je res prišel in mu po- delil zakrament umirajočih. Naj počiva v Go- spodu, preostalim pa naše sožalje”. OBJAVLJENO TUDI NA PORTALU KAMRA, PORTALU DIGITALIZIRANE KULTURNE DE- DIŠČINE SLOVENSKIH POKRAJIN (www. kamra. si), KI GA UPRAVLJA OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Ivan Rijavec z ženo Emilijo po letu 1950 Dimitri Tabaj Sestra Ivana Rijavca, Marija Angela por. Tabaj (1881-1952), prababica avtorja tega članka Dimitrija Tabaja. Po smrti moža Blaža Tabaja (1928) se je z dvema hčerkama izselila v ZDA. Leta 1952 se je vrnila v Štandrež in istega leta, štiri leta pred bratom, umrla. Slika je bila posneta le nekaj mesecev pred smrtjo. Katoliški glas 12. aprila 1956 poroča o smrti Ivana Rijavca. Tržaški Novi list 12. aprila 1956 poroča o smrti Ivana Rijavca. Poezija, ki plemeniti duha Poet, zaljubljen v življenje aj so pevci peli materi Istri skozi stoletja, ve- mo iz ljudske pesmi. Pred sto leti je Istra sredi voj- ne in uničujoče suše ječala v la- koti in tedaj je Istra s pesmimi duhovnika Mi- lana Kureta do- bila svoj prvi pesniški izraz. Še dve desetlet- ji je trajalo da- vljenje sloven- skega življa, na- to vstaja in za- nos obnove. A tudi nov režim je domačo inteligenco pognal od doma. Ferrucio Jakomin je šel v Trst, Rado Bordon v Lju- bljano in Bert Pribac v daljno Avstralijo. Doma, za zaprtimi vrati župnišča, je ustvarjal Alojz Kocjančič, njen sin in največji poet, ki je opeval lju- di, vode in skale, pa tudi za- trdil: “Ob Rižani in Rokavi je slovenska kri”, s čimer je te- mu delu Istre dal narodni, slovenski značaj. Istra je jadi- kovala, “bušca, bušca”, v pe- smi in v vsakdanu, kot iz na- vade. Mladi Edelman Jurinčič je v objemu obmorskega me- steca v verze lovil slikovite prizore ribičev, mrež in gale- bov. Trde besede in prvinski značaj njegovih ljudi so na- stopili v nevezani besedi Istra- ni. Tu je Marjan Tomšič seve- da, ki je Istro prepredel s svo- K jim notranjim vsemirjem. Ašele na 90. leta je moralašavrinska Istra počakati, na osamosvojitev Slovenije in na razmah energije, ko se je zdelo, da je vse mogoče, da je spregovorila in zape- la z vsemi pljuči. Tedaj smo se zbrali, peščica do- mačih ustvarjalk in ustvar- jalcev, v študijskem krožku Beseda slovenske Istre in ustvarili prostor za njen neposredni izraz v reviji Brazde s trmuna. To je bil tudi čas, ko so oroženelo tkivo vsakdana v verze prvič zapletle tudi ženske ustvarjalke. To je bil čas, ko je v tem delu Istre duhovniško službo nastopil Dominik Bizjak - Dinko, tenkočuten mladi mož, ki ga je Istra očarala, da ji je zapel še svoje pesmi. In kot je Bog opitost zaljubljenosti poslal človeku, da ga zaslepi in v slepoti skle- ne pakte za nadaljevanje življenja, tako je poslal poete, da v prozaičnosti, v mehaničnosti preživetja, stanju izsesanosti brez sanj in čarobnosti uvidijo lepoto in jo prepojijo z du- hom. Kot po čarovniji, kot da so ga videle “štrige”, je naš poet v Istri zagledal zakla- de. Kot resničnega, prvinske- ga življenja lačen mladenič, ki beži iz izpraznjene mestne lupine, ali kot otrok v rado- vednosti in nedolžnosti vi- denja, v čudenju nad življen- jem tu ugleda prelesti – hre- penenje, ki ga je nosil v sebi. Kaj vse je našel v Istri za občudovanje! V naravnih da- nostih, ki jih domačini spre- jemamo kot samo po sebi umevne, je videl bogastvo; v izginjajoči kulturi, za katero smo tožili, je opeval vrline. V ostankih stare skupnosti ni videl njenega manjkajočega dela, njene bolečine, ampak njeno moč in veličino. Mo- dernizem, sovražnik starih vrednost, ga ni prestrašil, tudi v jeziku ne. S svojo estetsko močjo je novosti amalgamiral v duha Istre, ni je asimiliral v modernizmu, tako da je zac- vetela lepša, plemenitejša, močnejša. Tega še nihče ni naredil tako sočno, iz “trebu- ha”, tako koncentrirano in vsestransko: vetrovi, svetloba, jutra, polja, trave, drevesa, vo- de, domačije, ljudje, jezik, vonjave, glasovi – za vse to odprt, po vsem tem je hlastal kot sestradan popotnik. Lah- ko ga imenujemo poet, zalju- bljen v življenje. Vse, kar je v občudovanju po- gledal, se je spremenilo v zla- to, ki smo ga imeli, a se ga ni- smo dovolj zavedali. Sam nam v porušenih domačijah kaže na veščino stavbarja, v padlih kolonah na moč kamna, na za- puščenih poljih na barve divjega cvetja, v poletni pripeki na igro žarkov, v po- rušenem mlinu na klopot mlinskega ko- lesa. V svojih pesmih poravnava porušene “baladurje”, dviga pa- dle “velbe”, na za- puščena polja seje zla- tega žita in osušene potoke obliva z žubo- renjem. V ranjenem ponosu moža želi vi- deti modrost do- mačina, v resignira- nem pogovoru znanje generacij, v pritaje- nem klepetu gospo- dinj barvitost govori- ce, v večerji starca vonj polente, v nezau- pljivosti dobrohoten nasvet vaščanke. “Tiho, tu smo v kle- ti”, povzame šepet gospodar- ja, kot da hoče povedati, da smo v svetišču staroselca, kjer biva skrivnost od nekdaj. Do- brohotnost, duh, neizživeto energijo, ki jih je nosil v sebi in ki so hotele na plan, je po- potnik prelil v izsušeni utru- jeni vsakdan kmečke Istre in mu vdahnil novega življenja, radoživosti, svetlih barv, igre, mladostnega vriska in volje po bivanju. “Koliko zakladov, Istra …”, je dihal vznesen in se ji zahvaljeval. In se ni zave- dal, da je s tem v zakladnico pesniške Istre nasul veselja in radosti, ki so v pesniškem izrazu Istranov in Slovencev tako redki. Darovani dragulji so se usuli na odkrite zaklade, pesmi pa kličejo, enostavno zahtevajo, da se poezija, ki plemeniti in dviga duha, po- novno vrne v vsakdanje življenje. Leda Dobrinja Vprašujejo me znanci radi: Kako je z vami v Istri? Kakšna se vam zdi? Se znajdete z ljudmi? Povejte nam kaj več o tej deželi! A jaz jim vedno to povem, da ni dovolj le govoriti, da se povedati ne da, da treba je živeti z Istro, spoznati jo do dna srca. Treba je čutiti njeno bolečino, ko v solzah se zjutraj umiva, čutiti radost, ko se nanjo sonce zliva, čutiti dih vetrov in šum morja, čutiti vonj cvetov, svežino polj, čutiti bitje njenega srca, ki polno je skrbi in boja, prepolno upanja in želje biti eno s svojimi in vsem. Dominik Bizjak – Dinko NEMIR VESOLJA, poezije Samozaložba (v izidu) ŽIVETI Z ISTRO Kultura 26. julija 2018 9 JEZIKOVNICA Vladka Tucovič Še o krajevnih imenih V prejšnji Jezikovnici sem vas na morje pošiljala v Črno goro, seveda le zato, da sem se lahko navezala na pravilen zapis tega zemljepisnega imena, ki je ime države. Ker pa imamo poleti več časa za potovanja, se bom tudi tokrat nekoliko pomudila pri tujih zemljepisnih imenih, vendar pri krajevnih, in to ti- stih, seveda, ki nas begajo ali jih pogosto rabimo napačno. Tuja krajevna imena so zelo raznoliko polje. Za marsikatero tuje mesto imamo povsem podomačeno obliko (Rim, Dunaj, Pariz). Nekatera krajevna imena pa so v imenovalniku pov- sem enaka izvornemu jeziku (New York), slovensko končnico pa dobijo pri pregibanju, zato se imenujejo polcitatna: priha- jam iz New Yorka, potujem proti New Yorku, vidim New York, sem v New Yorku, z New Yor- kom sem bila zado- voljna. Pri tem ne bo odveč poudariti, da je končnico treba izpisati skupaj, brez vezaja, torej je prav: iz New Yorka in Wa- shingtona, ne pa iz New York-a ali Wa- shington-a. Čisto enako torej za- pišemo te besede kot običajna sloven- ska imena. Nihče namreč ne bo pomi- slil, da bi narobe za- pisal v Trst-u, čeprav gre pri polcitatnih imenih za povsem enak princip sklanjanja. Res pa je, da so v tujih imenih pogosto črke, ki jih v našem črkopisu ni (v navedenem primeru ipsilon in dvojni v), kar nas verjetno čisto po človeško zmede. Kadar ste v dvomu, si pomagajte tako, da pokukate na jezikovni portal fran. si ali pa polistajte kar po slovarskem delu knjige Slovenski pravopis 2001. Tako v elektronski kot klasični knjižni obliki boste našli sklanjani obe navedeni mesti (pa še marsikatero drugo). Po- gosto pa pomaga že, če polistate po zunanjepolitičnih straneh kakšnega časopisa, in boste takoj imeli primere za pravilno ra- bo tujih imen, tudi osebnih (imena George tudi ne bomo sklanjali George-a, pač pa Georgea, enako kot Janez, Janeza). Potem pa so tu še krajevna imena iz nam najbližjih južnoslo- vanskih jezikov, ki jih sklanjamo kot povsem slovenske bese- de, zato z njimi povečini ni težav: Zagreb, iz Zagreba, v Zagre- bu; Skopje (izvirno Skoplje), iz Skopja, v Skopju; Slavonski Brod, iz Slavonskega Broda, v Slavonskem Brodu; Vinkovci, iz Vinkovcev, v Vinkovcih itd. Manjši problem se pojavi pri ime- nu mesta v Republiki Srbski oz. Bosni in Hercegovini, ki se iz- virno imenuje Banja Luka, Slovenski pravopis 2001 pa pravi, da se po slovenskih pravilih piše Banjaluka. Tako nam pravo- pis poenostavi sklanjanje. Odpade namreč vprašanje, ali se v imenu sklanjata obe besedi (iz Banje Luke) ali samo druga (iz Banja Luke), saj bo najustrezneje, če bomo zapisali iz Banjalu- ke, torej podobno, kot bi sklanjali slovenska krajevna imena ženskega spola (iz Gorice, Izole ali Ljubljane). Večji problem je pri samostalniku srednjega spola, ki oz- načuje srbsko me- sto Užice. V večini jezikovno nepre- gledanih sloven- skih besedil se ga rabi kot samostal- nik ženskega spola v množini, torej iz Užic in v Užicah, kar ni prav. Tudi Slovenski pravopis 2001 potrjuje, da je to samostalnik srednjega spola v ednini, torej v Užicu in iz Užica. Čisto enako kot slovenska imena: tisto Zagorje, iz Zagorja, v Zagorju ali tisto Tepanje, iz Tepanja, v Tepan- ju. Da je Užice res srednjega spola, priča svojilni pridevnik Ti- tovo, ki ga je mesto Titovo Užice v spomin na medvojno osvo- bojeno ozemlje Užička republika nosilo med letoma 1946 in 1992. Ne nazadnje se v slovenskih medijih večinoma narobe piše tudi zemljepisno ime slavne plaže na otoku Pagu, kjer se je na začetku poletja zgodil brutalen umor. Plaža oz. zaliv v bližini mesta Novalja se imenuje Zrće, prav je na plaži Zrće oz. na Zrću, ne pa v Zrćah. Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) iz- vaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o kate- rih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka. tucovic@fhs. upr. si ali na uredništvo Novega glasu. 44 Gorica / Projekt DVS Bodeča Neža Bogastvo in privlačnost gregorijanskega korala ekliška vokalna skupina Bodeča Neža, ki jo vodi Mateja Černic, je v le- tošnji res bogati sezoni organizi- rala tudi mojstrski tečaj o grego- rijanskem koralu, ki ga je vodila s. dr. Susi Ferfoglia, docentka na Papeški Univerzi Janeza Pavla II. v Krakovu. Prvi del je potekal v prvih dneh marca letos, drugi pa sredi julija. Projekt, ki je nastal v sodelovanju s PD Vrh Sv. Mihae- la, Združenjem cerkvenih pev- skih zborov Gorica in z združen- jem USCI Furlanije Julijske kraji- ne, je kronal glasbeni dogodek v goriški stolni cerkvi v petek, 20. julija. Koncert te zelo stare glasbe je bil za Gorico prava novost in je pri- vabil kar veliko ljudi (ne samo iz Goriške), pa čeprav je pote- kal sredi poletja. Navzoči so bi- li ljubitelji lepega: ljubitelji gla- sbe, med njimi tudi glasbeniki in strokovnjaki, pa tudi ljubi- telji duhovnosti v glasbi, saj gregorijanski koral je (tudi) molitev, izraz pristnega vero- vanja, ki je dozorel v prvem ti- sočletju krščanstva v poglo- bljenem duhovnem izkustvu svojih ustvarjalcev. Poleg deklet skupine Bodeča Neža, ki so tudi v interpretaciji te arhaične glasbene govorice pokazale svojo visoko kakovo- stno raven, sta nastopila tudi moška vokalna skupina, ki je na- stala ob tej priložnosti, in tržaški stolni organist Riccardo Cossi, ki je posamezne napeve povezoval z vrhunskimi orgelskimi impro- vizacijami. Pevce je pripravila s. Susi Ferfoglia, po rodu iz Dober- doba, ki je gregorijansko petje vzljubila na Poljskem, kjer tudi živi, je uvodoma povedala pevka Giulia Černic. S. Susi je v pred- stavitvi koncertnega sporeda po- vedala, da je gregorijanski koral povezan s srednjim vekom, z be- nediktinci, z menihi, z molitvijo. “Nastal je v tišini samostanskih zidov. In molitev nas vodi v tišino, v kontemplacijo”. Ne poz- namo ne imen tistih, ki so te me- lodije zapisali, in niti točnega časa, v katerem so nastale. Vemo le, da so nastajale skozi stoletja in da vse do 10. stol. niso bile zapi- sane, temveč so jih prenašali iz roda v rod, od učitelja do učenca. D Cerkveni oče sv. Irenej Lyonski jetrdil, da se glasba lahko le pre-naša in z njo tudi vera. To je bila “kultura spomina”. Na tak način so se te melodije ohranile vse do danes. Prvi primeri zapisa teh melodij so bili v 9. oz. 10. stolet- ju, ko je gregorijanski koral nastal kot spojitev med staro rimsko in galikansko liturgijo. Ker je grego- rijansko petje vezano na litur- gično leto, je bil tudi raznoliki program goriškega koncerta razdeljen na štiri dele, ki so po- nazarjali različna obdobja cer- kvenega leta. Izbrane so bile različne skladbe (med njimi antifone, introitusi, graduali, himne itd.), povezane z Ad- ventom, Božičem, postom in Veliko nočjo. Pevke so začele s sedmimi antifonami (t. i. veli- ke antifone “O”), ki se izvajajo v tednu pred Božičem. Sledili so božični (med njimi tudi znani Hodie Christus natus est in Puer Natus) in postni korali. Program so sklenili štirje na- pevi iz velikonočnega časa in antifona Salve Regina. Neobičajen in zanimiv, zelo ka- kovostno pripravljen in zasta- vljen glasbeni večer je zbrane po- slušalce zelo navdušil. V gregori- janskem koralu ne izstopajo ne posameznik ne njegov glas, po- membna je enovitost in zlitost skupnega tona. Petje je navidez “suho” in dolgočasno, a samo navidez. V resnici je lepo že zato, ker je “le” bistveno, saj ga sesta- vljajo človeški glas, beseda in me- lodija. Gregorijanski koral lahko tudi imamo za izhodišče razvoja evropske umetne glasbe, čeprav nima veliko skupnega z večgla- snim petjem, ki smo ga vajeni in ga radi poslušamo na najra- zličnejših prireditvah ali zborov- skih revijah. In vendar je to gla- sba, ki ima svoj čar, privlačuje. Poslušalca pomirja, v njem “vžiga” duha, vzbuja žejo po