GOSPODARSTVO
fjETO XVIII. ŠTEV. 508
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 23. OKTOBRA 1964
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Položaj Italijanskega gospodarstva še vedno resen Sistemi in razvoj bank na
Revija «Epoca» je nedavno posvetila italijanskemu gospodarstvu daljši članek, v katerem ekonomist prof. Libero Lenti razlaga, kako je prišlo do sedanjih konjunktumih težkoč in kaj je treba ukreniti, da se te tezkoče premostijo in tako omogoči nadaljnji gospodarski razvoj.
Po stabilizaciji kupne moči denarja, zlasti pa po izvedeni povojni rekonstrukciji, se je italijansko gospodarstvo — ugotavlja člankar —- začelo zelo nagla razvijati in v razdobju od leta 1950 do leta 1961 je narodni dohodek naraščal povprečno za 6 odsto letno. To je bilo za italijansko gospodarstvo doba svetopisemskih . debelih krav, zgodil se je tako imenovani «gospodarski čudež», o katerem danes mnogi ironizirajo, češ, da je bil razvoj v omenjenem razdobju nereden pojav, pri tem pa pozabljajo, da sta bila tedaj dosežena dva izredno važna cilja, namreč polna zaposlitev in ravnovesje v plačilni bilanci. S tem, da je bila dosežena polna zaposlitev se je v italijanski gospodarski zgodovini nrvič zgodilo, da so bili Italijani rešeni večne bojazni, da bi ostali brez posla.
S polnim zanoslenjem pa ie narasla moč delavskih organizacij, ki jim je bilo razmeroma lahko zahtevati poviške plač v meri, ki je obilno presegala povišanja proizvodnosti Uprave javnih ustanov so od. svoje st-a-ni pričele višati plače in mezde brez ustreznega povišanja proizvodnosti ter tako večale primanjkljaj v svojih bilancah.
VZROKI
GOSPODARSKE KRIZE
Povišanje proizvodnih stroškov, posebno pa podražitve delovne sile, brez istočasnega u-streznega povišanja proizvodnje je povzročilo v gospodarskem sistemu neravnovesja in je povsem umljivo vplivalo na cene. Tako se je. deloma zaradi povečanega povpraševanja, deloma zaradi povišanja proizvodnih stroškov, sprožil pojav inflacije. Ta pojav bomo bolje razumeli če pomislimo, da se kroženje dohodkov prične v trenutku, ko podjetja izplačajo svojim uslužbencem plače, ki so deloma namenjene za nakup potresnih dobrin, deloma pa za prihranke,
ki gredo v investicije. To kroženje se ponavlja nemoteno vse dotlej, dokler se povpraševanje, ki edvisi od višine dohodkov uslužbencev-potrosnikov, ujema s ponudbo dobrin in uslug, ki jih podjetja stavijo njim na razpolago, če je pa zaradi povečanih dohodkov potrošnikov povpraševanje po potrošnih dobrinah večje od ponudbe dejansko razpoložljivih dobrin, tedaj se cene dvigajo. Prav to se je zgodilo v Italiji v letih 1962 in 1963. Ta pojav se je sicer pozneje nekoliko ublažil, a kljub pro-tiinflacionističnim ukrepom ni še izginil. Voditelji gospodarske politike so se sprva tolažili, da se takšne reči dogajajo tudi drugod, kar je sicer res, čeprav se to drugod ne dogaja v takšnem obsegu kot v Italiji. Krivdo za takšno stanje so sprva prinisovah razdeljevalni mreži, kar deloma tudi drži, nato so dolžili podjetja, češ, da se niso pravočasno pripravila na povečanje povpraševanja z zadostno količino proizvodov. Tisti, ki so skušali na ta način opravičevati neravnovesje med povpraševanjem in ponudbo ter s tem v zvezi naraščanie cen, so prezrli, da se ponudba ravna po proizvodnih stroških in da podjetja ne morejo prodajati svojih proizvodov po neekonomskih cenah, ker hi sicer propadla.
POSLEDICE KRIZE
Nagel porast povpraševanja po potrošnih dobrinah, ki mu ponudba na notranjem trgu ni bila kos, je nujno povzročil neravnovesje v plačilni bilanci. Leta 1961 s težavo doseženi prebitek je leta 1962 skopnel in leta 1963 je bil primanjkljaj že tako velik, da je bilo treba iskati valutno podporo pri Mednarodnem valutnem skladu in pri nekaterih osrednjih bankah.
Res je sicer, da je v letih pred letom 1961 proizvodnost bolj naglo naraščala kot so naraščale plače in mezde, toda upoštevati je treba, da so podjetja s tako pridobljenimi večjimi dobički mogla z lastnimi sredstvi financirati investicije ter tako večati proizvodna sredstva. Edino tako je bilo mogoče doseči polno zaposlitev delavstva.
Upadanje prihrankov zaradi povečane potrošnje prebivalstva in skrčenje dobičkov podjetij je imelo za posledico skrčenje
Usihanje gospodarske konjunkture v italijanski industriji
Pojemanje naraščanja proizvodnje italijanske industrije v primerjavi z lanskim letom je bolj in bolj opazno. Saj je porast proizvodnje od 6,8 odsto v prvih 4 mesecih letošnjega leta upadel v prvih petih mesecih povprečno na 4,2 odsto, v prvem polletju na 3,7 odsto in v prvih sedmih mesecih tega leta kar na 3,1 odsto. Najbolj prizadeti so obrati kovinskega in mehaničnega sektorja. To izhaja zlasti iz spomenice, ki so jo 5. tm. izročili predstavniki milanske delavske zbornice prefekturi teza najvažnejšega gospodarskega središča Italije. V času od meseca januarja do konca septembra so do tej spomenici odpustili iz 1893 obratov omenjene industrije v milanski pokrajini 6753 delojemalcev, torej vsega 17 odsto na koncu leta 1983 zaposlenih delavcev.
Najbolj prizadeti zaradi odpustov so delavski kolektivi tovarn orodnih strojev, elektrotehničnih obratov, podjetij, ki izdelujejo prevozna sredstva ter tisti industrije precizne mehanike. Zelo občutno 'e tudi skrčenje delovnega urnika zlasti na področni kovinske predelovalne in mehanične industrije. Tam je moralo 185 podjetij skrajšati delovni čas nič manj kot 75.579 delavcem, ki predstavljajo 76 odsto njihovih delojemalcev.
Tudi v gradbeni stroki so zmanjšali gradnjo stanovanjskih hiš za 30 odsto in znizali število delovnih moči za 35 do 40.000 enot. Ravnotako so odpustili številno osebje v tiskarski obrti in v industriji papirja in lepenke, v grafični industriji, nadalje v industriji stekla in keramike ter v tovarnah gramofonskih plošč. V milanski pokrajini ie število odpuščenih in brezposelnih delavcev doseglo okoli 150.000. Po podatkih splošne zveze italijanskih delavskih sindikatov CGIL bi utegnilo to število znašati celo 200.000. Mesečne izgube delovnih ur naj bi znašale 15 milijonov, a izgube na plačah zaradi skrajšanja delovnega časa, skrčenja zaposlitve in zaradi ukinitve nadurnega dela se mesečno sučejo med 7 do 8 milijard lir.
Delavska zbornica sodi, da se bo položaj v industriji v bližnjih mesecih še poslabšal. Zato zahteva, naj vladni predstavnik izda vrsto ukrepov, ki naj zagotovijo zaposlitev in branijo kupno moč denarja. Med drugim naj se nemudoma preprečijo skrčenje delovnega časa in odslovitve delavcev, naj se skliče konferenca socialnih sobesednikov vseh proizvodnih panog, naj vlada skrbi za široko-poteznejšo in hitrejšo politiko v zvezi z naložbami, da se ohra-
ni kupna moč dohodkov od dela, naj se določijo pravične cene za življenje potrebnega po-trošnega blaga. Pristojne oblasti naj nikar ne zvišajo tarif javnih storitev in naj sprejmejo ukrepe socialnega skrbstva v prid delavcem in upokojencem. Končno zahteva delavska zbornica, naj vlada skrbi, da se pravično uredi stanovanjsko vprašanje, kajti konec leta bo prenehala najemninska zaščita.
Zadnje dni so skrajšali delovni urnik tudi v ladjedelnicah v Palermu zaradi nezadostnih naročil, in sicer od tedenskih 48 na 40 delovnih ur 1.000 delavcem. Delavci tržaških ladjedelnic stavkajo, ker hočejo doseči, da jim priznajo proizvodne nagrade. Ladjedelnice so pa odslovile ali začasno odpustile 250 nameščencev.
Poleg skrajšanja delovnega časa in drastičnih odpustov delovnih moči v industrijskih o-bratih povzroča vse večje skrbi tudi novo stavkovno gibanje, ki so ga sprožile tri sindikalne zveze. Predstavniki sindikalnih tajništev so npr. nedavno sklenili, nadaljevati stavkovno gibanje v sektorju izdelovanja umetnih in sintetičnih vlaken in napovedali v roku do 18. oktobra dve stavki po 24 ur vsaka.
investicij, ki omogočajo porast proizvodne zmogljivosti. Zaradi nekaterih nujnih investicij je bilo treba povečati denarni obtok, in to za 20 odsto v času enega leta (1962-63). Tako se je neravnovesju med povpraševanjem in ponudbo kot činitelj inflacije pridružilo še povečanje denarnega obtoka, ki so ga pa naknadni ukrepi proti inflaciji dokaj uspsšno zavrli, tako da se je v nasledpjem letu do julija 1964 dvignil le za 7,6 odsto. To pa očitno ne zadostuje, sicer tudi zato ne, ker vodi vsaka protiinflacijska politika snr-va do deflacije, kar ima za posledico zmanjšanje proizvodnje in zaposlenosti. Zato je treba predvsem podvzeti ukrepe, ki naj zavrejo povpraševanje po tistih dobrinah, katerih potrošnja ja naj večja, obenem pa no-spešiti varčevanje in s tem investicije. To bo pa mogoče doseči le z uravnovešeni em plačnih poviškov sorazmerno s povišanjem proizvodnje, da se tako omogoči dotok gotovega dela dobička v investicije
DOSEDANJI RAZVOJ IN NA-
NADALJNA PREDVIDEVANJA
Po predvidevanju predsednika vlade Mora bo prišlo do temeljitega preokreta v gospodarstvu tekom 12 do 18 mesecev. Dejstvo je, da italijanski gospodarski sistem danes niha med inflacijo in deflacijo. Cene se zaradi velikega povpraševanja po blagu za neposredno potrošnjo še vedno višajo, naraščanj s življenjskih stroškov pa žene plače po premični lestvici navzgor in se tako venomer ponavlja večna tekma med cenami in plačami.
Plačilna bilanca se je v zadnjem času sicer zboljšala, to pa ne samo zaradi povečanega izvoza, temveč predvsem zaradi tega, ker se je skrčil uvoz surovin in investicijskih dobrin, to je strojev in opreme. Uvoz živil pa se je nasprotno še povečal.
Težkoče, ki danes tarejo italijansko gospodarstvo, bo po mnenju prof. Lenti j a mogoče premostiti le z odločnim zaviranjem proizvodnih stroškov. Obenem pa je treba kolikor mogoče očuvati kupno moč denarja. Dalje je treba vzporedno s no-večanjem proizvodnje omogočiti povečanje dobičkov, kajti samo če bodo proizvodni stroški stalno v ravnotežju z izkupički, se bo moglo italijansko gospodarstvo uspešno razvijati.
Ne utvarjajmo si pa — zaključuje prof. Lenti svoja izvajanja — da bo mogoče nadaljevati raz. voj z enakim tempom kot pred 10 leti, kajti odkar nam je u-spelo doseči polno zaposlitev, ne moremo več računati na rezervo nezaposlene delovne sile, temveč bo povečanje proizvodnje mogoče doseči edinole s povečanjem proizvodnosti, in to tembolj, ker razpolagamo nasproti drugim gospodarskim sistemom, s katerimi konkuriramo, z mnogo skromnejšimi sredstvi. Predvsem naj se Italijani zavedajo, da ni mogoče porabiti več kakor se pridela.
Enotna pošta EGS
Na sestanku ministrov pošte in telekomunikacij držav Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju so se nosvetovali o načrtu, da bi za poštni promet in telekomunikacije v vseh državah Skupnosti uvedli enotne tarife. Razgovor je nanesel tudi na vprašanje sporazumne odprave zračne pošte. Razpravljali so namreč o predlogu, naj bi zračno pošto med državami Evropske gospodarske skupnosti prenešali z letali ponoči. Na drugem sestanku bodo podrobneje razpravljali o uveljavljenju enotnega prava za zaščito poštnih znamk, še to jesen naj bi pripravili zadevni zakonski o-snutek.
Vzhodne države, ki se po svoji socialistični ureditvi razlikujejo od držav na Zahodu, so po drugi svetovni vojni preuredile svoje bankarstvo, ki so ga bile podedovale iz prvotnega bančnega sistema in ki je bil v glavnem podoben bančnemu sistema v zahodnoevropskih in drugih državah. Kmalu, oz. takoj po drugi svetovni vojni, so denarni zavodi oz. banke v socialističnih državah doživele nekaj razvojnih faz. Preobrazba je v bistvu v tem, da dobijo banke v socialističnih državah skupne značilnosti, le nekatere imajo nekaj svojega, specifičnega. V vseh teh državah tvorijo temelj močne centralne banke, ki no-leg emisijskih funkcij opravljajo še nadzorstvo nad ostalimi bankami v pogledu kreditnega in denarnega načrtovanja oz. nad centralizacijo proračunov, plačilnega prometa s tujino idr. V kolikor se tiče kratkoročnega, srednjeročnega in dolgoročnega kreditiranja, kompetence socialističnih bank imajo pravtako svoje značilnosti. Letos januarja je začela s poslovanjem skupna banka socialističnih držav Vzhodne Evrope, ki v okviru VES (Vzhodnoevropske skupno-
sti) služi kot banka za medsebojne obračune.
Od vseh socialističnih držav se Albanija in Mongolija razlikujeta od ostalih. V obeh je vpeljan sistem enotne banke: Albanska državna banka (40 no-družnic) ter Mongolska državna banka. V NR Kitajski polagoma prihaja v zadnjem času v njenem bančnem sistemu do neke diferenciacije, a je v glavnem ostal na začetni stopnji, podobno kot v Albaniji.
Drugačno sliko nudi bančni ustroj v ostalih socialističnih državah. V Bolgariji poleg Bolgarske narodne banke posluje še Bolgarska investicijska banka, Bolgarska kmečka in zadružna banka, Državna hranilnica in od 1. aprila letos še Banka za zunanjo trgovino. Podobna vrste bank zasledimo tudi v češkoslovaški socialistični republiki jn to: Državna banka (Statni bank československa), živnostenska banka (Trgovska banka), Investicijska banka in Državna hranilnica. Madžarska je po svojem sistemu podobna omenjenima. Na čelu je Madžarska narodna banka (Magyar Nemzeti Bank). sledijo Investicijska banka (Bernhazi Bank), Banka za zunanjo trgovino (Ma-
Naraščajoči podvig avstrijskega gospodarstva
Po nedavnem poročilu avstrijskega zavoda za gospodarsko raziskovanje se odstotek naraščanja avstrijske družbene proizvodnje drži stalno na isti ravni; predvidevajo celo povečanje tega odstotka. V prvem tromesečju letošnjega leta se je namreč stvarno (upoštevajoč naraščanje cen) povečala proizvodnja v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta za 7 odsto in 7,3 odsto. v drugem tromesečju leta 1964 pa za 6 odsto (brez kmetijstva za 6,5 odsto). V prvem polletju letošnjega leta je avstrijsko gospodarstvo dejansko proizvajalo za 6,5 odsto več blaga in storitev kakor lani, to se pravi, da je družbena proizvodnja prekoračila povprečje lanskega lota. Vzroke za to je treba pripisovati nakopičenju zalog in poživitvi uvoza in naložb, tujskemu prometu in uvozu kapitalov, ki jih ne utegne popolnoma zabeležiti statistika. Le izvozna konjunktura ne narašča. Odstotki naraščanje proizvodnje posameznih industrijskih panog so različni. Kot podlaga služijo surovine in investicijsko blago. Od leta 1933 narašča proizvodni a potrošnega blaga stalno za 7 odsto.
Odstotki naraščanja industrijske proizv. v Avstriji: Surovine: Invest. Potroš blago: blago:
Povprečje 1963
— 3,1%	0,0%	+7,5%
I. tromes. 1964
+ 25,3% + 7,8% +8,0% april-julij 1964
+ 13,4%	+10,5%	+7,1%
Izdelovanje naložbam namenjenega blaga ni bilo na prvem mestu kakor v letih 1954, ko je proizvodnja strojev, električnih naprav in vozil narasla za _ 30 odsto, in 1960, ki je zabeležilo porast za 21 odsto. Vse kaže, da je vzpon konjunkture sedaj položnejši, ker so takoj v začetku izkoriščali vse proizvajalne moči in vse možnosti povečanja storilnosti. Zaradi tega se zatekajo naložniki kapitalov k uvozu investicijskega blaga, a dobršen del dobička podjetnikov — vsekakor bolj kot poprej — služi za povišanje plač. Izredne težave podržavljene industrije, eltktrogospodarstva in petrolejskih obratov so povzročile skrčenje naložb. Le malo je verjetno, da bo ostalo gospodarstvo
utegnilo izpolniti to vrzel, čeprav je njegova investicijska dejavnost živahnejša kot je bila doslej.
