CfO'
?jyx
/Primor',
^	GOtaCA-Drevofed24mgggiol-Tel0481/533382
chimi - ui. (aston 28 - Tei. 0432/7311«_
C
lc
OUCH & C. s.a.s.
j srevilka. ...oki DNEVNIK v za-
Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico
Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343
1500 ur	ČETRTEK, 6. FEBRUARJA 1997
Skupni nastop je še kako koristen
Bojan Brezigar
Bolj kot se bliža odprtje Nove Tržaške kreditne banke, bolj se zožuje mane-verski prostor vseh, ki jih bo ta dogodek kakorkoli zadeval. V teh dneh je torej močno opazno prehajanje od bolj ali manj načelnih oziroma splošnih stališč k stvarnim problemom, kajti vsi se zavedajo, da bo trenutek odprtja nove banke ključno dejanje. Tega se zavedajo novi lastniki, Banca Antoniana Popolare Veneta, vsi uslužbenci, varčevalci, podjetja, ki so s TKB poslovala, in banke, ki so imele z njo poslovne odnose.
Sinočnje srečanje varčevalcev je bilo torej predvsem operativnega značaja; imelo je dvojen namen: osvetliti predloge vodstva NTKB in izdelati strategijo varčevalcev, tako zasebnikov kot podjetij, za ta teden dni, Iti nas se loči od odprtja banke.
Že nekajkrat smo pisali o bojazni vodstva NTKB, da bodo po odprtju okenc varčevalci množično navalili v banko in dvignili svoje vloge. Ta možnost obstaja, Se zlasti za majhne varčevalce in za Številne državljane Slovenije in Hrvaške, Iti so v TKB hranili svoje pokojnine; vprašanje je, ati bodo obljube vodstva NTKB, ki je zagotovilo obračun obresti za vse obdobje, tudi čas po likvidaciji banke, prepričale veliko število varčevalcev, pri čemer je treba seveda poudariti, da za novim lastništvom stoji Banca Antoniana, Iti je ena najmočnejših regionalnih bank v Italiji.
Več problemov bodo imeli varčevalci (v glavnem podjetja), ki so imeti v banki več kot 200 milijonov tir. Stališče novega lastništva do teh varčevalcev Se ni popolnoma jasno, kot tudi Se ni jasno, kako bo s krediti, ki do jih imela podjetja na TKB. Skratka, problemov je Se mnogo in treba jih bo reševati sproti.
Že sedaj pa je popolnoma jasno, da se Banka Italije s to zadeva ni posebno proslavila in bo treba njene odgovornosti Sele ugotavljati, tako zaradi pomanjkanja nadzora nad TKB kot tudi zaradi upravljanja »medvladja«. Prav tako je Se vedno nejasna vloga Ljudske banke iz Brescie in nič ne kaže, da bi kdorkoli želel to vlogo osvetliti. Prav v teh dveh ustanovah pa gre med drugim iskati razloge za vrsto težav varčevalcev in podjetij ter za izgube, ki so jih utrpeti delničarji. Skratka, iz dogajanj v zadnjih dneh je mogoče razbrati, da pragmatičen pristop k odnosom do nove banke odpira novo poglavje, a Se zdaleč ne zapira prejšnjega. Prav zato je skupni nastop Se kako koristen.
REFORMA USTAVE / UMESTITVENA SEJA KOMISIJE
D’Alema predsednik dvodomne komisije
Za tajnika DSL volilo tudi !5 predstavnikov Kartela
Pititta
motijo
penzije
Slovencem
RIM - Tožilca Giuseppeja Pititta, ki vodi znano rimsko preiskavo o fojbah, motijo pokojnine, ki jih Italija izplačuje državljanom Slovenije in Hrvaške. Sodnik je v seznam preiskovalnih oseb uvrstil predsednika pokojninskega zavoda INPS Giannija Billio in bivšega ministra Nina Cristoforija. Na 2. strani
RIM - Tajnik Demokratične stranke levice Massi-mo D’Alema je bil, kot so vsi napovedovali, izvoljen za predsednika dvodomne komisije za ustavne reforme. Ce njegova izvolitev ni presenetila nikogar, je bilo pa presenetljivo soglasje, ki ga je dobil. Za D’Alemo je glasovalo 52 članov komisije na 70, 12 se jih je vzdržalo, 6 članov Severne
lige pa je podprlo svojega somišljenika Fontana.
Tolikšno soglasje (zanj so glasovali tudi predstavniki FI, KDC in CDU) je D’Alema pridobil s predhodno izjavo, v kateri je pozval vse člane k umirjenemu soočanju in ne da bi se čutili vezane na politične koalicije, katerim pripadajo. Skratka dnevna politika naj bi ostala pred durmi dvodomne komisije.
Po umestitveni seji bo komisija začela z rednim delom prihodnji teden.
Na 2. strani
TRST / NA VČERAJŠNJEM SREČANJU
NTKB: varčevalci za nadzirano zaupanje
IZRAEL / NA MEJI Z LIBANONOM
Trčenje helikopterjev je terjalo 73 življenj
TEL AVIV - Na severu Izraela sta trčila izraelska vojaška transportna helikopterja, ki sta sta strmoglavila na neko hišo in pokopališče. V razbitinah, ki so bile razstresene v polmeru enega kilometra, je umrlo 73 pripadnikov izraelske vojske.
Helikopterja, ki sta vzletela v slabih vremenskih razmerah, sta bila polna streliva, vojake pa naj bi prepeljala v južni Libanon. Eden od gorečih he-
likopterjev je padel na neko manjšo kmečko hišo, vendar k sreči v njej ni bilo nikogar. Reševalci so na kraju našli le še raztelešena trupla vojakov in goreče ostanke helikopterjev, ki so grozili, da jih bo zaradi streliva razneslo. Vzroke nesreče se raziskujejo, vojaško poveljstvo je že izključilo teroristični napad, po vsej verjetnosti pa sta helikopterja trčila zaradi močnega vetra.
Na 11. strani
TRST - Po oceni Odbora za zaščito varčevalcev Tržaške kreditne banke je vodstvo nove banke, se pravi NTKB, s konstruktivnimi pobudami pokazalo, da bo slednja še naprej zasidrana v slovenskem okolju. Zato je na včerajšnjem množičnem srečanju na Pomorski postaji varčevalcem predlagal (foto KROMA), da bi novemu bančnemu zavodu zaupali, vendar pa bi s pomočjo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja redno in budno preverjali, če NTKB drži dane obveze. Sicer pa imamo Slovenci v Trstu še dva druga bančna zavoda. Resolucijo so zbrani odobrili.
Pred to sklepno oceno so člani odbora zbranim podali poročilo o delovanju slednjega in vrsto konkretnih informacij v zvezi z odprtjem okencev NTKB, do česar bo prišlo v petek, 14. februarja. V zvezi s tem je odbor včeraj popoldne prejel še nekaj dodatnih informacij oz. priporočil, na prvem mestu je seveda prošnja, naj bi se vsi ne zglasili v banki 14. februarja, razen tistih, ki imajo za to izrecne razloge. Ugodnosti, ki jih nova ponuja klientom prejšnje, namreč ne zapadejo.
Na 3. strani
Izid današnje številke Primorskega dnevnika je omogočila
STA
Slovenska tiskovna agencija
Vsi, ki ustvarjamo časopis, se ji najtopleje zahvaljujemo.
Jubilejnih 30 let Kraškega pusta
TRST - Sinoči so na Opčinah uradno predstavili letošnji jubilejni 30. kraski pust. V soboto bo v sprevodu po openskih ulicah sodelovalo 8 alegoričnih vozov in prav toliko skupin mask. Danes bodo odprli fotografsko razstavo Maria Magajne in Davorina Križmančiča o treh desetletjih pusta, ob tej priložnosti pa so izdali tudi spominsko brošuro.
Na 6. strani
Danes glasovanje o Drnovškovi vladi
LJUBLJANA - Državni zbor bo danes glasoval o novi Drnovškovi vladi, premier pa je včeraj potrdil, da ne bo zamenjal nobenega od osemnajstih ministrov, čeprav tretjina ni prejela povoljnega mnenja matičnih odborov. Drnovšek je vsekakor izrazil pripravljenost, da vladno koalicijo razširi na katero izmed pomladnih strank.
Na 14. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Kras: zakon na startu
Krajevne ustanove se pripravljajo na izvajanje deželnega zakona o zaščiti Krasa, nad katerim imajo naravovarstveniki precej pomislekov.
Strane
Razglasitev nagrad Mladike
Včeraj so razglasili zmagovalce 25. Uterame nagrade Mladike. Komisija je pregledala skupno kar 112 prispevkov.
Strane
Obračun dela v šolskem svetu
Po izteku mandata je prof. Tomaž Simčič podal obračun dela v vsedržavnem šolskem svetu.
Stran?
Ob Prešernu poklon Spacalu
Ob Dnevu slovenske kulture bodo na pobudo ZSKD, ZSKP in Slovenske prosvete v Trstu, Gorici in Spe-tru odprli razstave del Lojzeta Spacala ob 90-letnici umetnikovega rojstva.
Stran 10
Evro buri duhove
V Evropi nihče ne kuje načrtov, da bi izključil Italijo iz skupine držav, ki bodo prve pristopile k Evropski denarni uniji. V Bruslju in v Rimu so demantirali pisanje Financial Timesa.
Stran 13
50%
OB KONCU
TRST - BRIŠČIKI 5/A • BAZOVICA - ul. Kosovel 19 - Tel. 327277
DVODOMNA KOMISIJA ZA REFORMO USTAVE / TAJNIK DSL JE DOBIL VELIKO VEČINO GLASOV
Tudi Berlusconi podprl kandidaturo Massima D’Aleme za predsednika
Poziv k strpnemu dialogu in želja, da bi razhajanja dnevne politike ostala pred durmi komisije
RIM - Kot so vsi pričakovali je bil tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema izvoljen za predsednika dvodomne komisije za reforme. D’Alema je bil izvoljen že v prvem krogu, saj je dobil znatno več od absolutne večine glasov. Njegovo kandidaturo je podprlo 52 elanov'komisije na 70. Ker je vladno zavezništvo, ki je kandidiralo D’Alemo, razpolagalo s 37 glasovi, je za Massima D’Alemo glasovalo tudi 15 predstavnikov Kartela svoboščin. Dvanajst elanov komisije se je vzdržalo (10 NZ, najbrž sam D’Alema, medtem ko 12. glas ni bil ugotovljen), sest predstavnikov Severne lige pa je volilo za svojega kolego Fontana.
Po izvolitvi predsednika so elani komisije izvolili še predsedstvo. Podpredsedniki so Leopolde Elia (Ljudska stranka), Giuliano Urbani (Forza Italia) in Giuseppe Tatarel-la (Nacionalno zavezništvo), tajniki pa Marco Boa-to (Zeleni), Fausto Mar-chetti (Stranka komunistične prenove), Francesco D’Onoffio (Krščanski de-mokraski center) in Mari-da Dentamauro (KršCan-skodemokratska mrija). V dvodomni komisiji so prisotni voditelji vseh strank. Edina izjema je lider Severne lige Umberto Bossi. Glasnika jezikovnih manjšin pa bosta južnotirosli poslanec Karl Zeller (SVP) in aostanski senator Guido Dondeynaz (UV).
Massimo D’Alema, ki je bil edini kandidat za predsednika, je že pred začetkom glasovanja prosil vse prisotne skupine za zaupnico v želji, da bi že
Massimo D'Alema med Franco Prisco in Fabiom Mussijem med včerajšnjo umestit-veno sejo dvodomne parlamentarne komisije za ustavne reforme (telefoto AP)
sama izvolitev predsednika omogočila v komisji »vzdušje sodelovanja in .dialoga«. Poudaril je, da je cilj njegove kandidature spodbujanje umirjenega dialoga med političnimi silami, ki naj se soočijo brez vsakršne obveznosti glede na večinsko in manjšinsko zavezništvo v parlamentu in v iskanju • dogovora za reformo državnih ustanov. Skratka dnevna politika in delitve, ki označujejo delo v parlamentu, naj bi ostale pred durmi dvodomne komisije.
Berlusconi je javno poh-valil obvezo D’Aleme, kar je prispevalo k dejstvu, da so poslanci FI, KDC in CDU glasovali za tajnika demokratične stranke levice, medtem ko je Nacionalno zavezništvo napovedalo, da se bo vzdržalo. Gianfranco Fini je namreč ocenil, da je obveza še
prešibka, da bi lahko glasovati za D’Alemo.
Izvolitev predsednika in predsedstva sta bili prvi akt dvodomne komisije, ki bo prihodnji teden začela z rednim delom. D’Alema je že napovedal dokaj oster ritem dela, ki je nujen, ker mora komisija pripraviti osnutek reforme do 30. junija.
Po izvolitvi se je DAle-ma v zahvalnem govoru podčrtal, da njegova kandidatura ni hotela biti odraz nadutosti večine, ampak prevzemanje odgovornosti. Po njegovem mnenju si mora komisija prizadevati, da pripravi tako reformo ustave, ki bo utrdila demokracijo izme-nicnosti, obenem pa bo državljanom vrnila zaupanje v državo in njene ustanove. Zato je vse elane komisije pozval k dialogu in k skupnemu delu brez predsodkov in k naporu,
da skupaj zarišejo okvir vsem skupnih vrednot. Vse sile v komisiji po njegovih besedah soglašajo z nujnostjo odločne decentralizacije državnih pristojnosti, s potrebo po prožnejšem parlamentu, ki bo hitreje odločal in po enostavnejšem pravnem sistemu. Prav tako vsi soglašajo, da morajo volilci jasneje vplivati na izbiro premiera in vlade. Stičnih točk naj bi bilo veC od tistih, ob katerih se stranke ločujejo,
D’Alema je izrazil prepričanje, da bo komisija opravila svojo nalogo pravočasno. Kmalu po izvolitvi pa se je moral spoprijeti s prvim problemom: Liga je napovedala umik svojih predstavnikov, ker predsednik zbornice Luciano Violante ni sprejel njihovega predloga za reformo, ki naj priznala možnost odcepitve Padanije.
Neenotnost Pola svoboščin o D’Alemovi kandidaturi
RIM - Zagotovila Massima Dileme, da bo dvodomni komisiji predsedoval »super partes«, so tudi del opozicijskega Pola svoboščin prepričala, da je podprl njegovo kandidaturo. Toda Ce so predstavniki Forza Italia, CCD in CDU napisali na glasovnico ime tajnika Hrasta, se je deset predstavnikov Finijevega Nacionalnega zavezništva raje odločilo za belo glasovnico. ^Politična izjava, katere vsebina niti ni nova, še ni dovolj, da bi si zaslužil naše zaupanje,« je pojasnil novinarjem Gianfranco Fini. Toda nikakor ne gre za razbitje Pola svoboščin, je hitel zatrjevat, saj so o stališču do D’Alemo-ve kandidature razpravljali prav na sestanku desnosredinskega kartela. »Mi smo bili mnenja, da D’Alemova izjava ni zadostovala za spremembo stališča, za druge pa je zadostovala. To je vse,« je razložil Fini. Toda v Nacionalnem zavezništvu so tudi taki, ki se bojijo izolacije kot posledice dogovora med D’Alemo in ber-lusconijem. Mednje spada na primer bivši demokristjan Public Fiori, ki je odkrito govoril o »zaskrbljenosti« in »alarmu«. Sam Fini pa je le nekaj ur kasneje na neki javni manifestaciji različna stališča o predsedniku dvodomne ocenil kot dokaz, da Pol svoboščin »nima svoje politike«.
Tudi vodja Forza Italia Silvio Berlusconi je včeraj poudarjal, da drugačno zadržanje na glasovanju ne pomeni razhajanja znotraj Pola svoboščin in cqlo trdil, da je bil naCin glasovanja posameznih strank opozicije dogovorjen. Kar se tiCe podpore EVAlemovi kandidaturi pa je Berlusconi dejal, da je pomenila odobravanje dejstvu, da se je D’Alema predstavil kot predsednik vseh. »Naš glas je v duhu sodelovanja šel nepristranskemu predsedniku,« je dejal.
Podobno se je izrazil tudi tajnik CCD Pierferdinando Casini, ki pa je tudi dejal, da ne gre za »blanko« menico in da zaupanje D’Alemi velja le v toliko, v kolikor bo novi predsednik dokazal, da ni izraz vladne večine.
SKP je kot sestavni del vladne večine seveda podprl D’Alemovo kandidaturo, to podporo pa je tajnik Fausto Bertinotti utemeljil z nujnostjo po ohranitvi enotnosti večine, ki podpira Prodijevo vlado. »Glasovali smo za D’Alemo,« je dejal Bertinotti, »ker je to bila ugledna kandidatura najmočnejše večinske stranke, ki je bila tudi izraz potrebe po skupnem navdihu večine, ki pa se seveda lahko razširi tudi na druge komponente komisije«. Tajnik SKP ni hotel ponoviti svojih opozoril proti »drugačnim večinam« in je na vprašanja novinarjev, ali bi delo dvodomne komisije lahko negativno vplivalo na vlado, odgovoril diplomatsko: »Pravo nevarnost za vlado predstavlja njena politika.«
Zadovoljstvo zaradi včerajšnjega soglasja ob D’Alemovi izvolitvi je izrazil načelnik Demokratične levice v komisiji Cesare Salvi. »Enako ozračje soglasja,« je dodal, »bo treba najti tudi v prihodnjih dneh, ko se bomo lotili konkretnih vprašanj.«
Še najbolj strupen komentar pa je včeraj prišel od Maria Segnija, ki je sicer od nekdaj med najbolj odločnimi nasprotniki dvodomne komisije. »Z D’Alemovim predsedstvom se začenja reforma, ki jo naredijo stranke. Mi pa smo za ustavodajno skupščino, ki jo naredijo državljani. Ko bi imeli konstituanto,« je še dodal,« bi predsednik prav gotovo ne bil tajnik neke stranke, niti ne lider levice, pac pa predstavnik moderne in produktivne Italije, tiste, ki se želi sooCati v Evropi.«
NOVICE
RIM/NOVA PREISKOVALNA POTEZA RIMSKEGA TOŽILCA
Treu: Dogovor o kovinarjih prispeva k pomiritvi
RIM - Dogovor za obnovitev delovne pogodbe delavcev kovinarske industrije lahko pomaga vladi v prizadevanju za rešitev problema brezposelnosti. Tako je povedal minister za delo Tiziane Treu v poslanski komisiji za delo. Treu je trditev utemeljil z ugotovitvijo, da bo vlada lahko odslej usmerila svoje moči v pripravo ukrepov za boj proti brezposelnosti, s parafiranjem osnutka sporazuma pa se spreminja tudi vzdušje v odnosih med sindikati in delodajalci. Vsebino osnutka dogovora so včeraj na novinarski konferenci orisali tajnik Fiom, Fim in Uilm. Poudarili so, da bodo dokončno podpisali dogovor samo, če ga bo na tovarniških skupščinah sprejela večina delavcev. Sindikalisti so priznali, da bodo delavci nekaj zgubili na odpravruni, ker ne bo več upoštevana 13. plača, pridobili pa bodo z uvedbo dodatnega zavarovanja.
Deljena mnenja o Berlusconijevem predlogu
RIM - Silvio Berlusconi bi pristal na anticipacijo finančnega zakona za leto 1998, ko bi vlada načela izdatke za zdravstvo in pokojnine. Tajnik LS Franco Marini je menil, da bi se vlada morala pogovarjati z Berlusconijem o vsebini finančnega zakona. Fabio Mussi (Demokratična levica) je cenil Berlusconijevo odprtost, vendar je zavrnil pogojevanja z vsebino. Podobnega mnenja je bil tudi finančni minister Vincenzo Visco. Fausto Bertinotti pa je dejal, da bi morebitni dogovor vlade s Kartelom imel kot posledico izstop SKP iz večinskega zavezništva in krizo sedanje vladne koalicije.
Pititto se je lotil italijanskih penzij državljanom Slovenije in Hrvaške
Med preiskovanimi osebami predsednik INPS Billia in bivši minister Cristofori
RIM - Preiskava o pokojninah, ki jih Italija izplačuje slovenskim in hrvaškim državljanom, je dosegla sam vrh pokojninskega zavoda INPS, v afero, če jo tako lahko imenujemo, pa je vpleten tudi nekdanji minister Nino Cristofori. Rimski tožilec Giuseppe Pititto je namreč v seznam preiskovanih oseb vpisal predsednika INPS Gian-nija Billio, njegovega predhodnika Maria Colomba in, kot rečeno, bivšega ministra za delo (bil je tudi vladni podsekretar) Cristoforija. Slednjega sumi izsiljevanja podkupnin, Billii in Colombu pa očita, da sta zlorabljala uradni položaj.
Tožilec izhaja iz prepričanja, da so penzije Slovencem in Hrvatom (slednji so italijanski državljani) nezakonite, ker tisti, ki jih uživajo nimajo, poleg vojaškega roka v Italiji, za sabo ustrezne delovne dobe v Italiji. Billia in Colombo - pravi Pititto
- sta dovoljevala, da je INPS izplačeval pokojnine, čeprav sta dobro vedela, da so te nezakonite; Cristofori, ki je pripadal bivši Krščanski demokraciji, sedaj je član Ljudske stranke, pa naj bi (najbrž tudi s podpkupni-nami) prisilil INPS, da je izplačevala te penzije. To naj bi naredil tudi na pritisk nekaterih sindikalnih organizacij, ki naj bi imele ves interesf!), da državljani Slovenije in Hrvaške dobivajo te pokojnine.
Tožilec je vzel na muho okrožnico INPS iz leta 1976, ki doloCa, da imajo pravico do pokojnin vsi, ki so v Italiji služili vojaški rok. Okrožnica naj bi bila po sodnikovem prepričanju v nasprotju z zakonom, ki govori, da je za minimalno pokojnino potrebna tudi delovna doba v Italiji, pred ali po opravljeni vojaščini.
Preiskava je na nek način vezana na znano preiskavo o foj-
bah, ki jo vodi isti rimski sodnik. Zadevo so pred nekaj leti sprožili zastopniki desnice (med njimi tudi tržaški poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia), ki so se zgražali na dejstvom, da Italija izplačuje pokojnine tudi ljudem, ki naj bi bili odgovorni za fojbe in povojne množične zločine. Ni naključje, da je med prvimi včeraj pozdravil »zasuk« v preiskavi Marco Pirina iz Pordenona, ki je leta 1994 z ljudsko peticijo (podpisalo jo je 50 tisoč ljudi) zahteval revizijo pokojninskega sistema INPS v zvezi z državljani nekdanje Jugoslavije.
Slovenski in hrvaški državljani dobivajo penzije iz Italije na osnovi konvencije med Italijo in Jugoslavijo iz srede petdesetih let in zakona, s katerim je Italija z integracijo socialne pokojnine priskočila na pomoč svojim državljanom v tujini. Edini pogoj, ki ga je po-
stavljala Italija, je bila vojaščina, ki že sama na sebi ustvarja pogoje za pokojnino. Na osnovi tega zakona (njegov glavni pobudnik je bil desničarski poslanec Mirko Tremaglia) Rim danes izplačuje penzije Slovencem in Hrvatom. Zakon je bil kasneje nekajkrat prilagojen, tako da je parlament, poleg vojaščine, postavil pogoj tudi določeno delovno dobo v Italiji.
Pititto se očitno sklicuje na kasnejše zakona in ne upošteva dejstva, da gre za pridobljene pravice, ki niso v dvomu. Za kroniko naj dodamo, da imajo v Italiji pravico do socialne pokojnine tudi obsojenci na dosmrtno ječo, ki sicer izgubijo vse državljanske pravico, ne pa minimalne penzije. Pititto je tudi zahteval od sodnika za predhodne preiskave zaplembo vseh prošenj za penzije, ki so jih v zadnjih mesecih na INPS vložili državljani iz bivše SFRJ.
TRST - »Varčevalci jemljemo na znanje konstruktivne pobude NTKB in obveze, da bo slednja Se naprej zasidrana v slovenskem okolju. Vendar vsi ne držijo vednoobljub. Za-tobomo v mejah možnosti skuSali zaupanje, ki smo ga imeli v staro TKB prenesti nanovo. Vendar bomo pazili in zato vabimo SDGZ, da preverja, če obveze držijo; v kolikor se nova banka obvez ne bi držala, ji lahko zaupanje še vedno odtegnemo. Slovenci imamo v Trstu Se dva bančna zavoda.« Tako se glasi kratka resolucija, ki so jo včeraj sprejeli številni zbrani na zborovanju Odbora za zaščito varčevalcev Tržaške kreditne banke. Kot smo že poročali, bo nova banka odprla okenca v petek, 14. februarja in s tem v zvezi se postavlja vrsta konkretnih vprašanj, na katera so člani Odbora vsaj v glavnih obrisih odgovorili že včeraj. Na včerajšnjem zborovanju na Pomorski postaji pa so podali tudi poročilo o dosedanjem delovanju Odbora in orisali izbrane načine glede reševanja položaja v TKB (poročili objavljamo posebej);
Glede na število oseb, ki so se včeraj zbrali na Pomorski postaji, je očitno, da med uporabniki stare TKB vlada veliko pričakovanje glede nove, vendar pa je glede na izkušnje prisotna tudi oprezna nezaupljivost. Zato so zelo pozorno sledili poročilom, še zlasti pojasnilom o tem, kaj si lahko obetajo od novega bančnega zavoda in kako se morajo v konkretnem vesti ob upoštevanju dejstva, da veljajo stari, ugodnejši pravilnik Med-
Varčevalci TKB za nadzirano zaupanje
do novega zavoda
■

