GRADISOV VESTNIK A GLASILO DELOVNIH UUDI OZD GIP GRADIS mnp LETO XX. LJUBLJANA, december 1978 št. 248 Srečno v novo leto 1979 Se nekaj dni in minilo bo tisočdevetstosedemdese-tosmo leto novih uspehov, razgibano in bogato. Dosežene delovne zmage kot so HE Krško, Srednja Drava, cesta Radlje—državna meja, TE Šoštanj, Anhovo in na stotine novih objektov, so nam ponos in dokaz, da zmoremo opraviti vsako še tako zahtevno nalogo. Uresničevanje sklepov ZK, kongresov sindikatov ter zakona o združenem delu so potrditev in vodilo, da so naši cilji pravilno postavljeni. Delo in naloge smo sproti analizirali, oblikovali stališča, sprejemali sklepe ter jih tudi izvrševali. Ko se bomo v prazničnem vzdušju silvestrskega večera predali optimističnemu razpoloženju, ki vodi v Prihodnost še lepših dni, si zaželeli »srečno«, bodo _ naši spomini za trenutek obšli prehojeno pot in pot, ki nas v prihodnjem letu še čaka. Homogenost, enotnost in dosedanji rezultati dela so za Gradis in nas vse uspešen start za jutrišnji dan. Prihaja čas, ko bodo morale biti naše odločitve hitre, sporazumevanje glede tekoče in razvojne politike, elastično in dosledno. Krepili bomo gospodarsko moč podjetja v duhu utrjevanja vloge delavskega razreda ter izvajanja zakona o združenem delu. Cenili ustvarjalno delo vsakega posameznika, dosledno izpeljali nagrajevanje po delu in se z vsemi silami spopadli z gospodarskimi težavami in rastočo inflacijo. Naš lepši jutrišnji dan vse bolj zavisi od utrjevanja samoupravnih odnosov, večanja materialne osnove in hotenj vsake TOZD, oziroma vsakega izmed nas. Naj velja novoletni »Srečno« vsem delavcem in njihovim družinam, investitorjem in vsem delovnim ljudem širom domovine. Srečno 1979! LOJZE CEPUŠ IMaša pravica in dolžnost Nov odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito \___________________________________________ V torek dne 14. novembra 1978 se je na svoji prvi seji sestal odbor za ljudsko obrambo in družbeno sanv zaščito našega podjetja. Poleg č' nov odbora so bili prisotni tudi pr stavniki družbenopolitičnih org. i-zacij in glavni direktor. Delegati smo najprej izvolili ,od-stvo odbora. Za predsednika Krat-nar ing. Janeza iz TOZD GE Ljubljana, za namestnika Galič Milana iz Delovne skupnosti, za tajnika Piškur Nušo iz Delovne skupnosti. V drugi točki dnevnega reda smo obravnavali organiziranost obrambnih priprav v TOZD. Tov Piškurjeva je informirala delegate c opredelitvi in organiziranosti ljudske obrambe in družbene samozaščite v delovni organizaciji. Navzoče je opozorila na tiste določbe zakon? o ljudski obrambi, ki govore o pravicah in dolžnostih delovnih ljudi ^ TOZD, o nalogah odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, o nalogah delavskih svetov TOZD, nalogah družbenopolitičnih organizacij in poslovodnega organa. Posredovala je tudi izvleček stališč Sveta predsedstva SR Slovenije o obrambnem in samozaščitnem usposabljanju v naši republiki. Glavni direktor ing. Škulj je prikazal, kako pomembna je stalna prisotnost dela za ljudsko obrambo in samozaščito. Delavski sveti bi morali stalno načrtovati finančna in materialna sredstva za področje ljudske obrambe. Stalno je potrebno obravnavati varnostne ukrepe na gradbiščih, delovati je pri varovanju obsto- ječega družbenega reda, tradicije in pridobitve naše organizacije združenega dela. Varovati je ugled naše delovne organizacije, solidarno in enotno je sodelovati z ostalimi TOZD, držati se je pogodbeno določenih rokov in varovati kvaliteto našega dela. V nadaljnji razpravi so sodeloval; tudi vsi predstavniki družbeno političnih organizacij in delegati TOZD ter poročali o nalogah in svojem delu, o stanju priprav ljudske obrambe in družbene samozaščite v TOZD. Po daljšem razgovoru so bili sprejeti sledeči sklepi: 1. Odbor sprejme na znanje, da so v vseh TOZD konstituirani odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Prav tako je ugotovljeno, da so izdelani interni akti z dopolnitvami in spremembami o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti tako v TOZD, kot tudi na nivoju delovne organizacije. 2. Temeljne organizacije naj za-dolže oziroma pooblaste osebe, ki bodo delale na področju samozaščite (varnostne inženirje in tehnike). V kolikor teh oseb v TOZD ni, naj se vežejo na zunanje pogodbeno vezane osebe. 3. Odbor predlaga delavskim svetom TOZD, da v planu za leto 1979 vežejo določena finančna sredstva za izobraževanje in za nakup opreme za delo ljudske obrambe in družbene samozaščite. šlllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllillllllllllHlIlilllllllillllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliH Delavci GE Maribor: »Mi pa si želimo lepo, sončno zimo in da bi naš Gradis bil še boljši in večji.« 4. Tehnična služba pri Delovni skupnosti naj prouči možnost registriranja režijskih vozil, ki so last TOZD, v občinah, kjer je sedež TOZD. Vzrok je v tem, da so vsa ta vozila registrirana v Ljubljani in tako TOZD v slučaju vojne ali hude elementarne nesreče ne razpolagajo s temi vozili. 5. Vse delavce, ki se bodo zaposlili v tujini preko naše delovne organizacije je informirati o družbenem in političnem stanju države, kamor gredo na delo. Informacijo naj poda kadrovsko-socialna služba pri Delovni skupnosti, kakor tudi kadrovska služba TOZD. Izpeljavo teh nalog naj izvršijo družbeno politične organizacije, predvsem naj se vse- stransko angažira konferenca 0 in komite ZK delovne organizacij ■ 6. Redno je vzpodbujati zave delovnih ljudi, da je njihova Pr?vl^ in dolžnost, da sodelujejo v PrlPrf scllu vah na ljudsko obrambo in zai tako v vojni, kot pri odpravi posle sreč- naravnih in drugih hudih ne-Več pozornosti je posvečati tu družbeni samozaščiti. Zadolze ^ družbeno politične organizacije TOZD in na nivoju delovne orga zarije. , iu 7. Izdelati je poslovnik o a odbora. u i 8. V Gradisov vestnik naj se javijo zaključki seje tega odbo | ine KRAp™kEurnu5' i_________ ^ Tudi z dobro opravljenim delom varujemo ugled naše DO (prednapet nosilcev). V >> . 1 L || n / Z gradnjo stanovanj bomo gradili tudi boljši standard naših delavcev (•* Rezultati poslovanja se vse bolj približujejo načrtovanim vrednostim Dorfbrali smo Prve> še nepotrjene oatke o predvidenem obsegu in ,sPehu Gradisa v desetih mesecih ‘^njega leta. tat t0^rski obračun ni narejen ^natančno, kot je bil septembr- obrskega obračuna se kaže ue Vse.m Pr> zajemanju stroškov in javljanju obveznosti iz dohodka. ',e so določene na podlagi obvez-de| mes5^n'b akontacij. Zaradi tega do lCV istega dohodka ni narejena o k°nca> kar pomeni, da ugotav-^°bo°dk °Se^ne dohodke in ostanek v OSNOVNI PODATKI b rednost lastne proizvodnje — z obrtniških del in brez del koo-4l»nt°y znaša 2877 mio din, to je ČUn ° Več kot lani ob tem času. Obra-15 obdobje se je podaljšalo za Peg.!11 a,i za 5,3 %, cene so se v po-p0rn^u Povečale za okrog 15%. To nje en’> da bi morali pri nespreme-2i^em obsegu del obračunati za nje ViC^° vrednost> 41 % poveča-o(,s LP nam pove, da se je tudi vred** ze*° Povečal. Planirana žetlan°st lastne proizvodnje je dose-pr . s 87 %. Na mesec smo po-VLp obračunali za 287 mio din obra’to Pomeni, da bomo pri takem ce,0CUnu v preostalih dveh mesecih Presegli planirano vrednost mio din. SlVeevil° zaposlenih delavcev se bi-je °i spremenilo. Letos (7105) ,adisu le za skromen 1 % več CShKkot lani (7058)-šievi,° 5% Jenih ur se je povečalo za ljja°l’«° Je za toliko kot se je poda-0 obračunsko obdobje. Šifo 8*ejmo nekaj najpomembnej-ialno°t*at* ki ga zasledujemo že celo * j* vDroštjlvn če bomo lahko presegli načrtovano vrednost dohodka — 1492 mio din. Zadnji stolpec v zgornji preglednici nam pokaže presenetljivo enakost v izpolnitvi načrtovanih vrednosti za delitev dohodka. Rast obveznosti se je umirila. To se kaže tako v strukturi kot tudi v indeksu. Za osebne dohodke smo namenili 565 mio din ali 14 % celotnega prihodka. Porast osebnih dohodkov je 22 %. Resolucija nam dovoljuje porast osebnih dohodkov v višini 26 % ali 583 mio din. Od 17 TOZD so štiri prekršila ta določila v približnem 1—x 77 % Celotni prihodek Materialni stroški Amortizacija Dohodek Obveznosti Osebni dohodki Ostanek dohodka znesku 16 mio din. Tudi interna merila so prekršila v treh TOZD v znesku 9 mio din. Po odbitku obveznosti in osebnih dohodkov ostane 293 mio din ostanka dohodka. Le-ta je namenjen deloma za kritje tistih obveznosti, ki se plačujejo iz ostanka dohodka in za sklade. NEKATERI KAZALNIKI Od pomembnejših kazalnikov moramo predvsem omeniti produktivnost. Le-ta je merjena z vred- GN I—X I—X 78 I—X 78 78 % 78 % I—X 77 GN 78 nosijo lastne proizvodnje na efektivno uro in znaša 248 din. V primerjavi z lanskim obdobjem (185 din) se je povečala za 34 % — z upoštevanjem porasta cen pa je večja za 16 % — kar je zelo veliko. S tem smo že za 9 % presegli načrtovano produktivnost za leto 1978. Za ekonomičnost smo že omenili, da zaostaja za lanskimi dosežki. Še večji pa je zaostanek za planirano — 147 din, kar 5 % pod planom. Naš glavni kazalnik dohodek na pogojno uro D-ph je 45,17 din. Lani ob tem času je bil 39,00din. Vidimo, da se je povečal za 16% in tudi že presegel načrtovanega za 2%. Osebni dohodek na pogojno uro do-; sega 21,93 din (lani 20,04). Povečanje je 9 %. Omenimo naj še, da poprečni osebni dohodek v Gradisu znaša 6769din, leto dni poprej je bil 5614 din. Povečal se je za 21 %. Pri povišanju življenjskih stroškov za 15,2 % so se redni OD povečali za 5 %. 3.001 100 4.691 100 4.101 100 137 87 2.044 68 3.112 66 2.866 70 140 92 55 2 86 2 71 2 130 83 902 30 1.493 32 1.164 28 129 78 266 9 398 8 306 7 115 77 463 15 743 16 565 14 122 76 173 6 352 8 293 7 170 83 Ptujčani z elanom v leto 1979 Tudi letošnje leto bo naš TOZD »GRADNJE« iz Piuja končal uspešno. »Planirali smo za letos 126 milijonov dinarjev celotnega prihodka in ta vsota je skoraj bila dosežena že koncem oktobra, tako da bomo zastavljeni plan celo presegli. Prav zaradi tega smo plan za leto 1979 zastavili močneje tako, da smo planirali okoli 150 milijonov dinarjev celotnega prihodka in upamo da ga bomo tudi uspeli realizirati. Ostanek dohodka je malenkost pod planom. Kazalo je v prvih šestih mesecih letošnjega leta, da bo ostanek dohodka zelo pod planiranim, čeprav se je v drugi polovici stanje izredno popravilo plana ne bomo mogli doseči,« je na kratko razložil poslovanje TOZD »GRADNJE« Ptuj njen direktor Gjurasek Julij. »Dela imamo veliko in lahko povem, da smo že 80 procentno zasedeni v letu 1979. Še vedno delamo na stanovanjski soseski Ziherlova ploščad, izgradnjo katere smo pričeli že leta 1975. Dosedaj smo dokončali že 5 stanovanjskih blokov z 320 stanovanji, letos bomo predali 140 stanovanj, marca 1979 bomo začeli z gradnjo bloka z 115 stanovanji. Za preostalih 250 stanovanj je pogodba že sklenjena. Tako bo ta soseska v končni obliki imela okoli 800 stanovanj. Kompletno zunanjo ureditev naselja bomo naredili tudi IT)i vlfln AnioA ♦"'ti 1 <0 »i-inloUu nnrpf z zakloniščem. Investitor je izredno zadovoljen z ceno in kvaliteto našega dela, z roki katerih se držimo in predvsem s tempom izgradnje, kajti za stanovanjski blok z okoli 100 stanovanji rabimo samo 11 mesecev dela.