Iz Sežane. Naše učiteljsko društvo je zborovalo v 24. dan preteč. m. v Škocijanu s tem le dnevnim redom: 1. Uk — kritika. 2. Verif. zapisnik slednjega zborovanja. 3. 0 petji v narodnej šoli. 4. Nasveti. — Izlet v Škocijansko jamo. Točno ob 9'/2 uri, kakor je bilo napovedano, stopi v šolo 17 učiteljev, 4 učiteljice in 1 duhoven, namreč č. g. Jakop Marcola iz Velicega Dola. Potem jame nadepolni tamkajšnji učitelj, g. Tone Pakiž reševati svojo nalogo, predavajoč otrokom 0 prosto-razširjenem stavku. — Ko mine uk, odide mladina domov in po malem počitku pozdravi g. predsednik Anton Benigar navzoče, mej njimi tudi udeležeča se soseda iz bližnje Kranjske in Istre, spodbujaje nas k bratskemu in vzajemnemu delovanju vsega slov. učiteljstva, poudarjaje korist, ako bi se v metropoli slovenski, v Ljubljani, ustanovilo glavno »Slov. učit. društvo«, kojemu naj bi bila ostala uCiteljska društva le podpora, filijale. Eazpravljal je tudi dalje, da bi potem bilo možno izdavati velik pedagogičen list, kajti svest sem si — pravi — da ne bi listu manjkalo ni duševne hrane, ni gmotne podpore. ^To naj bi bil naš narodni dom!« kojo misel je ves zbor odobroval z živioklici. Tudi je bil omenil, da je baš osmina, odkar je visoka cesarjevičina Štefanija blagovolila obiskati Škocijansko jamo, kojej so zavrili gromoviti: živila! ter, da je odbor, ne na to misleči pogodil nam, ta dan v zborovanje določivši. — V kritiko se ni oglašalo odveč opazovalcev, kajti komaj smo čakali, da zapustimo zaprte prostore ter se podamo v jamo. In kaj bi, saj nam je bil tudi glavni smoter le to: gotovo mi ne bode nikdo oporekal, da nismo i tam kaj dobrega položili v potno torbo, posebno oziraje se na uk iz zemljepisja ožje domovine, domače mi dežele. — Za tim prebere društveni tajnik zapisnik slednjega zborovauja, ki se brez opazek vzprejme. — 0 petji v narodni šoli imel bi poročati g. Tone Korsič, a vsled njegove neprisotuosti opustila se je ta točka, ker je društvenemu vodstvu javil, da mu v novejšem času grenijo urice tega življenja tako brž neozdravljive bolezni. — Mej raznimi nasveti smo po želji večine društvenikov sklenili zborovati zadnje dni novembra ali prve dni decembra v Nabrežini. — Bližala se je 12. ura. G. predsednik zaključi zborovanje s 3kratnim »živio« na našega presvetlega cesarja, potem zadoni iz krepkih grl cesarska pesen, ter odidemo v Škocijansko jamo. — Po kakih 2. urah se vrnemo potni in kaj trudni v gostilno Gombačevo. Na obrazib je bilo videti, da je jatna naiedila dokaj vtisa na nas, ker pri mizi smo bili nenavadno mirni, premišljevaje divno občudovani, podzemski svet, predstavljajoč si šumeče in peneče valove Timave, mene, da oko se še pase ob čarobno divjem skalnatem robu, iz pod kojega se prikazuje bistra reka. — Marsikdo izmej bralcev utegne pričakovati, da mu bode v tem dopisu prilika brati popis Škocijanske jame; a jaz se ne mudim nikako pri tem. Tem več pa me bo veselilo, če slavno ureduištvo natisne pesmico, ki jo je znani g. Janko Leban v hitrici zverižil (kakor se je sam izrazil). Slove pa tako-le: Impromptu. Človeku t prsih stresa se srce In kjer se nahaja takošna krasota, Stopivšemu v podzemske brame tč; Mej narodi premine vsa tugota. Oj človek, kak' si majben in šibak Celo