V Avstriji so znižali carine
S prvim oktobrom so v Avstriji znižali carine za 90 blagovnih postavk. Zaenkrat bo morala država pogrešati 130 milijonov šilingov carinskih dohodkov. če se bodo tudi cene zadevnega uvoznega blaga sorazmerno znižale za široko potrošnjo, se bo omenjena izguba za državo lahko izravnala in bo morda dohodek od znižanih carin na povečani uvoz celo prekoračil prejšnje carinske dohodke. Znižanje carin znaša povprečno 20 odsto. Nekatere vrste blaga so popolnoma oproščene carine, in sicer: pomaranče, mandarine, grapefruits, pomarančni jam, mak, konservi-rani ananasi in breskve, sadni sokovi. Za več kot 20 (celo do 50) odsto so znižali carino na sledeče vrste blaga:	pražena
kava, ribje konserve, pralna sredstva, oblačila iz kavčuka, opna ali tapetni papir, volneni sukanec, ženske in moške nogavice. Za manj kot 20 odsto so znižali carino napr. na: margarino, na globoko hlajeno sočivje ali zelenjavo in sadje, na marmelade, mazila za čevlje, vosek za mazanje poda ,torbar-ske izdelke, izdelke iz umetne kože, linoleum, bombažni sukanec, britvice, ključavnice, žarnice, hladilnike, peči za kopalni-t' naprave za gretje vode, pralne stroje, šivalne stroje, električna ognjišča, dvokolesa (bi-cikle), vozičke za otroke, pohištvo, ščetke, igrače, vžigalnike, svinčnike idr.
Izravnalnega dohodka ni treba v Avstriji plačevati na uvoz pomaranč, banan, mandarin, grapefruits, sardin v olju, kakava v zrnu, premoga in briketov ali stisnjenega prahu premoga
Trgovci predočujejo potrošnikom, da ne bodo mogli znižati cene zadevnega blaga, dokler ne razprodajo starih zalog. Na to jim odgovarjajo kupci, da zvišajo v trgovini cene, čim se dvignejo carine. Javno mnenje zasleduje z velikim zanimanjem razvoj, a merodajne ustanove hočejo dognati, v kakšni meri vpliva znižanje carin na življenjske stroške.
gyar Kulkereskedelni Bank), Splošna banka, Državna hranilnica in Centralni denarni zavod. V Vzhodni Nemčiji ima funkcijo emisijske banke Nemška notna banka (Deutsche Noten-bank), za investicije je ooobla-ščena Investicijska banka, Nemška kmečka banka, tri poslovne banke v Berlinu in še razvita mreža hranilnic in kreditnih zadrug. Poljska ima svojo Poljsko narodno Banko ali Narodowy Bank Polski, Investicijsko banko (Bank robni), Banko za zunanjo trgovino (Bank Handlo-wy) in še Splošno hanilnico, Poljsko zavarovalno blagajno in številne kreditne zadruge. Romunija ima tri velike denarne zavode: Banka NR Romunije, Investicijska banka in Poštna hranilnica.
že zaradi sveje gospodarske in politične važnosti v sklopu socialističnih držav prednjači pred vsemi SZ. Od leta 1921 njena centralna in emisijska banka je Državna banka SSSR ali G os banka (okrajšava za Gosu-darstvenij Bank). Po reformi, ki je bila izvršena leta 1930, ima Gosbanka monopol nad kratkoročnimi krediti in od leta 1959 v srednjeročnem kreditiranju kmetijstva. Njena naloga je tudi, da opravlja nadzorstvo nad velikim številom industrijskih in trgovinskih podjetij, ker so ta dolžna imeti svoje tekoče račune pri njej. Monopol plačilnega prometa s tujino je bil leta 1961 delno prenesen na Banko za zunanjo trgovino S3 SR (Vneštorgbank), medtem ko je Gosbanki ostala funkcija načrtovanja kreditiranja padjetij za zunanjo trgovino. Gosbanka ima 160 obračunskih središč, skoro 4000 podružnic, 3100 agencij in v njeno poslovanje je vključeno nad 70.000 hranilnic. Vneštorgbank je udeležena pri določenih vrstah financiranja zunanje trgovine, vrši transakcije s tujimi bankami, klirinško službo in razne devizne operacije. Banka je delniška dražba, delničarji so sovjetske državne organizacije, podjetja in zadružne ustanove. Glavnica je razdeljena na 6000 delnic po 50.000 rubljev. V poslovanju s tujino v pogledu akreditivov, vnovče-nja (inkaso) ipd. opravlja službo po vzoru Gosbanke. Stroj-banka financira kapitalne investicije, razen poljedelskega sektorja, za katerega je pristojna Gosbanka, tj. financira kapitalne investicije vseh ostalih gospodarskih panog, med katere spada tudi dolgoročno finanoi-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zaskrbljenost veleindustrij-skih krogov Evrope zaradi velikanske industrijske investicijske ameriške poplave v Evropi najbolj odkrito prikazuje De Gaullova Francija. V dostojanstvenem pariškem «Le Monde* piše Rene Dabernat naravnost in odkrito, da smo že prešli iz Fordove dobe masovne proizvodnje v obdobje ameriških industrijskih imperijev, v katerih ou industrijska proizvodnja in finančni kapitali združeni pod eno poslovno streho. Ti ameriški industrijski imperiji sicer prodirajo v Evropo, a po Daber-ratovem mnenju bi bilo najbolje, da Jih evropski industrijski krogi posnemajo, ker se bodo le tako mogli ubraniti pred a-meriško konkurenco.
Ob ustanovitvi evropske jeklarske in premogovne skupnosti smo imeli v Evropi samo dve valjarni na tekočem traku, danes jih imamo že 10 v okviru te skupnosti. Letos sta dve nem ški skupini: Thyssen in Phonix Rheinrohr ustanovili industrijsko skupnost s 7 milijoni ton jekla, kar znaša desetino vse proizvodnje Evropske gospodarske skupnosti. Kot primerjavo navajamo italijanski Italsider s 4,2 milijoni ton in luksemburški Arbed s 3,2 milijoni ton
V zadnjih letih je prišlo do stotin pregrupacij, spojitev, absorpcij in združitev. V velikih industrijskih krogih sodijo, da so poglavitne spojitve že izvedli, in da gre zdaj zato, da te nove industrijske formacije dosežejo obsežnost, primerno ev ropski ravni.
Med 1000 ameriškimi velepodjetji ima 700 od njih svoje tovarne v Evropi v primeri s 460, ki so jih imela pred 3 leti. Samo v zadnjih treh letih so a-meriške investicije v Evrom izvedle 2181 operacij:	404
Franciji, 311 v Nemčiji. 309 v Italiji, 309 v Belgiji in Luksemburgu, 267 v Angliji. Trditev nekaterih evropskih krogov, da predstavlja Anglija trojanskega konja Amerike v Evropi ne drži več, ker so postavljeni ameriški trojanski konji no Franciji in povsod po celi Evropi.
Trenutno nadzorujejo v Evropski gospodarski skupnosti zelo pozorno to ameriško prodiranje, ki da jim prinaša več koristi kot pa nevšečnosti. Evropske države dobivajo velik priliv deviz in lepo izrabljajo naj novejše ameriške tehnične dosežke, a zelo pazijo, da ne dajo vodilnih položajev iz rok. Vodstva evropskih podjetij proučujejo načine in pogoje ameriškega delovanja, da bi podobne razmere ustvarjala v lastnih evropskih industrijah.
Mesto jugoslovanske elektronike v svetu
Že enajsti sejem sodobne e-lektronike, ki je bil odprt dne 17. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je eden izmed pomembnejših slovenskih sejmov. Lesni in vinski sejem sta sedaj za Slovence najpomembnejša, ker so v lesni industriji in neizmernih slovenskih gozdovih zainteresirani deset in desettisoči Slovencev, a vinski sejem privlači nase pozornost več kot sto tisoč Slovencev, ki obdelujejo razne predele vinogradniške Slovenije. Sejem moderne elektronike pa je tisti sejem, ki pripravlja in u-smerja eno izmed največjih in verjetno najbolj perspektivnih panog slovenske industrije Pri prvih dveh, pri lesni in vinski gospodarski panogi, že imamo domače surovine in strokovne kadre, pri elektroniki pa šele pripravljamo potrebne strokovni ake, za prva leta okoli 300 slovenskih elektronskih inženirjev in temu primerno število tehnikov. Potrebne niso nobene posebne surovine,, pač pa prvovrstna in res najnoveiša oprema, ker se vsaka zastarelost v tej panogi maščuje.
Opolnoči med 19 in 20 septembrom tega leta je med prazničnim zvonenjem vseh zvonov stoterih cerkva, med grmenjem topov in pokanjem raket, med nevzdržnim vzklikanjem 50.000 glave množice in ob notah nove himne, ki jo je igrala godba angleške mornarice, zaplapolala malteška zastava na gradu v Valetti, ter dokončno nadomestila angleški Union Jack. Rodila se je najnovejša neodvisna evropska država: Malta.
Slovesnosti je predsedoval sam princ Filip v beli uniformi angleškega admirala; poleg njega pa so pod baldahinom stali novi malteški predsednik Bcrg Olivier, predstavniki okoli 40 različnih držav in nešteto drugih povabljencev iz vsega sveta. Angleška posadka je ob tej priliki uprizorila parado kakršne Malteži, sicer navajeni na vojaške nastope, še niso videli, pa je verjetno tudi ne bodo več. Angleška posadka je namreč jemala slovo.
Ob mimohodu je ljudstvo navdušeno pozdravljalo oblastnike in goste. Kot dobri katoličani so še posebno radostno vzklikali «Vivat Papa»! v pozdrav papeževemu apostolskemu delegatu, dočim je nastala skoraj grobno tišina, ko se je, na I=pi limuzini, prikazal malteški nadškof Mihael Gonzi.
Tudi nad Malto črni oblaki
Na videz je vse potekalo v naj lepšem redu in splošnem navdušenju. Le v skritem kotičku poleg glavnega trga se je skrivala pretirano številna četa o rožnikov v popolni pripravljenosti, da v vsakem trenutku intervenirajo, če bi okoliščine to zahtevale.
Da bodo neredi, to je bilo tako rekoč v zraku. Mintoffova opozicija jih je celo jasno napo vedala. In nekaj neredov je tudi bilo. Kljub prepovedi angleškega guvernerja so se že tri dni pred slavnostjo vrstile demonstracije in protestne povorke. Dne 19. septembra je množica s kamenjem obsipavala nekatere avtomobile tujih predstavnikov, med temi avto italijanskega konzula. Gruče so se zbirale ter kričale: «Mintoff, Min-toff!» ali tudi: «Sandys, go home!* (Sandys, minister angleškega Commonvealtha). Bilo je tudi nekaj ranjenih in padla je kaka bomba.
NOVA DRŽAVA —
NA ŠIBKIH TEMELJIH
čeprav je bilo n~redov cera? rr,''nj k°kor so j m pri
čakovali ie vendar slovesnost potekala pod mučnim občutkom, da nova državna tvorba ne zadovoljuje niti polovice malteškega prebivalstva in da je Oll-vierjeva zamisel neodvisne Malte v okviru angleškega Common-wealtha prišla do zmage le P° usodnem naključju. To nam jasno pove politični razvoj v zadnjih letih na Malti.
Pred vsem moramo omeniti, da je Malta že od leta 1814, ko je prišla pod angleško unravo, živela od navzočnosti mogočne angleške vojaške posadke ter od živahnega pristaniščnega življenja kot obvezalo postajno pristanišče za vse angleške ladje na poti med Anglijo in Indijo. S propadom angleškega imperija je začela propadati tudi — Malta. Otok je sam po sebi majhen in reven; ljudstvo pa se je v zadnjih desetletjih neverjetno razmnožilo. Na 316 kv. km živi, reci in piši, 330.000 pre-bivalvev. To pomeni nad 1000 prebivalvev na kv. km in da je Malta najgosteje obljudena dežela v Evropi. Malta je tako zašla v neverjetno težko ekonomsko zagato.
Leta 1955 je Dominik Mintoff,
ustanovitelj in voditelj malteške laburistične stranke in takrat še iskren prijatelj Angležev, predlagal, naj se Malta politično popolnoma priključi Angliji. Kot zgled je navajal severni del Irske (Ulster), ki je prava angleška provinca. To bi bila seveda idealna rešitev za gospodarske probleme. Malta bi bila pač — Anglija. Država — Anglija — bi morala kriti vse upravne stroške otoka. Toda Angleži so predlog odbili. Niso hoteli sprejeti v svojo ožjo družino tako «revnega» brata. cPrikliu-čitevj, Malte bi Anglijo stalo tež-še denarce.
Tedaj se je Mintoff odločil za popolno neodvisnost Malte. Po njegovem načrtu bi moral otok postati trgovsko «prosta cona* kjer bi se brez ovir izmenjavalo blago iz vseh delov sveta naj si bodi z Vzhoda kot z Zahoda. Malta bi seveda krasno uspevala. Politično bi se postavila na nevtralno stališče in bi verjetno sprejemala pomoči prav tako od Amerike kakor od Rusije. To pa zopet ni šlo v račun Angležem. (Rusi na Malti!) Začeli so nednirati Olivi er levo »nacionalistično* stranko. Malta
naj postane neodvisna v okviru angleškega «Commonwealtha». V zameno bi Anglija Malti pomagala z znatno finančno pomočjo. Malta je bila skoraj vsa za Mintoffa. Mintoff bi gotovo zmagal, da se ni vpletla v zadnjih mesevih pred plebiscitom neprijetna zadeva versko-moral-nega značaja. Mintoff ni katolik. V svoj program je vnesel ne-katere, za katoliško Cerkev nesprejemljive zahteve: laicizem, razporoka. Med Mintoffom in malteškim nadškofom se je vnela strastna polemika. Malo pred volitvami je nadškof Mintoffa izobčil. To je imelo za Mintoffa usodne posledice, čeprav mu ni odtujilo simpatij večine malteškega naroda. To se je izkazalo na plebiscitu 3. maja. «01i-vierci* so dobili 66.000 glasov; »Mintoffovci* 55.000; toda bilo je 36.000 belih glasovnic za katere nobeden ne dvomi, da bi vsi volili za Mintoffa, če bi ne bil nastal notranji verski problem za mnoge iskrene katoličane. Tako lahko rečemo, da je zmaga Angležev iuridično sicer neoporečna, vendar le slučajna in da nima prave zaslombe v stvarnem stanju dežele. Zato bi tudi ne bilo čudno, če bi se prej ali slej izpolnila prerokba, ki jo je na dan proslave neodvisnosti izustil Mintoff: »Malta bo drugi Ciper*.
Pri odprtju je bila kot vsako leto vrsta uradnih zastopnikov, med njimi sekretar slovenske zveze komunistov Miha Marinko, predsednik Zvezne gospodarske zbornice iz Beograda ter skoro vsakoletni obiskovalec prav tega tako pomembnega . lektronskega sejma Jakov Bla-ževič, ki je bil predsednik hr-vatskega izvršnega sveta, dalje podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Janko Smole in razni gospodarski in politični javni, delavci.
V	elektroniki imamo v svetu prave velesile, med njimi je vodilna Japonska, a Sovjetska zve za je s svojimi raziskovanji ve sol j a in številno vrsto satelitov in vesoljskih ladij dokazala, da tudi spada na področju elektronike v trojico vodilnih elektronskih velesil. Letošnji 11. sejem sodobne elektronike dokazuje, da se jugoslovanska elektronika približuje mednarodni ravni ter da se aktivno uveljavlja pri vseh poglavitnih vejah elektronike. Vodilni elektronski podjetji goslavije sta »Iskra*, elektro mehanika, telekomunikacij e elektronika Kranj in »El* elektronska industrija Niš, obe dilni in velikanski, vsak od o-beh s približno nad 10.000 delavci in z vrsto vsakoletnih novih proizvodov. Takoj za njima ie na vrsti tvomica za elektro-mehaniko in elektroniko »Rudi Čajavecs. v Banja Luki. Na sejmu v Ljubljani so zastopana s svojimi eksponati tudi vsa druga elektronska podjetja Jugoslavije. Na sejmu razstavljata dve italijanski elektronski podjetji in sicer: Ducati Elettroni-ca Bologna in Raytheon - Elsi S.p.A., ki je nravzaorav italijanska podružnica v Milanu ameriških in švicarskih oodjetii. Od zahodnih držav so bila zastopana še nemška, avstrii^ka, ameriška, francoska, švedska podjetja. a iz socialističnega tabora so bila tu bolgarska in poljska podjetja.
V	Ljubljani bedi nad razvojem elektronike fakulteta za e-lektrotehniko, na kateri vsako leto diplomira približno 50 elektrotehniških inženirjev. Poleg tega deluje v Ljubljani še zavod za avtomatizacijo, v kateri igra posebno vlogo elektronika. Doslej je elektronika v Jugoslaviji reševala splošne probleme elektronike, zdaj pa že izdeluje razno sodobno elektronsko opremo za potrebe gospodarstva poleg seveda množičnega serijskega nroizvajanis notrošnih elektronskih aparatov.
V ČEM JE PREDNOST AMERIŠKIH INDUSTRIJSKIH IMPERIJEV
Velikanska prednost ameriških industrijskih imperijev leži v njihovi neizmerni finančni moči. »General Motors* ima na primer 1,5 milijarde dolarjev čistega dobička ali v frankih povedano 7,5 milijarde frankov, če bi hotela nemška podružnica »Opel* kar darovati svojim nemškim odjemalcem vse avtomobile, ki jih proizvaj', bi ji kljub temu še ostalo 3,7 milijard frankov čistega dobička. A okoli 40 ameriških industrijskih velikanov ima podobno razsežnost in dohodke.
če se hočejo evropska podjet-, a postaviti v bran proti tem ameriškim orjakom, se morajo združevati in biti tako velika, da bodo ustrzela ravni 6-tih evropskih držav v jekralski skupnosti. če pa tega nočejo, potem jim ostaneta le dve nerealni poti na daljšo dobo: združiti se kartele in začeti med seboj borbo na nož, kar bi Evropo o-slabilo, ali pa ustvariti iluzorni super - protekcionizem carinskih in dragih zaščit proti Ameriki.
