Leto LXT?
Poštnin« plačana t gotovini
V Ljubljani, v torek, dne 1. decembra 1936
Stev. 277 a
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečna 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno <M> Din, za inozemstvo 120 Din
Uredmit vo je v Kopitarjevi al 6/111
ček. račon: Ljnbljana tt. lO.bV) in 10.W u inseratel Sarajevo itv. 7V>\. Zagreb Itv. 39.011, Prago-Dunaj 24.7<»7
(J prava: Kopitar* jeva b. telefon 2999
Teletoni arednlštvai dnevna slniba 205* — sočna 29M, 2994 la 20M
Izhaja vsak dan sjntraj, razea ponedeljka ia dneva po praznika
Naš narodni praznik
Današnji narodni praznik, spomin na ze-dmjenje treh jugoslovanskih narodov v eno državo, pomeni obenem veliko nalogo, ki nam je dana od zgodovine: da bi bili med seboj čedalje bolj složni in da bi drug drugega čedalje bolj umevali, spoštovali in upoštevali. Tako se bo naša državna enota, ustvarjena od naše skupne volje, skupnega prirodnega stremljenja in dejanske koristi, bolj m bolj krepila in izoblikovala v neporušljivo in nepremagljivo silo. Ta sila je zadovoljno, edino in zavedno ljudstvo, ki v svoji državi uživa vse svoje naravne pravice v narodnem, jezikovnem in kulturnem oziru, se ne čuti samo kot vladano, ampak tudi kot vladajoče in ga noben privilegiran sloj ali skupina ne izkorišča, ampak je vsem, naj bodo narodno ali stanovsko še tako diferencirani, zagotovljen obstoj in dvig bodisi na političnem bodisi na gospodarskem in kulturnem območju.
Sile, ki ljudstva ne razumejo, ki njegovo soglasje ne smatrajo za potrebno in so mu, da ohranijo in zasigurajo svojo nadoblast, hotele narekovati svojo samovoljo, so tak naraven in zdrav razvoj v močno, ▼ resnici edinstveno državo dolgo časa zadrževali Toda ljudstvo, ki hoče to državo, v kateri naj bo vsak del v vsej svoji osobitosti z vsemi svojimi zmožnostmi in ustvarjajočo voljo enako potreben, cenjen in upoštevan, je v svoji zdravi odpornosti premagalo nasprotne sile in more sedaj vse svoje moči svobodno in neovirano zastaviti za blagor skupne domovine, ki stoji nad vsem in na vsemi kot naša najvišja vrednota. Jugoslavija, ki je vsem Jugoslovanom edini in naj-
Dr. Ante Paretii, pozneje prvi predsednik senata, menico o zedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev regentu poznejšemu kralju Aleksandru L, 1
močnejši branik, jamstvo ene same politične bodočnosti, duhovnega poleta in moralne sile ter podlaga za skupno moč na zunaj in za notranjo slogo v demokratični vladavini in pravičnem socialnem redu, se obrisuje pred nami kot ideal, ki se uresničuje v srcu ljudstva, med vsemi jugoslovanskimi narodi in v vseh stanovih, ki to medsebojno vez čutijo kot svojo, vsem drugim nadrejeno potrebo in zahtevo življenja ter napredka. Čim bolj se bo vsak Srb, vsak Hrvat in Slovenec zavedal, da je ta država nepremagljivo zavetišče njegovega
i, bere v imenu zagrebškega Narodnega veta spo-r ob priliki slovesnega sprejema pri takratnem ki ga obdajajo člani takratne srbske vlade.
narodnega obstoja, njegovega jezika in omike, vsega, kar mu je tekom dolgih stoletij bilo najsvetejše in za kar se je boril z vsemi nasprotnimi silami — tem dražja mu bo, tem bolj bo gojil medsebojno vzajemnost, ki je neobhoden pogoj za njen obstoj in procvit, in bo naša država pomenila res svobodno soglasno sodelovanje za občo korist, za naše skupno gmotno blagostanje in kulturni napredek ter veljavo ▼ svetu.
Važen zgodovinski trenutek v zgodovini, ko se bo Evropa morala odločiti, ali hoče mir na
podlagi demokracije, ki zahteva harmonično sodelovanje najraznolikejših ljudi, nazorov in strank v obče dobro, ali pa ji je ljubše barbarstvo, ko en sam človek, ena sama klika tn en sam despotski sistem ljudi združuje kot sužnje po brezobzirni sili, je našel Jugoslavijo vod vodstvom mož, ki so si odločno in odkrito postavili za cilj ljudski režim, sporazum vseh delov naše države in korenito socialno in gospodarsko preureditev. Tako bo nai mali in srednji človek mogel dostojno živeti in svoje sile posvetiti ne sami goli skrbi za skorjo kruha, ampak za človeka vredno gmotno blagostanje in duševno kulturo, kar je najtrdnejša podlaga miru in reda pa resnično trdne države, ki se ji ni treba bati nobenih viharjev. Taka država se ne ustvarja s praznim besedičenjem, abstraktnimi teorijami in prerekanjem, kaj prav za prav smo ali kaj nismo, ampak s trdim in poštenim delom. Pod modrim regentstvom princa Pavla, ki vodi državo v imenu našega kralja Petra II., h kateremu se danes vse ljudstvo Jugoslavije klanja v ljubezni in spoštovanju, vidimo na delu nesebično skrb za blagor države, vseh treh jugoslovanskih narodov in vsega ljudstva, predvsem onih, ki so zaščite in socialnega dviga najbolj potrebni; vidimo pa tudi resno prizadevanje za sporazum s Hrvati, ki je glavno vprašanje naše države. Zato je danes praznik zedinjenja, kakor smo si ga vedno želeli: poln velikih upravičenih nad in trdnega prepričanja, da je bodočnost Jugoslavije svetla in velika.
Franco zopet napada
Nov udor v Madrid s severa,
Tri sovjetske tadje potopljene v Kartageni
Pari«, 30. nov. b. Po poročilih >Eeho de Pariš« in »Joura« in tudi drugih francoskih listov so pričeli včeraj ob 7 zjutraj nacionalisti ponoven splošon napad proti španski prestolnici. Napad je pričel s teikim topniškim ognjem, ki je obsul vso črto, ki jo branijo rdeči miličniki od severa do juga. Nacionalisti so koncentrirali topniški ogenj predvsem proti mestnim četrtim Atoha in Paci-liko ter okrog južnega kolodvora, Segovijske ulice, proti vrtovom, ki ležijo južno od bivšega kraljevskega dvorca na Campo Moro in na severni del mestne četrti Quatro Caminos ter Tetuan de lfts Victorias.
Topniški ogenj je dosegel okrog 9 višek in v tistem trenutku se je dvignilo z nacionalističnih letališč okrog 40 letal ter izvedlo grozen napad na špansko glavno mesto. Nacionalistični aparati so križarili nad Madridom več kot dve uri ter bombardirali io v naprej določene cilje. Okrog poldneva sta topništvo in letala opravila svojo nalogo ter sta usmerila vso svojo akcijo še enkrat na vso četrt Quatro Caminos, Tetuan de las Victorias in Argulles.
Ob 2 popoldne so začeli brneti motorji tankov, 7,a njimi pa gosta vrsta nacionalnih napadalcev iz San Antonio de la Florida r smeri okrog bivše kraljeve palače, ki so jo bra-nitolji Madrida pretvorili v pravo trdnjavo. Razvila se je strašna borba od moža do moža. General Varella jo izdal povelje za splošen napad vse fronte od Atohe na jugu in do severa laradi tega, ker so branitelji koncentrirali vse svoje rezerve in okrepitve v mestnem delu Argulles. Na severu so nacionalistične četo prodrle v Quatro Caminos ter zasedle Avenijo, Lablo Iglosias. Takoj so zavzeli nekaj utrjenih hiš, iz katerih so pregnali miličnike. Najhujše borbe pa so se razvile ua južnem delu četrti Atohe. Tu so nacionalisti prodrli do glavnega trga in do ulice okrog stare kraljevske palače ter so v borbi na nož zasedli vse barikado na Pasejo Rosales. S tem so zasedli postojanke, ki jim bodo služile za nadaljni nnpad in napredovanje.
K poročilu francoskih listov je izšel v nacionalističnem taboru v Salamanci kratek komunike, ki je objavil uspeh nacionalističnih čet kmalu po polnoči. Komunike trdi, da je zboljšanje vremena omogočilo nacionalistom izvesti važne operacije za zboljšanje njihovih položajev. Komunike pO; sebej poudarja, da so nacionailsti izvršili nenadni napad severozapadno od glavnega mesta ter so takn presekali cesto, ki veže Madrid s Siera Gua-daramo. istočasno pa so s severa prodrli ludi v Madrid Po nnpredovanju ii Časa del Campo so zasedli po težkih borbah še ras Humcro. od kjer so sile generala Varelle prodrle dalje t severo-zapndni smeri čez Posuclo de Alercon in prodrle do ceste ki veže Madrid s somosierskim l.ojišfem. Nacionalisti so lajeli okrog tisoč madridskih bra-niteljov, po večini inozemcev, na bojišču pa jih je obležalo 700 mrtvih. Borbena delavnost je po polnoči zopet oživela.
Dunajska vremenska napoved: Padavine, naraščanje temperature na 8 do 9 stopinj Celzija, viharji z zapada.
Zagrebška vremenska napoved: Stalno in hladno.
Rdeča ofenziva zlomljena
Salamanca, 30. nov. b. Iz štaba nacionalistov se čuje, da je t teku včerajšnjega dne prišlo do temeljite spremembe ▼ korist nacionalnih sil. Ofenzivni podvigi rdečih, ki so jih storili zadnje dni, so končnoveljavno zlomljeni ter je inieijativa zopet prešla v roke belih, ki onemogočajo vsak razmah rdečih sil. Danes ni nobene nevarnosti več za Toloso in tudi ne za Toledo, kor sta ofen-sivi t obeh smereh razbiti.
Od treh sovjetskih ladij, ki so jih nacionalistični bombniki danes potopili v kartagenski luki, je bila ena natovorjena z vojnim materijalom in municijo. Ta ladja je zletela v zrak, eksplozija pa je napravila v sami luki ogromno škodo. Nacionalistična letala so letela zelo nizko ter so odlično zadela cilje. Pri Oviedu je napad rdečih sil odbit s težkimi izgubami ter so imeli miličniki 400 mrtvih. Mnogo je bilo tudi ranjencev, za katere pa rdeči nimajo zdravil in pa vojnega materijala.
Cuie se, da je hotel predsednik katalonske vlade Companvs pobegniti v Francijo, da bi predaval o sedanjem položaju v Španiji, pa so mu to anarhisti preprečili ter je obenem z Azanio njihov ujetnik.
Tekom včerajšnjega dne so bile le manjše borbe na drugih bojiščih. Na Paseio Rosales pa so nacionalistične čete zavzele 6-nadstropno hiso, ki je bila spremenjena v pravo trdnjavo s 30 strojnicami. Napad so izvršili tujski legijonarji z ročnimi granatami.
Iz Alicanta se čuje, da je zadnje bombardiranje mesta po nacionalističnih letalih imelo strašne posledice. Poleg ogromnega števila žrtev je zažganega pol mesta, ki še vedno gori, ker nimajo dovolj sredstev ta gašenje požara. Porušeni so vsi glavni vojaški objekti in tudi r luki so bombe napravile ogromno škodo.
V Cordobi se že od julija junaško brani skupina civilne garde, ki ie prešla na stran nacionalistov. To skupino obskrhujejo s hrano in municijo nacionalisti s pomočjo letal, istočasno pa ji dajejo tudi nova navodila. Samostan, v katerem so zabarikadirani gardisti, leži na selo ugodnem griču.
Iz Barcelone so prispele v toku včerajšnjega dne vesti, da v Kataloniji ne vlada prevelika sloga. Trdi se, da so tamkaj ustrelili tudi znanega Casanova, katerega ime se omenja že od začetka
Slavonski Brod, 30. novembra. AA. Z današnjih vlakom je prispel v Slavonski Brod predsednik ministrskega sveta in runanji minister g. dr. Milan Stojadinovič v spremstvu svojega kabinetnega šefa Jovana Gašiča.
Na postaji so predsednika |iozdravili senator Kovačevič, poslanec dr Damič, poveljnik mesta general Jorgovič, župan dr. Kovačevič in odposlanci ministra za trgovino in industrijo in prometnega ministra generalni ravnatelj Nauinovič in načelnika Zdravkovič in Miiivojevič. Po priho-
nM&anske vojno. Katalonska meja napram Franciji je v rokah anarhistov in je sedaj zaprta. Ni znan vzrok, vendar pa nekaj ne more biti v redu. Te vesti je prinesel v Francijo neki polkovnik, ki je v soboto pobegnil čez špansko mejo v Francijo.
Rdeči poročajo: dež
Valencija, 30. novembra. AA. Agencija Fabra poroča: Na vsem španskem vlada deževje, kar onemogoča operacije: Na madridski fronti še nadalje traja topniški dvoboj. Sovražne čete »o izvršile več napadov, ki so omajali sovražnika. Nacionalistično zbiranje čet v pokrajini Garabitu in na Francoskem mostu 6o razgnalL V odseku Veldemoru 6o republikanci prodrli ra so nacionalisti imeli velike izgube. Južno od Taja so republikanske čete zavzele postojanke, na obeh bregovih in zasedle griče 80 tem od Madrida v zaledju nacionalistov. V pokrajini Pozuek) de Alarcomi so nacionalisti napadli, vendar so vladne čete takoj odgovorile s protinapadi in prodrle več kilometrov. Pri tej priložnosti so naše čete zaplenile mnogo vojnega materijala in dva možnarja kalibra 81.
Na fronti Guadajalari so sovražne čete ponovne zavzele vasi Santetio, Semilas, Robledarcas, Pra-duas in Las Calsadas. Na jugu pokrajine Sanntan-
Pariz, 30. novembra. AA. Havas: V svojem govoru v Evresu je ministrski predsednik Leon Blum podčrtal, da ne bo kriva soc. stranka, če se ljudska fronta nekega dne razbije. Stranka zahteva samo, da se naj izpolnijo sprejete obveze in ničesar drugega. Na prvem mestu stoji vprašanje razdelitve proizvodov. Radikal-kalnosocialistična stranka se bori samo proti tistim, ki so sovražniki republike in demokracije. Novi socialni red se lahko ustanovi samo na temelju miru med vsemi Francozi Internacionalni mir pa je težak in delikaten.
Vojni minister Daladier, predsednik radikalno socialne stranke pa je rekel: Nikogar ne dolžim, da hoče vojno. Reči pa moram, da ima mednarodni mir gotove pogoje. Danes kakor pred dvema letoma je mir v nevarnosti Danes zahteva tudi Azija, da hoče imeti besedo v evropskih vprašanjih. Naša dolžnost je, da rečemo vsem narodom, da je njihovo tekmo-
du v Slavonski Brod se je predsednik vlade z ostalim spremstvom odpeljal takoj v vngonsko tovarno, kjer ga je sprejel generalni ravnntelj inž. Hen z več člani upravnega sveta Predsednik vlade je ostal v tovarni dve uri in se živahno zanimal za delo v posameznih oddelkih. Po ogledu tovarne je bila konferenra, nn knteri so govorili o bodočem delu tovarne tako. da bo imela trajen obrat in da bo mogla trajno zaposliti primerno število delavcev.
der so republikanske čete takisto zavzele več vasi,
oddaljene kakih 65 km od Buirgosa. Našteli smo okoli 200 padlih nacionalistih vojakov zaplenili smo pa tudi mnogo vojnega materijala.
V Asturiji so republikanske čete zavzele grič Los Pinos, ki omogoča obstreljevanje Grada, glavnega štaba nacionalističnih čet. Tuui smo z aina-mitom razstrelili most Balduno in tako popolnoma odrezali kolono, ki se nahaja v okolici Grada, od nacionalističnih čet, ki operirajo v pokrajani okoli Ovidae.
Alicanle gori
London. 30. nov. b. Nacionalistično eskadre težkih bombnikov so tasule snoči luko Alirante i zažigalnimi bombami. Vae mesto je t plamenu. Zlasti veliko škodo trpijo luke in razne ielesniške postaje.
Madrid, 30. nov. b. Dva britanska rušilca in ena francoska križarka sla pripluli snoči v barcelonsko luko, medtem ko je ena francoska križarka skoraj istočasno odplula iz luke. Iz teh ladij se čuje, da se vzdolž vse katalonske obale do Karta-gene ne nahaja niti ena Francova ladja, ki bi iz-
Ivajal blokado nad katalonsko obalo. Pač pa je v Palma de Malorca 5 italijanskih vojnih ladij in dvo nemški križarki.
vanje v oboroževanju blaznost, Nova vojna bi pomenila konec civilizacije. Mi nudimo vsem lojalno in odkrito roko miru, toda tega ne delamo v strahu ali pa s sklonjeno glavo. Naša domovina mora biti moralno in materialno močna. Če bo svet opazil, da volja Francije slabi in če bo svet mislil, da je Francija lahek plen, potem je končano naše svobodno življenje.
Anglija bo ščitita Belgijo
Bruxelles, 30. nov m. Belgijski ministrski predsednik van Zeeland je te dni bival v Londonu. Njegovi londonski sestanki so bili precej neopaženi, kar da slutiti, da so se razgovori sukali okoli zelo važnih in odločilnih dejstev. Poudariti je treba, da je to prvi obisk belgijskega državnika no tisti znani izjavi o oboroženi belgijski nevtralnosti, ki je nekoliko podčrtala neodvisnost in samostojnost Belgije napram vsem sosedom, posebno pa proti Franciji in Angliji. Angleška vlada je bila zaradi tedanje izjave belgijske vlade nekoliko prizadeta, vendar pa ni pojasnila svojih nazorov, ker je mislila, da bo širša locarnska konferenca lahko zopet razčistila odnošaje med Belgijo, Francijo in Anglijo. Van Zeclandovo potovanje v London pa dokazuje, da jc locarnska konfercnca še zelo daleč, če bo do nje sploh prišlo. Zato je Anglija morala razčistiti svoje stališče napram Belgiji in sedaj, ko se jc vrnil van Zccland. jc zavladalo veliko zadovoljstvo v bcl-ijskih krogih, izjavlja sc namreč da jc van Zccland obil v Londonu vse varščine in zagotovil, ki si jih je mogel želeti. Sporočeno mu jc bilo da bo Anglija takoj brez debate priskočila Belgiji na pomoč, če bi bila napadena. Ta izjava angleške vbde jc I silno važna, ker še zmeraj mnogi diplomatski zgo-I dovinarji trdijo, da leta 1014 Nemčija nc bi tvegala I izbruha svetovne vojne, te bi bil Grcy tedaj pravo-j časno izjavil, da sc bo Anglija držala ncvtralitct-, ni!: pogodb, ki ščitijo Belgijo.
Dr. Stojadinovič v Slav. Brodu
Blum in Daladier
temno slikata svetovno politični potožai
6 mesecev Btumove vlade
Te dni bo minulo ravno pol leta, odkar je na čelu Francije vlada ljudske fronte pod predsedstvom Leona Bluma, voditelja socialistov. Zanimivo bi bilo vedeti, če se je »eksperiment Blum«, kot vlado ljudske fronte v Franciji radi imenujejo, obnesel, kje in na katerih obročjih 6e je obnesel in kakšni so njegovi izgledi za bodočnost. Ne 6memo namreč pozabiti, da je Francija še vedno odločilni činitelj evropske in svetovne politike in od njene moči odnosno od njene slabosti bo veliko odvisno, če bo Evropa zagrmela v novo krvavo vojno pustolovščino ali pa ii bo ostal mir ohranjen.
»Ljudska fronta« je začela svojo vlado a štirimi socialnimi zakoni, ki so jih socialisti stalno imeli v programu in ki so jih zahtevali tudi krič. socialisti z isto vnemo. Ti štirje zakoni ao M tikali:
1.	Zvišanja delavskih plač, ki so bile po nekaterih industrijah izredno nizke, za povprečno sedem odstotkov.
2.	Uvedbe obveznega m plačanega letnega delopusta odnosno plačanih letaih počitnic za delavstvo.
3.	Predpisa kolektivnih delovnih pogodb po vseh industrijskih obratih in za vse stanovske organizacije.
4.	Uvedbe 40 urnega delovnega tedna za vso
industrijo.
Vlada ljudske fronte je mislila, da bo • temi socialnimi zakoni prvič ustregla socialnim potrebam in si tako pridobila simpatij« širokih plasti naroda, na drugi strani pa je računala, da bo s temi zakoni francosko gospodarstvo dobilo novo injekcijo in se bo začelo hitro dvigati iz zastoja h krepkejšemu življenju.
Dežela je prva dva zakona (prejela brez vsakega odpora. Bila sta potrebna. To j« vsakdo uvidel. Socialna zakonodaja, ki j« bila nekoliko zaostala, je s tem bila izpopolnjena tudi v Franciji. Toda tretji in četrti zakon pa sta naletela na hud odpor, ker so delodajalci smatrali, da jih v sedanji krizi ni treba utesnjevati a takšnimi predpisi, I« manj pa obremenjevati podjetja, ko itak komaj ie životarijo. Delavstvo nasprotno je bilo novih pridobitev veselo in je tudi veselo šlo v boj, da izvedbo tretjega in četrtega zakona iz-aili. Začela se je epidemija stavk, ki so zavzemale posebno obliko »zasedbe podjetja po stavkujočih«. Zasedba je trajala tako dolgo, dokler se podjetje ni uklonilo in podpisalo novo kolektivno pogodbo z delavstvom. V prvih mesecih vlade ljudske fronte so stavkale stotisočere delavske množice, enkrat jih je bilo celo nad milijon. Posledica tega je bila, da so se začele cene raznim potrebščinam hitro dvigati. Podjetja so nova bremena zvalila na kupca, ki se je maščeval na ta način, da je mani kupoval, manj potrošil, državi manj davka in trošarin plačal, podjetja pa pirisilil, da
so obrat skrčila, delavce odpustila in brezooselne zopet vrgla nazaj državi v naročje. Država je bita že julija meseca prisiljena iskati denarnih sredstev s pomočjo notranjega posojila, ki pa je klavrno izpadlo, ker so banke in bogataši zaprli ušesa in blagajniške predale za pozive socialistične vlade.
Vlada ljudske fronte si iz denarne stiske ni mogla drugače pomogati, kakor da razvrednoti denar, kar se j« zgodilo meseca septembra, in da onemogoči beg zlata iz dežele, ki j« zavzemal že silno nevarne obsege. Toda tudi razvrednotenje denarja, ki je cene francoskim izdelkom na svetovnem trgu znižal in tako francoskega trgovca usposobil, da je lahko prodajal na tujih tržiščih, česar prej, ko j« bil zlati b-ank tako drag, ni mogel, ni nič pomagalo. Cen« so se ie naprej dvigale in delavec, ki je fulija meseca • povišanjem svoje plače vsaj nekaj pridobil, je stal nasproti novim cenam brez obrambe, saj sedaj za svojo plačo še tega ni mogel kupiti, kar je lahko kupil pred prihodom Blumove vlade. Začela so se nova socialna gibanja, novi izbruhi delavske nezadovoljnosti, nove zasedbe tovaren, nove zahteve po povišanju plač, novi zastoji v industriji in tako naokrog v vražjem vrtincu. Finančni položaj vlade same pa se je še poslabšal. Finančni minister je predložil parlamentu proračun, ki spada med najbolj katastrofalne proračun« v zgodovini tretje republike, ker izkazuj« v svojem rednem in izrednem delu kar nad 25 milijard primanjkljaja ... Pred to zagonetko stoji sedaj Blum!
Pri tem pa j« treba ugotoviti, da se brezposelnost nikakor ni zmanjšala v primeri z lanskim letom in je sedaj za 14.000 višja (406.000 znaša brezposelnost koncem novembra) od novembrske številke 1935. Obljuba socialnega ministra, da ho uvedba 40 urnega delovnega tedna brezposelnost takoj izbrisala, se torej ni izpolnila.
Življenjske potrebščine eo v šestih mesecih vlade ljudske fronte silno narasle. Najhuje e« j« dvignila cena kruhu, ki je zrasla za 60 centov in je danes francoski kruh skoraj najdražji v Evropi. Tudi pri ostalih potrebščinah je porast cen dosegel 20%. Posledica tega je seveda tudi porast delavske nejevolje, ki zahteva v istem razmerju tudi povišanje delavskih mezd.
Novi socialni zakoni oo sicer v prvih dneh nekoliko poživili notranjo trgovino v državi. Ljudje so mnogo kupovali, toda opazilo se j« takoj, da so to bili bolj nakupi iz strahu pred nepoznano bodočnostjo denarja kakor nakupi iz potrebe. V novembru že je tudi ta polet trgovine, ki je dala mastne zaslužke velikim trgovskim podjetjem, nenadoma usahnil in je nastopilo mrtvilo. Zunanja trgovina pa se nikakor ni popravila na boljše. V oktobru je francoski izvoz sicer nekoliko narastel v vrednosti, a nikakor ne v količini. Skupna bilanca zunanje trgovine pa ce je znatno poslab-
Položnice
prilagamo v današnji izdaji »Slovenca« za vse poštne naročnike, da se z njo poravna naročnina za čas od 1. decembra 1936 dalje in morebitni zaostanki iz prejšnje dobe. — Prosimo vljudno vse prizadele, posebno pa one, ki so v zadnjih dneh prejeli položnice z označenim zaostankom, da se položnice poslužijo čim prej mogoče, da ne bo ovire pri dostavljanju lista.
Po teh položnicah p. n. naročniki, ki morda nimajo pri roki prave položnice, tudi laliko plačajo naročnino za »Ponedeljski Slovenec«, vendar naj na vrha srednjega dela izrečno pripomnijo.
Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da imajo pravico do »Slovenčeve« smrtnonezgod-ne podpore samo dediči onih p. n. naročnikov, ki so imeli ob časn nesreče naročnino plačano vsaj za tisti mesec, v katerem se je pripetila nezgoda.
Oni p. n. naročniki, ki bi položnice trenutno ne potrebovali, naj jo shranijo za prihodnje plačilo ali naj pridobe z njo noyega naročnika.
šala ln znaša primanjkljaj skoraj 2 milijardi frankov v primeri • številkami iste dobe lanskega leta.
Davki le počasi lezejo v državno blagajno. Finančni minister Auriol ie postavljen pred hude probleme. Letošnji dohodki iz davčne postavke eo za razdobje šestih mesecev Blumove vlade skoraj za 200 milijonov nižji od istega lanskega razdobja in zaostajajo za celih 650 milijonov frankov za proračunskimi navedbami.
Z gospodarskega stališča torej mirno lahko rečemo, da je »eksperiment Blum« odpovedal in j« stopil ▼ likvidacijo. Posledice poloma M bodo čutile šele v zimskih mesecih, tako da finančniki ž« sedaj napovedujejo novo razvrednotenje franka kot neizbežno. Politično »eksperiment Blum« ie drži, ker M komunisti niso mogli umakniti iz »ljudske fronte« zaradi neuspeha, ki so ga doživeli s špansko državljansko vojno. Zunanjepolitično pa j« »Blumov eksperiment« tudi brez uspehov in to j« najmilejši Irraz, ki ga moremo uporabiti. Na veliko škodo Evrope. Dane« Evropa nima pravega vodstva, ko Francije ni na čelu. Za vodstvo s« borijo drugi razkrajajoči pokreti. Morda bo ramo zunanjepolitični neuspeh tisti, ki bo najprej dosegel, da ee »eksperiment« konča in da začenja Franprja novo življenje v svoj prid in v prid Evrope, ki nestrpno čaka, da se bo njen politični genij ropet pojavil na pozornicL
Odlikovanja
v notranjem ministrstva
Belgrad, 30 novembra, m. O priliki državnega praznika zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupno državo so kraljevi namestniki na predlog notranjega ministra dr. Korošca podpisali ukaz o odlikovanju velikega števila politično upravnih uradnikov:
Z redom Jugoslovanske krone ITI. stopnje: dr. Fran Goršič. generalni inšpektor notranjega ministrstva, dr. i?udolf Andrejka, načelnik statističnega oddelka v notranjem ministrstvu, Veko-slav Kerševan, načelnik oddelka za javno varnost v notranjem ministrstvu;
t redom sv. Save III. stopnje: dr. Stanko Majcen, pomočnik bana dravske bauovine;
■	redom Jugoslovanske krone IV. stopnje: Mirko Ralčič, kabinetni šef notranjega ministrstva, Mirko Kranjc, izseljeniški komisar v Diisseldorfu, Anton Batagelj, policijski inšpektor v notranjem ministrstvu, Gašpar Lipovšek, okrajni načelnik v Kranju, dr. Dragotin Trstenjak, banski svetnik banske uprave v Ljubljani, dr. Lovro Bogataj, banski svetnik banske uprave v Ljubljani, Alojzij Geržinič, policijski svetnik banske uprave v Ljubljani;
t redom sv. Sare IV. stopnje: Stanko Masi?, svetnik v notranjem ministrstvu. Ix>vro llaein, upravnik polici;" v Ljubljani, Filip Poldjukar, okrajni načelnik v Brežicah, dr. Parel Tckavčif, okrajni načelnik v Laškem, dr. Dionizij Maraž, okrajni načelnik v Šmarju, dr. Fran llrašovec, okrajni načelnik v Slovenjgradcu, IVro Popovič, okrajni načelnik za Maribor-levi breg, Milko Bre-zigar, okrajni načelnik v Kočevju, Ivan Milač, okr. načelnik v Dravogradu, Matija Malešič, okrajni načelnik v Konjicah, dr. Ivan Zobec, okrajni načelnik v Celju, dr. Frna Batina, okrajni načelnik v Murski Soboti, dr. Fran Miinar-Cigale, okr. načelnik v Gornjem gradu, Vladimir Suša, politič-no-upravni tajnik kr banske uprave v Ljubljani, Janko Bedenk, nadzornik policijske straže v Ljubljani, Stcvan Krajnovič, komisar železniške obmejne policije v Mariboru, Franc Maršii, okrajni načelnik v Ljubljani-okolica;
■	redom Jugoslovanske krone V. stopnje: Janko Brandsteter, tajnik v notranjem ministrstvu, Slanko Lenarčič, tajnik v notranjem ministrstvu, Franc Mramor, politično-upravni tajnik kr. banske uprave v Ljubljani, Franc Verbič, politično-upravni lajnik kr. banske uprave v Ljubljani, Leopold Eiletz, okr. podnačelnik za Maribor-desni breg, dr. Josip Orožim, okr. podnačelnik v Laškem, Matija Močnik, višji nadzornik policijskih agentov v Ljubljani, Franc Žajdela, višji nadzornik policijskih agentov v Ljubljani, Franc Cajn-ko ,višji nadzornik pol. agentov v Mariboru in Anton Forlič, šel pisarniške službe v notranjem ministrstvu;
s redom sv. Save V. stopnje: Ivan Baudek, okrajni načelnik v Logatcu, Hafael Mahnič, okr. načelnik v Novem mestu, dr. Janko Vidic, okrajni načelnik V Ptuju, dr. Mirko Potočnik, okrajni načelnik v Črnomlju, Jakob Počkaj, okrajni podnačelnik v Ljubljani-okolica, Dominik Znplotnik, pomožni tajnik kr. banske uprave v Ljubljani, Karel Merjan, šef glavne pisarne kr. banske uprave v Ljubljani, Kaniilo Kratohvil, upravni pisarniški uradnik kr. banske uprave v Ljubljani, Štefan Tiirnar, predstojnik policije v Celju, Milan Bohinc, komisar, železniške obmejne policije na Jesenicah;
7. zlato medaljo za državljanske zasluge: šofer Martin Vidmar in orožniški kaplar Alojzij
Kr s srebrno medaljo za državljanske zasluge: orožniški narednik Peter Dorčič in orožniški kaplar Franc Kavčič.
