8'5^>,+

bOl
0020°
0S*E°nJ*
K'A
jlLUl'
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačama v gotovini	,AA ..
Abb. postale I gruppo LtJUfl 400 lir
Leto XXXVH. Št. 50 (10.872)
TRST, sobota, 28. februarja 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
JAVNO GLASOVANJE UTRDILO ENOTNOST VEČINE
VLADA PREJELA TRIKRAT ZAUPNIU GLEDE NOVIH MINIMALNIH POKOJNIN
Povišek znaša le 1.500 lir in ne pritiče kmetom, obrtnikom in trgovcem - Danes na vrsti draginjska doklada za upokojence
KONČALO SE JE ČAKANJE ITALIJANSKE DELEGACIJI
Pajetta podal stališče KPI a ne pivi delegati kongresa
Omenil je razlike in nasprotovanja» med obema partijama - ZahtevaJ umik tujih iii iz Afganistana in zagovarjal italijanska stališča o Poljski
REVI — Pri glasovanju o ukrepih v korist upokojencem .je postavila Forlanijeva vlada včeraj v poslanski zbornici kar šestkrat vprašanje zaupnice, kar ji je sicer omogočilo. da jo je tudi trikrat prejela, a je sprožilo močno negodovanje in proteste v vrstah opozicije. Ta je namreč ugovarjala, da vlada dejansko ne razpolaga z večino in zato sili z javnim poimenskim glasovanjem poslance vladnih strank k disciplini. Komunisti in radikalci so pri tem obsojali Forlanija, češ da s prepogostim poseganjem po izrednem postopku glasovanja o za upnici «razlašča parlament* in krši ustavo, ki predvideva tajno glasovanje.
V takem vzdušju so potek dei poslanske skupščine označevali polemike med govorniki iz vrst večine in opozicije, ki so mestoma dosegle tudi precej ostre tone. prerekanja o tolmačenju pravilnika ter večkratne prekinitve zasedanja z vmesnimi pogajanji med načelniki poslanskih skupin. Pri javnem glasovanju pa je kljub vsemu vladi uspelo, da uveljavi svoje odločitve g'ede poviška minimalnih pokojnin na 188.250 lir na mesec, s nrav tako «minimalnim» poviškom 1.500 lir. Za tak predlog je glasovalo 244 poslancev, 6 se jih ie vzdržalo, 246 gtasov je pa bilo proti.
Drugo zaupnico je vlada prejela, ko je nato zbornica s 346 glasovi proti 246 zavrnila spreminjevalni predlog KPI, da se povišane mini tnalne pokojnine priznajo tudi kme tom, obrtnikom in trgovcem. Pri tretjem javnem glasovanju so poslanci potem izglasovali s 342 gla sovi proti 245 dokončno besedilo člena 16/bis finančnega zakona, ki določa novo raven minimalnih po-koinin. Razprava se je nato prekinila in se bodo dela poslanske zbor niče nadaljevala danes, z vrsto gla sovanj o štirimesečnem (kot predlaga vlada ) ali ^trimesečnem (kot zahtevajo KPI in druge stranke opozicije) obračunavanju draginj-8ke doklade za upokojence-
Da sl ubrani hrbet pred možnimi presenečenji nezadovoljnih »prostih strelcev* iz lastnih vrst. bo v’a da tudi danes postavila nekajkrat vprašanje zaupnice da bi ji Dpi tajnem glasovanju ne splahnela. kot že mnogokrat, večina Zato je skoraj gotovo, da bo obveljal n.iep sklep o štirimesečnih rokih za pri'aga.ianie pokojnin naraščaniu draginje. Znamenja živčnosti v sa mi večini in strankah, ki io sestav ljajo. se Da medtem stopnjujejo Levica KD oporeka kritiki bivšega poslanca Belciia predlogom pred Bednika PRI Visentinija o »vladi poštenjakov brez dogovorjene veči ne», o istem predmetu pa se na-daruje estra polemika med repu blikanci in socialdemokrati, ki io zaostruje še različno mnenje obeh strank o vprašanju pokojnin.
Danes bencin po 870 lir
RIM — Medministrski odbor za cene je po predhodnem ugodnem mnenju osrednje posvetovalne komisije sklenil povišati cene petrolejskih proizvodov za 20 lir pri litru. Uradno sporočilo s seje u-temeljuje poviške z naraščanjem tečaja dolarja in z razliko med zaslužki italijanskih in evropskih petrolejskih industrijcev, ki je presegla določene 4 odstotke.
Nove cene, ki so stopile v veljavo po polnoči, so naslednje: bencin «super» 870 lir liter (namesto 850), normalen 835 (doslej 815), utekočinjeni petrolejski plin za avtomobilski pogon 575 lir liter (555), plinsko olje za avtomobilski pogon 370 lir liter (350).
Podražili so se tudi naftni derivati za ogrevanje, in sicer: plinsko olje na 286.535 lir za kubični meter ( + 17.280), petrolej na 268.375 'lir kub. m ( + 16.370). tekoče gorilno olje pa na 250.490 lir za tono (+17.360). Pokrajinski odbori za cene bodo še dodali večje stroške za prevoz.
Ministrski odbor je tudi sklenil povišati ceno metana za kuho in ogrevanje, ki bo stal od danes 160 lir kub. m. namesto dosedanjih 135 lir ter 10-kilogramske jeklenke utekočinjenega plina, ki bo stala odslej 7.300 lir namesto 6.960, s prevozom pa kar 8.800 lir.
Proti sklepu vlade so protestirali že malone vsi: avtomobilski klub, in lastniki črpalk, ki se zavzemajo za znižanje davčnih bremen, pa petrolejski industrijci, ki so jim priznani poviški premajhni.
MOSKVA — Po treh dneh napetega pričakovanja in na peti dan zasedanja 26. kongresa KP SZ je končno spregovoril vodja delegacije italijanskih komunistov Giancarlo Pajetta, a ne pred zborom delegatov v kongresni dvorani, temveč v »Domu sindikatov*.
Kot da bi hotela še bolj poudariti nasprotje, so sovjetska občila le nekaj ur prej posvetila ogromno svojega dragocenega časa in prostora vodji portugalskih komunistov Alva-ru Cunhalu, ki je na tiskovni konferenci ožigosal evrokomunizem kot «modno muhavost brez bodočnosti* in kot »orodje reakcionarne buržuj-ske propagande*.
V «Domu sindikatov* pa je Pajetta vztrajal nr «razlikah in nasprotovanjih o važnih vprašanjih*, ki obstajajo med KPI in KP SZ. Zahteval je umik vseh tujih čet iz Afganistana in je v jasnem nasprotju s stališči Sovjetske zveze izrazil »upanje in zaupanje* italijanskih komunistov v pozitiven razvoj poljskih dogajanj, ne da bi omenil imperialističnega vmešavanja*, s katerim v Moskvi o-praričujejo izbruh poljske krize.
Vodja italijanske delegacije je
uiiiiiiimtiiitifiiiiiiiinitiiiHiiiiHiiiiiiiiMiiiiuiiiiHiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiin
ODGOVOR STRANK IN SINDIKATOV POSKUSU DRŽAVNEGA UDARA
Množične manifestacije Spancev v podporo demokratični ureditvi
V Madridu manifestiralo več kot milijon ljudi • Podobne manifestacije tudi v drugih mestih • Podrobnosti o ozadju poskusa državnega udara
MADRID — Špansko .ljudstvo je sinoči odločno odgovorilo reakcionarnim silam, ki so v noči od ponedeljka na torek poskušale odpraviti vse pridobitve mlade španske demokracije. Kljub slabim vremenskim razmeram so se Španci množično odzvali vabilu vseh demokratičnih strank in sindikatov in so potrdili, da nasprotujejo vsakemu poskusu vračanja na stare franki-stične načine vladanja.
Falangistične teroristične skupine so tudi tokrat uporabile že večkrat preizkušene metode ustrahovanja, da bi odvrnile ljudstvo od javnih demonstracij v podporo demokratičnim inštitucijam in ustavi. V madridskih ulicah, po katerih je potekala protestna manifestacija, so nastavili štiri peklenske stroje, ki so sicer povzročili le gmotno škodo.
To ra ni preprečilo prebivalcem Madrida, da so se ob 19. uri zbrali na protestni manifestaciji. Po oce-

THATCHERJEVA DELNO RAZOČARALA REAGANA
PREVIDEN ODMEV NA ZAHTEVE ZDA
Kljub nučelnim izruzom podpore jo Veliko Britanijo v celoti osvojita zmerno evropska stališča
WASHINGTON — Ameriški predsednik Reagan in predsednica britanske vlade Thatcher sta med dvodnevnimi pogovori v Washingtonu obnovila «posebne odnose*, s katerimi se ponašata Velika Britanija in ZDA.
Vendar pa, sodeč po izjavah angleškega premiera ameriško - britanski odnosi ne zapostavljajo londonske navezanosti na evropsko stvarnost. Tako, navzlic dvostranskim pohvalam in iskreni prisrčnosti pogovorov se «železna gospa* le ni prenaglila in se omejila na običajne izraze podpore ameriški politiki, ki so značilni za zmerna evropska stališča. Thatcherjeva je namreč izredno previdno ocenila problem konfrontacije med ZDA in SZ, ki se je v tem obdobju nevarno zaostrila na «bojnem polju* v Salvadoru, kjer Reaganova administracija preizkuša svojo politiko napadalnosti.
Že v predvčerajšnjem uvodnem pogovoru je Reagan vztrajal na običajni tezi da je treba sovjetskemu oboroževanju, ki ogroža varnost zahodnih dežel, odgovoriti z brezkompromisno politiko, ki prav tako izrecno predvideva naglo okrepitev vojaških sil NATO. Gre v bistvu za zahtevo ZDA, da si tudi zahodni zavezniki naprtijo del ogromnih stroškov za naglo oboroževanje skupnih vojaških sil. Tovrstna zahteva ni naletela na povsem pozitivni odmev, saj se tudi Velika B 'ttanija otepa hude gospodarske krize.
Skupen jezik sta oba državnika našla predvsem glede ameriške gospodarske politike, ki je v pre-
cejšnji meri podobna britanskim konservativnim stališčem. Thatcherjeva je tudi zelo previdno ocenila poziv Brežnjeva po čimprejšnjem soočanju med SZ in ZDA.
Pred povratkom v London je voditeljica britanske vlade obiskala slovito univerzo v Georgetownu, kjer so ji podelili častni doktorat pravne fakultete. Preden je Thatcherjeva zapustila vseučilišče je skupina študentov uprizorila krajšo manifestacijo, da bi protestirala zoper britansko politiko v Severni Irski.
aah policijskih sil se je približno
1.200.000	ljudi udeležilo sprevoda in zbora pred parlamentom. Na čelu sprevoda; so korakali voditelji vladne unije'demokratičnega centra, socialistične stranke, komunistične partije in raznih manjših političnih organizacij ter voditelji komunističnega in socialističnega sindikata.
Podobne množične protestne manifestacije so bile tudi v drugih večjih španskih mestih, še posebno velik odziv prebivalstva so zabeležili v Bilbau in Valencii, ki je verjetno še bolj kot Madrid občutila poskus državnega udara.
Včeraj se je obenem nadaljevalo tudi odkrivanje ozadja neuspelega poskusa državnega udara. Madridski dnevnik «E1 Pais* je objavil komentar, iz katerega je razvidno, da so španski reakcionarni krogi že decembra izdelali načrt za državni udar, ki so ga prvotno nameravali izpeljati tedaj, «ko se zopet nasmeh-, ne pomlad* in začnejo cveteti mandeljni, kot pravi falangistična hi; mna. Zarotniki, ki so uresničevali želje širokega kroga vojaških oficirjev, so namreč nameravali marca zrušiti vlado. S psevdonimom «A-mendros* (Mandeljni) so vojaki in civilisti že nekaj mesecev s članki v desničarskem časopisu «E1 Alca-zar* vzpodbujali k državnemu u-daru in prav verz iz omenjene himne, naj bi bil geslo za začetek upora.
«E1 Pais* trdi, da je bil bivši premier Suarez seznanjen s temi načrti in da bi preprečil te naklepe je namenoma odstopil, da bi prepustil mesto v desničarskih vojaških krogih bolj priljubljenemu Calvu Sotelu. To se da razbrati tudi iz njegovega govora, ko je napovedal odstop, v katerem je dejal, da zapušča vlado, ker noče. da bi bila demokracija le kratko obdobje v španski zgodovini. Vendar je Suarez šel v svojih prizadevanjih za odpravo državnega udara še naprej, ko je iz nove vlade, ki se je včeraj prvič sestala, odstranil tudi obrambnega ministra generala Augustina Rodrigueza Šaha guna in ministrskega podnredsedni-ka generala Manuela Gutierreza Mellada, ki ju večinski del, še
vedno profalangistično usmerjene vojske, ni maral.
Prav te spremembe v španski vladi naj bi prepričale nekatere vojaške kroge, da so umaknili svojo podporo zarotnikom, ki pa so kljub temu poskušali izkoristiti medvladje, da bi si zagotovili oblast.
BONN - Preko 10 tisoč policijskih agentov je včeraj obkolilo gradbišče jedrske elektrarne v Brokdorfu ob izlivu Elbe, kjer bo danes mogočna manifestacija, ki se je bo udeležilo vsaj 100 tisoč nasprotnikov jedrskih central.
Manifestacijo so oblasti Sclileswig-Holsteina prepovedale, a jo je včeraj odobrilo uparvno sodišče. V Zvezni republiki Nemčiji senamreč bojijo, da bi izbruhnili hudi incidenti, zato so predhodno z bodečo žico zaprli vse dostope k elektrarni. Za španskimi jezdeci pa čakajo demonstrante oklepniki z vodnimi topovi.
obenem pozitivno ocenil »konkretne predloge*, ki jih ja v korist mini predlagal Brežnjev, posebno pa tiste o «prekinitvi oboroževalne tekme in uravnovešanega omejevanja oborožitve, o sprejetju ukrepov za obojestransko zaupanje in o začetku pogajanj, ki bi odpravila spopade*. Govoril je tudi o »nevarnosti, ki jo je sprožila oboroževalna tekma* in odločno obsodil sklep NATO o namestitvi novih jedrskih raket v Evropi.'
V kasnejši izjavi n tisk je Pajetta priznal, da bi «z veseljem* spregovoril delegatom pred kongresom, a je takoj dodal, da je pripadala odločitev o kraju in času njegovega posega protokolarno sovjetski partiji, kot je bila vsebina posega v strogi pristojnosti italijanske partije. Stavek je marsikdo razumel kot posredno priznanje Pajette. da se niso sovjetski voditelji strinjali z njegovim posegom, kar je baje tudi pogojevalo sklep, da ni spregovoril pred kongresom.
Osrednji dogodek včerajšnjega petega dne kongresa pa je bil poseg premiera Nikolaja 'Khonova, ki je v zameno za večjo požrtvovalnost in storilnost na delu obljubil sovjetskim državljanom v prihodnjih letih več mesa, mleka, zelenjave, sadja in moke. V svojem dolgem poročilu polnem številk in optimističnih podatkov za bodočnost sovjetskega gospodarstva je Tihonov napovedal veliki skok in spremembo toka. Razvojni ritmi lahke industrije bodo v bodočnosti višji kot za težko industrijo. Kaže torej, da so sovjetski voditelji spoznali, da je treba prebivalstvu zagotoviti tudi materialno blagostanje poleg topov iri znanstvenih dosežkov. Zahodni opazovalci že ocenjujejo, da je to rezultat poljske krize, piri tem pa pozabljajo, da sovpada na Poljskem gospodarska kriza z družbeno, o kateri pa v SZ še dolgo ne bomo govorili.
Nedvomno bo Zahod pozitivno ocenil poseg Tihonova kot je pozitivno ocenil predloge Leonida Brežnjeva. Nikolaj Tihonov je namreč v svojem govoru zagovarjal poglobljene gospodarske. odpoje, z Nahodom, kar morda ne'bo Šlo v račun Reaganovi administraciji, zahodni gospodarski krogi pa bodo take predloge z veseljem sprejeli.
Moskva se pripravlja na uresničevanje predlogov Brežnjeva
MOSKVA — Uradni sovjetski krogi napovedujejo, da bodo takoj po koncu 26. kengresa KP SZ sprožili »konstruktivne pobude* pri uresničevanju zunanjepolitičnih predlogov ki jih je pred najvišjim zborom sovjetske partije, iznesel Leonid Brežnjev.
Že sedaj v Moskvi z zadovoljstvom
ugotavljajo, da so bile prve ocene in reakcije Zahoda še kar zadovoljive. Še največ upianja polagajo v uresničitev srečanja med Brežnjevom in Reaganom, kljub temu, da Washin-ton še vedno trdi. da bo kakršnokoli odpiranje tesno povezano s sovjetskim obnašanjem na svetovnem prizorišču.
Poljsko gospodarstvo v vedno hujših težavah
VARŠAVA — Poljska tiskovna a-gencija «PAP* je včeraj objavila podatke o razmerah v domačem gospo-darstvu, iz katerih je razvidno, da se stenje še naprej slabša in zaostruje. Obenem ugotavlja, da bo morala vlada čimprej sprejeti potrebne u-krepe, da bo vsaj omilila težave zaradi pomanjkanja živil.
Zadnja letina je bila najslabša v zadnjih dvajsetih letih, saj so poljski kmetje pridelali tri milijone ton manj žitaric kot leto prej, za kar tretjino je bil manjši pridelek sladkorne pese, krompirja pa kar za polovico.
Marca Donat-Cattina pripeljali v Italijo
Iff * ii t a*'
V skladu z odločitvijo pariškega prizivnega sodišča so včeraj francoske oblasti izročile italijanski policiji domnevnega voditelja teroristične skupine (tprima linea* Marca Donat-Cattina. Sina znanega deirokrščan-skega veljaka so takoj po prihodu na vojaško letališče v Ghediju odvedli z blindiranim kombijem karabinjerjev v zapor «največje varnosti* v Novari, od koder so ga nato v večernih urah prepeljali v Turin, kjer so ga tamkajšnji sodniki zaslišali	(Telefoto AP)
iniiiiiiiiiiiniiHiMiiiiiHiiiiiiimmitiiiiiiiimiiiiitMiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHimitimiiiiumiumiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiuiiiitiiiMmiiiiiMiia
VČERAJ SO V GORICI ODPRLI II. DEŽELNO KONFERENCO 0 KULTURI
Comelli in Barnaba poudarila pomen krajevne, tudi slovenske kulture
Predsednik deželnega odbora izrazil željo, da pripravi rimska vlada čimprej svoj osnutek zakona za globalno zaščito - Dario Barnaba: «Dežela bo s posebno pozornostjo gledala na razvoj slovenske kulturo*
GORICA »Vremena bodo JKanj-cem se zjasnila,* je rekel v prejšnjem stoletju naš pesnik. Tako naj bi bilo tudi za nas Slovence v zamejstvu na kulturnem področju • Smemo tako tolmačiti posega predsednika deželnega odbora Comelli-ja in deželnega odbornika za kulturo Barnabe na včerajšnji otvoritvi druge deželne konference o kulturi, ki je še danes v goriškem Avditoriju? Oba visoka deželna predstavnika sta večkrat, prvi v pozdravnem govoru, drugi v obširnem poročilu, ki služi tudi kot u-vod v nov deželni zakon o podporah kulturnim dejavnostim, poudarjala nujnost ohranitve in razvoja različnih kultur na deželnem ozemlju ter dejala, da ni ta razlika samo lokalističnega značaja, marveč sta večkrat izrecno omenila specifično kulturo slovenske narodnostne skupnosti. Ob? sta tudi poudarila, da so doslej bolj zaprto gleda-
iiiiimtimiiiifiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimmimintimiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiUMitiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiia
POROČILO ZUNANJEGA MINISTRA VRHOVCA
fr
Pozitivna ocena nedavne ministrske konference neuvrščenih v New Delhiju
BEOGRAD — Pod predsedstvom Miloša Miniča je bila včeraj seja zveznega družbenega sveta za mednarodne odnose, na kateri so razpravljali o perečih mednarodnih razmerah, mednarodnem položaju in zunanji politiki Jugoslavije.
Glavni del uvodnega poročila, ki ga je prebral zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, je bil namenjen nedavni ministrski konferenci neuvrščenih v New Delhiju. Vrhovec je opozoril, da je zaostrovanje svetovnih odnosov opozarjalo, da bi se v svetu spet lahko obnovila hladna vojna. Največjo zaskrbljenost zaradi takšnih razmer so izražale neuvrščene države, saj bi bile te dr-
žave tudi glavne žrtve takšnih gibanj.
Zato smo menili, da je izrednega pomena, da gibanje neuvrščenosti razpravlja o tem, kaj se v svetu dogaja, kaj so glavni vzroki takšnega stanja in kako naj delujemo, da to preprečimo in znova obnovimo, ali okrepimo vse tokove v svetovnih odnosih, ki bi prespevali k miru. varnosti, enakopravnem sodelovanju in mirnem reševanju velikih svetovnih problemov, V zvezi s pripravami konference je Vrhovec poudaril, da nihče ni postavljal vprašanja, ali je ta konferenca potrebna ali ne, ampak nasprotno. Vsi so se zavedali njenega pomena in vsi so na konferenci zahtevali odgovore in določene
■ lllllllllllllllll*(ll*llll,kUIIM,lll>llllll,lllll>l>,>>lll,,,n>>1lllll>l,>illlllllllllll,1MI,illlllll,>^l,l^>,IUnlllll,,l,,>>ll,ll,,>llllll,fnl,ll>>>>nl>>lll>ll>>llll>>llmll,lll>,>l,lll,>>l>,l,>,l,>>IIIV,>l>,,>,l<l>l>>>ll>>>>>l>>>>>ll>l>li,,,,>>ll<,l><,l>>l>,
Končan obisk Janeza Pavla II. v Aziji
RIM — S posebnim letom japon ske družbe JAL je papež Janez Pa vel II. včeraj opoldne prispel v Rim. Končalo se je tako papežev., »apostolsko* potovanje v Azijo. V dvanajstih dneh .je Wo.ityla prelete preko 35 tisoč kilometrov in ime 61 uradnih govorov.
Papežev obisk na območju, kje je število kristjanov le kapljica . morju drugih veroizpovedi, je b> seveda zlasti propagandnega pome na. Vendar pa je bil njegov osred nji načrt poskus vzpostavitve sti kov s Kitajsko. Šele v prihodnji' mesecih pa bo verjetno znano, či so kitajske oblasti popolnoma prt slišale ' posredne papeževe pozi\ ali .jih morda vsaj delno upoštevale Na sliki (telefoto AP): Pape; \Vojtyla ob prihodu t Rim.
rešitve za takšen svetovni položaj.
Zvezni sekretar za zunanje zadeve je poudaril, da se na konferenci niso vsi strinjali o nekaterih vprašanjih, vendar pa je prevladala splošna težnja, da neuvrščenost ostane pomemben dejavnik svetovnih odnosov in svetovne politike.