pre- sežnem, večnem. Prebuja in po- spešuje molitev v tistem, ki mu je ta naravna in potrebna. Kot di- hanje. Kot bitje srca. Pete molit- ve, prežete s starodavno vzvišenostjo, ne kalijo notranje- ga miru, temveč poslušalca du- hovno krepijo, razsvetljujejo nje- gova ušesa, njegov um, njegovo srce. DD rajinar Andrej Kosič je prav gotovo slikar, ki s svojimi deli zelo neposredno nagovarja človeka, saj s svojimi upodobitvami domačih krajev vabi gledalca, da se empatično približa slikam na steni in njihovemu sporočilu. Od četrtka, 19. julija 2018, lahko razstavo Kosičevih del s povednim naslovom Ta moj mali svet obiščemo v velikih in svetlih razstavnih prostorih Mestnega teritorialnega muzeja A. Pesaola v palači Locatelli v središču Krmina. Odgovorna za muzejsko dejavnost v Krminu Fainova je uvodoma opozorila na Kosičevo navezanost na domače območje, v imenu občinske uprave pa je prisotne nagovorila krminska odbornica za kulturo Martina Boraccia. Umetnika in razstavljena dela je predstavil umetnostni zgodovinar Saša Quinzi, ki je povedal, da Kosič tokrat razstavlja olja in K bogat izbor več kot 40akvarelov. Vsem je skupnatema domača krajina, se pravi Brda, Soška in Vipavska dolina ter Kras v različnih letnih časih, ki jih umetnik čuti kot svoj bivanjski prostor. Kot slikar, ki mu je blizu postimpresionistični jezik, zna Kosič v odslikavi jesenske gmajne, z živordečimi barvami ruja, kot jih predstavlja na odličnih oljih, ali s prefinjeno, natančno in jasno potezo liričnih akvarelov, za katere večkrat uporablja za naslov tudi verz kakega pesnika, ustvariti podobe, ki nagovarjajo dušo vsakogar, ki se zazre vanje. Zanimivi so tudi nekoliko nenavadni, podolgovati formati akvarelov, saj nam omogočajo drugačno perspektivo opazovanja in razbiranja detajlov, ki jih lahki Kosičev čopič zabeleži. Bežna črta trave, ki kuka iz zasnežene pokrajine, ali sence, ki plešejo v zasneženem gozdu, posebna svetloba ob zahodu, ki osvetljuje kraško ali briško vasico, nam blagodejno vlivajo v srca in zavest lepoto in spokojnost, ki jo najdemo v naši neposredni okolici, le videti jo je treba. V glavnem gre za kulturno krajino, ki posredno tudi izpričuje prisotnost človeka, in to ne le z upodobitvijo vasi, ampak tudi obdelanih vinogradov in polj, senožeti in gozdičkov. In če drži, da okolje s svojo klimo in naravnimi danostmi vpliva na človeka, tudi drži, da človek s svojim delom oblikuje okolje in prispeva k njegovi urejenosti. Kdor si ogleduje te akvarele in olja, gotovo zazna tudi ta vidik, se pravi spajanje človeške prisotnosti z naravnim okoljem. Tudi zato čutimo tako upodabljanje krajev in pokrajin zelo blizu. Kdor se v prihodnjih dneh mudi na Krminskem, naj izkoristi priložnost in si ogleda razstavo, ki se bo končala 26. avgusta. Galerija je odprta ob četrtkih, petkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure. MT Andrej Kosič razstavlja v Krminu Barvno bogata in tematsko enotna razstava S. Susi Ferfoglia Organist Riccardo Cossi Tržaška26. julija 201810 S 1. strani 70. obletnica Slovenske prosvete in 100 let smrti Ivana Cankarja rganizatorji pa so ostali vedno zvesti izvornemu načelu – svobodi. Draga je tako posta- la arena, kjer so lahko inte- lektualci svobodno izražali svoja stališča in jih posredo- vali v zamejstvu, zdomstvu in predvsem v ma- tični domovini. Letošnjo Drago bo v petek, 31. avgusta, ob 16.30 uvedlo predavanje z naslo- vom Pluralizem po slovensko; na njem bo svoja razmišljan- ja osvetlila novinar- ka novinarskega oddelka deželnega sedeža RAI v Trstu, Erika Jaz- bar. V soboto, 1. septembra, bo sledil poseg pesnika, pi- satelja in urednika Aleša Šte- garja, ki bo ob 16.30 raz- O mišljal o mejah pod naslo-vom Misliti meje. Beseda botekla o mejah med prostori, med jeziki in kulturami, o njihovi vsakdanjosti in neo- prijemljivosti. Ob 20.30 bo na vrsti slovesna akademija ob 70. jubileju Slovenske prosvete v Trstu. V nedeljo, 2. septembra, bo ob 9. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah sveta maša za udeležence Drage; daroval jo bo pomožni ljubljanski škof msgr. Tone Jamnik. Med bo- goslužjem bo v cerkvi pel cerkveni zbor Sv. Jerneja pod vodstvom Janka Bana. Po sveti maši so najavljeni še trije pomembni trenutki le- tošnje Drage. Ob 10. uri bo na vrsti jutranje predavanje z naslovom Kako reševati so- cialne probleme v Sloveniji, ki ga bosta vodila socialni delavec in stalni diakon, dr. Imre Jerebic, ter predsednik prve slovenske vlade, slo- venski zunanji minister in poslanec Evropskega parla- menta, dr. Lojze Peterle. Popoldne, ob 15.30, bodo slovesno podelili 7. Peterli- nove nagrade, zatem pa bo sledilo preda- vanje novinarja Bernarda Nežmaha o novi slovenski politi- ki. V prihodnji številki našega tednika bomo objavili še dru- ge podrobnosti letošnjega pro- grama Drage, ki nam jih bo v pogovoru za Novi glas predstavil predsed- nik Društva slovenskih izo- bražencev, gospod Sergij Pa- hor. Pot vključevanja v nov družbeni kontekst Sprejemanje migrantov v Trstu deluje Trstu sprejem migrantov deluje. Poleg tega, da vključuje razne lokalne de- javnike, ki delujejo na tem po- dročju, predstavlja pozitiven mo- tor lokalnega gospodarstva (na pri- mer, en milijon evrov na leto gre za podjetje Trieste Trasporti). Tre- nutni sistem sprejemanja se skuša izogibati tako imenovani getizaciji in nevarni koncentraciji pribežni- kov, saj spodbuja neodvisnost spre- jetih ljudi, da se na tak način čim boljše vključijo v lokalno družbe- no, kulturno in jezikovno struktu- ro. To so samo nekateri podatki, ki izhajajo iz statističnega poročila o tržaškem sprejemnem sistemu iz leta 2017, ki so ga predstavili v četrtek, 19. julija, v tržaškem novi- narskem krožku Circolo della stampa di Trieste. Srečanje je uvedel novinar in pred- sednik novinarskega krožka Pier- luigi Sabatti: “Pomembno je pra- vilno informiranje, kajti do- ločenim argumentom moramo nameniti še dodatno pozornost in našim ljudem nuditi točne infor- macije. Dejstvo, da se včasih še go- vori o lagerjih za pribežnike, je po V mojem mnenju strahotno. Trenut-no se soočamo z demografskimupadom in te ljudi mi potrebuje- mo. V mestu, kjer živimo, so bili od nekdaj priseljenci lepo sprejeti. Pomembno je, da širimo novice o dejanskih podatkih, ” je dejal pred- sednik novinarskega krožka. Statistično poročilo obravnava de- janske številke in prisotnosti na našem ozemlju. V letu 2017 je bilo prisotnih na našem območju 433 migrantov starih od 18 do 25 let, 459 med 26 in 35 letom starosti, 173 starejših od 36 let ter 120 mladih, ki niso še dosegli 18. leto starosti. 1410 jih je obiskovalo tečaje italijanskega je- zika, 113 mladoletnih otrok so vpi- sali v javne šole, 55 odraslih oseb pa se je vpisalo v srednje šole. Ak- tivirali so tudi 49 različnih delov- nih praks, katerih se je udeležilo 414 oseb. V uvodu je don Amodeo, predsed- nik škofijske Karitas v Trstu, podal svoje stališče o trenutnem stanju pretoka migrantov: “Pogosto slišimo napačne besede, ki vodijo k zgrešenemu tolmačenju istega problema. Mi ne razpolagamo s knjigo resnice, ampak to je naš pri- stop do trenutnega dogajanja. Od leta 2002 se za sprejemanje ljudi poslužujemo protokola SPRAR in bi rad poudaril, da smo bili že pred 16 leti prvo mesto v Italiji, ki se je posluževalo sodobnih sistemov sprejemanja”. Sistem SPRAR (Sistema di protezio- ne e per rifugiati e richiedenti asi- lo) je sistem zaščite za begunce in prosilce azila, ki ga z državnimi sredstvi ureja mreža lokalnih insti- tucij. Po opravljenih formalnih po- stopkih za vlogo prošnje za med- narodno zaščito je prosilcu in mo- rebitnim družinskim članom po- trebno zagotoviti preživljanje. Na konferenci so povedali, da tak si- stem, ki ga na območju uveljavlja- jo po zaslugi škofijske Karitas, žal ne deluje povsod, kar povzroča to, da so migranti naseljeni pod mo- stovi in v drugih neprimernih kra- jih. Prosilci za azil, ki so prisotni v Trstu, prihajajo iz skoraj 40 ra- zličnih držav na svetu. Prevladuje- jo prošnje pribežnikov iz držav, v katerih so vojne, splošno nasilje in resne kršitve temeljnih človekovih pravic. Do leta 2017 so bili prihodi na ozemlje Trsta znatno stabilni. Kot so razložili med predstavitvijo, prisotnost prodornega in dobro strukturiranega sprejemnega siste- ma omogoča upravljanje še večjih tokov pribežnikov brez povzročit- ve kritičnih situacij na ozemlju. Pri škofijski Karitas ocenjujejo si- stem sprejemanja pozitivno, kot gonilo pri lokalnem gospodarstvu, predvsem v sklopu zaposlovanja (zlasti mladih) pri upravljanju spre- jemnih centrov, kjer potrebujejo vedno več kvalificiranih kadrov za izobraževanje, mediacijo in uspo- sabljanje. MAN Občina Dolina Območje za oddajo biomase bčina Dolina je sprožila aktiviranje službe za zbi- ranje biomas, ki je nastala zaradi zadovoljevanja potreb občanov in tudi podjetij za ustrez- no upravljanje rastlinske mase, kot so obrezi in vejevja v večjih ko- ličinah z dolinskega ozemlja. Podjetje A&T 2000 S. p. A. je našlo ustrezno območje, ograjeno in za- varovano, imenovano “Platforma za biomase”, za dostavo rastlinske- ga materiala, kot so vejevje, obrezi in hlodi, za njihovo nadaljnjo upo- rabo kot biomase s strani gospo- dinjskih in gospodarskih uporab- nikov. O Ta nova služba dopolnjuje že ob-stoječe zbiranje zelenja v zbirnemcentru v Boljuncu, kamor bo treba še naprej oddajati pokošeno travo in vreče z listjem, in sicer samo v zbirni center. Platforma za biomaso se nahaja v Boljuncu med nogometnim špor- tnim igriščem društva Domio in ploščadjo pred tovarno Wärtsilä (Pri Kalu – K’rmačn’k). Odprta je ob torkih od 9. do 13. ure in ob četrtkih popoldne (poletni urnik 15.00 – 19.00; zimski urnik 14.00 – 18.00). Za dostop do platforme morajo domači uporabniki pokazati zdravstveno izkaznico, medtem ko morajo gospodarski uporabniki pokazati kartico, ki jim jo je izdala A&T 2000 za vstop v zbirni center v Boljuncu. Glede na eksperimentalno naravo je storitev brezplačna za uporabni- ke dolinske občine za prve mesece aktiviranja. Uporabniki sosednjih občin bodo prav tako lahko dostopali do plat- forme. V tem primeru bo aplicira- na ustrezna tarifa. Za uporabnike, ki nimajo možno- sti dostaviti material do platforme, je predvidena služba za prevzem na domu; to lahko aktivirajo na prošnjo uporabnika in je proti plačilu. Za morebitne dodatne informaci- je, tudi kar zadeva preveritve karti- ce gospodarskim uporabnikom, je A&T 2000 na razpolago na zeleni številki 800 482760 ali po elektron- ski pošti tecnico@aet2000. it. Odprtje platforme za biomaso predstavlja razširitev ponudbe sto- ritev, ki so aktivne na ozemlju, in bo torej obogatilo ponudbo za uporabnike v korist skupnosti. Uprava Občine Dolina skupaj z A&T 2000 S. p. A., ki upravlja službo odvoza komunalnih in njim izenačenih odpadkov, z ve- seljem ugotavlja tudi, da občani ve- stno skrbijo za ločeno zbiranjem odpadkov. Poudarja npr. odličen rezultat iz zadnje majske blagoz- nanske analize, ki jo je izvedel kon- zorcij COREPLA (Državni konzor- cij za zbiranje, recikliranje in pre- delavo plastične embalaže) na pla- stičnih embalažah in pločevinkah, zbranih v dolinski občini. Ostanek na analiziranem vzorcu je dosegel samo 6,3 % in zato uvršča ta do- sežek med najboljše rezultate, ne samo na območju, ki ga upravlja družba A&T 2000 S. p. A., pač pa tudi na deželni in državni ravni. Ta rezultat je dodatna potrditev vne- me, ki jo dokazujejo prebivalci občine Dolina, katerim gre iskrena zahvala za vnemo, pozornost in vztrajnost, ki jih dokazujejo do okolja in ločenega zbiranja odpad- kov. Posebna omemba za doseženi rezultat gre tudi ekipi delavcev, ki pobirajo odpadke. Še dodaten pomemben rezultat gre zabeležiti pri ravnanju z odpad- ki na vaških šagrah in podobnih prireditvah. V zadnjem obdobju so se namreč glavna društva iz Brega zedinila za aktivno sinergijo skupaj z občinskimi uradi in s tehniki A&T 2000 S. p. A. za skrbno rav- nanje z odpadki, ki nastajajo med prireditvami v organizaciji društev. V zvezi s tem se je občinska uprava obvezala, da bo krila stroške za rav- nanje z odpadki šager, če bodo or- ganizatorji zagotovili pravilno ločevanje odpadkov. V Dolini za Majenco in v Mačkoljah za Praznik češenj sta delovala dva čuvana eko- loška otoka, kjer je bilo mogoče pravilno ločevati odpadke, kar je zmanjšalo na minimalno stopnjo količino ostalih suhih odpadkov in hkrati zagotovilo znatno ko- ličino in odlično kakovost ločeno zbranega materiala. Poleg tega je društvo SKD Slovenec, organizator Praznika vina v Zabrežcu, začel uvajati biorazgradljivo posodo na- mesto plastične, medtem ko se je društvo SKD Fran Venturini od Domja, ki organizira Šagro na Krmenki, že od začetka odločilo, da odpravi plastično posodo in jo popolnoma nadomesti z bioraz- gradljivo. Vsi navedeni primeri so vzoren zgled trajnostnega ravnan- ja z odpadki na vaških praznikih. Bodisi občinska uprava bodisi pod- jetje A&T 2000 upata, da se bo tak pristop ponavljal tudi na ostalih prireditvah, ki bodo v dolinskem prostoru. Poštni muzej v Trstu Razstava posvečena Aleksandru Kircherju biskovalci, ki vstopijo v Tehnični muzej na Du- naju se ob vhodu najprej srečajo z veliko fresko, ki prikazu- je tržaško prosto luko. Povezav med Trstom in staro donavsko predstolnico je res nešteto. Te se kažejo na kulturnih, glasbenih, umetniških, trgovskih in geopo- litičnih področjih. Umetnik Alexander Kircher, ro- jen leta 1867 v Trstu je avtor zgo- raj omenjene panoramske slike, ki prikazuje Trst v času svojega razscveta. Njegove slike krasijo tu- di druge ugledne raprezentančne palače, kot na primer dvorane občinske palače v Bremenu, v Frankfurtu, v Kielu, v Splitu, v Ro- vinju in še v drugih evropskih predstolnicah. Kot veleva znani latinski rek “ne- mo propheta in patria”, tudi Alek- sander Kircher je v svojem roj- stnem mestu Trstu ostal pre malo poznan. Kircher je bil na Trst izredno navezan. To njegovo ra- hločutno povezanost je Kircher izražal z