Sen. Tamara Blažina pri rektorju tržaške univerze Jubilejno fotosrečanje Skupine 75 istočasno v Gorici in Novi Gorici Župan Gorice prvič obiskal goriške prostore novogoriške univerze Abonma SSG Barakuda bo danes uvedla Hči zraka: pogovor z organizatorko Valentino Repini /M2 Primorski SOBOTA, 4. OKTOBRA 2008 Št. 236 (19.326) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Bilo je tako, kot bi moralo biti vedno Vlasta Bernard Prihod Zadružne kraške banke v središče mesta je bil za tržaškega župana Roberta Dipiazzo priložnost, da je na sinočnji slovesnosti ob odprtju nove poslovalnice znova poudaril večkulturni in večverski značaj Trsta. Nova bančna agencija stoji nasproti veličastne srbske pravoslavne cerkve, v kratkem bo Boris Pahor imenovan za častnega občana, jaz pa sem verjetno edini župan v Evropi, ki odpira bančno agencijo, se je pošalil župan in tako posredno povedal, da se mu zdi odprtje poslovalnice slovenske banke posebno pomemben dogodek. Na vogalu ulic San Spiridione in Genova je bilo sinoči izredno prijetno. Slovenski pozdrav so gostiteljem izrekli vsi navzoči predstavniki oblasti, člani naše skupnosti, ki so se dogodka udeležili, pa so se počutili doma. In to je tisto, kar velikokrat pogrešamo. Da bi se tudi mi čutili v tem mestu doma, brez zadrege, ker se izražamo v drugačnem jeziku kot večina Tržačanov, saj je to tudi naš dom. Dipiazza je sinočnjo priložnost izrabil za poziv naši skupnosti, naj bo odprta, pripravljena na sodelovanje. To je osnova za razvoj, za uresničitev perspektiv, ki se nam odpirajo. Živimo v enkratnem mestu, v enkratnem okolju, obkroža nas prelep Kras, v hipu smo v Sloveniji, v Istri, na morju, v gorah. Pravi paradiž, meni župan in dodaja: »Sku-šajmo to uživati skupaj, skušajmo dobro živeti skupaj.« Mi smo na to ne samo pripravljeni, ampak si tega tudi želimo. Nasprotniki sožitja pa so na obeh straneh, od časa do časa tudi zmagajo, kot se je zgodilo z lesnim pristaniščem. A na dolgi rok bodo gotovo potegnili krajši konec. ZDA - Po senatu ga je včeraj dokončno potrdil predstavniški dom Kongres odobril načrt za reševanje finančne krize Predsednik Bush že razglasil zakon - Bo preprečil recesijo? BANKE - ZKB odprla sodobno poslovalnico v središču Trsta Nov uspeh za kraško banko tudi uspeh vse naše skupnosti Tržaški župan Roberto Dipiazza, predsednik ZKB Sergij Stancich in predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat odpirajo novo poslovalnico slovenske banke v središču Trsta kroma WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa je včeraj z 263 glasovi za in 171 proti potrdil 700 milijard dolarjev vreden predlog zakona za reševanje finančne krize. Senat ga je potrdil že v sredo s 74 glasovi proti 25, medtem pa ga je podpisal tudi že predsednik ZDA George Bush. Predstavniški dom je uvodni predlog zavrnil v ponedeljek z 228 glasovi proti 205. Zakonu so se najbolj upirali republikanci, ki so bili pod pritiskom svojih volivcev. Slednjim namreč nihče ni dovolj dobro pojasnil, da je vladni ukrep, ki so ga povezovali s socializmom, nujno potreben za preprečitev gospodarske katastrofe. Na 13. strani Srečanje SKGZ in slovenske komponente DS Na 3. strani Štoka (SSO) zadovoljen z odnosi s SKGZ Na 3. strani GCT in Agentimar naj bi skupno upravljala lesno pristanišče Na 8. strani Vznemirljivi podatki o nasilju in mladih Na 8. strani Paciolijev rokopis z Leonardovo šahovnico prvič na ogled v Gorici Na 15. strani JUŽNA OSETIJA - Avtomobil bomba V eksploziji v Chinvaliju umrlo 7 ruskih vojakov CHINVALI - Eksplozija avtomobila bombe, ki je včeraj popoldne odjeknila v južnoosetijski prestolnici Chinvali, je zahtevala sedem smrtnih žrtev, trije ljudje so huje ranjeni in v kritičnem stanju. Tiskovna predstavnica južnoosetijske vlade Irina Gaglojeva je pojasnila, da je eksplozija odjeknila ob 14.45 po srednjeevropskem času pred poslopjem štaba ruskih mirovnih enot. Žrtve eksplozije so po najnovejših podatkih pripadniki ruskih mirovnih sil v Chinvaliju, je sporočil vodja ruske vojske v Južni Osetiji. Južnoosetijski predsednik Kokoiti je za napad že obtožil gruzijske obveščevalne službe. Na 13. strani strasbourg Zavrnjena tožba hrvaških varčevalcev LB STRASBOURG - Evropsko sodišče za človekove pravice v Stras-bourgu je včeraj dokončno zavrglo tožbo treh hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v primeru »Kovačič in drugi proti Sloveniji«, ob tem pa pozvalo naslednice SFRJ k dogovoru o tem vprašanju. Slovenija je sodbo pozdravila kot potrditev svojih stališč, Hrvaška pa pričakovano ni bila zadovoljna. Slovensko zunanje ministrstvo je ocenilo, da je sodba potrdila stališče Slovenije, da je treba vprašanje prevzema jamstva federacije za devizne hranilne vloge občanov reševati v okviru nasledstva. italija Prvi korak k davčnemu federalizmu RIM - Vlada je včeraj sprejela osnutek pooblastilnega zakona za izvajanje 119. člena ustave, ki predvideva uvedbo davčnega federalizma. Ta bo deželnim in krajevnim upravam omogočil, da bodo samostojno pobirale davke oz. ohranile pomemben del davkov, pobranih na njihovem ozemlju. Kot rečeno, gre za pooblastilni zakon, kar pomeni, da bo vlada, potem ko ga bo parlament odobril, na njegovi osnovi smela sprejeti zakonodajne ukrepe v nakazanem smislu. S političnega vidika pa sprejem zakonskega osnutka pomeni predvsem uspeh Severne lige, ki se že dalj časa trudi za to, da bi razviti sever lahko obdržal čim več svojega bogastva zase. Na 6. strani Campionari & Company Nove kolekcije jesen-zima vas čakajo! Nov neprekinjen urnik: 10.00 - 17.00 + * * * 4 + Ul. S. Kosovel, 9 Bazovica Tel. 040226244 2 Sobota, 4. oktobra 2008 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Konec obdobja debelih krav? Vojko Flegar Ta teden prešteti glasovi volilcev iz tujine niso spremenili delitve poslanskih sedežev v slovenskem parlamentu, komaj kaj pa tudi odstotke dobljenih glasov. Doslej vladajoča SDS premiera Janeza Janše se je zato odpovedala sprva napovedanim nadaljnjim pritožbam zaradi domnevnih nepravilnosti na voliščih, s čimer je omogočila uradno razglasitev rezultatov in s tem tudi prvi sklic novega parlamenta. To pristojnost ima predsednik države Danilo Türk, ki je napovedal, da bo pohitel, poznavalci pa formalno konstituiranje parlamenta pričakujejo v tednu dni. Po njem dosedanji vladi preneha mandat s polnimi pristojnostmi, opravlja lahko le še »sprotne posle«, predsednik države pa mora mandatarja za sestavo nove vlade predlagati najkasneje v mesecu dni. Če premierskega mandata ne bo dobil Borut Pahor, 45-letni predsednik socialdemokratov (SD), stranke, ki je dobila največ poslanskih sedežev (29 oziroma enega več od SDS), bi bilo to prvovrstno presenečenje. Pahor sme namreč računati na sodelovanje drugih dveh levosredinskih strank iz neformalne predvolilne koalicije (Zares je dobil 9, liberalni demokrati, LDS, pa 5 poslancev), prav tako pa tudi na podporo upokojenske stranke DeSUS (7 poslancev). S podporo skupno 50 poslancev (od 90) je videti štiristrankarska koalicija dovolj močna tudi za nekatere nepriljubljene ukrepe, ki bodo spričo dogajanja na svetovnih finančnih trgih in go- spodarstvu sploh nedvomno potrebni, vendar pogajanja o koalicijski pogodbi vseeno ne bodo preprosta. To se je javno pokazalo že ta teden, med televizijskim soočenjem predsednikov parlamentarnih strank (vseh skupaj je po novem sedem, dve manj kot doslej), ko sta Pahor in predsednik Zares Gregor Golobič precej različno opredeljevala prednostne naloge nove vlade, poleg tega pa tudi različno ocenjevala zapuščino sedanje. To je bilo prvič, da so nesoglasja prišla na dan, iz zakulisja pa je o njih slišati že izpred volitev. Zaradi različnih pogledov tako na taktiko »prevzemanja oblasti« (v zvezi s tem predvsem na obravnavo politično nastavljenih ljudi v državni upravi, podjetjih in javnih zavodih) kot strategijo »nove politike« oziroma »vračanja avtonomije družbenim podsistemom« (medijskemu, zdravstvenemu, šolskemu ...) sta se tako Pahor kot Golobič odrekla tudi sodelovanju v ekipah svojih strank, ki se bosta pogajali o koalicijski pogodbi, to pa lahko sama pogajanja precej zavleče. Razlogov za to, da bi Slovenija kar najhitreje dobila novo vlado, glede na to, kaj se dogaja v gospodarskem okolju najbrž niti ni treba naštevati, malodane vsak dan pa se pojavi še kakšen sprotni. Ta teden, denimo, opomin evropske komisije, ki ni zadovoljna s slovenskim cestninskim sistemom. Bruselj je namreč mnenja, da sistem pol in enoletnih avtocestnih vinjet postavlja v neena- kopraven položaj tuje tranzitne potnike, zato zahteva uvedbo krajših in seveda cenejših. Odhajajoča vlada mu, kot kažejo prvi odzivi pristojnih, ni pripravljena ugoditi, čeprav jo je tudi Eurostat opozoril, da bo v tem primeru cestnine štel za davke in dolg državne avtocestne družbe (Dars), ki znaša približno poltretjo milijardo evrov, prištel v javni dolg (s čimer bi Slovenija prišla v težave pri izpolnjevanju konvergenčnih meril). Prav tako je ta teden postalo jasno, da je Slovenija že neto plačnica v evropski proračun, saj je računsko sodišče ugotovilo, da je Ljubljana samo lani zaradi neučinkovitosti pri črpanju evropskih kohezijskih sredstev v bruseljski blagajni pustila četrt milijarde evrov. Na slabosti pri izkoriščanju evropskih sredstev so strokovnjaki opozarjali že dolgo (recimo verjetno najbolj ugledni slovenski mednarodni finančnik dr. Mojmir Mrak), toda ta vlada ni ukrepala in še zdaj polemizira celo z omenjenimi ugotovitvami revizorjev. In ne nazadnje je tu nov val napovedanih podražitev, ki po nekajmesečni umiritvi inflacije (najvišje v evroobmočju) grozi z novim napadom na življenjski standard Janeza Kranjca, pregovornega običajnega državljana in davkoplačevalca, ki se ga povrh, zaradi zmanjšanih izvoznih naročil, loteva bojazen za delovno mesto. V Sloveniji kot da se ne poslavlja le vlada, ampak tudi poldrugo desetletje trajajoče obdobje, ko je šlo pretežni večini iz leta v leto bolje. ČEDAD - Jutri pri planinskem domu na prelazu Solarji na Kolovratu Prireditev ob obletnici krvavih spopadov na soški fronti ČEDAD - Od zaključka prve svetovne vojne, ki je zahtevala številne žrtve tudi v naših krajih, je minilo že devetdeset let. Leto pred zaključkom tako imenovane velike vojne, ki še danes velja za eno izmed največjih in najbolj krvavih pozicijskih vojn v zgodovini, pa se je 24. oktobra začela znamenita bitka pri Kobaridu, znana tudi kot 12. soška bitka, v kateri je bila italijanska vojska hudo poražena (zadnje italijanske enote so se preko Soče umaknile 28. oktobra 1917, zadnja soška bitka pa je sklenila 885 dni krvavih spopadov na soški fronti). V nedeljo se bodo na Kolovratu, gorskem hrbtu vzdolž italijansko-slovenske meje v bližini Dreke (približno 30 kilometrov od Čedada), na pobudo združenja Pro loco Nediške doline ponovno spomnili tragičnih dogodkov izpred 91 let, ko je tu divjala prva svetovna vojna in so nemški vojaki pod vodstvom takrat mladega poročnika Erwina Rommla (med drugo svetovno vojno je postall feldmaršal in je zaslovel z vzdevkom Puščavska lisica) 25. oktobra zasedli Kolovrat, dan kasneje pa še Matajur. Protagonisti letošnje prireditve, ki bo potekala v bližini planinskega doma na Šolarjih od 10.30 do 16. ure, bodo člani specializirane skupine iz Foljana in Redipulje. Prikazali bodo življenje v zaledju fronte, s seboj pa bodo prinesli tudi številne vojaške predmete in orožje, ki so jih uporabljali med prvo svetovno vojno. Na razpolago bodo tudi za dodatna pojasnila o dogodkih iz prve svetovne vojne. Popoldne pa bo zbor sv. Ignacija iz Gorice pod vodstvom Liviana Brumata zapel nekaj vojaških pesmi iz obdobja krvave vojne. Združenje pro loco Nediške doline pa prireja v nedeljo za tiste, ki jih zanima zgodovina, še posebno pa prva svetovna vojna in soška fronta, voden ogled jarkov iz velike vojne ter muzeja na prostem Za Gradom. Cena vodenega ogleda znaša za odrasle 5,50 evrov, otroci pa si lahko jarke in muzej ogledajo brezplačno (dodatne informacije in rezervacije pri pro Loco Nediške doline, telefonski številki 3381260311 in 0432727975). (T.G.) Vojaško zaklonišče na Kolovratu Prizor iz zgodovinske ponazoritve SKLAD MITJA CUK SVETUJE Vseživljenjsko učenje Italijani imenujejo to vrsto izobraževanja »permanentno« in ga definirajo kot sistem učenja odraslih; slovenski izraz vseživljenjsko učenje ali angleški »longlife lear-ning« pa ima širše dimenzije. To je koncept učenja z dvojno spremembo: od inštitucije se pozornost obrača na učeče se osebke in na njihove potrebe, od poklicno specifičnih učnih kurikulov in organizacije znanja po disciplinah je nastal prehod k individualnim učnim procesom. Ti so pogosto samostojno organizirani. Angleški svet se danes npr. obrača k »non-traditional stu-dents«, ki neobičajnim študentom. Med razlogi za novo gledanje na učenje ima pomembno mesto pojav »demografskega staranja«. To postaja čedalje otipljivejše dejstvo in katalizator sprememb v vseh razvitejših državah. Družba se spreminja tudi zaradi svoje višje povprečne starosti. Vseživljenjsko učenje je sredstvo za osebnostno rast, pot k lastni avtonomiji. K njemu spada tudi vzajemno učenje. Ko govorimo o vse-življenjskem učenju, govorimo o daljšem obdobju in je zato učni proces, ki spremlja posameznikov osebni, poklicni in družbeni razvoj, daljši. Tak proces lahko pomaga osebam z umanjkljajem pridobivati in ohranjati avtonomijo. Umanj-kljaj je lahko že zmanjšanje ali pomanjkanje sposobnosti za vid, za sluh, za gibanje ali celo zmanjšana intelektualna sposobnost. Vseži-vljenjsko učenje lahko postane pot, po kateri tudi take osebe osebnostno rastejo s pomočjo izkušnje odpiranja zunanjemu svetu in sprejemanja spodbud iz zunanjega sveta. Tak dejavnejši in stalen odnos z zunanjim svetom zahteva tudi primeren odgovor na dražljaje in zmanjšuje možnost izoliranja osebe in njenega zapiranja v začaran krog. Koncept vseživljenjskega učenja briše običajno delitev med začetnim vzgojnoizobraževalnim procesom in permanentnim učenjem in torej ni več usmerjenosti samo v otroke ali samo v odrasle. Vseži-vljenjsko učenje je odgovor na izziv sodobnosti, na nenehne spremembe, ki se dogajajo vseskozi in na daljšo povprečno življenjsko dobo. Potreba po nenehnem učenju postane notranja nuja, ne toliko da bi se navzeli podatkov, kolikor da bi vsrkali vase znanje, ki bo v pomoč nasproti novim, včasih tudi nepredvidenim situacijam v osebnem, delovnem in družbenem življenju. Izobraževanje in dopolnjevanje izobraževanja na osnovi individualnih interesov lahko postane temeljnega pomena za dejavno in zadovoljno preživljanje poznejšega življenjskega obdobja. Pripravljenost se še naprej izobraževati tudi v starejših letih pa bo najverjetneje kmalu postala tudi zahteva za primerno spoprijemanje s tehnološkim in kulturnim napredkom družbe. Brez osebnega notranjega vzgiba pa realizacije vseživljenjske-ga učenja ni: človek mora na nek način vplivati sam nase in če mu to uspe, čuti zadoščenje tako na osebni kot na družbeni ravni. Toliko bolj je seveda učinek pozitiven, ko gre za kategorije ljudi, do katerih sodobni dinamični družbi ni veliko: stare, slepe, gluhe, invalide ali intelektualno drugačne. Takim vsak, še najmanjši uspeh, pomeni novo zmago na življenjski poti, nov razlog za osebno samozavest in za zbiranje življenjskega poguma. Dovolj je, da dobijo pravi dražljaj, prave spodbude, ki jim bodo omogočile razviti in ohraniti sposobnosti, za nekaj, kar jim bo dajalo zadoščenje in zaradi česar se bodo čutili koristne. Tako odzivanje navadno izboljša posameznikovo življenje, še zlasti, če je bil dotlej navajen misliti nase kot na popolnoma odvisnega od drugih. Človeku, kateremu je omogočeno, da se končno uči (tudi če) preko posebnih spodbud, se spreme- nijo na boljše tudi odnos s prijatelji, v družini in na splošno v družbi. V družbi pride do pomembnega preskoka - do vzajemnega učenja. V okviru združenja ali društva je sredstvo vzajemnega učenja izredno učinkovito. To pozna tudi vsak pedagoški proces. Toliko bolj danes, ko gre npr. za učenje uporabe in-formatičnih, avdio, video in drugih pripomočkov ter učenja sposobnosti in učinkovitosti pri njihovi rabi. V skupini ali skupnosti namreč, medtem ko se eden uči stvari na novo, drugi, ki ga uči, ponavlja, to kar že zna, svoje znanje izboljšuje in dopolnjuje. Vseživljenjsko učenje je odziv na temeljno nalogo vzgoje in izobraževanja: razviti in sprostiti do največje mere ves potencial, ki ga premore posameznik. V dobi globalizacije, - beseda je mnogoplastna in pomeni proces internacionalizacije vseh pojavov, kakor tudi zmanjšanje razdalj zaradi vpliva novih elektronskih komunikacijskih sredstev, - velikanske družbene, tehnološke in druge spremembe mnoge ljudi zbegajo in vzbujajo v njih strah. Spreminja se teža kulturnih in moralnih vrednot, človeška vest je velikokrat na preizkušnji. Posledice vsega tega lahko omili le znanje in prizadevanje za osebnostno rast. Za mnoge pomeni stalno pridobivanje znanja tudi pozitiven odziv na drugo posledico globalizacije, to je na zmanjševanje števila delovnih mest, na nov način dela, ki odpravlja stare modele in namesto stalnosti postavlja fleksibilnost, namesto trajnosti začasnost in zahteva drugačen posameznikov pristop ter dinamično in elastično odzivanje. Tako postane tudi proces vzgoje in izobraževanja nov - drugačen. Vseživljenjsko učenje, ki je bilo morebiti še pred kratkim samo nekakšna utopija in želja posameznih »razsvetljencev«, se danes uveljavlja kot čedalje bolj precizno strateško voden izobraževalni proces. To pa pomeni, da postaja vse-življenjsko učenje čedalje bolj stvar inštitucij. Seveda je tak pogled na pridobivanje znanja, ki ni več le zadeva nekega starostnega obdobja, pojav, ki ima svoj učinek tudi vzvratno, če lahko tako rečemo. Pri tem imamo v mislih šolo in njeno bodoče gledanje na svoje poslanstvo. Tudi šola stoji v dobi globali-zacije pred pomembnimi odločitvami za najboljšo izbiro - pri tem šola s slovenskim učnim jezikom v Italiji ni nobena izjema, čeprav je vezana na neko osnovno značilnost. Šola ni več le ustanova zase, ki lahko živi na piedestalu le na račun svoje pretekle slave, potrebno je, da se čedalje bolj prepleta z družbo in se primerno odziva družbenim pojavom in pri tem ostaja usmerjevalni svetilnik vzgoje in izobraževanja. Zagotovo so razlike med us-vajanjem znanja v otroštvu in v starejših letih velike. Od tega, da gre v prvem primeru za organizem v razvoju, v drugem pa za zmanjšanje zlasti telesnih sposobnosti, do raziskav, ki kažejo, da so razlike v učenju med mladimi in starimi zlasti v tem, da se starejši slabše učijo, če nanje pritiska čas, če je okolje moteče, do so na splošno nekoliko bolj negotovi in plašni. Kljub vsemu pa v starosti ostanejo kognitivne sposobnosti zdravega posameznika nedotaknjene, lahko se pojavijo manjše okvare kratkotrajnega spomina, raztresenost, komunikacijske motnje, vendar do sprememb osebnosti v starosti normalno ne prihaja. Tudi v starosti obstaja osnova za učenje. Potreba je mogoče le po drugačnih, osebnih strategijah. Učiti se konec koncev ni težko, naučenega se spomniti, to je težje. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 4. oktobra 2008 3 TRST - Priprave na občni zbor TRST - Seja izvršnega odbora SSO SKGZ podpira vsestransko Predsednik Stoka dogovarjanje v manjšini Včeraj srečanje s slovensko komponento Demokratske stranke zadovoljen z odnosi z vodstvom SKGZ TRST - Politika dogovarjanja je edina prava in koristna politika za slovensko manjšino. Tako predsednik Slovenske kulturne-gospodarske zveze Rudi Pavšič po včerajšnjem srečanju z delegacijo slovenske komponente Demokratske stranke, ki jo je vodila senatorka Tamara Blažina. SKGZ je priredila sestanek v sklopu priprav na svoj deželni občni zbor, pred katerim se bo sestala z vsemi manjšinskimi komponentami. SKGZ meni, da morajo napori naše civilne in politične družbe iti v skupno smer, upoštevajoč seveda različne vloge in pristojnosti raznih komponent. Združevalni moment krovnih zvez ni v nasprotju s pluralizmom v naši skupnosti. Na srečanju so obravnavali vse teme našega vsakdana. Od odnosov manjšine z deželno in rimsko vlado do ocene nedavnih parlamentarnih volitev v Sloveniji. Od nove vlade v Ljubljani pričakujejo institucionalni odnos do manjšine ter upoštevanje subjektivnosti in pluralnosti naše narodne skupnosti. Delegaciji sta tudi spregovorili o občinskih volitvah, ki bodo v spomladi prihodnje leto v mnogih narodno mešanih občinah tržaške, goriške in videmske pokrajine. Posebno pozornost so v tem sklopu namenili Bene- Predstavniki SKGZ in Demokratske stranke na včerajšnjem srečanju v Trstu kroma čiji, tudi v luči zadnjih dogajanj v zvezi s samozvano zaščito tamkajšnjih narečij in govoric. »Naredili bomo vse, kar je v naših močeh, da se ne bi ponovili žalostni volilno-politični zgodbi Devina-Nabrežine in Špetra v Benečiji,« je poudaril Pavšič. V naslednjih tednih in mesecih se bo SKGZ vsekakor srečala ne samo z manjšinskimi komponentami in strankami, za katere glasujejo Slovenci, temveč tudi s strankami desne sredine, ki tako ali drugače pogojujejo naše življenje. SKGZ in SSO bosta tudi navezali stike z rimskimi oblastmi, veliko pa si obetata od srečanja z zunanjim ministrom Francom Frattinijem. TRST - Na sedežu v Trstu je pred kratkim zasedal izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij in poglobljeno razpravljal o mnogih problemih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Italiji. V uvodnem poročilu je predsednik Drago Štoka razčlenil vrsto vprašanj, ki sta jih morala skupno s predsednikom druge krovne organizacije urediti v zadnjem času. Gre predvsem za iskanje kontaktov na politični ravni v Rimu, ki so zdaj s prihodom desnosredinske vlade obtičali nekje v ozadju ali pa jih sploh ni. Predsednik Štoka je poročal o nujnosti, da se z rimsko vlado vzpostavi dialog na več ravneh o naši problematiki, ki je zelo razvejana in delikatna. Predvsem problematika obstoja in avtonomnega razvoja ter neokrnjenosti slovenskih šol v Italiji morata obe krovni organizaciji, skupaj z vsemi našimi zainteresiranimi organizacijami, imeti stalno pred očmi, saj je slovenska šola za nas vse življenjskega pomena. Izvršni odbor SSO je vzel z zadovoljstvom na znanje že utečeno konstruktivno sodelovanje z drugo krovno organizacijo in podčrtal velik pomen takega sodelovanja za celotno našo skupnost. Prav tako je z zadovoljstvom vzel na znanje prvo bližnje sklicanje deželne kulturne komisije, v kateri bodo krovno organizacijo SSO predstavljali predsednik Drago Štoka, Janez Povše, Ric-cardo Ruttar kot efektivni člani ter in Igor Švab, Julijan Čavdek Predsednik SSO Drago Štoka ter Larissa Borghese kot suplen-ti. Posebni posvetovalni komisiji, kateri bo predsedoval odbornik Roberto Molinaro, bo treba posvetiti veliko pozornost, saj bo igrala vlogo predstavnika ne samo kulture, ampak naše splošno civilne družbe. V njej je šest predstavnikov krovnih organizacij SSO in SKGZ, trije slovenski izvoljeni politični predstavniki ter predstavnica slovenskih šol. Komisija ima na osnovi zakona za Slovence v deželi FJK pomembne pristojnosti, saj bo nekje glavni posvetovalni organ deželne vlade za vprašanja, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Italiji, piše v izjavi SSO. V nadaljevanju seje so krajevni podpredsedniki SSO Giorgio Banchig, Janez Povše in Marij Maver izčrpno poročali o dogodkih in problemih, ki so v ospredju današnje kulturne in splošne civilne naše stvarnosti. Na koncu je Izvršni