Leto I.
Ljubljana, torek 1. julija 1919.
Štev.
VEČERNI LIST
NEODVISEN DNEVNIK posamezna številka 16 vinarjev.
Cene po pošti: ta celo !elo K 40’—« ra polleta , K 20*—« za četrt leta K 10*— za 1 mesec K 3*50 Zs Ljubljano mesečno 3 R,
Uredništvo In upruvn< Kopitarjeva ulice SL & llredn. telefon Siev.50.
Načrt federativne Jugoslavije?
m Zagreb, 1. julija, (Izvirno.) »Narodna Politika« poroča iz Belgrada, da se v parlamentarnih krogih širi vest, da bo došlo med radikalci in Narodnim klubom do sporazuma in kooperacije, na kar bo pristal tudi Pašič. Prvi uspeh tega bi bil, da se Pribičevič umakne s svojega mesta. Podlaga temu paktu naj bi bil federalizem in sicer naj bi tvorile Hr-
vatska, Medjimurje in Slavonija brez Srema svojo državo, slovenske dežele svojo, Bosna, Hrvatska, Dalmacija in Srem pa bi postale del Velike Srbije. Velik del radikalcev, posebno oni iz novoustanovljenih krajev, so pripravljeni sprejeti ta načrt, ki ga zagovarja zlasti napredna demokratska stranka v Narodnem klubu.
Hrvatske šole v Istri poitalijančene.
LDU. Milan, 30. junija. (Brezžično.) Na predlog civilnega komisarja za politični okraj Pazin je izposloval istrski deželni odbor pri guvernerju Julijske Benečije odredbo, da se
dosedanje hrvatske Sole v skoro vseh krajih tega političnega okraja preustroje v šole z italijanskim učnim jezikom.
Vzltodnl Slovaki za Veliko Rumunijo.
LDU Sibini, 22. junija. (Rom. DU Dacia, — Zakasnelo.) Včeraj se je zglasila pri predsedniku Juliju Maniju deputacija Slovakov iz ozemlja Tisze in zastopnikov mest Bekeš Sca-ba in Szarvas. Izročila mu je memorandum, v
katerem zahteva priklopitev k Velerumuniji, ker Slovaki ne marajo spadati pod današnjo Madžarsko. Deputacija je prosila, da se izjava s to vsebino pošlje tudi mirovni konferenci.
Reka In nova italifanska vlada,
LDU Rim, 30. junija, (Brezžično.) Novi Italijanski ministrski predsednik Nitti je sprejel poslanstvo z Reke. Pogovor je trajal nad eno uro. Nitti se je živo zanimal za položaj na Reki ter je izjavil, da so glede narodnih zahtev vsi Italijani edini. Notranji politični razdori, ministrske krize, nasprotja interesov da
so notranjepolitični pojavi, toda v vprašanjih zunanje politike se obeta Italijanom uspeh samo, ako se strnejo vsi brez razlike strank v enotno fronto. Nitti je pripomnil, da predstavljajo izjave, ki jih je podal Tittoni v senatu, naziranie vsega nejgovega kabineta.
Nemci tale vojaško zvezo z Italijo.
LDU. Dunaj, 30. junija, (ČTU,) Poročilo ijubljanskega dopisnega urada o vojni konvenciji mea Italijo in Nemško Avstrijo je Du-najsk ikorespondenčni urad utajil. Šele potem, 'to je »Die Zeit« prinesla iz Berlina zasebno poročilo popolnoma iste vsebine, kakor jo je
prinesel Ljubljanski dopisni urad, jC objavil Dunajski korespondenčni urad dementi, da bi bila tajna vojaška konvencija Italije in Nemške Avstrije popolnoma izmišljena. Vse kaže, da ni prijetno demtntirati istine.
Potopitev nemškega brodovja*
©gardenije na Francoskem.
LDU. Pari/, 25. juuija. (DunKU. Zakasnelo.) Ogorčenje francoskega javnega mne-uja je veliko. Očitno se namigava, da je britanska vlada svojčas odobravala potopitev
nemških ladij, baje zato, da bi odstranila povod za needinost med zavezniki. Francija se je zmeraj protivila taki rešitvi; zahtevala je pravičen delež nemškega brodovja.
®ddaf& premoženja v Nemčiji.
LDU Berlin, 29. junija. (ČTU.) Kakoi' poroča »Berliner Zeitung«, bo po velikem nemškem finančnem načrtu znašala oddaja premoženja 70 do 90 milijard, torej nekako polovico vsega državnega dolga. Premoženja
do 20.000 mark bodo obdačena z 10 odst.- velika premoženja pa z davkom 60 do 70 odstotkov. S to premoženjsko oddajo upajo doseM, da izgine iz prometa večina papirnatega denarja.
Odslovljeni turški delegati.
LDU. Pariz, 1. julija. (Brezžično.) List >L’ Avenir« piše o odslovitvi turške delegacije s konference: S tem, da je uljudno odslovila luršfte delegate ter dala to na zapisnik,
je izrazila mirovna konferenca svoje razočaranje vsled obnašanja turških pooblaščencev ter svoje graje imperializma in domišljavosti, ki je še vedno značilna za politike Mlado-
turkov. Turški delegatje imajo zahvaliti svojd odslovitev spomenici, ki se je predložila mirovni konferenci. Kakor hitro so začeli po-* udarjati potrebe, da se mora ohraniti ne--okrknjenost otomanskega imperija, je postali njihova navzočnost brezpomembna ter je bilo najbolje, da so odpotovali. Njihovo potovanje v Pariz se je izkazalo torej kot popolnoma odveč, ker bi bili do takega klavernega rezultata prišli lahko tudi na ta način, da bi se jih vprašalo za njihovo mnenje kar v Carigradu.
