URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 28 V LJUBLJANI, dne 13. julija 196? Cena 2,50 din Leto XXIV VSEBINA: 225. Odlok o določitvi osnove za priznavanje republiškega do- datka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne v letu 1967. 226. Odlok o omejitvi vpisa slušateljev na medicinsko fakulteto v Ljubljani. ??7. Odlok o odpravi komisije za sprejem izseljencev-povratnikov. 228. Pravilnik o izdelavi gozdnogospodarskih načrtov in o evidenci njihovega izvrševanja. 229. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o gozdnem redu. • 225. Na podlagi 3. člena zakona o dodatku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne (Uradni list SRS, št. 10-83/65 in št. 24-202/67) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Sovenije ODLOK o določitvi osnove za priznavanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne v letu 1967 I Osnova za priznavanje republiškega dodatka za box-ce v letu 1967 znaša 920 dinarjev. II Ta odioK začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1967. St. 59-2/64 Ljubljana, dne 28. junija 1967. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik: Stane Kavčič 1. r. 226. Na podlagi tretjega odstavka 33. člena zakona o visokem šolstvu v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 14-152/65) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK 0 omejitvi vpisa slušateljev na medicinsko fakulteto v Ljubljani I V študijskem letu 1967/68 se lahko vpiše v prvi semester na medicinski fakulteti v Ljubljani največ 150 slušateljev. II Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 61-7/62 Ljubljana, dne 28. junija 1967. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik: Stane Kavčič 1. r. 227. Na podlagi 16. in 17. člena zakona o organizaciji in delu Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 20-219/65) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sprejel ODLOK o odpravi komisije za sprejem izseljencev-povratnikov I. Odpravi se komisija za sprejem izseljencev-povratnikov, ki je bila ustanovljena z odlokom Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije, št. 020-5/62 z dne 18. julija 1962 (Uradni list LRS, št. 26-194/62). II. Razrešijo se predsednik, člani in tajnik komisije za sprejem izseljencev-povratnikov, ki so bili imenovani z. odlokom Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije, št. 020-5/62 z dne’18. julija 1962 (Uradni list LRS, Št. 26-194/62) in z odločbo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, št. 021-15/62 z dne 30. decembra 1963 (Uradni list SRS, št. 1-5/64). III. Ta odlok velja takoj. St. 020-5/62 Ljubljana, dne 28. junija 1967. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik: Stane Kavčič 1. r. 228. Na podlagi 9. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 30-309/65) izdaja republiški sekretar za gospodarstvo PRAVILNIK o izdelavi gozdnogospodarskih načrtov in o evidenci njihovega izvrševanja I. SPLOŠNA DOLOČBA < 1. člen v Gozdnogospodarski načrti območij in gospodarski načrti gozdnogospodarskih enot se izdelujejo po določbah temeljnega zakona o gozdovih (Uradni list SFRJ, št. 26-471V65), zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 30-3091/65) in tega pravilnika. Evidenca o izvrševanju načrtov iz prejšnjega odstavka se vodi po določbah tega pravilnika. Določbe tega pravilnika ne veljajo za gozdove s posebnim vojaškim namenom (četrti odstavek 27. člena temeljnega zakona o gozdovih) in za gozdove na Kraškem območju (32. člen zakona o gozdovih). II. GOZDNOGOSPODARSKI NACRT OBMOČJA 2. člen V gozdnogospodarskem načrtu območja se dajo splošne smernice za gospodarjenje z vsemi gozdovi na območju skladno z naravnimi razmerami in s splošnim gospodarskim stanjem. V ta namen se v načrtu prikaže zlasti: — splošno gospodarsko stanje ter njegov vpliv na gozdno in lesno gospodarstvo; — splošno stanje gozdov, njihov rastiščni potencial ter možnosti za gospodarjenje z njimi; — cilji in splošne smernice za gospodarjenje z gozdovi; — ekonomsko-finančna podlaga gospodarske organizacije, ki gospodari z gozdovi območja (5. člen zakona o gozdovih); — program in splošne smernice za ureditev gozdov na območju. 3. člen Pri opisu splošnega gospodarskega stanja in njegovega vpliva na gozdno in lesno gospodarstvo na območju se prikažejo zlasti: — splošen opis pokrajine, ki jo območje zajema; — površina in struktura zemljiških kultur ter vloga gozdov pri teh kulturah; ' — kmetijsko gospodarstvo ter njegov vpliv na stanje gozdov in na gospodarjenje z njimi; — stanje naturalne in industrijske uporabe lesa na območju ter sestava območne bilance lesa; — varstvena vloga gozdov ter pomen gozdov pri prostorski ureditvi in oblikovanju pokrajine, v turizmu, v rekreaciji in v drugih gospodarskih, socialnih in kulturnih dejavnostih. 4. člen Pri opisu splošnega stanja gozdov na območju in možnosti za gospodarjenje z njimi se prikažejo zlasti: — razprostranjenost gozdov in njihove rastiščne razmere; — struktura gozdov po kategorijah lastništva, po vrstah obratovanja in po gospodarskem pomenu; — splošno stanje gozdov, njihova zmogljivost, obseg in jakost sečenj ter izkoriščenost rastiščnega potenciala ; — vrsta, obseg in 'možnosti za izkoriščanje postranskih gozdnih proizvodov; — tehnične možnosti za gospodarjenje z gozdovi, zlasti glede poseka, spravila in prevoza lesa; — organizacija gozdne proizvodnje ter možnosti za vnovčevanje lesa in drugih gozdnih proizvodov; — pregled gozdov, ki so izvzeti iz gozdnogospodarskega območja (čett^i odstavek 3. člena zakona o gozdovih), so pa po tretjem odstavku 7. člena zakona o gozdovih vključeni v gozdnogospodarski načrt območja: — pregled drugih virov za proizvodnjo lesa in možnosti za razširitev takšne proizvodnje. 5. člen Pri opisu ciljev in splošnih smernic za gospodarjenje z gozdovi območja se prikažejo zlasti: — cilji in način gospodarjenja z gozdovi v preteklosti ter njihov vpliv na stanje gozdov in na zadovoljevanje potreb po lesu in po drugih gozdnih proizvodih; — pobude in možnosti za količinsko in tehnološko usklajevanje lesnopredelovalnih kapacitet s perspektivnim razvojem surovinske baze, da bi se dosegli večja količina in vrednost lesnih izdelkov; — druge gospodarske, socialne in kulturne potrebe, katerih kritje je vezano na gozdove območja; — splošne smernice za gospodarjenje z gyzduvi na območju skladno z naravnimi razmerami ter z gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi potrebami; — potrebe po uskladitvi i-egionalne prostorske in urbanistične ureditve ter kmetijskega in lovnega gospodarstva z načeli smotrnega gospodarjenja z gozdovi. 