C. C. postale. — Esce ogni giovedì mattina.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra« va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» $t v o in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111 : te? Iefon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Posamezna Številka 30 stot., stare 50 stot.
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi pu 1.— L., osmrtnice, poroke, po= slana, oglasi denarnih zavodov itd, po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. 10.
V coma, ČETRTEK 30, ERAJA 8929.
LETO I.
!
Tedenski koledar.
31. maja, petek: Angela, devica; Kocijan, mučenec. — 1. junija, sobota: Fortunat, spoznavaveic; Ju venci j. mučenec, — 2., nedelja: 2. pobinkost* na nedelja. Erazem, škof, mučenec. — 3., ponedeljek: Klotilda, kraljica; Pav* la, devica. — 4„ torek: Frančišek Kar., spoznavavec; Kvirin, škof. — 5., sre* da: Bonifacij, škof, mučenec. — 6., če* trtek: N orbe rt, škof; Bertrand, škof; Artemij. mučenec.
V petek, dne 31. maja je zadnji k ra» j ec j vreme lepo.
Movice.
Kralj podpisal sporazum.
Vladarska dvojica se je vrnila z obiska na Rodu. Že v ponedeljek je bil vladni načelnik v dvoru, kjer je vladar podpisal lateransko pogodbo. Besedilo pogodbe je Uradni list ob j a» vil v torek. Sedaj mora podpisati še papež.
24. maj,
to je obletnica vstopa Italije v sve* tovno vojno, se je praznoval letos nedeljo kasneje. Slovesnosti so se vr» šile v vseh mestih države, ravnotako v prekmorskih posestih, kakor v Tri» politami ji in Eritrei. Časniki poročajo, da se je 24. majnik praznoval tudi v različnih krajih Evrope in Amerike, kjer žive italijanski izseljenci.
Bodoči novomašniki.
V soboto je prevzvišeni knezo-nadškof podelil prva dva višja redova sledečim gg. bogoslovcem : Budinu Ivanu iz Mirna, Jeklin Fortu-natu s Pečin, Jurci Leopoldu z Opčin, Miliču Aleksandru od Brišči-kov pri Opčinah in Siscovichu Jožefu iz Trsta.
»Grof Zeppelin«,
o katerem smo zadnjič poročali, da je bil prisiljen pristati v južni Franciji, po zamenjavi pokvarjenih motorjev ni krenil proti Ameriki, temveč se je vrnil v svojo lopo v Fridriechshafen ob Bodenskem jezeru. V Ameriko ho» če odpluti v približno 14 dnevih, ko bodo vse pomanjkljivosti pri 'strojih točno popravljene in preizkušene.
Duhovniške vesti.
Č. g. Ivan Kodrič, kurat v Opatjem selu je imenovan za vikarja v Grad» nem; v Opatje selo pride č. g. Franc Čemažar, vikar na Gradišču pri Prva» čini. Gradišče bo oskrboval č. g. Va» lentin Pipan, dekan iz Renč.
Gospod Karel Supin, bivši župnik v Spodnji Idriji, je te dni dobil žup» ni j o Sv. Trojice v Tržišču.
Fejst fantje.
Slovenci v Buenos Airesu v Brazili* ji imajo že čvrst športni klub »Trst«". Člani nosi j o_ska vtske srajce z grbom tržaškega mesta. Osem članov tega društva — poslali so nam svojo foto» graffio — je 19. maja nastopilo- peš» pot iz Buenos Airesa v — Newjork v severni Ameriki. Prehoditi bodo mo» rali pol južne, vso srednjo in pol se» verne Amerike. Je okoli 2000 kilome* trov hoje!
Grozovit sainoumor.
V	vasi Edelstal na Avstrijskem se je zgodil tale samomor. 26 letni Karel Mann, ki je delal v kamnolomu, se je doma skregal s starši in ženo. Nato je šel v gozd, kjer se je sredi poti vlegel in si del v usta razstrelilno kapsulo. Z vžigalico je nato prižgal ven molečo vrvico in počakal. En pok in glava se je razletela.
Vstreli očeta mesto lisice!
V	bližini mesta Bari v južni Italiji sta stanovala dva kmeta, oče in sin, vsak v svoji hiši, ob robu nekega gozda. V zadnjem času sta opazili obe družini, da hodi k njihovim kokošim lisica v v goste. Ne da bi se oče in sin o zadevi med seboj kaj menila, se slučajno od* ločita oba en večer iti čakat nevarnega tatu. Prvi je prišel do lisičjih jam oče. Kmalu za njim se je priplazil sin. Ve» cerilo se je. Sin je opazil, kako se je gibalo grmičevje tam v bližini lisičjih lukenj in bil je prepričan, da je lisica. Korajžno je sprožil. Kako se je pa zgrozil, ko je prihitel na lice mesta in našel tam umirajočega očeta.
Kraljeva volja.
Znano je bravcem, da je španski diktator Primo de Ri ver a ukazal vsled dijaških nemirov zapreti vse španske univerze. Te dni je pa sam kralj uka* zal, naj se predavanja na univerzah zopet prično.
Italijanska akademija, zbor prvih učenjakov in umetnikov, bo imela 2. junija svojo prvo sejo. Slovesno pa se bo akademija otvorila v oktobru.
Padlim Židom,
Pretekli torek so odkrili v prisotno* sti oblastev na judovskem pokopališ» ču v Trstu spomenik v čast tržaškim Židom, ki so se med svetovno vojno borili kot prostovoljci v italijanski armadi proti Avstriji ter našli smrt na bojišču.
Raje v gozd.
V gozdovih blizu francoskega me» sta Perpignana so našli nekega že na* pol divjega človeka. Iz policijskih za* piskov so ugotovili, da je to neki za» konski mož, ki je že pred 36. leti ušel ženi» ker ga je pretepala.
Milan pod vodo.
V	soboto je počila v Milanu glavna vodovodna cev. V oda je drla po uli» cab in nekatere v sredi mesta popol* noma preplavila. Prišli so ognjegasci s težkimi vozovi, sredi dirjanja se je pa en voz naenkrat pogreznil v tla, ker jih je voda tako razmehčala.
Angleški funti.
Učenjakom je že iz davna znano, da je v okolici Mrtvega morja silno dosti dragih rud. Angleži so zbrali ka< pital 100.000 funtov šterlingov (10 mi» lijonov lir) in bodo osnovali delniško družbo, ki bo gradila tam okoli tovar* ne in skladišča. Tako bo konec sveto* pisemske idile v tihih pokrajinah ob Jordanu.
Spominska razstava.
Na praških Hradčanih so slovesno otvorili razstavo v počaščenje 1000 letnice svetega češkega kneza in via» dar j a Venceslava,
Judovska duhovnišnica.
Na jesen bodo v Pragi otvorili ju* dovsko visoko šolo za rabine (judov* ske duhovnike). Od tam bodo- pre« skrbovati celo srednjo Evropo.
Kap pred prisego.
21. t. m. so umrli trije senatorji rim* ske visoke zbornice : R. Lanciani. Fe» dele de Novelli« in I. Bat. Preda. Pr v dva sta bila senatorja še iz predv-ne dobe, tretjega je pa zadela kap, ko je šel kot novoimenovani senator v zbornico k prisegi.
Pomemben dar.
V Gorico je prišel stotnik Avrelij Baruzzi, ki je med vojno prvi razvil italijanski prapor na južnem kolodvo* ru. Stotniku so bojevniki izročili v dar kos kraške skale z vdelanimi granat» ni mi drobci.
Kako je v tržaški škofiji.
Leta 1918. je bilo pod tržaško » ko» prsko škofijo 282 duhovnikov, 1. 1926. — osem let pozneje — samo še 194. Tekom vseh povojnih let, od vštetega 1918. do vštetega 1928. je bilo nanovo posvečenih 24 duhovnikov, umrlo pa jih je v isti dobi (do maja 1929.) 87. Če med nove prištejemo še ■ letošnje novo-mašnike (5)„ je razmerje med umrlimi in posvečenimi 87 : 29. Pri» manjkljaj znaša 59. Koliko je pa iz* seljenih v druge škofije! Ni čuda, če vera peša, ko tako nedostaja poklic* ni h učiteljev vere.
Vatikanska država bo štela okoli 500 držaMljanov in ime» la tudi lasten kovan denar iz bakra, niklja, srebra in zlata. Na eni strani bo papeževa slika, na drugi vrednost.
V	sporazumu z italijansko vlado bo»
do imeti papeževi novci prost obtok po vsej Italiji.	NOVI 1 1 S t
1929 C MjfàVÒ
Nov zdravnik.
S 1. junijem bo pričel v Gorici or? dinirati v stari Morpurgovi hiši (Piaz» za Vittoria 22 II.) mladi a že znani briški rojak dr. Lojze Simoniti.
Smrt.
V	Trstu je umrla gospa Karolina Vida, rojena Grusovin, hotelirka pri »Zlatem jelenu« v Gorici, stara 42 let. Šla je v Trst iskat zdravja, a je sre» čala kruto belo ženo, ki jo je potegnila v prerani grob. Podvrgla se je ope» raciji, katere pa radi oslabelosti srca ni prenesla. Vest o njeni smrti bo bridko odjeknila v deželi, kjer je imela pokojnica neštevilno prijate» ljev in znancev. S svojo priljud» nostjo, postrežljivostjo in neumor» no skrbljivostjo je rajnica dvig» nila svoj hotel med najbolj obiskane v mestu. Bila je gostilničarka v pra» vem pomenu besede. Poleg tega je bila tudi poštena in plemenita žena z zelo razvitim pravicoljubjem, radi česar je doživela marsikatero brid» kost. Pokoj njeni blagi duši! Pogreb se bo vršil v sredo ob štirih popol» dne. Iz Trsta dospe žalni sprevod okrog poldne v Gorico.
Papež
ne bo zapustil Vatikana na dan sv. Rešnjega telesa, kakor smo zadnjič naznanili. Po poročilih listov je pro» cesi j a odložena, najbrže se bo vršila 6. junija. Odložitev se utemeljuje z dejstvom, da sporazum med sv. sto» lico in vlado nima še vseh potrebnih podpisov.
Fižol v sapniku.
V	Kresnicah je 4 letna deklica jedla fižol, pri čemer ji je eno zrno padlo v sapnik. Otroka je začelo dušiti. Do» mači pomočki so bili vsi brez uspeha, zato je oče zapregel in otroka peljal v Litijo k zdravniku. Zdravnik tudi ni mogel pomagati, pa je velel peljati v ljubljansko bolnišnico. Tik pred bol» nišnico je otrok izdihnil.
Nov župnik pri Sv. Antonu v Trstu.
Na mesto odstopivšega mons. Va» tovca je bil za župnijo Novega sv. Antona v Trstu imenovan č. g. Ivan Grego. Uradno je bil instaliran v to» rek 28. maja. Novi župnik je tržaški rojak, rojen 12. maja 1892., v duhov» nika posvečen 13. septembra 1914. Do» sedaj je bil za župnika v Bujah. — Tako dobi največja tržaška župnija mladega in čilega župnika, ki bo svo» je neizrabljene moči, tako upamo, po» svetil prepotrebni poglobitvi verskega življenja po smernicah evangelija.
Ulica sprave.
V	Rimu bodo krstili eno ulico z imenom Via della Conciliazione (ulica sprave, v spomin na lateransko po» godbo, s katero se je sklenil mir med Italijo in sv. stolico.)
Paragraf 388 in poljubi.
V	Genovi se je zgodilo, kar bo naše bravce zanimalo. Nekega večera — v začetku maja — sta se sprehajala po samotni poti izven mesta dva zaljub» ljena para. Četverica je mislila, da ju nihče ne gleda, tembov ker je pot obdana od drevja. V resnici pa jih je opazoval orožniški brigadir. Preden
sta para zavila v mesto, so si zaljub» 1 j enei izmenjali nekaj cmokajočih po» ljubov. Brigadir je pristopil in jim naznanil prestopek v smislu 388. pa» ragrafa kazensKega zakonika. Pri sod» mjski razpravi so zaljubljenci sicer trdili, da ni bilo pohujšanja, saj jih je videla edino luna in pa gospod bri» gadir. Sodnik je vse štiri obsodil na 3 mesece zapora. Proti tej obsodbi so vložili rekurz. Tribunal je kazen orni» lil: fanta je obsodil na 2 in pol me» seca, dekleti pa na 22 dni zapora.
5 in 10 lirski bankovci.
Pet in deset lirski bankovci so bili že lansko leto odtegnjeni iz prometa, banke in državne blagajne so pa imele nalog sprejemati jih do 30. junija t. 1. Sedaj je izšel ministrski odlok, po katerem morajo imenovani zavodi sprejemati 5 in 10 lirske bankovce do 31. dec. t. 1. Po tem dnevu zgube svo» jo veljavo.
Smrt v gorah.
Iz Trsta sta šla na počitniški oddih v Karnijske alpe 33 letni Viktor Gre» sevich in njegova žena. Ustanovila sta se v neki vasi, odkoder sta delala izlete in lazila po hribih. V četrtek sta na vse zgodaj odšla v hribe, prej pa v gostilni naročila večerjo za sed» mo uro. Prišla je sedma, osma ura, gostov pa ni bilo. Drugi dan so pove» dali pastirji, da sta se oba na ska» lovju smrtno ponesrečila.
Grad Miramar odprt.
Kdor pozna Trst, pozna gotovo tudi grad Miramar, ki se slikovito beli na eni najlepših točk Adrije. Sezidal ga je nadvojvoda Maks, poznejši cesar mehikanski, ki je svoje častihlepje plačal z življenjem. Opremil ga je zelo bogato, razkošno, z umetniškim oku« som. Med svetovno vojno je bilo mno» go najlepših zakladov odposlanih v zaledje. L. 1924. so pa prišle vse te dragocenosti zopet nazaj v Miramar, kjer so bila v zadnjih mesecih izvrše» na razna obnovitvena dela. Dne 24. maja se je ponosni grad s krasnim vrtom zopet odprl občinstvu.
Mednarodno zborovanje pisateljev in časnikarjev.
V juniju t. 1. se bo vršilo na Duna» ju osmo mednarodno zborovanje pi' s atelje v in časnikarjev iz vsega sveta. 30 narodov bo poslalo svoje naj zna» menitejše zastopnike. Med zbranimi bodo osebnosti svetovnega slovesa.
»Zeleni križ«.
Goriški »Zeleni križ«, ki z veliko požrtvovalnostjo in v splošno zado» voljnost vrši svoje človekoljubno po» slanstvo, je izdal svoje letno poroči» lo. Iz njega posnemamo, da je »Žele» ni križ« v letu 1928. nudil svojo po» moč v 2152 slučajih. S svojimi avto» mobili je oskrbel prevoz 2143 oseb, ki so bile bolne ali so se ponesrečile ali so drugače onemogle. 1033 prevo» zov v mestu in 144 na deželi je »Ze» leni križ« izvršil brezplačno. Če raču» naimo brezplačne prevoze in prevoze po znižani ceni, je »Zeleni križ« pri» hranil strankam čez 70 tisoč lir. Na deželi je imel »Zeleni križ« lansko le»
to 30 pomožnih oddelkov, od katerih so nekateri zelo živahno' delali. S po» sebno pohvalo omenja poročilo po» družnici v Avčah in Ročinju,
Tuje zastave.
Načelnik vlade je predložil parla» mentu zakonski načrt, s katerim se na novo urejuje izobešanje zastav inozemskih držav. Po dosedanji po» stavi je bilo izobešanje tujih zastav svobodno, treba je bilo le dodati tudi italijansko trobojnico. Nov zakon pravi, da se tuje zastave smejo odslej prosto razobešati le na poslopjih, ki uživajo diplomatsko nedotakljivost; na vseh hišah se smejo izobesiti o pri» liki obiska tujih vladarjev ali njih odposlancev.
Drugače je razobešanje dovoljeno samo s prejšnjim dovoljenjem kraj» ni h političnih oblastev. Kdor izvesi brez dovoljenja, se kaznuje z globo 1000 do 3000 lir; pri ponovnem pre» stopku dobiš razen denarne kazni še 3 do 9 mesecev zapora.
Goriška porota.
V	ponedeljek 27. t. m. se je končala pred goriško poroto večdnevna obrav» nava proti sedaj 38 letnemu Lovrencu Vovku iz Ospa v Istri. Obtožen je bil, da je v družbi s tremi drugimi rokov» njači udrl 1. 1921. v gostilno Mihelj v Kasovljah, kjer je zločinska četvorica napravila bogat rop in pri odhodu do smrti ustrelila soseda Franceta Birso, ki je slučajno prišel tam mimo. Drugo jutro je četvorica trčila v Skopem pred gostilno Frančiške Živic skupaj z brigadirjem Picchijem in enim kara» binerjem. Razvil se je boj, v katerem je padel brigadir Picchi in en ropar. Od ostale trojice je bil eden aretiran in je v zaporu umrl, dva sta zbežala. Obtoženi Vovk je bil po več letih pri» jet na Češkem in prepeljan v goriške zapore. Pred tukajšnjo poroto je bil sedaj spoznan za sokrivega pri vseh naznačenih zlodejstvih in obsojen na 26 let in 9 mesecev težke ječe. Po tej obsodbi se je pričela za več dni določena razprava proti 22Ietnemu Matevžu Črnilogarju iz Šebrelj in nje» govi materi Mariji. Matevž Črnilogar je obtožen, da je ubil svojega strica, mati je obdolžena sokrivde. Zasliša» nih bo nad 30 prič.
