Posamezne Številke* Navadne Din 1*—, ob nedejjah Din 1*50. UREDNIŠTVO m n.h.fa * Mari-boru, Jurčičeva uL it. 4, L nad* »trop j e. Telefon Interurb. st. 276, UPRAVA ae nahaja v Jurčičevi ulici at 4» pritliSje* desno. Tele* fon it. 24» — SHS jpoštnoČckovni račun čtev. U.787. Nm naročila brca denarja aa na aaira. — Rokopisi sa na vračajo. »TABOR* izhaja vsak dan, razvcn nedelje in praznikov, ob 1^ uri s datumom naslednjega dne t -. mesečno po pošti D 12'50, »emstvo D 20*50, dostavljen D 14*—, na izkaznice D1* inserati po dogovora. Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4. Maribor, nedelja 13. maja 1923, Posamezne številke« Navadne Din " Številka: 107 zaželi razračunavati mod Seboj: ' 5°ca> bit dc dana! »Slovenec« dolge članke o sporazumu. Z_ Vrt' organ »Samouprava« ga L Za-Vraea i n mu deli zasluženo lekcije, i B9 končujejo s slovitim :Z' Ie'r®nom: »S kanoni vas pozdravimo — ud Srbi, — dom hladni vam postavimo — ® * vrbi.« Kakor so vidi, so se v Beogradu bravini umevanjem poglobili v »mo-•'oevotoče rožcc« klerikalne politične ®0ez'je. Radikalci niso tako neumni, da bi ne o-^ili metamorfoz klerikalnih listov in' , a bi si dali od dr. Korošca zavezati oči, 9r ravno klerikalcem zahoče igrati ‘ ePo mi«.. »Samouprava« očita »Slo-_ ePcn«, da je dve leti neprenehoma na-adal }n psoval vse, kar je srbskega. ■ n, ^ (narod jo predstavljal kot pol-.^bare in1 nezavedno maso, ki se da .^Tiščati od beograjskih porodih. Srb-Politiki niso Srbi, ampak Cincarji, ki povsod samo svoj žep. O ministrih jWsfaj, da tli gotovo, da bi bili vsi pis-Ni uglednejšega beograjskega po-*ka, ki ga hi! »Slovenec« opsoval z Haj-, mirni priimki. Po volitvah je objavil 1 !§0j6V.^ članek, da bo začel boj s Srbijo. edaj pa ja nagloma Izpremenil Smer — , ,® čudi; »Samouprava«; postal je rtežen • 11 Sentimjentalen’. V uvodnih člankih pl-. -8 fefwtio o sporazumu. — Nato »Sanio uprava«, s primernimi opazkami1 razvaja1 »Slovenčev« uvodnik z dne 5. tna a in brezobzirno prijema dr. Korošca za Mesa. Sklicanje narodne skupščine za pon-| deljek ali torek. fr’ Radikalna vlada prekoračila proračuS za 1 milijardo. Beograd, 12. maja. (Izv.) Včeraj predlog Klede izrednih kreditov v 'skup-popoldne od 18. do 20. ure se je vršila nem znesku 620 milijonov dinarjev. V seja ministrskega sveta, na kateri je po- tej vsoti so vpošteti vsi zneski, ki jih upa ročal zunanji minister dr. Ninčič o pod- ministrski svet zagovarjati pred javnost- _____ pišu jugoslovensko-grških konvencij gle- jo. Zakonski predlog bo pred predložit-1 proglasiti za imaginarne. Smešno je, k a. de proste cone v solunskem pristanišču. vij o narodni skupščini še enkrat p reg le-1 p;Seo dotičnega članka udriha po kle-Dr. Ninčič je predlagal,-naj bi konven- dal poseben ministrski odbor. Potem 3© j rikalclh, bo omenja srbske »minimakie« cijc vsebovale tudi določbe glede prome- poročal minister za izenačenje zakonov zasluge za meje proti Italiji. Vse, kar se jel ta, veterinarrtih in carinskih zadev. Te o zakonskem. osnutku glede sodnikov in zg.0dalo v tem času, se je zgodilo s privo- določbe še niso redigirane ter se bodo v invalidov, notranji minister pa o javni j ijopjem irt soodgovornostjo telovert. kleri- ki i idbtf 'je, 'da je čarobna beseda »Srat-KP o razum« sanio hova krinka, ki si1 jo ?a^bvajo plemeit&ki demagogi, da bi iz-drug drugega’. Niti radikalci 'niti L. 09ahski’ Separatisti he morejo jasno O , edeliti, 1. kaj mislijo pod Sporazumom ’ kako bodo z dosedanjimi političnimi j,ek>dam,i dosegli zadovoljiv kompromis. 1 | kalno Stališče irt federalizem1 ista celo .^^tičrto, kaj šele praktično tako da-Prazen, da 'bi' bil morebitni sporazum n^avi čudež (rtašega čaša. . J(li mariborska »Straža« je objavila k« J (obračun z Velesrbi. Članek je na ^tvarne3^i’ (nima tiste časnikarske ■i^erznosti, k.I še običajno opaža 3 Ivih izpadih’ tega lista. Nas sepa-|(i>tčnd razručartaVnje le toliko briga, bt r 'vidimib v njem brezuspešne po-U,a S®> d a bii še razmere v državi uredile -■ plemertsk! podlagi. Naše čvrsto ' da sedanji Separatistični en ^ no bodo dosegli svojega cilja iz fc^^rtega razloga, ker nimajo pred brk jasnega. Radikalci izjavljajo !Pa ~ 0 ’ ®° 7a »sporazum«, obenem t h "Se trkajo Ha prsi kot nepopustljivi . 'Hibovcl vidovdanske ustave, Radič Slovenci He Smemo biti Srbom hvaležni le za pomoč na Koroškem', (katero Istal hotela pokojna dr. Pogačnik id dr. [Veri stovšek rešiti S pomočjo dekretovl Na* rodne vlade v Ljubljani!), ampak jini dolgujemo hvaležnost za neizmerno mui čeništvo med svetovno vojno, za heroji ski boj proti avstrijski Bastilji. Le kdor se je dobro počutil v tej Bastilji, kdor ni hrepenel ven iz nje, more neizmerne žrti ve srbskega naroda za osvobojertje irt ui i jedinjenje Srbov, Hrvatov irt Slovencev to sVrho činiprej sestali naši in grški eks- varnosti v državi. perti, da dokončajo tudi to delo. Ta konferenca ekspertov se vrši v dveh ali treh dneh v Atenah, kamor se do tega časa vrne tudi naš poslanik g. Balugdžič. Finančni minister je nato podal obširni referat o vseh izdatkih, ki so se izvršili po sklepu ministrskega sveta izven državnega proračuna. Ti zneski dosegajo Ministrski Beograd, 12 maja. (Izv.) Verifikacijski odbor je dokončal svoje delo. Po-| ročilo je šlo danes v tisk. če bo do jutri dokončarto, bo seja narodne skupščine za V, ponideljek, v nasprotnem' slučaju pal za v torek. V političnih krogih vlada za to sejo veliko zanimanje, ker so pričakuje, ostra opozicija irt morda celo obstrukcija demokratov. j krog eno milijardo dinarjev, svet je po daljši debati odobril zakonski Iz češkoslovaške narodne skupščine. Komuiilstičfll napad na maršala Focha. Praga, 11. maja. (Izv.) Na seji ha- vladni predlog o vojaškem discipllriar-rodne skupščine je vlada predložila za- nem redu. Med debato je nastopil komu-konski načrt glede podržavijenja bušte- nistični pos-lanec Haken’ proti namerava-hradsko železnice. Država bi prevzela vse nernu posetu francoskega maršala Fo-pravice in dolžnosti družbe razen delnio cha, katerega je označil kot predstavite-premogokoprte družbe, za vsoto 34 mili- Ija zapadnoevropskega imperijalizma. in jonoV čK. Dosedanji delavski zaupniki ostanejo do novih volitev na svojih mestih. Sredstva za podržavljenje te železnice bi so dobila potom posojila. Praga, 11. maja (Izv.) Na današnji Seji parodne skupščine je bil sprejet Diplomatski konflikt med Rusijo irt Anglijo. Moskva, 11. maja, (Izv.) Kot odgovor na angleško noto, v kateri zahteva Anglija takojšnjo osvoboditev v ruskih' vodah zadržanih angleških ladij, je predal danes- Litvinov -angleškemu zastopniku v! Moskvi noto, v kateri izraža sovi jetska vlada željo, da bi se zadeva rešila mirnimi potom'. Odklanja pa zahtevo, ki stremi za tem', da bi Rusija opustila svo militnrizma. Njegove besede so izzvale v skupščini veliko ogorČei^^.zlaifti.^ivlad-nih strankah. Vojni minister jč ščitil maršala proti komunističnim napadom’, kar je povzročilo nov hrup v vrstah ko munistov. —□—« 'r. ■ - ga je bilo danes prepeljano rta patološki oddelek tukajšnje univerze v svrho obdukcije. Stanje obeh ostalih ranjencev, je. rtc-izpremenjeno. Oba se nahajata v tukajšnji bolnici. Angleška nota danes izročena nemški vladi. kalne stranke, ki je bila udeležena Hrt vladi. Zakaj ni dr. Kc-rošec protestiral proti srbski »nesposobnosti« 1 Irt če jel videl, da so krivi Srbi, bi bil lahko Ha* pravil iz tega politično vprašanje irt i®« vajal konsekvence! 1 Dr. Korošec je toliko odgovoren kot Trumbič, Pašič irt Pri bičevi č. Na drugi strani pa; Ali tii ravno Slovensko časopisje zagnalo (Seji več krika radi tega, ker eo ee na srbski! strani pojavili glasovi, da bi veSidarlel bilo umestno sprejeti Wilsonovo črto? In Koroška? Je-li pisec pozabil, da jrt za plebiscit odgovorna predvsem) deželna vlada z dr. Brejcem na čelu irt da &e( centralna vlada načeloma id mnogo vmešavala y kroško zadevo? A. Prepeluh sedanji velik avtonomist, je svoj čas dokazoval' v! »Napreju«, da bi lahko bili preprečili koroško katastrofo, po bi ne bilol v deželni vladi toliko optimizma. Največ, ji MaivneŽ pa' je bil Korošec dr. Brej<5. Če je pisec tako nepoučen' o pravi zgodovini naših1 obmejnih’ bojoV, Maj b'I zaprosil za pojasnilo Ha pr. eksperte Hrt pariški konferenci1, ki Bo Hiu sicer zelot blizu. i Spiešno ’je, primativnejših’ pravicah«. Mar Ho zavzemamo Slovenci v Jugoslaviji položaja!, ki ga nismo iimeli nikdar v zgodovini? Potepi pa ono o sužnjih! Ali ni jravinrt klerikalno časopisje podalo pred^ vojnd irt med vojno obilo dokazov, da je BlO-veitec bizarttsko servilen pf ponižen? je bilo treba tako klečeplaziti pred pe. k|'.jr|š' ii'«(!; če piSed govori O »naj. Sarji, vojskovodji itd.? Kdor ima še malrt L o n’d o rt, 11. maja (Izv.) Na včeraj-, spomina, rtaj se Spomni Ha pisavo »SlO- šnji seji dolnje zbornice je izjavil rtarod-noliberalni poslanec Fischer med dru je pravno 'Stališče ter smatra .tako zahte- gim; Če Anglija sploh veruje v zvezo bbV x"VvC1 vidovdanske ustave, Radič dah svojega deffiagoštva Ha vo- ■' 1-tri Y dom^lj'j0 (čovječartSka republika ' Sim ,„kle?kalci so za vsak simrazum1, ki feb vZr°9a na milost irt nemilost sloVen-pralce irt tako Maprej — skratka: ” Taktični Babilort. ivfcla^ ^ radi’kali odgovore Ha »Stražln« kttg1 kakor hočejo — rta-s se 'separati-Cl?° ^rckl jan je ne tiče, ker no izganja-%iat z Belcebubom'. Mis-liirto pa, da ■ ih r6 bo težko odgovoriti, kajti argu-. ■ eiaw -o 8 'katerim! jo podprt »Stražiš« -So 'siltfo Šibki. Ne bo .težko udariti i M.* VŠ Brstih1, ko trdi, da 'so »dobrote, hb izkazovali Srbi Slovencem in *: kroti + ’ VeC manj imaginarne.« \ ’^°čno ^ stavku moramo tudi mi od-5an,- Protestirati, ker je navadno .potvar-! 'Shežif ^^skih’ dejstev. Pisec naj bi taJ na pr. »Stražo« L 1919, pa se bo bpo: dali ■hinii, kako srrto Slovenci takrat gle- **1T W_ . - r m b ^aToirl ^ B^tck dogodkov. Šlo je za našo lC,r 1,1,0 °kzistenoo, šlo jo,-za naše meje. »hoin^0 v Pariizu rešili, ni bila zasluga SV, ' Mariborskega škofa’, marveč.za-s,^1"!:u1-žrtejj za z®agp, a^tafite. vo za Hapad na suverenost Rusije. H koncu izraža Litvinov upanje/da bo tudi Anglija pokazala toliko miroljubja, kakor Rusija, ter pripomogla k temu, da se to vprašanje reši mirnim potom1, potoni medsebojnega sporazuma’. Lom d o h, 11. maja. (Izv.) Reuterjev, urad doznava, da je odgovor sovjetske vlade na angleško noto z drie 28. aprila pisan v zelo pomirljivem! tonu. Sovjetska vlada izjavlja, da ima Rusija pravico rta 5 milj široko teritorialno cono, je pa pripravljena, prepustiti rešitev tega spora posebnemu razsodišču. Ob umoru sovjetskega delegata Vorod* skega v Lausanni. L' a u s a n n e, 11. maja. (Izv.) Danes zjutraj je preiskovalni sodnik zaslišal morilca Conradija. Conradi trdovratno ponavlja, da se je hotel maščevati za svojo v Rusiji od boljševiškib oblasti n-bito družino. Na vprašanje, kateri organizaciji pripada, rti hotel dati Mikakih" venca« in »Straže« d. 1914—1917. Gospoda!, ali ni mogoč sporazumi brez laži? če kdo govori o gospodarski ISoČi Slovenije, ne sme pozabiti, da trt Sft>8 rt glavnem leži v industriji, ne prt rt poljedelstvu, ki je pasivno. Slovenska industrija M se rtikdar rte razvila, sama od sebe, če bi rte našla v novi državi Maju-! pričanja, rta je položaj sarajno naper mi raztegnila v agrarrie dele rtaae države’, srt narodov, potem' mora sprožiti vprašanje Poruhrja pred svetom zveze narodov. On se je ravnokar vrnil iz Nemčije, kjer je imel priliko se razgovarjati z odličnimi publicisti raznih' strank. Prišel je do pre pričanja, da je položaj skrajno napet irt ki zahtevajo nadaljevanje pasivnega odpora. 7j gotovostjo lahko trdi, da v par meeeeih’ ne bo več vprašanja reparacij, kor bo Nemčija dotlej že popoltfoma uničena, v brezdrio propada pa bo potegnila tudi Francijo in’ Belgijo. H koncu je izrazil upanje, da angleška vlada nemških predlogov rte bo kratkomalo vrgla pod mizo, temveč vzpodbujala Memško vlado, da. Stavi Hovo ponudbe. Pariz, 11: maja. (Izv,) .Angleška vi a da bo jutri ‘sporočila besedilo svojega odgovora Ha fiemško rtoto nemški vladi. Nasvet angleških delavcev Sovjetom. L' o M d o H, 11. maja. (Izv.) Delavska stranka je Oklenila nasvetovati Sovje- pbjasiiil. Sled, ki: jo' je dobila policija, tonf, naj 'se izogibajo vsakega dejanja, ki vodi v Ženevo, od koder je baje včeraj moglo dovesti' do konfliktov med sov-Sprejel «>- -mn piririo z večjim' zneskom1, jetsko RuSijo irt Anglijo. 