Bo)! med radikalci In demokrati
m Zagreb, 1. julija. (Izvirno.) »Jutranji list« poroča iz Sarajeva, da so pod orožniško eskorto pripeljali iz Bosanske Krupe in Otoka 4 odbornike radikalne stranke ter jih predali sodišču v Sarajevu. Te aretacije so v zvezi z izgredi na shodu demokratske stranke v Banja Luki, kjer so radikalci s kamni napadli demokrate, jih nekaj ranili in na nekaterih mestih tudi poškodovali železniško progo.
Občinske volitve v Ssrafevu.
m Sarajevo, 1. julija. (Izvirno.) Dne 30. junija je potekel rok, ki so ga postavili občinski odborniki vladi za razpis novih občinskih volitev. Vlada je poslala sedaj občinskemu svetu dopis, v katerem prosi, naj odborniki ostanejo na svojih mestih, ker je sedaj nemogoče izvesti volitve, dokler se no uredi enoten volilni red za vse mestne občine kraljestva SHS.
Mažar! izpraznilo SSovaško.
LDU Budimpešta, 29. junija. (ČTU.) Poročajo, da je madžarski poveljnik Bohm poslal generalu Pelleju brzojavko, v kateri naznanja, da bo madžarska vlada dala takoj iz? prazniti slovaško ozemlje, ne da bi čakala ra izpolnitev zahtevanih jamstev. Izpra/njevanje se začne 30. julija rano ob petih in se bo nadaljevalo v najhitrejšem tempu. Če pa bi iz prometnih ozirov ali vsled tehničnih težav ue bilo mogoče izprazniti ozemlje ^ najdalje 48 do 96 urah, prosi, naj se potrpi in se nikari brez potrebe ne preliva krvi. Brzojavko podobne vsebine je poslal Bela Kun tudi Clemenceauju,
Obsedno stanje v Budimpešti.
LDU. Curih, 30. junija. (Brezžično.) Kakor se poroča iz Budimpešte, je bilo tam proglašeno poostreno obsedno stanje. Vsi proti-revolucijonarji, pri katerih se najde orožje, bodo ustreljeni. Povsod poslujejo vojaška sodišča.
Novi Italijanski vojn? minister«
LDU. Rim, 25. junija. (DunKU. Zakasnelo.) »Agenzia Stefani« poroča: General Al-bricci ie imenovan za vojnega ministra.
Štev. 13», ‘
■  	.....—-O I
Potres v Italiji.
LDU. Milan, 30. junija. (Brezžično.) Vče-faj so bili v Florenci, Forliju, Benetkah, Pizi, Bologni, Sieni, Pratu in v Perugiji ter v okolici teh mest potresni sunki v vertikalni in horizontalni smeri, ki so trajali par sekund. iVeč poslopij je bilo poškodovanih in nekaj oseb ranjenih. Smrtne nesreče ni bilo nobene.	-,H ,- r-j-j/jSi
Finska republika.
LDU Pariz, 28, junija. (Dun. KU —- Za-jčasnelo.) Iz Hclsinforsa se javlja: Finski deželni zbor je dne 24. junija sprejel novo republikansko ustavo s 65 glasovi proti 22. Predsednik se bo volil za 6 let, prvikrat po dežel-ptem zboru, pozneje po ljudskem sklepu.
Zahteve angleškega delavstva.
LDU London, 25. junija. (Dun, KU, — Zakasnelo.) Reuterjev urad javlja: Delavska tro-eveza (rudarji, železničarji in transportni delavci) je sklenila sklicati za 27. julij konferenco v London, da bi se posvetova^ o tem, kako bi se primorala vlada ugoditi zahtevam trozveze, zlasti zahtevi po odpravi vojaške službene dolžnosti in po umaknitvi britanskih čet iz Rusije.
Iz tužne Istre.
