List 13.
Gospodarske stvari.
Obreza vanje trt.
Po pravilih slapenske vinorejske šole.
V   11. listu letošnjih „Novic" oahajam članek, kateri je iz ,,Gosp. priloge" štajarskega „Siov. Gosp." posnet, in v katerem je popisano , kako da naj se po pravilih štajarske vinorejske šole trte obrezujejo.
V  tem članku je med drugim rečeno, da je treba novi nasad kratko prirezovati, na 1 ali 2 očesi, to pa več let, navadno 4 do 6.
Ta stavek je ali „Slov. Gospodarju" napačno po ročan, ali pa tiskarska pomota. *) Da bi častiti moj kolega gosp. Gothe, vodja deželne štajarske vinosadje« rejske šole v Mariboru, res tako mlade vinogradne nasade obrezovati učil, tega nikakor ne verjamem. Mlade trte je treba prva leta res da prav kratko prirezovati, toda vendar ne le na 1 ali 2 očesi skozi celih 4 — 6 let, to je odločno preveč. Res je, da se s kratkim pri-rezovanjem trt v prvih letih njih rašče ukoreničenje kaj močno podpira, vendar je odločno zoper gospodarsko korist, kratko prirezovanje na celih 6 let raztegniti, ker s tem odpadejo na račun ukoreničenja dve , in ako so se uže ukoretiičene sajenice sadile, tudi triletne.
Na račun ukoreničenja trt pa koj 2—31etni izgubiti, pa vendar nikakor ne kaže. Nove vinograde za-8ajati ter v prvih letih obrezovati, videl sem uže marsikje na Nemškem, Ogerskem itd., al da bi se celih 4 — 6 let mlade trte le na 1 do 2 očesi rezalo , tega nisem nikjer videl. Zasadil sem uže sam gotovo čez 100.000 trt, po mojem zgledu zasadili so jih tudi drugi tukajšnji vinorejci sam Bog vedi koliko, pa da bi potrebno bilo,  mlade  nasade celih 4 do 6 let le na 1- do
*) Ta odstavek je prevod iz izvirnika, ki ga je prinesel ,,Der steir. Landbote" v 5. letošnjem listu in se tako-le glasi: „Junge Pflanzungen miissen so lange kurz, das heisst auf ein bis zwei Augen iiber der Basis der einjahrigen Triebe, zuriick-geschnitten werden, als sie nicht durch einen kraftigen Trieb zeigen , dass ihr Wurzelvermogen ein kraftiges, voilkommen entwickeltes ist, was bei uns je nach Boden und Reb9orte ge-wohnlich im 4. bis 6. Jahre eintritt. Vor Allem miissen wir also trachten, durch kurzen Riickschnitt in den ersten Jahreii die Rebpflanze in ihren unterirdischen Ernahrungsorganen, den Wurzeln, zu kraftigen,c<                                                Vred.
2 očesi rezati, tega nisem zapazil, te potrebe tudi drugi zapazili nis<<.
Za splošno pravilo obrezovanja  mladih trt po vseh vinorejskih deželah velja gotovo sledeče: Kedar se trte sade, sade se tako, da ostane pri ključih ali kovčeh le eno samo   ok6 nad zemljo, pa kaj koristno je,   še to s pestjo peska zasuti.    Ukoreoičenim zasajenicam  ali   ži-vicam  —  bilfam ,   pusti   se  zopet  le  po eno oko na iz tal molečih skrajšanih mladikah ali se jim   pa le spijoča (česa,   okolo   znožja   najkrepkejših mladik,   puste.    V prvem, kakor tudi drugem slučaji vsaditi se morajo pa zopet trte tako globoko,   da  pridejo njih zgornji konci ravno v površje sveta ter da ne molijo visoko ven izpod njega.    Na jesen prvega leta, torej leta zasaditve, stori se kaj prav,  ako  se vetru  močno razpostavljenim trticam mladike precej, toda provizorično le skrajšajo,  da jih, ker navadno prav dolgo listje na sebi obdrže, veter ne osmuče.    Ravno tako se stori prav, ako se mladike prvega leta,   na jesen z zemljo zasujejo,   da v sledeči, mogoče   da  prav   budi  zimi   —  kakoršna je   na primer letošnja  bila — ne  pozebejo.    V druzem  letu  na  spomlad obrežejo se mlade trtice tako, da se jim vse mladike prvega leta, razen najkrepkejše, kar gladko odre-žejo,   da se pa tudi najkrepkejša še tako prikrajša, da ostanete le dve očesi na nji.   Ko tako obrezane trte ob-zelene ter uže  ped dolge  poganjke zaženejo ,  treba jih je o m an dati.    Pri mandanju odmrve se  vsi poganjki, razen najkrepkejših   dveh,   katera  sta  iz   očes na spomlad puščenega palčka — reznika (Zapfen) — izrastla. Ta dva poganjka privežeta  se   s pomočjo mokre slame ali pa ličja,   bičja itd.   h kolu.    Na jesen druzega leta stori se zopet kaj prav, da se mladike nekoliko z zemljo obsujejo.    Na spomlad  3.  leta  obrežejo se mlade trtice tako, da zadobć slabotne po en sam palec treh očes  — eno oko za reservo — močnejše pa, kakor so iz ukore-ničenih sajenic — živic bilf — zadobljene sploh, pa za-dobe dva palčka vsako dveh oče*.    Ko trte dobro ozelene,  se zopet pravilno omandajo,  tako namreč, da se razen iz na palcih pušČenih čveterih očes   izrastlih  poganjkov vsi   drugi kar odvržejo.    Puščene privežejo se zopet h kolu.    V   3. letu pričnejo trte navadno uže roditi,   s pomočjo  živic   zasajene   prav   gotovo.    Na spomlad 4. leta obrezujejo se lahko različno.
V severnih vinskih krajih , kjer ne mislijo trt v zrak izpeljavati, ampak prav nizko pri tleh držati, jih vedno na same palce režejo. — O, da bi naši Dolenjci koristi nizkih, prav nizkih trt poznali! — Pustita se vsaki trti ali dva palca treh očes,   ali pa se pustijo
100
tudi trije dveh očes; in pri sledečem mandanji pustijo se vsi iz pušČenih palcev rasteči poganjki — torej šest
—  vsi drugi se pa zopet brez usmiljenja odvržejo, če imajo tudi zarod na sebi.
V bolj južnih vinskih krajih ali pa tudi še v severnih, also mislijo trte bolj v zrak izpeljavati, ali pa sicer nizke razen na same palce, na palce in napenjalce
—  špirone, bike, prevezi — obrezovati, obrezujejo se trte spomladi 4. leta tako, da ostane oa vsaki en palec treh očes — ne dveh, kajti eno oko biti mora vedno za reservo — in pa en napenjalec 8—10 očes. Palcu je naloga, za bodoče leto lep krepak les — mladike — dati, napenjalcu pa je naloga, v tekočem letino dati.
Zaradi tega omanda se taka trta pri poznejšem slabšem mandanji tako-le: Kar iz na vpik stoječega palca, to je, iz njegovih treh očes izraste, pusti se mirno rasti, ter priveze se h kolu; kar pa na zelo vodoravno po vezanem — nikdar pa navpik vezanem — napenjalcu izraste, obravnava se pa takole: poganjki, kateri nič zaroda nimajo, se kar odvržejo, tisti pa, kateri imajo zarod, odščenejo se za tretjem ali četrtem listom nad najvišjim zarodom.
Kakor se trte v četrtem letu obrezavaj o, se potem vsako leto. Na ta način obrezane trte ukoreničijo se gotovo dovolj močno, a ne da bi se, reči se sme, skoro brez vse potrebe, dve- do triletne zavrgle. Razume se pa, se ve da, samo ob sebi, da morajo trte tudi prav vsajene biti, v globoko — en meter — prekopano zemljo vsajene biti, ne pa v tako plitvo prekopano, kakor na Dolenjskem sploh. Samo ob sebi razume se pa tudi, da le v dobrem, po naravi močnem, ali pa umetno dobrem, to je, pognojenem svetu krepke in rodovite trte izra8tejo, nikakor pa ne v slabem, znabiti le z nekoliko ]elševira ali drugim frašjem — plastjem — zboljšanem.
R. Dolenec.