Draga ženska.
500.000 dolarjev, t. j. skoro 10 mi» lijonov lir odškodnine zahteva od znanega svetovnega rokoborca Tun» neya neka Američanka, kateri je Tun» ney obljubil zakon, a se je pozneje poročil z drugo.
Prvenstvo v rokoborbi.
V	mestu Bari se je vršila te dni ro» koborba za svetovno prvenstvo med Nemcem Hermanom Reklin in zna» nim tržaškim prvakom Ivanom Raiče» vichem (Rajčevičem). Zmagal je Rai» cevich.
Zlatega prstana ni treba kupovati,
ampak naberite 200 listkov, ki so pri» loženi vsem % kg težkim paketom j a j č j ih testenin PEKATETE in dobite ga popolnoma zastonj.
Kako le s politiko.
Zasedanje parlamenta.
Pretekli teden je poslanska zbor« niča odobrila proračun zunanjega mi* nistrstva. Na nočni seji, ki je trajala od 9. ure do ene po polnoči, so se sli« šali zanimivi govori o zunanji politiki Italije.
O razmerju do Francije je razprav« ljal poslanec Fera. Mirovne pogodbe niso dale Italiji v Sredozemskem morju, kar je po vsej pravici pričako« vala. Po londonski pogodbi iz leta 1915. bi Italija morala dobiti posesti v Mali Aziji. Mesto Smirna in okrožje, ki je bilo zagotovljeno Italiji, ji je odnesel grški državnik Venizelos spomladi 1919. Program italijanskega prodiranja v vzhodnem Sredozem« skem morju je bil vničen, medtem ko so si zavezniki razdelili prekomorske posesti in si prisvojili številne man« date, (dežele, nad katerimi imajo ev« ropske države samo nadzorstvo, a ne popolne oblasti, ur.) Toda doba po« puščanja v korist drugih je za vse čase končana. Kar Italijo danes zelo živo zadeva, je težki položaj Italijanov v francoski afriški posesti Tunisu. Po« leg 82.000 Francozov živi v Tunisu 130.000 Italijanov, ki se bore za svojo narodnost. Po načrtu jih izrivajo iz javnih in zasebnih služb, ovirajo jih pri ustanavljanju novih šol in pri ve« Čanju že obstoječih. Položaj Italijanov postaja v Tunisu čedalje težji. Naj« novejši atentati —- v kratkem so se zvršili štiri —- dokazujejo, da niti njih življenje ni več varno. (Poslanci ži« vahno ploskajo).
Druga težavna zadeva je vprašanje meja med italijansko naselbino Tri« ( olitanijo in Tunisom. Po mirovnih pogodbah ima Italija pravico do za« okroženja tripolitanske meje, vendar tudi v tem oziru se je Francija protivila priznati opravičene italijanske zahte« ve. Toda vse naše pravice — je zaklju« čil Fera — in vse naše koristi v svetu bodo končno zmagale, kajti vera vo« diteli a fašizma je postala vera vseh Italijanov. (Zbornica burno ploska).
Železnica preko Balkana.
Poslanec Re David je govoril nato o politiki Italije na Balkanu in bliž« njem vzhodu. Italija — je rekel go« vomik — hoče popolnoma neodvisno Albanijo, kar je tudi dosegla. S po« godbami, ki jih je Italija sklenila s Turki in Grki, so se tudi v vzhodnem Sredozemnem morju razmere usta« lile. Sedaj ko se je nebo nad Bal« kanom nekoliko razjasnilo, je pri« šel čas, da se poskusi zidati že« leznica čez cel Balkan, kar bi ime« lo velik vpliv na italijansko trgo« vino z vzhodnimi deželami. V bodoč« nosti bi se ta železnica lahko podal j« šala do v notranjost Azije. Tako bi se Italija približala bogatim tržiščem tistih pokrajin. Sicer pa zavzema Ita« lija že danes prvo mesto v trgovskem življenju Turčije in tudi v grški trgo« vini stoji Italija v prvih vrstah. V Al« baniji stojimo na čelu vsem ostalim
državam, ki stoje daleč za nami glede uvoza in glede izvoza. Tudi naša tr« g ovina z Bolgarijo in Poljsko je moč« no razvita. Kar se tiče Jugoslavije, imamo v šibeniški in splitski luki prvo mesto; v naših rokah je več ko četr« tina izvozne trgovine. Lastna korist svetuje Jugoslaviji, da pomnoži go« spodarski promet z Italijo. Zato je so« vražnost nekaterih jugoslovanskih časnikov in politikov proti Italiji ne« razumljiva.
Madjarski gre naše iskreno prija« teljstvo. Na Ogre nas veže bojno to« varištvo in skupnost omike. Bratstvo med obema narodoma se je iznova potrdilo o priliki zadnjega obiska dr« žavnega podtajnika Grandija v Bu« dimpešti.
Italija — je končal Re David — se obrača k vzhodnim narodom z miro« ljubnimi nameni in uresničuje tako svoj imperializem. S tem ne grozi ni« komur! Zavojevati si hoče samo me« sto, ki ji ga je določila in namenila zgodovina. (Zbornica ploska).
Coselschi in Bacich.
Nato je govoril poslanec Coselschi v imenu dobro vol j cev, to se pravi biv« ših Avstrijcev, ki so se za časa sve« tovne vojne prostovoljno borili v vr« stah italijanske armade. Politika Ita« lije na Balkanu — je rekel — je miro« ljubna, d očim je politika Jugoslavije napadalna. To se je pokazalo posebno po sklepu italijansko«albanske pogod« be, ko je Jugoslavija popravila v naglici vsa pota proti Albaniji iji vršila vojna dela tudi ob italijanski meji. Dala je kopati celo strelne jarke in potegnila proti italijanski meji vojaštvo in oro« žje, ki si ga je v velikih množinah na« bavila na Francoskem. Končno je or« ganizirala komitaška krdela, ki naj bi se vrgla s silo divjih tolp proti Italiji. Albanija se je tedaj mirno priprav« ljala na napad, dočim je fašistovska vlada obvestila o namenih Jugoslavije velesile in tako vničila v kali njene načrte. Coselschi izjavlja k sklepu, da Italija ni še dokončala svoje poti in da mora narod biti oborožen, ako ho« če živeti v slavo kralja, vodje fašizma in neumrjoče Italije.
Prihodnji govornik poslanec Bacich iz Reke se pritožuje, da Jugoslavija noče izvrševati neptunskih konvencij. V nasprotju s sklenjenimi dogovori Jugoslavija bojkotira n. pr. reško pri« stanišče. Obnašanje obmejnih jugo« slovanskih oblastev se prav slabo strinja s prijateljstvom, o katerem govori osrednja vlada v Belgrado. S tem da udari Reko, hoče Jugoslavija fcadeti Italijo. Bacidi zahteva zato, da se odnošaji z Jugoslavijo čim prej razčistijo.
Nedavno so zaprli na Reki — je re» kel — nekelga Gortana, ki je s odelo« val na dan volitev pri umoru fašistov« skega delavca. Pri njem so našli izkaz« nico političnega društva Edinosti s sedežem v Trstu. Istočasno se pa srb« ska oblastva bore tudi z nezakonitimi sredstvi proti italijanskemu duhu v
Dalmaciji in v vseh obmejnih krajih. Naši odnošaji z Jugoslavijo se mo« rajo zastran tega pojasniti: vedeti ho« čemo na nedvoumen način, ali je Ju« goslavija naš prijatelj ali nasprotnik. Italija čaka mirno in potrpežljivo, toda jasno je, da to čakanje ne more trajati večno. (Poslanci in načelnik vlade živahno ploskajo govorniku.)
Mussolinijev govor.
Med največjo pozornostjo je po« vzel nato besedo načelnik vlade. Ta zbornica — je pričel — je težka, ker se nahaja na zelo visoki duševni stop« nji. Zbornica je popolnoma enotnega mišljenja, zato govorniki ne morejo računati na podporo svoje skupine. Sojeni so po tem, kar povedo.
Pri zunanji politiki je zelo važno uradništvo. »To je orodje, s katerim se uveljavlja zunanja politika. Vsi diplomatski uradniki imajo danes ob« čutek, da predstavljajo zmagovito in fašistovsko Italijo, in če bi na to po« zabili, je nekdo tu, ki jih nemudoma na to opomni.« (Ploskanje.)
Nato je načelnik vlade govoril o iz« seljevanju. »Izseljevanja danes ne ovi« ramo, temveč samo nadzorujemo. Na« še delovne moči bomo dali državam, ki to zaslužijo in s potrebnimi jam« stvi.«
»Dejstvo je, da se italijanski jezik onkraj oceana čedalje bolj širi, kar je zanesljivo znamenje, kako raste u« gled Italije.«
»Neizpodbijana posest otoka Roda in ostalih otokov (Mussolini misli na dvanajst grških otokov, tako zvani Dodekanezos, ki so pripadli po vojni Italiji ur.) je eden največjih uspehov fašistovske politike. Celo v ministr« stvu so bili ljudje, ki so se jim hoteli odpovedati. »Potrebno je bilo zato iz« javiti, da Italija ne odstopi ne enega otoka in ne ene čeri.« (Zbornica Živah« no ploska.) To ni prav nič motilo, da smo vodili z Grčijo politiko čistega in odkritega prijateljstva.
Nekateri govorniki — je rekel Mus« solini — so se bavili z našim razmer« jem do Jugoslavije. »Položaj zahteva od nas pozornosti, miru in hladne kr« vi. Prijateljska pogodba iz leta 1924. se ni obnovila. Mislili so, da nastane kriza. V resnici je pa bila prijateljska pogodba mrtva, predno je zapadel rok, in ni zboljšala položaja. Bilo bi neodkritosrčno, ako bi obnovili pri« jateljsko pogodbo, ki ni v resnici nikdar obstajala. Vendar se doslej ni še nič pripetilo. Sledimo mirno raz« voju dogodkov. Mi se ne vdajamo praznim nadam, vendar nočemo še zgubiti upanja, da bodo vodilni ju« go slovanski krogi naposled začeli po« litiko odkritosrčnega prijateljstva z Italijo.«
Sicer je pa trenutno vsa evropska politika v zastoju. V vprašanju vojne odškodnine se je sporazum že skoraj dosegel. Človek bi mnogokrat rad gra« j al svoje prednike. Toda treba jih je deloma opravičiti. Narod, ki je zbe« gan, šibek, needin, ne more delati ve« like zunanje politike. »Danes pa brez donečih besed lahko trdimo, da Ita« lij o v svetu poslušajo in spoštujejo,
in jutri, ko bo fašistovski režim še dalje trajal, bodo Italijo še bolj spo* štovali in se je če treba bali.«
Zbornica je konec Mussolinijevega govora sprejela z burnim odobravam jem, nakar je bil proračun izglasovan.
Sporazum s Cerkvijo pred senatom.
V soboto 25. maja je visoka zborni* ca ali senat potrdil pogodbe, s kateri* mi se je sklenil sporazum s sv. oče* tom. Načelnik vlade Mussolini je imel tudi pri tej priliki važen govor, ki ga moramo v širokem izvlečku priobčiti.
O mojem govoru od 13. maja v po* slanski zbornici — je začel — so rekli, da je bil trd, »Jaz bi rekel, da je bil krut, toda potreben.« Polemični del govora je dosegel svoj namen, zakaj osebe, na katere je bil naslovljen, so se oglasile in potrdile sprejem. (Po* slanci ploskajo.)
Potrebno je bilo poudariti, da »ob* stoji med italijanskim kraljestvom in Vatikanskim mestom razdalja več ti* soč kilometrov, ravno taka razdalja kakor je med Parizom in Vatikanom, med Madridom in Vatikanom med Varšavo in Vatikanom.« Potrebno je bilo razpršiti napačno mnenje, kakor da bo po sporazumu »postal kralj pa* pežev cerkovnik ali pa papež kraljev kaplan. Ne eno ne drugo! Ločitev je jasna! Nekateri so spet mislili, da sem imel govor radi Lišistov levičarjev, to* da v naši stranki ni levičarjev. Drugi so bili mnenja, da sem hotel potolažiti framasone, a tudi to je napačno. Fra* masonov ne bomo nikdar nehali po* bijati.
Zadnjič je načelnik vlade trdil v po* slanski zbornici, da je krščanstvo po* stalo vesoljno, to se pravi katoliško šele v Rimu in da bi najbrže ugasnilo kakor toliko drugih verskih struj, ako bi bilo ostalo v Palestini. Na tej iz ja* vi so se mnogi precej spotikali, češ da je krščanstvo večno, ker ga je usta* no vil Bog, in da je sedež krščanstva zato postranska stvar. Mussolini je v drugem govoru v senatu to nespora* zumljenje razjasnil. »V vsem, kar se je s krščanstvom zgodilo,« — je rekel — »nočem tajiti, temveč nasprotno priznavam božje načrte. Toda dovo* ljeno je pač trditi, da so se dogodki razvijali v Rimu in ne v Aleksandriji in niti v Jeruzalemu.«
Katoliški francoski pisatelj Du< chesne je napisal knjigo »Stara zgo* dovina Cerkve«, kjer se naslov prve* ga poglavja glasi takode: Rimsko ce* sarstvo domovina krščanstva. »Orne* niti moram Francoze, ker je italijan* ski katolicizem že nekaj časa neplo* dovit. Duševna produkcija se vrši v tej panogi drugod.« Duchesne pravi, da je krščanstvo našlo v rimskem ce* sarstvu zelo ugodne pogoje za svoje razširjevanje. V prvo vrsto spada splošni mir, ki je tedaj vladal na ozemlju cesarstva; nadalje varna*ter hitra prometna sredstva, enotnost je* zika in idej. Važen pomagač krščan* stva je bila tudi filozofija ali modro* slovje tiste dobe, ki je vničilo bajke poganske vere. Bile so seve tudi ovire, tako na primer ponovna preganjanja rimskih cesarjev. Vse to »opravičuje popolnoma mojo trditev, ki je bila vseskozi zgodovinskega in prav nič
verskega značaja, da je namreč kr* ščanstvo našlo najbolj ugodno pod* lago v Rimu.«
Izobrazba in vzgoja mladine.
Druga važna točka, o kateri je treba govoriti, so pravice države do vzgoje mladine. »Ne bi hotel, da bi nastalo nesporazumi jen je, kajti izobrazba je eno, vzgoja je drugo.« (Izobrazba raz* vija človeški razum, človeško znanje, vzgoja pa srce in voljo, uredništvo.) »Ali si mi fašisti lastimo hud monopol v izobrazbi? Ne. Ali naj spomnimo pozabljivce, da je ravno v fašistov* skem režimu bila ustanovljena in pri* znana prva italijanska katoliška uni* verza?«
Kdor pravi, da izobraževanje otrok pritiče družini, trdi nekaj, kar je v nasprotju s sodobnim življenjem. Mo* derna družina, katero pritiskajo go* spodarske potrebe in vsakdanje skrbi za obstanek, ne more nikogar izobra* ževati. Samo država, ki razpolaga z najrazličnejšimi sredstvi, more izpol* niti to nalogo.
»Pristavljam, da more tudi verski pouk vršiti edino država in ga dopol* niti z vsemi ostalimi učnimi predmeti. Kakšna je vzgoja, katero zahtevamo v polni meri zase? To je vzgoja držav* ljana.« Mi bi se tej vzgoji mladine lahko odpovedali, ako bi naredili tako tudi drugi. Če bi današnji svet ne bil svet divjih volkov, kakor ga poznamo
—	volkovi so tudi taki, ki nosijo slu* čajno cilinder in črno suknjo — potem bi se mi vzgajanju odrekli. Ker se nam hinavščina gabi, hočemo našo vzgojo označiti končno s pravim imenom: to je vojaška vzgoja. »Beseda vas ne sme preplašiti. V Italiji je možata in vojaška vzgoja potrebna, zakaj vo* jaške kreposti italijanskega ljudstva se dolga stoletja niso mogle izkazati. Po bojih rimskega cesarstva je bila vojna od 1915. do 1918. leta prva voj* na, katero je italijansko ljudstvo vo* dilo in dobilo.« (Zbornica zelo Živah* no in dolgotrajno ploska.)
Mi moramo ščititi mnogo koristi in braniti dan za dnem obstanek našega ljudstva; zato se ne moremo vdajati vabam mednarodnosti. Mednarodnost je razumljiva pri narodih, ki so že na višku, a ne pri takih, ki morajo nav* zgor.
Odgovor nasprotnikom.
Načelnik vlade se je bavil tudi z nasprotniki sklenjenega sporazuma. Senator Schanzer je n. pr. mnenja, da so bile pogodbe z Vatikanom nepo* trebne, ker so bile razmere tudi pred pogodbo že itak urejene: življenje je bilo nasprotstva ugladilo in svet se je bil privadil položaju. Da so se obsto* ječe razmere uzakonile, je bilo odveč.