« »Sedaj delamo na naslednjih večjih gradbiščih: — v Halozah gradimo Tovarno pnevmatskih strojev. Investicijska vrednost tega objekta je okoli 30 milijonov dinarjev. Investitor je SOZD »ELKOM«. Tovarno bomo predali 23. decembra 1979; — v gradnji je tudi prizidek, interni oddelek, ptujske bolnice; — nove proizvodne prostre za TOZD IMP — Ptuj v investicijski vrednosti okoli 30 milijonov dinarjev; — gradili bomo remizo in upravno poslopje za Cestno podjetje Maribor TOZD Ptuj; — nadaljevali bomo z gradnjo lastne mizarske delavnice, v izgradnjo katere smo vložili veliko prostovoljnega dela, in zato bomo zelo veseli, da bi dela na le-tej končali do Praznika dela L maja 1979.« Nova stanovanjska soseska v Ptuju Predstavljamo Gradisove nagrajence za leto 1978 Prve med gradbenimi TOZD so Jesenice PRVA ZNAČILNOST: RAZ- DROBLJENOST Med gradbenimi TOZD v Gradisu je letošnjo Gradisovo nagrado prejela temeljna organizacij a. združenega dela GE Jesenice. Ta 700-članski kolektiv si je s svojim dobrim delom že drugič v petih letih priboril največje priznanje v Gradisu in to res niso mačje solze. Pa preidimo kar na dejstva in same rezultate te naše gorenjske TOZD: V letu 1978 je zanje značilno, da imajo veliko število manjših objektov, kar predstavlja precejšen problem z videza vodenja objektov, organiziranja dela itd. Ob tem so kmalu ugotovili, da Gradis pravzaprav ni najbolje pripravljen oziroma organiziran za gradnje majhnih objektov. Povrhu vsega so s svojimi delovišči razprostrojeni po Primorski, Gorenjski pa tudi v Ljubljani delajo. Menda s to razprtostjo gradbišč kar prednjačijo v Gradisu. Seveda tudi to povzroča razne organizacijske probleme in tudi večje stroške. Kje pa so ta gradbišča? Na Kaninu delajo skupaj z delavci našega SPO, kjer dokončujejo smučišča za Alpski turistični center. Na; Primorskem so že kar domača firma, saj so na Tolminskem dokončali gradnjo dijaškega doma, delajo blagovnico Alpkomerc v Tolminu, novo tovarno za TIK Kobarid, še vedno pa izvajajo tudi sanacijska dela na potresnem področju. Prav sedaj se dogovarjajo za sanacijo najjužnejše vasi na slovensko-italijan-ski meji Robidišča. Na Primorskem računajo še na izgradnjo pokritega bazena v Tolminu, gradnjo nove tovarne Planika v Kobaridu in kulturnega centra v Dolenji Tribuši. Končali so tudi mednarodni mejni prehod Predil. Na Gorenjskem so še vedno prisotni v Kranjski gori, kjer gradijo turistična stanovanja. Z njimi kar ne morejo zadostiti vsem potrebam oz. vsem kupcem. V gradnji je 60 stanovanj, pripravljajo pa se tudi na gradnjo dveh objektov s skupno 120 turističnimi stanovanji. Na samih Jesenicah so tako kot skoraj vedno prisotni v železarni, kjer gradijo konti-lev, ki predstavlja zahtevno delo in veliko strokovno podkovanost. Tu gredo dela že "v zaključno fazi. Ob balkanskem prvenstvu v plavanju so predali v uporabo objekt na jeseniškem kopališču. Končali pa so tudi gradnjo jeseniške banke. Na hidroelektrarni Moste so končali gradnjo 4. agregata. Na Bledu so končali z gradnjo večjega skladišča za LIP, povečujejo pa tudi hotel Svobode, gradijo D-trakt hotela Park, pričeli pa so tudi z adaptacijo Jadranke za hotel Toplice Bled. Drsališče na Bledu bodo pokrili v bližnji bodočnosti, pripravljajo pa se tudi na izgradnjo potrebnih objektov za svetovno prvenstvo v veslanju v letu 1979. Skupščina občine Rdovljica je našim Jeseničanom zaupala izredno zahtevno gradnjo družbenega centra v Bohinjski Bistrici, ki mora biti končan 15. aprila 1979. 5. maja istega leta bo namreč v tem objektu že seja CK ZKJ, saj čas sovpada s 40. obletnico verifikacije centralnega komiteja, ki je bila leta 1939 v hiši Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. Objekt predstavlja za TOZD veliko odgovornost in priznanje. Vse temeljne organizacije, ki sodelujejo pri gradnji (tudi delovna skupnost) so obljubile, da bodo po svojih močeh sodelovale in pomagale. V Kranju delajo v »Savi« 5. fazo avtopnevmatikarne. Za vse TOZD Alpe tura gradijo nove prostore; prav Alpetur je eden največjih naročnikov del v letu 1978—79. Sodelujejo tudi pri gradnji kranjske obvoznice z gradnjo nadvoza in delom mostu čez Savo. V Kranju gradijo še novo tovarno Zvezda in zaključujejo zahtevno sanacijo mostu čez Kokro. Pripravljajo se na naslednjo fazo izgradnje stanovanj na Planini pri Kranju. V Škofji Loki izvajajo nova investicijska dela v našem LIO, sodelujejo pa tudi pri gradnji Slovenijalesa v Ljubjani. Poleg vseh teh gradenj je še polno drugih manjših obveznosti do stalnih investitorjev. Operativno jih to sicer dosti ovira, vendar mislijo, da je tako delo pravilno usmerjeno. Iz vsega tega, kar smo vam v grobem našteli do sedaj, lahko vidimo, da je značilnost dela jeseniške TOZD v letu 1979 naslednja: v prvi polovici leta je TOZD kar prezasedena, naprej pa je investicijska ponudba v upadanju. Kako bo v drugi polovici leta, pa ni jasno razvidno. Za svojo perspektivo se Jeseničani ne bojijo, vendar bi radi dobili investicijo, s katero bi lažje razvijali sposobnosti za gradnjo velikih objektov. NAGRAJEVANJE PO DELU Uvajanje nagrajevanja po delu in merjenje učinka po delu je bilo do Med gradbenimi TOZD so letos prejeli Gradisovo diplomo Jeseničani sedaj slabo urejeno v Gradisu, stoječi kader pri svoji zaposleno ni uspel pristopiti k izvajanju tega. Pa so na Jesenicah npre »carski rez«: izmed organizator) proizvodnje so izločili 4 delovodje, ki kot normirci skrbijo za izvajaJe\ del po normativih in izračunu te» po normativih. Mogoče je do te* vladal mali odpor, venar so uvi : da je tako ravnanje pravilno, uspehi se že kažejo, sicer pa Je v trebno veliko vztrajnosti. Mog pa bi bilo prav, da bi povsod v disu prešli na kvaliteto novih ana’’ lažje bi delovali pokalkulacije j izobraževanje teh kadrov na r ^ delovne organizacije pa bi bilo' bolj smotrno. Čuti se tudi ’ da bi na gradbenih šolah uvedli nje normircev. Mogoče bi naš cei za izobraževanje lahko kaj p° pri tem? POSLOVANJE USPEŠNO Ko so pogledali letošnje rezU*ta)a. so ugotovili, da gre vse v kora V nom in predvidevajo, da bodo P Nov* tesarska delavnica na TOZD GE Jesenice Povečava mešalnice v »Savi« Kranj z 10 m izkopom v trdi skali ; Gradnja nove blagovnice Alpkomerc v Tolminu S|..‘ 8°spodarski načrt. Sicer pa mi ,'Jo, da je bil ta načrt zelo napet in . odoče bi moral Gradis iskati izhoi nistlske v večji opremljenosti meha acije, ne pa v povečevanju števil s avcey. Mogoče smo premah Sre® “sli uspešni pri nabavi osnovni! nj(f3 ^aprej Gradis računa na grad da P° karavanškem predoru, ven ni nCe'?tna aktivnost še vseh ostali! teno P'v°ju- Vidi se, da je konku -nos,ov(,'jaak‘ivna-T,udi pri izgradnj biti na Gorenjskem ne morejc 'Zfiulvi- ljni’ saj so na licitacija! iZp 1,1 vse mostove. Konkurenca si a^ad° • m' pa na tem Podro^j' uJemo, saj so eradnio mosto' Mob vmanJse gradbene operat v^tra066. pa ne bi smeli kar na] skih Jatl to8° Pri izključno bel antnav0”810'!'^ zaradi samolju m0nt vlskati sodelovanja z dru$ rtlQs, "’"•*»« atiUISVCIll Jd UCIU jemo Ve. se avtomatično izklj Pn variantnih ponudbah. ^ISLJ? ENginEERING v gra- boh^esven*cah menijo, da se vedno gini J?aza Potreba po kvalitetni en- d'$Usnin8l.0r8aniZaciji’ k' JC V Gra" da . nimamo, pa tudi videti ni, do formiranja le-tega. toati in Plso sposobne samo prevze-neerjn 'ZVajati dela po načinu engi-ča$ Za M’to *e improvizirajo. Zadnji kar hiko organizacijo je leto 1979, 'ovne v oral° biti cilj vodstva de-'aVcevSk^Pnost' 'n odgovornih de-kadre VV, ' G^D — da bi dali svoje Senic-, u to novo organizacijo. Na Je-leering ° V°dili v letu 1978 2 en8'-v"i, da^ P08,a samostojno in ugoto-ttogij VZ,"380 organizacijo tega ne bi Prevelike nadalievat>- saJ zahteva to Tp^DaRD delavca Skrbi za 5e..ustaljenih in običajnih aa Jesen' °k standard delavca jih Uradni *Ca" naJDolj pesti trenutno Sodstev - ,8tanovanj, pa ne zaradi "OSCnice ,,— samega 8ramu v srednjeročnem Predvidena gradnja železarno je že dogovorjeno, da je odstopila lokacijo za stolpič za 21 stanovanj. V njem bo 12 stanovanj Gradisovih. Prav skrb za ureditev stanovanjskih problemov družin naših delavcev bo ena izmed prvih , nalog pri razvijanju standarda zaposlenih v naši TOZD na Jesenicah. N.M., C.P. Kulturno življenje v Gradisu Za kulturno življenje delavcev Gradisa TOZD GE Maribor skrbi komisija za kulturo pri OOS. Predsednik le-te je tovarišica Oberleit Slava, organizator kulturnega življenja v TOZD GE Maribor. »Veliko dela imam pri organiziranju kulturnega življenja v Gradisu. Razen tega sem tudi predsednik zbora uporabnikov pri kulturni skupnosti SR Slovenije, član komisije za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu Maribor, predsednik konference SIS za kulturo pri Gradisu TOZD GE Maribor, vodja delegacije pri SIS za kulturo pri GE Maribor in član komisije za kulturo pri OOS Gradis.« Kako ste sploh začeli z oživljanjem kulturnega življenja pri vas? »Pobudo za ponovno oživitev kulturnega življenja je dala Komisija za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu Maribor. Le-ta je organizirala vrsto občinskih in republiških seminarjev Za organizatorje kulture, na katerih smo dobili napotila kako naj kulturo čim bolj približamo vsem delovnim ljudem.« Kako ste napotila in sklepe seminarjev konkretno sprovajali v TOZD, oz. kakšne akcije ste predu-zeli, da bi kultura bila bližja delovnim ljudem.« »Pred tremi leti smo začeli sprva z obiski gledališča, tako da sedaj že nabavljamo abonmaje našim delavcem za obisk vseh gledaliških prireditev v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Nasploh pa moram reči, da zelo dobro sodelujejo z SNG, ki ob pomembnih jubilejih za nas uprizarja monodrame in recitale. Organizirali smo obisk potujoče likovne razstave,. Le-to je ustano-i vila Komisija za kulturo pri sindikalnem svetu občine Maribor in sedaj ta potuje od kolektiva do kolektiva po Mariboru. V potujoči likovni raz- mariborski umetniki. Pred kratkim smo v samskem domu imeli razstavo slik profesorja pedagoške akademije v Mariboru, akademskega slikarja Goli ja Bojana. Lahko povem, da je interes za to izložbo bil izreden in vsi obiskovalci so bili mnenja, da naj bi podobnih izložb bilo še več.