likovno umetnostjo, pri kateri se je navdihoval predvsem na morje. Razstava, ki nosi naslov Aleksan- der Kircher, slikar iz Trsta je po- svečena bogatemu in raznolike- mu Kircherjevemu umetniškemu opusu. Odprli so jo v prostorih Srednjeevropskega poštnega mu- zeja, ki do muje v palači glavne pošte v Trstu na Poštnem trgu (Piazza Vittorio Veneto). Ekspozi- cijo je postavila direktorica Poštnega muzeja Chiara Simon s pomočjo tržaške zbirateljice Lilia- ne Pajole. Kustosinji razstave Chiari Simon se je zdelo pomem- bno, da reši iz pozabe lik Aleksan- dra Kircherja, brez katerega ne bi imeli toliko razglednic s tržaškimi in pomorskimi motivi. Kircherja lahko obravnavamo kot ambasa- dorja našega mesta, kjati ga je z O njegovo umetnostjo, na robu 19.stoletja popeljal v svet.Umetnik Aleksander Kircher je bil zaljubljen v morje. Že v mladih letih si je želel postati kapetan ene izmed Avstro-ogrskih ladij; želja pa se mu žal ni uresničila za- radi fizičnih težav. Kljub temu se mu ta strast ni ugasnila in začel je slikati in dobro prenašati občutke na platno. Njegovo teh- niko je zatem razvil tudi pri sli- kanju pokrajinskih prizorov. Na začetku 20. stoletja je postal pro- fesor na Akademiji umetnosti v Trstu, dokler se ni preselil v Nemčijo, kjer je nadaljeval s sli- kanjem. Aleksander Kircher je umrl nekaj dni po začetku druge svetovne vojne, 16. septembra le- ta 1939 v Berlinu. Letos je pri za- ložbi Luglio Editore izšla tudi pu- blikacija posvečena Kircherju La marina da guerra austroungarica nei quadri di Alexander Kircher (Avstro-ogrska mornarica v slikah Aleksandra Kircherja), pod katero se podpisuje zbirateljica in poz- navalka njegovih del Liliana Pa- jola. Razstavo sestavlja preko 200 ori- ginalnih razglednic, dvajset risb iz zbirke Giorgio Petronio ter raz- ni dokumenti in predmeti, ki so vezani na Kircherjevo delovanje v Trstu. Kircherjeva originalna de- la lahko včasih zasledimo na po- membnih svetovno znanih dražbah (Dorotheum, Christie’s, Sotheby’s, Bonhams), kjer so med mednarodnimi zbiratelji še zelo cenjena in dosegajo zelo vi- soke ponudbe. Razstava v Trstu bo odprta do 8. septembra 2018 po sledečem ur- niku: od ponedeljka do petka od 9. ure do 12.30. Za več informacij in za vodene oglede lahko obisko- valci pokličejo na telefonsko šte- vilko 040 6764264. MAN Tržaška 26. julija 2018 11 Darovi V spomin na Graziello Verzierdarujeta Irene in Marko Vrtovec za slovensko tržaško skavtsko organizacijo 100 evrov. V spomin na drago Tatjano Kokorovec Debelis daruje teta Rosana z družino 100 evrov za Marijin dom pri Sv. Ivanu. Misijonski krožek Rojan je prejel: za prevozna sredstva v misijonih (MIVA): N. N. 20 evrov, Lizeta Janežič 10 evrov, N. N. 10 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan ul. Cordaroli 29 34135 Trst Obvestila Svet slovenskih organizacij sporoča, da je v mesecu juliju in avgustu tržaški urad odprt za javnost od torka do četrtka po običajnem urniku. KCLB v sodelovanju z Galerijo Ars in Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravlja za jesen 2018 spominsko razstavo o tržaški slikarki Eldi Piščanec. Zato se obrača na zasebnike, ki imajo v lasti dela Elde Piščanec, s prošnjo, da bi jih dali na razpolago za obdobje razstave. Informacije na tel. (+39) 0481 531445, pon. - pet. od 8.30 do 12.30 ali po e- pošti info@centerbratuz. org. Kulturno modni sprehod po svetu Dotik zvezd na gradu Socerb a socerbskem gradu tokrat diha ni jemal le sončni zahod z enkrat- nim pogledom na Jadransko morje in okolico, ki je pospre- mil dan v večer, ampak tudi številne modne kreacije in glasbeni trenutki. Vsako leto ima dogodek dru- gačno rdečo nit. Letošnja, že tretja izvedba nosi na- slov Kulturno modni sprehod po svetu. Gala večer pod so- cerbskim nebom so uvedle melodije londonske skupi- ne Sans Soucise, ki je z imenitno gla- sbo v živo sprem- ljala celoten večer. Poseben glasbeni trenutek pa so ustvarile znane operne arije v iz- vedbi sopranistke Anee Mercedes Anžlovar, tenorja Klemena Keliha ob klavirski spremlja- vi Marka Hriberni- ka. Modni oblikovalci so letos navdih je- mali v vročih rit- mih Bližnjega vzhoda in v na- ravi sami. “Pri ženski modi se spogledu- jemo malo z Dubajem, z bar- vami, ki so značilne za to me- sto, in malo tudi z vnosom ar- hitekture”, je povedala modna kreatorka Tjaša Škapin. Poleg N ženskih oblek so na defilejupredstavili tudi moško lini-jo: elegantne obleke za po- sebne priložnosti s posebni- mi dodatki. Unikaten je bil tudi nakit, ki ga je predsta- vila izolska umetnica San- dra Kocijančič. “Letos sem se bolj spogledovala z arhitek- turo čebel, ki so tudi same po sebi arhitektke”, je pojasnila. Openska draguljarna Malalan pa je bila na dogodku prisotna s posebno razstavo dragocene- ga nakita, ki je napolnil oble- ke, ki so jih nosile manekenke in tudi letošnja napo- vedovalka večera, te- levizijska voditeljica Karin Sabadin. Orga- nizatorka dogodka in modna oblikovalka Tjaša Škapin je pove- dala, da si modni do- godek zasluži tudi Primorska in grad Socerb se je izkazal za pravljično prizorišče. V sodelovanju s ple- snim društvom iz Komna in ostalimi glasbeniki je priredi- teljem uspelo ponu- diti več kakor modno revijo. Organizatorji so z uspehom dogod- ka zelo zadovoljni, predvsem kar zadeva odziv občinstva, saj je grad na- polnilo nad 400 obiskovalcev. Sugestivna razsvetljava, glasba in modni izdelki so tudi tokrat oživili socerbski grad in po- spremili goste do poznega večera. MAN b koncu 19. stoletja je Ludwig Karl Moser (1845 - 1918) izoblikoval dinamično in plodno delovanje na speleološkem, naravoslovnem in arheološkem področju. Ludwig Karl Moser se je rodil očetu Moritzu in mami Emiliji Latzke v nekdanjem tešenskem predmestju Steinplatz (Kamence) na levem bregu reke Olze. Takrat je to območje spadalo pod avstro-ogrsko cesarstvo, danes pa se ta kraj nahaja na Češkem. V rodnem mestu je Moser obiskoval osnovno šolo, nižjo realko in katoliško gimnazijo, kjer je maturiral leta 1866. Moser si je želel študijsko pot nadaljevati na slikarski akademiji, oče pa v to ni privolil. Umetniško nadarjenost je pozneje izkazal pri objavi svojih raziskav in pri predavanjih. Kljub temu da je že v mladih letih gojil zanimanje za naravoslovje, se je leta 1866 vpisal na medicinsko fakulteto na Dunaju. Prav kmalu za tem se je prepisal na naravoslovje in leta 1871 postal doktor filozofije. Leta 1876 se je preselil v Trst, kjer je bil imenovan za profesorja naravoslovja na cesarsko- kraljevi klasični gimnaziji. Na tej šoli, ki je imela sedež na Leipziškem trgu - Leipziger Platz (danes trg Hortis), je O poučeval vse doupokojitve leta 1904.Prihod v Trst za enaintridesetletnega Moserja je pomenil začetek novega in izredno plodnega življenjskega obdobja. Območje njegovega delovanja je obsegalo tržaški Kras, Vipavsko in Soško dolino, Notranjsko, vzhodno Furlanijo in Istro. Zasedal je tudi mesto v tržaškem Mestnem naravoslovnem muzeju. Na nemški gimnaziji v Trstu je spoznal tudi slovensko stvarnost, in to prav zaradi slovenskih kolegov in dijakov. Akademski ambient, v katerem se je znašel Ludwig Karl Moser, je bil kulturno in raziskovalno zelo ploden. Med slovenskimi kolegi Karla Moserja velja omeniti prof. Janeza Jesenka (1838 - 1908), ki je poučeval zemljepis in zgodovino na tržaški nemški gimnaziji, in tudi Karla Glaserja (1845- 1913), ki je na omenjeni gimnaziji poučeval latinščino, grščino, nemščino, geografijo in slovenščino. Moser ni imel stikov s Slovenci samo v šoli, temveč tudi izven nje, kajti na svojih pohodih po Krasu in Istri in po ostalem slovenskem ozemlju se je seznanil s tam živečimi Slovenci. Spoznal je duhovnike, učitelje, javne funkcionarje, posestnike, gostilničarje in preproste ljudi. Bil je tudi predsednik pohodniškega - alpinističnega društva “Touristi Triestini”, katerega člani so bili tudi ugledni Slovenci, med katerimi so bili F. S. Kalister, K. Gorjup, J. Kugy, J. Pangerc. Društvo Touristi Triestini je bilo ustanovljeno leta 1884 v Trstu pod visokim pokroviteljstvom nadvojvode in princa Ludvika Salvatorja Habsburškega, znanega naravoslovca, ki je živel v Miljah. Moserjeva najpomembnejša arheološka izkopavanja so potekala med letom 1902 in letom 1904 v nekropoli, odkriti pri Socerbu v občini Dolina. Med gradnjo nove ceste iz Doline v Kastelec pri Socerbu je tedanji dolinski nadžupan Josip Pangerc poklical Moserja, ker so delavci med delom izkopali neke starinske predmete. Karl Moser se je seveda takoj odzval in se odpravil s Pangercem na Socerb. Med ogledom izkopanih predmetov se je takoj zavedel pomembnosti te najdbe in zaprosil sredstva dunajsko osrednjo komisijo in začel izkopavati. Moser je ugotovil, da gre za dvojno grobišče: prvo je bilo prazgodovinsko, pripadalo je starodavnemu avtohtonemu ilirskemu- keltskemu prebivalstvu, drugo pa priseljenim Rimljanom. Vsega skupaj je raziskovalec naštel 111 grobnic. Izkopavanja so trajala vse do leta 1904. Material iz nekropole, izkopan po podoru strmine med decembrom 1903 in februarjem 1904, je dne 20. marca 1904 Josip Pangerc odstopil ravnatelju Amorosu, direktorju arheološkega muzeja v Poreču in dopisniku dunajske osrednje komisije. Poleg tega, da je odkrita nekropola največja predrimska nekropola v Istri, je tudi zelo pomembna, ker nam omogoča opazovati razvoj tega območja od konca halštatske kulture (5. - 4. stol. pr. Kr.) do keltske latenske kulture, ki je prevladovala v 3. stol. pr. Kr. vse do konca protocesarske dobe. Leta 2002 je Mestni muzej v Trstu organiziral razstavo v počastitev Moserja in na gradu sv. Justa so razstavljali predmete, izkopane v nekropoli pri Socerbu. Razstavo so ponovili tudi v pokrajinskem muzeju v Kopru. Njegovo nemško poreklo in sodelovanje s centralnimi avstrijskimi raziskovalnimi ustanovami na Dunaju sta v iredentističnih krogih povzročili nasprotovanje, diskreditacijo in pozabo. Po skoraj sto letih si je zamolčani Ludwig Karl Moser končno pridobil mesto, ki mu pripada. Leta 2008 je Komisija za arheološko topografijo zgodovinskega odseka NŠK-ja v Trstu s sodelovanjem raziskovalcev iz Avstrije, Italije, Slovenije in Hrvaške priredila mednarodni študijski dan, posvečen Moserju. Karl Ludwig je bil tako osvetljen z različnih zornih kotov; izstopalo pa je njegovo izredno dragoceno raziskovalno delo. Društvo Touristi Triestini in novinarski krožek iz Trsta sta junija letos organizirala na sedežu novinarske zbornice v Trstu zanimiv posvet, posvečen Moserju, na katerem so ponovno predstavili dvojezičen zbornik Mednarodnega študijskega dne iz leta 2008 “Ludwig Karl Moser - med Dunajem in Trstom”. Vodstvo tržaških Mestnih muzejev je že napovedalo, da bodo v mesecu oktobru skupaj s tržaško univerzo organizirali v tržaškem Naravoslovnem muzeju študijski dan, posvečen Moserju, ter večjo razstavo, na kateri bodo na ogled tudi Moserjevi dnevniki in izkopani arheološki eksponati. Zgodovinske dokumente, ki sestavljajo fond Moser, bodo organizatorji dali v digitalni obliki na razpolago obiskovalcem razstave. Ludwig Karl Moser se je poslovil 2. junija 1918 v Bocnu, kjer je tudi pokopan. MAN 150-letnica smrti Ludwiga Karla Moserja Speleolog, naravoslovec, arheolog Načrti ceste iz Doline v Kastelec (Zgodovinski arhiv Pangerc v Dolini) Pred nekaj meseci sem na Facebooku opazila fotografijo. Na prvi pogled se je zdel to iceberg, ki romantično pluje po širnem morju …, a bila je veliko manj poetična plastična vrečka. Ob tej fotografiji je National Geografic za naslovnico svoje številke, namenjene okoljevarstvu, izbral še eno – belo ptico (podobno čaplji), ki ji trup ovija plastična vrečka. Pa saj smo packe! Celo širna morja smo spackali! In medtem ko havajski otoki tonejo zaradi taljenja ledu na severnem in južnem tečaju, se sredi oceana pojavljajo novi otoki “človeškega porekla”! Ja, nujno bo treba nekaj storiti, sem pomislila in svoje akcijsko navdušenje kronala (in zadostila) z eklatantnim deljenjem fotografije na svojem profilu. Naj za izgovor velja vsaj to, da ne objavljam ravno veliko! In ker Facebook je tak, da, medtem ko gledaš ti njega, on gleda tebe, so se mi zatem na zidu kar naprej pojavljali posnetki hrabrih mož, ki svoj čas in denar namenjajo čiščenju plaž, rek, in ne vem kje v Indiji o genialnih 19-letnikih, ki so si izmislili plavajoči smetnjak za oceane, pa presunljive slike živali, ki jih je plastika ujela v svoj oklep in so obsojene na smrt. Srce parajoče. Kako pa mislite, da sta reviji prišli na domove naročnikov? Kakopak, če ne oviti v najbolj rafinirano prozorno plastično folijo! Kaj nam v 21. stoletju, ko smo že bili na Luni in komuniciramo instantno z nasprotnih koncev sveta, res ne uspe najti rešitve, da si rešimo planet?! Ajde, bom delila še en posnetek! “Jaz bom živela zero waste”! je ob lanskem poletju sklenila moja mlajša, veliko bolj načelna sestra. Nakupila je steklenih posod in bombažnih vrečk in se odpravila v “Zeleno Ljubljano”, kjer se na tržnici krega s prodajalci, da ji stehtajo vrtnine brez tare in bojkotira trgovine, ki ji ne dovolijo kupiti sadja in zelenjave brez plastičnih ali ekovrečk. V minulih tednih so celo v Trstu odprli trgovino, ki se baha z nazivom “Zero Waste”. Kaj pa to pravzaprav pomeni? Stric Google in boter Youtube prav vse vesta in znata. Priporočam, da pokukate (do naslednjega branja). Lucija Tavčar Ekološki aktivizem (1) Koroška / Aktualno26. julija 201812 TAKI SMO (47)Katja Ferletič Hrana, ki se je moramo izogibati Ko nakupujemo hrano, igra, kar vržemo v naku- povalni voziček, izredno veliko vlogo pri zdravju in dobrem počutju nas in naše družine. Če želi- mo biti zdravi, je pomembno, da se pozanimamo o zdravi prehrani in ostanemo vedno “budni”. Lahko brskamo po številnih spletnih portalih, namenjenih zdravju, specializiranih spletnih dnevnikih, spremljamo posebne televizijske pro- game, kupujemo revije in tako najdemo nasvete o zdravem prehranjevanju. Če si pa sami ne zna- mo pomagati in pravilno