^olCt Gorenjski časnik od leta 1947 ^ Phvj pbedh odnik tednik Goren i ec ifta 1900 PETEK, JO. DECEMBRA 200$ Leto LVni, 104. cena \oo SIT, 16 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčiak Časopis izhaia os torkih in or pftkih nakiada: 22.000 izvodov Srečo / vam želimo Marija VolČiak već kot zadnia leta. Letos Ijeni obisk Še vedno nisem smo jih spet raznosili veČ, je na§la Časa. Se malo in leto 2005 bo potrdil direktor poŠte. Elek- Za pogumen skok' v novo žlo v pozabo. Dobro in sJa- tronska in telefonska sporo- leto sem izbrala voščilo pisa- bo, veselo in žalostno, sre6 Čila torej le niso izpodrinila teljice Mire Delavec, ki je k no in nesrečno. Življenje pisemskih voščilnic, kakor dobrim željam pripisala minam odmerja vsega po ma- so mnogi pričakovala. Saj so sel poljskega pisatelja A. lem, Če je česa preveč, se domiselna in zabavna, toda Mickievvlcza, za naše razme- rado obnie drugače. Takšno srca se dotakne le lastnoro- re zelo aktualno: je pač življenje. Vendar vsa- čno napisano voščilo. ko leto znova upamo, da bo V vse bolj norem utripu v novem letu bolje. In prav življenja pogrešamo osebne je tako, saj bi bilo življenje stike, si pravim, ko brskam brez upanja prazno in dol- po kupu voščilnic. Med obi- gočasno. Čajnimi voŠčUJ sreče, zdravja Spoštovane naročnice in in uspeha je nenavadno veli- naročniki, bralke in braki ko takšnih misli. Od splošne- Gorenjskega glasa, dobesed- ga opomina, da je sreča v sre* no zasuli ste nas 2 voščilnica- čanju, do povsem konkretne- mi. Zdi se mi, da jih je veliko ga pripisa, da za lani obljub- 'Ko $e prip ravlja mo na prihodno^, se morarnc v /nkli^i vr«m i' preUklost, ampak same toliko kot takrat, ko naredimo n^ajkorpkov nazaj, da H si vzeli zalet za skok čez jarek.' Umrl pogoreli brunarici Včeraj zgodaj zjutraj je v zgoreli počitniški hiši v Potočah umrl znanj homeopat dr. Tomaž Hribernik, Žena in štirje otroci okrevajo v kliničnem centru. Simon Šubic Poteče • Grozljiva novica o tragičnem dogodku se je med domačini v Potočah in bližnjem Preddvoru hitro razširila. Včeraj nekaj pred 3. uro zjutraj je pod Potoško planino zagorelo v počitniški hiši družine Hribernik iz Preddvora. V do tal pogoreli hiši je nesrečno umrl 59-letni dr. Tomaž Hribernik, nekdanji splošni zdravnik, zadnjih pet let pa zelo spoštovan in obiskan ho- V zgoreli počitniški hiši Hribernikovih v Zgornjih Potočah meopat v Preddvoru. Po je včeraj tragično umrl dr. Tomaž Hribernik iz Preddvora. zadnjih dostopnih podatkih so se iz goreče hiše uspeli rešiti 52-letna žena Elena in štirje najmlajši otroci» ki so jih reševalci odpeljali v ljub-, zdravijo zaradi lažjih ope-Ijanski Klinični center. Po klin po obrazih, lažje za-neuradnih podatkih jih strupitve z ogljikovim mo- noksidom in manjše podhladitve. Policijska uprava Kranj uradnega poročila o tragičnem dogodku do zaključka včerajšnje redakcije še ni izdala, zato imamo na razpolago le neuiadne podatke. Požar je najbrž povzročila okvara na kurišču • v kaminu. Ogenj je Hribemikove prese-I netil med spanjem. Dr. To-s maž Hribernik je menda po i veünoma leseni hiši, ki je bila v hipu vsa v plamenih, iskal in reševal svoje najbližje» pri tem pa naj bi ga pod sabo pokopal zgoreli strop. Njegovo tnjplo so gasilci na pogorišču našli dobrih sedem ur po izbruhu požara. SREČNO 2006 Goreii)$ka ^ Banka Ba/ika 4 poi^luLi^ti 1 u GerutžeN NOVOt »m difvktAO na imu : finskega sveta je bila kratka, vendar : ni l\o brez zapletov. Osem svetnikov i j« namreč ''zminiralo'' že pripravljeno : pogod bo o pfodaj^ obit nskega deleža i v družbi Bohinj Vodni park. 4 RAZGLED} Reforme za lepši jutri "Prvi mol" odbora za reforme dr. joiePavllč Damjan je postal minister brez listnice, odgovoren za razivoj. Reforme bodo dolgoročno povečale blaginjo državljank w državljanov, pravi 39'letn5 ekonomist. Prepriian je, da bodo tudi nasprotniki reform spremenili sta Ii S Če. 14 KMETIJSTVO Le peščica kmetij uporablja intemet Uporaba računalnika in Interneta je r>a gorerijskih kmetijah ped povprečjem, ugotavlja svetovalna služba Kmetijsko gozdar^kegd 2avodđ Krdni, ki |e začela s predstavttvarr)! predr.o sti uporabe svetovnega spleta tudi na k metila h. 20 VREME Dalles bo pretetno oblačno. Jutri bo sprva pretežno jasno, popoldne bo spet oblačno, V nedelo bo obUičnc $ padavinami, pogpstfje kot sneg. jutri: jasno, popoldne oblačno in OJ o i 17703529 2 POLITIK i dan ica .za v rl@g-glas, si GOREN)SKI GL\S petek, 30. decembra 2005 KRATKE NOVICE ljubljana Onemogočili nastanek novih mestnih občin Ta teden je vladajoča koalicija v parlamentu zavrnila novelo zakona o lokalni samoupravi, je predlagala opozicija. Eden od predlagateljev je bil tudi Samo Bevk, SD, ki o zavrnitvi zakona pravi: "Postopek za pridobitev statusa mestne občine bi bilo smiselno poenostaviti» ker ta sprememba nima tako obsežnih posledic, kot nastanejo ob ustanavljanju novih ali pri spreminjanju meja obstoječih občin. Z znižanjem kriterija Števila prebivalcev za ustanovitev novih mestnih občin na 15 tisoč, oziroma M tisoč, kjer se upošteva tudi merilo zgodovinske tradicije, bi mestna občina postala tudi Idrija, poleg nje pa sta z zavrnitvijo novele zakona vlada in vladajoča koalicija onemogočili postopek za ustanovitev mestnih občin tudi Domžalam, Jesenicam, Kamniku, KrSkemu, Litiji, Piranu, Radovljaci, Trbovljam. Mestne občine imajo nekaj več pristojnosti in dobijo nekaj več denarja v svoje blagajne. Najbrž je bila to zadnja priložnost v tem mandatu državnega zbora." D. Ž. ljuagana O nedeljskem delu trgovin $ele januarja Novela zakona o trgovini, na katero ]e državni svet tik pred božično-novoletnimi počitnicami sprejel odložilni veto» bo šla ponovno v parlamentarno obravnavo šele januarja. Redna seja bo šele konec meseca, že prej pa naj bi se poslanci sešli na izredni seji. Prejšnji teden je trgovska družba Emona Obala vložila na ustavno sodiŠČe pobudo za oceno ustavnosti v državnem svetu zavrnjene novele zakona, tako da bo dogajanje okoli novosti v zakonu v trgovini Še zanimivo. Še vedno so fiktivni tudi v sindikatu delavcev v trgovini, kjer so bili pobudniki referenduma o nedeljskem delu trgovin in so ob sprejemanju zakona v parlamentu In širjenju izjem za dopuščeno nedeljsko delo glasno nasprotovali dejstvu, da se ne upošteva referendumska voiia. D. Ž. LjuegANA Proti ukinitvi Kosove komisije tudi Milan Kučan Še vedno poteka zbiranje podpisov zoper ukinitev Komisije za preprečevanje korupcije, ki so jo pred Časom začeli Člani Stranke mladih Slovenije. Obrazec podpore za referendum je med drugimi podpisal tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki je prepričan, da vsaka oblast potrebuje nadzor, sedanja pa si ga očitno ne želii. Pobudo stranke SMS je podpisalo še nekaj znanih osebnosti, pred kratkim pa so podpise zbirali tudi v Kranju. Pobudniki morajo zbrati 40 tisoč podpisov in jih do 7, januarja poslati v državni zbor, da bo razpisan referendum. Do božičnih praznikov je bilo zbranih okoli 15 tisoč podpisov. D. Ž. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Novo leto naj prinese Novo leto naj prinese našim bralcem dneve srečne, novinarjem vseh vrst in spolov pa ideje vedno večje. Znanstveno je pa rečeno, da sreča rada se spotakne • navodilo v Gorenjskem glasu: dobro čtivo naj vsakega premakne Zato vam res ne bo dolgčas, če prebirate Gorenjski glas. Leto 2006 naj srečno bo, saj vsi želimo si tako. S prednovoletnimi verzi naše zveste bralke in dopisnice Francke Smolej zaključujemo letošnjo delo, v upanju, da smo za vsakogar prinesli nekaj zanimivega branja. TrudiJi se bomo, da bi Gorenjski glas tudi naprej ostal nepogrešljiv časopis za vse, ki imamo Gorenjsko radi. V prihajajočem letu vam želim veliko vse dobro. Jutri ob polnoči pomislimo drug na drugega! Petra Kej žar Delo svetnikov različno vredno Koliko je vredno delo občinskih svetnikov, članov odborov, komisij, nadzornih odborov in drugih, ki na rednih sejah odločajo o dobrobiti svojih občanov? Danica Zavrl Žlebjr da letni znesek seinin. ki se 12^6^7 tolariev bruto. Čia- imie postavke za predsedni- ke in Člane delovnih teles. Pred kratkim smo v Go- članu občinskega sveta, ne sporočili iz mestne občine Ob dolgotrajnih sejah, ki se da letni znesek sejnin, ki se 22.367 tolarjev bruto, Čia-izplačujejo posame^n^rnu nom pa 11482 bruto, SO nam renjskem glasu lahko pre- sme presegati 15 odstotkov Kranj. vlečejo pet ur aH več. tako brali, da si blejski svetniki iz- letne plače župana. V okviru Še natančneje so nam me- lahko svetniki spravijo v žep plačujejo bogate sejnine, saj tega zneska se članu občin- rila za izplačevanje sejnin od 25 tisočakov naprej. te znašajo kar 95 tisočakov skega sveta določi del plače razložili v občini Jesenice, V manjši občinah so sejni- bruto (neto izplačilo znaša za posamezni mesec glede kjer pravijo, da so za občine ne ustrezno nižje. V občini 74 tisočakov) in toliklne so- na delo, ki ga je opravil, in si- določeni posebni količniki za Šenčur denimo znaSajo 24 dijo med najvišje na Gorenj- cer 70 odstotkov za udeležbo izračun teh prejemkov, od- tisočakov bruto, v Cerkljah skem. Svetniško zasedanje na seji občinskega sveta, 20 visni od lega, v katero kategdlglas,SK mali oglasi ir osmrtnice: («1.. 04/201 42 47 (spreiem na avtornarskern odzivniku 24 ur dnevno); uradne ur«: vsak delovni dan od 7. do ure / Coreniskl gias je poKedmk. I2h8i3 ob rorki^ m pcikih, « nakladi as.o&o izvodov J Redne priloge' Gorenjska. Gorenjska (cnLtai a poiep in sedem lokalnih prilog TisL Srr, d.d., Ifublfapa / Naročnina te04/301 42 41 / Cvria «zvoda: torek 200 ilT, : 300 SIT; lelns naročnina; 26 000 SIT; redn» pladniki )mafO 20 % pcpusta, Irti^i i$% naročnina za lupno: loo EUR p/era^unano v totale po srednicm tcfa|u Baoke Sfevcniie; v cene je vračunan DDV po stopnji %; naro^njna se upoiteva ed tekoče {tevi^kcta&opjsa do pisnega preklica, ki velja od zadetka naslednjega obračunskega obdobja J Oglasne ftorrtve! po cemku, oglasno trlenje: tel.: 04/ 201 42 4S. 4 GORENJSKA GOREHISKl GLAS petek» 30. decembra 2005 KRATKE NOVICE Lesce VALC-ju tudi stalna razstava starih letal RadovljfŠki občinski svet je sprejel odloka o organiziranosti javnega gospodarskega zavoda Alpski letalski center Lesce, ki bo ALGju omogočil razširitev dejavnosti »n obogatitev ponudbe še z zbirko tehniike kulturne dediščirie. V ALC-ju že pripravljajo stalno razstavo starih ietal in modelov letal predvsem slovenskih konstruktorjev, zaenkrat pa so na ogled štiri letala: tri več kot petdeset let stara jadralna letala in replika Ede V Edvarda Rusjana, ki jo ]e po ohranjeni sliki naredil Albin Novak z Bleda. C. Z. Jesenice Novoletni zvoki jeseniških godbenikov Člani Pihalnega orkestra Jesenice - Kranjska Gora $0 spet razveselili ljubitelje tovrstne glasbe z novoletnim koncertom. Pod vodstvom dirigenta Domna jeraŠe so Še enkrat dokazali, da iz svojih inštrumentov znajo izvabiti zvoke za vse glasbene okuse, od klasike Wolfganga Amadeusa Mo- do AvSenikovih narodnozabavnlh uspešnic. Dirigent Domen JeraŠa je v program uvrstil tudi svojo skladbo jesen. Kot solistki sta pri dveh skladbah nastopili Neža Jeraša s ksilofonom in Neža Torkar s harmoniko. J. R. bieiska Dobrava Stari običaji dobivajo vse večji pomen Osrednja prireditev ob dnevu samostojnosti v občini Jesenice )e bila v krajevni skupnosti Blejska Dobrava. Zaokrožili so jo s tradicionalnim žegnanjem konj pred cerkvijo Svetega Štefana. Ta stari običaj v tem kraju spet dobiva vedno večjo vlogo. To potrjuje vsakoletni velik obisk lastnikov, ki konje pripeljejo iz različnih krajev Gorenjske, od Tržiča do Bohinja. Mašo 23 domovino je v domaČi cerkvi Sv. Martina darova župnik Fr^nc Oražem, ki je potem tudi blagoslovil konje. Župan občine jesenice Boris Bregant je v slavnostnem govoru orisal pot od plebiscita pred 13 leti do samostojne Slovenije, Praznik so v kraju izkoristili tudi za predstavitev idejnih rešitev bodočega vaškega jedra ob cerkvi. Domačini bodo na njem starim ljudskim običajem dodali nove kulturne in zabavne vsebine. I. R. kranj Novi prostori gasilcev člani predsedstva in poveljstva Gasilske zveze mestne Občine Kranj so se zbrali na krajši slovesnosti pred stavbo javnega zavoda Gasilsko reševalna služba Kranj. Tam sta pozdravila goste predsednik zveze )ože Derlink in direktor zavoda Vojko ArtaČ. Izrazila sta zadovoljstvo, da so s skupnimi močmi preselili pisarno zveze v drugI del stavbe z lastnim vhodom. Odslej je v nadstropju ob stolpu poleg prostorov Gorske reševalne službe Slovenije in Gasilske zveze Kokra tudi pisarna GZ MO Kranj. Trak na vratih nove pisarne je ob predsedniku zveze prerezal kranjski župan Mohor Bogataj, ki je pohvalil sožitje med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci. Ob pisarni je zveza pridobila tudi sejno sobo, kjer zaenkrat še manjka oprema. S. S. j£Z£RSK0 jezersko v projektu Karavarike Natura 2000 Skupaj z občinami Kranjska Gora, jesenice, Žirovnica in Tržič je jezersko vključeno v projekt Karavanke Natura 2000, ki ga je odobrilo Ministrstvo za okolje in prostor v okviru programa Phare za čezmejno sodelovanje. Njegov cil) je prek povezovanja petih lokalnih partnerjev, štirih strokovnih organizacij in dveh čezmejnih partnerjev ob vključevanju civilne družbe in lokalnega prebivalstva zagotoviti ohranjanje biotske raznolikosti (Natura 2000) na osrednjem Čezmej-nem območju Karavank. Tako naj bi okrepili pomen Karavank kot posebno naravovarstveno in krajinsko vrednoto, hkrati pa omogočili trajnostni in usklajen razvoj kmetijske, gozdarske, turistične in drugih dejavnosti v tem prostoru. Na jezerskem bodo v okviru tega projekta uredili informacijsko središče na temo Gozd in Natura 2000, uredili lesen mostiČek pri kamnolomu lehnjaka v Komatevri, kjer ;e začetek geološke poti Čez obsežen gozdni habitat, in uredili razvojni učni program za šolsko ekskurzijo. Stroški projekta za občino Jezersko znašajo okoli 7700 evrov, desetino tega pa bo financirala občina sama. D. Ž. Najstarejši Kranjčanki Barbari Orožen, ki je v začetku decembra dopolnila 102. leto, vid še vedno tako dobro služi, da si praznične dni krajša s televizijo in knjigami. Ana Hartman Kranj • Najstarejša občanka Kranja Barbara Orožen je 3. decembra dopoInila 102. leto. Zanimivo je, da marši* kdo nc ve, da je čila gospa najstarejša Kranj čanka, niti mestne in krajevne oblasti očitno ne, zato že nekaj let zaman upa, da bi ji ob njenem prazniku v roko segla tudi župan ali predsednik KS. Kljub visoki starosti nima večjih težav z zdravjem, le sliši slabo. Se vedno živi! : vsak dan \o za ne- Barbara Orožen kaj ur obišče strežnica, veli- kim zanimanjem si je ogle- Otroštvo je zaradi tega preži- dala papežev božični nago- vela pri stiicu na Suhi. V ros- vor in italijanski film s Sofi- ni mladosd sta se s sestro po- jo Loren, saj je tudi sama ve- dali v Italijo s trebuhom za liko let preživela v Italiji." je kruhom. Tam se je zaljubila pojasnila in dodala, da bo v mladega domačina, s kate- njena teta najverjetneje tudi rim se je v Genovi poroiila. silvestrovo preživela pred te- Otrok nista imela. Pb moževi levizorjem. "Zna se zgoditi smrti se je poročila še drugič, tudi, da bo ostala budna celo s slovenskim pravnikom Jan- do polnoÜ, saj redko gre v kom Orožnom. Dom sta si posteljo pred deseto uro," je uredila nad Trstom. Ves Čas le povedala. Barbara Orožen ju je po malem tožilo domo- si v svojem domu vselej pri- tožje, zato sta se po 6o. ietii Čara tudi praznično vzdušje, preselila v Kranj. Barbara še posebej so ji pri srcu jasli- Orožen meni, da je doživela ce, cvetje in adventni ven- 102. leto starosti predvsem Ček, ki ga je dobila v dar od zaradi zdravega življenja. ko ji pomagajo tudi sosedje, vedno povsem na tekočem z nečaJdnje. Prepričana je, da je k temu Vid ene izmed najstarejiih dogajanjem po svetu. Leta 1003 se je rodila v najverjetneje nekaj doprine- Gorenjk je po več kot sto Je- Tudi božične praznike je Škofji Lold v družini z osmi- slo tudi dejstvo, da njeno živ-tih tako jasen, da si Čas kraj- preživela pred televizorjem, mi otroki- Pri c>etih letih ji je ljenje ni bilo vselej lahko in ša z gledanjem televizije in branjem knjig. Tako je Se nam je zaupala njena nečakinja Bojana Pipan. "Z veli- umrla manra, oče je kmalu je biJa zaradi tega vajena bor- za tem odšel Ameriko, benosti. Da prodajo r ne pogodbo Bohinjski občinski svetniki niso da)i soglasja k pogodbi o prodaji deleža v družbi Bohinj vodni park Občina bo morala kriti izgubo. Mattaž Grigorič Evgeniji Kegl Korošec i^la- so bili postopki vodeni neko- občinsko blagajno bi se ....................................... sovali pooblastilo za skleni- rektno in v nasprotju s pred- vključil vrebalans proračuna Bohinjska Bistrica - Čeprav tev le-te. Županja je namreč pisi o prodaji občinskega za leto 2006, česar pa zaen- je bila zadnja letošnja seja morala točko o soglasju premoženja ter, da bi morali krat kot kaže ne bo, pač pa bohinjskega občinskega sve- pogodbi umakniti 2 dnevne- najti več zainteresiranih bo morala občina kriti del iz- ta ena najkrajših, popolno- ga reda na predlog svetnika kupcev. Po izračimih bi mo- gube. Na to je opozoril tudi ma brez zapletov ni Šlo. Franca Kramarja, ki mu je rala občina Bohinj za svof direktor občinske uprave Osem občinskih svetnikov je pritegnila še sedmerica svet- nekaj več kot 24-odstotni de- Boris Malej^ ki se je zaradi namreč "zminiralo" že pri- nikov. Kramar tudi sicer na- lež v Vodnem parku iztržiti umika soglasja pogodbe z pravljeno pogodbo o prodaji sprotuje prodaji deleža druž- dobrih 62 milijonov tolarjev, dnevnega reda, v razpravo občinskega deleža v družbi bi MPM Engineering iz oziroma za nižji znesek v vi- lahko vključil Sele pri zadnji Bohinj Vodni park, za katero Ljubljane, saj meni. da je šini iigotovljene izgube točki vprašanja, pobude in so na prejšnji seji županji prodaja netransparentna, da družbe. Pritok teh sredstev v infonnacije. Pomoč študentskim družinam V Kranju je bil dobrodelni projekt Mlade mamice. Suzana P. Kovačič gem obdobju življenja ne bi ..............................................................................imela toliko Časa in energije Kranj • S projektom Klub za hčerko, kot ju ima zdaj. študentov Kranj finančno Do zaključka študija ima še pomaga mladim Študent- pet izpitov in diplomo, po- skim družinam. Letos so leg tega bo kmalu mamica preko razpisa prejeli 45 vlog, že drugega otroka. "Kljub od tega je izpolnjevalo zah- temu da fant dela, si ne mo- tevane kriterije 34 družin, remo kaj dosti privoščiti. Med njimi sta bili tudi ma« ampak nam ni nič hudega, mica Urška LopadČ in njena Se ne dveletna hČi Žana. Ur- Lepo nam je že, Če se sprehodimo skozi mesto," je de- ška je študentka četrtega let- jala Urška, ki je vesela že nika Fakultete za organiza^ tega, da imajo vsaj streho djske vede v Kranju. "Zdaj nad glavo. "A Če pogrešam sem precej bolj pridna štu- žure? Ne, sploh ne," je bolj dentka, kot sem bila pred začudeno kot ne še odgovo- rojstvom hčerke. Prej sem rila na vprašanje. Slavnost- imeia veliko več časa in sem na podelitev darilnih pake- lahko prelagala obveznosti, tov in bonov 34 družinam je Če imam zdaj na voljo dve bila prejšnji četrtek v Pro- uri, ju izkoristim za učenje," Šport centru v StražišČu. ie povedala in dodala, da je Lutkovno gledališče Nebo iz zanjo Žana velika sreča in Kranja je mladim gledalcem motivacija. Urška tudi ob tej priložnosti zaigralo meni, da v nobenem dru- igrico To je Ernest. Sklenili bodo krog prijateljstva Za praznike bodo na Bledu številne prireditve. Vilma Stanovnik vabljeni vsi» od najmlajših, ....................................... do najstarejših. Tik pred to Bled - Dogajanja ob božiču prireditvijo bo v trgovskem in vstopu v novo leto so na Bledu vsako leto zanimiva. centru med nas prišel dedek Mraz, v Veliid Zaki bo od 15. Tako so organizirani spreho- ure indijanska vas, pred Kadi z baklami ob jezeru, šport- zino hotela Park pa bo ob 17. ne in družabne prireditve na uri koncert Godbe Gorje. Ob drsališču v Mlinem in šport .30 bo sledilo pritrkovanje ni dvorani, ljubitelji jaslic pa zvonov^ vsa prizorišča pa lahko uživajo pri ogledova- bodo ob dedku Mrazu obis-nju razstave jaslic na Blej- kali tudi gorianski fantje. skem otoku in gibljivih jaslic Dobre volje in zabave na pri Janezu Zupanu na Bo- Bledu ne bo manjkalo niti na hin j ski Beli. silvestrovo, saj bo poskrblje- Koncerti in gledališke no za silvestrovanje na pro-predstave v Festivalni dvora- stem pred trgovskim cen-nx bodo doživeli svoj vrhunec trom z ansamblom Pr jatli in v nedeljo, 1. januarja, s 15. na blejski promenadi z novoletnim gala koncertom, DJem, ob polnoči pa bo seve-danes pa bo Še posebej zani- da tudi.ognjemet Prvi dan v mivo na obali Blejskega jeze* letu bo poleg gala koncerta ra, kjer bodo obiskovalci ob ob 15. uri v Športni dvorani 16. uri popoldne sklenili tako drsalna revija, ob 14. uri pa imenovani "krog prijatelj- ste vabljeni na novoletno stvana katerega sta seveda Bovto v trgovski center. GORENISKl GLAS petek, 30. decembra 2005 GORENJSKA 5 Preski tekaški Polje Bonovec bo gostil tekaški del nordijskega SP mladincev in članov do 23 let, ki se bo začelo konec januarja. Maja Bektonceu i, ko se bo ohladilo. Napo- ..............................................................................ved za po novem letu pa ni Preska • Letos spomladi se je nič kaj obetavna," pravi Ga- zabela izgradnja športno re- iof. Proge so za rekreativce kreacijskega centra Preska, odprte že nekaj dni (uporaba Zanjo so se odločili prav za- je zaenkrat še brezplačna), radi svetovnega prvenstva, vendar le del po polju, nove v saj so za izvedbo prireditev gozdu pa bodo vse do SP za- na tako visokem nivoju dolo- prte. Po novem so v Preski čene posebne zahteve, ki pa speljani štirje krogi, dva po jih v Preski pri Medvodah 2,5 kilometra, eden je dolg niso izpolnjevali. "Razširili 5,3 kilometre in bo name- smo proge in v gozdu na njen Štafetnim obračunom, novo naredili zahtevane šprinterji pa se bodo pomeri- vzpone in spuste. Od tam lina i,2-kiIometrski progi. r smo odpeijaL 70 ton smeti; Nov tekaški center je veli največ avtomobilskih školjk, kapridobitevtakozašportni- pnevmatik in bele tehnike, ke kot tudi za rekreativce in "je o najtežjem delu investi- bo tekmovanja v smučar- cije povedal Aleš Galof, skem teku pripeljal pred vra- predsednik ŠD SRC Preska • ta glavnega mesta. Vrednost ii. , • i '»•'/SS^-- Proge v Bonovcu so pozimi dobro obiskane. Ob koncih tednov so na dan prešteli tudi do 200 avtomobilov. Medvode. investicije je 140 milijonov v drugi polovid decembra lolarjev. Za organizatorje bo snega) tekem v Preski ne bo so teren začeli umetno za- SP velik zalogaj in čaka jih še možno izpeljati, se bo ta del prog načrtujejo izgradnjo sankališča in smučišča za sneževati z dvema topovo- veliko dela. med drugim tudi prvenstva preselil na Poklju- otroke, vseskozi bodo orga- ma. Naredili so skupaj okoli postavitev šotorov in kontej- ko, kjer pa proge dovoljujejo nizirali tekaška tekmovanja, 400 kubičnih metrov snega, nerjev -za tekmovalce, sodni- izvedbo le 5 izmed skupno morda pa bo v prihodnje v na noč za deset tovornjakov. ke in vse ostale. V primeru. 17 tekem. V ŠD SRC Preska Bonovcu celo tekma svetov- "Delali smo ga do zadnjega da zaradi neugodnih vre- pa imajo načrte tudi za pri- nega pokala v smučarskem sneženja in bomo nadaljeva- menskih razmer (premalo hodnje. V neposredni bližini teku. Nadškof Uran Preddvoru loiC KoŠNfEK kev je skupaj s še nekateri- ....................................... ml cerkvami v občini del bo- Preddvor • Na povabilo žu- gate kulturne dediščine, pana Franca Ekarja je v to- zato se je nadškof s pred-rek obiskal preddvorsko ob- stavniki občine pogovarjal dino ljubljanski nadškof in tudi o njihovem vzdrževanju in varovanju, saj so pogosto tarča vlomilcev, Id kra- metropolit msgr. Alojz Uran, ki ga je spremljal nadškofijski tajnik Marko ČiŽ- dejo po znamenitih cerkvah- man. Nadškof je najprej ob- Nadškof je v Domu v Poto-iskai župnišče, kjer mu je iz- čah skupaj z oskrbovanci za- rekel dobrodošlico župnik pel Sveto noč (na sliki), di-Miha Lavrinec, nato pa je rektor doma Peter Starec pa obiskal Dom starejših obča- mu je izročil spominsko da- nov v PotoČah in podružni- rilo, ki ga bo spominjalo na čno cerkev sv. Miklavža na Turn in pesnico josipino Možjanci. Možjanska cer- Turnograjsko. Z grbinami upočasnili voznike V nekaterih naseljih, kjer je gostota prometa največja in so vozniki pogosto prehitri, so vzpostavili K cone 30". Mateja Rant sti 40 kilometrov na uro. bo pri posameznikih naletel manj pobožne želje, ki ob II Tako imenovane cone 30 na neodobravanje," domne- Skofia Loka • V okviru pro- smo vzpostavili na tistih ob- va župan. Ponekod so moia- splošnem padanju prometne kulture žal niso uresnič- jekta umirjanja hitrosti so v močjih. kjer se pogosteje li namreč vložiti kar precej Ijive," je postavitev hitrost- nekaterih škofjeloških nase- gibljejo pešci, pa za varnost truda v prepričevanje in do- nih ovir utemeljil Draksler. Ijih poskrbeli za večjo var- ni poskrbljeno s posebnimi datno usklajevanje s sosedi, Za omenjeni projekt so od- nost pešcev, zlasti otrok, koridorji, pločniki ali sema- ki so nasprotovali njihovi po- šteli Štiri milijone tolarjev, TakosonaGrencu, vVirnia- forji," je razložil župan Igor stavitvi. "Vsekakor pa na- učinke varnostnih ukrepov šah in Hafnerjevem naselju Draksler. Znotraj omenje- meščanje grbin ne bi bilo pa bodo po županovih bese- hitrost omejili na 30 kilomet- nih con so namestili fizične potrebno, če bi vozniki spo- dah sproti spremljali. V pri- rov na uro. v delu Groharje- ovire oziroma grbine. ' To je štovali prometno ureditev in hodnjem letu bi namreč radi vega naselja pa vozniki ne zagotovo iiajbolj drastičen vožnjo prilagodili razmeram povsem preprečili prometne bodo smeli prekoračiti hitro- ukrep umirjanja hitrosti, ki na cesti. Vendar so to bolj ali nesreče. Zgornja Besnica Koncert v Besnici v župnijski cerkvi sv. Tilna v Zg. Besnici so 26. decembra sklenili praznovanje božiča, sv. Štefana in praznika samo* stojnosti in enotnosti 2 koncertom "BoŽiČ za vse", na katerem je prepevalo 100 besniških pevcev v šestih glasbenih skupinah. Nastopili so: vokalna skupina Angeli z zborovodjo Vanjo Perne, otroiki pevski zbor Tilnovi slavčki pod vodstvom zborovodje jane Potočnik. Mešani pevski zbor Janez Kozjek pod vodstvom zborovodje Ivana Gorenca, Vokalna skupina Svetel plamen z zborovodjo Vanjo Perne, Mešani pevski zbor sv. Tilen pod vodstvom zborovodje Urške Fabi-jan tn vokalna skupina Avizo. Ob koncu so se besniški pevci združili v en sam zbor in zapeli nekaj božičnih pesmi z organistom Alešem Lebnom in pod vodstvom zborovodje Urške Fabljan. Božični koncert sta vodila priznana radijska napovedovalca Damjana Medved in Blaž Lesnik. Za organizacijo koncerta pa je skrbela Simona Jereb s predstavniki posameznih glasbenih skupin. J. F. Duplje Pevci v Dupljah Dupljanski Ženski pevski zbor Dupljanke in moški pevski zbor Triglav negujeta tradicijo božičnih koncertov v cerkvi sv. Vida v Spodnjih Dupljah. Letošnji koncert je bil v ponedeljek. 