« Gradis GE Maribor je bil med prvimi štirimi podpisnicami samoupravnega sporazuma o ustanovitvi vzajemne knjižnice. Kako je le-ta v praksi zaživela? »Vsaka podpisnica samoupravnega sporazuma je ob podpisu prispevala 20.000,00 din, potem pa vsako leto še 7.000,00 din za povečanje knjižnega fonda. Za tako zbran denar smo kupili knjige, ki so sedaj/na razpolago vsem v knjižnici Samskega doma na Studencih. Letos bomo naredili prvo zamenjavo knjig med podpisnicami samoupravnega sporazuma. Za celotna sredstva od letošnjega leta smo izraženo željo delavcev iz sosednih republik, ki so zaposleni pri nas, kupili knjige v srbohrvaščini. Knjige so last vsake od podpisnic samoupravnega sporazuma. Začeli smo tudi z akcijo dovažanja knjig na posamezna gradbišča, Ormož, Krško, Ljutomer, kar je dosedaj edini tak primer pri nas.« Kakšni kriteriji vodijo Komisijo za kulturo pri načrtovanju le-te? »Mi večkrat letno med našimi delavci organiziramo anketo, rezultati katere nas vodijo pri načrtovanju kulturnega življenja v Gradisu. Rezultati zadnje ankete v kateri je sodelovalo 549 zaposlenih so pokazali pravilno usmerjenost Komisije za kulturo, in nakazali želje za določena kulturna področja. Predvsem je zanimanje za komedije in drame v gledališču, za organiziranje koncertov narodno-zabavne glasbe, skupinskih obiskih v muzejih, ogled kulturno-zgodovinskih spomenikov I Slava Oberlejt i Na vprašanje »ali obiskujete mariborske muzeje«, je 30% odgovorilo pozitivno, vendar je na vprašanje »Ali si želite, da v bodoče organiziramo skupinski obisk v muzejih?« je odgovorilo 62 % pozitivno. Ti podatki kažejo, da je Komisija za kulturo resničnopotrebna in da le organizirane akcije na kulturnem področju dajejo pričakovane rezultate in kulturo približujejo vsemza-i poslenim v Gradisu.« Ker imate veliko izkušenj na tem področju, kaj bi svetovali ostalim i kulturnim animatorjem v Gradisu? »Priporočila bi vsem kulturnim organizatorjem v Gradisu, da s pomočjo anket ugotavljajo interese zaposlenih in na osnovi dobljenih rezultatov kulturo tudi usmerjajo. Razen tega naj si sestavijo načrt kulturnih potreb za naslednje leto, katerega mora potrditi delavski svet TOZD, da bi tako imeli zagotovljena sredstva za kulturne potrebe, ki se financirajo iz sklada skupne porabe. Kajti, brez načrtov kulturnih potreb in seveda denarja, bo kultura delovnim ljudem še bolj tuja.« BESEDE NAŠIH NAGRAJENCEV Kot običajno so prejemki Gradi-1 sov ih nagrad izrekli besede, ki izra- ' žajo hotenja, ki so vsekakor v skladu z mnenjem okolice, v kateri živijo, delavcev, s katerimi delajo v temeljni organizaciji združene dela. Ne da bi se spuščali v dosti domišljenih — premišljenih besed naših nagrajencev, bi hoteli nakazati tisto, kar se v današnjem trenutku pri nas dogaja in kaj menijo nagrajenci o Gradisovem bodočem razvoju. Posebej jih ne bi predstavili, saj jih vsi dobro poznamo. Verjetno je, sodeč po besedah nagrajencev, še vedno oziroma še bolj prisotna misel, da moramo pri izvajanju zakona o združenem delu, samoupravno-do-govorno ravnati tako, da bo le združeno delo (tudi v Gradisu) omogočalo hitrejši in varnejši položaj naših delavcev, naših temeljnih organizacij, tako v njihovih osebnih potrebah, kakortudi v skrbi za skupne potrebe, ne samo v okviru TOZD, temveč tudi v okviru delovne organizacije Gradis kot celote in na koncu o njihovem vplivu in skrbi za splošne potrebe v širši družbeni skupnosti. Tako so na primer povedali: Tov. Štefan Mesarič: »Če bi hoteli tudi v pogledu organiziranosti obdržati vodilno vlogo v slovenskem in jugoslovanskem gradbeništvu, bomo verjetno morali od naše tradicionalne organizacije odstopiti. Taka reorganizacija mora biti tako politično kot strokovno dobro pripravljena, če hočemo, da ' bo Gradisu (podčrtal pisec) zagotavljala vsestranski napredek in omogočala optimalne dosežke doma in v tujini.« Tov. Ljuba Tarman: »Kakšen je današnji Gradis? Potrebno je več delovne discipline, spoznati moramo poleg pravic tudi svoje dolžnosti. Mislim, da mi skupaj nekaj pomenimo le kot enoten Gradis, in le če bomo držali skupaj, . Ludvik Šnaider bomo nekaj pomenili in dosegli uspehe. Naše skrite rezerve pa so v delovni disciplini in boljši organizaciji dela.« V TOZD GE Jesenice imajo še dosti nalog za izboljšanje standarda delavcev, vendar pa meni tov. Tar-manova, da »bo vse to mogoče uresničiti le, če bo Gradis še vedno tisti Gradis, kot je bil doslej: enoten, trden in poln dobrih delavcev.« Tov. Bernarda Smrajc: »Moja generacija, ki je otroštvo preživela v vojni, mladost pa v povojnih letih, spoštuje in ceni medčloveške odnose in dobrine današnjega standarda. Ti vrlini naj bi bili vzor tistim, ki nas bodo nasledili. Naše delo bo imelo vrednost in uspeh le takrat, ko se bomo vsi — prav vsi — zavedali, da delamo in ustvarjamo za veliko družino Gradis. V družini, kjer vlada sloga (!) — je moč, je varnost. In če se bomo tega zavedali, to spoštovali in znali ceniti, bomo tudi srečni.« Tov. Marija Kukoviča: »Ime ,Gradis' v našem gospodarstvu, še posebej pa v gradbeništvu, veliko pomeni. Mislim pa, da javnost premalo ve o uspehih našega podjetja. Premalo to populariziramo; druga gradbena podjetja to bolje znajo. Prav tako mislim, da sta prizadevnost in uspeh pri delu premalo cenjena in stimulirana. Moti me tudi nepovezanost med skupnimi službami in TOZD ter med TOZD samimi. Velikokrat .se problemi rešujejo nekoordinirano, so pa tudi stvari, ki bi jih moral reševati Gradis kot celota, ne pa na nivoju TOZD ali celo gradbišča. Tov. Ludvik Šnajder: »Delopri Gradisu me veseli, veseli me vsak osebni in skupni uspeh. Da bo v Gradisu delo dobro oziroma boljše, je potrebna večja enotnost. Čuditi je, da se temeljne organizacije Ludvik Rižtfihl j Najboljši med obrati so bili kovinski obrati Ljubljana združenega dela le preveč ograjujejo v lastne ograje. Vse bolj se pozablja, da obstaja vseeno medsebojna odvisnost. Tudi če so posamezni TOZD bogati, da dobro poslujejo, si ne bi mogli v celoti lastiti, da je to samo njihov lastni uspeh. Gradis naj bo enoten, tak, kot zna biti.« Tov. Karel Lang: »Želim si ostati gradisovec do upokojitve. Naš,e delo mora hiti še bolj kvalitetno in organizirano, potem bomo smeli trditi, da smo Gradis in velika delovna organizacija, ki ima cilj k napredku.« Tov. Kokol Pavla: »Pri Gradisu sem že 24 let. Včasih se mi zdi, da so nekateri kar premalo . zagnani, premalo se trudijo, kot da ne bi vedeli, da je od njihovega dela odvisen uspeh celega podjetja, in od tega seveda tudi tisti denar, ki ga vsak mesec dobimo. Moramo ponovno reči, da so besede naših nagrajencev, tudi mnenje Karel Lang ' večine delavcev TOZD e n Gradisu, saj so naši letošnji jenci namreč dolgoletni delavci disa, ki zasledujejo tudi ,nnenM llljii posrednih delavcev pri uvelja' / načel zakona o združenem Pavel Ferenček: . g. Ko me je pred nekaj dnevi'de dja obvestil, da sem med mogel verjeti. Bil sem zelo Pr.e'el,ti čen inseveda srečen. Niti sanjal ni, da bi takšno priznanje lahko ^ telo tudi mene. V podjetju je ' . r dobrih strokovnjakov, vestnih ^ cev, saj če jih ne bi imeli, ne bi kar smo. t* Zato mi Gradisova nagradaNs J liko pomeni, saj dobiti nagra ^ vsemi Gradisovimi delavci rti To je res nekaj lepega, en |,y kar mi bo ostalo v spominu . j,i Ijenje. Meni že to veliko P°'n^0p w sem bil v Gradisu 15 let m .poleta prišel do kvalifikacije m jgP jega poklica. Zato bom tudi i Pavel Ferenček arman, Marija Kukoviča in Štefan Mesarič dilln^ °Pravljal svoje delo in se trn -i''uvtjui svoje aeto in se trn o„,' " dobljeno priznanje še enkra ,ravicim.« Rizn'al Ludvik: uSod^Ut^‘ Preie,i nagradi so zel pri~nn' !n sem resnično vesel te g n'isel",l“' ^točasno se poraja v men trtiSei 'stocasno se poraja v mi d0se’ < a nadpoprečne rezultate ''udi l,osame~nik sam ampak ve s trdim delom, vsakodnevn HaD ‘raim delom, vsakodne\ gradp11,?1 delorn. Zato tudi na ni isern širše, kot na nagraa tem nh,,Cem' celotni TOZD. Preceii°hiu >e naša TOZD ime, "le naloge na področju invt Satn()U' llvajanja novih proizvodo uSled Sf.m delom smo si pridobi 'nora'.., 1 ?a ‘ntamo danes. Nada j kako 7 da včasih pozabljamo, 'Ho. Pahte' nih tržnih pogojih deli opremi', e^‘n' domači proizvajal dneva . ‘I asfaltne baze moramo na 1 dan slediti vsem noviteta) „..e>n Podmri,, ---......... ‘V- M tli r JC/fl 11 L/ r ilCi n°lovi/>0dročju, razvijati lastno t tišči, \/sistemsko nastopati na Jim Ljubljančanom, ki živijo SP|ohenelh barja' Teumctnostipa $pr ue skrivajo pred svetom. Na-:gn toVa'no! Ko so Prleki želeli postaviti z v n° sladkorja v močvirje, so jim ^lika ‘Jem Pr'sk°čil na pomoč. Ra-Jeie )e *e v tem, da je Ostrorogi k°bo,ln.ni.egovi koliščarji gradili na 'ZUmifu c'*1’ svet Pa je medtem že Tal, beton’ ki je baje trajnejši. , uk°> bilo v Prlekiji sklenjeno, da b0 investitor močvirnik, da bo =llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli!llll!llllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllll= 1 1 Had ^07r>n' m°evirnik in še izvajalci gifn 'Z močvirja. Vsi ti imajo lo-vah naiveč izkušenj pri takih zade- smo se aprila z največjo ^tili te nesnage in do konca da na h ra ie bilo vse pripravljeno, v$a: jonske kole varno postavijo Sir ov'co tovarne, se jeer Pa teh kolov ni malo. Delalo ijskoraj vsak dan 24 ur v treh ali , ab- V tem času je bilo zabitih Prem r an'b 571 betonskih kolov sWra 50- 6°. 