Štefanija, carjevna premila Prot' Onemu, ki vstvaril hram je tak!S pobodom kraj je počastila! In ta prekrasna, slavna reka, Zares, ponosni lehko ste Brkini Poznana iz starega že vška! Da v skromnej vašej ljubej domovini Njo je omenjal že Virgil Naravno čudo tako se uahaja, Ter velmož mnog jo je slavil. Navdušenost se v prsih mi naraja. A tudi še denašnji dan Iz dna srca želi vam pevec vneti, Sim roma Slovan, Vlah, Grman. Da v trajnej sreči Bog vam da. živeti! Prebrano to pesen, vzprejeli smo jo radostno in g. J. L. jo je potem sam vpisal v »knjigo obiskovalcev Škocijanske jame« ter se lastnoročno podpisal. — Pri vkupnem obedu se je razgovarjalo o enem, tam o drugem, a najbolj nas je zabaval naš vrli »kraški kvartet«, imajoč najboljše moči iz mej našega učiteljstva. — Hoteli smo se sprehoditi in hajd v Naklo, k velikemu županu, g. Ferd. Mahorčič-u. Tam nas je pri čaši piva zabaval naš vrli sobrat, tovariš g. Martelanec, učitelj v Istri. — Tii je bilo tudi par napitnic, izmej kojib stavim na prvo mesto ono g. Arm. Gradišnika, učitelja v Senožečah. Poslovljal se je ob enem od nas, ker odide na Štirsko, priporočevaje nam složnost, edinost, mejsebojno bratsko vzajemnost v korist stanu, samim sebi in narodu. Zagotavljal nas je, da neče zabiti našega društva, da mu bo tudi za naprej podpiratelj in ud ter da mu bo čast in veselje podajati črtice o našem društvu svojim tovarišem na Štirskem. Na to se vzdigne član kvarteta, se zabvali g. Gradišniku za blage namere ter šelja po njem Štajercem pozdrav k vzajemnosti. Voščeč tnu srečen pot, intonoval se je ter zapel skupno Hajdrili-ov: Živi ga Bog! — Solnce se je pomikalo za gore, v daljini nam je bil še dom. Grenek je bil ločitve čas, marsikomu je zaigrala solza v očesu, spomneč se veselih trenotkov v družbi svojib. Ali tolažil nas je rek, da življeaje ni dan veselja, marveč čas dela, in kakor Davorin Terstenjak popisuje v svojej, pred kvatkim izdanej kujigi »U radu je spas«, kder nam pripovedovaje dokazuje, da v delu je v resnici rešitev, segnili sino si v roke, ločili se z željo, da se v kratkem vidimo v Nabrežini. Kos. Iz Vipavske doline. Dolgih 10 let je minulo, kar počiva na Colu na tamkajšnjem pokopaližči ranjki učitelj Valentin Bernot. — V črnej zemlji našel je počitek, katerega je v življenji zaman iskal. — Tu gori na višavi Colskej spaval je pozabljen dolga leta on, ki se.je toliko trudil, ki je toliko trpel. — V dnevniku svojem piše, kako mu je po zimi metel sneg v šolsko sobo skozi okna in vrata, in prezebali so otroci in učitelj. — Slednjič izpolni se mu želja, — novo šolsko poslopje je bilo dozidano, a žalibogl ni mu bilo dano, da bi bil užival srečo. Po velikinoči 1874. 1. ga je pokosila nemila smrt. - Ljudje obžalovali so njegovo zgodnjo smrt, ter mu skazali zadnjo čast na pokopališči. Kmalu je trava prerasla gomilo, in tujec, ki je prišel na Col, je zaman iskal znamenja, ki bi naznanjalo, kje počiva ranjki Valentin. — Pa saj je bil le učitelj. (»Quem dii odere paedagogum fecere«.) — V tem, ko ga je pozabilo vse, spomnili so se ranjcega njegovi tovariši, ravnaje se po reku: »Svoji k svojim«, in uže pri konferend v Postojini sprožil je to stvar učitelj na Colu g. L. Punčub, ter se je tudi trudil, da je to livalevredno misel uresničil. Sklenilo se je postaviti ranjkemu Valentinu spominek na grob ter postavljenje nagrobnega kamena združiti s slavnostjo, ki bi iraela namen pripomoči k pokritju troškov ter ljudstvu pokazati solidarnost učiteljstva. — 11. dan oktobra določil se je za to slavnost. Zopet pa se je prikazal znani: »Quem dii . . . .