Št. 84 (15.81 Dleto UM.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do ~ osvobojenem Trstu, kjer je iz*
Bil je edini tiskani partizar f.. sužnjeni Evropi.	( v
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 0
GORICA - Drevored 24 maggt	••'
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 04
_	POSINK »	'. /M
1500 LIR Stempeln^.	. ®
f	cornie26.et;	-r
Pridi tudi ti v
Zadrugo
Fr-morski dnevnik! _________;_________/
.A, 9. APRILA 1997
Stvarno (tuš) o naših šolah
Bojan Brezigar
Da bo jasno: popolnoma sem prepričan, da Slovenci v Trstu potrebujemo pedagoški licej in da mora biti ta Sola samostojna, da lahko nemoteno razvija svoje dejavnosti in izvaja specifični učni program, s katerim vzgaja kadre, ki bodo potem v najbolj kočljivih letih - otroških vrtcih in osnovnih šolah, vzgajali nase otroke in torej bodoče manjsince. Zato mislim, da je predlog tržaškega šolskega skrbnika neupravičen in s pedagoškega vidika zgrešen ter soglašam z vsemi, ki se v teh dneh pridružujejo protestu dijakov in profesorjev pedagoškega liceja. Se vec, dodajam, da je ukrep mnogo hujši od drugih združitev šol, ker je v preteklosti, j na primer ob nižjih 11 srednjih šolah, šlo vendarle za homogene šole brez specifike, ki jo vsebuje pedagoški licej.
Zdi pa se mi, da so nekateri protesti hote ali nehote obšli prav to specifiko in se pri utemeljevanju sklicevali na aspekte, ki morda niso odločujoči. Samo sklicevanje na zgodovino namreč ne rešuje specifičnih vprašanj in ni še zadosten razlog za utemeljevanje stališč, ampak celo potiska v ozadje razloge, ki so morda s pedagoškega vidika pomembnejši in na katerih bi manjšina lahko bolje utemeljevala svoja stališča. Skratka, šolske oblasti moramo prepričati, da samostojnost Slomška res potrebujemo in da je ne zahtevamo samo zato, ker smo jo imeli že pol stoletja.
Prav ta pogled naprej pa v našem šolstvu pogosto pogrešamo. Krčevito smo se oprijemali vsake še najmanjše šole, pa Čeprav več-razrednice našim otrokom niso nudile dovolj širokega pogleda v hitro spreminjajoči se svet, potem pa so te šole same prenehale obstajati zaradi pomanjkanja otrok. To dejstvo bi moralo poučno delovati, pa očitno še vedno ni tako.
Pri prizadevanju za ohranitev samostojnosti Slomška bomo verjetno še enotnejši kot prej, ker, ponavljam, to enotnost zares potrebujemo. Vendar samo z načelnimi izjavami verjetno ne bomo dosegli zaželje-nega uspeha. Svoji zahtevi moramo torej dodati vsebino: sogovornike moramo prepričati, da je organizacijsko in pedagoško sedanja rešitev najboljša. Ce bomo dovolj prepričljivi, bomo uspeli; Ce pa kdo v to ni prepričan, naj spregovori, kajti Cas je, da se tudi o Šolah pogovarjamo stvarno in ne samo z načeli in parolami.
__________ITALIJA / USODA PRODIJEVE VLADE NA NITKI_
Senat pooblastil odpravo, danes odločitev v zbornici
SKP potrdila svoje odločno nasprotovanje misiji - Oljka in Kartel svoboščin včeraj nista uspela uskladiti pogledov o humanitarni odpravi - V zbornici Oljka nima večine
RM - Senat je včeraj z glasovi Oljke odobril resolucijo, ki pooblašča humanitarno odpravo v Albanijo. Proti resoluciji Oljke so glasovali SKP, Severna liga in Kartel svoboščin, čeprav se je Oljka vzdržala ob resoluciji desnosredinskega zavezništva.
Za usodo vlade bo odločilnega pomena današnja odločitev poslanske zbornice, kjer vlada brez SKP nima večine.
Včeraj je kazalo, da bosta Oljka in Kartel svoboščin našla kompromisno rešitev. Toda izjava podtajnika Fas-sina, da je treba odsloviti albanskega predsednika Beri-sho, je zaostrila vzdušje.
Po glasovanju v senatu se je za Oljko začela nova dolga noC pogajanj.
Na 2. strani
ŠOLSTVO / PROTESTNA AKCIJA NA SKRBNIŠTVU
Proti ukinjanju samostojnosti pedagoškega liceja Slomška
Zbrali so se dijaki (tudi z drugih šol), profesorji in starši
TRST - »Ne uknjanju samostojnosti pedagoškega liceja A.M. Slomška in priključitvi bceju F. Prešerna«: dijaki pedagoškega b-ceja, njihovi profesorji in starši, pa tudi dijaki drugih slovenskih višjih srednjih šol so s protestno akcijo na skrbništvu (na sliki, foto Križmancic/KROMA) javno in odločno zavrnili načrt, po katerem naj bi učiteljišče izgubilo avtonomijo in s tem značaj samostojne šole.
»A.M. Slomšek ne sme postati drugorazredna šola,« meni Sindikat slovenske šole, ki je včeraj izdal stališče o tem perečem problemu, glede katerega bodo v kratkem verjetno še druge protestne reakcije.
Na 3. strani
Občina Trst je začela izvajati zakon o Km
TRST - Občinski svet je preteklo noC sprejel upravni sklep, s katerim se tudi Občina Trst prilagaja spremembam v deželnem zakonu o Krasu, ki je poznan kot zakon o protivrednostih za sinhrotron. Gre za finančne investicije, ki zadevajo večnamenski
športni center ”Ervat-ti“ pri Proseku ter nogometni igrišči v Trebčah in Bazovici.
Slovenski svetovalci so izrazili zadovoljstvom nad sklepom, Lista za Trst pa je že napovedala formalni priziv na deželni nadzorni odbor.
Na 5. strani
iKANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO
Tržaška občina
Danes se predstavljajo:
Sergij Lipovec (SKP);
Tatjasna Malalan (SKP);
Dario Tersar (SUJ).
Na 6. strani
1 »»S%%**«*»**«»*»%***%*%*«*%»»|»**»»
Goriška pokrajina
Danes se predstavljata:
Portu nato Musig (SKP), okrožje Gorica 2; Stefano Rogelja (Forza Italia), okrožje Zagraj. Na 12. strani
VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK
DANES,
V SREDO, 9. aprila
VLONJERJU
ob 20.30 v društvenih prostorih. KD Lonjer-Katinara in KK Adria prirejata informativno srečanje o Zadrugi Primorski dnevnik.
jutri
V ČETRTEK, 10. aprila
V GORICI
ob 18.30 v Kulturnem domu informativno srečanje o Zadrugi Primorski dnevnik na pobudo ZSKD, ZSSDI in Kulturnega doma. Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko.
Odbor Zadruge Primorski dnevnik prosi vsa društva in organizacije, ki želijo pripraviti predstavitvene večere, naj to čimprej sporočijo tajništvu zadruge v Trstu, tel.7796391
Danes v Primorskem dnevniku
Pogovor z Ivanom Plesničarjem
Znani goriški špediter in avtoprevoznik govori o spremembah, ki jih bo prineslo vključevanje Slovenije v Evropsko unijo.
Stran 9
»II Goltopardo« v plesu
V okviru sezone operne hiše Verdi trenutno gostuje v Trstu ansambel Ballet de Marseille s predstavo »II Gattopardo«, ki jo je po romanu Tomasija di Lampe-dusa pripravil koreograf Roland Petit.
Stran 10
Goriški dijaki na Evrošoli
Skupina 25 dijakov srednje šole Ivana Trinka iz Gorice in Doberodba je včeraj odpotovala na srečanje manjšinskih šol na Danskem.
Stran 13
Skupen nastop manjšin v Avstriji
Za tako obliko nastopanja v odnosu z oblastmi so se odločili na včerajšnjem srečanju predsednikov vseh sosvetov.
Stran 14
Nastaja nova trilaterala
Slovenski zunanji minister Thaler seje z madžarskim kolegom Kovacsem dogovoril o tesnejšem sodelovanju z Avstrijo.
Stran 14
RIM / KARTEL SVOBOŠČIN ZAVRNIL MOŽNOST DOGOVORA Z LEVO SREDINO
Senat odobril misijo v Albanijo Razkorak med Oljko in SKR globlji
RIM - Senat je včeraj z glasovi Oljke odobril resolucijo, ki pooblašča italijansko vojašo odpravo v komisijo. Proti resoluciji so glasovali Kartel svoboščin,- SKP in Severna Liga. Pred tem je senat zavrnil resolucijo Kartela svoboščin, resolucijo SKP in resolucijo Lige. Oljka se je vzdržala ob resoluciji desne sredine. Kljub opoziciji SKP je oLjka v senato zmagala bitko, danes pa se začenja bitka v zbornici, kjer vlada brez SKP nima večine.
Glasovanje v senatu je bilo zaključek izredno napetega, a tudi zmedenega dneva, v katerem so si na italijanski politični šahovnici sledile poteze in protipoteze, ne da bi se izluščila jasna slika. Eno samo dejstvo je bilo jasno: večina, ki je doslej podpirala Prodijevo vlado se je ob obravnavanju albanske krize razblinila.
Dan se je za premiera Romana Prodija zaCel dokaj neugodno že dopoldne, popoldansko in večerno dogajanje pa ni razjasnilo vladinega obzorja. Nasprotno, Oljka je morala - čeprav pod silo razmer - privoliti v to, da se je vzdržala ob resolucijo Kartela svoboščin.
Voditelji Kartela svoboščin so se dopoldne sestali v palači Grazioli, da bi se dokončno dogovorili, kako naj odgovorijo na ponedeljkovo ponudbo vlade, da bi uskladili sklepe resolucij in tako zagotovili humanitarni odpravi v Albanijo zadostno politično podporo. Nedaleč pa se je sestalo vodstvo Demokratične stranke levice, da bi razpravljalo o al-
banski krizi. Medtem ko so v Karteli »jastrebi« in »golobice« merili moCi in je Berlusconi skušal posredovati med tistimi (Casini, Pisanu in drugi), ki so hoteli podpreti vladino resolucijo, ter tistimi (Fini, Buttiglione in drugi), ki so zahtevali zagotovilo o Prodijevem odstopu kot predpogoj za podporo resoluciji Oljke, so teleprinterji odtipkali vsebino posega podtajnika v zunanjem ministrstvu Piera Fassina, ki je med drugim dejal, da je albanski predsednik Be-risha zavora za demokratični razvoj Albanije in zato bo prej ali slej moral oditi. Kaže, da se Fassino ni zavedal, da so bili mikrofoni odprti in da so njegove besede odmevale tudi v tiskovnem sredi-
šču. Zato naj bi govoril odkrito, ko je v navadi na seji vodstva za zaprtimi vrati.
Po Fassinovi izjavi je Kartel prekinil sestanek in na podtajnika v zunanjem ministrstvu se je usul plaz kritik desne sredine. Kaže, da je ravno ta spodrsljaj prispeval k dejstvu, da so v Kartelu prevladali »jastrebi« in da je desnosredinsko zavezništvo strnilo svoje vrste ob zahtevi, naj vlada - Ce ji je zares do humanitarne odprave v Albanijo - podpre resolucijo desne sredine. Kartela ni prepričalo ne formalno Prodijevo zagotovilo, da Italija noCe zavzeti nobenega pristranskega stališča, kot ni zaleglo podobno zagotovilo Massima D’Aleme.
Prodi je sicer dosegel,
da se je vodstvo Kartela spet sestalo popoldne, vendar stališča ni spremenilo. Kot ni bilo uspešno posredovanje dosmrtnih senatorjev Francesca De Martina in Francesca Cossige, ki sta avtonomno predlagala kompromisno resolucijo. In tudi predsedniki skupin, ki jih je predsednik senata Nicola Mancino povabil, naj poskusijo uskladiti poglede, saj so imele vse predložene resolucije precej stičnih točk, niso znali poiskati skupnega jezika.
V tej situaciji je Oljka sklenila, da se bo kot znak dobre volje vzdržala ob resoluciji Kartela, medtem ko je desna sredina napovedala nasproten glas resoluciji Oljke. Po glasovanje se je zaCela dolga noč novih pogajanj.
Prodi prosil vse stranke za podporo
OLJKA-SKP / PO RAZHAJANJU O ALBANIJI
Preverjanje na vidiku
Vetroni, D'Alema in Marini proti krizi in odpiranju na desnici
Zaradi zapletov o Albaniji lira pobi navzdol
RIM - Stališče SKP do italijanskega vojaškega posega »odpira resno rano, ki zahteva pravtako resno politično preverjanje odnosov v večini,« meni podpredsednik vlade Walter Veltroni. Nasploh je izraz »preverjanje« beseda, ki 'je včeraj najbolj krožila v krogih razrahljane večine, kjer je izraz »kriza« pravi tabu.
V prihodnjih tednih bo treba, sicer brez prevelike sile, a zelo resno pristopiti k političnemu preverjanju večine, saj si levosredinska koalicija ne more privoščiti, da bi samo životarila, je izjavil tajnik DSL Massimo D’Alema, za katerega ni možnosti, da bi se sedanja koalicija odprla na desno, grozi pa ji, da ji zmanjka opora na levici, kar bi dalo novega elana Berlusconijevemu
zavezništvu. Tudi odgovorni za zunanjo politiko pri DSL Umberto Ranieri je na koncu zasedanja vodstva stranke izjavil, da je neobho-dno preverjanje s SKP.
Za tajnika Ljudske stranke Franca Marinija mora Prodijeva vlada imeti jasno stališče glede treh bistvenih problemov: politike do Albanije, dvodomne komisija za reforme in evropskega monetarnega združevanja, Marini je izključil možnost dogovora z desnico, glede morebitne krize pa je dejal, da »ne moremo prepustiti Italije brezvladju.« Stališče SKP proti vladni politiki do Albanije ustvarja novo politično ozračje, je priznal Marini, ki ga je treba poglobiti tudi v parlamentu, nikakor pa ne sme povzročiti padca Prodijeve vlade.
RIM - Nejasne perspektive italijanske politike šibijo liro. V . dopoldanskih urah, po izjavah zakladnega ministra in guvernerja Banke Italije o pozitivnih izgledih italijanskega gospodarstva, se je lira utrdila v primerjavi z marko - predvčerajšnjim je bilo treba 985,11 lir za eno marko, vCeraj dopoldne pa 984, 2. Vendar je bilo kmalu občutiti težave večine v zvezi z Albanijo in je popoldne lira padla na 987,43 v primerjavi z nemško marko.
V odnosu do dolarja je italijanska valuta izgubila 16 točk (1.692, 94 lir za zeleni bankovec), to pa predvsem zaradi uveljavljanja ameriške valute na vseh trgih.
RIM - Vse sile v parlamentu naj podprejo »nalogo, ki jo mora Italija opraviti v Albaniji«. To je bil srž včerajšnjega ekspozeja predsednika vlade Romana Prodija v senatu. Premier se je zavzel zato, da bi »politične sile ne spremenile albanskega vprašanja v problem notranjepolitičnega obračunavanj a,« opozicijo pa je pozval, naj ne izkoristi tega vprašanja za šibitev vlade. »Zato bom prosil vse vas, vse politične sile, ki jih zastopate, naj podprejo vlado«.
Politična podpora celotnega parlamenta je po Prodijevem mnenju potrebna, ker je Italija prvič poklicana, da usmerja in usklajuje mednarodno humanitarno misijo, predvsem pa potrebujejo široko politično zaslombo italijanski vojaki in prostovoljci, ki bodo angažirani v Albaniji.
Predsednik vlade je povedal, da italijanska odprava v Albanijo ne bo »nevarno in nepotrebno razkazovanje mišic«, ampak humanitarna misija. »Ni šibkost,« je menil premier, »nesti zdravila in hrano v državo, ki je izpostavljena neredom in je v hudih gospodarskih težavah.« Nasprotno to je odgovorna dostojanstvenost, je menil Prodi.
V začetku svojega ekspozeja je predsednik vlade podčrtal, da je Italija prvič poklicana, da vodi
mednarodno humanitarno misijo. Dodal je, da je do mednarodne odprave prišlo prav na pobudo Italije. »Ne moremo se odpreci tej nalogi, saj ima Italija moralne, pravne in zgodovinske obveznosti,« je menil premier in se vprašal, kdo bi lahko posegel, Ce bi Italija ne hotela prevzeti vodstva odprave.
Italijanski premier je dodal, da v Albaniji ne morejo poseči modre čelade OZN, ker ne gre za običajno akcijo za vzpostavitev miru, saj v Albaniji »sedanje razmere ne opravičujejo takega posega, saj so politične napetosti velike, vendar ni oboroženega spopada med nasprotnimi frakcijami«. Zato bo mednarodna odprava časovno in prostorsko omejena. Mandat OZN govori o trimesečni odpravi, ki jo je mogoče po potrebi podaljšati. Cilj odprave je zagotoviti zadostno oporo, da bodo lahko sami spet vzpostavih red.
Nato je prodi prešel k tehničnim podatkom. Povedal je, da bo mednarodna odprava štela 6.000 mož, od teh 2.500 italijanskih, zaCela pa bo prihodnji teden. Vojaška sila je potrebna, da se jamči dotok hrane in humanitarne pomoči.
Ob koncu je tudi napovedal, da bo Italija predlagala mednarodno konferenco o Albaniji po vzorcu konference za Bosno.
NOVICE
RIM / PRED JUTRIŠNJO MANIFESTACIJO CONFINDUSTRIE
»Andreotti je hotel rešiti banko Sindone«
PERUGIA - »Odvetniku Ambrosoliju so povedali, da je bil pri reševanju Bpi (Banca Privata Italiana) Micheleja Sindone najbolj zainteresiran prav Giuho Andreotti.« Tako je na včerajšnji obravnavi procesa o umoru Pecorelhja povedal 63-letni marešal finančne straže Silvio Novembre. Marešal je bil med najtesnejšimi sodelavci odv. Ambrosolija, likvidatorja Bpi, ki so ga umorih leta 1979, ker »ni hotel, da bi banko rešiti na škodo državljanov«. O zainteresiranosti Andreottija pa Novembre ni zvedel neposredno, temveč od samega Ambrosolija in drugih oseb. Andreottija je v svojem memorialu kritiziral tudi Moro, Pecorelti pa je morda te zapiske, ki so prišli na dan leta 1990, poznal že v 70. letih, s Čimer naj bi bil podpisal svojo smrtno obsodbo. Novembre je še pojasnil, da je od nekaterih agentov Fbi izvedel, da se je Andreotti sreCal s Sindono tudi po letu 1973, Čeprav je senator to zanikal.
Zasedli letalske valovne dolžine
RIM - »Naj živi Padanija. Dol s centralistično državo. Smrt Rimu.« Tako sporočilo so predsino-Cnjim okrog 22.30 slišali na kontrolnem stolpu letališča Linate in v pilotskih kabinah treh linijskih letal, ki so bila nad Lombardijo. Neznanec ali neznanci so zasedli valovno dolžino, ki jo uporabljajo za sporočila med kontrolnim stolpom in letali. Po mnenju preiskovalcev ne gre za skupino, ki se je v prejšnjih dneh vključila na TGl v Venetu. Pravijo, da zasedba ni predstavljala nobene nevarnosti, bodisi zato, ker je bila zelo kratka in ker ni bila na valovnih dolžinah, ki služijo za pristanek letal, temveč samo za prelet Milana.

Vlada poziva industrijce k tvornemu soočanju
RIM - Albansko vprašanje z vsemi pretresi, ki jih je povzročilo na italijanski politični sceni, je bilo tema, ki ji je predsednik vlade Romano Prodi posvetil vCeraj največ pozornosti. Nekaj Časa in pozornosti pa je namenil tudi gospodarski strategiji in korektivnim ukrepom, ki jih je pred nedavnim odobrila vlada. Tako predsednik vlade Prodi kot minister za industrijo Pierluigi Bersani sta skušala pomiriti gospodarstvenike, saj je zveza industrij-cev sklicala za jutri svojo protestno manifestacijo na osrednjem sedežu Confindu-strie v Rimu, ki bo v videokonferenci povezan z vsemi deželnimi zvezami podjetnikov.
Prodi je kot tribuno za sporočilo podjetnikom izkoristil srečanje, ki so ga priredile obvrtniške zveze. Poudaril je, da ni mogoče braniti obenem velikih in malih, predvsem pa je dejal, da poseg v odpra-vninske sklade ne bo prekomerno obremenil podjetij, saj naj bi realno breme znašalo okoli 300 milijard tir. Premier je dodal, da bo vlada politiko varčevanja in uravnovešanja državne blagajne plačala z nepopolamostjo, toda po njegovem mne-
nju sta »uravnovešanje in sanacija blagajne edina strategija, ki lahko omogoči pot v Evropo«.
Po Prodijevi oceni je pot, ki jo je izbrala vlada, edina možna, vendar je obrodila pomembne sadove. Zato je premier dejal, da namerava na tej poti vztrajati, potrebno pa je seveda soglasje družbenih sil.
Na to struno je zaigral tudi minister za industrijo Bersani, ki je pozval industrijce, naj se ne omejijo na gesla, ampak naj tvorno pristopijo k soočanju o reformi socialne države. Dodal je, da so »kritike sicer sprejemljive,« vendar podčrtal, da je sanacija državne blagajne predpogoj za trajen razvoj.
Dokaj kritično poročilo o finančnem zakonu za leto 1997 pa je vCeraj naslovilo parlamentu računsko sodišče. Po oceni računskih sodnikov temeljijo ukrepi predvsem na višjih davkih in socialnih prispevkih, zaradi Cesar se bo letos davčna obremenitev dvignila na 43, 5% bruto državnega proizvoda. Računski sodniki tudi menijo, da bo finančni zakon sicer uravnovesil nekatera nesorazmerja, vendar bo to samo začasni, ne pa trajni učinek.
Pospešene kontrole davčnih inšpektorjev
RIM - Finančno ministrstvo bo letos pospešilo kontrolo davčnih prijav, da bi odkrilo davčne utajevalce tako na področju neposrednih davkov kot utajevalce davka na dodatno vrednost Iva. Finančno ministrstvo ima namreč letos v načrtu
55.000	kontrol veC kot v lanskem letu. 30.000 kontrolnih posegov bo pri neposrednih davkih,
25.000	pa na področju plačevanja davka Iva. Ministrstvo raCuna, da bo tako izsledilo veC kot
14.000	milijard lir utajenih davkov, ali za 25% veC od poprečja v prejšnjem triletju (nekaj nad
11.000	milijard lir utajenih davkov na leto).
Pri davku Iva naj bi odkrili za okoli 1.000 milijard lir utajenih davkov. Nadzorstvo bodo pospešili tako nad osumljenimi »velikimi« utajevalci, kot tudi med domnevnimi manjšimi utajami.
NajveCji dodatni priliv pa naj bi zagotovile kontrole neposrednih davkov (Irpef, Irpeg, Ilor). Glavno pozornost bodo tudi v tem primeru posvetili domnevnim velikim utajevalcem, ne bo pa manjkalo kontrol pri manjših.
PROTEST DIJAKOV IN ŠOLNIKOV
Sreda, 9. aprila 1997
Na skibništvu proti ukinjanju avtonomije
■
■
pedagoškega liceja
Dijaki in profesorji pedagoškega liceja A. M. Slomška, pa tudi številni starsi in dijaki drugih slovenskih višjih srednjih šol so včeraj dopoldne manifestirali proti nameravani priključitvi sole liceju F. Prešerna pred tržaškim šolskim skrbništvom, kjer so tudi izročili funkcionarjem spomenico, v kateri zagovarjajo obstoj slovenskega učiteljišča. Za manifestacijo se je predvčerajšnjim odločil zavodski svet, na katerem so hib tudi starši in dijaki, ko so še enkrat izrazili nasprotovanje ukinjanju avtonomije ene od Sol slovenske manjšine, ki je med drugim tudi zaščitena po mednarodnih sporazumih.
O manifestaciji so dijaki predagoškega liceja razpravljali in se zanjo odločili na jutranjem zborovanju, nakar so se podali skupaj s profesorji in z ravnateljem prof. Samom Pahorjem, pa tudi z nekaterimi starši, do sedeža šolskega skrbništva v Ul. Cumano. V znak solidarnosti so se jim pridružili dijaki liceja F. Prešerna, pa tudi nekateri s trgovskega zavoda 2. Zoisa.
Pred skrbništvom so se manifestanti zbrali ob 11. uri, razgrnili so tri transparente, s katerimi so omikano a odločno poudarili svoj NE nameravanemu ukinjanju samostojnosti liceja, in to ravno leta 1997, ko šola praznuje 50-letni-co ustanovitve, ki bi tako sovpadala z njeno ukinitvijo. V večjem številu so se podali na hodnike in na stopnišče skrbništva, kjer so pričakali, da so sprejeli njihove predstavnike. V odsotnosti šolskega skrb-
nika Vita Čampa sta predstavništvo pedagoškega liceja sprejela funkcionarja skrbništva, ki so jima izročili spomenico o razlogih, ki nasprotujejo ukinjajnju samostojnosti šole (o poteku srečanja objavljamo na drugem mestu tiskovno sporočilo prof. Sama Pahorja).
Predlagano ukinjanje avtonomije pedagoškega liceja, v bistvu ukinjanje same šole je izzvalo v javnosti veliko zaskrbljenost. Na pedagoškem Hceju pripravljajo odločnejši odgovor, s katerem bodo izrazili svoje nasprotovanje, da bi spet krnili slovensko šolo: verjetno bo v krajšem času večja protestna manifestacija, na katero bodo povabili vse tržaške in go-riške slovenske šole in vso javnost nasploh..
Tiskovno sporočilo predsednika izvršnega odbora zavednega sveta
Prof. Pahor nam je v zvezi z včerajšnjo manifestacijo poslal naslednje tiskovno sporočilo:
Spričo vesti, da šolski skrbnik namerava priključiti, v okviru varčevalnih ukrepov italijanske vlade, državno učiteljišče (z eksperimentalnim programom pedagoškega liceja) Anton Martin Slomšek v Trstu znanstvenemu liceju France Prešeren, je za-vodni svet učiteljišča v ponedeljek na izredni seji sklenil, da odide v torek, 8. aprila 1997 vsa šola na sedež šolskega skrbništva, kjer naj bi predstavništvo vseh komponent šole izročilo šolskemu skrbniku spomenico o razlogih, zaradi katerih ne pride v poštev nobena oblika«racionalizacije«. Šolski skrbnik Vito Čampo in njegov namestnik Giuseppe Grieco sta bila službeno odsotna. Zato sta predstav-
ništvo sprejela funkcionarja Pazienza in Pavanello, ki sta pozorno sledila obrazložitvi spomenice in posegom članov predstavništva. Ko se je predstavništvo že začelo poslavljati, pa je pozvonil telefon in iz Palerma se je oglasil šolski skrbnik, ki je (očitno gre za najbolj banalen slučaj) vedel, da je prisotna tudi televizija. Ravnatelju Pahorju je ukazal, naj nemudoma prekine manifestacijo, da ga oni drugi ne bodo obtožiti, da je prekinil javno storitev, šolski skrbnik pa ni ukrepal proti njemu. Ravnatelj Pahor je zagotovil, da je vse potekalo ob najpopolnejšem spoštovanju zakonov in drugih predpisov, in obisk na šolskem skrbništvu se je zaključil.«
Predsednik
izvršnega odbora zavodnega sveta
prof. Samo Pahor
Na sliki pod naslovom včerajšnji protest dijakov in profesorjev Slomška pred tržaškim šolskim skrbništvom
(foto KROMA)
Sindikat slovenske šole: »Slomšek« ne sme biti drugorazredna šola
Sindikat slovenske Sole - tajništvo Trst je sprejel naslednjo izjavo:
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole izraža svojo zaskrbljenost ob predlogu tršaškega pokrajinskega Šolskega skrbnika o priključitvi pedagoškega liceja A. M. Slomšekz-nanstvenemu liceju F. Prešeren. Na predstavitvi svojega projekta je šolski skrbnik ob splošni potrebi po varčevanju navedel naslednje utemeljitve za svojo odločitev: pedagoški licej je po Številu razredov in dijakov najmanj Številna slovenska višja Sola, kot tip sole bo z reformo italijanskega Šolstva ukinjen in matura na pedagoški smeri ne bo usposobljala več učiteljev, odnosi med republiko Italijo in Slovenijo so letos urejeni - torej ni vec razlogov za odlašanje s tem ukrepom.
Slutimo, da se za besedo racionalizacija skriva le varčevanje oziroma obubožanje Šibkih Sol na račun močnejših. To ugotavljajo kolegi ob že izvedenih racionalizacijskih ukrepih. Nesprejemljivo je, da nas kot italijanske državljane izsiljujejo z varčevanjem, potem ko na naši koži varčujejo že desetletja (N.pr. prvi natečaji za vstop v stalež slovenskih šolnikov so bili razpisani Sele konec šestdesetih let oz. na začetku sedemdesetih let, sklad za tiskanje slovenskih učbenikov je že dvajset let nespremenjen, našim Solnikom že nekaj let odrekajo pravico do plače v času izpopolnjevanja na Ljubljanski univerzi, našim šolam nakazujejo skromna sredstva za vzdrževanje, opremljanje in delovanje).
Se bolj nesprejemljivo je, da nas izsiljujejo s Številkami in sicer, da so naše šole številčno šibke, potem ko že desetletja izgubljamo potencialne pripadnike slovenske narodnostne skupnosti ne samo zaradi demografskega padca, marveč predvsem zaradi raznarodovalnih pritiskov, ki jim manjšina ni kos.
Sindikat slovenske Sole je že pred več kot mesecem dni pisal šefu kabineta ministrstva za šolstvo s prošnjo, naj v osnutek medministrskih odlokov o reorganizaciji šolske mreže ter o sestavi razredov vnese popravke, ki naj upoštevajo specifiko slovenskih šol oz. naj za slovensko šolo kot za ostale jezikovne manjšine ne veljajo vsedržavni parametri. Na nas poseg Se danes nismo dobili odgovora.
Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst odklanja predlog priključitve pedagoškega liceja znanstvenemu, ker ti varčevalni ukrepi niso usmerjeni v pospeševanje kvalitetnega razvoja italijanskega Šolstva sistema in so za naSo manjšinsko šolo lahko usodni, še posebno ker gre za licej, v katerega se vpisujejo bodoči učni kadri. V trenutku, ko se italijanska država zaveda važnosti ustreznega izobraževanja učnega osebja in manjšina že preučuje možnosti organizacije univerzitetnega izobraževanja v slovenskem jeziku za učno osebje osovnih Sol, ne moremo dopustiti, da bi po devetinštiridesetih letih obstaja nase »učiteljišče« spremenili v drugorazredno šolo.
Zato Sindikat slovenske Sole izraza solidarnost ravnatelju, šolskemu osebju in dijakom pedagoškega liceja A. M. Slomšek ter podpira vse njihove akcije za ohranitev samostojnosti. Obenem poziva vse slovenske šole, naj povzdignejo pravočasno svoj glas.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ / SPOROČILO IZVRŠNEGA ODBORA
0 Zadiugi Primorski dnevnik in o pomoči iz Slovenije
Idejo o skupnem predstavništvu moramo uresničiti čimprej, če se hočemo dokopati do enotnih stališč glede zaščitnega zakona in če hočemo omejiti negativne posledice idejnopolitične razcepljenosti v manjšini sami, ki nikakor ne deluje v prid njeni politični teži ne v Rimu ne v Ljubljani.
Do teh zaključkov je prišel izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij na zadnji seji, na kateri je obravnaval težak položaj manjšine in nekatere probleme, ki so v zvezi s našimi javnimi pobudami, začenši z reševanjem Primorskega dnevnika. Ustanovitev zadruge sama po sebi nikakor ni dovolj, treba je tudi dobiti Člane zanjo, da dobimo nekaj sredstev, ampak še posebej za to, da potrdimo njen značaj, ki mora odsevati pluralizem naše manjšinske družbe. Edino tako lahko pričakujemo nov veter na našem dnevniku. Zato je treba odpraviti načelno zadržanost na eni strani in pragmatične pomisleke na drugi. Eni ne zaupajo, da bi se na
Primorskem dnevniku lahko kaj spremenilo, na drugem bregu pa ne manjkajo tisti, ki nočejo vstopiti v zadrugo, ker so preveč zamerili dosedanjemu vodstvu. Slednje bi vendarle veljalo opozoriti, da so pri stvari bili zraven, ko se je še splačalo, pa naj zdaj poskusijo pristopiti, ko gre samo za dobro vse manjšine. Svet slovenskih organizacij vsekakor meni, da so potrebne odmevnejše pobude za pridobivanje novih članov zadruge Primorskega dnevnika.
Izvršni odbor SSO pa je obravnaval tudi problem, ki se tiče delitve pomoči iz Slovenije. Ljubljana že nekaj let načelno pošilja polovico manjšini namenjenih sredstev Svetu slovenskih organizacij, polovico pa SKGZ-ju, ki je do leta 1991 dobival vse, nekaj sredstev pa je pristojni urad za Slovence po svetu delil samostojno. Do nedavnega ta ključ ni nikogar motil, v zadnjih tednih pa so se pojavile govorice, češ da je taka delitev krivična, da je posledica desničarskega revanšizma in da ne od-
govarja petrebam. Ti glasovi in zapisi v tisku prihajajo iz različnih krogov in glasil, kar potrjuje sum, da gre za vodeno akcijo, katere namen je pripraviti slovensko vlado do drugačnih meril delitve. Svet slovenskih organizacij take govorice in njih utemeljitve odločno zavrača, kot izraz logike prejšnjih časov, ko je pomoč odtekala tiho in s pristankom vse levice, samo na eno stma, in je z njo razpolagala po mili volji, ne da bi komu polagala račune. Kakršnakoli sprememba, ki bi temeljila na potrebah, nastalih v preteklosti, bi ne bila samo anahronistična, pač pa bi pomenila nove krivce in novo deferenciacijo, ki je danes ne more več nihče zagovarjati. Poleg tega bi to bila kazen za dobro upravljanje sredstev, ki smo jih dobiti v letih po nastopu demokracije v Sloveniji. Izvršni odbor SSO odločno zavrača spreminjanje kriterijev podeljevanja pomoči iz Slovenije in bo svoja stališča in razloge utemeljil na vseh možnih forumih in pristojnih mestih v matici in zamejstvu.
Občni zbor SKGZ bo predvidoma 10. maja
V ponedeljek se je sedmič sestala Delovna komisija SKGZ, ki pripravlja nadaljevanje občnega zbora in prenovo Zveze. Sestanek je bil v Trstu in je sledil vrsti srečanj, ki so se odvijala v preteklih dveh tednih v raznib kraj ib FJK in so se jih udeležili člani raznih odborov, ustanov, organizacij in društev.
Poleg pregleda dogajanj v ožjem in širšem prostoru, ki se tičejo manjšinske skupnosti, so člani Komisije ocenili prav omenjene sestanke iz organizacijskega in vsebinskega vidika. Slednji je bil vsekakor prodornejši, ker so prišla do izraza razna mnenja, vprašanja, izkušnje in nasveti ljudi, ki so prisotni na narodnoobrambnem in ustvarjalnem področju tako v Benečiji kot v Bregu, v mestnih središčih kot na Krasu, v Brdih in ob Soči. Največ časa so udeleženci posvetili primernosti ali neprimernosti članstva posameznikov, miselnim značilnostim družbenega gibanja, kakršno je SKGZ, pojavom resničnega prenavljanja in znakom okostene-
losti, tudi novemu imenu.