26. decembra, in je bil posvečen tudi praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti. Domači pevke in pevci, ki so se jim pridružili tudi pevci moškega pevskega zbora Peter Lipar Iz Kranja, so navdušili polno cerkev, Zbore sta vodili Katja Klančnik - Jelene (zbor Dupljanke) In Nada Krajn-čan, zbora Triglav in Peter Lipar, ki sta imela pred tem že skupnr koncert v cerkvi sv. Jurija v Stari Loki. J. K. KRAhJJ Osnovni šoli Orehek evropsko priznanje Osnovna šola Orehek je prejela evropsko jezikovno priznanje za dosežke pri zgodnjem poučevanju tujih jezikov. Pod-isala sta ga evropski komisar za izobraževanje Jan Figel in slovenski minister za Šolstvo in šport dr. Milan Zver. Komisija, ki ji je letos predsedovala rel urt. Ttirfcn: QA/2QI 424% Praznično darilo za nove naročnike NaroČilo na časopis Gorenjski glas prinaša poleg rednih regionalnih novic tudi številne ugodnosti. Vsi, lu se boste na osrednji gorenjski na roo I i do 31. januarja 2006 za vsaj «no leto, boste poleg trimesečnega brezplačnega (»"ejemanja Gorenjskega glasa, deležni tuđi prazničnega darila • treli vstopnic za Wellnes Sva vhotelu Colf na Bledu. V Wellnessu Živa nadaljujejo bogato izročilo Riklijeve tradicije, ki je naSel zdravilno moč v edinstvenih zdravil- skih metodah. Oplemenitili so jih 2 uporabo sodobnih tehnik za ohranjanje zdravja in lepote, kakovostnih kozmetičnih pripravkov in z osebnim pristopom. Možno- sti'za božansko sprostitev, ki jo ponujajo vam in vaši dru* žini, zaokrožujejo termalni bazeni, svet savn ter center lepote telesa in duha. Pokliöte 04/201 42 4] in Informadje se naroöte na Gorenjski glas. Kotel Golf, Wellness 2va Razvajali vas bomo z novica- Cankaijeva 4,4260 Bled mi, naročniškimi ugodnost* T^M iM/574 42 26 mi. v hotelu Golf pa bodo po- Fax: M/5741768 skrbeli za vaše dobro počutje. Erziva^gp-hoteli-bled.si Sodelovanje z invalidskimi podjetji V letu 2006 v Sloveniji zač- slitvene možnosti, kjer lahko ne veljati uredba, ki bo s pred' slepi in slabovidni kakovost- pisanimi kvotami za zaposlo- no opravljajo delo operaterja. vanje invalidov pozitivno Z najsodobnejšo program- vplivala na zaposlenost ljudi sko opremo podjetja CDE s statusom invalida. (Uredba nove tehnologije, ki je ustrez- 0 uvedbi in uporabi Standard- no prilagojena za delo slepim ne klasifikacije dejavnosti, in slabovidnim, so kos še Uradni list RS, Št. 2/02, tako zahtevni nalogi. Za sle- http://www.uradni-list.si). pe in slabovidne osebe je de- Namesto plačila v Sklad lahko lovanje klicnega centra še po- podjetje izpolni 64. člen Za- sebej pomembno, saj se v zakona tako, da sklene pogodbo dnjem času vse pc^osteje do- o poslovnem sodelovanju z gaja, da slepi in slabovidni invalidskim podjetjem. V Go- zaposleni na njihovem tradi- renjskem glasu smo sodelo- cionalnem delovnem mestu vanje z invalidskimi podjetji telefonista izgubljajo službe. sklenili že dolgo prej. Pri äsku .................................. naših edidj sodelujemo z in^ Pohvalijo se lahko $ številni m i validskim podjetjem - tiskar- referencami na podro^u: no Set v Ljubljani, telefonsko • trienja časopisov in revij, anketiranje in komuniciranje • raziskav Tfžišca, 2 obstoječimi ter novinu na- • raziskav javnega mnenja, ročniki časopisa pa smo za- -anketiranja, upali Kücnemu centru slepih -pridobivanja novih strank preto in sbbovidnih v Skofii Loka. telefona, Z obema invalidskima pod- - tilenja $emlnaijev, jetjema imamo izjemno do- -sprejemanjedohodnihklicevsirank, bre izkušnje, še posebej pa je -vedno več naro^lkov se odloča za pomemben delež, ki ga omo- najem oiasovneca odzivnika, gočamo Klicnemu centru sle- -organizdajesms nagradnih Iger. pih in slabovidnih v Škofji ~ Nekaj večjih projektov v je- Loki, saj delo za Gorenjski glas predstavlja večino njiho- seni 2005: za časopis Gorenj- vega poslovanja. V želji, da bi ski gjas so pridobili že 2.200. jim omogočili nadaljnji ob- novega naročnika, opravili so stoj in širjenje, Klicni center vseslovensko raziskavo glede predstavljamo podrobneje. možnosti za i^adnio otoka Klicni center slep^ in sla- pred Izolo in izvedli raziska- bovidnih je nastal v začetku vo o učinkovitosti prodajne leta 2002. Odpira nove zapo- akcije za Mercator, d.d. o ^^r pri t A^klliK ^AS^iUn^^tit /H JU (tiifii iK^iji^r SVILANITOVA BRISAČA Gorenjski glas Irppđfnd bfii^ü h^titt^ 100 K bomho/ CtNA: /A HAttOČHiKt 2.SC>0 AMattr lAU GORENJSKI GLAS petek, 30. decembra 2005 •• •• t: vil m a.stan ovn i k ® fi-ž^os^ si 7 končdii Hokejisti Acronr /esenic so v torek še zadnjič letos zapustili led domače dvorane z dvignjenimi glavami, k temu pa je malce prispevalo tudi urejanje stanja v blagajni kluba državnih prvakov. Vi lma Stanovn i k )esenice • Tako kot so leto zmagovito začeii, so ga je-seniški hokejisti tudi končali. Zanesljivo namreč vodijo na lestvici mednarodne hokejske lige, kjer so v torek 1 zmago nad vedno neugodno ekipo DAC-a iz Dunauvarosa slavili s 4:2 (0:2, a:o, 2:0). Nekaj pa le ni bilo v skladu s tradicijo, saj so na tekmi z dvema goloma v prvi tretjini povedli gostje iz Madžarske, Jeseničani pa so z dvema goloma kapetana Dejana Varia ter po enim Davida Rod mana in Luke Žagarja na koncu slavili. To pa, kljub temu da je ekipo že sredi decembra zapusti) Tomaž Razingar, ki je odšel k "svoji" ekipi v Pardubice na Češko, da sta poškodovana vratar Robert Kristan Najboljši strelec mednarodne lige Tomaž Razingar, ki je z goli In podajami do sredine decembra zbral 29 točk, je dres Acroni Jesenic zamenjal za dres Pardubic. 1 fo^ Tin» oou nah zaradi revme trenumo Tomažu je namreč 12. de- Acron Jesenic Brane leršin in Anie Terlikar, ter da se je tudi poškodovan» saj ima cembra potekla lako imeno- in še dodal, da v klubu te dni kariero odloČil končati Toni težave s kolenskimi vezmi» vana "transfer karta" in se je vendarle skušajo poravnati Tišlar. prav tako pa težave s moral vmiti v Pardubice, Čim več obveznosti do igral- "Toni je ugotovil, da kolenom pestijo Anžeta Ter- kjer je že odigral nekaj cev m da so na dobri poti, da sanacija poškodbe vendarle likarja. Za oba upam. da se tekem državnega prvenstva» jim do konca sezone porav- ne bo tako hitra in lahka, kot bosta sredi januarja vrnila v po novem letu pa ga Čaka najo tudi dolgove za nazai. je predvideval, tako da smo z ekipo, v kateri pa zagotovo tudi nastop na evropskem Seveda pa se načrti naših njim prekinili pogodbo, vsaj do konca januarja ne bo pokalu. V ekipi Pardubic je hokejskih prvakov tudi po Robert Kristan je ob boleči- Tomaža Razingaria. namreč precej dovanih igralcev in Tomaža. polko- novem letu ne spreminjajo. V mednarodni ligi so z 'ne- ki ima z njimi še vedno dosegljivimi" 52 točkami Zadnja letošnja tekma v državnem hokejskem prven- pogodbo, trenutno zelo stvu bo danes ob 18. uri, ko se bosta na Jesenicah potrebujejo, zato je pač pomerili ekipi HIT Casinoja in Alfe. Ekipa Acroni J trdno na prvem mestu in tako tudi Že v finalu (v moral ostati na Češkem, kjer današnjem 25. krogu so . , , I . I I bo najmanj do konca januar- prosti), prav tako pa seveda seme bo prvo tekmo po novem letu igrala v torek, 3. ^^^^ ^^ ^^ ^^^^ ^^ ^^^ ^^ ^^^ januarja, ko bo na domači ploskvi v derbiju krc^ med- vaijali o tem, kako naprej." naslov državnih prvakov, ki narodne lige gostila ZM Olimpijo. je po zadnji tekmi v tem letu v Podmežakli še vedno naj- - povedal tehnični direktor več velja. Maja ne počuti dobro Smučarska tekačica Maja Benedlčič še nima norme za Torino» tako da bodo odločilne za njen nastop na olimpijskih igrah naslednje tekme. Mata Bsrtokceli Kranj • Potem ko je v jesenskem delu na rolkah premagovala celo Petro Majdič, najvišjega ranga 25-letna tekačica s Kokrice. V smučarskem teku je veliko dejavnikov, ki vplivajo na formo in vse ni odvisno trenutno Maji Benedičič zgolj od športnikov. Pred- (TSR Merkur Kranj) ne gre vsem smuči so tiste, ki med vse po načrtih. "Počutim se tekmovalci naredijo še večje slabše kot jeseni. Minuli te- razlike. "Razlike so. vendar den sem še enkrat dala kri se jaz skušam na smuči Čim in ni vse v redu. Slabo imam že od novembra. Dolgo smo manj izgovarjati, razloge najprej poiščem pri sebi. Je bili na treningu na ledeniku pa konkurenca v tem športu in očitno me je to preveč iz- izjemna in uvrstitve Petre črpalo. Poleg tega se mi je Majdič so res čudež. V Slove- tik pred prvo tekmo sveto- niji se tega ne zavedamo," Maja Benedičič še vedno vnega pokala vnela kitna pravi BenediČiČeva, katere ypj^ gj ^ prislužila cilj pred sezono )e bil izpol nitev norme za olimpijske cvo)nica. Trenirala sem, vendar z bolečino. Od takrat je šlo vse samo še navzdol, igre. Trenutno pa ji ne kaže Vmes sem imela še blažji najbolje, saj točkv SP vletoš-prehlad," vidi razloge za nji sezoju še nima, tekem in prava. Tam je bilo zelo mrzlo, proge težke, kar mi sicer ustreza, a počutje ni bilo pravo. Tekem do 01 je res vse manj, a celo leto sem dobro trenirala in enkrat se bo to moralo pokazati," je optimistična BenediČiČeva. Med naponumi treningi ji časa za kaj drugega kot za počitek primanjkuje, sprosti pa se ob branju knjig, posluianju glasbe, petju in kuhanju. Novo leto bo pričakala kar doma. "To je moja služba. Po-nočevanje bi me še dodatno izčrpalo. Kakšne zabave se raje udeležim aprila, ko je sezone konec," je zaključila simpatična tekačka. ki je, tako kot rina vse manj. "Ciljali smo Vesna Fabjan, pred kratkim na Kanado, kjer bi do točk dobila zaposlitev na Ministr- olimpljsko vozovnico. / Fote: Kav iklna in okmwiu Naroćanle; 112 strani, 21.5 X 26 cm. trda vezava. barvne fotografije, cena A950 SiT DO telefonu in faksu 24 ur na dan: (01) 437 75 42, po ©ektronski poŠti: taniaagd-kmeckiqlas.si MANA roKo SI BOŽIČNO NOVOLETNI POPUST na določene izdelke ASOCIALNI LS PEMOKRATI GORENJSKE Socialni demokrati Gorenjske voščimo občanom in občankam Mestne občine Kranj in občin Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica, Radovljica, Bohinj, Bled, Tržič, Jezersko, Preddvor, Naklo, Šenčur in Cerklje vesele novoletne praznike z željo, da bi pomagali ohranjati, raz\fljati ter udejanjati socialdemokratsko misel na Gorenjskem. Vaia najboljia S POPUSTI SREČNO NOVO LETO 2006 VAM ŽELI * jfc c. 16 Vodice asm: 041/684-866 JANEZ, KRIŽE, d.0.0. Prodajalna OBUTEV JANEZ P.C. KOKRICA Objavljamo izid« žrebanja Številk ra£unov, prod^ obutve od 28.10. 2005 do 23.12. 2005 Žrebanje je bilo 23.12. ob IS. uri. I zžrebane Številke: 1. 2. 3, 4. nagrada: nagrada: nagrada: nagrada: nagrada: številka 3378 TV GORENJE itcvilka 2676 TV PHILIPS Številka 3^66 TVGRUNDIG številka 108 BON VVREDNOSTI 10.000 SfT številka 355S BON VVREDNOSTI 5.000 SfT Nagrade naj srečni kupci dvignejo v prodajaln« v enem mesecu. V primeru, da dobitnik ne prevzame dobitka, bomo te predali šoli ali vrtcu. Obveščamo vas, da imamo na zalogi veliko izbiro nepremočljive obutve. Z»hv^jujenro se vsem k up€em zr nakup in želimo mnogo sreče in zdravja v tetu 2006* Koiektiv OBi/TEVJANEZ na Hokrici v Mercator centru. I £ a I Vse, kar je slabo, z novim letom naj zbiedi! Vse, kar je dobro, naj za vekomaj o stat je! Vse, kar je lepo, naj raste iii cveti! Naj v fniru sreča vas objame. Drage občanke, spoštovani občani naše občine, drage Gorenjke in spoštovani Gorenjci želimo Vam srečno, zdravo in uspešno leto 2006. Občinski svet občine Bled Občinska uprava v Zupan občine Bled Jože Antonie ercator OBCiNA BLED SP LIU8UANSKA 13 A, BLED 08:00-12 OBČINA BOHINJ SP RIBIČEV L^08:00-12.00 OBČINA CERKLJE SP UUCA FRANCA BARLETA 24 CERKLJE 08:00-12:00 OBČINA JESENICE SPTTTOVASI A, JESENICE OBČINA KRANJSKA GORA SP 80ROVŠKA 92. KRANJSKA GORA 08.00-12.00 08.00-12.00 SEZNAM DEŽURNIH POSLOVALNIC NA DAN 02. 01. 2006 OBČINA KRANJ SP PRI NEBOTIČNIKU SP MAISTROV TRG 06:00-21.00 08.00-12.00 OBCJNA PREDDVOR SP PREDDVOR, DVORSKI TRG 3. PREDDVOR 08:00-12:00 OBČINA RADOVUlCA SP KRANJSKA 11. RADOVUlCA 08.00-12.00 OBČINA TRŽIČ SP BISTRICA, KOVORSKA C. 37, TRŽIČ SP ZRNO, TRG SVOBODE 27, TRŽIČ 08:00-12:00 08:00-12:00 ! 1 \ZVOJ BAUnt A M^cn UU« M «TM^iMita J 5 I ( ^cTD ^^ TMPtCMP» y$em ljudem^ ie posebej bolnim otrokom voifimo srečno* zdravo m uftpeine not^o leto 2006! UGODNI NAKUPI ercator v supermarketu tržič Zaradi izpraznitve povezane s prenovo Mercatorjeve prodajalne Supermarket Tržič Ste Marie Aux Mines 4, Tržič, bodo vsi izdelki iz tekoče zaloge v času od torka, 3« januarja« do sobotet 7« januarja 2006, cenejši za 30 %. Popust se bo obračunal na blagajni. V tem času bo prodajalna odprta od 7.00 do 20.00 ure (torek • petek), v soboto pa bo odprta od 7.00 do 13.00 ure. ! Ne zamudite enkratna priložnosti ugodnih nakupov v SM Irilt. IO K o SI mort-j » bicf^g-elas, si GORENJSKI GUS petek, 30. decembra 2005 Umrlo tudi tretje dekle Drugačen iezlk Ljubljana • V torek dopoldne je v Kliničnem centru umrla 17-letna Anja M. iz Most pri Komendi» ki se je prejšnji petek zvečer usodno poškodovala v gneči pred klubom Lipa v Spodnjih odločitev ljubljanskega pre- Pimičah. Preiskovalni sod- iskovalnega sodnika. Ta teden so izvedli tudi iz- p r eko s vo j ega od ve tn ika Milana Vajde že pritožil na nik je že v ponedeljek odredil pripor za 33-leCnega lastnika diskoteke Roberta redni nadzor nad varnostno službo Enigma Bagarič» ki ie Tomaža Zavašnika, ki so ga varovala diskoteko Lipa. policisti ovadili povzročitve Glavni inšpektor Inšpebtora- splošne nevarnosti iz malo- ta za notranje zadeve Štefan marnosti. Zavašnik se je ISTI MRAZ. v Ptmiw /9 &70.000 O«ta»o brv «ln>h9 iMd gliio Panagajino ßflttwvAfc ^ riAhupu «pAlnA vf^ Aitoi«!* HA irsMaKcifilu rsČMt "Wiey* knä (Hi NLB 09923 ' 0010831743, »k: na 9 pnpfKvn .Pojr^ PUitfU)* «k pe^tl« SMS • U|ii6» b«W(»» POTRES M 4lMlke 1&1B Gostič je v sredo sporočil, da varnostna služba ni Imela ustrezne licence in bo zato morala plačati milijon tolarjev kazni, lastnik Stjepan Ba-garič pa dodatnih sto tisoč tolarjev zaradi malomarnega opravljanja dela. Podjetje ima namreč zgolj licenco za varovanje objektov, ne pa tudi Z3 varovanje javnih zbiranj, zato je inšpektorat že izdal odločbo, s katero Enigmi Bagarič prepoveduje opravljanje varovanja diskoteke Lipa, ki je do nadaljnjega zaprla svoia vrata. Komna Nespametno v gore Gorski reSevalci iz Bohinja so morali ta teden pomagati pla- nincema» 38-letnemu M. M, in i9-letnemu P. O., ki sta se kljub obilnemu sneženju odpravila na turo iz DoHča proti Prehodavcem, načrtovala pa sta tudr turno smuko. V torek zvečer so tako svojci policijo obvestili» da z njima ne morejo več vzpostaviti kontakta, ko pa so se tega dne zadnjič slišali, sta jim povedala, da pot nadaljujeta proti Sedmerim triglav* skim jezerom. V sredo zjutraj so se bohinjski reševalci takoj odpravili na reševanje, nato pa jih je vmes prestregla vest, da sta planinca zdrava, da sta noČ preživela v bivaku In da se vračala iz koče pri Triglavskih jezerih proti Komni. Kljub temu so jima Šli reševalci naproti, saj sta zaradi hoje po visokem snegu že omagovala. Srečali so se na Planini na Kalu, od koder so ju gorski reSevalci pospremili v dolino, do parkirišča pri slapu Savica. Kot smo Izvedeli» je eden Izmed nespametnih planincev celo gorski reševalec. "Precenifa sta vremenske razmere in svoje sposobnosti, kar je za gorskega reševalca osnovnošolska napaka. S fantoma se bo potrebno pošteno pogovoriti," se je glasil komentar načelnika komisije za Gorsko reševalno službo Slovenije Tonila Smoleja. S. rtscp» src «jpiu 30 »tauhh SRUM«0 SMO 3405 ugw v MvMa g» ¥MO I6DHM. Drugačna vera. NESREČE Selca Trčil v avtobus V sredo ob 8.13 se je na regionalni cesti Železniki - Škofja Loka pred naseljem Selca zgodila prometna nesreča med voznikoma avtobusa in osebnega vozila. Slednji, 19-letni M. M. iz Železnikov je v blagem levem ovinku pred Selcami pripeljal preblizu desnega roba in je trčil v varovalno ograjo. Od lam ga je odbilo v levo, kjer je na nasprotnem smernem vozišču trčil v avtobus. i9-letni voznik se je pri tem huje poškodoval. S. S. i OLJlf D A T R I S Zdravnik umrl Včeraj okoli 3. ure zjutraj je v Potočah zagorela počitniška hiša družine hiribernik iz Preddvora. Znani homeopat dr, Tomaž Hribernik se ni uspel rešiti iz objema ognja. Ostala družina je na varnem. Simon Šubic Potoče - Znani preddvorski homeopat in nekdanji splošni zdravnik dr. Tomaž Hri- Drugačna glasba. bernik se je Se v minulih P®" dneh veselil rojstva drugega vnuka in bližnje poroke svo ^^ " pnbližno dveh urah. ie najstarejše hčerke in obe- "Iz poätniSke hiše, k: je v tavne violinistke Maje s pri- pogorela, so se uspeli ljubljenim slovenskim pev- 52-lema ženska m štir- cem in članom New Swing i® f»®^^®™ I'' 59" Quaiteta Otom Pestnerjem. mošb «tal v njej. Nje- Včeraj so se Hribemikovi za- g"'"® identiteta uradno še ni viH v črno, saj je jnJetni ho- strokovnjaki ° meopat v jutranjih urah tra- ^^ ' gično uniTl v pogoreH leseni Vmdiš. Kmalu se je i-azvede- zadnjih fotografij pokojnega homeopaU: s sredinega počitniški hiši v Potočah, v ^^ ^ Hnbemikove in novoletnega sprejema pri županu Francu Ekarju v Preddvoru kateri se je desetčlanska dxu- ^a je v hiši ostal dr. Tomaž žina p(^osto zbirala. Hribernik. Najbrž je svojim ih ruševinah naš i še e ob Ker so na kranjski policij- P" sH upravi do zaključka vče- P" P^ rajšnje redakcije ie zbirali ^grme! obvestila, nam je namestnik «'^^P- predstavnika za stike z jav- vo truplo so gasilci v pogore- nostmi Simon VIndiš pove- dal le, da je bila poUcija o po- Po neuradnih poda- žaru obveščena okoli 3, ure Hribern^kova žena zjutraj, zato so v Potoče takoj najmiaiSi štirje poslah svoje može. Se pred 6 do 15 let, v njimi so kmalu po 3. uri do Kliničnem centni v Ljublja-goreče brunarice na jasi sre- ~ zdravijo zaradi lažjih ope- di gozda pod Potoško plani- '^žje zastrupitve z oglji- no prispeli preddvorski pros- monoksidom in lažje tovoljni gasilci. Njihov član podhladitve. Dr. Tomaž Hribernik je J ß^ i ki 1 očistil zasneženo pot se spo- ^^^ osmih otrok, starih Gasilci so truplo dr, Tomaža Hribernlka našll dobrih sedem minja prvega prizora, ki ga «16 do 31 let; najs^ejši štir- ur po požaru. / t: - in^ DM je zagledal: "Brunarica je iz- posvetili glasbi. Dol- gledala kot velika bakla " Po- ^^^ ^ splošni imel veliko pacientov. Če- goviiii. Pred leti je denarno žar, ki ga je menda zanetila zdravnik, Bil je med prvimi v prav so ga nekateri poznali pomagal tudi pri obnovi napab na kurišču so pred- Sloveniji, ki je zaće! zdraviti tudi kot nekoliko samosvoje- orgel v cerkvi v Stražišču in s homeopatijo in je zato tudi ga človeka, pa je vsem zna- pri nakupu zvonov na sv. )o- vmil zdravniško licenco. Do- no, da je bil odprtih rok, Štu. V zadnjem obdobju pa mačini v Preddvoru, kjer je Tako je dolgo finančno skr- je pomagal pri zbiranju sred• delal in živel v zdravstvenem bel za posvojenca na daljavo, stev za gradnjo cerkve na domu, znajo povedati, da je ki je živel v Bosni in Herce- Madagaskarju. Drugačni običaji. Najtežje torek zjutraj «a vasi p ančagurD Cestarji so imeli največ težav v torek zjutraj, ko je na hitro zapadlo 20 centimetrov snega' SlMOK ŠUBIC Letalski promet se je odvi- jai brez ve^ih težav, nam je zatrdil Boris Kraljič, direktor prometno tehničnega sektorja v Aerodromu Ljubila- cestarjem povzročile precej centimetrov snega. "Vse na, "Edino v torek zjutraj je ....................................... preglavic, še posebej pa prvi naše ekipe so se v sredo zju- prišlo do nekaj zastoja, ker Kranj, Brnik • Obilne snežne sneg v torek zjutraj, ko je v traj ravno vrnile z nočnega smo motali letala pred vzle-padavine v zadnjih dneh so nekaj urah zapadlo do 20 čiščenja cest, ko je začelo tom očistiti snega, jih razle- močno snežiti. Ker je bilo to deniti in zaščititi proti zmr-nekaj pred 6. uro zjutraj, ko zali» ki jim pieti, dokler ne so ljudje odhajali na delo, so vzletijo. Sicer pa so okreplje- nekateri iz Kranja in okolice, ne ekipe zimske službe ves kjer je najbolj snežilo, imeli Čas zavzeto Čistili vzletne in nekaj težav, da so prišli na pristajalne površine, kar spe- cifika letalskega prometa tudi zahteva. Zimska služba delovno mesto. Sicer pa smo vse ceste a^peli redno čisti- Novozapadli sneg je v torek cestarje spravil v manjšo zadrego. / Dckr ti," je pojasnil Damjan Pe- na letališču mora namreč slotnik, vodja zimske službe skrbeti, da so asfaltkane ma- Cestnega podjetja Kranj, nevrske površine povsem či- kjerskrbijozadižavneceste, ste, brez ledu ali snega, je torej vse glavne prometnice pojasnil KraljiČ. Na Brniku na Gorenjskem. Samo v to- so brez večjih težav vzdrže- rek in sredo so cestaiji, ki so vali tudi 1.500 luči za sve- debdi z vsemi razpoložljivi- tlobno navigacijo ter instm« mi močmi, porabili okoli 800 ton soli. mente, ki letala usmerjajo pri pristajanju. 43 Priloga Gorenjskega giasa ob novem letu si navadno zaželimo, da bi bilo srečno in uspešno, predvsem pa zdravo. "Če bo zdravo, bo tudi vse drugo," pravijo nekateri. Pa še prav imajo. Ob tem se vprašajmo, koliko lahko sami sploh vplivamo na "realizacijo" teh voščil. Zdi se namreč, da so tako zdravje kot uspeh in sreča bolj v božjih kot v naših rokah. V ze Voščimo si Nacuć zadnjem letupred Indonezij- niso. Posebno poglavje so renjci dobro veste. V žirov- Sicer pa: kako je že rekel torej srečno skim cunamijem, pakistan- ob naravnih katastrofah sla- skem prevodu pa bi se sliSa- Kardelj? Take nekako, nava Kaj je sploh v naših rokah? skim potresom, pred hudob- bi obeti v družbi. Oćitno je, lo nekako takole; "Anga jam po spominu, da sreče Na zdravje lahko precej vpli- no Katrino, ki je divjala po da islamski svet globalizaci- srećiiga, pa zdrauga, pa ve- posamezniku ne moreta dati novo leto tudi v ^^^^ ^ življenj- New Orleansu in v Mehi- jo, ki je največkrat le evfemi- selga!" ne Partija ne država: srečo si skim slogom. A če nam je v §kem zahvuTisti, ki so vse zem za amerikanizacijo, do- Med družbenimi nesreča- mora vsak človek ustvariti Živo V tlSreČiu' zapisano kratko in k tc preživeli in jo razmeroma življa prav kot tako • kot mi lokalnega značaja nas sam. Ce je bilo to res v soda- ^ ) • bolezni nagnjeno življenje, dobro odnesli, so imeli srečo družbeno nesrečo. Pred njo bodo v prihodnje ogrožale lizmu, bo v kapitalizmu Še Ksko se temu ^^ ^^ ^^ zdrava drža ne v nesreä. Sreča je lahko ab- se krčevito brani. Mi jo spre- predvsem "reforme". Te naj bolj. Država bi morala skrbe- reče po bo veliko pomagala, "predpi- straktno oddaljena ali pov- sano" bo kvečjemu odložiJa, sem oprijemljiva. Vsi smo jemamo, nam ni tako tuja, v bi bile družbeno "nujne"» po- ti, da bi imeli vsaj načelno vsi Ameriki so navsezadnje tiebne za dolgoročni blagor približno enake pogoje za Tudi pojem uspeha se zdi lahko deležni "požarne var- tudi naši ljudje. A bilo bi družbe. Pa bodo kakor za svoje uveljavljanje. A kaj, ko smo si ljudje že po rojstvu kaj podjetniških darov, ima v vedeli, Za tistega» lo mu gori negativnih učinkov globali- na EDS (enotna davčna stop- zelo različni. Ko nekdo poleg kapitalizmu več možnosti gospodarsko poslopje in mu zacije pospeševali našo loka- nja), bo to dobro za (že) bo- dobre dedne genske zasnove postati uspešnejši od drugih, gasilci rešijo hišo, pravimo, lizadjo. Denimo: kmalu gate, in slabo za (Še ne pov- podeduje tudi kaj oprijemlji- sem) revne. Podaljševanje vega premoženja, se njegova trdim delom bo nadarjeni stvarno in doživeto nesrečo gleško kot slovensko; za po- pokojninske dobe je nujno, a prednost še poveča. In zdaj. onrpni^lrn precej oprijemljiv. Kdor ima nosti", ne da bi zanjo sploh dobro, če bi za nevtralizacijo koga. Če bo sprejeta zlc^s gViCiljo.NU, La j^j ijojietniških darov, ima v vedeli, Za tistesa. lo mu eori negativnih učinkov elobali- na EDS (enotna davčna stoD pravi" Gorenjci dobro veste ^^^ ^ socializmu, s da je Imel "še srečo". Nadvse bomo vsi govorili tako an V žirovskem prevodu pa bi se slišalo uspešen tudi v politiki, športu, umetnosti, znanosti... Ce ima pri tem še kaj sreče, tem pa ima tisti, ki mu je pogore- govorno rabo pa bi morali za tiste, ki bomo morali zato ko bo te razlike s pospešeno lo vse. ljubosumno gojiti tudi vsak delati dlje, paČ ne bo prijaz- privatizacijo gospodarskih in Pred naravnimi nesreča- svoje enkratno narečje. Žr- no. Privatizacija javnega šol- družbenih dejavnosti pove- mi torej pomaga predvsem tev globaiizadje namreč ne stva in zdravstva bo spet do- čevala še država, bodo kmalu A sreča je od vsega najbolj sreča. Pred poplavami sicer bo slovenski knjižni jezik, ta bra le za Ciste, ki bodo imeli enake ali večje od onih, ki so bolje. tajinstvena. Nanjo res ne varujejo nasipi, pred potresi je zapisan; slovenščina je nekako takole* ^^^^^ vplivati, dana nam potresno varna gradnja, ogrožena predvsem v mno- dovolj denarja za plačilo zasebnih šol in nadstandard- jih poznali pred 2. svetovno vojno. Najstarejši med nami je ali pa ne. To je Še posebej pred požari požarna preven- štvu svojih odmlrajočih na- nih zdravstvenih storitev. Za jih še niso pozabili. "Anga srečnga, pa zdrauga, pa veselga!" Je že tako, dđ si zaželimo lahko; predvidevati, kaj dejansko bo, je pa hudimano težko. Bo, kar bo. očitno v primerih t. i. višje tiva in gasilci» pred orkani in sile. Srečo imamo, kadar cunamiji pravočasen umik. reči). Voščimo si torej srečno novo leto tudi v živo - v vse druge bo slabše. Kardelj je bil dober (in slab) za vst, Ob novem letu si torej lah-ko zaželimo "vse sorte". Že- nam je pred njo prizanese- Če so vsi ti pogoji pravočas- narečju! Kako se temu reče Damijan bo očitno dober le Ije so zastonj, njihova ures- no, Tako kot nam je bilo v no izpolnjeni. A večkrat po gorenjsko, "ta pravi" Go- za nekatere. ničitev pa je lahko tudi zelo draga. Ce sebi in naj bližnjim želimo zdravja in uspehov, potem moramo to vsaj načelno privoščiti • če že ne zares vošdti ■ tudi vsem drugim. Tako 0^ nas zahteva tisto prastaro etično "zlato pravilo", ki naroča, da ne stori drugemu tega, Česar ne želiš, da hi drugi storil tebi. Enako velja za naravne nesreče» na katere sicer nimamo skoraj nobenega vpliva. Če bi radi ostali od njih obvarovani, jih tudi drugim ne smemo privoščiti. Tudi sovražniku ne. Ko gre za obete družbene nesreče, je drugače. "Prav" imajo tako tisti, ki Janši in Damijanu želijo, da bi jima reforme uspele, kot tisti, ki si tega ne želijo, ki predsedniku Bushu in kompaniji voščijo veselo in uspešno globalizacijo in tisti^ ki bi jo radi odvrnili ali globalizatorjem vsaj zagre* - nili... Je že tako, da si zaželi-f mo lahko: predvidevati, kaj dejansko bo, je pa hudimano težko. Bo, kar bo. 12 GORENJSKI GIAS petek, 30, decembra 2005 POGOVOR Razgledi Evropska poslanka Ljudmila Novak je že pred 20. decembrom opravila vse obveznosti v Bruslju in praznike preživlja v domačih Imenjah blizu Moravč. Mož in trije najstniški otroci, Sara (i8)> Tilen (16) in Rozala {14) so že vajeni njenih odsotnosti zaradi poslanskih obveznosti. ažieie biti poslanica lmike? socialnega in zaposlitvenega mandata prevzame odgovor- Kako boste prepričali sindi-področja do visokega šolstva, nost, da bo delala v dobro kate, ki obtožujejo vlado, da izobraževanja, kultiire in vseh državljanov in zagotav- bo z reformami povzročila davkov. Na vsakem področju Slovenija se glede spre- bomo predstavili prednosti, Ijanju blaginje. In seveda vsaka vlada ob koncu man- blaginje, ki se bo občutno po- memb ne razlikuje od dru- ki jih bodo prinesli reformni data položi račune za svoja . • 1 • * b'la^ij M dk. iyv Liiciiiu ii^ i d£.ii^u|c ui u- (M jui U m mampUiaCl 1 e« veČala. Razlogi za nasproto- gih drŽav po svetu. Spre- ukrepi, dejanja." hitro odmiranje socialne države? "Obžalujem, da so se sindikalni šefi namesto za odkrit m GORENJSKI GLAS petek, 30- decembra 2005 15 POGOVOR Razgledi in konstniktiven dialog odlo- ve tako odhodkov od deb kol tudi pri iztržku na turista. ne moremo samo slepo in smo predlagali dvig neob- VsCttlLl čili za sicer legalne debvske od kapitala. Vsebujejo pa Samo sprememba davčne ukvarjati zgolj s tem vidi- davčenega dela dohodka za demonstracije in nasprotova- tudi zelo pomembno sporo- nje. Prepričan sem, da je bila čilo» da se splača vlagati v . ,............- . - ............t.....r......... večina javnosti, ki domnevno znanje. Vprihodnjebodavek razlog za katastrofo, lahko paketa. Zaradi naSega paketa posameznikov z najnižjimi nsvkliub Ili bÜO nasprotuje reformam, zave- na dohodke, ki bodo doseže- pa je priročen izgovor 2a reform ne bo nihče prizadet plačami bi v najbolj črnem ' stopnje na hrano in brezal- kom, ampak je treba upofete- 30.000 tolarjev, torej za 4,9 kriČ^IliU kohohie pijače ne more biti vati skupni učinek celotnega odstotka. Izpad kupne moči ' dena. Ne morem verjeti, da ni ob veČii uporabi znanja, mnoge drug bi bili slovenski državljani bistveno nižji kot doslej." proti povečanju blaginje in v smislu, kot ga slikajo sindikati. Če bi v sindikatih nare- scenariju znašal največ 2.4 sHsati nobenih odstotka- Sindikati in opozi- Vprašanje je, ali je vlada enot- dili izračune, bi lahko ugoto- dja preprosto nimata prav in lc0nkr6tTlih lepšemu jutri. Navsezadnje Zaradi enomc davčne stop- na? Kritikom vladnih reform vili, da se življenjski pogoji s svojimi strahovi, ki niso tako sindikati kot opozicija nje je završalo tudi v sloven* se je namreč pridružil tudć sploh ne bodo poslabšali, nista podkrepila svojih ob- skem turizmu, kjer svarijo prvi mož slovenskega hiriz« tožb, ampak se poslužujeta pred enotno obdavčitvi jo, češ ma Mar^ Hribar, general* Osnovne življenjske potreb- pod3crepljeni z nobenimi iz- Dod^tlcov r^^i in 1 T^n m o r^/xfr aK n orM i ' računi, po ne potreb nem vznemirjata javnost in bega- cenenih floskvJ in manipula- da ie to smrt za turizem. Ali ni direktor direktorata za tu- iäne z 8,5-odstotnim DDV, ta državljane." cije. Vsemu kričanju nav- res.^ rizem na gospodarskem mi- kljub ni bilo slišati nobenih "S pavšalno izrečeno kriti- nisfrsMi. kot so hrana in pijača, se bodo z uvedbo enotne 20- V sindikatih nasprotujejo re* konkretnih podatkov, komu ko se seveda ne strinjam. Iz- "Vlada je enotna glede odstotne davčne stopnfe ven- formam nasploh, češ da ie se bodo poslabšale življenj- računi ki predvidevajo, da se uresničevanja okvira social- darle podražile. Prišli smo sedanji sistem dober in ni ske razmere In za koliko. Na- bo zaradi višje stopnje DDV nih in ekonomskih reform, do ugotovitve, da bo podraži- nobenih utemeljenih razlo* sprotiiiki doslej niso predlo- v celoti prenesel v vižje cene. Konkretne predloge ukrepov tev najmanj 11,2 odstotna. gov za spremembo. osnovi katerih bi se lahko cene inputov za turistična sorsko uskladili. Za razvo) prenosa višje stopnje DDV v jejo reformam nasploh, toni čeli pogovaiiati z vso resnost* podjetja, niso prepričljivi. V slovenskega turizma se ne cene hrane je dejansko 9,8 več vsebinsko vprašanje, am-jo. praksi ie drugače, saj je p6- bojim, ker gre za eno izmed odstotka, ampak tukaj gre za pak politično. Za reforme Zanimivo je, da sindikati in opozidja zatrjujejo, da se trebno upoštevati delovanje konkurence ter elastičnost prednostnih področij, v kate- maksimalni možni dvig cen, smo se odloČili izključno iz ro bomo v naslednjih letih do katerega pa sploh ne bo razloga zagotovitve večjega bo socialna razsiojenost zara- povpraševanja tako po hrani vložili ogromne vsote razvoj- prišlo. Naši proizvajalci in tr- razvoja in blaginje prebival di reform povečala. To je na- kot po turističnih storitvah. nega denarja." vadna neumnost. Socialna Na drugi strani pa so podce- razsiojenost v Sloveniji se je nili vpliv znižanja davčne Ali nasprotniki reform, ki godila predvsem zaradi pri- obremenitve dela za zaposle- prihajajo Iz različnih okolij, vatizacije in povečevala v ne v turistični dejavnosti ter narobe razumejo ukrepe? govci si zaradi velike tuje cev Slovenije, kar je možno konkurence tega ne bodo le prek razbremenitve gos- privoščiti. Po vključitvi v EU se cene hrane v Sloveniji hitro znižujejo, ta vseh petnajstih letih, odkar priliv sredstev iz struictumih smo se osamosvojili. Za več- skladov EU, ki so namenje- jo razsiojenost slovenske družbe so poskrbele vse do« na za izgradnjo turistične infrastrukture. Slovenski turi- podarstva, spodbujanja izobraževanja in tehnološkega razvoja. Vse skupaj smo podJcrepili z izračuni in ar-novih trgovcev in izdelkov še gumenti. Po naših izračunih nadaljeval. Trgovci se bodo bomo Sloveniji na ta način "Reforma bo omogočila trend pa se bo s prihodom nov razvojni zagon oziroma višjo gospodarsko rast, kar pomeni, da bodo tudi plače prilagodili novim razmeram zagotovili 6-odstotno rast na sedanje vlade, ker niso ob- zem je samo v zadnjih dveh in pokojnine v prihodnje let- na trgu, domnevno večjo leto. Lahko bi še nekaj Časa davčiie kapitalskili dobičkov. letih prejel osem milijard to- no naraščale za 2 do 3 odstot' obremenitev pa bodo nado- relativno lagodno živeli tudi Zaradi tega so manjše druž- larjev. SpraSujem pa se, kaj ne točke hitreje, kot bi sicer. mestill z racionalizacijo po- z eno ali dve odstotno rastjo, bene skupine in posamezni- je narobe s slovenskim turi- Vse morebitne negativne slovanja in boljšimi pogoji ampak na ta način bi vedno ki izjemno obc^teli. To sta zmom, če ob tako nizkih učinke bomo že vnaprej nev- poslovanja z dobavitelji. Ali bolj zaostajali za drugimi dr- bila glavna razloga za razšlo- stroških dela, kot so pri nas, trallzirali z dvigom neobdav- se bodo cene izdelkov pove- žavami EU. Vizija Slovenije je vanje slovenske družbe Namesto da bi dosedanje via de obdavčile kapitalske do bičke, je raje obdavčila delav stopnjami izobrazbe. Refor me prinašajo enake obdavčit Še vedno nismo konkurenč- čenega dela dohodka, dijni- Čale ali ne, je izključno stvar je, da se vpiše med najbolj ni Avstriji ali pa Italiji. Očit- mi socialnimi transferji in trgovcev Ln njihove poslovne razvite drlave EU. pot. ki pe- no je nekaj narobe s struktu- podobnim. Reforma je celo- I!« litike. Večina trgovcev je ro in kakovostjo naše turi- vita in zajema različne ukre- sicer napovedala, da se cene Ije do tega cilja, je pot reform. Reforme bi lahko za- ce, predvsem tiste z višjimi stične ponudbe. Kot veste, pe, od katerih je uvedba eno- izdelkov ne bodo podražile, čela že katera od prejšnjih Slovenija v primerjavi z Av- tne davčne stopnje le eden Kljub temu smo se pripravi- vlad, pa nobena ni imela po-striio in Italijo zelo zaostaja izmed njih. Zaradi tega se li tudi na najbolj Čm scenarij guma." komu se bodo poslabšali živi j en j ski i « pogoji m za žili nobenih izračunov, na vse skupaj pa spet v višje bomo seveda najprej medre- "Največji možni učinek "Točno tako. Ce nasprotu- kolÜCO Novoletno vedeževanje IZ STARIH ČASOV Miha Naguć ! je bila precej sveüa bko da sta na^i dv« imeniten Vas zanima, kaj bo z vami ne da bi ga bili niti najmanj in z nami vsemi? Dnevi ob opazili. Ker bi bil rad imel eno koncu starega m na začetku le-teh dveh, se mu je zdelo, da željni galatei upali čim novega leta so za vsakovrstna vedeževanja že od nekdaj Še posebej primerni. A kaj, ko si lahko zaželimo le tako imenovane sreče, pa zdravja in delovnih usp<^ov, tudi pokazati v vodi krojiti prerokb njima v gozd k ome 4 studencu, se vzpel je ugledati podobo svojega podobo ljubčka: tudi zaljubljeni kranj-em pri- ski koridon je domneval, da o je šel se mu bo obraz čim popolne-jmenie- ie zrcalil \z studenca." O polnoči se je zgodilo. lega komaj za eno leto vna* drevo in sedel na vejo, ki jo je "Ko sta dekli prav zaverovani prej. Naši davni predniki pa drevo molilo precej daleč od so upali v eni od božičnih sebe, prav nad studenec. Tako je sedel in hrepeneče Čakal svetih noči ugibati celo o je sedel ij tem, koga kdo dobi za ženina bi dekleti ali nevesto! je bil slišal, kako sta Berite, kar sledi. "V neki drugi predpisali posti vasi med mestom Kamni- pravilo, da ne bo nobei kom in gradom Volčj im polo- gledala kvišku ne nazaj prišli do studenca, sta na- pazljivo pc^edali Kmečki hlapec drugim opazil, je iztegnil glavo bolj druga naprej, da bi se njegovo ob- ličje kar najbolje videlo v Franjo Kopač, po- vodi, ki je stala tam kakor Novoletna razglednica, roka luža ali mlaka. Toda pred z. sv. vojno. kom sta se dve dekli dc^ovori» li, da bosta šli v sveti noči k govorila, zakaj Mlaka ie kmalu nec te zgodbe, ^ladi kmetici sla nato smrtno zboleli in ena je čez nekaj časa tudi umrla, kar je • kakor menijo -povzročil pres tani strah. Kasneje so gozdič imenovali Kiu'bin boršt; to ime ima še zdaj." To zgodbo je v svojem času zapisal in nam ohranil Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, 1689. Tri stoletja pozneje se kaj takega skoraj ne more primeriti, Mlade Gorenjke in Gorenjci se na svojo prihodnost ne ozirajo v lužah, ampak si drug drugega ogledajo kar na enem od številnih krajev, ki so za to vadno je pri takih praznover- zakaj preden se je vaški kur- se je živi hudič zagnal v vodo, primerni. V šolah, lokalih, studencu, ki teče skozi bližnji skih rečeh zapovedan molk, tizan zavedel, se je veja odlo- sta prepadeni zbežali, a za- diskotekah, nemara celo v gozdič, in o polnoči pc^edali v vodo, da bi v njej uzjb svojega bodočega ženina. Prislu- cem morda neh< škoval pa je čvrst, mlad kmeč- ali začudenja uSh ki hlapec in sližal njim načrt, ime, ki ga satan po mojem mnenju zato, da ne bi radovednim raziskoval- r^m morija 17 «trah^i mila in ga izpustila je z velikim hrupo mom štrbunknil v v ust božje amarili ali vaški rumfi rad sliši, sta nič drugega mislili ljubljenemu kmečkemu zvi- cerkvah. Mime gladine ästih torepcu je mrzla kopel brez tolmunov pa v hladu svetih dvoma precej ohladila večerov še vedno Čakajo, da ogenj." Da se s temi rečmi ni bi se vanje zagledal samotni šaliti, priča tudi žalostni ko- vedeževalec ... i6 GORENJSKI GLAS petek, 30. decembra 2005 USODE J GODOVI Razgledi "Najlepše bo jutri zvečer, ko bomo skupaj praznovali prihod novega leta," je dejala Snežana. se mamo rad Težko DOVem M^i^^aMikuvćič Hodnik je bil dolg. zapoU L ' ....................................... ni0n 7 nmarami in nh^alnu kako se mi j e Mira je otrok druge ali njen z omarami in obešalni- tretje generacije južnih sose- Snega je biJo toliJco, da ti- ki. Na levi strani je büa ko- dov. Oče ji je umrl, ko je büa sti, ki so ga oralih s piugi paliuca* vrata so bila na ste- k otiok, mama pa se potem ni več poročila. Med vojno v gjY^lJjlg J^jra sploh niso mogli priti do blo- žaj odprta. S^t omare Vsaj dvakrat na ka, ker so na vsakem koraku Kuhinja, kjer so že sedeli Bosni so jim vojaške horde naleteli na pločevinaste ovi- ostali stanovalci, je bila prav ubile stare slarše, dom pa iz-re. Avtomobili so bili skriti tako majcena in zdelo se mi rop>ale. Ko je bilo najhujšega se ie ^^ odejo, in prav nič ni je, da je za mizo prostora ko- konec, se je mama preselila f pomagalo bentenje enega od maj za dva ali tri» tam pa se v Bosno, da bi s svojo prisotnostjo ohranila vsaj tisto, Dnevna soba je razdeljena kar je ostalo. Žal je bolezen vozila domov prebivalcev, ki mu je, prav jih je drtnjalo vsaj sedem. da je pomagala na dohodu, spodrsnilo in sva dokaj boleče trčila skupaj, m spalni in bivalni del. Po- že po zelo kratkem času Vseeno pa je, med kletvica- steljo in manjšo omarico je bruhnila na plan in kljub JYJ2JYJ1 Žal ie ^ ^^ ^^^ namenjene v Snežana ločila od ostalega trmi in vztrajnosti, ni več f glavnem tistim, nad oblaki, dela s premično zaveso. mogla živeti sama. Pa še zaradi te ^^^^^^lll^očasa, damlje Tam spita z )ožetom. Kadar tako daleč od zdravnikov, razložil, za katerimi vrati sla- pa pri hčerki Zlatki, ki ima bolnišnice in nege. | nenehne dmžina ložeta in Sne- majhnega sina, prespi njen "Težko povem, kako se nu J vožnje izgubila tudi prvega, še nerojenega žane. fant, pa k sebi, na sredino je smiliJa Mira. Vsaj dvakrat Bilo je mimo in tiho do- postelje, vzameta še vnuka, na mesec se je vozila domov, poldne, otioci so bili verjel- Drugače je v dnevni sobi 5e • da je pomagala mami. Žal je spi, kar je bilo na začetku grozna. Njen navihani mal- no vsi v šoli, ker se izza no- kotiček za maturanta gimna- zaradi te nenehne vožnje iz-benih vrat ni sliSal ne trušč, zije Janija, mimogrede, je gubila tudi prvega, še neroje- težko, saj je bilo potrebno bolnico večkrat voziti na ček se pa doma, sredi številne družine, zmeraj dobro ne vpitje. Odprla mi je Sne- odličnjak in zelo dober ko- nega otroka ... Bila bi nečlo- stranišče. Prižigali so luči, počuti in kot so mi vsi zatrje-žana, ker je )ože za kakšno Šarkar. Tam ima računalnik» veška» če bi to še naprej do- bolnica je zaradi bolečin sto- vali, mamice niti ne pogreša. otroka ^^ odŠel po opravkih. "Vsi ostali pa smo doma," ßila bi ^^ zasmejala gostiteljica in me povabila naprej. police za svojo muzaro, knji- voljevala. Miri sem predlaga- kala in jokala. Potem pa se je O tem, kje bi našla svoje ge in fosilne kamne, ki jih zbira že več kot Štiri leta. la, da lahko mamo vzame k tega nočnega hrupa navadil mesto Miha ui Mira, če ne bi sebi, da bomo že kako. Bila in danes bi se lahko začela dobila dovoljenja, da si lahko V eni od spalnic leži v za- je zgrožena, saj smo se že Ko sva se, kakšen teden konski postelji mama Sneia- pred tem stiskali in drenjali, pred tem, pogovarjali po te- nine snahe. Ima sklerozo toda z dobro voljo se vse lah- nečloveška, če bi to še naOrei ^^stmm ušesom m- multipleks in zaradi nepo r / c^m mrtola v^ri^fri Vrt m5 iV Vrphnncti nrttr^hiiiA tretja svetovna vojna, pa ne bi ničesar slišal. zase uredita prostor, ki so ga včas^ uporabljali za sušilni- Na koncu hodnika je bilo co perila, laje ne razmišljajo. ko reši. Mamino hišo je na le toliko prostora, da so tja Gospodar družine, Jože, je sem mogla verjeti, ko mi je kretnosti potrebuje pomoč srečo kupil neki daljni bra- postavili po meri narejeno tako le prebil zid, naredil še dan in noč. tranec. da ima ženska vsaj posteljo, ki so jo od ostalega ena viata in mladima dvema "Ko se je sin Miha poročil nekaj sredstev, s katerima si hodnüca loäli z omaro. Tam omogočil dovolj intimnosti v dovoljevala, pripovedovd^^koiiko ijudi } ^ui U Tna rt vA^^m ŽIVI V malo več]em dvosobnem stanovanju. Da o tem, z Miro, smo vedeli, da bo do lahko pomaga. Dopolnilno spi Zlatka. Će se le da, spi pri svojem gnezdecu. da se rükoli ne kregalo in da tega, da bo potrebno skrbeti zdravstveno zavarovanje še fantu, zlasti v teh zoprnih Najlepše bo jutri zvečer, se imajo radi, raje nisem niti za Mirino mamo, nekoč pri- zdaleč ne pokrije vseh stro- zimskih dneh, saj je vožnja ko bomo skupaj praznovali razglabljala, ker se mi ie zde- šlo. Toda nismo mislili, da škov,'' je dejala Snežana. iz Ljubljane, kjer je zaposle- prihod novega leta," je dejala la popolnoma nemogoča tako kmalu/' vedro razloži kombinacija. Snežana. V sobi, kjer leži Mirina na v Kliničnem centru kot Snežana. mama, spi tudi Jani. Samo medicinska sestra, do doma. {konec prihodnjič) Prazniki in godovi on krstih za kristjana, ni doka- min Bogorodice. V zahodni V torek, 3. januarja, bo Novo eto / dan zana. Pač pa drži, da je s po- Cerkvi so ga obhajali kot "bo- praznik device Genovefe Pa* močjo cesarja Konstantina žično osmino". Evangelist ri5kc (422 «500), ki je kot ena ^adil v Rimu tri veličastne cerkve: cerkev sv. OdreSeni- ka, ki je sedaj bazilika svetega dan prinesli v tempelj in ga Janeza v Lateranu in je mati- "obrezali". Zato se je ta praz- Luka je zapisal, da so po Moj- najslavnejših Francozinj po-zesovi postavi Jezusa na ta kopana v Panteonu sredi Pariza in je zavetnica tega mesta. Ob Ivani Arški Orleanski Jože Ko§njek čna cerkev papeža, kadar je v nik imenoval tudi "obrezova- je ena od najbolj čaščeruh na- )utri, 31. decembra, bo vlogi rimskega Škofa, baziliko nje Gospodovo". Prvi januar rodnih junakinj. Dvakrat je ....................................... praznik opatinje Melanine, ki sv. Petra na vatikanskem gri- je za začetek novega leta iz- rešila Pariz pred uničenjem: Danes, 30. decembra, na je bila rojena leta 383 v Rimu ču, in baziliko sv. Pavla na bralžejuiij Cezar 46 let pred leta 451 pred hunskim pogla- predzddnji dan leta 200;. je in je do smrti leta 439 vodila Ostijski cesti. Cesar Konstan* Kristusom. Nato so začetek vaijem Atilo in kasneje pred dan spomina na mučenca samostan na Oljski gori nad tin je po sebi imenoval Kon* novega leta praznovaH na bo- Franki. V sredo, 4. januarja, Sabina Sp<^etskega, na škofa Jeruzalemom, in znamenite- stantinopel, dotedanji Bi- Ž2Č. Začetek novega leta je na bo dan spomina na vdovo Evgena in Rceerp in na Sve- ga papeža Silvestra, ki je vodil zanc. Marsikje pravijo silves- 1. januar prestavil znova pa- Angelo Folijsko iz Italije 10 družino, ki jo sestavljajo Cerkev 21 let, do smrti leta trškemu večeru tudi "dmgi pež Inocenc XII. leta 1691. (1249 -1309}, ki je sprva žive- Marija, Jožef in Jezus Kris- 335. Jutri bodo imeli god tisti, sveti večer". V ponedeljek, z. januarja, la kljub poroki z bogatim po- tus, božji sin v podobi dove- ki jim je ime Silvester, Silvo, V nedeljo, x. januarja, bo bo praznik cerkvenih učite- sestnikom zelo razuzdano. škega otroka. S^'eto družino Silvan, Silvestra in Silva. Ime novo leto in svetovni dao Ijev BaziUja Velikega in Gre- nato pa jo je Frančišek Asiški so začeli najprej častiti v Itali- izhaja iz latinske besede "sil- miru, ki ga je uvedel leta gor^ Nacianškega, ki sta ži- spra\^ na pravo pot Cerkev ji, v Belgiji in Franciji v 17. vestrus", ki pomeni "gozdni, 1974 papež Pavel VI. Novo- vela v 4. stoletju. Rojena sta jo ima za vzor odpovedi greš- stoletju. Zaradi napadov na v gozdu živeč, gozdni prebi* letni dan je tudi praznik ško- bila v Kapadokiji v današnji nemu življenju. V Četrtek, 5. družino in njen pomen v živ- valeč, gozdnik". Papež Silve- fa Fulgencija (Zorana) in Turčiji. Oba sta bila zelo uče- januarja, bo praznik samo- Ijenju Človeka, je bi] l?ta 1921 stei je preživel Diokledjano- Marije, božje malere, ki je na moža, zato jima je Cerkev tarja Simeona Stillta, ki je uveden praznik za vso katoli- vo preganjanje kristjanov in dejansko najstarejši Marijin podelila naziv "cerkvena uči- najprej živel v samoti, nato Ško Cerkev. Drugi vatikanski dočakal vladavino cesarja praznik, ki so ga na krščan- telja". Oba sta bila pometo- pa na vriiu okrc^ dvajset me- koncil je za praznični dan do- Konstantina, ki jim je dal svo- skem Vzhodu obhajali že v 5. bna škofa: Bazilij v Cezareji, trov visokega stebra, kjer je ločil prvo nedeljo po božiču. bodo. Domneva, da naj bi ga stoletju pod imenoma Spo- Gregor pa v Carigradu. leta 459 umrl. GOREN)SKI OAS petek. 30. decembra 2005 17 FOTOGRAFIJA Razgledi Fotografija. Če pojem zgolj ošvrknemo, se zdi le kos obarvanega papirja, a zaplete se pri posameznikovem pogledu nanjo, ki odstre nadvse široko paleto njenih funkcij: kot osebni spomin ima duhovno vrednost, iz umetniškega zornega kota estetsko, kot zapisovalka preteklosti je lahko interpretacija nekega časa, ki ga ni več. Je tudi zapis fotografove lastne vizualne resnice, pomoč pri rekonstrukciji zgodovine» izumiteljem tehnična vrednost, ljudem, ki trgujejo s fotografskim materialom finančni prihodek. Je ritual ob zlaganju posnetkov v fotografski album in za marsikoga način življenja. etnološk slovi Močnik kršnih umetniških prefe- ne bi mogli trditi, da je edina batne' večere, kot jih imenu- fij, postavljanje razstav, vese- f ..............................................ronf f\nynr\ /lejnJS^J H Ja /s«'*«^!'^ r»A t AIIN «si -i i A »-^«^i IIA I y'I'^rt/w/ »»Ii renc, drugo plat pa predstav- dediščina, ki je ostaJa od za- jejo sami, prihajajo zaradi Ijenad uspehi članov ali sku- v evropski zgodovini ima Ijajo fotografi, ki dobro ob- četkov prvotnega kluba do želje po fotografskih znanjih pinsko razočaranje ob ne- fotografija nesporno velik vladujejo fotografski medij, danes, zgolj nostalgija po in potrebi po druženju z uspehih. Vsak, Id se včlani v konC6TllT3Ciii pon^^n^ do prihoda televizije fotografijo dojemajo kot čmo-belih fotografijah. Pre- Ijudim, ki imajo podobna za- dmštvo, se zavestno ali ne ' pa je bila njena vloga še veli- umetnost in fotografski de- lomi, ki so jih začrtale me- nimanja. Njiliov kolektiv za- odloČi pripadati neki identi- po največji fo t n OT3 "Tq In Vi ^^ večja. Kot nasledniki tai- javnosti posvečajo velik del njave fotografskih tehnik - znamuje simbioza različnih C? cl^ no mnr^ rvrrvctpoa /acci Tal/Jnp r^fA- r\A cf^L*!*! r^rt ti_ ClA inctnVi « co/Horri. k * teti m 10 s svoiim pnspev- ste zgodovine zato ne more- prostega časa. Takšne foto- od fotograJij na steklu, do ti- generacij. Od tistih s sedem- kom tudi graditi ali celo raz-društev rr^o mimo dejstva, da vizual- grafske navdušence lahko stili na papirju, od čmo-be- najstimi leti, pa vse do devet- dirati. S tem se fotografi nim čutom (zavedno ali ne) najpogosteje najdemo lih do barvnih - so pustili desetletnikov. Med zadnjimi predstavljajo v luči posebne nä Slovenskem posvečamo veUko pozornost cehu enakih • fotografskem bero fot<^rafskega znanja, ki naj omenim legendarnega socialne skupine. Z lastno in jih skupai z zvokom po- društvu se je kljub nekaterim pad- člana z izjemnimi zasluga- govorico in specifičnim nači- med nsiboli stavljamo v ospredje. Taksne ' ' in drugačne vidne podobe Corenjska slovi po največ- cem kluba skozi desetletja mi Cako na področju foto- slovita društva, "f spremljajo povsod in ji "koncentraciji fotografskih društev na Slovenskem, uspešno prenašala naprej in grafske dejavnosti v Kranju, se danes dopolnjuje z novi- kot v celotnem slovenskem nom sporazumevanja m razumevanja sveta okrog sebe. Neki fotograf je nekoč takole tako ustvarjajo vsakdanjo re- m^ najbolj slovita društva, • mi dosežki v fotc^afski stro- prostoru: mojster fotografije razmišljal: 'Ljudje, ki razstav ki se trudil O ^^^^ ^^^^ besede v ki se trudijo za dosledno na- ki - predvsem digitalno folo- |anez Marenčič> ki v klubu ljamo na foiograftkih razšla ) v»^ on i AnUttxtn^io ^ tv» ätvItöir^. vcdno slctivno sodcluje in vah, smo si dobri znanci. Še nadaljevanju namenjene so- daJjevanje amaterske tradici- granjo. Z3. dosledno ^^^^^ skupini ljudi» ki so so- je • ta se vleče že od Janeza Po nekajkratnih selitvah mlajšim deli svoje bogate iz- več, prijaUlji sme si. Res je. Ne ustvarjalci naših vizualnih Puha rja sem - pa nedvomno se Člani društva od leta 2005 kuŠnje. poznamo se po obrazu, ne iz- nadalieVänie spreminjajo / / ^j-k/11 »»21 r^ rtn« icH'9 r-i^ii^ n' sodi fotografsko društvo z iz-podirajo, poustvarjajo ali na uiniteljevim imenom Janez zbirajo v prenovljeni stavbi Škrlovec na Tomšičevi uJici Tudi ženske v društvu si prašujemo se, kako živimo, kaj zaslužijo nekaj besed, saj delamo, večinoma smo se U gj^^^gj-gJ^g novo ustvarjajo. Med nami Piihar. Težko [e reči, kako 34, kjer nadaljujejo svoje pri- predstavljajo prav poseben so vedno prisotni, čeprav le s močan vpliv je imel Puhar- mamo poslanstvo, ki temelji fenomen. Iz časa ustanovit- redkokdaj videli ali pa se nismo nikdar in se nikoli ne jev izum na razvoj amater- na pridobivanju novih čla- ve prvega kluba, ko je bila bomo, toda srečujemo se nepre- Mesto Kranj se je v zgodo- ske dejavnosti, dejstvo pa je, nov, posredovanju fotograf- slovenska dnižba še izrazito stano na razstavah in zato trsdiciie • ts se svojimi sllkami: fotografi. ' Mesto Kranj se je v zgo vleče že od ^^^ zapisalo kot nekakšna da so bih kranjski amaterji valilnica amaterske fotograf- eni izmed prvih na svetu, ki fSHeZä Pull3ri3 ^^^ dejavnosti, ob čemer bi so ustanovili svoj klub. ^ ' bilo nesramno vse fotografe ja Hm skega znanja in izkušenj ter konstrukrivne kritike fotografskih izdelkov, Za razliko Čeravno se je v klubu od od prvotnega kluba so cnno- patriarhalna, obstajajo fotografije, iz katerih je razvidno, da so bile ob njegovi ustanovitvi prisotne tudi metati v isti koš. Amaterstvo začetkov do danes veliko go bolj aktivni v razstavni de- ženske. Njihova vloga je bila smo si blizu. Doma govorimo vsak v svojem jeziku m narečju, na razstavah pa je en sam jezik - slika/ Fotografsko društvo fane- • Oa ^i^cuiu r ud^i UV uaiJCd «^.IL^V gu ar^uviu * lo^diaviu uc.- iijuivra vcvga jc Viia i v^vgiaidiKv UIUMVV jaiJC* * se namreč deli na dve večji spremenilo, se zamenjalo javnosti, ki zajema organizi- na začetku povsem drugač- za Puharja predstavlja sped-nedvOmriO sodi p^i^^^ oblila. v eno spadajo nekaj generacij (nenazadnje ranje ter sodelovanje na do- na od današnje, saj je bilo fo- fično mestno skupnost • pod fotografsko fotografi» ki jim fotografiie bo od prvega sestanka leta mačih in tujih razstavah. tografiranje v preteklosti vse- služijo le za vizualno zazna- 1010 kmalu preteklo prvo Klubske temnice za izdelavo mu navkljub vendarle pre- movanje nekega dogodka in stoletje) in je čas prinesel društvo fotografiranje ne pome- mnogo tehnoloških spre- ni posebnega užitka, posne- mcmb ter obrnil nekaj poli- 2 i l^f J j g vim ^ fot<^rafija pa nima nika- tičnih sistemov, kljub vsemu imenom Janez Puhar. fotografij nimajo več, saj ta zaradi vdora novih tehnologij postaja vedno manj aktualna. Člani na torkove 'de- tem pojmom sicer bolj pogosto razumemo kar določene težno domena moških, pa mestne četrti/vendar to velja tudi o fotc^afski aktivnosti le za velika mesta, ki so do- žensk v prvem klubu ni za- volj heterogena. Ker Kranj slediti podatkov. Ne glede na nima izrazite heterogenosti, prvotno vlogo pa je po- ga bogatijo prav takšne male membno dejstvo, da nikoli skupnosti, kot so društva in ni Šlo za eksplicitno zaprto drugi formalno in neformal- moško dnižbo in je bilo dru- no povezani posamezniki in štvo vedno pripravljeno spre- posameznice. Oboji 50 za jemati člane obeh spolov. mesto in njegov utrip velike- Danes je včlanjenih osem ga pomena, saj mu dajejo članic. smisel. Življenje, nenaza- In da ne pozabim bistva dnje mu v ogledalu ustvarja- njihovih društvenih sreče- nja kažejo lasten odsev. vanj - opravilo, zaradi katere- VČasih se zazdi, da je v ćlani kranjskega društva Janez Puhar. /^ore:cinii«2b«c ga Člani danes najraje priha- društvu še najmanj od vsega jajo v društvo, je pregledova- fotografiranj a in da je to pre- nje novih posnetkov, ki okupirano samo s seboj predstavlja čisti estetski uži- (iskanjem novih članov, no- tek. vih prostorov, administrativ- Fotografiranje je vez. no dejavnos^o...). A vseeno. Okrog njega so se spletli in vsa ta dejanja so le posledica se spletajo odnosi. Ti se gra- ene same stvari • ljubezni do dijo na različne na6ne: sko- fotografije, ki terja mnogo zi sestanke, neformalna sre- odrekanj, včasih celo sama Čanja, komentiranja fotogra- sebi. i8 C0REN)SK1 GLAS petek» 30. decembra 2005 DRUŽINA Razgledi Korenčanovi iz Naklega. Španovi po domače, so tradicionalna družina, kakršnih pri nas ni več veliko. Živijo le od kmetije, starša Vera in Anton pa imata osem otrok. mge varuh za Veliko otrok DANiCAZAVRiŽLEfiift §e dve šolarki, Manca, stara ...................................... devet let in leto mlajša Ludja» Kolikor jih je Bog dal, so iiato pa dva najmlajša. Petiet- p3 llTld] O rgi^i včasih in pri Korenča- ni Aiiton Martin je dobil ime novih, ki so verna družina, to po očetu in po Slomšku, saj je tudi drži. Ob vhodu na dvo- po maminih besedah po težid riiče njihove hi5e stoji kape- nosečnosti in prezgodnjem predvsem zato, 1 • »1 • • ii|m«jvc lii^e Muji Rape- iiuscciiu^u ui pre^gouiijnii Ker Jlil im3|0 Uca, posvečena svetemu srcu porodu pravi čudež. Fantiča je J. 1 lezusovemu, ki so jo lani s krstiJ prejšnji nadškof Franc remi) Ker jill pomočjo občine in sovažča- Rode, ko je prišel blagoslovit vi • v • v ' novobnovili, umetnica Maša orgle v nakJansko cerkev in OtrOSKl ZIV ZaV MaSnikova pa je na zadnji mu napovedal, da bo intelek- 1 • • strani naslik^ še angela va- tualec. Vse kaže. da bo res napolnjuje z ruha. la naj bi Korenčanove tako, saj živahn^a fantiča vse novo energijo. otroke obvaroval hudega. zanima in ni niti za hipec pri v veliki kmečki hiši, sodeč miru. Zadnja je triletna Zala. po letiud na lesenem stropu Ko so čakali njeno rojstvo, je stari že 310 let, in velikokrat šla mamica Vera k duhovni- obnovijeni, živi ducat ljudi, ku po bolniško maziljenje. poleg otrok. Vere in Antona Odtedaj,pravi, jebilozzdrav- še nj^ovi mama in teta. Ob jem vse v redu. njem opravita starejši dekle- dva štipendijo in da za mlaj- podvig. Izračunali so, da tolikšni množici ljudi ni niko- "Več otrok si upa imeti nek- ti, pospravi vsak za seboj, ni- i dolgčas, zlasti Se, ker so do. ki ima vero. Ta bolj za- kogar ni treba siliti, da zjutraj ša dva ni treba plačevati polne cene v vrtcu. Če se bo jih le vstopnina stala 35 tisočakov. Če bi hoteli denimo otiod po starosti razporejeni upa, sprejme tisto, kar mu je najprej postelje po&teljo. V slednje spremenilo, bo treba obiskati Postojnsko jamo. od treh do dvaindvajsetih let. dano," pravita starša, prepri- skupni sobi s šestimi ležišči enega vzeti iz vrtca, Čeprav Praznični dnevi jim veliko Najstarejša je Andreja, absol- čana, da jim vera v življenju se tako da prijetno bivati, sta- tam zelo uživata. Na kmetiji pomenijo. Za božič so šli "od ventka zdravstvene nege. Leto zelo pomaga in da se ob tem rejSih pri učenju ne moti oddajamo mleko in pridelu- Ane naprej" vsi k polnočnlci, dni mlajša Maja je končala prepričanju težke situacije že • hrup mlajših, Ob šestih šo- jemo meso. Enajst hektarjev mlajši otrod pa ob šestih po- gimnazijo, sedaj pa se bo pre- nekako rešijo. Veliko otrok larjih bi Človek pričakoval ko- obdelovalne zemlje imamo poldne. Postavljanje velikih usmerila na predšolsko vzgo- pa imajo predvsem zato, ker pico obveznosti, ki jim in še pet smo je najeli, pa jaslic, ki v sobi zavzamejo jo. Klemen ima sedemnajst jih imajo radi, ker jih otroški Ijejo ves čas. Vendar ni tako. dvanajst hektarjev gozda, ogromen kot, jim je bilo letin seje izučil za avtomeha- živ žav napolnjuje z novo ostane ga jim še za delo Dela je veliko, a vsi delamo vsem v veliko veselje. Igrivo nika, nadaljeval pa bo verjel- energijo. Sedaj ko so večji donia, osnovnošolke obisku- in tako nam kar gre." druščino je razveselil tudi no na kmetijski šoli. saj bo otroci že skoraj odrasli, je jejo krožke m pevske vaje v najbrž naslednik na kmetiji tudi vsakdanja bremena laž-staršev. Enajstletne Ane ob \t prerazporediti. Vsak večer našem obisku ni bilo doma, gre eden od večjih otrok v šoli in v cerkvi, Klemen gre rad z družbo v diskoteko. Zaradi kmetije poleti tudi sneg: kepali so se In Klemena ne morejo vsi hkrati na mor- temeljito "omavžaliZa je. Starši z mlajšimi otroki novo leto bodo pri večerji Še Vsa družina živi le odkme- gredo posebej, starejši trije vsi skupaj za skupno mizo zaradi zdravstvenih težav je hlev, vsakdo ima v družini tije. "Nič nam ne manjka," otroci posebej. Radi bi šli (doslej so jo morali že dvakrat morala ostati na opazovanju v bolnlžnid. šestoŠoUd sledita svoje dolžnosti. Pralni stroj pravita starša, "vendar kar kdaj tudi na kak izlet, toda ob povečati), nato pa se bodo se vrti dvakrat na dan. z lika- prav pride, da imata starejša tolikšnem številu je to velik razkropili vsak po svoje. Ostržki SEDM CA Marteta Smolnikar ^ gfl jc crtalo za ßskcdne preudctmosti, premi- leta so začtU race v domaČih bi pomenilo, da se na finance nančnih krogih priznan stro-mišji rep, Če se tako kov na podro^u davčne refir- medijih krožiti v trenutku, ko spozna tolifco, kot zajec na bo* komjak.Je tudi izvrsten anali' izrazim, lahko mirne me in, nenazadnje, znatnega je argentinski Slovenec vstopil ben. KveSemu nekoliko več, Še tik in strateg. Kar je, med dru- duše razglasimo za leto virtualne resnice. "Pozna- prispevka k prevzemu evra. v politični kolovoz, znotraj tir- vedno pa premalo. Tudi to je gim dokazljivo z dejstvom, da Medijski Ostržki pa ni£. Ozi- nice Alpe - Jadran ■ Balkan, navadna podalpska, se pravi se je problema javnega dolga vttlci" iz kroga sedme sik so dr. roma, so se še enkrat potuhnili Ni važno kateri, eden od mo- zaplankana novinarska raca. s predčasnim odplačilom Andreja Bajuka tako rekoČ od Je pa res, da Je The Banker v jih kolegov je razglasil, da An- ki fifi>ta daleč od resnice. Fi- obveznic za sanacijo bank in *V^govega imenovanja za ß- cbrazhžipvi priznatya zapisal drej Bajuk sploh ne zna slo- ncnčni minister Andrej Bajuk podjetij znotraj Slovenskih fe- nančr\ega ministra naprej raz- tudi naslednje: "Vladne koali- vensko. Nakar je novinarska v Medamer^i razvojni banki tezam. S čimer je zmanjšal glašaii za odpisanega; samo äje so redko učinkovite, saj Jih raca, da ne rečem lai kot res- ni i>il navaden administrativ- stroške driavnega dolga in iz- vpraianje Časa naj hi bilo, kdaj koalicijski partnerji vlečejo niča krožila po orbiti Alpe - ni pucpenzl, pač pa je bil (med boljšal njegovo strukturo. ga bo vladni predsednik Janez Ksalc v svojo smer, da ne ome- Jadran • Balkan. Kot halo drugim oziroma, na zadnje) Res pa \e, da bo moro; ji- Janša vrgel iz svoje ekipe. Pre- njamo opozicije. V Sloveniji je eßiki, kije rudimentären osta- direktor predsednikovega kahi- nančni minister Andrej Bajuk tekli teden pa so tako imenova- to vsekakor res." Vendar je re- nek nekdanjega komunistične- neta in Član predsedniškega slovenski Javnosti razložiti ß' ni poznavalci ß:ika]ne politike alno vprašanje, ali Je prav An' ga novinarstva, je v domaČem sveta banke v Washingtonu, tuinčno enačbo, v kateri sta so in notranjepolitičnih razmer dreJ Bajuk tisti, ki naj bi Jan' medijskem prostoru krožila Kolikor se v vsebinskih raz- odvisni neznanki: gospodarska ostalt z dol^m nosom. V ma- šev voz vlekel v drugo smer? tudi "resnica" o Bajukövih seinostih novinarskih tem spo- rast in poi>€čanje proračunskih n iri n^eni niČ tebi n ii je nam reČ strokov na i ondonska rev ija The Banker, kijo izdaja skupina Financial Times, virtualno Vsekakor virtualne resnice o mednarodnih finan^ih refe- znam na segment fiskalne poli- kmetijskih subvencij. Cledena Andrdu Bajuk slovenski novi- rencah ali, točneje, nerehren^ tike in ßede na nekatere dose- . da povečevanje kmetijskih narji niso začeli spletati včeraj cah. Po teh izmišljijah naj bi danje poteze finančnega mini- subvencij praviloma izključuje oziroma lani, kojc štiriletni aktualni slovenski finančni stra,Jc po mojem sicer skrom- gospodarsko rast, mora imeti odpisanega Bajuka raznosila maruiat nastopila vlada Jane- minister v mednarodnih fi- nem mnenju Andrej Bajuk v finančni minister v rokah ča- za finančnega ministra leta v za Janše. O evropskem firuir\č- nančnih ustanovah služboval svojem fi)hu najmanj dober. Evropski zvezi. Za radi njegove nem ministru iztekajočega se kot nava den ura dnik. Ka r naj Ne le, da je v med na rodn i/: robno palico, da se mu bo enačba na koncu izšla. GORENJSKI GLAS petek. 30. decembra 200$ EKONOMIJ r\ Stefan, za rgi @g'glas. si 19 leto Slovenija je v iztekajočem se letu dosegla načrtovano gospodarsko rast in z znižanjem inflacije izpolnita pogoje za prevzem evra. štifan ^rgi voza, razveseljivo predvsem Drugo pomembno gospo- vladi. Kar 70 predlaganih ..............................................................................v Evropsko unijo, kar je darsko in širše pomembno ukrepov \e dodobra ra2biiri- Na gospodarskem podroi- gotovo tudi posledica naše- dogajanje pa je bil sprejem lo gospodarsko in politično ju se vsekakor izteka zelo ga vstopa v Evropsko unijo. Strategije razvoja Slovenije jesen, zlasti predlog enotne burno leto, tako po doseže- Manj zadovoljni smo lahko do leta 2013, s katere pripra- davčne stopnje. Z davki so nih rezultatih, kot tudi pn- po ocenah UMAR-ja z rastjo vo se je ukvarjala Se prejšnja se v tem letu ukvarjali mno- pravah na obseine reforme, investicij, ki so se pri trans- vlada, po javni razpravi pa jo gi, predvsem z vpraSanjem, s katerimi naj bi se konkretneje ukvarjali v prihodnjih dveh letih. Med dosežki leta sredi letošnjega leta po dveh kako poenostaviti nal dav- letih priprav sprejela seda- čni sistem, saj je postalo portni opremi in nestano-vanjskih objektih celo zmanišale. Velik dosežek pa nja vlada. Ce je vstop Slove- očitno, da sedanjega ne ob- 2003 je vsekakor potrebno je nedvomnp uspešno nada- nije v EU pomenil formalen vladujejo niti zavezanci, niti na prvo mesto postaviti do- Ijevanje poti do uvedbe evra, zaključek siovenske tranzi- država. Sprejem treh dav-seženo rast bnito domačega saj je centralni tečaj ostal cije, naj bi v skladu s strate- čnih zakonov je prinesel le proizvoda, ki je po zadnjih blizu vrednosti, ki je bila do- gijo naša država, ki danes kozmetične popravke, pred-ocenah dosege) načrtovano ločena ob vstopu v EMR2 - dosega 76odstotkovpovpre- log enotne davčne stopnje rast med 3,6 in 4 odstotki, Čakalnico za pridružitev ev- Čja EU» v prihodnjih desetih pa pognal sindikate na de-čeprav se je še po prvi polo- roobmočju, z znižanjem in- letih presegla to povprečje, monstradje in resno ogrozil vici leta zdelo, da so ti načr- flacije na 2,5 odstotka v no- Ta dokument, razen nekaj socialni dialog. Uresničevati preambleiozni. Na uradu vembru pa je bil, kljub ne- skepticizma» ni vzbudil po- nje predlaganih ukrepov, ki za makroekonomske anali- gativnim vplivom podivja- sebnih nasprotovanj, veliko jih je vlada sprejela kot reze in razvoj (UMAR) oce- nih cen naftnih derivatov» veČ jih je bilo ob predlogu formski okvir, bo v letu» ki njujejo, da je bila rast dose- izpolnjen Še zadnji od Ma- reformskih ukrepov, ki jih prihaja, vsekakor osrednje žena predvsem na osnovi astrichtskih kriterijev za je pripravil poseben odboi torišče prizadevanj za razvoj nad pričakovanji večjega iz- prevzem evra nad 200 strokovnjakov pri Slovenije. Proti dokapitalizadji Merkurja le država KAD stefan žarg zaradi nasprotovanja umak- ne s temeljno dejavnostjo, s 3010 znaša več kot 300 mi- ....................................... njen z dnevnega reda, to- prodajo delnic Gorenjske lijonov evrov. Uprava Mer- Naklo * Na kratko smo že kratni predlog dokapitaliza- banke pa ne bi dobili dodat- kurja načrtuje, da bo z vlaga- poročali, da sla predstavnika cije ni vseboval predloga o nih finančnih sredstev» ker nji v nove trgovske centre Kapitalske dnižbe (KAD) in Slovenske odškodninske izključitvi prednostne pravi- so te delnice že zastavljene ter skladiščne kapacitete v ce, za predlog pa je glasoval za posojUo, Merkiuju v letu 2010 obseg družbe (SOD) na 15. skupščini delničarjev družbe Merkur, na kateri ie bilo pri- predstavnik KD Group, ki je bil prvikrat proti. Predlog za povečanje ka- prodaje presegel 1,4 milijar-pitala je bil povezan z vizijo de evrov, prav tako pa bi se Direktor SO D-a Marko Po- In načrti strateškega razvoja povečala tudi donosnost ka šotno 84,19 odstotka kapita- gačnik je po skupščini povela» glasovali proti dokapitali- dal podobnega mnenja pa Skupine Merkur, ki predvidevajo dokaj ambiciozen pitala na 10 odstotkov. Sklep skupščine na kratki rok ne zaciji družbe. Ker imata so tudi na KAD, da ima Mer- razvoj veleprodaje in malo- spreminja začrtanih naložb omenjena paradržavna skia- kur po njihovem mnenju še prodaje tehničnega blaga družbe, so sporočili iz Mer- da 26,2 odstotka vseh del- veliko rezervv sedanjih sred- tako v Sloveniji kol tudi na kurja, glede na odločitev nie, po določilih statuta pa je stvih, saj da naj bi lahko s trgih držav nekdanje Jugo- skupščine pa bo uprava po- za spremembo statuta potrebnih 75 odstotkov priso- prodajo nepotrebnih nepremičnin in kratkoročnih fi- slavije, saj namerava Mer- novno proučila možnosti kur v naslednjih letih vlogo pridobitve dodatnih virov fi- tnih delničarjev, predlog nančnih naložb (v Cimos in največjega in najboljšega tr- nanciranja za realizacijo na- uprave, kljub jasni podpori Gorenjski banki) iztržil 24 govca s tehničnim blagom črtovanega razvoja. Eden iz- vseh drugih delničarjev ni milijard tolarjev. Bine Kor- doma še okrepiti ter se Širiti med virov je lahko tudi izda- biJ sprejet. Za razliko od dež, predsednik uprave Mer- na okoliške trge. Skupna ja 98.000 delnic, za kar inu prejšnje skupščine, ko je bil kurja je ob tem pojasnil, da vrednost načrtovanih inve- Uprava pooblastilo skupšči- predlog za dokapitalizacijo . so finandie naložbe poveza- sticijskih vlaganj do leta ne iz leta 2003. Zapleti s prenapetostno zaščito Pri razvezavi krajevne zanke, ki omogoča vstop novih ponudnikov širokopasovnega dostopa do Interneta se je zapletlo s prenapetostno zaščito. Štefan Žajigi Zaradi lega se je omenjeno gmotna škoda tako aneksa k pogodbi, v katerem pogojuje odstranitev prena-petoslnih varoval s prevzemom odškodninske odgovornosti za škodo, ki bi nastala tako v Telekomu, kot tudi pri tretjih osebah - upo-rabnikiii. Pri T-2 tako ravna- podjetje pritožilo na Agend» Telekomu kot tudi pri kon- nje Telekoma ocenjujejo kot Ljubljana • Že dober mesec jo za poŠto in elektronske ko- Čnih uporabnikih izsiljevanje in kršenje odloč- traja zaplet med Telekomom munikadje (APEK) in zahte- Pretekli leden je APEKTe- be APEK, saj so prepričani Slovenije in podjetjem T-2, novim ponudnikom široko- vab odstranitev teh prenape-tostnih zaščit. V Telekomu lekomu Slovenije izdala od- (objavljajo tudi laboratorij-ločbo, po kateri mora v raz- ske teste meritev), da lahko pasovnega dostopa do inter- Slovenije odgovarjajo, da je vezani krajevni zanki osta- Telekom izbere taka prena- neta, ki je ugotovilo, da pre- prenapetostna im operaterjem omogočiti petostna varovala, W ne mo- napetostna zaščita vgrajena potrebna zaradi varnosti ak- tak dostop, da bo uporaben tijo signala VDSL Ravnanje na paricah močno zmanjšuje hitrost prenosa podatkov, zaradi Česar T-z ne more izpolniti v ponudbah obljubljenih hitrosti v omrežju VDSL tivne in pasivne opreme (naprav in kablov), saj bi lahko v primeru atmosferskih motenj, če bi prenapetostno za- šdlo odstranili, nastala zelo celotni frekvenčni spekter Telekoma razumejo kot va- bakrene parice in torej rovanje monopola, oiiemo VDSL signal ne bo moten. Telekom se ie na odločbo gočanju konkurenčnih ponudnikov tudi za ceno krše- zahtevo po podp nja zakonodaje, KRATKE NOVICE ljusljana Dr. Bajuk evropski ffnančni minister leta z službe za odnose z javnostmi ministrstva za finance so potrdili, da je ugledna britanska revije The Banker, ki deluje v okviru znane skupine Financial Times, slovenskega ministra za finance dr. Andreja Bajuka razglasila za finančnega ministra leta v Evropi. The Banker je v svoji obrazložitvi zapisal, da si je minister dr. Bajuk nagrado prislužil s svojimi prizadevanji za reformo davčnega sistema v Sloveniji ter z vodenjem preudarne makroekonomske politike, ki je potrebna za uvedbo evra v Sloveniji v začetku 2007. Ministru Bajuku je v enem letu od prevzema vodenja ministr-stva uspelo znižati javnofinančni primanjkljaj z 2,1 odstotka BDP na 1,7 odstotka 6DP, pri Čemer je zlasti pomembno ozadje znižanja, saj je nižjim javnofinanČnim prihodkom (in s tem nižjemu davčnemu bremenu) sledila racionalizacija In znižanje odhodkov. V članku ugotavljajo tudi, da Slovenija že Izpolnjuje maastrichtske kriterije za prevzem evra, ter izpostavljajo prepričanje ministra dr. Bajuka, da bo izpolnjevala tudi kriterij stabilnosti cen, ki mu je sicer prvič zadostila v novembru 2005. Nagrado je Financial Times razglasil v januarski izdaji revije The Banker, slavnostno pa mu bodo predstavniki Financial Timesa nagrado podelili v začetku prihodnjega leta v Ljubljani. S. 2. BecuNiE Ski mar se bo prestrukturiral Predsednik nadzornega sveta Skimar, d.0.0,, Anton Pogačnik je sporočil, da je bila sredi decembra redna seja nadzornega sveta družbe, na kateri so bili obravnavani rezultati poslovanja skupine Skimar za obdobje januar - november 200S, ki so v skladu z načrtovanimi. Tudi ocena poslovanja skupine Skimar do konca leta 200S je v skladu s poslovnim načrtom, V nadaljevanju je nadzorni svet obravnaval strateški razvojni naČri skupine Skimar, d.0.0.» za obdobje 2006 -2010. Nadzorni svet je strateški razvojni načrt sprejel In obenem dal soglasje k začetku postopka organizacijskega in upravljavskega prestrukturiranja skupine Skimar v dve samostojni poslovni dejavnosti in sicer v dejavnost plovil in dejavnost zimsko športnega programa, To pomeni, da se bo Atac pridružil Skimarju, Elan Inventa pa Elanu, Nadzorni svet je sprejel tudi poslovni načrt skupine Skimar za leto 2006 in sklep o preoblikovanju Elana, d.d.. v Elan, d.0.0. Do končnega sodnega razpleta v sporu o upravičenosti zahtevka za izplačilo menedžerskih nagrad se je nadzorni svet od- loČil upoštevati izsledke računskega sodišča, ki, kot smo že poročali, ne vidi prave podlage za Izplačilo nagrad nekda Koržetovi upravi. Morebitno izplačilo nagrad, pa tudi more* bitne hipotekarne obveznosti do upnikov iz preteklega Ela-novega poslovanja bi po mnenju Antona Pogačnika lahko resno negativno vplivale na poslovne rezultate Elana, t. 2. Laze 18a, 4000 Kranj Gorenfska^ Banka ßfft POSLOVNI CAS PRED PRAZNIKI Jutri, v soboto, 31.12. 2005, bodo ekspoziture Gorei^ske banke poslovale do 11.00 ure. Hvala za razumevanje! Goren|ska^ Banka B/ttiko r' p4hi//itfom u i 20 KMETIJSTVO cveto .z aplotn ik las. si CORENISKl GUS petek, ^o. decembra 2005 Potrjen program zbornice Na zadnji letošnji seji sveta Kmetijsko gozdarske zbornice so med drugim obravnavali tudi reformo skupne kmetijske politike. Matjaž Grbgorić sedanje stanje. Seznanili so ..............................................................................se z aktivnostmi KGZS v po- Ljubljana • Na seji so Člani stopku za pridobitev prizna- sveta potrdili program dela ne rejske organizacije v go- in finančni načrt KCZS in vedoreji in prašičereji in kmetijsko gozdarskih zavo- podprli njene aktivnosti, dov 2a leto 2006. Poleg tega so o bra v na va I i reformo skupne kmetiiske politike ter izrazili podporo modeiu Glede problematike mleka pa so spreieli sklep v podporo oddaji slovenskega mleka slovenskim mlekarnam. S sheme plačil, ki bo zagotav- tem se ohranjajo delovna Ijal dolgoročen razvoj pride- mesta v domači živilski in-lave kakovostne varne hrane duslrlji in prodajajo večin razvoj podeželja v Slove- vredni izdelki, s Čimer se na niji ter bo na nacionalni rav- nacionalnem nivoju ustvar-ni zagotavljal kar najuspeš- jajo večji priliodki, ob pogo- nejše pridobivanje sredstev ju, da slovenske mlekarne EU, ob tem pa ne bo povzro- plač\ijejo mleko po odkup-Ča) prevelikih prerazporedi- nih cenah, ki veljajo v tem Cev med panogami glede na delu Evrope. L/ubljana Podaljšan rok za prijavo Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je pripravilo javni razpis za Imenovanje organizacij za kontrolo nad pridelavo in pridelavo integriranih kmetijskih pridelkov oziroma ter predelavo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma Živi), k je bil 23. decembra v Uradnem listu RS. Ker bo ministrstvo nove organizacije za kontrolo lahko Imenovalo Šele v sredini meseca januarja 2006, bo rok, do katerega se lahko pr -delovale! oziroma predelovalci prijavijo v kontrolo Integrira« ne in ekološke pridelave, izjemoma podaljšan do vključno 1. marca 2006. M. C. Agro ira BOSCH VESNi ^ ® ♦ MJtJft runu cuma A^roisblra SUvko ^rott» «.p., Smitdniska 1.17, 4000 Kranj Ul.: 04/n 14 070, ttl/lmkii 04/tt U tOfi, fimi 041/314 tl7 UGODNO; akumulatorji vesna, topla, bosch gotovinski popust 10 • IS % NOVO: brezplačni prevzem odpadkih akumulatorjev ww>v.voU(5wag«n.sl Cisto majčkene cene Popust do 600.000 SIT za osebno vozila Volkswagen. Avtohiša Vrtać, d.0.0. Kranj Movilca ceiM 4 »4000 KRANJ ML: 04 27 00 100. (di*: 04 77 00 322 «MTW dwwhl lOMlOf .u ul « mM»^, M rdi Mir« iMfm >fi «■rm uJ^ U tM*M< v iMf* «tViT» pmM 4« 111 l/RO Un ««M Cbj IN tüiki» v v» pescica internet Svetovalna služba Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je začela s predstavitvami prednosti uporabe svetovnega spleta na kmetijah. Celovito elektronsko obveščanje šele čez pet let. Matjaž Cregorič Kranj • Uporaba računalnika in intemeta je na gorenjskih kmetijah pod povprečjem, ugotavljajo v kmetijski sveto« valni sliižbi Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj (KGZ), zato so že pripravili nekaj predstavitev, na katerih kmetovalce seznanjajo s prednostmi uporabe svetovnega spleta pri pridobivanju informacij in raznih obrazcev, "V naši bazi sicer imamo nekaj elektronskih naslovov, na dveh predstavitvah uporabe intemeta smo jih pridobili še nekaj. Doslej smo imeD dve predstavitvi za tiste, ki že imajo intemet in nekaj izkušenj, razmišljamo pa tudi o Franc Pavlin: "Uporaba Interneta na kmetijah je tem, da bi jih pripravili tudi v primerjavi z gospodinjstvi pod povprečjem, v pHhodrkje za tiste, ki tega še nimajo, da bomo organizirali predstavitve tudi za ti^e, ki s spletom bi navdu.^ili za uporabo §e niso seznanjeni In nimajo Izkušenj". oziroma, da bi lahko videli, koliko koristnih podatkov predpisi, uredbe in zakoni, na kmetiji, povezave s siste mo na intemcl. Agencija za kmetijske trge objavlja tudi razne razpise in obrazce za vloge za izplačila in podobno. Na spletni strani kmetijskega ministrstva si lahko vsak lastnik kmetije pogleda grafične enote za rabo kmetijskih zemljišč, lahko naredi izmero določenih parcel žal so te grafične podlage stare nekaj let, vendarle bodo posodobljene," dodaja Pavlin. Za gorenjske govedorejce je zanimiva tudi možnost vpogleda v elektronski register govedi, z geslom je mogoče pogledati lastni register, za vsa leta nazai je mogoče pogledati tudi kontrolo proizvodnosti. Vse bolj aktualna je tudi kmetijska splema trgovina, ki se JO v največji meri poslužujejo pridelovalci, prodajajo se tako domaČe živali kot zemljišča. Svetovalna služba KGZ ti- lahko dobijo na spletu," pra- ki jih je mogoče dobiti na mom mlečnih kvot. "Na stim, ki že imajo internet vi Franc Pavlin s kmetijske straneh kmetijskega mini- spletnih straneh je mogoče oziroma elektronski naslov, svetovalne službe. strstva, Agencije za kmetij- spremljati sprotno mesečno obvestila za predavanja in Na predavaniih so udele- ske trge in razvoj podeželja porabo mlečnih kvot v Slo- druga splošna obvestila že žencem Z direktno povezavo in drugod. Poleg tega so na veniji, za te podatke imamo p>ošilja po elektronski pošti, na internet prikazali nekaj voljo številne informacije, namreč kar precej telefon- Predvidoma v petih letih naj spletnih strani, kjer so kme- veterine, varstva okolja, ski h klicev In tistega, ki ga bi obveščanje potekalo iz- tovalcem na voljo Številni predpisi s področja gradenj to zanima, lahko preusmeri- ključno na ta način. Uspešen zadnji pogon divjadi Člani Lovske družine jezersko so se tudi letos zbrali na tradicionalni Štefanovi jagi in v svoje vrste sprejeli pet novincev. Matjaž Gregorič lezersko • V skladu s tradici- io so se tudi letos na Svetega Štefana dan. 26. decembra, na Štefanovi jagi zbrali lovci Lovske družine Jezersko. Prvič je bila Štefanova jaga organizirana že pred petnajstimi leti in tudi letos je bila namenjena zadnjemu pogonu divjadi in druženju ob koncu leta. Letos se je jage od 76 članov, kolikor jih šteje Lovska družina Jezersko, udeležilo dve tretjini, od-strehli pa so dva jelena in košuto, s čimer so izvedli še zadnji letošnji manjkajoči odstrel, Jaga je potekala v pravih zimskih razmerah, rahlo sneženje pa lovcev ni Lovci Lovske družine jezerko so leto končati s tradicionalno Štefanovo jago, ki je oviralo. namenjena zadnjemu manjkajočemu odstrelu in predvsem druženju. - jezerski lovci so v svoje vr- ^te sprejeli tudi pet novih zersko ima dokaj mlado sta- želijo omejevati, sicer pa skih razpotij članov, ki so letos uspešno rostno stnikturo, saj je sta- takšnih običajev, kot je Ste- modificirane lovske zakono- nove m opravili Izpit z najboljšimi rostno povprečje članstva fanova jaga, zagotovo pre-rezultati, Lovska družina Je- okoD 45 let. Števila članov ne malo v luči nemirnih lov- daje, je prepričan slarešina Franc Ekai. GORENJSKI GLAS petek, 30. decembra 2005 FIN cveto.zaplotnih @g'glas, si 21 Inflacija kaže cenovno stabilnost v "čakalnici" za prevzem evra je vse manj vroče, Slovenija je novembra prvič izpolnila že tudi kriterij cenovne stabilnosti. Cv eto Zaplotn i k znašaj a 2,5 odstotka. tolikSna ...................................... pa je bila tudi referenčna Kranj • V Sloveniji naj bi v za- vrednost kriterija stabilnosti četku leta 2007 uvedli evro, cen, po katerem inflacija ne kar po javnomnenjskih rari- sme preseči več kot 1,5 od- skavah podpirata dve tretjini stotne točke povprečja treh prebivalcev. Pogoj za uvedbo držav Članic z najnižjo infla- evra je izpolnievanie konver- kriteri' pnmei drugimi članicamj genčnih kriterijev cenovne novne stabilnosti izpolnjeva- stabilnosti, proračunskega la že prej, če bi iz inflacije iz- stanja, deviznih tečajev in ob- ločili vpliv cen naftnih deri- restnih mer. Slovenija zdai že v izpolnjuje vse konvergerične j« kriterije, novembra je prvič, n odkar je v "čakalnici" za evro, izpolnila tudi kriterij cenovne 2^ četrtino niije cene stabilnosti, odpraviti mora le še neskkdia v zakonodaji unjie Velik cenovni vpliv nafte Splošna raven cen v Sloveniji je približno za četrtino nižja od povprečja v evro območju. Za evropskim pov-Slovenija je v zadnjih petih prečjem najmanj zaostajajo letih znižala inflacijo s slabih cene izdelkov iz skupin oble- 10 odstotkov na okoli 2,^ od- ka in obutev ter hrana in stotka. Po podatkih državne- brezalkoholne pijače , najvi-ga statističnega urada je no- šja pa so odstopanja v neka- vembra povprečna dvanajst- terih storitvenih dejavnostih. mesečna inlladja, merjena s harmoniziranim indeksom kjer slovenske cene zaostaja« jo za tistimi iz evro območja cen življenjskih potrebščin, za več kot tretjino. Adriatic Slovenica že do konca leta Z združitvijo zavarovalne družbe Adriatic in zavarovalniške hiže Slovenica je nastala ADRIATIC SLOVENICA Zavarovalna družba, d. d Štefan Žargi valnic, vsi zaposleni, premoženje. viri, moči in znanje. Kop«r • Kot so sporočili iz za- Kot kaže finančni načrt, bo varovalne družbe Adriati.c, Adriatic Slovenica že v letu bodo najkasneje danes v sod- 2006 dosegla 55 milijard pre- ni register vpisali novo slo- mije in s tem ly-odstotni trž- vensko zavarovalno družbo, ni delež, kar pomeni drugo ki je nastala 2 združitvijo za- mesto med splošrumi zavaro- varovainic zavarovalne dmž- valnicami na slovenskem žabe Adriatic in zavarovalniške varovalnižkem trgu. Združe- hiše Slovenica, kar je edin- na zavarovalnica Adriatic Slo- stven in prvi primer združitve v slovenski zavarovalniški panogi. Združeno Adriaric Slovenico bo vodil IDuSan No- venica, d.d., je pravna naslednica vseh pred združitvijo sklenjenih zavarovalnih in vseh drugih pogodb, kar po-vak, dosedanji predsednik meni, da se zavarovancem v uprave Adriatica. V tričlanski ničemer ne spremenijo nji- upravi bosta še član uprave in hove zavarovalne pogodbe in namestnik predsednika Matija Senk, dosedanji predsed- pravice, povečala se bo le moč in trdnost zavarovalnice ter nik uprave Slovenice Življe- dostop do kakovostnih zava- nje, ki funkdjo nastopi takoj, rovalnih storitev po vsej Slo- s polnimi pooblastili pa po veniji. Adriatic Slovenica bo pridobitvi dovoljenja Agenci- zavarovalne storitve nudila je za zavarovalni nadzor in odslej v <) poslovnih enotah v danica uprave Milena Geor- vseh slovenskih rajskih sre- gievsld, do sedaj članica upra- diščih, 3 predstavništvih, 65 ve Adriatica. V združeni zava- poslovalnicah in v pogodbeni rovalnid se bosta združili ce- tržni mreži s kar 96 sklepal-lotni tižni mreži obeh zavaro- nimi mesti. KRATKE NOVICE Kran} Po novem letu cenejši krediti iz Gorenjske banke so sporočili, da bodo od 3. januarja 2006 znižali vse obrestne mere za tolarske potrolnike kredite z nominalr^o obrestno mero za komitente in nekomi-tente za od 0,33 do 0,95 odstotne točke. Višina kredita in obrestna mera je odvisna od vrste kredita, odplačilne dobe, odplačilne sposobnosti kreditojemalca, njegove bor^itete in načina zavarovanja kredita. NajvtSjf znesek kredita je odvisen od proste višine plače ali pokojnine: Posebna ugodnost, ki jo nudi Gorenjska banka je, da višina anuitete ob sklenitvi kreditne pogodbe lahko dosega tudi do 55 odstotkov mesečne plače ali pokojnine kreditojemalca v odvisnosti od višine plače ali pokojnine. Stroški odobritve posojila segajo od 2.288 tolarjev (za študente) do 30.000 tolarjev, ietna efektivna obrestna mera pa se giblje med 8,49 odstotka in 9,42 odstotka. S. 2. K ran) Novi bankomati na Gorenjskem Kot so sporočili iz Gorenjske banke, so s postavitvami novih bankomatov v decembru pokrili vse večje kraje na Gorenjskem. V želji, da zagotovijo strankam možnost poslovanja S sodobnimi plačilnimi sredstvi, večjo varnost in enostavnost poslovanja ter da prisluhnejo željam krajevnih skupnosti, ki so pripravljene sodelovati z banko, so postavili 10 novih bankomatov in sicer: v hipermarketu SPAR v Radovljici, v ekspozituri banke v Gorenji vasi, v avtosalonu/servi-su Remont Alpetour na Laborah, v avtosalonu/servisu ASP na Slovenskem javorniku, Jesenice, v ekspozituri banke na Mestnem trgu v Ško^l Loki, na bencinskem servisu Petrola v Zgornjem jezerskem, v samopostrežni trgovini Mercator v Zgornjih Gorjah, v franšlzni trgovini Tuš Dorfarje, v po« slovni stavbi Merkurja v Naklem In na Visokem pri Kranju. Skupaj Ima tako Gorenjska banka nameščenih 50 bankomatov. Ž. «/5 iS o C/5 <0 fO 2 40 if> 8 o O p $ o t: ocD^ocDCDCou^innn II rt ^ O S h Tz d •D O '•Ö cc \a V5 i e ^ _ siiš I!? £ W J .0 o s SL I I O bi IS asa n o te C n €0 d y o — Cj fO crt ^ ^ v ^ cl2 O o n O) n s'g 5 C A o UJ < o co o go*" —; C lA - — C s J Cr S w> e i'-s 15° 6 eg O - .•S cd c cj - S S S > C 3 OJ t- <0 ^ 0 C C 5-o S ui C9 •o o z ♦ « C g> C ^ C>J e> o o t Cü £ 2 ^ s s o o n O P lig 511 rt n v> LU _ X E ö. 0. 2 2 2 O ss < s o (Z o s ta (0 es O S GC O O lu o lU C z o o z o s o K a o (D 8 CD 1 o o o s D. ÜJ 0 1 si o = < p UJ o SE .a 0 s 1 e s a n o O O O o iT) LO O» & tO I .£ g ♦U O s s S S a C ® OJ rt CM O ll 11 o o o d') CM o 2 oZ N a •o iS JC M > fi E iS rü aj S §0 0 .a t z 1 •O O O a> ci T 7 S} I ^ ^ o s i ^ I u; 2 O lij m O CL fs 5 s < n ci O O 4 T a g < UJ d O o£ 10 2| < p o tA UJ D O S s UJ - «6 A .S C e ^ Ü o. s •u 2 2 C 81!- •S C -- Š -' D. je C 'N U O O j 8 • CS I e 1 000 000 000 4 « « 000 000 CS/ M CSJ o \ft o LU ■yO o §3 O' o 03 5 ^ go2 O S >0 a "D O o i/> 10 •552 >g z 0) r 2 C • C o a S i t ® 5 r ^ Ä 6 ^ C o 6 a fO C f6 C 9 E ^ e ž a s o = 1 a-S I Ižsl s C I s t ■o si ■= a .a _ ll s" lil C 9 k y 'ž "§ '5 Ss I? >111 C i <0 C ID g s a § 'S s f\j D t < Z S Q UJ o: CO ä LU S liJ CC Q. CO X e 4 g o o o CS) o 0> X £ b <0 (O o o o N •s cv O c> LU ÖS< [L. Bi S * I o (6 (O O LU C « UJ CA a g S »o S. v S o Q »i« S « "O Ä « ž 2 £ I 2 II o . u-p Nt 3 a ^ •^ol III "s s 5 & 2 g S äi 3 a = Ö o o .b C «o C đ CS a o os CO O) CD CS o CD Cj W o o OJ rv t/) lA CD d oj d cb CO tö o fO Ä <0 h. <0 — K m o N* o CO 04 <ß CO o> ® ci fO CO Ö) o o o <0000 ^000 t< (6 o Ö 10 ^ ^ CO <0 CO O) 03 s C o s t CVI o T» C t £ s a ? J E € (A u s o te C n S §i z t:: o 5 is ži iS s a 5 ? C »o «S I (T O oS o K G 0 1 £ )0 9 2 s o ^ 13 i « 8, 3 III <0 ^ o o I LU S d Q O X čS O ^ III Iii C C O a § s* ^^ S o O a a j s rt CM s o 2; 2 Ö o a o X o 9-o J' •Sls K S o 253 || 111 O CN 000 ^ ^ ^ 22 NIMIVOSTI i njb@e-gla $. si GORENJSKI GUS petek, 30. decembra 2005 KRATKE NOVICE STAfllVRH Ob jubileju nov tekoči trak Čeprav $e gorenjska smučllča letos lahko pohvalijo z le malo novostmi, je ena od dobrodošlih nova smučarska naprava, tako imenovani "tekoči trak", ki ga bodo danes ob 12. uri slovesno odprli na smučišču Kopa na Starem vrhu. Dolg je kar 61,2 metra In bo pomembna pridobitev za manj spretne smučarje in še posebej začetnike. Kot je povedal vodja Smučarsko turističnega centra Stari vrh Matej Demšar, je to najdaljša tovrstna naprava v Sloveniji, današnjo slovesnost pa bodo združili s petintrideseto obletnico postavitve prvih smučarskih naprav na Starem vrhu in deseto obletnico podjetja SCT Stari vrh, Po slovesnem odprtju nove pridobitve si bodo obiskovalci danes lahko ogledali tudi novosti pri sistemu zasneževanja na Starem vrhu, prav tako pa bodo lahko izvedel vse novosti o načrtovani šest sedežnici s spremljajočimi objekti, ki ]ih na Starem vrhu nameravajo postaviti v novem letu. V. S. C^RKgE Proračun hitro sprejeli Občinski svet v Cerkljah je na sredini seji brez večje razprave potrdil predlog proračuna za leto 2006. V naslednjem letu načrtujejo 1,7 milijarde tolarjev odhodkov in dobro poldrugo milijardo prihodkov, 162 milijonov tolarjev pa bodo v naslednji proračun prenesli iz letošnjega. Največje načrtovane naložbe v letu 2006 bodo gradnja novega gasilskega doma v Cerkljah, obnavljanje občinskih cest. nadaljevanje gradnje kanalizacije In obnove vodovodov ter gradnja doma starostnikov v Cerkljah. Takemu proračunu sta nasprotovala le predstavnika SDS, ki sta že pri obravnavi osnutka opozarjala, da prihodnji proračun temelji tudi na komunalnem prispevku za naselje Taber in prodaji prostorov na Celovški v Ljubljani, ta sredstva pa še niso zajamčena. S. S. Gorenjski Glas www.coR6NjsKtcw5.si Gorenjski Glas Tretjina proračuna za naložbe Proračun za prihodnje leto so svetniki pospremili s samimi pohvalnimi besedami. Matsia Rant saj bodo proračun precej ceste proti RaČevi, tako da so jih pri končnem predlo-odebelili z denarjem iz dr- bodo prihodnje leto obnovi- gu vse upoštevali. Svetnike Žiri • "Pri pripravi proračuna žavnih razpisov. li vsaj najbolj kritični odsek je nekoliko zmotilo le preve- smo poskušali upoštevati Največji zalogaj predstav- od Anžona do občinske lika zadolženost, Id se vleče vse pripombe, ki ste jih po- 1 ja projekt obnove stare šole, meje. S pomočjo evropskih še iz preteklih let. "Da bi dali na sejah odborov," je v katerem nameravajo ure- sredstev naj bi zgradili še zmanjSali zadolžitev, smo razpravo o proračunu za pri- diti muzej. Iz programa In- cesto v industrijsko cono in pripravljeni Še malce bolj hodnje leto odprl župan Bo- terreg 3A so jim za ta na- pripravili projekte za dogra- zategniti pas, če je le volja," jan Starman. Po načrtih naj men že odobrili 52 milijo- ditev čistilne naprave. "Vsa- je ponudil Martin Kopač. bi se v prihodnjem letu v proračunsko blagajno nate- nov tolarjev, kar predstavlja 80 odstotkov celotne nalož- ko leto je proračun bolje pri- Župan jih je potolažil, da ne pravljen," je bil zadovoljen gre za dolg, ampak načrto- klo dobrih 800 milijonov to- be. Razen tega je občina Martin Kopač. Omenil je še, vana sredstva za že sprejete larjev prihodkov. Od tega naj uspešno kandidirala tudi na da so imeli na odboru za go- obveznosti, ki jih bodo prebi za naložba porabili veČ kot razpisu za pridobitev sred- spodžrstvo sicer kar nekaj nesli v proračun za prihod- tretjino omenjenih sredstev, stev za posodobitev lokalne pripomb za izboljšave, ki pa nje leto. Ugodnosti za stanovalce centru Vsa gospodinjstva v središču mesta brez lastnih parkirišč, so upravičena do brezplačne parkirne karte. Jasna Paladin cü pritožb mnogih meščanov uvedbo parkirnin poslabšal najst minul parkiranja v me- ..............................................................................že prinesel nekatere spre- in edino moralno pravilno je, stu brezplačnih, so pa podpr- Kamnik - Kljub temu da je membe. Ena pomembnejših da jim omogočimo brezplač- li predloge občinske uprave o Crimesečno obdobje od uved- je soglasno sprejeti amand- no parkiranje," je povedal višine parkirnine. Za vsako be parkirnin na javnih parki- ma, da se vsakemu gospo- Frand Spruk. z njim pa se je začeto uro parkiranja cena riŠČih v središču mesta po dinjstvu, ki nima lastnih par- strinjal tudi svetnik Brane ostaja sto tolarjev, z doseda- besedah občinske uprave kirišČ na območju ožjega Golubovič: Po prvih ocenah njih 800 bo celodnevno par- prekratek čas za dobre anali- centra Kamnika, dodeli en bo do takšne letne karte fciranje odslej staio 600 teze, je nedavno sprejeti sklep brezplačni celoletni abonma upravičenih vsaj 54 stanoval- larjev, za mesečno parkirno o določitvi višine parkirnine za eno parkirno mesto. "Sta- cev. Svetniki so sicer zavrnili karto za eno vozilo pa bo po-na pobudo svetnikov in zaia- tus stanovalcev centra se je z predlog, da bi bilo prvih pet- trebno odšteti 6000 tolarjev. C s .M = ž 8 S 4 C v* g"5 0 < - § a o o § er 3. i o. gl S J J £ s: •D « O. S s § o s 5 C» i I O a o a s a _ I C ž 3Š m PO o» ^ o I 5: 3 a S 5 o C O • E D Ö 3 & u o t:. 3 T "S cy 3 XD 3 i CO s. g o a o s C» N O a o < o "O < iS' ca m C o o X 0. CT o - g s. o a c 3 3 O» {b 9 n M (O — » £ C o S s> s a 2. O sr O O S 3. m Si o 3 07 O o CO U) u 9 g 69 3 (fl n O cn< IS S' ■D O S cv seI OS3 V fa^ O đ s g 2 s «s: < Cl O S's M» ^ s 85 IBk « (t o a o 3 O o • o y o SI <6 Z a ^ n' (O 3 ..a v in ID C 9 o

^ ft O Ö CT Hiäii Q aI• 1-3 o 3 ^ ŽT 0 1 s s ^ ° i a o i £ o 3 v> S S 3 & P -I 3 « 3 -F^ O :a 5 Z ^ I s o s. 5 II! 2i a Isl 9 O (9 -O "I? <đ -n ^ O f. & •D a g ro ro I s a <ä O •g 3 I I 3. O 'S a Ö 0> o s o f s o- s o. 2 3 o« n o S 5 i u ff I s ^ d <0 § o 3 P ff O' ?

3 3 O Ö _ O N U o o Of I o S* s ro O £ ' 2 5 to » = 13 s* M §5.8 š! B ? S 53 t P 9 ^ & ^ ^ O I «S ^ hi X ® 5 v> 3-3 F* ® o- — ' C Vi E B § S" I 01 _ 3 ® o.-^ CO 3 3 t ^ < ? B ^ CL O D CO I GJ O S PO o o CJ1 GORENJSKI GLAS petek» 30, decembra 2005 RADOSTI ŽIVLJENJA info® g-ela$.si 23 Boris Bergant odcedite v kozarec za koktajl. ....................................... Okrasite 2 grozdno jagodo in Pripravite si svoj priljiib- metinim listićem ter postreljeni koktajl za silvestrsko zite kot aperitiv, praznovar^je. V nadaljevanju boste našli kar nekaj nami- Novoletna no^ gov za pripravo le-teh, ]ahko pa si tudi kar sami izmislite Za i osebo potrebujemo: 2 cl kakšnega povsem svojega, mdoninega likerja, 1 d poma- vendar je potrebno vedeti, da rančnesa lihjja. 10 d suhcpc- vse, kar se meSa, Se ni koktajl in dobra pijača, Za pri- mne. Sestavine nalijte v kozarec pravo koktajlov veljajo dolo- za penino in z žličko nežno čena pravila, ki se od napitka premešajte. Okrasite z rezi- do napitka razlikujejo, Pona« no melone in ponudite. vadi pripravljamo koktajl tako, da damo v ročni ali Polnočni sii w % m i električni mešalnik 2 do 3 kocke ledu na osebo, dodamo z receptom predvideno Za: osebo potrebi^emo: 2 d blue curacao likerja, 2 cl suhe- količino pijač, dobro preme- ga vermuta, 10 d polsuhe peni- šamo, precedimo in prelije- ne, j kocke ledu. mo v ustrezen kozarec» de- Liker in vermut skupaj z ter ponudite kot "welcome koriramo ter postrežemo. ledom zmešajte v ročnem drink". Številni koktajli zahtevajo mešalniku. Precedite v koza- dodatke, ki so hkrati lahko rec za penino in dolijte peni- L^pe želje tudi okras. Ponavadi dajemo no, Okrasite s koktajl češnjo v koktajle zeleno ali čmo oli- in pomarančno spiralo ter vo, okrasno čebulico, limo- takoj ponudite. no, pomarančo ali sveže in vloženo sadje najrazličnejših oblik. Če uporabimo sadje, je rujbolje, da uporabimo ti- C. C. 2006 Za 2 osebo potrebujemo: j d Gin in čmo vodko skupaj z ledom premešajte v ročnem mešalniku, Odcedite v kozarec za penino in zalijte z ohlajeno suho penino. Za I osebo potrebujemo: j d Okrasite z rezino limete in ruma BaccardJ, 4 d ananaso- limonino spiralo. vega soka, j d pomarančnega soka, J d limoninega soka. 5 kock ledu. Vse sestavine dobro pre- sto, katerega sok je zastopan Canadian club whisk^a, 1 d mešajte v ročnem mešalni- Silvestrski poljub Za I osebo potrebujemo: 7 d v samem koktajlu. Green love 2ö J osebo potrebujemo: j d mastike,; d metin^a likena, j limoniruga likerja, 2 cl poma- ku in prelijte v kozarec z le- breskovega likerja "belle de rar\čncga likerja, 10 d schwe- dom ter okrasite z a na na- jour", 2 cl vodke. 2 d jagodne- ga likerja. 5 cl jagodnega soka, 5 kock ledu. , Vse sestavine dobro zmešajte v ročnem mešalniku in pesa, 5 kock ledu. Vse sestavine, razen schwepesa, zmešajte v ročnem mešalniku in z ledom som in pomaiančno spirali. brizg pe\inko[>ca, 3 kocke ledu. vred prelijte v visok kozarec Sestavine narahlo zmešaj- ter prilijte schwepes. Okrasite v ročnem mešalniku in te z rezino in spiraJo Umete Srečno novo leto Za I osebo potrebujemo: 2 d 2 ledom vred prelijte v visok 2 cl črne vodke, jo d suhe kozarec. Okrasite z jagodo in gina penine, z kockt ledu. rezino limete. ZELENO IN CVETOČE Igor Pavlič Novoletna jelka Drevesce, ki so ga že davno li Še svečke iz voska. Pone-krasili za božično novoletne kod so jih krasili tudi s su- praznike, ima mnogo imen him sadjem, orehi in piškoti, in en namen^ Vsi, ki so si ga ki so bili oblikovanj tako, da postavili za praznike kot so jih lahko obesili na vejice. okras doma. je bil nadome- Sladkarije na okrasnem dre- stilo drugega okrasja, tudi vescu so v starih časih in po starih zimskih običajih pomenile zahvalo za dobra dela svežega cvetja, Id ga z vrta ni bilo, v cvetličarnah je bilo drago, vsi pa so si želeli praz- med letom. Božično-novoiet- nike Čim bolj polepšati. No- na dekoracija pričara v hišo voletna dekoracija je pri nas posebno vzdušje. Praznično stara okrog slo let, ko so v in drugačno je, kot ostale dni p red novoletnem času kot v letu. Krasitevdoma je zelo enega izmed simbolov po- stara navada, prvotno je postavljali okrasno drevo. Pona- menila odganjanje zlih du- zarja dolgost življenja, V sta- hov, ko so v najdaljših nočeh 5 rih časih so zimzeJena dreve- leta prosili za dobio letino. sa> ki so bila lahko smreke. Danes poznamo veliko no- jelke, bori, tise in dprese ali voletnih aranžmajev, ki niso brini, kar so kot zimzeleno vsi iz smrekovih vej ali dre- zimzelene rastline, kot so Kakorkoli že boste okrasili drevje imeli ljudje v svoji vesc. Veliko so jih nadomesti- tise, pušpan, brini, različne praznično mizo, ali si dom okolici na razpolago, krasili s le že umetne smreldce» tisti, plodove iz vrtnih grmovnic, polepšali z božičnimi zvez- sadjem in pecivom. V17. sto- ki pa imajo le malo prostora, Za posebno novoletno okras- dami, dlüamami, orhideja- letju so začeli uporabljati pa si raje privoščijo namizno je se šteje bela omela^ ki so jo mi, okrasite si dom tako, da bleSäce in dodatke v svetle- dekoracijo, kjer ne smejo že v keltskih časih prizna- se boste v teh novoletnih čih, predvsem zlatih barvah, manjkati sveče. Kot sestavni vali za simboliko božičnega dneh počutili v njem prijet- Kasne^e so smrečicam doda- del šopka lahko uporabite okrasja ob svečah in stoiHh. no. Pa srečno! i KUHARSKI RECEPTI Za vas (zbira Danica Dolsnc Tedenski jedilnik Nedelja - Kosilo: kremna juha iz zelene, svinjska pečenka, pražen krompir, kislo zelje v solati z bučnim oljem, potka; Večerja: hladen narezek, skutni cmoki, sadnf sok. Ponedeljek - Kosilo: jota s kranjsko klobaso, kruh. makov zavitek; Večerja: pečena mlečna kaša s suhimi slivami, s [Ivo v kompot. Torek • Kosilo: krompirjeva enolončnica z grahom In mesnimi koščki, palačinke s pomarančno marmelado; Večerja: zeijna solata s krompirjem, hrenovke na žaru, kruh. Sreda - Kosilo: goveji golaž, polenta z majaronom, mešana solata; Večerja: kruhovo cvrtje ("pohane šnite"), kakav, kakiji. Četrtek • Kosilo: vampi po tržaško, pire krompir, rdeča pesa v solati; Večerja: tuna iz konzerve, kruh, skutna krema s sadjem. Petek • Kosrlo: porova kremna juha, ocvrte sardele, krompirjeva soiata s čebulo, klvi s tolčeno smetano; Večerja: jabolčni rižev narastek, sadni sok. Sobota - Kosilo: ješprenj s suhim mesom in zelenjavo, kruh, rožičeva pita; Večerja: usukani močnik z majaronom, dušena kisla repa, krvavice. Skutna krema s sadjem 500 g skuU, po/ f/tro mleko, 2 žlici (3 dag) vaniljeuega pudinga. 4 žlice sladkorja, poljubno vloženo (marelice, tresfcfe, ananas, jagode, borovnfce) ali sveže sadje (grozdje, mandarine, pomaranče, banana...). Skuto pretlačimo. V malo mrzlega mleka razmeŠamo puding in ga nato zakuhamo v sladkano vrelo mleko. Kuhamo eno do dve minuti- Odstavimo in Še mešamo, da se masa ohladi, nato puding zmešamo s skuto, da nastane krema, to pa naložimo v stekleno skledo in obložimo s sadjem. Kremo lahko začinimo Še z nekaj kapljicami dišečega žganja (viljamovkaj ali likerja. Rožičeva pita Testo: 20 dag $uro\>ego masla, 50 dag moke. 5 dag sladkorja, sok in naribana hpina ene limone, 2 rumenjaka, ščepec soli. Nadei*: T5 do 20 dag rožičeife moke, 1 df mleka oli sladke smetane, to dag rozin, malo naribane pomarančne lupifie, 2 naribani kiselkasti jabolki, malo cimeta, S dag sladkorja, 1 vor^ilin sladkor sneg iz 2 beljakov. Iz masla, moke. sladkorja, rumenjakov, soli, limoninega soka In lupinice naredimo krhko testo, ki naj počiva na hladnem pol ure. Nato ga razvaljamo v dve plasti. Eno plast položimo na pekač in jo namažemo z nadevom; na to položimo drugo plast ter speČemo v precej vroči pečici (okrog 2Q0 stopinj C), Pečeno pito razrežemo In še vročo potresemo s sladkorno moko. Nadev: rožičevo moko poparimo z vrelim mlekom ali s smetano ter primešamo še vse ostale sestavine - rozine namočene v rumu, naribano pomarančno lupinico, sladkor, vanilin sladkor, cimet, na koncu pa rahlo vrfiešamo še sneg Iz beljakov. Cr^ RADIODMEV ao.p. 9T.Z. <03.7 Mig vrv. mREO. RDft Radio Cerkno, d. o. o PlaHševa ulica 39, 5282 Cerkno Tel,: 05/37 34 770 Fax: 05/37 34 771 E-podta: info®radio-odmev net 4 I 24 ZANIMIVOSTI / PISMA GORENISKI GLAS petek, 50. decembra 2005 NA GORENJSKEM PRED 100 LETI Andraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih 00 23. 00 30. decembra 1005 Veselo silvestrovanje! Na Silvestrov© bo na Gorenjskem nedvomno spet zelo veselo, Kot je v zadnjih letih postalo že povsem običajno» gostilničarji kar tekmujejo med seboj, kdo bo privabil na svojo sil-vestrsko veselico več ljudi. Vsi se ob tem času še posebej potrudijo z izvrstno hrano in pijačo, saj je znano» da ljudje ob takem času ne gfedajo preveč na denar» to velja tudi za Gorenjce. Seveda pa je na vseh prizoriščih vedno tudi glasba za ples. če drugega ne, pa vsaj vaški harmonikarji popestrijo dogajanje. Še vedno pa so med ljudmi najbolj priljubljene silvestrske veselice, ki jih pripravljajo Narodne Čitalnice v Kranju Škofji Loki» Tržiču» Kamniku in na Jesenicah. No» kjer koli že boste preživeli preskok v novo leto, ali v gostilni, ali prostorih čitalnice, pri prijateljih, ali pa doma - želimo vam prijetno in zabavno silvestrovanje ter predvsem srečno ter zdravo v letu 1906. Shod za splošno volilno pravico Radovljica - Pred kratkim se je v Bartlovem hotelu v Radovljici vršil shod za dosego splošne volilne pravice v naši državi. Shod je bil prav dobro obiskan, govorniki pa so opisal zgodovino volilne borbe n? Avstrijskem, Izrabili so zadovoljstvo, da so se poslanci v deželnem zboru izrekli za splošno m enako volilno pravico. Sklep shoda je bila napoved, da Če se bo vlada na Dunaju še naprej izogibala zahtevi po volilni pravici, se bodo po vsem Avstrijskem v kratkem Času organizirali splošni delavski štrajki, ki bodo ohromili vso državo. Srno ujel Z golimi rokami Rudno - Ob novici» da je Štirinajstletni deček Janez Megušar z Rudnega v Selški dolini, z golimi rokami ujel odraslo srno se bo verjetno marsikateri lovec zamislil. No, pri tem je mladeniču pomagal visok suh sneg. zaradi katerega srna ni mogla uiti in jo je zlahka ujel. Kar nezavezano si jo je Živo vrgel za vrat in jo je nesel prodat gospodu Novaku v Železnike. Svet preo sto leti Zamenjani otrod New York - V nekem ameriškem mestu pri New Yorku je bil organiziran ples, katerega se je udeležilo mnogo žena, ki so po ondotni navadi prinesle s seboj tudi svoje male otroke. Dš bi gospem omogočili plesanje, so se njihovi možje ponudili, da bodo za nekaj plesov pazili na male. a prešla je najprej ena ura» nato dve. tri, gospa pa še vedno ni bilo nazaj k svoji deci, ki je že spala. Gospodje so se naveličali varuštva in poslali so gospem sla, naj pridejo po otroke. Gospe pa so ji odgovorile, da naj kar oni enkrat pazijo na otroke in da bodo one plesale do ranega jutra. Zdaj so možje sklenili maščevati se. Otrokom so zamenjali oblačila, ugasnili luči in jih pustili same spati» oni pa so se odšli zabavat po svoje. Ko so se mamice naplesale» so prišle v sobo, kjer so spali otroci, v mraku so pograbile tistega otroka, ki je imel tako obleko kot njen in odhitele domov. Strašno presenečenje pa se jih je polotilo, ko so ugotovile, da imajo v rokah tujega otroka. Bilo je obilno vrvenja In povpraševanja, predno je vsaka dobila svojega otroka. Ljubeznivi gospodje se menda še nekaj časa niso upali vrniti domov svojim damam pred oči. VIR: Gorenjec in Slovenski narod (december 1905) v ^ > obo» pc KrsA], s«Wki loKi 24. Knnl f tnii» t * Mladi so nas razveselili strtho • gigant - nova radovlji- kot npr. kultura • zgolj poraba^ stole, vsaj dva ali trikrat toliko Ška kasarna. In u boju proti tovrstm^mu zlu pa jih je kpo pohlevno poln i Bolj jo ^eäam. manj razu- je vztrajen in uspešen. Kaže, dve uri stalo. Prav jim je! Jn mem urbanisU, arhitekte, pro- da se mu je knjižnica sicer iz- tudi delavcem Glasbene šole se V našem domu ie danes fcflpitöi muznila in da bo po zelo dol- prav godi, da morajo tavoriti ^r f ^ I ^^^ ft ^fe ^L zelo zelo veselo povsod petje ^^ f]jihovo Širokoustenje o hu- gotrajni nosečnosti vendarle svoje stole in inštrumente preko in veselo igranje harmonike. mani arhitekturi, o veduti. rojena. Napako s e je vendarle celega mesta (kla vir pa celo iz kitare, pri^i sc namreč dijaki arhitekti stalno naje- dalo nekoliko ublažiti - jasli so Mengša). Obäna sicer ima Srednje gostinske in turistične šok iz Radovljice (kot vsako leto}. V restavraciji so nam pri' redili kulturni program, nato Canka^ev dvor je namreč in zarjavelem Globusu. V stana Äiri sirani obdan z dokaj rem mestnem jedru bi se njen visokimi in velikimi Ho^i. I pripravili v zanemarjenem stole, a ne za podpiranje takih neumnosti, in tisti gospod Škr-janc (nomen est omen!) - za- poguben vpliv utegnil preveč kaj vendar ne odneha in ne pa "hajd" po r^^pjih ker ^^^ strani se skoraj dotika razpasti, saj je bacil kulture odide!? Že tmrsikdoje iz Kra- vsi niso pokretni, tako daso še starejših blokov. To bo prijetno (torej porabe) v miunsfco nja pobral šila in kopita, pa jih oni občutili kaj je veselje in ra- statuyvakem, ki si bodo pedali oslabljenih okoljik zaradi kon- bo iudi on! Nt mi/osti za take, dost. v kuhinjo, v spalnwo... centracije kulturne dediščine ki kvarijo miadiru)! Nato so nam osebru) izmčilJ Na drugI stram pa razm]- preveč nalezljiv. Županovo Kofiec koncev pa-vjunaških lastnoročno pečene piškote (ne ff ^ stanovalcem pa tiste "poštirkane" kupljene). Hvala Vam M, ker nas ^^^ razveseljujete, to še kako potre- ^^ stanovanja bujemo. Vašo razigranost in potrebujejo za vikend stanovanja. Ta misel se mi je Tudi pedagoškemu zbom te po^il^-^^forhr Je bhk. fc. šole najlepša h.ala. želimo koncu Magu^o tr- kremenito doslednost v boju s porabništvom pa so lahko občutili obiskovaki novoletnega koncerta kranjske glasbene šole. Nobenega pop uščanja tovrstnim razvadam! ' Trd bodi, neizprosen, mož jeklen ...f" (itd) Kar mj se d renjajo v pre- časih revolucije se je kultura dogajala pod kozolci • in to kid' tura, kije nečemu vendarle slU' tila! Daje to še vedno mogoče, smo v Kranju ze dokazati in "pod kozolcem" uprizorili celo opero. (S časom je sicer treba tudi malo naprej, zato smo po- Vam še veliko uspeha pri delu z mladimi ter srečno 2006. govmo, še vedno veČ ali manj majhni občinski avli, kar naj brali vstopnino.) Le kdo ob prazen (luči v stanovanjih jim znoj teče po hrbtih, kar naj vsem tem rabi dvorano, kc pa Vaši dijaki so Vam lahko v po- tednom m, mogoče za ko- pestujejo svojo garderobo in nos, odlično so se "odrezali". nec tedna, ah pa tudi ne; ni sp re mljajo malopridne je varčnost tradicionalna, tako rekoč etnološka znamenitost zaves, ni rož... - skratka, Ijud- razvade svoje mladeži H starši, Gorenjcev. Lepe pozdrave iz Doma ^^ ^^ kupili stanovanja na kiše vedno ne vedo. da je vse to Ta novoletni čas pa nudi še dr.!.Benedika stanovalka Vera )ug zgolj poraba. Kar naj steguj^o eno sijajno priložnost, saj f\am Teije bo stanovalcem v t^ni in zvijajo vratove in med stebri župan pokaže, kako se organizi-soseščini. Vzeto jim je sonce, in razstavnimi panoji iščgo ra zabavo brez senčice k-uiture! svetloba, razgled. sivjo, s porabnišcvom okuženo Sprašujem se. ali bi arhilek- deco ■ ti pa swjVbb dirigenta. Cankarjev dvor- nova radovljiška kasarna ti. projektanti, urbanisti, inve- Kakih petdeset najbolj zagre- Mestni odbor Novi Slovenije Kranj stitotji, ki so sodelovali ob stva- tih staršev je sicer uspelo dobiti ritvi tega giganta m tisti» ki se hvalijo z novogradnjo v Radovljici, stanovali v takem "nadstandardnem bloku" oz, v njegpvi neposredni bližini? Na začetku poletja 2005 se je z velikim pompom, na me^ stu nekdanje radovljiške kasarne. začela gradnja nove kasarne, bloka z zvenečim imenom "Cankarjev dvor". Verjetno ne. Cvetka Pezdič, Radovljica, Canlcarjm 22 ja. otvoritev je bila res pom- NOVOJCtlll koncert pozna, z naštevanjem poslov nih prostorov z mimo dejav- ncs^o. s kvadraturo stanovanj, nadstandardnih stanovanj, stanovanj za invalide, prostorov za parkiranje, podzemne garaže... glasbene šole Neämm videz našega župana je zgolj prvi zavajajoč Drugačni običaji. Drugačna vera. Drugačna glasba. •avasip ančagurO Drugačen fezik. ISTI MRAZ. V Pekifđ^ je »70 000 If^ omäQ bnz gtfcr» Pomagftfmö fm arefWoti ti^ijma S^ pmpoMvk pr^ ftikupu epakiV) ^ifM Ibhko r^tk^in na trvmkc^ika r^Ljn AtfeteQa Stawip pn NLa 09»2S - 00IM3174^ MK Af 40?S> % pt^^moi^ «Pmae Pilwii^^ tfi pc«j« sus t b««ado POTP€S M PohiuH so S podiranjem vtis. V resnid se mož vztrajno Magistrove hiše, skopali in usp^no bori proti porabnic ogromno luknjo in začela se je štvu. Že v začđku ^Kfjegfi pr^ gradnja Canianevesfi dvora, vcga mandata je namreč izja^ t ki pa je sedaj že skoraj pod vil, da so družbene d^avnosti - v > ( Gorenjski prijatelj RADIO SORA 89.8 91.1 96.3 Radio Sora d.o.o. Kapucinski (rg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-maiJ :info@radii>sora. si ST R TACKE Ana BeSter Srečno v letu 2006! Sredi teh prazničnih dni naj vas zadnjič v tem letu spomnim na živali. Tako kot mi. si tudi one zaslužijo lepo življenje, saj nam vsem, ki živimo z njtmi, bogatijo življenje. Če se le da, jih imejte na toplem pri sebi» če jih imate zunaj, pa jim v teh mrzlih dneh ne pozabite dati sveže vode. Vsi, ki v živalih vidite predvsem nadležne mijavkajoče, laja* joče in na splošno moteča živa bitja, jih v letu, ki prihaja, pustite pri miru. Mnogo je namreč živali, ki jih ljudje namerno prizadenete. Vsi tisti, ki pa se Šele odločate, da boste v svoj dom spreje* Ii novega pasjega, mačjega ali drugega živalskega člana, |5a dobro razmislite, Če imate prave pogoje in dovolj Časa zanj. Vsaka Žival, velika ali majhna, je obveznost, na katero ne morete pozabiti, ko nimate časa ali ste utrujeni, Sicer pa želim vsem, ki imate radi živali, da tudi prihodnje leto delite svojo ljubezen z njimi, saj veste, da vam jo tako V letu 2006 vam želim čim več toplih objemov z vašimi ali tako vedno dvojno vrnejo. ljubljenčki. GORENISK! GUS petek, 30. decembra 2005 PISMO / KAŽIPOT 25 nje sredstev zaostruje v nedostopnost kmetom. V čem je bistvo o zahtevnosti in zapletenosti razpisov? Pogosto slišimo, koliko de- ^ > ^ Subvencije v kmetijstvu bilo Čim manj sredstev razdeljenih. ostala bi pa poum prerazporedili v druge "privat" višje i nterese ? Da vse stvari na kmetijskem narja se v Evropi in predvsem v Sloveniji namenja kmetijstvu oziroma kmetom, Morda res, vendar če primerjamo vse druge dejavnosti, predvsem pa . . . dohodk, v drugih poklicih. ^ kotjc lahko z goMjo trdimo, da '"'^l '''' J' se ftrom. mz odkupu od kmc- f'TJ^ top v zadnjih nekaj klih ni hi- st^no podražila, ampak seje ^ J' celo pocenila. Plače v gospo- m kmetom naprml darstvu in v javnem Jktonu pa se neprestano popravljajo. nerazčiščene afere, ki so posle- Subi^ncije sc tisti insln^rnent. f'« ''' ki blatijo mzUkc med stroški pridelave in prodajno'vred- POuda^al ve .ka raz^jna nosijo kmetijskih pridelkov. Tako kmetje z več dele. .eč ^^^ ^^ '''«J« p/oganj, veffo pridelavo ohra zopet ostala milijarda. Kdo bo njajo dohodek iz preteklosti ^^ '"^g"""'?'''odstopil? ali pa celo izgubljajo. Da pa « se hrana za potrošnika draži, J" ""P"'", f je zasluga nenasitnih trgov- P"'"'"' " «v. Dobro bi bilo vedeti, koli- « ko denana resnično pride do pridelovalcev hrane. tako se bo zmanjšal dohodke. Pri nas subvendjsko politi- Podeželje se prazn, m zarašča, ko v kmetijstvu vodi agencija ^^'J^J" ^ 20 kmetijske trge in razvoj po-detelja. Vse hi bih lepo in Rešitev je samo v temelnti prav. če bi bilo delo agencije resnično tisto, za kar je bila '''""'pke ustano>^ljem. Glede na način "" deta in vodenje postopkov med programskem kmeti vse bolj prevladuje ne- P'"^™^-'"- ^ '"^""J' P'"''" zaupanjp. Naj spomrtim samo na razpise kratkega bo Slovenija samo plačnica v bruseljski mošnjiček, od tam roka s pogoji, ki so kmetom P" SP«;«««'' somo težko dose^jivi, potem razpis ni roki veljajo le za vlagatelje, direktive za hlapce. Z razvojem podeželja se odgovon na pritožbe so dolgo- ^^ trajni, če sploh so itn. Že to, ^osto « ne m se daje vtis, da so kratki razpisni roki, ^^ P'^J'^^' kaže na to,'da programi niso ^^ Padeže- dolgoročno naravnani, am- Ija. Ne vem. kaj imajo krajam pak že vnaprej znanim vlaga- ^ ^ ^ ^^^ teljem in še nekaj slučajnih. ^^^^^ Praviloma hi moral neki dol- »gra/no zxibaviSU. Go- gorotni razpisni program teči več let, potem se pa izvaja, ko- ^ P^ Smledniku urejeno iz Ukor je sredstev na razpolago. ^^^ ^re^isfev in da je lastnica Taka je p raksa v t ujini! V se zaposlena na kmetijskem mi- danji praksi seje pokazalo, da nistr^u. Ne vem. Če je res, da so bili politično prav ustnerje- > ^ ^^ 2 nepotrebnim ni prej obveščeni o razpisnih krotiščem, most, vsa elektnfi-pogojih in tako so imeli holjk ^ocij^' vodovod, plinovod, in izhodišče. Nikomur ne zavi- ureditev prostora resnično izdam prejetih sredstev. Se je pa vedena s tem denajjem.je slo-pokazalo, da so se nekateri pri vensko podeželje in kmetijstvo "koritu", oprostite, opomo^i, izgubilo velika sredstva. Ne za ostale se pa sedaj pogoji vem. kaj bi gdj^o igrišče pri- neslo Portorožu, ki gaje kmetijski minister poviševal zelo zaostrujejo in tem razpisom le malokdo sledi. Tudi kmetijski svetovalci pogosto ne kot nekakšna nadgradnja hne-morejo prav svetovati, ker ni tijstva. Te logike ne razumem. dovolj možnosti, glede na raz Nalijmo si čiste^ vina, da mere, v katerih delajo kmetje. ne bo zavajanj javnosti in Ali po je namen zahtevnih obogatelih kmetov na račun razpisov v tem, da bi čim subvencij, ki jih ni. Koliko manj kmetov kandidiralo. sredstev je namenjenih za Naj spomnim, kakšno noTče- kmetijstvo in razvoj podeže-vanje je agencija na redi la iz Ija ? Koliko od tek je namenje • ml^ih prevzemnikov kmetij. no neposredno kmetom in ko-Za takŠM norčevanje bi m o- Uko teh porabijo službe? Koral nekdo odstopiti, še holj likšen je delež teh sredstev, ki üänkovito bi bilo zamenjati jih porabijo službe za delova-celotno vodstvo agencije. Pre- nje. od agencije, do svetovalne pričan sem, da tam nekaj službe in drugih inštiiudj? "smrdi ". Denar ... denar ... Koliko nas stane delo agencije Res je tudi, da nepovratna A RS KTR P? Kdo pripravlja sredstva v prejšnji državi niso programe za delo agencije? bila dovolj nadzorovana in so Po kakšnem ključu je sestav-namesto hlevov zrasle hiše, Ijena komisija, fei razdeljuje garaže, tovornjaki in še kaj razvojna sredstva? Koliko ta (primeri), sedaj se razdeijeva- sredstva resnično pomagajo k razvoju in ohranjanju pode- deljevanje mlečnih kvot se po-želja? Koliko stane letna na- časi odvija in nenehno zatika. Zakaj? Odgovore na ta vpra- jemnina za prostore agencije v lokalu Smeh? Ker kmetij- ^flimr, stvo ni dovolj donosna pano- ic^ko kmetje kot novinajji in ga. zakaj se ne poišče za delo- davkoplačevalci. vanje agencije cenejši lokal? Kdo nadzira delovanje in poslovanje agencije? Tudi raz- Jakos Kopač, Šentvid nad Ljubljano PROSTA DELA študentje,dijaki www.ms-krenj^ HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Mi^yo sprcieiTijjno po (Hefanu ali «solino fu ioisem * v v^njug^ p«poiii • MponeOHikaitfeirikada H.OOurrHvijo^lMh m KAudDvjiror.Vi ROZMAN BÜS, ROZMAN jANEZ, S.P., LANCOVO 91» RADOVgiCA Tel.t S3^'52*49. Noj bodo pntzniki polni topline in pnjoteljstvo, leto 2006 po predvsem zdravo, uspeino in srečno! Obvestila o dogodkih obiavljamo v rubriki Glasov kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Latino plesni večer Bled • V restavraciji Panorama bo danes ob 21. uri latino esni večer s profesionalnimi učitelj plesa. V nedeljo, 1. januarja, med 14. in 17. uro pa se lahko otroci udeležijo novoletne ustvarjalne delavnice. 1. Andrejčkov memorial Kranjska Gora «V ponedeljek, 2. januarja, se bo ob 17. uri na smučišču v Kranjski Gori začel 1. Andrejčkov memorial • državno prvenstvo In tekmo rekreativcev smučarjev tekačev. IZLETI Na Kum Kranj - Planinska sekcija DU Kranj vabi v ponedeljek, 2. januarja, na Kum. Odhod bo ob 6.11 z vlakom iz Kranja. Predviden čas hoje je 4 do s ur. Planinski izlet Kranj • OU Kranj • planinska sekcija vas vabi v Četrtek, 5. januarja» na planinski izlet na relaciji Kladje • Ermanovec -Slajka • Hotavlje. Odhod s posebnim avtobusom bo ob 8. üri izpred hotela Creina, Prijave z vplačilom sprejemajo v društveni pisarni do srede, 4. januarja. Letovanje v Izoli Žabnica, Bitnje • DU Žabnica • Bitnje organizira tridnevno letovanje v hotelu Delfin v Izoli, in sicer od i6. do 19. marca. Prijave z vplačtlom sprejema Marfja Bogataj po tel.: 04^706-673 ali 23i-oo-6i, od 13. do 15. ure • do 15. januarja. Prvi obrok lahko poravnate tudi skupaj s Članarino. KONCERTI Novoletni gala koncert Bled ' V Festivalni dvorani Sled se bo 1. januarja ob 19. url začel 15. Novoletni gala koncert. Rezervacije za vstopnice sprejemajo v Turističnem društvu Bled po tef.: 574-11-22. Božični koncert Breznica • V farni cerkvi na Breznici bo danes, 30. decembra, ob 18.30 božični koncert Mešane pevske skupine dr. France Prešeren iz Žirovnice. Gostoval bo mešani pevski zbor Akzent Iz Avstrije. PREDAVANJA Osupljive najdbe Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z nizom av-diovizualnih predavanj Osupljive najdbe v starodavnih deželah, jutri ob 10. uri bo v hotelu Grelna na sporedu predavanje Ali nas Bog pozna.^ KRČNE ŽILE, ODPRTE RANE? ZiMi^ctMANt». fr«. u, irom 05/640 02 33 y)KD J^vr^^ flilid ]^c>ubl(keSlcivtni]e zd UuHuffie flej^noici moirtl M^Uin HRANJ, SOBOTNA MATINEJA Gctrul«: Cr<đor SutejmanovM pr*ddvor čarovnik grega Sob«ta, 3 U d*c«mb«r 2005, ob 10 v Pr^Serr^ovem al^dahi^u uri MtsrN^ ihWi^K iL K AS Gorenjski Glas i^v nats^^a Mali oglasi tel.: 201 42 47 201 42 49 fax: 201 42 13 Ma I oQ se sprejemajo' 2i objavo v peiek -v 13.30. in za objavo v torek, ilo \K\ki da 14,00! Delo^i čas: od ponedH^ do oeika . - Ii. ure. üvedli sn^o novQ ru&nko ""čisto v zadnjem hipu'. 3 (O ivbf^ telifDO poma^dt« n^rri br^u^v ^ »jfTi res mudi neka) prodali kupin nateii, od- ddD DgläsntQiubr.blahiiKidddUzdtorekv ponedeljek do c;(ne ure h n perek v ^eiftek pteviđkodo vm uRCendogiasa^2Xf5QSll efutnd m trna • kufonne ve- la Za male og^ po redni (m oziroma na ponu pđ spnjmaiTio imk v p?ifb^lr3-kem s POSLOVNI PROSTORI: Oddamo; ŠENČUR • piMrne cca. 300 rri2 v u nad., objakt star 1 l«to« varovane, tunaj parkirii^^a, dvigalo» cena ■ I192O1OO SlT/ni2, takoj na volpi KRAN)« center, poslovni prostor 49i20 obnovljen 1993 leta v pritličju objekta, možnost pokritja ko hitenj a veže in povečanje poslovnega prostor«, cena ■ to^o mio SIT. KRAN); pn^rn^ 185 ni2 v prit ičju m i6€ v 1« nadstropju, ponovljene 2002^ možnost parkiran/ar najemn* ina « 1.440,00 SlT/m2^ tekočI stroiki posebej* Pro-damo: KRAN); center^ poslovni prostor So rn2 v pritličju objekta z izložbo, ob* nova pred 30 leti, primerno poleg trgovine^ storitvene dejavnosti, ga^ razstave, cena ■ 2 .000^00 SlT/m2» BOHINJ: feta 1910 narejena hiia ob glavni cesti proti jezeru (neko£ odlična gostilna}, parcela ^39 m2. hi§a s tlorisom 14,2 t 7,6$ m2 ima klet, pritličje m mansarda. lokacija primerna tudi za več apartmajev, cena « 100.0 mio SIT KRAN) • na Planini brnro v izmen 74 letnik $9, v lokalu je vsa op rem a I cena « 360 000,00 SIT/m2, L) U BL) AN A: pos lo vn i pro stor 20,70 m2 v pritličju objekta v pro^ dajnem centru, starost 12 let, cena « 8,4 mjo SIT HlS& Prodamo: M&DVODS: parcel» 3142 m2 s Kiio 8 X 9 m za nadomestno gradnjo, cena » >5^0 mio Sk BLED: 2 km izven, lep razgled, novozgrajena atrijska hiša v IV* gradbeni fazi (fasada, okna m vra* tioda hiSe 7,50 m m 9,90 m, klet, pritličje m mansarda, parcela « 412 m2, last K 3 KERN, d.0.0., cena • 38,5 mio SIT BSSN1CA: hiSa v ]IL gr, fazi, SS v eni etaži, klet, pritličje m mansar da^ parcela 363 m2, m^ma lokacija s pogledom na hribei cena « )8,o mfo StT KRAN) • smer ikofa Loka • blilina: hilo v IIL gr. fazi, v pritličju 9f m2, mansarda 59 m2, podstreha 35 mz^ parcela 570 rnZi cena • 3815 rnioSIT, 4CRAN), Primskovo: parcela 626 ma s stan. hiSo staro $0 let, 80 m2 v pritličju, klet 40 mz^ podstreha ni fzdelana, cena - 31*0 mco SIT KRAN]I Primskovo: )/2 stanovanj« ske hiše stara 50 let, in sicer stanovanje v mansardi 68 m2 ^ garaia 17 mz in klet 16 m2, zraven pripada tudi 290 mz zemljiiča^ lastna ccntralna kurjava na plin^ cena • 18,5 mio SIT ŠENĆUR: dvostanovanjsko hi$o v podafjSani IIL gradbeni fazi, na parceli 1000 m2. Dobite jo za ugodnih 38,5 mlo SIT. ŠENČUR: 36 let staro stanovar>jsko h Jo, vel^ m ^ 14 m (klet, pritličje in mansarda)^ na parceh 630 mz, cena ■ $2,8 m^o SIT, mirna TRŽiC Pristava: pred 3 leti obnov* Ijena vrstna končna hišai na parceli 359 m2, cca. 70 mz v etaii, rnima lokacija, cena « 43,2 mio SIT* 2EML|»iĆA: dodamo: desnica: stavbna parcela 2 joo mz, cena » 21.600 SiT/mz. Britof Vog«^ stavbna parcela 550 mZi cena * 34*800 SiT/ma* Radomlje: stavbna parcela 639 mz s projekti In soglasji za priključke za 31.200^00 SlT/m2, BKnje « stavbna parcela 3 458 m2, možnost delitve, cena - 24.000100 SI T/m 2. Podbrezje: stavbna parcela^ ravna, kvadratna, veL« ^.467 m2 po 19.200,00 SlT/mz» ^ANOVANIA: Prodamo: KRANf • mesto: dvosobno 77 ma 4 podstreha^ v 2* nad., obnova 1980. za 17^0 mio SIT KRANf • mefto: dvosobno 74 mz podstreha^ v 2. nad^ obnova 1980, za 14,0 mio SIT KRANji Zlato poije: dvosobno 77 mz v prit iu hiše z vrtom, priključ* ki ločeni, lastna CK na olfe. za mio SIT KRAN| • Planina: dvosobno 65 m2, I* nad77 nad«, letnik 1982, za zo,4 mio SIT. RADOVLJICA I (radnikeva: dvosob* no 49 mz v p^itliČju/4 ^^^ / obnova 2002, cena • 18,6 mio SIT RADOVgiCA, Cradnikova: enosob- no 29,6 mz v 3. nad., obnova 2003, cena»32,4 mio SIT www.k)*ker n.S OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v S3, letu starosti zapustila na§a draga mama, stara mama. sestra m t«ta Hermina Četrtič Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 30. decembra 2005, ob 15.30 na pokopališču Lipica v Skofji Loki. Žaiu^: sin MUd z ženo Majdo, vnukinji Maja in NUca, brat Milan ter drugo sorodstvo Škofpa Loka, Ljubljana, Dolsko, Divača» 29. decembra 2005 26 MALI OGLASI CORENISKIGUS petek. 30. decembra 2005 domplan Vi^M ca runnr^, MpfvNännt^ im* OlMMM 14 fks 0^1/647^493 tel.: 20 68 700 STAN OVAN) E PRODAMO Kranj, Vodo^odn^ sloip, tns&bno meida^&ho stanovanje, pritličje, iz« mtit nt mz. lasien vhod, cer>tral* r>d 9gr«v7,3 rnio SIT • rr>«njamo tudi za Kranj (t S aln kabinet); HISE* PRODAMO bližina Orkalj na Csrenjsk^m, pri* tirčna, tlorisa isxn ma, na parceli 572 mi, suro 12 K (r\\0 SIT: 2iri. cnonadstiopna, tlonsa rn x ^fti, ni parceli velikosti mi, leto iz^adnje 2001, 66|, 041/900-009 «|>oslovnega centra, 97,21 mz, za trgovsko, storitveno, izobraževalno ali servisno dejavnosti naSa novo* gradnja. Cena: Z9j63.ooo,oo SiT (brez ODV), WM%v.tpc*lesce.vi. LESCE: pritličje novega dela trgov* sko'poslovnega centra, 78^6 m2, za trgovsko, stontveno, izobraževalno ali servisno dejavnosti naia novo^ gradnja. Cena: 23.628.000,00 SIT (brez ODV), ^M%v.tpc-!e«epremič7ifn* www.alpdom.si CKOTONolt Mlinska ul. i, Maribnjr, PE Tržić, Ste Mane Aux Mines 9/4 Telefon: 592 $9 49, 070/50 20 n BISTDICA PRI TRŽIČU Pnxiamo: Stanovanje dvosobno, 60 «12, I. 1976, 9 /9 nad., obnovljeno. CK. KTV, dva balkona, dvigalo. Cena: MIO SfT. SLED Pfodamo : Stanovanj« ctvosobno, 52 mz. L1974,274 nad. Cena. 481.080 SlT/m2. kran) • šenčur Prodamo: Parcela zazidljiva, r7i2. Cena: 160 evrov/ MIO SIT. UNCOVO Prodamo: Parteb zazidljiva, 676 mi. Cena: $fXfrm (70 evrov/ma). Prodamo: poskw DI procton Prwrorl 1 X 66^9S m2 po i-7a0r07 EÜR/m2 z garažnim boksom in i x 7S,S5 m2 po 14761^ EUR/m2 v novern poslovnepn ceniru. POSAVEC Prodamo: Parcela zazidljiva» i.4Zi mi z objektom pod spomeniškim varstvom, Cena: 21 MiO SIT« TRŽrĆ • Ravne Prodamo: Stanovanje trisobno 80 mz, I* P/3 nad*^ CK, pren- no. Cena: iS^too^ooo SiT. TRŽIČ ^ Ravne Prodamo: Dvosobno stanovan|ft» Prenovljeno, plinska CK^ ZK^ure^ jeno, klet. drvarnica. Cena 1$ MIO SIT. KRAN) * STRAŽISĆE Prodamo; Stanovanjska hiia^ Samostojnai t8o mi. 2 garaži, terasa^ CK. 420 ms zemlje. Cena: 19 MIO SIT. Bini^tCA PRI NAKLEM Prodamo; Eno$tdnovanjtka hlia^ P^M in delno podklerena, dve garažii I* 1985, ncva streha^ parcela 33 ma Cena: 33 MIO SIT^ ŽELEZNIKI, 0«inka Prodamo: trisobno stanovanje. Novo. detno opremljeno^ «hramba, Idet, 2 balkona, parkiri§^ za 2 avta« Cena: MIO SrT.4 www*elco*hisa.si Gorenjski Glas WW.COftENjSKlCLAS.S NEPREMIČNINE STANOVANJA_ Pf?ODAM TRISOBNO. stanovanjD na Val^9vi. 031/&49-008 stsiu ODDAM SOBO, s souporabo saniUnj In d9l(h ma kuhln|e, zaooskoni ossbi al« študsn« tu, po^oj pošten, miren, s 04/51-3 229 NAJAMEM MANJŠE ENOSOBNO, Stanovanj» z ba(Kor>om, za već let. Kranj - Šk, Loka. bližnja oKolica, 3vo| vhod. 9 040/992-1 6 9 7 HliE PftODAM HIŠO. z 90s00darskim BrrtoKi v C7P«n 1356 m2. a.« 040/537-387 v lokacK HIŠO, v lil. gradbeni fazi. na sonćni parceli, 120 rtZ. Biiäna vrte«, OS. trgovine. bazena, 9 04/51-46-052 v BRtTOFU, pn Kranju prodam 1/2 dtaraiH hiie. DrHlij? 100 di/ortiće 196 rn2, gar^ m pomožni prostori 36 m2. oeru po dogovoru, tf Ugodni avtomobilski In foto' vinski kredrll do 7 let, za vse 2d po s len« in upokojence tudi 09, do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vaiegd vozila, ter leasinge za vozila stara do ro let. Pridemo tudi na dom. Telefonske številke: 01/252.48-16,041/750.560, 041/331.99'! ^KJ 02/252.4S-2J ftianit^ fi^ktn^o* mbfku ml /i, mpaiw POSESTI KUPIM v KRANJU, ali okoikci kupini zazidljivo zemljEŠče do SOO m2 z urejeno Johu-menlacijo, s 031/^24»OSO POSLOVNI PROSTORI ODDAM GOSTiNSKI LOKAL, kafić na Jeseni cah, fi 041/500943 sMoto V KRANJU, oddam v najem opremljen tnzerski salon, « 04/232-55-81 6ižana MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM PRCP^SI, piaillo. Avto 34, Kranj. -US. 00 KUP, PRODAJA. rabljenih vozil. gotovinaKo Kranj, d.o.o,, Kranj, Savska 9 04/20-11-413, 041 031/231-358 FIAT PANDO TREKINQ 4X4, I. 94, cenar 370.000^ SFT, « 031/586- 130 ' ST2S?i FIAT PtJNTO S55,1, 97, 90.000 Hm. REG. 00 5/06. • 041/31S-ei7 617019 OPEL VECTRA 1.6 OE, 110.000 km, 1. lastnik. B 041/284'784 R 5CAMPUS, 1.93,109.000km, reg. celo leto, izredno ohramen, FUBUSNA VOZtLA, tako}šen prodaja • ' flnanclranjel Već na WSVW,rondo-Trade si, Rondo trade d.o.o., Kidnčeva 51. Šk. loka, V 040/942.312.041/942-912 »i??9e RENAULT 4,1. 89, rdeće barve, regi- stnran. « 031 /246-929 s^ 930? GOLF DiZCL, I. 67, polek^ registracija ♦ 4 letne gum«, cena: 80.000,00 SIT, «031/458-291 VOLKSWAGEN POLO VARIANT 1.$. 1.11/98. 1. lastnik, sen^riana k^figa, S 031/693-847 OOKUP- PRODAJA, raOljenih vozil, uredimo prepis, Meccax, d.o.o.. Plani« na 5, 4000 Kran), 8 041/773-772 Stl»9 Bratov PrBprolnik 1q A2Q2 NaMo TflI. 04/25 7e 052 PC KtanjkU asta 4X12 NUIA PRODAJA fN MONTAŽA - amorlizerji ^-ONROST. hitrt sen/is \ •avioopiika vse2apođvo2|e vozH. * )zpuinp s^terri, katalizatoni hliQ./ftvww agqanlar.fti KUPIM OSEBNO VOZILO. Od I. 95 dalje, lahko poškodovano alk v oKvari kupim za gotovino. « 031/343-966 $122^9 AVTOPBLI IN OPREMA PRODAM AU ZAMENJAM, snežne ^«nge $(. 3 za M. 7. » 04/25004-84 siubo REZERVNI DELE, za Lado Neva In 5 kom gume MtS 1^/65 RiS 9 kromK rammi S1733& KARAMBOL I RA NA VOZILA PRODAM KARAM60URAN RENAULT, CI« 2a rBZ9n,me dele. 9 041/865-112 KUPIM POŠKODOVANO VOZILO, tudi total- ka - ponu^m na^^eč, takojšen o4kuD. pge. 9 051/602-448 KNJIQEt PUBLIKACIJE KUPIM KNJtGE, rabljenem slarejš« r kupim, 9 031/470^25 5121 u OTROŠKA OPREMA PRODAM AVTOSEDEŽ, upinica za starost 1-4 eta. cena 5000 SfT. 9 041 /863-173 MEDICINSKI PRIPOMOČKI PRODAM INVALIDSKI VOZIČEK, orimeren 2a star)ovanje in eobni WC malo rabljen, 8 051/30-20-49 imu ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM rm MLADIČE, stare tri tedne, švicarski plansarski pes. vrhunskih staršev, 9 041/232-410 Ji?2M KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM TR0S1LEC. hlevskega gnoja. 2,5 1, lepo ofiranien, 9 041/855-510 PRIDELKI PRODAM AJDOVO MOKO. 04/26-22-759 JEDILNI KROMPIR, «041/316-617 SADJEVEC, In sllvovko domaio, 9 04/250-37-10 SUHE KRHUE. neikn^pljenih jabolk in rumeno kolerabo, « 04/595-68-91 $>230t VZREJNE ŽIVALI PRODAM 3 BIKCE, stare od 10 do 20 dni. belgijskega plavega in črnega skupaj le<' enega kribnca. 9 04/2S-60-223 ÖB eiKCA. • 04/595-76-91 %>234f JAGNJETA, za zakol, 79 •57- 61 JALOVE OVCE, za zakol in polovico k/Tve. «041/516-803 »)23>i OVCE, z jagenjčki In 031/635-755 9 M2»3 SVINJSKE POLOVICE, ugodno, domača krma, 9 041/00^557 6>23« TELIČKI, Č6 slara 1 mesec in LS staxa 10 dni, 9 031/253-521 TELIČKO, mesne pasme, belgijsko pava, aiara 10 dni, Mošnje 04/533-81 -93 TELIČKO, simentalko, staro 10 dni, 9 04/20-46-709 s» TELIČKO, s7 1123*; KUP(M 6IKCA. mesne pasme od 200 &> 300 kg, «04l/&B4^d2 6IKCA. slmentaJoa. 04/256^30-84 do 14 dni. BIKCA, simentatca ali mešanega. starega en teden, 9 040/522-070 OSTALO TRGOVINA KOROTAN, d.o.o.. Siruževo 20, Kranj, prodaja vse za koline* kAŠa. lešprenj, česen, čebula, začimbe, čr^va, ovitki a $a'ame. mesoreznice, Konkurenčne cer« Prijazno vabljen»!, 9 04/20-24-235 TRGOVINA KOROTAN, d.o.o.. Struževo 20, Kraf>i ima na oonudbj steklenice različnih oblik In velikosti terzama^ke. Prav lako ima r^a ponudb' še veliko drugih artiklov za hiäo m kmetijstvo. Vabljeni I, 9 04/20-24-235 PODARIM MLEČNE KVOTE, • 051 h<}VU ZAPOSLITVE NUDIM ZAPOSLIMO IZKUŠENEGA, picope-Ka v redno delovno razmere. Picerija Silvester, Cesta tafcev 4i, Kranj. 9 i'iiJT ZAPOSLIMO KUHARJA, v piceriii m gcsUlnIci Salsa, Njegoieva 23, Ljubljana. Uclna Kliničnega centra. 9 041 /313-542 61 fj« ZAPOSLIM, voznika C (n E kategonje za vožnjo v mednarodnem prometa. Cesar transport, Loq v Bohinju S. Boh. Bistrica, 9 041/621-040 fti?»« ZAPOSLIMO, dobre prodajalce za prodajo na terenu. Nudimo ugodne pogoje tn dober zaslužek. Digitalis, Marko Poljanec s.p., Set>enie 44, Križe, 8 040/718-300, 041/721-657 61'MS PRtUČIMO IN ZAPOSUMO. mladega pridnega lanta za peka tz okc^ice Bleda ter zaposlimo peka zaMe*^na oanmna al4 poklicna šola Pekarna Planika, d.o.o.. Triglavska 43, Bled. 9 S»2l7« ZAPOSLIM MONTERJA, poh^tva, D^males, s p.. C. na Brdo 44a, 041/765-814 stavt^nega Delavec Si 9330 IŠČEM IŠČEM DELO, varstvo otrok na svojem demu, stalno 031/227-297 občasno. 1 NARODNOZA5AVNI TRIO, za vse generacije, ohceti. obletnice, siK^estr^ vo. 9 040/690-519 ms ? STORITVE NUDIM BELJENJE, mo In Kvairtetno, Roman Nahligal s.p.. Šorlljeva 19, Kranj, 9 03i/50d-]68 siiftTi OBŽAGOVANJE, In nih in sadnih dreves podtranje oKrae-z odvozom podrtega n obrezanega materiala. Vitv Srtnje 14. Žabn'K SUMS cencij šubic s. p., 2g. ca, «05V413-373 PRONET, d.o.o., C. talcev 39. nudi celostne reš^e s področja računovodsN^ In financ: Into rešitve, vodenje računovodstva, storitve (zrBČi> na Fdač. Svetovanja pri poslovanju. 9 ivi'i SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter s.p., Senično 7, Križe, tel.: 59-55- 170. 04V 73 3-709; zaluzije, rotoji, tD- lete, lamelne zavese, pi^ zavese. k> mamikr, markize, 9 vuvAV.asterix.net STROJNE OMH^, izdelujem kvalitetno. Damjan Vajdec s.p., Ul. prvoborea 6, Jesenice, 9 041/564-227 si»7o TE SN JE NJE OKEN IN VRAT. tATOžena tnnila do 30 % prihranka prf ogrevanju. Prepiha In prahu ni veći Zn^njšan hrup, 10 let ^arajKije, BE & MA, d.o.O., EKsIerjeva 6, Kamnik, 9 01/83-1^1057.041/694-229 VSA SLIKOPLESKARSKA DELA, izdelava vseti vr^t fasad, su^rr^ontasa sten in stropov Ri^gips in knaut sistem. Trgovina Prt Juretu. GolnišKa 30, Kranj, 9 04/204-96-30. 040/624- 078 iMot^ GORENISK! GIAS petek, 30. decembra 200$ ZAHVALE in/o @g-gios 27 ZASEBNI STIKI SPOZNATI ŽELIM, sa starega oQ 40 do 44 ei sKega. doma a podeželja, pod. šitr^: UPANJE ŠEŽfVI fanta : Goreni- Ponudb« ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE. posfeflu»© Doiten« rvere» 2d v$e starosti ^J SLO. Mnogo se je že spozftio, naj 99 v« ie več!, PftODAM LESTVE. vs9h vrsi tn dolžin dobite. Zöll» 22. • 01/36-11-078 36 VDOVEC, star 46 lel s trB^ni majhnimi otroki od 9 do 11 W išće rnamico svo- jm otrokom in prijat^ico. lahko Je tudi mamica in trajnajfta zvBzä je zaželena. Imamo lasten dom in vrl, Donudbe cM. ^Ira: UUBU/^A RAZNO K020, mtekarico kupim in Diodam volno ter plallšća 13 col, 9 NOV CINKANI, zabojnik • $metn>BK 24 OI, kvalrtsten SUHA. metrska drva slabäe vrste in Kosilnico 6CS 110 cm z manjšimi kol^ ai, « 04/514-11-14 V SPOMIN Jutri, v soboto, 31. deccmbra 2005, JttiMVi žalostno leto djii, odkar nas je zapustila naša mama, stara mama Ana Pave c C. na Klanec 9, Kranj Vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, iskrena hvaJa. VSI NJENI OSMRTNICA V 8^. letu nas je mimo. kakor je živela, zapustila naU draga sestra, babica, teta in tašča Slavka Lom bar Od nje se bomo z žalostjo v srcih poslovili z blejskega pokopališča danes, v petek. 30. decembra 2005» ob 13. uri. 2ara bo od 9. ure dalje na tarrikajšnjem pokopdišču. VSI NJENI Bled, Ljubljana. Laško Nt rmrt iist&. kar nas foti in iivljenje ni. kar druži rw. 5(> vezi močntjie. brez pomaia so razdaije. kraj in čas. (M. KaäC) ZAHVALA Ob nenadni iz^bt drage 2ene, naše dobre rwme. stare nume. UŠ^e in tete Minke Konc roj. Kozina, p. d. Kozinove mame 12 Čirf 8.1924 • 17.12. 2005 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom ćirč, Letenc in Sttahin}». Marijinim sodelavkam. Gorenjski mlekarski zadrugi ter prijateljem in znancem za inažena sožaija, podarjeno cvefje. sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskreno zahvalo smo dolžni pogrebni službi Komunale Kranj, g. prelani Stanetu Zidarju in g. župniku Maksu Ipavoj za lepo opravljen pogrebni obred ter g. župniku Rudiiu Tri i narju za mašo zaduinico v domaČi cerkvi. Se enkrat hvala vsem imenovanim In neimenovanim, ki ste nado mamo spoštovali, jo Imeb radi ter )i vedno stali ob strani in se je boste ie naprej radi spominjali. Žalujoči! mož Francetj. sinova Franci in fanez. bčerlo Helena in Marija 2 družinami ter ostalo sorodstvo Ćirče. Letence, Strahlnj. Godešič. Kranj. 21. decembra 2005 Nc jokojU ob mojem grobu, ie hko fe njemu pristopiU m vtini mir m\ zoieHu. lzčri>al svcje moči. iuprl It udru am oči. (D. KctU) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, braU strica in tasta Antona Brankoviča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, strokovnemu osebju DU Kranj za zdravljenje m lajšanje bolečin. Iskreno 2ahvalosmo dolžni gospodu župniku Isteniču za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Navček, pevcem, trobentaču, nosačem. zvonarju, PGD Prcbačevo-Hfasrje, RK Hrasije. Vsem imenovanini in neimenovanim Se enkrat iskrena hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v lako velikem številu pospremili na njegovi zadnii poti. Žalujoči: tena Marija, hčerki Zdenka in Martina ter sin Iztok z družinami ter ostalo sorodstvo H rastje. 22. decembra 2005 ... naUmu ljubemu Tikniku ki ne bi inul V SPOMIN pa vendor je narava Uikrat lake odločila /n Sfi vedno • po vseh teh letih je spcmm nanj včasih tako močon, da sree komaj prenese tcUkSno bolečino. tilen vojičić - Zaplotnik 30.10. 19S9 • 31. 12. 1990 Zato hvaia vsem vam. ki se ga skupaj z riami še vedno spominjate in mu v spomin prinašate cvetje in prižigate svečke VSI NJEGOVI si v rulih ffcih dtl nas si za z mera j ličem U v travah, Očem u v morjih. najdtm te v zvezdah, ki sijejo na me. ItAUa Kočič) V SPOMIN Jutri, 31. decembra 2005, mineva pet žalostnih lei, odkar nas zapustila naša draga mami Janina Jereb Vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate svečke, iskrena hval a. Sin Janez, hčerki Marija in Sonja z družinami V SPOMIN 29. decembra 2005 je minilo prazno žalostno leto. odkar te ni med nami Stane Polajnar 1934.2004 Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. VSI NJEGOVI Skofia Loka ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Franca Liparja iz Lahovč 77 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vaščanom in Komunali Kranj, Danilovim, Mile-ninim, Aninim sodelavcem ter prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane maše. Hvala''g. župniku za lepo opravljen pogreb in domačim gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pogrebni službi Jerič. Vsem imenovanim in neimenovanim Še erkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi n}egovi Lahovče, 20. decembra 2005 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, brata, svaka in strica Janeza Sinka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znan« cem, sosedom in ZD Kranj. Posebna hvala g. župniku Klunu za poslovilni govor in sveto mašo, pevcem in trobentaču za lepo zaigrano melodijo, pogrebniku Komunala Kranj. Najlepša hvala tudi za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše «ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Ohranili ga bomo v lepem spominu. VSI NJEGOVI Na griču, 23. decembra 2005 28 I rt/o@ g-gla $ GOREN|SKIGLAS petek, 50. decembra 2005 Anketa Sitvestrovali bodo doma Ana Hartman Najdaljša noč v letu se nezadržno približuje. Kje in kako pa boste siivestrovo preživeli vi, srno vas spraševali v tokratn anketi. ^oto. Ccazd Kavčič Blagica Andreska, Kranj: "Letos bom silvestrovala kar doma vdružinskem krogu- Organizirana silvestrovanja so zelo draga. Večkrat sem že silvestrovala na pro* stem v Kranju in bile mi je všeč " Bijay Shrestha, Šenčur: "Najdaljšo noč v letu bom preživel doma. Včasih sem silvestroval pri prijateljih, včasth na prostem v Kranju, kjer znajo dobro poskrbeti 2a pravo zabavo. Ponudbe je dovolj." Valentina Mirt^ Kranj: "Novo leto bom pričakala pri prijateljih v Novem mestu, od koder pravzaprav izhajam. Najprej bomo pojedli silvestrsko večerjo, potem pa se borrto verjetno odpravili ven." Franc Zupančič, Kranj: "Silvestrovali bomo doma v družinskem krogu. Imeli bomo silvestrsko večerjo, zraven pa seveda sodi zarček domaČega. Po polnoči pa si bomo s sosedi voščili srečno novo leto." Samo Žgalin, Križe: "Novo leto bom ob silvestr- ski večerji pričakal doma s prijatelji. Ven verjetno ne bömo Sli. Včasih sem za siivestrovo kam odpotoval, letos pa se bom na pot odpravil po novem letu." Siivestrovo tudi Ana Hartman rezervacija TTTožna le še v hotelu Krim, nekaj prostora je tudi v zasebnih sobah in apartmajih. "Cene se gibljejo mod J4 tisoč toJarji. kolikor bo za s ilvesTovanj e treba odšteti v Hotelu Krim, in 35 tisoč tolarji v Grand Hotelu Toplice," je pojasnila v. d. di- rektorica Turj2ma Bled Eva Štravs Podlogar. In kaj vključuje silvestrovanje za tisočakov v Grand restavraciji Hotela Toplice? Na jedilniku silvestrske večerje so med drugim jastog s kaviarjem in večinoma zasedene. Iz druž- CmoviČ. Tudi v bohinjskih avokadovo peno, zloženka iz be za turizem Hit Alpinea, ki hotelih je treba za silvestro- belušev in mladega kozjega Povpraševanje po silvestrovanju v planinskih postojankah se je v zadnjih etlH izjemno povečalo. Tudi hotelirji si manejo dlani. "Pred leti smo v Domu na ima v lasti 90 odstotkov ho- \'anje doplačati od 40 do 70 Kofcah imeli decembra na lelskih kapacitet v Kranjski evrov. ' V sredo smo beležili sira, losos zavit v algo, medaljon mlečne teletine z belimi siivestrovo zgolj polovično Gori, so sporočili, da imajo 93-odstotno zasedenost hote- tartufi, jagnječji hrbet v ze-zasedenost,zadnjidveletipa kapacitete na Siivestrovo za- lov, penzlonov, apartmajev liSčnem ovoju ... Silvestrova- imamo vsaj mesec dni prej že vse rezennrano. In §e ved- sedene že ves december, in zasebnih sob. do sobote nje torej vključuje prestižno "Pričakujemo predvsem tuj- pričakujemo 95-odstotno za- večerjo in živo glasbo, po re-no nas kličejo, ker upajo, da ce. Doplačilo za silvestrsko sedenost," je pojasnil Marko zervacijah sodeč pa si ga je kdo zaradi zapadlega sne- večerjo v Kotelu s štirimi Lenarčič iz LTO Bohinj. bodo večinoma privoščili an- sa v zadnjih dneh silvestro- Tvezdirami znafta 70 pvrov, v Kapacitet?^ na Rledii so za gleško govoreči gostje ter Ita- vanje le odpovedal," je pojas- hotelu s tremi zvezdicami pa najdaljšo noč v letu večino- lijani in Nemci, nam je za- nil dolgoletni oskrbnik Janez evrov," je pojasnil Mile ma zasedene, včeraj je bila upal receptor Anže Čeme. Vogelnik in dodal, da so k tolikšnemu povpraševanju najverjetneje doprinesle tudi nizke cene. "Že več let jih nismo dvignili. Za večerio, živo glasbo in nočitev je tieba odšteti J3 tsočakov," Tudi v Domu na Komni opažajo večje p>ovpralevanje po silvestrovanju. "Nekaterim je bilo pn nas lani tako všeč, da so s il ves trovar. je rezervirali eno leto vnaprej. Sicer pa imamo kapacitete za najdaljšo noč zasedene že skoraj dva meseca," je pojasnil oskrbnik Igor Marijan. Čeprav se je za silvestrovanje v hotelih treba pošteno stegniti v žep, so kapacitete v gorenjskih turističnih krajih Mnogi bodo na siivestrovo s šampanjcem nazdravili na prostem. f^otQ wooki,aihc«cc vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo pretežno oblačno, popoldne se bo od zahoda postopno Jasnijo, jitri bo pretežno jasio, ponekod bo megla. Popoldne bo spet oblačio. V nedeljo bo oblačno s padavinami, na Gorenjskem pogosteje kot sneg. PETEK -SZ-Z'^C SOBOTA NEDELJA » i / 4 * -13/-3°C l-2/0°C o •am 0/4'C ii-^K* o l/.S'C o e/ffc NA KONCU Čestitamo mladoporočencem Preddvor, 24. decembra • Domen Repič in Urška Lapajne, Kranj, Kidričeva c, 27; Aleš Repič in Maja Corenec, Šenčur, Kranjska c. 4. Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno Čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. K ran) Silvestrski tek po ulicah Kranja Turistično društvo Kranj organizira jutri, v soboto, 31. decembra, sil/estrski tek. Prireditev bo potekala v starem delu mesta Kranj. Start bo ob 22. uri pred Mestno hišo, prijave pobirajo pol ure pred začetkom teka, v prostorih Zveze društev za tehnično kulturo na Tomšičevi ulici. S. K. Meovooe Nova dvorana še brez športnikov Po slovesnem koncu tedna v začetku decembra, ko so na Svetju pri Medvodah odprli novo nadstandardno športno dvorano, je ta ponovno zaprta. Prostor v njej so zapolnili delavci. ki bodo dela zaključili v teh dneh. Naredili so predelne stene, v dvorano namestili Športno opremo, ter izgradili premične tribune. Dvorana pa bo zagotovo polna na zadnji letošnji večer, saj bo v njej silvestrovanje. M. B. \ 10 tot t M» Ml «NM podMvt m ponoel NOVO N«i 61 .S m š ^ arilo '' izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas i Knjižno darilo prejme VINKO OSTERMAN iz Kranja RADIO KRANJ d.0.0. Stritarjeva ul. 6. KRANJ T^Ltr^ON' (04> 2812 <04 > 2Si2 (04> 2022 303 «SCMü« <0«) 2 <04)2612 cmmu mmEK rcidl Qk r anH^a rati j • vi www*f i^k trn n V ftiusmj rasltfsmfl mdijskr posinj« ^ goft^fu^en)j z • 1 > z : - « ) i - » ^ : I \ ZVEZDE NA NEBU Tokral smo združili glasbeno in televizijsko stran, rta kat«rih lahko prebef««, kako je bite na koacenlh v Tfiiču in Begunjah, ka) prinaSa novoletna avantura In kakJen bo : siivestrskJ program CTV • Gorenjske • televizij«. NOVA OBLIKA ZA KAPELO piiemo o r42s1avi o projektu e&ikovanja bodode kapele v Domu V it B«n«dika v Radovljici, ki Ifißn* ogled v Galeriji KaUa v radov-il iSkem ŽupoRću. BOŽIČNA ŠTALCA rsj Od bo^a d« danes ^^ilo kar j nekaj pf^nih zabav, • Aibe ^ Alrrla s^ viik nI tvdi nalin : rsl krojita p'lH&dnost, preddvorsko • župniS^ pa je obiskal Ifdblja^r^: nadfikonn metropoli msg'. A^z Uran. /fote. tiu DeH 02 PETEK 30.12.2005 GL SB/ Silvestrski poljub vas bo na Tv Pika popeljal v leto 2006. J3 Alenka Brun a zaključek sta voditelja Ana Be« §ter in Taiji To-kuhisa v hotel Habakuk v Maribor povabi] a vse znane Slovence, ki so v letošnjih oddajah tekmovali z njima. Ob prijetnem druženju in s smehom so se spominjali dogodivščin s snemanj, se nasmejali mami Manki, ki jih je obiskala namesto obljubljenega dedka Mraza, tekmovali za novoletno nagrado in skupaj pod vodstvom dueta Pladn zapeli Sil- Avanturistični zborček. 1 vestrsld poljub. Vse to in §e marsikaj boste ijiem, na silvestrskJ večer, ček deset sekund pred pol- de in vam nazdravil ter še lahko videli v novoletni od- 31.12., ob 20. uri. Prav tako nočjo samo za gledalce TV enkrat zapel Silvestrski podaji Aavantura z Ano in Ta- pa bo "avanturistični" zbor- Pike odšteval zadnje sek;in- ljub. Stoja n Saje C O S o o nastopu v Naklem 17. decembra je Pihalni orkester Tržič pripravil Novoletni koncert minuli petek doma v Dvorani cržiških olimpljcev. Dirigent Franci Podlipnik je s 45- članskim ansamblom tudi tokra t p redsta vi! povs e m nov program, sestavljen iz različnih žanrov glasbe- Z operno arijo G. Puccinija je ^ nastopila sopranistka Anja ^ JovanoviČ, z znano skladbo t Rimski-Korsakova Cmrljev let je na klarinet zaigral di- " jak srednje glasbene Šole Robi Bone* harmonikar Tine Berger pa je nastop štiri mlade člane, ki so prvič Tržič zagotavlja uspešno nagodbe popestril s skladbo zaigrali z orkestrom na kon- daljevanje tradicije zelo Alpskega kvinteta Dobro jut- certu. Prepričan je, da dobro priljubljene pihalne godbe ro. Dirigent je pohvalil tudi sodelovanje z Glasbeno šolo v Tržiču, ki ^ čez dve leti dočakala visoko osemdeset letnico delovanja. M^r A (AHKo ZA ' JAtE^J^C • X 2AKAJ CUKR Januarski metal K S Chi Idem of Bodom V ljubljanskem Media parku se obeta Že v sredo ob 20. uri zvečer nastop finske skupine Childern of Bodom, Konec januarja (23. pa v taisti dvorani Še koncert legendarne skupinnemSke melodične heavy metal scene, Helloween. In da bo Medla Park resnično Živel tudi v letu 2006» se bodo v Ljubljani m. 2. oglasili - nihče drjg kot Bloodhoud Gang. Z albumi 'One fierce beer coast- er in 'Hooray For Boobies' so postalr "super - odštekane" zvezde, Zagotovo poznate vsaj enega kot komadov: 'AlorgComes Mary', 'The Ballad OfChasey Lain' ali ' Fire Water Burn' > A. B. Zvezde na nebu žare j 3 3 -i I Nekje na sredi decembra je bil v večnamenski dvorani Avsenik pri Begunjah narodnozabavnt božični koncert "Zvezde na nebu žare". Dvorana je bila nabito polna» nastopili pa so Gorenjski kvintet, ansambel Karavanke, Korenine, Slovenski zvoki (na sliki)» Kvartet Val, Triglavski muzikantje, Marko Pezdirc in Zlati Muzikanti. Sledila $0 drobna presenečenja, predstavila pa se je tudi Lana Valj-avec (pn/j glasek Gorenjske 2005). Nastopili so Še Katja Kuralt, David DekiČ, Anja Kfžišnik in Toni Mežan. A. B. Silvestrski program Najdaljšo In najbolj noro noČ v letu bodo ob 20. url za* čeli s posnetkom novoletnega koncerta Tanje Zaje Zupan In njenih prijateljev. Glasbeno popotovanje bodo ob 22. uri nadaljevali v družbi priljubljenega Borisa Kopitar-ja in jubilejnega, že novoletnega Videomeha z raz* Itčnjmi glasbenimi izvajalci: Slapovi, Juhubando, Čuki, Nušo Derenda, skupinama Ptujskih 5 in Turbo Angels ter humoristi. Opolnoči bodo gledalcem GTV voSČili predstavniki gospodarskega, kulturnega, političnega In zabavnega življenja na Gorenjskem, v jutro prvega dne novega leta pa jih bodo pospremili z zabavno glasbeno oddajo Naj viža 2005, ob 2.13 pa zazibali v spanec s Sneguljčico 2, novoletnim filmom za odrasle. 1. januarja ob 20. uri pa ne prezrite tudi posnetka poslovilnega koncerta skupine Parni Valjak. Popravek V članku 'Policijsko koncertiranje', v Razvedrilu 20. decembra 2005 smo powbili cmertiti glavnega pobudnika božič no-novoletnega koncerta Orkestra Slovenske poli* cije. To pa je športno društvo Hill Str^t ki v sodelovanju s Policijsko postajo in upravo Kranj organizira tradi-cionaini koncert, ki je znan po dobrem programu in številnem obisku. Za neljubo napako se Članom društva opravičujemo. Uredništvo Razvedrila A 15, NOVOLETNI GALA KONCERT 'i' januarja 2006 v Festivalni dvorani na Bledu B t D www.blcd.^i J s TurisHčnu druJtvo Bled, ♦ simfonični orkester Tehnične univerze z Dunaja I .:Ü4/5741 122 Agencija Kompas Bled, Ul: 0V57 27 5ÜÜ Agencija Glohtour Bled, tel.: 04/57-H 82J w wvv.e venii m. si S solisti: sopranistka Katarine Perger, v tenorist Žiga Kasagič in baritonist Zdravko Perger. WWW.CORENJSXIGLAS.S) Rodio Tfiglov® ^nri 9^0/ CoicAj/kf^ PfTi ^lo/ck Oofenj/kr fttfo Tiighv Jnenic« d.&o, TigTonete Cijtaija 4 4270 JK«^ STgREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 6-Jesenice, 101,5-Kranlska Gora, 101,1-BohrnJ VI Viessmann, d.o.o.. C. XIV. divizije 116 a, 2000 Maribor Telefon; 02/480 55 50, telefaks: 02/480 55 60 http://www.viessmann.com, Brezplač. It: OSO 10 11 kl2^tfles»nann.Gom Viessmannov program Vitotec Tehnika funkcionalnost design Dobri sistemi so već kot vsota njihovih komponent. Šele popolna uigranosl znotraj neprekinjene celotne zasnove izrabi maksimalni potencial zmogljivosti. To nudi Vitotec -vse. S sistemom. Viessmannov program Vitotec je uspela sinteza uve)javlier»e vrfiunske tehnike in v prihodnost usmerjenih inovacij. Vrtotec nudi enotnost tehnike, funkcionalnosti in designa. Vitotec je neprekinjena kompletna ponudba, izpolni vsako nalogo z ustreznim sistemom s kakovostnimi. Inovatlvniml in popolnorrta med seboj' usklajenimi komponentami. Vitotec ima prave odgovore na zahteve prihodnosti. Za vsako potrebo, vsako zahtevo in vsak proračun. NEF^IKiRESUlVA ZBIRICÄ PRIROČNIKOV ZA VSAK mm PEČEMO ZA PRAZNIKE 1 Knjiga poleg obi^jnih receptov za peko vsebuje lud i recepte za zdrav nafin življenja {brez mdS^ob, z rnalo sladkorja, brezdutena). V' 1.Pečemo za praznlkel.de 2. Pedemo za praznike 2. del i. Praznična kuhinjd 6-12.2005 13.12.2005 20.12.2005 4. Slavnostne jedi 5. Dieta po praznikih 6. Lahka kuhinja 27.12.2005 3.1.2006 10.1.2Ö0S Zbirka Kuharski recepti zajema iirok Izbor slastnih jedf. Recepti so napisani po postopkih, tako da vam priprava ne bo povzro^le nftakrinih težav. Vsi recepti so označeni s stopnjo težavnosti. Vsak torel, na pfodajrtih me5tih foJte Slc^venija, Dela Prodaje in vGorefljskem glasu na Zoisovi 1 v Kranju (informacij«: 04/20142 41]. Naroate Uhko tudi celo zbirko in si zadnji priročnik, Lahko kuhinjo, zagotovite brezplačno! Naroäfiki Gorenjsk^a glasa Imajo brezpiaäto tudi poitno do$tavo. Priro^ike boste prejeli po poitf. Izpolnite kupon ali pokJi^te: 04/20142 41. /1 KUPON Ime In priimek Polni naslov... Naročnik Qne Q da • naroćniJka ilevilka................................. Naro^m priročnik/e 12 3 4 5 6 / zbirko (obkro^he) januar Naj warn mnogo trenutkov v letu 2006 polepiajo glasba, pUs, poezija in druga umetniška snovanja. Poudllki(n^r^e 22. ). Godalni kvaftet luilliard; ^cJ 20 1 do 4. 2. 2006 Zaljubljen v tri oranže, opera: 11.. )2 irl3 2 Zoran Predin; U, < Tno Tel Aviv; 2S 2 Eva Sraun, Hiticrjcva ljubica KULTURNO-UMETNIŠKI PROGRAM SO. 7. Jdr)t»ai)0, OC 18. m 21.30 ROK^N*BAND: ^a, 2600, 2000.1300.1200 VeHke o^ame , Pl 20 . ir SO. 21k fOTK^Oh. cb fmrm I m O '.fty^MM: 23. L 00 ut\ tfnluilliiif pn^BUMj. 2 26 . 27.. 28.. 30., 31 1 t^ 2.. 3. m 4. 2. ob 1^.30 SW Opera m b^ UubVmi ft. Mofimn ZAUUBUEN V TRI ORANŽE. cQtn ' tttrh up. 33 C^e bo v rxj^Crfii z v pr^iioaa i^omc UMo pc ^ttMtii" Goza^ Sa^KN P^kof^v QlMOeno Me< ftwKINDI: OtomansKa glasba iz Alepa Pokfoviisijica abonmaja: Zavarovalnica Tngiav, d.d.: medijski Dokroviteij; Radto Si. Unhsno'^ drtvana, 3500. 2600,1800.1700* SfT ČE. 9.. m PE. 1Ö. febnjarja. ob 19.30 Oratibil I In It ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Slovenshl komorni zbor (3a«vs0vs tfwana. 6600.5300,4000.2700,2000' SfT SO. 11.. NE. 12., rn PO, 13- lebajar)8. 00 20.30 ZORAN PREDIN: 10. KONCERT ZA ZAUUBUENE Žive legande m Orkester Adljo Pamet; gost: Boris Cavszu Ga/ZuBOva dvorarra. 5100, 4300. 3100. 2000 S/T TO. 14. febfuana, ob 19.30 Srebrni abonma TRIO TEL AVIV GlavT^i pokfovitelj: Avlo Trigtav. d.o.o.; riftrnvaM, Toi»3)ujpu po teleforW. pn ćen^er so2 nartNŽni&ho številko izhaiejo os prevzemu vstopnice na üan pnroclib/0. Popusa se ne se&icvajo. Od ne. 1.. do SO. 14. tsnuarfi. od 20.30 VEUKO POTOVANJE/Le Grand Voyage f^id! Ismael Farroukhi: Alžinjs, Franciie. 2004. dram^ (road movte). Mlad Seoski MaroAan je povsem vžive^ v ununoahodno oko^^o. aioje ncsiećc^. Ka ga oöa 4ok>Či za v Meko. Podau se v povsem oHcije. 2v$dKim kikomptrom riapetosi med rgima n^raž^a. S podporo programa MEDIA Plus. «osovftova Ovonna. 11QQ SfT PE, 13. ianuaod, ob 20.15 Cankarjev }a& '06 HENRI TEXIER TRIO IN STRADA QUINTET Hann Taxier Trlo* Pampart» ^arfiO« i Bcri^KX^i ip. ftim In gkaiba v žmo. Kanil Texter. koni;aba$; sabastian Taxier, kJanneti. saK&o(on: Chrfstophe Marguet. boon: Hanri Taxier Strada Quintet: Henri Texier. kontrsoes: SebastrenTaxier. Kiannoii.Francs Comatoup. Bantorf, sop'ano saksofon: Qu«ofgu} Korruzov poMvns; CbrIAopho Marguat. ooüni; Churlas Carattnl, zvok. Medifski poKrovii£(|: Ratf« Sl. Unfta^fova Aorana. 3100, 2300.1500. 1400* STT Sergej Prokofiev %ljLib[jen V tri oranze V 0 p e ( 0 20. 1. do 4. 2. InfemiiidJsM wMlW« CO T Ol 2417 F Ol 2417 ^ e Oboei^rtriuri ooprw0« 11.(W13. med 15. ne 20. «jr« öO&o»vjn m 11.M13 tfi^uropTM p(v•đl^«rnL PopMU 1*1 itMenre N*kvp wtopMe tu» cpIKu. ^'n S «ftw-fli»«^ \ »«nicMria h«nk« m l^WMtB N» S ffffKOi-JMfn t ^rvmmM^fmrd. Vt$A. WfV* ChA li hlo((«tA w na iMromh«^ AtmiuIi Mrott, iwow^ii^fi Hcmoes» m TIC [iti nfttojpu Sm Bro^w aiee4jn«v« 2&0 SfT ru vtlOOnico). Im0tr4e HC/t« CjfOMnVMMta^cart, WSA. OMcnOlwb vi Amartean Ew«» tuOi peT Ol 2417 300 ee flo m. wo.od 11. 60 ur» Raaiivc ic oep-les je minuli ponedeljek v športni dvorani v Železnikih ponovno organiziral tradicionalni božično-novoletni koncert. Vsako leto ga pripravijo na isti datum, in sicer 26. decembra. Koncert je seveda odprl domači Pihalni orkester Alples, letos pa so v svojo družbo povabili tudi lgor)a Podpečana in Zlate zvoke, humorista Honza in Fonza ter starejšo in mlajšo skupino železnikarskih mažoretk. V dvorano so privabili sedemsto obiskovalcev. kar je približno toliko kot prejšnja leta. Godbeniki in Zlati zvoki pa so nastopiti Pihalni orkester Alples Železniki./fo^^^^cenHövi.