KNJIŽNICA
CELJE
Leto XIV	številka 9	cena 1,46 EUR	26. september 2012
Leto XIV	številka 9	cena 1,46 EUR	26. september 2012

Šole so se prilagodile ministrstvu in krizi.........................str. 8
Letošnji MOS optimističen.........................................str. 11
jb-
$




A
% 'aov® c,
9 771580 096004
^ProMotor
YAMAHA
^rešinjaj£asiBl8Petrov^
Celje - skladišče Per
AKCIJA www. Ill 266/2012
H
CAFFE
ga
5000029262,9
COBISS o
na Šlandrovem trgu v Žalcu
Najboljši pečen krompirček v mestu!
Odprtje je s svojim obiskom počastil predsednik države dr. Danilo Türk s soprogo
Jutri, v četrtek bo 102. rojstni dan praznovala Marija Andrej, po domače Rojšeko-va mama, doma s Polzele. Je najstarejša Savinjčanka, zato ji iskreno čestitamo v imenu uredništva in bralcev Utripa Savinjske doline.	T. T.
Marija Andrej
Še nekaj dni nas loči do konca septembra, prvega šolskega meseca po dvomesečnih počitnicah. Medtem ko so se 3. septembra, ki je letos veljal za prvi šolski dan, najbolj veselili v Grižah, kjer so se po treh letih gostovanja na UPI - ljudski univerzi Žalec in desetletju prizadevanj za novo šolo veselili novega hrama učenosti. Pravijo, da je najsodobnejša in najlepša, kar jih ta čas premore Sloveni-
ja. A šolski september je v šole in vrtce prinesel tudi mnogo sprememb, predvsem povezanih z varčevanjem, tudi s socialnimi stiskami otrok in njihovih družin.
Ravnatelji šol imajo letos nekaj nevšečnosti s spremenjeno organizacijo pouka, ob tem pa se ob odpravljenih subvencijah za hrano otrok, pa tudi zaradi varčevanja drugje, vse bolj soočajo s stisko njihovih varovancev, otrok in družin. Več o tem, kaj je prineslo novo šolsko leto v vrtce in šole Spodnje Savinjske doline pa na str. 3, 8 in 9.	L. K.
BETONSKI STREŠNIK Z ZAŠČITO
NAJLEPŠE CVETJE V SAVINJSKI DOLINI!
CVETLIČARNA ZVONČEK PLUS
pri pokopališču v Žalcu
Nudimo:
•	rezano cvetje
•	svečane in poročne šopke
■ aranži.ranje daril	^
•	sveče in vaze	MÈl Vi*»:
•	vence, ikebane «A N ;
•	urejanje in oskrbo grobov
Jesenska ponudba: mačehe, resje, sveče, pesek, zemlja, ikebane...
Odprto vse dni v letuftudi nedelje in praznike. Tl.!..: 03 710 35 45, GSM: 051 631 440
HORMANN
garažna in industrijska vrata
NELSKAMP
Yhunska nemška kritina.
ZASTOPA IN PRODAJA: /Ir&čtčZ' d.o.o. Ločica 49 e, Polzela, tel.: 03/ 710 18 50, www.aretta.si
Nova šola, pa tudi problemi v šolstvu
Nova šola z vrtcem v Grižah se ponaša tudi s sodobno telovadnico in športnim igriščem
Kupon
za
5%
popust na vso ponudbo
Vse najboljše, naj starejša Savinjčanka
Tu ste, da služite ljudem in ne obratno!
Gotovo ste se že kdaj srečali ženim od, jaz jim pravim, malomožganskih veleposestnežev, ki v svoji : vnemi dokazovanja pomembnosti svoje stroke, poklica, položaja pozabijo, zakaj opravljajo svoje delo in komu je to delo namenjeno?! Ste se že srečali na primer z osornim birokratom ali samoza-dosino damo na okencu kakšnega javnega servisa, kjer ti do rešitve zadanega vedno kaj manjka, ne glede na to, kaj narediš? Ali pa denimo s samozadostnim zdravnikom, ki fascinira s strokovnimi diagnozami in indiferentnim nastopom do pacientov in sorodnikov, in se potem čudi, da ga nihče ne razume, zna pa jih pripeljati celo do joka? Ali z informatikom, ki podaja navodila za uporabnike v samo njemu znanem jeziku, potem pa se zgraža, ko ga seveda morajo nevedni butalci še kaj vprašati? Ali pa denimo s profesorjem, pri katerem ste že desetič padli na izpitu, potem ko znate vso > snov že od zadaj na pamet, profesor pa izjavi, da je pravzaprav super, da ste padli, ker ste mu tako i simpatični, da bi vas rad še enkrat videl?	I
Najbrž bi lahko navedla še veliko podobnih primerov (in hvalabogu tudi mnogo tistih, ki ne rav- I najo tako). Skoraj bi si upala trditi, da se vsak človek v svojem življenju vsaj enkrat sreča s kakšnim ali podobnim posameznikom, ki se obnaša na tak način. Ne gre za strokovno znanje in veščine ali pravila, ki jih na posameznih delovnih mestih in v poklicih morajo obvladati. Gre za to, da zaradi teže položaja in vloge, ki jo imajo v družbi, zaradi tega, ker so od njihovega dela odvisni življenje, '■ delo, aktivnosti ljudi, čutijo moč, neke vrste oblast. So šerifi, direktorji na svojih področjih. Oblast pa vemo, kako funkcionira že pri tistih, ki jo imajo tudi »poimensko« v smislu politike, kije na oblasti.
Po navadi, oprostite, takšne so izkušnje nas slehernikov, vsaj v večini primerov, jim oblast omrači um, zmanjša sposobnost presoje, predvsem pa stopi v glavo! Slej ko prej.
In potem tisti politiki, birokrati, zdravniki, profesorji ali podobni šerifi na drugih področjih pozabijo, da niso ljudje zaradi njih, ampak so oni zaradi ljudi. Pozabijo, da so oni tisti, ki morajo ljudem pomagati, da rešujejo probleme, jim odpirati vrata, jih potolažiti, jim olajšati to življenje! In da so ljudje tisti, ki jih plačajo, tako ali drugače. Čeprav me jezi, da moram govoriti o človeškem odnosu, kot o kupoprodajnem, ampak izgleda, da drugače nekateri ne razumejo. Zato priporočilo vsem, ki te dni kreirate pravila, po katerih bodo državljani delovali v teh varčnih trenutkih krize: pravila bodo morali živeti živi ljudje. In ti morajo preživeti! Pomislite tudi na to, ko boste posegli v zdravstvo ali v šolstvo ali kam drugam. Če ne gre drugače, pomislite, kako bi se počutili vi, ki odločate, če bi bili na mestu tistih, o katerih odločate? Vsaj enkrat.
Spet je pred nami volilna jesen (tako kot zdaj že vsako leto), a predlagam, da se s tem ne ukvarjamo preveč, saj mora življenje ne glede na to teči dalje. Pomembneje je, da se zavedamo, da živimo med ljudmi in z ljudmi, in da je najpomembnejši občutek za to, da smo vsi čuteča živa bitja. Ta nas utegne potegniti iz krize prej kot vsi politiki ali strokovnjaki, ki včasih pozabijo, da delajo stvari za ljudi, ne za trenutno priljubljenost in doktorske disertacije. Ostanimo torej ljudje, za ljudi...
Lucija Kolar
Garažna vrata leta
Odlična kakovost po neverjetni ceni
Garažna sekcijska vrata
M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm.
mcitjaž
Ustvaijamo pozdrave
Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji:
Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 www.matjaz.si • info@matjaz.si
OSREDNJA KNJ. CELJE
Kljub težavam uspešno leto
Častna občanka Urška Žolnir
Žalska občina praznuje septembra svoj praznik. Tako kot vsako leto je bila slavnostna seja na dan praznika - 6. septembra, vendar pa so jo tokrat pripravili v Grižah, skupaj s slovesnostjo ob odprtju nove šole, saj je to ena največjih uspešno končanih investicij na področju negospodarstva v zadnjem obdobju.
Slavnostni govornik župan Janko Kos je v svojem govoru na kratko povzel opravljeno delo v preteklem obdobju, izpostavil pa je tudi težave: »Tako kot vsaka občina v Sloveniji ima tudi Občina Žalec v času finančne, gospodarske in politične krize svoje specifične probleme, ki se s krizo še stopnjujejo. Država na občine prenaša vse več obveznosti na področju predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, oskrbe starejših, požarne varnosti, socialnih pomoči in gospodarskih javnih služb. To. napoveduje tudi rebalans občinskega proračuna s selektivnim zniževanjem sredstev številnim proračunskim uporabnikom. Po drugi strani pa realizacija proračuna za prvo polletje izkazuje, da se bodo posamezne oblike socialnih pomoči poveča-
le za sto odstotkov, povečujejo se tudi stroški oskrbe s pitno vodo in kritja izgube Javnega komunalnega podjetja zaradi zamrznitve cen komunalnih storitev. Na osnovi sprejete zakonodaje na področju predšolske vzgoje smo morali v roku enega leta zgraditi dva vrtca, kar skupaj z opremo znaša več kot milijon evrov. Zaradi večjega števila sprejetih otrok v vrtec in posledično dodatnih zaposlitev vzgojiteljic in tehničnega kadra zakon o uravnoteženju javnih financ ne prinaša prihranka, temveč še višje odhodke proračuna,« je povedal župan in dodal, da velik strošek za občino predstavljajo tudi prevozi otrok v šole, na letni ravni več kot 600 tisoč evrov, čeprav se mnogi cestni odseki posodabljajo in niso več nevarni za šolarje. »Če bi na tej postavki prihranili samo tretjino sredstev, bi lahko v treh letih zamenjali salonitne kritine, dotrajano stavbno pohištvo in sanirali fasade po vseh šolah v naši občini,« je ponazoril župan.
»Še vedno imamo precejšnje težave pri zaključku gradnje primarne kanalizacije v občinah Spodnje Savinjske doline, ki se večinsko financira z evropskimi sredstvi. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje nerazumljivo dolgo zavlačuje s potrditvijo vsebine razpisa za izbor novega izvajalca del za dokončanje kanalizacije. Bojimo se, da lahko takšno stanje privede do ekološke katastrofe, poleg tega pa se občinam povzroča ekonomska škoda, ker se uporabniki ne morejo priključiti na kanalizacijo in predhodno plačati komunalnega prispevka,« je župan opozoril še na enega od zelo perečih problemov Zamujen je tudi najugodnejši čas za izgradnjo doma za starejše občane v Žalcu, ki bi sicer predvsem reševal neustrezne nastanitvene
kapacitete v graščini Senek na Polzeli. Zanj po županovih besedah ni bilo razumevanja politike in pristojnega ministrstva. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zdaj vztraja pri gradnji doma četrte generacije, kar investicijo še podraži, to pa pomeni, da občina ne more biti več nosilec investicije. Po dogovoru na skupnem sestanku z ministri Andrejem Vizjakom, Tomažem Gantarjem in Karlom Erjavcem naj bi v državnem proračunu za leti 2013 in 2014 zagotovili dva milijona evrov.
V	nadaljevanju je Janko Kos poudaril: »Ne bi želel, da se zaradi posameznih neuresničenih projektov, ki se vlečejo iz preteklih let, in napovedanih varčevalnih ukrepov zavijemo v pesimizem, hkrati pa ne vidimo svojih uspehov in priložnosti. Ocenjujem, da je za nami uspešno leto, ki je rezultat konstruktivnega sodelovanja župana, občinske uprave, občinskega sveta, krajevnih in mestne skupnosti, zavodov, organizacij s področja gospodarstva in negospodarstva ter številnih posameznikov V teh kriznih časih se mi zdi še posebej pomembno delovati premišljeno in določati prave prioritete, ob tem pa si seveda želimo čim več posluha posameznih ministrstev za naše razvojne načrte.«
V	skladu s pristojnostmi in možnostmi skuša občina pomagati tudi gospodarskim subjektom: »V poslovni coni Arnovski gozd II smo uredili lastniško--pravna razmerja in prestavili vodotok Vršca, potekajo dela na prestavitvi visokotlačnega plinovoda, kar je osnova, da bodo investitorji lahko začeli z investicijami. V poslovni coni Arnovski gozd I je v sklepni fazi prenos komunalne infrastrukture na Občino Žalec, prej je bila v lasti Vegrada in Hypoleasinga. Ustvarjajo se pogoji, da bo lahko investitor Camloh s tujim partnerjem začel graditi parkirišča za tovornjake, bencinsko črpalko, oskrbni center, motel. Elektro Celje začenja z investicijo transformatorsko--razdelilnega sistema, intenzivno se dela na pripravi občinskega prostorskega načrta, ki je v fazi dopolnitve okoljevarstvenega poročila in priprave na javno razgrnitev. Sočasno je v teku priprava številnih občinskih podrobnih prostorskih načrtov: Levec, Juteks - Novem, Minerva, Nivo - IGM, kamnolom Liboje, Brleč Šempeter. Pospešili smo izdelavo podrobnih prostorskih načrtov, na osnovi katerih se v podjetjih uvajajo čistejše, okoljsko sprejemljivejše tehnologije, zmanjšujejo negativni vplivi na okolje, hkrati pa se omogoča povečanje oziroma ohranitev delovnih mest. Pospešeno napreduje projekt Razvojnega centra informacijsko-komunikacij-skih tehnologij, ki je finančno vrednoten na 14 milijonov evrov, za katerega smo partnerji pridobili osem milijonov evrov nepovratnih državnih oziroma evropskih sredstev, predhodno pa v ta namen prej kot v osmih me-
29. 9. 2012 ob 9.30 pred Savinovo hišo
Župan seje zahvalil tudi vsem letošnjim olimpijcem
secih sprejeli občinski podrobni prostorski načrt. Verjamem, da bo tako tudi v primeru podjetja Novem, ki načrtuje večmilijonsko investicijo v logistično-skla-diščni center. Pomembno vlogo pri pomoči gospodarstvu ima Razvojna agencija Savinja, ki zelo aktivno deluje tudi na povezovanju turistično-gospodarske ponudbe kot blagovne znamke celotne Spodnje Savinjske doline. To je tudi smiselno nadaljevanje in izpeljava dolgoročne strategije turizma v naši občini,« je na slovesnosti ob občinskem prazniku povedal župan.
V Šempetru je občina zaključila projekt gradnje sekundarne kanalizacije, končujejo z gradnjo sekundarne kanalizacije in vodovoda v Arji vasi, Dreši-nji vasi in Petrovčah, vse skupaj v vrednosti nekaj manj kot 2 milijona evrov. »Pri izgradnji kanalizacije se skupaj s krajevnimi skupnostmi trudimo, da se s sredstvi, ki jih je vse manj, ob izgradnji kanalizacije sočasno s preplastitvijo cest zgradijo tudi pločniki, kolesarske steze, uredita meteorno odvodnjavanje in javna razsvetljava. V Arji vasi smo zgradili daljši odsek pločnika, pravzaprav v vsaki krajevni in mestni skupnosti so neposredno iz proračuna ali v režiji krajevne skupnosti izvedene ali so v teku posamezne investicije. Če ne bi veliko investirali v Osnovno šolo Griže in vrtec, bi lahko bilo teh investicij še več. V Žalcu smo odkupili tržnico, ki je pogorela, jo komunalno uredili in načrtujemo, da bomo v roku enega meseca postavili sanitarni kontejner in prve stojnice. Mestni park bomo še dodatno uredili in postavili igrala za otroke.«
Za dokončanje Čistilne naprave Kasaze je izbran nov izvajalec, ki naj bi dela končal do konca novembra, nato bo sledilo šestmesečno poskusno obratovanje, po besedah župana pa je pomembno, da se uporabniki čim prej priključijo na omrežje. V tem mesecu naj bi prejeli tudi gradbeno dovoljenje za prenovo
starega mestnega jedra, s katerim se bo občina prijavila na šesti javni poziv, začetek del pa je predviden v začetku prihodnjega leta. Ob vsem tem občina ne pozablja na svoje občane v stiski, lani je bilo uvedeno brezplačno pravno svetovanje, letos pa tudi plačevanje položnic brez provizije v občinski stavbi. Župan je ob koncu poudaril najpomembnejšo investicijo - gradnjo nove šole s telovadnico in vrtcem. Vrednost gradbenih del je nekaj manj kot 5,6 milijona evrov, opreme in projektov 1,4 milijona, skupaj 6,9 milijona, od tega je občina prispevala dobrih 5 milijonov, temu pa je potrebno prišteti še komunalna dela in prometno ureditev v okolici šole v višini približno 200 tisoč evrov Kljub krizi v gradbeništvu je izvajalec CM Celje z 22 podizvajalci uspel končati projekt, župan pa se je posebej zahvalil vsem, ki so skrbeli in bdeli nad izvajanjem tega projekta.
Podelili priznanja, imenovali častno občanko
Z občinskimi priznanji se občina vsako leto zahvali tudi posameznikom in društvom, ki so še posebej prispevali k razvoju in ugledu občine.
Značko župana je v odsotnosti prejel Uroš Vidmajer za posebne zasluge in izredne uspehe na področju športnega delovanja. Plaketo je župan Janko Kos izročil Ivu Šmarčanu iz Zavrha pri Galiciji za aktivno delo v krajevni skupnosti, društvih ter za
izjemne organizacijske sposobnosti in šempetrskemu župniku Mirku Škofleku za prizadevanja pri razvoju kraja, društvenih dejavnostih in aktivnostih na področju ohranjanja kulturne dediščine.
Grb občine pa so prejeli Drago Pirh iz Žalca za uspešno vodenje podjetja in razvoj kraja, Milan Razdevšek s Ponikve pri Žalcu za dolgoletno aktivno in uspešno delo v gospodarstvu ter lokalni skupnosti (priznanje je v njegovem imenu prevzela njegova hči), Marijan Turičnik iz Petrovč za zasluge pri razvoju občine ter aktivnosti na političnem in kulturnem področju, PGD Ložnica pri Žalcu za 90 let uspešnega delovanja in PGD Velika Pirešica za izjemne uspehe na področju izvajanja gasilske službe.
Po več letih so ponovno razglasili častnega občana oziroma občanko. Častna občanka je postala judoistka s Pernovega Urška Žolnir, ki je do zdaj osvojila že dve olimpijski medalji, bronasto v Atenah in zlato letos v Londonu. To je sploh prva slovenska ženska zlata olimpijska medalja. Z vsemi svojimi uspehi na športnem področju prispeva tudi k promociji žalske občine in k ugledu rojstnega kraja, občine in celotne Slovenije. Ob tem pa se je občina poklonila tudi ostalim olimpijcem iz žalske občine: plavalki Nastji Govejšek in judoistoma Luciji Polavder ter Rokiju Drakšiču. Vsi trije živijo v Grižah.	K. R., foto: T. T.
ŽALSKA TRŽNICA VABI !
Žalska tržnica, ki je že pred pdletjem dobila novo podobo, potem ko smo odstranili ostanke objektov, ki so zgoreli v požaru ter jo komunalno uredili,
bo v soboto, 20. oktobra 2012, ponovno odprla svoja vrata.
Občina Žalec v teh dneh vabi vse zainteresirane ponudnike, ki bi želeli prodajati na novi tržnici, da pokličejo. Želimo si različno ponudbo, ki bo Žalčanom in okoličanom prinesla kakovostno domačo ponudbo prehrambenih, tudi eko izdelkov ter izdelkov domače obrti. Pokličite 03 713 64 36 ali 041980 949 ali pišite na polona.smrkolj@zalec.si. PRIJAZNO VABLJENI NA ŽALSKO TRŽNICO TAKO PRODAJALCI KOT OBISKOVALCI.
Občina Žalec
Nova šola je lepa in bo prijazna
Ravnatelja Franci Žagar in Natalija Starič Žikič
Novo šolsko leto so zagotovo najtežje pričakovali učenci in zaposleni v Osnovni šoli Griže. Po treh letih gostovanja v prostorih Ljudske univerze Žalec so s poukom začeli v novih sodobnih prostorih, s šolo in urejeno okolico pa so na novo zaživele tudi Griže.
Nova šola v Grižah s telovadnico in vrtcem je največja investicija na področju negospodarstva v novejšem obdobju žalske občine. Zato so tudi praznovanje letošnjega občinskega praznika združili z odprtjem šole, ki so ga pripravili 6. septembra. Na tiskovni konferenci so investicijo predstavili
župan Janko Kos, vodja Urada za negospodarske javne službe Nataša Gaber Sivka, ravnatelj OŠ Griže Franci Žagar in ravnateljica JZ Vrtci Občine Žalec Natalija Starič Žikič. Povzeli so potek investicije in izrazili svoje veselje in zadovoljstvo ob tako uspešno zaključenem projektu.
Osnovna šola Griže je bila po programu obnove šol oziroma zagotovitve vseh pogojev za devetletno osnovno šolanje na vrsti zadnja izmed šol v žalski občini. S pripravo variantnih rešitev dokumentacije za ureditev ustreznih šolskih prostorov je v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo občina
kot ustanoviteljica začela leta 2003. Zaradi slabo grajenega in montažnega, sicer samo 40 let starega objekta šole se je po preučitvi več možnosti odločila za rušenje stare in gradnjo nove šole. Dela so potekala od novembra 2010 do marca letos, ko so pridobili uporabno dovoljenje. Gradbeno-obrtni-ška dela z zunanjo ureditvijo je izvajalo podjetje CM Celje z 22 podizvajalci, kljub hudi krizi v gradbeništvu pa so uspeli pravočasno in kakovostno končati z deli. Kot je povedal župan Janko Kos, so uspeli pridobiti tudi garancijo za odpravo napak v garancijski dobi.
Celotna površina novega objekta meri dobrih pet tisoč kvadratnih metrov, od tega ima osnovna šola 3.298 kvadratnih metrov, telovadnica z dvema vadbenima površinama in plesnim studiom 1.366, vrtec s štirimi igralnicami pa malo manj kot 464 kvadratnih metrov. Urejena je tudi zunanjost s športnimi igrišči, parkirišči in avtobusnim postajališčem za šolarje. V novem objektu je 17 učilnic, tudi specialnih, 2 mali učilnici, 10 kabinetov, knjižnica, multimedijska učilnica, telovadnica ter sanitarije in garderobe. Poleg parkirišč in zunanjega igrišča za športne aktivnosti so uredili tudi zunanje igrišče za prvo triado ter vrtec s štirimi igralnicami
Z griškim zborom je zapel Lado Leskovar
Minister navdušen
oprema, učila, tudi ta energija, ki se mi zdi, da se čuti od otrok, kako so veseli, da imajo novo šolo, od učiteljic, kako dobro, zagnano delajo. Vesel sem, da tudi v teh časih končujemo take investicije in izboljšujemo infrastrukturo za izobraževanje. Tudi pri tej šoli je ministrstvo sodelovalo s približno četrtino vseh sredstev. Takih projektov imamo po Sloveniji še nekaj, ambicij, načrtov, prošenj pa še veliko več.«
Še pred začetkom pouka si je griško šolo in vrtec ogledal ter ju blagoslovil celjski škof Stanislav Lipovšek. K. R.
Drugi dan pouka si je šolo in vrtec v Grižah ogledal minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr.
Žiga Turk in po ogledu dejal:
»Res sem vesel, da je ta kraj dobil tako lepo šolo, ne samo stavba kot taka, tudi notranja
Minister z županom in ravnateljem
in zunanjim igriščem. Sprva so bile v vrtcu predvidene tri igralnice, zaradi števila otrok, ki so jih starši želeli vpisati v vrtec, pa so v igralnici uredili še večnamenski prostor. Nova šolska telovadnica bo na voljo tudi ostalim občanom in organizatorjem kulturnih, športnih in zabavnih prireditev.
Celotna vrednost investicije je 6.909.096 evrov (z DDV), od tega je bilo potrebno skoraj milijon evrov zagotoviti za opremo. Občina Žalec je iz svojega proračuna in s kreditom zagotovila dobrih 5 milijonov evrov (73,62 %), ostalo ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport skupaj s svojim sektorjem za šport, 3,61 % pa je zagotovila tudi Služba vlade za lokalno samoupravo. Na tiskovni konferenci je župan Janko Kos med drugim poudaril: »Same stene sodobne šole nič ne pomenijo, če ni vsebine, če ni kakovosti pouka. In to je lahko samo dodana vrednost vsebinam, da bi dobili otroci v teh prostorih navdih, da bi bili še boljši, da bi se laže spopadali s težavami v teh težkih časih. Želel bi si, da bi starši in učitelji dobro sodelovali, tudi z lokalno skupnostjo, da bi bili otroci zdravi in da bi se dobro počutili v šoli.«
Šolo v Grižah obiskuje v 15 oddelkih 284 otrok. Po besedah ravnatelja Francija Žagarja so novi prostori presegli njihova pričakovanja: »Čisto zadovoljstvo je v meni in v celotnem kolektivu. Kolektiv so v nekem smislu tudi otroci, starši pa so sopotniki šole, brez njih šola ne more obstajati. Ta šola bo prijazna. Kot pedagog sem se že ob koncu študija odločil, če bom kdaj delal v pedagoškem poklicu, potem bo to šola, v katero bodo hodili srečni in zadovoljni otroci. To ne pomeni, da ne bo strokovnosti. Mi smo pred leti napisali na šolo, in napisali bomo tudi na novo šolo, da smo šola prijaznih ljudi. Ampak premalo je, da so prijazni samo ravnatelj in nekaj učiteljev, prijazni morajo biti tudi učenci in starši. Vem, da bo tako. Niti v sanjah nismo pričakovali, da bomo dobili tako lepo šolo, tako lepo telovadnico in učilnice ter zunanje igrišče. Ne samo šola, cel kraj je dobil toliko, da mora biti hvaležen investitorju.«
Ravnateljica Vrtcev Občine
Predsednik in državna sekretarka sta se podpisala v fotomonografijo šole
Predsednik s soprogo sije ogledal šolo
Žalec Natalija Starič Žikič pa je povedala: »Vsi zaposleni, otroci in starši smo izjemno veseli, srečni in ponosni na to novo pridobitev, ki je grajena v skladu z vsemi standardi in normativi. V enoti Griže smo pridobili štiri oddelke, v katere je vključenih 86 otrok, za katere verjamem, da bodo enoto spremenili v domačno okolje, kjer se bodo dobro počutili, bodo varni in bodo preživljali svoje otroštvo ter hkrati osvajali različno znanje in spretnosti.«
Uradnega odprtja nove šole z vrtcem sta se poleg številnih gostov in domačinov udeležila tudi predsednik republike dr. Danilo Türk s soprogo in državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Mojca Škrinjar. Predsednik Danilo Türk je pohvalil mlade za njihov nastop in vse, ki so pripomogli k tako lepim šolskim prostorom v Grižah. »Današnji razvoj in delo sta v veliki meri odvisna od ustvarjalnosti. Prav zato je tako zelo pomembno, da je naš razvoj podprt z dobrim izobraževanjem in vsem tistim, kar krepi našo ustvarjalnost in kar povečuje raven naše kulture. Kajti kultura je smisel in jedro našega razvoja in s tem nastopom učenk in učencev smo to lahko ponovno doživeli. Danes je tudi dan, ko smo
lahko opazili nek zanimiv in svetovno pomemben dosežek. Občina Žalec in Griže imajo verjetno največje število olimpijskih zvezdnikov na svetu, ko gre za eno občino,« je med drugim izpostavil predsednik. Za takšne uspehe so potrebni ustrezni pogoji in infrastruktura: »Kaj je lepšega, kot odpreti šolo, ki zagotavlja pomemben del teh pogojev. Šolo, ki bo izobraževala mlade ljudi za znanje, ki jih bo izobraževala za to, da bodo znali delati, da bodo razumeli delo tako, kot se razvija in kot zahteva vsak dan večjo količino ustvarjalnosti. Da bodo znali napredovati v izobraževanju za sobivanje z drugimi ljudmi, za razumevanje, toleranco in vse to, kar današnja družba potrebuje. In seveda za izobraževanje za lastno bivanje, za lastno ustvarjanje osebnosti. Vse to so izjemno pomembne lastnosti šolskega sistema in ta sistem moramo krepiti. Ta sistem pa se seveda začenja že v vrtcih.«
Po prireditvi in ogledu šole sta se predsednik republike in državna sekretarka podpisala v fotomonografijo, ki je izšla ob 175-letnici osnovnega šolanja v Grižah, prav tako je šola ob tej priložnosti izdala spominsko ovojnico. Slovesnost so zaključili z druženjem občank in občanov v Letnem gledališču Limberk. K. R., foto: T. T.
Ob odprtju nove šole so svoja veselje in ustvarjalnost prikazali učenci
Skupaj na razpis
Cesta in most v Podsevčniku
Z odprtja ceste
Občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko so skupaj z Javnim komunalnim podjetjem Žalec in Razvojno agencijo Savinja Žalec pripravile projekt Odvajanje komunalnih odpadnih voda v Spodnji Savinjski dolini, s katerim so se prijavile na 6. javni poziv za razvoj regij. Prijavno dokumentacijo so župani podpisali 10. septembra v Braslovčah, ki je prijaviteljica projekta.
Občine Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko in Tabor so se na 6. javni poziv za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi - Razvoj regij za obdobje 2012-2014 prijavile s skupnim projektom Odvajanje komunalnih odpadnih voda v Spodnji Savinjski dolini. Predračunska vrednost projekta presega 3,2 milijona evrov (brez DDV), zanjo pa bodo občine predvidoma prejele skoraj 1,5 milijona finančnih sredstev iz evropskih virov.
Kot je pred podpisom povzel župan Občine Braslovče Brani-
Na pobudo poslanke stranke DeSUS Marije Plevčak iz Savinjske doline je v soboto, 8. septembra, dom starejših v Preboldu obiskal minister za zdravje dr. Tomaž Gantar. Ob prisotnosti vodstva doma Ivana Kovača in strokovne direktorice Jožice Lu-kše, župana Vinka Debelaka in zdravnice dr. Vere Rupel je prisluhnil težavam glede koncesije.
Kljub visokemu standardu dom namreč še vedno nima koncesije. Ta jim je bila sicer obljubljena že ob začetku gradnje doma, a ob menjavi vladne garniture se je čakalna lista za podelitev koncesij podaljševala in tako dom še danes deluje brez koncesije, kar
mir Strojanšek, predstavlja projekt nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega sistema v Spodnji Savinjski dolini in nadgradnjo skupnega kohezijskega projekta »Celostno urejanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje«, katerega prvo fazo s pomočjo kohezijskih sredstev že izvaja vseh šest občin na območju Spodnje Savinjske doline (oz. 12 občin celotnega povodja Savinje v okviru Savinjske regije). Izgradnja sekundarne kanalizacije v vsaki od vključenih občin območnega partnerstva Spodnje Savinjske doline je pogoj za doseganje končnih ciljev skupnega kohezijskega projekta, prispeva pa tudi k doseganju evropskih in slovenskih ciljev v zvezi z okoljem, zato so že v okviru 5. javnega razpisa realizirale kar sedem podobnih »kanalizacijskih« projektov v skupni predračunski vrednosti dobrih 8 milijonov evrov in pričakovanim sofinanciranjem v višini 3,9 milijona.
V okviru skupne operacije bo s sredstvi 6. javnega poziva
povzroča, kot je povedala dr. Ruplova, velike težave pri reševanju zdravstvene problematike varovancev doma in tudi dražje storitve.
Minister je razložil, da so namenjena sredstva za nekaj
zgrajenih pet sistemov sekundarne kanalizacije: I. faza kanalizacije Male Braslovče-Pre-serje v skupni vrednosti 1,315 milijona evrov (brez DDV), pričakovano sofinanciranje EU je 628 tisoč evrov, kanalizacija Orova vas-Breg v Občini Polzela v skupni vrednosti 691 tisoč evrov (pričakovano sofinanciranje 284 tisoč), II. faza projekta Varovanje povodja v Občini Prebold v vrednosti 732 tisoč (pričakovano sofinanciranje 283 tisoč), kanalizacija Tabor jug v vrednosti 198 tisoč evrov (pričakovano sofinanciranje 116 tisoč) ter druga faza projekta Čiščenje odpadnih voda vzhodnega dela Občine Vransko v vrednosti 331 tisoč evrov (pričakovano sofinanciranje EU 185 tisoč).
Skupaj bo v okviru projekta v obdobju 2012-2014 zgrajenih več kot 14 km kanalizacije, ki bo omogočala približno 560 priključkov v 12 naseljih, na novo pa se bo v sistem čiščenja odpadnih voda lahko vključilo okrog 1.430 oseb.
Ob podpisu pogodbe so župani poudarili pomen vlaganj v čistejše okolje in izrazili zadovoljstvo, da lahko denar zanje pridobijo tudi iz evropskih virov. Hkrati pa so zelo nezadovoljni s samimi pogoji razpisov za evropska sredstva. Kot so povedali, so tehnične rešitve za projekte še najenostavnejše, izjemne pa so birokratske ovire. Priprava projektov za razpis tako zahteva bistveno preveč časa in denarja, kar pa je posledica državnih in ne evropskih predpisov, so poudarili. K. R.
domov, med katerimi bi moral biti zagotovo tudi Prebold. Skupna odločitev vseh prisotnih pa je bila, da s to problematiko seznanijo tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Razšli so se v upanju, da bo leto 2013 vendarle srečna številka za pridobitev koncesije, saj število starostnikov v tem predelu Savinjske doline skokovito narašča, s tem pa bodo potrebe po domski oskrbi vse večje. K temu velja pripomniti, da si tudi zaradi nepodelje-ne koncesije, ki draži storitve, doma marsikdo ne bo mogel privoščiti.	D. N.
V Občini Polzela so veseli nove pridobitve. V okviru občinskega praznika so drugo septembrsko soboto odprli nov most in namenu predali 330 m novo asfaltirane ceste čez Ložnico v zaselku Podsevčnik.
Kljub dežju se je slovesnosti udeležilo precej ljudi. Kot je v nagovoru poudaril župan Občine Polzela Jože Kužnik, je novi most še ena dolgo načrtovana in nujno potrebna investicija, ki so jo izpeljali letos. Med drugim so letos že začeli tudi z izgradnjo vodovoda Gora Oljka. Novi most in novo asfaltirana cesta sta občino stala več kot 90 tisoč evrov, svoj delež pa so skladno s sklepom občinskega sveta prispevali tudi domačini. Dogodek so s pesmijo in z glasbo popestrili otroci.
Marina Tomič pri županu Jožetu Kužniku
Župan Občine Polzela Jože Kužnik je s sodelavci na Gradu Komenda sprejel atletinjo, letošnjo olimpijko, 29-letno Marino Tomič, ki je dobršen del svojega življenja preživela na Polzeli, zadnja leta pa živi v Ljubljani. Atletiko je začela trenirati v sedem razredu osnovne šole, na prvi olim-
Med prvimi prireditvami in slovesnostmi v okviru 14. občinskega praznika Občine Polzela je bilo v nedeljo, 2. septembra, odprtje obnovljenih prostorov Kulturno glasbenega društva Cecilija v starem župnišču na Polzeli, kjer bodo tudi prostori Glasbene šole Cecilija.
Del stroškov za obnovitvena dela sta prispevali Občina Polzela in Župnija Polzela, opravili
Novi objekt so s prerezom traku simbolično predali namenu župan Jože Kužnik, predstavnik podjetja Strabag Niko Čelofiga, predstavnik nadzora Jože Vrečko in domačin Anton Tominšek, ki se je ob tej priložnosti občini za-
pijski nastop pa je čakala kar sedemnajst let.
Na sprejemu, ki so se ga udeležili tudi Marinini starši, je v pogovoru s polzelskim županom Jožetom Kužnikom strnila vtise z olimpijskih iger in letošnje sezone ter predstavila načrte za v prihodnje. Kljub temu da so se ji letos z
pa so tudi veliko prostovoljnih ur za pleskarska in druga dela. V uvodnem pozdravu se je predsednik Kulturno glasbenega društva Cecilija Stanko Podbregar zahvalil številnim donatorjem, ki so materialno ali s svojim delom prispevali k obnovi prostorov.
Župan Občine Polzela Jože Kužnik pa je v svojem govoru izrazil zadovoljstvo in pohvalil društvo, ki si prizadeva, da
hvalil za razumevanje in spodoben pristop k nadomestitvi dotrajanega in nevarnega mostu. V nadaljevanju je polzelski župnik Jože Kovačec blagoslovil novi pridobitvi, vsem uporabnikom pa zaželel srečno in varno uporabo. T. Tavčar
izpolnjeno olimpijsko normo uresničile ene izmed njenih največjih sanj, ostaja na olimpijski nastop grenak priokus. Polfinalni olimpijski tek je namreč zgrešila za sedem milimetrov, kolikor znaša tisočinka sekunde. Tomičeva ima najboljši slovenski rezultat v mladinski kategoriji na 100 m z ovirami, v članski kategoriji pa Je dosegla boljšega le Brigita Bukovec, vendar, kot zatrjuje Polzelanka, še ni rekla zadnje besede. Upa, da bo čez štiri leta ponovno izpolnila olimpijsko normo in bo lahko izboljšala 25. mesto iz Londona.
Z začetkom letošnjega šolskega leta se bo poleg treningov preizkusila tudi v pedagoškem delu. Ob koncu ji je župan Jože Kužnik izročil knjigo Monografija Polzele, denarno nagrado in šopek.	T. Tavčar
bodo imeli mladi še več možnosti za izobraževanje na glasbenem področju. Pred odprtjem je opravljeno delo blagoslovil župnik Jože Kovačec. V obnovljenih prostorih več kot 160 let starega župnišča od zdaj naprej domujejo pianino, klavir, velike dvomanualne elektronske orgle in ostala glasbila, stene prostorov pa krasijo likovna dela, ki so jih poklonili člani likovne sekcije KUD Polzela. T. Tavčar
-offset in sitotisk vezava diplom ■ digitalni tisk
Pri nas lahko naročite: letake, zloženke, kataloge, darilne vrečke, vizitke, plakate, dopise, kuverte...
tiskarna
PE8TO0ST BARV, 08UK IN DIMENZIJI
Tiskarna Golc d.o.o., Vrbje 80/a, 3310 Žalec: tel.: 03/710 24 60; gsm: 051/647 540; info@tisk-golc.si; www.tiskarna.eu.com
Vabljeni prostovoljci za pomoč starejšim
Podpora krajanov in lokalnega okolja je zelo pomembna za dobro delovanje domov starejših, tako tudi Doma starejših občanov Prebold. V Preboldu se je že pred časom zbrala skupina prostovoljcev, sokraja-nov, na čelu s podžupanjo Emilijo Črnila, ki pomagajo starejšim varovancem
doma, ki so potrebni dodatne pomoči.
Z njimi se pogovarjajo, jim pomagajo pri hranjenju in drugih opravilih, skratka jim krajšajo čas in jim s toplim odnosom kažejo, da niso sami. So tisti podaljšek redne oskrbe, ki pomembno vpliva na kakovost življenja starejših občanov. Ker verjamejo, da
je med krajani še veliko ljudi, pripravljenih pomagati, vabijo medse vse ljudi dobre volje, da skupaj naredijo kaj dobrega za soljudi v okolju, kjer živijo. Tisti, ki jih prostovoljstvo zanima, se lahko obrnejo na delovno terapevtko Doma starejših občanov Prebold Meto Rojšek (tel. 703 48 22) ali na Emilijo Črnila.	L. K.
Minister Gantar v Preboldu
Bo dom dobil koncesijo ali pa so tudi tokratne obljube le obljube?
Prva Polzelanka na olimpijskih igrah
Cecilija v novih prostorih
Občina Braslovče praznuje
•v
»Cim prej urediti obrtno cono v Trnavi!«
Letošnji dobitniki občinskih priznanja z županom Branimirjem Strojanškom
Občina Braslovče praznuje vsako leto septembra občinski praznik v spomin na prvo znano pisno omembo kraja leta 1140. Ob prazniku so v dvorani Kulturnega doma Letuš pripravili slavnostno sejo občinskega sveta s podelitvijo priznanj in kulturnim programom, ki so se je udeležili tudi župani in podžupani spodnjesavinjskih občin.