1, . ’ „ ja. (Izv.) .Švicarski zvez- rg. BORZAH :'r/T’! ni svet :: .i . ■ sprejel prošnjo šefa SoV- ' ", - „ „ jetske misije v Berlinu za potrto doVoljc- . Cur fb, 12. SffaJsL SkTepfil tečaj, nje m SvitHo -prevoza zemeljskih oStaiiko^ Pariz S6.75, Beograd 5.80, London! 2^.71, tiirSorJeHte^a ruskega delegata Vorovske-. Berliff 0.0133, Praga 16.54, Milatf ST-lOj ga. Prošnji! se je ugodilo’. .Newyork’ 556.75, Dunaj 0.0078 ena oSinlrta je mogla rt primeroma kraitkanfi časU razviti tako zadovoljivo. Naj Bel pised oglasi v naših tovarnah' irt naj povpraša,-kam! izvažajo svoje izdelke, pa so bo prepričal, da dobiva Slovenija največ denarja od konzumentov vSrbfji, Bosni i?f Hercegovini, Hrvateki, Dalmaciji, Bački irt Banatu. Naravno je, da Slovenija) plačuje visoke davke, (vprašajmo pa, kam 90 se razrasle korertirte slovenskegal gospodarstva, odkod črpa brarto HaŠ trta-terijalrti napredek?! S separatistično politiko v smislu Radičevih želj — HO rečemo, 9 pokrajinsko BanSouprarto ** Kodo te korenine odžagane. Že sedaj dobivajo Maši industrijalcl od rtelesrtekili trgovcev odklonilne odgovore, češ, prodajte Svoje blago V Koroščevi deželi, Kjer) rt as Srbov rte marajo. Ml tak ekstremizem' obsojamo, ali trma je največja jugo-slort. napaka, Hesloga najelaVrtejŠa_ Slovanska laistnoSt. • •'v. 1 Ne trdimo, da bi’ H« bilo rtlogoče rtll potrebiro zdravejše politično Življertje, ‘Lausanrte, 11. maja. 'OarCi Truplo žig. krone 0.00782R,Budimpešta.0.105, yar: da Se ni zgodilo v hrtetfo Srbstva mrtogo -uiHei'ioaafta ru&kega-delegfttfi KorojE&ke« šartaJkQJ.16, Sofija 4.43, težkih flapak, povdariamo pa, da ie - Spi 'ijssammusrnammm ffiripgo grešilo fe3l S SIo^eBisEe, preifvSem! [pa B- br?vat»ke strani. Če je danes tako, tkakor je — je Majveč kriv oni Radič, ki £je sedaj up M zviezda vodnica slov. avto-tnomizma. Nič ne pomada jezuitsko zavi-!jacje dejstev1, če bi Radič vodil takoj (Kpačefcka politiko sporazuma, b! bilo da-toeS drugače v državi. A Radič So jo dogovarjal z onim!, ki so čakali, da naša 'držav razpade, ki So pisali urbi et orbi, Srbi, Hrvati' in Slovenci ne bodo mogli živeti v ©ni državi irtf tla jih Go tre-ffca razdeliti. Srbi 60 poloslli za svobodo Ogromne grmade mrličev, Hrvati pa so *e iz gole trme in zavisti postavili proti TSriboan1 s pacifistično nevtralno republiko, ki je iznajdba sanjača irt megaloma-na, Ta politika, ki je v bistva avstrijs-kanfeka in1 germanofilska, kar je Radič nedavno artova povdaril, je najtežji greh’ iia ortenf jugoslovanstvu, ki rte pomeni privilegijev in hegemouij-3, marveč je afirmacija vseh resničnih' plemenskih vrednot, Sinteza dosedanjega razvoja vseh treS plemen. Če ima pošten Slove-•Beo voliti med srbsko realno politiko, pOdlprto z Idealizmom srbskega naroda !med vojno in hrvateko »oovjočarisko, Sre vtiral no republiko«, ki Hi 'ne krop ns voda, ne miš ne tič, se bo pač odločil rajši! za Srbe kakor za Hrvate. Toda naša isivar ni, da volimo med sabo, ampak da zidamo močrto državo, ki nam bo garancija za pridobljeno narodno Svobodo. Ne mislimo ei, da j© ta svoboda kdove kako trdna in zanesljiva. .Vsekakor bo država tam močnejša, čimbolj bodo v nji zrau-igoval« centriipetalne eile, čimbolj bomo gradili Ha tem’, kar imamo skupnega. Država je ali slepo nasilje ah demokratičen sporazum. Nasilje j© strast, spo-raasum uvidevnost, ljubezen. Če separatistični listi neprenehoma vzbujajo stra-Bti in Sovraštvo proti Srbom’, kako naj . eagovarjajo idejo Sporazuma? Kdor, Seje Sovraštvo, bo sovraštvo žel! : , , r" ■ ■ 1 ■ - - ■ ■ - Vprašanje narodne konsolidacije. ■ DaneS je že jakemu državljanu Jugoslavije docela jasi¥>, da je le problem taarodne konsolidacije tisti gordijski jvozel, od katerega zaviat naša narodna iinl- državjia bodočnost. Zato se tudi ravno tema problemu posveča največ j a ipažnja. ,Vee naše časopisje, pa naj bo že '.državotvorno ali defetistično, se peča s fcetaf problemom, Samo da govori državo-itvornO• časopisje o narodni konsolidaciji, ostalo pa o »sporazumu«. Evidentno je, Ha/tako kakor zadnjih par let, ne bo molelo trajno iti dalje, da je treba nekaj Utori tl. To čutimo vsi, razlikujemo pa se {V mnogih egpirih! in čeeto tudi v osnovnih Itockaih. Mi1 demokrati nismo nikoli pri-eraavali potrebe kakih’ »nagodb« med posameznim« našimi jugoslovertskimi ple-aritamf, ker smatramo, da smo Srbi, Hrvati Sffl Slovenci vsaj po temelju en narod, Sned posameznimi deli enega in istega fafcrOda, ipa ne more in ne sme biti govora jfrlMrimm »Sporaznimu«. Sporazum hočejo ISaartoK aCfci,-kateri ne negirajo samo na-, rotinO, ampaE tudi državBO edinstvo, tisti, kateri zasledujejo na poteh Sporazuma razrušen j e naše skupne države. Njurt »sporazum« ni ‘končni cilj političnih teženj, ampak samo prvi korak do uresničenja tajnih1, temnih in veleizdajalskih namer. Če bi se sklenil H. pr. med Radičem, . Korošcem, Spahom in Pašičerrt tak »Sporazum«, kakršnega hočejo prvi trije, če bi Ste naša danes enotna država razdelila na štiri federacije, bi S tem bil le podan začetek razpadanja. Male avtonomne državice Slovenija, Hrvatska, Bosna, bi pod vodstvom klerikalcev, ra-dičevcem! in' muslimanov vedno bolj težile narazen, dokler bi se končno vez popolnoma ne pretrgala. Da bi pa kake državice tte mogle trajno ohraniti svoje neodvisnosti, je dejstvo, katero mora u-videti vsak trezno misleči človek. Zato smo mi demokrati proti takemu sporazum«, ki bi pomen j al pričetek Razpadanja naše velike in močne dartašnje države, Sirto pa za narodno konsolidacijo, za resničen in iskren’ sporazum med našim ljudstvom. Tak Sporazum, taka konsolidacija pa bi Se dala doseči le S pod-miriiranjem onih' strankarskih^ varalic, ki! za Svoje strankarske in’ osebne namene prodajajo dobrobit ne le 'celokupnega prebivalstva Jugoslavije, ampak tudi tistih' pTemeri, katerim 'stoje na čelu in katera hočejo »rešiti«. To je demokratska teza irt V tej točki se ravno mi demokrati razlikujemo od vseli ostalih' Strank. Najbližji 'so nam v pogledu1 narodnega edinstva še radikali; tudi oni so za; narodno edinstvo, toda razlika med narodnim edinstvom, kakor si ga zamišljamo mi, 111 med narodnim! ediri-stvom’, kakor si ga zamišljajo oni, je velikanska. Mi hočemo demokratično narodno edinstvo, edinstvo, ki bi garantiralo vsem delom1 našena naroda ettake pravice in enake dolžnosti; radikalci pa •hočejo narodno edinstvo v Smislu veli-kosrbstva, narodno edinstvo, ki bi iz Hrvatov, Slovencev1 itd., nasilnim potom napravilo Srbe. Zato pa je ravno radikalna stranka (tista, ki je 8 svojo taktiko resničnemu narodnemu edirtstVu največ škodovala ter naravnost pripomogla raznim separatistom! do uspeha. Toda niti danes, ko smo vsi edini v tem, da tako — kakor doslej — ne more dalje, radikali ne uvidijo, da SO s Svojo politiko In taktiko skrahiralt. Oni so še danes trdno prepričani, da' je njihova dvoumna politika dobra irt da bodo z varanjem rta dve Strani dosegli Svoj cilj — velikosrb-.sko 'riarodflo in državno edinstvo. Kdor misli, da So radikali za1 tak Sporazum' s Korošcem, Spahom' in Radičem, kakršnega hočejo ti trije, Se silrto vara. Njihovo govorjenje o fciporanuniu je le varanje, S katerim Si hočejo podaljšati dobo absolutno oblasti v državi, upajoč, da se jim bo -končno enkrat vendar posrečilo zlomiiti odpor. Danes šo radikali trdno uverjerti, da je njihova homogena vlada najboljše Sredstvo irt najboljša garaifčija za dosego narodnega in’ državnega edinstva. TJverjeni so, da se bodo Radič, Korošec in Spaho dali s praznimi! obljubami speljati na led in pobi- QaterDwi#po*P. L Krstiču); 1“ Stevan^Mokranjac. ^ ®6 3e zatiSnšl I. 1863 v BudrmU Svoje toči mladi1 komis j 34 let stari Srbski skladatelj 'Kornelij Stankovič, prvi osnova-telj srbske narodne cerkvene glasbe, na-Istela je do lota 1887 v srbski glasbi vršel. Tadrrat' je (pa posegel kot pedagog, tornSportist, dirigent fa organizator v tetiskl glasbeni svet Stevo Mokran jae, ki tje Mfial srbski narodni pesmi pridobiti tetaetov® sloves. Mokranjac je bil rojen jrta d«n Wv. Stefana 1. 1855 v Negofcinu. N>jeigova rodfbdtaa »e je pisala Stojano-W6 todaiiker je Mel nje rod iz sela Mo-UraHKija, {je zamenjal Stevo svoj prvotni (priimek iw Mokramjoa, kar se v. Srbiji pogosto gagodi. Že >kot dijak Se je bavil z 8S*mwgičnO pesmijo. Po dokončani gimna-aijiil vNegotinu je pohajal filozofsko fa-4»Htefo'!v Beogradu in vstopil je kot pe-iaetet *(• *Beogradako pevsko društvo«, u-stanosrijono 1» 3853. Pevanje v tem dru-in1 yjf draži ni Kornelija Stankoviča (je tako učmkovalo na muzikalni in-jstinkt taftadeKa pokirajinta, da Se je po-fnfeteaS posvetil glasbil. Ueta 187T je odšel pa konServaltorij v LJtpsijo k znamenite jato parofesorju glasbe Jadaisfsohnlu, Mato V Motiakovo h1 kotoponi&tu profesorju dr. fcate^a ^^glugali • u; čenei iz vsega sveta. Po dovršenih Študijah ee je Mokranjac podal V Italijo in’ se ■de L 1S87 vrnil v domovino kot učitelj petja na L beograjski gimnaziji, pozneje je poučeval v bogoslovju sv. Save, na -dalje na srbski glasbeni šoli, bil je fciidi učitelj in zborovodja »Beogradskega pevskega društva«. Že od prirode je imel velik pedaigogični dar, bil je IjubeBtfjiv, koncilijaiiten irt zato ,v vfleh krogih -izredno priljubljen. Kot skladatelj Se posebno oidlikuje v olbred^h" irt v hmrmonizaciji- narodnih pesmi, kot mojster vokalnega ipetja. Prilastil se je ideje Kornelija Stankoviča, da izoblikuje narodne in cerkvene pesmi1 najdostopnejši harmonizaciji, katerim je i zn mil narodno harmonijo in kontra-punktfko. Njegove pesmi odlikuje iz vanreidni zborov slog. Suvereno obvlada zborovsko tehniko z vsemi mogoči mi efek- ti. V njegovih »borih" so poedini glasovi vedno vodeni prirodrtO, sam‘oStojrio, da je vsak glas melodija za se s specijalnimi lepotami, a vsi glaSovi se zajedrio zlivajo v zdravo irt okusno barantam j o. Nje govi rukoveti, katemhf je 15, so glasbeni testament njegovega dela. V njih tiči vse bogastvo njegove poezije, Stvaritvene si- le, odmeva narodni kolorit, in' učinkujejo v^led fino iascizeliratte haritibhike. Ta- kih narodnih' harmonij v narodni peBmi Uii-dog}? j še noibefl gM^datej^ izumil Jz-. '■ “ .fci. oL.ji .«i ti; uverJeHi SO, da Bo oni tisti, Si' varajo, dočim so v restiici on tisti, kateri so varani. Homogene radikalne vlade ni ustvarila moč radikalne stranke, ustvarili so jo separatisti Radič, Korošec in Spaho! Ustvarili pa je niso zato, da bi se ž njo sporazumeli, ampak, da bi s »Sporazumevanjem«, ki ne bi imelo nikoli koncai, ustvarili v državi še obup-nejše razmere nego SO dartašnje ter s tem’ pridobili še več močnih sredstev za agitacijo med zapeljanimi ljudskimi množicami. Oni vejo, da danes, kljub velikim in' nepričakovanim uspehom pri zadnjih volitvah, še niso dovolj močni, da bi lahko po mili volji razkosali našo državo; za to jim: je treba čaša in sredstev, da še pripravijo Ha še večjo zmago. Zato pa obljubljajo radikalom' sporazum', da jih’ tako odvračajo od onih energičnih1 Sredstev, katera bi jih edina lahko ubila; zato jri? bodre, naj vztrajajo rta Svojem mestu in rta j se rte združijo z demokrati, ker vejo, da bi jim demokrati, če bi prišli na vlado, mahoma prekrižali račurte. Radikalom' laska vse to in rta tihem1 se Smejejo, misleč, da šo 0-rti modri, a Separatisti neumni. Separatisti pa delajo istočasno mrzlično dalje med ljudstvom, ne za sporazum, ampak za še večje Ha&protstvo. Ne delajo pa Samo v Sloveniji, v Hrvatski in! v Rožni, ampak tudi v Črni gori, Vojvodini in V Macedoniji. Radičevi agenti, katere ščitijo Sami radikali, ustanavljajo Svoje organizacije tudi' V rtajopasnejših' -krajih in’ tudi V — Srbiji. Pri prihodnjih volitvah, ko bo imel Radič svoje liste tudi v Vojvodini', v Črtili gori, v Macedoniji fn morda tudi V Srbiji, bodo Sele radikali Spoznali', kdo je varal iri 'kdo je bil varan. Tedaj pa bo že — prepozno! Radikalne vrste bodo deciiriirane, toda ti e po demokratih, proti katerimi se edino danes bore, smatrajoč jih za edino opas-fie, ampak po separatistih’, katere hočejo daffeS varati. Današnja radikalna stranka bo upropaštil« samo Sebe in postavila na tehtnico tudi sploh' obstoj naše države. Kogar misli b’og pokončati, ga udari S slepoto! — pravi Star pregovor. Danes izgreda, da hoče pokončati radikale, kar ti udaril jiih je 8 tako Slepoto, kakor doslej še ‘nobene druge stranke. Naš« narodna konsolidacija danes še ne napreduje, ampak’ nazaduje. 