Res je, da so se vsi privadili polo* žaju, je poudaril Mussolini — in sicer tudi tujci. Samo eden edini, katerega se zadeva najbolj tiče, namreč papež
—	se ni bil privadil. (Zbornica ploska.)
Najodločneje je govoril proti spo* razumu senator Croce. »Izjaviti ho* čem takoj, da mu sem za njegov nas* protni glas hvaležen. Vselej ko se mi nasprotniki približajo, se mi zdi stvar sumljiva. Nasprotniki se morajo zo* per mene boriti ali pa se vdati. Kaj je torej rekel senator Croce?« Croce trdi, da ni nasproten sporazumu s sv. stolico. Načelno sporazum odobrava. Nasproten je le načinu, kako se je sporazum sklenil, ter odklanja po* samezne določbe v pogodbah. Pri tem je pa senator Croce pozabil povedati, na kakšen način bi bil on sporazum sklenil. Zakaj ni predlagal novega in boljšega načina? »Vse to — je nada* ljeval Mussolini — me spominja na čas svetovne vojne, ko sta obstajala dva načina vojskovanja. Na eni strani so bili generali, ki so se resnično voj* skovali; na drugi pa ljudje, ki so v varnem zaledju vedno menili, da bi s svojim načinom premetavali armade in dobili sijajno vse bitke. (Senat bur* no ploska.)
Nad čimer se senator Croce spo* tika, je konkordat. V njegovem go* voru je padla težka trditev, da so celo različni katoliški duhovniki s pogodbo nezadovoljni. »Te duhovnike,« — je vzkliknil Mussolini — »ki so bolj pa* pežki od papeža, bi prav rad poznal, zakaj biti morajo ljudje prav posebne vrste.« Zanikam zelo odločno, da bi se bili tudi fašisti pritoževali pri pro* fesorju Croceju proti sporazumu. »Iz* ključujem to absolutno, kajti verska politika fašizma je bila že od prvega početka enodušna in ravna.« Sicer se pa danes tudi druge države približu* jejo Cerkvi. Sedaj je v razpravi kon* kordat s Prusijo in prav nič čudnega bi ne bilo, ako bi se jutri zgodilo isto s Francijo. Francija je leta 1904. pre* trgala s sv. stolico diplomatske zveze, a jih je 1921. obnovila in leta 1929. je priznala devet redovniških misijon* skih družb. Ozračje se je temeljito spremenilo in se še vedno spreminja.
Nekateri govorijo, da hodimo k ma* ši iz koristolovstva. O koristolovstvu ne more biti govora, kajti mi nismo čakali pogodbe z Vatikanom, da zač* nemo svojo versko politiko. Naša verska politika je začela že 1922., ozi* roma 1921.
Mir bo trajen.
Pogajanja med vlado in papežem so se kakor znano radi katoliških skav* tov za leto dni pretrgala. Zato je se* nator Crispolti vprašal, ali bo mir s Cerkvijo stalen. »Mir« — je vzkliknil Mussolini — »bo trajen. Predvsem ra* di tega, ker nismo našli ta mir kakor darilo slučajno na cesti. To je uspeh triletnih dolgih, težkih in kočljivih po* gajanj. Vsak člen, vsaka beseda in lahko rečem vsaka vejica je bila pred* met sicer mirnih, toda izčrpnih raz* prav. Vsak člen predstavlja potrebni kompromis med zahtevami države in zahtevami Cerkve.« Pogodba je stvar, ki se je dolgo in premišljeno izdelo* vala. Mir bo trajen tudi radi tega, ker »se ne bomo dali uloviti v skopec ne framasonom in ne klerikalcem.« Morebitni spori se bodo pojavili
pri konkordatu. Toda mi ne smemo naslikati neba v črne oblake, če nas stane slučajno jutri radi imenovanja kakšnega škofa razlika v mišljenju med vlado in sv. stolico. Tako je pač življenje, gospodje senatorji.
»Ne plašite se, kakor se tudi jaz ne plašim, če rečem, da se bodo kljub jas* ni ločitvi med tem, kar gre cesarju in tem, kar gre Bogu, spori pojavljali. Toda kjer pomagata dobra vera in čut za italijanstvo, (senat ploska) tam se bodo taki spori poravnali.« Sv. sto* lica z druge strani ve, da je fašistovski
Dr. Ivan Tavčar:
Cvetje v jeseni.
(Dalje.)
V gostilni pri Fortunovih sem dobil pismo, katero so mi pisali iz Ljubljane ter mc opozarjali, da bi pisarna ne mogla dolgo več prenašati moje od» sotnosti. Pri vstopu je Katinka prav sladko zagostolela: »Kako. da k nam nič ne prihajate, gospod doktor? Kaj smo se vam pa tako zamerili?« Vikala me je, zatorej sem bil prisiljen, da sem jo tudi vikal, kar se mi je zdelo silno zoprno.
Dekle je bilo še dosti dobre podobe, ali tičalo je v nekaki gosposki koče« majki, kateri se je kar videlo, da je bila za cenen denar kupljena pri Kaj» de tu v Loki. Tudi govorila je nekoliko po knjigi, prav po »Danici«, na katero so bili Fortunovi naročeni.
režim pošten in odkrit, da nudi sicer odprto roko, a ne hodi z nikomer pod pazduho. Nihče ne more tega zahte» vati, ker bi tega tudi ne dosegel.
Spor s Cerkvijo je bil kakor trn v telesu Italije. Nekatere velesile so se tega veselile. Trn smo sedaj izdrli, Rim je v resnici m po postavi last kra» lja in italijanskega naroda. V tem ob» stoji, gospodje senatorji, veličastnost dogodkov!
Konec Mussolinijevega govora so senatorji in občinstvo pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem.
Ponovila je: »Kaj smo se vam za» merili? Gospod sodnik ostaja vselej pri nas, kadar prihaja na pravde sem gor. Kaj tisto! Dati imamo vsakemu kaj, kdor pride k nam, in naj je še tak gospodi?
Da jo potolažim: »Prinesite mi po» lič vina, gospodična Katinka! To vem, da točite dobro pijačo.«
»Gospodična« sc je urno zasukala ter odhitela s poličem po vino. Ko je postavila polno steklenico pred me na mizo, je prisedla ter vprašala za d o» voljno:
»A ni fletno pri nas?«
»Fletno,« ji odgovorim.
»Če naj se govori resnica, je daleč naokrog ni take gostilne. Sam sodnik to pravi, in ta pride daleč po svetu. To vam rečem, kjer so pravi ljudje, gre vse prav!«
»Dobro se vam godi, to je znano.«
Z ljubeznivim smehom me je po» gledala. Pri tem se je to zoprno ženšče
Srkuljeva izjava.
Svoječasno smo poročali, da je lir» vatski politik dr. Pavelič zbežal v tu» j ino, kjer je začel organizirati propa» g andò proti Jugoslaviji. Posebno po» zornost je zbudilo njegovo potovanja v Bolgarijo. Pretekli petek je občinski svet v Zagrebu javno obsodil njegovo delovanje. Župan dr. Sr kul j je izjavil: »Nihče ni pooblaščen, da iznaša v zu» na njem svetu politične težnje hrvat» skega naroda. Vsako protipostavno akcijo posameznikov moramo zato najostreje obsoditi. Ta država je tudi narodna država Hrvatov. Ako brani» mo njo, branimo svojo narodno zem» 1 jo svojo domovino in bodočnost hr» vatskega naroda.« Ker je bil dr. Pave» lič v isti stranki ko dr. Srkulj, je Pa» velie s tem tudi od lastne stranke obsojen.
Obsojen ovaduh.
V ponedeljek 27. t. m. je stal pred kazenskim tribunalom v Gorici Karel Volarič, rojen 1. 1901. v Iderskem pri Kobaridu. Obtožen je bil, da je v no» či od 2.-3. januarja t. 1. pomazal s kravjim blatom več slik načelnika vlade, ki so bile na stenah iderskih hiš, in da je z nepodpisano ovadbo naznanil kobariškim orožnikom kot storilce tega zločinstva svojega brata Ivana Volariča, gostilničarja Antona Kurinčiča od št. 56, Antona Kurinči» ca od št. 65, Franca Uršiča, Ivana V o» lariča in Stankota Jermola, čeprav je vedel, da so vsi nedolžni.
Vsi našteti so bili na podlagi orne» njene pismene ovadbe in ustnega na« znanila, katero je napravil Karel Vc» larič predpoldne 3. jan. osebno pri o« rožnikih v Kobaridu, aretirani in pre» poljani v goriške zapore. Preiskava, ki se je na to vršila, je pa nepričako» vano- dognala, da je bil pisec anonim» ne (nepodpisane) ov adbe Karel Vola» rie. Ker je tudi ljudski glas na pod» lagi raznih obtežilnih dejstev označe» val njega kot storilca in ovaduha, so bili zgoraj imenovani obtoženci po
nekako čudno sukalo s svojim gor» njim telesom, da sem moral opaziti, da ni slabo rejena v svoji kocema j ki. — Vzkliknila je:
»Dobro pa že, dobro! Vsako leto nese oče v hranilnico in vsak otrok ima že svojo knjižico.«
»Boste pa veliko dote imeli?«
Na to- vprašanje je komaj čakala: »Lehko rečem, da bo večja ko dota Presečnikovega dekleta.« Bila je prc» pričami, da me stvar zanima, zatorej je ponovila z nekim pomembnim na» glasom: »Večja pa že„ ko jo bo imela Presečnikova Meta!«
Zinem tj avendan :
»Se boste pa lehko omožili.«
»Lehko pa, lehko! So že vprašali, ta in oni! Seve, kar tako pa tudi ne grem!«
Na to baharijo nisem ničesar odgo» voril. Ali Katra je dalje predla:
»Oče je že dobro storil, da me je pustil dve leti pri nunah. Tam sem se
©leno v svet.
Konec konference.
Zborovanje Male antante, ki se je vršilo, kakor smo pisali, to pot v Beo» gradu, je končano. Glavni uspeh je, da so se zavezniške pogodbe med tre» mi državami obnovile. To poletje bi bile sicer zapadle. Razen tega so zu» nanji ministri Češko » Slovaške, Ro» mumije in Jugoslavije podpisali skup» no pogodbo, v kateri se vse tri dežele obvezujejo, da bodo vsakteri spor, ki hi nastal med njimi, poravnale mirnim potom. V ta namen se imenuje raz» sodišče. V nekaterih slučajih bo od» ločala o spornem prašanju Zveza na» rodov. Nova pogodba bo zavezništvo med članicami Male antante še bolj utrdila.
Ravno iste dni, ko se je v Beogradu vršila konferenca Male antante, je zu» nanji minister poljske republike g. Zaleski obiskal Budimpešto, kjer ga j c madjarska vlada sprejela z veliko slovesnostjo. Ta dogodek je zbudil precejšnjo pozornost in ni ugodno vplival v krogih Male antante. Mo» goče bomo o zadevi še pisali.
Rusija in Poljska.
Na zborovanju ruskih sovjetov v Moskvi je govoril predsednik Rykov tudi o poljsko»ruskih odnošajih, ki so ves čas po svetovni vojni napeti. Ry» kov je rekel, da želi: sovjetska Rusija živeti s Poljsko v dobrih odnosih. »Če bi sc pa morali s Poljaki biti, potem se bomo pošteno bili.« je podčrtal Ry«
kov. Te besede so vzbudile med pri» šotnimi tako demonstrativno odobra» vanje, da je navzoči diplomatični za» stopnik Poljske zapustil zbornico.
Lužiški Srbi.
Na Saksonskem v Nemčiji živi slo» vanska manjšina, ki jo imenujejo lu» žiške Srbe. Pred vojno so imeli v sak» sonskem deželnem zboru dva poslan» ca: eden je bil Arnošt Bart. drugi Kukla. Ker se je Bart leta 1919. pote» goval na mirovni konferenci v Parizu za pravice lužiških Srbov, ga je nem» ška vlada zaprla in obsodila na 3 leta ječe. Danes je Bart spet voditelj manjšine. Po vojni so lužiški Srbi zgu» bili svoje zastopnike v deželnem zbo» ru. Že pri zadnjih volitvah so skušali zato pridobiti izgubljene postojanke in se zvezali s katoliškim centrumom ter sestavili z njim skupno listo, pa niso imeli sreče. Lista je propadla. Pri deželnozborskih volitvah, ki so se na Saksonskem ravnokar zvršile, so lužiški Srbi imeli končno uspeh. To pot so se združili s »stranko krneč» kega saksonskega naroda« in dobili enega poslanca. To je kmečki posest» nik Spitan.
Saksonska kmečka stranka se je obvezala, da se bo potegovala za je» zikovne in kulturne pravice lužiških Srbov. To je prvič, da je lužiška manj» šina nastopila javno s kulturnim in narodnim programom.
štiritedenskem zaporu oproščeni, Ka« rei Volarič pa aretiran.
Pri razpravi je Karel Volarič zanikal vsako krivdo. Bil je vpisan v sim dakat in je bil vedno dober član. O* vaduškega pisma on ni pisal.
Izvedenci so pa dognali, da je bilo zločesto pismo pisano od Volariča. Tudi so razne priče povedale, da je hotel obtoženec dobiti gostilniško koncesijo v Iderskem. Pristojna ob5 lastva pa niso hotela dovoliti nove gostilne, ker stoje na stališču, da za Idersko zadostuje ena gostilna, kate« ro ima obtoženčev brat Ivan. Obtožencu seveda to ni bilo po volji in se je večkrat izjavil, da vseeno hoče imeti gostilno, katero bo dobil z lepa ali z grda. Te svoje grožnje je večkrat ponovil in se je tudi samo iz tega vzroka, tako je vsaj rekel, vpisal v sindakat.Na podlagi vsega tega se je rodila opravičena sumnja, da je hotel obtoženec s svoj o ovadbo- očrniti in
PISMA ROJAKOV.
Cleveland, Ohio. — Tu pri nas si« cer ne manjka čtiva, a le raje zvemo za domače vesti iz naših vasi. Zato se nam je »Novi list« brž priljubil.
Amerika je »suha« dežela. Vendar pa dobiš, kjer hočeš žganje, pravo brozgo- in strup. Žal, da se tudi ne« kateri naši vdajajo alkoholu, ki jih spravi v prerani grob.
Delavske razmere niso prav rožne. Kdor ima delo, že še zasluži. Naj slab« še je za premogarje. Delajo 2 ali 3 dni na teden, pa se delo ustavi. Zato silijo vsi v mesta.
Slovenski katoličani v Ameriki se pripravljajo na slovenski katoliški shod, ki se bo vršil meseca julija v mestecu Lemontu pri Chicagu. Tam se bodo zbrali verni Slovenci iz vse širne Amerike in obnovili zvestobo Bogu in domu.
Matevž Tekavec Jakob Gustinčič.
Asmara, Eritreja. — Tudi do sem je prišel lepi »Novi list«. Kot pozdrav iz daljne rodne vasi mi je bil. Ta pozdrav vračam iz srca1	D. I.
pokopati svojega brata in priti na ta način do zaželjene gostilne. Zato po« mazane slike, zato anonimna ovadba!
Nekatere priče, med njimi kob ari« ški podbrigadir, so označile obtožen« ca kot človeka, ki ni rad delal, temveč je bil vedno okrog in je živel na ple« čah svojega brata.
Razprava, ki je trajala ves p op ob dan do pol osmih zvečer, je bila zelo živahna. Obtoženčeva zagovornika sta se ob zaključku — državni pravd« nik je predlagal 4 leta ječe — trudila z veliko vnemo, da bi izrezala svojega varovanca. Slikala sta ga kot dobrega državljana in skušala omajati izpo« vedbe prič, od katerih se jima zdijo nekatere politično zelo malo zanesi ji« ve. Sodni dvor je pa spoznal obtožen« ca za krivega in ga je obsodil na 18 mesecev ječe. Radi odškodnine onim, ki so bili po krivici ovajeni in zaprti, se bo vršila posebna razprava.
Siila Piccola, Kalabrija. — Pozdra« ve pošiljajo vsem domačim delavci: Faletič Franc, Faletič Franc, ml., Šekli Leopold, Melinc Matija, vsi iz Livka; Miklavič Stanko in Uršič Janez iz Iderskega pri Kobaridu,
Turin. — Če morete, g. urednik, de« nite te vrstice v list. Kako sem bila sama v tem velikem mestu, ko nisem imela več časopisov! Za veliko noč sem pa dobila »Novi list« ko za piru« he. Še isti dan popoldne sem pa našla tu še dva rojaka. Sedaj se ne čutim več tako samo.	Roža Ambr.
Cogne pri Aosti. — Vsem v domo« vini pošiljamo rudarji iz Cogne naj« lepše pozdrave za ta lepi maj. Našim kmetom pa še posebej kličemo, naj le pridno obdelujejo polje, ker je to naj« bolj gotov »rudnik«. Pozdrav zlasti našim ožjim rojakom iz Loma, Kala, L okove a in Sv. Luci j e.
