Izpolnili so polletni plan 25 dni pred rokom »Izpolnili smo polletni plan!« Tako se je glasilo sporočilo 31. maja ob devet; Uri dopoldne, katerega je dobilo uredništvo »Dolenjskega lista« iz tovarne ša- Zaletel Milan motnih peči »Keramike«. To je bil zelo važen dogodek za lokalno proizvodnjo novomeškega okraja. Kajti to je edina tovarna, katera je izvršila več kot je njena dolžnost. Popoldne smo odšli na proslavo. Tovarna jo je priredila zato, da se vodstvo tovarne temeljito pogovori še o nadaljnjem delu z delavci in da se delavstvo skupno z vodstvom po vestnem delu tudi temeljito razveseli. Proslave se je udeležilo delavstvo in vodstvo tovarne, povabljeni pa so bili tudi: Okrajni izvršni odbor, katerega je zastopal poverjenik za lokalno proizvodnjo, tovariš Janko Mišigoj, poverjenik za delo tovariš Jože Blažič, sindikalni okrajni svet pa je zastopaj njegov predsednik tovariš France Jenko. Tovariš upravnik tovarne Keramika, Milan Zaletel, je proslavo začel, pozdravil vse navzoče in v svojem govoru očr-tal napore delavstva, kakor tudi vodstva za dosego tako visokega uspeha. Posebne težave so imeli zaradi prejšnjega vodstva, katero ni znalo pravilno organizirati dela in tudi ne pripraviti ob pravem Povše Marko Veh ar Franc času surovinski material. V februarju in marcu so popravljali peči in je tudi zavidi tega produkcija zaostala. Čim je Prevzel posle novi direktor tovariš Milan zaletel, je pravilno pristopil k delavcem in dosegel, da so delavci sami popravili nedostatke in jih znal pridobiti za prostovoljno delo pri kopanju gline, nabavi Peska in kopanju vodnjaka. Novi direktor je pravi vzor socialističnega vodje, Njti on sam je opravil največ prostovoljnih ur. S svojim vzgledom je pritegnil vse delavstvo in še celo žene tovarniških delavcev so žrtvovale prosti čas za pripravo surovinskega materiala in s tem pripomogle za dosego plana. Iz številk je razvidno, kaj lahko zmore skupina, ki je tesno povezana med seboj. V januarju, februarju in marcu so bili pod planom za preko' 13.000 kg izdelkov, v aprilu in maju, ko je prevzel posle novi ravnatelj, pa so presegli plan za 34.000 kg. S prostovoljnim delom je delavstvo prihranilo podjetju 15.000 din. Z izpraznitvijo peči pri stalni vročini 45 do 50° C pa skoraj 11.000 din. Delovni uspeh prostovoljnih ur pa je 30 m3 gline, 60m:! zemlje za odkritje gliuokopa, 250 m dolga pot za izvoz gline in 50 m:i zemlje pri kopu vodnjaka. Povsem jasno je, da se je pri takem delu pokazalo precej udarnikov in da je delavstvo zaslužilo pohvalo. Novi direktor je nato proglasil udarnike. Med temi so: Marko Povše, sedem-najstkratni udarnik: .lože Krašovec, desetkratni udairnik; Retelj Alojz, štrikrat-ni udarnik. Pohvaljeni pa so bili: Vehar Franc, osemkratni udarnik; Plantan Rafael, štrikratni udarnik. Posebno pohvalo so zaslužili delavci pri peči, kajti pri zelo visoki temperaturi so izvršili delo točno in v roku. Med njimi so; Janko Petričič, Marijo Šinkovec, Andrej Vinter in Ana Hegler. Pri pripravi materiala so bih vredni pohvale: Avguštin Anžlovar, Ivan Stepec in Franc Gačnik. Vseh pohvaljenih skupaj je bilo 17. Na koncu svojega govora se je dotaknil tudi neupravičenih izostankov, ki morajo iz tovarne izginiti, se zahvalil vsem delavcem za njihovo požrtvovalno delo in jih vzpodbujal k še nadaljnjemu boju za dosego plana. Nato je govoril tovariš Janko Mišigoj. ki je med: drugim dejal, da je 31. maj zelo važen do£odex za tovarno, kajti s presegom polletnega plana so dali ljud- stvu 25 dni prej važne izdelke in prihranili denar za gradnjo splošno koristnih stavb. Z delom so dokazali vsem nasprotnikom naše države, da pri nas gradimo socializem in da bomo v resnici dosegli izboljšanje življenjskih pogojev. Ko je čestital udarnikom, jim je dejal, da oni praktično vzgajajo celoten aktiv s tem, da dajejo vse sile od sebe za čimprejšnjo dograditev socializma. Pomen udarnika pa ni samo v tem, da dviga števi'o izdelkov, ampak, da dviga tudi kakovost teh izdelkov in neprestano stremi za nove predmete, kateri so potrebni za nase vsakdanje življenje. Zato je potrebno, da začne tovarna z izdelovanjem krožnikov, skodelic, pepelnikov Ki!ašovec Jože Retelj Alojz itd. Novomeška Keramika ima za izdelavo takih predmetov vse možnosti. Tovariš France Jenko je govoril o nujnosti sindikalnega dela, kajti le ona delovna skupina, ki ve, zakaj dela, bo lahko dvigala delovni uspeli. Prav v tovarni »Keramika« je bilo dokazano, da se s pravilnim sindikalnim delom dviga tudi delovni uspeh. V imenu delavstva in nagrajencev je govoril tovara Marko Povše, ki je obljubil, da bodo celotni delovni plan izvršili dva meseca pred rokom in zagotavljal, da bo ostala prehodna zastavica trajno v njihovih rokah. Govoril je tudi o tem, da bo treba mladini posvečati več pažnje in jo neprestano vzgajati, da bodo tudi med mladino zrasli udarniki. Po slavnostni proslavi se je razvila prijetna zabava, kjer so se izmenjale misli o še boljšem delu na političnem in gospodarskem polju. Zadružna ekonomija skrbi za prevoz kopaliških gostov Ze dolgo je problem prevoza kopaliških gostov v zdravilišče Dolenjske Toplice važen. Ker nikakor ni mogoče doseči ugodno in za zdraviliške goste primerno avtobusno zvezo z Novim mestom, si je zadružna ekonomija umislila dobro konjsko vprego s prostornim brekom na gumijevih kolesih za prevoz gostov. S tem je vprašanje prevoza zasilno rešeno. Državno avtobusno podjetje je menda uvidelo nujno potrebo in enkratno uvedlo avtobusno zvezo v zdravilišče Dol. Toplice. Avtobus vozi iz Novega mesta po prihodu dopoldanskega vlaka iz Ljubljane od železniške postaje v Novem mestu v Dol. Toplice in se vrača ob 12.30 zopet ik ljubljanskemu vlaku. To pa je za zdraviliški kraj vsekakor premalo. Avtobus, kateri je dodeljen za prevoz potnikov Dol. Toplice vozi stalno na progi Novo mesto—Vinica. Ker pa med tem časom stoji v Novem mestu, opravi še pot v Dolenjske Toplice. Zdravilišče Dolenjske Toplice, ki ga obiskujejo