80 in 100cm v bilo ' c*°*žini 4100m. Pri tem je bet^^ajenih skoraj 2200 kub. m p"aMB .300. bij reš • mo^virja pa s tem še ni ko Sen> in ker smo se nanj, medtem banio10 ?.abijali kole, navadili, se Ptij >njim še velikokrat hudo spo-Patj ■’ Kjerkoli se je potrebno oko-okop.e. Voc|a- Velikokrat pa se sploh via8 dni potrebno, saj prihaja ^ako Vseb strani, tudi z neba. čutjm V a8° vdihavamo, vidimo in 30-° na vsakem koraku. PoKn i 0 se’ da nam bodo Sčasoma regij'9'6 luskine ali vsaj škrge, saj reg]: 1110 že skoraj preveč. O čem najJ,,^ Jutranja maša se prične Uleči raniem operativnem sestanku V$ak ^nvesbt°rjem in izvajalci. Tu nikoman kitajo montažerji gradbe-cest, ’ ^a ,ne znajo napraviti suhih PttiJjS?J si oni montažerji, vedno tivnj el° čevlje. Nato sledi opera-kjer QS6stanek samih koliščarjev, iz p] n' 'z kanalizacije očita onemu v°do a ne8a kanala, da mu spušča tiho j 3 vrat> °ni iz trinajstke pa je Ooem n «ez pol ure spusti vodo Prav a ^ Plavalni kanal. Tako je tudi ’Sa! Je z vodo treba varčevati in mora biti večkrat uporabljena, če je le mogoče. Če ta izčrpana voda nima kam teči, je že drug problem, ki ga predniki z ljubljanskega barja niso dovolj obdelali, da bi bila rešitev uporabna še za današnje dni. Sicer pa jim ni za zameriti. Njim so zgago delali kvečjemu bobri, nam pa kar dva železniška nasipa. Pa se tudi teh mi, prleški koliščarji, ne ustrašimo. Če je potrebno, podremo tudi nasip, pa naj vi a j še dela zgago, če si upa. Tako smo, vidite, postali že koliščarji na malo višjem nivoju, kot so bili nekoč. Zdaj gremo pogumno z gradnjo tudi pod vodo, na nekaterih mestih celo do 11 m. Upamo lahko le, da se nam ne pokvarijo vse črpalke naenkrat, ker so med nami tudi neplavalci. Za potapljače pa nimamo kvalifikacij. Pač pa smo zelo spretni pri trganju električnih kablov in drugih napeljav pod zemljo. Doslej nam je to uradno uspelo vsaj šestkrat. Saj ni čudno, ker nam bivši močvirniki niso zapustili nobenih izkušenj v tem pogledu. Tovarna tako nezadržno raste. Večina kolov je že pozabljenih. Z njimi se občasno ukvarja le še močvirski ZRMK in avtor tega članka! Če pa bo pri graditvi le šlo kaj narobe, imamo že pripravljen načrt za beg. V lagune, kjer je takšna džungla, da bi se Japonci lahko skrivali 50 let, saj se še nas geometer izgubi za najmanj tri dni, čeprav ima najmodernejše optične in topografske pripomočke in po tem našem mnenju vedno takrat, ko ga najbolj rabimo kje drugje. Bi šel še kateri z parni? ČAČ VLADO Ljuba Tome in Osvin Novak Naša dva jubilanta E E = Stanovanjska soseska na Pobrežju v Mariboru nezadržno raste V Ljubljanskem Projektivnem biroju so imeli pred kratkim prisrčno slovesnost, ki je prišla tudi nam na uho. Praznovali so namreč jubileja svojih dveh kolegov Ljube Tome-tove in Osvina Novaka. Eden je praznoval svojih 50 let življenja, drugi pa 60 let. (Ker pa je eden od teh slavljencev ženska, ne bomo izdali skrivnosti, kdo je starejši.) Ob priliki teh lepih obletnic sta nam slavljenca povedala takole: Ljuba TOME: » V Gradisu sem že od januarja 1947. Sicer sem bila vmes res dve leti na ministrstvu za gradnje, vendar se počutim »skoz in skoz« Gradisova. Začela sem na gradbenem vodstvu Ljubljana, nato pa sem kmalu prišla na Centralo. Tukaj sem ostala vse do leta 1961. Ko sem prišla v projektivni biro. Spominjam se, da mi je bilo na začetku delovne poti v Gradisu malo težko, vendar mi je veliko pomagala tov. Štrusova, ki je takrat delala na gradbenem vodstvu. Dela je bilo vedno dovolj. Drugače pa sem imela veliko srečo, da sem vedno prišla med ljudi, ki so me lepo Sprejeli in uvedli v delo. Prav na biroju se dobro počutim, ker imam dobre sodelavce; tudi z našim direktorjem je lahko delati, saj rad pomaga, tako kot je rad sodeloval tudi naš bivši direktor ing. Uršič. Od časa do časa gremo še vedno na kakšen klepet k tov. Uršiču, saj smo skupaj vozili dolga leta skoz vsa težka in vesela leta. Resda pri Gradisu ni nikoli zmanjkalo dela, vendar je bilo vedno časa in tudi za kaj »stranjskega«. S športno dejavnostjo sem se namreč začela ukvarjati leta 1955. Pridobili so me za kegljanje, namizni tenis in smučanje. Največ sem se ukvarjala s kegljanjem in ekipno smo dosegle lepe uspehe, saj smo sodelovale na republiških in državnih prvenstvih. Tudi danes še kegljam in seveda tudi smučam. Hodim tudi na Gradisove športne igre. Če se spominjam nazaj, smo imeli pravzaprav slabše pogoje za špot, na drugi strani pa nam je vendar prinašal takrat toliko lepega in prijetnega življenja. Športni kolektiv je bil zelo enoten, vse je vedno »klapalo«. No, tudi danes nam ob odličnih pogojih za vadbo ni nič hudega.« Osvin NOVAK: »V Biro za projektiranje sem prišel let 1954 in to je tudi moj začetek pri Gradisu. Takrat nas je bilo le 12, danes nas je že več kot 60. Na začetku svojega dela sem se pravzaprav srečal tudi z začetkom projektiranja v Gradisu. Bilo nam je težko, dela smo imeli ogromno in premalo nas je bilo. Delali smo tudi popoldne, pa ob nedeljah. Projektirali smo za Gradisove enote pa tudi za druge izvajalce. Pravzaprav imamo ogromno dela tudi danes. Čas nam beži, za posamezna opravila nam ga vedno zmanjka into se nam bo dogajalo najbrž kar naprej. Roki za projekte so kratki, uvajamo tudi razne novosti in vse to jemlje čas. Vendar tako pač je in zadovoljen sem, da delam v Gradisu. Naš kolektiv v biroju je proti drugim TOZD majhen in počutimo se kot ena družina. Skupaj delamo na najzahtevnejših projektih; ob prvotnih posameznih objektov se je delo razširilo na cele komplekse. Upamo, da se bomo januarja 1979 že lahko selili v novo poslovno stavbo v Novih Jaršah. Tam bodo naši delovni pogoji neprimerno boljši, saj smo sedaj stisnjeni v premajhne in skoraj neprimerne prostore za našo dejavnost.« Obema jubilantoma čestitamo za njunih 50 in 60 let, Ljubi Tometovi pa čestitamo tudi za njenih 30 LET PRI Gradisu. iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiE GRADISOV VESTNIK išifii 1 Naprave preko katerih r DARILO REPUBLIKI Končno je napočil dan, ko so turbine HE Formin vrtinčasto vzvalovile vodno površino v iztočnem polju. Sicer so poizkusno že vrtinčili vodo v iztočnem kanalu, toda tokrat je šlo zares. Zadnja novembrska sobota bo zapisana med pomembne dogodke v našem gospodarstvu, posebno pa v kolektivu »Dravskih elektrarn«. Megleno in hladno sobotno jutro ni preprečilo velike svečanosti ob otvoritvi HE Formin. Na ta svečani dogodek so prišli od daleč in blizu, ne samo tisti, ki so neposredno ali posredno gradili ta objekt ampak tudi ostali. Prišli so tudi tisti, ki so se čutili prizadete pri tej gradnji, saj so bile razorane mnoge njive in travniki. Porušiti je bilo treba tudi nekaj hiš. Od tega ni bilo nič izgubljenega. Z regulacijo se je pridobilo trikrat toliko obdelovalne zemlje, kot jo zasedajo elektrarniški objekti. V nadomestilo porušenih hiš so zgrajene nove — lepše. Ob uvodnem kanalu se gradi še namakalni sistem, ki bo v veliko pomoč kmetijstvu. Omembe vredno je tudi to, da je Drava na tem področju ukročena, ter ne bo več poplav. Na jezeru pred zapornicami v Markovcih pa se bo lahko razvil vodni šport, ki bo le v korist tamkajšnjim prebivalcem. In kot slednje, z dograditvijo tega energetskega objekta se poboljšuje primanjkljaj električne energije ki jo tudi kmetovalec danes že vse več uporablja. V vse to so se že prepričali, zato so tudi domačini v velikem številu prisostvovali temu velikemu in svečanemu dogodku. Po krajših govorih naših družbenopolitičnih delavcev in glavnega direktorja Dravskih elektrarn je bilo slavje popestreno še z nastopom otroškega pevskega zbora — ter folklorno otroško skupino domačinov. Po zaključni svečanosti je prerezal trak starejši delavec Dravskih elektrarn ter s tem predal HE Formin v obratovanje. Udeležencem je bila dana možnost ogleda elektrarne in njenih postrojenj. Tako je bil slavnostni ceremonial zaključen. Elektrarna se je vključila v novozgrajeno omrežje in ga začela napajati za dragoceno električno energijo. Naše gospodarstvo je obogateno še z enim virom električne energije ter poslednjim na reki Dravi. Predaja elektrarne HE Formin spada v praznik Republike, torej je to eno izmed mnogih daril Republiki. To darilo je pestro sestavljeno torej iz dela rok neštetih kolektivov To delo je sad lastnih umov in rok, torej je to domača elektrarna. Pra\ je tako, to je tudi lep dokaz, d e znamo tudi sami napraviti dokaj zahtevne objekte in naprave. Če smo si znali izbojevati svobodo, samoupravno skupnost za splošni družbeni razvoj, toliko lažje bomo posegli na gospodarsko tehnično področje in se osvobajali odvisnosti. Velik delež ima pri tej gradnji Gradis kar potrjuje da je v seznamu sodelujočih na prvem mestu. Vsi člani Gradisa ne glede na to, če so sodelovali, lahko ponosni na dograditev tega zahtevnega objekta. Najbolj z roko v roki pa sta sodelovali TOZD Nizke gradnje Maribor in TOZ D SPO. Vsak po svoje sta vložila mnogo truda, zavedajoč se važnosti tega energetskega objekta. Kmalu bodo pozabljene vse težave, ki so bile doživete med gradnjo. Elektrarna je zgrajena, vključena je v življenjski utrip. Rezultat dela naših delavcev je tu. Ni jim žal časa in truda, ki je bil potreben pri gradnji na tem raztegnjenem gradbišču. Vsi v našem TOZD smo lahko ponosni na naše fante upravljalce zahtevnih strojev, ki so bili potrebni za realizacijo te zahtevne naloge. Ponosni smo tudi na to, da obratovanje HE Formin sovpada v počastitev našega velikega praznika »Dneva Republike«, torej darilo za rojstni dan. Uresničuje se vizija sodobne samoupravne družbene ureditve. Mi Jugoslovani krčimo pota bolj humani in socialno pravičnejši družbi, ki postavlja delavca samoupravljavca v središče družbenega dogajanja, zato tudi vedno večji uspehi na vseh področjih. LUŠN NASA REPUBLIKA JE PRAZNIK SLAVILA.:. Z himno »Hej Slovani«, ki jo je zapel oktet Kulturno umetniškega društva Ivan Cankar iz Jurovskega dola se je v Mariborski gradbeni enoti pričela proslava ob dnevu Republike 29. novembra. Tako so se delavci naše enote vključili v vrsto praznovanj po vsej državi. Nastopajoči so se predstavili kar dvakrat. Prvič na obratih Pobrežju, drugič pa za gradbišča in upravo v prostorih jedilnice KO. Poleg že omenjenega okteta so se našim ljudem predstavili še pionirji Osnovne šole Gustava Šiliha, ki so zaplesali venček ' prekmurskih narodnih plesov, ter učenci naše gradbene enote z recitalom Toneta Pavčka »Pozdrav domovini«. Posebno je navdušil član Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora Stane Potisk z odlomkom dela Ivana Cankarja Hlapec Jernej in njegova pravica. Ob majhni zakuski so se delavci zadržali še nekaj časa, potem pa počasi drug za drugim odšli proti svojim domovom. Čez nekaj dni se bodo zopet srečali na svojih delovnih mestih. Treba bo ponovno prijet za delo, če hočemo, da bomo tudi prihodnje leto končali tako uspešno kot letošnje. ŠTROF Zaključni del svečanosti je bil popestren še z otroško folklorno skupin mačinov na otvoritvi HE Formin pretaka dragocena električna energija HE f° ... 