banCniškega sklada (100 odstotno kritje do 200 milijonov lir na depozit). Včeraj so člani odbora potrdih vest, da namerava vodstvo NTKB varčevalcem TKB priznati »zaostale« obresti na depozite (torej ne od 14. februarja dalje, temveč od 22. novembra lani), prosi pa jih, naj se ne zglasijo pri okencih vsi že prvi dan odprtja, saj te ugodnosti nimajo zapadlosti. Ohraniti je seveda treba tekoči račun ali druge oblike de-ponirja pri banki, številke tekočih računov bodo ostale iste, vendar bodo zamenjane čekovne knjižice, kreditne kartice in ves ostali material. Kdor namerava prenesti odnos s TKB na novo banko v istih
oblikah, mu ne bo treba opraviti posebnih formalnosti, še zlasti, če izvlečki, ki so mu poslali likvidatorji odgovarjajo realnemu stanju. Kdor ima pripombe na ugotovljene zneske, se lahko zglasi v TKB pred odprtjem okenc NTKB, vendar je mogoče kakšen rok za prijavo že zamudil (vsekakor pa veljajo navodila navedena v tehničnem poročilu). Vodstvo NTKB je nadalje predlagalo obliko, s katero bi ublažili škodo, ki jo bodo utrpeli vsi, ki so imeli na tekočem računu ali v kakšni drugi obliki naloženih več kot 200 milijonov lir: tem bi, v primeru, da odnos prenesejo na novo banko, odobrili višjo obrestno mero.
Vsekakor pa tudi izgubljeni del ni povsem izgubljen, ker ga bodo lahko deloma prejeli od likvidatorjev TKB (na zahtevo seveda). Posebno poglavje seveda predstavlja odnos NTKB do podjetij: vodstvo še ni povedalo, katere kreditne linije namerava obnoviti, verjetno bo na sklepno sliko o tem treba počakati do srede marca.
Razumljivo je, da so večino prisotnih zanimala predvsem konkretna vprašanja in osnove za zaupanje v novo. V zvezi s tem je bilo poudarjeno, da je Banca Antoniana Popo-lare Veneta solidna in velika grupacija. Izkazalo se je, da so zelo agilni, saj so -na poseg Odbora - ponudi-
:
li ugodnosti, katerih finančno breme bodo krili sami. Prav tako je spodbudno, je bilo še rečeno, da so bila ohranjena vsa delovna mesta in se je ohranil dvojezični značaj banke, navezanost na slovenski ambient pa prihaja do izraza s potrjevanjem raznih sponzorstev in podobnim. Vsekakor pa je med novo in staro banko bistvena razlika: kapital prejšnje je bil v večinskem deležu slovenski in krajevni, pri sedanji pa je kapital v celoti italijanski in zunanji. Osnove za zaupanje so, kot je tudi prišlo do izraza v resoluciji, ki je bila sprejeta ob zaključku včerajšnjega zbora, vendar pa bo potrebna budnost.
Italijanski bančni sistem se tokrat ni proslavil
O poteku in ozadjih stečajnega postopka pri TKB je poročal Marko Stav ar.
Italijanski bančni sistem je doslej vedno reševal banke v težavah tako, da je propadlo banko nemudoma prevzel drugi zavod, ki je nato od medbančnega sklada dobil povrnjeno škodo za kritje izgub po znanem pravilniku (do 200 milijonov vse; od 200 milijonov do 1 milijarde 75 %). Varčevalci in klienti so preprosto zamenjali knjižice in tekoče račune, niso pa imeli drugih težav.
Pri TKB se je vse odvijalo drugače in Italijanski bančni sistem se ni proslavil. Zadeva je bila diskutirana na vseh vidnih bančnih inštitucijah: Banki Italije, Združenju italijanskih bank ABI in Medbančnemu skladu. Do izraza je prišlo več tendenc:
a)	Nastopiti kot običajno, da nova banka prevzame TKB takoj;
b)	Nastopiti na osnovi novega pravilnika (stečaj in kritje do 200 milijonov lir na varčevalca);
c)	Nastopiti na osnovi starega pravilnika (stečaj, kritje in nato predaja enega dela banke).
Prva rešitev je bila opuščena, ker se zanjo niso odločile slovenske in hrvaške banke, druga zato, ker je prevladalo prepričanje, da bi varčevalci na sodišču zmagali tožbo in precej oškodovali imidž italijanskih bank. Odločili so se torej za tretjo varianto, ki pa je prinesla morje birokratskih težav in zamud, kar je oškodovalo tudi Novo Banko.
Te informacije smo Vam seveda strnili, vendar je bilo okrog odločitev veliko slabe krvi in diskusij. Kar nam vzbuja sum, da morda ni vse kristalno čisto, je dejstvo, da nista niti Odbor za zaščito varčevalcev, niti Slovensko deželno gospodarsko združenje dobila na svoje pisne zahteve nobenega pisanega odgovora. Informacije smo sicer redno dobivali od Komisarjev, Banke Italije in Nove Kreditne banke, a vedno le ustno.
Kar je bilo, je pač bilo.
Odbor se ni odločil za pravno ustanovitev, ker je bilo to odsvetovano, češ da bo nepotrebno glede na predlagane rešitve. Statut smo tako pripa-vili, a nismo šli k notarju, da si ne bi ustvarjali nepotrebnih
stroškov. Banke Italije nismo tožili, ker nismo še oškodovani; to bi lahko storili delničarji, vsaj trenutno pa varčevalci še ne.
BIPOP - Pred njene odgovornosti bi jo morali na sodišču prav tako spraviti delničarji; baje so to že storile oškodovane italijanske banke. Upraviteljev nima smisla tožiti, ker bo proti njim uvedlo kazenske postopke tržaško sodišče v skladu s stečajnimi predpisi.
Vojko KocijandC je na shodu varčevalcev dal nekaj tehničnih informacij in nasvetov.
22.11.996 je TKB bila likvidirana, to se pravi, da je šla v stečaj. Od tega dne dalje hranilne vloge in depoziti ne do-našajo več obresti. Likvidatorji so imeli en mesec časa, da so sporočili, koliko znaša po njihovem mnenju dolg do vsakega posameznika.
Kdor je dobil dopis s točnimi zneski, ni bil dolžan storiti ničesar. Kdor je dobil zgrešene zneske, je imel 15 dni časa, da je banki sporočil pravilne. Kdor ni dobil nobenega sporočila, je imel čas do 4.2., da je sporočil banki svoje terjatve.
Kaj se bo zgodilo 14.2. na okencih:
-	Večina varčevalcev bo dobila nakazane na svoje račune ali knjižice točne zneske
-	Del varčevalcev bo imel manjše zneske.
Za prve bomo kasneje razpravljali, kako naj se obnašajo. Za druge pa je postopek sledeči: manjkajoči znesek so pridržali likvidatorji. Ugotoviti je treba zakaj - zaradi znanih omejitev (zneski nad 200 milijonov) ali zaradi tehničnih problemov (ISTBANK, nakazila, itd.)
Spor je vsekakor s staro in ne z novo banko. Ko se ugotovi točni vzrok manjkajočega denarja, je treba zahtevati od likvidatorjev, da se znesek vpiše kot terjatev v pasivno maso steCaja. Izplača se kolektivna akcija. Slovensko deželno gospodarsko združenje bo zato posredovalo med prizadetimi in pravnimi pisarnami Race-Berdon, da se prijavijo kolektivni postopki. Isto velja za dobavitelje, ki morajo dobiti od likvidatorjev potrdilo, da je njihova terjatev priznana. Tudi tu je možna za tiste, ki si tega želijo, kolektivna akcija.
Na sliki pod naslovom: na Pomorski postaji seje včeraj zbrala množica varčevalcev bivše TKB (foto KROMA)
Poročilo o delu Odbora za zaščito varčevalcev TKB
Poročilo o opravljenem delu je na shodu na Pomorski postaji podal Davorin Devetak.
Ko se ozremo na razburkano dogajanje zadnjih mesecev in tednov, ki je spremljajo krizo in prvo komisarsko upravo TKB, zaprtje računov, začetek postopka likvidacije banke in nastanek Nove TKB, ne moremo mimo dejstva, da so v tem procesu odigrali posebno važno vlogo uslužbenci banke in naš Odbor. Protestne in solidarnostne demonstracije za rešitev banke, katerim se je pridružilo vse mesto, in skoraj tisočglava udeležba varčevalcev na ustanovnem občnem zboru v Boljuncu, so imele nedvomen vpliv, ob vseh uradnih in zakulisnih igrah, za reševanje problemov. Upamo si trditi, da če ne bi prav Vi izkazali takšnega odziva, ne bi bilo današnjih rezultatov.
Ne bi načenjali analize političnih in drugih ozadij stečaja TKB, vendar moramo tu opozoriti na nekaj dejstev, na kampanijo tržaškega dnevnika II Piccola v krajevnem merilu in tudi na pisanje II Sole 24 ore v vsedržavnem, ki niso pripomogli k reševanju problemov, pač pa k njihovi instrumentalizaciji in tudi nekakšni kriminalizaciji gospodarskih krogov in podjetij, ki so bili v dometu banke.
Ob tem moramo tudi opozoriti na »slučajnot« preiskave v zvezi s TKB na dan proslave 50-letnice SDGZ. Ta organizacija se je v trenutku največje krize edina postavila v bran podjetij in ostalih posameznikov, ki so bili oškdovani od zaprtja banke, in dala svoj prispevek, da je prišlo do ustanovitve Odbora varčevalcev. Omenjena sodna preiskava naj bi bila tedaj izredno nujna, a po treh mesecih niso bili še vrnjeni zaseženi dokumenti. V takšnem vzdušju je bil prisiljen Odbor delati za dosego pravic varčevalcev, o čemer podajamo bistveno kronologijo najvažnejših dogodkov.
Po občnem zboru 25.11.1996 smo poslali na skupščini sprejete dokumente s prošnjo uradnih odgovorov -na Medbančni sklad za jamstvo kreditov, na Banko Italije v Rim in na likvidacijska komisarja TKB. Kopije teh dokumentov smo poslali glavnim krajevnim in vsedržavnim strokovnim medijem. Edino Primorski dnevnik je te v celoti objavil, II Pičcolo ni imel dovolj prostora in tudi II Sole 24 ore ni objavil odprtih vprašanj glede vračanja depozitov, kljub začetnemu zanimanju, saj naj bi bila ta vprašanja pomembna za ves bančni sistem. Likvidacija TKB predstavlja namreč edinstveni primer v zgodovini italijanskega bančništva, ko bodo varčevalci zaščiteni le v mejah Medbančnega sklada, medtem ko so bili pri ostalih stečajih povsem zaščiteni preko postopka celotnega prevzema likvidiranih bank.
Odbor je večkrat urgiral odgovore, a ni prišlo nobenega uradnega sporočila, pač pa samo neuradne informacije, ki so jih posredovde na srečanjih s predstavniki Odbora sledeče ustanove: 28. novembra 1996 tržaški sedež Banke Italije, prve dni decembra, 24. januarja in 5. februarja 1997 likvidator TKB Lener, 24. januarja in 3. februarja 1997 vodstvo Nove TKB oz. Bance Antoniane Popolare Venete.
Odbor je ves čas pozorno spremljal dogajanje, od odloka o likvidaciji Banke do opredelitve zavoda, ki naj prevzame njeno dediščino, del premoženja in izterljivih terjatev, uslužbence in vpeljanost. Iskal je stike z Medbančnim skladom o problematiki izvajanja starega ali novega pravilnika pri jamčenju kreditov in dobil vselej le neformalne odgovore.
Tu moramo posebno opozoriti na dejstvo, da v času, ko so bili varčevalci izredno zaskrbljeni za usodo prihrankov, nismo dobili nobene informacije, niti prijaznega pomirjujočega pisma, s strani banke v izredni administrativni upravi. Prav tako se niso oglasih najvišji organi v bran ugleda celotnega bančnega sistema.
Edino naš Odbor je sproti obveščal, s tehničnimi informacijami, krajevne varčevalce v Trstu in v Benečiji ter »nerezidente« v Sloveniji in na Hrvaškem. Pri tem so nam bili v veiko oporo Primorski dnevnik in slovenski sedež RAI, tiskovne agencije, Radio Koper, TV Slovenija in krajevni slovenski in hrvaški tisk. Zal pa nam je za italijansko govoreče varčevalce, saj je II Piccolo naša sporočila vedno le prevzemal in ni imel nikoli, kot se temu reče, prostora za integralno objavo tudi važnih informacij kot npr. faksimile za prošnjo o povračilu kreditov. Vsi smo pa brali v zadnjih mesecih cele strani na krajevnem italijanskem dnevniku o »luknji« TKB, s seznami zadolženih tudi za nekaj desetin milijonov.
V tem kratkem poročilu naj omenimo še vrsto sej vodstva Odbora ter stike s sindikalnim predstavništvom uslužbencev in vodilnim osebjem TKB ter z drugimi pohtičnimi in institucionalnimi predstavniki.
Obveščamo Vas tudi, da se je po našem ustanovnem občnem zboru pojavil Odbor za zaščito varčevalcev TKB iz čedajskega področja s sedežem pri nekem komercialistu v Čedadu, s katerim ni prišlo do stikov. Za vse varčevalce, ki imajo depozite pri čedajski filiali TKB, je na razpolago sedež našega Odbora pri SDGZ v Čedadu.
Italija si lahko privošči valček
Jože Pirjevec
Z osamosvojitvijo naše države smo se Slovenci rešili iz balkanske godlje (ali si predstavljate, kako bi bilo, Ce bi imeli še opraviti s Slobodanom Miloševičem?), obenem pa smo postali v zavesti evropskega in svetovnega javnega mnenja smosvoj osebek. V tem me potrjuje osrednji britanski tednik Economist, ki je sredi januarja posvetil Sloveniji zanimiv članek pod naslovom »Most v Evropi«. V njem ocenjuje rezultate novembrskih volitev in ugotavlja, da so pokazale predvsem eno: »postkomunistična Slovenija je v bistvu dežela zmerne sredine. Ali točneje, namesto da bi se spopadale na ideološkem polju, so poglavitvne stranke enodušne v trdni odločitvi, da usmerijo državo proti zahodu in severu k Evropski Uniji in NATU ter proč od tistih delov Jugoslavije, s katero je bila nekoč združena. Slovenija celo upa, sedaj, ko so spori z Italijo stvar pe-teklosti, da se bo uveljavila kot most med Vzhodno in Zahodno Evropo.«
Economist ocenjuje ta razvoj pozitivno in se v zvezi s slovensko-italijanskimi odnosi dotakne tudi poloma TKB. Dejstvo, da je Banca Antoniana prevzela tržaško banko in s tem rešila zamejske Slovence Se hujših izgub od tistih, ki so jih utrpeli, tolmači kot odločitev Italijanske centralne banke, da Sloveniji s prijazno gesto dokaže svojo naklonjenost in si obenem zagotovi neklonjenost Slovenije do Trsta. »Trst potrebuje Slovenijo prav toliko, kot Slovenija potrebuje Italijo. Trst, ki je bil nekoč glavni dostop Srednje Evrope do Sredozemlja in preko njega, je jugoslovansko zaledje potisnilo v izolacijo, obenem pa je imel malo od povojnega booma severne Italije. Toda sedaj, ko je Slovenija začela cveteti, je Italija razumela, da je sodelovanje ključ za njegovo ponovno vstajenje.«
Daj Bog, da bi bilo tako. V analitične sposobnosti sodelavcev Economista in v njihovo zakulisno informiranost imam veliko zaupanje, ki pa je v obratnem razmerju z mojim nezaupanjem v italijanske politike in diplomate. Da mi ne bo kdo očital, apriorne pristranosti, naj navedem članek iz
lista evropskega federalističnega gibanja Europa Stimme, objavljen v decembrski številki. Pod naslovom »Zelena luč za Slovenijo«, ugotavlja avtor omenjenega zapisa, da je Slovenija premostila pomembno zapreko v svojem približevanju Evropi. Evropski parlament je namreč izrazil svoje privoljenje njenemu pridruženemu članstvu v EU. Pri tem je avstrijski	poslanec
Reinhard Račk menil, da je Slovenija med vsemi	državami
Srednje in Vzhodne Evrope najbolj razvita in zato še posebej zanimiva za EU. Poslanec bavarske CSU in avtor parlamentarnega poročila o Sloveniji Bernd Posselt pa je svaril pred preuranje-no evforijo. V intervjuju dunajskemu listu »Die Presse« je dejal: »Razmere so še precej eksplozivne.« S tem je namigoval na napetost med Italijo in Slovenijo, češ »večina italijanskih poslancev v Evropskem parlamentu je sedaj uradno za sporazum (z Ljubljano), vendar ga skušajo še vedno sabotirati s proceduralnimi zvijačami.«
Kdo ima prav, Economist ali Europa Stimme? Verjetno oba, saj je takšna dvoumna politika v najboljšem stilu italijanske tradicije. Vskakor bi bilo dobro, da se Drnovšek o tem pomeni s Prodijem, ko italijanski premier pride v Ljubljano, in ga obizrno opozori na evropske razsežnosti takšnega obnašanja, Ko so ga obvestili, da se rimska vlada spogleduje s pariško, čeprav je bila zaveznica Avstro-ogr-ske in Nemčije, je avstrijski zunanji minister za začetku stoletja dobrohotno in kratkovidno dejal »Italija si pač lahko privošči en valček.« Danes v salonu mednarodne diplomacije taka lahkotnost ni več v modi.
P
Odprto pismo
slovenskim
politikom
“In Bog je ustvaril človeka po svoji podobi...". Ne mislim pisati teoloških razprav, a bojim se, da je tudi človeku lastna želja “ustvarjati po svoji podobi", bojim se, da bi novoizvoljeni upravni odbor Glasbene matice skušal “ustvarjati" glasbeno šolo “po svoji podobi". V upravnem odboru, ki je bil izvoljen na občnem zboru Glasbene matice je sicer nekaj glasbeno izobraženih odbornikov, ni pa nikogar, ki bi imel kakršnekoli izkušnje z glasbeno vzgojo. V preteklosti so lahko poklicni glasbeniki vsaj skušali pozitivno vplivati na delovanje Glasbene matice, tokrat pa se je obrnilo drugače. Zadnje Fassinove izjave so sicer bojazen glede po-državljenja naše glasbene šole bistveno omilile: glasbena šola kot sekcija tržaškega konservatorija bo nudila slovenski mladini iste možnosti kot jih ima italijanska mladina in ker bo to državna šola s slovenskim učnim jezikom, bo izključna uporaba slovenščine zagotovljena.
Ostaja seveda odprto vrašanje nadaljnega delovanja Glasbene matice: vsi gojenci najbrž ne bodo izpolnjevali pogojev za vpis na državni konservatorij; pa tudi sicer naj bi bilo delovanje Glasbene matice širše zasnovano. Zal tudi do zdaj Glasbena matica ni izpolnjevala svoje bistvene naloge: vzpodbujati glasbeno življenje, pomagati mladim slovenskim glasbenikom pri njihovem glasbenem delovanju. To bi narekoval že naš položaj, saj dobro vemo, kaj pomeni biti Slovenec v nekaterih tržaških krogih; v Ljubljani pa je mogoče še slabše: tam nismo niti “domači" niti “tujci" (saj kot taki nismo dovolj zanimivi). Ansambli, ki so bili ali so pod okriljem Glasbene matice, so vedno nastali po prizadevanju posameznikov in ne kot sad načrtnega dela ustanove; omenim naj le Kjudrov orkester in Kuretov otroški zbor. Kot manjši ansambel bi želel omeniti še Gallus Con-sort. Ta ansambel je nastal kot rezultat dela v Oddelku za staro glasbo, vendar je Glasbena matica ta oddelek ukinila in ansambel nadaljuje s svojim delom tudi brez Glasbene matice. (In brez tiste finančne pomoči, ki jo Glasbena matica v izdatni meri dobiva!).
Da nam je Glasbena matica, oziroma to, kar naj bi nam Glasbena matica pomenila, vsem pri srcu, je bilo zelo očitno na občnem zboru. Po dogodkih s Kreditno banko smo si vsi želeli prenove, in besede o prenovi, ki smo jih slišali od naših krovnih organizacij so nam vlile upanje, da je prenova res možna. Na openskem občnem zboru Glasbene matice je postalo takoj jasno, da bo dvoranica v prvem nadstropju Prosvetnega' doma premajhna za vse udeležence. Se pred začetkom sem na to opozoril predsednika Glasbene matice: lahko bi se enostavno preselili v veliko dvorano v pritličju. Predsednik je to odklonil, in tako se je občni zbor začel: slovesno, z glasbo. Verjetno so vsi tisti, ki so v dvorani stali, posebno pa še vsi tisti, ki so stali na hodniku, nekoliko manj občutili slovesnost trenutka. Predlagal sem, naj vsaj glasujemo o tem, če naj bi šli v veliko dvorano, kjer bi bilo dovolj prostora za vse. Zal je moj predlog propadel. Gospodje v prvih vrstah so strnjeno glasovali za to, da obsedijo tam; niti ozrli se niso, da bi se prepričali kaj se dogaja za njihovim hrbtom. (Podobno bi lahko glasovali tudi v občinskem svetu
I S M A UR
o slovenskih šolah: če bi bila večina mnenja, da slovenske šole niso potrebne, bi bilo - po isti logiki - to demokratično!). Potem smo poslušali pozdrave raznih osebnosti; kar je seveda lepo in pohvalno: vendar sta med glasbo in pozdravi minili kar dve uri. Kdor je prišel na občni zbor Glasbene matice, da bo slišal kaj o naših glasbenih problemih, je bil po dveh urah, tudi če je imel srečo da je v dvorani sedel, že utrujen. Potem smo poslušali še poročila in po teh je bilo tudi nekaj poizkusov, da bi govorili o glasbi. Vendar je pri Glasbeni matici težko govoriti o glasbi: ko je glasbenica ki poučuje na konservatoriju pripomnila, da bi morali govoriti več o glasbi in manj o denarju, smo iz zadnjih vrst slišali pripombo, češ da je lahko govoriti o glasbi tistim, ki imajo na konservatoriju svoj kruh. (Pripomba je bila izrečena polglasno in v italijanščini!). Sicer pa je bilo tudi jasno in glasno povedano, da so v tem trenutku Glasbeni matici bolj potrebni strokovnjaki za denar, kot pa strokovnjaki za glasbo. Prav glede denarja smo slišali nekaj zanimivosti - član nadzornega odbora nam je nakazal tudi “moralno" plat problema: več denarja za Glasbeno matico pomen' manj denarja za druge naše ustanove! Povedal pa je tudi, da nadzorni odbor ne preverja posameznih postavk, ker da to dela že poklicni servis. Ker upravni odbor ne odloča o posameznih postavkah, saj posamezni odborniki nimajo vpogleda v denarne zadeve Glasbene matice, se vprašujemo, kdo odloča o raznih izdatkih. (Vprašujemo se tudi, kaj upravni odbor dela, če ne “upravlja"?).
Tudi na občnem zboru je bilo povsem jasno, da Glasbeno matico dejansko vodi ravnatelj šole. Njegovi posegi so že v kali zatrli vsakršen poizkus diskusije. Ves potek občnega zbora (premajhna dvorana, uvodna glasba, dveurni pozdravi) je kazal na spretno režijo. V taki režiji so potekale tudi volitve, saj smo lahko izbirali le med kandidati ene same liste. Skušal sem predlagati kot kandidatko za upravni odbor tudi mlado glasbenico, a moj predlog ni bil sprejet. (Z izgovorom, da ni članica Glasbene matice; sam sem bil v razsodišču Glasbene matice, ne da bi bil formalno njen član!).
Vsako društvo ima svoj statut. Zal Glasbena matica svojega statuta ne spoštuje: pri tem mislim na “pokrajinski ključ" pri volitvah upravnega odbora in na število članov razsodišča (trije izvoljeni člani, namesto šestih po statutu).
Koliko je upravičeno, da ena sama oseba vodi tako pomembno ustanovo kot je Glasbena matica? V “starih časih" je lahko postal ravnatelj konservatorija le pomemben skladatelj ali dirigent. Vendar to ni naš primer. Imel sem neprijetno čast, da sem predsedoval strokovni komisiji, ki jo je upravni odbor Glasbene matice imenoval ob javnem natečaju za mesto ravnatelja glasbene šole “M.Kogoj". Zakaj je upravni odbor natečaj sploh razpisal, če potem zaključkov strokovne komisije ni upošteval in zaupa vodstvo šole drugouvrščenemu kandidatu, ki še zdaleka ne izpolnjuje pogojev za ravnateljevanje?
V radijskem intervjuju člana novega upravnega odbora sem slišal, da šola Glasbene matice izpolnjuje pogoje za podržavljanje, ker da ima iste programe kot konservatorij. Ze ta informacija je pomanjkljiva: “Pouk se vrši točno po predmetniku ali po učnem načrtu" (9. člen pravilnika šole Glasbe-
E D N I Š T V
ne matice). Na konservatoriju si vsak docent prosto izbira svoj učni načrt: obvezen je le program državnih izpitov. Vendar se v' zadnjih letih tudi za državne izpite (5. in 8. letnik; diploma) uvajajo eksperimentalni programi. Na konservatoriju izbira profesorje strokovna komisija, pri Glasbeni matici pa... Bistvena razlika je tudi v demokratični ureditvi šole. Kje ima šola Glasbene matice didaktično komisijo, umetniško komisijo (za usklajevanje dela gojencev, ne za izvenšolsko koncertno delovanje); o čem odloča profesorski zbor? O demokratičnem sodelovanju profesorjev šole Glasbene matice smo dobili svež vtis na zadnjem občnem zboru: z vsemi problemi niti enega samega posega. Nikakor pa si ne bi upal kogarkoli za to obtoževati. Ce je človek par mesecev brez plače, mu tudi za proteste zmanjka sape, zlasti še, če ga muči hamletovski dvom “če je, ali če ga res ni" (denarja v predalu).
Kot član Glasbene matice zahtevam (grda beseda, a ne najdem druge ko gre za pravico) da razsodišče zagotovi, da bo naslednji občni zbor zares demokratičen.
Kot predsednik strokovne komisije, ki jo je upravni odbor imenoval ob javnem natečaju za mesto ravnatelja glasbene šole pa zahtevam, da upravni odbor upošteva ugotovitve te komisije.
Ob zaključku openskega občnega zbora Glasbene matice mi je nepoznan udeleženec pripomnil: “Pot do demokracije je še dolga! “. Čeprav gredo moje platonične politične simpatije pruskemu kralju Frideriku, ki si je s flavto zagotovil svoje mesto tudi v glasbenih enciklopedijah, s svojimi skladbami pa je še danes prisoten na koncertnih odrih, sem našim politikom hvaležen za trud v zvezi s podržavljenjem naše glasbene šole. Upam, da jim bo glasba še vnaprej toliko pri srcu, da bodo ob prizadevanju za uresničitev te naše želje mislili predvsem na vse uporabnike glasbene šole. Saj je demokracija ne le to, da vsak pove to kar misli, temveč tudi to, da koristi skupnosti prevladajo nad koristmi posameznikov.
S spoštovanjem
Miloš Pahor
Odprto pismo gospodu Merljaku
Spoštovani gospod Merljak!
Manjšini je pomoč iz domovine vedno dragocena, zato nam je bilo ob Vaših besedah na občnem zboru Glasbene matice 18. januarja prijetno. Vendar pa smo večkrat do matične domovine tudi kritični. Povsem se strinjam z besedami, ki Vam jih je na občnem zboru Glasbene matice povedal glasbenik Žarko Hrvatič. Tudi sam mislim, da v deželi, ki leži na sončni strani Alp, v deželi, kjer ponosni potomci Iztoka in Lju-binice računajo v nemških markah, ni pravega posluha za tržaško ali zamejsko kulturo. V tem vidim vsaj delno vzrok, zakaj nismo s podporo iz Slovenije povsem zadovoljni. Nikakor ne mislim, da bi bila ta pomoč preskromna; mislim le, da ni pravilno porazdeljena. Slovenci smo kulturen narod, saj imamo tudi svoj “enotni kulturni prostor", a skladatelj iz Kopra mi je pred leti obrazložil, da se slovenski enotni kulturni prostor konča na Viču! Nam, ki živimo v Italiji, je mentaliteta oholih Dunajčanov, ki so v Avstriji kasta zase, tuja; bližji nam je italijanski primer, kjer tudi manjša mesta predstavljajo zanimiva kulturna središča. Nam in vam želim, da bi bili Slovenci bolj odprti do primorske kul-
ture. Nam bi bilo to v veliko pomoč, saj se ne da živeti od samega kruha! Neprijetno nam je, če se v Trstu Slovenci počutimo kot tujci; neprijetno nam je, če smo tujci v Ljubljani: tujci brez statusa tujcev, saj smo preveč Slovenci, da bi nas lahko predstavljali kot “tuje" in premalo, da bi nas predstavili kot “domače". Dovolite mi, da Vam izražam svojo željo: Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu naj bi si prizadeval, da enakopravno ovrednoti kulturno delovanje vseh Slovencev. Vsakršna miselna asociacija med Uradom za Slovence v Ljubljani in Uradom za kolonije v Londonu (kjer takega urada seveda ni več, če je sploh kdaj bil) bi mi bila zelo neprijetna.
S spoštovanjem
Miloš Pahor
0 kvalitetnem pouku
V	popravek k članku, ki je bil objavljen v PD dne 4. t.m. pod naslovom »Skromen vpis na višje srednje šole«, želim pojasniti, da, v nasprotju s tem, kar navaja isti članek, konkretno o »kvalitetnem pouku« nisem dajal nikakršnih izjav.
Na vprašanje časnikarja, »kako to, da se na kriško šolo ni vpisal noben učenec«, sem namreč odgovoril, da bi se par učencev že lahko vpisalo, vendar danes nekateri starši ne vpisujejo svojih otrok le zato, da bi šolo »rešili« pred zaprtjem. Staršem je namreč mnogo več do tega, da se njihovi otroci socializacijsko čim bolje razvijejo: to željo čutijo predvsem starši otrok, ki prihajajo iz osnovnih šol z zelo majhnim številom učencev, kot je na primer kriška šola. Časnikarju sem še dodal, da pa imajo po drugi strani razredi z majhnim številom učencev to prednost, da v njih profesorji uspešneje individualizirajo pouk.
Zvonko Legiša
Nobene cenzure
Spoštovano medništvo
Konec lanskega novembra sta me Boris Kobal in Ivan Verč kontaktirala, da bi me seznanila z zadevo SAG - Pappen story. Obenem sta mi ponudila možnost, da bi mladinska komisija SKGZ skupaj z mladimi, ki se prepoznavajo v SSO prevzeli »pokrovitlejstvo« pri organizaciji večera, na katerem bi se predstavilo sporno besedilo Pappen story. Priznati moram, da me je ideja navduševala in sem zato tudi nemudoma stopil v stik s predstavnico mladinskega odbora Slovenske prosvete. Vse se je zataknilo, ko sem prosil za omenjeno besedilo in mi je bilo brez pojasnil zabruše-no: »Teksta ne damo, je že bilo dovolj cenzurirano... besedilo bomo itak predstavili z vami ali brez vas« (Milica Kravos). Niti slepec ne podpisuje belega lista. Jasno je, da smo bili ob takem pojmovanju sodelovanja in vzajemnega spoštovanja postavljeni pred izsiljeno izbiro, da ponudbo preprosto odklonimo. Za odklonitev si sam prevzemam odgovornost in to predvsem zato, ker brez konkretnih podatkov (teksta) mladinska komisija SKGZ o ponudbi sploh ni imela možnosti razpravljati. Danes se mi poraja občutek, da je »nekdo« naš odklonilen odgovor že vnaprej preračunal v končni cilj, da se dokaže, da se v SKGZ ni spremenilo, ne spreminja in niti ne bo spremenilo nič, kar pa naj bi pomenilo, da gre vse uničiti.
V	svojem šestmesečnem delovanju znotraj SKGZ nisem bil še nikoli cenzuriran ali v karkoli prisiljen. Istega ne morem trditi o ponujenem sodelovanju s strani »štiriperesne deteljice«, ki nam je hotela besedilo Pappen story iz še nepojasnjenih razlogov do zadnjega prikriti.
Za mladinsko komisijo SKGZ	Igor Gabrovec
SPOROČILO SLOVENSKE KOMPONENTE SKP
REZIJA / REDNI OBČNI ZBOR
Zgleden način demokratizacije
Slovenski komunisti pozdravljajo sklep o oblikovanju Zadruge Primorski dnevnik
O ustanovitvi Zadruge Primorski dnevnik je slo ■ venska kmponenta SKP sprejela naslednje stališče:
Slovenski komunisti pozdravljajo sklep manjšinskih komponent, da v najkrajšem Času oblikujejo Zadrugo Primorski dnevnik. Navsezadnje so zamisel o oblikovanju zadruge, odprte vsem Slovencem v Italiji podprli od vsega začetka kot zgleden naCin resnične demokratizacije in pluralizacije tega bistvenega sredstva množičnega obveščanja in osveščanja naše manjšinske skupnosti. Zadruga jamči namreč vsem enakopravno udeležbo in pravico do soodločanja.
S tem je bil opravljen nov, pomemben korak na poti razvoja manjšinskih občil od Edinosti do epopeje Partizanskega dnevnika, tja do različnih zgodovinskih faz, skozi katere je šel Primorski dnevnik po vojni. Zadnja je bila gotovo izčrpajoča, ogrozila je celo njegov obstoj in zadružna vzajemnost vseh Slovencev je odgovor vseh,
ki ob krizi zadnjih mesecev niso podpisati kapitulacije. Manjšino čakajo nove naloge in novi boji, zato potrebuje svoj dnevnik, ki bo odprt in obenem domač.
Ustanavljanje zadruge ni bila lahka naloga, posebno še zaradi močnih zaviralnih silnic in skupin, ki so tudi v tem primeru upale, da bodo v krizi čimveč iztržile. Usklajevanje interesov je zato trajalo nekaj mesecev. Zamudo bo treba sedaj, ob doseženem soglasju, nadoknaditi z navdušenjem in enotnostjo v kampaniji zbiranja članov Zadruge PD.
Ta je morala nase sprejeti tudi breme minulih napak in utvar, kajti kontinuiteta je bila pogoj za ohranitev državnih prispevkov, brez katerih bi Primorski že zdavnaj nehal izhajati. Upati je, da bo v novih pogojih tudi pomoč iz matične domovine dodeljena bolj širokosrčno in brez nesmiselnih poskusov pogojevanja. Skupna naloga sil, ki podpiramo Prodijevo vlado pa je, da od
nje dosežemo spoštovanje obvez o dodatni podpori edinemu slovenskemu dnevniku, ki jih žal med srečanjem s podtajnikom Fassinom nismo zabeležiti.
Rešitev Primorskega dnevnika mora biti sedaj naloga vseh Slovencev v Italiji. Od vzdušja razumevanja in solidarnosti bo odvisno tudi, v kolikšni meri bomo sposobni obnoviti proces dogovarjasnja in skupnega nastopanja ob ostalih življenskih problemih naše manjšine.
Uspeh Zadruge PD bo gotovo zgled tudi za reševanje ostalih odprtih vprašanj znotraj naše skupnosti, ki se je skoraj neopazno a odrešujoče otresla morečega oklepa »bipola-rizma« in sedaj jemlje svojo usodo v lastne roke. Zaključek tega zapletenega procesa očiščenja in obnove bodo gotovo manjšinske volitve za naše skupno predstavništvo.
Komunisti se bodo truditi, da bi ta proces bil čim hitrejši in učinkovitejši.
Slovenska komponenta SKP
»Rozajanski dum« duša kulturnega delovanja
Luigio Negro potrjena za predsednico
REZIJA - V kulturnem središču »Ta rozajanska kulturska hiša« so pripraviti redni občni zbor rezijanskega kulturnega društva »Rozajanski dum«, ki so ga ustanovili pred 14 leti z namenom, da vzpodbudi dejavnost na kulturnem področju. Dosedanja predsednica Luigia Negro je orisala bogato dejavnost društva v prejšnjem letu. Med pomembnejšimi pobudami sodi tečaj o rezijanski kulturi, ki so ga pripraviti za domače učence in dijake, organizacija narečnega natečaja in priprava fotografske razstave o rezijanski stvarnosti.
Ob tem je kulturno društvo pripravilo serijo kulturnih večerov ter stalo v prvi vrsti pri pobudah ob 20-letnici rušilnega potresa, ki je prizadejal tudi vasi pod Kaninom. Ob tem ne gre pozabiti na tradicionalne vaške prireditve, ki jih v Reziji prirejajo v okviru Šmarne miše.
Tudi za leto 1997 so načrti rezijanskih kulturnih delavcev zanimivi in gredo v smer vrednotenja krajevnega kulturnega in jezikovnega bogastva. Skupščino v Reziji so skleniti z izvolitvijo novega odbora, ki ga bo tudi vnaprej vodila Luigia Negro. Ob njej bodo sodelovali še Silvana Paletti (podpredsednica), Catia Quaglia (tajnica), Luigi Paletti, Gino Giusto, Severine Negro, Gi-no Giusti; v nadzornem odbom bodo sedeti Sandro Pietich, Lino Di Lenardo in Giuseppe Siega.
Na občnem zboru so se sešti tudi člani rezijanske folklorne skupine. V njenem vodstvu je prišlo do zamenjave in
prvič v dolgi in častitljivi zgodovini pomembne kulturne ustanove, zametki katere segajo v leto 1835, je bilo najpomembnejše vodilno mesfo zaupano ženski; predsednica je namreč postala Catia Quagtia. Novopečena predsednica je aktivna v razvejanem rezijanskem kulturnem življenju in jo najdemo tako v kulturnem društvu kot v ženski pevski skupini Rože majave. Ob tem sodeluje z nekaterimi krajevnimi časopisi (med njimi je tudi Novi Matajur). Pravzaprav kulturnemu ljubiteljskemu delovanju posveča ves svoj prosti čas. Pri vodenju Rezijanske folklorne skupine pa ji bodo stati ob strani Lionello Razza, Natasha Coos, Barbara Giustu, Attilio Foladore in Lorenzo Pola.
Dejavnost foklome skupine bo prav gotovo zelo bogata tudi v letu 1997. V soboto, 1. februarja je skupina v prostorih Rozajanske kulturske hiše ponovno začela z vajami, ki se bodo nadaljevale vsako soboto do konca aprila. Rezijanska kulturna tradicija je namreč izjemno bogtaa in nas vsaskozi preseneča. V nedeljo, denimo, so rezijanski godci in plesalci nastopiti na pustovanju v Fojdi in ob tej priložnosti predstaviti zelo lep ples, ki so ga pred kratkim vključiti v reden program nastopov: imenujejo ga »kolo«. Gre za precej strukturiran ples v primerjavi z navidez preprostimi koraki rezijanskih plesov, ko se tudi plesalci, ki v rezijanski tradiciji večinoma plešejo vsak sam zase, držijo med sabo in plešejo v krogu.	Rudi Pavšič
V Špetru Dan slovenske kulture
SPETER - Tudi letos bodo v Spetru počastili Dan slovenske kulture. To bodo storili 8. in 14. februarja. Spored je bogatin vabljiv, na njem pa bodo posebno pozornost namenili slovenski besedi, pesmi in umetnostni izraznosti. Osrednjo prireditev ob Dnevu slovenske kulture v Benečiji prirejata špetrska občinska uprava in Studijski center Nediža. Sobotni del sporeda bo prvenstveno namenjen natečaju »Nas domači jezik«, ki ga je pred leti uvedla špetrska uprava z namenom, da ovrednoti in vzpodbudi vse tiste, ki se radi v javnosti izražajo v beneškem narečju. Dovolj je, da se vpišejo k natečaju, najboljše in najbolj pristne pripovedke bodo tudi nagradili.
Osrednja svečanost ob Dnevu slovenskega kulturnega praznika bo v soboto, 15. februarja. Ob 19. uri bodo v prostorih Spe-trske. Beneške galerije odprli razstavo slovitega zamejskega umetnika Lojzeta Spacala. Ob 20. uri pa bo v občinski dvorani s celovečernim koncertom gostoval Tržaški oktet. Ob tej priložnosti bodo nagradili zmagovalce narečnega natečaja »Nas domači jezik.« (r.p.)
PREDNAROCNINE 1997 - PREDNAROCNINE 1997 - PREDNAROČNINE 1997
Primorski dnemik
Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1997 nudimo znane ugodnosti:
Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice
Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke
Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna
Do 28. februarja 1997 ostane prednaročnina nespremenjena
(TUDI LETOS 300.000 lir)
KAKO PLAČATE:
►
►
►
prednaročnino lahko plačate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK
na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri raznašalcih Primorskega dnevnika