največ zdravljenja potrebni delovni ljudje in invalidi bi pač zaslužilo, da bi imelo svoj lastni avtobus, kateri bi preskrboval prevoz potnikov vsaj dvakrat dnevno in to zjutraj ob 6. uri k ljubljanskemu, vlaku, dopoldne nazaj v Toplice kakor vozi zdaj in bi se ob istem času kot sedaj vračal v Novo mesto ter bi vozil še enkrat zvečer od ljubljanskega vlaka. Tak vozni red je bil vpeljan pred prekinitvijo posebnega topliškega avtobusa in je ustrezal potrebam kopaliških gostov in tudi domačim potrebam. Dokler ne bo to vprašanje tako rešeno, ne bo* vsestranske zadovol jnost i. Brigada na Brezovi rebri Ponovno se oglašamo v »Dolenjskem listu«. Za nas se bližajo zadnji dnevi, ko bomo^ kmalu končali z našim delom. Naša brigada presega normo^ kljub razvojnim1 neprilikam. Večkrat zmanjka vode zaradi prevoza, problem je tudi pokvarjena moka in drugo. Vse to pa nas ne ovira ker stremimo za tem, da bomto čimprej dosegli tO, kar je naša dolžnost. Omeniti moramlo. da nam; gre tudi sindikalna po* družnica na roke. Dala nam je radio aparat in to je brigadirjem všeč. V sindikalni po-družnici št. 2 so pa tudi člani sindikata, I" je eden, naj ga kar omenimo, da je to tovariš Pire Ludvik, ki ne ve ali noče razumeti, da danes gradimo za skupnost, ne pa za bi-rokratstvo. On je bil edini nasprotnik glede radia. Toliko v vednost. Južna Anica Volitve v osnovne organizacije AFŽ bodo od t. junija do 15. julija 19*>0 Stran 2 »DOLENJSKI L T S T « Stev. 16 V vsako hišo naš f,Dolenjski list" NABIRAJMO ZDRAVILNA ZELIŠČA Kompava (bodeča neža): Nabiramo korenino, katero moramo oprati ter jo posušiti na soncu ali topli peči. Cena kilogram po 55 din. Gladež (znane, rabzel): Nabiramo korenine, katere očistimo in posušimo kot kompavo. Z nabiranjem gladeževih korenin imamo dvojno korist, kajti naši pašniki so zelo potrebni, da jih očistimo tega nadležnega plevela. Cena kilogram po 47 din. Srčna moč: Nabiramo koreniko, paziti moramo, da ne nabiramo odmrle koreni-ke. Korenika srčne moči mora biti lepe rdeče barve ter očiščena drobnih koreninic. Cena kilogram po 80 din. Jesenski podlesek (čmerika): Nabiramo seme tako, da potrgamo mošničke (glavice) in jih posušimo na soncu. Posušene mošničke zmanemo ter očistimo seme na; situ. Jesenski podlesek je zelo nadležen plevel naših travnikov, zato ga naberimo čimveč. Cena kilogram po 106 din. Češnjevi peclji: Ko zoblješ češnje, ne Ali si že pozabil? Kako uničuje kapar San Jose sadno drevje? Opazoval si menda le v jeseni sadje in na njem rdeče pikice ter iste znake spomladi pod vrhnjo plastjo lubja na vejicah in vejah. To je bilo deloma uničeno s škropljenjem, a marsikdo pa še ni opazil posledic tega zaje^-dalca na sadnem drevju, kjer ponekod še zdaj štrle uničene in suhe veje v zrak. Le stopi na vrt in si temeljito poglej ter preudari zakaj se. tako drevje suši! Temu si kriv sam, ker nisi odstranil napadalnih vej z drevja. Zakaj vendar odlašaš? — Glede na svojo in splošno korist si dolžan, da takoj suhe veje in drevje odstraniš, ter to sežgeš. ker se sicer zajedalec še vedno lahko razširi na drugo — zdravo — sadno drevje, katerega ti bo uničil. To leto se je sadje ugodno oplodilo in vse kaže, da bo tudi letina dobra. Imaš otroke, ki radi jedo sadje, ga sušiš za zimo, prodaš, če je dobro in zdravo ali napraviš sadjevec itd. Pomisli vse to in ukreni potrebno, da bo čimveč dobrega pridelka! V jeseni in spomladi se je izvršilo škropljenje, potrebna pa je tudi ugotovitev, če so nekateri brezbrižneži zanemarili tudi snaženje in jih končno opozoriti, da pravočasno opravijo svojo dolžnost. Drugi škodljivec je krvava uš. ki se bo kmalu pokazala v obliki belih mahovitih oblog na mlad'ih vejicah jablan. Posledica tega je rak, ker zajedalec srka sok in se potem veje suše, a ob viharju lomijo- ter tako končno drevo popolnoma uniči. Krvava uš se imenuje zato, ker izloča krvi podobno snov, če jo zmastiš. Ponekod se je pojavil sadni, lubadar, t. j. hrošček. ki se zajeda v lubje in les ter ga uničuje. Napadeno drevje ima po deblu in vejah komaj- vidne luknjice, a pod. lubjem kratke rove, kjer se rede in razmnožujejo ličinke. Ker se to hitro vrši, hira vsled tega naše sadno drevje, se mu lušči lubje in končno suši les. Ce se golazen še ni razmnožila, je dobro, da z iglo ali ostrim ali špičastim nožem razširiš luknjice. S tem: zalego uničiš in odprtine zamažeš z glino ali cepilnim voskom-. Vsekakor pa je najbolje, da čimprej odstraniš in sežgeš napadene veje ali debla. Tudi č e š p 1 j e v kapar napravi ja veli- pozabi, da so tudi peclji zelo koristni, saj jih veliko potrebujemo za izvoz. Peclje posušimo na topli peči ali v senci. Cena kilogram po 60 din. Poleg navedenih zelišč pa bo kmalu čas, da začnemo nabirati še naslednja zelišča: Cvet lučnika ali papeževe sveče. Liste: borovnica in jelenov jezik. Rastline: Gladišnik, tavžentroža, materina dušica in trose (prah) lisičjega repa. Vse kmetijske zadruge morajo imeti v izložbah ali v trgovini razstavljene sveže vzorce zdravilnih zelišč, zato naj si nabiralci, kateri ne poznajo zgoraj navedenih rastlin, ogledajo vzorce v svoji zadrugi. Ce pa zadruga nima razstavljenih vzorcev svežih zelišč v svoji izložbi ali trgovini, jo morate na to opozoriti, kajti s pravilno urejenimi izložbami veliko pripomoremo pri spoznavanju manj znanih zdravilnih zelišč. V kolikor posamezni nabiralci ne bi dobili potrebnih pojasnil pri svoji zadrugi, se lahko obrnejo za vsa pojasnila na trgovsko podjetje »Gosad«, Ljubljana, Prečna 4. Miha Zupan, ko šikode. Napadeno drevje dobi črnikasto lubje in tudi listje je prevlečeno s sajam podobno oblogo. Na breskvah se je pojavila že kodra.