Slavnostni govornik župan Branimir Strojanšek je v uvodu izpostavil projekt savinjskih občini, ki se nanaša na čimprejšnjo izgradnjo kanalizacijskega omrežja in začetek obratovanja čistilne naprave. Kljub težavam se projekta bližata koncu. V začetku tega meseca so v Braslovčah podpisali prijavno dokumentacijo za 6. javni razpis za nadaljevanje projekta odvajanje komunalnih odpadih voda v Spodnji Savinjski dolini, nosilec projekta pa je Občina Braslovče. O končanih in predvidenih investicijah v občini pa je župan Strojanšek povedal:
»Maja je bilo v roku končano komunalno opremljanje
zemljišč na območju OPPN Terasa 3 za 37 stanovanjskih hiš v znesku 550.000 evrov. Zaključena je prva faza obnove obrambnega stolpa na Gradu Žovnek. V letu 2012 je bilo do zdaj iz tega naslova porabljenih 37.420 evrov, ne smemo pa pozabiti na prispevek članov KZD Žovnek, ki so v letu 2012 opravili 1.233 ur, kar znaša po ceni restavratorskih ur 18.495 evrov. Obnovili smo objekt stara žaga v Letušu, objekt na veseličnem prostoru v Braslovčah, staro pokopališko kapelo, obnovili in uredili parkirišče pri POŠ Letuš, dovoz pri OŠ Braslovče, obnovili avtobusno postajo v Šentrupertu, zamenjali okna na Partizanu v Ra-kovljah, uredili sanitarne in garderobne prostore v Domu krajanov Gomilsko. Do konca leta je predvideno nadaljevanje izgradnje vodovoda v Podvrhu in asfaltiranje ceste proti cerkvi sv. Janeza in Pavla na Dobrovljah. V tem trenutku pa smo lahko gotovo najbolj ponosni, da so se začela pripravljalna gradbena dela za izgradnjo tr-govsko-poslovnega in kultur-
nega objekta v Braslovčah, ki se gradi po sistemu javno-zaseb-nega partnerstva. Delež občine je 1.149.000 evrov, v objektu pa bodo tudi kulturna dvorana, knjižnica, prostori za delovanje društev, pokrito parkirišče in drugo. V fazi sprejemanja je OPPN Gospodarska cona Trnava, zaradi česar smo v stiku s pristojnimi ministrstvi in institucijami. Želimo si, da bi se proizvodna dejavnost v tej coni čim prej začela, kar je v trenutni gospodarski situaciji nujno potrebno. Želimo si, da bi bil gordijski vozel, ki ga imamo zaradi odločbe ustavnega sodišča glede odprave dela občinskega odloka o prostorskem redu čim prej rešen in ne bi imel finančnih posledic v občinskem proračunu. Poleg razvoja proizvodnih dejavnosti na območju gospodarske cone vidimo realno možnost razvoja predvsem na področju turizma, zato sta v fazi sprejemanja tudi OPPN-ja za dvorec Žovnek in Žovneško jezero. Ponosni smo lahko na delovanje vseh društev v kraju, še posebej društev, ki so nosilci kulture, športa in turizma.«
Sledila je podelitev letošnjih občinskih priznanj. Častni znak občine sta prejeli Milka Povše iz Orle vasi in Anka Trogar z Gomilskega, bronasto plaketo z bronastim cekinom Anica Kotnik iz Pariželj, srebrno plaketo s srebrnim cekinom Anton Urankar z Gomilskega in zlato plaketo z zlatim cekinom Turistično društvo Braslovče. Slavnostno sejo so s kulturnim programom popestrili člani Kulturnega društva Letuš.	T. Tavčar
Z gradnjo bodo začeli oktobra
Brasiovški svetniki so na redni, 15. seji občinskega sveta obravnavali trinajst točk dnevnega reda. Župan je svetnike seznanil s sklenitvijo kupo-prodajne predpogodbe s podjetjem Jagros o gradnji večnamenskega poslovno--stanovanjskega objekta, katerega temeljni kamen bodo položili v naslednjih dneh.
Matjaž Zakonjšek in Igor Glušič iz JKP Žalec sta v prvih dveh točkah svetnike seznanila z možnostmi priključitve objektov na novozgrajeni kanalizacijski sistem v brasiovški občini in z uvedbo sistematičnega ravnanja z grezničnimi goščami in blatom. Na območju braslovške občine so zgradili dva kanala, in sicer na odsekih Braslovče-Pari-žlje-Latkova vas in Zakl-Tr-nava-Šentrupert-Kaplja vas v skupni dolžini devet kilometrov. Gospodinjstva se bodo lahko na kanalizacijo začela priključevati konec septembra. Javno komunalno podjetje Žalec pa si želi, da bi se jih večina priključila že do konca leta. V občini je vseh objektov, ki se bodo priključili, 425. Soglasja
za priključitev bodo pri JKP uporabnikom izdajali brezplačno. Glede sistematičnega ravnanja z grezničnimi goščami in blatom pa bodo morale tistim, ki se ne morejo priključiti, od leta 2013 vsake tri leta greznice izprazniti pooblaščene osebe.
V nadaljevanju je župan Branimir Strojanšek svetnike seznanil s sklenitvijo kupo--prodajne predpogodbe med investitorjem Jagros, d. o. o., in Občino Braslovče. Investitor večnamenskega objekta v Braslovčah je podjetje Jagros, ki je novembra lani od Vegrada v stečaju kupilo zemljišče. Večnamenski poslovno-stano-vanjski objekt bo razdeljen na tri dele. Občina bo imela pod svojim okriljem kletni del, kjer bodo nova knjižnica, kulturna dvorana s 300 sedeži in garaža. V pritličju z izhodom na trg bo investitor uredil trgovino, bife in pošto. V nadstropju bo osem stanovanj. Temeljni kamen bodo položili v petek, 28. septembra, z gradnjo pa naj bi začeli naslednji mesec. Investicija je vredna nekaj več kot tri milijone evrov, od tega
bo delež občine milijon stoti-soč evrov, ki jih bo odplačevala pet let brez obresti. V razpravi je sodelovalo kar veliko svetnikov, ki so novo investicijo v občini pozdravili, obenem pa bili mnenja, da je treba v končno pogodbo vnesti vse pomembnosti, in za podpis kupo-prodajne pogodbe pooblastili župana. Branimirja Strojanška.
Svetniki so bili v nadaljevanju seznanjeni tudi s poročilom o opravljeni notranji reviziji v občini za lansko leto in s poročilom nadzornega odbora zaključnega računa občine za leto 2011 ter polletnim poročilom o izvajanju proračuna. Župan je pri tem izpostavil in z veseljem povedal, da se je njihov proračun iz igre na srečo povečal za okrog 150 tisoč evrov. Brez razprave so nato potrdili predlog statuta občine v drugem branju, dalj časa pa so se zadržali pri obravnavi predlogov za podelitev priznanj Občine Braslovče za letošnje leto. Ob koncu seje je župan Branimir Strojanšek podal informacijo o pritožbi na odločbo Ustavnega sodišča RS na Vlado RS glede PROB. T. T.
Občino Braslovče je obiskal minister za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav. Občina je pri sprejemanju PROB - Prostorskega reda Občine Braslovče območje v Trnavi ob križišču avtoceste in regionalne ceste namenila za razvoj obrti in malega gospodarstva.
Ob izdaji odločbe Ustavnega sodišča glede veljavnosti PROB-a so se površine, namenjene za gospodarstvo in obrt, bistveno zmanjšale. Minister je ob kratkem obisku v Braslovčah obljubil pomoč pri reševanju težav tako s strani mi-
Radovan Žerjav v Braslovčah
nistrstva za gospodarstvo kot tudi Direkcije RS za ceste. Poudaril je, da je nujno potrebno pripraviti ustrezne pogoje za
razvoj novih delovnih mest in ureditev obrtne cone v Trnavi in s tem omogočiti razvoj braslovške občine.	T. T.
Znani dobitniki priznanj...
Polzelski svetniki so na 13. redni seji občinskega sveta obravnavali enajst točk dnevnega reda. Po seznanitvi s poročilom o notranji reviziji in končnim poročilom nadzornega odbora poslovanja Občine Polzela v lanskem letu so bili svetniki seznanjeni tudi s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna. Kot so povedali, je realizacija prihodkov in odhodkov potekala v skladu s sprejetim proračunom. Ocenjujejo, da je za prvo polletje primerna tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani. Financiranje sredstev je potekalo nemoteno v predpisanih rokih. Realizacija prihodkov je znašala 43 odstotkov oziroma 2.093.000 evrov, realizacija odhodkov pa 40 odstotkov oziroma 2.077.000 evrov. Omeniti velja, da se občina v prvem polletju ni zadolževala, čeprav ima v proračunu predvideno zadolžitev.
Svetniki so v nadaljevanju seje razpravljali o letošnjih dobitnikih občinskih priznanj, ki jih bodo podelili na slavnostni seji v petek, 28. septembra. Posebnih pripomb ni bilo. Grb občine bosta prejela Ljubo Žnidar za enajstletno dogovorno in uspešno vodenje Občine Polzela ter izjemen prispevek k razvoju, ugledu in prepoznavnosti Občine Polzela in Društvo upokojencev Polzela za 61-letno aktivno delo-
vanja na različnih področjih ter skrb za družabno, zdravo in prijazno udejstvovanje članov. Plaketo bodo podelili Bojani Mazil Soline za sodelovanja pri vzpostavitvi in delovanju medgeneracijskega centra na Polzeli, Mileni Blagotinšek za večletni prispevek na vseh področjih družbenega življenja v občini, Slavku Pižornu za večletni ustvarjalni prispevek na kulturnem in športnem področju v občini, Milanu Pečniku za aktivno prizadevanje na področju prometne varnosti in tehnične kulture in mentoricam PD Polzela, ki delujejo na OŠ Polzela, za skrb, podporo in dobro organizacijo pohodništva za otroke OŠ Polzela. Naziv častnega občana letos ne bodo podelili, prav tako ne bodo podelili nagrade Inovator. Brez pripomb so nato svetniki potrdili dva sklepa, in sicer sklep o ukinitvi javnega dobra in o oprostitvi plačila komunalnega prispevka Jožici in Stanku Šalamonu iz Ločice ob Savinji, ker sta med izgradnjo cestne infrastrukture za poslovno cono Poligon dovolila poseg na njuno nepremičnino. Predlogu sklepa o oprostitvi plačila nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, ki se ureja z Zazidalnim načrtom Ločica pri Polzeli II in vključuje pet parcel, vse k.o. Orla vas, so svetniki po krajši razpravi nasprotovali in glasovali proti oprostitvi.
V nadaljevanju seje je Igor Glušič iz JKP Žalec podal informacijo o uvedbi sistematičnega ravnanja z grezničnimi goščami in blatom na območju vseh občini Spodnje Savinjske doline. Osnovna ideja Javnega komunalnega podjetja Žalec je, da bi na območju vseh šestih občin nadzorovano praznili greznice. Vsako greznico v Spodnji Savinjski dolini naj bi namreč izpraznili enkrat na tri leta oziroma enkrat letno. Stroj za praznjenje greznic bi kupilo Javno komunalno podjetje Žalec, kar pomeni, da ne bi posegali v proračun občin. V nadaljevanju bi na podlagi razpisa izbrali zunanje izvajalce, ki bi opravljali dejavnost na območju celotne doline. Magda Cilenšek je podala informacijo o priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje in Centralno čistilno napravo Kasaze in poudarila, da se roki za dokončanje projekta, kar pomeni pridobljeno uporabno dovoljenje in s tem možnosti za izvajanje individualnih priključkov, zopet podaljšujejo, in sicer v leto 2013. Problem je pri izvajalcih. Izbrani izvajalec, podjetje CM Celje, je junija 2012 prekinil z deli na gradbišču in s tem povzročil prekinitev pogodbe. Posledično to za Občino Polzela pomeni podaljšanje roka vsaj za šest mesecev. Ob koncu seje se je svetnikom predstavila direktorica ZKŠT Polzela Klavdija Tomažič.	T. Tavčar
Redno obiskuje naj starejše
Župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek in predsednik Društva upokojencev Tabor Milan Blatnik redno obiskujeta najstarejše občanke in občane, stare devetdeset in več let.
Po navadi jih obiščeta ob njihovem jubileju. Konec prejšnjega meseca sta obiskala Milko Jevnikar, ki živi v kmečki hiši v Kapli, kjer se je pred devetimi desetletji tudi rodila in v kateri so poleg nje odraščali še tri sestre in brat. Slavljenki sta izročila darilo in ji voščila ob njenem visokem jubileju.
Kot pravi župan Vilko Jazbinšek, so takšna srečanja
zanj zelo zanimiva in prijetna. Starejši so prava zakladnica spominov in zato se vsakič razveseli srečanja s svojimi najsta-
rejšimi občani, saj mu zaupajo marsikaj o nekdanjem življenju v teh krajih, nekdanjih navadah in običajih. D. N.
Župan Vilko Jazbinšek in predsednik DU Tabor Milan Blatnik sta obiskala Milko Jevnikar.
Galicija praznovala krajevni praznik
Rimska nekropola praznuje
S prerezom balonov so simbolično predali namenu nove prostore krajevne skupnosti
Krajevna skupnost Galicija je v sredini tega meseca praznovala svoj krajevni praznik, ki so ga tokrat združili s praznovanjem 10-letnice odprtja nove Podružnične šole Trje in z odprtjem novih prostorov krajevne skupnosti v podstrešnih prostorih šole.
Na slavnostni seji je zbrane pozdravil predsednik Jože Kruleč, ki je spregovoril tudi o delu, življenju in uspehih v zadnjem letu. Njihova prizadevanja je povzel skozi zgodbo o kralju živali in ostalih prebivalcih gozda in ob koncu dejal: »Če našo krajevno skupnost primerjam z gozdom v basni, lahko rečem, da smo si kar podobni. Že kar dolgo je tega,
ko smo ugotovili, da je v kraju potrebno razvijati tiste sposobnosti, ki jih znamo in zmoremo. Uspeh ni prišel čez noč, je pa zdaj, ko že žanjemo uspehe našega dela, še slajši. Navzven veljamo za uspešno krajevno skupnost. Pa to zagotovo ni zasluga posameznika, to je zasluga nas vseh tukaj prisotnih, vseh tistih, ki še s tako majhnim prispevkom pomagate ustvarjati prijetno bivanje v naših šestih zaselkih ... V zadnjem letu je naš kraj postal še toliko lepši zardi novega gasilskega doma v Zavrhu, nove galerije v domu krajanov, igrišča upokojencev, lepo urejene okolice, manjših komunalnih pridobitev, številnih prireditev,
sprejema naše zlate Urške Žolnir, medijske prepoznavnosti in še čem.«
V nadaljevanju slovesnosti so podelili priznanja krajevne skupnosti, ki so jih prejeli Anica Arnšek za dolgoletno uspešno delo v planinskem društvu, Brane Pohole za uspešno delo pri razvoju teniškega kluba, Irena Rotar za promocijo kraja in dejavnosti v okviru Ekofejsta, Uroš Volf za nesebično pomoč pri ureditvi galerije in za delo na folklornem področju ter društvo La Vita za oživitev stare šole v Pirešici z dejavnostmi zdravega načina življenja.
Skupaj z najstarejšima svetnikoma Sveta KS Galicija Edom Dolerjem in Danijem Štefančičem ter ob pomoči župana Janka Kosa so po podelitvi priznanj prerezali šop vrvic z baloni in s tem tudi simbolično predali namenu nove prostore krajevne skupnosti, ki jih je blagoslovil domači župnik Janko Cigala.
Drugi del prireditve je bil posvečen 10-letnici POŠ Trje in vrtca. Po kulturnem programu ob jubileju pa je mladino in ostale udeležence razveselil Ribič Pepe. D. Naraglav
Šoli praznovali 5. in 10. obletnico
Učenci in ostali udeleženci ob jubilejni torti na Ponikvi
V tem času, ko sta odprla vrata nova šola in vrtec v KS Griže, so se spomnili odprtja novih šol in vrtcev tudi na Ponikvi pri Žalcu in na Trju v KS Galicija. Šola na Ponikvi je v svoj hram učenosti sprejela učence pred petimi, šola na Trju pa pred desetimi leti. Praznovanje desetletnice so združili s praznovanjem krajevnega praznika in slavnostno sejo KS Galicija. Na Ponikvi pa so petletni jubilej obeležili kar v enem od razre-
Potujoča ribarnica
‘ 051/4^-959
Brezplačna dostava rib in morskih sadežev na vaš dom.
dov, kjer so prisluhnili kulturnemu programu in se ob koncu posladkali s torto.
Poleg učencev in učiteljic so s svojo prisotnostjo jubilej počastili tudi ravnateljica I. osnovne šole Žalec Tatjana Žgank Meža, takratni predsednik krajevne skupnosti in sedanji podžupan Občine Žalec Ivan Jelen, gosta z Osnovne šole Griže Ivan Pišek in Saša Jevstič, profesor tehnike in tehnologije z Osnovne šole Dragomir Markovič iz Kruševca.
Ravnateljica Tatjana Žgank Meža in njena namestnica - vod-
ja podružnične šole na Ponikvi Katja Bolka sta ob tej priložnosti spregovorili nekaj besed tudi za naš časopis. Dejali sta, da je šola življenje kraja, in tako tudi povsem opravičili takratno investicijo, tudi zato, ker število otrok iz leta v leto narašča. V tem šolskem letu svoje znanje tu pridobiva že 48 učenk in učencev, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti zelo veliko. Povedali sta, da je šola ponos šolskemu sistemu in kraju. Tako bo tudi v prihodnje, sta zatrdili in dodali, da dokler bodo otroci, bo tudi šola.	D. N.
Z vami ze 20 let
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 11., in četrtek, 25.10.
5%
gotovinskega popusta na korekcijska očala
Obiščite nas in videli boste bolje!
Prizor iz gledališke predstave Zevs in Evropa
Letos mineva 60 let, odkar so v Šempetru pri delih v sadovnjaku izkopali kip sedeče ženske in s tem začrtali pot ureditvi arheološkega parka z grobnicami in rimsko cesto. Danes je antični park ponos in zavidanja vredna dediščina, o čemer priča tudi članek v svetovno znani reviji Lonely Planet, ki je šempetrsko nekropolo uvrstila na tretje mesto med top destinacijami v Sloveniji.
Na slovesnosti ob 60-letnem jubileju, ki jo je v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje in Občino Žalec prejšnji četrtek v antičnem parku organiziralo Turistično društvo Šempeter, je bilo veliko povedanega o tem antičnem biseru, ki odstira življenje izpred skoraj 2000 let, ko je skozi Šempeter vodila pomembna rimska cesta Akvi-leja-Emona-Celeia-Poetovio (Oglej-Ljubljana-Celje-Ptuj). Takrat so v okolici živeli mnogi rimski veljaki in nekateri med njimi so pokopani tudi v grobnicah šempetrske nekropole. Od odkritja pred 60 leti so izkopali več kot 600 arheološko pomembnih predmetov in več kot sto družinskih grobnic. Najlepše so velike grobnice iz pohorskega marmorja, ki jih krasijo reliefno upodobljeni kipi družin, ki so tam pokopane. Grobnica Spektacijev izstopa z reliefi štirih letnih časov, grobnica Enijcev pa kaže mitični prizor ugrabitve Evrope s strani boga Zevsa. Vsaka od grobnic pripoveduje svojo 2000 let staro zgodbo, opisuje antično mitologijo in govori o življenju starih Rimljanov.
O najdbi, izkopavanjih in pomenu tega antičnega bisera ter željah in načrtih sta zbra-
nim na slovesnosti spregovorila direktor pokrajinskega muzeja Stane Rozman in žalski župan Janko Kos. Direktor muzeja je spregovoril tudi o ureditvi antičnega parka in ob koncu opozoril, da postajajo spomeniki, ki so preživeli toliko stoletij, žrtve onesnaženega zraka in jih bo potrebno ustrezneje zaščititi. Izrazil je tudi upanje, da bo projekt predvidene ureditve antičnega parka padel na plodna tla.
Župan Janko Kos pa je dejal, da je občina pristopila k nalogi dolgoročne prostorske ureditve arheološkega parka na osnovi sodobnih, muzeo-loških in kulturnovarstvenih smernic, praks in predstavitev, saj se zaveda pomena Rimske nekropole in ohranjene rimske ceste ne le v lokalnem merilu, ampak tudi v širšem evropskem prostoru. Povedal je, da se občina skupaj s pogodbenimi partnerji (Slo-
venska akademija znanosti in umetnosti, Pokrajinski muzej Celje, Zavod za varstvo kulturne dediščine RS in Turistično društvo Šempeter) zaveda, da lahko arheološki parki predstavljajo kombinacijo muzejske predstavitve in kulturnega parka. Zaradi tega je potrebno tudi nekropolo prilagoditi potrebam sodobnega obiskovalca, kar pomeni, da naj bi park poleg klasičnih izobraževalnih vsebin nudil tudi razvedrilo in doživeto preživljanje prostega časa. Sočasno s tem naj bi poskrbeli tudi za primernejšo zaščito spomenikov in rimske ceste, kar je pravzaprav prednostna naloga.
V nadaljevanju slovesnosti so udeleženci uživali ob gledališki predstavi Zevs in Evropa v izvedbi KUD Grifon Šempeter, ki je s svojima sekcijama, Petrovimi tamburaši in folklorno skupino, pripravil kulturni program.	D. Naraglav
Tretji na Inter Touru
Sebastjan Hajnšek iz Šempetra, član Qanabiss teama, je letošnji mednarodni Inter Tour v kategoriji jadralnih modelov s pomožnim motorjem (F5J FAI 2012) končal na tretjem mestu. Na 26. tekmi avgusta v Dubnici na Slovaškem je namreč ponovno slavil zmago.
V Dubnici je sodelovalo 56 tekmovalcev iz Argentine, Francije, Velike Britanije, Izraela, s
Slovaške, Češke in iz Slovenije. Pogoji jadranja so bili zaradi vročine in vlage zelo težki. Po kvalifikacijskem deluje Sebastjan Hajnšek zasedel 4. mesto, kar je bilo dovolj za finale, kjer je zmagal.
Inter Tour je sklop mednarodnih tekem, ki potekajo po vsem svetu. Za skupni rezultat štejejo štiri najboljše tekme. Sebastjan Hajnšek je na Portugalskem v začetku leta dosegel prvo zma-
go, v Franciji pa je bil drugi. Z zmago v Dubnici je med skoraj 300 tekmovalci osvojil končno 3. mesto turneje Inter Tour. Povedal nam je, da tekmuje z modeli domačega proizvajalca MIBO, ki so se letos izkazali za izredno konkurenčne. Qanabiss team, katerega član in predsednik je Hajnšek, ima sedež v Letušu, tekem pa se udeležuje kar deset njihovih članov.	K. R.
Sebastjan Hajnšek na najvišji stopnički v Dubnici
Novo igrišče odbojke na mivki
Srečanje starejših na Vranskem
Občina Vransko je v sodelovanju z Župnijsko Karitas in OO RK Vransko prejšnjo nedeljo organizirala tradicionalno srečanje starejših občanov, starih sedemdeset in več let. Srečanja se je od več kot tristo povabljenih udeležila slaba polovica, najstarejša med njimi pa je bila 93-letna Jožefa Križnik. Udeleženci so se najprej zbrali v župnijski cerkvi sv. Mihaela in prisluhnili sv. maši, ki sta jo za starejše darovala upokojeni župnik Vlado Rutar in sedanji župnik Jože Turinek, nato pa so z druženjem nadaljevali v Športni dvorani Vransko.
Starejše sta nagovorila podžupan Aleksander Reberšek, ki je med drugim povedal, da so tovrstna srečanja zelo dobrodošla in verjame, da vsem veliko
Podžupan Aleksander Reberšek je vsakega ob prihodu na srečanje pozdravil in se z njim rokoval
pomenijo, saj se srečajo prijatelji in znanci in si izmenjajo izkušnje ter obujajo spomine na čase, ko so skupaj ustvarjali utrip kraja, zato bodo s temi srečanji nadaljevali tudi v prihodnje. Predsednica Župnijske Karitas Vransko Katja Pečovnik pa je v govoru poudarila, da je
to vsakoletno srečanje za starejše priložnost za pogovor, veselje in da se imajo lepo med svojimi vrstniki. Srečanje so s krajšim kulturnim programom obogatili pevski zbor sv. Cecilije z Vranskega, učenci OŠ Vransko in najmlajši člani literarnega društva LIvRA. T. Tavčar
S strokovnim srečanjem sklenili projekt
Prvo mesto je osvojila ekipa, v kateri so igrali Bojan Krivec, Nina Grobelšek in Sandi Vitanc, drugo so sestavljali Suzana Krivec, Matej Lukan in Uroš Kokot, tretjeuvrščeno pa Darko Šalamon, Natalija Horvat in Goran Žohar.
Sledila je prireditev, na kateri sta predsednik društva Savinja 2000 Bojan Krivec in župan Občine Polzela Jože Kužnik prerezala trak in igrišče predala svojemu namenu. Društvo, ki šteje 160 članov, se je zahvalilo Občini Polzela za odlično sodelovanje pa tudi vsem donatorjem in sponzorjem ter občanom, ki so pripomogli k izgradnji igrišča. T. T.
Župan Jože Kužnik in predsednik društva Bojan Krivec med prerezom traku
V okviru občinskega praznika Občine Polzela so v Športnem parku Savinja 2000 v Ločici ob Savinji namenu predali novo igrišče za odboj-
ko na mivki. Ob tej priložnosti so pripravili 1. rekreativni turnir mešanih trojk naključno izžrebanih igralcev. Nanj se je prijavilo 15 igralcev.
Udeleženci so si med drugim ogledali Centralno čistilno napravo Kasaze.
S strokovnim srečanjem v savinjski subregiji s predstavniki šestih občin srbskega Rasinskega upravnega okrožja (Aleksandrovac, Brus, Ćićevac, Kruševac, Tr-stenik in Varvarinj, ki je potekalo med 9. in 13. septembrom, so sklenili lani jeseni začeti projekt »Trajnostni razvoj nas povezuje«, ki poteka v okviru bilateralne mednarodne razvojne pomoči Slovenije državam v razvoju na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja v letih 2011 in 2012 s partnersko državo Srbijo. Nosilka in prijaviteljica projekta Razvojna agencija Savinja bo zdaj do konca septembra pripravila le še predstavitveni katalog, ki bo združeval celoletno delo in stike na slovenski in srbski strani in bo v pomoč pri nadaljnjem sodelovanju med posameznimi ciljnimi skupinami (šolami, občinami, podjetj in društvi), ki so v njem sodelovale.
Sklepno dejanje projekta, za katerega je sredstva v vrednosti 29 tisoč evrov (90 % od celotne vrednosti projekta, ki znaša 36 tisoč evrov) z uspešno prijavo na razpis Službe Vlade Republike Slovenije za regionalno politiko oz. današnjega Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo konec septembra lani zagotovila Razvojna agencija Savinja Žalec, je bila organizacija srečanja, ki je temeljilo na izmenjavi znanj in izkušenj ter primerov dobrih praks. Med udeleženci iz Srbije so bili predstavniki javnih podjetij, Regionalne razvojne agencije za razvoj malih in srednjih podjetij Kruševac, Narodne knjižnice Kruševac, sodelujoči mentorji nagrajenih osnovnih šol iz prej omenjenih šestih srbskih občin.
Slovenski gostitelji so jim predstavili največje in najpomembnejše primere dobrih praks na območju treh subre-gij Savinjske regije (Osrednje
LIMONADA SLOVENICA
Ena zelo hudobna komedija v treh aktih in z enim epilogom, Prešernovo gledališče Kranj
8. in 9. oktober 2012 ob 19.30 Dom il. slovenskega tabora Žalec
za gledališka abonmaja ponedeljek in torek in izven
Vstopnice: TIC Žalec,
tel. 03 710 04 34
Svetniki Občine Vransko so se prejšnji teden sestali na 11. redni seji občinskega sveta. Po sprejetju zapisnika dopisne in zadnje redne seje je direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek podal informacijo o uvedbi sistematičnega ravnanja z grezničnimi goščami in blatom.
V nadaljevanju so potrdili letni program kulture in športa za
leti 2013 in 2014, sistemizacijo OŠ Vransko - Tabor in Vrtec Vransko za šolski leto 2012 in 2013, soglašali z imenovanjem Suzane Felicijan Bratož za direktorico JZ Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko, se seznanili s poročilom o izvrševanju proračuna Občine Vransko za letošnje prvo polletje, volili elektorja za območje občine za volitve predstavnikov lokalnih
interesov v državni svet. Volitve bodo 21. novembra. Za elektorja je bil izvoljen Janez Lend. Sprejeli so lokalni energetski koncept Občine Vransko in ob koncu tudi sklep o širitvi območja stavbnih zemljišč za namen izgradnje poslovno-skladiščnih prostorov podjetja Ogrevanje Sedeljšak, d. o. o., in kmetijsko--turistične dejavnosti kmetije Pečečnik - Savinek. T. Tavčar
Mediji vplivajo tudi na zdravje
lje ter Spodnja Savinjska do : Sprejeli energetski koncept občine
lina). Poudarek strokovnega srečanja je bil na trajnostno naravnanih projektih, ki povezujejo skrb za naravo in okolje, izobražujejo različne ciljne skupine in bogatijo obstoječo turistično ponudbo regije ter s tem omogočajo dodatne zaposlitvene možnosti njenih prebivalcev.
Gostje iz Srbije so si ogledali Regionalni center za ravnanje z odpadki v Celju - RCE-RO, Toplarno Celje, Stari grad Celje, Vodarno Frankolovo,
Šmartinsko jezero, Kozjanski regijski park, rastlinsko čistilno napravo v Podsredi, bio-ponudbo Restavracije Amon Olimje, Minoritski samostan Olimje in Terme Olimia, razstavo bilateralnega natečaja v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, Centralno čistilno napravo Kasaze, novo Osnovno šolo Griže in I. osnovno šolo Žalec, Mednarodni obrtni sejem v Celju in se udeležili podjetniškega piknika v Bio parku Nivo v Žalcu.
Celoletno delo pri projektu, dosežene rezultate in pričakovanja so strnili zadnji dan na sprejemu pri županu Občine Žalec Janku Kosu. Zavezali so se, da podpis sporazuma med Savinjsko regijo in Rasinskim okrožjem ne bo ostal zgolj na papirju. Mimo projekta sicer že izvajajo posamezne t. i.
EXCHANGE projekte, so pa dogovorjeni, da na osnovi trenutnih znanstev in prepoznanih potreb pripravijo projektne predloge, ki bodo služili kot osnova pri kandidiranju za pridobitev in čim boljše izkoriščanje predpristopnih sredstev Evropske unije. T. T.
—frj SUKOPliSKARSTVO
ierglou
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije je v okviru Mednarodnega obrtnega sejma v Celju pripravilo okroglo mizo z naslovom Vpliv programskih vsebin medijev na celovito zdravje otrok, mladih in staršev.
Na njej so s svojimi referati sodelovali Nataša Goršek Mecen, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji z referatom Slovenska medijska krajina: siva ali barvita?, Sandra Bašič Hrvatin z Univerze na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Miro Petek, vodja direktorata za medije, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport z referatom Duševno zdravje in samoregulacija medijev, šola za starše, ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža . z referatom Vpliv medijev na osnovnošolsko mladino ter Igor Praznik, dr. med., specialist družinske medicine, z referatom Splošna in družinska medicina
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski
Izdelava izolacijskih fasad
Del udeležencev okrogle mize
ter medijske informacije za zdravstvenovzgojno obravnavo v splošni medicini. Mag. Tanja Cegner z Agencije RS za okolje se okrogle mize ni mogla udeležiti, svoj referat Podnebne spremembe in oblikovanje javnega mnenja ter posledice za zdravje pa je podala v pisni obliki.
Razlog, da so pripravili to okroglo mizo, je v prepričanju, da je kakovostna, pravočasna,
starosti primerna informacija najboljši pristop k oblikovanju vrednot, stališč, navad, odnosov in ustvarjanju socialnih omrežij. Osebna uporaba, učenje, praktične izkušnje so cilji, ki omogočajo želeno vzgojo. Od njih je odvisno celovito zdravje otrok in odraslih, saj predstavljajo najboljši pristop k vzgoji. Pri zagotavljanju pravih informacij pa imajo ključno vlogo mediji. ‘ T. Tavčar
DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
SUKOPLISKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
DANILO PIKL, s. p.
Starovaška ulica 1,3311 Šempeter
Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186
- MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV, NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA,
-	POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN
POMIVALNIH STROJEV,
-	POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV.
v
Sole so se prilagodile ministrstvu in krizi
Sproščeni šempetrski prvošolčki ne vedo za organizacijske probleme sodobnega šolstva v Sloveniji
September je naporen mesec ne le za šolarje, ki morajo po dobrih dveh mesecih spet začeti z učenjem in pisanjem nalog, ampak tudi za starše. Vse več jih komaj še zmore priskrbeti vse, kar od njih pričakujejo otroci in šole, vedno več je tudi takšnih, ki tega ne zmorejo. Ravnatelji šol so imeli letos kar precej nevšečnosti z nekoliko spremenjeno organizacijo pouka. Kakšne so novosti in težave, kako pomagajo reševati socialne stiske družin (odpravljena je na primer splošna subvencija za malice), smo vprašali vse ravnatelje spodnjesavinjskih šol, med katerimi imajo nekateri v okviru svojih zavodov tudi vrtce kot organizacijske enote.
Največja organizacijska sprememba v novem šolskem letu je povezana z začetkom pouka, saj se je spremenil Pravilnik o šolskem koledarju. Prva šolska ura se tako po novem na večini šol pričenja ob 8.20, predura, tako imenovana nulta ura, pa ob 7.30, kar je tudi najzgodnejša ura, ko se lahko začne pouk, s prvo uro pa ob 7.30 začenjajo na OŠ Prebold in OŠ Braslovče. Na POŠ Gotovlje in POŠ Ponikva ter tudi prvošolci na matični šoli v Žalcu začenjajo s poukom ob 8.00, s poukom na OŠ Vransko - Tabor pa začenjajo ob 8.25 (predura ob 7.30). Te spremembe so povzročile precej zapleteno usklajevanje glede organizacije šolskih prevozov, jutranjega varstva, prehrane ...
I.	OŠ Žalec
V tem šolskem letu ima I. OŠ Žalec 636 učencev, od tega na centralni šoli 539 (lani 537), na POŠ Gotovlje 49 (lani 47) in POŠ Ponikva 48 (45). Skupno število otrok je torej večje kot v začetku lanskega šolskega leta, je pa letos nekoliko manj vpisanih prvošolcev, in sicer 57 (lani 61). Razlog za skupno večje število učencev je v maloštevilni generaciji lanskoletnih deveto-šolcev in povečanem vpisu iz tujine priseljenih učencev.
Število zaposlenih je ostalo nespremenjeno, nekaj delovne obveze pa na žalski šoli dopolnjujejo učitelji sosednjih šol. Načeloma se število sistemiziranih ur ni spremenilo. »Z likvidnostnimi težavami se občasno srečujemo, se pa poskušamo organizirati kot dobri gospodarji in skrbno ravnamo
z razpoložljivimi sredstvi,« je povedala ravnateljica Tatjana Žgank Meža.
Število subvencioniranih malic je letos 57, lani pa 200 brezplačno in 370 subvencioniranih v višini dveh tretjin. Letos sta subvencionirani dve kosili, lani pa 18. Število kosil je sicer v letošnjem šolskem letu skupno nespremenjeno. Malico imajo vsi učenci, da bi kakšen otrok ostal brez malice v dani situaciji ni mogoče, zagotavlja ravnateljica, dodaja pa, da na žalost posamezni učenci še vedno veliko hrane zavržejo.
OŠ Šempeter
»Žal se je v Šempetru zgodilo to, na kar sem dolga leta opozarjala,« pravi ravnateljica mag. Petra Stepišnik. »Ob nespremenjeni demografski politiki namreč iz leta v leto upada število učencev, letos dosegamo daleč najnižjo številko, saj imamo le 264 učencev in le 13 oddelkov. Poleg tega je potrebno vedeti, da imamo izjemno velik odstotek otrok iz drugih šolskih okolišev, kar trenutno še omogoča obstoj trinajstih oddelkov. Resno sem zaskrbljena, kaj bo z našo majhno šolo, kjer kakovostno in dobro delamo, kar kažejo tudi rezultati na nacionalnih preizkusih, ki so bili lani zopet pri vseh treh predmetih v devetem razredu daleč nad slovenskim povprečjem. Očitno je majhnost prednost vsaj pri kakovosti dela na šoli, čeprav je zaradi zmanjšanja delovnih mest v letošnjem letu zelo okrnjena tudi strokovna zasedba zaposlenih in s tem posledično izgubljamo na strokovni in pe-dagoško-didaktični kompetentnosti kolektiva. Na šempetrski OŠ znamo verjetno prav zaradi majhnosti ohranjati tenkočuten medčloveški odnos, šola lahko ohranja in razvija svojo identiteto, kjer je vzgojno-iz-obraževalno delo prepletanje medosebnih, socialnih in profesionalnih delovnih odnosov.«
Mag. Petra Stepišnik na vprašanje o likvidnosti odgovarja: »Z likvidnostnimi težavami se ne srečujemo, res pa je, da smo izjemno omejili nabavo vsega materiala in didaktičnih pripomočkov. Število zaposlenih se je seveda zaradi manjšega števila oddelkov zmanjšalo: vsem, ki so imeli pogodbe za določen čas, se te niso podaljšale, kadrovski problem pa smo rešili
tudi tako, da kar pet učiteljev dopolnjuje svojo učno obvezo na sosednjih šolah. Ob tem, da se je tudi delež zaposlitve strokovnih delavcev močno zmanjšal, je bila to edina možnost, da v letošnjem letu še ni prišlo do odpuščanj učiteljev, zaposlenih za nedoločen čas. Kot kažejo analize vpisa, se prihodnjo jesen temu v Šempetru ne bo moč več izogniti.«
V Šempetru so glede na število dejavnosti, kot so šole v naravi, obiski centrov šolskih in obšolskih dejavnosti, dnevi dejavnosti, ekskurzije zelo realni in pravzaprav niti ne spravljajo otrok in staršev v zagato s tem, da bi jih obremenjevali z dodatnimi stroški. Po besedah ravnateljice so izjemno omejili uporabo delovnih zvezkov, kar so nadomestili s tem, da otroci več pišejo v zvezke, saj opažajo, da so otroci slabo funkcionalno pismeni. Seveda so s tem znižali stroške staršem ob začetku šolskega leta. To, da bi kakšen otrok ostal brez malice, pa se nikakor ne more zgoditi, zagotavlja mag. Petra Stepišnik: »Je pa v Šempetru praksa, da tudi sami zaposleni vsako leto prispevamo plačilo kosila za dva učenca. Nenehno iščemo donatorje in vsaj za Šempeter lahko rečem, da so še posamezna podjetja, ki pomagajo pri plačilu posameznim družinam. Na novo šolsko leto gledam z optimizmom, verjamem, da bomo kljub slabim gospodarskim in družbenim razmeram uspeli s složnostjo in kakovostnim delom doseči izjemne rezultate in slediti viziji šole.«
OŠ Petrovče
Na Osnovni šoli Petrovče imajo v letošnjem šolskem letu 394 učencev v 20 oddelkih, na Podružnični osnovni šoli Trje pa 82 učencev v 5 oddelkih, skupaj torej 476 učencev. Od tega je na matični šoli 29 prvošolcev, na POŠ Trje pa 17. Število učencev ne upada, v primerjavi z lanskim šolskim letom je en učenec več.
»Zaradi spremembe začetka pouka so se spremenili vozni redi šolskih avtobusov in zato smo imeli na začetku šolskega leta zelo veliko dela z usklajevanji s prevozniki, še posebej, ker imamo največ učencev vozačev v žalski občini. Sicer večjih sprememb v tem šolskem letu ni. Glede na to, da nam število
učencev in oddelkov ne upada, se posledično tudi ni zmanjšalo število zaposlenih,« je povedala ravnateljica Irena Kolar, o krizi pa: »Finančna kriza se prav gotovo kaže. Kot šola poskušamo pomagati na različne načine. Imamo šolski sklad, ki zelo dobro deluje. S finančnimi sredstvi pomagamo pri plačilih šole v naravi, dnevih dejavnosti, ekskurzij, tečajev ...Vsako leto pridobimo tudi precej donatorskih sredstev, ki jih prav tako namenimo kot pomoč učencem, tudi za plačilo prehrane.«
OŠ Griže
Šolo v Grižah obiskuje 271 učencev, podružnično šolo v Libojah pa 36. V prvi razred v Grižah je vpisanih 31 otrok, v POŠ Liboje pa 6. Število otrok ostaja na enaki ravni kot prejšnje leto, vpisali so dva oddelka prvošolcev. Organizacijske težave ob začetku novega šolskega leta so bile v Grižah seveda povezane s selitvijo v novo šolo. »Potrebno je bilo vzpostaviti novo logistiko delovanja, na novo pripraviti organizacijo dela (varstvo, dežurstvo, prehrano, prevoze, pouk, dejavnosti, šolske in obšolske dejavnosti). Ne nazadnje smo do konca avgusta opremljali šolo in pripravljali vse potrebno za slovesnost ob odprtju. Na koncu se je vse dobro izteklo,« je povedal ravnatelj Franci Žagar.
Z likvidnostjo so imeli na OŠ Griže velike težave pred dvema, tremi leti. »Z ukrepi in varčevanjem smo likvidnostni položaj izboljšali. K temu so prispevali zaposleni, zaradi odrekanja, in starši. Prišli smo namreč nazaj na gotovinsko plačevanje in starši morajo sproti plačevati obveznosti. Je pa travmatično, saj nekateri zelo težko plačujejo obveznosti za svoje otroke. Ne vemo pa, kako bo z likvidnostjo v prihodnje, saj še nimamo izračuna za materialne stroške šole. Izračune bomo naredili po nekaj mesecih delovanja nove šole,« pojasnjuje ravnatelj in dodaja, da se število zaposlenih ni spremenilo, saj se normativi kljub grožnjam niso spremenili.
»Kriza se prav gotovo pozna, še zlasti pri družinskem proračunu. Starši so posebej občutljivi pri šolskih potrebščinah (delovni zvezki ...) ter glede šole v naravi, ekskurzij, kulturnih dni. Poskušamo iskati najcenejše variante, zlasti organizirati te dejavnosti na šoli ali v občinskem merilu. Poskušamo upoštevati želje staršev. Tako pomagamo, da vsi otroci doživljajo mladost ... Pomagamo tudi z zbiralnimi akcijami šolskih potrebščin in oblačil. Preko šolskega sklada pa določenim otrokom vsaj delno pomagamo plačati šolo v naravi, kulturne prireditve, plavalni tečaj.« Ravnatelj je še povedal, da malic ni manj, saj želijo, da ima vsak otrok vsaj en topel obrok dnevno, je pa manj kosil, noben otrok pa ni brez malice.