odbor SSO še sklenil, da bo prihodnji redni občni zbor organizacije sklican za 28. november letos na Tržaškem, v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah. OB NEDELJAH VEDNO ODPRTO od 9:30 do 20:00 JESENSKE ZELJE EMISFERO... PRESENEČA! Danes popoldne Vsem strankam podarimo prikupne in pisane obeske za ključe Emisfero* Jutri popoldnefiffiBfflBHBfflffl Za vse otroke uporabni etuiji za mobilnike*, ki jih lahko podarite dedkom in babicam URNIK: PONEDELJEK 14:30 - 20:30 OD TORKA DO SOBOTE 9:00 - 20:30 40 TRGOVIN IN HIPERMARKET MISFeRO TRGOVSKI CENTER MONFALCONE/ TRŽIČ (GO) -ULICA POCAR , 1 4 Sobota, 4. oktobra 2008 GOSPODARSTVO BANKE - V Ul. San Spiridione sinoči slovesno odprli deseto poslovalnico ZKB na inovativen način prišla v ožje središče Trsta Predstavlja se kot drugačna, slovenska in z okoljem tesno povezana banka (in ne banca) TRST - Zadružna kraška banka (ZKB) od včeraj vabi stranke v svojo novo poslovalnico v ožjem središču mesta, v Ulici San Spiridione, na vogalu z Ulico Genova. Slovenska banka sicer že ima podružnici v Trstu, na Trgu Liberta pred železniško postajo in pri Magdaleni, nova agencija pa bo zdaj baza za poslovanje banke v mestu. Odprtje nove podružnice je kraška banka izkoristila tudi za prenovo svojega logosa, na katerem je dosedanji znak BCC (banca di credito cooperativno - zadružna kreditna banka) zamenjala s slovensko kratico ZKB, italijanskemu okolju v središču mesta pa se predstavlja kot banka s k, torej kot slovenska banka, povrhu pa tudi kot banka, ki je močno zakoreninjena na ozemlju (kraškem), na katerem deluje, in tesno vezana na naravno, zeleno okolje. Zato je med Tržačane razdelila tudi lepo število lončkov s kraškimi zelišči, rožmarinom, žajbljem in timijanom. Kot je ob odprtju, na katerem se je zbralo veliko gostov in strank slovenske banke, povedal njen predsednik Sergij Stancich, ne gre za »navadno podružnico, ampak za poslovalnico edine lokalne banke v pokrajini in tipične bančne realnosti s sedežem v naši pokrajini kot tudi v tržaški občini«. »Današnje odprtje predstavlja ne samo našo trdno odločenost, da povečamo svojo prisotnost v tem območju, ampak izpostavlja tudi našo pripravljenost, da še dodatno in na tvoren način prispevamo k socialni in ekonomski rasti tržaških družin in podjetij, je poudaril Stancich. »Nasproti imamo veličastno srbsko pravoslavno cerkev, zdaj pa odpiramo agencijo banke, ki predstavlja zelo pomembno skupnost v našem mestu. V kratkem bomo podelili častno občanstvo velikemu književniku Borisu Pahorju. Vse to nas vodi v razvoj. Živimo v čudovitem mestu, v pravem paradižu. Skušajmo tudi tudi skupaj dobro živeti,« je dejal tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je tako kot ostali gostje, zbrane pozdravil z »Dober večer vsem«. Navedel je nove razvojne cilje tega mesta (Silos, staro pristašče), ki je zadihalo, potem »ko smo podrli meje«. S posebnim zadovoljstvom je župan pozdravil predsednika Stancicha, ki ga je označil za »prijatelja in izrednega človeka«, nato pa je banki zaželel veliko uspeha in še eno »tako lepo prireditev, kot je bila ob stoletnici v gledališču Rossetti«. Tudi predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je po slovenskem pozdravu zaželela banki veliko uspehov in se ji zahvalila za vedno veliko razpoložljivost, kadar se Pokrajina obrne Predsednik ZKB Sergij Stancich in podpredsednik Adriano Kovacic razkazujeta gostom notranjost agencije; spodaj vhod v novo agencijo z Ul. San Spiridione kroma nanjo za finančno pomoč pri uresničevanju svojih projektov. Predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti pa je k čestitkam in željam dodal misel, da se bančne agencije odpirajo tam, kjer so prej stale trgovine, kar dokazuje, kako se Trst spreminja v izrazito poslovno mesto. V imenu deželne federacije zadružnih bank BCC je zbrane pozdravil podpredsednik Giuseppe Graffi, v imenu Zadružne banke Doberdob Sovodnje pa predsednik Dario Peric, medtem ko je Slovensko deželno gospodarsko združenje na odprtju zastopala vršilka dolžnosti predsednika Sonja Ška-bar. Zadnji je vzel besedo še direktor ZKB Aleksander Podobnik, ki je predstavil novo strukturo in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri njeni uresničitvi: koordinatorju projekta arh. Kokorovcu, podjetju Dreika iz Bocna, arh. Marcu Fabbru, inž. Liviu Pertotu in podjetju Sin.cos, podjetjem Obiettivo Luce, La Climatizzazione, Dome, Stojanu Grudnu in podjetju Atena. Za bralce naj še povemo, da so prostori nove agencije izredno okusno in fuk-cionalno opremljeni. V novi poslovalnici, ki bo obratovala z nepretrganim delovnim časom od 8.20 do 16.05, bo zaposleno pet oseb, in sicer vodja Romano Pernarcic, njegov namestnik Borut Race, Martina Sos-si, Vinko Škrlavaj in Davorin Šinigoj. Vlasta Bernard LETALSKI PROMET Adria Airways septembra prepeljala letošnjega milijontega potnika LJUBLJANA - Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je 22. septembra prepeljal milijontega potnika letos. V prvih devetih mesecih letos je Adria Airways prepeljala 1.040.037 potnikov, kar je za 18 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Družba je za 16 odstotkov povečala število vseh letov, od tega rednih letov za 17 odstotkov, čarter letov pa za 14 odstotkov. V primerjavi z lanskim letom je Adria Airways v rednem prometu povečala število potnikov na posamezni polet za štiri odstotke, so sporočili iz letalskega podjetja. V rednem prometu, ki predstavlja njeno najpomembnejšo dejavnost, je Adria Airways v prvih devetih mesecih tekočega leta opravila za 17 odstotkov več poletov in prepeljala 826.877 potnikov, kar je za 21 odstotkov več kot v primerjalnem obdobju lani. Samo v septembru je slovenski letalski prevoznik prepeljal 132.276 potnikov, kar je tri odstotke več kot septembra lani. V rednem prometu je odpeljala 2188 letov, kar je 15 odstotkov več kot v enakem mesecu lani, skupaj je opravila 2506 letov oziroma 10 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. V rednem prometu je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala število prepeljanih potnikov za sedem odstotkov na 105.156. (STA) PODJETJA - Tveganje Projekt mladih Confindustrie in družbe Allianz CAPRI - Mladi podjetniki organizacije Confindustria in zavarovalne družbe Allianz so s pomočjo študijskega centra zveze italijanskih indu-strijcev sprožili raziskovalni projekt o tveganjih pri podjetniškem udejstvo-vanju in ustanovili observatorij o podjetniškem tveganju. Kot je povedala predsednica mladih industrijcev Confindustrie Federica Guidi, lahko korektna analiza profila tveganja pomaga k zmanjšanju stroškov financiranja. Prav to je razlog, da so se odločili za ta projekt, ki se osredotoča na najbolj pogoste in klasične vidike podjetniškega tveganja, kot so nezgodno zavarovanje, dopolnilno socialno zavarovanje ipd., ne zanemarja pa tudi manj pogostih tveganj, ki jih npr. prinaša nova tehnologija na področju vetrne in sončne proizvodnje energije, zavarovanje nematerialnih dobrin, kot so blagovna znamka ali identifikacijski ključi, ki so ključnega pomena za poslovanje in varnost podjetja. VINO - Vodnik L'Espressa Med rdečimi vodi Piemont, med belimi tudi furlansko vino RIM - Po lestvici vodnika I vini d'Italia 2009, ki ga izdaja revija L'Espresso, najboljša rdeča vina v Italiji pridelujejo v Piemontu, medtem ko je lestvica belih vin bolj »demokratična« in so na njej tudi furlanska vina. Med rdečimi vini sta vse razpoložljive točke, 20 na 20, prejeli vini Barolo Riserva Monfortino proizvajalca Giacoma Conterna in Barbaresco Crichet Paje di Roagna, medtem ko je Barbaresco Camp Gros proizvajalca Cisa Asinarija prejel 19,5 točke na 20. Pri belih so najvišjo oceno, 19 točk na 20, prejela vina Soave Vi-gna Salvarenza proizvajalca Gini, Langhe Bianco Herzu proizvajalca Ettoreja Germana in furlansko vino Sa-crisassi, ki ga proizvaja podjetje Le Due Terre. V letošnjem vodniku izstopa podatek, da se je znatno povečalo število odličnih vin med rdečimi in da se potrjuje trend uveljavljanja belih vin, pri katerih pred-njačijo severonoitalijanske dežele Tridentinska, Furla-nija-Julijska krajina in Veneto. Na področju belih vin se uveljavljajo tudi proizvajalci iz nekaterih drugih dežel, kot so Ligurija, Abruci, Marke in Kampanija, medtem ko se nekateri proizvajalci v Piemontu in Toskani vračajo k nekdanjim uveljavljenim belim vinom, ki so jih v teh deželah s časom izpodrinila rdeča vina. Iz vodnika izvemo tudi za zadnjo novost, in sicer ponoven kakovostni vzpon sladkih vin. EVRO 1,3834 $ -0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. oktobra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 3.10. 2.10. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,3834 145,09 1,3903 146,45 ruski rubel 9,4742 35,8525 35,9529 7,4599 britanski funt 0,78355 0,7872 9,7273 norveška krona 8,2920 24,795 8,2910 24,764 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,5654 15,6466 246,10 3,4277 1,5732 15,6466 243,88 3,4088 kanadski dolar 1,4899 1,4804 bolgarski lev 1,9558 3,8765 1,9558 3,8095 slovaška krona 30,329 3,4528 30,331 3,4528 latvijski lats 0,7096 0,7097 2,7201 islandska krona 156,13 162,02 hrvaška kuna 7,1208 7,1094 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 3. oktobra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 41 4,33375 4,13125 4,0575 LIBOR (EUR) 5,10875 5,3275 5,4125 5,49625 LIBOR (CHF) 2,87333 3,02167 3,09167 3,3 EURIBOR (EUR) 5,13 5,339 5,415 5,493 ZLATO (999,99 %%) za kg 19.480,07 € +7,00 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 3. oktobra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE IMTFRFI IROPA 24,23 1906 -3,00 INIEREUROPA KRKA 1 I IKA KOPER 76,45 -3,49 -2,52 -2 11 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 44,03 196,97 421 35 -2,51 -1 86 TELEKOM SLOVENIJE 198,93 -0,80 BORZNA KOTACIJA - DELNICE AERODROM LJUBLJANA DEI O PRODA IA DELO PRODAJA 61,19 -0,44 ETOL - - ISKRA AVTOELEKTRIKA 44,51 -0,60 ISTRABENZ 62,90 -0,82 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 19,38 -0,36 MLINOTEST LTlIk/IDAC h/lTC - - NIKA - - DI\/n\/ADMA 1 AČI/n C OU A~I POZAVAROVALNICA SAVA DDnBAMI/A 22,12 -0,85 SALUS, LJUBLJANA - - SAVA 30716 -1 59 SAVA 307,16 -|,59 TERME ČATEŽ - - 7ITn 1 70 AO _r» C« ZAVAROVALNICA TRIGLAV 37,07 -1,04 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 3. oktobra 2008 +2,26 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 1,708 +0,18 ALLEANZA ATIAMTIA 6,283 15167 -0,32 +1 23 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 10,336 +3,09 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 1,81 5,825 +2,26 +7,37 EDISON ENEL ENI 1,18 6,01 18 397 -0,08 +1,40 +1 79 FIAT FINMECCANICA 8,505 15 394 -1,33 FINMECCANICA GENERALI IFIL 22,75 3 188 -0,25 +0,57 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,90 18 384 +0,95 +3,45 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 15,893 -1,27 +0,42 +1 48 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,462 9,564 -0,42 +0 19 PIRELLI e C PRYSMAN 1,616 0,3731 12 438 -2,33 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 19,167 -3,29 +0,66 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,361 7,321 1 069 +2,88 -0,69 TENARIS TERNA 12,533 2 571 +1,81 +2,70 +0 19 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 1,009 15 30 -2,61 UNICREDIT 3,083 +2,87 +9,60 SOD NAFTE (159 litrov) 92,69 $ -1,31 IZBRANI BORZNI INDEKSI 3. oktobra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 6.143,93 1.367,82 -1,82 -2,05 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, Banjaluka FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.967,01 1.374,80 2.585,11 975,64 550,06 2.826,71 15.452,81 4.337,75 -0,30 -0,06 -0,05 -1,75 -0,93 +0,70 -1,47 -0,46 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.325,70 1.947,39 1.099.24 1.141,4158 5.797,03 4.980.25 4.080,75 2.816,55 1.204,8 3.113,82 10.938,14 2.297,12 17.682,40 12.526,32 -1,45 -1,48 -1,35 -3,62 +2,41 +2,26 +2,96 +6,49 -1,54 +3,53 -1,94 -2,81 -2,90 -4,05 / ALPE-JADRAN Sobota, 4. oktobra 2008 5 STRASBOURG - Sodba razbremenjuje Slovenijo in potrjuje, da gre za problem nasledstva SFRJ Evropsko sodišče zavrglo tožbo hrvaških varčevalcev LB Pozitivne reakcije v Sloveniji in pričakovano nezadovoljstvo na Hrvaškem STRASBOURG/LJUBLJANA/ZAGREB - Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je včeraj dokončno zavrglo tožbo treh hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v primeru »Ko-vačic in drugi proti Sloveniji«, ob tem pa pozvalo naslednice SFRJ k dogovoru o tem vprašanju. Slovenija je sodbo pozdravila kot potrditev svojih stališč, Hrvaška pa pričakovano ni bila zadovoljna. V primeru »Kovačic in drugi proti Sloveniji« so trije hrvaški varčevalci nekdanje LB leta 1998 tožili Slovenijo zaradi kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah glede pravice do premoženja in zaradi diskriminacije na podlagi narodnosti, ker niso imeli možnosti dvigniti svojih deviznih prihrankov z obrestmi. Sodišče je 6. novembra 2006 tožbo zavrglo, ker sta bila dva tožnika že v celoti poplačana, tožnica pa ni izčrpala pravnih sredstev na Hrvaškem. Na sodbo so se tožniki pritožili, veliki senat sodišča pa je z v petek objavljeno sodbo, ki jo sicer sprejel že 3. septembra, dokončno zavrgel primer. Soglasno je tudi odločil, da se obravnavane zadeve črtajo s seznama. Sodišče je v sodbi še poudarilo, da je doslej prejelo podobne tožbe proti vsem naslednicam nekdanje SFRJ, in da jih je več tisoč. Čeprav ta vprašanja sodijo v pristojnost sodišča v Strasbourgu, pa se je pridružilo stališču Parlamentarne skupščine Sveta Evrope iz resolucije št. 1410 (2004), da »se mora vprašanje kompenzacije za toliko tisoč posameznikov rešiti z dogovorom med državami naslednicami nekdanje SFRJ«. Zato je države naslednice pozvalo, naj nadaljujejo pogajanja o teh vprašanjih kot nujno zadevo, da bi čim prej dosegle rešitev problema. Naslednice so se v skladu s prilogo C dunajskega sporazuma o nasledstvu o vprašanju jamstev za stare devizne hranilne vloge pogajale pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu v letih 2001 in 2002, nato pa so pogajanja povsem zamrla, tudi zaradi vztrajanja Hrvaške, da so pogajanja propadla in da vprašanje ne sodi v nasledstvo. Slovenski generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič, ki se je udeležil javnega izreka sodbe v Strasbourgu, je za slovenske novinarje kot pomembno izpostavil prav to, da je sodišče v obrazložitvi opozorilo na dunajski sporazum in da »spodbuja države, naj v tej smeri nadaljujejo, da bi se to vprašanje glede deviznih varčevalcev na Hrvaškem v zvezi z LB čim prej ugodno rešilo za vse strani«. Podobno je v odzivu ocenilo slovensko pravosodno ministrstvo, ki je izrazilo zadovoljstvo, da se je s tem zaključil dolgotrajen in pravno dokaj zahteven sodni postopek. Da je sodišče potrdilo, da gre za nasledstve-no vprašanje, je menil tudi predsednik uprave LB Borut Ožura. Tudi slovensko zunanje ministrstvo je ocenilo, da je sodba potrdila stališče Slovenije, da je treba vprašanje prevzema jamstva federacije za devizne hranilne vloge občanov reševati v okviru nasledstva, »saj je bila SFRJ tista, ki je jamčila zanje«. Pomembno je tudi, da je sodišče posredno pritrdilo izvajanju načela teritorialnosti, saj je »odločilo, da se lahko varčevalci podružnice LB Zagreb poplačajo na Hrvaškem, torej preko rednih postopkov na hrvaških sodiščih in tako iz premoženja LB na Hrvaškem«. Slovenija je namreč v skladu s teritorialnim načelom po osamosvojitvi prevzela jamstva za stare devizne hranilne vloge, vložene v bankah na ozemlju Slovenije, in enako pričakuje tudi od drugih naslednic. Podpira tudi rešitev na civilnopravni ravni, ki bi bila mogoča, če bi Hrvaška omogočila izplačilo terjatev, ki jih ima LB do hrvaških podjetij, saj ima do pravnih oseb na Hrvaškem dvakrat več terjatev, kot znaša njen dolg varčevalcem. Visoki predstavnik za nasledstvo Miha Pogačnik je za STA prav tako menil, da je sodba potrdila stališče Slovenije, da po mednarodnem pravu ni odgovorna za stare devizne vloge in da ni država, ki bi morala biti tožena. Upa, da bo sodba napotila Hrvaško, da bo začela izvajati sporazum o nasledstvu. Zdi pa se mu neza- LJUBLJANA - Verjetni mandatar za sestavo vlade Borut Pahor: »Odločitev Slovenije je bila pravilna« LJUBLJANA - Predsednik SD in najverjetnejši mandatar za sestavo nove slovenske vlade Borut Pahor je včeraj izrazil zadovoljstvo nad sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Kot je napovedal, bo tudi sam na čelu vlade nadaljeval sedanjo politiko do Hrvaške. Kot je dejal pred popoldansko sejo strankinega predsedstva, današnja sodba sodišča v Strasbourgu »potrjuje, da smo se pred 15 leti pravilno odločili in da je potrebno rešitev najti v okviru nasledstva«. Po Pahorjevih ocenah sedanja vlada Janeza Janše pušča »dobro dediščino glede urejanja odnosov s Hrvaško«, pri tem pa je izpostavil predvsem dogovor parlamentarnih strank, da se rešitev vprašanja meje s Hrvaško poišče s posredovanjem tretjega. Pri tem je napovedal, da bo podobno posvetovanje s strankarskimi voditelji na to temo nadaljeval tudi sam, če bo vodil prihodnjo slovensko vlado. Voditelj SD in najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade Borut Pahor kroma Umestitvena seja DZ sklicana za 15. oktober LJUBLJANA - Predsednik republike Danilo Turk je ustanovno sejo nove sestave državnega zbora sklical za 15. oktober. Miran Potrč kandidat SD za predsednika DZ LJUBLJANA - Predsednik SD Borut Pahor in najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade je pred popoldansko sejo strankinega predsedstva dejal, da bodo dolgoletnega poslanca SD Mirana Potrča predlagali kot njihovega kandidata za podpredsednika državnega zbora (DZ).Potrč bi bil po Pahorjevih besedah sicer »naraven« kandidat SD za predsednika DZ. Vendar pa je v »položaju, ko je stranka zmagala na volitvah in glede na njeno zastopanje načelnih stališč o delitvi oblasti in spoštovanju institucij prav, da ob tem, ko se bodo potegovali za mandatarja in predsednika vlade, ne postavijo kandidata tudi za mesto predsednika DZ. Pritožba treh univerz proti ustanovitvi Nove univerze LJUBLJANA - Ljubljanska, mariborska in primorska univerza bodo izpodbijale pozitivno mnenje senata za akreditacije pri svetu za visoko šolstvo k ustanovitvi Nove univerze. Po mnenju dekana Evropske pravne fakultete Petra Jambreka bi šlo pri morebitni pritožbi treh rektorjev za »transparentno priznanje, da želijo v kali zatreti svojo konkurenco«.Rek-torji vseh treh univerz, Andreja Kocijančič, Ivan Rozman in Rado Bohinc, so se namreč dogovorili, da se bodo vse tri univerze na odločitev senata pritožile skupaj. O konkretni vsebini pritožbe in tudi izbiri pravnih sredstev se bodo dogovorili v ponedeljek, je za STA pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi Univerze v Ljubljani Goran Tomšič. slišano, da je moralo pogodbenice dunajskega sporazuma na to spomniti sodišče, zato bi bilo po njegovem mnenju prav, da Hrvaška najmanj pokrije stroške postopka. Sicer je Pogačnik zadovoljen, da je sodišče dokončno razčistilo to vprašanje, in upa, da bodo tudi varčevalci sedaj imeli kaj od tega, »bodisi da bo država, ki je teritorialno pristojna za njihove vloge, te vloge rešila, bodisi glede tega, da vedo, kam se usmeriti«. Razsodba je pomembna za 132.000 bivših varčevalcev bivše LB Zagreb, ki od LB zahtevajo skupaj z obrestmi 172 milijonov evrov, pa tudi okoli 165.000 varčevalcev v BiH, ki naj bi zahtevali okoli 90 milijonov evrov. Pomembna je tudi za usodo več sto tožb hrvaških in drugih varčevalcev LB, ki so že vložene na sodišču. Samo v povezavi z LB Sarajevo je bilo po Bembičevih besedah samo letos vloženih čez 300 tožb; po podatkih sodišča skupno 850. Slovenski državni pravobranilec je bil sicer v oceni, ali je ta razsodba pomemben presedan, previden. Hrvaška stran je bila pričakovano manj zadovoljna in je ponovila svojo trditev, da gre pri dolgu varčevalcem LB za civilnopravni odnos med varčevalcem in banko. Hrvaški predsednik Stipe Mesic je dejal, da podpira stališče sodišča, da se morata o rešitvi vprašanja hrvaških varčevalcev LB dogovoriti Zagreb in Ljubljana. Dodal je, da državljani neke države ne morejo biti kaznovani zaradi razpada nekdanje države ter da varčevalcev ni možno obravnavati na različne načine glede na to, iz katere države so. Hrvaško pravosodno ministrstvo je ocenilo, da sodišče ni odločilo o bistvu problema, saj ni ugotovilo, kakšna je bila vloga slovenske države v primeru hrvaških varčevalcev oziroma ali se je Slovenija s svojimi zakoni vmešavala v civilnopravni odnos med banko in varčevalci ter na ta način preprečila varčevalcem, da bi prevzeli svoj denar. Odvetnik tožnikov Milivoj Zugic pa je mnenja, da sodišče ni sodilo o bistvu problema in da ni imelo jasne ideje o tem, kaj pravno pomeni razpad bivše Jugoslavije za varčevalce iz ene države naslednice, ki so varčevali v drugi naslednici. Izrazil je bojazen, da pomeni sodba presedan za ostale primere. Čeprav se sodišče ni dolžno držati prejšnjih razsodb, se namreč v praksi pogosto sklicuje na prejšnje odločitve, zato meni, da je ta sodba prelomna. (STA) LJUBLJANA - Rezultati volitev so z včerjašnjim dnem dokončni Državna volilna komisija uradno potrdila izide parlamentarnih volitev LJUBLJANA - Državna volilna komisija (DVK) je sprejela poročilo o izidu volitev 90 poslancev državnega zbora, ki so potekale 21. septembra, s čimer so rezultati volitev postali uradni. Poročilo so izročili predsedniku republike Danilu Türku, ki je že včeraj sklical ustanovno sejo državnega zbora. Delegacija DVK je poročilo predsedniku republike predala ob 14. uri, pol ure pozneje pa je Türk pripravil sprejem za poslance in člane vlade iztekajočega se mandata. Zmagovalka oktobrskih volitev je SD, za katero je glasovalo 320.248 volivk in volivcev oziroma 30,45 odstotka, v parlamentu pa jo bo zastopalo 29 poslancev. Na drugem mestu je SDS, za katero je glasovalo 307.735 volivcev oziroma 29,26 odstotka, v DZ pa bo imela 28 poslancev. Sledijo Zares z devetimi mandati (98.526 glasov oz. 9,37 odstotka), DeSUS s sedmimi mandati (78.353 oz. 7,45 odstotka) ter SNS (56.832 oz. 5,40 odstotka), SLS in SMS (54.809 oz. 5,21 odstotka) in LDS (54.771 oz. 5,21 odstotka) s po petimi mandati. V državni zbor se je uspelo uvrstiti sedmim političnim strankam, ki so bile že v dosedanjem parlamentarnem sklicu. V državnem zboru bosta tako dve stranki manj kot v prejšnjem mandatu, saj sta pod štiriodstotnim pragom ostali NSi, ki jo je volilo 35.774 oz. 3,40 odstotka volivcev, in Lipa, za katero je glasovalo 19.068 oziroma 1,81 odstotka volivk in volivcev. Vse ostale strankarske liste, ki so nastopile na volitvah, so prejele manj kot odstotek glasov: Lista za pravičnost in razvoj (0,56 odstotka), Zeleni Slovenije (0,51 odstotka), Krščansko demokratska stranka (0,45 odstotka), Lista za čisto pitno vodo (0,39 odstotka), Stranka slovenskega naroda (0,25 odstotka), Zelena koalicija (0,22 odstotka), Naprej Slovenija (0,13 odstotka) in Akacije (0,20 odstotka). Na volitvah 21. septembra je imelo volilno pravico skupaj 1.696.437 volivcev, glasovalo pa je 1.070.523 volivcev oziroma 63,10 odstotka. Volivci so oddali 1.070.424 glasov- nic, od tega je bilo 18.597 neveljavnih. Na podlagi volilnega izida je največ poslanskih mandatov v 90-članskem državnem zboru pripadlo SD, in sicer 29, SDS ima v državnem zboru 28 poslank in poslancev, Zaresu jih pripada devet, DeSUS sedem, SNS, SLS in LDS pa po pet. Dva