6. člen Ekonomsko-finančna podlaga gospodarske organizacije, ki gospodari z gozdovi na gozdnogospodarskem območju, se ugotovi z njenim ekonomsko-finančnim načrtom za gospodarjenje z gozdovi. V tem načrtu se ugotovijo razpoložljiva in potrebna sredstva ter njihovi viri za: — redno gospodarjenje z gozdovi; — povečanje proizvodnje lesa na degradiranih gozdnih zemljiščih, upoštevajoč naravni razvoj gozdov, ekonomičnost vlaganj in tehnične zmogljivosti gospodarske organizacije; — dopolnilno proizvodnjo lesa. Okvirno se določi tudi zaporednost vlaganj v posamezna gozdnogospodarska dela in v posamezne objekte. 7. člen V okviru programa in splošnih smernic za ureditev gozdov območja se: — določijo gozdnogospodarske enote in izdela program njihovega urejanja; — izdelajo smernice za izdelavo gospodarskih načrtov za gozdnogospodarske enote; — izdela program fitocenološkega kartiranja; — izdelajo smernice za gospodarjenje z gozdovi, za katere še niso potrjeni gozdnogospodarski rjačrti; — izdela program graditve gozdnih komunikacij. 8. člen Gozdnogospodarski načrt območja vsebuje: — opisni del s potrebnimi tabelarnimi, grafičnimi in drugimi izkazi; — tabelarni del, v katerem so izkazani najnovejši sumarni podatki iz urejanja gozdov ineiz drugih virov; — topografsko karto gozdnogospodarskega območja v merilu 1 :25.000 ali 1 :50.000, v kateri so shematično vrisane meje območja, gozdovi po kategorijah lastništva in po vrstah obratovanja, meje gozdnogospodarskih enot, meje občin, gozdni rezervati, komunikacijska mreža, gozdne stavbe, gozdne drevesnice, objekti za predelavo lesa in drugi objekti, važni za gospodarjenje z gozdovi; — praviloma pregledno fitocenološko karto v me rilu 1 : 50.000 ali 1 : 100.000. \ III. GOSPODARSKI NACRT GOZDNOGOSPODARSKE ENOTE A. Pripravljalna dela 9. člen Za izdelavo gospodarskega načrta gozdnogospodarske enote se opravijo zlasti tale pripravljalna dela: — zberejo in uredijo se dokumentacijsko gradivo o gozdovih, zlasti posestni in upravni akti, dosedanji gozdnogospodarski načrti ter podatki in izkušnje o gospodarjenju z gozdovi v preteklosti, predvsem v zadnjih desetih letih, karte o gozdovih in pripomočki za njihovo izdelavo ter podatki o zgodovini, geografiji, ekologiji in gospodarskih razmerah gozdov; — ugotovijo se gozdovi in gozdna zemljišča; — uredi se posestno stanje gozdov; — preverijo se podatki gozdnega katastra in se uskladijo z dejanskim stanjem v naravi; — ugotovijo se meje gozdov v družbeni lastnini in rešijo se sporna vprašanja glede teh mej; — izdela se pregled gozdov, ki so požarno ogroženi; — izdela se pregled semenskih sestojev; — uredijo se sporna vprašanja glede gozdne paše, lova in izkoriščanja postranskih gozdnih proizvodov. B. Površina in gospodarska razdelitev gozdnogospodarske enote 10. člen Površina gozdnogospodarske enote se v gospodarskem načrtu evidentira glede na gozdno in negozdno Površino. Gozdna površina se razvrsti na površino, ob-raslo in neobraslo z gozdom. V gozdno površino, neobraslo z gozdom, se štejejo gozdne preseke, preseke pod daljnovodi, gozdna skladišča, ceste, vode, gozdne drevesnice, začasna stavbi-šča in druge z gozdnim drevjem neodrasle površine v sklopu gozdov, ki so vpisane v zemljiškem katastru kot gozd. 11. člen Za načrtovanje, izvajanje in kontrolo gospodarjenja z gozdovi se gozdna površina gozdnogospodarske enote deli na oddelke, oddelki pa se po potrebi delijo na odseke. 12. člen Oddelek gozdnogospodarske enote je temeljna in trajna ureditvena enota. Njegove meje potekajo po razvodjih, vodnih ali komunikacijskih poteh ali po presekah. Pri zasebnih gozdovih potekajo meje oddelkov praviloma po mejah gozdnih posestev, tako da ureditvene enote zajemajo celotna gozdna posestva. Pri teh gozdovih lahko zajema oddelek več gozdnih posestev Velikost oddelka v gospodarskih gozdovih se glede na gospodarski pomen gozdov, terenske razmere in intenziteto gospodarjenja praviloma giblje med 10 in 40 hek-lari. Odsek je najnižja ureditvena enota — določena zaradi razlik v rastišču, ki zahtevajo poseben način gospodarjenja s sestoji, ali zaradi dolgotrajnih razlik v sestojih, zavoljo katerih se morajo sestoji posebej obravnavati — vendar je premajhna afi pa njena neustrezna oblika ne dovoljuje izločitve teh površin v oddelke. Zaradi razlik v rastišču določeni odseki so trajnega, zaradi razlik v sestojih pa začasnega značaja. Površina, ki je manjša od enega hektara, pa tudi večja, če je povsem nepravilne oblike, se ne izloči v odsek, temveč se priključi najsorodnejšemu sosednjemu odseku, v opisu sestojev pa se posebej opiše. 13. člen Meje ureditvenih enot (gozdnogospodarska enota, oddelek in odsek) se vidno označijo na obrobnih drevesih, pri trajnih enotah pa tudi s trajnimi mejnimi znaki (kamni, koli in podobno). C. Merjenje in kartiranje gozdov 14. člen Meje gozdnogospodarske enote, oddelkov in odsekov je treba izmeriti. Izmerjene meje se kartirajo v merilu temeljne karte, tj. v merilu 1 : 5.000 ali 1 :10.000, po potrebi pa tudi v katastrskem merilu 1 : 2.880. Površina ureditvenih enot pri slabo produktivnih ali varovalnih gozdovih se lahko ugotovi tudi na podlagi Dodatkov zemljiškega katastra ali tako, da se meje teh enot vrišejo v kontaktne kopije aerofotogrametričnih posnetkov in prenesejo na karto ustreznega merila. Pri zasebnih gozdovih se kartografski pregled gozdov izdela praviloma na podlagi katastrske karte. Površine ureditvenih enot se ugotovijo na podlagi podatkov zemljiškega katastra. Površina gozdnogospodarske enote se primerja s površino po zemljiškem katastru. Ce se ugotovijo večje razlike v površinah, se izmerjena površina preveri, morebitna razlika pa pojasni. Površina ureditvenih enot se ugotavlja po temeljni karti na en ar natančno. C. Opis gozdov 15. člen Gozdovi gozdnogospodarske enote se opišejo z opisom rastišča in sestojev, z ugotovitvijo lesne zaloge in denarne vrednosti sestojev ter s popisom tistih osnovnih sredstev, ki so trajno vezana na gozdove. Opis gozdov mora biti jasen in kratek, vendar tako pregleden, da prikaže značilnosti in problematiko gospodarjenja s temi gozdovi. a) Opis rastišča 16. člen Opis rastišča se izdela za celoten oddelek, izdela pa se tudi za posamezne odseke, če se po svojih rastišč-nih razmerah med seboj bistveno razlikujejo (trajni odseki). Rastišče se praviloma opiše k navedbo gozdnove-getacijskega tipa, podrobneje pa se opiše tako, da je dana podlaga za načrtovanje gojitvenih, melioracijskih in drugih del. V opisu rastišča se navedejo tudi posebnosti rastišča, zlasti nadmorska višina, lega, nagib, relief terena, smer in jakost glavnih vetrov in podobno. Ce gozdnovegetacijski tipi še niso preučeni in kar-tirani v celoti, se preučijo za gozdove, za