« Uže več ko teden prej jelo je deževati, in deževalo je brez prenehleja dalje in dalje, vmes pa je brila Vipavska bm-ja. — Slavnostni dan je tii. — Nastopiti je bilo treba več ali manj dolgo pot na Col. Komaj dojdemo v šolo, kjer se je imela vršiti veselica, uže je jelo zopet deževati. — Vedni nalivi so gg. učiteljem preprečili pot do Cola. Ipak oprostili so se pa z dopisi ter poslali celo vstopnino po poštnih nakaznicah. — Srčna jim hvala! — To neprestano deževanje pa je i marsikomu drugemu onemogocilo pot na Col. — Preidimo k slavnosti samej! — Po končanej popoldanskej božjej službi šli smo učitelji k grobu drazega pokojnega tovariša. — Nagrobni kamen okinčan je bil z vencem, ves grob kaj okusno urejen in ovenčan. Colski župnik, preč. gosp. Lenasi blagovolil je blagosloviti spominek. — V šumenje iz bučanje votlega groma glasi se, vse čute pretresujoči: »Miserere« — Na grobu smo. — Ljudstvo, ki je prihitelo iz cerkve, stoji na pokopališči v dežji in burji, — stiska se v kote, v mrtvašnico — a ne umakne se. — Oficijelno blagoslovljenje je končano, — kar vidimo stati g. Perneta, učitelja iz Vipave, ob novo postavljenem križi. — Prijatelj je govoril zadnji govor prijatelju, — tovariš tovarišu. — Stari možje pa, ki so poznali dobro ranjkega Valentina, ti možje, ki so vajeni prenesti trud in žalost — jokali so. Govora ponoviti ne morem, ker dobro čutim, da mi manjka moči, da napravim le senco prvotnega vtisa. — Idimo v šolo! — Kdo bi se bil nadejal, da se zamore na visocem Colu prirediti kaj tacega! — Tii je stal oder, ki bi bil delal čast vsakej čitalnici. — Učilnica okusno urejena, na oknib lepe cvetke, med cvetkami pa se blišči tam v daljavi sinje morje, v sredi temna črta, in na tej črti staroslavni Oglej. — Krasno solnce razliva svoje žarke na morje i na Oglej, pri nas pa — črni oblaki, burja i dež. — Ta razgled nam ostane nepozabljiv in dragi bralec, če te nanese osoda na visoki Col, potrudi se tje v šolsko sobo in poglej na sinje morje; bliščalo ti bode nasproti, kazalo lepšo prihodnost — učiteljstva. — Predstava se prične. — »Malo nas je, a smo ljudi« mislil je vsak navzočih učiteljev, ter deloval po svojej moči, da se je predstava smotru uredno dovršila. — Posebno hvalo zaslužijo gospice sestre g. PunCnha, ki so sodelovale pri postavljanji odra posebno pa pri igri. — Gospod Punčuh je prav izvrstno naslikal živenje ranjcega Valentina. Kazal je ljudstvu, koliko trpi ufiitelj, —oni učitelj, kojega plačujejo z ubogimi 400 — 450 gld. kot kakega slugo, ki zna komaj svoje ime podpisati. — Paedagogika je dobra stvar — dajte nam zadostno plačo, — ne bo se nam treba ukvarjati za nijedno drugo stvar, in živeli bodemo za samo paedagogiko; vsi se bodemo pečali s samo paedagogiko. — Naši kmetje pravijo: »Krava pri gobcu molze«. — Preobrnite tu nekaj besedi (že veste katere), in uganili bodete, kaj mislim. — Toda: »ad rem«. — G. Gaš p e r i n, nadučitelj Vipavski, je svoj solo »Jezerski valovi« — prav izborno pel. — Burno odobravanje žel je v pohvalo. — Sicer pa natančneja kritika o petji ni niti moja naloga, niti je v mojej kompetenci. — Pred vsem zahvaljevati se mi je slav. občinstvu i častitej gospodi za blagovoljni pohod slavnosti v toliko težavnih okoliščinah, zahvaliti posebno še nekaterim, ki so z živo besedo in lepim vzgledom pokazali, da ljubijo šolo ter časte učiteljstvo. Bog jih živi I,— Posameznib imen ne bom imenoval. — Zakaj ne? — Glejte, to je tako-le! — Bila je v Vipavi šolska veselica. — Gosp. nadučitelj čutil je kot reditelj v srcu dolžnost, zahvaliti se javno v časniku. — To še ni niC hudega, ali — čujte! — predrznil se je imenovati celo onega, ki je kot privatna oseba, to je v primeri s celoto največ pripomogel k uspehu. — Zdaj pa je lonček skipel in bajd, po njem mahali so po gostilnicah in v privatnib druščinah. — Pa, gospod urednik, ne mislite, da smo mi Vipavci dolgo jezni, — o ne; danes se skregamo, in jutri smo dobri. Tako je bilo tudi s to afero; pozabljena je in povedal sem jo le, da me razumete, če se nikomur imenoma ne zahvalim. — Slavnost se je končala; razšli smo se vsak-sebi, ter nesli seboj spomin na ranjcega Valentina, ki mirno počiva tu gori na krasnej višavi ter čaka, da se vleže zadnji učitelj k večnemu pokoju — da potem skupno vstanemo ter potožimo milemu Bogu vse, kar nam je ležalo na srcu. — Na zemlji imajo za nas zaprta ušesa. — Kdaj se bodete pretrgali vi deževni in viharni oblaki in pokazali nara srečno prihodnost srečnega učitelja?*) M . . . n. Z Doleiijskega. (Nemško uradovanje naših učiteljev.) Nemško uradujejo naši učitelji? utegne kdo začudeno vsklikniti. Da, nemško, večinoma nemško. Njih uradni spisi in tiskovine so res z malo izjemo slovenski, ali kar vložijo na svoje višje urade, je vse nemško. To pa ni *) Ne bodite hudi, da smo pri tem popisu izpustili marsikaj, kar se s stvarjo ne ujema, a porabili bodemo to na drugem, primernejem kraji. Uredn. prav. Učitelji morajo namreč tudi pomagati, da se ravnopravnost pri Slovencih povsodi vpelje. Politični uradniki, ki imajo s šolskimi stvarmi pri c. kr. okrajnih šolskib svetih opraviti, niso slovenščini neprijazni; iavno tako tudi ne udje slavnega c. kr. deželnega šolskega sveta. Naj torej učitelji nikar ne mislijo, da bodo njih zadeve manj ugodno rešene, ako je vloga slovenska. Učitelji pišejo v obče pravilno in lepo slovenščino; ako se je poslužujejo, utegnejo od takih vlog kaj pridobiti še oni nižji uradniki, katerim slovenščina še gladko ne teče. Ako je celo učiteljeva netnščina manj uglajena, to slabše na-nj vpliva, ako se je je pri vlogah poslužil. Prepetilo se je že pri sejab c. kr. okrajnih šolskih svetov, Ja so se kaki »Nemci« slabi učiteljevi neraščiui posmehovali. »Bodimo Slovenci in Dolenjci«, tako so pisale te dni »Dol. Novice«. Od Šent-Vida nad Cerknico. (Zabvala.) Kakor uže veo let, je tudi letos slavno društvo »Niirodna Šola« za mali znesek darovala naši šoli mnogo razlionega šolskega blaga. Za te obilne darove se v imenu zelo uboge mladine nižeje podpisani prisrčno zahvaljuje. Fran Klinar, učitelj. Iz Ljubljaue. K preizkušnji učit. sposobnosti (meseca okt. 1.1.) oglasili so se ti - le gg. učitelji, gospdč. učiteljice in