-vos t. Potrgaj napadene liste in pravočasno škropi drevo z 2 »/• galico, kar se uporablja tudi proti peronosperi na grozdičju (ribeziju) in trtah. Tu pa tam- opaziš zlasti na orehovem in drugem sadnem drevju, d-a se iz debla in v teh napravljenih luknjicah cedi tobaku sličen sok. To povzroča zajedialec, ki ga imenu jemo v r b o v e c. Njegova ličinka se zarije- globoko v les, večkrat do osrčja ali stržena in izjeda staničje ter srka sok. Tako drevo polagoma hira in se suši ter mu pogosto veter prelomi izjedeno alj strohnelo- deblo. Zajedalca uničiš tako, da pravočasno razširiš vdolbino in v njo potisneš žico, s kateTo zamoriš ali zmastiš ličinko, rano pa potem: zamažeš z glino ali cepilno smolo. Listne uši uničuj s tobačnim izvlečkom.! S tem sem hotel opozoriti naše sadjarje le na nekatere najvažnejše škodljivce sadnega drevja, da marsikdo ne bo ostal brezbrižen v času, ko lahko mimotgrede opazi posledice in si na najprimernejši ali cenejši način pomaga sam. VAŽEN POMEN SAJENJA SONČNIC DOBRO POJMUJEJO Da je z mlaščobo pri nas še vedno precej slabo, je splošno znano. Vendar ne bi bilo tako, če bi se vsi naši kmečki gospodarji zavedali važnosti sajenja oljnatih rastlin, s katerimi bi nadomestili primanjkljaj maščob. V zadnjem času pa se kaže, da so tudi naši ljudje prišli do spoznanja važnosti sajenja oljnatih rastlin, zlasti sončnic, katerih so letos precej posejali. Pri tem delu pa tudi naša šolska mladina1 ni zaostajala, Zadali so si nalogo, posejati primerno količino sončnic in jih sami oskrbovati. Učenci sed-emletke v Dol. Toplicah so kar tekmovali med seboj, kdo bo pose jal več sončnic, zlasti oni iz višjih razredov. Skupno so posejali 4223 senilen, katerih število pa se bo še zvišalo, ker so prejeli več semen in vse posadili. Ker jim je učiteljstvo raztolmačilo, kako morajo gojiti sončnice, moramo tudi upati, da bo uspeh povoljen. V zadnjem času sem obiskal več krajevnih odborov in se med drugim pozanimal tudi za naš »Dolenjski list«. Kar hudo -ml je bilo pri srcu, ko sem1 zapazil v neštetih pisarnah KLO naš časopis zložen v kupih po mtizah in stolih. V pisarni Krajevnega ljudskega odbora Mokronog sem videl v takem, kupu še tretjo številko »Dolenjskega lista«, katera je izšla že 2. marca- 1950. Kaj je temu vzrok mi ni jasno. To je že skrajna malomlarnost in tako rekoč sabotaža-. Ta krajevni odbor ima naročenih 30 izvodov »Dolenjskega lista«, a ta se nahaja od tretje številke dalje na mizi v pisarni in čaka odrešenja-. Takih primerov je nešteto. Aktiv LMS Aktiv LMS Mokronog šteje okoli 50 članov, na sestanke jih pride pa zelo- malo. Kje je krivda nedelavnosti, je težko ugotoviti. Med mladino je volja do dela in se vidi, da se zaveda današnjih dni. To se kaže zlasti pri raznih delovnih akcijah, katerih se nasproti drugim delom, še kar zadovotljivo udeležuje. Zda ji je bilo nekaj mladincev v frontni brigadi. Tudi na drugih akcijah so bili mladinci in mladinke Mokronoga; še kar v zadovoljivem številu zastopani. Glavni vzrok te zaspanosti je bilo slabo vodstvo. Zdaj ima mladina dobrega predsednika tovariša Skodla E mesta, ki se trudi na vse načine, da bi spravil aktiv na pravi tir. Pri tem mu morajo pomagati še ostali člani komiteja. O kakšnem študiju se- sploh ne more govoriti, ker mokrono-ška mladina te;ga sploh ne pozna, akoravno se danes polaga največ pažnje na ideološko izgradnjo vsakega posameznega mladinca in to zlasti na podeželju. Zadnji čas so sestanki dobro obiskani, a kaj pomaga, ko pa niso plodonosni. Mladina pride na sestanke le zato, da se tam med Zato predlagam vsem krajevnimi odborom, da list izobešajo na vidno me-sto v svojem kraju, dia ga bo lahko čital sleherni človek. Za tako izobešanje sta potrebna dva izvoda lista. Na ta način bo list prodrl na svetloi in poznali ga bodio vsi in marsikdoi se bo še naročil nanj. Toliko je danes še ljudi, ki sploh ne vedo, da izhaja »Dolenjski list«. S takim izobešanjem! bo- stopil naš list popolnoma v javnost in bo kljub svoji zaenkrat, še majhni nakladi dosegel svoj namen, Apeliram na sleherni Krajevni ljudski odbor, ki ima naročen »Dolenjski list«, da takoj začne z izobešanjem) lista in dia zadolži človeka, ki bo skrbel, da bo- izobešanje lista potekalo v redu. Možek Mokronog seboj zafrkava in čaka, da se sestanek kmia-in zaključi in da se potem: začne- ples. Bolje, da takih sestankov ni. Na območju mokronoške-ga aktiva je mnogo neorganizirane1 mladine. Za to mladino- se je treba pozanimati in jo vključiti v organizacijo. Takoj je treba začeti z delom. Mladini je treba tudi nekaj nuditi in ji dati na razpolago eno- sobo- kjer se bo lahko sestajala,, študirala, zabavala in vodila administrativne posle, ne pa. da po sobi ležijo- po oknih in po tleh kartotečni listi, okrožnice itd'. Da se vse to- poprav j je treba vztrajnega in napornega dela. Potrebno pa je tudi tesno sodelovanje z ostalimi množičnimi organizacijami. Se enkrat poudarjam, da je nujno potrebno takoj nekaj ukreniti in mokronoško mladino vključiti v delo, ki ga ima ostala naša mladina. Sramota bi namreč bila, da mladina Mokronoga, ki imia slavno tradicijo iz NOB, danes ne bi sodelovala pri gradnji socializma in tako gradila, kar bo v najkrajšem času uživala. * Možek V Trebnjem smo zaključili praktične tečaje Organizacija AF2 je v trebanjskem okraju organizirala pet praktičnih tečajev. To sicer ni veliko, vendar pa dovolj, da smo videli, da je ta oblika dela blizu našimi ženam. Vseh pet tečajev je bilo dobro obiskanih. Na Čatežu je šiviljski tečaj pose-čalo 20 tovarišic. v Trebnjem- krojnega 39, na Vlirni teoretičnega kuharskega; 20, na Prim-skovem krojnega in šiviljskega- 12, v Dober-niču šiviljskega- 15. Tečaji so trajali od 2 do 3 mesece, po dvakrat tedensko, le v Dober-niču je bil redno vsak dan po- 8 ur. V tečajih dosežene uspehe so udeleženke pokazale na. zaključnih razstavah, ki so jih pripravili vsi tečaji. Politična predavanja so se sicer vršila po tečajih, vendar pa je bila po- nekaterih krajih še preslaba organizacija. Izobraževalnega tečaja so se najbolj pridno udeleževale tečajnice na- Primskovem, kjer so ga prav vse posečale, kljub temu, da so se vračale na- svoje domove šele pozno v noč-Vse voditeljice tečajev so sei pohvalie, da so imele pridne- in vestne učenke. Tov. Gran-dovčeva