Evropska podjetja se morajo zavedati, da živimo zdaj v dobi industrijskih in hkrati finančnih imperijev, v katerih vlada popolno sožitje pod isto družbeno firmo najrazličnejših industrijskih delavnosti m proizvodnih tipov in mark. Da spet navedemo najbolj tipičnega predstavnika tega modernega industrijskega imperija, proizvaja »General Motors* vse vrste gospodinjskih električnih strojev poleg 9 tipov avtomobilov. Tudi nova velikanska evropska industrijska podjetja bi morala i-meti čimbolj razvejano in pestro industrijsko proizvodnjo, da bi v primeru gospodarskih kriz ena panoga krila izgube druge.
V očeh francoskega gospodarstvenika se je evropski kapitalizem bastardiral ter zato Evropi ne pomaga, da ima na razpolago velikanske kapdtale. Evropski bančniki niso domiselni, capljajo zadaj za industrialci, namesto da bi jih vodili. Evropske borze niso več zveza med vlagatelji in potrebami industrije.
Evropsko veleindustrijo tarejo huda fiskalnost vlad, lastna skrajna špekulativnost in stroga konspiracija velikih gospodarskih družb o njihovih poslih. Zato so dizorganiziralj lastna tržišča. Ameriški industrijski imperiji vsega tega ne poznajo. Taka je podoba evropske velike industrije gledana skozi oči francoskega gospodarstvenika.
Tudi na Jadranu iščejo zemeljski plin
Kot nizozemsko odkritje zemeljskih plinov pod Severnim morjem, o katerem smo izčrpno poročali v naši zadnji številki, tako je tudi okritje in izkoriščanje plinov v Padski nižini sprožilo velika raziskovanja na italijanski jadranski obali, a hkrati tudi v Jugoslaviji v obmorskih krajih. Poskusna vrtina v bližini Trsta je bila v Rovinju. Raziskovanja tečejo z o-beh strani Jadrana naprej, a ni še ničesar javljeno o kakšnih uspehih. Pač pa izkoriščajo plinska najdišča na Hrvaškem, a v Italiji v Padski nižini.
Mrzlično dejavnost je opaziti tudi ob obalah južne Dalmacije, kjer jugoslovanski geologi i-ščejo petrolejska ležišča. Kaže, da je bilo izvršenih že skoraj dvajset vrtin (nekatere celo nad 4.000 metrov globoko), in sicer ena z uspehom, kar pomeni, da je na dotičnem mestu pod morskim dnom res petrolejsko ležišče. Jugoslovanski strokovnjaki neutrudno raziskujejo morsko dno s povsem novim postopkom, katerega se poslužujejo tudi Američani in Sovjeti (menda tudi v Venezueli), a za zdaj še v poskusni fazi. Iz dobro obveščenih krogov se je razširila vest, po kateri naj bi bila podobna naftna ležišča tudi na kraškem področju blizu Trsta in ob sami istrski obali.
Kosigin pobudnik proučevanja kmetijstva med SZ in Anglijo
Kosigin, sedanji predsedni vlade v Sovjetski zvezi, se maja letošnjega leta v funkci kmetijskega ministra s poraz mel v Londonu z angleškim t kratnim kmetijskim ministre: Soamesom, da bi obe drža1 vzajemno proučevali razne km tijske probleme:	živinorejsk
vrtnarske in splošno kmeti.jsk Dne 27. oktobra letos se boe začele razprave v Moskvi me uradno angleško delegacijo km tijskih strokovnjakov in me sovjetskimi kmetijskimi str kovnjaki Medtem sta se sic< menjali vladi v Londonu in Mokvi, a potreba po znanstv nem proučevanju in po izmenj: vi znanstvenih dosežkov na poi ročju kmetijstva je ostala i sta celo prišli do spoznanja, d bi področje raziskovanja še bo razširili kakor je bilo prvotn zamišljeno. Pobudo za ta raz skovanje je dal Kosigin a p' gleški minister je rade volj- + jel ruski predlog.
• SPREMEMBE V ZUNANJI POLITIKI PO RAZREŠITVI HRUŠČOVA? Pretekli četrtek je sovjetska agencija «Tass» objavila, da je bil Nitita Hruščov razrešen dolžnosti prvega tajnika komiteja Sovjetske komunistične stranke in predsednika ministrskega sveta ZSSR; za prvega tajnika CK je bil izvoljen Leonid Brežnjev, za predsednika ministrskega sveta pa Aleksej Kosi gin. Sporočilo dodaja, da je centralni komite upošteval željo Hruščova, da bi ga zaradi starosti in poslabšanega zdravja razrešili dolžnosti. V imenu centralnega komiteja je Kosigin izjavil, da bo ostal program stranke še nadalje veren sklepom XX, XXI in XXII. kongresa ter politiki miroljubnega sožitja z državami z različnim socialnim sistemom. Oba nosilca nove oblasti sta bila sodelavca Hruščova — Brežnjev kot predsednik Vrhovnega sveta do imenovanja Mikojana in Kosigin kot prvi podpredsednik. Kljub temu je sprememba ves svet presenetila, ker retina z dejansko spremembo notranje, zlasti pa zunanje politike. Premnogi iščejo vzrok odstranitve Hruščova v njegovi politiki nasproti Kitajski. Hruščov naj bi bil lok preveč napel Tako je bila sklicana tudi konferenca komunističnih strank v Moskvi z namenom, da bi obsodila početje kitajske komunistične stranke. Več komunističnih strank — med temi tudi italijanska —- je bilo proti konferenci ali vsaj proti prelomu s Kitajsko. Nekateri domnevajo, da je tudi v Sovjetski komunistični stranki zmagala struja, ki hoče obnoviti dobre stike s Kitajsko in da se je moral Hruščov prav za radi tega umakniti. Na Zaho du izražajo nekateri zaskrbi je nost, da bi zbližanje komuni stičnih strank ZSSR in Kitaj ske dovedlo do zaostritve odno sov vzhodnih držav nasprot Zahodu, zlasti proti Ameriki Hraščovu priznavajo zasluge na delu za mednarodno pomiritev pa tudi naznotraj za pobijanje stalinizma; poleg tega je ob njegovem nastopu prenehalo nasilno obračunavanje med pristaši posameznih struj v komunistični stranki.
• TITO OPTIMIST. Predsednik Tito je na pobi s kairske konference obiskal Ciper, kjer se je sestal s predsednikom nadškofom Makariosom, ki je tudi bil v Kairu. Na vprašanje nekega časnikarja, kaj misli o spremembah v Moskvi je odgovoril: «Sem optimist in upam, da se sovjetska zunanja politika ne bo spremenila«.
MEDNARODNA TRGOVINA
•	PO 13 LETIH ZMAGALI LA-
BURISTI V ANGLIJI. Prejšnji, teden (v četrtek in petek) so bile na Angleškem volitve, na katerih so po 13 letih opozicije zmagali laburisti. Spodnja zbornica bo odslej sestavljena takole:	konservativci 304 po-
slancev (pridobili 5, zgubili 61), laburisti 317 (pridobili 61, zgubili 6), liberalci 9 (pridobili 4, zgubili 2), neodvisni nič (zgubili 1). Takoj, ko je predsednik vlade Al ec D. Home zvedel za poraz konservativne stranke, je sporočil kraljici Elizabeti ostavko svoje vlade. Kraljica je o-stavko sprejela in poverila laburističnemu voditelju 48-!etne-mu Haroldu WiIsonu nalogo za sestavo nove vlade. Ta je že takoj drugi dan po izidu volitev objavil seznam svoje vlade v kateri so poleg ministrskega predsednika še George Brown, kot podpredsednik in minister za gospodarske zadeve, Patrik Gordon Walker, minister za zunanje zadeve, James Callaghan, finančni minister itd.
•	HUDA LETALSKA NESREČA. V ponedeljek se je pripetila v Beogradu huda letalska nesreča, pri kateri je zgubilo življenje 18 potnikov in članov posadke. Rusko štirimotomo turboreakcijsko letalo tipa «IL-18» je udarilo ob obronke Avale, eksplodiralo ter zgorelo. Letalo je bilo namenjeno v Beograd na slovesno proslavo 20. obletnice osvoboditve. V njem je bila delegacija sovjetske armade pod vodstvom pomočnika obrambnega ministra Sovjetske zveze, maršala Birjuzova. Mestna skupščina Beograda je proglasila dvodnevno žalovanje in odpovedane so bile vse prireditve v zvezi s proslavo osvoboditve Beograda.
•	GLEDIŠČE KPI ZA OHRANITEV AVTONOMIJE STRANK. Na zadnji seji CK Italijanske komunistične stranke je prišlo zopet do izraza Togliattijevo gledišče,- da morajo posamezne komunistične stranke ohraniti avtonomijo. Italijanska komunistična stranka se bo sicer udeležila pripravljalnega sestanka (15. decembra) za sklicanje konference komunističnih strank, vendar je proti temu, da hi na konferenci izvedli obsodbo katere koli komunistične stranke, recimo, kitajske.
•	TUDI KITAJCI IMAJO JEDRSKO BOMBO. Prejšnji petek je Kitajska izvršila svoj prvi jedrski poskus. Točno ob 15. uri po pekinškem času je eksplodirala prva kitajska jedrska bomba. To novico je uradno sporočila agencija Nova Kitajska.
6 OBNOVLJENI ATENTATI NA JUŽNEM TIROLSKEM. Pretekli četrtek je v kraju Laas na Južnem Tirolskem eksplodirala bomba pred karabinjersko postajo. Na srečo ni eksplozija povzročila človeških žrtev, pa tudi materialna škoda ni velika. Ta teden pa so se atentata
Po razstavi pohištva v Milanu
Pred nedavnim smo poročali o zastoju, ki je nastal v izvozu italijanskega pohištva v tujino. Kot kaže, se je prav tem mesecu pokazalo rahlo zboljšanje. To pripisujejo deloma tudi koristnemu prispevku, katerega je nudila za zboljšanje konjunkture v domači pohištveni industriji četrta razstava pohištva v Mii lanu, zaključena 4. oktobra, Ta razstava je imela po številnih znakih sodeč velik uspeh. Predvsem si je pridobila ne le mednarodni, ampak vprav svetovni sloves. Obiskalo jo je 22.976 oseb, pretežno operaterjev in zasebnih kupcev (4000 več kot prejšnjo), od tega 2237 tujcev z vseh strani sveta, celo iz Japonske in čila.
Z namenom, da prikaže domačim in tujim operaterjem natančno sliko o položaju na italijanskem pohištvenem trgu, je glavno tajništvo razstave pri-Draviio nekak referendum, pri katerem so sodelovali vsi razstavljalo!. Referendum je pokazal, da je sedanji težak gospodarski moment odjeknil tudi v pohištveni industriji, zlasti je prizade! izvoz, v določeni meri pa tudi notranji trg. Toda, kakor smo že rekli, je prav milanska razstava pomenila u-spešno zaviralo nevarnemu slabšanju položaja. Akoravno so namreč na razstavi zabeležili 35 do 40 odsto kupčij manj, kakor na prejšnj'1 razstavi, so številne kupčije še vedno v teku in po večini se bodo ugodno zaključile (tu prihajajo v poštev posebno kupčije z inozemskimi operaterji). Iz referenduma lahko razberemo še naslednje: Največ pohištva so med tujci naročili Francozi, Nemci, Švicarji, Belgijci in Afričani. Na notranjem trgu bo prevzela 45 odsto prodanega pohištva domačinov severna Italija, 27,15 odsto srednja in 27,85 odsto južna ter otoki. Najbolj so se obiskovalci razstave zanimali za sodobne verzije klasičnega stila, pa tudi za moderno pohištvo in za potvorbe starinskega pohištva
Prihodnja razstava pohištva bo na milanskem sejmišču od 19. do 26. septembra 1965.
TMMAG 64;
Od 15. do 20. oktobra je bila na sejmišču v Padovi 2. letošnja razstava strojev in opreme za notranje prevoze in skladiščenje. Odprl jo je državni podtajnik za industrijo in trgovino od v. Scarlato; raztezala se je na 25.000 kv. metrov površine. Navzočih je bilo 191 razstavljajočih podjetij, od tega 74 tujih (iz Francije, Zah. Nemčije, Vel. Britanije, Nizozemske, Švice in Združenih ameriških držav). Prikazale so najsodobnejše stroje za dviganje in prevažanje materiala (vozičke, žerjave, dvigala, premične trakove, raznovrstne dvigače, prikolice za tovornjake idr.), nadalje zajetne skladiščne naprave, pa tudi vrsto električnih motorjev, akumulatorjev in podobno. Na posebnem oddelku so vsak dan pripravljali praktične prikaze o uporabi izpostavljenega blaga. Razen tega so se dnevno vršila zanimiva zasedanja (tako na primer o prevozništvu in skladiščenju v železarstvu m livarnah) , pri katerih so sodelovali priznani strokovnjaki.
Iz Padove poročajo, da bo na tamkajšnjem razstavišču od 5. do 8. decembra že tretjič vrsta perutninarskih razstav pod geslom Mav 64.
IPACK — IMA ŽE
PRIHODNJE LETO
Ob zaključku letošnje — tretje mednarodne razstave embalaže, konfekcij, strojev za živilsko industrijo in industrijske-
ga prevozništva pod geslom IPACK—IMA, so sklenili, da bodo to razstavo odslej prirejali vsako drugo leto. Na ta način bi se izognili zgostitvi dveh ali več enako specializiranih razstav v istem letu, kajti podobne razstave prirejajo tudi v tujini. Predvsem se za to potegujejo sami operaterji. Ker pa so v nekaterih deželah bili prisiljeni odložiti na leto kasneje razstave, ki bi se morale vršiti v prihodnjem letu, je prireditveni odbor milanskega sejmišča pod predsedstvom senatorja Saggdna sklenil prirediti prihodnjo razstavo IPACK—IMA jeseni 1965, in sicer bo ta trajala od 11. do 17. septembra.
ITALIJANSKA OPREMA
ZA ARGENTINO
V	tovarni «Pignone Sud» v Bariju so sestavili vrsto natančnih merilnih in kontrolnih naprav za najdaljši plinovod na svetu. Gre za argentinski plinovod, dolg 1.700 km. ki bo vezal plinska najdišča v Ricu Trunca-du s prestolnico Buenos Airesom. Omenjene naprave bodo inštalirali italijanski izvedenci. Argentinski izvedenci bodo s pomočjo teh naprav lahko stalno nadzorovali sleherni del plinovoda. Za posilia-tev naprav iz Barija v Argentino bo noskrbela ustanova ENI, ki je prejela naročilo ; deloma jih bodo prepeljali z letali, deloma pa s posebnimi ladjami.
TRGOVINSKA IZMENJAVA
MED AVSTRIJO IN ZSSR
V	prvi polovici letošnjega leta se je trgovinska izmenjava med Avstrijo in Sovjetsko zvezo občutno zmanjšala. Avstrijci so od ianuarja do konca jun v a u-vcrili jz Sovletske zveze za 619 6 mili iona šilingov blaga proti 700,8 mihjrnom šilingov v istem času lani. Dobavili pa so Sovjetom Maro v vrednosti 513.1 milijona šilingov, dočim ie lanski izvoz dosegel vrednost 701,3 milijone šilingov.
NOVA LEŽIŠČA ŽIVEGA SREBRA PRI IDRIJI
V neposredni bližini idrijskega rudnika živega srebra so nred nedavnim odkrili nova ležišča te kovine. Oddaljena so le nekaj . kilometrov in jih nameravajo povezati z rudnikom po podzemeljskem rovu. živo srebro se menda nahaja kakih 100 metrov pod zemeljsko površino, torej v plasteh, ki so za izkoriščanje najprimernejše.
Perspektive evropskega trga z lesom v L 1965
V začetku letošnjega oktobra je razpravljala ECE Evropska gospodarska komisija Združenih narodov o perspektivah na evropskem lesnem tržišču. Zaradi ugodnih vremenskih razmer in povečane gradbene delavnosti so bili doseženi novi rekordi v uporabi mehkega žaganega lesa. Zavoljo tega so ustrezno povečali evropski uvozi tega lesa na 5,69 milijonov standardov v Anglijo, Francijo, Nizozemsko, medtem ko so se zmanjšali uvozi v Italijo in na Madžarsko.
Lesni odsek ECE veruje, da bo sedanji boom padel zaradi an-tikonjumkturnih mer v nekaterih državah. V celem svetu bodo leta 1965 manjše potrebe po u-vozu žaganega mehkega lesa, a v zahodni Evropi bo zlasti manjša potreba po uvozu v Zahodni Nemčiji, Franciji, Nizozemski in Angliji. Hkrati pa tudi manjši izvoz tega lesa od strani evropskih izvoznikov.
Izvozne cene za mehki les, ki že tri leta kažejo tendenco navzgor, bodo verjetno še ohranile to smer. Lesni strokovnjaki še dalje menijo, da ne bo padala potreba po uvozu žaganega mehkega lesa kljub lahni oslabitvi potrebe po uvozu.
Lesni odsek ECE pričakuje razširjenje trgovske izmenjave s trdim lesom v letu 1965, Na razpolago evropskega izvoza bo 1.82 milijona kub. metrov trdega žaganega lesa. Države izvoznice bodo držale leta 1965 svoj izvoz na ravni leta 1964.
FRANCIJA IN JUGOSLAVIJA
BOSTA POVEČALI IZVOZ
BUKOVINE
Verjetno bo evropski izvoz ne-Ž3 ganeva lesa leta 1965 znašal 6.26 milijonov kub. m, to j e 5,5 odsto pod letom 1964. V Franciji pričakujejo nazadovanje u-vcza za 303.0C0 kub. m pod ravnijo leta 1963. Nasploh pa se bo obdržala stalnost na evropskem lesnem tržišču.
Evropska poraba celuloznega lesa bo porastla. ker znaša povpraševanje 111.6 milijonov kub. metrov. V Sovjetski zvezi bo porasla potreba za 2,5 milijonov kub. metrov.
Lesni odse’-. ECE je mnenja, da se bo nora st cen celuloznega lesa umiril .ker računajo z izenačenim razvojem na evropskem trgu s celuloznim lesom.