Ljubljana, 30. junija (P. P.)	— Pišejo
Hani iz Istre z dne 25. junija 1919: »Potrpežljivo pričakujemo našo usodo. Obupnost ljudstva v Istri je nepopisna. Koliko časa naj traja to robstvo? Kdo in kdaj nas bo osvobodil?! — Medulinci ne zahajajo več v cerkev, odkar jim je okupacijska oblast odvedla zaslužnega in priljubljenega župnika don Luko Kirca in ga nadomestila z Italijanom Bat-Itistijem, kateri je uvedel v našo cerkev luški [jezik, ki se do sedaj nikdar ni čul. Hoteli so nas premamiti z godbo in vsak večer svira njihova fanfara sredi vasi; ali čim se godba prikaže, zapira se narod v svoje hiše. Neko jutro ao se pojavili na zidovih hiš v Medulini Oglasi, v katerih se je pozivalo ljudstvo, naj Hzlraja in da bo kmalu osvobojeno od Jugoslavije. To je Italijane strašno razkačilo in so jih mnogo zaprli. Vojaštvo je začelo zopet s hišnimi preiskavami in s šikaniranjem naroda, ki pa ne izgublja svoje vere v svobodo. [V drugi vasi puljskega okraja, v Banjolah, so Italijani priredili javen ples, katerega te nihče ni udeležil. To je zopet razburilo Italijane, kar pa nič ne pomaga, ker so se naši kmetje odločili, da bodo bojkotirali vse laške zabave. — Kakor znano, so Italijani internirali v Pulju skoraj vse slovanske poštne uradnike. — Težko bolnega uradnika Ivešo niso mogli odpeljati v Sardinijo, zato pa -o mu postavili poleg postelje v bolnici karabinerja, ki ga straži že več kot mesec dni, noč in dan. iVidi se, kako se oni boje še celo umirajočih Jugoslovanov, kaj šele živih! — Župnik v Pomeni, narodni izdajalec Matič, že predvojni pristaš italijanske kamore v Pulju, ne potuje nikdar brez zaščite karabinijerjev. Vidi se, da nima čiste vesti, ^so cerkev je dal prebarvati v laških bojah in uvedel samo laške pridige. Ali tudi ž njim bo narod obračunal. — V Pulju se množijo zločinstva, kakor tatvine, umori, ropi, itd. V zadnjem času se je zgodil slučaj umora radi zakonske nezvestobe, katero je plačal laški častnik s svojo glavo. Radi večnih tatvin, ki jih počenja laško vojaštvo, je naše ljudstvo vedno v velikih skrbeh. V Pulju dobro znani duhovnik Janko, ki je bil zadnji čas župnik v Sv. Lovreču pazina-
tičkein, je bil te dni interniran. Skoro ni dneva, da ne bi naši »osvoboditeljic odpeljali katerega naših ljudi v blaženo Italijo. To si bomo dobro zapomnili!«
Iz pokrajine.
k Zelo važno za častnike itd. posebno rezervne. Vsi častniki itd., ki so vložili prošnjo
za sprejem v skupno vojsko kraljestva SHS naj v smislu naknadno došlega povelja vojnega ministra nemudoma vpošljejo podatke pristojnosti (domovinske pravice, zavičajnost), navesti treba: mesto (kraj), okraj in dežela. Ti podatki morajo biti analogno že vposlauim prošnjam potrjeni od dveh prič, katerih [»odpisi morajo biti overovljeni ali dokumentarič-no (potom občine itd.: domovnica ali prepis iste ali potrdilo) dokazani. Opozarja se, da prošnje onih prosilcev, ki teh podatkov ne vpošljejo, ne bodo upoštevane. Ker je zadeva zelo nujua in v interesu vsakega posameznika naj se podatici vpošljejo do 8. julija t. I. adjutanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani (kazina).
k Šolska mladina priredi dne (J. julija 1919 v »Kamniškem domu« zabavo z nastopnim sporedom: 1.) Domovini. Sim. Gregorčič. Deklamacija. 2.) Oba junaka. Igrokaz s petjem. 3.) Na tujih tleh. Davorin Jenko. Dvoglasen zbor dečkov in deklic e spremljevanjem glasovirja. 4.) Veseli pastir. S. Gregorčič. Deklamacija. 5.) Ciciban in čebelica. Dvogovor. 6.) Sirota. Igrokaz s petjim. 7.) Gorici. Paulinov Frauasin. Deklamacija. 8.) Zlata kanglica-Dr. Ant. Scliwab. Tri-štiriglasen ženski zbor s spremljevanjem glasovirja. 9. Sneguljčica. Igra v dveh dejanjih. Osebe: Sneguljčica, kraljičina. Gašpar, grajski oskrbnik. Pritlikovci: 6. Pričetek ob pol 10. uri (pol 4.) popoldne. Predprodaja vstopnic v petek in soboto v trgovini Grašek. Vstopnina: Sedeži 1. vrste po 5 K, II, vrste po 4 K, III. vrste po 3 K. Stojišča in galerija po 2 K. Ker je čisti dobiček namenjen za naše slepce-vojake, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljud-110 vabita šolski vodstvi v Kamniku.
k Ljubljanski igralci v Ptuju. Dne 4. julija 1919 gostuje v Ptuju ljubljanska drama. Uprizori se Funtkova enodejanska drama »Za hčere in Heyerntansovo svetovno študijo s petimi veselji »Amnestija«. Opozarjamo cenjeno občinstvo na ta večer. Imelo bode priliko po dolgih letih pozdraviti v svoji sredi najboljše moči ljubljanske drame. Upamo, da se vsak odzove temu vabilu, ter tako dokaže, da ve ceniti požrtvovalnost igralcev. — Obenem se naznanja, da se C. M. kres preloži na soboto 5. 7. Žgal se bo v Rogoznici. Po kresu je sestanek pri Bračiču.
k Vsenčiliška vest. Za dekana medicinske fakultete v Zagrebu je izvoljen za Šolsko leto 1919-20 javni redni profesor dr. Boris Zarnik. Za prodekana bo profesor dr. Miroslav pl. Cačkovič.
k Poštnina zopoi dražja! Počeuši z današnjim dnem treba frankovati dopi-mice s 15, pisma pa s 30 vin.
k Železniški brezposelni delavci'državne železnice, došli iz po italijanih zasedenega ozemlja, naj se čim preje javijo v begunskem uradu pri ravnateljstvu drž. žel. radi brezposelne podpore.
Sirite Jfetai list"!
Iz Ljubljane.
I Predsednik deželne vlade dr. itrefl
odpotuje v nujnih poslih v Belgrad, vsled 6+ sar odpadejo v torek običajni sprejemi.