2a-lostne. razdrapane naše notrafije razme re Se bodo v priKodn jiH1' mesecih1 še po Slabšale. Kriza, o kateri' mislijo nekateri, da je daneS na Višku, b*o dosegla komaj v bližnji bodočnosti tako kulminacijo, kakršne nihče ne pričakuje. V tistem momentu pa bo odvisna: ttadaljria usoda naše držaVe od izida borbe med 'dvema skupinama — med demokrati ln defeti-sti. Zato je naloga vSeh' res Iskrenih 'državljanov Jugoslavije, da Se oklenejo te stranke in’ da Se V p joj ■ pripravijo-za končni odločilni boj. * - nnnnf T « a 11 u 11 h i □ □ Naročajte ,Jadransko Stralo‘1 aarrrrnncrPD - p. p namncrrinrnn gleda, Kakor da je Mokrainjac VSe Svoje študije na glasbeno-Strokovnih šolah posvetil Samo enemu cilju, povzdigi srbske narodne posvetne in cerkvene pesmi v popolnoma narodnem okviru. 1 Izdelal je več liturgij, zložil Veliko število cerkvenih zborov, bi! je sijajen dirigent, osnoval je znameniti beograjski- komorni kvartet. Za njegov organiza-torični talent pričajo tudi turrieje, ki jih je napravil z »Beograjskim pevskim zborom« po Rusiji, ‘Avstriji, Nemčiji (Lipsiji, Monakovem, Berlinu). Njegov izbor je vžival enak sloves kakor zbor »Slavjanskega«. Na njegovo inicijativo je bila ustanovljena 1. 1899 »Srbska m)u žička šola«. 1 Njesovo življenje 'je Ugasnilo 16. okt. 1M4, njegovo telo počiva mimo v pre-Stoliei DtišanOvi oib Vardarju, njegova umetnost 1 živtf z nami in bo živela za ■nam1!. .. '1 •< •* .. *<• ■ ncxmmrirT)rin 'n n Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah - od Ygl0.—>%11. ure in ob Četrtkih od 18.—%«0.ure mlidm. oddelekobsebotiih odit 8—19. ure p~o, EOoarniJgCT. Položaj na Reki. Pr. Trst, 8. majnika. (n. n.) —1 Daiies sem čital V ifabi8®* skih listih, da Se je začasni dogovor promet med Reko in Sušakom pudalj-’. do 5. junija. Zgodilo se je to P° sporazuma med beogradsko ht . vlado, ker vsled prekinjeni a delov®^ paritfctične komisije še ni prišlo čneveljavne rešitve reškega vpraš^-. Ktdaj se zopet sestane ta komisij#10 ^ — v Opatiji prav gotovo ne .V-č-J *“3e. u neS še popolnoma negotovo dasiiravi1 V laški tisk še prav pred kra/tklrni doval zopetni sestanek komisij?-. _ Za Reko je neprestano odlašanj6' čiw ureditve njenega j>oložaja gotovo ,^ lo mučrto in1 prebivalstva ga polašČa dalje večje nezadovoljstvo. 0 * ^ prometu na Reki ni več govora, t« * na počiva popolnoma irt delo P® nah je popolnoma zastalo. Beda raAte_{yl dne do dne. Da prebivalstvo v ložaju ni dovzetno več za nac’tjona*is 1 ne manifestacije, kakor fsi jih tako^ 2 ^ žele laški priganjači, je več kot umlJ1' irt v laškem' tisku se že kaže b°jaZ'B®’ bi to laškim težnjam tako neugodni!) T ^ položen je reškega prebivalstva ne i svojega vpliva tudi na sklepe pari11 ^0jj komisije, pa naj ee že sestane in' kjerkoli. Zato pa tudi že išče tlak krivce tega, nevšečnega položaj® ^ Reki irt napel jih je v — reških aV kapetanu B. Jovo! — 1 teče^^ ' Jovo pusti Svoje škornje rok* bo, ne da bi si obrisal črne, Postavi se v pozoru pred svoj l da in' drdra: ^ : - Zaukazujete gospod in- ^ - Pojdi h gospej vej ji, da ne miorem' priti- ® ^jo Mujno delo. Naj mi °pw«h! Sg v »Merart« in prinesi mi j raČo°* dobro in zahtevaj minogo. ^ Si razumel? — j A Jovo nato: kat>®^8 - Sem, kako ne bi, 8*»°* ^ - Pojdi torej in ne tfla* ^ dolgo. Lačen sem že! - fia ^ar odstopita Delta iri BaroSeva ^ars>-?otem' bomo razpravljali o gospo-^Rjo • vPrašanjih. Zatiellijnrici podpi-tiej '^čsflovensike zahteve, toda zdravi ilitevj • Prebivalstva vidi v tej za- ke .^ffoslovertsko pogubo, kajti če VF12£'B OfR*7T “■r-.' 'j/9r V*' >» . A. .fefc; 7" °Pi[ Baroševa luka, bi se trgovin-.fea^t stekal tamkaj ra škodo ineStu. *ilje ^ če bi bilo reško delavstvo pri-tPodv°* h0diti ®GZ most, bi bilo Zet1° -balkanskim1 metodam razna-TOdov^ija.« ., e?ni]BVa luka je tako ‘zdaitfa, da M po. •‘WiisJ? .Tlaso vos promet 's' hrvatskini za-ifciu če :bi Kvlo vfiKtni delavstvo 1 ^lede ^trg0Vec- 6 Zatrellovih načrtov Je dejal ta . da je Zafflella nameraval &lil denar 3 svojo podobo, da je mi-f’^ti zlato rezervo z delnim odstotek; ~ abrežja ln' skladišč arigloairierikan- n- igralnico. Italijanska vla-36 7>a Reko potrošila že 400 milijone lr,-J)a Se Je» ko je izvedela za Zanel-hotela1 zavarovati za te Iz- tart Oil Comparivji, IR ustaHovi- Ib 7 polastila reških železnic Zanella je pobegnil v Ju-30Jn! z vso trdovratnostjo ^ojo progagando. Siada- biter. Misli1 in' 'misli, m ?G Prečl polkovnikovo vilo. Hiti ku^^1 -na7'avnnst skozi kuhinjo larice in’ isobarico, v polkovničiit fea’ ^n' v -t'rein!ut)ku Kd zave, 'da 'Je tstAn v ilT1jam1 se, miloisitiva! Gfosipod ka-e«r a,n' ‘naznanja, da ne more priti, »o,sl if(ta®o»o nmjncpra dela doma iri ?i ?rbf> V6SC^° na mizo. i« . ?e začuden, da je vse tako kakor LVi^Merariu« ' »Piccolor« Informator ’Je Se ponovifo dejal, da je ta1 zairiršeni položaj Šckfe'zato tako težko razrešljiv, ter ga zamr-šavajo življi, ki Se odtegujejo direktni izsleditvi, a tudi zato, ker je ves severni del Jadrana zamešan v nekako zagato, ko ima vendar Jugoslavija v svojih rokah vsa pota prometne ekspanzije napram srednjeevropskemu zaledju. Ta položaj in' kriza se moreta razrešiti le potomi pogajanj, ki pa jitm’ je izid zelo negotov. »Treba je zaupati v prizadevanje Mussolini-jeve vlade: njegova odločnost 'nami bo morala prinesti dobre plodove.« Posebnega komentarja k teni izjavam pač ni treba, zlasti pa Ue tistega, ki je le količkaj sledil razvoju jadranskega vprašanja in' prizadevanju laške vlade, da bi opeharila Jugoslavijo za njeno fdino pristanišče v severneml Jadranu. Rimi se pač boja, da so se Bečani že nasitili njegove ljubezni iri bi se znali začeti obračati drugam, tjakaj, odkoder se jim obeta — kruh. Obnovitev pogajanj jo pred vrati, iri zato je treba Zopet začeti z očrajevanjem in hujskanjem'. Koliko časa bo neki sestradana Keka še prenašala to zanjo tako pogubno italijansko igro?! . , Politične vesti. * Verifikacijski odlior dovršil delo. Dne 11. trn. je verifikacijski odbor končal dela z verifikacijo mandatov in člani odbora so pripravili poročila za plenarno 'sejo skupščirie^ Demokratski člani odbora bodo podali ’ odvojetta mišljenja glede spornih iri odloženih mandatov. Značilno je, da so radikalci v zvezi s klerikalci iri Spahovci odbili vsako razpravo o Radi-čevskih mandatih, da so priznali vse mandate džemi jetu in' celo odmetnikom, ki so bili še nedavno turški oficirji, da so priznali vse mandate Ncmceiri iri raznim centrifugalnimi elementom1, da so pa razveljavili 3 demokratske mandate. Dopisi. Iz Savinjsko doline. K tozadevnemu dopisu v št. »Tabora« od minolega četrtka (»Narodni List«) nas naproša gosp. Kiffmannl st., lastnik tvrdke »Iiuria« za objavo, da, njegov siri, ki potuje, za tvrdko, nikjer ositentativno ne govori nemško, ampak da se povsod opraviči, ker rie zna še dovolj dobro sloveriski, da bi Inogel pri razgovorih s 'strankami tudi uporabljati strokovne 'slovenske izraze. Besedo ima naš. dopisnik. □□□□□□□□□□na □ o □ponoaamnm Podprimo jadransko Straio‘1 txinnocnaxina □ o Kako, da Si daries dobil tako dobro. Jovo}! — Jovo se »rrieje iri oiioKr. ■ . No, Jovo! — — O, kuhinja gospe polkovnikove je 'zelo dobra, čeprav kutaylcav... — Ni mOgel dokončati Stavka. — Kapetan skoči pokonci in1 ga ozmerja, da je ves trd od strahu. — O, iri delo jo tako ffu jno, da res ne morem! kr milostiri! Prokleto delo in ti, teslo! — 1 Divja po SoKi Ves razdražen! in kriči na ubogega Jova, ki Se miu umika z očmi — z mesta si1 rie upa.. i;;! lUbogi, tfboKii, nedolžni Jovo! * ! *—1 Tu imaš pet dinarjev. Pojdi rta trg, kupi eop cvetlic, nesi j,ih gospej polkovnikovi iri-reci ji, da je bila pomota. Povej viso resnico O sebi, v kazeri za tvojo riemrinotot... Vidiš tepec, pet dinarjev me staneš! O, da bi sam' mogel!------------- Jovo gre iri med potjo ne misli večna Maro, fie ria svojo vas. Samo gospodove fbesede mu šumnjo po glavi, .in’ da. jih ne pozabi, vedno ponavlja: — Šop cvetja, — opraviči, ker je bila pomota. >— To je pokora za mojo neumnost— pet dinarjev. .j, • r . Ko pride pred milostivo, Salutira, o-pravičd sebe in-svojega gospoda iri pristavi: 1 >■' 1 . -'■!! 1 — Gospod kapetan vaffi pošilja ta šopek iri prosi, da stane pet dinarjev. — Kaj je Hotela miloštiva! Dala mu je pet dinarjev J.n še dva povrhu, da bo zarij tudi kaj, ker je bil tako — ptidett. Kako ga je pohvalil kapetari, ker je bil tako prideri, si lahko vsakdo sanj' . ^1Jmi .afe>?ii Iz Češkoslovaške. Klerikalizem na ČeSkem; W-, : ■' &H~-r - Klerikalizeffi! Je gibanje; ki že več desetletij živi samo od taktične spretnosti svojih' voditeljev, in od napak naprednih strank. Klerikalni voditelji imajo dobro izkoriščati starokopitnost ljudstva in slabosti, ki jih kažejo sejalci novih idej in nazorov. Glavna slabost je pač cepitev in miselna mnogoličnost protiklerikalnih struj. Dočim imajo klerikalci svoj stari, davno preskušeni idejni program, ki ga le izpolnjujejo in prila-gojujejo potrebam časa in razmer, so antikierikalni tabor cepi v celo vrsto ■manjših, med seboj zasovraženth taborov (na pr. socialistične iri liberalne struje) in še ti se cepijo vedno dalje, večkrat zaradi novih idejnih nijans, večkrat vsled različnih materijalnih interesov iri neredko tudi po krivdi ambicioznih voditeljev. Po večini prevladujejo v teh strujah trenutna politična in gospodarska vprašanja ,pa se kulturna stran popolnoma zanemarja ali pa goji zelo plitvo. Posledica tega je, da bo množice vedrio-ibolj zbegane iri nezaupljive, njihovo mišljenje nima miselne hrbtenice in posamezni pristaši skačejo od struje k struji, od ekstrema k'ekstremu. Nedvomno ima ria tem mnogo' krivde inteligenca, ki se pa opravičuje s svojim težkim gmotnim položajem, čigar vpliv na splošno kulturno življenje ni ravno minimalen. Zastoj v kulturnem1 delu in duhovna kriza našega časa prinaša razpoloženje za reakcijo. Taka reakcija je vračanje h klerikalizmu, ki pomeni: odpoved svobode mišljenja, kapitulacija pred brezpogojno avtoriteto cerkve v vseh svetovnih iu živi jenski h vprašanjih, priznanje privilegijev duhovniškega stanu v javnem življenju. Na Češkoslovaškem bo začeli V zadnjem' času živahno raamotrivati vprašanje klerikalizma. Opozarjamo -na dejstvo: Čohi imajo globoke verske tradicije, združene z c*strim odporom proti rimski cerkvi (Hus, Havliček i, dr.). Čehi so izgubili svojo narodno svobodo baš vsled svojih' bojev za vensko svobodo (Bela-hora). Na Češkem se je zadnja desetletja zelo razmahnilo svobodomiselno gibanje, tki pa rti imelo toliko ateističnega značaja, kolikor je bilo reakcija-'ria klerikalizem kot versko-pol itično gibanje, ki je dobivalo hrano od habsburškega Dunaja. Po prevratu se je na Češkem’ razširil pokret takozvane »narodne cerr kve«, ki pa ni uspel, ker ni našel zadostnega umevanja ne med inteligenco in'.ne med ljudstvom. Novo versko gibanje ima Ie toliko uspeha, .kolikor močna je vera njegovih' pristašev iri k^lik0 morale jim nudi ta vera. Če pa Se v verski . ho j ni črti vojskujejo ljudje, kit »imajo ba Belihory. Socialno zavarovanje. žive Vere, ampalk’’ pri Stopijo'iz aereligli oznih nagibov — tedaj temi »vojščakom* kmalu ztrtarijka orie moralne sile, ki za njihov boj neobhodno potrebna. Td racionaltetično pojmovanje verstva ja bilo krivo, da ni mogla češka narodual cerkev uspešno odbijati