OŠ Polzela
Šolo na Polzeli v tem šolskem letu obiskuje 513 otrok, podružnico v Andražu pa 33, od tega je 69 prvošolcev na matični šoli in 7 na podružnični. V primerjavi s prejšnjim letom je na obeh šolah večje število učencev, naraščanje števila učencev pa pričakujejo tudi v prihodnjih letih. Šola je zato po besedah ravnateljice Valerije Pukl že sedaj pretesna, poleg tega pa so v šolskih prostorih tudi trije oddelki vrtca. V vrtcu je 274 otrok, 13 oddelkov je na Polzeli in dva v Andražu, število je enako kot junija. Vrtec poka po vseh šivih, zato v dogovoru z Občino Polzela do začetka šolskega leta 2013/2014 načrtujejo nov vrtec. Glede plačila vrtca ima večina staršev že nove odločbe, obveznosti plačil za starše so v povprečju višje, zato se neporavnane obveznosti občutno povečujejo, je povedala ravnateljica.
Glavna organizacijska sprememba v tem šolskem letu je, da s poukom začenjajo ob 8.20, prav tako na podružnični šoli v Andražu, kjer so poskrbeli za dodatne prevoze otrok do šole.
Vsebinske spremembe pa so: sistematično izvajanje minute do zdravja med odmorom in po potrebi med učno uro, načrtno uvajanje digitalne pismenosti učencev od 1. do 9. razreda, usmerjeno izvajanje bralne pismenosti v okviru evropskega projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja v šoli in vrtcu, zaživel je projekt Zdrav življenjski slog - dodatne ure športne vzgoje od 1. do 9. razreda na centralni šoli in na podružnični šoli v Andražu. Projekt financira Zavod za šport Planica. Posebnost pa je tudi šolski EKOVRT z učilnico na prostem, ki ga bodo uradno odprli 2. oktobra. Ekovrt ima tudi vrtec.
Glede likvidnosti, števila zaposlenih in socialne stiske na polzelski šoli pojasnjujejo, da je število zaposlenih ostalo enako, zmanjšalo se je le nekaj ur v oddelkih podaljšanega bivanja. Likvidnostnih težav za zdaj še nimajo, saj so po besedah ravnateljice skrbni gospodarji, čeprav so bili med prvimi šolami, ki so znižali ekonomsko ceno vrtca (od 1. julija za 1. starostno obdobje za 3 % in 2. starostno obdobje za 5 %). Poleg tega se prijavljajo na razpise in imajo sofinancirane tri projekte, poleg že omenjenih tudi za izvajanje počitniških dejavnosti in dodatne strokovne pomoči.
Tudi na polzelski šoli ugotavljajo, da se s hudo krizo srečuje vedno več družin, vendar skušajo otrokom pomagati na različne načine - preko šolskega sklada sofinancirajo stroške razširjenega programa šole, kar 32 otrokom v celoti financirajo malico, štirim pa tudi kosilo. Prav zato vsako leto izvajajo dobrodelne aktivnosti, največ sredstev pa zberejo v šolski sklad z dobrodelnim koncertom Odprta dlan. Tudi v vrtcu rešujejo finančne stiske, v dogovoru z Občino Polzela
omogočajo dva obroka plačila poračuna zaradi novih odločb o plačilu vrtca, v hujših stiskah pa tudi več. V izjemnih primerih pomagajo tudi s šolskim skladom, dejstvo pa je, da so se neporavnane obveznosti močno zvišale.
OŠ Prebold
Na preboldski šoli imajo v novem šolskem letu 360 učenk in učencev, njihovo število pa se zadnja štiri leta povečuje. Prvošolcev je letos 47, lani 43.
Največje težave so imeli po besedah ravnatelja Otona Ra-čečiča z organizacijo podaljšanega bivanja, ker je ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) odobrilo 11 ur podaljšanega bivanja manj kot lani, najavili pa so in tudi potrebujejo veliko več ur kot lani (21 več, kar skupno pomeni razliko 32 ur oziroma skoraj ena in pol zaposlitve učitelja premalo). »Več ur potrebujemo zaradi večjega števila otrok, zaradi večjih potreb staršev po podaljšanjem bivanju njihovih otrok v šoli, ker začenjamo pouk ob 7.30. Prisiljeni smo bili napotiti otroke iz 4. in 5. razreda po pouku domov. Od MIZKŠ smo zato zahtevali več ur za podaljšano bivanje, enako zahtevo sta postavila tudi svet staršev in svet šole.«
Druga velika sprememba je bila prestavitev začetka pouka na 7.30, torej na zgodnejšo uro kot večina ostalih šol v Savinjski regiji. »S tem smo spremenili celoten režim ur pouka, prehrane in drugih dejavnosti. Spremenili smo učno-vzgojni proces in prve ure ne predstavljajo več bivših predur, ko smo izvajali pouk izbirnih predmetov, dodatni ali dopolnilni pouk, razredne ure in podobno. Sedaj so omenjene ure na koncu pouka (sedma in tudi osma ura pouka), ob 7.30 pa je za vse učence reden pouk. Prestavili smo tudi odmore za malico na kasnejšo uro. Prednost zgodnejšega začetka v primerjavi z lanskim letom je v tem, da otroke pripeljemo (tretjina je vozačev) pred poukom istočasno. S prestavitvijo malice na kasnejši čas smo podaljšali jutranji oziroma dopoldanski del pouka in opažamo, da so učenci dlje časa sposobni biti zbrani, saj zbranost po malici vedno upade. Težava pa je zgodnejši konec pouka in daljši čas, ki ga učenci preživijo v podaljšanem bivanju, in zato večje potrebe po njem.
Odločitvi za zgodnejši začetek pouka je botrovalo tudi dejstvo, da avtoprevoznik ni mogel zagotoviti istočasnih prevozov vsem šolam. Prav tako smo v preteklih dveh letih opazili, da veliko staršev pripelje otroke v šolo zgodaj (zaradi služb, saj začnejo delati ob 6.00 ali 7.00, zaradi daljših voženj v službo, na primer v Ljubljano). Zaradi zgodnejšega začetka nismo opazili težav zaradi zamujanja pouka!«
Likvidnostnih težav na preboldski šoli nimajo »Že vsaj štiri leta se obnašamo zelo var-
čevalno. Občina Prebold nam zagotavlja tekoče in redno pokrivanje stroškov. Oboje skupaj daje dober rezultat. Celo več, omogoča širjenje dejavnosti predšolske vzgoje, v zadnjih štirih letih z 8 na 14 oddelkov. Primerno temu je tudi več zaposlitev, skupno je v zavodu OŠ Prebold že 90 zaposlenih,« je povedal Oton Račečič, o krizi pa: »Kriza in pomanjkanje se na otrocih še ne odražata toliko, kot smo pričakovali. Ni veliko izpisov iz vrtca, prav tako ni veliko manj malic oziroma kosil za učence. To pomeni, da starši v primeru otrok še zagotavljajo standard osnovnih potreb. Nedvomno pa je nekaj otrok, ki so npr. imeli vsa leta v šoli kosilo, zdaj pa ga nimajo več. Krizo veliko bolj občutimo pri starših, predvsem zaradi neplačanih obveznosti. Veliko se ukvarjamo z odpravljanjem dolgov neplačnikov za oskrbnino v vrtcih in za prehrano v šoli. Prav tako se je v letošnjem letu izkazalo, da je bila večini staršev na podlagi odločb CSD priznana veliko manjša socialna podpora, kar je posledično pomenilo večje plačilo oskrbnine za otroka v vrtcu in povzročilo še dodatno nezadovoljstvo staršev. Dodatno pa zaostruje pogoje tudi odpravljanje plačilne nediscipline, saj je Občinski svet Občine Prebold sprejel sklep, da šola od vseh neplačnikov izterja dolgove tudi sodno z izvršbo na plače ali na premoženje.«
OŠ Braslovče
Na Osnovni šoli Braslovče je v novem šolskem letu število učencev v primerjavi z lanskim letom večje. Vseh učencev je 417, od tega prvošolcev 43. S poukom začenjajo ob 7.30, največ težav pa je bilo po besedah ravnateljice Andreje Zupan pri usklajevanju prevoza in prehrane (vsak ima svoje zakonitosti). Tudi najmlajši so v šoli že pred
7.	uro.
Število zaposlenih je konstantno, kadar se obseg dela poveča, pa zaposlijo delavca za določen čas. Glede finančnih težav ravnateljica odgovarja, da morajo starše zaradi neplačevanja večkrat opominjati, Občina Braslovče pa še vedno sproti poravnava svoje obveznosti do zavoda, tako da likvidnostnih težav še nimajo.
Subvencionirano malico bodo imeli v novem šolskem letu tisti učenci, za katero bodo starši vložili zahtevek na center za socialno delo in so do nje upravičeni. Zaradi težav s plačilom pa nihče ne bo ostal brez malice, saj so jo po zakonu dolžni zagotavljati, starše neplačnike pa izterjati po sodni poti, pravi Andreja Zupan, a dodaja, da bodo v primeru likvidnostnih težav zavoda primorani ukinjati obroke neplačnikom.
In kako je v vrtcih? Od septembra vrtce v braslovški občini obiskuje 212 otrok, kar je več kot prejšnje šolsko leto. Odločb o plačilu vrtca še nimajo vsi starši, imajo pa nekateri res vi-
soke poračune. Zavod OŠ Braslovče in Občina Braslovče sta zato staršem omogočila plačilo na več obrokov.
OŠ Vransko - Tabor
Osnovno šolo Vransko - Tabor v letošnjem šolskem letu obiskuje 270 otrok na centralni šoli na Vranskem in 118 otrok na POŠ Tabor. Prvošolcev je na Vranskem 29, kar je nekoliko manj kot v preteklem letu, na POŠ pa 14, štirje več kot lani. Po besedah ravnateljice Majde Piki posebnih organizacijskih težav ob začetku novega šolskega leta ni bilo, pričakovali so celo več sprememb glede na junijske napovedi z ministrstva. »Število zaposlenih je ostalo približno na ravni preteklega šolskega leta. Ker sodelujemo tudi v različnih projektih, ki so financirani iz evropskih skladov, smo lahko tudi na ta način ohranili večino delovnih mest.«
Za pomoč socialno šibkim imajo na šoli ustanovljen šolski sklad, iz katerega že več let pomagajo otrokom, katerih starši ne zmorejo plačila nadstandardnih dejavnosti. Pomoč se odobri na podlagi vloge. »V začetku šolskega leta so odpovedali eno malico in tri kosila. V primerjavi z lanskim šolskim letom so se starši raje odločili za cenejšo popoldansko malico. Pričakujemo pa tudi odpovedi po prejetju prvih položnic za prehrano. Trenutno so na srečo to le še redki primeri. S starši se bomo pogovorili in verjamem,
da bomo našli rešitev v dobro otrok.«
Število otrok v vrtcu je skoraj enako kot junija. Vrtec Vransko obiskuje 135 otrok, vrtec v Taboru pa trenutno 76. »V obeh enotah se bo med letom pridružilo še nekaj otrok do zapolnitve normativov. Lahko potrdim, da imajo starši z izdanimi novimi odločbami v povprečju višje obveznosti do vrtca. Staršem, ki so imeli večji poračun, smo na podlagi sklepa sveta zavoda omogočili plačilo na obroke, na srečo pa zaradi tega ne beležimo večjega izpisa,« je povedala Majda Piki.
II. OŠ Žalec
Novo šolsko leto se je na II. osnovni šoli Žalec začelo z novim vodstvom. Ravnateljica Sabina Korošec je iz osebnih razlogov nepreklicno odstopila, do imenovanja nove ravnateljice pa šolo vodi vršilka dolžnosti Mojca Kučer - Dimnik, že prej zaposlena na šoli. Sabina Korošec je že odšla na novo delovno mesto mobilnega specialnega pedagoga, ld ga opravlja na OŠ Griže, zaposlena pa je na svoji prejšnji šoli, na OŠ Glazija v Celju.
II. osnovno šolo Žalec oziroma program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom to šolsko leto obiskuje 35 otrok, od tega en prvošolček, posebni program pa 13 otrok, skupaj torej 48 otrok. Tudi v začetku lanskega šolskega leta je bilo v obeh programih vpisanih sku-
Anketa________________________
Ena najlepših šol v Sloveniji
Da je nova OŠ Griže ena najlepših šol v Sloveniji, so se strinjali tako predstavniki države, ministrstev, Občine Žalec, pa tudi lokalna javnost, starši in otroci, ki jo zdaj že vsakodnevno obiskujejo. Za mnenja smo torej povprašali slednje, ki z novo šolo v kraju najbolj živijo, delajo in so del nje vsak dan, krajani, učenci in starši ter učitelji.
Marjan Vodeb, predsednik KS Griže: »Danes je za vse nas, ki živimo v Krajevni skupnosti Griže, izjemen dan. Dejstvo je, da je odprtje nove osnovne šole praznik, ki se morda zgodi le enkrat na sto let. Ob tem, da smo bili kar dve leti v Grižah brez šole in so naši otroci morali gostovati v Žalcu ter se tja vsakodnevno voziti z avtobusi, pa je odprtje nove šole še toliko večje veselje in vsem v zadovoljstvo. V kraju se v tem času marsikaj ni moglo dogajati, predvsem pa ni bilo tistega življenjskega utripa, ki ga kraju daje šola. Zdaj bo znova kot nekoč oziroma zaradi velike in lepe šole ter telovadnice še toliko bolj pestro in lepo. Kljub težavam
in dolgoletnemu čakanju smo dočakali ta zgodovinski dan. Otroci, starši, učitelji in z njimi vsi krajani smo lahko resnično veseli in ponosni na šolo, ki je menda ena najlepših, če ne najlepša v Sloveniji.«
Tanja Turnšek, učiteljica: »Dolgo smo čakali, a na koncu tudi dočakali. Ko se je podrla stara šola, smo se morali preselit.^ v prostore ljudske univerze v Žalcu. Pouk smo kljub vsemu uspešno izvajali, vendar pa smo bili prostorsko omejeni. Težko je bilo izvajati programe in prireditve, povezane z našo Unescovo in ekošolo, pa tudi ostale dejavnosti. Zdaj je vse to pozabljeno, dobili smo novo, lepo, veliko in sodobno šolo, ki je bila večletni sen otrok, nas učiteljev, staršev in vseh krajanov. Pogoji so zdaj res izvrstni, še zlasti v primerjavi z Žalcem, kjer nismo imeli kabinetov. Tu imamo zdaj svoje kabinete, svoje učilnice, ki so dovolj svetle, prostorne, pohištvo je novo, imamo veliko didaktičnih pripomočkov ... O tem smo zadnja leta lahko le sanjali. Sanje so postale resnič-
nost in težko je opisati veselje, ki nas zdaj preveva.«
Jerneja Skaza, mati šoloobveznih otrok: »Najbrž ni staršev, ki imajo svoje otroke v Osnovi šoli Griže in danes ne bi bili veseli.
Tudi zame je današnji dan izjemen praznik, saj imam tri otroke. Sin je sicer že na fakulteti in ima lepe spomine na staro šolo, hčerki pa sta osnovnošolki in sta zadnji dve leti šolanja preživljali v Žalcu, kamor sta se vsakodnevno vozili z avtobusom, tako kot ostali učenci. To je bilo naporno tako za otroke kot tudi za nas starše, saj se je bilo potrebno tudi časovno usklajevati. Obe hodita v glasbeno šolo v Žalcu in tudi veliko nastopata, tako da se je bilo kar težko prilagajati in usklajevati. Zdaj je to bistveno lažje, saj ne izgubljata časa z vožnjo pa tudi urnik je malo drugačen. Nedvomno pa bo kraj zdaj lahko znova zadihal s polnimi pljuči, saj se je vanj vrnil otroški živžav, kar smo zadnji dve leti nedvomno pogrešali.«
Zdenka Gabršek, mati šoloobveznih otrok: »Ob današnjem dnevu, ki je svojstven
praznik, me preveva resnično veselje, saj se je z začetkom šolskega leta končala vsakodnevna vožnja otrok v Žalec in vsa skrb zaradi tega. Sem mati dveh otrok, ki hodita v drugi in tretji razred. Preteklo šolsko leto sta morala obiskovati šolo v Žalcu, starejši celo obe leti. Zdaj, ko otroka obiskujeta šolo v Grižah, nam je prihranjenih precej skrbi in časa, saj imata do šole le nekaj sto metrov. Kot pravita, je zdaj v šoli vse enkratno in se prijetno počutita. Šola je prostorna, svetla, sodobna ... Kaj lepšega si res ne bi mogli želeti. Po porušitvi stare šole in ko se je gradila nova šola, je v kraju vladala nekakšna praznina. Prav gotovo je šola tista ustanova, ki daje kraju življenje, utrip, razigranost... Zagotovo bo spet tako tudi v prihodnje.«
Andreja Konovšek, učiteljica: »Današnji dan bo ostal mnogim v zelo lepem in nepo-z ab n e m spominu.
Vesela sem, da sem bila lahko soudeležena pri tem velikem dogodku in skupaj s svojimi sodelavci in učenci ustvarila
paj 48 učencev, šolsko leto pa so zaključili s 50 učenci.
»Vzrok spremembam v tem šolskem letu je tudi pri nas povzročil novi pravilnik o šolskem koledarju. S poukom začenjajo v osnovnošolskem programu ob
8.00,	v posebnem programu pa ob 7.30. Temu so sledile spremembe pri organizaciji prevoza in varstva otrok, podaljšanega bivanja in izvajanja interesnih dejavnosti,« je povedala Mojca Kučer - Dimnik in dodala, da je število zaposlenih približno enako in da se kot večina šol in drugih institucij tudi II. OŠ Žalec trenutno srečuje z omejenimi finančnimi sredstvi. O socialnih stiskah družin pa: »Trenutno še niso vidne posledice zmanjšanja subvencij. Verjetno se bodo te pokazale po prvi izdaji položnic za plačilo obrokov.«
Vrtci Občine Žalec
V žalski občini so vrtci organizirani v okviru samostojnega javnega zavoda. Prejšnje šolsko leto so zaključili z 52 oddelki otrok v 12 enotah, letošnje šolsko leto pa začeli s 54 oddelki, od tega en oddelek gostuje na OŠ Šempeter in en na POŠ Trje. Vrtce trenutno obiskuje 970 otrok, od tega je 200 novincev, nekaj mest pa je po besedah ravnateljice Natalije Starič Žikič namenjenih sprejemom otrok med letom.
Večina staršev, ki so že imeli otroke v vrtcih, je doslej prejela nove odločbe o višini doplačila vrtca, novinci pa še ne. Poračuni
kulturni program. Vsi smo danes izjemno uživali ob nastopu in mislim, da tudi vsi v dvorani, na čelu s predsednikom države dr. Danilom Turkom. Nastopajoči smo imeli razlog za to še bolj trden kot kdaj prej, saj se ne zgodi ravno pogosto nastopati pred predsednikom države in ob takšnem dogodku, ko se uresničuje skoraj desetletni sen staršev, otrok, nas učiteljev in krajanov. Odprtje nove šole je tako dogodek, ki bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino šole in kraja. Razlika med staro šolo in med tistim, kar smo doživljali, ko smo bili izseljeni iz stare šole, je velikanska in se ne da primerjati. V novi šoli res uživamo, vsako stvar odkrivamo na novo in s tem vse možnosti, ki nam jih ponuja. Resnično smo srečni.«
Špela Potočnik, učenka: »Otroci smo zelo veseli, da imamo novo šolo.
Zdaj nam ni treba več v Žalec, ampak imamo šolo doma. Razlika med šolo v Žalcu, kjer sem hodila v prvi razred, in novo šolo je ogromna. Tu je vse tako veliko, prostorno, imamo veliko telovadnico, igrišča ... Vse je super in sem zelo vesela, da hodim v to šolo, ki je zelo lepa in nam daje veliko možnosti za učenje in osta-
so zelo različni. Najvišji poračun je znašal kar 1.100 evrov, vendar je bil poravnan, medtem ko imajo nekateri starši hude težave s plačilom nižjih zneskov. Vrtec omogoča plačilo na tri obroke, prisluhnejo pa staršem, ki težko plačajo tudi tri obroke in so jim celo manjši zneski prehudo breme.
Zasebni vrtec
' V Rečici ob Paki je v tem šolskem letu začel delovati zasebni vrtec Bambi, katerega lastnica in direktorica je Taja Steblovnik, pedagoški vodja pa Tomaž Popovič. Vrtec ima prostore za dva oddelka otrok, starih od 11 mesecev do vstopa v šolo. Poleg dveh igralnic ima skupni prostor za izvajanje gibalnih zaposlitev, razdelilno kuhinjo in veliko zunanje igrišče. Vzgojno--izobraževalno delo poteka na osnovi javno veljavnega kuriku-la za vrtce.
Po besedah Tomaža Popoviča je cena vrtca enaka ceni javnih vrtcev v Občini Šmartno ob Paki, staršem pa plačilo vrtca tako kot za javni vrtec na osnovi prihodkov in premoženja z odločbo določi pristojni center za socialno delo. Ta čas so otroci, vpisani v vrtec, predvsem iz braslovške občine, glede na to, da se veliko staršev vozi v službo na relaciji Celje-Ljubljana, pa zanje tudi Rečica ob Paki ni predaleč, saj je od avtocestnega izvoza v Šentrupertu vožnje le približno deset minut, pravi Tomaž Popovič.	K. R.
le dejavnpsti. Prav gotovo tako mislijo tudi vsi moji sošolci in ostali učenci, še zlasti tisti, ki so hodili v nekdanjo staro šolo in v Žalec. Tudi naši starši so zelo veseli, da imamo zdaj takšne pogoje za učenje, pravijo pa tudi, da je to najlepša šola v Sloveniji. Tega sicer ne vem, vsekakor pa je najlepša za nas učence in učitelje.«
Lucija Cerjak, učenka: »Hodim v sedmi razred in tako dobro poznam razliko med nekdanjo staro šolo, šolanjem v Žalcu in sedanjo novo šolo. Kot slišim od učiteljev, staršev in še koga, tako lepe šole nimajo nikjer v Sloveniji. Zelo sem vesela, da sem dočakala dokončanje šole in da bom še tri leta hodila v to šolo, ki nam daje res veliko možnosti in najboljše pogoje za učenje in dopolnilne šolske dejavnosti. Vesela sem velike telovadnice, zunanjih igrišč in prostornih in sončnih učilnic. Zelo sta mi všeč tudi velika jedilnica in kuhinja, kjer se sedaj kuha hrana v šoli in ne drugje, kot je bilo v Žalcu. Všeč mi je tudi, da imamo vsak svojo šolsko omarico, v katero spravljamo svoje stvari. Skratka vse je super in zato bom še s toliko večjim veseljem obiskovala to šolo.«
D. Naraglav
Icarus v svet
Dan odprtih vrat v tovarni nogavic
izdelovati visokokakovostne lesne izdelke, ampak so večinoma propadli ali pa obupali. Ugotovili smo, da zato, ker so vse poskušali narediti sami. V posamezni panogi so različna podjetja boljša na različnih področjih. Ena bolje režejo, druga sušijo, visokokakovosten les je namreč zelo specifičen za sušenje, tretja pa so boljša v sami izdelavi. Mi bi radi vse to najboljše povezah in posredovali na tuje trge, ker mislimo, da lahko le tako uspemo v tujini,« je povedal Jaka Marolt in poudaril pomen bližine kakovostnega lesa ter kvalificirane slovenske delovne sile.
S priložnostjo za predstavitev na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju so sodelavci Icarus Slovenija zelo zadovoljni: »Na sejmu smo iskali predvsem poslovne partnerje, da bi imeli ob začetku poslovanja podjetja zagotovljeno kakovostno proizvodnjo. In nekaj smo jih našli. Za nas je bila to res izjemna priložnost. Veseli smo in hvaležni, da smo bili sprejeti.«	K. R.
RazOoina attendici Satinici	»»*!■ 3,as«sbi«*
»	V~ f	V(e/.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70
Gospodarsko interesno združenje	e- pošta: ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si
_______________________________________________________________________________________________
AKTUALNE INFORMACIJE - OKTOBER 2012
NAPOVED DOGODKOV IN POVABILO V MESECU OKTOBRU 2012:
RA Savinja v sodelovanju s partnerji podpornega okolja v mesecu oktobru napoveduje OKROGLO MIZO na temo AKTUALNE GOSPODARSKE PROBLEMATIKE, kjer bodo na vprašanja gospodarstvenikov odgovarjali predstavniki države. Že danes pa vabimo vse gospodarstvenike, da nam po e-pošti na naslov ra.savinja@ra-savinja.si posredujete vprašanja, na katera vam bo lahko odgovorjeno na napovedanem dogodku. Točen datum bo sporočen naknadno.
JAVNI RAZPISI V TEKU
Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec ' Razpis 26. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentađjo je do vključno 15. vsak mesec od meseca aprila 2012 dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/razpisi/index.html. Informacije: člani odbora ali na tel. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent).
Slovenski regionalno razvojni sklad
Javni razpis za ugodna posojila podjetništvu in projektom kmetijske predelave, trženja ter dopolnilnih dejavnosti (Ul.RS št.
42/12). Rok: 15.10.2012. Informacije: Tel: (01) 836-19-53, info@regionalnisklad.si.
Slovenski podjetniški sklad
Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere namenjene tehnološko inovativnim projektom (Pl TIP 2012) (Ur. 1. RS, št. 43/12). Rok: 5.10., 5.11. in 5. 12. 2012, oziroma do porabe sredstev. Informacije: (02) 234 12 74, bostjan.vidovic@ podjetniskisklad.si.
Pl 2012 - Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, (Ur. 1. RS, št. 26/12). Rok: do porabe sredstev oz. do 10.10.2012 in 10.11.2012. Informacije: (02) 234 12 74, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije
Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2012/2013 (142. javni razpis), (Ul.RS št. 67/12). Rok: 29.3.2013. Informacije: tel. 01/434-58-827kadrovske@sklad-kadri.si Sofinanciranje šolnin - izobraževanje odraslih 2007-2013 (107. JP) (Ul.RS št. 6/11).
Rok: 15.7.2013. Informacije: tel. 01/434-58-82, kadrovske@sklad-kadri.si.
Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov 48P012 (Ul.RS št. 24/12) Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.1.13. Informacije: tel. (01) 241 48 20.
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 470B12 (Ul.RS št. 24/12) Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.1.13. Informacije: tel. (01) 241 48 20.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2014 (KNLB 3), (Ul.RS št. 35/11). Rok: do porabe sredstev oz. najkasneje do 5.9.2013. Informacije: (01) 400 33 99, jani.turk@gov.si;
Zavod RS za zaposlovanje
Spodbujanje zaposlovanja prejemnikov denarne socialne pomoči 2012 (spletna stran (ZRSZ). Rok: Od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 15.12.2012. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah.
Javno povabilo za Usposabljanje na delovnem mestu in povračilo stroškov usposabljanja za brezposelne, ki so najmanj 3 mesece prijavljeni pri Zavodu, (spletna stran (ZRSZ). Rok: Od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 1.6.
2013. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah.
Več razpisov je na spletni strani http://www.ra-savinja.si
Ostale informacije:
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM
Navedene aktivnosti so sofinancirane s strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije in Ministrstva za gospodarstvo.
V	okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja vstopna točka VEM nudi mnoge brezplačne storitve. Več
na www.ra-savinja.si.	___
Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska
Dejavnost CVŽU Savinjska sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«.
Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI-Ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU).
V	okviru CVŽU Savinjska sta prebivalcem brezplačno na voljo tudi mnoge dejavnosti -več na www.upi.si in www.ra-savinja.si.
IMAŠ IDEJO/ PROJEKTI
Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno - investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le - te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec tel:(03)713 68 60, faks:(03)713 68 70, e-pošta:ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
Jaka Marolt
Med razstavljavci na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju so bili tudi trije mladi inovativni podjetniki - MOS-ovi podjetni talenti, ki so se prijavili na drugi razpis Celjskega sejma za inovativne mlade podjetnike in s svojo podjetniško zamislijo prepričah strokovno komisijo. Brezplačno predstavitev na sejmu je dobil tudi Jaka Marolt, vodja podjetniškega projekta Icarus Slovenija.
Dvajsetletni Jaka Marolt iz Šmatevža pri Gomilskem je študent ekonomije na Ekonomski fakulteti v Mariboru. V štiričlan-
ski skupini, ki se pripravlja na ustanovitev podjetja, je zadolžen za področje ekonomije. Podjetje naj bi zaživelo še v tem letu, ko bodo imeli poleg ideje tudi poslovne partnerje, kupce in investitorja. Izdelovali bodo visokokakovostne lesne izdelke.
»V Sloveniji so že podjetja, ki izdelujejo lesne izdelke za avtomobilsko industrijo ali notranjo opremo za jadrnice in jahte. Izdelujejo kakovostne izdelke, ampak ne najvišje kakovosti v svetovnem rangu. Mi bi radi sodelovali z njimi. Do zdaj so nekateri že poskušali
Med ogledom proizvodnje
V petek, 7. septembra, so v Polzeli tovarni nogavic pripravili dan odprtih vrat in odprtje Outleta Polzela.
Obiskovalci, ki se jih je v enem dnevu v najbolj znani slovenski tekstilni tovarni zvrstilo kar 600, so si lahko pod strokovnim vodstvom ogledali proces proizvodnje, kjer so spoznali najnovejše tehnike pletenja in modne trende za prihajajočo jesen. Vrata je prvič odprl tudi Outlet Polzela, ki se nahaja na sedežu podjetja in ponuja največjo iz-
biro nogavic za vso družino na enem mestu. Za obiskovalce so pripravili številna presenečenja, darila in pestro ponudbo po posebej ugodnih cenah. Predsednica uprave Karmen D vor jak je ob tej priložnosti sprejela tudi župane bližnjih občin, in sicer Jožeta Kužnika s Polzele, podžupana Antona Repnika iz Braslovč in Franca Sušnika z Vranskega. Predstavila jim je nekatere novosti v ponudbi ter vizijo in poslovno strategijo. Podjetje je januarja 2012 začelo z izvedbo
celovitega sanacijskega programa in prestrukturiranja, katerega cilj je prehod iz proizvodno usmerjenega v tržno fokusirano podjetje. Kljub težavnemu obdobju, v katerem se nahaja tovarna, temelj prihodnjega razvoja predstavlja krepitev lastne blagovne znamke, ki se ponaša z visoko prepoznavnostjo na domačem in številnih tujih trgih. Poleg tega intenzivno razvijajo tudi nišne segmente, kot so specializirane nogavice, ki omogočajo zelo visoko dodano vrednost. T. T.
Izguba 4,6 milijona evrov
Na 17. seji skupščine delničarjev POLZELE, d. d., so bili prisotni delničarji z 71,02 odstotka kapitala z glasovalno pravico. Skupščina se je seznanila z letnim poročilom družbe za poslovno leto 2011 in za preteklo leto upravi in nadzornemu svetu podelila razrešnico. Za novo članico nadzornega sveta za mandatno obdobje štirih let so soglasno potrdili Branko Nefat. Med sprejetimi skupščinskimi sklepi je bilo tudi imenovanje revizijske družbe za revizijo poslovnih rezultatov v letu 2012. Izbrana je bila Abeceda revizija, d. o. o. Revidirani računovodski izkaz za poslovno leto 2011 je bil v primerjavi z letom 2010 slabši, saj se je prodaja zmanjšala za dobrih 200 tisoč evrov, prihodek pa je bil
12.223.894 evrov.
Kljub neznatnemu, manj kot 2-odstotnemu zmanjšanju prodaje se je bistveno povečala izguba, in sicer za več kot 3,5 milijona evrov (z 991.576 evrov na 4.641.953 evrov), kar je posledica slabitev terjatev, zalog in rezervacij. V luči negativnega poslovnega izida je za prihodnost podjetja ključna celovita sanacija, ki jo je POLZELA začela izvajati januarja 2012. Cilj prestrukturiranja vseh poslovnih funkcij podjetja je transformacija iz proizvodno usmerjenega v tr-ženjsko osredotočeno podjetje. Izvedeni so bili že nekateri ukrepi, ki bodo v najkrajšem možnem času in na najmanj boleč način pripeljali do največjih učinkov. Prvi rezultati v obliki večje Učinkovitosti organizacije delovnih proce-
sov, nabave ter upravljanja z materiali in zalogami so tako že vidni. Mnogi strukturni ukrepi pa so globlji in kompleksni in bodo dali rezultate na dolgi rok.
V skladu s programom presežnih delavcev bodo v letu 2012 delovno razmerje postopoma prekinili 94 zaposlenim, kar pomeni, da bo po koncu programa v podjetju zaposlenih 300 ljudi. V okviru prehoda v trženjsko usmerjeno podjetje POLZELA uvaja nove izdelke in prenavlja svojo blagovno znamko, ki se ponaša s častitljivo tradicijo. V pripravi je nova linija nogavic srednjega cenovnega razreda, namenjena predvsem prodaji v tujino in za inovativne specializirane nogavice, ki bodo omogočale visoko dodano vrednost.	T. T.
Minerva v stečaju
V stečaju se je znašlo še eno podjetje, povezano z gradbeništvom. Celjsko okrožno sodišče je namreč razglasilo stečaj Minerve Žalec, nekdaj vodilnega slovenskega podjetja za proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas in kovinskih izdelkov. Za stečajnega upravitelja je sodišče imenovalo Borisa Kastivnika.
Minerva Žalec proizvaja PVC-in PE-drenažne cevi, zaščitne cevi za elektroinštalacijo, plastične jaške in podobne izdelke. Od novembra lani je imelo podjetje blokirane vse račune, lani
pa je ob slabih desetih milijonih evrov prihodkov ustvarilo štiri milijone evrov izgube. Konec lanskega leta so imeli v Minvervi 7,8 milijona evrov kratkoročnih obveznosti. Hčerinska družba Minerve je zadarski Kemoplast, večinski delničar pa Kovinoplastika Piskar iz Mengša.
V Minervi, ki ima sedež na Ložnici pri Žalcu, so se z večjimi problemi spopadali pred tremi leti, ko je zagorelo v montimi delavnici, nato pa so, podobno kot veliko drugih podjetij, »nasedli« v poslih z velenjskim Vegradom. Še hujše
težave so se začele aprila, ko je po komaj petih mesecih dela nepričakovano odstopil takratni direktor Minerve Zoran Zadravc, vseeno pa so upali, da bodo prebrodili najhujše. Ker niso, je sedanji direktor družbe Danijel Šumej podal predlog za začetek stečaja.	T. T.
Kočevar in sinovi, Polzela
Bisol, Prebold
Bio park Nivoje vsaj za nekaj ur podjetnikom ponudil boljšo energijo, kot jo prinaša negotova gospodarska situacija.
Letošnji MOS optimističen
ljeno politiko. V zadnjem poročilu Svetovnega gospodarskega foruma o svetovni konkurenč-
nosti se je Slovenija med 144 državami znašla na 56. mestu.
Najslabše ocene pa je dobila ravno za učinkovitost trga dela in razvitost finančnega trga.«
V OZS sicer pozdravljajo vrsto sprejetih vladnih ukrepov, v katere so bile vključene tudi njihove pobude in predlogi. Med najpomembnejšimi ukrepi je reforma delovne zakonodaje, na katero opozarjajo že vrsto let. “Zlasti na tem področju potrebujejo obrtniki in mali podjetniki močnega zastopnika, torej močno zbornico, ki se bo lahko v socialnem dialogu enakovredno kosala s sindikati,” je predlog o ukinitvi obveznega članstva v zbornici predsednik OZS Štefan Pavlinjek.
MOS je uradno odprl minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovan Žerjav, ki je odgovarjal na številna vprašanja podjetnikov. V svojem govoru ob odprtju sejma je med drugim povedal, da bodo konkretnejše učinke na zagon gospodarstva dale šele strukturne spremembe in reforme na čelu s tretjim paketom ukrepov, ki vključujejo pokojninsko reformo in reformo trga dela. Kot najpomembnejši ukrep vidi sanacijo bank. "Nujno je narediti tudi strateški premislek o razvoju Slovenije. Na našem ministrstvu v sodelovanju z drugimi resorji pospešeno pripravljamo novo industrijsko politiko. Ta bo v prihodnje osnova za oblikovanje programov ukrepov s področja podjetništva, konkurenčnosti in tehnologije v obdobju nove finančne perspektive med letoma 2014 in
2020,« je povedal minister, ki je odgovarjal tudi na vprašanja podjetnikov o javnih investicijah, energetskih subvencijah, prispevkih za obnovljive vire, aktivnosti na tujih trgih ... »Ključni ukrep za reševanje gradbeništva so investicije,« je povedal o vladnih ukrepih za pomoč gradbeništvu Radovan Žerjav. Vlada je po njegovih besedah že pospešila aktivnosti pri sprejemanju državnih prostorskih načrtov. »V tretjem paketu ukrepov za spodbujanje gospodarstva so mnogi državni
prostorski načrti, ki bodo končani do konca letošnjega leta,« je napovedal, a hkrati dodal, da samo državne investicije niso dovolj za ponovni zagon gradbeništva. »Potrebujemo investitorje in kapital. Potrebno je ustvariti poslovno okolje, da bodo investitorji prišli v Slovenijo,« je poudaril. Kot pozitivno novico je navedel, da se na osnovi razpisov, ki jih pripravlja ministrstvo in so izključno vezani na investicije, kaže, da je v Sloveniji interes zanje.
K. R., foto: T. T.
Primož Oset, direktor podjetja Matjaž Petrovče:
»Vsak poslovni dogodek je lahko uspešen, če se nanj dobro pripraviš in vanj vložiš veliko truda in energije. Zato s takšnim pristopom sami poskrbimo, da sejem MOS doseže naša pričakovanja. S predstavitvijo celotnega programa naših izdelkov na skoraj 230 kvadratnih metrih urejenega razstavnega prostora je naš namen, da kupci v nas vidijo strokoven in profesionalen pristop. Da vidijo, da smo zdravo in urejeno podjetje in da bo njihova odločitev v investicijo stoodstotno izvedena. Prav tako povabimo veliko poslovnih partnerjev, ki nam s svojim obiskom na našem razstavnem prostoru potrdijo dober partnerski odnos. Vsako leto nam sejem prinese veliko novih kupcev in tudi starih, ki se vrnejo in kupijo kakšen dodatek za vrata ali pripeljejo s sabo kakšnega novega kupca - to je največja reklama in to nam daje energijo in voljo za naprej. Odziv sejma spremljamo vse leto, prvi odzivi so zelo dobri.«
V podjetju Matjaž so zadovoljni z odzivom na sejmu
Podjetniki v bio parku
Blizu 200 podjetnikov, predstavnikov gospodarstva in drugih gostov se je odzvalo letošnjemu vabilu Občine Žalec, Razvojne agencije Savinja, Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec in Društva menedžerjev in strokovnjakov Golding kluba Žalec na podjetniški piknik, ki so ga že tradicionalno pripravili na dan odprtja Mednarodnega obrtnega sejma v Celju,
12.	septembra. Tokrat so se namesto pred Jamo Pekel, kjer so pripravili vse prejšnje piknike, srečali v Bioparku Nivo Žalec.
V imenu štirih partnerjev podjetniškega podpornega okolja, ki so pripravili piknik, so žalske podjetnike, gospodarstvenike in druge goste pozdravili predstavniki orga-
nizatorjev, v imenu občine Janko Kos, Razvojne agencije Savinja Danica Jezovšek Korent, Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Marko Učakar in v imenu Društva menedžerjev in strokovnjakov Golding kluba Matjaž Goršek. Dobrodošlico jim je zaželel tudi vodja Bio parka Nivo Janez Štusej. Sicer pa so letošnje neformalno podjetniško druženje ob jedači in pijači dodobra razgrele tudi folklorne skupine (italijanska, litvanska in indijska), udeleženke mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca, ki so s temperamentnim petjem, igranjem na glasbila in s plesom, pomešane med podjetnike, brez dvoma poskrbele za vzdušje, ki ga v teh časih v poslovnem svetu gotovo manjka.	L. K.
obrtniki in podjetniki zavedajo pomena in učinkov nastopa na sejmu, ki ima številne multipli-kativne učinke tako na lokalno kot na širše regijsko okolje. Najpomembnejši ostaja na sejmu osebni stik, ki ga virtualni svet ne more nadomestiti.
Kriza pa se še ni končala in na določenih segmentih se je to poznalo tudi na sejmu v Celju, največ pri prodajno naravnanih razstavljavcih, saj kupna moč pada. Predsednik Obrtno--podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Štefan Pavlinjek je povedal: »Vesel sem, da MOS uspeva naprej. V krizi in slabi situaciji v Sloveniji smo se sicer bali, a smo dokazali, da gresta obrt in podjetništvo v Sloveniji svojo pot, da smo gospodarstveniki na trdnih tleh, se razvijamo in ponujamo kupcem, kar je zanimivo. V Sloveniji moramo težiti k temu, da bomo imeli čim več lastnih izdelkov in da bomo s temi tudi čim bolj globalno nastopali. V zadnji krizi se je opazilo, da smo zelo povezani z zahodno Evropo. Naloga OZS je, da podjetnike poveže s kupci, najde nova tržišča in skupaj z njimi najde nove potenciale.«
Na sejmu je bilo veliko strokovnih srečanj in razprav, predvsem o trenutnem položaju slovenskega gospodarstva. Po besedah Štefana Pavlinjeka je potrebno spremeniti poslovno okolje v Sloveniji: »Podatki kažejo izredno negativno sliko - imamo nekonkurenčno gospodarstvo z visokim državnim deležem, tog trg dela, negativne demografske trende in razde-
Kamini Kočevar, Šempeter
Senčila, Žalec
Ključavničarstvo Sedovnik Niko, Žalec
Ograje Kočevar, Prebold
Prejšnji torek je v Celju zaprl vrata 45. Mednarodni obrtni sejem (MOS). Na željo razstavljavcev je bil letošnji sejem za dan krajši, kljub temu pa ga je obiskalo približno toliko obiskovalcev kot lani - 137 tisoč. Na najve-čjem poslovnem dogodku v regiji je sodelovalo 1.600 razstavljavcev iz 34 držav, med njimi so bila seveda tudi spo-dnjesavinjska podjetja.