podučiteljice, in sicer a) za meščauske šole: Robert Erblich; b) za Ijudske šole: Stanisl. Novak, Alojzij Pin, Aut. Eozman, Alojzij Sigmund (Nemec), Ljudev. Stiasny, Ljudev. Vagaja, in Evgen Gim (Nemec); dalje gospdč.: Marija Bernot, Silvija Biandtner, Florijana Brus, Bcrta Coriary, Ana Giudra, Paula Krušič, Karolina Graliek, Karolina Petrič, Ivana Praprotnik, Ivana Steska, Franja Škrjanec, Josipina Vesner. Iz mej teb so preizskušnjo dostali s spričalom št. II. štirje učitelji in dve učiteljici, s št. III. trije učitelji in devet učiteljic, s št. IV. pa en učitelj in eua učiteljica. — Vprašanja pri pismeni preizkušnji učit. sposobnosti. A. Za meščansko šole: a) Iz pedagogike: 1. Worin sind die Philantropen aucb lieute unsere Lehrer? 2. Was verstebt man unter Form des Urtheiles? Es sind die formalen Bezieliungcn der Urtheile zu erortern. 3. Was sagt das Gesetz vom 2. Mai 1883 riicksichtlich der Aufgabo der Biirgerschule? b) Iz prirodopisa: 1. Es sind die Athmungsorgane des Mensehen und das Athmen eingehend zu schildern. Ankniipfend hieran sind auch die Athmungsorgane der Thiere zu erortern. 2. Systomatische Ubersicht der Hauptabtheilungen der Sporenpflanzen; Schilderung der Laubmoose an einem Individuum dieser Classe. c) Iz naravoznanstva: 1. Was verstebt man unter »Stromstarke, elektromotoriscber Kraft, Leitungswidcrstand« ? — welches sind d;e Masseiiilieiten fiir diese Grossen, und wie misst man dieselben bei einem geschlossenen constanten Element? 2, Es sollen die Ursacben der Entsteliung der barometrischen Minima, die Ait und Eicbtung der Luftbewegung in denselben und ihr Einfluss auf Wind und "VVetter angcgeben werden. 3. Wie bestimmt man das Atomgewicht der Elemente? 4. Wie soll der Lehrer verfabren, um den Schulern der Bui-gerscbule die Bedingungen des deutlichen Sehens zu erkliiren ? d) I z a r i t metike: 1. Eine Volksmenge bestand vor 20 Jaliren aus 3540 Kopfen und enthitlt deren jetzt 5126; wie viel betragt der jahrliche Zuwachs auf 100 Seelen? 2. Welcher ist der wabre Wert X1 -±- x A~ 6 von W = „ ^ „ fiir x — 2 ? 3. Der Mobeltischler N. N. liier verkauft an N. N. X1 + 2x — 8 hier auf Abrechnung eine Mahagoni-Garnitur fur 385 fl. und einen Divan fiir 65 fl. Dieser Fall soll in den Bucliern des Herrn Verkiiufers verzeichnet werden. 4. Eine senkrechte Stange von 25 dm Lange wirft auf den horizontalen Boden einen Schatten von 16-3 dm Liinge; wie bocb stebt die Sonne zu dieser Zeit? 5. Die Manteliliiche eines geraden Kegels verhalt sich zur Basis desselben wie 5:3; wie gross ist der Winkel, den die Seite mit der Basis einschliosst? B. Za ljudske šole : a) Iz pedagogike: 1. Das Schulzimmer in gesundlieitlicber Hinsicht. 2. Was sagt die Schul- und Unterrichtsordnung fiir allgemeine Volksschulen riicksichtlich der Entlassung aus der Schule? b) Iz nemščine: 1. Das Leben und Treiben des Landmannes im Fiiihlinge, Somraer, Herbst und Winter ist in vier Bildern von kurzgebaltenem und gleichmassigem Umfange darzustellen. 2. Behandlung des Lesestiickes: »Gott griisse dich!« von Stui'm. Drittes Schuljahr. Gott griisso dich! Gott griisse dich! Kein andrer GrussGott griisse dich! Wenn dieser Gruss Gleicht dem an Innigkeit. So reeht vora Herzen gebt, Gott griissc dich! Kein andrer GrussGilt bei dem licben Gott der Gruss Passt so zu aller Zeit. So viel wie ein Gebet. 3. Eintibung des personlichen Fiirvvortes im zweiten Schuljahre. c) Iz slovenščine: Kako naj Ijudski učitelj počitnice porabi? d) Iz aritmetike: 1. Das Messen durch eine Zahl ist aus dem Vielfachen derselben methodisch zu entwickeln (2. Schuljahr). 2. 44 Weber verfertigen in 24 Tagen bei taglich 8 Arbeitsstunden 300 Meter Tucli von 8 dm Breite; wie viel Arbeiter sind nothwendig, um iu 40 Tagen bei taglich 10 Arbeitsstunden 250 Meter Tucb von 1 Meter Breite zu verfertigen ? 3. Bei einem Geschafte, bei dem A mit 3000 fl. durch 4 Monate, B mit 5000 fl. durch 3 Monate und C mit 2000 fl. durch 5 Monate betheiligt war, ergab sich ein Gewinn von 750 fl.; wie viel erhielt A und wie hoch verinteressierte sich seine Einlage? 4. Ein Trapez ist zuerst in ein Dreieck, hernach in ein Rechteck zu venvandeln. 5. Ein senkrechter Kreiscylinder hat eine Grundflache vom Halbmesser r =7 cm und eine Hohe h ~ 10 cm; wie gross ist die Mantelflache ? (n ~ ~.) 6. Bei einem senkrechten Kreiskegel ist der Halbmesser der Grundflache r = 6 cm, die Seite s — 10 cni; wie gross ist die Hohe? 7. Es soll den Schillern gezeigt werden, wie der Eauminhalt eines senkrechten Prisma mit recbieckiger Grundflache gefunden wird. e) Iz črtanja: Zeicbnen der Umrisse mehrerer geometrischer Korper. f) Iz pisanja: Pisanje latinskega in nemškega pisa. — Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta, v 24. in 28. dan septembra t. 1. Določi se, da naj občina Ljubljanska vzdržuje mestno deško ljudsko šolo z nemškim učnim jezikom. — Za trdno se postavijo učitelji in učiteljice v ljudskih šolah v Dupljah, na Trsteniku, v Selcah, na Bohinjski Bistrici, v Šent-Jarneji, v Vremah, v Šent-Petru, v Kranji in na Dobrovi. — Učitelj v Besnici prestavi se v Tuhinj. — Dvema učiteljema (kakor je uže v zadnjem »TJčit. Tov.« omenjeno) dovoli se, da gresta v posebno šolo na tehHologičnem avstr. muzeji na Dunaj. — Nadučitelju (gosp. Jak. Mencinger-ju na Boh. Bistrici) dovoli se stalna pokojnina. — Dovoli se več petletnih doklad. — Odobri se poludnevno poučevanje v I. razredu na ljudski šoli v Slavini. — Nova šola v Babnem Polji se dež. odboru priporoča v podporo (pri zidanji). — Nasvet nekega gosp. uda dež. šolskega sveta, da bi se prenaredila §§. 24. iu 25. ustrahovalnih pravil, izroči se gimn. ravnateljstvu, da se o tem izreče. — Eeši se več pritožeb o kaznih za šolske zamude, za nagrade (za poučevanje v krščanskem nauku, za poučevanje v drugem deželnem jeziku, v kmetijskem pouku, v ženskih ročnili delih, za poučevanje v šolah za silo, za presežek pri poučevanji i. dr.). — Poddružnice družbe sv. Cirila in Metoda se tupa tam po Slovenskem veselo ustanovljajo. — Delajmo za ohranitev svojega naroda in jezika! — Lepo darilo 50 gold. daroval je »Niirodni Šoli« naš prevzvišeni knezoškof dr. Jakob Misija. Slava! — Društveni večeri »Slov. učiteljskega društva« so se začeli v sredo 7. preteč. m., ter se bodo nadaljevali vsako sredo zvečer (navadno v društveni sobi na Šent - Jakobskem trgu v grof Blagajevi hiši št. 10, v II. nadstropji.) Začetek ob 7. uri zvečer. Vse ude »Slov. učiteljskega društva« k tem večerom uljudno vabi odbor ,,Slov. učit. društva".