1 ;< ' L. .V, * *t * ‘ MšžMž. ■ li se j 1 Veliki transformator, ki pulzira elektriko v omrežje iz generatorja r min Bez podmetanja nogu v gradževinarstvu Potpisan samoupravni sporazum o radovima u inostranstvu tavljenjem potpisa na Samou-j ava' sporazum o načinu i uslovima ohl° ■ nJa 'nvesticionih radova u stv astl gradjevinarstva u inostran-5a-U’. !?a^' oeimari su povukli najzna-s in|g Potez u eliminisanju medju-D ne nelojalne konkurenci je i ne- aspVeehannoLJer’ ‘ -P°red r‘ikih Pro r P°Jedmi značajni poslovi su lcjv Pa” baš zbog medjusobnog utr-anja j »podmetanja nogu«. sled sopstvene neorganizivano-> nedovoljnog broja stručnjaka, gra idl)'zac'je i zastarele tehnologije lidn C’ nere‘ko su poslovi neso-su °^avljani, a pojedini izvodjači ner-e °t)rukali pred inostranim part-ha 'ma- Pored finansijskog neuspe-»zat*6 ■ organizacije su i same sebi v°rile vrata« za nove poslove. sob radjevinari cesto nisu bili spo-u„ ni Za kompletne poslove pa su ied V‘lra*' >>na parče« i, uglavnom, sveb dru8'ma konkurisali. Povrh form ’ mno8° Pu,a su se, zbog nein-Pro lsanost', opekli na zakonskim rado'Slrna drzava gde su pogadjali neUvidev.ši, najzad, da se tako dalje d0v, °Ze’ izvodjači gradjevinskih ra-sam*1 $U ve^ 1^68. godine započeli °uPravn° dogovaranje i spora-d0 jegVanje u ovoj oblasti. Od 1968 ra2 ,2- godine zaključeni su sporama izv°djenju 'nvesticionih jjm . u pojedinim zemljama u ko-cj;a Ae Sadilo više naših organiza- SSSR j'bija’ SR Niemačka. ČSSR, vai: K1 Ovi sporazumi su obavezi-t1jj|1Sve učesnike pa tim tržištima, a Usk°v °snovni cilj bio je stvaranje sapi a’ da na njima radove izvode dofi° Podobne organizacije, i to — S voreno, organizovano i koor- dini ^ano. uS|nru^tveni dogovor o načinu i radQV,rna 'zv°djenja investicionih ino Va u oblasti gradjevinarstva u g0(jj ranstvu potpisan je maja 1974. oba:e' °n je i uneo najviše reda u janv Janiu ov>h poslova. Na licitaci-dobn SU se’ tako’ pojavljivale poje • ! udružene radne organizaci-jedn a boJ-!‘ stručnjaci su više za-ni2 °.radili, a udruživana je i meha-n1e|c,Ja- U poslove se ulazilo te-ljen!ni,l.e- Obrada tržišta je obav-'snir 1 javlja se) svestrano — od djjv.IVania klimatskih, sve do utvr- ^anja zakonskih uslova. se Q medjuvremenu gradjevinari su Pos^P°s°bili za kompletne poslove ih ,ls*eniu »ključ u bravu« i sve više Na 'jaj.u: nCjmJn°vlji samoupravni sporazum gov ara je namena za postoječi Do-D0„r’ Tačnije, to je uskladjivanje sp0j. v°ra sa novim propisima o ^grlHoifgovinskom poslovanju i P°m°?0m ° udruzenorn radu. Iza, sp a,° fogobatnog, naziva ovog vinaazunia» »krije« se želja gradje-ra da još organizovanije nastu- paju u inostranstvu, zajednički grade, osposobljavaju kadrove, obradjuju tržište... Sporazum pred-vidja i uključivanje, pored projektantskih i izvodjačkih organizacija, radnih organizacija iz drugih oblasti: proizvodjača opreme i materijala, prometnika, banaka i drugih. Da predvidjeno ni je nemogoče ostvariti, sami, su potvrdili gradjevinari tokom 2,5 decenije, koliko grade izvan granica naše zemlje. Iza neimara su značajni poduhva-ti, dobijani na medjunarodnim licitacijama, u ost roj medjunarodnoj konkurenci ji. Gradjevinski radovi u inostranstvu su se umnoževali, ugled je rastao, a ova delatnost je zauzi-mala sve značajnije mesto u ukup-nom jugoslovenskom izvozu. Primera radi, samo prošte godine više od 100 naših gradjevinskih organizacija i njihovih kooperanata izvodilo je radove u 39 zemalja sveta — 11 afričkih, 11 azijskih, 14 evropskih i tri južnoameričke. Vrednost radova dostigla je 1.251 miliona do-lara. Najviše je ostvareno u zemljama u razvoju — 848,6 miliona do-lara, zatim u industrijski razvijenim zemljama Zapada — 213,2 miliona i u istočnoevropskih socijalističkim državama — 189,3 miliona dolara. Na ovim poslovima bilo je angažo- vano oko 19.500 naših i oko 19.000 radnika iz zemalja (pogosto u razvoju) u kojima su objekti podizani. Uspesi su nesumljivi, ali se ne treba uljuljkivati, več poslove dalje razvijati. Naročilo u nesvrstanim i zemljama u razvoju. Zato se i ne sme dozvoliti da se zbog medjusobne nepovezanosti i nelojalne konkurenci je izmedju naših gradjevinara gube veliki poslovi. Opšti je utisak da če torne mnogo doprineti i ovaj džentlmenski sporazum, neimara, samo pod uslovom da ga se svi potpi-snici pridržavaju. D. LAZAREVIČ Udruživanja rada i sredstava Banke još niso postale značajan činilac koji pokreče incijativu za brže dogovaranje i sporazumevanje izmedju učesnika u reprodukciji. One se nedovoljno zalažu za afirmi-sanje sistema samoupravnog planiranja, a posebno je nedovoljan doprinos banaka u podsticanju i podr-žavanju započetog procesa Udruživanja rada i sredstava. Ovo je rečeno u uvodnom izlaga-nju naposlednjoj sednici Izvršnog odbora Pri vredne komore Jugoslavije. Naravno, naglašeno je i da su odredjeni rezultati postignuti u do-hovnom povezivanju proizvodnje i prometa na bazi udruživanja rada i sredstava, ali da se veoma sporo odmiče u ovom pravcu u bankarskoj i finansijskoj sferi. Stvari bi bile ce-lovitije prokomentarisane da je još dodalo da li nosilac ovakvih akcija treba da budu samo banke ili je neophodna sprega sa još nekim. No, več sama činjenica da je proces udruživanja u neposrednoj i velikoj zavistnosti od akumulativne i reproduktivne sposobnosti privrede, umnogome uslovljava dinamiku u osnovi dobro zamišljenog poduhva-ta. Nema sumnje da nedostaje doho-dak. Kada bi dohodak bio veči, ve-rovatno bi sredstva bila udruživana bez prepreka. Sredstva bi mnogo lakše prelazila regionalne, pokrajinske i republičke granice. U vreme kada svuda vlada glad za novcem, koju nije la ko utoliti ni uz pomoč domačih i inostranih zajmo-va, nerealno je očekivati brzo sliva-nje sredstava na veču gomilu, i to bez obzira koliko je cilj značajani i opravdan. [zgleda da je neminovno još bliže definisati pojam udruživanja rada i sredstava. Najčešče se u ovom slučaju polazi baš od spre-mnosti i sposobnosti da neko nekde investira. Preduslov za to je solventnost, ali se ni slobodna sredstva ne zanemaruju. Ipak, veljalo bi poči korak napred pa uzgred »prečešlja-ti« i ono što je u uskoj vezi sa udruži-vanjem rada. Konkretnije, to bi zna-čilo udruživanje tehnike i tehnologije, iskustava u poslovanju i u obra-didomačeg i inostranog tržišta, a da se i ne pominju uvek dobro došli stručnjaci. Tek kada se sve to raščla-ni, može se povesti dijalog o udruži-vanju sredstava, prema se odatle baš najčešče polazi. Postavlja se pitanje da li sum gledano u celini, opravdane ili izlišne. primedbe na rad poslovnih banaka kada je reč o udruživanju rada i sredstava. Bitno je da se stvari te-žište na dohodak, odnosno kako ga u večati. Samo u tom slučaju moguse očekivati zamašnija sredstva za udruživanje.. To je, medjutim, neizvedljivo bez sistematskog povečanja produktivnosti rada i osetnijeg smanjenja tro-škova poslovanja. Nema te tehnike i tehnologije koja može da nadoknadi odsustvo produktivnosti koja neprestano treba da se k reče uzlaznom li-nijom. Od izuzetne je važnosti da se pokloniodgovarajuča briga i organizaciji rada. Dakle, poslovne banke i finansij-ska sfera uopšte predstavljajo značajno kariku u čitavom lancu, ali ne i jedinu od koje za vi si kakvim če se tempom udruživati rad i sredstva. Prevashodni je cilj da se integrišu interesi i ciljevi. Docnije, uspešno se reševaju i najsloženiji zadati, naravno, ako se prethodno postigne dogovor šta treba raditi. No i tu vrlo često zapinje, jer sve organizacije udruženog rada ili čak regioni nisu u istoj situaciji kada treba da se odluče za udruživanje rada i sredstava. Jed-nima pogodu j e sadašnji ekonomski položaj, a drugi jedva čekaju da im se učvrsti tle pod nogama. Uopšte uzev, udruživanje rada i sredstava ne treba svoditi na uopš-tene formulacije. Još je manje osnovana pretpostavka da če taj proces moči da se ubrza sam od sebe i bez učešča svih subjekta. Naime, dokle god se »dupliraju« investicije i u pri-vredi vlada paraleliza — udruživanje rada i sredstava neče teči u skladu sa dinamikom koja je zasad samo dobro zamišljena, ali ne i precizno označena. M. PETKOVIČ Iz vojske nam pišu Pošto se nalazim na odsluženju vojnog roka u Nišu, želeo bih pozdraviti sve radnike Gradisovog kolektiva a posebno pozdravljam radnike TOZD GE Ljubljana na gradi-lištu NE Krško. Posebno bih želeo pozdraviti kolege Blaška i Radivoja Jovičiča, Milana Kokuružoviča i Draga Novakoviča. Želim im mnogo uspeha na radu a Gradisu zahvaljujem na redovnem slanju Gradisovog vestnika. Nadam se, da čemo se po-novo sresti u našem kolektivu. RADIVOJE PAVLOVIČ V.P. 4796,2 18002 NIŠ Puno vam zahvaljujem na našem listu Gradisovem vestniku i uje dno želim, da preko njega pozdravim sve svoje saradnike a posebno one sa Karlovškog mosta gdje sam bio i ja. RASIM SAD1KOVIČ V.P. 6330,7 81002 TITOGRAD Zapošljivanje Invalidi rada — samo portir! i kuriri? Svaki deveti ili deseti radnik u našoj zemlji je invalid rada. Medjutim, cifra od oko 600 hi-Ijada invalida rada ne bi trebalo ni-koga da uplaši jer to ne znači da su oni postali rad no nesposobni. Kod največeg broja ovih ljudi je samo umanjena radna sposobnost i to za poslove na kojima su dotad radili. Dakle, ni je malo onih koji mogu da nastave rad na drugim mestima, na — kako se to obično kaže — »lakšim poslovima«. Po slovu zakona organizacije udruženog rada su dužne da invalidima obezbede rad na takvim radnim mestima. Upravo u pronalaženju takvih radnih mesta i poslova za invalide leži največi problem koji je nedavno otvorio list »Komunist« i potavio pitanje da li invalidi rada mogu i treba da budg i nešto drugo, a ne samo portiri, kuriri i čuvari. Naime, činje-nica da ako invalidi rada uopšte do-biju novo radno mesto s lakšim poslovima onda je gotovo isključivo reč o pomenutim poslovima. Naj-češče su invalidi rada, u stvari, teret organizacijama udruženog rada, pa one nastoje da ih što pre pošalje u penziju i tako »skinu s vrata«. Koliko je takvo stanje nepovoljno za invalide rada — vidi se iz statistič-kih pokazatelja. Pošto je ovde reč, najčešče, oradnicima s manjim kvalifikacijama i manjim stažom, oni dobijaju relativno male penzije, često i nedovoljne za invalide rada — vidi se iz statističkih pokazatelja. Pošto je ovde reč, najčešče, o radni-cima s manjim kvalifikacijama i manjim stažom, oni dobijaju relativno male penzije, često i nedovoljne ?a život ako izdržavaju i više članova porodice. Istovremeno, i opšte društvena šteta je neprocenji-Va. »Ključni« problem je dakle u torne ima li i koliko poslova za invalide rada. Za sada se veoma mali broj organizacij udruženog rada može pohvaliti da je precizno utvr-dio i popisala sva radna mesta i uslove koje treba da ispune da bi na njima radili invalidi rada. Istraživa-nja redakcija listova »Zaštita na radu« i »Preporod« pokazuju, na primer, da je, praktično, neiscrpan spisak poslova na kojima, uz neke uslove, mogu da rade i invalidi rada. Ponegde je u odredjenim delatno-stima, kao što je na primer rudarstvo i gradjevinarstvo, to nešto teže, ali je sigurno da se i tu — uz više napora, odgovornijeg stručnog