izbirati, moramo vede- ti, da za naše zdravje skrbijo tudi evropske orga- nizacije. Svetovna zdravstvena organizacija in Organizacija združenih narodov sta se odločili, da se bosta s skupnimi močmi borili proti diabetesu, rakastim obolenjem in srčnim boleznim. Stopnja umrlji- vosti zaradi teh bolezni se bo morala nujno znižati do leta 2030. Strokovnjaki, zaposleni pri obeh organizacijah, nameravajo znižati količine nasičenih maščob, soli, sladkorja in alkohola, pri- sotnih v živilih, zato so sestavili dokument, ki predvideva, da bodo morali proizvajalci sirov, mesa in drugih živil na embalažo dodati nalepko, na kateri bo jasno nevedeno (tako kot na paketih ci- garet), da lahko škodujejo zdrav- ju. Tarča njihovih ukrepov bodo tu- di visokokakovo- stni izdelki “Ma- de in Italy”, kot so parmezan, pršut, pizza, vino in olivno olje - simboli medite- ranske diete, ki jo od nekdaj imajo za najbolj zdrav način prehrane in je od leta 2013 zavarovana pri Unescu kot nesnovna kulturna de- diščina človeštva. Za očrnjeni ugled oznake “Ma- de in Italy” pa ni kriva samo Evropa in italijanska zastava na izdelku ni več popolno zagotovilo, da je živilo pristno italijansko. Oblasti namreč prei- skujejo sektor proizvodnje pršutov, zlasti tistih z zaščitenima geografskima označbama San Danie- le in Parma. Proizvajalci so osumljeni uporabe neprimernih živali za proizvodnjo pršuta in po- narejanja dokumentov. Našli so tudi olje iz oljčnih tropin, ki so ostanek pri stiskanju olivne- ga olja, pomešan s topili, pod oznako “ekstra de- viško olje”, ki so ga izvažali in za višjo ceno pro- dajali tudi na domačem trgu. Zavajanje s pore- klom so odkrili tudi pri trgovanju s paradižniki, ki so npr. z ladjo prihajali v Bari iz Albanije in so bili nato preusmerjeni k veletrgovcu na Sicilijo. Zdi se, da ne samo italijanska, pač pa tudi vsa evropska hrana, ni več tako varna, kot je bila. Gol- jufije s hrano so del vsakdana, zato je Evropska unija začela obsežno akcijo proti nezakonitim po- segom v živila. Inšpektorji so odkrili veliko mrežo organiziranega kriminala: v skupni akciji Evrop- skega policijskega urada (Europol) in Interpola, v kateri je sodelovalo 67 držav s celega sveta, od tega 24 članic EU, so samo med decembrom 2017 in marcem 2018 zasegli 9500 ton hrane in 26,4 milijona litrov pijač v vrednosti približno 230 mi- lijonov evrov. Obseg goljufij s hrano ni bil nikoli tako velik, kot je zdaj. Goljufi se ozirajo samo na dobičkonosnost prevare, pri tem pa se zanašajo na zaupanje potrošnika. Največkrat gre v prevari za razliko med živilom in informacijo, natiskano na embalaži, npr. glede porekla pri mesu, sadju in zelenjavi, glede načina pridelave, glede vseb- nosti maščobe in sladkorja ter glede vrste surovin. Med goljufijami je verjetno ena izmed pogo- stejših tista, pri kateri proizvajalec glavno, dražjo sestavino zamenja s cenejšo, tako so npr. v mleti kavi našli mleto cikorijo, zmlet fižol in sladki krompir. Med priljubljenimi triki prehrambne in- dustrije je tudi ta, da sok iz dražjega sadja ra- zredčijo s cenenim jabolčnim sokom in dodajo malo več umetne arome dragega sadja (medtem ko je v proizvodnji živil povsem zakonita uporaba arome masla, namesto pravega masla in arome dima namesto pravega dimljenja). Pogoste so gol- jufije pri ribah, ko gojene ribe prodajajo kot “div- je”, oljčno olje, ki ga mešajo z drugimi olji, bal- zamični kis, ki je lahko navaden kis, obarvan s karamelom, v gove- jem mletem mesu so našli tudi svinji- no in perutnino, odkrili so tudi po- narejeno šunko, ki je bila perutnina, pobarvana z rožna- tim barvilom. V Nemčiji so našli tu- di proizvode, ki bi bili potencialno ze- lo nevarni za zdrav- je potrošnikov, še posebno tistih, ki imajo alergije: v zmletih lešnikih so našli velike količine arašidov, mandljev in indijskih oreščkov. Na Portugalskem so v to- varni ob mestu Porto potekle sardine spet upora- bljali pri izdelavi omake s paradižnikovo mezgo. V Španiji so tunino rjavkaste barve, ki nakazuje, da riba ni več sveža, pobarvali s fermentiranimi ekstrakti zelenjave, prepojenimi z nitriti, in ji s tem povrnili rdečo barvo. V Toskani so nizkoka- kovostno vino, kateremu so dodali čisti alkohol, prodajali za drago in zavarovano rdeče vino. Po vsem tem se seveda postavi vprašanje, kako se lahko potrošniki branimo pred goljufijami s hra- no. Najprej tako, da kupujemo čim bolj osnovna živila, in to, po možnosti, od preverjenih proiz- vajalcev. Izogibajmo se proizvodov, ki vsebujejo sestavine, ki jih ne moremo izgovoriti, in pri tem upoštevajmo pravilo: če je živilo iz snovi, ki jih ne prepoznamo brez tečaja iz kemije, naj ne pade v naš nakupovalni voziček. Spomnimo se, da in- dustrijsko predelana in pakirana živila, ki so nam na voljo v supermarketih in gotovo izgledajo prav lepo, imajo mnogo pomanjkljivosti: manj vita- minov, mineralov in drugih “dobrih” elementov, preobremenjena so s kemikalijami (tako kmetij- skimi kot industrijskimi) in vsebujejo preveč slad- korja in maščob. V prodajalnah je že veliko eko- loških, lokalnih in sezonskih živil, skušajmo iz- birati prednostno med temi. Zelo pogost primorski priimek Kocjančič ima dve različici. Gre pa za isti priimek. Kocjančič in Koci- jančič. Nastal je iz svetniškega imena oziroma, na- tančneje, iz svetniških imen. Skupina mučencev Kancijev je bila najprej češčena v Ogleju, nato pa se je njihova slava razširila še v Vzhodne Alpe. Gre za svete sorojence Kancijanilo, Kancijana, Kancija in njihovega učitelja Prota. Oglejski mučenci, do- ma iz Rima, so umrli v Škocjanu ob Soči leta 304. Pred 50 leti so arheologi v Škocjanu opravili več izkopavanj: odkrili so ostanke starokrščanske bazi- like, pod katero je grobnica s trupli svetega Kanci- jana, Kancija in Kancijanile. V ljudskem spominu pa je namesto skupine Kan- cijev ostal le sv. Kancijan. V Sloveniji in zamejstvu mu je posvečenih več cerkva. Kar veliko naselij pa nosi ime Škocjan. Dve v bližini Kopra, pa pri Di- vači, pri tržaškem Grljanu. Kar 17 slovenskih cerkva je posvečenih sv. Kancijanu ali njegovi skupini. Za- nimivo, da so skoraj vsi Škocjani povezani z vodo: po eni razlagi so bili mučenci pred obglavljenjem mučeni z vodo, po drugi pa zato, ker so bili usmrčeni v bližini vode, reke Soče. Ime Kancij je latinsko in izhaja iz besede CANTUS v pomenu pesem. Druga razlaga je, da gre za kel- tsko besedo, za prebivalca kraja Cantium. Enako kot Kocjančič so nastali tudi priimki Kocjan, Kocijan, Kacijan, Kocjanec, Kocjanič, Kocin, Kucin, Kacin, Koca, Koce, Kocič, Kocman, Kocelj in Kocen. V “hibridnih oblikah”, kot to imenuje Pavle Mer- ku', sta v Furlaniji nastala priimka Coceanig in Cangianich. Če vsem različicam prištejemo še poi- talijančene oblike priimka, posebej tiste iz časa fašizma, pa postane že tako dolg seznam različic še precej daljši. Čeprav gre večinoma za istrski priimek, pa ga zelo zgodaj najdemo tudi v Brdih in Benečiji. Mogoče je sicer, da gre za priseljence iz Istre, a to še ni razi- skano. Zanimivo pa je, da priimka v goriškem ur- barju iz leta 1507 ne srečamo. Peter Stres je priimek našel l. 1610 v Kojskem (COCIANZIZ), v naslednjih letih pa še v Neblu. Prii- mek so pisarji zapisovali Cotiancih, Cozianziz, Cozianzig in Coziancig. V Benečiji najdemo še tretjo različico priimka, Kočjanič. Božo Zuanella pra- vi, da je priimek Coceanig ali Kočjanič tipični priimek kraja Gorenj Barnas (Vernassino) pri Špetru Slovenov. Od tam se je razširil v druge kraje. Ob Na- diži je tudi Svet Kocjan, vrh s cerkvico, posvečeno sv. Kancijanu. Največ Kocjančičev je iz Istre. Najde- mo jih v različnih vaseh, priimek pa je bil zelo pogost že pred stoletji. Da- nes v Istri živi 792 Kocjančičev, kar je več kot polovica vseh. V Sloveniji jih sicer živi 1381, najdemo pa jih v vseh pokrajinah. V Italiji jih živi 112, na Hrvaškem 97, v Severni Ameriki 88 in v Avstraliji 30. Koliko je nekdanjih Kocjančičev, ki imajo priimek z eno od mnogih ra- zličic brez strešic, ni jasno. Vsekakor pa veliko. Kocijančičev je manj, 210, več kot pol pa jih živi v Ljubljani in na Gorenjskem. Na Hrvaškem jih živi okoli 300, največ iz severnega dela Hrvaške Istre. V prejšnjem stoletju se je največ Kocijančičev rodilo v Pulju in Poreču, v vaseh Krančići in Kaštelir pa je vsak šesti prebivalec imel tak priimek. Znanih Kocjančičev je veliko. V Vipavi je bil rojen Štefan Kociančič (1818-1883), duhovnik jezikoslo- vec, pisatelj in zgodovinar. Naj poleg mnogih nje- govih del omeni- mo le veliki sloven- sko-nemški slovar na 180 straneh, ki je, žal, ostal le v ro- kopisu. V Kanalu se je rodil Josip Koci- jančič (1849-1878), narodni buditelj, pevovodja, skladatelj in publicist. V Kubedu v Istri se je rodil Alojz Kocjančič (1913-1991), duhovnik, pisatelj in največji istrski poet. Po njem se imenuje največja istrska kulturna nagrada, ki pa je istrske občine zad- nja leta ne podeljujejo več. V Podgori pri Gorici je bil rojen Peter Kocjančič (1895-1986) grafični obli- kovalec in umetniški fotograf. V Vipolžah je bil ro- jen Andrej Kocjančič (1832-1908), veleposestnik, deželni poslanec in župan v Podgori. Tu sta še dva Karla Kocjančiča. Prvi je bil rojen v Trstu (1901- 1970) in ga poznamo kot pesnika, novinarja in ene- ga od pionirjev barvne fotografije na Slovenskem. Drugi je bil rojen v Gradišču pri Materiji (1933- 2003), poznamo pa ga kot publicista in planinca ter pobudnika ustanovitve društva Tigr. V Kopru je bil rojen Danilo Kocjančič (1949-2013), pevec, kitarist in skladatelj zabavne glasbe. Naj kot zani- mivost omenimo, da si je njegov sin Tine, didžej, omi- slil ime, kot ga naj- demo v knjigah, ko slovenščina še ni imela pravice pi- snega obstoja – Va- lentino Kanzyani. V Hrastovljah je bil rojen Kristjan Koc- jančič (1911-1996), bolj znan pod re- dovnim imenom Atanazij. Frančiškan je prijatelje- val s sv. Leopoldom Mandićem, leta 1947 pa je v Istri na Hrvaškem preprečil krvavo birmo tako, da je na skrivaj organiziral birmo dan prej. Jakob Uk- mar je takrat ušel linču, p. Atanazij pa je bil obsojen na štiri leta zapora s prisilnim delom v Stari Gra- diški. Veliko znanih Koc (i) jančičev je tudi na Kran- jskem. Zaradi zanimive življenjske zgodbe omeni- mo ljubljansko družino intelektualcev, v kateri so sami znani Kocijančiči. Pravnik Janez Kocijančič (1941), visoki komunistični funkcionar in rdeči di- rektor, je bil tudi po osamosvojitvi na visokih po- ložajih: predsednik naslednice Zveze komunistov, Združene liste socialdemokratov (danes SD), usta- novitelj Foruma 21, predsednik programskega sve- ta RTVS in predsednik slovenskega olimpijskega komiteja. Njegov rod izvira iz Bušeče vasi pri Brežicah. Njegova soproga Andreja (1942) je zdrav- nica in nekdanja dekanja ljubljanske univerze. Njun sin pa je filozof, prevajalec iz desetih jezikov, publicist in pesnik Gorazd Kocijančič (1946), ki ve- liko objavlja v katoliških medijih. Prevajanju pa se je zapisala tudi njegova sestra Nike Kocijančič Po- korn (1967), profesorica na Filozofski fakulteti. Proučuje prevajanje v nematerne jezike in ideo- loške vplive na prevajanje – pisala in predavala je tudi o tem, kako so v komunističnem režimu cen- zurirali Rdečo kapico in Vinetuja. PRIMORSKI PRIIMKI (78) Tino M a m ić KOCJANČIČ Podpis Alojza Kocjančiča iz časa fašizma – svoj priimek je zapisal v oklepaju tudi v poitalijančeni obliki. Knjigo hrani župnija Šmarje pri Kopru. V Kocjančičih pri Sv. Antonu se je leta 1884 rodila Uršula Kocjančič, hči Antona Kocjančiča in vnukinja Janeza Kocjančiča. Pri porodu je pomagala babica Antonija Kocjančič. Matično knjigo hrani Škofijski arhiv Koper. Priimek Kocijančič v Kanalu ob Soči izpred dveh stoletij. Matično knjigo hrani Škofijski arhiv Koper. Koroška / Poslovila se je zavedna Slovenka Umrla Marija (Marinka) Inzko r. Ziherl Celovcu je v noči z ne- delje na ponedeljek, 23. t. m., v 95. letu starosti umrla Marinka Inzko Ziherl. Rojena je bila na pošti v Vodi- cah, ob koncu druge svetovne vojne pa je kot begunka odšla na Koroško. Po krajšem bivan- ju v taborišču je v Svečah pri znancih spoznala moža Valen- tina Inzka st., šolnika, javnega in prosvetnega delavca. V za- konu so se jima rodili štirje otroci: Zdravko Inzko, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercego- vini, Marija, Zala in Alenka, se- danja predsednica SKD Kočna, ki prav v teh dneh organizira 36. slikarski teden v Svečah. Pokojna Marinka, ki je bila po V izobrazbi učiteljica, je vrsto lettudi poučevala, obenem pa ve-liko dopisovala v razne ko- roške liste in revije, tudi za ko- ledar Celovške Mohorjeve za- ložbe. Dolga leta je sodelovala pri slovenskih sporedih ORF. Pisala je različna poročila in domoznanske članke, a tudi podlistke in literarne tekste. Med drugim povest Zvesta srca, ki je izšla v knjižni obliki leta 1999. Vsi, ki smo jo poznali, smo ce- nili njeno široko razgledanost in poznavanje razmer v vsem slovenskem narodnem prosto- ru, seveda še posebej na Ko- roškem in v matici, a tudi na Primorskem in zdomstvu ter v Argentini, od koder je doma njena snaha Bernarda Fink. Redno si je dopisovala z mno- gimi znanci in prijatelji, zelo zvesto pa je spremljala tudi ves slovenski tisk. Med drugim je bila naročena tudi na naš ted- nik in ga redno prebirala in podpirala. Njen pogreb bo v nedeljo, 29. julija, ob 14. uri v Svečah. Ohranili jo bomo v lepem spo- minu. Naj ji bo lahka koroška zemlja! Svojcem izrekamo glokobo sožalje tudi vsi iz uredništva in uprave Novega glasa. Slovenija 26. julija 2018 13 Dijaki treh škofijskih gimnazij ponovno med najbolj uspešnimi na maturi Raje dogovor o novi vladi kot pa predčasne parlamentarne volitve? Sloveniji v tem polet- nem času lahkotnejše plati življenja prevla- dujejo nad tegobami, ki jih poizkušamo vsaj za krajši čas podrediti dopustu in počitni- cam. Vse kaže, da bo okoli tri četrtine Slovencev na razne načine preživelo vsaj nekaj dni oddiha, od tega pa jih bo okoli polovica letovala ob morskih obalah na