protiofenziva 'katoliške cerkve % njenimi mogOčnim; apa* ratomi iri bogatimi materijalnim® eredstvf* Vsled vstopa kleriikaileev v vladno »pjefc* ko« je bila preložena tudi nameravana! ločitev cerkve od države, pravzaprav rioJ va regulacija odnoSajev med katoliško cerkvijo iri dTŽavo. Situacijo, iki «© je razvijala tekoml zadnjih let, v kateriM je bilo VSe razumništvo zaposleno z nacionalnimi, političnimi: Iri gospodarskimi' vprašanji, so spretno izrabljali agitator-' jii katoliške stranke iri ji « podrobnimi delom pripravila tla, kakršnih ni imela na Češkem že cela desetletja. »Češke Slovo« piše, da si javnost-rte Sme več zakrivati oči; nevarnost je tu. Zelo verjetno je, da h"odo klerikalci ©H prihodnjih volitvah' Skuprio s slovašteit' mi rudovči najmočnejša Stranka na češkoslovaškem. Napredek klerikalcev kav žejo občinske volitve, potem1 vzrast or-lovstva in drugih' klerikalnih organizacij. H klerikalce® je prestopilo mnogo' komunistov. »Češke Slovo« celo trdi,- dal je narodna cerkev mnogo pripomogla k! uspehu klerikalcev, daširaVho nehote. Povsod, kjer se jc ustanovila narodno-' cerkvena občina, 'so klerikalci ustanovili svojo politično oržanizaoijo. Tako So polagoma s politiko paralizirali verska!) stremljenja, in ker je politika' 'ljudent razumljivejša od versko - dogmatične' simbolike, so imeli- nspehVmnerom le n-' klerikalcu jA-'*5' Med češko Ijifeligeneo —.kakor iiie3 inteligenco sploh — je zavladala riekaka verska kriza. Katoliška cerkev je k mio* dernhri mišljenjem! nespravljiva. Katoli^j šika cerkev zahteva brezpogojno vero*# dogme* dočimi moderni človek veruje ^ znanost iri filozofijo. Ali znanost in filozofija sta tudi) V krizi. Materijalistični monizem' se je hitro izživel, ateizem! MH nudi riič Jiovega iri ni v skladu s sodol>»< rtim' razpoloženjKaj tedaj? lijud^ je še posvečajo: praktičnimi vprašanjemV' linije Svetovnega nazora blede irt izgini njajo. Kdo rtaj' Vodi kulturni boj, oe' M Sile'tako razcepljene ln! nazori .tako raz-«! lični? Iri kalkšeri kulturni 'boj^Za katerfi filozofski nazor, za katero - kultura«1 Strujo* . ' ” ^ : Evo, to so notranji1 vzroki, da Se n?fj Češkem! umika. tftriSf Husa, ChcelSčVesrajj HavliSka, Masaryka ftjt da zmaguje “d»l?i Jaria Nepomrickega, -ki Je prinesel poraai m Glavna socialna točka vf delovilerii čo. Izjemk) tVorijbi zgolj om jdel$v®f 1 laj programu sedanje češkoslov. Vladne ko-alicije je izvedba socialnega zavarovanja. Na to točko se vedrio sklicujejo socialni demokrati iri češkoslov. socialisti, če prihajajo iz mase od komunistov in socialističnih levičarjev iniapirironi očit- j nesposobnosti', se ceni ria 2^0(WK)0. ki, da socialisti vladajo roko v roki B 2,800.000 duš. Semkaj niso všteti rtanSe^j kapitalisti in agrarci. S od a j Je načrt za- šeenci, ki spadajo pod navedene, iifj«frie.j kona o socialnem zavarovanju izdelan in! riastavljerici, ki so že zavarovani pri ka^ teri prejšnji organizaciji, nadalje zielra« tere Skupine rudarjevi ter javni uradniki, v kolikor dobivajo pokojnino. Števil« oseb1, kil bodo 'zavarovane proti delovni do- bo že v prihodnjih dneh izročen zakonodajnemu odseku, ki ga predloži parlamentu in’ senatu. Zakon o socialnem zavarovanju je eden najmodernejših socialnih zakonov. Njegovi; inspdratorji u-pajo, da bo ž njim država dokazala najširšimi množicam, koliko ji leži na srcu socialna blaginja naroda. Sleherni posameznik naj občuti, da država-ceni 11 j ego-, vo zdravje dn življenje in da .ga skupnost ne pusti na cedilu, če postane-pohabljen ali star. ' Organizacija socialnega zavarovanja ofbsega bolne, za delo nesposobne iri o-starele ljudi. Izvesti jo nameravajo na podlagi sedanjega sistema bolniških blagajn. V vsakem okrožju bodo centralizirali okrožne blagajne iri jih spremenili v, okrožne zavarovalne urade. Ti uradi •boido sestavljeni iz zastopnikov delodajalcev iri delojemalcev in bodo imeli popolno avtonomijo. Zavarovanje za slučaj bolezni ostane nespremenjeno v svoji dosedanji obliki, takisto tudi zavarovanje za »lučaj nezgode. Novo zavarovanje in uvederio za slučaj delovne nesposobnosti (invaliditete) iri starosti. Zavarovanje je obvezno za vse osebe od 14 do 60 leta, ki »a^ozdo,. dsesia aji,- Tretjifia zavarovancev je ženskega spo< la. Za določevanje zavarovaijja bo o*rio* vario posebno sodišče a tremi instaricanri# To sodišče so bo pecailo a celotnim vpra-« sanj em Kavarovarija, t. j. kldo. iiria. pssk' vico do zavarovanja in koliko iznaša l* varovalmna. V Praigi bo poslovala-vik liovna instanca. Zavarovartei. bodo ras* deljen' v štiri skupine. Pri tej vrsti , Ra-varovanja bodo plačevali zavaroVaxie| največ 4% od celotnih.prejeriitoVi - Renta za slučaj starosti 'tena&al 800 IBS ria leto, plus'četrtina vplačeriega zriftrttaf d n državni prispevek v znesku 600 KČ. “*' Najnižja renta iznaša 3300' Kč wa letioj Razun tega dobe Zavarovanci draginj»kd doklade, ki ■eft določajo po tržatHi oenAli, t S to rento se,izplačuje 5e priSpevekzal otroke iri eventualna bolniška ixS bole* zenska doplačila. Praivico do rente iriiaf. vsak, ki je izplačal v 200 tedniK znOsek, za katerega se je zavaroval. Renta pa se izplačuje Sele 5 let po izplačilu' celot-f ■nega zneska. Do 5 let ne daje država jji< kakih doplačil. DržaVa začne plačevati! vse svoje prispevke, šele po 10. letni Ton rej bodo stroški za to vrsto zavarovanja obremenili češkoslov. republiko šele letal 13f5. Računajo, 4a^, J^d£!ay_a fedaj« --Vi a r * -- aft 1. BarosEasiK t aavarovaijei priKLižfio 150 ffi!lij»SC«I Ko Ma fefo. i'' '■‘M'r •■**#: 1 Takoj po Sprejetju prvega zakona o ;Poci«lueni zavarovanju Be bo pripravljal drugi zakon, ki se tiče zavarovanja ma-, Jih obrtnikov iri kmetov. Seveda je to .eatvarovamje je že bolj komplicirano, * jkertnaH obrtiiiki iffl kmetje lahko postanejo.. veliki obrtniki ali industrijci ozi-•irotaia večji posestniki. Ljudje, ki So do-,(vršili 60 let, ne bodo Sprejeti v zavaro-Mnfje, Mrto pa bo država tudi trn revežem1 zagotovila BVojo pomloč. To bo tretji zakoUskt osnutek v Sistemu Socialnega zavarovanja. V to kategorijo Spadajoče osebe bodo dobivale počenšl z L .1925 državno podporo. Parlament je v ito sVrhb že votiral 130 milijonov Kč. A Češkoslovaški zakon o Socialnem zavarovanju je znamenje, da je Seška de-taCotraoija brez razlike političnih Strank aktivna in’ vstvarjaloča, Na ta flačin Se n«jufcpešttejše odbijajo revolucijonarni izpadi proti državi, ki bi sicer utegnili ,.«ataajati same temelje narodne svobo- 3e, TzvedSa goOiaTnega zavarovanja je velik korak k uresničenju realnega, praktičnega socializma "* '■ 1 Nehcfte Se človek sponini: Iff pri nas! Odgovorov bi bilo mnogo in tudi različnih. Preverjeni Smo, da bi lahko tudi naša država' Storila ta korak, če bd bilo pri nas manj demogaigije in1 več treznega političnega dela. Zadnje volitve so pokazale, da mase največ dajo na plemenska dražila in da so jim! lokalni ali •pokrajinski interesi bližji od velikih vprašanj socialne reforme, Če se- Mora država ukvarjati S partikutaristiotfo politiko, ne mOreta ne parlament in ne vlada uspešno vršiti socialnih nalog, ki jih tata modema država. Imamo Ham-reč stotisoče ljudi, ki jim1 je historična inštitucija banstva več nego socialno zavarovanje najrevnejših' ljudskih slojev. Naš proletarijat pa je mttenja, da ‘so Spori za to ali ono poglavje marksističnega katekižifTa važnejši Hego eriotsa fronta z realnim, izvedljivim delovnim programom’. " 1 •'*'<: < i •W5f Dnevna kronika. * Velik požar v Poljčanah. Železniška skladišča v plamenih'. —* Več mili joKska škoda. >-* Prvi lastop marl- borske avtoturblfiške brizgalne. w Maribor, 12. maja 1923. Mariborska 'aVfoturbifiška brizgalna Se - i>anea zjutraj krog 2, ure je BasfalHa kolodvoru v Poljčanah požar. Domneva se, da je tfa&tal ogenj vsled isker iz lokomotive. Vi hipu je bilo železniško skladišče v plamenih. Ogenj se je bliskoma razširil tudi Ha soSedno Skladišče tvrdke . tZupattO iz Pristove. ‘Vsled grozne vroči-\ STe »e je vnelo'-tudi V6Č v bližini Stoječih železniških' vozov. Lahen Veter je nosil ■‘kupe Utrinkov daleč po okolici in’ v ne-jr (Varnosti je bila yša vas. Na pomoč je prihitel« domača požarna hramba, ki pa §e’bil«Sataa skoraj brez moči. Telefoni-f ČffO jo bila obVeščena o požaru tudi mari-?*Borška požarna hramba, ki je ob1 t.ričetrt 'Ba S/odrinila ei Svojo ttovo avtoturbiflsko ! (brizgalno, ki je pri tej priliki doživela fbvoj kVšt, na lice nSesta. Na pomoč je ' prihitela tudf požarna bramha iz Sloveri-^fefke Bistrice, ki pa nJ več Stopila V akcijo, Ščer .je bil ujed tem) ogenj že lokaliziran. je izvrstno obnesla. Izkazalo se je, kako velikanskega pomena je ta brizgalna zlasti pri vpejih’ požarih", Požar je popolnoma uničil železniško Skladišče, skladišče tvrdke Zupanc, dva prazna železniška voza, dva Voza opeke iri dVa voza piva. Škoda še fli prečenjcHa, računa pa 'Se že pri površnem’ pregledu ffa več imatijonov dinarjev. Pri rešilni akciji Se je ponesrečil Kek mariborski ogn jegaSec, kf je zadobil Več lahkih poškodb1. Ob’ pol 9. uri Se je mariborska požarna hramba vrnila. Na licu mesta je ostala Sarfio gasilna Straža, ker porušeno tramovje še Vedno tli, vendar pa je odstranjena všaha nadaljna nevarnost. Med prebivalstvom1 je vladalo Veliko razburjenje, ker 'se je bilo resno bati, da se ogep j razširi na vSo vas. Poštni tranzitni promet Ka progi ,'lk^fe:,fipilje-Radgona. C" Ml Smo že svoj čas pohodom1 pogajanj za trainaitni promet Ka progi Špilje --.Radgona odločno povdarS", da je treba pri teh' pogajanjih vzeti v poštev ne Sa-: (uto ošabni, ampak tudi poštni promet. iiVpsdar Be to ul Storilo in tako še da-IteeS obstoja abnormalnost, da Se vsa pobita' za Gor. Radgono, Radence, Križevce |df^,'tvozi' po dokih ovinkih' preko Pragcr-[Hkega, Ormoža, odtod z vozno pošto v f'Ej®i®iBe(r,_ odtam) zopet po železnici. v tdoločenesllcraje do Gor. Radgone. Tako ijfoma U. ^.pr. pismo'iz Št. lija v Gornjo [Radgono* čele 3 dni namesto da Sl bilo ■MajkaJSHeje. V enem’ dnevu na tareštn. — ^Večje abKontfalnosti Bi pač ni Mogoče Tzgnvor, da je* iz tehničnih ozirov, t«redBa pc^telega pišeto^ega lit zavojn«}-^gafipromota Wa progi Špilje—Radgona pe-!ifixdgdč&, je jalov. Pri nekoliko "dobro Vo-;®j«in> <>dlp5nWStl: bi se brez dvorna tudi lo .urediti.- Zato potsivanio poKovrio Je eitiitelje V Ljubljani in’ dru-Caj neKtadoiria ukrenejo vse potreb"-i| ^ konVeiScija z 'Avstrijo v tem po--*azpopoltd, ‘v1 bi« Ha koš«. iV ljubljain&keni Leo-je utair! vladni svetnik g. Ivan MuS^a*>štajerS(!d rojak. Bil je kot ba-|redni delavec vedno V. prvih vrstah. 'RSag'irite'Bpiomin! ■ [M-Kraljica v Splitu. Dffe 10. Im. sVečer j«,HoSpel« kraljica Marija v spremstva jkraljiCe-^matere v Split. Vsa obala je bi-, la‘pcik'rita z Masami prebivalstva, okra-jeenl paTKiki to ladjice 80 v veliki WMo-pŽinii-Šle kraljici Kaproti. Pairnik S kralji-'Wje ,prfetal. ob obšlo med silnim poka-j stfeMJtopov: ta umebesnim gfzklikanjem' Btiralo kraljicama, godbe So Svirale vseh' straneh. • ’ 1 A 1 r — Otvoritev telefoffške centrale V Pe-trovclK. Pri pošti Petrovci v Prekmurju je bila otvorjena drte 25. aprila tV T. telefonska ■centrala z javKo govorilnico za krajevni in Medkrajevni promet z omejeno dnevno telužbo. — Redni občni zbor društva koncept-Hih uradnikov politične uprave v Sloveniji Se vrši dne 26. maja ob' pol 16. uri v kn jižnični dvorani pokrajinske uprave za Slovenijo z .običajnim’ dnevtnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Volitve noVega odbora. 