iz Doberniča pravi, da se včasih ni vajenka toliko naučila v enem- letu kot so se v tem- tečaju v treh mesecih. Pri sami organizaciji tečaja so imele žene težave v Doberniču, kjer so govorili »dobri« ljudje, da bodo morale iti v brigado vse, ki bodo posečale ta tečaj. Ko s tem niso uspeli in so s tečajem pričeli, so kmalu tečajnice pričele razpravljati o krajevni šivalnici, so se-zopet oglasili s parolo, katera bo šla v šivalnico, bo ob stroj. Tudi tej paroli niso do-bernišike žene nasedle. Z organiziranjem podobnih praktičnih tečajev ne bomlo čakale do jeseni, marveč bomo že v poleitju organizirale razne tečaje za vkuhavanje sadja in zelenjave. FS. ... . ; :' v:SSv Novomeščani rušijo bunkerje ob osvoboditvi L okrajni zlet stanice mladih tehnikov Novomeščani na delovnih akcijah Ob priliki prireditve prvega, letalskega mitinga po. osvoboditvi na Dolenjskem, je- organiziral okrajni odbor ljudske- tehnike v Novem mestu tudi I. zlet stanice mladih tehnikov, kateri je bil v nedeljo 14. maja t. 1. dopoldne. 2e v zgodnjih jutranjih urah je odmevala po Novem mestu vesela pionirska pesem naših mladih tehnikov, ki so na kamionih OKAP prihajali na svoj prvi zlet. Dvesto jih je prišlo iz večine- pionirskih odredov novomeškega okraja-. Kmalu po deveti uri je otvori! konferenco- Stanič mladih tehnikov in s tem Zlet mladih tehnikov sekretar štaba tov. Jarc, nakar je govoril o pomenu tehnike sekretar OOLT tov. Avber Avgust, ki je naštel vse nalo-ge o delu v posameznih krožkih in zlasti pohvalil pionirje Stanič v Smi- helu pri Novemu mestu, Dovža in Soteske, kjer so v svojih krožkih izdelali orodje za mizarsko delavnico. Poi razgovoru, kjer so nekateri pionirji povedali, kaj so vse napravili in pokazali svoje izdelke, so v sklepih sprejeli, da bodo v vseh pionirskih odredih ustanovili krožke- pionirskih stanic mladih tehnikov in v tem tudi tekmovali. Po konferenci so- se udeležili prve razstave- Ljudske Tehnike. Po kosilu so odhiteli v Prečno, kjer so prisostvovali, letalskemu mitingu. Le težko so se ločili od letal in marsikdo je napravil sklep, da postane tudi on letalec, zato se bo vključil v krožek modelarjev in ko bo dobil tu prve poglede v to panogo, pa še vstopal v aeroklub Majde Silčeve in postal jadralni letalec. Učo Stev. 16 »DOLENJSKI LIST« Stran 3 PIŠEJO NAM Vstopajmo v strokovne šole j Ce prej ne, gotovo pa ob času, ko konča dijak oziroma dijakinja 3. razred gimnazije in položi nižji tečajni izpit, začno razmišljati otroci s starši vred, kami sedaj. Tekom let so pogosto opazili otrokovo nagnjenje k temu ali onemu, bodisi da, kaže zanimanje in sposobnosti za glasbo, risanje, prirodo, elektriko, stroje itd. Njihova sedanja dolžnost je, da ga pravilno usmerijo v poklic. Ce ugotove, da ima dijak posebno lep© odnose do svojih mlajših bratcev in sestric ali do sosedovih otrok itd. s katerimi se je pogosto igral »šolo«, v katerih je nastopal sam, vedno kot učitelj, tedaj lahko sklepajo' na to, da ima prirodno nagnjenje za učiteljski poklic. Potrebno ga je pravilno usmeriti ravno- ko- podloži malo maturo in ga vpisati na učiteljišče, saj ima za vstop vanj vse predpogoje. V Novem mestu obstaja učiteljišče že dve leti. Nim.a sicer še lastnega poslopjla, zato gostuje v zgradbi, katera je last osnovne1 šole. V prihodnjem letu pa je v planu gradnja novega poslopja in tedaji bo zavod, še- posebno zaživel. Z nastavitvijo lastnega stalnega profesorskega kadra mu bodo- dani vsi pogoji nadaljnjega razvoja. Tu se bo vzgajal nov učiteljski kad-e-r, ki bo po nekaj letih prevzel vzgojo naših najmlajših in izpopolnil svoja mesta v naših z učiteljsitvomi slabo zasedenih osnovnih šolah na Dolenjskem, zlasti pa v novomeškem, črnomaljskem, trebanjskem, kočevskem in krškem okraju, kateri spadajo v območje tukajšnjega učiteljišča. Prepričani smo, da v bodoče me bo več tolikšnih vrzeli na šolah naše Dolenjske, pa tudj mreža šol se bo povečala. Ustanovile! se bodoi nove osemletke. Na vseh teh šolah boidioi zaposleni prvenstveno absolventi novomeškega, učiteljišča, ki poznajo mentaliteto dolenjskega: ljudstva in se mu bodo znali hitreje in- laže- približati, Spomnimo se tudi resolucij zadnjih plenarnih zasedanj KPJ in KPS, iz katerih je to-časno videti, kakšen pomen pripisujejo šolstvu tako oblastni kot tudi politični forumi, kakšno skrb posvečajo: osnovnemu šolstvu in učiteljstvu. „ Ljudska oblast nudi učiteljskemu naraščaju vse ugodnosti. Ima prednost pri sprejemu v dijaški dom, po potrebi uživa državno štipendijo tekom šolanja se nauči glasbenega instrumenta, se nauči smučati na brezplačnih tečajih in mu omoigoči: nabavo smučarske opreme po nizkih cenah, ga nauči plavanja v tečajih itd:. Po dovršitvi učiteljišča pa ima abiturient možnost tudi nadaljnjega študijama višji pedagoški šoli in celo na univerzi. Ali si že poravnal naročnino Za vpis na učiteljišče je potrebno- vložiti pri prosvetnem odseku pristojnega OLO z 10 din kolkovano prošnjo, priložiti mu izpisek iz rojstne knjige in spričevalo o izvršenem nižjem tečajnem- izpitu, o-boj-e v izvirniku, organizacija LMS pa bo izdala karakteristiko o diJakovemu mladinskemi delu v1 šoli. Pripominjamo še, da dijaki s položetniim višjimi tečajnim izpitom-, lahko dobe takojšnjo namestitev na eni izmed osnovnih šol v svojem okraju. N. L. 4. Izlet na Hvar in iluminacija Splita. V nedeljo zjutraj smo že zgodaj stali na pomolu pred ladjo »Rab«, ki nas bo potegnila na otok Hvar v mesto Hvar. Vožnja je bila vsled velikih valov razgibana-, kar je imelo poseben vpliv na želodce »nekaterni-kov«. Dve uri in pol sta hitro minili in že se je bliskalo v soncu mestece Hvar. Dve mogočni trdnjavi sta za- zadnjo kuliso. Po svoji legi in kulturnih spomenikih znano mestece smo si dokaj- hitro ogledali. Iz mesteca smo krenili skozi naravni park v bližnje kopališče. Tu smo prebili nekaj ur na čisto naravni obali Jadrana. Okoli 250 potnikov na,s je pričakovalo ladjo, katera je imela priti z otoka Lastova. Ni bilo