OKOLJE / V PONEDELJEK PRVI KORAK
Na startu zakon o zaščiti Krasa
Kritične pripombe naravovarstvenikov
Ukrepi za zaščito Krasa, ki jih določa deželni zakon iz lanskega avgusta, so tik pred startom. Deželna uprava je namreč za ponedeljek, 10. februarja sklicala prvo zasedanje t.i. servisne konference, ki je pristojna za izvrševanje deželnega normativa in v kateri, poleg predstavnikov Dežele, sedijo še zastopniki tržaške in goriške pokrajine, Kraške gorske skupnosti in zainteresiranih občinskih uprav.
O tej servisni konferenci in o zapleteni problematiki zaščite kraške-ga teritorija je tekla beseda na včerajšnji novinarski konferenci, ki so jo priredile naravovarstvene organizacije WWF, Legambiente in zeleni krožek združenja ACLI.
Na njej so predstavili stališča, ki so jih, poleg teh treh organizacij, izdelali še Italia.Nostra, C Al, Federacija italijanskih jamarjev ter Zveza neposrednih obdeloval-cev-Coldiretti. Vsi so razočarani, ker jih Dežela sploh ni vprašala za mnenje pri izvajanju zgoraj omenjenega zakona.
Podpisniki dokumenta so pozvali ustanove, ki sodelujejo v servisni konferenci, naj Čimbolj poenostavijo vse birokratske in druge postopke pri uresničitvi napovedanih zaščitenih območij v tržaški pokrajini. S Kraško gorsko skupnostjo, ki ji zakon p overja upravljanje zaščitenih področij, naj bi vsekakor sodelovali naravovarst-
NOVICE
Sporočili dolinske uprave
Uprava občine Dohna sporoča, da so na občinski oglasni deski objavljeni izidi pisnih nalog natečaja za mesto redarja - sla z nalogo šoferja - 5. funkcionalna kvalifikacija. Uprava občine Dolina sporoča, da obratuje na občinskem sedežu tudi javni telefon in bo na razpolago občanom, ki prihajajo v občinske urade po raznih opravkih.
Skupščina upokojencev
V petek, 7. t.m., bo ob 16.30 na sedežu v Ul. S. Lorenze in Selva javna skupščina upokojencev, na kateri bodo poleg pokojnin obravnavali tudi finančni zakon, pokojnine gospodinjam in vprašanja o raznih davkih. Uvodoma bo spregovorila Sarra Guglielmo iz tajništva komprenzorija SPI-CGIL iz Trsta.
ACT sodeluje s Telecomom
Mestni prevozni konzorcij ACT je priCel sodelovati s Telecomom za postavitev telefonskih naprav v kioskih na avtobusnih postajah. Pivih šest naprav so že postavili, in sicer pri raziskovalnem centru pri PadriCah, na Trgu Goldoni, v Ul. S. Teresa, v Ul. Revoltella ter v Ul. Valeno, v fazi nameščanja pa sta napravi v Ul. Paisiello ter v Ul. Carducci.
Delo zaprta hitra cesta
Zaradi vzdrževalnih del pri razsvetljavi na hitri cesti (odsek med Drevoredom Čampi Flisi ter Ul. Baiamonti) bodo za promet zaprli južni del (proti morju). Zapora bo 8. t.m. od 8.00 do 13.00 ah vsaj za Cas, ki je neobhodno potreben za izvedbo del.
Lumiere morda rešen
Odbor, ki si prizadeva, da ne bi prišlo do zaprtja kinodvorane Lumiere (datum izgona je 28. februar), je dosegel prvi spodbuden rezultat: občinska uprava je v letošnjem proračunu, ki ga morajo sicer še odobriti, predvidela 500 milijonov lir za nakup nepremičnine, v kateri je kinodvorana.
Prijeli sedem Iračanov
Policija na železniški postaji je prijela sedem iraških državljanov, ki so ilegalno prišli v Italijo. Vseh sedem je bilo brez ustreznih dokumentov, agentom pa tudi niso vedeli ali hoteli povedati, kako so prekoračih mejo in se znašli v Trstu. Dejali so, da so nameravali oditi v Nemčijo in da so bili že prepričani, da so na cilju. Odpeljali so jih na urad za tujce, ki je poskrbel za njihov izgon. Policija je medtem poostrila kontrolo in pričela s preiskavo, ki naj bi odkrila morebitno organizacijo, ki naj bi tujcem omogočala prestopanje meje. V zadnjih dneh se je namreC bistveno povečalo število iraških državljanov, ki ilegalno prihajajo v Italijo.
Dvojica za zapahi
Osebje letečega oddelka je aretiralo 48-letnega Marina Stercaja (Ul. Piccardi 43), ki je bil obsojen na šest mesecev zapora zaradi žalitve in upiranja javnemu funkcionarju. Za zapahi se je znašel tudi 20-letni Cristian Milovac iz Ul. Fonderia 6. Mladenič je bil zaradi kršenja zakona o mamilih v hišnem priporu, sodnik pa se je sedaj odločil, da bo bolj varno, Ce ga spravijo »na hladno« in je odredil preventivni pripor.
veniki, kmetovalci, planinci in lastniki zemljišč. Zaščitena območja naj bi postala krajinsko dragocena področja in privlačna za turiste.
Naravovarstveniki so ponovili znane kritike na raCun deželnega zakona. Bojijo se namreC, da bi razpršenost naravnih rezervatov (menijo, da gre za lepljenko znanega zakona Belci) v bistvu otežkocila, ce že ne omogočila njihovo upravljanje; od tod predlog, da bi ta področja na nek način poenotili v vidiku ustanovitve pravega Kraškega parka. Ta projekt -so poudarili na tiskovni konferenci - ne podpirajo samo zeleni in naravovarstveniki, ampak npr. tudi kmetje in lastniki kraških zemljišč.
Zaradi vsega tega ni izključeno, da bodo naravovarstveniki zahtevali spremembo deželnega zakona, kar bi morala po njihovem mnenju narediti že bližnja servisna konferenca. Glede izvajanja zakona so izdelali trideset razvojnih projektov, ki zadevajo zaščito teritorija, zaščito živali in možnosti za turistični ter gospodarski razvoj Krasa. S tem skušajo dokazati, da je park lahko tudi sredstvo, ki bo prispevalo k ekonomskemu ter družbenemu razvoju Krasa.
Tiskovne konference so se udeležili Gnido Pe-sante, načelnik pokrajinske sekcije Svetovnega sklada za naravo-WWF, Enzo Pianigiani, koordinator zelenih v sklopu ACLI ter tajnik tržaške sekcije Legambiente Roberto Giurastante.
GROZI KAR 111 ODPUSTOV
O krizi v tovarni Stock spet prihodnji teden
Sindikati bodo podrobneje proučili predloge podjetja
O krizi v tovarni Stock, kjer nameravajo odsloviti kar 111 od skupno 270 uslužbencev, bo ponovno govor prihodnji teden, in sicer v Četrtek, 13. t.m. Na včerajšnjem srečanju na sedežu Zveze industrijcev, kjer so bili predstavniki Stocka ter sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, so nadaljevali soočenje o naCrtu podjetja, ki je podrobneje orisalo, kako namerava izpeljati napovedano reorganizacijo. Sindikat ni zavzel nobenega stališča, ker mora še poglobiti nekatera tehniCno-organizacijska vprašanja, in je zaprosil za odložitev.
Sindikalisti morajo dejansko s svojimi izvedenci preveriti, kaj pomenijo predlogi, ki so jih iznesli pri Stocku: načrt namreC predvideva precejšnje investicije, bodisi v avtomatizacijo polnilnih linij kot v računalniški sistem (za naprave naj bi podjetje namenilo 11 milijard lir). Vprašanje je, Ce bodo številke, ki so jih predstavniki Stocka posredovali, imele učinek, o katerem je govor v načrtu (v bistvu gre za to: številke,
torej preostali organik, odgovarjajo realistični organizaciji dela in s tem proizvodnje?). Dokler sindikati ne rešijo teh dvomov, ne nameravajo načeti vprašanja odvečne delovne sile, zato o vprašanju odpustov vCeraj sploh ni bil govor.
Delijo obrazce 730/97
Tržaška Občina sporoča, da se je pričelo razdeljevanje obrazcev 730/97 za davčno prijavo lanskih dohodkov. Na razpolago so tudi kuverte obrazca 730-1 za morebitno namembnost 8 *tisočink.Obrazce lahko dvignemo v naslednjih občinskih izpostavah: Vzhodni Kras (Proseška ulica 28), Zahodni Kras (Prosek 220), Rojan, Greta, Barkovlje (Largo Roia-no 3/3), S. Vito, Staro mesto (Ul. Locchi 28), Stara mitnica (Ul. Fosco-lo 7), Sv. Ivan (Ul. Bonomo 2/4), Kja-din, Rocol (Ul. dei Mille 16), Val-maura, Naselje sv. Sergija (Ul. Paisiello 5/4 A). Majnšo koficino obrazcev imajo na razpolago tudi v vratarnici občinske palaCe (Largo Granatie-
ri 2, umik 9.00 -12.00 od ponedeljka do petka), medtem ko za večje količine lahko pismeno (na navadnem papirju) zaprosimo v Ul. Locchi 28.
Maja pridejo bersaljerji
V dneh od 15. do vključno 18-maja bo v našem mestu precej »živahno«, saj pričakujejo prihod vsa) 60 tisoč bersaljerjev: tedaj bo namreC 45. državno srečanje, pri katerem je Občina Trst zagotovila svoje neposredno sodelovanje, o Čemer je bil govor na včerajšnjem srečanju, ki so se ga poleg župana Illyja in predsednika državnega združenja bersaljerjev Amicuccija udeležili še podžupan Damiani, odbornik Neri in predsednik deželnega ANB Garo-falo. Letošnje srečanje bo posvečeno »tricolom«, vendar ga ne bodo označevali le veterani in vojaki, temveC ga bo spremljala tudi vrsta kulturnih pobud. Doslej sta bili pri nas dve podobni državni srečanji bersaljerjev, in sicer leta 1923 ter 1956.
OPČINE / SINOČI PREDSTAVITEV
Kraški pust juriša na jubilej
PO PREGLEDU 112 PRISPEVKOV
Literarne nagrade Mladike
Za prozo 1. nagrada Irmi Marinčič Ožbalt, za poezijo Pini Pištan
Komisija 25. literarne nagrade Mladika se je sestala 4. februarja 1997 na sedežu Slovenske prosvete v Trstu in pregledala 112 prispevkov, ki so prišli iz vseh slovenskih pokrajin, iz matične domovine, zamejstva in zdomstva.
Za prozo prejme prvo nagrado novela »Pomladni sprehodi«, ki je prispela s psevdonimom MAL Avtorica je z zdravim realizmom opisala dva sprehoda v Montrealu in ob Krki. V obeh gre za podoživljanje narave, za sočen in živ razgovor. V prvem za zločin, v drugem za srečanje s kmetom iz soseske, ki ga avtorica ne pozna več, ker živi v Kanadi. Pisateljica je doživeto in umetniško prepričljivo opisala razliko med domovino in tujino. Avtorica je Irma Marinčič Ožbalt.
Drugo nagrado prejme novela »Srečanje«, ki je prispela s psevdonimom SAM. Novela prikazuje tragedijo družine, v kateri je oce pretepal sina in hčerko. Neke noči se je ubil z avtom in družina se je razletela. Po več letih je on pri slovenski policiji, ona pa tihotapi heroin. Odpeljejo jo v Italijo, ker je imela dvojno državljanstvo. Žalosten sodoben motiv je izpeljan spretno in dinamično. Avtorica je Tarcisia Galblati iz Ljubljane.
Tretjo nagrado prejme novela »Križišče«, ki je prispela pod psevdonimom Roža v laseh. Novela opisuje življenje v milijonskem mestu v Avstraliji, nastopajo star delavec in mati z
odraščajočo hčerko brez vrašCenosti v novo domovino in odtrgani od stare. V noveli je prikazana etična praznina okolja. Avtorica je Katarina MakhiC iz Avstralije.
Komisija je sklenila, da priporoči uredništvu za natis še naslednje novele: Tone Gorjup iz Victorie v Avstraliji: »Tja Cez«; Borivoj Repe iz Ljubljane: »Avstralski pogreb«; Magdalena Cundrič z Jesenic: »Njena zadnja priložnost«; Manka Kremenšek iz Ljubljane: Se še spominjaš?, Katarina Mahnič iz Melbourna v Avstraliji: »Skok«.
Prvo nagrado za poezijo prejme cikel desetih šavrinskih pesmi, ki so prispele s psevdonimom 6940. Pesmi opevajo kraje, ljudi in običaje in dobro podajajo ljudsko življenje z dragocenim spominom in narečnimi vložki. Avtorica je Pina Pištan iz Dragonje pri Sečovljah.
Drugo nagrado prejme ciklus devetih pesmi, ki so prišle pod šifro »O trtah«. Pesmi zajemajo pokrajino od Gonarsa do Benetk. Misli so jasne, izraz svež, nov in kratek. Avtor je Iztok Kodrič iz Rogatca.
Tretjo nagrado prejme ciklus pesmi z naslovom »Vijoličast krep papir«, ki opevajo vsakdanje stvari s pristnimi pesniškimi momenti in s pravim humanističnim občutjem. Avtorica je Miša Shaker iz Ljubljane.
Komisija priporoča za objavo še pesmi »S poti proti domu»Marjane SrCiC z Jesenic in »RdeCe zimsko sonce« Vide Bogataj iz Šentvida pri Lukovici.
Pustna pravica obstaja! To lahko mimo zapišemo po včerajšnji madni predstavitvi letošnjega 30. kraškega pusta. Naša naj-večja pustna manifestacija se je rodila na Opčinah, tri desetletja so Opčine gostile na desetine vozov, na stotine mask in na tisoče radovednežev, zato je nadvse prav, da bodo prav Opčine s svojim vozom pojutrišnjem odprle letošnji jubilejni sprevod. Tako je sinoči odločil žreb. »Itak plačamo mi« je naslov openskemu vozu. Po vrsti mu bodo sledili Salež-Zgonik (z vozom Izumus - zadnja iznajdba), veteran Praprot (Ne stuojmo ga s’rt uen z bakala), Bazovica (Kapetan Prodi), Kriz (Ma kam graju naša kuža?), novinec Doberdob (Vakarena), Sempolaj (Carramba ke bidon) in Medjavas-Sti-van (Braveheart). Ob njih bodo poživili openske ulice še gostje iz Staranca-na in osem skupin mask.
Žrebanje je bila najbolj napeta točka na sinočnji predstavitvi, na kateri je Rudi VVilhelm, predsednik Odbora kraškega pusta, spregovoril o velikem trudu in vnemi, ki so jo Openci vložili v počasti-
tev 30-letnice. VVilhelm je še edini živeči od Četverice pustnih mušketirjev, ki so pred tremi desetletji v vaški gostilni vdahnili dušo kraškemu pustu. Ostalih treh, dr. Eda Križnica, dr. Roberta Hla-vatyja in Rudija Vremca se je spomnil v pozdravnem zapisu v publikaciji o jubileju, ki jo je izdal Odbor in ki jo je sinoči predstavila sourednica Živka Peršič.
V brošmi je zgodovinski pregled kraškopustne-ga dogajanja od leta 1967 do lani. Iz pregleda zmagovalcev je razvidno, da so se doslej najbolje izkazali pustovalci s Proseka-Kontovela, saj so (posamično ali v združeni zasedbi) osvojili kar enajst prvih mest. Zelo dragoceno je fotografsko gradivo, zbrano pod skupnim naslovom Podobe veselja, ki sta ga prispevala fotografa Mario Magajna in Davorin KrižmanCic.
Na predstavitvi so razkrili tudi novost letošnje izvedbe: žirijo bodo sestavljali župani občin s tržaške pokrajine (ali pa podžupani). Tako bo odločitev o zmagovalcu neoporečna (ce ne bo prišlo tudi med možmi, opasanimi s »trikoloro«, do... kupčkanja).
Pustno dogajanje na Opčinah se bo uradno začelo že danes z odprtjem fotografske razstave o 30. letnici Kraškega pusta in o Beneškem pustu ter s prvo veCemo zabavo v ogrevanem šotoru na dvorišču Prosvetnega doma. Atrakcija jutrišnjega dne bo gotovo defile pustnih mask. Najboljša maska bo prejela za nagrado sliko domačega likovnega umetnika Clau-dia Clarija, ki je tudi umetniško poslikal spominske desCice za vse sodelujoče na letošnjem jubilejnem pustu.
__________OPČINE / USPEL VEČER___
Tekst »Pappen Story« dvajset let kasneje
Veliko pričakovanje za nastop nekdanjih SAG-ovcev
Prizor s predsinočnjega večera v Prosvetnem domu (foto KROMA)
Pisalo se je leto 1975. Od takrat sta minili le dve dobri desetletji, vendar pa sta se za slovensko manjšino v Italiji tako hitro odvili - pravzaprav njun zadnji del -da leto ’75 lahko postavimo v prejšnjo ero. V tedanji čas, spomin na katerega že precej bledi, sodi satirični tekst Sergeja Verča »Pappen Story«, ki takrat ni bil uprizorjen, ker je Slovenska kulturna gospodarska zveza tako »svetovala« Slovenskemu amaterskemu gledališču. Nekdanji SAG-ovci so želeli, da bi njihova zgodba o »papanju« le prišla v širšo javnost in so zato priredili »spominski« večer v openskem Prosvetnem domu.
Spominski z več vidikov, kot so poudarili sami prireditelji, in pričakovan s strani občinstva, kot je potrdil odziv na vabilo (oz. lov na vabila). Pred branjem precej skrajšanega teksta (ostala je osrednja zgodba brez stranskih likov) je bil namreč zbranim -med njimi je bilo veliko takih, ki so omenjena leta in dogodke doživljali, veliko pa je bilo mladih - ponujen izčrpen, morda predolg uvod. Milica Kravos je v toplih tonih orisala, kako je prišlo do torkovega večera in na kratko povzela delovanje SAG-a. Ravlu Kodriču pa je bila naložena naloga, da spregovori o splošnih tedanjih dogajanjih v manjšini in ne samo, pri čemer se je dokaj razgovoril.
Pred branjem teksta je bilo podano še nujno pojasnilo o vsebini: Ža-
rek von Pappen (Boris Race -Žarko, predsednik SKGZ) praznuje rojstni dan, na katerega pridejo vabljeni in nevabljeni gostje. Med vabljenimi so trije prijatelji »bossa« Arsenij Lupin (Darij Cupin), Angel Košutica (Miroslav Košuta) in Filibustjerčič Bidončič (Filibert Bene-detič), med nevabljenimi pa Bela krizantema (slovenska prosveta in kultura) in Jose Pelin de la Santin de la Peron y del Rupnik Cabron (Jože Peterlin), ki postane glavni junak zgodbe oz. zmagovalec žrtja. Glede na dejstvo, da nekaterih ni več med nami, drugi pa so opravljali drugačne zadolžitve od današnjih, je bilo potrebno še dodatno pojasnilo. Vezni tekst je bral Ivan Verč, Milica Kravos je bila ponižna Bela krizantema in je
brala tudi opise likov, Sergej Verč je slavljenec, medtem ko je Boris Kobal duhovito uprizoril vse ostale like in podajanje popopral s pripombami, saj se tekstu -nujno - pozna tedanja naivnost in še ne prevelika izkušenost pisca. Seveda so bili prav prizori s »feština« s tragičnim koncem najbolj zabavni, pri čemer sta kot interpreta spet zableste-
la Sergej Verč in Boris Kobal.
Branja »arheološkega reperta« - kot so nekateri označili tekst - ne bodo ponovili, pač pa bodo besedilo dali Narodni in študijski knjižnici v Trstu, da bo vsakomur na razpolago, z izkupičkom torkovega večera na Opčinah pa nameravajo v knjižni obliki izdati »Pappen Story«.
Januarja seje ravnatelju liceja Franceta Prešerna Tomažu SimCiCu iztekel mandat svetovalca slovenske šole v Vsedržavnem šolskem svetu, najvišjem italijanskem šolskem posvetovalnem organu. Simčič je prvič sodeloval na seji sveta v Rimu februarja 1994, po skoraj treh letih in šestdesetih potovanjih v Sveto mesto je torej napočil čas obračuna.
»Prvo leto sem se tako-rekoč uvajal v delo, zadnji dve leti pa sem se bolj aktivno vključil v razne komisije. Problematika, ki jo obravnava Vsedržavni šolski svet, je zelo široka in zaobjema najrazličnejša področja italijanskega šolstva. Slediti vsemu je nemogoče. Zato sem se - podobno kot tudi drugi manjšinski svetovalci - opredelil za temeljitejše obravnavanje manjšinskega šolstva oziroma potreb slovenske šole. Sodelovanje z ostalima dvema manjšinskima predstavnikoma, je bilo odlično. Predvsem južni Tirolec Luis Prader mi je bil v izredno pomoč. Razne posege smo skupaj pripravljali, kar je obrodilo tudi zaZeljene sadove: vprašanja manjšinskih šol nam je uspelo vključiti v številne dokumente in izjave Vsedržavnega šolskega sveta. Nekatere izjave so splošno manjšinske, nekatere pa se pobliže tičejo slovenske šole.«
Na primer?
»Med splošnimi vprašanji smo nadaljevali delo komisije, katere član je bil že moj predhodnik, prof. Pečenko. Takrat je komisija pripravila dokument o šolstvu in tako imenovanih priznanih manjšinah: Slovencih, Nemcih in Francozih. Mi smo pripravili dokument o nepriznanih manjšinah, v katerem smo nakazali, kaj bi lahko italijanska vlada nudila tem manjšinam na področju šolstva. Nepriznane manjšine so ta dokument izredno dobro
sprejele, pa tudi več prefektov se je zavzelo in pisalo šolskim skrbnikom in krajevnim upravam, da bi udejanili naša "navodila".«
Kaj pa izrecno zadeve, ki zanimajo slovensko šolstvo?
»Julija 1994 se je vsedržavni šolski svet ponovno zavzel za priznanje avtonomije slovenskih šol, to je za intendanta in za samostojni zborni organi, ki bi bil izraz manjšine. Pomemben pa je tudi dokument o univerzitetnem izobraževanju šolnikov v materinem jeziku. Na tem področju smo zabeležili viden uspeh, saj je odlok predsednika republike, ki je zakonsko normiral univerzitetno izobraževanje učiteljev, dobesedno povzel mnenje Vsedržavnega šolskega sveta in dodelil deželni komisiji za slovenske šole posvetovalno nalogo pri izoblikovanju programov in predmetnika za slovenske učitelje in učiteljice. Zelo pomembno je tudi, da so bile priznane ekvipolence celi vrsti učiteljic, ki so se izpopolnjevale na Pedagoški fakulteti v Ljubljani oziroma v Kopru. Tem učiteljicam so bile dejansko priznane slovenske diplome.«
Poleg tega ste imeli tudi opravka s sprotnimi vpra-
šanji, ki so se pojavljala na področju zamejskega šolstva...
»Svetovalci v Vsedržavnem šolskem svetu imajo dostop v urade na ministrstvu. Zelo pomembno je bilo vzdrževati stike s funkcionarji, da te spoznajo, da vedo, da obstaja slovenska šola. Seveda, večja vprašanja se rešujejo predvsem po politični plati.«
Kaj pa novosti na šolskem področju, ki jih je omenil podtajnik Fassino med svojim zadnjim srečanjem s predstavniki manjšine?
»Pri tem gre predvsem za vprašanje publicizacije Glasbene matice. Funkcionarji na ministrstvu so že med Di-nijevo vlado dobili nalogo, da izračunajo, koliko bi stal slovenski konservatorij. Vprašanje Glasbene matice je bilo vključeno že v Palladinov in Maccanicov osnutek zaščitnega zakona; funkcionarji so torej pripravili proračun, v primeru, da bi se vprašanje ponovno postalo aktualno.«
Kaj pa priznanje Sindikata slovenske šole?
»Po vsej verjetnosti bo potreben zakon, torej poseg parlamenta. V prejšnji zakonodajni dobi je ena zbornica že odobrila popravek k splošnemu sindikalnemu zakonu, v katerem je bilo izrecno zapisano, da restriktivni ukrepi na sindikalnem področju ne veljajo za priznane manjšine. Vse pa je nato propadlo zaradi referendumov in predčasnega konca zakonodajne dobe.«
Kaj bi svetoval svoji naslednici, prof. Silvani Hvaličevi?
»Naj čimbolj usklajuje delo z ostalima manjšinskima predstavnicama. V ta namen smo imeli pred tednoma seminar v Bocnu, ki je bil namenjen prav uvajanju novih manjšinskih svetovalcev v način dela in v glavne problematike Vsedržavnega šolskega sveta.«	(M.K.)
(bip)
Jazz koncert v Mieli
V gledališču Miela bo v nedeljo, 9. februarja, ob 21. uri nastopil znani neapeljski glasbenik Daniele Sepe. S svojo skupino Art Ensamble of Soccavo nas bo pospremil v svoj čarobni glasbeni svet, ki ga predstavlja neverjetna mešanica jazza in ljudskih melodij. Sepe igra na razne instrumente in poje v najrazličnejših stilih, a vselej z umetniškim navdihom in s srcem. Skratka s strastjo, ki označuje vse umetnike, ki so tudi politično angažirani. Koncert prireja zadruga Bonavventura v sodelovanju z La Contrado ter združenjem Ettnic - glasbena univerza iz Benetk.
ŠOLSTVO / VSEDRŽAVNI SOLSKl SVET
Simčič: 60-krat v Rim za našo šolo
Obračun triletnega dela slovenskega svetovalca Vsedržavnega šolskega sveta
ŠOLSTVO / PREDAVANJE
NOVA PRODUKCIJA STALNEGA GLEDALIŠČA F-J K
Magris na liceju F. Prešerna
Ugledni gost je podal obračun dvajsetega stoletja
Maturanti znanstvenega in klasičnega liceja Franceta Prešerna so imeli včeraj v gosteh uglednega gosta, tržaškega germanista, esejista, pisatelja in dramatika Claudia Magrisa. Predaval jim je o utopiji in odčaranju, kot je bil naslov že njegovemu predavanju ob odprtju salzburškega festivala. Magris ga je nekoliko priredil in vključil nekatere domače teme.
V bistvu je podal nekakšen obračun 20. stoletja, ki ga je zaznamoval konec
velikih ideologij. Predavatelj pa je poudaril, da ne smejo propasti upanja v boljšo bodočnost. Pri tem pa je treba ostati v realističnih okvirih, ne pa predajati se iluzijam.
Prešernovci so sledili predavanju pozorno, ob koncu pa so pisatelju zastavili tudi mnogo vprašanj, na katera je gost odgovoril. Nekateri dijaki so se nato tudi po koncu srečanja zaustavili z Magrisom in se z njim pogovorili o temah, ki so jih najbolj zanimale.
Predstavili Ojdipa na Kolonu
Na včerajšnji tiskovni konferenci (na sliM-f. KROMA) za predstavitev Ojdipa na Kolonu, nove produkcije Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine v tej sezoni, sta predsednik upavnega odbora Roberto Damiani in umetniški vodja Antonio Calenda najprej odgovorila na polemike o porazdelitvi državnih prispevkov za gledališko dejavnost, ki so njuno gledališko hišo nagradili z dodatnimi 236 milijoni. Tako Damiani kot Calenda zavračata kritike, češ da je deželno stalno gledališče stopilo na pot komercializacije in odločno branita izbiro širjenja gledališke kulture med široko občinstvo. Damiani je še poudaril, da je gledališče za lansko sezono prejelo tri nagrade AGIMUSa, in sicer za zahtevni deli, to je za obiskovalca, ki razmišlja o bogu, in za Pasolinije-vo I Turcs tal Friul ter za festival sodobnega italijanskega gledališča, ki ga bodo letos ponovili.
Antonio Calenda je z njemu značilnim šarmom, s katerim si je prislužil navdušen aplavz številnih prisotnih, še poudaril, da je z višanjem prispevka pristojna komisija nagradila izbiro specializacije za italijanske sodobne avtorje.
V to smer gre tudi postavitev Ojdi- vanju njihovega poetičnega spo-pa na Kolonu, v izvirni jezikovni ročila, a skozi gledišče sodobno-predelavi mladega neapeljskega sti. Poudaril je še sodelovanje z dramatika Ruggera Cappuccia, v igralci; med katerimi je Roberto kateri je prisotna poudarjena dih-' Herlitzka, ki je bil prav tako priso-lektalna obarvanost. Calenda je še ten na tiskovni konferenci in ki je pristavil,, kako je nujno klasike poudaril nujnost po iskrenosti v dandanes uprizoriti ob spošto- svojem delu.	(bov)
VISOKI PRIZNANJI ZA MAJDO KOCJANCIC
Zgled humanitarne predanosti trpečim
Z Italijanskim Rdečim križem v Somaliji in v Bosni
Ves Trst - na žalost z manjšino vred! - se ni kdovekako izkazal za Časa vojne v nekdanji Jugoslaviji: neprimerno več solidarnosti so izrazili drugod po Italiji, začenši pri sosednji Furlaniji, kjer je mreža organizacij - od katoliških do alternativnih -zbrala in še zbira raznovrstno pomoC in sredstva za one, ki jih je vojna tako kruto prizadela. Veliko prostovoljcev je sodelovalo pri teh pobudah in tudi šlo v Bosno, da bi neposredno pomagalo od vojne prizadetim in razseljenim, beguncem in ranjencem.
Zgled take požrtvovalnosti za trpečega bližnjega je Majda Koc-janCiC (Canziani) iz Boljunca, prostovoljna sestra Italijanskega rdečega križa, ki je pred kratkim prejela dve visoki priznanji: na prefekturi so ji pred dvema tednoma podelili naslov viteza italijanske republike, ki ji ga je dodelil predsednik Scalfa-ro, s poveljstva vojaškega zavezništva Nato pa so jo odlikovali s priznanjem zaradi operativnega sodelovanja z mirovnimi silami Ifor v Bosni.
Kocjančičeva, ki je že bila medicinska sestra in je sodelovala z nekaterimi humanitarnimi organizacijami, se je leta 1991 odločila za prostovoljno delo pri Rdečem križu. Položila je zahtevne izpite, sledila praksi v raznih bolnišnicah in se leta 1992 diplomirala. Po diplomi se je ukvarjala z nego bolnikov na domu, pričela pa se je tudi udejstvovati pri humanitarnih akcijah, ki so jo peljale v Bosno in v Somalijo.
V afriški državi je leta 1993 delovala dva meseca v okviru italijanske mirovne sile s činom podporočnika.
Doživela je tragično smrt 24-letne kolegice, medicinske sestre Cri-stine, imela pa je tudi priložnost, da se je udeležila uspešnih akcij, kot je primer malega Eliasa: 9-letnega otroka so italijanski padalci našli, ko je taval sam in bolan sredi savane, pripeljali so ga v bolnišnico italijanskega kontingenta v Mogadišu, kjer so ga vojaki in sestre RdeCega križa tako vzljubili, da so ga ob umiku mirovnih sil iz Somalije odpeljali v Italijo, in premostiti je bilo treba nemalo birokratskih zaprek. Prav v Italiji so po dolgem iskanju našle mater in sedaj živita v Rimu, občasno pa prihajata v Trst na obisk k prijateljici Majdi, in ob teh priložnostih je fantek gost slovenskega Dijaškega doma.
V Bosni je Kocjančičeva bila večkrat, najdaljše neprekinjeno obdobje je bilo od 16. februarja do 26. aprila lani. Se pred kratkim je spet odpotovala v BihaC, sicer pa je bila v raznih krajih, ki so že postali sinonim za trpljenje, v bolnišnicah brez najosnovnejših potrebščin, po sirotišni-
cah, v begunskih taboriščih, razdejanih vaseh in mestih. Se zlasti tragično je v krajih, ki so jih bosanski Srbi zapustili in pred odhodom sami sežigali lastne hiše. Znano je, da je danes v srbskih begunskih taboriščih morda še huje kot v ostalih, saj je največ humanitarne pomoči namenjene prvim žrtvam bosanske vojne: Bošnjakom oz. muslimanski strani, Srbi pa so iz agresorjev postali poraženci.
Kocjančičeva je v Sarajevu, kot glavna sestra italijanskega kontingenta delovala s činom kapetana Rdečega križa, delovala v vojaški bolnišnici, v kateri so bili vojaki vseh mirovnih sil Ifor, v nujnih primerih pa tudi civilisti. Ukvarjala se je tudi s terensko službo v okolici Sarajeva,
Tudi na Palah, kjer je zaradi svojega dobrega znanja jezika sodelovala pri razdeljevanju humanitarne pomoči enakomerno, neglede na narodnost posameznikov. Vsi priznavajo, da so italijanske mirovne sile zelo uravnovešene v odnosih do vseh sprtih strani: lep dokaz je list »Nema
problema«, ki ga italijanski kontingent mednarodne brigade izdaja v latinici in v cirilici.
Kocjančičeva je sodelovala tudi pri akciji, ki žal ni uspela, da bi rešili življenje malemu Murisu, bosanskemu otroku, ki ga je prizadela levkemija. Pripeljali so ga v Trst, kjer so ga v otroški bolnišnici Burlo Garofolo hoteli podvreči transplantaciji z bratovim mozgom, a je fantek še pred operacijo zaradi izčrpanosti umrl.
Visoki odlikovanji italijanske republike in zavezništva Nato so nedvomno upravičeno priznanje osebi, ki je izbrala, da bo aktivno pomagala trpečim ljudem s prostovoljnim delom, ki je včasih celo nevarno, vselej pa muCno. Zadoščenje, da lahko pomaga sestradanim otrokom, izmučenim ženskam, ranjenim starcem, nesrečnim ljudem nasploh pa jo očitno bogato poplača, morda celo bolj od samih priznanj iz Rima in iz Bruslja.
Majdi KocjanCiC zato iskreno čestitamo!
(Na sliki: Prizor iz Bosne)
SDGZ
Srečanje inženirjev v Šempolaju
Prejšnji teden so se sestali v Šempolaju slovenski inženirji in drugi profesionalci, ki se ukvarjajo z načrtovanjem. Pobudo je dala sekcija za samostojne poklice pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. VeCer je uvedel predsednik sekcije inž. Marko Stavar, ki je predstavil gosta podpredsednika Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije mag. Lucijana Vugo.
Slednji je najprej prikazal razvoj pravne ureditve tega poklica v Sloveniji po osamosvojitvi, od povezave inženirjev in drugih tehnikov na ravni krajevnih društev, zvez po strokah, uradne zbornice, vsedržavne Zveze, ki je mednarodno priznana, do drugih pobud sindikalnega in splošnega značaja, ki so predvidene v intresu omenjene dejavnosti.
Zadevni zakonski normativi niso še povsem dodelani, imajo pa namen opredeliti okvir delovanja in pristojnosti poklica, ki zadobiva vedno večjo vlogo na trgu, v tradicionalnem statusu visoko specializiranega tehničnega in vodilnega kadra v industriji in drugih velikih strukturah, kot tudi v zadnje Čase zelo razširjenem liku samostojnega podjetnika.
V	okviru integracije slovenskega prostora z evropskim je bilo doseženo, denimo, priznanje naslova Evro-inženirja, tako da imajo v Sloveniji formirani inženirji priznan študijski status za zaposlitvene potrebe v državah, ki so vključene v evropsko inženirsko federacijo FE ANI.
Udeleženci srečanja so obravnavali razne možne oblike sodelovanja inženirjev iz zamejstva s kolegi v Sloveniji. Tu ni nikakršnih omejitev ne za sodelovanje posameznikov ne za organizrane stike. Možno je sodelovenja pri neprofitnih dejavnistih, pri izobraževanju, promociji ali tudi pri takih, kjer lahko pride do čistega podjetniškega sodelovanja. V razvoju so projekti, da bi nastali v veC slovenskih regijah, tudi na Primorskem »Tehnološko razvojni parki«, ki bi omogočali razvoj novih idej in pobud na določeni zahtevni ravni. Mag. Vuga je povabil zamejske profesionalce naj se v te vključijo.
Prisotni gradbeni, elektronski in strojni inženirji ter arhitekti in geometri, ki so se po dogovoru ustavili še na družabnosti, bodo razmislili o iznesenih sugestijah in predlogih. Pred ponovnim srečanjem, kjer se bodo domenili o konkretnih pobudah, vabijo ostale kolege, ki niso bili v Šempolaju, da prispevajo svoje predloge. Vsi interesenti se za to lahko obrnejo na Slovensko deželno gospodarsko združenje v Trstu (tel. 362949), ki bo preko sekcije za samostojne poklice na razpolago vsem zamejskim inženirjem pri nadaljnjih, organiziranih in individualnih stikih s kolegi iz Slovenije.
Davorin Devetak
Predstavitev Pressburgerjeve knjige
V	knjigarni Minerva v Ul. San Nicold bodo jutri ob 18. uri predstavili novo knjigo italijanskega pisatelja madžarskega rodu Giorgia Pressburgerja. Gre za roman I due gemelli (Dvojčka), ki je pred kratkim izšel pri založbi Rizzoli. Knjigo bo predstavil literarni kritik Valerio Fiandra. Avtor pripoveduje o globokih vezeh, ki jih lahko občutijo samo dvojčka, in to iz lastnih izkušenj, saj ima sam brata dvojčka Nicolo, s katerim je že napisal dve knjigi. Giorgio Pressburger se drugače ukvarja zlasti z gledališčem. Potem ko je diplomiral na Akademiji za dramsko umetnost, se je posvetil tako gledališki kot televizijski in radijski režiji. Večkrat je že režiral razna dela za Stalno gledališče F-Jk.
PO VRSTI USPEŠNIH NASTOPOV
Navdušenje v bazovskem pevskem zboru
Čeprav se ni čas obračunov, smo pri bazovskem mešanem pevskem zbom potegnih črto pod nizom prvih koncertov tega obnovljenega zbora.
Kot je pevka Saška Grgič povedala v nagovoru na prvem božičnem koncertu v bazovski cerkvi, se je ta skupina različno mislečih zbrala z namenom, da bi gojila petje, sveto in posvetno. To ljubezen do pevske kulture bi zbor rad posredoval drugim, posebno pa mladini. Zbor se je že večkrat predstavil s petjem med nedeljskimi mašami, za sprejem novega duhovnika, med mašo za bazoviške žrtve; 21. decembra pa se je dobesedno predstavil občinstvu pred oltarjem v bazovski cerkvi. Na koncertu so sodelovali tudi novo ustanovljeni mladinski bazovski zbor in zbor
Skala iz Gropade. Drugi pomemben »nastop« je bil za polnočnico, ko so verniki po končani maši nagradili pevce s spontanim aplavzom, kar se ne dogaja pogostoma.
V nedeljo 5. januarja je pevski zbor gostil dekliški zbor Devin, Fante izpod Grmade ter SKD Ce-rovlje-Mavhinje z recitalom »Dočakah smo mi ta sveti večer«.
10. januarja so Bazovci nastopali v Gropadi na koncertu-manifesta-ciji v prid slovenskih šol, 11. januarja pa v Boljuncu na božičnem koncertu, ki ga je priredil tamkajšnji Mladinski dom. Tudi tukaj je zbor doživel nekaj novega, prijetnega. Za zaključno, skupno Sveto noč ga je namreč improvizirano spremljal tamburaški ansambel. Da so vsi ti nastopi lepo uspeli, v splošno zadovoljstvo in spodbu-
do, pa gre zahvala mladi dirigentki organistki Tamari Ražem, ki je prav s svojo zagnanostjo in odločnostjo pripomogla k pozitivnemu obračunu tega prvega obdobja bazovskega zbora. Veliko so tudi pomagali s klavirskimi spremljavami pianist Silvio Sirsen, ki se je kljub mnogim obveznostim rad odzval vabilu, ter mlada domačina Lara Komar in Stefan Grgič. Pravo presenečenje za vse sta nam pripravila sohsta Lorel-la Hrovatin in Damjan Locatelli.
Po tem tako pozitivnem obračunu sicer kratkega obdobja delovanja smo vsi pevci navdušeni in odločno pripravljeni za še nadaljnje uspešnejše delovanje.
Zato bi se na tem mestu radi zahvalili vsem, ki so nas doslej spremljali, za moralno in materialno vzpodbudo.
S ČESTITKE
Danes je v dolini velika fešta. Po 25 letih skupnega življenja, se bosta spet vzela Marjo in Marija. Samo da ne bo to razvada, vama v en glas čestita klapa mlada.
V Dolini, kjer družina Canziani živi, je vse živo in veselo te dni, saj se srebrno poroko v hiši slavi. Prijatelji, znanci, domači vsi, na svadbo se skratka pripravlja veliko ljudi. Zraven, seveda, pridemo še mi, da skupno v zboru, Mariji in Mariju čestitamo in zaželimo še vebko veselih, srečnih skupnih dni. Cerkvene pevke z Ricmanj in Loga ter župnjiska skupnost.
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
6.	februarja 1997
PAVEL
Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 17.12 - Dolžina dneva 9.46 - Luna vzide ob 6.22 in zatone ob 16.32.
Jutri, PETEK,
7.	februarja 1997
RIHARD
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6 stopinj, zračni tlak 1024 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno z dežjem, morje skoraj mimo, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Chiara Maraspin, Pierpaolo Musiz-za, Matteo Canazza, Piero Bertini, Eriča Vojnovič, Fe-derica Michelon.
UMRLI SO: 71-letni Erneste Maraston, 79-letna Ludmilla Hvala, 88-letni Renato Safret, 53-letni Fa-bio Rosin, 88-letni Floriano Zigotti, 77-letna Violetta Resinovič, 66-letna Giuditta Delbello, 76-letna Gemma Poretti, 92-letna Aurelia Žago, 84-letna Vida Žagar, 70-letna Irene Negrich, 82-letni Albino Ferluga, 75-letna Stefania Skocaj, 84-letni Fe-lice Reja, 82-letna Derna Zorzetto, 87-letna Milena Zomada, 90-letna Mafalda Renzi, 83-letni Vincenzo Verh, 93-letna Alba Bratti, 88-letna Ines Trevisan, 72-letni Francesco Carabellese.
E LEKARNE
Od PONEDELJKA, 3, do SOBOTE, 8. februarja 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Trg Liberta 6 (tel. 421125), Skedenj - Ul. Sončim 179.
BAZOVICA, (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Liberta 6, Skedenj, Ul. Soncini 179, Istrska ulica 18.
BAZOVICA, (tel.. 226210) - samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 18 (tel. 7606477).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. me. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. me in praznična od 8. do 20. me. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst - Gorica - Videm
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - Gorica SLOVENSKA PROSVETA - Trst
vabijo ob
DNEVU
SLOVENSKE KULTURE
na odprtje RAZSTAVE
OB 90-LETNICI Lojzeta Spacala
Danes, 6. februarja, v Kulturnem domu v Trstu Razstavo bodo slovesno odprli ob 20. uri NASTOPILI BODO SOLISTI GLASBENE MATICE ORGANIZATORJI SPOROČAJO, da bo zaradi bolezni prenesena na nov datum predstava posvečena Krasu v umetnosti, ki je bila predvidena po odprtju razstave.
KD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC
JStovaNJIE
V	OGREVANEM ŠOTORU PRI GLEDALIŠČU
F. PREŠEREN
DANES, 6. februarja, od 20.30 do 1. ure JUKE BOX: od 20.30 do 21.30 HAPPY HOUR;
JUTRI, 7. 2. VELIKI PUSTNI ŽUR: od 20.30 do 1. ure SANK ROCK;
v SOBOTO, 8. 2. PUSTNI 2UR: od 20.30 do 4. ure POP DESI-GN;
v NEDELJO, 9. 2., od 14.30 do 18. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE - DJ Oskar; od 20.30 do 1. ure LATINSKOAMERIŠKA GLASBA DJ Enzo Zippo ffom Boavista;
V	PONEDELJEK, 10. 2., od 20.30 do 1. ure TRADICIONALNI BOLJUNSKi PUST z VESELIMI GODCI;
v TOREK, 11.2. VIŠEK PUSTNE ZABAVE od 20.30 do 4. ure z ansamblom CALIFORNIA.
VSAK VEČER BO IZŽREBANO ENOTEDENSKO BIVANJE ZA 2 OSEBI V ZNANEM TURISTIČNEM KRAJU!
©BBCDE
IPlUSTA
vabi na
ot\’oritev razstave slik
Maria Maganje
in
Davorina Križmančiča danes, 6. februarja, ob 17.30
Razstavna dvorana Zadružne kraSke banke na Opčinah
KINO
ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri: 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Tutti dicono I love you«, r. Woody Allen, i. Julia Roberts.
EXCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II ciclone«, r.-i. Leonardo Pieraccioni, i. Natalia Estrada.
EXCELSIOR AZZUR-
RA - 16.30, 19.15, 22.00 »Le onde del destino«, r. Lars von Trier.
AMBASCIATORI -
16.15,	18.05 »Killer per caso«, i. Ezio Greggio,
20.15,	22.15 »Michael«, r. Nora Ephron, i. John Travolta, Andie Mac-Dovvell, VVilliam Hurt.
NAZIONALE 1	-
15.45,	17.45,	20.00,
22.15,	»Nirvana«, r. Ch-ristopher Lambert, Diego Abatantuono.
NAZIONALE 2 -16.00,
18.00,	20.15, 22.15, »II club delle prime mogli«, i. Goldie Hawn, Bette Midler.
NAZIONALE 3 -
15.45,	17.50,	20.00,
22.15 »Ransom il riscat-to«, r. Ron Hovvard, i. Mel Gibson.
NAZIONALE 4 -
15.45,	17.45,	20.05,
22.15,	»Alaska«, i. Charl-ton Heston.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Le infermiere anali«, porn, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.00, 19.30, 22.00 »Evita«, r. Alan Parker, i. Antonio Banderas, Madonna.
ALCIONE - 18.00,
20.00,	22.00 »Shine«, r. Scott Hicks.
LUMIERE - Samo danes: 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »L’ottavo giorno«, r. Ivan Dormael.
'M PRIREDITVE
SSG gostuje jutri, 7. in v soboto, 8. februarja, ob 20. uri v NOVI GORICI s predstavo	MEIN
KAMPE. V nedeljo, 9. februarja, ob 19.30, v CELJU s Kobalovo komedijo AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja v Četrtek, 13. februarja, ob 16. uri, v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20, DAN SLOVENSKE KULTURE. Pozdravni nagovor bo 'imel g. Dušan Jakomin, recitiral bo Drago Gorup, glasbeno točko pa bo izvajal Trio flavt, ki ga sestavljajo Meta Starc, Iris Risegari in Zinajda Kodrič iz razreda Erike Slama Glasbene matice. Vabljeni!
□ OBVESTILA
MOŠKI in ŽENSKI PEVSKI ZBOR TABOR z
Opčin vabita na pustno soboto popoldne v dvorano prosvetnega doma na tradicionalno osmico z znanimi pustnimi specialitetami. Pričakujemo vas!
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA vabi na otvoritev slik Maria Maganje in Davorina Križmančiča danes, 6. februarja, ob
17.30, ki bo v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Razstava bo odprta Se jutri,
7.,	v ponedeljek, 10. in v torek, 11. februarja, od
17.00	do 19.30 ter v soboto, 15., od 16.00 do 19.30 in v nedeljo, 16. februarja, od 10. do 12. ure. Vabljeni!
ZSKD vabi v GLEDALIŠKO DELAVNICO: srečanja bodo po pustnem premoru, vsak petek, od 18. do 21. ure. Delavnica se bo odvijala v Gregorčičevi dvorani: vabljeni so tudi tisti, ki so še neodločeni ali bi radi na svoje oči videli, kaj je in čemu pobuda služi. Za vsakovrstne informacije smo vam na razpolago v uradih ZSKD (Ul. S. Francesco 20 - tel. 040/635262).
KD F. VENTURINI -
včlanjevanje 1997: vsak petek od 17. do 18. ure in vsako soboto od 14.30 do 15.30, v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-
CGIL za kraško območje vabi upokojence Križa in zgoniske občine na praznik včlanjevanja 1997, ki bo v kriškem Ljudskem domu v ponedeljek, 10. februarja, ob 16.30.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Doni-
zetti 3) razpisuje ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NA-
TEČAJ za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoje izdelke lahko oddate na sedežu, vsak dan, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure, do vključno 11. februarja. Razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje bo v soboto, 15. februarja, ob 18.30.
ODBOR KRAŠKEGA
PUSTA vabi posamezne maske, da se udeležijo defileja pustnih mask, ki bo potekal jutri, 7. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah, ob 20. uri. Prijave sprejemamo samo danes, 6. februarja, v baru Prosvetnega doma, od 18. do 21. ure, tudi po telefonu št. 213945.
SKD VIGRED priredi v nedeljo 9. februarja, od 15. do 18. ure OTROŠKO
PUSTNO RAJANJE v društvenih prostorih v Sempolaju. Vabljeni!
KD FRAN VENTURINI vabi na PUSTNO RAJANJE, v Kulturni center Anton Ukmar -Miro pri Domju, v nedeljo, 9. in v torek, 11. februarja, od 15.30 do 19. ure. Za glasbo bo poskrbel DJ Franko.
ŠPORTNA SOLA TR-
ST prireja v sodelovanju s KD S. Škamperle OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu (Vrdelska cesta 7), v nedeljo, 9. februarja, od 15. do 19. ure. Igral bo ansambel Zvezde.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel
(Ul. Ginnastica 72, tel. 573141) prireja za malčke iz vrtca in osnovne šole OTROŠKO PU-
STNO RAJANJE z zabavnim programom, v torek, 11. februarja, od 15. do 18. ure.
SK BRDINA vabi danes na PUSTNO ZABAVO v ogrevanem šotoru
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo od 1. januarja 7997 dalje
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila
v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom:
od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure
na Opčinah. Odprtje kioskov ob 17. uri, ples z ansamblom ZAMEJSKI KVINTET. Jutri, 7. t. m., vas bo zabavala diskoteka TIRRADIO z DJ-jem Miki M. V soboto 8. t. m., bo odprtje kioskov ob 13. uri ter ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET in Braco Koren. Nedelja 9. t. m., ob 15. uri PLES ZA OTROKE z animacijo, zvečer pa pustna zabava z ansamblom HAPPV DAV. V ponedeljek 10. t. m., odprtje kioskov ob 17. uri ter ples z ansamblom ZAMEJSKI KVINTET. Torek 11. odprtje kioskov ob 17. uri ter pustna noč z ansamblom HAPPV DAV. Pričetek plesov ob 20. uri.
KD LONJER-KATINA-
RA vabi vse male maske na OTROŠKO PUSTNO ZABAVO na pustni torek, 11. februarja 1997, od 15. do 18. ure v društvenih prostorih v Lonjerju. Ne zamudite priložnosti za veselje in smeh.
KD IVAN GRBEC vabi otroke v ponedeljek 10 t. m., ob 16. uri na veselo PUSTOVANJE. Pridite, zabavno bo.