3, Slučajnosti. Člani ob južni že lezrtici, ki se vdeleže občnega zbora; ge vabijo, naj to vsaj do 18. tm. Bporoče odboru, da ge Morejo pravočasno preskrbeti izkaznice za znižano vožn jo. rAko dr-žavjta želeni ca dovoli popust, se člapi pravočasno obve&te. — Odbor. ' — Proltovoijiia požarna hramba Ha Pobrežju pri Mariboru je ustanovila »klad za nabavo avtomobila za prevoz brizgalne, ker im1« ob" priliki požara ako-roda vedrfo težkoče z vprego, kar pride posebno^ V poštev pri požarih' izven' domače občine. Cenjeno občinstvo Se uljud-KO proM, da po možnosti podpira to prepotrebno akcijo in 'sider ge reflektira najbolj na denarno pomoč. Kot priznanje za prispevek iiajmanj 100 dlHarjcv dobi vsak dobrotnik lepo darilo, obstoječe iz lepo izvedenega »častnega drplonSa« ,v kaminotislm s polnim imeMom blagega darovalca. Kdor pa podari 200 dinarjev ali včč, dobi »Častno diplomo« v lopŠi izpeljavi. Kor fce s podporo tega Hačrta o-Mogoči i« poslpeši človekoljubno im nepristransko delovanje pobrežke pjžartife hrambe, Se! nadeja odbor izdatnih prijav. Prijave Bprejehfa društvo itf iz prijaznosti tudi npravKišfvo tega lista. — Odbor okoliški hribi so bili raz- pro'^oV. požarne hrambe Ka Pobrežju. lij^citljem^z^Velioastfio ilufflinačljoi, Ha J — Udeležba pri pogrebu judenburSkih [ moriti pa, Jd£1 ča/roBnl 'bene&ki Žrtev- 'n** •jmoijti pa' je bil prirejen čarobni beneški žrtev. [Večer'. Po celem Mestu So svirale godbe /‘alaf,pevska1 društva. Kraljicam je r CapraViflo; špalir Sokolstvo, Orjufia; žen-' zadrtfga, kffletijško ljddgtvo iit šole. Da Se omogoči kolikor Mogoče čaetna in Mnogobrojna udeležba Ijud-fetv« pri pogrebu judenburških žrfevvbo odbor skušal od železniških’ uprav izposlovati vozne olajšave. V svrlio koKtrole >je- potisno, da,.. ijtfa odbor pri javi jeHa imena Vseh onih, ki Se nameravajo udeležiti pogreba v Ljubljani in ki žele uživati vozne olajšave. Zlasti porivamo društva in’ korporacije, da s Svojo mnogoštevilno prisotnostjo pri pogrebu povečajo veličastnost dni prevoza in pokopa in’ na ta način dokažejo, da Se klanjajo duhu žrtev za našo tJvobodo. — Prosimo, da društva in korporacije po deželi, ki se nameravajo pogreba udeležiti, to odboru (na naslov dr. Tone Jamar, Prešernova ul. 5.) prijavijo in’ navedejo število svojih članov, ki žele iMeti vozne olajšave. V prijavi naj bo tudi izjavljeno, ali iH kakšna bo udeležba v slučaju, da vozne olajšavo ne bi bile priznane. — Prevoz Se izvrši vsekako v mesecu Maju. Podrobnosti Se objavijo naknadno. Odbor za preuHs leta 1918 všled upora V Judenburgu po prekem sodu ustreljenih vojakov bivšega 17. p. p. v Ljubljani. — Invalidski kongres za celo državo Se vrši 27. tm. v Splitu. — Utopljenka v Savinji. Iz Zidanega mostu poročajo: Čuvaj južne želez- nico je našel danes v Dolenjem med Zidanim’ Mostom iif Rimskimi toplicami v Savinji pod 'skalami utopljeno 35 let staro žensko boljšega etanu. Identiteta še ni dognana; 1: — Vso čast gospodinjam, ki zahtevajo odločno pri trgovcu domač izdelek »Pe-katete«. So Hajcenejše, ker ge zelo nakuhajo. V,'d!:» . 4 ‘I‘A 1""‘‘ — Madžarski vohuH. Aleksander Bru-der je bil te dni v Novem' Sadu obsojen Ha 7 let težke ječe. Bruder je bil poslan od Madžarov, da prouči razmere v Siaši armadi iH pribavi novi model puške, ki je uveden1 V, naši vojski. ’ ’ c •• — 'Javne ure v Beogradu. Beograjski observatorij je Sklenil z neko nemško tvrdko pogodbo glede dobave javnih ur. Te ure, šest po številu, bodo razmeščene po najprometnejših krajih' Beograda ter se bodo električnim potom1 upravljale iz observatorija. Tako bo obogatel zopet za eno novo napravo, ki bo omogočala VSak čas dognati HatančeH čas. Stolpne cerkvene ure So tudi v Beogradu — V kolikor Sploh obstojajo — tako nezanesljive, kalkor pri nag. •:>)* i — 'Apostolski administrator za Vojvodino pri papežu. Te dni se je vrnil iz Rima apostolski administrator za Vojvodirio, Lajčo Buldanovič, ki Be je skupno z dalmatinskimi in’ hrvatskimf škofi u-deležil škofijske konference v Rimu. Po konferenci je bil nad etto uro V avdijeUci pri papežu, kateremu je poroča! o Cerkvenih prilikah' v Vojvodini. ; *— Spomenik na Kuma«oveni. Odbor za zgradbo hpomenika Ka KuManoveM padlim junakom1 je Oklenil, da mesto kakega dragocenega kipa zgradi v bližini KumanoVega bolnico. Ker pa je fond y te svrbe še mnogo prernaT, Hamerava prirediti 1 odbor več propagandnih' izletov. Prvi fak izlet 'Se vrš? v Novi Sad. Pr tej priliki se bodo zbirali po mestu 'darovi za to 'Spominsko bolnico. ; ‘ Truplo ubitega Kajdeho v Dravi. Pri Osijeku Bo našli v Dravi že Ha pol isfrobnelo truplo približno petindvajset letnega Moža. Lasje »o že skoraj popolnoma izpadli, in truplo je na več Mestih obgrizeno od rib. Na nogah »o Eašli še kos vrvi. » katero je bil najKrže potežeff, da je ostalo truplo Ka dnu struge. Na _vratu »o prt obdukciji dognali več poškodb', iz'katerih1 je sklepati, da-je ufflrl HaSilne Mnrti. Po mnenju komiSije je ležalo truplo že kake tri tedne v vodi. dokler Hi vrv, -g katero je bilo potežerio, 'strohnela iH je voda dvignila truplo Ka površje^ Oblasti So odredile preiskavo, ki naj razjasni ta zagoneten slučaj. ■— Priprave na Svečani sprejem maršala Foeha v Pragi. Dne 15. tm’. bo v Pragi veličastni defile vseh čet praške garnizije pred maršalom FocHem1. — V Bratislavi, kot najbolj ekspoHirani točki proti Madžarski, bo Sprejem posebno triumfalen, prisostvoval bo tudi dr. Ma sar-ykV „tK ':Uv, !•> >■., ■ ?-■ ■ ; — Mednarodni Šahovski turnir ^ Karlovih" varih". :V Bredo Se je vršil 'doslej najhujši boj. Tekom dopoldneva ni padla nobena odločitev. Šele popoldne je premagal Wolf Spielmauna, Cliajes Niemčo-wicza, Rubin«tein TarraSclia, Tar tako wer ThomaSa, dočim sta končali partLii Alje-hin:Teichroanri in Retty:Maroczy remig. Partija Bern^teiff:JateS je bila prekuje na. SeKzačijo dneva je tvorila zmaga Grflnfelda nad Treyb'alom. ' V f? IIJI " , ■V-.isBr m Celjske vesti. Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrl v torek, dne 8.'Maja gosp. fv3fl Kvac, nadučitelj v Šmartnem' v Rožni dolini vsled vnetja slepiča v 50 letu S*®* rosti. Celih 29 let je preživel mož, ki ®a ni nikdar silil v ospredje, a je tem mar" ljivejše deloval kot vzgojitelj otrok.1# učitelj Svojega naroda, v tem lepem kr** ju ter bil priljubljen pri mladini iifl.' raslih". Mnogo dobrega in koristnega! J*' vstvaril tudi kot vzorni gospodar. , njegovemu spominu! — V bolnici "je nisff* nadalje g. Jos. Lipuš, sodni ofieijant p. ter posestniku Jakobu Pilihu Trnovelj dva majhna fantka Ha škrlatiC**, Finančne zadeve celjskega mesta. Stilničarska zadruga in! trgovski greh1« Sta vložila priziv zoper pobiranje troj>a* rine na vino, pivo in žganje od 1. janJ-L Češ da je pokrajinska uprava za Slov*1 nijo proračun odobrila šele 23. Marca « L Obč. odbor je priziv kot Heunomc-lje511® prepozflo vložeri zavrnil. Pri debati o 8®’’ vih davščinah se začasno sklene 05W* pri starem in’ opustiti obdačorija ra#* košja. Pač pa Se Sklene zaprositi z® k®®1 cesijo za mestno zastavljalnico. Prin«* pijelno ee odklonijo vse prošnje za odri* veseličnega davka. Dovolijo Se sledeč* podpore: Požarni hrambi Ka ‘Babneri 250 Din’., podpornemu društvu za cdpfl* ščanje kaznjencev v Mariboru 150. Dfr; iH za Sprejem1 srbskega pevskega dru*^ va Stankovič 1500 Din’. Občina nanicsr*v0 za razna popravila in Hove zgradbe v kratkem najeti večje posojilo. Zida^Jf Stanovanjske hiše Be opusti, žeHakupll** ni materijal proda, jprogrešivna, Ha pa He pobira. '■ v--,?'$" ■ ObrtHonadaljevalna šola! V UcfjH zaključila šolsko leto s prav lepinl hom, kar je Haglašal' predsednik nega društva g. Rebek v BvojwrH zaklj®*^ nem1 govoru, šestnajst EgjemcoV ^ obdarovanih’ . Šola-je priredila g Če?ri*ju dne 10. tni. izlet V iVelenje. < Stanovanjska hiša v Celju. Vslc3 5*^ Iutarnlb razmer se je Moralo toiy*®j£ vpraša®je likvidirati1 H« ta uačiH, da! hiša Ke bo zidala, opeka in drug? 3» , bavljeni'Materijal pa ise prodal po n! ceni. I« • ■ MeStffo kopališče v Savlnjf. CeKok^ ■peli' za letošnjo sezono So sledeče: Ha karta 50 D, 12 kopeli 12.50, posatb®^ kopel za odrasle 1.50. za otroke 50 P8* ^ za dijake S časovno izkaznico 15 uporabo perila 100%" več. Koroške vesti. , Guštanj. Poročil so je v. Ijjufili gozdne uprave grofa TKurria S-Rozma® z gosp. Julko Virkovo, 0 ^ vrtnarico v Studencih pri Maribor®* Pevsko in’ godbeno društvo jc Ha P°s ^ V GuŠtanju svojemu članu zapelo.^,^ zdrav. Bilo srečno! ■ '*• Guštanj. Trgovec VinceHc Bruljdtt y je protivil V izložbi na čevljah oZIlj>reJ cene. Bil je pri okrajnem sodišču * valjah' kaznovan’. Posebno renit8nt-_ je obnašal Siri Maks Brundal® službujoči orožnik opozoril očeta }a Jjjj na obstoječe predpise. Ori pač ^llS yrn< veljajo za predstavnike Kemike gl, zakoni kot . za Slovence .G^a pride celo pred okrožrio Sodišče- • ^0 bo nestrpneža že poučilo, da treba^.^-jjoT' 'spoštovati — tudi —'Semško orie®"^,^!* ljudem! •r-; Guštanj. Skoraj HoVo kolo i8 kradeno H. Brundala, ker je i*%r T« kratek čas ha veži gostilne 3tr®^ ’ priliko je porabil tat ih šeLS kakor se domneva p^eko meje« _ . Prevalje. (Umor)’. pun iri Kuster sta nalagala n® * pri PreValje leS. Oba sta bila vi®Jf delu sta se skregala in riaza ifted P0-! Po kratkem času je Kuster rL "z škodb’, dobljenih' pri pretepu 1 gidy' Zdravnika sta dognala, da irna rj.jprli;® poškodbo, ki je bila 'smrtoriema. gapu.n® samec, Ka.puh’ pa ima družifl • ,> > • so odgnali v Maribor. • _ * irt niv” , Prevalje. (P o ni a® J k » # 3* n|mU' je postalo prav občutno. Cel j^ditiv mo mesa, tako da Smo prif1” 22 3$®" Guštanj ponj, kjer pa tudi _ve, b«d3' Koljejo se Skoraj same suhe s M;arib!>1‘” šo živino pa prodajo, mesar.m , pli Dravograd. Seli '!e . hkr»ju za! živine’radi pomanjkanja - kaj časa ustaviti! ,«e4 Vlil. redni« CAlSK^nh/tfaJ #3 podpora? znesku 1000 Dinarjev. n«, reana seja OD£in% .^pW. m .ft ™v(iarjala TOtreba k«u skega sveta ;tmaribbr skega/pr- Adapcije v mestni klavnici. — Dr. Ravnik odložil mandat. — Sprejem češkoslo* baških gostov, judehburških žrtev in P®iškega društva Stankovič. — Kopališče * meščanski soli. — Občinska mesnica še Aktivira. • - Računski zaključek Mestne ; hranilnice. Maribor, 11. maja 1923. ki je vladala nekaj 5aSa v $ ?skem svetu, se je nekoliko poiagla, jrr J0 pa točnost občinskih svetni-ChV^Sc se> kakor voda po suši. £>o-8i> tili zelo redko pi..oj:tni po h^11\klopeh, klerikalci pa 'so si dali pri-i. s® *n stol, v oiivMnem tipanju, da ■p 5e kakega uskoka, Ci* ne’li'Ogibai polurni zamudi je župan .V-.no °^vorJl sejo. Po poročilu overova- Sfev ^P^nika zadnje seje jo preeital de ad ^balističnega kluba ifle- v mestni klavnici, ki jih ne ho8t-1,° ravnateljstvo klavnice brez ved je obrač^°^renja občinskega sv,'-a- Kje J>ic® delal tvrdki, ki °bračun^ Nadalje jo ravnatelj klav- 3e težkoče neki veliki izvozni v Tn&o+vi* ra<^ tega oPustila klanje cina p?1 k}avnici, vsled česar trpi ob ij ^išnjo škodo. Zupan pojasni, da u^aPcija izvršila tvrdka Predovič na Se v + Fa^n ž njegovo vednostjo. Ort fe© Se ?.r^Vo^^’ ker je v korist občine, ostal5J c^nsko premoženje poveča. Glede Sji'86«V?r^aiij bo odgovoril na prihodke i2Vn\( svetnik Bahun zahteva, da devo t>p }?Jsobna komisija, ki naj vSo aa-Češ, dg6*8^' ^upan zavrača ta predlog, in da b0 podana niikaka obdolžiiev ®*®todn"-° *em m°Sro®e sklepati še le na Nat ^ 8e*i P° P0(^anera Poročilu. Svetnik J**0®8 župan, da je občinski Hat lra . ®**dolf Ravnik odložil man-'iatere F 36 • izvoljen na "listi NSS, iz izstopil. Izstop Se j na znanje. Na njegovo mesto avfini upravitelj Anton Rehar. ^‘.Rojrlič *Pfejm'e 30 feeda3’ {topi Ob«. »ad tep božati izraža svoje zadoščenje W postopanjem: dr. Ravnika politične po k J3& P(>nianjkanje . ^ ,J'ri onih, ki sede še danes v ob fovofitvj °ran^ Poleg onih, katerim’ go ob ^ So - Sajhujše nasprotovali. Te bese' 5^r[le Ha obč. svet. Uršiča, ki je lizNg: ‘€ °*>KaL v SLS, ki pa je na vse te '. razume, da Haj ge ^ favmn ^J^cličastflejše izvrši, ker Kfian-T . “f5? dokaz, da je izšlo to K.’i,.nažl.h vrat že leta 1917, ko še *&rat j, J.e 'nu,° mislili rfa to. (Seveda! - - re J« namreč.dr. Korošec lovil Se °kvir! Op. ur.) Obč. Svet« 'uienU kluba JDS pridružuje Hbor, ki w i0nS“ ^v°Weri 3© bil poseben ^ ^PreW,.a:i '?redi Tse Potrebno, da se *t«tj BaxjT J?®! ,na kar najbolj veUča Grča^' YPfhnr Sf> bili Izvoljeni: žu • Van Kod.1?— sv*tni,kI Kejžar, dr. Le-L . c ltf D™w>vio. * »i^anl^i&*^ega P°vsk‘ega dru aftkovi4«.ge .dovolf Crlatibeni Ma* TTKiTv r-*-■ffj, ., ,.v .