poslanska sedeža po ustavi pripadata poslancema madžarske in italijanske narodne skupnosti. Na listi SD so bili izvoljeni naslednji poslanci: Samo Bevk, Darja Lavtižar Bebler, Breda Pečan, Dušan Kumer, Anton Rop, Miran Potrč, Janko Veber, Bojan Kontič, Matjaž Han, Majda Potrata, Aleksander Ravnikar, Tomaž Tom Mencinger, Borut Pahor, Mirko Brulc, Luka Juri, Patrick Vlačič, Franc Križanič, Andreja Črnak Meglič, Igor Lukšič, Anton Co-larič, Janja Klasinc, Alan Bukovnik, Andreja Rihter, Melita Zupevc, Renata Brun-skole, Matevž Frangež, Bogdan Čepič, Dejan Levanič in Anton Kampuš. Poslanci SDS bodo: Milenko Ziherl, Branko Grims, Eva Irgl, Zvonko Černač, Danijel Krivec, Alenka Jeraj, France Cuk-jati, Robert Hrovat, Jože Tanko, Miro Petek, Ivan Grill, Rudolf Petan, Jožef Jero-všek, Branko Marinič, Franc Pukšič, Ma- rijan Pojbič, Rado Likar, Milan Čadež, Peter Verlič, Aleksander Zorn, Janez Janša, Darko Menih, Iztok Podkrižnik, Štefan Ti-sel, Andrej Vizjak, Zvonko Lah, Vinko Go-renak in Marjan Bezjak. Tretja največja bo poslanska skupina Zares z devetimi poslanci: Majda Šir-ca, Pavel Gantar, Matej Lahovnik, Vili Trofenik, Damijan Perne, Franco Juri, Gregor Golobič, Franci Kek in Ivo Vajgl. DeSUS bodo v DZ zastopali Vasja Kla-vora, Franc Znidaršič, Vili Rezman, Anton Urh, Joško Godec, Matjaž Zanoškar in Franc Jurša. Na listi SNS so bli izvoljeni Srečko Prijatelj, Zmago Jelinčič, Bogdan Barovič, Silven Majhenič in Miran Gyorek. Skupna lista SLS+SMS je dobila pet poslancev: Jakoba Presečnika, Gvida Kresa, Franca Bogoviča, Janeza Ribiča in Radovana Zerjava. LDS pa bodo zastopali Borut Sajo-vic, Miran Jerič, Ljubo Germič, Katarina Kresal in Milan Gumzar. Italijansko narodno skupnosti bo tudi v tem mandatu zastopal Roberto Bat-telli. Interese madžarske narodne skupnosti pa bo v prihodnje zastopal Laszlo Goncz, ki je po štirih mandatih zamenjal Mario Pozsonec. (STA) 6 Sobota, 4. oktobra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI POLITIKA - Zakon naj bi vlado pooblastil, da sprejme ukrepe za izvajanje 119. člena ustave Vlada sprejela zakonski osnutek o davčnem federalizmu Desna sredina s Severno ligo na čelu zadovoljna, opozicija previdnejša KAMPANJA Za boljšo podobo Romunov RIM - Romunska vlada je z željo, da bi odpravila predsodke o romunskih priseljencih, v Italiji začela posebno oglaševalsko kampanjo. Z njo želi vlada v Bukarešti predstaviti dejansko sliko romunskih priseljencev, ki so se integrirali v italijansko skupnost. Tako se je v italijanskih časopisih pojavil oglas, ki prikazuje romunsko medicinsko sestro, živečo v majhnem stanovanju v Milanu, ki je ljubiteljska dramska igralka, sliko pa spremlja napis: "Ciao, sem iz Romunije!" Oglaševalska kampanja naj bi trajala tri mesece. "Želimo se boriti proti predsodkom, ki nimajo nič opraviti z resnico. Odnos do priseljenih Romunov so uničili predvsem nekateri primeri kriminala, vendar zaradi tega trpijo vsi Romuni, tudi tisti, ki so povsem integrirani v italijansko družbo," je dejala neimenovana tiskovna predstavnica romunske skupnosti v Italiji. Ugled romunskih priseljencev v Italiji se je še posebej zmanjšal v zadnjem času. Več romunskih državljanov je namreč zagrešilo kar nekaj kriminalnih dejanj, zato se je italijanska vlada odločila za precej nenavaden ukrep. Potem ko je pred letom dni romunski državljan umoril neko Rimljanko, je vlada izdala uredbo, ki dovoljuje izgon tujcev, ki so zagrešili kriminalno dejanje, tudi če prihajajo iz države članice EU. Romunski državljani so po vstopu Romunije v začetku leta 2007 množično začeli odhajati v druge države EU. Tako danes v Italiji živi približno milijon romunskih državljanov. Na drugi strani italijanske oblasti od začetka leta 2007 beležijo velik porast kriminalnih dejanj, od katerih naj bi jih v precejšnji meri zagrešili prav romunski državljani. Poleg tega je romunska skupnost v Italiji najštevilčnejša skupnost priseljencev, zaradi česar je italijanska vlada romunsko že zaprosila, naj sprejme nekatere ukrepe, ki bi zajezili priseljevanje njenih državljanov v Italijo. Vodja SL Umberto Bossi RASIZEM Črnka, štiri ure gola na letališču RIM - Štiri ure so jo zadržali golo v uradu letališča Ciampino. Najprej so jo obtožili, da je tatica otrok, nato, da je vpletena v nezakonito priseljevanje pribežnikov, naposled, da prevaža mamila. Vmes so jo ozmerjali zaradi njene črne polti. A 51-let-na Amina Sheikh Said, po rodu iz Somailj,e je italijanska državljanka, poročena z Italijanom. Na letališče je tistega groznega 21. julija letos prispela le, da bi pospremila k staršem v London svoje štiri vnučke. O novem rasističnem izpadu se je razvedelo šele sedaj, ker so ga predstavniki združenja Antigona, na katero se je Amina obrnila, posredovali javnosti. Policisti in policistke so ravnali z njo zelo grobo, ji grozili z zaporom, štiri ure je bila gola na milost in nemilost ljudi, ki so se pojavljali v uradu. Naposled so ji nadeli lisice, jo namestili na nosila, jo zavili v prozorno plastično folijo in jo odpeljali na pregled v bolnišnico Casilino, kjer pa niso ugotovili ničesar. Ko so jo izpustili, ji niso izdali nobenega poročila o zaslišanju, le napovedali so ji, da jo bodo prijavili zaradi »upiranja javnemu funkcionarju«... RIM - Vlada je včeraj sprejela osnutek pooblastilnega zakona za izvajanje 119. člena ustave, ki predvideva uvedbo davčnega federalizma. Ta bo deželnim in krajevnim upravam omogočil, da bodo samostojno pobirale davke oz. ohranile pomemben del davkov, pobranih na njihovem ozemlju. Kot rečeno, gre za pooblastilni zakon, kar pomeni, da bo vlada, potem ko ga bo parlament odobril, na njegovi osnovi smela sprejeti zakonodajne ukrepe v nakazanem smislu. Po besedah gospodarskega ministra Giulia Tremontija gre za »zgodovinsko reformo«, ki uživa široko podporo »od najvišjih državnih ustanov do majhnih mest, političnih sil in civilne družbe«. Po njegovem naj bi reforma stopila v veljavo v teku dveh let. Kot je že pred tem pojasnil avtor reforme, minister za poenostavitev zakonodaje in predstavnik Severne lige Roberto Calderoli, zakonski osnutek zahteva transparentnost in odgovornost pri upravljanju javnih sredstev, državljanom pa bo omogočil preverjanje finančnega stanja dežel in občin. Reforma naj bi tudi zagotovi- la skladni razvoj vseh predelov Italije. Vlada poudarja, da reforma ne bo zvišala davčnega pritiska. Nasprotno, v daljšem roku naj bi zagotovila smotrnejšo in učinkovitejšo uporabo javnih sredstev, kar naj bi naposled omogočilo tudi znižanje davkov. Z davčnim federalizmom naj bi namreč krajevne uprave odgovorneje nalagale in terjale davke, državljani pa naj bi neposredne-je nadzorovali uporabo javnih sredstev. Sprejetje zakona bi bil velik uspeh za Severno Ligo, ki si že več let prizadeva za federalizem. To tudi zato, da bi bogate severne dežele ohranile večji del prihodkov od davkov in prenehale »subvencionirati« revnejše južne dežele. Sicer pa je res, da včeraj odobreni zakonski osnutek predvideva ustanovitev »izenačevalnega sklada«, s katerem naj bi preprečili krepitev razlik med posameznimi deli države. V opozicijskih vrstah pa so previdnejši. Tako je npr. voditelj UDC Pierferdi-nando Casini dejal, da zakonski osnutek vsebuje le splošna načela, nekateri predstavniki Demokratske stranke pa so posvarili, da bi se pobuda ne izrodila v »pasticcio«. NAPOLITANO - Nadzorna komisija Rai Poziv parlamentu, naj opravi svoje RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je pozval parlament, naj opravi svoje obveznosti, to je, naj izvoli enega od sodnikov ustavnega sodišča in predsednika nadzorne komisije za državno radiotelevizijo Rai. Kajti: od teh obveznosti je odvisno delovanje pomembnih jamstvenih institucij. Napolitano je svoj poziv iznesel po »prisrčnem telefonskem pogovoru« z radikalnim liderjem Marcom Pan-nello, ki je napovedal gladovno stavko, da bi z njo spodbudil parlament k izvolitvi dveh predstavnikov. Predsednik republike je izrazil »zaskrbljenost« zaradi zavlačevanja z imenovanji sodnika ustavnega sodišča in predsednika nadzorne komisije, ki sta, med drugim, izraz pluralnosti in pravne države. Zadeva je znana. Predsednik nadzorne komisije za državno radiotelevi-zijo mora biti po pravilu iz vrst parlamentarne opozicije. Ta je izbrala predstavnika Di Pietrove Italije vrednot, nekdanjega župana iz Palerma Leoluco Giorgio Napolitano Orlanda. Kar pa ni po godu desnosre-dinski večini. Predstavniki večine so pozvali opozicijo, naj izberejo drugega kandidata, opozicija je poziv zavrnila, sicer bi bilo, kot če bi večina izbrala kandidata opozicije. Ker je levosredinska opozicija vztrajala, se člani desnosredinske večine niso udeležili sej, na katerih naj bi Orlanda izvolili za predsednika nadzorne komisije. Tako so bile seje nesklepčne, nadzorna komisija pa še nima svojega predsednika. Protesti proti ukrepom šolske ministrice Gelminijeve RIM - Protesti proti ukrepom šolske ministrice Maiastelle Gelmini ne od-jenjajo. Včeraj so se vrstile demonstracije po številnih italijanskih mestih, še zlasti pa pred šolskim ministrstvom v Rimu in v Milanu. Najpogostejše tarče protestnikov sta krčenje sredstev za javno šolstvo ter uvedba enega samega učitelja na osnovnih šolah. Proti krčenju sredstev in posledično delovnih mest v šolstvu bosta poleg avtonomnih šolskih sindikatov in sindikalne zveze CGIL po vsej verjetnosti stavkali tudi sindikalni zvezi CISL in UIL. Sicer pa je Gel-minijev načrt deležen ostrih kritik tudi na politični ravni. Italija vrednot sodeluje pri mnogih protestnih pobudah, voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni pa je napovedal, da bo šolstvo ena glavnih tem protestnega shoda proti vladi 25. oktobra v Rimu. V Rimu tretji filmski festival RIM - Program letošnjega filmskega festivala v Rimu bo združil hollywoodski blišč, evropsko kinematografijo in številne italijanske filme. V večnem mestu bodo od 22. do 31. oktobra prikazali več kot 200 filmov, so na predstavitvi festivala povedali organizatorji. Za glavno festivalsko nagrado, zlatega Marka Avrelija, se bo potegovalo 20 filmov. V središču tretje izdaje festivala bo seveda italijanski film. Za glavno festivalsko nagrado se bo potegovalo kar pet italijanskih filmov, med njimi »L'uomo che ama« z Monico Belluc-ci, ki bo tudi otvoritveni film festivala. Italijansko kinematografijo bosta predstavila še hommage rimski igralki Anni Magnani (1908-1973) in razstava, posvečena junija letos preminulemu režiserju Dinu Risiju, je pojasnil direktor festivala Gian Luigi Rondi. Najraje kradejo parmezan RIM - Izmed vseh prehrambenih izdelkov Italijani najraje kradejo parmezan. Po podatkih kmetijskega združenja CIA je namreč kar vsak deseti kos parmezana tarča dolgoprst-nežev. Okusni mlečni proizvod iz Parme tako ni le po vsem svetu najbolj kopirano italijansko živilo, temveč tudi najpogosteje ukradeno. Drugo in tretje mesto med ukradenimi živili zavzemata meso in narezek oz. vino in drugi alkoholni napitki. Zunaj asortimana prehrambenih izdelkov pa Italijani najraje kradejo britvice. Tako naj bi prodajne police brez plačila zapustil vsak peti zavitek britvic. V Italiji naj bi bile med junijem 2006 in junijem 2007 ukradene različne dobrine v skupni vrednosti 3,8 milijarde evrov. Tatovi so pri tem dejavni predvsem na severu države. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Le Temps piše o Berlusconijevem »Richelieju« Gianniju Letti, The Observer pa o Berlusconijevi »nepokorni« hčerki Barbari Te dni svetovni tisk posveča pozornost predvsem problemu globalne finančne krize, kar velja tudi za poročanje iz Italije. Zanimivo je, da nekateri pripisujejo vlogo nekakšnega blažilca posledic svetovne krize zaostalosti italijanskega sistema in sorazmerni izolaciji od razvitejših sistemov investicij. Več zapisov je posvečenih tudi perspektivam Ali-talie po sporazumu s sindikati, vendar bi se tokrat osredotočil na dve tematiki, ki se mi zdita zgovorni o tem, kako svet gleda na Italijo, in sicer (še enkrat) o Ber-lusconiju in njegovem krogu, pa še o fašizmu. Medtem ko ves gospodarski in politični svet napeto pričakuje razvoj finančne krize, piše Le Monde, je Berlusconi vedno nasmejan in uživa podporo 60 odstotkov italijanskega javnega mnenja, kot da bi izzival druge liderje, katerih popularnost tone s poglabljanjem krize. Tako sta Zapatero in Sarkozy predčasno prekinila svoj poletni premor, medtem ko je Berlusconi užival na počitnicah do začetka septembra, sedaj pa Barbara Berlusconi in Veronica Lario Berlusconi ansa zagotavlja, da za italijanske banke in finance ni problemov. Berlusconijeva evforija sloni na vrsti dosežkov, od odobritve zakona, ki mu zagotavlja imuniteto, do odprtja odlagališč za odpadke v Neaplju, od posegov glede varnosti do rešitve Alitalie. Berlusconi bi rad bil tudi brez opozicije in že napoveduje Veltroniju neuspeh pri protestni manifestaciji prihodnjega 25. okt- obra. Le Temps iz Ženeve posveča reportažo Berlusconijevemu Richelieuju -podtajniku pri predsedstvu vlade Gian-niju Letti. Premierjeva desna roka je pri 73 letih uglajen in eleganten gospod, nadvse vpliven, neumoren pri tkanju zavezništev in iskanju rešitev. Prav Letti je treba pripisati glavno zaslugo pri dogovoru za rešitev Alitalie, meni švicarski fran- kofonski dnevnik, ki med drugim navaja, da bi Veltroni rad pritegnil Letto v prihodnjo levosredinsko vlado. Seveda, če bo prej ali slej spet prišlo do levosredin-ske večine. Britanski The Observer piše o Ber-lusconijevi »nepokorni« hčerki Barbari. Poražena levica bi lahko našla novega heroja prav v premierjevi mlajši hčeri, ki je javno kritizirala očeta. Že pred časom je izjavila, da bi takoj izklopila televizor, ko bi njen sin gledal Mediasetov variete, tokrat pa se je zavzela za rešitev interesnega konflikta, ki spodkopava ekonomijo in politiko, kar je po pisanju britanskega nedeljskega dnevnika razjezilo očeta. Observer med drugim piše tudi, da je Barbarina mati Veronica Lario že večkrat izrazila svoje liberalne težnje, kar ni v skladu z moževimi stališči. Italijanski partizani kritizirajo novi film Spika Leeja »Miracle at St. Anna«, poroča španski El Pais. Vsedržavno združenje partizanov, nekateri preživeli in sorodniki žrtev pokola v kraju SantAn-na di Stazzema so obtožili ameriškega re- žiserja, da je potvoril zgodovinsko dogajanje. V toskanski vasici so namreč ese-sovci pobili 560 civilistov, iz filma pa izhaja, da odgovornost za pokol nosi partizan, ki se je pridružil nacistom. Kritike, piše madridski dnevnik, spadajo v okvir polemik, od kar so se revizionisti-čne težnje začele vedno bolj uveljavljati in se pojavlja vedno več fašizmu naklonjenih ocen. Britanski športni tednik Sportweek je objavil izjavo Milanovega vratarja Abbiatija, ki pravi, da se prepoznava v fašističnih vrednotah domovine, reda in vere. The Guardian piše, da so »Abbia-tijeve izjave padle sredi razprave o fašistični preteklosti in o sedanjosti italijanske desnice pod vodstvom tajkuna, ki je med drugim lastnik Milana.« Tednik The Times pa v zvezi z zasedanjem o fašistični arhitekturi ugotavlja, da se »Musso-linijev duh spet oživlja« in da se v okviru premika italijanske politike na desno uveljavljajo nove fašistične težnje in skupine. Sergij Premru Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it UNIVERZA - Senatorka Tamara Blažina pri rektorju tržaške univerze Francescu Peroniju Spisek vprašanj O sodelovanju s Slovenijo, rednih docentih in specialističnem študiju slovenščine Sodelovanje med Univerzo v Trstu in slovenskimi univerzami je že utečeno in ga je mogoče še izboljšati z nadgradnjo kulturnega sporazuma med Slovenijo in Italijo, ki je zapadel lani, medtem ko se večje težave napovedujejo pri uvajanju stolic oz. redno nameščenih docentov za slovenščino na fakultetah tržaškega vseučilišča zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, čuti pa se tudi velika potreba po uvedbi dodatnega dveletnega specialističnega študija slovenskega jezika in kulture na leposlovni in filozofski fakulteti. To so bile glavne točke včerajšnjega srečanja med slovensko senatorko Demokratske stranke Tamaro Blažina in rektorjem tržaške univerze Francescom Peronijem v prostorih rektorata slednje. Šlo je za prvo srečanje, na katerem je Blaži-nova, ki jo je spremljal sodelavec Li-vio Semolič, Peroniju izročila tudi promemorijo, v kateri so našteta najpomembnejša vprašanja, ki zadevajo vlogo univerze v odnosu do slovenske manjšine in slovenskega jezika. Prvo pomembno vprašanje je sodelovanje s slovenskimi univerzami, ki je kar se tiče tržaške univerze že utečeno, potrebno pa ga bo še dodatno izboljšati, pri čemer se tu postavlja potreba po nadgradnji kulturnega sporazuma med Slovenijo in Italijo, ki je zapadel lani, kar je, je bilo ugotovljeno na srečanju, skupna želja. Poleg tega se postavlja tudi vprašanje priznavanja univerzitetnih diplom: dosedanji seznam je namreč zastarel zaradi spremembe zakonodaje in novih usmeritev v Italiji, kar bosta morali rešiti vladi obeh držav, skupno mnenje pa je, da je treba iti v ta proces. Pereč problem predstavlja vprašanje uvedbe stolic slovenščine oz. slovenistike na raznih fakultetah univerze, kjer ni rednih docentov, ampak študentom predavajo samo pridruženi profesorji. Tu ni bil rektor Peroni nič kaj optimističen, saj primanjkuje finančnih sredstev zaradi krčenja, ki ga opravlja italijanska vlada, tako da so trenutno pod vprašajem celo plače profesorjev, ki so že nameščeni. Po drugi strani pa je Peroni de- Senatorka Blažinova in Semolič sta rektorju Peroniju izročila promemorijo kroma jal, da se bo pogovoril z dekanjo leposlovne in filozofske fakultete glede možnosti uvedbe dodatnega dveletnega študija slovenskega jezika in kulture za dosego specialistične diplome (trenutno je možen le triletni študij). Tudi možnost, da Narodna in študijska knjižnica dobi v stavbi Narodnega doma, kjer je zdaj Visoka šola modernih jezikov za prevajalce in tolmače, svoje prostore, da se lahko preseli vanje, ni kar za vogalom. Rektor je namreč dejal, da sam nima problemov, da se visoka šola preseli kam drugam, če mu zagotovijo druge prostore, tehniki, s katerimi se je posvetoval, pa so mu dejali, da spričo tega, kako stojijo trenutno stvari, za zdaj ni prostorov za NŠK. Peroni bo tudi preveril možnost, da se univerza pridruži ustanovam, ki sodelujejo s splošnim okencem za pripadnike slovenske manjšine, ki deluje v Ul. Piccardi. Tudi v tem primeru sam ne vidi nobenih težav glede možnosti sodelovanja. Partizansko slavje pri spomeniku v Praprotu V Praprotu je že vse nared za jutrišnjo proslavo ob 60-letnici postavitve spomenika padlim. Vaška skupnost Praprot in Vse-državno združenje partizanov Italije (de-vinsko-nabrežinska sekcija) vabita namreč ob 15.30 na spominsko svečanost, na kateri bosta po polaganju vencev za mikrofon stopila pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Giorgio Marzi, za njim pa še slavnostni govornik, bivši slovenski predsednik Milan Kučan. Nedeljski popoldan bo obogatil še nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič pod taktirko Pie Cah in pa na-brežinske godbe na pihala z dirigentom Ser-giom Grattonom. Praznovanje pa se bo nadaljevalo v večjem ogrevanem šotoru na prireditvenem prostoru pod praprovskimi borovci, kjer so si prireditelji zamislili pravi partizanski miting. V primeru slabega vremena bo proslava potekala v šotoru. Sobota, 4. oktobra 2008 APrimorski ~ dnevnik 7 VZHODNI KRAS Table: hiter odziv prefekta Prefekt Giovanni Balsamo Tržaški prefekt Giovanni Balsamo se je res hitro odzval na posredovanje senatorke Ta-mare Blažine in deželnih svetnikov Igorja Kocijančiča in Igorja Gabrovca v zvezi s predlogom za takojšnjo obravnavo vprašanja dvojezičnih napisov in tabel na novem odseku hitre ceste med Padričami in Katina-ro. To je bil sklep ponedeljkove javne skupščine na to temo v trebenskem Ljudskem domu. Prefekt, ki opravlja tudi funkcijo vladnega komisarja za Furlanijo-Julijsko krajino, je namreč že včeraj zjutraj posredoval deželnemu svetniku Kocijančiču vabilo na sejo, ki bo v torek ob 11.30 na tržaški pre-fekturi "v zvezi z dvojezičnimi obcestnimi napisi na odseku tržaške hitre ceste". Na sestanek so vabljeni tržaški župan, dolinska županja, predstavniki podjetja ANAS, senatorka Bla-žinova, deželna svetnika Kocijančič in Gabrovec, predsednika obeh krovnih organizacij in predstavniki koordinacijskega odbora združenja vzhodnokra-ških vasi. Sklic omizja zainteresiranih subjektov v tako kratkem časovnem razmahu gre nedvomno pripisati zaslugi prefek-ta Balsama, piše v tiskovnem sporočilu deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič. Upati je, da bo omizje lahko našlo tudi primerno rešitev za to dolgoletno odprto vprašanje, meni še deželni poslanec. POLITIKA - Strankin kongres na vzhodnem Krasu Obnovljena in pomlajena sekcija SSk Priprave na pokrajinski in deželni kongres stranke, ki bo 7. in 8. novembra - Sinoči kongres barkovljanske sekcije Slovenska skupnost je na vzhodnem Krasu obnovila in pomladila svojo krajevno sekcijo. Ta prenova je prišla do izraza na nedavnem kongresu, ki je sodil v priprave na bližnji pokrajinski in deželni kongres. Slednji bo 7. in 8. novembra. Sinoči so se zbrali barkovljanski somišljeniki in somišljenice SSk. Opensko skupščino so uvedli predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič, rajonski svetnik Marko De Luisa in Tamara Ražem, ki je kandidirala na aprilskih deželnih volitvah. Izpostavili so, da je stranka na območju od Opčin do Bazovice na deželnih volitvah zabeležila lep uspeh, kar predstavlja spodbudo za njene prihodnje naloge. Kongresa so se udeležili tudi deželni tajnik Damijan Terpin, podtajnik Andrej Berdon, pokrajinski tajnik Peter Močnik in deželni svetnik Igor Gabrovec. »Slovenska skupnost je na open-skem, kot na ostalih sekcijskih kongresih, potrdila, da je na dobri poti da postane res zbirna stranka vseh Slovencev v Italiji. To pomeni, da se vanjo vključujejo Slovenci raznih idejnih in nazorskih prepričanj,« nam je povedal pokrajinski tajnik Močnik. Razloge za uspešno dejavnost vzhod-nokraške sekcije je po njegovem treba iskati v skrbi, ki jo Slovenska skupnost vsakodnevno polaga za teritorij in to na raznoraznih nivojih in ravneh. "Zdravstveno stanje" SSk je po Močnikovem prepričanju torej dobro. »Stranka dosledno spoštuje deželni volilni sporazum z Demokratsko stranko, ki je dober dogovor. Mnogi naši volilci pa so razočarani nad dejavnostjo slovenske komponente DS, češ da je pri svoji politiki premalo avtonomna od stranke. Premalo avtonomna se zdi tudi deželna stranka v primerjavi z državnim vodstvom, kjer Walter Veltroni res ne blesti po učinkovitem vodenju,« meni še pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti. Predsedstvo kongresa vzhodnokraške sekcije Slovenske skupnosti na Opčinah kroma 8 Sobota, 4. oktobra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI lesno pristanišče - Po zagotovilu deželnega odbornika Riccardija Sporazum med družbama pred vrati Eno družbo naj bi razpustili, v drugi pa bi vsaka naveza imela 50-odstotni delež Lesno pristanišče naj bi v prihodnjih 15 letih upravljala družba, ki naj bi jo v grobih obrisih sestavljali vsak s 50-odstotnim deležem družba General Cargo Terminal (GCT) in naveza podjetnikov družbe Agentimar. Nekaj več o tem bo znano v torek, ko se bosta vodstvi družb GCT in Agentimar srečali z deželnim odbornikom Riccardom Riccardijem. Slednjega so na zadnji seji Pristaniškega odbora prejšnji teden zadolžili za posredovanje med