PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Indijske države pretresa val demonstracij, krvavih spopadov in nasilja Gandijevo politično nasledstvo bo verjetno prevzela žena Sonia Samomorilski atentat naj bi izvedla ženska z eksplozivom pod obleko V množici manjšin in verskih ločin so med glavnimi osumljenci Tamilci Tujina odločno zavrača srbsko politiko Srbija v težavah zaradi mednarodnih finančnih pritiskov NEW DELHI — Medtem ko je Indijo po torkovem umo-ru bivšega predsednika vlade Radživa Gandija zajel val nasilja in krvavih spopadov, je v nasprotju s predvidevanji mdijsko in svetovno javnost presenetila vest, da bo Radživu načelu Kongresne stranke nasledila žena Sonia Maino (na bki). Gandijeve posmrtne ostanke so prepeljali v New nelhi, kjer bodo izpostavljeni v palači njegovega deda ^ehruja do petka, ko jih bodo sežgali v istem kraju, kjer so Svet so presunile slike o razkosanem trupu bivšega Predsednika vlade, saj so ga lahko identificirali samo po elovadnih copatah. Zanimivo je, da je Gandi že odpovedal r°lilno zborovanje zaradi okvare letala. Odpravil se je proti ezidenci v Visakhapatnamu, ko so mu javili, da je bila kvara odpravljena. Sproščen in dobre volje, v belo oblečen ,® Je odpravil v Sriperumpudur, izjemoma brez ženinega in cerkinega spremstva. V letalu je ameriški novinarki razložil, da je zmanjšal , arnostno službo, ker vodi volilno kampanjo tako kot pred ®enovanjem za predsednika vlade - v stiku z ljudstvom. In Prav to mu je bilo usodno, ko se je množica strnila okrog Jega. Takoj bo uboju so domnevali, da je bil eksploziv tnVu-V š°pku cvetja ali v vencu. Eksplozivna moč pa je bila tst na' da le logična domneva samomorilskega aten-, ki naj bi ga izvedla najverjetneje ženska z veliko kolino eksploziva pod obleko. Sicer so osebe, ki jim je bil seVjljen pristop k Gandiju, pregledali z detektorjem, a zdi ' oa ne dovolj pazljivo. Eksplozija je terjala smrt še 17 , eb' ki so sestavljale Gandijevo spremstvo in so mu bile v s°unem trenutku najbliže. NADALJEVANJE NA 2. STRANI BOGO SAMSA LJUBLJANA — V Jugoslaviji še vedno odmevajo zadeva Stipe Mesič, ameriški pritisk in ustavna kriza, v Sloveniji pa so v ospredju prizadevanja za reševanje vedno bližnjih in vedno resnejših osamosvojitvenih problemov. Združeni mednarodni pritisk na srbsko vodstvo je izredno oster. Očitno tujina že priznava Stipeta Mesiča za predsednika jugoslovanskega predsedstva. Beograjska Politika se je znašla v težavah in včeraj je že priznala, da je prišlo do odpovedi ameriške finančne pomoči iz treh razlogov: ker Srbija krši načela o človekovih pravicah na Kosovu, ker srbske volitve niso bile povsem demokratične in ker je treba normalno izvoliti Mesiča za predsednika. Seveda kot nekakšno protiutež dodajajo, da gre za majhen denar, češ da naj bi znašala ameriška pomoč bore pet milijonov -dolarjev letno. Dejansko pa gre za velik in odločilen denar, ker sprejem ameriškega amandmaja pomeni, da se bo Ameri- ka uprla povsod, njen glas pa je povsod odločilen. Računajo, da gre za takojšnji dve milijardi in pol dolarjev. Takoj bi tudi odpadla gradnja elektrarne, ki bi se seveda gradila v Srbiji. V tej zvezi je močno odmeval uradni obisk italijanskega veleposlanika Venta pri Stipetu Mesiču v Zagrebu, kjer ga je v imenu italijanske države pozdravil in uradno priznal za legitimnega predsednika Jugoslavije. Izvedele pa so se tudi podrobnosti o razgovoru med Bushem in Markovičem, ko se je povezovala izvolitev Mesiča s pomočjo že omenjenih treh pripomb srbski politiki in ugotovitev, da Jugoslavija kot zvezna država praktično propada. Po nekaterih vesteh namerava Srbija omogočiti Mesičevo izvolitev na tak način, da bi bil peti manjkajoči glas kosovskega hudo spornega člana Bajramoviča. Tako bi uradna Srbija dosegla dvoje: priznala bi Mesiča, saj je pritisk izredno hud, toda na ponižujoč način, hkrati pa bi utrdila svoj četrti problematični glas v predsedstvu. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Predsednik republike Cossiga tudi včeraj v središču političnega dogajanja Spor med državnim poglavarjem in KD po Maneinovem bojkotu spet vzplamtel ne ^ ^ — Tudi včeraj je bil v središču politič-D 9® dogajanja Cossiga. Predsednik republike je konfv va^ov GR2 sporočil, da je prišlo do novega \r i a s KD in še posebej z njeno levo strujo. ga 0 ,za to naj bi bila odsotnost demokrščanske-ča acelnika v senatu Mancina na torkovem sre-r6£gU na Kvirinalu. V sporočilu s Kvirinala je n°’ da ni šlo za uradno srečanje in da se zato UstaClnove odsotnosti ne more ocenjevati kot glavVn° nekorektno v odnosu do državnega po-njearla in do senatorjev KD, »zato pa se lahko čilo V° ravnale oceni kot neprijazno.« To sporo-nja Je, lahko razlaga tudi kot poskus zmanjševa-pa ■ aznosti torkovega dogodka, po drugi strani °btož(?0r^a resnični namen v tem, da se obnovi in 2_z a na račun levice v KD, da je spolitizirala korn°i Strda institucionalni spor med predsedni-gOVo lrL strank0, iz katere izhaja. Gre tudi za odbij p e kj je izjavil, da pri dejstvu, »da ni vzopip/^jen na Kvirinal, ne gre za stvar dobre Va Cpi' temveč gre za politični problem, ki zade-dobm °tn° KD, ki bo morala o vseh teh vidikih r° Omisliti.« njem J59 i® že skoraj napoved, da bo na nasled-P°jutri-Se^rŽavnem svetu' ki Je sklican za jutri in sri]em, o tem precej burna razprava, seve- da pa bo govor tudi o splošnih vprašanjih, ki zadevajo odnose KD s predsednikom Cossigo, kot tudi njegove sporne izjave, oziroma njegovo pravico »do seznanjanja javnosti s svojim mnenjem.