■>. ■ - - — . y*~ft ii ju klul>škili načelnikov z oUeffia rokama V . n; ^debati se jo povdarjala .potreba kulturnega'spoznavanja in’ zbližarija med plemeni našega' trohnonega naroda. Obe. svet, Bahun je bil v začetku z ozirom na slabo finančno stanje občine proti temu, da bi se nadaljevalo S temi podporami, ki iso postale v zadnjem času običajne, ker tudi v proračunu za to ni več kritja. Z oziromJ.ua to, da je mestna občina dovolila tudi za sprejem drugih društev primerne podpore, iri bi se lahko tolmačila odklonitev podpore kot demonstracijo proti Srbom1, Se jo tudi on’ pridružil ostalim) govornikom ter. glasoval za podporo. ’ ' ' *V ’ Župan poroča dalje, da iJe zastopnic^ centralo Pomladka rdečega križa gdč. Schonberger pripravljena, urediti na stroške društva svoj čas že od mestne občine -projektirano kopališče v meščanski šoli, če se občina obveže, da bo to copališče nadalje vzdrževala. Občinski svet je na to brez debate pristal. Nadalje sklene občinski svet na tozadevne predloge, da naloži Občina svoje premoženje pri mestnem elektriškerrf podjetju v obliki posojila, ker se to podjetje bori z velikimi težkočami pri dobavi kreditov. Odobri se nakup 61 kom. šolskih klopi, ki jih je poifudila obrtna centrala po 75 dinarjev komad. Ob. Svet. Bahun vpraša župana, kje je akt, v katerega je hotel imeti pred par dnevi vpogled. Akt se tiče noke klayniške zadeve, je datirart od 12. junija 1922, je bil v pravnem’ odseku, a ga Sedaj ni nikjer. Dr. Leskovar kot bivši predsednik pravnega odseka izjavlja, da tega akta sploh hi imel. Akt mora biti pri bivšem’ obč. svetniku Slaiiovcu, ki ga pa doslej še ni vrnil. " . ' ^ O zadevi občinsko meSnioe), ki je bila zlasti klerikalcem’ trn v peti in o kateri so trdili, da ima krog 50.000 diff. deficita, je nato poročal obč. svetri. Weixl Po končnem obračunu Se je izkazalo, da je imela mesnica še 14.525 B čistega dobička. O (stvari se je razvila daljša debata, pri kateri je padlo mnogo pikrih očitkov na mesarje. O zadevi spregovori mo na drugem' mestu. H kontu je bil sprejet predlog obč. Svet. dr. Semeca da se naloži aprovizacijakemu odseku naj 'dela na to, da Se občinska mesnica čimprej zopet oživotvori, ker je pač krvava 'dolžnost občine, da iDudi revnej šim1 Slojem, iri1 to je večina mestnega pre biValstva, v Sedarijeni1 času1 cenejše moso, pa četudi bo res delala z deficitom1. Zaradi tega Saj občjrii?ki svet še tTadalje r,a padajo, lahko pa bo imel vsakdo mirno vest, ker bo občiria s tem’ vršila le Svojo dolžnost. Predlog je bil proti triasom kle rikalcev sprejet. Le mesar Uršič še je zmotil iri dvignil roko, radi česar je pa dobiT ukor od »spredaj«. Mestna hranilnica poroča, da je računski zaključek za leto 1922 dovršen ter pro sl, da sestavi občinski svet pregledni odbor, ki v smislu pravil pregleda raču fle. To nalogo bf imel izvršiti finančno gospodarski odsek. Ker pa je član tega odseka dr. .Terovšek odklonil to fun.k ci jo iri je dr. Leskovar v imleriu kluba SLS danes ponovno izjavil, da ise tega pre gleda njegova stranka tre bo udeležila. Se je vrnila zadeva odseku, da V Svojem delokrogif imenuje ta odbor in riato po roča občinskemu jsvetu. V zadevi -ugovora stavljeni koV Se skle-Se, da se ta ugovor zavrne iri občina še riadalje izvršuje vsa stavbena dela Svoji režiji, ker s tem! mtfogo prihrani. Po oddaji £ekocilr del ponudnikom’ je ■župari ob 10. url zaključil javno sejo, na kar se je vršila še tajna seja. Prihodnja- seja občinskega sveta je y petek, ^ne 18. tm. *mmmf h>- podpisali ustanovitev. Trajni napadi v Straži«, širjenje govoric O velikanskem deficitu, — govorilo se je o 200.000 kro-rtah — so občino končno prisilile, da je mesnico zopet ukinila Klerikalci so skušali iz cele zadeve napraviti veliko afero, v kateri bi z enim1 mahom' utopili vse deanokrate, socijaliste iri me vemo koga še. ■■■'•* V • J • ■ Na včerajšnji seji1 ol>Čirisk'ega sveta je podal pristojni odsek poročilo o obračunu mesnice. Iz poročila je razvidno, da je mesnica kljub temin, da je prodajala meso po nižji ceni, kljub poneverbam' nastavljenega mesarja in kljub' visokim režijskim1 stroškom imela še'lep dobiček. Mesar je poneveril krog 501000 K, ter je >l! radi tega kaznovan od sodišča s trimesečno ječo. Z denarjem, ki se jo naštel pri njem’, ter z vrednostjo nabavljenega inventarja je ves deficit popoltfotma krit iri preostane še lepa svotica. Tako torej izgloda tisti veliki deficit, o katerem se je razpisale »Straža« v celih kolonah. Ta primer občinske mesnice pa je, ka-'cor je povdarjal na občinski seji občinski Svetnik Kog lic, zelo poučljiv. Mesar je kradel, blagajničarka, ki je bila v zvezi z mesarjem, je kradla, nabavil Se je ve-S inventar, stojnica, plahte, voz, mesarsko orodje in pri vSem tem v komaj štirimesečnem poslovanju še ni deficita (razen v »Straži«!). In pri vsem’ tem je prodajala iriest-na mesriica-mfeso še za par kron cenejše, kakor pa mesarji. Koliko morajo potem' zaslužiti še le mesarji, ki pro&ftjajo meso po oderuških cenah, ki sami delajo in niso odvisni od nastavljenega o stoli j a. kakor občina. Odsek je izračunal, da bi imel mesar, če bi v lastni režiji prodajal isto količino »rieSa iri po istih ceffah, kakor TrieStria mesnica, ▼: tem času nič man j, kakor, 112.000 krou' čistega dobička. 'V* "■N*#-'’ M* Glavni vzrok riavIdezHega neuspeha pa je klerikalna gonja proti itftesnici. Skoraj vsi mesarji so v klerikalnih’ vrstah iri1 Stranka im« interes ria tem’, da ščiti mesarje. Seveda jih to nikakor ne moti, da bi Se ria drugem mostu rie postavljala kot zaščitriiea delavstva u-radriištva ter sploh’ revnih slojev. Če bi bili klerikalci sami ustanovili to mesnico, bi bila najboljša na Svefcn iri vSak ki bi si bil drznil ziniti le besedico proti mesriici, bi bil najoStndnejši obrekovalec iri Iažnik. Ker pa so sprožili1 misel usta novitve mestne mesnice drugi iri ker je ta mesnica bila trderi vijak mesarjem, so jo klerikalci v svojem’ partizanstvu hoteli ria vsak ifačiri ubiti. lil za nekaj čaša Se jim je to res posrečilo. Posledice tega občutimo danes vsi pri fnesnih' ce rtah1. Dočiiri je drugod meso še vedno po 60 kron, zahtevajo naši mesarji že po 100 iri še več To je torej vsa zasluga kle rikalcev za »trpeče« ubogo ljudstvo. Iri tako je povsod. Vse, kar ni popolnoma klerikalno, je popolnoma za riič. Iri ria; bo še tako dobra stvar, še tako koristila javnosti irt splošnosti, če ni klerikalna, je za nič. Tako jo pri Mestni hranilnici, tako je pri denarnih’ zavodih, tako je povsod, kjer nimajo prve Iri odločilne besede klerikaltfi mogotci. Kljub’ tej klerikalni gonji pa Si je občinski svetnik dr. Sernec »drznil« staviti predlog, da se občinska mesnica fcopet oživotvori. Klerikalcem’ to seveda rii bilo po volji, zato pa tudi niso glasovali za to. Če bo torej irieso še dražje ali bo ostalo pri Sedanjih, za' rinvadric smrtnike, ki niso vsaj upravni Svetniki kakega klerika! nega zavoda, nedosegljivih ceifah’, je to edirio zasluga kTerikalnih občinskih' svetnikov, ki pozriajo samo blagor maribor Mariborske vi Ii A. I »>• TrJL, '\ ifj t Inž- Drago Švigelj."*'^" skih mtesaTjev. ^ Klerikalci, mesaril In ska mesnica. Vsakorriur So še V spomfriu, g kakim zadovoljstvom je občinstvo pozdravilo ustanovitev občinske mesnice, ki naj bi bila nekak regulator mesnih' ceri ria mariborskem trgu. Stvar je bila v najlepšem teku in' razvoju, ko So začeli klerikalci iz strankarske zavisti napadati občino radi te mesnice. Bilo je to takrat, ko so se začeli klerikalci povlačevati iz koalicije S Bocijalisti ter iskali povoda, kako bi se najlepše izmazali iz neprijetnega kočija-lističrfega objema. Neredniosti, ki So 6e: pojavile pri mesnici, so jim1 bile kajpada dobrodošle tri 6 polno paro so udarili po P111 tem količkaj v zvezi. Ni' i?b jHCo^ilo aitLto>Jda go prt pošvetoVo- občin- Palčki In vile vabijo 13. maja 1923 ob 15. url .v Na' . /adno gi«dallžč® l . . Drago! Ko si obolel, nism’o mislili'nal nevarnost, ko je postala bolezori grozeča*1 smo upali, da Ti smrt prizanese, Tebj možu najlepših let. Krčevito smo se oprig jeli misli: mož, vezani s tisoč iri tisboj$&*. mi na življenje, ki še ni dosegel yrhuijca» svojega udejstvovanja, ne more itf IUt sme umreti, življenje ki ustvarja) Irf gr a* di, ne more in ne sme prenehati. Kakor smo se motili! Ura je stekla, luč je dfogCM reJa! Preminul si, a umrl nisi! SuH. je samo zamenjal temo s sv«tlot>o, Bpla> val je iz doline solz tjakaj! kjer ni K^aiv* čevskega življenja materije^ - , }f Toda prezgodaj si nam odSel! Ne oh/* joku jemo Tvoje izgube kot ogoisttj objokujemo jo, ker bi se vegelil Trojega! še mladega, idealov polnega živijerija ^t tovariški zajednici, ki ni poznala* distih monij, ne v radosti, ne v tugi...« Usojeno Ti je pač bilo iti smrtna-je pela svojo turobno pesem ravno ti* praznik Vnebohoda. Poleg ljubljenj žet> ne, zveste družice v mukepolriem' življa* rju, večnem trpljenju, poleg Tvojih pjri« jateljev, častilcev iri znancev, Te pogrei# še posebno vrsta Tvojih StariovakiK ter-varišeV, ki si jim bit vedno mlUi drug, čislan iri uvaževan kot človBk iif toVnjak. Vrzel, ki zeva m>ed Sami VSle3 Tvoje izgube, je nepremostljiva., neizpeto pojnjiva. Le Tvoj duh, (ki bo živel MpJ nami, bo nadomestova! ojjo, kar.1]« Žok* lo, da umre) Z'1 Te vrstice Tebi, 'dragi, * SetefrfPtfe nam v trajno svež Spomin! VečflajaT -Wl, Piamjat! Mk* ^ ' •’ ' ■ r a«#«*:« # • ■ +3" v Borovnici pri Ljubljani fieta 190S,-i4 je vpisal' na poljansko TL drž. gli95l4z3$jf V Ljubljani. Gimnazijska leta vo W)t0bh kla nemirno kakor tako tninosemu.fk^ venskemu dijaku: t instrukcijamf GlUijfA preživljal, v dijaški kuhiniji prtSrifc n jevaL Kot izvirsteri! dijak je koiioaW||i 1913. gimnazijske nauke b iavr!ft'riin*^« spehani. Se isto leto v jeseni se jo ifisEdR biral na češki tehnični visoki Soli (od&J| zemedelsky) -^'Pragi, kjor ca 'je' 4Sa£ha Svetovna vojria. Kot poročnik’ go f»foiM na feoški fronti, kjer ga je Spopad?«,JSlrt* larija. Zdravil Se.je v Kraljeviči, ShLt&J kem' v raznih' bolnicaJr, celd letbt*aafl4» boril s smrtjo ter Se jo otrsse! za<«e£ai| let. Še pred koncem vojrie j« sjopeC%tež8i ral, vSak dopust je upordbil ler-«s^p^( študij. Po prevrata'j« Hitel zapet" go, kjer jo leta 1919-20. končal 3vojelRwS( kovno nauke z izvrstno oceno. Prvo shižherao mesto je nad6o(fit I. v Križevcih’ tfa HrvatskemJ kot »fogpol darekl pristav iti učitelj ria ratamieii^*6« da ostal je tamkaj komaj leto drtf.tflPe3f4 nja za delom tla fetrokovtieSS poijrtgažJ* privlekla v! Maribor, kjer je ioo€'$Titči profesor irt^riaStaVriik Wa Brednji>/®Bei tijskl šoli sploh, polagal iri poloHT-^4«S( melj omenjeriemu zavodu. Koti fetrokovtfjak’ jo užival V delo na riila3efti zavodu, ki ima prinesti toliko koriBtfllfci šemhi narodu, poglabljal 8e globlje v Svojo stroko, v (Svoje idej« jih’ jo zastopa! z Vnemo iti f»In ognjem*. Bil je jsrečort v svoji toli bolj netfreČeit v Svojem’ žiVljonj Neusmiljeno ga je bičala uSoda -ga uradnika iri zvesto ga je pošast — bolezen1 — ter rnta raadoj razgrizla mlado rodbinsko Srečo, je na pcfeledicaK zdravljenja z proti malariji. : ' 5 Pokojnik je bil izbbreff Hi zelo ■ Ijeri učitelj, prv^ovrSteri strokovrijafi blag sodnrg. Ponesel je v pozabilo« nih načrtov in idej, teženj in’ želj. lajUi pa vse bile osredotočene v enesti: f * Povzdigriiti kmetijsko strokoven lili rije, 'dvigniti zavod do veljave in z tem'koristiti milerilu Barodu! .*,>.!• K/l, Sokolstvo. 5 Predavafijs. 5?otoT prfrsdt prtiava-nje *v soboto 12. f. tri. cK 20.30 iriali d^o rarfi Nar. doma. Pni?av.i br. Toply. Tema: »O živih silah SarotJilcga *ed'fl^tva«. Predavanje obeta Biti zelo zailiifiivo, — Bv?tje iri Bestre, ndelcžife Ss ga polno-šft-vilno; zlasti yab’!itf.» dijaštit«. j&Jravo! ’ ■'k \r “« , >*' y a r i »tft '• 'S BS Pevsko društvo Staukovid ^ Maribor v torek, ob Vi 1. uro. vse one rodbine, ki sprejmejo Stavko^i^ pod svoj krov, da pošljejo na kolo3?0H kakega člana rodbine. Prtljago tiafia go*' stov bodo nosili na dom' gostiteljevr fi^i jaki. Obed naj jim pripravijo našo sodU< bine doma. Popoldne ob 4. uri ja Bo^ta« nek cele srbske družino v parku jsef V** vilonu, od koder jih’ popeljeoio H0 varijo. Po koncertu je sestanek v kleti, kjer jih. naš odbor pogofti. 