ŽIVLJENJE IN SVET
ŠTEV. 4.
V LJUBLJANI, 28. JANUARJA 1984.
KNJIGA 1«.
«еаошв
JOS. KLADNIK
ZIMA (Jesorez)
ALI IN KAKO MOREMO IZBOLJŠATI ČLOVEŠKI ROB ?
P BI V. DOC. DR. B. K. SKERLJ
N A D A L J
spoznanju, da je znanje o dednosti že zadostno, da se more predvidevati v tem ali onem primeru dedno obremenjeno potomstvo, ki bo družbi le v bre-_ me, so nekatere države uzakonile evgensko sterilizacijo prizadetih oseb.
Med prvimi takimi državami je bila severnoameriška država Kalifornija, kjer imajo tak zakon že od 1. 1909. In — od takrat se tudi res izvaja, tako da imamo prav iz te države najboljše podatke o učinkih tega zakona. Prej kot Kalifornija je tak zakon imela že — prav tako severnoameriška država — Indiana (1907). Do svetovne vojne (1914) so imele sterilizacijske zakone torej že: Indiana (1907), Kalifornija, Çonnecticut in Washington (1909), Iowa (1911), Kansas, Michigan, North Dakota in Wisconsin (1913). Do I. 1929 je imelo že 27 severnoameriških držav sterilizacijske zakone. V nekaterih državah se pa ti zakoni v praksi le malo ali sploh ne izvajajo, deloma zato, ker so prekru-ti, nepraktični, nejasni itd., pa tudi zato, ker ni posebne potrebe po izvajaniu. Vsekako pa je bilo do 1. januarja 1933 izvršeno v Zedinjenih državah (U. S. A.) že 16.066 sterilizacij (na 6.999 moških in 9.076 ženskah), od teh nad polovico v Kaliforniji, namreč 8.504 (na 4.423 moških in 4.081 ženskah).
Skušnie, ki iih imajo iz Kalifornije, je društvo »The Human Bettermant Foundation« sestavilo v 12 točkah, od katerih jih naj tu nekaj navedemo: Sterilizacija ima pred vsem le e n o posledico, namreč da prepreči staršev-s t v o (to se nravi, da sicer na noben način ne oškoduje ali snremeni Dosamezni-ka: le otrok ne race imêti). Sterilizacija ni kazen, temveč varnostni ukren za prizadetega in njegovo gotovo dedno obremenieno rvotom°tvo. kakor tudi za družbo in državo. Sterilizirani mcienti se tki oneraciii lahko vrneio domov, do-čim bi morali ostati — če bi ne b'ii ste-ni — za тппоо-о let. če v fin konca živlierna. internirani in odločeni od
cj^-ât^îh^îto nî td^'tгг1 r'cllo пого"
čijo; morejo si torej ustvariti lasten
E v A N J E
dom; če bi pa ne bili sterilizirani, bi morali biti zaprti v institutih in zavodih. Ena najvažnejših posledic za družbo in državo pa je, da se z dobro izvajanim in dobrim sterilizacijskim zakonom močno razbremene davkoplačevalci in omogoča državi, da skrbi lahko za veliko večje število potrebnih, kakor bi bilo sicer mogoče (dokler mora država vzdr-žavati razne drage zavode za manjvredne itd.). Odkar se izvaja sterilizacijski zakon v Kaliforniji, je znatno padlo število seksualnih delik-t o v. Kot 12. točko pa navaja omenjeno poročilo, da je sterilizacija «praktičen in potreben korak, da se prepreči rasna de-generacija.«
To so vsekako razveseljiva dejstva, ki jih navaja ameriško poročilo po skoro 25 letnih skušnjah!
Morda se ta ali oni vpraša: ali ima država pravico poseči na tak način v življenje posameznega svojega državljana ? Nočemo nikakor poseči v delokrog juristov. Opomniti hočemo le na to, da ima Amerika okoli 12 milijonov duševnih bolnikov (torej pribl. 10% prebivalstva!), od katerih je polovica že bila, je ali bo v najkrajšem času po zakonu internirana v kakšnem državnem zavodu ! Razen teh 12 milijonov pa ima Amerika še okoli 6 milijonov lažjih slaboumnih, katerih inteligenca je do 30% pod normalo. Skratka je tam okoli 15% prebivalcev takih, da potrebujejo državno podporo, dočim so sami za družbo neproduktivni ali — zločinci — celo škodljivi! Kdo bi — že samo po teh številkah — dvomil, da imajo družba, zdravi državljani, država, pravico, braniti se takih državljanov ali vsaj preprečiti, da se ne razmnože v še strašnejše število?
Dalje navaja utemeljitev neke ameriške sterilizacijske razsodbe iz Virginije (primer Buck versus Bell) : »Tri generacije slaboumnih je dovolj«. Šlo je za primer, da je imela slaboumna ženska, ki je bila sama hči slaboumne matere, slaboumnega otroka. In dalje pravi sodba: V vojnem času zahteva država od najboljših državljanov, da žrtvujeio svoje življenje za splošni dobrobit. V miru
pa ne bi imela pravice zahtevati od enih svojih najmanj vrednih državljanov, ne da bi žrtvovali svoje življenje, marveč da store mnogo manjšo žrtev — ki je sami večinoma niti ne smatrajo za žrtev, temveč za dobro —: da se odpovedo starševstvu, kadar so očito nesposobni za to?
Toliko o ameriških sterilizacijskih zakonih. Poglejmo sedaj še malo v Evropo! Tu je že nekaj držav premišljalo o sterilizacijskih zakonih, poznamo že nekaj osnutkov, tako danski, dva norveška, dva nemška, švedski itd. Evge-nična sterilizacija se izvaja doslej v Evropi praktično menda le na Danskem in od 1. t. m. dalje v Nemčiji.
Zanimivo je, da sloni večina zakonov in zakonskih osnutkov na privolitvi pacienta, ki bodi steriliziran. Tudi prvotni nemški načrt (ki so ga poglavitno redigirali E. Fischer, Muckermann in
v. Verschuer) je slonel na privolitvi. Nova Nemčija je uvidela čisto pravilno, da se tako važen zakon ne da uspešno izvajati, če je njegova izvedba odvisna od svobodne volje (privolitve ali odklonitve) — onega, ki bodi steriliziran. Steriliziran pa bodi vendar le oni, ki je dedno bolan, oz. dedno obremenjen ali oni, o katerem smemo sklepati, da je njegova dedna tvarina okvarjena (n. pr. alkoholik!).
Izrecno se pa nemški zakon, ki je sedaj v veljavi, ne tiče zločincev in seksualnih zločincev. Tudi v tem je jako zdravo jedro: sterilizacija v očeh državljanov ne sme biti nikoli kazen, temveč le varnostni ukrep v smislu dobrobita celote. Za navadne in seksualne zločince treba uvesti kazen v zvezi z evgenično zahtevo, da se taki ljudje ne razmnože, da torej nimajo dedno obremenjenih potomcev. Za seksualne zločince pride tu
ZDRAVICA OČAKU NOETU
ikot zakon (ali pa morda poleg kazni na prostosti) v poštev kastracija — tudi to se že izvaja v Nemčiji in se je v posameznih primerih pripustilo na željo prizadetega že prej (Lex Zwiokau). Za ostale zločince pa stvar še ni definitivno rešena.
Kaj torej zahteva toli komentirani in tudi — hote in nehote — napačno razumljeni nemški sterilizacijski zakon? Zakon se imenuje: Zakon za preprečitev dedno bolnega potomstva (»Gesetz zur VerhUtung erbkranken Nachwuchses«) in pravi v 1. paragrafu, ki ga naj tu citiramo dobesedno:
з>§ 1. (1) Kdor je dedno bolan, se sme s kirurškim posegom narediti neploden (sterilizirati), če se lahko po skušnjah zdravniške vede z veliko verjetnostjo pričakuje, da bodo njegovi potomci bolni na težkih telesnih ali duševnih okvarah.
(2)	Dedno bolan v smislu tega zakona je oni, ki ima katero naslednjih bolezni:
1.	prirojeno slaboumnost,
2.	shicofrenijo,
3.	cirkularno (manično-depresivno) blaznost,
4.	dedno božjast,
5.	dedni ples sv. Vita (Huntingtonova chorea),
6.	dedno slepoto,
7.	dedno gluhoto,
8.	težko dedno telesno hibo (Missbil-dung).
(3)	Dalje se sme napraviti neploden oni, ki je bolan za težkim alkoholizmom.«
Nočemo reči, da se ne bi dalo eni ali drugi stvari s strokovnega stališča ugovarjati, vendar bi to presegalo okvir te razprave. Saj je tu važno zlasti to, da pokažemo, da je nemški zakon osnovan, ne na politični bazi, temveč na znanstveni, ki se dâ vedno zagovarjati. Da se lahko v praksi zlorablja? Gotovo; toda najbrž ne bi bil prvi. Mislim, da se moramo pač zanesti na vestnost in objektivnost izvajalcev.
Poleg tega, da stavi predlog za sterilizacijo lahko pacient sam ali njegov varuh ali zakoniti zastopnik, sme staviti predlog tudi uradni zdravnik in za oskrbljence bolnic, zdravilišč ali oskrbovališč ter kaznilnic tudi uradni predstojnik. In to je novo in važno v tem zakonu; preko privolitve in preko vprašanja pacienta samega se lahko stavi predlog za sterilizacijo. Gotovo leži v tej točki jedro za možno izrabljanje tega zakona. Toda na drugi strani je prav ta točka važna, zakaj od n. pr. slaboumnih oseb ne moremo zahtevati pravega razumevania za pomen tega zakona, ne moremo pričako-
vati, da bi po lastnem »zrelem« preudarku vedno, kadar bi objektivno bilo treba, privolili v sterilizacijo.