PUSTNA SKUPINA KD Rovte-Kolonkovec priredi stari običaj obhoda tega dela tržaškega predmestja in sicer v soboto, 8. t. m., Muarke, Vale, Kuabce, FrkaC, Ka-vačave, Guzarje, sedež društva. V nedeljo, 9. t. m. zjutraj, Cefnara (bolnica), Bomben, Spetič, Urh, Križ ceste, Skularje, Franklavec, sedež društva.
ŠD KONTOVEL prireja OTROŠKO PUSTNO ZABAVO s plesom in srečelovom, v nedeljo, 9. in v torek, 11. februarja, od 15.30 do 18.30 v Kulturnem domu na Proseku. Vabljene male in velike maske!
NABREŽINSKA GODBA bo za skupno praznovanje pusta obiskala naslednje vasi: v soboto 8. 2. popoldne Medjo vas in Sesljan center; v nedeljo, 9. 2. Slivno, Ce-rovlje, Mavhinje, Prečnik, Sempolaj in Praprot; v ponedeljek, 10. 2. in v torek 11. 2. Sesljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino.
ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ
priredi v torek 11. februarja PUSTNO ZABAVO z glasbo, plesom, srečelovom in nagrajevanjem najlepših skupinskih mask. Rezervacije na tel. št. 51377, od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure.
SZ BOR obvešča vse zainteresirane, da sprejema vpisovanje za tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se bodo pričeli 20. februarja v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. Maj ob večernih urah dvakrat tedensko. Za vse dodatne informacije klicati v urad (tel. 51377), od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
H ŠOLSKE VESTI
DIJAKI GLEDALIŠKEGA KROŽKA zavoda Jožef Stefan vabijo vse starše na počastitev dneva slovenske kulture, ki bo jutri, 7. februarja, ob 11. uri, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - tajništvo Trst, obvešča, da je bil v Uradnem listu dne 24. januarja 1997, objavljen razpis natečaja za 21 petletnih dodelitev na deželnem zavodu za raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje na področju vzgoje (IRRSAE). Natečaj je na-
menjen nadzornemu, vodilnemu in učnemu osebju v staležu. Prosilci imajo od datuma objave v U.L. 40 dni časa za vložitev prošnje.
SINDIKAT SLOVEN-
SKE ŠOLE - tajništvo Trst obvešča svoje člane, da bo urad spet posloval vsak torek in četrtek od 16. do 17.30.
M	IZLETI
KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA
prirejata v petek, 14. fe-, bruarja, izlet na" Mednarodni kmetijski sejem v Verono. Izlet stane
60.000	lir, v ceno pa je vključen prevoz z avtobusom, vstopnina na sejem in večerja v agritu-rizmu. Vpisovanje v uradih Kmečke zveze in
v
nedeljo 16. t. m. smučarski izlet z avtobusom v Alleghe (Civetta). Prijave v gostilni Ex Silvester -Darja - v Nabrežini tel. 200228. Informacije daje tajništvo, tel. 2916004.
Kmetijske zadruge.
SK DEVIN priredi
MALI OGLASI
tel. 040-7796600
BORIS SPORTS CLUB - Športni center Briščiki,
prireja PUSTNE DNEVE. Jutri, 6. februarja, od 18. do 20. ure Happy hour, v petek, 7.2., ob 21.30 Veliki latinsko-ameriški večer s skupino Coco Logo. V ponedeljek, 10. 2., po 20. uri dobijo vse ženske prvo pijačo zastonj. V torek, 11. februarja, zaključek z domačo feš-to. Vsak pustni dan dobi center pri igri »freccette« veliko pivo zastonj. Vsi toplo vabljeni!
IŠČEM DELO kot gospodinjska pomočnica ali v gostinjstvu v dopoldanskih urah. Tel. 0038667/68156.
TRGOVSKO
PRODAM fiat ducato 9 sedežev, letnik 1988,
86.000	prevoženih km, 2000 kub., bele barve, za
10.000.000 lir. Tel. št. 040/228547.
PRODAM dve peči na drva in industrijski pralni stroj zanussi 10 kg, 220-380 V. Tel. št. 040/228547.
PRODAM iz zdravstvenih razlogov dobro upeljano čistilnico v predmestju Trsta s prostornim ambientom, čistilnimi stroji v odličnem stanju ter z električno napeljavo v skladu s predpisi ' EU. Tel. št. 040/414688, od 9. do 14. ure.
BMW 524 TD ugodno prodam. Tel. 040/361286 med 20. in 21. uro.
TRGOVINA JESTVIN išče prodajalca-pro-dajalko delikates (salu-miere). Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik. Ul. Montecchi 6, pod šifro »jestvine«.
TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Tel. št. 040/232151 ali 0330/674112.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara (Trnovca 14). Ob torkih in sredah zaprto.
AGROTURIZEM je
odprl Ostrouška, Zagradec št. 1.
OSMICO je odprl Boris Pernarčič - Medja vas 7. Toči črno in belo vino.
OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj -Zgonik 15A. Vabljeni!
OSMICO je odprl v Nabrežini št. 8 Ušaj. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Ricmanjih Berto Pregare. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Igor Grgič na Padričah 193. Vabljeni!
PRISPEVKI
PODJETJE v Tržiču nujno zaposli skladiščnika. Pismene ponudbe na PD, ul. Montecchi 6, po šifro »skladišče«.
PRODAM SMUČI Elan MBX-RP70, dolžina 198 cm, nove, nikoli rabljene. Tel. 415336 po 18. uri.
PRODAJAM KOMPLET smuči, palčk in vezalk ter smučarskih čevljev št. 38 po zelo ugodni ceni. Telefonirati med 20. in 21. uro, razen petkov in sobot, na tel. št. 417120.
NA OPČINAH prodajamo enostanovanjsko in dvostanovanjsko hišo z zemljiščem v gradnji v zelo lepem in mirnem predelu. Za informacije tel. 040/214162 med delovnim urnikom.
PRODAJAMO akacijeve kole in drva za kurjavo. Tel. št. (0481) 884161 v večernih urah.
ODSTOPIMO zaradi družinskih razlogov rezervacijo lepega stanovanja za štiri-pet oseb v kraju La Villa - Alta Ba-dia, za dobo od 15. do 22. februarja 1997. Tel. št. 040/824915 ali 040/910339 v večernih urah.
PALAČE HOTEL v
Gorici sprejme v službo mladeniča, z dokončano višjo srednjo šolo, za pomočnika v recepciji. Zaželjeno znanje tujih jezikov, predvsem nemščine. Ponudbe poslati na: Palače Hotel - Corso Ita-lia, 63 - Gorica.
OPRAVLJAM kmečka dela. Tel. št. 040/226113.
KMEČKO PODJETJE Žbogar (Samatorca 47) nudi kozji ali konjski gnoj z možnostjo dostave na dom. Tel. št. 229191 ob uri kosila.
Ob obletnici smrti drage mame Angele Šuligoj daruje Jadranka z družino 50.000 lir za Primorski dnevnik.
Namesto cvetja na grob Vanke Sulcič daruje • Gaby z družino 20.000 lir za DPZ Vesna.
V	spomin na mamo Gabrijelo daruje Gaby z družino 30.000 lir za DPZ Vesna.
Ob priliki rojstnega dne priljubljene mame Gabrijele Vuk daruje Gigko z družino 20.000 lir za Primorski dnevnik.
V	spomin na Marcelo Štoka darujejo Ada, Eda, Marta, Mira, Savica in Vanda 120.000 za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Milkotu Puntar darujeta Danila in Danilo Ukmar 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Milka Puntar darujeta Gina in Edi Kemperle 30.000 lir ža FC Primorje.
Vera Ratzenbeck daruje 15.000 lir za popravilo podov v Prosvetnem domu na Opčinah.
V	spomin na Marčelo Štoka daruje Ivan Sardoč z družino 30.000 lir za proseško cerkev.
Namesto cvetja na grob Lojzke Rebula darujeta Gizela in Justina 40.000 lir za proseško cerkev.
Namesto cvetja na
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pri: tličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9,00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
grob predrage Angele Budin vd. Colja darujejo družini Žužek in Škrk
100.000	lir, Jožica in Stanko 50.000 lir, družina Lorber 50.000 lir, Eliana in Lenčka 100.000 lir, Adelina in Vittoria z družinama 30.000 lir ter Lucilla z družino 20.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V spomin na Darka Smotlaka darujeta Sabina in Valerija 30.000 lir za ŠD Zarja.
t
Zapustila nas je naša ljuba teta
Zora Pregare
Pogreb bo v petek, 7. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga na katinarsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo Marina, Rino, Cesira, Celesta, Sergio in Luciano, njihove družine in ostali nečaki
Trst, 6. februarja 1997
Zore Pregare ni več. Ostala nam bo v spominu kot zavedna Slovenka, kulturna delavka in dobra teta našega predsednika Sergia in članice odbora Marine. Vsem izrekamo iskreno sožalje •
KD Rovte-Kolonkovec
t
Užaloščeni sporočamo, da je umrla
Vida Žagar vd. Slamič
Pogreb bo jutri, 7. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga na pokopališče pri sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo nečaki z družinami in ostalo sorodstvo
Trst, Padriče, Bazovica 6. februarja 1997
t
Mimo je zaspala
Ljudmila Hvala
(MILKA)
Pogreb bo jutri, 7. t. m., ob 12.40 iz mrtvašnice v ul. Costalunga.
Žalostno vest sporočajo sestre in svojci
Trst, 6. februarja 1997
Ob izgubi drage none Štefanije izreka iskrene sožalje Diegotu in družini
Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč
Hvaležni pokojni Milki se pridružujejo sožalju virniki
Sv. Vincencija in Sv. Jakoba
DAN SLOVENSKE KULTURE / TRST, GORICA, SPETER
LJUBLJANA / OB PESNIKOVEM PRAZNIKU
Letos poklon Spacalu ob slikarjevi 90-letnici
Skupna pobuda ZSKD, ZSKP in Slovenske prosvete
Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta prirejajo danes svečanost ob dnevu slovenske kulture.V Kulturnem domu v Trstu bo v okviru predvidene prireditve odprtje razstave ob 90-letnici Lojzeta Spacala (na sliki eno od umetnikovih del). Umetnika bo predstavil Jožko Vetrih. Večer bodo uvedli solisti Glasbene matice. Odprtje razstave bo ob 20. uri.
Letošnja skupna Prešernova proslava je bila zamišljena kot dvojni dogodek. Tradicionalna predstava naj bi bila posvečena Krasu kot umetniški metafori. Tekst vsebuje pesmi Srečka Kosovela, pri postavitvi pa bi se v besedo vtkala glasba, predvsem Mer-kujeva. Bolezen je prirediteljem onemogočila postavitev predstave in zato so jo prenesli na drug datum. .
Ob predstavi z govorom naj bi bil letošnji dan slovenske kulture v Trstu, Gorici in Benečiji posvečen 90-letnici slikarja Lojzeta Spacala. Ob priložnosti bodo odprli tri razstave, ki se sk-
lenejo v celoto. V Trstu bodo danes odprli razstavo v Kulturnem domu. Kulturni center Lojzeta Bratuža v Gorici bo gostil drugi sklop mojstrovih slik in grafik.
Razstavo bodo odprli v soboto, 8. februarja, ob 20. uri. Pretežno grafikam pa bo posvečena razstava v Beneški galeriji v Spetru, ki jo bodo odprli naslednjo soboto,
15. februarja, ob 19. uri. Z veliko razstavo v treh delih in treh krajih se želijo Slovenci pokloniti slikarju, ki je v slikah in grafikah zaznamoval naš prostor in ljudi.
GLEDALIŠČE / VIDEMSKA SEZONA »CONTATTO«
Nenavadna Kleopatra v Testorijevem monologu
Zahtevni tekst v Tiezzijevi režiji je izvajal Sandro Lombardi
V okviru alternativne gledališke ponudbe vi- ■ demskega cetra Centro Servizi e spettacoli je bil konec januarja na sporedu v dvorani Palamostre monolog Cleopatras italijanskega zelo svojstvenega avtorja Giovannija Testorija. Tožba egiptovske kraljice, ki objokuje smrt ljubljenega Antonija in se že pripravlja na samomor, je prva iz niza z naslovom Tre lai, ki jih je Testori spisal malo pred smrtjo in so izšle posthumno leta 1994. Tudi tu pride močno do izraza umetni Te-storijev jezik, ki v učinkovitem ravnovesju združuje prvine lombardskega narečja, ki so marsikdaj zelo grobi in gredo celo preko mere vulgarnosti, pa Se elemente latinščine in av-lične italijanščine. Tak jezik zahteva seveda odličnega interpreta, da grotesknost in burkaštvo, ki jih je seveda v preobilici, ne pregazita tragičnosti, ki pa je bistvena.
Kleopatrin glas je zaupan Sandru Lombardiju (na sliki), ki se je po uspeli postavitvi Edipu-sa tokrat drugič pomenil z zahtevnim avtorjem, spet v sodelovanju z
rešiserjem Federicom Tiezzijem. Žalujoča kraljica se prikaže na odru v podobi varietejskega artista v fraku in z belo našminkanim obrazom, na egipčansko kraljestvo spominja le prestol s čopoma palmovih listov in silhueta palme, ki se kdaj pa kdaj prikaže na belem zastoru v ozadju. Končni učinek je vsekakor povsem na-
raven, saj je poudarjena gledališka dimenzija prisotna že v besedilu in avtorjevi avtobiografski spomini, na kraje, na sadeže in tudi na sladkarije rojstne dežele, skoraj povsem zabrišejo žensko osebnost naslovne junakinje.
Predstavo označuje hladna, a ne brezčutna odmaknjenost, kar poudarja tudi rezka osvetlja-
va in skoraj gola scena, na kateri so prisotni le simbolični elementi -školjka, kača, medtem ko vse ostalo dodaja gledalčeva domišljija. Gre torej za zelo znimivo predstavo, ki je tudi vizualno učinkovita, čeprav je seveda namenjena občinstvu, ki zelo dobro ve, kaj je prišlo gledat.
(bov)
Na pobudo DZS izbor Prešernovih poezij v angleščini
Založništvo DZS iz Ljubljane je letošnji kulturni praznik spoštljivo počastilo s predstavitvijo pestre ponudbe pravkar natisnjenih knjig: ker Prešernovih pesmi v angleščini že dalj časa ni na tržišču, so izdali razširjen izbor Prešernovih pesmi France Prešeren Poems; delo skupno desetih prevajalcev je po jezikovni 'plati na novo pregledal Ala-sdair Mackinnon iz Cambridga. Faksimile treh fragmentov v glagolici, verni barvni posnetek treh knjižnih spomenikov iz zbirke barona Žige Zoisa s spremno študijo prof. Maksimilijana Zora med drugim priča o razvoju glagolske pisave skozi stoletja. Zbirka Drzni znanilci sprememb pod uredniškim vodstvom Mateja Bogataja pa priča o prizadevni skrbi te založbe za izdajanje izvirne slovenske literature: ob zaskrbljujočem podatku, da si je podporo ministrstva "zaslužila" le ena knjiga celega letnika, je izvirno slovensko leposlovje z njim bogatejše za nova dela štirih sorazmerno mlajših slovenskih piscev: Zlatka Zajca (Prigode), Iztoka Osojnika (pesniška zbirka Razglednice za Darjo), Petra Stoparja (Vrvohodec) ter Vinka Moederndor-ferja (Ležala sva tam in se slinila ko hudič).
DZS nadaljuje tradicijo izdajanja Prešernovih pesmi v angleščini, ki jo je začela njena prednica Državna založba Slovenije. V novi zbirki, ki naj zapolni praznino na tržišču, je po uvodu Antona Slodnjaka nanizanih 32 pesmi, praviloma najlepSih in najbolj znanih del velikana slovenske romantične poezije, med njimi dve gazeli, celoten Sonetni venec in šest Sonetov nesreče. Pesmi so prevedli R. de Bray, Gloria Komai, G. Koritnik, Janko Lavrin, A. J. Lenarčič, Kenneth Matthevvs, W. K. Matthevvs (profesor je bil tudi sourednik izdaje, ki je posvečena njegovemu spominu), Monica Partridge, V. de S. Pinto in Paul Selver, novo izdajo pa je po jezikovni plati na novo pregledal Alasdair Mackinnon iz Cambridga. Odgovorni urednik založništva Andrej Gogala je ob tem povedal, da starejši prevodi niso doživeli bistvenih popravkov, kar po svoje govori tudi o spoštljivi prizadevnosti in jezikovnem znanju prvih prevajalcev Prešerna v angleščino. Delo France Prešeren Poems je izšlo v nakladi 1500 izvodov (naprodaj bo po 2490 tolarjev, približno 27.500 lir). Faksimile treh fragmentov v .glagolici, verni barvni posnetek treh knjižnih spomenikov iz zbirke barona Žige Zoisa s spremno študijo prof. Maksimilijana Zora -izšel je v nakladi le sto izvodov -, je delo, neposredno posvečeno slovenskemu kulturnemu prazniku in poslastica za jezikoslovce-slaviste.
Med tremi knjižnimi spomeniki iz bogate zbirke slovanskih in slovenskih rokopisov in tiskov barona Zoisa, katerega 250-letnico rojstva praznujemo letos, izstopa t.i. Ljubljanski homiliar, ki ga vse znanstvene raziskave glagolice navajajo kot prvi primer transformirane oblike glagolice (t.i. oglate glagolice) po starocerkveni slovanščini (zapisani v okrogli glagolici) Cirila in Metoda. Druga dva fragmenta v faksimilni izdaji, ki jo je s sodelavci oblikoval Lucijan Bratuš, natisnili pa strokovnjaki v tiskarni Jože Moškrič, sta. odlomka iz brevirja (življenje svetnikov) iz prve polovice 14. stoletja in iz misala (psalmi in evangeliji iz stare in nove zaveze), ki je nastal stoletje kasneje. Trije fragmenti nazorno kažejo, kako se je glagolska pisava razvijala skozi stoletja, o tem podrobneje piše prof. Maksimilijan Zor v spremni študiji, faksimile pa bodo razen ljubiteljev starih tiskov zaradi svojih študijskih in raziskovalnih potreb cenili predvsem slavi-
sti po približno 140 katedrah za slavistiko po vsem svetu. Ob zadnjih dveh lanskih in prvih dveh letošnjih delih zbirke Drzni znanilci sprememb je njen urednik Matej Bogataj opozoril, da so tri od teh knjig lahko izšle le zaradi t.i. notranje podpore založbe. DZS se ob relativno majhnih nakladah teh knjig (500 izvodov, maloprodajne cene od 3490 do 3990 tolarjev, okrog 44 tisoč lir) zavestno podaja v izgubo, ob tem pa je pohvale vredno, da tržni uspeh za to založbo ni edino merilo pri zalaganju izvirne slovenske literature. Sodeč po vsebini novih del štirih sorazmerno mlajših slovenskih piscev, Zlatka Zajca (Prigode), Iztoka Osojnika (pesniška zbirka Razglednice za Darjo), Petra Stoparja (Vrvohodec) ter Vinka Moederndorferja (Ležala sva tam in se slinila ko hudič), pa se najbrž ni bati, da bi se jih bralci izogibali. Zlatko Zajc se v Prigodah podaja v "dogajanja v glavah" in mejna stanja zavesti, ob tem pa. se avtor ves čas zaveda svojega orodja, jezika. Po Bogataju je to delo eden najbolj radikalnih in poštenih poskusov, kako danes pisati moderno prozo. Pesniška zbirka Razglednice za Darjo, lanskega Jenkovega nagrajenca Iztoka Osojnika, "strastno eruptivno popisovanje sveta potovanj", je po avtorjevem mnenju ena ne ravno nedavnih prelomnic v načinu njegovega pesnenja. Vrvohodec Petra Stoparja (psevdonim) je pretanjena psihološka analiza zagatnih ljubezenskih odnosov moškega in "njegovih" žensk (žene, matere, ljubice...), v katerih se po piščevih besedah izkaže, da "moški ob zviti ženski nima nobene možnosti oziro-. ma, da na koncu praviloma vedno potegne kratko". Vinko Moedemdor-fer pa je v zbirki novelet s skupnim naslovom Ležala sva tam in se slinila ko hudič, na pobudo urednika zbral in v štiri (življenske) cikle strnil 13 svojih sorodnih pisanj iz 15-letnega obdobja z erotično noto kot skupnim imenovalcem. Bogataj je opozoril na spretnost avtorja pri nizanju drobcev, iz katerih so oblikovane novelete in na njihove presenetljive konce, ki "rušijo pričakovanja bralcev", zbirko pa je ocenil za eno boljših knjig sicer plodovitega slovenskega prozaista. Urednik je dodal, da bo težišče prihodnjih izdaj te zbirke prevesilo v trilerje domačih avtorjev. (STA)
/
LJUDJE IN DOGODKI
Četrtek, 6. februarja 1997
IZRAEL / NAJHUJŠA HEL1KOPTRSKA TRAGEDIJA V ZGODOVINI VOJAŽKEGA IN CIVILNEGA LETALSTVA
V trčenju dveh helikopterjev umrlo 73 izraelskih vojakov
Krni trčenja ’ like ‘
helikopterjih
Golanska
! Pinota
rr. ■F
IJ/s
Reka
Jordan
Mrtvo
morje
Gaza Hebron j JORDANIJA
IRAN / POTRES
Več žrtev in škode
V 12 uničenih vaseh odkopali 57 trupel
TEHERAN - Po predvčerajšnjih optimističnih vesteh je včeraj teheranski radio priznal, da sta predvčerajšnja potresna sunka v Horasanu na meji s Turkmenistanom terjala precej hujši krvni davek in še hujše razdejanje. Po trditvah bož-nurdskega guvernerja je potres z zemljevida zbrisal dvanajst vasi, 35 pa jih je hudo poškodoval. Reševalci so do sedaj izpod ruševin odkopali 57 trupel, bojijo pa se, da bo končni dbraCun žrtev še hujši. Ranjencev je veC sto in jih skušajo cimprej spraviti v najbližje bolnišnice. Da bi bila mera polna, je včeraj začelo nad celotnim prizadetim območjem močno snežiti, kar še dodatno ovira delo reševalcev in premestitev brezdomcev po razdejanih cestah. Iranske oblasti so včeraj navedle, da bi bil obračun še hujši, Ce se ne bi poldrugo uro pred rušilnim potresom tra stresla zaradi nekoliko šibkejšega potresnega sunka. Ko je ob 14.09 po krajevnem Času potres prizadel območje, je večina ljudi že zapustila svoje hiše.
TEL AVIV - V predsi-noCnjem trčenju dveh izraelskih vojaških transportnih helikopterjev »jasur«, izraelska verzija ameriškega sikorsky CH-53, je življenje izgubilo 73 oseb, 65 izraelskih vojakov in osem elanov posadk obeh helikopterjev, tako da nesreče ni nibce preživel. ObraCun bi bil lahko še hujši, k sreči ^se je eden od helikopterjev zrušil na nenaseljene hiše kibuca Saar Jišuf, drugi pa na pokopališče kibuca Dafna. V obeh transportnih helikopterjih so bili v glavnem mladi naborniki, ki bi morali zamenjati neko enoto v južnolibanon-skem tamponskem pasu. Do nesreče je prišlo v slabih vremenskih razmerah, ko je nad celotnim območjem pri meji z južnim Libanonom deževalo in ko je bila ob 19.30 po krajevnem Času že trda tema. Helikopterja sta letela brez pozicijskih luči, kar je obvezno, "ko se približujejo vojnim območjem. Na krovu je bilo poleg osebne vojaške opreme še ogromno streliva in eksplozivnih sredstev. Po trčenju je enega od helikpterjev razneslo že v zraku, drugi pa je eksplodiral ob trčenju v hiše, še veC minut kasneje pa so se nad celotnim območjem razlegale eksplozije granat in streliva. Skupaj z reševalci, ki so zlagali in identificirali iznakažena trupla, so imeli polne roke dela tudi pirotehniki, ker številna eksplozivna sredstva in strelivo ni eksplodiralo po trčenju in strmoglavljenju.
V Izraelu so ob vče-
rajšnjem pokopu večine žrtev proglasili dan žalosti, v knesetu je bila žalna seja, premier Netanjahu pa je preklical napovedani obisk v Jordaniji. Obrambni minister Jitcak Mordechai je že ustanovil preiskovalno komisijo, ki jo bo vodil bivši načelnik generalštaba izraelskega vojaškega letalstva David Ivry. Že sedaj pa prevladuje mnenje, da je nesreči botrovala Človeška napaka. Predstavnik za tisk izraelskega vojaškega letalstva Oded Ben-Ami pa je vsekakor izključil, da bi helikopterja sestrelili hez-bolahi ali kaki drugi pro-tiizraelski gverilci. Med številnimi sožalnimi brzojavkami je premier Netanjahu prejel tudi sožalja Jaserja Arafata in jordanskega princa Hasana.
Šemam najhujših civilnih In vojaških helikopferskih nesreč v zadnjih petih letih
PARIZ - Predsinočnje trčenje dveh transportnih helikopterjev izraelske vojske nad Zgornjo Galilejo je s svojim obračunom 73 mrtvih najhujsa he-likoptrska nesreča po letu 1992. Po trditvah izraelskega predsednika Ezerja VVeizmana je obenem najhujša letalska nesreča v zgodovini izraelskega letalstva. Iz seznama helikopterskih nesreč v zadnjih petih letih je zgovorno razvidna razsežnost predsinočnje tragedije.
14. marec 1992: Velika Britanija -Severovzhodno od Shetlandskih otokov je takoj po vzletu v morje strmoglavil helikopter super puma, ki je imel na krovu 17 oseb -11 mrtvih in 6 ranjenih.
25. marec 1992: Mehika - V helikopterski nesreči je umrlo deset osem, med katerimi tudi nekaj sodelavcev mehiškega predsednika.
17. julij 1992: Rusija - V Sevemoo-setinski republiki je strmoglavil sanitetni helikopter namenjen v Gruzijo -12 mrtvih.
16. april 1993: Afganistan - V strmoglavljenju helikopterja v HindukuSu je umrlo 15 oseb, med katerimi tudi dva zahodna novinarja.
12.	januar 1994: Pem - Med poletom v Cuzco je strmoglavil vojaški helikopter -13 mrtvih, med katerimi poveljnik krajevne garnizije in nekaj elanov njegovega generalštaba.
13.	februar 1994: Tadžikistan - V strmoglavljenju vojaškega helikopterja pri Kuliabu je življenje izgubilo 11 ruskih vojakov.
31. marec 1994: Alžirija - Zaradi tehnične okavare je pri Džanetu strmoglavil potniški helikopter -14 mrtvih.
2. junij 1994: Velika Britanija - Britanski vojaški helikopter je strmoglavil na škotskem polotoku Muli of Kmtyre - 29 mrtvih, med katerimi šef ulstrske protiteroristične službe s sodelavci.
1. november 1994: Mehika - Strmoglavil potniški helikopter, ki je letel proti otoku Cozumel -11 mrtvih in 4 pogrešani, v glavnem ameriški turisti.
16. november 1994: Ekvador - Na
meji s Perujem je med vojaškim pregledom strmoglavil helikopter super puma -10 mrtvih, med katerimi načelnik generalštaba perujske vojske Mi-guel Iturralde, 8 oseb je nesrečo preživelo.
22. januar 1996: Sri Lanka - Vojašk transportni helikopter vladnih sil MI-17 je strmoglavil v morje na območju, ki so ga nadzirali tamilski uporniki -39 mrtvih.
6. junij 1996: Nemčija - V strmoglavljenju vojaškega helikopterja južno od Dortmunda je življenje izgubilo 13 oseb.
12. junij 1996: Avstralija - V trčenju dveh vojaških helikopterjev med nočnim poletom pri Tovvnsvillu je življenje izgubilo 17 vojakov, ranjenih pa jih je bilo enajst.
9. okober 1996: Argentina - Vojaški puma strmoglavil na nogometno igrišče v Buenos Aieresu -10 mrtvih in 5 ranjenih.
ZDA / NA CIVILNEM PROCESU«BELOPOLTA« POROTA DRUGAČNEGA MNENJA KOT »CRNOPOLTA« NA KAZENSKEM
0. J. Simpson tokrat kriv
Dvojni umor vreden (vsaj) 8,5 milijona dolarjev, saj bo moral gotovo plačati še druge odškodnine
SANTA MONICA - Šestnajst mesecev potem, ko je bil razvpiti nogometni in filmski zveznik O. J. Simpson pred kazenskim sodiščem z odlocivijo večinske »Črnske« porote oproščen obtožbe dvojnega umora, ga je dvanajst članska »belska« porota, po mnogih zapletih in po skoraj tednu dni premišljevanja, v torek spoznala odgovornega za smrti njegove nekdanje žene Nicole Brovvn Simpson in njenega ljubimca Ronalda Goldmana.
Fred Goldman, oCe umorjenega Nicolinega prijatelja Ronalda, je že med kazenskim procesom vložil na civilno sodišCe zahtevo po novem procesu. Ker je bil Simpson v kazenskem procesu oproščen krivde za umora, ga civilno sodišCe po ameriških zakonih ni veC moglo obsoditi na zaporno kazen, lahko pa so mu prisodili denarno odškodnino zaradi smrti.
Sest moških in šest žensk, devet belcev, en latinoame-riCan in dva pripadnika azijske rase, so v torek razsodili, da je O. J. Simpson kriv smrti svoje nekdanje žene in njenega fanta, ter mu določili plačilo odškodnine v višini 8,5 milijona dolarjev. To pa še ni vse, že danes naj bi se nadaljeval drugi del procesa, na katerem bodo »izračunali« še »dodatne globe k odškodnini«, tako da bodo po mnenju izvedencev družine umorjenih Simpsonu pobrale vse premoženje, ki ga je dobil v svoji karieri, ter da mu bodo »stale na denarnici« vse življenje.
Na slikah (Telefoto AP) desno Simpson zapušča sodišče, levo množica se veseli obsodbe.
ZDRAVSTVO / PO SREČANJU Z DEŽELNIM ODBORNIKOM
PUST / PRIJETEN OBISK Z DRAVSKEGA POLJA
Sindikati računajo na skorajšen ugoden razplet glede spornih zaposlitev
Poseglo naj bi Ministrstvo za zdravstvo
Kurenti zaplesali v šolskem centru
Vraževerni upajo, da so s plesom odgnali nekaj senc in skrbi ki tarejo slovensko šolo
V zadevi petih uslužbencev, ki so po sklepu ravnateljstva Zdravstvene ustanove izgubili mesto, ker pred dvanajstimi leti niso povsem izpolnjevali pogojev zakona 207 iz leta 1985 o ureditvi staleža začasno nameščenih oseb v zdravstvu, se odpirajo možnosti za ureditev spora. Predstavniki konfederalnih sindikatov so v torek, na srečanju z deželnim odbornikom Deganom predlagali naj se nadalnji postopki zamrznejo v pričakovanju dokončne razjasnitve. Odborniku Dega-nu pa so predlagali tudi, naj na današnjem srečanju z ministrico Bindijevo opozori na nujnost, da se (v državnem merilu) končno
sprejme akt, ki bo enkrat za vselej opravil s takimi in podobnimi težavami, ki bi se morale razrešiti že pred leti in ne Sele zdaj. O srečanju s predstavnikom dežele ter o možnih rešitvah je bil govor na včerajšnji tiskovni konferenci sindikatov, bili so prisotni Rossana Benedicenti, Paolo Del Ponte in Livio Rossi, v predstavništvu treh sindikalnih organizacij in ki so trdno prepričani tudi, da bo deželno upravno sodišče sprejelo predlog o zamrznitvi odpustov in da bo tudi dokončna razsodba ugodna za prizadete uslužbence, ki so -dokler sodišče ne bo razsodilo - brez dela in brez dohodkov.
Pet uslužbencev je namreč od dneva, ko je
ravnateljstvo goriske Zdravstvene ustanove sprejelo sklep, doma. Niso bili niti odpuščeni (ker, po zelo togi interpretaciji, nikoli niso bili v delovnem razmerju, ker je bil akt o njihovi zaposlitvi ničen).
Sindikati so povedali, da je deželni odbornik deloma sprejel predlog in da novih drastičnih ukrepov ne bo, v pričakovanju nakazane rešitve ali vsaj razjasnitve. Nepravilnosti pri saniranju staleža (poleg zaposlitve, je menda spornih tudi precej prerazporeditev glede funkcij, oziroma napredovanj) ne zadevajo namreč samo zdravstvenih ustanov v naši deželi, ampak gre za zadevo državnih razsežnosti. Prav zato je toliko bolj utemeljeno pričakovati, da bo zadevo vzelo v svoje roke ministrstvo za zdravstvo.
Bil bi namreč pravi absurd, in to se pravzaprav že dogaja, da bi se ljudje, ki so deset in več let pošteno opravljali naloge, prejemali redno plačilo, čez noč znašli na cesti.
Sicer pa naj bi o zadevi že čez kaka dva tedna , okrog 20. t.m., razpravljalo deželno upravno sodišče in se, najprej, izreklo o začasni zamrznitvi sklepa Zdravstvene ustanove.
Kakor smo že pred časom poročali, so na območju goriške zdravstvne ustanove (nekdanje USL oziroma KZE) sanirali status okrog 350 uslužbencev. Nadzornika sta vzela v pretres kakih petdeset primerov.
V Kromberku so podpisali listino o pobratenju med Celovcem in Novo Gorico
Na gradu Kromberk je bila v torek slovesnost ob podpisu listine o pobratenju med občinama Nova Gorica in Celovec. Listina zaključuje in obenem dopolnjuje tri desetletja sodelovanja na različnih področjih med koroškim glavnim mestom in Novo Gorico. Sodelovanje med mestoma je odprlo pot tudi spoznavanju in povezovanju z drugimi partnerskimi mesti s katerimi sodelujeta tako Celovec, kakor Nova Gorica in tudi utrdilo sodelovanje z bližnjo Gorico.
Listino sta podpisala župan mestne občine Nova Gorica Črtomir Špacapan in župan Celovca Ludvig Guggenberger. Slednji je poudaril pomen številnih pozitivnih izkušenj, ki so jih uresničili v treh desetletjih in ki so vsekakor osnova za trdnejše sodelovanje tudi v prihodnje. Guggenberger je prijateljske stike in sodelovanje med Celovcem, Novo Gorico in Gorico označil kot zametek tistega, kar so v kasnejših letih poimenovali Skupnost dežel Alpe- Jadran.
Med najbolj značilnimi in prav gotovo najbolj znanimi pustnimi maskami na Slovenskem so kurenti. Doma so na Dravskem polju, kjer z glasnim zvenenjem, poskakovanjem in plesom odganjajo zimo in napovedujejo prihod pomladi, novega življenja. Kurenti, ki so v torek preganjali zimo v Novi Gorici in vabili ljudi na Ptuj, so včeraj opoldne obiskali, na pobudo pedagoškega svetovalca gospoda Danila Stekarja, šolski center v Puccinijevi ulici, kjer so predstavili, ku-rentovanje na Dravskem polju. Dijake in profesorje so navdušili in spravili v dobro voljo. Upati je, da so s svojim nastopom prepodili vsaj nekaj senc in skrbi, ki se zgrinjajo nad slovensko šolo.(foto Bumbaca).
Proračunska razprava: do zdaj v glavnem veliko nejasnosti in vprašanj
S poročilom odbornika za kulturne dejavnosti Antonio Devetaga se je sinoči v občinskjem svetu zaključil krog predstavitev finančnega načrta za leto 1997 in smo tudi že prisluhnili prvim posegom. Ni se mogoče izogniti vtisu, da bo razprava precej medla. Načelnik večinske svetovalske skupione Sergio Fornasir se je omejil na nekakšno splošno oceno, navajajoč, da noče pri tem niti peti hvalnice občinski upravi, niti izrekati ostrih kritik. Vtis je, da so se svetovalci znašli pred precejšnjimi težavami, kako pravzaprav brati. zajeten sveženj dokumentov, ki jim je bil dostavljen, saj ni trdne primerjave s finančnim načrtom lanskega leta. Na to je zlasti opozoril Zamparo, medtem ko je Crocetti prosil za številna podrobnjša pojasnila. Odbornik Devetag je predstavil kar nekaj okvirnih načrtov, ki naj bi pripomogli k temu, da bi Gorica zaživela tudi kot turistično mesto in mednarodno kulturno središče. Načrte bo mogoče uresničiti le, če bodo v Gorico prišle obljubljene milijarde, prej namenjene financarski šoli. Sicer pa misli uprava potrkati tudi na bruseljska vrata.
NOVICE
Možnost honorarne zaposlitve v knjižnici Damir Feigel
Ljudska knjižnica Damir Feigel potrebuje v prihodnjih mesecih, do poletja, zunanjega (honorarnega) sodelavca. Zaposhtev bo v popoldanskem času. Interesenti morajo izpolnjevati naslednje pogoje: znanje knjižne slovenščine, uporaba računalnika, biti vešči v urejanju gradiva. Interesenti naj se najavijo za pogovr z upravo, najkasneje do 12. februarja. Tel. 531733.
Nova knjiga
V	knjigami Libreria editrice Goriziana, na Verdijevem korzu 67, bodo danes ob 18. uri predstavih knjigo France Spessot "Stagioni” (Letni časi). Na predstavitvi bo prisotna avtorica.
V	Perii pust po brazilsko
Pust po brazilsko. V najbolj norem tednu v letu velja obiskati novogoriško Perlo. Od jutri do 16. t.m. bo goste zabavala brazilska plesna skupina Tico Tico Brasil, ki predstavlja pustno-plesne norčije brazilskega karnevala. Nastopajo ob 22.30 in ob 00.15. 13. februarja bo v Perii nastopil italijanski kantavtor Andrea Mingardi, naslednjega dne pa prirejajo ”Noč mode”.
Pirotehniki uničili bombo
Pirotehniki, pripadniki posebne enote vojske iz Padove, so včeraj nekaj minut po 11. uri, uničih 500 funtov težko letalsko bombo iz druge svetovne vojne, ki so jo našli na območju, kjer je bila svojčas predvidena gradnja plinskega terminala SNAM pri Tržiču. Nevarno ostalino so vkopali, eksplozivno snov pa aktivirali z namestitvijo manjšega naboja v neposredni bližini. Ker je bila bomba obdana z debelo plastjo peska in blata, eksplozija ni bila kdove kako močna, pač pa se je nekaj trenutkov zatem iz zemlje dvignil steber črnega dima.
DOBERDOB / PRAZNIK PRI PERNOLDOTOVIH
Pred šestdesetimi leti sta stopila na skupno življenjsko pot Marija Ferietič in Valerijo Frandolič
Marija Ferletič - Pemol-dotova in Valerijo Frandolič - Pivkotov v Doberdobu, praznujeta danes visoko obletnico, 60-letnico poroke. Pomemben jubilej, posebej še, če pomislimo, kaj vse sta doživela Marija in Valerio. Marija Ferletič se je rodila 17.6.1913 v Doberdobu v Pernoldotevi družini. Kot vsi drugi Do-berdobci je tudi njena družina leta 1915 odšla v begunstvo v Avstrijo in tam ostala do konca vojne. Tudi Pivkotevi so odšli v begunstvo, niso pa zapustili vasi vsi skupaj. Sedemletni Valerio je bil nasmreč na paši, ko je večina Do-berdobcev že bežala zaradi topovskega obstreljevanja vasi. Mamo je srečal ko-manj nekaj dni kasneje v Komnu. Leta begunstva je Pivkoteva družina preživela v mestu Zellendorf.
Marija in Valerio sta torej sovaščana in iz mladih let se zelo rada spominjata veselic, ; plesov ob zvokih harmonike, poletnih veče-
rov, ki jih je doberdobska mladina preživljala' ob t.i. kemunski Štirni. Tam so prepevali in se učili prvih plesnih korakov ob spremljavi "orglic”.
Poročila sta se 6.februarja 1937. Poroka je bila nekoliko različna od teh, ki smo jih danes vajeni. Prisotni so bili samo člani družine in sicer starši ter
bratje in sestre. Valerio se še danes spominja, da je bilo tistega dne zelo mrzlo in da je pihala burja, sam pa ni imel plašča.
Nekaj mesecev po poroki se je za ženina začela vojaška pot. V vojsko je bil poklican štirikrat. Prvič leta 1937, ko so ga poslali v Libijo; drugič leta 1939, ko so ga poklicali v Capuo in
Potenzo; tretjič je bil poklican v Videm in je odšel z italijansko vojsko do Postojne. Od tod so kaj kmalu odposlali vse vojake slovenske narodnosti in Sel je v Campobasso; četrtič pa so ga poklicali v LAquilo, le nekaj dni pred razpadom Italije. Zatem je odšel v partizane in tam ostal le nekaj dni, kajti zajeli so ga Nemci in moral je v Nemčijo, kjer je na prisilnem delu preživel do konca vojne. Ves ta čas in sicer celo vojno obdobje, je Marija preživela v Doberdobu in je v težkih razmerah, kot vsi sovaščani, skrbela za naraščaj, za tri deklice in enega dečka. Končno se je tudi vojna končala, družina se je združila in zaživela skupaj.
Danes imata slavljenca šest vnukov in dva pravnuka. Ob taki življenski zgodbi se lahko samo zamislimo in jima iz srca čestitamo ter voščimo Se veliko skupnih let. Na sliki: slavljenca pred nekaj leti.
S PRIREDITVE
KD OTON ZUPANČIČ
vabi na pustni večer, 8. februarja, ob 20.30 v gostilni Turri v Standrežu. Veče; predvideva večerjo, glasbo’, ples, nagrajevanje mask in zabavo. Vpisovanje vsak večer v Kulturnem domu A. Budal v Standrežu ali pa neposredno v gostilni Turri.
KD OTON ŽUPANČIČ vabi na otroško pustovanje v torek, 11. februarja, ob 15. uri v domu A. Budal.
H_______________IZLETI
DRUŠTVO KRVODAJALCEV V DOBERDOBU prireja od 26. do 31. avgusta kriza-renje po Sredozemlju z obiskom Tunizije in Malte. Prijave samo do 10. februarja. Podrobnejša pojasnila nudijo Jožef Ferletič (Poljane), Michele De Lorenze (Doberdob) in Aldo Jarc (Doberdob).
V Doberdobu sta se na današnji dan leta 1937 odločila za življenje v dvoje
Marija Ferletič m Valerio Frandolič
Na trdi kraški skali sta si speljala svojo pot, ki ju vodi že celih 60 let.
Da bi jo Se vnaprej v zdravju in veselju nadaljevala jima želijo otroci z družinami, vnuki in pravnuka Sai-mon in Mihael.
H3 OBVESTILA
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo avtobus 9. februarja odpeljal po sledečem redu: ob 15. uri iz StandreZa, nato mimo gostilne Primožič v Pod-goro in skozi Ločnik.
GLEDALIŠČE
V občinskem gledališču v Tržiču, danes in jutri ob 20.30 ”L’albergo del libero scambio”. Predstavi sta v okviru abonmajske sezone.
n
RAZSTAVE
V GALERIJI ARS razstavlja do 12. februarja Jasna Merku. Ogled razstave je ob delavnikih ob umiku odprtja Katoliške knjigarne.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.45-20.00-22.10»Ransom«. Mel Gibson.
vrrroRiA 317.00-19.30-
22.00»Evita«. Madonna in Antonio Banderas.
CORSO 18.00-20.00-22.00»Dal tramonto ali’ alba«. Quentin Tarantino. Prep. mlad. pod 18. letom.
t:
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V. GORICI
PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes: 10.00, Pasquale De Falo iz splošne bolnišnice v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče.
Ob izgubi drage Magde Ferfolja Devetak izražata občuteno sožalje svojcem in sorodnikom Mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela in SZ Soča
EVROPSKA DENARNA UNIJA / ODMEVI NA PISANJE FINANCIAL TIMESA
Mnogi nočejo, da bi Italija med prvimi pristopila k evru
Prodi obtožil britanski časopis, da povzroča negotovost na trgih
RIM - Evropska denarna unija spet razdvaja s številnimi potezami in protipotezami na evropski šahovnici. V ospredju pozornosti je zlasti Italija, ki je s sedanjo vlado sicer napela vse sile, da bi zadostila merilom maastrichtskega sporazuma, marsikdo pa je prepričan, da bi s svojim dolgom in s svojo še nepovsem urejeno finančno politiko lahko ošibila nastajajočo denarno devizo evro.
V okvir te igre sodi najbrž tudi včerajšnji članek britanskega Financial Timesa, po katerem v Bruslju pripravljajo kompromisno rešitev, ki bi zadovoljila nemškega kanclerja Helmuta Kohla in njegovo željo, da Italija ne bi bila v navezi prvih dežel, ki bi pristopile v Evropsko denarno unijo, obenem pa bi zadostila tudi želji Rima, da ne bi bil povsem izključen iz skupine prvih.
Po poročanju uglednega britanskega gospodarskega dnevnika naj bi v Bruslju razmišljali o tem, da bi Italija pristopila k skupni
evropski devizi z enoletnim ali poldrugoletnim zamikom, čeprav bi lahko imela ožji pas nihanja lire v odnosu do evra kot druge države. V bistvu naj bi Rim z eno nogo v denarni uniji, z drugo pa izven nje. Londonski časnik pozdravlja kot pozitivno nakazano rešitev in trdi, da bi prehiter pristop Italije kot tudi Španije in Portugalske lahko ošibil evro, ker bi krnil zaupanje denarnih trgov v trdnost in stabilnost nove devize. »V svojem srcu je nemški kancler Kohl dobro vedel, da Italiji ne more dovoliti, da med prvimi pristopi k evru, vendar ni nikoli ugotovil, kako naj bi to dovolj taktno povedal Rimu. Zato je preveč časa podpihoval nevarne lažne iluzije Italije in lažne skrbi v Nemčiji,« piše Financial Times.
Italijanski premier Romano Prodi in minister za ekonomijo Carlo Azeglio Ciampi sta ostro reagirala na pisanje nemškega časopisa. »Italija je trdno odločena, da zadosti merilom maastricht-
skega sporazuma. Vlada namerava vztrajati na poti sanacije in obsoja neutemeljene in neosnovane novice, ki vzbujajo samo negotovost na tržišču,« je z uradnim sporočilom poudarilo predsedstvo vlade. Ciampi je dodal, da ne bo nobenega zamika. Po njegovem mnenju so korenito zmanjšanje inflacije in presežek, ki ga ustvarja Italija vzporedno s sanacijo proračuna, trn v peti nekaterih finančnih krogov. Zunanji minister Lamberto Dini pa je zagotovil, da ni nobenega načrta, ki bi težil k izključitvi Italije.
Nemško finančno ministrstvo je demantiralo, da bi Bonn sodeloval pri snovanju načrtov, ki bi imeli kot cilj izključitev Italije iz kluba prvih. Imena članic, ki bodo lahko pristopile v evru, bo določeno prihodnje leto na osnovi gospodarskih dosežkov v letu 1997. Nemška Bundesbank pa sploh ni hotela komentirati pisanja britanskega lista, češ »že iz načelnih razlogov se na to ne od-
zivamo«. Bolj zgovorni so bili na borzi v Franckfurtu, kjer so sicer prepričani, da ni nobenih načrtov, ki bi izključevali Rima iz »kluba prvih«, menijo pa, da bodo gospodarski analitiki, ki bodo preučili bilance držav-kandidatk, v bistvu predlagali to, kar je pisal britanski Ust.
Bolj previdna sta bila predsednik evropske komisije Jacques Santer in finančni komisar Yves-Thibault De Silguy. Oba sta poudarila, da bodo merila za pristop tista, ki jih je določil maastrichtski sporazum in bodo veljala za tiste, ki bodo v klubu prvih, kot za tiste, ki bodo pristopili pozneje. Oba sta močno podčrtala veljavnost teh meril, vendar vsebine pisanja britanskega časnika nista izrecno demantirala.
V Italiji so bili odmevi na pisanje Financial Timesa precej umirjeni, mnogi pa so vsekakor poudarili, da bi odsotnost Italije negativno vplivala na integracijski proces v EU.
KONEC MESECA SEJEM TECNOBANCA
V Bologni o bankah in o varnosti v njih
BOLOGNA - Upravitelji sejmišča v Bologni so si znati zelo spretno izrezati svoj košček torte v bogati ponudbi italijanskih razstavišč. Izbrali so nekaj sektorjev, ki so drugod biti bolj malo ati pa sploh nič prikazani. Zgraditi so čisto novo sejmišče, ki nima le te prednosti da so prostori v njem zelo racionalni. Zelo blizu je avtocestni obvoznici, tako da ti ni treba voziti po ozkih in zelo prometnih mestnih uticah, da prideš do parkirišča pred njim. Vrh vsega pa so sejmi v Bologni že vnaprej »obsojeni« na uspeh, saj je to mesto pomembno prometno središče, lahko dosegljivo iz Veneta kot iz Lombardije in Piemonta
kot tudi iz srednje ter južne Italije.
Med edinstvene sejme sodi tisti z naslovom »Tec-nobanca«. Gre za vsakoletni, zelo specializirani sejem tehnologije, servisov in organizacije za banke in vse ustanove, ki se ubadajo s finančnimi posti.
Sejem Tecnobanca bo letos v dneh od 25. do 27. februarja. Na njem bodo imeli tudi specializirani sejem »Euro Securitty ’97«. Na njem bodo prikazovati in ponujali vse kar je v zvezi z varnostjo bank, od raznih elektronskih ter drugih naprav pa do drugih servisov. Varnost bank je danes zelo pomembna panoga bančne in tudi zavarovalniške dejavnosti,
saj je kronika vsa polna vesti o ropih v bankah. Tudi upravitelji bank pri nas imajo s tem precej opravka, saj so morali z varnostnimi napravami opremiti svoje pisarne.
Na letošnjem bolonjskem sejmu bodo prirediti tudi več posvetov. Tudi to sodi v tradicijo tega sejma. Precej poudarka bodo dati elektronskemu prenašanju podatkov in s tem v zvezi vsestranskih finančnih poslov. Ne bodo pozabiti, niti ne bi mogli, na skorajšnjo operativo bodočega enotnega evropskega denarja. Med predavatelji na teh posvetih je, poleg domačinov, tudi vrsta uglednih tujih izvedencev.
Marko VValtritsch
Luksembuižani najbogatejši v Evropski uniji
BRUSELJ - Državljani malega Luksemburga ostajajo najbogatejši v Evropski skupnosti, po kupni moči plač pa prekašajo celo bogate Združene države in Japonsko. Tako izhaja iz razpredelnice, ki jo je včeraj objavil statistični urad EU Eurostat in ki sloni na primerjavi med bruto državnim proizvodom, številom prebivalcev in višino cen v vsaki posamezni državi. Kot rečeno, je na tej lestvici Luksemburg na prvem mestu, sledita mu Danska in Belgija, na repu lestvice pa so Španija, Portugalska in Grčija.
Lestvica, ki ga je objavil Eurostat, je naslednja (poprečni indeks EU znaša 100):
Luksemburg	169
Danska	116
Belgija	112
Nemčija	111
Avstrija	108
Francija	108
Nizozemska	107
Italija	103
Švedska	101
Finska	96
Vel. Britanija	96
Irska	93
Španija	77
Portugalska	67
Grčija	66.
Po podatkih Euro-	
stata pa je indeks v ZDA 147, na Japonskem pa 117.