« Znotraj KD nedvomno obstajajo negativna mnenja o nekaterih predsednikovih posegih, to negativno mnenje pa je še posebej prisotno pri dveh veteranih, Fanfaniju in Piccoliju. Ob vsem tem pa narašča polemika v zvezi z zahtevami DSL, naj se vlada izjasni glede Cossi-govih izjav o boju proti kriminalu, Gladiu, institucionalnih reformah in loži P2. Vlada bo najbrž že danes zavrnila te zahteve kot »nesprejemljive«, včeraj pa je predsednica poslanske zbornice Nilde Iotti (na sliki AP( poudarila, da zahteve DSL spadajo v pristojnost vlade in je ob tem spomnila, da obstajajo precedensi v zvezi s Sara-gatom, Pertinijem in tudi samim Cossigo. Iottije-va je še dejala, da se ne more zgoditi, da bi se razprava o teh problemih spremenila v nekakšno vmešavanje v pristojnosti predsednika republike. Odločno nasprotovanje Andreottijev! oceni, da so zahteve DSL »nesprejemljive«, pa je včeraj izrazil tudi Occhetto, ki je poudaril, da bi zavrnitev razprave pomenila tudi diskvalifikacijo parlamenta. r- tj Sirski pakt z Libanonom povzroča skrbi izraelski vladi DAMASK — Predsednika Sirije in Libanona sta včeraj siglirala dogovor o sodelovanju, ki bo odslej urejal »posebne odnose« med državama. Da bo postal dejansko veljaven, morata dogovor odobriti še oba parlamenta. Slovesnost je potekala v Ljudski palači v Damasku, kjer je novi sedež sirskega republiškega predsedstva, ob prisotnosti skoraj vseh članov obeh vlad. Libanonskega predsednika Eliasa Hravija je sirski kolega Ha-vez Asad pričakal že na letališču. Dogovor predvideva večjo koordinacijo politik obeh držav, predvsem glede obrambe, zunanje politike in izobrazbe. Siriji je Arabska liga poverila nalogo, da skrbi za »narodno spravo«, tako da bi se končno umirila šestnajstletna državljanska vojna. Dogovor očitno ni razveselil Izraela, ki meni, da je Libanon tako postal sirski »protektorat«, istočasno bo dogovor onemogočil morebitni izraelski umik s tamponskega pasu južno od reke Li-tani. >AMedijska vojna« zadobiva nove razsežnosti ob vladnih financijskih posegih V Sloveniji se rojevajo novi časopisi P°doba -M^NA — Slovenska medijska Včeraj razgibana in polemična. Ponovitev skbcan sestanek dveh strank: hi, predv ev *n socialistov, o medijski voj-slovenskPSem Pa 0 izkoriščanju sredstev iz hiena Zfl ?a Proračuna, ki so uradno namero Se snrl, rallzein obveščanja, dejansko pa »o po mn mohila v subvencijo Slovencu, ki ZP°traj r>en U °Pozicije glasilo dveh strank razgovor 'f,?10Sa' Sestanek se je razširil v s° se priH. vU.zene opozicije na to temo, saj l0dliostnihUZlh še. liberalci, predstavniki na-,-d’ prerb, ®anjšin in več skupin neodvisni so, da S6In krščanskih socialcev; ugoto-Parlaztient ,VS-1 nJihovi poslanci v slovenskem SjQv u Ze Pomenijo večino. (ni 'Pllihm^9)?kupščina je odobrila skoraj a kr°g rnilv dinarjev za podporo medijem z, d,elila Sl^rdo in P°1 br); od tega je vlada m ,kritje a Xencu dva milijona; 700 tisoč pa °kraCija o 9°v preminulega tednika Deri tem ni bilo nobenih objektiv- nih kriterijev, dejansko je šlo za notranjo prevlado dveh katoliških strank v Demosu Peterletovih krščanskih demokratov in Omanove Kmečko-ljudske stranke. Izrečene so bile zelo hude obsodbe, da Demos izgublja podporo, vpliv in ugled med volilci, bližajo pa se nove volitve, zato naj bi skušal nadomestiti zaupanje ljudi z medijskim monopolom. To prihaja odkrito do izraza na RTV, kjer se govori, da morajo podpreti vlado. Sredstva v proračunu so pomembna, saj so na primer višja, kot stane vsa akademija znanosti in umetnosti z njenimi znanstvenimi in kulturnimi projekti vred. Poskušali so s hitrim in brutalnim podržavljenjem, ki ni uspelo, sedaj pa je v igri bolj subtilna, toda zato učinkovitejša akcija prilaščanja obstoječega in ustvarjanja lastnega, skrajno desnega projekta, ki ga predstavlja Slovenec kot nadaljevalec časopisa, ukinjenega, ker je sodeloval z italijanskim in nemškim okupatorjem. S krščansko-socialne strani je bilo podčrtano, da gre za monopol, za totalitarni poskus odpravljanja svobode tiska in načrt obnavljanja totalitarne vladavine. K sodelovanju niso pritegnili ljudi »s katoliškim pedigrejem«, nasprotno, odvrnili so jih. Sistemsko ukinjajo revijo 2000, ki je bila glavni vzvod demokratične pomladi in preobrata, začetek pluralizma slovenskega političnega prostora. Več govornikov je omenilo tudi Primorski dnevnik, ki je v krizi in ugaša, kar pa je problem za vso Slovenijo in o čemer vlada ne reče nič, niti ničesar ne ukrene. Dogovorili so se, da bodo vložili skupno zahtevo po razpravi v parlamentu, ki naj razčisti celotno finančno ozadje ne samo omenjenih sredstev, temveč tudi drugih skritih NADALJEVANJE NA 2. STRANI Začasno ukinjena zveza med Pescaro in Splitom RIM — Zaradi negotovega položaja v Jugoslaviji in hitrega zmanjšanja števila potnikov je pomorska linijska družba Adriatica do ponedeljka ukinila vsakodnevno trajektno povezavo med Pescaro in Splitom. Iz Pescare poročajo, da se je predvsem zmanjšalo število romarjev v Medjugorje, ki so v tem letnem času polnili trajekt Tiziane, ki je vozil na tej progi. Največ turistov pa se je s tem trajektom vozilo v juliju in avgustu, ko v preteklih letih skoraj ni bilo mogoče dobiti prostega mesta. Napovedi za letošnjo turistično sezono so precej bolj črnoglede, tako da pri družbi Adriatica še ne vedo, če bo do prekinitev plovbe prišlo tudi sredi turistične sezone. Zanimivo je, da velikemu zmanjšanju števila turistov ni sledilo tudi zmanjšanje trgovskega prometa in števila tovornjakov. Vodstvo Adriatice je že najavilo, da bo od ponedeljka trajektna povezava spet stekla, istočasno pa so tudi sporočili, da lahko v naslednjih tednih pride do ponovnih začasnih ukinitev prometa, če se v tem času položaj v Jugoslaviji ne bo umiril, oziroma če bo število turistov še naprej premajhno, da bi opravičevalo vsakodnevne vožnje. Na novih temeljih se poglablja italijansko-sovjetsko gospodarsko sodelovanje Andreotti podprl predsednika Gorbačova pri iskanju izhoda iz sedanje krize v SZ MOSKVA Predsednik italijanske vlade Giulio Andreotti in sovjetski predsednik Mihail Gorbačov sta včerajšnji pogovor v Kremlju ocenila za »koristnega in produktivnega«. Kot sta navedla na tiskovni konferenci sta postavila nove temelje k že spodbudnemu sodelovanju med državama, Andreotti pa je podprl sovjetsko željo po neposrednih stikih s skupino sedmih industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda. Gorbačov je optimistično navedel, da