V nadaljevanju je Vrhovec dejal, da sta bili v ospredju dve vprašanji: ali bomo molčali, pri vsem, kar se dogaja, ali bomo jasno povedali, kako si zamišljamo razvoj odnosov v svetu. V tej zvezi je podčrtal dejstvo, da so negativna gibanja v svetu posledica povečanega in zaostrenega blokovskega tekmovanja in poskusov, da bi svetovne odnose razvijali na osnovi blokovske razdelitve sveta, na temeljih teženj velikih sil, da širijo svoja interesna področja. Kljub nekaterim težavam pa je konferenca oblikovala skupna stališča, ki poudarjajo neodvisen in zu-najblokovski značaj gibanja! (dd)
Jugoslovanska vlada sprejela osnutek dogovora o izvajanju politike cen
BEOGRAD - ZIS je včeraj pod predsedstvom Veselina Djuranoviča proučil in sprejel osnutek dogovora o izvajanju politike , cen - v letu 1981 kot osnovo za usklajevanje stališč republik in pokrajin. ZIS 'g sprejel tudi predlog pristojnih ■rganov o ukrepih, ki jih je nuj-o treba sprejeti za vnovično vzpo-avitev in delo deviznega tržišča. Proučil je tudi več vprašanj s .odročja gospodarske ureditve, ekonomske politike in odnosov s tujino.
li v deželni upravi aa podporo ktJTTeaTfSV fazi pripravo r+vegg dežel
■	.	1 •	A f _	* - - -       . L .. M r. (»A I. J, I. A M ... n M , J AA — - - * I _ - •: i ■ ■ - - - - t « H
turnim dejavnostim, ker so se ba-vill prvenstveno z gospodarskimi vprašanji. Precej je .razlike med tema posegoma in enim, takratnega deželnega odbornika za kulturo Miz-zaua na prvi deželni konferenci za kulturo, ki je bila v maju 1977 v Passarianu. Takrat Slovenci nismo bili sploh omenjeni.
Pozdrave goriškega mesta je prinesel občinski odbornik za kulturo Daril- Drufuca z razumljivimi, izrazi zadovoljstva, da je dežela izbrala Gorico kot kraj tako važnega posvetovanja. Pokrajinski predsednik prof. Silvio Cumpeta je poudaril, da sta Gorica in njena pokrajina področje živahne kulturne konfrontacije in da dve kulturi lahko tu konkretno in koristno soustvarjata. Pozdrav deželne vlade in deželnega sveta (prisoten je bil tudi predsednik Colli) je zatem prinesel predsednik odbora odvetnik Antonio Comelli nakar je dolgo poročilo imel deželni odbornik Dapio' Barnaba. Predsednik beneškega bienala prof. Giuseppe 'Galasso je’ imel daljši poseg, v’katerem je govoril o kulturi, o pomenu najnovej-r šega pojava državnih in zasebnih radijskih in televizijskih postaj .za kulturno rast, o finančni podpori industrijskih magnatov kulturni dejavnosti, o istočasni važnosti elitne in ljudske kulture. *
Na gonsko konferenco je prišlo veliko ljudi iz vse dežele. Prišli so najprej tisti, ki se na raznih ravneh poklicno ali amatersko ukvarjajo s kulturo, prišli pa so tudi deželni, pokrajinski in občinski odborniki in svetovalci. Precej je bilo slovenskih predstavnikov. Omenimo med njimi samo nekatere: predsednika odbora za kulturo SKGZ Košuto, predsednika ZSKD Renerja, predsednika ZSKP Humarja, predsednika SSG Tavčarja, ravnatelja slovenskih radijskih oddaj v Trstu Benedetiča, predstavnika TO SKGZ za Benečijo Cerna, deželnega svetovalca Štoko, dolinskega župana Švaba itd.
Comelli je uvodoma poudaril, da je dežela vedno dajala podporo kulturnim dejavnostim, tudi slovenskim, čeprav je več pozornosti posvečala gospodarskim vprašanjem. Na enotnost dežele moramo gledati tako, je dejal predsednik odbora, da valoriziramo specifičnosti vsakega kraja tudi na kulturnem področju. Morda smo doslej bili na zaprtih pozicijah, danes pa gledamo na te stvari z bolj odprtim srcem. Prav Gorica je bila vedno bolj odprta kot drugi kraji v deželi. Naša dežela hoče imeti stike s sosednjimi deželami, tudi v okviru skupnosti dežel Alpe Adria. Važno je vprašanje globalnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino, važno pa je tudi vprašanje valorizacije furlanskega jezika. Želimo si, je še dejal Comelli, da se čimprej rešijo splošna, še vedno odprta vprašanja slovenske manjšine. Posebna komisija je v Rimu zaključila delo, Čas je da vlada pripravi in o-bjavi svoj zakonski osnutek o zaščiti, potem pa se bomo z vsebino tega demokratično soočali.
Daljši in izčrpnejši je bil seveda poseg deželnega svetovalca za kulturo Barnabe. Konferenco smo skli-
nega zakona o podpori kuilumiift dejavnostim, je dejal. Hočemo poslušati, kaj.nam bedo v zvezi s tem povedali tisti1, 4ti se s kulturo ukvarjajo, Potrebujemo pa tudi podatke s strani občin, nismo pa še od vseh dobili odgovora. Barnaba je tudi povedal, da je doslej, v 15 letih, deželna uprava namenila kulturi nad 8 milijard lir in nanizal vrsto podatkov kam, oziroma katerim dejavnostim je denar šel.
Seveda je v svojem poročilu pregledal razne zvrsti kulturnega u-dejstvovanja in dejal, da v bodoče dežela ne namerava dajati denarij za kulturo na vse strani, dati ga hoče tistim dejavnostim, tako elitj-nim kot ljudskim tako javnim ustanovam kot zasebnim društvom,- tako v večjih mestih kot v zakotnih krajih, ki za kulturo zares nekaj pomenijo. Kultura mora bijti pluralistična, antikonformistična. razvrati se mora vzporedno z družbenimi spremembami, mora .biti tudi v (Jo-moč in dopolnilo šolske izobrazbe.
Dežela hoče t> bodoče z novim zakonom dajati denar za razvoj 'take pluralistične kulture in tudi za izvoz deželne 'kulture y sosednje italijanske dežele in tudi v tuje, predvsem sosednje države. Ovrednotiti hočemo lokalne jezike in kul* ture. Ne smemo zadušiti teh posebnosti. Prav tako ne smemo usilje-t vati 'neke neobstoječe deželne kulturne enotnosti. Tudi v bodoče bo deželna uprava s posebno pozornostjo gledala na razvoj slovenske kulture čeprav poudarjamo, da je globalni zaščitni zakon v pristojnosti osrednje državne uprave, je še dejal odbornik Barnaba. Po njegovem in Galassovem poročilu se je pričela razprava, v kateri se je prijavilo že nad 60 ljudi. Sinoči je le nekaj med njimi poseglo v njo. Med temi dolinski župan . Edvin Švab, ki je pričel v slovenščini rekoč, da bi bilo prav, da bi na tretji konferenci bilo poskrbljeno za simultano prevajanje (za sedanjo priliko je dežela poskrbela za prevajalko, ki takoj prevaja slovenske posege v italijanski ježek).
Orisal je živahno delovanje v dolinski občini, dejal, da je dežela z« to delovanje premalo prispevala. Poudaril pa je tudi, da je za odprto kulturo, ne tako, ki prepoveduje slovenske govore na osrednjem tržaškem trgu in v kraški gorski skupnosti ter podobnih ustanovah.
Delo konference se bo nadaljevalo danes, vedno v Avditoriju ob 9.30. Predvideni so tudi posegi več zastopnikov slovenskih kulturnih u-stanov.
MARKO VVALTRITSCH
Sklenjen sporazum za luške delavce
RIM — Na ministrstvu za trgovinsko mornarico so včeraj dosegli sporazum o normativnih in finančnih pogojih za obnovitev delovne pogodbe pristaniških delavcev. Po neuradi nih podatkih predvideva sporazum, ki ga morajo še potrditi delavsko skupščine, povprečni mesečni povišek plač za okrog 120.000 lir.
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Skupščina z večino glasov odobrila sklepe o «supercesti» med pristaniščem in Krasom
Vzdržal se je le predstavnik SSk ■ Seja se je začela s tričetrt-umo zamudo, ker so občinski uslužbenci zasedli sejno dvorano
Tržaški občinski svet je na sinočnji seji izpolnil še zadnji formalno - upravni akt o dodelitvi del za gradnjo »superceste*. ki bo povezovala sedmi pomol z vozlišči pri Lakotišču in na Padri-čah. Potem ko so bile ustrezne konvencije že sklenjene, lahko pričakujemo, da se bodo dela začela v razmeroma kratkem času. V pristojni svetovalski komisiji je župan pred kratkim izjavil, da bodo predvidoma stekla na začetku prihodnjega leta. Na sinočnji seji je občinski svet odobril tri sklepe, ki so neposredno vezani s tem vprašanjem: s prvim je odobril delo v celoti, prilagoditev cen, .išji strošek v višini 53 milijard in 752 milijonov« lir, izsek načrta tretje transe za 20 milijard lir in pravilnik subkoncesij; z drugim sklepom je poveril nadzorstvo nad deli trem inženirjem, ki bodo prejeli eno milijardo in 200 milijonov lir; s tretjim sklepom pa je odobril stroške, ki jih je občina imela za prilagoditev cen,
Sklepi so bili odobreni z večino glasov; vzdržal se je le svetovalec SSk Lokar, ki je v glasovalni izjavi sicer podčrtal važnost te strukture za krajevno gospodarstvo; istočasno pa je dejal, da bodo dela za izgradnjo »superceste* povzročila veliko število razlastitev, ki bodo v veliki meri prizadele slovensko zemljo. Glede na dejstvo, da Slovenci še vedno čakamo na zaščitni zakon in da je reševanje problemov, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost praktično obtičalo na mrtvi točki, je pristavil Lokar, ne morem podpreti te pobude, kljub temu. da je velike važnosti za krajevno stvarnost.
Vsebino sklepov in proceduralni iter doslej opravljenega dela je orisal župan Cecovini, ki je uvodoma poudaril, da je bilo o ter' problemu že precej govora, treba pa ga je bilo ponovno vzeti v pretres zaradi višjih stroškov. Dela se delijo v tri tranše: prva gre od sedmega pomola do Valmaure, druga do Lakctišča, tretja pa do padrič. Predvideno je bilo. da bodo stala nikaj več kot 61 milijard lir, po reviziji cen pa so stroški narasli na skoraj 120 milijard lir. Prva tranša bo stala 42 milijard lir, druga 37, tretja pa 40 milijard lir. Z nakazili, ki jih ima trenutno občina na razpolago, 'do lahko dala v zakup dela prve tranše (v okviru katere je predviden predor pod Škedenjskim hribom) ter del ‘tret.je (od tovarne Velikih motorjev do priključka na državna (S&o 202 pri Katinari).
V sicer kratko razpravo o teh treh sklepih so posegli svetovalci De Rosa (KPI), Pacor (PRT), Can toni (KD), Lokar (SSk) in Di Gior gio (MSI), vsem pa je na kratko repliciral župan Cecovini.
Sinočnja seja se je začela s triče-trturno zamudo. Kakih 60 občinskih uslužbencev je skupno s sindikalnimi predstavniki enotne federacije CGIL • CISL - UIL zasedlo sejno dv' mo iz protesta do zadržanja •^vinskega odbora Liste za Trst, ki po enem mesecu in pol še ni dal nobenega odgovora na zahteve občinskih uslužbencev. Le-ti so namreč upravi postavili tri točne zahteve: namestitev okrog 420 novih 'uslužbencev, reorganizacijo občinskih služb in posegov ter vključitev v višjo kategorijo. Na te zahteve pa niso prejeli nobenega odgovora in zato sprožili sindikalni spor z upravo; v prejšnjem tednu so tako priredili dnevne dveurne stavke, sinoči pa zasedli sejno dvorano občinskega sveta. Po kratkem pogajanju so delegacijo uslužbencev in sindikalne zveze sprejeli načelniki svetovalskih skupin ter odbornika Gambassini in Colombis, ki sta s j obvezala, da bosta uslužbencem odgovorila na ponedeljkovi seji
občinskega odbora.
Prvi del seje je bil kot običajno posvečen odgovoroma na vprašanja in interpelacije, (as)
Resolucija bivših partizanov iz Trebč, Padrič in Gropade
V sredo so imeli bivši partizani in aktivisti iz Trebč, Padrič in Gropade, ki so vključeni v VZPI -ANPI, svoj redni občni zbor. Med drugim so izglasovali tudi resolucijo, v kateri ugotavljajo, da je ponovno prišlo do protidemokratičnih akcij in atentatov. Zato pozivajo vse bivše udeležence NOB, demokratične ustanove in stranke na budnost in enotnost proti vsakemu poskusu kaljenja miru, kratenja svobode in sožitja med tu živečima narodoma.
Obenem izrekajo vso solidarnost španskemu narodu in španskim demokratičnim ustanovam.
V ZVEZI Z VPRAŠANJEM GLOBALNE ZAKONSKE ZAŠČITE
Deželni predsednik Comelli sprejel župnna Skerka in Sraka
Comelli je zagotovil, da si bo dežela prizadevala, da bi bilo vprašanje zaščite pravic Slovencev zadovoljivo rešeno
Predsednik deželnega odbora Comelli je včeraj sprejel devinsko-nabrežinskega župana škerka in dolinskega župana Švaba, ki sta ga kot predstavnika županov vseh okoliških občin ter predstavnikov tržaške pokrajine in Kraške gorske skupnosti seznanila s pobudo omenjenih krajevnih uprav v zvezi z zahtevo vse slovenske narodnostne skupnosti, da se pospeši postopek za globalno zakonsko zaščito Slovencev v Italiji. Obenem sta izrazila željo, da bi tudi deželna uprava prispevala svoj delež v tem smislu ter pozvala osrednje vladne organe, da čimprej izdelajo osnutek zaščitnega zakona ter ga posredujejo v razpravo parlamentu.
Ko* znano, so se 18. novembra lani zbrali na pobudo devinsko na-brežinskega župana v prostorih turistične ustanove v Sesljanu predstavniki vseh omenjenih krajevnjh uprav, da bi s skupnimi močmi pofiegli pri osrednjih oblasteh v zvezi s perečim vprašanjem pravic slovenske narodnostne skupnosti. Ob tej priložnosti so naslovili na ministrskega predsednika pismo, v
DEVINSKO-NABREŽINSKI OBČINSKI SVET 0 ZADEVI V VIŽOVUAH
Občina bo krila stroške za obrambo domačinov pred kasacijskim sodiščem
Razprava o solidarnostni resoluciji, ki jo je predložila uprava
Devinsko-nabrežinska občina bo krila stroške za obrambo najprej oproščenih, pred prizivnim sodiščem pa prestrogo obsojenih vižo veljskih kmetovalcev, ko bodo stopili pred tretjestopenjski kasacijski sodni zbor. Tako je sinoči soglasno sklenil občinski svet, potem ko je izrazji solidarnost devetim ob sojencem ter začudenje nad nena vadno strogo kaznijo, ki za takšne primere v teh krajih pravzaprav nima primerjave. Za ljudi, ki so pred petimi leti le branili svoje pravice, saj so jim takorekoč čez noč zaprli glavno pot pred nosom, se mora izkazati pravica — to je bil smisel sinočnjega sklepa, ki dejansko predstavlja konkretno in ne le besedno podporo prizadetim.
Očitno jpRazsodba tržaškega pri zivnega sedišča močno odjeknila v občini. O tem priča tudi dejstvo, da .je bil dubršen .dej sinočnje seje občinske skupščine posvečen temu vprašanju. Odprl ga je župan škerk. ki je takoj na začetku predložil in obrazložil v imenu občinske upra ve solidarnostno resolucijo, v ka teri .je bilo izraženo začudenje nad takšno strogostjo sodnikov, ki so
bili ob fašistični zasedbi univerzitetne menze nasprotno začuda milostni. Takšno dvojno merilo prav gotovo ne prispeva k razvijanju dobrih odnosov med državljanom in sodno oblastjo, .je bilo na koncu rečeno v resoluciji. Formulacija, zlasti kar zadeva primerjavo s procesom proti neofašistom zaradi zasedbe menze ni bila pogodu krščansko demokratski skupini. Njen načelnik Lenarduzzi .je zahteval, da se tekst spremeni. Z nekoliko dru gačnimi argumenti je resolucijo za vrnila Lista za Devin-Nabrežino. Njen predstavnik Udoviči je bil mnenja, da občinski svet ne more
...................im..
HUDA NESREČA NA DELU
Zidar z delom stropa vred zgrmel 12 metrov globoko
V bolnico so ga sprejeli s pridržano prognozo - Zgodilo se je med restavriranjem bivšega Hotela de la Vitle
Včeraj se je v zgodnjih popol danskih urah pripetila huda nesre ča na delu, in sicer na gradbišču podjetja Porfirio, ki se že dalj ča sa ukvarja z restavriranjem bivšega Hotela de la Ville na nabrežju
46-letni zidar Vittorio Zanon iz Portogruara je skupaj s svojim tovarišem delal v drugem nadstropju bivšega hotela: zidarja sta s sten strgala omet. Zanon je stal na veliki kamniti plošči, ki je bila dol ga približno 2 metra. 1 meter široka in 25 do 30 centimetrov de bela. Blizu njega je brezskrbno opravljal svoje delo tudi njegov tovariš.
Nenadoma je kamnita plošča počila prav pod Zanonejevimi nogami in predrla pod. Nesrečni Zanone je tako padel v prazno s kosem plošče vred. Toda kamnita plošča je bila tako težka, da je predrla tu di pod prvega nadstropja in nesrečni zidar je tako zgrmel do pritličja, kjer je obležal v globoki nezavesti. Vse je je odigralo v par sekundah pred očmi iznenadenih in prestrašenih zidarjev. Zanonejev tovariš je od strahu kar omedlel, tako da ne ve povedati kaj več o nesreči. Med drugim nadstropjem in pritličjem je približno 12 me trov višinske razlike. Delavci so takoj poklicali rešilec Rdečega križa in gasilce, saj je bila leva roka ponesrečenca pokopana pod ometom in kamenjem. Vittoria Zanona so sprejeli na oddelku za oživljanje glavne bolnice s pridržano pro gnozo.
Podpredsednik Del Gobbo v Bazilikati
Pred nekaj dnevi je podpredsed-nilc deželnega sveta Del Gobbo o-biskal potresno območje v Bazilikati, predvsem pa tista središče, kjer delajo izvedenci in ekipe iz Furlanije - Julijske krajine. Del Gobbo se je sestal tudi s krajevnimi predstavniki političnih strank, obenem pa se zadržal z gozdarskimi pazniki iz naše dežele, ki imajo nalogo pomagati ljudem, ki živijo v hribovitih predelih Bazilikate.
V ta namen so zgradili oziroma Vzpostavili že 110 zatočišč, namera-:
vajo pa jih zgraditi še nekaj, kjer bo dobilo zatočišče kakih petdeset družin.
Fabio Marchetti je novi oredsed nik organizacije ACLI za tržaško pokrajino. Prevzel je dolžnost ki jo je zadnjih devet let opravlja' Tarcisio Barbo. V odboru so še C. Ghersa (podpredsednik). S. Bruni V. Cutazzo, M. Ingannamotte E Moro, F Pianigiani. B. Prestelli in R. Spadon.
Lažja prometna nesreča
domačina iz Gropade
Na državni cesti 202 malo pred znanim »ovinkom H» se je sinoči pripetila lažja prometna nesreča, katere žrtev je postal domačin iz Gropade št. 38, uradnik Milkovič Marino. Milkovič je s svojim Citroenom vozil v smeri proti mestu; nenadoma .je iz še nepojasnjenih razlogov trčil v tovornjak, ki je stal ob cesti. Pri trčenju ga je odbilo v steno, tako da je avtomobil precej poškodovan; Milkovič pa se bo moral zaradi udarcev po vsem telesu zdraviti 7 dni,
V ponedeljek proces zaradi «koka-veselic»
potrateIjelf 58 ‘bo začel na kazenskem sodišču proces zaradi afere «koka - veselic*, v katero so med drugimi vpleteni trije izmed glavnih igralcev košarkarske ekipe Hurlin-gham, to so 29-letni Jerome Marvin Barnes iz ZDA, 27-let-ni Richard Silvester Laurel iz Philadelphie ter Carlos Mina.
Poleg omenjenih bo na zatožni klopi sedel tudi tržaški trgovec Riccurdo Dainese, lastnik stanovanja, kjer so potekale »veselice*. Med obtoženci je še nadaljnjih 19 oseb, ki so kakorkoli bile soudeležene.
Kot znano, je bilo veselih srečanj konec 14. novembra, ko so orožniki vdrli v stanovanje Daineseja in presenetili nekaj mladih žensk. Policiji je med raziskavo uspelo identificirati in prijaviti dobavitelje kokaina in več obiskovalk zloglasnega stanovanja. Preiskovalci so zaplenili tudi beležnico, v kateri je bilo zbrano na stotine imen.
Ker ,ie škandal «koka - veselic* dvignil mnogo orahu in zaradi velikega števila obtožencev in prič bo proces potekal v dvorani prizivno - po-rotnoga sodišča.
soditi odločitev sodnikov. Predstav nik SSk Brezigar je sicer podprl resolucijo, vendar je očital upravi, da ni takoj po incidentih v Vižov ljah leta 1976 prijavila ravnateljstva Državnih železnic ter se predstavila kot zasebna stranka na oro cesu, če bi do njega prišlo. Takšen je bil namreč takrat predlog SSk Če bi se to zgodilo bi po nje govem mnenju ne prišlo sedaj do takšne obsodbe.
Ker se svetovalci niso mogli zediniti glede teksta resolucije, so se jo prekinili in poverili predstavni kom svetovalskih skupin, da se dogovorijo za enotno besedilo. Name
sto tega pa so se dogovorili za sklep, ki smo ga v začetku omenili Preostali del seje je bil posvečen obravnavi običajnih upravnih skle pov ter vprašanjem svetovalcev in odgovorom upraviteljev. Med temi naj omenimo vprašanje Terčona (SŠk) v zvezi z nekim pismom, ki naj bi ga anonimna skupina naslovila komunističnim in socialističnim svetovalcem in odbornikom in v ka terem jih v žaljivem in grobem an tiklerikalnem tonu poziva naj pre prečijo načrt za postavitev nekega bogoslužnega centra v Sesljanu. na kar je župan odgovoril, da uprava odločno odklanja vsakršno anonimno pisanje, še zlasti če diši po provokaciji, (dk)
katerem se sklicujejo na še neizpolnjene obveze italijanske države do naše skupnosti, ki jih obsegajo osimski sporazumi in sama republiška demokratična ustava. Odgovora na to pismo z ministrskega predsedstva še ni bilo. Ob isti priložnosti so zaprosili tudi za srečanje s predsednikom deželne uprave, ki je predvčerajšnjim končno odgovoril. Tako sta župana Škerk in Švab včeraj lahko neposredno spregovorila Comelliju o tem problemu, o nezadovoljivih zaključkih dela komisije Cassandro ter o pričakovanjih slovenske narodnostne skupnosti.
Comelli je na vse to odgovoril z
PREDSTAVNIKI KMEČKE ZVEZE PRI KPI
Brez kmetijske politike ni gospodarskega razvoja
Poudarjena važnost zadružnega sodelovanja v kmet ijstvu
V četrtek popoldne so se na sedežu KPI v Trstu sestali predstavniki partije z delegacijo Kmečke zveze. KPI sta predstavljala Ugo Poli in Miloš Budin, v delegaciji Kmečke zveze pa so bili poleg tajnika Edija Bukavca še član Jušto Kariš in sodelavec Darko Križman-čič. Predstavniki Kmečke zveze so prikazali probleme kmetijstva v tržaški pokrajini, ki postajajo čedalje bolj problematični in zaskrbljujoči. Potrebna je nova kmetijska politika, ki bi pozitivno vplivala na razvoj gospodarstva v vsedržavnem merilu Pri tem je bilo poudarjeno, da .je razvoj izvedljiv le z izdelavo dolgoročnega razvojnega načrta z realizacijo osnovnih infrastruktur, kot so ceste, vodovod, električna
zagotovilom, qa si uezeia ze pnza- nape]1ava itd. in z zagotovitvijo de-deva in da se bo tudi v prihodnje narnih razpoložljivosti v korist o nr”arW!>l!' ria h’ h,,n vnrflsamfi menjene dejavnosti.
Zastopniki Kmečke zveze so na dal.je poudarili, da še vedno ob
zaščite slovenske narodnostne skupnosti zadovoljivo rešeno. Pripomnil je tudi, da se je o tem že razgo-varjal z vladnim predsednikom For-lani.jem, ki da mu je zagotovil, da je že odredil izdelavo ustreznega zakonskega osnutka.
Še danes vplačilo davka na vozniška dovoljenja
Danes zapade rok za vplačilo davka na vozniško dovoljenje. Kolki stanejo za dovoljenje »B* kategorije 8.000 lir, za kategorijo »C* 6.500 lir, za <D» pa fr.000 lir.
Voznike, ki še niso uredili te dolžnosti opozarjamo da so kolki v prodaji v vseh trafikah Za kršilce so predvidene denarne globe do šestkratne višine dolgovane ga davka.
V	torek celodnevna stavka osebja ACT
V	torek, 3. marca, bodo avto busi konzorcialnega podjetja ACT ves dan mirovali. Za ta dan je namreč enotna sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL napovedala 24-urno stavko vsega osebja 8CT v podkrepitev zahteve, da uslužbenci pridejo čimprej do ekonomskih izboljšav v smislu nove delovne po godbe. Sedanja zapade konec letošnjega decembra, prizadeti pa so bili deležni njenih izboljšav tako pozno, da so od njih kaj malo ime li. Stavka bo trajala od opolnoči 2. do opolnoči 3. marca.
• Na tržaški trgovinski zbornici se
je včeraj začel vsedržavni seminar o »Pomenu poddobav za učinkovito poslovanje industrijskih obratov*. Seminar organizira združenje ADACI v sodelovanju s tukajšnjo agencijo za poddobave.
Demokratične sile naj nastopijo v bran lonjerskega vrtca
Včeraj smo kratko poročati o težavah, ki jih državnemu otroškemu vrtcu s slovenskim učnim jezikom v Lnnjerju ustvarja ravnateljstvo italijanskega občinskega vrtca iz Ul. Boegan pri Sv. Ivanu s tem, da hoče sekcija tega vrtca — ki je že 6 let »začasno* zasidrana v Lonjerju — seči še po sebi slovenskega vrtca. O vprašanju bomo, žal, morali še na dolgo poročati, povemo naj le. da so tržaška občinska odbornica za šolstvo Boschinijeva. občinski funkcionar Dobran ter ravnateljica italijanskega vrtca naduto nastopili d. slovenskih učiteljic, katere je italijanska ravnateljica tudi žalila, ne da bi jo kdo zaradi tega pokaral.
Zaradi takega arogantnega nastopa je združenje staršev, ki ga vodi Vida Krapež, s pomočjo lo-njerske sekcije KPI zbralo med domačini izdatno število podpisov k protestu zoper takšno nedemokratično ravnanje ter z akcijo seznanilo švetoivanski rajonski svet. Danes obiščejo slovenski predstavniki Dobrana, v ponedeljek pa bo snidenje med ravnateljskim svetom ter predstavniki KPI, PSI, SSk, ravnateljstva slovenske osnovne šole od Sv. Ivana ter združenja staršev, pa še z Dobranom in Bo-schinijevo.
Gre za izredno pereč problem, ki ga je treba nemudoma rešiti z odločnim posegom vseh Lonjer-cev ter zlasti izvoljenih predstavnikov v demokratičnih strankah.
(dg)
Včeraj ponoči je m^p, po 1. url skupina treh mladeničev napadla 40 letno, Tereso B., jzjyl. J^jgaret-to Vecchio, ko je, pdti‘a.i*l8 Jž,rnek,e pivovarne v Ul. Vittorio Veneto. S silo so .jo potisnili v avto in jo odpeljali v eno izmed dvorišč v Ul. Lazzaretto Vecchio. Tam io je skušal eden od mladeničev posiliti, ker pa se mu .je upirala, ji je do bral torbico in zbežal.
stajajo nerešena vprašanja javnih tehničnih služb in uradov, kot sc na primer pokra jinsko-kmeti iško nadzorništvo, gozdarsko nadzorni štvo itd., ker pač oblasti niso izpolnile obljub glede nameščanja ki bi obvladali jezik velike večine tr žaških kmetovalcev. Poudaril se je tudi pomen cvetličarskega centra na Proseku, kjer bo po dogovorih z deželno ustanovo za razvoj kmetijstva (Ersa) cvetličarska zadruga s Proseka neposredno upravljala center in poskrbela za namestitev tako slovenske delovne sile kot ravnatelja. Poudarjena je bila tudi važnost kmečkega turizma uri va lorizaciji prodaje kmetijskih pridelkov. kakor tudi nujna potreba po odobritvi zaščitnega znaka za kra jevna vina. Poleg škode, ki jo povzročajo nedeljski izletniki in pro blema razlaščanja slovenske zemlje, je bila podčrtana važnost za drug pri pospeševanju kmetijske proizvodnje, organiziranosti in e-notnem nastopu vseh kmetijskih proizvajalcev. Predstavnika komu nistične partije sta se strinjala gle de čimprejšnje izdelave področnih načrtov za razvoj kmetijstva, ki so predpogoj za nemoteno delo in raz voj te delavnosti. Odločilnega pomena pa bo nastop političnih sil. da se izdela globalni zakon za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini.
D K.
tor jev pri Boljuncu. Uradno bodo predali ladjo milanski družbi v ponedeljek zjutraj v Tržiču.
Zaloge argentinskega blaga v pristanišču?
Neodvisna ustanova za tržaško pristanišče je sklenila z argentinsko zbornico za izvoz dogovor, na podlagi katerega bo tržaška luka dala a razpolago večji prostor za skladiščenje blaga argentinskega izvora in za izgradnjo industrijskih obratov za njihovo predelavo. Poleg razsutih tovorov nameravajo Argentinci uskladiščiti v tržaški luki tudi blago v kontejnerjih.
Gledališča
it
m
SLOVENSKO S5&STALNO , GLEDALIŠČE sr V TRSTU
LU1G1 PIRANDELLO
ČLOVEK,
ZVERINA IN ČEDNOST
Danes, 28. t.m., ob 19 30
v Kulturnem dnmu
• Zavod slepih «Rittmeyer» bo jutri v baziliki sv. Silvestra z mašo po častil spomin erofice Cecelie De Rittmeyer ob 70-letnici njene smrti.
V TRŽIČU
Dokončana izgradnja prekooceanske ladje
Italcantieri iz Tržiča je zaključila v svojih ladjedelnicah dela na prekooceanski ladji za prevoz kontejnerjev »Comandante Revello*. Ladja ima nosilnost 19 tisoč 800 ton, zgradili pa so jo po naročilu družbe »Andrea Merzario* iz Milana.
Ladja »Comandante Revello* je dolga okrog 175 metrov, široka 32, poganja pa jo dieslov motor, ki so ga zgradili v tovarni Velikih mo-
OBČNI ZBOR KD PRIMOREC
H kulturnemu delovanju pritegniti celotno vas
Poročilo je imela tajnica društva Milena Padovan Poglobljena razprava • Izvoljen tudi nov odbor
<rO, PREDPUST; 77 ČAS PRESNETI...>
lz dneva v dan v večji meri se nas polašča pustna mrzlica; mestne in vaške ulice so že preplavili razigrani pajaci, čarovnice, škratje in vile, nežne damice in hrabri vojščaki, krvoločni rablji in nedolžne žrtve... Že od davnih čosou ee ljudje za pust sprostijo, razvedrijo; kljub neizbežnim spremembam, se je pustna tradicija ohranila vse do danes.
Za naše pradede je bil pust skoraj magični moment; s pustnimi obredi so sežgali, izbrisali iz spomina tegobe in nevšečnosti preteklega leta: iz pepela minulih dni pa naj bi zraslo novo. boljše leto. V pustnem času je vsakdo v splošnem kaosu in zmešnjavi imel pravico zasmehovati in kritizirati napake oblasti in družbe; revež je na primer lahko postal bogatin, ženska se je lahko preoblekla in se obnašala kot moški itd. Ljudje so se pač v kaosu sprostili.
Upamo si trditi, da se je ta obredni, magični moment v praznovanju sodobnega pusta izgubil. Danes nam pust pomeni še razvedrilo, ples in zabavo, ne vidimo pa v njem tistega globokega pomena, ki ga je imel za naše prednike, čeprav na tradicionalnem Kraškem pustu na Opčinah in na drugih podobnih sprevodih alegoričnih vozov prideta do izraza ljudski humor in kritični odnos do oblasti in družbe.
V letošnjem jubilejnem XV. kra-škem pustnem sprevodu bodo da nes nastopile razne vasi in skupine. Mimohod alegoričnih vozov se bo pričel ob 14. uri in nastopile bodo sledeče vasi in skupine: Bazovica z alegoričnim vozom Naš vrtec. Ferlugi (Telovadnica na Krasu), Opčine A (Novi izseljenci), Trebče (Mladi kovači), Trnovca (Naša žalost), Opčine B (Podedo-vanje 1980), Kolonkovec (Razlašča-
nje), Praprot (Pravljica). Šempolaj (Problemi Italije). Nabrežina - godba (Kazin Gam), Devin (Zavod skupnega sveta), Contrada *Quei de la motile* - Tržič (11 milione); »El gaucho», Ovce, pastirji in »Psi* ter Cigani. Poleg vozov bodo v sprevodu prisotne številne skupine šem, domače godbe na pihala in Kralj pust XV. Dobrega razpoloženja seveda ne bo manjkalo; vaška pevska zbora bosta odprla o-srnici, v večernih urah pa bo v Prosvetnem domu ples ob zvokih ansambla Taims.
Tudi v Miljah je že veselo. Včeraj je iz Benetk prispela barka tSerenissima» in beneški oboževalci pusta so se pobratili z miliskimi kolepi. Danes bo v Miljah ob 16.30 na Trgu Marconi predstava Zvon-čarjev <z Ooatiie. jutri pa ob 14.30 sprevod alegoričnih vozov.
Plesov in zabave pa ne bo manjkalo niti v okoliških kraških vaseh.
»Naloga novega odbora bo tudi v tem, da bo skušal v še večji meri vzbuditi v članih potrebe po sodelovanju in kulturnem delu. Za to bo nujno potrebno, da razmislimo o vsebinah in oblikah našega dela, ki ne sme nuditi vaščanom že pripravljene kulture, od katere so sami odmaknjeni, ampak mora slediti njihovim zanimanjem, doseči od njih vedno več sodelovanja pri raznih odločitvah in pobudah ter omogočiti vsakomur, da postane soustvarjalec kulture in ne le njen pasiven potrošnik*. Tako je na začetku svojega poročila spregovorila tajnica KD Primorec Milena Padovan na sinočnjem občnem zboru trebenskega društva v Ljudskem domu. Celoten občni zbor je potekal ob številni udeležbi vaščanov, odprl pa ga je nastop mešanega pevskega zbora Primorec, ki je pod vodstvom Vilme Padovan zapel v pozdrav.
Tajnica trebenskega kulturnega društva je v svojem zelo razčlenjenem In smiselnem poročilu pedala obračun enoletne dejavnosti društva, ki je bila nadvse bogata in razvejana, predvseri pa je poudarila, da je »kulturno delo obenem skrb za politično osveščanje, za' rast naše vasi kot družbene skupnosti, za razvijanje takih medsebojnih odnosov, ki naj bogatijo vse vaške komponente preko stalnega soočanja, sodelovanja, kritike in vzajemnega spodbujanja*. Milena Padovan je govorila tudi o načrtih društva in podala ie-mo nekaterih pobud, med katerimi bo posebnega pomena proslava ob 35-letnici postavitve spomenika padlim vaščanom v narodnoosvobodilni borbi. Skratka, iz poročila je izhajala bogata dejavnost pa tudi o-pozorilo, da se mora za kakovostno rast društva pobrigati celotna vaška skupnost, saj je KD Primorec last vsakega Trebenca, ki želi prispevati svoj delež k temu razvoju.
Sledilo je blagajniško poročilo Renata Kralja, nakar ro predstavniki vaških organizacij prinesli svoje pozdrave občnemu zboru. Spregovorili so predstavniki ŠD Primorec, godbe na pihala »V. Parma*, sekcije KPI »Zorko Kralj*, VZPI-ANPI za Trebče, Padriče in Gropado, predstavnica učiteljic osnovne šole »Pin-ko Tomažič* in predstavnik Zveze slovenskih kulturnih društev.
V razpravi so se prisotni nato do-
taknili mnogih vprašanj, ki zadevajo delovanje kulturnega društva samega in življenje v vasi nasploh. Tako je bila izražena skrb za razvoj pevskega zbora, h kateremu bi moralo pristopiti več novih mladih pevcev, poudarjena je bila zahteva po enotnosti vseh vaških organizacij in koordiniranemu delu le-teh, pa še veliko drugih sugestij je bilo izrečenih. člani sc nato izvolili 11 novih odbornikov, in sicer Aleksandro Kralj, Anico Malalan Cinzio Skerla-vaj, Lucijana Padovana Marjana Crevata, Mileno Padovan, Nidijo Si-vitz, Renato Collerig, Renata Kralja, Valterja Malalana in Vilmo Padovan, Občni zbor trebenskega kulturnega društva je vodil domačin Marčelo Kralj.
Odprlo pismo WWF občinskemu odborniku
Svetovni sklad za zaščito narave (WWF) je naslovil na občinskega odbornika za javna dela dr. Zan degiacoma odprto pismo, v katererr navaja vzroke, da je prišlo 28. ja nuar.ja letos do požara v gozdič:, nad Sv. Ivanom. Takrat je na pri bližno 20 hektarih površine zgorelo nič koliko drevja in rastlin, škoda pa naj bi bila okrog 50 milijonov.
Svetovni sklad za zaščito narave pravi, da ,je glavni vzrok nožara ta, da je gozdič nad Sv. Ivanom popolnoma prepuščen samemu sebi in zapuščen, občinska uprava pa ni poskrbela za. čiščenje in sekan ic-dreves oziroma vej. Zato WWF sprašuje, k.je je ekipa, ki je za dolžena za čiščenje gozdiča in kdaj misli občina opraviti svojo nalogo. Doslej je namreč ta občinska upra va pokazala le malo zanimanja do zelenih površin, kar .je vsekakor škodljiv pojav, zaključuje svoje pismo Sklad za zaščito narave.
Rajonski svati
V ponedeljek ob 19,30 se bo se stal rajonski svet za Sv. Ivan. Dnevni red obsega eno samo točko, in sicer razpravo o kamnolomu »Faccanoni*.
«FESTIVAL FESTIVALOV*
Najbolj privlačen film «Angi Vera»
S filmom <dJna notte d’estate» Johna Cassavetesa se v kinodvorani Ariston z velikim uspehom nadaljuje Festival festivalov. V posebni klasifikaciji najbolj obiskanih filmov je trenutno na prvem, mestu madžarski film «Angi Vera- .(279 točk), sledijo mu japonski *Kage musha» (277). ameriški tVivere al-la grande* (234), italijanski <Fon-tamara-» (277) ter norveški «L’ere-dita» (213 točk).
«Nagrado publike* bodo slovesni, podelili julija na gradu Sv. Justa tisti distribucijski hiši, ki je s svojim filmom privabila v kino naj več gledalcev.
KD SLAVEC RICMANJE-LOG
priredi jutri, 1. marca in v torek, 3. marca, v Kulturnem domu v Ricmanjih od 20.30 dalje
PUSTNO DRUŽABNOST
Jutri, 1. marca, od 15. do 18. ure
OTROŠKO RAJANJE
Vabljeni
KD FRAN VENTURINI vabi na
GNioaro
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
ki bo jutri, 1. marca 1981, v telovadnici pri DOMJU.
Vabljeni!
Razna obvestila
ŠD Mladina iz Križa priredi jutri, 1. marca, ob 16. do 19. ure v Prosvetnem domu A. Sirk v Križu otroško pustno rajanje, od 20.30 do 00.01 pa pustni ples. Vabljene maske. Vstop prost.
ŠK Kras in KD Rdeča zvezda organizira danes, 28. februarja, v kleti Marcela Doljaka v Saipfatorci pustno rajanje za otroke iz zgoniške in repentabrske občine z začetkom ob 17.30. Poskrbljeno bo za zabavo in prigrizek. Nagrada za najlepše maske.
Slovenski kulturni klub vabi vse mlade na pustni ples, ki bo danes, 28. februarja s pričetkom ob 19.30. Nagrajena bo najlepša maska.
Ženski pevski zbor Tabor vabi na dobre joške in pustne specialitete v osmici, ki bo danes, v Prosvetnem domu na Opčinah.
Športno društvo Polet vabi na pustni ples, ki bo v torek, 3 marca, v Prosvetnem domu na Opčinah. I-gral bo ansambel TAIMS. Vabila lahko dvignete na sedežu društva (v Prosvetnem domu na Opčinah) do 2. marca med 19. in 20. uro, jutri pa od 11. do 12. ure. Nagrajene bodo najlepše maske.
VERDI
Danes, 28. t.m., ob 20. uri za red B/C sesta predstava Puccinijeve o-pere »Manon Lescaut*. Dirigent Daniel Oren. Zadnja predstava bo v torek ob 20. uri za red E/F.
Jutri, 1. marca, ob 16. uri druga predstava Verdijeve opere »Trubadur* za red G.
AVDITORIJ
Daues ob 20.30 bo na sporedu »Karl Valentin Kabarett* v uprizoritvi Stalnega gledališča dežele Furlanije - Julijske krajine. Režija Giorgio Press-burger. Red druga sobota.
V okviru nedeljskih glasbenih srečanj bo jutri, 1. marca, ob 11. uri nastopil oktet, ki ga vodi Seve-rino Lannerini in ki ga sestavljajo Fernanda Selvaggio, Giorgio Selvag-gio, Ladislav Hegeduš in Igor Dražil (violine), Paolo Izingo in Wilhelm Kogut (violi), Igor Terčon in Rodolfo Repini (čeli). Izvajali bodo dela Schoenberga in Šostakoviča Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Kino
Ariston 16.06—22.00 «Gloria — una notte d’estate». Barvni film.
Eden 16.00 «Assassinio allo specchio* Ritz 16.00 «Laguna blu». Brooke Shields, Christopher Atkins. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 »Arrivano i bersa-glieri*. Ugo Tognazzi. Barvni film za vsakogar
Grattacielo 16.30 «Mano lesta*. T. Millian.
Fenice 16 30 «L'oca selvaggia colpi-sce ancora*. G. Pečk, R. Moor, D. Niven. Barvni film.
Aurora 16.30 «Fantozzi contro tutti*. P. Villaggio.
Cristatlo 16.30 «11 bisbetico domato*.
A. Celentano, O. Muti. Barvni film Vittorio Veneto 16.30 «L'insegnan*e al mare con tutta la classe* A Rizzoli, L. Banfi. Prepovedan mla dini pod 14. letom.
Capitol 16 30 «Mi faccio la barca*. J. Dorelli, L. Antonelli. Barvni film.
Moderno 15 30 «Quando chiama uno sconosciuto*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Lumiere «Rlow job — dolce lingua*. Barvni film Prepovedan mladini P¥f? % Ifctom.
Mignon 16.00 «Laura, primizia d’a-more»! Režija D. Hamilton. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
N a »ion a le 15 30—22.15 »Together*. O. Newton - John.
Filodrammaticn 14 00—22.00 »La su-perpornoerotica di Clarissa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «Perversione erotica di una minorenne*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
I 'ill MM
Ob 22. obletnici smrti Rudija Mahniča darujeta žena Kristina in hči Majda 15.000 za Skupnost družina Opčine, 7.500 za ženski in 7.500 lir za moški pevski zbor Valentin Vodnik.
V počastitev spomina Karla Kumarja darujeta Pavla in Tuša Lutman 20.000 lir za SPD - Gorica.
Športno društvo Primorec iz Trebč izreka globoko sožalje Bogdanu in bivšemu trenerju Aldu Carllju ob izgubi očeta Gigija.
Razstave
Občinska uprava sporoča, da si bodo v marcu v občinski galeriji na Trgu Unita sledile razstave del naslednjih umetnikov: od 2. do 13. marca Giovannija Duiza, od 14. do 22. marca Silve Fonde, od 23. do 30. marca Renza Moreua in od 31, marca do 7. aprila Lida Dambrosija.
V	domu Albert Sirk v Križu raz-tavlja skupine domačih ustvarjaj cev. Razstava bo odprta še danes od 14. do 22. ure.
V	videmsk' središčni galeriji Centro friulano arti plastiche v Vidmu, Via Beato Odorico da Pordenone štev. 3. je odprl razstavo svojih del tržaški slikar De ziderij Švara.
Sekcija Zveze partizanov in aktivistov - ANPI z Opčin izreka svoji odbornici Zorki Zlobec iskreno sožalje ob nenadni smrti brata Zorana.
Sporočamo, da bo pogreb
Alojza Kralja
danes, 28. februarja, ob 12. uri is mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Trebče in ne na Padriče, kot Je bilo pomotoma objavljeno.
Ob 5. obletnici smrti nepozabnega
msgr. Ivana Omerse
se ga bomo spomnili s sv. mašo, ki bo darres, 28. februarja 1981, ob 17. uri v cerkvi sv. Jakoba.
ŠENTJAKOBSKO KULTURNO DRUŠTVO
Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil naš dragi sin
MAUR0 TULL
Pogreb bo danes, 28. februarja, ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Ricmanjih.
Žalujoči mama Nerina, oče Erminio, strici in tete ter drugo sorodstvo
Milje, 28. februarja 1981
1*1	>]	[]	E		I	i}		m	N	TAR
KD «F. PREŠEREN* in PUSTNI ODBOR iz BOUUNCA
vabita na
PUSTOVANJE
ki bo v gledališču F. PREŠEREN V BOLJUNCU SPORED:
Danes,	28.	2.,	PLES	od	21.	do	4.	ure
Jutri,	1.	3.,	PLES	od	20.	do	24.	ure
Ponedeljek, 2.	3.,	PLES	od	20.	do	24.	ure
Torek.	3.	3.,	PLES	od	21.	do	4.	ure
JUTRI, 1 3., od 15 do 18. ure
VESELO OTROŠKO RAJANJE
Vse večere bo igral ansambel POMLAD razen ponedeljka, ko nas bodo zabavali VESELI GODCI.
Vabljeni!
DANES NA OPČINAH
XV. KRAŠKI PUST
—	ob 14 uri sprevod alegoričnih voz, pustnih skupin in mask ob spremljavi godb in s prisotnostjo KRALJA PUSTA;
—	od 14. ure dalje OSMICI za ljubitelje dobre pijače in jedače;
—	od 21. ure dalje VELIKI PUSTNI PLES v Prosvetnem domu ob zvokih ansambla TAIMS.
Ne zamudi prilike, pridi!
KULTURNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR ZDRUŽENJE UNION
prirejajo za vse otroke
VELIKO PUSTNO RAJANJE
v torek, 3. marca, ob 16. uri na stadionu 1. maj — Sv. Ivan. Igral bo ansambel GALEBI, zabavali se bomo z loterijo.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na 2. predavanje
OGLEJSKI F' TRIARMAT V SLOVENSKI ZGODOVINI
iz cikla Sožitje romanskega in slovanskega sveta ob Jadranu in od Jadrana do Kanina.
Predava univ. prov. dr. Bogo GRAFENAUER v sredo, 11. marca 1981, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4.
MO SPDT prireja v ponedeljek, 2. 3., v Dijaškem domu v Trstu, Od 20. Ufe,, naprej tradicionalni in priljttbljgpi PJSi NI PONEDELJEK
Za jedačo, pijačo in seveda ples v maškarah priskrbljeno. Na sporedu bo še domača loterija*, razne igre ter drugo. Vabljeni vsi, mladi in manj mladi
PD SLOVENEC Boršt — Zabrcžec
priredi jutri, 1. marca, od 15. ure dalje v prosvetni dvorani v Borštu veselo
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
VABLJENI!
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 28. februarja ROMAN
Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 17.50 — Dolžina dneva 11.05 — Luna vzide ob 2.17 in zatone ob 11.46 Jutri, NEDELJA, 1. marca ALBIN
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 6,2 stopinje, najnižja 1,7 stopinje, ob 18. uri 4,3 stopinje, zračni tlak 1021,2 mb ustaljen, veter 22 km na uro1 vzhodnik severovzhodnik, s sunki burje 46 km na uro, vlaga 28-od-stotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 6,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
. RODILI SO SE: Nicoletta Perco, Riccardo Vanone, Debora Cesaratto, Danilo Bosari, Miriam Terčon.
UMRLI SO: 78-letni Regina Menini vd, Rocco, 60-letni Arnaldo De Ro bertis, 45-letni Giuseppe Jurincich, 93-letna Natalia Bresciani, 78-letna Olga Pizziga, 78-letni Lorenzo Ve-scia, 73-letna Celestina Delbello por, Prandi, 59-letna Carmen Turell por. Lobasso, 18-letni Maurn Tuli, 28-let-ni Paolo Gabrieli, 67-letna Ana Žvab por. Bandelj, 80 letni Bruno Cattari ni. 60-lelna Liliana Kaizel por. Ma-velli, 69-tetna Pasaua Marši, 89 letni Vincenzo Chimenti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30!
Trg Oberda,. 2, Ul T Vecellio 24, Ul Zorutti 19,- Ul. Bonnmea 95 (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančišek) 1
- NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Cavana l, Trg Giotti (sv. frančišek) 1.
SPD IGO GRUDEN
priredi jutri, 1. marca, ob 15. uri v društvenih prostorih
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
Vabljeni!
f Čestitke
ODBOR LJUDSKEGA DOMA V KRIŽU
priredi danes, 28. februarja
PUSTNI PLES
z ansamblom MELODY
Na pustni torek od 15. do 18. ure vabi mlajše maske na otroško pustno rajanje ob zvokih poskočnih pesmi ansambla Harmony - Sound. Isti ansambel bo zvečer igral na zaključnem pustnem plesu od 21. do 4. ure zjutraj.
VABLJENI!
PD BARKOVLJE
vabi na
OTROŠKO
EHSTflMA-IANJE
ki bo na sedežu društva v Ul. Cerreto 12, v torek, 3. marca, od 14.30 do 19. ure. Čakajo vas bogat srečolov, krofi, domače pecivo, zelje s klobasami in še marsikaj.
Vabljeni
Sekcija KPI ZORKO KRALJ iz. Trebč
priredi jutri, 1. marca, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah
PUSTNI PLES
Vabila lahko dvignete v večernih urah v Ljudskem domu.
Vabljeni!
Danes praznuje 70. rojstni dan ROZALIJA MASTEN iz Slivnega. Mnogo zdravja in zadovoljstva ter vse naj boljše ji želijo brat France z ženo Marijo ter Darka in Radovan z družinama.
PD MAČKOLJE
vabi na
VESELO
PUSTOVANJE
ki bo jutri, 1. marca, ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
Za stare in mlade bo igral ansambel TAIMS.
Mati oglasi
telefon (040) 794672
Doberdobu odprl Ar - Kukukov. Toči belo
MLAD trgovski pomočnik, sposoben upravljanja trgovine z nadomestnimi in dodatnimi deli za avtomobile in motorje dobi takojšnjo zaposlitev. Pisati na poštni predal (CP) 993, Trst.
VRTNA drevesa in živ: meje po u-godnih cenah dobite v Barkovljah, Ul. Boveto, 26, Telefon 413-275.
23-LETNA uradnica išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, pod šifro «Vestna».
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno domače vino.
PRODAMO zidarski žerjav 16x16 metrov, 350-litrski mešalec in 2,5-tonski tovornjak znamke OM. Informacije po telefonu 83081 (Gorica).
NUJNO iščem stanovanje v najem v mestu ali na Krasu. Telefonirati v- večernih urah na št. 723771.
OSMICO je odprl Anton Gombač, Lon.jer 291/1. Toči črno in belo vino, poskrbljeno za prigrizek.
IMATE FINANČNE TEŽAVE in bi radi več zaslužili? Iščemo intere sente, ki razpolagajo s poldnevnim prostim časom in z avtomobilom. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 0481 - 882112 med 13. in 15. uro.
OSMICO je v naldo Jare in črno vino. ■	,
OSMICO je odprl Felice Kraševec v Ricmanjih šte-v. 53. Toči belo in črno vino.
KUPIM rabljeno pustno nošo za o-troka ’eto ih 'pdl starega. 'Neda Dornik, Ul. Ossario 17, Oslavje telefon 84-501. -‘
PRODAM prikolico VS 390 letnik 1980, s štirimi ležišči, pečko in verando. Telefonirati po 17. uri na št. (0481) 5584.
OBČINA Dolina razpisuje javne na tečaje za dve mesti šoferja (eno mesto je namenjeno mladim, ki so vpisani v posebnih brezposelnih seznamih) in tri mesta splošnega delavca (eno mesto je namenjeno mladim, ki so vpisani v posebnih brezposelnih seznamih) Rok zapade 10, 3. 1981 ob 12. uri Podrobnejše informacije na oglasni deski na občinskem sedežu ali v občinskem tajništvu v uradnih urah.
MLAD zakonski par išče trosobno stanovanje — Zajamčena resnost in poštenost — Telefonirati v jutranjih urah na št. 733033, Stefa nini.
PRODAM delno zazidljiv teren na Krasu. Telefon 226 294.
PRODAM fiat 128 letnik 71 po ugodni ceni. Telefonirati od 14. do 16 ure na št 211 997.
IZREDNA PRILIKA žaga cirkular-ka. rezkalni stroj, kombinirka za obdelavo lesa s 4 operacijami, kompresor, mizarski skobljič z globokim rezom — Trst - Ul. Con-ti 9T - tel. 793-071.
IŠČEM majhno stanovanje tudi o-premljeno. Telefonirati na štev. 7P4310 — agencija Alpe Adria v jutranjih urah.
REKA V CENTRU
prodam stanovanje 82 m2
Telefonirati 0521 / 23003 / 27880 (Italija)
LKKARNF V OKOLICI
Bollunec tel 228 124: Bazovica-tKl 22« l«5 Opčine: tel 211 001 Prosek- tel 225 141: Božje pnlle Zgonik: tel 225 596- Nahrežina- tel 200 1", Seslian- tel 209 197; žavlje-tel 213 137 Milje- tel 271 124
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
, Nočna služba od 20 00 do 8 ure tel. 732 627 predpraznična od 14 dn 21 ure in praznična od 8. do 20 ure, tel. 68-441.
POTREBUJETE KREDIT ?
VEDNO NA USLUGO VAM JE
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
VAŠA BANKA
TEL. 200186
SESTAVLJEN PROGRAM GOSPODARSKIH MANIFESTACIJ
Letos v Gorici trije sejmi: Espomego, Ambiente, Agricola
Espomego odprejo 24. aprila - Širok izbor razstavljenega blaga - Pričakujejo rekordno udeležbo tujih podjetij
Pričenja se nova sejemska sezona na goriškem razstavišču v Ul. della Barca. Odgovorni dejavniki se načrtovanja novih gospodarskih manifestacij niso lotili brez predhodne ocene lanskih. Pod vodstvom trgovinske zbornice, ustanove, ki pospešuje tovrstno dejavnost, so prišli do spoznanja, da je bila lanska med najbolj posrečenimi, odkar so pred desetimi leti sklenili ovrednotiti Gorico tudi kot sejemsko mesto.
Preverjanje doslej opravljenega pri razvijanju sejemske dejavnosti je nujno moralo upoštevati posledice vsedržavne gospodarske krize na naša obmejno gospodarstvo.
Vse letošnje sejemske dejavnosti bodo združili v tri velike manifestacije: Espomego, Ambiente in Agricola.
Prva od teh treh sejemskih manifestacij, Espomego, je na programu od 24. aprila dalje. Ta sejem. ki je enajsti, bo pester po izboru razstavljenega blaga. Organizatorji niso nikoli imeli težav z udeležbo ne domačih in ne tujih razstavljavcev. Eni in drugi so se polnoštevilno odzivali povabilom. To velja za države srednje in vzhodne Evrope, in še posebej velja to za našo sosedo Jugoslavijo. Težišče letošnjega Espomega 81 bodo navtični turizem, kampiranje, uporaba prostega časa za rekreativne namene in s tem povezana oprema, prevozi in tehnična pomoč, različni sistemi ogrevanja in tipična hrana.
Prireditelji dva meseca pred odprtjem razstave nočejo razkriti svojih pričakovanj kar zadeva udeležbo inozemskih firm. vendar je mogoče iz njihovih besed le slutiti, da bo potolkla udeležbo na poprejšnjih desetih sejmih.
Prevzemite bencinske bone proste cone
Trgovinska zbornica sporoča, da se 6. marca v Gorici in po okrajnih središčih zaključi razdeljevanje bencinskih bonov. Kdor do tega dne bonov ne bo prevzel, bo izgubil pravico do njih. Boni, ki jih razdeljujejo, sodijo v prvi o-brok. Kdaj bodo pričeli razdeljevati drugega, bomo pravočasno sporočili. Menda- se bo to zgodilo čez 'p?!1	■■■■■
Šestega marca zapade rok tudi zri*prevzem-prvega obroka bencina in nafte za tiste interesente, ki so prejeli bone na dom na osnovi zahteve po dodelitvi bonov predložene do 30. junija 1980.
Konec tega meseca, 28. februarja, bodo sklenili prodajo govejega mesa proste cone za januar -februar. To meso so v Gorici in
Sovodnjah prodajali na beli odrezek št. 10, v števerjanu na rdeč odrezek z zeleno črto št. 10 in v ostalih občinah pokrajine na zeleni odrezek št. 9. Mesarji morajo odrezke izročiti pristojnim uradom najkasneje do 5. marca.
V dvomesečju marec - april bodo meso po znižanih cenah prodajali v Gorici in Sovodnjah na bel odrezek št. 11, v Števerjanu na zelen odrezek z rdečo črto št. 11, v ostalih občinah pa na zeleni odrezek št. 10.
Danes zvečer, v soboto, 28. februarja, od 20.30. bo v SEDEJEVEM DOMU v Števerjanu
PUSTNI PLES
Vstop z vabili.
Prireja Mladinski krožek društva F. B. Sedej v Števerjanu
iiiiiiimiiiliiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiniiiiiiniiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiti
ZADEVA TRŽAŠKO IN GORIŠKO POKRAJINO
Izvoljen nov upravni odbor našega prometnega področja
Zastopniki občin so tudi odobrili letošnji proračun ustanove
Prvič po lanskih upravnih volit-vah' so, se v'sredo popoldne v Tržiču sestali novoizvoljeni zastopniki občin goriške in tržaške pokrajine v skupščino prometnega področja, v katerem sta zajeti obe pokrajini. Vse občine so poslale svoje zastopnike, manjše le po enega, večje občine pa imajo več zastopnikov, ki imajo tudi različno glasovalno pravico. Na Drvi seji skupščine so bili na vrsti izvolitev podpredsednika in članov upravnega odbora ter glasovanje o letošnjem pro-ačunu te ustanove.
Ni bilo na dnevnem redu volitev predsednika Osvalda Ferrarija. Za podpredsednika je bil ponovno izvoljen Gastone Millo, zatem so v upravni odbor prišli še nekateri drugi člani in sicer Agostino Tac-chinardi. Marino Bandi. Marko Waltritsch, Adolfo Trevisan, Roberto Patruno in Salvatore Colella.
V	odboru je še Paolo Sartori, ki mu mandat ni potekel. V odboru so zastopane vse politične stranke.
V	nadzorni odbor so bili izvoljeni Ripellino. Cosani in Colombis! *
Predsednik prof,,, Ferrari.,, je v svojem , daljšem poročilu--vocisal smernice politike javnih prevozov v deželi in še posebej v prometnem področju Gorica - Trst ter sodelovanje na tem področju z deželno upravo in prizadetimi krajevnimi upravami. Povedal je tudi, da bodo v aprilu letošnjega leta prišla v sklop javnih avtoprevoznik po-
taiiMiiiiiMiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
PREBRISANA AKCIJA LOPOVOV
Ni sledu za ugrabitelji zlatnine vredne 300 milijonov
Trgovskega potnika so neznanci okradli prejšnji večer na cesti Tržič-Gradež
Na včerajšnjih preiskavah v raznih krajih dežele niso policisti in karabinjerji našli zlate ure in nakit v vrednosti nad 300 milijonov lir, ki so jih trije neznanci ukradli v četrtek zvečer trgovskemu potniku Giovariniju Miottu. doma iz Por denona, potem ko so ustavili njegov avtomobil na pokrajinski cesti med Tržičem in Gradežem.
Miotto je v večernih urah, vozit v smeri Gradeža, kjer je hotel obiskati nekega trgovca, potem ko je bil v dopoldanskih urah v Trstu. Na tej cesti ni v tem zimskem času ob delavnikih, v večernih urah. veliko prometa. Kar na lepem je Miottov avto prehitelo neko drugo zasebno vozilo, eden izmed mož, ki so bili v njem je dal Miottu s pro-
djetij še nekatera manjša podjetja, ki so še sedaj v zasebnih rokah.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
prireja v torek, 3. marca, ob 15.30 v svojih prostorih v Ul. Croce 3 (nekdanji šolski dom)
OTROŠKO MAŠKARADO
Na sporedu so predavanje o-troških filmov, srečolov z bogatimi nagradami, zabavne točke in igre.
Zaželene so maske!
Vabljeni vsi, ki se hočejo zabavati.
f Čestitke
Danes praznnje naš ROBERT BENSA 9. rojstni dan. Da bi ostal še vedno tako priden mu všščijo ta ta, mama in E^r
Gledališča
Molierov «Don Juan ali kamniti gost* je na sporedu danes zvečer ob 20. uri v gledališki dvorani v Solkanu, za red S — sobota, v priredbi Primorskega dramskega gledališča.
Kino
metno palico podobno policijskim znak, naj se ustavi. Trgovskemu potniku očitno to ni prijalo, zato je pritisnil na plin. Pohitelo pa je tudi drugo vozilo, ga prehitelo in mu blokiralo cesto. Iz avta so izstopili ljudje s pištolami v rokah. Miotta so ustavili, njegovo vozilo so zatem odpeljali z glavne ceste. Iz vozila so pobrali zlatnino, ure in dragulje, v vrednosti 300 miliionov lir, Miotta pa zvezali. Ostal ie več kot uro in pol ob cesti, ne da bi kdo opazil, da tam leži zvezan človek. Šele pozno zvečer so ga nekateri ljudje našli in takoj obvestili policijo. Vse blokade pa so bile takrat že neuspešne. Policija je včeraj pokukala k raznim razpečevalcem, a doslej ni našla še ničesar.
Gorica
VERDI 17.30 - 22.00 »Shining*. S. Duball. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.15—22.00 «01tre il giardi-no». P. Sellers in S. Mc Leine. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 »Porno blue erotic dima*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
PRINCIPE 17.30-22.00 «Ben tornato picchiatello*.
EXCELSIOR 16.30-22.00 «11 grande cacciatore e il bambino*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—2U.U0 «Divja dirka*. A-meriški film
SVOBODA 18.00—20.00 »Ljubezenska zgodba na ledu*. Ameriški film.
DESKLE 16.00 »Neustrašni Popaj*. Risanka. 19.30 »Resnične zgodbe III. del*. Nemški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute, Ul. Cosulich, tel. 72480.
Mladina je napolnila Verdijevo dvorano
Učenci slovenskih šol iz mesta in neposredne okolice so včeraj zjutraj do kra ja napolnili dvorano Ver dijevega gledališča in se pošteno
pozabavali ob dogajanju na odru, med igro Zore Tavčar »Aj, kaj ribič .je ujel», ki so jo izvajali igralci Slovenskega stalnega gleda-
lišča iz Trsta. Isto igro so dan prej, za šolarje z našega Krasa, igrali v župnijski dvorani v Doberdobu, kjer je bila tudi dobra udeležba.
Precej zanimanja okrog vprašanja mamil
Predavatelja Marko Marinčič in dr. Hektor Jogan
Del publike na predavanju
V okviru uspelih predavanj in kulturnih večerov, ki si sledijo vsako sredo v Fejglovi knjižnici, je bilo v sredo zvečer predavanje o hudem pojavu razširitve mamil v naši deželi. Visokošolec Marko Marinčič, ki sicer prav s temi raziskavami sodeluje tudi pri našem dnevniku, je razgrnil publiki številke o razširjenju mamil v naši deželi in pokrajini, ki sodita med tiste v državi, kjer je največ ma-milašev,- čeprav je treba upoštevati da sodijo v »naše* številke
tudi tiste, ki se nanašajo na številne vojake, ki služijo vojaški rok pr' nas. Psihoanalist in psihiater dr. Hektor Jogan iz Trsta, pa je orisal nevarnosti, ki pretijo uživalcem mamil in izkušnje, ki jih je imel v Trstu, kjer, se poklicno u-kvarja tudi z zdravljenjem uživalcev mamil.
Prisotni so zatem še dolgo razpravljali. Vprašanja in odgovori so bili zelo zanimivi. V imenu ZSKD je predavatelja predstavil Zdenko Vogrič.
iiiiMiiiiimuiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiimiimMUiiiuiiniimiiimumiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiUHiiiiiiiiimiiiiiiiiiMl
V DVORANI PD <JEZERO»
Stare kraške slike titi razstavi v Doberdobu
lih/) >1 i^r tli MPii 41)1 Li
Tokrat tudi slike i* drugih krajev občine
Na sedežu prosvetnega društva Jezero y Doberdobu 'je od prejšnje sobote odprta že tretja razstava starih fotografij, ki jo je pripravil, kot že vsako leto ob Prešernovi proslavi, domačin Karel Ferletič, ki je tudi predsed nik prosvetnega društva. Tudi letošnja, - kot že prejšnje razstave, so vzbudile med Doberdobci veliko zanimanja, saj se na fotografijah
begunstvo v začetku prve svetovne vojne, pred železniškim vagonom. Druga generacija Jameljcev je naslikana na šolski sliki iz leta 1933, prav tako iz Jamelj je slika iz leta 1935, kjer so vidni domačini, ki se odpravljajo na praznik pusta. Slike pa segajo tudi v bolj sodobni čas, ko vidimo v Jamljah, skupno z nekaterimi domačini, nemške in italijanske vojake. Na pogozdova-
lahko vidijo mnogi med sedanjimi nje Krasa nas spominja slika iz prebivalci, ko so še trgali hlače na leta 1939, na kateri vidimo Krašev-šolskih kloveh in tudi mnogi sta , ce na delu, poleg njih pa so nad-rejši, že davno umrli vaščani. j zorniki — člani uniformirane gozdič udi m letošnji razstavi je pre- ne milice Še bliže nam je slika cej slik, ki • opozarjajo na razna napravljena skupini mladih «pri društva, ki so delovala v vasi in komunski .sferni* takoj po osvobo-
v krajih, ki so danes pod dober dobsko občino, na razne dogodke, na šole; vidimo pa tudi vrsto dru žinskih slik, ki so jih člani raznih
ditvj in druga slika, na kateri je «vištarski voz» (voz mladih nabornikov) iz leta 1952.
Poleg teh pa je še cela vrsta
družin naročali, kot je bila nekoč j slik, ki so bile napravljene tudi navada, ob posebnih prilikah, po- \ v zadnjem času, in ki kažejo na rokah, krstih- birmah, itd.	j	značilnosti starih stavb in p okraji-
Naj mi bo dovoljeno omeniti so- j ne v raznih krajih na goriškem mo nekaj zanimivih slik. Vidimo j Krasu, še posebej v Dolu. na njih člane Ljudskega odra iz ■ Razstava bo zagotovo odprta do Dola in iz Doberdoba; obe sliki \ jutrišnjega dne. Doslej nam ni zna-
sta iz leta 1921. Na eni sliki so u-čenci osnovne šole v Jamliah v letu 1913. Prikazana je tudi raz glednica doberdobskega jezera iz leta 1909 s slovenskim napisom. Doljane vidimo pred odhodom v
Posvetovalna komisija za slovenska vprašanja pri Javnem večnamenskem kulturnem središču v Ronkah
priredi danes zvečer ob 20. uri v dvorani občinskega sveta na županstvu v Ronkah
Dan slovenske kulture Prešernovo proslavo
SPORED:
priložnostni govor prof. Karla Černiča; recital Aceta Mermo-lje; recitacije otrok slovenskega otroškega vrtca v Ronkah, 1. razreda slovenske osnovne šole v Ronkah in 3. razreda slovenske osnovne šole iz Doberdoba; nastop moškega zbora »Srečko Kosovel* iz Ronk pod vodstvom Pavline Komelove.
VABLJENI!
no, če jo bodo podaljšali (m. us.).
Manifestacija KPI drevi v Doberdobu
Na temo «60 let bojev komunistov Slovencev in Italijanov v demokraciji, za dosego pravic slovenske manjšine, za skupno vzpostavitev meje miru in mednarodnega sodelovanja*, je naslov pokrajinski manifestaciji Komunistične partije, ki bo drevi, ob 18. uri, v občinski telovadnici, v Doberdobu. Govorila bosta pokrajinski tajnik Tul-lio Paiza in senatorka Jelka Gerbec. Na programu so zbori in recitacije prosvetnega društva »Jezero*.
• Na oglasni deski šolskega skrbništva in na didaktičnih ravnateljstvih je izobešena ministrska odredba glede premestitev učiteljic otroških vrtcev v šolskem letu 1981/82.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponori je v Go rici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italija 89, tel. 84443.
Naznanjamo žalostno vest, da je po kratki bolezni v goriški bolnišnici umrl v starosti 68 let
MARJO K0MJANC
Njegov pogreb bo danes, v soboto, 28. februarja, ob 15.30 iz goriške bolnišnice v števerjansko cerkev in na pokopališče
Žalujoči žena Frančiška, sin Rihard in hči Mirka, mati, snaha, zet, vnuka in drugi sorodniki
Gorica, Ste ver jan, 28. februarja 1981.
v v
ZIMSKI MOTIV NA TRŽAŠKEM KRASU
Dračje in ščavje je obraslo grajo iz bodeče žice, ki jo tako pogosto srečujemo na Krasu
V* V' V'
NOVICE Z VALUTNIH TRZISC
Porast marke in padec funta zlato pa spet pod 500 dolarji
NAKUPNA CENA V	.	'< V Trst		TUJIH Celovec	VALUT Ziiricb	Beograt)
	27. 2. 81	26. 2. 81	26.2.81	27. 2. 81
Ameriški dolar	1000,—	14,60	1,94	29,41'
Kanadski dolar	823,—	12,10	1,62	24,17
Nemška marka	475,-	698,50	92,21	1471,99
Holandski florint	430,—	635,00	83,65	1353,63
Belgijski frank	28.—	41,80	5,62	90,00
Danska krona	151,—	222,00	29,48	480,58
Švedska krona	216,-	316,50	42,14	659,08
Norveška krona	184 .-r-	272,00	. 35.89	559,81
Frančoski frank	202,—	297,00	40,19	635,62
Italijanska lira	—	1,44	1,90	3,11
Angleški funt	2230,-	32,76	4,33	68,68
, Irski funt	1700,—	{		 '	f			-	—
švicarski frank	520,—	776,50	* —		1624,46
Avstrijski šiling	67,-	—	13,03	208,10
Japonski jen	4,70	7,-	0,94	13,95
Avstralski dolar -	1100,—				' 		33,35
Španska peseta	■11.—	16,70	2,24	35,89
Portugalski eskudo	16,75	23,50	3.43				
Jug. dinar; mali	27,-	39,—	5,60	—
veliki .	27,50	39,—	5,60			
Grška drahma	18,50	27,50		46,85
				
■niiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiii
RAZGOVOR $ PREDSEDNICO KOMISIJE ZA MEDNARODNE ODNOSE PRI RK ZSMS
0 OBMEJNIH STIKIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ IN POMENU ZA OHRANITEV NARODNE IDENTITETE
«Ustvarjali bomo mrežo stikov, ki bodo omogočali mladim, da postanejo resnični tvorci povezovanja Slovencev, ne oziraje se na to, kje ti živijo»
V zadnjih mesecih lanskega leta je bila v Ljubljani volilno-pro-gramska seja Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije. V okviru samega predavanja RK je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb, med katerimi tudi pri Komisiji za mednarodne odnose. Predsedniški. mesto komisije je prevzela Danica Smrdu.
Nova predsednica Komisije za mednarodne odnose pri RK ZS MS Danica Smrdu je doma iz Postojne. kjer je bila v prejšnji mandatni dobi tudi predsednica tamkajšnje OK ZSMS. Smrdujeva ,se je tudi v preteklosti ukvarjala s problemi mednarodnih odno-
sov in je bila redna članica mednarodne komisije pri RK. Pred časom smo prišli z novo predsednico Komisije za mednarodne odnose v stik ter ji zastavili vrsto vprašanj
Vpr.:	»Danica Smrdu, nakaži
nam bistvene točke programa Komisije za mednarodne odnose, ki jih nameravate izvesti v sedanji mandatni dobi?*
Odg.: «Komisija za mednarodne cdnose pri RK ZSMS si je v preteklosti prizadevala utrditi obstoječe stike in jih razširiti še na področja, kjer dotlej ni imela povezav. Posebna pozornost se posveča navezavi bilateralnih stikov, ker tak način dopušča več možnosti za konkretno sodelovanje. To pa seveda ne pomeni, da smo proti stikom na multilateralni osnovi, ki jih izvajamo v skladu
z usmeritvami ZSMJ. Naj navedem nekaj konkretnih oblik dosedanjega sodelovanja.
Pomembni premiki so bili storjeni v sodelovanju s Komunistično mladino Madžarske in železne Županije, Zvezo socialistične mladine Slovaške, Leninskim komso-molom iz Gruzije ter, seveda, s Slovenci izven meja Jugoslavije. V bodoče si bomo prizadevali o-krepiti stike z mladimi socialisti iz Italije in Avstrije, s komunistično mladino Italije in sindikati iz Baden Wiirtenberga.»
Vpr.: .-/Kako ocenjujete dosedanje stike na obmejnem pasu med mladimi na Primorskem in na Koroškem. Kateri so vaši načrti za v prihodnje. da bi to sodelovanje še v večji meri okrepili in razširili?»
Odg.: «Glede: «tikovf;iB mladinskimi organizacijami slovenske narodnostne skupnosti v Jtaliji, Avstriji in na^ Madžarskem^ »moram poudariti, da se zadnja leta vse bolj krepijo. Veliki uspehi so bili doseženi na področju so-dolovanja med RK ZSMS in mladinskimi organizacijami Slovenčev v Italiji in Avstriji. V tem smislu smo že presegli klasične politične oblike izmenjave delegacij in vkljudnostnih obiskov in se ukvarjamo z vsebinskim povezovanjem Slovencev, ki žive v deželah z različnimi družbenimi u-reditvami, v enoten kulturni prostor. Veliko vlogo na tem področju nedvomno imajo občinske konference ZSMS. Ob naši severni meji, denimo, sedem OK sodeluje s krajevnimi odbori ZSM Koroške: upamo in želimo pa, da se bodo tovrstne aktivnosti še razširile in okrepile ter postale stalna oblika dela, V kratkem se bodo v Sloveniji začela predavanja o položaji' koroških Slovencev, da bi mladinci v SR Sloveniji dobili kar najbolj pravilno sliko.»
«Sodelovanje med RK ZSMS in Slovenci v Italiji — je nadaljevala — je doseglo visok nivo, še zdaleč pa niso izkoriščene vse možnosti, ki se ponujajo mladini na eni in drugi strani meje. Izrazit primer za to trditev je Mladinski odbor SKGZ in OK ZSMS Nova Gorica. Naloga RK ZSMS bo, da v prihodnje še več napravi v smeri spodbujanja vseh OK ZSMS, posebej obmejnih, za tvorno sodelovanje s Slovenci izven naših meja. Razširiti moramo še
začetke sodelovanja s Slovensko skupnostjo, pa Koroško dijaško zvezo, Dijaškim domom, predvsem pa se moramo v večji meri posvetiti Porabskim Slovencem na Madžarskem, kjer še ni ustreznih rezultatov.*
Obmejni stiki mladinskih organizacij — je zaključila svoja izvajanja — so izrednega pomena za ohranjanje avtentičnosti nekega naroda in za njegovo identifikacijo z «matico». Na obeh straneh meje se bomo morali truditi, da sodelovanje doseže širši obseg, da bi se ne šli zgolj izmenjave ozkih delegacij mladinskih aktivistov, ampak moramo vzpodbuditi in pritegniti širše množice mladine z obeh strani meje. Zato bomo dajali večji poudarek obmejnim srečanjem, ki jih organizirajo-OK, ŽŠMS, Tako sodelova-vanje bo v Novi Gorici in na Ravnah na Koroškem, kamor bodo, vabljeni tudi. predstavniki slovenskih mladinskih organizacij iz Koroške oz. iz Italije. Na tak način bomo ustvarjali mrežo stikov.
ki bo omogočala mladim, da postanejo resnični tvorci povezovanja Slovencev ne glede na to, kje živijo.*
etiraval je . ..
DŽARKARTA — Vsako pretiravanje se prej ali slej maščuje. Ali Nasib Nasution je tnadebu-den» mladenič 28 let. Rad ima ženske in ker je muslimanske vere, mu koran dopušča štiri ženske in ne le eno, kot je dovoljeno drugim smrtnikom. Toda Ali je nabral kar 121 žena, kar je bilo tudi za muslimana preveč. Zato ga je sodišče obsodilo na 7 let zapora. Pravzaprav bi ne bilo tako strogo z njim. Ko je bil pred letom dni na sodišču, so zamešali, ker je obljubil, da bo nekaj žena odslovil, da bi prišel na «pra,vo mero*. In je res nekaj.-žena poslal spet njihovim staršem, toda zahotelo se mu je sedem novih in sodišče mu ni moglo več oprostiti...
Na valutnih tržiščih je prišlo do novih premikov, ki so povzročili okrepitev nemške marke in švicarskega franka, obenem se je dolar obdržal na visoki ravni. Po drugi strani je padel britanski funt in se je pocenilo zlato. Italijanska lira se je razvrednotila za pol odstotka nasproti vsem valutam.
Po nekajmesečnem razvrednotenju je ta teden spet prišla do besede nemška marka, po kateri je bilo veliko povpraševanje. Vzrokov za ta pojav je sicer več, med katerimi je treba omeniti že tradicionalno resnost pri delu in pri gospodarskem načrtovanju v Zvezni republiki Nemčiji. Za okrepitev marke pa je bil potreben tudi neposredni povod, za katerega je poskrbela centralna Bundesbank, čeprav bolj posredno. Te dni so se namreč povišale obresti v nemških bankah na 11-12 odst. od prejšnjih 8-9, kar je povzročilo prelivanje kapitalov, zlasti evropskih, v marke. V resnici je bil glavni vzrok okrepitve dolarja ter padanja marke v razliki obrestne mere, ki je bila že precejšnja. Sedaj so se tudi Nemci odločili, da povišajo obresti, čeprav bo ta ukrep privedel do večje inflacije. Marka je poskočila od 476 na 81,6 lire. nasproti dolarju pa je pridobila kar dva odstotka.
Tudi dolar se je obdržal na visoki ravni, saj je veljal v četrtek 1020 lir, 1,92 šv. franka, 2,11 marke in 207 jenov. Čeprav je treba zabeležiti določen padec dolarja v primerjavi z začetkom prejšnjega tedna, ko je veljal' 1062'Mr'ali 2,25 marke, ni prišlo tokrat do pravega padca te valute, kot smo ga bili vajeni pod Carterjevo upravo. Očitno je zaupanje v Reaganovo upravo še vedno veliko. Znani eko-
nomisti so mnenja, da bedo obresti prime rate sicer prihodnja dva tedna . padle na 16-17 odstotkov, potem pa se bodo spet povišale tudi na 22 odstotkov. Prav zaradi teh ocen in predvidevanj se ni dolar pretirano razvrednotil. Po trenutni ošibitvi so napovedi za dolar še vedno dobre, za visoke obresti pa predvidevajo, da bodo ostale okrog 20 odst. vse do konca tega leta. S takim ukrepom naj bi Američanom uspelo zajeziti inflacijo. Pobudo za visoke obresti je dala Federalna rezerva.
Britanski funt je padel od 2350 na 2260 lir, kar predstavlja 4 odstotke. Podobno je tudi razvrednotenje funta nasproti dolarju. Za funt je bilo sicer značilno, da se je lani okrepil kljub ošibitvi dolarja, . letos pa je sledil dolarju pri ovrednotenju, vendar le do neke mere.
Zlato je nihalo ta teden med 493 in 510 dolarji za unčo, ter je bila njegova cena v glavnem obratno sorazmerna z dolarjem. Gram rumene kovine je stal v Milanu 16.300 lir, v Zuerichu pa 30,7 franka. Cena zlata je te dni razmeroma nizka, čeprav na tržiščih ne ponujajo veliko fizičnega "lata. Nizke cene so izkoristile nekatere države proizvajalke petroleja, ki so si prav te dni ustvarile lepe zaloge. Libija si je na primer v zadnjem mesecu oskrbela na tržišču v Londonu 17 ton zlata.
Švicarski frank je poskočil od 527 na 534, potem pa se je ustalil na vrednosti 529 lir.
Avstrijski šiling je poskočil od 67.5 na 68 lir ter je v glavnem sledil marki.
Lira je zgubila pol odstotka nasproti vsem valutam in je pridobila
le nasproti britanskemu	funtu. (srs)
VZHODNOEVROPSKE	VALUTE
V TRSTU 27. 2. 1981	
Sovjetski rubelj	305,-
Poljski zlot	6,-
Češka krona	36.-
Madžarski forint	27.-.
Romunski lej	. 27,-
Bolgarski lev	375,-
Turška lira	8,5
DRAGOCENE KOVINE 26. 2.81	Nakup	Prodaja
ZLATO
Milan (g)	16.300	16.500
ZLATO
London (unča)‘" ' '49^ dol. 494 SREBRO
. Milan (kg)	4I&200	425.900
FLATINA
Milan (g)	15.550	15.850
IZLET VHARA V0 KOT VZGOJNA PRILOŽNOST
Čeprav zima še ni mimo, se vendarle naglo bližamo pomladi, to je času, ko mestni človek tako rekoč sili v naravo, ko se družina odpravlja na sprehod, izlet, ali celo daljšo eskurzijo. In v teh primerih ši družina postavi nekakšen cilj: obiskati hoče na primer morje, o-ziroma morsko obalo, ali pa se odpravi v hribe, v gozd, v jamo, v kak zgodovinski kraj s spomenikom, ki jih je v naši bližini in tudi v širši okolici veliko. Vse to lahko služi posamezniku ali družini v razvedrilo, v nekakšno poživitev, za otroka pa je to lahko tudi kaj več. Pobliže se namreč lahko seznani z nezkončnim bogastvom, ki ga predstavlja narava, staršem pa to lahko služi kot priložnost, da svoje otroke primerno vzgajajo, kako je treba prirodo poznavati, spoštovati, vzljubiti.
Za to pa se je treba tudi primerno pripraviti, predvsem je treba otroke ustrezno «opremitis>: o-skrbeti jih je treba s primemo obleko in obutvijo, pa tudi s čim drugim. Zakaj bi si otrok sam ne prenašal svojih «orodij*, raznih
škatlic za zbiranje školjk ob morju ali morda hroščev in drugih živalic v gozdu; zato potrebuje u-strezen majhen nahrbtnik, nadalje bi moral imeti s seboj tudi baterijsko svetilko, kako malo sekirico ali kladivce, pač v smislu programa, ki se za vsak izlet vnaprej pripravi. Seveda je tudi oprema odvisna od starosti.in spola otrok in tudi seveda v smislu tega kaj ga največ zanima.
V naravi, daleč od doma se staršem nudi priložnost, da se podrobneje spoznajo ali da temeljiteje spoznajo svojega otroka, da bi lahko nato uspešneje vplivali na njegovo pravilno, ali vsaj pravilnejšo vzgojo v širšem smislu in v konkretnem primeru, če se na primer povzpnemo na hrib, bomo o-,’ troka navajali k temu, kako naj si ogleda panoramo, kako naj uži- , va v višini. Če smo v vlaku, avtobusu ah na ladji, bomo izkoristili priložnost, da ga povsem nevsiljivo poučimo, kako se je treba obnašati v javnem prometnem sredstvu. Prav tako ga bomo navajali na to, kako naj se obnaša v more-
bitni večji družbi ali kako naj zdrži tudi napore daljše hitrejše hoje in podobno.
Če pa se naš otrok »boji višine* in to celo na nevrotičen način, ga bomo pred tem pripravili, seveda predvsem z izleti v tiste kraje, kjer mu lahko brez vsiljevanja sugeriramo, da «se mu ni treba ničesar bati*. V takih primerih ga je treba celo spodbujati, da se zgleduje po drugih, po starejših bratih ali celo starših samih. Ko pa imamo opravka z edincem, kar je v naši dobi zelo pogosto, naj bi se zgledoval po vrstniku, ki nima tega problema. In kadar otrok premaga ta svoj nevrotični strah, ga je treba pohvaliti in ohrabriti, da še laže, premaguje to svojo težavo, da je vedno pripravljeh na napor, na premagovanje težav, pa naj gre za fizične ali tudi psihične težave.
Nikjer’ drugje nimamo toliko priložnosti, kot v prirodi, da poglobljeno spoznamo značaj svojega o-troka. In prav tu v prirodi bomo še najbolj uspešno vplivali na formiranje njegove osebnosti. In ga tudi ustrezno vzgajali ali koristno od-
pravljali njegove morebitne napake. Seveda bomo dajali otroku ob vsaki takšni priložnosti primerne nasvete in pri tem uporabljali konkretne, žive zglede osebnega značaja ali zglede ljudi iz neposrednega okolja. Otroka bomo opozorili, kako mora biti na primer previden pri vzponu, hkrati pa bomo pazili, da ga s tem ne prestrašimo, da ne povečamo pri njem čuta strahu. V konkretnem primeru bomo dokazali, kako ne sme v določenih trenutkih »prehitevati samega sebe*, hkrati pa tudi ne predčasno odjenjati. Prav tako mu moramo dokazati, kako zgrešeno in nevarno je nepotrebno »junačenje*.
»Pred odhodom na pot bomo;o-troku zagotovili in prikazali tudi osnovna higienska pravila: ustrezna obutev, primerno mazanje ndg ; in rejk/pa tudi obraza v primeru močnega sonca v višjih legah, posebno koder je še zasneženo. Gre za zaščitna sredstva, ki so potrebna, posebno po dolgi zimi, ki jo je otrok preživel v glavnem doma, v zaprtih prostorih.
prof. V. Č.
9.
MAKS ZADNIK
V «levjem žrelu»
O mučeniški smrti partizanskih obveščevalcev v nemški vojski
In da bi lahko uspešno Izvedli ta podvig, bi morali biti, kot so načrtovali, trije: eden bi stražil — za to vlogo so določili Majcna — dva, Marhel in Kranjec, pa sta se vtihotapila v pisarno. Marhel je najprej zaklenil znotraj, nato s pomočjo namizne luči in baterije pregledoval dokumente in narekoval Kranjcu, ki si je zapisoval podatke v beležnico. Toda to je trajalo le okoli 15-20 minut (računali so na okoli 30 minut), ko se je vnel na hodniku pred vrati hud prepir, kr je kmalu prerastel v zadirčno kričanje v Kranjcu nerazumljivem jeziku. Marhlu je bilo takoj jasno, da se je predčasno vrnil major Kuhn. Kljub izredno nevarni živčni napetosti se hi zmedel, pač pa je hitro poravhal akte v prvotni položaj, neslišno, med majorjevim kričanjem na Majcna, smuknil ključ iz vrat nato pa sta se oba s Kranjcem umaknila v sosedno sobo, prešla na balkon in se spustila čez rrapušč in po vodovodni cevi v koprive ob vogalu hiše. Kranjc jo je urno popihal na varno, Marhel pa je hladnokrvno stekel v stražarnico pred vhodom v vilo in kot v pretvezo poprosil stražarja, naj mu dovoli, da zvarne ključ Kuhnove pisarne, ga medtem skrivaj hitro Izvlekel iz žepa in ga dal prostemu stražarju s prošnjo, naj
ga takoj odnese majorju Kuhnu, kar je ta tudi storil.
In vse se je isteklo v najlepšem redu, ne da bi Kuhn posumil na karkoli. Le Majcen se je bil kot stražar ob majorjevem povratku hudo prestrašil in se zmedel, ker se je zbal, da bo Kuhn v jezi vdrl v pisarno. In ko je Kuhn Majcna še nadrl češ da je topoglavi kreten, ker ni dojel, da je že strogo ukazal, da njegovih ključev ne smejo nositi v stražarnico ker ga s tem preveč zamujajo, so Majcna napadli krči in se je ves tresel. Vendar je bil še toliko zbran, da je na Kuhnovo vprašanje, zakaj se tako trese, odgovoril, da pač zato, ker tako vpije nadenj. Toda namesto po ključe je zbežal domov. Ker pa je hip za tem stražar že prinesel Kuhnu ključe,' se je ta pomiril.
KAKO SO ZBIRALI IN POŠILJALI POROČILA
Po vlomu v Kuhnovo pisarno so obveščevalci nadaljevali z delom kot da se ni bilo nič posebnega zgodilo. Ker pa je tedaj nemška protiobveščevalna služba (abver-hovska in gestapovska) ne le rutinsko, temveč tudi pazljivo in domiselno zasledovala, spremljala in proučevala delovanje sumljivih civilnih in vojaških oseb, je bilo treba pred njo skrbno prikrivati in logično kamuflirati vse stike med organizatorjem, kurirji in drugimi sodelavci obveščevalne službe hkrati pa omogočiti njeno nemoteno delovanje v možnem obsegu.
Majcen in Marhel ter drugi sodelavci so največkrat prinašali na listke pisane podatke v čevljarsko delavnico Rudija Bezeka na vogalu sedanje Levstikove ulice sredi Sežane in jih zatikali med dvojno lepenko s katero je bilo namesto stekla zadelano okno. To delavnico so zbrali za zbirališče podatkov (poštni predal) ker so tja nemoteno prihajali zaradi popravila čevljev v precejšnjem številu tako civili kot nemški vojaki in podoficirji. Vendar lastnik
Bezek, čeprav je bil sodelavec NOB, ni o tem ničesar vedel, s tem pa je bil seznanjen njegov delavec Franc Bezin, ki pa se ni smel poročil dotakniti, pač pa je tam poročila jemal občinski čuvaj Ivan Bizjak in jih prinašal h Kranjcu, ki jih je proučil, izločil nepomembna, ostala pa prepisal ter jih pošiljal po kurirju Francu Mahniču v Grahovo brdo pri Sežani, kjer jih je dobival korpusni obveščevalni oficir Boris Batelino ali kdo drugi in pošiljal obveščevalnemu centru IX. korpusa.	;	, „■
Večkrat pa sta Majcen in Marhel prinesla Kranjcu poročila na njegov dom, nekajkrat pa sta se po dogovoru sestala z obveščevalnim oficirjem v Danah pri Sežani.
KAKO SO NEMCI ODKRILI DELOVANJE
MAJCNA IN MARHLA (,-	•'
Majcnovo in Marhlovo obveščevalno delovanje je bilo za NOVJ zelo pomembno in koristno, saj je največkrat pravočasno odkrivalo štabu IX. korpusa najbolj skrbno varovane nemške ukane, npr. oktobra 1944 načrtovano akcijo, v kateri naj bi zajeli komandante IX. korpusa in njegov štab idr. Toda tudi nemška protiobveščevalna služba je ne le slutila, da odtekajo zaupni podatki iz štaba 188. divizije, temveč si je tudi na vse kriplje prizadevala, da to onemogoči. In končno se je oktobra 1944. če smemo verjeti nemškim podatkom, prav VVitteku posrečilo s pomočjo italijanskih vohunov odkriti med Komnom in Gabrovico na Krasu Komando mesta Sežana in ji zaplenili arhiv, v katerem so odkrili tudi strogo zaupne divizijske dokumente in neko Majcnovo poročilo v rokopisu. Sumili so na Majcna in Marhla. Drago Holler (ta je uporabljal tudi priimek «Bezek»), namestnik šefa Abvvehr Hankela, ju je potem zasledoval in odkril njuno zvezo s Kranjcem.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	«Sciarada»
Igrajo: Cary Grant, Audrey Hepburn, Walter Matthau in drugi
11.40	Pepper Anderson posebni a-gent: Diamanti - TV film
12.30	Check-up
13.30	DNEVK
14.00	«La Dama di Monsoreau*
14.30	Športna sobota
16.30	Remi
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05 Odpri se sobota
18.35	Izžrebanje loterije
18.50	Posebnosti iz parlamenta
19.20	Salty - TV film
19.45	Almanah in Vremenska napoved
20.00	DNEVNIK
20.40	Nocoj nič novega Glasbena oddaja s Sandro Monriaini in Raimondom Vianellom
21.45	Prestolonaslednik - . del
22.35	Veselje:
Sergio Mendes in Brasil 88 Ob koncu Dnevnik in Vremenska napoved
Drugi Kanai
10.00	Zaprta vrata - TV priredba
11.50	Kraji, kjer sta živela:
12.30	Lažnjivi Billy:
Billy in slaba druščina - TV film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Dnevnik 2
14.00	Odprta šola
14.30	Čas vojne, čas ljubezni Film z Jamesom Garnerjem in Julie Andrevvs
16.20	Program za otroke:
Ruffo in ded - risanka
16.30	«11 barattolo* - 1. del
17.00	Dnevnik 2 - Flash
17.05 «11 barattolo* - 2. del
18.55 Izžrebanje loterije
19.00	Dnevnik 2 - Dfibbling
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.40 II transatlantico della pau-ra - 2. del
21.35	Guardia, guardia scelta, bri-gadiere e maresciallo - film Igrajo:- Alberto Sordi, Aldo Fabrizzi, Peppino De Filip-po, Gino Cervi in Valeria Moriconi .
Gre za- komični film, ki je sicer že precej star, a bo vbudil precej zanimanja zaradi igralcev, ki igrajo glavne vloge. Gre za štiri znane italijanske filmske ljudi, začenši	z Albertom
Sordijem, ki je v filmu prometni policaj. Sordi sanja o veliki karieri in je ves nesrečen, ko mu na sprejemnem izpitu zaprejo pot v kariero. Zato	se maščuje
s tem, da kaznuje voznike. Peppino De Filippo pa je že prilezel nekoliko višje
in	Pft
napredovanju. Aldo Fabrizzi pa je že brigadir, a mu deljTfežž/riF hfdfkd.' Končno pa je tudi še »maresciallo* Gino Cervi, ’:i se zaman trudi, da bi njegova skupina nekaj veljala.
Kot vidimo, igrajo v tem
,	filmu glavne	vloge štirje
znani italijanski filmski lju-d:e, kar zagotavlja uspeh filma pri publiki.
Ob koncu Dnevnik - Zadnje vesti
Tretji kanal
18.20	Pustovanje v deželi
19.00	Dnevnik 3
19.35	Palec
20.C5 Vsi na oder
20.40 L’avventuriero di Venezia -film
22.00	Glas in slika
22.45	Dnevnik 3
23.20	Pustovanje v deželi
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.15 Minigodci v glasbeni deželi
8.25 Lolek in Bolek
8.35 Storžkovo popoldne: Dolgi Filip
8.50	Tovarišija - TV nadalj.
9.20 Mali svet
9.50	Od refleksa do logike:
Od misli do sklepa Določena oblika inteligentnega vodenja se pojavi šele tedaj, ko doseže otrok določeno stopnjo zrelosti. To je eno od sporočil prvih štirih oddaj ciklusa Od refleksa do logike. V otrokovem razvoju se vrstijo obdobja po vnaprej določenem redu, preskok ni mogoč, šele ko obvlada vedenje na eni stopnji, bo lahko napredoval po stopničkah naprej. V peti oddaji, ko obravnavamo značilnosti mišljenja predšolskega pa deloma že šolskega otroka, lahko rečemo, da ta otrok raz polaga z velikim umskim potencialom. Otrok je že zrel za šolske obveznosti, za načrtno učenje, da prevzema odgovornosti. Glede intelektualnih sposobnosti pa se je že močno približal logiki. ki pa je vendarle kvalitativno drugačna od logi ke odraslih.
10.25	Smučarski poleti
13.30	Nogomet : Radnički - Sarajevo
15.50 Poročila
15.55 Lov na mačko - film
Film lov na mačko je mladi Milan Muhna posnel po pripovedi Karla Štorkana. Predstavlja nam svet mladostnikov — predvsem sedemnajstletne dijakinje, njenih prvih izkušenj z nasprotnim spolom ter odnosom do staršev. Dekle je namreč precej prepuščeno samo sebi. staršem gre le za to, da bi bilo po malomeščansko vse lepo vsaj navidez, čeprav se oče in mati ne razumeta več najbolje. Odtod tudi njeno nerazume vanje dekletovih prvih izkušenj. Sama mora razrešiti vrsto problemov — posebno potem, ko vidi, da nien «princ» v njej ne vidi drugega kot provincialno tepko, s katero je prijetno prebiti prosti čas.
18.45	Naš kraj
19.10 Zlata petica
19.15	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20.00	Srečanja
21.45	Spet s popevko na evrovi-ziio
23 55 TV kažipot
23.15	Poročila
Koper
T5.00" Nogomet
17.15	Košarka
19.00	Odprta meja
19.30	Visoki pritisk
20.00	Risanka
20.15	Stičišče: Dve minuti
20.30	Nora vojna - film
22.09	Danes
22.10	Film
23.00	27. kanal
Zagreb
12.25 Spominski muzej v Jajcu
14 40 Veliko mesto
'6.15 Naš studio
21.15	Komisar Moulin - TV film
23.00	Polnočna promenada
ŠVICA
17.00	Un matrimonio mancato -TV film
18.15	N . . . kot novv wave
20.40 Švicarski filmi
TRST A
7.00, 8.00, 13.00, 17.00. '9.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro . o naše; 3.10 Jutranji almanah; 9.00 Glas bena matineja; 10.10 Slovenski kvintet trobil: 11.30 Folklorni odmevi; 12.00 «Nas anu zutra - danes in jutri*: 12.30 in 13 20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Tomi na obisku; 14.30 Gremo v kino; 14.40 Glasba od A do Ž; 16.00 Jazz v Italiji; 16.30 Poslušali boste; 17.10 Slovenski zbori in vokalne skupine: 17.30 Na goriškem valu; 18.00 Franjo Rebec: »Spokornjena žena*.
KOPER
(Italijanski programi
7.30,	8.30, 9.30,	10.30, 11.30,
12.30,	13.30. 14.30, 15.30. 16.30.
17.30,	19.30 Poročila: 7.00 Glasbeno prebujanje; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.32	Mozaik: 11.00 Kirn: 11.35 Vrtiljak motivov; 1.2.05 Glasba po željah; 14.33 V prijetni družbi s slovenskimi ansambli; 16 00 Istrski akvareli; 16.10 Glasovi in zvoki; 16.32 Crash; 16.55, Pismo iz...;
17.32	Glasbeni vveekend.
KOPER
• (Slovenski proqram)
6.30,	7.25.. 13 30. 14.30 Poročila; 6.00 7.30 Otvoritev, glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji ko.edar; 6.15 Obvestila in reklame; 62)7 Ki nospored, objave; 7.15 Najava sporeda: 7.30 Zaključek; 13.00 O-tvorilev, pregled dogodkov, najava sporeda; 13.05 Med rojaki v zamejstvu; 13.40 Zapojmo in zaigrajmo - spored domačih viž in napevov; 14.00 Moja generacija; 14.37 Glasbeni notes objave in reklame; 15.00 Dogodki in odme vi; '5.30 Glasba po željah: 16 00 Sobothi piknik; 16,15 Jugoton; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba in objave; 17.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00. 12.00, 13 00. 15.00. 17.00, 19.00 Poričil ; 6.00 Jutranje prebujanje; 8.50 Glasbeni program:	9.00 Weekend:
10.03 Black-out; 10.50 Oddajo z Ornello Vanom; 12.03 Vrt pozi mi; 13.30 Poje Lucio Dalla: 14.03
Radiotaxi; 15.03 Smo tudi mi 15.55 Olimp 2000; 16.30 Mi kot vi 17.03 Cupidova puščica; 17.35 Ob jektiv Evropa; 18.05 Globetrotter 19.30 Uspehi; 20.00 Zdravnišk* na sveti; 21.04 Filmska glasba; 22.00 Check-up za VIP.
RADIO 2
7.30. 8.30, 9.30, 12.30. 13.30, 15.30. 16.30, 17.30. 19 30 Poročila; Od 6.00 do 8.45 Sobota in nedelja:
9 05 «Ottocento»; 9.32 Ta je pa dr-bra!; 11.00 Long Playing Hit; 12 45 Radijski kontakt; 13.41 Soung-Track; 15.00 Straussova di-n a.str a; 15.42 Hit parade; 17.02 Vprašanja se ne končajo nikoli: 17.32 Ženina prijateljica radijska priredba, 21.00 Rimljanski kon certi; 22.50 Večerni program.
LJUBLJANA
5 00. 6.30. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00 12 00, 14.00. 17.00 Poročila; 6.00 Dobro jutro, ro aki na tujem!; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacra; 6.50 Dobro jutro, p troci ; 7.00 Druga jutranja kro nika: 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Pionirski tednik; 9.05 Z radiom' ■na poti;'9.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10,05 Pp jo amaterski zbori; 10 30 Pano'; rama lahke glasbe - Sobotna ma tineia; 1105 Zapojmo pesem .v veseli pustni čas; L 20 Svetovna reportaža: H.40 Zapojte z namif 12 10 Godala v.ritmu; 12 30 Kme ti iški nasveti - Cvetličarstvo; 12.40 ■ Veseli domači napevi; 13.00 Da nes do 13.00 - Iz iaših krajev Iz naših sporedov: 13.20 Obvesti la in zabavna glasba; 13.30 Pri poročajo vam .; 14.05 Kulturna panorama; 15 00 Dogodki in od,, me vi; 15 3f, Zabavna glasba; 15 50 Radio danes, radio jutri! 16.00 Vrtiljak; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino: 18.30 Iz dela Glas bene mladine Slovenije: 18 55 Mi nute za EP; 19.00 Radijski dneV nik: 19.7.5 Obvestila in zabavno glasba; 19.35 Mladi nostovi; 20 60 Sol>otni zabavni večer; 210" Za prijetno razvedrilo: 21.30 Odda'a' za naše izseljence: 23.05 Lirični utrinki: 23.10 Z lahkimi notami po naši domovini: 0 05 - 5.00 Noč ni program • glasba.
SMUČARSKI SKOKI
V OBERSTDORFU
Urbančič na dvanajstem mestu
Priboril si ga je s poletom 152 m - Trenutno vodi Finec Puikkonen pred Avstrijcem Koglerjem
OBERSTDORF — Presenetljivo se je končal prvi dan 6. svetovnega prvenstva v smučarskih poletih. Z veliko prednostjo je osvojil naslov dnevnega zmagovalca, in tako vodi tudi v skupni razvrstitvi, Finec Jari Puikkonen, pred Ko-g ter jem, kateremu je uspel en sam polet. Nadvse prijetno presenečenje pa pomeni nastop najmlajšega — Marjana Urbančiča, ki je 12., medtem ko je Primož Ulaga Po drugi seriji sklenil, da ne bo več tekmoval.
Na odlično pripravljeni velikanki so bile razmere pravzaprav neugodne, zato tudi velike razlike, predvsem pa razmeroma maihno število pravih poletov. Skrivnost je bila samo ena — kako ujeti vzgonski veter, ki pa je bil tako rekoč stalen. Bistveno je namreč bilo. da zaradi dokaj majhnih hitrosti ni bilo lahko priti do točke, kjer je veter »deloval*. Ni se smelo normalno skakati in nastaviti smuči, kajti v tistem trenutku je bilo zaviranje tolikšno, da točke ni bilo več moč doseči. Se pravi, veljalo je zleteti kot puščica z mize. ne izgubiti s tem na hitrosti in začeti skok šele nad hrbtom letalnice: to pa se je posrečilo samo peščin' letalcev, med njimi v zadnji seriji tudi Urbančiču.
»Dobro je že bilo. a niti sam nisem vedel kakp. Videl sem samo, da je pred menoj zmanjkalo odskočne mize. Ej, kaj pa se zdaj dogaia. sem se vprašal. Nisem prav dojemal vsega skupaj, zato sem občutil, da sem še v zraku in zdržal, dokler se je dalo. šele takrat sem se začel veseliti, sai sem vedel, da mi je uscelo,* ie prioovedeval po poletu na 152 m Mara n Urbančič, ki je sprejemal čestitke z vseh strani. Sicer pa je bila to četrta razdal'a tretje seri je in osma daUava dneva. Le pet skakalcev na je doseglo več kot Urbančič. To dovoli zgovorno priča o njegovem dosežku, hkrati pa ie začetek uresničenja naše napovedi.
Sicer pa je že po prvi seriji bilo jasno, da bo Puikkonenu težko kdo kos, zlasti Kog!pr je razočaral v prvih dveh seri'ah. Po 174 m Puikkonena je Kogler dosegel le 136 m, v drugi seriji je hotel popraviti, a je dosegel komaj 105 m in šele v tretji je dokazal, da je vendarle velik šampion. Po vseh napakah in težavah se je znal zbrati in nato s 170 m potrditi vse svoje kvalitete. Puikkonen pa je bil vendarle v vseh treh seriiah izjemen in morda si .ie že včeraj zagotovil naslov svetovnega prvaka. Pred Koglerjem namreč vedi kar s 54,5 točke.
Sicer pa ie bilo včeraj' 'deset največjih daUav takšnih;,, 174 m Puikkonen, 170 m Kogler, 169 -m Puikkonen. 164 m Levorstad. 160 m Puikkonen. 159 m Bauer (ZRN). 153 m Aspbol. 152 m Urbančič in Wallner, 149 m Meisinger.
Izmed drugih jugoslovanskih ska kalcev je Benedik letel 104 m, 96 m in v zadnji seriji 110 m. s čimer je ravno še ujel normo, da lahko nadaljuje nastooanje tudi jutri, Norčič ni u;el nobenega pravega poleta — 107 m, 109 m. 107 m. še največ težav pa je imel Primož Ulaga. Že po prvem poletu na 110 m je dejal, da ie zanj skakanle včeraj postalo nevarno, a ne ve, kaj naj stori. «Nobene napake pravzaprav nisem napravil, toda danes se je bilo pač treba prebijati čez hrbpt, meni pa to ni u-spelo,» ,ie dejal po prvi seriji. Že med potjo navzgor za dru d polet je trenerju Jurmanu de5al, da se boji, da ne gre in ne gre. Nato je vseeno hotel sam še enkrat poskusiti. a se mu je snet ponesrečilo in komaj se je rešil padca. Že ko se je reljal po scodniem radiusu je z rokama pokazal, da .ie končal nastopanje. »Res nima smisla.* je samo pojasnil in se odločil.^ da do konca prvenstva ne misli več leteti, nato pa ;e to!i' o bolj ver-el cd srca čestital Urbančiču za rekordni polet in kar verjeti ni mogel, kako
ZSŠDI
poziva vsa športna društva, gospodarska podjetja in posameznike, naj prispevajo v posebni solidarnostni sklad za obnovo požganih slačilnic ob nogometnem igrišču ŠD Primorec v Trebčah,
SMUČARSKI TEK
• wi^ t. k• JeliV
na Vasaloppetu
Jutri bo na Švedskem na spore du tradicionalni Vasaloppet, najdaljši maratonski smučarski tek, na katerem morajo tekači preteči 86 km dolgo progo. Na tera, teku bo nastopilo letos kar 12.006 tekačev iz vse Švedske, 1300 pa bo med njimi tudi tujcev. Prijavili so se tudi italijanski ljubitelji tega športa in sicer J03.
To tekmovanje prirejajo že od leta 1922, letos pa bodo prvič lahko nastopile tudi ženske.
Malenkostni znaki
izboljšanja pri L. Davidu
AOSTA — Pri italijanskem smučarju Leonardu Davidu, ki se je hudo poškodoval na tekmovanju v Lake Placidu v ZDA in ki je že dve j leti priklenjen na posteljo, so v zad j njem času zabeležili malenkostne znake izboljšanja. Kaže namreč, kot so povedali njegovi bližji sorodniki, da mladenič razume nekatera vprašanja. Ko mu namreč velijo, da zapre oči, premika trepalnice, kar je vlilo novega upanja, da ni docela izgubljen.
ODBOJKA
V PRVENSTVU B LIGE
BOR JIK BANKA IN SOKOL SREDI BOJA ZA OBSTANEK
V dokaj pestrem tekmovalnem sporedu tega tedna bo tudi domači derbi !• ŽD Sokol-Breg
je najmlajšemu članu reprezentance to uspelo.
IZIDI
1.	Puikkonen (Fin.)	410,5
(174, 169)
2.	Kogler (Av.)	356,0
(136, 170)
3.	Asphol (Nor.)	350,5
(153, 143)
4.	Bulau (VB)	348,0
(148, 146)
5.	Levorstad (Nor.)	340,5
(132, 164)
6.	Meisinger (Nor.)	335,5
(141, 149)
7.	Wallner (Av.)	316,5
(120, 150)
8.	Neuper (Av.)	312,0
(133, 130)
9.	Bauer (ZRN)	311,5
(159, 112)
10.	Ostvvald (NDR)	307,5
(133, 134)
11.	Rejonen (Fin.)	306,5
(136, 134)
12.	Urbančič (Jug.)	305,0
(119, 152)
21.	Tomasi (It.)	290,0
(132, 117)
31.	Norčič (Jug.)	253,5
(107, 119)
39.	Benedik (Jug.)	242,5
(104, 110)
Ulaga (Jug.)	221,0
(110, 95)
STANE TRBOVC
■ MIIIIMIIIIIIIIIlllHIIHIIIIUIIIIlllflM*llllllll(fMlillNIIII*IIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMUIIIIIIIIIIiniMMIIIIIII(IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIinvHIIII'IUIMIUIIIrtlllllllllllllllllfl||lllltl|IIIMI*«lllllllllllllllimilllllMllllllllllllllllllllllllllHllllllinilMaillimMlllimi*lll(.Illllllllllllllllllll MII.•uilllilllll..
bor JIK Banka je moral čakati na povratno srečanje s skromnim Solarisom, ki sameva na dnu lestvice, da je osvojil tretji letošnji prvenstveni par točk. (Na sliki med srečanjem proti Apiesu)
Danes in jutri se v ženski in moški C-2 in D ligi pričenja povratni del prvenstva. Za drugoli-gaša Bor JIK Banko in Sokol pa se pričenja odločilni boj za obstanek. . Odbojkarski konec tedna bo tako izredno pester ter za nekatere naše šesterke odločilen.
MOŠKA B LIGA
Odbojkarji Bora JIK Banke bodo drevi gostili neposrednega tekmeca za obstanek, v ligi, Redento-re. Prvi neposredni obračun v Estah se je končal z zmago domačinov s 3:2. Domačini morajo tokrat zmagali za ^ vsaka ceno, ker edino tako je še 'upanje za obstanek. V primeru poraza pa bi splahneli še zadnji upi pred najhujšim, saj imajo borovci v nadaljevanju zelo neugoden koledar. Zadnji nastopi so nedvomno pokazali, da je kriza pri slovenskem tržaškem drugoligašu mimo, kar najbolje potrjujeta dva zaporedna poraza šele po petih setih igre in pred tednom zmaga v mestnem derbiju s Solarisom,- Ta uspešni nastop pa ni bil najbolj spodbuden, ker je
v telovadnici Morpurgo nemogoče igrati zaradi izredno slabe razsvetljave.
ŽENSKA B LIGA
Vrsta Sokola se bo morala podati na gostovanje v Brescio. Pred tednom je Barribi izgubil z Borom Intereuropo in obenem tudi razočaral. Nabrežinke lahko, tega nasprotnika spravijo na kolena sa mo z dobro usmerjenimi servisi, kar so varovanke trenerja Ušaja tudi sposobne. Položaj Sokola je precej neprijeten, toda, v preostalih šestih nastopih seTahko še marsikaj zgodi, to pa še zlasti_ sedaj, ker je prvo mesto - praktično že oddano in nekatere šesterke, ki so na varnem,. med katerimi je tudi Barribi, nimajo več prav nobenega motiva, da bi se posebej trudile.
Gostovale bodo tudi zastopnice Bora Intereurope in sicer v Padovi. kjer se bodo spoprijele z Don Boscom. Domačinke so mesto višje na lestvici in imajo dve točki več. Za borovke je to torej enkratna priložnost, da se povzpeio korak više. Vsi ti upi pa se bodo izredno težko uresničili, ker bo
KOŠARKA
ZA PRESTOP V C-l LIGO
Tudi drevi jadranovci favoriti
Igrali bodo ob 20. uri v Dolini proti moštvu II Mobile iz Codroipa V promocijskem prvenstvu poletovci pred verjetno odločilno tekmo
Zmagovalna pot Jadranove vrste se bo verjetno nadaljevala tudi v drevišnjem petem kolu finalnega dela za prestop v C-l ligo.
Jadranovci, ki so po štirih kolih še nepremagani na vrhu lestvice, bodo drevi v dolinski telovadnici sprejeli v goste moštvo II Mobile iz Codroipa. V današnjem srečanju so jadranovci nesporni favoriti. O tem ni nobenega dvoma. Splicha-lovi varovanci so v tem delu prvenstva igrali izredno zanesljivo, samo zavestno, odločno in so povsem zasluženo na vrhu razpredelnice. Po tej poti mislijo tudi nadaljevati, saj je prvi imperativ v Jadranovem ta boru ne izgubiti tekme na lastnem igrišču. . i-,. ,	1 '
Je torej drevišnji Jadraoov nasprotnik že vnaprej »izgubljen*? Nikakor ne! Košarkarji iz Codroipa so v prejšnjem kolu v Trstu zasluženo premagali Servolano, ki je zašla
v	tako hudo krizo, da je trener Ca-vazzon tudi podal ostavko. Zamenjal ga je Porcelli.
II Mobile Codroipo ima trenutno štiri točke na lestvici in se seveda na vse kriplje bori, da bi ostal v C-l ligi. Drevišnjega nasprotnika zato ne gre podcenjevati. Nasprotno!
PROMOCIJSI' PRVENSTVO
Poletovci, ki so tako nerodno iz-"r > li n "kaj zadnjih tekem, bodo verjetno drevi pred odločilnim srečanjem za obstanek v ligi. V gosteh bodo namreč igrali proti moštvu Grandi Motori, ki ima le dve točki več od naših košarkarjev. Tavčarjevi varovanci si tokrat ne morejo dovoliti novega spodrsljaja, saj bi sicer postal njihov položaj na razpredelnici več kot zaskrbljujoč.
Pomembno tekmo pa bo jutri igral tudi Bor, ki se bo v gosteh z Bar-colano potegoval za drugo mesto v tej ligi. Obe ekipi imata namreč po 20 točk.
In v gosteh bo igral tudi Kontovel, ki se bo spoprijel z Ginnastico Tri estino. V primeru zmage bi Konto-velci dohiteli Tržačane na lestvici.
MLADINCI
Jutri bo na «1. maju* slovenski derbi med Borom A in Borom B. Obe ekipi sta v prejšnjem kolu za dovoljili: »ajevci* so zasluženo izgubili proti že končnemu zmagovalcu tega prvenstva, Interju 1904.
Naj omenimo, da so v prvem društvenem derbiju slavili Okretiče-
vi	varovanci, toda zelo tesno.
KADETI
Medtem ko se je v B skupini to prvenstvo že končalo z zmago In-terja 1904, pa bodo v A skupini igrali jutri pos!ednje kolo (na sporedu pa bo nato še nekaj zaostalih tekem).
Poletovci so proti Ferroviariu B favoriti.
NARAŠČAJNIKI
Medtem ko bo tokrat Sokol prost, pa bo Bor A skušal proti Ferroviariu doma osvojiti novi prvenstveni toč ki Bor B pa je proti Don Boscu brez vsakršne možnosti.
LEČKI
V središču pozornosti bo seveda današnji slovenski derbi med Kontn-velom in Jadranom. V prvem derbiju so zmagali jadrhnovci, v zadnjih" kolih pa Kontovelci igrajo želo dob ro, tako da se danes obeta ogorčena borba.
Bor pa bi moral proti zadnjeuvr-ščeni Barcolani osvojiti zanesljivo zmago.
«PROPAGANDA»
Že danes se bo končal prvi del prvenstva v tej ligi. Nabrežinski Sokol^ se bo v tem kolu spoprijel z moštvom Grandi Motori. Nabrežinci bi lahko tudi danes osvojili novi prvenstveni točki.
Lepo priznanje za frl naše mlade košarkarje
V okviru programa za naslednje četrtletje, je selektor italijanske mladinske košarkarske reprezentance Tracuzzi včeraj v telovadnici Liber-tasa opravil - trening tekmo s tržaškimi košarkarji letnikov 1965 in 1966. Med njimi so bili tudi Martin
Ušaj (Sokol), Peter Furlan (Bor) in Štefan Gulič (Kontovel).
74: £6
DEČKI
Ricreatori — Kontovel (36:41)
KONTOVEL: Pauletti, Emili 20, Škabar 10, Grilanc 22, Starc 28, Cunja, Pertot, Danieli 6.
V nedeljo je okrnjena postava Kontovela dokazala, da si zasluži kaj več kot zadnja mesta na lestvici. Kontovelci so zopet igrali do bro in zasluženo zmagali Pohvala gre vsem igralcem posebno pa se je izkazal Krnili, ki je odlično star-tal ha odMtfeNl&ge.
. ..... :	D S.
1 lilo o O JZ « ..
Don Bosco B — Sokol 109:24
SOKOL: Peric 2, Carli 2, Škabar. V. Stanissa 2. Terčon 18. Škrk. Pertot I. Stanissa.
V tretjem kolu propagandnega turnirja so mladi Nabrežinci po pričakovanju doživeli visok poiaz. K tako veliki številčni razliki je pripomogla predvsem agresivna o bramba Don Bosca že na lastni po lovici igrišča Tu je namreč pobra la Sokolu veliko število žog in je zlahka dosegla koše. Enakovredno se je Tržačanom upiral le Terčon, ki ie bil tudi najpožrtvovalnejši igralec v obrambi.
Mitja
OLIMPIJSKE IGRE
CANBERRA — Melbourne ne bo kandidiral za organizacijo poletnih olimpijskih iger leta 1988 iz finančnih razlogov.
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
Kras računa, da bo na tujem igrišču vendarle prišel do gola
Že pet nedelj Kraševci niso zatresli nasprotnikove mreže - Zarja, Vesna m Breg tokrat doma - Samo z zmago Gaja lahko upa na 2. mesto v 3. AL
Pustno obdobje, čas veselja, smeha in' dobrega razpoloženja, bo verjetno nekoliko vplivalo na izide jutrišnjega šestega povratnega kola, v katerem naše enajsterice, razen Krasa, igrajo pred domačim občinstvom.
Tokrat smo se odločili, da se za predvidevanja obrnemo do nogometašev samih. Seveda jih je bilo težko dobiti doma, saj se vsakdo rad zabava in nogometaši niso i-zjema. Kljub temu smo neusmiljeno vrteli, te’efon. ..odgQ«flr..aa .je bil Vedno isti: «Ravnokar je ■ odšel.* Vseeno pa nismo popustili in sreča še nam je vendarle-nasmehnila. V četrtek zvečer je imel ŠK Kras ples v Repnu in tam se je zbralo precej igralcev, ki so nam
iiiiiimriiiiniHiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiii
Bologna - Juventus	X
Brescia - Pistoiese	1
Cagliari - Avellino	X
Como - Catanzaro	1
Fiorentina - Udinese	1
Napoli - Inter	X
Perugia - Ascoli	1
Torino Roma	2
I.azio - Pescara	1
Lecce - Cesena	X
Piša - Genoa	1
Sanremese - Reggiana	X
Benevento - Cavese	X
1 2
rade volje odgovarjali na vpraša n ja.
Campanelle — Kras
Gabrijel Ferfolja, po rodu iz Doberdoba, je letos ojačil vrste Krasa in igra v napadu. Zbrali smo prav njega, ker napadalci Krasa v zadnjih tekmah niso bili preveč u-spešni (že pet nedelj Kras ni dal gola); »Res je, napadalci se v zadnjih tekmah nismo preveč dobro odrezali, vendar nam je tudi športna sreča obrnila hrbet. Letos sem dosegel en sam gpL. (v, pr.vem , kolu) . Zato se bom v nedeljo potrudil in upam, da bodo to storili tudi o-stali. Tokrat moramo vendarle prebiti led in priti do gola, kot tudi do točke, saj nasprotnik (Campanel-le) trenutno ni v najboljši formi.*
Zarja — Giarizzole
Ivo Grgič bo po dvajsetih nedeljah (odigral je vse tekme) tokrat moral slediti Zarji kot gledalec. Prejšnjo nedeljo je bil namreč izključen, čemur je sledila diskvalifikacija.
«Ti bo težko slediti tekmi kot igralec?*, smo ga vprašali.
«Nedvomno se manj »trpi* na i-grišču kot izven njega in jaz nisem izjema. Posebno v nedeljo bo za Zarjo težko. Poleg mene bodo odsotni še Žagar, ki je poškodovan, Danna in Vojko Ražem pa gresta na zimske počitnice. Igrali bomo torej v okrnjeni postavi. Vendar zgleda, da tudi nasprotnik ni na boljšem zaradi poškodb in izključitev. Naš cilj je točka, če pa bosta prišli obe, toliko bolje.*

DOMAČI ŠPORT
VAM PREDSTAVI
vse za šport in prosti čas
DANES
SOBOTA, 28. februarja 1981
KOŠARKA
»POULE C 1»
20.00	v Dolini: Jadran - II Mobile Codroipo.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO 20.15 v Trstu, Ul. della Valle: Grandi Motori - Polet.
Kriška Vesna se je z nedeljsko zmago v gosteh proti Glarlzzolam obdržala na vrhu lestvice skupaj s Costalungo, že jutri pa Jo čaka neugodni ^Libertas, ki se počas^ a vztrajno vrača na raven preteklih
KADETI
18.30	v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario B Polet.
NARAŠČAJNIKI
19.00	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Bor B.
DEČKI
15.30	na Kontovelu: Kontovel -Jadran.
»PROPAGANDA*
16.00	v Nabrežini: Sokol - Grandi Motori.
ATLETIKA
POKRAJINSKO PRVENSTVO V KROSU
14.00	v Trstu, Kolon ja: nastopa tudi Adria.
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Križu: Vesna - Libertas.
CICIBANI
17.00	v Žavljah: Zaule A - Breg;
17.45	v Žavljah: Zaule B - Primorje.
MLAJŠI CICIBANI
16.00	v Nabrežini: Cave - Breg.
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
18.00	v Trstu, stadion «1. maj*: Bor JIK Banka - Redentore.
ŽENSKA B LIGA
18.00	v Padovi: Don Bosco Padova - Bor Intereuropa; 21.15 v Brescii: Barribi Brescia - Sokol.
ŽENSKA C 2 LIGA
20.30	pri Banih: Sloga - Rivigna-no; 20.00 v Terzu d'Aquilei: Vivil -Breg; 18,30 na Proseku: Kontovel -Julia.
MOŠKA C 2 LIGA
18.00	v Gorici: Fiat Comolli -01ympia Gorica.
MOŠKA D LIGA
18.00	v červinjanu: Pro Cervigna-no - Juventina.
ŽENSKA D LIGA
16.00	v Trstu, telovadnica Morpurgo: Solaris - Bor
1.	MOŠKA DIVIZIJA
16.00	v Trstu, telovadnica Zando-nai: Volley club - Bor; 20.15 v Nabrežini: Kras - Rozzol B; 20.00 v Gorici: Jamlje - Fides.
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
18.00	v Nabrežini: Sokol - Breg.
JUTRI
NEDELJA, 1. marca 1981
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
15.00	v Trstu, Ul. della Valle: Bar-colana - Bor.
MLADINCI
11.30	v Trstu, «1. maj*: Bor A -Bor B.
DEČKI
8.30	v Trstu, «1. maj*: Bor - Bar-colana.
ODBOJKA
ŽENSKA D LIGA
15.00	v Trstu, športna palača: Julia - Sloga.
SMUČANJE
15. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE
10.00	na Zoncolanu: prireja SPDT
ŠAH
INTERLIGA PRIJATELJSTVA
9.30	v Trstu, Poštna palača: nastopa tudi Polet.
KOLESARSTVO
5. TROFEJA ZSŠDI
12.30	v Lonjerju: organizira KK Adria.
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Dolini: Breg - CGS; 15.00 v Trstu, Kampanele: Campanelle -Kras; 15 00 v Bazovici: Zarja - Giarizzole.
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Doberdobu: Mladost - Ca-priva; 15.00 v Fari: Pro Farra -Sovodnje; 15.00 v Štandrežu: Juventina - Vermegliano: 15.00 v Nabre-
VEČ ŠPORTA -VEČ ZDRAVJA B r i š č k i - Girondole 42/B
žini: Sistiana - Gaja; 15.00 na Pa-dričah: Primorec - Cave.
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku: Primorje - Kras;
10.30	v Trebčah: Primorec - Inter TS; 10.30 v Križu: Vesna - Domio.
NAJMLAJŠI
9.00	v Dolini: Breg - Campanelle;
9.00	v Križu; Olimpia - Primorje;
13.45	v Trstu, Kampanele; Chiarbo-la - Zarja.
ZAČETNIKI
10.30	pri Dom ju; Domio - Breg;
12.00	v Žavljah: Giarizzole - Gaja;
9.45	v Trstu, Sv. Ivan; Esperia A -Primorje.
OBVESTILO
SPDT
obvešča, da je jutri, 1. marca, od hod prvega avtobusa na Zoncolao ob 6.30 izpred sodnijske palače (Foro Ulpiano) in drugega avtobusa ob 6. uri iz Boljunca.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
1
2
X
X
1
1
2
1
2
1
1
Vesna — Libertas
Srečanje bodo odigrali že danes popoldne s pričetkom ob 15. uri v Križu. Nogometaš Zucca, ki igra veznega igralca in tudi napadalca, je do sedaj odigral 14 tekem in dosegel dva gola. «Boš tudi tokrat uspešen?* «Če sam ne bom prišel do gela, sem prepričan, da bo kdo od tovarišev zatresel mrežo nasprotnika. Res nimam dvomov, zmagali bomo, ker je po zadnjih uspehih morala v naši ekipi zelo visoka. Spet smo na vrhu lestvice in računamo, da bdtflč tud?-dstalish v
_	__ p
Br#0 T* VsŽMii/e-
Sandija. Kluna« 4» smo našli doma. Ima pač razne obveznost in prav zaradi tega tudi neredno trenira. Že dve nedelji zaporedoma ni stopil na igrišče in meni, da tudi v nedeljo ne bo igral, vendar bo tekmi sledil kot gledalec: »Breg bo zapustil igrišče s točko v žepu. Zavedamo se, da je nasprotnik homogena ekipa in da je trenutno v dobri formi (šest tekem, deset točk). Vendar tudi Breg ne igra slabo. Prav prejšnjo nedeljo je tc dokazal proti Costalun-gi, ko si res ni zaslužil poraza. Zato sem prepričan, da bo trener Sof-tič potrdil postavo, ki Je tesno klonila proti kvotirani Costalungi*.
3. AL NA TRŽAŠKEM
V	3. amaterski ligi bodo tokrat na sporedu le tri zaostala srečanja, in sicer Primorec — Cave, Sistiana — Gaja ter S. Luigi For You — S. Andrea.
Primorec — Cave
Po nedeljskem delnem spodrsljaju, ko je na domačem igrišču izboril le točko proti Sistiani, ima tokrat Primorec lepo priložnost, da osvoji celotni izkupiček, saj bo igral proti e-najsterici Cave, ki sameva na dnu lestvice v samimi štirimi točkami.
Sistiana — Gaja
Za Gajo bo to odločilno srečanje, če hoče še upati na končno drugo mesto, s katerim bi se nato potegovala za prestop v višjo kategorijo. Trenutno imajo namreč gajevci tri točke manj od tržaške Olimpie, ki je druga na lestvici za vodečim Primorjem. Padriško-gropajska enajsterica se torej dobro zaveda pomembnosti te tekme, zato bo nedvomno dala vse od sebe, da si pribori dragoceni točki.
3. AL NA GORIŠKEM
V	3. amaterski ligi na Goriškem bosta dve od treh slovenskih ekip igrali na domačem terenu, kar daje upati, da bo tokrat bera boljša kot prejšnjo nedeljo.
Juventina — Vermegliano
Po izdatni zmagi proti Adrii bodo Štandrežci igrali pred domačim občinstvom poti Vermeglianu, ki je med slabšimi enajstericami prvenstva. Zato je tudi razumljivo, da juventinci pričakujejo zmago, s katero bi se povzpeli više na lestvici in se približali meji za napredovanje. To bo sicer težka naloga, z dobro igro in seveda s primernimi rezultati pa je vse mogoče.
Farra — Sovodnje
Brez dvoma bo za Sovcdenjce tekma v Fari izredno težka, saj so domačini na vrhu lestvice in si ne bodo tako zlahka zapravili priložnosti, da osvojijo dve novi točki. Kljub temu je tudi presenečenje mogoče, saj je teh bilo v letošnjem prvenstvu kar precej.
Mladost — Caprlva
Doberdobei imajo tokrat piložnost, da zmagajo proti poprečni Caprivi. Upajmo, da jim bo tokrat federacija dodelila boljšega sodnika kot v prejšnjih tekmah, ko so Kraševci podlegli bolj zaradi pristranskega sojenja kot zaradi igre same. (PR)
moral trener Gruden precej spremeniti postavo, saj so kar tri igralke zbolele (Rauberjeva, Elena Maver in Debenjakova).
ŽENSKA C-2 LIGA
i V prvem povratnem (oziroma 12.) kolu imajo vse tri naše šesterke možnost slaviti zmago. Tako Sloga,
1 kot tudi Kontovel bosta igrala pred domačimi gledalci. Prva bo gostila Rivignano, katerega je že premagala s 3:2, Kontovel pa ima z Julio odprt račun. Brez večjih, težav bi moral tudi Breg spraviti na kolena ne preveč dobri Vivil, ki ima samo 6 točk. Glede na dejstvo, da bo v Gorici srečanje koia med Fiatcm ComoUijem in CUS iz Trsta, imajo tako Dolinčanke ‘enkratno priložnost, da poraženca v tem srečanju dohitijo.
MOŠKA C-2 LIGA
V	prvem povratnem kolu se b* 01ympia iz Gorice pomerila v mestnem derbiju z dobrim Fiatom Co-mollijem in slovenski odbojkarji imajo minimalne možnosti za uspeh.
ŽENSKA D LIGA
Neposredni obračun med Borom in Solarisom bo odločal o osvojitvi tretjega mesta v tej skupini, saj imata obe šesterki po prvem delu enako število točk. Prvič je zmagal Bor s 3:2.
Izenačeno bo tudi srečanje med Julio in Slogo, ki bo jutri popoldne. Za nameček imata tudi ti šesterki enako število točk. Zadn e čase pa igra Julia precej slabše, kot na samem začetku prvenstva, ko je premagala slogašice s 3:2.
MOŠKA D LIGA
V	zadniih prvenstvenih nastopih .ie Juventina igrala nekoliko slabše, kot je sicer sposobna. Ne glede na to Pro Cervignano ne bi smel niti v povratnem srečanju zmagati, saj ima samo štiri točke.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Odbojkarji Krasa bodo gostili Rozzol B, ki je na drugem mestu lestvice, saj je izgubil samo eno srečanje. Če Milič in tovariši premagajo tega tekmeca imajo enkratno priložnost za osvojitev drugega mesta v svoji skupini. Tako Bor, kot tudi Volle.v club imata po štiri točke, Po našem mnenju bo srečanje zelo izenačeno in ,'e težko dati katerokoli nanoved. Vse je odvisno -,od tega. s kakšno postavo bo domačin odigral ‘to tekmo.
ŽENSKA 1. DIVIZIJA
V Nanr«ini bo slovenski derbi med Sokolom in Brege m. Prvi obračun v Dolini se je končal z zmago Brega s 3:1. Torej lepa priložnost za domačinke, da se oddolžijo za poraz.
G F.
MINIBASKET
»Turnir Žini & Rosenuasser*
Naše peterke pred težko nalogo
V	nadaljevanju prvenstva »Zini & Rosenvvasser* bodo vse naše peterke, ki so doslej poprečno igrale; imele težka srečanja.
V	skupini najboljših desetih bo Bor B skušal čimbolje igrati proti doslej nepremaganemu in favoriziranemu Don Boscu A. V drugi skupini pa bo Bor A igral kar dve tekmi. )h 15. uri bo v zaostalem srečanju igral proti Kraškemu zidarju iz Sežane. Obeta se velik boj, ker so gostje favoriti; nato pa (ob 18.00) se bo Bor B srečal s Stello Azzurro. «Plavi» imajo možnost, da si priborijo obe točki, saj so italijanski fantje zadnji na lestvici brez zmage.
Sokol pa se bo pomeril s šibkim Libertasom A in z dobro igro bi ga moral brez težav premagati. Polet, ki je v sredo igral z Libertasom B, bo počival.
SPORED (Danes, 28.2.)
Don Bosco A - Bor B (16.00 v Istrski ulici); Bor A - Kraški zidar Sežana (15.00 na «1. maju*); Bor A - Stella Azzurra (ob 18,00 na «1. maju*).
TENIS
Na mednarodnem teniškem turnirju v Turinu .je Italijan Baraz-zutti premagal Poljaka Fibaka s 7:5 in 6:1 V drugem srečanju pa je Južnoafrikanec Kriek odpravil Italijana Oeleppa s 7:2. 6:7, 6:2.
V tretjem srečanju turnirja je prišlo do prvega velikega presenečenja; favorit Ivan Lendl (ČSSR), ki je predvčerajšnjim zmagal na »memorialu* Bitti Bergamo v v Genovi, je klonil proti Indijcu Armitraju v treh setih z izidom 6:4, 4:6, 6:3.
SNEŽNE
RAZMERE
Ampezzo Cima Corso 10, Chiusa-forte - Nevejsko sedlo 90, koča Gil-berti 185, Komi Avoltri 10, Collina 15, Forni di Sopra 20, Var most 20, Valdajer 10, Mokrinje 100, Prato Carnico Osteai 30, Pra di Bosco 70, Ravascletto 25, Zoncolan 55, Sanris 30, Trbiž 60, Višarje 140, Ovčja vas 60. Matajur 35, Sella Chianzutan 50, Velika planina 60-100, Krvavec 100, Jezersko 80, Zelenica 110-170, Stari vrh 50-110, Soriška planina 170, Za-trnik 30-40, Pokljuka 120, Kobla 60-160, Vogel 150, Bohinj 45, Kranjska gora 70.
Uredništvo, uprava, oglasni oadelek,
TRST, Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podiu/nico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 ■ 57 23 Naročnina
Mesečna 7.000 lir — vnaprel plačana celoletna 49.000 lir.
V SFRJ številka 5,50 din. ob nedeljah 6.00 din, za zasebnike mesečno 80.00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00. letno 1000.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Oglasi
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijsk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Postni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
28. februarja 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
fzdaia^^
in tiska ^ ^
ITT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
PRVIČ JE V P ARHU OPAZITI POSKUS ORGANIZIRANE OPOZICIJE
V
V FRANCOSKI PARTIJI NARAŠČA NASPROTOVANJE PROTI MARCHAISU
Podpisniki «manifesta» obtožujejo KPF, da je sektaška
Delegacija SKGZ v Ljubljani
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
PARIZ — Nasprotovanje uradni politiki vodstva KPF je imelo znotraj francoske partije doslej obliko osebnega oporečništva, se pravi tišjega ali glasnejšega negodovanja posameznikov. Z objavo «manifesta», ki ga je doslej podpisalo kakih 60 bolj ali manj znanih osebnosti, pa je prvič opaziti poskus organizirane ♦opozicije*.
«Manifest» so podpisali ljudje, ki so v KPF nekdaj opravljali tudi pomembne naloge, mnogi od njih so še danes člani partije, a tretji, ki so jih bodisi izključili, ali pa so sami izstopili, zatrjujejo, da so »po srcu* Se vedno komunisti. Podpisniki so večidel iz vrst tako imenovane »inteligence*, s katero je imela KPF že cd nekdaj težave: zgodovinarji, pisatelji, novinarji, univerzitetni kader itd. Mnogi so ob pcdpisu priimku dodali pos.bne označbe, da b, poudarili pripadnost revolucionarnemu gibanju: «antikolonialistični aktivist v Vi etn a mu z, «50 let član partije*, ^feministka, soustanoviteljica lista Ženske vidijo rdeče*...
Besedilo «manifesta* je izredno ostra kritika Marchaisove sedanje politike. «Partija ne sme preiti v roke ozke skupine voditeljev*, sklenejo avtorji manifesta vrsto očitkov. KPF je po njihovi oczni zadnja leta postala »izolirana*, «sektaška», nič več ne brani pravih interesov francoskega ljudstva, upira se demokratičnemu dialogu, ne dovoli svobodnega izražanja razlik, skratka, »bistvene sile gibanja so postale sterilne* in partija ne igra več «animatorske vloge v gibanju množic*.
Podpisniki, ki vabijo k organiziranemu odporu še druge somišljenike, se zavezujejo, da bedo na predsedniških volitvah glasovali za tistega kandidata levice, ki se bo prebil v drugi krog, kajti po njihovi analizi bi morali zaradi protiofenzive desnice pozabiti na nesoglasja in prepire. »Globoke prestrukturacije svetovnega kapitalističnega sistema* ogrožajo vso družbo, vštevši razredne od n>se, hkrati pa notranja kriza kapitalističnega sistema v industrializiranih deželah naprednim silam ponuja nove možnosti za zmago, menijo podpisniki. Toda po letu 1968, opozarjajo avtorji »manifesta*, so se zunaj delavskega gibanja razvili močni napredni tokovi, od študentskih do ekoloških, in KPF bi se morala zato zavedati, da «zgodovino krojijo množice in ne le stranke, ki se sklicujejo na hjihove predstavnike*.
Podpisniki od KPF zahtevajo štiri spremembe: vrnitev k zvezi vsega delavskega gibanja, torej opustitev prepirov s socialisti; zavrnitev vsakršne odvisnosti od tujine, predvsem od »politike sovjetske države*; spo-štt vanje avtonomije sindikatov in gibanj, nastalih po letu 1968; obnovitev demokracije v delavskem giba nju, «vrniti moramo upanje vsem tistim, ki težijo k spremembi*, zaključuje «manifest».
Partijska «opozicija» se skuša^ organizirati v trenutku, k' je KPF zaostrila odnose z »oporečniki*. Izključitve so postale pogostejše, čeprav je Georges Marchais še na predzadnjem kongresu obsojal tako metodo. Ob nedavnem primeru pisateljice in novinarke Catherine Cie ment, ki jo je izključila njena celi ca, ker je v prosocialističnem dnevniku «Le Matin* med drugim obsoja la odnos KPF do tujih delavcev, »pogrome* na razpečevalce mamil in druge »predvolilne* akcije, je generalni sekretar KPF pribil; »Če kdo ni z nami, tedaj naj bo vsaj toliko olikan, da se bo sam umaknil. Normalno je, da se partija brani pred tistimi, ki želijo ortati znotraj partije, da bi se laže borili proti njej*
Kritiki uradne politike KPF so nezadovoljstvo doslej izražali na tri nOčine. Nekateri so ostali v partiji in skušali tovariše prepričati, da jih je vodstvo zapeljalo na kriva peta (značilen je primer nekdanjega člana CK Henrija Fiszbina), Drugi so z. vikom in krikom izstopili, da bi javnost kar najbolj opozorili na svojo kritiko (denimo pisateljica Helena Parmriir V Tretji so v okviru par-tiu skušgli ponuditi roko drugim s;iam levice (nekateri člani pokomunističnega sindikata CGT, pa avtorji odmevne peticije »Za zvezo v bojih*, ki so močno obsojali razdor s socialisti). «Manifest» je vsekakor č- trta, najresnejša oblika opozicije, saj skuša ustvariti pogoje za ».strmoglavljenje* sedanjega vodstva.
KPF je za zdaj odgovorila s skritim okvirčkom na dnu en. od notranjih strani glasila »UHumanite*. A tudi vsebina kaže, da je vodstvo v rahli zadregi: ob prebiranju ironičnih stavkov na račun »politikantskega manevra*, Giscarda D’Estain-ga in Francoisa Mitterranda le dobro poučeni spozna, zakaj to pisanje. Vodstvo vidi v »manifestu (ki pa ga niti z besedico ne omeni) zgolj poskus oslabitve partije in snubljenja delavcev, da bi »desnica in socialistična stranka v neposrednem kolaborantstvu* podprli kapital.
VILKO NOVAK
poudarkom objavil vesti o atentatih na Južnem Tirolskem. Obenem je tudi poudaril, da so Nemci zelo nezadovoljni z ravnanjem italijanske vlade, ki ne uresničuje obveznosti iz »paketa*. Če italijanske oblasti ne bodo kmalu spremenile svoje politike se bo južnotirolsko ljudstvo uprlo z orožjem in v tej vstaji ne bo ostalo samo.
Tripolis obtožuje ameriško univerzo fanatizma in rasizma
BEJRUT — Libijska tiskovna a-gtncija je včeraj obtožila »fanatizma, rasizma in antisemitizma* ameriško univerzo iz Georgetowna, ker je zavrnila 600.0GO dolarjev, ki jih je poslala libijska vlada. Uprava u-niverze je namreč odposlala nazaj denar z obrazložitvijo, da ne more sprejeti pomoči od vlade, ki jo
obtožujejo, da »podpira mednarodni terorizem*.
Libijski denar naj- bi služil za finansiranje posebne katedre v čast libijskega nacionalnega heroja Omara al Mukhtara, ki je vodil odpor proti italijanskim kolonizatorskim silam.
Izraelci sestrelili prvi «mig 25»
TEL AVIV — Izraelsko poveljstvo trdi, da so njihova letala pred dvema tednoma sestrelila nad Libanonom letalo «mig 25* sovjetske izdelave. Vest je objavil ameriški dnevnik «Washingtcn Star*, ki je k temu tudi dodal, da Izraelci ne razpolagajo z dokazi.
Če bo izraelska vojska uspela dokazati verodostojnost te novice, bo to prva sestrelitev sodobnega sovjetskega letala te vrste.
GOSPODARSKO PISMO II SIOVEHUE
Draginja iahko povzroči stoodstotno inflacijo
Delegacija SKGZ iz Trsta, Gorice in Vidma je bila v četrtek na obisku pri SZDL Slovenije, kjer je predsedniku Ribičiču orisala trenutni položaj slovenske manjšine v Italiji	(Foto Janez Zrnec)

ZARADI TEŽKE DEDIŠČINE PRETEKLOSTI IN ZGREŠENIH IZBIR
IRANSKO REPUBLIKO PESTI HUDA GOSPODARSKA KRIZA
Revščina na podeželju, povečan uvoz hrane, težave v industriji in slabi izgledi za povečanje izvoza nafte
TEHERAN — Težka dediščina, ki jo je Iran podedoval od prejšnjega šahovega režima, in neposrečene izbire zadnjih dveh let, so glavni razlog, da je revolucionarni Iran zabredel v hude gospodarske težave. Stanje je že tako hudo, da o-groža iranski načrt uresničevanja družbe in gospodarstva na temeljih islama in celo politično neodvisnost Iranske islamske' čepttbHke.,Jl''1X1"
Osnovna teza iranskih uradnih krogov, od Homeinija do predsednika Banisadra in vladnih funkcionarjev. je bila in je še vedno, da bo Iran odpravil svoje težave, ko bo v celoti odpravi) uvoz. predvsem živil, saj bo šele tedaj uresničil tudi politično neodvisnost.
Dve leti pa sta seveda prekratke obdobje, da bi lahko uresničili take avtarkične načrte in bistveno soremenili iransko gospodarstvo. Glavni problem je torej samo. kako prerrečiti slabšanie gospodarskega položaja in z nji. • življenjskega standarda, ki ga povzročajo ob;ek-tivne in subjektivne težave, v kate-
■* e zabredlo iransko gospodarstvo.
Po odločnih Zahtevah, da se na rodu odkrito sporoči delansko stenje v državi, je premier Rad/ai svojem zadniem govoru navedel, da »živi 18 milijonov kmetov v revščini*, ki je hujša od revščine najsi-romašnejšega mestnega prebivalstva. Radžai je tudi navedel podatek, da nima vaško prebivalstvo niti najosnovnejšega orddja, da' lahko obdeluje polja. Povsem razumljivo se je zato v zadnjem obdobju zmanjšal pridelek večine poljedelskih kultur, upadel je prirastek živine, da so bili primorani v zadnjih dvel letih povečati uvoz mesa za šestkrat.
»Po revoluciji smo objavili številne programe in načrte, ki bi morali poživiti gospodarstvo, na žalost pa so rezultati v nasprotju s pričakovanim*, je v iranssi skupščini izjavil poslanec iz mesta Zan-džan. ki je tudi ugotovil, da je sedanja vlada vložila v vasi ogromno več sredstev kot prejšnji režim, z rezultati so bili daleč od pričakovanega, da bo prehrambeni primanjkljaj v državi izredno hud.
Nič boljše se ne godi industriji, l.i jo pesti kronično pomanjkanje nadomestnih delov. Gospodarska blokada Zahoda zaradi krize v zve-
Južnolirolski nacisti grozijo z uporom
BOČEN - Avstrijski neonacistični časopis »Freiheit fiir Siidtirol*, ki ga tiskajo na Dunaju, je z velikim
zi z ameriškimi talci je glavni razlog, da le malokatera tovarna o-bratuje s polno zmogljivostjo. Pravoverne težnje islamskih integrali-stov pa so prisilile marsikateri o-brat, ki je proizvajal «luksuzne re-či», da je ukinil s proizvodnjo. Po pisanju iranskih časopisov se število brezposelnih v Iranu veča za 500 tisoč letno. Nihče pa ne navaja skupnega"'števila'1 brezposelnih, saj bi bilo širjenje takih podatkov v voinem stanju zaradi spopada z I-rakom disfatizem in veleizdaja.
K vsemu temu je treba še dodati objektivno težavo zaradi vojne, saj nakažejo kar eno šestino državnega proračuna za potrebe armade. E-dini izhod iz globoke gospodarske krize, v kateri se nahaja Iran, ie trenutno le povečani izvoz nafte. To pa bo težko izvedljivo, saj je vojna hudo poškodovala črpalne in izvozne infrastrukture.
rem je bila vgravirana številka 100 milijonov.
Krajevna policija, ki je postala pozorna na te govorice je zasledila goljufe, pri katerih je našla večjo vsoto lahko zasluženega denarja.
RIM — V naslednjih treh letih bo šolsko leto dejansko trajalo 215 dni. To je določil prosvetni minister Bo-drato ž VMdnirh odlokom, v katerem je tudi rečeno, da se bo prihodnje šolsko leto začelo 16. septembra 1981 in končalo 15. junija 1982.
NEAPELJ — Skupina roparjev je včeraj napadla poštno dostavno vozilo ter odnesla večjo vsoto denarja in vrednostnih papirjev.
S helikopterjem zbežala iz zapora
PARIZ — Dva tatova sta uporabila nenavadno sredstvo za beg iz zapora: helikopter. Ko so bili zaporniki na zraku se je na dvorišče zapora spustil helikopter, s katerim sta se zaprta tatova odpeljala. Francoska policija je poskušala zasledovati helikopter, vendar se jim je le ta spretno izmuznil iz «obroča, v zraku* in se je spustil na neko nogometno igrišče, kjer so kaznjence čakali pajdaši z avtomobilom.
Iskanje zlatnika po goljufovih navodilih
PEKING — Skupina iznajdljivih goljufov je povzročila v Haivanu pravi lov na kovance iz belega zlata, za katerega naj bi bila pripravljena pekinška vlada plačati dva milijona dolarjev. Ta kovanec naj bi namreč izdala- ameriška zvezna banka kot dokaz ,da je Čangkajškov režim plačal 100 milijonov dolarjev za nakup orožja, ki ga potem ni dobil. Ljudska republika Kitajska bi lahko dvignila denar iz ameriških trezorjev samo z vrnitvijo zlatega kovanca, na kate-
IIIIMIIIIItllMIIIIIIilimilMIIIHIIIItlltIttlllIttlllllMIIIMIliaillllllltlltllllllllllllllltIMIIIIIIIIIIIfllllllltlilllltIHIIII
Ko je bencin predrag...
Volker Zimermann iz Graza je proti naraščajoči ceni bencina protestiral tako da je zajalutl konja, s katerim sedaj vsak dan jezdi v službo
1	(Telefoto AP)
Beda in blišč karnevala v Riu
RIO DE JANEIRO - S simbolično predajo mestnih ključev se je včeraj v Riu pričel tradicionalni skarnevah. Na osrednji slavnosti v središču mesta so predstavili vse «urad-ne osebnosti» pisanega brazilskega pustovanja: kralja Ze Pereiro, kraljico, •dve prince-zinji, ambasadorja sambe, generala godbe in druge. Svojevrstna ^delegacija* je nato krenila v sprevod po mestnih ulicah.
Vendar pa bo osrednja prireditev na sporedu šele jutri. Organizatorji so glavno ulico Ria spremenili v ogromen stadion z zložljivimi tribunami, na katerih bo prostora za preko 68 tisoč gledalcev. V njem se bodo alegorični vozovi, maske 'ih plesi neprekinjeno zvrstili vse do srede (seveda za riajodpornejše).
Čeprav se je uradno rkarne-•vah pričel šele včeraj, pa se nanj Brazilci mrzličiio pripravljajo že ves teden. Pred slovitim stadionom Marakana, kjer prodajajo vstopnice za osrednjo prireditev, je bila te dni strašna gneča ljudi. Prvi dan so prireditelji poslali v prodajo le 8 tisoč vstopnic, pred kioski stadiona pa se p*, zbralo že preko 40 ti,sač nestrpnih{I privržencev 'pusta. Kot običajno je v spopadih, s policijo, ki je skušala zadržati podivjano množico, bilo ranjenih1 200 ‘ o-. seb, tako da. lahko že sedaj napovedujemo, da bo končni obračun žrtev rdzposajeriosti tudi letos tragičen. K temu prispevajo tudi brezdelneži, ki se baviio s prodajo na črni borzi. Vstopnico, ki. bi v normalnih okoliščinah vel ji la 700 lir, prodajajo številni izkoriščevalci že po 30 tisoč lir.
Ob priliki «karnevala» pa so tudi mestni hoteli postali vsi... prvokategorijski. V najslabših izmed n Uh stane prenočišče kar 65.000 lir.
Tudi mestno letališče, železniška postaja in pristanišče so naravnost prenasičeni potnikov, ki se iz vsega sveta stekajo v Rio, da bi prisostvovali veselici. Vendar pa je promet dvosmeren, številni prebivalci brazilske metropole bodo namreč pust raje preživeli v notranjosti države, daleč od gneče, nevarnosti in visokih cen. <rKnrnevalu* ra bodo kar sledili po 4eleviziji. Tudi za «ma-1 gvčnh brazilski oust vel‘a torej < pregovor, da ni vse zlato, kar se sveti.
PO VLADNIH SKLEPIH 0 POKOJNINAH IN DAVKIH
Sindikat jih sprejema a bo nadaljeval borbo
Njegova prizadevanja se bodo sedaj lahko usmerila predvsem v reševanje vprašanja zaposlitve in obnove Juga
RIM — Zasedanje vsedržavnega vodstva enotne sindikalne zveze CG IL - CISL - UIL se je končalo včeraj po prečuti noči z izglasovanjem sklepne resolucije, ki kljub prizadevanjem na j višjega vodstva, ni bila deležna soglasja. Proti so namreč glasovali trije člani, vzdržalo se jih je pa kar IfL,.GLedc vlad-nih sklepov o izboljšavah za upokojence in davčni razbremenitvi delovnih prejemkov ugotavlja sindikalna zveza, da »doseženi delni rezultati ne zaključujejo spora o davčni politiki*, so pa vseeno sprejemljivi, ker omogočajo sindikatom, da se sedaj posvečajo »prednostnim prizadevanjem za vprašanja zaposlitve in v prvi vrsti za preporod potresnega področja*.
Skupščina sindikalnih kadrov je torej odobrila poročilo tajništva o pogajanjih z vlado, »primerno cenila* štirimesečno obračunavanje dra-ginjske doklade za upokojence, obenem pa potrdila, da »ostaja smoter trimestralizacija za , vse* in »odločno zavrnila* vsako spremembo postopkov pri določanju premične lestvice in draginjske doklade. S tem so sindikalisti odgovorili neprikritim namenom proračunskega ministra La Malfe in Confindustrie, da izsilita spremembo postopkov za izračunavanje draginjske doklade, tako da bi •■"•elavce še v maniši meri ščitila pred posledicami inflacije.
Resolucija nato «potrjuje vse cilje sindikata - lede pokojnin* in u-
gotavlja, da davčni odtegljaji za ženo »predstavljajo korak naprej*, dasi ne zadovoljujejo v celoti, soglaša z izbirami vlade glede večjih odbitkov na račun »ustvarjanja do-hcdka», a hkrati poudarja nujnost globlje spremembe količnikov, ki še vedno prizadevajo najbolj davkoplačevalce z r,;žiirni.,in srednjimi dohodki.
V bistvu je torej sindikalna zveza sprejela vladne odločitve, pa čeprav brez vsakega navdušenja, ker niso sprejele v celoti sindikalnih stališč in predlogov. Sklepni dokument odraža tako globalno stališče, ki vključuje, dasi v omiljeni obliki, vsebino treh zavrnjenih spreminje-valnih predlogov, za katere so se zavzemali zlasti zastopniki kovinarjev in dela komunistične sindikalne struje. Ostalo je pa odprto vprašanje, kakšno dokončno stališče bo zavzela zveza CGIL - CISL - UIL v zvezi z napovedanim izrednim 5-odstotnim dodatnim davkom za obnovo Juga. O tem bodo razpravljali v Moritecatiniju in na novi seji ved st v a,' nakar bo «una tantum* še predmet pogajanj z vlado.
SAO PAULO — Brazilska policija je predvčerajšnjim zvečer spustila na začasno svobodo sindikalista »Lu-la» in deset njegovih tovarišev.
HONGKONG — Požar v predmestju Hongkonga je včeraj ponoči uničil večje barakarsko naselje. Brez doma je ostalo več kot 6 tisoč oseb.
Vitalni cilji gospodarske stabilizacije so ogroženi. Ogrožene so naloge, ki jih ima gospodarstvo v trgovinski menjavi s tujino, ogroženo je predvideno povečanje obsega industrijske izdelave in kakovost, predvsem pa je ogrožen življenjski standard delavcev oziroma njihove plače. Take ugotovitve in opomine je te dni slišati v Jugoslaviji povsod — tako v predsedstvu Zveze komunistov, zveznih in republiških vladah, v sindikatih pa tudi v samih podjetjih.
Bežen poznavalec gospodarskih dogodkov v Jugoslaviji bi z takih tožb kaj hitro lahko potegnil sklep:	jugoslovansko gospodar-
stvo je skorajda na psu. Celo nekateri gospodarski podatki potrjujejo tako, na hitrico narejeno domnevo. Samo v začetnem mesecu letošnjega leta, v januarju torej, so se cene industrijskih izdelkov povečale za 27 odstotkov, drobnoprodajne cene ■ pa celo za 28 odstotkov. Izvozni rezultati so v tem mesecu za petino slabši /cof povprečno lani. Ob tem v januarju kar 49 odstotkov industrije ni imelo zadostnih zalog surovin in reprodukcijskih materialov. Težave pri preskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom je imelo 64 odstotkov vse industrije, vsaka petindvajseta tovarna pa je zaradi tega morala celo ustaviti stroje. Do nedavnega še kolikor toliko enotne reprodukcijske celote so se začele parati in grozi, da bo obseg proizvodnje v začetnih letošnjih mesecih globoko pod načrtovanim. Zlasti še, ker industrija sama ne vidi pravega izhoda iz tega položaja in pričakuje, da bodo ukrepale posamezne vlade in posamezne gospodarske zbornice.
Znak za prvi alarm (na katerega je pred nedavnim na primer pozvalo tudi partijsko predsedstvo) je bila izredno visoka januarska rast cen. Ko iščemo vzroke, zakaj prihaja do take draginje, je treba povedati, da ima rast cen v jugoslovanskem gospodarstvu vendarle svojo lastno ekonomsko logiko. Vrsto let zapored je bila potrošnja večja kot pa je bila objektivno možna glede na to, kolikšen je bil nivo proizvodnje. Ker se je ta potrošnja napajala tudi iz denarja, sposojenega v tujini, je seveda treba nujno zmanjšati trgovinski primanjkljaj s tujiito. To pa je mogoče doseči samo na dva načina: ali s povečanjem proizvodnje (povečano ■rroizvodnjo bi prodali na tuji trg) ali pa z zmanjšanjem domače potrošnje. Ker se obseg proizvodnje bistveno ne povečuje in ker se istočasno tudi vse oblike porabe ne zmanjšujejo (proračunska celo izrazito raste), prihaja do vomanjkanja na domačem trgu. Istočasno je tudi uvoz dodobra zavrt in tuji trg npr. ne more dedovati kot uravnalec na domačem trgu in na domače cene. Zaradi tega cene rastejo izraziteje kot bi sicer. Kakšna izrazitost je to, seveda povedo že omenjeni podatki.
Vlada napoveduje, da bo ukrepala in da ho morala zmanjšati rast cen, politične nrganizaciie pa pozivajo, da je treba tako dvipa-nie cen zastaviti s široko družbeno in politično akcijo. Kakšni bo--"■o rezultati vsega tega. je težko reči, toda gotovo je, da kratkoročni ukrepi gospodarske politike ne morejo v tem trenutku pri-
nesti nikakršnih trajnih učinkov. Potrebni so ukrepi, ki bodo spreminjali objektivne vzroke za dra ginjo, teh ukrepov pa za zdaj še ni videti.
Kot spremembo objektivnih vzrokov za draginjo jugoslovanski ekonomisti štejejo predvsem tisto, kar naj bi bistveno spremenilo sistem, ki gospodarstvo spodbuja k stalnemu povečavanju proizvodnje in k racionalnosti. Tako spodbujanje zdaj ne deluje, o čemer priča zelo skopo povečevanje storilnosti. Nizka rast storilnosti (ta rast ne dosega niti enega odstotka), je pravzaprav nerazumljiva, saj bi jo morale, če že drugega ne, dvigovati številne naložbe, za katere damo v Jugoslaviji kar 40 odstotkov vsega nacionalnega produkta. Ta podatek ponovno dokazuje, da spodbujevalni sistem sploh ne deluje oziroma celo — da deluje v nasprotno smer.
Drug vzvod za zdajšnjo draginjo je iskati v administrativnem zadrževanju cen. Država je namreč dolgo let zadrževala in nadzorovala cene skoraj za vse izdelke. Uradniški pristop seveda ne zna ločiti med tem, kaj je treba dražiti in česa ne. Dokaz za to so številne tovarne, ki so prav zaradi administrativno določenih cen poslovale z izgubami. Ko se je vlada odločila, da bo precejšen del cen nehala nadzorovati (veljati pa naj bi začel nov sistem, bolj samoupraven), so seveda vsi Usti, ki so imeli prej izgube, in vsi tisti, ki so si predstavljali, da so cene njihovih izdelkov preveč potisnjene k tlorr. začeli svoje izdelke dražiti, kar je povzročilo nevarno verižno reakcijo. Zato tako alarmantni podatki o draginji.
Poleg tega je k plamtenju cen prilila svežega olja tudi zvezna vlada, ki je za številne izdelke povečala prometne davke (da bi napolnila državni proračun), istočasno pa ni sprejela nikakršnih ukrepov, s katerimi bi lahko u-blažila tisti dvig cen, ki ga je bilo zaradi povečevanja prometnih davkov pričakovati.
Podobnih stvari, ki silijo cene navzgor, je še več. Posledice so lahko katastrofalne, saj bi dvigovanje cen po isti stopnji kot v januarjt®'. povzročilo v letošnjem letu več kot 100-odstotno inflacijo. Ta pa je že tolikšno razvrednotenje dela ih gospodarjenja, da ga ni mogoče več vzdržati in lahko povsem razvrednoti vse lanske stabilizacijske napore in dosežke ter vrne gospodarstvo v še mnogo globlje težave, kot so bile tiste, s katerimi se je gospodarstvo srečevalo pred letom in pol in zaradi katerih so bili položeni temelji gospodarske stabilizacije.
To pa bi seveda pomenilo, da bi 'se Jugoslavija morala srečati tudi z večjimi notranjimi in zunanjepolitičnimi težavami ali celo hujšimi pretresi. Tega se seveda skuša obvarovati, zato klic k pospešenim političnim akcijam ne preseneča. Politične akcije seveda lahko marsikaj pomagajo spremeniti, toda čedalje bolj je očitno, da bo s tem težko zajeziti inflacijo. Odločneje bo treba spreminjati objektivne gospodarske razmere. Če tega ne bo, je seveda nova devalvacija dinarja kot zadnji možen gospodarsko u-praven ukrep v letošnjem letu neizbežna. JOŽE PETROVČIČ
MORSKE VESTI ★ PRIMORSKE VESTI ★ PRIMOR
USPEH, KAKRŠNEGA M PRIMORSKIH AT POMNIJO
Že trideset predstav Jelačinovega «Piknika»
Največ odmeva je bilo na predstavah v delovnih kolektivih, kjer čutijo pomanjkanje takih prireditev
KOPER — V koprskem gledališču in namenjena koprskim krvodajal-
so včeraj uprizorili komedijo Andreja Jelačina <Piknik s tvojo ženo». i Predstdva je bila brezplačna
cem.
, V nekaj mesecih je Jelačinov Piknik dosegel uspeh, kakršnega še
TURISTIČNI DELA VCIPRIPRA VILI OKVIRNI NA CRT
Letos na obali vrsta atraktivnih prireditev
Na sporedu bosta tudi tradicionalni portoroška in koprska noč
KOPER — Turistični delavci so pripravili okvirni koledar letošnjiii prireditev na obali, ki je dokaj pester in tudi bogatejši od lanskega. Že danes bodo organizirali pust ni sprevod od Pobegov do Porto roža. marca bo jadralna regata /a pokal portoroške igralnice, aprila pa teniški turnir v Portorožu.
Prireditve se bodo stopnjevale v maju. ko bodo organizirali v Portorožu sejem cvetja in turnir brid gea. na Tinjanu, mednarodni motokros in v Izoli praznik pomladi Med glavno turistično sezono se bodo vrstile razne folklorne priredit
ve, prazniki refoška, terana, pršuta, tradicionalni koprska in porto roška noč ter nastopi domačih in tujih ansamblov zabavne glasbe.
Od večjih prireditev naj omenimo letalsko tekmovanje za pokal Bran ka Ivanuša na sečoveljskem leta lišču v avgustu, melodije morja m sonca v portoroškem avditoriju v juliju, start kolesarske dirke Alpe Adria, nastop slovenskega okteta in Avsenikov, piranske glasbene ve cere, praznične dneve slovenske folklore, kiparski simpozij Formo vivo in verjetno tudi finalno prireditev Igre brez meja.
ne pomnimo na gledaliških deskah Primorske. Uprizorili so trideset predstav, ki jih je občinstvo sprejelo z navdušenjem in vse so bile razprodane, Z uspehom so gostova li tudi v Ljubljani in v zamejstvu (Opčine). Največ odmeva pa je bilo na predstavah v delovnih kolektivih in na podeželju, kjer še najbolj čutijo pomanjkanje prireditev takega žanra.
Avtorja, uglednega kulturnega delavca Andreja Jelačina, ni potrebno na široko predstavljati, saj je znan ne samo na Primorskem in v zamejstvu, marveč tudi širom po Sloveniji. Najprej je bil igralec, režiser in direktor Primorskega dram skega gledališča v Novi Gorici, potem pa se je preselil v Koper, kjer je opravljal odgovorne funkcije v kulturnih ustanovah. Zdaj ie vodja režije, na Radiu Koper. Široko občinstvo pa ga pozna predvsem po njegovih satiričnih večerili in režijah večjih javnih prireditev. Tu je treba na prvem mestu omeniti satirično serijo Prepih, humoristične zapise v narečju na sejmu Primorska razstavlja, scenarij m režijo na sklepni prireditvi oh 400 letnici lipiške kobilarne, scenarij in režijo osrednje proslave od Dnevu mornarice, scenarij in režijo osrednje proslave na obali ob 60-letnici KPJ, prireditev ob srečanju tujih borcev, ki so sodelovali v
enotah NOV Jugoslavije številne režije radijskih iger in nadaljevank itd.
Glede same komedije naj povemo, da jo je avtor tudi zrežiral, medtem ko je za sceno poskrbel Demetrij Cej. kostume pa Marija Vidati in pa glasbeno opremo Emil Zonta. V njej nastopata le dva igralca (Andrej Jelačin in njegova žena, nekdanja igralka novogoriškega gledališča Marija Paravan - Jelačin). Vsebina je preprosta in aktualna, soj obravnava sodobne probleme v družini in ženske težnje po emancipaciji. Kot novost pa naj omenimo, da se tretjina komedi ie odvija v avditoriju med gledalci in le ti nastopa h ob dveh vrotagoiu stih kot tretji igralec. To pa ie tudi eden izmed glavnih vzrokov velike popularnosti Jelač'~' C1 Piknika.	L.O.
danes ob obali
KINO
KOPER: ob 16. in 18. italijanski CORLEONE; ob 20. ameriški TOM HORN.
IZOLA: ob 16. in 20. ameriški V VRTINCU.
PIRAN: ob 16., 18. in 20. italijanski NASTAVI SE DRUGO LICE.