Vaš
bančni
oartner
največja slovenska banka
kompletne bančne storitve doma in v tujini
največji delež v mednarodnih poslih Slovenije
korespondentni odnosi s 103 italijanskimi bankami in 1200 drugimi bankami po svetu
Sedež:
Nova Ljubljanska banka d.d.
Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: 00386-61/125 0155 Faks: 00386-61/125 0331 E-mail: info@n-lb.si internet: http/www.n-lb.si
Nova Ljubljanska banka d.d.
Filiale di Milano
Piazza A. Diaz 2 20123 Milano, Italija Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Nova Ljubljanska banka d.d.
Predstavništvo Trst
Via Valdirivo 26 34132 Trst, Italija Tel.: 040/639 033 Faks: 040/362 093
Nova Ljubljanska banka d.d.
Podružnica Nova Gorica
Ul. Tolminskih puntarjev 4 5000 Nova Gorica, Slovenija Tel.: 00386 - 65/29 558 Faks: 00386 - 65/29 731
Nova Ljubljanska banka d.d.
Podružnica Koper
Ferrarska 10/11 - 1A 6000 Koper, Slovenija Tel.: 00386 - 66/38 116 Faks: 00386 - 66/33 140
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
<	5. FEBRUAR 1997	v Ul	?AH
	valuta	nakupni	prodajni
SE			
m N 5 ° «0 N h < 			 7*2	o) 0* *	3 h <C *" -3F Tl	ameriški dolar	1609,00	1654,00
	nemška marka	981,00	1001,00
	funt šterling	2623,00	2678,00
	švicarski frank belgijski frank francoski frank	1128,00 47,06 288,00	1158.00 49,06 298.00
	danska krona	254,00	264,00
	norveška krona	246,00	256,00
	švedska krona	216,00	226,00
	kanadski dolar	1191,00	1231,00
Z o M $	portugalski eskudo	9,34	10,24
23 ki	nizozemski gulden	867,00	892,00
tr*	avstrjski šiling	138,30	142,80
o	španska pezeta	11,16	12,26
<	grška drahma	5,97	6,77
M	irski šterling	2566,00	2646,00
	japonski jen	12,74	13,64
	avstralski dolar	1188,00	1258,00
	madžarski florint	8,75	11,50
	hrvaška kuna	230,00	280,00
	slovenski tolar	10,60	11,10
	