navezama, potem ko je hčerinska družba Luke Koper Adria Terminali izstopila iz GCT. Riccardi se je v zadnjem obdobju sestal s predstavniki obeh družb in včeraj najavil, da je od obeh prejel »formalno privoljenje« v predlog o skupnem upravljanju lesnega terminala, ki ga je predstavil v imenu deželne vlade. Na torkovem srečanju bodo skušali poglobiti skupno pot, ki bo ob upoštevanju zakonodaje in normativov privedla do koncesije za upravljanje lesnega pristanišča, je povedal Riccardi. Odbornik je tudi laskavo ocenil obnašanje obeh družb, ki sta se odzvali na njegov poziv k sodelovanju v interesu pristanišča, Trsta in sploh dežele Furlanije-julijske krajine. Deželna vlada zato pričakuje, da se bo z izdajo koncesije končno lahko odprlo novo poglavje v prid razvoju pristanišča, v katerem bo deželna uprava vsekakor zagotavljala stalno podporo. »Razvoj tržaškega pristanišča ostaja namreč prioritetni in strateški cilj deželne uprave, ki spodbuja nove si-nergije med pristanišči dežele FJK in, bolj splošno, med pristanišči severnega Jadrana, ker je to najboljša pot do konkurenčnosti v Evropi,« je naglasil Riccardi. Predlog deželne vlade sloni na tem, da bodo eno od dveh družb konkurentk razpustili, je včeraj povedal predsednik družbe Agentimar Giuseppe Fortini. Člani te družbe bodo nato vstopili v drugo, v kateri naj bi vsaka naveza razpolagala s 50-odstotnim deležem. Ni izključeno, da bo v prihodnosti z manjšinskim deležem vstopila v družbo kakšna javna ustanova v funkciji »garanta«. Upravljati družbo s 50-od-stotnim deležem pač ni enostavno, konkretna hipoteza pa je lahko družba Friulia. Glede odbornikovega predloga je soglasje popolno, je poudaril Fortini in dodal, da »je prišlo do sporazuma, razne pogoje pa bomo poglobili v torek«. Jasno je, je še povedal, da bo ostala v igri le ena družba: katero bodo izbrali, še ni znano. Po drugi strani je tudi Federico Pacorini v imenu družbe GCT pozitivno ocenil sporazum. Katera družba bo naposled upravljala lesno pristanišče, pa po njegovem mnenju ni pomembno. A.G. Pogled na lesno pristanišče kroma ENAKE MOŽNOSTI - Deželna raziskava med višješolci o nasilju Vznemirljiv svet mladih 40% vprašanih je vsaj enkrat prišlo v stik z nasiljem - Četrtina deklet doživela spolno nasilje, 8% pa posilstvo PARKIRIŠČE Katinara: kje je slovenščina? Po nedavnem odprtju prenovljenega parkirišča pri katinarski bolnišnici je spet prišlo do nedopustnega kršenja dvojezičnosti in določil zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Parkirni avtomati za plačilo parkirnine imajo zapisana navodila v šestih jezikih: italijanščini, nemščini, angleščini, španščini, francoščini in celo arabščini. Slovenščine pa nikjer. Je de-sno-sredinska občinska uprava spet pozabila na dvojezičnost in slovensko manjšin, se v sporočilu sprašuje krožek SKP iz dolinske občine. Krožek ostro obsoja to kršitev in hkrati javno poziva tržaškega župana, naj pripadnikom slovenske narodne skupnosti zagotovi uživanje zajamčenih pravic in uvajanje dvojezičnosti. Poleg tega predstavlja veliko pomanjkljivost postavitev le enega parkomata zaradi česar prihaja do dolgih vrst pri plačevanju parkirnine. Včerajšnje predstavitve raziskave so se udeležili tudi petošolci zavoda Stefan in goriškega liceja Trubar Gregorčič »Podali smo se v svet mladih in odprl se nam je zanimiv, pravzaprav dokaj vznemirljiv pogled na sodobne odnose med spoloma. Slika, ki se nam je prikazala, ni ravno najbolj spodbudna, saj kaže, da je nasilje zelo prisotno v vsakdanjem življenju mladih: 40 odstotkov vprašanih je vsaj enkrat prišlo v stik z nasiljem -fizičnim ali psihičnim, doživelo ga je na lastni koži ali mu prisostvovalo.« V nabito polni dvorani tržaškega li-ceja Dante je deželna Komisija enakih možnosti včeraj dopoldne priredila srečanje o mladih, o odnosih med spoloma in o pojmovanju nasilja. Rdeča nit posveta je bila kajpak raziskava, ki jo je v drugi polovici leta 2007 komisija naročila tržaški univerzi, točneje njenemu oddelku za psihologijo. 627 petošolcev štirinajstih višjih srednjih šol v Deželi FJK je takrat izpolnilo anonimni vprašalnik o pojmovanju in sprejemanju nasilja oziroma o dodeljevanju vlog med spoloma. Petošolci tržaških licejev Galilei, Carducci in Dante ter slovenskega zavoda Stefan in goriškega liceja Trubar - Gregorčič ter številni profesorji oz. docenti s Tržaškega, Kopra in Izole so včeraj z zanimanjem sledili predstavitvi podatkov, ki sta jih predočili Daniela Paci in Lucia Beltra-mini. Mladi psihologinji sta opozorili, da nas danes mediji bombardirajo s prizo- ri spolnosti in nasilja, ki seveda gledalca privlačujejo in postajajo tako rekoč del vsakdana, »žal vse bolj sprejemljivega vsakdana. Kljub bojem proti nasilju nad ženskami, smo vsak dan priča dogodkom posilstva ali sovraštva do homoseksualcev, primerom t.i. bulizma nad šibkejšimi vrstniki in seveda prevečkrat prikritih primerov spolnega nasilja v družinskem krogu,« sta opozorili. Če analiziramo podatke, ki izhajajo iz raziskave, ugotovimo, da je bilo 9% vprašanih žrtev nasilja s strani očeta, 8% pa je prisostvovalo očetovemu pretepanju mame. Ne moremo se čuditi zato posledicam, ki jih zgoraj navedeni dogodki povzročajo v mladih: v dekletih izstopa predvsem stalen strah, pogosti panični napadi, jeza in bolečina, fantje pa se vsaj navzven kažejo brezbrižni oziroma se iz tega celo norčujejo, v resnici pa je to le lažna maska. Mnogi sicer zabredejo v depresijo, ki jih večkrat zvabi tudi v samomor ... Zaskrbljujoč je tudi podatek o spolnem nasilju: četrtina vprašanih deklet je na lastni koži doživela spolno nasilje, 8% pa eno ali celo več posilstev. Dekleta navadno zaupajo tovrstne dogodke prijateljicam ali mami, fantje pa le najzvestejšim prijateljem. Težavnostni odnosi z osebami nasprotnega spola pa vplivajo tudi na njihovo zdravstveno sta- kroma nje, tako da so glavoboli, bruhanje, težave s prebavo in s hrbtom nadvse pogosti. Raziskava se je dotaknila tudi pornografskih aspektov. Tako fantje (90%) kot dekleta (vsaj polovica vprašanih) gledajo pornografske videoposnetke; med temi tudi take, ki so izredno nasilni do žensk (35% moških). Iz zbranih podatkov izhaja, da sta si ženska in moška stvarnost precej različni. Odgovori fantov kažejo na uveljavljanje tradicionalnih stereotipov, z večkrat kritičnimi pogledi do vloge »žene« in »moža« v družini: moški mora biti vedno ponosen in močan, ženska pa njemu pokorna. Slednje doživljajo v družbi nekakšno dvojno kontrolo: prvo s strani vrstnikov nasprotnega spola, pred katerimi se želijo predstaviti popolne oz. perfektne, drugo pa s strani vrstnic, s katerimi se soočajo in se kregajo, tako da prave solidarnosti ni, celo nasprotno, med njimi vlada tekmovalnost. Mnogi vidijo rešitev v družini, drugi pa vselej stavijo na mlade, ki so v svojih odgovorih dokazali, da želijo ukrepati in spremeniti sedanje stanje. Perspektive boljših medosebnih oz. partnerskih odnosov pa predpostavljajo v prvi vrsti večjo mero enakosti in spoštovanja bližnjega. (sas) Iskra kandidat za paritetno komisijo Nekdanji deželni svetnik Boris Iskra je kandidat za mesto v paritetni komisiji med državno in deželno vlado. Njegovo kandidaturo je v imenu Mavrične levice postavil deželni svetnik Stefano Pustetto. O sestavi komisije bo odločal deželni parlament. Pedagoški dnevi: danes zadnje srečanje Danes dopoldne bo v avli H3 Univerze v Trstu od 9. ure do 12.30 še tretje in zadnje srečanje v okviru Pedagoških dni, ki jih prireja odborništvo za kulturo Občine Trst. Prof. Angel Miguel Zabalza z Univerze v Santiagu de Composteli iz Španije bo predaval na temo sistema vzgojno-izobraževalnih storitev v evropski perspektivi. Uvodoma bo spregovoril prof. Battista Quinto Borghi, ki velja za pomembno osebnost na področju sodobne pedagogike. Drevi Pecha Kucha Sodobni mednarodni ustvarjalci bodo drevi gostje tržaške Pecha Kucha Night. V zelenjavni tržnici se bo ob 20.45 preko svojih del predstavilo 12 arhitektov, dizajnerjev, umetnikov, grafikov, video ustvarjalcev in modnih oblikovalcev. Vsak od njih bo imel na razpolago 6 minut in 40 sekund, v katerih bo s pomočjo diapozitiv prikazal svoje umetnine in načrte. Večer bosta povezovala Vanna Coslovich in Alessandro Mizzi. Godbi v mestu Jutri bosta na tržaškem Trgu Verdi ob 10. uri nastopila miljski orkester s Korošcev in Pihalni orkester Breg iz Doline. Dogodek sodi v 11. pokrajinsko revijo godb, ki jo prireja pokrajinska sekcija državnega združenja italijanskih godb Anbima. Jadro za Emergency Jadrnica organizacije Emergency bo tudi letos sodelovala na Barcolani, posadko pa bodo sestavljali krmar Alberto Sonino, Tiziano Rossetti in Gabriele Risica, primarij kardiologije v bolnišnici v Benetkah, ki sodeluje z novo bolnišnico Emergency v Sudanu. Jadrnica prinaša kulturo miru in podpira pediatrične in kardiološke programe Emergency v Afriki. Prvi pediatrični center bodo odprli v začetku leta 2009 v Banguiju, v Srednjea-friški republiki, drugega pa na jugu su-danskega Darfurja. Slednjemu je namenjena nabirka, ki bo potekala do 22. oktobra: prispevke je mogoče posredovati s SMS sporočili (1 evro na št. 48587 z mobilnega telefona, 2 evra na isto številko s fiksnega telefona Telecom). Informacije bodo nudili pri stojnici Emergency na tržaškem nabrežju, od torka, 7. 10. do nedelje, 12. 10. Dela v Bazovici in Trstu Občina Trst obvešča, da bodo naslednji teden ob ugodnih vremenskih razmerah na vrsti nočni posegi (od 20.30 do 6.30) na nekaterih cestah v Bazovici in Trstu. Cestno signalizacijo bodo obnavljali v ponedeljek in torek v Bazovici in na Bazovski cesti proti Trstu ter v sredo in četrtek na Istrski ulici (odsek Ul. Baiamonti-Trg Pestalozzi). Trčila na Trgu Garibaldi Včeraj ob 16.15 sta na Trgu Garibaldi trčila avtomobil in skuter, oba iz Trsta, pri čemer se je voznik motornega kolesa poškodoval. Mestni redarji so razložili, da je 46-letni sku-terist vozil svoj piaggio fly 150 z Ul. Carducci proti Drevoredu D'An-nunzio, ko je z leve vanj trčila alfa, ki jo je upravljal 35-letni voznik. Avto je bil namenjen na Ul. Corridoni, prihajal pa je z vozišča za avtobuse na drugi strani trga, kjer osebna vozila ne smejo voziti. Rešilec je skuterista odpeljal v katinarsko bolnišnico, udaril naj bi se v prsi in trebuh, hujših posledic pa ni bilo. / TRST Sobota, 4. oktobra 2008 9 1 NABREŽJE GRUMULA - V sredo odprli inovativen prostor Postaja Rogers nova interaktivna pridobitev V prostorih nekdanje bencinske črpalke umetniške razstave in degustacije kraških dobrot Na Nabrežju Grumula so predvčerajšnjim tudi uradno predali namenu prenovljeni objekt, ki ga je v začetku petdesetih let minulega stoletja projektiral Ernesto Nathan Rogers, priznani italijanski arhitekt in med drugim tudi legenda »industrijske arhitekture«. Nekaj več kot sto kvadratnih metrov površine je dolgo časa služilo bencinskemu servisu, pred časom pa so se politiki odločili za obnovitev in revitalizacijo zapuščenega objekta, v katerem po novem domu-je Postaja Rogers (Stazione Rogers), interaktivni prostor, v katerem si bo poslej mogoče ogledovati razstave, okušati tipične kraške proizvode, turisti pa bodo za nameček tu lahko dobivali vse potrebne informacije o našem mestu. Uradne otvoritve se je udeležila nepregledna množica ljudi, med katero je bilo opaziti tako »navadne« občane kakor eminentne goste iz politične in kulturne sfere. Zadnji so z zadovoljstvom komentirali končni rezultat, ki po njihovih ocenah odlično prispeva k dialogu med starim in novim, radovedni občani pa so se lahko na lastne oči prepričali, kako je mogoče združiti dva svetova - svet kulture in bolj komercialni koncept turistične promocije našega mesta in njegovega zaledja. To so v petek zvečer večkrat poudarili tudi slavnostni govorniki, med katerimi je bila tudi Giuliana Carbi iz združenja Sodobni Trst, ki je ta ambiciozni projekt realiziralo v sodelovanju z združenjem Comunicarte in združenjem Rogers, projektanti pa sicer prihajajo iz arhitekturnega biroja Semerani - Tama-ro. V nadaljevanju je župan Roberto Dipiazza povedal, da je Postaja Ro- Množica na sredinem odprtju Postaje Rogers kroma gers obnovljenemu nabrežju dodala le še pikico na i, ob tem pa je še pojasnil, da gre za enega redkih občinskih objektov, ki se bo samofinanci-ral. Navdušenost nad projektom je nato izrazil še predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, ki je prisotne spomnil, kako je sploh prišlo do ideje, da bi zapuščeni prostor namenili kulturi. »Po številnih diskusijah in polemikah, kaj bi storili z Rogersovim bencinskim servisom, sem sklical odbor in mu predlagal rešitev problema. Vsi skupaj smo se nemudoma lotili dela, saj je bilo treba objaviti razpis, v katerem sem kot pogoj naštel tri elemente: da bi objekt odprli pred Barcolano, da bi v njem nekaj pozornosti namenili tudi projektu Pomorski park ter da bi v objektu bila mogoča tudi pokušnja kraških dobrot.« Ob tem je Paoletti še postregel s podatkom, da je naložba vredna 200 tisoč evrov, projektanti pa so po Paolettijevi oceni ves denar porabili zelo koristno in pametno. Po vseh teh nagovorih, med katerimi velja omeniti še neformalni pozdrav podtajnika Carla Giovanardija, je sledilo uradno odprtje, ko je rdeči trak prerezala mala Anita, vnukinja projektantov. V izrazito negalerij-skem prostoru si je bilo pod vodstvom kuratorja Giovannija Franza- na mogoče ogledati razstavo, na kateri bodo do 7. decembra razstavljeni osnutki Rogersove razstave Mostra del Mare iz leta 1935, na ogled bo tudi maketa Pomorskega parka, osrednja tema vseh razstavljenih fotografij, predmetov in maket pa je morje kot vir življenja, vitalnosti in ravnotežja. Naj ob koncu še povemo, da bo postaja Rogers do 12. oktobra odprta od 8. ure zjutraj do polnoči, na odprtju pa so novi upravitelji še povedali, da imajo v načrtih že kar nekaj razstav, ki bodo na sporedu po 7. decembru, ko se bo spustil zastor nad prvim nizom inovativnih pobud. (sč) TRG OBERDAN - V palači deželnega sveta obračun dela odbora za komunikacije Člani Corecoma zaključili mandat Bogato delovanje na več frontah s svetlimi in temnimi točkami - Del Campo zapušča mesto predsednika, naslednik še ni znan V palači deželnega sveta so predsednik deželnega odbora za komunikacije Corecom Franco Del Campo in člani odbora Danilo Slokar, Elio Bozzo in Mauri-zio Solidoro (odsotna je bila podpredsednica Ilaria Cel-ledoni) podali obračun njihovega dela od leta 2004 do 2008. Mandat jim bo potekel v ponedeljek, zaenkrat pa ni jasno, kdo bo sestavljal odbor v naslednjih letih. Del Campo bo po vsej verjetnosti zapustil mesto predsednika, naslednik pa še ni znan. Med kandidati je njegov predhodnik Daniele Damele, čigar »kotacije« pa naj bi se nazadnje znižale. Predsednika imenuje predsednik deželne vlade. Corecom, ki ima vlogo nadzornika telekomunikacij v deželi, ima od leta 2004 več pristojnosti. Odtlej skrbi tudi za zaščito mladoletnih televizijskih gledalcev, zagotavlja pravico do popravka, nadzoruje uporabo jav-nomnenjskih raziskav v medijih ter rešuje spore med uporabniki in ponudniki telefonskih storitev, preden bi se obrnili na sodišče. Slednja zadolžitev je pošteno zaposlila ekipo, ki jo poleg članov odbora sestavljajo od- Predsednik Franco Del Campo je predstavil obračun delovanja odbora CORECOM, ob njem pa je bil tudi tržaški prefekt Giovanni Balsamo kroma vetniki in drugi uslužbenci. Corecom FJK je kot prvi v Italiji odprl okence in brezplačno telefonsko številko (800743488) za uporabnike telefonskih storitev v težavah. Letos je Corecom zgladil 82% obravnavanih sporov, kar je med drugim močno razbremenilo delo sodišča. »Naš model smo opisali tudi ministru za javno upravo Bru-netti,« je dejal Del Campo. Dobre rezultate je odbor zabeležil za časa volitev, ko je preverjal, ali mediji spoštujejo pravila »par condi-cio«. Na 13 volitvah so pregledali 1300 ur oddaj, večjih nepravilnosti pa ni bilo. Negativno točko predstavljajo pristopne radijske oddaje: koristnikov v italijanskem jeziku ni bilo ogromno, na brezplačne oddaje v slovenskem in furlanskem jeziku pa je bil odziv skoraj ničen. Nadaljeval se je projekt čezmejnih televizijskih oddaj, Co-recom pa je v teh letih organiziral tudi vrsto pobud, raziskav in prireditev ter izdal štiri publikacije. Del Campo se je med podajanjem obračuna pritožil, da je bila pozornost medijev do pobud Corecoma skromna, še bolj pa je pogrešal zanimanje s strani politikov. (af) Slokar: »Bojim se, da me ne bo nasledil noben Slovenec« Danilo Slokar je član odbora Corecom od vsega začetka (2001), še prej pa je bil član predhodnega odbora Core-rat. Od svoje funkcije se poslavlja. A vas v prenovljenem odboru ne bo? Gotovo ne, saj sem se že sam potegnil iz igre. Kako to? Svoje delo sem opravil, zavzemal sem se zlasti za jezikovne manjšine, sam pa nočem zasedati stolčka še naprej. Komurkoli bom vsekakor na razpolago za pomoč, nasvete ipd. Ali ste dosegli zastavljene cilje? Nekaterih ne. Najbolj me žulijo pristopne radijske oddaje. Core-com in Rai sta dosegla dogovor, s čimer smo brezplačno oddajanje ponudili tudi v slovenskem in furlanskem jeziku. To ni bilo samoumevno. A odziv je bil minimalen, zanimanja skoraj ni bilo. Za oddaje na Radiu Trsta A je zaprosilo samo tržaško Esperantisti-čno društvo. Poleg tega se že 9 let potegujem, da bi bili slovenski programi televizije Rai vidni v Benečiji. Problema ni rešil noben deželni predsednik. Kaj pa politika, boste še aktivno udeleženi? Seveda, zdaj še več, saj je bilo delovanje Corecoma čim manj politično obarvano. Deželnemu predsedniku Severne lige Fontani-niju sem že ponudil svojo razpoložljivost. Bo v novem odboru Corecoma kak Slovenec? Bojim se, da ne. Krive pa so tudi stranke, ki jih tradicionalno podpira slovenska manjšina. Za mesto v odboru se ni zavzel nihče. Ne pozabimo, da ima Corecom za Slovence pomembno vlogo, že dolgo pa deluje tudi v slovenskem in furlanskem jeziku. Omenil bi dragoceno delo Tanje Kosmina, ki se ukvarja, pogosto v slovenščini, s poravnavo sporov med uporabniki in ponudniki telefonskih storitev. Plodno pa je bilo sodelovanje z italijanskim generalnim konzulom v Kopru Gambacurto, ki je pozoren do vseh manjšin. (af) SV. JAKOB Loterija za razvoj mestne četrti Pri Sv. Jakobu se je 56 trgovcev združilo v združenje Sv. Jakob-Naš, vaš rajon, katerega cilj je prispevati k ponovnemu razvoju te mestne četrti. V ta namen so med drugim priredili loterijo, ki se bo začela že danes in ki se bo zaključila 6. decembra, ko bo končno žrebanje na trgu pred šentjakobsko cerkvijo. Loterijo sta predstavili včeraj na sedežu zveze Confcommercio predsednica združenja Elena Pel-laschiar in predsednica združenja trgovcev na drobno ACD Donatella Duiz ob udeležbi nekaterih trgovcev, ki so člani združenja in ki sodelujejo pri pobudi, kot sta cvetličarna Savina in zlatarna Mi-kolj. Po več let trajajočih javnih delih lahko Sv. Jakob zdaj ponovno zaživi, so prepričani pobudniki, ki pričakujejo, da bodo Tržačani začeli številnejše obiskovati rajon, še zlasti po odprtju novega podzemskega parkirišča pri cerkvi. Zato so se tudi združili v organizacijo, pri kateri sodeluje večina »zgodovinskih« šentjakobskih trgovin. V tem smislu je loterija v okviru prizadevanj za ustanovitev pravcatega trgovskega centra na odprtem, katerega namen bo prispevati k razvoju ekonomskega in družbenega rajonskega tkiva. Pri loteriji bodo lahko sodelovali odjemalci, ki bodo do 5. decembra nakupovali v trgovinah, članicah združenja. Vsakih 10 potrošenih evrov bodo dobili kupon, ki ga bo treba izpolniti z lastnimi podatki. Med vsemi bodo 6. decembra (ob 16. uri) izžrebali 100 kuponov, srečni dobitniki pa bodo lahko potrošili 50 evrov v sodelujočih trgovinah. Prva nagrada bo potovanje ob novem letu za dve osebi v višini 1.000 evrov. Dobitnika bosta lahko preživela 4 dni v mestu, ki ga morajo sicer še izbrati. Po vsej verjetnosti pa bo to Dunaj, Salzburg ali Munchen. (ag) Jutri v Nabrežini voden obisk razstave SKD Igo Gruden iz Nabrežine prireja jutri ob ll.uri voden obisk razstave »Skriti zakladi krajine«. Razstava je nastala na podlagi del, ki so jih otroci izoblikovali pod mentorstvom pedagoginje in umetnice Ani Tretjak. Nedeljsko srečanje je namenjeno vsem, ki bi želeli uživati ob delih mladih umetnikov in ki bi ob tem želeli zvedeti kaj več o ustvarjalnih delavnicah, ki jih v društvu prirejamo za letošnjo sezono. Razstava je vsekakor odprta še do konca tedna, vsak dan med 17. in 19.uro. (Z.P.) Prijatelji muzejev v nedeljo v Schmidlu Peti dan posrečene državne pobude Prijatelji muzejev se bo jutri dotaknil tržaškega teatralnega muzeja Carlo Schmidl. Od 9. do 19. ure so predvideni vodeni ogledi v spremstvu konservator-ja Stefana Bianchija in operaterke Marte Finzi (ob 9.30, 11., 15. in 16.30); pred njimi pa bo poskrbljeno tudi za krajši koncert pianista Federica Consolija in godalne skupine Lumen Harmo-nicum, ki bodo obiskovalcem postregli z Mozartovimi, Chopi-novimi in Cimosijevimi skladbami. Posebno novost predstavljajo degustacije vin, ki jih bo ponudila kmetija Villa Vitas. Vstop je prost. IG Sobota, 4. oktobra 2008 TRST VAŠKA SKUPNOST PRAPROT in VZPI - SEKCIJA DEVIN-NABREŽINA ORGANIZIRATA PROSLAVO OB 60-LETNICI POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM V NOB v PRAPROTU, jutri, 5. OKTOBRA, ob 15.30 PROGRAM • polaganje vencev • pozdrav: Giorgio Marži - Predsednik VZPI - Trst • priložnostna misel: Milan Kučan • nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič in Godbenega društva Nabrežina PARTIZANSKI MITING v šotoru na prireditvenem prostoru v Praprotu. V primeru slabega vremena bo proslava, z izjemo polaganja vencev, potekala pod šotorom. SPD Mačkolje in SKD Primorsko vabita na krajšo slovesnost ob 65-letniei požiga vasi Prireditev bo jutri, 5.10.2008 v Mačkoljah Ob 10.30 polaganje venca ob vaškem spomeniku, kjer bo nastopil Nonet Primorsko. Ob 11.30 sv. maša za žrtve vojne. Govoril bo dr. Aldo Štefančič. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 4. oktobra 2008 FRANČIŠEK Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 18.39 - Dolžina dneva 11.32 - Luna vzide ob 12.44 in zatone ob 20.50. Jutri, NEDELJA, 5. oktobra 2008 MARCELIN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,3 stopinje C, zračni tlak 1009,8 mb ustaljen, veter 12 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 78-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,8 stopinje C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 29. septembra, do sobote, 4. oktobra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (040 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gio-berti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040 364928). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino 18.20 »L'arca di Noe'«; 15.15, 16.30, 17.30, 20.00, 22.10 »La mummia: La tomba dell'imperatore Dragone«; 20.05, 22.00 »Sfida senza regole«; 20.25, 22.15 »Burn after reading: A prova di spia«; 14.40, 18.40, 20.25, 22.10 »Hancock«; 14.50, 16.45, 18.35 »Kung Fu Panda«. EXCELSIOR - 16.00, 18.30, 21.00 »Pa-rigi«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 21.00 »Pranzo di Ferragosto«. FELLINI - 15.30, 17.00 »Kung Fu Panda«; 18.30, 20.15, 22.00 »Il papa' di Giovanna«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 17.45, 20.45, 22.20 »Burn After Reading - A prova di spia«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 18.15, 19.30, 22.00 »Miracolo a Sant'Anna«. KOPER - KO LOSE J - 16.40, 19.00, 21.20, 23.40 »Tropski vihar«; 16.30, 18.40, 20.40, 22.40 »Vojna zvezd: Vojna Klonov«; 17.00, 19.20, 21.40, 0.00 »Dirka smrti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mamma mia!«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Zo-han - Tutte le donne vengono al pet-tine«; Dvorana 3: 16.30, 18.00, 20.00, 22.00 »Riflessi di paura«; Dvorana 4: 16.00 »L'arca di Noe'«; 17.30, 19.05, 20.40, 22.20 »Sfida senza regole«. SUPER - 16.30, 21.40 »Un segreto tra di noi«; 18.15, 20.00 »Un giorno perfet-to«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.00 »Mamma mia!«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.10 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; Dvorana 3: 17.40, 20.10, 22.15 »Zo-han«; Dvorana 4: 18.15, 21.15 »Mira-colo a S. Anna«; Dvorana 5: 17.30 »L'arca di Noe'«; 20.00, 22.00 »Sfida senza regole«. S Izleti ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 15.00, 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »La terra degli uomini rossi«. CINECITY - 15.20, 17.40, 20.00, 22.10 »Mamma mia!«; 15.00, 18.10, 21.15 »Miracolo a SaantAnna«; 15.10, 17.30, 20.00, 22.10 »Zohan«; 14.45, 16.35, DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI obvešča udeležence izleta na Koroško v nedeljo, 5. oktobra, da avtobus odpotuje iz Doline ob 6.15, iz Boljunca ob 6.30 in iz Boršta 6.35. Za morebitna pojasnila tel. št. 040 -228274 (Rado). KLAPA'36 dolinske občine vabi na izlet v Nadijske doline v nedeljo, 19. oktobra. Vabilo na kosilo, ogled Čedada in na praznik kostanjev. Za informacije 040-228896 (Nerina) ali 040228254 (Just). POZOR! Enodnevni izlet po partizanskih poteh v nedeljo, 19. oktobra, v organizaciji SKD Slavec Ricmanje - Log ODPADE, zaradi nizkega števila udeležencev. IZLET SPDT V VAJONT: SPDT organizira v nedeljo, 5. oktobra, avtobusni izlet v Vajont in v vasi Erto in Casso. Izlet je namenjen članom, predvsem pa družinam z otroki, za katere bodo skrbeli planinski vodniki Mladinskega odseka. Pohod po stari oglarski poti (Trui de sciarbon) bo trajal približno tri ure in pol. Odhod avtobusa bo ob 7.00 uri iz Trsta - Trg Oberdan in ob 7.15 iz Sesljana. Obvezna je čimprejšnja prijava. Za informacije in vpis odgovarjata: za Mladinski odsek Katja na tel. 3385953515 ali na elektronsko pošto: »mailto:mladinski@spdt.org« mla-dinski@spdt.org in Vojka tel.040-2176855 ali 333-5994450. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira ekskurzijo »Po poteh pesnikov« in pisateljev v nedeljo, 12. oktobra. Ogledali si bomo domačijo Miška Kranjca v Veliki Polani in kulturno zgodovinske zanimivosti v Jeruzalemu. Odhod iz Gorice ob 7. uri (parkirišče pri Rdeči hiši na ital. strani), ob 8. uri z Opčin (Prosvetni dom). Zaradi organizacijskih razlogov, ¿i Čestitke sprejemamo prijave samo do ponedeljka, 6. oktobra. Na razpolago je le še nekaj mest. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira 12. oktobra enodnevni izlet v Ptuj. Za informacije in prijave je na razpolago gospa Vesna, tel. 040-271862 (v popoldanskih urah). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na tradicionalni pohod po Banjšicah, v nedeljo, 12. oktobra. Krožna pot primerna za vsakogar, po pohodu družabno srečanje. Zbor udeležencev med 8.30 in 9. uro pred domom KS na Banjšicah. Vpisnina: 5,00 evrov (topel obrok in napitek). Pohod vodi Jože Sedevčič, ki ga lahko pokličete za dodatne informacije na tel.: 041/345-411. SESTRE IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU vabijo v soboto, 18. oktobra, na romarski izlet v Kočevje in širšo okolico z zanimivo zgodovinsko preteklostjo in lepoto narave. Avtobus bo odpeljal z Bazovice b 6.10. s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, s sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55, z Opčin ob 7. uri. Stroški romarskega izleta znašajo 42,00 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite čimprej 040220693 ali 347-9322123. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane, da se udeležijo izleta, ki ga prireja v nedeljo, 19. oktobra, na tradicionalni praznik kostanja BURNJAK. Praznik nudi poleg pokušine in možnosti nakupa domačih pridelkov, med katerimi izstopa kostanj, bogat kulturni spored. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Boljunca. Cena izleta, ki vključuje potovanje z avtobusom in kosilo, je 35,00 evrov. Zainteresirane naprošamo, da se iz organizacijskih razlogov čim prej vpišejo v uradih Kmečke zveze v Trstu in Gorici, tudi telefonsko, od ponedeljka do petka do 13. ure (Trst - 040 362941, Gorica 0481- 82570). PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek KRUT vabita na izlet v nedeljo, 19. oktobra, tokrat »Skozi Ljubljano do Dovjega«. Vpisovanje in vse informacije na Krut-u, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, pri g. Kobalu, tel. 040826661 in g. Boletu, tel. 040-417025. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet oljkarjev, ki se bo odvijal v dneh 22., 23. in 24. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali v Ligurijo, kjer si boste lahko ogledali razne oljčnike, vinograde in torklo ter razne lepote Ligu-rije. En dan bo posvečen samo turizmu, premikali pa se boste z ladjo in z vlakom in si ogledali Cinque Terre. Približna cena izleta za vse tri dni znaša 270,00 evrov. Če ste zainteresirani pokličite v jutranjih urah na tel.št.: 040-8990103 (Laura), oz. 040-8990108 (Roberta) in boste dobili vse dodatne informacije in tudi podrobni program izleta. UPRAVNA SLUŽBA ZA SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da Občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo izlet na Bled v petek, 24. oktobra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65. letom) s stalnim bivališčem v eni od navedenih občin. Za vpis in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za Socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan, tel. št. 040/2017383-389. ITALIJANSKA USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE vabi na v nedeljo, 26. oktobra, na brezplačni kulturno-jezi-kovni izlet na Sočo in v dolino Trente. Obiskali bomo tudi muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu. Izlet je namenjen vsem, ki znajo in se učijo slovenski jezik tudi preko drugih šol. Info.: na sedežu ustanove, ul. Valdirivo 30, tel. št. 040-761470, 040-366557 od 17. do 19. ure ali 338-2118453. V Šempolaju hišica stoji, kjer naša draga FANI 80 let slavi. Vse, kar ti lahko voščimo mi vsi je zdravje, veselje in kar si najbolj želi. Vse najboljše iz srca ti vošči družina vsa, mali Aleksander pa ti pošilja 80 poljubčkov. Danes praznuje okrogli rojstni dan naša draga FANI. Mnogo zdravja in veselja ji želijo vsi od SKD Vigred. Dragi David! Videokamero in kolo zdaj proč, saj je treba odslej SARO pestvati dan in noč. Našemu tehniku in mamici Danijeli čestitamo vsi na DTTZG Žige Zoisa. ANI iz toplih krajev je prišla, da bi IGORJA vzela za moža. Obilo srečnih in brezskrbnih skupnih dni jima iz srca kličemo vse mi kolegice kuhinje ter Boris, Jožko in Klemen. Draga CVETA in MIRO! Pred 50. leti sta si obljubila, da si bosta življenje skupaj delila. Z roko v roki sta prehodila zlato pot; sreča, zdravje naj vaju spremljata povsod! To vam želijo brat Angel z Lili, nečaka Roberto z Annamario, Mitja z Valentino ter pranečakinje Lisa, Gaia in Martina. S Poslovni oglasi BAZOVICA, ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE, ravno, sončno, z gradbenim dovoljenjem. Nadaljnje informacije Immobiliare Pun-tocasa 040-662111 KVALITETNO GROZDJE refošk za teran prodam. Tel. 00386-41518358 VINO MERLOT kvalitetno prodam. 00386-31270149 IZKUŠENA GOSPA IŠČE DELO: pomoč starejšim, pospravljanje. Tel. 00386-41948806 TRGOVINA JESTVIN IŠČE va- jenca(ko) za delo v skladišču. 347-2220095 NIKOLI SAMI - Slovenska ženit-na agencija Kocka 00386 (0)31712987 http://www.freeweb.siol.net/mor je05/ Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM FERFOLJA PRI PIŠČANCIH j e odprt vsak petek, soboto in nedeljo. Toplo vabljeni na pristno kapljico in domač prigrizek. 040-43992 S Mali oglasi APARTMA V SEŽANI dajemo v najem. Klicati v večernih urah na tel. št.: 328-9699156. DAJEM V NAJEM od novembra dalje opremljeno stanovanje na Proseku. Dve sobi, kopalnica, sprejemnica z balkonom, kuhinja in parkirišče. Tel. 040-225320 ali 333-1129574. DELAVEC srednjih let išče novo službo. Klicati ob delavnikih od 10.00 do 12.30 na tel. št.: 349-3320198. FLORIN (ZLATI PRINAŠALEC) je skotila kužke. Imajo odličen rodovnik. Cepili jih bomo pred odhodom. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št.:335-8111393. IŠČEM DELO kot tajnica/uradnica z večletno izkušnjo v jutranjih urah. Tel.: 348-7428691. Danes praznujeta 10 let skupnega življenja Maila in Boris Da bi se vedno tako rada imela v krogu svojih dragih, jima želijo Meri, Silvijo in Marko KUPIM majhno stanovanje v Miljah. Tel.št.: 339-4551135. PRODAJAMO domač med, tel. v večernih urah na tel. št. 334-3333451. PRODAM bencinski chevrolet nubi-ra SK 1,6 SW, letnik junij 2006, edini lastnik, v odličnem stanju, prevoženih 27.000 km. Poklicati na tel. št.: 339-1024723. PRODAM HIŠO v okolici Zgonika (Girandole) z majhnim vrtom. Okvirna cena 185.000 evrov. Tel. 040327296. PRODAM ZEMLJIŠČE-PAŠNIK 1.300 kv.m., v stenicah v Boljuncu. Tel.: 040-280910. PRODAM kraški portal. Tel. 3346475337. PRODAM kraško skrinjo iz oreha, vso pobarvano z rožami. Tel. 3397396098. PRODAM motor aprilia 125 tuareg -win po ugodni ceni. Tel. 3386036203. ŠTUDENTSKI PAR najame majhno stanovanje, dvoposteljno sobo ali garsonjero v Ljubljani, lahko tudi v souporabi z drugimi študenti. Tel.: 340-5466275 ali 040-225089. Id Osmice OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO je odprl Škerk Boris v Prapro-tu. Tel. št.: 040-200156. OSMICO ima Zahar, Boršt 57. Tel. 040 -228217. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC. / TRST Sobota, 4. oktobra 2008 1 1 II Prireditve OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Sesljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 12. oktobra: Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Mar-telanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). SPD MAČKOLJE IN SKD PRIMORSKO vabita na krajšo slovesnost ob 65-letni-ci požiga vasi. Prireditev bo v nedeljo, 5. oktobra, v Mačkoljah. Ob 10.30 polaganje venca ob vaškem spomeniku, kjer bo nastopil Nonet Primorsko, ob 11.30 Sv. Maša za žrtve vojne. Govoril bo dr. Aldo Štefančič. V BAMBIČEVI GALERIJI Proseška ul. 131, Opčine, je na ogled razstava »Podobe iz mojega čopiča«, slikarja Claudia Clarija. Odprto od ponedeljka do petka 10. do 12.ure in 17.do 19. ure do 5. oktobra 2008. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na predstavitev knjige Lučke Kralj Jerman z naslovom Janko Kralj, utišani in pozabljeni slovenski politik (1898-1944). Predstavitev bo v torek, 7. oktobra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. Knjigo bo predstavil prof. Peter Černic, ob njem bosta spregovorila tudi avtorica ter prof. Tomaž Simčič. Z glasbeno točko bodo nastopili mladi pevci in glasbeniki, prav-nuki dr. Kralja. Večer bo vodil Ivo Jev-nikar. Začetek ob 20.30. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6 prireja v soboto, 11. oktobra, večerni pohod »Zoro Starec«. Po domačih klancih nas bo vodila prof. Marinka Pertot. Ob 16. uri bo počastitev spomina Zora Starca na pokopališču na Kontovelu. Ob 17. uri bo start pohoda izpred sedeža barkovljanskega društva. Priporočamo primerno obutev in svetilko. Info vam nudijo na tel. 040-411635 ali 040415797. DOBRODELNI KONCERT »STU LEDI NEJ PRIDE NUTER« - folklorno srečanje posvečeno Stojanu Petarosu, pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst, bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 17. uri, v Kosovelovem domu v Sežani. Sodelujejo: TFS Stu Ledi, AFS Študent (Maribor), GF Santa Gorizia (Gorica) ter Istrska glasbena skupina Vruja. Izkupiček bo dodeljen v dobrodelne namene. □ Obvestila KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko vadbo v termalnem bazenu v Gradežu in v Strunjanu. Prijave in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. KRUT prireja tečaj orientalskega plesa -neverbalne, učinkovite tehnike sproščanja napetosti, osvajanja harmonije in samozavesti. Prijave in dodatne infor- macije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežin-skem zdravstvenem okraju (1.nad-stropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. SKD S. ŠKAMPERLE obvešča, da se bodo odvijali plesni tečaji pod vodstvom koreografinje Mateje Juvan, vsak ponedeljek od meseca oktobra dalje z naslednjim urnikom: ob 15. uri latino-ameriški plesi in moderni hip-hop namenjen mladini iz srednje in višje šole; ob 16.30 hip-hop, družabni in skupinski plesi za osnovnošolce; ob 18. uri la-tino-ameriški plesi in plesi standard za odrasle (1. skupina); ob 20. uri latino-ameriški plesi in plesi standard (2. skupina). Vpis in info.: 349-7338101. 25-LETNIKI POZOR! Vsi, ki smo ali bomo letos dopolnili 25 let (letniki 1983), se bomo srečali na večerji danes, 4. oktobra, ob 19.30, v Zagradcu. Zamudniki naj se čimprej javijo na mail vecer-ja83@gmail.com ali na 335-5316286 (Veronika). BESEDNI RINGARAJA Šc Melanie Klein, prireja izpopolnjevalni tečaj slovenščine za otroke, ki obiskujejo slovenske šole in želijo bogatiti svoj besedni zaklad in utrditi svojo slovenščino. Prvo srečanje bo danes, 4. oktobra, ob 15.30, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. OPZ ZGONIK vabi v svoje vrste nove pevke in pevce od predšolskih otrok do srednješolske mladine. Nova sezona se bo začela danes, 4. oktobra. Dobimo se pri farouzu v Zgoniku ob 11. uri. Pridite številni, imeli se bomo lepo. SDD JAKA ŠTOKA vabi srednješolce, da se pridružijo gledališki skupini, ki jo bo vodil igralec Romeo Grebenšek. Vaje bodo v dvorani na Kontovelu ob sobotah, od 14.30 do 16.30. Prvo srečanje bo danes, 4. oktobra. KŠD ROJANSKI KRPAN vabi v nedeljo, 5. oktobra, na tradicionalni Rojan Day. Zbirališče ob 14.45 na Largo a Roiano, sledi voden sprehod do domačije Perič (Ul. degli Olmi 23), kjer bo ob 17. uri nastopil Martin Krpan (Danijel Malalan). Vabljeni! PILATES PRI SKD IGO GRUDEN Poteka po sledečem urniku: Pilates-uvajanje začetnikov ob sredah 18.30-19.30; Pilates 1 ob torkih in petkih 18.30-19.30; Pilates 2 ob torkih in petkih 19.30-20.30. Za zdravo hrbtenico: ob sredah in petkih 17.30-18.30. Za pojasnila- tel.št.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva) od 14. ure dalje. SEKCIJA SV. JAKOB - STARA MITNICA prireja svoj redni sekcijski kongres, ki bo v nedeljo, 5. oktobra, ob 10.30 v prostorih Šentjakobskega društva v ulici Concordia 8. Toplo vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji! SK DEVIN IN RAZVOJNO KULTURNO TURISTIČNO ŠPORTNO DRUŠTVO GORJANSKO prirejata čezmejni izlet z gorskimi kolesi v nedeljo, 5.oktobra, v okviru jesenskega praznika v Medji mm Zaradi obnovitvenih del bo od 6. oktobra 2008 glavni vhod v urade SDGZ-ja in Servis-a zaprt. Stranke oz. člane vabimo, da se poslužijo vhoda z ul. Cicerone 10 DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU vabi člane in goste na otvoritev gostilne z novimi gostilničarji, ki bo danes, 4. oktobra ob 18.00 vasi. Zbirališče z vpisovanjem v Medji vasi od 8.30 do 9.45. Start ob 10.uri. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM: 15. septembra so se začeli tečaji rekreativne telovadbe po običajnih urnikih. Pohitite z vpisovanjem! TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v nedeljo, 5. oktobra, ob 15.30 nastop na proslavi v Praprotu. V torek, 7. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah pevska vaja. V BARKOVLJAH bo v nedeljo, 5. oktobra, po maši od 8. ure tradicionalna procesija v čast Rožnovenske Matere Božje. Vabimo noše. Igrala bo godba s Prose-ka. VAŠKA SKUPNOST PRAPROT IN VZPI SEKCIJA DEVIN NABREŽINA vabita na proslavo ob 60-letnici postavitve spomenika padlim v NOB, v Praprotu, v nedeljo, 5. oktobra, ob 15.30. Program: pozdrav Giorgio Marzi predsednik VZPI Trst, priložnostna misel Milan Kučan, sledi nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič in God-benega društva Nabrežina. V primeru slabega vremena bo proslava potekala pod šotorom na prireditvenem prostoru v Praprotu. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v okviru 13. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem na prvi večer v sezoni, ki bo v ponedeljek, 6. oktobra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3. Na sporedu je odprtje razstave Simone Ane Krajger in lite-rarno-glasbeni večer, ki ga bodo oblikovali Stanko, Samo in Miro Wakounig. PLESNA ŠOLA SKD F. PREŠEREN vabi starše in otroke na informativni sestanek z učiteljico Anno Settomini iz Clu-ba Diamante v ponedeljek, 6. oktobra, ob 19. uri v društvenih prostorih v občinskem gledališču v Boljuncu. Treningi se bodo odvijali vsak ponedeljek s sledečimi urniki: 16.00-16.45 »hip hop« za srednje in višješolce; 16.45-17.30 »hip hop« za osnovnošolce; 17.30-18.15 pari. Možne so še spremembe urnikov. SKD TABOR OPČINE PROSVETNI DOM - v ponedeljek, 6. oktobra, se bomo ponovno zbirale med 15. in 17. uro, v krožku »Ob pletenju še kaj...«. Pridite. KD FRAN VENTURINI vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 7. oktobra, ob 21. uri, v centru Anton Ukmar Miro pri Domju. SKD VIGRED sporoča, da bo v torek, 7. oktobra, od 17. do 19. ure v društvenih prostorih v Šempolaju prvo srečanje začetnega in nadaljevalnega tečaja »šti-kanja« z gospo Marico Peric. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira osnovni - 12 urni tečaj standardnih in latinsko ameriških plesov za srednje in višješolce ob sredah od 18.30 do 20.00 v telovadnici OŠ F.Bevk na Op-činah. Ni potrebno vpisovanje v paru! Tečaj vodi Petra Križmančič. Prvo srečanje v sredo, 8.oktobra. Info na 3461852697 ali +38651875966 Petra; 3497597763 Nastja. STRANKA SSK, Sekcija Škedenj, Kolon-kovec in Sv. Sergij priredi v sredo, 8. oktobra, ob 20. uri v prostorih doma Jakoba Ukmarja v ul. Soncini 112, sekcijski kongres. Toplo vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji! TEČAJ NEMŠČINE organizira društvo NOE. Na tečajih se boste naučili splošnega in poslovnega jezika, poudarek na konverzaciji. Informativni sestanek bo v sredo, 8. oktobra, ob 19. uri v kmečkem turizmu Radovič v Nabrežini. Tel.: 349-8419497. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM priredi v četrtek, 9. oktobra, filmski večer z dr. Oskarjem Volpijem, ki nam bo prikazal utrinke s potovanj in še marsikaj. Večer bo v Marijinem domu v Ro-janu (ul. Cordaroli, 29) ob 20.30. Toplo vabljeni k udeležbi! KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Prvo srečanje bo četrtek, 9. oktobra. Vabljeni! OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI vabi vse otroke, ki so jim všeč ljudski ples in petje ter družabnost, na prvo vajo v četrtek, 9. oktobra, od 17. do 18. ure v društvene prostore SKD Škam-perle na stadionu 1. Maj v Trstu. ASD-SK BRDINA obvešča, da poteka predsmučarska telovadba za otroke ob sredah v telovadnici v Lonjerju od 16.30 do 18.00 ure in ob sobotah v naravi od 15.30 do 17.00 ure. Kdor se želi prijaviti, lahko kliče na številko 348-8012454. Vpisovanje je odprto vsem. Vljudno vabljeni. ASD-SK BRDINA sklicuje v petek, 10. oktobra, izredni občni zbor na sedežu društva v Merčedolu. Izredni občni se prične v 1.sklicu ob 19.30 in v 2.sklicu ob 20.30. Vabljeni člani društva. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem glasbene matice sprejema vpise za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Info. na tel. št.: 338-6439938 ali 040-228333 in vsak četrtek, ob 20. uri na sedežu v Dolini. ČEZMEJNI DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR SPD KRASJE, ki ga vodi Matjaž Šček, ima vaje ob petkih od 17. do 19. ure v Bazovskem kulturnem domu. Dobrodošle so nove pevke (stare od 14 do 19 let). Info: 333-1176331 in 0038641495281 (Slo). ČEZMEJNI MLADINSKI PEVSKI ZBOR SPD KRASJE, ki druži mlade od 10. do 14. leta, ima vaje ob četrtkih v Ljudskem domu v Trebčah v dveh izmenah (za nove pevce od 16.15 do 17.15). Info: 333-1176331 in 00386-41495281 (Slo). SK DEVIN prireja »Smučanje na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo od 9. do 11. ure. 2. izmena od 11. oktobra do 1. novembra oz. od 12. oktobra do 2. novembra.Možnost najema opreme. Informacije na 338-8621592, 040-209873 ali na info@skdevin.it SKD VIGRED obvešča pevce in godce od vse povsod, da bo tudi letos v okviru 13. Kraškega Oktoberfešta, v Praprotu pod šotorom v nedeljo, 12. oktobra, ob 16. uri tradicionalni Kraški Muzikfešt. Sodelujejo lahko muzikanti, ki igrajo na različne instrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine. Prijave do sobote, 11. oktobra zvečer pri odbornikih društva, oz. na prireditvenem prostoru v Praprotu ali na e-mailu: tajnistvo@skdvigred.org. AŠK KRAS - NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da že poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka ob 16.30. MEPZ SKALA SLOVAN obvešča pevke in pevce, da se bodo pevske vaje odvijale ob ponedeljkih in četrtkih, ob 20.45, v domu Skala v Gropadi. Vabljeni novi glasovi! OBVESTILO OLJKARJEM: Kmečka zveza obvešča, da Deželna služba za varstvo rastlin svetuje s svojim opozorilom z dne 26. septembra, da so še možni napadi oljčne muhe. Oljkarji, ki še niso opravili škropilnega posega proti oljčni muhi za preprečitev napada ličink te žuželke, še zlasti na območjih kjer je bil presežen prag nevarnosti, naj to opravijo čimprej na oljčnikih belice. Omenjena služba svetuje škropljenje s sredstvi na osnovi dimetoata (Rogor). Pri tem opozarja, da je karenčna doba tega pripravka 28 dni in je zato ta poseg, upoštevajoč čas obiranja oljčnih plodov, verjetno zadnji. V primeru oljčnikov, kjer je bil že izveden poseg, naj se olj-karji posvetujejo s strokovnjaki o morebitni potrebi po novem posegu. Kontrolna številka na mobitelih: za varstvo ECOTRAP 338-9176435, za varstvo MAGNE-OLI 347-9422892. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo. Pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v društvenih prostorih v Šempolaju. Pevo-vodji Nicole Starc in Aljoša Saksida. OTROŠKA PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste osnovnošolce. Tedenska srečanja, vsak četrtek, od 16. do 17. ure, v društvenih prostorih v Šem-polaju. Mentorica Jelka Bogatec. Info na tel. št.: 380-3584580. ŠAHOVSKI KROŽEK PRI SKD I. GRUDEN v Nabrežini bo potekal pod mentorstvom Borisa Fabjana ob sredah ob 18. uri za otroke in ob četrtkih ob 20.30 za odrasle. ŠZ BOR obvešča, da bo rekreacija za odrasle potekala v prostorih Stadiona 1.maj s sledečimi urniki : ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ter torek in četrtek od 16.30 do 17.30. Vadba se prične 2. oktobra. Informacije na licu mesta. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo v ponedeljek, 13. oktobra, začela redna vadba pilatesa s sledečim urnikom: ponedeljek, od 18. do 19. in od 19. do 20. ure; četrtek, od 19. do 20. in od 20. do 21. ure. Za vpis in pojasnila pokličite na tel. št.: 040-327327 (Anica) ali 040327062 (Norma) v večernih urah. SKD F. PREŠEREN - ŠIVANJE NOŠ: Ponovno srečanje bo v ponedeljek, 13. oktobra, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. KRUT - NATURA prireja začetno delavnico Bioenergije s prvim srečanjem v sredo, 15. oktobra, ob 19. uri. Istega dne ob 17.30 bo stekla tudi nadaljevalna de- lavnica. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu Krut-a, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. KRUT sporoča, da tečaj joge pričenja v četrtek, 16. oktobra, ob 19.30. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040-360072. REIKI - v teku je vpisovanje na tečaj prve stopnje, ki se bo odvijal 18. in 19. oktobra pri Krut - Natura. Prijave in vse dodatne informacije na sedežu Krut-a, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. DRUŠTVO SLOVENCI V MILANU bo slovesno praznovalo 40. obletnico prve slovenske maše v Milanu, v nedeljo 19. oktobra, ob 15.30, v baziliki Sv. Ambroža v Milanu. 35-LETNIKI se bomo zbrali na praznovanju v restavraciji Križman v Repnu, v soboto, 8. novembra, ob 20. uri, kjer bo večerja z zabavo. Prijavite se na naslov: vecerja1973@yahoo.it (napišite svoje ime in priimek, datum rojstva in telefonsko številko) ali pokličite ob urah obedov na tel. 338-9436142 (Gabrijela). Vabljeni! TRŽAŠKO ESPERANTSKO ZDRUŽENJE razpisuje 3.Mednarodni natečaj na temo »Božič v podobi in pesmi« namenjen otrokom vsega sveta od 6. do 14. leta. Vsak lahko pošlje več izdelkov na omenjeno temo in sicer: risbo, ki naj ne presega velikosti lista A4 in/ali pesem. Vsa dela morajo dospeti do 10. novembra, na sledeči naslov: »Esperanto Trieste C.P. 601, Trieste Centro, IT-34132, Trieste-IT«. V pošiljki naj bo listek z imenom in priimkom avtorja/ice, naslov, starost, ime šole in razreda. Vsa dobljena dela bodo razstavljena v božičnem času 2008. Zmagovalce bodo proglasili na javni svečanosti. Za nadaljnja navodila: noredv@tele2.it ali testu-do.ts@gmail.com Prispevki V spomin na dragega Polda Vatovca darujeta Mario in Dragica Caharija 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin dr. Mitje Bitežnika darujeta in Draga Širce darujeta Tatjana in Antek 50,00 evrov za AŠD Sokol. V spomin na Fulviota Businellija daruje družina Valentino 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega Silvana Ciaca daruje Olga Mesarjeva 30,00 evrov za OPZ Slomšek iz Bazovice. V spomin na predragega Silvana Ciaca darujejo družine Čufar, Nabergoj, Družina in Mevlja Marija 100,00 evrov za OPZ Slomšek iz Bazovice Ob nenadomestljivi izgubi dragega ČRTA izrekamo Mirni, Borisu in Iztoku občuteno sožalje Alma, Peter, Jure, Primož Ob nenadni smrti sina Črta izreka Borisu in družini iskreno sožalje SKD Slavec Ricmanje-Log Ob prerani izgubi dragega Črta izrekamo družini iskreno sožalje Vladimir, Carmen, Tjaša in Vesna Mimi, Borisu in Iztoku izrekamo občuteno sožalje ob izgubi dragega Črta Anuška, Katjuša, Jasmina in Saša Ob mnogo prerani izgubi dragega Črtomira izrekam iskreno sožalje Iztoku in svojcem Eva Iztoku in družini Rapotec izrekajo iskreno sožalje v tem težkem trenutku sodelavci firme Fly Service Ob prerani izgubi dragega Črta izrekamo prijatelju Borisu in njegovim najdražjim občuteno sožalje. KD Skala - Gabrje 12 Sobota, 4. oktobra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI TOMIZZOV DUH I re slavi Milan Rakovac_ Slovanska (jugo-slovanska) pesniška ekspedicija drugič v Albaniji, na festivalu Poeteka: Marko Sosič, Boris Bi-letic in jaz, obmejci, gente di frontiera, lahko in lepo v italijanščini komuniciramo po Draču in Tirani, z albanskimi pesniki in ljudmi, in tudi Črnogorka Tanja Bakic je vedno z nami, in Naim Fla-muri iz Ulcinja. Gre za obmejno interakcijo, kakor da bi bili v Trstu: toda ne kot Slovani v Trstu, seveda! Magari Albanci in Slovani imajo podobne vzajemne izkušnje, samo mi smo za njih DALJNI SLOVANI, a oni za nas niso Italijani... »Prode raro, corp' tarchiato Con camicia, dicon che nato. Ch'e nato drago pur's'e detto Che tre cuori ha nel petto La spada si flette sul suo corpo Sua anima non ced'a nessun colpo A Vranina ai suoi nemici Ha strappato cento fucili Poi ha gridato cosi forte Mai, mai vivi gli albanesi Ai re slavi saran arresi.« Tako, eto, junački poje 1937. go-dine Abedin Preza, albanski pjesnik, ujedno urednik i glavni prevoditelj knjige »La poesia albanese nelle pagine di un' antologia«, Ideart, Tirana, 2006. Knjiga je dvojezična, na albanskom i tali-janskome jeziku. Piše književnik Balša Brkovic, uz nedavni koncert Madone u Budvi, i nagli prodor ruskog kapitala u Crnu Go-ru: »Evo, mi ruskim novcem (makar dijelom) dovodimo u Crnu Goru Ma-donu, neprijeporni simbol Zapada. Iza Madone je istorija trijumfa Zapada: ona je zajedno s pepsi kolom i papom sru-šila komunizam. Istovremeno, geneza ruksih tajkuna koji su finansirali i ovaj dogadaj makar nekim krakom vuče i do mitskog KGB-a. Zamislite sad vi tu re-verziju. To vam je postmoderno doba: sve je moguce zato što ništa više nije stvarno". Minulih dana prošao sam južni slavenski limes, i preko njega; sve je bilo skoro isto, samo je na sjeveru naša Soča (i njihova) a na jugu naše Skadarsko jezero (i njihovo). I oni drugi su „drugi-drugi«; Talijani na sjeveru, Albanci na Jugu. I re slavi, cio mio, ma guarda ti! Naravno da se Albanija bojala tih slavenskih kraljeva, od Petrovica crno-gorskih i njihovih pohoda na Skadar, od Karadordevica i njihovih snatrenja Soluna i Drača kao srpskih luka, uz masovne likvidacije Albanaca od 1912. do 1918. u Bregalnici, Debru, po Kosovu. Sve je to tieški prah historije i po muojen hrptu, kako pjombo; pisme Kraljeviča Marka iz pismarice ča nan hi šti-je did, slava slavinska; ma ja sad štijen u Draču suoje pisme slavinske a okolo mene „ljuti Arnauti" štiju suoje pisme; i svi čemo tik-tak biti skupa u velikoj eu-ropskoj fameji, a naše štuorije i gluori-je ni nami drugo nisu ki zna ča: Valja ži-viti. I tako su albanski i slavenski kraljevi ostali su u ropotarnicama povije-sti i sve bljedoj kolektivnoj memoriji, ali mi njihovi potomci, bespomočni pjes-nici, prisno i lako izmjenjujemo nadu i utjehu jedni drugima. I sad, štijen patriotsku poeziju al-bansku anni trenta, pak sarkastičnu da-našnju lamentaciju crnogorsku; nova planetarna kraljevina Viva-la-e-po-bon na pješčanim plažama Budve pojavila se u liku i glasu i stasu američke kraljice no-vog doba, s ruskim novcem, a jedan od organizatora je mladi Albanac iz Tirane partner srbijanske agencije, koji hoče nastaviti sa albansko-srbijanskom estradnom suradnjom: Altroche »i re slavi«, i panslavisti-čka nostalgija; na prolasku kroz Crnu Goru čitam; ruski tycoon Oleg Deripa-ska, vlasnik Kombinata aluminija Podgorica (koji kani na beskrajnim ulcinj-skim plažama sagraditi crnogorski Miami), traži od Crne Gore tristo milijuna Eura odštete; general Grahovac optužuje da iz Rusije stiže prljavi novac; a ruski ambasador Gerasimov bez pardona veli: »svi kažu da Rusi kupuju, a niko da Črnogorci prodaju«... I tako, u Draču čitamo poeziju pjesnici iz cijele Europe (i jedna Ame-rikanka), a tamošnje beskonačne plaže več su »Miami-zirane«; na desetine ho-tela-nebodera u koje masovno dolaze imučniji Kosovari; Hrvati sagradili lučka postrojenja (to več imponira!); po gradu vozilo Guardia di finanza Republike Italije (ma guarda ti, guardia forestiera!); u Tirani blistavi izlog »Gorenje« i pos-vuda filijale banke Western Union i Al-bansko-američke banke. I me par na bot da je pur laglje imati za rivala globaliste, almeno se imaš za ča tuči, nego da se mi Slavi - i Albanci nas kako Trieštini vole skupno zvati! -e Arnauti e Latini e tutti quanti sami mrež sobon prehtamo za naše male kunfine i deštine. Intanto, ki zna ča nas čeka, pjutošto mižierija; ko propade 'Me-rika, poveri noi. I zato je bitna inter-bal-kanska i inter-nacionalna interakcija, pa ako se onda dešava medu nama pomo-ču globalizma, pa dajmo i mi malo glo-balizma u naše lokalizme, več jendom! SSG - Začenja se šolski abonma Barakuda Z željo, da bi bil gledališki abonma del učnega načrta Višješolski dijaki si bodo danes ogledali predstavo Hči zraka S koprodukcijo Hči zraka se bo danes začela jutranja ponudba Slovenskega stalnega gledališča, ki je v celoti namenjena šolam. To bo uvodna predstava višješolskega abonmaja Barakuda, v sklopu katerega bodo v sezoni 2008/09 zaživele tudi igre Samomorilec, Namišljeni bolnik, Mladoporočenca iz Ulice Rossetti in Art export. Abonma Barakuda pa ne bo edini: gledališče je pripravilo tudi abonmaja Zlata ribica in Morski pes. O sodelovanju med gledališčem in šolami smo se pogovorili z organizatorko Valentino Repini. »Jutranje abonmaje za otroke vrtcev in osnovnih šol smo uvedli pred desetimi leti, od takrat pa smo ponudbo razvili in obogatili. Naša želja je, da bi bilo gledališče del vzgojno-izobra-ževalnega procesa slovenskih šol. V ta namen smo uvedli redne sestanke z učitelji in profesorji, ki so referenti za posamezna ravnateljstva oziroma šole. Oni so vezni člen med gledališčem in šolo ter opravljajo res odlično delo.« Gledališče se z referenti domeni o abonmajski ponudbi, skupaj presodijo, katere predstave so najbolj primerne za vsako starostno stopnjo. »Največ težav predstavlja sestava srednješolskega abonmaja Morski pes, saj je na tržišču relativno malo predstav za mladostnike. Tiste, ki so v Sloveniji prave uspešnice, pa so za naše dijake večkrat "neprimerne": določene najstniške "žgoče" teme so pri nas tabuji ...« Valentina Repini je s sodelovanjem vsekakor zadovoljna, misli pa, da bi bilo lahko plodnejše. »Abonma so letos vpisali vsi vrtci in šole s Tržaškega (razen zavoda Stefan). Na ta podatek smo seveda ponosni, osebno pa bi se mi zdelo bolj smiselno, da bi abonma spadal v učni načrt, da bi bil del širšega procesa. Na nekaterih šolah smo v preteklosti predstavljali posamezne predstave, dijaki so spoznali režiserje in igralce ter nato veliko bolje spremljali in dojemali predstavo. Nekatere odlične, a zahtevne predstave, kot je na primer tudi Hči zraka, zahtevajo pač predhodno razlago. To je žal večkrat nemogoče. Po svoje je razumljivo, ponudba je bogata, dijaki "izgubljajo" ogromno ur. Vprašanje je seveda, ali predstavlja priprava na ogled gledališke predstave izgubo časa... A to odpira že širše vprašanje, tisto o mestu, ki ga naše gledališče zaseda na lestvici vrednost. In ugotovitev, da se je v današnji družbi vse težje poglabljati v snov.« (pd) Valentina Repini, organizatorka SSG kroma Dobitnik Nobelove nagrade za literaturo znan 9. t.m. Letošnji dobitnik Nobelove nagrade za literaturo bo znan 9. oktobra ob 13. uri, je sporočila Švedska akademija . Lani je Nobelovo nagrado za literaturo prejela britanska pisateljica Doris Lessing. Med možnimi prejemniki letošnje nagrade v vrednosti deset milijonov švedskih kron (milijon evrov) poznavalci omenjajo italijanskega pisatelja Claudia Magrisa, sirijsko-libijske-ga pesnika Adonisa, ameriškega romanopisca Thomasa Pynchona, kanadsko pisateljico Margaret Atwood, tu so še francoski romanopisec Jean-Marie Gustave Le Clezio, nemška pisateljica Herta Müller, Nizozemec Cess Noo-teboom, Američan John Ashberry, mehiški pisatelj Carlos Fuentes in predstavnik Peruja Mario Vargas Llosa. Večina omenjenih imen je že nekaj let v neuradnem boju za nagrado, omeniti velja vsaj še japonskega pisatelja Ha-rukija Murakamija, Američana Philipa Rotha in Joyce Carol Oates ter Italijana Antonia Tabbuchija. Lani je nagrado prejela britanska pisateljica Doris Lessing, kar je sprožilo vrsto burnih odzivih. Nekateri so bili prepričani, da si jo je avtorica Zlate beležnice nedvomno zaslužila, drugi so dejali, da jo je dobila prepozno, saj da ni več v najboljši pisateljski formi, tretji so delovali pomiritveno, češ da dobitniki vedno sprožijo polemike. V Rimu razstava del Jeana-Michela Basquiata V Rimu so v četrtek odprli pregledno razstavo del ameriškega umetnika Jea-na-Michela Basquiata, znanega po grafitarskem slogu. Postavitev z naslovom V preganjanju strahov (Scacciando fantasmi) obsega 40 slikarjevih umetnin. V fundaciji Memmo rimske palače Ruspoli bo na ogled do 1. februarja 2009.Retrospektivna razstava Basquiatovih del nudi vpogled v ustvarjanje znanega umetnika haitsko-španskega rodu, ki je umrl leta 1988, star le 27 let. Postavitev se osredotoča na fragmentacijo telesa, uvajajo pa jo doslej še nikoli razstavljene fotografije Michaela Halsbanda. GORICA - Pokrajinski muzeji Auchentaller in njegov opus Ob zaključku razstave je profesor Saša Quinzi na svojstvenem predavanju vzporejal tega mojstra z drugimi - Pomen njegovega delovanja na področju reklamnih plakatov Pomembni so Auchentallerjevi reklamni plakati Ob zaključku razstave del Josepha Marie Auchentallerja so v Goriških pokrajinskih muzejih priredili svojevrstno predavanje. Kustos muzejev, profesor Saša Quinzi je imel svojevrstno predavanje, na katerem je profesor Saša Quinzi primerjal Josepha Mario Auchentallerja z Edoardom Del Nerijem, katerega razstavo smo lahko občudovali pred dobrim letom dni. Predavanje je bila priložnost za predstavitev opusa Auchentallerja, ki se je leta 1903 dokončno preselil v Gradež. Prvi del je bil prikaz slik, ki so nastale v Gradežu in za Gradež, med katerimi mnoge razglednice in celo vodič. Tam je namreč njegova žena upravljala penzion Fortino, ki ga je tudi on opremil in zunanje okrasil ter imel na podstrešju svoj atelje. Med 400 deli, ki so bila na ogled v Pokrajinskih muzejih, prihajajo malodane vsa iz slikarjeve zapuščine in so bila shranjena v tem penzionu. Številna med temi so bila tudi na ogled na razstavah secesi-je na Dunaju ali objavljena v uradni reviji secesije Ver Sacrum (op.u. Sveta pomlad), ali celo oboje hkrati. Auchentaller je pa imel izjemno vlogo predvsem, kar se tiče reklamnih plakatov: v astroogrskem cesarstvu jih je moderniziral, kakor je v Franciji to storil Toulouse Lautrec. Stilsko se je zgledoval po italijanski renesansi in takrat zelo moderni japonski grafiki Hokusaia ter po francoskem naturalizmu. Kakor je pa na predavanju povedal Quinzi: »Med vsemi alegorijami, portreti in vizijami, višek predavanja sloni na primerjavi reklamnega plakata iz leta 1906 Seebad Grado, ki predstavlja tudi sam vrh njegove proizvodnje. Tistega leta je namreč bila otvorjena železnica, skrajšale so se povezave z notranjimi deli cesarstva, mestece je takrat postalo elitni cilj mnogih popotnikov. Plakat se ne drži pravil: malo likov, razpoznavnih likov in napisov ter kontrastnih barv, ki se tu bolj prelivajo. Svetloba je izredno čista in izraža južne kraje. Najpomembnejša sta pa lika žene Emme in sestre Marte ter figura, ki stoji na desni hrbtno. Moja teza je, da se je v tem zgledoval pri Križevem potu povprečnega historici-stičnega slikarja iz 19. stoletja, Josepha Kost-nerja ml., ki je naslikal dva enaka križeva po- ta: v Gradežu in Ogleju, kjer je Auchental-ler imel pralnico in je zato zagotovo poznal obe deli. Liki se med seboj ne gledajo, so med seboj odtujeni a spadajo v skupno atmosfero. Kakor vsi veliki umetniki, je on tu združil elemente treh slikarskih gibanj in ustvaril nekaj novega.« Dodal je še: »Edoar-do Del Neri, Goričan, je bil 25 let mlajši od Auchentallerja in prijatelj Biagia Marina ter je svoja poletja preživljal v Gradežu, kjer je slikal marine in prizore ter krajine vsakdanjega življenja in ljudske motive. Lahko rečemo, da sta živela eden ob drugem. Del Neri je pa bil daleč stran od bleščečega sveta Auchentallerja. Le v eni epizodi se je Del Neri, leta 1913 zgledoval po njem, ko so mu naročili, naj izdela platnico za publikacijo namenjeno promociji Gradeža. V tem primeru je bila njegova publika visoka bur-žuazija in ji je moral spregovoriti v jeziku, ki ga je bila vajena: ploskovitost, nekomu-niciranje, igra okrasov in figura hrbtno ter zlata barva so elementi, ki jih ni prej nikdar uporabljal. Ta drobec dokazuje, da je bil Auchentaller na goriškem poznan in se je po njem zgledoval tudi Del Neri.« (td) / TRST Sobota, 4. oktobra 2008 13 1 ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE - Potem ko ga je v ponedeljek v prvotni verziji zavrnil Predstavniški dom potrdil načrt za reševanje finančne krize Predsednik Bush ga je takoj zatem razglasil - Finančno ministrstvo bo dobilo 700 milijard dolarjev za odkupovanje slabih naložb WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa je včeraj z 263 glasovi za in 171 proti potrdil 700 milijard dolarjev vreden predlog zakona za reševanje finančne krize. Senat ga je potrdil že v sredo s 74 glasovi proti 25, medtem pa ga je podpisal tudi že predsednik ZDA George Bush. Predsednik Bush je kmalu po glasovanju izrazil olajšanje in hvaležnost kongresu, da je potrdil predlog zakona. "Zahvaljujoč trdemu delu članov obeh strank v obeh domovih kongresa ter duhu sodelovanja med kongresom in mojo administracijo smo ta zakon dokončali v ustreznem času," je dejal Bush potem, ko si je dva tedna prizadeval prepričati kongresnike, predvsem člane republikanske stranke, naj sprejmejo odločitev v korist ameriškega gospodarstva. Predstavniški dom si je ob tem sredi tedna celo vzel dva dneva oddiha zaradi judovskega novega leta. Bush je skušal tudi pomiriti strahove velikega dela Američanov glede vloge države in stroškov zakona. "Kot trden zagovornik svobodnega podjetništva verjamem, da lahko pride do vladnega posredovanja le, ko je to potrebno. V tem primeru je bil ukrep potreben," je dejal Bush in izrazil optimizem, da bodo končni stroški zakona veliko nižji od uvodnih napovedi. Predsednica predstavniškega doma, demokratka Nancy Pelosi iz Kalifornije, je povedala, da je zakon potreben za začetek oblikovanja finančne stabilnosti države in gospodarske varnosti ljudi. "Vsi vemo, da smo sredi finančne krize. In vemo, če ne bomo storili ničesar, se bo kriza najverjetneje poslabšala in nas potegnila v gospodarski polom, kakršnega še nismo videli," pa je povedal vodja republikanske manjšine v predstavniškem domu John Boehner iz Ohia. Predsednik odbora za finance demokrat Barney Frank iz Massachusettsa je napovedal, da zgodbe še ni konec, in obljubil, da bodo prihodnje leto sledila zaslišanja o vzrokih krize. Zakonu so se najbolj upirali republikanci v predstavniškem domu, ki so bili pod pritiskom svojih volivcev. Slednjim namreč nihče ni dovolj dobro pojasnil, da je vladni ukrep, ki so ga povezovali s socializmom, nujno potreben za preprečitev gospodarske katastrofe. "Nihče na vzhodu Tennes-seeja ne sovraži bolj dejstva, da bom glasoval za predlog kot jaz," je poudaril republikanski kongresnik Zach Wamp. "Glasoval bom za, ker so stvari res slabe in nimam izbire," je pristavil. Glasovanje v predstavniškem domu je končalo dramatičnih trinajst dni prepričevanj kongresnikov, da potrdijo načrt finančnega ministra Henryja Paulsona za reševanje finančne krize. Tri strani dolg uvodni predlog ministra je v tem času dramatičnih pozivov za ukrepanje in opozoril pred katastrofo ter pogajanj doživel precej sprememb, vendar v osnovi ostaja isti. Ministrstvo bo dobilo na voljo 700 milijard dolarjev za odkupovanje slabih naložb finančnih podjetij v vrednostne papirje, podprte z drugorazrednimi hipotekami, s čimer bi omilili finančno stisko, ki je s kreditnim krčem začela ogrožati širše gospodarstvo. Ministrstvo za delo je v četrtek sporočilo, da se je pretekli teden krepko povečalo število novih prijav za pomoč brezposelnim, ministrstvo za trgovino pa je poročalo o avgustovskem padcu tovarniških naročil za štiri odstotke. Ministrstvo za delo je včeraj prav tako poročalo, da so delodajalci septembra ukinili skupaj 159.000 delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa je ostala nespremenjena od avgusta, in sicer na 6,1 odstotkih. Plače so medtem septembra povečale za 0,2 odstotka v primerjavi z avgustom. Predstavniški dom je uvodni predlog zavrnil v ponedeljek z 228 glasovi proti 205, senat pa je v sredo sprejel novega, in sicer z okoli 105 milijardami dolarjev olajšav za podjetja in posameznike, za vlaganja v obnovljive vire energije, pomoč pri naravnih nesrečah in zaščito milijonov Američanov pred alternativnim minimalnim davkom oziroma tako imenovanim "davkom za bo- gataše", ki je zaradi neusklajevanja z inflacijo grozil tudi srednjemu razredu. Podobno kot v ponedeljek so imeli kongresniki tudi včeraj pred seboj ekran, ki je kazal gibanje indeksa Dow Jones na Wall Streetu. Po propadu ponedeljkovega glasovanja je indeks padel za 777 točk, tokrat pa je pred glasovanjem naraščal, nemudoma po uspehu pa spet začel nazadovati. Vlagatelji naj bi se zadovoljili z razvojem dogodkov v kongresu, zato pa začeli skrbeti zaradi vrste gospodarskih poročil, ki napovedujejo recesijo. Za predlog zakona je v ponedeljek predstavniškem domu glasovalo 177 demokratov in 91 republikancev, proti je bilo 63 demokratov in 108 republikancev. Poslanska skupina temnopoltih kongresnikov, ki jo tvorijo izključno demokrati, je nemudoma sporočila, da je za njihovo soglasno podporo najbolj zaslužen predsedniški kandidat Barack Obama. Demokratski senator iz Illinoisa naj bi jih prepričal v podporo z obljubo, da bo na predsedniškem položaju pomagal lastnikom domov, ki jim grozi propadanje hipotek, ter spre- Predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi seje po glasovanju oddahnila menil zakon o stečajih v korist potrošnikom. Republikanci medtem še niso sporočili, ali je k njihovi večji podpori pomagal republikanski predsedniški kandidat John McCain. Potrjeni predlog zakona daje finančnemu ministrstvu takoj na voljo 250 milijard dolarjev, 100 milijard, če bo za to za- prosil predsednik Bush. Za preostalih 350 milijard dolarjev bo moralo ministrstvo zaprositi posebej, kongres pa ima po vloženi prošnji na voljo 15 dni, da jo zavrne. Ustanovljena sta nadzorna odbora za porabo denarja, vlada bo morala agresivneje posegati na trg za preprečevanje propadanja hipotek, omejili bodo plače direktorjem finančnih podjetij, ki bodo prejela državno pomoč, vlada pa bo lahko prevzela lastniške deleže v podjetjih, s čimer se bo morebitni prihodnji dobiček vrnil v proračun. Predlog zakona prav tako nalaga predsedniku ZDA, da v petih letih kongresu predstavni načrt, kako priti do denarja, če bo izvajanje načrta ustvarjalo proračunsko izgubo. Predlog zakona med drugim zvišuje zavarovano vsoto za depozite s strani Zvezne korporacije za zavarovanje depozitov na 250.000 dolarjev. Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) pa je medtem vzporedno potrdila nova računovodska pravila glede knjiženja vrednostnih papirjev, kar je prav tako pomagalo h kompromisu. Robi Poredoš (STA) VELIKA BRITANIJA - Vanjo se vrača evropski komisar Mandelson Premier Gordon Brown je preoblikoval vlado LONDON - Britanski premier Gordon Brown je včeraj preoblikoval vlado in imenoval več vodilnih laburističnih politikov iz obdobja svojega predhodnika Tonyja Blaira. Med drugimi je v vlado vpoklical evropskega komisarja Petra Mandelsona, ki bo postal novi minister za gospodarstvo, vračata se tudi Geoff Hoon in Margaret Beckett. Kot je povedal Brownov tiskovni predstavnik Michael Ellam, se je britanski premier za spremembe v sestavi vlade odločil, da bi okrepil delovanje vlade v obdobju globalne finančne krize in izzivov, s katerimi se bodo morali soočiti. Evropski komisar za trgovino Peter Mandelson se tako tudi dejansko vrača v britansko vlado, kot so to že napovedovali britanski mediji. V vladi bo nasledil ministra za gospodarstvo Johna Hutto-na, ki pa bo zasedel mesto sedanjega obrambnega ministra Desa Browna. Mandelson, ki velja za ključne- Gordon Brown ga moža pri vzponu Blaira na položaj, je bil minister za trgovino že v njegovi vladi, vendar je moral zaradi škandala v zvezi s stanovanjskim posojilom odstopiti. Bil je tudi britanski sekretar za Severno Irsko, leta 2004 pa je postal evropski komisar za trgovino. Na tem položaju ga bo zdaj do poteka mandata Evropske komisije prihodnje leto nadomestila Catherine Margaret Ashton, sedanja članica lordske zbornice, zgornjega doma britanskega parlamenta. Poleg tega se Brownovo v vlado vrača nekdanji obrambni minister Geoff Hoon, ki naj bi prevzel ministrstvo za promet. Hoon je doslej v parlamentu kot "chief whip" skrbel za glasovalno disciplino med laburističnimi poslanci. Vrnila se je tudi bivša zunanja ministrica Margaret Beckett, ki bo poslej skrbela za stanovanjsko politiko. Glavna ministrstva so obdržala svoje šefe. David Miliband tako ostaja na čelu zunanjega ministrstva, Ali-stair Darling bo še naprej pristojen za finance, Jacqui Smith bo še naprej na čelu notranjega ministrstva, Jack Straw pa na čelu pravosodnega ministrstva. Je pa član vlade postal tudi Ed Miliband, brat zunanjega ministra, ki bo vodil novoustanovljeno ministrstvo za energetska vprašanja in podnebne spremembe. Ed Miliband sicer velja za bližnjega svetovalca premiera Browna. (STA) ZDA - Volitve Palinova vzdržala dvoboj z Bidnom na tv soočenju ST. LOUIS - Podpredsedniška kandidatka republikanske stranke Sarah Pa-lin je v četrtek na televizijskem soočenju v St. Louisu z demokratskim nasprotnikom Josephom Bidenom popravila slab vtis s televizijskih intervjujev v preteklih dneh in se enakovredno kosala z izkušenim senatorjem iz Delawarea. Anketi televizij CNN in CBS sta sicer prisodili zmago Joeu Bidnu. Glede na to, da so bila pričakovanja za Palinovo pred soočenjem zelo nizka in ker Biden prav tako ni zagrešil opaznejše napake, je bil izid soočenja bolj ali manj izenačen, kar govori v prid demokratom, saj soočenje verjetno ni spremenilo dinamike kampanje, v kateri se je začelo javno mnenje po anketah obračati v prid demokratskemu predsedniškemu kandidatu Baracku Obami. Palinova je, podobno kot Obama na predsedniškem soočenju v petek proti republikancu Johnu McCainu, dokazala, da se lahko enakovredno kosa z bolj izkušenim politikom. S tem je odpravila dvome v lastne sposobnosti in pomirila republikansko bazo. (STA) VATIKAN Papež proti umetni kontracepciji VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je ob 40. obletnici enciklike Humanae Vitae znova potrdil nasprotovanje Rimskokatoliške cerkve uporabi kontracepcijskih sredstev. "Kontracepcija pomeni zanikanje intimne resnice zakonske ljubezni, prek katere se prenaša božji dar življenja," je zapisal Benedikt XVI. Z encikliko Humanae Vitae je tedanji papež Pavel VI. leta 1968 članom katoliške skupnosti prepovedal uporabo "umetnih" kontracepcijskih sredstev. Kot je tedaj še pojasnil, je edina sprejemljiva metoda kontracepcije naravno preprečevanje zanositve. Temeljni dokument so v Vatikanu izdali v času, ko so se na tržišču pojavile kontracepcijske tablete. Več milijonov katoličanov se je zaradi tega distanciralo od Rimskokatoliške cerkve, medtem ko je duhovščina zaradi dokumenta postala razdvojena. (STA) JUŽNA OSETIA - Predsednik Kokoiti obtožil Gruzijo Eksplozija avtomobila bombe v Chinvaliju zahtevala sedem žrtev CHINVALI/MOSKVA - Eksplozija avtomobila bombe, ki je včeraj popoldne odjeknila v južnoosetijski prestolnici Chinva-li, je zahtevala sedem smrtnih žrtev, trije ljudje so huje ranjeni in v kritičnem stanju, poroča ruska tiskovna agencija Itar-tass. Juž-noosetijski predsednik Edvard Kokoiti je za napad že obtožil gruzijske obveščevalne službe. Tiskovna predstavnica južnoosetijske vlade Irina Gaglojeva je pojasnila, da je eksplozija odjeknila ob 14.45 po srednjeevropskem času pred poslopjem štaba ruskih mirovnih enot. Po dosedanjih podatkih naj bi eksplodiral osebni avtomobil, ki je bil parkiran tik ob bazi mirovnih enot. Eksplozija je dodobra uničila zgradbo štaba mirovnih enot, poleg tega naj bi poškodovala druga poslopja, ki se nahajajo v radiju 500 metrov od eksplozije. Žrtve eksplozije so po najnovejših podatkih pripadniki ruskih mirovnih sil v Chinvaliju, je sporočil vodja ruske vojske v Južni Osetiji. Južnoosetijski predsednik Kokoiti je za napad že obtožil gruzijske obveščevalne službe. "Vozilo je bilo napolnje- no z eksplozivom. To je bil premišljen teroristični napad, za katerim stoji gruzijsko ministrstvo za nacionalno varnost," je dejal Kokoiti. Pojasnil je še, da so med žrtvami tako civilisti kot vojaki. Gruzijska stran je vpletenost v napad že zanikala. "Mislim da gre za provokacijo, s katero želijo opravičiti prisotnost ruskih sil v Gruziji," je v Tbilisiju dejal tiskovni predstavnik gruzijskega notranjega ministrstva Šota Utiašvili. Po njegovem mnenju želijo Južnooestijci prikazati, da se razmere znova zaostrujejo, zaradi česar se ruska vojska ne bi smela umakniti. Gruzijske oblasti pa so po drugi strani obtožile ruske obveščevalne agencije, da so odgovorne za eksplozijo avtomobila bombe. Gruzijsko notranje ministrstvo je namreč obtožilo Rusijo, da je eksplozijo organizirala, zato da bi lahko odložila umik ruske vojske iz Gruzije. Na omenjeni napad so se že odzvale tudi ruske oblasti. Do eksplozije je prišlo z namenom spodkopavanja dogovora o prekinitvi ognja v šestih točkah, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Gre za dogovor, ki sta ob posredovanju francoskega pred- sednika in predsedujočega EU Nicolasa Sar-kozyja sredi avgusta dosegla gruzijski in ruski predsednik, Mihail Sakašvili in Dmitrij Medvedjev. Rusko zunanje ministrstvo pa je napad obsodilo in ga označilo kot zločin. Cilj napada je bil spodkopati prizadevanja za zagotavljanje miru in varnosti v Južni Osetiji in Gruziji, so še sporočili z ruskega zunanjega ministrstva. Rusko ministrstvo za izredne razmere pa je napovedalo, da bo gruzijskima separatističnima pokrajinama Abhaziji in Južni Osetiji pomagalo razviti sistem civilne obrambe, je za Itar-Tass povedal direktor oddelka za civilno obrambo na omenjenem ministrstvu Sergej Šapošnikov. Ministrstvo je takoj po ruskem priznanju Abhazije in Južne Osetije stopilo v stik s pokrajinama, ruska ministrska delegacija pa je že obiskala Abhazijo in podpisala memorandum o skupnih akcijah na področju razvoja civilne obrambe in institucij za izredne razmere. Podoben memorandum bodo kmalu podpisali tudi z Južno Osetijo, je še povedal Šapošnikov. (STA) 1 4 Sobota, 4. oktobra 2008 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Župan prvič obiskal Fakulteto za znanosti o okolju v Križni ulici »Občina na stežaj odpira vrata novogoriški univerzi« Z visoko šolo SISSA snujejo raziskovalni inštitut s področja nevrobiologije, ki bi ga selili v Gorico Po priselitvi študijskega programa Znanosti o okolju, ki ga letos obiskuje preko sto študentov, namerava novogoriška univerza okrepiti svojo prisotnost v Gorici. Med drugim razmišlja, da bi čez mejo selila raziskovalni inštitut s področja nevrobiologije. Občina ji na stežaj odpira vrata, je zagotovil župan Ettore Romoli, ki je včeraj dopoldne prvič obiskal prostore nekdanjega slovenskega Šolskega doma v Križni ulici in se seznanil z dejavnostmi, ki jih novogoriška univerza tam vodi že dve leti. Delovanje in načrte univerze sta mu predstavila predsednik Danilo Zavrtanik in dekan Fakultete za znanosti o okolju Mla-den Franko; srečanje je spremljal tudi predsednik družbe KB 1909 Boris Peric. »Naša univerza je mlada in dinamična. Nikoli se ni želela zapirati v en prostor, kot dokazuje ob selitvi Fakultete za znanosti o okolju v Gorico tudi podiplomski študijski program konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine, ki ga vodimo v sodelovanju z Univerzo IUAV iz Benetk,« je po srečanju z Romolijem povedal Zavrta-nik in nadaljeval: »Na mednarodnem področju imamo tudi načrte za naprej. S tržaško visoko šolo SISSA na primer razmišljamo, da bi v goriški prostor prinesli več- Ettore Romoli z Mladenom Frankom (levo) in Danilom Zavrtanikom (desno) med obiskom novogoriške fakultete v Gorici bumbaca ji raziskovalni inštitut s področja nevro-biologije.« Župan Romoli, ki je včerajšnji obisk ocenil za izredno pozitivnega, je v zvezi s čezmejnimi razvojnimi ambicijami novogoriške univerze zagotovil, da je goriška občina pripravljena na dogovarjanje. »Mestu je v ponos, da lahko gosti Fakulteto za znanosti o okolju. Pripravljeni smo tudi na možnost, da bi v prihodnje novo-goriška univerza odprla pri nas še druge študijske smeri. V teku srečanja smo navedli tudi nekaj lokacij, ki bi jih v ta namen lahko izkoristili, gre pa le za hipoteze,« je dejal Romoli in dodal: »Obisk sedeža novo-goriške univerze mi je omogočil, da sem začel spoznavati to dinamično in učinkovito znanstveno ustanovo, s katero mora Gorica nujno sodelovati. Občina pa ne sme biti le "najemodajalec": postaviti se hočemo kot posrednik med Univerzo v Novi Gorici ter Tržaško in Videmsko univerzo, ki že delujeta v našem mestu.« Danilo Zavrtanik je nato povedal, da je sodelovanje Univerze v Novi Gorici s Tržaško in Videmsko univerzo že danes zgledno in plodno. »S Tržaško univerzo sodelujemo pretežno na raziskovalnem področju in nekoliko manj na pedagoškem, z Videmsko univerzo pa ravno obratno. V zadnjem letu smo na primer imeli izmenjavo lektoratov, zadnje čase pa se pogovarjamo tudi o uresničitvi skupnega študijskega programa druge stopnje na področju vinogradništva. Šlo bi za univerzitetni tečaj, po katerem bi študentje prejeli diplomo, ki bi bila veljavna na obeh straneh meje,« je pojasnil Zavrtanik. Ob prostorih za nove tečaje pa išče Univerza v Novi Gorici tudi lokacijo za izgradnjo univerzitetnega kampusa. Do 30. septembra, ko se je iztekel rok za pridobivanje ponudb, so prejeli sedem predlogov (Ajdovščina, Ajševica, Renče-Vogrsko, Bi- ljenski griči in tri ponudbe na Kraško-no-tranjskem področju), Zavrtanik pa ni želel razkriti, h kateri izbiri se nagibajo. Predsednik novogoriške univerze je dejal, da se o tej temi niso podrobneje pogovarjali niti med včerajšnjih srečanjem z Romolijem, kljub temu pa ni izključil, da bi se o uresničitvi kampusa v Gorici začelo razmišljati. »Danes je pomembno predvsem to, da smo pokazali obojestransko odprtost do sodelovanja. Na tej podlagi bi se lahko odprla tudi možnost gradnje kampusa na italijanski strani meje,« je zaključil Zavrtanik. Aleksija Ambrosi Zaskrbljeni za tržiško šolo Tudi v Tržiču so zaskrbljeni zaradi reforme šolstva, ki jo je predlagala ministrica Gelminijeva. Danes dopoldne se bodo protestnega shoda v organizaciji šolskega sindikata CISL na trgu Republike udeležili študentje, učno in neučno osebje, v četrtek pa je v avditoriju nižje šole Randaccio potekalo javno informativno srečanje, ki so ga na temo reforme priredila sindikalna združenja. Podžupanja Silvia Altran je povedala, da je v teku zasedanja prišla na dan predvsem zaskrbljenost zaradi učinkov, ki jih bo reforma imela na kakovost pouka. »V prihodnjih treh letih bodo ukinili 87 tisoč delovnih mest. Izračunali smo, da jih bodo osnovne šole na Tržiškem izgubile vsaj deset,« je povedala Altranova in opozorila, da bo vrnitev k enemu samemu učitelju privedla do težav tako na osnovnih šolah kot tudi v vrtcih. »Če popoldanskega pouka ne bo, se bodo v težavah znašle družine,« je dodala podžupanja. V Štarancanu nočejo centrale Združenje Legambiente odločno nasprotuje gradnji električne centrale na biomase, ki jo nameravajo zgraditi v Štarancanu. Okoljevarstvenike skrbi predvsem velikost centrale, ki bi proizvajala 55 Mw električne energije in bi pri tem potrebovala 90 tisoč ton rastlinskega olja letno, večji del le-tega pa bi ne proizvajali v Italiji. »V zadnjem letu se je začela razprava o rastoči uporabi pridelovalnih površin v energetske namene, pri čemer se manjša razpoložljivost površin, ki so namenjene gojenju prehrambenih rastlin,« opozarjajo okoljevarstveniki. Prevodi Marinovih poezij Danes ob 17.30 bodo na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici odprli razstavo z naslovom »Biagio Marin - Dal manoscritto alla tradu-zione«, ki bo na ogled do 17. oktobra. Razstavljeni bodo arhivski dokumenti, med katerimi so tudi rokopisi Petra Wa-terhausa, ki je Marinove poezije prevajal v nemščino. »Boreto« v Gradežu V Gradežu se je včeraj začel gastronomski praznik »Boreto a la graisana«, ki je posvečen tradicionalnemu gradeškemu ribjemu receptu. Degustacije bodo potekale vsak petek do 7. novembra. TRAVNIK - Gradbišče se sproti umika Pločnik med INPS-om in cesto odslej prehoden Če bo vreme naklonjeno, bodo sredi novembra odprli še cesto Da bi občinska uprava olajšala nevšečnosti zaradi gradbišča na Travniku, sproti odpira predele trga, kjer je obnova dokončana. Včeraj je bil na vrsti pločnik med cerkvijo sv. Ignacija in poslopjem zavoda INPS ter cesto. Odslej je prehoden (na fotografiji). Na zahtevo občine so tudi pločnik predali namenu z javnim in obrednim branjem zapisnika. To se je včeraj zgodilo ob odzvanjanju zvonov natanko opoldne. Zapisnik so podpisali direktor del Vittorio Rannalletta, pravni predstavnik gradbincev iz podjetja Luci Costruzioni Pietro Gorlato in občinski arhitekt Diego Kuzmin. Če ne bo zatikanja, predvsem pa dežja, je za pločnikom na vrsti odprtje pretlakova-ne ceste. Po Kuzminovi oceni naj bi to dočakali predvidoma sredi novembra. Pred božičem pa naj bi bil odprt ves trg, vendar je pogojnik tudi v tem primeru obvezen. PEVMA - Občinska uprava ustregla krajevni skupnosti Obnovili nagrobnike Predstavitev ob udeležbi potomcev plemiških rodbin - »Novo igrišče nared v roku dveh mesecev« Persoglia včeraj ob kompleksu pevmskih grobov z zgodovinsko vrednostjo bumbaca Na pevmskem pokopališču so občinski upravitelji na včerajšnjem srečanju s predstavniki krajevne skupnosti Pevma-Štmaver-Oslavje predstavili opravljeno delo. Ob ureditvi parkirišča, prepleskanem zidu ob vhodu v pokopališče, novem stenčasu za osmrtnice in preureditvi obeležja padlim partizanom je bil v središču pozornosti kompleks starih grobov plemiških rodbin Teuffenbach-Thomel, Strassoldo-Graffenberg in Thurn-Valsassina. Občina jih je očistila in uredila, kakor jo je prosila krajevna skupnost. Naj omenimo, da je župan Ettore Romoli v svojem pozdravu imenoval vas pod Sabotinom s slovenskim imenom Pevma. Poleg njega so bili prisotni še občinski odbornik Sergio Cosma, predsednik rajon- skega sveta Lovrenc Persoglia, župnik Marijan Markežič, Aleš Markovič iz občinskega tehničnega urada in potomci tam pokopanih plemiških družin Marzio Strassoldo, Febo Ulderico della Torre di Valsassina in Alessio Formentini. »Občinska uprava je počaščena, da lahko poskrbi za ureditev grobnic s takšnim umetniškim in zgodovinskim pomenom,« je izjavil Cosma in dodal, da si je zastavil nalogo, da bo uredil šest občinskih pokopališč, začenši s tistima v Podgori in Pevmi. Napovedal je tudi, da bodo poskrbeli še za obnovo napisov na plemiških grobovih in za asfaltno prevleko parkirišča ob pokopališču. Glede novega igrišča v Pevmi pa je izrazil upanje, da ga bodo predali namenu čez dober mesec ali dva. (VaS) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 4. oktobra 2008 15 NOVA GORICA - Desetletnica Skupine 75 z dvojno fotografsko razstavo POKRAJINA - Kras »Prisegajo na svobodo -«¡Se: in iščejo globine duha« je težko Pittoli: Dosežki presegajo začetna pričakovanja - Danes odprtje goriške razstave razumljiva« Občinstvo na sinočnjem odprtju razstave v avli novogoriške mestne občine bumbaca Deseto obletnico razstavne dejavnosti fotoklub Skupina 75 obeležuje z dvojnim dogodkom, in sicer v Novi Gorici in Gorici. Sinoči so odprli novogoriško razstavo, na kateri fotografska dela ponuja na ogled štirinajst avtorjev. Gre za člane Skupine 75, ki se javnosti do 15. oktobra predstavljajo v pritlični avli mestne občine. Odprtje goriške postavitve pa bo danes od 18.30 v Kulturnem domu v ulici Brass. Tam bo razstavljalo fotografije pet avtorjev z območja Al-pe-Jadrana in iz Fotokluba Nova Gorica, ki letos beleži 40. obletnico. Skupina 75 je edini slovenski fotoklub v Gorici. Z razstavno dejavnostjo so začeli leta 1998, ob deseti obletnici pa predsednik Silvan Pittoli poudarja, da so presegli tedanja pričakovanja. »Uspeh nas navdaja s ponosom tako zaradi opravljenega dela kot tudi zaradi kulturne rasti nas samih in drugih ljubiteljev fotografije,« je zapisal v uvodnem besedilu ličnega kataloga, ki je izšel ob tej priložnosti. Na odprtju novogori-ške postavitve pa je poudaril zadovoljstvo, da se je razstavna dejavnost ob jubileju razdelila kar na dva razstavna prostora. Članom Skupine 75 je dobrodošlico v Novi Gorici zaželel tudi Rafael Podobnik iz novogori-škega fotokluba, ki je nasledil dolgoletnega mentorja Skupine 75 in pobudnika njene ustanovitve, Milenka Pegana. »Razstava kaže, da člani Skupine 75 prisegajo na svobodo,« je povedal o dogodku; o fotografijah in tehnikah, za katere so se goriški avtorji odločili, pa je dodal, da »eksperimenti, ki so jih uporabili, niso sami sebi namen, ampak služijo izraznosti elementov«. »Gre za z novostmi podprto fotografsko društvo, ki zna poiskati globine duha,« je zaključil in članom Skupine 75 čestital za doseženo: »Člani Fo-tokluba Nova Gorica se veselimo uspehov Skupine 75 in s starševskim ponosom sprejemamo dejstvo, da je z leti učenec prekosil učitelja ter postal pomemben povezovalec ne samo slovenskih in italijanskih, ampak tudi srednjeevropskih fotografov.« Zbrane je nagovoril tudi pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki je ob desetletnici razstavne dejavnosti Skupine 75 spomnil na enako dolgo dobo delovanja protokola o čezmejnem delovanju. »Prizadevanje upraviteljev, da bi v bodoče usklajeno gledali na bodočnost skupnega prostora sovpada z govorico fotografov iz različnih držav, ki jih povezuje skupni jezik: ustvarjalnost,« je poudaril. Novogoriška postavitev sestoji iz del štirinajstih članov fotokluba Skupina 75. Z deli se torej predstavljajo Mitja Juren, Loredana Princic, Miran Vizintin, Igor Skor-janc, Zdenko Vogrič, Marko Vogrič, Vilko Fajt, Igor Pahor, Sergio Culot, Maria Fina In-galiso, Boris Prinčič, Silvan Pittoli, Valter Na-nut in Ezio Tedeschi. Posebnost razstave so štiri skupinske postavitve, instalacije, ki s svojo formo dodajajo fotografiji še novo dimenzijo izraznosti. Prva se predstavlja pod naslovom Človeško telo, sledijo pa še Arhitektura, Sledovi človeka in Primarni elementi sveta. Katja Munih GORICA - Radio Zastava v Kulturnem domu Navdušujoči ritmi Skupina predstavila svoj prvenec »The funambolik heptet« - Koncert se je spremenil v veselico Skupina Radio Zastava je na četrtkovem koncertu v goriškem Kulturnem domu izpolnila pričakovanja in z navdu-šujočim nastopom predstavila svoj prvenec »The funambolik heptet«. Večer v okviru glasbenega festivala Across the Border je v goriški teater privabil množično publiko, še posebno pa so gledalci prišli na svoj račun po zaključku uradnega dela koncerta, ko je sedemčlanska zasedba zapustila oder in se podala med publiko. Balkanski in ciganski ritmi so zaživeli tudi brez ozvočenja in koncert se je razživel v pravo veselico. Ob igranju Radio Zastave so se gledalci v sprevodu preselili v malo dvorano, kjer se je posrečen večer nadaljeval v sproščenem vzdušju. Četrtkov koncert, ki so ga zaznamovali naravnost navdušujoči ritmi, je uvedel v novo sezono glasbenega festivala Across the Border, ki ga goriški Kulturni dom že dvanajsto leto zapored prireja v sodelovanju z zadrugo Maja. Kot je v uvodnem pozdravu povedal ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, je pobuda vsako sezono zelo uspešna; ob nastopih že uveljavljenih glasbenikov ponuja možnost krajevnim skupinam, da se predstavijo širšemu občinstvu. Skupino Radio Zastava je nato predstavil novinar in glasbeni kritik Giuliano Almerigogna. »Značilnost glasbenega izražanja Radio Zastava je neprestano prepletanje najrazličnejših glasbenih žanrov, saj klezmer, balkan in ciganski glasbi dodajajo elemente swinga, jazza in občasno tudi free jazza,« je povedal Almerigogna ter posebej izpostavil glasbeno in tehnično podkovanost članov skupine. Prvi del koncerta je bend Radio Zastava namenil avtorskim pesmim, ki ponujajo značilne sedemosminske ritme, ob tem pa tudi bolj umirjene skladbe, kot je Anastasia. V nadaljevanju pa so postregli tudi s posebnimi aranžmaji splošno znane Mesečine ter pesmi Kočani orkestra in Naat King Veliova. Glasbeni spektakel je občinstvo aktivno spremljalo tudi po zaključku »uradnega« dela koncerta, ko se je večer sproščeno nadaljeval na družabnosti v spodnjih prostorih. Kulturni dom bo v oktobru in novembru gostil še dva večja glasbena dogodka. V četrtek, 16. oktobra, bo v okviru festivala Canzoni di confine koncert Lucille Galeazzi, Maria Incudina, Lina Straulina in Vlada Kreslina; glasbenike bo spremljal orkester glasbene akademije Naonis pod taktirko Valterja Sivilottija. V četrtek, 27. novembra, pa bo na odru goriškega teatra nastopila priznana slovenska skupina opernih pevcev Eroika. (pg) Goriški bend na odru Kulturnega doma bumbaca Na odločitev doberdobske občinske uprave, da zamrzne pristop k Lokalni akcijski skupini (LAS) Kras se je včeraj odzvala pokrajinska odbornica Mara Černic. »Osnovni namen in cilj družbe LAS Kras je pospešiti gospodarsko rast v vidiku trajnostnega in uravnovešenega razvoja območja Krasa,« poudarja odbornica in tako nadaljuje: »Odločitev občine Doberdob oz. njenega župana Paola Vizintina, da zamrzne svoj pristop k družbi, je težko razumljiva za institucijo, katere cilj in poslanstvo sta razvoj teritorija in dobrobit prebivalcev. Zdi se, da odločitev sloni na predpostavki, da "politične izjave (goriške pokrajine) niso pravno obvezujoče". Do-berdobski župan utemeljuje svoje stališče z izgovorom, da vstop občine z minimalnim deležem 125 evrov v družbo ne bi zagotavljal občini Doberdob ustrezne vloge in teže v razmerju moči med soudeleženimi subjekti. Ker župan ni sprejel ponudbe za odkup večjega deleža (približno 2.000 evrov), smo se začeli pogovarjati - tudi z drugimi župani - o drugačnih oblikah, ki bi jamčile občini Doberdob primerno težo v skupščini LAS-a Kras. Rešitev, o kateri smo se pogovarjali, je bil dogovor o ustanovitvi skupnega omizja med občinami in pokrajino za skupni nastop v skupščini LAS-a. Predloga goriška pokrajina ni nikoli zavrnila. Ravno nasprotno: preverila je najbolj primerno politično in pravno obliko možnega dogovora. Ugotovili smo, da ni mogoče skleniti dogovora med člani družbe, v katerem ima ena stran takšno moč, da je njena pozicija odločujoča brez dogovarjanja z ostalimi strankami ali da ima absolutno pravico do veta, kakor je odvetnik Vizintin dejal tudi v izjavi Primorskemu dnevniku. Pokrajina je pripravljena oblikovati dokument, ki bo zavezoval predstavnika pokrajine oz. občin, da v skupščini LAS-a izpostavlja in zastopa potrebe in zahteve občine Doberdob kakor tudi vseh ostalih občin z goriškega Krasa po predhodnem skupnem soočanju o strategiji razvoja za teritorij, pri katerem ima občina Doberdob pomembno besedo.« Černičeva tako zaključuje svoje izjave, ki so naslovljene na doberdobsko občinsko upravo: »Ob vsem tem želim poudariti, da je zame - in za pokrajino, ki jo zastopam, - politični dogovor obveza, ki jo sprejemam in za katero sem odgovorna. Ne nazadnje sem politik in nastopam politično. Žal mi je, da politične izjave za doberdob-skega župana niso obvezujoče. Pripadam stranki Slovenske skupnosti, zato mislim, da je predvsem za nas, Slovence, pomembno biti prisotni v ustanovah, kakršna je LAS Kras, ki deluje na slovenskem ozemlju in v korist slovenskih ljudi. Moja stranka pa je del večje oz. širše levosredinske koalicije, ki upravlja goriško pokrajino in večino občin na njenem ozemlju. Pokrajina je politične dogovore in obveznosti, ki jih je sprejela z župani, tudi s tistimi, ki niso del koalicije, vedno spoštovala in delovala v izključno korist svojih občin. Tako ravnamo, ker verjamemo v politiko.