je Sovjetska zveza postala nenadomestljiv steber v zahodnem svetu. »Padec tega stebra« pa bi imel po besedah Mihaila Gorbačova težke posledice, prav zato »vse zanima uspeh perestrojke«. »Sto milijard dolarjev je tveganje, ki se izplača,« je še dodal Gorbačov. To naj bi bil znesek, ki bi postavil po mnenju sovjetskega ekonomista Grigorija Javlinskega sovjetsko gospodarstvo spet na trdne noge. Sovjetska zveza nujno potrebuje vsestransko pomoč. Gorbačov je Andreottiju jasno ponudil soudeležbo pri prestrukturiranju sovjetske vojne industrije, prav tako se je zavzel za delniško soudeležbo italijanskega kapitala v sovjetskih podjetjih. Seveda pa se državnika nista pogovarjala samo o dvostranskih gospodarskih odnosih, izmenjala sta mnenja tudi o perečih mednarodnih vprašanjih. Kot je bilo razvidno s tiskovne konference je glede ameriško-sovjet-skih odnosov Gorbačov moral priznati, da točnega datuma srečanja na vrhu z Bushem »še ne morejo določiti«. »Z italijanskim premjerjem sva se pogovarjala tudi o vznemirjujočih problemih v Evropi in v tem okviru tudi o Jugoslaviji,« je navedel Gorbačov, ki je izrazil solidarnost z vsemi tistimi ju-goslovsanskimi silami, ki se zavzemajo za ohranitev države in dajejo svoj do-prinost evropskim in svetovnim procesom. Pri tem je še dodal, da so jugoslovanski problemi Sovjetski zvezi blizu, ker so podobni zapletom, s katerimi se spoprijema tudi SZ. Slovenska matica podpira vrnitev slovenskih vojakov iz zvezne vojske LJUBLJANA — Predsedstvo Slovenske matice, najstarejšega kulturnega, znanstvenega in književnega društva na Slovenskem, je na pobudo predstavnikov prizadetih staršev sklenilo podpreti prizadevanja »Odbora staršev za varstvo in vrnitev slovenskih vojakov«. Z njim deli skrb za usodo vseh mladih ljudi, ki so izpostavljeni resnim nevarnostim za življenje in zdravje. V celoti se pridružuje pozivom in upravičenim zahtevam, ki jih je Odbor zapisal v svoje Sporočilo za javnost št. 1. Slovenska matica apelira na osrednje slovenske kulturne in znanstvene ustanove naj se tudi one solidarizirajo z Odborom staršev in podporo stališča Skupščine Slovenije in prizadevanja slovenskih državnih organov, da se zagotovi varnost in čimprejšnja vrnitev slovenskih vojakov. Opozarja pa tudi na poglavitno in neposredno odgovornost, ki jo imajo za telesno in duševno zdravje vojakov predvsem zvezne vojaške oblasti in vrh JLA. Zaščitni zakon ponovno zamuja RIM - Vse kaže, da se je z zaščitnim zakonom za slovensko narodnostno skupnost v Italiji spet nekaj zataknilo. Ožji odbor senatne komisije za ustavna vprašanja, ki je razpravljal o problemu, se ni sestal že skoraj pol leta in nobenega znaka ni, da bi se sestal v kratkem. Minister Martinazzoli, ki je v novi vladi prevzel ministrstvo za dežele in ustavna vprašanja, naj bi namreč prosil za nekajtedenski premor, češ da mora vprašanje poglobiti. Zavlačevanje je izzvalo oster protest slovenskega senatorja Stojana Spetiča, ki je ocenil to potezo le kot zopetno pretvezo za zavlačevanje. Po oceni sen. Spetiča je zavlačevanje le posledica strahu KD in vladnih strank, da bi na volitvah izgubile glasove, če bi bil sprejet zaščitni zakon. Slovenski senator meni, da bi morali Slovenci evropsko javnost seznaniti z odnosom, ki ga ima Italija do manjšine, najboljša priložnost za to pa naj bi bil 2. junij ob 45-obletni-ci republike. V svojem tiskovnem sporočilu je nadalje sen. Spetič ostro kritiziral predsednika republike Cossigo zaradi napovedanega obiska v FJK, kjer naj bi se poklonil osopovcem in članom tajne »organizacije O«. Po begu predsednika Mengistuja se spopadi v Etiopiji nadaljujejo ADIS ABEBA ...... Vse kaže, da beg bivšega etiopijskega predsednika Mengistuja, ki je včeraj že prispel v Harare, in ponudba njegovega naslednika generala Tesfaya Gebrekidane-ja za prekinitev sovražnosti ne bosta prinesla takojšnjega miru. Uporniki demokratične revolucionarne fronte etiopskega ljudstva in pripadniki gibanja za osvoboditev Eritreje namreč nadaljujejo s skupno ofenzivo proti vladnim enotam. Tako je tajna uporniška radijska postaja včeraj poročala, da so uporniki že osvojili Adis Alem, mesto 55 km zahodno od prestolnice, številne priče pa so poročale, da so v Adis Abebi že opazili vladne oddelke, ki so pobegnili s fronte pred napredujočimi uporniki. Uporniški radio je še navedel, da so v torek zvečer osvojili tudi Dekamere in da so se eritrejski prestolnici Asmari približali na 30 kilometrov. Tam naj bi bilo približno 100 tisoč vladnih vojakov, ki pa naj bi bili že od vseh strani obdani z uporniškimi enotami. Kljub nadaljevanju bojev pa vsa Etiopija in tudi svet z velikim pričakovanjem čakata na začetek mirovnih pogajanj med etiopsko vlado in uporniki. Mirovna pogajanja se bodo začela v ponedeljek v britanski prestolnici, na njih pa bodo med uporniki zastopani predstavniki vseh narodnosti v Etiopiji. Somatske oblasti so etiopske begunce prisilile k povratku v domovino nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s L strani • Gandi Sonia Maino Gandi, ki je stara 42 let, je po poreklu Italijanka, rojena blizu Turina. Z možem sta se spoznala na koledžu v Cambridgeu, poročila pa sta se leta 1968. Možu je bila vedno ob strani, odkar je stopil v politiko, vendar se je prvenstveno posvečala družini in je bila dokaj diskretna, tako da ji je indijska javnost pogosto očitala nedostopnost, čeprav je v celoti sprejela indijski jezik in navade. Tudi Radživ Gandi se je odločil za politiko šele po materini smrti, ker mu je umrl tudi brat, ki ga je mati določila za svojega naslednika. Bil je ljubezniv človek, ki mu je bil pri srcu jazz in ki je želel z ženo in otrokoma - 17-letnim Rahulom in 15-letno Prijanko - veliko potovati po svetu. Z odločitvijo Sonie Maino se torej nadaljuje družinska politična tradicija in, čeprav nekateri politični izvedenci trdijo, da bo njeno imenovanje »politični samomor Kongresne stranke«, ni izključeno, da bo prav ona prinesla na valu emocije največ glasov naj starejši indijski stranki, v okviru katere jo podpirajo predvsem mlajši člani vodstva. Indijsko ljudstvo se je po tragičnem dogodku predalo jezi in nasilju. Javni prevozi so ustavljeni, avtobusne in železniške postaje so zaprte, trgovske dejavnosti v bistvu ni. šole in univerze so zaprte. Ministrski predsednik Čandra Sekhar poziva državo k preudarnosti in mirnosti, vojska je v stanju pripravljenosti in v državi Andra Pra-deš so oklicali policijsko uro. Policija je streljala proti podivjani množici in ubila 7-letno deklico in 12-letnega dečka. Drugi krog volitev so odložili na 12. junij. V prvem krogu so bile volitve opravljene za 303 od 537 poslanskih mest v spodnjem domu. ■ Vsi najuglednejši svetovni politiki so izrazili obžalovanje za okrutno dejanje, v ZDA pa povzročajo največ skrbi napeti odnosi med Indijo in Pakistanom, saj sta bili državi lansko leto tik pred vojnim spopadom. V množici manjšin in verskih ločin, ki so lastne indijski federaciji, spadajo med glavne »osumljence« za umor Tamilci, čeprav je organizacija Tigrov za osvoboditev Eelama Tamila zanikala, da bi bila kakorkoli vpletena v atentat. Gandi je bil v letih 1985 in 1986 že tarča atentatov s strani Sikhov, priljubljen pa ni bil niti pri muslimanih ali pri induis-tičnih narodnjakih. Istočasno gre po- vedati, da je vodil politiko, ki je bila daleč tako od levice kot od desnice, katere volilna kampanja je slonela v celoti na poudarjanju napak, ki naj bi jih Gandi zagrešil v petih letih svoje vlade. • Srbija v težavah Beograjska Borba namreč piše iz dobro obveščenih virov, da je zvezno ustavno sodišče že razsodilo, da je Bajra-movičeva prisotnost neustavna, ker je bila neustavna razpustitev kosovske skupščine in s tem vsi nadaljnji srbski postopki: odstranitev Riža Sapunxhije in njegova nadomestitev z Bajramovičem. Trenutno je v palači federacije stanje takšno, da sedi Jovič v pisarni srbske delegacije, Bajramovič v pisarni kosovske, vsi drugi prostori so prazni, ker so člani zveznega predsedstva ali v svojih republikah ali po svetu. Bosanski predsednik Alija Izetbego-vič napoveduje sestanek šestih republiških predsednikov, s katerim naj bi sklenili krog republiških posvetovanj. Nič pa ne ve o tem, da naj bi Mesič sklical sejo razširjenega predsedstva v Sarajevu. Toda prav v Bosni in Hercegovini se zaostruje ozračje. Pretepli so ministra za informiranje Srba Ostojiča, ki trdi, da je po naglasu ugotovil, da so napadalci iz Sandžaka, torej Muslimani. Srbi so v poslanski zbornici zahtevali razpravo o nacionalnih odnosih, ostali so bili proti, tako da ni bilo niti seje. Razmerje sil med narodi v BiH pa se je spremenilo in novi popis prebivalstva kaže naslednje: Srbov je bilo 1981. leta 32%, sedaj jih je 31,3%, Hrvatov 18,4%, sedaj jih je 17,3%, Muslimanov je bilo 39,5%, sedaj pa jih je 43,7%; Jugoslovanov je bilo 7,9%, sedaj jih je 5,5%. Skupno je v Jugoslaviji 23.462.976 prebivalcev, milijon 200 tisoč več, kot jih je bilo pred desetimi leti. Povsod se je naraščanje števila prebivalstva ustavilo oziroma narašča za 1 do 3 odstotke, razen na Kosovu, kjer se je povečalo za 23,4 odstotka. Na Kosovu seveda popisa ni bilo, ker so ga Albanci bojkotirali, kot so ga tudi v dveh občinah v Srbiji. Zaradi tega so vsi podatki nekoliko dvomljivi, zlasti pa jugoslovanska povprečja in primerjave. Slovenija se zelo resno in odgovorno ukvarja s hudimi osamosvojitvenimi, predvsem gospodarskimi problemi. Na sestanku razširjenega sloven- skega predsedstva in včeraj na pogovoru predsednika vlade Peterleta s predsedniki občin so bila v ospredju razna kritična vprašanja. Predvsem monetarni sistem. Postalo je že jasno, da Markovič rešuje probleme zveznega proračuna JLA, zvišanja bojne pripravljenosti, itd. z vdiranjem v monetarni sistem, kar pa nujno vodi v novo inflacijo. Osamosvojena Slovenija bi bila torej izpostavljena vsem monetarnim inflacijskim pritiskom. Hkrati pa tudi polni intervenciji zvezne vlade, ki bi lahko naredila, kar bi hotela, odpeljala ves denar, zvišala inflacijo in jo prevalila na druge. Zato postaja nujno tiskanje lastnega denarja, kar je tehnično že izvedeno, resnejša pa je njegova emisija. Pravno močno temelji na novem zakonu o slovenski Narodni banki, ekonomsko pa je kočljivo zaradi gospodarske stiske. To bi bil drseči tečaj, za začetek nominalno enak dinarju z upanjem in pričakovanjem da bo njegova realna vrednost padala počasneje. S tem pa je povezan ves carinski kompleks. Slovenija je preprosto preusmerila vse carine v svoj državni proračun. Toda pretežno gre za blago namenjeno za druge trge v Jugoslaviji. Sedaj je Markovič uvedel restriktivne ukrepe, ki pomenijo, da ne bo priznal vplačanih carin, če denar zares ne priteče v zvezno blagajno. To pa bo imelo izredno resne posledice za slovenski proračun, ki je že deficiten in temelji na močnem carinskem prilivu. Slovenski proračun je zaradi tega pred velikimi težavami. Predviden je bil deficit v višini 4,3 milijarde dinarjev, ki bi ga morali kriti s tujimi krediti. Teh pa ni na vidiku. Toda priliv je bil v prvih treh mesecih samo 26-odstoten, namesto predvidenih 33 odstotkov. To pomeni, da je zmanjkalo denarja za vse, tudi za zdravstvo, ki je pred finančnim kolapsom. Sedaj naj izgine še carinski priliv. Tretje vprašanje je povezovanje z jugoslovanskimi republikami, o čemer se bo slovenska vladna delegacija še v tem tednu pogovarjala s tremi sosednimi republikami. Sodelovanje je bilo in je najbolj občutno še vedno s Hrvaško, pomembno z BiH in Makedonijo, s Srbijo pa je bilo presekano zaradi srbskih, ukrepov. Toda Hrvaška je nelikvidna zaradi Knina, slabega gospodarstva, krize pomorstva in predvsem turističnega poloma. Hrvaška podjetja ne plačujejo računov, ker jih nimajo s čim. S sosed- njimi državami in predvsem z Avstrijo in Italijo ni tudi pričakovati težav, uvoz in druge gospodarske vezi so normalni, Slovenija razpolaga z zagotovili, da bodo tudi po plebiscitni odločitvi potekali brez težav. Vprašanje pa ni v normalnosti, temveč v politični in s tem tudi državni pomoči, kar je prav tako zapleten splošen problem jugoslovanskih razmerij in odnosa sveta do jugoslovanskega političnega prostora. Slovenski parlament je tudi včeraj vneto razpravljal o osamosvojitvenih zakonih, tokrat brez živahne, razgibane in simpatične mnočice slovenskih mladincev in mladink, ki so pretekle dni protestirali proti maturi. S predsednikom vlade Peterletom so se dogovorili za kompromisni predlog, da se zaključne izpite uradno uvede, toda tokrat bodo potekali bolj poskusno, močno okrnjeno, pa še dijaki bodo lahko izbirali izpitno snov. S tem se je stavka končala in srednješolci so se vrnili v učilnice. • V Sloveniji fondov, ki gredo za režimski tisk. V tej zvezi so bile omenjene Brazde, ki naj bi jih finansirali iz denarja ministrstva za kmetijstvo. Interpelacijo bodo podpisali poslanci petih skupin: prenovitelji, socialisti, liberalci, manjšine in neodvisni, kjer so vključene razne grupacije. Očitno se polemika vrti predvsem okrog Slovenca, novega slovenskega dnevnika, katerega izhajanje smo že večkrat napovedali. O podrobnostih smo povprašali nove odgovorne in glavne urednike, predvsem Pavla Rota in Andreja Bratino. Poslujeta v na novo preurejeni, okusno opremljeni poslovni stavbi, ki stoji poleg založniške stolpnice osrednjega slovenskega dnevnika Delo. Oba urednika odločno zavračata obtožbe, da bo Slovenec provladni ali strankarski list oziroma glasilo. Zelo širok spekter sodelavcev, ki so jih izbirali zgolj po strokovnih sposobnostih, naj bi to jamčil. Edini kriterij je bil, da so strokovnjaki na svojem področju. Glede tradicije in naziva Slovenec se sklicujejo na rojstni datum iz 1873. leta in na dolgoletno tradicijo, ko je bil nesporno priljubljen in osrednji slovenski dnevnik. Njihovo načelo so širina, dostojanstven pristop, umerjenost in krščanski etos kot podlaga. Novi slovenski dnevnik bo začel izhajati sredi junija na 24 straneh, redakcija šteje okrog petdeset novinarjev. Opravili so raziskavo javnega mnenja, ki daje zanimive rezultate: okrog 15% ljudi ne bo nikoli naročilo enega izmed treh dnevnikov, ki s0 pričeli izhajati pod prejšnjim režimom, bodo pa kupovali povsem nov list-Okrog 10 odstotkov ljudi bo odpovedalo dnevnik, na katerega so naročeni sedaj, in se bo preusmeril k Slovencu. Okrog 20 odstotkov odgovorov pa napoveduje, da bodo kupovali dva dnevnika, če bosta seveda ustrezno ponujena. Razgovor se je razširil še na sodelovanje z zamejstvom, o čemer je prejšnji mesec že potekal razgovor v Nabrežini z zamejskimi časnikarji. Mnenja pa so, da je zamejstvo z novim sistemom slovenskih povezav po vsem svetu izgubilo vlogo, kakršno je ime1 pod prejšnjim režimom, in da je v tem razlog za težave Primorskega dnevnika in zapiranje dopisništev v Trstu. Cilj novega lista je torej srednji slo], ki je vedno nosilec in jamstvo za de' mokracijo. Vladna sredstva so komaj desetina zagonskih sredstev, potre o nih in zbranih za novi časopis. Slovenski informativni prostor se j®' oziroma se bo, obogatil z dvema nov’ ma dnevnikoma. Dober teden izhaj bolj razgiban, pisan in pristopen dnev nik Slovenske novice. Sedaj preživi] vse razumljive začetne in porodne žave, toda prvi podatki o nakladi z kažejo, da bo poskus uspel, da se n klada približuje štiridesetim tis°ce^ in s tem krepko presega vložena sr stva in stroške. Računajo, da se bo P vsem krila s trideset tisoč izvodi, ^ kar je čez je za založbo že dobiček je ciljna skupina široka množica P°P • lacije, za katero so obstoječi dnevn ^ pretežki, zahtevni in morda tudi gočasni. Pri Slovencu gre drug, bolj ideološki ... ---- . 0_ stop, zaradi tega je ciljna skupi113 P vsem drugačna. Po vseh raziskava v Sloveniji do možnosti-raven, seveda P°vse!^ in zahteven Pn za take nove pobude volj prostora, zanimanja in Edini stvarni limit življenjska stalno usihanje kupne moči Pre stva, kar je resničen problem. Zanimivo je, da prihaja do po v pobud samo na Hrvaškem, kjer teh dneh s precejšnjim hrupom 1 nov, politično zelo širok in mo dnevnik Zapad. B. S. Na predvčerajšnji skupščini Gorske skupnosti za Nediške doline Zopet so prezrli stvarne potrebe slovenske narodnostne skupnosti ŠPETER SLOVENOV — Slovenska narodnostna skupnost v Beneški Sloveniji je postavljena na rob dogajanja. Tako bi lahko sklepali po razpravi, ki je potekala na skupščini Gorske skupnosti za Nediške doline, ki jo je vodil predsednik, demokristijan Giuseppe Chia-budini. Na dnevnem redu je namreč bila tudi razprava o Programskih smernicah, kar zadeva uporabo sredstev, ki jih predvideva zakon za obmejna območja. Kot znano, je v tem zakonu tudi člen št. 14, ki kulturnim organizacijam slovenske narodnostne skupnosti predvideva finančno pomoč v višini 24 milijard lir v treh letih. Na skupščini Gorske skupnosti Nediških dolin pa so z glasovi tako večine kot opozicije sprejeli programske usmeritve, ki glede specifike člena 14 ne upoštevajo realnih potreb slovenske narodnostne skupnosti v teh krajih. Ožji odbor Gorske skupnosti je namreč sestavil načrt, ki predvideva, da bi del sredstev iz člena št. 14 zakona za obmejna področja namenili izgradnji etnografskega muzeja v Špetru Slovenov. S tem predlogom se sicer nista strinjala predstavnik manjšine Peter Zuanella ter špetrski župan Firmino Ma-rinig, ki je naglasil potrebo, da se denar iz tega člena nameni izključno potrebam slovenske narodnostne skupnosti. V tej optiki gre nameniti posebno pozornost špetrski zasebni dvojezični šoli, ki bi po mnenju tako Mariniga kakor tudi Zuanella prišla v poštev, kar zadeva finansiranje iz tega zakona. Večji del razprave na seji Gorske skupnosti pa je bil namenjen programskim usmeritvam in investicijam v korist krajevnega prebivalstva. Dobršen del teh naj bi bil namenjen utrditvi gospopdarstva in pomnožitvi delovnih mest, kar bi v bistvu preprečilo množičen odhod v druge kraje videmske pokrajine. S temi načrti so se strinjali vsi člani večine, ki jo sestavljajo predstavniki Krščanske demokracije, Socialistične in Socialdemokratske stranke in ki razpolagajo z 38 od skupnih 40 svetovalskih mest. Predstavnik manjšine Zuanella (DSL) pa je glasoval proti in sicer z utemeljitvijo, da so navedene izbire premalo učinkovite. Predstavniki Gorske skupnosti so v nadaljevanju seje podprli predlog, ki so ga dali svetovalci Marinig, Ciccone, Bergnach in Blasetig, da bi v Špetru Slovenov ustanovili Mednarodni študijski center za večjezičnost. Kar zadeva predlog zgoraj omenjenih svetovalcev o šolskem poučevanju treh jezikov (italijanskega, slovenskega in nemškega), se bo o njem izrekla posebna komisija pri Gorski skupnosti. Nazadnje je predsednik Chiabudini sporočil, da je predlog špetrskega župana Mariniga, da bi se v cerkvah Beneške Slovenije maševalo vsaj enkrat tedensko tudi v slovenščini, že poslal v oceno videmski škofiji. RUDI PAVŠIČ Poseg Uga Folija na konferenci v Parizu Poseben evropski sklad za krajevne ustanove? PARIZ —- V evropskem merilu je treba uvesti poseben kreditni organizem za finansiranje krajevnih uprav. To je predlagal predsednik deželne svetovalske komisije za komunitarne zadeve Ugo Poli na konferenci o "krajevnih financah pred izzivom evropske denarne unije", ki jo je priredil včeraj v Parizu londonski Institute of Revennes, Rating and Valuation. Govornik se je zavzel za to, da se krajevnim oblastem priznajo širše pristojnosti zlasti na finančnem področju in to v skladu s konvencijo Evropskega sveta o teritorialnih avtonomijah iz 1. 1985. Krajevna finančna avtonomija je dejal Poli — je odvisna v veliki meri od tega, do kolikšne mere so krajevnim ustanovam sploh dostopni krediti. Izrazil je tudi še veliko zaskrbljenost nad okoliščino, da se na razgovorih med osrednjimi vladami držav ES na ravni medvladne konference o politični uniji o tem vprašanju zadnje čase sploh več ne razpravlja. Ugo Poli Saro prikazal deželni večini program za industrijski razvoj TRST — Deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro Je orisal včeraj strankam deželne večine zakonski osnutek z določili o posegih v prid industrijskega razvoja Furlanije-Julijske krajine oziroma o prilagoditvi teh določil novim Predpisom Evropske skupnosti, ki veljajo od 1. aprila letos. tem ne zanikujemo ukrepov, ki so dovolili industrializa-c'jo dežele, pač pa se le prilagajamo novi krajevni in mednarodni stvarnosti,« je dejal Saro predstavnikom strank, ki bodo zdaj besedilo osnutka preučili in ga morebiti dopolni-11 s popravki, nakar bo romal pred deželni odbor. Osnutek predvideva triletni razvoj noindustrij ski načrt, do temeljni del deželnega razvojnega programa, in v tem sklopu deželno konferenco o industriji vsako tretje leto, pa e izrecne posege za trgovsko prodiranje v tujino, sicer Pfek ustanovitve agencije ad hoc, to je delniške družbe z ^bšanim (javnim in zasebnim) kapitalom, ki naj bi delovala ^ tesni povezavi s Centrom za servisiranje podjetij v smislu akona o obmejnih območjih. Razvojnoindustrijski program 0 terjal seveda krepko okleščenje birokracije, koordinacijo teed pristojnimi odborništvi, skladom Frie, Friulio, Medioc-teditom in Friulio-lis z delno prikrojit vij o statutov in reorganizacijo konzorcijev za jamčenje srednjeročnih posojil. Ferruccio Saro Deželne posojilnice vedno bolj uspešne Razširita se tudi openska in nabreiinska TRBIŽ — Preteklo soboto je bil na Trbižu redni letni občni zbor Deželne zveze kmečkih in obrtnih posojilnic. Poročilo upravnega sveta o preteklem poslovnem letu je podal predsednik Giuseppe Marangon. V Furlaniji-Julijski krajini deluje 30 takih kreditnih zavodov, ki so lani upravljali 3.200 milijard lir ali 19% več kot leto prej. Znatno se je tudi povečalo število podružnic. Samo lani so pristojne oblasti izdale dovoljenje za 25 novih filialk. Tako bo ob koncu letošnjega leta delovalo v naši deželi kar 77 bančnih okenc omenjenih posojilnic. Med temi so tudi štiri zadruge s pretežno slovenskimi člani. To so, kakor vemo, posojilnice v Doberdobu in Sovodnjah na Goriškem ter na Opčinah in v Nabrežini na Tržaškem. Tudi slednji dve bosta v kratkem odprli podružnico: prva v samem Trstu, druga v Sesljanu. V Deželni zvezi zastopajo slovenske posojilnice Pavel Milič z openske hranilnice, ki je član upravnega sveta, in Martin Pelicon iz sovodenjske posojilnice, ki je član nadzornega odbora. Dosedanji predsednik Giuseppe Marangon je na občnem zboru najavil svoj skorajšnji odstop, (mab) Pobuda krožka V. Šček Dve novi publikaciji TRST — Jutri, 24. maja, ob 10. uri bo na pobudo deželne svetovalske skupine Slovenske skupnosti v palači deželnega sveta predstavitev dveh publikacij v zvezi z reformo krajevnih uprav in z izdelavo statutov občin in pokrajin, ki ju je pred kratkim izdal Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček. Poleg deželnega svetovalca Bojana Brezigarja bodo o izrednem pomenu te založniške pobude spregovorili deželni tajnik SSk Ivo jevnikar, predsednik krožka Virgil Šček dr. Rafko Dolhar in član deželnega vodstva Slovenske skupnosti dr. Štefan Bukovec. Ob tej priložnosti bodo podali tudi slika o pripravah na statute v krajevnih upravah tržaške in goriške pokrajine. Od petka do nedelje v Ptuju Minil I. festival mladih liberalnih demokratov v RS / —- Prejšnji teden je bil v Ptuju t^ival Mladih liberalnih demokra-zb za skupino mladih, ki so se r 94.000 lir 58.000 TRENIRKA JOGGING do prodaje zaloge 32M) lir POLO PETER do prodaje zaloge tLSOMf V v 'r * m N. 30 NIKE MULTITRAINER 79.000 lir 15.000 5.000 59.000 N. 100 KOMPLET ENOBARVNIH BRISAČ GABEL 4£99Mf 7.000 MERCATONE ZETA TRGOVSKI CENTER EMMEZETA PALMANOVA (UD) - Pri izhodu z avtoceste Urnik: 8.30-12.30/15.30-19.30 - V nedeljo in ponedeljek zaprto Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST.I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik četrtek, 23. maja 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Študenti pa vztrajno zahtevajo tudi odstop predsednika države Roh Tae Wooja Zaradi krvavih študentskih manifestacij včeraj odstopil južnokorejski premier Južnoafriška policija včeraj dvakrat zaprla Winnie Mandela SEUL Ministrski predsednik Južne Koreje Ro Jai Bong je včeraj predsedniku države Roh Tae Wooju najavil svoj odstop. Do tega dejanja je prišlo po večdnevnih neredih in silovitih študentskih manifestacijah, ki jih je policija s silo (na sliki AP) zatrla. Kot je sporočil svetovalec južnokorejskega premierja, se je Ro Jai Bong odločil za odstop, ker ni želel »predstavljati še dodatnega bremena za predsednika republike.« Ena od osrednjih zahtev naj hujših študentskih demonstracij v zadnjih štirih letih je bila ta, da morata odstopiti tako vlada kot tudi predsednik Roh. Silovite demonstracije študentov in opozicije pa so se začele potem, ko je policija do smrti pretepla nekega mladeniča med demonstracijami pred tremi tedni. V tem času je v znak protesta deset južnokorejskih študentov poskušalo samomor s samozažigom in od tega jih je sedem umrlo. Zadnji primer tega skrajnega dejanja so zabele- žili včeraj, ko se je na strehi mrtvašnice v Kvvangjuju - v kateri je bilo truplo 19-letne študentke, ki se je zažgala 29. aprila - zažgal neki 25-letni študent in se nato vrgel s strehe. Prisotni so plamene takoj pogasili, mladeniča pa odpeljali v tamkajšnjo bolnišnico, kjer se zdravniki borijo za njegovo življenje. Ro Jai Bong je bil za ministrskega predsednika imenovan decembra lani, njegov odstop pa bi moral privesti do popolnoma nove vlade, za zdaj pa še ni jasno, koliko bodo iz tega lahko potegnili študenti in južnokorejska opozicija. Ob vsem tem velja omeniti, da so v Kwangjuju aretirali štiri policiste, ki naj bi v ponedeljek brutalno pretepli nekega 22-letnega študenta, ki zdaj leži v globoki komi in z nepopravljivimi možganskimi poškodbami v mestni bolnišnici. JOHANNESBURG Južnoafriška policija je v torek ponoči in včeraj dvakrat aretirala Winnie Mandela, ženo voditelja ANC Nelsona Mandele. Prvič so jo aretirali v Johannesburgu skupaj s še 200 aktivistkami ANCVVL -ženske lige AN C - ker so z avtobusom zaprle eno od središčnih ulic v mestu in tako blokirale promet z zahtevo, da vlada izpusti vse politične zapornike. Pod obtožbo, da se je upirala aretaciji, so jo takoj postavili pred sodišče, ki se je odločilo za nadaljevanje postopka in za istočasno izpustitev. Toda žena voditelja AN C se je vrnila na kraj »nočnih dogodkov«, sedla na sredo ceste, kjer so jo še enkrat aretirali. Med aretiranimi je tudi Albertina Sisulu, žena »notranjega ministra« ANC VValterja Sisuluja. Ta je iz celice pozvala vse simpatizerke ANCVVL, »da uprizorijo pohod na vse policijske postaje v državi in zahtevajo, da jih aretirajo.« Kritike na račun poročila glede posledic Černobila Prostovoljci za čiste plaže v 15 deželah DUNAJ Poročilo, ki so ga pod pokroviteljstvom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (AIEN) predstavili na dunajski konferenci o černobilski tragediji, po mnenju ekološke organizacije Greenpeace zmanjšuje razsežnosti posledic te jedrske katastrofe in je torej le »groba laž«. Po mnenju predstavnika te organizacije Johna VVillisa je kakih 200 izvedencev skušalo omiliti razsežnosti katastrofe, da se ne bi zamerili »mednarodnemu jedrskemu lobiju«, ki naj bi ga odražala prav Mednarodna agencija za jedrsko energijo. Po mnenju Greenpeacea so v poročilu posredovali le uradne sovjetske, podatke, ki se nanašajo na sedanje prebivalce Černobila. Poročilo ne obsega zdravstveno-statističnih podatkov o ljudeh, ki so jih po nesreči evakuirali, prav tako ni podatkov o delavcih in vojakih, ki so odstranjevali posledice katastrofe. Po uradnih podatkih je življenje izgubilo 31 oseb, kakih 300 pa je bilo ranjenih. Nedvomno je poročilo skrajno pomanjkljivo. Tega pa ni kriva Mednarodna agencija za jedrsko energijo in niti izvedenci, ker so poročilo sestavili na podlagi skopih sovjetskih uradnih podatkov. Trditev, da je bilo to namerno storjeno zaradi »jedrskega lobija«, je do skrajnosti težka obtožba, ker v bistvu oporeka Mednarodni agenciji za jedrsko energijo njeno vlogo pri objektivnem nadziranju jedrskih elektrarn. Ob dunajsko poročilo sta se obregnila tudi poslanca zelenih Gianni Mattioli in Massimo Scalia, ki trdita, da je »neverodostojno« in v naglici sestavljeno. Po njunem mnenju na Dunaju poskušajo rešiti »usodo jedrske energije«. V teh dneh smo torej priča popolnoma nasprotnim tezam kot v dneh po černobilski katastrofi, ko so jedrski strokovnjaki v najbolj temačnih barvah govorili o posledicah katastrofe. Prvim »znanstvenim« ugotovitvam so botrovali protikomunistični razlogi, sedanjim pa bržkone gospodarski. Kot vedno bo resnica nekje v sredini. RIM — Prav gotovo je okolje problem, s katerim se morajo ukvarjati države in javne uprava, a marsikaj lahko postori tudi vsak posameznik. To skuša dokazati tudi pobuda Think Clea ali po domače Misli čisto v okviru svoje letošnje že druge kampanje, h kateri je pristopilo 40.000 prostovoljcev. Namen pobude Zveze za okolje je očistiti 76 plaž v 15 italijanskih deželah. Lansko leto so prostovoljci na 16 plažah zbrali preko 50 ton odpadkov. K pobudi je pristopilo tudi nekaj znanih osebnosti, kot sta, denimo, Mauri-zio Costanzo in Gianfranco Amendola. V okvir koristnih pobud za okolje spada tudi zbiranje stekla. Leta 1990 so zbrali kar 730 ton stekla, od teh polovico s posebnimi zaboji za zbiranje odpadkov v mestnih središčih. Ganljiv otroški pogled v Bangladešu Ameriške zelene baretke skušajo pomagati prebivalcem opustošenega Bangladeša, še tako prekaljen vojak pa se ne more upreti otroškemu pogledu (AP) Prepovedana ljubezen privedla do samomora TEHERAN — V dobi elektronike in vesoljskih poletov, pa tudi velikih političnih preobratov in spopadov bi marsikdo lahko mislil, da ni več pravega prostora za pristno ljubezen. Pa ni tako. Romeo in Julija, ta simbola nesrečne ljubezni, sta resnično neumrljiva in včasih sledijo njunemu romantičnemu zgledu tudi zaljubljenci našega stoletja, ki morda niso nikoli niti slišali zanju. Zgodilo se je v vzhodnem Azerbaidžanu, v iranski pokrajini Zanjan. Mladi par si je sicer prisegel večno ljubezen, a družini sta jima branili zvezo. Najbolj odločna je bila dekletova družina in obupani mladenič, komaj 18-let-ni vojak, ni našel drugega izhoda kot samomor. Stopil je pred hišo, kjer je stanovala njena družina, in se zažgal. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je ležal še nekaj dni z docela ožganim telesom. Nečloveških muk ga je rešila smrt. Za 16-letno nesojeno nevesto je postalo življenje neznosno in se je tudi sama odločila za samomor s strupom, z edinim možnim na kmetih: spila je večjo količino sredstva proti škodljivcem. Tudi njo so prepeljali v bolnišnico, a zaman, saj ji niso mogli pomagati. Sodobna Romeo in Julija, ki jima žal ne poznamo imena, si nista mogla privoščiti niti utehe romantične skupne smrti. Zlati modrc Domišljija ne pozna meja, še posebno ne v svetu mod®; kjer so novosti in domislice vedno dobrodošle. Model, * ga je predstavil Samuele Mazza, mlad modni kreator \ Firenc, učinkuje res poletno in osvežujoče, čeprav bi te^ ko rekli, da ga odlikuje prefinjen okus. Zlati moderček pipicama spada v kolekcijo kakih 200 podobnih mode lov, ki si jih je Mazza zamislil tudi zato, da bi - čeprav rahlo zamudo - »dostojno« proslavil stoletnico tega del spodenjga perila. Prvi modrček so namreč izumili v P® rižu leta 1889 Vloga neuvrščenih in nevtralnih po padcu komunističnih režimov Zunanji ministri skupine tako imenovanih nevtralnih in neuvrščenih držav Evrope so imeli v Lienhtensteinu sestanek, ki je zbujal pozornost predvsem za to, ker se ni povsem vedelo, kaj namerava zdaj ta skupina potem ko v Evropi ni več Zahoda in Vzhoda; skratka ni več potrebe po nekakšnem katalizatorju med enim in drugim blokom, kar pa je bila dejansko ta skupina do lani. Navzoči so bili predstavniki vseh držav članic skupine, se pravi poleg Liechtensteina še Avstrije, Švice, Cipra, Finske, Malte, San Marina, Švedske in seveda Jugoslavije, ki je bila svojčas eden glavnih pobornikov tako za ustanovitev, kakor za vztrajno delo te grupacije. Zdajšnji sestanek je bil tudi v zvezi z ministrskim zasedanjem Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki bo ob 19. do 20. junija v Berlinu; namreč nalašč v Berlinu, se pravi mestu, ki je bilo še nedavno nekak simbol evropske delitve med Zahodom in Vzhodom. Sestanek je v bistvu povedal, zakaj si bo odslej prizadevala ta skupina, je pa bil, po svoje, podoben snidenju v Bologni, kjer pa so bili predstavniki članic tako imenovane Pentagona-le. Skratka, šlo je spet za srečanje pomembnega evropskega regionalnega segmenta, ki naj bi povedal, kaj sodi o zdajšnjih razmerah in kako si predstavlja njihov razplet predvsem v luči bližnje evropske ministrske konference o varnosti in sodelovanju. Nevtralne in neuvrščene države Evrope so se v bistvu odločile, da bodo še naprej »obstajale in delovale«, kakor je rekel švedski minister, češ da v Evropi še ni potrebno odmiranje institucij, ki jim gre za »novo in sodobno celino«. Svoje naloge pa ne bodo več uveljavljale takorekoč katalizatorsko, marveč kot »motor«, da bi v Evropi še hitreje razvijali »kar je skupno ali kar mora biti še bolj skupno«. Skratka, nevtralne in neuvrščene države naj bi postale nekak spodbujevalec skupnih evropskih hotenj. Izhodišče njihovega dela naj bi kajpak bila helsinška listina z leta 1975, pravzaprav, tudi v luči nove Evrope, ki nastaja, sklepni dokument pariške konference o varnosti in sodelovanju, ki so jo imeli novembra lani v glavnem mestu Francije. Kot vemo ta dokument je takorekoč globalen, zaobjema domala vse aspekte družbenega življenja, izhaja pa iz novih evropskih razmer, nastalih po razpadu blokov. Ta listina namenja posebno pozornost problemu varnosti, toda tolmačene ne več kot obrambnega marveč kot takorekoč »integrativnega« sistema nove Evrope. V ta sistem varnosti pa naj bi spadala problematika medsebojnih konfliktov z vsemi izpeljankami in inačicami, njen sestavni del pa naj bi bile tudi človekove pravice, kot pogosto, vzrok širših konfliktov, kakor je bilo poudarjeno lani v Parizu. Predstavniki skupine nevtralnih in neuvrščenih držav so priporočili čimprejšnjo izdelavo ustreznih mehanizmov, skratka, sprejeli so priporočilo, podobno tistemu, ki so ga osvojili na bolonjski Pentagonali. Različica tega priporočila naj bi bila v tem, da bi Konferenca o varnosti in sodelovanju v primeru potrebe lahko mahoma in brez posebnih predhodnih soglasij poslala svoje opazovalce na tista področja, ki bi lahko postala »vroča« tako s stališča kršenja človekovih pravic kakor tudi nevarnosti širših spopadov, Škratka, varnostni sistem naj bi deloval kar »najhitreje«. Srečanje v Liechtensteinu pa zasluži pozornost tudi zategalj, ker so se domenili, oziroma potrdili, da se bodo odslej še bolj posvečali pro- fematiki manjšin, češ, da jih je Konferenca arnosti in sodelovanju dosedaj sicer bravnavala toda »brez posebnih učinkov«, ri tem vprašanju, so ugotavljali udeleženci, otrebna večja ekspeditivnost. Domala en°. jj ) sklepali, da je problem manjšin eden naje> omembnih v bodočem evropskem regionam stemu, ki ga nevtralci in neuvrščeni ijpak podpirajo vsestransko. Znano /e,„ F1 . rugim, da bodo začeli prve dni julija v Zen ra v na pobudo te skupine in v okviru K . .nh\e- matiko. nu Seveda pa tudi na srečanju v Liechtenst ^ niso mogli mimo stanja v Jugoslaviji, tud tej priložnosti je ta postala nekakšna osre _ tema, kakor se je hočeš nočeš zgodilo na , gonali v Bologni. In tudi tokrat se je takor ^ ponovila scena, da so spet priporočili eno ^ Jugoslavije, sicer s tem, da bi morali hitreje , reševati notranje konflikte, spoštujoč de/n tična merila. Nekako večinsko mnenje l 'aji tudi na tem srečanju niso dovolj se stvarnega stanja v Jugoslaviji in pa to, « vse skupaj giblje v zadnjih dneh. pvropi Tudi tokrat se je pokazalo, da je v ,aVjji domala strah pred spremembami v Jug ,-^e in da se mnoge institucije boje, kaksn implikacije bi lahko imele. KOCJAN