S §§ 5 in 6 se ustanovi in določa delovanje t. zv. sodišča za dedno zdrav je (»Erbgesundheitsgericht«). § 7 določa, da je razpravljanje tega sodišča tajno. Po § 9 je priziv proti sklepom tega sodišča v teku enega meseca. S §§ 9 in 10 se ustanavlja in določa delokrog višjega sodišča za dedno zdravje (»Erbgesund-heitsobergericht« ). § 11 določa, da sme sterilizacijo izvesti le za Nemčijo aprobi-ran zdravnik. Slede še nekatere tehnične določbe. Posebno važen pa je spet § 12, ki pravi v svojem 1. odstavku: »Ce je sodeče končnoveljavno sklenilo sterilizacijo, potem se mora izvršiti tudi zoper voljo onega, ki bodi steriliziran, razen če je samo on stavil predlog. Uradni zdravnik mora policijski oblasti predlagati potrebne ukrepe. Kolikor drugi ukrepi ne zadoščajo, je dopustna uporaba neposredne sile (»Zwang«)«.
Tudi ta določba je nova nasproti vsem dosedanjim zakonskih načrtom in osnutkom. Toda tudi ta je potrebna, če naj od zakona pričakujemo kaj več nego nepotrebne kupe aktov, ki jih povzroče itak skoro vsi zakoni.
§ 13 določa da plačuje stroške za sodni postopek država. Stroške za operacijo samo pa nosi le v nekaterih primerih država, deloma pa pacient sam, oz. bolniška blagajna itd.
§§ 14—18 določajo še nekaj tehničnih stvari za izvedbo zakona.
To so torej bistvene določbe nemškega sterilizacijskega zakona, ki je brez dvoma najostrejši od vseh, kar jih je že v rabi, pa tudi od vseh osnutkov. In vendar ga je diktirala potreba ! Poglejmo v Ameriko: tam so našteli okoli 18 milijonov (!) takih, Iti bi morali biti sterilizirani. A steriliziranih je le nekaj nad 16.000. Seveda: ameriški zakoni ne poznajo prisilne sterilizacije in ne tujega predloga brez privolitve pacienta. Toda : Kaj je teh 16 t i s o č proti 18 m i-li j o n o m?! To še ni niti 1%!
Zato pa mislimo, da je Hitlerjeva Nemčija s tem zakonom storila velik korak naprej v spoznanju, da se tak važen zakon, ki odloča koncem koncev o »biti ali nebiti« naroda, države in družbe, n e more naslanjati na privolitev — duševno manjvrednih, dedno težko obremenjenih, slaboumnih itd., torej onih, katerih se v prvi vrsti tiče. Saj končno tudi tatu ne vprašamo, ali privoli, da ga zapremo. V Evropi, kjer ima- « mo prisilno cepljenje zoper koze, tudi ne sprašujemo posameznika, ali privoli v to itd.
Krut je ta zakon, toda potreben. In če je Hitlerjeva Nemčija zagrešila res in brez dvoma že mnogo krutosti, nesmiselnosti, reakcionarnosti — s tem zakonom jih gotovo ni.
In: kje so kakšne rasne določbe?, sli-6im vprašanja nekaterih čitalcev, ki so kje čitali o rasnih teorijah in ukrepih. Ni jih. Zakon določa sterilizacijo zgolj le za določene dedne oblike določenih bolezni. Nič rasnega vprašanja ne najdemo torej v njem in — če bo objektivno in dobro izvajan — bo rodil lahko neprecenljive uspehe za Nemčijo, uspehe, ki jih ji bo ostali svet upravičeno lahko zavidal. Zakaj tudi ostala Evropa je že močno potrebna energičnih evge-ničnih ukrepov!
Zlasti za nas Slovane je primeren čas, da začnemo misliti na evgenično ureditev družabnega življenja. Mi imamo še mnogo naravnih pogojev, ki jih nimajo več zapadnejši narodi, ki so, kakor smo uvodoma rekli, že na drugi strani življenjske krivulje. Pred vsem na imamo Slovani to prednost, da se nam rodi še dovolj potomstva, tako da se nam ni bati — vsaj za enkrat še ne — primanjkljaja potomstva. Zdi se, da imamo tudi še zdrav smisel za potomstvo. Tem bolj je naša naloga, da se zanimamo za ev-geniko. Zakaj izbirni činitelji igrajo vlogo tudi pri nas in tudi pri nas je nevarnost, da bi s časom prerasli manjvredni elementi zdrave in polnovredne. Potrebna je regulacija, racionalizacija, pametno gospodarstvo. Napisal sem pred leti, da ni treba več toliko porodov, ker danes mnogo manj otrok v prvi otroški dobi umrje — za ta del se nam torej ni bati zmanjšanja števila prebivalstva. Toda ako bo manj porodov, in zlasti manj sploditev (čemur se danes skoro ne.moremo več upreti na noben način — na škodo družbe, ker se ravno večvredni najmanj plode), potem moramo gledati, da bodo vsaj ti, ki se rode, polnovredni in družbi in državi koristni.
Nasprotniki očitajo evgeniki materia-lizem — no, mislim, da to ne drži. Nasprotno: evgenika vzpodbuja človeštvo k napredku, odpira lepšo, zdravej-šo bodočnost, zahteva podreditev egoističnih zahtev potrebam skupnosti in ima kal prav etično polnovredne ideologije.
Da moremo izboljšati človeški rod, smo spoznali, deloma smo tudi že nazna-čili k a k o : s primerno gospodarsko politiko, s primerno higiensko politiko —
v kateri smo, mimogrede povedano, v naši Jugoslaviji že jako napredni —, z racionalizacijo rojstev, t. j. s tem, da bo po zakonu onemogočeno, da bi se plodili manjvredni elementi na račun normalnih in na škodo celotnosti. Zakaj na ta način bi si prihranili ogromno denarja za podpore onim, ki n a j imajo potomstvo, od katerih moremo pričakovati največjih koristi za državo in družbo: v zdravih otrocih, in le v zdravih, leži naša bodočnost! V Franciji ima rodbina s štirimi otroki žo najrazličnejše olajšave, tako glede davkov, kakor tudi glede vožnje na železnici itd. Pri nas bi bil sedaj, ko smo še močni, ko se rodi povprek še dovolj otrok, da se nam ni treba bati za bodočnost, čas, da se dajo olajšave onim mladim, zdravim ljudem, ki si še žele potomstva. Zakaj t a želja je važna : kjer ni več te želje, je narod zapisan smrti! Ukrep v Franciji je že dokaj pozen in ne bo mogel zadržati neizprosnega padanja porodov, kakor v vsej zapadni Evropi ne. Toda pri nas še ni prepozno in zato na delo za evgenična načela! Vsi, ki želite sebi, državi in človeški družbi boljšo bodočnost in zdravo, krepko potomstvo, se poglobite v študij svojih rodovnikov, v študij dednostnih pravil, skratka v študij evgenike in sprejmite to etiko res kot etiko in ne kot materialistično načelo, ker tega res ne zasluži!
VEJE POD SNEGOM
POLJSKI PREPOROD
INŽ. D. SKEELAVAJ
oljska preteklost nam kaže resnično sliko njenega blesika, bajne veličine in kraljevskega si-
_ jaja v mogočnem krakovskem
Vâvelu. Vsa gforija minulih stoletij diha iz njegovih mojstrsko klesanih oblik, te arhitektonsko umerjene simfonije poljskega panteona in vse njegovo okolje soglaša v veličastnem ritmu — daleč
bili pobuda narodnega preporoda v težkih dneh krute preizkušnje in so postavili temeljni kamen mogočni zgradbi poljske narodne kulturne preosnove.
Doba S asov, ko so tujci samovoljno skrunili vse njim narodno tuje in jemali meščanom pravice, pa je dala izpodbu-do za samozavestno delo poljskega preporoda. Pričel se je pojavljati znanstve-
Letni kraljevi dvorec Stanislava Avgusta Poniatovvskega v Varšavi
naokrog. Sončna preteklost je neizbrisno pisana na tem kulturnem spomeniku — ponosu Krakova.
Zadnjih 300 let pa je zapisanih v knjigi spominov Varsàve, ki je naslednja prestolnica Poljske od konca XVI. stoletja dalje.
Še ji je bik? dano osrečiti njene sinove in hčere v zlatem veku poljskega meščanstva, še strmi pred orjaško veličino svoje domovine, ki obsega takrat en milijon kvadratnih kilometrov površine, ko so se na obzorju prikazale prve zarje bližajočih se krvavih dni.
V potopu švedskega vpada in kozaških uporov so se pričeli rušiti mogočni zidovi velike poljske državne samobitnosti. Še nekaj blestečih kraljevskih imen, kot Jana III. Sobieskega, ki je rešujoč sovrage pred turško pogubo zapisal sebi usodne posledice. Sigmunt III., Via» dislav IV., Jan НГ. Sobieski in zadnji poljski kralj Stanislav Avg. Poniatow-ski so pustili one velike spomine, ki so
no socialni pokret, ki je glasnik Stani-slavovske dobe. Knjižnica Zaluskih je štela 300.000 knjig (1746). Razvijal se je tisk, knjigarne in tiskarne. Prvi dnevnik pa se je pojavil na Poljskem v letu 1661. v dobi kralja Jana Kazimira. Razvijala se je gledališka umetnost. Kljub nekemu kulturnemu razvoju v dobi Sa-sov pa ni bilo splošnega kulturnega napredka. Vendar so tem razdiralcem narodne blaginje, ki so bili zmožni v eni noči priigrati s kartami pol milijona zlotov in ki so uprizarjali brez konca redute, maskarade, balete, kavalkade itd. stala nasproti imena, kot Czartory-skich, LaszczynsMch, Pijarôw in Ko-narskich.
Vršil se je neizprosen boj dveh svetovnih naziranj in ta doba je bila ožar-jena v svitu one jutranje zarje, v kateri so zablestela konec XVIII. stoletja dela »Komisije za narodno vzgojo«, velikega sejma in majniške kcnstitucije. V tem času pa je bil poslan človek —
maršal Frančišek Bielinski. Lastnoročno je izdelal regnlačni načrt takratne »Velike Varšave«. Meščani so se ga bali, ker je neizprosno izvajal svoje reformno delo. Sledil je preporod zadnjega poljskega kralja Stanislava Avg. Poniatow-skega, čigar kulturna veledela so blesteč biser v kroni poljske kulturno zgodovinske kronike (druga polovica XVIII. stoletja).
Kar je bil za mesto Nancy — Lesz-czynski, to je hotel biti za Varšavo kralj Poniatowski. Sam je risal regulacijske načrte južnega predela prestolnice. Ta nenavaden estet, konzervator kulturnih spomenikov in pravi poznavalec umetnosti, ki je sam nadzoroval prezidavo starega kraljevega dvorca, je dal svojemu kraju pravi biser arhitekture, prekrasen dvorec »Lazienki« s parkom in gledališčem na otoku, kar je nekaj edinstvenega v Evropi. Pomagal mu je tudi Merlind. Dva glavna trga pa sta še danes osiredni točki južnozapadine Varšave. Ogromno zanimanje kralja za to kulturno gibanje, njegova nenavadna invencija in ogromno znanje ustvarja s številnimi domačimi posebno pa še tujimi humanisti po njem imenovan psev-doklasični slog te dobe. Zanimiv je njegov skrajno takten odnos do podložnih umetnikov, ki je kaj drugačen kot oni Julija П. nasproti Michelangelu. Tako piše nekoč Bacciarelli ju : »Sem in ostanem dolžnik onega, ki mi je tolikrat ustvaril srečo in ki je moj prijatelj.«
Na tega kralja gleda poljska javnost skoro užaljena spričo delitve Poljske.
Vendar pa je dal ta preporod pobudo za razcvet umetnosti in znanosti Poljske, brez katerega bi dioba zasužnjenja ostala brez hranilnih snovi v kulturnem in duhovnem boju po strašni katastrofi. Ta dvor je bil zadnji odsvit re-nesanskih dvorov. S smrtjo tega kralja (konec XVIII. stol.) je nastopila Gol-gota Poljske, ki je ods.ihdob živela v verski ekstazi in apoteozi mučeništva.
Življenje Varšave je izumrlo. Število prebivalcev je padlo z 200.000 na 66.000 po zadnji delitvi Poljske (1795). Najod-' ličnejši ljudje so iskali utehe v emigraciji. Narod je molčal. Ostalo je samo še delo na znanstvenem polju. Linde ustvarja poljski besednjak. Staszic pa ustanavlja osredje za znanstveno delo
—	na vsem tem pa teži brutalna pruska pest in Landrecht. Konstitucija 3. maja je ostala samo še kot blesteč spomin. Poljski narod pa je ostal in živel dalje
—	mogočen kot hrast globoko vraščen
v svojo rodno grudo, z brezmejno ljubeznijo do svojega kraja — prenašajoč vse ponižanje. Spomin na lastno veliko preteklost ga je bodril v boju zoper krivico in nasilje.
Prvi vzgojitelj Poljske tik pred izgubo njene svobode je bil Stan. Hiemnim Konaraki. Ustanovitelj slavnega zavoda »Collegium Nobilium«, kjer se je mladina učila v poljščini, namestu prejšnje metode — citiranja latinskih stavkov na pamet. Njen utilitaren značaj je pospeševal študij socialno gospodarskih vprašanj. Maksima se je glasila: vse za božjo hvalo in blaginjo domovine. Imel je ogromen vpliv na šolsko reformo, ja-čil je čut odgovornosti in prerodil poljsko javnost po moralnem padcu v dobi Sasov. Isto vzgojno iniciativo je sprejela tkzv. »Komisja edukacyjna«.
Poljska je še vedno pričakovala rešitve. Vsi upi na »boga vojne« so utonili v Berezini. Strahotne in krvave vstaje so pričale, da narod še živi im grozi z izbruhom maščevanja za nečuveno sa-mopašnosit samosilnikov. V srcih vseh je plamtelo upanje. Kdo naj opiše ogromno delo stvariteljskega duha voditeljev Poljske skozi vse XIX. stoletje, Mickiewicza, Sienkiewicza, B. P rusa, Žeromskega-Matejka in plejade drugih nič manj pomembnih, ki so ozarjali nebo ob pohodu naroda skozi temo zasužnjenja? Kljub težkim razmeram so nastajale prosvetne in humanitarne ustanove in številne monumentalne zgradbe v novejši dobi. Neizmerno vzgojnega pomena so bili tudi gledališče, glasba in kulturni spomeniki, Šolska matica, Szkola glôwna in Kasa Mianowskega, še danes ogromna institucija, ki je obenem založništvo znanstvene literature. Varšavske razmere in njen pozitivizem so morali ustvariti kot samoobrambno sredstvo anomalijo pojavov v skupnem slovanskem političnem koncertu pod avstrijskim dvoglavim orlom.
Svetovna vojna je pospešila tok dogodkov v politični areni. Nastala je svobodna republika Poljska, ki na vsakem koraku manifestira svojo ogromno življenjsko ekspanzivnost. Danes za Poljsko ni več glavno kult včerajšnjega dneva, temveč ustvarja z vso vdanostjo in skrbjo hram novemu človeku, kateremu pomeni junaštvo in razmah duha smisel njegove bitnosti. Razstava v Poznanju je pokazala nepričakovano stva-riteljsko silo Poljske ne samo na tehničnem polju — Gdynja je poglavje zase.
Moderna tehnika in z njo vse pridobitve današnjega časa triumfirajo v Varšavi — slovanskem velemestu. Dinamika njenega življenja udarja v mogočnem ritmu, ki jeikleno odmeva v hladnem ozračju.
Vedno bolj jasen postaja smoter
spontanega vseslovanskega gibanja in lahko sklepamo, da bo vloga »slovanskega duha« vsaj tako pomembna, kot je bila romanskih in germanskih narodov.
V. VODNIK O J. VEGI
STANKO BUNC
Med literaturo, ki jo našteva v monografiji o Juriju Vegi prof. dr. L. Cermelj v 2is, knj. 14, str. 554—5 (Vegova Številka), pogrešamo edinega sodobnega, dasi skromnega slovenskega vira. Naš prvi časnikar V. Vodnik je v svojih »Lublanskih Novicah« dvakrat poročal o J. Vegi. Obe vesti, prepisani iz bohoričice v gajico, se v doslovnem prepisu glasita:
1.	»Juri Veha Major per cesarskih Bom-barderjih, je kulikor jes vçm en rojen Kraj-nec, on je skuzi učenost inu zastopnost v velike službe naprej peršel, de3ilih je km§-tiškiga stanu; več bukv od mçre inu ma-thematike je pisal, per vojski zadobil križ Marie Theresie. je kojnik tiga ordna; inu akademia v' mçsti Mainz ga je med svoje učene mož? perštela. Od mladosti je bil priden študent. Mladçn« tedaj imajo zgodaj modrost inu uk iskati; bodo per moški starosti kruh, čast, inu vesele dosçglU Dunej 17. Suš ca. (Lubl. Novice 1798, št. 25, 28. marca.)
2.	»Juri Vçha krajnc iz Moravške fare major per bombarderjih je od svitliga Cesarja povišan za Barona, deslih kmetiškiga stanu se je vuner dobro obnašal, učene bukve od mçrjenja pisal, inu skuzi tç stvari milost pred Cesarjam zaslužil. Majnši šole je slišal v' Lublani, potle pa na Dunaji se dalaj prebrisal.« Dunej. (Lubl. Novice 1800, št. 39, 27. sept.)
K obema poročiloma Je pripomniti tole: Vodnik piše priimek našega učenjaka po domače in kakor je pisano tudi v krstni knjigi v Moravčah, t. j. Veha in no Vega, kakor se je sam podpisoval od 1780 dalje. — »Kojnik tiga ordna« = vitez vojaškega reda Marije Terezije (iz 11. avg. 1796).
Po teh poročilih je popraviti navedbo prof. dr. Cermelja (1. c. 545), da je Akademija koristnih nauk v Mogunciji (Mainzu) izbrala J. Vego za člana 1. 1799., ampak že vsaj pred 28. marcem 1798, ko ve o tem poročati Vodnik.
KAREL DRZNI
(10. XI. 1433 — jan. 1477) Burgundski vojvoda Karel se je rodil pred 500 leti iz očeta Filipa Blagega in Izabele Portugalske. Ludovik XI. Francoski je bil ljubosumen na Burgundsko vojvo-dino, ki se je lepo razvijala, ta zahteval, da mu je Karel prepustil nekaj obmejnih
Vojvoda Karel 1. 1460, ko je bil naslednik prestola
mest. Radi tega so nastale vojne, ki so se končale šele tedaj, ko je bil Karel Drzni s švicarsko vojsko poražen in ubit. Da je on zmagal, bi danes Evropa nemara kazala drugačno obličje. Francijo je namreč hotel ločiti od osrednje Evrope s posebno državo, vsebujočo germanske in romanske življe. Blagi princ, prijatelj umetnosti in razkošja, je imel edino hčer Marijo, poročeno s poznejšim habsburškim cesarjem Maksimilijanom, ki ga poznate iz Aškerčeve »Stare pravde«. Car Makso je po svojem tastu podedoval dostojanstvo velikega mojstra Zlatega runa, ki je poslej ostalo cesarski kroni. Podložniki dolgo niso mogli verjeti, da je njih vojvoda umrl, in že so se jele o njem pripovedovati povesti kakor o kralju Matjažu ali Frideriku Rdečebradcu.
N.
NOVE ELEKTRIČNE LOKOMOTIVE
Za nedavno elekirificirano progo Mona-kovo—Stuttgart je naročila uprava nemških državnih železnic večje število novih električnih lokomotiv in motornih voz, Iti imponirajo po svoji velikosti in moči. Lo-
obilico ostrih ovinkov In težkih vzponov. Lokomotiva je dvodelna In ima v celem šest osi. Ne ženeta je kakor običajno eden ali dva centralna motorja, ampak sedi na vsaki osi poseben motor, kakor pri tramvajskih vozovih. Lokomotiva tehta 120 ton
Električna tovorna lokomotiva
komotiva za brze vlake je vobče najhitrejša na svetu in je vzbudila med železniškimi strokovnjaki veliko pozornost, ko je na poskusnih vožnjah prevažala težke eks-presne vlake z brzino nad 150 km na uro in si s tem osvojila nekatere svetovne rekorde.