gotovo, ali bo za vse prostora, ali ne. Kajti obalna ladja »Rovinj« lahkoi sprejme okoli 450 potnikov. Po velikem prerivanju smo se vsi vkrcali in prišli okoli šeste ure zvečer nazaj v Split. Zvečer točno ob osmi uri se je zasvetilo na tisoče luči, vsepovsod, na zgradbah, ladjah, na Marjanu itd. V zrak so letele raznobarvne rakete in padale v morje. Vse mogoče IZ METLIKE V kulturnem pogledu v Metliki vsekakor ne spimo. Gotovo ste že slišali ali brali o KUD Engelberta Ga-ngla. Društvo ima več sekcij. Najdelavn-ejša in najvidnejša je god-betna sekcija. Priredila je že samostojen koncert ter s sporedom gosto vala v Črnomlju in Gradiču. Pri vsaki kulturni prireditvi sodelujejo ti naši fantje- in možje. Vsi so delavci, kmetjei in- nameščenci. Cez dam vrše službene dolžnosti. Ce pa zvečer stopaš po metliških ulicah, zaslišiš godbenike-, kako se vadijo včasih dolgo v noč. »2e spet bodo igrali in z zvoki poživili program,« si moraš misliti. 21. maja 1950 je gimnazija v Metliki priredila telovadni nastop. Tovarišica Herako-vičeva in tovariš Rajmer sta požrtvovalno pripravil jala dijake za ta- dan. Dopoldne je zaživela Metlika. Dijakinje v belih oblekah, v modrih krilih, belih bluzah in z, rdečimi rutami okrog vratu so s svojo- mladostjo okrasile ulice. Vsi dijaki so- se pred nastopom zgrnili okrog gimnazije. Prišla je tudi godba. Z mjo na čelu so odkorakali proti telovadišču. Ljudje so sie usuli za mladimi vrstami. Z zadovoljstvom smo gledali naš mladi naraščaj, četudi tu in tam vsa, izvajanja še mi-so bila najboljša. Mnogo so pripomogli k uspehu tudi godbeniki, saj so bili celo tako požrtvovalni, da so sodelovali tudi v opoldanskih urah pri vajah. Dolžni smo- zato javno- zahva^ lo vsem godbenikom- in dirigentu tovarišu Mihelčieu. Dijaki pa so obljubili,, da jim bodo v sili med- počitnicami pomagali P^i poljskem delu, ker so toliko žrtvovali za njihov nastop-, katerega sp: posvetili rojstnemu dnevu maršala Tita. S TEM JE TREBA KONČATI Te dni f(e je zglasila v uredništvu blagaj-ničarka Okrajne lekarne v Novem, mestu, zaradi notice »S tem je treba končati«. V razgovoru s piscem tega članka in tovariši co blagajmičarko smo ugotovili, da je članek nerazumljivo napisan in da blagajničar-ka ni zaračunala bloka v prid protituberku-lo-zni ligj zato, ker je bila kupec znanka, ampak zato, ker niti kupec niti blagajničar-ka nista imela drobiža. Torej račun ni bil popravljen, ampak računu n[ bil prištet znesek za blok protituberkulozine lige. Pri tej priliki moramo omeniti, da je blagajničarka Okrajne lekarne v Novem mestu zelo vljudna in prijazna s kupci in da je kljub neza-nimanju nekaterih Novom-ešćainov ona sama prodala za 4000 din blokov protituberkulozne lige. dočim jih je Okrajni magazin z vsemi svojimi! podružnicami prodal za desettisoč di* narjev. Tovarišico, ki je notico napisala, opozarjamo, da naj piše le take stvari, ki so resnične in ki ne žalijo človeka. To naj bo opozorilo tudi vsem ostalim dopisnikom, da naj svoje dopise dobro preverijo in šele nato pošljejo v objavo. JAZ TEBE S KRUHOM, TI MENE S KAMNOM V Mokronogu živi pril Stritarju 801etmi starček Gregorčič, ki ima pri njem dogovorjen- dosmrtni užitek. Stritar se pa ne zaveda dolžnosti, katere ima do Gregorčiča. Tako ni. pr. starček ne prejemia od oskrbnika v zadostni količini miti najosnovnejšega-, to je hrane. Živi v zelo slabih življenjskih prilikah. . Najgrše in majpodtejše je pa to, dia Stlru-tar starčka pretepa, ako mu ta kaj: potoži. Zelo žalostno je pogledati starčka, ki se mu na obrazu in po: telesu poznajo- udarci palice. Akoi starčka vprašaš od, kot te modre sirene, tovarniške, ladijske, lokomotivske so piskale na ves glas. To je bila iluminacija Splita in ognjemet izvršena na čast prvemu maju. Vse v barvali so odsevale luči po gladini luke. Res prekrasna nočna slika! 5. Prvomajska parada — revija naše moči. Na dan prvega- maja smo že v zgodnjih jutranjih urah lahko opazovali kako se zbirajo na vseh cestah množice ljudi, peš in na raznih vozilih. Točno ob deveti uri se je začel pomikati po Titovi obali sprevod, v katerem smo lahko videli, kaj zmoremo., Skoraj tri ure so . se vrstili mimo nas avtomobili, vozovi, naloženi z najrazličnejšimi izdelki. Težka .industrija, pa vse do lokalne in kmetijskega zadružništva itd. Razumljivo je, da so vse izdelke spremljali najboljši delavci, udarniki, racio-naliza-torjl, novato-rji in vsi, ki so bili ponosni na dela svojih rok in ki, so čutili, da je prvi maj praznik dela — torej zato njihov praznik. Poleg gospodarske strani je bilo prika- podplutbe, se začne na različne načine izgovarjati in si ne upa povedati resnice, kajti ve, da bi ga Stritar še bolj- pretepal, če bi zvedel, da starček to njegovo nečloveško postopanje razm-aša, A resnica pride vedno na dan. In tako je prišla tudi tu. Zdaj ve že ves Mokronog, kako nečloveško ravna Stritar s starčkom. Take stvari so v naši socialistični domovini -nedopustne. Odgovorni organi naj Stritarja o teh stvareh posvarijo in, naj se za življenjske razmere 801etinega starčka Gregorčiča večkrat pozanimajo. Našla ljudska- oblast sje ogromno trudi, da naši stari ljudje uživajoi svojo starost v zadovoljivih življenskih pogojih in razmerah, a dogajajo se še primeri, ki so nedopustni. Se enkrat bi prosil odgovorne organe in KLO Mokronog, da to ravnanje s starčkom uredijo in mu zagotovijo mirna in- Vesela stara leta. Možek ZARADI KOMODNOSTI PRIKRAJŠANI POTROŠNIKI NA MASTI Kmečka zadruga v Dol. Toplicah je prejela od živinoprometa v Novemi mestu nalog, da odda maščobo, katero prinesejo obvezniki oddaje poslovalnici Okrajnega magazina-, da jo ta odda potrebnim po-trašnikom'. Kmečka, zadruga je prejela od gospodarjev, ki morajo oddati maščobo, 30 kg masti. Zadružni poslovodja je obvestil poslovodkimjo poslovalnice okraj, magazina, da ima 30 kg dobre masti, katero naj takoj dvigne, da jo razdeli med najpotrebnejše potrošnike. Poslovodkinja je izjavila, da maščobe ne sprejme pred