Rdeči zahtevaj® sankcije
Obupen položaj Zveze narodov
Pariz J Praga 2 s I
Parii. 30 novembra. AA. DNB: Reprezentanca Pariza je zmagala nad nogometno roprezentan-oo Prage i 2 : 1.
London, 30. novembra, m. Vse te dni so v Londonu bili preprenani, da španska zadeva ne bo pri-ila pred Svet ali pa pred izredno skupščino /-N. V Londonu namreč prevladuje naziranje, da bi posredništvo Zveze narodov v španski zadevi moglo samo poslabšati mednarodni položaj. Zveza narodov kot sredstvo miru in mednarodnega po-mirjevan;a nima na razpolago nobene možnosti, kako naj posreduje v ipanski državljanski vojni. Španska vlada, ki je zbežala v Valencijo, se v svojem apeln na Zvezo narodov sklicuje na £1. 11. pakta Zveze narodov in v smisla tega člena dolži Nemčijo in Italijo, da sta zagrešili zločin kršitve Španskega teritorija, ko sta priznali Francovo proti-vlado v Burgosu. Če se pa spomnimo na abesin&ko zadevo, potem vidimo, da se je tudi vsa abesinska žaloigra v Ženevi začela prav tako, da j« Abeai-nija zahtevala najprej podporo v smislu tega člena in tedaj je ta člen privedel do največjega fiaska Ženeve, do — sankcij. Verjetno je, da hoče sedaj španska rdeča vlada tudi v Ženevi sprožiti plaz sankcij proti Italiji in NemčijL To bi pa bila katastrofa za sedanji mednarodni položaj, ki je že itak izredno napet.
To »tališče rta do zadnjega zastopali skupno Anglija in Francija m francosko in angleško pol-uradno javno mnenje je opozarjalo vlado v Valen- ' ciji, da je protest pri Zvezi narodov v nesmisel, ker Zveza narodov sploh ne more ničesar ukreniti za rdečo vlado v ValencijL
Toda izgleda, da to stališče vsaj zaenkrat nI moglo prodreti, ker je opoldne glavni tajnik Zveze narodov Avenol dostavil predsedniku Sveta ZN, čilskemu veleposlaniku v Londonu, protest vlade v Valenciji in ga zaprosil, naj v smislu pakta ZN odredi, kdaj >e bo sestal Svet ZN, ki bo obravnaval protest vlade v Valenciji. Čilski veleposlanik je popoldne »poročil v Ženevo, da se bo Svet ZN sestal 14. decembra in tedaj obravnaval špansko zadevo. Se prej pa je Eden sprejel španskega veleposlanika v Londonu, ki mu ie na brž obrazložil, zakaj vztraja vlada v Valenciji pri svoji zahtevi
Istočasno pa se je z italijanskega veleposlaništva v Londonu izvedelo, da je italijanska vlada zelo nejevoljna zaradi odločitve, naj Svet ZN kontrolira, ali »me Italija priznati Franca ali ne.Italijansko veleposlaništvo ni pozabilo omeniti, da lahko to postopanje Zveze narodov izredno poostri položaj v najhujšo smer.
Domači odmevi
Kdo bo izpeljal sporazum
V zagrebškem listu »Nova rije&c je Večeslav Vilder objavil uvodnik z naslovom »Po osemnajstih letih*, v katerem obširneje govori o spori«-zuuiu in med drugim tudi pravi:
»Nam je usoda dodelila še posebno nalogo. Zedinjenje po ozemlju smo dobili pred duhovnim ma. To pomeni, da šo iščemo osnovo za skupno države — edino, v čemur smo si vsi složni — govorimo o neobhodni potrebi notranjega sporazuma. Po pomeni, da še iščemo osnove za skupno življenje delov, ki v zgodovini niso bili nikdar vsi skupaj. Ni dvoma, da smo v tem iskanju že prekoračili ogenj preizkušnje in borbe. Skušnje 18 let so za nainL Ali je to dovolj, da najdemo refiitev? — Neki naš politik, ki veliko dela pri tem, je dejal: Sporazum bo izpeljala ali velika pamet ali pa velika stiska. Ali je to dvom ali pa črnogled-nost? Ali moramo čakati neko skupno stisko, da se bomo spametovali? Kes je, da se v to veliko delo, ki še ni rešeno in zato zaostaja vse ostalo, še vedno mešajo elementi špekulacije, podtikanja in medsebojnega nezaupanja. — Dela za sporazum se je treba lotiti s čistim srcem in bistro glavo, šele takrat bo to sporazum, ne pa kupčija.«
Da bomo bolj složni
»Slovenec« je v nekaj Člankih pod naslovom »Prerez čez Slovenijo« opisal in bičal navado nekaterih nemških časnikarjev, ki o naši državi poročajo vse dotlej, dokler ne pridejo do Kolpe in Sotle, tu pa se zagrnejo v skrivnosten molk, kakor da se tu konča ozemlje južnih Slovanov in se prične ozemlje nekih drugih rodov. O teh člankih obširno govori tudi zadnji »Pohod« in jih povezuje s razmišljanji o našem obnašanja do nemških manjšin na našem ozemlju, zlasti pa do nemčurjev, ki se še kar dobro rede na račun naše | potrpežljivosti in precej tudi na račun nekdaj mogočne JNS. Vzrok, da naa tujci tako zapostavljajo, pa smo po »Pohodovem« mnenju mi sami in naša nesloga: »Ne iščimo torej krivde drugje, ko leži vsa krivda na nas samih in nas ni vsa dosedanja preteklost, niti ona izpred, niti ona izza 1. decembrom 1018 izučila niti najmanj. Hočemo biti veliki politiki, veliki državniki in mednarodni diplomati, ne znamo pa urediti niti svoje lastne maje banovine. Prepiramo se o vrstnem redu naših treh barv na zastavah, pri tem pa gledamo mirno, kako nam omadežujejo te tri barve naši lastni nacionalni odpadniki, kako se norčujejo iz našega lepega jezika in kako ga potvarjajo (pravilno: ponarejajo, ali: pačijo; — op. ured.) pred našimi očmi, da ustvarjajo iz treh potvorb (ii popačenega glagola popačen samostalnik; — op. ured.) dokaz« nemštva in nemške prošlostl (pravilno: preteklosti; — op. ured.) te naše zemlje in našega naroda.« To so posledice naših prepirov in ni mogoče reči, da ta obsodba ne bi imela precej resnic« v aebL
Na drugi strani pa je Isti »Pohod« napisal ta-
dl članek v spomin tridesetletnice smrti Simona Gregorčiča. To pomembno obletnico pa proslavlja na ta način, da a divjo jezo vihti meč nnd vsemi, ki niso njegovega kova, zlasti pa nad slovenskim Škotom Mahni če ul Navaja kitic« is Gregorčičev« pesmi: To prošnjo le nslišl Večni — oh n« molim je ia se — molim jo za rod nesrečni — i jasni zvezde mu temne! — O tej prošnji pravi »Pohod«: »To molitev je molil Gregorčič v ielji da bi bilo konec strašnega pritiska, ki io ga izvajali nad nesrečnim narodom Mahnič in njegovi prijatelji.«
Tako, sedaj smo pa lahko složni in lahko zaključimo vse prepire, samo priznaj, da a« je Gregorčiču zdel Mahnič največja narodna nesreča in da ni videl nobene druge nevarnosti za naš narod.
Horthv na Dunaia I Narodni poznih v nerada
*	1	Rflotjl/i m no« m Posli !irfri2tii<Kra Hr^a \/n(*cr
K]e so komunisti?
Dunaj, 30. nov. b. Včerajšnji obisk rejjenta IIorthyja na Dunaju je potekel po programu in se je končal z gala dinejem v Schonbrunu. Pri tej priliki so bile izrečene razne zdravice. V poučenih krogih trdijo, da je bila ta 6večanost še mnogo bolj razkošna kakor v cesarskih časih. Avstrijski zvemi predsednik Miklas je iskreno povdaril mirno sodelovanje med državami rimskega protokola za zgraditev pravičnih Uetnelljev, ki odgovarjajo prirodnemu življenjskemu, gospodarskemu in socialnemu razvoju obeh držav, v Svojem govoru je povdaril llorthy, da temeljijo določbe rimskih protokolov na skupnih interesih svobodnih in ne. odvisnih držav, ki vidijo pred seboj le en cilj da v borbi z mirnimi sredstvi vzpostavijo normalne odnose v srednji Evropi in zagotovijo sebi dostojno mesto pod solheem.
Danes dopoldne je bila na dunajskem Ringu velika vojaška parada dunajske garnizije, v kateri je sodelovalo 11.000 vojakov. Radi 6labagea vremena pa je bil a željo regenta Horthyja mimohod te armade odpovedan, ker j« pričel nalelavati na Dunaju prvi sneg.
Danes popoldne je bilo pred avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Schuschniggom ter madžarskim ministrskim predsednikom ter zunanjim ministrom Scbmidtom konferenca, o kateri bo izdan krajši komunike, ki pa ne bo povedal nič novega.
Vladna kriza v Tohiu
Pari«, 30. novembra, b. Iz Tokija poročajo, da je na Japonskem izbruhnila vladna kriza, ker je stranka Senukaj odklonila povišanj« »troškov za oboroževanje in povečanje pomorskih sil. V poučenih krogih pa trdijo, da j« »por v vladi izbruhnil zaradi nemško-japonske pogodbe, ki bo Japonski prinesla več škode kakor koristi.
Revo uci a v Ekvadorju
Berlin, 30. novembra. AA. DNB: Iz Qnlnta prihajajo podrobnosti o preiskavi o nporti topni škrga polka Calderop. Polk se je uprl včeraj. Aretiranih je mnogo oseb. Med aretiranimi je tudi brat hi-, šega predsednika republike Valesca Ba-rresa. Mnos?o tnjrev je tudi med aretiranimi. Policija šc zbira politične podatke o njih. Uradno poročilo pravi, da je v uporu bilo ubitih 21) oseb, 69 pa ranjenih.
Belgrad, 30. nov. m. Radi jutrišnjega državnega praznika so že danes popoldne na vseh državnih in samoupravnih uradih kakor tudi na privatnih hišah razobešene državne zastave. Jutri dopoldne bo po vseh cerkvah in molilnicah zahvalna 6lužba božja. Službi božji v sa borni cerkvi bosta prisostvovala oba kr. namestnika, celokupna vlada in diplomatski zbor. Po shižbi božji bo vpisovnje v dvorske knjige. Zvečer bo velika bakljada, katera se bo pomikala od KaJcmcgdana proti Slavi ji.
Zbor Zveze hmetskih zadrug
Novi Sad, 30. novembra, m. Danes je bil tu redni letni občni zbor Zveze kmetijskih zadrug. Na zboru je odbor podal izčrpno poročilo o svojem dosedanjem delovanju in o gospodarskem stanju v državi. V svojem poročilu tudi odbor ugotavlja, da bo radi zboljšanja gospodarskih razmer na vasi in radi poživitve zadružništva nujno potrebno, da se do gotove meje spremeni dosedanja pravila in stopi na novo pot. V zvezi s tem bi se moglo do gotove meje rešiti tudi vprašanje kmečkih kreditov, in to na podlagi lombardiranja kmečkih pridelkov. V tej organizaciji sta doslej včlanjeni 402 zadrugi. Ta organizacija je že v pretekli poslovni dobi posvetila vso pozornost organiziranju proizvajalnih zadrug, ki doslej v donavski banovini niso bile dosti razvite.
Belgrajske vesti
Belgrad. 30. novembra. AA. Dne 1. decembra slopi v veljavo direktna mednarodna tarifa za promet potnikov, prtljage in ekspresnoga blaga med kraijevino Jugoslavijo in Poljsko.
Belgrad, 30. novembra. AA. Kmetijski minister je dovolil Zvezi zemljoradniških zadrug v
Novem Sadu 50.000 din podpore.
★
Praga, 29. novembra. AA. (DNB). Na sestanku teniških zastopnikov iz Madjarske, Češkoslovaško, Jugoslavije, Italije In Poljske v Budimpešti so sklenili uvesti tekmovanje za srednjeevropski teniški pokal. Hazen teh dežel je prijavila tudi Avstrija svoje sodelovanje. Tekmovanje se bo pričelo lela 1037 in sicer na ta način, da bo vsako državno moštvo igralo proti vsem drugim. Igrali bodo po 4 single in 1 double.
V	šibenišld »Tribuni«, glasilo JNS io drutffh unitaristov, se je razvil spor, na katero stran so
ob občinskih volitvah glasovali komunisti. Dr. Per-din je * stališča bivše Hrvatske aeljačke strank« obdolžlil jns-arje, poznejše jeftičevc«, da so ▼ Dalmaciji glasovali a komunisti. Nato j« tajnik on-dotne JNS objavil v »Tribuni« odgovor, v katerem pravi: »Priznamo, da «o v dveh občinah komunisti glasovali skupno z JNS. Toda dr. Perdia bi moral priznati, da so komunisti skoraj v vseh ostalih občinah glasovali »kupno c bivio HSS.«
Pfva svobodna beseda po 1.1929
Obširno razpravljanje e sporazuma v našem
časopisju je vzbudilo tudi v inozemstvu veliko pozornost. Pariški »L« Tempe« je objavil daljši članek, v katerem skuša pokazati posamezna mnenja in njihove zastopnike, in članek zaključuje: »Naj bo s tem kakor že hoče, ugotoviti moramo, da s« sedaj prvič po uvedbi avtoritatavnega režima meseca februarja L 1929 ta vprašanja, ki danes zanimajo jugoslovansko javnost, morejo javno obravnavati. Za to je treba zahvaliti novemu ozračju
Spomirjenja, ki ga je omogočila Stojadinovičeva vlada. Politično življenje Jugoslavije teč« brca pre tresljajev k končni ustaljenosti.«
m
Dobra plača prostovoljca
V	Kragisjevcu živi neki Sava Kneževič, mojster v vojno-tehničnem zavodu. Med svetovno vojno je živel v Ameriki in se je prijavil k prostovoljcem. Pred kratkim pa je iz Amerike prejel za to 28.000 Din, kmalu nato pa še 74.000, skupaj torej 102.000 Din; najbrže bo to najbolje plačan prostovoljec na Balkanu. Seveda je priredil v Kra-gujevcu veliko zabavo s pojedinami, ki jim ni manjkalo udeležencev.
Volitve mestnih zastopstev ■
Zagrebški »Jutarnjl liste poroča Iz Belgrada, da so vesti o bližajočih se volitvah v mestna zastopstva, ki smo jih pred nekaj dnevi tudi mi zabeležili, v glavnem resnične. Po dosedanjih podatkih bi naj bile te volitve proti koncu februarja ali pa v začetku marca prihodnjega leta.
Najlepše in najtrajnejše
darilo za Miklavža
je ura znamke:
Belgrad, 38. nov. m. V prostorih narodno-kmefkega pokreta je nocoj priredil narodtii-kniečkl klub komemoracijo za pokojnim Todorovičem, predsednikom tega kluba.
Hrastnišha cerkev blagoslovljena
Hrastnik, dne 29. novembra.
Črna hrastniška dolina, v kateri žive tisoči rudarjev in industrijskih delavcev, je preteklo nedeljo doživela težko pričakovani in svečan praznik. Po enoletnem delu, katerega so se udeleževali skoraj vsi Hrastničani, je zrastla mogočna nova cerkev, ki je bila v nedeljo blagoslovljena. Ves Hrastnik se je odel v zastave, z bregov so veselo pokali topiči, od blizu in daleč pa so se zgrinjale množice, da bodo navzoče ob svečanem trenutku, ko se bodo cerkvena vrata prvič odprla vernikom.
Nova cerkev Kristusa Kralja.
Z jutranjim vlakom se je pripeljal iz Maribora lavantinski škof dr. Tomažič v spremstvu stolnega dekana dr. Cukale in kanonika dr. Žagarja. Na postaji je sprejel škofa vikar Žalar, ki je ta dan lahko s ponosom gledal na uresničenje svojih dolgotrajnih naporov in želja. Tisočglava množica je sprejela svojega pastirja ob lepih slavolokih v bližini cerkve in ga pozdravljala mahaje z robčki. Da bi temu slovesnemu dnevu dal prav poseben poudarek, je na slovesnost prišel tudi g. ban dr. Marko Natlačen, s katerim je dospel tudi zastopnik ljubljanskega knezoškofa prelat dr. Slaviž. Gospoda bana je pod slavolokom pozdravil v imenu občine župan občine Hrastnik Malovrh, ki se je gospodu banu prisrčno zahvalil za lepo podporo, ki jo je naklonil Hrastničanom pri zidavi cerkve.
Okrog pol 10. se je razvil med špalirjem tisoč-glave množice cerkveni sprevod izpred nekdanje ravnateljske hiše TPD proti novi cerkvi. Za križem sta nosili dve deklici na blazinah ključe cerkvenih vrat, za tem pa je šel pod nebom, ki so ga nosili rudarji v svojih lepih črnih uniformah, škof dr. Tomažič ob številni asistenci duhovščine iz bližnjih in daljnjih far. Sledil je sprevod dostojanstvenikov, zastopnikov uradov in oblasti in številne množice. Na visokem stopnišču pred zaprtimi zaklenjenimi vrati ie pozval škof dr. Tomažič tisočglavo množico, ki se je zgrnila okrog
cerkve, naj moli z njim za božji blagoslov tej novi stavbi. Nato je škof blagoslovil zunanje stene cerkve, nakar je odklenil cerkvena vrata in sprevod je krenil naprej po cerkvi pred oltar. Škof je še blagoslovil notranje zidove cerkve in oltar, nato pa stopil na lečo, odkoder je spregovoril množici, ki je do zadnjega kotička napolnila veliko cerkev. Nad 2000 vernikov je poslušalo besede svojega vladike, ki se je najprej zahvalil vsem številnim dobrotnikom in požrtvovalnim delavcem, ki so omogočili, da je Hrastnik dobil nov božji hram.
Po pridigi so prenesli Najsvetejše iz dosedanje zasilne cerkve v novo cerkev, nakar je daroval škof dr. Tomažič prvo sveto mašo v novi cerkvi ob številni asistenci duhovščine. Mogočno je donelo s kora ubrano petje ob spremljevanju orkestra in marsikatero oko se je ganjeno orosilo. Pred oltarjem na velikem stopnjišcu pred prezbi-terijem je stalo nad 800 šolskih otrok, ki so jih spremili k prvi sveti maši v novi cerkvi vsi učitelji. Prisrčne proslave sta se poleg že omenjenih dostojanstvenikov udeležila tudi okrajni načelnik iz Laškega g. dr. Tekavčič iu dekan iz Laškega g. dr. Kruljc.
Cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku sicer še ni dograjena popolnoma, vendar je že sposobna, da druži pod svojo streho verne Hrastničane. Velikanska stavba stoji na lepi planoti in je dolga skoraj 30 metrov, široka 15 metrov, visoka pa do slemena 19 metrov. Glavna ladja je široka 15 metrov in dolga 20 cm, kor pa je širok 4 metre. — Oltar sam je enostaven in prav zaradi tega na-pravlja prav poseben mogočen vtis. Poleg zakristije je še pevska soba, pod oltarjem pa bo kapela s kripto. Strop cerkve je kasetiran in obložen z lesom, okna pa 6o visoka in svetla. V notranjosti je razen preizbiterija cerkev za sedaj le na sirovo ometana, zunaj pa na omet še čaka. Dosedaj je vsa zgradba z gradbenim materijalom kljub svoji ogromnosti stala le 600.000 Din, zakar gre zasluga solidnim podjetnikom, ki so izvršili svoje delo po najnižjih cenah. Stavbarska in tesarska dela je izvršil stavbenik Božič Tone iz Trbovelj, mizarska dela podjetji Cestnik iz Trbovelj in Uršič iz Ljubljane, kleparska dela pa Blatnik iz Trbovelj. Načrte za električno instalacijo pa je brezplačno izdelal hrastniški rojak ing. Presnik iz Ljubljane. Tako je Hrastničanom uspelo, da so v teku enega leta spravili božjo hišo pod streho, za kar gre predvsem zasluga njihovi požrtvovalnosti ter gorečnosti in neuklonljivi volji njihovega priljubljenega vikarja. Naj ta novi božji hram zavlada nad srci vseh Hrastničanov in naj da vsej dolini svoj pečat, tako da ne bo Kristus Kralj kraljeval le v cerkvi, ampak tudi po vsej črni dolini hrastniški.
ioia »s
m« i T .
,i>oao*H
■4 M *«•
V novi cerkvi med goro rom škola dr. Tomažiča.
Beli premog na Dolenjskem
Ljubljana, 30. novembra.
V letošnjem letu je Miklavž malo boli zgodaj »ačel deliti darove in tako so naši vrli Dolenjci v soboto, nedeljo in ponedeljek prejeli v Mokronogu, pri Sv. Gregorju nad Sodražico in v Mali Loki res lep in potreben dar, elektriko.
V Mokronogu so se na prvo električno razsvetljavo pripravili s prav posebno slovesnostjo, kateri je dal poseben fioudarek zlasti še prihod bana dr. Marka Natlačena. Ves Mokronog je bil v zastavah, vsi Mokronožani pa na cesti, ko se je v mraku pripeljal g. ban. Med navdušenim vzkli-kanjem so ga pospremili do častne tribune, kjer je pozdravil g. bana v imenu občine in pripravljalnega odbora za elektrifikacijo mokronoški župan Majcen. Učenka Majcen Anica pa je v pozdrav izročila g. banu šopek slovenskih nageljev. V luči sveč je nato blagoslovil trebanjski dekan gosp. Tomažič električno napeljavo in v lepem govoru •črtal prednosti elektrike za kulturni in gospodarski procvit Dolenjske.
Nato je spregovoril g. ban dr. Marko Natlačen, ki je v klenem govoru očrtal delo za elektrifikacijo Slovenije in naloge banovinskih elektrarn, ki sedaj z vso vnetno elektrificirajo Dolenjsko. Ob koncu govora g. bana je zasijala po vsem trgu in po hišah električna luč. Pevski klub Mokronog pa je zapel »Lepo našo domovino*. Cerkev na Žalostni
gori pa se je zalesketala v luči reflektorjev, medtem ko so zvonovi z veselim zvonenjem in streli iz topičev oznanjali, da je Mokronog dobil elektriko. V proslavo tega znamenitega dogodka so banovinske elektrarne ob vznožju Žalostne gore postavile velik napis iz 360 žarnic, ki je žarel daleč naokrog po vsej Mirenjski dolini. Napis se je glasil: »Banovina Dolenjski.<
Lepe proslave so se udeležili tudi predsednik apelacijskega sodišča dr. G o 1 j a, orožniški jx>1-kovnik B a r 1 e, ravnatelj Kranjskih deželnih elektrarn inž. Miklavec, komisar Pokojninskega zavoda, ki je s svojim posojilom omogočil elektri-fikacijsko akcijo, dr. M i 1 a v e c, referent za elektrifikacijo inšpektor inž. R u e h, lastnik šentjan-škega rudnika g. J a k i n z ravnateljem C e r v e n-k o, župani sosednjih občin in župniki bližnjih far. Prav tako je bilo seveda navzoče vse tržko urad-ništvo in učiteljstvo.
V	nedeljo popoldne pa so v prisrčni slovesnosti zagorele prvič električne luči pri Sv. Gregorju nad Sodražico. Kot zastopnik bana je prispel banovinski inšpektor in referent za elektrifikacijo inž. Rueh Franc. Gregorci so se na to slavje res lejK) pripravili in priredili prisrčen sprejem zastopniku bana in drugim gostom. Zastopnik bana inž. Rueh je prisrčno pozdravil Slenienčane in jim sporočil, da jim prinaša pozdrave g. bana, ki radi službe ni v stanu praznovati z Gregorci tega lepega praznika, čeprav bi prav med_ njimi kot zvestimi poborniki naših idej in odločnimi Slovenci rad prebil nekaj veselih ur. Domači župnik, duhovni svetnik Krumpcstar je združil nato lepo slovesnost z blagoslovitvijo električnih naprav. Predsednik pripravljalnega odbora g. Ivan R i g 1 er se je zahvalil zastopniku bana in ravnatelju K DE inž. Milavcu in jih prosil, naj sporoče prisrčno zahvalo vsega ljudstva vsem tistim, ki so omogočili, da so tudi Gregorci dobili blagodat električne luči.
V	ponedeljek popoldne pa je zagorela luč v gosfiodinjski šoli v Mali Loki. Ta dan je bil tudi združen z otvoritvijo gosfiodinjske šole in je na proslavo prispel tudi g. ban dr. Marko Natlačen, ki ga je prebivalstvo sprejelo z navdušenjem in hvaležnostjo. Tako je banovina zojiet pokazala, da hoče z neumornim delom čimbolj pospešiti elektrifikacijo Dolenjske, ki jo za nadaljnji razvoj in gospodarski procvit pridnega dolenjskega kmeta nujno potrebna.
iiiiiDiimniiHiiiHBNnanMN
Ali ste žs poravnali naročnino?
Bc&z huda za -&c&z stzmmasti za Tvo^e f*ecilc!
\ jUKO nosilno odprav.,-nesnage pri pranju škoduje perilu. Perite zato s Schichtovim Rodionom, Iti voruje perilo in Vam prihrani naporno delo. Radion je popoln proizvod za nego perila. Uporaba je zelc preprosta:
1.	Raztopite Radion v mrzli vodi.
2.	Ko raztopina zavre, kuhajte najmanj 15 minut
3.	Splakujte perilo najprej v topli potem pa v mrzli vodi. Perilo bo ostalo dolgo časa kot novo in bo vedno snež-n<^bc'o.
Schichtov
W RADION
POPOTNA N EGA PER I L A
Maribor je dobil moderno šolo
Danes bo blagoslovljena nova šolska zgradba, ki je ena največjih, najmodernejših in najlepših v naši državi
V teku dobrega leta je zrastlo na desnem dravskem bregu sredi Magdalenskega predmestja v Mariboru mogočno poslopje, ki obvlada vso okolico. Med tremi ulicami: Magdalensko, Betnavsko in Poljsko se dviga nova šola, s katero se bo Maribor lahko upravičeno .ponašal kot enim najlepših, največjih in najmodtrneje urejenih šolskih poslopij v državi. Novo poslopje je skupna zgradba za dve šoli, in sicer za dekliško in deško meščansko šolo. Maribor si jo je priboril s težkimi žrtvami in po dolgoletnih naporih. Saj se je že po preobratu začelo misliti na zgradho po dekliški ljudski šoli za Magdalensko predmestje, ki je dosedaj ždela v pretesnih in nehigijenskih prostorih starega šolskega poslopja jtoleg magdalen-ske cerkve. V jiovojnih letih je mestna občina upala, da bo pri zgradbi deške meščanske šole prispevala svoj delež tudi ožja mestna okolica, iz katere se rekrutira pretežna večina dijakov na meščanski šoli. Vršili so se tozadevno že številni dogovori, ki pa nikoli niso dozoreli. Okolica s.e je vztrajno branila novih obremenitev, mesto pa ni imelo nobene zakonske možnosti, da jo prisili k prispevanju pripadajoče kvote za gradbene stro-
valnico in številne kabinete. V kleti deške mešč. šole sta dve veliki delavnici s kabineti in shrambami ter šolska kuhinja s prostorno jedilnico za deco in dvosobno stanovanje s pritiklinnmi za šol. slugo. Hodniki šolskih prostorov so 3 m široki, j>o-kriti z linolejem ter se razširijo v vsakem nadstropju ob stopnjišču na 10 m dolžine in 8 m širine. Tu so prostori za stalne razstave, za katere so predvidene velike steklene omare. Opremi in ureditvi učilnic je posvetil projektant posebno skrb. Vse delajo silno prijazen in zračen vtis. Šolske klopi so iz parjene upognjene bukovine. Vsak razred ima svojo vzidano omaro. Posebnost so tudi šolske garderobe, nameščene vzdolž vsake učilnice na hodniku. Vse garderobe se nahajajo v zidu, odpirajo se z vrati na smuk ter so brezhibno ventilirane. Povsod, na hodnikih, na motiu-mentalnih stopnjiščih, v razredih in na vsakem delu oprave se pozna umetniško čuteča in obenem praktična roka projektanta, tako da nudi poslopje v svoji zunanjosti kakor notranjosti izredno ugoden vtis.
Vsaka šola ima svoje šolsko dvorišče in letno telovadišče ob telovadnici. Obe poslopji pa veže
ške, in tako ni preostalo Mariboru drugega, kakor da vgrizne v kislo jabolko ter se 7. lastnimi močmi in sredstvi loti težavne naloge.
Lahko rečemo, da je bil temelj za novo Magdalensko šolo položen tedaj, ko je upravni svet Mestne hranilnice mariborske na predlog predsednika, rajnega msgr. dr. Antona Jerovškn sklenil dne 15. septembra 1931, da votira mestni denarni zavod 4 milijone dinarjev za zgradbo nove šole. Ce bi bili ostali na krmilu Mestne hranilnice isti možje — ki jih je režim iz strankarskih ozirov razrešil — bi bila gotovo Mestna hranilnica kljub nastopivši denarni krizi obdržala svojo besedo. Tudi razrešitev žu|>ana dr. .Juvana in njegovega občinskega sveta je zavrla započeto delo. Saj je takratna občinska uprava napravila že vse predpriprave za zgradbo šole ter je zagotovila tudi slavbišče z zemljiščem med Magdalensko, Betnavsko in Poljsko ulico, ki ga je zamenjala z železniško upravo. Tako je preteklo zopet nekaj let, preden je prišlo do realizacije velikega načrta.
Načrte za novo šolo je napravil inž. arh. C e r n i g o j. Novo |ioslopje je skupna zgradba za dve šoli, ki imata skupno telovadnico, katera pa ima za vsako šolo posebej ločene slačilnice, stranišča m prhe. Dekliška ljudska šola obsega 12 učilnic za 50 učenk s pripadajočimi garderobami, številne kabinete, prostore upravlteljstva in uči-teljstva, šolsko knjižnico z veliko čitalnico, v kleti pa kuhinjo s prostorno jedilnico za deco ter delavnico za rokotvorni pouk. V zgradbi dekliške šole je nameščena tudi kotlarna, centralna kurjava za obe zgiadhi in dvosobno stanovanje šolske ga sluge. Deška meščanska šola obsega II učil nic. K temu šo prostore za nnraviteljstvo, zboro-
skupno slavncstno dvorišče, ki ima v svoji osi 5 m visok spominski steber iz bračkega marmorja v spomin mučeniškemu našemu kralju Aleksandru, kateremu sta obe šoli jtosvečeni. Dvorišče bo v celoti zasajeno s travo, vse stene bodo obraščene z divjo trto, spomeniku jia bo tvorila ozadje vrba žalujka Ves šolski kompleks z dvorišči vred pa bo obdajala živa meja iz obrezanega guhra.
šolska zgradba je sedaj gotova ter bo v najkrajšem času izročena svojemu namenu. Ni pa še končan s tem problem regulacije prostora, na katerem je jioslopje postavljeno. Zaenkrat je najlepši del šole — sprednja fronta — zakrit ter je dostojien k po ozki Poljski ulici. Projektant, ki jo napravil narčte za šolo, je mislil tudi na ureditev vse okolice, ki naj se regulira tako, da bo tvorila šola osrednjo točko vsega tega mestnega dela. Zamišljena je radi tega regulacija prostora med Poljsko, Betnavsko in Magdalensko ulico v tem smislu, da se stavbe, ki so zasebna last, v do-glednem času poderejo ter se jired mogočnim šol. poslopjem uredi jiark. Seveda"je to šo stvar bodočnosti Zaenkrat je za Maribor glavno, da je pridobil dve šoli.
— Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatcnce urejuje naravna »Franz-Joseiova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda pomešana z nekoliko vroče vode.
Rog. po min. »oc. pol. In nnr. jAt. R-br. 1M85, 25. V. «.
Drobne novice
Koledar
Torek, 1. december. Državni praznik Zedinjenja. Ednuind in tovariš; Natalija. • Dan je dolg od 8 ur 39 minut in se skrči do 21. decembra za 19 minut, nakar zraste do 31. decembra za 5 min.
Sreda, 2 decembra: Bibijana, devica, mučenica; Pavlina, mučenica.
Drevi
časnikarski koncert
na Taboru
Po koncertu zabava Igra voiaški orkester
—	Nove slovenske misijonarke. V sredo, dne
2. decembra ob 17 popoldne odpotujejo Miri slove-njebistriške misijonarke iz Ljubljane proti Genovi, kjer se bodo vkrcale na ladjo »Conteverde«, katera jih popelje na Daljni vzhod na Kitajsko. Tisočeri Bog plačaj za vsak dar, ki so ga prejele v ta namen, vendar pa ie iskreno prosijo za darove, ker potovalni stroški še niso kriti.
—	Vesela vest za upokojence. Naši upokojenci v Sloveniji so bili dosedaj nevoljni, ker so pozno prejemali pokojnine, po navadi šele konec meseca ra tekoči mesec. Sedaj nam poročajo razveseljivo vest. ki bo upokojence gotovo razveselila. Pošta bo namreč decemberske pokojnine dostavljala v Ljubljani že dne 3. decembra. Stalnim pritožbam upokojencev bo s tem zadoščeno, ker bodo kolikor toliko hitro prejeli pokojnine. Upajmo, da bo tako tudi v 1. 1937 v vseh mesecih. Kar velja za Ljubljano, velja seveda tudi za deželo, v kolikor bodo čimprejšnje doslavitve pokojnin dopuščale krajevne razmere. Kakor čujetno, je v poštnih blagajnah za pokojnine sedaj dovolj denarja.
—	Volilcem v Zbornico sa TOI logaškega in kočevskega okraja! Vaše zaupanje, ki se zrcali v sijajni zmagi naše obrtniške samozavesti in složnega dela mi daie novih pobud in vero v uspešnost bodočega našega dela Vsetn moja najiskre-nejša zahvala. Za bodočnost pa združimo vse svoje sile. da s podvojeno energijo dosežemo svoj cilj v korist vsega našega gospodarstva. Vsi za enega, eden za vse. — Josip llcbek, predsednik Zvezo obrtnih društev sa dravsko banovino t Ljubljani.
—	Konee dolge pravde. Pod tem naslovom smo pretekli petek poročali o izidu pravdne zadeve nekaterih posestnikov v Podkraju proti Trboveljski premogokopni družbi. Poročali smo med drugim, da so prejeli oškodovanci okrog 3-r>0.000 Din odškodnine u povzročeno škodo. Poravnava pa se ni sklenila na plačilo odškodnine, temveč je Trboveljska preniogokopna družba posestva prizadetih posestnikov odkupila pa primerni ceni; kljub temu pa je posestnikom dovolila, da ta posetsva uživajo še daljšo dobo let oziroma do njih smrti Tudi ni Trboveljska preniogokopna družba plačala pravdne stroške, temveč le primeren prispevek k tem stroškom. Vsekakor pa so posestniki z rešitvijo te pravdne zadeve zadovoljni, ker bi se zadeva zaradi pritegnitve tretjega izvedenca gotovo ie najmanj za dve leti zavlekla.
—	Jesenske gnojenje travnikov. Kakor poročajo številni kmetovalci iz cele dravske banovine, se je fosfatna žlindra izkazala kot odlično gnojilo za travnike in deteljišča. Foelatna žlindra poganja gosto travniško rušo polno sladke trave in žlahtne deteljice. Tako dosežemo prvovrstno krmo za živino, ki prinaša kmetovalcu boljše uspehe v Živinoreji, ■ povečano mlečnostjo ln porastom žive teže. Opozarjamo zlasti, da vsebujeta domaČi gnoj in gnojnica premalo fosforne kisline, ki jo je treba dodati v obliki fosfornokislih gnojil. Najpriklad-nejše in najcenejše fosforno gnojilo za travnike, deteljišča, vinograde in sadovnjake je brezdvomno naša domača fosfatna žlindra, ki se mora trositi v jeseni ali koncem zime na zadnji sneg.
—	Globoko snilane eene ia Miklavža pri tv O. Kiffmann, Ljubljana, Mostni trg a
Ljubljana
1 Na časnikarskem koncertu /I. decembra nn Taboru bo prvič nAstopil Jerajev godalni trio. Tvorijo ga profesor glasbe g. Karel Jeraj in njegovi hčerki ga. Vida Hribar-.lerajeva in gdčna 01y Jerajeva. Violino igra ga. Vida, ki uspešno deluje kot glasbena pedagoginja in si je kot violinistka pridobila pri kritiki in publiki najboljši sloves, čelo igra gdčna 01y, ki bo kmalu končala na konservatoriju svoje študije, g. profesor pa igra violo. G. prof. Jeraj sc že 40 let udejstvuje v opernem orkestru. Igral je že v preko 10.000 opernih predstavah in v preko tisoč koncertih. — Opozarjamo, da se vstopnice za časnikarski koncert dobe na Kongresnem trgu v Matični knjigarni. Obiskovalci koncerta imajo znižano vožnjo na tramvaju. Kdor se bo izkazal z vstopnico za koncert, se bo lahko vozil do vsake postaje za 1 Din.
abmmm
Ali potrebujete sredstvo za iztrebljenje?
Zgodai zjuirai boste meli normalno, trilo izpraznienje, ako ste vzeli na predvečer 2—3
ART1N-DKAŽGJE
dr. Waodera .
Dobivajo se v vseh lekarnah v Skalljicah po I2draže; Din 8*— in v vrečicah po 2 draTeji Din 1*50. _Ogl reg. p d S. ur. 12258 31!__
—	.Prosvetna društva in zdravstveni tečaji. Kako lepo polje za prosvetno udejstvovanje se našim društvom nudi tudi na področju skrbstva za zdravje. Prosvetno društvo Medija-lzlake je n. pr. pred kratkim priredilo zdravstveni tečaj obenem ■ higiensko razstavo. Tečaj je obsegal 9 predavanj, katera so bila polnoštevilno obiskana. Važno je zlasti predavanje o ženski higieni in zdravju, ki g« ima na takem tečaju g. dr. Siinčeva. Zgodilo se je parkrat, ko je pradavatcljica že končala in bi n*»-rala oditi na vlak, da so jo. poslušalke obdržale v •voji sredi še ure in ure. Tečaj je vodil g. direktor dr. Ivo Pire, ki je imel tudi več predavanj. V srca pa so vžgala predavanja proti alkoholu in proti pijančevanju, katere je imet g. Puhar s skioptič-nimi slikami. Tečaj je dosegel najlepše uspehe, zato opozarjamo prosvetna društva, katera želijo svojim članom in svoji občini ree nekaj koristiti, da takoj sporoče na Prosvetno zvezo, kdaj žele Imeti zdravstveni tečaj.
—	Za Miklavža in Božič, Henoh Arden, povest v verzih od angleškega pesnika Atlreda Ten-nysona. v slovenščino prevedel J. Debevec, primerno darilo za Miklavža Naroča se v upravi »Vigredi«, Ljubljana, Masarykova 12. Cena 8 Din.
Moderen način pranja
je pranje s pralnim praškom
PERION
Uporabljajte ga in Vaše perilo bo hitreje in lepo oprano.
—	Zveta delodajalcev tekstilne stroke sa dravsko banovino r Ljubljani je na svoji seji dne 2. novembra 1936 soglasno sklenila, da naj tkalnice njenega področja tudi v bodoče prispevajo letno po 5 Din od vsakih statev za namene tekstilne šole v Kranju. S tem soglasnim sklepom je naša tekstilna industrija pokazala popolno razumevanje za potrebni razvoj tekstilne šole v Kranju, ki se bo morala izpopolniti še z oddelkom za predilstvo in kemično tehnologijo vlaknin. Vsem, ki bo se zavzeli za znatno podporo tekstilni šoli, je treba izreči vse priznanje.
—	SPD in oskrbniki. Kdor je kdaj hodil po kamniških planinah, je gotovo imel priliko spoznati oskrbnika na Kokrškem sedlu (Cojzova koča), g. Erjavška I ranceta. Njegovo oskrbovanje je dalo Cojzovi koči ugoden sloves. Zimska sobica, prej pravcato stranišče, se je spremenila za njegovega oskrbovanja v uporabno zimsko zavetišče. Bratje Erjavškovi so 6ploh poznani kot najbolj agilni pri vseh planinskih nesrečah. Izmed 6vojih bratov pa si po svoji brezprimerni požrtvovalnosti najbolj odlikuje naš France.
Iz svojih težko prisluženih denarjev si je gosp. Erjavšek France ustvaril majhno gostilnioo v Stahovici, ki bo turistom gotovo dobro služila. In to je dalo povod SPD za odpoved nadaljnega oskrbovanja v Cojzovi koči, češ, da bo zanemarjal oskrbništvo Dosedaj ga ni. Koča je vzorno urejevana. O. Erjavšek se je izkazal na številnih planinskih nesrečah kot skrajno požrtvovalnega, tihega in spretnega reševalca. Zato kot član SPD najodločneje protestiram v imenu mnogih članov SPD proti takemu postopanju s svojim odličnim oskrbnikom ter zashtžnim reševalcem. Upam. da bo SPD imela toliko uvidevnosti ter uničilo oni akt, s katerim g. Erjavšku Francetu odpoveduje nadaljno oskrbništvo S takim oskrbnikom se ne sme tako postopali, to je naše odločno mnenje — in tega se bomo tudi držali — (".lan SPD.
—	Skakalnico v Planici morajo priznati koi največjo na svetu, istotako pa morajo priznati, da je CIMEAN zobna krema najpopolnejša za nego zob.
1 Miklavž je odgovoril na povabilo Krščanskega ženskega društva, da pride s svojim spjim-stvom v soboto 5. t m. ob 17. v verandno dvorano Uniona razveselit pridne malčke. V zadevi obdaritve se je zglasilt iztega dne v isti dvorani med 13. in 16.
1 Posvetovalnica »Krščanske šolec v vzgojnih in šolskih zadevah posluje vsako sredo od 10. do 11. v Akademskem domu na Miklošičevi cesti poleg hotela Union.
1 Kezcrvne častnike poziva pododbor, da se udeleže danes službe božje ob 10 v stolnici ali ot> 10.30 v novi pravoslavni cerkvi. Obleka je službena s plaščem. Ob 18 gre vojaška godba po mestu. Vabimo vse, da se sprevodu priključijo.
Prodala vstopnic
za časnikarski koncert
danes od 9-12 v kino Matica od 17 dalje v veži na Taboru
1 Mostninal Zimski čas pomnoži vrste brezposelnih v taki meri, da mestna občina s svojimi sredstvi ne more olajšati pomanjkanja prizadetih družin, ker vsem ne more nuditi dela. Zato zbira fond za brezposelne s prostovoljnimi prispevki na sobe in uslužbence in s pobiranjem prostovoljne mostnine. Obojno je prostovoljno in donos teh prispevkov kaže, koliko imajo naši občanj razumevanja za sedanja družabna vprašanja in za naloge mestne občine. Dovolj je bilo že poudarjeno, da se bo ves nabrani denar porabil izključno za zaposlitev brezposelnih pri občekoristnih javnih delih. Mestna občina daje podpore le starim, onemoglim in bolnim. Zdravi ljudje si morajo vsako izplačilo zaslužiti. Ako občani darujejo z vnemo mostnino, podpirajo • tem prizadevanje svoje občine, pri zaposlitvi onih, ki nimajo dela. Naloge sodobne občine v socialnih vprašanjih so take narave, da morajo vsi občani močno sodelovati z občino, ako naj nje prizadevanje ima uspeh. Tako je potrebno dvoje: Prebivalstvo naj dosledno odklanja dajatev vsake podpore dolazinožnim ljudem in naj namesto izdajanja teh podpor prispeva izdatno v mestni socialni fond za zaposlitev brezposelnih, ki ga zbira socialno-politični urad. Ne sme se več dogajati, da bi delavci zapuščali delo z navedbo, da s podporami občanov lažje in boljše žive. Občani naj [»odpore opuste, mestni občini pa omogočijo, da bi dobivala toliko na socialnih prispevkih, da bo mogla vse potrebne zaposliti. Pomnite: Mostnina je prilika za sodelovanje pri zaposlitvi brezposelnih I
1 25 letnico zvestega službovanja kot knjigovodja knjigoveznice Jugoslovanske tiskarne, praznuje danes g. Josip Ganoni. Vsled njegove vsestranske uslužnosti tn vestnosti je priljubljen pri vseh sotrudnikih knjigov<»znice Na mnoga letal I Rodbina Kavčič, Gradišče 5. je darovala 100 Din zn »Doni slepih« mesto cvetja na grob pokojne gospe Rojina. Bog bodi plačniki
1 Prvi koncert v novi dvorani, ki bo staln v nanovo zgrajenem frančiškanskem poslopju »Col-legiutn seraphicum«, se bo vršil 14 decembra ob osmih zvečer. Koncert bo priredil pripravljalni odbor »Društva prijateljev glasbenega naraščaja«, čigar namen bo utrditi predvsem podlago za zdravo glasbeno življenje. Na tem koncertu bo nastopila najmlajša domača komorna skupina — Ljubljanski godalni kvartet.
1 Po konccrtn obiščite kavarno »Tabor«, odprta do 4 zjutraj.	(17796)
zopet ccneJSI.
Drocerlla Gnsoric dr.zo.z.
Ljubljana, Prešernova]
1 Kino Kodeljevo Igra danes, jutri In v ietrtek dvojni spored: »Dekle z Dunaja« (Magda Schnei-der) in »Tanja«. Cene znižane.
1 Copatna akcija društva Rdečega *križa. Pododbor društva 1 dečega križa v Ljubliani namerava p irediti za sedanje čase prav pr memo copatno akcijo za revna učence ljubljanskih osnovnih Sol. Mnogo otrok ima že v Šolah tople copate, vendar je pa še dosti revnih otrok, ki prihajajo v šolo z mokrimi, in s premrlimi nogami, a nimajo copatk, da bi ie preobuli. V mokrih čeveljčkih morajo sedeti v toli, kar ne škoduje le zdravju, temveč tudi uspešnemu Šolskemu napredku. Tem revežem hoče pomgati Pododbor z napravo večjega števila co-paL. V ta namen pa rabi pomoči vsega meščans.va. V vsaki rodb ni je mnojo odloženih nogavic, copat, k'obukov, suknenih krp ostankov volne, bombaža, vrvice in kakršnihkoli usn;en h predmstov, kar vse se da predelati v copate. N.iše požrtvovalne od-b.irnice bodo pripravile kroje ter bodo priredile posebne tečale, h katerim se vljudno vabijo vse članice društva Rdečega križa, samarijanke, kakor tudi vse žene in d.:kleta, katere b bile pripravljene pomagati. Lpeljavo akcije si predstavljamo tako, da se bo de alo skup o pri posebnih tečajih ali pa, da se bo odda alo delo na dam. Da bo pa mogoče č m prej izvesti to človekoljubno akcijo prosimo, da zoerete omenjeni material ter ga počljete našemu odboru Gosposvetska cesta 2-II. ali da n s obtetite z dopisnico ali telelonično na številko 32-18. Dan in uro tečaja bomo pravočasno objavili.
1 Oglejte si 1. decembra razstavo Miklavževih in božičnih daril v poslovnih prostorih tvrdkc M. Tičar, Ljubljana, Selen burgova ulica 1.
1 Vojaške knjižice. Vsnk vojaški obveznik mora imeli vojaško knjižico in v njej potrjeno zgla-sitev svojega bivališča. Kdor te knjižice nima, bodisi da je še ni prejel, ali pa jo je izgubil, naj sc takoj obrne zanjo na svoje jioveljstvo vojaškega okrožja. Če knjižice še ni dobil, jo dobi brezplačno. Ce jo je pa že imel, a jo je izgubil, mora vlogo za duplikat knjižice kolkovati s kolkom 5 Din ler priložiti 1 Din v gotovini. Kdor do konca tega leta ne bo Imel svoje vojaške knjižice v redu, bo kaznovan. Zglasilev v knjižici potrjuje v Ljubljani mestni vojaški urad na Ambroževem trgu št. 7-1.
1 Razstava tvrdke K. Soss, Mestni trg 18, danes ves dan odprta.
1 Radio naročniki poštni uprUvi. Objavljamo obupen klic rad iona ročni kov v bližini kina Matice, katerih eden nam piše takole: Obrnil sem se že pred skoro dvema mesecema na poštno direkcijo, nnkar se je oglasil pri meni čez nekaj časa uradnik, ki ima v rokah te stvari. Njegova prizadevanja, pripraviti upravo kina Matice do tega, da prostovoljno blokira nezaščitene aparate, kojih je cclo samo še par takih, ki motijo, niso vodila do nikakega uspeha. Vzrok je bil baje ta, ker ta blokada nekaj stotakov velja. Prosimo poštno direkcijo, da temu že vendar enkrat napravi konecl Če plačujemo svoje pristojbine, tedaj se naj nam tudi omogoči, da bo Bprejem radioprenosov brezhiben, ne pa da ne moremo niti najbližnjih postaj, izvzemši Ljubljano, poslušati.
1 Spominjajte Be izmed potrebnih najpotrebnejših in položite bednim slepim na oltar trpljenja plemenit dar. Darove hvaležno sprejema Podporno društvo slepih, Ljubljana, Gradišče 7.
Danes ob 5 uri in 7 uri
pr.de Sv. Miklavi
k tvrdkl F. M. SCHMITT,
da nakupi Igrače za male. praktična darila za odrasle!
1 Ubogi akademiki. Lahko jim pomagate, obenem pa pomagate sebi. Sina imate ali pa hčerko, ki hodi v srednjo šolo Gotovo ste v skrbeh za njun uspeh, kmalu bo konferenca. Stopite na univerzo, na dvorišču, desno, se nahaja Akademski urad dela. Prijazno vas bomo sprejeli in vam priporočili tovariša ki je reven in potreben. Težko se preživlja v Ljubljani, mnogo naših kolegov in kolegic, v vaši moči je, da jim izboljšate materialni položaj. Akademski urad dela ima uradne ure vsak dan — razen nedelj in praznikov — od 11 do 12.
1 Mestno poglavarstvo razpisuje v skrajšanem roku 8 dni dobavo dveh kremenskih svetilk »Ha-nau«, Standard model S 700 za Izmenično napetost 210—250 Voltov. Predpisano kolkovane ponudbe, v katerih je treba upoštevati prevzem dosedanjih starih svetilk, je predložiti mestnemu poglavarstvu (mestni fizikat) do 10. decembra 1936 opoldne Natančnejše informacije se dobe na mestnem flzikatu med običajnimi uradnimi urami.
1 Mestni mejniki. V smislu čl. 9. zakona o zemlj. katastru je posebna komisija zatnejičila novo mestno mejo z upravnimi občinami Št. Vid nad Ljubljano. Ježico, Polje, Dobrunje in Rudnik z betonskimi mejniki. Mestno poglavarstvo opozarja, da se vsako poškodovanje katastrskih znakov po čl 72. zakona o zemljiškem katastru kaznuje v denarju od 100 do 2000 Din. Povzročitelji morajo povrniti tudi vse stroške za upostavitev v prvotno stanje
1 Mali nebotičnik povečan. Ime »mali nebotičnik' so Ljubljančani izrekli stanovanjskemu poslopju banovinske hranilnice v Igriški oziroma Gregorčičevi ulici, ker osrednji trakt res sega precej nad sosednje hiše. To jesen je dala lastnic« hiše stranski trakl ob nebotičniku dvigniti za eno nadstropje. Delo je bilo te dni dokončano ter je poslopje pridobilo s tem nekaj lepih, svetlih stanovanj.
1 Številne aretacije potepuhov. Z nastopom mraza se je zateklo v mesto vse polno potepuhov, ki jih policija pridno lovi. Skoraj vsitk dan prireja policija male in večje racije. Med prijetimi delomržneži je zelo mnogo Bosancev in drugih južnjakov, ki res nimajo kaj iskati v Ljubljani,
razni da prekup£uje]o ■ staro obleko. Zanimiv« je, da ti ljudje na vprašanje, koliko zahtevajo za purana ali goe, po navadi odgovore, da dajo le u obleko, ker vedo, da tako napravijo neprimerno boljšo kupčijo. Med ljudmi, ki jih policija polovi pri racijah, pravih brezposelnih v resnici niti ni.
1 Ara VI. prosvetnem večeru Prosvetnega druitvm v Trnovem v aredu I Lile % deouuibra ob 'JO v UruM.veoum domu Uu Unrt uuuuuivo predavaaije ffoep. ravuairtj V mi ko Zor <a avtobusom okori Italijo t Iviird«. Predavanj« UkJo pojasnjevale Številne akioptičo« rt iti a. Vabimo m (liane nn prijatelje, da ae predavanja odalca« v obilnem Auivilu. — Odbor.
1 Dekliški odsek prosvete Ljubljana—mesto ima d rovi ob 8 sestanek v Vzajemni zavarovalnici. Tovanl-&ioe bvliita točno.
1 Ljudska univerza v LJubljani. V sredo, dne Z. t. in., bo produvul uoiiv. prof. Aleksander Maiklecov o | »po I »Um nu zlo.Miia in pMlioanaltol. Predavanje se priAne ob 20 v mali dvorani Fllbarmonlčnega druAtva (Kino Matica). Vstopnina al.
1 Uitkunijski sestanki društva ^Pra mika. o prod. hodnem na»'vrtu o. d. z. bodo meseca decembra v dnrti 3.. 10. im 17., vsmkokrat ob 18 popoldne v prostorih AdvokurtMk« komore. Predmet dlsksfcje dna I. Cinične osebe, d n« 10. Iu 17. Juristične osebe
t Kino Kodeljevo Urra danot, Jutri In T četrtek dvojni Kiiarod: Pukle x Dunaju (Mn«da Sclmelder) in Tanja. Cene znižane
1 Nučno službo imajo lekarne: dan m: mr. Buftnik. Marijin Irg S; mr. Kuralt, GosTiosveUka cesia 10 io mr. Bolnim« ded., Rimska cesta 31; Jutri: mr. Ijenitek, Bos! lova cesta 1; mr. Bahovec, Kongrami tr* 12 ln mr. Koiim»i ar, VdA.
QubI!aniko glatalfSčc
DRAMA - Začetek oh 20
Tarok, L decomhra: Na ledeni plošči. Izven. Cene od
' 20 Diim nMvzdoi. Sreda, i decembra: Zaprto.
Oeiirtek, >. decembra: Kadar *e »trga oblak. Red
Četrtek.
Petek. 4. decembra: Zaprto. (Gostovanje v Celja-) OPKRA - Začetek »b St).
Torek, t decembra ob U: Matija Oubee. laven. Cene
od 24 Din navzdol. Sreda, 2. decembru: Seviljski brivec. Bed Sreda Cotrtak, 3. decembra: La Bokeme. Bed B. P ii tok, 4. decembra: Zaprlo.
Naše dijašlvo
jV ■ ir .ii^j,
A'a rudnem občnem tboru .Akademske rvrze* •
LJubljani i« bil IttvoMan za zkiutki Miimlm 1936/37 rte-
deiri odbor: Preriisodjiiik Sanica Iviui, Juriat; podpred-sodnilik Kremiar Marjan, touloff: tajnift PulkStč Anten, Juri.-»t; blmjuijnli Vidmar Ivam, medloiTiec; knjižničar Mravljo Antoni, Jiiriet: roviimonji: Ilerdeni Pavel„ jufiitt; Cuje« Rudolf. Jurifrt; Kovač Oiril. phill.; racModličo: PoGtiuvan Matej, Juntat; Novaik France, phill.; Vffl-bio Pavel, phtl.
Na 70. rednem občnem tboru JKAD .Zrnja« Je Mi
tovodjmi no«lod'iiJii odbor: Prods»UxBk Ontere Stanko, Ju. r!«t; podpredsednik Kovnč-ič Budi, momitamiHt; lojni* Rabuza Auto, flloKof; bla«ajinik 8trnka Brnoko, Jnrkst; B»>fl,I>odar ZakSotk Prane, filozof, M-bt-var Hribeniik Ivo. mecHciinoo; rev*w>Tjii Srebre Bon, Jurlnt; Knu<i>li4 Silvo, Jurist; Fajs Rudolf, JuriHt; niin«»M6če Darka« Jože, jurint; P kun ime liram ko. Jurist; Savolli Julij Juriat.
Poizvedovanja
Moška zapettna ura se Je Jr«nblla v ponedeljek, dne 30. novembra, na Cojzovi ce»bi. PaStoni najditelj se naiiroša, da Jo od*l« proti nagradi v uiprmnj .Slovenca..
Radio
Programi Radio Ljubljanat
Točen progrum domačih in tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLJANA«
Trnek. I. decembru: ?.00 Sotaka ara: Na4 narodni praznik (govor, petje, deklam&oije, (I. dekl. ineič. fcrla) 10.00 Prano« cerkveno gila«be iu stolnice — 12.00 Rop reducirani koneort Jutfutttoviunake irlu^be — M Vreme, pomoinda — 13.00 CaH, ».pored, ubvmliila — 13.110 Cuu, hi*»rod, obvestila — 13.1 j Narodne pee>ffit ■ apromljeva-njoin Rudijakegra orkestra. Sodelujejo: gdčud. Zupanova n RujmiVova, g«. Tone Petrovčič in Baniovec — 14.00 Vrelno, borza — 18 00 1». JngoslovnmMkih a|>or (RadiJ«kt onkotter) — 18.40 NuS.i lediinjonje (g. dr. Karel Capuder) — 19 00 Ca«, vreme, poro«' lila, spored, obvestila 19.30—20.^ Nacionalna ura: Srlnka vojska od o« v obolenj a do zedinjenja (Codovič in Belwrada). — 20.30 Rezervirano za prenos. — 32 Cas, vreme, poročila, »iiored.
—	22.15 Jugoslovanski plesi ki koračnice (BadljaJci orkester).
Orugi programi t
Točen program domačih in tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLJANA«
Torek, t. decembra. Belgrad: 20 80 Filmnka glasba.
—	22.90 I^ronos z.borov«kegia koncerta iz Novega Sada.
—	Zagreb: 20.30 Belgrad. — Dunaj; 20 Orkestralni! koncert. — 2Utt Arije. — 21.45 Plo*6a. — 22.20 Zabavni koncert. — Trst—Milan: 17-15 Promemadni koncert. — 20 45 Opereta •.l,a«anini<. — Bim—-Bori; 17.16 Komorna (rla»ba. — 20.10 Opereta 'Tnrandot«. — Praga: 19 25 Vo-JaAko godba. — 20.05 Silavnostnl koncert ob in-iliiiki Jugoslovanskega naTodnoga (»romiiika. — 22.25 Bachov« skladbe. — Varšava: 10.20 Proslava Jngnslovamfikega narodinopra pnwmika. — 20 Instrumentalni tn zboj-ovskl koncert. — 21.55 .lof.7 In popevke. — 23 :*l Plruma (Ha*ho.
—	Berlin—Frankfurt Monakovo: 20.10 f>j>e<re.tli koncert.
—	Konigsberg—Koln: 20.10 Pl«wnil večer. —
O
V§£ Š0M€
potrebščine
kupite najceneie v trgovini
H. NlCMAN
LIUBLIANA KOPiTARlEVA UL. 2
Notranjska je dala zadoščenje za bogokletno dejanje
Preteklo nedeljo sc je vsa Notranjska nekam zganila. Od starih preizkušenih očancev, trudno sključenih mater in skrbnih očetov do razigrane mladine, vse se je zbralo, da dostojno operejo sramotni madež, ki je bil pred štirinajstimi dnevi zagrešen v središču Notranjske, v Dol. Logatcu. Pred štirinajstimi dnevi je namreč — kakor je »Slovenec« že poročal — padel na hribčku nad Dol. Logatcem evharistični križ. Zločinska roka se je drznila z izivalno gesto podreti, kar je ljudstvo z veliko ljubeznijo in spošiljivostjo postavilo.
Zato se je vsa fara zbrala najprej pri molitveni uri v cerkvi in molila, da Bog odpusti in razsvetli vse zaslepljence. Prosili so: »Gospod, odpusti jim, si ie vedo kaj delajo ...« Mogočno so donele po vi evharistične pesmi.
Nato jc . dila procesija. Dolga vrsta sklonjenih glav se je vila po položni strmini; med petjem, ojačeniin z godbo domačega prosvetnega društva in molitvami.
Na hribčku se je zopet dvigal evharistični križ, ovenčan s cvetjem in obdan z mlaji. Pod križem se je zgrnilo ljudstvo in ga obkrožilo — bilo jih je čez tisoč in še mnogo šolske mladine — kot da ga hočejo s svojimi telesi strašiti in braniti vse dni življenja.
Križ je na novo blagoslovil g. p. Ramšak iz Ljubljane. Ob njegovi besedi so zalesketale marsikomu od veselega ganotja solze v očeh.
Spregovoril je akademik C. Zebot. Njegove odločne besede so vzbudile v vseh neuklonljivo iu budno pripravljenost, ki ne bo dopustila, da bi se čez slovensko zemljo širila od tujcev naščuvana bogokletna dejanja.
Mrzel veter je bril, pa je vela v dušah prijetna toplina, ki je odsevala z obrazov. V vseh udeležencih je bila silna volja čuvati ta križ in ga, če treba, še na novo postaviti.
Preko peščene zemlje valovite pokrajine pa je zopet odmevalo: »Kraljevo znam'nje križ stoji.. .<
Na stavbišču vseučiliške knjižnice
Ljubljana, 30. novembra.
Potem ko je 5. oktobra zapela na stavbišču vseučiliške knjižnice prva lopata, je začelo gradbeno podjetje Matka Curka z vsemi pripravljalnimi deli, potrebnimi za izkop velikanske množine prsti in kamenja. Vse veliko stavbišče ob Vegovi ulici so obdali delavci z visokim plotom, za ograjo pa so postavili nekaj najbolj potrebnih zasilnih 6tavb za orodje in stavbno pisarno. Ko so bile te predpriprave končane, se je šele začelo pravo delo.
Najprej je bilo treba izkopati velikanske množino grušča. Po načrtu bo imela vsa vseučiliška knjižnica radi nenosilnega zemljišča zelo široke temelje, tako da bo vsa domala stala na velikanski in debeli betonski plošči, ki bo pokrivala skoraj vse stavbišče. Število delavcev, ki so s krampom hi lopato obdelovali stavbišče je hitro rastlo in
Pogled na del stavbiSta vseučiliške knjižnic«, kjer je iikop ie opravljen; tn bodo začeli te dni i beto-niranjem temeljne plošče.
kmalu je delalo že okrog 100 težakov. Pridne roke so seveda nakopale v teku dneva precejšnje koli-žine grušča, zato je tudi število voznikov, ki so odvažali grušč s stavbišča, postajalo vedno večje. Sedaj je zaposlenih na stavbišču že okrog 120 težakov in 25 do 30 voznikov, ki sproti odvažajo nakopani materijal. V dosedanjih 35 delovnih dnevih bo izkopali in odpeljali s tavbišča že 7.500 kub. metrov grušča in ostaja le še majhen del odkopa.
Te dni bodo začeli tudi že s prvimi betonskimi deli. Zabetonirali bodo prve temeljne plošče, zlasti tam, kjer segajo kletni prostori radi osrednje kurjave najbolj globoko pod zemljo. Naglica je seveda na mestu, ker bi bila velika škoda, ako bi sedaj, ko je že skoraj na vsem stavbišču dokončan odkop, huda zima ali slabo vreme preprečila betoniranje temeljev. V zvezi z zgradbo vseučiliške knjižnice je bilo treba preložiti in poglobiti tudi bližnjo cestno kanalizacijo, kar je tudi že opravljeno.
Pri dosedanjem velikanskem izkopu grušča, kjer so ponekod delavci odkopali do 6 metrov globoko plast, so seveda naleteli pri svojem delu na
Temeljni zidovi nekdanjega knežjega dvorca. Slika nazorno kaže, kako delavci lomijo kamen za kamnom od zidu, ki je kljnb starosti še dokaj trden.
precejšnje ovire. Ker je na tem mestu stal svojčas knežji dvorec, so en do dva metra globoko pod zemljo našli debele in še trdne temeljne zidove tega dvorca. Treba je bilo te zidove razbijati in včasih ni niti kramp zadoščal. Ker so biti ti zidovi grajeni samo iz kamna, so jih često morali razbijati z dleti, kar je bilo seveda dokaj zamudno. Največ preglavic pa so delali kletni oboki in temeljni zidovi, ki so se vlekli pod stavbiščem vsporedno z že obstoječimi stavbami. Tu so morali delavci z velikim naporom rušiti debele oboke in razbijati zidove, ki so bili debeli skoraj po 1 m. Sedaj so v glavnem že ti zidovi razkopani in ostaja le še mehkejša plast ilovice in peska, ki jo je svojčas nanesla Ljubljanica. Prav razločno se vidijo, zlasti v sredini stavbišča, pisane plasti naplavljene mivke in odločene ilovice. Tu gre delo seveda hitro izpod rok, saj gre lopata v zemljo, kakor da bi rezal maslo. Odkopati bo treba približno še dobrih 1000 kub. metrov grušča in peska, nakar bo izkop za temelje opravljen. Ker je najzamudnejše delo, to je razbijanje starih zidov že končano, bo ta izkop hitro dokončan, nakar bodo delavci imeli le še posla z betoniranjem. Zato upravičeno lahko upamo, da bodo še pred hujšim mrazom in velikim snegom zabetonirane vse temeljne plošče, na katerih bodo spomladi začeli graditi zidove knjižnice.

f~: <

Pogled na močan kletni obok nekdanjega knežjega dvorca na južni strani stavbišča, torej v bližini že stoječih stavb. Ti oboki in zidovi, na katerih so sloneli oboki, so dali pač največ dela in povzročili tudi precejšnjo zakasnitev odkopa.
Za napredek tujskega prometa
v
na Štajerskem
Naša zelena Štajerska, dežela med Muro in Savo, razprostirajoča se od Prekmurja in Sotle do orjaških gor Ojstrice, Rinke, Olšave in Pece, združuje v svojih vinskih goricah, v rodovitnih poljih svojih ravnin, kotlin in dolin, v svojih šumovitih sredogorjih, v svojih Savinjskih Alpah in vzhodnih odrastkih Karavank redko bogastvo in raznolikost prirodnih krasot, tople miline in privlačne ljubkosti, divje lepote in grandijozne, omamljive veličastnosti. Ni kmalu katera druga dežela od narave tako bogato in razsipno obdarjena z zdravilnimi slatinami in toplicami, s kopališči, z zračnimi zdravilišči in letovišči; ne kmalu nudi katera druga dežela na tako ozko odmerjenem prostoru toliko krasnih izletnih točk, ki vabijo z enako mikavnostjo zamišljenega tihega nižinskega popotnika kakor drznega hribolazca, osvežujoč ga na duhu in telesu. Lepa mesta s prizadevnim meščanstvom, 7, živahno trgovino in obrtjo, z visoko duhovno in inalerijelno kulturo; pošteno, pridno in veselo kmetsko ljudstvo, ki podedovano grudo z znojem obdeluje z enako ljubeznijo bodisi na ravnem polju, bodisi na strmem pobočju visokih gora, ter v svojevrstnih splavih spravlja bogastvo obširnih gozdov v notranjost naše države; potem pa armada neumornih delnvcev, ki v temni noči podzemskih globokih rovov kopljejo rudo, svinec fn premog, ali pa služijo v modernih tovarnah mladi, procvitajoči industriji, in končno v sive davnine nazaj segajoča preteklost, ki je v bogatih zakladih mestnih muzejev, v starih okopih in ob-kopnih jarkih, v sivih razvalinah nekdanjih gradov, graščin, cerkva in samostanov, v zadnjih ostankih tihih, nekoč tako glasnih »glajžut«, še obranila skromne, a še vidne in zanimive sledove o sebi: vse to v besedi in sliki prikazati, s
tem bujnopeslrim propagandnim gradivom kar največ prijateljev in tujcev privabiti v deželo in deželi pridobiti vse blagodati visoko razvite moderne tujskoprometne industrije, to je končni namen treh propagandnih del, ki se v Mariboru pripravljajo že dlje časa in se sedaj bližajo svoji dovršitvi in na katera je treba na tem mestu opozoriti vso našo javnost, predvsem naš poslovni svet, naše trgovine in obrtnike, zlasti pa naše tujskoprometne ustanove, naša zdravilišča, kopališča in letovišča, naše planinske postojanke, hotelirje in gostilničarje. »Maribor z zaledjem« je naslov bogato ilustrirani, razkošno opremljeni reviji, ki jo v kratkem izda Magdalensko olepševalno društvo povodom svoje 30 letnice in pri kateri sodeluje nad 30 priznanih strokovnjakov. Do prihodnje spomladi bo izgotovljen in izide v tisku II. del znane knjige dr. Fr. Mišica: »V porečju bistre Savinje«. — Tretja knjiga, ki zasleduje v bistvu iste cilje in namene, bo enako bogalo opremljeno delo, ki ga dovršuje naš že imenovani priznani potopisec dr. Fr. Mišič z naslovom »Voin Rebenland zur Ojstritzavvand« (»Skozi vinske gorico do skalne Ojstrice«). Sleherni prijatelj naše zelene štajerske in njenega napredka mora te tri knjige toplo pozdraviti. Ako se slovensko pisana knjiga obrača na domače občinstvo, bosta nemški deli zanesli ime, čast in slavo naše krasne, blagoslovljene zemlje v vse kraje in dežele, koder se govori, piše, čita in razume nemško. In to je naravno glavni in končni cilj vsake propagande za napredek našega tujskega prometa, ki bo deželi bolj ko vsaka druga panoga našega gospodarstva odprl iu zagotovil nov, neusahljiv vir dohodkov.
Od peklenskih muk pa do zdravja potom TOGAL tablet
Togal tablete so v mnogih slučitjih preizkušeno sredstvo proti reumatizmu, išiasu, protinu, hripi, živčnim boleznim, glavobolu ter boleznim prehlaria
Togal deluje dobro in je v predpisanih dozah neškodljiv za želodec in ostale organe. Togal pomaga. Poizkusite tudi Vi Togal tablete. Poizkus bo tudi Vas prepričal.
Togal pomaga pri izločevanju sečne kisline.
Dobi se v vseh lekarnah.
Registr. S. br. 17061 od 3. X. 1033.
Glavna skupščina Unije za zaščito de ce
Belgrad, 29. nov. 15)36.
Danes je bila tu glavna letna skupščina Jugoslovanske Unije za zaščito dece, kateri so prisostvovali delegati iz vse države. Iz Slovenije so prisostvovali skupščini predsednik sekcije g. dr. Oton Fettich, ga. V. dr. Novakova, soproga bivšega ministra, tajnik sekcije g. V. Jagodič, ga. prof. Željeznova in drugi.
Skupščini je predsedovala gospa Nika Nik. Sprašiča. Nj. Vel. kraljico Marijo ja zastopala ga. Ela Hadžič. Ob otvoritvi je bila poslana Nj. Vel. kraljici Mariji, častni pokroviteljici, vdanostna brzojavka, kakor tudi predsedniku vlade in ministrom.
V	teku poročil glavnega in nadzornega odbora, kakor tudi ob poročilih za novo proračunsko leto, se je razvila nadvse živahna debata. Delegati iz Slovenije so |>odali izčrpno poročilo o delovanju svoje sekcije in stavili mnogo bistvenih predlogov in načrtov iz vseh področij zaščite mladine. Ob tej priliki je urednik »Podmladka«, časopisa Unije in šef oddelka za tisk in kulturna vprašanja mesta Belgrada in delegat glavnega odbora Zveze mest kraljevine .Jugoslavije posebno naglagil, da je Čim tesnejše sodelovanje Unije v Sloveniji z banovinskimi in mestnimi upravami neobhodno potrebno in da je treba stopiti v čim tesnejše stike takoj.
V	glavni odbor so bili izvoljeni poleg dosedanjih še: ga. Vera Perovič, soproga kr. namestnika, dr. Milan Petrovič, šef otroškega odd. višje drž. bolnišnice, g. Vladimir Pavlovič, tajnik ministrstva socialne politike in narodnega zdravja in druge osebnosti.
Zaključek skupščine jc izzvenel v enotno zahtevo, da naj se čimprej izda novi zakon o zaščiti dece in da sodeluje pri izdelavi tega zakona Unija s svojimi sekcijami in društvi prisotna z vsemi izkustvi in predlogi.
Litija
iKavarna »Omona«
otoarja danes
koncertno sezono
s popoldanskim in oečernim sporedom odličnega salonskega orkestra
Vinska razstava in sejem v Ormožu
Za vinsko razstavo in sejem, ki ju priredi 15. decembra 1936 Kletarsko društvo v Ormožu, vlada v kragih interesentov — tako vinogradnikov kakor vinskih trgovcev in gostilničarjev — veliko zanimanje ter se interesenti za nakup ljutomerskih vin že sedaj obračajo na Kletarsko društvo za podrobnejše informacije. Vsem tem sporočamo, da bo razstava in sejem samo na dan 15. decembra in to predvsem zato, da bodo razpoložljivi vzorci popolnoma sveži. Razstavljena bodo vina iz ormoško-ljutomerskih goric, nova in stara, vseh vest od navadnih namiznih do najfinejših izbranih vrst Nova vina bodo do dneva razstave radi letošnje zgodnje trgatve že dovolj čista in dozorela ter sposobna za transport. Zaloge so kljub letošnji količinsko mali trgatvi' zadostne, kvaliteta novih vin pa je izborna. Zaprošena je tudi polovična vožnja po železnici.
Rok za prijave razslavljalcev je vključeno do 5. decembra ter prosimo vse interesente, da se tega roka drže, kar je potrebno radi tiska kataloga. Na razpolago so posebne prijavnice, katere se na zahtevo dopošljejo vsakomur po pošti.
Ureditev hudournika Suhe
Rečica ob Savinji, 30. nov.
Kmalu se prične v naši občini poleg manjših tudi z večjim javnim delom. Uredil se bo hudournik Suha, ki dela veliko škodo posestnikom v vasi Kokarje. Stroški, ki jih je preračunal gozdno-tehnični odsek za urejanje hudournikov pri kraljevski banski upravi, bodo znašali okrog 300.000 Din. Verjetno je, da bo delo trajalo 2 leti. Z delom se bo začelo, kolikor bo dopuščalo vreme, še tekom tega leta in se bo nadaljevalo prihodnjo spomlad oziroma prihodnje leto tako dolgo, dokler ne bo glavno delo končano.
Kraljevski banski upravi smo hvaležni, da nam je priskočila na pomoč. Veseli smo, da bo zaposlenih mnogo naših ljudi, ki komaj čakajo, da se jim nudi zaslužek. Pri tem delu pa bodo zaslužili tudi posestniki, ki bodo dovažali potrebni materijal za ureditev hudournika. S tem delom bo prišlo v naš kraj nekaj denarja, od katerega bodo imeli koristi zaposleni, obrtniki in trgovci.
Trdno smo prepričani, da se bodo v nedeljo, dne 6. decembra občani polnoštevilno udeležili volitev in oddali svoje glasove za JRZ in n ene voditelje v zahvalo za njih skrb za naš javni blagor. Prepričani pa smo tudi, da bodo prišla na vrsto še druga potrebna javna dela v našem kraju; kajti čim več odstotkov bo volivne udeležbe, tem bolj se bodo morali javni činitelji zavzeti za naše želje in potrebe.
Smrfna nesreča v gozdu
V petek popoldne se je zgodila v gozdu pri fttorah pri sekanju drva nesreča, katere žrtev je J>osta! tnlad delavec štorovske livarne, komaj 18 letni Alojzij Olierian. Težak drevesni porot) se je zakotalil več metrov navzdol čez Oberžana in mu zadal tako hude notranje no kodbe, ..'a je med prevozom v bolnišnico izdihnil. Mnogi niso mogli verjeti, ko so zvedeli, da je prej tako korajžen, zdrav, vesel in podjeten fant, ti je bil še do|>oldne na delu v tovarni, zvečer že na mrtvaškem odru. Rajni Oberžan zapušča mater vdova in dve mlajši sestri, katere je sam preživljal.
Na zadnji seji občinskega odbora je pred prehodom na dnevni red v imenu odbornikov JRZ predlagal Edo Glavič, da se črta kot častni oltčan litijske občine od JNS manjšine letos izvoljen sedanji predsednik JNS Peter Živkovič iz razloga, ker za litijsko občino nima prav nobenih zaslug, nasprotno je on svoječasno kot notranji minister s svojo znano odredbo naprtil občinam dolžnost vzdrievunja zgradb okrajnih glavarstev in stanovanj glavarjev in slug. kar jc stalo litijske davkoplačevalce do danes najmanj 150.00)1 (lin. Predlog za brisanje častnega občanstva Petra Živkoviča je bil soglasno sprejet. Nato je g. Glavič predlagal odboru, da izvoli voditelja slovenskega naroda, g. notranjega ministra dr. Antona Korošca, ki ima nevenljive zasluge za slovenski narod in državo sploh, za častnega občana. Predlog je hil soglasno z Tzklikanjcm sprejet. Ravno tako je bil ob burnem odobravanju soglasno sprejet predlog, ' da se izvoli za častnega občana naš ljudski ban ! g. dr. Marko Natlačen, zaradi zaslug, ki si jih je : pridobi I za našo ožjo domovino kot predsednik i oblastnega odbora iu sedaj kot ban dravske banovine. Nato so bili izvoljeni člani v jjosamezne odbore.
Na Glavičev predlog je bilo soglasno sprejeto, da se umakne pritožba prejšnje občinske uprave zaradi določitve prostora za meščansko šolo, ter da se zaprosi kr. bansko upravo za ponovni komisijski ogled za določitev gradbenega prostora za meščansko šolo. — Ostavku občinskega odbornika Lajovica Franca se ne more vzeti na znanje, ker v ostavki navedeni razlogi |)0 obč. zak. niso merodajni.
Dalje je bilo soglasno sklenjeno, da se ugodi upravičeni zahtevi prebivalstva vasi Breg, Teneti-še, Konj, Cirkuše, katere je prejšnji režim zgolj iz volilne špekulacije prekomasiral deloma v občino Šmartno, deloma pa na Vače, da se te vasi zo|>et priključijo politično upravni občini Litija. Dalje je bilo soglasno sklenjeno ugoditi težnjam in željam prebivalstva vasi Leše, Sava, Tirna, Mo-šenika, Roviš, Sv. Gore in Golč iz občine št. Lain-bert, da se te vasi priključijo k Litiji, kamor jk> vsem zemljepisnem in gosj>odar.skem značaju, deloma pa tudi radi všolanosti na Savo in župnijo Savo spadajo. Isto se je sklenilo za vas Širmansi<i hrib nad Litijo, ki spada na Trebeljevo in ima do župana kar cele 3 ure hoda, v Litijo pa pridejo v pičli pol uri. To velja tudi za vzhodni del vasi Goliše, ki gravitira po[ioliioma v Litijo, mora pa sedaj na drugo stran hriba do župana v Kresnice.
Ugotovljeno je bilo nadalje, da so skoro vsi krediti že izčrpani, čeravno manjka do novega jiroračunskega leta še cele štiri mesece. Tako je izčrpan kredit za ubožue in brezj)oselne podpore, za [x>dj)ore društvom itd. — Seje se nista udeležila odbornika, izvoljena na opozicijski listi.
Športnih čepic lepo izbero Vam nudi Bogataj čez mero, klobukov lovskih ali modnih pri njem dobite po cenah ugodnih.
Mirko Bogataj
Ljubllana, Stari trg štev. 14.
Vel. Pirešica
Občinske volitve bodo tudi pri nas dne 6. decembra. Postavljena in od sodišča potrjena jo samo ena kandidatna lista JRZ z nosilcem posestnikom in gostilničarjem Kokoljem Martinom iz Pernovega, kateri je bil pri zadnjih občinskih volitvah od režima preganjan ter je kljub pritisku dobil veliko glasov. Tradicionalno je pri nas, da prej v presledkih do leta 1913 in od tedaj naprej stalno kandidirajo in so izvoljeni samo župani z imenom Martin. Vedna zmaga je le pri Martinih, in tudi sedaj je županski kandidat Martin, ki je žc zmagal s tem, ko nasprotniki niso postavili liste. Imena župana in ostalih odbornikov jamčijo, da bo občina prišla v roke najboljših mož, kateri stojijo neomajno v velikih vrstah pristašev našega voditelja dr. Korošca. Nasprotniki so so spustili v boj za abstinenco in očitajo kandidatni listi vse mogoče stvari, samo tega ji ne morejo očitati, da ni pristna lista JRZ. Volivci, ki ste zavedni Slovenci in pristaši dr. Korošca, pokažite, da bo 6. december dan sijajne zmage. Oddajte vsi glasove za našega ljubljenega in nad vse s|vošto-vunega Martina Kokolja.
Mozirje
Nove ceste. Dne 18. in 27. novembra smo imeli končno ogled zelo važnih in zaželjenih ter potrebnih cest Libija—šoštanj—Belevode in Mo-zarje—Šmihelj. na katere smo čakali celo večnost. Sedaj bo vendar tukajšnjemu prebivalstvu ustreženo in izjiolnjene njegove dolgoletne želje. Po posredovanju jioslanca g. Pevca Rudolfa,' je g. ban dr. Marko Natlačen obljubil izpeljavo cestnih načrtov ter vsestransko pomoč. S tem bo naša lepa okolica veliko pridobila na tujskem prometu. G. banu se za naklonjenost že vna|>rej iskreno zahvaljujemo.
Ljutomer
Vinarska podružnica in Zaščita Ljutomerčana priredita skupni sestanek vinogradnikov v nedeljo, 6. decembra ob 9 v gostilni Zavratnik, da se vinogradniki poučijo in zavzamejo stališče k novi uredbi o sanaciji vinogradov. Razen tega so hodo obravnavale tudi druge važne zadeve, ki so v zvezi z vinorejo. Vinogradniki se naj vsi udeležijo tega sestanka.1
- IVI zaprtju motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Fran*-.Iosef erenčice«
Železmšhi tarif* v mednarodnem prometu
Kadar je govor o mednarodnih železniških ta-rifih v zvezi z valutno politiko, tedaj imamo v mislih pred vsem železniške tečaje, katere oglaša glavno ravnateljstvo naših državnih železnic periodično zaradi njihovega uporabljanja pri preračunavanju raznih inozemskih valut v dinarje, ob priliki pobiranja voznin itd. pri izročitvi tovornega lista. Železniški tečaji so bili že od nekdaj, posebno pa so to še danes, predmet pritožb. Vse te pritožbe pričajo o potrebi javnega pojasnila gospodarskim krogom in zlasti trgovstvu, ker se zlasti zadnje čase vprav na škodo trgovstva in celokupnega narodnega gospodarstva pri nas, začeli padati direktni mednarodni zvezni prometi, ker so se trgovci zatekli rajši k lokalnemu prometu (od meje do meje), da bi na ta način »varčevali« pri tečajnih razlikah. Že sama resnica bi zaslužila, da se zaradi nje piše; tukaj pa gre poleg tega še za koristi naše trgovine odnosno za škodo, ki nastaja zaradi nepoznanja resnice, za naše gospodarstvo. Zato naj služijo te vrstice v blagohotno pojasnilo.
Večina direktnih mednarodnih tarifov naših železnic glasi v tujih valutah. Te valute so izbrane navadno po začetni ali končni železniški upravi, ali pa je tarif sestavljen tudi v fiktivni valuti (n. pr. zlati frank, zlati peng8 itd.), za katero se že vnaprej fiksira razmerje do neke stabilnejše, tuje in splošne valute, ki se povsod rada jemlje, in potem oscilirajo vsi tečaji ostalih valut okoli te vrednosti. Blago se more odpremiti z naših postaj v inozemstvo z direktnim mednarodnim tovornim listom, ki gre s pošiljko vred naravnost do namembne postaje v inozemstvu. Tu odpadejo posredniški spediterski in mnogi drugi stroški za-
Železniški tečaji:
radi razmeroma drage manipulacije na obmejnih postajah. Voznina za prevoz se more plačati vnaprej do namembne postaje v inozemstvu, in kar je važno: odpremnik in prejemnik si stojita v tesnejši zvezi med seboj, kar povečava tudi pravno varnost in železniško solidarnost. Voznina pa se more tudi nakazati do končne postaje v inozemstvu, kjer se nahaja prejemnik. Ker obsega velik del mednarodnih tarifov skupne stavke za prevoz na celokupni poti do namembne postaje, ki so često izraženi v tuji valuti, je potrebno obračunati deleže s tujimi železniškimi upravami naknadno Pri ubiranju voznine in raznih pristojbin pa je tedaj potrebno, preračunati tarifsko-valutne zneske v dinarje, ker se pri nas zaradi deviznih predpisov ne morejo jemati tule (svobodne) valute v plačilo. Pritožba naših gospodarskih krogov se nanaša pri tem na dejstvo, da so železniški tečaji, ki se uporabljajo pri preračunavanju tujih valut višji od »realnih« tečajev in da so celo višji od tečajev naše Narodne banke, s čemur se bojda pritiska na naš dinar, namesto, da bi se ga dvigalo. Trdi pa se celo to, da so vprav visoki železniški tečaji krivi, da so začeli padati dohodki iz direktnih mednarodnih zveznih tarifov in da se s tem škoduje plačilni bilanci naše države, ker pade pritok zdravih deviz, katere potrebujemo za plačanje naših obveznosti na drugih mestih. V koliko bo te pritožbe utemeljene, bomo prav kmalu videli. Poglejmo najprej, ali se železniški tečaji resnično razlikujejo od »realnih« tečajev, v koliko in zakaj. Vzeli bomo samo nekatere datume, v katerih so se izvršile izvestne važnejše spremembe, ker so za ves ostali čas ostala razmerja normalno relevantna.
1936	RM	Ck	Sv. fr.	PengB	A. š.	Lira	HI. fl.	Fr. fr.	Belg. fr.	Zl. fr.
15. januarja	17.70	1.83	14.40	12.94	9.30	3.55	29.90	2.92	1.49	14.40
15. aprila	17.65	1.82	14.40	12.96	9.50	3.50	29.80	2.91	1.50	14.40
15. septembra	17.70	1.83	14.40	12.96	8.85	3.50	29.80	2.91	1.49	14.40
15. oktobra	17.60	1.55	10.10	13.15	8.90	2.35	23.50	2.10	1.50	14.50
1. novembra	16.60	1.56	10.10	12.90	9.30	2.35	23.70	2.10	1.50	14.50
15. novembra	17.60	1.56	10.10	12.90	9.10	2.35	23.70	2.10	1.50	14.50
Tečaji mednarodnega obračunskega			urada i	Briislu:						
15. januarja	21.02	2.16	17.00	8.86	9.54	4.18	35.51	3.44	1.76	17.00
15. aprila	20.82	2.14	16.86	9.10	9.37	4.07	35.13	3.41	1.87	16.86
15. septembra	19.74	2.02	16.00	9.28	8.92	3.86	33.32	3.23	1.78	16.00
15. oktobra	17.97	1.58	10.24	8.15	—	2.34	23.81	2.07	1.53	14.45
1. novembra	17.89	1.57	10.21	—	8.75	2.34	24.06	2.06	1.53	14.45
15. novembra	17.86	1.57	10.19	8.02	—	2.34	23.90	2.05	1.52	14.45
Tečaji narodne banke v Belgradu			(srednji)	s primom:						
15. januarja	17.63	1.81	14.27	9.35	9.60	3.50	29.81	2.89	1.48	—
15. aprila	17.61	1.81	14.27	9.35	9.42	3.46	29.74	2.89	1.48	—
15. septembra	17.61	1.81	14.27	9.40	8.70	3.44	29.74	2.88	1.48	—
15. oktobra	17.47	1.53	10.00	9.90	8.70	2.28	23.22	2.02	1.46	—
1. novembra	17.49	1.53	10.00	9.35	8.60	2.24	23.56	2.02	1.46	—
15. novembra	17.49	1.53	10.00	9.35	8.60	2.24	23.41	2.01	1.47	—
Tečaji v Ziirichu:										
15. novembra	17.495	1.54	10.00	8.57	8.77	2.29	23.40	2.018	1.47	—
Tečaji v Londonu:										
15. novembra	17.50	154	10.001	—	—	2.28	23.40	2.018	1.47	—
Tečaji v Parizu:										
15. novembra	—	—	9.95	—	—	2.27	23.30	2.46	1.46	14.70
Po gornjem vidimo, da se »realni« tečaji v glavnem pokrivajo z železniškimi. Tečaji mednarodnega obračunskega urada v Briislu pa so večinoma višji od tečajev naših železnic. Razlika iited železniško notacijo. penga in ostalimi notacijami obstoji zato, ker smatrajo madjarske železnice svoj tarifski pengo za zlati peng6 ter zahtevajo zato od vseh železniških uprav zlato pariteto pri obračunu, to se pravi: 100 šv. frankov = 110.24 zlatih pengov, ali po devalvaciji švicarskega franka: 100 šv. fr. = 77.80 zlatega penga. Naše železnice morajo izplačati madjarskim železnicam za vsaki pengo, ki ga poberejo na svojih postajah okoli 12.85 (iinarjev. Ako bi naše železnice preračunavale pengo po njegovi papirnati notaciji, potem bi morale doplačevati za vsaki pengS iz svojega žepa okoli 2.80 dinarja. Kar se tiče ostalih notacij moramo imeti pred očmi dejstvo, da železnice kot nebančno podtcjte, ne morejo vsak dan oglašati svojih tečajev. Končno bi dovedel tak postopek do absurda, ker bi bilo potrebno in logično temu, oglašati za vsako valuto toliko tečajev, kolikor obračunov obstoji z raznimi železniškimi upravami, katerih je 25 in s katerimi se ne obračunava dnevno, marveč mesečno, ob terminih, ki so za vsako tujo upravo drugi (iz razlogov, da se delo osebja razdeli ua ves mesec). Ce obstoje pri ostalih valutah neznatne tečajne razlike, prihaja to od tega, ker se posamezne valute pri obračunu z eno in isto upravo (zaradi številnih tarifskih valut) preračunavajo ne samo enkrat, marveč dvakrat, trikrat in še celo večkrat.
Da navedemo samo en primer: Za vse francoske železnice obstoji z našo upravo dogovor, da izravnava železnica PLM v Parizu vse naše medsebojne dolgove in terjatve. Prijavljeni dolgovi in terjatve glase v originalni tarifski valuti. Da more PLM vedeti v katero korist izide končni saldo, mora vse te različne valute najprej preračunati po tečaju pariške borze v zlate franke. Končni saldo pa potem preračuna v francoske franke, katere potem naša narodna banka zopet preračuna po svojem tečaju v — dinarje. Tako se cesto zgodi, da prijavljeni tarifski dinar po večkratnem preračunavanju izgubi svojo prvotno vrednost. Za take izgube, ki nastajajo s tem rizikom, pa državne železnice nimajo nikakega kritja v proračunu. Zato je popolnoma razumljivo, da se mora izvesten minimalni % priračunati k »realnim« tečajem, ko se sestavljajo železniški tečaji. Toliko v pogledu razlogov »različne« notacije. Sedaj pa se moramo vprašati: Ali je umestna pritožba proti obstojanju dveh uradnih notacij (železnice in narodna banka) za iste valute. Odgovor na to vprašanje je zelo preprost, ker v naši državi, kot nikjer drugje ne obstoja večje število uradnih notacij za eno in isto novčano enoto. Pri nas obstoja sauio ena uradna notacija za tuje valute in devize, ki jo izdaja naša narodna banka in snino ena uradna notacija za tuje tarifske in obračunske valute. Prav tako kot obstoji cela vrsta nemških mark, ki nimajo razen imena ničesar skupnega (obračunske, klirinške, turistične, svobodne, vezane itd. itd.) obstoje pri nas tudi vrste tujih
novčanih vrednosti, ki se medseboj bistveno razlikujejo |K> svoji svrhi. Tečaji teh tujih vrednosti (valute) se lahko pokrivajo s tečaji »realnih« notacij, ali se ne morejo. In med tuje vrednosti (valute) spadnjo tudi obračunske tuje valute, za katere se izdaja samo ena uradna notacija in ta predstavlja železniške tečaje.
Ostal bi končno še en del pritožbe, ki je po svojih navedbah najzanimivejši in ki zadeva naše celokupne finance. Trdi se namreč, da se vsled previsokih železniških tečajev naši trgovci vse manj in manj poslužujejo mednarodnih direktnih zveznih tarifov in da je vsled padanja teh pro-metov povzročena škoda državi s tem, ker se naše terjatve napram inozemstvu, ki. se plačujejo v zdravih deviznh, stalno zmanjšujejo. Poglejmo najprej v koliko odgovarja resnici ta trditev. V zadnjih 7 mesecih so znašali dohodki iz vseh vrst mednarodnih direktnih zveznih, prometnih, v dinarjih:
Potniški
1933
1934
1935
1936
6,376.017.2 6,038.750.6 4.346.406.5 4,353.907.8
Blagovni tranzitni)
45.687.008.3 44,897.567.6
48.375.236.4
42.210.795.5
Blagovni (direktni) 84,013.766.8 91,449.290.4 105.430.420.8 82,079.904.3
Trditev, da so se znižali dohodki iz teh premetov je pravilna. Vendar pa takoj pripomnimo, da so se med tem povečali obmejni prometi v zadnjem letu za več kot 80%, iz česar sledi, da so transporti prešli mednarodno-železniških direktnih tarifov k načinu odpremljanja od meje ene, do meje druge države. In sedaj se vprašajmo: zakaj se je izvršil ta prehod od ene, udobnejše in solidnejše vrste prevoza k manj udobnemu, dražjemu (špedicija) in manj solidnemu? Na to se Aam odgovarja, da zato, ker gleda danes eleherni trgovec, kako bi si mogel kak dinar prihraniti, in tu je prilika, da se varčuje, ker da so železniški tečaji »nerealni«.
Tu imamo opraviti z neko vrsto ustaljene psihoze, ki prav v ničemur ni utemeljena in ki je vrh tega še skrajno škodljiva. Železniška uprava je en del splošne državne uprave. Njihova finančna politika se mora pokrivati s splošno finančno politiko države. Pri ubiranju deležev za tuje železniške uprave na naših postajah pa nastajajo veliki dolgovi za naše železnice napram inozemstvu. Naravno je, da v današnjih razmerah nikakor ne more biti v interesu naše države, da se zadolžujejo naše železnice na ta način v inozemstvu, ker mora narodna banka te dolgove vsaki mesec plačati v zdravih devizah (svoj svobodno krožeči narodni novec ne sprejme niti ena držav v plačilo za železniške dolgove). To bi morali naši uvozniki vedeti, da nastajajo taki dolgovi pri uvozu k nam vedno tedaj, če so voznina in druge pristojbine nakazane in pri našem izvozu v inozemstvo, če je voznina frankirana za cel del prevoza do namembne postaje v inozemstvu. In vendar se dogaja v večini slučajev baš protiv-no. Spričo tega primitivnega stališča pa bi bilo potem logično tudi v interesu naše finančne politike, da mednarodno-direktni zvezni prometi še nadalje padejo, ker bi se s tem zmanjšalo naše zasluženje napram inozemstvu. To pa je ravno nasprotno od onega, kar trdi pritožba. Zato je mogoče popraviti sedanje stanje v prilog naših izvoznikov in uvoznikov samo na ta način, da se ti poslužujejo, pri uvozu našega blaga v inozemstvo dosledno, načina nakasovanja voznin ia naš del proge in pri uvozu, frankiranja voznine v inozemstvu za eel prevoz do naše namembne postaje. Na ta način bo nastopilo stanje, da se bodo naše terjatve v inozemstvu visoko dvignile, s tem pa bo nastalo veliko povpraševanje po »dinarju« in vrednost ostalih valut vseh vrst svrhe, se bo polagoma prilagodila težnjam gospodarstva. S tem bi se naši izvozniki in uvozniki tudi najlažje izognili »izgubam« tečajnih razlik, ako mislijo, da so one edini stvarni (in ne samo psihološki razlog padanja direktnih mednarodnih prometov. Da razpršimo sedaj še iluzijo o »varčevanju« pri tečajnih razlikah. Te tečajne razlike »obračunskih valut« tarifske vrednosti, obstojajo povsod, le, da so z ozirom na likvidacijsko stanje posameznih železnic različne. Cim bi se n. pr. plačilna bilanca naših železnic bistveno spremenila, potem bi imelo to za posledico tudi bistveno spremembo sedanjih železniških tečajev. In sedaj še vprašanje: Kdo spravi pri teh manipulacijah v žep morebitni dobiček iz tečajnih razlik? Jasno je, da, ako tak dobiček obstoji, ta dobiček v večini slučajev ne gre v korist niti eni železnici, katera izvršuje sam svoj obračun, pač pa pripada onim, ki izvršujejo novčane izravnanja in to so banke, ki žive prav tako od uslug, ki jih nudijo gospodarstvu kot železnice. Edino v enem slučaju pripadajo koristi odnosno izgube v tečajnih razlikah našim železnicam in to je pri vseh — tranzitih. Na tečaje tranzitno-tarifskih valut pa nimajo naše železnice trenutno nikakega neposrednega vpliva; morejo se pač sklicevali na tečajne razlike in zahtevati revizijo tarifskih stavkov, kar se pa tiče vere, da se morejo uvozniki ali izvozniki izogniti
Kulturni obzornik
Srbohrvatsha kronika
Kot navadno je tudi letošnjih sedem v modro platno vezanih knjig redne izdaje Srpske književne zadruge ostalo več ali manj v tradicionalnih vodah. Videti je, da imajo mladi in najmlajši v srbohrvaški književnosti zdaleč preslaboten vpliv na to tako udomačeno srbsko književno ustanovo. Sicer se pa mladi tega minusa predobro zavedajo in so na zadnjem občnem zboru društva pred nekaj meseci to tudi na vsa usta povedali, čeprav v precejšnjo nejevoljo starih. Kakor znano, je v SKZ glavna in odločujoča osebnost profesor srbohrvaške književnosti na belgrajski univerzi Pavle Popovič. Sicer je SKZ pred leti res začela izdajati drugo serijo (;,Savremenik<) štirih knjig, ki prinaša samo dela živih srbohrvaških pisateljev in pesnikov, torej mlajših moči, vendar je treba pripomniti, da tudi semkaj ni vsakomur, pa magari če je nadarjen, vstop lahek in prost. V tem oziru bi lahko primerjali SKZ z zagrebško Matico hrvatsko, ki se je v primeri s prvo zadnja leta zdaleč bolj pomladila in teža njenih del sloni skoraj izključno na plečih mlajših. Upajmo, dn bo v nekaj letih, ko se bodo stari po sili razmer umaknili, tudi v SKZ zapihal nov, bolj svež veler. — Med letošnjimi sedmimi knjigami bi po aktualnosti dosodil prvenstvo zborniku »čehoslovačka«, ki na podoben na-tin ko pred leti »Slovennčknc iste založbe seznanja Srbe z bratskim čehoelovaškiin narodom. Knjiga je sorazmerno obsežna (čez 300 strani) in ilustrirana. Za uvodnimi članki o čehoslova;ki zgodovini idr. Kamil Krofta), geografiji (J. Korčak) in razdelitvi državne oblasti (E. Sobota) se nahajajo članki o notranji in zunanji čehoslovaški politiki, povojni književnosti (J. Cnpek), sodobni umetnosti (V. Volavka) in glasbi (Jar. Tomnšek) poleg Se nekaterih. Predgovor pa je knjigi napisal sedanji predsednik čeiioslovaške republike dr. Benes. Knjiga bo predvsem v informativno svrho zelo
dobro služila, čeprav je, zlasti kar zadeva kulturno-umetniška vprašanja, obdelana samo najnovejša doba. — Po umetniški kvaliteti sta najmočnejši knjigi letošnje serije vsekakor »Pripovetke« Iva Andriča (druga knjiga) in »Pesnie« Milana Rakiča, o katerih sem na tem mestu že pred dnevi spregovoril. Toda obe knjigi ne prinašata ničesar novega, kajti Andričeve novele so bile objavljene zadnja leta v revijah, Rakič je pa tako že ves znan, ker sploh več ne pesnikuje. Ostale štiri knjige, ki so znak že uhojene poti SKZ, bom samo omenil. To so »Stare srpske biografije XV. i XVI. veka«, ki jih je prevedel Lazar Mirkovič, predgovor pa je napisal Pavle Popovič, »Eseji« starega Marka Cara, ki so večji del brez krvi in nesodobni, ponatis »Patnice« Jakova Ignjatoviča 8 predgovorom akademika Velika Petroviča in pa Andreja Mili-čeviča prevod Iiugojevega *Ruy Blasa«. Kakor sem že rekel: škoda, da ustanova, ki maierijalno zelo dobro stoji, ne podpira dovolj sodobnih teženj in ne daje prostora mlajšim močem. Cas in človek v njem sta se namreč zlasti v zadnjih dvajsetih letih korenito spremenila, SKZ pa je ostala na mrtvi točki, to se pravi tam, kjer je bila ob svoji ustanovitvi. In to je velik minusi
V nedeljo je bila v Umetniškem paviljonu v Belgradu odprta deveta jesenska umetniška razstava, nn kateri pa razstavlja zaradi nedavnega spora uprave »Cvijete Zuzorič« z najmlajšimi likovnimi umetniki komaj nekaj čez 40 slikarjev in kiparjev. Po številu razstavljenih del daleč zaostaja za vsemi dosedanjimi jesenskimi razstavami. Čelo nekateri starejši umetniki, ki so bili redni gostje jesenske razstave, so to pot izostali. Videz je. da je bojkot rodil uspeh.
Kot 115. posebna knjiga Srpske kraljevske akademije v Bolgradu je izšla obsežna habilitacijska študija Kresimira Georgijcviui z naslovom »Srbohrvatsku narodna pesma u poljskoj književnosti« (347 strani, 50 Din). Knjiga na eni strani dokazuje, s kako resnostjo so zaceli posamezniki zlasti po svetovni vojni proučevati sledi srbohrvaške narodne pesnil v tujih slovstvih, na drugi strani pa je nov dokaz naših poglabljanj v poljsko književnost, ki jih je na Slovenskem tako lepo
načel pred letom dni g. Tine Debeljak s svojo študijo o Reymontovih »Kmetih«. Georgijevičeva študija je vsestranski prikaz sledov srbohrvaškega narodnega pesništva v poljski književnosti od Kronike Mateja Stijkowskega (1582) do najnovejših dni. Študija je razdeljena v tri dele: Od Brodjinskega (1819) do Mickiewicza, Mickiewicz in prevajalci njegovega časa, Prevajalci za časa pozitivizma. Pisec se je največ zadržal na drugi dobi. Glavna konstatacija dela je, da so vse do polovice preteklega stoletja prevajali shr. narodno pesem ljudje, ki niso poznali srbohrvaškega jezika, takrat pa je nastopil preokret in so poznejši prevodi zaradi tega tudi zdaleč točnejši in popolnejši.
Društvo »Cvijeta Zuzorič« v Belgradu je izdalo knjigo esejev Montira Veljkoviča, ki jih je pred nekaj meseci nagradilo. Pisec je v tej knjigi obelodanil že preje natisnjene članke in eseje o Sv. Savi, Strossmayerju, Gaju, Njegošu, Rankoviču, Nušiču, Bogdanu Popoviču, Dučiču, Rakiču, Sker-liču, čošiču itd.
Ze lani sem poročal o zbranem delu Njegoševem, ki je izšlo v eni knjigi v redakciji dr. Danila Vušoviča pri založbi »Narodna kultura« v Belgradu. V enem letu so knjigo razprodali in je te dni izSIa že druga izdaja, ki pa je precej povečana. Obsega blizu 900 strani in prinaša za razliko od prve izdaje 71 najzanimivejših Njegoševih pisem (vsem njegovih pisem je čez 3000), kakor tudi nekaj faksimilov, pa je ta druga izdaja res reprezentativna in pomeni najokusnejšo in znanstveno podprto izdajo Njegoševih del do danes.
Po zgledu i/, tujine so tudi pri nas osnovali | podružnico Evropskega literarnega kluba. Sredi-| šče je v Belgradu. Organizacija bo po objavljenem j prospektu izdajala mesečno po eno prevodno ozir.
originnlno delo, ki bo dostopno članom po režijski ! ceni, obenem pa bo izdajala tudi Literarne novine I (mesečno revijo). Urednik vseh publikacij je znani, toda zadnja leta molčoči belgrajski kritik in bivši urednik »SK Glasnika« in revije »Danns« Milan Bogdnnovič. Kol prva knjiga izide v decembru Mihaila Šolohovn »Obdelana ledina . potem pa sledijo dela Gorkega, Majakovskega. Krleže. Fa-lade, Čapka, Gidea, Agnes Smedley In še mnogih
izgubam pri železniških tečajih na ta način, da preidejo od direktnih prometov k prometom od moje do meje, pa velja to, da se oni pač tem razlikam izognojo, ne izognejo se pa drugim razlikam, ki pri direktnem prometu odpadejo in ki se pojavijo v — računu pri cenah.
Zato je potrebno, da se tako izvozniki kot uvozniki (to velja smiselno tudi za direktne potniške promete) vrnejo k direktnemu odplačevanju blaga, pod gornjimi pogoji, kar bo v korist ne samo železniške uprave in države, marveč pred vsem njim samim.
Janko Grampovčan, višji pristav Giavuega ravnateljstva.
Borza
Dne 30. novembra 1936.
Denar
Angleški funt se je v Ljubljani učvrstil na 341.75 denar, v Zagrebu na 241.70—243.30, v Belgradu 240.70— 242.30.
Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.56—8.66, v Zagrebu na 8.6150—8.6150, v Belgradu na 8.50—8.60.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.5260— 32.2250, v Belgradu 31.65—32.36.
Italijanske lire so v zasebnem kliringu nudili v Zagrebu po 2.50, v Belgradu po 2.55.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 18.97 do 14.17, v Zagrebu pa so narasli na 13.8860 do 14.0850, za sredo decembra so beležili 13.80—14, za konec decembra pa 13.79—13.99. V Belgradu so beležili 13.8932—14.0932.
Ljubljana. — Tečaji s primom Amsterdam 100 h. gold. . . . 2354.65—2369.25
Berlin 100 mark...... 1742.08—1756.91
Bruselj 100 belg...... 732.95— 738.01
Curih 100 frankov . .... t 996.45—1003.52
London 1 funt ....... 212.11— 214.17
Newyork 100 dolarjev .... 4,06.00—4342.32
Pariz 100 frankov ...... 201.97— 203.41
Praga 100 kron....... 153.44— 154.54
Trst 100 lir....... . 227.70— 230.78
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,410.263 Din.
Promet na belgrajski borzi je znašal brez kompenzacij 501.000 Din.
Ziirich. Belgrad 10, Pariz 20.27, London 21.315, Newyork 436.25, Bruselj 73.55, Milan 22.925 Madrid —, Amsterdam 236.25, Berlin 174.90, Dunaj 76.86 (81.25), Stockholm 109.90, Oslo 107.10, Ko-penhagen 95.15, Praga 15.40, Varšava 81.80, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.406, Buenos-Aires 1.2125.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% invest. pos. 85—86, agrarji 50— 52, vojna škoda promptna 377 —379, begi. obvez. 08—70, 8% Bler. pos. 86 - 87, 7% Bler. pos. 76.50 —77, 7% pos. DHB 88—90, Trboveljska 235-255.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 85—85.75, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 376—380, begi. obv. 69—70, dalm. agrarji 64.75—65.50, 8% Bler. pos. 86.62 den., 7% Bler. pos. 76.50—77.50, 7% pos. DHB 88.50 den., 7% stab. pos. 84 den. — Delnice: Narodna banka 7100 den., Priv. agrarna banka 192—195, Trboveljska 245—280, Gutmann 52—55 (53), Isis 25 den., Danica 40 den., Osješka sladk. tov. 166—160, Sladk. tov. Vel. Bečkerek 700 —900, Dubrovačka 260 den., Jadr. plov. 360 den., Osj. livarna 120—180.	,
Belgrad. Drž. papirji: vojna škoda prfcftipttti 3T77 - 377.50 (377), begi. obvez. 69.60—69.75: G7.W —67.75 (67.50), 8% Bler. pos. 86 den., 7% Bler. pos. 76.50—77, 7% pos. DHB 89 den., 7% stab. posojilo 84.50 den. — Delnice: Narodna banka 6980 —7050, Priv. agr. banka 196—197 (196.50).
Dunaj. (V oklepajih tečaji prejšnjih borznih sestankov). Trbovljska 28.38 (28.40), Alpine 36.30 (35.95), Berg-Iiutten 607 (602), Rima Murany pa 78.90 (79.75), Steyr-Daimler-Puch 240.50 (238), Leykam 44 (43), Semperit 58.60 (59.70).
Žitni trg
Novi Sad. Koruza bač., srem. nova gar. kval. 71—73, ban. nova gar. kval. 69—71, srem. nova sušena Indjija 83—84, otrobi bač., srein., ban. 75—80, bač. ladja 80—81. Ostalo neizprem. Tendenca neizprem. Promet srednji.
Živina
Dunajski goveji sejem, dne 30. novembra t. 1. Prignanih je bilo 697 volov, 368 bikov in 592 krav, skupno 1.657 glav, od tega iz Avstrije 1.214, iz inozemstva pa 443. Cene so bile: voli 0.90—1.66, biki 0.86—1.07, krave 0.95—1.14, klavna živina
0.60—0.85	šilingov za kg žive teže. Promet je bil miren. Cene so v glavnem popustile, tako voli I. za 2—3, II. in III. za 3—5, dobre krave za 3, biki
1.	za 2—3, II. 3- 5 in III. za 5 grošev v primeri s cenami preteklega tedna.
drugih. Vsaka knjiga bo imela 300—400 strani. Razen omenjenih knjig pa bo koncem vsakega leta vsak redni član prejel še po eno luksuzno knjigo brezplačno. Pogoji: vpisnina enkrat 50 Din, letna članarina 20 Din. Naslov ELK, Garašaninova 27, Beograd.
V	Belgradu razstavlja eden najbolj znanih mlajših bolgarskih slikarjev Benčo Obreškov. Rodil se je 1. 1899 v južni Bolgariji, študiral je pri Kokoschki v Dresdenu in potem v Parizu. Znan je pa po vsej Evropi in Ameriki. V Belgradu je prvič razstavljal v družbi sedmero modernih bolgarskih likovnih umetnikov 1. 1933. To pot pa je sam priredil razstavo v prostorih Francoskega kluba.
•
Koran so že mnogi v odlomkih prevajali v srbohrvaščino, vendar ga vse do pred kratkim ni nihče dovršil. Eden najbolj znanih prevajalcev, profesor Šukrija Alagič, bi bil delo končal, pa je nenadoma umrl. Sedaj pa se nam obeta srbohrvaški prevod celotnega korana pokojnega rets-ul-uleme Džemaludina Cauševiča (s jiomočjo prof. H. M. 1'andža). Vsekakor zanimivo.
Franjo Pavešič, ki spada tned mladi zagrebški pisateljski rod, je napisal roman zagrebške periferije. z naslovom »Podvodne in gn bo izduln Ma-tica hrvatska v svoji »Savremeui biblioteki«.
Belgrajsko gledališče pripravlja premiero znane drame bolgarskega dramatika Rače Stojanova »Mojstri«. Delo režira sofijski režiser Hrisan Can-kov, ki se zaradi tega že delj časa mudi v Belgradu.
Mladi belgrajski slikarji, ki se niso udeležili tradicionalne jesenske umetniške razstave, pripravljajo svojo razstavo (»Nezavisen salone) v dvorani belgrajske tehnične fakultete.
V	kratkem izide knjiga bolgarske mladinsko prozo v srbohrvaškem prevodu Ljubomfra Božino-viča v Belgradu z naslovom »Iz Ružine doline«.
Belgrajska Akademija namerava izdali topografijo Slovenije, ki jo poleg enega zagrebškega univerzitetnega profesorja zbirata dr. Ramovš in dr. Kos.	T. P.
»Slovenec" in JNS pred sodiščem Klic Slovenske Krajine
Ljubljana, SO. novembra.
Naši bralci 6e še dobro spominjajo, da je »Slovenec« dne 9. aprila letošnjega leta pod naslovom »Zarota JNS proti demokratični vladi« objavil neko okrožnico, ki se je širila med ljudmi in v kateri neka politična skupina poziva »nacionalne elemente« k poostrenemu odporu proti delu vlade. Kakor je razvidno iz naslova, je »Slovenec« to okrožnico pripisal JNS in je v tem smislu besedilu okrožnice dostavil tudi svoje pripombe.
JNS se ie čutila užaljeno, češ, da je »Slovenec« o njej izjavil nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njeni časti, dobremu imenu in družabnemu ugledu in je »Slovenca« tožila radi razžaljenja časti in radi povračila materialne odškodnine v znesku 100.000 Din.
Danes je bila v tej pravdi pred malim tiskovnim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. BreHh, Kot votanta pa sta bila gg. Gorečan in dr. Kobal, prva ustnvena razprava, kjer je toženega urednika »Slovenca« Viktorja Cenčica zastopal odvetnik ar. Josip Voršič, JNS pa odvetnik dr. Marjan Zajec. Po prečitanju inkriminiranega članka in zasebne obtožnice se je pričelo zasliševanje prič. Prvi je bil poklican bivši minister in glavni tajnik JNS dr. Albert K r a m e r. Ko se je z vprašanji in odgovori ugotovilo, kakšne organizacijske edmice ima JNS, oziroma jih je imela v času, ko je bila inkriminirana okrožnica objavljena, je dr. Kramer kategorično izjavil, da okrožnica absolutno ne more izvirati iz kateregakoli bodisi osrednjega, bodisi kakega banovinskega vodstva JNS, ker njena vsebina ne odgovarja programu te stranke, ki deluje samo zakonito in nikdar razdiralno, in ker se na nobeni seji, ali kateremkoli sestansku vodstva ni govorilo o kakem takem koraku. On kot glavni tajnik bi bil vsekakor poučen, če bi jo izdala tudi kaka druga organizacijska edinica. Prvotno se je zdela okrožnica vsem vodilnim krogom v JNS smešna
in neresna, v zvezi z okolnostmi, v katerih je bila objavljena, pa so jo smatrali samo za predigro, uvod z začetek preganjanja njihovih pristašev in organizacij. Zato so se odločili, da zadevo spravijo pred sodišče, da se na ta način zavarujejo.
Druga priča je bil senator g. Ivan P u e e 1 J, ki je nastopil na le njemu lasten način. Tudi on je izjavil, da mu o tej okrožnici ni prav nič znanega in da se na nobeni seji, na nobenem sestanku ni kaj takega niti predlagalo, niti oklepalo. Na vprašanje, iz kakšnih razlogov se je vodstvo JNS odloČilo za tožbo, je dejal: »Ne vem, če sem bil jaz na tisti seji navzoč ali ne. Vem pa, da sem to odobraval, ker sem bil kot član vodstva tudi jaz užaljen. Naša časopisna borba je sicer težka, toda članek s takimi te£kimi obdolžitvami proti starim in resnim političnim delavcem, objavljen v resnem listu, ki se v adventu vsakega leta priporoča raz prižnice in je torej nevarno, da mu bo narod verjel, je že tako težka zadeva, da sem tožbo mirno odobraval, ko sem za to zvedel.
Nato je bil zaslišan še poslanec P r e k o r -š e k, ki je prav tako izjavil, da nobeni stopnji vodstva JNS ta okrožnica ni znana in da se JNS tudi ne more strinjati z njeno vsebino. Prečitane so bile nato še izjave senatorjev Ploja, Andjeli-noviča, Svetislava Popov i ča in Jovo Banjanina. Nikolaj Uzunovič, 6igar izjava je bila tudi pre-čitana, je ob zaslišanju v poizvedovalnem postopanju izjavil, da predmetna okrožnica z njegovim znanjem ni bila sestavljena in ne odposlana.
Zagovornik dr. Voršič je nato predlagal še več novih prič iz krogov JNS in tudi poizvedbe pri notranjem ministrstvu. Ker je zagovornik nastopil dokaz resnice, je sodišče sprejelo njegov predlog, čeprav se je zastopnik JNS temu protiviL, in razpravo preložilo, da se zaslišijo predlagane priče in izvedejo predlagane poizvedbe. S tem je bila današnja razprava zaključena.
Maribor
m Odbor za počastitev spomina Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja sporoča, da bo na dan
otvoritve nove magdalenske šole, ki se vrši danes dopoldne ob 11, s pomočjo skavtov razprodajal bloke z listki po 1 Din. Javnost naproša, da bi segala po teh listkih in tako podprla dinarsko akcijo.
m Proslava izseljenske nedelje je bila v Mariboru zelo slovesna. Poleg cerkvenih proslav v cerkvah, se je v dvorani na Aleksandrovi cesti vršila lepa izseljenska akademija, ki jo je priredila Rafaelova družba s sodelovanjem katoliške mladine in ki je privabila veliko število občinstva. Na sporedu so bile deklamacije, skioptično predavanje g. D. Oberžana in »Gruda umira« v dr, Dornikovi dramatizaciji. Vse točke sporeda so bile podane z velikim uspehom in razumevanjem. Proslava sama in mnogoštevilno občinstvo pričata, da je misel na naše izseljence med Mariborčani močna in živa.
m MIKLAVŽ KUPUJE V CIRILOVIH KNJIGARNAR_
m Spominski večer pesnika Gregorčiča. Mariborska Ljudska univerza priredi v petek, dne 4. decembra spominski večer Simona Gregorčiča. Predaval bo pisatelj prof. Ivan Pregelj, pesmi bo recitirala gdč. Elvira Kraljeva, članica mariborskega gledališča, nekaj pesmi pa bo zapel koncertni pevec Faganeli.
nAhiČ^VA najfinejše in najcenejše, dobite ftUflllMlU lahko tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami pri Ernestn ZELENKU, Maribor, Ulica X. oktobra »t. 5
m Poslovilna predstava P. Udovičeve v mariborskem gledališču se bo vršila v četrtek, dne 3. decembra zvečer. Priljubljena pevka, ki sedaj deluje v osiješkem gledališču, bo nastopila kot Ma-deieina v opereti »Ples v Savoyu«. Rezervirajte vstopnice! Bloki ne veljajo.
m Naše naročnike v Melju in Krčevini naprošamo, naj nam eventuelne pomanjkljivosti v dostavi »Slovenca« oprostijo. Naš raznašalec je obolel in so zaradi tega včasih dostava lista zakasni.
m »Mariborski Večcrnik« pred sodiščem. Pred mariborskim okrajnim sodiščem (sodnik dr. Kej-žar) se je vršila javna kazenska razprava proti odgovornemu uredniku »Mariborskega Večernika« g. Maksu Korenu zaradi pisanja »Mariborskega Večernika« o obolenjih na tifusu, ki so se dogajala letos med letoviščarji pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Obtoženec je zanika! krivdo ter se zagovarjal, da ni kot odgovorni urednik niti napisal, niti pred objavo članka prečital, niti ne ve, kdo je članek poslal. Na sodnikovo vprašanje, kdo redigira list, je odgovoril: Ne vem, jaz nisem vedno v uredništvu. Na sodnikovo vprašanje, kdo odloča o uvrstitvi člankov v list in kdo sprejema pošto, je odvrnili »Na to vprašanje ne dam odgovora«. V dokaz svojega zagovora je predlagal zaslišanje upravnika »Mariborskega Večernika« g. Slavka Reje. — Sodnik je zaradi nabave spisov preložil razpravo na 7. januarja 1937. O razpravi bomo še poročali.
Klavirji
svetovnih znamk v zalogi. Dobijo se tudi v najem.
T. Bauerle, Gosposka 56. Maribor.
m Tekstilni inženirji ln tehniki se organizirajo. Pri »Novem svetu« se je vršil sestanek inženirjev in tehnikov, zaposlenih v mariborskih tekstilni industriji, na katerem so razpravljali o ustanovitvi dveh organizacij inženirske in tehniške, ki bi vzajemno delovali za zaščito stanovskih interesov naših domačih tekstilnih strokovnjakov. Napravila so konkretne sklepe ter bosta obe organizaciji kmalu ustanovljeni. S stanovsko organizacijo si bodo naši domači strokovnjaki priborili pravice, ki jim kot domačinom gre, zlasti, ker po strokovni usposobljenosti prav nič ne zaostajajo za jnozem-skimi strokovnjaki, ki našemu življu odjedajo kruh.
m Mariborski klub SKAS ima v sredo ob osmih zvečer pri Zamorcu svoj družabni sestanek. Člani vabljeni!
m Požar v predmestju. V nedeljo zvečer okoli desetih je na gospodarskem poslopju posestnika in delovodje drž. žel. Josipa Alta na Koroški cesti št. 116 izbruhnil požar in ga do tal upepelil. Zgorela je krma in pet svinj. Mariborski gasilci so bili takoj na mestu, vendar poslopja niso mogli rešiti. Škodo cenijo na 60.000 Din, ki je deloma krita z zavarovalnino. Sumijo, da je bil požar podtaknjen od zlobne roke.
m Regulacijska dela na Kralja Petra trgu za letos zaključena. Dohod na dravski most na Kralja Petra trgu je sedaj urejen. Razširili so ustje mostu in ublažili ovinke. S tem so preureditve na tem trgu za leto« končane ter se bo regulacija celotnega Lrga pričela prihodnjo pomlad.
m Občni zbor kluba železničarjev JRZ v Mariboru se bo vršil v nedeljo, dne 6. decembra, ob devetih dopoldne v dvorani na Aleksandrovi cesti št. 6. Poročali bodo odlični funkcionarji JRZ.
m Svinjska kuga se je pojavila v mariborski okolici. Zlasti občutno so prizadeli številni posestniki v občini Selnica in sosednjih krajih.
m Kiobučarna Kvas, Aleksandrova cesta 32, postreže občinstvo z moškimi in ženskimi klobuki najnovejše vrste po zelo znižanih cenah.
m Damske torbice, aktovke, denarnice, kovčeki in tapetniški izdelki najceneje p<ri Sterbal, Meljska štev. 2.
m Kožuhovina v veliki izbiri in strokovna izdelava pri Sem k o, krznar, Gosposka ulica 37.
Macitotsko gtotalištc
Torek, 1. decembra ob 15: Sokolika akademija. — Ob
"X: Ukročena trmooarka. Sreda, 2. decembra: Zaiprto.
Četrtek, S. decembra ob 20: Plet v Savoyn. Prvifi. Poslovilna predstava Pavla Udovlčarve. Izven.
Celje
c Gostovanje ljubljanske drame. V petek, dne 4. decembra bo gostovala ljubljanska drama ob 3 popoldne v celjskem mestnem gledališču z otroško igro »Uboga Ančka«. Mladinska predstava je izven abonma in so cene globoko znižane od 10 do 4 Din. Ob 8 zvečer bo pa ljubljanska drama vprizorila komedijo v treh dejanjih »Na ledeni plošči«. Predstava za abonma. Predprodaja vstopnic za mladinsko popoldansko predstavo in za večerno predstavo v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju je naklonila tukajšnji okoliški deški narodni šoli 3000 Din za obdarovanje otrok za Miklavža. Za ta velikodušni daT se v imenu uboge dece, kateri bomo s tem pripravili malo miklavževega veselja, pTav toplo zahvaljuje šolsko upraviteljstvo.
c Koncert v proslavo praznika narodnega zedinjenja bo danes ob 20 v veliki dvorani Celjskega doma. Poleg 60 članskega pevskega zbora, ki bo zapel 14 najnovejših umetnih in narodnih pesmi, nastopijo še ga. prof. Vida Vedralova, koncertna pevka iz Ljubljane in gg. prof. Taras Poljanec, violinski virtuoz in prof. dr. Roman Klasinc, koncertni pianist, oba iz Maribora.
c Prestop iz katoliške v starokatoliško cerkev. Zupan trga Vojnik pri Celju g. dr. Rudolf Mikuš je prestopil iz katoliške v staro-katoliško cerkev.
c Vsem rezervnim oficirjem) Pododbor UROIR v Celju poziva vse v Celju in okolici bivajoče re-zerne oficirje, da se udeleže danes, na praznik narodnega zedinjenja polnoštevilno sv. maše, ki se bo darovala ob 8 v cerkvi sv. Danijela. Udeležba v uniformi ali v civilu z znakom.
c Proslavo 30 letnice Gregorčičeve smrtL V soboto zvečer je bila v dvorani Narodnega doma umetniška akademija v proslavo 30 letnice smrti goriškega Slavčka. Na dnevnem redu so bile glasbene in pevske točke, recitacije in deklamacije ter spominski govor o pesniku Simonu Gregorčiču, ki ga je imel pisatelj g. Franjo Roš. Vse točke programa so bile izvajane s preciznostjo in umetniško dovršenostjo, kar nam dokazuje, da so prireditelji položili v to lepo proslavo mnogo hvaležnega dela in truda.
c Zaključni račun o gospodarstvu mestne občine celjske in njenih podjetjih za proračnsko leto 1935-36 je v smislu § 122 zakona o mestnih občinah razpoložen na obči vpogled pri tukajšnjem računovodstvu v času od 2. do vključno 9. decembra t. 1. med navadnimi uradnimi urami. Morebitne ugovore je vlagati v navedenem roku pismeno pri mestnem poglavarstvu. Pravica do vpogleda in ugovorov pritiče vsakemu članu mesta Celja, kakor tudi vsaki osebi, ki od kateregakoli dohodka v mestu plačuje državni neposredni davek.
c Meseca novembra je umrlo v Celju 31 oseb, od tega 18 v bolnici, 13 pa doma.
c Današnji nogomet Danes bo ob 2 popoldne na Glaziji zanimiva nogometna tekma med SK Celjem in reprezentanco ostalih celjskih klubov. Sodil bo g. Veble.
c Šahovska tekma Celje i Trbovlje. V nedeljo, dne 29. novembra je odigral celjski šahovski klub finalno tekmo svojega okrožja, in sicer je imel v gosteh trboveljski šahovski klub. Zmagali so Celjani, in sicer z rezultatom 5:3, popoldne pa e 4 in pol proti 3 in pol. Od gostov so si priborili točke: Jazbec H. 2, Ravnikar 2, Pajk 1, Mraikovčič 1, Lau-rič pol. Za Celjane pa inž. Pipuš 1, Dobrajc 2, Kocmur 2, Fajs 2, Modic M. 1, Deleja 1, Sneider pol točke. S tem so se Celjani kvalificirali za se-mifinaliste in odigrajo sedaj še z mariborskim šahovskim klubom. Obe tekmi j« prav spretno vodil g. Branko Kosmač.
c Kino Metropol Danes ob 16, 1815, 20.p0 »Animator«. Matineja ob 10.15 in 14 »Dete podzemlja«.
e Fantovnkl odiek KPD Ima Jutrt, v iredo ob 8 ivtfor predavanje v Orlovakem domu. Na dnevnem redu Je predavanje o Športu.
a Mlklavicv veter OlrdalUk« druilne GJed«rti!*kn
Redka je hiša v Slovenski krajini, ki ne bi imela v zadnjih desetletjih koga v tujini. Vsak četrti prekmurski Slovenec je danes izseljenec. Ze to dejstvo nam dovolj glasno govori, kako važno je izseljensko vprašanje Slovenske krajine. V Združenih državah Severne Amerike živi do 20.000 (z otroki) prekmurskih izseljencev; nad 500 v Braziliji in Argentiniji. Nekaj jih je tudi v Kanadi. Vsi ti so stalno naseljeni. Potem pa ima Slov. krajina izredno veliko število sezonskih izseljencev. To sezonstvo daje prekm. izseljenstvu svojevrsten značaj. Letos je bilo okoli 6300 v Franciji in v Slavoniji ter drugod v naši državi okoli 2300 prekmurskih sezonskih delavcev. K temu le treba prišteti še precejšnje število deklet, ki služijo po najrazličnejših krajih naše države.
Razmere, v katerih žive prekmurski izseljenci, niso rožnate. Na najboljšem so še oni, ki so v Združenih državah. Zgodaj so dobili svoje prekmurske izseljenske duhovnike; slovenske šolske sestre poučujejo v njihovi slovenski šoli; imajo svoje župnije in izdajali so v svojem narečju mesečnike in tednike ter koledar, toda, tudi tu se trgajo vedno bolj vezi med njimi in njih ožjo domovino.
Vsi ostali prekmurski izseljenci pa vedno glasneje kličejo po duhovni pomoči in njih socialne razmere postajajo od dneva v dan bolj neznosne in obupne. To dvoje: duhovna oskrba in ustanovitev posebne ustanove, ki bi naj branila njih pravice in zatirala krivice — je nujno kar morajo dobiti prekm. izseljenci po vsej božji in človeški pravici!
1. Duhovna oskrba. Sedem let že hodijo prekm. sezonci v Francijo. Povprečno jih je bilo ietno 6 do 8 tisoč, pa svojega izseljenskega duhovnika se niso dobili. Rednega dušnega pastir-stva med njimi ni. Raztreseni so i>0 najrazličnejših departementih. Le tu pa tam jih je zbral do 30 skupaj kak slovenski izseljenski duhovnik. A kje so ostali tisoči? Vsaj en duhovnik bi moral vsako leto med nje. Težko delo bo imel: 0000 duš raztresenih po vsej Franciji — to ni malenkost. Na stalnem potovanju bo moral biti! Tudi v Slavonijo je nujno, da gre med prekm. sezonce vsako leto duhovnik. — lz Argentine piše J. Hladnik, da bi rabili za ondotne prekmurske izseljence kakega prekmurskega kaplaua. »Če se kateri ogla-
si, pripravljen, da pride sem, potem mu že bomo pripravili pot,« tako piše in vabi. — Torej vsaj trije duhovniki bi morali zdaj priti k prekmurskim izseljencem I
2. Socialna pomoč. Razmere, v katerih žive prekmurski izseljenci v Franciji in Slavoniji, so marsikje vnebovpijoče. Mnogim se gode strašne krivice. To, kar se tu pa tam godi z njimi — je pravo suženjstvo v najslabšem pomenu besede. Medtem, ko evropski »kulturni« uarodi »odpravljajoč suženjstvo v »barbarskih poganskih« krajih, na drugi strani vjieljujejo ali vsaj trpijo hujše suženjstvo v svojem osrčju! Kaj pomaga delavcu-izseljencu pogodba, podpisana z ne vem kolikimi podpisi in potrjena z ne vem kolikimi pečati, če se je pa gospodar ne drži! Potem pa naj se le poskusi tak delavec kje pritožiti, če sploh ve, kam se naj obrne po pomoč! — Neka izseljenka ima v kontraktu napisano, da bo oskrbovala pet krav. Sedaj jih ima devet, zraven še 40 svinj in mnogo perutnine. Vse to delo pa mora opravljati ponoči, ker je ves dan na polju. Spi v nezdravem, neza-kurjenem in mokrem stanovanju, llrana je slaba, tako da je ta delavka že popolnoma oslabela in ravnajo z njo naravnost trdo.
Taki in podobni mnogoštevilni primeri nujno kličejo po taki ustanovi v Slovenski krajini, kot je Rafaelova družba v Ljubljani in ta se mora ustanoviti že v kratkem. Kako se bo imenovala, je vseeno: ali bo samostojna »družba« ali le »podružnica«. Zato sem tudi predlagal ustanovitev take ustanove na občnem zboru Rafaelove družbe v Ljubljani 2G. oktobra letošnjega leta. Predlog je bil soglasno sprejet. Pravila te ustanove ima že v rokah merodajna oblast. Ker upamo, da vsaj mi tu v domovini ne bomo delali |>o principu »ima vremena«, smemo pričakovati, dn bo začela ta ustanova v najbližji bodočnosti že poslovati. »Družba sv. Rafaela« za Slovensko krajino bo kakor duhovna mati vseh prekmurskih izseljencev. Skrbela bo za njih dušni blagor in telesno dobrobit
Tak je torej klic Slovenske krajine na današnjo izseljensko nedeljo slovenski domovini in vse minerodajniin: oskrbitev prekmurskih izseljencev v dušnem oziru in ustanovitev prekmurskega Rafaela. Principa- >ima ur,uiienai pa ne maramo! Torej!!	—iš—
Tehnika mostnih zgradb
Znanstveno predavanje univ. prof. dr. ing. Krala na Jesenicah
Jeseniška industrija, ki je predvsem v zadnjem času i>okazala močno stremljenje po vsestranskem napredku za dosego najpreciznejšega dela in kvalitete, je povabila jx>znanega in odličnega strokovnjaka univ. prof. dr. ing. Krala iz Ljubljane, da je predaval o važni temi mostnih zgradb. — Ing. Kral se je pravkar vrnil z mednarodnega kongresa za zgradbo mostov. Predavanje je pokazalo, da hodi slovenska železarska industrija pravo pot, pot znanstvenega dela v sodelovanju s predstavniki naše univerze, naše najvišje znanstvene ustanove. V tem sodelovanju je tudi največja garancija za dosego in ohranitev prvokvalitetnega dela slovenske industrije.
Predavatelja je pozdravil generalni direktor g. C. Noot kot [»/nanega strokovnjaka in dobrodošlega gosta sodelavcev jeseniške industrije. Ing. Kral je uvodoma omenil, da je že dolgo od tega, ko je zadnjič po bliže obiskal ta kruj, da sta tehnika in delo pri Kil) med tem časom že veliko napredovali. KID prav v zadnjih letih izpopolnjuje svoje naprave po smernicah moderne tehnike in to gotovo v korist celokupnemu našemu napredku na polju tehnike in gospodarstva. — V svojem predavanju je jKikuziil nekaj izbranih slik iz zgodovine in iz sodobnosti mostnih zgradb. Večje mostove so pričeli graditi šele pred dobrimi 100 leti, ko no to zahtevale železnice. Leta 1842 na Angleškem zgrajeni most kaže še veliko primitivnost in je položen skozi nosilce v obliki korita. Most čez Vislo na Poljskem, zgrajen leta 1840, je amerikanska konstrukcija. Leta 1892 so zgradili Nemci čez Donavo pri urni vodi na Romunskem tehniško že nekoliko ekonomsko zgradbo. Lepa zgradba je most iz leta 1906 čez reko Sv. Lovrenca pri Ouebecu, krasna s pokrajino se skladajoča zgradba je most čez Reno pri Veselu, ki je tudi zelo dolg. Med drugimi suio videli most čez Donavo pri Belgradu, ki spada med lepše zgradbe. Most čez Wupper-dolino je impozantna zgradba in datira iz leta 1K94. Most pri Egersu čez Reno je tudi konstruktivno izboljšan, pri Mainzu so dali Nemci mostu ogromne predzgrad-be, kot je v Nemčiji bil dolgo običaj. Posebnost je most preko Tise pri Tokaju in je že obešen na vrveh, kot imamo takih veliko novih zgradb. Največji most starega sveta je čez reko Reno pri Kolnu; srednja razpetina z»iaša 815 m. Most pri Hudsonu v Ameriki ima dolžino 104-1 m. Cehi so se postavili s svojim mostom čez Labo pri I)raž-danih, ki ima tudi svojstveno konstrukcijo. V svojem predavanju, ki so ga izpolnjevale slike, je gospod profesor prikazoval posamezne načine konstrukcij, ki so jih iskali konstrukterji pri teh velikih zgradbah. Značilno je, kako je tehnik gledal tudi na to, da se zgradba sklada z okolico, vendar se mu to vedno ni posrečilo.
Drugi del predavanja je pokazal nekaj novejših zgradb, kjer prevladuje tehnika varenja, prej in tudi še danes v večini je prevladovala konstrukcija z zakovičenjem. Čisto varjene mostove so v manjših obsegih pričeli veliko graditi ravno Belgijci in tudi Poljaki. Na teh mostovih ni nikjer nobene zakovice, nego so vsi deli varjeni. Tudi Holandska ima dosti takih mostov, posebno so se obnesli kot lažje konstrukcije vrtilnih in dvigal-nih mostov. Gospod profesor je pokazal most pri Kalsdorfu v Avstriji, ki je krasna izvedba in jc omenil, da bi nekaj takega odgovarjalo tudi za most pri Javorniku. Povedal Je, da je tehnika varjenja težjih konstrukcij še vedno v začetku. Zakovičenje ima to prednost, da se lahko vedno kontrolira in velikokrat zadostuje udarec na zakovico, da se ugotovi defekt, pri varjenju je to težje. Defektna mesta, ki so začetkom mikrosko-[>ična in se lahko opazijo le z rentgenskimi pripravami, so pogosta. Pri varenju se materijal spremeni in postane drugih svojstev in drugače občutljiv kot ostali del. Varenjp ima torej poleg prednosti, da si prihranimo vrtanje in zakovice, tudi slabe strani. Je pn veliko zgradb, kjer je varenje povsem izpodrinilo zakovičenje in to pri lažjih zgradbah, kjer moramo gledati tudi na iz-
drn*ln« v Celju priredi naAim malAkom t soboto, dne
5. decembra t. 1. v telovadncl v Orlovskem domn (Sa-mowt»n»ka ulica 41 MHdnvtev vc/er 7,(w'et«k ob 5 l»«t>old:ne. Paril« »e oddnJaJ<> v 'Slo vonjev I ■ porirulnltrl.
e Miklavieva prireditev mi otr«*k1 vrtec v <ia-bnrju bo v nedeljo, dne S. decembra ob 1 popoldni' t telovadnici okoliške de&ke narodne Aole. Na sporedu je ljubka Igrica nnAlh malAkov, ilnklimnn<dji> In polje otroAkeg« vrtca. Ni»to pnlbod Miklavža n nijajnlm spremstvom ta obdarovanje olrok. Val prav lakrono vabljeni.
gled (čakalne lope itd.) Čaka pa še varenje veliko študija, tako študija na elektrodah, kot študija materijala.
Za izredno zanimivo predavanje se je gosp. dr. Kralu zahvalil tehniški direktor g. inž. Dostal. Poudaril je važnost in visoko zanimivost snovi, ki jo je podal predavatelj ter izrazil zadovoljstvo, da je g. profesor sprejel povabilo Kil), omenil pa je tudi prednost slovenske univerze, ki ima v svojih predstavnikih tako odlične strokovnjake, da bo lahko vzgojila tehnike z najboljšimi kvalifikacijami.	A. K.
Ptul
Priključitev delov okoliških občin k mestu Ptuju. V izvršitev ukaza kraljevih namestnikov z dne 22. septembra 1906, je banska uprava dravsko banovine odredila naslednje: 1. proračun in finančne odredbe občine Ptuj ostanejo v veljavi do 31. marca 1937. Občinske davščine, ki se pobirajo na ozemlju okoliških občin, ostanejo do omenjenega roka neizpremenjene; sploh se vrši gospodarstvo za to ozemlje do konca tekočega proračunskega leta še v okviru za okoliške občine veljavnih proračunov, davščine se pa odvajajo do omenjenega termina ločeno za mestne in okoliške ol>-fcine; 2. varnostna služba na priključenem ozemlju se bo uredila kasneje. Za enkrat opravljajo lo službo še doslej pristojne orožniške postaje. Mestno j)oglavarstvo Ptuj je prevzelo dne 26. novembra t. 1. na ozemlju upravne občine Breg, ki je k mestu priključen, vse posle v smislu § t*l zakona o mestnih občinah, kakor tudi vse posle obče uprave. Občinska pisarna na Bregu posluje še do 1. decembra t. 1. in se nato ukine. Stranke iz priključenega ozemlja u]>ravne občine Breg naj se od tega dne dalje obračajo naravnost na mestno poglavarstvo v Ptuju. — Prevzem poslov na ozemlju občine Grajena in občine Rogoznica, v kolikor je k mestu Ptuju priključeno, se bode naknadno izvršil.
Miklavž kupuje v Cirilovi.
Ustanovitev nove občine v ptujskem okraju. Za one dele bivše občine Breg, ki niso priključeni k mestu Ptuju, se ustanovi nova občina s sedežem na Zg. Hajdini. Nova občina bo obsegala vasi Dra-žence, Zgornja in Spodnja Hajdina ler ho štela okrog 151)0 prebivalcev. Za to novo občino je Imenovana začasna občinska uprava, ki bo vodilu |>o-sle do volitev.
Begunje pri Cerknici
Danes dopoldne, 1. decembra, pokopavajo pri župni cerkvi sv. Jerneja osemindvajsetletnega mladeniča Jožeta Mevca.
Dosti solz je že videlo to tiho pokopališče, a da bi žalovala skoraj vsa župnija, vsa občina, zlasti pa, da bi tudi v kraški burji utrjenim fantom in možem vroče solze močile lica in jim ihtenje jemalo glas, tega to mimo grobišče menda še ni doživelo. Kdo pa je bil ta rajnik, da je vsem tako hudo za njim? V svojem mladem, a vendar tako globokem življeityu je pokazat, kaj se pravi goreti in živeti za Kristusa, za katoliške vzore. Dasi samouk, saj je hodil samo v domačo ljudsko šolo, je bil po svoji razumnosti in modrosti središče vsemu prosvetnemu in političnemu delu v župniji* Pri njem, ki je bil celih enajst let bolnik in velik trpin, so iskalj in tudi našli sveta in tolažbe vsi, ki so javno delali za krščansko prosveto v župniji. Ob prireditvah v Prosvetnem domu je rad nastopal kot govornik. Kdor ga je slišal, «e je čudil, odkod ta preprosti kmetaki fant zajema tako lepe, globoke misli. Pridno je dopisoval tudi v nai fantoski Jist »Kres«, ki gotovo danes žaluje ob grobu tako iskrenega sotTudnika. Ni hodil v orglarsko šolo, pa se je sam naučil, da je mogel, če je bilo treba, nadomeščati stalno organistko, gospodično učiteljico. Kako radi bi še imeli to dragoceno življenje med namil Pa bodi, kakor je božja voljal Bog ga je pač hotel imeti pri sebi. 2alostnemu očetu, zvestemu cerkveniku sv. Jerneja, ter sestram pa naše prisrčno sožaljel
V boj za naše časopisje! Zahtevajte povsod naš list!
V tihomorshem Babilonu
Kitajski in indski naseljenci
Divji prešiči — zanimivost sedanje lovske sezone,
Španske čete v Časa de Campo pred Madridom.
Na svetu je nekaj mest, ki posebno močno vlečejo nase množice ljudstev od vseh strani. Niso to samo nekatera velika pristanišča, kakršno je na primer francosko pristanišče Marseille, kjer mrgoli tujega ljudstva. Toda kaj je Marseille v primeri 6 pravim Babilonom Šangajem na Kitajskem. Vendar pa tudi kitajski Sangaj še davno ni tisto, kar ie mesto Singapore ob Malaški cesti, kjer so Angleži zadnja desetletja zgradili velikansko pomorsko oporišče, katero varuje njihovo pot r Tihi ocean. To mesto, ki je zgrajeno na otoku, je pravcati steber britanskega svetovnega imperija. Najprvo je bilo to veliko trgovsko mesto, ki pa je zadnja leta zadobilo toliko večjo veljavo in večji obseg. odkaT so ga Angleži začeli tako silovito utrjevati. Tako je semkaj začelo vreti ljudstvo od vseh strani, od severa in juga, od vzhoda in zahoda. Danes šteje to mesto, ki leži prav za prav na malem otoku, že pol milijona prebivalcev. Toda med temi prebivalci se iih je le polovica rodila v mestu, vse drugo se je bilo preselilo na ta mali otok.
Toda naseljenci tega mesta niso v prvi vreti Malaici, kakor bi človek sodil, ampak je največ priseljenih Kitajcev, katerih je danes v mestu že celih 70 odstotkov. Kitajci so namreč tisti narod sveta, ki najrajši potuje in se seli sem ter tja. Ker pa so tako skromni, se lahko naselijo povsod, tudi tam, kjer bi drugače ne moglo živeti nobeno drugo ljudstvo. Razlik med Kitajci pa je seveda silno velika, tako Kitajec iz severnih pokrajin ne razume govora Kitajca z juga. Zato ima angleška vlada velike sitnosti z občevalnim jezikom v svojih kolonijah. K sreči je pevsod v Aziji znana tako rvana »pidginska« angleščina, katera je pomešana • kitajskimi besedami, tako da jo razumejo prebivalci obrežnih me6t, ne razume pa je Anglež.
Za Kitajci je največ Indov, katerih pa je 10 odstotkov. Ti prihajajo iz Južne Indije, kjer so razna narečja najbolj razvita, tako da tudi ti ljudje sami sebe le malo razumejo. Na tretjem mestu so Malajci, ki prihajajo po večini z otokov Sumatra, Java, Borneo, Celebes. Govorica teh ljudi je med seboj bolj podobna, da se morejo vsaj razumeti, kakor se nekako moreta razumeti za silo Slovenec in Hrvat ali Srb.
V tej silni mešanici narodov pa seveda kar izginejo beli ljudje, katerih vsega skupaj ni v Singa-puru niti dva odstotka. Približno toliko je tudi tako zvanih Evrazijcev, to je mešancev, katerih po en prednik je bil Evropec, drugi pa Azijec Po jeziku in plemenu so med vsemi naseljenci najbolj enotni Japonci. Čeprav so Angleži v tem oziru precej natančni, vendar se jim še do danes ni posrečilo, da bi bili ugotovili, odkod vse so njihovi Sin-gapurčani doma.
Uradni jezik je seveda angleški, katerega pa razume le malo prebivalstva. Baje je med azijskimi
Španska rodovinsha imena
španska rodovniška imena, ki se sedaj po časopisih mnogo pišejo, se navadno napačno pišejo v nešpanskih krajih. Vsak Španec ima prav za prav dve rodovinski imeni. Eno ime dobi po očetu, drugo po materi, kar je za nas nekaj nenavadnega. Ti dve imena pa se navadno vezeta z besedico *Y«, kar pomeni po naše »In«. Postavno ime Španca se na primer takole glaisi: Gomez y Gonzales«. Včasih pa Španci napravijo pri svojih imenih tudi kako izjemo. Včasih namreč izpuste veznik »y« ter obe imeni zvežejo s črtico. V inozemstvu pa včasih tudi črtico izpuste ter potem prvo ime imajo za krstno, drugo pa za rodovniško. Ker pa ee včasih krstno ime pri nas rado izpusti, delajo tako tudi pri španskih imenih, kar je potem seveda vse napačno.
Predsednik madridske vlade se na primer piše Largo Cabalero. Largo se je pisal oče, Cabalero pa mati. te bi že hoteli okrajšati, bi morali kvečjemu reči: gospod Largo, nikakor pa ne: gospod Cabalero, ker je očetovo ime bistveno. Pri tej priliki imenujemo tudi ime umrlega španskega pesnika Blasco Lbanez. Nekateri mislijo, da mu je bilo Blaško ime, da se je pa pisal lbanez. V resnici pa se je oče pisal Blasco, mali pa lbanez, zato bi ee kvečjemu smelo reči španski pesnik Blasco. Iz povedanega sledi, da sin more prevzeti polovico očetovega imena. Če pa je bil prednik kakega Španca zelo slaven mož, tedaj ohrani sin celotno očetovo ume.
Vojaški diktator Primo de Rivera je bil sin uglednega generala, ki se je pisal Primo, medtem ko se je očetova mati pisala de Rivera. Diktatorje-va mati pa se je prav za prav pisala Orbaneja. Zato se je diktator s polnim imenom pisal Primo de Rivera y Orbaneja. K temu je prišlo še
očetovo plemiško ime de Estella. Tako so nastala silno dolga španska plemiška imena, ki jih včasih beremo v knjigah, ki pa so v imenih izražena zgodovina španskega naroda.
Matuška pomiloščen
Znani napadalec na železnice, Silvester Matuška, ki je s svojimi dinamitnimi napadi povzročil pred leti več železniških nesreč, posebno pa ono v Bia Torbagy na Madžarskem, je bil leta 1935 od madžarskega sodišča obsojen na smrt. Ker pa je bil že poprej od avstrijskega sodišča zaradi napadov na avstrijske železnice obsojen na dosmrtno ječo, ker v Avstriji takrat še ni bilo smrtne kazni, in je bil pozneje izročen Madžarom, da ga še oni sodijo, ga Madžari na podlagi medsebojne pogodbe sedaj ne smejo usmrtiti. Zato so ga sedaj tudi Madžari pomilo.stili na dosmrtno ječo. Na podlagi sklenjenega meddržavnega sporazuma iz leta 1931 je leta 1935 avstrijsko sodišče Matuška izročilo Madžarom samo s tem pogojem, da ga ne smejo usmrtiti.
»Tako je pač življenje! Ljudje, katerim pišem sedaj sožalno pismo, bodo podedovali cel milijon. Zato sedaj res ne vem, ali bi jim izrek«1 sož&lje ali pa bi jim čestital.«
Ječar jetniku: »Kje bi torej radi bili zaposleni, ali pri Čevljih, pri igračah ali pri izdelovanju papirnatih vrečic?«
Jetnik: »Najrajši bi kot agent razpečaval vaše izdelke po deželi.«
V četrtek, 30. novembra 1876.
Domače novice.
(Veleč, knez in škof dr. Pogačar) so se danes odpeljali v Gorico na godovanje prevzvišenega kneza in nadškofa dr. Andreja Golmajerja. Nazaj grede bodo baje obiskali tudi škofa tržaškega, mil. g. Jurija Dobrila.
(Sledeče vstanove) se bodo pri mestnem magistratu oddajale: 1. Janez Bernardini-jeva s 60 gld, 2. Junij Thalmeier-jeva z 61 gld., 3. Jožef Jakob Schilling-ova s 63 gld., 4. Hans Jošt Weber-jeva z 79 gld. Te vstanove so za revne hčere mestjanov, ki so se letos omožile. 5. Janez Nikolaj Krašovic-eva vsitanova s 63 gld. za revnega kmeta iz fare ev. Petra. 6. Jakob Anton Francoi-jeva s 40 gld. za revno meščansko dekle, ki se hoče omožiti. 7. Jožef Feliks Synovo z 48 gld. 30 kr. za dve revni dekleti. 8. Janez Kovač-eva s 151 gld. 20 kr. za 4 v Ljubljani živeče očete ali vdovce, ki imajo več nepreskrbljenih otrok. 9. Vstanova nekega dobrotnika 6 50 gld. 40 kr. za posla, ki je zvesto služil, pa ne more več delati. Prosilci naj pmošnje svoje in sicer 1., 2., 3., 4. in 6. s kolekom za 50 kr. oddajo do 15. dec. t. 1. pri mestnem magistratu.
Kralj kanonov — Vazilij Zaharov, po rodu Grk, je umrl v Monte Carlu, star 87 let. Bil je največji evropski liferant orožja.
Vojaška smrt v zasedi
fz Indije poročajo, da je angleški vojaški oddelek v Vaziristanu padel v zasedo svojih sovražnikov ter je bilo pri tem ubitih 14 indskih vojakov ter 9 angleških, 66 pa ranjeniih. Poznejše poročilo od 26. t. m. pa pravi: V nekem boju v dolini Kaizo sta bila včeraj ubita dva britanska častnika ter 15 indskih patruljerjev, 2 britska vojaka in 70 indskih vojakov pa je bilo ranjenih. Uradni Reuterjev urad k temu kratkemu poročilu dodaje še sledeče:
Med plemenoma Kaizora in Kel v Varizistanu so se začeli nemiri ter notranji prepiri in spori. Zato je vlada poslala tja vojaške oddelke, pa ne zato, da bi koga kaznovali. Toda krvavi odpor nekaterih članov teh plemen je bil docela nepričakovan. Bojevite člane plemen so po krvavem boju pozneje s pomočjo letal vrgli nazaj. Britanski vojaški oddelki so le poskušali demonstrativen pohod, da bi s tem podprli tiste dele plemen, ki so bili vladi zvesti ter tako pregnati nekega fakirja, ki se je zatekel tja in ki je zoper vlado bujskal.
prebivalci Singapura vendar le ena desetina ljudi, ki znajo angleško pisati in brati. Sicer se pa Ev-ropcem ni treba mnogo ukvarjati z domačini, na drugi strani pa se azijska ljudstva sama Lzogibijejo Evropcev ter se bolj drže svojih ožjih rojakov. Singapore je edino mesto na svetu, kjer Kitajci in Indi v takih množicah skupaj stanujejo sicer se drugod ne srečujejo v takih množicah.
Zato pa je zanimivo gledati, kakšni so v svo-ph domačih razmerah kitajski indijski izseljeni delavci.
Tisti mnogi tisoči Kitajcev, ki so se preselili ua polotok Malako iz južnega Kitaja, so vzeli s seboj svoje žene in svoje otroke. Kamor pa se Kitajec naseli, tam hoče tudi ostati, imeti tam svojo družino, se množiti ter še druge svoje rojake vabiti za seboj. Edina želja, ki mu morda zaradi kitajske domovine še ostane, je pač ta, da bi bile njegove kosti po smrti pokopane na Kitajskem. Mnogo ladij, ki kdo ve odkod vozijo proti Kitajski, nosijo 6 seboj krste s kostmi v tujim umrlih Kitajcev. Kitajec, ki se v tujini z isto naravno silo razmnožuje kakor doma, sili na vsa obrežja Tihega oceana.
Indski delavec pa je čisto drugačen. Indec se bo redkokdaj izselil z namenom, da bi se za stalno naselil kje daleč od svoje indijske domovine. Indski delavec se navadno da nadeti za več ali manj časa kot delavec v kavčukovih nasadih. Kljub silno napornemu delu ima še vedno boljše življenje kakor pa doma. Ko pa poteče njegova pogodba, se vesel vrne v domovino Indijo. Tam ga že čaka njegova družina in pa večji del njegovega zasluženega denarja. Pogodba je namreč tako narejena, kar se zdi pametno, da delavec zunaj v Malaki ne dobi izplačanega vsega zaslužka, ampak mu večino izplačajo šele doma.
Ruski tank, ki so ga marokanski vojaki zaplenili pri Torrejonu.
Siamskih dvojčkov ni več
Iz New Yorka poročajo, da je tamkaj tragično umrl eden izmed Siamskih dvojčkov, ki se pišeta Godino. Lucij Godino je nenadno umrl. Pobrala ga je nagla pljučnica. Ker je bil Lucij bolan, je moral seveda tudi njegov brat, ki je bil z njim zraščen, ležati v postelji. Bratu je ime Simplioij.
Dvojček Lucij je preteklo sredo v svoji hudi bolezni izgubil zavesi, ko ravno ni bilo v sobi nobene strežne osebe. Simplicij je takoj začel kričati na pomoč. Ko je pritekla sestra strežnica, da bi povprašala, kaj je, je bilo že prepozno, ker je bil Lucij že mrtev. Sedaj pa je biio treba itd takoj na delo, da so rešili še dvojčka Simplicija, ki je bil 6icer čisto zdrav, vendar je bil zraščen s evojim umrlim bratom ter bi bil moral prej ali slej tudi prav gotovo umreti, ako bi ga naglo ne rešili od mrtvega brata. Zdravnikom se sicer ni zdelo prav verjetno, da bi se jim ta operacija posrečila, vendar so morali poskusiti to operacijo, sicer bi bil Simplicij kmalu mrtev. Eno uro so morali pripravljati nenavadno operacijo, nakar so izvršili prvo operacijo, ki je trajala tri četrt ure. Tako se je v prvi operaciji zdravnikom posrečilo, da so živega dvojčka Simplicija odrezali od mrtvega brata Lucija. Ta operacija pa Simplicija ni prav nič bolela, ker so zdravniki rezali Ie dele mrtvega trupla.
Drugačna pa je bila druga operacija, ki je trajala celi dve uri. Kakor znano, sta imela Lucij in Simplicij nekaj udov skupnih. Ker sta imela sku-
Ipen tudi zelo važen ud, so morali zdravniki poskrbeti, da bo ta ud Simplicij dobil nadomeščen. To se je zdravnikom sicer posrečilo, vendar pa ni gotovo, kakšen bo uspeh. Nihče namreč še ne ve, ali bo Simplicij to operacijo prestal. Ako pa se zgodi, ! da bi Simplicij tako operacijo res prestal, bo to za zdravniško vedo velike važnosti, ker se doslej š« ' nidar ni posrečilo, da bi bili zdravniki mogli z operacijo ločiti dva tako stara zraščena dvojčka, kakor sta bila dvojčka Godino.
General Frf-nco je izdal nove znamke španske bele vlade.
Pri brivcu: »Ali si želite dati ostriči lase, gospod?«
»Da! Ali pa imate še vedno tiste škarje, s katerimi ste me zadnjič ostrigli?«
»Seveda!«
»No, me pa poprej uarkotizirajte!«
Klavirski koncert V. Svihlikove
Niso pogoltna rojstva tako oblagodarjenih umetnikov, kot je mlada češka pianistka Viktorija Švihlikova, ki je te dni ob svojem povratku iz Sofije priredila svoj koncert tudi v naši prestolnici. Pianistko označuje v tej njeni mladostni dobi po eni strani še predvsem izredna prirojena daro-vitost, po drugi strani pa natančna in vestna iz-šotanost. Tako je na ugodni podlagi prve prednosti dobila druga popolno veljavo in poinenja vsaj zaenkrat še njena igra odsev umetniške podobe mojstra, od katerega je pianistka prejela izredno tehnično popolnost igre in zrelo vsebinsko pojmovanje umetnin. Vso to je zaenkrat pravšna vrednota, ki bo pa v bodočem razvoju zorela ▼ popolno umetnost, zavisno od notranje rasti umetnice same, ki bo iz navznoter obrnjenega razvoja našla tudi sama spoj z vsebino umetnin in jim dala samosvoj izraz v prednašanju. Sedaj pa je posebna odlika njene igre prefinjeno tonsko oblikovanje, ki posreduje silno plastične predstave posameznih umetnin, tako v vezavi tonskih zaporedij in vzporedij v jasna, med seboj prav odtehtana razmerja, kar ima še posebno vrednost spričo zelo smiselnega izvabljanja tonov, ki daje tem tonom posebno pristno klavirsko označeno lepoto; enako pa vlada v tem podajanju prava umetniška zakonitost z ozirom na hitrost in jakost tonskih vtisov, g čemer je še trdneje podprta jasnost celotnega vtisa. V pogledu vsebinske izraznosti so najbolj prepričale umetnine, ki so bogate na cuvstvenosti, ki pa istočasno upoštevajo čisto lepoto tonov samih in njih prozorne povezanosti.
V ostalem je bil spored nekam neenoten; povezal je v sebi glasbene umetnine raznih stilnih smeri, pač zato, da se je pianistka lažjo predstavila v svoji vsestranski izveibanosti — najbrže je v teh delih zajet tudi njen vzgojni študij in ao ji umetnine prešle že toliko bolj v kri. Prednost pa je bila v tem, da je bilo dano spoznati njeno izrazno sposobnost z različnih strani: V Bachovi po Busoniju predelani >Chaconni< smisel za arhitoK-toniko, v Novakovi »Sonati eroicic moč dramatičnega oblikovanja, v Chopinovem »Kondojuc, v »Nocturnu« in v »etudah« sposobnost doživljanja tonov s posebnim ozirom na klavirsko umetnost in možnost posredovanja le svojstvene lepote; v Debussyjevih »Estampes <je stopila v ospredje zlasti koloristika, dočim je iz Lisztove »parafra-ze« na motive Verdijevega »Kigoletla« nekam ko-ketno gledala sposobnost hriljiranja s klavirsko igro. — Celotna izvedba je pričala, da je umetnica po rojstvu posvečena v glasbeno umetnost, da pa se nahaja tudi na trdni poti razvoja proti največji reproduklivni umetniški sposobnosti.
Mala dvorana Filharmonične družbe je bila polno zasedena in obiskovalci so umetnici nakla-njali navdušeno priznanje.	V. U.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljanl
Našemu dijaštvn — obojega spola — najprimernejše darilo je nedvomno knjiga: »LUČ Z GORA« — Iz življenja mladega fanta. Po Fr. Wei-serju poslovenil Joža Jagodic. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1982. Str. 131. Cena broš. knjigi je 15 Din, vez. v celo platno 22 Din. — Zlata knjiga, ki bi morala priti v roke res prav slehernemu mlademu fantu — pa najsi bo še gimnazijec ali akademik. Samo kdor je sam preživel dijaška leta, bo vedel, kolikim nevarnostim in pastem so izpostavljena mlada neizkušena in nepokvarjena srca in kako ravno v teh letih potrebujejo poštenega prijatelja in trdne opore. In prav takale knjiga je dozorevajočemu dijaku najboljši prijatelj in najtrdnejša opora. Vsa zgodba se razvija naravno, brez dolgoveznih moralizovanj in vsiljivega pobožnjaštva — zato bo mladina knjigo prebrala v dušku in z največjim zanimanjem. Naj bi ne bilo očeta ali matere, ki ima sina ali hčerko v šolah, da bi mu ne dala v roke te zlate knjige.
Šport
Smučarski pomenhi za
Nam smučarjem je pozna jesen neskončno dolga; vlažna je in meglena ter iz dneva v dan bolj pusta. Nestrpno pričakujemo jasnih dni, da si pregibljemo na toplem soncu okorele ude, še večja radost nam razgiba Brca pogled na bele gore, kadar zažarijo v divnih oblikah povsodi zasnežene. Neizmerno hrepenenje po soncu in snegu, po prostosti v divni zimski prirodi postaja resuica; tedaj se spomnimo tudi naših smuči, ki ležijo zaprašene in še od lani povezane nekje na podstrešju. Kot filmski trak, tako se vrstijo v spominu dogodki prejšnjih zim, iz življenja na smučeh, na težke smučarske ture, na sonce, na družbo. Srebrno čiste jutranje zarje, dnevi polni sonca in divjega smuka ter večeri ožarjoni po prečudni harmoniji prelestnih barv, nas sj>ominjajo na življenje, ki ponovno prihaja, ki se vrača stalno vsako leto, pa ga vendar tako nestrpno pričakujemo. Vedno lepe, vedno bujne v spominih so take smučarske zgodbice, in mnogo, mnogo bolj divne in prisrčne so potem, ko jih preživljamo v spominih. Zato hitijo želje tja v višave, preko snežnih vrhov, vse tja do zadnjih pogledov na zasneženi Triglav.
Tudi ti tovariš, ki še oklevaš ali pa s nezaupanjem motriš naše početje, lahko prav z uspehom poskušiš z nami. Vse to boš dosegel in užival v naravi, ter se z nami veselil ter brezskrbne prostosti na toplem zimskem soncu. Nihče se ne bo spodtaknil ob tvoje prve pike, pač pa ti bomo to-variško pomagali, da pridefi iz povojev. Tudi prestar nisi nikoli, našel boš sebi primerno družbo in prostor pod Katarino, kjer boš v veselju ln zadovoljstvu preživel lepe solnčne nedelje. Sicer ti bo pa itak vedno žal, da si prepozno začel z smučanjem ter tako zamudil toliko prijetnih tre-notkov.
Predvsem je začetnika potrebna trdna volja In veselje do smučanja. Mnogokrat ustvarja razpoloženje do smučanja tudi družba. Prijatelji in znanci ti pomagajo z nasveti pri nakupu, pa tudi pri prvih pikah. Društva in klubi prirejajo tečaje, kjer se z lahkoto naučiš te umetnosti V divnih predelih naših planin v zimskem času so oskrbovani hoteli, planinski domovi in koče.
Take smučarske tečaje za začetnike in tudi za napredne smučarje prireja Slovensko planinsko društvo v svojih postojankah. V Domu na Kotlini ie stalna smučarska šola, v hotelu Sv. Janeza ob Boh. jezeru se vrši za božične praznike smučarski tečaj za začetnike in manj izvežbane smučarje, v koči pri Triglavskih jezerih ae bo vršil ob dovoljni udeležbi tečaj za smuške krmarje.
V smučarskih tečajih se začetnik i lahkoto in skoraj brez večjega truda priuči predvsem pravilno drži na smučeh ter pravilnemu izvajanju smučarskih likov.
Smučar, ki se uči sam smučati rabi za učenje mnogo več časa in napora, kar je tudi združeno z nejevoljo radi neuspeha. Vseh teh brig pa ni, če se začetnik zaupa rtrokovno izvežbanemu smučarskemu učitelju, ki takega smučarskega dojenčka v 7 do 10 dneh nauči smučanja ter vseh drugih stvari, ki spadajo k smučanja. Stroški, ki so zvezani s takim strokovnim smučarskim poukom so malenkostni, v primeru z dolgotrajnim, dostikrat brezplodnim samostojnim učenjem.
Mnogo je pri nas prilik, da se naučimo dobro smučati. Odlična kvaliteta smučarskih učiteljev, divna smučarska vežbališča, sijajno oskrbovani hoteli in planinske postojanke so ugodnost, ki mnogo pripomorejo k dobremu uspehu, da ne omenjam veselega razpoloženja, ki vlada v taki družbi.
Inž. A. St
Nekaj o svetlobni reklami
Menda ni poslovnega človeka, ki bi odrekal reklami velevažen pomen za razvoj trgovskega podjetja. 0 tem smo si vsi na jasnem; Če obstoji vendar kak dvom, potem samo o načinu izvedbe reklame, o pravijno ali nepravilno nameščenem reklamnem objektu. Priznati moramo, da se pri nas vprav v tem pravcu mnogo greši, da amo v pogledu moderne, estetske reklame še daleč za naprednim podjetniškem duhu inozemstva. To velja posebno za Ljubljano in Maribor, manj za Za greb in Belgrad.
Ako potujete po večjih inozemskih mestih, vam posebno v večernih urah zastaja pogled na krasnih svetlobnih efektih na pročeljih in strehah trgovskih in drugih javnih poslopjih. Korake nevede usmerite do mest, ki se ponašajo z diskretnimi svetlobnimi žarki, linijami, risbami in občudujete ne samo te svetlobne naprave, temveč tudi v izložbah razstavljene predmete, lepo urejene javne lokale. Nekaj naravnega je, da ne ostane samo pri tem občudovanju, nego da vas ta mikavnost popelje tudi v lokal ali trgovino in da brez priporočila zadovoljite svojim željam po nakupu blaga ali obisku lokalov ravno na onih mestih, kjer se je oko razveselilo ob svetlobni reklami. To svetlobno reklamo v kričečih in diskretnih barvah poznamo pod imenom' NEONSKE CEVI, ki slone na že davno znanem električnem pojavu ža-renja plemenitih plinov med dvema elektrodama v evakuiranih ceveh, ki se je prvič odkril znanstvenemu svetu pod imenom »Geisslerjevih cevi«. Splošno so se pa Neonske cevi udomačile šele po vojni, ko se je tehniki posrečilo, jih lako izpopolniti, da so popolnoma zanesljivo užigale, mirno svetile, dovolj dolgo gorele in čini manj električne energije potrošile.
Zadnjih deset let pa je Neonska reklamna svetloba splošno zagospodarila v inozemstvu po vsem poslovnem trgu, in si danes velemesta ali večjih podjetij v provinci brez te svetlobne reklame, ki je zunanji vidni znak moderno reklame, prdstavljati ne moremo. Zato je pa vsekakor na mestu, da spregovorimo o tem modernem reklamnem sredstvu in da naše trgovstvo, obrtništvo in posestnike javnih lokalov zainteresiramo za to učinkovito in najbolj ekonomično reklamo. Priporočamo pa tudi našim arhitektom in cerkvenim krogom, da se zanimajo za to okrasno-svetlobno sredstvo, ki je naravnost ustvarjeno za okras ve-stibulov, dvoran, prehodov, za obrobljenje slik in oltarnih delov, ker noben drug svetlobni sistem ne nudi v raznih barvah tako izredno lepega in diskretnega, difuznega svetlobnega učinka, kakor »Neon-ska cev«
»Neonske cevi« uporabljamo pri zunanji reklami napisov v rdeči, modri in zeleni barvi, ker uplivajo le barve na oko najbolj učinkovito in so od daleč vidne ter posamezne konture dobro razločljive. V notranjosti lokalov, zn obrobljenje fasad, sten, stropov, vhodov, slik in kipcev pa se poslužujemo bolj diskretnih in nevtralnih barv, ker blažje uplivajo na naš vid in ker je njih svetlobna jakost na enoto dolžine cev! večja. Ne Blede na različnost barv pa je potrošnja električne
energije skoro pri vseh enaka in znaša na 1 m dolžine pri »Neonskih cevi« od ca 20 mm premera približno 25 valov. Ce bi hoteli obrobiti isto dolžino, n. pr. sliko, in jo razsvetliti z navadnimi žarnicami, bi morali namestiti vsaj 8 žarnic po 15 valov, kar bi dalo skupaj ca 120 vatov. Plačali bi torej za porabljeno električno strujo skoraj petkrat toliko, a vkljub temu ne bi imele tistega enakomernega svetlobnega efekta, ki je po celi dolžini brez presledkov enak, nego le svetlobo od točke do točke, to je od žarnice do žarnice.
Pri zunanjih napisih n. pr. ob fasadah stavb ali na visokih strehah je razlika v ekonomičnosti še mnogo večja. Kdečo svetlobo na transparentih moremo doseči le s pomočjo rdečih šip, za katerimi gore navadne žarnice. Te šipe pa same požirajo mnogo svetlobne enegije, ki ie za reklamni efekt izgubljen. Ce bi hoteli dosefi približno isti efekt s transparentom, n. pr. pri napisu Philips-Radio (na strehi hotela Slon v Ljubljani), bi porabili v žarnicah najmanj 10-krat več električne energije.
Ne smemo seveda zamolSatl, da so investicije za namestitev Neonske naprave mnogo večje nego pri transparentnih napravah. Ampak ti investicijski stroški se krijejo najdlje v dveh letih gorenja s prihranki na izdatkih za porabljeni električni tok. Zato bo vsak dober gospodarstvenik računal v prvi vrsti s trajnimi obratnimi stroški in ne z imaginarnimi izdatki enkratne investicije.
Vsi želimo, da naša mesta, predvsem pa Ljubljana, dobe čimprej bdlj velemesten izraz. Ni pa sredstva, ki bi k temu bolj pripomoglo, kakor ravno splošna uporaba »Neonskih« reklam, ki cele ulice oživi, arhitektonsko okrasi nočno sliko mesta in privablja občinstvo na ona mesta, ki se odlikujejo že po svoji zunanjosti. Ali ni vsakemu Ljubljančana, ki je hodil mimo prenovljene palače Union, padlo v oči, kako mrtva in mračna je cela ta stavba brez vsakega svetlobnega okrasa? Čudim He, da ene najlepših ljubljanskih slavb niso poživili z Neonskim napisom in Neonskimi konturami, s katerimi bi zunanjost hotela izredno pridobila. Zakaj si naš starodavni grad ne omisli svetlobne »Neonske« konture, zakaj se naš nebotičnik že od daleč ne napravi privlačen z Neonskimi obrobnimi linijami, kar bi tujce še mnogo bolj privabljalo na obisk našega mesta in naših zanimivosti. Tako pa so vse te lepe stavbe temne, mrzle, brez življenja. Cas je, da v tem pogledu zamujeno popravimo in se splošno poslu-žimo modernega reklamnega sredstva, ki 'iam je v »Neonskih ceveh« na razpolago. Posebno pa je dolžnost naših arhitektov, dn opozore vse naše prizadete kroge, da nimamo samo žarnic za svetlobne efekte, ki pa pridejo v upoštev predvsem samo za razsvetljenje prostorov, kjer se obratuje, čila in izvršuje dela, katera moramo na ene.n mestu močneje osvetliti — nego, da imamo v »Neonskih ceveh-t sredstvo moderne in brezprimerno lepe, splošne okrasne razsvetljave, ki se morn pri nas udomačiti, če hočemo, da bomo ludi v tem pogledu sovrstniki modernega razvoja mest.
Predvidoma se vrSi lak tečaj v Bohinju pri Sv. Janezu v Domu na Komni in pri Triglavskih jezerih.
V divnem gorskem kotičku pri Sv. Janezu ob Boh. jezeru se vrši za Božič smučarski tečaj za začetnike in manj izvežbane smučarje. Idilično prisrčen je Sv. Janez s svojo okolico oh jezeru, obkrožen od strmih gora. Vsa smuška vežbališča v okolici Sv. Janeza nudijo divne poglede na zasnežene vrhove ter na jezero. V tej očarljivi okolici bo našel vsak prijetno družbo ter razigrano božično razpolženje največ razvedrila pa na smučeh.
Na Triglavskih jezerih v osrčju naših pranin in v centru najlepšega smučarskega izhodišča za drzne podvige na strme vrhove se vrši smučarski-krmarski tečaj za izvežbane smučarje, ki obvladajo brezhibno loke in zavore. Udeleženci tega tečaja se bod vežbali v samostojnemu vodRtvu na smučarskih turah in pa v tehniki smučanja n« strminah.
Na Komni v novem domu (1520 m) je stalna smučarska šola. Moderna nova planinska stavba bo zadovoljila tudi razvajenega smučarja, ker nudi vso udobnost Položno hribovit svet prostrane Kotline nudi smučarju nebroj lahkih in težjih izletov v najbližjo okolico, začetnikom pa položna smučarska vežbališča. Prekrasen je pogled iz Doma na Bohinjsko jezero in na venec gora, ki ga obdajajo. Do Doma vodi složna pot
Vsak bo torej našel za Božič sebi primemo zatočišče, kjerkoli, povsod bo našel prisrčnega razvedrila, mnogo, morda največ lepega, pa nudi Bohinj s svojo edinstveno zimsko oltoliro in vsak se bo vrnil srečen pa z upanjem, da se čimproje zopet vrne.
Današnje podzvezne tekme
Za današnji podzvezin dan je na sporedu devet tekem. V Ljubljani igrata
LJUBLJANA : 2E1J5ZNICAR
na igrišču Primorja, pričetek ob 11.30. Letos sta se samo enkrat srečala r prvenstvu, bilo je to spomladi v Mariboru, ko je tekma ostala z 1:1 neodločena. V prijateljski tekmi v Ljubljani so Mariborčani tesno podlegli s 3:4. Medtom pa je preteklo že mnogo vode in se je tudi marsikaj spremenilo. Železničar si je v svojem prvenstvu položaj zelo učvrstil in ostal na prvem mestu. Ljubljana pa je v ligi doživljaja zelo spremenljivo usodo. Med Mariborčani Be je udomačilo prepričanje, da so ljubljanskemu nogometu že povsem kos, pa da vidimo! Predtokmo igrajo juniorjL
HARIB0B : RAPID
igrata na Rapidovem igrišču. že zgodovinska riva-liteta vlada med njima, katere ostrost se je sicer r zadnjih časih neicoliko okrhala. pa vendar jima gre še vedno za presti! V prvenstveni tekmi le Rapid podlegel i 1:3, morda mu bo sedaj uspelo takratni poraz malo popraviti.
OSTALI SPORED
Je Se: v Kranju igra Korotan proti reprezentanci ljubljanskih prvorazrednih klubov; na Jesenicah nastopita domača rivala Brastvo : Kovinar; v Celju se bodo potrudili reprezentanti celjskih klubov proti moštvu SK Celja; Ptujčani imajo domaČ spored Ptuj : Drava; prav tako čakovčani ČSK : Gra-djanski; trboveljski Amater pa ima priliko, da svojo prvorazredno«! dokaže v borbi z enajstorioo oslalih trboveljskih klubov.
Tek osvoboj enia
1. decembra 1928 je jugoslovanski Maribor svečano praznoval 10 letnico zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev pod slavnim že zlom Karadjor-djevičev. Da je tudi športnikom bila dana možnost sodelovati na proslavi, je Prvi slovenski športni klub Maribor na predlog tedanjega odbornika g. Danila Valitarja skicnil prirediti ta dan propagandni tek lahko-atletov skozi ulice Maribora. Znam narodni delavec in organizator, trgovec Miho Vah-tar pa ie ob tej priliki naklonil Klubu za zmagovalca teka lep |>rehodni pokal v spomin na svojega brata Toneta Vahtar, ki je žrtvoval svoje življenje na oltar domovine v bojih za osvoboditev Koroške. Tudi letos je blagovolil počastiti prireditev s svojim pokroviteljstvom komandant mesta g. bri-gadni general Milutin V. Milenkovič. Tekmovalna proga je bila izbrana po glavnih ulicah Maribora. Skupna dolžine proge je znašala ca. 2200 m. Vsled ozke in neprimerne Gosposke ulice in mnogih ovir na isti (številni gledalci, avtomobili ki slično) pa se je na zahtevo politične oblasti proga izpremenila v toliko, da se je 6tart prenesel na Koroščevo ulico pred igrišče ISSK Maribor, cilj pa na Trg Svobode. I'roga je bila na ta način skrajšana na ca. 1810 m.
Zanimiv je pregled zmagovalcev in doseženih časov pri dosedanjih tekmovanjih:
1928: tekmovalcev U. 1. Podpečan (SK Železničar), Maribor) v časti 8 min. 4 sek. 2. Lah (ISS Maribor) 8.20. 3. Konič (ISS Maribor) 8.24.
1929: tekmovalcev 16. 1. Podpečan (SK Železničar) 6.43, 2. Kumer (Ilirija, Ljubljana) 7.04.3, 3. Rak (Sokol, Maribor) 7.07.
1930 tekmovalcev 28. 1. Herif (SK Železničar) 7.02, 2. Rak (Sokol, Maribor) 7.02.4, 3. Kumer (SK Marathon, Zagreb) 7.03.
1911: tekmovalcev 5*. 1. Grmoviek (SS Maraton, Maribor) 5.45, 2. Podpečan (SK Železni čar) 5.50.t, 3. Strnad (SK Svoboda, Maribor) 6.01. To leto se je tokla prvič krajša proga.
1972: tekmovalcev 27. i. Grmovšek (SK Maraton. Maribor) 5.46.7, 2. Straub (SK Železničar) 5.53, 3. Podpečan (SK Železničar) 5.56.
1977- tekmovalcev 40. I. Krevs (AS Primor-je, Ljubljana) 5.47, 2. Grmovšok (.SSK Maraton) 5.48.2, 3 Gaberšek (ASK Primorje) 5.51 i
1934: tekmovalcev 29. t. Grmovše.k (SSK Maraton) 5.44.7. 2. Podpečan (SS Železničar) 5.49, 3. Drevonšck (SK Svoboda, Maribor) 5.55.
1975: tekmovalcev: 1. Flas (SK Maralhon, Zagreb) 5.4R4, 2 Gtmovšek (SSK Maraton, Maribor) 5.49.2, 7. Kanglcr (SK Železničar) 6.02.
Iz gornjih rezultatov je razvidno, da »ta največja konkurenta za pridobitev pokala v stalno posest izvrstna tekača Grmovše.k (SSK Maraton, Maribor) in Podpečan (SK Želc/mičar, Maribor).
Letos je /a tek izredno znnimnnje. Prijavili so se poleg zastopnikov mariborskih klubov. Sokolov in di jakov tudi tekači Marathono in Con-
cnrdijc iz Zagreba in Slavijf It Varafdina. Pri-
čakovati pa je tndi prijave u: Ljubljane, Celja, Ptuja in Murske Sobote ter bo letošnji tek izkazal nedvomno rekordno udeležilo
Zamisel ISSK Maribor, ki j« pionir lahke atletike v Mariboru da manifestira jugoslovansko idejo v športno prireditev na narodni praznik 1. december je bila izredno posrečena.
Maši smučarji povabljeni v Ponte di Ledno!
Italijani prirede 21. januarja v Ponte di Legno na njihovi veliki skakalnici, ki je tudi za preko 100 m »mednarodno predvajanje skokov«, kakor ga oni imenujejo. Žele dobiti ca 10 skakafev, ki bi bili sposobni za take skakalnice in so povabili tudi naše fante, da bi prišli. To predvajanje se vrši na dan, ko zboruje v Ponte di Legno italijanska smučarska zvezal Obenem so povabili tudi FIS-o, da pošlje svojega delegata na to prireditev! Značilno dovolj z ozirom na stališče, ki ga je FIS-a zavzela do Planice in velikih skokov sploh.
Nova velika skakalnica v Sestriere«!
Znana italijanska firma je zgradila v Sestriere dve skakalnici, eno za 50, drugo za 115 m. Kakor poroča »ZOrieher Šport« sta bili te dni obe skakalnici dograjeni. To je tedaj že druga skakalnica v Italiji za preko 100 m. .
Tudi Italijani gradijo mamutske skakalnic«.
Kakor poročajo, namerava neka italijanska avtomobilska firma zgraditi v znanem italijanskem zimskem letovišču Sestrieres smuško skakalnic«, ki bo nesla 115 m. Očividno hočejo našo Planico v svetu malo zapostaviti. Pa jim najbrže ne bo uspelo
ASK Primorje (lahkoafletska sekcija). Za nastop na »Teku zedinjenja« v torek 1. decembra ob 11.30 dopoldne, start in cilj pred Narodnim domom, so določeni naslednji atleti: Narednika Grad in Miklavčič, podnarednika BulatoviČ in Pa-vičevič. Hlebce, Pučko Vinko, Plree Lado, Jordan Marjan, Keržič Stane, Kočar Andrej, Nabernik Anton, Renčelj Milojko, Srakar Drago, 1'olokar Janez. Oblak Janko. OSabnik Maks, Tavčar Slavo, Berlaj Josip, Iglič Tone, Krevs Ive, Krpan Milan. Pere Stane, Srakar Ivan, Czurda liugon, DJinovski Vo-lislav, Goršek Emil, Kranje Ivan, Ogrin Miran. Pogačnik Jože, Skušek Marjan, Žorga Aleš, Srakar Frane. Vsi imenovani atleti se morajo javiti tehničnemu vodji sekcije g. Sancinu v siačilnici, arena Narodnega doma. vhod iz Bleiweisove ceste, najkasneje ob 10.80. Prinesti morajo ■ seboj vso opremo, trening dres. pulover in copate, oziroma v kolikor nimajo slednjih, jih morajo preskrbeti sami. Ako želi še kateri atlet nastopiti, naj se javi istotam! Nastop je za vse imenovane obvezen! — Pozivajo se istotako vsi gg. zverini sodniki, ki so klubovi člani, določeni kontrolni sodniki in reditelji, kakor tudi vse ostalo aktivno Članstvo, da se v svrho sodelovanja javijo najpozneje ob i0.30 v areni Narodnega doma vrhovnemu Bodniku gosp. Windischul
Drsališče Ilirije pod Cektnovim gradom je % današnjim dnem gostom na razpolago. Predpro-daja sezijskih vstopnic se vrši dnevno od 18. do 15. pri drsaliiki blagajni. Napisi ia informacije o stanju leda ao izobešeni v kavarnah »Slon«, »Evropa t, »Majcen«, »Tabor« in »Miklič«.
Osrednje draštvo SPD be priredil« smučarske tečaj« pri hotelu »Sv. Janez« oh Boh. jezeru, v Domu na Komni in v koči pri Triglavskih jezerih. Pri Sv. Janezu ae bo vršil smuški tečaj o Božiča za začetnike in manj Izvežbane smučarje. Številna smuška vežbališča v okolici Sv. Janeza nudijo krasne poglede na zasnežene gorske vrhove in na tiho jezero; v tem okolju bo našel vsakdo prijetno družbo ter prijetno božično razpoloženje, največ razvedrila pa na smučeh. — V npvem Domu na Komni se vrši od 1. decembra dalje stalna smučarska šola. Moderna nova planinska stavba bo zadovoljila tudi razvajenega smučarja, ker nudi vse udobnosti. Položni hriboviti svet prostrane Komne nudi smučarju lahke in težje izlete v najbližjo okolico, smučarjem začetnikom za položna smučarska vežbališča. Iz Doma na Komnt je edinstven razgled na Bohinjsko jezero in na venec belih planin. Kri Triglavskih jezerih v osrčju naših planin ter v središču visokogorskega smučanja se bo vršil za Božič smučarski — krmarski lečaj za izvežbano smučarje, ki brezhibno obvladajo loke in zavore. Udeleženci tega tečaja se bodo vežbali v samostojnem vodstvu na smučarskih turnh in v tehniki smučanja na strminah. Vsak bo torej našel za Božič Rebi primerno zatočišče, povsodi dovolj razvedrila. Prijave za vse tri gori navedene smučarske tečaje sprejema pisarna SPD v Ljubljani. — Pripominjamo, da so v višinah nad 10(K)m krasni součni dnevi.
P»«rm loMkoattM»Jtim klubom Drnvtki banoviiw. AH K IMmorJe lunt pnx«lilelj <Taka Zoluujoi.J a< tUtvI-iu> pa/dva vm lahkoitintnke klub« v r>r<*VHkl banovini, d« m • Ahn večjimi iUrvHom Wmwv*lcffv nriolflie aport-nonjiMnnMn« manifmtackja: »Tek Zecldnj .nja« v torek 1. decembra ob 11.Ju, kakor tudi nvetan« ranUtlrtv« iimitcovnilcera ob 1*J0 v dvorani hotela Metropol (M tkivo I Maf.llntle* z.«, vn« t«kmnv*W j« t arail rorVcnjr« doma. vhod la Bledvetner« cente I
JASO. Pum«*, t torek 1. deemnbra ob M <M»n«VJ, mastamok aa mlvant v aoW M_ M. VtfbUert val. -Odbor.
Jdbira ni ttfka,
kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik .SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemami vsaka slovenska hiša. Kn noskup Vas o uspehu prepričat
Objava.

Mestna hranilnica ljubljanska izplačuje vse vloge, ki 1. 12. 1936 niso presegale zneska
Din 5000"—
vsak čas v gotovini, oziroma jih, ne da bi se stranka oglasila, prenese na novo vlogo, ki je vedno izplačljiva brez vsake omejitve. Strankam torej za prenos na novo vlogo ni treba prihajati v hranilnico.
Obrestna mera starih vlog iznaSa, kakor doslej 2e ves čas zaščite, tudi v bodoče
4%.
UPRAVNI ODBOR Mestne hranilnice ljubljanske.
TUDI TI ŠE PO^LulS/ NAŠIH
malih oglasov, o katerih gre glas po Sloveniji, da imajo vselej najpopolnejši uspeh. — Mali oglasi v »Slovencu« so najcenejša in najuspešnejša reklama za vsako stroko trgovine in obrti.
JOSIP KAGER
Maribor, Mlhloslfeva 4
izdeluje dragulje in zlatnino.
Priporoča se za predelovanje briljantnega ter
drugega zlatega nakita.
VeSCe slrohovno delo po zmerni ceni.
Rudar v Franciji:
RUDARJEV KRUH
Po zaprašenih delavskih hišah nas zjutraj na vse zgodaj zbudi iz trdega spanja ura budilka. Zunaj je še vse mirno, megla Ln prah po-krivita naše dimnike, ki jih je tukaj, kakor pri nas doma koruze na njivi. Zvezde na nebu so se skrile, ptički molčijo, le tu pa tam se oglasi kak petelin in naznanja, da se bliža jutro. Veter se zaganja v strelie in neusmiljeno piha. Po hišah prižigajo luči. Sedimo pri zajtrku in kimamo s trudnimi glavami. Romaj smo se malo pripravili, že tulijo vse rudniške sirene kakor bi gorelo celo mesto in nas vabijo na delo. Po trdi cesti odmeva koraJc naš-ih čevljev. Pri rudniku se zbira na stotine delavcev. Vsi imamo isti cilj: hočemo delati in služiti kruh.
V	preoblačevalnici je že vse polno samih izmučenih in suhih rudarjev in vedno slišimo francoski pozdrav: Salut, salut (izg. sali), kakor da bi nobenega drugega pozdrava ne znali. Ko zazvoni in se prikaže luč za prvo skupino, tedaj vdremo k izdajanju svetilk: od prevelikega^prerivanja se dviga pruh od naših zaprašenih oblek in vsak bi dobil rad prav svojo svetilko. Z njo gremo k predoru in tam nas naložijo po 64 naenkrat in nas »puščajo globoko v zemljo.
V	jami vržemo našo skoro 6 kg težko svetilko na ramo in jo mahamo po 2—3 km daleč. Večkrat moramo iti po vodi in tedaj smo podobni raci, ki pljuska s perutnicami po jezeru. Ko pj^idemo na mesto nas že skrbi, če bo za nas kaj
rimernega lesa in se z njim križamo sem in " or po sejmu. Po predoru postane kmalu mirnejše. Nekaj delavcev ostane, da polnijo vo-
s
zičke in eden tuli s piščalko, kadar se pomikajo vozički s premogom. Kopači začnejo z napornim delom. Motor začne puhati zrak iz svojesga žrela tako, da ga skoro ne vidiš in poje svojo pesem, težko, težko, težko... Delavčeva lopata, ki meče premog v gruče pa pravi: Še, še še. Rudar si obriše pot raz čela. Kopač pritiska z vso silo vrtilec, da bi bile luknje prej zgotov-ljene in pripravljene za razstrelitev. Ko pride strelni mojster, začne pokati kakor doma ob proštenu in premog se vali na kup: motor in lopata se zopet oglasita in pojeta noč in dan. »Pst, nekaj poka« opozori kopač svojega tovariša. Kaj naj poka, mu ta odvrne. Oba v strahu skočita na varno in poslušata. Ko postane bolj mirno, se zaletita zopet ▼ črni premog in nadaljujeta z delom. Ali imaš kaj pijače? mu stavim vprašanje? Ne, sam sem tako žejen, da bi dal 5 frankov za kozarec piva, mi odgovori tovariš. Stroji vozijo premog k predoru tako hitro, kakor brzovlak. Iz cevi puha zrak in pravi: hitro, hitro, hitro, in zvrne večkrat voziček premoga v jarek, seveda na škodo delavca. Ko pride paznik k nam s pozdravom >Gliic.k auf«, začne gledati na vse strani. Če nokaj ni v redu, dobimo juho brez mesa, nepotrebno kazen ali kako nespodobno ime in vpije: Kohle, Kohle, Kohle, vzame njemu tako ljubo knjigo in svinčnik v roke, nekaj zapiše in gre s svojim klobučkom naprej. Ko preteče mesec in zveš, koliko si zaslužil, tedaj jezno povesiš glavo in za-godrnjaš: sem pa le milil, da bo več, in potem garaš zopet na nov račun. Med takim vrvenjem pozabimo čisto na dom. In če se spomniš nn bolno ženo ali kaj drugega, tedaj se malo vzravnaš in vzklikneš: Moj Bog, čisto som po-
zabil na dom! in delaš zopet naprej. Ko pridemo domov, nas čakajo žena in otroci in primerno kosilo in tako kmalu pozabimo na vso našo bolest. Ni pa deležna vsaka družina takega veselega svidenja: neredko se zgodi, da pride mož povezan domov, zdihuje od bolečin v bolnišnici, ali je pa že v jami zapustil ta svet Ob taki priliki žena zaplaka, rudarji malo pokimaio, k [>ogrebu pride mnogo ljudstva. Zvonovi plakajo, družina zdihuje, društva, sorodniki ali znanci polagajo vence na grob. Spregovore nekaj besedi, godba zaigra in pevci zapojo žalostinko. Pogrebci tožno zapustijo grob in ▼ jami poje motor in lopata naprej. >ŠKoda ga je, dober je bil, Bog mu daj večni pokoj,« premišljujejo.
Večni pokoj bi nam bil potreben, potreben za vse. Nenote se moramo vprašati: ali skrbimo kaj za večni pokoj, za naše duše? Ob nedeljah molčijo vse rudniške sirene in nas ne vabijo na dolo, namesto njih pa zapojo zvonovi im ti imajo lepši glas kot pa rudniške sirene: orgle in pevci pojo lepše, kakor motor in lopata. In nam ni troba iti tako zgodaj s postelje, pa vendar mnogi tako radi ostanejo doma in se nočejo zavedati kaj in zakaj je nedelja. Za na delo te ne ustavi mraz. dež, obisk ali sosed. Za nedeljsko službo božjo so pa nekateri tako mlačni, dasi je mnogo lažja in pomembnejša kakor jamsko delo. Če v nedeljo pada dež, sneg ali pa je mraz, pa že ostanemo doma in čeprav je treba žrtvovati samo eno uro. Nesipametno je služiti samo telesu, ki živi le začasno, za dušo pa tako malo, ki bo živela večno. Čez, teden lahko služimo našemu telesu in darujemo Bogu naše trpljenje, v nedeljo pa služimo naši duši Ln tako naše trpljenje ne bo zastonj in srečni bomo na tem in na onem svetu.
Češka tovarna volnenih tkanin
išče zastopnika
ki je dobro vpeljan v Sloveniji, Hrvatski in
Slavoniji. Obširne ponudbe pod «641« Propagandi d. d., Beograd, poštni predal 409.
Primerna darila ZS ..MiklaVŽa
u
v veliki izbiri pri
R. Miklauc „Pri Škofu
Ljubljana
n1
Lingarjeva ulica Pred škofijo
Praktično in pocenil
Objava
Podpisana zadruga objavlja, da g. Srobar Feliks in gospa Zorinc Ana, oba stanujoča v Ljubljani, Tržaška cesta 4, od 1. decembra t. 1. dalje nista upravičena za zadrugo sprejemati nikakih vplačil. Zadruga od tega dne v nobenem primeru ne bo priznavala po njih izdanih potrdil.
»JEDNOTA«, gosp. zadruga z o. z., Zagreb.
ZAHVALA
VSEM, KI STE SPREMILI MOJEGA DRAGEGA OČETA
JOŽETA KOVAČA
NA NJEGOVI ZADNJI POTI IN ZA VSE SPREJETE IZRAZE S0-2ALJA - SE NAJTOPLEJE IN NAJPRISRČNEJE ZAHVALJUJEM.
D 0 M 2 A L E, DNE 30. NOVEMBRA 1936.
DR. FRANJO KOVAČ
SRESKI VETERINAR.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE 60LSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
•«! as
os §
NUDI PO IZREDNO DOODNIB GKNAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNB
PBBJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE
Širite katoliško časopisje
Razglas
»Občina Slov. Bistrica-mesto razpisuje službo občinskega redarja.
Šolska izobrazba: Pismenost in odsluženi ka-drski rok.
Pravilno kolekovane prošnje opremljene z listinami po čL 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti do 31. dec. 1936 pri podpisani občini. Prednost imajo oni prosilci, ki so to službo že opravljali ali ki so služili pri orožništvu.
Nastop službe takoj.
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znacem, da nas je za vedno zapustila, previdena s tolažili svete vere, naša ljubljena soproga, teta, gospa
MARIJA DEJAK
roj. CURK
soproga sloge drav. fin. direkcije v p.
Pogreb drage pokojniee bo v torek, dne 1. decembra 1936, ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Karlovška cesta 28, na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, 30. novembra 1936.
Žalujoči: Dejak Jože, soprog, ter ostalo sorodstvo.
'»i

Zahvala
Ob izgubi naše nepozabne soproge in mame, gospe
Marije Turk
našla je naša bolest sočuten odmev v tolikih dobrih srcih, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posamezno.
Vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, jo obsuli s cvetjem ln ji odpeli odhodnico, vsem, ki so se jo kakorkoli spomnili in čutili z nami — vsem iskrena hvala.
Zavest, da nam je najmanjša pozornost lajšala našo bol, naj Vam bo v zadoščenje in zahvalo.
V Ljubljani, dne 30. novembra 1936.
Žalujoča rodbina: JOSIP TURK-ova
ZAHVALA
VSEM, KI SO SPREMILI IN NA KATERIKOLI NAČIN POČASTILI SPOMIN POKOJNE GOSPE
KLOTILDE ENGELSBERGER
SE NAJISKRENEJSE ZAHVALJUJEMO. KRŠKO, DNE 29. NOVEMBRA 1936.
RODBINA ENGELSBERGERJEVIH
V malih oglasih velja vsaka beseda Din i*—; ienltovanjski oglaal Din r—. Najmanj*) mesek h> moli oglas Din 10 —. Mnll oglasi M plačujejo tnkoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm »)soka pelltna »rsHea po Din 2"50. Za pismene odgovore glede molih oglasov Irobn priložili znamko«
Tvrdka
F. M. SCHMITT
Pred škofijo 2 LJUBLJANA Lingarjeva 4
vljudno vabi cenjene odjemalce za nakup praktičnih Miklavževih daril in igrač!
'* K I N O *	
I68KG0B8BT tanfriirsa i	cmui
LJubeien slavne tene v prekrasnem Umu
Markiza Pompadur
Klthe Nan. Wjlly Elchberger, Leo Slesak
■ tei. ■ 27*30
Premiera I »lavni kltatikl detektiv la njegovi uspehi na daljnem Vzhoda
Charlže Chan v Šanghaju
Ok 11 Oop. matineja prt najnlijlli eenah
s *6o ln 6*00 Din
RICHARD TAUBER: PESEM POMLADI
^HESUHUI
Moaament sini film e opasnem rovarlentn »pitonov ln boroa celokupnega driavnega aparata proti tem illkoveem
Izdajalci
- VKndhtai/e o&: 15..17.; 19. /nll. JtVu. .
KiipimojHI Posestva
Denar* • tejm kot petka! Pose,tm> 4,lm „ ,krbtt
Pran radi M N dot t Kar nudil nam »«
kupimo in nt poltene plačamo.
Vsakovrstna
zlato kupuje
po oaiviijih eenab
CERNE, luvelir, Lfublians Wolio»a alioa tt. 3.
Staro zimo, zlato zobovje
ln srebrne krone
kapuiea oo mi v ili ik dnevnik cenah.
A. KAJTE2
UnbUsaa, Miklošičeva 14
OTLLT BIROEL UDA BAAKOVA
Strojepisni pouk
Večerni tečaj sa začetnike la izvežbane«. Vpisovanje 1. decembra od ( do pol I »večer. Pričetek pouka I. decembra. Sol nlna: učna ura 1 Din. -Chrlatofov učni zavod, Domobranska cesta IG. u
Oglat tvoj kupca bri dobi. A te v tkrbek ti ta denar, bol kilo kupil gotpodarl
Prodam hišo v Radomlju
zraven stoječ« poslopje, katero se da preurediti sa skladišča ali večjo delavnico, ter nokaj zemlje. Ponudbe: Pogačar, Kamnik M.	(p)
Štiristanovanjsko hišo
■ trgovskim lokalom, v centru prijaznega letoviškega mesta Slovenije — prodam. Ponudbe upravi »Slov.« pod >160« 17616. p
V Brežicah
ln okolici so naprodaj hlSe, stavbt.eča. vinogradi, sadovnjaki, gozdovi tn sa okrožen! deli A ttemsove ga veleposestva. Vpraflatl: Ing. Mlklau O., Brežice
Stavbe, parcele
nakup In prodaja ter tehnična mnenja. Načrte In proračune ca vsa dela -priporoča Stavb, podjetje Rudolf Terčelj (pri novi SlAenskl cerkvi). (p)
Denar — tneta vladarl Ije plačaj par oglato*, pa kmalu tla'ih tatov tatlje teb 1 tar.
Hranilne knjižice
podeželskih hranilnic članic Zadružne xvexe ln knjižic Ljudske posojilnice ljubljanske kupimo. Plačamo takoj v gotovini po najvišji cent. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Industrija d. d.« 1776S.
Bančne, kreditne in denarne posle
kupoprodajo vrednostnih papirjev Izposlujem naj-kulantneje takoj v goto vini.
AL PLANINSKE. Ljubljana — Beethovnom al. 14/1. - Telefon S.V10
Hranilne knjižice
podeželskih hranilnic, ki ■o članice Zadružne »ve se, kupimo takoj ln pla čamo najboljše Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Tovarna«.	(d)
Za Miklavža sečno darilo za vso obitelj
Sporočite nam Vaš nas'ov, da Vam brezobvezno pokažemo najnovejše
PKILIPS RADIO i( simfonijske serije
Suttner — £jubljana
Aleksandrova cesta 6.
Resnica naivefre tragedije habsburške dinastije I
MAYERLING Krona sezone) Tragična nsoda bivšega avstrijskega prestolonaslednika Rndolfa in baronice Venere. V filmu predstavlja
Charles Boyer in Danilte Darrieux
I
Premiera v elitnem kinu Matic
• 3. decembra 1936
KakSna je bila Marija Vetsera! KakSna ja bila Katarina S c h r a 11 T Kdo Ja bil Bratfl s < h T Kako Je prlilo do katastrofe v Mavarllngul
Najprimernejše za Miklavža
gf«>ADLER<
Velika zaloga šiv. strojev dragih nemšk. znamk po
skrajno nizkih cenah
pri
Peteline, Ljubljana
sa vodo i blizu Prešernovega spomenika)
miboim
Kar potrkaj! — Ve naprej! Kaj leHl ti, nam povej. Slulbe io na razpolago. t« it kan je ni predrago.
Stroj, vezilja
spretna, se takoj sprejme. Istotam tudi spretna
tamburirarica
Plamene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vesllja« P 17T7I.
Dekle
B dežele, vajeno ilvanja, sprejmem. Florjanska 11.
Šiviljo za krpanje
Učem na dom. Naslov v upravi »Slov.« pod 17841.
Mlado dekle
sprejmem takoj za prodajo sadja v veži. Vprašati: Miklošičeva e. 14, trafika.	<b)
M Ljubljane pa do
Kranja toien Utet ttanovanja, le zakaj ne interirail
Hranilni in pos. konzorcij
Gajeva ul. », odda za 1. Januar 1J37 trisobno stanovanje * vsemi pri tlkllnaml.	(č)
Dvoje stanovanj
enosobno ln dvosobno, prostorni, takoj poceni odda Trlbuč, Ollnce, Tr laska «, telefon 26-06. (č
Dvosobno stanovanje
130 Din, mm \1Se, čisto, prvo nadstropje, oddam 1. decembra aH 1. Januar (blizu tramvnla). Predo-
Tetko biti je bret kruha.
Slad mor i tamo lenuha, par vrsticami pobaraj, •i« doUU bo*. — nit ne
man ti.
22 letno krščansko dekle
želi službo kot pomoč v gospodinjstvu. - Naslov: Beti Podllpnlk, p. Loka pri Zid. mostu.	(a)
Dekle
z dobrimi »pričevali, ra Jena vseh hišnih del — ISče primerno službo. Gre najraje k družini brez otrok. - Nastopi lahko s 1. januarjem. Naslov pove uprava »Slov.« v Mariboru pod St. 1841. (a)
Gospodinja
Uče stalno službo, najraje v župnlSču ali k samostojnemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 17800.	(a)
Staro lito železo (strojno)
kupimo po najvišjih cenah. Plačljivo takoj. ŽELEZOLIVARNA SMOLE, Dobrova pri Ljubljani. — Telefon 38-34
| Teoa ne smore nIHCel
/uincnlotomo stare oioice, gramofone, radio apara'.e za no
luiSMiniiiiiuimNiiinniMimuiimmmiiiuil
I!
Nova hiša
Slovenski advokat
la Amerike, ki se mudi nekaj dni v LJubljani — sprejema odvetniške zadeve sa Ameriko, zlasti za Cleveland, Ohlo. Na slov v upravi »Slovenca« pod »t. 17704.	ir)
enonadstropna, podklete-na, 680 m" vrta, naprodaj za 43.000 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod Stev. 17828.	(pi
I
Pohištvo
I
Brusnico marmelado
ln druge, ter mattnovec, garantirano prlstr.o, nudi po konkurenčnih cenah: Podravska industrija sadnih sokov, Maribor, Trubarjeva ulica.	(r)
Šofer-mehanik
ISče službo. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Šofer« 17790.
Naj bo tirna, naj bo leto. sobico imal najeto, p.atal tanjo ttu dinarjev, pa ti v miru — bret
viharjev
Priključek industrije
na 220 voltov enakosmer. aH 380 voltov vrtll. toka, 60 do 100 ka razpoložljive vodne Bile s kalorično re-servo, ev. para ca tehnične namene, potrebni svet ob tekočI vodi v zelo ugodni legi na Gorenjskem, poleg železnice, ev lndustr. tir, želi pritegniti večje podjetje. Dobra prilika za nastanitev finalne kemične, metalne aH tekstilne industrije. -Ponudbe upravi »Slov « pod »Nova Industrija« 3t.
17810.
mrtva brez pohiltva tuba. pridi k nam, poglej ia
ku /i,
pa kvalelen bor du gnba.
Ugodna prilika!
Naprodaj pohištvo za nizko ceno za zamenjavo za les prt : Andrej Kregar ln sinova, St. Vid nad Ljubljano.	(S)
Lepe godbi1 u'at gre v dev. to vat — !>a le ti ti kupi •pompardon in bat".
Na^epša darila za Miklavžs
otroSKe harmonike 28 Din
violine........ 68 Din
Kitare ........120 Din
In druKa glasbila dobite najceneje pri
M. MODIC
Ljubljana, Kopitarjeva 1
Damske plašče
za jesen in zimo
modne in športne, s kožuhovino ali brez, v cenah od Din 240 — do 580"— v veliki izbiri nudi
F.J. GORICAR, Liubljana
SV. PETBA CESTA STEV. 29
Plašče izdelujemo tudi po meri I
Prijatelj kam pa nii v te
tO"dajl rroitajat, kitr imam
naprodaj Potluiaj' Kdor pri nas
ponu.it,
proda. t lahkoto in te — tudi.
Kislo zelje, repa
novo prvovrstno ln glave za firmo v sodčkih dobavlja vpako množino po brezkonkurenčnl ceni GUSTAV KRKLAVKC
Ljubljana Kodrljevo. Povsetova 10, teb t. 2 C - 91
Vež voz žaganja
naprodaj. Tržaška e. »
40 kg medu
ajdovca, po 14 Din. pro dam. Naslov v upr. »SI. pod St. 17707.	(l;
Gramofonske plošče
od 1 do it Din : Zgornjn SlSka 71. poleg Marijine ga spomenika.	(1)
Tulipane - gomolje
dobite zopet pri Sever & Comp., LJubljana. (1)
Železne peči vseh vrst
dobite po nizkih cenah v železnlnl Fr. S t u p I c s Ljubljana. Gospoi-vetsku c. 1. - Staro železo ! Razstrelivo 1	(1)
Svefc najfinefic norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija * Ljubljani pnporočs bledim m »labotnim osebam
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati Isberi v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročne dela po snlžanlh cenah pri tvrdki Kari Prelog, LJubljana — Židovska ul. in Blart trg
^^ Najboljši
trboveljski
premog
brez prahu nudi
I. Pogačnik
trgovina i kurivom Bohoričeva ulica J Telefon 20-S0
Prazna svetla soba
s posebnim vhodom - se odda. Pripravna za delavnico. Najemnina s hrano 600 Din. Naslov v upravi ^Slov.« pod *t. 17720. (s)
Elegantno sobo
kopalnica, vhod s stoo-njlčča, v centru, takoj oddam solidnemu gospodu VpraSntl : MtldoAlčev« 14
vlčevn ti litra 11.
(č) | trafika
V mnoge slovenske ortifane
prihaja „Slovenec" neprekmieno ie nad 50 tel 7 o ie dokaz dvestobe do starega oruateiia
soupan/a d megooo zanesljivost.
Zahtevajte .Slovenca" no opieo ludi Vi m rušite na naslov Slovenca. Kopuaneva unčo b. Liubuanu
Uprava
za damske obleke
in plašče
SVILA IN VSE DRUGO BLAGO
Velika izbira,
nizke cene t
Za Miklavža
Igračnl vozički. sklrojL trlclkljl, holenderjl, avtomobilčki, konjički — trn dobe najceneje pri »Tribuna« f. Batjel, LJubljana. Karlovska cesta 4. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta X. -Ceniki frankol	(l>
Resnica je
da ao kovčki, ročna, Selške ln tolletne torbice, aktovka, listnice, denarnica, tobačnlce, gama^
nahrbtniki Itd. — nnlnrl-
t
mernejfta
Miklavževa darila
Dobe ae pri
Ivanu Kravosu, Maribor,
Aleksandrova cena :i.
Slavan
Ribane
Galanterijo, pletenine, nogavice, čipke, parfurneri-jo, papir, dežnike, kravate, Šivalne potrebščine itd. •lobite po nizkih cenah Maribor, Glavni trg t« (rotnvi)
B.
»pri škofu« LJUBLJANA
Lingarjeva ulica Medarska ulic; Pre I Škofijo
Boljše zimske suknje
in llubertune - vam nudi poceni Preaker, Sv. Petra cesta 14.
Sveti Miklavž
pridi v Wolfovo ulico 10, k Oroslavu Dolencu, kjer le pripravljeno dosti lepega In sladkega. (1)
VINA
2a teike dela je mo^no ▼ino I Dobit« ga najlMŽte v
Centralni vlnarni v LJubljani
* C-)
« I Cl
•9 s«
s g ^
«3 ^ ^
«3 t»
O g
-o s:
£
* 3 '
g
e Ž

s Q
a .<3
i I

Foto amaterji pozor!
Nudimo V»m po najnižji cem popolnoma nove krasne'foto albume foto ogliče. navadne albume /.a razglednice ter spo minske knjige
Ro?nta r.alnsa Konkurenčne cen«*
Prodajalna H. Ničman
Liubljana Kopitarjeva ulica St. 2
Jugoslovanska

StAVIl A^ v tfublianl
AJr-^ W M. £ rm	Gosposka ulica 12.
Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osljek, Novi Sad ln Split
Telefon št. 2176-2276
Tinček in Tonček spet v Afriki
222.
Mornar Koki t nevarnosti.
■ ie kapitan Mrhar kmalu zaostal. Njegova lesena noga se I	iiugla kosati v vztrajnostnem teku z gibčnimi nogami mladih
deci.^v'.
>Kar v to smer tecita!« je zaklical za njima in jima pokazal x roko.
»Povejte že vendar, kdo je prav za prav v nevarnosti?« je za-
sopihla Tinček.
»Mornar Koki!« je povedal kapitan Mrhar. »To je njegov glas. Nekaj hudega se je moralo zgoditi medtem, ko mene ni bilo.<
Ko sta dečka slišala, da je v nevarnosti njun prijatelj izza prvega obiska v Afriki, sta podvojila svoj tek in dirjala kot veter.
Ko je kapitan Mrhar čez nekaj minut pritekel za dečkoma na kraj, odkoder so se razlegali klici na pomoč, je imel kaj videti: mornar Koki je bil tesno privezan k drevesu, okoli njega pa sta se sukala Tinček in Tonček in ga skušala osvoboditi tesnih vezi.
»Kakšna sreča, da sta se vrnila v Afriko!« je vzkliknil mornar Koki. »Če vaju ne bi bilo. ne vem. kako bi bilo zdaj z mano. Po-žurita se! Ugrabili so mi kraljico! Takoj moram za njo, da jo rešim.«
lii^liiiii
• njočjznu

Kc	> ^^
: v
• t- - .'
m r mM"
VENDAR
ROTBHRT
Glavno skladišče za Jugoslavijo: HINKO MAYER I DRUG, pari. oddelek, ZAGREB.
Staro železo
stare kovine: baker, cink, medenino itd.
kupujejo po najvišjih dnevnih cenah Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana
Tekstilni bazar, Maribor,
Veterinjska 15 priporoča č. g. župnikom bogato zalogo
preprog za cerkve p° *** cenah
«*
Naznanilo!
ObveSčava cenj. občinstvo in bivše goste, da sva kupila gostilno pri
CEBAV" v Št. Vidu
nad Ljubljano.
Otvoritev 1. decembra.
Točila bova prvovrstno kapljico in skrbela za najboljša jedila.
Se priporočava za obilen obisk
Franc in Anica Fritz
Darujte
NAJDRAGOCENEJŠI DAR
Parker VACUM ATIC
Ne morete dobiti prikladnejšega daru kot je to prekrasno nalivno pero, ki se * tvojimi odlikami loči od drugih. Drži 102% več črnila kot druja navadna nalivna peresa zgumijastim rezervanem. Njegovo držalo, moderno valovite linije iz nelomljivega permanita zgrajeno ploščica za ploščico menjaje biserno in črno. Ako ga držite proti svetlobi, boite videli vso vsebino črnila t držalu ter že naprej veste, kedai ga ie treba napolniti. Parker-jevo precizno izdelano pero je platinirano in se nikdar ne zatika, a piše nenavadno mehko.
Parker-jeva nalivna peresa, ki so znana širom sveta, se dobijo v raznih modelih.
'A
a*

MAXIMA Din 750'- MAJOR Din 600'- SLENDER Din 500'-STANDARD Din 450'— s prikladnim svinčnikom Din 250'— & 350'—
PARKER „QU IN K"-Drugih navadnih črnil
NOTTER I DRUG. GUNDUUČEVA ul. 5, ZAGREB.
Na samo ta]. ...
Naš čaj"
je najboljša domača	^
zeliščna krepilna pijača.
NAS ČAJ
dobite v špec. trgovinah
KMETIJSKA DRU2BA V LJUBLJANI > ^ O	^ V I
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!
Miklavž
bo našo mladino najbolj razveselil, če ji prinese prelepo povest Kriste Hafnerjeve : Simnov Lipe. Povest je zanimiva, napeta in bogato okrašena s slikami Maksima Gasparija. Vezana knjiga stane samo 14"— din >n sc dobi v vseh trg.vinab, posebej pa še pri založnici knjigarni Iliriji v Kranju.
V globoki žalosti sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša dobra soproga, mama in stara mama
Antonija Gorianc
posestnica in gostilničarka
previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v torek, 1. decembra ob 3 popoldne na tukajšnje pokopališče.
1'rimskovo pri Kranju, 29. novembra 1936.
2alujoči ostali.
~	ru r%W A	* lil »m.T /i ker S0 vsi Prvovrstno kroiaiSko ročno del°. zaradi česar obdrže svoj eksaktni kroj.
TUDI VAb NO VI PLASL OD • "AULIIMA a Konfekcija PAULIN - LJubljana - Kongresni trfl štev. 5
ZLATO
Roman. — Spisal Blaiso Cendrars.
Položaj Kalifornije je skrajno nejasen, šlo ji je za biti ali ne biti. Misijonske postaje, ki so jih zgradili jezuitje skoraj po čelom ozemlju 6tare Kalifornije kakor tudi po vseh deželah onkraj morja, se niso mogle več upirati splošnemu razkroju, ki mu ie ta red podlegel leta 1767 in so prešle v roke frančiškanov. Ti so začeli naseljevati tudi novo Kalifornijo, do koder jezuitje niso nikoli prišli.
Očetje so se ]>omikaIi po obali navzgor in postopno ustanovili osemnajst naselbin, ki so bile sprva seveda le kolonizacijskc postaje, a
so se v nekaj letih razvile v važne posesti, obdane z bogatimi vasmi. Organizaciju je bila povsod po istem načinu.
San f.llis Rey, najvažnejša izmed teh naselbin. je imela več poslopij, postavljenih v kvadratu. Pročelje vsake hiše je merilo +50 čevljev riolžine. Cerkev je zamejila celo stranico, stanovanjska liiša, farma z gosjiodarskimi poslopji, skladišča in delavnice pa so zavzeli ostale tri stranice 7notraj je stalo s sihomorami in sadnim drevjem posajeno dvorišče /. mogočnim vodnjakom na sredi. Bolnišnica je bila odmaknjena v nnjoddal jenejšem kotu, uprnvo sta vodila dva meniha, drugi pa so se vadili šolo. nadzorovali v delavnicah, pazili na skladišča in oskrbovali potnike.
V delavnicah so delala indijanska dekleta pod nadzorstvom indijanskih mntron. Učila so se ikati blago iz volne, platna ali bombaževine in so šele po poroki zapustile misijon išče. I)a-rovitejši izničil mladine pa so se učili igrali na glasbila in peti, medtem ko so se drugi bavili z rokodelstvom ali pa s poljedelstvom.
Indijanci so bili razdeljeni v brigade pod vodstvom svojih poglavarjev. Ob štirih zjutraj je pozvonilo k Marijinemu čaščenju. Službe božje se je moral sleherni udeležiti. Po obilnem zajutrku so odšli na polje. Od enajstih do dveh popoldne so imeli kosilo na prostem in odmor. Ob 6onenem zahodu so spet opravili skupno pobožnost, pri kateri so morali biti zbrani vsi, celo bolniki. Potem so povečerjali. še pozno v noč so peli in plesali. Hranili so se z govejim mesom ali pa jaretino, z močnatimi jedrni in soeivjem; za pijačo jim je rabila le voda. Možje so se oblačili v dolge platuene srajce, v hlače iz bombaževine in se ogrinjali s plaščem iz volne. Ženske so prejemale vsako leto dve srajci, krilo in plašč. Al.kalde in vsi drugi domači pogluvarji so se nosili po špansko.
Ko so poprodali in naložili pridelke, v prvi vrsti kože, Iojevec in žito, so patri razdelili med Indijance knjige, obleke, tobak, rožne vence in poceni okraske. Preostali skupiček so uporabili za olepšavo cerkve in za nakup slik, kipov in dragocenih glasbil. Četrtino dohodkov od žetve pa so spravili med rezerve.
Vsako leto so bile obsejane njive obsežnejše. Pod vodstvom in po navodilih menihov, so Indijanci gradili mostove, ceste, kanale in mline: tudi so se izkazali v najrazličnejših obr-tih: v kovaški, ključavničarski, sedlarski, barvarski. v šivanju, mizarstvu. lončarstvu in ope-karstvu.
Počasi so zrastla okrog matičnega doma se druga poslopja: manjše farme in plantaže. Iztrebi jena zemljišča so dobili posebno zaslužni Indijanci Leta 1824 je na mieijonišču San An-tonio živelo 1400 Indijancev, ki so vsi skupaj imeli 12.000 glav živine, 2000 konj in 1400 ko-štrunov. Kapneini so bili brez posesti, ker so napravili zaobljubo uboštva, bili so prav za prav le oskrbniki in zaščitniki Indijancev. Poleni pa «e ie opisala republika Mehika. Leta 1832 so proglasili cerkvene naselbine za državno
last. Prebivalcem so obljubili pokojnino, ki pa je niso nikoli izplačali. Prav čedna tatvina! Generali im politični tirančki so se polastili najbogatejših posestev, izropali so Indijance itn jih mučili in pognali bedne in gole v divjino. Tako je dežela hitro obubožala. Že leta 1938 jc bilo samo še 4000 dninarjev, medtem ko je svoj čas delalo v misijonih 30.650 Indijancev. Število goveje živine se je znižalo od 420.000 glav na 28.220, konj od 62.500 na 3.800, koštrunov od 321.000 na 31.600. Tedaj je vlada tvegala obupen poizkus, da bi dvignila v deželi prejšnjo blaginjo. Indijancem ie |X)darila zemljo, državljanske pravice in iih pritegnila v članstvo svobodne ljudovlade. Toda prepozno. Zla niso mogli več odpraviti. Misijonišča so se spremenila v žganjarne. Zdajci pa je prišel v deželo Luter in posegol v te razmere.
V.
Na svojem prvem izletu na konju je prijezdil Luter v dolino reke Sacramento. Neverjetno plodovita tla in bujno rastlinstvo je vplivalo na njegovo izbiro. Na svojem povrulku je izvedel, dn je doplula prva kanakerska lndja. Prišlo je 150 mož, ki so se nastanili nn neznatnem kraiu Yerbe Bnenn. v zalivu San Fraeiska. Spremljalo jih je 10 belcev, samih veselili, žilavih in podjetnih fantov, ki so jih bili najeli družabniki nn llonolulu. Suter si jih je ogledal. Bili so do zob oboroženi. Takoj nato je Suter o(lj>otoval v Monle Rey, in sicer r>o poti. noč in dan sedeč na konju
Janez Avgust Suter se je predstavil guvernerju Alvaradu in mu novedal. dn sr namerava naseliti v tej deželi. Njegovi Kanaki bodo obdelovali zemljo. Njegova mnla. oborožena vojska pa bo pazila. da ne bodo v deželo vdirala divja |>lemena s severa. Pripomnil ie tudi. dn namerava spet združiti nekdanje indijanske mi-sijoue, porazdeliti jim zemljo in jih navdušili,
za da
r sem
da bodo pod njegovim vodstvom poprijeli delo. »Sicer pa so mi sporočili«, je dejal, > pridejo še druge ladje iz Honclula, kje ustanovil veliko družbo.«
»Prav kmalu dospejo še nove skupine Ka-nakov, kakor tudi več belih četnikov, oddelek, ki sem jih najel. Dajte mi oblast in v kratkem privedeni v deželo spet blaginjo.«
»In kje se nameravate naseliti?« ga je vprašal guverner.
»V dolini Sacramento ob izlivu reke De los Americanos.«
»Kako boste imenovali svoj raneh?«
»Nova Ilelvctia!«
»Zaikaj?«
»Ker sem Šviear in republikanec!«
»Prav. Storite kakor nameravate. Dovolim
vam koncesijo za deset let.«
•
Suter in njegova četa se pomikajo po dolini Sacramento. Na čelu korakajo trije nekdanji kitolovci, ki so še v mornariških oblekah. Za njim gre 150 Kanmkov; vsi so v ennkih krat kili črtastih srajcah, ki jim segajo do kolon. Sami so si napravili čudaške, po strani klobučke iz tulipanovih listov. Potem pa se pomikajo- 30 voz z živili, žitom in strelivom. 50 konj, 75 mul,
5 bikov, 200 krav in 5 čred ovac. Zada _____
straža s puškami in v usnjenih klobukih, ki segajo preko ušes.
j jim sledi ki- "
Šest tednov pozneje nudi pokrajina strahovito prizorišče Tu je divjal j>ožar. ki je sprva dneve in dneve plapolal pod nizkim grizočim dimom praproti in grmičevja, da je potem nenadoma vzkipel v strmo, ogromno bakljo. Vsepovsod še vidiš samo zoglenele štore, spnljcno lubje m razcefrane veje. še stoje stoletna drevesa. toda razklana in ožgana.
Zdaj pa na delo.
Ze »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani- Karel Cek.
Izdajatelj Ivan Kakuvec.
Drerinlk: Viktor CenMč.