Hrvaškem. Tradicije in navad pač ni mogoče odpraviti. Hkrati pa so v Slovenijo začele prihajati množice tuj- cev, med njimi je domnevno največ Italijanov, kar kaže, da bo tudi letošnja slovenska tu- ristična sezona ponovno zelo uspešna. Seveda pa bi morali biti pri ocenjevanju dejanske- ga stanja bolj stvarni in pre- pričljivi, kot je, denimo, lju- bljanski župan Zoran Janko- vić. Ta rad zatrjuje, “da je Lju- bljana najlepše mesto na sve- tu”. Poznam kar nekaj Lju- bljančanov, ki se počutijo nelagodno in skoraj osra- močeni ob takih cenenih in populističnih trditvah, tudi zato, ker župan Zoran Janko- vić ne dovoli, da bi na Lju- bljanskem gradu izobesili slo- vensko zastavo. O počitnicah, oddihu in pro- stem času je v Družini, slo- venskem katoliškem tedniku, napisal komentar pater Er- nest Benko. V njem meni, “da V počitnice potrebujemo! Člo-veška narava je pač takšna, dasi od časa do časa želi se od- počiti, se posvetiti sebi, družini ali prijateljem, še po- sebej po dobro opravljenem delu, po srečno zaključenih iz- pitih, po daljši telesni ali duševni obre- menitvi. Tudi v Svetem pismu najdemo zapi- sano, da je Bog po stvarjenju sveta sedmi dan počival”. Politika pa nas kljub lahkotne- mu vzdušju v tem poletnem času seveda po- gojuje in obre- menjuje ter ohranja svojo funkcijo v družbi in državi. Nosilca dogajanja sta zdaj najbolj predsednik SDS Janez Janša in Marjan Šarec, pred- sednik stranke Lista Marjana Šarca, ki se trudita, da bi po- stala vodji koalicije za sestavo nove slovenske vlade. Aktual- no je mnenje Janeza Janše, ki zaradi premajhne podpore drugih strank in poslancev ni sprejel od predsednika države ponujenega mandata za obli- kovanje nove vlade. Dodal pa je, “da obstaja možnost, da se podpora SDS in njenemu oblikovanju vlade kljub vse- mu poveča v naslednjih ted- nih”. Takšno oceno je dal na podlagi neformalne komuni- kacije, ki je potekala v zad- njih dneh med parlamentar- nimi strankami. Iz nje je raz- vidno, da si velika večina strank ne želi novih predčasnih parlamentarnih volitev, ki bi bile že četrtič za- povrstjo. To dokazuje, da ob- staja določena pripravljenost za sodelovanje in preseganje razlik med nekaterimi pro- gramsko sicer različnimi strankami. To je glede na da- ni rezultat volitev, pri kate- rem druga in tretja stranka skupaj ne dosegata števila po- slancev prve stranke, hkrati pa tudi SDS za sestavo večine potrebuje še vsaj dva koalicij- ska partnerja, edini možen pristop. Pokazalo pa se je tu- di, da nekatere parlamentar- ne stranke vztrajajo pri obžalovanja vredni nede- mokratični in nedržavotvor- ni drži za- vračanja večin- ske volje voliv- cev in celo kul- ture dialoga. K temu pomem- bno vplivajo različne nefor- malne skupi- ne, med njimi so tudi pro- vladni mediji. Po prepričanju Janeza Janše “do resnega oblikovanja sta- bilne nove vlade lahko očit- no pride šele potem, ko bodo prej izčrpane vse teoretične možnosti za oblikovanje šib- ke, nestabilne vlade, ki pa bi ustrezala tajkunskim om- režjem”. Najpomembnejša partnerka SDS pri snovanju njene za- mišljene koalicije naj bi bila Nova Slovenija, krščanska stranka. Morda je zato o nje- nem predsedniku Mateju To- ninu nekdanji poslanec SDS Vinko Gorenak napisal nav- dušujoč prispevek. V njem pravi, “da je za Mateja Tonina slišal že v času, ko je obisko- val temnordečo Fakulteto za družbene vede. Eden od nje- govih sošolcev ga je opisal kot izjemno pametnega, de- lovnega in ambicioznega člo- veka, ki nikoli ne skriva svoje politične usmerjenosti. In to se je dogajalo na temnordeči Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Ko sem ga spoznal kot poslanca državnega zbo- ra, sem ga pogosto vpraševal, kako lahko na FDV preživi in jo celo konča, on s tako jasni- mi desnimi političnimi sta- lišči. Dokazov, da na Fakulteti za družbene vede veliki večini študentov operejo možgane, do popolne leve politične usmerjenosti, je več kot dovolj. Matej Tonin, pa ne le on, je očitno izjema”. Pet strank levosredinske usmeritve pod vodstvom Marjana Šarca, ki si prizade- vajo ustvariti novo vladno koalicijo, se je po izstopu No- ve Slovenije, stranke krščan- skih demokratov, iz pogajal- skega procesa odločilo za po- govor oziroma sodelovanje s stranko Levica. Gre za zelo pomemben dogodek, ki bi lahko Slovenijo še bolj usme- ril k t. i. politični levici. Stran- ka Levica ima svoj program, ki je popolnoma drugačen od usmeritve drugih strank, pri pogajanjih o novi vladi pa ga bodo morali upoštevati, na kar je že opozoril predsednik Levice, Luka Mesec. Iz podatkov državnega izpit- nega centra o rezultatih le- tošnje splošne mature je raz- viden nadpovprečen uspeh treh škofijskih gimnazij. Na škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava v Šen- tvidu pri Ljubljani je bila uspešnost pri maturi skoraj 98-odstotna. Neuspešen ni bil nihče. Nina Katarina Štu- lar je dosegla izjemen uspeh v angleškem jeziku, na višji ravni zahtevnosti. Dosegla je najboljši rezultat v Sloveniji. Luka Jesenko pa je osvojil 100 odstotnih točk pri predmetu filozofija. Na škofijski kla- sični gimnaziji v Šentvidu je do zdaj maturiralo 3428 de- klet in fantov. V škofijski gim- naziji Vipava je maturo uspešno opravilo 60 dijakinj oz. dijakov, odličnjakov pa je bilo 22. Na tej gimnaziji je doslej maturiralo 1316 fantov in deklet. Na gimnaziji Želim- lje je vseh 77 dijakov, deklet in fantov, uspešno opravilo maturo. Dijakinja Klara To- mažič je pri maturitetnem iz- pitu iz psihologije dosegla vse točke, kar je bil najboljši rezultat v Sloveniji. Žal pa je bila Škofijska gim- nazija Antona Martina Slomška v Mariboru, prvič od ustanovitve, po izidih mature slabša od državnega pov- prečja. Razloge ugotavljajo, odpravili pa naj bi jih do začetka naslednjega šolskega leta. Marijan Drobež Novost na knjižnih policah Ciril Mrak: Za Slovenijo gre red kratkim se je znašla na knjižnih policah pu- blikacija z naslovom Za Slovenijo gre avtorja Cirila Mraka, dipl. lesnega inženirja; izdana je v samozaložbi (Lju- bljana, 2018). Knjiga je po- svečena dr. Jožetu Pučniku, očetu slovenske države, o čemer govori tudi njen naslov. Vsebuje objavljene prispevke avtorja v preteklem obdobju, njegovo korespondenco z novi- narji in uredniki ter njegova javna pisma vplivnim politi- kom. Poseben poudarek je dan kronologiji osamosvajanja, na- stanku slovenske države, zaku- lisju ter napadih na Janeza Janšo in avtorjevim pogledom na polpreteklo zgodovino ter dosežkom Slovenije na gospo- darskem in finančnem po- dročju ter na področju standar- da. V odzivih na knjigo je Alen- ka Jeraj pisala avtorju, “da nas veseli, da pozorno, s skrbnostjo ter zelo podrobno spremljate razvoj in dogajanje v naši državi in razbrati je, da vam re- snično ni vseeno, kaj se dogaja s Slovenijo …” Tudi sam se pri- družujem tej oceni s temi nekaj pripombami. Prvič, da prinaša knjiga veliko zanimivih in upo- rabnih podatkov ter proniclji- vih misli in tehtnih komentar- jev o naši družbeni stvarnosti. Iz zbranih tekstov vejejo nev- sakdanja informiranost avtorja, resnicoljubnost, pokončnost, spoštljivost do sogovornikov in ponos na svoje slovenske kore- nine. Naj v nadaljevanju navedem le nekaj misli in odlomkov, ki P zbudijo pri bralcu posebno po-zornost. V zvezi z nemoralnimgrabežem družbenega pre- moženja, gospodarsko stagna- cijo in odvajanjem denarja v davčne oaze (po oceni medna- rodnih analitikov naj bi ta zne- sek znašal od 35 do 70 milijard evrov) je avtor zapisal, da je ce- no za to plačal mali človek, to je prisilno upokojeni ter upo- kojenci nasploh, zlasti tisti z bornimi pokojninami, pa zapo- sleni v realnem sektorju s svoji- mi nizkimi osebnimi dohodki ipd. Pri tem je spomnil na no- vo Mednarodno deklaracijo o človekovih dolžnostih, ki našteva naslednjih sedem glav- nih grehov moderne družbe: “Politika brez načel, trgovina brez morale, bogastvo brez de- la, izobrazba brez vrednot, zna- nost brez humanosti, brezve- stno uživaštvo ter želja po uspe- hu brez truda in odpovedi”. Kot da so avtorji deklaracije preslikali stanje duha današnje Slovenije. Ko je govoril o domi- nantnih levo usmerjenih medi- jih, se je vprašal, “Kdaj bomo lahko v njih brali prispevke av- toritet, kot so Drago Jančar, Pe- ter Jančič, Alenka Puhar, Matej Makarovič …” Dejal je še, da večino novinarjev tudi še po le- tu 1991 vzgaja in kadruje ista politična opcija. Nad vsebino skromnih pisnih in elektron- skih medijev demokratične pomladne provenience pa preži armada levo usmerjenih “novinarjev, politikov, profe- sorjev, sociologov, upokojen- cev …, ki poskušajo spremeniti in izničiti njihov dobri na- men”. V zvezi s slovensko državo je spomnil, “da je začela nastajati v blatu begunskih taborišč … ter se od tam začela širiti in je kot epidemija okužila čedalje širše sloje in plasti, tudi v ma- tični domovini”. Avtor ima dan samostojnosti in enotnosti “za enega največjih praznikov slo- venstva”, osamosvojitev pa “za edini in hkrati najpomem- bnejši trenutek v slovenski zgo- dovini, ko smo si sodbo pisali sami … Kajti v svetu je malo narodov, ki so si lastno držav- nost izglasovali”. Janezu Janši priznava eno osrednjih mest pri osamosvajanju Slovenije. Ob tridesetletnih poskusih nje- govega političnega umora s strani levice pa ugotavlja, “da je preživel stoično vsa ponižan- ja in ostal vodilni politik” na veliko razočaranje celega krdela novinarjev, ki so mislili, da je njihova moč tako velika, da lahko vsakogar medijsko uničijo. Afera Patria pa je za av- torja “v nebo vpijoča politična zloraba sodne veje oblasti”. Priznava tudi Kučanu, da je v kritičnih dneh osamosvajanja odigral pomembno vlogo. Ven- dar je pri tem spomnil tudi na njegove besede v Beogradu (de- cember, 1989), to je tik pred osamosvojitvijo, ko je dejal, “da mi razumemo in sprejema- mo Jugoslavijo za svojo državo in si je ne pustimo vzeti”. Pa na njegove besede v Ljubljani (8. 2. 1989), “da slovenske identi- tete, naj si še tako domišljamo, je v Evropi in v svetu ni, vsaj ne kot del nečesa avtonomnega in do kraja razpoznavnega. Je predvsem identiteta Jugoslavije ali celo Balkana”. Pri tem je av- tor spomnil tudi na komaj zna- no, a sumljivo okoliščino, “da formalna vojna napoved gene- rala Konrada Kolška, ki so jo v obliki letakov trosila letala JLA, ni bila naslovljena na vrhovne- ga poveljnika in predsednika predsedstva RS Milana Kučana, ampak na predsednika vlade Lojzeta Peterleta, ki po takratni ustavni ureditvi ni imel nobe- nih pristojnosti na področju obrambe”. To navaja avtorja k sklepu, da so Kolšek in drugi nad njim, zaradi verjetnih po- prejšnjih stikov in dogovorov, “šteli Kučana med tiste, na ka- tere bodo lahko računali v času po 'operetni osamosvojitvi', ko bi Peterletova vlada razpadla in končala pred vojaškim so- diščem ali celo pred strelskim vodom”. To vse potrjuje upra- vičenost velikega dvoma o iskrenosti Kučanovega sodelo- vanja pri osamosvojitvi. Pri po- skusih političnega umora Janše je spomnil tudi na misli dr. Ja- neza Jerovška, da je slovenski politični sistem formalno sicer pluralen, “a še vedno deluje z elementi totalitarnega sistema, ki mora vedno imeti vgrajene- ga sovražnika, in to mesto zase- da Janša … Najnevarnejši pa je za usodo demokracije ter za ce- loten družbeni razvoj prenos totalitarnih obrazcev na sodni sistem”, ko se tudi ta veja obla- sti pridruži pogromu zoper iz- mišljenega sovražnika, kar je primer tudi v Sloveniji. Je- rovšek meni, da se bomo tega s težavo otresli, verjetno kar “s serijo različnih kriz, v katerih bomo izgubljali veliko energije v prazno”. Milan Gregorič V Sečoveljskih solinah so do zdaj pridelali le desetino letnega načrta V približno mesecu dni od začetka sezone so v Sečoveljskih solinah pridelali okoli 250 ton soli, kar je zgolj desetina letnega načrta, je za STA pojasnil Dario Sau. Najbolj jim je nagajalo nestanovitno vreme, a Sau ocenjuje, da bi se ob lepem vremenu lahko vendarle približali zastavljenim načrtom. Prvi kristali soli so se v bazenih pojavili okoli 20. junija, tako da v solinah pridelujejo sol že približno mesec dni, je povedal Sau, ki v družbi Soline oz. Sečoveljskih solinah bdi nad pridelavo soli, in priznal: “Nismo zadovoljni z vremenom”. V enem mesecu so tako zabeležili 12 oziroma 13 dni z večjimi ali manjšimi količinami padavin, kar je povzročilo precej zastojev. Lani so za primerjavo pridelali skupno 2400 ton soli. Tudi solnega cveta so do zdaj pridelali relativno malo, med devet in deset ton proti skoraj 64 tonam, kolikor so jih pridelali v celotnem lanskem letu. Nadaljevanje sezone bo prav tako odvisno od vremena. Po navadi se sezona pridelave soli konča sredi septembra. “Če bosta avgust in september res lepa, računam, da se bomo približali našemu načrtu”, je ocenil Sau, ki pa je obenem spomnil, da se je v zadnjih letih vreme pokvarilo že proti koncu avgusta. Na Ptuju zavetišče za brezdomne osebe Na Zadružnem trgu na Ptuju so vzpostavili dnevni center in zavetišče za brezdomne osebe. Pred kratkim je sprejel prve obiskovalce. “Gre za ljudi, ki so ostali brez stanovanja in jim moramo pomagati”, je pojasnil župan Miran Senčar. Dnevni center in zavetišče za brezdomce, imenovan Kamra, bo deloval 365 dni na leto. Kot poroča STA, je Mestna občina Ptuj v ta namen obnovila doslej prazno trisobno stanovanje, v njem pa bosta poleg desetih ležišč tudi sprejemališče in razdelilnica donirane hrane. Glede na potrebe bodo uporabniki tam lahko prejeli tudi oblačila, obutev in drugo materialno pomoč. Deležni bodo tudi psihosocialne podpore in svetovalne pomoči. Vložek Mestne občine Ptuj v ta projekt je ocenjen na 25.000 evrov. “Še zdaleč ne gre za pijance ali narkomane, ampak osebe, ki so imele smolo v življenju. Naloga lokalne skupnosti je, da jim pomaga ponovno priti na zeleno vejo”, je župan odgovoril na določene pomisleke v javnosti glede zavetišča, ki so jih izpostavili nekateri mestni svetniki. Koliko brezdomnih oseb je v občini, ne vedo točno, saj ocenjujejo, da