Reggio Emilia. — Železničar, doma iz Rožne doline pri Gorici, pošiljam pozdrave in pozivam vse; tovariše, naj se zavzamejo za lepo čtivo v našem listu. Bodo lažje pozabili na 40 podo« bic raznih barv.
veliko naučila. Če bi prišla v mesto, bi me prav nič ne skrbelo, in gotovo je, da bi se vedela sukati. Postavite kako drugo teslo z Jelovega brda v Ljubljano, pa bo ko miš v mleku, ki si pomagati ne ve.«
Poglejte, poglejte! Skromno se mi je odkrila ter me prepričala, da bo Katinka dobra gospodinja, postavi jo na kmete, postavi jo v mesto! Tedaj dvignem slučajno oči. Prav nič nisem čul, kdaj so se odprla vrata, in vendar je pri vratih stala moja Meta in zelo strupeno je zrla izpod čela. Zdelo- se mi je, kakor da bi sveta Cecilija z Je« lovega brda prav posebne strele spu« ščala na gospodično Katinko.
Oglasila se je kratko in ostro: »Mati pravi, da pridi domov1« Mehko se je vmešavala Katinka: »Do večerje ima še dosti časa.«
»Le pojdi!« Katri niti odgovora ni dala. Odšla je in, če me uho ni motilo, je zaprla precej trdo vrata za sabo.
Katinka se je smejala: »Tako hodijo pri nas žene po svoje može!«
Plačal sem. Zunaj je Meta čakala. Nekaj čas sva molče hodila nato se je pa kar izlilo iž nje:
»Torej tako! Doma te čakamo! Ve« čer j a že stoji, in zavoljo tebe bom lačna in bo družina slabo jedla. Ves dan se pehamo ko živa živina, ti pa postopaš tukaj pri tem kolovratu« — to je veljalo gospodični Katinki — »in do Presečnikovih, ki smo vendar tvoji ljudje, kar pota več ne najdeš! Sram me je! In Če češ vedeti, ti povem: te« kój se sramujem in za tebe1 Dobro, da oče še ni prišel v hišo. Kaj bi de« j al, ko bi vedel! Tako sem huda!«
Lilo je naprej in rečem, da ne v po« sebno izbranih besedah. Izkušal sem jo pomiriti:
»Delal sem ves dan.«
»Nič!«
»Pismo mi je prinesel gospod Ja« kob.«
Vera in življenje.
Krščansko gledališče.
Na Angleškem je sloviti pisatelj Chesterton osnoval zvezo katoliških dramskih pisateljev. Zveza se bo tru« dila, dà pride čim več v katoliškem duhu pisanih del na oder. Podobno zvezo imajo na Francoskem. Šteje že 380 članov.
Častni meč.
Francoski generali s.o poklonili svo« j emu tovarišu gener alu Castelnau umetniško izdelan meč v spomin na generalove zmage v svetovni vojni pri mestu Nancyu. General Castel« nau je tudi voditelj francoskih ka« tolikov.
Svobodna znanost.
Na univerzo v Monakovo so pozva* li slovečega slovstvenega kritika Nad« lerja. Proti njegovemu imenovanju za profesorja so pa tovariši profesorji nastopili, češ, da je Nadler — ka« toličan.
Katoliška šola.
Pred kratkim je zborovalo- na Du« naju avstrijsko Udruženje za kato« lisko šolo. Profesor dr. Kastner je imel predavanje »Čemu katoliško šo« lo?« »Ker zahtevamo,« tako odgovar« ja, »da najdragocenejši biser, dušo katoliškega otroka, izbrusi katoliški učitelj. Hočemo katoliško šolo, ker ta je šola, kjer imajo otroci in učitelji enake svetovne nazore in pojme o živ« 1 j en ju.«
Ne ranite narodove duše!
Tako so pisali sv. stolici pred krat« kim misijonarji iz Kitajske. Treba je, da se nauki katoliške cerkve prilago« de svojstvu Kitajca, le potem bodo prodrli v njegovo dušo. Misijonarji so že začeli slikati Mater božjo v ki« tajskem oblačilu kot cesarico Tse«Hsi, ki je bila najbolj popularna vladarica. Izdali so katekizem čisto prikrojen (na zunaj seve) po kitajsko.
Naročite si «Družino!"
»Nič!«
»Če hodi gospod Jakob v to go« stilno, bom smel vendar tudi jaz tja-.« »Nič!«
»Pišejo mi, da moram v kratkem v Ljubljano in da je dosti dela v pi« sami.«
»Nič!«
»Če pa ni nič, pa naj bo nič1«
»Nič!«
Tako me je prignala do- Presečnika in v jezi sva stopila v hišo.
Pri večerji je bila Meta še vedno jezna, kar je kazala s tem, da je imela rutico na glavi tako zavezano, da je zakrivala polovico obraza. Imeli smo »raševino« in naj večja skleda je bila napolnjena ž njo. Imenitna je ta jed — moka in pšeno- gosto skuhano — je sedaj tudi v pozabi, tiste dni pa smo jo imeli zelo- v čislih. Prava raševina pa je zahtevala, da je žlica stala po« koncu, če si jo zasadil vanjo. V sredi se ni smela pogrešati globoka jama,
Kaj nam z dežele pišejo?
S Krasa.
Godnje. — Širco so obiskali tatovi in mu odnesli 10 kokoši. Orožniki pridno iščejo lačne tatove.
Mačkovlje. — Prav radi bi bili po* vabili P ep o ta brez doma v našo vas za binkošti, a smili se nam, ker je iz Go* rice k nam precej hoda. Pepo bi videl, kako je v nedeljo in ponedeljek norela naša mladina na plesu. Ni zadosti ne* del j a, še v ponedeljek je treba po* skočiti, ko letina tako dobro kaže. Lansko leto smo po vasi nabirali pod* piše proti plesu, podeštat nam je u* stregel in prepovedal ples. Škoda, da se letos ni nikdo zganil, saj stiska je še večja.
Kazlje. — Na vnebohod zvečer je umrl našemu cerkovniku Mačkonu sin Jože, star 9 let. Družini izrekamo sožalje.
Sežana. — V našem kraju se že več časa opaža čudna in nič kaj prida na* vada pri gospodarstvu. Ko hišni go* sp od ar obnemore in postane nesposo* ben za delo ali pa se hoče odkrižati gospodarskih skrbi, izroči gospodar* stvo hčeri, oziroma zetu, ki pride Bog zna odkod. Domači morajo potem iti iz hiše po svetu s trebuhom za kru* hom in dostikrat pridejo, ko postane* jo nesposobni za delo, v breme občini. — Pri letošnji procesiji na dan sv. Marka in na križev teden, je bila vde* ležba prav neznatna. Posebno »briht* ni« hočejo biti nekateri Orlečani, ki baje pravijo, da oni ne bo* do hodili k procesiji za Sežance, sta umrla najstarejša moža v ob* čini, in sicer Anton Jebačin in Franc Bezek, oba iz Sežane; dosegla sta visoka starost 86 let. Nanagloma je preminul v naj lepših moških letih Franc Urbančič iz sežanskega Gradi* šča. Naj v miru počivajo!
Zgornji Kras. — Pri nas se je živina precej podražila, zato- je tudi meso po mesnicah poskočilo. V krajih, kjer v
je samo en mesar, lahko- zvišuje cene mesu poljubno, drugače je pa tam, kjer sta dva, trije mesarji v vasi. — V Sežani n. pr. je meso po 8 lir kg. V vaseh pa. kjer je konkurenca kot n. pr. v Divači, Tomaju itd., je meso ce* neje. Mi bomo podpirali malega me* s ar j a, da ga večji ne uduši. V na* sprotnem slučaju nas bodo večji pri* tiskali do kosti, kot so nas prej. Gl a* ve in noge so se cmarile po naših Ion* cih, kar je bilo boljšega je pa romalo v Trst.
Avber. — V številki 8. našega lista smo objavili dopis, ki govori o nekem mlekarju. Pozneje smo se prepričali, da je dopisnik oseba iz Ponikev, ki trati čas, mesto da bi se lotil kaj bolj pametnega. Uredništvo.
Divača. — Iz divaške občine je od* šlo okoli 20 fantov. Nič dobrega ne pi* še j o-. Zaslužka je malo, denarja ne pošljejo nič. — Elektriko napeljujejo v Lokve, Naklo, Rodik in Divačo sa* mo. Brkini ne dobijo moderne raz* svetli ave. Napeljava prihaja nekje od Razdrtega. — V nedeljo pred binko* štrni je padala toča v Brkinih in vsej okolici, škode je precej. Žito nam je pokvarila že zima. Pa smo preorali in posejali koruzo. Letos smo sadili nemški krompir. Zaslužka ni, drva prodajamo po ceni.
Iz Vipavske doline.
Šempas. — Popravljati se je začelo pokopališče. Bilo je že res potrebno. Delo je prevzel g. Vinko Štrukelj, zid. mojster iz Ozeljana. Domačini so ho* teli, naj bi se poprava izvršila z ro* botami, a obč. predstojnik je bil dru* gačnega mnenja! Naj, da bo le! — Č. g. Štefan Kodermac, kaplan šempaski, je sedaj radi leve roke v bolnišnici v Gorici. Zdravnik mu je hotel odre* zati srednji prst, a trdna narava je vse premagala. Upamo, da se v krat* kem povrne v našo sredo.
Selo. — G. Ušaj je nekoč pisal o lepivnih pasovih za črešnje. Žal, da je le malo kmetovalcev sledilo njegove* mu pozivu. Zato nam pa mali pedic vničuje. Čez par desetletij bomo že brez tega zgodnjega sadu. Enako je tudi pri breskvah. Le. malo posestni* kov jih škropi z raztopino modre ga* lice. Sena bo bolj malo; zato bo cena goveji živini padla.
Planina pri Vipavi. — Na binkošt* ni ponedeljek je umrl 25 letni mlade* nič Anton Rešeta iz Gor. vasi. Pred osmimi dnevi smo ga videli še vesele* ga med prijatelji. Rajnikovega 77 let* nega očeta smo položili v grob komaj pred dvema mesecema. Naj počiva v miru! Ob tej bridki izgubi naj mater in sestro tolaži Bog. — V sredo 22. t. m. smo pokopali Alojzija Fakuča iz Dolenj. Imel je 62 let. Pred 7 leti ga je zadela kap. Položili so ga v posteljo, kjer je ves čas prestajal hude muke.
Vitovlje. — Na božjo pot k M. B. Vitovski je prihitelo o binkoštnih praznikih veliko število romarjev iz Vipavske doline in z bližnjih hribov. Na binkoštno nedeljo so napravili majniški romarski izlet k Marijinemu svetišču gojenci slov. Alojzijevišča v Gorici s svojimi voditelji. Po končani popoldanski službi božji so se pokrep* cani v krčmi veselo pevajoč in vriska* joč vračali čez Sv. Mihael nazaj v Gorico. Drugi binkoštni praznik pa so prihitele Marijine hčerke iz cele Vi* pavske doline — nekatere celo iz Bu* dan j. Že dolgo časa ni Vitovsko Ma* rijino svetišče sprejelo tolikanj ro* mar jev kot letos. Obhajil je bilo okrog 700. Vse je bilo zadovoljno ra* zun enega — vendar vzroka nezado* voljnosti ne moremo razodeti širši javnosti. Kljub temu pa zopet vabi* mo pobožne romarje za vnebovzetje t. j. 15. avgusta vnovič na Vitovlje.
Osek. Na praiznik sv. R. telesa popoldne smo blagoslovili dva nova kipa, in sicer presv. Srca Jezusovega in sv. Terezije Deteta Jez. za tuk. cer* kev.
v katero je zlila gospodinja celo ponev masti in ocvirkov. Iz te jame se je zabela potem znova trosila, kakor se trosi gnoj s kupa na njivici.
Z veliko slastjo smo otepali tisti večer to vkusno raševino. Ali Meta je ostala pri slabi volji. Nikogar ni pogledala in z nikomer ni spregovo* rila. Samo če je opazila, da sem postr* gai na meni odkazanem mestu, kar se je bilo tam natrosilo, je posegla s svo* jo žlico v jamo ter mi znova n atre* sila, da so se ocvirki kar gnetli.
To je parkrat storila, da sem bil kar ginjen nad to naivno ljubezni* vos tj o.
Drugega mnenja pa je bil Danijel. Zagrohotal se je: »Meta, pravica je za vse! Če boš tako krivično posto* pala, ti izpodkopljem jamo.«
Vrgia je žlico po mizi ter srdito zbežala, Danijel pa se je grohotal za n j O'. —
Nerodno je, nositi ves teden prah
po životu. Zatorej sva se bila z Da* nijelom zmenila, da se po j deva po ve* čer ji kopat. Hlapče je odšlo, zakli* cavši, da me počaka na vasi.
Ko sva se z Boštjanom nekaj časa razgovarjaila, sem krenil za D ani j e* lom. Pred vežo je lovila Liza vodo v škaf, in takrat me je prešinila sladka misel.
»Liza,« sem zašepetal, »pripravi jo, pridem klicat!«
Ta pretkana ženska niti obraza ni zavihala, samo kratko se je zasme* j alla: »Glej, da prideš k pravemu oknu!« Kaj skupaj spraviti, na tem bolehate vse ženske, kmetice in go* spe! Zatorej sem bil v svesti, da o* pravi Liza vse v redu.
Na vasi smo se — sedeč po pioto* vih — pogovarjali s fanti. Ti so- na* glašali, da sem prišel danes prvič na vas in da bo velik čudež, če me ne neso' v vodo. Danijel jim je odsveto* val, češ da sem si na Gori čisto gotovo
pridobil pravico do fantovanja. Ta argument pa je zbrani družbi postal šele tedaj pristopen, ko sem se od* kupil s precejšnjim zneskom. Nekaj so peli. nekaj so vriskali, nato so od* šli k Fortunu, da spravijo v pijačo, kar so dobili od mene.
Z Danijelom sva se podala k Kar* lovščici. V tolmunu, kjer je imela Je* ra svoj dom, sva se skopala in oprala prah z glave in života. Voda je kar rezala. Na mrzlo vodo še je skliceval Danijel ter je hitro opravil. V resnici ga je vleklo k Fortunu, da bi ne za mu* dii svojega deleža pri pijači. Jaz sem še nekaj časa ostai, ker mi ie mrzla voda jako ugajala.
Na Gori je udarilo polnoč, ko do* snem pred Presečnikovo hišo. Ni bilo prav jasno, vendar je luna tuintam pogledovala izmed oblakov. Kadar se je to zgodilo, je bilo Boštjanovo do*
movje v luči skoraj kakor po dnevu.
(Dalje.)
Iz Brd,
Kojsko, — Po dolgem času smo doibilli toliko zaželj enega novega žup» nika v osebi preč. g. Franceta Kodriča. Ker je bil ravno ta dan prvi maj, se ni vršil slovesen sprejem. Tež» ko bo seveda v začetku za njega, ker eno leto ni nihče oskrboval njive Go» spodove. Ostala je nerazorana in v plevelu, zato bo treba mnogo dela in truda, predno se obdela. Pri tem de» lu se bo moral novi g. župnik mnogo truditi, potrpeti in se žrtvovati za pa» stirstvo zanemarjenih duš, ki so mu izročene. Upamo, da bo z zaupan» jem v Boga počasi vse premagal.
Kojsko. — Naš dosedanji obč. ko» misar je postal podeštat. Na razne urade v občini je poslal okrožnico, v kateri poudarja, da hoče biti povsod strogo pravičen. — Dosedanji vodja občinskih matic g. Rrmac in g.čn-a Le» nardič sta odpuščena pri občini. Obe službi ima sedaj g. Alfonz Koršič iz Števerjana.
Kozana. — Na binkoštni ponede» I jek smo imeli ples pri Cerku. Fantje niso hoteli iskati plesnega do» voljeni a. Zato so ga preskrbeli v Vi»
xžah.
Šmartno. — V Šmartnem se imajo prav dobro! Kljub temu, da so časi tako resni, so v nedeljo dne 28. apri» la na vse pretege in škripce pie» sali. — Čast pa Šmartencem, da vsaj oni niso plesa priredili, pač pa koj» ščanska godba.
Krasno. — Na praznik sv. Trojice smo imeli slovesnost srca Jezusovega. Pod slavoloki in mlaji se je vila po» poldne ob štirih slovesna procesija s kipom p res v. Srca iz Gradnega v Krasno; Kip je kupil g. Franc Oblju» bek. Domačini so prav hvaležni vsem čč. gospodom, ki so pri slovesnosti pomagali. — Od nas se je poslovil pa» ter Viljem, ki se vrne zopet v samo» stan na Sv. goro. — Pri pobiranju raz» streliva se je smrtno ponesrečil neki delavec iz Plavi. Težko je ranjen do» mačin Marinič Jožef, lahko pa Oblju» bek Jože.