Domača podjetja so z razstavljenimi izdelki, s storitvami in strokovnimi srečanji dokazala, da so razvojno-inovativno naravnana, so ob koncu sejma
ugotavljali predstavniki organizatorjev, družbe Celjski sejem in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. MOS je med drugim obiskalo šest ministrov, predsednik državnega sveta, več kot 40 najvišjih diplomatskih predstavnikov tujih držav, skoraj 30 je bilo veleposlanikov. Sejem je tako pomemben spodbujevalec razvoja in med-podjetniškega povezovanja in predstavlja skupen prispevek k še hitrejšemu razvoju in stabilnosti gospodarskega okolja, je povedala izvršna direktorice družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar in dodala, da se
Braslovško Termotehniko je tudi na sejmu obiskal minister Radovan Žerjav
Zagožen, Žalec in Aplast, Petrovče
Hmeljska princesa in starešina sta promovirala celotno Spodnjo Savinjsko dolino
Občina Žalec se je predstavila s ponudbo Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, z dobrotami Etnološkega društva hmeljarska vas in Kulinarike Podpečan. Predstavili so kmetijo Razdevšek, TD Galicija, Hostel plus caffè Petrovče, TD Šempeter, ki je postreglo z medico in peklensko vodo, ter Društvo hmeljarjev,
Subregija Spodnje Savinjske na MOS
Na 45. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se je na razstavnem prostoru Dežele Celjske s svojimi turističnimi ponudniki predstavila subregija Spodnje Savinjske doline.
Občina Tabor s kmetijo Weiss
Občina Žalec je med drugim predstavljala novo savinjsko pivo Kukec
Občino Polzelo je predstavljal malteški vitez
Tudi Občina Vransko ima kaj pokazati
Ponirkova zabava in golažijada
Ekipa KD Griže (od leve proti desni): Ivan Grobelnik, Marija Petrovec, Marko Negrieski, Božo Trnovšek in predsednik KS Griže Marjan Vodeb
Pri Ribniku Vrbje je bilo organiziral Ponirkovo zabavo tretjo septembrsko soboto in golažijado. Pri informacij-prav živahno, saj je ZKŠT skem centru Ribnika Vrbje in Žalec v sklopu občinskih pri- v Ekomuzeju hmeljarstva in reditev že tretje leto zapored pivovarstva Slovenije v Žalcu
Otroci so pozorno spremljali predstavo Smrkcev
so namreč od maja do septembra v organizaciji ZKŠT Žalec potekale ustvarjalne delavnice za otroke, med počitnicami pa v dveh terminih tudi celodnevna počitniška doživetja - Kul počitnice, kar so sklenili s sobotno prireditvijo.
Ogledali so si predstavo Smrkci v izvedbi gledališča Teloh iz Tabora, Savinjsko društvo gojiteljev malih živali Spodnje Savinjske doline je pripravilo razstavo malih živali, ustvarjali so v delavnicah in jezdili ponije. Zavod Varna pot je na svojem poligonu najmlajše seznanil z obnašanjem v prometu, predstavili so se gasilci iz Vrbja, dogajanje pa so
popestrili s tržnico, sejmom, opazovanjem ptic, Ponirkovo avanturo, zumbo za vse generacije, mini diskom za najmlajše ...
Odrasli so lahko poskusili golaž, ki so ga skuhale ekipe krajevnih skupnosti žalske občine in Mestne skupnosti Žalec. Komisija, ki jo je vodil znani gostinec Jernej Podpečan, je ob hudi konkurenci za najokusnejšega izbrala golaž ekipe KS Griže (Božo Trnovšek, Ivan Grobelnik, Marija Petrovec, Marko Negrieski), druga je bila ekipa KS Ponikva, tretja Šempeter itd. Za umetniški izgled - celostno podobo pa so nagradili ekipo Mestne skupnosti Žalec. T. Tavčar
Vabljeni k ribniku Vrbje!
Delovni čas INFO centra v oktobru: četrtki in petki od 15. do 17. ure sobote in nedelje od 11. do 17. ure
Možnost izposoje daljnogledov in palic za nordijsko hojo.
Informacije: TIC Žalec, tel. 710 04 34
ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a
hmeljarskih starešin in princes s starešino Slavkom Šalejem in princeso Moniko Jelen.
Občina Vransko se je predstavila z Gostiščem in prenočišči Močnikov mlin, Konjeniškim klubom Islander in AMZS - Centrom varne vožnje. Občina Tabor se je predstavila s turistično kmetijo Weiss z wellnessom in kulinariko, v okviru taborske občine so se predstavili tudi Ribnik pri Les-
jaku in Apartmaji pri Brišnik s svojo ponudbo in kulinariko.
Občina Polzela se je predstavila s svojo bogato ponudbo in malteškim vitezom Stankom Novakom, ki je številnim obiskovalcem odgovarjal na vprašanja o malteškem viteškem redu in obnovljenem Gradu Komenda. Občini Prebold in Braslovče pa sta se predstavili s svojim promocijskim materialom.	T. T.
Coknpok na Komendi
Coknpokovci so iz svojih omar spet nabrali oblačila in stvari, ki jih ne potrebujejo več, in jih izmenjali s tistimi, ki v njih vidijo novo uporabno vrednost. Organizatorki Pika Pilko in Bina Plaznik, ki sta pripravili dogodek v sodelovanju z ZKTŠ Polzela, sta obdržali pravilo, da lahko vsak kos prodajo ali izmenjajo za ceno od 1 do 3 evrov. Tokrat sta organizatorki Cokonpok kupčijo nadgradili s spremljevalnim programom, ki je navdušil in popestril sončen dan na gradu.
V goste sta povabili zanimive ustvarjalke, ki so staremu stolu nadele novo preobleko v izvedbi notranje oblikovalke Andreje Jesenek
- Aja Dizajn, iz stare cunje napravile nova oblačila (z idejo in šivanko!) v izvedbi Polonce Kladnik, majhne žverce za dobrodelne namene v izvedbi Penny Wonke alias Petre Kordeš, poskrbeli za telesno vadbo, ker lepota prihaja od znotraj - uporabne tehnike za pomladitev in boljše počutje v izvedbi Savine Vybihal, pripravili kreativnico za najmlajše - z blagom, gumbi, volno novim dogodivščinam naproti je ustvarjala Barbara Mlakar -in ob koncu mini modni šov s čudežnim šivalnim strojem Polonce Kladnik in manekenkami Anušo, Taddeo in Bino. Kot pravijo, bodo dogodek ponovili in vam popestrili dan.	T. T.
Nekaj utrinkov s coknpok kupčije
Prost ogled Ekomuzeja hmeljarstva
in pivovarstva Slovenije
Otr. delavnica: Zdravilna zelišča
Jezdenje ponijev pri ribniku Vrbje
'
SOBOTA, 6. ORTO

Prost ogled Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenje Voden ogled ekološke učne poti Trje in kmetije Podpečan
Predavanja in delavnice na: www.nivo.si Otroške delavnice: Jesensko Vrbje 1 Jezdenje ponijev pri ribniku Vrbje Nordijska hoja
Ekomuzej Ekomuzej Ribnik Vrbje
Ekomuzej
POŠ Trje, Galicija
Bio park NIVO Ribnik Vrbje Ribnik Vrbje Ribnik Vrbje
Ekomuzej Zg. Grušovlje Ekomuzej
EKO tržnica in sejem Voden ogled ekološke učne poti Ložnica Brezplačno merjenje čaker in posvet energetska terapevtka Barbara Mihelčič Predavanje Ane Miletič: Tesnoba STOP! prispevek: 5€/os
Voden ogled lovske učne poti Rinka Predavanje Sanje Lončar: Zakaj prihaja do sporov med generacijami; 5€/os Predavanja in delavnice na: www.nivo.si Voden ogled Lovske učne poti Rinka Jezdenje ponijev pri ribniku Vrbje Otroške delavnice: Jesensko Vrbje 2 Masaža rok s hmeljevim maslom izvaja Thermana Laško TiC Žalec, Šlandrov trg 25,	Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
3310 Žalec	Cesta Žalskega tabora 2,3310 Žalec
T: *03)71004 34	T: (0)3 57180 21
w: www.zkst-zaiec.si	W; www.ekomuzej-hmelj.si
£: zkst.trc@siol.net	E: ekomuzej@siol.net
Ekomuzej
Rinka
Ekomuzej
Bio park NIVO Rinka Ribnik Vrbje Ribnik Vrbje
Ribnik Vrbje
o
popust
Info: TIC Žalec, tel. 03 710 04 34
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec Uredništvo UTRIPA SAVINJSKE DOLINE
PRAVILA VOLILNE KAMPANJE ZA MESEČNIK UTRIP SAVINJSKE DOLINE ZA VOLITVE PREDSEDNIKA REPUBLIKE 2012
V skladu z Zakonom o medijih, Zakonom o volilni kampanji in Programsko zasnovo mesečnika Utrip Savinjske doline je uredništvo Utripa Savinjske doline sprejelo naslednja pravila volilne kampanje, ki veljajo za predsedniške volitve. Te bodo 11. novembra 2Ö12.
Mesečnik Utrip bo o dogodkih, povezanih z volitvami, o volilni kampanji in kandidatih za predsednika države ter o njihovih programih poročal v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili, normami nepristranskega in enakopravnega novinarskega poročanja. Poročanje bo v skladu s presojo uredništva in kadrovskimi možnostmi mesečnika Utrip.
Za morebitne oglase predsedniških kandidatov velja redni cenik Utripa Savinjske doline, ki je na voljo na sedežu časopisa v Žalcu in na spletni strani ZKŠT (www.zkst-zalec.si).
Na sedežu časopisa se sprejemajo tudi naročila oglasov. Ta morajo biti predložena v obliki naročilnice z vsemi zakonsko predpisanimi podatki, ki jo naročniki oddajo osebno ali pošljejo po pošti najpozneje 14 dni pred izidom časopisa. Vsako naročilo bo označeno z datumom in uro sprejema v evidenčni knjigi. Stran in mesto volilnega oglasa določi odgovorna urednica Utripa, pri čemer se upošteva vrstni red naročila in velikost oglasa. Na prvi in zadnji strani časopisa volilni oglasi niso možni. Na podlagi naročil se izdajo predračuni, ki morajo biti poravnani najkasneje v osmih dneh od njihove izdaje (teden dni pred izidom časopisa). Če do teh datumov računi ne bodo poravnani, oglasi ne bodo objavljeni.
Naročnik mora dostaviti oglase v elektronski obliki in skladno s tehničnimi normativi najmanj 10 delovnih dni pred izidom časopisa. Oglasi, ki ne bodo dostavljeni v predpisanem roku in potrjeni z ustrezno naročilnico, ne bodo objavljeni.
Za vsebino oglasov je odgovoren naročnik. Oglase (in obvestila), ki ne bodo skladni z veljavno slovensko zakonodajo, kodeksi in pričujočimi pravili, bomo zavrnili. Skladno z mednarodnimi konvencijami bomo zavrnili tudi objavo vseh oglasov, v katerih bodo nastopali otroci, mlajši od 14 let.
Odgovorna urednica	Direktor ZKŠT Žalec
Lucija Kolar, l.r.	Matjaž Juteršek, l.r.
Žalec, 26. 9. 2012
Ob svetovnem dnevu turizma 27. septembra 2012
Borut Pahor je drugo septembrsko nedeljo zjutraj z ekipo prostovoljcev nadaljeval projekt delovne brigade »SKUPAJ ZA SKUPNO«, ki je del njegove volilne kampanje pred volitvami za predsednika države. Te bodo na Martinovo
Zverova
potujoča
knjigarna
Pahor pomagal obnavljati Grad Žovnek
Potujoča knjigarna dr. Milan Zvera v Žalcu
Tudi mladi osnovnošolci so knjigarno in so domov odnesli bili navdušeni nad potujočo kar nekaj zanimivih knjig. T. T.
nedeljo novembra.
Tokrat se je Pahorjeva ekipa pridružila Kulturnozgodovinskemu društvu Žovnek pri obnovi in zaščiti grajskih ruševin
Brezplačna potujoča knjigarna predsedniškega kandidata dr. Milana Zvera je v torek, 28. avgusta, obiskala Žalec. Kljub zgodnji dopoldanski uri in vročini je razveselila ljudi, ki so željni branja.
Gostila stranko DeSUS Brezplačno delili zvezke
v Žalcu so tako razdelili več kot 120 zvezkov. »Otroci so bili nad pisanimi zvezki z zanimivimi motivi zelo navdušeni, prav tako njihovi starši, ki so bili za pomoč zelo hvaležni. Če je kdo akcijo zamudil in še potrebuje kakšen zvezek, lahko do konca septembra to sporoči na telefonsko številko 040 474 276,« je povedal Žan Skok.	L. K.
Cenjene volivke, dragi volivci
Se vam je posvetilo, mislim to, da sem vas nagovorila s cenjene volivke in dragi volivci? Ja, začenja se cirkus, v katerem sem nameravala tudi sama sodelovati, vendar ko sem oni dan poslušala nekatere naše predsedniške kandidate in, o groza, tudi kandidatke, sem si rekla: »Ola, sem pa ti ne sodiš!« Pa ne zato, ker, kot je rekel moj Franček, nimam šans, ampak zato, ker nekaj pa le dam nase.
Nisem mojster v pretvarjanju in ovinkarjenju in ne bi mogla, kot večina drugih, na novinarska vprašanja ves čas odgovarjati, da se v to in ono ne bi spuščala, da se ne spoznam, da bom poslušala stroko, da je treba zaupati pravnemu sistemu, ki bo zadeve reševal seveda po pravni poti, in kar je še podobnih praznih odgovorov. Nobenega lastnega mnenja, nobenega vsaj delnega odgovora. In še huje, nekateri sploh ne vedo, katere so pristojnosti predsednika.
Res je, da predsedniški kandidati za zdaj še tipajo, kaj je nam volivcem povšeči, in se ne bi radi zamerili ne levim ne desnim in ne levosredinskim ne desnosredinskim oziroma iščejo skupno točko levo, desno, zgoraj, spodaj, sredinsko vogalne oziroma globinsko usmerjene volivce, kajti mi, volivci, bomo dali svoj glas, če ga bomo dali seveda. In pravi politični spopad se šele začenja, pomerili se bodo med sabo v stilu najmnožičnejšega slovenskega športa - metanju polen pod noge in upali, da jim bo slovensko volilno telo (to smo mi, državljanke in državljani, oziroma naša telesa) milostno namenili svoj glas.
Pa ne tipajo vsi kandidati, eni so že prepričani, da jim mesto predsednika pač pripada, ponovno obljubljajo vse mogoče in nemogoče (stara pesem) in se že vidijo v sedlu, ampak sedla so lahko tudi nevarna...
Po eni strani mi je kar žal, da sem se odločila, da ne bom kan-didrala. Žal mi je zato, ker vam ne bom mogla prebrati svojega nagovora, namenjenega vam, cenjene volivke in dragi volivci, nagovora, ki bi vas prepričal, da sem jaz prava oseba, nagovora, ki sem si ga seveda sama napisala, saj mi na kraj pameti ne pade, da bi mi govore pisal na primer kak Tomaž Majer in mi podtaknil rabljeni govor kakšnega angleškega diplomata.
Žal pa mi je tudi zato, ker moj Franček pač ne bo »prva dama«. Prav mu je, zakaj pa je rekel, da nimam šans.
Ola Mar
Člani Mladega foruma SD Savinske doline so ob začetku šolskega leta, 3. septembra, že drugo leto zapored brezplačno delili zvezke osnovnošolcem, dijakom in študentom.
Namen akcije je pomoč staršem, ki se dnevno spopadajo z vse večjo socialno stisko in jim je nakup šolskih potrebščin preveliko finančno breme. Pred Mladinsko knjigo
Razdelili so 120 zvezkov.
Borut Pahorje na svoji volilni delovni akciji pomagal tudi na Gradu Žovnek
Omizje z ministrom Gantarjem, poslanko Marinko Plevčak, županom Vinkom Debelakom in predsednikom občinskega odbora stranke DeSUS Francem Kukovnikom
Gradu Žovnek (rodbinski grad celjskih knezov), ki jih skupnost želi obnoviti in izkoristiti za turistično promocijo občine, predvsem pa z obnovo ruševin graditi na zgodovinski in sedanji prepoznavnosti braslovške občine. V ekipi prostovoljcev so sodelovali tudi braslovški župan Branimir Strojanšek, žalski župan Janko Kos in pobudnik obnove gradu Franci Kralj. S to akcijo želi Borut Pahor z ekipo in večjim številom prostovoljcev spodbuditi ljudi v posameznih krajih, da vsak po svojih močeh prispevamo k skupne-
mu dobremu tam, kjer živimo in delamo. Namen te akcije je, naj nas v teh težkih časih združuje želja, da vsak po svojih močeh prispevamo k skupnemu dobremu v okolju, ki nas bogati in ga tudi mi bogatimo z odprtostjo, s strpnostjo in sodelovanjem. Ekipa Boruta Pahorja je tokrat s prostovoljci pomagala kulturnozgodovinskemu društvu in njihovim prostovoljcem pri obnovi te lokalne kulturne dediščine. Skupaj jih je bilo 35, čistili so prostor na gradu, urejali dovoz in pot na grad ter betonirali grajsko ograjo. T. T.
Drugi septembrski vikend so se v lovskem domu na Golavi na vsakoletnem srečanju ponovno zbrali člani preboldskega občinskega odbora stranke DeSUS, njeni somišljeniki in gostje.
Prvotno naj bi bila med gosti tudi državni sekretar stranke Ljubomir Jasnič in predsednik stranke Karel Erjavec, a sta bila službeno zadržana. Njuno vlogo je prevzel minister za zdravje dr. Tomaž Gantar, ki je pred tem obiskal preboldski dom starejših.
Na srečanju je zbrane pozdravil predsednik občinskega odbora stranke DeSUS Franc Kukovnik. V nadaljevanju je udeležence nagovoril minister Gantar, ki je dejal, da časi niso rožnati, da smo v času splošnega varčevanja in reform, ki so nujne, da se čim prej sprejmejo. Posebno pozornost je namenil pokojninski reformi, kjer naj bodo v ospredju le delovna doba in plačane zavarovalne premije in ne več to, do katerega leta naj bi posameznik delal. Dejal je tudi, da bo postavljen tudi individualni steber plačanih prispevkov, tako bo lahko vsak zavarovanec videl, kdo
plačuje in kdo ne plačuje zavarovalne premije.
Preboldski župan Vinko Debelak pa je dejal, da se upokojencem reform ni potrebno bati, prav pa jc, da zanje bijo današnji zaposleni in uvedejo takšno reformo, ki bo njim in poznejšim upokojencem zagotavljala dostojno starost. V nadaljevanju je župan še dejal, da občina kar dobro krmari v teh časih, čeprav je denarja precej manj. Tej situaciji pa se je potrebno prilagajati in trošiti toliko, kot nam dovoljujejo prihodki. V nadaljevanju je še pohvalil delo stranke in njeno dobro sodelovanje z občino.
Ob koncu uradnega dela srečanja, ki so ga popestrili ljudski pevci Prijatelji 6 Še, je Franc Kukovnik spregovoril tudi o jesenskih predsedniških volitvah. Povedal je, da so na seji obravnavali vseh deset znanih
kandidatov, prevladala pa je odločitev, da tudi tokrat podprejo dosedanjega predsednika dr. Danila Turka.
Na tokratnem srečanju so podelili tudi strankarsko priznanje, ki ga je za svoje dolgoletno in uspešno delovanje v stranki prejel Franjo Kobal. D. Naraglav
Srebrnomašniki v Andražu
Deseto srečanje invalidov
Generacija srebrnomašnikov 1987
Zvestoba lastni poklicanosti zahteva pogum in zaupanje, zato je prav, da znamo združiti svoje moči in se prijateljsko podpirati. V takšnem duhu so
v nedeljo, 2. septembra, v Andražu nad Polzelo vsi slovenski srebrnomašniki skupaj obhajali 25-letnico duhovniškega posvečenja. Slovesnost je vodil prav
tako srebrnomašnik, ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik.
Generacija duhovnikov, posvečenih v letu 1987, je zadnja, ki je s svojim številom še prinašala upanje v slovenski prostor, da bo posvečenih delavcev dovolj. Zato je bil razlog več, da se kot srebrna generacija duhovnikov srečajo in se z mašno daritvijo zahvalijo za milost duhovništva, hkrati pa molijo za nove duhovne poklice. Poleg polne cerkve andraških faranov so se slovesnosti udeležili predsednik republike dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik vlade Anton Rop, nekdanji profesorji I. gimnazije v Mariboru, polzelski župan Jože Kužnik in drugi. T. T.
Memorial Žige Rožiča
Gasilsko društvo Braslovče je pripravilo 18. tekmovanje za prehodni pokal hmeljske kobule in 9. memorial Žige Rožiča, tekmovanje pa je veljalo tudi za tretjo tekmo v članski ligi GZ Žalec. Nastopilo je trinajst moških in pet ženskih enot, ki so se med seboj pomerile v vaji z motorno brizgalno in v vaji razvrščanja.
Pri moških je zmagala enota PGD Rova pri Domžalah pred gasilci iz Andraža nad Polzelo in Rečice ob Savinji, pri ženskah pa enota PGD Braslovče pred gasilkami iz Andraža nad Polzelo in Drešinje vasi. Sledilo je 4. tekmovanje v spajanju sesalnega voda pod reflektorji, kjer sta pri
S tekmovanja
članicah in članh zmago slavili ekipi iz Drešinje vasi. Pokale in priznanja so najboljšim podelili predsednik in poveljnik PGD Braslovče Jožef Matko in Danijel
Pantner ter poveljnik GPO Milan Šoštarič, tekmovalce pa sta nagovorila podžupan Občine Braslovče Anton Repnik in podpoveljnik GZ Žalec David Krk. T. T.
Srečanja se je udeležilo okrog 130 invalidov s spremljevalci.
Medobčinsko društvo invalidov Žalec je na prvi septembrski četrtek v sodelovanju z župani vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline organiziralo srečanje nepokretnih in težje pokretnih invalidov.
Srečanje je s pesmijo začel kvintet, v katerem prepevajo člani pevskega zbora Medobčinskega društva invalidov Žalec. Vse udeležence je pozdravil predsednik društva Janez Meglič in poseben pozdrav namenil predstavniku Zveze delovnih invalidov Slovenije Valterju Golobu, županu Občine Žalec Janku Kosu, podžupanu Vranskega Aleksandru Reberšku, podžupanji Prebolda Emiliji Črnila, podžupanu Braslovč Antonu Repniku in predstavnici Občine Tabor Marjani
Semprimožnik. Med invalidi je izpostavil tri najstarejše udeleženke, 97-letno Dragico Plevnik, 95-letno Ivanko Strožer in 91-letno Angelo Krašovec, ter deset udeležencev na invalidskih vozičkih. Med predstavitvojo dela društva je izpostavil akcijo zbiranja sredstev za nakup vozička ali druge opreme za kakšnega njihovega nepokretnega člana. Letos zbirajo sredstva za pet invalidov. Ob tem je povedal, da pomemben vir teh sredstev zberejo tudi na vsakoletnem dobrodelnem koncertu Človek človeku, ki ga bodo znova organizirali prihodnji mesec. Zbrane so nagovorili tudi gostje in pohvalili delo društva ter prizadevnost predsednika Janpya Megliča Predstavnik ZDIŠ Valter Golob pa je poudaril,
da je Medobčinsko društvo invalidov Žalec eno najuspešnejših društev v Zvezi delovnih invalidov Slovenije, ki združuje že več kot 60.000 delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro v 69 društvih invalidov. Poudaril pa je tudi, da sedanje razmere invalidom poslabšujejo položaj in bo zato potrebno biti še toliko bolj odločen vsaj za ohranitev pravic, ki jim jih zagotavlja sedanja zakonodaja.
Za prijetno vzdušje sta poskrbela glasbenika Alfonz Lesjak in Leon Perdan, srečanja pa so se poleg invalidov udeležili tudi prostovoljci MDI in gostje. Invalidom to srečanje veliko pomeni, zato si bodo, kot je dejal Jane? Meglič, tudi v prihodnje prizadevali ohranjati to tradicijo.	D. Naraglav
Srečanje krajanov Založ
Jelke pripravile že 26. razstavo
V okviru praznovanja kra- postavilo 20 članic sekcije roč-jevnega praznika KS Griže je nih del Jelke, ki že več kot četrt tudi letos svoje izdelke na ogled stoletja delujejo znotraj Dru-
Na dan odprtja razstave
DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC
VABI K VPISU V PROGRAME ZA ŠTUDIJSKO LETO 2012/2013
V novem študijskem letu se nam lahko pridružite v naslednjih izobraževalnih programih: angleščina (začetni in nadaljevalni), nemščina (nadaljevalni), italijanščina (nadaljevalni), španščina, francoščina (začetni), računalništvo (začetni in nadaljevalni), likovni, urejanje in varstvo okolja, spoznavanje kulturne dediščine, krojenje in šivanje, ohranjanje kulturne dediščine naših babic, ročna dela Deteljica, fotografiranje, joga, taj-či, ples, fitnes, šivanje krpank (Patchwork), zeliščarstvo, narava in zdravje.
Vabimo vas k vpisu v naše programe v času uradnih ur, vsak torek in petek med 9. in 11. uro na sedežu društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, Savinjske čete 4 v Žalcu (Bergmanova vila, zraven občinske stavbe).
Za vse informacije smo vam dosegljivi tudi po telefonu 03 713 68 80 v času uradnih ur.
Prijazno vabljeni v svet znanja in druženja!
štva upokojencev Zabukovica - Griže.
Tudi 26. razstavo so pripravile v prostorih dvorane DU Griže. Ljubitelje ročnih del so očarale s pleteninami, vezeninami, kvačkanimi prti in prtički, gobelini, prti in prtički s klekljanimi všit-ki, kvačkanimi in klekljanimi obrobami na zavesah in drugih izdelkih. Z zanimanjem so se obiskovalci ustavljali pri zeliščarici Faniki Burjan in poskusili njen čaj in sadni kruh.
Ob odprtju razstave je zbrane nagovorila vodja sekcije ročnih del Rozika Hrovatič. Udeležence so nagovorili tudi predsednica DU Zabukovica - Griže Danica Vončina Veligošek, župan Občine Žalec Janko Kos, predsednik Sveta KS Griže Marjan Vodeb, predsednik Etnološkega društva Srečno dr. Jože Hribar in predstavnice sorodnih skupin ročnih del.
S kulturnim programom so odprtje razstave obogatile članice sekcije s svojim pevskim zborom pod vodstvom Valčke Gnus in mlade glasbenice: Neža Vodeb in Nadja Ogriz, sestri Lara in Sara Tanšek, sestri Brina in Sara Gabrovec ter harmonikar Gašper Vodeb. Že tradicionalno pa je dogodek obogatil nastop ansambla Ubrane strune. D. Naraglav
Razstava vsako drugo leto
Krajevni odbor Založe v polzelski občini je letos pripravil že peto srečanje Zalo-žanov. Kot je povedal predsednik KO Založe Sergej Zabukovnik, so se zbrali pod šotorom pri lovski koči. Prijetno druženje so izkoristili za izmenjavo mnenj, seznanitev s tistimi, ki so se v vas preselili pred kratkim, skratka, poskrbeli so za veselo družabno srečanje, ki je bilo namenjeno tudi pogovorom o razvoju kraja in pobudah zanj.
Zbralo se je kakih 130 Za-ložanov, pripravili so tudi sre-
čelov, mednje pa je prišel tudi ki je izrazil prepričanje, da so polzelski župan Jože Kužnik, takšna srečanja koristna. T. T.
Z družabnega srečanja v Založah
Vsako drugo leto je v preboldskem hotelu na ogled zanimiva razstava Društva upokojencev Prebold oziroma sekcije ročnih del Petlje in zeliščarske sekcije. Tokratna razstava je bila že enajsta.
Ob odprtju razstave je občinstvo najprej pozdravila Marta Praprotnik. S pozdravnimi besedami je dogodek obogatil predsednik društva Ivi Stepišnik, nato pa je zbrane nagovorila tudi vodja sekcije ročnih del Petlje Pavla Adri-nek, ki je med drugim povedala, da razstavljajo izdelke v različnih tehnikah, od najbolj
razširjenega kvačkanja do pletenja, šivanja in klekljanja.
Uradnemu delu je sledilo druženje ob praznovanju dneva Društva upokojencev Pre-
bold v preboldskem gaju, obiskovalci pa so lahko poskusili zeliščne likerje in se sladkali s pecivom, ki so ga napekle članice obeh sekcij.	D. N.
Matjaž Lesjak, dr. med.
Akupunktura, svetovanje, sprostitev Ulica Savinjske čete 3, 3310 Žalec Tel.: 041 736 252 matjaz.lesjak1@guest.arnes.si http://sites.google.com/site/9trigon/
•	Analitična psihoterapija: rešuje neozaveščene vzorce, ki človeka vodijo v ponavljajoče težave, življensko brezizhodnost in konfliktne medsebojne odnose.
Sem član »Zveze psihoterapevtov Slovenije«.
•	Akupunktura, akupunkt masaža in manualni posegi so učinkoviti pri mnogih kroničnih obolenjih: bolečine v vratu in križu, glavoboli, hladne noge, kronična utrujenost.
•	Oberon 4021 - aparat za nelinearno analizo zdravstvenega stanja. Omogoča preventivne preglede in oceno entropije (=nereda) v telesu. Edini v Sloveniji z najnovejšo nadgradnjo.
»Zdravje je zastonj, dokler nam bolezen ne izstavi računa.«
Nastopilo 700 mladih gasilcev
Štirideset let prijateljstva
Spajanje cevi
Gasilska zveza Žalec je organizirala letošnje državno tekmovanje v gasilski orientaciji za mlade gasilce od 7 do 18 let.
Na tekmovanju v okolice POŠ Trje v Veliki Pirešici je nastopilo
173 ekip iz vseh 17 gasilskih regij. Prehoditi so morali 2,3 oziroma 5 km in opraviti različne naloge na šestih kontrolnih točkah ter odgovarjati na teoretična vprašanja. Pripravili so tudi
več spremljajočih dejavnosti, pri pripravi tekmovanja pa je sodelovalo več kot sto gasilk in gasilcev GZ Žalec.
Pri pionirkah je največ znanja in hitrosti pokazala ekipa PGD Zreče, četrta je bila ekipa iz Andraža nad Polzelo, deveta ekipa iz Braslovč. Pri pionirjih je zmagala ekipa PGD Poljane, pri mladinkah PGD Gabrovka, deseta je bila ekipa Braslovč in štirinajsta ekipa iz Andraža nad Polzelo. Pri mladincih je zmago slavila ekipa PGD Blatna Brezovica, v kategoriji pripravnic je zmagala ekipa PGD Velika Pirešica, ekipa iz Šempetra je bila peta, pri pripravnikih pa se je prvega mesta veselila ekipa PGD Kapla Pondor. T. Tavčar
Žalski abrahamovci
Žalski slavljenci z županom Jankom Kosom
V okviru praznovanja Občine Žalec so pripravili tudi šesto srečanje tistih, ki so ali bodo letos dopolnili petdeset let. Dogodka se je pri Ekomuzeju hmeljarstva
in pivovarstva Slovenije v Žalcu udeležilo več kot 80 jubilantov.
Zbranim je čestital župan Janko Kos. V kulturnem programu so nastopili folklorna
skupina KUD Grifon Šempeter, ruska glasbenika Julij in Andreja Labanova, v degustacijski sobi muzeja pa je slavljence ob pogostitvi zabaval harmonikar Aleš Hribernik. T. Tavčar
Blagoslovili oltar v cerkvi sv. Neže
Avgusta so v Grižah praznovali 17. župnijski praznik, osrednjo slovesnost pa so pripravili v podružnični cerkvi sv. Neže v Libojah, kjer je celjski škof dr. Stanislav Lipovšek blagoslovil obnovljeni oltar, mašnemu slavju pa je sledilo družabno srečanje.
V okviru praznika so pripravili srečanje starejših, praznovanje poročnih jubilejev, koncert s Fanti s Praprotna, posvečen Lojzetu Slaku, večer slovenskih evergrinov in Jernejev plesni večer. T. Tavčar
Škof dr. Stanislav Lipovšek in domači župnik Jože Planinc med blagoslovom obnovljenega glavnega oltarja
Gasilci PGD Prebold-Dole-nja vas-Marija Reka in gasilci iz Oberradelberga v Avstriji že 40 let utrjujejo prijateljstvo, ki je svoje korenine pognalo na mednarodnem tekmovanju v Avstriji.
Ta častitljivi jubilej prijateljstva so proslavili sredi septembra v Oberradelbergu, kjer so pripravili zanimivo slovesnost in poskrbeli za nepozabno druženje. Ob tej priložnosti so v znak prijateljstva poimenovali novo ulico, ki je dobila ime po Preboldu - Prebolder strasse.
O tem je udeleženka srečanja Manca Ocvirk povedala: »Bili smo globoko ganjeni in po tihem smo se spraševali, kako dolgo bi mleli slovenski mlini, da bi lahko mi storili kaj podobnega. Slavnostna seja, ki je sledila temu presenečenju, je postregla s slavnostnimi nagovori. Prva sta spregovorila predsednika obeh društev Karl Edelbacher in Milan Kupec in obudila spomine na vsa leta druženja. Sledili so pozdravi in nagovori vseh pomembnih gasilskih in civilnih dostojan-
Med slovesnim odprtjem ulice, poimenovane po Preboldu
stvenikov, med njimi tudi župana in podžupana St. Poltna. Nato pa je sledilo novo presenečenje. Predsednik oziroma komandant, kot se imenuje glavni pri njih, nam je pokazal knjigo o našem prijateljstvu z naslovom 40 let prijateljstva -40 jahre Freundschaft. Knjiga vsebuje veliko fotografij, ki so jih eni ali drugi gasilci posneli ob različnih pomembnih dogodkih. Sledila so medsebojna obdarovanja, Jože Jager, Branko Verk, Janez Stergar, Darko Kranjec, Jože Jerman, Milan Kupec, Marjan Lubej, Helena Kupec, Uroš Ocvirk, Klemen
Verk, Kristjan Arh, Jure Terpin, Markus Kralj in jaz pa smo prejeli tudi medalje prijateljstva.«
Preboldski gasilci so svojim prijateljem iz Avstrije izročili spominsko darilo v obliki imitacije plakete Matevža Hacet, društvu pa zaščitnika gasilcev - kipec Florjana. Z druženjem so nadaljevali še dolgo v noč, naslednji dan pa so spoznavali gasilsko tehniko in zaključili z ogledom mesta St. Polten in s kosilom. Obljubili so si, da se bodo ponovno srečali v najmanj tolikšnem številu ob 45-letnici prijateljstva v Preboldu.	D. N.
Dan odprtih vrat griških gasilcev
Druga septembrska sobota je v Krajevni skupnosti Griže ob lepem vremenu postregla tudi s pestrim gasilskim popoldnevom, za katerega je zaslužno domače gasilsko društvo, ki je pripravilo dan odprtih vrat.
Organizirali so tekmovanje mladincev in pionirjev na nekoliko drugačen način, obiskovalci so si lahko ogledali nove pridobitve v njihovem domu in gasilsko tehniko, poskrbeli pa so tudi za prijateljsko druženje članov društva in gostov. Dogajanje pa je popestrila lokalna glasbena skupina.
Sobotno prireditev je s pozdravom začela predsednica PGD Griže Darja Šalej. Spregovorila je o delu društva in njegovih prizadevanjih za zagotavljanje požarne varnosti ter o njihovih nadaljnjih dejavnostih pri dokončanju izgradnje gasilskega hrama. Letos želijo dokončati sanitarije in garderobe, zastekliti
Predsednica PGD Griže Darja Šalej, nagrajena policista, župan Janko Kos in
predsednik KS Griže Marjan Vodeb okna in urediti fasado. Kot je dejala, pa tudi v prihodnje upajo na pomoč vseh, ki lahko ali že pomagajo uresničevati njihov veliki projekt. Poudarila je tudi, da jim zagnanosti in volje v društvu ne manjka, čeprav so jim jo v veliki meri zmanjševale večkratne tatvine, ki pa so jih uspešno raziskali policisti Policijske postaje Žalec, za kar so se jim zahvalili s posebnim priznanjem. Priznanje sta prejela
tudi policista Kristjan Mežna-rič in Tomaž Pukmajster.
V nadaljevanju so podelili tudi priznanja in medalje najuspešnejšim na tokratnem gasilskem tekmovanju oziroma posebnih igrah mladih. Pred tem so udeležence nagovorili predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, predsednik KS Griže Marjan Vodeb, župan Občine Žalec Janko Kos in drugi, ki so pohvalili prizadevanje PGD Griže.	D. Naraglav
Ribiška tekma v Preserjah
Veseli nove pridobitve
Udeleženci tokratne tekme (zmagovalec Rajko Košenina čepi drugi z desne)
Društvo ljubiteljev ribolova iz Prebolda je na velikem ribniku v Preserjah minuli mesec organiziralo društveno tekmo lovljenja rib s plovcem za pokal Občine Prebold.
Tekmovanja za prehodni pokal se je udeležilo 23 tekmovalcev. Najuspešnejši je bil Rajko Košenina, ki je nalovil 4.80 kg rib in poleg pokala za prvo mesto osvojil prehodni pokal. Na drugo mesto se je s 4,42 kg uvrstil Vlado Karalič, tretji pa je bil s 4 kg Rudi Orel.	D. N.
Petrovški upokojenci so se konec avgusta zbrali v Rekreacijskem centru Ruše in se veselili novega delovnega uspeha, v celoti so namreč uredili odvod meteorne vode od novozgrajenega skladišča in posodobili odvod kanalizacije iz brunarice.
Srečanja se je udeležilo več kot sto članov pa tudi župan Občine Žalec Janko Kos in direktorica žalske občinske uprave Tanja Razboršek Rehar, ki sta upokojencem čestitala za njihove uspehe in prizadevnost.	T. T.
Med govorom mag. Ivana Glušiča in oktet DU Petrovče
Malteški tek po hmeljski poti	Srečanje letalcev in ljubiteljev letenja
Nekaj utrinkov s prve poletne šole
Med poletnimi počitnicami je v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Polzela na Gradu Komenda potekala prva poletna ustvarjalna šola. Otroci so se je lahko udeležili v treh terminih, namenjenih različnim starostnim skupinam.
Ustvarjali so slike, risbe, kipe in razne vrste ustvarjalnih oblik iz različnih materialov. Posvetili so se tudi mozaikom, ustvarjali s pasteli, temperami
in akrili, vodenimi barvicami, flomastri, svinčniki in barvicami. Svoja vrata jim je odprla tudi knjižnica, kjer so s pomočjo knjižničarke našli zanimive knjige, risanke ali filme, ki so jim krajšali čas. Ogledali so si grad, kjer jim je vodnica na duhovit in zanimiv način predstavila zgodovino gradu, kar je še dodatno razburilo njihovo domišljijo in odprlo nova spoznanja. V poletni vročini jih je hladila prijetna senca dreves,
krajevne skupnosti. Pohod je letos potekal po severnem obrobju krajevne skupnosti. Kljub slabi vremenski napovedi se je pohoda udeležilo okoli dvesto pohodnikov.
Na pot so se podali izpred Gasilskega doma Ponikve in skozi gozd krenili do zaselka Marof. Ustavili so se na prvi gostoljubni postaji, kjer so jim domačini postregli z raznimi napitki. Ogledali so si razvaline gradu Hel-fenber . (danes mu pravimo Škerlinov grad, imenovan po najbližjem kmetu, ki je v 18. stol. odkupil posest). Domačinka Nada Jelen pa je pohodnikom predstavila zanimivo zgodovino naseljevanja Ponikovske planote.
Skozi naselje Stebovnik so prišli v zaselek Podkraj.
Prva poletna šola na gradu
Trije ljubitelji letenja in člani kluba - Vojko Ocvirk, Marjan Stiplovšek in Dani Golavšek
Že 20. pohod po obronkih Ponikve
Naročnik: Kulinarika Podpečan, priprava jedi, Jernej Podpečan, s. p., Kasaze 70 b, 3301 Petrovče
Ustavili so se na Dražnikovi domačiji, kjer so jim postregli s kmečko malico. Sledil je vzpon proti Špici (Gora 641 m, na meji z velenjsko občino), še prej pa so se ustavili na Verdevovi kmetiji. Z veseljem bi zmogli pot na Špico, a jih je dež pognal po najbližji poti nazaj do gasilskega doma.
Ker se je letos zgodil jubilejni, dvajseti pohod in bo tudi KS Ponikva kmalu praznovala dvajsetletnico, je sledil kratek kulturni program. Predsednik sekcije Dani Jelen se je ob jubileju s priznanji zahvalil najzaslužnejšim članom za delovanje ter vsem, ki so vas ta leta kakorkoli pomagali pri izvedbi pohodov.
Za veselo razpoloženje pa je poskrbel Duo Blisk. T. T.
t^maiu po startu
Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela je septembra letos prvič organiziral rekreativni dogodek Malteški tek po hmeljski poti. K sodelovanju je privabil ljudi različnih starostnih skupin, ki radi aktivno preživljajo svoj prosti čas.