katere se v načrtu predvidijo večja melioracijska dela. Preučevanje in kartiranje gozdnovegetacijskih tipov za druge gozdove gozdnogospodarske enote se opravita do prve obnove gospodarskega načrta. V tem primeru se v opisu rastišča poleg že navedenih posebnosti navedejo tudi geološka podlaga, glavne lastnosti tal in boniteta (plodnost) ter morebitne druge značilnosti rastišča. b) Opis sestojev 17. člen Opis sestoja se napravi za najnižjo ureditveno enoto (oddelek ali odsek). Pri opisu se čimbolj uporabijo šifre. Za opis sestoja se ugotovi: — oblika sestoja (semenec. panjevec; prebiralna, skupinsko raznodobna, enodobna, grmišče in nastajajoči gozd); — struktura sestoja po drevesnih vrstah, in sicer: 1. z ocenjenim deležem posameznih drevesnih vrst po površini in po lesni zalogi; 2. z deležem glavne drevesne vrste, pri čemer se sestoj označi kot čist, če je glavna drevesna vrsta na površini zastopana z več kot 0,9, kot delno mešan, če je glavna drevesna vrsta zastopana z 0,7 do 0,9, ali kot mešan, če je glavna drevesna vrsta zastopana z manj kot 0.7; ! 3. z načinom mešanja drevesnih vrst, pri čemer se sestoj označi kot individualno, šopasto, skupinsko, gnez-dasto ali sestojno mešan; — horizontalna razčlenjenost sestoja (izvirajoča iz razlik v drevesnih vrstah, starosti dreves, načinu gospodarjenja in podobno), in sicer kot enodobna, kot šopasta (če je drevje v sestoju v glavnem v šopih), kot skupinska (če ima sestoj manjše, med seboj se razlikujoče dele, vendar ni možno posebej obdelati posameznih delov) ali kot gnezdasta (če ima sestoj večje dele, ki se med seboj močneje razlikujejo ter zahtevajo in omogočajo poseben način ali posebno stopnjg obdelave); — vertikalna razčlenjenost sestoja (enoetažna, dvoetažna ali večetažna ali prebiralna); — sklep krošenj (horizontalen — z desetinkami s krošnjami pokrite površine in tudi opisno; vertikalen — po meri, v kateri se sestoj razčlenjuje v sloje); — starost pri enodobnih sestojih (leta starosti) in razvojni stadij sestoja (mladje, gošča, letvenjak, dro-govnjak, debeljak, sestoj v pomlajanju); — kvaliteta sestoja (odlična, srednja ali slaba, in sicer glede na razmerje pričakovanih sortimentov); — zdravstveno stanje sestoja, in sicer: odlično, če se v sestoju pojavljajo le brezpomembne škode ali bolezni; srednje dobro, če obstajajo večje škode ali nevarnejše bolezni, vendar še ne ogrožajo obstoja sestoja; slabo, če so škode ali bolezni tolikšne, da je zaradi njih ogroženo normalno gospodarjenje s sestojem. Pri opisu zdravstvenega stanja se navedejo tudi škode in bolezni, ki se pojavljajo v sestoju; — stanje mladja z navedbo drevesnih vrst in njihovega razmerja, gostote in kvalitete, nevarnosti, ki ga ogrožajo, ter pomen mladja za oblikovanje prihodnjega sestoja; — nastanek sestoja in dosedanji način gospodarjenja s sestojem, zlasti v zadnjih desetih letih, in razmere, ki vplivajo na gospodarjenje s sestojem (nevarnost erozije, zamočvirjenja, vetrov, snega in podobno); — rastiščno gojitveni tip (sestava po drevesnih vrstah, oblika, način in trajanje pomlajanja); — smernice za morebitno premeno sestoja v določen rastiščtto-gojitveni tip ali za ohranitev tega tipa; — neposredni gospodarski, gojitveni, varstveni in drugi ukrepi, ki bi jih bilo treba storiti v naslednjem ureditvenem razdobju. c) Ugotavljanje lesne zaloge 18. člen Lesna zaloga se ugotavlja po oddelkih oziroma odsekih, in sicer s popolno meritvijo, z oceno na podlagi reprezentančnih metod, z oceno na podlagi donosnih tablic ali z okularno oceno. Način ugotavljanja lesne zaloge je odvisen od gospodarskega pomena, oblike, sestave in stanja sestojev. Lesna zaloga se ugotavlja takole: 1. V enodobnih gozdovih semencih sč v sestojih zadnjega starostnega razreda in v tistih sestojih predzadnjega starostnega razreda, za katere je predvidena sečnja, lesna zaloga ugotavlja s popolno meritvijo ali z reprezentančno metodo. Reprezentančne ploskve morajo biti v sestojih postavljene po načelu matematične statistike. Število in površina ploskev morata ustrezati raznolikosti sestoja ter zagotavljati natančnost z največjo napako 10% ob 5-odstotnem tveganju, sicer je treba uporabiti metodo popolne meritve. V drugih sestojih predzadnjega starostnega razreda in mlajših se lesna zaloga ugotavlja z donosnimi tablicami na podlagi zastopanosti drevesnih vrst, starosti, bonitete in zarasti. 2. V prebiralnih in skupinsko raznodobnih sestojih se lesna zaloga ugotavlja praviloma s popolno meritvijo, in sicer od tolikšnega prsnega premera navzgor, da se z meritvijo zajame najmanj 85 u/o lesne zaloge. Preostali del lesne zaloge se oceni. 3. V panjevskih gozdovih se lesna zaloga ugotavlja po podatkih poprejšnjih sečenj ali pa se uporabijo ustrezne donosne tablice. 4. V malo donosnih gozdovih se lesna zaloga ugotavlja z reprezentančnimi metodami tako, da je ob 5-odstotnem tveganju dovoljena napaka za obratovalni razred največ 10 °/o. 5. Pri gozdovih varovalnega značaja se lesna zaloga oceni okularno. Lesna zaloga se lahko ugotavlja tudi po drugih metodah, če so natančnejše. 19. člen Kot lesna zaloga se ugotovi in izkaže lesna masa, ki se normalno izkorišča, to je, debeljad dreves prsnega premera od 10 cm navzgor. Pri kolnikih in grmi-ščih, ki se izkoriščajo, se ugotovi celotna lesna masa. Ta masa se izkaže le v opisnem delu gospodarskega načrta. 20. člen Lesna zaloga se praviloma ugotavlja za vsako drevesno vrsto posebej. Lesna zaloga drevesne vrste, ki je v celotni lesni zalogi sestoja udeležena z manj kot 10 “/o, se lahko ugotovi skupaj z lesno maso najsorodnejše drevesne vrste. 21. člen Lesna zaloga se izkaže tudi po svoji strukturi po debelinskih razredih, in sicer: od dreves prsnega premera 10 cm kot zelo tanek les (samo pri kolnikih in grmiščih v opisnem delu gospodarskega načrta), od dreves prsnega premera od 10 do 30 cm kot tanek, od dreves prsnega premera od 30 do 50 cm kot srednje debel in od dreves prsnega premera nad 50 cm kot debel les. č) Ugotavljanje prirastka 22. člen Kot prirastek lesne zaloge se ugotavlja tekoči prirastek v bruto kubičnih metrih ločeno za iglavce in listavce, in sicer: — s kontrolno metodo; — z merjenjem ali z oceno na podlagi donosnih tablic pri sestojih, pri katerih se lesna zaloga ugotavlja z reprezentančnimi metodami, in pri sestojih, pri katerih se lesna zaloga ugotavlja s popolno meritvijo, če ni podatkov za ugotavljanje prirastka s kontrolne metodo. Pri teh sestojih se prirastek lahko ugotovi za obratovalni razred kot celoto, in sicer z naj večjo dovoljeno napako 10 “/o ob 5-odstotnem tveganju; — z oceno pri sestojih, za katere je bila tudi lesna zaloga ugotovljena z oceno. Pri teh sestojih se prirastek ugotavljd po oddelkih oziroma odsekih. d) Ugotavljanj e denarne vredno-sti sestojev 23. člen Denarna vrednost sestoja se ugotovi po določbah Pravilnika o ugotavljanju vrednosti gozdov (Uradni list SFRJ, Št. 36-656/65). e) Popis drugih osnovnih sredstev 24. člen Popis drugih osnovnih sredstev se izdela za osnovna sredstva, ki' so trajno vezana na gozdove, zlasti za gozdne komunikacije, gozdne stavbe in posebne objekte. V popisu goždnih komunikacij se navedejo dolžine teh komunikacij v kilometrih po tehle kategorijah: — gozdne ceste z utrjenim cestiščem; — gozdne ceste z neutrjenim cestiščem; — stalne žičnice. V popisu gozdnih stavb se navedejo po številu in po površini tlorisa upravne, manipulacijske, delavske, gospodarske in morebitne druge stavbe, vezane na gospodarjenje z gozdovi. Kot posebni objekti se navedejo v popisu zlasti studenci in napajališča v krajih, kjer manjka vode, tfer drugi objekti, ki so važni za gospodarjenje z gozdovi. D. Analiza gospodarjenja z gozdovi v preteklosti 25. člen Kot podlaga za določanje smernic za gospodarjenje z gozdovi gozdnogospodarske enote v prihodnosti se na podlagi podatkov o gospodarjenju z gozdovi v preteklosti in podatkov o sedanjem stanju gozdov izdela analiza dosedanjega gospodarjenja z gozdovi te enote. V analizi se oceni celotno gospodarjenje v preteklosti, zlasti pa v zadnjih desetih letih. 26. člen V analizi gospodarjenja z gozdovi v preteklosti se zlasti obdelajo: — dinamika razvoja gozdnih fondov po obsegu in strukturi lesne zaloge, gibanje prirastka in kvalitetni razvoj sestojev; — pregled izvršenih sečenj s podatki in kritično analizo razvrščanja sečne mase v gozdne sortimente in zlasti pri hlodovini tudi s podatki o količinskem razmerju posameznih kvalitetnih razredov; — pregled opravljenih gojitvenih, melioracijskih in varstvenih del; — pregled zgrajenih objektov; — pregled morebitnih drugih del (izkoriščanje postranskih gozdnih proizvodov in podobno); — vpliv posameznih gospodarskih in gojitvenih ter drugih ukrepov na razvoj sestojev in na rastišče ter pravilnost prej postavljenih ciljev; — splošna in posebna problematika gospodarjenja z gozdovi; — ocena gospodarjenja z gozdovi v primerjavi s smernicami gozdnogospodarskega načrta območja. Analiza gospodarjenja z gozdovi v preteklosti obsega tudi podatke o sredstvih,'ki so bila uporabljena za gojitvena, varstvena, gradbena in druga dela v gozdnogospodarski enoti, in podatke, ki so potrebni za izdelavo ekonomsko-finančne podlage za gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarski enoti. E. Načrt gospodarjenja z gozdovi a) Splošne smernice za gospodarjenje 27. člen Na podlagi ugotovljenega stanja gozdov ter analize gospodarjenja z gozdovi v preteklosti se določijo sploš- ne smernice za gospodarjenje z gozdovi v prihodnje. V ta namen se zlasti določi: takšna sestava in oblika gozdov, da bodo gozdovi trajno dajali po količini in po vrednosti čim večje donose; takšen način gospodarjenja z gozdovi na splošno, posebej pa v naslednjih desetih letih, s kakršnim bo mogoče postopno ob čim večjih donosih in čim popolneje doseči predvideno optimalno obliko; — melioracija manjvrednih degradiranih gozdov, zlasti čistih gozdov listavcev; — osnovanje plantaž in intenzivnih nasadov gozdnih drevesnih vrst. 28. člen Za načrtovanje gospodarjenja v prihodnosti se gozdovi razvrstijo v vrste obratovanja, te pa dalje v obratovalne razrede, če to zahtevajo različni načini gospodarjenja z gozdovi zaradi različnih oblik, različnih rastiščnih razmer, različnih ciljev gospodarjenja in podobno. Enodobni gozdovi semenci, panjevci in grmišča se razvrstijo tudi v starostne razrede, in sicer pri gozdovih semencih na starostne razrede po 2Q let, pri drugih gozdovih pa po 10 let. 20. člen I Za naslednje desetletno razdobje se izdela podroben načrt za gospodarjenje z gozdovi, ki zajema: — načrt sečenj in določbe za njegovo uresničitev; — pačrt gojitvenih, melioracijskih in varstvenih del ter določbe za njegovo uresničitev; — načrt izkoriščanja postranskih gozdnih proizvodov; — program graditve gozdnih komunikacij in stavb giede na gozdnogospodarski načrt območja; — posebne določbe za gospodarjenje * gozdovi s posebnim namenom, če so vključeni v gozdnogospodarsko enoto. b) Načrt sečenj in določbe za njegovo uresničitev. 30. člen Obseg sečenj (etat) se določi za prihodnjih deset let, in sicer glede na način in intenziteto gospodarjenja. V ta namen se za vsak oddelek oziroma odsek ugotovi etat po gojitvenih vidikih. Vsota teh etatov (etat gozdnogospodarske enote) se primerja in uskladi z etatom po načelu trajnosti donosov, s smernicami gozdnogospodarskega načrta območja ter s stvarnimi možnostmi za izkoriščanje, pomlajenje in nego gozdov. Etat po načelu trajnosti donosov se ugotavlja po obratovalnih razredih. Po tej uskladitvi se določijo etati po oddelkih oziroma odsekih, upoštevajoč nujnost sečenj. V načrtu sečenj se poleg desetletnega etata določijo tudi letni etati. 31. člen Trajnost donosov v okviru obratovalnega razreda se pri prebiralnih in skupinsko raznodobnih gozdovih preveri, upoštevajoč tekoči prirastek lesne zaloge, razliko med dejansko in optimalno lesno zalogo obratoval- nega razreda ter izravnalno dobo. Kot optimalna se šteje lesna zaloga, pri kateri dajejo sestoji ob danih rastiščnih razmerah trajno največji donos. Izravnalna doba se ravna po razliki med dejansko In optimalno lesno zalogo in je tem večja, čim večja je ta razlika, Pri izbiri izravnalne dobe se poleg te razlike upošteva tudi kvaliteta sestojev, njihova struktura, način in obseg reagiranja sestoja na sečnjo, nevarnost plevela in vremenskih nezgod. Izravnalna doba se praviloma določi med 30 in 60 leti. Ugotovljena optimalna lesna zaloga in izbrana izravnalna doba sta poprečji za obratovalni razred. Ce elementi za določanje etata iz utemeljenih razlogov niso bili dovolj zanesljivo ugotovljeni, se etat določi na podlagi naslednjih uživalnih odstotkov: Pri lesni Znaša etat zalogi poprečno Vi lesne salpge do 120 ms/ha..........................1,0 120 do 180 nP/ha..........................1,3 180 do 250 mVha...........................1,8 250 do 300 mVha.................... . . 2,0 300 in več ma/ha..........................2,5 32. člen Pri enodobnih gozdovih se trajnost donosov v okviru obratovalnega razreda preskusi takole: — ugotovi se optimalna obhodnja; — na podlagi ugotovljene optimalne obhodnje se izdela pregled predvidenih donosov-za naslednja Štiri desetletna razdobja, upoštevaje tudi intenzivna redčenja; — v okviru možnosti se izravnavajo donosi po razdobjih s premeščanjem sporno uvrščenih sestojev (na meji zrelosti, slabe donosnosti itd.) iz enega razdobja v drugo, s podaljševanjem ali skrajševanjem pomlajevalnega razdobja do mej stvarnih možnosti itd.; — kot etat se po načelu trajnosti donosov vzame tako ugotovljeni etat za prvo prihodnje desetletno razdobje. Tako ugotovljeni etat po načelu trajnosti donosov velja samo za prihodnje desetletno razdobje; pri nadaljnjih obnovah gospodarskega načrta se mora ugotavljati enako. Kot optimalna velja obhodnja, ki daje ob intenzivni negi največji poprečni letni donos po vrednosti-Ta obhodnja se pri vsaki obnovi gospodarskega načrta ponovno preskusi. Kot poprečje za obratovalni razred je obhodnja pn presoji zrelosti posameznih sestojev za sečnjo orientacijskega pomena. Sestoji se uvrščajo v vrstni red za sečnjo po svoji dejanski zrelosti za sečnjo. Če optimalna obhodnja Iz utemeljenih razlogov ni bila dovolj zanesljivo ugotovljena, se uporabijo tele obhodnje: — za smreko in jelko . , j , , . . 80 do 120 let — za bor in macesen 80 do 140 let — za bukev................1 . . . 100 do 140 let — za hrast (dob in građen) . , j , , 140 in več let — za druge trde listavce 80 do 120 let — za mehke listavce ...11,. SO do 60 let Spodnja meja obhodnje velja za nižje lege In za boljša rastišča, zgornja pa za višje lege in za slabša rastišča. 33. člen Pri zasebnih gozdovih se etat za oddelek razdeli na posamezna gozdna posestva v njem, in sicer na podlagi površine, ugotovljene lesne zaioge m stanja sestojev pri posameznih posestvih. 34. člen Na pčdlagi bruto etata se ocenita neto etat in odpadek, neto etat pa se razvrsti na osnovne skupine sor-timentov, in to ločeno na hlode za žago, na hlode za luščenje in furnir, na celulozni in jamski les ter na drug tehnični les in na drva. Etat se posebej izkaže za glavne sečnje in za redčenja. 35. člen Za realizacijo etata se za vsak oddalek oziroma odsek določi: — vrsta, obseg in jakost sečnje; — obhodnjica pri prebiralnih in skupinsko razno-dobnih sestojih, in sicer od petih do desetih let, upoštevaje pri tem ekološke in sestojne razmere ter mož-nosti gospodarjenja. Za etat v višini lesne zaioge od 20 %> navzgor se določi izkoriščanje v dveh delih z večletnim presledkom in v približno enaki količini; ta etat se posebej utemelji; — sečni red pri sestojih, ogroženih od vetra; — ukrepi za varstvo tal in mladja pri sečnji, izdelavi in spravilu lesa; — morebitni drugi ukrepi, potrebni za ustrezno izvajanje sečenj. c) Načrt gojitvenih, melioracijskih in varstvenih del 36. člen Načrt gojitvenih, melioracijskih in vat'stvenih del se sestavi po sestojih in po materialnih kazalnikih, upoštevaje nujnost del ter predvidena razpoložljiva sredstva za ta dela in druge okoliščine za njihovo izvajanje. Za sumarni načrt gozdnogospodarske enote se Predvidijo razpoložljiva in potrebna finančna sredstva za izvedbo načrta ter njihovi viri. Za večja gojitvena, melioracijska in varstvena dela tnora gospodarski načrt predvideti podrobne operativne načrte. Obseg v načrtu predvidenih gojitvenih, melioracijskih in varstvenih del mora biti najmanj tolik, da je °b predvidenem obsegu in vrsti sečenj zagotovljen obstoj in progresiven razvoj gozdov. V načrtu gojitvenih, melioracijskih in varstvenih del za gozdnogospodarsko enoto se predvidijo deset-Istni in letni obseei teh del. 3,7. člen V načrtu gojitvenih, melioracijskih in varstvenih del se predvidijo tale dela: — varstvo gozdov: varstvo, pred živino, divjadjo, škodljivim mrčesom, glivičnimi boleznimi, vremenskimi nezgodami, požarom, poškodbami in pred drugimi škodami; — nega gozdov: želeč plevela, čiščenje, uravnava-hje zmesi drevesnih vrst, redčenje in čiščenje 'debel, in sicer posebej za mladje, za goščo in za drogovnjak;, — obnova gozdov: priprava tal, sajenje, podsaja-nje, setev, podsejanje in snovanje predkultur, in sicer posebej za obnovo zrelih sestojev, za spopolnjevanje slabo pomlajenih površin, za biološko-ekonomsko melioracijo gozdov, za konverzijo grmišč in drugih degradiranih gozdov ter za pogozdovanje gozdnih površin, ki niso obrasle z gozdom; — tehnična melioracija gozdov: gnojenje, izsuševanje, namakanje in druge melioracije; — pri proizvodnji semenja in sadik se predvidi, koliko in kakšnega semena ter iz katerih sestojev bo potrebno v posameznih letih ureditvenega razdobja, koliko semenja se bo pridobilo v posameznih semenskih 'sestojih, koliko semena bo uporabljenega v lastnih drevesnicah in koliko ga bo mogočp oddati. Načrt gojitvenih, melioracijskih in varstvenih del vsebuje tudi splošne določbe za izvajanje teh del ter predloge za njihovo smotrno izvedbo. č) Načrt izkoriščanja postranskih gozdnih proizvodov 38. člen Za gozdove gozdnogospodarske enote se predvidi takšen obseg in način izkoriščanja postranskih gozdnih proizvodov, s kakršnim se ne izpostavlja v nevarnost proizvodna sposobnost' gozdnih tal in sestojev in s kakršnim se ne kršijo načela gospodarjenja z gozdovi. V ta namen se predvidijo zlasti tile ukrepi: — za pridobivanje stelje se predvidijo površine, na katerih je dovoljeno steljarlti, v okviru veljavnih predpisov pa se določita dovoljeno kolobarjenje in način pridobivanja stelje; — za smolarjenje se predvidijo sestoji, ki pridejo na vrsto za sečnjo v ureditvenem razdobju. Predvidi se posebno odkazovanje dreves za smolarjenje, upoštevajoč pri tem gojitvene potrebe sestoja; — za izkoriščanje gozdnih sadežev se predvidijo ukrepi, potrebni za varstvo mladja in kultur; — za gozdno pašo se v okviru veljavnih predpisov predvidijo površine, na katerih nista ogrožena obnova in kvalitetni razvoj sestoja, vrsta in možno število živine ter letni Čas in trajanje paše; — v načrt še vnesejo določbe o uskladitvi potreb lovnega gospodarstva s potrebami gospodarjenja z gozdovi,' pri čemer je treba predlagati spremembe zlasti tistih določb lovsko-gospodarskega načrta, zaradi katerih bi utegnile nastati Škode v gozdu ali s katerimi se ogroža uspešno izvajanje del, predvidenih v gospodarskem načrtu. ' d) Program graditve gozdnih komunikacij >n stavb 39. člen Za uspešno gospodarjenje z gozdovi gozdnogospodarske enote se izdela program graditve potrebnih gozdnih komunikacij, stavb in posebnih objektov ter se določi prednostni red' te graditve, Ce je Izdelan program za vse gozdnogospodarsko območje, se v gospodarski pačrt gozdrJogpspodarske enote vnese del projekta, ki se nanaša na gozdove gozdnogospodarske enote; obenem se določi zaporedje graditve skladno z gozdnogospodarskim načrtom območja. 40. člen Program graditve gozdnih komunikacij se utemelji z gospodarskimi in gojitvenimi potrebami. Program mora omogočati takšno intenziteto gospodarjenja z gozdovi, kakršna je predvidena v gospodarskem načrtu. Program graditve gozdnih stavb obsega graditev upravnih, manipulacijskih, delavskih, gospodarskih in drugih stavb. V njem se dajo ekonomska utemeljitev graditve, gradbene površine, predvideni gradbeni stroški in viri finančnih sredstev za kritje teh stroškov. e) Določbe za gozdove s posebnim namenom 41. člen Za večje gozdove s posebnim namenom, ki so izločeni kot posebna gozdnogospodarska enota, se izdela poseben gospodarski načrt skladno s cilji, zaradi katerih so bili ti gozdovi po veljavnih predpisih razglašeni za te namene. Manjši gozdovi s posebnim namenom, ki niso bili izločeni kot posebna gozdnogospodarska enota, se uredijo skupaj z okolnimi gozdovi. V gospodarskem načrtu se predvidi takšen način gospodarjenja s temi gozdovi, ki je skladen z akti o razglasitvi gozdov za te namene. f) Določba o kontrolnih ploskvah 42. člen Za ugotavljanje podatkov, potrebnih za uspešno izvajanje določb gospodarskega načrta, in za popularizacijo sodobnih načinov gospodarjenja z gozdovi se predvidi izločitev potrebnega števila kontrolnih ploskev in se določi način gospodarjenja z njimi. g) Ekonomsko-finančna podlaga za gospodarjenje > 43. člen Gospodarski načrt gozdnogospodarske enote mora obsegati določbe o ekonomsko-finančni podlagi za gospodarjenje z gozdovi in z gozdnimi zemljišči. V ta namen je treba v načrtu predvideti obseg razpoložljivih in potrebnih sredstev za izvajanje gozdnogospodarskih del, upoštevajoč zlasti proizvodnjo lesa. Načrt mora vsebovati tudi določbe o zaporedju vlaganj v posamezna gozdnogospodarska dela in za posamezne objekte. F. Sestava gospodarskega načrta za gozdnogospodarsko enoto 44. člen Gospodarski načrt gozdnogospodarske enote sestoji iz opisnega dela, iz tabelarnega dela in iz kart. Opisni del načrta vsebuje: — opis posestnega in pravnega stanja pri gozdovih ter vpliv tega stanja na gozdove; — topografski opis gozdov; — splošni ekološki opis gozdov in opis gozdnih združb; — splošni1 opis sestojev, zlasti vrsto in obliko sestojev ter zgodovino njihovega razvoja; — splošni opis gospodarskih razmer, zlasti komunikacijske mreže, in opis potreb po lesu za lesnopredelovalno industrijo in obrt ter za neposredno domačo uporabo, vezanih na gozdove gozdnogospodarske enote; — opis, analizo in oceno gospodarjenja z gozdovi v preteklosti, zlasti v zadnjih desetih letih; — smernice in načrt za gospodarjenje v prihodnosti, zlasti izbiro drevesnih vrst in način gospodarjenja, določitev obhodnje, določitev optimalne lesne zaloge in izravnalne dobe, določitev in analizo etata, smernice in navodila za izvajanje sečenj, gojitvenih, melioracijskih in varstvenih del in za izkoriščanje postranskih gozdnih proizvodov ter program graditve gozdnih komunikacij in stavb; — pregled gozdnih površin; — pregled starostnih razredov pri enodobnih sestojih; — pregled požarno ogroženih gozdov; — pregled semenskih sestojev; — pregled denarne vrednosti sestojev; — ugotavljanje donosov gospodarjenja z gozdovi ter stroškov za varstvo, nego, obnovo in melioracijo gozdov, za graditev gozdnih komunikacij in stavb ter za opremo, prav tako pa tudi predloge za racionalizacijo gozdne proizvodnje; — določbe za vodenje evidence o izvrševanju gospodarskega načrta; — določbe gozdnogospodarskega načrta območja, ki se nanašajo na gozdove gozdnogospodarske enote, in poročilo o tem, kako so bile te določbe v gospodarskem načrtu gozdnogospodarske; enote uresničene; — določbe, ki izvirajo iz predpisanih ukrepov za gozdove gozdnogospodarske enote in za razdobje, za katero velja načrt, ter način, kako so bile te določbe v gospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote upoštevane (pogozdovanje, varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom); — opis in stroške ureditvenih del. 45. člen Tabelarni del načrta vsebuje: — izkaz gozdnih površin; *— opis sestojev s podatki o rastišču, o sestoju in o dosedanjem gospodarjenju, s splošnimi smernicami za gospodarjenje, s številčnimi podatki o lesni zalogi in o prirastku ter z navedbo etata in predvidenih gojitvenih, melioracijskih in varstvenih del; — izkaz starostnih razredov pri enodobnih gozdovih; — indeks gozdnih posestnikov pri zasebnih gozdovih; — sumarni pregled podatkov o vrstah obratovanja, po obratovalnih razredih in po starostnih razredih (pregled gozdnih fondov). Podatki o lesnih zalogah, o prirastku in o etatu se izkažejo v kubičnih metrih; — pregled predvidenih gojitvenih, melioracijskih in varstvenih del. V tabelarni del se skladno z določbami tega pravilnika vpisujejo podatki na obrazce, ki so objavljeni skupaj s tem pravilnikom in so njegov sestavni del. Kjer je mogoče, se podatki vpisujejo s predpisanimi šifcami. 46. člen Gospodarski načrt gozdnogospodarske enote vsebuje tele karte: — pregledno topografsko karto v merilu 1 :25.000 ali 1 :50.000 z vrisanimi mejami gozdnogospodarske enote in oddelkov, z vrisanimi obratovalnimi razredi in hektarskimi lesnimi zalogami, z obstoječimi in predvidenimi gozdnimi komunikacijami ter z lesnopredelovalnimi in drugimi za gospodarjenje z gozdovi važnimi objekti; — temeljno karto v merilu 1 : 5.000 ali 1 : 10.000. pri velikih gozdnogospodarskih enotah pa izjemoma lahko tudi v merilu 1 :25.000. V to karto so vrisane meje gozdnogospodarske enote, meje in oznake oddelkov in odsekov ter izohipse ali vsaj razvodja; — pregled lastništva, prikaz z drevjem zaraščenih negozdnih površin in prikaz gozdnih površin, ki se označijo na temeljni karti; — pregled sestojev s podatki o obliki gozdov, o starostnih razredih onodobnih gozdov in o razmerju drevesnih vrst, ki sc prikaže na temeljni karti; — praviloma tudi pregled gozdnih združb, ki se prikaže na temeljni karti ali na topografski karti v merilu 1 : 10.000 ali 1 : 25.000. G. Evidenca o izvrševanju gospodarskega načrta gozdnogospodarske enote 47. člen ’ Organizacija, ki gospodari z gozdovi gozdnogospodarske enote, vodi evidenco o gospodarjenju z gozdovi. Evidenca mora vsebovati zanesljive podatke o izvršenih sečnjah, o gojitvenih, melioracijskih in varstvenih delih, o izkoriščanju postranskih gozdnih proizvodov, o zgraditvi gozdnih komunikacij in stavb ter o izvršitvi drugih v gospodarskem načrtu predvidenih in tudi nepredvidenih del. Evidenca o gospodarjenju z gozdovi gozdnogospodarske enote se vodi letno v obliki evidenčne knjige, gozdne kronike in evidence o razvoju sestojev. Organizacija, ki gospodari z gozdovi, na katere se nanaša gospodarski načrt, hrani gradivo, ki je bilo uporabljeno pri izdelavi načrta. Obvezni sestavni del tega gradiva je tabela za obračun števila dreves, lesne zaloge in prirastka. Evidenca iz prvih dveh odstavkov tega člena se vodi na obrazcih, ki so objavljeni skupaj s tem pravilnikom in so njegov sestavni del. Kjer je mogoče, se podatki vpisujejo s predpisanimi šiframi. 48. člen Evidenčna knjiga vsebuje sistematično urejene rezultate gospodarjenja z gozdovi in ima tele dele: — evidenco o sečnjah, in sicer za gozdove v družbeni lastnini — po številu in bruto lesni masi posekanih dreves. V to evidenco se vnaša preverjeno število in bruto lesna masa posekanih dreves po debelinskih stopnjah, in sicer po oddelkih oziroma odsekih, po letih sečnje in po drevesnih vrstah. Za zasebne gozdove se ta evidenca vodi v obliki sumarnih podatkov o let- IZKAZ no posekani bruto lesni masi v indeksu gozdnih posestnikov po oddelkih v gozdnogospodarski enoti ter ločeno za iglavce in listavce. Bruto lesna masa se lahko ugotovi tudi tako, da se neto lesna masa deli s faktorjem, in sicer pri iglavcih z 0,85, pri listavcih pa z 0,88; — evidenco o izvršenih sečnjah po glavnih skupinah gozdnih sortimentov za gozdnogospodarsko enoto, in sicer po letih sečenj ter ločeno za iglavce in listavce. Ta evidenca se vodi samo za gozdove v družbeni lastnini; — letno bilanco o izvršenih sečnjah v bruto lesni masi, in sicer za celotno gozdnogospodarsko enoto ter ločeno na glavni donos, na donos iz redčenj in na izredni donos; — evidenco o opravljenih gojitvenih, melioracijskih in varstvenih delih za gozdnogospodarsko enoto, in sicer po letih njihovega izvajanja ter po glavnih skupinah del; — evidenco o izkoriščanju postranskih gozdnih proizvodov; — evidenco o zgraditvi gozdnih komunikacij in stavb. 49. člen V gozdno kroniko se vnesejo vsakoletne morebitne spremembe posestnega in pravnega stanja oziroma gozdnih površin, večje gozdne škode, pomembne spremembe na lesnem tržišču, organizacijske in kadrovske spremembe ter drugi podatki v zvezi z gospodarjenjem z gozdovi, ki se ne vnašajo v evidenčno knjigo. 50. člen Evidenca o razvoju sestojev se vodi v tabeli za opis sestojev. V to tabelo se vpisujejo spremembe o stanju in razvoju sestoja ter opravljena dela. IV. KONČNA DOLOČBA 51. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »■Uradnem listu SRS«. St. 321/B-02/66 Ljubljana, dne 20. junija 1967. Republiški sekretar za gospodarstvo: Svetko Kobal 1. r. >VIt8lN (format 210 X 297 mml Obrazec 1 Oddelek Odsek Pare. štev. Površina (ha) gozdna negozdna Nerodo- vitna Celotna obrasla — neobrada kmet. druga 1 2 3 4 S 6 7 8 9 Opomba (spremembe ipd.): / OPIS SESTOJEV (leva stran) Obr. razr.......... Odd.......... Ods. .......... Kraj, ime ... 1. RASTISCE: Višini n. m...................................i Lega ......i...................1............ Svet (oblika, strmina) ...........................................................;................... Kamnina ........................________.............................................................. Tla .............................I.................................................................... v Gozd. veg. tip ........................................... Rodovitnost'...............................1 Posebnosti rastišča .................................................................................. 2. SESTOJ (oblika, starost in razv. stopnja, vert. in horizont, razčlenjenost, zdravstv. stanje, mladje, plevel, nastanek, prejšnje gospodarjenje); (.format 210 X 297 mm) Obrazec 2 ....... ha ........... \ Drev. vrata Delež po Pome- Šanost Soc. pol. Kvaliteta debel Vital- nost Tar. razr. Metoda ugotavljanja po vrš. zal. lesne zaloge; prirastka: Deb. Lesna zaloga (ms, sv debel jadi) Tek, prir. (m”, sv debeljadi) razr. igi •/. ist •/• skupaj igi Ist •/. skupaj i. 2. ' 3. sk. 100 100 a ha Sllre: Pomešanost drevesnih vrst: ps — posamez, šp “ v šopih, sk «> v skupinah, gnz “ v gnezdih, vrs — v vrstah, pas ” v pasovih, šah — kot v šahovnici pomešana. Sociološki položaj dreves: 1 “■ nadrasla, 2 sorasla, 3 ■" podrasla dre-vaana vrsta. Kakovost dehel: a) polnolesnost: 1 — polnolesna, 2 srednjelesna, 3 malolesna (korenasta) debla, b) ravnost 1 ■= najmanj 3/4 debel v spodnji polovici ravnih. 2 ■» 3/4 do 1/2 debel v spodnji polovici ravnih, 3 največ 1/2 debel v spodnji polovici ravnih, c) čistost: 1 * več kot 2/3 dolžine debel brez ve.) in štrcljev, 2 1/3 do 2/3 dolžine debel brez vej in štrcljev, 3 - manj kot 1/3 dolžine debel brez vej in štrcljev. č) krošnja: 1 - krošnje zavzemajo več kot 2/3 dolžine debel, 2 ™ krošnje zavzemalo 2/3'do 1/3 dolžine debel. 3 ^ krošnje zavzemajo manj od 1/3 dolžine debel. Vitalnost: 1 - zelo vitalna, 2 srednje vitalna, 3 - slabo vitalna drevesa. Vrste sct:cnj in donosov: gd glavni donos, id izredni donos, rd - donos iz redčenj pbs - prebiralna sečnja, čs - čiščenje, rs - redčenje, prs pripravljalna sečnja, sps skupinska postopna sečnja, ops oplodna (postopna) sečnja, kps ^ končni posek, nps nepredvidena sečnja, hgs higienska sečnja Razvojne stopnje sestoja: m - mladje, s - gošča, 1 - letvenjak, d ~ drogovnjaše. db debeljak, pm pomiajenee (sestoj v pomlajanju). Namen gojitvenih del: N - nega, O - obnova, K - premena (konverzija), P pogozdova-ie negozdnih po vršin. S - spopolnjevanje, V - varstvo, Nm - nega mladja, Ng -- nega gošče, NI - nega letvenjaka, Nd - nega drogov n jaka. OPIS SESTOJEV (desna stran) 3. DESETLETNI ETAT IN EVIDENCA SEČENJ (m3, sv. debeljadi) (format 210 X 297 mm) Obrazec 2 i = ....v............»/o Drev. Etat Posekano leta vrsta 19 19 19 19 19 1» 1» 1» 19 19 igl Ist skup. / vrsta sečnje V ' ■ I 4. NACRT IN EVIDENCA GOJITVENIH, MELIORACIJSKIH IN VARSTVENIH DEL Predpisana dela Od tega opravljeno leta: ■ Vrsta Namen ha 19 19 19 19 19 19 19 19 - ■ 5. NAVODILA ZA IZVRŠEVANJE SEČENJ, GOJITVENIH IN DRUGIH DEL. RAST. GOJ. TIP I 6. OPAŽANJA (semenitev, bolezni, škode, razvojne težnje ipd.) Šifre zn drevesne vrste: Iglavci — Igl; bor — bo, črni bor — č. bo, rdeči bor — r. bo, zeleni bor — z. bo, duglazija — du, jelka — Je, macesen — ma, smreka — sm, tisa — tl; listavci — Ist, mehki listavci - m. Ut. trdi listavci — t. Ut; breka — bk, brest — br, gorski brest — g br, poljski brest — p. br, breza — Oz, bukev — bu, češnja — če, gaber — ga, beli gaber — b. ga, črni gaber — č. ga, hrast — hr, cer — ce, dob — do. građen — gr, rdeči hrast — r. hr. javor — ja, gorski javor — g. Ja, ostrollstnl javor — o, ja, Jesen — js, veliki Jesen — v. J*, mali Jesen — m. js, Jelša — ji. Jercbika — Jr, kostanj — ko. Upa — 11, maklen — mk, mokovec — mo, robinlja — ro, topol — to, beli topol - b. to, črni topol — č. to, trepetlika — tr, vrba — vr. PREGLED STAROSTNIH RAZREDOV (leva stran) (format 210 X 297 mm) Obrazec 3 Oddelek Odsek Površina • Razvojna stopnja Starostni mladje gošča letv. drogov- njak debeljak pomla- jenec I. II. m. do 20 21—40 41—60 ha X 2 3 4 | S 6 | 7 8 9 10 v f \ PREGLED STAROSTNIH RAZREDOV (format 210 X 297 mm) (desna stran) Obrazec 3 razred (leta) iv! ” v. vi. v«. n. m. IV. v. VI, VII. 01—80 si ivo m—tao nad 120 21—40 41—60 6(1—80 81—100 101—120 nad 120 ia m’ debeljadi m ta 13 14 15 16 17 18 19 20 INDEKS GOZDNIH POSESTNIKOV (format 210 X 297 mm) (leva stran) Obrazec 4 Priimek, ime in bivališče posestnika Pare. štev. Odd. Ods Površina Lesna zaloga lO-letnl etat Zap št. gozda m*. sv debeljadi ha a m* igi l5t sk igi Ist Opomba: INDEKS GOZDNIH POSESTNIKOV (format 210 X 297 mm) (desna stran) Obrazec 4 Evidenca sečenj za dobo od 19 do 19 (m*, sv debeljadi) 19 19 19 19 10 19 1» 19 19 19 m Ut 1*1 | Ut igi I Ut I Ut igi Ut 1*1 Ist Igi Ist Igi Ist igi Ist igi Ist ■*bi < <»ai> paazgj iu}so.ibis ( ui u ui) Bfjaaj b^surta (format 210 X 297 mm) Obrazec 6 PREGLED PREDVIDENIH GOJITVENIH, MELIORACIJSKIH IN VARSTVENIH DEL (leva stran) Gozdnogospodarska enota Leto Namen Drev. Žetev Čiščenje Uravn. zmesi Prvo redčenje Obžag. vej Pripr. tal dela vrsta ha dni ha dni ha dni ha dni ha dni ha dni Poraba materiala: ) (format 210 X 297 mm) i Obrazec 6 PREGLED PREDVIDENIH GOJITVENIH, MELIORACIJSKIH IN VARSTVENIH DEL (desna stran) Gozdnogospodarska enota Priprava sestoja Snovanje predkult. Sajenje Podsajanje Setev Podsetev Stopol- nieiagje Varstvo * ha dni ha dni ha dni ha dni ha dni ha dni dni ha dni * Poraba materiala: / EVIDENCA SEČENJ PO ŠTEVILU DREVES (format 210 X 297 mm) Obrazec 7a i Odo.................... Ods. ' Leto sečnje Drev. vrsta Število posekanih dreves po debelinskih stopnjah 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 A in več i ■ — / ^ EVIDENCA SEČENJ PO SORTIMENTIH (v m3) (format 210 X 297 mm) Obrazec 7b Leto sečnje Izdelani iglavci Izdelani listavci Skupaj Hlodi Jamski Drug in cel. tehn. les | les Skupaj neto Hlodi Drug okr. tehn. les Pro- štom. les Skupaj neto bruto neto bruto bruto Oddelek Odsek Skup. — • Oddelek Odsek Skup. — LETNI PREGLED SEČENJ (leva stran) (format 210 X 297 mm) Obrazec 8 Leto Odsek ali pare. št. Povr- šina Odkazana bruto lesna masa Izdelani iglavci Igl Lst Skupaj Hlodi Jamski in cel. les * Drug tehn. . les Skupaj ha m", sv debeljadi neto m8 ‘ . (format 210 X 297 mm) LETNI PREGLED SEČENJ Obrazec 8 (desn,a stran) v Leto............. Izdelani listavci tgl + lst Razmerje neto-bruto • Vrsta donosa (glavni donos, izredni donos, donos iz redčenj) Hlodi Drug okrog, teh. 1. Proštom. les Skupaj Skupaj Igl | ' lst neto m* % PREGLED IZVRŠENIH SEČENJ (ms, E E gošča, 1 = letvenjak, d * d rogo vn jak, db ** debeljak, pm =» pomlajanec (sestoj v pomlajanju). Namen gojitvenih del: N = nega, O ~ obnova, K = premena ^konverzija), P = pogozdovanje negozdnih površin, S = spopolnjeva-nje, V “ varstvo, Nm nega mladja, Ng ■*= nega gošče, NI = nega letvenjaka, Nd = nega drogovnjaka. Drevesne vrste: iglavci — igl hrast — hr bor — bo cer — ce črni bor — č. bo dob — do rdeči bor — r. bo građen — gr zeleni bor — z. bo rdeči hrast — r. hr duglazija — du javor — ja jelka — je gorski javor — g. ja macesen — ma ostrolistni javor — o. ja smreka — sm jesen — js tisa — ti veliki jesen — v. js listavci — Ist mali jesen — m. js mehki listavci — m. Ist jelša — jš trdi listavci — t. Ist jerebika — jr breka — bk kostanj — ko brest — br lipa — li gorski brest — g. br maklen — mk poljski brest — p. br mokovec — mo breza — bz robinija — ro bukev — bu topol — to češnja — če beli topol — b. to gaber — ga črni topol — č. to beli gaber — b.ga trepetlika —- tr črni gaber — č. ga vrba — vr 229. Na podlagi 28. člena v zvezi z drugim odstavkom 12. člena in petim odstavkom 19. člena zakona o gozdovih (Uradni Ust SRS, št. 30-31)9^65) izdaja republiški sekretar za gospodarstvo PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah pravilnika < o gozdnem redu 1. člen 2. člen pravilnika o gozdnem redu (Uradni list SRS, št. 38-185/66) se črta. 2. člen 3. člen pravilnika se spremeni in dopolni tako, da se glasi: >.Pri odkazovanju je treba označiti z odkazovalnim kladivom drevo na korenini (panj). Izjemoma je dovoljeno odkazati drevesa pod 7 cm premera v prsni višini tako, da se označijo le z barvo ali na drug ustrezen način. Odkazana drevesa je treba sproti evidentirati glede na njihovo število, premer in drevesno vrsto.« 3. člen 4. člen pravilnika se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Dreves, ki so bila zaradi naravnih nezgod (veter; sneg, požar in pod.) tako poškodovana, da jih je treba posekati, ni treba odkazovati, pač pa je treba po sečnji naknadno označiti panje ter vnesti v evidenco podatke 6 številu, premeru v prsni višini in drevesni vrsti posekanih dreves.« 4. člen Drugi odstavek 7. člena pravilnika se črta. 5. člen 20. člen pravilnika se spremeni tako, da se glasi: »Za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ na predlog organizacije, ki gospodari z gozdom, ali lesnopredelovalne organizacije, ki kupi les, lahko izjemoma dovoli (tretji odstavek 26. člena zakona o gozdovih), da se od začetka novembra do konca marca spravlja in prevaža les iglavcev neobeljen. Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se lahko izda tudi za spravljanje in prevažanje navedenega lesa od začetka aprila do konca oktobra, če je zagotovljeno, da bo les v enem mesecu po poseku obeljen, .predelan, uporabljen za gradbene namene ali s kemičnimi sredstvi zavarovan. Za drevesa, ki jih je napadel lubadar, ni mogoče izdati dovoljenja po prejšnjih odstavkih. Organ iz prvega odstavka vodi evidenco izdanih dovoljenj.« 6. člen Naslov 8. poglavja se dopolni tako, da se glasi: »8. Kazenske, prehodne in končne določbe«. 7. člen Za 27. členom pravilnika se doda nov, 27a člen, ki se glasi: »Neodvisno od določb 5. člena tega pravilnika sme do 31. decembra 1969 odkazovati drevesa za posek tudi delavec z nižjo strokovno izobrazbo gozdarske stroke, ki je stalno odkazoval zadnjih deset let, če ga za od-kazovanje pooblasti organ delovne organizacije, ki gospodari z gozdom, določen za to s plošnim aktom te organizacije.« 8. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 321-09/67 Ljubljana, dne 20. junija 1967. Republiški sekretar za gospodarstvo: Svetko Kobal 1. r. I Izdaja Časopisni zavod »Uradni list SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože JuraS — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča* val v Ljubljani — Naročnina letno 8« din (3600 starih din) — Reklamacije se upoštevajo le mčsee dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava. Ljubljana Veselova 11 poštni predal 379 VIi — Telefon direktor, uredništvo, uprava In knjige vodstvo. 20-101 prodaja preklici In naročnine 23-579 — Čekovni račun 501-3-60