i političkog rada — može pronači daleko veči broj pogodnih radnih mesta za invalide rada. Pitanje rasporeda invalida ' na lakše poslove nije, medjutim, tako jedno^ta'"1^ niti lic'"-'’ — -vžp Ha pa Iz ustavnog suda Jugoslavije KONKURS TRAŽ1 ŽAŠTITU Razne intervencije, »guranje«: svojih kandidata, pritajena, ali pri-sutna trgovina radnim mestima, uti-caji na komisije i druge slabosti — ozbiljno ugrožavaju institucija kon-kursa. Najdrastičniji primeri su oni kada se prednost u zapošljavanju daje onima koji žive na teritoriji jedne opštine. Svaki takav konkurs bi pao pred sudom. Ustavni sud Jugoslavije češče se susreče sa nezakonitim rabot im a in njegov je kategoričan stav da je ne-prihvatljiv prioritet po bilo kak voj teritorijalnoj osnovi. Učestale su pojave da se, naročilo reši samo stručnjak jednog profila, pa ni lekar medicine rada. Potreban je timski, interdisciplinarni rad kojim če se najpre utvrditi spisak svih raspoloživih mesta za invalide. To če, onda, olakšati posao kada se kandidati pojave i problemi invalida neče se rešavati od »slučaja do slučaja«. Več pošto ječa, inače prilično manjkava saznanja, mogu da otkriju niz takvih radnih mesta u proizvodnji gde gotovo svaki posao koji se obavlja stoječi može dao bavlja i invalid. Zatim, veliki broj takvih poslova može se pronači pored i na kraju proizvodne trake, ako se obavlja sporijim tempom ili kada je več o vizuelnoj kontroli proizvodnje. Mimo trake, invalidi rada mogu da obavljaju i niz drugih pomočnih poslova. To su, na primer — čiščenje, doterivanje, pakovanje, izdvajanje, klasifikovanje, numerisanje itd. Poslove u administraciji, gotovo po pravilu, mogu da obavljaju invalidi rada, naravno, uz dodatno obuku i prekvalifikaciju. Medjutim, do sada nema primera da je u administraciji otvoreno neko radno mesto za invalide. Nema bojazni da če u radnim kp-lektivima biti prepreka da se u sva-koj organizaji udruženog rada >>in-ventarišu« sva radna mesta i utvrde poslovi na kojima mogu da rade invalidi rada. Naprotiv, ima veliki broj slučajeva da su upravo radnici bili inicijatori da se njihovem drugu-in-validu pronadje odgovarajuče radno mesto. Medjutim, u rešavanju ovih problema mora da se podje od novog pristupa — planskog, stručnog i političkog rada i da se po potrebi i u samoupravnim aktima utvrde poslovi i uslovi koji treba da se ispune da bi se zaposlili invalidi. Tek tada otpašče potreba da se »izmišljaju« radna mesta, da se invalidi »teraju« u penziju, zapošljavaju samo kao portiri i kuriri ili, što je još gore, ostavljaju bez ikakvog rasporeda. MILAN LAZAREVIČ u nekim manjim školama, gde varira broj djaka, nastavnici »šetaju« iz jednog u drugo naselje. Rešenja se moraju nalaziti na samoupravnoj osnovi. Niukoliko ulogu »skretniča-ra« ne smeju da preuzimaju interesne zajednice za zapošljavanje, kao što se nedavno desilo u Beogradu, kada je z bog »tehnološkog viška« deo nastavničkog kadra jedno-stavno rasporedjen bez njihove sa-glasnosti. Druga primedba Ustavnog suda je da su konkursi, najčešče neprecizni. Oni otvaraju mogučnost da se na jedno radno mesto javi više kandidata veoma različitog profila tako da na kraju ispadne Ja su sve uslove ispunjavali i oni koji nisu primljeni. Time se Sire »vrata« raznim naga-djanjima o nameštanju konkursa i o svakojakim »vezama«. Medjutim, nisu retki slučajevi malverzacija i zloupotrebe institucije konkursa. Ima primera da pojedini kolektivi, iza kojih se kri ju tehnokratske strukture, traže »odre-djene« i »odgovarajuče« ljude a bilo je i direktne trgovine radnim mestima.Koliko su uslovi konkursa preširoki najbolje pokazuje onaj slučaj kada su pojedinci praktično živeli od konkursa jer su se javljali na one širom zemlje i za to dobi jali dnevni- ce. Ustavni sud Jugoslavije ukaz J na potrebu da konkursi moraju precizni i jasni i da bi se uslovi mor precizirati samoupravnim do mentima radnih organizacijama. Ima mnogo nejasnoča i oko Pr' mene odredbi zakona o udruženo radu o zapošljavanju. Autenticnoj tumačenje da je pravo svake ra organizacije da primi kandi onog profila i sposobnosti koji J odgovara. Kada se na oglas javi samo jc^an kandidat, on može da ima sve malno-pravne uslove, ali radna o ganizacija nije dužna da ga.Prl Isto tako, radna'organizacija n J dužna da ga primi. Isto tako, ra organizacija može da ne prinu jednog od prijavljenih kandidata, je dužna da razpiše novi konku ■ Ranijim propisima bilo je PreClja rano da radna organizacija mora izvrši izbor izmedju prijavljen kandidata. Ovo rešen je je m1 mnogo slabosti, pa se dešavalo da na važne poslove prima nera koga niko ne može više skinuti s radnog mesta. Zakon o udružen« radu je, upravo, preneo sva ta ‘ prava izbora na radnu organizacij/ M. DUNDJERt Mladi radnici sa gradilišta Slovenijales Največje letališče na svetu Bodoče največje letališče na svetu gradijo v Saudski Arabiji nedaleč od Dede, saudskega trgovskega centra na Rdečem morju. Letališče bo zavzemalo 41 kvadratnih milj puščavske zemlje. Potniški terminal bo imel kapaciteto 16.000 potnikov na dan. V sestavi letališča bo tudi poseben kraljevski paviljon za družino saudskega vladarja in obiske državnikov, tovorni terminal ‘La citete 46.000 ton, letalska vC*-! ^j, baza, bolnišnica z 200 poste J „iij, karantena, hotel, sedem “z‘|j^o stanovanjsko naselje za lc1,1 ebe osebje in ogromen servis za P°^be-saudske nacionalne letalske dr ^ Vse betonske površine na letal' kompleksu bodo obložene z morjem. Sklepi samoupravnih organov O Sklepi samoupravnih organov O sklepi so oup -v" : TOZD OGP Ljublj ana X| SKLEPI Tn»e<*ne se)e delavskega sveta »Gradis« JJ4D Obrala gradbenih polizdelkov Ljubljana, z dne 17. 11. 1978. *• Za overovatelja zapisnika sta ime-l,vana tov. Zadravec Anton in tov. Ro-m°z' Viljem. Sklepi zadnje X. seje DS od 24. 10. so izvršeni odn. so v izvršitvi. sd ^ potrdi predlog Samoupravnega P°razuma o združitvi v Poslovno skup-6 st *GAST« Ljubljana in ga daje v raz-av° na zbor delovnih ljudi, d n, c delovnih ljudi je sklicati v torek 12. 1978 s pričetkom ob 6.00 uri. 197« razP'suie referendum za dne 8. 12. ,— s pričetkom ob 5.30 uri v obratni lje^nzi- na katerem se bo odločalo o spre-.. Samoupravnega sporazuma o Ljubp v P°s*ovno skupnost GAST $1 ^ Izpeljavo referenduma DS imenuje nečo volilno komisijo: ■ Škulj Ivan — predsednik ■ Kutnjak Franc — član ' Hrženjak Djuro — član nika komisijo za sestavo volilnega ime- I- Praček Alojza — predsednik • Kosi Marino — član V Dimc Jožeta — član DS potrdi v predlaganem besedilu iHirn°aPravni sporazum o medjusobnim *»«ma Poslovne zajednice Jugoslo-in . skih proizvodjača za prefabrikaciju i B‘Uustrijsko gradjenje »JINGRAP« C08rad. n a) DS sklene, da se iz sredstev sta-st v‘lnjskega prispevka kupi 7 dvosobnih Sr n'lvanj, ki bodo predvidoma vseljiva v e,d|ni leta 1980. Un sklene, da se od 1. 11. 1978, |j/)rablja za obračun stalnosti in minusa dela količnik uspešnosti A/S TOZD A/S pan 1,20 12 u,s*dene’ da se namesto petka dne 1. ^ y7s. dela v soboto dne 25. 11. 1978. Lb *-*S sklene, da se na VI. natečaja ',stanovanjski oddelek ne udeležimo. 0? ' DS daje soglasje Pantelič Miloradu s,’mu dovoljuje preselitev v nižje nad-la$t Rl® s tem, da Gradis še vedno ostane |jč sedanjega stanovanja tov. Pante- ienc sklene, da se Društvu upoko-zvifCv Šmartno Ljubljana dodeli za ra-Z-Oon *3r.aPora enkratrja pomoč v znesku sklart <**n' *->enar se nakaže iz sredstev 0ru?a skupne porabe na žiro račun gl l\a uP°kojencev Šmartno Lj. obr Prihodnjem tednu je napraviti Širin ČUn P° bilanci oktober, ugotoviti vi-Pati Sredstev in takoj sklicati DS in skle-o morebitnem izplačilu. o$hn ?8 odobri nakup naslednjih vnih sredstev: ž.gogH^elektromotor, moči 4 in-5,5 ks z dj^a ribracijske mize —cena 11.491,90 Cer!„ j1001 samozavorni elektromotor da 8.080,00 din 60 o^m reflektorjev Hologen cena djnarn*ce za reflektorje cena 7.500,00 i) Predlog tov. Mostička glede razširitve železokrivnice — možna prestavitev skladišča, se posreduje kolegiju TOZD OGP, da o njem razmisli. j) Na prihodnji seji DS je določiti dan proslave za Dan republike 29. novem- ber' Predsednik DS TOZD GRUM IVO TOZD UD Škofja Loka SKLEPI XI. redne seje DS TOZD LIO z dne 30. 10. 1978. Točka 1 Izguba vajeniškega doma se razdeli po dejavnostih, za kar se zadolži tov. Kumer. Točka 2 Za leto 1979 se izdela koledar delovnih dni tako, da bo vsak mesec imel enako število ur. Točka 3 Sprejet je sklep o delitvi gibljivega dela OD po uspehu TOZD LIO po predlogu, ki je razviden iz teksta. Točka 4 Sprejet je sklep, da se vrednost točke v letu 1978 poviša. Točka 5 Sprejme se periodični obračun za 111. trimesečje 1978 s predlagano delitvijo dohodka in ČD. Točka 6 DS sprejme tudi vse predlagane sklepe, ki so bili podani na zboru delavcev 30. 10. 1978. Točka 7 Pomočniki dir., vodje dejavnosti in kadrovik proučijo predlog reorganizacije DS SS in osnutek SS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev TOZD in DSSS. V obravnavi bo na naslednji seji. Točka 8 Potrdi se pristop k SS o ustanoviteljstvu LHB Internationale Handels-bank A.G. Frankfurt-Main. Točka 9 Potrdijo se dopolnitve k usklajenemu osnutku sprememb in dopolnitev SS o razporejanju delavcev na delo in o nagrajevanju v Delovni enoti za izgradnjo mostu preko reke Tigris — Amara II — Irak. Točka 10 Potrdi se korigiran predlog članov komisij za popis sredstev GIP Gradis TOZD LIO Šk. Loka za leto 1978. Točka 11 Sprejme se sklep o nabavi grafik po predračunu. Grafike se knjižijo na osnovna sredstva. Točka 12 Na izredne odhodke se knjiži znesek 1.031.736,20 din sporni znesek po neplačani terjatvi Emona Ljubljana. Točka 13 DS je sprejel sklep, da se pri GIP Gradis TOZD GE Jesenice najame kredit za sklad skupne porabe v višini 500.000,00 din. Točka 14 Potrdi se izplačilo nagrad upokojencem ob novem letu v znesku 1.000 din na posameznika iz sklada skupne porabe. Točka 15 Komisiji za šport in rekreacijo se odobri sredstva v višini 10.000 din za nadaljnje delo iz sklada skupne porabe. Točka 16 Za udeležbo na Gradisovih igrah se odobrijo sredstva v višini 8.122,00 din iz sklada skupne porabe. Točka 17 Prošnja društva za prosto letenje in gradnjo lahkih letalnih naprav LET Škofja Loka se zavrne. Točka 18 Za pomočnika načelnika enote narodne zaščite GIP Gradis TOZD LIO Škofja Loka se imenuje Stanonik Slavko 1 — skupinovodja. Točka 19 Tov. Španiča se pooblasti za izvajanje in zagotavljanje varstvenih ukrepov pod 1, 2 in 3 navedenih v tekstu. Točka 20 Sprejeti so vsi sklepi v zvezi z zagotovitvijo sredstev in peičetkom gradnje Po: čitniškega doma v Biogradu n-m. Točka 21 Za nove podpisnike dokumentacije za TOZD LIO DS pooblašča naslednje predstavnike IB: Kavčič Angelo, Remic Alojza, Nose Kristino, Drobnič Mileno, Lenščak Anico in Bergant Anico. Točka 22 C egnar Franc, inž., s sodelavci prouči poročilo SIS za gozdarstvo SR Slovenije o uresničevanju družbenega plana v letih 1976-77 in poroča na naslednji seji DS. Predsednik Novak Luka TOZD GE Celje SKLEPI 6. redne seje delavskega sveta GIP »GRADIS« TOZD GE Celje, kije bila v torek, dne 31.10.1978 ob 10. uri v prostorih samskega doma Zg. Hudinja. 