Proizvodnja raznih lesenih plošč (Sperrholzplatten, Holzfa-
sebretter) bo v Evropi leta 1965 porasla na 3,34 milijonov kub. metrov, a temu ustrezno bodo porasti! tudi izvozi.
Tudi države v razvoju že grade velike tovarne umetnih gnojil
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja «Bled» se je 16. oktobra zasidrala v Atoidja-nu. Ladja «Bohinj» je 11. oktobra odplula iz Takoradija namenjena proti Marseillu, kjer pristane danes in proti Reggio Calabriji. «Pohorje» je 15. oktobra odplula iz Takoradija proti Jadranu. «Zeiengora» je 17. oktobra odplula iz Splita na Reko. «Bovec» je 21. oktobra zaplula po Jadranu. «Ljubljana» je 19. oktobra priplula v Genovo, od koder je nadaljevala plovbo proti Reki.
NOVA PROGA JADROLINIJE
Reška «Jadrolinija» bo aprila prihodnjega leta vzpostavila novo plovno zvezo z Dalj njim vzhodom, in sicer s 5.000-ton-skima potniškima ladjama «DaI-macija« in «Istra». Ladji, ki sta v izgradnji v puljski ladjedelnici Uljanik, bosta prevažali tudi blago. «Dalmacija» bo pr-
vič zaplula 11. aprila (odhajala bo vsak drugi ponedeljek), «Istra» pa 31. maja. Proga Jadran — Daljni vzhod ho tedenska.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta.
Proge:
Jadransko morje — Severna Amerika: «Cma gora» 21. novembra ;
Jadransko morje — Južna A-merika: «Bovec» 25. oktobra; Jadransko morje — Ciper in Izrael: «Risnjak» 27. oktobra; Jadransko morje — Perzijski zaliv: «Marjan» 15. novembra; Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: «Jesenice» 26. oktobra;
Jadransko morje — Daljni vzhod: «Velebit» 28./30. nov. Prihodi v Trst.
«Ljubljana» (Sev. Amerika) 28. oktobra.
Obeta se upad proizvodnje jekla v državah CECA
V minulem septembru so države članice Evropske skupnosti za premog in jeklo proizvedle skupno 7,203.000 ton jekla proti 6.269.000 ton v avgustu in 6,122.000 ton v lanskem septembru. Proizvodnja je torej v zadnjem letu precej napredovala, vendar strokovnjaki v Luksemburgu naglašajo, da se bo konjunktura za železarstvo v naslednjih mesecih poslabšala, ker se je medtem znatno skrčil izvoz. Prav malo j e verjetno, da bo celotna poraba jekla v državah skupnosti presegla v zadnjem letošnjem tromesečju 18 milijonov ton. Zaloge se večajo, povpraševanje po orodnih in trajnih potrošnih dobrinah železarstva pa se je občutno poslabšalo. V tem pogledu so na primer zabeležili v "italijanski, francoski in nemški avtomobilski industriji nevaren zastoj, pa tudi v ladjedelstvu dejavnost popušča, še slabše bo te-dai, ko bodo vlade nekaterih držav skupnosti s posebnimi protiinflacicnističnimi ukrepi zadele gradbeno stroko.
Kljub vsemu temu ni govora o kaki krizi, saj za zdaj povzroča preglavice oblastem premogovne in jeklarske skupnosti predvsem le upadanje izvoza. Iz Antwerpena so v preteklih dneh snoročiii nekaj tečajev, iz katerih je jasno razvidna težnja navzdol (izraženi so v dolarjih za tono, odvoz iz Antwerpena): gladki koluti 80, žlebasti koluti 81 do 82, merkantilno jeklo 90 do 92, evropski profilati 85, jekleni trakovi 94 do 97 itd. Med razbitinami ni posebnih novosti. Evropski trg jih nrevzema v obilnih količinah no ustaljenih cenah. Cene so razmeroma trdne tudi v ZDA, kjer jih evropski železarski obrati največ nabavljajo.
Žitna letina v EGS letos rekordna
Statistični urad Evropske gospodarske skupnosti je javil te dni, da so imele države Evropske skupnosti leta 1964 rekordno letino žita ter so 'pridelale 53,6 milijonov ton žitaric vključno koruzo, ne pa riž. Presegle so rekordo leto 1962, ko so pridelali 58,2 milijona ton raznih žitaric. Dva poglavitna razloga, da so dosegli letošnji rekord, sta bila povečana obdelana površina za pšenico in ječmen ter zelo ugodne vremenske razmere. Povprečni hektarski donos je letos presegel letno povprečje za dva stota irv se povzpel na 27,3 stote na ha. Celotna količina letos pridelane pšenice sicer zaostaja z 29 milijoni ton za odlično letino 1962 z 29,6 milijoni ton, ker je letos padel predvsem pridelek pšenice v Franciji od 14,1 milijona ton na 13,6 milijonov ton, a so zato imele rekordno pšenično letino Nemčija, Belgija in Nizozemska in s tem dvignile nekoliko celokupni pridelek pšenice v Evropi. V Italiji obstoji naklonjenost za druge vrste žitaric in je zato pšenica nekoliko stopila v ozadje. Pridelovanje ovsa v Evropi pada. ker zaradi motorizacije pada število konj. pridelek rži s 4,7 milijoni ton je odličen in se .je glede rži najbolj izkazala Nemčija. Ječmena je bilo manj posejanega, a so ga vseeno pridelali 11,7 milijonov ton.
Naj novejši razvoj v državah, ki so bile doslej po svojem pasivnem gospodarstvu obremenjene z dolgovi, je naravnost čudovit po tem, koliko kemičnih tovarn so izgradile. Seveda je še zmerom velika večina kemičnih obratov v zahodnih e-vropskih državah, saj se je v njih kemična industrija razvijala polnih sto let. Zahodni industrij oi so razumljivo nekoliko zaskrbljeni, ker izginja stara podoba obsežne centralizirane kemične industrije, ki je prevladovala na svetovnem tržišču, a zdaj ta industrija ni več tako trdno edini gospodar svetovnih tržišč.
Države v razvoju rabijo za izgradnjo svojih industrij velikanska plačilna sredstva, in kje naj jih dobijo, a-ko bi morala izdajati še velike vsote tuje valute za nakup umetnih gnojil. Tako je npr. Indija s svojimi kroničnimi plačilnimi težavami morala potrošiti letno 204 milijonov dolarjev samo za kemikalije, ali 9 odsto svojega uvoza. Od tega je šlo polovico za umetna gnojila. Umetna gnojila so namreč najpomembnejša skupina proizvodov v svetovni kemični trgovini, saj iznašajo desetino kemičnih izvozov od članov v OE CD (Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj). Vrednost tega izvoza umetnih gnojil po članih OECD je iznašala velikansko vsoto 2.450 milijonov funtov v letu 1961. Zato je opaziti, da zavzemajo zelo široko mesto v izgradnji novih kemičnih tovarn prav tovarne za izdelavo umetnih gnojil. Kmetijske države hočejo namreč z umetnimi gnojili povečati svoje pridelke hrane in si še z rekordnimi letinami nabaviti čim več j e zaloge tujih valut. Kemične tovarne za umetna gnojila pa pomagajo tudi smotrnejši izrabi naravnega zemeljskega plina,- ki je ostal doslej neizrabljen ali pa je bil drugod uporabljen in predelan.
Trenutno pa vendarle stojijo razmere v svetu tako, da je le nekaj držav na zahodu, ki dobavljajo svetovnim tržiščem skoro vse kemikalije. Od svetovne proizvodnje dušika je bilo proizvedeno v Evropi (vključena Vzhodna Evropa) 16,5 milijona ton skupaj seveda s proizvodnjo Sev. Amerike in Japonske. Toda povpraševanje na svetovnem trgu hitro raste in bo doseglo 1980. leta 40 milijonov ton dušika letno. Leta 1961 je tri četrtine tovarn umetnih gnojil delalo samo za potrebe Evrope, Severne in Osrednje Amerike. Takšno razmerje se bo kmalu spremenilo. Na newyorški u-niverzi so izračunali, da, ako bi porastla proizvodnja žit na 50 akg žita dnevno v letu 1980 na glavo slehernega prebivalca Afriki, Južni Ameriki in Aziji (izvzemši Kitajsko in Japonsko) bi to mogli doseči le z uporabo 30 milijonov ton umetnih gnojil letno v primerjavi s 3 milijoni ton, ki so jih uporabili leta 1960-61. V teh številkah življenjske važnosti korenini j o poglavitni razlogi, ki pritiskajo na države v razvoju, da so se vrgle na gradnjo tovarn z umetnimi gnojili.
Na svetu so redke države brez petrolejskih rafinerij. Ljudje dobro poznajo sedanjo standardno običajno podobo, da se v Evropi -n drugod nabirajo petrokemij ski industrijski obrati okoli petrolejskih rafinerij, da bi poplemenitili celo vrsto hranivih sestavin. Samo v Indiji predvidevajo naj novejši načrti 5 petrokemičnih središč okoli rafinerij v Bombaju in štirih drugih indijskih mestih. Ta netrokemič. na središča bodo dajala leta 1970 milijon ton umetnih gnojil.
Evropska kemična podjetja bodo morala rada ali nerada začeti postavljati svoje proizvajalne obrate tudi v tujini, preko morja, kjerkoli, zakaj zmerom obstoji nevarnost, da bodo države v razvoju ali same postavljale kemično industrijo ali pa dovolile tujim poljetjem, da začenjajo investirati pri njih in jih bodo tudi primerno zaščitila z zaščitnimi carinami. V Indiji je že cela vrsta tujih industrijskih družb, ki se gnetejo, da bi dobila dovoljenja za gradnjo svojih kemičnih tovarn. Indija je pa nekakšna izjema med državami v razvoju: Ima namreč relativno že ustaljeno gospodarstvo, podpirano po velikanskih ameriških posojilih. TUdi druge države kažejo zanimanje za kemikalije, toda njihovo stanje ni takšno, da bi vzbujalo navdušenje pri investicijskih družbah. Med njimi so Gana, Sudan in druge. Odločitev španske vlade, da bo začela graditi kemično industrijo, je sprožila presenetljive posledice. Petrokemične možnosti proizvodnje obstoje v treh španskih pokrajinah: V Taragoni na vzhodu, v Puertol-lano južno od Madrida in v severnih pokrajinah. Tuje petrolejske družbe že proizvajajo v teh pokrajinah sintetična vlakna, plastične mase in celo vrsto drugih petrokemičnih in anorganskih kemikalij. Največji porast v proizvodnji so zaznamovala umetna gnojila, ki jih je Španija v velikanski večini morala uvažati. Standard Oil iz Jerseya je zgradila v Malagi tovarno za 26 milijonov dolarjev kot del svojega sodelovanja na svetovnem kemičnem tržišču, ki bo znašalo skupno 148 milijonov dolarjev. Okoli 20 družb, med njimi nekatera znana ameriška imena, bodo s svojimi o-brati na španskih tleh skušale precej zmanjšati 40 milijonski dolarski uvoz umetnih gnojil.
Ta preprosti način postavljanja kemičnih tovarn v novih državah, da bi se izognili dragemu uvozu, bo postavljen na glavo z nastajanjem industrij v tistih državah, ki so brez trgov in brez lastnega zgodovinskega
povpraševanja in potreb po u-metnih gnojilih. Te države sedijo na zalogah surovin, ki jih zdaj ne morejo prodati. Tipičen primer je zemeljski plin. ki je na petrolejskih poljih Bližnjega vzhoda spuhtel ali pa zgorel v zrak. V drugih državah spet, so vedeli za vrednost svojih zalog plina, pa ga zaradi oddaljenosti od tržišč niso mogli vnovčiti. To se je spremenilo, ker so našli domiselne metode, da prepeljejo poceni na trg prostomin-sko obsežne kemikalije. Izdelujejo namreč na kraju samem, kjer je plin, aluminij, cement in drugo. Združeni trgovsko-tehnič. ni krogi so iztuhtali, da je v proizvodnem procesu plin-amo-niak-urinska snov najbolje obstati pri amoniaku in tega naprej prevažati in prodajati.
Angleške družbe nameravajo zgraditi v Kuwaitu tovarno a• moniaka za 100.900 ton ter druge tovarne, med njimi tudi objekte za plastične mase. ESSO bo izvažal iz Libije vtekočinjen plin, a dražba Continental bo tam zgradila velikansko tovarno amoniaka. V Maroku bodo neke petrolejske dražbe postavile ali tovarno umetnih gnojil ali pa amoniaka. Pripravljajo se podobni načrti v Iraku in Iranu.
Največ uspehov je dosegla d'o-sedaj ena izmed tolikih kemičnih tovarn v Trinidadu. Tam so zgradili tovarno, ki proizvaja iz zemeljskega plina 235.000 ton amoniaka. Večino tega proizvoda oddaja ZDA, ostanek pa raz-pečajo zelo poceni po svetu, največ v karibskem območju in v Severni Evropi. Grade že drago tovarno za 200.000 ton, ki bo končana prihodnje leto. Ker ves svet pričakuje velikansko povpraševanje pc umetnih gnojilih v naslednjem desetletju, je pričakovati, da bodo takšne tovarne na osnovi zemeljskega Mina rastle kot gobe po dežju. Predvidevajo, da bodo v prvih letih stale tovarne umetnih gnojil okoli 6.000 milijonov dolarjev. Nastane vprašanje, katere države bodo zmogle tako velikanske investicije ali pa kakšen sistem kreditov bo to končno le omogočil?
Sistemi in razvoj bank na Vzhodu
(Nadaljevanje s 1. strani)
XII.
Mornariški častnik trgovinske mornarice mi je zaman skušal v resonančnem trušču predorov pojasniti svoje vtise v jugoslovanskih pristaniščih, a v redkih presledkih, v pravih prebliskih so se pojavljale skupine pinij, na globoko spodaj znamenita avtomobolska cesta Aurelia in spet temni hrušč. Nak, ne bi več potoval skozi Riviero z vlakom. šele okoli Rapalla in San-te Margherite so predori postajali milostnejši in privoščili minuto dolge poglede na znamenito Riviero, ki je nastala pred ool stoletja in zato obdržala vse takratne značilnosti velikih vil, gostih parkov, starega drevja, a peščina za kopanje se stiska pod strmimi pobočji, neke vrste Opatije, samo še bolj izdelana neprimerno večja in bolj izkoriščena obala Za zasebnega kopalca
Križem kražem po Italiji
na Južnem Tirolskem spet ponovili, in sicer je v ponedeljek v kraju Faedo, oddaljenem 40 km od Trenta, silna eksplozija raznesla del cementnega podstavka na stebru električne napeljave. V torek pa je v Bocnu, v eni izmed glavnih ulic (v kateri prebivajo pretežno Italijani) eksplodirala bomba, ki pa. ni zahtevala človeških žrtev,
# ČRNSKI VODITELJ PREJEL NAGRADO ZA MIR. Letošnjo Nobelovo nagrado za mir je «Nobelov odbor« v norveškem parlamentu Dodelili znanemu črnskemu voditelju in borcu za njihove pravice, Martinu Luthra Kingu. To je že tretji črnec, za Ralphom Bunche (1950) in Albertom Luthuli (1960), ki je bil deležen te izredne nagrade.
ni tod mesta, ta mora v «Stabi-limento dei bagni» ali ra na za sebno svojo obalo, če jo ima. Cene so seveda rivijerske, pa vendar je bilo letos v juliju, po italijanskih statistikah, 560 Jugoslovanov tod na počitnicah. Zavistnim spraševalcem v Ljubljani, naj jim povem vsaj, kakšnega poklica so bili, če že ne morem povedati imen, nisem mogel niti tega odkriti.
Že na sami postaji v Genovi sem opazil, da je v Genovi v primerjavi s Trstom naprimer-no večja prostorna stiska za Ljudi in blago. Sicer pa je tudi res, da ima Genova šestkrat več prometa v pristanišču kot Trst, a prebivalstva tudi dvakrat in pol več. Na zgodovinskih cerkvah in palačah, ki polnijo vse ulice okoli pristanišča, se Genovi pozna, da je postala mogočna, neodvisna in bogata že od križarskih vojska, medtem ko je bil Trst zmerom odvisen, a mu je blagostanje pričelo rasti šele od začetka 18. stoletja, ko je z odloki Karla VI. in Marije Terezije postal svobodno pristanišče. Genova je z velikanskimi plavži v Carigliano, a Trst z rafinerijo v Žavljah, ro-večala svojo blagovno izmenjavo. Genovo je kljub svojemu velikanskemu pristanišču še zmerom tudi veliko turistično središče zaradi svojih lastnih znamenitosti in zaradi obeh svojih Rivijer: tiste od Levante in one od Ponente. V Genovi je zelo mnogo čutiti vpliv njenega zaledja: italijanskega pa tudi tujega zlasti švicarskega, a ni nobeden zaradi tega zaskrbljen. V
Genovi je takoj ob pristanišču i brez svojih odraslih otrok, ki čutiti v ozkih ulicah čare stare- so tudi odšli k strojem v tovar-ga mesta, starih ne preveč do- ne? Opustili so vse, kar zahteva stojnih navad in manir mornar. | celoletno človeško nego okoli jev iz vsega sveta. Morda še bolj kot v Trstu je prilika v Genovi občudovati in pokušati dobrote genovske kuhinje, ki pozna vse ribje recepte z ligurskesa obrežja, še bolj kot Trst se Genova duši v ozkem obmorskem pasu, ker ne ve kam bi s svojo industrijo, ker prav do morja pritiskajo strma pobočja hribov.
NI VEČ LOMBARDIJSKE
KMEČKE HRANE
Ko sem zapuščal Genovo in se odpeljal proti Milanu, me je kar dolga začetna vožnja skozi hribovsko barikado prepričala, da. ima Genova za svoje operativno zaledje primerne prostore neprimerno dlje od Trsta. Morda je to usoda večine sredozemskih pristanišč. Ko smo pa se le prerinili po dolgih ozkih dolinah na ravnino, je pa železniški divjak od prešernosti zbezljal in tako drvel, da ni bilo mogoče gledati v zelene meje, ki so se v blaznem dira mimo oken prelivale kar v abstraktno zelene lise. Lombardija je razširjala pred mano svoje vlažne svetlo zelene travnike in deteljišča, samo takšne kmetijske kulture, ki so tipične za visoko industrializirano deželo, ki si ne more privoščiti delovne sile na deželi, ampak jo vso pritegujejo tovarne. Kaj pa naj delajo kmetje sami brez delovne pomoči in še brez popolne mehanizacije in še večinoma tudi
rastlin in pridelujejo le kar se poseje in pokosi ter takoj odpelje: krmo za živino. Zato pa je videti cela ravnina kot velikanska šahovnica preprostih svetio-zelenih četverokotnikov. Vasi ni skoro nikjer videti in Ki videti za katerimi zelenimi mejami se skrivajo, v kupeju so sedeli trije starejši ljudje, ki so se menili 0 tem, kakšno je življenje v sedanji lombardski vasi, polno razočaranj za tiste, ki pridejo v upanju na naravno nepokvarjeno življenje, kjer naj bi bilo vse pristno in prvovrstno, kar ti ponudijo: vse z domačega dvorišča za kuretino, iz domače mlekarske shrambe in kleti, ki hrani pridelke, izbrane s posebno skrbjo za domačo družino, a oddaja na trg povprečno blago. Pogostili so jih ali pa so si morali sami pripraviti za obede hrano, ki ni bila nič boljša od mestne. Piščanec, ki so ga imeli za kosilo, je sicer zrastel na kmečkem dvorišču njihovega nečaka, toda hranjen je bil z močnimi krmili, ki jih je kupil v mestu, tako da je meso imelo tisti plehki okus belih vlaken, ki gredo pod zobmi prerado narazen. Vdrugič so si pomagali s paradižnikom, sokom pržene čebule in še drobnimi začimbami, da je meso sploh dobilo neki okus, ki pa seveda ni bil pi-ščančev. Kruh je vozila okoli pekarjeva kamioneta 30 km daleč, tak kakor ga prodajajo za vsakim oglom v mestu. Vino je
bilo iz znanih steklenic nekega vinskega podjetja iz Bergama, edino mleko je bilo domače s kmetije, toda nekako pregosto od sedaj moderne črne pasme. Nič ni bilo kot nekoč v prejšnjih časih, ko je vse zraslo in bilo pripravljeno, kuhano, pečeno, prekajeno doma. Kruh ni bil iz domače nekoliko grobe moke in sploh ni dišal po peči zakurjeni z akacijevimi poleni, sploh ni bila to poštena lom-bardijska hrana, so tarnali in mleli tožbe s svojimi umetnimi dentističnimi zobmi. Kako se jim je kmečka žiahta čudila, po kaj neki so prišli na kmete, ko pa oni sami, vsako priliko izrabijo, da smuknejo do bližnje večje vasi v kino. Kdo pa se bo ukvarjal s klanjem prašičev in mlel meso in ga začinjal ter ga na koncu še stran metal, če se jim pokvari. Raje kupijo za malice na polju po nekaj kil navadne salame, ki jo jedo po vseh teh pokrajinah do Mester.
(Nadaljevanje sledi)
ran j e zasebne stanovanjske gradnje v mestih.
reforme bančnih
SISTEMOV -
Fo zanimivosti bančnih sistemov v teh državah bi lahko sestavili neko prednostno lestvico, kjer bi bila na prvem mestu SZ, sledile bi češka, Bolgarija itd. Češka in Bolgarija pa sta edini, ki sta svoj bančni useroj na j del j prilagajali svojim gospodarskim zahtevam. V češki upr. je bilo kar šest razvojnih faz od leta 1945, ko je vlada podržavila vse banke in zavarovalnice ter tako prevzela popolno nadzorstvo nad denarnim in kreditnim noslovanjem. Ob soncu vojne je bilo v CSR 23 bank delniških dražb s 380 podružnicami in 55 manjših bank z 208 podružnicami v Slovaški. Leta 1948 je bil celotni bančni sistem reorganiziran. Ostale so Narodna banka, dve trgovski banki: živnostenska za češko in Tatra banka za Slovaško, ki sta obe imeli funkcijo kreditnih zavodov, Investicijska banka (za dolgoročne kredite) ter lokalne banke za poslovanje z zadružnimi organizacijami ter poštne hranilnice. Tri leta pozneje je sledila kreditna reforma in kreditni sistem je bil usmerjen na izpolnjevanje načrtno nred videnih planov podjetij Končno je Statni banka leta 1953 orejeia nova pooblastila v po sledu financiranja in nadzorstva nad celokupnim gospodarstvom ter so se istočasno omejile komne-tence Investicijske banke. Rezultat teh številnih reform je danes ta, da Statni bank opravlja funkcijo centralne in komercialne banke, živnostenska banka se ukvarja s posli v zvezi s tujimi državljani in podjetji ter Državni hranilni zavodi z nalo-
go zbiranja sredstev zasebnega značaja.
Več reform je bilo tudi v Bolgariji. Prve spremembe so bile ' zabeležene dve leti do vojni, ko
so bi a, podržavljena zasebna industrijska podjetja ter domači in tuji denarni zavodi. Premoženje zasebnih bank, razen premoženja Bolgarske hipotekarne banke in Gradbeno - hranilnih vzajemnic, je prevzela Bolgarska narodna banka. Premoženje vseh ostalih ustanov je prešlo na novoustanovljeno Državno investicijsko banko. Zadružne banke niso utrpele nobene spremembe.
Moscovv Narodny Bank Ltd, London, je pred časom pisal, da je podržavljanje izvršeno 1947 imelo namen okrejiti velika državna industrijska trgovska podjetja in zadruge. V tem je vlada tudi uspela, ker tri leta pozneje je bil ves družbeni in zadružni sektor udeležen v skupni industrijski oroizvodnji s 97.5 odsto in v skupnem bolgarskem prometu s 94,3 odsto. Bankam je bila poverjena posebna vloga. Dana so jim bila pooblastila, "da opravljajo nadzorstvo nad poslovanjem državnih in zadružnih podjetij, predvsem s kreditiranjem. Eden prvih ukrepov v tem smislu je bila prepoved medsebojnega kreditiranja. Vsa podjetja, organizacije in ustanove morajo začasno razpoložljiva sredstva vlagati v banke in vsa izplačila med njimi se pravtako opravljajo s posredovanjem bank.
Leta 1951 je bolgarska vlada objavila nove mere v cilju izboljšanja bančnih uslug namenjenih bolgarskemu gospodarstvu. In kot smo že omenili, letos je bil njen bančni sistem izpopolnjen z ustanovitvijo specializirane Bolgarske banke za zunanjo trgovino.
RADO LAUTIN
LEOPOLDO MERVICINI
IMPORT ■ EXPORT
IZVAŽA: RTV material, razne stroje, reprodukcijski mate-nal. prediva, blago za široko potrošnjo — ekskluzivna zastopstva.
UVAŽA: Perzijske in orientalske preproge, makedonske te-Pihe - Kilime (Pirot), razne izdelke jugoslovanskega in o-nentalskega obrtništva.
Sedež in skladišča: KRMIN (Cormons). Via Mateotti 50, tel. 6112 trgovina in skladišče preprog: PORDENONE Viale Dante 18 tel. 2741 — Urad v MILANU: Via Feltre 27, tel. 236.6138
mm
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S, P. A. - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA
GLAVNICA LIH 600.000.000
BANKA
VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št, 38-101, 38-045 brzojavni naslov* BANKREO
Na političnem obzorju
DELEGACIJA SKGZ V SLOVENIJI. Kakor smo poročali že v prejšnji številki našega lista je delegacija Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta obiskala vrsto organizacij, ustanov in podjetij v Sloveniji, da se seznani z gospodarskim, kulturnim, prosvetnim in nolirič-nim razvojem v slovenskih Krajih. V delegaciji so bili predsednik B. Race. podpredsednik I. Predan (iz Beneške Slovenije), tajnik B. Samsa, dr. P. Sancin, G. Vesel, M. Valtrič (iz Gorice), dr. A. Kukanja, D. Pahor, inž. S. Renko in E. Švab. Delegacija se je sestala v Ljubljani s predsednikom Zveze svobod in prosvetnih društev Slovenije B. Babičem in obiskala Inštitut za narodnostna vprašanja. V Mariboru sta jo sprejela predsednik okrajnega odbora SZDL Z. Canjko in predsednica mestne skupščine V. Kolarič. Člani delegacije so obiskali tovarno avtomobilov TAM. V Murski Soboti in Lendavi pa so se sestali s predsednikoma skupščin in s predstavniki madžarske narodne manjšine. Izrekli so željo, da bi obe manjšinski področji navezali tesnejše medsebojne stike za širše sodelovanje v vseh smereh. Delegacija si je ogledala tudi tovarno perila «Mura» in lendavsko o-semletko.
NAGROBNI NAPISI TUDI V SLOVENŠČINI. Na openskem pokopališču je več nagrobnih spomenikov padlim med drugo svetovno vojno v bojih proti nacifašdstom. Doslej so bili brez vsakega napisa, le na lesenih križih so bila grobo označena imena padlih v slovenščini. Pretekli teden je tržaška občinska uprava, ki je končno uvidela, na so nagrobni spomeniki brez napisa pravzaprav nesmiselni, naročila podjetju Hirsch, nai njegovi delavci prepišejo napise z lesenih križev in naj opremijo spomenike z bronastimi napisa. Kot vse kaže, bodo napisi v slovenskem jeziku.
OSNUTEK PSDI ZA USTANOVO PRISTANIŠČA. Na razpravi o načrtovanju, ki je bila v okviru sestanka deželnega odbora italijanske socialdemokratske stranke, je parlamentarec A. Zannier sporočil, da bo njegova stranka predložila v kratkem zakonski osnutek o potovanju bodoče ustanove tržaškega pristanišča (Ente per il por-to di Trieste). Osnutek se bo oslanjal na izkušnje Genoveža-nov z ustanovo za genovsko pristanišče.
DR. DORO DE RINALDINI bo po vsej verjetnosti pustil mesto predsednika pokrajinske turistične ustanove, ker je bil izvoljen za predsednika deželnega sveta.
Socialni
^UTRINKI
POSKUSNI ZAKON NEDOPU-ŠČEN. Na sestanku švedskih luteranskih škofov v Stockholmu so obsodili gledišče glavnega u-rednika biltena «Naša cerkev» dr. K. G. Boethiusa, da so spolni odnosi pred poroko po krščanski morali v nekaterih primerih dovoljeni. Poskusni zakon ni dopuščen.
DENARNE POŠILJKE TURŠKIH IZSELJENCEV. Letno poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje — OECD o gospodarskem razvoju v Turčiji priporoča turškim oblastem, naj pospešujejo odhajanje turških delavcev v zahodne evropske fležele. Njihovi zaslužki bodo pripomogli k zboljšanju plačilne Bilance; vendar morajo njiho-
Meta liberalnega milanskega dnevnika o gospodarstvu v pokrajinah dežele Furlanija-Julijska krajina
V tretjem svojem članku se je dopisnik pri razmotrivanju tržaških razmer deset let po podpisu Londonske spomenice popolnoma upravičeno spravil na rak-rano tržaškega gospodarstva, na velikansko birokratič-no armado, ki pije kri Trstu, saj gre okoli 5 milijard lir letno samo za plače javnih uslužbencev. Ker smo že v letu 1964, dopisnik lahko z vso odkritostjo priznava vzroke tako velikanske birokratizacije Tržaškega ozemlja. Zdaj je eden od slehernih štirih prebivalcev Tržaškega o-zemlja javni uslužbenec, a nekoč so bili Tržačani lastniki ladij in trgovci, danes pa so pohlevni uradniki. Uradnikov je " toliko, da se od njih dela tema in jih ne vedo ne kako zaposliti in ne kam jim postaviti pisalne mize. Zato je vodilnim uradniškim funkcionarjem prav, da se nekateri ne prikažejo v pisarne, ampak da samo prihajajo ob koncu meseca po ovojnice z mesečno plačo.
Optimisti glede nove dežele Furlanija - Julijska krajina sodijo, da bodo deželni uradi izkoristili birokratsko rudo, ki leži zdaj neizkoriščena, a pesimisti, da bodo nove legije birokratov pomnožile sedanjo armado.
Kako ie prišlo do tako izredne birokratske poplave? Italijanski krogi v Trstu so pod zavezniško vojaško upravo rabili proti indipendentistom, ki so se spočetka zbirali okoli Zaveznikov, nacionalistične množice. Zato so odprli vrata sprejemanju v službe tisočev funkcionarjev, ki so bili vsi Italijani. Od tam kjer so stala nasprotij italijanskim mestnim središčem močna slovenska jedra na podeželju so dotekali istrski, begunci. Svrejemali so jih širokosrčno. Rim je podpiral pogumno in vztrajno tržaško nacionalistično jedro proti indipendentistom. Verjetno je bila ta previdnost ital. nacionalističnih krogov nepotrebna, ker je zdaj celo tržaško ozemlje okuženo z birokracijo. Po priključitvi ozemlja k Italiji je italijanska vlada sprejela 5.000 zavezniških uslužbencev in povrhu uvedla še redne svoje uradnike, še dolga leta bo Tržaško ozemlje moralo prenašati hudo denarno krvavitev prav zaradi velikanskih zneskov za plače, a za pomembne investicije ni in ne bo moglo biti sredstev.
nega duha kakor drugi Italijani. Oni znajo samo ubogati in delati za druge. So ljudstvo e-migrantov, ki jih izoblikujejo njihovi župniki. So: zidarji, karabinjerji in služkinje.
Furlanija je polna dolin, grap in nerodovitnih gora. Ne obstoje pogoji za industrijo. Res pa je tudi, da ni semkaj vabila in-dustrijcev nobena spodbuda velikih davčnih olajšav in oprostitev. Dobili so pred leti 2 milijardi lir za dajanje srednje-velikih kreditov in iz tega je nastalo iz 1000 obrtnikov vse polno majhnih industrij. Povprečen osebni dohodek je zelo nizek. Občinske uprave imajo večinoma proračunsko ravnotežje, med njimi tudi videmska občina. Državne industrije IRI in ENI pomagajo raje tistim, ki znajo kričati kakor pa mirnim Furlanom. Imajo 300 strokovnih šol, a Videm zelo številne industrije. Podjetje Zanussi v Pordenonu se je iz majhnega podjetja razvilo v veliko industrijsko podjetje gospodinjskih električnih strojev, ki zaposluje o-koli 6.000 delavcev. Izvaža v glavnem pralne stroje.
Prosta cona v Gorici res zavira razvoj ?
Meja v Gorici ni več turistično privlačna in redko kdo zaide v Gorico. Mali obmejni promet velikodušno trpita obe vladi. Petdeset let ti kraji ne poznajo miru. Prikaz zgodovine po dopisniku milanskega lista pa izpade tako, kakor da so zmerom tuji osvajalci prodirali na to o-zemlje. kakor da bi se že pozabilo, kdo je v teh obmejnih krajih sprožil prvo in drugo svetovno vojno. Drži pa njegova primera, da je bila Gorica najjužnejše mesto avstrijskega cesarstva in da je bila neke vrste avstrijske Taormine. Pod Italijo ie postalo najbolj severno ležeče mesto. Po drugi svetovni voi-
MARLJIVOST FURLANOV IN MALA INDUSTRIJA V FURLANIJI NISTA NIKDAR DOSEGLI PRIZNANJ
Furlani so po pisanju «Corrie-re della Sera» različni od drugih Italijanov: So strašno ubogljivi in pridni in so se kot taki izkazali zdaj v Kanadi, a že od 1541 kot graditelji utrdb na Madžarskem, v Rusiji pri gradnji Sevastopola in Petrograda. Še celo v Cirenajki so se obnesli pod Mussolinijem, ko so skoro edini ostali na peščenih pustinj skih tleh in_ le prisilili s svojim delom afriško zemljo, da jim je rodila. Furlani so morah zmerom delati in se bojevati za druge Italijane. Alpinci divizije Julije so se zmeraj bojevali za druge, ker so to bili vojaki, na katere se je lahko računalo v Grčiji in Rusiji ,da bi zaščitili umike drugih. Novačili so jih večinoma v krajih okoli Čedada, piše Corrierov dopisnik, v vaseh, ki se stiskajo čiste in polne cvetja v Nadiških dolinah. Nikdar niso dosegli konkretnih priznanj. Fašizem ni ničesar dal Furlaniji.
Od strani pritiskata na preprosto furlansko ljudstvo dve ra-
ve denarne pošiljke prihajati v...............
domovino po uradnih kanalih. I finirani in izumetničeni mesti: OECD priporoča Turkom tudi Benetke in Trst. Furlani nima-pospeševanje turizma.	I jo tistega predirnega in živah-
Občasna zaposlitev delovne sile v Avstriji
Obmejni pas na severni strani Slovenije med Avstrijo in Jugoslavijo je prišel precej let kasneje za obmejnim pasom med Slovenijo in Italijo. Zanimivo je, da se iz čisto gospodarskih zakonov pojavljajo tudi na jugo-slo vansko-avstrijskem obmejnem pasu isti pojavi kot na Primorskem. V našem listu smo že večkrat pisali, kako prihajajo z jugoslovanskega pasu na italijansko stran delavci, moški in ženske, da se tu zaposlijo 4-krat po 3 dni vsak mesec, to je dvanajst dni. Pisali smo tudi, da je bilo teh delavcev v prejšnjih letih več, da zdaj upada ta občasna delovna sila, ker so se namnožili industrijski obrati v jugoslovanskem delu obmejnega pasu, tako, da že primanjkuje delovne sile. Seveda ob pobiranju sadne letine, trgatve in še tudi košnje se dobijo čedalje manj številni moški in ženske, ki se zaposlijo po 12 dni na italijanski strani.
Prekmurje meji na Avstrijo, kjer je nizko gričevje in zato lahko prehodno. Prekmurje je zmerom imelo obilo delovne domače sile na sezonskem delu po vsej Evropi in doma v Jugoslaviji. Zdaj so se po nekaj letih obmejnega pasu ti Prekmurci znašli in odhajajo po dvanajst dni na delo v Avstrijo. Ker hodijo nekoliko globlje v Avstrijo, jih pripeljejo avstrijski delodajalci a avtomobili na obmejne
bloke opolnoči, da obnovijo svojo tridnevno bivanje, prav tako kakor pri nas pri Rdeči hiši v Gorici, kjer tudi brnijo avtomobili in motorji na to opol-nočno žigosanje prepustnic.
Poseben pojav so po poročanju funkcionarjev občine Murska Sobota dopisniku Tedenske tribune na severni meji sezonski delavci, česar na italijanski strani ne poznamo, ker je v Italiji neprimerno več delovne sile kot v Nemčiji in Avstriji. V -rvi polovici letošnjega leta je dobilo v Sloveniji napotnice za začasno sezonsko delo 3792 ljudi poleg seveda rednih potnih listov. Večina teh ljudi je bila iz Prekmurja. V Sloveniji je občutno pomanjkanje delovne sile že v tovarnah, v rudnikih sploh in celo pri železnici. Na mesto Prekmurcev, ki odhajajo v Avstrijo in Nemčijo, na, prihajajo v Prekmurje hrvaški sosedje iz Medji-murja, drugam pa Bosanci.
Posebni pogoji veljajo za plačevanje delovne sile iz obmejnega pasu pri nas in tako tudi na avstrijski strani severnega slovenskega obmejnega pasu. Nekvalificirane delovne sile plačajo po 50-60 šilingov, to je približno 1500 do 1800 dinarjev na dan, kvalificirane pa do 130 šilingov ali do 3600 dinarjev. Vidimo, da veljajo približno iste cene pri računanju mezde za tako izredno delovno silo tudi v Primorju.
ni je obdržalo mesto prefekturo in je zato po površini najmanjša italijanska pokrajina, a no prebivalstvu stoji še celo za Dolino Aosto. Zasluga, da so dobili na Goriškem prosto cono, naj bi bila tudi Don Sturza, ki se mu je zdel primer svobodnih con na Reki in v Zadru koristen. Svobodna cona se je kljub strogo omejenim kontingentom določenega blaga (kava, sladkor, bencin, semensko olje, poper in drugo) po znižanih cenah zaradi davčnih olajšav obnesla. Gorica z_okolico je tako takrat doživela svoj mali gospodarski boom v letih, ko je ostala Italija še trpela zaradi velike brezposelnosti in zastoja pomembne gospodarske dejavnosti. Ko so po nrvem izteku podaljšali leta 1957 prosto cono do 1966 se pa svobodna cona ni več obnesla. V Italiji so po drugih pokrajinah medtem doživeli velik gospodarski dvig, medtem ko je v Gorici gospodarsko stanje o-stalo stacionarno. Po sodbi lista «Corriere della Sera« so podporni ukrepi svobodne cone začeli vplivati zaviralno na gospodarski razvoj. Omejeni kontingenti surovin ne dovoljujejo obsežnega industrijskega razvoja, a industrija rabi v sedanjih pogojih izboljšanje svoje opreme, da bi mogla plačevati drago delovno silo. Majhne prednosti svobodne cone niso dcvolj-ne v primeri z velikanskim tehnološkim revolucionarnim razvojem v italijanskih industrijah in zato bi bilo nemara bolje, da bi bila svobodna cona ukinjena še pred svojim fztekorn do konca leta 1935: Novi beneficiji, nove prednosti ne smejo biti podpora, amnak morajo stati v funkciji proizvodnje, da bi vznikla nova podjetia. _a že obstoječa bi morala dobiti spodbudo, da bi lahko stopila v nri-memem času v tekmovalni boj z drugimi industrijskimi podjetji v državi. — To je tipično liberalno stališče.
Pristaniška ustanova zdaj že neobhodno potrebna
USPEH GORIŠKEGA SLOVENCA NA OLIMPIADI. Goriški kolesar Slovenec Jurij Uršič je na olimpijskih igrah v Tokiu dosegel velik in nepredviden uspeh. Kot zastopnik italijanskih barv za dirkališčno vožnjo je zasedel častno drugo mesto in si s tem priboril srebrno kolajno. Zanimivo je, da je Uršič v predtipalni vožnji premagal svetovnega prvaka v tej disciplini Nizozemca Greena, česar si ni bil nihče nadejal. Mlademu slovenskemu kolesarju tudi mi čestitamo za uspeh.
«DESET LET DELA«. Tiskovni urad Centra za gospodarski razvoj Trsta sporoča, da prične razstava Trst 1954—1964 pod geslom «Deset let dela» v ponedeljek, 26. t.m„ ob 12. uri na velese j emskem prostoru pri Mon-tebellu. Otvoritveni svečanosti bo prisostvoval kot predstavnik italijanske vlade minister za trgovinsko mornarico Spagnolli. Kakor znano, prirede razstavo ob priložnosti desetletnice italijanske uprave v Trstu.
ŽELEZNIČARJI STAVKAJO. Pretekli torek se je začela šest-
dnevna stavka železničarjev, ki jo je napovedal sindikat SFI— CGIL. Pri njej sodelujejo tako potujoče osebje (sprevodniki in strojevodje), kakor tudi uslužbenci na postajah, na progi in v raznih deloviščih. Ne stavkajo pa po ves dan in tudi ne vsi hkrati, ampak v določenih urah, ko odsotnost delovnega osebja lahko najhuje prizadene železniški promet. Spor med vodstvom državnih železnic in nameščenci traja že dolgo časa. Ti zadnji zahtevajo poenotenje plač, preureditev celotnega sistema za določevanje prejemkov in vrsto drugih zbolj-šav, za katere se je menda pristojno ministrstvo že obvezalo, da jih bo skušalo z najboljšo dobro voljo izvesti.
ISA SE SOŽALJU.
Umrli so: v Trstu 74-letni Anton Ferfolja, 83-letni Ivan Čer-gol, 8(Metni Alojz Rusija in 78-letna Marija Legiša vd. Gruden; v Skednju 68-letna Marija Sancin; na Proseku 83-letna Julijana Košuta vd. Starc; v Prečniku 68-letni Henrik Legiša; pri Bonetih na Goriškem pa 20-tetni Bogomil Gorjan.
Računski zaključek za poslovno leto 1963-1964 je znova postavil v ospredje težak finančni položaj tržaškega pristanišča. Sama po sebi se kaže nujna potreba po ustanovitvi tako imenovane Pristaniške ustanove, katero predvideva posebni statut dežele Furlanija - Julijska krajina. Kakor znano, je poslovanje te ustanove podrejeno pogoju, da mora ta razpolagati z zadostnim finančnim plafonom, ki bi ga morala zajamčiti sama vlada. Trst bi lahko samo z uresničenjem pristaniške ustanove vzdržal konkurenco inozemskih pristanišč. Kljub temu, da je komisarska uprava izdala za pristanišče poldrugo milijardo lir, se je tudi tokrat »bilanca zaključila s težkim primanjkljajem. Ako temu prištejemo še primanjkljaj iz prejšnjih let, ugotovimo, da znaša zdaj celotni primanjkljaj pristaniške uprave okrog milijardo lir. Mogoče ga je pokriti samo z vladno podporo, in sicer izključno nreko uresničenja pri staniške ustanove, za kar se sicer že dolgo potegujejo v tukajšnjih gospodarskih krogih, pripomniti je treba, da bi morala ta podpora znašati najmanj dve do dve in pol milijardi lir, izdati pa bi jo morala neposredno sama vlada.
Obračun zadnjega poslovnega leta v Javnih skladiščih je pokazal, kako velik delež imajo pri skupnih stroških izdatki za vzdrževanje uslužbencev. Pri skupni bilanci 5 milijard 409 milijonov lir so namreč ti znašali 2 milijardi 740 milijonov lir ali 50,73 odsto, a izdatki za nameščence pristanišče družbe (Compagnia portuale) 1 milijardo 681 milijonov lir, kar pomeni 31,13 odsto, veg delež stroškov za delovno silo v pristanišču je tako dosegel gl,14 odsto.
Glavni ravnatelj Javnih skladišč dr. Clai je v svojem poročilu ob zaključku poslovnega leta naglasil, da se je pristaniški blagovni promet v primeri s prejšnjim poslovnim letom zmanjšal za 2,7 odsto. Po njegovem mnenju je treba to pripisati v prvi vrsti stavkam pristaniških delavcev, deloma tudi stavkam uslužbencev Javnih skladišč. Ako bi do teh ne bilo prišlo, bi po njegovem mnenju letošnji blagovni promet v pristanišču prav gotovo dosegel lanskega. Pereče vprašanje tržaškega pristanišča se da rešiti samo z državno podporo. La se Trst lahko uspešno postavi po robu konkurenci inozemskih pristanišč, nadaljuje dr. Clai, bi morala vlada takoj poskrbeti za izvedbo naslednjih treh točk: Uprava državnih železnic nai prevzame stroške za železniške usluge v pristanišču, za vzdrževanje in popravila železniške opreme in razsvetljavo ori železniških in pristaniških napravah; vlada naj podeli primerna denarna sredstva, s katerimi bo mogoče postaviti nove, res konkurenčne pristaniške tarife; razen tega naj še financira dela za potenciranje in modernizacijo pristaniških naprav ter opreme.
Blagovni promet s srednjeevropskimi deželami in z donavskim območjem je po podatkih ravnatelja Javnih skladišč močno nazadoval, zato pa se je dvignil na Reki. Dokaz za to naj bo že samo dejstvo, da je jugoslovansko pristanišče v ničiih desetih letih prevzelo
je bil ta igral kot najvažnejša vez med deželami Srednje Evrope in donavskega območja ter čezmorskimi deželami. Lansko leto je Trst izgubil 339.675 ton tujega tranzitnega blaga, saj je količina tega upadla od 1 milijona 629.029 ton leta 1962 na 1,286.354 ton (vkrcanega in izkrcanega blaga). Medtem pa je Reka pridobila 691.008 ton inozemskega blaga v tranzitu, saj je ta napredoval od 1,513.279 ton predlanskim na 2,204.287 ton, se pravi za 45,7 odsto. Upadanje tujega blagovnega tranzita čez Trst v korist reškega pristanišča se je nadaljevalo tudi v prvi polovici letošnjega leta, četudi so letos tudi na Reki zabeležili v tem pogledu rahlo nazadovanje.
Dr. Clai je zatem pojasnil, da je tržaško pristanišče v preteklem letu, ko se je blagovni promet skozenj znižal za 3,3 odsto, bilo na 8. mestu med itabjar,-skimi pristanišči. In vendar bi lahko Trst zelo dobro služil gospodarskim potrebam vse države prav sedaj, ko so skoraj vsa druga pristanišča več ali manj prenatrpana, ne da bi jih prizadel. V tej zvezi spominja ravnatelj Javnih skladišč, da bi bilo treba zboljšati prometne poti z zaledjem. V ta namen je bila sicer leta 1958 izdana vsota 45 milijard lir, žal pa niso dela še dokončana, čeprav bi bil že skrajni čas za to.
Povišanje tarif špediterskih storitev
Na posebnem sestanku med predstavniki tržaških špediterskih podjetij je pretekli teden padla odločitev, da se v novembru zvišajo tarife špediterskih storitev za 10 odsto. špediterji utemeljujejo svoj sklep z dejstvom, da so k temu prisiljeni zaradi nedavnega sklepa vodstva Javnih skladišč, da s 1. novembrom povišajo pristaniške tarife za 6 odsto (nekatere, tako na primer za natovarjanje, raztovarjanje in skladiščenje blaga, kakor tudi za prevoznine, celo za 8 odsto), pa tudi s tem, da so se od začetka poletja do danes precej povečali njihovi reži iški stroški.
Na seji je bilo zelo živahno. Nekateri so namreč nasprotovali podražitvi špediterskih storitev, ker bi po njihovem mnenju ta ukren še bolj škodil zlasti tranzitnemu prometu skozi Trst, ki že itak upada. Drugi pa so zahtevali, naj se tarife povišajo za 15, 20 in celo 25 odsto, posebno glede na to, da je v zadnjem času zajela špediterska podjetja določena kriza, zaradi katere so bila ta prisiljena odpustiti že večje število uslužbencev (menda bodo v kratkem odpustili nadaljnjih 20 nameščencev) .
V splošnem se je pokazalo, da so se špediterji neradi odločili za zvišanje tarif, ker so mnenja, da bo to še pospešilo krčenje tradicionalnega prometa skozi Trst, in sicer v korist konkurenčnih pristanišč Reke, Hamburga in Bremena.
Predavanje prof. Peruška v Slovenskem klubu
V	tretjem večeru Slovenskega kluba, posvečenem istrskemu pesniku Mati Baloti (lani je bil podoben večer posvečen Istranu Dragu Gervaisu: vsako leto enemu Istranu!) je predaval prof. Tone Peruško iz Pulja, njegov najboljši poznavalec. On je priredil tudi izdajo njegovih del pri Matici Hrvatski leta 1959 «Proza i poezija«.
V	prvem delu predavanja je prof. Peruško prikazal razliko med Baloto in Gervaisom. Medtem ko je Gervais pesnik Liburni j e, čakavski, je Mate Balota čakavsko-štokavski pesnik, bolj trd, kakor je bilo trdo prebivalstvo za Učko, bolj zaostalo, toda pato ni nič manj izrazito istrsko bodisi po snovi, narečju in pesniškem izrazu Istre.
Balota je pesnik onega predela Istre, ki je še ohranil glasbeno folkloro «roženice» (njegovo pesem o tem je uglasbil Ivan Matečič-Ronjgov). V svojih delih namreč ni prikazal Istre iz svoje dobe, marveč iz časov svoje mladosti ,ono tradicionalistično, patriarhalno, kmečko in ribiško. Kakor je Balota po svoji duševnosti ostal kmet, tako mu je dopadla Istra iz svoje prejšnje dobe v svojem pesniškem izživljanju.
Kot resničen pesnik si je Baleta ustvaril lasten pesniški izraz ter se postavil na stališče, po katerem je ročno delo enakovredno umskemu, kar pomeni seveda dosledno enakovrednost vasi z mestom.
Med njegovimi pesmimi je značilno zamišljena pesem ((Božični račun s gospodinom Be-nedetom«. Bo Mussolinija tu ne kaže ne šovinizma ne sovraštva, marveč le zgodovinsko stališče z močno humano noto, a tudi z močno narodno samozavestjo.
Balota je pesnikeval predvsem v dobi od leta 1930 do 1937. Pesniška zbirka «Dragi kamen« je izšla 1. 1938. Kasneje pa je izdal zbirko feljtonov «Istra se mijenja«, 1945. leta pa je izdal roman «Tijesna zemlja«, kjer prikazuje počasen razpad istrske vasi.
Sicer se je Balota (to je pesniško ime, pravo ime je Mijo Mirkovič) največ bavi-1 z velikim istrskim protestantskim reformatorjem Matijo Vlačičem iz Lahinja (Matthias Flaccius Illy-ricus), kar je bilo njegovo življenjsko delo za katero je bil tudi nagrajen. Njegovo strokov-
no delo (bil je ekonomist) pa je ((Ekonomska histerija Jugoslavije«.
Svoje predavanje je predavatelj poživil še z izvajanjem pesmi na roženice v izvedbi zagrebškega mladinskega zbora in recitiranjem Marije Cmobori, oboje po magnetofonskem posnetku.* Recitiral je še izvirno Josip Percan iz Pulja.
Predsednik Slovenskega kluba dr. Hlavaty je za zanimiva izvajanja ob koncu nagradil predavatelja in recitatorja z akva-relnimi slikami, občinstvo pa z živahnim ploskanjem.
Francoske revije v 12 urah v Kanadi
Na pariškem letališču (Orly) so svečano odprli novo zračno progo «Presse» Pariš—Montreal. Vsak teden bodo prepeljali z letali 35 ton francoskih časopisov tednikov v Montreal za Francoze, ki živijo v Kanadi (v deželi Quebec), in sicer po znižani ceni. Dve letali «Loock head« sta že prevzeli 13 ton časopisov. Redno »časopisno« progo pa bodo vzdrževala štiri letala tipa «Boeing», ki bodo preletela razdaljo Pariš—Montreal v 7 urah in pol. Tako bo 150.000 izvodov raznih francoskih časopisov v prodaji v Kanadi že 12 ur potem, ko so bili dotiskani.
SPET CEPLJENJE. Tržaški občinski urad za zdravstvo in 'higieno najavlja, da se bo 5. novembra začelo četrto cepljenje otrok s Sabinovim cepivom. To velja seveda samo za otroke, ki so bili že trikrat cepljeni proti poliomielitisu.
ODPUSTI. Podjetju CILLE, ki se bavi s predelovanjem tropskega lesa menda trda prede. V tem smisl-u se je vsaj izrazilo vodstvo, ki zatrjuje, da je podjetje zašlo v primanjkljaj. Zaradi tega je že odpustilo 22
delavcev, a v kratkem jih na-Trstu prvenstveno vlogo, ki jo merava odpustiti še kakih 34.
Prvo zasedale o turizmu v Trstu
Tržaško združenje trgovcev je v dneh 10. in 11. oktobra priredilo prvo zasedanje o turizmu. Zasedanje je naletelo na veliko odobravanje vsega prebivalstva, gospodarskih krogov, še zlasti pa ustanov, organizacij in gostinskih podjetij, ki so neposredno ali posredno zainteresirani pri turističnih vprašanjih. Doseglo je tudi prodoren uspeh, predvsem glede na to, da so se ga udeležili tudi predstavniki naj višjih krajevnih oblasti, med drugimi predsednik deželnega odbora Berzanti, predsednik deželnega sveta de Rinaldini, tržaški poslanec v parlamentu Bologna, podpredsednik deželnega odbora in odbornik za javna dela ter prevoze Dulci in odbornika za javna dela odnosno za načrtovanje Masutto ter Cociani.
Potreba po takšnem zasedanju se je pokazala zaradi postopnega krčenja turističnega prometa v naši deželi, ki pa je le naravna posledica splošnega poslabšanja turistične konjunkture v vsej Italiji. Pred nastankom samoupravne dežele Furla-nija - Julijska krajina bi bilo zelo težko z resnostjo misliti na izvajanje koristnih oobud za izboljšanje turističnih naprav in gospodarskih infrastruktur, ki so s turizmom povezane. Šele zdaj je možno preudarno razčleniti zaskrbljiv položaj in na-
T U R I Z E
kazati primerne smernice za o-zdravitev turistične dejavnosti.
Predlanskim je turistični promet napredoval v vsej državi za 8,6 odsto v primeri z letom 1961, lani pa samo za 2 odsto glede na leto poprej, a letos pravzaprav sploh ni napredoval, ponekod je celo upadel, če se bo to nadaljevalo, ne bodo v letih 1965 in 1986 zabeležili niti 105 milijonov nočitev, od katerih bi samo 37 milijonov in pol odpadlo na tujce, povprečno pa bi v enem letu izkoristili samo 24,64 odsto razpoložljivih ležišč v hotelih in ostalih gostinskih obratih, pri tem pa bi le tretjina (8,75 odsto) odpadla na tujce. Ako bi se na drugi strani dotok turistov v letovi-ščarske centre spet pričel dvigati, bi leta 1969 lahko že dosegel 30 milijonov tujcev, dočim je Italijo obiskalo leta 1953 približno 3 milijone, a lansko leto 23 milijonov tujcev. To bi se dalo doseči le ,ako bi se prizadete oblasti marljivo lotile tega vprašanja, vlada pa bi nakazala za turistično propagando, za razna izboljševalna dela in še predvsem za turistična javna dela več denaria kakor doslej. Sedanji državni prispevek, za okrepitev turizma v Italiji .1® namreč v primeri z vsotami, ki
jih podeljujejo vlade drugih de žel, naravnost malenkosten. Leta 1955 so dosegle investicije za gradnjo najrazličnejših turističnih naprav 770 milijard lir, lani pa so znašale 2.220 milijard. Ako upoštevamo zgoraj navedeni primer o najugodnejši perspektivi glede razvoja turizma v prihodnjih letih, se izkaže, da bi dosegle investicije leta 1969 že 3.100 milijard lir. Dohodki od turizma pa bi vrgli tedaj 850 milijard lir proti 582 milijardam v lanskem letu.
Predvsem bi bilo treba za dosego tega cilja okrepiti turistično propagando v tujini. To je tembolj potrebno, ker je propaganda zdaj pomanjkljiva, rekli bi celo povsem neučinkovita, zlasti glede na to, da ponekod v tujini izvajajo ostro gonjo proti letovanju v Italiji Kot nazoren primer učinkovite propagande lahko omenin,c Španijo, ki se v ta namen poslužuje celo radia in televizije (ne smemo pa pozabiti, da so cene v tamkajšnjih gostinskih obratih dokaj nižje od cen v Italiji) .
Treba je izboljšati cestno » mrežje, in sicer predvsem cestne zveze z zalednimi deželami, kajti sicer se bodo na primer Nemci, Avstrijci, Švicarji, Švedi in drugi še bolj izogibali alpskih prelazov, in s tem cest do
prodajni servis
LJUBLJANA- MARlBOe
ŠTEDILNIKI . PECI na kerosen, plin, elektriko, les in premog. E-LEKTRICNI LIKALNIKI, PRAL NI STROJI, grelci za vodo, hladilniki. ELEKTRIČNE LUCI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORA-IIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBORI IZ NERJAVEČEGA JEKLA - MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom. restavracije, gostilne in podobno
TRST # Piazza S. Giovanni 1
Ha ftio’i/e Ici i> planine!
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
HOTEL «KRIM»
BLED
se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu s svojo restavracijo, bifejem in nočnim barom ter na blejskem gradu. Izvrstna kuhinja.
Prvovrstna postrežba.
Pred in po sezoni znaten popust!
naše dežele, in se obračali na la godne j še mejne prehode in sploh boljše ceste, še bolj bodo potovali v Jugoslavijo in niže Jugoslovani gradijo dobro avtocesto, ki se bo odvijala od avstrijske meje pa naravnost do Grčije. Razen tega je lepa obalna cesta do Dubrovnika in dlje že skoraj dovršena. Ni dvoma, da znajo Jugoslovani pametno izkoriščati državne investicije v turizem. Za boljše ceste in sploh povezavo po suhem se moramo zavzemati predvsem mi na Tržaškem, ako nočemo, da bodo tujci smatrali naše ozemlje najboljšem primeru le kot tranzitno ozemlje.
Zavedati se je treba važne vloge, ki jo igra pri turizmu letalski promet. Posebno Trst je bil v tem pogledu doslej domala odcepljen od ostalega dela polotoka, šele z dovršitvijo letališča v Ronkah lahko pričnemo računati tudi na turiste, ki bodo prihajali v naše kraje po zračni poti. Tega pa bi se bili morali zavedati že zdavnaj, kakor na primer Jugoslovani in Grki. Ti so spoznali, da bi dohodki od turizma, okrepljenega na ta način, z lahkoto pokrili znatne stroške za izgraditev manjših, pa tudi večjih mednarodnih letališč.
Postaviti se je treba torej po robu silni konkurenci sosednih držav. Gostinci naj ne polagajo novih investicij v gradnjo obratov, ampak naj jih uporabijo za zboljšanje sedanjih turističnih naprav, še zlasti zdaj, ko so bančna posojila deloma ukinjena. Ministrstvo za turizem naj s sodelovanjem pokrajinskih turističnih ustanov začne izvajati resno, bogato in prodorno turistično propagando, predvsem pa naj bi poskrbeli za izvajanje novih javnih del. Turistične organizacije naj store vse mogoče, da privabijo v našo deželo čedalje več tujih letoviščarjev. Da pa bodo ti ostali pri nas, se pravi, da ne bo njihov dotok zgolj tranzitnega značaja, za to morajo poskrbeti vsi javni in zasebni turistični delavci, ki jim je • tem naložena težka odgovornost.
j* VVfTT
:

-1(3 Horica
Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavama — Ples vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača In mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina
Obiščite
v 1
CASINO
VIL LA ROSALIA
OPATIJA
Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure.
□	ROULETTE
□	BACCARA
Hotel <SL0N>^
LJUBLJANA, Titova
HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA
10 fg?M!
Internacionalna restavracija — narodne specialitete —
Nočni bar z mednarodnim ar tističnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori in slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike —
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRG OBERDAN 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
RIM
Sloveni«
HOTEL «BLED»
ITALIJA
Lastnik Vinko LEVSTIK
ROMA, Via 8. Croce in Gerusalemme 40 — Tel. 777-102, 7564783
dlizti železniške postaje — Direktna zveza z avtobusom št. 3 — Domača kuhinja — Vse sobe s prhami.
TRŽNI PREGLED Uporaba mesa za človeško prehrano
v Italiji se je povečala
Italijanski trg
[svež 770—800, uležan 870—910, originalen švicarski Emmenthal Povpraševanje po žitaricah ^80—1030, avstrijski 790—820,
-»ISPSLSMiL, SShK
italico svež 590—640, uležan 710 do 760, crescenza svež 500—530, uležan 710—750, gorgonzola svež 480—510, uležan 740—810, taleg-gio svež 500—550, uležan 700 do 740 lir za kg.
ki in ovsu je selo čvrsto. Tudi kupčije z rižem so se nekoliko okrepile. Zelenjavni trg je dobro založen, icljub deževnemu vremenu v prejšnjem tednu. V nekaterih predelih Italije je toča uničila eno tretjino jabolk-kupčije z orehi in lešniki so slabe. živinski goveji trg je po zastoju v prejšnjem tednu zaradi slabega vremena spet oživel in tudi zanimanje za prašiče se je nekoliko okrepilo; najboljše se prodajajo debeli klavni prašiči. Cene maslu so visoke in se še nadalje višajo. Tudi kupčije s sirom so ugodne. Povpraševanje po oljčnem olju je zelo živahno, ker predvidevajo izvedenci slabo letino. Trg z vinom lanskega pridelka je slab, pač pa so se že začele kupčije z letošnjim moštom in novim vinom, za katerega vlada precej zanimanja.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Navaden kostanj 30—200. maroni 120—220, jabolka 30—70, delioious 80 do 150, renette 20—70, hruške 100 do 130, Kaiser 100—150, kaki 20 do 50, grozdje 80—150, hmone 100—130 : suh česen 100—160, pesa 29—40. rdeča pesa 25—50, dišeča zelišča 200—350. korenje 70 do 90, cvetača 60—100, zelje 30 do 40, čebula 72—96, olupljene čebulice 140—168, gobe 1800 do 2000, svež fižol 100—200, fižol bobv 70—150. solata 60—120, cikorija 50—100, radič 80—150, u-vožen krompir Bint je 43—49, paprika 30—50, peteršilj 60—100, paradižniki 50—70, zelena 60 do 120, špinača 70—120, bučice 70 do 200 lir za kg.
ŽIVINA ZA REJO IN
KLAVNA ŽIVINA
MANTOVA. Goveja klavna živina; voli I. 360—400, II. 280 do 300, krave I. 330—360, II. 220 do 260, junci I. 410—450, n. 350 do 370, biki I. 410—460, II. 350 do 400, teleta 50-70 kg težka 580 do 630, 70-90 kg 630-650, nad 90 kg težka 650—690; živina za rejo: neodstavljena teleta 50-70 kg težka 750—850, 70-100 kg 700 do 750, junice 95—100.000 lir glava, krave mlekarice 180—280.000, navadne krave 150—180.000 lir glava; neodstavljeni prašiči 430 lir za kg. suhi prašiči 25-40 kg težki 400, 40-60 kg 390, 60-80 kg 380, debeli prašiči 125—145 kg 392, 145-160 kg 392, 160-180 kg 392 lir za kg.
KRMA
MLEČNI IZDELKI
LODI. Maslo iz centrifuge 970 do 980, uvoženo maslo 940—950, lombardsko maslo 940—950, e-milijsko 930—940, sir grana pro-izv. 1962 1180—1230, proizv. 1963
MANTOVA. Seno majskega reza 2400—2600 lir za stot. II. reza 2300—2500. III. reza 2200 do 2400, detelja I. reza 2100—2200, H. reza 2100—2200, slama v balah 1200—1250, sestavljena krma za krave mlekarice 5800 do 6100, krma za prašiče in svinje 6100—6400 koruzne krmne pogače 5300—5400, pogače iz pese 4800—5000, koncentrirana krma za govejo živino 6300—6600. za prašiče 9200—9400 lir za stot.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 610—690, mant.o-vansko rdeče 8-9 stop. 600—660 Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 710—790, Soave belo 9-11 ston. 740—820, Raboso 9-10 stop. 645 do 695, Merlot 10-12 stop. 705 do 755, Reggiano 9-10 stop. 660 do
1090—1120, sbrinz svež 700—730,1 700, modensko vino 9-11 stop. uležan 790—810, Emmenthal it. I 660—770, belo vino iz Romagne
MEDNARODNA		TRŽIŠČA		
CHICAGO		6.10.6413.10.64 20.10.64		
Pšenica (stot. dol za 60 funtov)		148 V.	148 V*	151 Vs
Koruza (stot. dol. za 56 funtov	• :•	121 V«	121 Vi	121 V*
NEW YORK				
Baker (stot. dol. za funt) . . .	» s	56,-	59,—	61,-
Cin (stot. dol. za funt) ....		195,—	210,—	206,—
Svinec (stot. dol. za funt) . . .	i* •	14,-	14,-	15,—
Cink (stot. dol za funt) ....	• •	14,75	14,75	15,75
Aluminij (stot. dol. za funt) . .	• •	24,—	24,-	24,—
Nikelj (stot. dol. za funt) . . .	, ,	79,-	79,—	79,—
Antimon (stot. dol. za funt) . .		45,75	45,75	44,—
Lito železo (stot. dol. za funt) .		63,50	63,50	63,50
Živo srebro (dol. za steklenico)		355,-	365,—	380,—
Bombaž (stot. dol. za funt) . .		32,60	32,60	31,85
Volna (stot. dol. za funt) . . .		173,-	172,5	173,—
Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) .		46,-	46,-	47 Vi
Kakao (stot. dol. za funt) . . .		23 V«	23 Ve	22,18
Sladkor (stot. dol. za funt) . .	• p	3,67	3,66	3,65
LONDON				
Baker (funt šter. za d. tono) .	k fc	476,-	500,—	512,—
Cin (funt šter. za d. tono) . .		1520,-	1655,—	1590,—
Cink (funt šter. za d. tono) . .		119 ‘A	119 %	128,—
Svinec (funt šter. za d. tono) .	•_ k	119'A	118 Vi	123 V«
Kavčuk (penijev za funt) . . .	k i	21,—	21 Vi	21 Ve
SANTOS				
Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg)		3408,—	3448,-	3488,—
Minuli teden so na mednarod-1 znašala v avgustu 10.457 ton, a ni/i borzah s surovinami zabele-1 v lanskem septembru 7.389 ton
žili napredovanje bakra, cina, svinca, cinka, živega srebra, volne, kakava, kave in sladkorja. Tečaj je nazadoval samo juti, pšenici in koruzi, dočim se ni bistveno spremenil aluminiju, antimonu, litemu železu, bombažu in kavčuku.
KOVINE
Cena bakra je na londonski kovinski borzi spet občutno napredovala. Neki angleški senator je predlagal, naj bi dovolili prodajo 50.000 ton rdeče kovine od skupnih 1,115.000 ton bakra, ki jih je Vel. Britanija nabavila iz ameriških strategič-nih zalog. Vendar bi, kot kaže, tak korak ne koristil trenutni mednarodni konjunkturi za baker. Stavke v čilskih rudnikih so znatno prizadele čilsko proizvodnjo, ki je dosegla v septembru samo 37.626 ton, dočim je
VALUTE V MILANU		
	13.10.64 20.10.64	
Amer dolar	623,75	623,75
Kanad. dolar	575,—	575,—
Nem marka	157,05	157,—
Francoski fr.	127,37	127,35
Švicarski fr.	144,55	144,61
Avstrijski šil.	24,16	24,15
Avstral. funt	1375.65 1375,50	
Egipt, funt	805,—	805,—
Funt št pap	1735,75 1735,50	
Funt št. zlat	6150,—	6150,—
Napoleon	5825,—	5825,—
Zlato (gram)	716,—	716,—
Dinar (100) —	Trst	
drobni 59-61	debeli	59-61
BANKOVCI	V CURTHU	
20. oktobra 1964		
ZDA '1 dolar		4,29
Anglija (1 funt št.)		11,90
Francija (100 n	. fr.)	87,00
Italija (100 lir)		0,6880
Avstrija (100 šil.)		16,55
ČSSR (100 kr.)		9,50
Nemčija (100 DM)		107 50
Belgija GOO o	fr.)	8,60
švedska (100 kr)		82,75
Nizozemska (100 goid.)		118,75
Španija (100 pezet)		7,00
Argentina (100	pezov)	2,15
Egipt (1 ea funt)		5,40
Jugoslavija (10C	din)	0,55
Avstralija (1 av. funt)		9.4750
več. Tečaj cina je narasel tudi pretekli teden, in sicer tako v Londonu, kakor v Singapuru. Povzpel se je do višine, ki je v preteklosti še ni bil dosegel. Tečaj svinca se je rahlo dvignil, a bistvu je ohranil dosedanji nivo. Cink je precej napredoval in kaže, da se je njegova cena zaenkrat ustalila.
VLAKNA
Tečaj bombaža je ostal na londonskem trgu nespremenjen. Ameriško kmetijsko ministrstvo je določilo, da bo prihodnje leto znašala površina ameriških nasadov 16 milijonov akrov (jutro zemlje = 52 arov).
ŽIVILA
Cena sladkorja je na londonski borzi nizka, prav tako tudi na newyorški. Računajo, da bo prihodnji kubanski pridelek dosegel 3,3 do 4 nptijone ton proti 3,8 milijona ton zadnje letine. Tečaj kave je v New Yorku narasel. Izvršni svet mednarodnega sporazuma za kavo se 25. oktobra sestane v Londonu, da prouči položaj, ki je nastal, ker niso Združene ameriške države pristopile k temu sporazumu.
ŽITARICE
Tečaj pšenice je v Chicagu nazadoval, sicer pa se je pri vseh žitaricah pokazala težnja navzdol, tako je cena zdrknila tudi koruzi. Strokovnjaki menilo, da bodo letos Kanadčani pridelali skoraj 600 milijonov bušlov pšenice proti 720 milijonom ton lani in 570 milijonom ton leta 1962.
KAVČUK
Cena kavčuka je na newyor-škem trgu napredovala, v Singapuru je rahlo zdrknila, a v Londonu se skoraj ni spremenila. Svetovna poraba kavčuka se manjša; ;v prvih sedmih mesecih letos je znašala 1,265.000 ton, medtem ko je v istem času lanskega leta dosegla 1,297.500 ton.
9-10 stop. 580—610, rdeče 9-10 stop. 600—630, klasični toskanski Chianiti 12-13 stop. 455—495 lir steklenica, navadno toskansko vino 8-10 stop. 580—690, A-retino belo 8-10 stop. 570—670, belo vino iz Mark 9-10 stop. 610 do 630, rdeče 9-10 stop. 610 do 650, belo vino iz Sardinije 10,5 do 11,5 stop. 575—595, rdeče 12 do 13 stop. 665—718 lir za stop/ /stot.
KAVA
TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernambuco 3 17/19 1360, Santos Fancy 18 1480, Viktorija V 18/19 1380; Srednjeameriška kava: Ekvador extra sim. 1390, Haiti naravna XXX 1420 Kostarika 1520: Arabska m "friška kava: Gimma 1360, M-’-a Hodei-dah 1410; Indonezijca in malajska kava: AP/1 1270 AP *o°-cial 1290. Rob EK/1 ? 5% 1290, Rob EK/1 snecial 1290. Rob EK 3 10-12% 1270; Slonokoščena o-bala 1250 lir za kg.
LES
TRST. Cene veljajo za avstrijski rezani les, dostavljen na mejo, neocarinjen. Jelov les: I-II 33—35.000, GUI 29.000, 0-IV 28 tisoč, III 27.000, IV. 21.000. les krajših mer od 2 do 350 17 do
19.500,	tramovi «po običaju Trst* 14.500—15.500; Macesnov les: I-II 38.500—40.500, I-II-III 28 do
29.500.	III 20.000: Borov les: I-II 31—33 000, I-II-III 25—26.000, III 18—20 000 lir za kub. meter.
ŽITARICE
LODI. Fina mehka domača pšenica 7000—7350 lir za stot, dobra merkantile 6950—7050, fina domača trda pšenica j)100 do 9500, Manitoba 10—10.100. fina domača koruza 6000—6100. navadna 4300—4350, uvožena koruza 4550—4650, Plata 4500—4525; neoluščen riž Arborio 7600—8400, Vialons 9800—10.100, Camaroli 9300—9600, Vercelli 7800—8600, R.B. 8900—9400, Rizzotto 8600 do 8900: oluščen riž Arborio 15.600 do 15.800, Vialone 18.700—19.700, Carnaroli 18.100—19.200. Vercelli 16—16 300 R.B. 16.300—13.600, Rizzotto 15.700—16.000; uvožen ječmen 4650—4950, domač oves 4600—5650, uvožen 4800—4850, uvoženo proso 4550—4750: pšenična moka tipa «00» 10.100 do 11.400. tipa «0» 9600—9700. tina «1» 9100—9300, koruzna moka 6000—6100 lir za stot.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Živi piščanci 300 do 330, uvoženi zmrznjeni piščanci 500—550, žive kokoši 350—380, zaklane kokoši 550—600, žive domače kokoši 750—760, uvožene žive kokoši 350—420, zaklane pegatke 900—1100. zaklani golobi 900—1100, uvožene pure 450 do 650, uvoženi purani 400—650, žive domače gosi 600, zaklane domače gosi 700—750, uvožene gosi 380—400, zaklane domače race 580—590, zaklani domači zajci s kožo 660—740, brez kože 720 do 820. Sveža domača jajca 30 do 34 lir za jajce.
j—, Sadje in zelenjava i—i ' na tržaškem trgu
Tržaški trg je dobro založen, posebno zelenjave je dosti. Po večdnevnem dežju v prejšnjem tednu je prispelo na trg izred no dosti radiča in solate in to izključno iz tržaške okolice. Tudi cene niso visoke. Navajamo cene za kg blaga, prodaje na debelo. Limone 88—153, kostanj 59—165, kaki 24—94, jabolka 29 do 141, hruške 59—165, grozdje 59—153; pesa 60—140. kapus 36 do 70, cvetača 36—90, zelje 18 do 80, cikorija 25—45, čebula 70 do 90, svež fižol 83—188, domača solata 100—200, melancane 36—106, krompir 35—77, paprika 36—153, paradižniki 36—118, domači radič 100—700, zelena 60 do 120, špinača 50—130, bučice 83—176 lir za kg.
Tudi v Italiji začenjajo uvajati odprte hleve
Italijanski živinorejci iščejo v | s tu zgradil vrsto belih zidanih
zadnjih letih nove načine za uspešnejšo in donosnejšo rejo domačih živali, še danes imajo pretežno zaprte in nezračene hleve, v katerih je živina z verigami privezana k jaslim; če-sto se dogaja, da ostane krava mlekarica za vselej zaprta v takem nehigijenskem hlevu, teleta pa vse dotlej ko jih prodajo. živinozdravniki imajo pri tem obilo posla, kajti v teh hlevih se najlaže širijo vseh vrst bolezni, od sterilnosti pa do jetike in bruceloze. Poleg tega dajejo krave mleko le 4 do 5 let, ne pa 7 do 8 let, kakor na primer na Nizozemskem in drugih deželah, kjer je živinoreja bolje razvita; pa tudi prej poginejo. Na Nizozemskem, v Švici, Franciji in drugod že vrsto let skoraj več ne uporabljajo zaprtih in temačnih hlevov, ampak so jih zamenjali z velikimi v cementu grajenimi lopami brez zidov. Tako je živina pod streho, a istočasno tudi na svežem zraku. Izkazalo se je, da živali prav lagodno prenašajo zimski mraz.
V zadnjem času so se tudi naprednejši živinorejci v Italiji od-ločili, da modernizirajo hleve in opremo. Prvi se je tega lotil v Trucazzanu blizu Milana neki živinozdravnik. Podrl je svoje stare hleve in na njihovem me-
lop, podprtih s cementnimi stebri na prav tako cementnem podu. Živina se prosto sprehaja po travnikih. Krave mlekarice dajejo več mleka, teleta pa se lepše redijo. Gospodar pravi, da je nov način reje sila gospo-darstven. Oprema ni draga, stroški za rejo vsakega goveda pa znašajo povprečno 50 000 lir na leto, dočim so pri običajni živinorejski metodi bili skoraj trikrat večji. Razen tega je tudi rešeno vprašanje delovne sile, saj lahko en sam človek upravlja kar več sto živali.
Nedavno se je razširila vest, da so zgledu tega živinozdravnica sledili številni živinorejci, zlasti v Lombardiji. Tamkaj so konec lanskega leta našteli že 500 »odprtih hlevov*, v katerih je okrog 30.000 glav živine, o-premljeni pa so z najsodobnejšimi stroji za molžo, za dovažanje, skladiščenje in predelovanje krme, za čiščenje jasli in podobno. Strokovnjak za kmetijstvo prof. Amedeo Consolini iz Milana je v zvezi z uvajanjem odprtih hlevov naglasil, da je nov postopek v vsakem pogledu koristen, še posebno glede na potrebo po uskladitvi ter vzporeditvi domače živinoreje z bolje razvito živinorejo v državah članicah Evropske gospodarske skupnosti.
Obrok hrane, ki je namenjen človeku, mora vsakokrat vsebovati določen odstotek beljakovin, da tako zadosti potrebam organizma po dušičnatih snoveh. Beljakovine so lahko rastlinskega kakor tudi živalskega izvora. Da zadostijo veliki potrebi po beljakovinah, se Kitajci hranijo z veliko količino soje, kateri prav zaradi tega pravimo tudi kitajski fižol. Znano je namreč, da soja vsebuje kar 42 odsto prebavljivih beljakovin, kar je v primeri z drugimi rastlinami zelo veliko. Marsikdo se bo vprašal zakaj tudi mi ne uporabljamo soje v prehranjevalne namene. Saj je so ja v primeri z drugo beljakovinsko hrano (jajca ali meso) zelo poceni. Soje pa ne uporabljamo za našo prehrano, ker je za naš organizem težko prebavljiva. Kitajci in rumenokožci na sploh pa imajo v primeri z nami belokožci daljše črevesje, kar jim omogoča boljšo prebavo soje. Naj tu mimogrede omenimo tudi, da predelujejo Kitajci sojo v mleko in sir! Pri nas u-porabljamo sojo samo za živalsko hrano.
Fiziologi pravijo, da mora človeški organizem prejeti dnevno vsaj gram beljakovin na kg žive teže in da od teh beljakovin mora biti vsaj polovica živalskega izvora (meso, mleko, jajca). Strokovnjaki FAO (prehranjevalna organizacija Združenih narodov) so v zvezi s tem izračunali, da zavžije povprečno vsaka oseba v Sev. Ameriki z vsakodnevno hrano kar 93 g beljakovin. Seveda so Severni A-meričani najbolje hranjen narod na svetu! Prebivalstvo Daljnega vzhoda pa zavžije z vsakodnevno hrano komaj 56 g beljakovin. Razlika pa postane še večja, če pomislimo, da je pri Sev. Američanu kar 66 g od 93 g dnevno zavžitih beljakovin živalskega izvora, dočim jih je pri prebivalcu Daljnega vzhoda komaj 8 g živalskega izvora. Fo podatkih FAO je leta 1956 prejel vsak Italijan z dnevno prehrano 75 g beljakovin, od katerih jih je bilo 23 g živalskega izvora (meso. jajca, mleko in mlečni izdelki). Pred vojno je pa povprečno vsak Italijan prejemal z dnevno prehrano kar 82 g beljakovin, a od teh jih je bilo živalskega izvora samo 20 g. Če pa spremenimo beljakovine in ostale sestavine hrane v kalorije, bomo videli, da je pred vojno vsak italijanski državljan prejemal povprečno 2510 kalorij dnevno, v letu 1956 pa 2560 kalorij, kar je nekoliko več kakor pred vojno. To pomeni, da se Italijani sedaj boljše hranijo kakor pred vojno, ker zavživajo več beljakovin živalskega izvora kakor pred vojno Iz gori navedenega je tudi razvidno, da so Italijani zavžili leta 1956 na osebo kar 13 g beljakovin živalskega izvora na dan premalo: Italijanska prehrana se torej mora še zboljšati. Sicer se pa iz leta v leto boljša vzporedno z dvigom življenjskega standarda. V zvezi tem pa moramo omeniti, da Italija ne proizvaja vedno več beljakovin živalskega izvora, ampak celo vedno manj. To na zaradi stalnega uhajanja delovne sile iz dežele v mesto. Statistični podatki nam povedo, da je v obdobju 1954-1961 zapustilo v celi državi kmečko delo kar 993.000 oseb, kar je povzročilo, da se je proizvodnja kmečkih pridelkov znatno zmanjšala. Zaradi pomanjkanja delovne sile se je zlasti zmanjšalo število goveda. Po podatkih, ki jih navaja univerzitetni prof. Ren-zo Giuliani je Italija v obdobju 1951-1952 proizvedla toliko mesa (tu so všteti govedo, ovce, kokoši, prašiči, zajci), da je krila 90 odsto lastne potrebe, a v obdobju 1957-1958 komaj 81 odsto. Kar se pa proizvodnje govejega mesa samega tiče je v
obdobju 1957-1958 proizvedla toliko mesa, da je krila 81 odsto lastne potrebe, a v obdobju 1957-1958 pa komaj 73 odsto.
V	začetku našega stoletja se je v Italiji porabilo povprečno 16,2 kg mesa na osebo, v obdobju 1924-1939 20,5 kg na osebo, leta 1958 pa kar 23,5 kg na osebo. Pri tem je seveda všteto vse meso od govejega in prašičje-ga^do kokošjega in zajčjega.
V	Italiji se je še največ povečala uporaba govejega mesa. V primeri z letom 1900 se je dandanes uporaba govejega me-sa kar podvojila, a v primeri 2 obdobjem 1224-1939 se je pa sedaj uporaba govejega mesa povečala za 40 odsto. Sicer pa ni uporaba raznih vrst mesa povsod enaka. Govejega mesa u-porabijo npr. v Florenci zadnje čase letno na osebo 35,91 kg, v Bariju pa samo 8,67 kg. Prašičjega mesa uporabijo letno na osebo v Perugi 11,62 kg, a v Palermu komaj 1,01 kg na osebo.
V	našem članku omenjamo tudi, da se je zadnje čase v Italiji zmanjšala proizvodnja govejega mesa. Kot vzrok omenjamo uhajanje delovne sile iz dežele v mesta. Zmanjšanje števila goveje živine v Italiji pa pripisujejo odgovorni činitelji tudi potrošnikom samim ker ori mesarjih namesto, da bi zahtevali meso odraslega goveda zahtevajo teletino, s tem paj da se kolje preveč telet, se zmanjšuje naravni prirastek, zaradi česar se število odraslega goveda stalno manjša in ko se enkrat zmanjša, ga je težko povečati. Število govejih glav se tudi manjša včasih zarali slabih letin. Ko ni sena na skednju, živinorejci kar enostavno prodajo več glav živine in to običajno mesarjem, ki takrat kmete osleparijo s tem, da jim za živino ponujajo smešno nizke cene. Zaradi nezadostne proizvodnje govejega mesa, mora Italija uvažati precejšnje količine mesa oziroma govejih glav iz tujine, kar seveda mora italijanska država plačati v dolarjih. Italijanska vlada na pri tem ne drži križem rok. Zadnje čase je z namenom, da poveča proizvodnjo domačega mesa in v zvezi s tem da zmanjša uvoz goveda iz tujine, pričela uvažati iz držav Skupnega evropskega tržišča in pa z letali iz ZDA mlada teleta, katera uvozniki prodajajo posameznikom, da jih vzredijo in prodajo naknadno mesarjem, ko odrastejo. Poleg tega poziva vlada posameznike, naj namesto govejega mesa u-porabljajo raje prašičje in na
kokošje meso. Kar se uporabe kokošjega mesa ali perutnine na sploh tiče pa moramo reči, da ga na deželi letno uporabijo približno 10 kg na osebo, v mestih pa veliko manj. Vsekakor po podatkih ISTAT se je v letu 1960 porabilo v Italiji na o-sebo 4,6 kg mesa perutnine, zajcev in divjačine ,a že naslednje leto, to se pravi leta 1961 kar 5 kg enakega mesa na osebo. Pred nekaj leti je Italija morala uvažati precej perutnine in jajc iz tujine. Zadnje čase se je pa proizvodnja perutnine in domačih jajc tako povečala, da tega skoro ni več treba uvažati. Proizvodnja goveje živine po svetu na splošno upada in to celo v državah ki so običajno velike izvoznice govejega mesa kakor npr. Argentina kjer so prav zato zadnje čase pod vzeli primerne ukrene da preprečijo upadanje števila goveda. V ta namen so določili državne cene za meso, prepovedali dvakrat tedensko prodajo mesa in klanje goveda izpod 200 kg žive teze. Ti ukrepi so za Argentino, kjer je običajno poglavitna hrana meso zelo drastični. Pri tem pa tvorijo izjemo le bogate ZDA, ki redijo toliko glav goveje živine, da ne vedo kam z njo. Prav zaradi tega se ZDA zanimajo za prodajo goveje živine zahodnoevropskim državam in prav zaradi tega ie prišlo zadnje čase do prodaje ameriških telet Italiji.
Dr. D. R.
Trunsiulria
S. H.'A.
Vse vrste pulil—I vre stroje in
IM POKI K X POKI
TRS I Ul. Cirerune 8-11 Tel. 30-214
Skladišče: Sralo I.ep rta mi
lesa eksole furnirje ilekorativiie plastične profile laminate druge artikle za lesno industrijo
..GOSPOD/VRST VO“
Izhaja tedensko • Uredništvo In uprava: Trst, Ulica Geppa 9. tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35 —, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1311» lir, polletna 700 lir Pošt tek rač »Gospodarstvo« št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 120» din. polletna 60» din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek rač 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst, Ul. Montecchi 6
URADNA IN ZLATARNA
M1K0IJ KAREL
i k s r
Čampo S. (iiacumo 3. tel 95-881 Ure najboljših znamk velika
izbira zlatih okra skov za vse prilike
Jn&AmhOfiti {Co(tx/v
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
KOPER - TELEF. 21-830 - TELEX 03517
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma. 15 - Tel. 37-823
Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga - Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka. Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.
TRANS-TRIESTE „.,,
TRST TRIESTE, Via Donota 3 Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA; vse lesne sortmaoe industrije.
in produkte gozdne
IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum lovarne OKAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
adriaimpex
S p. A.
TRST,
Via de Ha (• e ppa, 9 Tel.; 311.77», 29-135
IM P0R f - EX PORT industrijskih proizvodov
Tvrdka
je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM RIV v Jugoslavijo
SPLOSNA PLOVBA
PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JU2NA AMERIKA,
JADRAN - ZAHODNA AFRIKA,
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
SPLOŠNA PLOVBA, PIHAN. Župančičeva 24,
Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22 to 035-23,
Telefoni: 73-470 do 73-477 in na naše agente po vsem svetu.
A V TOPRE VOZNIŠKO PODJETJE
A. POŽAR
TRST - VIA BOCCACCiO, 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne pre-voze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne
MORILI M A HALOŠKO
1 KS I .1 K|ES 1 E, ulica XXX Oltobre
(UUl>uh£
piirmiiflex
Pohištva za urade ■
Razstave:
vogal ul. Torrehianca, lelef. 35-740
dnevne sobe oprema
vozički - noslnljice
Ul. Valrlirivo, 29 Ul. F. Filzi 7
1MPEXP0RT
UVUZ - IZVUZ • ZAS IUPS1VA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38 136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Hosco ol) • Tel. 5UUH)
Jeletir.: lmi>exi>nrt - T fieste
UVAŽA:
VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZVAJA:
TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
It I J E K A . Jugoslavija
Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izle tov z ladjami Jadrnlinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale Za Informacije obrnite se na agencije Ja-drounije v vkrcnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije.
auco
/Ek
I N I t-J A
l servizl mercl e passeggeri sulle Unee:
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ŽNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica Via D d’Aosta N. 180 I el. 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
Gestisce
ADRIATICU — NORD EUKOPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 1 giorni ADRIATICU — NORD AMERICA (North ot Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU — SUD AMERICA
partenze ogni 20 giorni ADRIATICU - LEVANTE
partenze ogni 'i giorni ADRIATICU - IRAN - IRAU
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - 1ND1A - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - ESTREMO OR1ENTE
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU ~ GOLFU MESSICO
partenze ogni 20 giorni
con 55 moderne e rapide navi, 562 cucette e 351.313 B.R.T.
La «JUGOLINIJA» accetta il trasporto di merci anche ln porti fuori delle linee regolari
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA
--- «JUGOLINIJA» - RIJEKA —