« tudi skupaj, in sicer s skladbama Zlatolaska in Šuštar- skladbo Med iskrenimi Ijud- jan Tomažin pa je solo zai- nil predsednik Pihalnega or-ska nedelja v Tržiču. Za po- mi,fakaStiainana(ksilofon), gra! bariton polko, "Poleg kestra Alples Boštjan Dem» slušalce so bili nekaj poseb- Katarine Mohorič (pikolo), tega je bila publika izjemno šar. Koncert so po dveh urah nega nedvomno nastopi soli- Erike Mohorič (flavta), profe- navdušena tudi nad nasto- zaokrožili z nastopom doma-stov Maje Berce, ki je zapela sor pozavne in dirigent Dam- pom mažoretk/' je še pojas- čih godbenikov in mažoretk. r PETEK 12.2005 Jf 9 NOMINATOR 1 COAAZOŠINIK B«lica in župani Osojnik, BogaUj, MužiČ In Kadoič Boštjan, Martina in Marjana Šifrar Feri in Silva Horvat, Vlado Sekirnfk Kar prehitro gre leto naokoli. kaj. Leto polno sprememb. kjer )e bila prva postaja, jih je bilo 2 lahkoto moč iiahecati Kako zanesljive so; bomo do- za skupno slikco, Pa politika živijali v naslednjem» prihaja- gor ali dol. NaSega Župana jočem letu. V letu ponovnega Mohorja Bogataja in oba pod- upanja na vse dobro, na srečo župarta, nekdanjega prvega in iispeh, zadovoljstvo in kot gasilca Janeza Os<^ila in neu- je zapisala" Katrca " v elektron- tnidljivega Štefana Kadoiča je skem sporoöiic "Velike debe- tudi letos gostil briški župan le pomaranče, opran avto, tan- Franc Mužič, včasili ßogata- demskiskokspadaJom.mirv jev "partijski" kolega. Gosti- službi, nasmejana jutra. 500- tel) in velik prijatelj Gorenjce, gramsko čokolado, nizek da- Zlatko MavriČ • Belica, nam je vek, dnevno dozo romantike. strokovno predstavil domaČo pelikane srajce, plačane raču- suiilnico, kjer veje briški vctrc ne. toplo piiamo, nova znan- in visi diSeč "Salam" ter velike Bo^l^n in Špela Šifrar stva, vesele novice, dvonad- dobrote kralja živali, pujsove stropno torto za rojstni dan, tace, ki že vonjajo po priutu. nudba je bila izločena, sklicu- uspešno končano delo, cvetje na oknu, veliko priložnosti, in Sprehod v Ceglo na kmetijo Dolfo, kier smo se "učili" o je na revizijo. Zaplet utegne imeti še druge sorte sporoči- močneje kot Miran Stanovnik, puščavski ILsjak, Boštjanov soSolec, ki bo tudi letos divjal na Pariz • Dakarju. "Moje novo leto bo dražje kol vaše, vsaj 60.000 evrov, „." se nasmejali ekstremne- mu športniku in soldatu naše anuije. "Ce ne veš, kaj bi zjutraj v kopalnici, tukaj imaš uteži in,..." je bil hudomušen Renato Frelih, pravnik, ki je zamenjal rekordno veliko šefov v Zavarovalnici Triglav, kjer je kadrovski direktor, vse od ćasa Franca Lotriča in Dušana TomaževiČa. Renato je Iskrena voščila ob preskoku sla Boštjanu, ki je za prijatelje bil včasih, atlet dolgoprc^aS. kar Šibo. zaželela t\idi zakon- Vztrajnost je lepa vrlina. Iz- ca Feri in Silva Horvat. Po- brati dobre poslovne priložno- ii Igor Berce Renato Frelih še in Še želja,... Bravo Katrca. vinu in kleti, je nasmejal Iva- lo, morda tudi politično. Her-V smislu navedenega Katri- ru Marjeka, direktorja družbe mina Krt, bančništvo je zače-nega sporočila je znana kranj- IG Dom in gospo Hemiino la v Gorenjski banki, pa bije pa )e pred dnevi sprejemal Boštjan Sifrar iz e Loke. tretji v slovna pot Ferija Horvata se sti prav tako. Emil Uliandč je generaciji obrtniške družine iz Selc. Po očetu Francu Šif- začne v Gorenjski banki, traja iz zanesljivega stola v medna- . nadaljeval jo ie v rodnem Orbicu, našel nove ska zasebna družba, ki je lani Krt, direktorico Probanke v boj za boljši tržni delež vregi- rarju, je Boštjan obrtništvo munchenski NLB ter pet let poslovne izzive v konzordjsko praznovala prvih pet let, svoje Kranju. Oba imata za seboj ji, Je pa pc^umno in "žensko" preoblikoval v sodobno druž- vodil Alanko v Kranju, Zaslu- združenili Mip-uin Perutnim sodelavce in partnerje pope- zanimivo poslovno leto. Ivan taktno spisala zanimivo pis- bo Sibo G. Med prvima sta ženo "penzijo" 19. februarja Pt^j» Bojda se da EmÜa in Ijalana 2. tradicionalni izlet in Marjck, rojen Primorec, dol- mo in ga naslovila na "juna- mlajšemu bratu, na slavnost- p red praznično druženje v Goriška Brda. In to z avtobu- goletni "kader" Iskre, je v izte- ke" foruma za Gorenjsko. ni rojstno dnevni večer, vime- bo dočakal kot direktor za pravne osebe v Poštni barJd. Feri Boštjana velikokrat \ideti na Lubniku. Obema gre želeti Še kajočem se letu odpil prvo Odlično čtivo ! Precej dobro nitnem grajskem zavetju, vo- je velik prijatelj likovne umet» precej dobre kondicije. Do- som. Idealno! Povabljeni, ki javno garažo na Gorenjskem sta bila videti tudi ŠenČurjan ščili sesfri Martina in Marja- nosti in darilo. Boštjanov kari- brih Želja sta slavljenemu 40- jih ni bilo, so zamudili po- in uspešno kandidiral na raz- Janez Kadivec, šef stanovanj- na. Mlajša, magistra Nfarjana, katumi portret slikarja jožeta letniku želela tudi {anez Polja- učen dan. Dobro pa je dan iz- pisu za kranjsko knjižnico. skega sklada na Območni po možu Gorazdu, KalaJi, je Trobca je bil sijajno darilo. ß«. uprave Krke, vse od koristila kranjska županska Uspešnost ni dokončna, saj obrüü zbornici v Kranju, pred lektorica za Španski jezik na Vlado Sekimik, vodja PEBrdo "Miškota" doColariČa in prav- trojka. V Medani pri Belici, sednižba Sava (P, njihova po- kariero v avtomobilsko trgov- Filozofeki fakulteti. Simpatič- v [avnem gospodarskem za- ^ Bojan Novak, direktor Al- skem poslu je bit tudi on Iskraš, in Andrej Čeč, partner na, ni kaj, je bratu privoščila "laufarske" smuči. Martina vodu Protokolarne storitve. petouija, Id je družbo v lasti bil tokrat gost, a je šefovski Vektor Via terja, "nasledD" od Ivana Mar>eka. skupaj sta iz prav tako išče tržne poslovne vpliv kljub temu deloval. Dru- Janeza Sušnika. Sproščen na- Iskracommerca odšla na svo- priložnosti in je pred meseci gj v družinski podjetniški tra- smeh in zanimiv pomenek, je in Ljubljano zamenjala kranjsko trgovino preselila v didji, Igor Berce iz Soie, vodi Večer ob hrani in pijaä je mir- za Kranj. Še nekaj fet pršuta "mesto" Ljubljana. Še slika za zasebno družbo Brinox, pod- no mineval, Kot da bi slutili. izpod noža prvega policaja družbe in velikega ljubitelja družinski spomin, lepe želje in trk kristalnih kozarcev. je^e za famiacevtsko in živil- da bo naslednje leto še bolj na-sko procesno tehnologijo, je peto. Še pesem Boštjanu o dobrega, Zdenka Renka, Vedno urejena in čedna žena, voščil z dnižico Mojco. Zare- kapljicah in letih, na zdravje kupica vinca, nekaj iskre- pravnica Špela, v mladosti zali so torto, nazdravili s pre- Petra MalaKna, urarja in dra- nega smeha, sprejem pri Hostnik z Grajske poti, ma- dikatiiim vmcem. praznova- guljarja iz Ljubljane z veselo Majjetki in Toniju Gomiščku mica Tom^, Mariše in Ve- nje pa je šlo še v dnigi del. družbo,... In leto je šlo! Naj bo na Dobrovem in že je stresla ronike, je budno bdela nad Moški. Poslovno prijateljski, v uspešno, prav za vse, tudi na- p i V razrukana cesta mimo podr- možem in večernim dogaja- gostišču s petimi sončki- Do- slednje. Dober zdrs in srečno tega Jelena, Globitsa, Gimna- njem. Saj se ve, kdo komu in miselna darila, iskrene želje, leto 2006 vam zelo iskreno zije,.,. Dobrodošli doma, hm. kako "štnngo" diži. Lepe želje močan stisk rok. Le kdo stisne želim! G Ivan Marjek, Hermina Krt janež Kadivec, Andrej Ceč Vinoteka in vinotoč Kranj. Ceslti Sluueta /.a^arja 5J, rbjnsVtfO Delovničas! /0-17. {)cteki0't8. sobota 9- Telefon: 234-39S9 Lasten parkirniprvUori Prodaja točenih in buteljčnih viu naki*pt^m Je obttma brtspioćnu ^episioiija Žeiimoi^im tvliko lepih trcnuikoi ob naših vinih v letu 20O6 i I Miran Stanovnik Emil Uljančič Boian Novak, janež Poljanec Peter Malalan PETEK 30.12.2005 NOVOLETNI HOROSKOP OVEN (21. marec • 20. april) s* nar. element: zrak. vodilni jonka, drevesa: lovor, oljka, kovina! baker, roža: vrtnice, kovina: aluminij, roža: re- VODNAR planet: Merkur, kamen: barva: vse sonćne barve ahat. kovina: živo srebro. Znamenja, s katerimi se naj- gmarnica, praprot, dre- bolj ujemate: lev. tehtnica. ^evesa 2 lupinastimi kozorog, element ogenj, vo- ^^^^ barva« rumena dilni planet: Mars. kamen: Kot ponavadi se vam tudi v tem letu obeta veliko dniže- drevesa: jesen, topol, barva: različni odtenki modre Leto boite štartali tako hitro grat. nagelj, drevesa: breza, (21. jan. -19. feb.) hrast, barva: vijolična, modra Znamenja, s katerimi se naj bolj ujemate: tehtnica, ele« nja. To. da boste v središču In dinamično, da ga boste Večkrat čez leto boste za SC' iTtent! zisic^ vodilni planet: dogajanja, pa ni več nobena komaj dohajali. Umirili se boj puščali grenak priokus. Uran kamen: akvamarin ametist, kovina: jeklo, žele- ZnačUnost vašega zname- skrivnost. Ste prijemo očar- boste šele v pomladnih me- Ne. da se ne znate, ampak kovina: aluminij, roža: orhi-20, roža: kovačnik, osat. nja je dvojni karakter, saj si zanesljivi in vedno ste secih. Malo težav se vam nočete se prilagajati. Raje deja, drevesa: sadna drevesa. zanimiv sogovornik. Zato obeta v mesecu juniju in ju- nosite posledice in imate barva: turkizna ni čudno, da se ljudje radi liju. če boste previdni in ne zato miren spanec, Ljudje, ki ga marsikdo razlaga napačno. V roku ene ure se lahko smejete in točite bridke sol. zadržujejo vvaši bližini. V boste izzivali nesreče, lahko jim niste všeč, pa naj se Sredi leta boste najbolj aktiv- ze. Simbol izhaja Iz mitolo. letu 2006 boste zelo veliko vse skupaj zelo omilite ali iz- umaknejo. Tisti, W vas res ni. Neverjetno boste vse- stranski in svojim idejam boste včasih še sami težko meta. drevesa: tmasta drevesa in grmičevje, barva: rdeča Tudi v letu 2006 ne boste niti dneva preživeli križem gijg ju upodabljata dvoj- naredili za svojo osebno ničite. Velike uspehe lahko cenijo, v prvi vrsti bolj vidijo rok. Čisto vsako idejo Iwste ^ Kastor in Poluks sicer srečo in nikomur ne boste pričakujete na poslovnem to, da imate močno hrbteni- ______________________ skušaJi č»m prej uresničiti. ^^^^ ^^^^ ^ Lede'Eden dovolili, da vas prepriča o področju, karvamtudiizdat- co in stojite za svojimi stali- sledili. V družbi boste kot imate akcijo m se ne dj^Uro, drugi kij. Prvi pred- nasprotnem. V delovnem no spremeni finančni stan- šči. Na poslovnem področju vedno nasmejani in dajali bojite trganja. Ker ne pre- abstraktni razum, okoljubostenaredili vse. da dard. V jesenskem obdobju boste večkrat čez leto zelo dez brezskrbnosti. saj se nesete, da se arugi oaloča)o p^ ^t 2a resničnost. boste prišli do vodilnega se vam bo zdelo, da se vse uspešni. Vse ideje boste iz- namesto vas, boste že takoj ^^^ 2006 vam po dolgem niesta, kar vam bo v jesen- premika zela^počasi. Ne bo- peljali po načrtu, v ljubezni .......... na spomlad premišljevali o ^^^ prinaša samo obilje. V obdobju tudi uspelo. ste nesttpni, ampak boste ta pa se vam bo malo zataknilo. jahko pojavijo v mesecu spremembi delovnega me- ^^^^^^ ^^^ 2ače- Ljubezen pa vam bo delala čas veliko bolj posvetili sebi Najbolj bo kritičen in napet j^aju, ko boste spoznali ose- bo, ki vam bo zelo veliko po-meruia. Vaši nadzori so svo- vaše težave nikoli ne rišejo na obrazu. Težave se vam sta. Jasno in glasno boste po- jj veliko novih poti in boste kar malo preglavic. Še naj- in ljudem, ki vam veliko po- mesec marec, očitali vam dali svoje mnenje in se hra- povsod uspešni in tudi v sre- ^ sredini leta. Odvisno menijo. Čustva ste navajeni bodo sebičnost, pa naj bo _____________________ bro pod^ svojmi dijem t^- ^^^ dogajanja. Čeprav ste ^^ ^^^^ skrivati v sebi in vsi napori, upravičeno ali ne. Strelci bodnjašld, po drugi strani pa proü. Tudi na^čus^emj^^ ^^ ljubeznijo že čisto ob- ^ "^P^®) ^ ^^ ^ " ^^^^^ ^ nemogočega naredi- sle zelo zahtevni in to dvoje ... .. ^^^^^^ ^^^ ^ ^^ ^^^^ ^^^ ^^^ pg ^^ Qj^^lj rojstnega dneva ä mogoče. V Življenjskih iz- „e gre vedno skupaj. Ste boste dobro zavedali, da je izneverili. V vašem življenju kuSnjah se vedno znajdete. mojster taktike in zelo radi ročju boste sledili svojim sa njam. Poletje vam prinaša tiem zadela amorieva puŠČi sprememM. m Katere Mste ^^ presrečni boste šteli P"^«' za spremembe. se bo pojavila oseba, Id vam Sprva mislili, da se ne doga zvezde pri belem dnevu. Ker Najbolj veseli boste ob četrt- bo odprla nov svet m z njeno pa naj bo položaj še tako težaven. Zelo aktivno se boste spreminjate mnenje za svojo korist, zato bodite pczor- jajo vam. Nikoli ne greste v ^^ ^^^^^ ^^ ^^^^ ^^^ yh Sreča pa se vam obeU s pomočjo, boste postali čus- začeli ukvarjati s športom, ni, da vam. kdo ne stopi na nobeno^ezo nepremišl)^ dobro, se pripravite na razo- številkami 8, 9, 10. 12, 27, tveno odprti. Veselje se vam Ne boste si samo krepili lelo, prste in vam s tem ne pode- no, a tokrat za dvome ne bo časa. Govorilo bo samo srce. Ves prosti Čas boste posvetili športnim aktivnostim, kar vam bo zelo ustrezalo. Vaš najljubši dan bo četrtek. Spremljaje vas pa bodo Številke 3.4, 0,12,13,20.22. čaranje, saj bo eden od prija« 37 obeta ob nedeljah. Vaše sreč- ampak boste veliko pndobm ki si ga boste zastavi- teljev pokazal svoj pravi obraz. Srečni dnevi bodo srede, številke pa bodo 3. 9,10. 11.18,19 in 27. ne Številke pa bodo 7, 8. 12, tudi na osebni ravni- Vaše DEVICA (24. avg. - 25, sept} 2}. 24,29 in 36. i na poslovnem področju. BIK (21. april • 21. maj) RAK (22. junij - 22. julij) ZnamenU. s katerimi se naj Znamenja, s katerimi se ŠKORPfjON najbolj ujerfiate: bik, kozo- (25. Okt.- 22. nov.) rog» element zemlja, vodiJ-ni planet: Merkur, kamen: rdeče rjavi sardoniks. kovi Znamenja, s katerimi se naj* bolj ujemale; rak. ribi. ele- KOZOROG osebne številke bodo 2. 4. Ker v kritičnih trenutkih ni- 10.17.22,32 m 33, največ ve- koli ne odpoveste, vam bo selja pa se vam obeta ob so- gotovo vseeno uspelo, kar si botah. boste zastavili. Najboljši dan v letu bo sreda, vaše siečiie- številke pa 3, 8> 9, 30, 32, 33 in38- bolj ujemate: škorpijon, ribi. nikelj, roža: spominčica, ' Znamenja, s katerimi se naj. lev. element: voda, vc^ilni prfmoiek, drevesa: grmi i« Pluton, kamen: mavrični Znamenja, s katerimi se RIBI bolj ujemate: devica, kozo- planet: Luna, kamen: biser, dreveščka z oreščki in ore- ^^ najbolj ujemate: oven, bik. (20. feb. • 20. marec) rog. element zemlja, vodilni ^'^J T planet |u piler. kamen: zele« ni ^smaragd, kovina: baker, roža: vijolica, marjetica, dre- niča, drevesa: javor, barva: dimno siva, srebrno modra devica, element: zemlja, vo- va dodendron. geranija, drevesa: glog. barva: temno rdeča Že takoj z začetkom novega men: ametist. kovina; svi- dilni planet: Saturn, ka- Zr^fma.skat^sena, Pred vami je kar razgibano leta boste navezali stike z nec, roža: bršljan, mačeha. vesa: dpresa. jablana, barva: ^ ^^^ ^^ skriva zelo malo živahno leto. Vse, kar vam različno karaktemimi ljud- drevesa: vrba, bor, barva: rožnata, zelena pustolovskega duha in se le redko spustite v kaj, kar ni uspelo v prejšnjem letu, boste hoteli nadoknaditi. Na- mi- Ena od teh oseb bo čez črna in bela celo leto ključnega pomena. voda. vodilni planet: Neptun, kamen: brezbarvni mesečev kamen, kovina: platina, roža: lokvanj, drevesa: vrba, barva: Vztrajnost vam ni tuja. Ko morsko zelena ri. Zna se zgoditi, da se boste odločili za dodatno izobraže- Zanimalo vas bo veliko stva. vam je popolnoma tuje. učili se boste spregledati na- še posebej v poslovnih kro- , , ..........Vedno raje izberete drugo p^ke drugih, zato boste gih. Odprla se vam bodo vsi ^eha)o se vi ne pu- pot, ki je bolj položna in vse Osebno irneli veliko manj vraU na področjih, kjer si «bte odgnaä. Marsikdo vas Velikokrat čez leto boste vanje. Poslovno boste prijet- morebitne spore vedno re- stresov. Za ljubezen boste v nikdar niste upali delati no pravilno. Ne gre imeli dneve, ko boste zelo no presenečeni. Uspeli boste Sujete po mirni poti. Več- najboljšem obdobju od maja benih upov. Čeprav sc bojite " ^ usmerjeni v preteklost in zaradi znanja in izkušenj, krat zaporedoma boste čez p^ vse do konca leta. Se ved- tveganj, boste šU na vse ali ^<^volistvo je tisto, ki igra pn zato pozabili na sedanjost. Nekateri znanci vas bodo celo Uxo presenečali tako ^o se boste otresli alanna nič in seveda zmagali. V največjo vlogo. Fman- Trudili se boste, da nobena malce razočarali, Sami ste sebe. kot svoj bližnje. Prav previdnost, pri tem. da ste iz- mesecu maju in avgustu bo- ^^^ P^ \priložnost ne bo šla mimo mož beseda in se vedno drži- potiho se bo iz bube razvü tirčni, pa ne morete iz svoje dite previdni, da se ne boste f t?^ f opuščdo, da si boste vas in se kasneje naučili uži- te danih obljub, a to ne velja metulj. Postali boste svoje ^ože. V vsakem primeru se zapletli v tuje spore, saj se marsikatero vati v vsakem trenutku. Ime- za vse ljudi. V poletnih me- živo nasprotje. Stvari, ki so vam obetajo čudoviti trenut- zna zgoditi, da boste krivi za ^^^^^ Čustveno se bo- li boste veliko željo po spre- sedh boste večkrat prišli v si- vas doslej spravljale v slabo ^ y dvoje KlopČiČ negotovo- tuadjo, ko se bo treba posta voljo, se vam bodo kar na- sti v poslovnem smislu se nekaj, kar se vas sploh ne tiče. Imate zelo dober Šesti ste precej odprh, saj vam membah in v to smer boste bodo prišli na pot ljudje, ki vložili največ kar lahko. Ovi viti zase. Z besedami ne b<^ enkrat zdele smešne in za- vam bo začel odvijati v mese- čut, a ga premalo izkoristite ^^ razumeti. Da re, kj se vam bodo pojavile ste varčevali in morda boste nimive. Še vedno pa boste ^u septembm in se bo za vas sebi v prid. Nikoli takoj ne ^^ oniehčate m pupate po- na pob, boste uspešno od- rekli kaj, za kar vam bo kas- ostali izjemno praktični, iz-neje žal, a kaj ko ne morete temno navezani na družino pozitivno razpletel še do konca leta. Seveda ne bo šio vraiate udarcev, ampak po- stranjevali in skušaU vse obr čakate toliko časa, da je sko- ^^ ^^^ iz svoje kože. Je pa tudi čisto in prijatelje, ki si jih izbira- „ič brez intenzivne akcije, raj že pozabljeno. Vaš pik je ko se od- ste pomagali na tak način in prav, da izpostavite svoje na- te zelo skrbno. Uspeh vas ^ar pa vam sicer še nikoJi ni lahko zelo strupen in to ^ «ürsikoirtu se boste priku- mene in cflje. Na čustvenem čaka tudi tam, kjer do sedaj delalo težav. Razširili boste vedo tudi drugi. V letu 2006 <^ebvnem okolju bo^ste še pili na tak način. A kljub vsej področju se vam obeta sreča še niste uspeli, V letu 2006 krog prijateljev, kar bo zelo " ......- - in zadovoljstvo. Tudi če bc^ bodo vaše številke i. 2, 22, usodno vplivalo na vas. Vaše boste v ljubezni večkrat presenečeni. Vaše številke za naprej imeli določeno m- pozitivnosti se boste težko stanco, saj se tako najboljše znebili strahu pred neuspe- Ste dobili kakšen očitek, se 25, z6.33,34- dan pa pone- g^čne številke bodo 3, 6,7. srečo bodo tokrat 18,19.20. ^e boste se pa hom. Seveda tega nihče ne boste hitro znašli iz zagate» deljek. oaioma se boste znali opra-viüti. Srečne Številke v tem ^^ letu b^o 5. 6,11,14. 21. 23 , . 23. avgust) 11,15. 28 in 29. Dober dan v letu pa bo ponedeljek. 27. 32, 35 in 39. Dan pa torek. «f več skrivali v ozadju, ampak bo opazil, vi pa boste šli nasi boste počasi začeli utirati prej mimo vseh ovir. V letu I>ot v ospredje. Zgolj boste mislili na lastno kariero in 2006 boste veliko potovali in spoznali kar nekaj ljudi, ki in 30. Srečni dan pa je torek. DVOjČEK (22. maj >21. junij) Znamenj, s katerimi se naj bolj ujemate: oven. škorpi TEHTNICA (24. sept. • 23. okt.) STRELEC {23. nov. • 21. dec.) jon, vodnar, element ogenj. Znamenja, s katermu se na)- Znamenja» s katerimi se vodUni planet Sonce, ka- bolj ujemate: dvojček, vod- „ajbolj ujemate: lev. oven, Znamen ja. s katerimi se na}- men: rdeči rubin, kovina: nar. element: zrak. vodilni dement ogenj, vodilni pla- bolj ujemate: tehtnica, vod- zlato, roža: sončnica, pasi- planet Venera, kamen: safir. net Jupiter, kamen: topaz, toiiko bolj bo za vas, da vam bodo pustili svoje pečat V ljubezni pa pričakujte sama - lepa presenečenja. Vale številke za srečo bodo tokrat 1,10,15, 25,27,29,33 1. 9,13.10,17, 25 in 30. naj- in 37. Največ smeha pa vas boljši dan pa bo torek. čaka ob ponedeljkih. bodo vaši nasprotniki nepripravljeni, saj ne bodo pričakovali takega preobrata. Vaše številke za srečo bodo PETEK 30.12.2005 07 ^GRADN; KRZ/ NK/ Podjetje Viessmann, d.o.o., C. XIV. divizije 116 a, 2000 Maribor Telefon: 02/480 55 50, telefaks: 02/480 55 60 http;//www.vie8smann.com Brezplačna iL: 080 10 11 kli@vles$mann.com Viessmann je z okoli 6700 zaposlenimi v svetovnem merilu eden najpomembnejših proizvajalcev proizvodov ogrevalne tehnike ir^ pri talnih ogrevalnili kotlili v Evropi najpogosteje kupljena blagovna znamka. Ime Viessmann je sinonim za znanje in inovativnost. Viessmann nudi kompleten program tehnološko vrhunskih proizvodov in z njimi do potankosti usklajeno sistemsko tehniko. Vendar imajo pri vsej mnogostranosti naši proizvodi skupno lastnost: visok standard kakovosti, ki se izraža v zanesljivem obratovanju, prihranku energije, varovanju okolja in udobnem rokovanju. Mnogi proizvodi našega razvoja pomenijo smernice za stroko tako pri konvencionalnih ogrevalnih tehnikah kot tudi na področju obnovljivih virov energije. kot npr. sofama tehnika in toplotne črpalke. Pri nqšem razvoju sledimo naši filozofiji, doseči največjo možno korist: za naše stranka, naše okolje. Srečno, zdravo in uspešno novo leto 2006! gor£hj$k CU9 uadt üuoska jed oouač- IfOST smbol za sucu stfipovski jiwak Kta BCNOO ' puinrov. KAMdSH pevec (WjW SLOC GOAEHISM glas PRAVO* SUWM ver$ka pooofta ■juhen 206 naivno preom-fualo IDkAPWA. VGJ( emu* LACUA 9 tmjiMKA GUMO VESTO GAMS AAAO. ERATO. xew. (OUmAN, stut SREOMJE» $ je zadeva Ažbe. Zadnje čase ga lahko sede. Tekma je bila poživlja- krat iz športne vloge prelevil začeb razvijati pred desetimi najamete, so se pa že pošali- joča, polna ženskega hihita- v Dj-ja. leti, ko ie Sandi Murovec - Muri praznoval rojstni dan in je iz žuia v takratnem Trezor- i, da zna biti najdražji 'kel-nar' daleč naokoli. nja. bojevi tosti, zabavno tek- Preddvor pa je v začetku movalnega duha, kjer so na tedna obiskal ljubljanski Ažbe je torej ostal zvest koncu 'Lepe zmagale Hava- nadškof in metropolit msgr. ju (v edinem diskaču v Kra- barskemu delu, medtem ko jke' • Če povemo v Ijubljan- Alojz Uran. Kot se spodobi, nju) prerasla stvar v zabavo, ex-barovko Almo srečujemo skem žargonu. je nadškof najprej obiskal kasneje padobilašešir^eokvi- v popolnoma dmgih vodah. re ter postala tradidonalna. Udeležuje se lepotnih tek- Nekaj dni kasneje, v sredo, župnišče, kjer mu je izrekel v kranjski Kavki stari ko- dobrodošlico, tudi s kozar- Manana je bila tako v ne- movanj, se pojavlja na števil- legi,'Ali ta star', pripravili čkom za zdravje, župnik del jo nabito polna, nastopilo nih prireditvah, zabavah in 24-umo zabavo. Glasba in Miha Lavrinec. Alma Brđanovič se je z Barom izstrelila v orbito slovenskih Ekipa Ali ta star )e delala od Šeste do šeste popoldan. starlet. / r^k / Bole; Tin» Dobi Tonska vaja Kraljevih mesnin. Zapela sta jure Cuderman Božični ples je privabil tudi Aleša Ekarja in Tirna Tarčnfka (levo) in Sandi Murovec (desno), /foto T,naOok znana sinova, slavnih očetov. /^»to.Tmaook Rdeče In precej opazne naočnike Preddvorčana Bora Žifrer- "Nadškof drži, župnik odpira" je kar pravo pojasnilo za fo-ja je na božičnem plesu pohvalil tudi eden izmed sodelu« tografijo, ki je bila narejena med obiskom ljubljanskega jočih sanjskih moških za sanjsko žensko MiŠo^ Janez Cuder- nadškofa in metropolita msgr. Alojza Urana v Preddvoru. man. I foto Tma Dok / Poro: lofe Köln «k VRTIMO GLOBUS Renee spet samska Renee Zellweger, ki se je maja letos poročila s country pevcem Kennyjem Chesneyjem, je po itirih mesecih zakon» skega življenja spet samska. Ker je igral* ka kot razlog za ločitev navedla prevaro, je po kalifornijskem pravu možno doseči razveljavitev zakona, kar z drugimi besedami pomeni, da zakon pravno sploh nI obstajal. Igralka je pojasnila, da prevara v tem primeru ne odraža pevčevega značaja, ampak gre le za pravni izraz. Neuradno naj bi Kennyja zapustila zaradi posesivnosti in ljubosumnosti. on pa se ob ločitvi počuti tako, kol bi mu ukradli dragocen televizor, Courtney ostala brez hiše Courtney Love. ki se že vrsto let spopa* da z odvisnostjo od drog, je zabredla v finančne težave. Pred osmimi leti je kupila sto let staro hišo, ki je zgodovinski spomenik, vendar pa zadr^ja tri leta ni poravr>aia računov, zato se ji je nakopi* čil dolg v višini 370.000 dolarjev. Vse kaže. da bo soproga pokojnega Kurta Cobaina, pevca skupine Nirvana, ostala brez hiše, saj ima časa le Še teden dni, da poravna dolg, sicer bodo hišo prodali na javni dražbi. Scarlett potrebuje več moških Scarlett Johansson je dvignila veliko pra* hu z izjavo, da ne verjame v monogamijo. zvletna igralka, ki svoj hitri uspeh v Hollywoodu pripisuje tudi dejstvu, da je NewyorČanka, meni, da je monogamija nenaravna in ni del človeške narave, ampak nam jo je vsilila družba. Ker je v odnos potrebno vložiti veliko energije, dvomi, da so zveze med igralci lahko uspešne. Ker so igralci po naravi muhasti in veliko časa preživijo narazen, se na snemanju seksi prizorov pogosto ponud> priložnost za skok Čez plot. Torl ponovno zaročena Tori Spelling je komaj tri mesece po ločitvi od igralca Charlieja Shanfana znova zaročena. Hčerka slavnega filmskega producenta Aarona Spel- linga, ki je najbol) znana po vlogi Donne iz nekoč kultne televizijske serije Beverly Hills 90210, se je do ušes zaljubila v igralskega kolega Deana McDermotta, Zaprosil jo je na božični večer, v romantični vožnji s kočijo jo je popeljal na posestvo v Torontu, kjer gojijo božične jelke in ji podaril prstan z diamanti In saOrjI. Dijak jeseniške Srednje strojne šole Mario Nikolovskt startuje na Koroški Beli in je rojen v znamenju ovna. Športnik daje prednost košarki, rad pa Ima tudi plesne korak«. Sodeluje tudi pit folklori. Del prostega časa posveta gledanju filmske produkcije, ifo^o