	
5. FEBRUAR 1997	v URAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1625,400
EKU	1909,850
nemška marka	984,200
francoski frank	291,260
funt šterling	2647,780
nizozemski gulden	876,270
belgijski frank	47,711
španska pezeta	11,632
danska krona	258,040
irski funt	2602,270
grška drahma	6,261
portugalski eskudo	9,803
kanadski dolar	1209,460
japonski jen	13,166
Švicarski frank	1133,470
avstrijski šiling	139,870
norveška krona	251,360
švedska krona	220,150
finska marka	330,700
		
		
5. FEBRUAR 1997	v Ul	IAH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1610,00	1640,00
nemška marka	980,00	998,00
francoski frank	287,00	297,00
nizozemski gulden	865,00	890,00
belgijski frank	47,07	48,87
funt šterling	2596,00	2676,00
irski šterling	2556,00	2651,00
danska krona	255,00	265,00
grška drahma	6,06	6,66
kanadski dolar	1189,00	1224,00
švicarski frank	1126,00	1151,00
avstrijski šiling	138,05	142,55
slovenski tolar	10,60	11,00
					
					
5. FEBRUAR 1997		INDEKS MIB-30: +2,05 %			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	12.394	+1,89	Mediolanum	15.354	+ 1,23
Bca di Roma	1.321	+2,96	Montedison	1.323	+0,45
Bca Fideuram	4.504	-2,29	Olivetti	679	+1,70
Benetton	22.223	+1,14	Parmalat	2.646	-0,93
Comit	3.513	+6,00	Pirelli Spa	3.617	+ 1,17
Credit	2.398	+3,27	Ras	15.807	+ 1,74
Edison	9.992	-1,78	Rolo	17.838	+0,67
Fiat	5.394	+0,80	Saipem	8.010	+1,22
Gemina	1.019	+2,52	San Paolo To	11.566	+3,82
Generali	32.829	-0,29	Sirti	11.520	+1,17
Imi	15.740	+1,82	Štet	7.967	+0,64
Ina	2.242	+1,12	TIM	4.737	+0,21
Italgas	6.850	+2,02	Telecom Ita	4.637	+2,22
La Fondiaria	6.985	+2,06			
Mediaset	7.319	-0,93			
Mediobanca	11.173	+2,46			
NOVICE
SLOVENIJA / PRED DANAŠNJIM GLASOVANJEM V DRŽAVNEM ZBORU
Drnovšek pisal Clintonu
LJUBLJANA - Predsednik vlade RS Janez Drnovšek je včeraj v pismu predsedniku ZDA Billu Clintonu zagotovil, da novembrske parlamentarne volitve v Sloveniji nikakor niso spremenile trdne odločitve in želje naše države, da Cim- gg prej postane polnopravna Članica zveze Nato, in da ta cilj ostaja prioriteta tudi nove slovenske vlade, so sporočili iz premierovega kabineta. "Slovenija se zaveda ključne vloge ZDA pri bodoči širitvi zveze Nato, zato zelo cenimo vašo nadaljnjo podporo pri naših prizadevanjih za vstop v Nato, " je napisal slovenski premier. Poudaril je, da Slovenija podpira mednarodna prizadevanja za trajen mir v jugovzhodni Evropi in je zato pripravljena sodelovati v aktivnostih, ki potekajo pod mandatom zveze Nato. V teh aktivnih naporih, ki naj bi našo državo dejansko približali polnopravnemu članstvu v Natu, razume Slovenija tudi svojo morebitno vlogo v Pobudi za sodelovanje v jugovzhodni Evropi (SEČI), je pojasnil premier Drnovšek. (STA)
Danes otvoritev letošnjih pustnih prireditev v Cerknici
CERKNICA - V Cerknici se bodo danes s t.i. žaganjem babe zaCele letošnje pustne prireditve. V petek bo sledil Butalski deželni zbor 97, nato sobotna Buškarada, otroška maškerada in isti večer Pustna zabava. V nedeljo bo v Cerknici splošna zabava s povorko Butalskih zdrah, v torek bo Veliki coprniški ples, v sredo, 12. februarja, pa bo pust dosegel svoj vrh v Pustovem pogrebu izpred hiše žalosti. Na letošnjem pustu se bodo predstavile tradicionalne pustne maskote, kot so Zmaj, mati Uršula-coprnica, Scuka-riba grande, Povodni mož. Hudič, Veliki žabec in drugi. Za pusta imajo v Cerknici tudi najveCjo skupino butalcev. (STA)
Drnovšek: vlada je trdna, ostaja pa odprta drngim
Kritična ocena pobude »Civilne družbe« za protestno manifestacijo
LJUBLJANA - Mandatar za sestavo nove vlade Janez Drnovšek - kljub temu da tretjina od 18 kandidatov ni uspešno opravila predstavitve pred pristojnimi parlamentarnimi delovnimi telesi - ne bo spreminjal predloga liste kandidatov, je povedal premier na novinarski konferenci dan pred napovedanim glasovanjem o novi vladi. "Slovenija je že precej Časa v položaju, ko institucije politične oblasti ne delujejo normalno, zato je skrajni Cas, da pridemo do nove vlade in se začnemo sooCati z vsemi odprtimi vprašanji, " je dejal premier, ko je povzel dogajanja v zadnjih mesecih in poudaril, da je tudi po dodatnih pogovorih z nekaterimi kandidati za ministre ocenil, da je vlada dobro in strokovno sestavljena ter izrazil pričakovanje, da jo bo DZ danes potrdil.
Premier je poudaril, da si je prizadeval koalicijo razširiti in da kljub sedanji odločitvi, ko vlado podpira 46 poslancev, ki je sicer močna in sprejemljiva rešitev, ostajajo vrata odprta tudi za pogovore z drugimi političnimi strankami, da bi se v nadaljevanju vladna koalicija povečala. "Dialog se lahko nadaljuje in se bo nadaljeval tudi takoj po sprejemu te vlade." Ministrske kandidate je mandatar opozoril na možnost, da pride "v doglednem Času do rekonstrukcije vlade, če bi prišli do širitve koalicije".
V nadaljevanju novinarske konference je premier dejal, da bi želel odgovoriti se na "različne kritike ali poskuse dikrediti-ranja" predloga vlade in poudaril, da "to ni, kot se večkrat sliši, leva vlada po politični usmeritvi. Glavna vladna stranka, Liberalna demokracija Slovenije, je
po Drnovških besedah sredinska stranka, programsko usmerjena v evroatlantske institucije, uvajanje tržnega gospodarstva in varovanje človekovih pravic. Premier je zatrdil, da namerava s taksno politiko nadaljevati in da so tudi odzivi iz tujine pozitivni.
O današnjih demonstracijah pred poslopjem parlamenta, ki jih je napovedala skupina z imenom Civilna družba, pa je premier ocenil, da so "nepotrebe in nekoristne". "Indikacije so, da jih organizirajo politične stranke in ne civilna iniciativa," je dejal Drnovšek. Menil je, da imajo stranke vso možnost za izražanje svojih stališč v okviru inštitucij, v parlamentu in v normalni politični diskusiji. "Zato obsojam njihove poskuse, da prenašajo politično diskusijo na ulice. Mislim, da Sloveniji tega ni treba, da je to umetno, za
lase privlečeno in da lahko vse probleme vedno razrešimo v naših političnih diskusijah. Zlasti pa zato, ker so imele in se imajo odprto možnost za sodelovanje v vladi, za skupno razreševanje vseh odprtih vprašanj. In Se dodatno zato, ker jim je bil že dan, z moje strani - tudi ob zaključku pogajanj o vladi narodne enotnosti, predlog, da se Se lahko srečamo ponovno tudi na volitvah, Ce so za to pripravljeni." Premier je poudaril, da so torej odprte "vse legalne možnosti in najmanj potrebna je tista možnost, ki bi se dogajala izven parlamenta, izven inštitucij sistema".
Usklajevanja o proračunu za to leto se bodo zaCela takoj po potrditvi nove vlade, je napovedal premier in zaradi kasnitve pri sprejemanju letošnjega omenil možnost sprejema dvoletnega proračuna. (STA)
KOPER / NAVTIČNI TURIZEM
GORICA / CEVI SO STARE 62 LET IN IZDELANE IZ AZBESTNIH SNOVI
Uspešno poslovanje Marine
V lanskem letu prvič presegli 100 milijonov SIT prometa
KOPER - Marina Koper, samostojna družba v skupini Istrabenz, je lani v svojem poslovanju prvič dosegla mejo sto milijonov celotnega prometa. S tem je GnanCno realizacijo v primerjavi z letom letom prej presegla za 12 odstotkov, svoj poslovni naCrt za leto 1996 pa izpolnila v celoti. Razen s svojo klasično ponudbo, ki zajema 75 privezov v morju in 30 na kopnem je marina svoj dohodek ustvarila predvsem s pretovorom novih plovil proizvajalcev Elan, Bavaria in Feihtner. S temi proizvajalci ima slovenska najmanjša marina sklenjen dogovor o opravljanju funkcije dostavnega središča. Pomemben del dohodka so ustvarih tudi z oddajanjem flote destih jadrnic Justin Ten. Te jadrnice so kupili lani, prvič pa so bile uporabljene na tekmovanju za slovenski pokal (Slovenian Cup Match Race 96).
Lani jeseni so te jadrnice najeli italijanski jadralni klubi v Lignanu, rezervacije za najem Cote v letošnjem letu pa že prihajajo. Pri poslovnih pogovorih z avstrijskimi jadralnimi klubi je opazen vpliv gospodarske krize v tej državi. Direktor Marine Koper Mirko Kosmina na podlagi teh in drugih pokazateljev, denimo povečanega zanimanja navtičnih turistov za Istro In Dalmacijo, meni, da bodo letos težko ponovili lanskoletne rezultate poslovanja, kljub temu pa usmeritve v ja-dralno-tekmovalni program ne nameravajo opustiti. V svojo ponudbo tranzitnih uslug bodo letos vključili še manjši rekreacijski center, ki so ga zaceli graditi prejšnji mesec, dokonCah pa naj bi ga do maja. V njem bo na 400 kvadratnih metrih skupne površine poleg naprav za razgibavanje gostom na razpolago Se manjša dvorana za aerobiCno telovadbo. (STA)
Kako obnovili goriški vodovod
BOVEC - Cevovod goriškega vodovoda je star 62 let in izdelan iz azbestnih cevi, iz katerih voda izpira strupene snovi. Te cevi bodo zdaj na razdalji dveh kilometrov zamenjali z novimi, ekološko čistimi, premera 700 mm, ki bodo omogočale pretok 400 kubičnih metrov vode v sekundi in bodo iz zajetja oziroma vodarne Mrzlek dovajale vodo v Novo Gorico in Gorico. Naložba naj bi veljala 270 milijonov tolarjev. Težava pa je v tem, da poteka del te trase po cestišču regionalne ceste - soške magistralke, ki povezuje celotno go-riško regijo, vse do Bovca.
Po sedanjih predvidevanjih naj bi vozila preusmerjali po enem cestnem pasu ali celo prek obvoza
čez Brda. Ce bi gradnjo speljali ob cesti, bi Goriške vodovode stala tretjino manj, in sicer v primeru, da bi potekala pod Se kako potrebnim tretjim pasom magistralke, ki pa bi moral biti seveda načrtovan in finansiran iz cestnih virov. O tem že razmišljajo tudi v posoških občinah. Takšen tretji pas bi morali namreč načrtovati po vsej Soški cesti. Ze sedaj pa so v občini Kanal moCno zainteresirani, da bi del tega tretjega pasu v dolžini dveh kilometrov uredili že ob tej priložnosti.
Samo iz Salonita gre vsak dan 150 tovornjakov s cementom. Gospodarska škoda bo nedvomno nastala tudi zaradi prometnih zastojev in zamud pri dostavi blaga.
Tudi Brici se ne strinjajo, da jim spomladi z obvozom uničijo že tako slabo "vinsko cesto" in Ce o tem pristojni ne bodo trezno premislili, občani grozijo, da jo bodo za takšen promet zaprli. Razen, Ce jim jo po končanem obvozu pre-plastijo, pred tem pa v vaseh uredijo pločnike. To pa bo bistveno dražje kot groba ureditev tretjega pasu med Solkanom in Mrzlekom, ki bi dela umaknil iz sedanje magistralke. Z globalno odločitvijo za izgradnjo tretjega voznega pasu bi načrtno vlagali v dolgoročno razreševanje tukajšnjih prometnih zagat in odpravo črnih toCk. Morda pa bi Goriška regija prešla s praznih besed h konkretnim dejanjem prav s tem projektom. (STA)
KOROŠKA / ODSTOPILI $E TRIJE SOCIALDEMOKRATSKI POSLANCI
V deželnem zboru dramatičen razplet afere v zvezi s ponarejenimi podpisi
Bivši deželni glavar Ambrozy se je dokončno poslovil od politike
CELOVEC - Afera okrog treh ponarjenih podpisov na nekem predlogu, ki ga je pretekli teden v koroškem deželnem zboru vložila socialdemokratska stranka (SPO), je dosegla novi dramatični višek. Potem ko je že začetek tedna odstopil vodja kluba socialdemokratskih poslancev Peter Ambrozy, so v torek zvečer odstopili nadaljnji trije v zadevo vpleteni poslanci te stranke.
Razlog za njihov odstop je bilo njihovo (pozno) priznanje, da so prejšnji teden na novinarski konferenci napačno informirali javnost in da njihovi podpisi niso bili ponarjeni z njihovo vednostjo in njihovim privoljenjem kot so to sprva zatrdili. Napačno informacijo javnosti so opravičili s tem, da so hoteli SCititi tajnika kluba, ki je napise ponaredil. Za napačno informacijo javnosti pa
da je vedel tudi vodja poslanskega kluba Ambrozy, je poudaril eden od prizadetih poslancev.
Na sedemurni izredni seji je predsedstvo pod vodstvom predsednika stranke Michaelom Ausserwinklerjem v torek pozno zvečer potegnilo dramatično potezo. Vsi štirje v zadevo vpleteni poslanci (Am-brozy, Rohr, Koschitz in We-denig) so morali oddati svoja poslanska mesta. Ambrozy, ki je bil leta 1989 za nekaj mesecev celo deželni glavar in do leta 1994 predsednik koroških socialdemokratov, je ob svojem odstopu Se izjavil, da se je s tem dokončno končala njegova politična pot ter da se bo vrnil na delovno mesto kot uradnik koroške, deželne vlade.	'	. *.(
Medtem je državni tožilec-v-Celovcu že sprožil postopek.
da bi ugotovil, ali gre v konkretnem primeru za kaznjivo dejanje ponarejanja listine. Tajnika kluba, pravnika Dul-lerja, je predsedstvo stranke že v ponedeljek do nadaljnega suspendirala.
Kot smo obširno poročali, so afero sprožili svobodnjaki, ki so na socialdemokratskem predlogu za sklic »aktualne ure« v deželnem zboru odkrili tri ponarjene podpise. Kot se je zdaj pokazalo, je to bil začetek doslej najveCjega vala odstopov v vrstah socialdemokratskih deželnih poslancev po drugi svetovni vojni.
Kdo bodo novi socialdemokratski poslanci v koroškem deželnem zboru, bo strankino predsedstvo določilo sredi meseca. Po prvih izjavah iz vrst predsedstva je pričakovati, da -med novimi poslanci oz. poslankami ne bo predsednica
Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov Ana Blatnik, ki je na kandidatni listi za deželnozborske volitve 1. 1994 bila uvrščena na 24. mesto. Socialdemokrati imajo v koroškem deželnem zboru 14 sedežev, v deželni vladi pa tri.
K najnovejšemu razvoju v koroški socialdemokratski stranki je zavzela stališče tudi slovenska Enotna lista. V izjavi za tisk njen tajnik Rudi Vouk meni, da je bil Ambrozyjev odstop prepozen, kajti prav on je bil tisti, ki je zablokiral uvedbo zajamčenega manjSinsega mandata v koroškem deželnem zboru. Izrazil je upanje, da bo pod novim vodstvom kluba prišlo do slovenski manjšini bolj naklonjeftega stališča ter da se bo razprava o manjšinskem mandatu znova in bolj resno zaCela.
Ivan Lukan
VAŽNO ZA AVTOMOBILISTE
Od 1. februarja globa za vozila brez nalepk na avtocestah v Avstriji
DUNAJ - Od 1. februarja bo po vsej Avstriji potekala kontrola nalepk na avtocestah. Prehodna ureditev, ki je veljala januarja, od 31. januarja ne velja veC. Nalepko lahko vozniki kupijo na več kot 7.500 prodajnih mestih. Avstrijska delniška družba za avtoceste in hitre ceste (Osterreichische Autobahnen-und Schnellstrassen-Akhengesellschaft - OSAG) svetuje, da si vozniki nalepko priskrbijo doma, da bi se izognili Čakanju na mejnih prehodih.
Stroške nalepke so razvrstili po kategorijah vozil in Času veljavnosti. Kupiti je mogoče nalepko za en teden, dva meseca ali za eno leto. Posebej za dopustnike, ki letujejo v Avstriji, so uvedli tedensko vinjeto, ki velja od petka (od 00.00) do prihodnje nedelje (do 24. ure), torej največ 10 dni. Cena tedenske nalepke za osebni avtomobil znaša 10.000 lir.
Nalepka je obvezna na vseh avstrijskih avtocestah in hitrih cestah z izjemo že obstoječih cestnih odsekov, kjer se plačuje cestnina. Kdor brez nalepke pripotuje v Avstrijo po avtocesti, jo mora zapustiti pri prvem izvozu. Kontrolo nalepk izvajajo organi urada za ceste in obmejni organi. Kogar bodo le-ti ustavili brez nalepke, čakajo visoke kazni. Ob takojšnjem plačilu bo moral odšteti 1100 avstrijskih šilingov, Ce pa kazen ne bo poravnana, bo kršilec prijavljen in lahko pričakuje upravno kazen v višini do 60.000 avstrijskih šilingov. (STA)
_______SRBIJA / PO PRIZNANJU NOVEMBRSKIH VOLILNIH REZULTATOV___
Po Miloševičevih obljubah vsi čakajo konkretne korake
Tega mnenja so tudi v Bonnu in VVashingtonu, kjer so zelo previdni
BEOGRAD - Na včerajšnji tiskovni konferenci je Zoran Dindič pred odhodom v Francijo, kjer se bo z ostalima dvema opozicijskima voditeljema Pešičevo in Draškovdem sestal s francoskim zunanjim ministrom, izjavil, da predvčerajšnja Miloševičeva napoved o priznanju novembrskih volilnih rezultatov »ni običajna prevara«. Po njegovem je Miloševič »končno spoznal, da se njegov položaj ne maje samo v Srbiji, temveč tudi v tujini«. Vsekakor pa je Dindič poudaril, da se bodo manifestacije in protesti nadaljevali, dokler ne bo dialog z režimom obrodil konkretne rezultate. S protestom bodo nadaljevali tudi študentje, ki so proestirali, ker je predvčerajšnjim srbska policija vdrla na neko fakulteto in tako kršila avtonomijo beograjske univerze.
Medtem od vsepovsod prihajajo pozitivne ocene Miloševičevega sklepa, da prizna novembrski volilni rezultat, kot je to zahtevala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Tako je nemški zunanji minister Klaus Kinkel v Bonnu ocenil, da je odločitev srbskega predsednika Slobodana Miloševiča »prvi pozitiven signal«, in dodgl, da dvomi še vedno ostajajo. Počakati moramo, ali bodo tej odločitvi sledila tudi konkretna dejanja. Podobne dvome ima tudi vvashingtonska administracija, ki hoče v praksi uresničene Miloševičeve obljube. Dvomov seveda nimajo Grki, družbo jim delajo še Francozi in Britanci.
NOVICE
---
Albanija: zahteve po odstopu vlade
TIRANA - Pribhžno 3000 albanskih varčevalcev, ki zahtevajo vrnitev denarja, vloženega v propadle zasebne hranilince, se je danes zbralo v albanskem pristanišču Vlore. Demonstranti so med protestom zahtevah odstop albanske vlade pod vodstvom Sa lija Berishe in napovedali, da nameravajo n osrednjem vlorskem trgu ostati, dokler jim denar j, ne bodo vrnili. (STA/Hina)
Brundtlandova naj bi postala Annanova pomočnica
OSLO - Nekdanji norveški premierki Gro Harlem Brundtland so ponudili, da bi postala pomočnica generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, je včeraj poročala norveška državna televizija, ki se je sklicevala na diplomatske vire pri ZN. 57-letna Brundtlandova, ki je s položaja predsednice norveške vlade odstopila 23. oktobra lani, ni želela komentirati poročil. 'Nič še ni odločeno, " je dejala, kot je poročala agencija NTB. (STA/AFP)
Večina Nemcev ne podpira vnovične Kohlove kandidature
BONN - Nemški tednik Die Woche je objavil raziskavo javnega mnenja, ki je pokazala, da 55 odstotkov Nemcev ne bo več podprlo kanclerja Helmuta Kohla, če se bo ta znova potegoval za predsednika nemške vlade po parlamentarnih volitvah leta 1998. Kohlovo vnovično kandidaturo bo podprlo le 36 odstotkov vprašanih, je pokazala raziskava, ki jo je izvedel institut Forsa. Raziskava, ki je zajela 1010 oseb, je tudi pokazala, da so vprašani pesimistični glede možnosti uspešne izvedbe reform Kohlove vlade. Le tretjina Nemcev namreč meni, da je kancler sposoben izvesti potrebne reforme, medtem ko nasprotno meni kar 53 odstotkov vprašanih. (STA/AFP)
ZDA / V GOVORU O POLOŽAJU DR2AVE JE NAJVEČ ČASA ODMERIL IZOBRAŽEVALNIM VPRAŠANJEM
Predsednik Clinton bo z 51 milijardami dolarjev poskušal posodobiti šolstvo
VVASHINGTON-Po približno uro dolgem govoru o položaju države, s katerim je ameriški predsednik Bill Clinton pred obema domovoma kongresa in milijonsko publiko pred televizijskimi zasloni začrtal cilje svojega drugega mandata, je postalo jasno, da žeti v zgodovino oditi predvsem kot predsednik, ki je uredil izobraževanje, čeprav je med svojimi glavnimi domačimi nalogami navedel tudi uravnoteženje proračuna in reformo financiranja strank. »Ne soočamo se z nobeno neposredno grožnjo, vendar nnamo sovražnika. Sovražnik našega časa je nedejavnost,« je izjavil Clinton, »zato nocoj pozivam k akciji ... za pripravo Amerike na 21. stoletje.«
Ameriški predsednik Bill Clinton je pozivu državljanom dodal tudi poziv demokratskim in republikanskim poslancem, naj se dvignejo nad strankarske zamere in delajo skupaj ter mu tako pomagajo pri sprejemaju »težkih odločitev v naslednjih štirih letih«. Priznal je, da bo to verjetno težko, vendar je »bil eden izmed razlogov, zaradi katerih sem bil izvoljen, prav podpora vsem vam, ne glede na vašo stranko, zato vam bom omogočil vse, kar je potrebno za sodelovanje v teh odločitvah. To dolgujemo naši državi in naši prihodnosti.«
Predsednik Clinton je nejvečji del skoraj uro dolgega nagovora posvetil pozivom za dvig izobraževalnih standardov, ki naj bi jih izenačili s standardi drugih industrijskih držav in »zagotovili, da bodo imeti Američani najboljše
izobraževanje na svetu«. »Politika se mora končati pred šolskimi vrati,« je izjavil. Predlagal je 51 milijard dolarjev za izobraževanje v prihodnjem fiskalnem letu, ki se začne 1. oktobra in 20-odstotno zvišanje sedanje porabe za plačilo izobraževanja, usposabljanja	in
zmanjšanja davkov, vezanih na izobraževanje. Ameriški predsednik je torej končno ugotovil, da je ameriško šolstvo prava pe-pelka med razlitimi državami in da se morajo ZDA za svoje vrhunske dosežke zahvaliti tudi tistm priseljencem, ki so šole dokončali v Evropi in Aziji.
Precejšen del govora je Clinton namenil tudi zunanjepolitičnim temam, med katerimi je kot glavni cilj ZDA navedel širitev Nata, ki naj bi bila končana do leta 1999. »Naša prva naloga je, da pomagamo izgraditi prvo nedeljeno in demokratično Evropo. Ko v Evropi vlada stabilnost, nepredek in mir, je Amerika bolj vama ... razširjen Nato je dober za Ameriko«.
Clinton se je tudi obvezal, da bo iskal »globlji dialog« z LR Kitajsko, čeprav so številni njegovi kritiki zajtevati osamitev Pekinga. Clinton je potrdil, da bo obiskal Kitajsko, kitajski predsednik Jiang Zemin pa bo obiskal Združene države Amerike.
Clinton je poudaril, da je ameriška vloga v svetu daleč od vloge svetovnega policaja, hkrati pa začrtal meje izolcionizma. »Amerika mora biti še naprej nepopustljiva sila miru - od Bližnjega vzhoda do Haitija, od Severne Irske do
Afrike. Z določeno mero tveganja, ki ga zahteva ohranjevanje	miru,
zmanjšujemo možnost, da bi nas kasneje potegnilo v veliko hujše konflikte,« je dejal Clinton.
Govor ameriškega predsednika je bil kompilacija na anketah javnega mnenja preverjenih tem iz lanske predvolilne kampanje. Zato je tudi včeraj uporabljal iste argumente, ko je oznanil, da je »era velike vlade končana«, kar je natančno tisto, kar je večina Američanov od njega pričakovala. Svoj letni ritual je Clinton namreč izvedel v trenutku, ko je dosegel svojo največjo priljubljenost doslej. Kar 63 odstotkov njegovih rojakov odobrava njegovo vodenje države kljub aferi o nepravilnem financiranju Demokratske stranke, ki grozi, da bo prerasla v največjo letošnjo afero.
BOLGARIJA / PO TRIDESETIH DNEH MNOŽIČNIH PROTESTOV OPOZICIJE IN ŠTUDENTOV
Bolgari slavili svojo zmago
SOFIJA - Potem ko so bolgarski socialisti po tridesetih dneh množičnih protestov pristali na opozicijske zahteve po predčasnih volitvah, so navdušeni Bolgari širom po državi pripravili več slavnostnih shodov, ki so vrhunec dosegli včeraj popoldne.
Vladajoči socialisti in opozicijske stranke so v torek zvečer po kriznih pogovorih izdati skupno izjavo, v kateri se strinjajo o razpisu predčasnih volitev, ki naj bi jih izvedli med 10. in 20. aprilom. V skladu s sporazumom bo socialistični kandidat za premiera Nikolai Dobrev mandat vrnil, enako pa bodo zatem storile še
vse opozicijske stranke. Predsednik Stojanov bo nato imenoval začasno vlado, katere glavna naloga bo organizacija volitev. Socialiste naj bi h kompromisu prisilil Dobrev, ki je dejal, da vlade ne bo sestavil, ker bi ignoriranje protestov lahko privedlo do prelivanja krvi.
Po razglasitvi sporazuma med socialisti in opozicijo se je med razposajeno množico podal tudi Stojanov, ki so ga demonstranti na svojih ramenih ponesti po uticah bolgarske prestolnice. Stojanov je ob tem Bolgare opozoril, da so pred njimi še vedno hudi časi, kar so včeraj spet dokazova-
le tudi dolge vrste čakajočih na kruh. »Ne obljubljam vam, da boste bogatejši ati da boste bolje živeti. Obljubljam pa vam, da bom ob izvolitvi bodoče vlade pošten, vi pa boste gospodarji svojih življenj,« je dejal Stojanov.
Toda ko se bo evforija ob zmagi nad socialisti pomirila, se bodo morali Bolgari spet soočiti s kruto vsakodnevno realnostjo. To so iz ure v uro višje cene ter dolge vrste za kruti in bencin. Vse to pred volitvami tako za socialiste kot opozicijo predstavlja izjemno velik izziv. Oboji bodo morali namreč odpraviti notranja nesoglasja in se podati v lov za votilci,
ki so že pokazali določeno pripravljenost za ostre varčevalne ukrepe države. Bo pa morala biti naslednja vlada, ki jo bo zagotovo sestavila sedanja opozicija, zelo previdna. Dejstvo je namreč, da vzrok dosedanjih množičnih protestov tiči bolj v nezadovoljstvu z gospodarskimi razmerami, kot v enotni politični podpori opoziciji. Ko bo ta po volitvah začela reševati bolehno gospodarstvo, bo morala nujno zapreti izgubarska podjetja, zaradi česar se bo na ulicah znašla množica ljudi, ki bodo predstavljati nov potencialni vir izbruha množičnih demonstracij.
ŠPORT
Četrtek, 6. febraarja 1997
SMUČANJE / V SLALOMU NA SP V SESTRIERU
NAMIZNI TENIS / TOP 12
Zmagoslavje Italijank 1. Compagnoni, 2. Magoni
Favoritinja VVibergova padla - Danes moška kombinacija
Vanja Milič in Ana Bersan ponovno v družbi najboljših
Kras najuspešnejši med društvi
NOVICE

Visok poraz Triestine
ANCONA - V prvi četrtfinalni tekmi italijanskega nogometnega pokala je včeraj Ancona doma premagala Triestino s 3:0 (2:0). Gostitelji so že v 3. minuti povedli s Paganom, drugi gol pa dali v 34. min. s "fentonijem. Strelec tretjega gola je bil Trapella iz enajstmetrovke. Povratno srečanje v Trstu bo 26. t.m.
Poraz Lakersov brez 0‘Neala
LOS ANGELES - V mestem derbiju severnoameriške poklicne košarkarske lige NBA med LosAngeles Lakers in LosAngeles Clippers so bili boljši slednji, ki so slavili s 108:86.
Jezerniki so nastopili brez najboljšega igralca Shaquilla 0‘Neila, ki je počival zaradi nategnjenih vezi v desnem kolenu. To je bila prva letošnja zmaga moštva Clippers po petih porazih proti mestnim rivalom.
Na gostovanju v Portlandu je v moštvu Bikov spet blestel Michael Jordan, ki je skorajda sam premagal domače Slednike. Jordan je dosegel 36 točk, od teh
22 v zadnji četrtini, Biki pa so na koncu slavili z 88:84. Hrvat Toni Kukoč je bil tokrat slabši, saj je z metom iz igre 10:3 dosegel le 6 točk, dvakrat je poskusil z metom za tri točke, obakrat neuspešno.
Izidi: New Jersey Nets Vancouver Grizzlies 111:105; Orlando Magic - Indiana Pacers 111:87; Charlotte Hornets - Minnesota Tim-bervvolves 115:101; New York Knicks - Houston Rockets 99:95; Dallas Mawericks - Sacra-mento Kings 104:96; Mihvaukee Bucks - Cleveland Cavaliers 78:79; Portland Trailblazers -Chicago Bulls 84:88; Golden State Warriors -Atlanta Hawks 85:107; LA Lakers - L.A. Clippers 86:108.
V vzhodni skupini še naprej vodi Miami pred New Yorkom, v centralni skupini je prvi Chicago, v zahodni pa Urtah Jazz.