Ob upoštevanju teh dejavnikov, a tudi dejstva, da nekatere podkomisije niso še dokončno izluščile svojih stališč in predlogov za bližnjo prihodnost, da je dogajanja na raznih nivojih toliko, da se člani Komisije in podkomisij s težavo dobivajo v polni sestavi, zlasti pa zaradi vprašanja, kako nuditi čim širše možnosti kandidiranja in izvolitve v deželne organe zveze in omogočiti delegatom, da izrazijo svoja različna stališča, vse to je botrovalo sklepu, da se načrtovani delovni datum občnega zbora, o katerem je bil govor v zadnjih tednih, spremeni in iz aprila prenese na 10. maj, kar pa je še vedno v roku, ki je bil sprejet na zborovanju decembra meseca.
Med točko razno so se prisotni seznanili s podatkom, da poteka prodaja videofilma o manifestaciji na Travniku leta 1984 zadovoljivo in je na razpolago le še nekaj izvodov na treh pokrajinskih sedežih.
A.R.
O G L E D A L O
milil
O narodnem kulturnem in informacijskem prostoru

Ace Mermolja
V prejšnjem Ogledalu sem posredoval razmišljanje o odnosih med Slovenijo in slovenskimi manjšinami v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Po objavi članka me je nekaj znancev nagovorilo in izrazilo mnenje, da bi morala biti Slovenija pozornejša do življenja manjšin. Slovenca iz Trsta in Celovca razžalosti in tudi užah, ko gre v Slovenijo in ga imajo za Italijana ah se Čudijo, kako to, da človek z italijansko avtomobilsko registrsko tablico govori slovensko. Omenih so mi še tretjo inačico odnosa, ki pravi, da so Slovenci v Italiji in Avstriji bogataši, ki se mastijo ob obloženi mizi kapitalizma. Najrazličnejši glasovi »ljudstva«, drobni dogodki iz vsakdanjega življenja, kalupi in reCenice v bistvu dokazujejo, da se med Slovenci slabo pretakajo informacije o Slovencih. Naš narodni prostor, ki ni le tisti, ki ga zarisujejo državne nacionalne meje, je dokaj strogo razdeljen na tri zemljepisne in informacijske ravni: prva zaobjema matične Slovence, ki živijo znotraj državnih mej Slovenije, druga slovenske manjšine v sosednjih državah, v tretjem krogu pa so Slovenci po svetu. Tako je bilo pod Jugoslavijo in tako je danes, ko je Slovenija samostojna država. Omenjene ravni ne določajo samo zemljepisne meje in razdalje, ampak tudi meje znotraj narodnega informacijskega prostora. Slednje so tiste, ki nas najbolj pečejo.
Kulturno-informacijski prostor je osnova nacije, saj so se znotraj tega prostora poenotili jezik, kultura, zgodovinski spomin, simboh, miti, zavest pripadnosti, način življenja, itd. Državno šolstvo, knjige, Časopisi, predavanja, gledahšča in operne hiše ter seveda državna birokracija, ki je pri poslovanju uporabljala knjižni jezik, so skrbeli za obtok skupne informacije in zavesti, M sta bih osnova modeme nacije. Ce upoštevamo pomen, ki ga je imela za narod pisana beseda, lahko zatrdimo, da je Guttenbeig s svojo iznajdbo dal narodu odločilno orodje. Danes imamo totalnejša in globalnejša informacijska sredstva, ker sta radio in televizija v vsaki druži- * ni. Počasi se jima pridružuje računalniško omrežje z internetom, ki omogoča interaktivno informacijo. Tehnično ni več nobene ovire za to, da se nacionalni kulturno-informacijski prostor enoti in spaja ne glede na zemljepisne meje. Ce tega poenotenja ni, pomeni, da delujejo psihološke pregrade in razdalje, kulturna nedorečenost in nacionalizem s svojimi temnimi kamricami. Trditev bom skušal podrobneje obrazložiti.
Povsem napačno je misliti, da lahko sodobni informacijski narodni prostor zapolnjujejo intelektualci s svojimi knjigami in zapisi ter revije in časopisi s sporadičnimi članki o tem, kaj se je pripetilo tej ah oni narodni skupini, ki ne živi na državnem teritoriju narodne glavnine. Takšno gledanje je nezgodovinsko in zapoznelo romantično. Ko bi Slovenci zares želeli ustvarjati skupen kulturno-informacijski prostor, ki bi presegal državne meje in zaobjel slovenske manjšine v sosednjih državah in Slovence po svetu, bi izkoristili dve bistveni poti. Prva je klasična Šolska mreža, drugo pot predstavljajo mediji, kjer igra kraljevo vlogo televizija. Le s televizijo se namreč informacije selijo v vsako družino. Te bistvene poti so danes hudo motene in ustvarja-
jo vedno večje razdalje med matico in manjšinami.
Slovenske šole v Sloveniji dajejo očitno premajhno težo zgodovini in življenju Slovencev v Trstu, Gorici, Benečiji, v Celovcu in na Madžarskem. Se bolj problematična je prisotnost tega življenja v Časopisih, na radiu in na televiziji. Sodobni mediji so neusmiljeni, ker pogojujejo zavest ljudi in ker obenem nimajo spomina. Predvsem pa ne pozna spomina televizija. V skupni zavesti ljudi si, Ce se pojavljaš na televiziji. Nihče pa se ne bo spomnil, da te je gledal po televiziji pred kakim mesecem. Ko bi na primer Prodi in Drnovšek izginila z ekranov za nekaj tednov, bi državljani imeli vtis, da ni veC vlade, Čeprav bi le ta normalno delala. Kralji so si lahko privoščili, da so vladali v senci, sodobni vladarji izrekajo
bistvene odločitve pred mikrofoni in snemalnimi kamerami. Nasi družbeni sistemi neobho-dno potrebujejo informacijo, ki si je ne moremo zamisliti brez radia in televizije. Naša je medijska družba, ki deluje znotraj goste informacijske mreže, Ce pride do blokad in zatemnitev se zaustavi ves sistem. Informacijska mreža ima ogromne prednosti, hkrati pa velike napake. Bistvena napaka televizije je, kot sem že zapisal, pomanjkanje spomina. Ce se redno ne pojavljaš na ekranu, izgineš iz zavesti. Zato bi bilo zanimivo vedeti - in to na podlagi statističnih podatkov - kako se manjšine pojavljajo na osrednjih slovenskih televizijskih kanalih. Na pamet lahko zapišem, da se pojavljamo ob izrednih priložnostih, predvsem, ko se nam kaj žalega zgodi. Življenje manjšin pa ni vtkano v televizijsko govorico na normalen naCin, torej v vseh njegovih makro in mikro aspektih. Ni pomembno le to, da manjšina nastopi, ko je govor o italijansko-slovenskih odnosih, o fojbah, ali pa ko v Celovcu neznanci požgejo sedež slovenske organizacije. Bistveno je, da se življenje pojavlja v negativnih, a tudi v pozitivnih trenutkih. Slovenskemu nacionalizmu koristijo negativni pripetljaji, ki doletijo manjšine, ker z njimi nacionalizem potrjuje strnjenost matice. Narodu in narodni zavesti pa koristi predvsem zavest o pozitivnih dejanjih in dosežkih. Slovencem v Italiji ne koristi, Ce se nekajkrat letno pojavimo na ekranu v vlogi žrtve itabjanskega nacionalizma in fašizma. V zavesti matične Slovenije bomo prisotni, Ce se bodo na ekranih redno pojavljali naši ljudje, politiki, kulturniki, prireditve, dogodki in dosežki. Se toliko bolj bi bilo
to učinkovito, Ce bi bih dogodki zaobjeti v širši kontekst Trsta, Vidma ali Celovca. Da ne bi bili še vedno prikazni, bi morali Slovenci za mejo nastopati v sklopu normalnih programov in ne v serijah, ki so izrecno namenjene manjšinam. Prav tako je pomembno, da lahko Slovenci v Italiji, Avstriji in na Madžarskem gledamo slovensko televizijo. Naglašujem televizijo, ker poznam njeno učinkovitost in hkrati zato, ker je najmanj odvisna od zemljepisnih mej. Nisem prvi in edini, ki se zaveda njenega pomena, saj nastajajo težave in meje prav glede televizijskih programov in načrtov ter glede repetitorjev. Prepreke postavljajo odkrite ah prikrite nacionalistične pohtike, ki se bojijo, da bi se manjšine krepile s televizijo.
Slovenci smo kar dobro opremljeni z radijskimi in televizijskimi mediji, Čeprav je slovenska televizija v Trstu pastorka in po obsegu preskromna, da bi lahko zadostila potrebam gledalcev. Potencial te televizije bi lahko bil velik, vsekakor večji od tiska. Kako bi bilo lepo, ko bi uredili sistem, kjer bi se prepletati valovi slovenske televizije v Ljubljani, v Trstu in Kopru ter bi se jim pridružili Se tisti iz Celovca in iz Madzaske. Se lepše bi bilo, ko bi sami programi upoštevati to valovanje in se zlili v mrežo, kjer ne bi bilo mej. V resnici ni to tako lepo. V praksi imamo povsod težave z vidljivostjo in programi. Koprska televizija se vidi v Trstu le deloma, slovenska televizija v Trstu se bori za to, da bi bila vidna vsaj v vsej Furlaniji-Julijski krajini. Slovenski programi v Ljubljani upoštevajo predvsem osrednjeslovensko stvarnost. To je tako, ker so Se vedno na delu nacionalne zaprtosti, ki v Italiji in na Koroškem utesnjujejo Slovence v manjšinsko dimenzijo, v Sloveniji pa branijo fizične meje in se vedejo emonocentri-Cno. Zaradi teh zaprtosti slabo izkoriščamo izjemen tehnološki potencial, ki nam ga nudijo televizija, radio in računalniške mreže interneta. Nacionalistične in entocentriCne politike preprečujejo ureditev informacijske mreže, ki bi lahko poenotila slovenski kulturni in informacijski prostor.
V svojem razmišljanju sem bil krivičen do šolstva, do Časopisov in do knjige in sem namenil največ pozornosti televiziji, radiu in internetu, ki nam odpira še naslutene možnosti. Tega nisem storil, ker bi podcenjeval pomen klasičnih informacijskih sredstev, kot so knjiga, Časopisi, revije in drugih priložnosti za informacijo, kot so gledališče ali prireditve in predavanja. Osebno sta mi knjiga in Časopis najbolj pri srcu. Vem pa, da bodo manjšine podvržene regresu iz naroda v etnijo, Ce ne bodo polnopravno nastopile v sistemu tehnološko najmodemješih komunikacijskih sredstev. Prav tako jih bo matični narod brisal iz • spomina, Ce ne bodo stalnica v šolskem sistemu in na televizijskih ekranih osrednje nacionalne televizije. Ko se bomo navajati na internet, bo nujno, da bomo preko njega dialogirali, se informirali in si izmenjavah izkušnje. Za to pa sta pobebni dodatna kulturna in psihološka stimulacija. Prvi pomemben korak za ustvarjanje prekodržavne-ga slovenskega kulturno-infor-macijskega prostora je torej vključevanje manjšin v sodobno medijsko mrežo, kjer je tisk le ena izmed možnosti.
SPOROČILO SINDIKATA KOMUNIKACIJ CGIL
Prispevek delavcev k izhajanju Primorskega
CGIL poudarja žrtve grafičnih delavcev in podpira prizadevanje za krepitev zadruge
TRST - V ponedeljek, 7. aprila so se sindikalni predstavniki grafičnih delavcev srečali z upravitelji družbe Dzp-Prae, ki izdaja Primorski dnevnik. Na srečanju so poudariti skupen namen, da utrdijo položaj podjetja, obenem pa so pregledali stanje v časopisu.
V pogovoru se je izkazalo, da obstajajo razne pobude, s katerimi naj bi zagotovili zadostna sredstva za redno izhajanje Časopisa. Med drugim si prizadevajo, da bi italijanska država povišala prispevke, Slovenija pa naj bi obenem z zakonom zagotovila podporo Primorskemu dnevniku.
Kljub hvalevrednim naporom upraviteljev Dzp-Prae pa je doslej kritje za osebne dohodke osebja zagotovljeno samo do junija, in upati je, da
bo do septembra izplačana druga polovica prispevkov iz italijanskih zakonov o založništvu.
Čeprav obstaja perspektiva za Časopis tudi zaradi oblikovanja Zadruge Primorski dnevnik, je pa treba poudariti žrtve grafičnih delavcev v zadnjih letih.
Število zaposlenih je bilo postopno skrčeno do sedanje ravni, pod katero ne bi bilo mogoCe jamčiti izhajanja Časopisa.
Dopolnilna blagajna, ki je še v veljavi v fotokompoziciji, je v teh letih znatno okrnila osebne dohodke grafičnih delavcev in njihovo 13. plaCo.
Grafični delavci so pristati na začasno zamrznitev izplačevanja 14. plače, da bi zajamčiti izhajanje časopisa; ker so bili dve leti zaporedoma 4 in tudi 5 mesecev brez ose-
bnih dohodkov, so se morati zadolžiti v bankah in še danes plačujejo obresti na posojila.
To dokazuje velik čut odgovornosti in pripravljenost grafičnih delavcev na žrtve, da bi zajamčiti izhajanje Časopisa slovenske manjšine.
Zaradi tega bi bilo zaželje-no, da bi lahko spet zastavili proces razvijanja časopisa z zajamčenimi prispevki, katerih izplačevanje bi bilo tudi Časovno zagotovljeno. Perspektivo lahko zagotovi tudi Zadruga z množičnim pristopom elanov. Ko bodo izplačani vsi zaostati dohodki grafičnim delavcem, bi lahko razmisliti tudi o višjem številu strani, kot je že bilo v preteklosti.
Tajnik sindikata komunikacij CGIL Gicngio Vesnaver
VČLANJEVANJE V ZADRUGO PD / MNENJA
»Želela sem opogumiti ostale!«
Po Albini presoji bi moralo pristopiti čim večje število ljudi
Medtem ko je v polnem teku včlanjevanje v zadrugo Primorski dnevnik, smo se želeli pora-zgovoriti z nekaterimi, ki so k njej takoj pristopili in prispevali veliko izdatnejši delež od osnovnega. Med prvimi smo poklicali Albo (na njeno izrecno željo jo omenjamo samo z osebnim imenom).
»Ostalim sem želela dati malo poguma!« Albin glas je po telefonu izredno živahen, odločnejši pa postane, ko reče: »Saj vendar nočemo izgubiti dnevnika!« Zato se je takoj vpisala v zadrugo in to tako, da je krepko pomnožila osnovni delež. Bolj kot vsota, ki jo vsakdo položi ob vpisu, pa je po njenem mnenju pomembno to, da se v zadrugo vdani Cim veC ljudi.
»Pokazati moramo, da nam je do dnevnika, da se znamo potegniti za svojo stvar!« Drugače oCitki, Ceš da nam država noče pomagati, ne bodo veliko zalegli, tudi sami moramo jasno in javno pokazati, da nismo brezbrižni.
O dnevniku je gospa, ki je letom navkljub rada prisotna na številnih prireditvah, govorila tudi z znanci in zasledila je določeno nezaupanje do zadruge, Ceš kaj pa bo, če se ne posreči. Vsakdo bo seveda izgubil položen denar, vendar bi bilo po njenem mnenju veliko huje, če bi zaradi nezaupanja do drugih in tudi do lastnih sil zapraviti Primorski.
Vnašati nezaupanje med ljudi v tem trenutku ni pravil-
no: kot je sama podčrtala, ceni delo Paola Parovela, vendar pa ji to, kar je pred dnevi o novi zadrugi govoril po Radiu Opčine, ni bilo všeč. »Kar poklicati sem hotela in mu to osebno povedati«, je hitela praviti po telefonu, »saj ni rekel nič določnega, izražal pa je nezaupanje, ko je govoril, kaj bo z denarjem in tako naprej«. V tem trenutku pa sta potrebna pogum in potrpljenje, če se bomo sami znali postaviti za svojo stvar, bodo tudi »poklicani« opravili svojo in prišel bo tudi obljubljeni denar, je optimistično zatrdila Alba. Zato bi se tudi želela udeležiti vseh srečanj, ki jih prirejamo o zadrugi, da bi še druge spodbudila, naj pristopijo.
PISMA UREDNIŠTVU
Marcolinijeva noče zapreti slovenskih šol
Spoštovani odgovorni uredik,
z resničnim obžalovanjem sem ugotovila, da je bil intervju, ki sem ga dala novinarju Marku Marinčiču (in je bil objavljen v vašem časopisu 29. marca 1997), povsem spačen v naslovu in delno v vsebini.
Nikoli nisem izjavila, da hočem zapreti slovenske šole, pač pa sem izrazila svojo misel o možni integraciji med razredi različnih jezikov, kot se to razume tudi iz tega, kar je v zadnjem času izjavil minister Belinguer glede priključitve glasbene šole Glasbene -matice v Trstu h Konservatoriju v italijanskem jeziku Tartini.
Kar zadeva prispevke za kulturne dejavnosti, jih je bila, žal, pokrajinska uprava prisiljena zmanjšati zaradi manjšega prenosa sredstev od dežele in države. Želim precizirati, da to velja za vse kulturne dejavnosti na Goriškem. Kar zadeva slovenske kulturne krožke, pokrajinska uprava ni naredila drugega kot prilagoditi se obstoječim deželnim predpisom.
Glede predloga o Štetju, ki ga med drugim podpira Slovenska konzulta Severne lige za neodvisnost Padanije (preko zaščitnega zakonskega osnutka, ki nima kot cilj tega, da bi garantiral ali rezerviral privilegije), menim, da gre za koristen inštrument za občasno monito-riranje stanja rasti ali upadanja pripadnikov manjšine. Zagotoviti harmonični in konstantni razvoj slednje je pomembna naloga institucij. Rada bi vas spomnila, da se je italijanska manjšina na Hrvaškem in v Sloveniji ohranila pri življenju prav zahvaljujoč se preštevanju.
Upam, da bo to moje pismo našlo primeren prostor na vašem Časopisu, glede na nekorektnost novinarja, ki je hotel namenoma dati negativno podobo mojim mislim o delikatnem
problemu, ki zasluži vse naše spoštovanje iz pozornost.	Monica Marcolini
Pogovor s predsednico Marcolinijevo imam posnet na magnetofonskem traku, zato lahko potrdim, da je na vprašanje, ali je za odpravo samostojnih slovenskih Sol in združitev z italijanskimi izjavila: »Zakaj ne? Možni so seveda diferencirani razredi...«. V intervjuju je odgovor naveden dobesedno, v naslovu pa je misel sintetizirana z besedama »ukinitev Sol«. Izčrpnejše variante »ukinitev samostojnih slovenskih Sol in uvedba diferenciranih razredov v sklopu italijanskih« časopisni naslov zaradi dolžine ne bi prenesel, mislim pa, da tudi sintetična oblika rti izkrivila predsedničine misti
Prispevki društvom. Za razliko od tega, kar velja za vse kulturne dejavnosti na Goriškem, je Pokrajina letos zavrnila vse prošnje slovenskih društev in jih preusmerila na Deželo. Predsednica je to potrdila v intervjuju, zato res ne razumem, zakaj sedaj v pismu demantira samo sebe. Poleg tega je svoje prepričanje o potrebi, da se zmanjšajo prispevki za manjšino, izrazila tudi v odgovoru na vprašanje, kakšna naj bo vsebina zaščitnega zakona.
Preštevanje. Glede tega mi predsednica, hva-labogu, ničesar ne očita in samo razlaga prepričanje (njeno in Slovenske konzulte SL) o koristnosti tega instrumenta. Glede manjšinske zakonodaje v Sloveniji pa bi lahko navedla norme (recimo o dvojezičnosti), ki so veliko bolj kot preštevanje prispevale k ohranitvi italijanske manjšine.
Sicer pa naj mi predsednica dovoh, da glede na rezultate njene uprave podvomim v njeno zavzetost za “harmonični in konstantni razvoj’’ slovenske manjšine na Goriškem.
Marko Marinčič
MESTNI OBČINSKI SVET / ZELO POMEMBEN SKLEP
GLEDALIŠČE / PREDSTAVITEV PROGRAMA
Občina Trst uresničuje deželni zakon o Krasu
Zadovoljstvo slovenskih občinskih svetovalcev
Dokaj bogat festival sodobne dramatike
Več kot štirideset gledaliških dogodkov, med njimi postavitev Sosičeve Ballerina, ballerina
Športni center Ervatti pri Proseku, ki stoji na zemljišču proseških jusarjev (Foto KROMA)
Občina Trst je začela izvajati deželni zakon št. 16 o posegih na Kraškem območju, ki je znan kot zakon za protivrednosti za gradnjo sinhrotrona. Mestna skupščina je namreč odobrila sklep, s katerim se Občina prilagaja spremembam tega deželnega zakona, ki so izključno proračunske narave. Sklep, ki mu je nasprotoval Pol svoboščin, ne bremeni občinskega proračuna, saj gre za sredstva iz deželne bilance.
Sklep predvideva finančne investicije za večnamenski športni center »Ervatti« pri Proseku ter za nogometni igrišči v Bazovici in v Trebčah. Vsega skupaj gre za nekaj več kot tri milijarde lir.
Športni center Ervatti je zgradila kompanija pristaniških delavcev na zemljiščih, ki so last pro-seškega jusa. Formalno bo Občina Trst sedaj to veliko športno strukturo predala proseškemu ju-sarskemu odboru, ki ga, če ne drugo zaradi visokih vzdrževalnih stroškov, ne bo mogel neposredno upravljati. Usoda strukture, ki je ne morejo zaradi visokih stroškov upravljati niti pristaniški delavci, je še odprta in negotova, z dobro voljo vseh pa bodo zadevo nedvomno lahko v kratkem primemo rešili.
Pristaniški delavci, ki so zgradili center, bodo od Občine dobili primerno odškodnino, ki jo bo določila strokovna ekspertiza. To so v odobreni sklep uvrstili že v pristojni svetovalski komisiji na predlog Igorja Do-
lenca (DSL).
Druga dva posega zadevata, kot rečeno, nogometni igrišči v Trebčah in v Bazovici. SD Primorec bo s sredstvi iz deželnega zakona med drugim zgradilo nove slačilnice, v Bazovici pa bo ŠD Zarja opremilo področje ob igrišču, ki je
namenjeno športnim dejavnostim. Denar za »odkup« centra Ervatti je neke vrste protivrednost za načrtovano telovadnico na Kontovelu, ki bi stala preveč, gradnja pa bi trajala precej let.
Desnica je, kot rečeno, oporekala sklepu, ki ga
je predložil pristojni odbornik Franco Degrassi. Piero Camber in Giulio Staffieri (LpT) sta vztrajala, da gre za predvolilno potezo Illyjeve večine in sta napovedala priziv na deželni nadzorni odbor. Dolenc pa je temu oporekal z utemeljitvijo, da se je občinski svet le prilagodil spremembam v tozadevnem deželnem zakonu. Tako Dolenc, kot Andrej Berdon in Peter Močnik (SSk), so vsekakor izrazili zadovoljstvo nad sklepom občinske skupščine.
Občinski svet je medtem »zamrznil« napovedane posege na nekdanjem odlagališču za smeti pri Trebčah, na katerem so nameravali odlagati gradbeni material. Odlagališče stoji na tre-benskem jusarskem zemljišču.
V foyerju Rossettijevega gledališča so včeraj predstavili spored letošnjega festivala sodobne dramatike, ki ga letos drugič zapored prireja Stalno gledališče Furla-nije-Julijske krajine. K pobudi je z znatnim prispevkom pristopila Trgovinska zbornica, ki je pri dodelitvi poleg blagodejnega vpliva odmevne prireditve na turizem v našem mestu upoštevala tudi pomembnost kulturnega aspekta za kakovost vsakdanjega življenja tukajšnjega prebivalstva. Poleg tega sodelujejo pri prireditvi festivala še Institut za italijansko dramatiko I.D.O. in Fundacija Tržaške hranilnice.
Spored festivala je v hitrih obrisih predstavil vodja deželnega Stalnega gledališča Antonio Calenda, ki je mimogrede pripomnil, da pravzaprav prireditelji sedaj že mislijo na program za prihodnje leto, ki naj bi bil bolj monografsko zastavljen, kolikor je to sploh mogoče glede na novo, ki mu bolj ustreza strukturna homogenost. Kakorkoli že, festival bo ponudil občinstvu več kot štirideset dogodkov, ki se bodo zvrstili v Rossettijevem gledališču, v dvorani Cristallo, v Kulturnem domu, v Avditoriju Muzeja Revoltella in v majceni dvorani v Ulici dei Fabbri.
Otvoritev bo v soboto, 19. aprila, s toskanskim komikom Giorgiom Panariel-lom, ki je še posebej zaslovel v tej sezoni in ki bo nastopil s svojo zadnjo predstavitvijo z naslovom Boati di silenzio (Grom tišine). Za njim se bo predstavila vrsta protagonistov italijanske gledališke scene. Velik poudarek bo na avtorjih, katerih talent potrjujejo bodisi izvedenci s podeljevanjem na-
grad, bodisi gledalci z obiskom njihovih predstav. Antonio Calenda ob tej priložnosti odmerja precej pozornosti tudi tržaškim avtorjem; med temi bi vsekakor opozorili na delo Marka Sosiča Ballerina, ballerina v prevodu Darije Be-tocchi, v katerem bo nastopila Lučka Počkaj. Predstavo v produkciji Stalnega gledališča FJK bo režiral Branko Završan, na sporedu pa bo 9. in 10. maja v gledališču v Ulici dei Fabbri. Sicer se bo deželno Stalno gledališče samostojno ah v sodelovanju z drugimi skupinami postavilo kar petnajst predstav, med katere bo verjetno najbolj zahteven musical Sladka Irma, s katerim se bo velika prireditev zaključila s premiero 28. maja. Močan tržaški pečat bo verjetno imela predstava v koprodukciji z La contra-
da Alida Valli che nel Qua-ranta iera putela (Alida Valli, ki je štridesetega leta bila otrok), ki jo je Claudio Gri-sancich spisal v tržaškem narečju in v kateri bosta nastopila Ariella Reggio in Orazio Bpbbio, in seveda tudi predstava Studia Giallo o pričevanju bivših deportirancev v Rižarni I me cia-mava p er nome vierund-vieržigtausendsiebenhun-dertslebemmdachtzih z glasbo Alfreda Lacosegliaza in Monija Ovadie ter z video posnetki Mirana Hrovatina in Alessia Zeriala; predstava je leta 1996 prejela nagrado Riccione za produkcijo.
Poleg predstav predvideva festival še posvet Instituta za italijansko dramatiko I.D.I. z naslovom Avtor in zakon: sodobna dramatika v novem italijanskem gledališču in niz filmov v kinu Ariston.(bov)
Cruder potrdil Deganu zaupanje
Deželna vlada je včeraj potrdila vsestransko politično in osebno zaupanje odborniku za zdravstvo Cristianu Deganu, ki je zaradi zapletov pri vodenju zdravstvenih podjetij pred nekaj dnevi ponudil odstop.
Predsednik Giancarlo Cruder je poudaril, da bo deželna uprava dosledno vztrajala na poti izvajanja zdravstvene reforme in da bo v kratkem imenovala nove ravnatelje zdravstvenih podjetij. Problem je posebno kočljiv na Tržaškem, kjer sta v zadnjih mesecih odstopila kar dva komaj imenovana direktorja zdravstvenih podjetij.
NOVICE
Rosy Bindi na zasedanju o reorganizaciji zdravstva
Danes se bo na Pomorski postaji pričelo tridnevno zasedanje o reorganizaciji zdravstvenega skrbstva z naslovom »Etika, učinkovitost in raba sredstev v zdravstvenem sistemu«, ki ga prirejajo bolnišnica Burlo Garofolo v sodelovanju z Vsedržavnim epidemiološkim združenjem in z Deželno agencijo za zdravstvo. Srečanja se bodo udeležili izvedenci iz vse Italije, pa tudi predstavniki Velike Britanije in Nizozemske, in se bo zaključilo v petek ob prisotnosti ministrice za zdravstvo Rosy Bindi.
Spremembe na avtobusnih progah 15,16 in D
Zaradi del na cestišču bodo začasno zaprli promet po Ul. Navah med Ul. Besenghi in Ul. Segantini, koder bo lahko potekal samo javni promet, pa še ta samo enosmerno proti Ul. Besengi. Javno prevozno podjetje ACT sporoča, da bodo zaradi tega začasno spremenili proge avtobusov št. 15,16 in nočne proge D v smeri proti Goldonijevem trgu, ki bodo potekale po Ul. Carpaccio, Bazzoni in Oširku Canal. V nedeljo bodo verjetno tudi avtobusi v nasprotni meri peljah po tej začasni progi.
V SESLJANU
UMOR VEDEŽEVALKE MALIKE
Križanka Tončka Košuta je včeraj dočakala sto let
V sesljanskem Domu za ostarele »Bratje Stupari-ch« je bila včeraj popoldne nadvse prijetna slavnost, na kateri so počastili visok jubilej Tončke Verginelle vd. Košuta, ki je praznovala sto let. Družabnost v čast slavljenke so skupno priredili upravitelji doma in skupina prostovoljcev Križ-Nabrežina. Poleg družinskih članov sta se je udeležila tudi devinsko-na-brežinski župan Giorgio Depangher in predsednik upravnega sveta Doma za ostarele Mario Kralj.
Gospa Košuta je doma iz Križa in se, kot dokazuje fotografija Davorina Križmančiča, res zelo dobro drži. Čestitkam se pridružuje tudi naš dnevnik.
Morilec še na svobodi
Dokler ni nihče osumljen, tudi izvidi krvi, s katero je bilo pomazano stanovanje, obdukcija žrtve, morebitni prstni odtisi na Škarjah in kladivu, s katerimi je bila ženska umorjena, sami po sebi niso v veliko korist: agenti ne morejo na primer vedeti, čigavi so prstni odtisi (razen v primeru, da se ujemajo z odtisi nekoga, ki je že v njihovem arhivu). Preiskava o umoru »vedeževalke Malike« je tudi včeraj zaposlovala policijo, ki pa zaenkrat nima nič otipljivega v rokah. Sosedje so povedali, da je v soboto zvečer, takoj po umoru, poslopje v Ul. Flavia 76 zapustil neki mladenič, v rokah je imel motociklistično čelado. Srečal se je z dvema drugima osebama. Ko je trojica opazila agente, se je takoj umaknila. Morebiti je šlo prav za morilca, vendar se je za mladeničem izgubila vsakršna sled. Morda pa gre za istega fanta, ki je zadnje čase Maliki (njeno pravo ime je bilo Marina Sever) pomagal pri njenem poklicu »vedeževalke«, sprejemal je telefonske klice, bil je nekakšen tajnik. Doslej pa niso ugotovih njegove istovetnosti. Severjeva se je po pripovedovanju neke znanke rada družila prav s fanti, priletni moški naj bi ji bili odvratni. Nekaj naj bi bilo gotovo: sklepajo, da je morilca dobro poznala, ni bil naključen klient, ki je želel vedeti za svojo usodo: bila je v spodnji srajci, lase si je navijala. Predali pa so bili
odprti, a denar je bil še na svojem mestu, okrog 4 milijoni lir, tudi agenda s številnimi imeni in telefonskimi številkami je ostala v stanovanju. Kaj je torej iskal morilec po predalih? Morebiti ni nič iskal, le hliniti je hotel, da gre za rop, vendar se je ustrašil in zbežal, ne da bi karkoli odnesel.
Severjeva je za sabo imela precej raz-burkano življenje. Potem ko se je ločila od moža, se je spoznala z nekim Maročanom, z njim je tudi živela. Upravljala je »Bar Bianco« v Ul. Giulia, ki je zatem šel v stečaj. Zatem je vodila majhen penzion, v katerega so zahajali Maročani, pomagala jim je pri trgovanju s hašišem, kar jo je spravilo v težave. Najprej so jo obsodili v Franciji, kazen je bila pogojna, v Vidmu pa je končala v zapor. Morda je v tem okolju imela kakšen »odprt račun« in se ji je kdo maščeval. Ne izključujejo možnosti, da je za večji znesek prinesla okoli enega od svojih vraževernih klientov, ki se je vrnil in zahteval čiste račune: s sodišči ni imela opravka samo zaradi mamil, temveč tudi zaradi ponarejevanja zneskov na čekih. Ge bo jasen razlog, zakaj so žensko umorili, bo morda tudi preiskava krenila v pravo smer. Lahko pa se izkaže, da se je navaden prepir izrodil v krvavo obračunavanje, če je na primer svojemu mlademu prijatelju pokazala vrata.
Skupščina občinskih uslužbencev
Pred skorašnjo celodnevno vsedržavno stavko uslužbencev javnih uprav, ki bo prihodnji ponedeljek, 14. aprila, je sindikat občinskih uslužbencev Cgil sklical skupščino, ki bo v petek, 11. aprila od 8.30 do 10.30 v dvorani pri cerkvi S. Maria mag-giore v Ul. Collegio 5. Zbranim bo član vsedržavnega vodstva Gianni Pagliarini orisal potek pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Zbirali bodo prijavnice za potovanje v Rim na dan stavke, ko bo glavnem mestu vsedržavna protestna manifestacija.
Javna dražba za nove zavese
Občina Devin-Nabrežina obvešča, da bo 30. aprila ob 10. uri javna dražba za dobavo in namestitev zaves v občinskih poslopjih. Predvideni znesek znaša 20 milijonov lir (+davek Iva). Razpis je izobešen na občinski deski, pravilnik dražbe pa je na razpolago v ekonomatu devinsko-nabrežinske občine.
Posvet o novi vlogi vodilnih kadrov
Sindikat Unionquadri bo priredil v petek, 11. aprila ob 17. uri v dvorani Bachelet nove univerze posvet o »Zaščiti in vlogi kadov v zasebnih podjetjih in v javni upravi v decentralizirani Italiji, v maastr-chstski Evropi, v svetu globalnega gospodarstva«. Med drugimi bo sodeloval podsekretar za kulturne dobrine posl. VViller Bordon.
Nagrajevanje slikarskega natečaja za Miramarski mednarodni center
V torek, 15. aprila bo ob 18. uri v Miramarskem mednarodnem centru za teoretsko liziko nagrajevanje udeležencev prvega slikarskega natečaja z naslovom »»Narava in znanost v Miramaru«. Izbrana dela bodo na ogled v novem poslopju Centra v Ul. Beirut 6 od ponedeljka, 14. do nedelje, 20. aprila do 17. do 20. ure, z izjemo nedelje, ko bo razstava odprta od 10. do 17. ure.
Sreda, 9. aprila 1997
TRST
6
OBČINSKE VOLITVE 1997
Kandidati se predstavljajo
Sergij Lipovec (SKP)
Rojen 24.11.1942 v Trstu. Ze v mladih letih je bil aktiven na družbeno-političnem področju, bil je član ZKMI, nato KPI, sedaj SKP. Je član strankinega pokrajinskega odbora in njene slovenske komisije.
Mislim, da je volivcem in javnosti že zelo jasno kakšne interese predstavlja in kakšne cilje zasleduje SKP. Manj jasno je morda, kako zasleduje SKP te cilje v našem konkretnem okolju in vsakdanu, kjer se moramo stalno soočati s težnjami zelo pisanega levega centra, ki se vsak dan bolj ograjuje od programskih odnosov levice tako, da sprejema in dopušča uveljavljanje desno sredinskih izbir. Na tak način volivcem sploh ne more biti veC jasno, kje so meje političnih izbir med desnim in levim centrom. To seveda najbolj koristi vsem tistim
silam, ki hoCejo, da volivci postanejo le ubogljive! televizijskih reklam, ne pa državljani, ki hoCejo soodločati o javnih izbirah.
