(jnpuan TRGOVINA * WBML V t Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si Štajerski s 0£ O VSE ZA KOLINE www.inpfan.si o Ptuj, petek, 24. novembra 2023 Letnik LXXVI • št. 91 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Aktualno Ptuj • Občina svoja prodaja prepoceni? O Stran 2 Podravje Dornava • Vroče zaradi nakupa gasilskega vozila za PGD Polenšak O Stran 5 Podjetništvo Ptuj • Evropa preveč sredstev namenja za mehke vsebine O Stran 9 Ljudje in dogodki Hajdina • Zadnji »tekmovalni« rezanci izpod rok podravskih gospodinj O Stran 11 1 •. v v zemljišča Spodnje Podravje • Kako resne so informacije o odhodu hajdinskih gasilcev Se bodo vrste OGZ Ptuj zdesetkale do konca? V Spodnjem Podravju je zaokrožila informacija, da naj bi Območno gasilsko zvezo (OGZ) Ptuj po odhodu občin Markovci, Zavrč in Cirkulane zapustili še Hajdinčani. Več na strani 3. Ormož • Sosedje čistilne naprave dobiliJfžbQ Občina že s pritožbo J- ji3BHSBF . Juršinci • Kolesarka dražja za 85 odstotkov! NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot. Štajerski TEDNIK 2 Štajerski Aktualno petek • 24. novembra 2023 Ptuj • Svetniki o ravnanju z nepremičnim premoženjem občine Občina svojo lastnino prodaja prepoceni? roto: arniv 104 m2 zemljišča v Podvincih bo ptujska občina prodala za 2.600 evrov. Čeprav gre za majhno površino in nizek odkupni znesek, je kar nekaj svetnikov izrazilo prepričanje, da postopek ni izveden najbolj gospodarno z vidika ravnanja z občinskim premoženjem. Razlog, da bodo ta kos zemlje prodali poceni, ker je že uzurpiran - lastnik sosednje hiše gaje ogradil in ga tudi uporablja -, za nekatere svetnike ni dovolj dober, da se zemljišče proda po tako nizki ceni. Nekateri občani si manjše občinsko zemljišče, ki meji na njihovo parcelo, najprej začno urejati po svoje, nato pa ga lahko po nizki ceni (s soglasjem občinskega sveta) odkupijo ... »Nepremičnine zmeraj prodajamo skladno s cenilnim poročilom. Ko gre za manjše kose ali zaključene celote, pa jih ponujamo po primerljivih cenah na trgu. Takšen primer so kolesarke, ko smo odkupovali zemljišča od ljudi. Prav te cene smo vzeli kot primerjavo za prodajo kakih manjših parcel. Treba je vzpostaviti pošten sistem. Če občina kupuje po 25 evrov na m2, je prav, da za enak denar tudi proda primerljivo parcelo,« je prepričana županja Nuška Gajšek. Zasebniki si urejajo sosednje občinske parcele, potem jih odkupijo Drugačnega mnenja od županje je svetnik Alen Hliš, ki je poudaril, da v svetniški skupini Svoboda niso proti prodaji, da pa si želijo v prihodnje takšne zadeve obravnavati drugače. »Hiša na sosednjem zemljišču je bila zgrajena pred devetimi leti. Lastnik se je verjetno zavedal, kdo je lastnik sosednje parcele. Gre za zelo jasno uzurpacijo občinske ne- premičnine. V prihodnje bi si želeli, da se MO Ptuj do takih primerov opredeli z vidika dobrega gospodarja in tako damo signal, da takih stvari ne podpiramo. Občinskih zemljišč pač ne morejo ljudje uporabljati kar brez dogovora. Podoben primer je tudi sosednja hiša, kjer je jasno razvidno, da tudi tam sosed uzurpira občinsko zemljišče. Nasajeno je grmičevje, parcela pa sega na občinsko zemljo.« Hliš meni, da mora mestna uprava najti sistemsko rešitev za take primere, vzpo- staviti nadzor ter do tega pristopati drugače. Podobnega mnenja je tudi Alen lljevec, ki je dejal, da argument, da je zemljišče uzurpirano in ga je nekdo doslej uporabljal (brez plačila), ne more biti zadosten razlog, da ga prodajajo po nižji ceni. Na odboru za okolje in prostor so želeli opozoriti, da je treba v takih primerih, ko lastnik izrazi namero za odkup, uporabiti primerljive prodajne cene. lljevec se je strinjal s prodajo, a po tržni ceni: »Argu- ment, da na tem kosu zemljišča ni možno več nekaj zgraditi, ker to ni več samostojna gradbena parcela, pač ni dovolj dober, da bi upravičil termin 'gospodarnega' ravnanja!« Nič ne ostane skrito... Debata na odboru se je razvila do te mere, da so govorili o dotični osebi, ki namerava to parcelo kupiti, kar se zdi lljevcu sporno. Dejal je, da si tega v prihodnje ne želi, saj da je po odboru prejel klic ter da mu je občan, ki je izkazal namero za odkup, očital, da je proti prodaji. Seveda se pri tem poraja vprašanje, kako informacije z odborov sploh pridejo do širše javnosti: »Ne želim si takega vodenja odborov in debatiranja navzven. Prosim, da v prihodnje ne debatiramo o osebah, ampak zemljiščih in predmetu prodaje. Glede na finančno stanje občine pa si želim, da res prodajamo zemljišča po cenah, ki veljajo na trgu.« Ping-pong med svetniki Tudi odbor za gospodarstvo, ki ga vodi Andrej Čuš, je imel na to temo pred sejo dolgo debato. Čeprav gre za majhen kos zemlje in nizek znesek, po katerem jo bodo prodali, je ta točka sprožila debato o ravnanju z občinskim premoženjem. Čuš je izpostavil, da ima občina veliko premoženja, s katerim pa ne ravna najbolje: »Zavedamo se, da za ustvarjanje dodane vrednosti občina nima sredstev. Po drugi Kljub pomislekom je mestni svet z večino glasov potrdil predloge za prodajo vseh petih manjših občinskih zemljišč, ki bodo tako prešla v roke občanov. strani pa so nekateri, ki danes govorijo o tem, kako bi s tem morali ravnati, imeli kar 12 let priložnost s tem razpolagati bolje, pa vidimo, kako je stanje danes. Zato v naši svetniški skupini zagovarjamo stališče, da mora biti stanovanjska politika in prodaja zemljišč ali poslovnih prostorov racionalna. Če nimamo sredstev, dajmo to na trg in naj to uredijo zasebniki.« Na odboru za gospodarstvo je prevladovalo prepričanje, da gre za reševanje situacije v naravi, zato so ta predlog potrdili. Je pa Čuš s temi očitki izzval Hliša, saj je med vrsticami namigoval na nekdanjega župana Štefana Čelana in Gibanje Svoboda. Hliš je dejal, da je bil pred 12 leti star 17 let in da zato na očitek, da bi lahko prej s tem bolje razpolagali, sam ne pristaja: » Me pa skrbi, ko pomislim, v katero smer se razvija občina in kje bo čez 12 let.« To priložnost pa je Franjo Rozman izrabil, da vrne žogico Čušu in se obregne ob eno zadnjih prodaj, ko je bilo igrišče Partizan (posredno v lasti družine Čuš) prodano zasebniku: »Ne samo pred 20 leti, tudi še več nazaj se je delalo slabo z nepremičninami, posledice pa so jasno vidne. Ptuj je letos izgubil eno pomembno športno nepremičnino.« Dženana Kmetec Foto: DK Haloze • Kmetijsko ministrstvo umaknilo že napovedan razpis »Še bomo uporabljali vile in grablje s protesta« Ob lanskem obisku Haloz je tedanja kmetijska ministrica Irena Šinko zagotovila, da bo v prihodnjih letih na razpolago dovolj sredstev za male kmetije. »Govorilo se je o okoli 11 milijonih evrov s sofinanciranjem naložb do 90 %. Bilo je upanje za Haloze in kmete, da se bo še obdelal vsak košček zemlje na strmini. Po neizpolnjenih obljubah pa ga ni več. Morali bomo še naprej uporabljati grablje in vile s protesta na Ptuju,« pravi Gregor Kolar, žetalski kmet. Kmetijsko ministrstvo je namreč napovedan razpis umaknilo, bojda zaradi preusmeritve denarja na Koroško in v Savinjsko dolino. V območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost spada približno 86 % površin države Slovenije, od tega pa je kmetijskih površin na tem območju 76,2 %. Še posebej kritično je na področjih, ki so obmejna območja in so glede na slovensko povprečje podpovprečno razviti, kot so npr. Haloze, je nedavno opozorila tudi poslanka Suzana Lep Šimenko. »Ljudje se tu borijo, da bi čim več prebivalcev ostalo v tem hribovitem delu in ne bi prišlo do še slabše demografske slike, kot je že zdaj. Pomoč takim območjem je torej več kot dobrodošla in potrebna.« Spomnila je, da je bilo natanko pred letom dni na seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano povedano, da bodo v novi perspektivi, ki se je začela z letom 2023, posebej pripravljene intervencije za male kmetije, kjer bodo male kmetije lahko kandidirale v petletnem obdobju za 60.000 evrov nepovratnih sredstev. Druga intervencija naj bi bila za hribovske in gorske kmetije za nakup mehanizacije in za posodobitve. Razpis za nakup mehanizacije na območjih z omejenimi dejavniki naj bi bil glede na terminski načrt javnih razpisov v letu 2023 objavljen septembra, v začetku okto- bra je vlada celo spremenila uredbo v tej smeri, sedaj smo novembra, toda razpis še ni bil objavljen. Odgovor kmetijskega ministrstva pa jasno kaže, da ga tudi ne bo, saj so zapisali, da je prišlo do zamenjave prioritet in je ta denar namenjen za pomoč prizadetim kmetijskim gospodarstvom v poplavah, ki so avgusta zajele Slovenijo ter jasno zaključili: »Za ta namen v Programu razvoja podeželja 2014-2020 ni več razpoložljivih sredstev.« Dodali pa so, da bodo ob polovici prihodnjega leta, ko naj bi bil naslednji mejnik za dokončanje naložb s tega področja, ponovno preučili možnosti objave omenjenega javnega razpisa. Še letos v začetku oktobra je vlada obravnavala predlog sprememb uredbe, ki bi podprle nakup kmetijske mehanizacije za območja z omejenimi dejavniki. Pod spremembe se je podpisala takratna ministrica Irena Šinko. Spremembe so bile potrjene, denar pa nato odvzet. Politične obljube s figo v žepu Toda če kmetijskemu ministrstvu ni uspelo izpolniti zaveze, ki jo je dalo haloškim kmetom, jo je na drugi strani uspelo izpolniti Slovenskemu regionalnemu razvojnemu skladu. Slednji je namreč oktobra objavil razpis, s katerim je mladim in malim kmetom omogočil dostop do največ 25.000 evrov denarja po nič obrestni meri za nakup nove ali rabljene kmetijske opreme, rejnih živali ... Mojca Vtič torek • 21. novembra 2023 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • Kako resne so informacije o odhodu Hajdinčanov Se bodo vrste OGZ Ptuj zdesetkale do konca? V Spodnjem Podravju je zaokrožila informacija, da naj bi Območno gasilsko zvezo (OGZ) Ptuj po odhodu občin Markovci, Zavrč in Cirkulane zapustili še Hajdinčani. Morda to potrjuje tudi zadnji dogodek; OGZ Ptuj je namreč ta teden priredila slavnostno akademijo ob 25. Dnevu gasilcev, ki pa seje nista udeležila ne hajdinski župan Stanislav Glažar in ne dolgoletni poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar (danes poveljnik GZS). V gasilskih vrstah so povedali, da o morebitnem izstopu iz OGZ ne vedo nič, medtem ko je hajdinski župan Stanislav Glažar dejal, da bi izdelali analizo stanja. „Za zdaj ni še nič, lahko pa se kaj zgodi. Naredili bi analizo, ali bi šli po svoji poti ali ostali znotraj OGZ Ptuj," je bil kratek s pojasnilom. Govorili smo s poveljnikom občinskega gasilskega poveljstva Hajdina Slavkom Peskom, ki je možnost odhoda iz OGZ Ptuj kategorično zanikal. Poudaril je, da o tem ne ve nič in da se s takšno potezo nikakor ne bi strinjal. Tudi predsednik OGZ Ptuj Edvard Pu-šnik je dejal, da informacijo o morebitnem hajdinskem odhodu sliši prvič. Korona in menjava vodstva zamajali temelje OGZ Ptuj je bila do letos največja gasilska organizacija v Spodnjem Podravju, marsikomu je bila s svojo strukturo delovanja in sodelovanja za vzgled. Tri mandate (15 let) sta bila na čelu OGZ predsednik Marjan Meglič in poveljnik Zvonko Glažar, na zvezi zaposleni strokovni sodelavec je bil Janez Liponik. Sredi že tako zahtevnih koronskih časov je zveza dobila novo vodstvo. Že takrat je bilo slišati, da kombinatorika Predsednik novoustanovljene GZ Markovci-Cirkulane-Zavrč Janko Fišinger ocenjuje, daje bila poteza za samostojno pot pravilna. Po njegovih besedah delo gasilske organizacije v vseh treh občinah teče nemoteno, svojega delegata z volilno pravico so imeli tudi na nedavnem kongresu Gasilske zveze Slovenije. kadrovanja oziroma izvolitev na gasilske funkcije marsikomu ni bila pogodu. Vendarle je treba vedeti, da so se znotraj zveze usklajevali interesi petih različno velikih lokalnih skupnosti in 24 društev. Župan Markovcev Milan Gabrovec želje po lastni gasilski zvezi ni nikoli skrival, z razrahljanimi odnosi na OGZ Ptuj in menjavo vodstva je imela njegova ideja dokaj prosto pot. Skupaj z Zavrčani in Cirkulančani so ustanovili iniciativo, ki je ustanovitev nove gasilske zveze letos spomladi uresničila. Ali se bo podobno zgodilo občini Hajdina, kjer se župan Glažar z delom in uspehi gasilcev upravičeno rad pohvali, bomo videli v prihodnje. Na Hajdini je gasilstvo res dobro razvito in uspešno vodeno, tako na gospodarskem, operativnem in družbenem področju. Spomnimo se samo vseh uspehov, ki so jih v štirih desetletjih na olimpijadah nanizali Hajdošani. V občini Hajdina deluje pet gasilskih društev: Hajdoše, Slovenja vas, Ge-rečja vas, Hajdina in Draženci. Razdrobljenost občin in gasilskih zvez OGZ Ptuj, ki jo vodi predsednik Edvard Pušnik, je do letos sestavljalo 24 gasilskih društev iz petih občin in je naslednica nekdanje Občinske gasilske zveze Ptuj. Ustanovili so jo leta 1996. V obdobju, ko so nekdanje krajevne skupnosti na Ptujskem postale občine, so te ustanovile tudi svoje gasilske zveze. V Halozah tako že od nastanka občin delujeta GZ Videm (občine Videm, Podlehnik, Žetale) in Majšperk, na Ptujskem polju GZ Gorišnica in Dornava, v Slovenskih goricah GZ Destrnik, Juršinci ter Trnovska vas-Vitomarci, na Dravskem polju pa GZ Kidričevo. Gasilska društva občin Zavrč, Cirkulane, Hajdina, Markovci in Ptuj so bila do letos združena v OGZ Ptuj. Marca so tri občine izstopile in ustanovile GZ Markovci-Cirkulane-Zavrč, v OGZ Ptuj so tako ostali še Hajdinčani in Ptujčani. Tako kot se je v Spodnjem Podravju zgodila razdrobljenost občin, ki jih je 16, so se lokalizirale tudi gasilske zveze. V Lenartu in Slovenski Bistrici so gasilci ne glede na drobitev občin ostali pod isto streho (GZ Lenart in GZ Slovenska Bistrica), medtem ko se je na Ormoškem zgodil ptujski scenarij, saj ima vsaka občina svojo gasilsko zvezo (Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi). Gospodarili z 220.000 evri, konec leta 32.000 evrov minusa Iz OGZ Ptuj so letos izstopile občine Markovci, Cirkulane in Zavrč, v katerih deluje 10 gasilskih društev: osem jih je v Markovcih, po eno pa v Zavrču in Cirkulanah. V OGZ Ptuj je ostalo devet ptujskih društev in pet hajdinskih. Zveza zaposluje dva redno zaposlena sodelavca: strokovnega sodelavca za področje gasilstva in vzdrževalko prostorov. Lani, ko je bilo pod streho Območne gasilske zveze še vseh 24 društev iz petih občin ter skupno okoli 2.500 gasilcev, so gospodarili z 220.000 evri prihodkov. Od gasilskih poveljstev se je na zvezo steklo 125.000 evrov, Gasilska zveza Slovenije je prispevala 21 tisočakov, 12.000 evrov so prihodki od najemnin, 58.000 evrov pa prihodki članarin in donacij, tudi dohodnine. Konec leta je OGZ poslovanje končala v rdečih številkah, odhodki so prihodke presegli za dobrih 32.000 evrov. Dodajmo še podatek, da je OGZ Ptuj med drugim lastnica objekta, v katerem je sedež zveze, to je stavba za ptujskim gasilskim domom, in 35 arov stavbnega zemljišča - v naravi je to travnik med Osojnikovo cesto in gasilskim domom. Mojca Zemljarič Juršinci • Rebalans proračuna 2023 Kolesarka dražja za 85 odstotkov Svetniki občine Juršinci so včeraj na seji obravnavali rebalans letošnjega proračuna, kjer izstopa podražitev gradnje kolesarske steze. Proračunska postavka za gradnjo kolesarske steze se je s 455.000 dvignila na 844.000 evrov. Letos so zanjo v proračunu načrtovali dobrega pol milijona evrov, za poplačilo vsega, kar so izvedli, pa bodo po izračunu občine potrebovali nekaj čez 900.000 evrov - samo letos. Posebej je padla v oči podražitev gradnje, za katero je vodstvo občine v letošnjem proračunu načrtovalo 455.000 evrov, zdaj je proračunska postavka težka 844.000 evrov, se pravi bodo gradbena dela dražja za okoli 390.000 evrov ali 85 odstotkov. Drugi letošnji stroški na projektu medtem niso bistveno zrasli. Za nakupe zemljišč je v pro- računu predvidenih 52.000 evrov, za geodetske storitve 20.000, za investicijski nadzor 6.500 in sodne stroške 2.000 evrov. Občina Jur-šinci odsek kolesarske steze gradi skupaj z mestno občino Ptuj, za projekt so pridobili tudi sofinan-cerska sredstva. Občina Juršinci bo znesek letošnjega proračuna z rebalansom predvidoma zaokrožila pri znesku 3,4 milijona evrov. V skladu z rebalansom pričakujejo tudi nekoliko višje prihodke, prav tako na račun investicij, dobrih 180.000 evrov. Poleg rebalansa proračuna za letos je bil na dnevnem redu seje še proračun za 2024, v katerem občina za zdaj računa na prihodke na ravni letošnjih, torej okoli 3,4 milijona evrov. Glavna investicijska vlaganja bodo osredotočena na šolski prostor, načrtujejo pa tudi naložbe v posodobitev vodovodnega sistema. Med ostalimi točkami dnevnega reda so bili med drugim še ustanovitvena odloka za skupno občinsko upravo in regijsko knjižnico ter cene varstva otrok v vrtcu OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. MZ Slov. gorice • Društvo podeželske mladine prenehalo delovati Mladim ni več do sodelovanja Namesto da bi z velikim praznovanjem upihnili 30 svečk na torti, bodo člani svoje društvo slovenjegoriške podeželske mladine izbrisali iz registra. Foto: arhiv društva Namesto praznovanja 30-letnice delovanja bo Društvo podeželske mladine Slovenske gorice zaradi neaktivnosti zaprlo svoja vrata. Kot je povedal predsednik Marko Breznik, društvo že nekaj let bolj ali manj životari, saj je zanimanje za društvene dejavnosti upadlo, še zlasti po pandemiji koronavirusa. Opaža, da mladi danes razmišljajo drugače kot nekoč, društveno življenje ugaša, saj v sodelovanju ne vidijo več izzivov, prav tako ne v prostovoljnem delu, zato društvu niso več pripravljeni posvečati svojega časa in energije. »Zelo smo si prizadevali, da bi našli primerne mlade naslednike, a žal pri tem nismo bili uspešni in nam ne preostane drugega kot društvo zapreti. Delovanje namreč zahteva tudi finančne obveznosti, ki jih moramo poravnati, ne glede na to, ali kaj delamo ali ne,« pravi Breznik in dodaja, da bodo mlajšim z veseljem pomagali društvo ponovno postaviti na noge, če se bo v prihodnje pokazal interes za to. Zaprtje društva, v okviru katerega so se družili mladi na podeželju, zlasti prevzemniki kmetij, ter izmenjevali izkušnje in mnenja, ne napoveduje dobre prihodnosti za kmetijstvo, še posebej, ker se delež mladih kmetov v Sloveniji zmanjšuje. Zgovoren je tudi letošnji precej neuspešen razpis za mlade kmete, na katerega se jih je prijavilo le 84, od razpoložljivih 12 milijonov evrov pa so zaprosili le za slabe tri. Kmetijsko ministrstvo je očitno ugotovilo, da je bila finančna spodbuda prenizka, pogoji za pridobitev nepovratnih sredstev pa prestrogi, zato naj bi jih v drugem razpisu nekoliko omilili, mladi pa naj bi bili upravičeni do več denarja; in sicer od 18.000 do 56.000 evrov. SD Foto: CG Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 24. novembra 2Q23 Ptuj • Zemljišče na Rogozniški cesti ostaja v lasti Javnih služb Ne vedo, ali bodo sploh prodali parcelo Podjetje Javne službe Ptuj je del svoje dejavnosti že preselilo na novo lokacijo na Žnida-ričevo nabrežje. V lasti imajo še dve nepremičnini, del ene od teh nameravajo prodati, a ostaja veliko neznank. Kdaj in za kakšno ceno bodo zemljišče prodajali, še ne vedo. Občinsko podjetje Javne službe Ptuj ima v lasti naslednje nepremičnine: poslovni objekt s pripadajočimi zemljišči v Volkmerjevi ulici 20 (kotlovnica), pred kratkim kupljene nepremičnine na Žnidari-čevem nabrežju 10 in zemljišče na Rogozniški cesti. Ker so načrte spremenili in na praznem zemljišču, ki je v njihovi lasti, zraven nakupovalnega središča Qcenter, ne bodo gradili novega objekta, naj bi del tega v prihodnje prodali. O ceni in terminih pa odgovarjajo: »Če bomo prodajali nepremičnine, bodo te pred prodajo ocenjene, zato je pošiljanje kakršnihkoli informacij o ocenah vrednosti nepremičnin povsem brezpredmetno. V tem trenutku ne potekajo aktivnosti v zvezi s prodajo katerekoli naše nepremičnine.« Pred kratkim so pojasnili, da bodo prodali del parcel, preostanek pa obdržali za eventualni energetski objekt za potrebe občinskega podrobnega prostorskega načrta. Na tej lokaciji gre za skupno 1,3 hektarja površin, namenjenih poslovni gradnji. Neuradno je slišati, da je interes za nakup te parcele precejšen. Uprava za zdaj ostaja v mestnem jedru Kot so pojasnili v podjetju, ki ga vodi direktor Alen Hodnik, še vedno ni sprejeta niti odločitev o eventualni selitvi uprave na Žnidaričevo nabrežje. Ta še vedno deluje v mestnem jedru, v Ulici heroja Lacka. Novi prostori bi jim sicer omogočali tudi selitev uprave, medtem ko bi mestna blagajna v vsakem primeru ostala na sedanji lokaciji. V prvi vrsti pa so nepremičnine na Žnidaričevem nabrežju kupili za skladiščenje opreme, potrebne za izvajanje dejavnosti vzdrževanja zelenih javnih površin in občinskih javnih cest. Prej so najemali prostore v Vegovi ulici 2b (bivši Rimljan). Za objekt in zemljišča v parku, ob Dravi, so odšteli okrog pol milijona evrov. Skupna površina znaša 4.029 m2, od tega je 1.315 m2 pokritih stavb oziroma skladišč, pomožnih prostorov in pisarn. Dženana Kmetec Trnovska vas • Občinska stavba dobila nova okna Obnova brez kredita Čeprav je bilo že na daleč videti, daje stavba, v kateri domuje občinska uprava, potrebna prenove, se je vodstvo občine dolga leta ni moglo lotiti zaradi nerešenega solastni-štva z najboljšim slovenskim sosedom - Mercatorjem. Stavba, v kateri ima sedež občinska uprava, te dni dobiva nova okna. Zgradba nekdanje prve osnovne šole v Trnovski vasi in stanovanja za učitelja je bila namreč lastniško razdeljena: v zgodnjem delu ima sedež občinska uprava, medtem ko je spodnji pripadal Mercatorju, ki pa je svojo trgovinico in skladišče že zdavnaj zaprl, prostori pa so vse od takrat prazni in propadajo. Ker gre za staro nepremičnino iz leta 1894, je ta seveda nujno potrebna celovite obnove, a najprej je bilo treba urediti lastništvo, zato je občina od trgovca odkupila spodnjo etažo. Svetniki so odločili, da občina prostore sanira, nato pa odda v najem. Ena od idej je bila, da bi energetsko sanacijo z izolacijo izvedli skupaj s sosednjim zdravstvenim domom, a se ta ni obnesla, saj se na zavodu za varstvo kulturne dediščine niso strinjali s predlagano nadgradnjo zdravstvenega doma, zato so se obnove občinske stavbe lotili samostojno. V tem času so notranjost spodnje etaže povsem izpraznili in »olupili« stene. »Rešiti se moramo vlage. Pridobili smo ponudbo za energetsko sanacijo, ki je vključevala ostrešje, menjavo oken in izolacijo zunanjih sten, kar je bilo tako čez palec ocenjeno na približno 250.000 evrov. Delež sofinanciranja Eko sklada bi bil manj kot 50 odstotkov pa še DDV ni upravičen strošek, kar za nas v tem trenutku preprosto ni bilo finančno sprejemljivo. Vprašanje je tudi, ali 80 centimetrov debeli zidovi sploh potrebujejo stiroporne obloge. Zato smo se odločili, da za začetek zamenjamo vsa okna in vhodna vrata nekdanjega bifeja,« je povedal župan Alojz Benko. V času menjave oken je delo občinske uprave nekoliko moteno, saj se delavke selijo iz pisarne v pisarno. »Gremo počasi, po korakih, da nam ne bo treba najemati kredita. Sanitarije in mini kuhinjo smo že obnovili, po novem letu bomo objavili razpis za obnovo fasade, za omete smo dali v proračun za leto 2024, če bo potrjen, 30.000 evrov. Računamo, da bomo stavbo uredili tako, da nam bo vsem v ponos, v naslednjih treh letih.« SD Promocijsko sporočilo Črni petek v Qcentru Ptuj vas bo navdušil V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Qcentru v Puhovi, je danes dan za najugodnejše nakupe. Black Friday oziroma črni petek ponuja izjemne popuste, zato boste vsi zagotovo našli kaj zase. Ne pozabite, danes, na črni petek, je Qcenter Ptuj odprt do 21. ure. V Qcenter ne prihaja le črni petek, temvečtudi največjaveriga prodajaln s športno opremo v Sloveniji - INTERSPORT. Novi Intersport je vrata odprl včeraj, pripravljajo pa popuste za črni petek, presenečenja za prve kupce, darilo ob nakupu smučarske opreme in dodatne ugodnosti, ki vam jih lahko prinese kolo sreče. V Tuš drogeriji so za črni petek pripravili posebno ponudbo s popusti. Obiščite jih in po izjemno ugodnih cenah kupite izbrane izdelke, s katerimi boste poskrbeli za sijoč izgled in dobro počutje. V podjetju Povid, d. o. o., pogodbena pošta 2249 Ptuj, bo pošta vrata zaprla ob 19. uri, do 21. ure pa bo odprta trgovina stelefonsko opremo, v kateri bodo nudili 20-odstotni popust na vse ovitke znanih blagovnih znamk Kari Lagerfeld, Guess, Adidas, Mercedes, BMW ter 30-odstotni popust na vso telefonsko opremo drugih blagovnih znamk. ^eíM»? i C 1 CI VINTERSPORT THE HEABTOF SPOBT * te I I CRNI PETEK POPUSTI V prodajalni Sinsay boste našli modna in udobna oblačila za vso družino. Črni petek prinaša do 40-odstotne popuste na izbrane izdelke. Ponudba velja od 23.11.do26.11. Prodajalna Tiamo parfumi ob črnem petku ponuja popuste v višini do 20 odstotkov, poleg tega pa še 10-odsto-tni popust na celoten nakup do 100 € -30% OBLAČILA OBUTEV PO REDNIH CENAH NAD30 C 23. - 26. 11.2023 -25% OPREMA PO REDNIH CENAH NAD 30 C 23.-26. 11.2023 in 20 odstotkov popusta na celoten nakup nad 100 €. V prodajalni NKD v okviru črnega petka do 25. 11. nudijo 30-odstotni dodatni popust na vsa že znižana oblačila za vso družino. V prodajalni Sportsdirect boste na svoj račun prišli vsi športni navdušenci - ponujajo najcenejšo športno opremo, obutev in oblačila, v katerih boste uživali v vaših najljubših športnih aktivnostih - ne glede na vremenske razmere, temperature, tako na prostem kot v dvorani. Ob črnem petku so pripravili posebno akcijo-za vsakih 100 evrov porabe v Sportsdi-rectu prejmete bon za 20 evrov. Obiščite še prodajalno Pepeo, kjer so pripravili akcijo 3 za 2 - traja od 23. do 30.11., velja pa ob nakupu igrač in božičnih izdelkov za dom. V Turistični agenciji Playa črni petek prinaša 20-odstotni popust na darilne bone, vsi aranžmaji pa so brez stroškov prijavnine. Nova očala kar 25 odstotkov ceneje lahko dobite v optiki Ofalmos in tako poskrbite za dober vid in lep pogled v svet. V Sgermobilu lahko na črni petek razveselite sebe in svoje najdražje ter izkoristite odlično priložnost za ugodnejše nakupe vrhunskih naprav Samsung Galaxy. Ponudba velja do 30.11. oziroma do odprodaje zalog. V Vitapurju izkoristite neverjeten padec cen do -70 odstotkov! Nadvložek Memosilver cenejši za 40 odstotkov. Ujemi ga že od 89,90 €. Cene ležišč so znižali do 50 odstotkov, ob nakupu pa prejmete še darilo: GRATIS odejo. Zimska hoodie odeja 1 + 1 gratis - kupiš eno, dobiš dve; cene vzglavnikov so znižali do 50-odstotkov. Zgrabi set dveh vzglavnikov že od 34,99 €, Rosmarino cvrtnik na vroč zrak pa do-biteže od 79,90€. Pohitite, zaloge so omejene! Bags&More ter Office&More do konca meseca ob nakupu dveh artiklov ali več ponuja akcijo Vse -30 odstotkov. Tomas šport Premium cel teden ponuja izdelke Joma in vsa poletna oblačila 50 odstotkov ceneje, danes, 24. 11., pa na vse izdelke nudijo od 40- do 50-odstotni popust. Pri Ključi David poskrbijo za izdelavo rezervnih ključev, na črni petek pa nudijo 15-odstotni popust na izdelavo ključev. Naj bo črni petek dan vašega najlepšega nakupovalnega doživetja - v Qcentru Ptuj. To soboto pa na svoj račun pridete vsi ljubitelji smučanja, vOcentru Ptuj bo namreč potekal smučarski sejem. Od 10. do 16.ure boste pred prodajalno Tuš imeli priložnost, da prodate smučarsko opremo in oblačila, ki ste jih prerasli, ali je ne potrebujete več, ali pa kupite opremo, s katero boste letos vijugali po belih strminah. Foto: SD Foto: CG petek • 24. novembra 2023 Podravje Štajerski 5 Dornava • Vroče zaradi nakupa gasilskega vozila za PGD Polenšak »To ni tovarištvo, to je politična odločitev« Dornavskega občinskega svetnika Marka Mernika, kije tudi nekdanji predsednik PGD Žamenci,je zmotilo, daje občina zaobšla dogovor Gasibke zveze (GZ) Dornava in se prednostno odločila za nakup novega gasilskega vozila za PGD Polenšak, ki ga vodi predsednik Jože Brumen, sicer tudi podžupan občine Dornava. Po internem planu, kot so ga imeli gasilci, se pravi društva in zveza, bi bilo naslednje na vrsti za gasilsko vozilo PGD Žamenci. Zdaj so vrstni red zaobšli in bo novo gasilsko vozilo dobilo PGD Polenšak. „Osebno me je zmotilo, da se nismo ali niste držali dogovora in šli na lastno roko. PGD Polenšak je pred tremi leti v celoti prenovilo gasilsko avtocisterno, sedaj gredo v nakup novega vozila. Tega ne bi bilo treba narediti, lahko bi se držali plana, ki ga je imela GZ sprejetega, ne pa da se ga je degradiralo in se je sprejelo drugo odločitev. To ni tovarištvo, to je politična odločitev!" je bil na zadnji seji občinskega sveta jasen Mernik. Zakaj župan nakup za PGD Polenšak podpira Župan Matej Zorko je dejal, da so imeli z GZ sestanek, na katerem so potrdili sklep, da nakup vozila za PGD Polenšak podpirajo. „Šli pa bomo po vrsti, do leta 2030 bodo vsa društva dobila nova vozila. Eni leto prej, drugi pozneje. Smo v situaciji, ko je davek na gasilsko opremo petodstoten in to ugodnost velja za investicije izkoristiti. Recimo, da smo našli varianto za dokaj ugodni znesek za vozilo, kot ga v občini tudi potrebujemo. Cis- Marko Mernik je povedal, da nihče nima nič proti nakupu vozila, sporen se mu zdi način, po kakšni poti je bila sprejeta odločitev. „Način izbire - preskok vrstnega reda - zame ni bil pravi. Moramo se zavedati, da to eno samo vozilo s cisterno ne bo rešilo velikega požara. In ne vem, ali je bilo vredno spreminjati pravila, ki so bila dogovorjena, zaradi enega vozila. Zame pač dogovor nekaj velja in se ga držim." V naslednjih dveh letih je v osnutku proračuna občine Dornava za nakup gasilskih vozil rezerviranih 240.000 evrov; novo vozilo bo šlo na Polenšak. terna bo kapacitete 6.000 litrov. PGD Polenšak pokriva teren, kjer je hidrantno omrežje v slabem stanju oziroma ga niti ni. Če pride do požara, bomo z večjo cisterno lažje pokrivali potrebe gašenja. 100.000 evrov več prihodka načrtujemo iz naslova povprečnine in ta denar bomo namenili za nakup gasilskega vozila. Poleg tega je trenutno ugodnejša tudi davčna stopnja. Upam, da bodo na koncu zadovoljna vsa društva in opremljena v skladu s kategorizacijo," je pojasnil župan. Jože Brumen je predsednik PGD Polenšak in podžupan občine Dornava. Vozilo za potrebe celotne občine Jože Brumen je navedel, da vozilo kupujejo za območje celotne občine. „Stalo bo res v garaži PGD Polenšak. Pokrivamo največji teritorij v občini, hidrantno omrežje je slabo, za kar nismo krivi ne mi gasilci ne občina. Računam, da okoli tega (nakupa vozila, op. a.) ne bomo delali nekega cirkusa. Verjetno je prevladal razum, ne gre za to, da sem sam predsednik društva. Temeljito smo razmislili in pretehtali odločitev. Čakali smo, ali bo PGD Žamenci vlogo za vozilo oddalo ali ne; še sredi leta niste vedeli. Kapaciteta cisterne bo od 4.000 do 6.000 litrov, novo vozilo bo omogočalo prevoz večje količine vode, kot jih sedaj vsa vozila v občini skupaj. Mislim, da tovarištvo ni problem, ne bomo se zaradi tega prepirali, vsi stremimo k temu, da bomo učinkoviti in v primeru nesreč pomagali. Menim, da bomo šli konstruktivno in brez zadržkov naprej. Če bomo vozilo PGD Žamenci financirali v letih 2024 in 2025, so potem takoj lahko na vrsti drugi." Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ Foto: MZ Ptuj • Osem kandidatov za direktorja agencije LEA Glavna »bitka« med Glatzem in Klemencem Na razpis za prosto delovno mesto direktorja Lokalne energetske agenture (LEA) Spodnje Podravje je prispelo osem vlog. Neuradno naj bi bil med kandidati tudi eden izmed zaposlenih na tej agenciji Henrik Glatz in predsednik sveta zavoda ter mestni svetnik Milan Klemene. Več bo znanega naslednji teden. Osemdnevni rok za prijavo na prosto delovno mesto se je iztekel v soboto, 11. novembra. Že ob objavi razpisa so se pojavile špekulacije, da je interes za vodenje tega zavoda precejšen in da bo kandidatov veliko. To se je tudi potrdilo. Čeprav svet zavoda vodi Milan Klemenc, je postopek prevzel Vladimir Koritnik. Razlog za to naj bi bil, ker je Kle-menc (neuradno) med kandidati za direktorsko mesto. Slišati je, da se v ozadju glavna »bitka« za stolček odvija med njim in enim izmed zaposlenih na agenciji, Henrikom Glatzem. A vsi akterji so izjemno skopi z informacijami o tem, saj da postopek še ni zaključen. Koritnik, ki kot podpredsednik sveta vodi postopek izbire, je pojasnil, da bodo razgovore s kandidati opravili naslednji teden, 29. novembra: »Takrat bo znanega več. Zdaj lahko povem le, da je prispelo osem vlog in da vse niso bile popolne.« Razgovore bodo opravili le s tistimi, ki so izpolnjevali vse pogoje in priložili vsa dokazila. Koliko jih je, Koritnik zaenkrat še ne razkriva. Glede na aktualno politično dogajanje in metanje polen pod noge / Na razpis se je prijavilo kar osem kandidatov, a nekateri niso izpolnjevali vseh pogojev. nekaterim akterjem je jasno, da je to še kako zaželeno delovno mesto. Če ne bi spremenili razpisa, številni ne bi izpolnjevali pogojev Oktobra letos je mestni svet znižal kriterije razpisnih pogojev. Prvotno veljavni pogoji so kandidaturo omogočali zelo omejenemu krogu ljudi. Ključna sprememba - da niso več zahtevana tri leta vodstvenih izkušenj na področju energetike, pač pa zgolj vodstvenih izkušenj - je bila očitno z vidika konkurence dobrodošla. Če bo svet zavoda svoje delo naslednji teden opravil in izbral novega direktorja, ga bo mestni svet najverjetneje potrjeval že na naslednji seji. Po tej časovnici bi LEA direktorja s polnimi pooblastili imela z novim letom, januarja 2024. Trenutni namestnik direktorja LEA Roman Kekec upa, da bo postopek čim prej zaključen. Vodenje je prevzel le za nekaj mesecev, med kandidati za to delovno mes- to ga ni: »Nisem se prijavil. To delo opravljam le v vmesnem obdobju, za čas do imenovanja novega direktorja. Na agenciji imamo toliko dela, da smo vsi polno zasedeni. Ne obremenjujemo se kaj dosti s tem, kdo bo direktor, želimo pa si, da bo zavod dobro in strokovno vodil. To je najpomembnejše. Naše delo je timsko, nismo individualisti.« Izbrani kandidat bo imenovan za obdobje petih let. Prevladujoči vpliv v petčlanskem svetu zavoda ima občina s tremi glasovi. Dženana Kmetec Ptuj • Banka in pošta dobrodošli, parkirišč premalo Težave z iskanjem parkirišč se stopnjujejo V središču Ptuja kronično primanjkuje parkirnih mest. Trenutno je veliko težav na območju Vinarskega trga, najverjetneje pa se bodo še stopnjevale, saj se zraven banke v neposredno bližino seli še pošta. Pošta Slovenije bo imela eno izmed treh ptujskih poslovalnic kmalu na novem naslovu. Selijo se iz Vodnikove ulice. Eno izmed stavb Ptujske kleti so pred kratkim prenovili in ji namenili novo vsebino: v njej je svoje prostore že uredila in odprla NLB. Že na prejšnjem naslovu so imele stranke banke velike težave s parkiranjem, na novi lokaciji pa ni nič boljše. Kmalu pa se na novo lokacijo v isti stavbi seli še Pošta Slovenije. Svojo dejavnost bodo preselili iz Vodnikove ulice. Čeprav so pred časom pojasnjevali, da računajo predvsem na parkirna mesta za Mer-catorjevo trgovino, je dejstvo, da so ta parkirišča ves čas polna. Ta del mesta je postal močno obremenjen z vozili, kar ugotavljajo tudi stanovalci. Iskanje prostega parkirnega mesta, predvsem v jutranjih in dopoldanskih urah, je kot iskanje igle v kopici sena. Na ptujski občini se problema zavedajo, želja in namen je čim prej urediti dodatna parkirna mesta v Ulici heroja Lacka, a bo pot do realizacije in izboljšanja stanja očitno še dolga. Vedno večje težave s parkiranjem v tem delu mesta nastajajo, ker je tu veliko institucij: Finančna uprava RS, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, CSD Spodnje Podravje, tudi občina, pošta (na stari in novi lokaciji), banka, ne nazadnje pa tudi strogi center mesta, edina trgovina z živili v središču, pekarna ... DK Foto: CG 6 Štajerski V središču petek • 24. novembra 2023 Ormož • Občina izgubila tožbo proti sosedom čistilne naprave v Sodincih - in se pritožila Odškodnine za smrad in man Po treh letih sodnih bitk je šest krajanov, ki živijo v neposredni bližini čistilne naprave (ČN) v Sodincih, dočakalo zadoščenje - ptujsko okrožno sodišče je namreč v njihovem sporu z občino Ormož razsodilo njim v prid. Tožniki občini kot lastnici ČN, ki jo sicer upravlja Komunalno podjetje Ormož, očitajo ne dovolj učinkovito in nepravilno delovanje naprave, zaradi česar nastajajo emisije neprijetnih vonjav. Zaradi smrdljive tekočine, ki se izteka iz čistilne naprave v Sodincih, so krajani dobili odškodninsko tožbo proti občini Ormož. Tožniki tako trpijo smrad, občasno pa sta onesnažena tudi bližnji potok in zemljišča okoli ČN. Ne morejo sušiti perila na prostem Ker je naprava postavljena tako rekoč zraven stanovanjskih hiš, imajo poleg smradu težave tudi z insekti in kužnimi odpadki, prepričani so tudi, da so njihove nepremičnine zaradi naštetega manj vredne, predvsem pa jim je zaradi pomanjkljivosti ČN kršena pravica do zdravega življenjskega okolja. Zaradi smradu, ki po njihovem presega običajne vonjave v naselju, ne morejo zračiti prostorov, sušiti perila na prostem ter uporabljati balkonov in teras. Zato od občine zahtevajo odškodnine: za povrnitev škode, ki je nastala v zadnjih petih letih pred vložitvijo tožbe, in tiste, ki jo bodo trpeli v prihodnje, pa tudi nadomestilo za razvrednotenje njihovih nepremičnin. Iz obrazložitve sodbe, pod katero se je podpisal sodnik Aleksander Turk, izhaja, da toženka, torej Občina Ormož, v celo- Foto: BZ Po mnenju izvedenca ni normalno, da odpadne komunalne vode zalivajo jaške in celo hiše tudi ob povsem normalnih vremenskih razmerah. ti zavrača očitano, saj po njenem tožniki niso specificirali ne domnevno utrpele škode niti drugih predpostavk odškodninske odgovornosti. V svojem zagovoru navajajo, da je bila izgradnja ČN leta 2013 nujna, saj so imela do takrat vsa gospodinjstva, vključno s šestimi tožniki, komunalne in fekalne vode speljane v obstoječe bližje jaške in obcestne jarke. Občina zavrača vse očitke »Čistilna naprava obratuje v skladu z vsemi okoljsko družbenimi standardi in zadostuje pogojem in potrebam v bližini živečih ljudi. Ustreza tudi vsem zakonskim, okoljevarstvenim in družbenim kriterijem, zato njeno delovanje ne vpliva na okolje in ne predstavlja izvora očitanega smradu. Poleg tega je primerno umeščena v prostor, za kar je pridobila gradbeno, uporabno in okoljevarstveno dovoljenje, ter čezmerno ne obremenjuje okolja, kar izhaja iz poročila Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).« V ormoški občinski upravi tudi oporekajo trditvam tožnikov, da je ČN primerna zgolj za 500 prebivalcev, saj ta omogoča priključitev do 1.000 prebivalcev, trenutno pa jih je nanjo vezanih 575. Obenem spomnijo, da so bili tožniki od začetka projekta vključeni v gradnjo, poleg tega so se strinjali tudi z njeno umestitvijo v prostor. Sodišče je pregledalo celo goro dokumentacije in slikovnega gradiva, ki priča o fekalijah, ki se razlivajo po zemljiščih tožnikov in bruhajo iz hišnih sifonov, ter zaslišalo številne priče na eni in drugi strani. Najprej je zavrnilo poskus občine o zastaranju postopka, nato pa se je lotilo ugotavljanja odgovornosti za škodni dogodek - povzročeni smrad. In vse priče z izvedencem Borisom Vrščajem vred so potrdile, da »smrad izvira od toženke«, da torej prihaja iz čistilne naprave in da tam smrdi »nonstop«, da so vonjave neznosne in da so zaradi tega tamkajšnji stanovalci že tarča posmeha. Izvedenec: »ČN ne deluje pravilno« Vrščaj je med drugim pojasnil, da je intenzivnost smradu odvisna od več dejavnikov, zlasti pa od temperatur ter smeri in jakosti vetra. Povedal je tudi, da rastlinske čistilne naprave pri svojem delovanju povzročajo neprijetne vonjave, zlasti zaradi amonijaka in vodikovega sulfida, te pa so izrazitejše, kadar ČN ne deluje pravilno in tudi kadar stoji preblizu naselja, kot je to primer v Sodincih. »Čistilne naprave morajo biti načrtovane in morajo delovati tako, da ne zalivajo drugih stavb, kar pomeni, da ni normalno, da odpadne komunalne vode zalivajo hiše tudi ob povsem normalnih vremenskih razmerah.« Izvedenec je svoje ugotovitve o neustreznem delovanju ČN podkrepil s poročili o inšpekcijskih nadzorih in monitoringih ter odločbi o njeni nujni sanaciji, z njim pa se je strinjal tudi Darko Drev, ki je ČN že predtem vzel pod drobnogled na prošnjo enega od tožnikov. Se je pa sodišče znašlo v zagati glede vprašanja, kaj natančno pomeni čezmerno obremenjevanje okolja zaradi smradu. Slovenija namreč še nima predpisov o emisijskih koncentracijah vonjav, prav tako še ne razpolagamo z ustreznimi aparaturami za merjenje smradu. »Vendar pa to ne pomeni, da lahko zato toženka neomejeno obremenjuje okolje oziroma lahko vanj neomejeno posega s tovrstnimi emisijami.« Poleg glavnice še zamudne obresti Sodišče je zato verjelo pričam in izvedencem, da gre za prekomeren smrad, da stoji ČN preblizu naselja ter da ves čas ni delovala zanesljivo in ustrezno. Pritegnilo je tožnikom, da je zaradi smradu kršena njihova pravica do zdravega življenjskega V-/..■ TI\v ■ .-" ■ v.,.-;,•.-■ ■ .. ■ .. ' - -V . Sodišče je odločilo, da čistilna naprava stoji preblizu naselja. Foto: BZ petek • 24. novembra 2023 V središču Štajerski 7 Aktualno vodstvo občine je z nekaj sanacijami sporne čistilne naprave poskušalo rešiti problematiko, a neuspešno. okolja, zato jim pripada denarna odškodnina, poleg glavnice pa tudi zakonske zamudne obresti. Štirim tožnikom je sodišče odobrilo tudi odškodnino za zmanjšano vrednost nepremičnine, saj je nepremičninski izvedenec Samo Izlakar ocenil, da so zaradi negativnih vplivov čistilne naprave njihove hiše vredne 15 odstotkov manj. »Dokler sodba ni pravnomočna, tudi ni veljavna in izvršljiva,« odločitev komentirajo na občini. »Menimo, da sodba ne odraža dejanskega stanja, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev določb materialnega prava in postopka, zato smo se tudi pritožili. Vse od začetka obratovanja čistilne naprave se pojavljajo nenehni pritiski na lokalno skupnost, da se naprava prestavi izven tega območja na drugo lokacijo, čeprav ima pridobljena vsa dovoljenja in soglasja.« Ustvarjanje občutka, da je vse narobe S sodbo so tožniki, tako eden od njih -Boštjan Zamuda, seveda zadovoljni, manj pa s pritožbo. »Očitno se bodo na občini pritoževali, dokler bo šlo. Je pa prispela dokumentacija s strani inšpektorata in ministrstva, iz katere je razbrati, da so prav vse čistilne naprave v občini problematične, saj pogosto prekomerno obremenjujejo okolje in zelo slabo obratujejo. Kar je v popolnem nasprotju z vsakoletnimi poročili ormoške komunale, po katerih čistilne naprave obratujejo brezhibno in brez odstopanj. Rad bi poudaril, da je bila tožba skrajni ukrep in da smo predtem izrabili vsa druga sredstva, a žal zaman. Občina ni hotela sodelovati s krajani, ko smo opozarjali na anomalije, sprejela pa ni niti sodnikovega predloga o mediaciji in izvensodni poravnavi, ampak je ves čas vztrajala, da ni v prekršku in se ni bila pripravljena pogajati.« V občinski upravi odločno zavračajo očitke o slabo delujočih čistilnih napravah v občini. »S čistilnimi napravami je pač tako, da nanje vplivajo številni dejavniki, ki privedejo do izjemnih okoliščin in zmanjšanega učinka delovanja; s podobnimi težavami se srečujejo tudi drugod. Zato so trditve o vsesplošnem nedelovanju popolnoma neutemeljene in za javnost tudi zavajajoče, saj se nenehno ustvarja občutek, da je vse narobe.« Senka Dreu Podravje • Vlada bi rada ukinila brezplačni vrtec za drugega otroka »Varčevanje na račun otrok je nedopustno« Država bi rada ponovno finančno obremenila starše, ki imajo v vrtcih sočasno dva ali več otrok. Ta predlog šolskega ministrstva je marsikoga šokiral saj se številne družine že sedaj komaj prebijajo skozi mesec. Poleg tega so se v zadnjem času ekonomske cene vrtcev krepko zvišale. Na šolskem ministrstvu predlagajo, da bi starši po novem plačevali del cene za drugega otroka v vrtcu. Napoved je tudi v neskladju s predvolilnimi obljubami vseh treh koalicijskih strank o brezplačnih vrtcih za otroke. Takšne so tudi zaveze v koalicijski pogodbi, kjer je zapisano, da bodo »preučili možnost državnega financiranja zadnjega leta vrtca in brezplačnega vrtca za vse«. Kot je znano, je brezplačni vrtec za drugega otroka, kadar je vpisan v vrtec sočasno s sorojencem, v veljavi od 1. septembra 2021, uvedla pa ga je prejšnja Janševa vlada. Tudi prvič so tako odločitev sprejeli v Janševi vladi, veljala je od 1. septembra 2008 do 1. julija 2012. Starši so oproščeni plačila za vrtec tudi za tretjega in nadaljnjega otroka iz iste družine in to tudi takrat, ko otrok v vrtec ni vključen hkrati s sorojenci. V Vrtcu Ptuj je takih otrok okoli 22 %. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) trenutno krije del cene programa, ki bi jo drugače moral starš, preostanek pa občina, kjer ima otrok stalno prebivališče. S tem ukrepom brez dvoma več dolžnikov vrtca »V našem vrtcu za 183 otrok v povprečju plača šolsko ministrstvo 29,75 odstotka cene programa, v katerega je vključen,« je povedala Mateja Lobenwein, ravnateljica Vrtca Ptuj in pojasnila, da za drugega otroka, ki je vključen v vrtec sočasno kot sorojenec, del oskrbnine plača občina, in sicer v enakem deležu kot za starejšega otroka. Preostalo pa krije državni proračun. Če bo predlog vlade sprejet, pa po novem državni proračun ne bo kril v celoti preostalega deleža vrtčevske oskrbnine, pač pa 70 odstotkov. To pomeni, da tudi ob morebitni spremembi strošek občin ostaja enak, preostanek pa si bodo delili starši in država. Strošek družine, ki ima oba otroka vključena v ptujski vrtec in je uvrščena Primer kritja stroškov vrtca za dva otroka doslej Ekonomska cena Občina Država Starši Prvi otrok 490 € 280 € 0 210 € Drugi otrok 588 € 252 € 336 € 0 *Cene veljajo za 6. dohodninski razred v Vrtcu Ptuj. Primer kritja stroškov vrtca za dva otroka po predlogu ministrstva Ekonomska cena Občina Država Starši Prvi otrok 490 € 280 € 0 210 € Drugi otrok 588 € 252 € 235 € 101 € *Cene veljajo za 6. dohodninski razred v Vrtcu Ptuj. v šesti dohodkovni razred, bo tako za drugega otroka vrtca znašal v povprečju okoli 100 evrov na mesec oz. okoli 1.200 evrov na leto. Če bo predlog obveljal, bo morala družina eno mesečno plačo nameniti za vrtec, kar je precejšen finančni zalogaj. Ta denar bi lahko porabili za plačilo drugih položnic, nakup kurjave ali prehrane. »Težko je napovedati, koliko manj staršev se bo odločilo za vpis otroka v vrtec, definitivno pa lahko predvidevamo, da ta ukrep v tem trenutku ne bo pozitivno vplival na odločitve staršev za vpis otrok v vrtec,« je dejala Mateja Lobenwein, ravnateljica Vrtca Ptuj, in dodala, da se bo v tem primeru prav gotovo povečalo število dolžnikov. Že sedaj se namreč soočajo z dolžniki, ki ne plačujejo redno položnic za prvega otroka, kljub vsem subvencijam, ki jih država nudi za drugega in vsakega nadaljnjega otroka v vrtcu in družini. Do brezplačnega vrtca upravičenih okoli 22.000 otrok Ob tem se postavlja še eno vprašanje, ali bo država res toliko privarčevala na Višina plačila vrtca za starše Dohodninski razred Povprečni mesečni dohodek na osebo (v evrih) Plačilo staršev v % 1 Do 221,46 0 2 221,47-369,11 10 3 369,12-442,94 20 4 442,95-516,76 30 5 516,77-652,12 35 6 652,13-787,44 43 7 787,45-1.008,93 53 8 1.008,94-1.218,08 66 9 Nad 1.218,09 77 račun otrok v vrtcih. Po podatkih MVI je bilo septembra letos do brezplačnega vrtca upravičenih 22.069 otrok. Če bi morali starši za vse te otroke dodatno na mesec hipotetično plačevati 100 evrov, to znese okoli dva milijona evrov na mesec oz. 26 milijonov na leto. Kot je razbrati iz pojasnila MVI, je glavni razlog tovrstnih ukrepov varčevanje zaradi stroškov katastrofalnih posledic poplav in zemeljskih plazov. Končne odločitve bodo sicer sprejete, ko jih bodo potrdili vlada ter poslanke in poslanci državnega zbora. »Glede na strukturo izdatkov v finančnem načrtu Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, kjer zakonske obveznosti predstavljajo kar 97 odstotkov vseh izdatkov, je manevrskega prostora za vplivanje na raven javnih izdatkov izjemno malo,« so še dodali na MVI. Lep Šimenkova upa, da bodo predlog umaknili Predlog ukinitve brezplačnega vrtca za drugega otroka je močno presenetil Suzano Lep Šimenko, poslanko SDS. »Nameravano varčevanje vlade in koalicije na račun otrok in družin ocenjujem kot nedopustno, saj je možnosti za varčevanje na drugih področjih več kot dovolj. Pričakujem, da bo predlog ukinitve brezplačnega vrtca za drugega otroka v nadaljevanju obravnave v državnem zboru umaknjen. Vsaka odgovorna vlada, še posebej pa resorno ministrstvo, bi morala spodbujati večjo vključenost otrok v vrtce in v teh časih visoke inflacije v prvi vrsti pomagati slovenskim družinam. Varčevanje na tem področju zagotovo ne bi prineslo v državni proračun veliko, po drugi strani pa pomeni veliko za mlade družine,« je bila kritična Lep Šimenkova. Estera Korošec Foto: BZ Vir: MVI 8 Štajerski Podravje petek • 24. novembra 2023 Slovenija • V Perutnini Ptuj se že dolgo zavedajo nevarnosti predozirane uporabe antibiotikov Kako dolgo bo medicina še korak pred mikrobi? Naraščajoča mikrobna odpornost na protimikrobna zdravila oz. antibiotike predstavlja nevarnost za ljudi, živali, rastline in okolje, zato letošnja tema tedna Skupaj preprečimo mikrobno odpornost poziva k sodelovanju med sektorji za ohranitev učinkovitosti kritičnih protimikrobnih zdravil oz. antibiotikov. Štiri svetovne organizacije, Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), Program Združenih narodov za okolje (UNEP), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovna organizacija za zdravje živali (WOAH) so z letošnjim letom napovedale preimenovanje svetovnega tedna ozaveščanja o protimikrobnih zdravilih v »svetovni teden ozave-ščanja o odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom.« Vse večja odpornost mikrobov postaja vodilni vzrok smrti Pridobljena odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom je namreč postala eden največjih svetovnih zdravstvenih izzivov našega časa in postaja vodilni vzrok smrti na Zemlji. Je vse večja grožnja zdravju živali in ljudi ter tudi prehranski varnosti po vsem svetu. Velik negativni vpliv na to problematiko ima tudi nepremišljena in prekomerna uporaba protimi-krobnih zdravil v živinoreji, zato se odgovorna živilska podjetja čedalje bolj osredotočajo na vzrejo brez uporabe protimikrobnih zdravil. Pionir v regiji je bila Perutnina Ptuj, ki je vzrejo brez uporabe antibiotikov že leta 2021 vzpostavila na Hrvaškem, v letu 2022 pa še v Sloveniji, kjer sodeluje z več kot 250 rejci - kooperanti. V Perutnini Ptuj z nič ali čimmanj antibiotiki V Perutnini Ptuj so se prvi v regiji odločili, da vzrejajo živali brez uporabe antibiotikov ali z nizko uporabo. Znano je namreč, da pojavljanje bakterijske odpornosti proti antibiotikom, ki so bili do ne- davnega še učinkoviti proti bakterijskim okužbam, postaja v začetku 21. stoletja ena večjih groženj za javno zdravje. Napačna oziroma neustrezna uporaba antibiotikov pri ljudeh in živalih prispeva k pojavljanju bakterij, odpornih proti antibiotikom. Res je, da so antibiotiki nepogrešljivi pri zdravljenju bakterijskih bolezni tako pri živalih kot pri ljudeh, vendar je za ohranjanje njihove učinkovitosti treba z njimi skrbno ravnati. Z različnimi možnimi ukrepi je v prvi vrsti treba preprečevati oziroma zmanjševati potrebe po njihovi uporabi. Tako pri živali kot pri ljudeh. Potrebe po hrani se na svetu povečujejo, v svetovnem merilu se več antibiotikov uporabi za zdravljenje živali kot za ljudi. To ne velja za vse države in tudi ne za Slovenijo. Pri živalih je bila v preteklosti večja poraba antibiotikov zlasti zaradi njihove uporabe za preprečevanje bolezni ter za pospeševanje rasti živali z dodajanjem antibiotikov živalski krmi. Takih praks v humani medicini ni bilo. V Evropski uniji je uporaba antibiotikov v krmi za spodbujanje rasti že dolgo prepovedana, uporaba antibiotikov za zdravljenje živali in preprečevanje širjenja bolezni pa vse bolj omejena in nadzorovana. Ne uporabljajo jih rutinsko, niti ne kot nadomestilo za slabo higieno, neustrezno rejo živali ali slabo upravljanje kmetijskih gospodarstev. Velika odgovornost za zmanjšanje uporabe antibiotikov je na rejcih oziroma imetnikih živali. Prvi do certifikata »Vzrejeno brez uporabe antibiotikov« Perutnina Ptuj, največje živil-skopredelovalno podjetje v Sloveniji in regiji, je bila prva v regiji, ki je prejela certifikat »Vzrejeno brez uporabe antibiotikov«. Certifikat ,Brez antibiotikov' podeljuje cer-tifikacijska hiša DNV Adriatica po temeljitem pregledu celotne vertikalno integrirane proizvodnje in zagotavlja, da piščanci na nobeni stopnji svojega življenjskega cikla Od 18. do 24. novembra poteka svetovni teden ozaveščanja o odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom. Perutnina Ptuj je vzrejo brez uporabe antibiotikov že leta 2021 vzpostavila na Hrvaškem, v letu 2022 pa še v Sloveniji, kjer sodeluje z več kot 250 rejci - kooperanti. niso prejeli antibiotika kot tudi ne hormonov ali surovin živalskega izvora. Čeprav se je okolje v zadnjih dvajsetih letih močno spremenilo, ima večina potrošnikov še zmeraj občutek, da je vse, kar se pojavi na trgovski polici, kakovostno, kar žal ne drži. Slovensko poreklo mesa in drugih živil je eno pomembnejših jamstev za kakovost in varnost. Primer dobre prakse je vsekakor Perutnina Ptuj, ki z razvojem v smeri sodobnih dognanj o dobrobiti živali in trajnostnega razvoja vodi celotno industrijo. Zaradi tega so danes zmožni izvažati tudi na visoko razvite trge, kot so Švica, Avstrija in Švedska. »Svetovna organizacija za zdravje živali poroča, da se je svetovna poraba protimikrobnih zdravil pri živalih v treh letih zmanjšala za okoli 13 odstotkov, kar je pomemben premik v prizadevanjih za ohranitev učinkovitosti teh kritičnih zdravil in ponosen sem, da smo bili v regiji pionir na tem področju,« je poudaril generalni direktor Perutnine Ptuj Enver Šišič. Največ uvoženega mesa iz držav, kjer uporabljajo največ antibiotikov Podatki Evropske agencije za zdravila kažejo, daje v živinoreji poraba antibiotikov v Sloveniji še vedno ena najnižjih v EU. Skrb vzbujajoče pa je, da občutno več antibiotikov uporabijo v državah, ki so ključne dobaviteljice mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov v Slovenijo. Na Poljskem porabijo skoraj sedemkrat več antimikrobno aktivnih snovi, nekoliko manjša je povprečna poraba v Italiji in na Madžarskem. »Podatek o uporabi antibiotikov pri reji živali je eden boljših kazalnikov tehnologije in ravnanja z živalmi. Slabše so rejske prakse, večja je poraba. Države, iz katerih v Slovenijo največ uvažamo, imajo izrazito intenzivno rejo in dokazano spadajo v tiste razrede, kjer je uporaba antibiotikov občutno večja kot v Sloveniji,« pojasnjuje izsledke raziskave prof. dr. Aleš Kuhar in dodaja, da uživanje takih živil prispeva k zelo resni grožnji povečane odpornosti proti antibiotikom, zato priporoča uživanje doma vzrejenega mesa in izdelkov. Slovenski proizvajalci mesa med najboljšimi v Evropi Vodilni slovenski agroekono-mist Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete v Ljubljani je že večkrat poudaril, da je uporaba antibiotikov občutno večja v državah, iz katerih se v Slovenijo največ uvaža. Na Upravi za varno hrano poudarjajo, da v okviru rednega monitoringa ostankov veterinarskih zdravil v živilih redno preverjajo tudi ostanke antibiotikov v mesu pri različnih živalskih vrstah. V zadnjem letu niso ugotavljali pre- seženih mejnih vrednosti v mesu. Od leta 2008 dalje je Sloveniji uspelo, da se uvršča med deset najboljših evropskih držav z nizko ocenjeno skupno prodajo antibiotikov za živali za proizvodnjo hrane, še poudarjajo na upravi in dodajajo, da kadar se kljub izvajanju ukrepov izkaže uporaba antibiotikov nujno potrebna za zagotavljanje zdravja in dobrobiti živali, se jih uporablja ciljano proti samemu povzročitelju. Tako mora protimikrobno zdravljenje živali temeljiti na ustrezni diagnozi, ki jo lahko postavi le veterinar. T. Z. Slovenija • Pomoč kmetom po poplavah 3,7 milijona evrov za 251 kmetov Vlada je konec minulega tedna izdala odlok o nujni finančne pomoči za ublažitev premoženjske škode po poplavah. Nekaj manj kot 3,7 milijona evrov bodo prejeli kmetje, ki so utrpeli škodo v avgustovskih poplavah in bi brez pomoči s težavo ohranili dejavnost. Izplačila so predvidena do konca leta. .¿i'' . ..db Sredstva za izplačilo finančne pomoči se bodo v višini 1,23 milijona evrov zagotovila iz proračuna EU in v višini do 2,46 milijona evrov iz državnega proračuna. Upravičenci do pomoči so nosilci kmetijskega gospodarstva, ki so v poplavah 4. avgusta utrpeli premoženjsko škodo na kmetijskih objektih, če je ta višja od 30 % njihovega standardnega prihodka v letu 2022. Med pogoji je tudi, da je bil upravičenec do pomoči na dan poplav vpisan v register kmetijskih gospodarstev, ter da je nastala škoda vpisana v elektronsko zbirko podatkov Ajda. Na ministr- stvu ocenjujejo, da bo finančno pomoč prejelo skupaj 251 kmetov. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja bo upravičencem odpremila informativne odločbe o dodeljeni finančni pomoči najpozneje do 8. decembra. Sta Podravje • Srečanje predsednic gospodinjskih društev Kako privabiti mlade? Društvo gospodinj Cirkulane je letos pod okriljem Kmetijske svetovalne službe za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pri KGZS Zavodu Ptuj gostilo 16. srečanje predsednic društev kmetic, podeželskih žena in deklet na območju UE Ptuj. Namen tradicionalnega srečanja je predvsem druženje ter izmenjava izkušenj in dobrih praks. Udeleženke so si ogledale tudi znamenitosti občine Cirkulane. Ustavile so se na kmetiji Bedrač, kjer so izvedele več o predelavi kozjega mleka in izdelavi sirov. Navdušene so bile tudi nad panoramsko vožnjo do Gradišč, kjer je razgledna točka. Nato je sledila degustacija vina in predstavitev kmetije Tilna Sedlaka. Pri romarski cerkvi sv. Ane so jih pogostili člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze. Celodnevno potepanje so Foto: Društvo gospodinj Zavrč zaključile v Parku dediščine v Cirkulanah in s kosilom, ki so ga pripravile cirkulanske gospodinje. Na srečanju so med drugim ugotavljale, da se v vseh društvih srečujejo z isto težavo, in sicer, kako k sodelovanju privabiti mlajše ženske. EK Foto:Jana Foto: PP Foto: Arhiv ST petek • 24. novembra 2023 Gospodarstvo Štajerski 9 Ptuj, Podravje • Novi direktor ZRS Bistra Ptuj Danilo Čeh Evropa preveč sredstev namenja za mehke vsebine 12. decembra vodenje Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Bistra Ptuj prevzema Danilo Čeh. V tem zavodu ima 18 let delovnih izkušenj, pri kandidaturije imel veliko podporo praktično vseh deležnikov. Špekulacije, da je prav Čeh najverjetnejši novi direktor ZRS Bistra Ptuj, so se potrdile. Številni poznavalci so prav njega videli kot najprimernejšega kandidata in naslednika Štefana Čelana. Svet zavoda je svoje delo opravil, z izbiro pa se je strinjal tudi ptujski mestni svet. Čelan ostaja na Bistri zaposlen do konca leta, nato se bo upokojil, bo pa tudi v prihodnje član raziskovalne ekipe. Na zavodu je 18 zaposlenih, izvajajo 18 projektov na različnih področjih, kot so: podjetništvo, kultura, turizem, krožno gospodarstvo ... Pred kratkim so pridobili tri nove: CityWaIk 2.0, ki je nadaljevanje nagrajenega inovativnega projekta CityWaIk. Drugi projekt, za katerega so pridobili evropska sredstva, je #RomansWineDanu-be, namenjen promociji kulturne dediščine in turizma. Tretji je namenjen razvoju podjetništva - Spi-nlT. Preveč »mehkih«, nepomembnih projektov, ki so sami sebi namen? Čeh je prepričan, da gre za pomembne projekte, a v javnosti prevladuje mnenje, da Bistra izvaja vsebine, od katerih širša skupnost nima koristi. Na pomisleke okrog tega, da je preveč »mehkih« vsebin, bodoči direktor ZRS Bistra Ptuj odgovarja: »Ločiti moramo občine, ki se lahko prijavljajo na velike investicijske projekte. Na drugi strani pa smo mi, sektorske agencije in druge, tudi izobraže- Nove generacije prinašajo nov veter Vodenje zavodov na Ptuju zadnja leta prevzemajo nove, mlajše generacije, ki niso obremenjene s politiko. Čeh pravi, da ga to zelo veseli, saj mlajša ekipa prinaša nov veter: »Prihaja novi val. Jaz sem rastel z Evropsko unijo, poznam zakonitosti, vem, kaj lahko in kaj ni možno. S kolegi v drugih zavodih sodelujemo že od prej. Zavedajo se, da moramo stopiti skupaj, z novimi idejami in pridobiti sredstva. S tem damo mestu nove priložnosti. Res me veseli, da nismo politično motivirani, ampak smo gradili na strokovnosti, kar je edino pravilno. Mi smo strokovne institucije, ki so podpora lokalni oblasti. Če se povežemo, se bo dalo veliko narediti.« gram Erasmus, ki skrbi za izmenjavo znanja in dobrih praks, je zdaj enkrat več sredstev kot v prejšnji finančni perspektivi. Investicij pa tu ni. Takšne so usmeritve Evropske unije, ZRS Bistra Ptuj pa bo skušala pridobiti in izkoristiti največji možen delež sredstev. Vsak projekt v našem okolju je dobrodošel! Konkurenca pri kandidaturi za evropski denar pa je vedno večja.« Danilo Čeh vodenje ZRS Bistra Ptuj prevzema 12. decembra. »Pri kandidaturi sem imel veliko podporo,« pravi Čeh, ki je diplomirani ekonomist in magister menedžmenta. Na ZRS Bistra Ptuj je zaposlen 18 let, vodenje prevzema 12. decembra. valne ustanove, ki se prijavljamo na razpise za pridobitev denarja za 'mehke' vsebine. Zadnjih pet let stremimo k temu, da so pri projektih, ki jih prijavljamo in izvajamo, vključene tudi manjše investicije. To so naložbe v višini 30.000 ali 40.000 evrov, z njimi poskušamo dati dodano vrednost. Pogosto prav iz teh naših projektov dobimo vsebine, gradivo in znanje, da se lahko kasneje prijavljajo na večje naložbe. Smo strokovna institucija, ki lokalnim skupnostim pomaga, da se prijavljajo na razpi- se za velike investicije.« Čeh se sicer strinja z ugotovitvijo, da Evropa preveč denarja namenja za »mehke« vsebine, od katerih imajo lokalne skupnosti in večji del prebivalstva zelo malo. Po njegovi oceni je bila z vidika lokalnih skupnosti najugodnejša finančna perspektiva 2007-2013. Takrat je bil določen del proračuna namenjen za investicije: »Takrat se je naredilo največ. Manjše lokalne skupnosti so gradile dvorane, športne objekte, vrtce ... Zdaj se pravila spreminjajo.« Evropa spreminja pravila, vzamejo, kar pač lahko V prejšnji perspektivi so se morale občine združevati in izvajati skupne projekte. Tako smo dobili kolesarke v Spodnjem Podravju. Tudi v novi finančni perspektivi so potrebne skupne investicije, ki združujejo občine. Sredstva pa niso zajamčena. Politika Evrope očitno gre v drugo smer. Čeh ugotavlja, da Slovenija nima več takih ugodnosti kot v prvih finančnih perspektivah: »Za pro- Novi direktor ZRS Bistra Ptuj pravi, da se zavedajo, da so na trgu. Zavod, ki ga bo vodil, kar 80 % sredstev dobi na trgu, 20 % jim nameni občina: »Mi tekmujemo za investitorje, turiste, evropska sredstva ... Na vseh področjih smo na trgu, zato je treba imeti podjetniško žilico. Čeprav smo javna institucija, se moramo obnašati podjetniško.« Čeh se je na Bistri zaposlil leta 2005, v času, ko je zavod vodil Bojan Pahor. Pravi, da je razgovor za službo nanj naredil velik vtis, saj mu je takratni direktor že ob zaposlitvi jasno povedal, da bo delo imel le, če bo uspešen pri pridobivanju projektov: »Dal mi je vedeti, da je treba iskati priložnosti, se izobraževati. Moj prvi projekt je bil zelo uspešen, saj smo računalniško izobrazili 1.000 brezposlenih oseb.« Takrat jih je bilo na Bistri okrog deset, zadnjih pet let so na številki 18 zaposlenih. Čeh izpostavlja pomen sodelovanja s ptujsko občino, ki jim želijo biti podaljšana roka na področju lokalnega in regionalnega dela, črpanja evropskih sredstev, pa tudi povezovanja z drugimi subjekti. Drugi cilj je povečati sodelovanje z drugimi občinami, javnimi zavodi, ki imajo ogromno možnosti pridobivanja sredstev: »Nekatere so izjemno uspešne, druge institucije pa imajo velike rezerve pri pridobivanju sredstev. Moja želja je, da skupaj pripeljemo več denarja v to okolje. Želimo biti podpora zavodom, podjetjem, občinam ... « Čeh je prepričan, da imajo male občine velik potencial in upa, da ga bodo še bolj izkoristile v prihodnje. Dženana Kmetec Foto: CG Slovenija • Recesija v Nemčiji naj bi bila brez širšega vpliva Pomanjkanje delavcev tudi v prihodnje Nemčija je ena izmed najpomembnejših ekonomskih partneric Slovenije. Četudi je nemško gospodarstvo letos zdrsnilo v recesijo, se Sloveniji po oceni glavnega analitika pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojana Ivanca podoben scenarij ne obeta. V države EU je Slovenija sicer v prvih osmih mesecih letos izvozila za pet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. V Sloveniji šibka enoodstotna rast „Nemčija bo letos edino evropsko gospodarstvo, ki bo v recesiji. Slovenija sicer čuti šibkejše povpraševanje s trgov EU, ker se izvoz v države EU-27 znižuje. V prvih osmih mesecih je bil padec 2-odsto-tni, realno gledano je večji, okoli 4- do 5-odstotni. To odraža tudi padec v industrijski proizvodnji, ki je bil v predelovalnih dejavnostih v tem istem obdobju 3,5-odstoten," je pojasnil lvanc. Če se spomnimo leta 2008, ko je zahodni svet pretresla izjemna gospodarska kriza, je delo izgubilo na tisoče ljudi. Tokrat je drugače, pravi lvanc, saj recesija v Nemčiji vpliva le na padec BDP, ne pa tudi na zaposlenost. Za delovna mesta v Sloveniji se po mnenju sogovornika ni bati, saj delodajalci še kar množično iščejo kadre za delo. „Visok kadrovski deficit je posledica strukturnega pomanjkanja zaposlenih, tudi zaradi vse večjih škarij med zaposlenimi, ki vstopajo na trg dela, in tistimi, ki ga zapuščajo, najpogosteje se upokojujejo. Aktivnosti, povezane z obnovo prizadetih delov Slovenije, bodo uravnotežile zniževanje potreb po zaposlenih v industriji, čemur smo že priča." V petih letih v šolstvu, zdravstvu in sociali 18.500 več zaposlenih Zanimalo nas je tudi stališče o obsegu javnega sektorja, zlasti njegovih delov, ki so izključno administrativne narave - ministrstva, direktorati, direkcije, agencije, občine, zavodi ... Za koliko odstotkov bi ga bilo treba zmanjšati (kadrovsko in finančno), da bi ga bilo gospodarstvo sposobno vzdrževati? Kakšna bi bila po oce- ni gospodarstvenikov optimalna kapaciteta javnega sektorja ali javnega servisa v Sloveniji? „V zadnjih nekaj letih je število delovno aktivnih v javni upravi ostalo nespremenjeno, pri 49.000 osebah. V izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu se je na drugi strani močno povečalo, v petih letih za 7.900 v prvi in za 10.600 v drugi dejavnosti. To je povezano s staranjem prebivalstva, povečanim številom rojstev v 2009-2013 in spremembo normativov v šolstvu, zdravstvu in socialni oskrbi. Z digitalizacijo poslovanja bi morali zmanjšati predvsem administrativna delovna mesta v teh dejavnostih, kar bi vodilo v boljši javni servis in osredotočenost na stranko - državljana ali podjetje," je za Štajerski tednik še povedal glavni analitik na GZS Bojan Ivanc. MZ V zvezi z aktualnimi ekonomskimi razmerami v Sloveniji, predvsem v luči zakona o obnovi, so se nedavno odzvali v GZS. Generalna direktorica Vesna Nahtigal je poudarila, da ni primeren čas za dodatne davčne obremenitve, saj gospodarska rast vidno peša. „Po zadnjih ocenah analitike znaša samo 1,5 odstotka in bo padla na en odstotek," je dejala Nahtigalova. Foto: A. Peric, S. S. „Verjetnost recesije za Slovenijo je zelo majhna, takšnega pogleda nimajo niti uradne institucije niti neodvisni analitiki pri Focus Economics," pravi Bojan Ivanc z Gospodarske zbornice Slovenije. 10 Štajerski Kultura petek • 24. novembra 2023 Knjigarnica PREDOR Pozdravljeni, dragi bralci. S pozdravom začenjam, ker je bil v torek, 21. novembra, svetovni dan pozdrava. Prvič je bil prazno-van leta 1973 po koncu vojne med Egiptom in Izraelom, da bi tudi tako sporočili svetu, kako pomemben je spoštljiv dialog, in da bi se konflikti morali reševati s sporazumevanjem. Dnevno naj bi namenili pozdrav najmanj desetim ljudem, seveda pa so načini in oblike pozdravljanja različni. Pozdravljanje in ob tem upoštevanje osnovnih pravil bontona kaže kulturo posameznika. A žal so časi in dežele, kjer je pozdrav izgubil glas. O tem, kako je otrokom in mladostnikom ter »malim ljudem« med sovražno okupacijo, govori knjiga današnje Knjigarnice in nosi naslov Predor. Njeni junaki so otroci in zgodbo pripoveduje štirinajstletna Ella. Tako pravi na dvajseti strani od dvesto trinajstih: ... Cisto prvo noč ne spim niti sekunde. Nad zemljo padajo bombe, pod zemljo odmeva smrčanje. Tik po polnoči se dva začneta poljubljati. Razločno lahko slišim njuno cmokanje, in ne da bi hotela, ju še naprej poslušam. V ustnicah začutim ščeme-nje, ker me razbesni, saj vem, kakšna sem videti. Moralo bi biti prepovedano, da ljudi uničiš na pol. Ob deset do dve se neki starec polula na tračnice. Ne na skrivaj v kakšnem kotu, temveč naravnost pod veliko uro na postaji. Čelo se mi lepi od znoja, pečejo me oči. Rada bi zakričala, a tega seveda ne storim. Za kričanje porabiš preveč zraka, česar sem se naučila v bolnišnici ... ... Nebo je iz sivega žameta, bombniki so odleteli. Protiletalska obramba molči. Ljudje s svežnji in vozički mirno hodijo po ulicah nazaj domov... Hoja od postaje do naše hiše traja deset minut. Navajeni smo že tistega nedoločljivega vonja po ognju. Nič nam ni mar za oblake prahu v daljavi. Vdihnemo zrak, če bomo zavohali sveže plamene. Gledamo, če bomo videli zadušljive oblake dima, poslušamo, če bomo tu v soseski zaslišali sirene. Bolj ko se bližamo naši ulici, hitreje hodimo. In potem zavijemo za zadnji vogal. Šestoji tam. Še imamo hišo ... Zgodba se odvija med zadnjo svetovno vojno, ko so nacistične sile bombardirale London in so obupani, revnejši Londončani noči preživljali v zavetju podzemne železnice. Zavetje so si morali priboriti in skrbeti, da so sploh prišli do varnejših podzemnih prostorov. Ella, ki jo je vojna zatekla tik po enoletni karanteni zaradi otroške paralize, preživlja zaradi tega osebno stisko. Starejši sodrug Jay jo kliče krevlja, mlajši brat Robbie trdi, da mora vedno spati ob njej, saj je nepogrešljiv pri Ellinem vzdrževanju samostojnega dihanja. Bogati svet, o katerem se Elli in njenemu bratu niti ne sanja, spoznavata s petnajstletno Quinn in njenim bratom, študentom Sebastianom, ki prihajata iz podeželske grofovske družine. Predor je odlično čezgene-racijsko branje. Predor je delo nagrajevane in pogosto ekranizirane nizozemske pisateljice Anne Woltz (1981). Slovenskim bralcem se je priljubila s knjigami Aljaska, Dekle z Marsa, Zobje morskega psa, Nenavaden teden s Tesso ... Predor je izšel v odlični, povedno poimenovani knjižni zbirki Nekoč založniške hiše Miš, zanjo jo je prevedla Katjuša Ručigaj. V tednu slovenskih splošnih knjižnic in v času 39. slovenskega knjižnega sejma spomnim na znamenito reklo Bertolda Brechta: Knjiga je orožje, vzemite jo v roke. Sama raje rečem: Knjige so oljčne vejice, vzemite jih v roke! Liljana Klemenčič Majšperk • Dobrodelna prireditev Smo za smeh Društvo SmoTeater pomaga pomoči potrebnim Društvo SmoTeater to soboto v kulturni dvorani KPC Majšperk prireja dobrodelno prireditev Smo za smeh. »Pridno vadimo, dobri smo in nasmejali bomo ljudi,« zagotavlja Blaž Šalamun iz društva. Ob pomoči ostalih društev iz občine ter gledališke skupine osnovne šole pripravljajo večer skečev. Osrednja namena sta dva: nasmejati obiskovalce in zbrati čim več prostovoljnih prispevkov za šolski sklad majšperške osnovne šole. Šolski sklad namreč temelji na prostovoljnih prispevkih, predstavlja pa pomemben vir denarja, ki ga šola namenja za posodabljanje učnih pripomočkov in opreme in za interesne dejavnosti šolarjev, obenem pa je tudi klic na pomoč družin v finančni stiski. »Živimo v času, v katerem si marsikatera družina ne more privoščiti več kot preživeti iz dneva v dan; vsak dodaten K Foto: SmoTeater strošek za izobraževanje otrok tako za mnoge družine naših otrok postane prehudo breme. Šolska ekskurzija, šola v naravi, športne aktivnosti... so dejavnosti, ki si jih nekateri otroci ne morejo več privoščiti,« so zapisali v OŠ Majšperk. Člani društva SmoTeater so vajeni odrskih desk, uprizorili so že številne igre, krojili so vrh slovenske ljubiteljske gledališke scene, sedaj prvič pripravljajo skeč večer z dobrodelno noto. »Seveda nekaj pozitivne treme pred dogodkom je, saj gre za prvo tovrstno prireditev, za katero pa upamo, da bo postala tradicionalna,« je še dejal Šalamun. A/IV Dornava • Malo drugačen martinov koncert Zapeli so v vaški gostilni Pevci Okteta Dornava so navdušili s koncertom, ki so ga priredili na martinovo soboto, kar so dokazale številne čestitke. Koncert je bil povezan z dramsko igro, kulisa dogajanja pa vaška gostilna. Ko je natakarica zvečer želela vrata gostilne zapreti, so prišli pevci. Najprej ji to ni bilo pogodu, a ubrano petje ji je omehčalo srce in začelo se je prijetno druženje. „Pevci smo najprej šli skozi celo dvorano, kar je bil simboličen pohod skozi vas. Prišli smo do odra, kjer je bila postavljena kulisa gostilne. Ker je v gostilni svetila luč, smo kljub pozni uri vstopili in naleteli na nekoliko zlovoljno natakarico. A ko smo zapeli, je bila takoj boljše volje. V krčmi smo se zadržali tako dolgo, da je zmanjkalo vina in je ostal samo mošt. Da bi rešili zagato, smo šli iskat nekoga, ki je mošt lahko krstil in ga spremenil v mlado vino. Odziv in ocene koncerta so zelo dobri, občinstvo je bilo nad videnim in slišanim nav- dušeno. Za koncert smo izbrali pesmi s tematiko o vinu, vmes smo zapeli še kakšno ljubezensko in bolj romantično. Prepričani smo, da smo se tisti večer vsi imeli fajn, mi na odru in občinstvo v dvorani. Alenka Kandrič se je odlično znašla v vlogi natakarice," je povedal predsednik okteta Matej Kavnik. Koncertu je sledila pogostitev, za katero so poskrbeli občina in vaški odbori. Mize so bile bogato obložene z domačimi dobrotami. Oktet Dornava so ustanovili leta 1995, kar pomeni, da bo skupina čez dve leti praznovala 30-letnico. Nastopov ne manjka, je povedal Kavnik. Člani Okteta so Matej Mar-kovič, Tomaž Mohorko (tudi umetniški vodja), Robert Šacer, David Vrabl, Rudi Mohorko, Beno Kandrič, Andrej Toplak in Matej Kavnik (predsednik društva). m Ptuj • Galerija mesta Ptuj z razstavo Arheologija dnevnika Potovanje umetnosti od arheologije do celotne zgodovine Emiliano Perino in Luca Vele (Perino & Vele) sta uveljavljena italijanska umetniška dvojica, vodilna predstavnika italijanske sodobne umetnosti, kiju povezuje 30-letno partnerstvo na področju kiparstva. Foto: Rok Golob Odprtja razstave v Galeriji mesta Ptuj sta se udeležila tudi umetnika Perino in Vele. Na fotografiji s kustosoma razstave Mariko Vicari in Jernejem Forbicijem ter vodjem Galerije mesta Ptuj Dušanom Fišerjem. Razstava pod naslovom Arheologija dnevnika v Galeriji mesta Ptuj je njuna prva samostojna razstava v Sloveniji. Umetnika sta jo tudi sama postavila: šest instalacij, sedem skulptur in osem risb, ki predstavljajo izbran in premišljen opus njunega dolgoletnega umetniškega sodelovanja. „Raz-stavljene skulpture in instalacije predstavljajo drobce, predmete iz vsakdana, trofeje, igrače, ki sta jih umetnika ustvarjala več kot 20 let, in prikrivajo neprijetne življenjske zgodbe nasilja in aktualnih dogodkov ter odzvanjajo v medijih. Znova nas opominjajo, da umetnost potuje od arheologije do celotne zgodovine," je ob odprtju razstave, ki še poglablja vez med umetnikom in zgodbo mesta Ptuja, po- vedala umetnostna zgodovinarka Doroteja Kotnik. Umetnika sta že desetletje povezana s Ptujem. Leta 2014 sta na pročelju Miheličeve galerije ustvarila umetniško delo, s kate- rim sta želela spomniti na silovite požare, ki so večkrat pustošili po Ptuju. Doslej sta že trikrat sodelovala na skupnih razstavah v okviru festivala Art Stays. Perino & Vele sta navdih našla v papirmašeju, preprostem, kompleksnem in preoblikovanem antičnem materialu. Razstava bo na ogled do 7. januarja 2024, odprl jo je vodja Galerije mesta Ptuj Dušan Fišer. MG petek • 24. novembra 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Draženci • V dveh desetletjih 20 čudovitih gospodinjskih večerov Zadnje regijsko tekmovanje v izdelavi rezancev Društvo gospodinj Draženci je v soboto, 18. novembra, zadnjič priredilo tekmovanje v izdelavi domačih rezancev, ki so ga organizirali celi dve desetletji. Slovo od prireditve, ki je pomembno zaznamovala delo društva, je bilo tudi čustveno. 20 let je zelo lepa doba, druženja ob vsakoletni izdelavi rezancev ob novembrskih večerih bodo marsikateri gospodinji iz spodnjepodravskega konca ostala v lepem spominu. „Ženske so z veseljem prihajale na naše tekmovanje. Če niso dobile vabila pravočasno, so že poizvedovale, ali bo in kdaj bo tekmovanje. Vsako leto smo ga priredile, izvedle 20 nepozabnih gospodinjskih večerov, od 2001 naprej, razen v koroni. Gospodinje iz celega Spodnjega Podrav-ja so rade prihajale k nam. To so predvsem starejše ženske, ki ne gredo toliko naokrog in so se vsakič znova veselile srečanja pri nas," je povedala predsednica draženskih gospodinj Zdenka Godec. „Letos je prireditev zadnjič, tako smo se v društvu odločile. To je kar velik zalogaj za društvo, čla- nice so že starejše, mlajših je vedno manj, moči pač malo pojenjajo. Prepričana sem, da smo naredili lepo zgodbo in bodo naši gospodinjski večeri udeleženkam ostali v lepem spominu. Gospodinje v Dražencih se bomo še srečevale, gospodinjski večer kot takšen bomo ohranile, v okviru našega društva, ga zaznamovale z druženjem in še kakšno razstavo." Prve zmagovalke so bile Selanke Društvo gospodinj Draženci je utrinke z 20 gospodinjskih večerov, na katerih so gospodinje izdelovale domače rezance, zbralo v priložnostni brošuri. Prvo tekmovanje je bilo 1. decembra 2001. Pripeljali so moko iz Koroščevega mlina, dodali domača jajca, testo so zamesile pridne roke gospodinj in začele so nastajati zgodbe o rezancih. 20 se jih je zvrstilo, vsako leto, razen med korono, se je v poznojesenskem času v Dražencih družilo desetine žensk. Prvo leto so najboljše rezance pripravile članice aktiva žena Sela. Kot zanimivost velja navesti, da so udeleženke prvega tekmovanja, medtem ko so se rezanci sušili, izdelovale rože iz papirja. Vsa naslednja leta se je spletlo ogromno lepih zgodb, vključno s tematskimi razstavami: o kruhu, zeliščih, suhem cvetju, medu, ajdi, glini, zelju, repi in sirku, žitu in moki, semenih, suhem sadju in zelenjavi, sokovih, poticah, sirupih in zgodovini Dražencev. Tematski razstavi na temo zgodovine kraja sta nastali v minulih dveh letih, prva v 2021 je nosila ime Gospodinje skozi čas, drugo iz lanskega leta so naslovili Spomini naše mladosti. Letos so Draženčanke na razsta- Tekmouanja se je letos udeležilo 15 ekip, v vsaki so po tri Članice posameznega društva. Prišle so gospodinje iz Gorišnice, Juršincev, Markovcev, Vidma, Pobrežja, Dolene (dve ekipi), Lancove vasi, Sel, Dornave, Hajdine, Hajdoš, Ptuja in Gerečje vasi. Sodelovale so tudi domačinke, Članice Društva gospodinj Draženci. Gospodinje s Ptuja z najboljšimi rezanci vo postavile jedi po receptih svojih babic in izdale knjižico z recepti. Letos zlata medalja Ptujčankam Na jubilejnem, 20. tekmovanju, ki je bilo tudi zadnje, so z rezanci zmagale članice društva kmetic mestne občine Ptuj: Milena Markež, Jožica Svržnjak in Albina Lacko. Ptujska ekipa je na tekmovanja prihajala vseh 20 let. „To je bila izdelava rezancev čisto po starem. Iz 25 dag ostre moke in dveh domačih jajc smo zamesile testo, nič ga nismo posolile. Testo smo 15-20 minut pustile počivati, potem ga razvaljale in pustile, da se malo posuši. Pomokale nismo nič več, saj se je testo primerno posuši- lo, da smo ga zvile in se ni sprijemalo. Sledilo je rezanje z ostrim nožem, to je poglavitno, da je nož oster. Narezane rezance smo po površini enakomerno razdelile, da so se še malo posušili," je povedala Marke-ževa, ki je tudi predsednica Društva kmetic MO Ptuj. Dodala je, da so vsa leta rade prihajale na gospodinjski večer v Dražence, zmage na zadnjem pa so seveda vesele. „To so bili lepi večeri, druženje, klepet o tem in onem. Smo pa zadovoljne, da nam je tokrat uspelo zmagati." Za ocenjevanje rezancev je vsako leto poskrbela utečena ekipa ocenjevalcev oziroma ocenjevalk. Letos so jo sestavljale Slavica Strelec, Marija Horvat, Terezija Bogdan in Angela Cartl. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ Ormož, Ptuj • Mesec požarne varnosti Gasilska vaja - Požar Poligon 2023 V oktobru, mesecu požarne varnosti, že tradicionalno potekajo najrazličnejše aktivnosti gasilcev oz. gasilskih društev. Foto: Črtomir Goznik Gasilska vaja Požar Poligon 2023 je potekala na regijskem vadbenem gasilskem poligonu v Ormožu. Sodelovalo je sedem gasilskih društev iz MO Ptuj. Zagorelo je v večstanovanjskem objektu, kjer je bilo ponesrečenih pet ljudi. Pri reševanju so uporabili tudi avtolestev. Gasilci so aktivni celo leto, še posebej pa vsako leto v mesecu požarne varnosti. Udeležujejo se evakuacij na šolah in v vrtcih. Ob tem pa se posamezna društva še dodatno angažirajo, organizirajo dneve odprtih vrat in podobne aktivnosti, s katerimi se predstavljajo širši javnosti. Sicer pa gasilci v okviru letošnjega gesla Požar v naravi osveščajo ljudi o varnem delu v naravi, da je kurišča po kurjenju v naravi treba pogasiti, kot morajo tudi vedeti, kdaj in ali je sploh dovoljeno kuriti v naravi. V gasilskem poveljstvu MO Ptuj pa so se letos odločili za izvedbo gasilske vaje Požar Poligon 2023, ki je potekala na regijskem vadbe- nem gasilskem poligonu v Ormožu. Na njej je sodelovalo 72 gasilcev iz sedmih od devetih gasilskih društev v MO Ptuj (Ptuj, Grajena, Kicar, Spodnji Velovlek, Spuhlja, Turnišče in Pacinje) s 13 vozili, ki so naloge izvajali skladno z opremljenostjo vozila in posadke. Vaja je potekala ob predpostavki, da je v večstanovanjskem objektu prišlo do požara v drugem in tretjem nadstropju in je bilo treba rešiti pet ponesrečenih oseb, ki so jih simulirali z lutkami in živimi markanti. Pri reševanju so uporabili tudi avtolestev. Ob prehodu v drugo nadstropje so bile porušene stopnice, gorela je tudi lopa ob večstanovanjskem objektu ter sosednja manjša hiša. Primož Ko-rošak, poveljnik gasilskega poveljstva MO Ptuj, ki je bil bolj v vlogi načrtovalca vaje, vodja intervencije je bil Igor Fekonja (Član PGD Ptuj), je povedal, da je bila vaja uspešna, brez poškodb. Analiza pa bo pokazala, kaj bo treba še izboljšati. Vaje so tudi sicer namenjene temu, da vadijo, da se urijo, da bi bili čim boljši tudi v realnih primerih, je izpostavil. Na prikaznih in drugih vajah gasilci preizkušajo operativno sposobnost enot, z upravljavci vodovodnega omrežja pregledujejo hidrantno omrežje ter različnim organizacijam pomagajo pri izvajanju evakuacij. MC Slovenija, Podravje • Naj stranišče leta 2023je znano Ptuj nekoliko boljši, Ormož slabši kot lani Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB) je letos izvedlo že 15. akcijo naj stranišče v treh kategorijah, v mestnih in drugih (nemestnih) občinah ter bencinskih servisih ob avtocestah. Rezultate objavijo vsako leto ob svetovnem dnevu stranišč, 19. novembru. .. . - Letos so v ocenjevanje vključili tudi javno stranišče v Ljudskem vrtu. Foto: Črtomir Goznik Akcija je tudi letos pokazala, da so javna stranišča večinoma čista, urejena in označena. Nekatere občine so bile bolje ocenjene, druge slabše v primerjavi z letom 2022. Razlogi za nižjo uvrstitev so povezani s higieno prostorov, pomanjkanjem higienskih pripomočkov in neprisotnostjo invalidskih sanitarij. MO Ptuj je letos s skupno oceno 4,230 točke zasedla četrto mesto med mestnimi občinami ali eno bolje kot v letu 2022, ko je bila peta. Ob že znanih lokacijah javnih stranišč je komisija vključila v ocenjevanje tudi javno stranišče ob športnem igrišču v Ljudskem vrtu. Ormož, ki je lani zmagal med drugimi (nemestni-mi) občinami, je z oceno 4,554 točke letos zasedel četrto mesto v tej kategoriji. Društvo KVČB je tradicionalno zidake podelilo občinam, ki še vedno nimajo javnega stranišča. Med njimi so tudi občine Kidričevo, Rače-Fram in Slovenske Konjice. V Lenartu niso mogli odpreti vrat ... Nekaterih javnih stranišč pa iz različnih razlogov niso mogli oceniti, kot npr. javnega stranišča v Lenartu pri avtobusni postaji, ker kljub več poskusom niso mogli odpreti vrat. Med obiskanimi 93 obiskanimi nemestni-mi občinami jih še 52 vedno nima javnih stranišč, 41 pa jih ima eno javno stranišče, od tega so jih 36 vključili v ocenjevanje. Med mestnimi občinami je najvišjo skupno oceno za javna stranišča prejela MO Novo mesto, Črnomelj pa je zmagal med nemestnimi občinami. Med bencinskim servisi ob avtocestah je zmagal bencinski servis Vrtojba - smer Ljubljana. Akcija prispeva k osveščanju o problematiki življenja oseb s KVČB in motivira občine, da na svojih območjih uredijo javna stranišča. V Sloveniji je okrog 7.000 bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo. Nekateri med njimi morajo na stranišče tudi 30-krat na dan, zato potrebujejo stalen in hiter dostop do stranišč, kjerkoli so. MC 12 Štajerski Črna kronika petek • 24. novembra 2023 Podravje • S sojenja Kristijanu Slodnjaku Kirbiš mu je posodil zajeten kupček denarja Februarja bosta od umora v Mostju v juršinski občini, kjer je pod streli neznanega storilca umrl Kidričan Andrej Kirbiš, minili dve leti. Foto: CG Po oceni policije in tožilstva naj bi bil Kristijan Slodnjak naročnik umora Andreja Kirbiša, motiv pa dolžniško-upniško razmerje. Slod-njakov zagovornik Andrej Kac je prepričan, da bi bilo treba zadevo raziskati širše. Tožilstvo na podlagi dokazov policije za pomoč pri kaznivem dejanju bremeni Dornavčana Kristijana Slodnjaka. Ta vpletenost v umor zanika. Njegov odvetnik Andrej Kac je že nekajkrat poudaril, da bi organi pregona morali primer raziskati širše in se med drugim lotiti tudi vprašanja, kdo je streljal, ne pa da je vsa pozornost usmerjena v domnevnega naročnika umora. „Med predkazenskim postopkom niso zbirali drugih dokazov, ampak selektivno dokaze v škodo obtoženega," je dejal Kac in izpostavil, da bi bilo nujno preveriti gibanje pokojnega, in sicer na podlagi podatkov v vseh treh mobilnih telefonih, ki jih je uporabljal. Obtoženi Slodnjak se je najprej branil s prostosti, bil je v hišnem priporu, od letošnje jeseni je priprt v mariborskem zaporu. Na sodišče prihaja v spremstvu dveh pravosodnih policistov, vklenjen v lisice, ki mu jih v sodni dvorani snamejo. S seboj ima obsežen paket dokumentacije, med sojenjem si veliko zapisuje, sugerira odvetniku ali se z njim posvetuje. Na drugi strani sojenje spremlja tudi družina pokojnega Kirbiša, prav tako s svojim odvetnikom. Pred petčlanskim sodnim senatom, v katerem sta dva poklicna sodnika, predsednica senata Bernarda Galun in sodnik Jernej Praznik, se je zvrstila že množica prič, sojenje pa še ne bo tako hitro končano, saj so datumi nadaljevanja glavne obravnave rezervirani za naslednja dva meseca. Kot je slišati v sodni dvorani, so se policisti pri identifikaciji osumljencev umora oprli na zaznamke v Kirbiševem telefonu, od zabeležk v koledarju ter sporočil, vsebina katerih naj bi govorila o dolž-niško-upniškem razmerju med Slodnjakom in Kirbišem. Kot je moč sklepati iz izpovedi prič, Slodnjak naj ne bi bil edini Kirbišev dolžnik. Koliko točno naj bi mu dolgoval, ni jasno, omenja se različne zneske, a v vsakem primeru ne majhne. Ena od prič je govorila o znesku med 100.000 in 150.000 evrov. Pokojni Kirbiš naj bi se ukvarjal s prodajo avtomobilov, posojanjem denarja in domnevno tudi s preprodajo prepovedanih drog, zaradi česar so policisti prav v času pred njegovo smrtjo peljali predkazenski postopek. Slodnjakov zagovornik Andrej Kac je predlagal, da se opravi analiza sledi streljanja, ki naj bi bile na žrtvinih, torej Kirbiševih rokah. Prav tako želi, da se na lokaciji opravi rekonstrukcija dogodka, vendar sodišče tega dokaznega predloga ne bo izvajalo. Sodni senat se je odločil le za ogled kraja, ne pa tudi rekonstrukcijo. Ogled so opravili v sredo, 22. novembra, sicer pa je predsednica senata Bernarda Galun datume za nadaljevanje glavne obravnave zoper obdolžene-ga Slodnjaka rezervirala še za december in januar. Glede na dolgotrajnost kazenskega postopka, pa tudi na očitke v zvezi z zbiranjem dokazov, je bilo v javnosti že slišati dileme, kako se bo zadeva iztekla na koncu. „Vprašanje je, ali se ne bo ponovilo enako kot pred leti pri umoru Franca Klinca, ko obtoženemu umora niso dokazali, drugega osumljenca pa niti niso imeli," je slišati med ljudmi. V primeru Slodnjak-Kirbiš organi dejansko niti nimajo neposrednega osumljenega oziroma obtoženega za umor, temveč le domnevnega naročnika. MZ Na voljo mobilni aplikaciji v Radio Ptuj in Štajerski tednik za ¡OS in Android naprave Majšperk • Zagorelo je na farmi Marka Jusa Farma je pogorela, položnice pa se na nesrečo ne ozirajo »Danes bi moral uhleviti 14.000 piščancev,« je dejal Marko Jus iz Grdine pri Stopercah, z rokami, črnimi od saj, v delavskih oblačilih, ki mu jih najverjetneje še od prejšnjega večera, ko je farma zagorela, ni uspelo sleči, tako kot mu ni uspelo natisniti očesa. Pogorela mu je farma piščancev, farma, ki mu reže kruh že od zgodnjega otroštva. »Alarm se je sprožil, pogledal sem ven in videl ogenj. Nič nisem mogel narediti, le poklical sem lahko na pomoč. Odziv gasilcev je bil res zelo hiter, vendar drugega kot pogasiti tako niso mogli,« je dejal. Zagorelo je v ponedeljek zvečer okrog 19. ure. Čeprav so se gasilci nemudoma odzvali, je ogenj uničil opremo, inštalacije, ventilatorje, nastilj, ki je bil pripravljen za novi turnus piščancev. Koliko znaša nastala škoda, še ni ocenil, zagotovo pa obsega več sto tisoč evrov. »Ne vem, kaj bom,« je preprosto dejal in skomignil. Farme ni imel zavarovane, denarja za celovito obnovo nima. »Vendar to je moja služba in tako kot drugi moram plačati položnice,« je dodal. Ob piščancih redi še nekaj malega govedi, a to ne zadošča za preživetje. »Ne vem,« je ponovil. Vprašanj je bilo dan po požaru več kot odgovorov. Toda čeprav ni vedel, kako naprej, se je lotil tistega, kar najbolje zna in kar počne že celo življenje - dela. Lotil se je čiščenja, postopoma se bo lotil tudi obnove. Z lastnimi rokami, kot vselej doslej, ob pomoči prijateljev, znancev, dobrih ljudi. O vzrokih požara Marko ni želel ugibati, po prvih informacijah, ki jih je prejel, pa naj bi bila kriva električna napeljava. »Hlev za uh-levitev novih piščancev smo pripravljali cel teden, v ponedeljek je bilo že vse optimalno pripravljeno, tudi temperatura. Nič ni kazalo, da bo zvečer izbruhnil ogenj.« Zgor- Foto: Mojca Vtič Marko Jus je rejec perutnine, odkar pomni. V ponedeljek je imel vse pripravljeno, da uhlevi nov turnus piščancev, požar mu je preprečil načrte in ga pahnil v socialno in finančno stisko. Foto: PGD Stoperce Gasilci so v dobri uri pogasili požar, nato pa pomagali pri odstranjevanju nastilja. m/ % v ■ /Jkj i _ .. _ .___ M"' -L ÁK^iih rp i. h ¿ ■ >* smpHK F; ^ u r-* í * " - —um" ' ' " . SB^lfe Na klic na pomoč se je odzvalo 85 gasilcev iz sedmih gasilskih društev. Foto: PGD Stoperce njo etažo so ognjeni zublji povsem uničili, prekriva jo debela plast saj, prav tako ostrešje, ki je bilo pred manj kot petimi leti obnovljeno, medtem ko spodnja etaža skorajda ne kaže znamenj obsežnega požara. »Še sreča, da je bila farma prazna, da še ni bilo piščancev,« je dodal Marko Jus. Sreča v nesreči, torej, čeprav se zdi, da je bila v tem primeru nesreča mnogo večja. Z ognjenimi zublji se je borilo 85 gasilcev s 15 vozili iz gasilskih društev Stoperce, Majšperk, Maj-šperk Breg, Ptujska Gora, Med-vedce, Žetale in tudi Rogatec. »Gorel je objekt 12 x 32 m in osrednji nalogi sta bili notranji in zunanji napad ter zagotavljanje gasilne vode. Pločevinasta streha je požar dušila, gorelo pa je skozi okna in ventilacijske odprtine,« je osnovne podatke o intervenciji povzel vodja intervencije in poveljnik PGD Stoperce Andrej Vrabič po le nekajurnem spancu. Z ognjem so se gasilci borili eno uro, nato pa je sledilo čiščenje nastilja iz hleva in požarna straža. Bila je obsežna in zahtevna intervencija, ki pa je po oceni Vrabiča dobro potekala. Dodal je, da so se gasilska izobraževanja ter skupne gasilske vaje rezultirale v pristopu in samem delu gasilcev. »Lahko bi rekli, da je bila intervencija šolsko izvedena,« je sklenil Andrej Vrabič. Mojca Vtič Katarine (25.) dan ne laže, če po sebi prosincu vreme kaže. -3/10 -4/7 -1/12 -2/9 3/13 -3/8 -2/9 -2/7 -3/9 -1/8 Danes dopoldne bo pretežno jasno, le na severovzhodu bo nekaj oblačnosti. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Popoldne se bo od severa začelo oblačiti. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 0, ob morju okoli 5, najvišje dnevne od 8 do 13 °C. Zvečer in v noči na soboto bodo prehodno manjše krajevne padavine. OBETI V soboto bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. -2/10 Napoved za Podravje -3/10 ■ N W E S pretežno jasno Nedelja 26.11. delno oblačno EPinH Ponedeljek 27.11. Vir: ARSO Nogomet Triglav previsoka ovira za Zavrčane Stran 14 Rokomet Ugoden žreb za Ormož in Gorišnico Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • NK Aluminij, 1. SNL tednik Ana Ekart »Že po Vincenzovem prijemu roke vem, kateri gib sledi« Stran 16 Gimnastika Gimnastika je »in« na Ptuju Stran 15 iPoilulajh na± na íuitounim ijilzlu! RADIOPTUJ tea. afoietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si V zadnjih petih tekmah iztržiti kar največ Slovenski prvoligaši se bodo po reprezentančnem premoru ponovno vrnili v prvenstveni ritem. A ta se ne bo nadaljeval s tekmami 17. kroga, kot bi bilo po prvotnem razporedu, ampak s tekmami zaostalega 3. kroga, ki so ga takrat „odnesle" katastrofalne poplave. Kako bo ta premik terminov vplival na dogajanje na zelenicah, je brezpredmetno razglabljati, v vsakem primeru pa gre za zanimivo situacijo, s katero se bodo morali spopasti vsi prvoligaši v enaki meri. V zadnjih petih krogih pred premorom se bodo šumarji po vrsti pomerili s Koprom, Rogaško, Domžalami, Celjem in Mariborom. Serijo začenjajo z nedeljsko tekmo s Koprom, ki jih je na prvi medsebojni tekmi na Bonifiki prepričljivo premagal z izidom 4:1. Koprčani so -takrat še pod vodstvom Zorana Zeljkoviča - že v 9. minuti vodili 2:0, v 34. minuti je bilo že 3:0. Česa podobnega si šumarji tokrat zagotovo ne smejo privoščiti, če želijo iztržiti pozitiven izid. „Neposredno po remiju z Bravom smo začeli rwjjM m m *m K w Tom Kljun je doslej v slovenskih mlajših reprezentancah zbral že 35 nastopov. Z Aluminijem je podpisal pogodbo do maja 2025. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so nazadnje doma remizirali z Bravom, v nedeljo si vsaj to želijo tudi proti Kopru. razmišljati o Koprčanih, ki se jim želimo oddolžiti za omenjeni poraz. Ni velike filozofije, v domači šumi moramo osvajati več točk in to je prva priložnost," je dejal trener Aluminija Robert Pevnik. Zadnji gol za šumarje je proti Bravu za izid 1:1 prispeval Tin Matic. Verjetno je s tem dokončno napočil čas, da 26-letni Hrvat začne tekmo v konici napada ... Koper ima na drugi strani v svojih vrstah obilico odličnih igralcev (Barišic, Osuji, Nkada, Orazov, Mu-lahusejnovic ...), ki pa na zadnjem srečanju proti Domžalam niso upravičili vloge favorita in so klonili 0:1. Za Koper je bil to šele drugi poraz v sezoni (prvega so doživeli proti Muri v 4. krogu), ob precejšnjem številu remijev (5 - največ med prvoligaši) pa je to pomenilo zdrs na 3. mesto lestvice. Posebna zanimivost gostovanja Kopra v šumi bo tudi nastop Ka-zahstanca Ramazana Orazova, ki je proti Sloveniji zabil svoj prvi reprezentančni gol. Na srečo ta ni bil usoden za uvrstitev Slovenije na EP ... 1. SNL, zaostala tekma 3. krog: Aluminij - Koper (v nedeljo, 26. 11., ob 17.30 v Kidričevem). Kljun iz Italije ponovno na slovenske zelenice V Kidričevem s člansko ekipo že kar nekaj časa trenira Tom Kljun. V tem času je tudi že odigral tekmo, in sicer prijateljske narave, ko je Aluminij v oktobrskem reprezentančnem premoru gostil Maribor (takrat je trenersko mesto zasedel Ante Šimundža). V drugem polčasu je v rdeče-belem dresu na zelenico stopil tudi 19-letni Kljun in celo zadel v polno - postavil je končni izid 1:5. Dva meseca kasneje je tudi uradno postal član Aluminija, s katerim je pogodbo podpisal do 31. maja 2025. »Zares sem vesel, da se je to končno zgodilo, zares dolgo se je vleklo s papirji in registracijo. V teh preostalih petih tekmah je treba pokazati tako individualno kot ekipno kakovost, da se lahko borimo za višja mesta. Do zimskega premora moramo nujno iz teh tekem izvleči maksimum. Ekipo sem v zadnjih mesecih že dodobra spoznal, upam, da ji bom pomagal s kreativnostjo ter zadetki in asistencami,« je dejal mladi napadalni vezist. Tom je celotno nogometno šolo opravil pri Celju, že pri 16 letih pa je debitiral tudi pri članih. V prvi sezoni (2019/20) je vknjižil dva nastopa, v drugi pa že 12 (2020/21). Sledilo je kaljenje pri sežanskem Taboru, tako da je pri svojih 19 letih prišel že do številke 51 nastopov v 1. ligi. Letošnjega januarja je sledil prestop v Italijo, k Lecceju. V njihovi mladinski ekipi je v Primaveri vpisal 13 nastopov, dosegel pa je tudi dva zadetka. Tom je bil v preteklosti stalni član mlajših reprezentančnih selekcij, za katere je skupno (od U-15 do U-19) zbral že 35 nastopov. Petek z izbrano vrsto U-19 v elitni krog kvalifikacij Slovenska nogometna reprezentanca do 19 let se je po zmagi z 1:0 proti albanskim vrstnikom prebila v elitni del kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu prihodnje leto. Slovenski nogometaši so turnir skupine 13 v Albaniji končali brez poraza. Na vrhu so bili Belgijci s sedmimi točkami, druga je bila Slovenija s petimi (remija z Belgijo in Irsko, zmaga z Albanijo), Irska je končala s štirimi, Albanija pa brez točk. Med varovanci Antona Žlogarja je bil tudi mladi vratar Aluminija Jan Petek, ki je na obeh odigranih tekmah - proti Irski in Albaniji - ohranil svojo mrežo nedotaknjeno (0:0 in 1:0). Elitni del kvalifikacij bo na sporedu med 18. in 26. marcem prihodnje leto, evropsko prvenstvo najboljših osmih reprezentanc pa bo med 15. in 28. julijem gostila Severna Irska. Jože Mohorič Nogomet • Reprezentanca Slovenije Ključna sta bila čas in vzdušje v ekipi Slovenska nogometna reprezentanca se je četrtič uvrstila na velika tekmovanja, po EP leta 2000 (Belgija/Nizozemska) in SP leta 2002 (Južna Koreja/Japonska) in 2010 (Južna Afrika). Že sedaj je mogoče slutiti, da bo naslednje leto v Nemčijo odpotovalo veliko število slovenskih ljubiteljev nogometa ... Skupni imenovalec vseh štirih dosedanjih uvrstitev sta selektorja Srečko Katanec in Matjaž Kek. Za prvi slovenski nogometni pravljici je poskrbel Katanec, za naslednji, vključno z letošnjo, pa Kek. Mariborčan je svoj drugi mandat na čelo izbrane vrste začel leta 2018, v njem pa pred sedanjimi zvezdnimi trenutki doživel tudi precej neuspehov, po katerih se je večkrat znašel na udaru kritik in bil tudi blizu zamenjave. NZS je potrebno v tem primeru čestitati - za neukrepanje ... Izkazalo se je, da je bil prav čas, ki ga je imel Kek na voljo za nemoteno uresničevanje svoje vizije, najpomembnejši dejavnik pri uspehu. V isti sapi s Kekom je treba omeniti njegove pomočnike, v prvi vrsti Boštjana Cesarja in Milivoja Nova-kovica. Izkušena nekdanja repre-zentanta s svojimi neprecenljivimi izkušnjami in posledično dragocenimi nasveti natančno vesta, kaj je v določenem delu kvalifikacij treba svetovati igralcem. Še posebej v odločilnem delu, ko so se akterji na igrišču prvič znašli v takšnem položaju. Nič od tega pa ne bi bilo uspešno, če v ekipi že pred tem vsi akterji ne bi ustvarili pozitivne atmosfere. „Mislim, da je bil za ta uspeh ključen ekipni duh. Vsi seveda hočemo igrati, ampak tudi če ne, se vsi spodbujamo. To je zelo pomemben del. Vsi vemo, kaj hočemo, se žrtvujemo drug za drugega in to dela celoto," je o tem povedal Jan Mlakar. Naša izbrana vrsta v primerjavi z najmočnejšimi evropskimi nogometnimi nacijami ne premore toliko indi- vidualne kakovosti, vseeno pa ima v svojih vrstah igralce, ki igrajo v močnih evropskih ligah. Medtem ko so Jan Oblak (Atletico Madrd), Benjamin Šeško (Leipzig) in Jaka Bijol (Udinese) izstopajoči, pa je bil prvo slovensko ime kvalifikacij brez dvoma Petar Stojanovic (Sampdoria). 28-letnik je eden redkih, ki lahko s svojimi prodori in preigrava-nji naredi „višek" v napadalnih akcijah, ob tem pa v obrambi s svojo nepo-pustljivostjo spravlja v obup tekmece. Veliko o njem pove tudi to, da je prišel iz Italije na zadnji reprezentančni zbor poškodovan (za Sampdorio v zadnjem času ni igral), nato pa je bil neposredno udeležen pri obeh golih naše izbrane vrste - v prvem primeru kot tisti, ki je v domala nemogočem položaju priboril penal, v drugem pa kot tisti, ki je odlično potegnil žogo v napad in nato natančno podal Verbiču. Vse drugo je zgodovina . Jože Mohorič Seznam že uvrščenih reprezentanc: - 1. boben: Nemčija, Portugalska, Francija, Španija, Belgija, Anglija; - 2. boben: Madžarska, Danska, Albanija, Avstrija, Turčija, Romunija; - 3. boben: Škotska, Slovenija, Slovaška, Češka, Nizozemska, Hrvaška; - 4. boben: Srbija, Italija, Švica ter trije zmagovalci »play-offa«. V »play-offu« bodo igrale Poljska, Estonija, Wales, Izrael, BiH, Finska, Ukrajina, Islandija, Gruzija, Grčija, Kazahstan in Luksemburg. Žreb skupin za EP bo 2. decembra ob 18. uri v Hamburgu. Petar Stojanovic je ključni mož slovenske reprezentance. 14 Štajerski Šport petek m 24. novembra 2Q23 Nogomet • Pokal Pivovarne Union Triglav previsoka ovira za Zavrčane Zavrč - Triglav Kranj 1:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Zorko (6.), 1:1 Kondic (21.), 1:2 Čeh (88.) ZAVRČ: Maroh, Zorec, Koren (od 90. Vočanec), Draškovič, Hren, Boj-nec, Kajzer, Potočnik (od 90. Mi-halic), Kukovec, Predikaka (od 75. Šibila), Zorko (od 84. Lazar). Trener: Robert Pevnik. TRIGLAV: Kruljac, Bernik (od 20. Ivetič), Ljubijankič (od 75. Mlakar), Šalja, Lečnik Spaic (od 61. Bernik), Kuvek, Okocha (od 46. Čadež), Gašperin (od 46. Dakič), Pokorn, Čeh, Kondic. Trener: Milomič Kondic. Rdeči kartoni: Maroh (73., Zavrč), Kondic (73., Triglav), Bojnec (81., Zavrč). V torek je bila v Zavrču odigrana prva tekma 3. kroga pokalnega tekmovanja v sezoni 2023/24, domači tretjeligaš je gostil drugoligaško zasedbo Triglava. Zavrčani so v prejšnjem krogu pripravili največje presenečenje, saj so izločili prvoligaša iz Kidričevega, blizu uspeha pa so bili tudi tokrat ... Varovanci domačega trenerja Roberta Hojnika so pred približno 100 gledalci odlično začeli tekmo in že v 6. minuti po odvzeti žogi povedli z zadetkov Roka Zorka - 1:0. Z dodatno dozo samozavesti so tudi v nadaljevanju tekme držali ravnotežje na igrišču, oz. so bili celo boljši tekmec. V 21. minuti so pokazali celo preveliko mero poguma, kar je po napačni podaji v zadnji vrsti pripeljalo do izenačenja - v polno je z natančnim strelom zadel Leon Kondič - 1:1. Do konca polčasa so bili domačini bližje drugemu zadetku; tako sta Draškovič v 23. in Bojnec v 42. mi- nuti neuspešno poskušala z glavo, poskus Predikaka v 44. minuti pa je gostom uspelo v zadnjem trenutku blokirati. Edini nevarni poskus so gostje zmogli v 45. minuti, strel Domna Lečnika Spaica iz velike razdalje pa je zletel mimo gola. S pobudo domačinov se je začel tudi drugi polčas, nato pa so v 55. minuti zapretili gostje: po prostem strelu in odbiti žogi je rezervist Janko Ivetič akcijo zaključil s strelom, žoga pa je oplazila vratnico. Najbolj napeti trenutki tekme so se zgodili v 73. minuti, ko je domači vratar Žiga Maroh s posredovanjem izven 16-metrskega prostora že drugič uspešno ustavil prodor Leona Kondiča. Sodnik Nejc Gergič je dosodil prosti strel za Zavrčane, akterja pa sta začela z ostrim medsebojnim verbalnim obračunavanjem. Sledil je oster odziv sodnika, ki je oba srboriteža z rdečim kartonom poslal pod prho ... Na domači klopi so morali odreagirati, Predikaka je prepustil mesto rezervnemu vratarju, 17-letnemu Anžetu Šibili. Ko se je igra po nekaj minutah stabilizirala, pa so domačini doživeli naslednji udarec: najaktivnejši igralec na igrišču Jaša Bojnec je prejel drugi rumeni karton in posledično rdečega ... Kljub izredni borbenosti so domačini z igralcem manj v zaključku vendarle klonili: najboljši igralec Triglava Mark Čeh (nekdanji član mlajših selekcij Olimpije in Domžal) je po lepi akciji sprejel žogo na levi strani, nato pa jo je s prisebnim strelom poslal mimo vratarja v mrežo - 1:2. Matevž Kukovec, Zavrč: „Ta tekma je bila za nas nagrada za uspešen zaključek jesenskega dela sezone. Na razmočenem igrišču so imeli gostje po pričakovanjih žogo nekoliko več v svoji posesti, mi pa smo se osredotočili na protinapade. Po uvodnem golu smo dobili krila, morda smo pričakovali celo prevelika, tako da so gostje našo napako kaznovali z izenačenjem. V končnici srečanja so nas izključitve nekoliko spravile s tira in smo prejeli odločilni gol. Sicer se je videlo, da se lahko enakovredno kosamo z drugoligašem, zato lahko gremo z nasmehom na obrazu na odmor in potem optimistično v drugi del sezone." V sredo klonila naslednja prvoligaša V sredo je na igrišče stopilo šest prvoligašev (Bravo in Aluminij sta izpadla že v prejšnjem krogu, Maribor in Mura pa sta tekmi odigrala v četrtek, po sklepu redakcije, op. a), znova pa je prišlo do dvojnega osipa. Izpadli sta ekipi, ki sta skupaj doslej osvojili tri lovorike ... Najprej se je to zgodilo Domžalča-nom (dvakratni prvaki v letih 2011 in 2017), ki so v Novi Gorici klonili proti domačemu drugoligašu. Varovancem trenerja Mirana Srebrniča v zaključku jesenskega dela sezone v 2. ligi „niso cvetele rože" (od 12. do 16. kroga so doživeli tri poraze, dvakrat pa so remizirali), zato so se poskušali navijačem odkupiti v pokalnem tekmovanju. To jim je v celoti uspelo, napredovali so z zadetkoma 16-letnega Maja Blažiča in 33-letnega kapetana Nejca Mevlje. Še večje presenečenje je izpad Celjanov (prvaki leta 2005), ki so vodilna ekipa 1. lige. V Lendavi so pri __ Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča (na fotografiji Rok Zorko) so v pokalnem srečanju močno namučili drugoligaša iz Kranja. vodilnem drugoligašu vodili vse do 85. minute, ko jih je Stjepan Oštrek z izenačenjem kaznoval za neambiciozno igro. V podaljških se izid ni spremenil, pri izvajanju penalov pa je bil neuspešen edino kapetan Celja Denis Popovič ... V velikih težavah so se znašli tudi igralci Rogaške, ki so v 85. minuti prejeli gol proti nižjeligašu IB 1975 Ljubljana (4. liga). Na njihovo srečo je Oliver Kregar dve minuti kasneje izenačil, v podaljšku pa so prvoliga-ši vendarle postavili stvari na svoje mesto. Velenjski Rudar je z Olimpijo zamenjal domačinstvo tekme (pravilo je, da nižjeligaši igrajo doma, op. a.), a ta ni bila odigrana v Stožicah, ampak na stadionu na Kodeljevem. Olimpija je suvereno slavila, zadnji gol na srečanju pa je dosegel Marko Brest. Jože Mohorič Rokomet • Pokal Slovenije, žreb Ugoden žreb za Ormož in Gorišnico Med tednom je bil na sedežu Rokometne zveze Slovenije v Ljubljani izveden žreb osmine finala letošnjega pokalnega tekmovanja. Med 16 najboljšimi slovenskimi ekipami v tem tekmovanju sta se znašla tudi Jeruzalem Ormož in Moškanjci-Gorišnica. Preostala naša predstavnika v pokalnem tekmovanju sta lahko z žrebom zadovoljna, saj sta dobila premagljiva tekmeca. Finalisti pretekle sezone Ormoža-ni se bodo za uvrstitev med najboljšo osmerico merili z Mokercem, ki nastopa v 1. B-ligi. „Tekmec zagotovo ne spada v kategoriji lahkih, saj spada v vrh naših 1. B-ligašev. V svojih vrstah ima nekaj odličnih rokome- tašev ter mladega in ambicioznega trenerja Jaka Peterlina. Nedvomno bomo morali 'biti pravi', če se bomo želeli uvrstiti med najboljšo osmeri-co," je po žrebu dejal trener Jeruzalema Saša Prapotnik. „Gre za eno boljših ekip 1. B-lige, ki je na domačem terenu lahko zelo nevarna. Previdnost vsekakor ni odveč, je pa dejstvo, da je vse odvisno od nas. Če bomo tekmo vzeli maksimalno resno, se lahko nadejamo MVW ■Mfe&m t S tL i*7»"1L_i 7 'T, M Foto: Črtomir Goznik Ormožani bodo kot aktualni podprvaki pokalnega tekmovanja v osmini finala favoriti proti 1. B-ligašu iz osrednjega dela države. napredovanja med osem najboljših ekip letošnjega pokalnega tekmovanja. Z žrebom smo zadovoljni, dano priložnost pa bo treba izkoristiti na parketu. Imamo lepo priložnost, da tudi letos naredimo odmeven rezultat v Pokalu Slovenije," pa je o naslednjem tekmecu v Pokalu Slovenije razmišljal kapetan Ormoža Tomislav Balent. Podobno velja za Gorišničane, ki jim je žreb namenil zasedbo Črnomlja. Gre za tekmeca iz iste lige (1. B), za nameček dobro poznanega, saj so se z njim merili prav v zadnjem prvenstvenem krogu, v soboto v gosteh - razšli so se z remijem 32:32. „V tem delu tekmovanja so vsi tekmeci za nas zahtevni, Črnomelj pa je bil med njimi ena od najboljših izbir. Nedvomno smo sposobni preskočiti to oviro, še posebej zaradi tega, ker igramo v domači dvorani," je po žrebu povedal Nejc Šandor, kapetan Gorišnice. V preostalih parih je žreb v dveh primerih na nasprotno stran postavil 1. A-ligaša, Koper in Loko v enem ter Ribnico in Slovenj Gradec v drugem, kar bosta po pričakovanjih najzanimivejša para tega dela tekmovanja. Igra se na eno zmago, predviden termin pa je 13. december. Pokal Slovenije, pari osmine finala: Moškanjci-Gorišnica - Črnomelj Mokerc KIG - Jeruzalem Ormož Frankstahl Radovljica - Celje Pivovarna Laško Maribor Branik - Dol THI Hrastnik Koper - Urbanscape Loka Riko Ribnica - Slovenj Gradec LL Grosist Slovan - Krka Ljubljana - Trimo Trebnje JM Pokal Pivovarne Union, 3. krog: Zavrč - Triglav Kranj 1:2 (1:1); Olimpija - Rudar Velenje 4:1 (2:0); strelci: 1:0 Pedro Lucas (3.), 2:0 Po-savec (35.), 3:0 Diogo Costa (54., z 11 m), 3:1 Džumhur (59.), 4:1 Brest (91.); ' IB 1975 Ljubljana - Rogaška 1:3 (0:0, 1:1); strelci: 1:0 Perkovic (85.), 1:1 Kregar (87.), 1:2 Gradišar (99.), 1:3 Majcenovic (105.); Odranci - Koper 0:3 (0:0); strelci: 0:1 Mulahusejnovic (58.), 0:2 Nkada (60.), 0:3 Osuji (87.); Fužinar Ravne - Kalcer Radomlje 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Cerar (45.), 0:2 Šošic (81.); Gorica - Domžale 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Blažič (49.), 1:1 Stuparevic (56.), 2:1 Mevlja (79.); Nafta 1903 - Celje 6:5 (1:1, 0:1 - po 11-m); strelca: 0:1 Edmilson (3.), 1:1 Oštrek (85). Preostale tekme: Primorje eMundia - Maribor (v četrtek) Eltron Šenčur - Mura (v četrtek) - sobota, 24. november: ob 13.00: Podvinci - Tabor Sežana ob 13.00: Roho - Ilirija 1911 ob 13.00: Rudar Trbovlje - Sij Acroni Jesenice ob 13.00: Aluvar Gančani - Beltinci Klima Tratnjek - nedelja, 25. november: ob 11.00: Videm - Hajdina ob 12.00: Čarda Martjanci - Prekmurec Dobrovnik ob 13.00: Središče - Avto Rajh Ljutomer Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED ZAOSTALIH TEKEM 3. KROGA, V SOBOTO OB 13.00: Rogaška - Domžale; OB 17.30: Kalcer Radomlje - Olimpija; V NEDELJO OB 13.00: Bravo - Celje; OB 15.00: Mura - Maribor; OB 17.30: Aluminij - Koper. Rokomet • 1. B SRL (m) RAZPORED 11. KROGA, V PETEK OB 19.30: Moškanjci-Gorišnica -Grosuplje, Butan plin Izola - Krško; V SOBOTO OB 19.00: Velika Nedelja - Herz Šmartno, Jadran Hrpelje-Kozina - Dol Tki Hrastnik; OB 19.30: Mokerc-Kig - Kočevje, Radovljica - Črnomelj. 2. SRL (m) 7. KROG: Drava Ptuj - Nova Gorica (v soboto ob 19.00). Futsal • 1. SFL RAZPORED 8. KROGA, V PETEK OB 20.00: Sevnica - Dobovec, Op-last Kobarid - Siliko Vrhnika; OB 20.30: Meteorplast Šic bar - Bronx Škofije, Dobrepolje - THE Nutrition Extrem. Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž) 6. KROG: Weiler Volley Zreče 2 - ŽOK Ptuj (v soboto ob 16.00). Kegljanje • 3. SKL - vzhod (m) 8. KROG: Drava Ptuj - Pergola hiše 2 (v soboto ob 14.00). Namizni tenis • 2. SNTL (m) 4. KROG: Vesna - Ptuj, Ilirija - Cirkovce I (obe v soboto ob 10.00), Vesna - Cirkovce, Ilirija - Ptuj (obe v soboto ob 14.00). JM petek • 24. novembra 2023 Šport, šport mladih, rekreacija Štajerski 15 Gimnastika • GD GIA Ptuj Gimnastika je »in« na Ptuju Gimnastika sodi med osnovne bazične športe in ima na Ptuju dolgo in zanimivo zgodovino. Skozi čas so se razvili številni dobri gimnastičarji in gimnastičarke, sedaj pa v Gimna-stičnem društvu GIA Ptuj raste nova gimnastična generacija otrok. V trim kabinetu športne dvorane Center redno vadijo pod vodstvom trenerjev Rikarda Flanjaka, Nataše Fla-njak, Tjaše Flanjak, Andreje Kante, Nine Brumen in Tadeja Plohla. Vsi imajo skupaj v treh različnih vadbenih skupinah kar 150 otrok, kar nakazuje, da je gimnastika na Ptuju zelo priljubljena. „Res smo veseli, da imamo pri nas toliko vadečih otrok. Seveda jih sprejemamo glede na naše razpoložljive kapacitete in število trenerjev. Včasih se žal zgodi, da kakšnega otroka zaradi zasedenosti ne moremo sprejeti takoj, vendar ga kasneje, ko se kakšno mesto sprosti, pokličemo in povabimo na vadbo gimnastike, ki jo imajo pri nas vadeči otroci zelo radi," je o velikem zanimanju otrok za ta zelo lep in težek šport dejala trenerka Tjaša Flanjak. V svojih vrstah imajo otroke od tretjega leta starosti (za najmlajše imajo organiziran gimnastični vrtec, ki ga v tem šolskem letu izvajajo v Kidričevem, Juršincih in na Ptuju, op. a.) pa do konca srednje šole. Treningi potekajo od ponedeljka do petka, Foto: Črtomir Goznik Skupinska slika Članou Gimnastičnega društua GIA Ptuj Foto: Črtomir Goznik Manca Žiher skupine pa so v osnovi razdeljene na tekmovalno skupino, predšolske otroke in rekreacijo. Za vse omenjene skupine imajo skrbno sestavljen program treningov in vaj, o katerih Flanjakova doda: „Z najmlajšimi začnemo z osnovami, kar pomeni, da se otroci pri treh letih z gimnastiko spoznavajo preko igre. Učimo jih od prevalov naprej, prevalov nazaj, koles, stoj... To je naš glavni cilj, da pridejo otroci do te osnove. Ko jih enkrat osvojijo, napredujejo v višje vadbene skupine, kjer jih razdelimo v rekreativne in tekmovalne skupine. S tekmovanji lahko ob resnem ukvarjanju začnemo že pri šestih letih, v rekreativni skupini pa delamo dvakrat na teden." Ponedeljki, srede in petki so rezervirani za tekmovalno skupino, medtem ko predšolski otroci in rekrea- Kegljanje • KK Drava Ptuj Zmagi proti Radljam in Laškemu Na kegljišču Deta centra na Ptuju sta moška in ženska ekipa Keglja-škega kluba Drava v sedmem krogu tekmovanja dosegli zmagi. Ptujčani so s 6:2 premagali Pivovarno Laško, Ptujčanke pa s 7:1 drugo ekipo Re-moplasta. 1. B-liga - vzhod (ž) 1. radenska 5 5 0 0 34:6 10 2. šoštanj 6 5 0 1 27:21 10 3. slovenj gradec 5 3 0 2 26:14 6 4. drava ptuj 5.ceršak 6. remoplast 2 7. fužinar 8. lendava 6 3 0 3 24 5 3 0 2 24 6 10 4 6 0 0 6 12:3' 5 10 3 10:3' 11:3 24 6 16 6 7 2 6 0 0 0 5. pivovarna laško 7 3 1 3 31:25 7 6. prepolje 7 3 0 426.5:29.5 6 7. hrastnik 2 6 2 1 3 21:27 5 8. lokomotiva 2 6 1 1 4 19:29 3 9. miklavž 6 1 0 516.5:31.5 2 Drava - Pivovarna Laško 6:2 (3119:3072) DRAVA: Bojan Krušič 503, Marko Godec 540, Boris Premzl 506, Uroš Krušič 537, Robi Golob 542, Janez Krajnc 491 Tekmec moške ekipe Drave je bila Pivovarna Laško, ki je lansko sezono še nastopala v 2. ligi, letos pa proti Drava - Remoplast 2 7:1 (2779:2600) DRAVA: Nada Fridl 506, Milena Štamfer Golob 457, Marina Kram-berger 511, Marjana Šauperl/Tjaša Kramberger 342, Melita Krušič 523, Lidija Hrenko 440 Ženska ekipa Drave je imela za tekmice ekipo Remoplast 2 iz Radelj, v kateri se učijo in kalijo mlade igralke, ki šele začenjajo svojo kegljaško kariero, da bodo v prihodnosti nasledile svoje starejše kolegice iz prve ekipe, ki so trenutno na vodilnem mestu v 1. državni ligi. Domačinke so tekmo zanesljivo dobile, saj so gostjam prepustile zgolj eno zmago. Najboljša pri domačih je bila Melita Krušič s 523 podrtimi keglji, pri gostjah pa Silva Mravljak s 494 keglji. 3. državna liga vzhod (m) 1 krilato kolo 6 4 1 1 27:21 9 2. pergola hiše 2 6 4 0 2 30:18 8 3. drava ptuj 6 4 0 2 27:21 8 4. lendava 6 4 0 2 26:22 8 tivci vadijo ob torkih in četrtkih. Ne glede na veliko število otrok je predsednik GD GIA Ptuj Rikardo Flanjak dejal, da so odprti tudi za nove vpise in da se v društvu vsi skupaj trudijo mladim na strokovni način prenašati svoja gimnastična znanja. Nov sistem gimnastičnih tekmovanj V GD GIA Ptuj veliko delajo s tekmovalno skupino, ki jo sistematično pripravljajo na različna tekmovanja. Letos je Gimnastična zveza Slovenije (GZS) uvedla nov sistem tekmovanj. „Naš program Gimnastika za vse se je v tem letu izbrisal iz sistema tekmovanj GZS, ki je namesto tega uvedla stopenjski pravilnik tekmovanj. To pomeni, da so otroci usmerjeni v vrhunski tekmovalni šport. Tekmovanja so namreč razdeljena od prve do šeste stopnje, ko pa tekmovalci dosežejo nek nivo, gredo nastopat na nacionalno in mednarodno stopnjo, kar predstavlja zares vrhunski program gimnastike," je novost predstavila Tjaša Flanjak. Člani ptujskega gimnastičnega društva so še v osnovnih tekmoval- nih stopnjah, v katerih je letos nastopilo na tekmovanjih po Sloveniji veliko mladih nadarjenih gimnasti-čark in nekaj gimnastičarjev. Čeprav rezultat na teh tekmovanjih ni bil v ospredju, ampak je bil v ospredju vadbeni napredek, velja omeniti nekaj najboljših doseženih rezultatov v letu 2023. Na Pokalu Slovenije je po opravljenih vseh štirih vajah Manca Žiher zasedla 9. mesto, medtem ko je bila Zoja Krajnc štirinajsta. Pred dnevi je bila na Pokalu Ruš Ana Do-leček peta, medtem ko je ptujska ekipa zasedla zelo dobro 2. mesto. David Breznik Atletika • Veterani AK Ptuj Marko Sluga najboljši, visoko tudi Miki Prstec in Karmen Grnjak pričakovanju ne sodi med boljše ekipe v 3. ligi. Tekmo so domačini kot običajno začeli precej zadržano, potem pa jim je steklo, tako da so dosegli zelo soliden skupni rezultat - s 3119 podrtimi keglji najboljši letos. Posebej sta se izkazala Marko Godec s 540 in Uroš Krušič s 537 podrtimi keglji. Slednji jih je v prvih 60 lučajih podrl kar 292, potem pa mu je zmanjkalo moči in koncentracije. Zmagi sta prispevala še Boris Premzl in najboljši posameznik ekipe Robi Golob, ki je podrl 542 kegljev. Pri gosti je izstopal Alojz Vodeb s 537 podrtimi keglji. David Breznik V Tržiču so pripravili letno skupščino Zveze atletskih veteranov Slovenije. Po izredno lepo organiziranem ogledu mesta in skupnem kosilu so razglasili najboljše veterane sezone 2023. Razdelili so tudi Bilten sezone 2023, kjer so objavili tabelo najboljših vseh časov: Marko Sluga zaseda prvo mesto s 53 medaljami iz svetovnih in evropskih prvenstev ter iger. Tudi Miki Prstec je kot precej mlajši na zavidljivo visokem mestu. Na podelitvi za atletsko sezono 2023 je pri veteranih na vrhu Marko Sluga, kot najboljši slovenski atlet veteran je zasluženo na prvem mestu. Visoko je tudi Miki Prstec, in sicer je bil tretji najboljši. Ptujska atleta sta bila v sezoni podprvaka sveta in Evrope, Marko Sluga v skoku v višino in metalskem peteroboju, Miki Prstec pa v metu krogle in metalskem peteroboju. Zraven tega sta osvojila niz medalj na balkanskih in državnih prvenstvih. Ob omenjenih dveh atletih je bila zelo visoko tudi članica Atletskega kluba Ptuj Karmen Grnjak, ki je zasedla skupno peto mesto. Najboljša slovenska atletinja veteranka je pos- Foto: osebni arhiv Marko Sluga in Miki Prstec tala Marjeta Čad. Po uspešni letošnji sezoni bo glavni cilj ptujskih veteranov za naslednjo sezono usmerjen na svetovno in evropsko prvenstvo, ki bosta v Goteborgu na Švedskem in Torunu na Poljskem. David Breznik Foto: Kegljaški klub Drava Ptuj Marko Godec je na dvoboju proti Pivovarni Laško pokazal dober nastop. Planinski kotiček Alpinistična šola PD Ptuj Alpinistični odsek Ptuj pod okriljem PD Ptuj razpisuje Alpinistično šolo z začetkom 14. 12. 2023. Vabljeni vsi, ki želite spoznati svet navpičnih sten in vsi tisti, ki si želite le znanja za varnejše gibanje v zahtevnejšem in brezpotnem gorskem svetu. V gorah nam lahko marsikdaj pridejo prav tako znanje kot izkušnje iz alpinistične tehnike. Z alpinistično šolo boste naredili prvi korak k varnejšemu obiskovanju gora v vseh razmerah in letnih časih, hkrati pa boste dobili izkušeno in preverjeno družbo za vaša nadaljnja gorska in plezalna doživetja. Alpinistična šola zajema: - teoretična predavanja, - praktične vaje iz vrvne tehnike, - trening plezanja in plezalne tehnike, - športno plezanje, - plezanje v kopni skali, snegu in ledu. Alpinistična šola se zaključi z izpitom, s katerim pridobite naziv »mlajši alpinistični pripravnik/pripravnica«. Prijavite se na www.pdptuj.si, v pisarni društva ali na e-naslov sandi.kelneric@siol.net, na tel. 041 694 885 ali preko SMS-sporočila. POMEMBNO: uvodni sestanek Alpinistične šole bo 14. 12. 2023 ob 18.00 v prostorih PD Ptuj, Prešernova ulica 18. 16 Štajerski Šport, pogovori petek • 24. novembra 2023 Ples • Ana Ekart »Že po Vincenzovem prijemu roke točno vem, kateri gib sledi« Foto: Črtomir Goznik Od Bolgarije, Belgije, Anglije do Kanade, Japonske in Vietnama Koliko držav pa sta letos obiskala, ko sta nastopala na tekmovanjih? A. Ekart: „Bilo jih je kar nekaj, čeprav je bila večina tekem vendarle v Italiji, ki je plesno zelo razvita država. Ostale države so bile še Bolgarija, Vietnam, Anglija, Avstrija, Kanada, Belgija in Japonska." Kako pa je s plesnimi oblekami, jih veliko menjuješ? A. Ekart: „Glede oblek imam veliko srečo, da imam zanje sponzorje. Te obleke je zelo težko dobiti. Gospa, ki nama zadnja tri ali štiri leta šiva te obleke, je iz Bolgarije. Ko imam pomembna tekmovanja, kot npr. svetovno prvenstvo, obleko načrtujem že nekaj mesecev naprej. Skupaj s trenerko pogledava ideje, potem kaj predlagam, gospa pa na koncu izriše skico in zašije obleko." Ta obleka gre potem verjetno v prodajo in jo uporabi nekdo drug? A. Ekart: „Tako je, zanimivo je, da se v bistvu zelo hitro prodajo. Ko šivilja ali jaz objaviva obleko na spletu, se precej hitro proda." Ana Ekart: „Skupaj s trenerji smo se odločili, da se bomo določeno obdobje bolj fokusirali na tango, ker je to najin najboljši ples. Tako sva ga trenirala še bolj intenzivno." »Neprimerljivo je, kako sva plesala pred petimi leti in zdaj« Pri plesu radi rečemo, da je plesalec tisti, ki vodi. Kako je to na taki vrhunski stopnji, na kateri sta vidva? A. Ekart: „Pomembno je, da plesalec vodi. Zato je šport v paru tudi toliko težji kot kakšen solo šport. Vedno moram biti pozorna na to, kakšen gib on naredi, ker je tudi precej improvizacije, sploh na tekmovanjih." Torej je povezanost med plesalcema nedvomno zelo pomembna? A. Ekart: „Ja, zelo je pomembno, da si s plesalcem v dobrem odnosu, ker se to potem tudi čuti na samem plesu." Z Vincenzom skupaj plešeta že peto leto: kako bi primerjala vajine nastope na začetku in zdaj? Kako sama občutiš to razliko? A. Ekart: „Na začetku je bilo precej težko, ker je imel on drugačen stil plesanja kot jaz. Na začetku je vedno potrebnega nekaj časa, da se plesalca med sabo ujameta. Iz tega vidika je neprimerljivo, kako sva plesala tedaj in kako pleševa sedaj. Sedaj se počutim kar domače. Po toliko urah treninga skozi vse dni že po njegovem prijemu roke točno vem, kateri gib sledi." Ptujčanka Ana Ekart, letnica 1999, je naslednja v vrsti izjemnih slovenskih plesalk, ki posegajo po najvišjih mestih na velikih tekmovanjih v športnem plesu. Skupaj z Vincenzom Chianesejem je zadnji veliki uspeh dosegla v Avstriji, kjer je v Schlad-mingu potekalo svetovno prvenstvo v kombinaciji. Vedno nasmejana Ana je sicer razpeta med Slovenijo in Italijo, med Ptujem, Ljubljano in Molinellom. „V Italiji sem sedaj že peto leto, tako da sem se v bistvu že kar navadila na življenje tam. Večina treningov poteka v Molinelli v bližini Bologne, kjer je ena največjih akademij za športne plese, tako za standardne kot latinskoameriške plese. Tam so tudi vsi najini trenerji, ki naju spremljajo. V Slovenijo občasno prihajam na faks v Ljubljano (specialna pedagogika, op. a.), za kakšen dan pozdravit domače na Ptuj, občasno tudi k zobozdravniku (smeh). Enkrat na mesec zagotovo pridem na Ptuj." Kako usklajuješ ples in študij? A. Ekart: „Hvala bogu sem že diplomirala, sedaj sem na podiplomskem študiju. Opraviti moram samo še dva izpita in eno seminarsko nalogo, kjer je bilo potrebne nekoliko več prisotnosti. V največji meri se poskušam dogovarjati s profesorji glede prisotnosti, da potem nimam težav, ko malo več manjkam zaradi intenzivnih treningov in nastopov na tekmovanjih. Če pa lahko, pa vedno pridem na predavanja. Napisati moram še magistrsko nalogo, ampak lepo počasi ... (smeh)." V zadnjem času sta skupaj z Vin-cenzom nastopila na dveh plesnih tekmovanjih v Avstriji in Kanadi. Na svetovnem prvenstvu v Avstriji sta tekmovala v kombinaciji. A. Ekart: „Ja, to je bila najina najpomembnejša tekma tega leta. Vedela sva, da v kombinaciji lahko doseževa najboljši rezultat, ker sva dobra tako v standardnih kot latin-skoameriških plesih. Upala in pričakovala sva uvrstitev v finale, ko pa sva prišla na stopničke (3. mesto, op. a.), pa sva bila še toliko bolj vesela." »Že od prvega plesa dalje sva se dobro počutila« Kako je potekalo samo tekmovanje? A. Ekart: „Tekmovanje se je začelo že zjutraj, skozi cel dan smo plesali osem rund, kar je bilo zelo naporno. Ena runda pomeni vseh pet standar- dnih in pet latinskoameriških plesov. Najprej se odplešejo vsi standardni plesi, potem se preoblečemo in odplešemo še vse latinskoameriške plese. Ko to odplešemo, se razglasijo rezultati, kdo je prišel v naslednjo rundo. Naprej gre približno polovico parov, tako da na koncu pridemo do šestih finalistov. Dopoldan smo imeli prve štiri runde, potem smo imeli dve uri premora za kosilo, potem pa se je nadaljevalo do večera. Finale je potekal ob 21. uri zvečer v standardnih plesih in ob 22. uri še latinskoameriških. Kljub temu da je bilo naporno, sva cel dan imela nek dober občutek - že od prvega plesa dalje sva se dobro počutila. V teh občutkih sva zdržala vse do zadnjega plesa, kar nama je bilo zelo všeč. Po tekmi sva dobila dosti lepih komentarjev, češ 'da napredujeva, da greva v pravo smer ...', tako da je bil to res lep dan. V tem kontekstu moram povedati, da so bili z nama tudi najini navijači: prišla je mama, pa soseda, ki ima zelo rada ples, tudi Vincenzova oče in sestra sta prišla. Njegova sestra tudi pleše, gre za zelo plesno družino. Tako nama je med tekmo lahko dala kakšne koristne komentarje, kar nama je dosti pomagalo. Na tekmovanjih sva sicer dostikrat sama, tako da je toliko lepše, ko imava ob sebi svoje navijače." Kakšna je bila konkurenca v Schladmingu? A. Ekart: „Konkurenca je bila zelo močna, prisotnih je bilo dosti zelo dobrih parov - skupaj nas je bilo več kot 40. V finalu smo plesali pari iz šestih različnih držav (v finalu pleše šest parov, v polfinalu 12 - vedno šest manj, op. a.). Midva sva v dveh plesih premagala par, ki je bil potem drugi, v nekaterih naju je premagal par, ki je bil četrti - bilo je res zelo raznoliko in pestro. Ker so nekateri pari boljši v standardnih, nekateri pa v latinskoameriških plesih, pri kombinaciji v bistvu do zadnjega plesa ne veš, kako boš na koncu umeščen. Napetost stopnjuje tudi to, da med samim tekmovanjem ne zvemo rezultatov po vsakem plesu, ampak je razglasitev samo na koncu. Lahko si predstavljate, da je bilo zaradi tega napeto vse do zadnjega plesa in še posebej na razglasitvi. Zmagal je par iz Japonske, drugi je bil iz Moldavije, potem sva bila midva, četrti je bil iz Rusije, peti iz Danske in šesti iz Nemčije. Na podelitvi so naju oba obdajali posebni občutki." Se vsi najboljši poznate med seboj? A. Ekart: „Zelo dobro se poznamo, ja. To se pozna tudi na samem plesišču, kjer ima vsak nekaj strategij. Recimo Vincenzo je zelo tempe- ramenten, najina močna plesa sta tango in quick step - sva bolj energični par. Tako imava strategije, da želiva pri katerem plesu koga premagati in takrat kakšen ples zapleševa zraven konkurenčnega para, da se vidi razlika." Torej sta tango in quick step vajini močni točki? A. Ekart: „Ja, ko sva trenirala, smo se skupaj s trenerji odločili, da se bomo določeno obdobje bolj fokusi-rali na tango, ker je to najin najboljši ples. Tako sva ga trenirala še bolj intenzivno - v Schladmingu sva dosti prvih mest dobila ravno pri tangu." »Lep je občutek, da sva zapisana zraven najinega trenerja, ki je tam zmagal pred približno 20 leti« Časa za slavje pa ni bilo na pretek, saj vaju je že kmalu čakal nastop v Kanadi. A. Ekart: „Iz Schladminga sva prišla domov v ponedeljek, v torek sva že imela treninge in v četrtek sva že letela v Kanado." Kakšno je bilo tekmovanje v Kanadi? A. Ekart: „To je bilo veliko mednarodno tekmovanje z nazivom Snow Ball Classic, spet so nastopali plesalci iz precej držav. Največ jih je bilo seveda iz Kanade, a se je v finale uvrstil le en par iz Kanade. To je sicer zelo posebno tekmovanje z zelo dolgo tradicijo. Na njem je npr. plesal tudi najin trener Paulo Bosco, ko je bil svetovni prvak. Zato je bilo za naju zelo posebno nastopati na tem tekmovanju. Za nastop sva prejela povabilo in nama je bilo v veliko čast plesati tam." Na koncu sta celo zmagala! A. Ekart: „Prvi dan je tekmovanje potekalo v standardnih, drugi dan pa v latinskoameriških plesih, v vsaki konkurenci posebej - zmagala sva v obeh. Bilo je zelo posebno, na koncu sva imela kot zmagovalca častni ples, kar je bilo zelo lepo. Posebno je bilo tudi zato, ker sva za zmago dobila res ogromen pokal; videla sva, da so na njem zapisani vsi zmagovalci tega tekmovanja, od samega začetka do danes. Gre za prehodni pokal, ki ostane v tem plesnem klubu, kjer izvajajo to tekmovanje. Lep je občutek, da sva zapisana zraven najinega trenerja, ki je tam zmagal pred približno 20 leti." Kako sicer izgledajo vajini običajni treningi v Italiji? A. Ekart: „Imamo veliko različnih treningov, za različne namene. Največ trenirava sama, vadiva tehniko po navodilih trenerjev. Vsak teden imava individualne ure s trenerji, posebej za standardne in posebej za latinskoameriške plese. Potem imamo t. i. 'performance' - to so plesno--kondicijski treningi, v bistvu simulacija tekmovanja. Na teh treningih pleševa program od začetka do konca ali pa pleševa in imava vmes vaje in potem znova naprej ... To je odlično za kondicijo in za vzdržljivost. Potem imava tudi kondicijske treninge v fitnesu. V Molinellu je v bistvu cel sklop dvoran, vse je na enem mestu. Včasih greva tudi na jogo, kar nama precej pomaga. Pomaga nama tudi posturolog, ki se ukvarja z držo. Gleda v bistvu to, katere mišice pri katerem gibu najbolj delajo in v skladu s tem prilagaja vaje. To je zato, da pri gibih ne bi uporabljala napačnih mišic. Pri standardnih plesih se dostikrat zgodi -sploh jaz, ki imam tako posebno držo nazaj -, da obremenim hrbtenico. Če gibe izvedem pravilno, je naj ne bi, uporabiti moram trebušne mišice. Ta posturolog je sam plesalec in se res spozna na to. Po njegovih nasvetih potem delava različne vaje. Imava torej res veliko različnih treningov." Kdo vama pomaga pri koreografijah? A. Ekart: „V glavnem jih sestavi trener, potem pa midva med treningi vidiva, da nama kateri del ne odgovarja. Vincenzo je zelo ustvarjalen, ima bogato domišljijo, zato si velikokrat kakšen del kar sam izmisli in ga potem pokaževa trenerju. Trener se potem odloči, ali je to tisto ta pravo ali pa je samo dober občutek in ne izgleda najboljše. To se večkrat zgodi, da je občutek zelo dober, izgleda pa slabo (smeh). Tako da koreografija nastaja v sodelovanju s trenerjem." Kakšen je načrt glede naslednjih tekmovanj? A. Ekart: „Letos naju čaka še svetovno prvenstvo v standardnih plesih, potekalo bo v Belgiji. To je do konca leta najpomembnejše, potem naju čaka še Japonska, kjer bova tudi nastopila s povabilom. Povabili so prvih pet parov iz kombinacije v Cervi, kjer je bilo tudi letošnje veliko tekmovanje, pa tudi profesionalce. Po pripovedovanjih kolegov je to zelo lepa tekma, odlična promocija športnega plesa." Tudi za naslednje leto imava urnik do poletja že praktično zaseden. Že v drugem tednu januarja je ena od štirih pomembnejših italijanskih tekem v Mantovi, tako da ne bo veliko počitka: mogoče kakšen dan za božič, ki ga bom preživela v Neaplju, za novo leto pa bova z Vincenzom na Ptuju. Kmalu nato sledijo tudi priprave v Italiji, tako da je že vse splanirano ..." Jože Mohorič Ana Ekart in Vincenzo Chianese sta na svetovnem prvenstvu v Avstriji zasedla 3. mesto. „Ker so nekateri pari boljši v standardnih, nekateri pa v latinskoameriških plesih, pri kombinaciji v bistvu do zadnjega plesa ne veš, kako boš na koncu umeščen. Napetost stopnjuje tudi to, da med samim tekmovanjem ne zvemo rezultatov po vsakem plesu, ampak je razglasitev samo na koncu. Lahko si predstavljate, da je bilo zaradi tega napeto vse do zadnjega plesa in še posebej na razglasitvi," je o tem dejala Ana. Ana Ekart in Vincenzo Chianese med nastopom petek • 24. novembra 2023 Zanimivosti Štajerski 17 Kaj bomo danes jedli SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK kisla repa, matevž, goveja juha z ribano segedin golaž, zelenjavna juha, tortilja burger ričet s prekajenim cvetačna kremna krvavice kašico, piščančja bedrca v omaki s kolo in široki rezanci, zelena solata krompir v kosih pica mesom, gratinirane skutine palačinke juha, špageti carbonara, zelena solata Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Piščančja bedrca v omaki s kokakolo in široki rezanci Sestavine: • 5 piščančjih bedrc • 350 ml kokakole • 1 lonček ketchupa • 2 žlici omake Worcester • sol po okusu • poper po okusu Pekač namažite z oljem in vanj zložite piščančja bedrca, ki jih solite in poprajte po okusu. V posodi zmešajte kokakolo, ketchup in Worcester omako. Z omako prelijte piščančja bedrca. Pecite v pečici na 180 °C približno 35-45 minut. Medtem skuhajte široke rezance. Meso odstranite iz omake in v omako dodajte široke rezance. Tortilja burger i $ Za pleskavice: • 400 g mletega mesa • 1 manjša čebula • sol po okusu • poper po okusu Za omako: • 3-4 žlice ketchupa • 3-4 žlice majoneze • 1 žlička gorčice • 5 kislih kumaric Za burger: • 4 tortilje • 3-4 listi zelene solate • 2 paradižnika • 4 rezine sira Najprej pripravite pleskavice, tako da vse sestavine zmešajte skupaj. Solite in poprajte po okusu. Maso razdelite na štiri enakomerne dele. Če imate manj časa, lahko pleskavice tudi kupite. Za omako drobno narežite kisle kumarice in jih zmešajte s ketchupom, majonezo ter gorčico. Na vsako to rti Ij o od roba do roba razporedite pleskavice, bolj na tanko, da se bodo hitreje spekle. Vsako to rti Ij o posebej specite v ponvi, tako da jo položite z mletim mesom navzdol, tortilja pa je na vrhu. Pečejo naj se približno 10 minut oziroma po potrebi glede na to, kako debele so. Medtem na trakce narežite solato, paradižnik pa na kocke. Takoj ko je pečeno na pleskavico položite rezino sira, da se malo stali. Potem pa dodajte omako po okusu, solato in paradižnik ter prepognite. t K Ptuj • Skupina Otroci narave Za mesto brez smeti in azil za živali Skupina otrok in mladih, ki deluje pri ptujskem CID-u, seje priključila projektu ptujskih nevladnih organizacij, ki poteka pod naslovom Dobimo se v parku, da bi ptujski zeleni prostori postali mesto druženja in najrazličnejših aktivnosti meščanov, brez odpadkov in urejeni. „Naša ideja je, da s skupnimi močmi počistimo smeti, ki ležijo v naravi, opravimo dobro delo, se ob tem družimo in rekreiramo. Pobudnica za akcijo čiščenja od Mestnega parka do Ranče je bila Žana Muhič. Akcija je bila zelo uspešna, nabrali smo štiri velike vreče najrazličnejših odpadkov," je povedala mentorica Petra Filipič, tudi okoljevarstvenica po duši, sicer pa germanistka, izvajalka mladinskega dela. Otroci narave so se v tej akciji zelo izkazali. Imajo velik čut do narave, želijo pomagati na vseh možnih področjih, reševati živali, poskrbeti za čisto okolje, za Ptuj brez smeti. Prvega decembra bodo ponovno organizirali dobrodelni večer za živali, ki bo potekal v novih prostorih ptujskega CID-a, kjer se nadvse dobro počutijo. Zelo so veseli, da lahko delujejo v novih prostorih, kijih navdihujejo in spodbujajo za nove akcije v dobro nara- ve, okolja. Začeli so v starih pred enim letom, kjer so tudi organizirali svoj prvi dobrodelni večer za živali. Zbrano pa so podarili Društvu za dobrobit živali AniMa Maribor, javnosti pa tudi sporočili, da podpirajo azil za živali na Ptuju. Javnosti pa se je s prvim nastopom predstavil novi ptujski dekliški band SlovvBurn. Želijo si, da bi jih na drugi dobrodelni večer za živali obiskalo čim več ljudi, da bi jih podprli v njihovih prizadevanjih za dobrobit živali, bili čim bolj dobrodelni, da bi lahko čim več donacij podarili mariborskemu društvu za živali, s katerimi zelo dobro sodelujejo. Ob tej priložnosti bodo lahko več izvedeli tudi o sami skupini Otroci narave, njihovih hvalevrednih dejavnostih, ki jih izvajajo. Pod vodstvom mentorice Petre Filipič ustvarjajo, se družijo, pripravljajo dogodke in akcijo z okoljevarstveno tematiko. Predstavili se bodo s kulturnim programom, povabili na srečelov z izdelki, ki so jih sami izdelali. V drugo leto svojega delovanja vstopajo polni idej, osebnostno so zrasli, več si upajo, pogosteje nastopajo, so pogumnejši, kreativnej-ši. CID-ovi prostori so pravi prostor, da se lahko mladi opolnomočijo in postanejo aktivni državljani, poudarja mentorica. MG Foto: Črtomir Goznik Otroci naravi, kot se je poimenovala skupina otrok, ki že eno leto deluje pri CID-u pod vodstvom mentorice Petre Filipič, se v novih prostorih odlično počuti. Njihova dejavnost je dobila še večji zalet. Prvega decembra bodo ponovno povabili na dobrodelni večer za živali. Foto: Črtomir Goznik Žana Muhič: „Čistilno akcijo smo izvedli, ker smo videli, kako nasmeteno je naše okolje. Največ odpadkov, prevladoval je stiropor, je bilo ob kamniti ograji v Mestnem parku, nanesla jih je poplava. Čistilne akcije želimo nadaljevati." 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 24. novembra 2023 Haloze • Družina Brodnjak uspešno nadaljuje tradicijo prednikov m m Veliki načrti za posestvo - od restavracije in razpršenega hotela do manjšega S|A yL ' s** rJWA MXH3TJL /'tSKl PMB Ll , f _ Družina Brodnjak, ki izvira iz Haloz, je že od nekdaj tesno povezana z vinogradništvom. Njeni predniki so pred več kot stotimi leti na haloških bregovih negovali vinsko trto, pridelovali odlično vino in se ukvarjali celo s trženjem. Pred nekaj leti so člani družine sprejeli skupno odločitev, da bodo vse te zgodbe ponovno obudili. In rodila se je blagovna znamka Familija, ki združuje spoštovanje do okolja, iz katerega izhajajo, vinogradniško strast, povezanost z naravo in trdnost družinske tradicije. Prelomni trenutek se je zgodil pred dvanajstimi leti, ko je Stanislav Brodnjak pred propadom rešil gosposko hišo v Velikem Vrhu, domačinom znano pod imenom Re-gentušak. Gre za biser podeželske stavbne dediščine, ki izvira iz 17. stoletja, prvi lastniki pa so bili najverjetneje štatenberški gro-fle Attemsi. V zidanici je poleg izjemne kleti tudi spomeniško zaščitena velika lesena stiskalnica iz leta 1869. Družina Brodnjak načrtuje celovito ob- £ novo objekta, v katerem bosta urejena restavracija in manjši degustacijski prostor, v kletnem delu pa bodo predvidoma zorele penine. Poleg pridelave vina se ukvarjajo tudi z vzrejo škotskega višavskega goveda. V neposredni bližini objekta nameravajo urediti prenočitvene in wellness kapacitete ter lončarsko delavnico. Obiskovalci bodo lahko uživali v razgledu po okoliških hribih in na romarsko cerkev sv. Ane, hkrati pa se seznanili z lokalno kulinariko, vini v in drugimi lokalnimi izdelki. Njihov cilj je povezovanje kakovostnih haloških ponudnikov in vzpostavitev nove butične, kulinarične in turistične destinacije. Paradni konj ostaja vinogradništvo Osnovna dejavnost Brodnjakovih pa ostaja vinogradništvo in pridelava vina. Sprva so bili, kar so še deloma, kooperanti Ptujske kleti, nato pa so sprejeli odločitev o lastni pridelavi vina. Brata Tine in Blaž Brodnjak, sicer izkušena menedžerja z bogatimi izkušnjami iz hotelirstva in financ, sta se začela izobraževati na področju vinarstva in uspešno opravila kar nekaj specializiranih tečajev o poznavanju vina. Kmalu se jim bo pridružila tudi Blažka, hči Blaža Brodnjaka, ki trenutno študira na programu International Wine Business v Kremsu v Avstriji. »Zidanica je v nas prebudila željo, da bi se resno lotili vinogra- \/ dniške zgodbe v povezavi s turizmom. V sosednji Italiji in Avstriji smo videli podobne projekte, ki so izjemno uspešni. Skupaj smo sedli za mizo in se vprašali, zakaj ne bi sami začeli pridelovati vina. Odkupne cene grozdja so namreč nizke, vložki in Foto: CG Družina Brodnjak bo drugo leto končala izgradnjo sodobne kleti v Dolanah. PRIDOI NAROČITE STAJERSKI TEDNIKI BITEjllVLACNO^AGßÄQO m* n i * i ^ *Y, 1 NAROČILNICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek: I Naslov: I I Telefon: Datum naročila: E-na slov: Podpis: I | □ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) I _ ^ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 I mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica Í.W 1*1 Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Foto: CG Postanite novi naročnik Štajerskega tednika in prejeli boste privlačno darilo za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot. Pravokotni pekač 7L iz borosilikatnega (kaljenega) stekla in Magic pekač za muffine, za 6 kosov. Nagrado lahko prevzamete v tajništvu Radia Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3 na Ptuju, vsak delavnik med 7.00 in 15.00. Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 34 16 Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina petek • 24. novembra 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 odrekanja pa po drugi strani precej veliki. Po tehtnem premisleku smo se vsi soglasno strinjali, da 'se gremo vina',« je povedal Tine Brodnjak in dodal, da je na končno odločitev prav gotovo vplivalo tudi to, da imajo krog poznanstev oz. potencialnih kupcev na gastronomski sceni. Tudi sam je bil zadnja leta na vodstvenih funkcijah hotelov tako v Sloveniji kot v tujini, tako da dobro pozna zahteve trga, trende, kulturo pitja vina, gibanje cen itd. Trenutno obdelujejo okoli devet hektarjev vinogradov oz. 24.000 trsov, v njihovi lasti je slaba polovica zemljišč, preostalo imajo v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Najbolje uspeva sorta sauvignon blanc, odlične rezultate pa dajeta tudi sivi pinot in renski rizling, v prihodnje pa računajo na preboj laškega rizlinga. V novem nasadu pod cerkvijo sv. Ane so zasadili modri pinot in modro frankinjo, rodil pa bo komaj čez pet let. Takrat, ob polni rodnosti, bodo obdelovali 13 hektarjev vinogradov oz. 31.000 trt. Če bi se pokazala potreba, bodo grozdje odkupili od lokalnih pridelovalcev. Drugo leto načrtujejo pridelavo med 20.000 in 25.000 steklenicami vina, v prihodnje pa, ko bo klet polno opremljena, največ do 100.000. Prvi letnik na trgu je 2020 z dvema polnitvama sorte sauvignon blanc, z letnikom 2022 pa dodajajo še vino sorte sivi pinot. Prvo leto, ko so pridelali prvih 7.500 steklenic vina (intro linija), je bilo precej evfo-rično. Tine se dobro spominja družinskega konzilija glede imena blagovne znamke. »Ime Familija Brodnjak smo izbrali zato, ker se v naši zgodbi prepletajo tri generacije, poleg tega želimo našemu kupcu dati občutek domačnosti, prijetnosti. V logotipu pa smo se poigrali z rogovi, ki simbolizirajo haloškega koranta, pa tudi naše škotsko govedo,« je pojasnil sogovornik. Pridelujejo dve vrsti sauvignona, svežega in zorjene-ga. »Zagovarjamo les v vinu. To pomeni, da okoli 40 odstotkov grozdja zorimo v lesenih posodah. To je na nek način naravni konzervans, uporaba žvepla pa je minimalna.« Letos bodo skupno napolnili okoli 20.000 steklenic vina, ponovno prevladuje sauvignon, vinoljubom bodo ponudili tudi sivi pinot in kot prvič vedno bolj priljubljen rose. »Ne želimo pridelovati sauvignonov serijskega tipa, ki so parfumirani oz. sladkih vonjav. Naši sauvignoni so sveži, sadni, saj stremimo k temu, da ohranjamo čim bolj naravne okuse, tudi kisline so zmerne. Pridelujemo taka vina, ki jih tudi sami radi pijemo,« je dodal Brodnjak in se pri tem nasmehnil. V Dolanah bo sodobna klet z manjšo trgovino Do konca februarja naslednjega leta bo v Dolanah končana izgradnja sodobne kleti v dveh etažah. V njej bo prostor za skladiščenje do maksimalno 100.000 vinskih steklenic. V objektu bodo uredili tudi degustacijsko-prodajni prostor za promocijo in prodajo kakovostnih vin ter drugih pridelkov iz Haloz in okolice. »V naši trgovinici ne bomo prodajali samo naših vin, ampak tudi vina drugih izbranih haloških vinarjev. K sodelovanju bomo privabili tudi druge pridelovalce, imamo odličen sir, kruh, bučno olje, piškote, sokove. Tudi sami že razmišljamo o pridelavi sokov in žganjekuhi. Najverjetneje bomo v kratkem tudi koga zaposlili,« je povedal Brodnjak. Za izgradnjo kleti so pridobili nepovratna sredstva iz EU. Sprava so nameravali klet urediti v okviru zidanice, vendar so si nato zaradi številnih omejitev spomeniške zaščite premislili. Z lokacijo v Dolanah so izjemno zadovoljni, predvsem zaradi dostopa, iz trgovinice pa bo lep pogled na osrednji objekt v Velikem Vrhu. Estera Korošec Tri generacije družine Brodnjak povezuje ljubezen do vinarstva. Osrednji objekt v Velikem Vrhu bo namenjen restavraciji in prenočitvenim kapacitetam. Foto: CG Foto: CG Markovci • Sodelovanje na Gostinsko-turističnem zboru Kuharski mojster Tomaž s srebrno medaljo 37-letni Tomaž Arklinič iz Markov cev je kuhanji predan od najstniških let, ko seje izučil za kuharja na mariborski gostinski šoli. Kot praktikantje v svet profesionalne kuhinje stopil pri 17 letih. Prve kuharske korake je naredil v gostilni Ambiente v Za-bovcih. Po končani srednji šoli je sledila redna zaposlitev v Termah Ptuj. Na pobudo Term Ptuj je sodeloval na tekmovanju v okviru Gostin-sko-turističnega zbora Slovenije. Star je bil 19 let, s tekmovanja se je vrnil z bronasto medaljo. Na tekmovanjih je nato nastopil še dvakrat, potem je v njegovem življenju prišel čas za druge projekte, kuharska tekmovanja je za nekaj časa postavil na stran. Žena, štirje otroci in gradnja doma so ga še kako zaposlovali v preteklih letih. Ker pa je kuharija posel, ki ga neizmerno veseli in mu je popolnoma predan, se je odločil, da je po nekajletnem premoru prišel čas, da se ponovno preizkusi na tekmovanju. Gostinsko-turističnega zbora Slovenije se je udeležil kot predstavnik Bioterm Mala Nedelja, kjer je namestnik vodje hotelske kuhinje. „Je bil kar izziv se po toliko letih vrniti na tekmovanje. A je šlo kot po maslu. Kuhali smo rižoto s teletino in zelenjavo. Pred tekmovanjem je bila moja naloga, da sem izbral sestavine in sestavil recepturo. Nekajkrat sem kuhanje jedi tudi vadil. Kuhal sem v kategoriji „big pan" (veliki ponvi), in sicer obrok za 20 ljudi. Ena porcija je bila namenjena fotografiranju, In kaj kuhar z 20-letnim stažem v poklicu pravi o okusu gostov? Kaj imajo najraje oziroma kaj je danes trend v gostilniških kuhinjah? „Dejal bi, da imajo gostje radi domače, slovenskejedi, pripravljene na moderen način." ena ocenjevalni komisiji, preostalih 18 pa pogostitvi obiskovalcev. Ko sem jed pripravljal, me je neprestano spremljala štiričlanska komisija, vse od priprave sestavin do kuhanja. Ker je bilo tekmovanje , ¡LM na Primorskem, v Novi Gorici, sem temu okolju prilagodil recepturo. Čebulo sem prepražil na maslu, dodal na manjše kocke narezano teletino in koromač. Ko sem vse skupaj popražil, sem dodal riž in ría ■i'-"'T' v " V % ■■ "i-. -.i ... -. . E -r Tomaž Arklinič je kuhar 20 let. Kot dijak je prvo prakso opravljal pri 17 letih. Pred dnevi se je z Gostinsko-turi-stičnega zbora Slovenije vrnil z medaljo. Gre za vseslovensko tekmovanje, na katerem se pomerijo profesionalni kuharji. Rižota s teletino, ki so ji ocenjevalci namenili srebrno medaljo. žalil z vodo, nato pa še por in na majhne trakce narezano zeleno ter korenje. Jed sem začinil in dušil. Časa za pripravo jedi smo imeli točno eno uro - za rezanje in sekljanje sestavin ter kuho. Časovno se mi je dobro izšlo, riž je bil odlično kuhan, enako vse druge sestavine. Delo mi je teklo, bil sem sproščen, saj sem na tekmovanju sodeloval že četrtič. Nisem imel treme, nisem bil pod pritiskom, res mi je šlo dobro od rok. Ko sem skuhal, sem bil z izdelkom zelo zadovoljen, seveda pa potem tudi z rezultatom." Tomaž se je s tekmovanja vrnil s srebrno medaljo in zlatim priznanjem za sodelovanje. Rezultata se je zelo razveselila cela družina, na doseženi uspeh so ponosni tudi v Biotermah Mala Nedelja. „To je za njih prva medalja s tekmovanj. Meni osebno pomeni dosežek veliko, osebno zadovoljstvo, potrditev dobrega dela, nek renome." Medalja mu je dala tudi zagon, da se naslednje leto na tekmovanju ponovno poizkusi. Že danes se je odločil, da bo tekmoval v treh kategorijah: velika ponev (big pan), po izbiri z jedilnika (a la carte) in burgerji. Mojca Zemljarič Foto: MZ 20 Štajerski Za kratek čas petek • 24. novembra 2Q23 , GRMIČASTA PARIŠKA ZDRAVILNA ZNAME- RASTLINA NITOST S CVETI ZA ČAJ SNOV ZAPREMA-ZOVANJE FRANCOSKI IGRALEC (JEAN) P02REŠNE2 tuš ANTON INGOLIČ s KATARINA LAVŠ SESTRIN MOŽ MOČNEJŠI DROG ZA POVEZAVO PRI VOZU, SORA NAŠ POLITIK IN PRAVNIK (GREGOR) POKOJNA RADIJSKA NAPOVEDOVALKA NAJMANJŠI AVTO IZ FORDOVE DRUŽINE AFRIŠKI NEVTRAL SESALEC ZA ANGLEŠKA MNOŽENJE MANEKENKA __(KATE) MINERALNA OBORINA ANGLEŠKI VIŠJI PLEMIČ PISANA RASTLINA NEMŠKI IGRALEC (KURT) GRDA, ZOPRNA ŽENSKA (SLABS.) OBUVALO INDIJANCEV BREZ VEZALK samodrzka GRADNIK MOLEKUL POLETI NOSIMO SONČNA BIVŠI ROMUNSKI DŽIP AM. IGRALEC HUNTER deveta in Četrta črka ZNAK ZA LUTECIJ JAVEN HRVAŠKI POZIV, SKLADATELJ KLIC (MARIO) PLOVNA REKA V SREDNJI EVROPI PLAKAT ŠPANSKA BIKOBORBA LAHKA KOVINA (znat TI) POŠAST, SPAKA (STAR.) TEMNEJŠA LISA IZDELOVALEC IRHOVINE NAJZAHOD. GORA OSREDNJIH GRINTOVCEV ALEŠ DEBEUAK UMIVALNIK PODREJEN ČLOVEK GL. MESTO BANGLADEŠA OBER KULTURA, IZOBRAZBA SOVIČA IZ PRAVUICE SVETLANE MAKAROVIČ IZOLACIJA NOSILNI, RUMENI, SAMOLEPILNI, ŠČITNI omejeno "g" ttbae' na dveh uub" kolesih TURŠKI VELIKAŠ ORIENTAL. RIŽEVO ŽGANJE FILMSKA DEŽELA IZ PRAVLJIC DRAMATIK CANKAR AFR. PTIČ Z GLAVO V PESKU ZG. DEL STOPALA KRAVJA IZJAVA SVIT, ZORA ZADNJA ČRKA GRŠKE ABECEDE VEČJI P0L2 BREZ HIŠICE heroj Je kratko oblačilo, ki pokriva ramena in je zapeto čez prsi. Je slovesno oblačilo nekaterih duhovnikov katoliške cerkve, med njimi papeža, kardinalov, škofov, opatov, kanonikov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Oblačila kardinalov in škofov so imela včasih majhno kapuco na hrbtni strani, vendar je bilo to ukinjeno po papežu Pavlu VI., kapuce pa so ohranile oblačila določenih kanonikov in opatov, pa tudi papeža. Tedenski horoskop j OVEN (21. S. - 20. 4.) Blesteli boste povsod, kjer se boste pojavili. Nadpovprečna mera energije in kreativnega izražanja vam bo podarila krila. Pomembno bo, da pri vsem tem ne spregledate smerokazov. Obetajo se novosti v pogledu ljubezni, če ste še samski. Združeno bo prijetno s koristnim. _^ BJk> BIK (21. 4. - 20. 5.) Notranji nemir, ki vas je spremljal večino novembra, boste v tem tednu koristno uporabili skozi delo in delovne obveznosti. Pravzaprav boste naredili strateški plan in gotovo ne boste počivali. V ljubezni bo romantično in ne pozabite negovati svojega notranjega otroka. cO- TEHTNICA (23. S. - 23. 10.) Odpravite se lahko v knjižnico in si izberete nekaj zanimivih knjig. Vsekakor boste v tem času blesteli v komunikaciji in zdi se, da veliko govorite. Toda besede ne bodo izzvenele v prazno, ampak doživele mnogo plodnosti. Finančno stanje bo odvisno od vaših modrih odločitev. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Pričakovati je izzive, ki jih bo za vas pripravilo življenje. Močna bo potreba po varnosti in zanesljivosti. Odgovorno greste naprej po svoji poti in uživate v drobnih trenutkih. Vaše oko bo opazilo malenkosti, ki vam lahko pomagajo do lastne sreče in harmonije. Počasi se daleč pride. j/fl DVO5JC2I0A6.) A Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo tako učitelji kot učenci. Ozavestili boste, kaj boste morali še spremeniti, da najdete energijo in voljo. Odločno greste naprej po svoji poti in skozi delo napredujete. Največ učenja in prilaganja bo v ljubezni. Zabavno in veselo bo. STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Točke usode se bodo zasukale v vašo korist. Globoko v svoji duši občutite neko posebno moč in energijo in tako najdete veliko odločnosti in radosti. Na življenje boste gledali optimistično in omenjeno se bo poznalo v službi in pri financah. Notranji nemir sprejmite na kreativen način. KINEL, Mario - hrvaški skladatelj, MOSS, Kate - angleška manekenka, RAAB, Kurt - nemški igralec Majšperk • Zlata poroka zakoncev Črepinko Ljubezen je le en od gradnikov zlate zakonske zveze »Ljubezen, potrpljenje, medsebojno razumevanje in popuščanje,«je Avgust Črepinko naštel kot temeljne gradnike zveze, zakonske zveze, ki zakonca Črepinko, Nado in Avgusta, povezuje že 50 let. Po pol stoletja, odkar sta si izmenjala prstana in se podpisala v poročno matično knjigo na Ptuju, sta v Majšperku obnovila medsebojno ljubezen in zvestobo, župan Sašo Kodrič pa je v okviru obreda spomnil na življenjske mejnike zakoncev Črepinko. Zlatoporočenka Nada, rojena Šoštar, se je rodila v Slivnici pri Mariboru, del otroštva preživela v Kidričevem, v Šolskem centru pri TAM-u pa pridobila poklic tehniški risar ter konstrukter. Zlatoporo-čenec Avgust Črepinko se je rodil v Savinskem, po končani osnovni šoli pa ga je pot enako kot soprogo zanesla v Maribor, kjer se je izobrazil za strojnega kovača. Študijsko pot je nadaljeval na upravni srednji šoli, kjer je pridobil naziv miličnik, nato pa še naziv pravnik. Zakonca Čre-pinko sta se spoznala v šolskem okolišu, ljubezen pa zapečatila s sklenitvijo zakonske zveze 17. novembra 1973 na Ptuju. Dom sta si ustvarila v Mariboru, dvojino pa obogatila s sinovoma Robertom in Jurijem. Danes ju razveseljujejo še vnukinja Zoja ter vnuka Jure in Lev, ravno te dni pa sta Nada in Avgust Zakonca Nada in Avgust Črepinko s pričama Robertom in Jano Črepinko Foto: Mojca Vtič v pričakovanju še četrtega vnuka. Zakonca Črepinko zadnja leta živita v Savinskem, ob tem sta pomembno vpeta v kulturno udejstvovanje v občini. Zlatopo-ročenec Avgust oz. za prijatelje Gusti je namreč predsednik Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk in tudi sicer zelo aktiven in večkrat viden v raznih gledali- ških uprizoritvah. A čeprav vajen nastopanja, je po obredu zlate poroke ostal brez besed. »Res je poseben dogodek, ne vem, kako bi opisal ta doživljaj, podoživljanje slišanega. Lepo je bilo,« je oroše-nih oči dejal Avgust Črepinko. Zakoncema je na poti uglašenega in srečnega skupnega življenja uspelo izpolniti obljube, ki sta si jih kot mladoporočenca izrekla. »Bodita ponosna na ta uspeh, na to pot in na vajino srečo. Tako naj bo tudi v prihodnje, zato vama vsi skupaj želimo veliko zdravih in srečnih let, ki jih preživita skupaj z domačimi in s tistimi, ki vama dajejo moči za življenje,« je sklenil župan Sašo Kodrič. Mojca Vtič (21. 6. - 22. 7.) RAK Posuti boste s čarobnim prahom sreče. Prihaja obdobje mistike in romantike. Odločno boste šli naprej, vendar ne spreglejte smerokazov. Prijetnosti je razbrati tako v ljubezni kot v službi. Sreča se skriva v majhnih stvareh in pozornostih in teh bo v vašem primeru celo prgišče. V) r LEV fpj (23. 7. - 22. 8.) Koraki usode se bodo povečali, postali boste bolj pogumni in tako jasno sledili svojim ciljem. Odločitev na delovnem mestu je bila pričakovana, samozavest vam bo koristila. V ljubezni boste na svoj način posuti s cvetjem in tako se bodo prijetnosti stopnjevale. Sledi čas veselja in zabav! DEVICA (23. B. - 22. S.) Pričakovati je teden, v katerem se boste odločili in zadeve se bodo odvijale s svetlobno hitrostjo. Morda bo to čas razdvojenosti v partnerskem življenju, ampak stvari se odvijajo tako, da bo na koncu zmagala moč partnerske ljubezni. Priložnosti se bodo vrstile na delovnem mestu. - KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Nakazano je, da uživate in se veselite vsega tistega, kar vam bo podarjeno. Ob zibelki spoznanja se bodo stvari odvijale s svetlobno hitrostjo. Mnogo izzivov vas čaka tako v zasebnem kot poslovnem življenju. Ne pozabite nase in na tiste dejavnosti, ki vas veselijo. VODNAR (21. 1. - 1B. 2.) Razpeti boste med osebnim in zasebnim življenjem. Notranji pogum vam bo dal močan pečat, ki vam bo podaril vero in pokazal pravo pot. Prav gotovo ni dobro, da zadeve gledate preveč sebično. Zaživeti morate svoje sanje in veter sprememb se bo počasi okrepil. Pri zabavah imejte mero. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Na delovnem mestu boste blesteli, čeprav nekoliko manj, kot je bilo pričakovati. Pravzaprav je za vas obdobje, v katerem najdete harmonijo, ravnovesje in ljubezen. Notranji nemir se bo stopnjeval, ampak to vam prinese izzive in pokaže pot. Razpotja usode bodo zelo zanimiva in poučna v ljubezni. petek • 24. novembra 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 PRAZNIČEN DUNAJ, PRAVLJIČNI ADVENT V GRADCU INMEOENJAKI DOŽIVELI BOMO: • pisane lučke na dunajskih sejmih in sprehod med veličastno zgodovinsko zapuščino • stojnice v mestecu Mariazell • obisk delavnice medenjakov • obisk hiše likerjev • srce čudovitega, adventno okrašenega Gradca 9. in 10. december Dunaj bomo začeli spoznavati z letno rezidenco Habsburžanov - Schonbrunnom. Pred palačo se bomo ogreli na božičnem sejmu in pretegnili noge po grajskih vrtovih. Marija Terezija je poskrbela, daje danes nekdanja letna rezidenca biserstavbarstva 18. stoletja, vrtovi pa prava oaza miru v živahnem mestu. V središču Dunaja se bomo sprehodili mimo Opere, Hofourga, Španske jahalne šole, Albertine in Kapucinskih grobnic, do stolnice sv. Štefana. Predbožična sejma pred mogočno mestno hišo ali naTrgu MarijeTerezije nam bosta čas, ko smo še posebej hvaležni, radodarni in ljubeči, spremenila v občutkov in okusov polno doživetje. V mestecu Mariazell, ki se ponaša z znano Marijino cerkvijo nas bo privabil vonj po punču, kuhanem vinu, cimetu in sladkih dobrotah med 50 prazničnih stojnic, kjer posebno mesto najdejo tudi ročno izdelana darila. Obiskali bomotradicionalno delavnico medenjakov in hišo likerjev. V deželnem mestu Gradec se bomo sprehodili mimo znamenitosti, ki nam bodo približale zanimivo zgodovino mesta. Uživanje adventa ob prazničnih stojnicah nam bodo pričarale pisane lučke. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah -1 x nočitev z zajtrkom obisk delavnice medenjakov ter hiše likerjev, - vodenje in organizacija potovanja Splošni pogoji so sestavni del programa! Štajerski TEDNIK I . radioPTUI VELIKA SREČA LUKE NOVAKA Marca bo postal očka EKSKLUZIVNO MIRKO MAYER IN KAJA FLISAR NIČ VEČ SKUPAJ Razdrla sta zaroko! LEA COK ŠE NI SREČALA PRAVEGA Ljubezen ne pride sama od sebe ANDREJ ŠKUFCA OB SREČANJU Z ABRAHAMOM Sanja o rdečem ferrariju Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. i,OH, KAKO DlSl! PRVI PRAZNIČNI ZE DISI! PRAZNIČNA PEKA SE JE ZAČELA 15 novih idej za decembrsko peko, krompirjeve jedi in gurmanska kosila za vse VITKO ŽIVLJENJE Jedilnika za ketodieto ter 7 vaj za ženske za vitko telo DAR3A GROZNIK, PREDSEDNICA ZPMS Vsi otroci bi morali imeti veselo, srečno, spodbudno otroštvo JERUZALEM Najbolj sveto in tudi najbolj prekleto mesto + VELIKA PRAZNIČNA PRILOGA A g\ SEZONA 1U. PROJEKTA OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO "NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" Tudi v tem šolskem letu bodo osnovnošolci prepevali slovenske pesmi in se veselili v okviru projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, ki ga že deseto leto organizira družba Radio-Tednik Ptuj u sodelovanju z občinami in osnounimi šolami iz različnik regij Slouenije, uključno s Podraujem, Sauinjsko regijo, osrednjo Slouenijo in Primorsko. Projektu se pridružujeta tudi Noui tednik in Radio Celje. Naša želja je, da postane ta projekt nacionalen, zato uabimo use osnoune šole iz Slouenije, da se pridružijo. Vsaka prirediteu bo uključeuala do 20 posameznikov ali skupin učenceu iz duek kategorij: prua kategorija zajema otroke od 1. do 5. razreda, druga pa od 6. do 9. razreda. Zmagoualca iz usake kategorije bosta napredovala u pol^nalni izbor, usi nastopi pa bodo dostopni na uradnik Facebook in Youtube pro^lik Radia Ptuj in Radia Celje. Če ste zainteresirani za sodelovanje, uas uabimo, da nam suojo željo ali interes sporočite na e-naslou: otrocipojejo@radio-tednik.si. Slovenske narodne, ljudske in zabavne _pesmi je prepevalo VEC KOT 3.750 OTROK V devetih letih je nastopilo več kot 550 OSNOVNIH SOL iz Podravja in osrednje Slovenije Prireditve in oddaje si je ogledalo več kot 96.000 OBISKOVALCEV V projektu je sodelovalo več kot 54 OBČIN SLOVENIJE Kategorije otrok od 1. do 5. in od 6. do 9. razreda OŠ Zaključek prireditev s SUPERFINALOM 26 najboljših pevk in pevcev Več na www.otrocipojejo.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 24. novembra 2023 Mali oglasi STORITVE KUPIM traktor in druge kmetijske priključke. Tel. 041 540 364. PRODAM teličko simentalko, staro 11 tednov. Tel. 041 720 870. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. ODKUPUJEMO hlodovino jelše. Plačilo takoj. g.o.z.d-bio-les, Vlado Medved, s. p., Tel. 041 610 210 ali info@ gozd-bioles.si. POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom ter nudimo kombi prevoze do 1,5 tone. Srečko Turk, Muretinci 44a. Tel. 031 733 112. PRODAJAMO BELE PIŠČANCE domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Telefon 041 881 949 IARNUŠ ^ OKNA VRATA d.o.o. PVC @KiA, V K ATA, SENfilLA www.roletarstvo-arnus.si PROGRAMSKI NAPOVEDNIK OSEBNI STIKI OSAMLJEN moški z lastnim domom, avtom, z dežele želi spoznati osamljeno žensko z resnimi nameni. Tel. 071 675 776. NEPREMIČNINE 02788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj PRODAMO - 3 sobno stanovanje (1956), Ptuj, CMD, dva balkona, 107 m2, Cena: 139.000,00 EUR. Kontakt: 041 391 003 02/620 88 16 RE/MAX t POETOVIO www.re-max. si/Poetovio m OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. PVC okna, vrata, senčila OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj PETEK, 24. november 00:00 Video strani 03:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Martinovanje v Gorišnici 09:50 Poplavna ogroženost kmetijskih zemljišč 11:35 Dlan išče dlan, Cirkulane 2022 12:45 Starpoint prodajno okno 13:50 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v livo 18:00 Praznik Občine Lenart 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Regijsko tekmovanje Odr. PZ 21:50 Astro — v živo 23:00 Video strani SOBOTA, 25. november 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Martinovanje v Bukovcih in Prvencih 10:00 Utrip Ormoža 10:50 Ptujska kronika 11:20 30 let društva Sonček Ptuj 12:40 Starpoint prodajno okno 13:45 Video strani 17:00 Starpoint prodajno okno 18:00 Praznik Občine Lenart 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Regijsko tekmovanje Odr. PZ 21:30 Starpoint prodajno okno 23:00 Video strani HEDFXJA, 26. november 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroška oddaja 09:00 25, Praznik Občine Hajdina 11:00 Martinovanje v Dravcih 13:00 Kronika Iz občine Dornava 15:00 Regijsko tekmovanje Odr. PZ 16:30 Tamburaši in mandolin isti Slovenije 2015 18:00 Praznik Občine Lenart 19:00 Alfi po Sloveniji - Muzikanti Evrope 20:00 Regratov cvet, otroški folklorni festival 22: <10 Video strani PONEDELJEK, 27. november ) Video strani I Jutranja telovadba ) Mic Mengeš - zdravstvena oddaja ) Martinovanje v Pobrežju ) Ptujska kronika i Utrip Ormoža ) Praznik Občine Lenart ) Starpoint prodajno okno ) Video strani ) Italijanska trgovina - v živo I Martinovanje v Dravcih ) Mic Mengeš — zdravstvena oddaja ) Regijsko tekmovanje Odr. PZ ) Martinovanje v Bukovcih in Prvencih ) Starpoint prodajno okno ) Video strani KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo-že 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. V OBČINI Destrnik vzamem v najem kmetijska zemljišča. Najemnina odvisna od velikosti in možnosti obdelave tal. Vse info. na 070 842 370, Jakolič. PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com d. 2 GLASBO DO SRCA nova Reha www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Bodite i Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2& uro na radiu Ptuj. Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si BRANJE Z ZANOSOM ^jjlH ZE V PRjjAJI POPOLN ASTROLOŠKI VODNIK ZA LFJ0 2024 O ■BMpMH • i\ - f, .|''■»» m.*. . .... K^unuij jMnuM KLJUČI ZA» i ■ mm uimMŠ DOBRO LETO ' , ' J^^^Sporccila tllt.4* m ' 111,11 '0?: * »its oe ii'vtijstl inijiiHms kirme I&Sfe >> • Ko se dnevi krajšajo in se hlad naseli v zrak, mnogi lastniki vrtov pozabijo, daje tudi vrt del njihovega doma, in se enostavno »zabubijo« med štiri stene. Prepričani so namreč, da v vrtu pozimi ni ničesar več, v čimer bi lahko uživali. Vendar pa to nikakor ni res. V zadnjih letih so se še veliko bolj kot prej uveljavili trendi oblikovanja vrtov, ki skušajo prostor okoli hiše spremeniti v čudovite in funkcionalne bivalne kotičke tudi v najhladnejših mesecih. Za navdih v najnovejši izdaji revije Rože & vrt predstavljamo kaj zapovedujejo najnovejši^ trendi oblikovanja zimskih vrtov. „Fl SM ¡K.'". ' Revijo Roze & vrt, v kateri najdete se vec nasvetov za ljubitelje lepo urejene okolice doma in gojenja domače zelenjave, za vas pripravljajo najboljsi vrtnarski strokovnjaki. Pokličite in naročite revijo na 080 4321 še danes! petek • 24. novembra 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 Ne bomo tožili, ker si odšla. Hvaležni bomo, ker si bila. OSMRTNICA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila draga žena, mama, babica, teta in prijateljica Branka Bizjak Hiill IZ OBRTNIŠKE ULICE 2 Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob 15. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 12. uri. Svojci sveče in cvetje hvaležno odklanjajo. Žalujoči: mož, hčerka in sin Čakate me, rože cvetoče, za hišo domačo zeleni gaj, moj dragi, domači kraj. Rada bi prišla, oh, rada. A tja me več ne bo, ker vzela sem slovo. OSMRTNICA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila naša draga mama, babica, sestra, teta, svakinja in soseda Justina Forštnarič IZ BELŠAKOVE ULICE 63 Od nje se bomo poslovili v soboto, 25. 11. 2023, ob 11. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 9. uri. Svojci sveče in cvetje hvaležno odklanjajo. Žalujoči: tvoji najdražji Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in babice Antonije IVleško IZ PTUJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in sveče ter stisk roke. Zahvaljujemo se gospe Nadi Kotar za čudovit govor, župniku Andreju za opravljen obred, odigrani Tišini, osebju Doma upokojencev Ptuj, da je bila v družbi skrbnih in ljubečih ljudi, ter pogrebnemu zavodu Javne službe Ptuj. Za vedno bo ostala v naših mislih, besedah in srcih. Hvaležni smo ji za vse lepe trenutke, ki smo jih skupaj doživeli, in da smo bili del njenega življenja. Žalujoči: vsi njeni Kadar bom vandral zadnjič v življenju, ko bom za vedno tiho zaspal, ko me zasuje zemljica rodna ... (S. Avsenik) ZAHVALA vsem, ki ste sočustvovali z nami in se poslovili od pokojnega Leopolda Vinklerja IZ SLAP 9, PTUJSKA GORA (roj. 4. 11. 1927-14. 11. 2023) Hvala osebju SB Ptuj za nego našega očeta, duhovniku Toniju Brinjovcu za opravljeno molitev in mašo v baziliki na Ptujski Gori ter opravljen obred na pokopališču. Zahvala pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma, pevcem Feguš za odpete pesmi in govornici Mariji Klarič za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Družina Vinkler Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Od nas se je poslovil Franc Branko Rajh IZ STRAJNE 48 upokojeni varnostnik Perutnine Ptuj Iz srca se zahvaljujemo vsakemu posebej za izrečeno sožalje, besede tolažbe, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč ter svete maše. Iskrena hvala sinu Vinku z družino za vso pomoč. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, gospe Zdenki za lepi govor, godbeniku za odigrano Tišino in podjetju Mir ter vsem, ki so našega Franca - Branka pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radi, pogrešali te bomo Ni besed, ki bi nas potolažile v samotnih nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src... So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej. Q JK VSPOMLN Francu Ambrožu IZ STOJNCEV 148 Mineva leto dni, odkar te ni več med nami. Žalostni in boleči so trenutki ob tvojem grobu, vendar tudi polni lepih spominov. Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njegovem grobu. Vsi tvoji Ko zvezdo bo utrnil na nebu čas vladar in zadnjič bo odrinil na drugi breg brodar, ob reki še živel bo spomin na tiste dni, ko z nami bila si ti. ZAHVALA Ob izgubi ljube žene, mame, ome in tašče Marije Bratušek roj. Junger IZ SPOLENAKOVE ULICE 7, NA PTUJU se vsem iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovane sveče, donacije in sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano skladbo, podjetju Mir ter sosedi Majdi za lepe besede ob slovesu. Posebej hvala Paliativnemu oddelku UKC Maribor ter sestri Majdi s Patronaže Ptuj za vso podporo in pomoč. Vsi njeni KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, tasta, dedija in pradedija Vlada Zupaniča S SPODNJE HAJDINE Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči: žena in sinova z družinama Imela si pridne roke in zlato srce. Srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, spomini nate živijo in solze tvoj grob rosijo. SPOMIN Danes, 24. novembra, minevajo tri leta, odkar nas je zapustila draga žena, mama, sestra, babica, prababica, tašča Marija Veršič IZ SOBETINCEV 28 Hvaležni smo ti za vse trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Tvoji najdražji 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 24. novembra 2023 Lenart • Sanacija Maistrovega stolpa v Zavrhu Razgledi z virtualno tehniko Središče ob Dravi • Nakup gasilskega vozila Slovo od starega tamiča Foto: arhiv občine Središki gasilci so podpisali dve pomembni pogodbi: prvo za nakup novega gasilskega vozila, drugo pa za sofinanciranje iz občinskega proračuna. Občina Lenart je na razpisu Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pridobila Ker je njihova avtocisterna že močno dotrajana, so si v PGD Središče ob Dravi že več sredstva za obnovo turistične infrastrukture v Zavrhu. let prizadevali za nakup nove, in slednjič jim je tudi uspelo. Gre za razpis za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo ter naravne znamenitosti, v okviru projekta pa bodo v Zavrhu, v ureditev katerega zadnja leta veliko vlagajo, poskrbeli še za zadnje izboljšave. Med njimi je glavna obnova Maistrovega razglednega stolpa. Njegovo jekleno konstrukcijo so že očistili, anti-korozijsko zaščitili in pobarvali v za stolp značilno zeleno barvo, medtem ko so lesene dele stolpa, torej stopnice in razgledno ploščad, zamenjali. Slednja bo dobila tudi nov daljnogled, ki bo s pomočjo virtu-alne tehnike omogočal še lepše in sodobnejše razglede na osrednje Slovenske gorice. Poleg obstoječega parkirišča zraven stolpa in nasproti obnovljene Stupičeve vile urejajo dodatno parkirišče, ki ga bodo tudi asfaltirali. Hkrati gradijo tudi varnejšo pešpot skozi Bükovje, ki vodi iz Vo-ličine skozi gozd v Zavrh do stolpa in je bila v zadnjem delu poti težko prehodna. Zadnjih 50 metrov poti bodo pohodniki tako po novem prehodili po stopnicah iz lesenih hrastovih pragov. Projekt Trajnostno preoblikovanje javne turistične infrastrukture v turistični destinaciji Zavrh je ocenjen na dobrih 110.000 evrov, od Predsednik društva Damjan Murko je namreč pred dnevi v občinskih prostorih z direktorjem podjetja Webo Urošem Predikako podpisal pogodbo o dobavi gasilskega delovnega vozila GVC-3. Podvozje bo od proizvajalca Scania, za nadgradnjo in opremo pa bodo v skladu s tipizacijo Gasilske zveze Slovenije poskrbeli v Webu, ki je bil na javnem natečaju najugodnejši ponudnik. Gre za finančno zahteven zalo- gaj, nova pridobitev bo namreč stala skoraj 250.000 evrov, zato si središki gasilci vozila še dolgo ne bi mogli privoščiti, če jim pri nakupu ne bi pomagala občina. Ta je v imenu PGD vodila in izpeljala ves postopek javnega naročila, iz proračuna pa bo zagotovila tudi 70 odstotkov vrednosti investicije, kar so pred tem potrdili tudi občinski svetniki. Podpisu pogodbe med PGD Središče ob Dravi in podjetjem Webo je nato sledila še pogodba o sofinanciranju projekta, pod katero sta se podpisala Munda in župan Toni Jelovica. Kot pravijo središki gasilci, podpis pogodbe o nakupu zanje predstavlja zgodovinski trenutek. Čeprav bodo pogrešali zvok svojega starega tamiča, komaj čakajo, da v svoj gasilski dom pripeljejo vozilo, ki bo omogočalo bolj kakovostno in hitrejše posredovanje ter varno delo. SD Foto: arhiv občine Maistrov stolp v Zavrhu dobiva novo podobo. katerih bo 71 odstotkov oziroma 78.000 evrov pokritih iz državnega proračuna. Nova podoba Maistrovega Zavrha bo tako dostojno pričakala leto 2024, ki ga je vlada razglasila za leto Rudolfa Ma- istra, saj takrat obeležujemo 150. obletnico rojstva in 90. obletnico smrti tega zlasti za slovensko Štajersko pomembnega generala in pesnika. SD OKNA, VRATA ñ - • GARAŽNA l//?4gy www.naitors.si NAI/ORSL Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031793 Z04 Gorišnica 1. Gorišnica „„ moremo pnl°W'ta'l'n C^o^ok««*"':"" O >m roke. Med uo}no so JJ»r*oaWadotat, AfORBWWWB» <>^^ Nagradno turistično vprašanje o o Drini sn Jutri bo na Ptuju katarinin sejem, eden od treh najstarejših ptujskih sejmov. Prvič se v pisnih virih omenja leta 1551, ožbaltov sejem, ki poteka vsako leto 5. avgusta, pa že leta 1300. Ulice in trge starega Ptuja bodo zasedli prodajalci z najrazličnejšimi izdelki za zimo in oblačili, med starimi obrtmi pa bo zagotovo ponovno prevladovala ponudba suhe robe. Tudi adventne ponudbe ne bo manjkalo, saj bomo v nedeljo, 3. decembra, prižgali prvo svečko na adventnem venčku. Zelena nit vodstva Turistične zveze (TZ) Slovenije in njene celotne ekipe v tem mandatu je predvsem ohranjanje tega, kar že imamo, s ciljem, da bodo turistična društva imela čim več od tega. Vedno je treba imeti neko povezovalno nit, ta nitje zelena nit, poudarja predsednik TZ Slovenije Dominik S. Černjak. Nadgradnjo zelenega turizma stroka vidi v zdravilnosti, kar pomeni, da je nekaj dobro za naše fizično in psihično zdravje. Na Dnevih slovenskega turizma, ki so letos potekali v Novi Gorici, je predsednik TZ Slovenije še posebej poudaril, da je prostovoljstvo v turizmu neprecenljivo. TZ Slovenije je na posvetu turističnih društev letos podelila 51 priznanj najzaslužnejšim prostovoljcem. Z našega območja sta se priznanja razveselila Kristina Hau-ptman iz TD Destrnik. Prejela ga je za prizadevno prostovoljsko delo v turistični društveni organizaciji od leta 1999. Vsa leta je članica komisije za urejanje krajev in objektov v občini Destrnik. Od leta 2004 vodi tudi kmečke igre. Nepogrešljiva je Decembrska ptujska pravljica ponovno tudi z drsališčem. na prireditvah in dogodkih TD Destrnik (kmečki praznik, projekt od lanu do ploda). Iz TD Središče ob Dravi se je priznanja razveselil Stanko Ploh, vedno poln idej, odločen, vztrajen, vedno pripravljen svetovati, pomagati, se razdajati za svoj kraj in domovino, so povedali v TD Središče ob Dravi, kjer je že 14 let zvest član. Sodeluje na domačih prireditvah, razstavah, pomaga pa tudi drugim društvom, dela kot šofer prostovoljec. V okviru Dnevov slovenskega turizma je potekal že 70. Gostinsko-turi-stični zbor s strokovnimi tekmovanji, ki je prireditev z najdaljšo tradicijo. Idejo zanj so leta 1953 podali v gostinsko-kulturno-umetniškem društvu Nova Zarja. Prireditev povezuje zaposlene v gostinstvu in turizmu ter mlade v procesu izobraževanja za delo v stroki. Gostinsko-turistični zbor je doslej že generacijam gostincev omogočil preverjanje in dopolnjeva- Foto: Črtomir Goznik nje lastnih strokovnosti, soočanje z novostmi in udejanjanje le-teh. Vidne rezultate so tudi letos dosegli zaposleni v Termah Ptuj. V tekmovanju velneških receptorjev je zlato priznanje (93 točk) prejela Monika Trančar Kokot. V tekmovanju o poznavanju in točenju piva sta srebrni priznanji prejela Sandi Petek (85 točk) in Jan Mahorič (83 točk). Priznanje Turistič-no-gostinske zbornice za kakovost in uspešnost sta prejela Srečko Krajnc in Jelka Voda. Na vprašanje o tem, katerega leta je Mihovil Abramič napisal prvi vodnik po muzejskih zbirkah, da leta 1925, bo nagrado prejela Anica Kle-menčič (Hajdina). Muzejsko društvo je v uvodu tega vodnika, ki je izšel v nemškem originalu, zapisalo, da je zanimanje za Poetoviono in njene spomenike vedno večje, kar dokazuje tudi naraščajoče število muzejskih obiskovalcev. Kasneje ga je v slovenski jezik prevedel Anton Sovre. Danes sprašujemo, kdaj je grofica Terezija Herberstein kupila ptujski grad, ki je ostal v lasti družine Herberstein vse do leta 1945. Nagrada za pravilen odgovor je zbornik ob 130-letnici ptujskega muzeja. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 1. decembra. p NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE S Kdaj je grofica Terezija Herberstein kupila ptujski grad? f Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... •->v Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.