■
■
■|
■
■

SESTRIERE - Zenski slalom za svetovni pokal v Se-striem je minil v znamenju zmagoslavjka italijanskih smučark. Zmagala je namreč Deborah Compagnoni, uspeh »azzur« pa je z drugim mestom dopolnila Lara Magoni. Favoritinja Pemil-la VViberg je padla v drugem spustu, potem ko je bila po prvi vožnji deveta.
Odstopila je tudi Novoze-landka Claudia Riegler. Po prvi vožnji ni bilo med petnajst najboljših nobene Slovenke.
Vrstni red: 1. Compagno-ni (Ita) 1:43, 88; 2. Magoni (Ita) 1:45, 14; 3. Roten (Svi)
1:45, 48; 4. Chauvet (Fra)
1:45, 70; 5. Eder (Avt) 1:45,
98; 6. Gerg (Nem) 1:46, 09;
7. Gallizio (Ita) 1:46, 10; 12.
Pretnar (Slo) 1:47,70.
Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju gotovo pogrešajo prvaka v kombinaciji Marca Girardellija, vendar zaradi tega ne bo današnji moški kombinacijski slalom nič manj zanimiv, saj se za zlato kolajno v tej disciplini potegujejo letos kar trije šampioni: Norvežana Aamodt in Kjus ter Avstrijec Ma-der. Na smukaških treningih je doslej najboljše čase dosegel Aamodt. Italijani bodo nastopili samo z dvema tekmovalcema, to sta Fattori in Bormolini, Slovenijo pa bo zastopal Jernej Koblar.
Švicar Franco Cavegn je bil najhitrejši na drugem treningu smuka. Francoz Alphand je bil drugi, Avstrijec Hannes Trinkl pa tretji. Smukači niso zadovoljni s progo, ki so jo organizatorji večkrat spremenili in povečali nevarnost grbin v središčnem delu proge. Po mnenju Kristiana Ghedine ostajata favorita sobotnega smuka Francoz Alphand in Avstrijec Strobl.
Izidi 2. treninga: 1. Franco Cavegn (Svi) 1:39, 45; 2. Luc Alphand (Fra) 1:39, 60; 3. Hannes Trinkl (Avt) 1:39, 86; 4. Andreas Schifferer (Avt) 1:39, 98; 5. Ed Podivinsky (Kan) 1:40, 07; 6. Patrick Ortlieb (Avt) 1:40, 11; 7. Markuš Herr-mann (Svi) 1:40, 31; 8. Kristian Ghedina (Ita) 1:40, 31; 9. Bruno Kemen (Svi) 1:40, 34; 10. Cary Mullen (Kan) 1:40, 48; 11. Kjetil Andre Aamodt (Nor) 1:40, 52; 12. Pietro Vitalini (Ita) 1:40, 58; 13. Stefan Krauss (Nem) 1:40, 61; 14. Luca Cattaneo (Ita) 1:40, 71; 15. Lasse Kjus (Nor) 1:40, 71.
Na sliki zmagovalka Deborah Compagnoni
Sedem Krasovih pingpon-gašic je odlično opravilo tudi tretjo preizkušnjo za nastop na Top 12, ki se je odvijala v Capriolu pri Brescii. Vanja Milič in Ana Bersan sta si z drugim in tretjim mestom ponovno zagotovili nastop v izbrani družbi osmih najboljših igralk v Italiji, ki bo čez mesec dni v Bergamu. Obe kra-sovki sta k individualnemu uspehu dodali še medalji v igri dvojic. Zlato je osvojila Vanja Milič skupaj s Karin Calliari (Tramin Bolzano), srebro pa krasov par Ana Bersan in Katja Milič.
Vanja, Katja, Sonja Milič in Ana Bersan so bile zmagovalke začetnih kvalifikacijskih skupin, Daša Bresciani si je v precej težavni skupini izborila drugo mesto in nastop v finalnem delu, kjer pa se je srečala s kasnejšo zmagovalko Nicoletto Stefanono Che Lin (19, -14, -17) in se tako uvrstila med dvaintride-seterico. Isto uvrstitev je dosegla tudi Sonja Milič po ogorčenem boju z Lauro Gambacorta z 2:3 v nizih. Preboj iz skupine ni uspel Ivani Stubelj, ki je imela močne nasprotnice: številko 20 Marino Conciauro (-7, -20), Fancesco Crespijevo (-15, -17) in številko 58 Lodije-vo, rivalko tudi v drugoli-gaškem prvenstvu, ki ji je iztrgala set.
Med drugokategornicami si je nabirala izkušnje tudi tretja kategornica Martina
Milič, ki se je kvalificirala na ta turnir iz turnirja lastne kategorije. V skupini je tesno zgubila z Dinijevo (-19, -19) in branilko Daniele, zmaga nad Locijevo pa ni zadostovala za napredovanje. Martina se je v paru s Pilonijevo Villaspeciosa Cagliari, uvrstila med prvih osem parov. Dvojica Daša Bresciani, Ivana Stubelj pa med šestnajsterico. Katja Milič je ponovila uspeh iz prejšnjega turnirja, to je 5.mesto. V skupini je bila boljša od Ingrid Calliari (12, -17, 18), Francesce Gornati (10, 6), in Rose Sulfaro (14, 11). V izločilnem delu je najprej premagala Paolo Bazzani in zatem še Stefanio Bosi (21, -18, 21,14) ter se v četrtini finala srečala s sestrično Vanjo (-14, -19, -19). Vanja Milič (št. 11) je nadaljevala tekmovanje, kjer je v polfinalu s 3:2 premagala obrambno igralko, gojenko vsedržavnega centra iz Ternija Deniso Zancaner s 3:2 in zatem z 1:3 izgubila z mladinsko reprezentantko Stefanovo. Z njo je pred tem v polfinalu zgubila Ana Bersan (2:3). V normalnih okoliščinah bi morala priti v finale Ana, vendar se je kra-sovki povrnila stara poškodba roke. Ana Bersan (št. 9) je bila med vsemi udeleženkami turnirja teoretično zmagovalka kot igralka z najvišjim mestom na jakostnih lestvicah. S temi odličnimi rezultati si je Kras prislužil tudi prvo mesto kot društvo. 0.J.)
PLANINSKI SVET...PLANINSKI S VET.. .PLAN INSKI SVET...PLANINSKI SVET
Izlet po tržaški okolici
Po lanski prvi izvedbi, ki je žela veliko odobravanje, je SPDT podvzelo pobudo, da priredi podoben Met tudi v letošnji zimi. Taki sprehodi so v sedanjem obdobju kar primerni, saj hoja v zasnežene gore sedaj ni najbolj priporočljiva za širši krog članstva, nekaj gibanja pa je le potrebno po dolgem zimskem mirovanju.
Tudi letos se bodo pohodniki-razisko-valci bližnje tržaške okolice zbrali pred športnim igriščem na Koloniji, v nedeljo, 16. februarja. Odhod bo ob 10. uri proti jugovzhodu in izletniki se bodo s Kolonije spustih proti Sv. Ivanu in se od tam po zakotnih poteh povzeph v Pod-lonjer in nato v Lonjer. Udeleženci naj računajo na dobrih šest ur hoje, v nahrbtniku pa naj imajo nekaj hrane, čeprav jih na cilju čaka zgodnja večerja, za katero pa se je treba prijaviti in plačati
15.000	lir. Prijave so potrebne, ker so mesta v prostorih KK Adria omejena, sprejema pa jih ZSSDI, v ul. Sv. Frančišča 20/n do zasedbe vseh 56 mest.
Na zbirno mesto na Koloniji pelje openski tramvaj vsakih 20 minut: iz mesta ob uri in 11, 31 in 51 minut, z Opčin pa ob uri, ob 20 in 40 minut. In da se prireditelj ne bo izneveril svoji napovedi v programu Metov 1997, bo povratek z avtobusom. Iz Lonjerja vozi namreč mestni avtobus štev. 35. Za povratek se bo moral vsak posmezni izletnik pozanimati ob prihodu v Lonjer, kjer na končni avtobusni postaji stoji tablica z umiki.
Izlet po tržaški okolici ni samo hoja in razvedrilo, je tudi kultumo-zgodovinsko odkrivanje in spoznavanje odročnih in zanimivih kotičkov nekdanjega slovenskega okoličanskega predmestja, ki s širjenjem mestnega območja vedno bolj izgublja svoje pristne značilnosti.
Smuka v Podkloštru
Ni bilo velikega zanimanja za smučarski izlet v Podklošter pred dvema nedeljama, ki ga je organiziral Smučarski
odsek SPDT. Prijavilo se je nekaj manj kot 40 izletnikov, ki pa so se vendarle zabavah na prograh na pobočjih tromej-ne gore Peč, čeprav ni bilo prav dosti snega in so bile ponekod zaplate ledu. Vsem tistim, ki so tisto nedeljo zjutraj raje spali, je lahko pošteno žal, da se niso potrudili in preživeli lep dan na snegu. Vreme je bilo sicer spremenljivo, vendar ni v ničemer skazilo smukaške zabave.
Tečaji smučanja
Smučarski odsek SPDT sporoča, da je še odprto vpisovanje za štiri nedeljske tečaje smučanja, od 16. februarja do 9. marca, na Zoncolanu in na Trbižu. Tečaje za začetnike in nadaljevalne bodo vodili izkušeni društveni vaditelji. Prijave sprejema ZSSDI v ul. Sv. Frančiška 20/n tel. 635627 kjer interesenti dobijo vsa potrebna navodila in informacije.
90 let PD »Snežnik«
Planinsko društvo »Snežnik« v Ilirski Bistrici slavi letos 90 let življenja in dela. V počastitev jubilejnega leta so si planinski delavci v Ilirski Bistrici omislili vrsto proslav in prireditev, med katere spada tudi izdajanje »snežniške znEunke« v sodelovanju s poštno upravo Slovenije.
Svečana prireditev »snežniške znamke«, za katero je bil pobudnik vnet planinec in priznani filatelist Vojko Čeligoj, je bila pred nekaj dnevi v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici. Tisti večer je bila dvorana nabito polna Bistričanov, planincev, filatelistov in seveda številnih gostov sorodnih planinskih društev, katerim so bistriški planinci pripravili še eno presenečenje: po predstavitvi znamke je bila na sporedu še premiera televizijskega filma o Snežniku, ki ga je v režiji avtorja Igorja Likarja, ponesla Televizija Slovenja. Resnično lep prikaz te mogočne notranjske gore, na katero so Bistričani izredno ponosni.
Prireditev je dopolnil še kulturni spored z nastopom šolskega pevskega zbora in zbora upokojencev. (L. A.)
Nad šestdeset članov SPDG na tečajih smučanja in deskanja
Na smučiščih nad Podkloštrom se je v nedeljo pričel tečaj smučanja, ki ga je priredilo Slovensko planinsko društvo v Gorici. Zanimanje za dejavnost, ki jo pri društvu prirejajo že od leta 1970 je letos precej večje od lani, saj je v tečaj alpskega smučanja, različnih stopenj, prijavljenih nad petdeset elanov. Poleg tega pa poteka tudi tečaj deskanja, za začetnike in nadaljevalni. Skupno torej nad šestdeset tečajnikov, kar je kar lep odziv. V nedeljo je bilo sicer sprva nekaj organizacijskih težavic in tudi kakšna nerodnost, kar je spričo tolikšnega števila udeležencev razumljivo; stvari pa so kasneje kar "zalaufale”. Povedati velja še, da se društvo letos prvič poslučuje svojih smučarskih vaditeljev. Pobuda se bo nadaljevala vse nedelje v februarju. Snežna odeja bi rabila nekoliko osvežitve in ojačitve, kar napovedujejo v prihodnjih dneh, vendar pa bo tudi brez večjih padavin vzdržala. Glede smučarske dejavnosti pri SPDG naj že zdaj opozorimo, da bo drugo nedeljo v marcz društveno tekmovanje na Trbižu. Pomerih se bodo tudi deskarji. V pripravi je pravilnik, čez nekaj dni pa bodo začeli sprejemati prijave. Naj povemo, da bo ob priložnosti društvenega prvenstva na Trbiž vozil tudi posebni avtobus.
Teh naših petdeset let Zbornik SPDG ob petdesetletnici
Končno je bilo v tiskarni oddano celotno gradivo za zbornik SPDG ob petdesetletnici obnovitve. V približno 160 strani obsegajoči publikaciji, bogato opremljeni s slikami in drugim dokumentarnim gradivom, je v strnjeni obliki predstavljeno delovanje društva v povojnem obdobju, v uvodnem delu pa tudi
krajši zapis o prvem obdobju delovanja v letih pred in po prvi svetovni vojni. Zbornik je pripravil uredniški odbor pod vodstvom Zdenka Vogriča, uredil pa ga je Vlado Klemše.Knjigo bodo predstavih na občnem zboru društva, ki bo v Kulturnem domu, 14. marca.
Redkosti, zanimivosti in posebnosti rastlinstva na Sabotinu
Raznolikost rastlinstva na Sabotinu so v prejšnjem stoletju raziskovali kar številni domači in tuji botaniki in ugotovi-li, da gre za s florističnega vidika enkratno območje, kjer na ozkem pasu uspevajo rastline značilne za alpski predel, submediteransko območje, prisotne pa so tudi vrste, ki imajo klasično rastišče v toplejših krajih.
Pred prvo svetovno vojno so na južnih in zahodnih pobočjih kosih in pash, medtem ko na severovzhodnih gozdnatih pobočjih (nad Sočo) ni bilo večjih sprememb. Po drugi svetovni vojni, do leta 1991, je bil Sabotin vojaško območje in dostop na goro zelo omejen. Kljub takim drastičnim spremembam v razdobju niti sto let, se je na gori ohranila še zmeraj zelo bogata in raznolika flora. Pred štirimi leti jo je na novo popisal dr. Dakskobler.
O zanimivostih in redkih rastiinskih vrstah, ki so še prisotne na gori bo na planinskem večeru, 4. aprila, govoril dr. Peter Skoberne, sodelavec Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine. Spregovoril bo tudi o prvih botanikih, ki so stikali po pobočjih nad Sočo, pa tudi o odkritjih iz zadnjega obdobja. Za nekaj rastlinskih vrst namreč ni povsem zanesljivo ugotovljeno, če so avtohtone, to je, če so od zmeraj prisotne, ah pa so se (so jih) naselili v zadnjem času. Smisel večera je, poleg boljšega poznavanja naravnega botaničnega vrta, zbuditi pri zmeraj bolj številnih obiskovalcih, smisel za odgovoren in predvsem spoštljiv odnos do okolja.
NOGOMET
Izključenih 5 Križanov
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v elitni ligi za dve koli med drugim izključila tudi Morena Trevisana (Juven-tina), v promocijskem prvenstvu pa za eno kolo Marka Fatja (Zarja). V 1. kategoriji je izključenih kar pet Vesninih nogometašev: za dve koh Peter Sedmak, po eno kolo pa: Salvatore Grassi, Cristiano Morassut, Sandro Malusa in Giuseppe Padoan; v 2. amaterski ligi pa Stefano Birsa in Gabriele Giraldi (Primorec) tger Walter Macor (Kras).
V mladinskem deželnem prvenstvu pa je za eno kolo izključen Davide Fran-chi (Juventina).
CICIBANI
TURNIR V ROMANSU
Pro Romans - Mladost 5:0 (1:0)
MLADOST: Cecchini, ' Otgianu, Bagon, Bressan, Frandolič, Viduhč, Rade-tič, Peteani.
Kljub odsotnosti številnih igralcev, ki so odšh na šolsko zimovanje, se je Mladost v prvem polčasu zelo dobro upirala močnemu moštvu iz Romansa. V drugem polčasu ap so stopili na igrišče nekateri mlajši cicibani, ki so neizkušeni in visok poraz je bil neizbežen. Vsekakor je treba pohvaliti vso do-berdobsko ekipo za požrtvovalnost.
SMUČANJE / 10, POKAL PRIJATELJSTVA TREH DEŽEL
Jubilejna tekma tudi najlepša
Premoč članov Portoroža in Šentjanža Odlična organizacija, 300 nastopajočih
»Mislim, da je bila letošnja jubilejna tekma v vseh pogledih doslej najbolj uspela,« je o nedeljskem že 10. Pokalu prijateljstva treh dežel povedal načelnik odseka za alpsko smučanje pri Smučarskem klubu Devin Stojan Sosič.
Priljubljena smučarska preizkušnja za tekmovalce vseh starostnih kategorij, pripadnikov slovenskih obmejnih društev, ki jo Devinčani prirejajo skupaj s SK Snežnik iz Ilirske Bistrice in SD Šentjanžem iz avstrijske Koroške, je bila letos na Starem Vrhu pri Škofji Loki. Organizatorji so se, kot ponavadi, zelo potrudili, da bi vse potekalo v najlepšem redu, letos pa se jim je vse še posebej izšlo po predvidevanjih in upanjih. K temu je botrovalo več razlogov: od ledene proge, ki je vsem tekmovalcem nudila iste možnosti, da se izkažejo, do zelo bogatega nagrajevanja, pri čemer so bili zmagovalci deležni tudi zelo. dragocenih praktičnih daril, kot so smučke in smučarska deska (na sliki absolutna zmagovalca). Kljub velikemu številu tekmovalcev in kljub okvari na žičnici ni bilo nobenih zastojev.
Na Starem Vrhu se je v nedeljo zbralo 300 ljubiteljev belih površin v predstavništvu devetih društev. Najbolj uspešen je bil SK Portorož, ki je na Startu veleslaloma predstavil kar 80 smučarjev in prav zaradi množične udeležbe drugič zapored osvojil Pokal prijateljstva in si ga tako tudi zagotovil v trajno last. Portoroški klub je bil prvi tudi na lestvici mladinskih kategorij in si je tako prislužil tudi pokal Adria Auto. Zelo uspešni so bili smučarji SD Šentjanž. Tako pripadniki njihovih mlajših, kot tudi starejših kategorij, so pobrali veliko število prvih mest in vsa absolutna prva mesta. Iz Italije so nastopili tekmovalci SK Devin, SK Brdina, SPDT, SPDG in en tekmovalec SD Mladina, ki pa ni štartal. Na zmagovalni oder je stopilo več naših smučarjev. Med njimi sta bila tudi dva zmagovalca: Marko Gantar (Devin) med
superbaby in Mateja Pic-cini (Brdina) med cici-bankami.
Nagrajevanje pri sedežnici je potekalo v sproščenem ozračju. Predstavniki občin Devin Nabrežina Vera Tuta Ban, Ilirske Bistrice Muha, Bistrice v Rožu Moschnitz in predsednik Pokrajinskega odbora ZSSDI za Tržaško Li-vij Valenčič so s svojo prisotnostjo potrdili pomen tega tekmovanja, ki predstavlja priložnost za zbližanje med zamejskimi Slovenci in Slovenci iz matične domovine. Organizatorji so letos skušali k tekmovanju privabiti tudi italijanske smučarje iz naše dežele in nemško govoreče smučarje iz Avstrije, vendar pa se vabilu ni nihče odzval, kar je pravzaprav edina negativna nota nedeljske prireditve.
Ob koncu je prav, da navedemo še mnoge, ki so nesebično pripomogli k uspehu jubilejnega pokala. To so časo-merilci Devan Cesar, Sara in David Sosič, turistično društvo Stari Vrh Škofja Loka, smučarski klub Alpetur Škofja Loka (trasiral je progo) in pa sponsorji prireditve: Adria Auto iz Nove Gorice, Soške Elektrarne, Savske Elektrarne, Dravske Elektrarne, tovarna smuči Elan, občinska uprava Devin-Nahrežina, Lesnina Bor, ZSSDI, Zadružna kraška banka, jestvine Tomasella iz Sesljana, pekarna Legiša Bruna iz Sesljana ter športni trgovini Tropical snow iz Sesljana in Papi šport.
Zlata knjiga
1986 (Kranjska Gora): SK Kranjska gora, 1987 (Nevejsko sedlo): SK Portorož, 1988 (Podklošter): SK Snežnik, 1991 (Kobla): SK Snežnik, 1992 (Podkoren): SK Rijeka, 1993 (Podklošter): SK Devin, 1994 (Kranjska Gora): SK Portorož, 1995 (Šentjanž): SD Šentjanž. 1996 (Trbiž): SK Portorož; 1997: (Stari Vrh): SK Portorož.
KOŠARKA / »PROPAGANDA
Borovci zasluženo dobili slovenski derbi z Jadranom
Minikošarkorji naših ekip polno zaposleni - Tudi dva derbija
Bor Dentalex - Jadran 74:31 (33:15)
BOR: Požar D. 9, Flori-dan 25, Kemperle 8, Peric 4, L. Pozal 4, Jevnikar 7, Dolhar, Kralj 11, Rebula, Zanon, Madonia 4, Coretti 2, Noval, trener: Corbatti. SON: 17
JADRAN: Iskra, Sancin 7, Zeriali, Malalan 4, Vodopivec, Starec 11, Cor-batto 5, Schillani, Ciacchi, Damin 2, Mauri, Milič 2, trenerja: Pregare in Braz-zani SON: 12
Po pričakovanju je prvi derbi v prvenstvu »propaganda« pripadel borovcem, ki so potrdili vlogo favorita za osvojitev vrha letvice. Začetek tekme je bil izenačen, saj so mladi jadranovci presenetili še nepremagane domačine z agresivno obrambo in bolj učinkovitimi protinapadi. Po izenačenem stanju 10:10 pa so Corbattijevi varovanci odločno reagirali in v drugi četrtini pridobili do 20 točk prednosti, predvsem po zaslugi učinkovitejše obrambe. Po odmoru so Kralj in soigralci prednost še zvišali, varovanci trenerjev Pre-garca in Brazzanija pa so, kljub porazu, dobro Opravili svojo nalogo. Za dobro igro v napadu zaslužita pohvalo zlasti Iztok Flo-ridan in Erik Starec, ki sta tudi bila najboljša strelca obeh ekip. (Niko)
MINDB ASKET
Bor - Kontovel 75:79
BOR: Oblak 6, Kovač 4, Obersnel 14, Ferluga S. in M., Kemperle, Chrevatin 14, Morelj 12, Bole, Samec, Perossa, Udovič 12, Kneipp 33.
KONTOVEL: Rogelja 11, Hrovatin 14, Colja7, Šušteršič 12, Vescovi 6,
Bukavec 12, Antoni, Tur-co 6, Briščik 6, Guštin 7, Zolia 26, Sulčič.
Prejšnji konec tedna je bil, v okviru turnirja Wiwaminibasket, slovenski derbi med Borom in Kontovelom. Kontolci so takoj povedli, in 10-15 točk tudi ohranili do polčasa. V tretji četrtini je Bor poslal na igrišče boljšo postavo, toda reakcije ni bilo - nasprotno, domačini so popustili na vsej črti. Po minuti odmora v zadnji četrtini pa so se borovci prebudili in videti je bilo res nekaj lepih potez.
Pri borovcih je izstopal Kneipp, pri Kontovelcih pa Rogelja. Pohvaliti pa moramo vse zaradi velike požrtvovalnosti in znanja, ki so ga pokazali na igrišču.
Breg - Polet 36:31 (6:10, 24:16, 28:23)
BREG: Gej 6, Klun 4, ongo 12 (0:2), Mahne Kalin, Facco (0:2), Maar 4, Bandi, Zobec, Sosič 10,
Borovci v derbiju »propagande« premagali Jadran
Puzzer, trener Pregare.
POLET: Simonettig 2, Sosič 9 (1:2), Sancin, Pic-cini 8 (4:6), Gantar 1 (1:4), Jugovič 4, Danev 2, Marušič, Dolenc 3 (3:4), Žužek, Rožac 2, trener Marjanka Ban.
Po zelo zanimivem in izenačenem derbiju so naposled zmagali Brečani, ki so dobili tri od štirih četrtin. Posebno dobro so Brežani igrlai v drugi četrtini, ko so nadoknadili ves zaostanek in tudi povedli. Priigrali so si tako 4-6točk prednosti, ki so jo ohranili do konca tekme.
Za veliko počžrtvoval-nost si igralci obeh ekip
Mladinci: neizbežen poraz Brega Ključ. Miot
Latte Carso - Breg Ključ. Miot 136:45 (81:18)
BREG: Žerjal 2, Baldi 10, Kocjančič 5, Lakovič 8, Taučer 16, Jakomin, Santi 4, Crisettig, trener Klabjan.
SON: 12.
Tudi proti Servolani Latte Carsu so Brežani ostali praznih rok. Poraz je bil sicer pričakovan, saj so Ske-denjci visoko uvrščeni na lestvici. Brežani so zelo slabo igrali v prvem polčasu, medtem ko so v nadaljevanju nekoliko izboljšali igro, niso pa uspeli premagovati agresivne nasprotnikove obrambe (conski »pressing« po vsem igrišču), pa tudi v boju pod košema so bili brez moči, saj so bili gostitelji za glavo višji od naših predstavnikov.
Vsa Bregova ekipa je tokrat igrala pod svojimi sposobnostmi, pri gostiteljih pa se je še posebno izkazal Ramon Muz, ki je dosegel kar 45 točk.
zaslužijo pohvalo. Od posameznikov bi pri Bregu pohvalili Mattea Longa in Petra Sosiča, pri Poletu pa Jana Sosiča in Matejo Pic-cini.
Polet - Kontovel 22:58 (4:16,12:12,4:16,2:14)
POLET: Danev, Dolenc, Rožac, Jugovič 2, Simonettig, Žužek, Sosič 10, Marušič, Piccini 10, Gantar, trener Marjanka Ban.
KONTOVEL: Rogelja 12, Hrovatin 12, Košuta, Colja 2, Šušteršič 10, Bukavec 4, Antoni, Briščak 8, Turco 6, Guštin 4, Sossi, Cattaruzza, Bufon, Vescovi, trener Briščik.
Razen v drugi četrtini so bili Kontovelci vseskozi v vodstvu in so tudi zasluženo zmagali. Sicer pa so igralci obeh ekip zelo potrudili in si zato tudi zaslužijo pohvalo.
Kontovel - Libertas 33:43 (14:10, 8:8, 7:11, 4:14)
KONTOVEL: Rogelja 10, Hrovatin 7, Košuta, Šušteršič 6, Vescovi, Bukavec 6, Antoni, Turco, Guštin, Briščak 4, Bufon, Cattaruzza, Sossi, trener Briščik.
Kontovelci so bili malce utrujeni, saj so igrali dan prej derbi s Poletovci. Malce pa so tudi podcenjevali nasprotnika, tako da so povsem nepričakovano izgubiti.
IZIDI 10. POKALA PRIJATELJSTVA TREH DEŽEL
Izidi 10. jubilejnega Pokala prijateljstva treh dežel (zmagovalci in uvrstitve predstavnikov zamejskih društev).
Super baby: 1. Marko Gantar (Devin) 30, 28, 5. Jernej Legiša (Devin) 43, 47, 6. Iva Perto (Devin) 48, 02.
Mlajše cicibanke: 1. Andra Partl (Šentjanž) 1:13, 94; 4. Katerina Marušič (SPDG9 1:29, 99; 5. Andreja Farneti (Devin) 1:53, 61.
Mlajši cicibani: 1. Patrick Quant-sching (Šentjanž) 53, 52; 3. Alessio Sibilla (Devin) 1:04, 29; 5. Danijel Simonettig (Brdina) 1:15, 27; 6. Jan Tratnik (SPDG) 1:19, 03; 8. Tomaž Legiša (Devin) 1:33, 37; 9. Olaf Samuele (Devin) 2:23, 12.
Cicibanke: 1. Mateja Picicni (Brdina) 1:01, 56; 3. Martina Gantar (Devin) 1:02, 99; 5. Elisabeth Miklus (SPDG) 1:04, 66; 6. Maja Sancin (Brdina) 1:07, 08; 9. Neža Kapun (Devin) 1:26, 19.
Cicibani: 1. Peter S tangi (Šentjanž)
53,	70; 2. Andrej Marušič (Brdina)
54,	92; 9. Matej Štolfa (Devin) 1:07, 02; 11. Olaf Simonetig (Brdina) 1:09, 03; 12. Simon Plesničar (SPDG) 1:09, 04; 15. Denis Polissa (Brdina) 1:10, 78.
Mlajše pionirke: 1. Isabel Sablat-nik (Šentjanž) 50, 66; 2. Mateja Paulina (Devin) 55, 43; 4. Eva Del Fabbro (SPDG) 1:02, 87; 7. Jana Plesničar (SPDG) 1:05, 35; 12. Ivana Gantar (Devin) 1:13, 02; 17. Veronika Zužič
(Devin) 1:16, 65; 21. Nicole Starc (Devin) 1:19, 76.
Mlajši pionirji: Markuš Maierhofer (Šentjanž) 50, 12; 5. David Corva (SPDG) 1:08, 31.
Pionirke: 1. Tina Zadel (Pivka) 54, 29; 3. Francesca Jakin (SPDG) 1:04, 98.
Pionirji:	1. Christian Koer
(Šentjanž) 46, 57; 4. Devid Miklus (SPDG) 59, 04; 6. Miha Gravnar (SPDG) 1:03, 89; 10. Andraž Strekelj (Devin) 1:27, 51.
Mlajše mladinke: 1. Andrea Kru-schitz (Šentjanž) 45, 02.
Mlajši mladinci: 1. Ronald Rajano-vič (Portorož) 53, 91; 2. Tomaž Sirca (Devin) 55, 81.
Mladinke: 1. Tatjana Zablatnik (Šentjanž) 44, 89; 3. Petra Miklus (SPDG) 1:05, 74; 5. Tanja Humar (SPDG) 1:08, 12:
Mladinci: 1. Jernej Zadel (Pivka)
49,	46; 2. Aljoša Paulina (Devin) 50, 40; 5. Marko Legiša (Devin) 54, 70.
Članice: 1. Birgit Filipič (Šentjanž)
50,	17; 7. Gabriella Pieri (Devin) 1:05, 40.
Člani:	1. Martin Moschnitz
(Šentjanž) 46, 68; 5. Aleksander Zez-lina (SPDT) 48, 90; 6. Danijel Tosca-no (Devin) 49, 19; 11. Marko Preši (SPDT) 50, 62; 15. Fabio Hengl (Devin) 53, 31.
Starejše članice: 1. Nadja Baša (Snežnik) 1:04, 25; 2. Erika Ukmar (Devin) 1:06, 71; 4. Rosanda Kralj
(Devin) 1:17, 46; 7. Elder Švab (Devin) 1:47, 61; Viviana Declich (Devin) 2:04, 39.
Starejši člani: 1. Joži Psrtl (Šentjanž) 42, 98; 13. Andrej Starc (Devin) 57, 87; 14. Edi Marušič (SPDG) 58, 44; 16. Ivan Plesničar (SPDG) 58, 77; 21. Marko Sibilla (Devin) 1:03, 24; 22. Dario Štolfa (Devin) 1:07, 66; 26. David Paulina (Devin) 1:10, 25; 27. Robert Gantar (Devin) 1:11, 87; 28. Hugo Farnetti (Devin) 1:12, 88; 29. Paolo Glavina (Devin) 1:25, 12
Dame: 1. Danica Poročnik (Snežnik) 59, 60.
Veterani: 1. Hanzi Pscheider (Snežnik) 49, 14; 2. Stojan Sosič (Devin) 50, 76; 6. Bojan Miklus (SPDG9 54, 21; 13. Miloš Kalc (Devin) 1:02, 84.
Superveterani: 1. Toni Orasche (Šentjanž) 46, 82; 5. Milan Škabar (Brdina) 1:05, 46; 7. Josip Pangos (Devin) 1:06, 05; 10. Emil Rupel (Devin) 1:17, 04.
Absolutna ženska lestvica: 1.
Tatjana Zablatnik (Šentjanž, letnik 78), 2. Andrea Kruschitz (Šentjanž, 80), 3. Karin Kruschitz (Šentjanž, 78), 10. Mateja Paulina (Devin, 85), 14. Mateja Piccini (Devin, 87), 17. Eva Del Fabbro (SPDG, 84), 19. Martina Gantar (Devin, 87). Uvrščenih 54 tekmovalk.
Absolutna moška lestvica: 1. Joži Partl (Šentjanž, 61), 2. Christian Koer
(Šentjanž, 83), 3. Martin Moschnitz (Šentjanž, 71), 11. Aleksander Zezli-na (Devin, 72), 13. Danijel Toscano (Devin, 74), 20. Aljoša Paulina (Devin, 78). Uvrščenih 54 tekmovalcev.
Absolutna moška lestvica mladinskih kategorij: 1. Christian Koer (Šentjanž letnik 83), 2. Markuš Maierhofer (Šentjanž, 84), 3. Patrick Dovjak (Šentjanž, 82), 8. Andrej Marušič (Brdina, 87), 9. Tomaž Sirca (Devin, 81), 12. Devid Mikluš (SPDG, 82), 18. Miha Gravnar (SPDG, 82). Uvrščenih 69 tekmovalcev.
Absolutna ženska lestvica mladinskih kategorij: 1. 1. Andrea Kruschitz (Šentjanž, letnik 80), 2. Isabel Zablatnik (Šentjanž, 84), 3. Tina Zadel (Pivka, 82), 4. Mateja Paulina (Devin, 85), 6. Mateja Piccini (Brdina, 87), 8. Eva Del Fabbro (SPDG, 84), 10. Martina Gantar (Devin, 87), 15. Elisabeth Miklus (SPDG, 86), 16. Francesca Jakin (SPDG, 83), 17. Jana Plensičar (SPPDG, 84), 18. Maja Sancin (Brdina, 86). Uvrščenih 32 tekmovalk.
Absolutna društvena lestvica: 1. SK Portorož 2550 točk, 2. SD Šentjanž 2186, 3. SK Snežnik 1810, 4. SK Devin 1263, 5. SK Pivka 1262, 6. SPDG 752, 7. SK Brdina 366, 8. SPDT 96, SD Mladina 0.
Društvena lestvica mladinskih kategorij: 1. SK Portorož 1470 točk, 2. SK Snežnik 988, 3. SD Šentjanž 906, 4. SK Pivka 798, 5. SK Devin 600, 6. SPDG 501, 7. SK Brdina 321.
Obvestila
SK DEVIN
Priredi v nedeljo 16. t. m. smučarski izlet z avtobusom v Alle-ghe (Civetta). Prijave v gostilni Ex Silvester - Darja - v Nabrežini tel. 200228. Informacije daje tajništvo, tel. 2916004.
PK BOR
obvešča, da poteka redno rekreativno plavanje za odrasle v bazenu na Alturi ob torkih in petkih od 20. do 21. ure.
SZ BOR obvešča vse zainteresirane, da sprejema vpisovanje za tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se bodo pričeli 20. februarja v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. Maj ob večernih urah dvakrat tedensko. Za vse dodatne informacije klicati v urad (tel. 51377), od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
Horoskop
	