'Srn • I ’ ! iti ZvoSictvi potujejo... Danes So v Mariboru blagoslovili ih Slovesno odpeljali 5 zvonov, ki jih je vlila tukajšnja «vonolivarnu Biihl1 za župno cerkev «lov; Bistrici'. Zvonove sb odpeljali žup-Ijani tih'lepo ozaljšanih vozovih', Prvi wtox, iia kateroin je ležal največji zvon, •^8 vozilo 6' ko ajd v. L'-, m Opozorilo! Poliiofjskl Tčojuisarljat frahglaša: V zadnjih dneh So je vršilo Jmestu Maribor' feosobno v ■nočnih urah hreo izgredov na ulici: in v javnih’ lokalih. Da so prepreči vsako nadaljno kršenje javnega reda ih miru, ima varnostna Hfraž* Strog nalog, postopati proti iz SrednikohS z vso strogostjo ter jih predati brez obzirno čez noč v zapore. Proti izgTednikorh fce to postopalo ne glede na pripadnost k: ehkali drugi stranki z Wso Strogostjo le z zapornimi kaznimi in' {fia"glede na eventualno Sodno postopanje, *w* Slučaj da je bilo izvršeno istodobno ifcudi kako sodnijsko kaznjivo dejanje, j, US -Vi Kavarni »Beograd« ovira duet •JtMngbjč« vsak dan’ 6d 20. do 24. ure. ga Smešna In' otročja postano »Stra-«*. kadar So .Koče rta Svoj način znositi tbod eni nv alt drugim članom demokrat -feke 'stranke. Tako n. par. piše v petek, da fce Kpčeta- preleviti V-radikale gg. Voglar 5xt.:WeiXl. Na drugem! mestu pa kakor paglaveek grozi a svojo politično močjo, Oti jo ima v rokah; Tako smešno-otročje iSeŽhoati, da- dobi Maribor to moderno praktično napravo. Predavanje. V;pondeljek dne 14. t. Sfi.- op pol 8. pri zVečer predava v taali ^cazinski dvorani g. inž. J. Kukovec o Tagorjevi’ kritiki evropske civilizacije, zlasti nacionalizma. S tem predavali jenSSc zaključi sezija predavanj o dse-IbHh 'delih' indijskega pesnika in filozofa [Rabfbdranata Tagore- (Takurja). ' * j'm9 »iTadrhiff«, društvo beguhocv iz ju- da še vrši lVt- JRi občni zbor v pondeljek’ 'dno 14.tml.ob' 20. hrt v1 Kmečki liiši ' •Narodnega do-nik W' Sledečith dnevnimi redom: 1. Poro-Čfld odbora, 2. Volitev'novega odbora, b.'ShičajflO»ti. Ker je ta'občni zbor vpli-’ važnosti, prosimo, da Sc ga Vsi člani ■Sil Maribor', 13, maja 19231^ .___ ■ f *■**" iti Koncert vojaško godbe v parku 13, maja. Spored: 1. Fučik, Gladiatorji. Ko račnica. 2, Lineke, V; raju Judre, Ouver-tura. 3. Parma, Pozdrav iz Gorenjske. Valček. 4. Mascagni, Cavaleria rusticana. Fantazija,. 5. Šrabee, Dalmatinski šajkaš, Barkarola. 6. Ganne, La Csarine. Ruski mazur. 7. ,Čižek, Iz lepih dana. Srbski potpouri. 8, Jaki, Povratek rezervistov. Koračnica. ni Popis živiiie in vozil. Glasom! dopisa komande mariborskega vojufga okraga z dne 7. maja 1923, štev. 1250 vršil se bo še tekom tega meseca za mesto Maribor popis živine in vozil, kar Se boie še posebej in’ pravočasno v časopisih' objavilo Vsled tega ise poživljajo vsi .v mestu Maribor bivajoči posestniki živine (konj ih .volov) in vozil, kateri došolaj sploh še niso prijavili živine in vozil mest nema magistratu, da isto prijavijo dne 16, t. m V mestnem' vojaškem uradu, Slomškov trg Št. 5.-I. od 8. do 14. ure. Kdor bi se temu pozivu ne odzval, bo kaznovan! •smislu obstoječih, predpisov voj. kazenskega zakona. m Kavarna v, mestnem parku. Vsak dah pri, lepem vremenu do 24. ure zvečer koncert. Domače pecivo ih sladoled. m Pobegnila sta iz Državnega dečjoga donia v Mariboru 141etni Ferdinand Sil iriek in Kletni Konrad Kramberger. Svojim1 tovarišem sta isto jutro pripovedovala, da pojdeta v Indijo. Zdi se, da sta šla proti jugu po Tržaški cesti in’ da se klatita kje v mariborski okolici. Dečka imata na Sebi temnomodro vrhnje suknjiče, sta bosa in' gologlava in' v kratkih hlačeh. Ako bi se ju kje zalotilo, naj se jih tnkoj odda najbližji orožniški stanici ali pa direktno nazaj v zavod. m Sinrtria iiezgoda. 6f>letni delavec Alpjz Kranjc na Koroški cesti št. 3 je šel zvečer v svojo drvarnico cepit in žagat drva. Nesreča je hotela, da se je nanj podrla cela kladnica nacepanih drv in ga težko; poškodovala. Prepeljali so ga V bolnico,, kjer je podlegel notranjim poškodbam. m Ponočni obiski, Zasebni uradnik K. L. jo prijavil, da je neznan indiVidlj iz-rphil njegovo odsotnost ih ob 23. uri odprl s ponarejenim ključem njegovo stanovanje ter ga po kratkem brskanju zopet zaprl. Tatvina ril ugotovljena. Podobno se je zgodilo K. M. v Kajžarjevi. ulici. Opazila je, da je nekdo odprl njeno stanovanje,, brskal po .sobi in jo zopet zaprl no da bi bil kaj odnese]. Taki ponpčni obiski feo se dogodili že ponovno in opozarjamo občinstvo,. naj bolj pazi na stanovanja. Zelo verjetno je, da neznani obiskovalci »študirajo«. večje vlome, V poslopjih’ haj pazijo prebivalci, sami, kor policija iz samoumevnih razlogov ne moro ničesar ukreniti', da bi take '»obiske« preprečila. m Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik »KAItO-ččvljev«, ki je opremljen z vsemi zelo praktičnimi pripomočki za odmerjanje noge. Dragotin RogliČ, Maribor, Koroška/c. 19. Telefon 157. 587 Narodno gledališče Pred. 186. Sezona 1922-33. Izven abon, -V zoboto, 12. maja 19^3 ob 20. uri. Zvesti tovariš Opereta v dveh dejanjih. Spisala: Vikfor Lčon in K. v. Bakenyi. Vglasbil: Emerieh Kalman. Dirigent: Hrabrojlav O. Vogrič. Prevel: Ivan Jerman, Režiser: Pavel Rasberger. OSEBE: Karolina pl. Gubendorf, graščakinja . Sturmova Marlena, njena bii Šuštarjeva Martin, baron Schenkenbaeb, okr, kem. Roško Vitus Rabenleehner, bogat kmet. . . Rasberger Valburga, njegova K«i............ . Savinova Ksaver, niegov brat.............. . Harastovič Aivin pl, Karamerer, huzarski častnik . Janko Lenka, eskrbnica ........ .Petkova Ramsauer, župan ...................Tovornik Portiuncula- Imjmaeidata, njegova hči. Kogojeva Župnik ....... .-Božanski Ione ......................... Čamer ™? • * v-a. ... « . . . , . . . Lubejeva ........... . Košič Kmetje, vojaki. Godi se 1. 1859 pojtalijanski .vojni v gornjsavs-trijski vasi Gubendorf. Dejanje se odigra v dveh dneh. Med Izvajanjem vstop ni dovoljen. Repe/to! rc: Sobota; 12. maja: ZVestl tovariš (Der gute Kamerad) izv. ab. premijera. • Nedeljo, 13. maja ob 15. uri V kraljestvu palčkov, izv. Mladinska predstava. Vprfeori deltL osnovna šola'v Studencih. Ob 20. pr; Zvesta tovariš, izy. »Zvesti tovariš«. Opozarjamo na današnjo premijero operete »Zvesti tova riš« (»Der guts Kamerad«). O opereti smo že poročali. Nedvomno si bo to glas -beno delo takoj pridobilo simpatije ob činstva. Jutri zvečer se opereta ponovi v korist »Udruženja gledaliških igralcev« SPIŠ v Mariboru. Popoldne ob 15. uri pa vprizori dekliška osnovna šola v Studencih mladinsko igro iš petjem »V, kralje stvu palčkov«. . ... , ■ toltoraisi umetnost x Ukleriko Donadini. V Zagrebu jo umrl po daljši bolezni hrvatski pisatelj Ulderiko Donadini. Umrl je mlad (29 let), nesrečen, strt telesno in duševno. Izjedala ga jo sušica, kateri se je pridružila duševna bolezen. Vsi Donadinijevi spisi nosijo pečat nekakega nevrasteničnega naturalizma kakor spisi velikega Šveda A. Strindberga, Donadini je bil nemiren, nikdar zadovoljen duh; ki se je preveč zaganjal »ob trdo skorjo lobanje«, preveč hotel živeti preko Svoje moči, zato pa jč omagal tako hitro. L. 1915. je izdal prvo knjigo svojih novel »Lude priče«, leta 1916. roman »Sablast«, 1, 1917. roman »Vi-javice« in knjigo feljtonov »Kamena S ramena«. L. 1919. je spisal dramo »Ber-dan«, ki jo jo vprizorilo zagrebško gledališče. Drama »Igračka olu.ie«, sad 1. 1920., še ni vprlzorjena. Najboljši njegov roman je »Krož šibe«, ki je izšel lansko leto s predgovorom Gustava Krkleca. — Tik prod smrtjo je izšla knjiga njegovih kritik »Bank«. Izdajal je svoje glasilo »Kokot«, ki sicer hi izhajalo dolgo časa, ki pa je kazalo vso'samoniklost njegove li terarne individualnosti. V Donadijevih spisih je mnogo temperamenta, bolnih živcev, sarkazma 5h ironije, vendar pa je bil nesposoben talent in jako plodovit pisatelj. Filistri bi dejali ob njegovem’ grobu: Škoda' ga je bilo! Tovariši v nemiru in hrepenenju pa bi mu zaklicali v »onstran«: »Končal si svojo vlogo. ZaAre-sa je padla. Pojdimo v noč!« I—us. . x Slovenskim stenografom! Zdi se mi, da jo prišel čas, pregledati naše vrsto. Slovenska stenografija se je po našem ošvobojenju mogočno razširila iri je ra-zorana njiva, ki čaka seljacev. Že 1. 1865. še-je snovalo' društvo slovenskih stenografov,, 1. 1876. je predlagal Bezenieh društvo jugoslavenskih stenografov, do ustanovitve ni; prišlo, pač pa-so se osnovali trije slovenski stenografski venčki, med njimi pahni v Mariboru 27. febr. 1877 pod vodstvom takratnega sedmošolca Janka Babnika, Tem bolj je združitev stenografov v naših časih potrebna. Vsi, ki se poklicno ali iz zanimanja bavite s slov. stenografijo, sploh vsi, ki Imate kaj povedati ali vprašati, strnitb se, da si po vzgledu drugih narodov ustanovimo pristojen forum, ki bo čuval nad našo Veščino, jo širil in’ razvijal, pred vsem pa kot prvo nalogo pripravljal gradivo za prvi kongres. Osrednje društvo bodi,-v Ljubljani, kjer bodo poklicani prevzeli ini c j jati vo, za mariborsko 'okrožje sem pripravljen’ sprejemati prijave. Prof. dr. Anton' Dolar. , I Pomladanska dirka*' -j^!! 1 •'!. ■ '3. dan. . ' ;G2: j Dri-igl dan pomladanske dirke, ki jo je Priredilo mariborsko dirkalno društvo, ni bil tako ugoden, kakor prvi. Hud vihar jej preplašil mnogo, pcisetnikov, ki so raje ostali doma. Obisk je bil slab, Dirka sama ni bila nič manj zanimiva, kakor prvega dne, ...... Zelo zanimiva -jo bila dirka amaterjev na progi 2409 m za sarajevsko nagrado 3.500 K. Zmago je -odnesla »Silvia« (Fran I illipitsch) z l;33a, dmgo, mesto zavzema »Mackerijšen« z 1:34,8, tretje »Vegzet« z 1:36 in četrto »Jirka« z 1:31.7 Totalizator 10:15. Pr! nadomestni dirki za častito darilo Rosrnanita na daljavi 2000 m je odnesel zmago »Lisette« Frap Filipiča, z 1:55, di-ugi je bil »Napoleon« z 1:40, trRji pa Jani« z^ .1:41. Totalizator 10:10. Varaždinska - dirka na 2000 metrov, nagrada 7.000 K} .Zmagala je »Kpketka« cmečka kobila z 1:40.3, drugi je bil »Zsppaii« 11:37.6, tretji »Pablo« z 1 ;4L3, četrta »Afra« z 1:47. Totalizator 10.20. Dirka princ Dillon (kmečka dirkalna 2000_ m, nagrada 4.000 K. Zmago je odnesla .»Koketka« '(Ivan, Bunderl) z l;49.i>, drugi, je bil »Orah«,,7.2:15, tretja »Dragol-ina« z 2.17. Totalizator 10;15. , Diirka Turgiš pa 3j)00 m; Prvo nagra- do je odnešeLFraff Fillipitsoh z »Iiisette.** Silvia« 1.38.2, drugo Flcischer * sJan’1 Eminenz« 1:58.7, tretjo Funk”-z »Lsom Vegzet«. Totalizator 10:10. _ ... Prihodnji dirkalni dan v nedeljo M 13. maja 1923. ob pol 15. uri popolh^ Mesto odpadajočih, dirk se priredi dirk najhitrejših konj, v kateri se bodo ^ žali dosedanji zmagovalci. Ta d-h'ka'° ta1 postati posebno zanimiva. Na da . lišče vozi na dan dirke poseben odihaja z glavnega kolodvora ob. R' še vrača krog 16.-ure, «!**' izpred sodišča- Tatvine na škofovskem posestvi* ina BetriavJ. ' - bild V mesecih' februarju in’ marcu Je' ■ na škofovskem1 posestvu Betnava ® ^ deno več perutnine in sicer 14 kokošir ^ petelini in 3 race. Začetkom leta 1“-’.. ^ -prišli v službo v Betnavo Alojz ln’ Hodacki ter Vencel Palcar in' Forstnerič. Kmalu po njihovem P1’,1 so začele na posestvu ponoči izgini6. kokoši iri race, ki so bile zaprte v v' ^ njenem hlevu. Vso ukradeno per11 ^ so storilci'1 prodali trgovcu Lešniku Tržaški cesti. Kokosi mu je večkrat P ^ nesel Alojz Hodacki, tri race pa w Hodacki. Alojz Hodacki priziia, ^ ukradel več kokoši, ostali trije oS. g ljenci pa tajijo. Trgovec L'ešiuk_Pa.. Jj vso gotovostjo spoznal Alojza ih' ^ Hodacki za ona, ki sta večkrat^pr° ^ pri njeni’ kokoši. Okrožno sodišče ie , ,.... tt 1 i o -n.,-,,, TToa^i sodilo Ano Hodacki na 3, 'Alojza S® ki pa na 2 meseca težke ječe, d-oč111'. krivda Venclu Polcerju in Alojzu -^nrA nariču ni dala dokazati ter ista bila ® ščeiia, 4 , Ati®' Slika ž Dravskega polja. o$< iv - - r 1 f OBJ* * Pri posestniku Juriju Grmu-v-r ^ okraj Ptuj, se je dne 7. februarjd^L ^ Svatba, Po start navadi ha DraV3 ^ polju, so prišli na prežo doniači pa tudi Franc Horvat iz Dobrovc.', ^ nji je 'nosil -pod suknjo odrezano vw ’ ^ puško. Domači fantje iz Loke, ki opazili, 'so ga razorožili'in po.daVl y; cesto. Horvat se je Spustil v beg, - ^ n:i posestniški sin Franc Hecpd druga;, fanta pa so prišli za hjiifl‘ Grmovi hiši pa - je vzel Horvat.J® drugo, puško ter se .postavil z l&f0. AjR zasledovalcenT. Ko 'so fantje to_ . ^ so skočili k njenpu dai>i prepreči-’ deti nesrečo. Dva šta ga prijela, ^®.1,|j(>4 zadej v hrbet. Prizadjal niti’je ** mogel streljati, ali. vsaj n’e za- , pa je zasledovanega zabodel z eteob1.. m itt rtJ leg ene lahke telesne poškodbe ii aksilarni črti 'samo na Sebi telesno poškodbo, ki je združeno)/ no nevarnostjo. Ilec prizna fcv«Jc rije,, zatrjuje pa. da je ravnal v V nem’ silobranu. Sodišče je obsodim r^di hudodelstva težke telestfe P°s na 4 mesece težke ječe. . awi Gospodarstvo- g Blagovne borze tl. maja. (^ s za 100 kg). B e o g r a d: pšenica franko vagon’ Beograd'fronhdba- l ti hteva 35<), koruza nova -289,' 3eC'V,ljiW avgust'pariteta'Beograd 280, oV0s’ • -k Beograd 290, tendenca slaba. ()!