Mi pa noCemo, da se levica podreja strateškim izbiram konservativnih krogov, ker vi-
dimo da se tako samo vzdržuje v našem mestu pohticno kulturo, ki nudi desnici možnost nadaljnjega obstoja. To se je izkazalo ob tolikih primerih, pa naj bo ob brisanju, oziroma spreminjanju zgodi vinskega spomina glede nacifašiz-ma, glede brezposelnosti, ob regulacijskih načrtih za mesto, za Gorsko skupnost, socialo, zdravstvo, mladinsko problematiko, stanovanjsko pohtiko i.t.d.
Naša ocena je, da dosedanja uprava, z Illyem na Čelu, sploh ni napravila potrebnih preskokov, saj ni dosegla niti take stopnje, kakor nekdanji levi center.
Tatjana Malalan (SKP)
Rojena 8.9.1964. Živi na Opčinah. Diplomirala je iz fotokompozicije, sodeluje z Radiom Opčine, kjer je odgovorna za poročila. Trenira kotalkanje pri SZ Polet. Dve mandatni dobi je bila svetovalka v vzhodnokraškem rajonskem sosvetu.
Sprejela sem kandidaturo SKP ker sem prepričana, da bi morale ženske vedno veC aktivno sodelovati v politiki, ker je njihov poseg vedno veC koristen za rešitev socialnih in ekonomskih problemov. Obenem sem kot italijanska državljanka slovenske narodnosti, zelo razočarana, ker je bilo tako na krajevni, kot na deželni in državni ravni, malo storjeno v prid naše manjšine.
Tudi Illyjeva uprava, ki je zgledala bolj odprta do naše probletma-tike, ni spremenila niti besedice v občinskem statutu in pravilniku glede rabe slovenskega
jezika. Tudi zaščita Krasa in teritorija kjer živimo, je zelo važna, ker varstvo okolja pomeni tudi ohranitev tesne povezave med ozemljem in našimi tradicijami. Nasplošno pa, kot komunistka, se bom skupno z drugimi
kandidati naše liste zavzela za reševanje velikih socialnih problemov, ki bremenijo predvsem najrevnejše sloje naše družbe.
Vedno veCja brezposelnost, manjša zdravstvena zaščita, pomanjkanje stanovanj in naraščanje zahtevajo tudi s strani nove občinske uprave večjo pozornost in iskanje primernih rešitev. Doslednost SKP do zgoraj omenjenih zadev je vsem znana; zato bo dober volilni uspeh te liste nedvomno prispeval k izboljšanju življenjskih razmer italijanskih in slovenskih občanov.
Dario Tersar (SlU)
Rojen v Trstu 20.11.1947. Zaposlen je v Tovarni velikih motorjev. Bil je pokrajinski tajnik CISL, maja 1989 je bil na listi PSI izvoljen v deželni svet.
Bil je tudi deželni odbornik za prostorsko načrtovanje in za zunanje odnose. Je deželni koordinator novoustanovljene socialistične stranke SlU.
Naprej bi rad odgovoril na vprašanje, zakaj sploh spet socialistična stranka? Enostavno zato, ker bipolarizma ni in ker je politika žal vse bolj v rokah oblastniških lobijev, zato je navzočnost socialistične stranke še kako potrebna. Poglejte te volitve, na katerih se predstavljajo tri desnice: Dressijeva, Donaggiova in Illyjeva desnosredinska opcija, ki ga nekritično podpira Oljka. Volilcem pa se predstavljata dve levici: ponosna in konservativna, ki kandidira Venierja ter modema in reformistična, ki podpira Agnellija.
Menim, da je socialistična usmeritev danes še kako potrebna za reše-
vanje odprtih problemov, vključno s problemi slovenske manjšine. Slovenci namreč ne morejo v nedogled podpirati tiste, ki jim obljubljajo močnejši zaščitni zakon. Prava zaščita pomeni svobodno rabo slovenščine in reševanje problemov občil, kulture, šole in manjšin-
skega gospodarstva. Vse to se lahko izboljša z natančnejšimi zakoni, katerih izvajanje - glej primer TKB - pa je odvisno od tistih, ki zastopajo in vodijo te dejavnosti.
Rešitev teh vprašanj je treba iskati v sredstvih in načinih dela, ki bi okrepi-li demokracijo v manjšini in ki bi ustvarili pogoje, da bi bile manjšinske gospodarske strukture kos tržišču, poslovati pa bi morale prozorno.
Če ne bo zasuka v manjšinski politiki bomo še naprej priča »sožitju« med politiko radikalnih zahtev in lahkotnih podtalnih odnosov, ki bo prej ah slej spet naletela na še bolj razdiralno mino, kot je bila »mina TKB«.
_______ISTOČASNO Z OBČINSKIMI VOLITVAMI_
27. aprila tudi volitve za nove rajonske svete
Vsi zahtevajo več pnstojnosti za ta izvoljena telesa
Stranke posvečajo v svete so torej pomembne teh dneh pozornost sko- tudi za občane slovenske raj izključno občinskim narodnosti, volitvam, 27. aprila pa Levosredinska koali-bdo občani tržaške obči- cija, ki je v občinskem ne tudi obnovili rajonske svetu podpirala Illyja, je sosvete. Vsega skupaj jih imela večino le na je sedem, dva na Krasu, vzhodnem in na zahod-pet v mestu oziroma nem Krasu. Na vzhod-predmestjih. Za izvolitev nem Krasu je sosvetu se poteguje tudi veC slo- predsedovala Silvana venskih predstavnikov Moro (prej KD, nato (predvsem na listi Oljke Ljudska stranka), ki se in Stranke komunistične sedaj poteguje za mesto prenove), katerih imena . v občinskem svetu in to-bomo objavili v pri- rej zapušča krajevni so-hodnjih dneh.	svet. Zahodnokraški
Rajonski sveti so pod rajonski svet pa je v pre-upravo župana Riccarda tekli mandatni dobi vo-Illyja poslovali s precej dil Križan Zdravko Bisin omejenimi pristojnostmi (DSL), ki je spet med in istočasno tudi z kandidati, tokrat na listi omejenimi proračunski- • koalicije Oljke. mi sredstvi. To pa še ne V petih mestnih oziro-pomeni, da so postran- ma predmestnih sosve-ska upravna telesa, saj so tih je imela večino koali-v bistvu tista, ki bi mora- cija med Polom svo-la biti v neposrednem bošCin in Severno ligo. stiku z občani. Pravilnik To je bilo nenaravno za-omogoCa rabo slovenske- vezništvo, ki se je sklice-ga jezika, pogostoma pa valo na takratno vlado je prišlo do hudih težav Silvia Berlusconija in ki v zvezi s prevajalsko res ni blestelo pri vo-službo, tako da so si mo- denju rajonskih teles, rali Slovenci ponekod Skoraj vsi predsedniki celo sami prevajati pose- so bili namreC v stalnem ge, v mnogih primerih in vsakodnevnem sporu pa so se žal morali odpo- z Illyjem in z njegovim vedati priznani pravici odborom, kar je zelo ne-do javne rabe materinega gativno vplivalo na jezika. Volitve v rajonske dejavnost sosvetov.
VOLILNA KRONIKA
Fassino jutri na Proseku
Volilna koalicija Oljke bo imela jutri, 10. aprila v gosteh podtajnika na zunanjem ministrstvu Piera Fassi-na. Predstavnik Prodijeve vlade bo ob 18.30 sodeloval na srečanju v Kulturnem domu na Proseku z naslovom »Položaj slovenske manjšine in njena vloga znotraj procesa evropske integracije«.
Dini podpira Riccarda lllya
Zunanji minister Lamberto Dini bo jutri, Ce mu bodo vladne dolžnosti omogočile, obiskal Trst. Njegova stranka »Rinnovamento itahano«, kot znano, podpira župansko kandidaturo Riccarda Illyja. Sef italijanske diplomacije bo ob 11.30 sodeloval na novinarski konferenci v hotelu Savoia. Srečanja z novinarji se bo udeležil tudi Illy.
Shod Severne lige
Županski kandidat Bossijeve stranke Federica Seganti bo danes med 10.30 in 13. uro na Trgu Gioberti (Sv.Ivan) predstavila volilcem program in kandidate za mestno skupščino.
Donaggio o ekonomiji
V hotelu Savoia bo danes ob 18. uri predvolilno soočenje o gospodarskih vprašanjih Trsta, ki ga prireja volilno zavezništvo LpT-Forza Italia-CCD-CDU-refor-matorji. Glavno poročilo bo imel županski kandidat Adalberto Donaggio.
Volilni pobudi DSL
Demokratična stranka levice napoveduje za danes dva volilna shoda. Ob 10. uri bo Fabio Omero sreCal volilce pri Sv. Sergiju, ob 18. uri pa bo na sedežu pokrajinske federacije v Ul. S. Spiridione 7 govora o Hlyjevi upravi. Sodelujeta Giorgio De Rosa in Salvatore Ambrosino.
NA HIPODROMU / BENCINSKE KARTICE
»Panika« je povsem odveč
Pred okenci na hipodromu, kjer razdeljujejo bencinske kartice, so bile včeraj neobičajno dolge vrste, kar gre verjetno pripisati sluCaju, saj ob nekaterih urah Čakanja skoraj ni. Poleg tega za naval ni nobenega razloga: Časa je na pretek, do 30. t.m. bo razdeljevanje potekalo na hipodromu, nakar se bo nadaljevalo v Ul. Valdirivo 2/B, nekdo jo lahko dvigne do konca leta. Z jutrišnjim dnem bo tudi urnik še ugodnejši: od ponedeljka do Četrtka bodo uradi odprti od 8.30 do 19., v petkih od 8.30 do 21. in v sobotah od 8.30 do 12.30.
V svetoivanskem Marijinem domu 16. koncert v okviru Primorske poje
V nedeljo je bil v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu 16. koncert v okviru revije Primorska poje 97. Prireditelja sta bila Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta in svetoivanski Marijin dom, ki je tako prvič gostil to priljubljeno zborovsko revijo.
Na svetoivanskem nedeljskem koncertu, katerega spored sta povezovala Neva Zaghet in Marko Kan-dut, je nastopilo pet zborov: moški cerkveni pevski zbor iz Zagorja pri Pivki pod vodstvom Slavka Hrasta, Slovenski lovski pevski zbor Doberdob pod vodstovm Janka Simo-nete, moški zbor Franc Zgonik iz Branika pod vodstvom Gvida Filipčiča, župnijski mešani pevski
zbor Don Luxa iz Bertokov pod vodstvom Marka Kocjančiča in Komorni mešani zbor iz Postojne pod vodstvom Iva JelerCiCa. Predviden je bil tudi nastop Domberškega okteta iz Dornberka, ki pa je odpadel.
Nastopajoči zbori so občinstvu posredovah lep izbor zlasti iz slovenske, a tudi iz tuje zborovske zakladnice. Med izvedenimi skladbami bi lahko omenili Foersterjev Večerni ave, TomCevo TeCe mi vodica, Kumarjevi Vilota in Mile mi moje škalice ter še znano Črnsko duhovno Amen in rezijansko ljudsko v priredbi Pavleta Merkuja, Jnjen Ceua j ti gna, s katerima sta zbora iz Bertokov in Postojne zaključila svoja programa in nav-
dušila poslušalce. Komorni zbor iz Postojne je na svetoivanskem koncertu tudi prejel priznanje za udeležbo na tekmovanju radijskih posnetkov Primorske poje 96 (priznanje je podelil predstavnik ZCPZ Marko TavCar), omeniti pa je treba tudi, da je bil v dvorani prisoten tudi skladatelj Stefan Mami, Cigar skladbo Tiha misel je izvedel prav postojnski komorni zbor.
PriCe smo bili torej lepemu in doživetemu pevskemu popoldnevu, ki ga je še popestrila zaključna družabnost ob prigrizku in kozarcu domačega vina, za katero nosijo zaslugo predvsem požrtvovalni Sve-toivanCani in odborniki ZCPZ.
PSI / NA PONEDELJKOVEM VEČERU
Dr. Stanku Janežiču nagrada Vstajenje
Prof. Martin Jevnikar utemeljil priznanje - Nagrado mu je izročil prof. Robert Petaros
Na tradicionalnem ponedeljkovem veCeru Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani so podelili že 34. literarno	nagrado
Vstajenje. Letos jo je prejel duhovnik, teolog in pesnik, štajerski rojak dr.
Stanko Janežič (na sliki KROMA), ki danes živi in deluje v Mariboru, vendar je do leta 1970 služboval med tržaškimi Slovenci.
Na naše kraje je še vedno zelo navezan, saj med drugim vsako leto prihaja na študijske dneve Draga, v ponedeljek pa je bilo v Peterlinovi dvorani veliko tržaških Slovencev, ki se dr.
Janežiča z veseljem in hvaležnostjo spominjajo.
Omeniti je treba, da je bil letošnji nagrajenec tudi eden izmed ustanovteljev nagrade Vstajenje leta 1963.
Dr. Stanko Janežič je nagrado Vstajenje prejel za pesniško zbirko VeCemo žarenje, ki je izšla lani pri Slomškovi založbi v Mariboru. To je Janežičeva enajsta pesniška zbirka (letos pa je izšla njegova tretja zbirka pesmi v prozi Praznik življenja), vsebuje pa 65 pesmi, razdeljenih v šest razdelkov. Utemeljitev nagrade je prebral predsednik ocenjevalne komisije prof. Martin Jevnikar, ki je dejal, da se je komisija soglasno odločila podeliti nagrado Janežiču po temeljiti presoji in po pregledu 18 knjig, ki so jih v preteklem letu napisali in izdali zamejski in zdomski pesniki, pisatelji in znanstveniki.
Denarno vsoto nagrade je tudi letos prispevala Zadružna kraška banka z OpCin, slavljencu pa jo je v njenem imenu podelil prof. Robert Petaros, ki je ob tej priložnosti dejal, da je to dokaz, da ta banCni zavod deluje tudi na kulturnem področju in
Časnikar katoliškega tednika Družina JoCe Zadravec je spregovoril o Janežičevem pesniškem ustvarjanju, Cigar »prima lex« je dejal, je zvestoba domači zemlji. Razvil se>je tudi pogovor med občinstvom in nagrajencem, ki je nanizal nekaj svojih pogledov na pesniško ustvarjanje, na ekumenski dialog med Cerkvami (sam je zelo dejaven na tem področju) in na današnjo družbo, ki jo označuje padec tradicionalnih vrednot. Med drugim je dejal, da ekumenski dialog doživlja vzpone in padce, da pa je bilo v zadnjih Časih marsikaj doseženo na teološkem področju. Izrazil je tudi prepričanje, da bo prihodje tisočletje ekumensko tisočletje. Dr. Janežič je glede padca vrednot tudi poudaril, da je treba družbo spremeniti in približati ljudi k vrednotam življenja.
1.2.
KRIŽ / NA POBUDO KD VESNA
Stare prehrambene navade, ki ne smejo v pozabo
Prijetno srečanje z Vesno Guštin in agronomomVitjanom Sancinom
V gostoljubnih prostorih restavracije Lampara sredi Križa je domače kulturno društvo Vesna priredilo kar prijeten in zanimiv veCer; v svojo sredo je povabilo Vesno Guštin Grilanc, ki je pred nedavnim pri založbi Devin izdala knjigo o nekdanjih prehrambenih navadah in receptih tržaškega podeželja »Je vec dnevou ku klobas« ter agronoma Vitjana Sancina, ki pa je govoril predvsem o gojenju oljk, ki se v Križu v zadnjem Času postopoma širi. VeCer je popestril harmonikar Egon TavCar, zaključil pa se je s pokušnjo domačega olja in drugih dobrot.
Vesno Guštin Grilanc in njeno delo je predstavil etnolog Andrej Furlan, ki je knjigo uredil. Za njen izid je bilo vloženega veliko truda, je dejal, veliko pa je bilo tudi navdušenje ob stikih z ljudmi pri zbiranju potrebnih informacij. Ni pa le knjiga receptov, je dodal, ampak tudi knjiga, v katerih se lahko vsako prepozna, predvsem pa tisti, ki so okusili trdo življenje prvih povojnih let. Vesna Guštin Grilanc pa je spregovorila o tem, kako je kar dve leti in pol obiskovala informatorje po vaseh in zbirala gradivo, potrebno pa je bilo še eno leto dni za ureditev podatkov in izid knjige. Zanimalo jo je predvsem zbiranje receptov, da bi se ne izgubili in da bi se
jih valoriziralo. Spregovorila je tudi, kako je obiskala tri Križanke, da bi z njimi poglobila vprašanje priprave nekaterih ribjih receptov.
Knjiga pac prikazuje način in prehrambene navade našega življenja, ki pa žal, je ugotavljal agronom Vitjan Sancin, tonejo v pozabo. Sancin pa je predvsem govoril o gojenju oljk, ki je bilo v naših krajih prisotno že v rimski dobi, ter o značilnostih raznih sort oljčnega olja, ki so v prodaji. Predvsem je ugotavljal, da je tveganje pri gojenju oljk pri nas zelo veliko zaradi pogostih pozeb. To je tudi razlog, je dodal, da se gojenje oljke na Tržaškem širi zelo počasi. Govoril je tudi o torklah, ki so bile do konca prejšnjega stoletja v lasti srenj, ter kako so se ljudje zaradi pogostih pozeb zaposlili v drugih sektorjih in niso vec ohranjevali oljčnih nasadov kot prej. Zaceli pa so jih ponovno obnavljati šele v letih 1972/73: bilo je sicer veliko tveganja, vendar pa je prevladalo prepričanje, je poudaril Vitjan Sancin, da je na našem teritoriju možno pridelati eno najboljših olj v Italiji. To pa je tudi edini razlog, je še dodal, da gojimo in širimo oljkarst-vo v naših krajih. Ob dobri volji je za gojenje oljk potrebno veliko znanje, treba pa je tudi veliko investirati. (as)
PO ZAPOZNELI PREŠERNOVI
Na DT1Z Zois so nagradili dijake z najboljšim znanjem slovenščine
Prejeli smo s prošnjo po objavi:
Tudi dijaki DTTZG Žiga Zoisa smo počastili dan slovenske kulture s pestro Prešernovo proslavo, ki pa je letos zaradi del na šoli zaživela z zamudo. Vsekakor smo dijaki ponosni, ker smo za proslavo poskrbeli sami.
Na proslavi, ki je bila v Marijinem domu pri Svetem Ivanu, je najprej nastopil šolski pevski zbor. Ob spremljavi kitare so dijakinje zapele pesmi Siva pot, Kam in Mrtva reka, nato sta nastopili Jasna Žiberna -klavir in Anna Mattietti - flavta, s sonato iz baročnega obdobja. Skupina dijakov je uprizorila odlomek iz Molierovega dela Sola za žene v režiji dijakinje Tjaše Ruzzier, na koncu pa je nastopila še rock skupina, ki je - kot vsako leto - dijake precej ogrela.
Častni gost je bil univerzitetni profesor Jože Pirjevec. Predavatelj je poudaril pomen, ki ga ima Prešeren za vse poznejše generacije tudi zaradi odprtosti pri sprejemanju drugih kultur. Poleg tega je prof. Pirjevec pregledno predstavil glavne etape slovenske zgodovine s poudarkom na težnji po osamosvojitvi, ki je vseskozi prisotna. Dijaki so mu pozorno prisluhnili.
Pomembna točka Prešernove proslave je bilo tudi letos nagrajevanje dijakov, ki so dosegli najboljši uspeh pri slovenščini. Denar za knjižne nagrade Črpamo iz Tavčarjevega sklada, ustanovljenega v spomin na dramatika in dolgoletnega profesorja na našem zavodu Josipa Tavčarja. Nagrado so prejeli: Jasna Kalc, Veronika Jazbec, Martin Tul, Vanja Švara, Igor Rebula, Jasna Žiberna, Elena Mulic, Tjaša Kalc, Anna Mattietti, David Vesnaver in Devan Jagodic.
Naj ob tej priliki še povem, da so popoldanske dejavnosti na šoli v smislu M.D. 133/96 že stekle, prihodnji teden pa se bo začel tečaj računalništva. Na šoli razpolagamo s tridesetimi novimi računalniki Pentium in dijaki se bomo naučili sistema DOS in VVINDOVVS 95 ter programa VVORD 7.
S tem se dejavnosti na šoli niso izčrpale. Izvaja se Projekt mladi 2000, ki je letos posvečen uvajanju v kulturo potovanja s številnimi predavanji in srečanji s strokovnjaki, zvrstila so se predavanja o dorašCanju in gradnji osebnosti (alkoholizem - zasvojenost), spolna vzgoja, usmerjanje), za starše je bilo predavanje o mladostnikovih problemih, vec srečanj smo imeli tudi v sodelovanju s Cappello Underground o zgodovini filma, nekaj dijakov se je udeležilo tekmovanja za Cankarjevo priznanje in še bi lahko naštevala. V teh dneh so se nekateri razredi že vrnili s šolskih izletov, drugi pa se nanje odpravljajo. O tem pa kdaj drugič.
Anna Mattietti, 4. b
KD ŠKAMPERLE / V PETEK
Odprava v perujske Ande v družbi alpinista brez nog
V	svetoivanskem društvu mirno potekajo jeseni začeti teCaji. Vsak večer se razlegajo južnoameriški ritmi, ob katerih vadijo plesalci, enkrat tedensko se zberejo učenci slovenščine, ki vztrajno sklanjajo in spregajo, občasno pa se vrstijo predavanja in družabni večeri.
V	ta okvir spada tudi petkov veCer, na katerem bo Jožko Baša prikazal odpravo v perujske Ande, ki se je odvijala od 13.6 do 21.7. 1995. Dober mesec so se slovenski alpinisti potikali po južnoameriških gorah in osvojili vrh Pisco, nekaj cez 5000 m visoko goro. Prvi cilj odprave pa je bil preseči vse ovire, s katerimi se sooCa Mirko Lebar, alpinist brez nog, ki bi se po običajni logiki moral odpovedati velikih ljubezni do gora. Razumevanje potreb bližnjega in Cut, da se edino z vzajemnostjo lahko ustvarja človeka
vredno življenje, je vodila to odpravo. O velikodušnosti gornikov ni treba posebej govoriti, toda ta podvig osvetljuje slovenski alpinizem iz posebnega zornega kota. Verjetno je slo tudi za stavo s samimi seboj, ali pa za zavest, da se s trdno voljo in vero vase lahko premagjo vse ovire.
Joško Baša bo na petkovem veCeru 11. t.m., ob 20.30 v prostorih KD S. Škamperle obrazložil vzgibe in s pomočjo diapozi-tiov prikazal opravljeno pot, lepote in težave, s katerimi so se v Južni Ameriki soočali, posredoval pa bo tudi plemenite misli, ki vodijo vse ljubitelje gora v podobne podvige.
Obeta se torej veCer za vse, ki si želijo svežine in lepote v misli in dejanju. Menda bo to le še ena potrditev o pomenu društvenega delovanja, ki skrbi tudi za plemenitenje članstva. (BK)
________NA OPČINAH / VESELA POMLAD_
Poj, pleši, igraj in še kaj v veselje sebi in dragim
Pomladni Cas že napoveduje prihod poletja, še prej pa zaključek šolskega leta in vseh dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo v prostem Času naši otroci. Na Opčinah številni mladi posvečajo svoj prosti Cas pevski dejavnosti v okviru zborov Vesela pomlad.
Za mlade pevce se je pevsko leto že zdavnaj prevesilo v drugo polovico, pravzaprav se že nagiba h koncu. A preden se bodo pred poletnimi počitnicami razšli, se bodo mladi pevci tudi letos zbrali na zaključni prireditvi, ki se bo odvijala 7. in 8. junija v dvorani Finžgarjevega doma in na vrtu obnovljenega openskega MarijanišCa. Prvi dan bodo pri Veseli pomladi gostili mlade pevce iz osnovne šole Borisa Kidriča v Ajdovščini. Ajdovski pevci se bodo predstavili na večernem koncertu, kjer jih bodo openski gostitelji pozdravili s krajšim pevskim nastopom. Zbora
sta se že srečala tako na Opčinah kot tudi v Ajdovščini, vendar bo tokratno snidenje pravzaprav nekaj novega, saj so številni pevci že odrasli in po končanem šolanju na osemletki, to velja predvsem za gostujoči zbor, zapustil pevske vrste, pristopili pa so mlajši. Naslednji dan, v nedeljo popoldne, pa bo velika prireditev na prostem.
Doslej se je taka prireditev, ki je običajno sklepala pevsko dejavnost iztekajočega se leta, odvijala pod imenom Praznik mladih pevcev in je doživela že 15 izvedb. Letos pa so se organizatorji odločili, da jo še bolj popestrijo in približajo mladim. Vesel nedeljski popoldan naj bi se odvijal pod geslom Poj, pleši, igraj in še kaj v veselje sebi in drugim, kar daje razumeti, da bodo na prireditvi našli svoj prostor predvsem petje, ples in igra, ki jih bodo mladim
ponudili vsi, ki bi se radi prijavili k sodelovanju. Zato društvo Vesela pomlad vabi starše in vzgojitelje, pevske in glasbene pedagoge, besedne in likovne ustvarjalce, gledališke igralce, animatorje in izdelovalce ročnih del ter vse, ki se ba-vijo z najrazličnejšimi zanimivimi, poučnimi in razvedrilnimi dejavnostmi, da s svojim znanjem in sposobnostmi ponudijo otrokom trenutek veselja in še sami uživajo ob občutkih zadovoljstva, da so mladim nekaj ponudili.
Vsi, ki bi radi sodelovali, naj prijavijo svoj nastop najkasneje do torka, 15. aprila do 21. ure na telefonski številki 211258 (Nadja Perini) ali 215367 (Majda Danev) v večernih urah. Vsi prijavljeni so vabljeni na srečanje z organizatorji, ki bo v dvorani Finžgarjevega doma v Narodni ulici št. 89 na Opčinah v sredo, 23. aprila. Na tem srečanju bo vsak predstavil v glav-
nih obrisih svojo ponudbo, ki jo bo naknadno natančneje izoblikoval. Sestaviti bo moral tudi seznam pripomočkov, ki jih bo uporabil. Slednji si bo moral preskrbeti sam, docim bo organizator poskrbel za kritje stroškov.
Na vesel nedeljski popoldan pa so posebej vabljeni tisti mladi, ki izstopajo z igranjem na kako glasbilo (ustna, klavirska in diatonična harmonika, klasična in električna kitara, flavta, klarinet, tolkala, elektronska klaviatura, violina, klarinet, trobenta...) ali se ukvarjajo s petjem (solo pevci, tercet, kvartet, kvintet). Lahko se prijavijo tudi instrumentalne skupine do kvinteta. Vsi sodelujoči bodo prejeli posebno priznanje.
Vabljeni torej na prireditev Poj, pleši, igraj v vlogi nastopajočih ali navadnih obiskovalcev - za vse bo na pretek razvedrila in zabave!
Majda Danev
StoflliiTO
Danes, 9. t. m., ŽALUJOČI OSTALI ■ ODPADEJO v zameno ob 10. in 16. uri: STAROMODNA KOMEDIJA; v Četrtek, 10. t. m., ob 20.30: POLNOČNO KRIČANJE;
v petek, 11. t. m., ob 20.30: STAROMODNA KOMEDIJA, red F; v nedeljo, 13. t. m., ob 16. uri: POLNOČNO KRIČANJE
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
prireja jutri, 10. aprila ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani
predavateljski večer
GORE V SLIKI IN BESEDI
Splet diapozitivov, glasbe in poezije so pripravili Silvan Pittoli in člani fotokrožka Skupina 75 iz Gorice.Povezuje Barbara Rustja
Vabljeni elani in prijatelji društva
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
9.	aprila 1997
RUDI
Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 19.38- Dolžina dneva 13.03 - Luna vzide ob 6.12 in zatone ob 20.32.
Jutri, ČETRTEK,
10.	aprila 1997
POLO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,6 stopinje, zračni tlak 1033,7 mb narašča, veter sever 4 km na uro, vlaga 34-odstot-na, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Gabriele Cergol, Gianluca Rubino, Maria teresa Sammartano.
umrli SU: bu-letui Stefane Rocco, 67-letni Umber-to Ferluga, 70-letna Albina Manin, 75-letna Ottilia Sni-dersich, 84-letni Vittorio Kersevan, 46-letni Stelio Giovannini, 50-letni Mario Sancin, 43-letni Mauro Ma-soni.
E LEKARNE
Od PONEDELJKA, 7. do SOBOTE, 12. aprila 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. Fabio Severo 112 (tel. 571088).
BAZOVICA, Grudnova ulica 27 - (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Ginnastica 6.
BAZOVICA, Grudnova ulica 27 - (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska, centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - Do četrtka dvorana rezervirana. V petek: 16.00, 19.00, 22.00 »II
paziente inglese«, i. Juliette Binoche, VVillem Dafoe.
EKCELSIOR - 17.35, 19.55, 22.15 »Guerre stella-ri«, r. George Lucas.
EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »Shi-ne«, i. Geofffey Rush.
AMBASCIATORI 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »La carica dei 101«, i. Glenn Glose.
NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’om-bra del diavolo«, i. Harrison Ford, Brad Pitt.
NAZIONALE 2-16.30,
18.15,	20.15, 22.15 »M.D.C. Maschera di cera«, r. Dario Argento, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II senso di Smilla p er la ne ve«, i. Giulia Ormond, Gabriel Byr-ne. Richard Harris.
NAZIONALE 4-16.30,
18.15,	20.15, 22.15 »Di gior-no e di notte«.
MIGNON - 16.00, 22.00 »Von Masok e la terza don-na«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.20,
20.15,	22.10 »Spiriti nelle tenebre«, i. Michael Douglas.
ALCIONE - 18.00, 20.00,
22.00	»Mars attacks!« r. Tim Burton, i. Jack Nicholson, Glenn Glose, Pierce Bro-snan.
LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.10 »Michael Collins« r. Neil Jordan, i. Liam Neeson, Juha Roberts.
S PRIREDITVE
KD IVAN GRBEC - Ske-denjska ul. 124 - vabi na predstavitev knjige Neve Lukeš »DELČKI NAŠEGA VSAKDANA«, ki bo jutri, 10. aprila ob 20.30. Govorila bo Damiana ota, sodelovali bodo ZPZ in članice KD Ivan Grbec. Vabljeni!
OBČINA REPENTABOR na pobudo SKUPINE 85 -Trst organizira v petek, 11. aprila t.l. ob 20.30, v Kulturnem Domu na Colu, večer poezije z naslovom BARVA BESED - MLADA SLOVENSKA POEZIJA. Avtorje Majo Vidmar, Uroša Zupana, Aleša Stegerja, Matjaža Pikaloja in Tajo Kramberger bosta predstavila Marko Kravos in Roberto Dedena-ro. Vabljeni!
KRD DOM BRISCIKI vabi na družabni večer, ki bo v domu v BriSčikih v soboto, 12. aprila 1997, ob 20.30, na katerem se bo KD Rdeča zvezda predstavilo z oktetom Odmevi in dramsko skupino, ki bo v narečju zaigrala »Pripravo na zlato poroko«. Vabljeni!
SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine. Mladinska lutkovna skupina priredi v petek, 11. aprila in soboto 12. aprila ob 20. uri igro Svetlane Makarovič »Korenčkov palček« v režiji Olge Lupine, sceni, likovni zasnovi in realizaciji lutk Magde Tavčar ter glasbi Mirana Košute. Vabljeni!
SKD BARKOVLJE priredi v petek, 11. t. m., ob
20.30	na sedežu Sirene predstavitev knjige Neve Lukeš »DELČKI NAŠEGA VSAKDANA - spomini zamejske novinarke«. Sodelo-
val bo MoPZ Rdeča zvezda iz Saleža, ki ga vodi Rado Milič. Nekaj odlomkov knjig bo prebrala Sandra Poljšak.
KD LIPA vabi v petek,
11.	t. m., ob 20.30 v bazov-, ski dom na predstavitev knjige Vesne Guštin Grilanc »JE VEG DVEVOU KU KLOBAS« - nekdanje prehranbe-ne navade in recepti tržaškega podeželja. Sodelujeta mladinski pevski zbor Bazovica in solistka Dana Furlani. Vabljeni!
KD S. ŠKAMPERLE, Vr-delska cesta 7, vabi na prikaz PERUJSKIH ANDOV v petek, 11! aprila ob 20.30 v društvenih prostorih. V besedi in sliki bo udeleženec slovenske odprave 1995 Jožko Baša ponazoril osvojitev gore Pisco v družbi z alpinistom brez nog Mirkom Lebarjem.
SLOVENSKI KULUTRNI KLUB (Ul. Donizetti 3) prireja v soboto 12. t. m., v sklopu predavanj o ruski sta-varnosti, večer z naslovom RAZVOJ RUSKE POLITIČNE MISELNOSTI OD PTE-RA VELIKEGA DO JELCINA. Govornik bo univerzitetni profesor Jože Pirjevec. Začetek ob 19. uri. vabljeni vsi, posebno maturantje.
DRAMSKA SKUPINA KD KRAŠKI DOM vabi na ogled igre Vinka Modern-dorferja »Štiri letni časi«. Režija Drago Gorup. Predstava bo v soboto 12. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu v Colu.
PD SLOVENEC vabi v nedeljo 13. aprila ob 18. uri v Srenjsko hišo v Boršt na otroški popoldan. Sodelujeta otroška dramska skupina Kraški Dom iz Repna z igrico »Tačkova sreča«, besedilo in režija Stana Milič in otroški pevski zbor Vigred iz Sempolaja pod vodstvom Eve Ciuc.
SKD TABOR OPČINE -
Prosvetni dom. V nedeljo, 13. aprila ob 18. uri bo Mladinski oder SKD Tabor ponovil komedijo po M. Fray-nu HRUP ZA ODROM. Režija Edita Frančeškin, glasba Nevio Miklavčič. Pridite, smeh zagotovljen.
PD MACKOLJE vabi v nedeljo, 13. aprila ob 17. uri v dvorano srenjske hiše v Mačkoljah na ogled komedije v štirih dejanjih Marcela Franck »Sreča na kredit« v izvedbi dramske skupine PD Standrež. Režija Emil Aberšek. Lepo vabljeni!
ŽUPNIJA SV. JERNEJA in SLOVENSKA PROSVETA organizirata v nedeljo, 13. aprila t. 1. ob 20. uri, koncert v dobrodelne namene TRIA BAROCCO FOR-TE. Trio sestavljajo vrhunski umetniki: sopranistka Olga Gracelj, trobentar Stanko Arnold ter skladatelj, orglar in čembalist Maks Strmčnik. Prostovoljni prispevki bodo šli v Sklad za odkup hiše, kjer bo župnijski dom Andreja Zinka.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi člane in prijatelje na koncert mlade violinistke Raffaelle Petronio v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v sredo, 16. t. m., ob 17.30. Na klavirju jo bo spremljala prof. Beatrice Zonta. Vstop prost.
g	IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV - Trst obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Pulj, 16. aprila. Oglasite se lahko na tel. št. 360324 v dopoldanskih uradnih urah.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu in KMEČKA ZVEZA obveščata, da je na razpolago še nekaj prostorov za izlet na Holandijo od 20. do 25. aprila 1997. Vpisnine sprejemamo na uradih Kmečke zveze in Kmetijske zadruge.
KROŽEK ANSALDO iz
Tržiča priredi 7-dnevni izlet v London, od 23. do 29.
KD F. PREŠEREN organizira v petek, 25. t. m., izlet v Bistro in Volčji potok, za
aprila. Za informacije telefo nirati na št. 040/299072.
vse, ki so sodelovali pri organizaciji letošnjih pustnih plesov in za ljubitelje dobre družbe. Zainteresirani se lahko javijo od danes, 9. t. m., do petka 11. t. m., od 20. do 21. ure v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ali pa direktno pri odbornikih društva.
SK BRDENA organizira v nedeljo, 4. maja t. L, izlet v Gardaland. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseška 133 - Opčine, vsak ponedeljek ob 20. uri.
3 ŽOLSKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNA-TELJSTVO v Nabrežini vabi na predavanje profesorice Suzane Pertot »Govorna vzgoja otrok v večetničnem okolju«, ki bo danes 9. aprila ob 18. uri v prostorih na-brežinske osnovne šole.
LICEJ FRANCE PREŠEREN obvešča, da bodo roditeljski sestanki po sledečem razporedu: v torek, 15. aprila 1997, ob 17. uri razgovor o Tednu v naravi za bienij znanstvenega liceja in bienij klasične smeri, ob 18. uri govorilne ure za bienij znanstvenega liceja in celotno klasično smer; v četrtek, 17. aprila 1997, ob 18. uri za trienij znanstvenega liceja.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
[?j OBVESTILA
TAMBURASKI ANSAMBEL SKD F. PREŠEREN iz
Boljunca prireja tečaj igranja mandoline z diplomiranim profesorjem. Tečaj se vrši v popoldanskih ali večernih urah v društvenih prostorih. Zainteresirani se lahko javijo osebno v prostorih SKD F. Prešeren (Boljunec 507) v ponedeljkih od 20.00 do
22.30	ali naj telefonirajo v večernih urah na št. 228781 (Pavel).
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Maria Magajne je odprta v Baragovem domu v Ric-manjih vsak delavnik od 9. do 12. ure. Vabljeni!
SKD VIGRED vabi vse, ki bi se radi naučili Country plesa na informativni sestanek in vpisovanje danes, 9. aprila ob 21. uri v društvene prostore v Sempolaju.
KD LIPA iz Bazovice sklicuje občni zbor danes, 9. aprila ob 20.30 v bazovskem Domu. Vabljeni člani, pevci in vščani.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja jutri, 10. aprila ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani predavateljski večer GORE V SLIKI IN BESEDI. Splet diapozitivov, glasbe in poezije so pripravili Silvan Pittoli in člani fotokrožka Skupina 75 iz Gorice. Povezuje Barbara Rustja. Vabljeni člani in prijatelji društva
SZ BOR obvešča vse zainteresirane za nove tečaje aerobike, ki se bodo pričeli 14. aprila in bodo potekali ob urah kosila (13.30 - 14.30) ter popoldne (16.30 - 17.30) in 19.00 -20.00), da bo sestanek z vaditeljicama (Grgič in Mezgec) v petek 11. t. m., ob 19. uri na Stadionu 1. maj. Za vse informacije tel. v urad (tel. 51377 od 10. do 13. in od 17. do 20. ure).
KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL SCEK ob izidu knjige Robija Sturmana o slovenskih društvih in časopisih v Trstu v letih 1848-90 vabi v torek, 15. aprila, ob 19. uri na svoj sedež, v Ul. Gallina 5 v Trstu, kjer bo okrogla miza PRVI VZPON MODERNEGA SLVOENSKEGA NARODNEGA GIBANJA V TRSTU. Sodelovali bodo zgodovinarja prof. Jože Pirjevec in prof. Samo Pahor ter avtor študije dr. Robi Stur-man.
KD LONJER-KATINARA
prireja v svojih prostorih v Lonjerju 1. POMLADNI POPOLDAN v soboto, 12. apri-
la od 16. ure do 17.30. Vabljeni otroci iz vrtca in prvih dveh razredov osnovne šole, ki bi se radi zahvali ob igri, pravljicah, ročnih delih... in presenečenjih!
SK BRDINA vabi vse člane, tekmovalce in prijatelje na zaključno prireditev, ki bo v soboto, 12. aprila ob 20. uri v Domu Brdina na Opčinah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in
Krožek za družbena vprašanja VIRGIL SCEK vabita v ponedeljek, 14. aprila, na srečanje s poslancem Lucianom Caverijem, ki bo govoril o USTAVNIH REFORMAH in NARODNOSTNIH MANJŠINAH V ITALIJI. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30.
KD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse ljubitelje plesa na napredni (avanzato)'tečaj salsa-merengue, ki bo potekal v društvenih prostorih. Prva vaja bo v četrtek 17. aprila ob 21. uri. Za informacije telefonirati na št. 572595.
SDK CEROVLJE-MAVHINJE in vaška skupnost GORJANSKO v sodelovanju z občinama DEVIN-NABRE2INA in KOMEN organizirata v nedeljo, 20. aprila 1997, »4. POHOD PRIJATELJSTVA« Gorjansko - Mavhinje z odprto mejo. Program bo sledeči: ob 10. uri zbirališče v Gorjanskem, ob 11. uri odhod, ob 12.30 kratka prireditev na kmečkem mejnem prehodu in govori županov občin Devin-Na-brežina in Komna, ob prihodu v Mavhinje vas bo čakal topel obrok, po kosilu bodo razni govori in kratek kulturni program, sledil bo ples z ansamblom Kraški kvintet, ob 20.30 tombola. Za vse udeležence pohoda bo od 8.30 dalje na razpolago avtobus za pravoz z Mavhinj na Gorjansko in nazaj. Vabljeni!
PREDSEDNIK SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INSTITUTA sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 22. aprila 1997 ob 19. uri v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20 v Trstu. Sledila bo pred-sravitev publikacije »Med Alpami in Jadranom: Slovenci v Evropaski uniji«, prisoten bo avtor Bojan Brezigar.
SKUPINA SONČNI ŽAREK vabi na tečaj latinskoameriških in standardnih plesov, ki se vrši vsako sredo ob 18. uri v prostorih KD S. Škamperle (Stadion 1. Maj). Za informacije tel. 360072.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo njeni uradi do 24. aprila 1997 na razpolago vsem upokojencem in odvisnim delavcem za sprejemanje in izpolnjevanje davčnih prijav 730. Za morebitna pojasnila se lahko javite na sedežu Kmečke zveze v Trstu - ul. Cicerone 8 - mednadstropje - vsak dan od 8. do 14. ure razen ob četrtkih od 8. do
12.	in od 15. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 13. ure, na podružnici v Nabrežini vsak torek od 8. do 13. ure, na podružnici na Opčinah vsak četrtek od 8. do 12.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
ŠPORTNO DRUŠTVO, ki
se ukvarja z raznimi panogami in deluje na državnem in mednarodnem področju je pripravljeno na vsakršni pogovor s podjetji interesirani-mi za eventuelno reklamiza-cijo firme ali sponsorizacijo društva. Interesenti se lahko oglasijo na tel. št. 212289 ali fax 214335 (ob uradnih urah).
POČITNIŠKI DOM za
strejše in invalide odpiramo v Ankaranu, ob morju v zelenem parku, zdravniška oskrba zagotovljena - telefonirati 00386-66-281848 po 20. uri.
PRED DVEMI TEDNI se
je v okolici Trebč izgubil rdeč perzijski maček. Odzove se na ime Flik. Najditelj ali kdor ima kakšno informacijo, naj pokliče ob uri kosila na tel. št. 212387.
DIJAKINJA LICEJA išče profesorja, ki ji bi nudil lekcije iz matematike. Tel.
251031.
ZARADI SELITVE prodam v Rojanu dvonadstropno stanovanje v odličnem stanju:	dnevna soba,
kuhinja, dve sobi, kopalinca in balkon, v zgornjem nadstropju pa salonček s kaminom, dve sobi, kopalnica in terasa, krasen pogled na mesto in zaliv ter še dvojna garaža, skupni vrt in igralnica. Cena po dogovoru. Tel.
417689.
ISCEM VINOGRAD v
najem Tel. 229574.
MORIS - trgovina čevljev in torbic v centru v Nabrežini vam nudi novo kolekcijo pomlad-poletje.
FIAT UNO 1000 Fire, rdeče barve, letnik 87, v dobrem stanju, edini lastnik,
100.000	prevoženih km prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 0481/537123.
VSI STAREJŠI od 75. leta dalje, ki bi želeli kaj povedati o svojem življenju za uresničitev »Knjige spominov« naj telefonirajo v nedeljo, 6. t. m., od 8. dol2. ure na tel.
942808.
ZAGOVORNIKE NARAVNE MEDICINE in na-
ravnih metod zdravljenja vabimo na seminar INTERNATIONAL RESOURCES v
Gradišče ob Soči, v nedeljo, 6. aprila. Za nadaljne pojasnila pokličite na tel. 040/393473.
KUPIM REGISTRACIJO
oddaje »speciale TGl« od 29. marca 1997. Tel. 212730.
UGODNO PRODAM lov-
ske pse pasme breton. Tel. 0481/882421.
RENAULT 11 TLE 1200, opremljeno v odličnem stanju prodam. Telefonirati na 51370 v obrednih urah.
PRODAM OPEL KA-DETT 1300 SGL, 5 vrat, rdeče barve, letnik ’88,
120.000	km v dobrem stanju. Tel. 382474.
PRODAM SUZUKI BIG 800, letnik ’91, 14.000 km, v odličnem stanju. Telefonirati na št. 637548 v večernih urah.
V NAJEM ODDAM na
Opčinah prostor s straniščem primeren za pisarno ali majhno trgovino - pritličje, 25 kv. m. Tel. 214538 v delovnih urah.
OSMICO ima Frandoli v Sli vnem. Točijo odlično belo in črno vino.
KMEČKI TURIZEM je odprl Milič v Zagradcu. Ob torkih zaprto. Tel. 229383.
OSMICO je v Zgoniku odprl Miro Žigon.
OSMICO sta v Logu odprla Maksi in Rosana Komar. Točita belo, črno, vitovsko in malvazijo, nudita domačo slanino in oljčno olje.
MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO je odprl Max Pipan v Samatorci.
OSMICO je odprl Boris Skerk, Praprot 20. Nudi točena in sortirana vina.
OSMICO je v Repnu odprl Alojz Milič. Toplo vabljeni!
OSMICO ima pri Piščancih Andrej Ferfolja.
OSMICO je odprl Stubelj v Sempolaju.
PRISPEVKI
Družina lesu daruje 50.000 lir za Združenje starši skupaj.
V	spomin na prof. Goj-mirja Budala daruje Nadja
20.000	lir za NSK.
V	spomin drage Milene darujejo sestre 100.000 lir za cerkev sv. Roka v Nabrežini,
100.000	lir za PD Igo Gruden in 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Žito Kante vd. Legiša daruje Otilija Rogelja 30.000 lir za SKD Vigred.
Budin Marija daruje
10.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Za cerkveni pevski zbor v Zgoniku darujejo g. Albina Ferfolja vd. Milič
150.000	lir, g. Zora Kocman
50.000	lir in g. Marija Milič
50.000	lir.
Za otroke iz Černobila darujejo g. Marija in Zora iz Bazovice 100.000 lir, Alba Rosman 50.000 lir ter prisotni na predavanju v društvu KD Ivan Grbec
150.000	lir.
Namesto cvetja na grob Josipa Cuk daruje Anica Briščik z družino 30.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Lučka Kralja darujeta Sonja in Igor 30.000 lir za SD Konto-vel.
V	spomin na pepita Cuka darujeta Milena in Mirko 50.000 lir za SD Kontovel.
Marija Turin vd. Perčič daruje 100.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Karmela Sedmak darujeta Gigi in Sabina z družinama 60.000 lir za vzdrževanje kriškega spome-
DAR0VE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
nika padlim v NOB.
Namesto cvetja na grob Karmela Sedmaka darujeta Kristina-Julka in Majda
30.000	lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na bratranca Franca Škabarja darujejo Ljudmila, Marija in Stano
60.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI Repentabor.
Namesto cvetja na grob Franca Škabarja daruje družina Purič (Repen 6)
20.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI Repentabor.
V	spomin na moža Franca Škabarja daruje žena Julka 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Repentabor.
Namesto cvetja na grob Franca Škabarja daruje Karla (Briščiki) 30.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Repentabor.
V	spomin na starše in brate daruje Dolfi Tretjak 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
t
V 97. letu starosti nas je zapustila naša ljuba mama in nona
Lojzka Dolenc vd. Goriup
Ležala bo danes, na svojem domu na Proseku št. 161.
Pogreb bo jutri, 10. aprila, ob 12. uri iz hiše žalosti v vaško cerkev in nato na pokopališče.
Žalujoči sorodniki in prijatelji
Prosek, 9. aprila 1997
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Lučka Kralja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani in ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Kontovel, 9. aprila 1997
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in druaimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d.. Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
_____SPEPITERSTVO / POGOVOR Z IVANOM PLESNIČARJEM__
Kako bo vstop Slovenije v EU
vplival na špediteislke dejavnosti
----------GORICA - V Gorici in tega ni le nujna ureditev upokojila. Že v kratke
RIM / PODATKI ISTAT
Vrednost prodaje na drobno lani višja od inflacije
RIM - Inflacija se je lani povečala za 3,9%, istočasno se je vrednost prodaje v trgovini na drobno (pri tem upoštevajo tako prodane količine blaga kot njihovo ceno) zvišala za 4,6%. Tako izhaja iz podatkov Istata za zadnje lansko trimesečje, v katerem je povišek znašal 2,3%, čeprav sam december ni bil posebno spodbuden (-1%).
Z najboljšimi dosežki se ponašajo veliki trgovski centri: vrednost prodaje se je povečala kar za 12,4%. Vsem pa se ni godilo enako dobro, še zlasti ne veleblagovnicam (-5,4%), tako da je v vsej veliki distribuciji, h kateri sodijo tudi omenjeni centri, porast znašal 5,3%. Pri srednji distribuciji je bil povišek malenkosten (+0,2%). Vrednost prodaje je bila največja pri prehrambnih izdelkih (+7,3%), katerim sledijo trgovine s parfemi (+5,4%).
V zadnjem trimesečju so največ težav imeli v distribuciji, ki ima od 10 do 19 zaposlenih (-0,8%: +4,8% pri prehrambnih izdelkih in -3,6% otalo). Pri manjši distribuciji je porast znašal 2,1% (+4,9 prehrana), pri veliki distribuciji pa +3,9% (+6,2% prehrana in +1,3% vse ostalo).
I
<0 N
O
N
2!
<0	^ H
g « V)
£ »c
1	8. APRIL 1997	v LIRAH	
| valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1669,00	1714,00
nemška marka	975,00	995,00
funt šterling	2720,00	2775,00
švicarski frank	1130,00	1160,00
belgijski frank	46,74	48,74
francoski frank	287,00	297,00
danska krona •	253,00	263,00
norveška krona	237,00	247,00
švedska krona	214,00	224,00
kanadski dolar	1185,00	1225,00
portugalski eskudo	9,32	10,22
nizozemski gulden	861,00	886,00
avstrjski šiling	137,40	141,90
španska pezeta	11,16	12,26
grška drahma	5,96	6,76
irski šterling	2575,00	2655,00
japonski jen	12,88	13,78
avstralski dolar	1255,00	1325,00
madžarski florinf	8,75	11,50
hrvaška kuna	230,00	280,00
slovenski tolar	10,60	11,00
GORICA - V Gorici in Novi Gorici je v zadnjem času veliko razprav o posledicah, ki jih bo za obmejno gospodarstvo imel vstop Slovenije v Evropsko skupnost. V Novi Gorici je pred dnevi bil posvet, na katerem so menili, da bo na njihovem področju zaradi tega »na prepihu« veliko delovnih mest. V Gorici, na italijanski strani, imajo pred očmi to kar se je pred kratkim zgodilo na Trbižu in v Tablji. Po vstopu Avstrije v ES je kar na lepem postalo »odveč« več sto financerjev in policistov, uradnikov uvozno izvoznih podjetij in špediterjev ter vsega drugega, ki sodi v poslovanje ob meji. Vrsta družin se je preselila iz Kanalske doline in zaradi tega so bili ni trgovci, v caicanju na
rešitev carinskih opravil so šoferji prej polnili številne gostilne v Tablji. Te zdaj samevajo.
Nekaj podobnega se bo brez dvoma zgodilo v Gorici in na Fernetičih. V Gorici je obmejno postajališče pri Standrežu največja »goriška tovarna«, saj je tam danes zaposlenih več kot tisoč ljudi. Gorici torej grozi hud gospodarski udarec. Prav zaradi tega si v Gorici in tudi v Novi Gorici, tudi s pomočjo denarja iz Bruslja, prizadevajo, da bi sedanje obmejne naprave preuredili v veliko servisno postajo za tovornjake, ki potujejo v vedno večjem številu po naših cestah.
»Se več bo tu prometa, ker tod vozijo vsi tovornjaki z vzhodnimi registracijami, saj se je promet Zahod - Vzhod zelo povečal, narašča iz leta v leto, ko bodo zares pričeli z obnovo v Bosni in ko bodo padle zadnje pregrade s Srbijo pa bo še več kamionov potovalo skozi Gorico. Zaradi
tega ni le nujna ureditev servisne postaje, marveč tudi sprememba naše miselnosti in naših prizadevanj«, nam pove Ivan Plesničar, ki vodi dve izpopolnjujoči si podjetji, špeditersko podjetje Look in avto-prevozno podjetje La Goriziana.
S špediterstvom se Plesničar ukvarja že dobrih deset let, ko je ustanovil najprej skromno agencijo, ki se je potem razvila v družinsko podjetje (polovica delnic njegova, polovica v lasti žene Erike). Pred kratkim je v podjetje z 12 odstotnim deležem prišla družba Medias. To je bil tudi razlog, da je Plesničar špediterske-mu delu dodal še avto-prevozniško, kajti Medias je lastnik 60 od-na ’ i_>ui,i2rdniPnrlleiž£ sničarjevi so kupili 34 odstotkov delnic avto-prevoznega podjetja. Slednje, ki v Gorici deluje že vso povojno dobo, je pred leti zašlo v težave. Prav ta povezava špediterstvo - avtopre-vozništvo je dalo dodatnega kisika obema. V lanskem letu so npr. v špediterskem odseku delo povečali za 40 odstotkov, v avtoprevoz-nem pa za 20 odstotkov. Izredno povečavo pa pričakujejo v tem letu, saj so od 1. januarja prevzeli tudi goriški odsek bivše tržaške špedi-terske hiše Centralsped.
Na področju avto prevozništva imajo 10 vlačilcev in 44 prikolic. Za vleko se poslužujejo tudi drugih vlačilcev, še zlasti v tujini, kar pa je značilnost za vse goriške in tudi druge avtoprevoznike. V Goriziani imajo danes zaposlenih 21 oseb, pri Looku pa 19. Sem sodijo tudi tisti uslužbenci goriške izpostave tržaškega podjetja, razen dveh, ki sta se
kratkem nameravajo vzeti v službo še dve osebi. Skupno vodenje obeh podjetij je bilo razlog tudi za skupno vodenje nekaterih služb.
2e sedaj velika dejavnost na špediterskem področju in tudi predviden izreden porast le-te pa sta botrovala vprašanju, kaj bo s špediterji po vstopu Slovenije v Evropsko skupnost. »Cisto logično je, da nas bo to prizadelo,« nam je odgovoril Plesničar, »saj je sedanji delež špediterskih poslov za Slovenijo 50-od-stoten. Zaradi tega smo že pričeli razmišljati, kako bi naše usluge nudili vedno več ljudem, ki svoje blago odvažajo iz Italije v dežele, ki so
prevažajo od tam. Zanje bodo še najprej veljale sedanje določbe. Pred kratkim smo dobili evropski certifikat ISO 9002, ki nam bo omogočal poslovanje v Evropi, kar pomeni, da naše delo dobro opravljamo. V našem podjetju se že pripravljamo na vse te spremembe in prepričan sem, da bomo ugodno prestali tudi to preizkušnjo. Da to dosežemo pa je potrebnega veliko truda.«
S svojimi tovornjaki sedaj blago prevažajo iz Italije ne samo v Slovenijo, ampak čez njene meje v vse države Srednje in Vzhodne Evrope, razen v tiste nekdanje Sovjetske zveze. Šofer gre tja z veliko dozo tveganja. Tudi šoferji iz Slovenije, ki gredo v Rusijo iskat laškega zaslužka, so se večkrat znašli v težavah. Nevarno tveganje pa se zasedaj ne izplača. O go-riških pripravah na spremembo razmer na naši meji bomo še pisali.
Marko VValtritsch
KMEČKA BANKA-GORICA
NOVICE
Porast letalskega prometa v Evropski uniji
BRUSELJ - V letošnjem februarju se je letalski promet v Evropski uniji povečal za 10,7 odstotka v primerjavi s februarjem lanskega leta. Povečanje je še pomembnejše, ker je imel lanski februar 29 Bni, torej dan več kot letos. Povečanje z adeva vse proge, tako notranje kot mednarodne in medcelinske, najbolj pa se je povečal promet na progah za Severno Afriko in za Bližnji vzhod, in sicer kar za 18,4 odstotka. Povečala se je tudi poprečna zasedenost letal, ki je dosegla raven 67,4 odstotka, medtem ko je lansko leto znašala 63,9 odstotka.
Alžirske devizne rezerve presegajo pet milijard dolarjev
AT.ZTR - Devizne rezerve Alžirije so konec marca znašale 5,3 milijarde ameriških dolarjev, je povedal alžirski minister za finance Abdelkrim Har-chaoui. To po njegovih besedah to zagotavlja uvoz države v naslednjih šestih mesecih. Konec leta 1996 je imela severnoafriška država za 4,23 milijarde dolarjev deviznih rezerv. Harchaoui je dva meseca pred potekom mandata sedanje začasne vlade svoje delo ocenil za uspešno. Tako naj bi se letos februarja prvič v zgodovini zgodilo, da je Alžirija zabeležila manj kot desetodstotno inčacijo. Poleg tega je od drugega polletja 1996 opaziti stabilizacijo alžirskega dinarja v razmerju do ostalih tujih valut. (STA/dpa)
Za 14 % višji izvoz Filipinov
MANILA - Filipini so februarja zahvaljujoč dobri prodaji elektronike in delov za računalnike povečali izvoz v primerjavi z istim mesecem lani za 14 odstotkov na 1,81 milijarde ameriških dolarjev, so sporočili z vlade. V primerjavi z ja-----)—)- v o. r-F^marski izvoz višji za sedem odstotkov. Izvoz elektronike se je povečal za 22 odstotkov na 758,5 milijona dolarjev in s tem zavzel 41,9 odstotka vrednosti celotnega izvoza. Izvoz oblačil, ki z desetodstotnim deležem predstavljajo drugi največji vir izvoza, se je zmanjšal za 8, 4 odstotka na 182,3 milijona. Najbolj se je povečal izvoz delov za računalnike in sicer za 575,6 odstotka na 126,8 milijona dolarjev. Največji trg za filipinsko blago so februarja s 36-od-stotnim deležem ostale Združene države Amerike, sledita Japonska in Nizozemska. (STA/AP)
Cenejša nafta članic OPEČ
DUNAJ - Povprečna cena nafte članic Organizacije držav izvoznic nafte (OPEČ) je v preteklem tednu padla na 17,74 dolarja za sodček (159 litrov), medtem ko je bila še teden dni pred tem višja za 81 centov. Kot so na Dunaju sporočih iz sekretariata kartela, je bila povprečna cena sodčka februarja 20,48 dolarja, januarja pa celo 23,19 dolarja. Priporočena cena organizacije OPEČ je 21 dolarjev za sodček. (STA/dpa)
Privatizacija španske naftne družbe Repsol
MADRID - V začetku tedna se je začela privatizacija še preostalih desetih odstotkov državnega naftnega koncerna Repsol. Rok za naročila za nakup 30 milijonov delnic se izteče 21. aprila, trgovanje na borzi pa naj bi se začelo 29. aprila. Država si od prodaje delnic Repsola nadeja prihodek v višini približno 175 milijard pezet (približno dve milijardi nemških mark). Repsol je dejaven na področju nafte, zemeljskega plina in petrokemije, leta 1996 pa je zabeležil čisti dobiček v višini 119 milijard pezet (1,7 milijarde mark). (STA/dpa)
8. APRIL 1997
valuto
v URAH
nakupni
ameriški dolar	1670,00	1700,00
nemška marka	975,00	993,00
francoski frank	287,00	297,00
nizozemski gulden	860,00	885,00
belgijski frank	46,87	48,67
funt šterling	2697,00	2777,00
irski šterling	2571,00	2666,00
danska krona	254,00	264,00
grška drahma	6,07	6,67
kanadski dolar	1196,00	1231,00
švicarski frank	1132,00	1157,00
avstrijski šiling	137,46	141,96
slovenski tolar	10,60	11,00
prodajni
	
8. APRIL 1997	v URAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1692,940
EKU	1929,950
nemška marka	987,430
francoski frank	293,450
funt šterling	2744,260
nizozemski gulden	878,080
belgijski frank	47,860
španska pezeta	11,691
danska krona	259,200
irski funt	2620,160
grška drahma	6,271
portugalski eskudo	9,843
kanadski dolar	1221,190
japonski jen	13,422
švicarski frank	1146,980
avstrijski šiling	140,280
norveška krona	243,480
švedska krona	220,550
finska marka	331.070 1
MILANSKI BORZNI TRG
8. APRIL 1997		INDEKS MIB-30: +0,01%			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	11.570	-0,28	Mediolanum	15.140	-0,32
Bca di Roma	1.182	-0,75	Montedison	1.103	+ 1,09
Bca Fideuram	4.353	+ 1,42	Olivetti	604	-1,41
Benetton	21.123	-0,70	Parmalat	2.479	+2,48
Comit	3.368	•0,38	Pirelli Spa	3.648	+0,24
Credit	2.403	-0,12	Ras	14.771	+0,14
Edison	8.6670	+ 1,36	Rolo	15.009	+0,29
Fiat	5.369	+0,31	Saipem	8.066	-1,38
Gemina	695	-0,32	San Paolo To	10.987	-0,04
Generali	30.095	+0,26	Sirti	10.194	-0,81
Imi	14.923	+0,02	Štet	7.695	+0,23
Ina	2.299	+0,30	TIM	4.788	-0,35
Italgas	5.681	+ 1,35	Telecom Ita	4.366	+0,13
La Fondiaria	6.310	+0,33			
Mediaset	6.912	+0,83			
Mediobanca	9.903	-0,18			

SEZONA VERDIJA / ROLAND PETIT Z ANSAMBLOM BALLET DE MARSEILLE
Zaton sirijskega
plemstva v baletu
Po romonu »II Gattopardo« Tomasijo dl Lampedusa
Roland Petit, eden najvidnejših sodobnih koreografov klasičnega baleta, se rad loteva izredno zahtevnih nalog. Tako si npr.upa v plesno govorico prestaviti slovite romane,
tudi take, ki on rtn».i-vnli »n ' —1 " ' —
drug prenos, na primer na hlmsko platno. Lotil se je Marcela Prousta
Iskanje izgubljenega časa m uciuma tudi po drugih delih pripravil izredno sugestivno plesno predstavo »Recherche«, ki smo si jo leta ’83 lahko ogledali tudi v Trstu. Pet let kasneje se je tržaškemu občinstvu spet predstavil s predstavo povzeto po Uteramem delu, tokrat si je vsebino »sposodil« pri Heinrichu Mann, in sicer pri njegovem Profesorju Nesnagi (Professor Unrat v
granju izvajal	-------
sambel »Ballet de Marseille«, ki ga je sam ustanovil in ga še danes vodi. Tokratnemu vabilu gledališča Verdi, ki je letos že drugič zapored v operno sezono uvrstilo tudi kratek
niz plesnih predstav, se je Roland Petit odzval s predstavo »II Gattopardo«, ki se oslanja na odličen istoimenski roman siciljskega plemiča, ki se je podpisovalTomasi di
izšel* leta ’60 z naslovom Leopard). V svetu je »II Gattopardo« še dodatno zaslovel, ko je Luchino Visconti po romanu posnel izvrsten film.
Koreografova naloga je bila tokrat še težja, ker se je moral - hočeš nočeš - pomeriti kar z dvema mojstrovinama. Kot že pri prejšnjih tovrstnih preizkušnjah se je Roland Petit odločil, da znane zgodbe ne pripoveduje v baletu, temveč da prikaže nekaj bistvenih utrinkov. Zato je s pomočjo sodelavke Ed-monde Charles-Roux dogajanje porazdelil v 12 slik. V njih so zaobjeti tako ključni prizori iz romana, kot tudi bistveni elementi, na katerih je bil zgrajena pripoved. Vsaka slika se opira na glasbeno kuliso, ki jo sestavljalo skladbe znanih italijanskih skladateljev (VVolf-Ferrari, Rossini,
Cherubini, Respighi, Verdi, Puccini) in izbor siciljskih ljudskih motivov. Celotno operacijo je Roland Petit izvedel z njemu svojstveno plesno elganco, z vsebinskega vidika nih« ooLtS 2kPau|iv5§tio do »izvir-se dogajanje odvija. Veliko pozornost je posvetil po eni strani naslovnemu junaku kot človeku, ki je prizadeto doživljal propad njegovega sveta, se pravi obdobja plemičev na Siciliji, po drugi pa porajanju novega, se pravi prihodu garibaldinskih »rdečih srajc« (na sliki skupinski prizor). Predstava, ki jo je s svojo baletno skupino prvič prikazal v Palermu pred dvema letoma, verjetno ne sodi med najboljše koreografove storitve, odlikujejo pa jo nekatere zelo posrečene plesne slike. Na prvih tržaških predstavah sta med izvajalci posebej blesteli ruska balet-nica Altynai Asylmuratova v več inačicah ženske, ki si jo naslovni junak želi, in španska plesalka Lucia Lacarra kot Angelica, (bip)
PODGORA / OBLETNICE
Na Napoleonov prihod naj spet spominja obeležje
Letos poteka dvestoletnica prvega prihoda v naše kraje francoske revolucionarne armade. Poveljnik, mladi general Napoleon Bo-naparte je prišel v Gorico (kot smo tudi pred kratkim lahko prebrali v dnevniku) točno na prvi dan pomladi, 21. marca 1797. Po sklenitvi premirja z Avstrijo so se Francozi že maja istega leta umaknili v Venelo. Ponovno so se vrnili na Goriško leta 1809. Na zanimiv dogodek iz te vojne spominja trojezič-no obeležje nekoč vzidano v obzidje Attemsovega grajskega parka na današnji glavni ulici v Podgori.
Pričujočo sliko je prispeval našemu Odseku danes že pokojni kulturnik Vanko Delphi iz Podgore (zaradi prostorske stiske objavljamo samo del fotografije z napisom). V ovalu je v bronu upodobljen mlad avstrijski častnik. Spodaj, pod datumom postavitve obeležja (ob stoletnici dogodka) 24. oktobra 1909 je napis, ki se v nemščini glasi: Cesarsko Kraljevi pešpolk Nadvojvoda Friedrich št. 52 in
mku 'Henriku" grofu' F a ver-ges in njegovemu oddelku v častitljiv spomin ob odlikovanju s Križem vojaškega reda Marije Terezije za izvrstni bojni podvig 11. aprila 1809.
Opis dogodka je vklesan v kamnito ploščo na levi strani v slovenščini, na desni pa v italijanščini, tako da je vsem razumljiv.
Napis je na fotografiji slabo čitljiv, zato tu sledi točen prepis:
Henrik grof Faverges C. K. stotnik 52. pešp. nad. Franc Karl preplaval je v viharni noči dne 11. aprila 1809 visoko naraslo Sočo z
nadporočnikom Leop. Cser-gho in petdesetimi hrabrimi možmi. Napadel posadko stražnega stolpa tu v Podgori. Vztrajal hrabro pet ur proti naskakajočim Fra-cozom ter omogočil tako lastni brigadi zgradbo mosta in prehod. Za to slavno boj-ga reda Marije Terezije.
V sredini skupine pod obeležjem s cilindrom na glavi stoji C. K. zakladnik Sigismund grof Attems rojen v Gorici, 31. 12. 1840 in umrl 26.12.1910 v Podgori, kjer je pokopan v rodbinski grobnici. Bil je »gospod« Podgore, Ločnika, Dolenjega, Cerovega, Krmi-na, Chioprisa in Fiumicel-la, poročen (v tretjem zakonu) z Elviro Pippal Mich-lus (Mikluš) iz Podgore, rojena v Gorici, 2. 7. 1882 in umrla 24.11.1941.
Grofovska družina, ki je imela svoj dvorec v Podgori, ob vznožju Kalvarije, je
Pri Devinu izšla Kraljeva hči Igorja škamperieta
....11	1	Igor Škamperle
izvirala iz rodbine Attems - Petzenstein (s Peči pri Sovodnjah), čigar ustanovitelj je bil Ulvinus VVoI-fang von Attems, ur*1'! 1. 1551.
Omenjeno obeležje/e bilo odstranjeno 1. 193 8 pred prihodom Mussolitija v Attems v Gorici, na Ku«-, kjer je še danes, oskrunjeno redkim obiskovalcem na ogled. Plošča s slove-skim napisom je bila odstranjena in uničena.
Mislim, da bi bilo kulturno dejanje ploščo obnoviti in celotno obeležje zopet postaviti kamor spada, na prvotno mesto, v Pod-goro. Tam naj bi zopet stala mimoidočim na ogled, vasi v okras in obogatitev in ne nazadnje bi zgodovinsko in etično sporočilo spomenika končno prišlo do prave veljave.
Za OZE Gorica
Zdenko Vogrič
Teden
kulturnih
dobrin
ffiMlfrtt*
Pri tržaški založbi Devin je komaj izšel roman Kraljeva hči.
Avtor je Igor Škamperle, ki se je rodil v Trstu leta 1962, živi, študira in dela pa v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti je namreč končal študij primerjalne književnosti in sociologije kulture, trenutno pa je asistent na Filozofski fakulteti in pripravlja doktorsko študijo o filozofu Giordanu Brunu. Roman Kraljeva hči je njegovo drugo literarno delo, leta 1992 je namreč pri Založništvu tržaškega tiska izšla njegova prva leposlovna knjiga Sneg na zlati veji. V njegovo najnovejše delo so
7„verk,6tSn=T. predstavitvi j«	vajtijh ^
seveda pikareskno do-	no, da	edinstven	ratipaostg ^
mišljene in povezane	r°™aT^	i	ki ri	st0 nadčasno razsezno-
v živahno pripovedno	^iže	_	stjo_ ki je njegova prava
učinkuje Imt celota. V	strahovih	in pričako-	vodnica: ljubezen.

V gledališču Miela na tržaškem na-	% JTpmtta^
brežju se je v Pon^£6S	skupina Almateatro Zenskega medkul-
vitvijo predstave	^ključ i	^P centra Almamater iz Turina,
štirih predstav »gledaliških prep * femelii na poudarjeni angažirano-tanj«, ki sta ga priredili Zad g	sožitje med kulturami in za odpr-
nawentura in gledališče La Contrada o	snreiemanje priseljencev, ki naj sloni
sodelovanju Fundacije	^^'vJkov, ki so jih p,i-
niče z namenom, da tukajšnjem	. d želo in & so enaki vz-
občinstvu, ki glede na stvarnost v dni- P J	t di age dede in babice,
gih krajih Italije nadpovprečno rado rokom,^jo tudimše^ ^ ^ p(>
zahaja v gledališke dvorane, Pr, ‘JŽ ’ gu	t a predvsem na razume-
da si ogledajo še drugačne bol, nena gni	.P katere izvirajo. Pred-
vadne predstave. Prireditelji so se p	J	marsikaterem prizoru zelo
bude lotili v prepričanju, da imajo take	in ple-
predstave v Trstu precej potencia neg	g	’ katerjh veje čar eksotič-
občinstva, kljub izredno bogati bol, »mh točkah iz	j
konvencionalni gledališki ponudbi,	^^i. Jfjm pa so p^ q ^ P^
vendar je bil odziv občinstva doka, me-	^oZenstep p ^J^ ^	^
del, morda zaradi preštevilnih pnredi ,p ihodu v)Rim vidi; da kovčke pot-tev, ki so se zvrstile v tem času, ah p	P na 2eleznisj<i postaji nosijo bel-
zetno za neustaljene gledališke oblike.	katerjh služijo kruh, prisodijo
evropsko imu ker jim je pretežko, da bi
trišnje srečanje z Barbaro Delia Polla, se^k^ prd yita in prijetna predsta-ki se je lotila razmišljanja o iskani iden-	in iskrenosti pet-
titeti in mu ^	Pri najstih nastopajočih žensk, ki znajo na-
ce"
Prihodnji teden, točneje od 14. do 21. aprila, bo potekaj že 12. Teden kulturnih dobrin. Letošnji program pobude je včeraj predstavil podpre-sednik vlade VValter Veltroni, ki odgo-vorja tudi za kulturo. Kot je naglasil, ga vse boljši obisk muzejev in gled-laiških, filmskih in glasbenih prireditev navdaja z optimizmom. Podčrtal je tudi, da občutno krčenje državnih prispevkov v zadnjih 12 mesecih ni prizadelo ministrstva za kulturne dobrine, ki je bilo deležno več sredstev. Kot je že običaj, pa program Tedna kulturnih dobrin predvideva predvsem brezplačne oglede muzejev in raznih razstav.
J

SVET
ALBANIJA / ZAČENJA SE »MISIJA ZORA«
Vsak trenutek odhod
specialnih izvidnikov
Glavnina bo v Albaniji šele sredi prihodnjega tedna
RIM, TIRANA - Vsak trenutek bi lahko specialne izvidniške enote italijanskega in drugih vojaških kontingentov odšle v Albanijo, tako da bi pripravile teren za prihod mednarodnih zaščitnih sil in vzpostavile veze z albanskimi oblastmi. Kot je včeraj povedal italijanski obrambni minister Andreatta, se bo to zgodilo, ko bodo parlamenti dali zeleno luC zaščitni misiji. Resnici na ljubo so že v prejšnjih dneh Častniki raznih kontingentov izvedli prva preverjenja na terenu. Kdaj se bo točno začela »misija Zora« (Operazio-ne Alba), pa je seveda prava vojaška tajnost.
Medtem je iz Toulona odplul prvi kontingent francoske vojske, glavni-
BIN / pm n SOBO I N im PRIHODOM
Sarajevo pričakuje papeža
Hrvaške skrajneže moti papeževa slika brez trobojnice?
SARAJEVO - V Sarajevu so v teku še
----- vu,a.Mum' leižuom v fJosafr-
sko glavno mesto pripeljali »papamo-bil«, za papeževe obiske predelano Mercedesovo terensko vozilo. Na nogometnem igrišču Koševo dokončujejo 50 metrov visok leseni križ in oltar. Papež bo prav na Koševu daroval mašo, z njim pa bodo še kardinal Vinko Puljič, sarajevski škof Pero Sudar, mostarski škof Ratko Peric in banjaluški škof Franjo Komarica. Prav Komarica upa, da oblasti Republike Srbske ne bodo ovirale katoliških vernikov, da bi odšli v Sarajevo. Kot kaže, so odpravih vprašanje vizumov (40 nemških mark), ki jih je hotela vsiliti Republika Srbska.
Nihče pa ne ve, koliko ljudi se bo v nedeljo zbralo na Koševu. Banjaluški
5Kv.r
rvrihaia v Sarajevo za ^gdb-
čBžafoval je tudi, da številnih Hrvatov
na pa bo proti DraCu odplula v petek.
Kot je vCeraj povedal poveljnik misije, italijanski general Luciano Ferlani, bodo v mednarodnih zaščitnih silah sodelovali vojaki iz osmih držav (Avstrija, Danska, Francija, Grčija, Romunija, Španija in Turčija). Trenutno je pod vprašajem le danska udeležba, ker bo moral o tem danski parlament razpravljati prihodnji teden. Po približnih ocenah naj bi kontingent štel približno 6 tisoč vojakov. Razmestitev posameznih kontingentov bodo določile »specialne izvid niške enote«, a ker bo glavnino (veC kot eno tretjino) poslala Italija, bodo njene enote prisotne na vsem albanskem ozemlju. Italijanski generalštab je medtem že poslal vsem udeležencem operativne načrte »misije Zora«, tako da bi lahko dobil odgovore že v
prihodnjih 24 ali 48 urah.
Grki so že sporočili, da
pOdlcUl SVUJC
ne bo v Sarajevu zaradi upravnih volitev. »Tisti, ki ne bodo prišli, bodo volih tako da bodo raje zagotovih zmago ene stranke kot da bi izrazili s papežem svojo željo do mini.« Komaricove besede so jasen odtek zagrebškim oblastem, to so baje prav zaradi papeževega obiska s 16. na 13. april anticipirale volitve V bosanskem Livnem, ki ga nadzorujejo ah, pa so včeraj neznanci stigali vse »uradne« plakate dobrodošlice s papeževo sliko m napisom »Smo z Vami« m »Hvala Vaša Svetost«. Pred dnevi so namreč na območjih pod bošnjaško upravo strgah »neuradne« plakate s papeževo sliko ob hrvaški trobojnici s šahovnico in napisom »Pride k nam«.
bi Sl zeJ011 poatiu s v uje
'-make v Tirano in Vloro, a ne na sever, kot se je pred dnevi govorilo. V južno Albanijo naj bi odšli tudi Romuni, medtem
ko naj bi Turke poslali na sever. Kot rečeno, pa bo podrobna razmestitev znana šele v prihodnjih dneh. V pričakovanju mednarodnih zaščitnih sil obnavljajo tudi specialne enote albanske vojske, ker je povsem jasno, da vsega ne bodo uspeli rešiti tujci. Okvirno, naj bi tuje sile ostale v Albaniji do junijskih volitev, ko naj bi Albanci končno izvolili svoje predstav-nike brez volilnih prevar.
IZRAEL / KOLONA STRELJALA NA PALESTINCE
Spopadi terjali
mrtve in ranjene
Netanjahu trdi, da ZDA in Evropa zaradi kolonialne preteklosti ne razumejo Izraela
VESOLJE / KONEC STRAHU
Progres M-34 se je uspešno sooiil z vesoljsko postajo
---/ MEDllMJ<0 BEGUNCEM GROZI SVETOPISEMSKAl<ATAŠTROFA ~
Skoraj vsa Shaba (Katanga) v rokah uporniške vojske Laurenta Kobile
vo»#m

z,,.“A " rLa™ Desir® Kabila, vodja upornih
|pe,™ v	kot tudi v Mbuji-Mayi, Kabila pa
Nin paPrdal’ da b? V 0bTatih le >>0CistiI« zairsko korup-ri l^01* so.v teku Pogajanja tudi z drugimi multina-cionalmmi družbami. Skoraj vsa z rudami bogata Shaba
[7™ že v ^kah Tutsijev, tako da je le vprašanje ur, LubumbaS]UPOrmSke Padl° tucli Pokrajinsko mesto
V njem se še upirajo oddelki predsedniške garde, med-tem ko je redna vojska položila orožje, prebivalstvo pa se e priprav!,a svečano dobrodošlico uporniški vojski. Kot nnVe’^Pw Str° Jt0 Mobutovega režima in upornike Pke fiiKk0th0SV°b0dlile ,e" T° seveda ne velja za ruand-
SiU2tvS”“’13 “ P0S,a“ neb°*"= «v= tutsih
Burundiju in zahtevah mednarodno preiskavo, ki naj ugotovi kraje množičnih pokolov hutujskih beguncev
da“ dt”le”p^,0rli ^ ^	”
MOSKVA - Tovorna vesoljska ladja Progres M-34 se je včeraj ob 19.30 po srednjeevropskem poletnem času samodejno spojila z rusko vesoljsko postajo Mir (na sliki AP). Posadka postaje (Rusa Vasilij Tsibi-lijev in Aleksander La-zutkin ter American Jerry Lmenger) se je lahko odah-nila, ker so med skoraj tremi tonami tovora tudi nadomestni deli za hidrolitska sistema Elektron 2 in Elektron 1, ki služita za pridobivanje kisika in vode. Prav okvara na sistemu za pridobivanje kisika je posadko prisilila, da se je mesec dni posluževala nabojev litijevega perklorata, zasilnega sistema za kisik, kijev rabi na podmornicah.
S to prepotrebno opremo pa je Progres M-34 pripeljala na Mir raketno gorivo, ker bo morala postaja v pričakovanju majske spojitve z nekim ameriškim raketoplanom popraviti svojo orbito. Med tovorom je tudi 370 kilogramov hrane in paketi žen obeh ruskih kozmonavtov, ki bodo morali zaradi pomanjkanja sredstev za 45 dni podaljšati svoje bivanje na vesoljski postaji. Jerry Linenger nima teh problemov, ker se bo na Zemljo vrnil z ameriškim raketoplanom.
HEBRON, VVASHINC TON - Trije mrtvi in osen deset ranjenih je tragiCe obračun spopadov v He bronu, ki so izbruhnili, pc tem ko sta dva rabinsk študenta streljala v skupin Palestincev in pri tem ubil nekega Palestinca. Bodoč rabina trdita, da sta to štor la v samoobrambi, ker so j Palestinci hoteli napasti Palestinski polkovnik Dži bril Ražub, ki je odgovore: za varnost na avtonomni] območjih Zahodnega brega pa je taka opravičila za nikal in navedel, da sta Iz raelca streljala, ne da bi bil; izzvana.
To je že drugi dan, da iz raelski koloni sežejo pc orožju. Predvčerajšnjim je neki kolon v Harbati pri Ramalahu težko ranil nekega Palestinca, ker so s kamenjem luCali njegov avto.
V delu Hebrona, ki ga zaradi 400 kolonov v morju 20 tisoč Palestincev nadzoruje izraelska vojska, so uvedli policijsko uro, a to ni uspelo preprečiti izgredov. Prav tako je palestinska policija zaman poskušala prepričati svoje sonarodnjake, naj se umirijo (na sliki AP). Palestinci so namreč ogorčeni, ker se jim podirajo vsa upanja, koloni pa provokativno krožijo po zasedenih ozemljih z avtomatskim orožjem.
Premier Netanjahu, ki v ZDA nadaljuje svoj obisk, pa se ne meni za take »malenkosti«. Zadovoljen je, da se je izognil Clintonovim kritikam na raCun svoje bližnjevzhodne politike. Vseeno pa je predsi-noCnjim po srečanju s Clintonom s tipično ameriško objestnostjo trdil, da so razhajanja ZDA in Evrope z Izraelom rezultat »njihove kolonialne preteklosti« in zgrešenih pogledih na Jemzalem. Sveto mesto po njegovem ni kolonija, ker v njem že tisočletja živijo Židi, tako da ima Izrael vso pravico, da v njem gradi svoje četrti, ker to ni »arabska zemlja«. Palestinci so torej po njegovem le navadni priseljenci, ki bi morali biti hvaležni, da jih Židje še trpijo na svoji zemlji.
NOVICE
Košarkarji društva Dinamica bosi in goli zaradi tatov
Košarkarji moštva Dinamica bodo, kot se zdi, nekaj Časa bosi in goli, ali vsaj na pol bosi. Neznanci so se med nedeljo in ponedeljkom polastili veC desetin parov telovadnih copat, majic in dresov z natisnjenim imenom sponzorja. Dresi in obutev so bili spravljeni v prostorih društva v športni hali pri Ma-donnini. Vrednost znaša okrog 20 milijonov lir, vendar od kraje ne bo veliko koristi, saj je težko plasirati copate mere od 45 navzgor in oblačila z vtisnjenim imenom.
Čiščenje županstva: Občina bo morda preklicala pogodbo
V sporu s podjetjem Alfreda Giuhano, ki je zmagalo licitacijo za CišCenje županstva, namerava občinska uprava, Ce bo treba, razveljaviti pogodbo. Prejšnji teden so podjetju poslali pisno zahtevo, da v roku desetih dni in poravna obveznosti do osebja in zagotovi redno CišCenje prostorov. Razplet je pričakovati v prihodnjih dneh.
Rožmanov proces
Inštitut za družbeno in versko zgodovino prireja danes v sodelovanju z Državno knjižnico v Gorici, predavanje prof. Franca Dolinarja o procesu proti škofu Rožmanu. Predavanje bo ob 18. uri v konferenčni dvorani knjižnice v Mamehjevi ulici 12.
VOLITVE / PREDSTAVITEV LISTE SEVERNE LIGE V PALAČE HOTELU
Makroekonomija, kriza v Albaniji in spletke v palači
Posegi poslanca Piftina, tajnika Steina in kandidatke Marcolini
VOLILNA KRONIKA
Brandolin danes v Krminu
Kandidat Oljke in SKP za predsedstvo Pokrajine Gior-gio Brandolin bo danes ob 18.30 sodeloval pri odprtju novega sedeža Gibanja za Oljko v Ul. Udine v Krminu. Brandolin bo jutri imel volilni srečanji v občinskih dvoranah v Medeji (ob 20. uri) in Romansu (ob 21.00).
Srečanje SKP o zdravstvu
SKP prireja jutri ob 18. uri na Pokrajini (Korzo Itaha 55) javno srečanje o perspektivah zdravstva na državni in lokalni ravni. Sodelujeta državni predsednik združenja “Medicina democratica” Fulvio Aurora in deželni svetovalec SKP Roberto Antonaz.
Severna Liga je v ponedeljek zveCer priredila srečanje s kandidatko za predsednico pokrajine Monico Marcolini ter kandidati za pokrajinski svet in občinske volitve. V namenih je bila predstavitev kandidatov za pokrajinski svet. Srečanje pa je izzvenelo precej drugače. Tako je poslanec Domenico Pittino govoril zlasti o makroekonomiji in upravljanju državnih financ ter dokazoval, da kljub računovodskim alkimijam Italija ne spoštuje maastrichtskih kriterijev in posebej vztrajal na dokazovanju, da javni dolg narašCa brez slehernega nadzora.
Pokrajinski tajnik Severne lige Martin.Stein je svoj poseg osredotočil na albansko vprašanje. »V Albaniji ni državljanske vojne, ampak se tako stanje skuša prikazati z lažmi, neresnicami in izkrivljenim poročanjem Časnikarjev«. V ozadju dogajanj je mafija in druge zločinske združbe, ki
Kandidatka in predstavinki Lige med izvajanjem padanske himne (foto Bumbaca)
ugotovile možnost za svoje zelo velike koristi. Stein je udeležencem srečanja postregel še z izkušnjami, ki si jih je pridobil v Mestrah, kjer je sodeloval pri pobudi »zelenih straž«.
Zadnja je na srečanju govorila kandidatka za predsedstvo Pokrajine Marcelini. Pre-
brala je seznam kandidatov Lige za pokrajinski svet in orisala izkušnje, »tudi dramatične«, ki si jih je nabrala. Obžalovala je, da se ji je mandat predčasno zaključil po prizadevanju političnih strank »ki niso hotele, da bi volilci glasovali pod vtisom izkušenj ob predstavitvi davčnih prijav«.
Skozi cel mandat so ji na najrazličnejše načine nagajali, kot najtežjo preizkušnjo pa je omenila zaplet glede odobritve finančnega obračuna za leto 1995, ko so ji pripravili dokument, ki je izkazoval 5,7 milijarde lir primanjkljaja.
Zakaj se je vse to dogajalo? »Ker so bili na od-
govornih mestih predstavniki strank«. Ce ni bilo sodelovanja z občinami, so krivi župani, ki so v večini občin partijski funkcionarji. Nekaj besed je Marcolinijeva namenila tudi problematiki slovenske manjšine, vendar le v zvezi z intervjujem, ki ga je PD objavil pred dnevi. »Naslov povsem izkrivlja vsebino«. Glede razreševanja šolske problematike pa je pred zbranimi mahala s pismom prefektu, v katerem pojasnjuje, da je potrebnih ne 30 marceč 200 milijonov lir za selitev slovenske sekcije ITI.
V posegu, v katerem je bilo precej ironičnih ugotovitev na račun kandidatov Oljke Giorgia Brando-lina in Pola svoboščin Antonia Devetaga, je bilo malo ali nič besed o upravnem programu. Na izrecno vprašanje, če se Severna liga v balotaži namerava povezati s Polom ali Oljko je pokrajinski tajnik Stein slovesno izjavil, da se ne bodo povezali z nikomer.
pnvDA HMSKC VOLITVE 1997 - tfnnHiduti se predstavljajo
Fortunato Musig (SKP)
vnUn r =	-""iHSSE
štirideset let, po razcepitvi se je opredelil ?a SKP-Dvakrat je
Podpira predsedniškega kandidata Giorgia Brandolma.
...., i, i, r— . '--v - - -^1 rid se nosi
Že večkrat ste kandidirali ob različnih priložnostih in tudi bili izvoljeni. Tokrat kandidirate za pokrajinski svet v go-riškem okrožju št. 2. Je bila odločitev za kandidaturo vaša želja in avtonomna odločitev?
Od zmeraj sem bil in ostajam idealist. Ni mi do položajev in še manj do stolčkov. Pri stranki so me zaprosili naj sprejmem kandidaturo. Sprejel sem. To je vse.
SKP je v mandatu, ki se zaključuje, imela svojega predstavnika v pokrajinskem sve-

rid Se posebej?
Urejena javna zdravstvena služba je pokazatelj vsake sodobno urejene države. Pravica do zdravstvene oskrbe je ena temeljnih pravic vsakogar. Glede bolnišnice ni dvoma, da je to osnovna struktura, ki je ni mogoCe seliti v Tržič ali kam drugam in niti zmanjševati njenega pomena, zapirati oziroma krčiti oddelkov z izgovorom, da je treba varčevati in smotrno uporabljati finančna sredstva. Ni mogoče za zdravstvo uporabljati izključno kriterija krCenja denarnih sredstev. Bolnišnica mora ostati v Gorici.
Vaša stranka nasprotuje do-
stavnika v pokrapnsKem sve- je pač moja izkušnja, moje tu Imate torej informacije o	življenje. Saj m mogoče poza-
,	■ -n na Pokraiini iz prve	biti vseh krme, ki so jih naši
roke. Kako ocenjujete mandat, ijudje doživeU pod f^mnom,	vaMBLlal_i_t________„
ki se zaključuje?	Ik^vojno''vsVto j/del	nas.	graditvi tovornega postajališča
Preprosto povedano, ocena	^ ^ m ’ Mti	pri Standrežu z utemeljitvijo
štiriletnega upravljanja Sever-	^	da bi uničili precej hektarjev
ne lige ni dobra in to z nobene	AaKgmijm	Menzivno obdelanih kmetij-
strani, ne splošne za reševanje aS s™ j zadnjem Casu skih površin. Kakšno je vaše
osefono Stališče do te proble-
rajinska uprava imela do Slo-	širokem gibanju najbolj Nisem podrobno seznanjen
vencev. Nima smisla, da bi se tem širokem gi J )	z VSenii vidiki zadeve. Na
spuščali v podrobnosti.	^Katere so temeljne točke vo-	podlagi informacij s katerimi
vKPm°1Pr^	lilneca programa vaše stranke?	razpolagam, menim da gre za
ga kandidata Giorgia Brandoh-	htaeg progama^ ^ skrb za	strukturo, ki ne bi služila na-
na, nastopa pa	s	svojo listo.	’s0 „0t0vo tri glavna	menu. Strukturo, ki so jo po-
Boste v primem vohlne zmage	J,. ”rograma SKP za vozili C.as in spremembe, ki so
skupnega kandidata Brandoh | k ih 'koPvobtve. zdravstvo nastale v dobršnem delu Evro-n, slopih v odbor,^zahtevah	pok,^ ^"ihse „„ p, ZaM ni„ smisla da gr.-
v ospred u. Stalno obljubljajo, dimo take strukture. To ,e zada bodo zgradili novo bobniš- previjanje denarja. Menim, da nico, ostaja pa vse pri starem,	je treba upoštevati, da se je v
Tako smo glede kvalitete oskr-	zadnjih petih ali desetih letih
be pravzaprav vedno na marsikaj spremenilo tudi na slabšem	vzhodni italijanski meji.
‘ Kako' si kot kandidat SKP Upoštevati je treba tudi spre-zamišljate organiziranost jav- membe, do katerih bo šele ne zdravstvene službe in reše- prišlo z vstopom Slovenije v
druga vplivna mesta?
O tem nismo še razpravljali, vendar sem prepričan, da se bomo o vsem pošteno dogovorili.
Gospod Musig, rekli ste, da ostajate idealist in komunist. Kako in kdaj ste postali komunist?
Izhajam iz takega okolja, ki
me^^nmedilokomimistec To tiv vprašanja bolnišnice v Go- Evropsko unijo.
Stefano Rogelja (Forza ltalia)
Rojen v Gorici 24. julija 1942, poročen, !mTar^ ot™k®s^t“riral je na trgovski šoli Enrico Fermi v Gorici. T govec z usnjem veliko potuje po vzhodni Evropi; je tudi solastnik hrmeGo ziana Caffe. Doslej ni bil aktiven v politiki. Prvlj.jandjf'J® ■ okrožju Zagraj in podpira predsedniškega kandidata Antonia
Devetaga.
Takaj kandidirate in to prav na listi Forzaltalia?
Kandidiram, ker so me za to vprašali.
Vendar zakaj na tej listi?
Ker so me prvi vprašali.
T .abkn bi bil kandidiral tudi za CCD ali CDU. Glejte, prej sem bil pri Slovenski skupnosti, vendar mi ne gre, da je šla na levo. Prav iz odpora do te izbire sem sprejel kandidaturo.
Se torej po političnih prepričanjih uvrščate na desno?
Ne na desno, saj je Forza Ita- , ha sredinska stranka. Gotovo pa noCem biti na levi, kamor je šla Slovenska skupnost. Slovenci so nekoč bili beli in rdeči. Danes se mi zdi, da so vsi rdeči.
Ali v slovenskem okrožju, kjer ima vaša koalicija malo glasov, računate na izvohtev?
Sploh ne, niti ni moj namen, da bi se angažiral v politiki. V Gorici, kjer me bolj poznajo, bi imel več možnosti, tako pa...
Kandidiram zato, da pritegnem nekaj glasov za Forza Italia. Veste, navodilo naj se v listo vključijo tudi Slovenci, je prišlo od vodstva iz Milana. To je dokaz, da stranka ni desničarska, kot vsi govorijo: v njej so vsi bivši demokristjani, bivši socialisti, to je sredinska stranka.
Koalicija zajema tudi AN.
Ali prisotnost desnice ne pogojuje pohtike zavezništva?
AN je res prisotna v koaliciji, toda upoštevati morate, da se je povsem lotila od MSI. To na razliko od DSL, ki je vzela k sebi SKP. Ce lahko izberemo - slabi so eni in drugi - se mi zdijo oni drugi slabši. Veliko po-
tujem po vzhodu, že 30 let živim med komunisti in jih ne morem veC prenašati.
V	Devetagovem programu ni ničesar o manjšini...
Programa nisem še prebral, skušal ga bom, ko najdem kaj Časa. Devetaga pa sem poslušal na shodu, kjer je poudaril, da so oni edina stranka, ki resno sodeluje z Novo Gorico.
V	programu pa poudarja ita-lijansko identiteto Gorice.
Ce bi naneslo, da bom izvoljen, bom držal za slovensko stran, ne za italijansko.
A v tej koaliciji za slovensko stran ni posebne pozornosti.
Ce tako pravite, bo najbrž držalo. Toda, Ce bi moral zmagati Pol svoboščin, bi tudi bilo slabo, ko ne bi bilo noter nobenega Slovenca.
Bi si v primeru izvohtve pri-zadevah za rabo slovenščine, za dvojezične napise, smerokaze ?
Mislim, da je z Osimskim statutom to že urejeno, a ne?
Osimo vsebuje neke obveze, zaščitnega zakona pa še ni.
To pomeni, da nihCe ni nare-
dil nič, ne eni ne drugi.
Eni imajo to v programu, drugi nimajo.
Imajo morda že, a ne bodo izvedb. Jaz se bom gotovo zavzel za te stvari. Ne vem, če bo to pomagalo, vendar če tudi s te strani pride glas v prid Slovencem, ne bo škodilo.
Izkušnja z goriško občino je vsekakor za Slovence slaba.
To je zato, ker ni nobenega Slovenca zraven. Ce bomo na prihodnjih volitvah tudi Slovenci prisotni, bo že boljše.
Morda Slovencev ni, ker imajo te stranke protislovenski program. Kaj ko bi vanj vključile zaščito manjšine?
Eh, v koaliciji je tudi AN. Težko je zahtevati, da bi sedaj vključili zaščito v program.
Ah ni nevarno, da bi zmaga desnice zavrla obmejno sodelovanje?
Boljše kot z Marcolinijevo bo gotovo, kdorkoli naj zmaga. Kar se mene tiče, ponavljam: jaz bi se boril za sodelovanje, kaj pa bodo naredih oni...
Vam ne povzroča zadrege spraševati slovenske glasove po Sovodnjah za stranko, ki je hotela na letališču sezidati finan-carsko vojašnico?
Žal mi je, da niso naredih fi-nancarske šole. Za nas trgovce bi bila koristna, pripeljala bi več kot tisoč ljudi, nekaj denarja bi se vrtelo. Gorica je mrtva insfi-nancarsko šolo je izgubila še eno priložnost, osteh smo brez kasarne in brez denarja. Zakaj so bili v Sovodnjah proti, res ne vem: Ce bi šolo sezidali, bi kaj od tega prišlo tudi njim.
GORICA
Sreda, 9. aprila 1997
EVROŠOLA /SREČANJE MANJŠINSKIH SOL V EVROPI
SEJMIŠČE / RAZSTAVA SE ODPRTA
Dijaki šole Ivan Trinko odpotovali na Dansko
Pred odhodom je goriški župan sprejel ravnateljico
Turistični sejem je obiskalo več kot 10 tisoč ljudi
Za Celovec kmalu še en vlak
Skupina 25 dijakov slovenske srednje šole Ivana Trinka iz Gorice in Doberdoba je včeraj zjutraj s štirimi profesorji odpotovala na Dansko, točneje v Severno Slezijo, kjer živijo pripadniki nemške manjšine. Z nemškimi vrstniki -manjšinci na Danskem - so se že srečali na Evrošoli pred dvema letoma, sedaj pa jim vračajo obisk. Kraji Tingleff, Apenrade in Ton-dern gostijo namreč letošnje srečanje Evrošola, ki se ga udeležujejo profesorji in dijaki dvanajstih manjšinskih šol z raznih koncev Evrope.
Na srečanje so se dijaki dolgo in skrbno pripravljali, včeraj pa je končno napočil pričakovani dan odhoda. Pred tem so se v ponedeljek zbrali pred Kmečko banko (na sliki -
foto Bumbaca), kjer so prejeli prispevek za kritje stroškov. Pomoč so dobili tudi od Republike Slovenije, sovodenjske in do-berdobske zadružne
banke in raznih podjetij. Pred odhodom sta ravnateljica Simčič-Lojkova in predstavnica staršev bili tudi pri županu Valen-tiju, ki je pohvalil pobu-
do in jima izročil publikacijo o Gorici s posvetilom za upravitelje mesta na Danskem, kjer bodo dijaki preživeli cel teden.
Na goriškem sejmišču se tja do vključno nedelje, 13. aprila, nadaljuje razstava o Bohinjski progi. V teh dneh bo odprta od 10. do 13., popoldne pa od 16. do 20. ure. V soboto in nedeljo bo razstava odprta od 10. do 20. ure. Sejmišče je odprto v dopoldanskem času, da se omogoči profesorjem in šolarjem brezplačen obisk razstave, ki prikazuje del goriške zgodovine.Vabilo je namenjeno vsem šolam, osnovnošolci in nižješolci iz Gorice in Nove Gorice lahko sodelujejo na slikarskem natečaju. Odrasli plačajo vstopnino 5 tisoč lir, upokojenci imajo popust.
V nedeljo se je sicer zaključil turistični sejem »Si, viaggiare«, ki je bil
postavljen v dveh drugih halah sejmišča. Sejem in razstavo si je ogledalo več kot 10 tisoč ljudi. Za obe prireditvi je to izreden uspeh. V nedeljo je na sejmišču bilo več kot 3 tisoč obiskovalcev. Med njimi je bilo zelo veliko Slovencev z obeh strani meje.
O uspešnoti pobude, ki jo je dal Odbor za proslavo 90-letnice Bohinjske proge, priča tudi dejstvo, da so takoj razprodali vseh 150 mest v vlaku, ki bo v soboto, 12. aprila, goriške izletnike z glavne goriške postaje odpeljal v Novo Gorico, na Bled, v Jesenice in v Celovec. Dodatnih prosilcev je Ze toliko, da se pripravlja še en vlak, ki naj bi na tej progi vozil teden ali dva kasneje.
Posvet o možnosti naložb v Sloveniji
V Novi Gorici bo jutri strokovno srečanje o naložbah v Sloveniji. Srečanje pripravlja Regionalna Gospodarska zbornica v Novi Gorici, v sodelovanju z Informestom iz Gorice. Za priredbo srečanja so se dogovorili ob Prodijevem obisku v Ljubljani, kakor smo obširneje poročali že v soboto, 5. t.m. •
Namen srečanja je s točnim informiranjem o možnostih in ugodnostih za tuja vlaganja v Sloveniji pospešiti sodelovanje med italijanskimi in slovenskimi malimi in srednje velikimi podjetji. Uvodno besedo bo imel predstavnik Zavoda za pospeševanje gospodarstva Matej Kovač; za njim bo govoril podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Cveto Stantič. Prikazana bo izkušnja podjetja Julon itd. Na pomen srečanja, ki bo ob 10. uri v konferenčni dvorani hotela Perla, posebej opozarja Slovensko gospodarsko združenje, ki vabi člane in vse, ki bi se radi udeležili srečanja, naj svojo udeležbo sporočijo po telefonu 537386.
Fassino
odložil
obisk
Podtajnika pri ministrstvu za zunanje zadeve Piera Fassina danes ne bo v Gorico. V Rimu ga je zadržal zaplet okrog italijanske misije v Albaniji in s tem povezana parlamentarna razprava. Obisk je bil zaradi tega odložen za nedoločen čas. Fassino bi bil moral obiskati goriškega župana in sodelovati na volilnem srečanju kandi-, data Oljke za predsedstvo Pokrajine Giorgia Brandolina.
NOVA KNJIGA / NA POBUDO ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA
Slovenski psihiatri
GLASBA / V BRATU2EVEM KULTURNEM CENTRU
Srečanje izbranih gojencev primorskih glasbenih šol
Po včerajšnjem v Gorici še vrsta koncertov do konca tedna
Center za glasbeno vzgojo Emil Komel je včeraj imel v gosteh mlade glasbenike slovenskih primorskih glasbenih šol, ki so se zbrali na prvem srečanju. Maraton se bo nadaljeval ves teden: danes bo v Ilirski Bistrici, jutri v Kopru, v petek pa v Tolminu.
V Kulturnem centru Lojze Bratuž so včeraj popoldne nastopili učenci glasbenih šol iz Ajdovščine, Cerknice, Idrije, Ilirske Bistrice, Kopra, Izole, Pirana, Nove Gorice, Postojne, Sežane, Tolmina, Trsta in Vrhnike. Goriško srečanje je bilo namenjeno izbranim učencem klavirja, oboe, trobil in harmonike. Zveza primorskih glasbenih šol, ki je pobudnik in glavni organizator teh prireditev, si
že več let prizadeva, da povezuje ustanove, ki delujejo v primorskem prostoru. Namen teh pobud pa je tudi konfrontacija dela, kar je med pogoji, da
so dosežki vedno večji. O uspehih učencev glasbenih šol Primorske pričajo dobre uvrstitve na raznih tekmovanjih, v Sloveniji in drugod pa tudi vedno
večje število študentov, ki se odločajo za višješolski študij. Včerajšnjim nastopom so prisluhnili številni mladi sovrstniki nastopajočih.
Slovensko zdravniško društvo Trst-Gorica je v petek priredilo v Katoliški knjigarni predstavitev knjige Slovenski psihiatri, ki jo je uredil dr. Janko Kostnapfel. Večer sta ob prisotnosti avtorja sooblikovala Bernard Špacapan ter Anton Prijatelj, upokojeni primarij iz Nove Gorice, specializiran v medicini dela, sam avtor številnih člankov in disertacij. Občinstvo je tako spoznalo avtorja Kostnapfla, Ljubljančana, ki se je ob poučevanju poglobil predvsem v probleme starejših, v alkoholizem in psihopatologijo borcev NOB, dr. Špacapan pa je izkoristil izid nove knjige, nekake zgodovine slovenske psihiatrije, za kratek pregled organiziranega zdravljenja duševnih bolnikov v Gorici. Publikacijo, pri kateri je sodelovalo štirinajst avtorjev, ja predstavil dr. Prijatelj.Posebno pozornost je namenil osebnosti Frana Gostla, ki je deloval v Gorici med leti 1910-1916 in je bil ob ustanovitvi psihiatričnega oddelka imenovan za primarija.
Nova knjiga predstavlja lik, življenje in delo šest-
najstih slovenskih psihiatrov na Slovenskem, začenši s Karlom Bleivvei-som do Momčila Vitoro-viča. Poleg tega lahko v drugem delu beremo o delovanju treh bolnišnic za duševne bolezni v Mariboru, Idriji ter Begunjah. Nazadnje imamo v njej ponatis treh posebno pomembnih člankov o alkoholizmu, o razvoju psihiatrije ter o delovanju meskalina, izpod peresa treh izmed šestnajstih psihiatrov, ki jih obravnava knjiga.
Nova publikacija je zanimiva tudi zato, ker nam ob delovanju omenjenih psihiatrov posebej poudarja njihovo publicistično dejavnost. Pri tem velja povedati, da je res veliko število psihiatrov, ki so bili ob poklicu in znanstvenem delu tudi literati (omenimo Bogomira Magajno). Pisali so poezijo, prozo, dramatiko, Gosti je bil celo avtor libreta za opero.
Skratka namen knjige je tudi v tem, da bi bralcu prikazali realno sliko o psihiatriji in posledično o duševnih bolnikih, saj po besedah avtorja “ni je stroke, o kateri bi imeli danes ljudje tako iznakaženo mnenje kakor o psihiatriji”.
EJ
KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.50-20.00-22.10 »L’ombra del diavo-lo«. I. Harrison Ford in Brad Pitt.
VITTORIA 3 17.30-19.45-22.00 »II senso di Smilla per la neve«. Rež. Bille August. I. Julia Ormond.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »La carica dei 101«. I. Glenn Glose.
I?] OBVESTILA
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
vabi na redni občni zbor, ki bo jutri, 10. aprila, ob 20.30 v komorni dvorani Bratuže-vega centra v Gorici.
MePZ OTON ZUPANČIČ obvešča vse člane, da se bodo v nedeljo, 13. t.m., odpeljali z dvema avtobusoma na Primorsko poje v centru Lemgo v Tem. Zbirališče ob 13.45 v Standrežu pred gostilno Turri. Odhod ob 14.00. Prosijo za točnost.
OBČINSKA KNJIŽNICA DOBERDOB bo odslej ob četrtkih zaprta. Delovala bo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 18. ure.
LJUDSKA KNJIŽNICA D.
KKUIKI. je v pozni jeseni razpisala literarni natečaj Humoreska 1997. Do določenega roka, t.j. 1. aprila, je prišlo nekaj prispevkov, do sestanka ocenjevalne komisije sredi aprila pa je še mogoče izročiti zaostale spise.
SKD KREMENJAK vabi na občni zbor v petek, 11. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih v Jamljah.
S	IZLETI
SEKCIJA MALE TRGOVINE SGZ GORICA organizira v petek, 25. aprila, avtobusni izlet v Ljubljano, na ogled Blagovno Trgovskega Centra BTC in stare Ljubljane z gradom. Ogled z vodičem. Prijave na Združenju, Ul. Roma 20 (tel. 537386).
SEKCIJA UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA organizira tridnevni izlet na jezera Como, Maggiore in Orta 23., 24. in 25. maja. Informacije v trgovini pri Mih v Doberdobu, tel. 78072.
SPI CGIL SEKCIJA DOBERDOB prireja sledeče izlete: Tabiano Terme od 26. maja do 9. junija, Riviera Adriatica od 30. avgusta do 13. septembra, Levico Terme od 1. julija do 15. septembra; dnevni izleti: Caorle 20. aprila, Brazzacco di Momz-zo 25. maja in Tricesimo 16. novembra 97. Informacije v trgovini pri Mili v Doberdobu, tel. 78072.
I I LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MORANDINI, Ul. Crispi 23, tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405.
POGREBI
Danes: 9.30, Maria Tavčar vd. Medeot iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče; 10.15, Isabella Bevilacqua iz bolnišnice Sv. Justa v Kr-min; 10.30, Nives Balaben iz splošne bolnišnice v Gradišče.
Ob izgubi Jožefa Grav-narja (Pepeta) izreka iskreno sožalje odborniku Florjanu in drugemu sorodstvu Kulturno društvo Briški grič
DUNAJ / POMEMBEN REZULTAT PRVE SEJE VSEH MANJŠINSKIH SOSVETOV
Vse avstrijske manjšine bodo enotno nastopale
DUNAJ - Avstrijske manjšine hočejo s svojimi zahtevami v prihodnje usklajeno in enotno nastopati v odnosih z zvezno vlado in državnim parlamentom. To je glavni rezultat prve skupne seje vseh šestih narodnostnih sosvetov pri uradu zveznega kanclerja včeraj na Dunaju.
Ptedstavniki koroških in štajerskih Slovencev, gradiščanskih Hrvatov, Madžarov in Romov na Gradiščanskem in na Dunaju, ter dunajskih Cehov in Slovakov, so skupaj s predstavniki Cerkve in tudi zastopnikov vseh parlamentarnih strank na prvem tovrstnem sestanku namreč dosegli konsenz v dveh ključnih vprašanjih: prvič je bil dosežen konsenz o določilu v zvezni ustavi, v katerem se Republika Avstrija priznava k »zgodovinsko zrasli jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti« ter se obveže, da bo to raznolikost ohranila in pospeševala, dosežen pa je bil tudi konsenz o ustanovitvi
posebne delovne skupine, ki bo v prihodnih dveh mesecih izdelala skupen memorandum avstrijskih manjšin. V njem bodo dokumentirane vse zahteve in težnje vseh manjšin, memorandum pa naj bi upošteval tudi najnovejše evropske trende v manjšinskem pravu. V delovni skupini bodo sodelovali predsedniki in podpredsedniki vseh šestih sosvetov, pritegnili pa bodo še strokovnjake iz področja manjšinskega in mednarodnega prava.
Predsednik sosveta za koroške in štajerske Slovence Marjan Sturm (na sliki) je po skupni seji vseh sosvetov za naš list poudaril, da je današnja okrogla miza bila pomembna orientacijska točka za vse avstrijske manjšine, memorandum manjšin pa naj bi zvezni vladi in parlamentu nakazal pot nove manjšinske politike, ki naj bi bila tudi pot sožitja med manjšinami in večino.
Memorandum avstrijskih
manjšin bo slonel na osnutku Memoranduma avstrijskih narodnostnih skupnosti, ki ga je izdele-la Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in ki zagovarja vključitev manjšin v evropske integracije oz. upoštevanje novih norm manjšinske zaščite kot jo
npr. predvideva Okvirna konvencija Sveta Evrope, ter na zakonskem osnutku Temeljnega zakona o narodnih skupinah v Avstriji, katerega zagovarja Narodni svet koroških Slovencev oz. Center avstrijskih narodnosti (CAN) in ki polaga težnjo na kolektivne pravice manjšin in politično participacijo. V pretres pa bo delovna skupina, ki se bo prvič sestala že prihodnji teden, vzela tudi predlog vladne koalicije o reformi 20 let starega Zakona o narodnih skupinah. Le-ta mdr. predvideva krepitev pristojnosti narodnostnih sosvetov ter ustanovitev stalne konference predsednikov in podpredsednikov vseh obstoječih sosvetov. Prav tako bo delovna skupina upoštevala vse predloge, ki vsebujejo izboljšanje položaja narodnostnih skupnosti v Avstriji na področju izobraževanja, madnega jezika, dvojezične topografije, itd.
Ivan Lukan
Rehnova poziva Hrvaško, naj zaščiti srbsko manjšino
ZAGREB - Visoka predstavnica Združenih narodov za človekove pravice (UNHCR) Elisabeth Rehn je v današnjem pismu hrvaškemu zunanjemu ministru Mateju Graniču izrazila zaskrbljenost zaradi številnih hudih kršitev človekovih pravic nad srbsko manjšino, ki so jih v zadnjem času zabeležili na Hrvaškem. Rehnova v pismu pojasnjuje, da so predstavniki ZN marca in v začetku aprila na območju zabeležili pretepe in nadlegovanje srbskega prebivalstva ter zažige njihovih domov. Visoka predstav-nicva ZN je tudi obsodila hrvaške medije, da lokalne Srbe predstavljajo v negativni luči, s čimer ne prispevajo k procesu mirne reintegracije. Približno 200.000 Srbov je bilo izgnanih iz države, ko so hrvaške enote ponovno zavzele ozemlja pod srbskim nadzorom. Od teh se jih je 15.000 lahko vrnilo. (STA/AP)
Schieder: Nevtralnost ni združljiva s članstvom v zvezi NATO
DUNAJ - Poslanec avstrijskih socialdemokratov (SPO) Peter Schieder je danes v okviru avstrijsko-madžarskega parlamentarnega dialoga izjavil, da nevtralnost ni združljiva z morebitnim članstvom Avstrije v zvezi NATO. Glede širitve zveze NATO na Vzhod je Schider zahteval, da je potrebno v proces ohranjanja miru vključiti tudi "rešitev manjšinskih vprašanj, zahteve demokratičnih struktur in svobodno tržno gospodarstvo". (STA/APA)
Delegacija odbora Skupščine WEU
na obisku v Sloveniji
LJUBLJANA - Na obisku v Sloveniji se bo 10. in 11. aprila mudila delegacija odbora Skupščine Zahodnoevropske unije (WEU) za parlamentarne stike in odnose z javnostjo, ki jo bo vodil predsednik odbora Jean Pierre Masseret, so sporočili iz državnega zbora. Osrednji del programa je pogovor z delegacijama odbora DZ za mednarodne odnose, ki ga bo vodil vodja slovenske parlamentarne delegacije v Skupščini WEU Tone Partljič. (STA)
NADŠKOF RODE NA TV
Čimprej
slovenska
škofovska
sinoda
LJUBLJANA - Ena bistvenih nalog Cerkve na Slovenskem je priprava vseslovenske sinode, katoliškega shoda, na katerem naj bi vse tri škofije oblikovale . načrt dejavnosti slovenske katoliške Cerkve v prihodnjih letih, v naslednjem tisočletju. Do te sinode naj bi prišlo v prihodnjem letu in pol oziroma dveh, je v ponedeljkovem pogovoru na Televiziji Slovenija dejal novi ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode.
Kot meni nadškof Rode, ki namerava najprej konkretno spoznati položaj Cerkve na Slovenskem in slovenske družbe nasploh, kasneje pa bo skupaj s sodelavci sestavil načrt za delo v prihodnje, so tri prednostne naloge Cerkve ureditev njenega pravnega statusa v slovenski državi, ureditev vprašanja usmeritve slovenske šole in vprašanja cerkvene lastnine.
Po besedah novega ljubljanskega nadškofa Cerkev sicer lahko izraža politične sodbe, vendar ne z vidika stranka, "ene med strankami", ampak z nekakšne razdalje, višine; torej ne zgolj kot politično telo, ampak kot moralfia sila. "Seveda pa se ob'tem vselej pojavlja
vprašanje primernosti, " dodaja dr. Rode.
Možnost sprave na Slovenskem nadškof Rode vidi v tem, "da bi partizanom in domobrancem - preprostim slovenskim fantom, ki so se vsak na svoji strani borili za svojo idejo, za svoj ideal Slovenije - priznali njihovo dobro voljo, dober namen po ubranitvi in osvoboditvi slovenskega naroda od okupatorja". "Drugo pa je, kar je bilo v načrtih voditeljev na obeh straneh, " je pojasnil novi ljubljanski nadškof.
Dr. Franc Rode je ob siceršnjem prepričanju, da sta Slovenija in slovenski narod zdrava, opozoril na "škodovalno slovensko miselnost", na "precej resen položaj ob izgubi občutka za dobro in slabo", ter ob tem opozoril na potrebo po trdnejši zasidranosti moralnih vrednot, kar naj bi tudi ponujalo obetavnejšo prihodnost.
Kot enega glavnih izzivov katoliške Cerkve v današnjem času je novi ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode navedel ustrezno obravnavo ateizma, "še bolj pa verske brezbrižnosti, sekularizacije v vedenju in mišljenju ter relativizacije vsega". (STA)
BUDIMPEŠTA / PRVI DAN OBISKA ZUNANJEGA MINISTRA ZORANA THALERJA
Nastaja nova trilaterala Ljubljana - Dunaj - Budimpešta
BUDIMPEŠTA- Slovenski zunanji minister Zoran Thaler in njegov madžarski kolega Laszlo Kovacs sta včeraj po srečanju v Budimpešti izrazila izredno zadovoljstvo nad izčrpnimi pogovori. Thaler in Kovacs sta veliko pozornost namenila pobudi za oblikovanje novega tristranskega sodelovanja na osi Dunaj-Ljubljana-Bu-dimpešta in izrazila zadovoljstvo, da so soglasje za njeno oblikovanje dale že vse tri države, ki jih družijo številni skupni interesi.
Minister Thaler je povedal, da je cilj trilaterale usklajevanje treh držav na vseh področjih skupnega interesa. Pri tem gre za sodelovanje na področju infrastrukture, gospodarstva, za obmejno sodelovanje, omenjena pa so bila tudi prizadevanja za poenostavitev pri prehajanju meja. V bližnji prihodnosti se bodo sešli strokovnjaki treh držav, nato pa tudi zunanji ministri.
Ministra sta se strinjala, da bo pomembno vprašanje te trilaterale Schengenski sporazum, h kateremu bo Avstrija polno pristopila predvidoma oktobra letos. Minister Kovacs je dejal, da to vprašanje močno zadeva Slovenijo in Madžarsko, vendar v enaki meri tudi Avstrijo, saj bo ta prav tako čutila posledice Schengena.
Velik pomen sta zunanja ministra pripisala tudi okrepljenemu tristranskemu sodelovanju med Italijo, Slovenijo in Madžarsko. Ker je Italija članica tako Evropske unije kot zveze NATO, ima to sodelovanje še po-
seben pomen v prizadevanjih Slovenije in Madžarske za vstop v omenjeni integraciji, je menil minister Thaler. Ministra sta tudi menila, da morebitno širjenje te trilaterale na druge države ne bi bilo dobro, saj bi s tem lahko izgubila učinkovitost. Bo pa trilaterala drugim državam odprta za sodelovanje na nekaterih konkretnih projektih.
Prizadevanja Slovenije in Madžarske za vstop v EU in zvezo NATO je bilo tudi v središču pogovorov dveh zunanjih ministrov. Minister Kovacs je poudaril stališče Madžarske, da naj Slovenija čimprej postane članica zveze NATO, slovenski zunanji minister pa je dejal, da sta v teh prizadevanjih državi zaveznici. Thaler je ocenil, da je za Slovenijo zelo pomembna podpora Madžarske, saj je slovenska vzhodna soseda "kandidatka prve kategorije za članstvo v severnoatlantski zvezi".
Minister Thaler je kot prednost Slovenije pri prizadevanjih za članstvo v
zvezi NATO omenil dejstvo, da Slovenija popolnoma izpolnjuje objektivne kriterije, ki jih je organizacija zastavila, poleg tega pa je poudaril, da njenemu članstvu nobena stalna članica zveze ne nasprotuje. Poleg tega je Slovenija sama sposobna kriti stroške članstva. Na novinarsko vprašanje glede stališč Slovenije in Madžarske do pobude za sodelovanje v jugovzhodni Evropi (SEČI) je Kovacs dejal, da imata državi do pobude podobni stališči. Nanjo gledata kot na pobudo za sodelovanje na področju gospodarstva in infrastrukture in nikakor ne kot na pobudo za sodelovanje na političnem in varnostnem področju. Sodelovanje v tej pobudi nikakor ne sme ogroziti prizadevanja obeh držav za vstop v evroa-tlantske organizacije. Minister Thaler je pri tem poudaril, da Slovenija ostaja evroatlantsko in srednjeevropsko usmerjena, v SEČI pa bo sodelovala na konkretnih projektih.
Zunanja ministra sta veliko pozornost namenila
tudi dvostranskemu sodelovanju in ga izredno optimistično ocenila. Posebno pozornost sta namenila infrastrukturi, načrtom za izgradnjo železniške in avtocestne povezave, pogovarjala sta se tudi o možnostih odprtja novih mejnih prehodov. Rešitev tega problema je zastala zaradi denarnih težav, zato sta se ministra dogovorila, da bosta državi vprašanje rešili na ravni strokovnjakov.
Minister Thaler je v pogovorih še posebej izpostavil vprašanje manjšin. Obe vladi sta odločeni, da bosta nadaljevali pozitivno politiko do manjšin in skrbeli za povečanje gospodarskega sodelovanja na obmejnem območju. Posebej pomembno je, da imajo manjšine dostop do medijev v domačem jeziku, je opozoril minister Thaler.
Ministra sta govorila tudi o možnostih, da bi državljani obeh držav mejo prestopali samo z osebnimi izkaznicami. Napovedala sta, da bosta državi o tem predvidoma že letos poleti podpisali ustrezen sporazum. Če bo dogovor uresničen, bo Slovenija prva država, v katero bodo madžarski državljani lahko potovali brez potnega tista, je povedal zunanji minister Kovacs in temu pripisal poseben simboličen pomen.
Ministra sta se pogovarjala tudi o dvostranskih sporazumih, ki so v pripravi, med njimi o sporazumu o preprečevanju dvojnega obdavčevanja, o medsebojnem priznavanju diplom in o sodelovanju v turizmu. Vodji diplomacij sta se dotaknila tudi gospodarskega sodelovanja.
V prvi vrsti" sta govorila o področju energetike, načrtih za izgradnjo plinovoda in povezavi električnega omrežja obeh držav.
Sivahna dvostranska dejavnost se bo nadaljevala tudi v prihodnjih mesecih. Ministra, ki sta se dogovarjala o možnosti rednih dvostranskih srečanj na visoki ravni, sta napovedala, da bo predsenik Slovenije Milan Kučan Madžarsko predvidoma obiskal 29. in 30. aprila, 20. inaja pa je v Budimpešti načrtovano srečanje predsednikov vlad trilaterale na osi Rim-Ljubljana-Budimpešta. Državi nadaljujeta dobro tradicijo dvostranskih odnosov, napovedana srečanja pa bodo to tradicijo potrdila, je menil minister Thaler.
Ministra sta v pogovorih ocenila tudi mednarodne razmere in izmenjala stališča do aktualnih dogodkov, med drugim v Albaniji. Slovenska vlada o sodelovanju v mednarodnih enotah, ki bi posredovale v Albaniji, še ni odločala, je pa v organizaciji Rdečega križa in vlade organizirala človekoljubno pomoč za to državo, je povedal minister Thaler.
Minister Thaler se je takoj nato sešel še z madžarskim obrambnim ministrom Gyorgyjem Ke-letijem, zvečer pa je sprejel veleposlanike držav, ki s sedeža v Budimpešti pokrivajo Slovenijo. Zunanji minister Thaler se bo danes zjutraj srečal s predstavniki slovenskega gospodarstvu na Madžarskem in se pogovarjal z nekaterimi madžarskimi mediji ter s tem sklenil obisk v Budimpešti. (STA)
Ebner: Slovenija na dobri poti do polnopravnega članstva v Evropski uniji
LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je prejel pismo vodje delegacije Evropskega parlamenta Michla Ebnerja, ki je izrazil svoje trdno prepričanje, da bo Slovenija v tem letu napredovala na poti do polnopravnega članstva v Evropski uniji, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Ob tem je Ebner slovenskemu premiera iskreno čestital k uspešni potrditvi nove slovenske vlade, ki je sledila po povovni izvolitvi premiera Drnovška. (STA)
- NOGOMET / POLFINALE POKALA UEFA
Proti Monacu Inter z dvema obrazoma
Po treh golih v prvem delu, slab nastop v drugem polčasu - Dva zadetka Ganza
Inter - Monaco 3:1 (3:0)
STRELCI: Ganz v 17. in 30., Zamorano v 39. in Ikpeba v 71. minuti.
INTER: Pagliuca, Ber-gomi, Paganin, Fresi, Pi-stone, Inče, Sforza (Win-ter od 78. min.), Zanetti,
Djorkaeff, Ganz, Zamorano (12 Mazzantini, 5 Ga-lante, 18 Berti, 27 Bran-ca). MONACO: Barthez,
Blondeau, Grimandi, Ir-les (Martin od 46. min.),
Petit, Legvvinski, Djetou,
Benarbia (Ikpeba od 69. min.), Collins (Scifo od 62. min.), Anderson,
Henry (16 Porato, 26 Diao).
SODNIK: Piraux (Bel).
KOTI: 7:6 za Inter. RUMENI KARTONI: Zamorano, Benarbia in Pisto-ne per gioco falloso.
IZKLJUČEN: Grimandi v 46. minuti. GLEDALCEV: 49.078.
MILAN - Inter z dvema obrazoma si je pred povratno polfinalno tekmo pokala UEFA 22. aprila nabral lepo prednost, ki pa bi lahko bila Se bolj izdatna. Inter je namreč v prvem polčasu s hitro igro trikrat zatresel nasprotnikovo mrežo, že v prvi minuti drugega dela pa je sodnik izključil nogometaša francoskega prvoligaša Grimandija, tako da so gostitelji ves drugi polčas igrali z možem več. Kdor je pričakoval, da bo Inter še povečal svojo bero zadetkov, pa se je uštel.
Ne samo, da Milančani v napadu niso bili več nevarni, ampak so celo prepustili pobudo Francozom, ki so v drugem polčasu pritiskali na Pagliucova vrata in s
Ganz in Zamorano dajeta duška svojemu veselju (AP)
krasnim zadetkom po strelu zunaj kazenskega prostora temnopoltega Ikpebe tudi dosegli dragocen zadetek, ki vendarle nekoliko zakomplicira Interjevo pot do polfinala. Skratka, z medlo igro v drugem delu je Inter pokvaril odličen vtis, ki ga je zapustil v prvih 45 minutah, ko je zaigral res odlično in povsem nadigral moštvo, ki je doslej v tem pokalu doseglo kar sedem zmag v osmih nastopih in je na gostovanjih vedno zmagalo. Toda Ganz (osem zadetkov v UEFI) in Zamorano sta bila tokrat pod- taktirko Djorkaeffa, res neizprosna, tako da so na koncu navijači po dolgem času spet zavihteli svoje zastave, čeprav so stadion Meazza zapuščali z mešanimi občutki.
r NOGOMET / LIGA PRVAKOV-i
Ajox - Juventus revanša lanskega finala v Rimu
Toda tokrat se bosta ekipi pomerili že v polfinalu
AMSTERDAM - V lanski sezoni sta se Ajax in Juventus srečala v finalu in takrat so bili favoriti Nizozemci. Toda po enajstmetrovkah so evropski naslov osvojili čmobeli iz Turina. Tokrat se bosta ista nasprotnika pomerila že v polfinalu, favorit pa naj bi tokrat bil Juventus.
Trener Ajaxa Van Gaal večjih težav s postavo nima, če ne upoštevamo, da bo ravno danes Kluivert operiran zaradi poškodovanega meniskusa, Lippi ima več težav, vendar je na
»Odločil se bom zadnji trenutek,« pravi Juven-tusov trener, ki pa ne skriva prepričanja, da bosta njegova mlada upa Vieri in Amoraso igrala tako, da ne bo nikomur žal za odsotnimi asi. »Ajax je za nas samo zadnja etapa na poti do finala v Miinch-nu,« še trdi Lippi. Toda tega mu nihče v celoti ne verjame, saj je splošno prepričanje, da bo zmagovalec dvoboja med tema dvema ekipama tudi novi evropski klubski prvak.
Vsekakor bo danes
Tako so bili na letalu Padovano, Del Piero, Conte, Toricelli in tudi Alen Bokšič, M pa skoraj gotovo ne bo igral.
mu šele prvo dejanje, povratna tekma bo čez štirinajst dni v Turinu.
Drugi polfinalni par je Borussia Dortmund -Manchester United.
KOŠARKA / ČETRTFINALE KONČNICE
Benetton proti Mashu vodi 2:0
Na ostalih igriščih stanje 1:1 - Tretje tekme bodo že jutri
BOLOGNA - Po dveh tekmah četrtfinala končnice košarkarske prvenstva z 2:* vodi samo Benetton iz Trevisa, ki je Polti premagal tudi v Cantuju. Igra se na tri dobljene tekme. Tretja tekma bo že jutri.
Cagiva - Teamsystem 64:62 (39:33)
CAGIVA: Damiao 8, Morandotti, Petruška 9, Morena 2, Lončar 23, Meneghin 9, Pozzec-col3.
TEAMSVSTEM: Vidih, Blasi, Pilutti 7, Ruggeri, Vescovi 3, Myers 10, Gay 2, Frosini 8, McRae 11, Murdock 21.
Prosti meti: Cagiva 12:16; Teamsystem 11:15. Pet osebnih napak: Murdock (40). Tri točke: Cagiva 4:16; Teamsystem 3:19.
Telemarket - Kinder 76:75 (47:39)
TELEMARKET: Ancilotto 13, Busca 13, Ansaloni, Tonolli 8, Ambrassa 15, Henson 16, Pessina 6, Stokes 5.
KINDER: Komazec 2, Magnifico 2, Abbio 11, Prelevič 15, Galilea 13, Binelli 10, Savič
19, Ravaglia 3, Carera, Patavoukas 10.
Prosti meti: Telemarket 23:29; Kinder 8:10. Tri točke: Telemarket 9:16; Kinder 7:21.
Mash - Stefanel 93:84 (57:37)
MASH: Buhara 14, Boni 6, luzzolino 35, Daha Vecchia 5, Jerichovv, Galanda 18, Keys 8.
STEFANEL: KalaizislO, Portaluppi 11, Fučka 3, De Pol 6, Spangaro, Nobile 21, Kidd 13, Sambugaro 20, Cantarello.
Prosti meti: Mash 19:22, Stefanel 10:15. Tri točke: Mash 12:23; Stefanel 12:15.
Polti - Benetton 84:87 (38:37)
POLTI: Di Giuliomaria 4, Rossini 6, Buratti 12, Ebeling 15, Zorzolo 4, Bailey 24, Myers 17, Keita 2.
BENETTON: Gracis, Sekunda 10, Pittis 8, Marconato 10, Bonora 8, Rebraka 18, Niccolai 11, VVilliams 22, Rusconi.
Prosti meti: Polti 23:26; Benetton 22:27.Tri točke: Polti 5:15; Benetton 7:18.
NOGOMET / STARI LISJAK SE VRAČA V ARENO
Liedholm ima jasne pojme
Bianchi: Tudi z mano v pokalu UEFA
RIM - »Nisem več trener Rome. Pozdravljam ekipo in njene navijače in prepričan sem, da se bo Roma uvrstila v pokal UEFA. Ta cilj bi dosegla tudi z menoj, toda predsednik Sensi je sklenil, da jaz nisem več trener te ekipe.« S temi besedami je Carlos Bianchi namesto društva na kratki tiskovnim konferenci najavil, da je tudi uradno odpuščen. Po trenerju se je oglasilo tudi društvo, ki je potrdilo Bianchijeve besede. V uradnem sporočilu je še zapisano, da sta skupaj z Bianchijem odpuščena tudi pomočnik Carlos Ischia in trener za fizično pripravo prof. Julio Santeha. Kot običajno se je društvo vsem skupaj tudi zelo prijazno zahvalilo za profesionalnost in opravljeno delo.
Novi šef strokovnega štaba Rome bo Nils Liedholm, 75-letni dekan tujih trenerjev v Italiji. Trener ekipe bo Ezio Sella, ki je včeraj že vodil trening.
RIM - S svojega vinogradniškega posestva v Cuccaru pri Alessandrii se bo jutri Nils Liedholm natančno po sedmih letih, devetih mesecih in enajstih dneh vrnil v Trigorio, kjer ima svoj sedež Roma. Zadnjič je zdaj že 75-letni švedski strokovnjak na klopi rimskega prvoligaša sedel 30. junija 1989. leta, ko si je Roma na dodatni tekmi s Fiorentino zapravila uvrstitev v pokal Uefa. Včeraj mu je predsednik Sensi moštvo poveril z enakim mandatom - Romi priboriti mesto v Evropi. Vse kaže, da bo Liedholm na Romini klopi ostal samo do konca sezone, potem pa prevzel vlogo predsednikovega svetovalca. Govori se, da bo v Rim poleti prišel Trapatto-ni.
»Bil sem dokaj negotov. Nisem pričakoval, da bom kdaj še sedel na trenerski klopi. Sensija sem vprašal, afi je res nujno, da pridem. Odgovoril je: Ja! Potem pridem, sem mu odvrnil,« je
včeraj povedal Liedholm, ki se je pošalil, da je njegov pomočnik Sella zelo mlad, tako da bosta skupaj odtehtala za »normalno starega« trenerja.
Roma na tekmi z Milanom v Milanu Liedholmu ni zapustila slabega vtisa. »Nova krilna branilca Can-dela in Tetradze nista prav nič slaba. Skoda, da v nedeljo ni bilo Aldairja.« To-da‘gledalci so na tekmi v
Cagliarju imeli vtis, da je Roma trenutno brez kolektiva in da so mnogi bolj igrah proti trenerju Bian-chiju kot pa proti Cagliariju.
»Zal mi je za Bianchija. On je odličen trener in je bil tudi odličen igralec. Svojčas sem se odpravil v Pariz, da bi ga videl. Bil je najboljši strelec, dobro je bil seznanjen z razmerami v svetovnem nogometu.«
Toda vsi tuji trenerji so v Italiji razočarali: Tabarez, Hodgson, Bianchi. »Trenirati v Italiji ni lahko, ker se je treba prilagoditi miselnosti nogometašev. Jaz sem imel srečo, ker sem tu prej igral in treniral mlade.«
Zlobneži tudi pravijo, da je Bianchi zašel v težave, ker je bil v Argentini vajen imeti opravka z nogometaši z enoletno pogodbo za največ 150 milijonov lir zaslužka, v Italiji pa so pogodbe večletne in vredne tudi več milijard. Liedholm se vsega tega dobro zaveda. »Včasih tu ni bilo me-nažerjev. Nihče si ni upal zahtevati denarja, važno je bilo igrati. Sedaj ima vsak svojo računico. Koliko let lahko še igram? Koliko lahko zaslužim? Normalno je, da si skušaš zagotoviti denar za celo življenje. Potem so tu še sponsorji in menažerji, ki takoj pritiskajo v vse smeri, če vidijo, da njihov varovanec ne igra.«
Glede Rome ima
Liedholm že precej jasne pojme. »Naš lider mora biti Totti (Bianchi ga je imel za navadnega igralca, op. ur.). On je izreden, vendar mora znati brzdati svoj značaj. Ne sme izgubiti glave, mora delati manj prekrškov, mora razumeti, da ga branilci podirajo, ker je najboljši. Se prej pa je treba povrniti zaupanje Themu in Fonseci.« Kaj pa moštvo? Bo Liedholm na sredini igrišča spet »razpel« svojo znano mrežo? »Seveda! Tako igrajo zdaj vsi, tudi Juventus. Mogoče je zdaj igra hitrejša, daejo ji drugačno ime, pomeni pa isto. Utruditi se mora žoga in ne igralec.«
NOVICE
< Smeli Olimpija in Olympiakos bosta začela »final four«
RIM - Mednarodna košarkarska zveza (FIBA) je sporočila umike tekem finalne faze košarkarske evroh-ge za moške, ki bo od 22. do 24. aprila v Rimu. 22.4 ob 18.30 Smelt Olimpija Ljubljana - Olympiakos Pirej, sodnika: Jungebrand (Fin) in Colucci (Ita), komisar Fiba Kotleba (Sik); ob 20.30 Barcelona Banca Ca-talana - Asvel Villeurbanne, sodnika: Davidov (Rus) in Brazauskas (Lit), komisar Fiba Saper (Jug); 24.4 ob 18.30 tekma za 3. mesto; 20.30: finale za 1. mesto.
Danes prva finalna tekma Modena - Principe
V Modeni bo danes, s pričetkom ob 20. uri, prva finalna tekma za podelitev naslova rokometnega prvega med moštvom Gammadue iz Modene in tržaškim Principom. Razplet končnice je presenetljiv. Ce je namreč Principe naslov prvaka osvojil kar trinajstkrat, se je Modena prvič uvrsdtila v finale in to kot novinec v ligi.
Sisley in Daytona uspešna
f; TREVISO - Polfinale končnice odbojkarskega prvenstva se je začelo s pričakovanima zmagama Si-sleya iz Trevisa in Daytone iz Modene.
Izida: Las Daytona - Lubebanca Macerata 3:1 (10:15, 15:3,15:9,15:6); Sisley Treviso - Alpitour Cuneo 3:1 (15:10, 7:15,15:11,15:13).
Comense le za 3. mesto
LARISSA - Italijanski predstavnik na turnirju štirih najboljši ženskih košarkarskih ekip v Evropi Comense iz Coma bo jutri igral za 3. mesto s slovaškim predstavnikom Ruzomberokom. Italijanske pr-vakinjevv so namreč v včerajšnjem polfinalu izgubile s francoskim Bourgesom z 58:68 (24:32), medtem ko je v drugem polfinalu VVuppertal (Nem) premagal Ruzemberok s 87:66.
Jcoplastic - Dinamica 87:66 (37:34)
JCOPLASTIC: Cagnin 9, La Torre, Vivis 6, Johnson, Verderosa 4, Di Lorenzo, Corvo 20, Bonsignori 10, Amoroso 9, Jent. Masper, Petrosino 8, Tizzani, Gal-laro, Schiavone.
DINAMICA: Fazzi 3, Stokes 13, Fumagalh 9, Fait, Cambridge 16, Riva 33, Mian 11, Foschini 2, Gilar-di, Furlan, Belima, Moruzzi.
SODNIKA: Mattioli (Pesaro) in Monizza (Catanza-ro). PROSTI METI: Jcoplastic 6:9, Dinamica 5:10. BATTIPAGLIA - Goriška Dinamica je v zaostati tekmi 9. povratnega kola brez težav premagala Nea-peljčane, ki igrajo pretežno z mladinci. Goričani so si z novima točkama že zagotoviti končno 2. mesto v rednem delu, v play offu pa se bodo skoraj gotovo pomeriti z novincem Serapide iz Pozzuola.
VRSTNI RED: Koncret Rimini 44, Dinamica 42, Reggio Emitia 40, Montecatini 38, Imola 36, Livorno in Serapiode 34, Fabriano 30, Jucecaserta 28, Banco Sardegna 22, Jcoplastic 16, Floor Padova 8. PRIHODNJE KOLO (jutri): Dinamica - Montecatini.
Jalabert prehitel Zuelleja
LAUSANNE - Francoski kolesar Laurent Jalabert (2.060 točk) je na najnovejsi lestvici Svetovne kolesarske zveze UCI potisnil Švicarja Alexa Zuelleja (1.955) na drugo mesto. Tretji je zmagovalec francoskega Toura Danec Bjame Riis (1.587). na četrto pa je padel Belgijec Johan Museeuvv (1.541). Med ekipami ni prišlo do sprememb. Na prvem mestu je Mapei pred Telekomom in ekipo ONCE. V pokalu narodov vodi Italija pred Francijo in Švico, ki sta zamenjali mesti. Kolesarji: 1. (2) Jalabert (Fra) 2.060; 2. (1) Zuel-le (Svi) 1.955; 3. (5) Riis (Dan) 1.587; 4. (3) Museeuvv (Bel) 1.541; 5. (6) Virenque (Fra) 1.469; 6. (4) Bartoli (Ita) 1.466; 7. (8) Rominger (Svi) 1.368; 8. (7) Olano (•pa) 1.320; 9. (10) Tali (Ita) 1.241; 10. (9) Casagrande (Ita) 1.234. EMpe: 1. (1) Mapei 8.107; 2. (2) Telekom 6.384; 3. (3) ONCE 6.226, Pokal narodov: 1. (1) Italija 10.447; 2. (3) Francija 8.209; 3. (2) Švica 8.166
Maradona v bolnišnici po plesu s študentsko miss
SANTIAGO DE CHILE - Nekdanji argentinski nogometni zvezdnik Diego Maradona se je v noči na torek zaradi oslabelosti zgrudil v televizijskem studiu v Santiagu de Chile. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotoviti, da je imel težave s krvnim pretokom. Po enournem pregledu so ga odpustili. Zdravniki so zatrditi, da se zdravstvene težave niso pojavile zaradi uživanja mamil ali alkohola. Maradona je sodeloval v oddaji popularne katoliške televizije, ki ima v Čilu največjo gledanost V njej je zanikal špekulacije, da bo zaigral v čilski prvi ligi. S študentsko miss je plesal tango, po njem pa se je zaradi slabosti sesedel.
Chicago Bulls že najboljši v rednem delu
NEVV YORK- Ekipa Chicago Bulls je v košarkarski ligi NBA premagala Philadelphia 76ers s 128:102, s čimer si je že zagotovila prvo mesto v rednem delu prvenstva ter prednost domače dvorane z vsemi tekmeci v končnici. Michael Jordan je dosegel 30 točk, Scottie Pippen 28, Ron Harper pa 22.
JADRANJE / SELEKCIJE ZA NASTOP NA EP IN SP
Arianna Bogateč prva pri dekletih, ostali dokaj solidni
Na prvi od treh selekcij za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu so se v Cecini (Toskana) prvič letos ‘.'zbrali vsi najboljši ita-jijanski jadralci in ja-.Sdralke v razredu europa. |? Skupno je nastopilo 56 V tekmovalcev iz vse Italije. V sončnem in toplem vremenu so izvedli v 5 regat. Zaradi pogostih v spremembn smeri vetra : (od 3 do 6 m/sek) je bilo tekmovanje na robu regularnosti.
Prvi nastop je bil za jadralce naših dveh klubov dokaj spodbuden. Arianna Bogateč samo za eno točko ni stopila na najvisjo stopničko zmagovalnega odra v absolutni konkurenci, kjer je slavil Rimljan Mon-gelli, tretje mesto pa je zasedel Fontana iz Barija. Odveč je, če povemo, da je bila Arianna med ženskami brez pravih konkurentk. Na lestvici ji je Tržičanka Bar-barossa (SVOC) sledila šele na 10. mestu. Od naših tekmovalcev, skupno jih je nastopilo sedem, velja še opozoriti na zelo solidni uvrstitvi Mirana Guština in Johane Križnič. Guštin je pristal na 16. mestu, pri čemer je treba poudariti, da mu je še višjo uvrstitev preprečila diskvalifikacija v 3. regati, v kateri je bil deveti. Mlada Cupina tekmovalka je zasedla 26. mesto, bila pa je osma med ženskami, kar glede na njeno starost predstavlja odličen rezultat in potrjuje njeno nadarjenost. Zadovoljiv je bil tudi nastop ostalih naših tekmovalcev.
J. Križnič 8. pri ženskah
Pravico do nastopa na svetovnem prvenstvu, ki bo letos v San Franciscu,
naj bi si priborila po dva najboljša v moški in ženski konkurenci, na evropskem prvenstvu pa naj bi sodelovali štirje najboljši za vsak spol.
IZIDI: 1. Mongelli (Rim) 10 točk (1, 5, 3, 1, dnf); 2. Arianna Bogateč (Sirena) 11 točk (3, 3, 2, 6, 3); 3. Fontana (Bari) 17 točk (2, 1, 11, 3, 34); 16. Miran Guštin (Sirena) 64 točk (19, 28, dsf, 13, 4); 26. Johana Križnic (Cupa) 82 točk (32,
26,	18, 24, 14); 32. Gerta Meucci (Cupa) 112 točk (26, 27, 30, 29, dnf); 33. Andrej Močilnik (Sirena) 113 točk (24, 16, 46,
27,	dnf); 36. Paolo Tomšič (Sirena) 126 točk (34, 33, 32, 31, 30); 42. Dario Košuta (Sirena) 151 točk (37, 42, 45, 34, 38).
NOGOMET / PRVENSTVO NAJMLAJSIH
Združena ekipa Gaje rekordna v več ozirih
Pokrajinski naslov že v žepu - Doslej gajevci niso oddali niti točke - Uspešni tudi naraščajniki Zarje, ki upajo na 3. mesto
NAJMLAJSI
Gaja - Esperia 6:0 (2:0)
Strelci: Pavletič (2), Cemjava, Merlak, Strajn, Martini
GAJA: Furlan, Merlak, Cauter (Martini), Škabar (Grgič), Pilat (Ivo Križ-mančič), Guštin, Švara, Giraldi (Kapun), Pavletič, Cemjava, Strajn (Zomada)
Tudi ekipa Esperia, ki je bila v prvem delu prvenstva edina ekipa, ki je nekako nudila odpor Gaji, saj je izgubila samo 2:1 je v nedeljo doživela pravi polom s 6:0. Kolo pred koncem (naši fantje imajo
zaporedno zmago in svojevrsten rekord bodo dosegli, če bodo poleg osvojenega prvenstva dobili tudi preostali dve srečanji in tako brez izgubljene točke končali prvenstvo.
Nedeljska tekma je bila za našo združeno ekipo le nekaj več kot lažji trening, saj je že v prvem napadu po nekaj sekundah prešla v vodstvo z golom Pavletiča. V nadaljevanju je bilo zato vse veliko lažje, še posebej potem, ko so dokaj srečno dosegli še drugi gol iz prostega strela Cemjave, po katerem je žoga vratarju nerodno ušla iz rok v mrežo. Gostje
so bili nevarnejši samo v začetku dragega dela potem pa so doživeli pravi polom, saj so gajevci dosegli še štiri gole.
Naj omenimo še dva neljuba dogodka. Najprej so gostje zaradi izključitve ostali le z desetimi igralci, prav na koncu srečanja pa se je gostujoči igralec Negro dokaj resno poškodoval, ko je moral zaradi zloma roke naravnost v bolnišnico. (d.g.)
OSTALI IZIDI: CGS - Zaule Rabuiese 2:2, Chiarbola - Costalunga 4:2, San Lui-gi B - Ponziana B 2:0.
VRSTNI RED: Gaja 48, Chiarbola 38, Esperia 36, Montebello D. Bosco 35, Co-
isp
stalunga in Zaule R. 23, San Luigi B 20, Ponziana B 13, CGS 8, Altura Muggia 4. NARAŠČAJNIKI CGS-Zarja 2:7 (0:2)
Strelci za Zarjo: Jan Gregori (2), Križni ančič (2), Batti, Škerl, autogol
ZARJA: Babuder, Zomada, Jan Gregori, Križmančič, Batti, Berce, Škerl, Pri-mosi, (Manzin), Damjan Gregori, Spaz-zapan.
Kolo pred koncem prvenstva so zarjani visoko premagali CGS iz Trsta in imajo tako še možnosti za osvojitev tretjega mesta. To pa jim bo uspelo, če
bodo v nedeljo v Bazovici premagali neposrednega tekmeca Olimpio. Čeprav niso zaigrali najbolje in so bili tudi okrnjeni je bila zmaga naše združene ekipe precej lahka. Naši so zlahka prehajali v kazenski prostor domačih, akcije za gol so se vrstile kot na tekočem traku, tako so se Tržačani le s težavo branili, nič pa niso mogli proti Skerlove-mu strelu. Ko so si dah še avtogol, je bilo v bistvu tekme konec.
V drugem polčasu so se naši fantje razigrali in Jan Gregori ter Križmančič sta dosegla vsak po dva gola, Batti pa je bil uspešen iz enajstmetrovke. Katastrofo so domačini ublažiti z dvema goloma.
Na koncu naj omenimo, da bodo zarjani danes odigrali zaostalo tekmo z Domiom, ob 17. uri v Bazovici. (d.gr.)
OSTALI l/.IDh Costalunga - Ponziana 1:4, Otimpia - Chiarbola 8:1, Opicvina -Montebello D. Bosco 1:2, Zaule rabuiese - esperia 0:12.
VRSTNI RED: Ponziana 50, Opicina 47, Otimpia 42, Zarja 36, Montebello D. Bosco 30, Esperia 26, Costalunga in Chiarbola 21, CGS 11, Domio 10, Zaule Rabuiese 8.
r KOŠARKA / PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV NA TRŽAŠKEM -i
Visoka zmaga Bora, tudi Kontovel OK
Kontovelci niso igrali dobro - Druga Borova ekipa po pričakovanju ostala praznih rok
Bor A Ediauto - Superbasket 106:30 (53:12)
BOR: Kafol 16, Pison 2, Tolenti-no 3, Gaburro 11, Stokelj 17 (3:3), Cossutta 20 (2:3), Krmec 9, Lovriha 12 (22:4), Romano 16 (4:9), trener Renato Stokelj.
PM: 11:19, PON: Kafol (32), SON: 26, 3 TOČKE: Gaburro, Krmec, To-lentino 1.
Proti Superbasketu so imeli borovci tokrat lahko nalogo in že po osmih minutah so vodili kar z 28:2. Naši košarkarji so uveljaviti tako fizično kot tehnično premoč in visoko zmagati.
V prihodnjem kolu bodo Svetoi-vančani, pri katerih so se tokrat prav vsi vpisali med strelce, igrali v gosteh proti Don Boscu B. (Niko)
Bor B Autocarrozzeria Boris -Servolana 55:99 (29:47)
BOR: Bettiolo, Lombardo 18, Miloševič, Hrovatin, Prernru 23, Družina 4, Verri 8, Sunjerga 2, Scarcia, trener: Canciani.
SON: 10. PON: Miloševič. 3 TOČKE: Premru 1.
Proti Servolani je bil za borovce usoden katastrofalen začetek, saj so v teku srečanja drugaCe zaigrali še kar zadovoljivo: Nasprotniki so uveljaviti predvsem fizično premoč nekaterih posameznikov, proti katerim se Miloševič in soigralci niso mogli enakovredno boriti.
V prvem polčasu se je pri naših razigral Premru, po odmoru pa se je izkazal Lombardo. (Niko)
Kontovel - Libertas 83:69 (52:38) KONTOVEL: Sibelja, Rogelja 2, Doglia 20, Hrovatin, Kocijančič 12, Nabergoj 4, Semec 24, Žagar 4, Gregori 17, trener Meden.
Proti skromnemu Libertasu so se Kontovelovi naraščajniki potrudili le toliko, kot je bilo potrebno za zanesljivo zmago. Samo v prvem delu so nekajkrat pokazati, kaj znajo in v tem delu je bil najboljši na igrišču Vasilij Kocijančič. Nadaljevanje je bilo veliko slabše, Kontovbelci so zaceli podcenjevati nasprotnika, zaigrati pa so tudi zelo nezbrano.
Kljub temu pa končni uspeh ni bil niti trenutek vprašljiv.
OSTALA IZIDA: DLF - Don Bosco B 57:49, Intermuggia - Don Bosco A 87:93.
VRSTNI RED: Don Bosco A 34, Kontovel 28, Bor A Ediauto in Intermuggia 26, DLF 18, Libertas 16, Don Bosco B 14, Santos in Servolana 8, Bor B Autocarrozzeria Boris 2, Superbasket 0.
NOGOMET / MLADINCI
V deželnem merilu sla obe naši ekipi pri dnu lestvice
V pokrajinskenn prvenstvu Sovodenjci ob zmago v zadnji minuti - Vesna izgubila
V teniški C ligi gajevke do prve zmage
Gaja - S. Marco 2:1
Grgič - Persi 1:6, 1:6, Devetti - Borghi 6:1, 6:0, Grgic/Rosmann - Persi/Ga-lante 7:6 (7:2), 4:6,6:2.
Prav v zadnjem kolu se je Gaja dokopala do prve zmage in San Marcu prepustila nehvaležno mesto pepelke v deželni teniški C ligi. Po uvodnem porazu Daše Grgič, ki je proti defenzivni Persijevi naredila preveč napak, da bi lahko računala na kaj vec kot gladek poraz, je stanje izenačila Cirila Devetti. Svojo nasprotnico je s tempera-mento igro povsem zmlela in ji v dveh nizih oddala eno samo igro. V odločilni igri dvojic sta gajevki Grgičeva in Rossmanova zaigrali dobro in zasluženo zmagali.
Gajevke so v letošnjem prvenstvu mogočže dosegel nekaj manj, kot so pričakovale, vendar je bil njihov nastop vsekakor veC kot Časten.
KOŠARKA / V PRVENSTVU KADETOV
Nepotreben poraz jadranovcev
Pri dečkih tokrat uspešen le Polet Metra - Bor Ediauto in Kontovel izgubila
KADETI
Arte - Jadran 69:50 (35:38)
JADRAN: Voltumo, Fonda, Smilo-vich 18, Guštin 7, KrCalič, Hrovatin 10, PaoletiC 15, Bogateč, Mura, trener Furlan.
TRI TOČKE: Smilovich 2, PaoletiC
1.
Proti enakovrednemu tekmecu, go-riškemu Arteju, so jadranovci igrali v okrnjeni postavi brez Valenteja in Stefančiča, kar se je seveda poznalo. V prvem polčasu so bili naši košarkarji boljši od gostiteljev in tudi zasluženo vodili. V nadaljevanju pa so jadranovci povsem popustiti in v tem delu dosegli le 12 točk.
Od posameznikov je tokrat zadovoljil le Dimitrij Smilovich za igro v prvem polčasu.
OSTALI IZIDI: Carnia - Pall. TS 104:74, Pall. GO - Staranzano 79:54, Cervignano - Libertas (danes), Don Bosco - UBC (v petek), Arte - Don Bosco 66:75, Cervignano - UBC 56:79.
VRSTNI RED: UBC* in Pall GO 36, Don Bosco* 34, Pall. TS 32, Carnia 22, Staranzano 20, Zoppola 18, Libertas 12, Bicinicco, Cervignano in Arte 10, Jadran 8 (* tekma manj).
DEČKI
Servolana - Polet Metra 60:85 (31:44)
POLET: Guštin 36, Piccini 10, Ma. Suhadolc 11, Mi. Suhadolc 6, Ferfolja 8, Grilanc 4, Berdon 2, Švab 4, Jev-
nikar, Ferluga 4, Vidah, trener Vitez.
TRI TOČKE: Guštin 2.
Poletovci so pospraviti še en par točk in tako utrditi drugo mesto na lestvici. Nekaj težav so imeti le v prvem polčasu, medtem ko so v nadaljevanju, zlasti po zaslugi Andreja Guština, ki je bil najboljši strelec srečanja, ujeti pravi tempo igre in tudi zanesljivo zmagali.
Ferroviario - Kontovel 100:58 (44:30)
KONTOVEL: Rogelja 10, Zavadlal 2, Cemjava 2, Budin 2, Matiačič 9, Sos-si 2, Emili, Kosmina 3, Nabergoj 28, trener Sila.
Proti enakovrednemu tekmecu so Kontovelci visoko izgubiti. V prvem polčasu so se še enakvoredno upirati gostiteljem, v drugem delu tekme pa so jim pošle moči in visok poraz je bil neizbežen.
Od posameznikov bi tokrat pohvaliti Nabergoja.
Bor Ediauto - SGT 73:84 (38:44)
BOR. Floridan 23, Kemperle, Miloševič 2 Hrovatin, Premru 29, KrCalič 2, Družina 5, Dedagič 4, Sunjerga 8, trener Jogan.
SON: 21. PON: Dedagič. 3 TOČKE: Sunjerga 2.
SODNIKA: Cozzotino in Momi.
Borovi dečki so zamuditi lepo priložnost za prestižno zmago, kljub temu pa ostajajo še vedno v boju za končno 4. mesto. Joganovi fantje so biti skozi vse srečanje v rahlem zaostanku, popu-
stili pa so šele v poslednjih minutah in zmaga je zasluženo pripadla gostom. Pri naših sta vse breme v napadu nosila Floridan (na stiki) in Premru, ekipo pa je dobro vodil Sunjerga, ki je dal tudi dve trojki. Absolutni protagonist srečanja pa je bil vsekakor košarkar Ginnastice Cavalliero, ki je bil z 28 točkami neustavljiv. (Niko)
OSTALI IZID: Libertas - Poggi 96:91.
VRSTNI RED: Don Bosco 26, Polet 22, Poggi Basket in SGT 20, Bor Ediauto 16, barcolana in DLF 8, Kontovel 6, Servolana 2, Santos 0.
DEŽELNO PRVENSTVO
Mossa - Primorje 2:1 (1:1)
STRELEC ZA PRIMORJE: Fogar.
PRIMORJE: Hrovatin, Cavanna, Bukavec, lozza, Turk, Bianco, Milkovič, Fogar, Ban, Mitiani, Franzot.
Prosečani so odlično začeti, saj so povedli že v 1. minuti s Fogarjem. Gostitelji so močno reagirali in se vrgli v napad. Pri tem so bili tudi precej grobi. Izenačili pa so šele proti koncu polčasa. Tudi drugi polčas je bil napet in razburljiv, gostitelji pa so uspeli v drugem polčasu doati še en gol in tako zmagati.
Tokrat moramo pohvaliti sodnika, ki je odlično opravil svojo nalogo, saj mu je uspelo pomiriti preveč razburjene duhove.
Ronchi - Juventina 7:2 (3:0)
STRELCA ZA JUVENTI-NO: Macuzzi in Surace.
JUVENTINA: Zagato, Donati, Prinčič, Macuzzi, Milotti, Lupi eri, Surace, Screm.
Juventina se je na igrišče predstavila le z osmimi nogometaši, kljub temu se je nasprotniku hrabro upirala in prejela prvi zadetek le v 30. minuti. Standrežci so se gostiteljem »približali« celo na 2:4. Nato pa so zaradi utrujenosti popustiti, dobili še tri zadetke in visok poraz je bil neizbežen. Kljub visokemu porazu je treba pohvaliti vseh osem štan-dreških nogometašev za zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti.
OSTALI IZIDI: Gradese -San Sergid 0:6, Capriva -San Luigi 2:0, Muggia -Ponziana 0:0, Itala - Aqui-leia 5:1, San Canzian - Sta-
ranzano 3:3.
VRSTNI RED: Ronchi 58, San Sergio 57, Ponziana 56, San Canzian in Itala 43, San Luigi 40, Mossa 37, Gradese 32, Muggia 29, Ca-priva 24, Aquileia 23, Staranzano 21, Primorje 19, Juventina 11.
POKRAJINSKO PRVENSTVO
Domio - Vesna 3:0 (1:0)
VESNA: Gruden, Cossutta, Morassut, Glavina, Steffe, C. Pussini, Bulli, Ca-stellana, Germani, Vascotto (Urdih), Beno.
Proti prvemu na lestvici so Križani doživeli časten poraz in bi si, glede na število priložnosti, zasluzili vsaj častni zadetek.
OSTALI IZIDI: Chiarbola - Montebello D. Bosco 6:1, Isonzo Turriaco - Latte Car-so 0:3, Monfalcone - Pieris 4:0, Otimpia - Edile Adriatica 1:3, Portuale - Opicina 0:3, SanfAndrea - Costalunga 0:1.
VRSTNI RED: Domio 59, Opicina 58, Monfalcone 47, Chiarbola in Edile Adriatica 44, Latte Carso in Portuale 43, Olimpia 34, SanfAndrea in Costalunga 30, Pieris 22, Montebello Don Bosco 16, Vesna 11, Isonzo Turriaco 8.
Sovodnje - San Gottardo 3:3 (2:2)
STRELCI ZA SOVODNJE: Miklus, Gorjan, Florenin.
SOVODNJE: Ožbolt, Fajt, D. Devetak, Pisk, Donati, Izzo, Miklus, Gorjan, Florenin, Fabjan, Figelj (Bonon).
Ekipi sta si bili precej enakovredni in neodločen izid je zato pravilen, čeprav bi lahko naše moštvo tudi zmagalo, saj je bilo stalno v vodstvu. Gostje so namreč izenačili tik pred koncem srečanja.
O D B OJKA / FINALNA FAZA PRVENSTVA DEKLIC NA TRŽAŠKEM
Bor si je v četrti tekmi priboril lepo prednost
Virtus je premagal s 3:1 - Danes zadnji nastop slogašic Med naraščajnicami prvi poraz Sloge A, Kontovel brez težav
Virtus - Bor 1:3 (4:15, 15:4, 10:15, 12:15)
BOR: Posar 4+0, Krasevich 2+0, Tina Furlani 0+0, Smotlak 5+0, Miličevič 16+9, Ambrosi 6+4, Frandolič 0+0, Carpa-ni 0+0, Husu, Nika Furlani, Ivanovič.
Borove odbojkarice so včeraj naredile lep korak na poti do osvojitve naslova prvakinj med deklicami. V četrti tekmi finalnega troboja, prvem od dveh spopadov proti Virtusu, ki jim Se edini lahko prepreči končno zmago, so do točk prišle po štirih setih,-kar pomeni, da jim v povratni tekmi v petek (ob 19.30 na 1. maju) zadostuje že osvojitev enega samega seta, če bo seveda Virtusu v današnji peti tekmi uspelo premagati Slogo s 3:0. Prednost plavih pred povratnim dvobojem z ekipo iz naselja svetega Sergija je torej očitna, ni pa še dokončna, saj je bila včerajšnja tekma izenačena, tako da borovke vendarle še ne smejo misliti, da imajo naslov že v žepu.
Plave so včerajšnjo tekmo začele zelo borbeno razpoložene in so v prvem setu povsem nadigrale nasprotnice, ki so bile vidno preplašene. V drugem setu je Bor doživel pravi black-out v sprejemu in gladko klonil. Verjetno je igro obeh Sester v prvih dveh setih pogojevalo tudi zahajajoče sonce, ki je svetilo v obraz igralk skozi okna tesne telovadnice Visin-tini in jih slepilo. Naslednja dva seta sta bila zelo izenačena, čeprav je treba reči, da ni bil Virtus nikoli v vodstvu, tako da je zmaga borovk povsem zaslužena. Tokrat je bila v Borovih vrstah najboljša Jana Miličevič, Valentina Smotlak je prispevala nekaj važnih točk na servisu, Aleksija Ambrosi pa je bila tokrat bolj uspešna v polju, kot na mreži, kjer so jo nasprotnice z dobrim blokom večkrat presenetile.
Vrstni red po 4. finalni tekmi: Bor 6, Virtus 2, Sloga 0.
NARASCAJNICE
Skupina A
Area Immobiliare A - Sloga B 2:1 (15:5, 15:8,8:15)
SLOGA B: Dessi, Gantar, Kralj, Pohlen, Sossi, VVehrenfennig.
V tem kolu je Sloga B ponovno osvojila točko. Naše igralke so tokrat opravile soliden nastop, občasno je bila sicer njihova igra nihajoča, vendar smo v glavnem
lahko zadovoljni. Tehično znanje mladih slogašic raste, kar je navsezadnje tudi najpomembnejše. (Inka)
Ostala izida: Altura B - Virtus A 0:3, Virtus A - Area A 3:0. Vrstni red: Virtus A 19, Area A15, Altura B 7, Sgt 4, Sloga B 3.
Skupina B
Kontovel-Virtus 3:0 (15:3,15:2,15:3)
KONTOVEL: Hrovatin, Antonini, Sos-sa, Starc, Kocjan, Guštin, Vitez, Prašelj, Suc, Kobal.
Se ena lahka zmaga za Kontovel, ki je že premočni zmagovalec te skupine. O tej tekmi, kot tudi o vseh prejšnjih, ni kaj povedati, saj je bila tehnična in taktična premoč Kontovela resnično prevelika.
Altura - Sokol 3:0 (15:4,15:4,15:6)
SOKOL: Milkovič, Lansetti, Šemi, Košuta, Gruber, Kodrič, Zužič, Picciola.
Altura je zasluženo zmagala, Sokol pa bi ji vsekakor lahko nudil močnejši odpor. Začetka prvega in tretjega seta sta bila izenačena, vendar so bile nato sokolovke v napadu premalo prodorne in poraz je bil neizbežen.
Ostali izid: Azzurra - Area B 0:3. Vrstni red: Kontovel 23, Altura A 21, Area B 13, Sokol 11, Virtus B 3, Azzurra 0.
Skupina C
Area Immobiliare C - Sloga A 2:1 (11:15,15:6,15:9)
SLOGA A: Calligaris, Coretti, Cvelbar, Maurel, Risegari, Simeone, Udovič, Žagar.
V tem kolu je Sloga A doživela svoj prvi prvenstveni poraz. Ker pa so igralke osvojile en niz, se glede uvrstitve v play-off ne bo prav nič spremenilo in tudi prvo mesto bodo verjetno kljub temu porazu osvojile. Area C je vsekakor najboljša še-sterka tržaškega društva in je tudi v soboto zaigrala res dobro in zagrizeno. Tega ne moremo trditi o Slogi, ki je tokrat odpovedala domala na vsej črti. Žal pa si je na tekmi poškodovala koleno Staška Cvelbar, kar je seveda še dodatno vplivalo na že itak negativni potek tekme. (Inka)
Ostala izida: Ricreatori - Oma B 3:0. Vrstni red: Area C 17, Sloga A 16, Ricreatori 9, Oma B 3, Virtus C 0.
Skupina D
Bor - Oma A 0:3 (3:15,3:15,2:15)
BOR: Bandino, Bevilacqua, Ciacchi, Derganc, Furlani, Husu, Stanič, Zompi-chiatti, Savarin, Legovich
Prvouvrščena Oma A je po pričakovanjih premagala Borove naraščajnice, ki so se tokrat že vnaprej vdale in se tako dobrim nasprotnicam sploh niso upirale. Igrale so slabo, razočarale pa so predvsem zaradi borbenosti in ker favoriziranim na-spreotnicam sploh niso poskušale nuditi odpora. Za tako slab nastop seveda ni nikakršnega opravičila (T. G.)
Ostali izid: Ricreatori B - SanfAndrea 2:1. Vrstni red: Oma A 17, Breg 12, Bor 9, SanfAndrea 6, Ricreatori 3.
Slogine deklice bodo danes ob 18.00 odigrale še tekmo z Virlusom (Foto Kroma)
V DRAGI
Zelo
soliden
nastop
zarjanov
Prva tekma lokostrelcev
Lokostrelci Zarja so lahko zadovoljni s svojim prvim letošnjim nastopom na prostem. V konkurenci približno 80 lokostrelcev iz Furlanije Julijske krajine, Veneta in Slovenije je namreč Stojan Ražem med veterani osvojil prvo mesto, še bolj spodbuden pa je bil nastop Morena Gran-zotta, ki je pri članih osvojil tretje mesto. Dober vtis naših strelcev je dopolnil Bogdan Stopar, ki je bil pri članih štirinajsti.
Samo tekmovanje je bilo tehnično precej zahtevno, saj so bile nekatere tarče postavljene v zelo težke položaje. Poleg tega je tudi burja nekoliko motila tekmovanje »hunter and field«, ki pa je bilo zanimivo in dobro organizirano.
Naslednje tekmovanje, ki se ga bodo Zarjini lokostrelci udeležili bo tekma 26. in 27. aprila v Ankaranu. REZULTATI Člani: 1. O. Vi-ghesso (Vicenza) 310 (158 + 152), 2. Marko Turk (Ascat TS) 298 (147+151), 3. Moreno Granzot-to (Zarja) 292 (147+145),...14. Bogdan Stopar (Zarja) 241 (135+106) Veterani:	1.
Stojan ražem (Zarja) 247 (120+127)
PO IZJAVI GORIŠKEGA DRUŠTVA
Izvršni odbor ZSŠDI o izstopu ŠZ Olympia
Izvršni odbor ZSSDI je na svoji redni seji dne 7. aprila 1997 obravnaval vaš odstop in pismo, ki ste nam ga poslali v obrazložitev in ki je bilo objavljeno tudi v sredstvih javnega obvščanja.
Ker smo imeli skupni sestanek v Gorici dne 18. marca 1997, že dan po vaši napovedi o odstopu, na katerem smo konstruktivno razčistili, vsaj po našem mnenju vsa vaša nakazana nesoglasja v odnosu do ZSSDI, ne bomo v tem odgovoru dolgovezni.
Ostro odvračamo teze o politikanstvu in o pomanjkanju pluralizma v naši organizaciji saj, če je že nekaj v vseh teh letih okarakteri-ziralo ZSSDI, sta to bili prav njegova odprtost do vseh komponent naše narodnostne skupnosti (o tem pričajo sestave prejšnjih in tudi sedanjih vodstvenih organov) in pa izjemna pozornost, da se ne vrinejo v športno gibanje poli tično-str ankarske zdrahe in razlike. O tem pričajo ne samo dokumenti, izjave in resolucije, ampak in	predvsem
vsakodnevno zadržanje in delo ljudi, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri vodenju organizacije. Tako ekvidistantno zadržanje nam je večkrat celo škodovalo, vendar nam je dalo možnost doseči današnji organiza-
cijski nivo in pa ugled ter priznanje, ki jih uživamo tako znotraj manjšine kot izven nje, kot edina priznana manjšinska krovna športna organizacija.
Glpde monopoliziranja in neupošte-vanosti pobud S D 01ympia pa hočemo iznesti naše gledišče: vaše društvo je bilo vseskozi polnopravno in v vseh odtenkih upoštevano v isti meri kot vseh ostalih 46 društev, ki so naše članice. Vodstvo ZSSDI -ja je vselej upoštevalo in pozdravljalo z velikim zanimanjem vsako vašo pobudo in jo v mejah svojih možnostih tudi podpiralo. Upamo si trditi, da so vaši občutki povsem zgrešeni.
Samo toliko, ker nočemo polemke. Nasprotno, obžalujemo vaš sklep, ki je po našem mnenju neutemeljen in prav gotovo ni v skladu z interesi samega manjšinskega športa, ki potrebuje prav v današnjih težkih časih še večjo enotnost in homogenost kot doslej, ampak ni v interesu vašega kluba, ki mu osamljenost, v času, ki od vseh društev terja še večje sodelovanje in združevanje, lahko samo škoduje.
Ostajamo na razpolago za nadaljno eventualno poglobljeno razpravo in vas pozdravljamo z odličnim spoštovanjem.
Izvršni odbor ZSSDI
_______________ODBOJKA /VI. MOŠKI DIVIZIJI NA TRŽAŠKEM____________________
Igralci Sloge B so si že zagotovili nastop v končnici
Sloga A pa mora v prihodnjem kolu zmagati s 3:0 - l^ZD: Kontovelke so si obstanek priborile s svojimi močmi
1. MOŠKA DIVIZIJA
Skupina A
Computer Discount - Sloga B 2:3 (15:6,16:14,11:15,14:16,9:15)
Sloga B: Mikolj (9+12), Milič (1+0), Drasič (8+17), Savarin (2+1), Mauri (1+3), Jančar (0+3), Stopar (1+0), Peterlin (4+3)
Točke / Napake na servisu: 6/11
Po velikonočnem premoru so fantje združene ekipe dosegli zlata vredni točki za uvrstitev v play off. Očitno pa našim fantom ne ležijo jutranje nedeljske tekme, saj niso bili niti senca tiste ekipe, ki smo jo navajeni gledati v zadnjem času.
Prva dva seta so gladko izgubili, čeprav drugi set po točkah tega ne kaže. Toda v prvih dveh setih so s protinapadom dosegli le 5 točk. Igrah so zaspano in povsem nezbrano. V tretjem nizu je nasprotnik nekoliko popustil in Drasičevi fantje so le s težavo osvojih niz. V četrtem setu je Computer Discount že vodil s 14:8, ko je nato nekoliko popustil in odbojkarji združene ekipe so v tem trenutku zbrali vse svoje moči, stisnili zobe in z delnim izidom 8:0 po zagrizenem boju izsilili tie break. V petem in odločilnem setu pa je nasprotnikovi ekipi, ki jo sestavljajo starejši igralci, Zmanjkalo sape in važno zmago so toorali tako prepustiti našim odbojkarjem, ki so tako dve koli pred koncem že v play offu. (Mik)
Ostala izida: Virtus - Area Immobiliare 0:3, Volley Club A - Le Volpi 3:0. Vrstni red: Area Immobiliare 14, Sloga B 12, Le Volpi 8, Computer Discount in Volley club 6, Virtus 2.
Skupina B
Sloga A - Rigutti 1:3 (15:13, 6:15, 8:15,10:15)
SLOGA A: Pertot (1+3), Veljak (7+13), Volčič (2+7), A. Maver (2+3), M. Maver (0+2), Mijot (3+11), Jagodic (0+1), Danieli (1+2), Micalessi, Glavi-na, Furlani.
Servis: 5/9.
Tudi v povratnem delu je Sloga morala priznati premoč vodilne ekipe na lestvici, čeprav je v prvem in četrtem setu dokazala, da ji je lahko enakovredna. Predvsem v prvem setu so slogaši zaigrali odlično, izredno motivirano in zagrizeno, naredili zelo malo napak ter tako povsem zasluženo osvojili prvi set. V drugem in tretjem setu so gostitelji naredih že na začetku preveč napak, tako da je gostujoča ekipa takoj povedla s 5:0 oziroma 6:0. Gostje so tudi zaigrali bolje in na mreži uveljavili svojo očitno premoč. Četrti set je bil spet izenačen, toda gostje so bili na koncu uspešnejši. Med slogaši je bil tokrat posebno razpoložen v napadu Veljak.
Za osvojitev drugega mesta v skupini mora Sloga zdaj v naslednjem kolu s 3:0 premagati 01 d Cats. V tem primeru bo o drugem mestu odločal ko-
ličnik v točkah. (A. Maver)
1. ZENSKA DIVIZIJA
Bor- Computer Discount 3:1 (15:3, 15:2,13:15,15:9)
BOR: Ažman 12+11, Flego 13+5, J. Miličevič 8+12, Bogateč 5+3, Rogelja, Macho 2+5, Sadlovvski 1+1, Z. Miličevič 0+0, Stemad 3+1.
Borovke so opravile še eno formalnost in premagale skromne nasprotnice, po nepotrebnem pa so jim prepustile tretji set. Po dveh gladko osvojenih setih so namreč plave popustile in se zmedle, ko je Computer Discount prevzel pobudo v svoje roke. V četrtem setu so se Borove odbojkarice spet zbrale in brez težav osvojile novo zmago. Zaradi odsotnosti poškodovane Ivane Flego je Bor zaigral v neobičajni postavi: Flegovo je na centru nadomestila Jana Miličevič, na krilu je igrala Bogatčeva, v diagonali s podaj ačem pa je na začetku igrala Ma-chova, nato pa je njeno mesto prevzela Stemadova. (T. G.)
Virtus -Breg 1:3 (10:15, 8:15, 15:4, 2:15)
BREG: D. in M. Zeriali, Sturman, Sancin S., Carboni, U. in I. Pettirosso.
Brežanke so v eni uri igre odpravile šibkejšega nasprotnika in osvojile nov par točk. Naše igralke so vseskozi imele vajeti igre v svojih rokah. V prvem in drugem setu je bila premoč stalno na strani Brežank, saj nasprotnik ni predstavljal nobene večje ne-
varnosti za naše. V tretjem setu so naše zaigrale manj prepričljivo: negotovi servisi, napake v obrambi in napadu. Proti taki ekipi je Virtus z lahkoto osvojil tretji set. V četrtem in zadnjem delu tekme so Brežanke ponovno ujele svoj ritem, tako da so na najboljši način zaključile tekmo v svojo korist. (Lela)
Julia - Kontovel 0:3 (6:15, 4:15, 6:15)
KONTOVEL: Čeme, Sossa, Stoka, Battigelli, T. in N. Milič, Bukavec, Švara.
Kontovelke so si z gladko zmago priborile obstanek v ligi. Julia je vodila samo na začetku 1. seta (5:0), nato pa je Kontovel s pametno igro, brez nepotrebnih komplikacij in z močnim napadom, povsem zagospodaril na igrišču. Dobro so Kontovelke igrale tudi v polju in naredile so zelo malo napak. Omeniti velja odsotnost Elene Bogateč, ki bo morala počivati tri tedne zaradi prometne nesreče.
Prvič po treh letih so tako Kontovelke dosegle obstanek v tej ligi po lastni zaslugi in ne zaradi kasnejše ponovne vključitve v ligo po sklepu federacije. To pa kaže, da je ekipa v zadnji sezoni precej napredovala.
Ostah izid: SanfAndrea - Computer Discount - KIlljoy 3:0. Vrstni red: Bor 20, SanfAndrea 18, KIlljoy in Breg 12, Kontovel 10, Pallavolo Trie-ste 6, Virtus 2, Julia 0.
Obvestila
SK DEVIN - planinski odsek priredi v nedeljo 13. t. m., pohod »Memorial Mirko Škabar« od Praprota do Repna - koča pod Rupo. Odhod iz Praprota od 8.30 do 10.30. Za povratek bo preskrbljeno.
AOSPDT
obvešča, da se bomo plezalci zbrali danes, 9. aprila na sedežu SPDT, ul. Sv. Frančiška 20, ob 20.30. Vabljeni ljubitelji alpinizma in vsi zainteresirani.