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA	FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
zapisal B. R. K.
OVEN 21. 3. - 20. 4,: Naposled boste trdil ob zid ter si prislužili simpatično buško. Nikar je ne uporabljajte kot mg za rušenje; njen namen je izključno v tem, da vas strezni.
Itf
BIK 21.4,- 20. 5.: Odločili se boste, da iz svojega življenja Motite vas nesmisle. Za začetek pometite tiste, ti. jih počenjate namenoma. Zadnji vas nesmisel bo spraševanje po smislu.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: V bojazni pred neuspehom boste pripravljeni storiti marsikaj, tudi tisto, zaradi česar bi se vam sicer ježili lasje. Ampak ježkova frizura je vendar znova modema!
RAK 22. 6. - 22. 7.: Odrekli se boste divji vožnji in si ogledali stvari v njihovi pravi luči. Ker se vam bodo zdele presenetljivo lepe, ne boste več nikdar kršili pravil življenja
LEV 23. 7. - 23. 8.: Bližnji se ne bo ravno navdušil nad vašim predlogom za sodelovanje, kajti zdelo se mu bo, da ga hočete privezati na deblo svojih interesov. Jej, kako se moti!
DEVICA 24.8. - 22.9.: Pretiravali boste s prijaznostjo, zato se vas bodo sramežljivi izogibali, priliznjenci vas bodo obletavali kot muhe, ostali pa vas bodo zrli skozi očala sumničavosti.
1EHINICA 23.9. - 22.10.: Končno boste naleteti na sijajno priložnost za željeno spremembo na delovnem področju. V ljubezenskem gnezdecu se boste zaenhat zadovoljili z zamenjavo rjuh.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Pritoževali se boste zaradi slabih delovnih ramer in se slabših delovnih odnosov. Začnite pri sebi, pa vas bodo še preradi posnemati, pritožbe pa bodo postale odveč.
STRELEC 23.11. • 21.12.: Sprememb boste pristop do osebe, ki ste ji storiti marsikako krivico. Vajin odnos bo prijetnesi, v delovno vzdušje pa se bo poselil občutek prijateljske vzajemnosti.
J?
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Vzvišen trenutek si boste zaželeli razvleči v večnost, ampak bolj ko se boste trudili, bolj bo izginjal v nič. Sreča je vendar darilo, ne pa nagrada z tmd.
VODNAR 21. 1.-19. 2.: V ljubezensko gnezdece boste vnesli nekaj občutnih novosti. Obžalovali boste, da se niste potrudili že prej, ampak nikar ne skrbite; pozno Se ni hkrati prepozno.
RIBI 20.2. - 20. 3.: Obiskal vas bo nekdo, ki ste ga že skorajda pozabili Med obujanjem spominov se boste ponovno ogreM za vajin nekdanji skupni projekt. Zdaj je čas, da ga uresničita.
TRST
Kulturni dom
Danes, 6. t. m., ob 20.30 Dan slovenske kulture ’97 v priredbi Zveze slovenskih kulturnih društev, Zveze slovenske katoliške prosvete in Slovenske prosvete. Ob 20. uri odprtje razstave ob 90-letnici Lojzeta Spacala.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97
V	soboto, 15. t.m., ob 20. uri PREMIERA Puccinijeve opere »Mada-ma Butterfly«. Režija Ulisse San-ticchi; dirigent Alexander Rahba-ri.
Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich - urnik: 9-12, 16-19.
Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97
Danes, 6. t. m., ob 20.30 (red premiera) bo Stalno gledališče F-Jk uprizorilo Sofoklejevo delo »Edino a Colono« v režiji Antonia Calende. Nastopata Roberto Herlitzka in Piera Degli Espositi.
V	abonmaju: odrezek št. 3 -rdeči.
Od 18. do 23. t. m.: »Uomo e ga-lantuomo« Eduarda De Filippa. Nastopa in režira Luca De Filip-po. V abonmaju: odrezek št. 15 -modri.
Gledališče Cristallo
Danes, 6.	t.m., ob 20.30
»Siddharta. II giovane falco« v režiji Gabbrisa Ferrarija. Glasba
Carlo Moser. Ponovitve v petek, 8. t.m., in soboto, 9. t.m., ob 20.30 ter v nedeljo, 9. t.m., ob 16.30.
V	petek, 14., t.m., ob 20.30 PREMIERA Molierove komedije »Le intelettuali«. Režija Toni Berto-relli. Nastopa Valeria Ciangotti-ni.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
V	soboto, 8. t. m., ob 20.30 »Dan slovenske kulture ’97« v priredbi Zveze slovenskih kulturnih društev in Zveze slovenske katoliške prosvete; ob 20. uri odprtje razstave ob 90-letnici Lojzeta Spacala.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 6. t.m., in jutri, 7. t.m., ob 20.30 bo gledališka skupina »Compagnia di Geppy« uprizorila Feydeaujevo delo »L'albergo del libero scambio«. Režija Mario Missiroli. Nastopata Daniela Pog-gi in Carlo Croccolo.
GRADEŽ
Auditorium »Biagio Marin«
V	soboto, 15. t. m., ob 20.45 se bo skupina Arteffetto v sodelovaju z gledališčem S. Giovanni iz Trsta predstavila z delom Alda De Be-nedettija »Paola e i leoni«, v režiji M. Ainzare. Nastopajo: Mi-chele Ainzara, Sandro Rossi in Teresa Sadar.
KOROŠKA
ŽEMTJAMŽ V BOŽU
V	k+k centru:
jutri, 7. t. m., ob 19.30 glasbeni variete »Zenske - Umori - Radosti«.
V Regionalnem centru: danes, 6. t. m., ob 19.30 predavanje dr. Ivana Ramšaka: Simbioza šolske medicine in alternativnih metod zdravljenja (nevtralna terapija, akupunktura, homeopatija, manualna medicina in kinesiologija).
CELOVEC
V	Modestovem domu -
MePZ J.G. Petelin, KKZ, SKD Celovec: danes, 6. t. m., ob 19.30 pevski recital - Luka Debevec Mayer (bas) in Christian Usciatti (klavir).
VOGRCE
Pri Florjanu -
KKD Vogrče: jutri, 7. t. m. in v soboto, 8. t. m., ob 20. uri Pustnija.
GLOBASNICA
Pri Soštarju -
SAK: v soboto, 8. t. m., ob 20. mri
ples Slovenskega atletskega kluba. Igrata Ansambel Drava in Four People.
TRST
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97
V	torek, 25. t. m., ob 20.30 koncert ansambla »Insieme stmmentale ita-liano« iz Padove. Solist Franco An-geleri (klavir). Na sporedu Mozart, Haydn, Schubert.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 10. t.m., koncert klarinetista Richarda Stoltzmana in pianista Dereka Hana. Na sporedu Brahms in von Weber.
Gledališča Rossetti
V	soboto, 15. marca, ob 21. uri koncert Lucia Dalle. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku.
V	sredo, 26. marca, bo nastopil kan-tavtor Francesco De Gregori.
MILJE
Gledališče G. Verdi - Koncertna sezona 1997
V	nedeljo, 16. t. m., ob 16.30 koncert Pihalnega orkestra F-JK.
GORICA
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97
V	ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30 koncert harmonikarja Corrada Roja-ca.
SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97
V	soboto, 16. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri »Gorenjski slavček« A. Foersterja v izvedbi opere in baleta SNG v Ljubljani.
RAZSTAVE
TRST
Kulturni dom:
danes, 6. t. m., ob 20. uri, pred proslavo Dneva slovenske kulture, bodo odprli razstavo ob 90-letnici Lojzeta Spacala.
Občinska galerija - Trg Unita:
do 9. marca je na ogled razstava z naslovom »Barve in glasba«, na kateri so razstavljene kolekcije slik mestnih muzejev zgodovine in umetnosti in mestnega muzeja C. Schmidi.
Miramar - Skulptura v parku:
na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkrovitelj-stvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Gledališče Rossetti: v fojerju gledališča je odprta razstava Čira Galla.
Muzej Revoltella - Galerija moderne umetnosti:
do 16. t. m. je na ogled razstava o umetniku Carlu Sbisa.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 15. t. m. razstavljajo Tristano di Robilant, Tullio De Gennaro in Marzia Gandini.Urnik: od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Gledališče Rossetti: do 16. t. m. je na ogled razstava »Tra le righe« slikarja Čira Galla. Turistična ustanova (Ul. San Ni-cold, 20):
do 11. t. m. na ogled je razstava ikon Annamarie De Pra Temperini. Urnik: vsak dan od 9.00 do 19.00, v soboto od 9.00 do 13.00. Ob nedeljah in praznikih zaprto.
Gostilna »Stalletta« (Ul. dei Giulia-ni 36):
do 7. aprila bo na ogled razstava
Maurizia Chiozze »La nave nei seco-li«.
OPČINE
Razstavna dvorana Zadružne kraske banke:
danes, 6. t. m., ob 17.30 otvorijo razstavo Maria Magajne in Davorina Križmančiča o kraškem pustu. Razstava bo odprta še v petek, ponedeljek in torek od 17. do 19.30; v soboto od 16. do 19.30; v nedeljo od 10. do 12. ure.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž:
v soboto, 8. t. m., ob 20. uri, pred proslavo Dneva slovenske kulture, odprtje razstave ob 90-letnici Lojzeta Spacala.
Katoliška knjigarna -
Ars Galerija (Travnik 25): do 12. t.
m. je na ogled je razstava Jasne
Merku.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestna galerija:
do 9. t. m. je na ogled razstava Gior-gia Morandija.
Deželna galerija (Burggasse 8):
»Eno srce za živali« - razstavlja dvanajst umetnikov iz Avstrije, Švice in Francije.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K & K Center:
do 24. t. m., razstava »Denar, Dena-ro, Geld« - Oliver Marčeto in Niko Sturm.
ROŽEK
Galerija Sikoronja:
na ogled je razstava »Dialog« - grafike in skulpture M. Lassniga, V. Omana, G. Hoke in K. Kollerja.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
REPUBLIKA	LITERARNA ZVRST	ANTIČNO IME ZA ŠPARTO	KRAJNA FRUŠKI GORI	HRIBOVJE V SLAVONIJI	MILANSKA OPERA	GERMAN. DVOGLASNIK	DETOMOR	DIAPOZITIV	avtor: SIMON LENARČIČ	PISATELJICA MORANTE	SUKAR STUPICA	PRITOK VOLTE V GANI	IRANSKA TISKOV. AGENCIJA	GRADBENI DELAVEC	DEJAVNA MOČ	OBUKA IMENA MARKO	REPUBUKA	TRIZL0ŽNA STOPICA V KLASIČNEM PESNIŠTVU	SLOV. LITER. ZG000V. (ANTON)	SIAMSKA MAČKA
TELO, KAT. PRESEK Z RAVNINO JE ELIPSA									SEBIČNOST								RAČUNALN. OPERACIJ. SISTEM			
SRV. IME ZA ARABCE			-						PREPROSTO STRANIŠČE IMEVEC SLOV. VASI								PIANIST BERT0N-' CEU			
MOŠTVO						NEM. FILM. REŽ. IN IG. (RAINER W.) PESNIK. RUIZ											JEZIKOVNA SKUPINA VZAH. AFRIKI			
KAČI PODOBNA RIBA								HIMALAJ. KOZA				PRITOK RENA V ŠVICI					TIMOTHV ZELO MAJHNA KOLIČINA			
								DOMOVINA DAČAN0V				JAHANNES (krajše)								
IRENA DOMINC			NEKD. ZAMBIJSKI PREDSEDNIK TROS							IVAN HRIBAR			RICHARD GERE			IGRALEC DOUGLAS				
													MESTO NA FLORIDI			ZAKONČEVA MATI				
SAKSONEC				IGRALEC BATES	MESTO V MAVRETANIJI					LJUDSTVO NAJUGU KITAJSKE				PRAPREBIV. ITALIJE						
					REKA V NEMČIJI									EZAVOV OČE						
ANTENA										SVIŠČ RDEČKASTO RJAV VOL (nareč.)								LETOVIŠČE PRI OPATIJI	KITAJSKA UTEŽNA MERA	STAR SLOVAN
DIRKALIŠČE FORMULE 1 VITAUJI						OBLIKA ORGANIZIRANJA UUDIV MIRU IN VOJNI								■						
GOROVJE VZAH. MAKEDONIJI						8. MESEC JUDOV. KOLEDARJA					PEROCI				PODOČNIK PRI PRAŠIČU					
STARO- EGIPČAN. PISATEU						NORVEŠKI PESNIK (PETTER)				-	RIBIŠKA MREŽA				SREDOZEM. RASRINA; OKRASNA SRBRIH					
'1NVW
‘XVS
‘SSVd
‘VNVNV
‘NV)EL>
‘via
‘avb
‘avao)i
'viiosvz
VNTAD
‘VIDINI
‘NV1DN3
‘VDINTVdLL
‘v>nvD
‘OVl
‘HVJ.V
‘SVS
‘OH
‘HI
‘VONnVH
‘m
‘Ml
‘3HW
‘HVl
‘vlmoal
‘VAH
‘HHCMaSSVd
‘vdDia
‘DV
‘VNIHiVl
‘IN3DVHVS
'soa
'IAI3ZIOD3
‘CnOStHlH
:OUABJOpOy\
:A3JJS3H
RAI 3
slovenski
program
F RAI 2
RETE 4
ITALIA 1
8r Slovenija 1
Slovenija 2
S
RAI 1
Dnevnik, 6.45 Jutranja' odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30,
9.00,	9.30) dnevnik Film: Un giorno a New York (glas., ZDA '94, r.-i. Gene Kelly)
Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina Dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa -Neli’ interno (i. Jane Sey-mour, Joe Lando, 2. del) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
TV film: I figli delle albe (dram., ZDA ’93, i. M. Mayron, G. W. Davies) Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, M. Serio), vmes risanke Gargoyles Nan.: Zorro Dnevnik
Aktualno: I tali a sera - Italija zvečer
Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme, dnevnik in Šport Aktualno: 11 fatto (vodi Enzo Biagi)
Variete: La Zingara (vodi Cloris Brosca)
Variete: per tutta la vita (vodita Fabrizio Frizzi in Nataša Stefanenko) Dnevnik
Dokumenti: Passaggio a Nord Ovest - Inka (vodi Alberto Angela)
Dnevnik, zapiski, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Dok.: Faraonovo oko NoCni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma Variete: Canzonissima Dokumenti
	Variete za najmlajše		Nan.: Časa dolce časa,	
	Schwarzwaldska klinika		7.20 Colombo	
	Nad.: Quando si ama,		TV film: Fronto soccorso	
	10.00 Santa Barbara		Pregled tiska	
	Perche? - Zakaj?		Nad.: Kassandra," 10.00	
m	Rubrika o zdravstvu		Zingara, 10.30 Ali del de-	
sHE	Dnevnik		stino, 11.00 Aroma de	
sjjg	Variete: I fatti vostri -		cafč, 11.45 Milagros,	
	Vaše zadeve		11.30 dnevnik	
lEffil	Dnevnik, 13.30 Zdravje		Variete: La mota della	
mm	Variete: Ci vediamo in		fortuna - Kolo srede	
	TV (vodi P. Limiti)		Dnevnik Tg 4	
	17.15 dnevnik - flash		Nan.: Časa dolce časa	
	Aktualno: La cronaca in		Nad.: Sentieri - Steze	
	diretta - Kronika v živo		Film: La vittima silenzio-	
	SP v smučanju: moški		sa (dram., ZDA ’93)	
	slalom, 1. tek		Kviz: OK, il prezzo e giu-	
	Nan.: Hunter - Primer X	alljl	sto (vodi I. Zanicchi)	
	(i. Fred Dryer)		Dnevnik in vreme	
	Variete: Go-Cart	IBS	Variete: Game Boat	
	Večerni dnevnik		TV film: Chicago Hospi-	
	Nogomet: P.V.S. Eindho-		tal (dram., ZDA ’95, i. R.	
	ven - Inter (prijateljska)		Hart, H. Elizondo)	
	SP v smučanju: moški		Film: Via Montenapoleo-	
	slalom, 2. tek		ne (kom., It. ’86, C. Alt),	
	Dnevnik, 0.10 Danes v		1.05 pregled tiska	
Parlamentu, 0.20 NoCni Šport
Film: Basta! Ci faccio un film (kom., It. ’90, i. A. Haber, A. Bonaiuto)
Doc Musič Club Dokumenti
CANALE 5
RAI 3
Ju banji dnevnik Dok.: Lo scacciasquali Film: La gatta graffia (krim., Fr. ’60) Videosapere: Vstop prost, Potovanje po Italiji, Filozofija, dokumenti Dnevnik SP v smučanju Dok.: Alberto Burri Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.05 Tgr Bellitalia Športno popoldne Famosi per 15 minuti Dok oddaja o narava-slovju: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Tgr - Regioneitalia Aktualna odd.: Tg3 Pri-ma serata (vodi Lucia Annuziata)
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Misteri Nan.: Neverjetne zgodbe Dnevnik, pregled tiska Šport: biljard Film: Capitan Temp e sta (pust.. It. ’42)
Na prvi sbani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Shovv (ponovitev) Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful- (i. Ron Moss, Hunter Tylo) Aktualne teme: Uomini e donne - MoSki in ženske Nan.: Una bionda per papa - Blondinka za oCe-ta
Oboski variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: SuperVicky Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodita Cristina Parodi, Enrico Papi) Variete: Tira e molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti)
Variete: Una volta al me-se - Carnevale - Pust (vodi Pippo Baudo)
Dnevnik
Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (0.00) nočni dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani
Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Highlander - Lov na kristal Aktualno: Planet Nan.: Magnum P.I. (i. Tom Selleck), 11.30 Mc Gyver
Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Nan.: Helen in njeni prijatelji
Variete za najmlajse: Risanke in Ciao Ciao Mix Variete: Colpo di fulmine (vodi A. Marcuzzi)
Nan.: Baywatch
Variete: Planet
Nan.: Bayside School,
17.00	I ragazzi della 3.a C, 18.00 Primi baci - Katera izmed dveh?
Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Beverly Hills,
20.00	Happy Days Aktualne teme v oddaji: Moby Dick (vodi Michele Santoro)
Nan.: L’ ombra dllo scor-pione (i. G. Siniše) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Aktualno: Planet Nan.: Mannix
S TELE 4
19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
Nad.: La ribelle II supplemento Pripovedi iz VVesta Gospodarstvo In diretta - V živo Dokumentarec Gospodarstvo

MONTECARLO
	Vremenska panorama		- 0.30 Teletekst TV Slo-
	Včeraj, danes, jutri		venija
	Videoring		Euronevvs
	Tedenski izbor: nan. Ca-		Razvedrilna oddaja TV
	roline v velemestu ZDA,		Koper-Capodistria: Ka-
	15. epizoda)		raoke (ponovitev)
	Ameriški film: Brez		Zenska odbojka: Infond
	slehernega dvoma		Branik - Bergamo (Evro-
	Poljudnoznanstvena se-		pska liga)
	rija: Podobe narave ( Ka-		SP v alpskem smučanju:
	nada, 10. del)		moški kombinacijski
	Poročila .		smuk
	Tedenski izbor: TV igrica		Tedenski izbor: nan.
	- Kolo sreče		Vikarka iz Dibleya VB, 5.
	Made in Slovenia		epizoda)
	Novice iz sveta razvedri-		Dokumentarna oddaja:
	la		Po sledi mavrice
	V vrtincu		Ameriška nanizanka: El-
	TV film: Triptih Agate		len Cleghome
	Schvvarzkobler (R. Seli-		Nanizanka: V slogi je
	goj-M. Klopčič)		moC (Avstralija, 47. epi-
	Videostrani		zoda, ponovitev)
	Obzornik		Angleška nanizanka: Po-
	Otroški program: Santo		deželski utrip (i. Nick
	Zužkito (ris., ZDA)		Berry, Niamh Cusack,
	TV igrica: Hugo		Derek Fowls, 1. epizoda)
	Po Sloveniji		SP v biatlonu
	Prodaja		SP v alpskem smučanju:
	Tv igrica: Kolo sreče		moški kombinacijski
	Včeraj, danes, jutri		smuk, 18.40 moški kom-
	Risanka		binacijski slalom (prenos
EEj	TV Dnevnik 2, vreme		iz Sestriera)
	Šport		Oddaja o računalništvu:
	Tednik		Resničnost resničnega
	Napovedniki		Avstralska nanizanka: V
	Forum		slogi je moC (42. epizoda)
	Nan.: Pokončni policaji		Švicarski film: Pretrgani
	(VB, i. Rowan Atkinson,		molk (1995, r. VVolfgang
	Kevin Allen, D. Haig, 5.)		Panzer, i. Martin Huber)
	Včeraj, danes jutri		Sestriere ’97: SP v al-
	Odmevi, vreme, šport		pskem smučanju: moški
	Omizje		kombinacijski slalom
	Včeraj, danes, jutri		Košarka: Ježica-Sporting
	Tednik		(Evropska liga, zenske)
	Forum		Podoba podote
IHkI	Videoring TV jutri, videostrani		Evropski kulturni magazin: Aliča
			
			Podoba podobe (pon.)
H Koper
		
		
	19.30, 22.30, 1.20 Dnev-	[055
	nik, 19.50 Šport	jfjtt
	National Geographic	
	18.00 SP v smučanju	
[Sa	Film: Dominique (biog.,	|wrj
	ZDA ’65)	
	Variete: Tappeto volante	
[Buli	Risanke: Atlas Ufo Robot	
IHjfi	Aktualno: Check Point	
	SP v smučanju: moški	
	slalom, 2. tek	
B	Španski nogomet: Real Madrid - Barcelona	
Euronevvs
Piranski glasbeni večeri
Zgodovina Amerike (14. del dokumentarne serije)
Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si Nedeljska reportaža Primorska kronika
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.: NoCni sodnik Dokumentarna oddaja
Košarka: Smelt Olimpija-Kaja San Fernando (evropska liga), med odmorom Četrtkova športna oddaja Aktualna odd.: Meridiani, 22.20 Vsedanes • Tv Dnevnik, vreme Program v slovenskem jeziku - Zabavno glasbena oddaja: Karaoke - Dobra volja je najbolja
/"
'N
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00, 9.00, 10.00,11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.30 Stergo ergo; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Jazz; 20.30 Sence adolescence; 21.00 Ameriška Country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Spet ta jazz; 23.00 Talk shovv.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05
Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 V^GIasb. mladina; 14.05 Izobraževalni pro-
gram; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Operni pevci; 17.00 Banchetto musi-cale; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Kratka igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.50 Napoved; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,9.30,10.30,13.30,14.30 Poročila; 12.30,
17.30.19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan;
7.45	Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo;
9.00	Servisne informacije; 9.40 Hit dneva;
9.45	Od otroštva do mladosti; 10.40 Povver play; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik;
13.00	Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.45	Informativni servis; 17.15 Poročilo z borze; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Program z M. Vuksanovičem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8,30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, .19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri
val; 12.00 Ballo e bello; 13.00 L'una blu; 18,07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single;14,50 Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18.15 Srečanja; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi; 8.40 Potpuri; 9.15 Odprta knjiga: Gospa Judit (I. Cankar, prip. M. Sardoč, 12. del); 9.40 Rubrika o pravni ureditvi italijanske republike; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Revija ZCPZ: MePZ Barkovlje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Ml in glasba; 18.15 Govorjena rubrika, nato Evergreen; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. inaja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena; 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBIAČNO OBLAČNO RAHEL
ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
r.. SREE
MEGLA
,	. . SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

VREMENSKA SLIKA
Nase kraje je prešel frontalni val in se pomaknil nad južni in vzhodni Balkan. Z njim se nad srednjo Evropo krepi območje visokega zračnega pritiska. V višinah doteka nad nase kraje od severa hladnejši zrak.
1000
1000
1000
1010
1020
LIZBONA - -/-
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
°SLO STOCKHOLM
KGBENHAVfi -1/5^ ° -
AMSTERDAM-/-—LONDONo ^	o
.	4/8	____
---'C—	oBRUSEU
Cv	o PARIZ	-/-
7/10
A ŽENEVA 6/4
° MILANO
DUNAJ -1/1
O
LJUBLJANA 1/5
o
V
BEOGRAD -o/io /
o

1030
-x	'X SPLIT -/9
V \.AT,
OSOFIJA-9/-0
x<
> Z-	-ATENE 6/V3 .
1030
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 17.12 -Dolžina dneva 9.46
ftUNINE MENE
Luna vzide ob 6.22 in zatone ob 16.32.

MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,7 stopinje.

BIOPROGNOZA
Vremenska obremenitev bo dopoldne postopoma ponehala in popoldne bo vpliv vremena na splosno počutje in razpoloženje ljudi ugoden. Spanec bo globok in sproščujoč.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.32 najnižje -22 cm, ob 8.21 najvisje 49 cm, ob 15.01 najnizje -66 cm, ob 21.32 najvišje 44 cm. Tutri: ob 3.11 najnižje -28 cm, ob 9.00 najvišje 51 cm, ob 15.34 najnižje -67 cm, ob 22.04 najvišje 49 cm.
J
TEMPERATURE V GORAH

	°C		°C
500 m			3	2000 m			-8
1000 m			-1	2500 m 			-10
1500 m			-5	2864 m			-18
DANES
TRBIŽ

CELOVEC O V3
ČEDAD—
O
KRANJSKA GORA ^ -2/2 O
TRŽIČ 0/4
GRADEC
3/3
O
S. GRADEC 1/3
M. SOBOTA O 2/4
OVIDEM 6/10
—*N. GORICA GORICA o 4/9 O
o
o, „„„	cfS1 z
MARIBOR O 3/5
O PTUJ
O
KRANJ
CEUE
O 3/5	—
POSTOJNA O 2/6
TRST
5/10
PORTOROŽ

LJUBLJANA 3/6
N. MESTO 1 /4 O
KOČEVJE
O ČRNOMELJ,
O
> -
ZAGREB
2/5
O
O
POREČ
PAZIN O
REKA
5/10
Slovenija: Danes bo sprva pretežno oblačno, Cez dan se bo delno zjasnilo. Na Primorsem bo zaCela pihati burja. Najnizje jutranje temperature bodo od -1 do 4, najvisje dnevne od 2 do 7 stopinj Celzija. Sosednje pokrajine: Bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, v krajih jugovzhodno od nas bo sprva Se pretežno oblaCno z manjšimi pa-davinami.	_________
JUTRI
TRBIŽ

CELOVEC O -3/2

O
KRANJSKA GORA .
ČED,
OVIDEM 4/9
TRŽIČ -4/3
O
KRANJ

GRADEC
-4/2
9 GRADEC -2/2

M. SOBOTA 0-5/3
MARIBOR O -2/4

GORICA Q i/8 O
CEUE
o -3/3
S
S
LJUBLJANA
-2/4	N. MESTO
-2/3
POSTOJNA	o
O "1/5 KOČEVJE	-
ČRNOMEU
O
ZAGREB .2/4 O
Slovenija: V petek in soboto bo precej jasno, zjutraj in sprva dopoldne bo po nižinah megla.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŽE RES JE
Gostilničar, ki je bil polkovnik KGB, dezerter in gverilec
MOSKVA - Ob robu moskovske predmestne Četrti Jasenovo, nedaleč od moskovske obvoznice, ki kot obroč obkoljuje rusko glavno mesto, se nahaja restavracija Artiko. Ob njej so kot tujek v ruskem okolju nizka poslopja v hribovskem kavkaskem stilu, v katerih je športni center in kapelica armenske pravoslavne Cerkve.
Tp je kraljestvo gostilničarja Arturja, ki je armenski rekreativni center uresničil s pomočjo moskovske armenske skupnosti. Ta Čokati petdesetletnik z boksarskim nosom in mrkim obrazom se redkokdaj nasmehne in ko se to zgodi je njegov nasmeh skoraj nezaznaven.
»Danes je gostilničar,« šepeta italijanskim dopisnikom pisatelj armenskega rodu Georgij Melikian, »a za časa Sovjetske zveze je bil oficir KGB, nato dezerter in končno gverilec.« Življenska zgodba molčečega gostilničarja je kot kaže glavna tema vseh pogovorov v tej armenski gostilni, kjer nudijo pristne armenske jedi od Čevapčičev do sarme, ki so jih nato Turki razširili po vsem svojem cesarstvu, in najrazličnejših juh južnjaškega okusa in izgleda. Za vzdušje pa skrbi pevec, ki goste mori z armenskimi in ruskimi narodnimi motivi.
»Bil je sovjetski tajni agent dolgih dvajset let tako v Erevanu kot v Moskvi,« pripoveduje Melikian. Ko je v osemdesetih letih v Gorskem Karabahu (armenski enklavi na azerbajdžanskem ozemlju) izbruhnila secesijska vojna, je skoraj istočasno z razpadanjem Sovjetske zveze prišlo do zasuka v Arturjevi življenjski poti. »V Stepanakertu, glavnem mestu Gorskega Karabaha, so živeli Arturjevi sorodniki. Ko je izvedel, da so jih Azerbajdžanci pobili, je takratni polkovnik KGB dezertiral in se pridružil karabaskim armenskim borcem.« »Poglejte roko,« se vmeša natakar, ki je pravkar prinesel krompirjevo in bobovo Čorbo, in pokaže na invalidno roko svojega delodajalca, ki ima v njej skoraj prilepljen mobitel. »To je spomin azerbajdžanskih osvajalcev,« Se doda natakar.
Artur ne rad govori o svoji preteklosti. Omenja le, da se je vrnil v Moskvo, ko se je avtonomija Gorskega Karabaha utrdila in ni bilo vec nevarnosti, da bi enklavo Azerbajdžanci ponovno napadli. Tu je odkril svoje kulinarične in gostinske sposobnosti in odprl restavracijo. Gostom s ponosom razkazuje armensko kapelico. Ko pa ga kdo vpraša, Ce je nebotičnik v ozadju res sedež generalštaba ruske tajnoobveščeval-ne službe FSB, ki se je rodila iz pepela KGB, z nasmeškom to prizna: »Da, so nam zelo blizu.«
V Nemčiji se doma smrtno ponesreči več kot 6700 ljudi
VVIESBADEN - DomaCe štiri stene so v Nemčiji skorajda tako nevarne kot njihove prostrane avtoceste: v nesrečah doma je lani v Nemčiji umrlo 6728 oseb, v prometnih nesrečah pa je prav tako v lanskem letu življenje izgubilo 9500 Nemcev. Smrtno se doma ponesrečijo predvsem starejši ljudje. Približno 5000 smrtnih žrtev je bilo tako starejših od 70 let, med njimi pa kar dvetretjini žensk. Najpogostejši vzrok za smrt (83 odstotkov) so bili padci, 3800 žrtev je bilo celo starejših od 80 let. Približno 900 se jih je usodno ponesrečilo pri padcu po stopnicah. DomaCe stanovanje je bilo tudi usodno za 100 otrok, mlajših od pet let, vendar jih je večina umrla zaradi posledic požara, ki je izbruhnil v stanovanju.
Avstrijci vse manj pripravljeni na obrambo svoje domovine
DUNAJ - Kar 42 odstotkov Avstrijcev ni pripravljenih, da bi demokracijo ali svojo domovino branili z orožjem v roki, je rezultat raziskave avstrijskega ministrstva za obrambo. Rezultate so primerjali tudi z anketo, ki jo je pred letom in pol objavil institut Market iz Linza. Borbena pripravljenost in patriotizem sta se tako v zadnjih 18 mesecih zmanjšala za Štiri odstotke. Pripravljenost za obrambo domovine je po pričakovanjih večja pri moških (41 odstotkov) kot pri ženskah (17 odstotkov). Velika večina vprašanih - dve tretjini - je tudi menila, da mora Avstrija ohraniti svojo nevtralnost.
Škorpijoni najvarnejši vozniki
LONDON - Vozniki, rojeni v znamenju škorpijona, so - ali bolje reCeno vozijo - pod srečno zvezdo. Tako je vsaj pokazala raziskava britanskega podjetja Velo, ki upravlja s služenimi vozili številnih podjetij. Raziskava, ki je zajela podatke o 25.000 primerih škode na avtomobilih, je pokazala, da najmanj nesreč in najmanj škode povzročajo vozniki, rojeni v znamenju škorpijona. S skoraj 10 odstotki so biki najpogostejši udeleženci v prometnih nesrečah, najvecjo škodo na vozilih pa so povzročili vozniki, rojeni v znamenju device.
Liz Taylor ima raka na možganih
VVASHINGTON - Ameriški filmski igralki Elizabeth Taylor bodo 17. februarja s kirurškim posegom odstranili benigno rakaso tvorbo z možgan. Njena agentka Shime Cobum je pojasnila, da se novotvorba nahaja v levem delu možgan. Do operacije bo prišlo po gala večeru, na katerem bo ob priliki svojega 65. rojstnega dne, Elizabeth Taylor zbrala sredstva za raziskave v boju proti aidsu. Kot se je izvedelo, operacija ne bi smela predstavljati hujše nevarnosti za ameriško igralko.
Na Kitajskem praznujejo lunino novo leto