>,/- je“‘ No vi Sad: pšenica bačka l>a“ men' bački 315, oves bački 205, k“' <>, t čka 250—255, moka backa »0« 675, , «■ 520. Tendenca nospremepjon® g f)? Zagreb: pšenica 445—450, k° mena 255—260, 'bela' 295—300-ječmen' -za pivovaimc 3^5^320. ^^,70 * 295—305, oveš 285—295, iMoka »0« slaba. —oves zon—^ 650—675, »6« 642—650. Tendenc« «av :pny w o i j-j-al/ ISSK Maribor poživlja t.ApeX ga in r.ezcrvnega moštva hj1 “ 0jj deljo drfe 13. t.. m. dopoMO6 oblačilnici v L j n d s kem' vTjj prve V uri v POSLANO. _ Prva. marlbprska- e^s^.r.,f ■Luna«,' Maribor, ^l^pakav.^ lelek za- ure,- je sklenila z# e jv jf). a° n ja od 4. trn. dalje dnevno ^ 1 dr0lWi‘> 12. ure razprodajati ure tu 1. v0 ceh0' ter .tako omogočiti javnosti n' yj ( _Maribort-,i3. majajo. »lAbO H* Sfinaniifc JotInstl roman, -» Poslovenila ■' j* Rosandra. k ^ Y " V' ^ (Dalje.) \ (88) 35e Berjjis pa da premeni fenov pogoja — je bolestno vzdihnil in ee dotak-•“t leve roke. —• «osPod,« *— j« takoj glnjoiio avila Suzana — »Ali -močno trpite?« »fi0 *oujeni?« —• »j0V ^ ~ J* dvoboju, — udarec š sabljo go .Vl roki, ali nesramnež je pač dra- Maeal svojo predrznost. — Prebodel ea!« — ^2ahw-B-°g’* ~ 5e vzdihnila Suzana, Bem- 1 za^a^ 3e bila. povabila de •ds«,dvoboj, — gotovo radi kake flafce, kai ne1< __ kt, *k e, ^am< Povenii radi koga, mi gotovo »V • VerjeU!<< ~ ®aiko er,iela VaiDi Vodeni, ker plemenitaši I sip" Y‘.ne dajejo svoje besede zastonj!« or®3 vam moram izjaviti, da sem se ^ »ZaEaj ste ge pač dvobojevali raiSDL Sae-ffiel« — »Povedati vam Kočeml« — Je odgovoril de Bernis, katerega je osupnilo jasno vprašanje, na katerega ni liil pripravljen. — Hitro je iskal dozdevnega vzroka za sto jo lažnjivo pripoved. — »Poznate gotovo gospoda Borryei'?« *~ 'Jo je vprašal. — 1 > . »Kako?« — ga 3c prekinila Suzana. — »Nobene skrivnosti med nama, draga Suzana, — jaz sam sem, in’ to gotovo veste, zasebni tajnik policijskega poveljnika in vem, da vas je on’ tudi uslužSil.« »'AH, ah', — in gospod Berryer mi ji bil vendar prisegel, da ...« — »Ljubezen trf ničesar nemogočega •— Suzana, — ker te ljubim, ti lahko zagotovim, da »Ali, — saj to ne od visi od vas, — ampak le od moje strani je nemogoče!« — je odgovorila z nasmehljajein Suzana. — »Jaz ne smem ostaviti svojega mesta, — kajti ne le, da bi me spodili iz službe, ampak zapadla bi tudi kraljevi jezi in maščevanju policijskega poveljnika.« — In postala je resna in zvita preracu-njevalka, kot je bila navadno. — Potem pa je razlagala: »Nekaj vam h oceni povedati, gospod Bernis...« — »Pred vsem’, dragica, ne zovi me tako, »Ah, ne zaupajte, Suzana, Berryer je: reci mi Franc. — In da tc bom lažje ra-človek brez značaja. — On je mojemu zumel, pridi semkaj in vsedi se na mo-nasprotniku razlagal, da upa z vašo po-, ja kolena.« — močjo priti na neke skrivnosti kralja! Suzana se je pnStila le navidezno pro-Ludvika XV. Ta plemenitaš pa se je za- j siti, potem pa se je vsedla na de Berni-čel smejati in spregovoril par besedi,; sova kolena ter mn ovila roko okoli Vra- tfvobc ■Bem0«^ vas,« — je odvrnil de 'Siirnostjo popo**10' hladnokrvno brezob- p »lfgra<^ menc'J — Vi se pač norčujete!« tfas ’ moja častna beseda! — Radi čudnJ?1 tSe dvob°jeval' Ali je to kaj L »Tl., vas vendar ljubim.« — r l)e 'D .me'J* - ftainiue ^l8 vidc^ kako so plale Su-la ~~ *6pa m^adeil^a je posta- inCa*~" na “'j®110 Premete- ni113611® 3*i j« laskalo, da jo Snitaš, kakor kako damo na ' bil -s Tea fvn, ./e’ celo lep, mlad in navidezno I AOovr en. - J11 je tudi «a je ?Kak0 n t v" ’/' z globokim fcpoŠtova-res prevzelo njeno žensko hi pač mogli dvomiti o moji Iste r" * jo je vprašal. — »Ali še ni-bkolii zakaj bi pač hodil tu na kače tu" katero? — Kako bi bil dru- ^jublift' ’' kako bi klečal pred vami? — tlečih na’ ^ažestoa Suzana, telejte mo, lin r2‘®?.vaani!< ~ k Suzan spustil na kolena. —1 NdteiiM a Pa ga je prijela za roko ter ga 'la in’ rekla: • -m. , i katere sem smatral žaljive za vas. — Jaz1 Seveda nisem ničesar omenil, ali ko SVa bila na cesti, Sem' ltfu rekel, da je njegova ovratnica grda in da mil rie stoji lepo, — da bi bilo pač težko dobiti nekaj bolj smešnega. — Vjezil se je, jaz pa sem1 obstal na »rabami in naslednje jutro Sva si stala nasproti in v mirnem kotičku v Luksemburgu.« — »Radi mene? — Vi ste storili to radi •mene?« — ! ; :i,f »In zakaj bi se Franc de Berniiš ne ta. — Bila je tedaj res dražestna, — Morda je čustvo do de Bernisa dalo še lepši izraz njenemu obrazu. —• »Povedati vam torej hočem, dragi gospod Franc, — da se mi je nekaj sanjalo.« »Ah, gotovo sanje lepe mladenke!« — »Ne — ampak priprositega kmečkega dekleta.« — je precej duhovfto odvrnila Suzana. — »To je pa že hujše,« — si je mislil de Bernis in se pripravil k pazljivemu poslušanju. — »Ali veste, koliko dobim1 od gospoda za služ- krogfc* •— štirideset tteSoč Jlr, Eaa;.a» $4 čisto lepa Svotica!« —> ,. * * Tedaj pa je de Bernis viJaril V SmeH, »Kaj vam je pač, gospod,« — je osup* nila Suzana. — .. | »Mislim; da je najifl Ijubezeni^i ^ štanek precej originalen.« — 'j »Ah — o ljubezni govori vsakdo, kat kor zna, — sicer pa sem' večkrat opazk la, da grtesita ljubezen in' denar vštric!« »Tedaj — nadaljujmo, — tedaj Hegd if že dve leti, — ostati ntoram! če Stirtl leta obmaSati še pridno in’ pametna « Čez štiri leta bom1 imela šestfadVaj#efl let, z štiridesetimi tisoči bom' paž 1«Ky^ dobila moža po mojem okusu.« — . L * j kj »In’ potem ostaneš v Parizu?« —' »Ne, ne, draSfi gospod! — V Parizu KI bila reVna s štiridesetimi tfeočl,. is ge tft hotela trgovat!, bi pač lahko vsa »m bila. — V Motttrieval pri VillierS-(5)t* terets bom’ pa s to SVoto prava gospa. Lahko si bom' kupila mlin; travnika^ kmtetijo in’ tndi moža!« — (Daljo prihodnjič.) I Objave. ■a* Smel bojevati za ono, katero ljubi?« — S torni besedami je objel Suzano okoli; Lebel, st/režnika kraljevega, paSa in le-ta, ki pač ni čakala drugega,! bo v ti hiši?« — je vprašala — nego da se poda, se je le navidezno bra-| »Niti pojma nimam o kaj takem! Kanila njegovega poljuba. — | kih tisoč lir?« — »Suzana,« — je tedaj vzkliknil dej »Dvetisoč petsto lir letno, goBpod!« — Bernis, kakor da je omamljen ljubezni,! »Kolikor imam’ jaz kot zasebni taj- — »Suzana ljubim' te, ti mi mOra-š dovoliti j nik policijskega poveljnika« — tajen’ sestanek!« — I »In veste koliko mi da gospod Ber- »Saj Sem' vam ga že dovolila, saj Ste J ryer za jedno besedo, katero mu »poro tu pri meni!« — »Ali jaz bi hotel, da prideš ti k meni!« »K vam?« — Da, v grad! — Ne boj se ničesar, jaz čim semtertja? — Dvatisočpetsto lir letno! — Skupaj torej pettisoč lir letno.« — »Ti pa res dobro računaš, kakor če hi se bila učila iz Alembertove knjige o bodem poskrbel, la lahko vstopiš, to bo i integralnem računstvu.« — krasno! — In’ videla boš lahko vse dra- j »Prišteti morate še, da .pri hišnih’ troš-gocenosti in' krasote gradu, — colo kra- j kih lahko prihranim približno kakih ti-Ijevo spalnico, kajti ja® lahko povsod j koč lir letno, — iimamio torej šest tisoč vstopim!« — J lir!« — Izračunala sem, da če se mi po- Suzana je bila prevzeta od popiha, —! sreči vzdržati v ti službi kakih' šest let, ali glokobo je vzdihnila: > -r i hodem konečno prihranila šestintrideset »To je nemogoče!« — "M j tisoč lir, — oziroma, da vzamemo na o- ' k § »Železni kralj«. List, čegar prvi nastop v Maribora je vzbudil veliko Bes« zacijo, namerava ponoviti Svoja izvajat n j a, ki bodo nudila nekaj povsem' ttovja* ga, kot vrtilnik, na katerem se nahaja 4 oseb'. Balancirafl je na njegovih prsih, istotako jezdeca iia konju, dočim IežlLtiii na deski, iz katere mole žreblji. Ts de^i Stva nadkriljuje celo znanega »kralja železnih kraljev« Breitbarta. ' - > i % Mariborska koča. Iz Maribora tefnid-kadetaice, ali pa Iz Ho5 drez Beko 8 *ni^> Priznano dobra postrežba z vsem, kakoa v mestnih restavracijah, dalje tnffl jojt' ca, mleko in maslo vedno na razpol Ker je Sneg že izginil, je tura za : gar, Se tako Balonske planince, prlpo* ročljiva, ter v spomladjii obleki ffar«r« Host vabljiva. ^ -:'f § Planinci, kateri Ste dobre volje, |« naprošate, da Se pred vsakokratnim* ožty hodom na Mariborsko kočo oglasite trgovini I. Kravos, Aleksandrova l&i Tam se vedno dobi kaka malenkost sa MIC Vsak pravi planinec naj B! V vaM' šteje, ako more tozadevno plasinstanf1 kaj pripomoči. Planiti. Zdravo! ,* * Jj ^iboljse11 čevlje in nogauice nižjih cenah prt al* Hnici Trami, IKaribor, Grajski trg f. Mala oznanila. K -+-M | Asi". s sij^faSmi ^»eitJšfenii j vladnimi parniki.' Ne-,. e «dofcn*sll,^aitoa»^1* prrotrstae Jkr8ki clr*£m«jsUr, samee išče službe kot vratar, skladiSCnik ali nadzorovalec pri kakšnem podjetja ali trgovini. Naslov sa izve pri upravi »Tabora«. 957 PlOtarlea se takoi sprajm«. Oman, Šolska ni. 4. 931 2—2 Knjigovodja - bilaneist iste službe. Nastop takoj. Panudbe pod .Samostojen1', poStnete-žoi» Maribor. 908 Dobra »hranjene žensko kolo se kapi. Ponudbe ped wMelje*, na upravnistva. 940 Lokal sa išie. Ponudba pod »Lokal" na uprava lista. 955 Šivalni stroj »Singer", skora nov, postelje, »mara, divan, rjuhe, madrace in dr. na prodaj. VpraSa se: RotorSki ter St. 8, I. nad, levo, 9a6 l Planino in glasovlr, dobro ohranjena,, sa po ugodni ecni prodata. M. Ornik, Aleksandrova cesta it. (4. 954 2—1 Sprejme se Sa en goipad na stanovanje. Gajeva ulica 9, 853 Proda ae hlia bluu državna naje, primerna sa vsakega obrtnika ali upokojenca. Natančnejša pojasnila daje franc Dobaj, trgovec pri Sv. Jurju aaPesniel, poita Zg. Sr. Kungota. 936 J-l Hlf IJenISna brivnica s« vsem priporoča. Prvovrstna pastret-ba. Vjekeslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9. 1850 Amaterji I Fotografska potrebščine najboljših znamk vedno v zalogi. Atelje VIali8, Gosposka ni, 23, t. ndst. 569 Pokrovček s Štirimi vloženimi briljanti k damski uri aa je v četrtek med 7,1—1 «ra »poldne v Grajski—Slovenski alici izgubil. Naslov pev» uprava „Tab»ra“. 932 2 -2 Cement, opeko, slamo, sen«, •res, koruto, krompir, drva, premog ve lno pri Andreju Oaet, Marib»r, Aleksandre ra c. 57. Telefon 88. 93« 2»—2 Stanovanjska hlia s štirimi sobami, oralom zemlja, lepim sthvbenim prostorom, 20 minut od Glavnega trga sa takoj proda. Cena 270.000 K. Kupec se lahko takej vseli. Studenci, Zrinskega ul. St 1. 927 2—2 Krasen lestenec t 12 svečami na elektrik«, pripraven za grajsčino, takoj na prodaj. Harl, Križerci pri Ljutomeru. #26 2-2 Preda sa pisalni stroj ,R»fa*. Kje pora uprava. 916 4-4 Za birmance! Velike izbiro gotovih oblek po nizki ceni priporoča. J. Vezjak, konfekcija, Vetrinjska al. 17. 909 3 nova stanovanja na rasj pol«mesec* oktobra pral nekaj let naf>r»j plačati m. jemnini. Podrobnosti pri apra>> ritelju Smoletova uUca It. lfr dnerno pe 18. ari. ...... ...................—T- Gostilna „Pri 3 ribnikih«! Vsako nedeljo ta ptuaikj salonski i ob vsakem vremen«. Začetek ob 15. uri. Prva devnska mkam dedi« r v Maribor« J ae priporoča cenj. oWSa»tv«*ao najokusnejli rienl, beli to nle& ni kruh ter najtinejie za čaj in kavo. ARKO COGNAC MEDICINAI pot p e f*>ijcfe’ tn potpl at© -