Po svoji moči in tehnični ureditvi se odlikuje tudi lokomotiva za tovorne vlake, ki bo obratovala zlasti na goratem odseku proge med Stuttgartom in Ulmom, ki ima
ln Je v stanu vleči na progi s vzponom 10 pro mile 1200 too težek vlak z brzino 65
kilometrov na' uro. Prostor za vozača in strojnika ter za stikala ln kontrolne instrumente je v zvišaneim nastavku sredi lokomotive, dočim so spravljeni transformatorji pod nižjimi okrovi na obeh konceh. Obe lokomotivi je konstruiral in zgradil industrijski koncem AEG v Berlinu.
tnj
NAJHITREJŠI VLAK NA SVETU Ameriške Pullmanove delavnice bodo v kratkem dogradile garnituro brzega vlaka po načrtu, ki ga vidimo na sliki. Vlak bo v brzini prekašal vsa dosedanja železniška vozila ter bo po udobnosti in tehniških novostih nekaj posebnega. Motorna električna lokomotiva bo imela spredaj dva orjaška žarometa, eden bo osvetljeval progo, drugi pa bo usmerjen navpično navzgor, tako da bo viden njega žar več dejsetin kilometrov
v daljavo.
POPRAVKI IN DOSTAVKI
(Zmes in z n e s)
Kot rešeto, bogme, votel v glavi mi spomin leži. Človek se bo vedno motil, dokler v grob se ne zvali.
Prosto po Stritarju.
Tiskarski škrat je čudovita prikazen, iznajdljiva in domiselna, da je kaj. Neki vse-učiliški prof. na Dunaju ima po zatrdilu drja Prijatelja imenitno zbirko pogreškov, ki jih Francoz imenuje »coquilles«. V nekem obredniku n. pr. naj bi stalo: Ici le prêtre ôte sa calotte (tu si duhovnik sname čepico), namestu tega je tiskano: culotte (tu si duhovnik hlače sleče). Tako zmedo je meni škratelj povzročil v L j. Zvonu 1933 str. 574: Coppée je bil dostopen za čas (čar) Theurietovih kitic. Str. 640: »Piccolo mon-do« je šepav (šegaV).
Je li slab spomin ali škrat v žisu 26. XI. str. 600, kjer je razprava o Flaubertu postavljena v 1. 1921 nam. 1922 ? Na istem mestu me je opozoril B. Borko, da Čehov nima na vesti drame Jesenske gosli, pač pa je to najboljše delo Ilija Gurgučeva, ki ga je Borko poslovenil. Priznati moram, da umo-tvorčka ne poznam. Odkod torej moja pomota? Po vojni sem nekoč slišal »hudo-ženstvenike«, kakor poprečni Ljubljančan imenuje ruski hudožestveni teater, in sem si v uvodu neke njih igre dejal: To je pa Verlaineova Chanson d' automne! Sedaj ne utegnem raziskovati, v ' katerem igrokazu stoji ta podrobnost: pri Gorkem (Na dnu), pri Andrejevu (Dnevi našega življenja) ali kje drugje?
Na prihodnji strani Zisa (601), kakor me je opomnil tovariš J. Logar, je bržkone Trubarju tiskarski škrat premenil ilezé (shli-se) v zblize!
Ob razpravici »Muc gre v muc« Žis 19. XI. méni g min. I. Hribar, da je lastno ime Muc skrčeno iz Mutec, tudi gozd »muc« utegne biti isto kot mutasta hosta, češ, prim. ruski »gluhoj les«.
Trditev o šumi se mi ne zdi prav verjetna za naše izražanje. Kako je že pel Kette?
Dejal je Vlah Elija: V tihi loži ki ne drži nobena steza skozi, tam bela vila je prebivala, ob zarji v vodi se umivala.
Pač pa lahko podčrtam, da priimek Mu-tac res živi v Novem Vinodolskem. Pri nas bi se bil mogel obrusiti pred vsem na Gorenjskem, kjer se besede precej krčijo. V ribniškem narečju bi se glasil Mtitec, medtem ko se ondod muc (maček) izreka s čistim u. Odkod je torej ta priimek, se zapriseženo ne da čez noč ugotoviti. Eno pa	žp z^j dodati, da korena mut
(mutec, mutati, mu tast) zastonj iščem v JLj.iiuci'.iSevem s.aroslovenskem slovarju. Zato mi je takoj sumljiv. In res »Maretičev Akademski Riečrnlc ga izvaja iz italijanščine: muto. Incidit in Scyllam qui vult vi-
tare Charybdim. Na mesto Bavarca smo našli Laha.
V	Pirjevčevi obdelavi Levstikovih Pisem (1931) zaslediš nekje Laščanovo tožbo glede pogostnih tujk. Enako se je J. Logar v Levstikovem Zborniku 1933 (236) pomudil pri puristovi izjavi: Germanizem se je v naš jezik tako vlezel... Vprašujem se, ali ne bi danes še več takih tujk izvohal. Je li vedel ob besedi klabuštrati, klobuštrati (zmesti, nerodno hoditi, blebetati) za Klu-gejev glagol klabastern? Kaj neki bi rekel ob Mencingerjevem Cmokavzarju in Ušper-ni? Mumik je v črtici »Kdaj me je bilo res strah« porabil za ušiv strelski jarek naziv: hôtel Ušperna. Seveda le hudomušno, etimologije s tem ni pokazal. Meni pa se je posvetila pred tremi leti v Loškem potoku, kjer se čuje »ušperna« za neko hruško. Izraz se je k nam zatrosil od bajt (Kot, Pungert itd.), koder bivajo izza Marije Terezije gorenjski doseljenci, »švapači«. Zato išči ta izraz v Pleteršniku pri i: lošper-n(ica), loška hruška (divja, iz loga); na Štajerskem je to: loščica.
V	22. delu tiči vsekakor latovska beseda pérnica = hruška (Benkovič, Podrobnosti o rokovnjaščini, DS 1890), posneta po nemški Birne, ta pa iz lat. pira. Gre torej za hibridno križanko kakor pri koroških skovankah: Trutamora, cmavo, cveč, pri tolminskem špedelati (šport -+- delati: kotel se loncu špedela.
Nihče ne sliši rad, da si je njegova govorica izposojala pri sosedih. V Janežičevi Slovenski slovnici 1911 stoji na str. 157 opomba: V primeri z drugimi jeziki rabi pisni slovenščini jako malo tujih besed ... Edino Nemec Dr. Rudolf Kleinpaul (Das Fremdwort in Deutschen, Goschen, 1910) je iz stiske naredil čednost, str. 6: Ako cenimo, da se na svetu govori 1000 jezikov, smo hodili na posodo k vsem tem, ne samo k 53 evropskim jezikom. Na vseh koncih in krajih smo pobirali besede, celo protinožcem smo nekaj dolžni... Ta zavest marsikoga teži. Pa vendar ni usvajanje tujk vselej znamenje uboštva ali slabosti, marveč izraz odličnega stališča na svetu in prirodna posledica prometa, ki dan na dan prinaša nove proizvode in novo blago na trg ... Mi nismo zakoten narod; ne živimo ločeni od sveta v kaki dolini kot republika Andora. Mi smo srce Evrope itd. S tega vidika pa je Slovenija popek Evrope, če niso slovanske besede — v furlanščini in štajerski nemščini, prim. Koštidlovo in štrekljevo gradivo — prodrle v oba prizadeta književna jezika, ker je njuno središče predaleč, so pa to storile na Madžarskem in Romunskem.
Glede posameznih izrazov je dandanes malo še dvoma, je li Peter vzel Pavlu, ali pa Pavel Petru : Schatz — skot ( srb. stoka ), Pflug — plug, Forst — forêt. Vodnikov naivni izgovor: »Prizhe so pomerle« (Poveda-
nje od slov. jezika, Lublanske Novize) danes ne drži več. Malo težje se mi zdi vprašanje prvenstva pri verzih. Primerjajte tale gostilnibrci napis, objavljen v Lokal Anzeiger-u 22. I. 1928:
Wenn's Wirtshaus a Kirchen wâr und's Dirndl der Altar, dann mocht' ich wohl Pfarrer sein siebeniiunùert jaur . . . in našo narodno popevko:
če bi b'ia kambrica cerkev in postelj oltar, če bi b'ia ljub'ca monštranca, oj kdaj b' že bil far!
človek ne ve, kje je izvirnik. Ali pa sto jimo pred pojavom, ki mu pravijo Nemci »Volkergedanken«. Tak primer sem našel v madagaskarski narodni poeziji, kjer domačini z drugačnimi besedami takole krožijo:
Preljubi moj fantič ,po čem tak dišiš? Si s cukrom namazan al' v gvercah ležiš ?
(Jutro, 16. VII. 1932, J. J. Rabearivelo). M. Bajuk je za tekst »Oblaki so rdeči« zasledil sličnost v Anakreontu. Na take sorodnosti je nemara mislil dr. St. Vurnik: Študija o stilu slov. ljudske glasbe (DS 1930), kjer govori o slovenski alpski pesmi. Drugod je pa miselni vir neizpodbiten, n. pr. za »Nova pota pevskega pouka« (Popotnik, maj 1932-33, J. Tavželj), namreč: Anna Lechner »Ein froher Weg ins Reich der Tone«, Wien-Leipzig, 1929, Deutscher Verlag.
Tudi pri drugih narodih se tako godi.
Hasenauerov odlomek »Ljudstvo in dom«, ki je po Bajukovi sodbi najboljši prispevek v Kramolčevi zbirki deklamacij »Domovini« (Slovenec 28. XI.), sem na drja Lončarja pobudo prevedel za Naš rod 1931 iz nemške Jugendbiihne. Nekaj mesecev nato sem dognal, da je prizorček brez navedbe vira skoraj do besede vzet iz: Lamennais, Le Livre du Peuple.
Ko je goriški duhovnik Blazij Bevk zagrešil krilatico: Iz trebušnega oboka gro-movito poka, ni potreba, da bi bil vedel za W. Buscha »Leibgewolbe«, ki ga navaja Otto Schroeder (Vom papirnen Stil, Leipzig, 1902, 54).
Naj sklenem to čebljanje z obzornikom, s katerim sem pričel. V letošnjem Lj. Zvonu (624) sem se uprl etimologiji neték od netiti, pozabivši Keleminovo pisavo Né-tek-Netka, Netko, (Bajke in pripovedke, 1930, uvod). Prednost dajem še zmeraj PleteršniKU, videč v Netku analogijo, kakršna se zrcali iz mladih gibljivih e: mesec-mesca, kamen - kamna, Zaletel-Zaletla, Pe-teln (brez i), Jalen-Jalna (nam. Jelena, prim. Jarni-Jerneja, Janez-zvalnik Jenéz). S tega stališča se laglje razume naziv ne-tččje (rdeča borovnica, mdčnica, močičevje, omanjščevina, samonica, samoničje), največkrat imenovano: brusnica, češko brus(l)ina, odkoder je bržkone nem. Prei-sel(beere), ki se navzlic obilici domačih imen včasi šopiri po jedilnih listkih v Ljubljani.	A. D.
TJ. Hiibner: ZASNEŽENI PREKOP
ODKOD IME REKI AMVZONKI
Prof. dr. A. Debeljak poroča v 2. št. XV. knj. Žis.« na str. 49. o amazonkah, po katerih je baje dobi'la reka Amazonka svoje ime. Izraia se skeptično, iin to po pravici. Zakaj španski raziskovalec Francisco de Orellana, ki je popotoval od jen. do avgusta 1. 1541. o'b Amazonki od izliva reke Napa do ustja Amaz., poroča v svojem potopisu, ki ga je izdal Markham šele leta 1859., da je on dal reki ime A., ker so jo imenovali Indijanci ob reki Parâ v svojem jeziku» Amassona«, t j. »reka, ki ruši (razdeva) čolne«, in ker je on iz tega napačno sklepal, da morajo tam blizu stanovati kaike Amazonke. Nekaj časa se je reka imenovala po njem Orellana.	E. K.
BABETTE: NOUS, MAMANS
Uspeli te knjige je sinil ko blisk. Vsi francoski starši, vse mamice hočejo najti v tem čudovito nežnem spisu svoje lastne bridkosti, svojo milino, svoje nade poleg kretenj in skoro besed svojih dojencev. Karkoli ima detinstvo smešnega, nepričakovanega, preprostega, ganljivega in včasih bolestnega, vse je nanizano v tem slastnem delu. Zato bodo Rabettine »Mamice« živele, dokler bo srčkanega ščebetanja v zibkah.
.....v.. ______ " ■ ____ 4 ' v > ;

pvCjjja In &veta
Levo zgoraj: Predsednik poslanske zbornice ameriških Zedinjenih držav Henry Reiney — Poleg: Najmlajâa klavirska vir-tuozinja izza Mozarta 8 letna Rut Slenczynskl koncertira v Ameriki t Bachom in Mendelssoh-nom na vzporedu — Levo spodaj : Ameriška država New Jersey omiljuje brezposelnost z delavskimi taborišči v gozdovih] — V sredi: V Ohiu so napravili uspele poskuse z miniaturno stratosfer-no raketo. Zato namera-l vajo poleti poslati v stratosfero pravo veliko raketo — Zimski prizor, z jezera blizu RotterdaJ ma na Holandakem — Desno spodaj : Zimski lov aa Hoiandskem (figur«! ia ledu eo vaba za divje race)
yiiQirjli i * . „(,;
90
ваш
INVALID
Јљ POLJANEC
ВЗ edel je na klopici pred hišo in i gledal v zvezdnato nebo. Po I dolini so se vlačile megle in ob-I jemale z dolgimi prsti gozdove. Nad njim so vabile zvezde, po hribu navzdol se je plazil mraz, da si je zavihal vojaško suknjo in sklonil glavo.
Sam ni vedel, kako je prišlo. Ali srce se je stiskalo, kadarkoli se je domislil na nedeljo in praznično zvonjenje, ko je prvikrat občutil v sebi užaljeno domoljubje. Jokati ni znal; tako tuje, a vendar vabljivo se mu je zdelo, kadarkoli se je ozrl v njene oči, da je potisnil čepico, kot bi se bal, da mu ne pogleda naravnost v oči. Povesil je trepalnice, ko se je <л nje hipoma ozrl na ograjo pred cerkvijo, kjer so'stali fantje: dišeč dim se je vil krog njihovih glav v mladem jutru, ko so se vile mimo njih pisane vrste kmečkih deklet in so matere pomenljivo mežikale.
Zravnal je telo, ozrl se na palico in zagnal sunkoma nogo naprej, da je od-letavalo kamenje pred njo. Zravnal se je zopet, se zagnal...
»Je-ej!« Otroci so obstali, stisnili se k zidu pred šolo in niso umaknili pogleda z njegove noge. Nato so se urno in s smehom razvrstili za njim.
»Jaz sem takega že prej videl; čez noč je prosil, pa muziko je imel s seboj.«
»Saj sem ga tudi jaz, pa še manjšo nogo je imel kot ta. Polovica je bila s cunjami natlačena, polovica pa iz lesa. Še videl sem ga, kako jo je stran vzel, ko je šel spat.«
»Tak je kot tisti, o katerem smo brali v šoli, da so ga otroci cukali za rokav.«
Tedaj se je prikazal iz šole učitelj. Otroci so stekli naprej in se na skrivaj ozirali za njim. Prel cerkvijo so postali in drug za drugim metali v smehu noge, kot bi se ne dale gibati.
»Kaj to — smrkovci!« Cerkvenik je stopil iz župnišča. Premeril je z očmi vse po vrsti in se ž njimi ozrl, kjer je šklepetalo železje po kameniti poti. »Bom vas že zatožil! Kaj so vas v šoli učili, da zijala prodajate — marš, v cerkev!«
Otroci so stisnili klobuk v roke in se porazgubili med ljudmi.
Niti besede ni preslišal. Čutil je, kot bi imel srce na. dlani, kako so se rezale vanj besede. Ni se ozrl na cerkvenika. ne na ljudi. Stisnil se je v kot in gledal
pred se. Občutil je strah pred samim seboj. Kesal se je, da ni ostal doma, da se ni zaklenil v sobo in zaril obraza v posteljo ter tiščal oči z obema rokama. Zdelo se mu je, da gleda vsa cerkev nanj, da otroci stopicajo z nogami in si po-kašljujejo. Rin:l je dalje v kot, preril bi se rad skozi zid in odbežal proti domu, vzel nahrbtnik in se odpravil za vedno. Ali bežati ni mogel. Noga mu je bila kakor prikovana in roka je odpovedala. V ušesih mu je zvenelo petje s kora, maša se je vlekla v neskončnost
»Lej ga no! Saj nisi prisegel, da boš večen vojak. Boga zahvali, da si vsaj doma, lepo življenje boš imel, čeprav —«
»No, saj noga tudi ni vse. Lahko jih -navzkriž držiš, kruha že ne boš stradal ... Še enega hlapca si vzameš, pa se še poznalo ne bo. Oče je tudi še pri moči.«
»Boljši si kot mi vsi. Meni se lahko vsak čas strop na glavo podre, tako bajto imam. Saj veš, kako je pri nas: tu nič, tam nič; v roke bo treua pyuuiu, da ne bomo še slabega stradali... Le ne ženi si tako do srca!«
Fantje so domov grede rinili vanj, ponujali in stiskali mu roko. A besed ni bilo. Kimal je z glavo in ni odgovoril. Otroci so mu plesali pred očmi, dim iz cerkve mu je ovijal glavo, pogledov ni mogel prenesti. Gnalo ga je domov, da ne bi slišal govorjenja in fantom ni verjel niti besede;
Doma sta sedela sama z materjo. Očeta ni bilo od maše, hlapec se je mudil pri živini. Mati je sedela za mizo in brskala po predalu, kakor bi ne vedela kam z rokama.
»Janez, županovi bodo dajali hčer možu ; na ogledu so že bili. Pravijo, da ima ženin tako hišo. kot grad in še kota jima ne bo treba dati. Lej, imajo ljudje srečo!«
Bobnal je po mizi in ni trenil z očmi. V srcu je začutil naval krvi, ki je bila izginila z lica.
»Brata jim bo pa stric v mesto vzel, pomagal mu bo pri lesu.«
Niti pogledati se je ni upal.
»Kaj hočemo pa mi početi —: onega ne bomo'iz šol jemali, saj bi bil tudi neumen, če bi prevzel, očetu pa teče že šestdeseto, vojna ga je hudo vzela... Hudo ti ne bo, bomo pa toliko obdelovali, kolikor bomo mogli.«
»Doma ne ostanem. Doto si vzamem, pa bo, v nadlego ne maram biti nikomur.«
»Janez, imej pamet, komu naj pa damo grunt?«
»Komur hočete; hlapec je že na pol domač.«
Tedaj sta se srečala s pogledi. Po njenem licu se je plazila skrb, kateri ni vedela imena. Vstala je brez besed in odšla iz sobe.
Tiste nedelje popoldan nista črhnila besede in se nista pritaknila jedi. Oče se je vrnil pozno v noč.
Očesa ni zatisnil skoro do jutra. Fantje so korakali po vasi, smejali se in peli tako otožno, da se je pesem vlekla med drevjem in izginila kot umirajoč ranjenec za skednji. Gnalo ga je iz sobe, da bi zategnil sam in poslal jesem na senožeti, koder se je izprehajal mesec. Tedaj so fantje zavriskali in pevaje odšli na konec vasi.
»Nalašč so se bili ustavili pod našim oknom, da bi jim pomolil glavo in bi me povabili: saj se ti dobro godi.«
Po vasi se jo že oglašalo petelinje petje. Mesec je bledel na nebu, da so se
mrke proge smejale na steni. Zunaj je začutil hlapca, ki je pripravljal voz.
»Še poklicati me nočejo ... hlapec gospodari.«	4
Truden je zatisnil oči in se vzbudil, ko je stalo sonce že visoko na nebu. V veži ni bilo čuti nikogar razen dekle. Kurila je kotel. Z zarjavelim za;;cmalom je ži va la v škaf, da je pljuskalo okoli njega. Kokoši so se gnetle in skakale na ognjišče. Dekla je pograbila metlo in jo zagnala za njimi.	;
»Na, vrag kurji, kdo se te bo ogibal!«
»Lej jo no, nikar vseh ne pobij, še hudo bo zanje! Jurkova mi je dejala, da bodo davek na nje naložili.« Stresla je iz košare korenje in se prijela za glavo. »Kar glava mi raste. Človek gara in gara, pa da bi ne vedel, komu — še za koruzo se nisem bala, ko smo jo skrivali, pa bi se za kokoši! — Kar pridejo naj! Tam so vrata — jim pokažem.«
Dekla se je zasmejala in sekljala kuhano korenje. Zunaj je zahreščal voz, konji so grebli s kopiti.
»Kaj ni nikogar doma?«
»Kaj pa je?« se je oglasila mati v veži.	j
Rud. Riege: SNEŽNI METEŽ (lesorez)
»Naj gre kdo pomagat izpreči. Saj ni voziček, da bi ga vzdignil čez prag!«
»Mora biti grda pot; glej, kako se konji kadijo. Pa bi bolj počasi vozil.«
Hlapec se ш zmenil za njene besede. Urno je odpel konja in ju pognal po vrtu.
»Kaj pa oni? Se še ni izkopal iz postelje?« je zagodi-njal.
Stresla se je. Vp-ia je roki ob bok in gledala za njim, dokler ni izginil s konji za vogalom.
»Hlapec ali pa gospodar, kmalu nc bodo več vedeli, od koga bi davke pobirali. Na! — na! kar buha vame, kot bi dejal, da sem njegova dekla. Pri nas bo šlo rakovo pot. Naj že da, komur lioče, ampak mrtvi zapuščajo, živi pa delijo. Tega ne bo mogoče več spraviti od hiše. Zakaj ravno nas tako tepejo ... ?«
Snela je verigo. Stopila je k zadnjemu koncu, ogledovala voz in krcle, če se še žig pozna.
»Kaj si že vstal?«
»Vidite, da sem odveč pri hiši! Se hlapec se spodtika ob mojo nogo.«
Stal je pred njo kot tedaj, ko se je pred petimi leti odpravljal od doma. Mati je prebledela, njen pogled se je zasadil v ono stran, kamor je izginil hlapec s konjema-
DNFVA NP POVE N0ÈENA ШШ
HERMAN BAHR
15. januarja je umrl po daljši bolezni, star 70 let, v svojem monakovskem stanovanju pesnik Herman Bahr.
»Ne bo mi slabo. Postavati ne morem, ko ropotajo vozovi že v temi, delati mi noga ne pusti. Dajte posestvo, komur hočete, meni bi bilo samo v nadlego. Še otroci bi s prstom kazali za menoj.«
»Kam pa hočeš?«
»K invalidom!«
Tedaj se ni mogla več vzdržati. Tudi sam se je trdneje oprl na palico, da bi mu ne odrekla noga, kakor da se je ustrašil imena samega. Ozrl se je na železje na tiogi, v duši mu je vstala grozna noč, ko je zdel ob skali in tiščal rano s pestjo. Tako živo mu je bilo pred očmi kot otroci pred cerkvijo.
»Zakaj ravno nas Bog tako tepe ...?«
S težavo je premikal nogi, ko se je vračal v vežo. Izza vogala se je zasmejal zagoreli hlapcev obraz in prikazali so se zavihani rokavi.
Megle so se plazile iz doline proti hribu kot težak voz po klancu. Pod njimi se je čulo drdranje vlaka, rezek pisk je pretrgal tišino.
»Ob zori se odpeljem...«
Mati mu je povezovala in ni govorila. Zdaj je namignila dekli, da je odšla v kamro in ji pomagala spravljati. Hlapca ni bilo blizu. Oče je gledal skozi okno, kakor da ne vidi nikogar.
Ob zori je zasopihal vlak in ga odpeljal k invalidom.
Osebnost pokojnega pisatelja se zdi kakor spomenik starih časov v naši spremenjeni sedanjosti. Eil je najnemirnejši Protej nemške literature. Po krvi šlezkega pokolenja se je čutil vse življenje odvisnega od slučajnega rojstnega mesta Linza. Najprvo se je udejstvoval na Dunaju v borbi za velenem-štvo, pozneje je postal v Berlinu socialni demokrat, v Parizu estet in končno spet Avstrijec. Svet, ljudi, življenje in umetnost je opazoval pred vsem s stališča gledališča in literature. V začetku stoletja je odkril cerkev in postal zvest katoličan. Kot takšen je gledal tudi pojave novega sveta, do katerega pa ni imel nikakih notranjih odnosov. Njegovo delo je ostalo preveč dnevniško, čeprav je bil vedno kultivlran, zabaven in duhovit:
V prihodnjem rednem zvezku priobčimo pokojnikov lik v citatih iz njegovih del.
WIPARANÎt
"J MARXilTA . *МЛТС H E 51?
nadaljevanj®

Kopalnice v Rabaulu imajo svoje posebnosti
animivo je, da dolga potovanja po svetu cesto izpremene v človeku ocenjevanje vrednosti. Polagoma sem v teh tednih črtala iz svojega življenja stvari, ki sem jih prej smatrala za neobhodno potrebne.
Tako sem mislila, da je prva zahteva civilizacije lepo opremljena kopalnica.
V	Rabaulu sem morala popolnoma iz-premeniti svoje nazore o kopanju. 2e na Novi Gvineji ni več kopalnic, temveč kvečjemu kaka primitivna domača prha.
V	Ah Cheejevem hotelu je bila prav blizu moje sobe. Bil je površno zgrajen prostor s cementnim podom, ki je na-lahko visel proti sredini, kjer je bil odtok. Nad glavo je bil obešen kot na vislicah velik pločevinast zaboj z izvr-tanimi luknjami. Priprava je bila zelo duhovito sestavljena. Stopiš pod posodo, potegneš za vrvico, ki visi od nje in s tem spustiš vodo. Zahteva pa neke vrste spretnost, če se kdo lepo namaže z milom in potem oblije z vodo. Bilo je naravnost nebeško, ko sem zjutraj zaklicala »postrežba« in že sem slišala odgovor »jesah«. Pristavila sem samo »pripravite kopel« in trenutek nato so mi že znesli cel bazen vode, da bi se lahko utopila.
V	Rabaulu morate imeti svojega lastnega strežaja, tudi če stanujete v hotelu, sicer vam bo slaba predla. Strežaja pa ni lahko dobiti, postrežnico pa še celo ne. Toda tudi tukaj mi je bila sreča naklonjena. Neki nemški sostanovalec, ki je nekaj dni gledal, kako mi je življenje brez strežaja težko, mi je odstopil dva svoja strežnika. Spala sta pred vratmi, pobijala moskite in mi pospravljala sobo, da mi je boljše ne bi mogli nikjer v Parizu. Prala in likala sta mi celo perilo.
V	Ah Cheejevem hotelu so bili moji prsti ob žili Južnega morja, ker so se tukaj sestajali pravi otočani. V hotelu je tudi stanoval maihen ostanek nekdanjih graditeljev nemškega kolonialnega
carstva, M so izgubili posestva in svoje pozicije, ko so Nemci izgubili otoke. Ti ljudje so iztrgali lep in zeleneč otok džungli. Oni, ki so ostali na otoku, ni?o še opustili nade, da bo čas zabrisal voj- • na sovraštva in jim bo vrnjeno, kar je bilo njihovega. Eni med njimi so našli zlato na Novi Gvineji, drugi se pečajo s trgovino. Nekateri so po svojih avstralskih ženah ušli razlastitvi in obdelujejo dalje plantaže kokosovih orehov. Nekaj jih je tudi, ki jih je zadela grenka usoda, da služijo zdaj na plantažah, ki so bile nekoč njihove, in v katere so vložili svoje nade in trud svojega življenja.
Čudno je, da so domačim po vsem videzu imeli rajši železno nemško upravo kot pa mnogo milejše avstralsko gospostvo. Nova vlada prepoveduje belemu človeku udariti domačina, če bi tudi zagrešil najhujše dejanje. Za kazen je naložena visoka globa in ječa. Le dvoje stvari se boje domači kanaki, in sicer telesne bolečine in ponižanja pred svojimi rojaki. Nemci so iznašli sistem, ki je dosegel istočasno oba cilja, ni pa ostavil nikakih zlih posledic na kaznovanem domačinu. Zdaj se je pokazalo, da je zlasti v oddaljenih krajih, kjer mora beli človek hitro nastopiti, a je službena pravica zelo počasna, porcija javnih batin najuspešnejše sredstvo, za katerim po kratkem času ne ostanejo niti vnanja znamenja niti kake notranje posledice.
Razen Nemcev so bili v hotelu samo slučajni gostje, ki so tod prebivali le na prehodu. Bili so po večini iskalci zlata, pa tudi mornarji in trgovci, ki so tod potovali za kupčijo. Končno je bil tudi Yank Colvin iz Kentuckija, edini Američan, ki je prišel istočasno kot jaz v Rabaul. Bil je visok a slok, z obrazom, ki sta sonce in dež urezala vanj globoke gube. Po poštenih modrih očeh in po za-tegnjeni govorici bi ga človek smatral prej za Angleža kot pa za prebivalca samotnega juga. Za njegovimi petami je bil neprestano ogromen črn pes, iz či-
gar oči je sijala neizmerna vdanost do svojega gospodarja.
Yanfc je živel že več let na Novi Gvineji ter iskal zlato, sedaj pa se je oziral za diamanti. Prišel je v Rabanl, ker je moral čakati na sodbo zaradi pretnje domačinom. Pripovedoval mi je, da je bil daleč v notranjosti Nove Gvineje, kjer je njegovega prijatelja napadla rumena mrzlica. Bila je samo ena rešitev, da ga pripelje čimprej k obali. Zato je
Kitajsko mesto
a« Ah Cheejevem hotelu sem imela ki-tajsko mesto tik ob strani. Kitajsko mesto meji sicer na evropski del Rabau-la, se pa z njim nič bolj ne meša kot zelene vode Zalivskega toka z blatnim vodovjem Mississippija.
S ceste pod balkonom mi je udarjalo na ušesa enoglasno, zategnjeno popeva-nje kantonskih mornarjev. Za oglom pa
Ne barva si ustnic, temveč zobe ...
najel nosače ter se podal z njimi skozi neskončno in neprodirno džunglo. Potovali so skozi kraje, kjer so živeli sovražni domačini. Nosači so se uprli. Tedaj je potegnil samokres in gnal ljudi pred sabo, dokler niso prispeli do obale. Avstralec je ozdravel, toda nosači so se pritožili, da jim je grozil s samokresom in Yanka so postavili pred sodišče v Ra-baulu. Ko sem ga srečala, je pravil, da bi prav rad porezal vratove vsem Avstralcem, ker se je njegova zadeva pred sodiščem vlekla cele mesece! Slednjič pa. so ga le oprostili.
je že hreščal gramofon, ki je prekričal kitajske glasove, katerih odmev je donel kot stokanje duš v vicah. Prikazni v ohlapnih črnih svilenih plaščih z dolgimi do kolen segajočimi kitami begajo kot sence po ulicah. Med staro pokolje-nje sinov nebeškega carstva je pomešana mladina z oškrobljenimi belimi ovratniki in čistimi brezhibnimi srajcami, z ostriženo glavo, pokrito s tropsko čelado ali panamskim klobukom najmodernejšega kroja. Kitajci so v Rabaulu zelo bogati.
Tudi v tem oziru se opaža mila roka
novih gospodarjev otoka. Bili so časi, ko je moral Kitajec stopiti s ceste, če je šel mimo beli gospod. Sedaj se lahko zaletita drug v drugega. Japonski trgovec Komini, lastnik mnogih plantaž in tr-
govskega brodovja, je stalen gost na guvernerjevih prireditvah. Njegova mala ženica, odeta v težak svilen kimono, s pomazaninai črnimi lasmi, okusno povezanimi na temenu v visoko pompadu-ro, sedi s prekrižanimi nogami na nizkem stolčku ter posluša s nepredirnim licem včasi tudi dvomljive poklone evropskih gospodov.
Ponoči so izložbe kitajskega mesta potopljene v temo, dokler mesečina ne osveti njih razstave v tajinstveni svetlobi. Podnevi pa razkazujejo mala okna vsepovsod lepo vezeno svilo, kipce iz
jantarja in ebenovine, rezljano slotnovo kost, bakrene in medeninaste lonce, poleg razne ničvredne šare in barvastega pudra, za katerega bi vam domačinka prodala dušo.
V tesnih vežah poleg trgovin čepe po tleh Kitajci in leno vlečejo dim iz dolgih, čudnih pip. Mične majhne in mlade žene vas vabijo iz teme v ozadju — pri-
Rjavi mornarji na jadrnici
peljali so jih na ladji »Calulu« naravnost iz Kitajske kot bi jih kupili po ceniku v trgovini. Zato je debeli Sing naročil v svoji nekdanji domovini ženo, ko mu je prva umrla na porodu. Vendar naročene žene ni bilo, pač pa je prišel namestu nje ljubek in prijazen otrok, star komaj 13 let. Sing je imel že kakih petdeset let, vendar z zameno ni bil nezadovoljen. Očividno pa tudi ni bila nezadovoljna njegova nova pridobitev. Njen okrogel, srcu podoben obrazček, se je neprestano smehljal nad okusnim, trdim in črnim ovratnikom in kitajsko haljo, ko je sedela za mračnim pultom v trgovini. Sing je prežal nanjo kot maček.
Po kitajskem mestu hodijo ves dan tudi beli moški in ženske, kajti Ah Kuh-nova trgovina slovi za najboljšo v vsem Rabaulu ter ima tudi največjo zalogo blaga — umetniške predmete iz Kitajske in koristne stvari iz Sidneya. Zato si je Ah Kuhn v Rabaulu zbral že prav lepo premoženje in je poslal celo svojega sina na študije v Oxford. Prav rad kaže sliko svojega nadebudnega potomca, še rajši pa poudarja, da bo sin kmalu doktor.
redi tega čudovitega ljudstva sem ^ dobila' občutek, da doživljam nekaj izjemnega in posebnega, kar mi je bilo doslej neznano. Pišem te vrstice v senci težko obložene granatne jablane. Daleč spodaj pred mano leži skalnatemu obrežju Massachussetsa podobna obala, od katere se razteza modro avgustovo morje preko obzorja do oceanske poti, vodeče do koralnih otokov, ki prav tako ne vedo za ta kraj kot Angleži ne za ra-baulsko prebivalstvo. Po morju švigajo ladje, lepo pobarvani čvrsto zgrajeni parniki, prav malo podobni slikovitim jadrnicam, ki tavajo kot začarano bro-dovje med zelenimi skalnatimi morskimi pragovi, orjejo s ostrim kljunom čudovite morske vrtove in dremljejo po tihih samotnih lagunah, kjer nakladajo biserno matico in jantar. Domišljija mi nekako ne dopušča, da bi si namestu posadke angleških ribičev zamislila druge vrste ljudi, pol nage in temnopolte, z glavami, zavitim v kričečebarvne volnene rute, lica skažena z brazdami, ki so jih ostavile koze. Lep kraj je tod, vse-kako mnogo prijetnejši kot Nova Gvineja, krasen kraj in vendar sem tako pokvarjena, da nisem z njim zadovoljna.
Kitajsko mesto zavzema komaj četrtino te znamenite južne pacifične metropole. Rabaul je položen v usedlino tik
pred morjem. Vsenaokrog se širijo slikovite barve. Modri in vijoličasti valovi se zlivajo tam daleč nekje skoraj v neskončnosti v milo harmonijo. Zlato listje kasij in ogromnih vrb žalujk je zasulo baržunaste steze ter jih izpremenilo v prava nebeška pota. Z mavričnih dreves kaplja rosa in širi prijeten hlad v ozračju. Udobne bele koče, krite z rdečimi strehami in sezidane na nizkih stebrih, se skrivajo za grmičevje. Ne more se odrekati Nemcem, da so zelo lepo zasnovali izgraditev Rabaula, ko so ga ustvarjali, široka Avenija Casuarina, ki jo obrobljajo drevesa, po katerih je dobila ime, se razteza po vsej dolžini mesta do botaničnega vrta.
Premerila sem Casuarino večkrat na dan. Od vseh pestrih stvari na tem otoku se mi zdi človek, če izvzamemo mogoče edino rajčico in metulje, najbolj slikovit stvor. Moški spol Nove Britanije si barva'lase. Po prvem začudenju sem se kmalu navadila na glave, povezane s turbanu podobnimi svitki. Moški spol si tod ne barva samo las v vseh mogočih in nemogočih barvah, temveč si tudi rad obroblja oko z karminasto rdečim krogom.
Na Novi Gvineji se v nasprotju z našim zapadnim svetom moško bitje mnogo bolj lišpa nego ženska. Žena, vsaj krepostna, si ne vpleta v lase cvetlic, pač pa mož, ki ji ga je prisodil gospod Bog, rad zatika hibiskov cvet za ušesa in si uklepa roke v tesne zapestnice. Zobe ima črne kot polirana ebenovina, ali si jih pa barva krvavordeče z rastlino, koje sok daje škrlat. V laseh ima zataknjen visok lesen glavnik, v katerega so vrezijane razne figure. Glavnik je opremljen z raznovrstnim perjem rajčic, pava, pelikana, pa tudi navadnega krokarja.
V	rani mladosti dečkom že nategujejo uhlje, da vise, če mogoče kar do ramen.
V	to svrho prebodejo detetu uhelj in vtaknejo vanj majhen lesen krožek. Ko uho raste, vtikajo vanj vedno večje krožke.
V krajih, kjer se je naselilo že belo prebivalstvo, ženske ne nosijo več starodavnih iz trave spletenih kril in tudi ne hodijo več z razgaljenimi prsi. Cenena suknena krila so zamenjala naravnost umetniška iz trave spletena oblačila in umazane kučemajke zakrivajo rjava ramena in prsa. V domači vasi pragozda je ostala domačinka prožno, naravno bitje. Hodi s plešočim korakom, pri čemer se ji ob vsaki kretn" bokov z neodoljivo gracijo zaguga krilo in
pod rjavo baržunasto kožo se vidi vsaka mišica pri delu.
Pogosto srečate na Casuarini čuden sprevod, v katerem koraka kakih 12 domačinov tesno zavitih v suknene predpasnike, z belimi mornarskim: klobuki na glavi, ki nosijo nosilnico. Nosilnica je pokrita z neke vrste prtom, izpod katerega moli dvoje nepremičnih rjavih nog. Nosijo mrliča h pokopu na bližnje pokopališče. Zdi se, kot bi to ne bil no tamošnji filozofiji nikak posebno žalosten dogodek. Življenje pojmujejo na Novi Gvineji zelo lahko.
Nasproti hotela stoji po času oglodano poslopje, kjer kažejo zastarele in obrabljene ameriške filme, če zmanjka pri tem kak meter prvotnega filma, ne dela to podjetniku nikakih preglavic. Enostavno zamaši vrzel s kosom, ki mu'je
ostal od slične poprave kakega prejšnjega filma.
Guverner je majhen okrogel možic, ki dobro razume svoj posel. Ne vem, ali je bolj ponosen na svoje veliko dostojanstvo ali pa na podjetje, ki ga ima v Qeenslandu. Pri vsem pa rad pomisli s težkim srcem na one srečne čase, ko je bil še sam svoj gospod. Vse velike svečanosti se vrše v evropskem hotelu I?a-baula. Sredi veselega razpoloženja zaigra navadno godba himno »God save the King« in na stopnicah se pojavi majhen debeluhast možic v tesni obleki z dostojanstvenimi koraki. Za njim stopica zaokrožena ženica z lesketajočo ogrlico draguljev in v pariško prikrojenem plašču. Njegova in njena visokost otvorita družabno sezono v Melaneziji. dalje
KAKO JE S PIJAČO PHI JEDI?
Preden rečemo kaj več o tem, moramo najprej ugotoviti, da običajna opoldanska juha sikoraj zadostuje za kritje tekočin, kolikor jih sploh potrebuje naš organizem. V «plošnem se mora vedeti, da preobilno užiivanje tekočin med jedjo sploh ni dobro, ker se zaradi njih grižljaji premalo oslinijo in rridejo v želodec le deloma prežvečeni. Razen tega se zaradi zavžitih tekočin zmanjša koncentracija solne kisline v želodcu in prebavnih sokov na splošno, zato pa mora tem več izločati želodčna žleza. V ostalem se mora priznati, da je uživanje jedi za marsikoga lažje, če med jedjo pije. Jed tekne bolje, kar je pa za debeluhe nevarno, za suhe in takšne, ki se pritožujejo zaradi slabega teka, pa prav koristno. Učinek je še ugodnejši, če pijejo med jedjo — pivo, pri katerem pospešuje tek in razpoloženje neznaten odstotek alkohola. Gotovo je, da alkohol v neznatnih množinah samo dobro vpliva na prebavo.
Kdor ima zdrav želodec in tudi sicer nima pritožb zaradi bolezni v zvezi s prebavo, lahko mirno uživa svojo mero tekočin pri obedu in večerji.
Pri tem pa mora vendar paziti, da žeje ne ustvarja umetno — s soljo. Sploh je moderna kuhinja mnogo preradodarna s soljo, dasi jo telo potrebuje zelo nujno. Če je solna kislina, ki se izloča v želodcu, opravila svojo nalogo, se spet spreminja v sol in razdeli po telesu. Kolikor, je primanjkuje, jo dobiva telo z jedjo, toda celo z nesoljenimi jedmi dovolj za organizem.
Ce je soli preveč, navadno ni več v redu izmenjava rudninskih snovi in medsebojn ; razmerje rudninskih soli, ki jih sprejema
telo. Še bolj škodljivo pa je preveliko uživanje soli za ledvice. Zato je treba uživanje soli čimbolj omejiti, po možnosti pa snloh opustiti. Skoraj gotovo pa bomo po tem skrajnem sredstvu posegli le tedaj, če sino že oboleli, ker je sicer r.eslana hrana več ali manj neužitna ali pa le s težavo.
Zato je treba zdravim priporočiti zmerno uživanje soli, ki naj ga zmanjšajo, kadar in kolikor se da.
Začimbe se pridevajo jedi zaradi te<*a, da bi povečale tek. učinkovale na okus in vonj in obenem pospeševale izločanje prebavil h sokov v želodcu. Takšne začimbe pa se pojavljajo tudi brez dišav, kadar se meso peče ali cvre. Sicer pa je po starem kuharskem pravilu najboljša začimba glad, toda pri delavcu, ki ne opravlja ročnega dela, je vendar treba nekaj dražljaja za tek in prebavo.
Toda kljub vsemu temu ostanimo zmerni, ker se sicer kmilu oglasijo pritožbe v želodcu, nrebavi, debelušnosti in morda še hujšim. Skratka: tekočine, sol in začimbe uživajmo z jedjo v zavesti, da takrat niso neobhodno potrebne za naš organizem.
-Is
ZIMSKO CVETJE
Ce se potaknejo vejice zgodaj cvetečega drevja v mlačno vodo in postavijo na toplo, potlej se predčasno prebude iz zimskega spanja in po nekaj tednih poženo cvetje. Razvoj cvetja se lahko močno pospeši, ako se vejice poprej obrizgajo z etro-vo paro. Naravoslovci sodijo, da se s tem omamnim sredstvom odrevenelost rastline do neke mere poglobi in potlej hitreje prekine. Predčasni razvoj se najlaglje posreči januarja in februarja Pospeševalni učinek etra temelji po vsej priliki na tem, da se z njim poživi pretvarjanje škroba v sladkor.
ČLOVEK IN DOM
Nesrečni nahod
vseh zlih posledic, smo si nakopali kar čisto sami po svoji lastni krivdi ker se iz mehkužnosti nismo hoteli umivati z mrzlo vodo, ampak s toplo, nismo hoteli vsaj pet minut vsak dan telovaditi in ker smo spali pri zaprtih oknih v slabo zračeni sobi.
Pritiskavec za preproge je praktična novost, ki bo našla priznanje v gospodinjstvu. Pritiskavec za preproge je prav tak, kakor za obleke, le večji in močnejši. Eno polovico prišijemo na vogal preproge, drugo zabijemo v pod, kjer hočemo imeti preprogo pričvrščeno. S to preprosto napravo preprečimo, neprijetno svaljkanje in drčanje, posebno tekačev.	J. X.
LEPO OBNAŠANJE
Spoštuj tuja vrata in zasebnost, ki jo zakrivajo. Ne bodi med onimi, ki loputajo z vrati, ne da bi se oprostili. Odvadi se te razvade! Vedi tudi, da ne sme nihče — niti družinski član — stopiti v tujo sobo, Četudi bi bila vrata le priprta, ne da bi prej potrkal ali vsaj vprašal: »Ali je dovoljeno?«
Kadar smo zdravi, se nam zdi ves svet lep, vsako delo lahko. Če nas položi bolezen v posteljo, se nam zdi vse turobno m življenje težko. Že sam ta preklicani nahod, ki se mu pozimi prav rada pridruži angina in hripa, na.s spravi v skrajno slabo voljo, življenje se nam zdi vse trše, kakor če »mo zdravi. No, in nahod, ki je začetek
® % A И BS
Mat v àtirih potezah
Rešitev problema 54
1. Th6—hI!! Beli namerava 2. d2—d3 m 3. Del—h6 mat. Po vsaki drugačni potegi stoLpa igra črni Lb7—hI, da pride na 2. d2—d3 z Da8—g2—f— belemu na pot. Sedaj pa mora črni na hI obračunati s stolpom, nakar prinese lepa parada 2. DaS : hI! nepričakovano odločitev. 2. D : D, 3. f7—f8D ali L mat
ZA MSILECE (GLAVE
*
80
Poštni konji
Ko se je nekoč neki kralj vozil a poštnim vozom po državi, je na neki postaji vpra-Sal radovednež poštarja, koliko konj je naročil kralj za izmeno.
Prebrisani poštar rmi je takole odgovoril: »S polovico konj in še pol konjem se bo peljal kralj sam, s polovico tisteça kar ostane in še pol konjem se bo peljal njegov minister, s polovico še preostalega ostanka in pol konjem se bodo vozili njegovi sluge. Zadnjega konja, ki še ostane bo pa zajahal predjezdec kaljevega spremstva.«
Mož, ki je zastavil poštarju vprašanje, je sprva debelo gledal, slednjič je pa le začel računati in je tudi pogodil pravo število konj. Poskusite še vil
S e j k o v a oporoka
Alah je sklenil, naj se izteče življenje njegovega zvestega služabnika: Stari šejk je umiral. Na smrtni postelji je dal poklicati svoja dvAj: sinova in jima dejal: »Za-jašita vsak svojega velbloda in odpravita se na pot v Meko. Čigar velblod bo zadnji prišel v sveto mesto, tistemu zapuščam vso svojo oblast in imetje.« Kazalo je, da oče ne bo več dolgo živel in ker je bil običaj, da je moral oče svji:->ga naslednika blagosloviti pred smrtjo, je bilo treba pohiteti. Kako sta sinova na najkrajši način opravila očetovo naročilo?
Rešitev k št. 7 9.
(Ubegli kaznjenec)
Ker je dama sporočila svojemu šoferju-kaznjencu točen naslov, v katero garažo naj spravi njen voz, je imela policija, ki jo je takoj nato sama obvestila, lahek posel. V nekaj minutah so bili pri garaži detektivi — in čim je zapeljal vanjo voz te in te številke, so šoferja takoj aretirali, dasi ga sicer ne bi bilo mogoče prepoznati za ubežnega kaznjenca, ker se je bil med tem od temena do peta popolnoma preoblekel.
NEVARNA LETA MOŠKEGA
Da imajo ženske v starosti 45 do 50 let svojo kritično dobo, ko preneha delovanja spolnih žlez, je znano, manj znano pa je, da obstoji takšna doba tudi pri moških. Mendel jo je imenoval moški klimakterij. Seveda so ženska »nevarna leta« vse bolj izrazita nego moška, če moškemu z operacijo odstranimo bolna moda, se pokaže cela vrsta živčnih in duševnih motenj, kakor pri ženski po odstranitvi jajčnikov. Seveda so naravni fiziološki pojavi pri moškem v nevarnih letih, ki se javljajo itak polagoma, dosti slabotnejši nego po kastraciji, umetnem izzivanju klimakternih pojavov.
Pri moškem preneha delovanje klicnih žlez nekako v 60. letu. Med motnjami, ki se v tem času prav često pojavljajo, je omeniti zlasti neko jokavost in občutljivost, ki sta zvezam z bolj ali manj izrazitimi duševnimi depresijami, nevoljo za delo, zdražljivostjo. Omotice, pritisk v glavi, krvna valovanja, močno utripanje in čudni občutki v Koži, kakor včasi pri začetni arteriosklerozi spremljajo te pojave. Verjetno pa je. da vsi ti pojavi niso zgolj v zvezi s kličniml žlezami. V splošnem pa je moški klimakterij manjšega pomena nego ženski in malokdaj nevaren.	ka
PROBLEM 55
V starem slogu T. Herlin (1860)
	a	b	c	d	e	f g h	
8		Ш		Jf		mm	8
7 6	UP mâ.	if Шт	i	■	Ш mm	S|i	7 6
5 4	■	Шш	ш ms	■	ШШ mm	f^š	5 4
3 2	Ш	§ц	ШШ	WÊ m	ЦШ mm	mm	3 2
1	Ш		'////M//, m		mm. Ш	e*	1
	a	b	C	d	e	f i h	
RISARSKA UGANKA
PRIGODA NEDELJSKEGA JAHAČA Ni vam treba rezati očrtanih delcev. Vzemite svinčnik in zamažite prostorčke označene s pikami. Ko ste izčrtali vse prostorčke, dobite sliko. Poskušajte in če vam je uspelo, uganite, kaj ste narisali. Rešitev dobite prihodnjič z novo risarsko uganko
REŠITEV RISARSKE UGANKE V ZADNJI ŠTEVILKI:
SKRIVALNICA
NESREČA NA MORJU
Kje je pijančev prijatelj?