Tekači so se na krožno traso, dolgo osem kilometrov, podali na Polzeli, nadaljevali skozi Orovo vas, Ločico ob Savinji in nazaj skozi Orovo vas do parki-
rišča pri občinski zgradbi, kjer sta bila tako start kot cilj. Bolje pripravljeni tekači so lahko pretekli šestnajst kilometrov, kar je pomenilo dva kroga. Trasa je potekala po hmeljski poti in je bila po besedah direktorice ZKTŠ Polzela Klavdije Tomažič lahka, saj na njej ni bilo vzponov. Med tekom se je lahko 53 rekreativcev, kolikor se jih je podalo na progo, na dveh postojankah okrepčalo z vodo. Na cilju so jih čakali tudi
študentje Visoke šole za zdravstvo Celje, ki so udeležencem teka merili krvni tlak, holesterol in sladkor v krvi. Zaključek prireditve je bil na Gradu Komenda, kjer so poskrbeli za toplo malico in osvežilno pijačo. »Letos smo orali ledino, zato smo zadovoljni s številom prijav. Vsekakor razmišljamo, da bi tek postal tradicionalen,« je ob koncu povedala direktorica ZKTŠ Polzela Klavdija Tomažič.	T. Tavčar
Aero klub Prebold je na svojem vzletišču v Kaplji vasi organiziral tradicionalno prireditev Srečanje letalcev in ljubiteljev letenja. V nedeljo, 16. septembra, je na vzletišče priletelo precejšnje število pilotov z lahkimi plovili in tudi športnimi letali iz raznih slovenskih krajev.
Vremenske razmere so bile ta dan dokaj ugodne za letenje. Prava zanimivost je bil pilot žiro-kopterja (zračno plovilo, ki ni ne letalo ne helikopter) iz sosednje Avstrije, ki je s svojim nastopom popestril program prireditve. Piloti so s svojimi plovili »ponesli« nad dolino tudi precejšnje število ostalih udeležencev srečanja, med njimi je bila tudi 70-letna Milica Uplaznik.
Novo klubsko letalo, s katerim seje prvič popeljala tudi 70-letna Milica Uplaznik, ob letalu tudi predsednik kluba Edo Potočnik (prvi z leve) in Peter Sorčan.
Člani kluba so širši javnosti ta dan predstavili tudi delovanje svojega kluba, ki mu že vse od ustanovitve predseduje Edvard Potočnik. Občinstvo je lahko spoznalo in se tudi popeljalo z
njihovim novim klubskim letalom, ki doseže hitrost 160 km na uro in je narejen za krajše polete. Prireditev je tudi tokrat popestrila dogajanje v preboldski občini.	D. Naraglav
pred dežjem pa so se skrili v ekomuzej, ki jim je nudil obilo prostora za ustvarjanje. Njihova mentorica, likovna pedagoginja Andreja Vidmajer, je bila zelo navdušena nad njihovimi izdelki. Nastala je kopica zanimivih del, ki so jih otroci z veseljem odnesli domov. Z njimi so odšli tudi pisani vtisi in spomini na ustvarjalno poletje. T. T.
S pohoda
Planinska sekcija Ponikva je na zadnjo avgustovsko nedeljo pripravila že 20. pohod po obronkih svoje
OBČINA ŽALEC
Četrtek, 27. september, ob 18. uri
odprtje fotografske razstave 1. fotografskega natečaja:
MESTO ŽALEC SKOZI TVOJE OČI; Roblekova dvorana, Celjska c. 4, Žalec (TD Žalec, 040 609 888).
Petek, 28. september, ob 19. uri
praznik MS Žalec in predstavitev vojaške biografije Friderika Širce dr. Petra Zimmermanna;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 82).
Sobota, 29. september, od 10. ure dalje
DAN ODPRTIH VRAT NOVA OŠ GRIŽE; OŠ GRIŽE.
Ponedeljek, 1. oktober, ob 17. uri
pravljične minute in ustvarjalnica;
OŠ Petrovče.
Torek, 2. oktober, ob 17. uri
Kako daleč je Kozmus;
Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 03 712 12 69).
Torek, 2. oktober, ob 20. uri
Star fotr, komedija;
dobrodelna prireditev fundacije Utrip
humanosti,
Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice 15 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 3. oktober, ob 18.30
muzikal Mamma Mia (v angleškem jeziku); predstava za starše in druge goste,
Dom II. slovenskega tabora Žalec (OŠ Petrovče, 713 22 30).
Četrtek, 4. oktober, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del slikarja Dušana Kovača,
Savinov likovni salon,
razstava bo na ogled do 3. novembra 2012
(TIC Žalec, 03 710 04 34)
Petek, 5. oktober, ob 20. uri 60. kavarniški večer z gostjo Andrejo Jezernik, Dom kulture Svoboda Griže (Glasbeno-literarno društvo Aletheia,
031 659 485).
Sobota, 6. oktober, ob 6. uri
planinski izlet z vzponom na Peco zbor pri trgovini Kili Liboje (PD Liboje, 041 519 836).
Sobota, 6. oktober, ob 7. uri
planinski pohod:
IV. etapa po SPP ob 40-letnici Kamnik -Brnica;
start: spodnje parkirišče za Hom (pri Sandi), (PD Zabukovica, 031 344 333).
Sobota, 6. oktober in nedelja,
7.	oktober, ob 7. uri
planinski pohod:
Pohorje - Rogla - Kremžarica; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 6. oktober, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami, ob 10.00: delavnica »ribanje zelja, repe« v živo, Gotovlje
(TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Sobota, 6. oktober, ob 19. uri
HMELJARSKI LIKOF;
Hmeljarski dom KZ Petrovče (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 6. oktober, ob 19.30
Tašča.com 3, KUD Veseli oder, komedija za izven,
Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice 8 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 7. oktober
kostanjev piknik na Gori,
(PD Galicija).
Ponedeljek, 8. oktober, ob 19.30
Limonada Slovenica, komedija;
Prešernovo gledališče Kranj, gledališki abonma ponedeljek in izven,
Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice za izven 15 EUR,
(TIC Žalec, 03 710 04 34).
Torek, 9. oktober, ob 19.30
Limonada Slovenica, komedija;
Prešernovo gledališče Kranj, gledališki abonma torek in izven,
Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice za izven 15 EUR,
(TIC Žalec, 03 710 04 34).
Sreda, 10. oktober, ob 19. uri
odprtje razstave mag. umetnosti Dušana Kovača,
Dom kulture Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže, 041 663 202).
Sreda, 10. oktober, ob 19. uri
Predstavitev knjige [psi],
Savinova hiša
(ZKŠT Žalec, 03 712 12 82).
Četrtek, 11. oktober, ob 15. 30
jesenski »Sprintkov kros«,
Športni center Žalec (AK Žalec, 070 856 903).
Petek, 12. oktober, ob 19. uri
predstavitev pesniške zbirke Nuše Ilovar Šepet brezčasja;
Savinov likovni salon (ZKŠT Žalec, 03 712 12 82).
Sobota, 13. oktober
mladinski odsek - orientacija (Ponikva - Rinka),
(PD Žalec, 041 705 738).
Sobota, 13. oktober, med 9. in 13. uro
domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (KS Griže, TD Griže,
Društvo podeželskih žena OŽ, 031 337 097).
Sobota, 13. oktober, ob 11. uri
odprtje razstave ročnih del invalidov, avla Doma II. slovenskega tabora Žalec. Razstava bo odprta do koncerta v nedeljo (MDI Žalec, 041 223 962).
Sobota, 13. oktober, ob 19. uri
VEČER S PRIJATILEJI,
praznovanje 5. obletnice delovanja MePZ
DU Šempeter (vodja Mateja Zvonar
Kandare);
gostje: MePZ gostincev Celje, Strašni Jože, Petrovi tamburaši, Pevke treh vasi, prijatelji harmonikaši in vnukinje pevk in pevcev, dvorana KZ Šempeter.
Nedelja, 14. oktober, ob 14. uri
kostanjev piknik na Bukovici,
(PD Žalec, 051 341 363).
Nedelja, 14. oktober, ob 17. uri
dobrodelni koncert Človek človeku,
Dom II. slovenskega tabora Žalec (MDI Žalec, 031 230 861, 041 223 962).
Sreda, 17. oktober, ob 20. uri
Moja dežela, komedija;
dobrodelna prireditev fundacije Utrip
humanosti,
Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice 15 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 18. oktober, ob 19.30
KUD Glasba iz Slovenije, Družina Galič in Dame domače glasbe,
koncert za narodno-zabavni abonma in izven, Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice za izven 12 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 20. oktober, ob 6. uri
s prijatelji pod macesni po bohinjskih hribih, odhod izpred društvene pisarne (PD Žalec, 031 320 242).
Sobota, 20. oktober, ob 9. uri
32. pohod krajanov na Hom in zaključna prireditev ob 40-letnici Savinjske planinske poti; start: OŠ Griže
(PD Zabukovica, 041 200 196).
Sobota, 20. oktober, med 9. in 12. uro
ob 9.00: žalska tržnica, ob 10.00: ŽALSKA PUSTOLOVŠČINA - dogodek namenjen skupinam, nova ploščad mestne tržnice,
(TD Žalec, 040 609 888, in www.td-zalec.si).
Sobota, 20. oktober, ob 16. uri
kostanjev piknik
pri Domu na Mali Pirešici
(TD Petrovče, 031 330 482).
Sobota, 20. oktober, ob 20. uri
Vid Valič & Denis Avdič - Udar po moško, komedija Špas teatra,
Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice 15 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 21. oktober, ob 17. uri
Slovenski citrarski kvartet, koncert za citrarski abonma in izven, grad Komenda na Polzeli, vstopnice za izven 12 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 23. oktober, ob 19.30
Ustavljivi vzpon Artura Uia, Bertold Brecht, gangsterski šov v velikem stilu, Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, za potujoči abonma in izven, odhod s parkirišča pri Domu II. slovenskega tabora Žalec ob 18. uri (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 25. oktober, ob 17.30
Zrcalce, Grigor Vitez, lutkovna predstava (Lutkovno gledališče Nebo), za Cici abonma in izven,
Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice za izven 5 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 27. oktober, ob 6. uri
planinski pohod: Sveta Gora, Korada, start: AP Sipex Zabukovica ob 6.00, AP Migojnice 6.10, AP Žalec ob 6.15 (PD Zabukovica, 041 688 055).
Sobota, 27. oktober, ob 7. uri
planinski izlet: avstrijska južna štajerska vinska pot,
odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 27. oktober, ob 8.30
mednarodna lokostrelska tekma FITA INDOOR 18 m za slovenski pokal, telovadnica OŠ Žalec (Lokostrelski klub Žalec, 041 663 401).
Sobota, 27. oktober, od 16. ure dalje
BUČIJADA - tekmovanje v izrezovanju buč,
parkirišče KS v Migojnicah (TD Griže, 031 337 097).
Sobota, 27. oktober, ob 18. uri
humanitarni koncert Medobčinskega društva Sožitje Žalec ob 40-letnici,
Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice 10 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 30. oktober, ob 17. uri
tematska delavnica z druženjem in igro Igrajmo se čarovnice, zelenica nasproti prodajnega centra v Levcu (TKD Levec, 041 460 416).
OBČINA PREBOLD
Torek, 2. oktober, ob 18. uri
prestavitev freske "Deklica s knjigo"; stopnišč Občinske knjižnice Prebold; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Četrtek, 4. oktober, ob 16. uri
JESENSKO DOŽIVETJE in odprtje razstave izdelkov, izdelanih pri delovni terapiji;
Dom starejših občanov Prebold (Meta Rojšek, 703 48 22).
Sobota, 6. oktober, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 6. oktober, ob 10. uri
uvodno srečanje skavtov Prebold-Polzela 1; za otroke in mladino 8-20 let;
Prebold, pred Aninim domom
(Anja, 041 814 207 in Martina, 040 872 285).
Sobota, 6. oktober,
spominska proslava na Čreti;
Čreta;
ZB za vrednote NOB Žalec.
Sobota, 6. oktober,
izlet v neznano;
PD Prebold
(Olga Hribar, 041 922 247).
Torek, 9. oktober, 18. uri
večer z Magdo Šalamon; predstavitev pesniške zbirke Sijoča ptica; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sobota in nedelja, 13. in 14. oktober
drugo srečanje skavtov Prebold -Polzela 1; za VV (8-11 let) 12. 10. ob 18.00, za IV (11-16 let) 13. 10. ob 10.00, za PP (16-20 let) 12. 10. ob 20.00;
Prebold, pred Aninim domom
(Anja, 041 814 207 in Martina, 040 872 285).
Sobota, 15. oktober, ob 15. uri
pohod s kostanjevim piknikom;
Športni park Latkova vas;
ŠD Latkova vas
(Miha Fonda, 041 657 589).
Petek, 19. oktober, ob 17. uri
otroški abonma;
Dvorana Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Petek, 19. oktober, ob 19. uri
predavanje Rosvite Pesek:
Slovenija - moja domovina;
Anin dom
(Damjan Ratajc, 572 41 83).
Sobota, 20. oktober,
Martinov pohod v Marijo Reko;
PD Prebold
(Olga Hribar, 041 922 247).
Sobota, 20. oktober, ob 8. uri
ribiško tekmovanje - zaključna tekma; mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947).
Sobota, 20. oktober, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Torek, 23. oktober, ob 18. uri
pravljična ura za najmlajše;
Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Petek, 26. oktober, ob 17. uri
komemoracija pri osrednjem spomeniku NOB v Preboldu;
Občina Prebold, ZB za vrednote NOB Žalec, KO Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 28. oktober, ob 16.15
spominska slovesnost pri križu v Mariji Reki; Župnija Marija Reka (Damjan Ratajc, 572 41 83).
OBČINA POLZELA
Torek, 25. september, ob 17. uri
otvoritev in ogled razstave likovnih del krožkov A in B Društva univerza za tretje življenjsko obdobje; avla gradu Komenda (do 5. 10.2012)
(Lidija Tamše, 031 447 623).
Petek, 28. september, ob f8. uri
slavnostna seja občinskega sveta;
Grad Komenda (Občina Polzela, 703 32 00).
Petek, 28. september, ob 20. uri
koncert MOONLIGHTING ORCHESTRA - darilo občanom ob občinskem prazniku; Grad Komenda;
(Občina Polzela, 703 32 00).
Sobota, 29. september, ob 16. uri
brezplačna predstavitev otroške plesne delavnice CICINOGICE; avla gradu Komenda; za otroke 3-5 let (Danica, 040 427 306).
Nedelja, 30. september, ob 16. uri
odprtje razstave domačih likovnih ustvarjalcev;
POŠ Andraž in gostov iz Tabora Dom krajanov Andraž (Ida Jevšnik, 031 624 279).
Ponedeljek, 1. oktober, od 10. ure dalje DAN ODPRTIH VRAT
v Domu upokojencev Polzela;
ob 10. uri otvoritev razstave ročnih del,
ob 10.30 -12.00 kegljaški turnir
stanovalcev, svojcev in obiskovalcev
na ruskem kegljišču doma,
od 10.30-11.00 telovadba v telovadnici doma,
od 11.10 -12.00 kreativna delavnica v
jedilnici depandanse,
od 14.00 dalje ličkanje koruze in trebljenje
buč v telovadnici doma.
ob 16.00 zaključek z uprizoritvijo
Partljičeve komedije
Čaj za dve, v izvedbi dramske skupine.
Torek, 2. oktober, ob 13. uri
položitev venca k spomeniku žrtev NOV in tradicionalno srečanje borcev NOB; spomenik žrtev NOV (ZB za vrednote NOB Žalec, KO Polzela).
Torek, 2. oktober, ob 17. uri
otvoritev EKO vrta;
OŠ Polzela
(OŠ Polzela, 7Ö3 31 12).
Torek, 2. oktober, ob 19. uri
brezplačno predavanje "Zdrava naravna kozmetika"; grad Komenda - Ekomuzej,
(ZKŠT Polzela, 703 32 28).
Sreda, 3. oktober, 9. uri
društveno tekmovanje; igrišče Andraž
(Drago Jamnikar, 031 663 569).
Četrtek, 4. oktober, ob 17. uri
odprtje sadjarske razstave z ogledom vrst sadja, sadjarskih proizvodov in sadjarske opreme ter okrogla miza o kmetijstvu;
Dom krajanov Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
Četrtek, 4. oktober, ob 17. uri
medgeneracijsko srečanje, predavanje prof. dr. Franca Pohlevna, "Uporaba gob v zdravilne namene; mala dvorana v Kulturnem domu Polzela (Občina Polzela, 703 32 00).
Petek, 5. oktober, ob 9. uri
pohod na Konjiško goro-Stolpnik (1012m); zbor pri igrišču Andraž (Drago Jamnikar, 031 663 569).
Petek, 5. oktober, ob 10. uri
predavanje za učence OŠ,
"Od jabolčne pečke do slastnega jabolčnega zavitka";
Dom krajanov Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
Petek, 5. oktober, ob 17. uri
košarkarski turnir za pokal Občine Polzela;
Športna dvorana Polzela KD Hopsi
(Janko Vaši, 041635 535).
Petek, 5. oktober, ob 19. uri
odprtje razstave 22. kolonije prijateljstva; mala dvorana Kulturnega doma Polzela KUD Polzela
(Irena Pevnik, 041 784 905).
Sobota, 6. oktober, ob 7. uri
po savinjski poti 3. del Kamnik, Gozdnik, Kotečnik;
zbor pri občinski stavbi na Polzeli (Jožica Jegrišnik, 031 840 387).
Sobota, 6. oktober, ob 9. uri
Športna jesen 2012;
Športnorekreacijski center Polzela ŠZ Polzela.
Sobota, 6. oktober, ob 9. uri
medgeneracijsko srečanje,
"Škrati, ki ste fit, na Gori Oljki morate bit"; (Vrtec Polzela, 703 31 12).
Sobota, 6. oktober, ob 15. uri
odkritje doprsnega kipa učitelja in sadjarja Miloša Levstika; pri POŠ Andraž (Občina Polzela, 703 32 00).
Sobota, 6. oktober, ob 17. uri
končnica košarkarskega turnirja za pokal Občine Polzela;
-tekma za 3. mesto ob 17. uri -tekma za 1. mesto ob 20. uri Športna dvorana Polzela KlÄlopsi
(Janko Vaši, 041635 535).
Sobota, 6. oktober, ob 17.15
6.	kolo medkrajevne lige malega nogometa Andraž 2012/13; igrišče Andraž
(Anton Brunšek, 041 783 738).
Nedelja, 7. oktober, ob 9. uri
maša za mir in blagoslov v Občini Polzela; cerkev Svete Marije na Polzeli Župnija Polzela.
Torek, 9. oktober, ob 9. uri
državno prvenstvo upokojencev v električnem pikadu;
Dom krajanov Andraž DU Andraž.
Sobota, 13. oktober, do 8. do 12. ure
kmečka tržnica;
Tuš Polzela
(TD Polzela, 703 32 20).
Sobota, 13. oktober, ob 8. uri kostanjeva sobota na Gori Oljki; zbor pri občinski stavbi na Polzeli,
(Janko Mlakar, 031 690 596).
Sobota, 13. oktober, ob 10. uri
otroška igrana predstava Pepelka, igrajo:OŠ Petrovče;
Kulturni dom Polzela
prodaja vstopnic uro pred prestavo
(ZKŠT Polzela, 703 32 28).
Sobota, 13. oktober, ob 17.15
7.	kolo medkrajevne lige malega nogometa Andraž 2012/13; igrišče Andraž
(Anton Brunšek, 041 783 738).
Sobota, 13. oktober, ob 19. uri
koncert ob 30. letnici delovanja kvinteta Lastovka;
Kulturni dom Polzela (Stanko Novak ml., 041 515 164).
Nedelja, 14. oktober, ob 8. uri
25. pohod po poteh Andraža zbor pri igrišču v Andražu ŠD Andraž
(Vili Pižorn, 041 783 734).
Nedelja, 14. oktober, ob 10.30
srečanje bolnih in ostarelih; cerkev Svete Marjete na Polzeli DU Polzela, Župnišče Polzela.
Nedelja, 14. oktober, 14. uri
kostanjev piknik;
Dom gasilcev Andraž,
(David Krk, 041 783 744).
Sobota, 20. oktober, ob 7. uri
tekmovanje šolanih psov; vadišče Ložnica Kinološko društvo Pluton.
Sobota, 20. oktober, ob 7. uri
pohod po haloški planinski poti 4. del, zbor pri igrišču v Andražu,
(Izidor Ograjenšek, 031 853 990).
Sobota, 20. oktober, od 9. do 16. ure
"DAR JESENI", ZBIRANJE OZIMNICE; prostor župnijske Karitas,
Župnišče Polzela.
Sobota, 20. oktober, ob 17.15
8.	kolo medkrajevne lige malega nogometa Andraž 2012/13; igrišče Andraž
(Anton Brunšek, 041 783 738).
Sobota, 20. oktober, ob 19. uri
Priložnostni zdravnik, gledališka predstava; Kulturni dom Polzela; prodaja vstopnic uro pred predstavo (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Nedelja, 21. oktober, ob 10. uri
pregled gasilnih aparatov in dan oprtih vrat;
Dom gasilcev Andraž
(Uroš Zabukovnik, 031 543 913).
Nedelja, 21. oktober, ob 10.30
srečanje starejših krajanov;
Dom krajanov Andraž,
DU Andraž
(Jože Krk, 041 669 518).
Od ponedeljka do srede, od 22. do 31. oktobra
ogled razstave domačih likovnih
ustvarjalcev,
avla gradu Komenda,
KÜD Polzela
(Irena Pevnik, 041 784 905).
Sobota, 27. oktober, ob 16. uri
9.	kolo medkrajevne lige malega nogometa Andraž 2012/13; igrišče Andraž
(Anton Brunšek, 041 783 738).
Sobota, 27. oktober, ob 19. uri
dobrodelni koncert s Prifarskimi muzikanti;
Športna dvorana Polzela prodaja vstopnik na ZKTŠ Polzela (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
OBČINA BRASLOVČE
Torek, 2. oktober, ob 18. uri
Predavanje o zdravju na temo srce in ožilje; v prostorih knjižnice Braslovče,
Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98).
Nedelja, 7. oktober
Na Krasu je krasno;
Planinsko društvo Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117).
Petek, 12. oktober, ob 15.30 uri
kostanjev piknik;
DPM Braslovče (Info.: 041 512 954).
Sobota, 13. oktober, ob 19. uri
Koncert prijateljstva
(Ženski pevski zbor Soon Gospel, Švedska in MoPZ Karel Virant Braslovče); športna dvorana Braslovče,
Prosvetno društvo Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117).
Nedelja, 14. oktober
pohod na Sv. Janez in Pavel;
Planinsko društvo Braslovče (Domen Dobnik, 041 480 527).
Nedelja, 21. oktober, ob 17. uri
Ponovitev igre »Politika, bolezen moja«; v izvedbi KD Gomilsko,
Domu krajanov na Gomilskem KD Gomilsko,
(Andrej Šram, 040 731 805).
Nedelja, 28. oktober
pohod v neznano;
Planinsko društvo Braslovče Info: Maja Kumer Trček 031 340 988
Torek, 30. oktober, ob 18. uri
pravljična ura ;
v prostorih knjižnice Braslovče, Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98).
OBČINA TABOR
Nedelja, 14. oktober, ob 16. uri
4. VELIKI KONCERT NARODNOZABAVNE GLASBE »V NEDELJO POPOLDNE JE LUŠTNO PRI NAS« ;
nastopili bodo: Navihani muzikanti, Polet, Aplavz* Čepon,
Savinjski rogisti in dramska sekcija Teloh;
Dom krajanov Tabor
(KD Ivan Cankar Tabor, 040 467 677).
Torek, 23. oktober, ob 19. uri
predavanje Toma Brumca: Sočutje in človeška toplina;
Dom krajanov Tabor (Damijana Lukman, 031 328 990).
Sobota, 27. oktober, ob 10. uri
predavanje Antona Komata: Življenje prsti; Dom krajanov Tabor
(Ajda Štajerska in Občina Tabor, 031 328 990).
Nedelja, 28. oktober, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533).
Sobota, 13. oktober,
Pristovški Storžič;
PD Prebold
(Olga Hribar, 041 922 247).
Lepota odrešuje
Osrednja govornica dr. Ljerka Bizilj
Od 21. do 30. avgusta je Dvorec Novo Celje gostil mladost in umetnost. V poletni slikarski šoli Rudolfa Španzla je spoznavalo slikarske in grafične veščine kar 31 mladih od 10. do 18. leta starosti, v večernih urah pa tudi 15 odraslih ljubiteljskih slikarjev.
Mladi umetniki so bili na osnovi predznanja oziroma ob prijavi na razpis poslanih del razdeljeni v tri težavnostne skupine. Akademskemu slikarju in grafiku, ta čas tudi najuglednejšemu slovenskemu portretistu Rudolfu Španzlu so pri delu pomagali: slikarka Barbara Zupanc, likovni pe-
dagoginji Regina Mratinkovič in Breda Bračko, akademski slikar Rok Slana in akademski oblikovalec Dorian Španzel ter grafični mojster Bogdan Renko. Vse dogajanje je tudi letos beležila mladinska pisateljica Majda Koren. Mladi umetniki so risali, slikali in spoznavali osnove grafičnih tehnik, vmes pa našli čas tudi za sprostitev in izlete v okolico, seveda obvezno s ski-cirko. Nekateri so prenočevali v petrovskem hostlu, zanje je še posebej skrbela profesorica Urška Javševec. Mladim je pomagal tudi Jan Sivka.
V večernih urah so se v dvorcu srečevali odrasli ljubiteljski slikarji in se urili v risanju človeškega telesa - akta, ki je eden najzahtevnejših likovnih motivov. Mentorja sta jim bila Rok Slana in Dorian Španzel, v veliko pomoč pa poleg zaposlenih na ZKŠT Žalec tudi Rok Železnik. Modela sta bila Marinka Pesjak in Luka Belej.
Odprtje razstave del, nastalih v poletni slikarski šoli, je že nekaj let eden najbolj prepoznavnih in obiskanih kulturnih do-
godkov v žalski občini in tudi letos je bilo med obiskovalci veliko uglednih gostov, med njimi slikarji: častna občanka Jelica Žuža, Franc Slana in Biljana Unkovska. Ker so se mladi tudi letos posvetili srednjeveškim motivom, so preteklost s sedanjostjo povezali člani Kulturnega društva Vitezi belega volka ter vokalno-instrumen-talna skupina Slovenska gruda, nastopil je tudi pesnik Tone Kuntner.
Žalski župan Janko Kos seje v svojem nagovoru zahvalil vsem, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi slikarske šole, ob tem pa poudaril, da bo potrebno za napredovanje šole v prihodnje pridobiti tudi sredstva na razpisu kulturnega ministrstva. Osrednja govornica je bila Žalčanka po rodu, novinarka in urednica dr. Ljerka Bizilj. Kot je poudarila, je Rudiju Španzlu uspelo tudi v mednarodnem prostoru, saj ga je izmed 300 evropskih umetnikov za izdelavo svojega potreta izbral nekdanji predsednik evropske centralne banke Jean-Claude Trichet.
Rudolf Španzel je sodoben slikar s svojstveno vizijo, ki poudarja pomen antične likovne umetnosti in renesan-
se. Zagovarja urjenje osnovnih veščin risanja in slikanja, ki edina lahko pripeljeta do kakovosti umetniških del. V svojem govoru je poudaril: »Iz razvitega čuta za lepoto, ki jo poudarjamo na vsakem koraku, zraste ljubezen do življenja pa tudi volja za delo. In koliko lepši in plemenitejši postanejo odnosi med ljudmi. Lepota odrešuje, podobno kot ljubezen, v kateri domuje sam bog. Lepota in umetnost naj bi služili osrčenju in kultiviranju, ne pa odpiranju ran. Svoboda ni to, da počne vsakdo, kar hoče, ampak da dela tisto, kar najbolje zna in zmore. Povedano drugače, svoboda brez hierarhije in reda postane nevarna, postane anarhija, osvobojena vsakršne etike in reda. V likovni umetnosti in življenju samem obstaja večno pravilo, da brez dominance ni enotnosti. Domislice in provokacije pri mojem pristopu niso dovolj. Vcepil bi vam rad ljubezen, ki je ključ mojstrstvu, ki izumira. Imam občutek, da je stvarnost otopela in zdolgočasena. Zdramijo jo le še šokantnost, perverzije in subverzivnost. In temu pravimo angažirana umetnost, ki je več ali manj odziva-
Častna občana, slikarja Jelica Žuža in Rudolf Španzel, ter dr. Ljerka Bizilj
nje na dogodke, podobno kot da bi izgledala pametno?« Od-novinarstvo, ki pa še ni literatu- govoril je z Nichejevo mislijo: ra,« je povedal Rudolf Španezl »Že dovolj grdega nam prinaša in zaključil svoje razmišljanje z življenje samo, umetnost je ti-Mimranovim vprašanjem: »Za- sto, kar ga dela bolj znosnega.« kaj naj bi bila umetnost grda,	K. R., foto: T. T.
Preteklost so z viteškim bojem obudili člani KD Vitezi belega volka.
Sožitje idej 18 likovnikov
Sam svoj "coach" v času sprememb
Zanimiva razstava žalskih likovnikov
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 30. septembra odprta skupinska razstava članov KUD Žalec z naslovom Sožitje idej. Ob odprtju je o žalskih likovnikih govoril
strokovni delavec za kulturo ZKŠT Žalec Uroš Govek in poudaril, da so se v žalskem društvu pred leti zbrali ljubiteljski slikarji, ki so se odločili, da bodo svoje likovno zna-
Razstavljala Irena Pevnik
V prostorih Občine Braslovče je svoja likovna dela razstavljala članica likovne sekcije KUD Polzela Irena Pevnik.
Avtorica se tokrat predstavlja z osmimi deli v tehniki akril-olje in z motiviko morja, krajine, tihožitja in favne.
Opus njenih del je sicer zelo bogat, nenehno išče nove ustvarjalne izzive v še drugih izraznih materialih in tehnikah, s katerimi se preizkuša v doslej pridobljenem znanju na številnih seminarjih in delavnicah, likovnih kolonijah, srečanjih in razstavah. T. T.-
Irena Pevnik med svojimi deli na razstavi
nje še dopolnjevali. Srečujejo se enkrat tedensko, ob torkih po tri ure, vodi pa jih akademski slikar Demal Dokovič.
Njihovo izobraževanje traja od oktobra do maja, poleti pa se nekateri člani udeležijo tudi poletne slikarske šole v Novem Celju. Rezultat njihovega izobraževanja so razstave, ki jih organizirajo vsako leto, skupni sta vsaj dve, člani pa pripravljajo tudi samostojne razstave. Likovna sekcija šteje trenutno 28 članov, na tokratni razstavi pa s svojimi deli sodeluje 18 članov. O razstavljenih delih je zbranim spregovoril umetnosti zgodovinar Matija Plevnik. »Tokratna razstava me navdušuje v dveh točkah: z barvitostjo in s sproščenostjo, kar oboje privede do velikega občutka svežine. Opazen je velik napredek pri likovnem snovanju. Barve so na nosilce - platno nanesene pogumneje, pri posameznikih so opazni poskusi nanosa novih materialov. Razstavišče je razdeljeno na tri sklope, ki smiselno zajemajo pod svoje okrilje tako likovno sorodnost in likovno vzdušje oziroma »štimungo«. V prvem prostoru je predstavljeno večje skupinsko delo in dela, ki jih zaznamujeta idiličnost in spontanost, v drugem so na ogled dela, ki so predstavniki kopistike, realizma in po svojih tendencah stremijo h klasičnosti, tretji prostor pa zaznamuje prikaz svobodnega poleta slikarskega ustvarjanja številnih možnosti likovnega izraza,« je poudaril Matija Plevnik. Razstavo je odprl žalski župan Janko Kos, v kulturnem programu pa sta nastopila citrarka Janja Belec in violinist Peter Napret. T. T.
Nada Mulej s knjigo Rdeča nit
V žalski knjižnici so v torek zvečer predstavili knjigo domačinke Nade Mulej Rdeča nit - Sam svoj coach v času sprememb. Avtorica je mednarodno potrjena trenerka nevro-lingvistične psihologije. Knjiga želi pomagati ljudem, ki se spopadajo z občutkom nezadovoljstva na različnih življenjskih področjih, pomaga jim uresničevati vizije, odkriva v posamezniku vire moči in pomaga do-
ločiti prednosti v življenju.
Največji cilj knjige pa je spoznati sebe in svoje skrite sposobnosti. Po besedah avtorice je knjiga Rdeča nit za vse, ki se zavedajo, da je upravljanje z osebno energijo, energijo organizacij in naravnih virov veščina prihodnosti. Knjiga je izšla pri založbi Sledi, z ilustracijami pa jo je obogatil domačin Mladen Melanšek. Glasbeni gost večera je bil kitarist, kantavtor Tomaž Ban. T. T.
Nastopil Šaleški študentski oktet
Pod platano na gradu Komenda na Polzeli se je tretjo soboto v septembra v večernem času predstavil Šaleški študentski oktet v sestavi desetih odličnih pevcev.
Tokratni koncert je povezal urbano kulturo, multimedij-
sko ustvarjanje, »stand up« komedijo in vokalno petje. Na komičen način so se dotaknili lokalnega vsakdana in navdušili publiko ter popestrili dan poln doživetja tako na kulturnem, turističnem kot na športnem področju.
Vsekakor je bil nastop sestava, ki bo naslednje leto praznoval 10-letnico, pod platano na gradu Komenda vreden ogleda in posluha, kar so poslušalci nagradili z močnim in dolgotrajnim ploskanjem.	T. T.
Študentski literarno-glasbeni večer
Študentski klub Žalec je v soboto, 15. septembra v Platinum klubu Žalec pripravil zanimiv literarno-glasbeni večer, ki je študentom in gostom ponudil tudi nadvse prijetno druženje.
Osrednja osebnost tega večera je bila študentka Suzana Goričanec, ki je prebirala svoje literarno ustvarjanje ob glasbeni spremljavi treh fantov nekdanjega ansambla Banana. Njene besede so razgaljale njeno življenje in dušo, ob prijetni glasbi in v prije-
tnem ambientu lokala pa večera so bili prijetno preso dosegle tudi marsikate- senečeni in si podobnih doro drugo srce. Udeleženci godkov želijo še več. D. N.
Silvana in njeni glasbeni spremljevalci med nastopanjem
Folklora od Celja do Žalca
Poletni kavarniški večeri
Nastop indijske folklorne skupine
Od 10. do 14 septembra je v Celju, Žalcu in Laškem potekal 7. mednarodni folklorni festival, ki je plod medsebojnega sodelovanja kulturnih društev in njunih folklornih skupin iz Šempetra in Celja. Društvi sta se konec lanskega leta povezali v Medobčinsko kulturno društvo od Celja do Žalca.
Festival so odprli v ponedeljek, 10. septembra, na ploščadi nove žalske tržnice. Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril organizacijski direktor festivala Zdenko Štrucl, tudi predsednik KUD Grifon Šempeter. Najprej je pozdravil vse nastopajoče in občinstvo, nato pa spregovoril nekaj besed o festivalu,
njegovi zgodovini ... in se ob koncu zahvalil občinama Žalec in Celje in vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je tudi letošnji festival zasijal v vsem svojem siju. Povedal je tudi, da so do zdaj gostili že več kot 25 folklornih skupin z vsega sveta.
Zbrane je nagovoril tudi žalski župan Janko Kos in izrekel vse priznanje organizatorjem in nastopajočim skupinam, nato pa odprl 7. folklorni festival.
Najprej so zaplesali folkloristi iz sosednje Italije, člani folklorne skupine Li Pista-coppi. Za njimi je zaplesala folklorna skupina Poringe in Nalšia iz Vilniusa iz Litve. Kot tretja se je občinstvu predstavila folklorna skupi-
na Rhytm performing arts iz Indije, iz mesta Ahmedabad. Skupina je že gostovala v Evropi, v Sloveniji pa so se kot gostje festivala predstavili prvič. Njihov nastop je bil nekaj posebnega, prav tako pa so občinstvo navdušili tudi folkloristi iz Črne gore, iz starega železarskega mesta Nikšič.
Slovesnost so z nastopom zaključili člani domače folklorne skupine KUD Grifon Šempeter. Folkloristi so isti dan nastopili v Celju in dan pozneje tudi v Laškem. Sledili so nastopi v nakupovalnih središčih. V soboto pa so gostovali na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Vrhunec festivala sta bila gala večera: v petek v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu in v soboto v Celjskem domu. Na obeh prireditvah sta poleg že omenjenih gostujočih folklornih skupin nastopili tudi gostujoča folklorna skupina iz Rečice ob Savinji in folklorna skupina Edelweiss iz Avstrije. Skupaj je nastopilo kar 180 plesalcev, ki so ustvarili prijetno vzdušje in obogatili septembrski kulturni utrip Celja, Žalca in letos tudi Laškega.
D. Naraglav
Znameniti stolp FS iz Črne gore
Zabukovški godbeniki navdušili
ZKŠT Polzela je v okvi- občinskem prazniku pod da pripravil koncert God-ru prireditev ob letošnjem platano pri Gradu Komen- be Zabukovica. Godba ima
Med koncertom pod platano na Gradu Komenda
Simona Kropeč v pogovoru z gostjo Andrejo Hutinski ( v sredini) na septembrskem kavarniškem večeru
Približuje se jubilejni 60. kavarniški večer, ki bo hkrati tudi uvod v jesensko - zimske kavarniške kulturne večere. Poleti pa so se v razstavno--prireditvenem prostoru Kulturnega doma Svoboda Griže zvrstili štirje tovrstni večeri.
Na zadnjem poletnem kavarniškem večeru, ki je bil v petek, 14. septembra se je občinstvu predstavila Andreja Hutinski, s fotografsko razstavo pa Julijan Kmet.
Andreja Hutinski, sicer zaposlena kot knjižničarka v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, je v pogovoru z voditeljico večera Simono Kropeč javno razgaljala svojo pesniško ustvarjalnost, ki jo je sicer mogoče spoznati v literarnih revijah kot so Otočje, Vpogled in Vsesledje. Tokratni večer je z glasbo popestrila Sintija Selič. Zanimiva pa je bila tudi fotografska razstava Julijana Kmeta, ki skozi objektiv išče lepoto in podrobnosti narave ter ljudi. Na tokratni razstavi se je predstavil s fotografijami glasbenikov, ki so nastopili na Festivalih akustične glasbe, ki jih je Glasbeno
literarno društvo Aletheia organiziralo v zadnjih štirih letih.
Že junija so na kavarniškem večeru gostili Milenka Straška, pesnika in novinarja iz Petrovč, ki je v devetdesetih letih napisal nekaj sto, pretežno literarno zastavljenih reportaž in zapisov o življenju ljudi v Sloveniji in zamejstvu. Posebno pozornost je posvečal portretu kot literarni zvrsti. V številnih slovenskih časopisih in revijah je objavljal črtice, humoreske, zgodbe in pripovedi za mlajše bralce ter novele. O njegovem delu je na prireditvi spregovoril publicist Drago Medved.
Na 57. kavarniškem večeru je bil gost kulturnik, pesnik, glasbenik, dirigent in aranžer Marko Repnik iz Prebolda, ki je poleg svojega plodnega glasbenega udejstvovanja izdal tudi pesniško zbirko z naslovom Iluzija in dve zgoščenki pesmic za otroke, za katere je napisal besedila in glasbo.
Avgustovski 58. kavarniški v večer, ki je potekal pod sloganom Kultura ni na dopustu, pa so sooblikovali sami člani in članice društva, ki 'so brali svojo poezijo in ustvarili prijetno poletno kulturno vzdušje.	D. Naraglav
Vsak je lahko ptica
Enajst let po prvi pesniški zbirki Beli vrhovi in dve leti po drugi Pod roko usode je pesnica, ljubiteljica gora, med njimi posebej Himalaje, in avtorica radijskih ter televizijskih oddaj Magda Šalamon z Gomil-skega izdala tretjo pesniško zbirko Sijoča ptica. Prva predstavitev zbirke je bila na Gradu Komenda na Polzeli, kjer je poseben večer skupaj s pesnico pričaral dr. Karel Gržan.
V knjigi je objavljenih 64 novih pesmi, ki so izšle v samozaložbi ob pomoči prijateljev. Uvodne besede je zapisal Tone Škarja. Poleg pesmi knjigo bogatijo Magdine slike in risbe, saj se že nekaj časa ukvarja tudi z likovno umetnostjo. V življenju išče mnogo več kot
bogato kulturno tradicijo, lani je praznovala 130-le-tnico, kar 40 let je bil njihov dirigent Franc Tratar, zadnja leta pa godbenike vodi dirigent Boštjan Mesareč. Zasedba šteje danes več kot 40 članov.
Na koncertu so se predstavili z zelo raznovrstnim programom, od lahkotnejših skladb, popularne zabavne, filmske in narodno-zabav-ne glasbe do zahtevnejših skladb. Ker je njihov program zares obsežen, so lahko ustregli vsem glasbenim okusom. Že tako bogatemu večeru je svoje dodala tudi Urška Jeršič, ki je povezovala koncert.	T. T.
lahko zagotavljajo materialne dobrine in sodobni medčloveški odnosi: »Sijoča ptica - to je pravzaprav simbolika za dvigovanje duše, ki je kot neka ptica. Ker čez čas spoznaš, da lahko tudi trpljenje, ki se kar naprej lepi okrog tebe, s kakšnim drugim pristopom spremeniš v letečo ptico in se vsaj malo dvigneš nad vse. Pesmi prinašajo moja spoznanja nekih novih pogledov na življenje. Ko zoriš, začneš malo odmikati od sebe to človeško, ker te to ne bo nikoli osrečilo, ampak boš vedno razočaran, kamorkoli se boš obrnil. Potem se odpreš temu, da lahko sebe začutiš kot neko umirjenost, zaupanje, prepustitev. Saj vendar ne boš preobrnil sveta in tudi sonce ne vzhaja zaradi tebe.« Ali kot je zapisal Tone Škarja: »Pesmi Sijoče ptice tragiko življenja jemljejo kot neizogibno dejstvo, zato so oči srca toliko bolj uprte v življenje, v sedanjost in tudi v prihodnost.«
Predstavitev Sijoče ptice je vodil duhovnik in publicist, doktor znanosti s področja literarnih ved, Karel Gržan. »Karla Gržana čutim kot človeka
zelo širokega duha pa tudi kot
ustvarjalca bogate besede. Duhovno mi je blizu in zdelo se mi je, da lahko na drug način ljudem še kaj odpre. Na prireditvi je med drugim povedal, da si je že kot otrok želel, da bi lahko enkrat v življenju kakšnega pesnika spraševal, kaj je mislil s kakšno besedo. In da je ponosen, da prvič to res počne. Iz njegovih vprašanj je bilo očitno, da se je zelo poglobil v moje pesmi. Bilo mi je dragoceno, da je on vodil pogovor. Tudi glede na vsebino se k tej knjigi bolj prilega Karel Gržan, saj pišem tudi o Stvarniku in Luči z velikima začetnicama. Grad Komenda na Polzeli pa sem za prvo predstavitev izbrala zato, ker mi je zelo všeč to okolje in ker sem začutila, da si tudi moja življenjska obletnica zasluži takšno bolj svečano predstavitev,« je povedala Magda Šalamon.
Poleg dr. Karla Gržana je večer s citrami popestrili Cita Galič, člani odrasle dramske skupine Kulturnega društva Gomilsko, katere članica je tudi Magda, pa so odigrali odlomek iz Župančičeve tragedije Veronika Deseniška. K. R.
Magda Salamon v pogovoru s Karlom Gržanom
850 kolesarjev v Logarsko dolino
Marjan Jakob in predsednik nadzornega sveta mlekarne Zvone Pušnik ter udeležencem zaželela srečno in varno vožnjo. Na cilju so se kolesarji okrepčali, se zadržali na športnem srečanju in preizkusili srečo na bogatem srečelov. T. Tavčar
Adi in Darko zmagujeta
Maraton v Logarsko dolino
Mlekarna Celeia Arja vas je drugo septembrsko soboto pripravila eno najbolj množičnih rekreacijskih prireditev na Celjskem, 10. rekreativni kolesarski maraton Zelene doline v Logarsko dolino. Velikega maratona Arja
vas-Logarska dolina (70 km) se je udeležilo 650 kolesarjev, malega Ljubno-Logarska dolina (40 km) pa 200, kar je ob jubileju rekord.
Zbrane sta na startu velikega maratona nagovorila direktor Mlekarne Celeia
Skupaj trenirata, potujeta in zmagujeta.
Atletska veterana, Pre-boldčana Adi Vidmajer in Darko Orožim, ki se je začel veteranskih tekmovanj udeleževati lani, posegata letos po najvišjih uvrstitvah tako doma kot po Evropi.
Sredi septembra sta z državno veteransko reprezentanco nastopila na mednarodnem tekmovanju na Češkem, v Čejkovicih pri Brnu, kjer je Adi s 17,07 m postavil tudi nov državni
rekord v metu gire in zasedel 3. mesto v metu kladiva. Darko je dosegel tretje mesto v peteroboju in v svoji kategoriji (nad 50 let) prav tako postavil nov državni rekord v metu gire.
Letos sta Adi in Darko zmagala v metalskem peteroboju v Ljubljani, na mednarodnem prvenstvu Slovenije v Celju, na mednarodnem prvenstvu Hrvaške v Čakovcu in na mednaro-
Od vasi do vasi s kolesom
dnem prvenstvu Madžarske v Budimpešti, in to v več disciplinah. Adi je že pred zadnjim državnim rekordom slednjega popravil kar dvakrat: v Budimpešti je giro vrgel 16,25, v Čakovcu pa 16,45 m. Odličen rezultat je dosegel tudi v metu kladiva v Celju in Budimpešti (46,58 m). Darko je giro s 15,15 m že v Budimpešti zalučal do državnega rekorda v kategoriji nad 50 let. Odličen je bil tudi v metu kladiva (44,11 m) v Budimpešti.
Veterana sta trenutno med najboljšimi metalci v Evropi, to pomeni, da sta zelo dobro pripravljena. Svojo pripravljenost sta potrdila tudi na zadnjem tekmovanju na Češkem, kjer sta prispevala kar tretjino točk za slovensko reprezentanco, ki je osvojila drugo mesto. Pred njimi so bili Čehi, tretje mesto pa je zasedla avstrijska reprezentanca.	D. Naraglav
ZKŠT Žalec in Kolesarki klub Žalec sta v okviru športnih prireditev ob občinskem prazniku pripravila tradicionalno kolesarjenje po vseh krajevnih skupno-
stih žalske občine.
Preden se je v lepem in sončnem vremenu na okoli 55 kilometrov dolgo pot podalo okoli 50 kolesarjev, jih je nagovoril Matej Sitar, vodja eno-
Po startu v Žalcu
te za šport pri ZKŠT Žalec. Udeležencem rekreativnega kolesarjenja je opisal pot, opozoril na nevarne točke na poti in jim zaželel srečno vožnjo. S krajšimi postanki na poti so po dobrih treh urah prispeli na cilj v atrij Savinove hiše, kjer so bili deležni toplega obroka in osvežilne pijače. Udeleženci te rekreativne prireditve so morali na poti upoštevati veljavne cestnoprometne predpise.	T. Tavčar
Ulaga državni prvak
Na nogometnem igrišču v Športnem parku Žalec je v soboto v organizaciji LK Žalec potekalo posamično državno, absolutno državno prvenstvo za slovenski pokal FITA 900 krogov v lokostrelstvu. Skupaj je nastopilo kar 174 tekmovalk in tekmovalcev iz 28 klubov. Ob začetku tekmovanja so zbrane pozdravili podžupan
Občine Žalec Marko Laznik, predsednik LK Žalec Leon Uratnik in v imenu Športne zveze Žalec Mitja Sitar.
Iz LK Žalec se je tekmovanja udeležilo sedem tekmovalcev. Največji uspeh je v starostni skupini veterani dosegel Zlatko Ulaga z dolgim lokom, ki je postal državni in absolutni prvak. Ljubo Grobelnik je v slogu
sestavljeni lok in prav tako pri veteranih osvojil šesto mesto, Aleksander Narad je bil pri članih dolgi lok šesti, Leon Narad sedmi, Roman Vrhunc pri članih goli lok osmi in Tevž Grogi v kategoriji sestavljeni lok tretji. Skupaj so podelili kar 192 kompletov medalj, dobitniki medalj pa so prejeli tudi praktične nagrade.	T. Tavčar
S tekmovanja
Spominski teniški turnir Vlada Vebra
Letos mineva trideset let, odkar je športno sceno za vedno zapustil športno-kulturni delavec Vlado Veber. Občina Žalec, ZKŠT Žalec in teniški klub v spomin nanj že kar nekaj let organizirajo teniški turnir naključnih dvojic.
Tudi letos se je turnirja udeležilo več kot trideset teniških
igralcev v kategoriji do 50 in nad 50 let. V kategoriji do 50 let sta v finalu 1. mesto osvojila Simon Krčmar in Milan Gorenjak, ki sta premagala Radovana Antlo-go in Klemna Simončiča, 3. mesto sta osvojila Sašo Diurič in Anže Cakš, 4. mesto pa dvojica Igor Jan in Aleš Erjavec.
V kategoriji nad 50 let sta si
v finalu zmago priigrala Slavko Košenina in Marjan Laznik, ki sta premagala Ksenjo Hrusti in Rada Antlogo, 3. mesto sta osvojila Franci Dobovičnik in Rado Krušič, 4. mesto pa Igor
Mm writ- in JSlenad Dronjak
Vsi finalisti so prejeli spominske umetniške plakete avtorja Staneta Jakliča - Stanča. D. N.
Teniški navdušenci pred začetkom turnirja v spomin Vladu Vebru
		T L	tjlj		QÉ>.- , LL
					
Tradicionalni atletski troboj
Športno društvo Partizan Prebold je v petek, 14. septembra, pri bazenu v Preboldu organiziralo tradicionalni atletski troboj. Udeleženci so se med sabo pomerili v treh disciplinah, in sicer v metu krogle, metu gire in troskoku z mesta na mivki.
Tekmovalci so bili razvrščeni v pet kategorij: prva od 18 do 30 let, ostale z desetletnim razmikom, zadnja pa nad 60 let. Tekmovanje je vodila in ocenjevala posebna komisija, na čelu katere sta bila Adi Vidmajer in Darko Orožim.
Med sabo se je tokrat pomerilo 16 tekmovalcev, ki so tekmovali po madžarskih tablicah ocenjevanja rezultatov. V kategoriji od 18 do 30 let je največ točk zbral Aljoša Podgorski, v kategoriji od 30 do 40 let je zmago slavil Vaško
Orožim, v kategoriji od 40 do 50 let je bil najuspešnejši Jani Bobek, v kategoriji od 50 do 60 let je zbral največ točk Jože Čvan, v kategoriji nad 60 let pa je bil nepremagljiv Marjan Marinc. Najboljši v vseh kategorijah je bil Vaško Orožim, ki je zbral 1460 točk.
Sicer pa na tekmovanju niso bili toliko pomembni rezultati, ampak je šlo predvsem za druženje. Da pa bi bilo v prihodnje vse skupaj še bolj zanimivo, so se organizatorji odločili, da bodo organizirali atletski troboj v slovenskem merilu.	D. N.
Posebnost tega troboja je troskok z mesta
Mladi atleti ponovno navdušili
Prepričljiva zmaga RK Zelene doline
Ina Rojnik, Miha Plevčak in Aneja Simončič
V Slovenj Gradcu je potekalo državno prvenstvo v atletiki (U16), na katerem so odlično nastopili tudi trije atleti iz naše regije (Aneja Simončič, Ina Rojnik in Miha Plevčak), ki so skupaj osvojili kar šest posamičnih medalj.
Aneja je zmagala v teku na
100 in 300 m, Ina je osvojila drugo mesto v teku na 300 m in tretje na 100 m ter zmagala v štafetnem teku 4 X 100 m (AD Kladivar). Če sta bili Aneja Simončič in Ina Rojnik v krogu favoritov za medalje in je bil njun uspeh pričakovan, pa lahko nastop Mihe Plevčka
ocenimo kot izjemno presenečenje, saj je zmagal v teku na 300 m z ovirami, osvojil drugo mesto v teku na 100 m z ovirami in dosegel dve zmagi v štafetnem teku 4 X 100 m in 4 X 300 m (AD Kladivar). Vsi so si s temi uspehi zagotovili nastop za slovensko reprezentanco in se udeležili 39. iger treh dežel v Celovcu. Aneja Simončič in Ina Rojnik sta tudi v mednarodni konkurenci dosegli dvojno zmago v teku na 300 m ter zmago v štafetnem teku 4 x 100 m, Miha Plevčak pa je osvojil četrto mesto v teku na 100 m z ovirami. Slovenija je ekipno osvojila prvo mesto, nedvomno pa so velik delež k temu uspehu prispevali tudi mladi atleti iz naše regije.	T. T.
Uspeh mladih žalskih šahistov
Nejc Flander, Miha Bomhek ter David in Dušan Brinovec
'V
Pokal DU Šempeter
Društvo upokojencev Žalec je v Športnem parku Žalec pripravilo ekipno tekmovanje v balinanju in streljanju z zračno puško. Na tekmovanju je nastopilo pet ženskih in sedem moških ekip.
Vrstni red: balinanje moški: 1. DU Gotovlje, 2. Kasaze - Liboje, 3. Šempeter; ženske: 1. DU Gotovlje, 2. Zabukovica - Griže, 3. Šempeter; streljanje
z zračno puško moški: 1. DU Vrbje, 2. Žalec, 3. Ponikva; ženske: 1. DU Vrbje, 2. Ponikva, 3. Šempeter itd.
Za osvojitev pokala DU Žalec za leto 2012 so upoštevali tudi rezultate tekmovanj v ostalih disciplinah. In tako je pokal DU Žalec za leto 2012 osvojilo DU Šempeter. Medalje in pokal je najboljšim podelil podžupan Občine Žalec Ivan Jelen.	T. T.
Mladi šahisti ŠK Žalec so se udeležili tekmovanja v 1. slovenski mladinski ligi do 20 let, kjer so med 26 ekipami zmagali s kar 2,5 točke prednosti pred zasledovalci.
Že v 3. kolu so poskrbeli za veliko presenečenje, saj so z 2 : 1 premagali ekipo Impola, v kateri sta nastopila brata Tomazini (Aljoša - državni prvak do 20 let in Žan - letošnji državni članski prvak). V 4. kolu je sledila zmaga nad ŽŠK Maribor in preboj na 2. mesto. Zaostanek za prvim - ŠK Kočevje za 2,5 točke so z zmago 2,5 : 0,5 skoraj izničili. V drugem dnevu tekmovanja so s serijo treh zmag z 2,5 : 0,5 prepričljivo osvojili 1. mesto in se uvrstili v državno super ligo, v kateri nastopa osem najboljših slovenskih mladinskih ekip. Nejc Flander je bil z osmimi točkami iz devetih partij najboljša prva deska. Enak rezultat na drugi deski je dosegel tudi Miha Bombek. Končni vrstni red: ŠK Žalec
20,5	(16), 2. ŠK Trebnje 18 (13),
3.	ŠK Kočevje 18 (12), 4. ŠK Impol 17,5 (15) in 5. ŽŠK Maribor 17,5(12).	T. T.
19 let savinjske košarkarske lige
Športno košarkarsko društvo KOŠ Polzela bo letos organiziralo že devetnajsto
Tenis klub Polzela je v počastitev praznika Občine Polzela na igriščih teniškega kluba na Bregu pri Polzeli organiziral turnir naključno izžrebanih parov. Nastopilo je 21 parov.
Prvo mesto sta osvojila Karmen Orter - Divjak iz Griž in Tomaž Jamnikar s Polzele,
savinjsko košarkarsko ligo, Ligo Brglez.com. Tekmovanja bodo potekala ob nede-
drugo mesto Urška Travner iz Celja in Goran Žohar s Polzele, tretje Klara Bukovnik iz Šempetra in Dejan Cokan iz Pari-želj in četrto Ksenija Zadravec iz Pariželj in Bogdan Eržen iz Šempetra. Priznanja in priložnostne nagrade je igralcem podelil predsednik TK Polzela Jože Vrečko.	T. T.
ljah dopoldan v Športni dvorani na Polzeli.
V popularni ligi, ki združuje tako rekreativne kot tudi registrirane tekmovalce, bodo tudi v letošnji izvedbi igrali enokrožno, po sistemu vsak z vsakim, prve štiri ekipe rednega dela pa se bodo v končnici pomerile za naslov prvaka. Lanski naslov brani ekipa Kamnoseštvo Vogrinec Pari-žlje. Začeli naj bi predvidoma novembra, pri organizatorju, ŠKD KOŠ Polzela, pa dobite vse informacije o poteku lige in postopku za prijavo ekip (041 381 463).	T. T.
Teniški turnir za praznik
Rokometašice RK Zelene doline po zasluženi zmagi proti Ptujčankam
Potem ko so rokometašice RK Zelene doline Žalec na tekmi prvega kroga letošnjega državnega prvenstva proti lani drugouvrščeni ekipi GEN-I Zagorje kljub porazu v gosteh pokazale odličen rokomet, so prejšnji petek v domači dvorani prepričljivo (z rezultatom 37: 26, ob polčasu 19:13) premagale lani četrtouvrščeno ekipo ŽRK Mercator Tenzor Ptuj. 11 golov prednosti pred Ptujčankami je zaokrožilo tudi odlično vzdušje v domači dvorani, kjer je Žalčanke spodbujalo več kot 200 gledalcev.
Trener RK Zelene doline Milan Ramšak je o tekmi povedal: »Čeprav je bilo v igri nekaj napak, tudi zaradi prve domače tekme, so igralke prikazale čvrsto igro v obrambi na krilih obeh vratark, v prvem polčasu Miše Marinček, v drugem pa je nadaljevala Neja Šoberl. S hitrimi protinapadi in nasploh hitro igro v napadu so pridno polnile gostujočo mrežo. Ob bučni podpori s tribun
smo tempo uspeli zadržati vso tekmo in na koncu zasluženo slavili visoko zmago proti lani četrti ekipi v ligi. Čestitke si še enkrat zasluži cela ekipa, saj so za visoko zmago pomembne in zaslužne prav vse igralke, tudi tiste, ki danes niso zaigrale. Še posebej pa si pohvale ob obeh vratarkah zaslužijo Patricija Korotaj, Anja Pirc, Jasna Turnšek in Tana Sutaj. Hvala tudi navijačem, ki so napolnili dvorano in gotovo pomagali k temu rezultatu.«
Na tekmi prvega kroga letošnjega državnega prvenstva
so žalske rokometašice že 15. septembra gostovale v Zagorju. Po odlični igri in vodstvu v prvem polčasu (9 : 10) proti lani drugouvrščeni ekipi na lestvici GEN-I Zagorje so izgubile z rezultatom 27:20.
V tretjem krogu se bodo Žalčanke 29. 9. v gosteh pomerile z ekipo Mlinotesta Ajdovščina, v četrtem 13. 10. pa doma ponovno igrale doma. Pomerile se bodo z ekipo ŽRK Celje Celjske mesnine. V 5. krogu 20. oktobra bodo njihove nasprotnice v gosteh rokometašice Pirana.	T. T.
Alešev pokal - zmaga Žalčanoma
Prve tri na 100 m pri dekletih
Atletski klub Žalec je v petek, 21. septembra, v žalskem športnem centru organiziral že 7. Alešev memorial, atletski miting za mlajše kategorije, ki ga vsako leto pripravijo v spo-
min na Aleša Gašpariča, nekdaj enega najpomembnejših članov AK Žalec.
Atletski miting, ki ga je spremljalo lepo vreme, je zaznamovala močna udeležba, saj je na njem sodelovalo kar 130 atletov iz petnajstih slovenskih klubov ter učenke in učenci Osnovne šole Petrovče. Na mitingu so sodili sodniki iz zbora atletskih sodnikov domačega kluba, glavna sodnica pa je njihovo delo ocenila kot zelo dobro.
Tudi tokrat so bili atleti iz AK Žalec med najuspešnejšimi. V memorialni disciplini, v teku na 100 m, sta tokrat zmago slavila člana domačega atletskega kluba Maruša Kujan (13,68) in Denis Rajlič (12,43). Zmagovalca sta od staršev pokojnega Aleša
Migaj z nami, Žalec
Teka seje udeležilo 140 udeležencev.
V soboto, 8. septembra, je nacionalno, neprofitno gibanje Lifestyle natural v sodelovanju z ZKŠT Žalec ter ob pomoči sponzorjev in podpornikov organiziralo dobrodelni tek Migaj z nami, tečem in pomagam.
Za Dvorcem Novo Celje se je ta dopoldan zbralo več kot 200
ljubiteljev teka in zdravega življenja. Kar 140 se jih je podalo tudi na progo. Začetek teka sta poleg predsednika uprave fundacije Utrip humanosti Gašperja Puhana naznanila župan Janko Kos in judoist Roki Drakšič.
Vsi, ki so tekli, so prispevali v štipendijski sklad fundacije Utrip humanosti, ki je name-
prejela pokal mesta Žalec, ki ga vsako leto ob tem dogodku podari Mestna skupnost Žalec. Ostali tekmovalci pa so za osvojena prva tri mesta v posamezni disciplini prejeli pokale. D. N.
Prvi trije na 100 m pri fantih
njen mladim, obolelim za rakom. Zbrali so 696 evrov. Pred startom so z glasbo poskrbeli za prijetno vzdušje, razstavljavci pa so ponujali številne zdrave in okusne dobrote. Zbrane je nagovoril župan Janko Kos, ki se je tudi sam udeležil teka na 4 km. Prireditev je z udeležbo podprl judoist Roki Drakšič, ki je brez težav pretekel najdaljšo, 8 kilometrov dolgo progo. D. N.
Tisti, ki se niso udeležili teka, lahko še vedno prispevajo v štipendijski sklad fundacije, in sicer z donacijo na transakcijski račun (IBAN SI56 0510 0801 3072	197,
Abanka Vipa, d. d.). S poslanim SMS-sporočilom na 1919 in s ključno besedo Utrip pa lahko v ta štipendijski sklad za mladostnike, obolele za rakom, prispevate 1 evro.
UTRIPOV HOROSKOP
OVEN Največ poslovnih poznanstev boste napletli na potovanjih. V prvih treh oktobrskih tedaffiS^udarno načrtujte, preverjajte veljavnost dokumentov in vsepfo^ztfajt^vnaprej. To je tudi pravi čas za dodatno izobraževanje, ijajbdfvam bodo ustrezali tuji jeziki. Na ljubezenskem področju boste^afldftvoljnL2®v5[ mesecu bo Luna začela prehajati vaše znamenje in v n<n latflTic lahko srečate sorodno dušo.
BIK Ves deseti mesec boste obirali sadove prizadevanj v polpreteklosti. Ne trudite se pridi ' tednu, ker razmere na neb] prizanesljivem slogu opoi drezajte v tiste, ki vam mol ljubezenskem področju. Pil 29. Nikakor ne smete zami
incarni.
ih poslov v prvem oktobrskem to ne bodo primerne. V 'dolžnike in energično po-fati. Oktober bo prijazen na ečev ščip v vašem znamenju utrganega rajanja s čarov-
embne odločitve. Naložili iodo popolnoma razliko-!ovno pot? Ne pozabljajte, telesa, predvsem Sonce in zlasti sredina meseca, a gostili v znamenju, bo enih vezi.
♦	DVOJČKA Sprejemati si boste nove naloge, mm vale od trenutnih. Boste sl da vas bodo pri tem pod]
Jupiter. Ljubezenski od:
Luna, ki jo boste na zao vplivala tudi na napletanje is!
RAK Vedri in dobro razpoloženi boste, ko boste ugotavljali, da se je vaš finančni položaj opazno popraviLPo 7. boste sploh vsak dan zaznali kakšno dodatno <j!eÄ)ost, da plemenitite bančni račun. Merkur v sorodnem Škogmom^bo vašprffladevni pomočnik. Saturn bo začel prehajati v isto z^ujfčnje^ kjer s» jj(o zadrževal dve leti in pol. Lahko da boste naleteli tuatrSr nevošč^5yce, ki vam ne bodo iskreno želeli uspehov, zato previdno! S partnerjem se boste najbolj ujemala v prvem tednu, ko bo Luna v Raku.
♦	LEV Z delovnega in ekonomskega stališča bo deseti mesec povprečno ugoden. Prisluhmtytw^i kakšnemu nasvetu. Pri dobrem zdravju boste, prijetni n^rpogled, I&irs v sorodnem Strelcu po 8. vam bo dvignil tudi samoza*sF4n srztgpi^st. Dobri in slabši ljubezenski dnevi si bodo sledili itek^l^vjmakoha^nih časovnih razmikih. Najbolj voljni in romantičnNbpjtL'JgrvLfl^rai, takrat bo zagorelo tudi največ novih ljubezni. Patite reuÖesldd/da si ne boste kasneje kaj očitali.
♦ DEVICA Večkrat se boste upo: bodo razmere prisilile v vztraj bi prikrojili kakšno dejstvo ali Ne pozabite, da drobna laž včas zni in odnosov s tistimi, ki & nere, ki se bo pomikala po vas harmonija, na stotine novih
ali pod delovnimi bremeni, a vas 6. boste tu pa tam pomislili, da i, ker bi se tako vse bolje izšlo, roči veliko težav. Glede ljube-ližji, boste žareli v svetlobi Ve-nju. Med zakonci bo vladala prižgalo.
♦ TEHTNICA Pomembni premiki se bodo zgodili oktobra, ki bodo dolgoročno vplivali na vaše delo in poslovnost. Med najpomembnejše bosta spadala Saturnov in Marlurjev odmik iz vašega znamenja. Jupiter v sorodnih DvojčMjt-bo-^ačcl jAiirati navidezno zadenjsko pot, a vam bo do 23. Sonce rTehtnici tako spodbudno razsvetljevalo pot, da boste prej omenjMiabbčutili na veliko manj neprijeten način. Natanko v sredini meseoü)$/una tvorila mlaj v vašem znamenju. 29. boste dobili v goste vašo vladarico Venero, česar se lahko samo veselite.
♦ ŠKORPIJON Merkur se bo že pr pomikati po vašem znamenju. Isti < no zaznamoval vstop Safl vas bo do 8. prežemal nek p/Čpjjjljiv študenti, pravzaprav ne bc Na ljubezenskem podro^uAi^JSoftl
tobrski konec tedna začel Txrea dve leti in pol pozitiv-prpijona. Sijajno! Vendar Jelo uspešni boste dijaki, Jate re m vam ne bi uspevalo, leležni veliko nežnosti, vse bo
imelo nekako resen in analitičen pridih.
STRELEC Od maja pričakovano utegne razveseliti ravno ob koste i kdo ve kako konstruktiven in nav boste odločili, da boste vlagal vj počnite to po 22.). Vendtlfrpol vse dvakrat preverite. Ljubezen^ bo Luna namenila posebnosti, na tedna.
v vsakem trenutku všeč. Vaše spremenljivo. V prvem tednu Saturn, tudi Sonce vam bo v vel odmaknila iz zračnega zi navidezno zadenjsko pot)
slačilo za vaša prizadevanja vas :tega meseca, ki sicer ne bo tč v delovnem smislu. Če se imlčnine, boste storili prav (a pcjdpisom pomembnih listin >odo sicer kujale, a vam :u tretjega oktobrskega
♦	KOZOROG Zelo racionalni boste na vseh delovnih in poslovnih področjih, kar bo oktobra vaša q&, ki bo najbolj izstopala. Zrasli vam bosta samozavest in ambiaowìoày kar bo odločujoče, da boste sprejemali pravilne odločitve. N^Rfeteredki, ki boste prejeli nepredviden denar (lahko bo šlo tudčza dedicano). Najiznajdljivejši boste najmlajši, kar obeta veliko«|Bpeho/31ia|R>m in študentom. Venera vas bo ves mesec navdihovll»m* gosčfhe načine. Če vam kakšne osvajalske akcije ni uspelo izvesti spomladi in če ste dovolj zagnani, bi se vam v drugo lahko posrečilo.
♦	VODNAR Nekoliko poseben bo oktober v delovnem smislu, ker se bodo na nebesnem svodu dogajali premiki, ki vam ne bodo
bo zaradi tega izjemno r še varovala Merkur in 'oč. Od 6. 10. pa se bosta vaš vladar Uran bo ubiral ’etno, če ne boste razmišljali
o pomembnejših vlaganjih. Pazite na psihofizičnem področju. Prav tako bodite pazljivi na ljubezenskem področju.
♦ RIBI Oktobra boste delali dolge korake, saj se boste vzpenjali po lestvici svojega poslovnega uspghfiriJenarna varnost, ki ste si jo zagotovili, pravzaprav prigarali, žam bo vlivpla samozavest, o nobenem
načrtu, ki se ga boste lotili bo ob koncu prvega tei pomembneje je, da bo isti jonu tudi Saturn, ki velja za tnerjem pa se utegne zgoditi
ste dvomili. Merkur se po vodnem znamenju. Še rati pot po sorodnem Škorpi-dolge proge«. Med vama s parna ljubosumna ljubezenska scena.
Pisma bralcev
Zahvala ob požaru
Dolgujemo Vam zahvalo za pomoč, ki ste nam jo namenili ob požaru, ki nam je dne 10. marca 2012 uničil gospodarska poslopja na kmetiji v Kalah.
Tudi z vašo pomočjo nam bo uspelo, da bomo domačijo postopoma obnovili in ohranili kmetijsko dejavnost.
Sin, žena in jaz se Vam iskreno zahvaljujemo za vso pomoč. Še posebej se zahvaljujemo za pomoč sosedom, ki so z izredno požrtvovalnostjo začeli gasiti požar in tako odvrnili ognjene zublje od hiše, ter gasilskim društvom, ki so pogasili požar.
Prav tako se zahvaljujemo za finančno in drugo pomoč Občini Žalec, Krajevni skupnosti Šempeter, Krajevni organizaciji RK Šempeter, podjetju DUSETI Pari-žlje, organizaciji Karitas Ponikva, Društvu kmečkih žena Ponikva, Društvu ' Sveti trije kralji Grče, krajanom Kal, Grč in Ponikve ter prijateljem in znancem iz Podloga, s Polzele ter iz bližnje in daljne okolice.
Hvala vsem, ki ste pomagali pri sanaciji pogorišča ter za vso podporo in prijazne besede ob nesreči!
Simon, Štefka in Franci Tkavc, Kale 7, Šempeter
Zmagovalna PGD Drešinja vas
Čas, trud in seveda kapljice znoja so, ko večina ljudi poletje
preživi na dopustu, prostovoljne gasilce iz Drešinje vasi privedli do vrhunskih dosežkov v ligaškem tekmovanju Gasilske zveze Žalec.
Že pristop k vajam in resnost sta obetala dobre rezultate. In res se je začelo čudovito, člani so namreč v Letušu osvojili prvo, članice pa tretje mesto. V Levcu so člani osvojili tretje, članice pa drugo mesto. V Braslovčah, kjer je bila konkurenca kar huda, so gasilci pokazali tudi pravo tekmovalnost. Tretje mesto članic je bil vrhunec dneva. Toda to še ni bilo vse, saj sta ekipi v kategoriji spajanja sesalnega voda pokazali dobro znanje in zmagali.
Na zadnji tekmi na Polzeli je bil ves trud gasilcev poplačan, člani so zmagali, članice pa so osvojile drugo mesto. Z zmago članov se je prekinila vladavina PGD Andraž in prvič po šestih letih je prehodni pokal romal, čeprav samo za eno leto, v Dre-šinjo vas. Lahko ste prepričani, da bodo z vrhunskimi rezultati pripravljeni na ubranitev naslova prvakov naslednje leto.
Razveselili so nas tudi veterani, ki so na občinskem tekmovanju zasedli tretje mesto. Veliko športne sreče želim tudi pionirjem in mladincem na jesenskih tekmovanjih.
Tako je na prizorišče prišla še ena mala vas - Drešinja vas, sila, na katero je v prihodnje potrebno računati.
Z gasilskim pozdravom - Na pomoč!
Sandra Kondič, članica, in Gregor Kosec, predsednik, PGD Drešinja vas
MAH OGLASI
POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Nujno iščemo podjetne ljudi za delo, ki bi se nam pridružili.
Info.: 031 706 281
PODIRANJE IN OBŽAGANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli.
Info.: 041 645 555
MIRAN ŠKAFAR, s. p., Zabukovica 85 h, GRIŽE - avto-ličarstvo, avtokleparstvo, renat-a-car, barvanje vseh vrst kovinskih in plastičnih izdelkov TER POLIRANJE ŽAROMETOV. UGODNO!
Info.: 041 369 470
Želim spoznati ZVESTO PUNCO za TRAJNO, POŠTENO, ISKRENO razmerje Info.: 041 859 096.
DOSTAVLJAM SUHA, RAZŽAGANA DRVA PO 2 m3 NA DOM. Cena za 1 m3 je 60 EUR.
Info.: 041 522 560
NAJVEČJI VSESLOVENSKI PROSTOVOLJSKI PROJEKT SIMBIOZ«®,
ki gradi most med generacijami, bo letos potekal tudi v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Mladi bodo v duhu prostovoljstva in skrbi za druge delili svoje znanje in starejše popeljali v svet računalnika, medmrežja in mobilne telefonije.
Brezplačnih delavnic se lahko udeležite v Medobčinski splošni knjižnici Žalec v tednu od ponedeljka, 15. oktobra, do petka, 19. oktobra, dopoldan med 9. in 11. uro in popoldan med 16. in 18. uro. Prosimo pa, da se predhodno prijavite na spletni strani www.simbioza.eu.
NIKI VEDEŽEVANJE, s. p.,
Arja ras 66, Petrovče, 090 44 33, 090 64 35
Uredništvo obvešča, da je največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.
Uredništvo
PODARIMO IGRAČE IN OTROŠKA OBLAČILA...
V soboto, 20. oktobra, med 9. in 12. uro bomo na stojnici na novi ploščadi žalske tržnice zbirali igrače in otroška oblačila.
Podarite nekomu nasmeh!
Organizator: Turistično društvo Žalec Info.: turisticnodrustvo.zalec@gmail.com
Medobčinsko društvo invalidov Žalec vljudno vabi na
dobrodelni koncert ČLOVEK - ČLOVEKU v nedeljo, 14. oktobra 2012, ob 17. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Nastopili bodo:
Andraški oktet, Matjaž Romih, ansambli: Polet, Osmica, Kaplja, Vikend, Štajerski kvintet, Iskrice, Zapeljivke, Veseli Potepuhi; Krajcarji in Za ka' pa ne in plesna skupina Območnega društva bolnikov z osteoporozo Celje. Voditelj: Tone Vrabl. Izkupiček bo namenjen za pomoč 5 težkim invalidom. Pokroviteljstvo nad koncertom je prevzela gospa Barbara Miklič Türk.
V avli pa bo na ogled razstava ročnih del, in sicer v soboto in nedeljo, 13. in 14. oktober, med 11. in 17. urd.
SOŽITJE
MEDOBČINSKO DRUŠTVO ZA POMOČ OMDR ŽALEC vabi na
HUMANITARNI KONCERT ob 40-letnici društva,
ki bo 27.10. 2012 ob 18. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
V programu sodelujejo; ansambel Robija Zupana, dvojčici Prusnik, ansambel Golte, skupina Foxy teens, ansambel Zaka-pane, pevec David Grom, ansambel Čepon, tolkalna skupina-glasbene šole Žalec, ansambel Vrh, folklorna skupina Grifon Šempeter in nastop oseb s posebnimi potrebami.
Koncert bo povezovala Andreja Petrovič.
Predprodaja vstopnic: TIC Žalec, Šlandrov trg 25, v enoti VDC MUC na Polzeli 10, od 7.30 do 13.30, ter eno uro pred pričetkom.
Dobrodelni koncert »ODPRTA DLAN«
V petek, 19. oktobra 2012 ob 17. uri bo v prostorih športne dvorane OŠ Polzela potekal že 9. tradicionalni dobrodelni koncert.
Nastopili bodo otroci iz vrtca in šole, kot gosta pa nekdanji učenec polzelske šole pianist mag. Primož Mavrič in solo pevka Katarina Pustinek.
Temeljno sporočilo bo ljudsko izročilo v zrcalu sodobne umetnosti. Tudi letos bodo učenci predstavili svoje izdelke na stojnicah. Prihodek od koncerta in prodaje izdelkov bodo namenili v šolski sklad za učence, ki potrebujejo pomoč, na ta dan pa zberejo še dodatna sredstva donatorjev.
Vabijo vse starše, dedke, babice in druge občane, da se udeležijo koncerta, in s tem podprejo šolski sklad.
PRIREDITVE V OKTOBRU 2012
Sreda, 3.10. 2012, ob 19. uri v razstavno-prireditvenem prostoru Doma kulture Svoboda Griže literarni večer s predavanjem »Japonska in Koreja od blizu« ob hkratni predstavitvi avtobiografije »Živim za svetovni mir« avtorja Sun Myung Moona.
Četrtek, 4.10. 2012, ob 16.30 v Medobčinski splošni knjižnici Žalec srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir.
Četrtek, 11.10.2012, ob 16. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke. Srečanje stanovalcev Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko.
Petek, 19.10. 2012, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec gost dr. Henrik Neubauer, operni režiser, koreograf, redni profesor na Akademiji za glasbo, zdravnik, publicist, zgodovinar opere in baleta. Z njim se bo pogovarjala muzikologinja Sara Železnik.
Petek, 26.10. 2012, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Mario Žibret, slovenski terapevt za uravnavanje atlasa: ATLAS NE NOSI LE GLAVE - predavanje in predstavitev metode zdravljenja AtlasPROfilax.
Torek, 30.10.2012, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura in ustvarjalnica z Ireno Verbič na temo NOČ ČAROVNIC.
VSE PRIREDITVE V KNJIŽNICI SO BREZPLAČNE.
BREZPLAČNA OBJAVA	BREZPLAČNA OBJAVA	BREZPLAČNA OBJAVA	BREZPLAČNA OBJAVA
Sedmošolci v arboretumu
Bili smo poletni gusarji
V	sredo, 5. 9. 2012, smo se sedmošolci OŠ Vransko-Ta-bor odpravili na naravoslovni dan v Arboretum Volčji Potok. Najprej sta nas sprejeli dve prijazni učiteljici, ki sta nam razdelili učne liste in trde podlage. Nato smo se odpravili proti Rosarijumu, kjer smo videli od 100 do 150 vrst različnih vrtnic. Šli smo proti Ameriškem parku. Gospa nam je povedala, da latinska beseda arbor pomeni drevo, arboretum pa zbirka dreves in grmov.
V	Volčjem Potoku je arboretum leta 1952 ustanovila Ljubljanska univerza. Pred tem je bil park v lasti družine Souvan. V Arboretumu Volčji Potok je
posajenih približno 4000 vrst lesnatih rastlin, v Sloveniji pa v naravi raste le približno 250 vrst takih rastlin. Šli smo mimo tudi mimo drevesa z imenom Tulipanovec, katerega ime izvira iz njegove oblike lista. Poleg bršljana in maha je na njegovem deblu raslo tudi veliko lišajev, ki so lahko grmičasti, listasti ali skorjasti.
Pred odhodom smo si ogledali še izredno zanimive razstave orhidej, kaktusov in metuljev. Videli smo tudi kletko s papigami in drugimi ptiči. Tudi ti so bili zelo zanimivi.
Eva Homšak Godler in Erika Orehovec 7. a razred OŠ Vransko-Tabor
Med poletnimi počitnicami smo se v Vrtcih Občine Žalec, v žalski enoti I, odločili, da se za nekaj časa »spremenimo« v poletne gusarje. Zbirali smo enciklopedije, knjige in različna sredstva, ki so ponazarjala življenje gusarjev. Ob tem smo se veliko pogovarjali in si domišljali njihovo življenje. Otroci so bili navdušeni ter dajali pobude in ideje za različne dejavnosti.
Na igrišču smo pripravili ustvarjalne delavnice ter veliki tobogan preuredili v pravo gusarsko ladjo z gusarsko zastavo. Otroci so z zanimanjem izdelovali gusarske
kape, daljnoglede, preveze čez oči in nakit. Preizkusili so se v slikanju in risanju gusarskih ladij, gusarjev in zakladov. Naše navdušenje ni zmotilo niti slabo vreme. Z dejavnostmi smo nadaljevali v notranjih prostorih. Vsi ti različni izdelki so nas povezali z gusarskimi pustolovščinami. Lotili smo se iskanja zaklada in si pri tem pomagali z zemljevidom. S pomočjo različnih nalog nam je uspelo odkriti skriti zaklad. Prav tako smo se zabavali pri gibalno zabavnih igrah, peli, plesali in naše dejavnosti zaključili z »gusarsko fešto«.
Nekaj komentarjev otrok:
»Tako je bilo fajn, ko smo se igral gusarje. Najbolj fajn je bilo, ko smo gledali zemljevid in iskali zaklad. Pa take naloge smo zraven delali. Potem smo pa našli skriti zaklad. Tako je bilo fajn, da bi ves čas to delala.«
»Lepo je bilo, ko smo gledali knjige in poslušali zgodbe o gusarjih. Jaz bi jih kar naprej poslušala. Pa delali smo kape, daljnoglede, pa tako lepo verižico sem naredila. Pa plesali smo, pa se igrali. Pa fešto smo tudi imeli. Res je bilo lepo.«
»Jaz sem tako lep uhan in verižico naredil, pa tako pravo gusarsko kapo. Potem smo se pa igrali na gusarski ladji. Potem sem pa naredil še daljnogled, da sem lahko gledal dol z ladje. Jaz bi kar bil pravi gusar, pa tak prijazen bi bil.«
Ema Selič, Vrtci Občine Žalec
f? 03/712 12 80 IS! zkst.utrip@siol.net
Utrinka s počitnic
Nekega dne, ko sem bila na morju, sem se šla potapljat. Hotela sem se spustiti v globino po školjko, a ko sem jo skušala prijeti, me je začelo nekaj grozno boleti. Ko sem prišla iz vode, sem pogledala svoje noge. Povsod sem imela izpuščaje. Odhitela sem v apartma, kakor hitro so me nesle noge. Ugotovili smo, da mi je težave povzročila strupena morska trava. Namazali so me s posebno kremo in že sem se počutila bolje. Kasneje smo odšli na sladoled v Primošten. Tam so si podajali kepice. Bilo je neverjetno. Noga me je še kar bolela, ampak sladoled me je hitro pozdravil.
Anja Drešček, 6. a
Počitnice sem preživela na morju in veliko časa doma. Z mlajšo sestro Evo sva si druga drugi krajšali čas. Veliko sva skakali po trampolinu in se igrali z mladički naše psičke Mice. Veselo smo zakorakali v avgust in odšli z mamico ter Evo na morje. Bilo je vroče, zato sem se hladila v slanem morju. Veliko sem plavala in se potapljala. Dnevi so hitro minevali, zato je bil čas za vrnitev. Domov smo se peljali med grozno nevihto. Most na Krku je bil zaprt, zato je bila velika gneča. Končno smo po sedmih urah prispeli domov. Ostali so mi lepi spomini iz Šila.
In že sem si začela pripravljati zvezke, kajti pouk me je čakal pred vrati.