SZ BOR
obvešča vse zainteresirane za nove tečaje aerobike, Id se bodo priceU v ponedeljek, 14. aprila in bodo potekah ob urah kosila (13.30 - 14.30) ter popoldne (16.30 -17.30) in 19.00 - 20.00), da bo sestanek z vaditeljicama (Grgič in Mezgec) v petek 11. t. m., ob 19. uri na Stadionu 1. maj. Za vse informacije tel. v urad (tel. 51377 od 10. do 13. m od 17. do 20. ure).
SK BRDINA
vabi vse člane, tekmovalce in prijatelje na zaključno prireditev, ki bo v soboto, 12.4. ob 20. uri v Domu Brdina na Opčinah.
SK DEVIN - smučarski odsek prireja ob zaključku sezone, v nedeljo, 20. aprila, društveno tekmo na Nevej-skem sedlu (Prevala). Poleg zabave bo tudi prigrizek in žlahtna kapljica ter žrebanje daril. Pričakujemo vas kot ponavadi v polnem številu. Prijave in informacije na tel. St. 040/2916004 - tajništvo, do vključno petka 18. aprila.
ZSSDI
obvešča, da je gorišld urad do nadaljnjega odprt samo v jutranjih urah, in sicer od 8.30 do 12.30.
Sreda, 9. aprila 1997
KULTURNI DOGODKI ■ PRIREDITVE
LJUBLJANA / ODPRTO PISMO JAVNOSTI
Slovenski PEN: »Goli in bosi, pa nič krivi«
Organizatorji EMK so preklicali dano besedo
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
LJUBLJANA - V programu Evropskega meseca kulture je za 23. junij napovedano literarno dogajanje na veC lokacijah v Ljubljani, kjer naj bi nastopili eminentni pisatelji različnih narodov, udeleženci letošnjega mednarodnega pisateljskega srečanja na Bledu. Ker ta napoved ne ustreza resnici, smo jo prisiljeni javno demantirati. Ker pa napačna informacija ni samo pomota, ampak posledica nekorektnega odnosa do slovenskega PEN-a, moramo zoper njo tudi protestirati, so v odprtem pismu javnosti z naslovom Goli in bosi, pa nic krivi in dolžni po pooblastilu upravnega odbora Slovenskega PEN-a napisali Boris A. Novak, Iztok Osojnik in Alenka Puhar.
Kot pišejo, je ozadje dogajanja namreč naslednje:
Slovenski PEN, tukajšnja veja svetovne pisateljske organizacije, že trideseto leto vabi ugledne ustvarjalce iz celega sveta na Blejsko srečanje. Ker letos praznujemo visoki jubilej te pomembne mednarodne prireditve, smo se pri izbiri gostov še posebej trudili. Po srečnem naključju letošnja Blejska konferenca Časovno sovpada z mesecem, ko bo Ljubljana evropska kulturna prestolnica. Da bi naše udeležence predstavili tudi relevantnemu ljubljanskemu občinstvu, smo se z organizatorji Evropskega meseca kulture (EMK) dogovorili za literarni veCer, ki naj bi ga skupaj
organizirali v Ljubljani. Na ta način bi dosegli tako obogatitev dogajanja v Ljubljani kot zmanjšanje stroškov na obeh straneh. Ce se, denimo, znameniti Law-rence Ferlinghetti (pesnik, založnik in osrednja postava bit-niškega gibanja) potrudi iz San Francisca do Bleda, njegov nastop v Ljubljani ne bi smel biti poseben problem, tudi Ce ne bi bila evropska kulturna prestolnica. Dogovarjanje je potekalo od decembra 1996 dalje. Organizatorji so nam trdno zagotovili, da bodo za pet najpomembnejših udeležencev pokrili potne in bivalne stroške (letalske vozovnice in hotel), honorar po mednarodnih standardih, poleg tega pa naj bi poravnali tudi vse strošlce prireditve v Ljubljani, avtobusni prevoz z Bleda in nazaj, tiskarske stroške za natis jubilejnega zbornika in publikacije z referati ter običajni konferenčni material.
V prepričanju, da gre za resno zadevo, smo s svoje strani to isto obljubili glavnim gostom, ki smo jih povabili. Ker ti ljudje poznajo Slovenski PEN kot resno in zanesljivo institucijo, so nam verjeli in potrdili svoj pribod. Pa so se zmotili, mi pa tudi! 10. marca 1997 smo namreč izvedeli, da organizatorji niso veC pripravljeni poravnati velike večine obljubljenega, po hudem parlamentiranju so pristali zgolj na kritje tiskarskih stroškov in avtobusnega prevoza z Ble-
da v Ljubljano. O potnih in bivalnih stroških ter honorarjih se sploh niso hoteli veC pogovarjati!
Vse to bi še nekako požrli. Sodu pa je izbilo dno dejstvo, da organizatorji niso bili pripravljeni poravnati niti pičlih 114.000 SIT efektivnih stroškov za glavno dvorano Narodne galerije. Naj pojasnimo: vodstvo Narodne galerije nam je za petek, 23. maja, velikodušno zastonj ponudilo dvorano, z upravičenim pričakovanjem, da bomo pokrili stroške ozvočenja, CišCenja in varovanja. Izkoriščamo to priložnost, da se Narodni galeriji zahvalimo za prijaznost in se ji obenem opravičimo za nadlegovanje. Ker si Slovenski PEN v okviru sramotno tesno odmerjenih sredstev - jubilej gor ali dol! - ne more privoščiti niti pičlih sto tisočakov, smo morali ta lepi projekt 17. marca letos žal odpovedati.
V informacijo javnosti: ves C as smo se dogo-varjalli z gospo Lilijano Rudolf, direktorico EMK, in z gospodom Jeffom H. PivaCem, njenim pomočnikom, ki smo mu 17. marca poslali protestno pismo, v katerem smo izrazili svoje ogorčenje.
Opravičujemo se kulturni javnosti, ker 23. maja ne bo imela priložnosti v živo doživeti literarnega nastopa vrhunskih imen sodobne svetovne književnosti in intelektualne misli: izraelskega pesnika Ye-chuda Amichaia, angleškega dramatika Ronalda Harvvooda, ita-
lijanskega esejista Clau-dia Magrisa, poljskega razumnika Adama Mi-chnika, somalskega pisatelja Nuruddina Far aha, Camske pisateljice Monike van Paemel, avstrijskega pisatelja Alfreda Kolleritscha in že omenjenega Lavvrenca Ferlinghettija.
Kaj je vodstvo EMK imelo v mislih, ko je naše majske goste velikopotezno napovedalo za 23. junij na različnih ljubljanskih lokacijah, pac ne vemo, s tem pismom pa bi radi vnaprej preprečili hudo jezo, ki jo razočarani ljubitelji književnosti utegnejo stresati na naš raCun. NiC krivi in nic dolžni smo v skrajno neprijetni situaciji, ker svojim gostom ne moremo izpolniti celotne obljube, torej, ne samo o sodelovanju na Blejski konferenci, ampak tudi o nastopu v Ljubljani. Naš položaj pa je toliko bolj zoprn, ker moramo to godljo pojasnjevati svojim prijateljem iz mednarodnih krogov, med katerimi mnogi vedo, da je v vodstvu projekta EMK Dušan Jovanovič, župan evropske kulturne prestolnice pa je prav tako naš pisateljski kolega in celo dolgoletni elan PEN-a Dimitrij Rupel. Ne nazadnje bi bila s strani organizatorjev EMK na mestu tudi malce veCja spoštljivost, saj se Slovenski PEN že 30 let uspešno ukvarja z zadevo, kjer so oni očitno neodgovorni začetniki!, piše v omenjenem odprtem pismu javnosti.
(STA)
TRST
Kulturni dom
Danes, 9. t. m., komedija Branislava Nušiča »Žalujoči ostali« ODPADE; v zameno, ob 10. in ob 16. uri »Staromodna komedija«.
Jutri, 10. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 13. t. m., ob 16. uri: Matjaž Kmecl »Polnočno kričanje« v izvedbi Toneta Gogale. Predstava na izbiro za abonma odrezek St. 8.
V petek, 11. t. m., ob 20.30 (red F): Aleksej Arbuzov »Staromodna komedija«. Režija Marko Sosič. Nastopata Lidija Kozlovič in Polde BibiC.
SSG gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« jutri, 10. t. m., ob 19.30 v Slovenjgradcu.
Gledališče Verdi
Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97
Danes, 9. t. m., ob 20.30 (red E) balet Rolanda Petita »II Gattopardo«, ki ga izvaja Ballet National De Marseille. Direktor David Garforth, orkester gledališča Verdi.
Ponovitve predstav: jutri, 10.4., 20.30 (red H); petek, 11.4., 20.30 (red C); sobota, 12.4., 15.30 (red L) in 20.30 (red F); nedelja, 13.4., 16.00 (red G). Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich: urnik 9-12,16-19.
Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97
Danes, 9. t. m., ob 16. uri (red sreda popoldan) in ob 21. uri (red prost).: Moni Ovadia in Theater Orchestra »Ballata di fine millenio«.
BOLOGNA / MLADINSKA KNJJŽEVNOST
Začenja se že 34. izvedba tradicionalnega sejma
BOLOGNA - Od Četrtka, 10. do nedelje, 13. aprila se bo v Bologni že 34. krat zapovrstjo vršil knjižni sejem za najmlajše. To je vsakoletna priložnost 1400 založnikov iz 75 različnih držav, da seznanijo javnost s svojo dejavnostjo in novostmi ter načrtujejo skupne strategije. Sest paviljonov je namenjenih italijanskim založnikom, eden angleškim ter ostali tujim.
Posebej se predstavljajo založniki s šolskimi teksti, posebej oni, ki se prvenstveno ukvarjajo z mladinsko literaturo, odsek zase predstavlja elektronika. Naj s tem v zvezi omenim Softvvare Arcade z novo nagrado Bologna New Frize za interaktivna dela. V paviljonu št. 23 bodo na ogled humoristične vignete in ilustracije na temo šole s skupnim naslovom: »Risbe za tablo«. Odprti prostor kavarne ilustratorjev ostaja osrednja točka za stike med avtorji in publiko, zaseda prostor med likovnimi razstavami in predstavlja prijetno točko stika med prisotnimi. Likovna
razstava se letos spet Členi na tri odseke. Fantazijski in znanstveni ilustraciji se tokrat spet pridružuje »Skrivnostni vrt« tokrat namenjen osebni razstavi ilustratorja Leota Lionnija. Komisija izvedencev je pregledala dela 1.200 prijavljenih na nateCaj ter opravila izbor 95 avtorjev, med katerimi sta tudi dva ilustratorja iznaše pokrajine. Ro-sanna Nardon iz Ronk pri Gorici je predstavila svoje ilustracije na temo irskih pravljic ter Faio Do-se, ki prav tako več let sodeluje s krajevnimi založniki in tržaškim Studijskim centrom Alberti.
Peto leto zapovrstjo se tržaški študijski center za mladinsko literaturo samostojno predstavlja s stojnico v paviljonu št. 24 ter predstavlja manjšinske založnike. Posredovanje med posameznimi izdajatelji postaja važen vezni Člen tako v vzpostavljanju medkulturnih odnosov, kot v načrtovanju skupnih pobud. Alberti nam ponuja hkrati izčrpno dokumentacijo katalogov knjižnih ilustracij za mla-
dino, ki so v tekočem letu izšli ob razstavah in likovnih natečajih.
Številni avtorji in ilustratorji najdejo tu na voljo razpise za nove natečaje in smejo prositi za strokovno oceno lastnih stvaritev.
Tudi letos je vstop namenjen le onim, ki pripadajo svetu založništva, kot avtorji, ilustratorji, založniki, novinarji, profesorji. Vstopnica je nespremenjena in znaša 25.000 lir. Najmlajšim je vstop strogo prepovedan, zadržijo se pa lahko v ludoteki v kulturnem centru za otroke, kjer je varstvo zagotovljeno z zanimivimi dejavnostmi indelavnica-mi. Med Četrtkom in soboto si sledi vrsta predavanj tako na tematike mladinske literature, kot vezane na didaktike pod pokroviteljstvom ministrstva za šolstvo.
Urnik je neprekinjen med 9. in 18. uro, na nedeljo zaprejo že ob 17. uri.
Jasna Merku
Predstava v abonmaju: odrezek 10 - rumen. Gledališče Cristallo - La Contrada
V	petek, 11. t. m., ob 20.30 premiera: gostovanje gledališča Teatro stabile del Veneto Carlo Goldoni s komedijo »Se no i xe mati no li volemo«, režija Giulio Bosetti. Nastopajo Giulio Bosetti, Antonio Salines in Gian-ni Bonagura.
OPČINE
Prosvetni dom
V	petek, 11. t. m., ob 20. uri - premiera: Mladinska lutkovna skupina SKD Tabor predstavlja igro »Korenčkov palček« Svetlane Makarovič. Režija Olga Lupine. Scena, likovna zasnova in realizacija lutk Magda Tavčar, avtorska glasba Miran Košuta.
Ponovitev v soboto, 12. t. m., ob 20. uri.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Danes, 9. t. m., ob 20. uri film »Evita«.
Danes, 9. t. m., ob 9.00 in ob 10.30 gostovanje Lutkovnega gledališča Jesenice s predstavo »Fonfek Fije« (za predšolski abonma«.
V	torek, 15. t. m., ob 11. uri srečanje otroških folklornih skupin Primorske.
PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 12. t. m., ob 20.30 gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«. Režija Boris Kobal.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
GORICA
Kulturni dom 1 Gorica Kinema: jutri,
10. t. m., ob 20.45 »Glasovi skozi Cas«, r. Franco Piavoli; v Cetr
tek, 17. t. m., ob 20.45 »A comedia de Deus«, r. Joao Cesar Monteiro; v Četrtek, 24. t. m., ob 20.45 »Haut bas fragile«,' r. Jacpues Rivette.
KOROŠKA
ŽAMAMJE
Pri družini Terezije Picej: danes, 9. t. m., ob 19. uri prireja Slovenska gospodarska zveza srečanje gostincev.
CELOVEC
Mladinski dom SSD: danes, 9. t. m., ob 18. uri literarni veCer s pesnikom Nikom Grafenauerjem.
CELOVEC
Modestov dom: v petek,
11. t. m., ob 19.30
»Mladina spoznava avstrijske narodne skupnosti« - referent Branko Lenart.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K&k center: v petek, 11. t. m., ob 19.30 diskusija »Pomoč oz. samopomoč za ženske«. V soboto, 12. t. m., ob 9. uri »Informacijske mize« - možnosti za osebno informacijo in izmenjavo izkušenj.
ŠKOCJAN
Kulturna dvorana Kassl: v soboto, 12. t. m.,
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
Koncertna sezona
TRST
Glasbena matica ■
1 1996/97
Kulturni dom
V	ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 nastop Slovenskega kvinfeta trobil iz Ljubljane. Na programu Purcell, Vivaldi, Bach, Clarke in Brahms.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 koncert pianista Richarda Goode. Na sporedu Stravinski, Ravel in Schonberg.
Avditorij Muzeja Revoltella
Glasbena srečanja gledališča Verdi: danes, 9. t. m., ob 18. uri recital Anne Marie DelFOste.
OPČINE
Cerkev sv. Jerneja
V	nedeljo, 13. t. m., ob 20. uri koncert v dobrodelne namene Tria Barocco Forte, Olga Gracelj (sopran), Stanko Arnold (trobenta) in Maks Strmčnik (orgle in Čembalo).
RAZSTAVE
TRST
Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trz. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«.
Občinska razstavna dvorana (Trg Unita), Palača Costanzi, Sala Albo Pretorio: na
ogled je razstava »Zone d’arte«.
Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do konca maja bo na ogled razstava »Generali in Mediano«.
Sedež turistične ustanove (Ul.San Nicolo 20): še danes, 9.4. razstavlja Ferruccio Berni-ni.
RICMANJE
Baragov dom: na ogled je razstava fotografij Maria Magajne. Urnik ogleda ob delavnikih od 9. do 12. ure.
GORICA
Kulturni dom
Jazz srečanja: v sredo, 23. t. m., ob 21. uri koncert Davida Murray in Aki Takase.
SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97
V	sredo, 16. t. m., ob 19.30 koncert Damjane Bratuž - Svet Bele Bartoka.
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	petek, 11. t. m., ob 20.30 nastopajo »Filharmonični virtuozi«, Komorni orkester Berlinske filharmonije - glasbeni abonma in izven.
Primorska poje: v petek, 11. t. m., ob 20. uri v Avditoriju v Portorožu; v soboto, 12. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici in ob 20. uri v Kulturnem domu v Kobaridu; v nedeljo, 13. t. m., ob 17. uri v Centru Lemg° v Teru (Beneška Slovenija) in ob 17. uri v osnovni šoli v Cerknem.

GORICA
Kulturni dom: do 13. t. m. razstavlja Viljem Cigoj. Ogled je možem samo ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med kulturnimi prireditvami. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava Goart Online.
KOROŠKA
CELOVEC
Na univerzi: jutri, 10. t. m., ob 19.30 verni-saža Simona Veratschniga »Skandinavske impresije«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K&k center: do 14.4. razstavljajo umetnice iz Slovenije, Avstrije in Italije v okviru projekta Zenske-manjšina-umetnost-identitete.
ŽITARA VAS
Kulturni dom Kumst: na ogled je etnološka razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«.
RAI 3
slovenski
program
® RAI 1
9.35
11.10
11.30
12.25
12.35
13.30
14.05
15.05
15.50
16.00
18.00
18.10
18.45
19.20
20.30
20.50
22.25
22.30
0.00
0.30
1.00
1.15
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Melba Ruffo in Stefane Ziantoni), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Racconti romani (kom., It. ’55, i. Maurizio Arena)
Aktualna oddaja: Verde-
mattina
Dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Prevec ljubezni ubija (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
Aktualno: Test (vodi Se-bastiano Somma)
Dok.: Kvarkov svet -Stlerjevi morski levi, Shingalana (2. del) Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, Mauro Serio), risanke Heidi, Aladdin Nan.: Lassie, 17.30 Zorro Dnevnik
Aktualne teme: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Carlo Conti)
Vreme in dnevnik Šport
TV film: Identitš, perduta (dram., ZDA ’96, i. Beau Bridges. Pam Dawbar) Dnevnik
Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Rai Educational Sottovoce - Potihoma -NoCni pogovori (vodi Gi-gi Marzullo)
Variete: Cyrano
1	1 RAI 2	5c	''j RETE 4
	Variete: Scanzonatissima		Nad.: Angelica
	Variete za najmlajše		Nan.: Komisar Cordier
	Nan.: Lassie		Nad.: Kassandra
	lo serivo, tu seri vi		Nad.: Perla nera 10.30
	Nad.: Quando si ama,		Ali del destino, 11.00
	10.00 Santa Barbara		Aroma de cafe, 11.45 Mi-
	Perche? - Zakaj?		lagros, vmes (11.30)
	Rubrika o zdravstvu Tg2		dnevnik
	33,11.15 dnevnik		Kviz: La mota della for-
	Variete: I fatti vostri -		tuna - Kolo sreCe
	Vaše zadeve		Dnevnik
	Dnevnik, 13.30 Navade		Aktualna odd.: Es 1’ es-
	in družba, 13.45 Zdravje		senza della vita
	Variete: Ci vediamo in		Nad.: Sentieri - Steze
	Tv-Ieri, oggi... e domani		Film: Secondo amore
	17.15 Dnevnik		(dram., ZDA ’55)
	Aktualno: La cronaca in		Kviz: OK, il prezzo e giu-
	diretta - Kronika v živo		sto (vodi L Zanicchi)
	Dnevnik in šport		Dnevnik in vreme
	Oddaja o izletih in poto-		Variete: Game Boat
	vanjih: Sereno variabile		Film: Colazione da Tif-
Im	Nan.: Hunter		fany (kom., ZDA ’61, A.
	Variete: Go-Cart		Hepburn, G. Peppard)
	VeCerni dnevnik		Film: Harry ti presento
m	Film: Piedone d’ Egitto (pust., It. ’80. i. Bud		Sally (kom., ZDA ’89), 0.50 pregled tiska
	Spencer, L. Trieste)		
	Izžrebanje lota		
	Variete: Macao Dnevnik in vreme, knji-	|3 CANALE 5	
	ge, 0.10 Danes v Parla-		
	men tu, 0.20 NoCni šport		
	lo serivo, tu seri vi		Na prvi strani, vremen-
			ska napoved
			Dok. oddaja o naravo-
m, RAI 3			slovju Galapagos TV film: Mamma Lucia
			(dram., ZDA-It. ’87, i. So-
■			fia Loren, Hal Holbrook)
m	Jutranji dnevnik		Aktualna odd.: Forum -
m	Dok.: Južno od Tunizija		Sodišče (vodita Rita Dal-
B	Film: Gospod in gospa		la Chiesa, S. Licheri)
m	Smith (kom., ZDA ’41)		Dnevnik TG 5
	Rai educational		Aktualno: Sgarbi quoti-
	Dnevnik		diani
	Rubrika: Telesogni		Nad.: Beautiful (i. Ron
	Rai educational		Moss, J. McCook)
	Deželne vesti, dnevnik,		Aktualne teme: Domini e
	14.40 Articolo 1, 14.55		donne - Moški in ženske
i	Znanstveni dnevnik,		(vodi Maria De Filippi)
gg	15.05 Fratelli d’ Italia		Variete: Maurizio Costan-
	Športno popoldne, vmes		zo Show
	kolesarstvo		Aktualna kronika: Veris-
	Oddaja o znanosti in na-		simo - Tutti i colori della
	ravi: Geo & Geo		cronaca (vodi C. Parodi)
	Nad.: Un pošto al sole		Variete: Tira & molla (vo-
	Dnevnik, deželne vesti		di Paolo Bonolis)
	Aktualno: Od 20.00 do		Dnevnik
	20.00, 20.15 Blob		Nogomet: Ajax Amster-
	Aktualno: Mi manda		dam - Juventus (Cham-
	Raitre (vodi L. Necco)		pios League)
	Dnevnik, deželne vesti		Variete: Striscia la noti-
	•Dok.: Mixer		zia (vodita Gene Gnocchi
	Aktualno: Italians		in Tullio Solenghi)
	Dnevnik, pregled tiska,		Dnevnik
	nočna kultura, vreme		Variete: Maurizio Costan-
	Variete: Fuori orario		zo Show, vmes (0.00)
	Šport: IP v hokeju, 1.35		dnevnik
	boks, 2.00 triatlon		Sgarbi ouotidiani
'$> ITALIA 1	Jr Slovenija 1 Jr Slovenija 2
	Otroški variete, vmes		Vremenska panorama		Euronevvs
	Ciao ciao mattina		Euronevvs		Tedenski izbor: Svet po-
	Nan.: A-Team, 10.15 Ma-		Včeraj, danes, jutri		roča, 11.20 Prisluhnimo
	gnum P.I., 11.30 Mc Gy-		Videoring		tišini
	ver		Otroški program: dok. se-		Drama: Antigona (Sofok-
	Aktualno: Planet		rija: Oglejmo si (VB)		les, posnetek predstave
	Odprti studio, 12.25		Tedenski izbor: nan. Ve-		SLG Celje)
	Šport studio, 12.50 Fatti		soljska policijska postaja		/Ne/znani oder
	e misfatti		(14. epizoda)		Nanizanka:	Hudson
	Nan.: Happy Days		Ciklus filmov Louisa Bu-		Street (ZDA,. epizoda)
	Otroški variete Ciao Ciao		nuela: Lepotica dneva		Japonska dokumentarna
	Parade in risanke, 14.25		Dok.: Bitka za Reko		serija: Življenje na zemlji
	Telepanzane		Poročila		Studio City
	Variete: Colpo di fulmine		TV igrica: Kolo sreče (po-		Nadaljevanka: Berlin
	Nan.: Baywatch - Lov na		novitev)		Alexanderplatz (Nemčija,
	zlato		Tedenski izbor: Slovenska		r. R.W. Fassbinder, i. G.
	Variete za najmlajše in ri-		polka in valček		Lamprecht, H. Schygulla,
	sanke, 17.25 Bartroberto		Poljudnoznanstvena se-		B. Sukovva, G. John)
	Nan.: Primi baci, 18.00		rija: Kronika afriških ži-		Avstralska nanizanka:
	Karine in Ari		vali (6. del)		echo Point (50. epizoda)
	Odprti studio in vreme,		Oddaja madžarske TV:		Ameriška nanizanka:
	18.50 Šport studio		Slovenski utrinki		Moesha (i. Brandy
	Nan.: Flipper - Zeleni		EP Videostrani		Norvvood, VVilliam Allen
	hudič (i. C. Flynn)		Obzornik		Young, 1. epizoda)
	Variete: Edizione straor-		Otroški program: Pod		Razvedrilna oddaja: Ka-
	dinaria (vodi E. Papi)		klobukom		raoke
	Film: Dirty Dancing		Po Sloveniji		Domače obrti na Sloven-
	(kom., ZDA ’87, i. Jenni-		Sejemm avto in vzdrže-		skem: Tkalci in predice
	fer Grey, P. Swayze)		vanje		Spori: Vaterpolo (1. tekma
B	Šport: Champions League		TV igrica: Kolo sreCe		finala play ofi)
H	Aktualno: Fatti e misfatti		Včeraj, danes, jutri		Nogomet: Borussia -
m	Italija 1 šport		Risanka		Manchester United (pol-
10	Nanizanka: Star Trek		Dnevnik, vreme		finale lige prvakov, pre-
m	Film: Due samurai per		Spori		nos iz Dortmunda)
m	100 geishe (kom., It. ’62)		Drama: Politikova žena		Včeraj, danes, jutri
			(VB, 2. del)		Zavrtimo stare kolute
			Parlamentarna križpotja		Koncert Simfoničnega
S TELE 4			Včeraj, danes, jutri		orkestra SF
			Odmevi, vreme		DomaCe obrti na Sloven-
			Spori		skem: Tkalci in predice
			Nan.: Posadka (ZDA, 8.		(ponovitev)
	16.45, 19.30, 23.00 Do-		epizoda)		
	godki in odmevi		Film: Platinasta blon-		
	Nad.: La ribelle		dinka (ZDA, 1931, r.		
	Verde a nord-est		Frank Capra, i. Jean Kar-		
	Oddaja o živalih		lo w, Loretta Young)		
	Presente innovativo		Videoring		
	Aktualne teme: Zoom				
	Aktualno: 11 supplemen-				
	Nogomet: Pontedera -Triestina	.111 Koper			
RJS Zoora					
	• . •	m	Euronevvs		
(•) MONTECARLO		n	Pogovorimo se... Alpe Jadran		
			Vesolje je...		
			Program v slovenskem jeziku: Halo, pozvani ste		
	19.30, 22.30, 0.45 Dnev-		Primorska kronika		
	nik, 13.30 Spori	iflPj	Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport		
	Due come voi		Risanke: Baba Malu		
	Variete: Strogo osebno		Sredozemlje		
HjfiM	Film: La maschera di Di-		Nogomet: Champions League (polfinale)		
	mitrios (krim., ZDA ’44)		Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme		
	Variete: Tappeto volante		Koncert v počastitev Tartinijevega rojstnega dne: Komorni orke-		
	Aktualno: Check Point		I ster Slovenicum (dirigent Uroš Lajovic)		
	Film: Nightmare 4		Vsedanes - TV dnevnik		
					
	I cannoni di S. Sebastian				

'X
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Sreda vas gleda;
9.45	Izberite pesmico; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura;
19.45	Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.00 Medigra; 21.05 Hale-Boppov komet; 21.25 Zbori po želji; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.10 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Moped show; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava; 17.00 Hip-hop; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Z A. Rupel; 21.00 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Mojo blues.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.30 Za knjižne molje; 14,05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki festivalov, koncertov; 20.00 Poslušajte 2x; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13.30, -14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu;
8.45	Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Odgovor na rešeto; 10.40 Power play; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO;
16.00	Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zbav-no glasb. odd. z gostom; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22,30 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8,05 Horoskop; 8,15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin-
gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.015 Fono-rizzantel8.15 O manjšinah; 19.30 Šport.
Radio Trst A
8.00,10.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,
19.00	Dnevnik; 7,20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Tisoč dni, dvesto noči (M. Sosič, in-terpr. T. Gogala); 9.40 Spoznavajmo svet živali; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.40 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Potpuri;
15.30	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Čez morja proti obzorju, nato glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini;
8.30,	12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-9.00 Glasbena mavricam 21.04-22.00 Primorski obzornik.
Primrslti dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
r , _ SREE
SREDISCE
ZMERNO	TOPLA	HLADNA	SREDISCE	ANT1-
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
6
66
6^6
§ f
x\ C A
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 19.38. Dolžina dneva 13.03.
Luna vzide ob 6.12 in zatone ob 20.32.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.26 najnižje -54 cm, ob 11.36 najvisje 37 cm, ob 17.20 najnižje -33 cm, ob 23.26 najvišje 50 cm. Jutri: ob 5.59 najnižje -51 cm, ob 12.14 najvišje 30 cm, ob 17.49 najnižje -24 cm, ob 23.52 najvišje 43 cm.
MORJE
Morje mimo, temperatura morja 11,3 stopinje.
BIOPROGNOZA
Vremenski vpliv na počutje in razpoložeje ljudi bo ugoden.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m............10
1000 m..............5
1500 m..............1
2000 m.............0
2500 m ...........-2
2864 m............-4
DANES
GRADEC
■4/13
° o-
KRANJSKA GORA ^
-8/11 O
TRŽIČ -5/12
O
S. GRADEC -5/13

MARIBOR
o -3/14
O P™-*
M. SOBOTA O -4/13

N. MESTO -4/14
O
CELJE
O -4/14	<-—
ZAGREB
-2/15
O
Slovenija: Precej jasno bo. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, na Primorskem najnižja 3, najvišja dnevna okoli 15 stopinj. Sosednje pokrajine: Tudi v sosednjih pokrajinah bo precej jasno.
JUTRI
GRADEC
-2/15
M. SOBOTA O -2/15
MARIBOR
O -1/16
CELOVEC
o -2/16
TRBIŽ
GRADEC
-3/15
KRANJSKA GORA
-5/13 TRŽIČ -3/15
CELJE ° -2/16
KRANJ
ZAGREB o/17
LJUBLJANA
,N. GORICA GORICA q 4/19
N. MESTO -2/17
POSTOJNA
O ‘1/18 KOČEVJE
V Četrtek in petek se bo nadaljevalo pretežno jasno vreme. Topleje bo.
CRNOMEU
»ORTOROŽ
UMAG
OPATUA
PAZIN
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE

Nagrade Pulitzer novinarjem ZDA
VVASHINGTON - Posebni poročevalec New York Timesa John Burns je prejel prestižno Pulitzerjevo nagrado za svoje mednarodne reportaže. Wall Street Journal je prejel državno priznanje zaradi svojih člankov o vplivu aidsa na ameriško znanost in podjetništvo.
Ameriške novinarske nagrade je včeraj v New Yorku podelila Columbia University. John Burns, ki je nedavno z izredno profesionalnostjo kril vojno v BiH, je prejel nagrado zaradi svojih dopisov o afganistanskem režimu, ki so ga vsilili Talibani, koranski študenti in gverilci.
Ob velikih ameriških dnevnikih so se letos uveljavili tudi krajevni časopisi kot nevrorleanski Times-Picayune in Seattle Times, ki sta prejela vsak po eno nagrado. Picayune si je zaslužil nagrado za vrsto člankov, ki ovirajo trgovino z ribami, Seattle Times je prejel nagrado za reportažo o gradbeni korupciji v škodo Indijancev, agencija AP pa za sliko Jelcina, ki pleše na rok koncertu. (Telefoto AP)
Alitaliin v »leteči poljub« spremenjen boeme 747 reklamna sponsorizacija čokoladnih »poljubov«
RIM - Reklamna sponsorizacija je osvojila tudi jumbo italijanske letalske družbe Alitalia, ki je boeing 747 »preoblekla« v Peruginin »poljub«. Sponsorizacija linijskega letala je plod poskusnega enoletnega dogovora s podjetjem Nestle, ki bo izkoristilo krila in trup letala, da bi Peruginine »poljube« reklamiralo po vsem svetu. Za Alita-lio je to miliardni posel brez stroškov, ker je Pe-rugina krila vseh 500 milijonov za prebarvanje letala. Alitaliin boeing 747 ima sedaj temnomodro preobleko s srebrnimi progami od kril do repa, na modri podlagi pa so srebrne zvezdice.
Izraelski trgovec umetnin namerava preseliti Chagallovo hišo
MADRID - Neki izraelski trgovec z umetninami in strastni ljubitelj Marca Chagalla je že porabil veliko denarja in truda, da bi kupil in uvozil hišo tega židovskega slikarja. Po pisanju španskega časnika El Pais namerava Itmar Barkai razstaviti slikarjevo rojstno hišo iz lesa in kamna v Belomsiji, v kateri je družina Chagall živela do presehtve v Pariz. Barkai namerava hišo zložiti v posamezne pakete, te pa z letalom pripeljati v Jeruzalem. Po pisanju omenjenega časnika, je Barkai od beloruske vlade že dobil dovoljenje za izvoz. (STA/Hina)
Moški za 15 dolarjev
MUNCHEN - Privlačnega videza, na leto zasluži 170.000 dolarjev, je zvest, rad ima pse - dobiti pa ga je mogoče že za 15 dolarjev - namišljen prijatelj, "zložen" v priročni škatlici, je namenjen vsem tistim ženskam, ki jim je dovolj vprašanj in poizvedovanj, zakaj so še vedno samske, piše nemški tednik Focus. Paketki, ki se jih je domislila ameriška podjetnica Cathy Hamilton, vsebujejo različne fotograCje za pisalno mizo ah denarnico, nekaj telefonskih sporočil ("Klical je Dave") ter kartice s takšno ah drugačno vsebino ("Ves čas mislim nate" ah samo "Sal mi je"). Po mnenju Hamiltonove je to dovolj, da kolege na delu, prijatelje ali bivšega ljubimca prepričamo v obstoj princa na belem konju. Trenutno je mogoče kupih škatlice s šestini različnimi tipi moških, od kavboja Clintona, gasilca Franka do atletskega Ala. (STA)
Sveto pismo v romskem jeziku
DUNAJ - Sveto pismo bodo prevedb tudi v romski jezik. Tiskovna agencija Kathpress je poročala, da bo v Dunajskem Novem mestu prihodnji teden potekalo srečanje interkonfesionalne skupine prevajalcev, ki naj bi se ga udeležili strokovnjaki iz več kot desetih držav. Prevajanje Bibhje v romski jezik koordinirata romunska biblična družba in Svetovna zveza bibličnih društev. (STA/APA)
Po letih neplodnosti šesterčki
NEW YORK - 27-letna Američanka je rodila šesterčke, štiri deklice in dva fantka, potem ko se je več let zaman zdravila zaradi neplodnosti. Kot pravijo zdravniki v bolnišnici na Long Islandu, je to 11. znani primer rojstva šesterčkov v medicinski zgodovini. Pri porodu s cesarskim rezom je sodelovalo 23 babic, medicinskih sester in zdravnikov. Mati je rodila po 29 tednih nosečnosti, kar je za takšne primere neobičajno dolga nosečnost. Starša, ki nista preveč premožna, bosta za vzdrževanje naraščaja potrebovala finančno pomoč družbe, sicer pa sta iz Hollywooda že prejela ponudbo za snemanje filma. (STA/AFP)