se jih večina skriva, ker se boji obsojanja s strani družbe. Najbližja možnost namestitve v regiji jim je bila doslej na voljo v Mariboru. Kratke Aktualno26. julija 201814 NATUROPATSKI NASVETI (208)Erika Brajnik Rožmarin (1) Rožmarin, Rosmarinus officinalis, raste v vsa- kem vrtu. Pri nas je med najbolj pogosto upo- rabljenimi zelišči v kuhinji. Mene pa spomin- ja na prinašalca luči. Grška mitologija govori o rožmarinu kot o ze- lišču, ki odganja temo in prinaša luč. Ta misel je vezana na mitološko zgodbo o Apolonu, ki se je zaljubil v prin- ceso, hčerko kralja Babilonije. Apolon je na skrivaj prišel v grad in se prikradel v sobo mlade prince- se, ki se je v grškega boga takoj zaljubila in se mu prepustila. Ko je oče to izvedel, se je tako zelo razje- zil nad hčerkinim početjem, da jo je dal živo pokopati. Ko je sonce prodiralo v zemljo, je na njenem grobu, iz njenega telesa, vzklilo zelišče z močnim, prodornim vonjem; zelišče je dobilo ime rožmarin, morska roža - zaradi barve, ki prinaša luč upanja in odganja temo. Prebivalci severne Evrope, Rimljani in Grki so rožmarin uporabljali pri mrliških obredih, postavili so ga mrliču v roke, na grob ali pa ga mazali z oljem rožmarina, ki odganja vse slabo in prinaša luč umrlemu. Jaz rada pri- našam kakšno vejico rožmarina na grob um- rlih sorodnikov. Rožmarin ima zelo močan vonj, rada ga žvečim surovega, ko se sprehajam po vrtu. Je protivneten, tonificira telo, je velik antioksi- dant, antiseptik idr. Če imamo težave s prebavo, da imamo veliko plinov, nam bo žvečenje surovega rožmarina pomagalo, poleg tega nam bo tudi spodbudil preba- vo. Kdor ima mastne lase, lahko prav tako žveči rožma- rin večkrat na dan, lahko si pa tudi umije lase z rožmarinovo vo- do. Kako naredi- mo rožmarinov vodo? V posodo vlijemo 3 litre vo- de, damo vanjo 5 vejic rožmarina, pustimo stati pol dneva, zvečer odvzamemo vejice rožmarina iz vode in si s to vodo umijemo la- se. V šampon lahko kanemo 3 kapljice ete- ričnega olja rožmarina. Glede eteričnega olja je moj topel nasvet ta: ko kupujete eterično olje, vedno zbirajte jedilno olje, tudi če ga po- tem imate samo za zunanjo uporabo! / dalje www. saeka. si ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 24. julija 2018, ob 13. uri V Štandrežu je živela teta Lojzka. Imela je močan značaj in bi- ster um, bila je pridna go- spodinja, do- bra žena in kmetica. Vsak dan se je trudila in skrbno obdelovala svoj vrt: pridelovala je čudovito zelenjavo, ne- kaj je je obdržala za do- mačo uporabo, drugo pa je z vozičkom pel- jala na zbira- lišče “pri vagi”, kjer je svoj pri- delek prodaja- la. Tam so trgovci od štan- dreških kme- tov kupovali velike količine zelenjave, ki so jih nato s to- vornjaki peljali na tržnico v Trst. Zelenjava iz Štandreža je bila od nekdaj znana po visoki kakovosti in svežini, zato so jo meščani radi ku- povali. Tudi pridelek tete Lojzke je bil visokokakovo- sten, njen vrt je bil “kot spe- glan”, brez plevela in kam- nov. Imela je čudovit radič, solato, peteršilj in velike ko- ličine stročjega fižola - “fižoletov”. Teta je bila poročena s stri- cem Poldom, ki je bil, kar se tiče jedi, izredno zahteven in še posebno izbirčen. Teta Lojzka mu je vsak dan s ko- lesom nosila kosilo v službo, tako kot je to v tistih časih počenjalo veliko žena. Doma mu je pripravila zelenjavno juho ali testenine, zraven pa je bil vedno tudi “šušpajz” oz. pri- kuha. Kosilo je dala v majhen, svetlomoder, emajliran lonček – “gavetko”, ki je bil raz- deljen na dva dela: v spodnji, večji prostor je namestila glavno jed, na vrhu, pod po- krovom, pa je bil prostor za prikuho. Za pri- pravo prikuhe je teta izbirala najlepšo ze- lenjavo iz svojega vrta in trudila se je, da je bila jed kar se da raznolika. Imela pa je neiz- merno sitnega moža. Stric Poldo je vsak dan pojedel testenine, prikuho pa je vedno prinesel v svoji gavetki domov, saj je trdil, da je bila zelenjava preslana, prekisla, pre- kuhana ali preveč trda. Prišel je čas, ko je imela teta v svojem vrtu veliko stročjega fižola, zato se je odločila, da bo z njim pripravila okusno jed in s tem poskusila končno moža zadovoljiti. Fižol je skrbno skuhala in obelila, kosilo je spravila v “gavetko” in se s kolesom odpravila k možu, ki je odkril pokrov in zabrundal: tudi “fižoleti” so prišli v lončku spet domov! Te- daj pa je bilo teti Lojzki dovolj. Odločila se je, da bo končno svojega moža naučila olike in spoštovanja do hrane in svoje žene. Tako je naslednji dan, kot po navadi, pripravila glavno jed, v zgornji prostor lončka pa je natrosila kamenčke. Kosilo je nesla možu, mu ga izročila in odločno izjavila: “Ker si tako izbirčen in ti ni nikoli nič po godu, upam, da ti bo to, kar sem danes pripravila, všeč”! Stric Poldo je za kosilo odprl svoj lonček in začudeno ostrmel. Zvečer se je vrnil domov in bil nenavadno prijazen s svojo ženo, naslednji dan pa so bi- li “fižoleti” dobri. Od tedaj dalje je vedno nosil domov prazno “ga- vetko”, saj se od kamenja ne živi! Tudi pri nas je zdaj čas za stročji fižol, tako smo poskusili pripravi- ti “fižolete” po receptu tete Lojz- ke. Skrbno smo jih nabrali, očisti- li, pripravili in lepo servirali na le- pih krožnikih, zelo verjetno pa imata moja otroka v sebi močne sledi stričevega DNK-ja, saj sta fižolete zavrnila in poslala direkt- no nazaj pošiljatelju. Niti pokusi- la jih nista, niti videti jih nista ho- tela. Torej enostavno, čista polomija! Pozi- tivno je bilo le to, da sta, čudo prečudo, krožnike sama nesla v kuhinjo, za kar se moram po navadi kregati. Verjemite, fižole- ti tete Lojzke so zelo dobri in, če želite tudi vi testirati svojo stopnjo izbirčnosti, sledi recept in seveda: “Bog žegnaj”! “FIŽOLETI” TETE LOJZKE Sestavine: 1 kg stročjega fižola, olivno olje, 2 stroka česna, 1 velik paradižnik (ali 15 češnjevcev zrezanih na koščke), sol, poper, pol pesti peteršilja. Priprava: Fižol očistimo in zrežemo na približno 3 cm dolge koščke, nato jih operemo. V lonec damo olivno olje, nato še grobo sesekljan česen, ki ga bomo odstranili, ko začne dišati. Dodamo stročji fižol in paradižnik zrezan na koščke, sol, poper in približno pol kozarca vode. Lonec pokrijemo in fižol kuhamo na nizkem ognju približno 30 mi- nut. Dodamo sesekljan peteršilj in pol žlice moke, stolčene v mrzli vodi. Pazljivo pre- mešamo in kuhamo še dobrih deset minut. Ka tja F er le tič STARE JEDI V NOVIH LONCIH (3) raga moja mama, eno le- to je že mimilo (17. 7. 2017- 17. 7. 2018), odkar si izdihnila pred svojo edino, lju- bljeno hčerko in za vedno zapu- stila to solzno dolino ter odšla v večnost. Gotova sem, da si že v nebesih, ker si jih prav pošteno zaslužila. Vedi, da sem te vse na- jino življenje, saj sva bili vedno skupaj celih 52 let, neizmerno in iskreno ljubila in te zelo spošto- vala; dala si mi vse in me naučila vse najboljše. Mislim, da mi ni resnično manjkalo prav ničesar. Bila si izvrstna mama, čeprav včasih tudi malo stroga, a sem te prav dobro razumela, ker so te tudi tvoji starši, še posebno ma- ma (ona je želela biti “nuna”, a bila bi zelo stroga!), vzgajali tako. Tisočkrat hvala, mama, za vse dobrote, ki sem jih prejela od te- be. V času, ko se je šele začela tvoja krivična, huda bolezen, si srčno želela, da bi bila jaz tvoja negovalka, dokler nisem dobila druge, zelo poštene ženske, ker sem jaz morala na dializo. Nisem te nikakor smela pustiti same. Za vse dobro, kar si mi ga storila, sem ti tudi jaz pomagala, čeprav mi ni bilo lahko, a za lastno ma- ter se naredi čisto vse s pravo, iskreno ljubeznijo, spoštovan- jem, predvsem pa z velikim tru- dom in potrpljenjem do moje drage, zlate mame Lojzkice, kot sem te vedno imenovala in kot ti je bilo zelo všeč. Zelo te po- grešam. Manjka mi tvoja družba, saj sva bili vedno skupaj. Prav povsod te iščem, a nikjer te ni. Žalostno je. Jaz sem živela zate, ti zame, posebno odkar je umrl tata. Imeli sva se zelo radi in se odlično razumeli, čeprav je bilo med nama 40 let razlike. Vedno si v mojem gorečem srcu; pov- sod te nosim, kamorkoli grem, kot bi te videla in slišala, kjerkoli sva bili skupaj. Prav posebno te slišim vsak dan, ko si me vedno klicala, tudi pri Marijinih se- strah, v svoji nekdanji spalnici poleg mene. Želela si, da bi bila do zadnjega s teboj pri njih, in ta tvoja zadnja želja se ti je izpolni- la. Vedno boš živela v meni in ob meni na moji nočni omarici, kjer D si na prelepi sliki z menoj. S sol-znimi očmi hrepenim po tebi inpo tvojih prečudovitih navadah. S tem se bom nekako potolažila in te hodila obiskovat na tvoj grob, ki bo vedno okrašen s tvo- jimi dehtečimi rožami in palčki. To si v življenju močno ljubila, zate so bili pravi nebeški raj. Prav vsak, ki je šel mimo naše hiše, se je radovedno ozrl in si jo z zani- manjem ogledoval. Nikakor se ni mogel načuditi, kako je zelo lepo okrašena z dišečimi vrtnicami in s Sneguljčico ter sedmimi palčki. Vedno si pravila, da se bodo ljud- je zavedali, ko te ne bo več, in se bodo spraševali, kje si, ker bo hiša prazna, zapuščena, dokler je ne bom jaz prodala. In tako tudi je. Mama, naj ti večna lučka stal- no sveti, kot si si želela. V resnici si imela rada svetlobo. Vedno si mi pravila: “Marina moja, svetlo- ba je življenje, življenje je večno vstajenje”. Tako, draga mama, verjamem v tvoje večno življen- je. Prav srčno bi si želela, da bi se vsaj za hip zopet srečali, se poz- dravili, močno objeli in poljubi- li, a žal to ni mogoče, nikoli več. Težko mi je verjeti, da te ni več in da si umrla po hudi, krivični bolezni. Nisi namreč imela niko- li nobenega pravega stika z azbe- stom; bila si celo življenje zdrava kot riba, vedno si pazila na svoje zdravje. Zmeraj sem mislila, da boš kar zaspala, a, uboga revica, si morala trpeti, preden si umrla. Res hudo mi je živeti brez tebe, bila si moja največja radost. Zelo malo je takih primerov, ko se Ob prvi obletnici smrti drage mame Lojzki Kovač-Ierman v spomin mama in hči tako lepo ujemata, kot sva se medve. Le kaj mi preo- staja od tebe, draga mama? Tvoje prečudovite slike, tvoj zaročni prstan, ki si ga tako ponosno no- sila, pa poročna rinka, ki ju po tvoji smrti nosim jaz, tako te čutim bliže. Mama zlata, celo življenje si resnično trdno in ve- stno delala za vse dobre ljudi; ti so te imeli radi. A zdaj, kdo ti vse to poplača? Samo ljubi Bog. Zdaj počivaj v Božjem miru na do- mači njivi poleg tatu, svojega lju- bljenega moža. Tam na grobu va- ma zlati ptički stalno žalostno prepevajo. Ti si jih vedno tako ra- da poslušala. Zlata moja Lojzki- ca, ni te več, v velikansko tolažbo so mi moje ljubljene Marijine se- stre, ki so zame kot prave sestre; pomagajo mi preboleti to veliko bolečino in praznino, ki si jo pu- stila. Pogumno grem naprej z mislijo, da smo čisto vsi na isti poti: rodimo se in umremo, da damo prostor drugim. Mene va- rujejo najprej ljubi Bog, zlate se- stre, Nevenka in Gigi. Zelo hudo mi je, ker si bila tako v skrbeh za- radi moje dialize. Ni ti bilo dano, da bi dočakala moje presaditve ledvic. Zbogom, moja resnično zlata mama Lojzkica, pa Bog lo- naj še enkrat za vse. Večno tvoja ljubeča hči Marina. Tvoj ljubljeni, posvojeni sinko Gigi, tvoja najljubša nečakinja Nevenka, ki si ji bila čudovita te- ta in ki si ji bila vse, te zelo po- grešata. Obema zelo manjkaš. Mama, bila si enkratna za vse, manjkaš tudi trgovcem; dokler si upala, si hodila v Gorico. Bila si zgovorna in prijazna z vsemi, manjkaš tudi svojemu taksistu, saj si bila njegova stalna stranka. Vozil te je povsod, kamorkoli si želela. Težko te bodo pozabili. Mama Lojzkica, tata Alfredo, za vedno sta v mojem srcu in mi- slih, bili ste čudoviti starši, čeprav malce “starokopitni”, a skušala sem vaju malo moderni- zirati in odlično smo se razume- li. “Čau mama, čau papa”, zopet se bomo srečali, ko bomo vsi trije v večnosti; to bi se bilo lahko že zgodilo, samo ljubi Bog me je rešil. Aktualno 26. julija 2018 15 Neutemeljeni strahovi in mržnje Piše se leto 2018 ojena sem v Trstu, v letih, ko so bili druga svetovna vojna, nacionalizmi in raznarodovalni pritiski iz pred- vojnih in povojnih let že daleč v ozadju. Lahko se imam za srečno, kajti kot otrok nisem ni- koli na lastni koži doživela na- rodnostne mržnje. Nasprotno, v letih, ko sem doraščala, sta se ita- lijanski del mesta in predvsem italijanska mladina odpirala slo- venski stvarnosti. Kot politično aktivni študentki mi je bilo dano, da sem na nekem zborovanju v svojem jeziku spregovorila pred nabito polno Aulo Magno, veliko dvorano tržaške univerze, menda tedaj največjo dvorano v mestu. Strahu in ponosa se spominjam še zdaj, pa tistega listka, ki sem ga tiščala med prsti, medtem ko sem z drugo roko segala po mi- krofonu. In aplavza, ki me je pre- glasil, ko sem univerzitetnikom spregovorila v svojem jeziku. V poznejših letih sem se veliko družila z Italijani vseh nazorov. Tudi moj mož je Italijan, ki se je sicer kar lepo naučil slovenščine, veliko mojih prijateljev je bilo in je še zdaj Italijanov. Enaki smo si in nikoli se nisem znašla v težavah, ker sem Slovenka. Na- sprotno, v meni je veliko znan- cev videlo dragoceno vodičko po sosednji deželi in nepogrešljivo sogovornico z nekoliko različno izobrazbo in izkušnjami. Zato pa mi je žal in celo skrbi me, da se zdaj, ko bi moralo odprtje evrop- skih meja že zdavnaj odpraviti vsak strah in nezaupanje, srečujem z odklanjanjem sloven- stva in Slovencev. V letu 2018, ko so meje že zdavnaj padle in naj bi si bili pač vsi narodi enako- pravni, saj strahu pred nezna- nim, pred železno zaveso in pred komunizmom že zdavnaj ni več. Pred tednom dni sem zaradi znanke, s katero imam izključno poslovne odnose, ostala popol- noma brez besed. Ker sem od- prte, vesele in klepetave narave, se z gospo večkrat pogovarjam o tem in onem, ne samo o poslov- nih zadevah. Pa čeprav bi z njo ne mogla deliti prijateljstva, pre- toga je in preveč zazrta v svoj ozki R vsakdan. Tako se mi je že pred le-ti zgodilo, da je bila jezna in po-polnoma zaripla v obraz, ko sem jo vprašala, ali je Slovenka, ko ima pač slovenski priimek. Pa mi je začela razlagati, da nima nič opraviti “s tistimi”, da se njen priimek piše z “gli”, ne z “lj”, da je čista Italijanka ter do- dala, to je bilo pred dobrim de- setletjem, da “tja gor” ne hodi niti po bencin. Zagotovila mi je celo, da nikoli v svojem življen- ju ni prestopila državne meje. Verjetno je upala, da ji bom ob tej izjavi čestitala. Zaradi ljubega miru, pa tudi zato, ker je včasih molk najboljši odgovor, predv- sem, ko je inteligenčni kvocient tako zelo nizek, sem molčala in prešla k drugi temi pogovora. Minilo je kar nekaj let, zadnjič sem se ob ponovnem poslov- nem srečanju z gospo pogovarja- la tudi o migrantih. Povedala mi je, da jih je v občini Turjak (Tur- riaco) sicer zelo malo, kakih de- set, so pa pridni in olikani, saj ce- lo pomagajo občinskim uslužbencem pri raznih vzdrževalnih delih. Razgovorila se je in celo povedala, da je bila pred kratkim na etnični večerji, ki so jo prosilci za azil priredili za vaščane, in da je bilo zelo prijet- no. Na moje veliko presenečenje je dodala, da je ta multikultur- nost oziroma izmenjava navad in šeg lepa in vsesplošno koristna. Presenetila me je s svojimi ne- pričakovanimi izjavami. Pre- pričana sem bila namreč, da je precej desno usmerjena, pa je po- kazala odprtost, ki je še sama ne premorem, saj sem vezana na svoje korenine in se nekako bo- jim, da bo divja globalizacija po- goltnila to našo dragoceno slo- vensko specifičnost. No, ko me je gospa s slovenskim priimkom, ki pa nikakor ni slo- venski, vprašala za številko mo- bilnega telefona, nisem več okle- vala, ampak sem ji priznala, da pri nas v Idrski dolini sploh ni- mamo dobrega signala in da zato uporabljam slovenski mobilnik. Signal s Korade je namreč odličen. Molče je vzela številko in si jo zapisala v telefonsko ru- briko. Ničesar ni pripomnila, ta- ko da sem odšla skoraj vesela, češ, no, končno je razumela, da Slo- venci ne predstavljamo nevarno- sti, ampak smo vsaj tako zanimi- vi in prijetni kot Afganistanci, ki jih je komaj pobliže spoznala. Minilo je nekaj dni, spet je nane- slo, da sva se srečali, in takoj sem opazila, da jo nekaj teži. Povedala mi je, da me je klicala po telefo- nu, ampak ji je ženski glas odgo- voril v “jugoslovanščini”. Skoraj bi ji izpraznilo kartico. Tako živčna in užaljena je bila, je do- dala, da mi ni pustila nobenega sporočila. Saj tudi ni mogla, je jezno razlagala, saj se je telefon- ska tajnica oglasila v tem nera- zumljivem, tujem jeziku. Bila je besna. Kako si sploh kaj takega upam, me je vprašala. Živim v Italiji in imam telefon, ki govori v “jugoslovanščini”, je glasno vpila. Povedala sem ji, da smo vsi v Evropi. V tej Evropi, sem pomi- slila, ki kar kipi od sovraštva pod krinko enotnosti. A tega nisem glasno povedala. Dodala sem, da me na ta mobi kličejo vsi prija- telji in znanci. Celo nekdanji možev sodelavec, ki se ima za fašista. In nihče mi ne teži zaradi “jugoslovanščine”. Razložim še, da Jugoslavije že dolgo ni več, meje tudi ne. Mobi je slovenski, Slovenija pa je že dolga leta del Evrope. Kot Italija, kot Avstrija. Nato umolknem, ker vem, da je vsaka razlaga zaman. Gospa ne- kaj jezno sika, ujamem le nekaj besed... Oni, nikoli, sram naj jih bo. Kar kipi od sovraštva. Ker sem Slovenka. Leta 2018. V Evropi. Dogodek me spomni na deklico, Benečanko, ki ji je bilo pred do- brim mesecem prepovedano, da bi ob prvem obhajilu v župnijski cerkvi v Špetru prebrala molitev v slovenskem jeziku. In to z ogab- nim izgovorom, da slovenščino govorijo tam nekje v Kobaridu, v Špetru pa je nihče ne razume. Deklico je menda še bolj priza- delo dejstvo, da so njene vrstnice lahko prebrale molitve v španščini, romunščini in hrvaščini. Slovenščina, ki je jezik tukajšnjih ljudi in jo poučujejo na dvojezični šoli Pavla Petričiča, je pa baje marsikomu še vedno v napoto. Tako kot v tistih daljnih časih, ko je bila tu še železna za- vesa. Izgovori so seveda vedno isti, puhli in neutemeljeni. Da narečje, ki ga govorijo ljudje v Nediških dolinah, pač ni sloven- sko narečje. Kot da ne bi bilo slišati, kako je slično vsem našim narečjem, govorici v sosednjem Kobaridu, v zgornji Soški dolini in na Banjščici in seveda slo- venščini, saj ga vsi Slovenci brez težav razumemo in beremo. Hu- do mi je za dekletce, ki je bilo menda navdušeno, da bo lahko ob tako pomembnem dogodku, kot je prvo sveto obhajilo, pre- bralo molitev v domačem jeziku. V jeziku, v katerem po vsej ver- jetnosti moli vsak večer in ki je njen materni jezik. Verjetno se pri svojih letih sprašuje, zakaj so bile molitve v drugih, tujih jezi- kih dobrodošle, njej pa so prepo- vedali materinščino. Sprašuje se in v otroški naivnosti ne najde odgovora. Jezik teh nesrečnih, ti- sočkrat pohojenih in oropanih dolin. Pri njenih letih podobne dogodke težko pozabiš. Ostane- jo, v globini duše, v podzavesti. In bolijo. Še dolgo bolijo. Tudi potem, ko otrok odraste. Zato mi je še posebno hudo za- radi otroka, ki nima tako trdnih izkušenj in življenja za sabo, kot jih imam jaz. Nikoli ne bi smeli otrokom govoriti s sovražnostjo, mladoletniki nikoli ne bi smeli okusiti diskriminacije, nikoli ne bi smeli biti poteptani. Otroci so nepopisan zvezek. Grde izkušnje ostanejo. Tako kot bodo menda ostale otrokom priseljencev v Tržiču (Monfalcone), ki naj bi jim, po zadnjih vesteh, zaprli šol- ska vrata, ker jih je preveč. Preveč tujih otrok. To, da svoje strahove in svoje neutemeljene mržnje izživljamo nad nedolžnimi otro- ki, je zločin. Enostavno zločin. Morda sem prevelik optimist. A zdi se mi tako samoumevno, da bi moral biti vsakdo ponosen, da živi v deželi, kjer se poleg itali- janščine govori še slovensko, fur- lansko in nemško. Kjer se globo- ke korenine štirih kultur preple- tajo in nas bogatijo. Manjšine ne ogrožajo nikogar. Ne jemljejo državi nobenega dostojanstva. Priložnost so, bogastvo, pot v pri- hodnost. Leta 2018 bi moralo bi- ti to jasno vsem, ljudem, pa cer- kvenim in posvetnim oblastem. Leta 2018, v Evropi, bi res nihče ne smel več prepovedati sloven- ske besede in jo blatiti. Predvsem tam, kjer smo mi Slovenci doma. Suzi Pertot ako se je osredotočil na ti- sto, ki sega od Avč nad Ka- nalom na severu Posočja, pa do doberdobske planote in do Tržaškega in Komenskega Krasa. Vsakemu izmed spomenikov je namenil posebno pozornost. V knjigi imajo prostor tudi nekateri spomeniki, ki jih ni več, a dobro bi bilo, če bi jih obnovili, meni Prinčič. Knjigo bogati veliko foto- grafij. Kjer se je le dalo, je avtor s fotografijo pokazal, kakšen je spo- menik danes in kakšen je bil ne- koč. Zajetna knjiga, za katero je Prinčič podatke črpal iz raznih vi- rov in ki ji je spremno besedo na- pisal Mitja Juren, avtor raznih pu- blikacij o prvi svetovni vojni v ita- lijanščini, je razdeljena na pregled- na poglavja, zato je zelo jasna in lepo berljiva. Kot pravi Prinčič, je poljudne narave. Želi biti nekak vodnik za boljše razumevanje ob- jekta, ki ga ima obiskovalec pred sabo. Za nas je zelo dragocena, saj je edina taka v slovenskem jeziku. Po njej lahko seže nedeljski izlet- nik ali kdor bi rad kaj več izvedel o teh spomenikih, ki nas opozar- jajo na nekdanje vojno gorje. Fo- T tografije teh objektov je Prinčič razsta- vljal prav na lanskem praz- niku sv. Ane. Prijetne glasbene intermezze so v petek med govorjeno besedo po- slušalcem poklonili mlajši učenci Glasbene matice iz Gorice, Jaka Vižintin, ki je na klavirsko harmo- niko zaigral tudi ljudsko rusko Črne oči, Izak Hrovatin, ki je sklad- bici predstavil na ksilofonu, in Gregor Antoni, ki je iz klavirske harmonike čvrsto zvabil Stari ples in Avsenikov Spomin. Vsem so po- slušalci prisrčno zaploskali. Med kar številno petkovo publiko je Lovrenc Peršolja pozdravil goste, goriško odbornico Chiaro Gatta, Marilko Koršič, goriško občinsko svetnico, Marjana Breščaka, pred- sednika društva sKultura iz Štan- dreža, Jožefa Markiča, predsednika Rezbarskega, intarzijskega in resta- vratorskega društva iz Solkana, Ol- go Srebrnič, predsednico društva Slavec iz Solkana in Branka Pelika- na, svetnika Krajevne skupnosti Solkan ter predsednika Turistične- ga društva Solkan. Odbornica Gat- ta je pozdravila v imenu goriškega župana Rodolfa Ziberne in pouda- rila, kako pomembno je ohranjati kulturno dediščino in jo posredo- vati mladim, da bi jo tudi oni znali ceniti. V petek je na ples vabil ansambel ABC, ki ga sestavljajo mladi talen- tirani glasbeniki iz naših logov, Mihael, Aleš in Jurij Lavrenčič ter Tomaž Grassi. Kljub temnim oblakom in gro- zečemu bliskanju, ki so v soboto, 21. 7., marsikoga prestrašili, da je ostal doma, so v Pevmi odmevale znane popevke, ki jih je izvajal an- sambel Souvenir. Sveto Ano so v nedeljo, 22. julija, lepo počastili s sv. mašo, ki jo je daroval župnik Marijan Markežič in v pridigi med drugim naglasil, “naj odrinemo na globoko” in naj poskrbimo tudi v počitniških dneh za dušo, ki je najbolj po- membna. Če to izgubimo, nam ne pomagajo vsi zakladi sveta! Na koru se je oglašalo ubrano petje pevcev iz Štmavra in z Jazbin pod vodstvom Zdravka Klanjščka, ki je tudi orglal. Iz zvonikovih lin pa se je slišalo praznično pritrkavanje, tudi med procesijo, ki se je po maši iz cerkve vila do vaškega trga. Tam je bil oltar, kjer so verniki dobili blagoslov z Najsvetejšim. Vse dni so na prazniku spretni ku- harji poskrbeli za jedi na žaru in seveda za to, da se tudi grla niso iz- sušila. (več slik na www. noviglas. eu) OBROBNOSTI Vsako leto je 12. julija v Ogleju praznično, saj se na ta dan v oglejski baziliki daruje slovesna, peta in večjezična sveta maša, s katero vsako leto počastimo zavetnika naše dežele Furlanije Julijske krajine, predvsem pa oglejska zavetnika sv. Mohorja in For- tunata, ki ju je Oglej pred veliko stoletji vzel za svoja. Krščanska legenda namreč pripoveduje, da sta bila sveta Mohor in Fortunat mučena in umorjena v da- našnji Sremski Mitrovici in da so ju prepeljali v Oglej kasneje. Legenda slovenskih katoliških časnikarjev Silvester Čuk, z očetom Francem Boletom sta za nas po- jem!!!!, je pred leti takole zapisal v Ognjišče o naših velikih svetnikih: “Mučenca sveta Mohor in Fortu- nat sta bila zavetnika oglejskega patriarhata. Oglej je bil žarišče misijonskega delovanja med Slovenci južno od reke Drave. Sv. Mohor in Fortunat sta bila od leta 1461 do 1961, torej natanko petsto let, prva zavetnika ljubljanske škofije, odtlej pa sta njena dru- gotna patrona. Na slovenskem ozemlju (južno od Drave) je njima posvečenih sedem župnijskih in pe- tindvajset podružnih cerkva. Po stari legendi, ki je bila prvič objavljena v spisih langobardskega zgodovinarja Pavla Diakona (umrl je leta 799), naj bi oznanjal blagovest v Ogleju sam sveti Marko, ki naj bi tam napisal svoj evangelij, vodstvo škofije pa izročil Hermagorju Mohorju, ki naj bi ga nato sam sveti Peter posvetil v škofa. Her- magoras-Mohor naj bi skupaj z diakonom Fortu- natom dal življenje za Kristusa pod cesarjem Nero- nom okoli leta 67. To izročilo se je po znameniti Zlati legendi razširilo po vseh pokrajinah krščan- skega Zahoda. God škofa Mohorja in diakona For- tunata so v oglejski Cerkvi obhajali 12. julija, vendar z ugotovitvijo, da je to spominski dan prenosa nju- nih relikvij. Tako škof Mohor kot diakon Fortunat sta zabeležena v spominu škofije Sirmium (današnja Sremska Mi- trovica): mučeništvo naj bi po teh zapiskih prestala pod cesarjem Dioklecijanom leta 303 ali 304. V času preseljevanja narodov (najbrž med letoma 408 do 409) so v skrbi, da jih zavarujejo pred oskrunitvijo, kosti obeh mučencev prenesli v Oglej. Tako sta Mo- hor in Fortunat postala oglejska mučenca. Zgodovinsko jedro o teh dveh svetih mučencih nam pove, da je bil Mohor nižji klerik škofa v Sin- gidunu, današnjem Beogradu, leta 303 je bežal pred preganjalci v Sirmium, kjer je pred poganskim so- diščem pogumno pričal za Kristusa, podobno kot diakon Fortunat. In kako je prišlo do legende o začetkih oglejske ško- fije? Oglej je bil veliko in slavno mesto, največje za Rimom v Italiji. Med preseljevanjem ljudstev so ga leta 452 požgali Huni. Kmalu si je opomoglo in prevzelo skrb za krščanska občestva na vzhodu evropske celine. Tu je nastala velika nadškofija (me- tropolija), ki se je sklicevala na apostolski izvor. V Sloveniji sta dve cerkvi sv. Mohorja in 16 cerkva sv. Mohorja in Fortunata. Po njih se imenuje več naselij Sv. Mohor, Šmohor ali Mohor”. Tudi letos smo se zbrali v Ogleju. Po navadi goriški nadškof vsako leto vabi v Oglej ob tem prazniku uglednega gosta, ki ima v popoldanskem času pre- davanje (lectio magistralis), letos je bil državni taj- nik Svetega sedeža, v bistvu vodja diplomacije in zunanji minister države Vatikan, kardinal Pietro Pa- rolin. Letos je bilo v Ogleju tudi pet slovenskih škofov, s katerimi sva se s kolegom Danijelom pogovarjala precej časa, sam sem pa imel možnost, da sem go- voril s kolegom Maurom Ungarom deset minut s kardinalom Parolinom, ki je sicer doma iz bližnjega Veneta, leta 1955 se je namreč rodil v kraju Schia- von blizu Vicenze. Pred leti sem že govoril s kardi- nalom na enem naših srečanj državne zveze kato- liških tednikov FISC v Venetu, a takrat ni bil še na mestu “drugega človeka Vatikana”, kjer je danes. Za kardinala Parolina se ve, da je izjemen in izkušen vatikanski diplomat ter eden najtesnejših sodelav- cev papeža Frančiška, ki ga je tudi postavil na to od- govorno mesto v Cerkvi. Mimogrede: danes je kar- dinal Pietro Parolin tudi najmlajši italijanski kardi- nal, šef vatikanske diplomacije pa je že od leta 2013, kar pove veliko o zaupanju, ki ga ima vanj papež Frančišek. Ko je goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli pred oglejsko baziliko povedal kardinalu, da sem “odgovorni urednik slovenskega katoliškega tedni- ka Novi glas, ki izhaja v Gorici, krije pa tudi področje Trsta ter širši slovenski prostor”, me je kardinal Pa- rolin