Liza Hočevar, 6. a
Obe OŠ Braslovče
Poletni gusarji so zasedli vrtec
Počitinice, vredne solz
Bilo je sredi avgusta, ko sem s starimi starši obiskala Malto, da bi z babico izDODolnili znanje angleščine. Malta je majhen otok, ki meri v dolžino približno štirideset, v širino pa le dvajset kilometrov. Z mojega vidika pa je to otok, poln bogastev, ustvarjenih s človeško roko. Ko smo se z letalom počasi spuščali nad otokom, sem imela občutek, kot da letimo nad veliko, s stavbami pozidano skalo. Nikjer niti sledu o zelenju! Dejstvo, da pri hiši nimaš klopce s pogledom na zelen travnik, te zmrazi.
"Kje je naš šofer, ki naj bi nas čakal s tablico, na katerem je zapisano moje ime?" sem razočarano vprašala, ko smo pristali na letališču na Malti. Tega sem se namreč najbolj veselila ... Po uri čakanja v kavarni, ob pitju kave, pa je le prišel. Nadvse prijazen možakar, katerega znanje angleščine je bilo ravno dovolj dobro, da nam je povedal, da smo zelo prikupna družina. Peljali smo se skozi otok in ob prijetnem kramljanju spoznali nekaj znamenitosti.
"Kje je naša družina, ki nas bi morala sprejeti že pred dvema urama?" je bilo moje drugo začudeno in hkrati vprašanje, v katerem je bilo moč zaznati razočaranje. Družine namreč ni bilo doma. Po uri in pol čakanja na stopnicah pred hišo so prišli. Mati, hči in njen soprog. Čeprav je bila ura že krepko čez enajsto zvečer in smo bili vsi zelo utrujeni, smo si ogledali mesto.
Sedim sama v razredu. Prvi dan pouka, strah v kosteh, trema mi preplavlja telo ... Moje misli so bile nekje v daljavi, ko je v razred vstopilo dekle, staro koli osemnajst let. Videti je bila kot tipična Angležinja, oranžno-rjavi lasje, pege po obrazu, oblečena po zadnji modi ... Sedla je poleg mene. Ko sem s kotičkom očesa pogledala vanjo, sem opazila, da gleda skozi okno. Zmotil me je hrup učencev, ki so začeli prihajati v razred. Ko je vstopila učiteljica, smo začeli s poukom. Po naporni in zanimivi uri in pol pogovarjanja v angleščini je končno zazvonil zvonec, ki je oznanil odmor. Po odmoru je sledila še ura in pol pouka.
Ko je babica vsa žareča prestopila prag šolskih vrat, kjer sva jo že čakala z de-dijem, je oznanila, da gremo na izlet po otoku, ki ga na začetku vsakega tedna organizira šola za učence. Ko smo prišli na zbirno mesto, je v kotu ob klopci stalo dekle, ki je zjutraj sedlo poleg mene. Odločila sem se, da grem tja.
Izvedela sem, da je dekletu ime Anna, da prihaja iz Nemčije, njeni starši pa so s Češke, da je stara šestnajst let, rada poje, ima podobno otroštvo kot jaz ... Ko smo se z "zabavnim vlakcem", kot ea imenujejo domačini, peljali po otoku, sva z Anno ves čas klepetali. Spoznala sem celo njeno življenje in njo. Ko sem govorila z njo, se mi je zdelo, da jo poznam že zelo dolgo.
Najino prijateljstvo je iz dneva v dan postajalo močnejše. Te prijateljske vezi ne moreš primerjati z vezjo, ki jo gojiš do najboljšega prijatelja. Ta je nekaj posebnega. Dneve sva od jutra do poznega večera preživljali skupaj. Obiskali sva mali milijon kotičkov po vsej Malti. Skupaj sva prečesali ogromno trgovin, ogledali sva si filme v kinu, zabavali pa sva se tudi v vodnem parku. Šesti dan najinih počitnic sva odšli na sosednji otok Gozo. To je bil najin najljubši izlet.
Zelo težko nama je bilo, ko smo naslednji dan z mojimi starimi starši odšli na izlet po Siciliji, ona pa je ostala na Malti. Na Siciliji sem se zelo zabavala. Obiskali smo mesto Taormina, potem pa smo se z vlečnico povzpeli na vulkan Etna.
Dva tedna sta minila, kot bi tlesknil s prsti. Zadnji petek, ki smo ga preživeli na Malti, smo zapravili za obisk mesta Mdina, kamor smo odšli brez Anne. To mesto je moj najljubši del otoka. Dvignjeno je na kamnitem griču. Mesto je kot betonski labirint. Ko hodiš po meter ozkih ulicah, nad katerimi svetijo stare svetilke, vsake toliko pa srečaš telefonsko govorilnico, se počutiš, kot da bi bil v filmu.
Zadnji dan smo se pripravljali na odhod. Pakirali smo kot nori in preverjali, če se kovčki sploh še dajo zapreti. Zvečer smo odšli skupaj v mesto in z Anno sva se zopet neizmerno zabavali. Vozili sva se z avtomobilčki za zaletavanje, jedli zažgane palačinke, kupili vso kramo, ki sva jo našli, plesali in peli sva po ulici, se smejali vsako minuto ... Ko se je ura približevala enajsti zvečer, je bil čas, da se poslovimo. Anno smo pospremili do njene hiše, izmenjali smo si naslove ... Solze so dobesedno tekle v potokih. Jokali sva, saj sva se zavedali, da je konec najlepših dni, ki sva jih preživeli skupaj. Objeli sva se in si obljubili, da se še to leto vidiva. Seveda v sebi hranim še tisoč drugih spominov, kijih nisem razkrila, a se jih bom vedno spominjala.
"Sanja, zbudi se, čas je, da gremo na zajtrk, naš šofer bo kmalu tu!" S temi
besedami me je v nedeljo zjutraj prebudila babica. Ko smo pozajtrkovali, je naš šofer že čakal pred vrati. Poslovili smo se od družine in se odpravili. Pol ure, preden smo se morali vkrcati v letalo, sem še na hitro kupila spominke za domače. Hodila sem proti letalu in občutek je bil fantastičen. V mislih sem imela zadnja dva tedna in moram priznati, da so se mi oči zopet rahlo lesketale zaradi solz. Hkrati pa sem bila zelo vesela, da grem nazaj domov.
Vzleteli smo, let je bil miren, bila sem sproščena. Peljali smo se skozi oblake, to je bila vedno moja velika želja. Sem se pa kar malo ustrašila, ko sem ugotovila, da smo se začeli spuščati malce prekmalu. Skoraj smo pristali v jezeru, namesto na pristajalni stezi. Konec koncev pa mi je bilo vseeno, če nas na letališču na Malti ni pričakal šofer s tablico, na kateri naj bi bilo moje ime, saj me je na letališču v Benetkah čakal moj ati in namesto tablice topel objem. Mislim, da so bile te počitnice res vredne mojih solz. Pridobila sem ogromno novega znanja, novih izkušenj in, kar je najpomembneje, skovala sem novo prijateljstvo.
Sanja STROPNIK, 9. a
dan. Začel sem kuhati vse vrste hrane: od zrezkov (puranjih, svinjskih) do testenim z omakami, solat, juh, peciv ... Skuhal sem skoraj vse, kar mi je naročila mami. To mi ni bilo težko, bolj v veselje, včasih pa mi je na pomoč priskočila tudi sestra. Med kuhanjem sem večkrat poklical mamico v službo, če česa nisem znal. In verjeti ali ne, sem jedi skuhal skoraj bolje kot mami. Že res, da sem včasih zažgal kakšno palačinko in da je bil štedilnik pogosto povsem umazan, a vseeno sem se s kuhinjo dobro soočil in vsi so bili presenečeni.
Zadnji mesec počitnic je bilo kosilo moja in ne mamičina skrb, zato si je ona lahko popoldne odpočila. Moja mami vedno pravi, da mora znati vsak nekaj skuhati, zato bom v življenju še kdaj poprijel za kuhalnico.
Tako sem preživel letošnje počitnice z veliko mero kuharskega znanja. Čeprav sem pripravljal kosila, mi je vseeno ostalo veliko časa, da sem si odpočil in si nabral moči za novo šolsko leto.
Tim GABERŠEK, 9. a
Počitniški kuhar
Šolsko leto je mahalo v slovo in že so nas pozdravljale počitnice. Tako kot vedno sem imel za počitnice že stare načrte in tudi letos sem želel ohranjati tradicijo in oditi na morje, v hribe ter nekam na počitnice. Če po pravici povem, se počitnic sploh nisem veselil, ker sem vedel, da se ne bo zgodilo nič vznemirljivega. Veselil se nisem niti morja, ker sem vedel, da bomo odšli na isto mesto kot vsako leto.
Končno je bilo konec šole in prišle so počitnice. Kaj so zame počitnice? Če priznam, so zame počitnice spanje do poznih jutranjih ur, bedenje pozno v noč in gledanje televizije. Ker sem vsak dan tako lenaril, se je mami odločila, da mi bo na prav poseben način popestrila počitnice. Odločila se je, da kosila ne bo več pripravljala ona, ampak jaz. In to njeno odločitev sem vzel kot izziv. Skuhati nisem znal pravzaprav ničesar, razen krompirja ali riža, med letošnjimi počitnicami pa sem postal pravi kuharski mojster.
Moje kuharske prigode so se začele takoj, ko sem vstal. Ker sem spal dolgo v jutro, sem po navadi moral takoj za štedilnik. Mami mi je prejšnji dan povedala recept in tako je bilo skoraj vsak
Moje počitnice
Pa so le prišle tako težko pričakovane počitnice! Se že veselim poletnih dogodivščin. Vseeno bom pogrešala svoje prijatelje in sošolce.
Še preden je utihnil šolski zvonec, sem že pakirala nahrbtnik za planinski tabor. Letos je bil v Podvolovljeku. Že prvi dan smo odšli na ogledno turo. Nato pa še na Veliko Planino, Lepenat-ko, Rogatec, Korošico ... Ves dan smo se kopali na bazenu v Kamniku, po večerjah pa smo ob tabornem ognju igrah kitaro, peli in se zabavali. Žal sem zadnji dan odšla prej domov, saj sem kot darilo za birmo dobila obisk nočnega Gardalanda.
Na prvo presenečenje smo naleteli že zjutraj v Celju, saj nas je čakal dvonadstropni avtobus. V Gardalandu je bilo še imenitneje in noro, kot sem pričakovala. Najbolj všeč sta mi bila netopir - raptor in prosti pad. Ko smo prišli nazaj v Celje, nas je čakalo še eno presenečenje. Guma na avtu je bila prazna. Vsi zelo zaspani smo kmalu zamenjali gumo in se odpeljali domov. Nekaj dni sem ležala doma v mreži pod orehom in kmalu zatem že pakirala za naslednji tabor, tokrat taborniški tabor v Ribnem pri Bledu. Moja skupina ni le uživala, ampak smo opravili tudi vodniški tečaj. Tako ima četa Polzela nove taborniške vodnice in vodnike.
Umazana oblačila se še niso oprala, že sem ponovno pakirala. Tokrat tudi kopalke. Z družino smo odšli na morje v Savudrijo. Letos smo imeli zraven tudi kolesa, tako da nismo v tisti vročini hodili peš, ampak smo se lahko do plaže peljali. Najboljše je bilo, ko sem iz podstrešne sobe zagledala bazen za hišo. Zelo dober sladoled in nočno kopanje - to je dopust!
Čas, ki mi je še ostal, sem preživela s prijatelji. S Planinskim društvom Šempeter smo odšli v Bovec in na Veliki Kanin (2587 m), ker zelo rada plezam po skalah.
Poštar je prinesel delovne zvezke. To je bil znak, da se bo šola kmalu začela. Zadnji petkov dan pa smo z družino vseeno izkoristili. Seveda smo pustih najboljše za na konec, kar je pomenilo kopanje v Termah Ptuj, kjer smo skakali, plavali, se sončili in spuščali po toboganu. Na koncu smo si privoščili še pico in počitnic je bilo konec.
Anja Novak, 9. a
Prvič na letalu
Dostikrat sem že kot majhna deklica strmela v nebo in na njem opazovala različne ptice, ki so svobodno in popolnoma brezskrbno letale po zraku. Marsikdaj bi si takrat za vse na svetu želela jadrati z njimi, pozabiti na vse slabo in se prepustiti zračnim vetrovom. Ta priložnost se mi je ponudila med letošnjimi poletnimi počitnicami, ko me je birmska botra povabila na svoje vsakoletno potovanje na enega izmed grških otokov. Ob njenem predlogu svojega navdušenja zares nisem mogla več skriti, kljub dejstvu, da ne bom letela z lastnimi krili, kot sem si takrat želela, ampak bom ena izmed mnogih na »hrbtu velike jeklene ptice«.
Dnevi pred odhodom so se neznansko vlekli in tudi na predvečer poleta me je strašno stiskalo v želodcu. Prepričana sem bila, da je to najbrž posledica vzhičenosti in pričakovanja, ki sem ga bila deležna.
Okoli tretje ure zjutraj naju je s sestro zbudila mami, ki nama je kasneje pripravila tudi precej zgodnji zajtrk. Obe sva bili zaspani, a hkrati tudi polni najrazličnejših pričakovanj, saj sva polete z letali do tedaj spremljali le v filmih. Vožnja do ljubljanskega letališča je bila zelo prijetna. Lepo je bilo opazovati, kako se vse prebuja. Narava, promet, ljudje, ki že hitijo po prvih opravkih,... Ob prihodu na letališče smo se najprej prijavili in že takrat sem opazila, da na
letalu ne bomo le Slovenci. Zatem smo oddali prtljago in opravili tako imenovani »check in«. Začelo se je čakanje na letalo, ki bi moralo z nekega drugega otoka prispeti okoli sedme ure zjutraj. Že prav kmalu smo ugotovili, da nekaj ni v redu. Čez nekaj časa pa se je zaslišalo: »Spoštovani potniki in potnice, ki čakate na letalo Adrie Airways Airbus A320, za let na Zakintos. Obveščamo vas, da ima letalo zaradi včerajšnjih tehničnih težav dveurno zamudo, zaradi česar je vaš let prestavljen na 9.10. Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vas prosimo za potrpežljivost.«
Še danes sem trdno prepričana, da sta bili to zagotovo najdaljši in najdolgo-časnejši uri v mojem življenju. Vsi smo si, ko sta minili, pošteno oddahnili. Kmalu zatem smo se začeli vkrcavati v letalo. Imela sem možnost za hipec videti pilotovo kabino, ki je bila polna gumbov najrazličnejših velikosti in oblik. Po nekaj minutah smo se začeli premikati in že smo bili na koncu vzletne steze, kjer se je sprednji del letala vzdignil v zrak in kmalu zatem mu je že sledil zadnji. Ker sem že dostikrat le v avtu imela težave s potovalno boleznijo, to je s slabostjo, se ji tudi tokrat nisem mogla izogniti. Po dobrih 15 minutah mi je postalo neznosno slabo in moram priznati, da so se člani letalskega osebja na vso moč trudili, da bi mi let nekako olajšali. Prinesli so mi hladno vodo, led in blazino. Od utrujenosti sem za kratek čas zaspala, a so me kmalu prebudile pilotove besede: »Spoštovani potniki in potnice, začeli smo se spuščati proti Zakintosu. Naprošamo vas, da uporabite varnostne pasove in ostanete na svojih sedežih.« V naslednjem trenutku mi je postalo še bolj slabo kot kdaj koli prej, saj je letalo začelo tresti nekoliko bolj kot sicer. Kljub neznanski želji, da mi le ni bi bilo treba uporabiti vrečke v primeru slabosti, sem jo morala. Še najbolj pa me je presenečalo dejstvo, da je sestra Lucija let prenesla veliko bolje kot jaz, kljub temu da je mlajša.
Vsa srečna sem bila, ko smo končno pristali na trdnih tleh, na grškem otoku Zakintos. Po enem tednu počitnic nas je zopet čakal let domov, ki pa je k sreči minil precej bolje kot prvikrat. Prepričana sem, da bo moje naslednje potovanje z letalom minilo veliko mirneje kot prvo, saj bom (če temu sploh lahko tako rečemo) že nekoliko bolj izkušena.
Monika RAKUN, 9. a Vsi OŠ Polzela
O/L
Praznovala že petnajsto poroko
Večer samurajev v Grižah
Dež ni pokvaril veselga dogodka v Sončni
Najbrž ni veliko ulic, sosesk ali zaselkov, kjer bi ljudje že skoraj trideset let živeli v zelo dobrih medsebojnih odnosih. Za Sornpo ulico v Šempetru to vsekakor velja. Zadnji dokaz za tako prijetno vzdušje je poroka Mojce Podbregar in njenega izvoljenca Simona Tajnška, ki so jima sokrajani pripravili prijetno prireditev pred odhodom pred matičarja in oltar.
Čeprav v soboto, 1. septembra, vreme svatom in sovaščanom, ki so v velikem številu zasedli cesto in dvorišče, ni bilo naklonjeno, je ulica vseeno zaživela. Svoje so še pred začetkom uradnega dela k temu prispevali
ulici.
sosed in glasbenik Jože Galič in Ansambel bratov Dobrovnik. V imenu sokrajanov Sončne ulice ju je nagovoril Tomaž Kričej, ki je poudarjl, da je njuna poroka že petnajsta v Sončni ulici, in dodal, da že skoraj trideset let ohranjajo to tradicijo in so skupaj tako v veselih kot tudi žalostnih trenutkih. Z glasbo sta tokratni dogodek pospremila tudi Patricija Pečnik in Andreja Randl. Ženin Simon, ki sicer prihaja iz Velenja, se je moral, da bi postal polnopravni član Sončne ulice, zaobljubiti, da sprejema sedem zapovedi - pravil njihove ulice. Pod vodstvom citrarke Cite Galič pa je iz številnih grl
zadonela himna Sončne ulice »Ulica sončna je dragi naš dom«.
Ob koncu sta Metka Vočko in Cirila Zagoričnik mladoporočencema v imenu sokrajanov ulice izročili poročno darilo, nevesta Mojca pa se je vsem zahvalila za prijetno pozornost, ki jima bo zagotovo ostala v nepozabnem spominu. D. Naraglav
Sedem pravil: 1. Pozdravljaj vse ženske - sosede, ne glede na starost! 2. Spoštuj taščo in tasta, da ti bo dobro na zemlji, le tako bomo tudi mi mirno spali! 3. Ko bo tašča - s pedagoškega vidika - dala dovolj domače naloge glede pospravljanja po hiši in zunaj nje, ne nergaj in ubogaj, ker bo drugače lahko rekla: Ponovi še enkrat! 4. Ker tast vstaja zelo zgodaj, še preden se zdani, in zaliva okrog hiše, se mu ponižno pridruži in pomagaj! 5. Spoštuj vse sosede, vedno poskrbi za njihovo dobro ozemljitev, da ne pride do »kurcšlusa« in jim brezpogojno pomagaj! 6. Udeležuj se vseh akcij Sončne ulice, predvsem tistih, ki se potegnejo dolgo v noč, ne glede na dovoljenje žene in tašče - tast ti bo neizmerno hvaležen! 7 .Ko boš zunaj hiše - v hiši itak veš, kdo je gospodar - in ko bosta prišla na obisk mama Fanika in oče Rudi, povzdigni svoj glas, da se boš po jakosti in moči približal najbližjemu sosedu; za trenutek bomo vsi prepričani, da si ti gospodar in glavni v Sončni ulici!
Del teksta An pob se
okol smatuha
Moja sama me je undan frherala, či kej vem, de se ana nova kolavta čideli bel pogost ustavla pr Podbrega-ri. Ne kak star lojtrjek, pač pa an čist nov črn folcvagn! Je rjekla, da se mende an pob smatuha okol ihovega tamlajšga pozreta ... Mal sn bil ajhan, pa sn se zadru na jo: »Kvo me štapciraš, baba, dej mi raje an frišn šnajcti-hl pa tebulš ibarok, sjeb pa tamašen fecenetl na buču! Grema pogledat, mrbit je pa že eju!« Pa vete, da ni! Biu še šou vadlet, da šo mel te-jen kr prou, ko so jamral, da ne morejo spat, ko skoz an predrabluc štrenč okol voglov. Še moj pes, ku je gro-zn privadn, pa kou je bil ži osenkrat infan, se je bunu! Sam ..., Cjenetu pa poba ni nubjeden zafrtajflu ...
Zlata Tone in Frida Leskovšek
Frida in Tone Leskovšek sta v idiličnem okolju na vikendu z vinogradom v Čepljah pri Vranskem drugo avgustovsko soboto praznovala zlato poroko. Ta dogodek sta proslavila v krogu svojih najdražjih. Cerkveni obred je v braslovški župnijski cerkvi opravil domači župnik Milan Gosak, civilnega pa pod brajdo pri vikendu matičar Henrik Krajnc in župan Občine Vransko Franc Sušnik.
V nagovoru je bilo povedanega veliko dobrega in lepega o slavljencih. Med drugim tudi, da jemlje Tone življenje kot »ene štenge«, po katerih hodimo gor in dol, ob tem pa lahko napravimo veliko dobrega ali pa tudi ne. Tone se je rodil pred 74 leti v Podvrhu. Preden je postal zasebni avtoprevoznik, je bil traktorist v KZ Braslovče. Tam se je zagledal v nekaj let mlajšo Kosovo Frido in ker je bila ljubezen obojestranska,
Po obredu zlate poroke pod brajdo so tudi nazdravili.
sta se veliko družila, kar ju je pripeljalo do poroke. Svoj prvi skupni dom sta si uredila v Podvrhu, potem sta se vselila v stanovanje v Braslovčah, a želela sta si hišo in želja se jima je uresničila.
V novi dom v Parižljah se nista vselila sama, takrat je bila z njima že hčerka Irena. Frida je vse do upokojitve delala v Tovarni nogavic Polzela. Ko je hči odrasla, se je poročila in starše razveselila z vnukom Gregorjem in vnukinjo Katjo. Mlada družina ima svoj dom v domači hiši, kjer v slogi pomagajo drug drugemu. Zemljišče, kjer stoji vikend, sta kupila leta 1971. Bilo je zapuščeno, polno trnja in plevela, preko katerega se je razraščala podivjana trta. Z veliko vztrajnosti in ljubezni sta postavila vikend, nasadila vinograd in ustvarila, kot pravita, raj na zemlji. Tukaj so zanju morje in toplice, drugega ne potrebujeta.
Ob njunem prazniku so jima vsi zaželeli predvsem zdravja in veliko srečnih dni. T. Tavčar
V	soboto, 1. septembra, je v Grižah zavel duh Japonske, saj je bilo dogajanje v dvorani KUD Svoboda Griže v znamenju dežele vzhajajočega sonca. Takšno vzdušje je pričarala prireditev Večer samurajev, ki jo je organiziral klub japonskega mečevanja Kensei iz Griž. Z njo so organizatorji tudi uradno obeležili ustanovitev kluba in 20-letnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo.
Prireditev bi morala potekati v prijetnem okolju Letnega gledališča Limberk, zaradi slabega vremena pa so jo pripravili v dvorani. Osnovni namen prireditve je bil predstaviti tradicionalne japonske borilne veščine in del japonske kulture. Obiskovalci so lahko poskusili tradicionalno japonsko hrano, sodelovali ali si vsaj ogledali japonski čajni obred in pokusili njihov zeleni čaj. Zanimiva je bila tudi razstava japonskih mečev in slik z motivi Japonske ter rastlin, značilnih za to deželo. Nekaj posebnega se je bilo seznaniti z njihovo pisavo in se preizkusiti v pisanju pismenk.
V	drugem delu popoldneva ali večera pa so obiskovalci, ki so povsem napolnili dvorano, spoznavali japonske borilne veščine. Prireditev je vodila Savina Vibi-hal. Na odru dvorane, ki je bil tokrat prekrit z ustrezno vadbeno podlago - tatami-jem, so najprej predstavili judo kot moderno japonsko borilno veščino, ki se je razvila konec 19. stoletja. Imenujejo jo goloroka veščina, ki vsebuje borbo stoje in na tleh, mete, padce in vzvode. Ta borilni šport je nedavno Sloveniji prinesel tudi prvo žensko olimpijsko medaljo, na griškem tatamiju pa je judo skupaj s prijateljem iz kluba prikazal domačin, letošnji olimpijec Roki Dra-kšič. V nadaljevanju so oder zavzeli borci aikida - defenzivne borilne veščine, kjer sta odločilni telesna izurjenost in sposobnost izrabe energije in moči nasprotnika. Predstavitev so pripravili člani Aikida kluba Celje. Sledila je predstavitev ju jitsa, borilne
Med prikazom in učenjem pisanja japonske pisave
veščine, pri kateri se napadeni brani pred golorokim ali oboroženim napadalcem. Predstavili so jo člani borilnih veščin Katana iz Brežic. To veščino so uporabljali samuraji v fevdalni Japonski, ko so ostali brez orožja, danes pa je zelo priljubljena povsod po svetu in tudi pri nas. Enako velja za karate, ki so ga predstavili člani KK Nestor Griže, KK Petrovče in KK Brežice.
V drugem delu prireditve so se predstavili predstavniki japonskega mečevanja z Akademije bojevniških veščin Ptuj, iz Kluba japonskega mečevanja Maribor, Iado kluba Celje in novoustanovljenega kluba Kensei Griže. Predstavili so borilno veščino kobudo, ki so jo iznašli pred približno 500 leti na japonskem otoku Okinava. Tedanji vladar je prepovedal nošenje orožja in tako so kmetje ostali brez obrambe pred oboroženimi roparji in pobeglimi samuraji. Razvili so veščino, pri kateri so preprosto poljedelsko orodje spremenili v učinkovito orožje, med katero sodi preprosta palica, imenovana Bo, in je dolga čez 180 cm. Na Okinavi so jo uporabljali za prenos veder, košar
in ostalih tovorov, bila pa je tudi nepogrešljiva pri popotnikih. Kmetje so uporabljali tudi drugo orodje oziroma orožje, kot so fonta, sai, kama (podoben našemu srpu). Prikazana je bila tudi veščina kyudo, kar v prevodu pomeni moč loka. Obiskovalci smo lahko spoznavali tudi iado, ki temelji na umirjanju duha, bliskovitem in hkrati prefinjenem izvleku meča iz nožnice in tako onesposobi nasprotnika s samo enim zamahom.
Predstavniki Kendo zveze so predstavili kendo kot japonsko obliko športnega mečevanja z dvoročnimi meči. Predstavili so tudi nekatere kate, ob koncu pa so se predstavili tudi člani kluba Kensei iz Griž. Kensei pomeni v prevodu svetnik meča, tako so imenovali tudi največjega mečevalca vseh časov, Miya-mota Mishasija.
Prireditve sta se udeležila in nagovorila obiskovalce tudi podžupan Občine Žalec Robert Čehovin in predsednik Sveta KS Griže Marjan Vodeb. Resnica je, da ukvarjanje z borilnimi veščinami pozitivno vpliva na mladostnike, saj se naučijo spoštljivosti, odrekanja ter si krepijo telo in duha. D. Naraglav
Japonski čajni obred
Člana novoustanovljenega kluba Kensei Griže med prikazom samurajskega mečevanja (desno predsednik kluba Dani Vombek)
SAVINJSKE ZGODBE
september 2012
Svetovni podprvak z monociklom s štiritisočaka
Žiga pri skoku visoko nad tlemi
Žiga Sternad iz Latkove vasi pri Preboldu se ukvarja s športom, ki je nekaj posebnega, je zanimivost, ki jo lahko vidimo v cirkuških arenah. Lahko bi rekli, daje pravi artist, akrobat, ki popolnoma obvlada ravnotežje in s svojim monokolesom premaguje kilometre cest,
poti in najrazličnejše ovire. Z njim se je povzpel celo na 4552 m visoki Signal Kuppe, pred tem pa je na svetovnem prvenstvu UNICON v Italiji v kategoriji downhill osvojil naslov svetovnega podprvaka.
Žiga se je z monokolesom seznanil na eni izmed čarov-
niških predstav v osnovni šoli. Čarovnik mu je dovolil, da se popelje z njim, kar je bilo seveda težko, a ga je navdušilo. Želel si je imeti takšno kolo in čez nekaj let ga je dobil za darilo. V 1. letniku srednje šole je spoznal fante, ki so trenirali vožnjo z monokolesom. In tako se je začela njegova zgodba tekmovalca v tej športni disciplini.
»Leta 2008 sem šel prvič na mednarodno tekmovanje, in sicer v Vodice na Hrvaškem. Nekih obetavnih rezultatov takrat še nisem pokazal, sem pa pridobil nove izkušnje in tekmovanje mi je bilo tako všeč, da sem po tistem prenehal trenirati nogomet. Od takrat dalje se z Enkolo team 2simpl iz Celja vsako leto udeležujem mednarodnih tekmovanj po Evropi (Nemčija, Avstrija, Švica, Češka, Hrvaška, Danska, Italija) in dosegam odlične rezultate. Tekmovanja potekajo tudi v Sloveniji. Leta 2009 sem bil na tekmovanju v Švici izbran za najboljšega tekmovalca in dosegel naziv »King of the hill«. Dvakrat zaporedoma sem bil evropski prvak v gorskih disciplinah (2010, 2011), letošnja sezona pa še poteka in
kaže visoko proti vrhu,« nam s ponosom pove sogovornik.
»Svetovno prvenstvo poteka vsaki dve leti v različnih državah po svetu. Letošnje, imenovano UNICON, je potekalo v Italiji. Udeležilo se ga je skoraj 2000 tekmovalcev s celega sveta. V disciplini cross country sem zasedel 4. mesto v kategoriji od 19 do 29 let in 2. mesto v absolutni kategoriji discipline downhill in tako postal svetovni podprvak. Svetovnega prvenstva sem se udeležil kot edini slovenski predstavnik,« še pove Žiga, ki se je po končanem prvenstvu z nemško ekipo Triton podal na izjemen podvig.
»Povzpeli smo se na najvišje pribežališče v Evropi, Signal Kuppe, ki leži na 4552 m in je eden izmed vrhov znane gore Monte Rosa. S sabo smo vzeli monokolesa. Opravili smo več kot 3100 metrov višinskega spusta. Sam podvig je trajal tri dni, od tega dva dni vzpenjanja v ekstremnih razmerah s pomočjo vodnika in en dan vožnje po snegu, skalah in koreninah. Na vrhu sem imel simptome višinske bolezni (vrtoglavica, glavobol, utrujenost), vendar so v gibanju med spustom iz-
ginili, razen utrujenosti, kar je logično,« nam je zaupal Žiga. Tudi v prihodnje si bo privoščil kakšen podvig. Zaupal nam je, da bo eden od teh večdnevno potovanje z monokolesom po Sloveniji in sosednjih državah. V Preboldu pa pripravlja tudi tečaj vožnje z monokolesom. Drugače pa se Žiga navdušuje tudi nad snemanjem in fotografiranjem, vzame rad v roke kitaro in se ukvarja tudi z drugimi športi. D. Naraglav
Kerčmarjeva domačija kulturni liram
Kerčmarjeva domačija je bila pravi kulturni hram na prostem.
Na domačiji Zlatka Kerčmarja v Petrovčah so v nedeljo, 16. septembra, pripravili tradicionalno kulturno prireditev, na kateri so sodelovali ljudski pevci in godci, in enodnevno razstavo likovnih ustvarjalcev Spodnje Savinjske doline.
Zlatko Kerčmarje vodja treh vokalnih skupin: Okteta, Van-drovčkov in tria Našli smo se. Pri organizaciji prireditve ga podpirata in mu pomagata KD Petrovče in KS Petrovče. Njegov odnos do kulturne in predvsem etnografske dediščine pa se kaže tudi skozi njegovo poklicno restavratorsko delo.
Na tokratni osmi prireditvi ljudskih pevcev in godcev z naslovom Ostanimo prijatelji so nastopili tudi Pravi fantje, Ansambel bratov Avbreht, harmonikarji KUD Vrbje, Eli-
zabeta Novak, ki je zaigrala na kitaro in zapela, ljudski pevci iz Stolpnika, Oktet sv. Mihaela z Vranskega in Folklorna skupina Petrovče.
Sedmo razstavo je bogatilo 64 likovnih del, ki jih je prispevalo 20 likovnih ustvarjalcev, in sicer Marjan Avguštin, Barbara Dimeč, Marko Fužir, Jure Gmajner, Marinka Krajnc, Dane Klinc, Milan Kukovec, Viktor Lešnik, Janko Melan-šek, Stella Muzlovič, Dolores Panoš, Cvetka Plut, Nada Pri-stovšek, Brane Rojc, Zdenka Rebselj, Beno Štepinc, Milena Šalekar, Darinka Štorman in Neda Vogelsang.
Tudi letos so lahko obiskovalci prireditve, ki jo je vodila Jožica Ocvirk, spoznali zanimivi svet paličnjakov, ki jih je na ogled postavil Zlatkov sosed Igor Pevec. D. Naraglav
Čokoladni atelje in kavarna tudi v Žalcu
-------- —---------------------------
Čokoladni atelje Dobnik, ki je začel svojo pot v Grižah, ima danes poslovalnice v Ljubljani, Celju in Celovcu. Svoja vrata pa je pred kratkim odprl tudi v Žalcu, kamor je preselil tudi proizvodnjo. Nove prostore so uredili v nekdanji trgovini Merkurja na Šlandrovem trgu.
Čokoladni atelje Dobnik je bil prvi tovrstni v Sloveniji. Uradni začetek izdelovanja čokoladnih izdelkov najvišje kakovosti je leto 1994, ko je Marinka Dobnik, sicer profesorica jezikov, prisluhnila notranjemu glasu, ki ji je govoril, da skriva v sebi še nekaj več kot zgolj nadarjenost za poučevanje. Dva obiska pri belgijskih proizvajalcih čokolade sta zadostovala za odločitev, da bo čokolada njeno življenje.
Kot prvi čokoladni atelje v Sloveniji so morali orati ledino na tem področju, osveščati trgovce in potrošnike. Že na začetku so si postavili za vodilo visoko kakovost. Ob tem se strogo držijo osnovnih vodil, kar pomeni, da so vsi njihovi izdelki izdelani ročno, pri čemer sledijo stari belgijski tradiciji izdelovanja čokoladnih izdelkov. Takšen način izdelave jim omogoča, da lahko uporabljajo sveže in naravne sestavine. Kot pravijo, v njihovih drobnih čokoladnih prigrizkih ne bo nikoli konzervansov, saj bi ti neizbežno ubili njihov čar, to, da jih poješ sveže. Ob vsem tem nenehno preizkušajo nove recepte, stare spreminjajo in izboljšujejo. Izbira izdelkov pa sledi letnim časom. Vsak njihov izdelek je unikaten, umetnost in čokolada z roko v roki. Njihove
čokolade vsebujejo velik del kakavovih delcev, kupujejo pa jih pri najboljšem proizvajalcu belgijske čokolade.
V čokoladnem ateljeju Dobnik in njegovih poslovalnicah je na voljo veliko najrazličnejših izdelkov. Ponašajo se tudi z zaščitenimi specialitetami, kot so suhe fige v kremi, prekrite s črno ali mlečno čokolado, imenovane Fige Prešernove,
in suhe slive, napolnjene z orehom in prevlečene s kremo in čokolado, imenovane Frančeve čvešpe. Oba izdelka je priznani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj imenoval za primerno protokolarno, turistično darilo. Sicer pa je izbira njihovih čokoladnih daril zelo bogata in pestra, tako kot tudi ponudba slaščičarskih izdelkov, ki ob dobri kavi v njihovih lokalih
omogočajo pravo razvajanje okusa in zadovoljstva. Za to se trudi dvanajst redno zaposlenih in približno toliko pogodbeno zaposlenih. Zanimiv je tudi podatek, da porabijo na mesec več kot 1000 kg prave čokolade za proizvodnjo svojih izdelkov in da jim promet kljub krizi raste (od 10 do 15 odstotkov na leto), kar je nedvomno v teh časih še kako razveseljivo.	D. N.
Pri Dobnik prisegajo na kakovost in bogato ponudbo
PROMOCIJSKO BESEDILO
Razstava v petrovski baziliki
Razdevšku medalja Ruske federacije
Celjski škof dr. Stanislav Lipovšek in pater Ivan Arzenšek med ogledom razstave
V Baziliki Matere božje v Petrovčah je odprta razstava o dominikancih v Sloveniji. Razstava prikazuje zgodovino dominikanskega reda
z redovnim ustanoviteljem sv. Dominikom in najpomembnejšimi dominikanci (Albertom Velikim, Tomažem Akvinskim in Katari-
no Siensko) ter delovanje ptujskega dominikanskega samostana od ustanovitve.
Poseben prostor je namenjen gradbeni in umetnostni podobi dominikanskega samostana na Ptuju, ki velja za enega najlepših kulturnih spomenikov na Slovenskem. Predstavljene so najnovejše najdbe in odkritja iz obdobja srednjega veka in baroka. Razstava je odprta v ponedeljek, sredo, petek in soboto od 18.30 do 20. ure ter v nedeljo od 8. do 11. ure. Lahko pa si jo ogledate tudi po predhodnem dogovoru s patrom Ivanom Arzenškom.	T. T.
Mrzlica simbol prijateljstva
Na tradicionalnem srečanju tudi predstavniki mlajše generacije
Na Mrzlici so se 15. septembra na tradicionalnem srečanju zbrali Zasavčani in Savinjčani. Tovrstna srečanja imajo svoje korenine v predvojnem delavskem gibanju, ko so si tu podajali roke revirski, libojski in zabukovški knapi, preboldski tekstilci, savinjski hmeljarji, libojski keramičarji in mnogi drugi ter krepili revolucionarno zavest Slovencev, ki se je še posebej izkazala med II. svetovno vojno.
Že pred 21 leti so se župani občin Zagorje, Trbovlje, Hra-
stnik, Prebold in Žalec dogovorili, da se bodo izmenjevali v organizaciji srečanja. Pred nekaj leti sta se tem občinam pridružili tudi občini Laško in Tabor. Letos je srečanje organizirala Občina Trbovlje ob sodelovanju Planinskega društva Trbovlje.
Najprej so prisluhnili kulturnemu programu, v katerem so nastopili Delavska godba Trbovlje in Katarinski fantje, ki so zaigrali in zapeli planinsko himno Oj 'Triglav, moj dom. Župan Občine Trbovlje Vili Treven, ki je v svojem govoru poudaril po-
men teh srečanj, ki temeljijo na ohranjanju dobrih medsebojnih odnosov med dolinama. S kulturnim programom so srečanje obogatili tudi učenci OŠ Tončke Čeč. Tokratno srečanje je bilo posvečeno tudi 100-letnici PD Trbovlje. Ob tej priložnosti so planinskemu društvu podelili posebno darilo Občine Trbovlje, društvo pa je vsem občinam, ki sodelujejo na vsakoletnem srečanju, in planinskima društvoma Prebold in Žalec ob jubileju podelilo spominske diplome.	D. N.
Deteljica ohranja kulturno dediščino
Društvo univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec, krožek za ohranjevanje kulturne dediščine naših babic Deteljica, je v okviru občinskega praznika Občine Žalec in praznika Mestne skupnosti v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravilo razstavo
ročnih del. Na njej je 13 članic in član krožka razstavilo kar sto rečnih del v različnih tehnikah. Svoj kamenček je v mozaik pestrega dogajanja dodal tudi Hranislav Kočič iz Šempetra, ki je ob tej priložnosti pripravil razstavo poldragih in dragih kamnov.
Z razstave
Uvodoma je zbrane pozdravila vodja krožka Deteljica Helena Kočič in poudarila, da je to že njihova dvanajsta razstava, katere glavni namen je ob druženju tudi ohranjanje kulturne dediščine in učenje novih tehnik, ki jih še ne obvladajo. Prisotne sta nagovorila tudi Marijan Turič-nik, podpredsednik univerze za tretje življenjsko obdobje, ki je povedal, da deluje v okviru univerze 30 krožkov, da je Deteljica med najbolj delavnimi, kar dokazuje tudi ta razstava, in župan Občine Žalec Janko Kos, ki je članom krožka izrekel vse priznanje in odprl razstavo. V kulturnem programu sta nastopili učenki Glasbene šole Risto Savin Žalec Tajda Randl in Neža Pogačar, ki sta pod mentorstvom Melite Estingarribisa Villasanti zaigrali nekaj skladb na klavirju. T. T.
V sejni sobi Občine Žalec je bila konec minulega meseca krajša slovesnost ob podelitvi visokega priznanja obrambnega ministrstva Ruske federacije Milanu Razdevšku.
Priznanje oz. medaljo je prejel za zasluge utrjevanja in ohranjanja spomina na žrtve II. svetovne vojne, vojake ruske narodnosti, ki so padli v Sloveniji. Že pred časom so na pobudo Milana Razdevška pri Ribniku Steska v Krajevni skupnosti Ponikva pri Žalcu odkrili ploščo v čast in spomin petim pogumnim mladinkam, ki so od začetka decembra 1944 pa do sredine maja 1945 negovale (zdravile) hudo ranjenega partizana XIV. divizije ruske narodnosti. Pri odkritju je sodelovalo tudi Veleposlaništvo Ruske federacije. Prav zaradi tega je obrambno ministrstvo Ruske federacije že 10. februarja 2012 podelilo enako priznanje Ma-
S slovesnosti
rijanu Turičniku, predsedniku Združenja borcev za vrednote NOB Žalec. Tokratne podelitve, na kateri je zbrane najprej pozdravil župan Janko Kos, so se med drugim udeležili Boris Raj, zet Milana Razdevška, ki se zaradi obolelosti slovesnosti ni mogel udeležiti, vojaški, letalski in mornariški ataše, veleposlanik Ruske federacije Mihail Glagazin, namestnik vojaškega
atašeja Veleposlaništva Ruske federacije Anton Momatyuk, predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik in hči pogumne Ljudmile Kos -Dražnik, ki je negovala ruskega vojaka, Nada Jelen. Ataše Glagazin je izrazil željo, da bi preverili, ali je še kje v občini pokopan kakšen njihov vojak, da bi Ruska federacija na primeren način označila ta kraj. T. T.
Galičev muzej glasbene ustvarjalnosti
V Šempetru je v začetku 20. stoletja delovalo kar nekaj rokodelcev: kolar, mizar, kovač, menda tudi krojač, zagotovo pa čevljar - Martin Veligo-všek, po domače Ramšakov »šoštar«. Slednji si je na robu
vasi postavil hišico, ki — v
dobrih sto letih večkrat dozidana - še vedno stoji. Njen lastnik je zdaj Martinov pra-pranečak Jože Galič, znani glasbenik in publicist.
Po smrti njegove mame leta 1998 sta se z ženo Cito, glasbeno pedagoginjo in znano citrarko, lotila tudi obnove
gospodarskega poslopja, pravzaprav hleva, kjer so njegovi starši in stari starši nekdaj redili prašiče, zajce in kokoši. »Nihče iz naše glasbene družine ni ravno nadarjen za kmetijstvo, zato smo Galičevi, ki
smo zadnjih dvajset lcl sosedje
Ramšakove domačije, na tem mestu na novo postavili »Ram-šakovo kašto«, nekakšen glasbeni muzej, kjer so shranjeni naši »pridelki«: plošče, kasete, priznanja, nagrade, darila, najzanimivejše fotografije ... iz tri desetletja in pol dolge glasbene kariere ansambla Slovenija,
Jože Galič v svojem muzeju
družine Galič, vokalnega kvinteta Ajda, dam domače glasbe ter številnih drugih znamenitih slovenskih glasbenikov,« pravi Jože Galič, ki ga mnogi poznajo tudi kot humorista v podobi Podhomskega Jožeta.
V njihovem družinskem gl«»-
benem muzeju lahko občudujemo manj znane fotografije Slavka Avsenika, Lojzeta Slaka, Rudija Bardorferja, Stanke Kovačič ter drugih slovenskih in tujih glasbenih legend, povezanih z Galičevimi. Razstavljena je tudi zanimiva tehnična glasbena dediščina: prvo ozvočenje ansambla Slovenija, starodobni harmonikarski mikrofon Franca Šegovca, stari radijski sprejemniki in glasbeni instrumenti...
Jože Galič, avtor zbirke in skrbnik Ramšakove kašte, je ob našem obisku še povedal: »Za zdaj je vse to na ogled le prijateljem, razmišljam pa tudi o možnosti odprtja za vse druge, ki obiskujejo Šempeter in njegove znamenitosti. Morda se bo to zgodilo takrat, ko bom upokojenec ... « D. Naraglav
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ŽALEC
vabi
v soboto, 6. oktobra 2012, ob 11. uri
na ČRETO,
kjer bo tradicionalna proslava v počastitev prve frontalne bitke partizanov s sovražno vojsko na Štajerskem oktobra 1941. Slavnostni govornik bo TIT TURNŠEK, podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije. Prireditev bo ob vsakem vremenu.
Organizacijski odbor
Zalec.in
Spletni informator Občine Žalec
oBiAv/rr OOGOot<- »REZPWčvo,
Naročnik: ZKŠT Žalec
NAGRADNA KRIŽANKA
september 2012
27

avtor
JANEZ
KORENT
KANON
OČE
UTRIP
MAKEDON.
POLITIK
(LJUPČO)
ŠP.NOGOM
VRATAR
(PEPE)
SARIN SIN
>
NOVINAR KA(LADA)
NESTRUPENA KAČA
STRUPEN KEMIČNI ELEMENT (ZNAK AS)
PRE-
BIVALEC
RUDAR.
REVIRJA
MLEČNI
IZDELEK
MESTO V BELGIJI
BABICA
(MEŠČAN.)
AMERIŠKI KEMIK, NO' BELOVEC (LARS)
SANITETNI
MATERIAL
UTRIP
RASTLINA Z GROZDI
REKA RUR NANIZOZ.
GRŠKA
ČRKA
RASTLIN.
BODICA
STIK
PLOSKEV
I
FINSKI DIRKAČ FORMULE ENA (KIMI)
IT. SLIKAR IZ 20. ST. (PRIMO)
OKRAS
TRETJI
TON
JAZONOVA
LADJA
UTRIP
DROBEN ZAJEDAVEC, CEK
IGRALKA
TURNER
LILI
NOVY
OGRAJEN PROSTOR ZA DIVJE ŽIVALI
POKRAJINA V ITALIJI (IZVIRNO)
VDOVA
JOHNA
LENNONA
(YOKO)
PORTUG. PESNIK (LUIS VAZ DE)
OKRASNI
PTIČ
DVORIŠČ
UTRIP
OSEBNI
PRAZNIK
GABRIJEL
(KRAJŠE)
ŽABJA
OKONČINA
KULTURNA
RASTLINA
ZVITEK
VOLNE
AM. FILM. IGRALEC (RICHARD)
ZUNANJA
PLAST
SADEŽA
GLAVNO
MESTO
KATARJA
LUKA OB AZOVSKEM MORJU (RUSIJA)
REKA V BOLGARIJI
INDIJANSKI
ŠOTOR
JAPONSKI
SLIKAR
(1420-1506)
GEOMETR.
TELO
VRZEL
PEVEC
PESTNER
CVETLICA,
ANEMONA
PRIZORIŠČE V CIRKUSU
KOPNO V MORJU
MESTO V ZAHODNI TURČIJI
TUJA IN NAŠA ČRKA
NESREČA
VELIKA ŽELJA PO ČEM, POŽELENJE
VDOLBINA V STENI
ŠKART,
IZVRŽEK
UČENEC ZA VITEZA
UTRIP
USLUŽBENEC NA MEJI
EVROPSKA
UNIJA
REKA V ETIOPIJI
KATRAN
OGNJENIK
EMILIO
ESTEVEZ
JADRAN.
LUKA V ITALIJI
RAFAEL
NADAL
NAŠA IN TUJA ČRKA
VAS NA KOČEVSKEM
PLAČILNO
SREDSTVO
INDIJSKI
ŠAHIST,
SVETOVNI
PRVAK
PISATELJ
ŠPROHAR
TUJA SAD-NA VRSTA
, DVE, TRI
PEVEC
COCKER
VELIKAN,
POGAN
REBEKA
DREMELJ
SKANDI-
NAVSKI
DROBIŽ
IZPITJE NA DUŠEK
SODOBNIK
KELTOV
PEKOČA
ZAČIMBA
RISTO
SAVIN
ALFI
NIPIČ
LETOVIŠČE OB AŽURNI OBALI
AZIJSKA
DRŽAVA
(TEHERAN)
Nagradna križanka
Rešitev križanke, objavljene v avgustovski številki Utripa: NOVA-SEZONA-ABONMAJEV.
Izžrebani nagrajenci: 1. Pavla Piree, Andraž 82, Polzela; 2. Ivan Matjaž, Šešče 11, Prebold; 3. Marija Matko, Braslovče 41, Braslovče. Nagrajenci bodo o nagradah obveščeni po pošti s strani ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec.
Pokrovitelj križanke v tej številki je BRGLEZ, D. O. O., VRANSKO.
Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah, v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 15. 10. 2012.
CITRARSKI
NARODNO-
GLEDALIŠKI POTUJOČI ZABAVNI
CICI
24 EUR
45-65 EUR 160 EUR	50 EUR
Vabljeni k vpisu!
Različne možnosti plačila in popustov Prelistajte abonmajsko knjižico in se prepričajte! Dobite jo v TICu Žalec in na www.zkst-zaiec.si Vpis v TIC-u Žalec, Šlandrov trg 25, tel. 03 710 04 34
PRAZNJENJE GREZNIC
JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže
Tel.: 031 786 975
(QlimQblJe
Prodaja novih in rabljenih vozil z garancijo Za vsa vozila uredimo ugodni kredit in leasing Možnost menjave staro za novo in staro za staro Gotovinski odkup vozil Izposoja osebnih vozil in kombijev
Olimobile d.o.o., Cesta na Vrbje 7,3310 Žalec 041 776 776 www.olimobile.com
JUTE KS* ”
JUTEKS,
proizvodnja talnih oblog, d.d.
Ložnica 53 a, 3310 Žalec Telefon: 03/ 71 20 700, Faks: 03/ 71 20 755 e-pošta:	juteks.zalec&iuteks.si
Internet:	www.iuteks.si
OBIŠČITE NAS V PRODAJNEM SALONU V ŽALCU:
JUTEKS,
Industrijska prodajalna
Hmeljarska 3,3310 Žalec Telefon: 03/71 20 757, 03/71 20 759 e-pošta:	branko.ursic&juteks.si
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geoinzeniring.si
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
Čebelarji na Primorskem
Dobrote s kmetij, gobe, petelinijada...
Savinjski čebelarji pred čebelnjakom Marina Jurade v kraju Kampel pri Kopru
Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline (ČZSSD) Žalec je za svoje člane tudi letos pripravila strokovno ekskurzijo. Pod vodstvom tajnika ČZSSD Žalec Janija Puckmeistra so udeleženci tokrat obiskali čebelarje Primorske, in sicer člane Obalnega čebelarskega društva Koper.
Ogledali so si znamenitosti Krasa in obiskali nekaj vasic ter Koper. Pri čebelarju Marinu Juradi so jih pozdravili predsednica Obalnega čebelarskega društva Koper Marija Vulič, predsednica Obalno--Notranjske regije Andreja Smrdelj in domači čebelarji, ki so se skupaj z gosti po pogostitvi posvetili strokovnim
Namestili gnezdilnice
Pred nameščanjem gnezdilnic in krmilnic
GtEOPROJEKT d.o.o. m CENTER NEPREMIČNIN Savinjske doline
Zanesljivi In zvesti partner pri gradnji.
Pod tema Imenoma se predstavlja naša ekipa, ki s svojim znanjem in Izkušnjami že dvajseto leto oblikuje ' prostor, ki vas obdaja.
Ponujamo vam hitre, kvalitetne in cenovno ugodne GEODETSKE STORITVE
Pomagamo vam pri NAKUPU in PRODAJI NEPREMIČNINE
Priskrbimo vam PROJEKTNO DOKUMENTACIJO
03/710 38 10
www.geoprojekt.si
GEOPROJEKT d.o.o. geodetske storitve, projektiranje, inženiring, nepremičnine
Šlandrov trg 11, 3310 Žalec
(med gostiščem Marjola in poslovno stavbo Vender)
Minuli ponedeljek so na gozdni učni poti Hrastje v Grižah namestili 10 gnezdilnic, ki bodo omogočile varno gnezdenje različnim vrstam ptic. Z njimi pa bi želeli v gozd privabiti tudi več ptic.
Nameščanje gnezdilnic je del projekta posodobitve gozdne učne poti Hrastje, ki je potekala avgusta in septembra (zaključen pa bo predvidoma v začetku oktobra) v okviru projekta »LAS SSD« 2007-2013 - Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.
TD Občine Polzela je v sodelovanju z Občino Polzela v okviru občinskega praznika organiziralo 13. jesenski sejem.
Na sejmu so se s svojo ponudbo predstavile domače kmetije, čebelarsko društvo je poleg ponudbe medenih dobrot pripravilo prikaz pridobivanja medu, Gobarsko mikološko društvo Polzela je pripravilo razstavo gob s predavanjem determinatorja Antona Polerja iz Maribora, za
vse obiskovalce pa je pripravilo enolončnico. Učiteljice za OŠ Polzela so za najmlajše pripravile delavnice, zapele so pevke Treh vasi, zbrane pa je zabaval tudi Ansambel Roka Novaka.
Na prireditvi so skupaj s člani hortikulturnega društva podelili priznanja za najlepše ocvetličene hiše, kmetije, objekte kulturne dediščine in druge objekte. V okviru sejma so pripravili tudi 7. petelinje dirke, ki jih organizirajo v sodelovanju z društvom Bartho-
lomeus iz Šentjerneja. Zmagal je petelin Denisa Jazbinška iz Šentjerneja, najboljši domači petelin pa je bil petelin Braneta Jelena iz Andraža, ki je osvojil
4.	mesto. Ob koncu sejemskega dogajanja so se predstavili člani podeželske mladine, ki so prikazali ribanje zelja na star način, in Malteška konjenica Polzela.
Zbrane sta nagovorila predsednica TD Občine Polzela Alenka Žnidar in župan Jože Kužnik.	T. Tavčar
temam. Predstavili so problematiko čebelarstva na Primorskem, se dotaknili zdravstva čebel, čebeljih paš, predvsem pa letošnje čebelarske letine, ki je slaba zaradi slabe prezi-mitve čebel, neustreznih zdravil, pozebe akacije in drugega. Točenja cvetličnega medu skoraj ni bilo, česar ne pomnijo že vrsto let.	T. T.
Obiskovalcem so pokazali kar 198 vrst gob.
Fotografije narave v Skalinovi ideji
Sofinanciranje projekta je zagotovljeno v višini 17.000 evrov, kar je 85 % vrednosti projekta.
Partnerji pri projektu so Občina Žalec, Osnovna šola Griže in Lovska družina Gozdnik Griže. Strokovne osnove za posodobitev učnih vsebin je pripravil Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje. Pot je namenjena splošni javnosti, predvsem pa mlajšim za učne namene. Ob tem želijo z njo popestriti dodatno turistično in rekreacijsko ponudbo kraja.	L. K.
Prejšnji petek so v Ekomu-zeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu odprli razstavo dr. Borisa Skalina, ki je na ogled postavil fotografije, povezane s hmeljarstvom in Savinjsko dolino ter posegi v njen prostor.
S tokratno razstavo so predali namenu nov galerijski prostor, v katerem naj bi našli svoje mesto zlasti podobe narave, naše doline, naše dežele, njenega napredka in zastojev, utrinki preteklih in sedanjih časov. Pobudo za ureditev razstavnega prostora je podal prav dr. Skalin. Njegova zamisel je bila, da bi s tematiko kmetijske fotografije, pridobljene preko razpisa, enkrat na leto pripravili razstavo. Prvo razstavo v novih prostorih so zaupali fotografu Borisu Skalinu in človeku, ki že desetletja s svojimi fotografijami prikazuje lepoto narave, sredi katere živimo, in posledice, ki jih tej lepoti povzročamo s svojimi nepremišljenimi dejanji in posreduje sporočilo, da bi z okoljem ravnali drugače, spoštljivejše.
O njegovi razstavi je številnim udeležencem spregovo-
Igra narave
Pri obiranju jabolk je Stanko Novak naletel na nenavadno in nenaravno kombinacijo. Na jablani sta na eni vejici bila jabolko in cvet. Ali je to zgolj igra narave, ali že posledica klimatskih sprememb, ne vemo.	T. T.
Dr. Boris Skalin
rila kustosinja mag. Alenka Domjan. »Pričujoča razstava izpostavlja na eni strani estetske razsežnosti fotografskega medija, hkrati pa nastopa kot nosilec zgodb o simbolu Savinjske doline - o hmelju /.../. Fotografsko videnje avtorja je sila dovzetno za odkrivanje lepote v vsakdanjih stvareh in prizorih, v čisto drobnih cvetovih in v ovitih bilkah, ki izpod zelenih lističev pričarajo posebno razpoloženje. Včasih se zdi, da ti drobci postanejo nekaj neresničnega, nekaj, kar je zakril čas in ponovno odkrijemo v odsevu spomina, v neulovljivi iluziji pokrajine, ki je
nekoč žarela zeleno, potem pa presunljivo ugasnila v križpo-tjih avtocest,« je med drugim povedala kustosinja.
Avtorjeva velika zasluga je tudi, da je iz smetišč ustvaril ribnika Vrbje in Preserje.
V nadaljevanju sta zbranim spregovorila tudi njegov nekdanji sodelavec Edi Omladič in župan Janko Kos, ki je odprl razstavo in novi galerijski prostor predal svojemu namenu. Večer je obogatil kantavtor Aleš Črnko. D. Naraglav
Dr. Boris Skalin se je rodil na Primorskem. Otroška leta, leta odraščanja in leta po študiju je preživel v Zasavju, kjer je našel prvo zaposlitev. Kasneje se je zaposlil v podjetju Hmezad v Savinjski dolini. Je avtor treh knjig in sodelavec dveh knjig o kmetijstvu in okolju, fotomonografije z naslovom Zasavje, avtor okrog 130 znanstveno-strokov-nih prispevkov, objavljenih tudi v tujini, in udeleženec številnih simpozijev.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
BRANKO GOROPEVSEK
iz Prebolda,
nazadnje stanujoč v Celju (18. 10. 1966-13. 9. 2012)
Za sočutne besede in dejanja, ki so blažile bolečino, se vsem, ki ste nam stali ob strani, ob smrti sina Branka iskreno zahvaljujemo.
Oče in mama
V	spomin Branku Goropevšku
V	poznopoletnem jutru se je razpršila vest, za katero bi si želeli, da je neljuba napaka, morda spodrsljaj, lahko tudi površnost, karkoli, le resnice si v njej nismo želeli. Telefonska sporočila so sporočala - umrl je Branko Goropevšek.
Čeprav smo vedeli, da je že nekaj časa bolezen njegova sopotnica, smo verjeli, predvsem pa upali, da ji bo kos. Tako kot je bil kos skoraj vsemu, česar seje lotil.
V	časih, ki so že bili varčevalno naravnani, mu je z enako mislečimi sogovorniki uspel zavidanja vreden podvig. Novo Osrednjo knjižnico Celje smo z veseljem pozdravili mnogi od blizu in daleč. Še danes vidim, kako nam je na dan odprtja, v sončnem februarskem dnevu, razkazal prostore ter z zanosom in ponosom pripovedoval o poti do nje.
Seveda pa je nova knjižnica le kamen v mozaiku njegovih del, ki puščajo velik pečat. Bilje naklonjen konceptu moderne knjižnice, tehnološko najsodobneje opremljene in sočasno odprte najširšemu krogu uporabnikov. Sprejemal je različne ideje in pobude, bilje naklonjen povezovanju in sodelovanju. Naš zadnji, žal, nedokončan skupni projekt, ki ga je z navdušenjem podprl, je biografski leksikon, ki ga bomo ustvarjale vse knjižnice na celjskem območju.
Umnico Gorooevšek. magister zgodovinskih znanosti, so žnici zaposlil leta 1991, najprej kot vodja domoznanskega oddelka, leta 2001 pa je postal direktor. Kot kolega sem ga izjemno cenila, tudi zato, ker nikoli ni odrekel pomoči, če sem ga zanjo prosila. Še več, sam me je poklical in vprašal, če mi lahko pomaga, ko sem stopala na pot direktorice knjižnice. To se zgodi tako redko, da se zdi skoraj nemogoče.
Njegova kratka življenjska pot je pustila dolgo sled. Zgodovina in knjižničarstvo, zlasti domoznanstvo, sta bili njemu ljubi področji, ki jima je posvetil ogromno časa. Nastalo je več kot 130 bibliografskih enot, predvsem znanstvenih in strokovnih člankov, nekaj tudi monografskih publikacij. Najpogosteje je pisal o zgodovini Štajerske v obdobju od druge polovice 19. do sredine 20. stoletja. Kot predavatelj nam je pogosto posredoval svoje izkušnje na različnih strokovnih srečanjih. Vzorno je opravljal najodgovornejše naloge v strokovnih združenjih.
Bila sva skoraj vrstnika, le leto mlajši je bil, zato so se najine poti pogosto srečevale, se občasno rahlo oddaljile in ponovno zbližale. Nekoč mije dejal, da je za prijatelje Brane in da želi, da ga tako kličem tudi jaz. Laskalo mije, ker meje vključil v krog prijateljev.
Zdaj je odšel, brez slovesa, brez pozdrava. Toliko bi ga še želela vprašati, se z njim posvetovati, poklepetati...
Čez en mesec bi dopolnil 46 let. Če ne prej, takrat bi se zagotovo videla.
Se mi le zdi ali je res, daje nebo svetlejše? Na njem sije nova zvezda. Včasih se bom ozrla proti njej in seji nasmehnila.
Jolanda Železnik
ZAHVALA
V 80. letu se je junija poslovila draga mama, stara mama, prababica in tašča
ELIZABETA JELEN
Kale 11, Šempeter (8. 11. 1932-21.6. 2012)
Čeprav je tisto nedeljo sonce pripekalo, smo se od nje poslovili v velikem številu.
Ob tem velja zahvala vsem, ki ste ji v življenju pomagali, jo pospremili k večnemu počitku, darovali sveče, cvetje, za svete maše in izrekali sožalja.
Še enkrat vsem hvala!
Vsi njeni
Zahvale za septembrsko številko Utripa sprejemamo do 12. oktobra 2012 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80
-	pogrebne storitve
-	čiščenje in dezinfekcija prostorov
Pongrac 60, 3302 Griže	GSM: 070/826-323
PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
V SPOMIN
NEŽI TOPOLOVEC
iz Žalca
(22. 12. 1928-10. 8. 2011)
Hvala vsem, ki z lepimi spomini obiskujete njen grob in jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Naša srca tiho jočejo, saj verjeti ne morejo, da te med nami več ni.
Tvoj glas se več ne sliši, ampak povsod prisotna si v hiši.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
PAVLE GRIVEC
s Polzele
(27.11.1946-7. 8. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, podjetjema Gorenje Velenje in Novem Žalec za izkazano pomoč, izraze sožalja, za darovane svete maše, sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku Janezu Krašovcu, pevcem Savinjskega okteta, JKP Žalec, govorniku gospodu Banku in pogrebni službi Morana za opravljene storitve.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinovi z družinami
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob smrti očeta, dedija in pradedija
VINCENCA ŠPACAPANA
s Polzele 198 (19. 7.1931-15.8. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede, darovano cvetje in sveče ter vsem,
ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
NAJVECJI SALON RAZSTAVLJENIH SPOMENIKOV.
■Postavitev v roku 14 dni,- Ugodne cene.
Info.: 031 703 663
www.nagrobniki-mipot.si | Tovarniška cesta II a, PRKBOI H
mm " •
\
ZAHVALA
Za vedno je odšel od nas dragi oče, dedi in pradedi
JOŽE ŠKETA
iz Orle vasi 14, Braslovče (23. 2. 1932-29. 7. 2012)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ki so ga pospremili na zadnji poti.
Zahvala tudi duhovniku, govorcu, pevcem in pogrebni službi.
Vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a v naših srcih spomin bo za vedno ostal.
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je zapustila sestra
IVANA TURNŠEK
iz Kamenč 23
(6. 7.1923-10. 8. 2012)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče.
Hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospodu Debelaku za govor, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: bratje in sestre z družinami
Je čas, ki da.
Je čas, ki vzame.
Pravijo, je čas, ki celi rane.
In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in tete
SLAVICE ZAGODE
iz Žalca
(20.4. 1927-8. 7. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem Hmezada ter osebju Špesovega doma za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sveto mašo. Zahvala tudi gospodu župniku Viktorju Arhu, gospodu Banku, pevcem, citrarki, JKP Žalec, pogrebni službi Ropotar za opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
"Z vetrom v laseh, z ognjem v očeh in ljubeznijo v dlaneh v bolezni prezgodaj si zaspala. Hvala ti za vse, kar si lepega nam dala ..."
ZAHVALA
Po hudi in kratki bolezni nas je v 45. letu starosti zapustila ljubljena mamica, hčerka in sestra
ZVEZDANA KOVAČ roj. PAVLIČ
iz Šešč
Iskrena hvala vsem sorodnikom in tudi Branku, sosedom, znancem, prijateljem, posebno družini Huš in nekdanjim sošolcem za izraze sožalja, darovane sveče, cvetje in za svete maše. Posebna zahvala njenim sodelavcem kolektiva Mirosan, ki ste s svojimi skromnimi prihodki nesebično zbirali sredstva, ki nam bodo v neizmerno pomoč. Hvala Daniju in Alenki, Ivanki Piki, Mileni Jager, Meliti in vsem ostalim neimenovanim.
Prav tako smo globoko hvaležni gospodu župniku, citrarki Citi Galič, gospe Magdi za tople besede slovesa, Cvetličarni Boža, pevcem Idile za odpete žalostinke ter pogrebnemu kolektivu Ropotar. Vsem, ki ste jo na tih deževen dan z žalostjo v srcu skupaj z nami pospremili na poti v njen prerani grobek, še enkrat iskrena hvala.
Zvezdana, radi smo te imeli in zelo te pogrešamo!
Tvoji: Urška in Žiga, mamica in ati, brat z družino in ostalo sorodstvo
Ob moji poti ni več postaj.
Samo še ena je in tam ostanem.
Tako daleč je in tako na samem ...
ZAHVALA
V 95. letu starosti nas je za vedno zapustil ljubljeni oče in stari ate
PAVEL SIRK
iz Kasaz
Hvaležni smo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izraze sožalja in vsem, ki ste mu kadarkoli namenjali svoj čas in izkazovali pozornost.
Hvala osebju Doma ostarelih Prebold za nego in pomoč ter osebju ZD Prebold. Vsem sodelujočim na pogrebni svečanosti - Godbi Liboje, skupini rudarjev za izkazano čast, predstavnikom društva upokojencev in Zveze združenj borcev NOB, gospodu župniku, JKP Žalec, pevcem Idile, govornici in kolektivu pogrebne službe Ropotar ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti do groba, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Ni te več na vrtu ne v hiši.
Nič več glas se tvoj ne sliši.
Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar!
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil in legel k večnemu počitku naš ljubljeni mož, ati, dedi in brat
KONDI HUŠ
iz Prebolda, Trg 1
Bolečina je še tako zelo živa in močno ga pogrešamo. Toda zdaj se zavedamo, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebej Dragu in Ireni Huš, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem Aera Šempeter za vso pozornost, pomoč, cvetje, sveče, za svete maše, darove in izraze sožalja. Hvala PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Posebej prisrčna hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu in ostalim duhovnikom ter vsem župnijskim skupnostim za poslednje slovo in pomoč, prav tako domačim pevcem ter kolektivu pogrebne službe Ropotar in gospe Ivanki za poslovilne besede. Vsem. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga tako množično pospremili na poti do groba, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Joži, hčerki Klavdija s sinom Lukom in Helena z družino, vnuki Marko, Luka in Špela ter sestre Marica, Jožica in Zinka z družinami
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti § nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
ZAHVALA
Tiho se je od nas poslovil dragi mož, oče, stari oče in brat
MILAN HRIBERNIK
iz Rakovelj 41 (1.1.1934-5. 8. 2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih, darovano cvetje, sveče in za izrečena sožalja. Hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za poslovilne besede in opravljen cerkveni obred. Posebna zahvala velja tudi osebju Doma upokojencev Polzela, pogrebni službi Morana in vsem, ki so sodelovali pri organizaciji pogreba. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku.
Vsi njegovi
K
Ko izgubiš nekoga, ki ga imaš rad, ostane bolečina, ki z leti ne zbledi.
Vedno v tebi tli -je kot žerjavica, ki se nikdar ne pogasi.
V SPOMIN
14. septembra je minilo peto leto žalosti, odkar nam je bolezen vzela dragega moža, očija, sina, brata, strica, tasta in dedija
BORISA CILENŠKA
iz Griž
(19. 8.1951-14. 9. 2007)
Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu, iskrena hvala.
Vsi njegovi
POGREBNE STORITVE
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 in PE CVETLIČARNA FLORA IN DARILNI BUTIK
Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93
IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV
A
Na voljo smo vam ob katerikoli uri
Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj vaju več med nami ni.
V SPOMIN
MARIJI in VIKTORJU STRENČANU
iz Levca
Iskrena hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu in postojite ob njunem zadnjem domu.
Sestra Antonija, družini Podmiljšak in Strenčan
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgotrajni bolezni v 88. letu zapustil naš dragi mož, oče, tast, aedi m praueui
JANEZ ČERNELIČ
Ulica Nikole Tesla 3, Žalec
Od njega smo se poslovili 14. 7. 2012 na pokopališču v Grižah.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a kojih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe)
ZAHVALA
Z globoko bolečino v srcu smo se poslovili od naše drage žene, mame, orne, hčere in sestre
MARTE LORGAR
Ulica Talcev 6, Žalec (31. 5.1947-13. 8. 2012)
Žalujoči: mož Marjan, sinovi Danilo,
Sandi in Uroš z družinami ter mama in sestri
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.600 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 8,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
V 39. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubi sin in vnuk
DAMJAN VELER
iz Matk
(28. 8.1973-28. 8. 2012)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, za podarjene sveče, cvetje, za svete maše in denarno pomoč. Hvala govornici gospe Ivanki in pogrebni službi Ropotar, citrarki gospe Citi Galič, pevcem skupine Žarek. Hvaležni smo tudi župniku g. Damjanu Ratajcu in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zelo ga pogrešamo.
Žalujoči: mamica, ati in mama
Kot zvezdica visoko ti gori vrh neba in žalost tako globoko v dno legla je srca ... (Murn)
V SPOMIN
FRANJO PUKMEISTER
(13. 9.1944-1.10. 2010)
Minilo bo drugo leto, odkar si nas zapustil dragi mož, oče, dedi in brat, vendar je za nas tvoj topel nasmeh tako živ, kot bi bilo včeraj.
Vsi tvoji
Skromno je živela, v življenju mnogo pretrpela.
Za trpeče dni
naj lučka vedno ji gori.
ZAHVALA
V 80. letu starosti je, utrujena od bolezni, tiho zaspala draga teta in sestra
KAROLINA LAVBIC
iz Šempetra (20. 8.1932-4. 8. 2012)
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in njenim prijateljicam, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, za svete maše in izrečena sožalja.
Hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za lepo opravljen pogrebni obred in za sveto mašo, gospe Ivanki za poslovilni govor, pogrebni službi Ropotar, pevskemu zboru Zvon, trobentaču, Polzela tovarni nogavic in Domu starejših Laško.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Vsi njeni
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in tašče
MARIJE PLOHL
iz Ločice ob Savinji (23. 6.1959-18. 7. 2012)
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, in vsem, ki ste sodelovali pri izvedbi pogrebne svečanosti.
Žalujoči: vsi njeni
Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu.
(T. Pavček)
V SPOMIN
MIRANU ROZMANU
(26. 9.1952-5. 8. 2007)
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami.
Samo tišina je pregloboka ...
Vsi njegovi
V SPOMIN
Minilo je deset let žalosti in praznine brez naše drage mame, tašče, stare mame in prababice
MARIJE LESJAK
iz Žalca (1916-2002)
»Sprejmi bolečino, neguj radost, ne obžaluj; tako boš občutil največjega med blagoslovi -ČE BI ŠE ENKRAT ŽIVEL,
BI NE ŽELEL ŽIVETI DRUGAČE.«
(J. N.)
V SPOMIN
Minilo je enajst let žalosti in praznine brez našega dragega ata, tasta, starega ata in pradedka
FLORJANA LESJAKA
iz Žalca (1908-2001)
Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu.
Vsi njuni
Delo tvojih pridnih rok in šumenje čebelic zvok, nam stalno govori, da še vedno z nami si!
ZAHVALA
Ob zahajajočem soncu je v 81. letu starosti prenehalo biti srce dragemu atiju in staremu atu
MARTINU KRAJNCU
iz Kaple
(25.10. 1931-15. 8. 2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, sveče in cvetje ter vsem, ki ste kakor koli nesebično pomagali.
Posebna zahvala gospodoma župnikoma pri Svetem Juriju ob Taboru za pogrebno mašo, pevcem za zapete žalostinke in pogrebni službi Ropotar ter čebelarjem in hmeljskim starešinam za izkazano poslednjo čast.
Žalujoči: vsi njegovi
S 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče	Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel :03/571 73 00 Mbt.: 041/672 115 in 041/536 408
www.pogreb-morana.si
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi...
Med nami si!
ZAHVALA
BORIS ANZEL
s Polzele
(26. 3. 1967-20.8 2012)
Ob zadnjem slovesu nismo bili sami, zato se iz srca iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše ... in v mislih ohranili lep spomin nanj.
Za lepo zadnje slovo zahvala vsem sodelujočim in mnogim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo
Vsi, ki radi jih imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in skupaj z nami naprej živijo.
V SPOMIN
21. septembra je minilo pet let,
ko si mnogo prezgodaj odšel od nas, dragi sin, brat, stric, ati in življenjski sopotnik
PETER KODRIČ
iz Studenc (1976-2007)
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi njegovi
Skromno in pošteno si živel, le skrbi in delo si imel, zdaj že deset let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
15. septembra je minilo 10. let, odkar si nas zapustil
FRANC RIZMAL
iz Dolenje vasi pri Preboldu
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
NAQEOBNI SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
V SPOMIN
6. septembra je minilo pet let, odkar smo za vedno ostali brez naše drage žene, mamice, babice in tašče
MARIJE VUZEM
Graščinska cesta 6, Prebold
Vsem, ki ste jo imeli radi in je niste pozabili, iskrena hvala.
Hvala tudi vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega atija, dedija
IVANAIVANACA
iz Šempetra
(31.5.1939-12. 7. 2012)
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred s sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, pogrebcem, trobentaču za zaigrano poslovilno pesem in pogrebni službi Ropotar ter gospe Ivanki Ropotar za lepe poslovilne besede. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči: hčerki z družinama
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno.
A kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Tiho in mnogo prezgodaj je od nas odšel mož, ati, brat in stric
PETER OPREŠNIK
(8. 2. 1954-9. 8. 2012)
Beseda hvala je premalo, a vsi, ki vedo, kako iskreno jo izrekamo, jo bodo razumeli.
Hvala za izrečena sožalja, tolažbo, stisk roke in dane spodbude. Hvala za darove v njegov spomin.
Hvala vsem, ki se vas je dotaknila njegova izguba in naša bolečina.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi oče, stari ata, pradedek,
brat, stric, boter in svak
ANTON ROZMAN
iz Galicije 24 c (29.10. 1937-24. 8. 2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem.
Hvala gospodoma župnikoma Mirku Škofleku in Janku Cigala, govornici gospe Srebočan za besede slovesa, pevcem in pogrebni službi Veking.
Posebna hvala oddelku bolezni prebavil Splošne bolnišnice Celje, zdravnici Brigiti Artiček Mesareč in medicinskemu osebju doma Lipa Štore, ki so mu pomagali ob hudi bolezni. Za nesebično pomoč ob težkih trenutkih se zahvaljujemo sosedi Marti in njeni hčerki Jelki.
Hvala tudi za darovano cvetje, sveče ter izrečena ustna in pisna sožalja.
Žalujoči: hči Marjana z družino
Popravek uredništva
Od obiranja za potrebščine
Več kot 140 vrst buč
Mladi obiralci z dedijem in sosedom Ivanom ob obiranju hmelja na star način
Raznotere buče pisanih barv polepšajo jesen
Čeprav hmelj danes ni več zeleno zlato, pa se z različnimi prireditvami še vedno radi spominjamo časov, ko so ga obirali ročno in je dolino preplavilo na tisoče obiralcev od blizu in daleč.
Teh časov se rad ob hmeljev-ki, ki jo je posadil na svojem vrtu, spominja tudi Ivan Pinter iz Matk. Na mestu, kjer zdaj stoji njegova hiša, je bila namreč
nekoč domača njiva s hmeljem. Letos se je odločil, da bo spomine delil s svojimi vnuki in z drugimi otroki. Pokazal jim je, kako so hmelj obirali nekoč, ko je zorel na hmeljevkah in ne na žičnicah, in jim povedal, da so včasih otroci zadnji del šolskih počitnic preživeli večinoma ob obiranju hmelja, s prisluženim denarjem pa so si potem kupili šolske potrebščine.
Ivan je otrokom prikazal celoten potek, od podiranja hmeljevk s posebnim orodjem, imenovanim maček, do merjenja nabranega hmelja v posebni posodi, imenovani škaf. Njegovi vnuki, Gal, Klemen in Timeja, pa tudi sosedova otroka, Sara in Tilen, so se izkazali kot dobri obiralci, z veseljem pa so potem posegli po dobrotah ob likofu. D. Naraglav
Veselijo se vseh uspehov
Predstavitve posameznih dosežkov je podal Franci Škrabe, vsem pa je za uspehe čestital tudi župan Vinko Debelak (na fotografiji najmlajši med uspešnimi Preboldčani, desetina četrtouvrščenih pionirjev PGD Matke).
Da se ima vsaka občina li na pikniku pri Gostišču
tudi v težkih časih česa veseliti in da je morda bolj kot kdaj koli prizadevanja občanov na različnih področjih civilnega življenja in ustvarjanja potrebno pohvaliti in podpreti, so konec prejšnjega meseca pokazali tudi v Občini Prebold. Vsem, ki so se v preteklem obdobju še posebej izkazali na različnih področjih ustvarjanja, od gasilstva, športnih udejstvovanj do kulturnega ustvarjanja, so se poklonili in jim čestita-
Zmet v Preboldu.
Najbolj ponosni so bili gotovo na Branka Verka, saj je prejel najvišje državno gasilsko priznanje za življenjsko delo v gasilstvu, ki mu je zvest že 53 let. Prav tako so se razveselili zlate plakete Pihalnega orkestra Prebold, ki jo je pod vodstvom Marka Repnika osvojil v kategoriji C na 5. mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v koncertnem igranju. Preboldčane je v drzni in nenavadni športni disciplini razveselil tudi Žiga
ZRCALCE,
lutkovna predstava, Lutkovno gledališče Nebo, za Cici abonma in izven
ČETRTEK,
25. OKTOBER, OB 17.30
Dom II. slov. tabora Žalec_______
Sternad, ki je postal svetovni podprvak v »downhillu« oz. spustu z monokolesom, tretje mesto v namiznem tenisu pa si je na 1. evropskih univerzitetnih igrah z ekipo Univerze v Ljubljani prislužil Jaka Golavšek. Na svetovnem prvenstvu v radijsko vodenih modelčkih čolnov (Radio Controlled Model Boat) sta se s 7. oz. 10. mestom izkazala Julijan Golavšek (kategorija FSR, 7,5 ccm) in Uroš Škoflek (kategorija FSR, 7,5 ccm).
Med dosežki, ki so jih počastili na srečanju koncev avgusta, je bila cela vrsta uspehov gasilskih desetin na državnih tekmovanjih, kar ponovno kaže na zelo bogato razvejano prostovoljno gasilstvo v občini. Med njimi so pohvalili 3. mesto starejših gasilk, 4. mesto pionirjev in 11. mesto članic B iz PGD Matke, 7. mesto članic A in 22. mesto članov A PGD Prebold, 10. mesto starejših gasilcev PGD Latko-va vas in 19. mesto starejših gasilcev PGD Sveti Lovrenc.
Na srečanju, ki je minilo v sproščenem vzdušju, jim je za dosežke čestital župan Vinko Debelak, nagrajence pa je nagovorila podžupanja Emilija Črnila. Predstavitve posameznih dosežkov je podal podžupan Franci Škrabe, nosilci ali predstavniki ekip nosilcev posameznih dosežkov pa so ob tem predstavili svoje delo kolegom z drugih področij.	L. K.
Vstopnice: TIC Žalec, tel.: 710 04 34
Društvo podeželskih žena Braslovče je prejšnji vikend v dvorani Lovskega doma Braslovče pripravilo 8. bučijado. Predsednica društva Amalija Brinovec nam je povedala, da je namen razstave prikazati več kot 140 vrst buč, ki se delijo na
jedilne, hranljive in okrasne. Organizatorice so pripravile različne jedi iz buč, recepte in prodajale bučna semena.
Ob razstavi so poskrbeli tudi za delavnico, na kateri so pod mentorstvom Bernarde Predovnik in Jolande Petek Tomazin učenci tu-
rističnega podmladka braslovške osnovne šole izdelovali najrazličnejše izdelke iz buč. Ob odprtju je zbrane nagovoril braslovški župan Branimir Strojanšek. Odprtje je popestril mešani pevski zbor starejših občanov, ki ga vodi Tjaša Ribizel.	T. T.
Tretjič od pekarne do kavarne
S teka od pekarne do kavarne po trgu Vransko
Ob tednu mobilnosti so na Osnovni šoli Vransko-Tabor ob podpori Občine Vransko že tretjič obeležili dan brez avtomobila s tekom skozi trg Vransko od pekarne do kavarne.
Tek sta odprla podžupan Občine Vransko Aleksander Reberšek in svetnica Nataša Juhart. Pot je preteklo 270 učencev osnovne šole, na koncu pa še 135 otrok iz vrtca. Spremljali so jih učiteljice
in učitelji ter vzgojiteljice, navijat pa so prišli tudi številni starši in drugi obiskovalci. Ob koncu sta vse zbrane nagovorila podžupan Aleksander Reberšek in ravnateljica Majda Piki. T. T.
Tomos in Puch motorji v Galiciji
V nedeljo, 16. septembra, so se v Galiciji srečali ljubitelji starodobnih Tomosovih in Puchovih motorjev.
Tokratno srečanje, ki sts ga organizirala Moped klub Krištof Pernovo in AMK Savinjske doline Vrbje, je v Galicijo privabilo precejšnje število ljubiteljev teh starodobnih motorjev, starih 30 in več let. Več kot
petdeset udeležencev se jih je podalo na slovesno panoramsko vožnjo po hmeljarski poti do Vrbja. Motoristi so se nato odpeljali do Šempetra, mimo Rimske nekropole do Podloga in mimo Jame Pekel čez Goto-vlje do Velike Pirešice in Galicije v Zavrh, kjer so se preizkusili v spretnostni vožnji, nato pa so pot nadaljevali mimo galeri-
je Doreta Klemenčiča - Maja v domu v Galiciji in se podali nazaj pred šolo na Trju, kjer so nadaljevali z veselim motorističnim druženjem ob zvokih ansambla Savinjskih sedem.
Najstarejši Tomosov motor na srečanju je bil izdelan leta 1954, njegov lastnik pa je domačin iz KS Galicija Milan Grobelnik.	D. N.
03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net
Spominska fotografija s posebnim Skubičevim motorjem s pleteno prikolico