prvim junijem in tako je ostala mast v zalogi trgovine kmetijske zadruge. Medtem: pa- je ži-vimoproimiet iz Novega mesta prišel v Dolenjske Toplice in je mast, katera je bila na zalogi, odpeljal v Novo mesto, domači potrošniki- katerim je bila mast v prvi vrsti namenjena, p-a so taiko za-radi komoditete ostali brez maščobe. Res ni 30 kg toliko, da bi mogle biti krite vse potrebščine, vendar b[ bilo za prvo silo najpotrebnejšim pomagamo, če bi bili uslužbenci okrajnega magazina malo bolj uvidevni in čutili z najpotrebnejšimi potrošniki. LEKARNIŠKA POSTAJA V DOLENJSKIH TOPLICAH 21. miaj-a je bila otvor jena lekarniška postaja v Dol. Toplicah, prva v novomeškem okraju. Postaja ima na zalogi vsa potrebna pripravljena zdravila tako« za izdajo receptov, kakor tudi za ročno prodajo in je vezana predvsem na krajevnega zdravnika. Razen te se je delovni kolektiv Okrajne lekarne v Novem' mestu obvezal, da bo uredil v tem letu še postaji v St. Jerneju in Žužemberku. S tem se bo delovnemu človeku, potrebnemu zdravil, prištedila- marsikatera dolga pot in bo v teh postajah dobil vse potrebno, kar rabi. NEKAJ, KAR BI NE SMELO BITI V poletju med počitnicami od 8. julija do 2. avgusta 1948. se je nastanila v Poljanah pri Dol. Toplicah delovna brigada mladih ljudi, največ dijakov, ki so po kočevskih gozdovih nabirali zdravilna zelišča. Bil je to štab sekcije delovnih brigad Slovenije VIII. LPDB iz Ljubljane. Topli ški mesar Franc Sobar, ki je tudi predsednik KHO je brigado zalagal z mesom ter jirni v teku časa prodal 166 kg mesa v skupnem znesku 7040 dinarjev. Ko je- brigada zaključila svoje delo in od. potovala, je prevzela tudi račun za oddano zano tudi ostalo življenje. Naša hrabra vojska je bila častno zastopana, pa naša ljudska oblast, pa kultura in prosveta, fizkultura z vsemi svojimi panogami itd., itd. Človek ne more obdržati v glavi vsega, kar je videl. Popoldne smo izkoristili za kopanje. Zvečer pa, ker je bil to zadnji večer našega bivanja ob Jadranu, smo preživeli na prijetni družabni prireditvi v Domu mornarice. Tu so tudi plesalke in plesalci prišli na svoj račun. 6. Prišel je dan povratka. Hitro se je približal konec našemu izletu. Pred odhodom smo morali marsikaj urediti; plačati vse račune, zahvaliti se vsem dobrotnikom, ki so nam pomagali, rezervirati vagon, izvršiti vse oficielne* obveznosti in še nam je ostalo nekaj časa, da smo videli mednarodno veslaško regato v splitski luki, katera je bila dopoldne. Množice ljudi, ki so prisostvovale tekmam naših in avstrijskih veslačev, so dokazovale, kako veliko je zanimanje za ta šport. Spomnil sem se na našo zeleno Krko, na kateri bi se dali ravno v tej športni disciplini, doseči krasni uspehi. Saj je treba samo izkoristiti naravnost idealne naravne pogoje. V vlaku nazaj grede smo se še radi ozi- meso, katero naj bi bilo plačano po čekovni nakaznici. Pretekli so meseci, a denarja za prejeto meso ni bilo- od nikoder. Ker je prodajalec mesa moral plačati živino, od katere je meso prodal brigadi in ker denarja od nikoder ni bilo, je bil pač primoran za svoj zaslužek opominjati, kar je tudi storil s priporočenim pismom. Toda, tudi na, to pismo ni bilo odgovora. Ker na opomin dalje časa ni bilo- odgovora, je ponovno pisal, toda zopet nič. Preteklo bo že skoraj dve leti od tega, denarja pa še sedaj ni. Obrtnik, ki je obenem še prav deloven človek za skupnost in je večidel njegovo delo za skupnost brezplačno ali skromno plačano-, mora živeti pač le od zaslužka svoje obrti. Nikakor pa ni v stanju, da bi oddajal, meso- brezplačno im čas bi že bil, dia štab sekcije poravna svoje račune. OB SKLEPU IZOBRAŽEVALNEGA TEČAJA V DOLENJSKIH TOPLICAH Izobraževalni tečaj v Dolenjskih Toplicah, ki se- je začel v začetku meseca novembra se je: z dme 31. marca 1950 zaključil s povoljnim in zadovoljivim uspehom. V tečaj je bilo vpisanih 56 tečajnikov in- tečajnic, od katerih pa niso vsi redno- posečali tečaja. Kolikor tolikoi redno je obiskovalo tečaj 36 tečajnikov, od katerih je bilo 28 prav rednih im točnih obiskovalcev, zato je pri teh uspeh prav zadovoljiv. Ti so ob sklepu tečaja, izjavili, da bodo prihodnje leto zopet radii in z veseljem; obiskovali tečaj., da bodo znanje čim bolj izpopolnjevali. Pri končnih konsul-tacijah je prisostvoval tudi predsednik KLO in predstavnica AF2 organizacije, ki sta se prepričala o važnosti izobraževalnega tečaja in o zadovoljivih uspehih tečaja. Cep-rav j© bil obisk v splošnem primeren za tukajšnje: prilike in je bil zadovoljiv, bi bil lahko boljši, če bi množične organizacije vzele važnost izobraževalnega tečaja resneje v pretres ter imele za tečaj večje zanimanje. Upajmo, da bodo zadovoljivi uspehi letošnjega tečaja razgibali; v bodoče tudi množične organizacije, da se bodo za tečaj resneje zanimale in ga tudii moralno podprle. Izobraževalni tečaji so za- naše ljudstvo prav blagodat, ker mu nudijo višjo in popolnejšo izobrazbo. BELOKRAJ1NSKA KSANTIPA IN MOLČEČI SOKRAT Iz starogrške zgodovine nam je znano, da je živel filozof Sokrat, ki je imel zelo hudobno in sitno ženo po imenu Ksantipo. Molče in vdano je prenašal vse njene muhe, sitnosti, kreganja in žaljivke. Cim vdaneje je prenašal vse njene muhavosti tem hujša in ziobnejša je postajala. Mnogokrat se je vsemu temu izognil na ta način, da je odšel od doma, kar je njegovo ženo še huje raz-kačilo. Ob neki priliki, ko se ni mogla drugače maščevati nad njegovim stalnim mirom ga je vsega oblila z vsebino nočne1 posode. Niti to ni spravilo mirnega Sokrata iz ravnotežja. Prav premišljeno in mirno je izustil: »Po vsakem grmenju navadno dežuje.