prijazno pogledal in vprašal: “Kako vam gre”? Mislil je seveda na časopis, ker predobro ve, da je večina časnikov po vsem svetu danes v globoki kri- zi. “Gospod kardinal, pošteno povedano, za te čase do- bro, naše naročnice in naročniki so nam zvesti, pro- blem pa so mladi naročniki, ki jih je vse manj... ”, sem odvrnil in potem smo se pogovarjali o časopi- sih; Mauru in meni je svetoval, naj v zvezi FISC na srečanju v Rimu poveva to, kar sva njemu, namreč to, da je pomemben vsak naročnik, da je pomem- bna vsaka naročnica. “Ja, kot pravi sveti oče, ne, kot pravi Frančišek, ko nas pošilja na obrobje, na periferijo”! sem nadalje- val. Kardinalu Parolinu se je razjasnil obraz, veselo me je pogledal in mi stisnil roko: “Vidim, da poslušate papeža Frančiška, lepo je to”! Nato se je obrnil in s pogledom šel čez prazen veliki trg (Piazza Capitolo) pred oglejsko baziliko in dejal: “Kaj ni to periferija, kaj ni to obrobje? Frančišek ima prav, ves svet po- staja eno samo obrobje in mi vsi se tega ne smemo bati, vsak posameznik je pomemben, imate prav”! Pa vseeno priznam, da me je stisnilo, ko sem za spre- vodom škofov in duhovnikov, med njimi zelo malo slovenskih, vstopil v baziliko. Slovencev nas je bila peščica, tudi vernikov malo. Dan kasneje je osrednji lokalni italijanski dnevnik namenil nekaj vrstic dogodku v Ogleju in zraven dodal sliko. Don Pino, naš župnik v Terzu pri Ogleju, me je ne- kaj dni kasneje po maši vprašal, ali sem videl, da ni bilo primernega odmeva v medijih. Videl sem. “Sem vesel, da je prišel na čelo Cerkve papež Frančišek”, je dodal naš zlati don Pino, “ker govori o obrobju. Jaz tu v Terzu delam že 24 let. Na perife- riji namreč”. JURIJ PALJK 8 S 6. strani Prijetno vzdušje ... Aktualno26. julija 201816 rejšnji teden je idiličen Ve- liki trg v Trstu imel v gosteh orjaški oder, na katerem so se vrstili v treh večerih predstav- niki različnih glasbenih zvrsti. V sredo je nastopil Steven Tyler, frontman skupine Aerosmith, v soboto David Byrne, največ ljudi pa je v Trst privabil koncert najbolj pomembne metal skupine vseh časov - Iron Maiden, ki so nastopili v torek, 17. julija. Za Iron Maiden je vsaj deset tisoč ljudi mirno in organizirano napolnilo trg ob morski obali za večerni rockersko- metalski spektakel. Ko so lani An- gleži izdali videoigro Legacy of the Beast, so konec leta hkrati napo- vedali prvi del turneje, ki vsebuje 38 koncertov, zdaj pa so se po sla- bih dveh letih spet ustavili v Trstu; to je bil njihov tretji in zadnji kon- cert v Italiji. Pred kralji najboljšega heavy me- tala so nastopile predskupine The P Raven Age, v kateri igra sin basistain “šefa” Iron Maiden, Steva Har-risa, power metal band Rhapsody of Fire, s Tržačanom Alexom Sta- ropolijem na klaviaturah in zelo dobrim vokalistom Giacomom Volijem, ter ameriška skupina Marka Tremontija s svojo zadnjo ploščo A Dying Machine. Vsi pri- sotni pa smo zelo nestrpno čakali na note pesmi Doctor doctor sku- pine Ufo, ki je uvod vsakega kon- certa Iron Maiden. Končno, ob 20.57, se je slišal Churchillov go- vor, ki naznanja začetek pesmi Aces High. Himno letalskim hero- jem v drugi svetovni vojni je po- spremila veličastna replika letala Spitfire, ki so ga spustili neposred- no nad člane skupine, z 59-letnim pevcem Bruceom Dickinsonom na čelu. Scenografija je prikazova- la vojno območje med drugo sve- tovno vojno, vključno s strelskimi jarki in grozljivo pobarvanim ne- bom. Dickinson je brezhibno na- stopil že od vsega začetka: z letal- sko kapo na glavi nas je, on, ki je tudi v resničnem življenju pilot, takoj presenetil s svojim izredno energičnim nastopom. Začel se je resnično čudovit show na izredno visokem teatralnem nivoju: za vsa- ko pesem se je oder preoblekel v novo, mogočno sce- nografijo z orjaškimi elementi, ki so se pre- mikali nad glasbeniki. Dickinson si je pred vsako skladbo zamen- jal kostum, ki je bil v skladu s tematiko pe- smi in vsakič dru- gačnim svetom, ki ga opevajo plošče Iron Maiden iz osemdese- tih let prejšnjega sto- letja. Iron Maiden so po začetni evforiji na- daljevali svoj show z Where Eagles Dare in z udarno 2 Minutes to Midnight iz albuma Powerslave iz leta 1984. Po več letih smo bili nato lahko spet priča srečanju med Dickinsonom in škotskim ju- nakom Williamom Wallasom v pesmi The Clansman, ki govori o neodvisnosti Škotske in hrepenen- ju po svobodi. Sledila je The Troo- per, med katero je Bruce mahal z britansko zastavo (kasneje jo je za- menjal z italijansko), na odru pa se mu je pridružila tudi njihova velikanska maskota Eddie, s kate- rim sta uprizorila dvoboj z mečema - Dickinson ga gotovo obvlada, saj je mečevanje treniral vrsto let. Prišel je čas za duhovno poglobitev s skladbami Revela- Ob svetovnem prvenstvu v Rusiji Najboljše do zdaj ... icer ne vem, ali ste tudi vi zasledili, a to je bilo rečeno, večkrat, da je namreč to no- gometno svetovno prvenstvo, ki se je pravkar končalo, najboljše do zdaj (Infantino). Osebno me je zadeva kar zmotila, pa vendar je v tem tudi nekaj resnice, saj je prvenstvo, ki je bilo od polfinala naprej le še evropsko, imelo ne- kaj rekordov in posebnosti. Na koncu so zmagali Francozi, za ka- terih reprezentanco je nekdo za- pisal, ko jo je primerjal s tisto iz leta 1986, naj potem še kdo reče, da klimatske spremembe niso re- snične. Od triindvajseterice no- gometašev, ki jih je odlični Di- dier Deschamps pripeljal na prvenstvo, jih je bilo namreč kar 18 “Afričanov”, v smislu, da so bili tam rojeni oni sami ali pa nji- hovi starši. Že po sliki sem lahko prepoznal, kasneje pa tudi preve- ril, da je bil takrat takšen samo eden, in sicer izjemni Jean Tiga- na, rojen v glavnem mestu Mali- ja. Tisto, kar je gotovo, je to, da bi bile razmere v Parizu takrat povsem drugačne od tistih letos, pa če je Francija finale dobila ali izgubila - nazadnje ga je seveda dobila in postala svetovna prva- kinja še drugič, potem ko je leta 1998 kot kapetan prvič dvignil pokal visoko v zrak prav De- schamps. S tem podvigom, da je prvenstvo dobil kot igralec in se- lektor, se je pridružil legendarni dvojici, Brazilcu Mariu Zagallu in Nemcu Franzu Beckenbauerju. S Če pa je že bilo vse naj, potem jegotovo veljalo, da je bil francoskiselektor najbolj kritiziran s strani francoske javnosti. Trmasti Bask je vztrajal na začrtani poti in uspel. Kdo ve, ali bo po tem, ko je zaželeno dosegel, po- novno odstopil kot že večkrat doslej... Vsekakor je bilo zani- mivo videti hi- navščino vseh kriti- zerjev, ki so pa po- tem držali za “multi- kulti” Francijo proti “nacionalistični” Hrvaški! Svetovno prvenstvo je bilo re- kordno v mnogih pogledih, tudi v ceni nogometnih stadio- nov, vsaj od leta 2002 naprej, ko ima- mo te podatke še po- sebej dostopne. Na stadionski se- dež je namreč stalo kar 8.387 ameriških dolarjev, brazilsko in južnoafriško dobrih dva tisoč manj (6.185 in 6.116 dolarjev). Dobili smo najstarejšega igralca, ki je kdaj nastopil, to je bil egip- tovski vratar El Hadary, ki je na- stopil s 45 leti in 161 dnevi staro- sti. Bilo je tudi največ avtogolov in kazenskih strelov z 11 metrov. Odlični angleški napadalec Har- ry Kane, ki je naboje postreljal že do šestnajstine finala, je dosegel šest zadetkov, avtogolov pa je bi- lo kar dvakrat več, vključno s ti- stim prvim v finalu, ki ga je do- segel Mandžukić. Kazenskih stre- lov je bilo kar 29, veliko jih je po- magal dosoditi tudi VAR (video asistenca za sodnika), ki je bil uporabljen prvič v zgodovini prvenstev. Najbolj nesrečen na tem prvenstvu je bil morda Mi- lanov hrvaški napadalec Nikola Kalinić, ki ni hotel vstopiti v igro na prvi tekmi prvenstva, zaradi neposlušnosti pa je potem moral domov. Njegova reprezentanca je namreč prišla vse do finala in si z drugim mestom zagotovila zgodovinski, torej spet najboljši, nastop na svetovnih prvenstvih. Hrvaška prestolnica ni bila uničena tako kot francoska, v bi- stvu sploh nič, najbrž se zadeva ne bi spremenila niti v primeru zmage v finalu. Oskarja za igro, pa ne nogometno, bomo dode- lili sicer izjemnemu brazilskemu nogometašu Neymarju za never- jetne simulacije, zvijanje in jo- kanje. Že res, da so ga tudi veliko “tepli”, a ni potrebno pretiravati. Lani je namreč prijatelj za sinčka pravil, kako se od nogometašev uči različno brcati žogo, ko jih gleda, letos pa je pravil, da se je naučil simulirati, in sicer zelo grdo! Pa naj še kdo reče, da otrok danes ne vzgajajo elek- tronske na- prave... S fi- nalom Lige prvakov smo mislili, da je vratarskih katastrofalnih napak za nekaj časa dovolj, vendar sta zbodli vsaj dve tudi na svetovnem prvenstvu - najprej je Urugvajec Muslera zapečatil usodo svoje re- prezentance proti francoski, po- tem pa je francoski kapetan Llo- ris poskrbel za največjo prav v fi- nalu, ko je gol poklonil Mandžukiću in Hrvaški. Je pa res, da je napravil tudi najboljšo “parado” prvenstva, ko je iz- vrstno zaustavil strel Urugvajcu Gimenezu. Zgodil se je tudi naj- bolj čuden ukrep ali prepoved, saj je FIFA v nekem trenutku pre- povedala prikazovanje lepih na- vijačic po televiziji, potem ko se je vse skupaj že zgodilo v Formu- li 1. Absurd vseh absurdov je bil izgovor, da gre za seksizem. To jih seveda ni odvrnilo od tega, da nam ne bi vsaj enkrat prikazali tudi “drugačne vrste ljubezni” med dvema moškima. Hi- navščina politične korektnosti, pač. Prav tista, ki se je odvijala tu- di okrog prestopa Cristiana Ro- nalda iz madridskega Reala v Ju- ventus, ki je, vsaj v določeni me- ri, zasenčil tudi samo svetovno prvenstvo. Številni zvezdniki si- cer niso opravili kaj prida na mundialu, čeprav smo pred tem vsi napovedovali drugače in med favorite uvrščali Argentino, Špa- nijo, Brazilijo in Nemčijo. Takšnemu polfinalu se ne bi čudil nihče, vendar so Messi, Iniesta, Neymar in ostali šli do- mov, so se pa tja uvrstili štirje tihi favoriti. Že res, da je na koncu zmagal tisti, ki je imel še največ možnosti, pa je bil torej to mun- dial 19-letnega Mbappeja, sicer rojenega prav konec zgodovin- skega leta 1998. Tako Belgija kot Hrvaška sta uvrstitev izboljšali za eno mesto - Belgija je bila leta 1986 četrta, Hrvaška pa leta 1998 tretja. Prste je sicer imela vselej vmes Francija, ki je leta 1986 pre- magala Belgijo v tekmi za tretje mesto, leta 1998 pa Hrvaško izločila v polfinalu, zdaj pa v pol- finalu premagala Belgijo, nato pa v finalu Hrvaško. Na prvenstvu smo videli kar precej politike, največ v švicarski reprezentanci, kjer tudi, podobno kot v franco- ski, igra ogromno “Švicarjev”. Ko bi se moral glavni sodnik tekme Švice s Srbijo posvetovati z VAR za morebitni kazenski strel, tega ni storil, kar je spet sprožilo dvome, da ni bila odločitev poli- tična. Politična nav- zočnost je bila sicer vseskozi zagotovljena, tudi francoski pred- sednik Macron je rad prihajal na tekme z ba- bico Brigitte - vseeno bi raje gledali lepe na- vijačice. Na koncu lah- ko še zapišemo, da je bil to najbolj ekološki mundial, sploh, če upoštevamo japonski zgled - tako navijači kot nogometaši so za seboj vse lepo očistili in pospravili. Za vsemi je tako zanimiv nogometni mesec, začel pa se je pravi, to je klubski nogomet. Andrej Vončina tions, For The Greater Good of God, ob scenskem ozadju velikanske notranjosti kate- drale, The Wicker Man in Sign Of The Cross. Od 16 pesmi so zaigrali kar štiri iz albuma Piece of Mind (1983), tri iz The Number of the Beast (1982) in dve iz Poweslave (1984), med dru- gim tudi skladbo Flight of Icarus, ki so jo nazadnje v živo igrali leta 1986. Med to pesmijo je orjaška skulptura grškega mitološkega ju- naka Ikara s krili poletela nad odrom in je, tako kot junak v zgodbi, tragično končala svoj let in se počasi spustila v zakulisje, saj je Dickinson med petjem “streljal” proti njej ogenj in poskrbel za po- sebej atraktivne prizore. Med ce- lotnim spektaklom ni primanjko- valo niti čudovitih luči in Dickin- sovih krikov “Scream For Me, Trie- ste”! , s katerimi je spodbujal občinstvo in kazal, kako je še da- nes v čudoviti fizični formi. S svo- jim prepoznavnim glasom in ob- vladovanjem odrskega prostora je pozival svoje fane k “boju” za pri- stno metal glasbo. K neverjetne- mu Dickinsonovemu nastopu so se pridružili tudi čudoviti, neskončni, epski “soli” kita- ristov Adriana Smitha, Da- vea Murraya in Janicka Ger- sa, nato še voditelja skupine Stevea Harrisa na bas kitari in Nicka McBraina na bob- nih, čigar kompozicije osta- jajo še vedno ene najboljših na svetovni heavy metal sce- ni. Veliki ognjemeti so kra- sili oder tudi med hiti Fear Of The Dark, The Number Of The Beast in Iron Maiden , po katerih je sledila krajša pavza. Občinstvo je začelo skandirati “ole, ole, ole, Maiden, Maiden” in “we want more”, tako so se gla- sbeniki vrnili na oder za do- datek in trojček pesmi The Evil That Men Do, Hallowed Be Thy Name in Run To The Hills. Po približno dveh urah je bilo iz- jemnega spektakla, prave glasbene poslastice, konec. Zaslišali smo sa- mo še montypthonovsko Always Look on the Bright Side of Life, ki pozdravi fane Iron Maiden, tako metalce kot ostale ljudji, ki imajo radi dobro glasbo, po vsakem nji- hovem nastopu. Metalheads so se, energije polni in glasbeno po- tešeni, počasi in urejeno razkropi- li. Koncert velja gotovo za enega najboljših iz zadnjih let. Bil je kra- sen dogodek, ki ga lahko razume- mo samo, če ga sami vidimo in se vanj vživimo v polnosti, z mislijo in srcem. Iron Maiden nas niso ra- zočarali in nikoli nas ne bodo. Po- kazali so vso svojo energijo in v de- lirij spravili okoli deset tisoč ljudi. “Thank you, Trieste... what an amazing place to have a show! Until next time”! , tako so pozdra- vili svoje oboževalce na svojem profilu Facebook, mi pa lahko sa- mo upamo, da nas bodo s svojimi nastopi navduševali še veliko let in da še “Iron Maiden’s gonna get all of us”! Katja Ferletič Kylian Mbappe Trst / Iron Maiden so nastopili v sklopu turneje Legacy of the Beast Energičen, krasen, zgodovinski nastop: “Up the Irons!”