1-a. Delavski svet TOZD razglaša rezultate glasovanja — osebnega izjavljanja na zborih delavcev o začasni delitvi čistega dohodka za obdobje januar-sep-' tember 1978 in potrjuje poslovne rezultate med letom — bilanca uspeha do 30. . 9. 1978. 1-b. Pokrivanje regresa za tople obroke v letu 1978 naj se izvrši v letu j 1979-80 iz sredstev sklada skupne pora-! be. , 2-a. Delavski svet potrjuje predlog in imenuje člane glavne in področnih komisij za redni letni popis v letu 1978. 2-b. Redni letni popis se prične 2. 11. 1978 2-c. Za vsa zaščitna sredstva, ki jih prejemajo delavci TOZD v skladu s Pravilnikom o osebnih varovalnih sredstvih j in opremi se s 1. 1. 1979 uvede enotna evidenca o izdanih varovalnih sredstvih in opremi in sicer v glavnem skladišču. V ta namen skladiščniki sektorjev pri obnovitvi reverzov vpišejo tudi datum iz-| daje te opreme posameznikov. 3. Delavski svet TOZD daje v raz-; pravo osnutek Pravilnika o delovnih ra-| zmerjih. Razprava traja do 15. 11. 1978. 4-a. Delavski svet TOZD na podlagi ; obrazloženega predloga o ustanovi-j teljstvu mešane banke v tujini sprejme sledeč sklep: 1. Osvoji se Elaborat o ekonomski upravičenosti LHB Internationale Han- jdelsbank A. G. Frankfurt-Main s predmetom dejavnosti, programom poslovanja in finančnimi kazalci, ki predstavljajo sestavni del tega sklepa. 2. Delavski svet TOZD soglaša z ustanovitvijo in nadaljevanjem udeležbe Ljubljanske banke — združene banke v LHB. GE TOZD Celje sodeluje z deležem oz. združi sredstva za obstoječo ustanovno vlogo Ljubljanske banke — združene v LHN v višini dinarske protivrednosti zneska DM 19.340, obračunani po srednjem deviznem tečaju na dan plačila. GE Celje sodeluje z deležem oz. združi sredstva za dodatno ustanovno vlogo Ljubljanske banke — združene banke v LHB v višini DM 1934. Pooblasti se Izvršilni odbor Ljubljanske banke — združene banke, da zviša " znesek dinarske protivrednosti oz. deleža GE Celje na obstoječi ustanovni vlogi Ljubljanske banke — združene banke v LHB za največ 25 %, če ugotovi, da do roka za sklenitev samoupravnega sporazuma niso bili zagotovljeni vsi deleži kot so razvidni iz priloge I. Samoupravnega sporazuma o ustanoviteljstvu LHB. 3. Sklepe se samoupravni sporazum o ustanoviteljstvu LHB Internationale Handelsbank A. G. Frankfurt-Main. j Za podpis se pooblasti v.d. direktorja : Interne banke Gradis tov. Kavčič Ange-! i°. 4. Odobri se najetje kredita za zagotovitev sredstev za vplačilo deleža na obstoječi ustanovni vlogi Ljubljanske banke — združene banke v LHB. 4-b. Sprejme se osnutek Samouprav-\ nega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec v predloženem besedilu. Za podpisnika tega sporazuma se imenuje tov. Zupančič Franc, inž. gr. 4-c. K vsklajenemu osnutku sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o razporejanju delavcev na delo in o nagrajevanju v DO za izgradnjo mostu preko reke Tigris, Amara II — Irak (štev. 02-26-77 10 z dne 19. 10. 1978) delavski svet nima pripomb. 4-d. Sprejme se samoupravni sporazum o združevanju sredstev za investiranje v gradbeno šolstvo v SR Sloveniji, po katerem se združujejo sredstva od 1. 1, 1979 do konca leta 1985 v smislu določil i sporazuma, z naslednjimi pripombami in 1 predlogi, ter stališčem: — sredstva za združevanje po tem sporazumu — 0,2% s predlogom za združevanje od osnove bruto OD; — obvezen je javni razpis izvajanja I del; — 10. člen ni potreben, ker se osnova združenih sredstev v letih združevanja zvišuje; — Sklepi samoupravnih organov • Sklepi samoupravnih organov ® sklepi samoupravnih — sredstva za združevanje po tem sporazumu, se vključijo v plan združevanja sredstev za izobraževanje DO »GRADIS«. Delavski svet pooblašča tov. Pogačnik Ivanko kot predstavnico TOZD za podpis omenjenega sporazuma z omenjenimi stališči, ki se vnesejo v sklep o podpisu. 4-e. Delavski svet TOZD potrjuje pristop k Samoupravnemu sporazumu Skupnosti Borštnikovega srečanja. 4-f. Delavski svet potrdi sklenitev -amoupravnega sporazuma o zavarovanju gradbišča Pekarne na območju Krajevne skupnosti Rogaška Slatina, na podlagi katerega se TOZD zavezuje, da bo kril del finančnih sredstev, ki bi nastala oz. ki bi bila porabljena za zavarovanje gradbišča. Za podpis sporazuma se pooblašča tov. Rojnik Martin, predsednik DS. bilec UČD 40 v predračunski vrednosti 11.900 din. 5-f. Potrdi se predlog komisije za standard in rekreacijo na podlagi katerega se stornira odobreno posojilo za individualno stanovanjsko gradnjo tov. Košenina Dragu in Otomanček Zlatku, ker ne posedujeta dokumentacije, potrebne za najem posojila, posojilo pa se odobri prosilcem: Kline Pavla — višina posojila TOZD — delež banke na vezana din 50.000 sredstva skupaj: din 37.000 din 87.500 Polgar Ivan — višina posojila TOZD — delež banke na vezana din 35.000 sredstva skupaj: din 26.250 din 61.250 5-a. Delavski svet potrdi predlog o uvedbi vsakoletne »NAGRADA GRADIS TOZD GE CEUE«, ki podeljuje na svečanosti obletnice ustanovitve DO GRADIS. Poleg diplom prejmejo nagrajenci denarno nagrado v višini 3000 din — neto, iz sredstev sklada skupne porabe. Osvoji se predlog vodstev DPO in komisije za gospodarjenje in podeli letošnje nagrade naslednjim delavcem TOZD: — Košenina Drago, — Janušič Ivan, — Novarlič Čedo, — Petrovič Jožica. 5-b. Počitniški dom Biograd na moru. Po srednjeročnem planu združuje TOZD za razširitev kapacitet 1.070.000 din. Obveznost za nadomestilo Poreča ni bila potrebna, ker je dom ostal. Zaradi sprejetih obveznosti zgraditve samskega doma v Celju, TOZD GE Celje ni mogoče do 31. 3. 1981 združiti nobenih sredstev in bi lahko prevzela obveznost samo v primeru, da prejme premostitveni kredit pri Interni banki. 5-c. Delavski svet potrdi predlog Koordinacijskega odbora za novoletne prireditve in obdaritve otrok in odobri v ta namen iz sredstev sklada skupne porabe znesek din 67.050 (745 zaposlenih x 90). Znesek se nakaže na račun: Zveza prijateljev mladine Celje — Odbor za novoletno praznovanje otrok št. 50700-679-62852. 5-d. Delavski svet odobri najem posojila pri Ljubljanski banki — Temeljna banka Celje v višini 10.000.000 din za prestavitev skladišč Petrol. Pod istimi pogoji, ki veljajo za najem in v isti višini se odobri posojilo investitorju Petrol Celje. Delavski svet odobri najetje posojila pri Ljubljanski banki Stanovanjsko komunalni banki Ljubljana za gradnjo stanovanjskih objektov v soseski Nove Jarše-Ljubljana v višini 70.000.000 din. Delavski svet odobri najetje posojila pri Ljubljanski banki, Temeljna banka Celje v višini 8.000.000 din za dobo 5,5, LET OD VEZANIH SREDSTEV Zavarovalnice Triglav PE Celje za dobo 36 mesecev pri LB — Temeljna banka Celje. 5-e. Odobri se nabava osnovnih sredstev: i — disket in dodatna oprema za raču-1 nalnik po predračunski vrednosti, oz. j razdelilniku stroškov ROS v višini | 370.000 din; — oljni žaganjač PU 113 R 530 kp 60 ; — TOZD Celje je ponudilo prodajo j poslovnih prostorov v izmeri 410,381 kvadratnih metrov po odkupni ceni 3,570.306 din. — TOZD Ravne na Koroškem je ponudila prodajo peči za centralno kurjavo v vrednosti 65.000 din. Sklene se, da za odkup peči nismo zainteresirani. TOZD Železokrivnica 5-g. Delavski svet odobri brezplačen prenos telefonske aparature'v samskem domu Zg. Hudinja na PTT Celje, s tem, da prevzame aparaturo v oskrbo in redno vzdrževanje. 5-h. Vloga sektorja Trbovlje za odobritev dodatka za delo na objektu »UREDITEV PLATOJA PRED CEMENTARNO« se ne ugodi vsled tega, ker določila Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupne porabe, ne predpisujejo dodatka za pogoje dela, navedene v vlogi. 5-i. Delavcem, zaposlenim v kamnolomu Podgora, ki stalno delajo pri drobilcu, se v smisiu člena 93., točka 5. (delavci pri drobilcih za čas obratovanja drobilcev) Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupne porabe, odobri izplačilo dodatka v višini 4,32 din bruto na uro (30 krat 0,18 krat 0,8), z veljavnostjo od 1. 11. 1978. Evidenco o opravljenih urah v smislu določil Pravnilnika vodi vodja obrata. 5-j. Seka Nezirju, roj. 8. 3. 1927, zaposlenemu pri TOZD GE Celje od 15.5. 1979 se v smislu 32. člena, točka 4, Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupne porabe odobri enkratna pomoč zaradi ogroženosti po požaru, ki je prizadel njega in člane ožje družine, v višini 10.000 din iz sredstev sklada skupne porabe. 5-k. Delavski svet sprejme sklep, da bodo seje delavskega sveta TOZD praviloma v bodoče med delovnim časom, s pričetkom ob 12. uri. 5-1. Logar Oton, ki prevzame vodstvo gradbišča Nove Jarše v Ljubljani se odobri zvišanje kilometrine in sicer 1600 km mesečno (od tega 300 km mestne vožnje) in sicer z veljavnostjo od 1. 11. 1979, Kobale Mariji, vodji železokrivnice se prizna uporaba osebnega vozila v službene namene in sicer mesečno do 300 km z veljavnostjo od L 10. 1978. 5-m. Skladno s sklepom 3. redne seje DS TOZD z dne 12. 6. 1978 delavski svet sprejme na znanje informacijo TOZD železokrivnice, da je osnutek sporazuma o združevanju dela in sredstev pripravljen in predložen splošni službi skupnih služb v preveritev usklajenosti z zakonskimi predpisi. — Sprejme se na znanje informacija o prodaji osnovnih sredstev v smislu člena 250. Zakona o združenem delu, po katerem je TOZD, ki prodaja, dolžna ponuditi prodajo najprej drugim TOZD v se- SKLEPI VII. seje DS TOZD Železokrivnice z dne 27. 10. 1978 ob 12.30 uri v prostorih TOZD. 1. Sklep: Ugotovljeno je bilo, da so bili sklepi prejšnje seje izvršeni, razen dveh, ki sta v izvrševanju. 2. Sklep: Overovatelj se strinja z zapisnikom prejšnje seje. 3. Sklep: Glede na to, da bi bilo trenutno težko oceniti realno višino vrednosti točke, se je DS odločil, da se pr) izplačilu OD za mesec oktober po uspehu TOZD izplača 500.000 din bruto. Sprememba vrednosti točke pa se določi v letu 1979. 