« Nekje pri nas v Beli Krajini živi zajetna, obilna in dobro ohranjena ženska, ki je po svojem značaju zelo podobna Sokratovi Ksan-tipi. Ze 40 let prav potrpežljivo in bogu-vdamo prenaša njen -mož vse njene izpade hudomušnosti in zlobe. Bilo je nai dam volitev v Zvezno skupščino. Praznično oblečen, kakor se na ta dan spodobi, je odkorakal njen mož na volišče ter v redu opravil svojo državljansko dolžnost. Kaj kmalu se je vrnil domov. Na hišnem pragu ga je pričakovala njegova Ksantipa. (Nadaljevanje na 4. strani.) rali nazaj na panoramo Kaštelanskega zaliva in okolice Splita, katera se nam je zdela že kar domače poznana. Vsi smo imeli ta vtis, da je bila vožnja nazaj kratka. Ker smo poskakali z vlaka v Kamdiji in Novem mestu že ob sedmih zjutraj, je bil za pripovedovanje domačim in za odpoeitek na razpolago kar cel dan. In končni rezultat izleta. Za vsakogar velika pridobitev. Teden dni pa toliko novega. Ker smo izkoristili prvomajske počitnice, tudi šolski pouk ni trpel. Pa materijalna stram. Mi »ekonomski« smo takoj v kalkulaciji. Kar poceni smo prišli ven: 500 din in nekaj hrane v naturi to so bili najnujnejši izdatki. Dobra organizacija je za tako reč predpogoj. K. B. Nv al ■ a vrag arocniki, pišite v svoj list! SJiCetcai vtisov e/c$Gurazije v Split Stran 4 »DOLENJSKI LIST« Stev. 16 Slavnostni telovadni akademiji gojencev Zavoda za fizkulturo v Črnomlju in Metliki V prvih dopoldanskih urah smo zaslišali zamokli glas črnomaljskega bobnarja, ki je -— kakor v srednjem veku — obveščal meščane: »D revi ob 19. uri priredijo gojenci ljubljanskega Zavoda za fizkulturo v domu ljudske prosvete telovadno akademijo na čast 9. obletnice ustanovitve OF. Vabimo vse občinstvo, da pozdravi prihod ljubljanskih telovadcev!« Omenjene besede je ponovil na več mestih, zatem pai se je s svojim bobnom in hripavim glasom napotil proti domu. Požrtvovalni mladinci in mladinke so začeli krasiti dvorano v domu ljudske prosvete, v kateri je bilo že februarja leta 1944 zgodo, vinsko zasedanje SNOS in v kateri so- se borci ter voditelji NOV poslovili od svojega dragega komandanta Franca Rozmana-Staneta. Dve mladinki sta prinesli iz gimnazijskega poslopja tudi precej veliko sliko maršala Tita, ki jo je še med NOB narisal po prinesenem vzorcu iz Jajca naš priznani akademski slikar Božidar Jakac. Med tednom pred 27. aprilom, in 1. majem je Črnomelj — središče Bele Krajine — videti še posebno veličasten: čez reko Dobli-čico, blizu njenega izliva v Lahinjo, se v veličastnem loku razteza velik betonski most, ki ga bodo izročili prometu na praznik dela. Desetine delavcev, ki delajo na njem. od jutra do mraka, ob vsakem; vremenu, so tudi navdušene, da bod5 zvečer videle to, o čemer so na tihem govorili v Črnomlju že skoraj ves teden, - nastop gojencev ljubljanskega Zavoda za fizkulturo. Na postaji v Črnomlju so gojence Zavoda za fizkulturo počakali številni dijaki gimnazije in pionirji iz osnovne šole s svojimi profesorji in učitelji. Od ondod so vsi skupaj v sprevodu krenili siko-zi mesto; gojenec šole je medtem igral na harmoniko poskočne partizanske in slovenske narodne pesmi. Dvorano v domu ljudske prosvete je občinstvo napolnilo do zadnjega kotička, da celo toliko jih je bilo, da so bili fizkultur-niki v skrbeh, kako bo z izvedbo obsežnega telovadnega programa. Po slavnostnem! uvodu, ki je obsegal himno in kratek referat sekretarja OF o deveti obletnici ustanovitve OF se je pričela slavnostna telovadna akademija, ki ni samo uspela, ampak je zapustila sijajen vtis v vseh gledalcih. Črnomaljske telovadne vrste so nazorno spoznale, kaj je pravzaprav telovadba in kako se bo treba lotiti dela v bodoče. Predsednik okrajnega telovadnega odbora tovariš Dare je bil že ob samem začetku silno navdušen in je med drugim dejal, da telovadna akademija ljubljanskih telovadcev pomeni prelomnico v fizkulturnem delu skoraj po vsej Beli Krajini. V prvi točki večernega programa so nastopili gojenci z vajo: »Športni motivi«, ki jo je sestavil profesor Ulaga. Nič manj efektna in dovršeno izvajana ni bila »Devetorica« od Mire Celikove. Preskoki preko konja so po svoji dinamični in urni izvedbi tako navdušili vse prisotne, da so bili vsi telovadeči deležni viharnega aplavza-. Vaje s kiji in. žogami, ki so jih izvajale mladinke, so se odlikovale po dobri skladnosti, posebno pa je zadovoljila vedra "in poskočna glasbena spremljava. Tovariš Longvka Miro, naš priznani telovadec na orodju in profesor Zavoda za fizkulturo je prikorakal z mladinci II. in III. letnika pred bradljo. Skoraj vsi go-j-enci so vadili zadovoljivo, posebej pa lahko omenimo tovariša Slavka Japlja, ki je žel viharno odobravanje. Vsi navzoči so se spogledovali, ko je na bradlji pokazal visoko tehnično znanje tovariš Longvka. Napovedovalec programa je moral občinstvu seveda povedati, da tovariš Miro ni gojenec zavoda, ampak naš olimpijec, ki se bo- letos julija meseca pomeril na svetovnem prvenstvu v orndni telovadbi v Bazlu v Švici. (Nadaljevanje s 3. strani) Srepo gai je gledala in se zadrla: »Si volil! — Mhm! »Si volil za njihovo državo!« — Mhm! »Si volil njihovega Tita!« »Mhm!« je mirno odgovarjal Sokrat drugi. Razkačena nad tem dejanjem se je sodobna Ksantipa. zagnala v svojega možička ter ga na način starogrške Ksantipe s pestmi izprebunkala-ter pri tem sramotila vse pridobitve, za katere je njen sin dal življenje, vse pridobitve, ki ji omogočajo mirno in udobno življenje, katero ji omogoča podpora po padlem sinu in živilska karta, katero v redu prejema. Poljubne sestave prostih vaj (talna telovadba) so bile za Crnomaljce čisto nekaj novega. Med mnogimi, ki so se odlikovali v sijajni in talentirani izvedbi, smo opazili predvsem, dijakinjo, Ljubico- iz Makedonije in Mariborčanko Jelko Hlebčevo. Z vajami za zvezni zlet, Iki bo leta 1952 v Beogradu, je nastopilo 12 mladink II. letnika. Glasbena spremljava in sestava sta bili v odlični skladnosti, za kar gre mojstru Prinčiču in Celikovi vse priznanje. Pri akrobatiki sta najbolj iznenadila tova. riša Fajs in Raznožnik, ki sta razen drugih težkih prvin sijajno izvedla tudi po štiri premete nazaj; prav gotovo bi lahko pokazala še več, kar pa zaradi premajhnega prostora v dvorani ni bilo mogoče. Šestnajst dijakov tretjega letnika je nastopilo v zadnji točki s »Solo boksa«, ki so jo pokazali že v