I I* gledališke pisarne. Ker zaradi teli' niških ovir se za četrtek, to je dne 3. julija« napovedana opera »Bohetne«, izven abonma, ne more uprizoriti, se je izpremeuil repertoir v toliko, da se uprizori v četrtek dne 3. jul/ja opera »Postiljon iz Lonjumeau« aa aboumv B 70.
1 Shod progo rnih nadzirateljev. V nedeljo, dne 6. julija 1919 ob 13 uri se bo vršil Ljubljani v vrtnem salonu gostilne »Pri novem svetu« shod progovni« nadzirate! je v dr-, žavne in južne železnice. Dnevni red se 1» določil pred otvoritvijo shoda. Ker pridejo zelo važna stanovska vprašauja v pretres, se prosi za poluoštevilno udeležbo.
I Zveza poštnih organizacij v Ljubljani vabi člane širšega odbora k važni seji n« petek ob pol 20. uri v pismonoško dvoran« glavne pošte. Točno in polnoštevilno!
1 Nemško - avstrijsko zastopstvo v Ljubljani se nahaja od 5. julija 1910 na Turja škem trgu št. 4, II. nadstr.
Opora.
Due 2. julija, sreda: »Madame Butter fly«. Abon. C 2/67.
Dne 3. julija, četrtek: »Postiljon iz Lohju meauc. Abon. B70.
Dne 4. julija, petek: Joncleur, Aboiilna 3/69.
Dne 5. julija, sobota: Postiljon iz Lohju-ineau. C 70.
Po svetu.
s Najstarejša zastava. Danska zastava Danebrog je doživela svojo 700 letnico. To je do sedaj najstarejša narodna zastava. Njen bel križ na rdečem polju je znak čudovito prikazni, ki jo je videl Waldemar Zmagoviti, ko je na čelu svoje vojske napadel Estonce pred Kevalom 1. 1219. Po neki legendi je padla krvava zastava z neba v vrsto danske vojske. Ta zastava je za Dance toliko, kot je za Francoze zastava sv. Denisa.
s Amerikanski vojaki kot ženini. Francoski časopisi prinašajo vest, da se je 5000 ameriških vojakov, ki so se nahajali na Francoskem, tam poženilo. Vojaki se zdaj vračajo v domovino in vodijo za seboj spominke na bivanje na Francoskem. Francoski listi pišejo, da se s tem izvozom francoska valuta sicer ne bo popravila, a odnošaji med obema državama bodo gotovo prisrčnejši. Ako bo Amerika s to prvo pošiljatvijo zadovoljna, bomo videli, koliko bo novih naročb. Vse-kako je želeti obilo sreče k ti kupčiji, zakaj francoski možje se ne ženijo radi.
s Solnčni mrk šn brezžični brzojav. Znaki brezžičnega brzojava so tem jasnejši in močnejši, tem, slabša ko je solnca svetloba. Po noči je mogoče sprejemati poročila veliko lažje, ker je ozračje bolj lahko in prodirno za zračne valove. Učenjaki so bili radovedni kak pojem bo napravil na brezžični brzojav, solnčrii mrk in so napravili poizkus dne 29, maja. Sredi atlantskega Oceana ,med Kongo, in Brazila se nahaja otok Uzašašia, ki ima radijotelegrafično postajo srednje vrste. V zračni liniji je oddaljen la otok 5000 km od Pariza. Vesti se v Parizu od tu po noči prav;
iahko sprejemajo, a po dnevu ue. Za Čaa solnčnega mrka, ki je bil viden nad atlantskim Oceanom, so prejeli tudi Čez dan v Parizu vse vesti.
s Lakota v Budimpešti. Nek budimpeštan-iki list piše: Lakota je pred durmi. Zaloge mesa so majhne. Na trgu se dobi samo nekaj zelenjave. Težki časi nas čakajo. Z dežele ne pripeljejo popolnoma ničesar. Položaj je po-lelmo v predmestjih zelo obupen in resen.
s Nič več norih plemičev. Narodna skupščina v Weimaru je sklenila, da se ne srne podeljevati nobeuih novih častnih naslovov, razen za znanstvene zasluge na polju umetnosti. Vbi dosedanji naslovi ostanejo kot del imena dotičnega, novih naslovov pa ne priznajo.
s Ogorčenje na Kitajskem. Iz Tokija j&v-jajo, da vlada na Kitajskem veliko ogorčenje, ser so poslali japonske ladje v kitajske vode.
s Šale. Gospod: Prišel sem, gospod slivar, da bi mi napravili sliko moje ranjke žene. Slikar: Z veseljem, častiti mecen, z velikim veseljem. Ali imate kako dobro fotografijo pokojne gospe? Gospod: Fotografije nimam, ampak tu sem vam prinesel njeno
baroko, njeno zobovje, njeno bluzo in njenega tnopselna. S takimi pripomočki jo boste vendar pogodili. — Hišina je pri pospravljanju vrgla veliko vazo na tla, du se je razletela na tisoč drobcev. Žvenket je privabil gospodinjo. — »Kaj, vazo si razbila? Plačala jo boš! Škoda, ki jo delaš, je sploh dosti večja, kakor tvoja plača. Kaj naj pa storim?« — »Prosim, naj mi pa plačo zvišajo.«
— Gozdni čuvaj dobi v gozdu tatinskega lovca ter ga ustavi. »Kaj pa imaš tu v našem revirju s puško iskat?« — »Oh, tako sem obupan, da sem šel semkaj, da bi se ustrelil.«
— Sodnik: Ali ste bili že kdaj kaznovani zaradi prehitre vožnje? — IzvošČek: Ne; ampak osein dni sem bil zaprt zaradi prepočasne vožnje. — Sodnik: To vendar ni mogoče! — Izvošček: Pa je le res! Ce bi bil prehitro vozil, bi me ne bili ujeli, ko sem podrl nekega policaja. — »Vi hočete vzeti mojo hčerko, pa še službe nimate?« — »Ravno vsled tega imam čas za ženitev!« — »Ali ni to čudno, da nam ravno največje malenkosti delajo največje skrbi?« — »Res jel Ce grem zvečer iz krčmo domov, me 5e nikoli ni skrbelo, če najdem hišna vrata, vedno me pa skrbi, kako bom spravil ključ v ključavnico.«
Kaj pove Završnikov« nevesta.
Neža Šlibar, natakarica in nevesta Za-vršuikova zaprisežena izpove:
Predsednik priči: »Koliko časa ste znani s tem?« —■ »Štiri mesece.«
»Ste se nameravali poročiti?«
»Da ,pred pustom. Rekel mi je, da ima premoženje. Pohištvo je naročil Završnik pri' Gogalu na Bledu za 2200 kron. Na račun jo dal 1300 kron kok mesec prej.«
Predsednik: »V Kranjski Gori ste pa rekli, da je plačal 1000 kron Gogoli 9. iobr.,. kar je precej velik razloček. — Priča ne ve* ali je bilo to v nedeljo ali na delavnik. Pripovedoval ji je, da dobi od doma denar. Povedal ji je, da mu je bilo iz kovčega ukradenih 3000 kron. Tisti dan, 10. februarja, jO bila s svojo sestro Francko v Kranju. Rekel ji je, da ji pride zvečer na jeseniškem kolodvoru naproti. Na Jesenicah na kolodvoru sta se dobila. Odšli so k Erbežniku, kjer SQ ostali približno ene uro. Završnik ni bil ne vesel, ne žalosten. Posebnega nisem nič opazila. Tudi drug dan, predno se je odpeljal dopoldne na Bled, m opazila na njem nič posebnega. Ko se je vrnil z Bleda, mu je rekla: »Završnik, orožnik te čaka,« kar ga ni nič presenetilo, ker sta bila znana z njim.
Drž. pravdnih Ogorevc: »Ali je kdaj pravit, kje je denar dobil?« — »Ga nisem vprašala'« — Dr. Ažman: »Ali so orožniki rekli da si je mogoče Završnik z,mir,lil vir m \ kov-čeg prej ali potem, ko je bil Završnik areti-rau?« ~~ »Veliko prej.«
Predsednik: »Kaj so prinašali razni ljudje iz Cemvca?« — »Dole in druge roči. V-« sorte ljudje so bili.«
»Slo kaj poznali te ljudi?«
»Is o.<
»Ali rte kdaj kaj drož kupili?«
»Enkrat.«
Predsednik vpraša, kakšen da je bil. Priča ga opiše, pove, da .je bil civilno obločen, in da je tudi v gostilni Završnik z njim govoril. Govoril je tisti slovenski, prav po domače, kakor Jeseničani govore.«
Ogorevc: »Ali je bil sam?«
»Dvakrat sem ga videla. Enkrat je bil sam, enkrat so bili pa trije.«
Rcinl neznan.
Zagovornik dr. Ažman predlaga, da uaj se zasliši nadporočnik Oop in železniški uradnik Kappus, dalje da uaj se zasliši Ivan Do-laroten, kdo je tisti Anton, ki je občeval z Reinloin. Državni pravdnik se protivi predlogu. Prečita naj se tudi dopis celovškega magistrata, da je Reinl tam popolnoma neznan. Predsednik Regally prebere dopis celovškega magistrata, da je Reinl tam popolnoma neznan. Dr. Ažman predlaga, da naj se zaslišita tudi Marija Bajt in postajenačelnik. Državni pravdnik se protivi stavljenim predlogom.
Predsednik Regallv naznani sklep senatov, da se zagovornikovi predlogi zavrnejo, ker jih smatra za nepotrebne.
»Daj mi revolver!«
Priča Marija Erbežuikova pod prisego izpove: »Završnik je zahajal k nam, ker je Ne-žika, njegova zaročenka, moja sestra. Tisti večer je prišel malo pred 7. uro k nam. Ong mu je rekla, da naj gre na Javornik. Završnik ji je rekel: »Micka, daj mi revolver, ga boin prodal nekomu vojaku, ki me je prosil, da naj mu ga prodam, t- Bilo je to okolo 7. uro zvečer. Prišel je potem s sestro Nežiko okoli 10. ure zvečer še enkrat k nam in je odšel ob 11.
Roparski umor im Jesenica!?..
Bzpred igubljsmske porote.
Zdravniško mnenje.
Po rnnenju izvedencev je moralo ležati artvo truplo kakih 9 ur na mestu. Na truplu so se poznale tri uslreline, katerih vsaka je bila smrtna; streli so bili oddani iz velike bližine. 181etna priča Ogrizek je izpovedala, da je odšel Završnik že ob 4. popoldne iz kurilnice. da se gre preobleči. Ko se je vrnil, ie dejal, da mu je ukradenih iz kovčega 5500 K denarja. Druge priče so izpovedale, da so govorile z njim med 6. in 7. uro radi sani.
Pred umorom.
Izvedelo se je, da je Klinarjeva posodila Omejcu 2000 K, Omejc je bil doma blizu Št, Vida. Humer Lovro je povedal, da je bil Omejc 10. febr. od 10. do 12. ure dopoldne v restavraciji in se je pobahal, da ima pri sebi 2000 K v treh denarnicah. Gostilničar Martin Tavčar pove, da je bil Omejc pri njem na stanovanju in ga je videl zadnjič 10 .februarja ob 8. uri zvečer.
Priče.
Gostilničarka Tavčar izpove, da je bil 3mej- v gostilni pri večerji in je šel okrog ?, jre zvečer, rekoč, da ima opravilo z nekim gospodom ter da se vrne čez četrt ure, a se hi vrnil več. Priča Anton Čebulj pove, da ie bil Omejc prijazen človek. Omejčeva nevesta ie povedal, da je imel Omejc 6000 K denarja. Kupčeval je z »drotom«. Priča Ana Biček pove, da je videla oni večer Omejca v družbi Završnika. Omejc je dejal; »S tem gospodom se imam eno važno stvar dogovoriti, sicer bi šel z vami na Javornik,« Ko je prišla priča peš na Javornik, je videla, da je izstopil Završnik z nekim vojakom in je bil zelo vesel. Neka priča pove, d aje videla ob 7. uri 35 minut Omejca in Završnika, ki sta šla čez tir. Neka priča izpove, da je slišala nekaj minut čez pol osmo uro strel in takoj nato videla človeka, ki je bežal s privihanim ovratnikom proti kolodvoru. Druge oriče so slišale krog pol osme tire tri strele. Franjo Pernuš izpove, da je videl dva človeka krog pol osme ure. Eden je bil Omejc, kot ga je spoznal umorjenega, drugi ie bil take postave in velikosti kot obtoženec, Pozneje ie slišala tri strele.
Pozneje krog osme ure so videli Završnika na kolodvoru, ki se mu je zelo mudilo, čez tir je tekel. To je blo okrog 8, ure in 22 min.
DANAŠNJA 11A ZDRAVA.
Ob pol 10. uri dopoldne se nadaljuje razprava proti Završniku. Porotna dvorana jo
nabito polna. Predsednik liegally obtožencu: »Povejte, kdo Vas je pri Vaši spolni bolezni zdravil?« — »Sam sem se zdravil in sem popolnoma ozdravil v zaporu. Zdravniku tega nisem nič povedal.«
Predsednik Regalty pojasni, da se je peljal tisti večer Završnik k Sedeju Pavlu na Javornik in prebere njegovo izpoved, da ga je prosil za sani, katere mu je tudi posodil.
,Skrivnostni Robil.
Predsednik Završniku:	Ali	so bili tisti,
ki so nosili drože iz Celovca mladi ali stari?« — »Mladi so bili.« — »Koliko je bil star Reinl?« — »Kakih 23 let.« —■ »Ali je kje prenočeval?« — »Enkrat je prenočeval v hotelu Triglav« — »Kdaj je šel Reinl z Jesenic?« — »Rekel je, da se še 10. februarja odpelje po špeh v Zagreb.« — »Kakšen je bil Reinl?« — »Nekoliko večji, kakor jaz. Včasih je bil oblečen civilno, včasih v avstrijski uniformi.« — Državni pravdnik Ogorevc: »Naj se prebere, kako je včeraj povedal.« — Potem, ko se prebere zapisnik, konštatira Ogorevc, da je povedal danes čisto drugače, kakor včeraj. — Dr. Ažman pravi, da je takrat prihajalo veliko tihotapcev na Jesenice in predlaga, da naj se zaslišita v ta namen dve priči. — Državni pravdnik Ogorevc predlaga, da naj se predlog odkloni.
Porotnik Čeč: »Kako je Reinl občeval z Vami, slovensko ali nemško?« — »Slovensko in nemško. Nemško je govoril boljše.«
Porotnik Čeč: »Kolikokrat je bil Reinl na Jesenicah?« — Završnik: »Parkrat sem ga videl.« — Dr. Ažman: »Kdaj ste bili ša z j Reinloin skupaj?« — »Kakih 14 dni prej. Kupčij nisem imel dobrih z njim. Nisem mislil , da namerava Reinl z Omejcem kaj slabega narest in nisem vedel, kam da sta šla. Doli, kjer se je zgodil umor, ga ni nikoli zanesla pot.
Dr. Ažman:	»Kdaj ste 10. februarja
vstali?«
»Ko sem vstal, sem šel kavo pit, na to sem delal. Spal sem v kurilnici.«
Dr. Ažman: »Kje ste bili opoldne?«
»V kuhinji. Kuharica Bajt mi je dala še kosilo. Ob pol 2. sem šel zopet na delo.«
Stran 4.
7 'večerni Kat*, dne T. Julija 1919.
ITOi
im	■■■!
Kako so našli Omejca.
Filip Lazar zaprisežen izpove: Pravdnih: ► Kako je bilo tisti dan, ko so našli Omejca umorjenega?« — »Rožičevka mi je povedala, (la je našel njen sin mrliča. Z njim sva šla tja. V daljavi petih korakov sem že spoznal Dmejca. Listi so ležali okoli njega. Niti vinarja ni imel pri sebi, samo ura je padla od njega. Naznanil je to potem občinskemu tajniku Potratil, da se je ukrenilo, kar je bilo potrebno. Okoli njega jo bilo le malo stopinj. Okoli 10. ure dopoldne sem bil tam. Završnik pokaže na neko listnico predsedniku: »Prosim, ta listnica je moja.« — Predsednik: >Res. In ta listnica se je našla pri mrtvecu.« — Završnik: >Ni re«; to denarnico sem gam »rožnikom dal in se ni mogla tam najti.« •— Predsednik priči: >Ali je bila ta?« — ^Če je bila ta, ne vem, podobna ji je pa.«
Priča Albin Slamnik, zaprisežen, izpove, da je imel Završnik samokres, ki je imel 8 ali 9 cevi, katerega je večkrat imel s seboj. Završnik je znal dobro zadeti. Predsednik porotnikom: »To pričo sem zaslišal, ker je obdolženec prvotno zanikal, da bi imel orožje. Na vprašanje porotnika Geča izpovedo navzoče priče, da prej Završnika v smeri proti Kurji vasi niso videle hoditi.
Priča Janez Erbežnik pravi, da ga je niel za poštenega moža. O svoji preteklosti ai veliko govoril. Kaliber spravljene repetir-ke za samokres je bil 9 mm. Revolver je vzel listi večer, ko se je >to« zgodilo. Zvečer doma je govoril z njim. Po revolverju ga ni nič vprašal. Bil je tisti večer čisto tak kakor zmerom. Na vprašanje državnega pravdnika izpove Nežika Šlibarjeva, da ji je dal Završnik za posodo 200 kron.
Razprava se nadaljuje.
Umor v MosfiaSt pred poroto.
Jutri, dne 2. julija t. 1. se prične pred ljubljansko poroto razprava proti Svetozarju Jančiču, ki je bil rojen 1. 1888 v Banjaluki, po poklicu Zidar, Janjčič je obtožen, da je 12. februarja t. 1. zvečer zaklal v Mostah delavca Tomo Mačura, doma iz Bistrice, okraj Gradiška. Policija je Janjčiča aretirala. Zaslišanih bo 9 prič. Razpravo bo vodil viiji svetovalec deželne sodnije Vedernjak.
flprovizacija.
a Sladkor. Trgovci se vabijo, da se zglase lakoj pri ravnatelju Lillegu radi sladkorja.
a Aprovizacija juž. železnice deli svojim odjemalcem moko, sladkor, makarone, sodo, vžigalice in jesih.
Stanovanje ln obleka so omohkužila naSe telo, tako, da živimo v vedni bojazni, da se ne prehladimo. Ako pa vsak dan izplaknemo grlo fn vrat s Fellerjevim poživljajočim, Elsa-fluidom‘, Be naša kri privadi, ohraniti vrat gorak, kar je najboljše sredstvo proti prehlajenju. Elsa-Iluid je zdravilo za. vsakega občutljivega človeka nepogrešljivo. 6 dvojnatih ali 2 žpecijalni steklenici pošlje kamorkoii za samo K 24’— lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa trg 245, Hrv. Dokazljivo nad 100.000, ne zahtevanih, prostovoljno vpoalanih zahvalnih pisem in mnogo odlikovanj. Obenem lahko naročite Fellerjeve voljno odvajajoče rabarbarske Elsa-kroglice, 6 škatljic K 12—. Se prijetno uživajo in sigurno učinkujejo. Vse, ki tožijo radi kurjih očes, opozarjamo na Fellerjev turistovski obliž, po 2-— in 4 — K zavitek. Omot in poštnina se računa posebej in najceneje. Kdor naroči več ob enem, mnogo prihrani.	(vc)
Ubežnik.
Povest.
Špansko spisal Ferman Caballero. Prevel Al. P.
(Dalje.)	v
Da pričnemo našo povest, kakor je navada, z začetkom, moramo poseči nazaj v leto 1823., ko so bili grad in njegovi prebivalci ravno taki, kakor smo jih že opisali. So namreč ljudje, ki niso bili nikdar mladi, nasprotno pa ostanejo drugi mladi vse svoje življenje, ne le v svojem čustvovanju in mišljenju, ampak tudi po svoji zunanjosti — mladeniči z nagubanimi in razoranimi obrazi, modernizirani kot pariške mode, namazani z vsemi mogočimi mazili in z esencami kakor položeni v kis; ude takih ljudi ne morejo obtežiti leta, a tudi njihova pamet ne dozori. Prvim manjka vonj pomladi, drugim pa dozorelost jeseni.
Kakor smo že omenili, je bila ex - učiteljeva družina izpremenila levi ogelui stolp v kuhinjo. Nekega poletnega večera že omenjenega leta je Don Liberata marljivo tolkla krušne drobtine, česen, sol in paradižnike za gazpacho.* Velika pozornost, s katero je obdelovala možnar, je tudi brez njene gluhote zadostovala, da ni prav nič slišala, kaj se godi okoli nje.
Kako velik je bil torej njen strah, ko je nenadoma, kakor bi priletel skozi strop, stal pred njo popolnoma tuj mož. Obrvi Done Liberate, ki so imele to čudno posebnost, da so se v ostrem kotu nasršile kvišku, so potegnile sedaj s seboj tudi trepalnice in pustile njene črne očke na vso moč odprte. Usta so sledila njihovemu zgledu, in roka, držeča za možnar, je odrevenela in otrpnila.
Ropar v tem gradu, kjer vendar ni bilo prav ničesar za uropati — to je bilo nekaj bolj izrednega in čeznaravnega, kakor če bi se ji prikazal duh kakega Maura ali Rimljana.
In vendar se ni opravičila došla oseba za strah, ki ga je povzročila s svojim prihodom. Bil je mlad človek, približno dvajset let star. Nosil je suknjo in hlače, ki so pa bile že precej poškodovane; na glavi je imel globoko na oči potegnjeno čepico. Poganjki zelo mlade brade, ki že več dni niso videli noža, so dajali temu gimnazijskemu obrazu nekoliko možatosti. Bil je srednje velik, zelo elegantnih oblik, in njegovo vitko telo se ni navidez nič kaj dobro počutilo v obleki, ki jo je nosil, kajti gibal se je v njej s čudno ne-potrpežljivostjo — kakor kača, ki se hoče iznebiti svoje preperele kože, kadar začuti pod njo lepšo, novo.
»J - e - e - j!«
To je bilo vse, kar je mogla izprego-voriti Dona Liberata, kajti bilo ji je popolnoma nemogoče, da bi poklicala svojega brata na pomoč.
»Ljuba žena,« jo rekla prikazen, >ne pahnite me v nesrečo! Zasledujejo ine neusmiljeni ljudje. Priplezal sem po starem, razpadajočem ozidju in prišel semkaj skozi odprto okno, upajoč, da bom našel plemenite, svobodno misleče ljudi, ki bi se jim smilila žrtev tiranstva!«
Dona Liberata, ki je bila gluha in ni vseh teh doživljajev prav nič razumela in je bila vrhutega vsled strahu vsa brezumna, je trepetaje odgovorila:
»Milostljivi gospod, pri naši ljubi Kar-melski Materi božji vas zagotavljani, da smo zelo revni ljudje. Mojemu bratu so zaprli šolo, in jaz še nisem dobila tedenskega plačila za moje šivanje. Nič drugega nimam kot
• Nekaka juha, španska narodna ied.
rožni venec in pa srebrno dozo; če jo HM* goče hočete — —«
In uboga Dona Liberata je žalostna in t tresočo roko segla v žep.
Prišlec pa, ki mu je bilo takoj jasno, kaj misli stara devica, se ji je približal in glasno rekel:
»Jaz nisem tat.«	V*
»Ne?« je nekoliko pomirjena odgovorila Dona Liberata in je z velikim veseljem potisnila rožni venec in srebrno dozo nazaj Vi žep. »Zakaj pa prihajate potem tako pozno, skozi tuja okna?«
»Ker me preganja krvoločna vlada, da bi me zaprla!« je odgovoril tujec, s krepkim glasom.
Obrvi Dona Liberate, ki so že pričele padati nazaj v normalno lego, so se takoj zopet nasršile.
»Kaj! Prijeti vas hočejo? ^ Sveta Mati božja!« je vzkliknila vsa prestrašena — »ta človek ima gotovo na vesti kak umor!« je v duhu pristavila sama pri sebi. »Bogvaruj, ča se zganem! ... Ne premaknem se živa s tega mesta! O Bog, usmili se me!«
Neznanec je zapazil, kaj se godi v dobri, zbegani ženi, in zato je hitro rekel:
»Še nobenega hudodelstva nisem napravil; jaz sem politični ,prefugo\«
To izbrano besedo, ki pomeni »ubežnik«, »brezdomovinec«, in ki jo rabi postava pri onih, ki se odtegnejo svoji službeni dolžnosti, je prekrstilo ljudstvo v »prelugo« in z njim splošno imenovalo le one, ki zbežijo, da bi se odtegnili vojaškim naborom. V tem pomenu je »prefugo« vedno predmet sočustvovanja in obžalovanja.
»Prefugo? O, ubožec!« je rekla dobra Dona Liberata, m njene obrvi so se zopet vrnile v navadno lego. »No, bodite brez skrbi,« je dobrosrčno pristavila; »kajti mi vas ne bomo naznanili. A sedaj grem povedat Esco-lastiki in Pepetu, da se ne bodeta presira* šila.« —
Dona Liberata je odšla — z onim kratkimi, hitrimi koraki, ki so bili njena posebnost, okno pa, sKozi katero je priplezal tujec, in vrata, skozi katera je sama izginila, je pustila odprta; kajti njeno zaupanje do tega človeka je bilo ravno tako veliko, kot strah, ki se je je polastil ob njegovem prihodu.
Don Jos6, ki je bil postal vsled svoje gluhote nekoliko nezaupen in osoren — oboje v neškodljivi meri — ni bil tako hitro pri volji, skriti ubežnika, kakor njegova sestra; tudi mu ni hotel takoj na prvo besedo verovati, da je zbežal le pred vojaškim naborom.
»Ah kaj profugo!« je mrmral s svojim grobim, polnim glasom. »Sedaj ni nikakih naborov! Bo že profugo, seveda, ampak iz trd-nj"”e. Sedaj živimo v čudnih časih, in kadar je vse narobe, cvete potepuhom pšenica. Zakaj si ga pa spustila v sobo?«
»Ali me je mogoče vprašal za dovoljenje?« ga je zavrnila njegova sestra. »A poslušaj me, Pepe, saj ni prav čisto nič podo* ben kakemu zločincu, in tako strašno mlad je še — skoraj otrok.«
»Lep otrok, ki se plazi ponoči čez obzidja v tuje hiše! . . . Beži, beži, iz te moke ne bo kruha; pobere ntj se, da ga ne vidim . . i ali pa pokličem stražo!«
(Dalje.)	*	"
Izdajatelj korswcij »Večernega list««.
Odgovorni urednik Viktor OočIS.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubliani,