m DOLENJSKI LIST Marija Pakiž — Korletova mati iz Vinic pri Sodražici. Vitre in rešeta jo spremljajo vse življenje, z njimi je v najhujših časih preživljala številno družino. Še zdaj njene roke, kljub letom, vešče cepijo leskove palice v kot papir tanke vitre. — Kaj več preberite o njej, njenem življenju ter o delu in življenjskih pogojih naših delovnih žena na 4. in 5. strani današnje številke Dolenjskega lista! Dragica Rome: NAŠA SKUPNA DOLŽNOST — Ali so problemi družine, varstva otrok, šolskega uspeha, prehrane, zdravstvene zaščite ter skrbi za stare in onemogle samo »ženski« problemi? — Mar res spadajo komunalne dejavnosti, gradnja stanovanj, splošno in strokovno izobraževanje, zaščita pri delu in razvedrilo med tako zvane »neekonomske« probleme? — Je aktivna udeležba žensk v družbenopolitičnem življenju in gospodarjenju samo »politična« nujnost za enakopravnost? Na takšna in podobna vprašanja dobimo teoretičen odgovor v sklepih in resolucijah raznih plenumov in kongresov, v resolucijah in priporočilih skupščin, v ugotovitvah samoupravnih organov delovnih organizacij ter v strokovnih analizah znanstvenih in specializiranih zavodov. Konkreten odgovor na ta vprašanja pa nam daje življenje samo! Gospodarski in družbeni razvoj, stopnja zavesti in odgovornosti za dvig življenjske ravni, za zdrav naraščaj in osebno srečo delovnih ljudi, ne nazadnje pa tudi sodelovanje žensk pri reševanju teh vprašanj pa so činitelji, ki oblikujejo takšen konkreten odgovor. Hkrati s splošnim gospodarskim razvojem naše dežele se povečuje tudi število zaposlenih žensk. Leta 1939 na primer je bilo v Jugoslaviji med vsemi zaposlenimi le 18 odst. žensk, lani pa že 30 odst. Razumljivo je, da je zaposlenost žensk po republikah in krajih zelo različna: v Bosni in Hercegovini na primer je med zaposlenimi 21,3 odstotka žensk, v Sloveniji 38 odstotkov, v Kranju pa celo 48 odst. Povprečna starost zaposlenih žensk je pri nas sorazmerno nizka. Za starostni sestav Jugoslavije je nasploh zelo značilno dokaj veliko število otrok in mladine. V Sloveniji je med prebivalstvom 43 odst. otrok in mladine do 24 leta; 206.466 zaposlenih žensk pa ima otroke, ki so stari do 15 let. Naša družbena skupnost je ne le politično, ampak tudi ekonomsko zainteresirana skrbeti za boljše delovne in življenjske pogoje vseh zaposlenih, zlasti pa žena in mladine. V Sloveniji je zaposlenih okoli 130.000 mladih ljudi, med njimi pa je precejšen odstotek žensk. Lani je bilo v Sloveniji na razpolago za na novo zaposlene 12.453 delovnih mest, od tega je bilo 3.419 mest primernih za ženske. Zaposlitev je iskalo 7.749 prebivalcev, med njimi 5821 žensk. Te številke kažejo, da se bo treba v delovnih organizacijah in po panogah bolj temeljito lotiti proučevanja in pripravljanja novih delovnih mest za zaposlovanje žensk. Kvalifikacijski sestav in strokov- no usposabljanje žensk nista v vseh panogah zadovoljiva. Res je, da nekateri objektivni vzroki: materinstvo in dolžnosti ženske v družini zaposleni ženski ne dopuščajo, da bi lahko izkoristila vse možnosti za svoje izobraževanje in izpopolnjevanje po delovnem času. Poleg tega zaposlene ženske veliko bolj kot moški občutijo neurejene stanovanjske razmere, pomanjkanje obratov za družbeno prehrano in pomanjkanje varstvenih ustanov, pravilno razporeditev na delovnem mestu, neustrezen delovni čas, nezadostno higiensko tehnično zaščito ter ostalo, saj vse to zelo neposredno vpliva na zbranost ženske ter na njeno prizadevnost za povečanje storilnosti na delovnem mestu. Razveseljiva je ugotovitev, da se šolska izobrazba zaposlenih izboljšuje. V Jugoslaviji se šola nad 3,000.000 ali okoli 55 odst. vseh prebivalcev, ki so stari od 7 do 25 let. V Sloveniji se šola okoli 300.000 ali 62 odst. mladine. Oddelke za odrasle obiskuje približno četrtina vseh zaposlenih, med njimi je kar 70.000 ah polovica vseh zaposlenih mladincev. Varstvo in oskrba otrok ter mladine so dokaj nezadovoljivi. V 77 dijaških in študentskih domovih je le 12.500 oskrbovancev, (7900 mo- (Nadaljevanje na 4. str.) „Službo bi rada!" prosijo žene °9l6e hf koristilo, ampak hi Dre! škodilo. Tako postaja sestanek rerinkcijske komisije r>rav?aprav le nosvet o tem. kaj storiti v sedanlih rarmerah v mednarodnem delavskem in ko- DOLENJSKI LIST Št. 9 (780) 2 „Službo bi rada!" prosijo žene (Nadaljevanje s 1. str.) — Zdaj pa le povej, kako je potekalo zaposlovanje žena lani! — Bilo je kot vsa leta doslej nekoliko teže in to iz objektivnih vzrokov. Ker so žene, ki iščejo zaposlitev, večji del brez kvalifikacij in nimajo popolne osnovne šo-šole, jim težko najdemo ustrezna delovna mesta. Svet zavoda in služba za zaposlovanje zategadelj posvečata posebno pozornost zaposlovanju žena, saj je **> za nas največji problem. — Opiši, prosim, to vašo dejavnost bolj konkretno! —Vsa razpoložljiva sredstva, ki nam ostanejo po zaključnem računu, namenimo tistim panogam, ki zaposlujejo žene. V zadnjih letih smo v sodelovanju z delovnimi organizacijami sofinancirali opremo za delovna mesta namenjena ženam in izobraževanje za takšna de- Sklad za osnovno dejavnost strokovnih šol Občine ljubljanskega okraja so se sporazumele, da ustanove sklad za financiranje strokovnih šol, domov in zavodov. Teh je 70, sklad pa naj bi za njihovo osnovno dejavnost v letu 1965 prispeval 36 milijard dinarjev. Občine našega območja bi v ta sklad prispevale: novomeška 4,5 odstotka vseh sredstev, kočevska 2,1 odst., ribniška 0,9, črnomaljska 1,1, metliška 0,4 in trebanjska 1,1 odstotka. Ustanoviteljica tega medobčinskega skla- da bo vsaka občina/ ki bo podpisala pogodbo o združevanju sredstev za skupno financiranje strokovnih šol, domov in zavodov v ljubljanskem okraju. Sklad bo upravljal svet, v katerem bo imela svojega zastopnika vsaka podpisnica pogodbe. V tem svetu pa bodo tudi zastopniki gospodarskih zbornic in združenj, kakor tudi predstavniki financiranih zavodov, ki jih bo določil sta- lovna mesta. Lani smo za izobraževanje 826 ljudi (med njimi je bilo 90 odstotkov žena) prispevali blizu 4 milijone din, letos pa bomo za nova delovna mesta namenjena ženam in za izobraževanje dali 28 milijonov. S pomočjo takšnega sodelovanja je našlo zaposlitev precej mladink do 18. leta starosti ter precej drugih mladink in žena. — Za konec razgovora: kaj se obeta ženam pri zaposlovanju letos? — Ni kaj prida, moram reči, čeprav je v novomeški in v trebanjski občini razvita predvsem lahka industrija. V anketi, ki jo je o potrebah zaposlovanja razpisal naš zavod po podjetjih v novomeški občini, so podjetja dala potrebo po 1630 delavcih (vsa podjetja še niso odgovorila!), od tega pa je le 284 delovnih mest za žene. če dodam, da bo zapustilo šole letos 573 deklet in da je pri zavodu prijavljenih iz obeh občin nad 400 delavk, ki iščejo zaposlitev, je treba priznati, da ne kaže posebno lepo ... Vsiljuje se vprašanje: katera žena ima prednost pri zaposlitvi? Ali tista, ki že ima nekaj delovne dobe, ali tista, ki že stanuje v bližini tovarne, ali žena, ki beži iz podeželja v mesto, ali socialno ogrožena? Med prijavljenimi je okoli 30 žena, ki nujno potrebujejo zaposlitev: to so vdove z otroki, žene katerih možje imajo nizke osebne dohodke pa številno družino, nekaj razvezank in podobno. K sreči se letos obetajo nova delovna mesta v Novoteksu in pri obratu Modnih oblačil v Trebnjem. Sicer pa pri zaposlovanju žena upoštevamo socialno stanje prosilke in dajemo prednost ženam iz delavskih družin, ki nimajo zemlje. MILOŠ JAKOPEC Novo predmestje Kočevja Kmet o kmetijstvu Jože Žalec je napreden kmet iz Damlja pri Vinici. Skalnata kraška zemlja v Damlju in okolici Sinjega vrha zahteva nov in poseben način kmetovanja. »Dokler smo kmetje še na kmetijah, moramo resno razmišljati o tem, kako bomo iz kraške zemlje iztisnili čim več,« je rekel Jože Žalec. Pripovedoval je še o tem in onem. Takole je dejal: »Tudi mi kmetje v Damlju bi morali imeti take kmetijske stroje, ki so najprimernejši za hribovske kraje. Sam si želim imeti enoosni traktor s priključki, ki ima sedemstopctdeset kilogramsko prikolico, enobrazdni plug, kosilnico in druge priključke. Ce bi imel tak traktor, ne bi redil volov. Danes reja volov ni več rentabilna, predraga je. Namesto volov bi redil dve kravi več. Štiri dobre plemenske krave, katerih vsaka bi mi vsako leto dala telička! Mleko bi prodajal ali pa lahko redil osem prašičev. Prodal bi mleko, teličke in pet prašičev na leto. Košenice bi dobro pognojil, da bi pridelal več krme. Tudi sadno drevje bi začel bolj gnojiti in oskrbovati sadovnjake z novimi sadnimi drevesci, zlasti jablanami. Živinoreja in sadjarstvo sta najvažnejši panogi na naših hribovskih kmetijah. Treba bi bilo tudi nekaj kredita za stroje in gnojila ...« JOŽE ŠKOF Medobčinski cestni sklad, ki ga namerava ustanoviti devet dolenjskih občin, bo najprej financiral modernizacijo ceste Trebnje—Mirna. Dela na tej cesti naj bi se pričela že letos. V programu je, da bi v letu 1965 porabili 855 milijonov dinarjev za rekonstrukcije cest v dolenjskih občinah. S sredstvi tega sklada bj predvsem obnavljali ceste I. in III. reda. Občine, ki so se sporazu- Skladišea na 7.000 m površine Izdana je lokacijska odločba za postavitev skladišč na več kot 6800 površinskih metrih v Bršlinu. Skladišča bodo postavljena na isti strani ceste, kot so sedaj garaže GORJANCEV in bodo v gradbeni črti s poslopji KOVINARJA in garaž. Za skladiščne stavbe so predviđene montažne SOKO hale H-ll (prostora je za osem takih hal); vsaka izmed njih pokrije 11 x 85 m površine. Prva dva interesenta, NO-VOTEHNA in DOLENJKA, bosta pričela svoje zgradbe kmalu postavljati, ker imata glavni projekt že narejen. mele o ustanovitvi cestnega sklada, bi tako modernizirale okoli 112 km cest. Dela bi veljala nad 7 milijard dinarjev. Občine so predlagale, da bi same prispevale v sklad nekaj več kot 3 milijarde dinarjev, toliko pa naj bi prispevala tudi republika. Na seji občinske skupščine v Trebnjem 25. februarja so poročali, da bi trebanjska občina v ta sklad vsako leto prispevala 17,25 odstotka sredstev. Do leta 1967 bo Kočevje dobilo novo predmestno naselje, tako imenovano zadružno naselje med Kolodvorsko in Ljubljansko cesto. Zazidalni načrt za to zemljišče ob vstopu v mesto je že narejen, ob Kolodvorski cesti pa je tudi že nekaj pozidanega (naselje KGP). Po tem načrtu je še rezerviran prostor za štiri petorčke in stolpič za 20 stanovanj, ves ostali prostor pa je namenjen zadružni gradnji. Po melioracijski ureditvi bo predvidoma v treh letih — do 1967 — zraslo tu lepo naselje s 70 stanovanji; 24 v vrstnih hišicah in 48 v dvojčkih. Zazidalni načrt predvideva organizirano stanovanjsko naselje, v katerem bo najugodneje urejena preskrba, komunalne na- V kmetijstvu: krediti na daljši čas Jugoslovanska kmetijska banka je podaljšala kredite za kmetijstvo in zmanjšala obresti; kmetijske organizacije, ki takšne kredite že imajo, pa morajo predložiti pristanek občinskih skupščin, ki so prispevale sredstva za soudeležbo, da tudi one na enak način podaljšajo kredite in obresti. Občinska skupščina v Krškem je na seji 25. februarja priznala takšne olajšave kmetijski zadrugi Krško. Na seji so poudarili, da je sklep banke zelo pomemben, saj so investicijska posojila na sorazmerno kratke vračil-ne roke povzročila kmetijstvu veliko nepotrebnih težav, ki' so zdaj skorajda odpravljene. prave, garaže, parkirni prostori in otroška igrišča ter zeleni pas ob sedanjem zamočvirjenem robu., Vsaka stanovanjska enota ima tudi del zemljišča za ureditev vrta, medtem ko ograje ne bodo dovoljene. , Zanimanje za zadružno gradnjo je že zdaj precejšnje. S PLENUMA ObO SZDL V RIBNICI ODBORNIK NAJ NE BO ADVOKAT VOLILNE ENOTE Na razširjenem plenumu občinskega odbora Socialistične zveze v Ribnici so prejšnji četrtek med drugim razpravljali o pripravah na zbore volivcev in volitve, o konferencah krajevnih organizacij ter pripravah na proslavo 20-letnice osvoboditve. V občini je bilo v prvi fazi priprav na volitve evidentiranih 129 možnih kandidatov, od tega je 22 žena, 7 predlogov za republiške in skoro 20 za zvezne poslance. Sodeč po strukturi predlaganih so občani dobro izbrali predloge in se bo sestav skupščine s sedanjimi volitvami brez dvoma še izboljšal. Predvsem velja poudariti, da ni dober le tisti odbornik, ki bo uspešen advokat svoje volilne enote, pač pa tisti, ki bo s svojim delom v skupščini in njenih organih čim več pripomogel k razvoju celotne občine. Na sedanjih zborih volivcev bodo občani med drugim, ustanovili tudi krajevne skupnosti, kjer jih še niso, ter razpravljali o različnih komunalnih problemih družbenih služb s svojega območja. Na plenumu so nekateri med drugim poudarili, da bi morali priti poslanci, najsi so republiški ali zvezni, vsaj enkrat na leto med volivce in se pozanimati za njihove probleme in težave. Republiški poslanec bi moral enkrat ali dvakrat na leto obisakti vsaj večje centre v občini. Za pripravo na praznovanje 20-letnice osvoboditve bo potrebna skupna akcija vseh organizacij in društev. Na plenumu so izvolili posebno komisijo, ki bo skrbela za te priprave. V posameznih krajih bodo praznovanje združili s proslavami ob krajevnih praznikih oz. občinskem prazniku 26. marcu, 25. maju v Sodražici, 1. avgusta v Dolenji vasi in 31. julija v Loškem potoku. Večje proslave bodo tudi ob drugih praznikm. Precejšen prispevek k praznovanju 20-letnice bo dal tudi festival: 22. marca bo nastopil Slovenski oktet, v prvih dneh maja folklorni odsek KUD Tine Rožanc iz Ljubljane, celjsko gledališče bo gostovalo s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi, ki ga bodo naštudirali nalašč za to priložnost, 23. julija pa bo v Ribnici gostoval ansambel naših rojakov iz ZDA »The Pittsburgh Junior Tamburitzans«. OBVESTILO Od danes naprej stane izvod Dolenjskega li sta v maloprodaji 40 dinarjev. UPRAVA Vsem poslovnim prijateljem in znancem se toplo priporoča ISKRA - KRANJ -TOVARNA KONDENZATORJEV SEMIČ! Prašičev precej, govedi malo 1. marca je bil v Novem mestu večji sejem, na katerega so kmetje pripeljali 666 pujskov in 227 glav goveje živine. Od 8.000 do 26.000 din so prodajalci zahtevali za 583 prodanih prašičkov, medtem ko je bila cena volom od 410 do 440 din za kilogram žive teže, kravam od 280 — 380 din kg, za junce in telice pa so zahtevali od 420 do 440 din. Prodanih je bilo le 61 glav. Prašički sc od zadnjega sejma niso podražili, govedo pa je bilo nekoliko dražje kot na zadnjem sejmu za živino. Ustanovitelj steklarne je občina Delavski svet podjetja KREMEN se je odpovedal ustanoviteljskim pravicam do tovarne ravnega stekla INIS v Novem mestu, ker je ugotovil, da KREMEN ne bi prenesel dodatnih obremenitev, potrebnih za dokončno izgradnjo steklarne, ker je sam ostal že skoraj brez skladov. Občinska skupščina v Novem mestu je na seji 26. februarja prevzela od KREMENA ustanoviteljske pravice za steklarno, vendar s pripombo, da je treba podaljšati čas odplačevanja posojil, ki so najeta za steklarno. Najnovejša garancija steklarni pa daje možnost, da tovarno pospešeno gradijo in še letos preizkusijo. Vžigalice in sol -dražje Zvezni izvršni svet je v soboto na seji obravnaval tudi položaj proizvajalcev soli in vžigalic. Cene teh proizvodov so glede na cene ostalih proizvodov neusklađene, kar zahteva, da se s spremembo cen uredi tudi vprašanje položaja teh proizvajalcev. ZIS je sklenil, da se cena fine soli zviša na 85 din za kilogram, kuhinjske na 50, živinske pa na 35 din. Cena vžigalic se poveča na 15 dinarjev za škatlico. ■■■■■ V ribniški občini se obeta živahna gradnja Tudi letos se obeta v ribniški občini živahna družbena in zasebna gradbena dejavnost. Predvidena je gradnja tretjega stolpiča, v katerem bo dvajset stanovanj in začetek gradnje še enega stolpiča, ki naj bi bil dograjen prihodnje leto. V Sodražici bo dograjena poslovna stanovanjska stavba, v Ribnici pa naj bi dogradili gozdarski dom. Zdravstveni dom v Ribnici namerava zgraditi štiristano-vanjsko stavbo. Tudi individualnih graditeljev stanovanj bo letos precej. 2e sedaj je na občini vložilo prošnje za gradnjo stanovanj več kot dvajset interesentov. To bo vsekakor omililo stanovanjsko stisko v Ribnici in drugih večjih krajih v občini. Individualne graditelje bo tudi letos pod- prlo podjetje INLES, ki bo dalo predvidoma del sredstev v obliki posojil svojim zaposlenim za gradnjo ali odkup stanovanj: Devetletni dogovor 9 občin NAŠA SKUPNA DOLŽNOST (Nadaljevanje s 1. str.) ških in 4600 žensk), kar je 40 odst. vseh, ki študirajo izven svojega stalnega bivališča. V 215 varstveno vzgojnih ustanovah in varstvenih oddelkih šol je približno 17.000 otrok ali 3,8 odst. vseh. Precej šol nima pogojev za širšo izvenšolsko dejavnost, premalo je telovadnic, premalo športnih igrišč in drugih objektov, namenjenih mladini. Najbrž bi morali tu iskati vzroke, zarad katerih se ob dejstvu, da prestop-ništvo med odraslimi sicer upada, množe prestopniki med mladoletniki. Zdravstvena mreža in zdravstveno prosvetljevanje sta se v zadnjem desetletju močno razvila. Prav zato je brez dvoma umrljivost manjša. Ne moremo pa mimo tega, da se število bolniških dni nenehno povečuje. So ti in številni tem podobni problemi res samo »ženski«? Prav gotovo je naša skupna dolžnost skrb za predporodno in porodno zaščito približno 30.000 novorojenčkov na leto, za šolanje 300.000 mladih ljudi, za strokovno izpopolnjevanje in delovno usposabljanje 530.000 zaposlenih, za uvajanje sodobnega gospodinjstva v 459.000 družinah, za pravilno vzdrževanje stanovanj in naselij! Skupna skrb za vse to je potrebna tudi zategadelj, ker vse našteto, znatno vpliva na delovno sposobnost zaposlenih! Gotovo smo v zadnjem desetletju napredovali tako v razvoju gospodarstva kot tudi v razvoju družbenih služb. Kljub temu pa se moramo vprašati: kako sedaj, ko že imamo ekonomsko osnovo, z manjšimi napori doseči še več za srečno življenje naših ljudi? Vsekakor bo treba investicijsko dejavnost še odločneje preusmeriti v naložbe za stanovanja in komunalne naprave, v naložbe za zdravstvo in šolstvo, pa tudi v modernizacijo proizvodnih zmogljivosti. V predstavniških telesih, v organih družbenega upravljanja, v vodstvih političnih organizacij je še vedno premalo žensk, da bi lahko uspešneje in bolj aktivno sodelovale in odločale v gospodarskem in družbenem razvoju ter hkrati pripomogle k hitrejšemu reševanju tistih problemov, ki jih kot ženske, matere in proizvajalke najbolj občutijo in poznajo. Pri tem moramo reči, da se mladina vedno bolj vključuje v sistem samoupravljanja, čeprav je mladih ljudi v teh organih še vedno pre- malo. Med poslanci in odborniki je 7 odst. takšnih, ki so stari do 24 let, v organih samoupravljanja pa jih je 14 odst. Med mladimi upravljavci je sorazmerno veliko mladink. Med vsemi odborniki občinskih skupščin je 20 odst. žensk, med odborniki do 24 let starosti pa kar 49 odst. Tako je tudi prav. Mlajše ženske morajo izkoristiti čas, ko še nimajo večjih družinskih obveznosti, za svojo družbenopolitično aktivnost in za to, da se strokovno izpopolnjujejo. Samo na ta način bodo pozneje lahko z manjšimi napori opravljale družbene in družinske dolžnosti. Prva konferenca za družbeno aktivnost žensk Jugoslavije, ki je bila v Beogradu od 24. do 25. februarja letos, je razpravljala o problemih, ki tarejo ženske, s splošno družbenega stališča in s stališča sklepov VIII. kongresa ZK. Upamo lahko, da sklepi te konference ne bodo le deklarativna zahteva za izboljšanje položaja žensk v proizvodnji, v družbenih službah in v kmetijstvu, ampak da bodo v novih pogojih gospodarjenja gibalo in pobudnik pri reševanju številnih družbenih problemov, izmed katerih smo jih nekaj našteli. DRAGICA ROME Od dela živimo — Nikar! Sem prehlajena, se je na pol v šali, na pol zares branila blagajničarka Tončka, znana vsem novomeškim gospodinjam, ki kupujejo v samopostrežna trgovini Sadje in zelenjava na Glavnem trgu, ko sem pripravljala fotografski aparat za slikanje. Vedno nasmejana, prijazna s strankami to z vsemi enako, je ena izmed odlik Zupančičeve Tončke, zaradi katerih jo kupci poznajo in spoštujejo. — Ste vedno tako veseli in nasmejani? sem jo vprašala. — Je*prijazen obraz del vaše narave aM posledica brezskrbnega življenja? — Imam nemalo osebnih težav to skrbi, a o njih raje ne govorim. Prizadevam si, da stranke tega ne bi opazile ali občutile. — Kako ste zadovoljni v poklicu, ki zahteva nenehen stik z ljudmi? — Služba mi pomeni vse, takoj za otroci, že deset let se ukvarjam s prodajo zelenjave in sem zelo zadovoljna. Meni je služba v razvedrilo, četudi je precej naporna. — Razen službe imate dom in dva otroka, afld zmorete vse to? Osem otrok je lahko ponosnih na swojomamo Tudi za Kajinovo Olgo velja nenapisano pravilo naših kmečkih žena: od zore do mraka! A kljub vsemu: za lepo knjigo in časopis vendarle najde čas! — Otroka sta že večja; hčerka je tudi že trgovska vajenka, fant pa je še v osemletki. Navajena smo skromnega življenja. Otroka mi doma pomagata in tako je vsaj najhujše vedno opravljeno. — Za udejstvovanje v javnem življenju najbrž ni-matfe časa? — če mislite sestanke, potem se res bolj malo udejst-vujem. Na sestanke hodim le v podjetju afla kadar jih skliče Socialistična zveza. Več ne zmorem, kajti dan ima le 24 ur. še bi kramljali, a se je medtem pri blagajni zbralo že precej strank. Tam se vedno mudi, zato je tovari-šaca Tončka samo še zamahnila z roko in dejala: — Kaj hočete, delo je delo. Od njega živimo. — AR. Mračen in pust je bil dan, ko sem v Podklancu, vasici blizu Vinice, potrkala pri Kajinovih, da bi spoznala gospodinjo, 38-letno Olgo Kajin, mater osmih otrok. Daleč naokrog vedo ljudje, da dela od svita do mraka doma in na poljih, v vinogradu, oskrbuje jato kokoši, živino in prašiče. Ob večerih, ko je vse delo že postorjeno in ko otroci zaspe, pa rada posedi s knjigo v roki tja do polnoči in še čez. — Kaj ino va mama, občudovanja ste vredni! Zaupajte mi, kako ste organizirali življenje v tako veliki družini, kot je vaša? — čisto enostavno — je dejala. — Vsi delamo! Mož, čeprav je bolehen, in vsi otroci, kar jih je doma. Bogo je že pri vojakih, Tatjana je na novomeškem učiteljišču, šest Kajinov: Zdenko, Cvetko, Jože, Nada, Marija in Nataša pa hodi v viniško osemletko. Skrbim, da gredo otroci v šolo vedno čisti in zašiti. Pravijo, da me ni treba biti sram pred materami, ki imajo samo enega ali dva otroka. Doslej se tudi še ni zgodilo, da bi šel kateri mojih otrok v šolo brez zajtrka, ali če gredo popoldne, brez kosila. Deklice mi čez dan pomagajo: pospravljajo sobe, prinesejo vodo, drva, včasih pometajo ali pomivajo posodo. Fantje morajo vsako soboto ribati pod. Preden gredo v šolo, Obisk pri Olgi Kajin. v Podklancu pri Vinici ob Kolpi imajo na skrbi živino. Na polju pomagajo le, če ni delo pretežko. Učiti se morajo čez dan, ker jim zvečer tega ne dovolim. Tudi vina naši otroci ne dobe. — če ste vsi doma, je najbrž kot v panju? — Prav živahno je! Jezi me le to, da so fantje preveč vneti za karte in šah. Naj le igrajo šah, tega jim ne branim, karte pa skrivam. — Ali si ob nedeljah lahko odpočijete? — Nedeljski popoldnevi so moji. Nimam navade hoditi v vas, preberem raje vse časopise od prve do zadnje strani, kar jih otroci prinesejo domov. Če utegnem vzemem v roke še knjigo. — Katere časopise redno berete? — Dolenjski list, TV-15, Mladino, Pionirski list in čebelico. — Kje dobivate knjige? — Izposojam si jih v viniški ljudski knjižnici. Te dni berem Ingoličev roman človek na meji. — In vaša najljubša knjiga? — Ana Karenina, ruskega pisatelja Tolstoja. Trdo kmečko življenje ob osmih otrokih Kajinovo Olgo ni napravilo otopelo za vse lepo, kar lahko nudi življenje. Po tru-dapolnem delu ji knjiga nudi nov svet in nenavadne užitke, šla je svojo pot, na kateri je med kmečkimi ženami v naših krajih če že ne sama — pa vsaj osamljena. žal mi je le to, da sem njenim trem deklicam, ki so med najinim pogpvo-rom pisale domačo nalogo, pozabila reči: bodite ponosne na svojo mamo! RIA BAČER — Zahteven poklic prosvetne delavke je ljudem na očeh in velja mnenje, da je to idealna služba za ženo z otroki. Kakšne so pri tem vaše izkušnje? Predmetna učiteljica matematike na novomeški osnovni šoli, Slava Kovač, se ni obotavljala z odgovorom: — O našem poklicu, Id je do nedavnega v javnosti res veljal za idealnega za poročeno ženo, povem lahko, da je dosti bolj naporen kot večina drugih poklicev. Mi nimamo 42—urnega delavnika! Učim 22 obveznih učnih' ur na teden, razen tega imam govorilne ure s starši, pripraviti se moram za pouk, popravljati domače in šolske naloge. To vse opravim doma, tedaj ko naj bi imela čas za svojo družino. Pred enajsto ali polnočjo ne grem nikoli spat, pa ne zavoljo gospodinjskih opravkov ... Skoro vsak prosvetni delavec ima še honorarne ure. „Rada bi pomagala ženam..." Dr. Minka Maležič je v porodni sobi pi^gledovala neko ženo tik pred porodom, zato sem morala počakati, dokler si je lahko utrgala hipec časa za pogovor. Mimogrede sem medtem zvedela, da je tovardšica dok- tor že drugo leto v Novem mestu na ginekološko porodniškem oddelku, da je prosta le dvakrat na teden popoldne in približno eno nedeljo v mesecu, sicer pa je v bolnišnici podneivd in ponoči. Ko sem jo kasneje med pogovorom vprašala, čemu se je odločila za tako težak in zahteven poklic, je dejala: — Že kot študentka medicine sem začutila, da imajo žene mnogo problemov in sem si želela postati ginekolog, da bi jim lahko pomagala. Poklic opravljam z veseljem, žal pa mi je, da imamo vsi skupaj premalo časa za prosvetljevanje žena. Vedno več je splavov, kot posledica tega pa vedno več obolenj, vnetij in zakonov brez otrok. Vsemu temu bi se dalo odpo- moči, če bi več žena prihajalo v naše ambulante, kjer jdm lahko nudimo sredstva za preprečevanje nezaželene nosečnosti. V preteklih letih ni bilo kdo ve kakšne izbire med temi sredstvi, zdaj pa ženam lahko nudimo že tablete za uživanje, kakor tudi več vrst tablet, pen to past za vbrizgavanje. — Torej je na vašem oddelku precej direnja tudi na račun tolikega števila splavov? — Deloma, Res pa je, da so zdaj razmere s prostorom nemogoče. Ko se bo kirurgija izselila v novo zgrajeno bolnišnico in bomo pridobili okoli 30 postelj, se bodo razmere normalizirale. V perspektivi bo na našem oddelku tudi več zdravnikov, tako da si lahko obetamo boljših časov tudi glede prostega časa. Kadar bo vse to urejeno, nameravamo začeti s psiho-proMaktičnimi tečaji za žene, ki se pripravljajo na porod. — Najbrž bi zdaj težko od govorili, kako preživljate svoj prosti čas? — Za osebno življenje je v našem poklicu tako malo časa, da v dveh letih, kolikor tu službujem, nisem utegnila niti Novega mesta dodobra spoznati. Vem, da so možnosti za lepe sprehode — a zanje nimam časa, poznam pa Dolenjske to šmarješke Toplice ter čudovito okolico otoškega gradu. Menim, da je to ena najlepših pokrajin v naši domovini. RIA BAČER Na naši šoli se jih vsi otepamo in rri res, da bi se* zanje potegovali, kot menijo nekateri. Nadurno učimo zaradi potreb šole in ne zaradi zaslužka. Za honorarno uro dobim namreč polovico manj kot za redno učno uro. Ali je še v kakem drugem poklicu tako? Radovedna sem, v kateri obrti, za katero ni potrebna druga izobrazba kot osnovna šola, imajo delavci plačane nadure po 370 din! — Pa vendar: počitnice, deljen čas, so le nekatere ugodnosti vašega poklica? — Deljen delovni čas dopoldne, popoldne in konference zvečer pomenijo le razbit dan, tekanje od doma v šolo, koristi pa nobene. Drugje delajo od sedmih do dveh. Takrat gredo žene domov in se lahko brez skrbi posvete družini. Me nismo nikdar proste! Tudi pri zaščiti, ki so jo deležne po porodu žene v drugih poklicih, smo prosvetne delavke prikrajšane. Ko mine 105 dni porodniškega dopusta, moramo učiti polno učno obveznost in ne le 4 ure na dan, kolikor znaša obveznost tovarišic v gospodarskih in drugih delovnih organizacijah. Menim, da bi morali vsaj n^ tem področju izenačiti prosvetne delavke z drugimi zaposlenimi ženami. Če ne drugače, naj bi jim za nekaj časa podaljšali polni porodniški dopust. Čestitka za 8. marec Vojaki Jože Lipaj, Franc Besal, Jože Kosec in Franc Pavlin, ki služijo vojaški rok v Djakovici, želimo vsem ženam in dekletom za njihov praznik 8. marec mnogo uspehov, domače pa lepo pozdravljamo. Domačemu listu želimo ob njegovem jubileju, da bi v prihodnje še uspešneje prikazoval dosežene napredke naših delovnih ljudi iz vseh krajev Dolenjske. Vsem fantom, ki gredo spomladi k vojakom, priporočamo, naj si prej na-roče domači časopis! V trikotu: ŠOLI - MH2BA - BOH „Hribarca, čez most ne boš prišla" ženske se ne morejo poleg dveh »šihtov« udej-stvovati še v družbeno političnem življenju. — Čim prej urediti službe, ki jodo razbremenjevale gospodinje! — Kdo bo zakrpal navaden lonec, če se pre-votli? — ženske #mo s puško v roki dokazale, da nismo samo za štedilnik. — »Pazi se, Hribarca, čez most ne boš prišla!« je zagrozil belogardist in se odurno zarezal. — »Ko se spomnim mnogih dogodkov med vojno,« pravi Rezka Brlanova iz Kočevja, »se mi zdi, kakor da vse še enkrat doživljam. Prehudo je bilo, prehudo ...« Z Rezko Brlanovo, referentko za socialno varstvo pri občinski skupščini v Kočevju, klepetava. Jasno, da je razgovor nekaj dni pred mednarodnim dnem žena 8. marcem posvečen predvsem ženam in njihovim problemom, kakor jim je posvečen tudi tale zapis. Najprej velja omeniti že ne vem kolikokrat ugotovi je no dejstvo, da so naše žene prezaposlene. Vedno več se jih vključuje v proizvodnjo' na skoraj vseh delovnih področjih, tudi tam, kjer si ženske še pred komaj dvema de. setletjema nismo mogli niti zamisliti. Kljub vedno večji aktivnosti v gospodarstvu in drugih službah pa mora večina zaposlenih žena opravljati tudi domača dela, koder se po prihodu iz službe prične njen drugi »šiht« in se navadno zavleče daleč v noč. Skratka, z ugotovitvijo, da se družbena aktivnost žena iz leta v leto manjša, ne moremo biti zadovoljni, če se ob tem ne vprašamo, zakaj je tako. Prepričana sem, meni to-varišica Rezka, da bi marsikatera zaposlena žena rada posegla poleg svojega dela aktivneje v družbeno življenje, se z večjim zanimanjem vključila v dalo različnih organizacij ipd:, vendar ji čas tega ne dopušča. Tudi to, da se precej mož vedno aktivneje vključuje v gospodinjska dela, je premalo. — Kaj sodiš o zaposlenosti žena? — Ženske smo z orožjem v roki dokazale, da nismo samo za štedilnik, torej smo enakopravne tudi glede zaposlovanja. Mislim pa, da je veliko žena, ki bi jim ne bilo treba delati v gospodarstvu, ker možje dobro zaslužijo, če bi bila seveda pomoč družini bolje urejena, tudi to ne bi bil problem, tako pa ... Otroško varstvo je v Kočevju trenutno še vse preslabo organizirano, tako da vrtcev ne morejo uporabljati prav tiste družine, ki bi to najbolj potrebovale, imajo pa premajhne osebne dohodke za vzdrže. valnino. Nekateri vrtci so v slabih prostorih . .. Drži pa, da so nekatere družine deloma tudi same krive (pijača, neurejene življenjske razmere) in bi lahko odšteli denar za otroško varstvo. Tako so otroci prepuščeni sami sebi in kako se sami vzgajajo, si »ženske smo včasih nezaupljive druga do druge, ne zaupamo v svoje sposobnosti!« pravi Rezka Brlan iz Kočevja lahko mislimo. V tem je potrebnega še veliko prosveti-teljskega dela, potrebna je predvsem vzgoja staršev, ne le otrok. Mislim, da bodo podobne probleme z malo večjim uspehom lahko reševale krajevne skupnosti, seveda v sodelovanju s pristojnimi občinskimi organi. O drugih servisih za pomoč družini se ne splača govoriti, saj še nobeden ne ustreza, razen pralnice. Krpalnica je dražja od privatnih ' šivilj, drugih podobnih servisov, čeprav bi bili potrebni, pa ni. če se ti npr. pre votli lonec, kdo ga bo zakrpal? Dobiti obrtnika, da popravi kakšno malenkost, je že kar prava loterija.. . Zjutraj gledam — nadaljuje Rezka — kako mamice nosimo otroke v vrtec, k staršem, k zasebnikom, na vse strani mesta. Mladež se mi smili: namesto da bi še mirno spala, jo navsezgodaj budimo ... Toda kaj, tako je, služba je služba, otroci pa tako hitro odrastejo. Po službi prihajamo domov, nikdar spočite. Zase, za moža, otroka je treba skuhati kosilo. Čas hiti, nestrpnost narašča, nervoza preide v pre. pir. Razen tega naj žena vedno skrbi za denar, ki tako hitro kopni, dnevi pa se pomikajo počasi, počasi. — Smo tik pred volitvami. Znano je, da ženske zelo nerade glasujejo za ženske. Zakaj? — Predvsem mislim, da smo ženske precej sebične, zaradi splošne preobremenjenosti pa ne zaupamo, da bi ženska sploh lahko uspešno delala v raznih samoupravnih organih, čeprav so marsikdaj sposobnejše od moških. Se vedno mislim, da bodo naše probleme najbolje reševali moški. Osebno pa sem prepričana, da lahko prav žene veliko pripomorejo k uspešnejšemu delu samoupravnih organov, kajti če smo lahko dobre proizvajalke, smo lahko tudi uspešne upravljavke ... Nehote zaide pogovor na vojna leta. .Rezka je doma iz Sv. Križa pri Kostanjevici (sedaj Podbočje) in je že 13 let v Kočevju. Ljudje v okolici Kostanjevice in po Gorjancih se prav gotovo še spominjajo Rezke Hribarjeve (Krčmanove), mlade skojevke in vnete aktivistke. — Spomin na vojno je boleč, pravi, tako hud, da se mi zdi, kakor bi vse še enkrat doživljala. Preveč je bilo vsega, preveč .. . Najbolj se spominjam nekega junijskega dne 1943, ko smo imeli na Suhor- ju mladinsko konferenco. Z eno tovarišico in tovarišem smo se potem vračali proti domu, na Gorjancih pa nas je zatekla noč in nevihta. Krepko smo zašli in nenadoma je nedaleč od nas zaropotal mitraljez. Belčki so dolgo nabijali v gozd, mi pa smo iskali staro leseno kočo, ki bi morala biti nekje tam. Šele zjutraj smo jo zagledali le nekaj korakov proč, potem ko smo vso noč prebedeli na dežju in le nekaj deset korakov od nas je bila žica, s katero so bile obdane Pleterje. Nekoč drugič je bilo še huje: partizani so odpeljali domačega župnika, belčki pa so nas 18 zaprli in hoteli obesiti. V Kostanjevici so že bila vešala. Vsa vas je prosila za nas, nazadnje so nas spustili. Ko smo odhajali, je neki belogardist stopil k meni in se zarezal: »Pazi se, Hribarca, ti ne boš prestopila mostu v Kostanjevici!« Nobeno od drugih deklet si ni upalo z menoj ... Prebudil se je spomin v njej in z njim Krčmanova Rezka. Ko je govorila, se ji je v očeh zalesketalo in besede so težko prihajale iz ust, iz grla, ki ga je pričela stiskati grenkoba. Iz nje pa ni več govorila Brlanova Rezka, ampak vse naše žene — borke — aktivistke. Tiste žene, ki so v minulih dveh desetletjih iz dneva v dan pozabljale nase, na svoje življenje in vse svoje delo, vse svoje misli pa posvetile skupnosti, nam vsem. FRANCE GRIVEC Preprosto rečeno: la družino! Na vrhu ne prestrmega klanca ob cesti, ki zavije za trebanjskim zdravstvenim domom in novo šolo proti Cvibljam, stoji hiša štev 77. Hiša zunaj še ni ometana; ena od številnih, ki so zrasle na severnem trebanjskem pobočju. »Vselili smo se lani. Prej smo stanovali v gradu- Zdaj se mi zdi, da je mimo zelo zelo dolgo obdobje,« je rekla gospodinja ADA LONGER. »Kako ste potem preživeli vsa ta leta nazaj?« »Preprosto rečeno: gra- dili smo hišo in trdo delali. Hiša je narejena, družina ima dom, zdaj pa je treba dohodkov-« »Kaže, da ste se odločili za zaposlitev?« »Zadnjih petnajst let sem sklenila, da se tudi Medtem so otroci — tri imam — dorasli (najmlajšemu je devet let), zato sem sklenila, da se tudi sama zaposlim. V lanskem avgustu sem obiskovala šivalni tečaj, ker sem se prijavila za obrat MOD. NI H OBLAČIL. Odločila sem se zato, ker mislim, da sem po tolikem času gospodinjstva tudi sama nekaj dolžna prispevati v družinski sklad.« »O katerem ženskem problemu je bilo najmanj-krat javno razpravljano?« »Zdi se mi, da prav o zaposlitvi žensk, oziroma mater. V naši občini je možnosti za zaposlitev žensk malo. Takih, ki bi se rade zaposlile, je precej. Marsikatero ovira pri tem tudi neurejeno vprašanje otroškega varstva. Po mojem bi moral otroški vrtec delati tudi med počitnicami. Kar se mene tiče, nimam skrbi, ker so otroci že veliki, po-trebno je kaj narediti za druge.« »Kako je sicer z zaposlovanjem?« »Katera ni izučena, katera nima strokovne ali kakšne druge izobrazbe, nima kam iti.« I. Z- 1 6 I Med delavkami v čafeških toplih vrtovi V čateškem rastlinjaku brežiške KZ že zorijo kumarice — Za praznik žena: nageljčke, vrtnice, asparagus in prelepe lončnice lahko dobite v toplih vrtovih ob čateških Toplicah Medtem ko zunaj zima še vztrajno kljubuje februarskemu soncu, je v rastlinjakih na Čatežu že pravo poletje. Termalna voda ogreva pokrite grede in podnevi ji pri tem učinkovito pomagajo sončni žarki, ujeti skozi stekleno streho. Najbolj vroče je v prostoru s kumaricami. Tam je zaposlenih 8 delavk. Njihovo skupino vodi to-varišica Marija Peteline. Sedli sva na klop za polivlnilasto zaveso zasilne garderobe v rastlinjaku in začeli pogovor. Zvedela sem, da dela tov. Petelinčeva na Čatežu dve leti in da živi v Selih rla nasprotnem bregu Save. »Vam je delo tukaj všeč?« sem jo vprašala. »Seveda, ugaja mi. Rada sem v rastlinjaku in veseli me tudi delo zunaj na vrtnariji ali kjerkoli na posestvu. Po rodu sem Belokranji- ca in obiskovala sem nižjo kmetijsko šolo na Vinomeru. Potem sem bila vseskozi zaposlena v kmetijski proizvodnji.« »Imate tukaj družino?« »Da, v Selih živimo. Mož je traktorist pri kmetijski zadrugi Bizeljsko. Obadva se torej preživljava s kmetijskim poklicem. Imava 9 let staro hčerko, ki zdaj obiskuje tretji razred osnovne šole.« »V Brežicah ali v Dobovi?« »V Dobovi. Polovico otrok iz naše vasi hodi v šolo tudi v Brežice. Do Dobove je uro hoda. Na poti domov so otroci bolj počasni in včasih hodijo celo po dve uri.« »Kako je z varstvom med vašo odsotnostjo?« »Vse v redu. Teh skrbi so me rešili otrokovi stari starši,« je dejala in v pogovoru sem zvedela, da je tudi ona ena izmed tistih zaposlenih žena, ki jih po napornem delu v službi čaka doma še gospodinjsko delo. V rastlinjaku je izparevala vlažna toplota in tovarišico Petelinče-vo je kljub poletni bluzi oblival pot. Zelo vroče je bilo, zato sem jo vprašala, koliko kaže živo srebro. »Nič manj kot 30 stopinj. Zaradi vlage in visoke temperature je delo tukaj zelo naporno, toda pri vzgoji kumaric ne gre drugače.« »Dobivate kak dodatek za težke delovne pogoje?« »Imamo poseben dodatek na vlago, ki znaša 2 dinarja od kilograma kumaric. Več ko pridelamo, več dobimo.« »Je poskrbljeno tudi za tople malice?« »Da, zanjo plačamo 100 dinar- jev. Topel obrok uživamo vsak dan.« »Imate kake posebne želje za boljše počutje na delovnem mestu?« j>Najbolj si želimo, da bi imele ha razpolago kopalnice in primerne garderobe. Pred odhodom domov bi se vse po vrsti rade osvežile v kopeli, saj smo vse prepotene od osemurnega dela v tem vlažnem in vročem prostoru.« »Pa ste to željo izrekle tudi naglas?« »Seveda smo in pričakujemo, da bomo kopalnice imele že na jesen. Zadruga gradi novo poslopje, v katerem bodo: kuhinja, jedilni- PRED DNEVOM ŽENA SMO OBISKALI TUDI PAKIŽEVO MAMO V VINICAH PRI SODRAŽICI Najboljša leska je na sončni strani Marija Pakiž, Korletova mama iz Vinic pri Sodražici. Zdrava, krepka in odločna ženska pri štirinšestdesetih, ki živi v lepi hišici tik nad cesto, do katere vodijo strme stopnice po bregu. šop leskovih viter pred vrati pove, da se v hiši nisem zmotil. V kuhinji, polni vonja po masti, ki se cvre na štedilniku, za katerim stoji priletna, siva in nasmejana Korletova mati, je po tleh polno ostružkov in debelejših ter tanjših viter. Cvre, kuha in dela vitre, vse obenem, saj čas je dragocen, vitre in rešeta pa ji pomenijo (skoro) edini vir preživljanja ... Pakiževa mati iz Vinic namreč dela rešeta. Ne rešeta za moko niti rete za žitarice, ampak prava rešeta iz viter, ki jih v glavnem uporabljajo jeseni pri stiskanju jabolk in kolinah za precejanje riža za klobase. Morda še to, da je v Vinicah in verjetno v bližnji okolica še edina, ki zna in hoče delati taka rešeta. — Rešeta je delala že moja mati in stara mati in od nje mati menda tudi, pravi, medtem ko meša mast v veliki posodi. Nato sede na stolček sredi kuhinje, poprime vitro in jo s posebnim nožićem in »Z enim samim rešetom je veliko dela...« meni Korletova mama iz Vinic spretnimi rokami razcepi. Dela še vedno tako, kakor so delale njena mati in stara mati in vsi predniki. Domača obrt, vsaj izdelovanje rešet, še ni modernizirana. — Rešeta delam, kar pomnim, vse življenje, razen med vojno. Tedaj za rešeta ni bilo časa. — Za vitre ni dobra vsaka leska; - leske z Velike gore niso dobre, najboljše so z Male gore, od Grčanic in od Kočevja, vendar pa jih v državnih hostah ne pustijo se-kaiti. Zakaj, ne vem. Tudi za leske je treba dobiti od podjetja dovoljenje, logar pa od-kaže, kje jih lahko nasekamo, toda letos menda ni nihče dobil dovoljenja. Leske je treba nasekati v sončnem kraju, one v senčnem niso dobre. Vsaj mesec dni jih je treba sušiti, potem pa obeliti; obeljene palice namočim in cepim. Vitre potem zgladim in cepim §e na tanjše pasove, le-te pa razrežem na enako ozke pasove, iz katerih na preprostem tkalnem stroju stkem rešeto. Za navadno rešeto potrebujem 72 viter, za gostejše pa 122, bita pa morajo tanke kot papir... Statve, s katerimi sta delali še .mati in stara mati, so med vojno zgorele, po vojni pa mi je sin napravil nove. — In koliko dobite za rešeto? — Zdaj so po 250 dinarjev, pred nedavnim so bila še cenejša. Veliko ni, pa kaj hočem, živeti je treba. Kmetije nimam, samo eno njivico. Rešeta so skoro ves moj dohodek. Dobim se 5000 din podpore od občine kot članica ZB, pa tudi davka nič ne plačujem. Samo zaradi tega se mi je splačalo napraviti vse tiste korake za partizane, ki sem Jih storila med vojno, pa še premalo sem jih... Korletova mati je zredila sedem otrok in vse je spravila h kruhu z vitrami. Mož, ki je umrl prereden sam ne vem, kaj je! Pa samo zavitek — morda vendar ni to — kar mislim.« Klander je videl, da Tomaž nekaj ugiblje, in kakor prekanjen diplomat ga ni hotel oplašiti z novim vprašanjem. Izvlekel je majhno pipo iz žepa in le dejal: »Škoda!« »Zakaj?« »I, časih tiči v takih pisanjih — kar je mnogo vredno, mnogo; pa jih vržemo stran.« »če ga nisem pomašil kam med smeti?« zamr-mra Tomaž poglasno in licemersko zamišljen. Klander zajame vodo iz škafa in pivši vtakne vso glavo v velik korec. Oni pa vtem stopi iz sobe in zapre duri za seboj. »Aha!« sikne Klander za njim in se splazi k vratom poslušat, kje išče Tomaž papir. Slišal je, da oni vrata v hram zapira za seboj, nakar le-ta naglo svoja na pol odpre. Lahko je čul, kako je zaškripal pokrov Tomaževe skrinje, katerega je bil ta glasno in z ropotom privzdignil. »Da le vem, kam devaš svojo skrivnost,« šepnil Klander in z zadovoljim licem zaprl zopet vrata ter sedel na staro mesto. Omahne pa ni bil tako neumen, kakor si je domišljal mešetar. Prišedši v hram, je res z glasnim hruščem odprl skrinjo, zaeno pa se nasmehnil zvito in pest pomolil nazaj proti vratom. »Saj vem, da poslušaš; le vleči na uho!« mrmral je in iz globokega žepa, všitega v telovnik prav ppd pazduho, potegnil v zamazan robec zavita pisma. Svojo skrivnost je nosil vedno s seboj. Odvzel je samo širok papir, očividno prejšnji zavitek, drugo pa spravil zopet v žep; potem je glasno zaprl pokrov skrinji in se vrnil h Klandru. Spotoma je list še dvakrat trdo stisnil v pesti in tako zgubano in na pol raztrgano kepo podal tovarišu. »Tole je menda!« »He, he — veliko ni videti,« menil je oni in pazno razgrinjal in gladil list ter obračal ga na vse strani. »Aha, tu je nekaj pisanega!« Rekši, je tiho čital besedo »testament«, ki je bila z velikimi, raztegnjenimi in ne posebno razločnimi črkami pisana na sredi zavitka. Tudi njemu se je zablisnilo v glavi, pa izdati se ni hotel, zlasti ker ga je Tomaž gledal tako pazno in neprenehoma. »In notri ni bilo ničesar?« »Nič, prav nič!« »Ej, torej je kak čevljar ali krojač, popotni seveda, vrgel to stran. Prijatelj, kar je tu pisano, ,atte-stato', ,testimonianza', to je laški in se pravi po naše .izpričevalo', če te kdo nabije ali vsaj udari, da se ti pokaže črna lisa ob koži ali pa malo krvi, potem greš k padarju po ,testat'; glej, takšni, ,testati', ali če ne takšni, pa drugi — morda kakšen potni list — kaj enakega je bilo tu notri. Ali ni bilo?« »Ne, pravim, nič, prav nič ni bilo,« de oni, pa tako nemirno, negotovo, da bi bil tudi drug nege Klander spoznal, da Tomaž laže. Nemiren, iznenađen pa je bil, ker so se mu pri Klandrovih besedah, katerim povsem vendar ni hotel, ni mogel prav verjeti, jele podirati razne nakane, ki jih je gojil vse zadnje dni. (konec) Novo niviSto torej ni nastalo na ozemlju, ki bi bilo do takrat nenaseljeno, po drugi strani pa tudi ne, kot mnoga naših mest, na mestu ali v neposredni bližini kraja, kjer se je že prej trgovalo in kjer je že bilo neko tržišče. Novo mesto je ustanovljeno neposredno kot meščanska naselbina, brez poznejšnje-ga trga kakršnekoli vrste, o katerem bi vedeli, a to na kraju ondod že od poprej obstoječe vasi z značilnim imenom Gradec. To ime novomeškega prednika, Gradca, je vredno pozornosti. Takih mest, ki so nastala na mestu alj v bližini nekega gradca in celo prevzela ,ime Gradec, s čimer nam je razumeti utrjen prostor zgodnje slovenske dobe, in včasih po njem imenovano tamkaj nastalo nasolbino, poznamo več. Naj omenim Slovenj Gradec, ki je nastal pod sta-roslovenskim gradcem in SHSTSTO LET NOVEGA MESTA staroslovenski gradeč kot ustvarjen. Upravičena je domneva, da ga je iskati na višinah današnjega Kapiteljskega hriba. Jedro nove meščanske nasebline je pa nastalo ob tem gradcu na vrhu, nekoliko vstran od njega. Seveda je meščanska naselbina stari Gradec vključila v svoj obseg in ga v taki meri prerastla, da mu je celo zatrla ime. Posebno je Slovenj Gradec nastal ob gradcu, toda tako daleč stran od njega, da se z njim spojiti ni mogel. Z Novim mestom bi najraje primerjali sredjeveške Brežice, kjer je mesto vključilo vas Gradišče, ob kateri ie nastalo, v svoj obseg v taki meri, da je. PIŠE PROF. DR. MILKO KOS v bližini starega tržišča pod goro sv. Pankracija; navedem naj zagrebški Grič. kar je nastalo iz Gra-dec: današnji zagrebški Gornji grad; omenim naj glavno mesto štajerske ali Nemški Gradec, ki ima ime po nekdanji slovenski utrjeni postojanki na grajskem griču. Taki staroslovenski gradci so glede svojega položaja in nastanka vezani zopet prav pogostokrat na še starejša gradišča. Tudi za nastanek slovenskega srednjeveškega mesta na mestu ali tik gradišča, oziroma ob vaseh, po teh imenovanih, imamo primere. Že ime Gradec govori za nekaj utrjenega. Zavarovan položaj na polotoku, ki ga od treh strani obdaja voda, je bil za tak Zgodovinarji še niso mogli ugotoviti, kdaj je Novo mesto dobilo svoj grb in pečat, niti ni nobenega dokumenta (razen številnih inačic), ki bi zanesljivo opisoval oba simbola. V knjigi Stadte-VVappen von Ostereich-Ungarn, ki jo je sestavil Kari Lind 1885 leta, najdemo tale grb, ki je dokaj različen od drugih: v njem stoji (!) cesar (ne deželni knez), ogrnjen v plašč, vladarsko jabolko ima v levi roki namesto v desni, v desnici pa žezlo namesto prapora. »lakaj m a Mši zaskrbljeni?« Odgovarja prosvetna delavka in poslanka kulturno prosvetnega zbora SftS tovarišico Anica Kežmanova v Globokem pri Brežicah šolsko polletje je za nami. Učenci in starši so že nekoliko pozabili na razočaranja zaradi slabih ocen v spričevalih Prosvetni delavci se z učenci vred trudijo, da bi v drugi polovici leta popravili vse, kar se še popraviti da. Toda marsikje bo šlo težko, ker ni pravih možnosti. Zaradi tega prosvetne delavce neuspeh vedno bolj vznemirja kot njihove učence. Takih težav, ki jih samo z dobro voljo ni mogoče premagati, je žal še vedno veliko. V razgovoru nam jih je kar precej naštela tovarišica Anica Kežmanova, ki poučuje na osnovni šoli v Globokem. »Tovarišica Anica, najprej bi rada zvedela nekaj splošnih podatkov o vaši šoli, potem pa kaj veP o učnih uspehih.« »Naša osnovna šola ima 8 oddelkov v Globokem in 2 oddelka na podružnični šoli v Bojsnem. Centralno šolo obiskuje 220 učencev, podružnično pa 39 učencev. V Globokem poteka pouk v dveh izmenah, torej tako kot še na mnogih drugih šolah. Vseh učnih moči je 11, od tega 2 na šoli v Bojsnem. Za naše razmere je pouk normalen, učni uspehi pa še zdavnaj niso taki, kakršnih si želimo.« »Kako ste bili zadovoljni ob polletju?« »V nižjih razredih je bil uspeh dober, saj je izdelalo povprečno 90 odst. učencev. Slabše je bilo na višji stopnji, od 5. do 8. razreda, kjer je predmetni pouk. Največ slabih ocen je bilo iz angleščine, fizike in matematike, čeprav smo nudili učencem dodatno pomoč prav iz teh predmetov.« »Kaj menite, da je krivo za tako slabo napredovanje učencev na višji stopnji?« »Vzrokov je več, objektivnih in subjektivnih. Eden izmed njih je preobsežen in prezahteven učni načrt za takšen sestav učencev, saj večina brez temeljite dodatne pomoči ne more dojemati snovi. Ob takšnem načinu pouka povprečni učenci nekako uspevajo, čeprav si znanja ne osvoje temeljito. Z učenci, ki težko dojemajo snov, je potrebno dodatno delo. Za boljše bi bilo treba na šoli organizirati interesne krožke. Toda v praksi je oboje težko predvsem zaradi preobremenjenosti učnega kadra. Delno ovira takšno delo pomanj kanje prostorov in ne nazadnje oddaljenost učencev od šole, katerih brez kosila ni mogoče zadržati za daljši čas. Med važne vzroke za slab uspeh spada tudi napredovanje učencev z negativnimi ocenami v višje razrede, če potem niso deležni dodatne pomoči pri učenju, se ti .členarji', kakor jim pravimo, navadno prepozno zavejo, v kako težkem položaju so. Tako napredovanje odvrača učence od resnega dela in jih uspava. Učenci na podeželju večkrat slabo napredujejo tudi zaradi tega, ker so doma preobremenjeni z delom. Na posestvih so poleg starih ljudi, skoraj edina delovna sila. Ponekod vplivajo "na slab uspeh še neurejene domače razmere, posebno če otrok nima mirnega kotička za učenje. Od šolskega dela odvrača učence razen tega še radio, televizija in želja po branju napetih kriminalnih zgodb. Večkrat sem se pogovarjala z njimi o teh stvareh in priznali so, da se premalo učijo in da skrbijo le za domačo nalogo.« »Vzrokov za slabe učne uspehe smo slišali zdaj res toliko, da ni nič čudnega, če ste prosvetni delavci zaskrbljeni.« »Mislim, da sem na enega pozabila. Želim namreč povedati še to, da tudi odsot nost učiteljev zaradi raznih seminarjev, sej in konferenc na pouk zelo slabo vpliva. Posledica takih prekinitev učnovzgoj nega dela je, da potem celo učenci ne pojmujejo pouka dovolj resno. Urnik se zaradi tega spreminja, včasih pa pouk celo odpade.« »Ste s strokovnim sestavom vašega učiteljskega kolektiva zadovoljni?« »Ne, ker ni dovolj učnih moči z višjo strokovno izobrazbo. Izmed enajstih je samo eden predmetni učitelj in še ta rpravlja ravnateljske dolžnosti.« J. T. kotv pri novomeškem gradcu, starejše vaško ime povsem izginilo iz spomina. Podoben geografski položaj kot Novo mesto ima belokranjski Gradec; kot Novo mesto v zavoj Krke tako je belokranjski kraj, ki pa mu je staro značilno ime ostalo, položen v zavoj Lahinje. Novo mesto ni torej, kar se obrambne funkcije tiče, brez tradicije. Ta je celo kaj stara, saj kaže ime gradeč, da sega že v zgodnjo slovensko dobo. Prekinjena za stoletja, je ta obrambna funkcija zaživela zopet ob ustanovitvi mesta, ki so ga začeli imenovati »novo«. Mimo kolonizatoričnih, političnih in obrambnih so pa bili še gospodarski in prometni razlogi odločilni za nastanek nove meščanske naselbine ob Krki. Mimo podolžnega pota ob reki, ki je pustil svojo sled v zgodovini kolonizacije, je poudariti še transverzalno smer, kj. Krko prečka. Kaže, da je taka pot vodila preko Krke v novomeškem prostoru že pred ustanovitvijo Novega mesta, vendar ne točno na prostoru današnjega mesta, marveč nekoliko nad njim, pri Brodu, kjer je prehod preko reke družil pota iz obeh praiar, razmejenih po Krki, mir-nopeške in šmihelske. Vasica in prehod Brod nad Novim mestom se kmalu po ustanovitvi mesta imenujeta v virih tudi Stari brod, pač v razliko k »Novemu brodu«, ki je po ustanovitvi nove meščanske naselbine in zavoljo prisilnih cestnih smeri, od ustanovitelja določenih, nujno moral nastati tik ob Novem mestu. Novo mesto je torej prevzelo, z majhno premaknitvijo, tudi križišče potov, ki naj bi po namerah njegovega ustanovitelja usmerjala odslej promet in trgovce iz Hrvatske preko mosta ob Krki notri v Kranjsko in do morja in seveda tudi v nasprotno smer. Tako je torej Novo mesto novo le do neke mere. Novo ni po načinu, kako se je naslonilo na neko prejšnjo vas z značilnim imenom Gradec; meščanske naselbine s tako tradicijo poznamo tudi drugod. Pač pa je Novo mesto novo, se po tem razlikuje od mnogih slovenskih mest in se je kot tako tudi vtisnilo sočasni-kom njegove ustanovitve, da nimamo pri njem dokazanega tržišča pred nastankom mesta samega, da se to mesto pojavi naenkrat kot kraj, s tržnimi, sodnimi in drugimi pravicami po ustanovnem pismu obdarjen, .v katerega je, kot kaže, zaukazal razvoju mest in meščanstva naklonjeni ustanovitelj po svoji vladarski volji zbirati in naseljevati prebivalstvo, kraj, ki ga je s trdno obrne j enim pomirjeni ločil izpod oblasti de-želskega sodnika in podredil mestnemu sodniku. Od kod je bilo novo prebivalstvo in kakšne so bile v podrobnostih njegove pravice in dolžnosti, o tem razpravljati pa sega že izven okvira te razprave, ki ji je bil v prvi vrsti namen, pokazati na koloni-zatorične, politične, obrambne in gospodarske pogoje, ki so bili odločilni, da je ob reki Krki zra-stla v drugi polovici XIV. stoletja nova meščanska naselbina. Jože Dular $mmm zidanice v vzhodni beli krajini Soseska je plačevala tudi zaobljubljenc maše. Teh je bilo v Drašičih 14, v Vidoši-čih 12, na Lokvici 9 (štiri poijske, štiri gorske in ena soseska)- Lokviške poljske in gorske maše (to je za polje in vinske gorice) so bile na. vadno v kvatrnih tednih, soseska maša pa v oktobru, ko so duhovni imeli »kolen tur o«, to je, ko so pobirali bero. Sedem maš je letno plačevala soseska Slamna vas, pet maš soseska Grabrovec; približno toliko, včasih kaj več ali manj, pa tudi druge soseske. Nadalje so nekatere soseske imele stroške tudi s krstami, ki so jih priskrbele za umrle člane (tudi za ženske in otroke). Tako j'e soseska na Bo-žakovem kupila deske-tružni-ce, iz katerih je potem vasici mizar v soseski hiši — tu je bila v majhnem prostoru-delavnica — zbL trugo in jo prebarval. Delo je mizarju plačala soseska. Tudi v Vi-_ došičih in Slamni vasi so va-ščani zastonj dobili deske za i trugo, vendar so mizarja mo-I rali plačati sami- Na Lokvici I so brezplačno krsto odločiti , le vaškim revežem in beračem. Veliko stroškov so imele soseske z nabavo mrtvaških vozov, podpirale pa so tudi društva, na primer gasilce, vaško godbo itd. Po drugi svetovni vojni se je dejavnost teh sosesk še razširila: prispevali so za napeljavo elektrike po vasi, za obnovo ga-sLskih in zadružnih domov, za nakup gasilskega orodja, poljedelskih strojev itd. Dolžnosti in plačilo mežnarja Mežnarja so soseske volile vsako leto, vendar so dosti, krat dotedanjega mežnarja samo potrdile, saj so nekateri cerkovniki opravljali svojo službo tudii več desetletij skupaj. Po pravilu pa je moral mežnar na glavno sosesko oziroma račun zmerom pri- pravnikih je mora. klenkati, in če je kdo umrl, je zvonil z malim zvonom smrtno uro, nato pa še trikrat dnevno »po tri štuke«. Z malim zvonom je tudi klical ljudi na delo. Za vse to je mežnar od vsake hiše prejemal plačilo v žitu, ponekod pa tudi v vi. nu. Na splošno mu je vsaka hiša odrinila pol mernika koruze (15 do 20 litrov), na Kri-voškem vrhu celo mernik koruze in pet litrov pšenice. Na Grabrovcu in Lokvici je dobil pri vsaki hiši še tri oziroma štiri litre mošta. To bero pa je pobiral mežnar sam: koruzo okoli treh kraljev (med 5. in 15. januarjem), mošt pa pred Mart in jem. Ko Je na veliko soboto raznaša. po hišah že gnani ogenj, je dobil od gospodinj po dva jajci ali pa »žegnanski groš«, to je pet krajcerjev. Tiste vasi, ki niso imele podružne cerkve (Bereča vas, Dragom! j a vas) niso volile mežnarja, pač pa so imele 1 s skupnega »totengrobarja«, ki je skrbel samo za izkop jame na pokopališču in za zvonjenje- Za to dvoje pa je od vsake hiše dobL po 8 litrov koruze. Cisto po svOj"e so to zadevo rešili na Radovici. Ker si «il imeli farno cerkev, je bila soseska od cerkve ločena Mežnarja in dva cerkvena ključarja so volili vsi župlja-ni na novo leto v farovžu-Radoviška soseska, to je lastniki štiriinpetdesetink pa so na Martinje izvolili dva šekutorja, obenem pa je bila ta dan družba za vasnega oskrbnika pa še za zapoved-nika. šekutorja sta odgovarjala za vino, za vse drugo pa vasni oskrbnik. Ta je skrbel za snago pri vaškem s*oiden. cu, za morebitno popravilo črpalke, ob suši pa je delil vodo na obroke. Skrbel je tudi za kidanje kalov, za vaško kapelico in za »evangelij« (to je za oltar in kapelico iz vejevja) pri telovskl procesiji-— Deu.o zapovednika pa je Soseski kelder na Radovici nesti cerkveni ključ, da ga je izročil svojemu nasledniku, če sam ni bil več izvoljen- Dolžnosti mežnarja so bile predvsem zvonenje, navijanje ure, čiščenje cerkve, pobiranje milodarov v cerkvi, pranje cerkvenega perila, če si je bouiik zaželel duhovna, je moral ponj na faro, skrbel je za vrstni red pri pogrebih, hkrati pa je bil vaški obveščevalec. Zlasti vsakodnevno zvonjenje mu je vzelo precej časa, saj je moral poleti zvoniti že ob štirih zjutraj ali še prej (k dani), nato ob sedmih (sedmo uro), v mraku (zdravomarijo in še pred spanjem (k Florjanu). Ob sobotah, v nedeljo zjutraj in ob hilo obveščanje vaščanov in skrb za pogrebe. Službo vasnega oskrbnika in službo zapovednika so izklicevali na javni dražbi; dobil pa jo je tisti, ki je bil pripravljen to delo opravljati za najnižjo plačo. Oba so volili in plačevali vsi va-ščani, za-uO deto teh dveh nI bilo povezano z delom obeh šeikutorjev. Dolžnosti šekutorja (cekmsštra) Bo izvolitvi oziroma potr. ditvi nu^narja na glavnem sestanku soseske so volili dva ali tri šckutorje oziroma cekmeštre. Moped in televizor gresta v Ribnico Irmica Mrvar z Jame 16 pri Dvoru še ni stara leto in pol, pa že »bere« časopise. »Tako veselje ima do papirja,« pravi njen ded Jože Judnič, »da ga sploh prelistati ne smem, če ga prej njej ne pokažem!« Dvomesečno tekmovanje v pridobivanju naročnikov za DOLENJSKI LIST se je v torek dopoldne zaključilo: ta dan smo prevzeli naročilnice, ki so jih poslali pismonoše še 28. februarja in potegnili črto pod preglede, na katerih smo iz dneva v dan pripisovali uspehe posameznih pošt, krajevnih . organizacij Socialistične zveze in posameznikov, ki so zbirali nove naročnike, že nekaj tednov je bila med najprizadevnejšimi poštami Ribnica na Dolenjskem; njen uslužbenec Andrej Zaje je v dveh mesecih pridobil za Dolenjski list kar 138 novih naročnikov in tako zmagal v nelahki • konkurenci. S tem sd je prislužil obljubljeno prvo nagrado tokratne akcije: moped in še posebej denarno nagrado. Na drugem mestu je pismonoša Martin Novak iz pošte v Krškem: pridobil je 71 novih naročnikov in bo dobil transistorski sprejemnik poleg denarne nagrade; rt-TT-n IZ m ■€ T LIS K I -H •3RHIV0V in ZAPISOV Okoli 1785 so postavili most čez Kopo. Poprej je bil ondi brod. Okoli leta 1790 so izkopali jagnete, ki so bili od Kope do Vra-tarčeve No 155 na obedveh straneh ceste posajeni, ker so njivam in cesti preveč senco delali. 1792 je kupil metliški grad Jožef Zavinšček od zagrebačkih korarjev. — To leto so igrali v Metliki tudi slovensko veselo igro pod napisom »Zupanova Micka«. ZA PITANJE PRAŠIČEV i » m o ker pospešuje debelenjel Proizvaja Drogerija Ljubljana 1793 je pogorel v Metliki ceh plac, kos Požega in Drage. Neki človek, po imeni VVeihrauch, ki je s svojim očihom v sovraštvi živel, je nekiga capina plačal, da je mesto na treh krajih zažgal, potler pa na Hervatsko zbežal. 1794 je ravno tisti potepuh mesto vdrugič zažgal in to po dani, ko so bili meščani v logi, ker so revnim derva odkazovali. Naglo letijo na pomoč. Hudobneža dobijo v pest. Malo je manjkalo, da ga niso raztergali. Zvežejo ga, zaprejo v tamnico, čez malo dni pa pošljejo v Ljubljano, kjer so ga v večletne tamnice obsodili. 1807 je v Metliki spet zgornji plac in Drage pogorele. Neka žena, ki ji se je bila mast v ponvi vžgala, je v ponvo vodi vlila, namesto pergišč pepela v njo hititi ali mast v pepel zliti. Mast se vzdigne kvi-ško v streho, in tako je velik ogenj vstal in dosti škode naredil. 1808 so se tukaj in v celim našim cesarstvi branf-bovci zopet Francoza zbirali. 1809 pridejo Francozi iz Ljubljane v Metliko. Nar prej jo nrimahajo konjiki. Neka kerčmarica (grajske gostivnice na Dragah) je od straha v otročji postelji vmerla. Nekoliko dni potem prirušijo francoski pešci, pa niso nikomur sile delali. 1811 so cesarski Francoza iz Metlike pregnali. Ko naši huzarji v Metliko pri-derkajo in sicer od Karlovca, ne najdejo nobeni-ga Francoza več. Ker je bilo drugi dan pri svetim Martini ravno cerkveno že-gnanje, so na pungertu svoje tope ali kanone postavili in na veselje strelah. 1811 je bilo vino tako dobro, da nihče tako do-briga ne pameti. (Iz »Zapisa« Ivana Navratila leta 1849) tretji je pismonoša Musta-fa Suljagič iz pošte v Trebnjem: zbral je 54 novih naročnikov in si tako prislužil transistorski sprejemnik in še posebej denarno nagrado; transiistorski sprejemnik bo razveselil tudi prizadevno tovarišico Anico Roštohar iz pošte Leskovec pri Krškem, ki je pridobila 47 novih naročnikov. Slede jim k^t najprizadev- Ujel je lisjaka Ko je Feliks Stupar z Vinkovega vrha pri Dvoru pred dnevi koračil na Dvor, kjer je bil zbor volivcev, je iznenada zaslišal pridušeno živalsko cviljenje in čudni lajež. Prisluhnil je in jo ubral za glaso vi. Kmalu je v bližini poti našel lisjaka, ki je bil z zadnjim delom ujet v zanko, žival se je na vse kriplje trudila in napenjala, da bi se rešila nadležnih vezi, te pa so se vedno bolj zategovale, strupar se je lisjaku previdno približal in ga krepko prijel ter obvladal. Brez boja kljub vsemu ni šlo in lisjak je nekaj krati zasadil zobe v štuparjeve roke. Ujeti plen je štupar oddal Lovski družini Dvor. M. S. nejši uslužbenici naših pošt: Marica Tophšek, upravnica pošte Koprivnica; Franc Glo-govšek, pismonoša v Brezi cah, Ivan Volčanšek, pismonoša v Sromljah (zbrali so po 32, 32 in 29 novih nar~č-nikov), nato pa sledi dolga vrsta imen posameznih uslužbencev vseh pošt z našega področja. Naj takoj povemo: bih smo veseli sleherne nove naročilnice, pa čeprav nam je pošta morda poslala samo eno ali dve! " j imamo področja, kjer je naš tednik že zelo gosto razširjen in je bilo težko pridobiti tudi 3 ali 5 novih naročnikov! Pa vendar smo tudi iz takih krajev še dobili nove naročnike! To potrjuje, kako dobro poznajo uslužbenci pošt prebivalce svojih dostavnih okoli?-v in kako dobri aktivisti so. Vsem bomo zato v prihodnjih ,neh izplačali obljubljene nagrade, vse pa hkrati tudi prosimo: tekmovanje v pridobivanju novih naročnikov je sicer po 2 mesecih končano, nismo pa se s tem odpovedali novim naročnikom! Kljub vsej prizadevnosti še nismo dosegli naklade 25.000 izvodov na teden in nam še vedno manjka nekaj sto novih naročnikov! Zato prosimo vse uslužbence naših pošt in krajevne organizacije SZDL, da tudi vnaprej pomagajo širiti naš domači tednik! Vsakega novega TA TEDEN: ŠE 5 IZŽREBANIH NOVIH NAROČNIKOV! še enkrat je posegla Sreča med nove naročnike našega domačega tednika: med 123 smo jih spet 5 nagradili: Alojz Hribar, kmet iz Vrhovske vasi 5, p. Cerklje ob Krki, bo dobil prvo nagrado: 3000 dinarjev; podpisal je naročilnico št. 4912, pridobil pa ga je pismonoša lic Alojz; lepe knjige, ki jih je izdala DOLENJSKA ZALOŽBA v Novem mestu, pa bodo dobili: Jože Hudoklin, Loka 18, p. Šentjernej; Franc Pucelj, Log 4, p. Mokronog; Jože Ambrožič, Gorenja vas 42, p. Ribnica na Dolenjskem; Amalija Vinter, Stari grad 10, p. Krško. Denar in nagrade smo danes poslali izžrebanim naročnikom po pošti. Uslužbence vseh pošt na našem področju prosimo, da tudi vnaprej pomagajo zbirati nove naročnike, da bi tako — prej ali slej — le uresničili našo željo m dolgoletno geslo: V VSAKO HIŠO — DOLENJ SKI LIST! Vse stare in nove naročnike lepo pozravlja in jim želi NA SVIDENJE pri velikem nagradnem žrebanju konec tega meseca — DOLENJSKI LIST naročnika bomo nadvse veseli! O tem, kdaj in kako bomo krajevni organizaciji SZDT v Ribnici podelili televizjski sprejemnik, bomo prihodnji teden obširneje poročali. Eno lahko že povema za zasluge, ki jih ima pri širjenju domačega lista, ga bo prav gotovo dobila! LEP POZDRAV: DOLENJSKA IST POTNI UST ZA 10 LET Osnutek zakona o potnih listih jugoslovanskih državljanov, ld ga je sprejel zvezni izvršni svet v soboto, 27. februarja, predvideva namesto potnega lista in stalnega potnega lista, ki sta predpisana s sedanjim pravilnikom, samo potni list kot enotno potno izkaznico, ki bo služila za potovanje v inozemstvo, tako za začasno bivanje kot tudi za stalno nastanitev. Potni Ust velja 10 let. Vsak državljan bo lahko dobil list ne glede na to, kdaj ga bo uporabil, ker njegova izdaja ni vezana na pridobitev vizuma. Elektrika v jamarski koči na Mali gori Jamarsko društvo v Ribnici je zelo delavno; bilo je tudi med prvimi jamarskimi društvi v Sloveniji, ki si je postavilo svojo kočo v gozdovih Male gore, kake pol ure hoda od Ribnice. Kočo in bližnjo Francetovo jamo ljudje prav radi obiskujejo. Na spomlad bo koča dobila tudi električno razsvetljavo. Električni vod že trasiraj o, čim bo vreme ugodno, pa bodo izkopali še 35 jam za drogove. Vsa težaška dela pri elektrifikaciji bodo opravili člani jamarskega društva s prostovoljnim delom. Koča bo z napeljavo elektrike "eliko pridobila, ustreženo pa bo tudi bližnji kmetiji na pobočju Male gore, ki bo dobila tok iz istega voda. -r- Pozdravite svojce v tujini z Dolenjskim listom! Hvaležni vam bodo za pozornost! m es m šo b£, po nO br m' da' le sf b0' k*| ržv' VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA 33. — »Nič ne vem. Rekli so mi samo, naj vam dam to pismo. Govorili so, da boste poslali nekoga, ki se bo pogajal z njimi,« je dejal Rudi »Najrajši bi jim poslal bataljon vermanov, pa se ne bi več šopirili,« je zamrmral župan, še dalje je vrtal v Rudija, da bi zvedel od njega, kje je njegova hči, toda zaman. Končno je vprašal: »Si morda cul govoriti, koliko bodo zahtevali za mojo hčer?« 34. — »Ne vem, kaj bodo zahtevali za vašo hčer,« je rekel Rudi, »ne vem. Morda, če pošljete kaj cigaret ali sanitetnega materiala...« — Smrkavec ušivi,« je zamrmral župan, na glas pa je dejal: »Seveda, seveda, poslal bi kakih pet sto cigaret in nahrbtnik sanitetnega materiala. Saj obveze so lahke, cigarete pa tudi, lahko jih boš nesel, kaj?« Rudi je prikimal: »Brez skrbi, bom že nesel!« 35. — Župan je odšel, da bi naročil, naj pripravijo nahrbtnik s sanitetnim materialom in s cigaretami. Medtem je stopil v sobo občinski tajnik in pošepnil Rudiju: »Dobro se drži, fant. Pretental si ga.« Rudi je osuplo gledal za njim, ko je izginil, šele kasneje je zvedel, da je tajnik gornjegrajskega župana dve leti delal za partizane, dokler ga niso Nemci odkrili in ga ustrelili. 36' 1i spremi ni ce oprtf pa s< med f ^ljubili so nam dokončno tonovo ceste črnomelj-Vinica!« a zadnji seji občinske skupščine Črnomelj Svezi s sprejemanjem družbenega plana lrniki znova hoteli imeti odgovor, kaj je 'ljubljeno gradnjo ceste od Črnomlja do Ce> Pomembno za vso Belo krajino. ^ebna tričlanska komisija, ki je zavoljo Pred kratkim obiskala izvršni svet SRS, ^ poročala razgovoru v Ljubljani, kjer Jali, da zaenkrat za to cesto ni predvide-Sređstev. To je vse odbornike in tudi pri-. Soste na seji močno razburilo, ker so vsi ^ati na ^obljube nekaterih vodilnih tovari--es da republika ni pozabila Bele krajine, toed NOB toliko žrtvovala. Ker je letos ^ca osvoboditve, so Belokranjci zaradi %'enih obljub še bolj užaljeni. ''jube, dane Beli krajini, zares še niso 'čene! Saša Dobrila: ARGONAVTI le 41 januarja do 28. februarja 1965: 0 novih naročnikov ^3 novih naročnikov smo sprejeli v na-*° družino minuli teden; kar 32 so jih 12 krške občine, po 15 iz ribniške in tre-l* 20 iz brežiške, 13 iz novomeške itd , mesecih se je torej na novo naročilo na 1440 ljudi, po posameznih občinah stanje takole: IJžlCE:..........144 gOMELJ:.........42 2£?VJE:..........58 £šKO:...........209 .....■.....38 MESTO:........205 [£NlCA:..........182 JUNICA;..........Gl ^BNJE:..........149 *Ue pošte:.........307 Uma: ..........45 toav smo akcijo dvomesečnega zbiranja . Naročnikov uradno zaključili z 28. fe-L.^1! bomo — kakor vsako leto — nove fuke zbirali tudi naprej, saj bi zares radi I lli geslo: V VSAKO HIŠO DOLENJSKI L ~T No, naklade 25.000 izvodov ta teden se dosegli, še vedno pa si bomo prizadevali, udarno število naših naročnikov kar se N da. 9 tudi ob zaključku akcije prosimo -'se P* nove naročnike: pridobivajte tudi v nove prijatelje in bralce domačega pobega glasnika Socialistične zveze! P» ki so v sedanji akciji sodelovali pri nJu našega tiska, pa se lepo zahvaljuje-Pornoč in tovariško naklonjenost! UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Himni SMEH STOLETIJ Cromwellu je prišel nekoč v roke angleški Kovanec, na katerem je bil na eni strani napis »Bog nas varuje,« na drugi strani pa »Republika Anglija.« Državnik je nekajkrat zasukal kovanec v roki in nato dejal: »Glejte, tudi tukaj se vidi, da bog in republika nista nikoli na isti strani.« Menda so v Cromvvellovih časih tako zaničevali monarhijo in tako poveličevali republiko, da še v očenašu niso več molili »Pridi k nam tvoje kraljestvo,« ampak: »Pridi k nam tvoja republika!« Ko je slavni pesnik Milton oslepel, se je znova poročil. Prijatelj ga je začudeno vprašal, kako je mogel — slepec — najti ženo »Dragi moj,« ga je odpravil pesnik, »če bi še oglušel, bi bil najbolj iskani soprog v Angliji.« Angleški kralj Jakob II. je obiskal Miltona in ga vprašal, če se mu ne zdi, da je njegova slepota božja kazen^ ker je pisal proti Charlesu I. Toda slepi pesnik mu je odgovoril: »če mislite, da so vse nezgode, ki nas dolete na zemlji, kazen božja, kaj potemtakem sodite o usodi svojega očeta? Jaz sem izgubil samo svoj vid, on pa — glavo!« .« _ žena angleškega pesnika Drvdena je sovražila knjige, ki jih je njen mož strastno prebiral. Dejala mu je: »Rada bi bila knjiga, potem bi vsaj malo skrbel zame!« »O,« jo je potolažil pesnik, »všeč bi mi bila tudi kot koledar.« »Zakaj pa ravno kot koledar?« »Ker je vsako leto nov!« — Zopet imam težave z Oskarjem, mama! Tako dolgo ni še nikoli obležal! ANKETA: — česa največ porabite: mleka, mesa, zelenjave? — Denarja! Hu,i'^e nar°čil dvema vermanoma, naj po-^ jJUa skozi vse nemške postojanke po glav-lrht?nec* Eden izmed obeh vermanov si je *nt9*K s cigaretami in obvezami. »Koliko si 0 V« je župan vprašal Rudija. »Enajst let,« 1 ^eJal Rudi, »sem že hil« — »In. čigav si?« vseeno,« je odvrnil Rudi, pozdravil in UOl»aodšeL NOVO IZVOLJENA VODSTVA KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL NA POSVETU O NOVIH NALOGAH V Dragatusu se potegujejo zci stanovanjski blofc 15. februarja so se v Črnomlju zbrali predsedniki in sekretarji novoizvoljenih vodstev Socialistične zveze na skupnem posvetu. Najprej je V uvodnem referatu ocenil krajevne konference sekretar občinskega odbora SZDL Lojze šterk, pohvalil udeležbo na teh konferencah, kritičnost občanov pri ocenjevanju dela posameznikov in celotnih odborov kakor tudi razprave, ki so bile na konferencah sproščene in vsebinsko dobre. Hkrati pa je naglasil, da je v organizaciji SZDL še vedno mnogo premalo volivcev. Po referatu so se k besedi oglašali tovariši in tovarišice ter ponovno načeli nekatere najakutnejše probleme za njihovo področje. Vsaka vas ima svoje težave Tako so Adlešičani razčlenjevali vzroke za nedelavnost mladine in prosvetnega društva; govorih so o nujno potrebnem družbenem prostoru in o prevozu otrok v šolo, s katerim ljudje nikakor niso zadovoljni. V Loki organizacija doslej nI aktivno delala, ker je bil ves odbor, razen predsednika', nedelaven Ljudje niso hodili na sestanke in so odkrito povedali, da ne prihajajo zato. ker vidijo, da njihovi predlogi in želje sploh niso upoštevani oziroma uresničeni. Tudi v Rožnem dolu ima Socialistična zveza vrsto problemov, med katerimi so vsekakor najbolj pereči: dograditev gasilskega doma, problem šolske stavbe, ki je popolnoma dotrajana, neaktivnost mladine in komunistov. V Starem trgu je največ govora med občani o mrtvašnici, o stanovanjih za učitelje in o brezplačni šolski malici za šolarje, ker zanjo nimajo denarja, hodijo pa v šolo tudi po 9 km daleč. Rudarsko naselje Kanižari-ca pri Črnomlju nima primernega prostora za sestanke in za delo v mladinski organi-' zaciji. V rudniku je zaposlenih precej mladih ljudi in ker nimajo primerne zabave Oziroma razvedrila, gredo v gostilne, zato tam primori prestopništva niso redki. Tovariši iz Doblič so povedali, da je v vasi precej delaven Rdeči križ. ki je pred nedavnim organiziral predavanje za žene Zbralo se je precej ljudi, predavatelja —■ zdravnika pa ni bilo. Vpraša nje je, če bodo drugič občani še hoteli priti. Na štrekljevcu nobena od organizacij ni posebno delavna, zato si nova vodstva prizadevajo poživiti aktivnost. Na nekem sestanku so pred kratkim sklenili, naj bi v šoli prostor, ki je namenjen za telovadnico, a ga nihče ne uporablja, uporabili za družbene namene. Vaščani in organizacije so pripravljeni prispevati za opremo in preureditev prostora, ker menijo, da bi se potem vse družbeno življenje v vasi spremenilo. Prevoz šolskih otrok je v Preloki in v žuničih pos"al že tako pereč problem, da zaradi njega nastaja sovraštvo med prebivalci obeh vasi, ker se pač vsaka poteguje za svoje otroke. V solo morajo hoditi več kilometrov daleč; v teh krajih je zlasti pozimi precej medvedov in druge divjačine, zato je razumljivo, da se starši za otroke boje. Problem bi bil rešen za Preloko in Zuniče, če bi zgradili še okoli 2 km ceste, po kateri bi lahko vozil av- NOVICE ČRNOMALJSKE ' KOMUNE tobus in prevažal otroke iz obeh navedenih vasi v šolo in nazaj. črmošnjice so precej odmaknjene od vseh večjih sre-dišč zato si tamkaj občani želijo vsaj nekoliko razvedri, la. Doslej so zbirali krajevni samoprispevek za gradnjo gasilskega doma, letos pa ga nameravajo uvesti za dograditev dvorane, da bi v njej lahko potujoči kino predvajal filme. Razen tega si čr-mošnjičani žele urejenega gostišča. Na Sinjem vrhu imajo družbeni prostor, tudi televizor, mladine pa v vasi ni več, ker je odšla za kruhom v mesta. Vse organizacije v vasi se ukvarjajo z vprašanjem, kako zadržati mladino doma, sicer Sem ter tja po Poljanski dolini ■ Bencinska črpalka v Starem trgu sme imeti na zalogi največ 1.000 litrov goriva, zato so mnogi zaskrbljeni, ali bo dovolj goriva, ko se bo pričela turistična sezona in bo prišlo sem več motornih vozil. BH Pred skladiščem poslovne enote KZ v Starem trgu lahko vsak dan vidimo kmečke vozove, ki odvažajo umetna gnojila. Kmetovalci najbolj nalagajo na vozove gnojila za travnike in dognojevanje na poljih jesenskih posevkov. Hvalevredno je to, da si je poslovna enota priskrbela zadostno zalogo gnojil in zdaj ni v zadregi. Umetna gnojila vozijo od tu tudi hrvaški kmetovalci in Predgrajčani. ■ V vinogradih Poljanske doline je že vse pripravljeno za spomladansko delo. Vinogradniki so tja napeljali novo kolje in gnoj in samo čakajo ugodnega vremena. Zaradi pomanjkanja delavcev bo šlo to delo tu in tam težje, z večjimj naporj pa ga bodo kljub temu opravili. RUDI KOBE na Kmetijah ne bo več delovne sile. Gribeljačni imajo občutek, da se zanje nihče ne zanima, ker spadajo kmetovalci pod kmetijsko zadrugo Metlika, vas sama pa sodi v črnomaljsko občino. Mladina je precej aktivna, želi pa si svojega prostora za sestanke, televizor in knjižnico, da bi se po trudapolnem kmečkem delu lahko vsaj malo razvedrila. Odgovori na zborih volivcev Glede rešitve nekaterih navedenih problemov sta dala napotke predsednik občinskega odbora SZDL Franc Staj. dohar m sekretar Lojze Šterk, hkrati pa pojasnila, da bode na vsa rešena vprašanja dobili odgovore na sedanjih zborih volivcev. Občinski od bor SZDL je vse želje in predloge občanov, povedane v krajevnih konferencah, posredoval občinski skupščini, njen predstavnik pa bo volivcem pojasnil, kaj lahko pričakujejo v bližnji bodočnosti od občine in kaj ne. Ob koncu je predsednik občinskega odbora SZDL novoizvoljenim vodstvom govoril še o vlogi Socialistične zveze pri volitvah v občinsko skupščino ter pri volitvah za republiške in zvezne poslance. 23. februarja je bil v Dragatusu zbor volivcev, na katerem so ob ćani obravnavali družbeni plan ir. proračun občine za leto 1965, pri čemer so volivci odobravali, da namenja letos občina več STedstev za družbene službe, posebno i bilo treba na;p-ci trezno presoditi: katera ima največ možnosti, največ igralcev, funkcionarjev in ne nazadnje tudi največ gledalcev. Tako bi namesto cele množice športov, v katere investiramo praktično zelo malo ali na sploh nič, dobili dve ali trt panoge, ki bi bržkone v prav kratkem času dosegle precej večje uspehe kot jih una.'o sedaj. V Novem mestu dajemo za šport izredno malo: 68 dinarjev pride na prebivalca. Drugič dajejo po tisoč, dva tisoč nli Se več. Razmislimo končno trezno: profesionalni trener ne pomeni profe-sionalizma v celem športu Trenerji so nujni. Igralci ne morejo sami igrati in voditi mo«lia! UkrepaJmo zdaj, ko še ni odbila zadnja ura, ko je Se nekaj možnosti, da rešimo novomeški Bport, sicer bo utonil, kot se utaplja Partizani ki je sinonim za novomeSH šport — vsaj v večini primerov sploh. Razmislimo hitro m presodimo: ah bomo imeli tekmovalni šport z uspehi, ali pa nrcnern-no z njim m se po-svetimo rekreativni i in U-me.jnini oblikam telesne vzgoje, V len pogojni je brez vsakega smisla prte>k