Beogradu, Kopru ter na svoji prvi akademiji. Videti je bilo, da- je tehnično dovršena izvedba navdušila ne samo mlado in staro Črnomlja, temveč tudi s-estav-ljalca profesorja Erbežnika in Prinčiča, našega glasbenega mojstra, ki si je tako umetniško- zapisal gibe v notah. Kakor nam- je zvečer po končani akademiji povedal mojster sam, meni, da je »Sola boksa« ena njegovih najboljših skladb, ki jo je izgotovil v pičlih dveh dnevih. V omenjeni točki sta nastopila tudi bivši slovenski prvak v boksu Toplak in izvrsten smučar z Zavoda tovariš Mlačnik Štefan. Najbolj efekten je bil prizor, ko so nastopajoči formirali krog — pravi ring, v kate-remi sta se pomerila z rokavicami gojenca Toplak in. Mu rata g ič. Toplak je imel zelo lepe udarce, vendar njegov borbeni tovariš ni hotel zaostajati prav nič za njim. Iz množice se- je še enkrat izvil val navdušenja in odobravanja. Naslednjega dne smo z gojenci zavoda sedli na kamijone in se odpejjali v Metliko na ponovitev akademskih točk. Med potjo nas je pozdravljala zelena in cvetoča Bela Krajina-, še bolj topel pozdrav pa smo želi pri Metličanih, ki so tako gostoljubni in dobri, da je bilo res mnogo- premalo samo nekaj uric, preživetih v njihovi sredini. — Tovariš Prinčič, ki mu v Metliki ni bilo mogoče zagotoviti klavirja, je težko kompozicijo izvajal na harmoniki, ob koncu pa je ves navdušen dejal: »Menim, da sem danes resnično zaslužil zlato medaljo za hrabrost in da je ne zaslužim nikoli več!« Vsi, ki smo- pokazali kvaliteto telovadbe Crlnomlju in, Metliki ali Bell Krajini na sploh si želimo spet tja, kamor z mislimi poroma marsikateri slovenski partizan -- med dobre in plemenite Belokranjce. 1 j I KMETIJSKA ZADRUGA ! ČRNOMELJ ♦ Sindikat železniških prevoznih t delavcev In nameščencev i Jugoslavije X podružnica NOVO MESTO I kurilnica i ! I Republiško odkupno podjetje ♦ „Živinoodkup1 Grosuplje t podružnica * Črnomelj Po Jugoslaviji Nova zgodovinska muzeja v Beogradu V Beogradu so 1, maja odprli dva nova muzeja, ki sta- v tesni zvezi z zgodovino naše osvobodilne borbe. Prvi je muzej »Peti julij«, ki je nameščen v Botičevi ulici št. 5, v hiši, kjer so se v začetku julija sestajali tovariši Tito, Kardelj, Rankovič, Dji-las in drugi člani CK KPJ in, kjer so sestavili tudi razglas za ljudsko vstajo. Ta razglas je bil razširjen 5. julija 1941. Drugi muzej pa je na, Banjičkem vencu št. 18, kjer so odkrili spominsko ploščo z naslednjim, napisom: »V tej hiši, je od- 1. avgusta. 1941 do 30. avgusta 1943 delala ilegalna tiskarna- CK KPJ. Po zaslugi pravilnega vodstva Partije in junaštva padlih tovarišev Branka Djonoviča, Slobodana Jo-viča in dr. Mila- Boskoviča. se sovražnikom ni nikdar posrečilo, da bi odkrili to tiskarno.« Hišo na Banjičkem vencu so začeli zidati že leta 1940 po navodilu CK KPJ. Pri bombardiranju- 6. aprila 1941 je bila hiša poškodovana, a so jo kmalu popravili ter v njej uredili ilegalno tiskarno. Zakoncema Belobrdjanin s 14 živečimi otroki je priznana mesečna podpora 6000 din Na predlog maršala Tita je zvezna vlada čVidelila stslno mesečno- podporo <:QQQ din Dobrosavu Belobrdjaninu, revnemu kim-?tu iz Gračca v žičkem okraju, in njegovi ženi Zlati, ki imata 14 živečih o-trck. Zakonca sta prejela tudi bo g: i" c- opremljen- paket s teksti-lijatmi in živili. Dcibrosavu Belcbrdja-ninu je žena- rodila vsega 19 otrok; od tega je sedaj živih 9 hčera in 5 sinov. Začetek žetve v Makedoniji V južni in srednji Makedoniji je žito zaradi vztrajno lepega vremena dozorelo in so ga začeli žeti. Žetev se je začela v tikveškem in kavadarskem okraju, prvi snop pa je padel tudi že v sko-pljanskem, okraju. Hektarski donosi so povprečno za 150 do 300 kg višji kakor lani. Tako je n. pr. mestna ekonomija v Valan-dovu pridelala po- 2000 kg pšenice na hektar. Pridelek pšenice v zadrugi »Ni-kola Petrov« je tako visok, da bodo lahko zadružniki namesto nameravanih 8000 kg oddali 30.000 kg pšenice. Obvestila Obveščamo vse izletnike in prehodne gosite, da so dela čiščenja v zaprtih bazenih Šmarjeških Toplic končana ter so bazeni na razpolago vsem, ki želijo koristi zdravilne kopeli. V primeru potrebe, je gostom na razpolago zdraviliški zdravnik, kateri vrši zdravniške preglede dnevno od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure. V zdravilišče vozi dnevno avtobus, z odhodom iz Novega mesta, izpred hotela »Metropol« ob 9.30 in s povratkom iz Šmarjeških Toplic ob 12.15. Uprava KINO NOVO MESTO predvaja v mesecu juniju: od 9. do 12. junija: ameriški film »Njen obraz«; od 13. do 14. junija: sovj. film »Boksarji«; od 15. do 19. junija: ameriški film- »Guli-verjeva potovanja«; od 20. do 22. junija: nemški film »Rudnik Jutranja zarja«; od 23. do 26, junija: jugoslovanski film »Zgodba o tvornici«; od 27. do 30. junija: sovjetski film* »Tri srečanja«. PLAN KINO PREDSTAV potujočega kina Novo mesto NA SVOJI ZEMLJI — slovenski umetniški film 6. junija: Mirna peč — ob 17 šolska in ob 20. uri; 7. junija: Smihel pri Žužemberku — ob 17. šolska in- ob 21. uri; 8. junija: Prečna — ob 17 šolska in ob 21; 9. junija: Vavta vas — ob 17 šolska in ob 21. uri; 10. junija: Dol. Toplice — ob 17 šolska in ob 21. uri; 11. junija: Šmarješke Toplice — ob 21 uri; 12. junija: Dobrava — ob 21 uri; 13. junija: Bela cerkev — ob 17 šolska in ob 21. uri; 14. junija: Mali Slatnik — ob 17 šolska in ob 21. uri; 15. junija: Stoplče — ob 17 šolska in ob 21. Od 1. do 10. julija 1950 razstava lokalnega gospodarstva in komunalne dejavnosti v Novem mestu j JOSIP MATKO mestni tesarski mojster I ČRNOMELJ ♦ : Krajevno gostinsko podjetje TREBNJE ■ !■!! .....■'lilll, Milil kmetCjskiA ladKug. UPRAVA TREBNJE S SVOJIMI ZADRUGAMI STOPA ODLOČNO V BORBO ZA IZVEDBO PETLETKE IN IZGRADNJO SOCIALIZMA! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Ureja uredniški odbor. Orgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7. Stev. tekočega računa pri Komunalni banki v Novem mestu 616-1-90-603-1. Tiskarni »Slovenskega poročevalcau