Iz goriške okolice,
Orehovlje. — Srečen in lep dan smo doživeli Orehovci predzadnjo nedeljo. Obhajali smo obletnico posvetitve na» še vasi presv. Srcu Jezusovemu. Ob de» seti uri je bila slovesna sv. maša s prisrčnim govorom o ljubezni božje» ga srca. —- Ponovno se moramo pri» tožiti radi občinskih luči. Sveti ena sama električna žarnica, pa še tista napol meži.
Iz Gor.
Zatolmin. — Od 2. aprila do 8. ma» ja se je vršil pri nas mIekarsko»sirar» ski tečaj. vdeležilo se ga je 15 fantov. Poučevala sta strokovni učitelj Šavli in domači mlekar A. Ferdih. Učenci so prejeli na koncu spričevala in še po 100 lir nagrade.
Libušnje, — Na vnebohod smo- ime» H redni občni zbor naše Kmečke po» soj linice. Pri obč. zboru je bil potrjen
letni račun za 20. poslovno» leto. Pro» meta je bilo zopet čez en milijon lir. Zanimalo me je posebno poročilo o 20»letnem delovanju:	Posojilnica v
vseh 20 letih ni potrebovala nikoli tu» j ega kredita; vedno je izhajala z last» nim denarjem; posojilnica v vseli 20 letih ni imela niti ene tožbe za poso» jeni denar ; poso j ilnica v vseh 20 le» tih ni niti vinarja zgubila s svojimi člani. — Po vojni je posojilnica v zvezi z zadrugo vojnih oškodovancev pomagala pozidati in popraviti vsa porušena in poškodovana poslopja, razun nekaterih, katerih lastniki so se poslužili raznih podjetij, zato še sedaj niso na čistem. Pet članov deluje že 20 let v načelstvu, pa so bili vsi na novo izvoljeni. Dva člana sta tudi že 20 let v nadzorstvu. Posojilnica ima svoje člane samo v duhovniji. Čistega do» bička je imela 20. poslovno leto pri enem milijonu prometa samo 478.46 lir. Pa ne mislite, da so odborniki mastno plačani; dvanajst odborui» kov je imelo nagrad in potnin le 1000 lir. Izmed 170 gospodarjev, ki so v duhovniji, jamči 149 z vsem svo» jim premoženjem za vloge. Saj lahko jamčijo, ker pri takem poslovanju se -sploh ni bati izgube. Ponosni smo. da imamo tak zavod posebno- v da» našnjih hudih letinah v duhovniji. Kdor bi se pa drznil delati proti temu zavodu, bi bil največji sovražnik ljud» stva in pravi zločinec.
Ravne pri Cerknem. -— Po dolgem molku spet en glas. Praznovali smo 5. maja letni sejem sv. Filipa in Jakoba. Lep dan nam je Bog dal in pomladno solnce je privabilo mnogo okoličanov v našo vasico, ki je na Cerkljanskem nebu naibližja. Ali je tudi nebesom, je težko- določiti. Isti dan je prišel naš živinozdravnik dr. Štemberger in imel
—	že prej napovedano — predavanje o poznavanju starosti živine po zobeh; kakšni morajo» biti hlevi in še razne druge, sila koristne stvari nam je po» vedah Zato mu bomo vedno hvalež» ni. Pa: harmonika ima sto piščalk — g. zdravnik kljub svoji jekleni nara» vi— le eno. Zmagala je harmonika. Fantov je bilo le malo zraven. Saj jim nočemo kratiti poštenega veselja ma» lo odmora bi jim pa ne škodilo. G. živinozdravnik nam je obljubil še več lepih predavanj o gospodarstvu, ki pa bodo vrb Križa pri Orehovcu za v-se okoličane.
Trnovo pri Kobaridu. — Beremo, kako je drugod s krmo. Pri nas pa ni» smo še tako na -slabem. Tudi krompir» ja za seme smo prodali okoli 500 k v im talov. — V mlekarni smo omislili no» ve kotle. Sedaj je vse lepo snažno.
—	Od zavarovalnice za živino- je od» stopilo par udov, ker so- se- zbali stro-š» kov, ko je bilo par nesreč. Prehiter strah tudi ni dober. — 11. maja smo pokopali naj starejšega vaščana, 85» letnega Antona Kranjca. — Podjetje Bertolisi dela lepo cesto skozi va-s Zaposlenih je tudi nekaj domačinov,
Drežnica. — Poročil se je 13. maja g. Anton Lišter iz Drežnice 41 z zve» sto članico Marijine družbe Marijo Koren iz Drežnice 17. Mlademu paru
želimo obilo sreče in blagoslova. — Zaslužka ni nobenega in tako posto» parno in čakamo boljših letin. Nekdaj smo si mislili napeljati električno raz» svetljavo, če pa pojde tako naprej, še petrolejke ne bo treba.
Trenta, — Za binkoštne praznike so se priklatili k nam medvedčki. Od Mojstrovke sem so zagazili čez Vršič ali čez Luknjo. Pri zadnji hiši so po» brali prešibka.
Avče., — V noči od 14. na 15. maja je pogorela Staničeva gostilna pri po» staji. Domači so se zbudili, ko je bila hiša že v plamenih. Šli so brž klicat sosede v 10 minut oddaljeno vas. Po» moč je prišla prepozno. Streha sc je bila že udrla. Pogorelo je vse. Upa» mo, da bo zavarovalnica na mestu! — Pri nas imamo že dolgo dva ubita zvo» na. Tvrdka pravi, da so krivi pritrko» vaici. Menda sta ubita zvona kriva, da nekateri nedeljski ponočnjaki ne sli» šijo svetega jutra, marveč kar naprej razgrajajo. So tudi možje in fantje, ki jih zvon ne privabi v cerkev. Raje med mašo zunaj klepetajo.
Puštala — Komaj 32 številk šteje naša vasica, ki spada pod Čepovan. 172 duš nas je. pa število se v sled iz» seljevanja krči. Je li res treba proč? Izboljšajte svoje posestvo, kot so to storili dva ali trije, pa bodo naše žu» Ijave roke tudi pri nas ustvarile Ameriko.
Šentviška gora. — Pretresljiva ža» loigra se je odigrala 12. maja krog os» mi h zvečer na Šentviški gori. Dvajset» letni mladenič Anton Pavšler si je po» gnal kroglo v glavo. Poprej pa se je še privezal z vratom na neko drevo. Kaj je mirnega in tihega mladeniča gnalo v smrt? Domneva se, da je kri» va temu nesrečna ljubezen.
Gor. Tribuša. — Dne 14. t. m. se je smrtno ponesrečil g. Jan Matija, po» se-stnik, v starosti 67 let. Zjutraj je odšel kakor po navadi pogledat po polju, da je svojim številnim o-tro» kom določil delo za isti dan. Ker ga po par urah ni bilo nazaj, so ga začeli iskati. Ob dveh popoldan ga otroci najdejo. Oj groza! Oče leži prevrnjen čez skalo- na obrazu: mrtev. Dogodek so takoj naznanili orožnikom v Čepo» vanu. G. brigadir je ugotovil, da je na mestu padel in ostal mrtev, kar je dokazovalo tudi to, da je pokojni še vedno držal v roki mladike, za katere je med padcem popadel. Idoč po str» mini proti gozdu je najbrž siromak zadel na dolgo odsekano vejo, ki ga je prijela za nogo. da je nesrečno pa» del skoraj navpično navzdol ter si razbil lobanjo. Ob drugi ostro odse» kani veji pa si je prerezal žilo odvod» nico pod vratom ter tako- na mestu iz» krvavel in umrl. Hud je bil udarec za uboge otroke, ki so pred dvema leto» ma zgubili ljubo mater, zdaj pa- tako nepričakovano ljubega očeta. Rajni zapušča 12 otrok. Dva sta že prej umrla. Vsem izrekajo sosedje svoje sožalje!
Sv. Lucija. — Običajni svetolucij» ski semenj na binkoštni ponedeljek je bil kljub slabemu vremenu še p re» cej obiskan. Sicer jih je mnogo, ki
gredo zgolj iz radovednosti. — Ob desetih v cerkvi ne vem kaj bi hvalil: lepo binkoštno pridigo ali krasno petje. Orgel še nimajo, petje! sprem# ljajo le s harmonijem. Ko bi imeli tu# di drugod tako! Pridigo sem poslušal res z zanimanjem, obenem pa sem se jezil (bil sem namreč na koru) na ne# ke fantaline v ozadju in po stopnicah, ki so nas s svojim glasnim govor en jem motili. — Ob enajstih dopoldne so imela dekleta stanovski shod. Ob treh pa fantje v cerkvici sv. Maura. Poleg domačinov je bilo tudi iz okoliških vasi fantov v častnem številu.
Iz tržaške okolice.
Kar zaporedoma se sliši o nesrečah. Pred kratkim se je v Žavljah zastrti# pilo 18#letno dekle radi nesrečne lju# bežni. Komaj so jo še utegnili prepe# 1 j ati v bolnišnico in prevideti s sv. za kramenti. — 18#letni Henrik Mikolič je šel s kolesom na sprehod po Bar# kovljah. Naenkrat se zaleti s kole# som ob kamen in trešči z lobanjo prav nesrečno ob tla. Fant je v veliki ne# varnosti. — Pri Sv. Ivanu je neki me# hanik hotel skočiti na tovorni avto# mobil. Pri skoku pa je tako nesrečno padel pod kolesa, da mu je obe nogi zmečkalo. — Podobna nesreča se je pripetila v Ricmanjih nekemu kame« narju. Pri delu v kamenolomu mu je zdrobilo1 eno nogo. Kako je človek še vedno premalo previden!
Št. Jakob (Trst). —	16. maja je
umrla pri Sv. Jakobu po mučni bolez# ni gospa Milica Črnigoj, roj. Škrinjar. »Dobrotnica pri Sv. Jakobu je umrla«, tako je šel glas po bližnji okolici. Dva dni so se ljudje prihajali poslav# Ijat od rajnice. S cvetjem so krsto kar zasuli. Šentjakobska cerkev je bi# la natrpana ljudi, ko je č. g. Škabar opravljal pogrebne molitve. — Zbo# gom, draga Milica, Bog Ti bodi plač# nik!
»Tržaško pogrebno društvo« pri Sv. Jakobu v Trstu naznanja svojim članom, da se novi društveni sedež nahaja na »stari policiji« Campo S. Giacomo št. 12.
Kontovel. — V nedeljo sem jo po dolgem času zopet enkrat urezal iz prašnega Trsta proti Kontovelu. Ob 10. uri sem stopil v čedno cerkvico. Lepo petje in orgle so mi vlile dušne# ga miru, ki si ga tako želi nervozni meščan. Nekaj pa mi ni dopadlo. V cerkvi sem videl povečini same žen# ske, moških nič. Ne otročad ne od# rasla mladina ni imela mašnih buk# vic, vse je zijalo okoli po cerkvi in ča< kalo, kdaj bo konec sv. opravila.
Iz Istre.
Kubed. — 17. maja smo spremili k večnemu počitku 17#letno Olgo Jako# min. Skromno deklico je pobrala su# šica. — Pretečeno nedeljo so zabranili kratkokrilkam v cerkev; prav bi bilo, da bi pa tudi tiste može in fante, ki zunaj ostajajo, spodili noter. — Naša napajališča so potrebna, da jih kdo očisti; prav tako so tudi zvonik in naša pota potrebna popravila.
Z Brega. — Koliko nesreč! V So# eerku je znorel mlad mož in so ga morali oddati v umobolnico v Pulo. — 14. maja okrog poldne pa je elek# trični tok pod Borštom ubil 18#letne# ga mladeniča Valentina Zobca iz Bor# šta. Bil je iz revne družine, brez ma# tere, oče je že več mesecev v bolnišnic ci. Tisti dan je delal na njivi, ko mu je prišla nesrečna misel, da je splezal po železnem drogu, ki nosi 9 debelih bakrenih žic, po katerih se pretaka električni tok z napetostjo 25 tisoč vol# tov. Kar naenkrat se je zabliskalo in počilo in nesrečni mladenič je bil mr# tev. Vsa obleka je zgorela na njem, samo čevlji in kapa na glavi mu je ostala; bil je po vsem životu sežgan in tako je stal na drogu do drugega jutra, ko so ustavili tok, da so ga mo# gli vzeti doli. V par letih je to že tretji tak slučaj v naših krajih. — Te dni nas obiskuje kmetijski potovalni učitelj iz Trista, in nas poučuje, kako nam je ravnati s p ozeblimi oljkami. Prav žalostno jih je videti sedaj vse osmojene in ruj ave sredi zelene nar a# ve. Nekatere so začele polagoma po# gani ati, a za par let vseeno; ne bo sadu.
Iz Kanalske doline.
Ukve — Letos imamo prvič šmar# niče pri stranskem oltarju. Doslej namreč še nismo imeli posebnega Marijinega oltarja. Marijini družbi sta imeli svoje shode pri oltarju sv. Družine, ki je obenem veljal za druž#
benega. Za mesec ma j nik in za pr az# nik Brezmadežne so pa, dekleta glav# ni oltar spremenila v Marijinega. Če# ravno so šmarnice daljše kot druga leta, je vendar obisk za naše razmere dokaj zadovoljiv.
Žabnice. — (Apostolstvo.) Nekaj novega in obenem močno razveselji# vega je »Apostolstvo mož in fantov«, h kateremu je pristopilo čez 20 mož in fantov, ki so prvo nedeljo v maju prvikrat združeno pristopili k mizi Gospodovi. To kaže, da nočejo vseh pravic v cerkvi le ženstvu pre# pustiti; to priča, da je možatost in fantovstvo najlepše takrat, kaidar se odločno poistavi Kristusu ob stran in hoče z mesečnim sv. obhajilom še drugim kazati pot. Veselo upamo, da se ta četa pomnoži.
(Družba krščanskih mater.) 5. t. m. je bil sprejem 31 članic v »Družbo kršč. mater in žen«. Že tako imamo lepo okrašeno cerkev za maj, a ta dan je bil praznično oblečen še družbeni oltar sv. Ane. Č. g. Češornja iz Ukev je imel pri tem lep vzpodbuden govor o sv. Moniki, družbeni zavetnici. Naj bi bilo to v blagoslov družinam!
(Prodaja lesa.) Z lesom nismo imeli ravno take sreče kakor v Ukvah ne# kateri, kjer je pa bi! to tudi le izje# men slučaj. Sta namreč dva trgovca: eden pred drugim višata ceno, kar je prišlo Ukvanom čisto prav. Jim tudi privoščimo, ko slišimo, da vkljub te# žavam pričenja prevladovati upravi# čeno mnenje za zidavo nove cerkve.
Kaj se sliši po svetu.
Prelepi nageljni.
Neka priznana francoska igralka si je. s svojimi nastopi osvojila srca že# nevskega občinstva. Kot je že stara reč, je imela vse polno oboževalcev. Prednost pa je dajala mlademu, bo# ga temu gospodu, ki je ob igralkinem slovesu iz Ženeve prišel na postajo z velikanskim šopom nageljnov.
»V Parizu,« je začel navdušeni oho# zevate! j, »imam brata, ki ima vplivne zveze pri vseh glediških ravnateljih. On vas bo pričakoval na postaji. Sicer vas bo' pa že po šopku spoznal, ker on nad vse ljubi nageljne iz našega vrta.«
Kes je v Parizu čakal na umetnico brat oboževatelja iz Ženeve. Komaj je uzrl damo s prelepimi nageljni, je takoj začel hvaliti njo, brata, domači vrt v Ženevi, nad vse pa lepe cvetice, ki ga spominjajo rojstnega krova in mladih let, tako da mu je dama šopek darovala. Naslednje dni pa umetnica navdušenega gospoda kar nič več ni srečala. Šele po dolgem času je z vede# la, da se je v »prelepem šopku iz do# mačega vrta« skrivalo za več tisoč frankov naj finejših švicarskih vzmeti za ure. Te j c ona nehote pomagala tihotapiti v Francijo.
To znajo!
Berlinčani so letos sklenili, da mo# rajo čim več tujcev privabiti v svoje mesto. Zategadelj so si izmislili vsa mogoča presenečenja. Višek letošnje#
ga pomladanskega tujskega prometa je kajpada gostovanje milanske »Sca# le« (opernega gledališča). Gostom je pa nemška prestolica pripravila še drugačna presenečenja. Greš n. pr. v , restavracijo, zaželiš si rib. V kotu je velikanska steklena posoda z morsko vodo in ribami. Ti kar pokažeš ka# tero ribo bi rad jedel, lepa morska de# klica pljuskne v posodo, vjame ribo in jo izroči višjemu natakarju, ki jo slovesno nese v kuhinjo speč. Po ko# šilu. greš na pivo v mestno klet. Oj, saj to je cel muzej. Res, iz vseh muzejev so znesli semkaj stare grške in rimske kipe. Ti piješ iz svojegn vrčka in ob# enem občuduješ — staro umetnost. Ku si si dušo privezal, greš malce na sprehod. »Pod lipami« (Unter den Linden) srečaš odprt potniški avto, notri sede resni, elegatni gospodje in vsak ima tablico s številko pod vra= tom. Kaj spet to pomeni? Pogledaš v vodniško knjižico in bereš, da so to najslavnejši pesniki, slikarji in igralci Nemčije, ki se tujcem razkazujejo in tako služijo povzdigi tujskega prò# meta.
Najnovejša amerikanska.
Ameriški gradbeniki so prišli na najnovejšo misel. Nebotičnike bodo gradili brez oken. Svetlobo bodo da#
I jali posebni ultravioletni žarki, za j zrak bodo pa skrbeli mogočni ventila# j torji. Oken pa za to nočejo, ker pri# i ha ja noter slab zrak in prah s cest.
Po desetih letih.
Pred desetimi leti je bil od duna j» skega sodišča obsojen na smrt orož* nik Dujardin. Obtožen je bil, da je oropal in ubil nekega kmeta. Ovadbo je napravila žena umorjenega. Obsojeni Dujardin, čigar smrtna kazen je bila milostnim potom spremenjena v dosmrtno- ječo, pa ni nikoli prenehal dokazovati svoje nedolžnosti. Po de* setih letih se mu je posrečilo doseči obnovitev procesa in dokazati ne* dolžnost; bil je oproščen. Najbrže bo sedaj prišla pred sodnike ovaduhinja.
Kazen za pijanca.
Lojze Strun se je vračal iz Stične. Šel je mimo gostilne, na cesti pa je znance prašal: »Ali daste kaj za žga* nje?« Kupili so mu pol litra špirita in Lojze ga je korajžno izpil. Nato so mu dali še pol litra in še eno osminko. S težavo je prišel domov, obležal, dru* gi dan pa so ga našli mrtvega.
Spomenik kulture.
Bogati ameriški milijonar Villiam Hope Harvey je sklenil zgraditi visoko piramido. Notri bodo posamezna nad* strop j a. V ta nadstropja bodo vzi* dali na posebnem papirju tiskane knjige. Notri bodo popisane vse zna* nosti, vse slovnice sedanjih jezikov, popisane bodo vse sedanje živali, rast* line in iznajdbe. Na ta način se bodo lahko tisočletni potomci poučili o sta* n ju kulture v XX. stoletju. Na to ve* likansko zamisel je prišel Harvey po* tom študija zgodovine, ki sporoča, koliko kulturnih pridobitev prejšnjih narodov se je že izgubilo.
Nesmisel postane pravilo.
Večkrat se dogodi, da se kakšna nesmiselna odredba spremeni v pra* vilo, ki se vleče skozi desetletja. Tako je tudi z dolžino osi med kolesi že* lezniških voz. To je pa tako nastalo: Ceste na Angleškem so bile prav oz*, ke; zato se je morala širina poštnih kočij, ko še ni bilo vlakov, prilagoditi cestam. Vrhovni poštni mojster je zato ukazal, da mora biti os med ko* lesi le 1372 milimetrov dolga. Ko je Jurij Stephenson izumil železnico, so privlekli stari predpis o 1372 mitime* trih. T a širina je pa bila le premajhna in zato so dovolili 1435 milimetrov širine. Pri tem je ostalo po večini še danes v vseh državah. Širšo razdaljo med obema tračnicama imata Špani* ja in Portugalska ter nekatere repu* blike v južni Ameriki.
Po sili poroka.
Oni dan se je neki Škot oženil. Ne* vesta pa se je tik pred poroko skesala, ker je ženin neznansko debel. Zaroko so hoteli razdreti. Toda ženin ni mo* gel več potegniti prstana s prsta in nevesta se je vdala ter šla pred oltar.
Carjev dvojnik.
Kmet Niki ta Zmurcuk je tako po* doben bivšemu carju Nikolaju IL. katerega so boljševiki ubili, da se je med ukrajinskimi kmeti začel izdaja* ti za pregnanega carja. Raztrosil je po LTkr a j ini vest, da je on car, ki beži pred boljševiki, in je organiziral ži*
vahno protiboljševiško gibanje. Lah* ko verni kmetje so mu priskočili na pomoč tudi z denarjem in so mu zbra* li večjo količino zlata za krono in žezlo. Prebrisani Zmurcuk je zbral okrog sebe večje število »dvorjanov«, žensko pa, ki je z njim živela, je iz* dajal za veliko kneginjo Olgo. Godilo se mu je prav dobro, dokler ni prišla vlada na sled njegovemu početju. Za* pria je njega, njegovo ljubico in ves dvor. Sodišče je obsodilo sedaj nje* ga, žensko in 4 njegove tovariše na smrt. Kakor car Nikolaj je tudi nje* gov dvojnik dočakal žalosten konec.
BiogenGifa mcsdr-ost«
Diogen je bil znan grški modrijan. Svoje bridke resnice je vedno učil na kaj priproist in zgovoren način.
Nekoč je Atenec prašal Diogena, kdaj je najbolj primeren čas za kosi* lo. »Če si premožen, kadar hočeš, če si
revež, kadar imaš,« mu odvrne Dio* gen.
Vidi Diogen slabega lokostrelca. Se* de k tarči in pravi: »Tu sem najbolj varen.«
Diogen prosi zapravljivca, naj mu posodi deset zlatov. Zapravljivec se čudi, kako da prosi njega za zlate, druge pa le za drobiž. Diogen pa: »Pri drugih bom še večkrat lahko dobil, pri tebi pa ne vem.«
Ko pride v neko mesto, vidi Dio* gen. da so meščani iz baharije zgra* dilli prav velika mestna vrata. Modri* jan gre na trg in vpije na ves glas: »Meščani, zaprite vrata, da vam mesto ne uide.«
Modrijani so bili revni in slabo ob* lečeni. Neki mladenič je menil, da postane modrijan tudi on, če se slabo obleče. Diogen ga sreča in ustavi: »Prijatelj, skozi luknje tvojega plašča gleda tvoja domišljavost.«
Nove postave.
Varstvo cest in prometa.
(Konec.)
Postopanje pri prestopkih.
Kdor prezira zapovedi, prepovedi, ali katerikoli ukrep oblastev, mora plačati kazen 25 do 300 lir, če zakon ne določuje kaj drugega.
Policija.
Prestopke proti novemu cestnemu zakonu ugotavljajo naslednji usluž* benci:
1.	Tehnični uradniki državnega cestnega oddelka (azienda autonoma della strada) in uradniki stavbinskega oddelka (Genio Civile);
2.	uradniki glavnega nadzorstva nad železnicami, tramvaji in avtomo* bili;
3.	uslužbenci občinskih in deželnih tehničnih uradov;
4.	častniki, podčastniki in vojaki cestne milicije, ki je bila ustanovlje* na z zakonom 17. maja 1928. št. 1094;
5.	častniki in agenti javne varnosti.
Sprava.
Proti osebi, ki se je pregrešila proti novemu cestnemu zakonu, se ustavi vsako nadaljnje kazensko postopa* nje, če je za zagrešeni prestopek do* ločena samo denarna kazen do 200 lir, ako plača uslužbencu ali agentu 25 ali 10 lir; vodnik avtomobila mora plačati 25 lir, voznik 10 lir. Pešci morajo za slučaj prestopka plačati 5 lir, če se hočejo oprostiti nadaljnjega postopa* nja.
Zapisnik.
Če pa je sprava zaradi večje kazni nemogoča ali če ni prišlo do sprave, mora uslužbenec ali agent, ki je pre* stopek ugotovil, napraviti o njem za* pisnik.
Zapisnik mora vsebovati naslednje podatke:
1.	Dan in kraj, na katerem je bil za* pisnik napravljen;
2.	Ime, priimek, čin in bivališče uradnika, ki je zapisnik spisal;
3.	Kraj. dan in uro, ko je bil pre* stopek ugotovljen;
4.	Ime, priimek, kraj rojstva in bi* vališča osebe, ki je prestopek za* grešila;
5.	Kratek opis dejanja, ki tvori pre* stopek;
6.	Opis predmetov, s katerimi se je prestopek zagrešil;
7.	Izjave osebe, ki je zagrešila pre* stopek, če zahteva, da morajo priti v zapisnik;
8.	V zapisniku morajo biti označeni tudi vsi morebitni ukrepi proti osebi, ki je prestopek zagrešila.
Tekom treh dni, ko je prestopek ugotovil, mora uradnik izročiti zapis* nik okrajnemu sodniku (pretorju). Prepis zapisnika mora uradnik dosta* viti tudi lastniku ceste in prefektu.
Prostovoljno plačilo.
Če je določena za prestopek samo denarna kazen, naj si bo majhna ali velika, se je mogoče izogniti kazen* skemu postopanju, predno je okrajni sodnik izdal obsodilni kazenski odlok, če se prostovoljno plača ena tretjina najvišje kazni, ki je za zagrešeni pre* stopek določena in vse stroške do* takratnega postopanja.
Tretjino najvišjega kazenskega zneska in stroške je treba plačati pri registrskem uradu ali če gre za pre* stopke proti občinskim pravilnikom, nri občinski blagajni. Račun za stroš* ke se dobi v pisarni okrajnega sod* nika.
Prostovoljno plačilo je mogoče tudi v slučajih, ko je dovoljena sprava.
Prostovoljno plačilo je pa treba iz* vršiti tekom enega meseca, odkar je bil izročen zapisnik.
Kdor pa hoče priti še bolj po ceni iz nesreče, naj plača tekom 48 ur. ko je dobil zapisnik o prestopku, eno še* stino najvišje kazni, ki je določena za zagrešeni prestopek in vse stroške po* stopanja.
Sodnijska pristojnost.
O prestopkih proti cestnemu zako* nu sodi vedno okrajni sodnik, ki izda ob koncu razprave kazenski odlok (decreto penale.)
Pooblastilo občinam.
Občine so pooblaščene izdati na podlagi novega cestnega zakona pra« vilnike za promet vozov, živine, peš* cev v notranjosti obljudenega okoli« ša. Pravilniki občine ne smejo naspro« tovati cestnemu zakonu. Občinske pravilnike mora odobriti prefekt.
Postopanje pri prestopkih proti ob« činskim pravilnikom je tako, kakor smo ga zgoraj opisali.
Radi pomanjkanja prostora mora« mo opustiti razlago novega zakona, v kolikor se tiče avtomobilov in po« dobnih vozil. Ob koncu opozarjamo še enkrat naše ljudi, naj izpolnjujejo točno predpise cestnega zakona, da ne bodo plačevali občutnih kazni. Že do sedaj jih je bilo veliko kaznovanih, ker so se pregrešili proti tem predpi« som. Zakon se bo vsak dan strožje iz« vrševal. Za nadzorstvo cest in pro« meta je postavljena posebna cestna milici ja, ki je pri izvrševanju novega zakona zelo stroga in natančna.
Zadruge in trgovska licenca.
Vprašanje: Ali so tudi zadruge dol« žne predložiti županstvu trgovsko li« cenco za vsakoletno obnovitev in predložiti županstvu v ta namen ka« zenski list?
Odgovor: Vse zadruge, ki imajo po« sebno trgovsko licenco (tudi posojil« niče) morajo predložiti vsako leto žu« panstvu trgovsko licenco v pregled. Kazenski list pa morajo predložiti sa« mo zakoniti predstavniki zadruge, to« rej zadružni predsedniki in ne vsi člani načelstva, kakor se je ponekod mislilo.
Za umnega gospodarja.
Gospodarski koledar za junij..
Davki: V dneh od 10. do-19. junija plačaj tretji obrok davkov. Ne smeš zaostati s plačilom, ker boš drugače plačal globo. Plača najlažje, kdor pra« vočasno plača.
V kazenskem odloku odredi lahko sodnik tudi izgubo licence; končno pa prekliče licenco vedno le oblastvo, ki jo je izdalo.
Dokler ne bo objavljen novi kazen« ski zakon, ne sme okrajni sodnik do« ločiti večje kazni od deset tisoč lir.
Odgovornost lastnika in voznika.
Vedno se predpostavlja, da je mo« rebitno poškodbo na osebah in stva« reh zakrivil voznik, dokler ne dokaže, da je storil vse, da bi se nesreča pre« prečila.
Če pride do nesreče in poškodbe radi pogreškov v sestavi in vzdrževa« nju vozila, se ni mogoče sklicevati na višjo silo.
Lastnik vozila je skupno (solidarno) z voznikom odgovoren za vsako ško« do, če ne dokaže, da se je vožnja iz« vršila proti njegovi volji; tudi v tem slučaju pa ostane še nadalje odgovo« ren za škodo, če to določuje držav« ljanski (civilni) zakon.
Postopanje radi poškodbe oseb in stvari vsled vožnje po javnih cestah in javnih prostorih je treba uvesti pri pristojnem oblastvu tekom dveh me« secev po nesreči.
Pri prestopkih, ki se kaznujejo samo z denarno kaznijo, se lastnik vozila kaznuje z enako kaznijo ko voznik, če ne dokaže, da se je vožnja izvršila proti njegovi volji. Plačati pa je last« nik dolžan le, če voznik ne more pla« čati. Če tudi lastnik ne more pla« čati kazni, se denarna kazen spre« meni na podlagi kazenskega zakona v zaporno kazen, ki jo mora pretrpeti voznik.
Dvakratna kazen.,
V teh le slučajih se lahko kazen podvoji:
1.	Če se ponovi isti prestopek tekom enega leta;
2.	Če se je kdo poslužil samovoljno tujega vozila;
3.	Če je bil prestopek združen z zlo« činom;
4.	Če se je kdo zoperstavljal usluž« bencem, ki jim je poverjeno nadzore« vanje cest in prometa. V teh slučajih tudi ni dovoljena sprava ali pa pro« stovoljno plačilo ene tretjine ali šesti« ne najvišje kazni.
Dolžnosti uradnika.
Ko gre za prestopke, ki se kaznu« jejo samo z denarno kaznijo in ko se je mogoče izogniti nadaljnjemu ka« zenskemu postopanju s prostovoljnim plačilom ene tretjine ali ene šestine, mora uradnik, ki je ugotovil presto« pek, ali pa njegov urad dostaviti te« kom enega meseca po prestopku ose« bi, ki je zagrešila prestopek in v do« ločenih slučajih tudi lastniku vozila, prepis zapisnika o prestopku. Izvirni zapisnik pa mora takoj za tem, skup« no s potrdilom, da je bil prizadeti stranki izročen prepis, predložiti okrajnemu sodniku. Če stranka ne plača tekom 48 ur ene šestine najvišje kazni ali pa tekom enega meseca po prejemu prepisa zapisnika ene tretji« ne največje kazni, izda okrajni sodnik po preteku enega meseca kazenski odlok.
V	hiši: Ta mesec je mesec sv. Ivana. Očisti hišo in gospodarska poslopja, vse pajčevine in podobne nesnage. Ši« roko odpri duri in okna, da pride božje solnce v prostore ter odžene od tam najrazličnejše bolezenske kali, predvsem jetike.
V	kleti pazi, da so sodi polni, ker se drugače razvije kan na površini vi« na in dobro vino se bo spreminjalo v vodo. Če nimaš manjše posode, ka« mor bi pretočil vino, potem pazi, da je prostor nad vinom v sodu vedno dobro zažveplan.
V	hlevu: Čistost in zdrav zrak sta predpogoj za zdravo živino, zato čisti in prezračuj hlev. Kako naj živina uspeva, če mora živeti v smrdljivem zraku? Kako bi »uspeval« ti, zaprt v stranišču? Česar nočeš sam, ne delaj drugim. Posebno pazi na čistost v svi« njakih, ker sedaj nastopa čas rdečice. Ali si dal cepiti prešiče proti rdečici?
Pazi, da se ti živina ne prenaje sveže detelje, posebno ne vlažne in ugrete, ker se bo napenjala. Če se ti žival na« pne, rabi trokar, če tega nimaš, za« bodi nož v levi gladovi jami, in sicer navzdol. Ne zabadaj na desni strani, ker vbodeš čreva.
V vrtu moraš odstraniti plevel, ker je najhujši sovražnik zelenjave. Prid« no zalivaj, a ne s premrzlo vodo, tem« več če le mogoče z vodo, ki se je »umedila« v kaki luži ali orni. Žele« n javi mnogo koristi gnojnica, ki pa naj bo razredčena z vodo. Čista gnoj« niča je premočna in škodi. Če misliš zalivati, lahko še seješ fižol za stročje in grah. Enega in drugega boš imel, ko že davno ne bo tega sočivja na trgu. Pri paradižnikih čisti postranske po« ganjke, ker so navadno jalovi. Več« krat prime paradižnike tudi peronos« pora, podobna peronospori na trtah, proti kateri se tudi enako borimo, in sicer z raztopino modre galice in apna.
Obiščite
IX. ljubljanski velesejem.
od 30. maja do 9. junija 1929.
Železniške olajšave: Na italijanskih železnicah 309/o, na jugoslovanskih 50%•
Konzularni vizum jugoslovanski znižan na 12 lir za vse obiskovalce, ki naj si preskrbe pravočasno potni list za inozemstvo pri italijanskih oblastvih.
Izkaznice za navedene ugodnosti so naprodaj v Trstu prt „Pubblicità“ g. Čehovin, viale XX Settembre N.ro 65;
Itìriji pri Venceslavu Helmichu;
Reki pri tvrdki ^Nlercur", via 0. Mameli 2 Gorici pri Av. Ravnik-u Via Barzellini 2;
Postojni: Menjalnica Prioglio & Agosto, kolodvor.
Izkaznica stane 30 Din.
Tvornica tehtnic, uteži in mer
Giuseppe Fiorone & C,o
TRST via Vidali 9, tel. 84~03
z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvorni c.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno.
Zobni zdravnik
dr. Robert Hlaoaty
sprejema
od 9. do 13, in od 16. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23 - II.
Ob sredah in sobotah ordinila
v POSTOJMČ
I Dranjajmno
izredno nizke cene,
®	velika izbera samo v
! ZLATIMI F. BUIA
1 TRST - Corso Eoriboldi 35
Na njivi: Žito je že visoko. Med njim je posebno letos zelo mnogo snetljivih klasov, katere moramo s škarjami odrezati in sežgati. Snetljiv vost vničimo, če zatremo snetljive klase, pozneje pred setvijo pa seme razkužimo. Kako se to napravi, spo* ročimo pravočasno. Koruza in kroim pir morata biti pravočasno opleta in osuta. Kdor ne dela, kdor ne rahlja zemlje, naj ne upa na dober pridelek. Istočasno lahko gnojimo s čilskim so* litrom, .katerega raztrosimo 1 kg na 100 m2. Ali ste nasadili dovolj krmske pese? Kaj je z ohrovtom (vrzotami)? Huda bo predla jeseni in v zimi, če ne bo dovolj take zelenjave predvsem za molžno živino. Gnojnica je izborno gnojilo za krmsko peso in za ohrovt.
Na travniku: Ko začne trava cvesti, jr najugodnejši trenutek za košnjo. Res da dobimo nekaj manj krme, za? to pa je izborna, predvsem za mlado in molžno živino.
V	vinogradu vničujte plevel, škro* pite in žveplajte pravočasno! Zave* dajte se, da mora biti raztopina mo* dre galice dobro pripravljena, kajti galica ni kriva, če slučajno osmodiš trte, temveč tvoja nemarnost pri pri* rejanju raztopine. Kako raztopino na* pravimo, bomo poročali prihodnjič. Preglej trte, ki sicer močno ženejo, a nimajo zaroda; precepi jih. Poreži zmrznjenim trtam nad poganjkom zgornji suhi del; rano zamaži z 10% železnim vitrijolom (na 10 litrov vode 1 kg železnega zelenega vitrijola), po* ganjek pa priveži, da ti ga veter ne odlomi.
V	sadovnjaku zalij mlado sadno drevje z gnojnico. Gnojnica pa koristi obilno tudi odrastlemu sadnemu dre* vju, posebno takemu, ki v rasti že po* pušča. Predvsem pognoji onemu sad* nemu drevju, katerega misliš jeseni pomladiti (glej knjigo »Sadjarstvo« od Gor. Moh. družbe). Mlado drevje naj bo privezano h kolu, ki pa naj ne sega v veje. Pazi na mlade poganjke posebno pri letošnjih cepičih. Obdaj jih z vejicami. Poškropi mlada dre* vesca z 1 % raztopino modre galice, ki bo vničila marsikatero glivično bo* lezen.
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja 2. junija: Tolmin, Berscč, Her pelje. — Ponedeljek 3.: Št. Peter na Krasu, Sv. Križ pri Ajdovščini. Krmin, Bistrica. — Torek 4.: Dutov* ljc. — Sobota 8.: Podgrad.
Izvoz črešenj v Nemčijo.
Zadnja leta, posebno lansko leto je Nemčija pokupila precej vagonov naših črešenj. Nemška vlada ni delala nobenih ovir. Letos pa je nemška via* da odredila, da mora biti od 4. junija naprej vsakemu prevozu črešenj pri* ključeno posebno spričevalo, katerega izda deželni urad za zdravstvo rastlin. Iz spričevala mora biti razvidno, da niso črešnje napadene od črešnjeve muhe (Rhagoletis cerasi L.), ki po* vzroča črvivost črešenj. Zgornja od* redba bo lahko imela za posledico, da ne bodo pozne črešnje tako drage, kot kmetovalci upajo. Zgodnje čreš* nje in Vipavke (cepljenke) navadno niso črvive.
Syj§ fifi 1 H	Mfil Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana ! liro. Na vprašanja brez
9IML9 U«*SSk*.0H6*sS[“» znamke ne odgovarjamo. Če je navedena posebna „6ifra“, pošljite
ponudbe ati odgovore v zaprtem ovitkn na katerem je navedena „šifra“.
CEMENT prima »Udine« ali »Isonzo«, ec* mentne cevi in dimnike, štedilnike, mreže za ograje, traverze in razno železnino priporoča trgovina Kepic v Ajdovščini.
DOMAČA VINA, namizna in sortirana, od* daja po zmernih cenah Kmetijsko društvo v Vipavi.
ŠKROPILNICE .najnovejšega sistema, žve* plalnike, mehe, razpršilnike, kotle itd. dobite po najnižjih cenah pri Lebanu Alojziju, Go* rica, via Morelli 15. Sprejema tudi vsa toza* devna popravila.
KRONE, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. Moderne zlatarna, Corso Verdi 13 (Gorica, nasproti novemu Ze* lenjadnemu trgu).
NA PRODAJ jc na Slapu pri Vipavi, hiša s posestvom, vse v najboljšem stanji. Več po* ve I. Štekar, Slap (Slappe*Zorzi, p. Vipacco).
ODDAM trafiko eventuelno trgovino jest* vin s stanovanjem po zelo ugodnih pogojih. Gorica, via Faveti 17.
IZUČEN ČEVLJAR, dvajsetleten, želi me* sta pri mojstru v mestu ali na deželi. Naslov pri upravi.
MLINAR išče službe. Razume se na vsa popravila v mlinu. Naslov pri upravi.
RABIM LICENCA za krojaško obrt, Kalt* nekar, Podmelec 82 (Piedimelze).
FANTA, zdravega in pridnega, poštenih staršev, sprejmem v izučbo pekovske obrti. Zagotovim tečno hrano in pravično ravnanje. Naslov pri upravi.
DEKLO pridno, poštene družine, okoli 25 let staro, veščo hišnega in poljskega dela, išče J. Marmolja, Miren (Gorica).
GLASOVIR dobro ohranjen prodam po nizki ceni. Trst, via Udine 18, vrata 16.
TRGOVSKA POMOČNICA, 21 let stara, z večletno prakso v trgovini z mešanim blagom, vešča slovenskega in italijanskega jezika, išče službe tudi na deželi. Naslov pri upravi.
MLEKARSKE POTREBŠČINE, posnemal* nike »Diabolo«, Gerberjcve aparate za preiz* kušanje mleka KUPITE V TRGOVINI Ko* vačič Joisp, Idrija pri Bači.
NOVA ZALOGA pohištva, lastna delavni* ta v Solkanu. Sprejemam vsakovrstna naročila, G. Jug, Gorica, via Rastello 37.
POHIŠTVO nudi širom naše dežele znana industrija pohištva, Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
GOSTILNO oddam v najem na prometnem kraju in blizu mesnice. Naslov pove uprava.
TROPINOVEC pristni, dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dornbergu.
Kmečka posojilnica v Volčah vabi na
redni občni zbor,
ki se bo vršil dne 9. junija 1929 ob 3. uri pop. v uradnih prostorih.
DNEVNI RED:
1. Poročila, 2. Odobritev računskega zaključka za leto 192S.	Načelstvo.
VABILO
reo oibcrsf sbor
posojilnice na Šentviški gori,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. junija ob 3. uri v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev letnega računa za 1. 1928.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Predlogi in slučajnosti.
Načelstvo.
VABILO
Ljudska posojilnica v Otaležu vabi na
redni občni zbor,
ki se bo vršil dne 9. junija takoj po sv. maši v pisarni posojilnice.
DNEVNI RED :
I Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora,
2.	potrditev rač. zaključka za L 1928;
3.	prememba pravil;
4.	volitev načelstva in nadzorstva;
5.	slučajnosti;	Načelstvo.
ZDRAVNIK
dr. LOJZE SIMONITI
bivši asistent (joriške bolnišnice
s prej e m o
vsak dan od 10 -- 12 in od 3	5.
(GORICA Piazza Vittoria 22/H (Travnik)
ZAHVALA.
V Gospodu je mirno zaspal 17. t. m. naš do* bri oče
PETER SKOK
v 75. letu svoje starosti. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga tolažili v težki bolezni. Predvsem se zahvaljujemo preč. g. župniku za duhovno pomoč. Zahvaljujemo se vsem, ki so spremi ji v tako obilnem številu nepozabnega očeta na zadnji poti. Bog vsem
p|jjuil J
Lokve pri Gorici, 18. maja 19299.
Družina Skok.
Novi doliocil
S. LEVI
TRST - Via S, Lazzaro 9 PRILIKA! Prodajamo po izredni ceni:
Odrezek */•* m jajčje kože (pelle uovo) L —.75
Madapolan »Coredo« m po .... » 2.20 Platno »Madonna«, močno m po .	. » 2.80
Platno »Dovlas m po .................» 3.—
Platno »Macco«, fino m po .... » 3.50 Platno za rjuhe, visoko 150 cm od L 4.50 naprej
Svila, bela za obleke po.............» 4.
Pdalna svila v barvah po.............» 4.50
Muslin volneni v vseh barvah ...» 9.— Satin, črn, visok 140 cm prvovrsten po » 6.80
Pregrinjala posteljna ...............» 19.—
Pregrinjala posteljna za 2 osebi .	. » 35.—
»Alpagas« za obleke m po.............» 4.50
»Borgo« za hlače od L 5.90 naprej »Popelin« za srajce prvovrsten ...» 4.50 Blago volneno za moške obleke od L 16.— naprej.
Nogavice, maje, kuhinjske cunje, brisače, navadne in gobaste, robce in vse druge predmete v bogati izberi po izrednih cenah.
Trg kmečkih pridelkov.
Cene na debelo v lirah za kg. Gorica 28. maja: spargi ji (65 q) po 1.80 do 2 liri. Gredo v Trst, v Avstrijo, na Češko, nekaj v Nemčijo. Grah (nad 100 q) po 1 do 1.20 lir. Gre v Av* stri] o in na Češko. Črešenj je bilo na trgu nad 500 q: zgodnje po 1.30 do 1.60, cepljenke (vipavske) po 2.50, čr* niče po 2.80 do 3 lire. Okoli 200 q čre* šenj so pokupili za žveplanje, Dunaj pokupi dnevno 80 do 150, Praga okoli 100 q, en vagon črešenj je šel na Polj; sko. Nemčija sedaj še ne kupuje na* ših črešenj. ker se zanima predvsem za poznejše in trde.
Trst 28. maja:	Črešnje po 2.20 lir
za kg.
Carina na pšenico povišana.
Z veljavo od 25. maja t. 1. je bila po* višana uvozna carina od 100 kg pšeni* ce in bele koruze na 14, pšenične in be* le koruzne moke na 20.30, otrobov na 25.50, testenin, kruha in biškotov na 26 zlatih lir. Ker je vrednost ene zlate lire 3,67 navadnih lir, znaša sedaj carina na pšenico 51.38 navadnih lir.
Povišanje uvozne carine je utemeljen no v padanju pšeničnih cen na svetov* nem trgu, predvsem v Ameriki ter v zlih posledicah, ki bi jih imele prenizke cene za italijanske kmetovalce. Pisali smo že, da je bila lanska pšenična le* tina v splošnem zelo dobra in po dose* danjih ugotovitvah bo ostalo v Ameri* ki (Zedinjene države in Kanada) ob novi žetvi nad 100 milijonov kvintalov neprodane lanske pšenice. Vrhu tega izgleda, da ne bo letošnja žetev nič slabša od lanske in računajo, da bodo letos pridelali nadaljnih 100 milijonov kvintalov pšenice več, kot je človeštvo porabi. Skupaj bi torej preostajalo 200 milijonov kvintalov. Kam s to pše* nico?
Zato se skušajo veliki trgovci s pše* nico rešiti velikih zalog in so jo začeli prodajati po vsaki ceni. Na borzi v New Jorku so prodajali prejšnji teden bushel pšenice po 1 dolar, kar pome* ni po naše 70 lir za kvintah
Umljivo je, da bi tako nizke cene znižale ceno tudi v Italiji in kmetoval* cem se ne bi več izplačalo sejanje pšenice, če ne bi bilo tu zaščitne ca* rine. Ker stane pšenica v Ameriki 70 do 75 lir, sedanja uvozna carina 51.38 lir in prevozni stroški 10 do 20 lir za kvintah bi stala danes ameriška pše* niča v Genovi vsaj 140 lir. S povišano carino je torej zajamčena kmetoval* cem dosedanja cena pšenici, ki znaša 130 do 140 lir za kvintah Ta cena mo* ra biti zadostno bodrilo za uspešno nadaljevanje »žitne bitke«.
Naše zdravilne rastline.
Naše ozemlje je zelo bogato na zdravilnih rastlinah in zeliščih, po ka* terih je veliko povpraševanje. Naša dolžnost je, da izrabimo vse, kar nam narava nudi, posebno ker bo imel ko* rist od zbiranja zdravilnih rastlin in zelišč vsak posameznik, ki jih bo zbi* ral, posredno korist pa tudi skupnost, to je dežela.
UT ^ IT	GORICA, Koren (F
lil li trgovina čevljev
(Piazza E. d’Amicis) štev. 1
domačega in tvornišhega izdelka najrazličnejših vrst “ÌFI
Trpežno blago po nalnižjih cenah. Prepričajte se sami! GREGORIČ & URŠIČ
VABILO
Elea resini občni zbor
«Kmečke posojilnice v Šempolaju1*, ki se bo vršil v nedeljo dne 16. junija 1.1. ob 11. uri dopoldne v vikarišču z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1928.
3.	Sklepanje o pristopu k novi zadružni zvezi v Trstu.
4.	Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom, drug občni zbor veljavno sklepajoč ne glede na število navzočih članov. Načelstvo.
Skrbne gospodinje in krčmarice!
Velikanska znižanja! Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno* vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine.
Trst, via Carducci 3 (nasproti bivše vojašnice.)
buon liiepcato"
TRST — Via Arcata 16 — TRST
Velika zaloga moških in deških oblek. izbera najnovejših flanelastih hlač, delavskih oblek in posameznih hlač in jopičev.
Se govori slovenski. Cene zelo ugodne.
TOVARNIŠKE CENE!
PSfESSfiE
>3
lkevip.ce, mefianlfte m iMzaiie
samo pxei
PEILER, KAHAN S €.
tl. Z O. Z.
Trst, Vža S, KHoiž ŽU 12 Lastna skladišču v prosti laki-TOV&RNA REMSCMEI9 - NEMCU«
(E
filllllll PENSIONE LYDIA
Izborna kuhinja, v bližini obale, zmerne cene.	Vprašajte za
pogoje. Dopisujemo slovenski.
Varujte
svoj zaklad!\
Vsi otroci od 2 do 6 let so {>•-podvrženi neprebavi in črevesnemu zapečenju.
So to sicer majhne bolezni ki pa imajo večkrat hude posledice.
Varujte zdravje vaših otrott In dajte jim tu pa tam čistilni bonbon ARR1BA.
ARR1BA ima izboren okus in očisti res dobro. Ne pozna ne gnusa ne bolečin.
L 0-50 komad
I
<ARR
ČISTILNI ČOKOLADNI BONBON
Napravljene obleke, površniki, za odrasle, mladeniče in otroke.
Najnovejše sezonske posebnosti prvovrstnega reza, izbornega blaga, nespremenljivih barv in modernih črtežev.	Cene prvegrei vira.
„ALLE GRANDI FABBRICHE66
TRST - Corso Garibaldi št. IO - Telet. 70-35
Ogromna zaloga angleškega blaga, domačega črnega in črtanega sukna, Gaberden,
Covercoats in Doubl za površnike.-Najfinejše črno sukno za obleke pri sprejemih,
v žalosti i. t. d.
Sprejemamo naročila na mero in jih izgotavljamo v prvovrstni
lastni krojačnici,
ki se nahaja v I. nadstropju istega poslopja.
Ročno delo "VI Blago, ki ne ugaja zamenjamo ali pa vrnemo denar.
Predvsem povprašuje trgovina po cvetih arnike, lipovem cvetju, bezgo* vem cvetju, listih volčje črešnje (he# ladona), koreninah lisjaka ali omeja (pesje zelje = akonit), koreninah košutnika (enzijan, lecjen) itd. itd.
Pri zbiranju pa moramo paziti, da rastlin popolnoma ne uničimo, zato ne smemo izropati narave cvetličnih krasot. Zbirati moramo smotreno.
Paziti moramo tudi na sušenje zdra* vilnih rastlin. Sušenje cvetja in listov se mora izvršiti v senci in ne na soln* cu, ker spremene listi in cvetovi na solncu naravno barvo. Korenine pa sušimo na solncu, da se prej posuše.
Na vsak način morajo biti listi, ko* renine in cvetovi dobro suhi, preden jih spravimo v vreče. Če je blago še vlažno, se zelo rado ugreje in splesni, kar zelo potlači vrednost.
Pri zbiranju in sušenju zdravilnih rastlin je sicer potrebna pazljivost, katere se pa lahko prav kmalu vsakdo priuči. Za zbiranje so najbolj pri* pravne ženske, pa tudi otroci se hitro privadijo. Marsikatera ubožna dru* žina lahko najde pri zbiranju zdravil* nih rastlin lep stranski zaslužek. Zato pa izrabimo, kar nam priroda nudi!
Gnojite koruzi!
Koruza potrebuje v svoji mladosti kmetova lčeve pomoči, drugače ni upati na zadovoljiv pridelek. Najbolj* ša pomoč je gnojenje s čilskim soli* trorn, in sicer v dveh obrokih: prvič takoj ob setvi, drugič pri okopavanju. Vsakokrat raztrosimo na vsakih 100 kvadr. metrov po Vz do 1 kg čilskega solitra, in sicer ob setvi v bližino se* mena, pri okopavanju pa par prstov od stebla.
Kdor je opustil gnojenje ob setvi, naj ga ne opusti pri pletvi, oziroma okopavanju.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 47: Ali je mogoče prisiliti po* sestnike, ki uživajo občinsko cesto, da poma* gajo pri vzdrževanju iste?
Odgovor: Občinski načelnik (podestà ali obč. komisar) ima pravico prisiliti vse posest* nike, ki rabijo obč. cesto, da jo na en ali drugi način skupno vzdržujejo. Čc se cesta ne vzdr« žuje iz sredstev obč. blagajne, obč. načelnik lahko odredi, da jo morajo vzdrževati z robo* to. Pravično je, da se robota med posestnike razdeli po večji ali manjši koristi in rabi ceste
Vprašanje št. 48: Kako bo s tistimi zakonci, ki so se do sedaj poročili civilno in se ne mi* sli j o tudi cerkveno poročiti? Ali imajo, oziro* ma bodo imeli po novem stanju kake ncpri* like?
Odgovor: Zakon ostane še nadalje pred dr* žavno oblastjo veljaven.
Vprašanje št. 49: Koliko časa bo moral slu* žiti pod orožjem mladenič, rojen 1. 1906., po* trjcn v četrtem letu nabora?
Odgovor: 18 mesecev, če nima drugače pra* vice na krajšo službeno dobo.
Vprašanje št. 50: Na skupnem pašniku se pase tudi neka kobila, ki je nevarna živini dru« gib in tudi pastirjem ter je že lansko leto nc« koga poškodovala. Kako naj prisilimo lastnika kobile, da jo odstrani s skupnega pašnika?
Odgovor: Prisiliti ga ne morete, edino pre* govorite ga lahko. Lastnik take kobile mora
sotrudnice
SPMEJME
pod ugodnimi pogoji
manufakturna veletrgovina
VIHCEHCB SHET
SINOVI
Bistrica (Ulila dol Hesosg) in Postajna.
Milna „Alle Corriere'1
v Trstu via Romagna H. 4 (tih Caffè Fabris)
Domača kuhinja. Izborno vipavsko in istr* sko vino ter kraški teran. Postajališče potn. avtomobilov in shajališče ljudi z dežele. Uljudno se priporočata
ŠTRANCAR in PERIC
Zobozdravniški ambolatorij **93
TRST - - Via delie Sette Fontane 6.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo zajamčeno ! — Odprto od 9—13 in od 15—19. Ob nedeljah od 10—12.
V ZNA»! RflAHIFAKTUBNI TRGOVINI
ROMEO CIPRIAMI
— TRST —
PIAZZA GOLDONI 12 najdete vse potrebno za pomladansko in poletno sezono ter Indi vso izbero za =r—"—=~— ......... -= BIRMO	---
Ortopedici zavod il. ZECCHI
TURIN - via Roma 31, I. nadstr.
Aparat Zecchi zabranjuje napredovanje
KILE
Srčna zalivala dveh zakoncev iz Beneškega.
Gospa Salute in gospod Josip d’Alpaos, bivajoča v Garna d’Alpago, pokr. Belluno, nam pošiljata svoji fotografiji s pooblastilom, da lahko objavimo njuno zahvalo za blagodejno zdravstveno stanje, ki sta ga dosegla s posebnim aparatom ZECCHI, katerega lahko brezplačno poskušajo prizadete osebe - moški, ženske, otroci - pri priznanem ortopedu v naslednjih dneh v sledečih krajih :

rfr
m
~ ^FJontcr
^ V
N	^.v!*XvX;. •:
.OJ«
Cerkno: sobota 1. junija v gostilni Obid Pavla. Idrija: nedelja 2. junija v hotelu Didič.
Krmin: pondeljek 3. junija v hotelu Leon d’oro. Spilimbergo: torek 4. junija v hotelu Stella d’oro. Maniago: sreda 5. junija v hotelu Leon d’oro. Osoppo: četrtek 6. junija v hotelu Nuovo. Gemona; petek 7. junija v hotelu Stella d’oro. Casarsa: sobota 8. junija v hotelu Leon d’oro. Čedad: nedelja 9. junija v hotelu Trieste. Tolmezzo: pondeljek 10. junija v hotelu Posta. Villa Santina: torek 11. junija v hotelu Piccotti. Pontebba: sreda 12. junija v hotelu Pontebba. Červinjan: četrtek 13. junija v hotelu Friuli.
g ;
seveda plačati vso škodo, ki bi jo kobila na* pravila. Če ne bi hotel poravnati škode mir* nim potom, je edino sredstvo tožba.
Vprašanje št. 51: Kaj določuje zakon o dru* žinskem davku? Kateri člani družine zapade* jo davku? Kako rekurirati proti krivičnemu obdačenju?
Odgovor: Čitajte koledar Goriške Mohor* jeve družbe za 1. 1927. na strani 127. Tam do* bite vsa potrebna pojasnila.
Vprašanje št. 52: Kje je društvo vojnih in* validov v Gorici? Ali je potrebno biti vpisan v društvu? Kakšne pomoči daje društvo?
Odgovor: Organizacija invalidov v Gorici ima svoj sedež v via Dante št. 12 (ob ljud* skem vrtu). Nihče ni prisiljen, da je vpisan v društvo. Društvo posreduje za svoje člane v najrazličnejših zadevah.
Vprašanje št. 53: Ali smem v mojem, z žico ograjenem vinogradu napasti, poškodovati ali kam naznaniti tatu, ki bi kradel?
Odgovor: Poškodovati ga ne smete, lahko ga pa naznanite orožnikom.
Vprašanje št. 54: Ali imam lahko orožje, ne da bi za to znale oblasti?
Odgovor: Ne!
Vprašanje št. 55:	Ali bi dobil orožni list,
čeprav imam komaj 18 let?
Odgovor: Starost sama ni nikaka ovira za orožni list. Vložite prošnjo na kvesturo.
Vprašanje št. 56: Ali je kaj upanja, da bi bil za me kotiček med številom izseljencev, ki se lahko izsele v Zedinjene države?
Odgovor: Je zelo malo upanja, kur je kvota izseljencev iz Italije v Severno Ameriko zelo nizka in pridejo v poštev predvsem domači v Zedinjenih državah že naseljenih.
Vprašanje št. 57: Če so vode last mlinarjev, kar so bile po starem zakonu, ali velja tudi tukaj novi zakon, in sicer da so vode srna* trane za javne. (Gre se za reko Bistrico*Ti« mavo.)
Odgovor: Voda ni bila nikoli lastnina mli* narjev. Mlinarji so imeli na podlagi licence sa* mo pravico izrabljati vodo za svojo mlinarsko obrt. Bistrica*Timavo spadajo gotovo med javne vode.
Vprašanje št. 58: Ali se plačuje italijanske* mu invalidu pokojnina, če se izseli v inozem* st v o, n. pr. v Jugoslavijo?
Odgovor: Pp zakonu je dovoljeno izplače* vati pokojnino tudi v inozemstvu. Na vsak način mora invalid napraviti na finančno mi* nistrstvo prošnjo, da bi mu pokojnino izpla* čevalo v inozemstvu.
Vprašanje 59: Ali imajo vojni invalidi pred* nost pri raznih podjetjih?
Odgovor: Obstoji zakon, ki obvezuje pod* jetje, da mora sprejeti v delo na gotovo šte* vilo delavcev tudi po enega invalida. Če je le mogoče, gredo oblastva in invalidna društva vojnim invalidom na roko pri iskanju službe in dela.
Vprašanje št. 60:	Imam 3 mesece starega
prešiča, ki ima po celem životu sivordečkaste pege in smatram, da so »gobe«. Drugače pre* šič prav rad jé in izgleda zdrav. Kaj naj na* pravim?
Odgovor: Če so pege, potem niso gobe, ker so gobe vedno nabrekline, to je vzbočena me* sta na koži.
Po opisu sklepamo, da je to pojav rdečice in zato čitajte dotično poglavje v knjigi »Ka* ko zdravimo živino?«.
Prešiču pa bo koristilo, ako mu daste par žlic ricinovega olja, od zunaj ga pa dobro ope* rete z milom in potem namažete z oljem.
Avtomobilna mehanična šola, državni patent zajamčen. Tečaji se stalno vršijo
OSCAR CANARUTTO
zlatar - urar
Trst — via Zmbriani 13 (prej via S. Giovanni) Kupujem, prodajam in menjujem dragocenosti. Sprejemani v popravo vsakovrstne urarske predmete in vsa zlatarska dela.
Gospodinja, ki hoče prihraniti, mora kupovati pri
AM/ ECONOMIA
FAMIGLIARE
TRST » Piazza Pantefssso 5
Tam bo našla prav gotovo zelo ugodne cene, in sicer:
Mussola za obleko . . . . od L 1.90 naprej
Volneni mušlina vseh barv		„ 8.90	
Flavina			„ 2.90	
Perkali zajamčenih barv . .		„ 3.75	,,
Bombaževina rumena težka	n	„ 2.20	n
„	bela, podobna			
platnu	•		„ 2.80	„
Jajčna koža (pelle ovo) .		„ 2.90	
Platno Madonna		„	„ 2.20	„
,,	„ za rjuhe 150 cm.	„	» 4.50	n
Zefir za srajce		„	„ 1.90	„
Rigadin (Borgo) za srajce in			
halje		t)	„ 2.90	
Rigadin dvojna širokost . .	„	„ 3.90	
Flavina dvojna širokost. .		„ 3.90	n
Blago za spodnje hlače . .		„ 3.50	„
„	„ plašče			„19.-	
Popelin za srajce		„	„ 4.50	
Narodna nosna 			„ 3.50	
Svila fantazija			„ 3.50	
Obrisače različnih barv in			
visokosti			„ 1.90	
Obrisače lanene za meter .	„	„ 2.90	”
Velika izbera ženskih in otroških nogavic, Posebnost: otroške majce, športne in moške poletne majce itd. itd.
Proučite naše cene in prepričali se boste.



IflLLM FIDUCIA!
® TRST, Via Giuseppe Vidali 4. ||
Bogata izbera moških in otroških oblek. Velika zaloga hlač iz sukna in bombaževine. Cene ugodne.
Zobozdravnik
OPČIM®]
restavracija Simonič
četrtek — nedelja od 9. do 12. ure in pol.
Semena in rastline
najrazličnejših vrst
M. Oerznaum
cvetličar
Trst - Visi Morata 3
Telefon štev. 50-47, 75- 87
Na zahtevo pošljem brezplačno splošni katalog (cenik) za i. 1929.
»♦♦♦♦♦»♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦V»«»>♦♦»4
! POVH ALOJZIJ !
% URAR in ZLATAR 1 Trst, Piazza Garibaldi I. nadstr. t
t Največja in naj priporočljivejša 1 t o—o delavnica v Trstu o—o ♦
%	Kupuje krone in zlato	®
t	: Darila za birmo :	*
t Cene in blago brez konkurence 1 J
P R I TVRDK I
davide CAVALIERO - trst
Corso Garibaldi N. S Telefon št. 78-32.	(Stara Barriera)
doMte po najnižjih cenah zelo bogato zalogo IZGOTOVLJENIH OBLEK, ENOTNIH IN OVOJNIH OPRSISIKOV, FLANELASTIH HL&C, TRENCH. O0HT, dežnih plaščev, površnikov in otroških oblek.
Bogata izbera blaga aa meter iz domačih ia inozemskih tovoren.
jjtgp* LASTHft KROJACHICft
Govorimo tudi slovensko.	Resna postrežba !
Valuta — tuji denar.
Dne 27. maja si dal ali dobil za:
1 dolar	19.07 lir
1 angl. funt	92.68 lir
100 dinarjev	33.50 lir
100 šilingov (avstr.)	268.75 lir
100 čeških kron	56.62 lir
100 nemških mark	455.50 lir
100 švic. frankov	368,— lir
100 franc, frankov	74.70 lir
100 belg. frankov	265.50 lir
Beneške obveznice 73.90: •Consolidato« 81.50.	; obveznice
Loterijske številke.
dne 25. maja 1929.
Bari	34	70	20	37	75
Florenca	85	60	65	64	78
Milan	35	8	66	39	76
Neapel j	35	9	19	83	78
Palermo	88	68	56	59	36
Rim	80	74	22	18	90
Turin	14	56	79	25	41
Benetke	90	27	39	75	6
OKRAJNA POSOJILNICA V KANALU. Načelstvo sklicuje v smislu zadružnih pravil
svoj redni letni občni zbor
za dne 16. junija ob 2iU popoldne v svojih po« slovnih prostorih s sledečim dnevnim redom: L Poročijo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev letnega računa za leto 1928.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri ne bilo navzočih za« dostno število članov, se bo vršil eno uro po« zneje z istim dnevnim redom nov občni zbor brez ozira na število vdclcžencev.
NoBsricMiilo In ssaiivolai.
T-užnim srcem naznanjamo, da je naša ljubljena mamica, soproga, svakinja
Milico. Črnigoj,
roj. Škrinjar
po dolgi in mučni bolezni in po sprejetih sv. zakramentih v Gospodu zaspala dne 16. t. m. v Trstu, v 41. letu svoje starosti.
Izrekamo najiskrenejšo zahvalo čč. duhovščini, vsem bližnim in daljnim sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so jo spremljali na zadnji poti k sv. Ani, za sočutje in številne vence in cvetje. Srčna hoala tudi čč. sestram križarkam za njih vstajno in požrtvovalno pomoč v času bolezni. Vsem: Bog stotero plačajI
Priporočamo jo v molitev !
Trst, dne IS. maja 1929.
Žalujoči stariši Škrinjar, soprog Josip, otroci Danči, Darinka, Vidka, in družina Črnigoj.
Kmetovalci!
Za nakup umetnih gnojil, modre galice in žvepla obrnite se na tvrdko
e. Carlotto,
G9BÌCA, P Cavour (Stolni trg) st. 3,
kjer boste našli skladišča vedno zalo* žena po najugodnejših cenah.
Zobozdravnik
dr. L. Mermolja
sprejema
v Gorici
na Travniku 5-H.
VABILO
na
redni občni zbor,
»Mlekarske zadruge v Trnovem«,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. junija ob 15. uri v prostorih mlekarne s sle* dečim
dnevnim redom:
1.	Čitanje in odobren j e zadnjega obč* nega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1928.
5.	Volitev načelstva in nadzorništva.
6.	Slučajnosti.
Letni in končni računi, predlogi, ki se bodo stavili občnemu zboru in poročilo nadzorni« štva so od 22. maja 1929. naprej razpoloženi in jih zadružniki .lahko pregledajo vsak dan ob uradnih urah.
Trnovo, 21. maja 1929.
N ačelstvo.
Odlikovani zobozdravniški ambulatorij
M. BREZIGAR
sprejema
v GORICI
na TRAVNIKU 17/L
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici Riva Piazzutta štev. 18.
Odiilco-ye&ogiL fcrvcsursia
Anton Breščak, dorica
vles Carducci št. 14
Največja zaloga pohištva na Goriškem. — Velikanska izbera posteljnjakov po ceni od 100 L naprej. Cene zelo zmerne! Solici ra «a ira sferlbno iasdeisava.
LASTNA DELAVNICA
v Via Carlo Cavetti št. 1 (prej via Vetturini št. 1)
S Tvrdka Teod. Hribar* - Sorica S
--	CORSO G. VERDI št. 32	—
B
B
B
B
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh vrst posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in platno znanih tovarn Regenhart & Ravmann za cerkvene prte. Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse potrebno za njihovo popolno opremo.
BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE.
«
B
©
©
s a® e?® srn« es8ss ms e e ss e dsb ess ms ©ss zm «
J-osSp Kerievani, Gorica
Piazza Cavour štev. 9
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov gorimenovanih predmetov.
mehanična deSavnics
Gorica - Piazza Cavour štev 5
dji^ Bencin ,,Lampo" 'Pi
I g	i
" Telefon it. 415,	— — Brzojavke: KERSEVANI, GORIZIA. CICLI tì MACrBfvp
NOVI list^WL 1929 C 1)4/1919
070(450.36=163.6) 1111111111 IMI 1111 MIMI II IMI 1111
III III I II Hilllllll