4. Sklep: Iz sredstev sklada skupne porabe — združenega sredstva prenese 122.000,00 din za gradnjo počitniškega doma Biograd n/m. 5. Sklep: GIP Gradis TOZD Železokrivnica pristopi k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi LBH INTERNA-TIOANLE HANDELS BANK A. G. Frankfurt/Main in daje soglasje za najetje kredita za obstoječo ustanovno vlogo Ljubljanske banke — združene banke v višini dinarske protivrednosti 5.630 DM za dobo 10 let po 2 % obrestni meri. Za podpisnika sporazuma se potrdi tov. Kavčič Angela direktor IB. 6. Sklep: Blagajniški maximum TOZD Železokrivnice se določi v višini 500 din. 7. Sklep: Iz vrnjenih sredstev prehrambenih bonov izplača v gotovini tistim delavcem kateri so prejeli premalo bonov (brez upoštevanja delavcev, kateri so odšli iz TOZD Železokrivnice), razlika pa se prenese na sklad skupne porabe. 8. Sklep: DS se strinja z nabavo strojev: — stroj za krivljenje mrež (Pedin-ghaus) ;— stroj za rezanje mrež mmš F' IIP-’ V v # 4 m . * S j — nabava industrijskega sesalca čiščenje nove hale __ — nabava 3 kom. varilnih aparatov — usmernik c 300 , 9. Sklep: DS se strinja z predlogom, se za sprovedbo Pravilnika določi kom sija za delovna razmerja. • 10. Sklep: Centru za izobraževanj GIP Gradis se za kupljeni barvni tele zor za Dom učencev v enkratnem znes iz SSP nakaže 2.000 din. ... . 11. Sklep: Osnovni organizaciji sin kata UDDseza izlet njenih članov iz odobri v enkratnem znesku SOOOdin- 12. Sklep: Tov. Simiču, kateri obiskuje v popoldanskem času šolo za delovo J > se odobri 7 umi izostanek na teden s e da ure niso plačane. 13. Sklep: Regale — omare za sklao«. če, zaenkrat še ni možno nabaviti, ke zadostnih sredstev. 14. Sklep: DS se strinja z na av nujno potrebnega loščilca za čiščenje p slovnih prostorov v TOZD. . 15. Sklep: Kolinska — tovarna izd., namerava ustanoviti tovarno zap pripravljeno hrano in želi v ta na predhodno izvedeti koliko so podjetj to zainteresirana. Člani DS se strinjaj predlogom za 80 obrokov malic. TOZD Gradnje Ptuj SKLEPI 9. seje delavskega sveta T GRADNJE Ptuj, ki se je vršila dne 10. 1978 v jedilnici na upravi podjeo pričetkom ob 7.30 uri. or6. L Sklep: Odobrijo se sredstva za 1. sklep: UdoDrijo se srcu».*- -g, voz za športne igre Gradisa v Ljupj ^ 2. Sklep: V inventurno komisuq namesto Korenjaka izvoli tov. PL Franca. — *>- 3. Sklep: Potrdi se sklep o gradnp rjg čitniškega doma Biograd n/m, s ^oSt pri 1. točki daje pripombo, da o združevanju sredstev po zaklj tu računu za leto 1977 združi sredstva g 1979 po zaključnem računu zadeto ^ril. 4. Sklep: Tovariš Korenjak Emil ® e zloži samoupravni sporazum za r J KcTše ni znano za sredstva kakšna^ odpadla na naš TOZD se samoup' sporazum naenkrat ne potrdi oz. s r loži na eno izmed naslednjih seF vaIr 5. Sklep: Sklene se pogodba s ^ šem Šarman Adijem, da nam p°m. ? za sestavi in izdelavi dokumentacij . SLO. Nabavi se en komad sirene. ebe SLO- prav tako potrebna za potrebe vra-Ureja vse potrebno za postavit 6. Sklep: Tovariš Lah Karel po^se so dane mizarske norme v razprav . na eni izmed naslednjih sej naj'ist F dijo (če ne bo nanje pripomb). ega 7. Sklep: Na osnutek samoupr^^p sporazuma o združitvi v GASI Gradnje nima pripomb. c mil S6 8. Sklep: Tovariš Korenjak L poveo smernicah gospodarskega ‘ g. APS je pripravila elemente pošlo litike za gospodarski načrt 1979. ^eue Kati Žvikart prejema plaketo za prvo mesto v namiznem tenisu — 9. Sklep: Z ing. Šef Božom pogodba da do novega oz. do na novega delavca, skrbi za ure<^t® pjačai0 ne de šu na oh ka Pr sir os sk nj, or ko ga te: T( iz varstva pri delu. Pri tem se mu P ^ potni stroški dnevnice ipd. Za K;» S,š -3 3 e£ 513 -s. žžž e S p p I Vinko Hafner med uredniki olasil OZD sveta Zv dsednjk republiškega Hafn6 smd‘katov Slovenije Vinko 2ani,er-e spreiel urednike glasil orle" *aciJ združenega dela. V dalj-ziranl0^V0I!u v zvezi z novo organi-tudi °n° .s*ndikatov Slovenije in ®ami •asi^nimi« sindikalnimi te-števiin)e tOV' ^a^ner odgovarjal na smn a vPrašanja. Za naše glasilo zde *e dste teme, ki se nam 1 za naše probleme najbližje. Ijate iTjV‘v^a^ner» kako si zamiš-°r»anu Povezovanje osnovnih bo dai«?C1 u S^ZD; kdo bo tisti, ki 0,bude za sklicevanje pro-možnn konferenc in kako bo oSnov„ .Usk,adi« rnzliena stališča problem ®r.8anizacii’ kadar 8re za en("no rešiL?m0ra Mti V SOZD ne zacj Planje je pomembno, saj del0Vaeva *e organizacijske narave šUjet ”)a sindikatov, ampak spra-naša 0 vsebini. Menim, da so bile oblika j, i družbeno priznana katov v 5 0VanJa konference sindi- katov v h i r konference sindi-prav - delovnih organizacijah. Če-sindii,.,, Vse$kozi obstajajo — prej °snoVt"C podružnice, danes skupin6 °r8anizacije in sindikalne njem ohH S0.^e vendarle šele v zad-organj, .?*)ju uveljavile osnovne kot tem i- 'n sindikalne skupine ganizira6^n? oblika sindikalne or-tesn0 n°st'- Ta proces je bil seveda Tozt) ^°Vezan z uveljavljanjem °rgani^a,' "Ze^rrl0 doseči v delovni nostjo ;3cip s svojo praktično aktiv-temb ,.n z določbami statuta, je še oblika}, pomembno za SOZD. O Ozd • organiziranosti na ravni spozn„ n SOZD moramo utrditi $tva jn aje’ da obstajajo zaradi član-snovnih organizacij. S takšno organiziranostjo naj bi kar najbolj osamosvojili sindikate neposrednega vpliva, bolje povedano, pritiskov vodilnih struktur, da bi te politične organe spremenile v orodje lastnega delovanja, pri čemer sploh ni pomembno ali gre za njihovo progresivno usmeritev ali pa za uveljavljanje njihove oblasti. Tisto, kar predstavlja resnično združevanje dela in sredstev delavcev v OZD in SOZD, se uveljavlja v dveh oblikah: prva in temeljna oblika je samoupravljanje delavcev v TOZD; druga pa je delovanje subjektivnih dejavnikov na ravni OZD in SOZD in prav slednja lahko veliko prispeva h kvaliteti in intenzivnosti povezovanja. Tega povezovanja si seveda ne smemo predstavljati v duhu znanih birokratskih in tehnokratski)! koncepcij, marveč gre za tisto združevanje, ki je koristno za delavce v TOZD. Tu ima velik vpliv predvsem poslovodna struktura in njen način delovanja, ker je močna, oborožena z znanjem in z informacijami. Če oblikujemo močne organe družbenopolitičnih organizacij na teh ravneh, potem bodo le-ti prej izražali težnjo za krepitev moči teh sestavov na ravni SOZD, kot pa delovali v interesu samoupravljanja v TOZD. — Osebne dohodke marsikje še vedno delijo na podlagi osebnega ocenjevanja delavca. Kako bo sindikat ukrepal, da bi odpravili to pomanjkljivost? — Oblikovanje in delitev dohodka je čedalje bolj temeljna skrb sindikatov. To je družbeni odnos, ki zadeva delavca kot gospodarja in delavca kot proizvajalca. Sindikati so na tem področju v zadnjih letih veliko delovali, bili so nosilci akcij in prav njihova zasluga je, da smo vendarle napredovali. Seveda pa bomo aktivnost sindikatov v naslednjiti letih še močneje usmerili na to področje. Kar zadeva osebno ocenjevanje, so sindikati tudi doslej zavračali subjektivno oceno delavca kot glavni kriterij za vrednotenje njegovega dela. Seveda pa ne zavračamo osebne ocene kot možnosti za ob-jektivnejše vrednotenje posameznikovega dela, vendar je to le kolektivna ocena, v nobenem primeru pa ne individualna. Za tako oceno morajo biti izdelani tudi ustrezni kriteriji in izhodišča. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, ugotavljamo, da so se razponi med osebnimi dohodki občutno zmanjšali, tako med panogami kot med delavci v isti organizaciji. Razponi so se zmanjšali tudi med posameznimi kvalifikacijskimi kategorijami v regijah, tako da danes že lahko govorimo o uravnilovki. Največ je tako imenovane kvalifikacijske uravnilovke, nekaj pa je je tudi na račun socialnih kompenzacij. Seveda je ta uravnilovka najbolj v škodo proizvodnim delavcem, ki so nagrajevani strogo po učinku, in ustvarjalnim izobražencem, ki se s svojim osebnim dohodkom neposredno vezani na produkcijo. — Kakšno je vaše mnenje o tako imenovanih kadrovskih stanovanjih? — IMavno sodišče je prejelo nekaj predlogov za razsodbo, ali so določila v samoupravnih aktih ustavna ali ne, ker dajejo pravico poslovodnim organom, praviloma delavskemu svetu ali izvršilnemu odboru, da o teh vprašanjih samostojno odločajo. Samoupravnim or- ; h 0 Hafn, er med uredniki glasil OZD ganom ne moremo odvzeti pravice i dodeljevati stanovanje v nujnih | primerih, toda pri tem ne smemo za-I postavljati vseh drugih kategorij delavcev, predvsem pa ne socialnih primerov. Če zadeve rešujemo po trenutnih potrebah in brez jasnega plana kadrov, je to seveda bolj delikatno vprašanje. Pogosto so rešitve in odločitve zavite v tajnost. Proti takemu načinu moramo ostro nastopiti. Delavci morajo biti seznanjeni s stanovanjsko politiko in delovati moramo javno. Tudi pri reševanju stanovanjskih vprašanj moramo onemogočiti odločanje v ozkih skupinah. — V predkongresnem času ste obiskali vse regije. Ali lahko poveste, katere so največje slabosti v sindikalnem delovanju? — Preveč kratka je doba, kar delam v sindikatu, da bi mogel objektivno ocenjevati, vendar moram reči, da so moji dosedanji vtisi dobri. Sindikalna organiziranost se razvija, učinkovitost delovanja je čedalje večja in čedalje večja je tudi njihova veljava. Kar zadeva slabos' 1 — o nekaterih sem že govoril — jih vidim predvsem v tem, da v sindikatih še marsikje delajo forumsko, da se organi več ukvarjajo s samim seboj, kot da bi se posvetili mobilizaciji članstva in vprašanjem njihove organiziranosti v sami bazi. Še posebej velja načeti vprašanje strokovnih sindikatov. Ti sindikati so se različno razvijali, vsi pa so v obdobju po zadnjem kongresu doživeli velik vzpon. Zaradi najrazličnejših vzrokov so se začela tu in tam oglašati mnenja, da gre le za oblike delovanja zveze sindikatov. Uveljavitev takega stališča bi praktično pomenila njihovo likvidacijo. Na majski konferenci republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in centralnega komiteja ZKS smo prišli do enotnih stališč o tem vprašanju. Seveda vsi problemi še niso rešeni; tako se moramo čimprej lotiti vprašanja, kako strokovne sindikate tesneje povezati z osnovnimi organizacijami in sindikalnimi sku-ipinami. Še to: čeprav nisem neposredno sodeloval v sindikalnem delu, mislim, da so najpomembnejše dejanje i storili sindikati Slovenije s svojim 8. kongresom, ko so obračunali z liberalizmom in tehnokratizmom. Zato ima sedanji kongres sindikatov Slovenije pač to prednost, da je splošna usmeritev v ZK in sindikatih že izoblikovana. Zato se bomo bolj posvetili praktičnim vprašanjem organizacijskemu in vsebinskemu utrjevanju sindikatov pri reševanju konkretnih nalog delavskega razreda. V tem smislu je tudi 9. kongres Zveze 1 sindikatov Slovenije nadaljevanje 8. kongresa. NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA i