OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 4, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 24
Obsojeni ne marajo iti v Rusijo
new YORK, 3. februarja — Vezni sodnik Dimock je izrekel ° sodbo nad 13 komunisti, ki so ^ 1 prošli teden spoznani kri-> da so propagirali prevrni-ameriške vlade. Izrečena ka-3® zapor od enega do treh let ^^ajnižja v smislu Smithove
postave.
. ^^®đno je bila obsodba izre-Dimock omenil, 01 obsojenci mogli biti stav-J14 na parolo, in bi se zaporna ^zen ne izvršila, ako bi se pro-^Voljno izselili v Rusijo. Ob-Vq ®^ci, kakor tudi njih zago-pa so sugestijo ogoroče-V,.	Sicer pa bi se proti
od njih taka sodba sploh izvršiti, ker so bili ro-so ^"leriki. Proti dvema pa že podvzete mere za de-R,	ker rojena sta bila v
oziroma Romuniji.
jl ^ica
^ed obsojenimi je 62 let stara
^abeth Garley Flynn, načel-
, ženskega oddelka ameriške ^^l^istične stranke. Z ozirom priliko, da se izseli v Rusijo, ^6kla? "Sem rojena Ameri-1J ne maram nikamor in od-vsak tak predlog, ži-delati hočem v Zedinje-
državah."
Ц v
SREDSTVO ZOPER
^fluenco?
York, 3. februarja— Gtovna zdravstvena organiza-ja, ki posluje pod Združenimi trdi, da bo medicina že 1954 razpolagala
ki bo breprečilo vsaKo. ж1.-
14-
DULLES KONČNO V LONDONU; PADEL JE V OSRtJE PANIKE
WASHINGTON, 3. februarja—Jedro kritike Eisenhower j eve poslanice kongresu, kar se tiče ameriške zunanje politike do Dalnjega vzhoda, leži v izjavah vidnih demokratov, ki pravijo: Ameriško ljudstvo ima pravico, da zve vso resnico, kako daleč gre Eisenhower jeva politika predvsem do Kitajske in v koliko ne bo nadaljnjih vojnih zapleti j ajev.
Laboristi pa tudi vladni kon-"*"
servativci so bili vsled Eisen^
premeščena
2p^^^ftstvu društva Nanos št.
&N.P.J se sporoča, da se ђ. seja ne bo vršila prihod-У ° 'ledeljo, 8. februarja, pač pa 15. februarja ob 2. ђ popoldne. Spremembo se je Ц ^•^lo radi priredbe v New-kateri bo več članov
^ ^Pilo.
howerjeve odločitve, da ameriška mornarica ne bo več ščitila Formoze pred morebitnimi napadi iz celinske Kitajske, izredno vznemirjeni. Zahtevali so pojasnilo kakšne končne namene da ima ta Eisenhowerjev korak, posebno še, ker se je ministrski predsednik Winston Churchill pred inavguracijo Eisenhowerja s slednjim posvetoval na tridnevni konferenci v New Yorku. Takrat sta oba politika gitovo obdelala in izmenjala misli o najbolj perečem sodobnem vprašanju politike do Daljnjega vzhoda, ki je življensko važna enako za Veliko Britanijo, kakor tudi za Ameriko.
Ministrski predsednik Winston Churchill je bil previden in se ni dal spraviti s tira. Od svoje strani ni hotel dati nobenega pojasnila, marveč je prepustil to nalogo svojemu zunanjemu ministru Anthonyu Edenu.
John Foster Dulles bo ostal v Londonu dva dni in bo ves čas njegova bivanja posvečen zuna-j?je pcltičnim vprašanjem Veliki Britanije in Amerike. Francozi in Dulles
Vsebino razgovorov, ki jih je imel Dulles v francoski prestoli-ci v Parizu s francoskimi politiki, bi lahko v kratkem strnili v sledečo sliko:
Ker je bU Dulles v Parizu ravno v momentu, ko je predsednik Eisenhower objavil svoj sklep glede Formoze, je moral Dulles na pritisk FYancije pojasniti ta sklep. Dulles ga je razlagal v
^OVODNJI, KI NIMAJO PRIMERE
3. februarja — Vse 8j, hude elementarne ne-l{o b povodnji, ki je zadela Veli-gjjo '"itanijo, Nizozemsko in Bel-Jij, ' bodo znane šele kasneje. ^ Videvajo jih pa že sedaj, je	predsednik Churchill
P&Hamentu napovedal, da splošno narodno nesrečo kot taka tudi obrav-ži ^8e kar je v človeški mo-t'riz storiti, da se pomaga je	da se popravi in če
^0(S ^°So2e odvrne enaka bo-
y ^koda.
Vo^^®*^®®dnji Nizozemski je pod Ije približno ena šestina zem-prebivalcev se je mo-j^^®®liti ali pa se bo moralo.
Nizozemska je bila ti-1% ' 'je nedavno tega sporoči-^/*ieriSki vladi, da odslej na-rabila ameriške Morda pa je bilo prav, temu poročilu pristavila, ^^Pet	jenih razmerah bo
j> ^Oieriška pomoč potrebna. {)0(j ^sina holandske zemlje je k jPovršino morske gladine in ^^^hdska napravila velike ^3- je zavarovala zemljo Vi 'j^o^jem. Silni morski valo-^ nasipe na 80 krajih po-V ^oda je imela prosto pot
^j08t države. ^ко(Ј	in popravljanje
^^hteva v vseh treh dr-napore in vsa {>01^ sredstva, ki so na raz-pri tem ne po-^ Pi'eveč sentimentalnosti in ^^edajo položaja. Reka
Thames je povzročila veliko razdejanje ob svojih bregovih. Tako v Londonu, posebno pa južno od Londona dalje proti izlivu. Reševalci, ki so na čolnih pomagali odstranjevati ljudi iz porušenih domov, so imeli tale nalog: Najprvo rešite žive. Koliko pa je mrtvih, to prepustite bodočemu štetju.
Tudi v zraku nesreča ne počiva
Britansko transportno letalo, ki je letalo na progi London-Azori-Nova Fundlandija in britanska zapadna Indija, se je ponesrečilo nekje pri Azorih. Vseh 39 oseb na krovu je prišlo ob življenje.
*
Nova divjanja morskih valov
AMSTERDAM, Nizozemska, 3. februarja—Morski valovi so, prodrli skozi nadaljne varnostne nasipe in poplavili deželo.
Rdeči križ ceni, da je pri teh poplavah dosedaj prišlo ob svoje domove 100,000 ljudi. Dal je na razpolago $250,000, da se nakupijo postelje, obleke in živila ter zdravila in razdelijo v opustoše-nih krajih.
Po vseh državah se snujejo pomožni odbori za pomoč po-plavljencem.
Do sedaj znaša število smrtnih žrtev 1,549.
*
Tudi v Ameriki se je izdal v prvi vrsti od strani Nizozemcev apel, da se zbira pomoč domovini. Enako v mestu Clevelandu
tem smislu, da bodo sedaj kitajski komunisti prisiljeni, da umaknejo nazaj svoje čete iz severa, pravzaprav iz Koreje, kakor tudi iz juga, pravzaprav od meje francoske Indokine, v notranjost. Morajo računati s tem, da jih čaka s Formoze kak napad. S tem pa bodo razbremenili zavezniške čete na Koreji in francoske čete v Indokini.
Kakor Angleži tako zahtevajo tudi Francozi, da naj bodo povabljeni na posvetovanja predno bo Amerika storila kak važen sklep, ki se tiče krajev, kjer se zavezniki skupno bojujejo.
Tajnik Dulles je predočil Francozom zanimanje predsednika Eisenhowerja za Francijo. Francoskemu ministrskemu predsedniku Mayerju in zunanjemu ministru Bidaultu je izročil Eisenhowerjevo povabilo, da prideta koncem marca na razgovore v Washington.
Glavna zahteva Dullesa do Francije je ta, da pospeši ratifikacijo—odobritev mirovne pogodbe z Nemčijo in pa dogovora o skupni zapadno evropski obrambi, kateri osnutek je itak izdelal Francoz Pleven. Francoski politiki so dali Dullesu obljube, da upajo, da bo francoski parlament te dogovore sprejel,, niso pa mogli povedati—kdaj. Dulles pa stoji na stališču, da se mora odobritev izvršiti čimpre-je, če Francozi hočejo, da bo njim ameriški kongres naklonjen in jim odobril nadaljnjo ameriško pomoč.
Francozi od svoje strani zahtevajo :
Stalno ameriško vojaško pomoč Franciji in skupni obrambi. Stalno ameriško vojaško pomoč za vojno v Indokini. Pritisk na Vehko Britanijo, da tudi ta sodeluje pri zapadno evropski obrambi. (Neko izolacionistično stališče Velike Britanije smo stalno povdarjali in ga nagla-
šamo tudi v naših člankih.)
#
Angleži protestirajo
LONDON, 3. februarja—Britanski zunanji minister Anthony Eden je v parlamentu izjavil, da se Britanci bojijo, da bo korak Eisenhowerja imel na Daljnem vzhodu nesrečne politične posledice, ne da bi prinesel istočasno odgovorjajoče vojaške koristi.
Eden je nadalje javil, da je angleška vlada to svoje mnenje javila Beli hiši v Washingtonu trikat popreje predno je Eisenhower izvršil svoj sklep glede Formoze.
Državni tajnik Dulles je na vprašanje ali more dati kakci jamstvo, da ne bo nadaljnega vojnega splošnega meteža v Aziji, to je vojne, odgovoril, da ponovi besede Eisenhowerja, da korak glede Formoze na ameriški strani nima agresivnega značaja. —---
Bolezen
Mrs. Jennie Koren iz 1113 E. 141 St. se je podala v Ely, Minn., kjer bo ostala nekaj tednov pri svoji sestri Mrs. Tereziji Ober-star, ki je resno bolna. Upamo, da se ji ljubo zdravje čim preje povrne!
NI VEČ PRIJATELJA V BELI HIŠI
Ko je nastopil svojo služ-ix) Roosevelt kot ameriški predsednik^ so bili k inavgu-raciji povabljeni tudi zastopniki delavske unije A.F.L. Unija C.I.O. takrat še ni obstojala. To povabilo je postalo pod demokratskimi predsedniki tradicija in se je tradicija tudi nadaljevala s Trumanom. Eisenhower je to tradicijo prelomil in noben delavski zastopnik, razen vladnega tajnika za delo, ni 6il poval)-Ijen na kako prireditev ob takih slavnostih.
Za časa Roosevelta in Trumana so imeli delavski zastopniki direkten dostop do predst^ika. Eisenhower je sedaj odredil, da se morajo delavski zastopniki javiti pri njegovemu pomočniku Adamsu, kateremu naj predložijo pisano poročilo, zakaj da gre in potem se bo odločilo, kam se bodo ti zastopniki napotili. Ali k tajniku za delo Martin Dur-kinu, ali k raznim pomočnikom predsednika Швеп-howerja. Direktnih stikov z njim ne bo več ali zelo v redkih slučajih.
POLIO JE NI ZRUŠIL
NATICK, Mass., 3. februarja — Tu je umrla v starosti 99 let bivša kolegijska profesorica Mary Sophia Case, ki jo je polio ohromil, ko ji je bilo osem let in je vse ostalo življenje prebila v invalidnem stolt£.
V Louisiano
Mr. in Mrs. M. Beros, ki vodita svoj fotografski studio na 6116 St. Clair Ave., sta se z avtom podala za nekaj tednov na oddih v Louisiano, kjer imata več sorodnikov in prijateljev. Tja sta se podala radi rahlega zdravja Mrs. Beros. Nazaj se vrneta pred Velikonočjo. Studio bo za ta čas zaprt, toda oni, ki želijo napraviti dogovor za fotografiranje, lahko pokličejo isto številko, kot doslej, namreč EN 1-0670.
Vstopnice za Zarjo
Vstopnice za koncert pevskega zbora Zarja, ki bo v nedeljo, 22. februarja v avditoriju Slov. nar. domu na St. Clair Ave., so v predprodaji. Dobite jih pri vseh pevcih in pevkah Zarje, v Durnovi trgovini na Wateiioo Rd., in v starem poslopju Slov. nar. doma. Cena je samo $1. Redna seja
Nocoj se vrši redna seja društva Carniola Hive št. 493 L TM v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pričetek bo točno ob 7.30 uri zvečer. Mlade članice bodo pokazale kako znajo voditi sejo in vabi se starejše članice, da se udeleže v polnem številu.
Vile rojenice I
Amerikanci naj vedo, kako daleč bo šel Eisenhower v politiki do Azije!
Vile rojenice so se v ponedeljek zglasile pri Mr. in Mrs. Jack Gabrenya ml. in jima pustile v spomin krepkega sinčka-prvo-rojenca. Mati in dete se nahajata v Marymount bolnišnici in se dobro počutita. Tako sta postala Mr. in Mrs. Jacob Gabrenya iz 1059 E. 69 St. prvič stari oče in stara mama. Čestitamo!
POSLOVNI SVET SE VESELI, DA * , BODO ODPADLE KONTROLE
LONDON, 3. februarja—Danes je prispel v London ameriški državni tajnik John Foster Dulles v spremstvu Harolda Stassena. Prišel je neposredno potem, ko je ameriški predsednik Eisenhower napovedal v svoji poslanici kongresu novo politiko na Kitajskem. Konkretno—sprostitev blokade Formoze. Britanci zamerijo Eisenhowerju, da se ni popreje posvetoval z njimi. Britanski parlament je bil tako razburjen, da je moral Anthony Eden podati formalno izjavo o stališču Velike Britanije do Formoze in do komunistične celinske Kitajske.
Bodoča vloga Formoze ostane"*"
se nadalje v temi. Tele stvari priznavajo vsi:
Da ima general Čiang Kajšek na otoku Formozi svoje čete, ki štejejo okrog 600,000 mož. Te čete so bile izvežbane po ameriških inštruktorjih in bi bile sposobne voditi vojne operacije.
Tem četam pa manjkajo letala na eni in brodovje na drugi strani, če naj Čiang Kajšek izvrši kak vpad na celinsko Kitajsko ali če naj iz Formoze bombardira Kitajsko, potem mu je potrebno tako ladjevje, kakor tudi zračno brodovje. Lastnega zračnega in morskega brodovja Čiang Kajšek nima niti v najmanjši meri. Pomoč pa mu more dati le Amerika. Ali mu jo bo dala in če mu jo bo dala, kako bo ta kqrak vplival na razplet dogodkov na Daljnjem vzhodu?
Ne bo takojšnjih sprememb
Ameriški admiral Arthur Radford, ki poveljuje ameriški mornarici na Pacifiku, je imel z Eisenhowerjem po njegovem govoru konferenco in je po konferenci s predsednikom tudi sam priznal, da imajo kitajski nacionalisti dobro vojaštvo, nimajo pa vojaške opreme. Admiral misli, da ni pričakovati velikih sprememb v neposredni bodočnosti. Če bi bila sedaj For-moza napadena, bi jo ameriško brodovje ravno tako branilo,
kot jo je branilo do sedaj.
Do prihoda Dullesa—
vse odloženo
Po poročilih iz Formoze je Čiang Kajšek pozdravil korak Eisenhowerja, da mu je dal svobodno roko na Koreji. Čiang Kajšek se zaveda sicer, da se bo moral pred vsakim važnim korakom posvetovati z ameriško vlado. Vendar se smatra v sproščenem položaju m se je brzojavno zahvalil Eisenhowerju, da njegova Formoza ni več blokirana—nevtralizirana.
Bela hiša zatrjuje, da ima federalna vlada v svojih odnoša-jih do Sovjetske zveze in njenega bloka tako politiko, da bo prisilila Moskvo v obrambo,
Ameriko pa v napade. To da je sedaj glavna poteza Eisenhowerja. Vseh kart ne bo vrgel na mizo. Glavno je, da se konča zmagovito za Ameriko mrzla vojna brez vroče vojne.
Svojo volilno napoved, da je narode vzhodne Evrope otresti sovjetskega jarma, hoče Eisenhower uresničiti s tem, da bo predlagal kongresu resolucijo,
ki naj da sovjetskemu bloku na znanje, da dogovor • sklenjen med zadnjo vojno na Yalti za Ameriko ni več obvezen. V tem dogovoru so zapadni zavezniki Rusiji privolili, da zasede vzhodno evropske države, Rusija pa se je zavezala, da bo uvedla v teh državah demokratski režim.
memb, ker sloni na diskriminaciji. V tem pa s osi edini vsi kongresniki, da bo ameriško domače življenje odvisno od tega, kaj bo prinesla ameriška zunanja poltika, mir ali vojno, varnost ali stalno napetost v stalnem oboroževanju.
Enostranska odpoved te tajne pogodbe od strani Amerike naj bi dala narodom sovjetskih satelitskih držav upanje v njihovo novo usodo, kakor jim jo kuje Amerika.
Nekaj povsem pozitivnega je to, da bo prišlo do nadaljnjih konkretnih sklepov v Beli hiši takrat, ko se bo povrnil nazaj v Ameriko državni tajnik John Foster Dulles iz svojega desetdnevnega potovanja po tistih evropskih državah, ki so članice severno Atlantske zveze, oziroma, ki pridejo v poštev pri skupno zapadno evropski obrambi. Poročilo Dullesa in Stassena bo merodajno za nadalnje politične, vojaške in finančne sklepe ameriškega kongresa.
Ugibanje o cenah
Eisenhower se je izrekel na splošno proti kontrolam. Kontrole avtomatično odpadejo dne 31. aprila 1953 in jih Eisenhower ne bo podaljšal. Torej odpadejo kontrole nad cenami, mezdami in krediti ter najemninami.
Ameriški trg zanima v prvi vrsti kakšno bo sedaj gibanje cen, ko bodo proste in podvržene vsem liberalnim zakonom gospodarstva.
DiSalle, ki je svoječasno nače-loval uradu za stabilizacijo cen in ki je bil v raznih uradih za gospodarsko stabilizacijo, je ob neki priliki povedal tudi tole:
"Doma imam pripravljeno prošnjo za sprejem v norišnico. Ta prošnja naj se odda tistega dne, ko bi jaz sprejel nazaj mesto šefa za stabilizacijo ameriških cen."
Prorokovanja glede bodočih cen so enako konfuzna in bi se lahko uporabljal v primernem smislu gorenji izrek DiSalla. Težka industrija je vzradoščena, da cen ne bo kontroliral nihče več, razen svobodni trg. Nekateri zastopniki trdijo, da se cene ne bodo dvignile. Drugi zopet so mnenja, da je po odpravi kontrole pričakovati splošen porast cen. Najmanj pa v materialu, ki je redek.
Industrija bo skoristila priliko svobode. V industriji jekla na primer že sedaj računajo z novimi cenami in postavljajo nove tabele. Več kot gotovo je, da se bo podražil baker.
Po nai-odno gospodarskih principih bodo seveda cene sedaj odvisne od strogega železnega zakona—ponudbe in povpraševanja, z drugimi besedami ko liko bo blaga in koliko bo blaga želnih konzumetov.
Na notranje političnem polju se pričakuje, da bo imel kongres nalogo, da reši vprašanje popravkov Taft-Hartleyevega delavskega zakona. Eisenhower je napovedal tudi spremembo Mc-Carranovega vselitvenega zakona, ki da je tudi potreben spre-
Ameriška boljša družba...
NEW YORK, 3. februarja—
Proces zoper Minota Jelkea, ki je obtožen trgovine z belim blagom in širjenje prostitucije, meče čudno luč na ameriško "boljšo družbo."
Sodišče je v posesti listine, na kateri se nahajajo imena interesentov prostitutk, kakih tri tisoč po številu. Med temi imeni so tudi imena ameriških politikov, znanih športnikov in poslovnih ljudi.
V proračunu obtoženca Jelkea, ki je zrastel iz milijonarske podjetniške družine v Chicagu, izhaja tudi, da so njegove prostitutke, seveda prvega razreda, morale zaslužiti na noč do $500, procente pa je vlekel Jelke. Jelke sam ni siromašen. Ko je bil dne 15. avgusta aretiran, je bil puščen na svobodo proti varščini $50,000, katere je tudi polo-žU.
Na razpravi je navzoča tudi mati Jelkea, sedaj Mrs. Ralph Teal, razporočena s svojim prvim možem in očetom Jelkea.
Če bo Jelke spoznan krivim vseh točk obtožbe, ga čaka najvišja kazen 146 let zapora.
Novi uradniki
Društvo Waterloo Camp št. 281 W.O.W. je na svoji letni seji izvolilo za tekoče leto sledeče uradnike: Predsednik Walter Lampe, podpredsednik John Lo-kar, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance, stražnik Peter Bukovnki, nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Stupar. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Kdaj bodo vrnili davke
Clevelandski davčni urad je začel z delom na aktih, ki narekujejo, da naj se vrnejo preveč plačani davki. Računa se. da bo pregled izvršen nekako sredi aprila, nakar se bo odposlalo poročilo v finančni oddelek v poslopju federalnih uradov, ki bodo nato izdajali in razpošiljali čeke. Povračilo preveč plačanih davkov je pričakovati nekako okrog junija 1953.
Krožek št. 1 Prog. Slov.
članice krožka št, 1 Progresivnih Slovenk so prošene, da pridejo gotovo na redno sejo v četrtek zvečer v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Pričetek ob 7.30 uri. Ukrepalo se bo o majski prireditvi, kazanju slik in drugih važnih stvareh.
Iz bolnišnice
Mr. Frank Bučar se je vrnil iz M t. Sinai bolnišnice na svoj dom na 17606 Grovewood Ave. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem prijateljem za obiske, darila in kartice, ki jih je prejel. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu.
ENAKOPRAVNOST
ii
ENAKOPRAVNOST
4. februarja
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)____
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)____
For Six Months—(Za Sest mesecev) _
For Three Months—(Za tri mesece)__
-$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
JOHN DULLES V EVROPI
(1)
Komunisti imajo v svoji propagandi dvoje velikih prednosti, katere pogreša ameriška propaganda. Prva prednost je avtoritarni režim kot tak. Vzgledi so najjas-nejša priča. Amerika ima na primer radio oddajno postajo Glas Amerike, katere namen je, da širi antikomunistično propagando med ljudstvi v državah za železno zaveso. Kako pa naj pride Glas Amerike radijskim potom do teh ljudstev, če pa ni tam. na razpolago radijskih aparatov? In tudi če bi bili, kako pa naj ta ljudstva poslušajo radio in si izbirajo radijske postaje, če pa jim je to morda celo pod smrtno kaznijo, vsekakor pa pod težko grožnjo, prepovedano! Povprečno ljudje niso junaki, da bi riskirali za trenotno idejo vse, pa tudi svoje življenje.
Iz zamisli totalne države kot je komunistična, izhaja nadalje, kar tudi komunizem čisto odkrito priznava, da mu ne gre za resnico ali laz, krivico ali pravico. Gre mu za končni cilj—za brezrazredno družbo, do katere se pa bo prišlo potom razredno organiziranega in edino pripozna-nega aparata komunistov delavcev v komunistični stranki.
Če nekomunističnemu svetu naj ne gre v glavo ta totalnost, prebivalstvu v komunistični državi pač mora iti! Druga prednost komunistične propagande je pravzaprav logična posledica prve, združena poleg tega še z neko okretnostjo in velikansko prakso, ki jo imajo boljše-viki za seboj v svojem petdesetletnem praktičnem razvoju. Samo eno pravilo velja, kar se tiče prav praktične propagande, da namreč namen posvečuje sredstva. Za končni cilj je dovoljeno vse in ni izbirati sredstva. Podčrtajmo pa okretnost in iznajdljivost te njihove propagande. Zopet naj pomagajo vzgledi!
Filipini v Pacifiku so bili v zadnji svetovni vojni zasedeni in izropani po Japoncih. V mirovni pogodbi z Japonsko, Amerika za sebe ni zahtevala nobene vojne odškodnine in je hotela princip, da se Japonski ne naloži plačilo kake vojne odškodnine, uveljaviti na splošno. Vsled silnega odpora od strani raznih držav, med njimi tudi Filipinov, ki so bili zainteresirani na vojni odškodnini, je končno morala Amerika popustiti in je pustila v mirovni pogodbi odprto vprašanje plačila vojne odškodnine tistim državam, ki na tem plačilu vztrajajo. To so tudi Filipini.
Komunisti na Filipinih, znani pod imenom organizacije Huks, so izrabili položaj in začeli po državi s propagando; Glejte ameriški kapitalizem! Da se on sam uveljavi s kapitalističnim podjarmi j en jem Japonske, kjer bo v bodoče nalagal svoje kapitale, pomagal ameriško-japonski trgovini, naj trpijo ljudstva, ki so temu kapitalizmu napoti, konkretno Filipinci. Ameriškemu kapitalu je več Japonska kot pa siromašno filipinsko ljudstvo. Na ljubo ameriškemu kapitalu naj se torej Filipinci odrečejo vojni odškodnini, katero potrebujejo, da popravijo porušene domove in si vzpostavijo prejšnji standard življenja. Filipinci, ki so že sami po sebi sovražniki Japonske, so radi nastavili uho tej propagandi.
John Foster Dulles je še kot privatnik, torej v zadnji volilni borbi, sprožil tole propagandno misel: Azijskim ljudstvom je treba pokazati razliko med-standardom, življenja v Ameriki in v Aziji, zlasti tam, kjer vladajo komunisti. Standard po kulturi in višini civilizacije. Torej, kako je s hrano ш obleko, železnicami, letali, avtomobili, domovi, radijskimi in televizijskimi postajami v Ameriki, kjer vlada demokracija. Kako pa je v Aziji! To propagando so začeli komunisti izrabljati v naprej, ko še ni bila uradna. Azijski komunisti pravijo: Vidite, kako se ameriški kapitalizam baha s svojim blagostanjem, katerega pa si je ustvaril z gospodarsko krivico, z izrabljanjem in izkoriščanjem žuljev delavskih rok! Njemu ni dovolj, da izkorišča ameriške delavske množice, marveč steza svojo grabežljivo roko tudi po azijskih tleh. Tudi zasužnjen je azijskega delavnega ljudstva je cilj ameriškega kapitalizma in političnega imperialzma. Skratka: Po načelu, da namen posvečuje sredstva in ker se komunizem znajde, se sredstvo vedno najde. . . .	L.C.
UREDNIKOVA POSTA
Ali že imate vs+opnice?
CLEVELAND, Ohio — Prvo vprašanje na zgorajšnji naslov eden drugemu bo za kaj pa vstopnice? Seveda, odgovor na to je čisto enostaven. Tu se govori o vstopnicah za velik banket, katerega prirejajo lovci St. Clair Rifle and Hunting kluba na 21. feb. v Slov. domu na Waterloo Rd.
Vstopnice za ta banket se dobijo pri vseh članih, in vse one, kateri se tega banketa želijo udeležiti, se opominja tem potom, da si naj vstopnice preskrbijo prej ko mogoče, kajti še vsako leto se je pripetilo, da jih zadnji dan zmanjka, in kakor veste, se pri vhodu na večer banketa vstopnice ne prodajajo! Zato vas s tem dopisom opominjam, da ne bo kake zamere.
Klubovi uradniki ter člani sploh se že dplgo pripravljajo za ta veliki dan. Trudijo se in delajo, da bo banket eden najboljših. Ker so bili naši banketi vedno v popolno zadovoljstvo našim številnim prijateljem in gostomi, je treba sedaj res napeti vse moči, če hočemo prejšnje prekositi.
Ze pred časom je klub poslal v Pennsyvanijo dva člana, in sicer dva stara korenjaka — John Kosec ter Anton Baraga. Naročilo sta imela, da se ne smeta vrniti domov drugače kakor najlepšimi srnjaki. No, to se je zgodilo, povedala vam bosta, ta naša slavna jagra, da ni bilo lahko priti srnjaku za hrbet, pa odnehala nista poprej, da sta vsa srečna pripeljala domov, dva krasna srnjaka. Ta dva srnjaka se vam bosta na omenjeni večer smejala iz krožnika. Poleg tega bodo tudi pečene piške, če mar ne bodo petelinčki.
Pa to še ne bo vse, koliko bo še drugih dobrot, katere delajo veselje gostom, kuharicam pa cast, ki vse tako fino pripravijo! Klub ima kuharico, da pa ne зато kuharico, tudi kelnarce bo ona s seboj pripeljala, sama zala dekleta, katera so v tem poslu izvežbana, tako da vam bodo najhitreje postregle.
Po vsem temu pa človek mora biti vesel. Za to bo skrbel član Max želodec s svojo godbo, da se bo vsakdo lahko zavrtel kakor bo katerega veselilo. Torej zdaj lahko razvidite, aa bo vse najboljše pri lovcih na omenjeni večer, zato upamo, da bo dvorana polna veselih gostov, kakor vedno na naših banketih.
Tla so namazana,
polka je ukazana, hojla-dri, holja-dra, k lovcem pa ja.
Prav vsi ste prijazno vabljeni, -la se tega banketa udeležite v 3oboto, 21. feb. v Slov. Domu la Waterloo Rd.
Vse člane kluba se opomin je :cm potom, da se prav gotovo /deleže redne mesečne seje, ka-:era s s vrši v Slov. domu na holmes Ave., to je v petek, 6. 'eb. ob 8. uri zvečer.
Neobhodno je potrebno, da se ■;a seje udeleže vsi člani.
Poročevalec
stvari imamo na dnevnem redu za ta dan, kar pa seveda ne bom sedaj vse povedal. Rečem le, ne zamudite te izredne proslave Ribničanov v nedeljo, 8. feb.
Program se prične popoldne ob 2.30 uri. Vrši se v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Kar nas starih je, se vsi še dobro spominjamo kako smo z vnemo delali pred 40. leti, ko smo prišli na misel, da bi bilo dobro za nas ko bi imeli čim več društev, h katerim bi pripadali. Dobro pa bi bilo ko bi tudi mladi več vedeli o temč Shajale so se skupine m pogovarjali smo se o društvenem življenju. Organizirali smo društvo in potem ugibali kakšno ime bi mu dali. Za to naše društvo smo smi zmislili ime Ribnica, pa ne mislite, da smo bili zraven samo Ribničani iz stare domovine, bilo nas je več ameriških Ribničanov, saj smo tiste čase bili vsi, ki so živeli v ameriški "Ribnici" med E. 55 in E. 65 St., kjer je danes naš SND, Ribničani. Tega se mi starejši dobro spominjamo in radi še danes govorimo, da živimo v Ribnici.
Torej, vabljeni ste vsi stari in mladi, od blizu in daleč, da se v nedeljo, 8. februarja pridružite Ribničanom ko bodo v SND slovesno proslavili 40-letnico svojega obstoja.
Frank Wirant, ustanovitelj
Ribničani vabijo na 40-leinico
CLEVELAND, Ohio — Društvo Ribnica št. 12 S.D.Z. bo v ledeljo, 8. februarja obhajalo svojo 40-letnico s programom, Igro po dramatičnemu društvu ivan Cankar in petjem po zboru Slovan. • Mislim, da ne bo noben Ribničan izostal. Kazalo se bo tudi lepe slike iz domovine, pa tudi lepe spominke iz stare domovine si boste lahko kupili, katere smo dobili nalašč za to priliko iz stare domovine in imajo na njih označke 40-letnice. Pa še veliko drugih zanimivih
O delničarski seji A.J.C.
EUCLID, Ohio—Dne 18. januarja je bila delničarska seja Ameriško jugoslovanskega centra, katere so se delničarji in delničarke udeležili v prav le pem številu.
Sejo je otvoril predsednik Frank Žagar, ki se je lepo zahvalil vsem delničarjem za tako številno udeležbo. Zatem se je volilo zapisnikarja. Predlagana je bila Gusti Zupančič, ki je prevzela nominacijo in ker ni imela proti-kandidata, je bila enoglasno izvoljena.
Zatem se je pričela nominacija predsednika konference. Nominiran je bil Joseph Trebeč, ki je sprejel. Ker m imel protikandidata, je bil enoglasno izvoljen. Poleg njega sta bila izvolje na za podpredsednika George Nagode in Ciril 0.?bič.
Konferenčni predsednik Joseph Trebeč je prevzel mesto. Najprvo je lepo pozdravil navzoče delničarje in delničarke ter se jim je lepo zahvalil za zaup nico kot predsednik današnje konference. Na dnevni red je prišlo čitanje imen zastopnikov društev-delničarjev, katera so bila dobro zastopana. Imena je čital tajnik Andrew Ogrin, ki je potem podal tudi svoje poročilo, katero so vsi navzoči pazno poslušali in ga vzeli v naznanjc z zadovoljstvom, ker center tako lepo napreduje. Priznanje gre dobremu vodstvu direktorija in poslovodja John Zigman, ter oskrbnici Mary Medvešek, ki gleda, da je vse v lepem redu.
Na tej konferenci je bilo izvoljenih devet novih direktorjev. Zastopniki društev niso imeli posebnih poročil oa strani društev. Kaj več o tem, kar je bilo še sklenjenega na tej konferenci bomo še ob priliki poročali. Za sedaj naj zadostuje, da bodo vedeli tudi po. drugih naselbinah, ia smo do sedaj prav dobro napredovali.
Za publicijski odbor
Frank Rupert
NEJUDE MED JUDE
TEL AVIV, Izrael, 3. februarja — V judovski državi Izrael ima svoje diplomatsko zastopstvo Sovjetska zveza, kakor tudi države njenih satelitskih držav. Tam so tudi konzulati teh držav. Sovjetski blok je sedaj odpustil oziroma odpoklical iz vseh teh uradov vse nameščence, ki so judovskega pokolenja.
Seja in članska zabava
EUCLID, Ohio—Vljudno vabim vse člane in prijatelje dramskega društva "Naša zvezda" na letno sejo v nedeljo, 8. februarja v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Pričetek seje ob 3. uri popoldne. Ker bo to letna seja, se bo volilo novi odbor za tekoče leto.
Zadnja leta je vse nekako zaostalo, torej pridite v nedeljo, da se zopet oživimo pri "Naši zvezdi," da bomo podali zopet kako dobro in zabavno igro če ne preje vsaj prihodnjo jesen. Lljudje že vprašujejo kdaj bo zopet kakšna igra tu pri nas.
Po seji bo malo članske in prijateljske zabave in Grabnarjev orkester nam bo igral vesele poskočnice.
Vabimo tudi pevski zbor "Slo-, van," ki bo ravno na ta dan nastopil pri 40-letnici društva "Ribnica" št. 12 S.D.Z. v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., da naj se pozneje tudi pri nas nekoliko ustavi in zapoje par pesmic, ker pregovor pravi, da roka roko umije, obe pa obraz.
Torej na svidenje!
Andrew Ogrin, predsednik
NOVICE IZ GORICE

Slovenci bodo imeli štiri svetovalce v goriškem svetu
GORICA—V Rimu so objavili uradne rezultate občinskih volitev, ki so bile 14. dec. v raznih občinah Goriške pokrajine. Demokratična fronta Slovencev je v goriški občini dobila 1.523 glasov in s tem dve mesti v občinskem svetu. Slovenska Demokratska zveza je dobila 1.542 glasov in tudi dve mesti, tako da bodo imeli Slovenci v občinskem svetu štiri svetovalce.
V prejšnjem občinskem svetu so imeli Slovenci 6 svetovalcev, čeprav so dobili približino isto število glasov, ker so bile pred štirimi leti občinske volitve izvedene še po proporcialnem sistemu, letos pa so vevečinskem tako, da bo krščansko demokratska stranka, ki je pri volitvah dobila 9.527 glasov in s tem relativno večino, imela v občinskem svetu % svetovalcev, to je 26. Na drugem mestu je neofašistični MSI s 3.560 glasovi (4 svetovalce), socialni demokrati s 1.919 glasovi (2), kominform-ovci 1.494 (1), liberalci, republikanci in neodvisni 1.289 (1), mo-narhisti 1007 (1) in begunska lista "Leva sv. Marka" s 848 glasovi (1).
Vladna krščansko demokrat ska stranka je od lanskih pokrajinskih volitev izgubila okrog 2000 glasov, znatno nazadovanje so doživeli tu socialni demokrati in kominformovci. Slednji so na zadovali zlasti v slovenskih va seh. Tako so imeli leta 1948. pri zadnjih občinskih volitvah v Štandrežu 150 glasov, letos pa so jih dobili le še 99. V Pevmi so leta 1948 dobili 125 glasov, letos pa 96. Demokratična fronta Slovencev pa se je prav v teh vaseh dbbro uveljavila. V Štandrežu je dobila 431 glasov, v Pevmi 260, v Podgori pa 204.
(Po "Slovaiskem poročevalcu")


Razvoj in delo pevskih zborov na Goriškem
Ljubezen do glasbe in lepega petja je globoko ukoreninjena v slovenskem narodu tako, da še pregovor pravi: "En Slovenec poje solo, dva pojeta duet, trije Slovenci so pa že pevski zbor."' Sldvenci imamo velik in prebo-gat zaklad narodnih pesmi, ki so v našem narodu samem, v krvi posameznika in se z njo pretakajo iz roda v rod kot najžlaht-nejša dediščina rodu.
Tudi Slovenci na Goriškem so imeli in še imajo pevske zbore, čeprav se se poznajo posledice razdiralnega dela fašizma, lahko s ponosom gledajo na ta važen del kulturno prosvetnega življenja. Na Goriškem deluje danes precej dobrih pevskih zborov in ima pri njihovem razvoju glavno zaslugo Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici.
V Gorici sami je odličen dijaški pevski zbor, ki vsako leto s koncertom in drugimi nastopi dokaže svojo lepo razvojno stopnjo. V predmestjih Gorice in sicer v Podgori, sta dva pevska zbora—mladinski in mešani. V Štandrežu pa imajo dober mešani pevski zbor. Tudi vasica Št. Maver ob obronkih Sabotina se ponaša s svojim moškim zborom. Pevma in Oslavje pa sta po smrti pevovodje Doljaka ostali brez pevovodje. V Števerjanu pevski zbor ni stalen, temu je pač vzrok težavno delo briškega kmeta, ki mu ne preostaja zadosti časa za pevske vaje.
Na Peči že več let dobro deluje moški pevski zbor in tudi v So-vodnjah so prišli pred kratkim do moškega pevskega zbora, ki je že javno nastopil. Vrh, Dol in Poljane tvorijo skupen pevski zbor (moški), ki vadi izmenoma na Dolu in na Vrhu. Dekleta t Vrha in Poljan pa so se združile^ v svoj ženski pevski zbor.
To je kratek pregled pevskih zborov na Goriškem. Vse te zbore vodi in vadi le pet pevovodij. Skoraj vsak dan se vršijo pevske vaje zdaj v tej/ zdaj v oni vasi. Vsekakor ej to zelo naporno in požrtvovalno delo za pevovodje, ki zaslužijo vse priznanje.
Vsako leto priredijo ti pevski zbori tudi skupen nastop na prostem, ob priliki delavskega praznika prvega maja ali na ljudskem taboru, ali kakor letos na vrtni veselici v ^Števerjanu. K takim nastopom na prostem so pevci tudi prisiljeni, ker po vaseh nimajo na razpolago za svoje nastope primernih dvoran. Od časa do časa prirede pevski zbori tudi gostovanja in to predvsem po Tržaškem ozemlju, ker jim obisk in nastope po Jugoslaviji še vedno onemogočajo. Tudi po valovih radia se je že širila pesem goriških zborov in sicer po radiu Koper in radiu Trst П.
Poglavje zase je Beneška Slovenija, ki še nima svojih pevskih zborov, saj tam se je narodno prebujenje šele dobro začelo. Prej ko slej pa bodo tudi beneški Slovenci dobili svoje pevske zbp-re, saj imajo tudi oni lepo število svojih narodnih pesmi, ki so deloma že zbrane v pesmaricah in tudi oni so dobri pevci.
Lahko bi bilo drugače
Prvega decembra je bil spet tradicionalni Andrejev semenj. V posebnih paviljonih na ribjem trgu je bila poskuševalnica vin, ki jo že dve leti organizira Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo. Prirejena je bila tudi razstava Agrarnega konzorcija in srečelova v korist italijanske sirotišnice "O. Leuassi."
Že nekaj dni prej so začeli prihajati v mesto razni komedijanti in kramarji, ki jih pač na nobenem sejmu ne sme manjkati. Vendar pa vsa ta živahnost" sejmarjev in komedijantov, ki so prišli s sejma Sv. Katarine v Vidmu, ni prinesla goriškemu prebivalstvu nobenega dobička, saj si ti cirkuški ljudje sami
cijami. Tudi okoličani, ki soo^ kali semenj, večinoma niso nST zani na goriški trg, temveč | onega v Vidmu ali v Tržiču
prihajajo več v večjih nakupov
Gorico zafj
ali izmenX
4
blaga kakor so svojčas prih^' slovenski okoličani s KrasaJ pavskega in z Gora, ki so ^ predstavljali tisto zaledje, od terega je Gorica živela. ;
Teh ljudi, ki so vsako leK Andrejevem semnju s vozovi zajezili Koren in vsej hode k njemu, ki so nap4 Travnik in Raštel, teh dobro*^, nih ljudi, ki so oživili včasih goriške trgovine in gostiWr kor vsa zadnja leta tudi na f. njem Andrejevem semnju 0*1 lo. Saj so jim z novo mejo pot v Gorico prav na njenih^, tih.
Rajni grof Sforza je nekoc< jal, da bi morale biti meje začrtane samo s svi"'? kom in bi ne smele predstavi ovire med prebivalstvom in drugi strani. Z večjo uvi'^ nostjo, s prenehanjem so# imperialistične propagand^, hujskanja proti Jugćslavij'j z uvedbo dejanske епакорг®ч sti naše manjšine na tej (Dalje na 3. strani)
ŠKRAT
Brivec je zdravil mačk® prekrokani noči. Roka se vidno tresla in posledica 'da se je klina britve zopet '^еТ zarinila v kozo hamest^' bi rezala kocine moža v bri^ stolu. Slednji je bil očitno ^ mir jen in tudi nemalo prep^/ Končno zbere pogum in krokanemu brivcu, če bi nekaj vprašati. Ko ta odgo4 da lahko, zastoka mož v sto''!:
"Ali imate morda pri eno britev?"	I
"Zakaj?" se čudi brivec- J "Oprostite," pravi mož ^ 'J lu, "ampak mislim, da vsaj pravico, da se branim' ^
Še ena o mačku j
Naslednja zgodba se su#j di okoli mačka, ampak ne "j,' takega, kakršnega je im^l .i vec v gornji zgodbi.	i
Žani se je zabaval z doii^^J mačkom. Maček je pvilil in prhal, da je bilo Žani se je na vse grlo smej^^jl "Žani!" je zaklicala mati' ^ vleči vendar ubogega mačk*: ' ko grdo za rep!"	j
"Saj ga ne," je odvrnil vec. "Jaz samo njegov roP v žim, vleče pa maček sam!' i
+	I
Med očetom in sinom ^ ? razvil naslednji pogovor.
Oče: "Sin, dokler niseiw dvoriti tvoji materi, nisei** del, kaj se pravi poljublja^ Л kleta. Boš morda ti nekoč ^ kaj takega povedati < otrokom?"	/
Sin: "Bom, oče. Le boji"!^ da tega ne s tako resnim " ; zom, kakor znaš to ti." j
Dober poslušalec ni le dobrodošel, temvgč, ako časa posluša, se tudi kaj
"Koliko študentov je v razredu?" poizveduje obis^" ■ lec univerze.	J
"Rekel bi, da eden od ^9*
nadzirajo promet in
zmanjšati število prometnih
To pomeni, da bo več avto^ fty
stov kakor pešcev aretiral^® Џ
raznih prekrSitev. Prekora^.g, Г
јепртл 7рч1117кд ч чл/гчтттп! Q^'valr	samo na križiščih m ^ иј'
iscejo zasmzKa s svojimi atrak- prometna luč—ravnajte se P" ^
petih," je profesor.
rekel resniC'
olj"''
Policisti imajo nalogo, da
ROKA POSTAVE
ENAKOPRAVNOST
' BTRAN3
NEMIRI SREDI ČRNEGA KONTINENTA
Od Južne Afrike pa do Kenije da ne govorimo arabskih deželah v Severni Afriki — postajajo tla za bele gospodarje Vedno bolj vroča; upori Črncev s® pojavljajo v različnih oblikah, Vzroki pa so si podobni: Črncem odrekajo najosnovnejše človeške pravice, poleg tega pa živi-№ Črnci v neverjetni revščini, avedli bi samo tri primere:
V	Južnoafriškem mestu Port lizabeth je pred kratkim protestiralo zaradi aretacije dveh Črncev nad 3000 ljudi. V 8 uj?
^ajajočih neredih je bilo ubitih ' °seb, 27 pa jih je bilo težje
ranjenih.
V	severni Rodezji že dalje ča-Si stavka zaradi slabih življen-skih pogojev 24,000 črnih rudar-3ev bakra. To je prvi primer v zgodovini Afrike, da je črnski Sindikat mobiliziral večje število
klavcev, da bi se borili za svoje pravice.
^ Tanganjiki se je v zadnjem ^Gsecu močno razširila dejav-j^ost tajne črnske organizacije ^au Mau (izgovori Mo Mo), ki ■ iz dežele pregnati vse bel--^au Mau je v Tanganjiko PrisIa s potujočimi rodovi pleme-jja Kikiju, ki prebiva v Keniji, Jcr je dejavnost Mau Mauja Navzela vznemirjujoč obseg.

Kenija je nad 500,000 kv. km obsegajoča britanska kolonija, ' leži prav na ekvatorju. Meji ^a Somalijo, Abesnijo, Ugando, anganjiko in Indijski ocean, ežela je bogata s surovinami, Vendar pa so le-te v veliki meri neizkoriščene. Dežela izvaža si-sal, ^ kavo, čaj, razna hranila, pijače in tobak, uvaža pa stroje predmete široke potrošnje, avno mesto je Nairobi. •
je šestavljenaV.i,Z''večih rOkrajin, ki so si povsem raz-

Zahvala
2 žalostjo v naših srcih nazna-l^.lamo vsem, da je umrl naš ljub-Jeni oče; tast in stari oče
HENRY ВШКО
23 ^ je svoje blage oči dne 1952. Pokopan je bil ZavoH decembra iz pogrebnega »ini, Joseph žele in sinovi na *'°«opalisče Calvary.
je bil rojen v vasi pri Ajdovščini na Primor-
'iahv'?-	se želimo iskreno
Ve«_® vsem. ki so položili lepe
Venr"""	KI so položili lepe
Ici ® cvetje k njegovi krsti, vsem, јцјјј® darovali za sv. maše, kakor
Pqk ^^Gm, ki so prišli pokojnika Лц,	ko je ležal na mrtvaške-
"ttili ■' vsem, ki so ^a spre-njegovi zadnji poti na po-krsjo	Hvala tudi nosilcem
tai si sobratom društva Vipavski bil ^ SNPJ, katerega član je Pokojiiik.
hvala vsem za vse, kar ™ dobrega storili v dneh naše Ob Izgubi dragega očeta.
v	preljubljeni oče, počivaj
žice v''®i svoje življenjske dru-®led'ii	drage mame, kateri si
^i ohf ^ - ^^čnost. Spomin na Vaju ftašiVi J^ naših srcih do konca Počivaj ta v miru!
Žalujoči ostali:
HENRY, SOPHIE,
CHRISTINE, AUGUST in PAULINE, otroci zetje, sinahe in vnuki ^ucliđ, Ohio,
februarja 1953.
lične. Obmorska ravnica, ki jo je leta 1895 dal Vel. Britaniji v najem zanzibarski sultan, ima tropsko podnebje. Glavno pristanišče je Mombasa, ki je grajeno na otoku, v katerem prevladujejo stoletja stare neurejene zidane in razpadajoče arabske hiše, pa tudi pristanišče je ena sama zmeda arabskih jadrnic. Pravo sodobno pristanišče — Kihndini — je na celini.
Iz Bombasa pelje ozkotirna železnica skozi Nairobi na "Belih planotah" (ime je značilno) in skozi dolino Rift, kjer visoka planota kot odrezana pade za več kot 700 m, na mejo Ugande. Visoka planota ima izredno milo podnebje; zemlja je rodovitna, zato je razumljivo, da je prav tam središče kmetijstva Kenije. Dolina Rift je polna vulkanskih izbruhov in vročih vrelcev ter je v glavnem nenaseljena. Na severu je zloglasna Koroli puščava, domovina levov, poleg nje pa je močvirje Lorian, kjer se valjalo po blatu številne črede nilskih konjev. Na jugu leži znano slano jezero Magadi, ki ga pokriva 3 m debela plast čistega sodinega karbonata. Z obal tega jezera je prelep razgled na Kilimand-jaro.
Beli naseljenci pravijo, da so prava Kenija samo "Bele planote." Tu so vehki cipresovi gozdovi, na prostranih travnikih se pasejo črede govedi, griči, ki obrobljajo visoke planine, pa krasijo lepe zelene plantaže kave in čaja. Tu in tam so farme, velike palače, zgrajene v slogu kralja Edvarda, katere po navadi obdajajo prelepi parki z umetno gojenimi flamingo pticami. Ta del Kenije, pravijo naseljenci, je pravi raj — toda samo za belce.
Kako živijo črnci v Keniji in kakšne pravice imajo, nam najbolj pove nekaj številk: V Keniji živi 5,6000,000 Črnev, 24,-000 Arabcev in 100,000 Indijcev, katerim vlada окоИ 30,000 belcev. Okoli 250 belcev ima v rokah vso obdelovalno površino "belih planot" in s tem največji del rodovitne zemlje Kenije.
Pleme Kikuju, ki je bivši lastnik "Belih planot," šteje okoli milijon ljudi. Britanci so Kikuje nasehli v 98x25 milj veliki rezervaciji nedaleč od Nairobija. Tu živijo neverjetno primitivno, gojijo črede mršavih in bolnih koz in pridelajo ravno toliko koruze, da lahko živijo. Nekateri se vdinjajo na posestvih belcev, mnoge družine pa so se morale izseliti v Tanganjiko in drugam. V tem plemenu že več destletij obstoja Mau Mau, organizacija, kakršne obstojajo 'pri mnogih črnskih plemenih, ki se je do pred nekaj leti bavila z notranjimi stvarmi plemena in pustila belce, da so uživali "svoj raj." Toda čedalje večje nezadovoljstvo med Črnci, ki se je na eni strani povečalo zaradi vedno slabših življenških pogojev, na drugi strani pa zaradi vedno večje razgledanosti Črncev, je I^ovzročilo, da se je ta organizacija obrnila proti belim gospodarjem.
Dogodki zadnjih nekaj mesecev pričajo, da je položaj v Keniji resnejši, kot se to zdi na prvi pogled, člani Mau Mau so ubili nad 50 vidnejših predstavnikov oblasti — od svojih črnskih poglavarjev pa do belih veljakov — medtem ko obračunavanj s člani organizacije, ki so ali izdajali policiji tajnosti ali pa se niso hoteli pokoriti ukazom, ni moč prešteti. Poleg tega so na dnevnem redu požigi, tatvine itd. Kako zmožna je organizacija Mau Mau, ne ve nihče. Cenijo jo na okoli 100,000 ljudi.
Britanske obalsti so ostro reagirale. V dežju je bilo razglašeno obsedno stanje, ojačali so vojaške enote, pozaprli so vse črnske voditelje, med njimi tudi
Jorno Kenyata, katerega dolžijo, da je glava Mau Mauja, stotine Kikujev pa so poslali v posebna taborišča: vsi beli naseljenci so prejeli orožje. Položaj je postal tako resen, da si ga je šel ogledat tudi britanski minister za kolonije Lyttelton.
V poročilu, ki ga je dal Lyttelton britanskemu parlamentu, je povsem točna — in kot kaže dokaj pozna — ugotovitev, da so življenski pogoji Črncev obupni. Britanski minister trdi, da oragnizacija Mau Mau nima zveze z gospodarskim položajem Črncev. Morda je res, da je Mau Mau nastala iz drugih vzrokov, dejstvo pa je, da je prav sedanji položaj kriv, da je zavzela takšen obseg. Lyttelton res napoveduje reforme, agrarne in industijske — toda šele tedaj, ko bo položaj pregledala posebna komisija, ki pa ne bo poročala prej kot čez leto dni ali več.
Zedinjenih držav niso pomaga-
Težko je reči, kakšen naj bi bil izhod jz tega položaja, vendar pa samo z obljubami Afri-kanci ne bodo zadovoljni. Policijski ukrepi, ki so deželo za sedaj pomirili, prav gotovo ne predstavljajo rešitve. Ravno tako se seveda postavlja vprašanje, ah je organizacija, kakršna je Mau Mau, primerna za dosego političnih pravic. Tu pa bi morali omejiti kratkovidnost britanskih oblasti, ki so voditelje afrikanske zveze, edine črnske politične organizacije, ki so imeli nekaj zaslombe pri črnskem prebivalstvu—pozaprle in postavile nov izvršni odbor, ki je Črncem prav tako tuj, kot so jim belci odvratni. Za rešitev položaja imajo beli naseljenci v glavnem dve mnenij: nekateri mislijo, da je treba s policijskimi ukrepi doseči to, da se bodo Črnci bolj bah belcev kakor Mau Maua (!), drugi pa se pritožujejo zaradi surovosti, ki jo uporablja policija pri sedanjih "očiščevalnih akcijah:" bojijo se, da se ne bi zaradi sovraštva, ki ga to neti, Mau Mau razširila še pri drugih plemenih. Tretji pa trdijo, da bi bilo treba omejiti delo sovjetske ambasade v Adis Abebi, ki šteje nad 400 ljudi in ki ima posebno bolnišnico za črnske poglavarje.
Kakor koli že, beli naseljenci se bodo morali sprijazniti z mislijo — in vedno več jih je, ki to uvidevajo — da šest milijonov temnopoltih ljudi ne more živeti v bedi, brez zemlje in brez dela, medtem ko njih 30,000 izkorišča vsa naravna bogastva dežele in ima v rokah vso politično oblast. Ko bodo enkrat rešili^ gospodarska in politična vprašanja kot je agrarna reforma, šolstvo, menze in stanovanja, bodo nastali pogoji za mirno sožitje obeh ras in organizacija Mau Mau bo izgubila svoj raison d'etre.
A. F.

99
Z.(istopniki Enakopravnosti
m
Za St. clairsko okrožje: JOHN REN KO 1016 East 76th Street
UTah 1-6888 •
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360 •
Za nevvburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
■1ш1и1а1|||в|||1в1|||в1и1ш1||1ви||а|||ш||||а1||1а||||а||||а||
NOVICE IZ GORICE
(Nadaljevanje z 2. strani)
bi lahko krajevni in rimski oblastniki to tudi dosegli. Slovenskemu sirotišču so odbili podporo
Na redni seji Pokrajinskega sveta, ki je bila v začetku decembra, so med drugim razpravljali tudi o prispevkih raznim ustanovam in je pri tem občinski svet odobril večje in manjše zneske v korist ustanov—"Nobili don-zelle goriziane," Zveze vojnih povratnikov, Državni šoli za pse za slepce, Odboru za proslavo v Sv. Martinu na Krasu in Legi Nazio-nale iz Krmina.
Kakor so že druge, mnogo manj koristne ustanove zaprosile in tudi dosegle podporo pokrajine, je pred časom vložilo pri pokrajinskem odboru prošnjo za podporo tudi slovensko sirotišče v ulici Don Bosco. Enako prošnjo sta vložili tudi dve italijanski sirotišnici. Pokrajinski svet, odnosno njegova demo-krščanska večina, pa je sklenil, da ne bodo dali podpore nobenemu sirotišču zato, ker že obstojajo pokrajinske ustanove te vrste. Pri tem so seveda spregledali dejstvo, da ne obstoja nobeno pokrajinsko sirotišče za slovenske otroke, ampak samo italijanski zavod te vrste.
Slovenski zastopnik v pokrajinskem svetu je nato prikazal poseben položaj slovenskega si-rotišča, kjer že sedem let brezplačno stanujejo ezuli in oblasti še zdaj niso našle zanje primernega prostora. Pripomnil je tudi, da so nalašč vložila prošnji tudi italijanska sirotišnica, da bi se pri odkolnitvi vseh treh za-kril protislovensKi značaj tega odbitka.
Profesorji so si ogledali Slovenski dijaški dom
Skupina šolskih ravnateljev in profesorjev na slovenskih srednjih šolah v Gorici si je v začetku decembra preteklega leta ogledala prostore Slovenskega dijaškega doma na Svetogor-ski vesti v Gorici. Podrobno so si ogledali učilnice, spalnice, kuhinjo, obednico, umivalnice in druge prostore, ki so res vzorno in po vseh predpisih preurejeni. Zanimali so se tudi za metodo, ki jo uporabljajo pri učenju in za nadzorstvo dijakov. Obiskovalci so našli vse v najlepšem redU in jim je zlasti všeč novi del Doma, ki je bil dozidan lansko leto in kjer je kuhinja ter dve veliki, zračni spalnici. Zato so se ob slovesu o Domu ter preskrbi in nadzorstvu dijakov v njem zelo pohvalno izrazili.
(Slovenska izseljenska matica)
KEMIČNA VOJNA MED ŽIVALMI
Med živalmi obstaja tudi borba s kemičnimi sredstvi. Nekatere izmed njih (meduze, morske anemone, nekatere korale itd.) imajo sredstva za napad in obrambo, organ, s katerim iz-mečejo strupeno snov, ki nasprotnika lahko izloči iz borbe.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clalr Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini praktieiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom. vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomesti) z novim. Vam ni treba imet. določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 fogal East 62nd Street: vbod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK

Društveni koledar
FEBRUARJA
7,	februarja, sobota—Veselica društva France Prešeren št. 17 SDZ v SND.
14.	februarja, sobota—Veselica društva Cleveland št. 126 SNPJ v SND.
15.	februarja, nedelja—Predstava dram. zbora Ivan Cankar v SND.
15. februarja nedelja—Ples in večerja krožka št. 3 Prog. Slovenk v AJC, Recher Ave.
22. februarja, nedelja—Koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu, St. Clair Ave.
MARCA
15, marca nedelja — Opereta pevskega zbora Jadran v SDD, Waterloo Rd.
8.	marca, nedelja—Večerja krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
APRILA
11. aprila, sobota—Plesna vese-hca društva Nanos št. 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
DELO DOBIJO ŽENSKE
STREŽNICA
dobi dobro delo v restavraciji. Stalna plača in dobra napitnina. Vpraša se na 16219 St. Clair Ave. KEnmore 1-9386
NAPRODAJ
DOBER NAKUP
Lastnik prodaja svoj atraktiven nanovo dekoriran bungalow s sobami. Nahaja se od E. 185 St. — Pokličite
GLenville 1-7415 ali KE. 1-0827
2 NOVI ŽIDANI BUNGALOW HIŠI na
24577 in 24583 Chardon Rd.
Odprti za ogled v nedeljo od 2. do 5. pop.
5 sob vsaka; 3 spalnice, fornez na plin, "tile" kopalnica, cementi ran dovoz in ob cesti, kjer vozi bus. Izberite si lastne barve za dekoracijo.
Oglejte si jih osebno in se prepričajte
STREKAL REALTY
405 EAST 200th STREET'
IV 1-1100
ICE CREAM &
SANDWICH SHOPPE
Nahajajoče se v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. in E. 65th St.
Kompletno / vso opremo; soda fountain, razstavne omare, hladilnik, booths, mize^ stoli.
Ima popolno zalogo sladoleda, slaščic, cigar, cigaret; mehke pijače, voščilne kartice, poleg fega pa servira tudi prigrizek. Zgoraj se dobi tudi stanovanje s 4 sobami, ako najemnili hoče.
Izvrstna prililia za podjetne ljudi. Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th ST. KEnmore 1-5030
HIŠA NAPRODAJ
na lepem prostoru blizu E. 185 St. in bulevarja. Dobro zgrajen bungalow s 4 1/2 sobami. Blizu transportacije, trgovin in šol. Cena je zmerna.
B. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh
vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
1363 E. 45 St. — HE 1-3028
V isti naselbini—hiša s 6 sobami in soinčno sobo. Dobro zgrajena. Garaža, cementiron dovoz. Se proda po zmerni ceni.

Imamo tudi več drugih novih in starih hiš naprodaj v različnih krajih.
Za podrobnosti se obrnite na
JOHN KNIFIC
REALTY 820 E. T 85 St., IV 1-7540
Pisarna odprta ob nedeljah od 1. do 5. pop.
Don't gamblu with lirc,-Ihfe odd* 43f'ns » you s
Pri nas radevolje
POŠILJKE V JUGOSLAVIJO PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
PREDELUJEM IN PRENAVLJAM
kuhinje in kopalnice ler napravim lepe rekreacijske sobe. Vlagam asfaltne pode in stene obijem z vsakovrstnimi ploščicami (iiles).
Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni.
Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE.
KE 1-6597
education molds our
future
nrmfr schools bu№d a stronger america
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
AGRDINAtrsONS Funeral directors
DtALCK*

— - '
DELO DOBIJO MOŠKI
OPERATORJI
GRINDERS TURRŽT LATHES BOREMATICS MILLING MACHINES
Visoka plača od ure. Delo odprto na vseh šiftih. Uposljeval-ni urad odprt od 8. zj. do 4.30 pop., v soboto do poldne. Pri. nesite izkaz državljanstva.
CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO. 17000 St. Clair Ave.
LOUIS ADAMIČEVO NAJNOVEJŠO KNJIGO
"THE EAGLE AND THE ROOTS"
se dobi pri
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
США KNJIGI JE $5.00
Z____«	______________..,
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
If
!?TRAN 1
ENAKOPRAVNOST
giiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
Ш	DANIEL DEFOE	=
I Življenje	|
Ш IN ČUDOVITE PRIGODE POMORŠČAKA g
I Robinzona Kruzoa |
1
tega je prišel lahek vetrič, tudi ugodep zame. Pograbil sem nekoliko nalomljenih vesel od ladijskega čolna in se podvizal na pot nazaj. Kmalu sem zapazil majhen zaliv, kamor sem usmeril svoj splav. Z muko sem prišel z njim čez atrujo in zavil v zaliv; opiral sem se z veslom ob dno, ker je bila voda plitka. Ko je potem nastala oseka, je bil moj splav čisto na suhem.
Sedaj sem si moral ogledati okolico in izbrati za selišče primerno mesto; tako, da bi mogel zložiti vse svoje premoženje, brez strahu, da bi se mi pokvarilo ali da bi izginilo. Še vedno nisem vedel, kje sem: na celini ali na otoku. Živijo tukaj ljudje? So tukaj roparske zveri? Pol milje od sebe sem videl holm, strm in visok. Sklenil sem iti nanj, da bi se razgledal. Vzel sem puško, pi-
(Nadaljevanje)
Sedaj sem se moral založiti samo še z orožjem in naboji. V kajuti sem našel dve puški in dve pištoli, ki sem jih spravil na splav z vrečico smodnika vred; pozabil nisem tudi na vrečico svinčenega šekanca in dva zarjavela meča. Vedel sem, da smo imeli na ladji tri sodčke smodnika, ni mi pa bilo znano, kje so zdaj; vendar, našel sem jih le. Eden je bil nekoliko premočen, dva pa sta bila popolnoma suha; vse sem zavlekel na splav, kakor prej orožje. Moj splav je bil sedaj dovolj obtežen, in čas je bilo zapustiti ladjo. Ni lahko priti do kopnega brez jadra in brez krmila; samo malo nerodne sape, pa bi se mi bilo vse pre vrglo.
Imel sem srečo; morje je bilo mirno. Nastal j# tok, ki me je moral gnati h kopnemu. Razen
m
ONELY AGAINST A SUNSET SKY, an air force sergeant guards a Superfort. He will keep his vigil throughout the long night, keeping the ..armed and fueled plane safe for her crew. And at dawn he will watch her take off inta the lightening skies on a mission of prđtection for you and all that you hold dear.
There are many men like this one in the armed forces ... without public recognition but doing a continuing important, responsible job for defense—your defense.
Won't you do a job for defense, too?... an easy job? Will you build up youi own personal savings by buying United States Defense Bonds? For by bonds and other forms of saving which make you financially independent you are building and maintaining a strong economy for America... backing your country's military strength. And America must be strong. For in these troubled times, peace is only for the strong!
So buy those U. S. Defense Bonds. Buy them now and sign up to buy them regularly.
E3
The U. S. Defense Bonds you buy give you personal financial independence
Don't forget that bonds are now a better buy than ever. Because now every Series E Bond you own can automatically go on earning interest every year for 20 years from date of purchase instead of 10 as before! This means that the bond you bought for $18.75 can return you not just $25—but as much as $33.33! A $37.50 bond pays $66.66. And so on. For your security, and your country's too, buy United States Defense Bonds now! Bankers recommend them as one of the safest forms of investment
Peace is for the strong ... Buy U. S. Defense Bonds regularly!
И7*в U, 8. Oovernment does not pay for thU advertieing. ТЛ« Tnatury Department thanke, for Vieir patriotic donation^ the Advertieing CotincU and
ENAKOPRAVNOST
stolo in vrečico s smodnikom ter šel na oglede.
Težavna je bila hoja na vrh.
Ko sem bil gori, sem videl, kako bridka je bila moja usoda; bil sem na otoku? Vse naokrog samo morje, nikjer nič zemlje. Samo tu in tam nekoliko čeri in kleči v morju, in daleč nekje dva majhna otoka, menda deset milj proč na zahodu. Bila sta majhna, mnogo manjša, kakor je bil moj.
Pa še to sem videl, da je okoli mene samo divja rast, in da ni nikjer obdelane zemlje. To pomeni, da tukaj sploh ni ljudi.
Roparskih živali tukaj tudi ni bilo, vsaj videl nisem nobene. Pač pa je bilo mnogo ptic, same meni neznane vrste, da'potem, ko sem katero ustrelil, nisem vedel, je li nje meso dobro za hrano ali ne.
Na poti s hriba sem ustrelil ptico; prav velika je bila. Sedela je na drevesu na robu gozda. Komaj sem ustrelil, je že bila nad gozdom silna jata ptic. Vsaka je vreščala ali kričala po svoje, a nobene glas mi ni bil znan.
Ptica pa, ki sem jo ustrelil, je bila vrsta aiašega jastreba; po perju mu je bila močno podobna in tudi po kljunu, samo kremplje je imela mnogo manjše. jMeso pa je bilo kakor mrhovina; smrdelo je, da ga nisem mogel jesti.
Taka so bila moja odkritja prvi in drugi dan.Potem sem se vrnil k splavu in začel sem vlačiti, potiskati in valiti reči na obrežje. Ves dan sem se ukvarjal s tem.
Zvečer sem zopet razmišljal, kje in kako bi si pripravil prenočišče.
Na zemljo leči sem se bal. Kaj, če bi me napadla kaka zver? Zato sem si našel na obrežju primemo mesto, ga zagra-dil z vseh strani s kovčki in zaboji, a v tej ogradi sem napravil iz desk nekaj koči podobnega.
Miru mi tudi ni dalo, kako si bom dobival hrano, ko ne bom imel več zaloge. Razen ptic in dveh našemu zajcu podobnih živali, ki sta skočili na moj strel nekje iz gošče, nisem videl tukaj ničesar živega.
Sicer pa me je sedaj mnogo bolj zanimalo vse kaj drugega. Še dolgo nisem vzel z ladje vsega, kar bi bil mogel pobrati. Mnogo je ostalo tam reči, ki bi mi rabile, zlasti jadra in vrvi. Zato sem se odločil, da pojdem zopet na ladjo, če bo le mogoče. Prepričan sem bil, da jo prva burja razbije na drobne kosce. Treba je odložiti vse drugo delo in pospešiti raztovorjenje ladje. Dokler ne bo na kopnem vse do zadnje malenkosti, si ne smem privoščiti miru.
Ko sem to sklenil, sem začel misliti, bi li. šel tja na splavu ali pa plaval, kakor prvikrat. Zdelo se mi je bolj primerno, da bi plaval. Samo da sem se sedaj slekel; obdržal sem na sebi le pisano srajco, platnene spodnje hlačke in usnjene copatke na bosih nogah.
Kakor prvič sem prišel tudi sedaj po vrvi na ladjo, si zbil nov splav in na njem prepeljal razne potrebne reči. Najprej sem pobral vse iz tesarjeve shrambe, zlasti vrečice z žeblji vseh vrst, sekire, brus in razne majhne predmete.
Potem sem vzel vse, kar sem našel orožja; tri železne droge, dva sodčka s kroglami za puške in nekoliko smodnika. Nato sem našel na ladji še kopico oblek vseh vrst, vzel še eno jadro, visečo mrežo, za spanje pa nekoliko posteljnine. Vse sem lepo naložil na splav in srečno spravil na kopno.
Brez potrebe sem se bal, da bi mi za moje odsotnosti kdo utegnil vzeti mojo last. Imel sem srečo; nikogar ni bilo blizu.
Pač, neka živalca je bila prišla od nekod, in se usedla na enega izmed mojih kovčkov. Ko me je zagledala, je zbežala, pa se zopet ustavila. Postavila se je na zadnje noge in me mimo, brez strahu opazovala. Prav v
oči me je gledala, kakor da se hoče spoznati z menoj.
Zverca je bila lepa in podobna divji mački. Pomeril sem s puško nanjo, a ona se niti ganila ni z mesta, ker ni slutila nevarnosti. Tedaj sem ji vrgel košček pre-pečenca, dasi je to bilo nespametno, ker sem ga imel malo in bi moral varčevati z njim. Vendar, živalca mi je bila tako všeč, da sem ji malenkost dal. Pritekla je bliže, obvohavala košček, ga pojedla in se prav zadovoljna oblizovala. Videl sem, da čaka, da bi dobila še kaj. A nisem »ji dal ničesar več. Posedala je še malo in odšla.
Zatem sem se lotil dela, da bi si napravil šotor. Napravil sem ga iz jadra in hlodov, ki sem jih nasekal v gozdu. V šotor sem znosil vse, kar bi se na soncu ali dežju moglo skvariti, okoli pa sem nagrmadil praznih zabojev in kovčke, če bi me nepričakovano napadli ljudje ali divje zveri.
Vhod v šotor sem zagradil zunaj z velikim zabojem, znotraj pa sem se zavaroval z deskami. Potem sem si na tleh postlal, položil k zglavju dve pištoli, ob stran pa puško, in legel.
Po brodolomu je ta noč bila prva, da sem spal na postelji. Dobro sem spal do jutra, ker sem prejšnjo noč prav malo spal, ves dan pa brez oddiha delal. Najprej sem tovoril reči na splav, potem pa jih spravljal na obrežje.
Menim, da nihče ni imel tolikšne zaloge blaga kakor zdaj jaz. A še se mi je zdelo, da je vsega premalo. Ladja je bila cela, in dokler je ni odneslo in je na njej ostal še kak predmet, ki bi mi mogel koristiti, sem mislil, da moram spraviti na obrežje, kar koli je mogoče. Zato sem vsak dan ob plimi hodil tja ter vozil in vozil s seboj vedno nove reči.
Posebno uspešen je bil moj tretji pot. Razdelal sem drogov-je in križe z jamborov in pobral vse vrvi. Takrat sem pripeljal tudi velik kos jadrovine, ki smo jo imeli za popravljanje jader, in sodček zmočenega smodnika, ki bi ga že skoraj bil pustil na ladji. Nazadnje sem spravil na kopno vsa jadra; samo razrezati sem jih moral in odnesti po kosih. A ni mi bilo tega žal, saj jader mi ni bilo treba za jadranje; njih vrednost je bila v ja-drovini, iz katere so bila sešita.
Sedaj sem rešil z ladje res že vse, kar le more en sam človek premakniti. Ostale so samo večje reči, ki sem se jih lotil pozneje. Začel sem pri vrveh. Vsako sem razrezal na take dele, da sem jim bil kos. Tako sem prepeljal tri vrvi. Razen tega sem snel z ladje vse železne^ dele, katere koli sem mogel s sekiro odbiti ali odluščiti. Ko sem razbil še ostalo drogovje, sem zopet napravil splav, naložil nanj vse te reči in se napravil na pot k bregu.
Tokrat pa mi sreča ni bila mila. Splav je bil tako preobložen, da mu nisem bil kos. Ko sem ob vhodu v zaliv rinil k obrežju, kjer sem imel zloženo vse dmgo premoženje, se mi je splav prevrgel, da sem pal v vodo z vsem svojim tovorom. Uto-
niti nisem mogel, ker se mi je to pripetilo prav ob obrežju, a moj tovor je šel skoraj ves po vodi. Glavno, kar je šlo v vodo, je bilo želez je, ki mi ga je bilo tako treba. Res je, da sem potem, ko se je začela oseka, izvlekel na breg skoraj vse kose vrvi in nekaj železja, a za vsakim kosom sem se moral posebej potapljati, kar me je močno utrudilo, i
Vsak dan sem hodil na ladjo in vsakikrat sem pripeljal kaj novega.
Trinajst dni 'sem živel na otoku, in na ladji sem bil v tem času enajstkrat; kar more človek s svojima dvema rokama premakniti ali vzdigniti, to sem resnično vse zvlekel z ladje na kopno. Ne rečem, da bi počasi po malem ne znosil na obrežje vso ladjo, če bi bilo tiho vreme še kaj trajalo.
Ko sem se pripravljal za dvanajsto potovanje, sem zapazil, da je vetrovno. Vendar sem počakal na oseko in šel na ladjo. Že prej sem našo kajuto tako temeljito prebrskal, da se mi je zdelo, da ni mogoče v njej ničesar več najti. Nenadoma pa so mi oči obstale na omarici z dvema predalčkoma. V enem sem našel tri britve, velike škarje in skoraj tucat dobrih vilic in nožev. V drugem, pa je bil denar, deloma evropski, deloma srebrn in zlat brazilski; vsega skupaj je bilo za šestintrideset funtov šterlingov.
Ob pogledu na denar sem se moral nasmehniti.
"Smetje zanikrno," sem si rekel, "čemu mi boš sedaj? Ves kup denarja bi dal za navaden nož, kakor je tale. Kam te pa naj denem? Proč s teboj na dno morja! Če bi ležal zlatnik na tleh, bi ne bilo vredno pripogniti se zaradi njega!"
Ko sem pa malo pomislil, sem vendar zavil denar v kos jadrovine in ga vtaknil v žep.
(Dalje prmodnJlC)
Za predsednikovo varnost
Včasih beremo, da je okrog monarhov in diktatorskih vladarjev raznih dežel razprežena zelo obsežna varnostna služba. To se nam zdi samoumevno, ker nekako sklepamo, da kralji in diktatorji niso priljubljeni pri svojih podanikih, zato morajo imeti straže, da jih ščitijo pred atentatorji.
Pri tem pa malokdaj pomislimo, da tudi predsednika Zedi-njenih držav obdaja zelo raz-sežna varnostna mreža, dasi naši predsedniki niso diktatorji.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoti 1-3113
LASKA TELEVISION SHOP
T167 EAST 74th STREET — EX 1-8192
Prodajamo in popravljamo vsakovrstne televizijske aparate $2.50 za klic za popravilo — Pokličite kadarkoli
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD;
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
STAKICH ШШШКЕвСО.
Quality at a PHcieEasy Term« ; Y
JAMES D. STAKICH, lastnik
IV 1-8288 16305 WATERLOO RD.
ampak na demokratičen način izvoljeni predstavniki dežele. Do leta 1901, ko je neki anarhistični terorist ustrelil predsednika McKinleya, predsednika Zedinjenih držav ni obdajala posebna varnostna služba, toda aranžirana je bila za njegovega naslednika Theodora Roosevelta ter je ostala in se izpopolnjevala do danes.
Varnostna straža za predsednika Zedinjenih držav je poseben oddelek tajne službe, ki spada v , področje zakladniškega departmenta. Načelnik celotne tajne službe je U. E. Baughman: kohko mož ima v službi, ni po-ročano javnosti. Oddelku varnostne straže za predsednika načeluje inšpektor E. A. Wildy. ki se je že v zgodnjih jutranjih urah 5. novembra 1952, ko je bilo ugotovljeno, da bo Eisenhower prihodnji predsednik, javil s svojimi možmi pri Eisenhower ju in povedal, kakšna je njegova misija. Taka varnostna služba za predsednika je določena po postavi in se začne takoj, ko^je predsednik izvoljen, ter do zadnje ure njegovega termina.
Člani tajne varnostne službe za predsednika so zdravi, močni mladi možje v civilnih oblekah, izvežbani v policijskih poslih, ro-koborbi, v prvi pomoči pri požarih in drugih nesrečah in v ravnanju s strelnim orožjem raznih vrst. Ako se predsednik vozi v avtomobilu, ga detektivi tajne službe spremljajo spredaj, zadaj in ob straneh. Njihove oči motrijo ljudske množice na cestah in celo strehe in okna poslopij ob cesti. Ako gre predsednik peš na sprehod, ga isto-tako spremljajo v primerni razdalji detektivi tajne varnostne službe.
člani tajne varnostne službe seveda spremljajo predsednika tudi na potovanjih, pa naj bo v sosedno mesto ah na Hawaii. Vsa taka potovanja so do najmanjših podrobnostih načrtno aranžirana že v naprej in detektivi že v naprej preiščejo potovalne črte, dvorane, kjer na-
Chicago, Ш.
DOMESTIC HELP
GOOD SOUTH SIDE HOME needs reliable girl. General housework. Must like children. Stay. DP acceptable. Must speak English. Good salary. References. — M. Bohn.
ESsex 5-2039
REAL ESTATE FOR SALE
INCOME RESIDENCE (by owner), $220 month. 11 rooms, (3 two room apartments and one 1 room. All furnished. Plus 4 rooms for owner. Asbestos brick siding. Automatic oil heat. 3 car Ч garage.
__LAkeview 5-6368
LASTNIK PRODAJA — 3-nad-stropno, dohodek donašajoče po-sestvo; 2 trgovska prostora in osem stanovanj. Na dobrem in priročnem kraju. Zelo dobra pri-lika za dve osebi. Lahko kmalu prevzamete. $25,000.
■ 4723-25 So. Halsted St., OAkland 4-0086
HELP WANTED MALE
A GOOD PLACE TO WORK AND NEAR HOME Permanent
SHIPPING CLERK
Must be experienced and dependable No age limit -i- 5 day week Company insurance Bus service at door
RUNZEL CORD & WIRE CO.
4727 MONTROSE AVE.
HELP WANTED
YOUNG MEN
ihis is an opportunity to learn a well paying trade that offers a
secure future.
Will train young men in the electrical field on motor rebuilding for security.
Good pay — This is it Also young Lady
TYPIST
SIEVEHT ELECTRIC.
1349 BAUWANS ST.
(near Milwaukee and Ashland) ARmitage 6-8300
-:-
merava predsednik govoriti, i®': sto drugih reči.	|
Med dolžnosti tajne varnostn't službe za predsednika spada tU' di pregled grozilnih pisem, ki j"* dobiva vsak predsednik. Iz nj"' skušajo ugotoviti, če je pis# takega pisma nevarna oseba ^ razjarjen državljan, ki ni s ali ono rečjo zadovoljen, morda ni prav zdrave pameti Kritika predsednika ni prep"" vedana, dokler se državljan dostojno izraža. Preostremu izr^' žanju morda sledi sVarilo. AW pa organi varnostne službe s"* dijo, da ima pisec grozilneg^ pisma namene, ki bi ograŽaJ osebno varnost predsednika ^ njegove družine, uvedejo inteB' zivno preiskavo.
Predsednik Zedinjenih drž&^ jo prvi državljan, ima velik" oblast, toda osebno je manj svc boden kot kateri koli izmed na® navadnih državljanov. Pri vs8' kem koraku, doma ali na potf vanjih, ga spremljajo člani taji® varnostne službe. Mi, navadni državljani, lahko potujemo mesta v mesto, iz države v drža' vo kadar koli, ne da bi se ko#^ prijavih ali odjavili. Predsednilf Zedinjenih držav pa mora svoj» potovanja kamor koli aranžirati v soglasju s tajno vamostn" službo, ki je odgovorna za njegovo varnost. Prvega državljan* republike veže neprimerno ve^ omejitev kot nas navadne dr žavljane.
—NEW ERA, glasilo
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn M179
BUSINESS OPPORTUNITY
i
FRUIT MARKET—Living
in rear. Must sacrifice due # illness.
SEely 8-127" ^
MEAT' MARKET — Well established business. $2,000 weekly-Rent $45. Price $4,000.
PEnsacola e-S?!'
Good Chance to buy WOODWOB# SHOP. Also 1946 Chevrolet ^ ton truck. Stake body. 14 foo{> A-1 condition. Selling due to ness. Best offer. See to аррг®" date.
GRovehill 6-02б9
Good Chance to buy well estab" lished RESTAURANT. 7 years-Good location. Selling due to ness. See to appreciate.
Buckingham 1-9571
Real Buy — FOUNTAIN - GRILL-Handle magazines, cards, candy* cigarettes. Selling due to illneSS' Good trade. Fine location. Se® to appreciate.
EDgewater 4-9203
TAVERN — Well established business. Excellent corner location-Good neighborhood trade. Nea* Kimball on transportation. Gol" mine for right party. See to af predate.	,
Call KEystone 9-7531
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Chicago FiremaP-wife, 2 little girls, 6 and 8 year®' desperately need 2-3 bedrooHj' 5-6 room unfurnished apartmen^ Good location N.W. Moderat® rental.
TAylor 9-1449
FEMALE HELP WANTED
COMPETENT WOMAN, 25-40 years, who values good hom®' general housework. Small fa#] ily. Own room, bath. DP aC' cepted. English speaking. Ref% ences. — AMbassador 2-083?
if no answer cai RAndolph 6-61^
Oglašajte ir Enakopravnosti