42. številka. V Trstu, v soboto 27. maja 1893. Tečaj „EDINOST*4 Ithnja dvakrat n» teden, vsako ar »do ia labato oh 8. nri zjutraj. „Edinost" stane: -M v*« !" * n«>». ▼ (Jorloi i »i ▼ AJloriilnl oo A no*. — „NoviČar" pa po 2 nov. EDINOST OflMi in oi&uils M ralu« po 8 no* vr.tica t petitu ; sa aaslots i debelimi črkami «e pUćuje prostor, kolikor bi ga obaeglo navadnih Trsti«. Poslana, jam« sabrala, osmrtnio« itd ■e račune po pagodbi. Vni dopisi se poiiljajo aradniitvu Piasta Canerma it. 2. Vsaka pismo mora biti frankovano ker nofraakovaaa se ne spre-jemajo. Rokopisi s« a« vračajo. Naročnino, roklamacij« in inierste prejema upravniifcvo P iassa Caserma It. 9 Odprte reklamacije o proste pofttnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V »4l«ost ]. mnit lfolilcem! Pod tim naslovom razposlal je odbor političnega društva „Edinost" mestnim volikem sledečo okrožnico : Kakor je že bilo poroČano podrobno v našem glasilu „Edinosti" in se je povedalo pri nedeljskem shodu (Opozarjamo na poročilo o istem, katero prinašamo na drugem mestu. Ur ), pogajali so se pooblaščenci pol. društva „Edinost" vrtled želje konservativne stranke najprvo z pooblaščenci te stranke in v zadnjih dneh z zastopniki posebnega volilnega odbora za IV. razred. Da so se pogajanja s konservativno stranko razbila zato, ker se je zahtevalo b r e z-pogojno sodelovanje sfe slovenske strani, je že znano. A danes moramo javiti, da* so se razbila tudi po^aj anj et z volilnim odborom za IV* razred. Pretrgala so se popolnoma, ker so odklonili od nas zahtevano obvezo za na j skromnejše, v temeljnih zakonih utrjene zahteve našo. A temu se ni čuditi nikakor, ker je ta volilni odbor za IV. razred meso in kri skupne takozvane „konservativne" stranke. Na tem nevspehu pogajanj nismo krivi mi, kajti šli smo v svoji poznani popustljivosti do skrajne meje — tako daleč, da bi nam bil celo marsikak pohleven Slovenec očital, da smo šli predaleč. Udeležili smo se več sestankov s pooblaščenci odbora za IV. razred, in od sestanka do sestanka udajali smo se prigovarjanjem dotičnih poverjenikov v ta namen, da dokažemo svojo resno in pošteno voljo pripomoči takozvani „konservativni" stranki do zmage. In uprav iz tega vzroka nismo še na shodu z PODLISTEK. Avgusta. Izvirna novela. Spisal Ivo T r o 81, t (Dalje.) Dasi ni bilo med njima mnogo prepira, čutili stu se obe iznenađeni v svojih upih. Brjgita je mislila, da ji dekle odpre nevsahljivi vir lahkih dohodkov, Avgusta so je nadejala pri teti lepih, srečnih dni zorne svoje mladosti. Ta dan ne ni ganila iz spalnice, da ne bi imela teta zopet priložnosti začenjati na novo prepira in pogrevati starih besed. Zato ni videla odhajajočega Milana, toliko Brečnejše je prosila Boga, nnj ga varuje na vseh njegovih potih, naj ga srečno pripelje nazaj v njeno naročje, da jo reši čudne ječe, ki ji je slednji dan tesnejša. M>tan jo užival počitnice pri ljubljenih stariSih, med vrlimi brati in ljubimi sestricami popolnoma zložno. Poleg tega seveda ni zabil svojo prve ljubljenke : vede. Dostikrat so ga srečevali ljudje, ko bo je vrača! zvečer iz tomnega gozda z debelo knjigo v rooi. Tam je sedel po več ur na dne 21. t. m. hoteli vezati volilcev na nobeno stran, proseč jih, da po-trpe še par dni. Včeraj opoludne (namreč prošli vtorek. Opom. uredn.) pa 8mo prejeli definitivno odklonitev naših pogojev in 8 tem — kakor že rečeno — je pretrgano vsakoršno pogajanje 8 konservativno stranko v celoti in V njenih oddelkih. Kakor nismo krivi na nevspehu pogajanj, tako odklanjamo odločno in naprej vsakoršno krivdo na posledicah, katera utegnejo nastati vsled tega nevspeha. Politično društvo „Edinost" ima torej sedaj prosto roko. V zmislu PerhavČevega predloga na javnem shodu z dne 21. t. m., s katerim je priporočal pooblaščencem društva „Edinost" skrbno čuvati narodno čaat^ poživljamo torej mestne volilce slovanske narodnosti, da se strogo držć narodne discipline ter da se brezpogojno pokore navodilu, koje prejmejo v petek ob 8l/8 uri zveier pri volil-Skem Shodu. (Opozarjamo na poročilo o tem shodu v denašnjem „No-vičarju." Uredn.) Javni shod, katerega je priredilo politično društvo »Edinost" v Mallyjevi dvorani minolo nedeljo popoludne, bil je le srednje obiskan, kar pa je Čisto naravno z ozirom na Bin koitne praznike, ko vse rado pobegne na deželo, in pa z ozirom na delenje sv. birme. Predsednik polit, društva „Edinost", goap. profesor Mate Mandić je najprvo poival udeleženoo, da si izvole predsednika, na kar se je temu gospodu samemu z vsklikom poverilo predsedništvo. PredstavivSi g. policijskega svetnika K r. B u s i c h a kot zastopnika vlade, na-svetoval je g. predsednik, da se gg. Jakob mehkem mahu pred starikavimi bukovimi očaki in prebiral list za listom. Če so ga objele sladkoopojne misli oživljajoče ljubezni, ali pa če se je čutil zadovoljnega v poetični tihoti, tedaj je odložil knjigo in mislil, dolgo, dolgo mislil. Včasih je o taki priložnosti priplaval do njega ponočni znanec, dahnil vanj, razprostil peroti ter ga objel v svojem mehkem krilu. Tedaj se je Milanu zaprlo modro oko, v glavi pa se mu je vrtila slika za sliko, da, celi prizori lepe prihodnjosti, krasne kot solnčno jutro velikonočne nedelje. Ko ga je večerna sapica s poljubom na zarasla usta pozdravila kakor mitična Flora spečega Endimijona, tedaj se je vzbudil in lahek naameh se mu je zazibal na obrazu. Pogledal je, če je grešni svet še vedno na prejšnjem mestu, pogledal tudi, za koliko ur se je bil umaknil njegovim budalostim, potem je vstal in polagoma stopal smod-čico pušeč proti domu, kjer ga je često čakalo njeno piamo. Kakor še nikdar zdela se mu je sedaj domovina mila in draga. Ta krepki, čvrsti rod, kako so razlikuje od melikuž* nih Lahov; ta rnznolična notranjska zemlja, kako je lepa! Ona jo Notranjou vso, vse: gorata Švica in rodovitna nižina, valovita Perhavc in M. Horvatin izvolita rediteljema shodu, čemur je zbor pritrdil soglasno. Po spolnitvi teh formalnostij poprime za bpsedo g. predsednik M a n d i č, da v velikih črtah označi sedanjo razmerje mej obstoječimi strankami v mestu Tržaškem, odnosno pomen današnjega shoda. Cesarske postuve — tako nekako je pričel g. predsednik — kličejo vas zopet na javno polje, da vršite svoje sveto državljansko pravo — svoje volilno pravo. Volitve so pred durmi in volilcem našim je Bveta dolžnost, stopiti v boj za narodne pravice naše. Po okolici se prav lepo razvija volilno gibanje, kajti obdržavali so Be že volilni shodi po raznih krajih okolice. Danes ste pa vi poklioani izreči svoje menenje, kako bi najbolje prišel do veljave naš slovenski glas. Sedanji odnošaji so jako neugodni za slovenski živel j tržaški. Prezira se nas z vseh strani, dasi nas je pri zadnjem ljudskem štetji magistrat sam naštel 15.000. V resnici pa nas je veliko več, o čemur je prepričan vsakdo, ki ve, kako se jo postopalo pri tem štetji, odnosno, kakih sredstev so se posluževali javni organi. Največja nesreča pa je bila pri tem Štetji tista nesrečna rubrika — „občevalni jezik". Po te) »•kriki zašlo je mnogo naSih — vsaj na papirju — mej Italijane. A ravno zato, ker nas je mnogo več, nego priznavajo naSi nasprotniki — toliko, da nas bodo morali pošte vati, ako smo odločni — ravno zato moramo enkrat stopiti na bojišče za naBo narodno ekzistencijo. Dosedanji zastopniki v mestni zbornici bili so nam vsikdar krivični, ne glede na to, ali so sedeli na deBnioi aH levici in tudi ne glede na to, ali so jim naši volilci dali svoje glasove ali ne. Vsi ti zastopniki niso nikdar hoteli braniti naših pravio, slonečih na cesarskih postavah — tudi tisti ne, ki se hahajo se svojim patrijotismom in ki se pred svetom ponašajo kot lojalna ali — vladna stranka. Slovenski v o- Morava in gozdnata Bukovina, vroča Afrika in hladna Skandivavija. Le primerjaj kedo Bonlčno Vipavo in hladne vrhove ob Idrijci, rodovitno Pivko in logaške gozdove. Kakšen razgled je z notranjskih velikanov 1 Dasi tako raznovrstna, vender je Slovencu materina dežela povsod ljuba : „Mila, kuda si nam ravna, Mila, kuda si planina". Nageljni na oknih Milanove spalnice so bujno cveteli, mamljiv duh se je širil po sobi. Spomni ae, da bi razveselil Av-gusto s šopkom teh ovetic. Zato poprosi sestro, naj mu zvije malo kito. Marija se jo ustavljala nekaj časa izgovarjaje bo, da njene razdelane roke niso za tako nežno delo, slednjič se je vender udala, a vedno Še ugibala in dražila brata, kam misli šo* pek poslati. Njenim prošnjam in nagajivo-stiin se je uklonil tudi Milan, seveda ljubav za ljubav. Povedal ji je vbo in celo pokazal njeno sliko. „Tako ljubezniv, domač obraz", začudi se Marija, „če ima še tako dobro srce, Milan, nisi slabo izbral. Kakor sestro bi jo poljubila, ko bi sedaj stala tukaj". Brat se namuzne zadovoljno in pogleda Marijo po strani. „To se bo smejala, ko zagleda tako lilecje veljal pri njih veliko manje, nego katerisibodi prite-p e n e c, ki je prišel tu sem zato, ker ni imel česa jesti vsvoji domovini. Ti ptujci bi hoteli gospodariti i nami, ki smo vsikdar — in hočemo tudi v prihodnje — radi prelivati kri za državo in dinastijo. Na tem, da je tako, krivi so morda nekoliko naši predniki, a krivi bode-ino mi sami, če tudi v bodoče ostane tako« kakor je sedaj ! Treba je torej, da pričnemo enkra zaresno delo — v slogi in bratskem sporazumi j enj i. Mi se pokažemo močne le tedaj, ako Brno zložni. In ravno zato, ker želimo sloge in spor^zumljenja, poklicali smo vas na de-našnji shod, da »dišimo vaše menenje. Dovolite mi, da nekoliko spregovorim o obstoječih strankah Tržaikih. V Trstu imamo tri stranke : p r o -gressovce, konservativce in Slovane, kojih postavni in poklicani zastopnik je politično društvo „Edinost*. S progressovoi ne moremo mi Slovani imeti nikakega posla, ker niso le naši sovražniki, ampak tudi dinastije. Njihovi nameni in njih nakane, njihova politiška načela in njihovi „idejali" poznani so v obče, radi česar ne treba podrobneje govoriti o njih. Druga stranka je takozvana patri-jotična ali konservativna. A ta stranka, katera bi se mogla in morala vezati z nami, je v zelo žalostnem stanju, kajti nima ni svojega druStva, ni svojega glasila: ona životari brez vsakoršno organizaoije. Sploh se oglasi le tedaj, kadar se bližajo volitve. Ta stranka je imela nekoliko zastopnikov v bivšem deželnem, odnosno mestnem zboru. In ti zastopniki niso bili za las boljši, nego progressisti, naj jih že sodimo se svojega slovenskega ali pa s državnega stališča. Vierthaler, Burg-staller, itd. — kakor se že zovejo ti gospodje — so bili nam Slovencem nerodno povito cvetje. Ne nismo sa to, veš, Milan". Milan ni rekel nič. Mislil si je, kako bi Avgusta posdravila njegovo sestro, kako bi se kretala v krogu njegovih bratov in sester, očeta in matere. To bi bil zanimiv sestanek. Nokaj časa potem so prestala njena pisma. On si je mislil, da je že kako zadržana. Vzpričo tega se ni prav nič vznemirjal. V nedeljo potem Bta Sla z bratom na Kolek, goro, ki je oddaljena blizu dve uri od Milanove rojstno vasi. Od tam je lep razgled po sosednjem Krasu, po Furlanskem in na Jadransko morje. Silil je zato brata, da bi se upotils zjutraj rano, toda Franco se je odločno branil trdeč, da nikakor ne kaže zamuditi sv. maše. Še pogledal je brata prav začudeno, kakor bi hotel prašati : kaj Vi, gospoda, ne posvo-čujete nedelje P — Milan je dobro utuel ta pogled. Spomnil Be je svojih mladih let, spomnil tudi, da je narod v svoji celoti akozi in skozi katolišk. Izdajalec je, kdor mu izpodkopava to zavest. Zato bo je na tihom sramoval, da je mogel kaj tacega zahtevati. Z izgovorom: „Nisem vedel, da bode jutri nedelja", odloži izlet za popoldne« Francetu so žo pot sama na sebi ni zdela 'sto tako protivni, kakor vsi drugi, radi česar je paktiranje žnjimi nemogoče. V nadi pa, da v konservativni stranki vzamejo vajet« v roke drugi možje, stopilo je politično društvo .Edinost" v dogovore se zastopniki konservativne stranke. Pri teh dogovorih smo zahtevali, da se zasnuje skupno delovanje na vsej črti. Ob tej priliki podali smo jim taka navodila ca volitve, da bi bil ugoden vspeh neizogiben. A niso nas hoteli slušati. Zavrgli sovse nase nasvete, ne da bi nas bili smatrali vredne ni besedice odgovora. Od tedaj ni bilo več ćuti glasu od njih. Pač pa so izdali na lastno pest proglas za I. II. in III. volil ni razred —• in v tem proglasu so nas prezrli popolnoma. To je zelo žalostno: da nas stranka, ki hoče biti patrijotiška, in bi nam morala biti pravična uprav zato, ker smo tudi mi patrijotiški, da nas ta stranka ignoruje popolnoma. Patrijotiški, pravijo, da so oni, patrijotiški — to vemo — smo tudi mi; a mesto da bi delovali skupno, nas prezirajo, kakor da nas ni tu. Postavili so že lastne kandidate, a našega ni nijednoga mej Hjinii. Z ozirom na to več kot čudno postopanje konservativne stranke nastaja za nas velevažno vprašanje, kako naj volimo mi ? Tu treba, da č .jemo vaše menenje. Premišljujoč, kako stoje nade konservativne in liberalne stranke gledć na izid volitev v posamičnih razredih, dalo bi bo reči nastopno: V prvem razredu je volilno razmerje tako, da utegne j o o d 1 o č e v a t i n a i i s 1 o v e n s k i glasovi, kajti tu bode razloček skoro gotovo tako majhen, da bode izid odvisen od kacih 6—8 glasov. In ravno glede na ta razred so neizmerno grešili konservativci, ker so nas prezirali. Nočem biti prorok, nočem trditi apodiktično —-a morda morda se bodo gospdda k e zali, da so nas prezirali. V drugem razredu ni sicer ni-kake nade za konservativoe, a vender niso postopali pametno tudi ozirom na ta razred, kajti tudi tu imamo Slovani primerno število glasov. Liberalci bodo zmagali sicer na vsak način, ali njihova zmaga, ako bi mi pomagali konservativcem, ne bi bila tako sijajna, kakor najbrže bo. Tretji razred je zagotovljen konservativcem, ako nas morda no prehvapijo kaka posebna nepričakovana iznenađenja. V tem razredu imamo ni i Slovani veliko inteligencije, • vender so nas prezrli popolnoma, postavivši svoje lastne in — kolikor je znano — nam nasprotne kandidate. posebno pametna. Po kaj neki bi se potila na Kolek, mislil sije, slednjič je vender pritrdil bratu, a samo zato, kar je bil on. Dan je jasen, topel jesenski dan. V dolinah pripeka vročina, da bi spekla kamen, po vrhovih pa hlapi prijetna sapica ■em od morja, in boža hribolazno licu ter mlajša težavno pot. Milan in Francu sta bila kmalu na Kolku. Milan se je veselil lepega razgleda, brat se je oziral bolj na desno, kjer so atarikava, krivenčasta debla dajala pribežališče neki živalici, a katero je bil naš znanec prav tako prijatelj, recimo, kakor mačka z mišjo. To so bili polhi. Ko sta prišla na vrh in se nekoliko odpočila poleg groblje naoešenega kamenja, katero je stalo nekoč nakopičeno v mali piramidi, okrepčala sta se nekoliko z jedjo i pijačo, takoj potem je Franceta vzdignila z mesta nikdar ugnana strast za pol-ijo lov. „Kadar bo čas odriniti, pokliči me, daleč ne bom", reče in zgine v bližnjem grmovju, ki je začenjalo gozd na odsajni strani gore. Tu se je šele Francetu odprlo nekoliko življenja. Milan ni dobil že dva tndna pisma od Avguste. Začelo se mu je dozdevati vender nekako čudno. Da bi se je bolje spo- V četrtem razredu bode letos, kakor kaže, zelo srdit boj. Dosedaj so imeli ta razred progressisti v roksh, a letos hočejo konservativci naskočiti to progres-sovsko trdnjavo. V ta namen se je sestavil poseben volilni odbor. Ta odbor je stopil v dogovore s političnim društvom „Edinost* Ako je sploh kaj nade za konservativce, da zmorejo v tem razredu, je to mogoče le v zvezi z nami Slovani. Dogovori Še niso zaključeni. Mi smo stavili po resnem posvetovanju take pogoje, kakoršne nam je narekovala naša vest. Natanjčnih pojasnil vam za danes ne morem podati, ker nas vseh veže častna beseda, da ostane stvar tajna za ta trenotek. A pred volitvami bo znnno vse. Bil se bode torej boj na vsej črti, posebno pa v I. in IV. razredu. Po vsem soditi se progressisti venderle nekoliko boje. Mi pa moramo soditi trezno obe sicer nasprotujoči si, a nam jednako neprijazni stranki: se stališča namreč, da jedna hoče obdržati oblast, droga pa si jo hoče priboriti. Z ozirom na dogovore moram vam dati trdno in določno zagotovilo, da se ne damo zapeljati ni na jedno ni na drugo stan. Mi smo si svesti velike odgovornosti, sloneče na nagih ramenih. Mi ne bi hoteli za ves svet, da bi nam naši nasledniki kedaj očitali, da smo svetovali krivo. (Besedam govornikovim je zbor pritrjeval hrupno, posebno pa je bilo na onem mestu, ko je gosp. profesor zatrdil, da se ne damo zapeljati od nikogar, pritrjevanje uprav demonstrativno.) G. M. Hervatin vpraša predsednika, kako je to, da volilci še niso dobili svojih glasovnic, na kar je poslednje imenovani pojasnil, da se glasovnice raznašajo te dui. Kdor ne bi dobil glasovnice, zglasiti se mu je na magistratu, in sicer z a IV. razred dne 28. maja, za III. dne 1. junija, za II. dne 4. junija in za I. dne 8. j u n i j a, od 9. ure zjutraj do 2. popoludne. G. Jakob Perhavcje tega me-nenja, da naj bi mi Slovenoi pustili konservativce in liberalce, naj se lasajo mej seboj kakor hočejo. Slovenski volilci naj bi oddali bele listke. Predsednik omenja na to, da so konservativci lovili podpise za svoj proglas na tak način, o katerem se ravno ne more reči, da je korekten. A podpisi na proglasih jim ne hasnejo nič. Na vprašanje Perhavčevo pojašnjuje, da danes še ne gre za to, da definitivno določimo svoje postopanje, ampak danes treba v vrsti polagati ua srce strogo disoipino. minjal, vzel je danes s seboj njen spominski album. Usedel se je poleg razdrte piramide, potegnil ga iz potne torbe, skrbno razvil in pregledavah Še do danes se ni bil lotil tega dela. Tu in tam je obstal in primišljeval beležke, zlate resnice, sploh samo zrnje brez plev. Nekatere so Milanu posebno ugajale, zato jih hočemo tudi mi seiu zapisati. »Le traveul seul nous adouci nos ini-efcres* — samo delo nam sladi težave. Ko lista zopet naprej, ustavi se mu oko ua izreku, ki je bil opleten z lavor-vencem, kakoršnega je narisala samo njena roka : „NajsrečnejSe živi oni človek, ki je obrnil hrbet vsakeršni namišljeni sreči in uravnal svoje življenje po reelnih razmerah." Milan je stresel z glavo in dejal: „Resnično, a brez uzorov 1* Lahen smeh se mu je zagibai okoli usten, ko je bral vrstico : „Laskav in ra-skav sta samo za jedno črko različna", in pa: „Največja modrost in najvažnejša pisma so pisana na oslovski koži". (Dalje prih.) Govornik prosi brezpogojnega zaupanja, zatrjajoč, da bodo dotični po oblaščenci najvestneje čuvali koristi slovenskih volilcev. Posvetovanja mej nami se vrše večer za večer, ker se bojimo najbolj tega, da ne bi zavozili bodisi na desno ali levo. Vsak korak hočemo trezno premisliti, predno ga storimo. P e r h a v c odgovarja na to, da tudi on ima popolno zaupanje v društvo .Edinost", a se ne more izne-biti pomisleka: kaj nam koristi kompromis za IV. razred, ako so nas prezrli v prvih troh razredih. M a n d i č zatrjuje zopet, da se slepo ne vežemo z nikomur. Ako nam ne bodo zastopniki IV. razreda naklonjeni, torej nič. In za slučaj, da pride do kompromisa, zatrjuje govornik, da je bila to poslednja Žrtev se strani Slovence?, ako bi videli, da se nas je varalo zopet. J a j č i č meni tudi: ali kompromis za vse štiri razrede ali pa nič, na kar pojašnjuje predsednik, da za prve tri razrede ni nič več mogoče storiti; sicer pa se je 'z a IV. rarzed osnoval poseben odbor. Za tem se oglasi za besedo odvetnik dr. Gustav Gregorin. Meni je pripadla prečastna naloga — pravi govornik — da sem sem sestavil in uložil reklamacije za večje število slovenskih volilcev. Častoa je bila ta naloga zato, ker je šlo za sveto narodno stvar. NajizdatnejŠe plačilo za njegov trud bi bilo to, ako vidi, da bodo volilci složno postopali, pokoreč se disciplini. Zato se tudi on pridružuje pozivu g. predsednika, kolikor se dostaje vzajemnosti in discipline. Na to je g. dr. Gregorin pojasnil rspehe reklamacij mestnih voliloev ter prečital vsa imena volilcev, ki so si priborili volilno pravo, kakor tudi onih, katerih prošnje oziroma rekurzi so bili odbiti. Ta imena najdejo častiti čitatelji na drugem mestu današnjega lista. Vspeh je bil torej — je nadaljeval g. dr. Gregorin — kolikor toliko ugoden, a z večjo agitaoijo in da smo imeli potrebnega časa v to, uložili bi bili lahko do 800 reklamacij za 4 razred. A kar ni bilo mogoče sedaj, storiti moramo prihodnjič. Y to pa ne zadošča, da se brigamo za take stvari samo o volitvah, ampak delati moramo ves čas konsekventno kakor vojaki, ki ae vežbajo tudi v dobi miru. Organ vseh Slovencev Tržaških je politično društvo „Edinost", tega naj se ukle-nejo vsi volilci. Tu naj se sdružijo vsi brez razločka stanu, kajti v tem društvu ne poznamo nikakih zasebnih koristi, ampak le našo skupnost. Dolžnost je torej, da vsi po svoji moči podpiramo politično društvo „Edinost". V to ime kliče govornik zborovalcem: Živili! Za g. drom. Gregorinom oglasi se zopet za besedo g. P e r h a v o priporočajoč svoj predlog, da zbor izreče z a u p anje p o 1 i t iČnem u društvu „Edinost", a zajedno priporoča skrajno previdnost onim, ki vodijo pogajanja, v ta namen, da nebi trpela naša narodna čast. Navodilo volilcem naj bi se prijavilo po lepakih (plakatih.) Perhavčev predlog vsprejel se je enoglasno. Predsednik M a n d i č se zahvaljuje na izrečenem zaupanji meneč, da morda že prihodnja „Edinost" pove kaj natanj-čnejšega. F. K r a v o s bi želel natančnejšega pojasnila vsaj do srede ali četrtka. M a n d i č poživlja na to volilce, d a naj bodo pripravljeni na vsak način, ne glede na to, ali se razbijejo dogovarjanja ali pa pridemo do kompromisa. Na vprašanje predsednika, ali ne bi bilo umestno sklicati še jeden shod, odločili so zborovalci, da bode zopet volilni s h o d v petek ob 8 v«, uri zvečer v „Del. p o d p. društvu". Zaključujoč zborovanje prosi predsednik volilce, da se podvržejo brezpogojno, ako pride do kompromisa. Nam treba zlož-nosti in discipline. Saj tudi vojak ne povprašuje, kam ga vodi general, ampak zaupa mu. Zahvaljujoč udeležence shoda na mirnem in uzornem vedenji kliče jim ; Bog vas živi 1 Ob Tržaških volitvah. Pod tim naslovom piše „Slovanski Svet" v svoji poslednji številki, izidši pred-včeranjeni: Volitve za mestni zastop Tržaški, ki predstavlja zajedno deželni zastop za Trst in njegovo slovensko okolico, se bodo vršile od 29. maja do vključno 11. jnnija t. 1. Kdor pa hoče zvedeti, kakega značaja je Trst, ne bode čakal na rezultat volitevr ampak opazoval bode gibanje pred volitvami ; rezultat utegne zaviseti od naključij ali od kakega umetnega združevanja, v tem ko pojavljenja pred volitvami svedo-čijo z neoprovrgljiviini dokazi o duhu na-seljenja. Na zunaj hočejo od interesovanih stranij stalno in dosledno nekako prikrivati, kako je prav za prav v Trstu, in le vsled tega pričenjajo vselej ob teh volitvah ukrepati in truditi se tako, kakor bi bilo v Trstu drugače, kot pa je dejanski* Kakor znano, je v Trstu in okolici poštevati jedino italijanski in slovanski,, specijalno slovenski živelj; Nemci imajo v mestu le krepko naselbino, sestavljeno-bolj iz nestalno nastanjenega državnega uradništva, po tem nekoliko iz trgovcev. V mestu vedejo se pa stranke tudi ob teh volitvah takč, kakor da bi živeli tukaj jedino Italijani, le Italijane so vsaj umetna tudi to pot razkrojili na dva tabora, tak6 da se na zunaj poleg gospodovalne liberalne ali progresistiške stranke predstavlja tudi tak6 zvana konservativna ali nasproti irredentovskim elementom tudi patrijotiška stranka. Slovenci in Nemci naj bi bili dobri le zato, da bi pomagali jedni teh dveh italijanskih strank, in sicer konservativni, katera kaže uže s tem daje šibkar in je v resnici sama od sebe onemogla. Na zunaj ste prijavili obe stranki svoje programe, konservativna v pogledu na poslednji (IV.) razred celč več programov. Programi obeh strank imati skupno to, da povdarjati italijansko narodnost, in to svedoštvo dajejo konservativni stranki cel6 listi progresistov samih. Skupno imati tudi to, da se cel6 konservativna stranka ogiblje vsega, kar bi moglo po duhu in načelih zadeti ali razžaliti gospodovalno stranko. Patrijotizma v smislu gojenja avstrijskega in dinastiškega duha in državnih interesov tudi v izjavah patrijotiške stranke ne zaslediš. Razločevati se hočeti obe stranki jedino pri postopanju za eko-noiniške interese, in tu bi konservativna stranka, ko bi prišla do krmila, vsaj na zunaj ne prezirala domačih uradniškil£in delavnih sil, kakor progresisti, ki predrzno podeljujejo zaslužek tujcem, prišedšim iz Italije, zanemarjajo na to stran pa celo širše množice, ki se prištevajo domaČim Tržaškim Italijanom. Nasproti Slovencem in slovanskemu življu v obče ste obe stranki jednaki ; konservativna, tudi ko bi štela posamičniker ki bi hoteli biti pravičniši, nima pa poguma v celoti, da bi tudi samo imenovala, kaj li še podpirala slovansko naseljenje ne le okolice, ampak tudi mesta, v katerem je takisto zastopano v velikem Številu, sosebno pa v širših množicah delavcev, malih trgovcev in obrtnikov, dasi imajo Slovani tu tudi velikih trgovcev. Konservativna stranka je nasproti gospodovalni takč maloštevilna, da more delovati le s pomočjo drugih, torej Slovanov, Nemcev in vlade, in progresisti jo imenujejo ob sedanjih volitvah naravnost vladno stranko. Med Nemci ima sosebno uradnike za pomočnike, ako je vladi do tega, da bi se obstanek te stranke zasvedočil vsaj na zunaj, in letos se še posebe kaže, da je deželni vladi mari za zasvedočenje te stranke. Letos je vsled reklamacij dobilo mnogo častnikov iz srede mornarice volilno pravo, in to je najbrže učinilo, da je konservativna stranka Slovence in Slovane v obče še laže prezrla na svojih programih. Od začetka, ko jej še ni bilo znano, da se jej volilci utegnejo pomnožiti po uradnikih, je poskusila konservativna stranka približati se Slovencem vsaj v pogledu na zadnji volilni razred; pozneje pa je napravila najbrže ugoden račun za se in je razglasila program, s katerim je s pozitivnim in izključnim zaščisčanjem italijanstva odbacnila od sebe slovansko sopomoč. Za poslednjih duij pa jo je za- Dajje v prilogi. Priloga JcJSit. 42. „Edinosti". čelo skrbeti, ker ni nalovila privatnim potoni še dovolj slovanskih volilcev na svojo stran, in začela se je bila zopet pogajati s ^posredniki slovenskega polit, društva. A s kakim programom je prišla ta stranka k Slovencem? Z nobenim! Prosila je Slovence, da bi jej pomagali — na kredit, t. j. brezuslovno, brez vsake veljavne obveze, in razkrila je toliko sla bost svojih sil, da ni mogla in ni *mela privoliti niti v najpohlevniše, v državnih osnovnih zakonih utijene zahteve Slovencev. Kredit pa je ta tako zvana patri-jotiška stranka izgubila pri Slovencih v prošlosti, ko so jej lehkoverno pomagali zato, da ni držala besede ; kredit gledč na prošlost je izgubila cel6 pri Tržaškem oficijoznem nemškem glasilu, ko je njeno delovanje obsodilo blizu jednako, kakor gospodovalno stranko. Konservativne stranke ne more noben pazljiv opazovalec smatrati zaresno niti v sedanjosti; ona se prav čisto nič ni pripravljala na to, da bi se okrepila; ona je imela sosebno zadnje desetletje čas za premišljevanje in orga-nizovanje; a niti jednega glasila si ni zasnovala, brez katerega ni možno zlasti v Trstu vzgajati občinstva italijanskega, katero je prek in prek pod vplivom novin in socijalnega gibanja gospodovalne stranke. Konservativna stranka po takem ni pokazala še nikdar zaresne volje, da bi se hotela okrepiti, in kar se dostaje organov, ki so blizu njej, je povdarjati, da ti organi tudi ob sedanjem [gibanju ne prenehajo pisariti o slovanskem življu po starem svojem običaju, ki se v ničemu* ne razločuje od ščuvanja in preziranja po listih, ki so izključno v oblasti progresistov. Konservativna stranka ni storila še nobenega zaresnega koraka, ki bi kazal na zaresno pripravljanje za bodočnost in na to, da bi delovala na preobraćanje sedanjega položenja, torej tudi na zboljšanje v avstrijskem, dinastičnem duhu ; in ona ni podpirala nikdar zares patrijotiških elementov, in te bi si bila vzgojila celč v italijanskih masah, ko bi le bila začela delovati kedaj kot zaresna stranka. Italijanske, v Avstriji, specijalno v Trstu rojene množice se pritožujejo za-stran slabega in strankarskega in cel6 ne-patrijotičnega gospodarstva gospodovalnih progresistov, ravno takč, kakor čutijo to gospodarstvo in poleg tega še brutalno nacijonalno preziranje tudi Slovenci v okolici in mestu. Uže potreba, da bi prišlo mestno gospodarstvo v boljše roke, bi bila morala vstvariti zaresno avstrijsko stranko, katera bi se bila mogla zadnjega desetletja s pomočjo slovanskega življa in nemške naselbine okrepiti in pospeti do pravične gospodovalne stranke. Postopanje konservativne stranke v Trstu je na zunaj v resnici otročje, a nedolžno vendar ni, ker hoče metati pesek v oči onim krogom, kateri so navajeni poštevati drugod in pri drugih narodnostih konservativne stranke važnimi, zare-snimi strankami, v tem ko hoče konservativna stranka v Trstu prikrivati še na dalje staro gnjilav. To je pa škodljivo občim, državnim in dinastiškim interesom, kakor je pogubno slovanskemu življu, kateri, naj to verujejo ali ne, vendar v resnici zaščišča na Tržaškem, kakor na Primorskem v obče, v vseh svojih delih ne le svoje narodne, ampak ravno s temi, zajedno in nerazdružljivo tudi državne in dinastiške interese. Gibanje ob sedanjih volitvah je z nova pokazalo, kak duh veje v Trstu, kakega značaja so oni deli, kateri se nočejo prištevati gospodovalni stranki. Slovanom Tržaškim je to gibanje zopet dokazalo, da za nje in za državne interese pojdejo stvari staro pot, da se ne zboljša nič, in naj bi bil rezultat volitev še toliko ugoden tako zvani konservativni stranki. Ne ta rezultat, ampak to, kar se razkriva in vrši sedaj, pred volitvami, kaže pravi značaj mišljenja in duha italijanskega življa, specijalno moči gospodovalne stranke v Trstu. Poslednja se posmehuje konservativni stranki, ker jej je dobro znana njena šibkost in neodkritosrčnost, in tudi ko bi formalno zmagala konservativna stranka, vedo progresisti dobro, da so oni oblastniki, ki gospodujejo tudi nad mišljenjem malone vsega italijanskega na-seljenja, in to, to je, kar odločuje, ne pa momentanno lovljenje glasov, da bi spravila konservativna stranka svojih kandidatov v Tržaški zastop. Pravi patrijoti Tržaški ne bodo slepili na zunaj in na zgorej s slepilnimi rezultati konservativne stranke ; ta je doslej v Trstu brez tal, brez fundamenta, brez vsakega vpliva na naseljenje, in tudi ko bi ona formalno premagala progresiste, bi ostali poslednji še vedno gospodovalci nad mišljenjem ogromne večine italijanskega prebivalstva, in konservativna stranka bi morala še le začeti zaresno pripravljati si tla. Drugače bi tudi pri njenem formalnem gospodstvu ostalo vse pri starem, ali pa bi se še poslabšale stvari, kolikor bi zavladala neodkritost in hinavščina nad odkritostjo in pogumnostjo gospodovalne stranke. Slovani so sedanje gibanje in razvijanje ob volitvah na tanko opazovali in v svojem, kakor državnem interesu ne bodo molčali več, ako se bode rezultat bližajočih se volitev opisaval in označeval neresnično in slepilno. Slovani vedo, pri čem da so pri teh voiitvali; udeležijo se jih, da storijo po svoji vesti svojo patrijotiško dolžnost ; ta dolžnost pa glasno kliče volilcem : glasujte v smislu, da pride do preobrata, do zboljšanja za državo in za poštene in lojalne življe naseljenja! Slovenski in slovanski volilci, udeležite se v vseh razredih vsi volitve, ker gre ravno za preobrat in za Slovane še posebno tudi za dokaz, da račun brez njih poštevanja ne dovaja do zmage zares lojalne avstrijske stranke v Trstu. V zadnji uri. Volitve so tikoma pred nami: še malo ur preteče in Tržaški volilci stopijo na volišče. Položaj je sicer na sploh jako nejasen in zamotan, a mi Slovenci smo si sedaj popolnoma na jasnem in našim volilcem bode to pot lehko izpolniti svojo dolžnost. Slovenci nimajo ničesar pričakovati od nobene strani: tudi konservativna stranka je odklonila njih sodelovanje s tem, da je zavrgla njih naj-pohlevnejše zahteve. Mi poznamo naše konservativce že od davna. Mi vemo, da nam niso naklonjena njihova srca. Toda v prisrčni udanosti do države ter v nepremakljivi zvestobi do prejasiie cesarske hiše, bi bili Slovenci vender-le drage volje pomagali streti nam in državi nasprotno stranko, ako bi imeli v rokah le najmanjše znamenje, da gosp6da sprevidijo krivo pot, po kateri hodijo ter se hočejo poboljšati v bodočnosti. Ali na našo žalost smo se prepričali vnovič, da konservativcem ne gre za premembo zistema v njega bitstvu, ampak bolj za izpre-tnembo oseb, katere naj bi sestavljale prihodnji mestni zbor. Iu ravno te osebe, ki niso ni krop ne voda, pokazale so tudi v teh resnih trenotkih svojo nezaresnost: pokazale so, da se tako rekoč igrajo tam, kjer bi trebalo možatosti, jeklene odločnosti in odkritosrčnosti. Obračajmo stvari kakor hočemo, jasno je na vsak način, da se boj, kojega bijemo v Trstu, suče v prvi vrsti okoli avstrijskega interesa. A ravno v tem se nam kaže vsa naša strankarska mizerija, da je v Trstu poleg Slovencev nimamo stranke, ki bi bila sposobna in dovolj pogumna in močna za ta boj — boj, o katerem je trditi, da je morda odločilen za bodoči razvoj mišljenja in čutstvo-vanja prebivalstva nasproti državi in dinastiji. Mi se zavedamo v polni meri resnosti in važnosti sedanjega položaja in smo postopali primerno, kakor so zahtevale okoliščine. V tej borbi za pravo avstrijsko stališče in za one fundamentalne zakone, na koje je ustava postavila državo našo, ostali smo, žalibog, osamljeni. In ker hočemo ostati dosledni v potezanju svojem za vitalne interese naše celokup-nosti, nam ne kaže druzega, kakor postopati samim in samostalno. Mi stopimo torej sicer sami, a z mirno vestjo na volišče, ne oziraje se na to, ali bodo vspeh tak ali tak. Nam samim ni pričakovati pozitivnega vspeha, deloma radi tega ne, ker so nam neki gospodje delali za hrbtom v istem trenotku, ko so se z nami pogajali. Svet sodi sam, ali je tako postopanje lojalno! Volilci slovenski naj si sami stavijo vprašanje, kako je odgovoriti taki stranki. Rabiti so sicer hoteli naše vo-lilee, a njihovih želja niso hoteli poštevati niti v najmanjši meri. Posluževati so se hoteli volilcev slovenskih, poštevati jih pa kot zastopnike slovenskega življa, jih ni volja. Volilci! Žbegavali vas bodo morda s tem, da pomagate irredenti, ako slušate nas. To je grdo obrekovanje. Vam in vsemu svetu jo znano, kako sodimo mi o Progressovi stranki, saj velja ves naš boj tej stranki. Mi naj bi bili zavezniki progressovcev, ko se vender ravno mi — in često jedini mi — borimo dosledno in vztrajno proti njih nakanam! I Razvite torej pogumno našo slovensko zastavo, plapolajočo vsikdar poleg avstrijske. Oni so vas hoteli prezirati, a vi jim dokažite, da v bodočnosti bodo morali računati z nami vsi tisti, katerim je res pri srcu avstrijski interes. Tudi mi razumemo, da slovenskemu volilcu ni prijetno stopati na volišče pri sedanjih razmerah, ali važni obziri zahtevajo, da premagamo vse pomisleke ter da vsakdo izmej nas stori svojo dolžnost. Naše geslo je: ne za to in ne za ono stranko, ampak vse za nas same in pa za našo avstrijsko domovino ! Kdor je z nami, ta je za Avstrijo. Nadejamo sey da so nas razumeli naši volilci. Volilci IV. razreda! V zmislu jednoglasnega sklepa volilnega shoda z dne 26. maja postavili smo se Slovani za predstoječe volitve na lastne noge, to je : postavili smo za IV* razred svoje lastne kandidate. Volilci IV. razreda! Stopite na volišče pogumno in se zavestjo v srcu, da ste Av8trijCi in Slovenci! To pa dokažete najbolje, ako glasujete za nastopne kandidate katere vam toplo priporočamo : *) Gregorin dr. Gustav Kalan Andrej Kvas Anton Krizniann Anton Mandic Mate Pockai Anton Prettner dr. Matej Perhauz Jakob Serazin Luka Schivitz Val. Matija Vrabic Anton Sitko Franjo. Odbor poiitiškega društva „Edinost". Za osrednji volilni odbor: Peter Pavšič — Matko Mandič — Glaser dr. Karlo — Schivitz V. Matija — Gregorin dr. Gustav — Serazin Luka — Geržina Fran — Pretner dr. Matej — Truden dr. Miha — Zatič Miha — Žitko Fran — Krizman Anton — AVeutz Josip Herviitin Miha — Stantič Josip — Kralj i č Josip — Umek Ivan — Lampe Anton — Lampe Edvard ^— Kocjančič Josip — Prelog Ivan — Štrekelj Leopold — Cer-kvenik Anton — Bastjančič Josip — Be-nedeti Edvard —Hervatin Ivan —Jak-setič Franjo — Žitko Anton — Kalan Andrej — Urbančlč Josip — Nabergoj A. Sotlar Jakob — Vidmar Ivan — Kranjc G. Josip — Kvas Anton — Perhauz *) Imuna kandidatov hiuo napisali tako. kakor stoje v volilnih liatah. Jakob — Rolš Fran — Rolč Ivan — Čud vod Matija — Počkaj Anton — Kup-pferschmied Miha — Kibarič Martin — Delak Fran — Lenček Urban — Kumar Valentin — Kerže Martin. Tisti gospodje volilci, ki morda žele, da njih imena pridejo pod proglas na plakatih, naj javijo to našemu uredništvu do 4. ure popoludne, eventuvalno, naj se podpišejo na polo, kojo jim donese naš pooblaščenec. Politični pregled. Notranjo dežela Bivši predsednik državnega sodišča in oče nesrečnega volilnega reda Avstrijskega vitez Schmerlingje umrl torek popoludne. Delegacije so ae aešle dne 25. t. n. Predloženi vkupni driavni proračun sa 1. 1894. izkazuje oditevii carinike prebitke v znesku 44,370.180 gld., vkupnih potrebščin 100,878.320 gld. torej ta 4,104.106 gld. več kakor lani. Redne potrebščine sa vojsko so se pomnožile sa 5,276.800 gld,, izredne so se zuižale za 1,274.800 gld., torej se zahteva sa vojsko 4,002.000 gld. več kakor lani. V utemeljevanju rednih potrebščin M vojsko pravi vojno ministerstvo, da is-datno napredovanje drugih velesil ▼ zadnjih letih gledč pomnožitve vojske sili vojno miniateratvo, da ojaoi vojne sile. Za I. 1893. zahtevano zvišanje kredita pora* bilo se bode za pomnoiitev častnikov in vojakov, za nove formacije in sa ustanovitev 14 vosnih baterij, vrh tega dobe stot* niki pri pešakih in iovoih konje. Mej is* rednimi potrebščinami ae nahaja četrti obrok za napravo pušek*repetirk v snesku 1,400.000 gld., peti obrok sa napravo bres-dimnega smodnika v znesku 2,000.000 gl., za pomnoiitev kompanij pri 50 pešpolkih 840.000 gld., sa trdnjave se sahteva prehodno avota 1,450.000 gld. Računski zaključek o oarinah iskazuje za 1892. leto 47,283.114 gld. prebitka, torej za 7,127.934 gld. već kakor lani, Avatrijska delegacija je isvolila akoro jednoglasno knesa Alfreda Windisohgraetsa predsednikom. Taje povdarjal v svojem govoru občno radoat, da je drŽavi ohranjen mir in da je zvesa a sosednimi državami jamstvo za ohranitev evropskega miru, ter zaklical cesarju trikrat „Blava". Podpredsednikom je izvoljen Jaworaki. Predaednik se spominja umrlega Schmerlinga. Kalnoky predložil proračun, na kar je sborniea volila proračunski in petioijaki odsek. Mladočehi ao razjarjeni, da niao is-volili ni jednega sastopnika naroda češkega v proračunski odsek. S tem da je isključen in žaljen ves narod češki. Delegat Plener je pojasnil na to, d a s o a e v s o stranke dogovorile ne občevati s M 1 a d o 6 e h i. Tu da ne gre sa to, da bi izključili narod Češki, ker je treba ras* likovati mej mladočeskimi voditelji in mej narodom. — Torej prezirati hočejo! Ako mislijo takimi aredatvi strmoglaviti Mlado-čehe, se varajo zelo. Narobe: tako preziranje je le voda na mlin Mladočehov. Radovedni amo zelo, ali smo Slovenci rea padli tako nizko v svoji narodni zaveati, da bi se bil tudi jedini naš alovenaki delegat pridružil tiatim, ki hočejo presirati narod češki. Kajti tolmačenje Plenerjevo ne velja ; Mladočehi so za sedaj legitimni zastopniki naroda in kdor žali njih, žali vea narod. To resnice ne premakne še tako prebrisana aofiatika. No, kakor doznajemo ravnokar, ta naša bojazen je neoanovana: zadoščenjem beležimo, da a? je slovenski delegat Pfeifer pridružil Mladočehom. Valed dogodkov v deželnem zboru Češkem je po vsej deželi zelo živahno gibanje in vrvenje. Politiška društva prirejajo na vseh straneh shode v ta namen, da označijo svoje Btališče k ozirom na omenjene dogodke. Dolenjeavstrijakemu deželnemu sboru je vlada predložila pred- lo? o o*no*i tako imenovanih kmetskih domov. Predlog *e je izročil posebnemu odseku, kateremu je načelnikom izvoljen vodja dunajskih kristijanskih socijalistov dr. Lueger. Odsek bode stvar temeljito pretresaval in je zatorej zahteval od de-žalnega odbora, da mu preskrbi natančne podatke o tem, koliko kmetskih zemljišč je prešlo v roke veleposestnikov in velikim kapitalistom, odkar je dovoljeno svobodno razkosavanje kmetskih posestev. Nadaljt- naj deželni odbor sestavi tudi poročilo o kmetskih razmerah v tistih deželah, v katerih imajo že kmetske domove, zlasti o kmetskih razmerah v Severni Ameriki. Dne 21. t. m. so odkrili v Budim* p e š t i honvedski spomenik. Dogodilo se ni nič posebnega. Došlo je veliko de-putacij, mej njimi tudi deputacija poslanske zbornice pod vodstvom predsednika BanRja. Na vznožje spomenika so položili mnogo vencev. Demonstracij ni bilo. Vnanje države. S r b s k i m p o s I a n i k o m v Pe-trogradu je imenovan vodja radikalcev P a s i č. Ruski car je podaril papežu dve veliki vazi z vznožjem iz jaspiza. Vazi sti visoki po metra. — Carska rodbina Ruska došla je dne 20. t. n-. v Sa-vastopol. Mejnarodni kongres rudo* kopov otvorili so v Bruselj u dne 21. t. m. Bivši mini8tor-predsednik Rumunski F 1 o r e s c u je umrl v Parizu. Iz volilnega boja na Nemškem je beležiti, da je katoliški centrum že izdal svoj volilni proglas. Ta proglas je velezna-menit zato, ker nam pove, da bojni klic centrum se glasi: nasprotovati tako vojni predlogi, kolikor posredovalnemu predlogu Hueneja. Vse kaž« torej da se bode nadaljeval boj proti militarizmu na Nemškem. D&, ljudje so se streznili in svarilo, ki j<; delalo čudeže v letu 1870, je menda zbudilo silni svoj upliv. Ministerstvo Italijansko Oiolitti je odstopilo, ker je poslanska zbornica zavrgla proračun pravosodnega ministeistva. Naslednik Giolittija pa bode — zopet Gioliti sam. V Italiji ne pridejo do zdravih parlamentarnih odnošajev, dokler bodo vlade zagovarjale in tirjale tolike žrtve za vojaške zadeve, ki niso v nika-kem razmerju z gospodarskimi silami države. — Znamenito je tudi to, da je bil v ponedeljek pri volitvi v Sori izvoljen znani krieač in iredentaš I m b r i a n i. VTouluse na Francoskem so bile te dni velike slavnosti francoskih telovadcev, k katerim je došel sam mini-aterski predsednik D u p u y. Pri banketu, prirejenem njemu v čast, rekel je Dtipuy, da mu je program naslednji: ustvarjenje delavskih postav, preosnova davkov in ure-jenjo društvenih zakonov. V Londonu vršila so je v ponedeljek velika demonstracija v prilog samouprave za Irsko. Demonstracije se je udeležilo nad 50.000 ljudij. Vsprejoli so resolucijo, s katero se zavezujejo vsi navzoči, podpirati Gladstona ter zapričeti even-tuvalno boj proti gosposki zbornici, ki je po večiui nasprotna pravičnemu sedanjemu predsedniku ministerskemu. Različne vesti. Zaplena. Poslednjo številko „Edinosti" je zaplenilo c. kr. državno pravdnistvo zaradi članka: ,Kaka igra ee igra pri volitvah v Trstu P", ponatisnjenega iz n e-zaple njenega lista goriškega „U Rinnovamonto". Radi bi bili priredili drugo izdajo, a državno pravduištvo nam jo odklonilo — prvikrat, kolikor se spominjamo — dotično nuno prošnjo. Našim čitateljem! Razne politiske vesti, namenjene za „Edinost", in pa poročilo o volildkein shodu od petka priobčimo v „Novičarju*. ker nam nedostaje prostora. Sploh prosim.-1 naše čitatelje oproščenja, ako pri listu ni v*e tako, kakor bi morali biti. Volitve so krive na tem. „Novičar" izide nocoj ob 6. uri. Odbor političnega društva „Edinost* imel bode jutri ob 10. uri predpoludne svojo sejo. K tej seji so povabljeni vsi gg. odborniki, njih namestniki in zaupni možje društva. Občni zbor pol. društva „Edinost" bodu dne 18. junija t. 1. Natančneje prijavimo pozneje. Volilni shod za IV. okraj bode jutri ob 4»/t uri popoludne „pri rumeni hiši* v Barkovljah. Volilci se vabijo v obilnem številu udeležiti se toga shoda. Za volitve. Namestništvo je premenilo nekoliko svoja prejšnja določila za IV. razred v mestu in za VI. okraj okolice. Glasovanje za IV. razred se neha dne 29. t. m. mosto ob 2. ob 4. popoludne. — Z ozirom na procesije, ki se bodo vršile dne 11. junija, se prične volitev v VI. okraju (Prosek-Križ-Kontovolj) ob 11. uri (mesto ob 9.) predpoludne in bode trajala do 8. popoludne. — Mestni magistrat pa naznanja, da bodo mej volilnim činom smeli v volilno dvorano le volilci dotičnoga razreda. Priti jim je po velikih stopnicah ter pri vstopu v volilno dvorano izkazati se z volilno legitimacijo. Oditi jim je po stopnicah, vodečih v ulico Piazza Piccola. Legitimacije se vrnejo volilcem za slučaj ožje volitve. Mej volilnim činom ostane volilna dvorana zaprta. Visoko c. kr. namestništvo ni odobrilo komisij, kakor jih je sestavila mestna delegacija, ampak jih je premenila nekoliko. Komisiji za volitev v IV. razredu bode predsedoval g. Leopoldo Mauroner. Namestnik mu bode dr. Ivan Righetti. Vlado bode zastopal dr. baron C o n r a d, od nosno njega namestnik pl. Sforza. Vsled reklamovanja volilne pravice, dobili so isto v IV. razredu sledeči slovenski volilci: Batič Miha, gostilničar. Benedetti Edvard, prodajalec žganja. Brimsik Josip, prodajuluičar. C avagna Franjo, prodajal-ničar. Cravagna Anton, prodajalničar. Cer-kvenik Anton, prodajalničar. Cergol Anton, mizar. Čudvod Matija, tabakarnar. Delak Bartol, ključarničar. Gržina Franjo, trg. mleka. Godnig Valentin, prodajalničar. Godnig Franjo, prodajalničar. Gulič Andrej, mizar. Glazer Franjo, posestnik ljudske kuhinje. Gasperuzzi Matej, trgovec. Iler-vatin Ivan, prodajalničar. Jaksetič Franjo, prodajalničar. Jakopich Konrad, prodajalničar. Krizman Anton, trgovec. Kralič Josip, posestnik. Kvas Anton, posest. ljudske kuhinje. Kalan Andrej, čevljar. Koržč Martin, trgoveo. Kocjančič Josip, prodajalničar. Kumar Valentin, posestnik ljudske kuhinje. Kaligaris Ivan, trgovec. Kolman Matej, prodajalničar. Krajne Josip, prodajalničar. Kukanja Anton, čevljar. Kramer Peter, prodajalničar. Hlad Kristijan, trgovec. Klančič Josip, trgovec. Lovisčig Franjo, prodajalec papirja. Lnvrončič Miha, trgovec. Lenček Urban, posestnik ljudske kuhinje. Liput Ivan, trgovec. Luin Franjo, prodajuluičar. Legiša Matej, posest, ljudske kuhinje. Lampe Edvard, pekovski majster, Malli Josip, prodajalničar. Mullej Anton prodajalničar. Novak Bartol, prodajalec papirja. Nabergoj Anton, prodajalničar. Nanut Anton, prodajalec žganja. Okretič Josip, trgovec. Počkaj Anton, prod. žganja. Počkaj Franjo, trgovec. Potrata Josip, mizar. Prelog Ivan, prodajalničar. Pirič Andrej, prodajalničar. Pančič Peter, pekovski mojster. Ribarič Martin, trgovec. Rossa Josip, prodajalec sadja. Role Franjo, gostilničar. Seražin Luka, posestnik. Stanič Josip, poseatnik. Stolfa Anton, črevljar. Sotlar Jakob, prodajalec žganja. Urbančič Josip, prodajalec suhega mesa. Umek Ivan čevljar. Urdich Andrej, prodajalničar. Vrabič Anton, posestnik. Vidmar Ivan, gostilničar. Vidmar Martin, posestnik. Wentz Josip, tabakarnar. Zelen Ivan prodajalec žganja. Žerial Franjo, mizar. «j ehner Alojs, pek. mojster. Stantič Josip, čevljar. Žitko Anton, prodajalec žganja. Odbiti so bili naslednji: Cebohin Ivan, črevljar. Marušič Anton, pek. mojster. Jaunig Josip, pek. majster. Švagelj Anton, krojač. Gorijanz Josip, posestnik. Maurič Peter, gostilničar. Srebot-nijak Franjo, prodajalničar. Gulič Josip, mizar. Kravos Ivan, trgovec. Piščanc Anton, ključavničar. K&učič Josip, mizar. Kandidatje Progressovs stranke za IV. razred so nastopni: Banelli Carlo, Barison An toni o, Benussi G i o r-gio A. G., Bernardino Lorenzo, d' A n g e 1 I i dott. Guido, Luzzatto dott. M o i s e, Piccoli dott. Gior gio, P i 11 e r i dott. Ferdinand o, R a s c o-vic h E d u a r d o, S p a d o n i dott. E r-nest o, V e n e z i a n dott. Felice, Zanzola Carlo. Že v teh imenih samih je plamene-čimi črkami zapisan ves program stranke progreasove. Bernardino, d'Angeli, Piccoli, Rasoovich, Spadoni, Veneziani to so imena, kojih ni smeti samo čitati in šteti, ampak koje treba tehtati. Lep izgled v bodočnost zares! A tisti, ki so zakrivili, da se nam odpira ta izgled, zagovarjajo naj to pred lastno vestjo. Imenovanja v finančni službi. C. kr. namestnik kot predsodnik deželnega finančnega ravnateljstva je imenoval : cari-narska azistenta Adalberta Dimingo in Petra Vizzilija, potem carinarskega prejemnika Ferdinanda Bartoša prejemniki užitninskega davka v X. razredu ; prejemnike užitninskega davka Ivana Hilmbauerja in Karola Nachtigalla, voditelja carinarskega urada Ivana Ivo ta in carinarskega azistenta Antona Panzero carinarskimi ofi-cijali v X. razredu ; carinarskega ofioijala Evgena Carrociuo in azistenta Frana Vi-scontija voditelja carinarskega urada v X. razredu. Provizorična azistenta Srečko Jaat in Fran Trojan sta imenovana definitivnima. Premeščenji. G. pravosodni minister je premestil sodnega adjuukta A. T e n-torja iz Lošinja v Pulj in sodnega adjunkta dra. Antona Perišiča iz Tolmina v Lošinj. Za družbo sv. Cirila In Metoda podarili so prve krone gg. dr. M. Truden, Iv. Kanobel. M. Sašel, g. Stepančič in gospa Ponikvarjeva — 3letni. Samo 1 kron. s 20-10-2-1 stotinko. Nadalje sodarc vali po gosp. Jajčiču : Šorli Anton 1 kr., Perhavc Jakob 1 kr., Detelja Janko 1 kr., Umak Franjo 1 kr., Čokelj Franjo 1 kr., Ipavec Ivan 1 kr., Zavrl Jakob 1 kr., S. F. 2 kr., Jaksetič Franjo 1 kr. V prodajalnici Ivana Prologa so je nabralo 5 kron. Člani kluba v kavarni „Tedesco* daroval 1 gld. mesto brzojavke poslancu Pfeiferju v zahvalo, da se je postavil na stran naših bratov Čehov. G. Šnebel Jakob je nabral gld. 2 od sledečiv gospodov: Ilrvatiri L. 20 novč., Šnebol Jakob 20 nvč.. Macotta D. 20 nvč., Metlika M. 20 nvč., Grcgorič Josip 20 nvč., Botič Miha 40 nvč., Krapoš Ivan 20 nvč., Babič Anton 20 nvč., Andrej«,č Franjo 20 nvč. Nadalje podaril je Fr. Zorn 30 nvč. Po gosp. Poliču pa: gospodičina Jožefa MalnerŠič 1 kr., gosp. Katzonberger 2 kr., A. Furlan 1 kr. in J. B. 1 kr. V isti namen sta darovala g. Volčič Vekoslav 27 stotejk in g. Mreule Josip pa 20 stotejk, katore sta vdobila za prodane pesmi: „Živi, živi duh slovanski"! Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti se je nabralo pri veselici „Pevskega in bralnega društva" na Opčinah 3 gld. in 1 kr. Povodom srečnega izida veselice daroval je posebe g. F. K. 1 kr. Barkovljani so nabrali v nedeljo 21. t. m. 110 stotink, katera svota se prišteje po-kroviteljini pevskega društva „Adrija". Pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku napravi v četrtek dne 1. junija t. I. izlet v sv. Križ da pozdravi tamošnje novoustanovljeno pevsko društvo „Skal a". Želeti bi bilo da se pridružijo i drugi pevci in narodnjaki Trsta in »kolioe. Odhod ia Prošeka ob 4. uri pop ludne. Veselica na korist družbe sv. Cirila in Metoda se bode vršila dne 4. junija v gledališču „Fenice". Sodelovalo bode več narodnih društev in poznanih posamičnih pevskih in muzikalnih tnočij. Priprave vrše se pridno, tako, da je upati, da ta v< selica no zaostane za ono, kuja se je priredila pred par leti v gledališču „Armunia" v isti namen. Tudi rodoljube z dežele opozarjamo že danes na to veselico. Občni zbor »Tržaškega Sokola" ne bode dne 28, kakor je bilo naznanjano, ampak dne 4. junija od 2uri popoludne v društvenih poslovih, Corsia Stadion 19. („Tržaško podporno in bralno društvo"). Veselica „Pevskega in bralnega društva na Opčinah" vspela je prav dobro na vse strani. Osobito smejo biti Openci ponosni na to, da jih je počastilo tako veliko gostov iz vseh bližnjih krajev : iz Trsta, Sežane, Bazovico, Prošeka, Barko-velj, Škednja itd. Zastopana je bila vsa okolica Tržaška iz česar smemo sklepati, da se čutijo vsi zavedni okoličani jedno družino. Že prva točka „Venec slovenskih pesmij* navdušila je občinstvo, kajti v ta novi venec povil je anonimni, a očevidno zelo spretni glasbenik prave biserje iz sta-rejih narodnih in umetnih pesmi. Močni pevski zbor Openski proizvel je ta venec izborno, tako, da je bilo čuti le jeden glas hvale. In hvala ta je bila zaslužena, kajti peli so tako, kakor so morali peti: pri-cizno in z — občutkom. Istotako precizno se jo pel zbor „Na ples4. Zbor se samospevom baritona „Kam in kje* P neimenovanega skladatelja moral se je ponavljati. In naglasati nam je pri tem, da sta si solista naprtila jako težavno nalogo z dvema tako dolgima skladbama, kakoršni sti novi „Venec" in „Kam in kje*. Tem večja je njiju zasluga, da stajo rešila tako častno. — S posebnim veseljem se spominjamo deklamacije „V popelnični noči* našega dičnega Simona Gregorčiča. Mnogo-kje po deželi smatrajo deklamaoije le kot nekak zamašek v programu, a na Opčinah ni bilo tako: tu je bila deklamaoija biser mej točkami vsega programa — to je bil zares užitek. Ako deklamacija tako raz-vname priprosto ljudstvo, kakor smo to opaževali na Opčinah ob vskliku: „Vstani borni narod moj" !, tedaj smo gotovi, da je dotični umotvor našel svojo pot do srca, a da so mu to pot razumno gladila usta deklamovalca ali deklamovalke. Sam naš Šime bi se bil radoval od srca, da je videl priprosto dekle — Anico Sosičevo — okrašeno trakovi v narodnih barvah, kolikom zanosom je tolmačila žarko rodoljubje do svojega rodu-siromaka, ki je izraženo v prelepi pesmi „V pepelnični noči". — Tudi igra „Kateri bo P" predstavljala se je toli dobro, da ni bilo smehu ni konca ni kraja. In če pomislimo, da so bili igralke in igralci Bami priprosti domačini, moramo so pač radovati, da ljudstvo naše tako lepo napreduje v kulturnem pogledu. Bog nam daj le ugodnejših odnošajev in uverjeni smo, da dozorimo skoro tudi politiški. — Čast toroj igralki Antonijevi Sosičevi — in igralcnm: Franu Bizjaku, Ivanu Škarlavaju, Josipu Sosiču, Josipu Vremicu, Antonu Sosiču iu Ivanu M. Danevu. Pripomniti bi še bilo, ]da je bilo dvorišče dičnega našega rodoljuba, veleposestnika g. Ivana Goriupa lepo edičt-no narodni zastavami in da jo bil oder prirejen jako ukubno. Iz Štorij na Krasu se poroča, da se je dne 20. t. m. obesil nek Marko Ben-čina, 25 let star samec iz Podbrež v štorski občini. Imenovani je bil kake štiri leta v Trstu za delavca. Gori omenjenega dne došel je na svoj dom, ter izvršil samomor blizu vasice Podbrežo. Pravi uzrok tega čina ni znan. Pokopali so njega truplo na tihem brez nikakih cerkvenih obredov. Binkoštne praznike je bilo vreme tuko krasno kakor mnlo kedaj. Temu posledica jo bila, da je mnogo ljudij izletolo iz Trsta. Samo v Benetke in v Postojno odšlo je po 600 ljudij. Odmev pravde proti Lorencu Bernar- dinijll. Se enkrat nam je govoriti o dogodkih dne 20. decembra p. I., ko so vtaknili v zapor Bernardinija in družbo radi širjenja prepovedanih tiskovin. Takrat so redarski organi zvr&ili hišno preiskavo v prodajalnici g. Lorenca Bernardinija. Mej preiskovanjem došel je k v rata na prodajal-nice odvetnik dr. Angeli zahtevajoč, da ae mu odpre. Ko ao odprli vrata, vstopil je dr. d1 Angeli, ves rudeč v obrazu, klobukom na glavi in pušeČ smodko, ter jel je protestovati, češ, da to je nepristojno preiskavati hišo, ne da bi se bila popred obvestila družina. Zajedno je zahteval, da se ta njegov protest zabeleži v zapisniku. — Na vprašanje policijskega komisarja, v kaki lastnosti da posreduje, odgovoril je, da je prišel tu sem kot pravni zastopnik g. Bernardinija. Gosp. komisar Bacher je prijavil ves ta dogodek predpostavljeni oblasti. Spisi so ae izročili državnemu pravdništvu, a poslednje jo je odstopilo okrajnemu sodišču. Včeraj se je torej vršila pred vodjo okrajnega sodišča, deželne aodnije svetnikom Legatom, razprava proti odvetniku dru. d' Angeliju radi pre-atopka po §. 312 kaz. z. (razžaljenjo javnih uradnikov.) Državnopravdni funkci-jonar je vztrajal pri satožbi in je stavil aubsidijarno zatoŽbo radi prestopka §. 314 (vmešavanje v uradne čine.) Zagovornik dr. Venezian je branil toženca v tem smislu, da izraz „nepristojno* ni veljal oaebam, ki so vršile preiskavo, ampak lo činu aa-meiou. Tudi §. 314 da ne velja, ker je dr. d' Angeli imel pooblastilo. Zahteval je torej, da ae toženec oprosti. Razprava pa je končala a tem, da je sodnik obsodil toženca na 50 gld. globe. Učiteljsko društvo za logaški okraj bode imelo dne 5. julija t. 1. svoj občni zbor v Babinem polju ob kranjako-hrvatakej meji. Na dnevnem redu bode več zanimivih toček ; predaval bode nadučitelj begunjski« g. Janko Leban: „Kaj in kako naj čita mladina". O istem predmetu bode isti gospod govoril tudi pri občnem sboru „zavese" v Mariboru dne 18. avguata t. 1. Po zvršenem zborovanju v Babinem polju bodo gg. učitelji dne 5. julija izleteli v bližnji hrvatski trg Prezid, kjer bodo obedovali in jih vrli hrvatski aobratje gotovo počaste v obilnem številu. Kakor vse kaže, bode ta dan lep dan pobratimstva med slovenskimi in hrvatskimi učitelji. Živela sloga hrvatsko-alovenska! Za trgovinako mornarico našo. Trgovinska in obrtnijaka zbornica tržaška je aklenila predložiti vladi prošnjo, da bi po-aledoja isto tako podpirala trgovinsko mor* narico avstrijsko, kakor podpira ograka vlada ograko mornarico. Obrtnljsko društvo v Barkovljah, uknjižena zadiuga z neomejeno zavezo, bode imelo v torek dne 13. junija 1893. avoj redni občni zbor a sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo o društvenem delovanju za 1. 1893. 2. Potrditev letnega računa. 3. Sprememba zadružnih pravil. 4. Razni predlogi. 5. Volitev ravnateljstva in treh pregle-dovaloev računov. Začetek ob 8. uri zvečer. „Narodni Dom" v L ubijani jel se bode graditi še to poletje, kakor poizvedamo iz proglasa, kojega je izdal odbor .Narodnega Doma*. „Narodni Dom" bode najlepše in najprijaznejše poalopjo v Ljubljani. ProBeč, da naj nikogar ne slepe trenutni utiai o mračnih dogodkih, poživlja odbor vse Slovence, da iznova prično nabirauje za „Narodni Dom". Vsakdo naj atori svojo dolžnost, kajti le tako postane „Narodni Dom* izključna lastnina vsega naroda slovenskega. Vravnanjo učiteljskih plač na Goriškem. Deželni odbor Goriški se bavi sedaj z vprašanjem povišanja plač učiteljom. Dr. Gregorčič nameruje nasvetovati nastopne premeuibe postave z dne 6. maja 1870. Po §. 38. te postave morajo šoUki okraji pokrivati stroške za gole in učitelje. §. 57. naj bi ae premenil tako, da bi določil, koliko mora prispevati dežela za šole. Slovenski poslanci žele, da bi ae stroški razdelili: za šolska poslopja in opravo naj bi skrbeli okraji sami, za plače učiteljev pa dežela. Spremenjena postava naj bi stopila v veljavo dne 1. jannvarja 1894) Z vrh Slavnlka, ae nam piše dne 19. maja : Gospod urednik! Lep razgled je s te viaočine. Rad zahajam tu aem. Letoa sicer danes prvikrat. A nekako otožen sem. Pod menoj razteže se na dolgo naš sodni okraj Podgrajski. Premišljujem, koliko trpljenja, koliko bede je tam doli. Posebno V hudej zimi stradanje. Zdaj še zraven strašna suSa. Vse vene. Živina trpi žejo. V mnozih vaaeh ni vode niti za vsakdanje potrebe ljudij. Nujno potrebna je pomoč. Izdatna pomoč ! Od kod ? Od tam, kjer ni dobre volje, niti naklonjenosti P Moralo bi jo biti, a je — ni ! O tem enkrat pozneje. Danes moram hiteti. Neprijeten jug krepko vleče, prav na „široko". Moker bodem, ako ae ne podvizam. Od daleč že čujetn bobnenje groma. Neprijeten si veter, da, aH zlata vreden t Vsaj obetaš kapljico vode, novo poŽivljenje. Pomoč pride od zgoraj, kjer vlada pravica. A eno moram še zapiaati. Ako me tudi zaleti nevihta. Neodrešenoi pridejo te dni na Slavnik. Tako gre glas. Po kaj P Poskusiti, da-li se vidi preko luže v blaženo deželo P Ali meriti, da-li apada naš Slavnik v „Alpe Ginlie" P Po kaj P Svoje namene im&jo ! Zborovali bodo tudi. Utaborili se bodo v znožju Slavnika. Pod krovom slovenske hiše bode alnveaen banket. Kuhinja bodo gotovo talijanska, kajti za francosko ali nemško ne marajo. Za alovensko celo ne. Vsaj pa tudi ni bila še nikjer oglašena. Točila se bode „pristna" talijanska kapljioa. Za „Lego" pa tudi kaj odpade. — Prvo besedo imeli bodejo glavni sotrudniki lista „Alpo Giulie", prepovedanega v Avstriji! Slovenako planinsko društvo, ki se v kratkem pelješ mimo Slavnika, da izletiš na Učko — pozor! Zboruj, sklepaj: Slavnik je naš, mora ostati naš. Izleti v kratkem tudi tu aem gori in zabeleži na vrhu p o s o a t naroda slovenskega ! A z b u k i. 2000 otob ao je zadušilo pri neki gledališki predstavi v Kanili v Kini. Predstava ae jo vršila v Šotorih. Kar naenkrat je nastal ogenj na dveh krajih hkratu. V silni zmešnjavi je naatala taka gneča pri vratih, da ni mogel nikdo uiti. 2000 tisoč oseb ae je zadušilo, deloma pa ao jih poteptali s nogami. Mej tem je udrla v goreče šotore neka roparska družba ter je odvela ailoma 40 žensk ter oropala hiše tistih, ki so pomagali gasiti. Preklic podpisov. Podpisani izjavljajo a tem, da prekli-cujejo svoje podpise pod proglaaom konservativne stranke, odnosno nje volilnega odbora za IV. razred, ker ao bili zvijačno zavedeni v to, da so podpisati. V Trstu, 27. maja 1893. Anton Lampe — Edvard Lampe — Ivan Hervatin Umek Ivanv — Cerkvenik Anton — Štrekelj Leopold Delak Franjo. (Opozarjamo še vse druge naše volilce, kateri ao podpisali proglas konservativne stranke, da morejo preklicati avoje pod-piae še v denašnjem „Novičaru*. Ur.) Bratje Sokoli! Ker se bliža občni zbor našega društva. treba, da ae nekoliko pogovorimo glede sestave prihodnjega odbora. V ta namen ete povabljeni priti dne 1. prib. m. ob 2. uri popoludne v društvene prostore. Nekateri člani. Vsem onim prijateljem in znancem, I od katerih se mi ni bilo mogoče ob svojem odhodu iz Trsta osebno posloviti, kličem tem potom : Z Bogom I V Trstu, dne 24. maja 1893. Ljudevit Furlani. Književnost. Slovanskega Sveta št. 10 prinaša naslednjo vsebino: Madjari s kulturnega stališča. (Vprašanje ariških plemen). — Ob Tržaških volitvah. — Iz poezij Ler-montovih: Molitev (v izvirniku in slovenskem prevodu z latinico in cirilico). — Spomini (Pesem). — Pipa tobaka. (Jurčičeva povest v izvirniku in ruskem prevodu). — Iz Krčevinakih potočnic. (Elegija). — Plakao sam. (Pesem). — Na počitnicah. (Popis). — Maj (Pesem.) — KpacaBimrk. (Ruska pesem). — Ples in plesovna glazba. (Razprava). — Pesem malko čudna. — Dopisi. — Ruske drobti niče — Pogled po slovanskem svetu. — Književnost. — Književni oglasi. Narodnogospodarske zadeve. Vlnorejci čitajte 1 VBaki vinorejec, koji se le količkaj bavi s trtorejo, bodo poznal vinogradskega zavijača (trtjona), onega majhnega od zgoraj zelenkastega, od spodaj pa zlato zelenega hrošča, koji objeda trtno perje, kakor tudi grozdne peoeljne in zavija prve v podobi smol k, v katere leže pott m samica svoja jajčica (2—8), iz kojih izvale se v teku dveh tednov majhni črvički. Islezli črvički žive se, dokler so ne zabubijo, kar traje 1 — 1^ meneča, vedno od istega lista. V teiu času dosežejo dolgost kakih 8 mm. ter se zabubijo v zemlji in meseca avgusta pokaže ae drugi zarod, koji potem v podobi hrošča v zemlji prezimi in prične v spomladi zgodaj v novič svojo škodo. Ta hrošč nam ne napravlja letos še toliko Škode, ali vendar naj ae vsak po-mudi pobirati tiste zavitke in potem se-žgati, kajti na ta način ae ta hrošč najbolje pokonča. Veliko večj o Škodo nam pa napravlja takozvani kiseljak. Ta metuljček pokaže se zadnjo dni aprila in traja do konca maja; je aivorujav in meri z razpetimi peruti 14 mm. Po noči leta okoli, po dnevu akriva se pa pod p« rje in lea. Oplojena aam'ca leže svoja svetlobe!« jajčica na nežne kraje poganjkov, kakor tudi na grozdne peceljne. Sedaj jih je vdobiti v velikem številu; naj tedaj vaak pridno pregleda poganjke in grozdiče in kolikor mogoče pomasti ta majhna, svitla, okrogla jajčica. Is teh jajč