« GORICA - Do nedelje v konjušnici dvorca Coronini Cronberg Leonardova šahovnica Paciolijev dragoceni rokopis »De ludo scachorum« prvič na ogled v mestu, kjer je bil najden Petsto let stari traktat »De ludo scachorum« matematika Luce Paciolija bo še danes in Goričani jutri na ogled v konjušnici dvorca Coronini. Prvič si ogledujejo je razstavljen v mestu, kjer je bil pred dvema le-dragoceni toma najden, potem ko so ga več stoletji imeli Paciolijev za izgubljenega. Ker je torej priložnost za ogled rokopis, ki je edinstvena - v ponedeljek se bo vrnil v bančni na ogled sef -, bodo še danes od 15. ure dalje potekale v v vitrini dvorcu praznične pobude; med drugim bo ob Z neprebojnim 17.30 šahovska tekma z živimi liki. Protagonist steklom, včerajšnjega dogajanja je bil arh. Franco Rocco, ob njej pa stoji ki je utemeljeval, da je šahovske figure narisal oborožen Leonardo da Vinci. »To ni več hipoteza, temveč stražar gotovost,« pravi Rocco, ki se dogovarja z dve- ma italijanskima založbama za izdajo mono-bumbaca grafije o tem goriškem neprecenljivem zakladu. 16 Sobota, 4. oktobra 2008 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Nova sezona mestnega gledališča Verdi Stavijo na kakovost in zveneča imena Kar 28 dogodkov - Župan: Gorica zasluži več pozornosti Gorica si na kulturnem področju želi večje odmevnosti, saj prireja kakovostne dogodke in si pozornost zasluži. O tem je prepričan goriški župan Etto-re Romoli, ki se je včeraj z deželnim svetnikom Gaetanom Valentijem in občinskim odbornikom Antoniom Deveta-gom udeležil predstavitve nove sezone Verdijevega gledališča. Program 28 iger, plesnih nastopov in glasbenih spekta-klov, ki ga je izoblikoval umetniški vodja Walter Mramor, vsebuje petnajst deželnih premiernih predstavitev in več mednarodnih uspešnic, s katerimi si organizatorji prizadevajo, da bi privabili v gledališče množično publiko. »Mramor je tudi tokrat vključil v program resnejše in bolj igrive spektakle. Izoblikoval je enkratno sezono, ki res upravičuje naš slogan 'Aboniraj se na sanje",« je povedal Devetag, ki se je zahvalil Fundaciji Goriške hranilnice ter Hranilnici FJK, brez katerih bi gledališke sezone ne mogli uresničiti. »Pri sestavljanju programa sem skušal upoštevati okuse publike. Upam, da bomo tudi letos ponovili lanski uspeh gledalcev, s katerim smo se uvrstili med deželne protagoniste na gledališkem področju,« je povedal Mra-mor. Nova sezona se bo začela 30. oktobra z izvenabonmajsko predstavo »Tra-machi« v izvedbi gledališča La Contra-da in tržaškega stalnega gledališča, ki jo je zrežiral Francesco Macedonio. Abonmajska sezona bo uradno startala 3. novembra, ko se bosta s predstavo »Una coppia infedele« predstavila kabareti-sta Cochi in Renato, 15. novembra pa bo na ogled Goldonijeva igra »La ve-dova scaltra« v režiji Line Wertmueller. 19. novembra bo na vrsti koncert slavne pevke Dee Dee Bridgewater, 5. decembra pa glasbeni spektakel Stefana Bennija »Concerto apocalittico per grilli e orchestra«. 16. decembra bo na ogled delo Emmanuela Schmitta »Il van-gelo secondo Pilato«, dan kasneje pa iz-venabonmajska predstava »Alexandria«, ki govori o Aleksandrinkah in ki jo prirejajo v sodelovanju z odborni-štvom za mir goriške pokrajine. Med od-mevnejše dogodke prištevajo organizatorji plesni spektakel »Otango - The ultimate tango show«, ki si ga je zamislil Oliver Tilkin in ki bo na ogled 21. decembra, 3. januarja pa bo igralec Manuel Frattini prevzel mlajše in starejše z mu-zikalom Robin Hood. Deželno premie-ro bo Verdijevo gledališče gostilo tudi 10. januarja, ko bo na ogled balet »Ro-meo&Juliet«, 15. januarja pa bo v Go- Umetniški vodja Walter Mramor (zgoraj) in posnetek iz plesnega spektakla »Otango« (desno) bumbaca, verdi rico prišla pevka Katia Ricciarelli, ki bo odigrala komedijo »Gloriosa«. Državni balet iz Pekinga bo s kitajsko plesno tradicijo prevzel goriško občinstvo 21. januarja, 29. januarja pa bo na vrsti Akademija orkestra Mozart Claudia Ab-bada. 6. februarja bo na sporedu glasbeni spektakel »The sisters«, ki povzema glasbo filma »Sister act«, 12. februarja pa bo na ogled Pirandellovo delo »Enrico IV«. Veliko pričakovanje vlada za koncert pevca Donovana, »glasbenega filozofa« 60. let, ki bo Gorico obiskal 26. februarja, 6. marca pa bo s koncertom »La regina del bel canto« nastopil simfonični orkester FJK. Slavni muzikal »A chorus line« bo na ogled 18. marca, teden kasneje pa bo v gledališču Verdi zaigral orkester Piazza Vittorio. Vincen-zo Salemme bo 31. marca nastopal v komediji »Bello di papa«, zanimiv pa bo tudi balet »Paquita«, ki ga bo 4. aprila uprizorila skupina Inaki Urlezaga & Ballet concierto. Med gosti letošnje sezone Verdijevega gledališča bo ne nazadnje Enzo Iacchetti, ki bo 16. aprila nastopal v igri »Giacomo casanova - La notte dei posteri«. Verdijevo gledališče prireja ob Robinu Hoo-du še dve nedeljski predstavi, ki sta namenjeni družinam, in sicer »I gormiti -Gli invincibili signori della natura«, ki bo na ogled 30. novembra, ter »I clowns di Fellini«, ki bo na sporedu 1. februarja. Abonmajska kampanja se bo začela 10. oktobra - cena abonmajev ostaja nespremenjena, posamezne vstopnice pa bodo prodajali od 27. oktobra dalje. »Kljub temu, da goriško občinsko gledališče prireja kakovostno sezono, nam dežela FJK namenja bistveno manj prispevkov kot ostalim glavnim mestom pokrajine. Upam, da bo nova deželna vlada razumela, da ne gre dodeljevati denarja le na podlagi števila prebivalcev, pač pa predvsem na podlagi kakovosti,« je povedal Romoli in nadaljeval: »Kritičen sem tudi do deželnega programa mreže RAI, ki nam namenja premalo pozornosti. Gorico je zaradi njene tradicije in ljubezni do gledališča treba nagraditi.« (Ale) ŠEMPETER-VRTOJBA - Posledice toče Odškodnina za obnovo 32 stanovanj Pred dnevi se je sestala šempetrska komisija za oceno škode, nastale po julijskem neurju s točo. Ujma je prizadela predvsem kmetijske površine, objekte in avtomobile, skupno škodo so ocenili na 15 milijonov evrov. Država je kmalu za tem sprejela sklep o dodelitvi enkratne državne pomoči pri obnovi uničenih oziroma močno poškodovanih objektov, občini Šem-peter-Vrtojba, kjer je bilo skupne škode na stanovanjskih objektih za 2 milijona evrov, je država iz tega naslova namenila 48.000 evrov. Župan Dragan Valenčič je tedaj napovedal, da bodo denar namenili za obnovo poškodovanih streh na stanovanjskih objektih, prednost bodo imeli tisti z azbestno kritino. Posebna komisija je zato imela nalogo, da škodo popiše, jo oceni in sestavi listo prejemnikov pomoči. Pred dnevi je komisija torej izdala sklep, da se pod določenimi pogoji dodeli odškodnina za obnovo 32 stanovanjskih objektov. Člana komisije sta tako v minulih dneh pregledala 49 objektov, ki so kriti z azbestno kritino. V 32 primerih gre za stanovanjske hiše, preostalo so gospodarska poslopja ali pa pomožni objekti. Komisija je nato sprejela sklep, da se za vsako individualno hišo nameni 1.200 evrov. V tem primeru ostane do zneska 48.000 evrov še ravno toliko denarja za odškodnine na osmih večstanovanjskih objektih, ki so tudi pokriti z azbestno kritino, nahajajo se v središču Šempetra, upravlja pa jih stanovanjsko gospodarstvo Dom. Komisija bo vseh 40 lastnikov obvestila, da so upravičeni do 1.200 evrov odškodnine v primeru, da bodo izpolnili naslednje pogoje: azbestne kritine morajo biti zamenjane v celoti, dela pa morajo biti dokončana do aprila prihodnje leto. Sredstva se bodo razdelila takoj, ko bodo pogoji izpolnjeni, enkratna denarna pomoč občine in odškodnina zavarovalnic pa ne smejo presegati ocenjene škode, v kolikor jo bodo, se enkratna pomoč ustrezno zmanjša, še dodajajo na komisiji. Slovenska vlada je v okviru obljubljenih ukrepov pomoči prizadetim območjem odločila tudi, da posameznikom ne bo treba plačati za deponiranje azbestne kritine, kar bi sicer stalo okoli 67 evrov na tono. Župan Valenčič je tedaj dejal, da so pričakovali sicer, da bi država krila tudi stroške odvoza na deponijo, ker pa se to ni zgodilo, so se na občini odločili, da jih bodo krili iz rezerv občinskega proračuna. Občina pa bo stroške odvoza azbest-cementne kritine pokrila tudi vsem drugim občanom, ki bodo to kritino odstranili iz stanovanjskih in drugih objektov do konca aprila prihodnje leto. (km) GORIŠKA BRDA Podpisujejo pogodbo za terme V sredo bosta občina Brda in avstrijska družba PORR podpisala pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Hotel in terme Brda. Obenem bo potekala še ustanovna skupščina nove družbe, na kateri bo imenovano tudi njeno novo poslovodstvo. Dogodku bodo poleg predstavnikov občine Brda in družbe PORR prisostvovali še župan občine Koflach, kjer se tudi nahajajo terme, ki so nastale v sodelovanju z omenjeno avstrijsko družbo in občino, razvijalec projektov iz Siemensa, direktor Alpe-jadranske-ga centra za čezmejno sodelovanje, Bernard Sadovnik, notarka in odvetnica. Briški občinski svetniki so že v avgusta potrdili vsebino družbene pogodbe med občino in avstrijskimi partnerji - družbo PORR v zvezi s 50 milijonov evrov vrednim projektom termalnega zdravilišča. Z njimi ustanavljajo družbo, ki naj bi v Brdih, na griču med Medano in Fojano, že prihodnje leto začela graditi hotelsko-zdravi-liški kompleks. Občina bo v investiciji sodelovala s 15-odstotnim deležem, avstrijska družba pa s 85-odstotnim. Občina v projekt ne vlaga neposrednega kapitala, ampak je svoj delež zagotovila s stvarnimi vložki. Ali se v Brdih res nahaja termalna voda, pa naj bi ugotavljali v prihodnjih dveh do treh letih, kolikor bo trajala gradnja kompleksa. (km) Selitev desetih družin Goriško podjetje za stanovanjske gradnje ATER sporoča, da bodo zaradi nujnih popravil na trinadstropni stanovanjski hiši v ulici Filzi v Štarancanu, začasno odselili vse družine, ki tam bivajo. Strop se je sicer vdrl samo v enem od stanovanj, vendar je temeljitih del potrebno celotno poslopje. Deset družin bo zato moralo iskati zatočišče pri svojcih, če nimajo te možnosti, pa jim bo podjetje ATER zagotovilo alternativno bivališče na lastne stroške. Na svoj dom se bodo družine lahko vrnile predvidoma v roku enega meseca. DOBERDOB - Obletnica pobratenja ŠTANDREŽ - Po večmesečnem prelaganju del d Biejjom praznujejo pločniki asfaltirani desetletno prijateljstvo VJ—■ ri ? Nova občinska telovadnica bumbaca V Doberdobu bodo danes obeležili 10-letnico pobratenja z občino Bled. Praznik se bo začel ob 10. uri s slavnostno sejo, ki bo potekala na županstvu, kjer se bodo ob županih obeh občin zbrali občinski svetniki, odborniki, bivši župani in predstavniki partizanskih organizacij. Stike med občinama so namreč leta 1980 navezali ravno člani sekcij VZPI-ANPI iz Doberdoba, Dola-Jamelj in z Vrha ter borčevske zveze z Bleda. Da bi počastili spomin na padle partizane, bodo ob 11.15 položili venec pred do-berdobski spomenik, kjer bo med drugim zapel blejski partizanski zbor. Po seji bo na Gradini družabnost, ob 14.30 pa uradno odprtje doberdobske občinske telovadnice; igral bo pihalni orkester Kras. Poleg delegacije z Bleda bodo prisotni župani okoliških občin, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in predsednik goriškega odbora CONI Giorgio Brandolin. Po odprtju bo potekal mednarodni mladinski moški odbojkarski turnir, ki se ga bodo udeležile ACH Volley z Bleda, Prvačina in selekcija ZSŠDI. Ob 19.30 bo na Gradini nagrajevanje, ki mu bo sledila družabnost. V vasi potekata tudi polaganje cevi za greznice in nadomeščanje vodovodnih cevi Končno so v Štandrežu stekla dela za polaganje asfalta na pločnikih, ki bi morala že biti izvedena do junija letos. Zaradi nedokončanega dela je bilo veliko nevšečnosti. Ni bilo namreč dneva, da se ne bi domačini obrnili s pritožbo na rajonski svet, pravi njegov predsednik Mario Brescia. Včeraj so delavci podjetja Adriastrade asfaltirali pločnike v neposredni bližini vaškega pokopališča; promet je bil oviran, odprt je bil en sam vozni pas. Dela se izvajajo tako v ulici Tabai kot v ulici San Michele, medtem ko v ulici Carso urejujejo jaške. Dela potekajo tudi v ulicah Timavo, Tagliamento in Livenza, kjer podjetje Edilfognature polaga cevi za greznice, v ulici Timavo in deloma tudi v ulici Tagliamento pa zamenjujejo dotrajane vodovodne cevi. Obnavljanje pločnikov v goriških četrtih se je sicer začelo že lani; od skupnega stroška Delavci v ulici 700 tisoč evrov je bilo Štandrežu namenjenih Tabaj, ki je bila 80 tisoč evrov. Prvi sklop del se je končal med zaradi posega zimo, polaganje asfalta pa je bilo napovedano prevozna samo v toplejših pomladnih mesecih. Zataknilo se je, v eno smer tako da so dela stekla šele pred nekaj dnevi, do- končana pa bodo na začetku prihodnjega ted- bumbaca na- / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 4. oktobra 2008 17 GORICA - Na sejemskem razstavišču Vikend v znamenju prostovoljstva Danes uradno odprtje in podpis sporazuma z deželno civilno zaščito ~ .1 i ■. % I V dogajanje so sinoči uvedle mladinske skupine, na fotografiji občinstvo bumbaca Z nastopom mladinskih bendov se je včeraj na goriškem sejemskem razstavišču začel enajsti mednarodni praznik prostovoljstva, ki ga s pokroviteljstvom dežele FJK prirejajo goriška pokrajina, občine Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba, ustanova Centro servizi volonta-riato ter civilna zaščita. Glavne značilnosti letošnje izvedbe, ki bo v živo stopila danes, so tesnejše čezmejno sodelovanje, soudeležba šol in podpis protokola z deželno civilno zaščito, ki bo danes ob 11.30. Sicer se bo današnji program začel ob 9. uri, ko bodo odprli stojnice prostovoljnih organizacij, ob 10. uri pa bodo spregovorili krajevni upravitelji. Po podpisu sporazuma z deželno civilno zaščito bodo zapeli mladinski pevski zbori, med 15. in 23. uro pa bodo potekala srečanja, koncerti in različni umetniške točke. Jutri med 10. in 17. uro bo civilna zaščita predstavljala svojo dejavnost, med 10. uro in 12.30 pa bodo igrale italijanske, slovenske in avstrijske godbe. Živahno bo tudi med 15.30 in 18. uro, ko bodo potekali nastopi in tečaji country plesa. GORICA - Zaradi podražitve deželnega goriva Med črpalkarji vre O protestnih pobudah bodo odločali v ponedeljek na deželni, v torek pa na pokrajinski ravni V vrstah goriških črpalkarjev vre zaradi podražitve goriv po uvedbi novega deželnega sistema za določanje njihove cene. V ponedeljek se bodo sestali predstavniki zveze črpalkarjev FIGISC-Confcommer-cio iz štirih pokrajin dežele FJK; zveza med drugim predlaga, naj se znižajo popusti za gorivo v pokrajinah Videm in Pordenon ter povišajo v Trstu in Gorici. V torek pa bodo zasedali goriški črpalkarji. Odločali bodo, kako ukrepati oz. s katerimi oblikami protesta nastopiti proti deželi. Emanuel Rizzi z bencinskega servisa v ulici Largo Isonzo Argentina je včeraj že stopil v akcijo: z velikim napisom na delavnici zahteva odstop Tondove deželne vlade. Napis na delavnici bencinskega servisa v Gorici z zahtevo po odstopu Tondove vlade bumbaca [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. U Kino ¿j Čestitke Predsednica naša gospa bo postala in z Laškega moža bo vzala. Harmonika bo danes igrala, da bo cela Brajda skakala. Z Dolores in Denisom se bomo vsi veselili in z njima do zore peli in pili. Živjo ohcet! - KD in vokalna skupina Danica. Naša Dolores se bo danes z Denisom poročila in vse nas razveselila. Mnogo srečnih in lepih dni ji na novi poti želimo mi vsi. Tata David, mama Irena in brat Simon z Betti GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 2: 17.00 »L'arca di Noe«; 18.30 - 21.20 »Miracolo a S. Anna«. Dvorana 3: 17.40 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; 20.00 - 22.00 »Pranzo di Ferragosto«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«. Dvorana 3:17.40 - 20.10 - 22.15 »Zo-han - Tutte le donne vengono al pet-tine«. Dvorana 4:18.15 - 21.15 - 22.00 »Miracolo a S. Anna«. Dvorana 5:17.30 »L'arca di Noe«; 20.00 - 22.00 »Sfida senza regole - R.Kill. NOVA GORICA KULTURNI DOM: 20.15, »Kruh naš vsakdanji«. fî Razstave \M Gledališče V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v petek, 10. oktobra, ob 9.30 in 10.45 v okviru Goriškega vrtiljaka in Koroških kulturnih dnevov na Primorskem lutkovna predstava Srečni kraljevič v izvedbi lutkovne skupine Navihanci iz Celovca. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ IN ZDRUŽENJE STARŠEV SLOVENSKE ŠOLE V ROMJANU vabijo ob priložnosti praznovanja 100-letnice tržiške ladjedelnice na skupinsko vodeni ogled razstave »Cantiere - 100 anni di navi a Monfalcone«, ki bo v nedeljo, 5. oktobra. Zbirališče pred vhodom ladjedelnice ob 15.45 (samo s prijavo na tel. 0481-474191 ali 0481-482015). »2_LUOGHI DIVISI / 2_LOČENA KRAJA« je naslov fotografske razstave, ki je na ogled v Pokrajinskih muzejih v graj- skem naselju v Gorici. Razstavljata Fabrizio Cicconi in Kai-Uwe Schulte-Bunert do 12. oktobra od torka do nedelje od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled razstava likovne kolonije društva za umetnost KONS; še danes, 4. oktobra, po urniku Katoliške knjigarne. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled vizualno glasbena postavitev »L'Oracle« kiparke Paole Korošec, slikarja in grafika Aleksandra Nišaviča-Aca in glasbenika Janija Lapajneja; do 26. oktobra od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. ~M Koncerti KULTURNI DOM NOVA GORICA začenja novo koncertno sezono v ponedeljek, 6. oktobra, ob 20.15 s koncertom Zagrebškega kvarteta saksofonov in pianista Itamarja Golana. Na sporedu bodo skladbe Šostakoviča, Merkuja in Mozarta. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: danes, 4. oktobra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bosta nastopila Kamil Doležal (klarinet) in Hanuš Barto? (klavir); vstop prost. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega lice-ja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). S Izleti JESENSKI SPREHODI MED ZGODOVINO IN NARAVO: v nedeljo, 5. oktobra, ob 9.30 z zbirališčem na parkirišču pevmskega parka (ob Soči) bo pohod z naslovom »Un paesaggio da proteggere«; organizira LApe gira-mondo (tel. 348-7507866). ZSKD organizira ekskurzijo Po poteh pesnikov in pisateljev v nedeljo, 12. oktobra, z ogledom domačije Miška Kranjca v Veliki Polani in kulturno zgodovinske zanimivosti v Jeruzalemu. Odhod iz Gorice bo ob 7. uri (parkirišče pri Rdeči hiši na ital. strani), ob 8. uri z Opčin (Prosvetni dom). Prijave samo do ponedeljka, 6. oktobra; na razpolago je le še nekaj mest. □ Obvestila DRUŽBA se dobi v nedeljo, 5. oktobra, ob 13. uri. FILMSKO GLEDALIŠČE 2008-09: v Kulturnem dom Nova Gorica je v teku prodaja abonmajev za 15 umetniških filmov do 23. oktobra vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure oz. uro pred predstavami (50 evrov, za dijake, študente in upokojence 30 evrov); vse filme bodo vrteli v mali dvorani Kulturnega doma v No- vi Gorici ob petkih ob 20.15. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Tržaška Ul. - ponedeljek, 6. oktobra, 10.00-11.00. KD SOVODNJE vabi člane in sodelavce na občni zbor volilnega značaja v torek, 7. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu v Sovodnjah. Kdor bi želel sodelovati v novem odboru društva, naj pokliče na tel. 349-3666161 (Erik, zvečer ali ob uri kosila). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja vsakoletni Partizanski piknik v nedeljo, 5. oktobra, ob 17. uri v gostilni Kapriol v Dolu. Odbor sekcije pričakuje tudi člane in prijatelje mlajših generacij; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78192 (Joško Vižintin) in 0481-419946 (Jordan Semolič). SKD HRAST prireja tečaj predsmučar-sko-rekreacijske telovadbe v telovadnici v Doberdobu za smučarje in smučarke nad 16. letom starosti; informacije na tel. 347-4433151. SLOVENSKI ŠPORTNI CENTER na Drevoredu 20. septembra v Gorici bodo decembra poimenovali po Mirku Špa-capanu in v njem odkrili obeležje. Prispevke za obeležje zbirajo na tekočem računu pri Zadružni banki Doberdob-Sovodnje (št. IBAN IT 82IO853212401000000740248) in pri odbornikih ŠZ Olympia. UNITRE (Univerza za tretje starostno obdobje) iz Gorice obvešča, da bo od ponedeljka, 6. oktobra, do petka, 17. oktobra, potekalo vpisovanje za akademsko leto 2008-09 v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti 22 v Gorici ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 10. in 12. uro, ob sredah med 16. in 18. uro; informacije nudijo na tajništvu ob ponedeljkih med 10. in 12. uro. V četrtek, 16. oktobra, ob 17. uri bo v deželnem avditoriju v Gorici otvoritvena svečanost s pisateljem Pao-lom Maurensigom; začetek lekcij bo 20. oktobra. Prireditve DNEVI DOKUMENTARNEGA FILMA v Kulturnem domu v Novi Gorici: danes, 4. oktobra, ob 20.15 Kruh naš vsakdanji; v soboto, 11. oktobra, ob 20.15 Za-špehan narod; v petek, 17. oktobra, ob 20.15 Odvetnik terorja. INŠTITUT ZA SOCIALNO IN VERSKO ZGODOVINO iz Gorice prireja predstavitev publikacije »Santuari di confine: una tipologia?« (z vsebino posveta v Gorici in Novi Gorici, 7. in 8. oktobra 2004) danes, 3. oktobra, ob 18. uri v pokrajinski sejni dvorani na Korzu 55 v Gorici. KOROŠKI KULTURNI DNEVI NA PRIMORSKEM: v nedeljo, 5. oktobra, ob 17. uri bo v Sedejevem domu v Šte-verjanu gledališka predstava Sveti plamen v izvedbi gledališke skupine KPD Planina Sele; v ponedeljek, 6. oktobra, ob 18. uri bo v galeriji ARS nad Katoliško knjigarno odprtje likovne razstave Alberta Krajgerja; v četrtek, 9. oktobra, ob 18. uri bo v KC Lojze Bratuž v Gorici srečanje glasbenih šol; v petek, 10. oktobra, ob 9.30 in ob 10.45 bo v KC Lojze Bratuž lutkovna predstava Srečni kraljevič v izvedbi lutkovne skupine Navihanci - SKD Celovec. LOKANDA DEVETAK na Vrhu organizira v ponedeljek, 6. oktobra, ob 20. uri dobrodelni večer z naslovom Težka izguba naj lajša tegobe. Večer v spomin na Mirka Špacapana in ob 10. obletnici smrti Helke bo popestril nastop moške vokalne Skupine Akord iz Podgo-re in dekliške vokalne skupine Bodeča neža z Vrha. V sodelovanju s sovo-denjskimi krvodajalci in z dr. Simonom Spazzapanom bodo gostili zdravnika iz pediatričnega onkološkega oddelka CRO v Avianu Maurizia Mascarina. Izkupiček večera bo namenjen bolnišnici CRO v Avianu. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH vabi otroke vrtca in prvošolčke na prvo oktobrsko pravljično urico danes ob 10.30; za pravljico Ko so bili krokarji še pisani bo poskrbelo združenje staršev iz Romjana. Mali oglasi KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprt agriturizem; tel. 0481-78125. OLJČNO OLJE lastne pridelave prodaja kmetija Aleša Komjanca na Jazbinah v Števerjanu; tel. 0481-390238. PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo 30 kw znamke UNICAL. Nabavna cena 3.500 evrov prodajam za samo 2.000 evrov; tel. 334-6366765. PRODAM zazidljivo zemljišče na goriškem Krasu; tel. ob večernih urah 3381023477. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, msgr. Maffeo Zambonardi iz Ul. Arcivescovado v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 13.30, Marina Paola Gerbi por. Fabris (iz Milana) v cerkvi Sv. Ignacija in na glavnem pokopališču. DANES V KRAJU SAN PIER D'ISONZO: 11.00, Fiore Struchel v cerkvi in na pokopališču. 18 Sobota, 4. oktobra 2008 pordenon - Dnevi nemega filma Mary Pickford kraljica današnjega uvodnega dne izvedbe hitaoAF 4'iiofthrrEDOS MYHtdiäiM rFinTllE GIORNATE iHkiciwiyiiHppiMi qii ONE FH/l MU TO —». - Diva nemega filma Mary Pickford bo ena od osrednjih protagonistk Dneve nemega filma, ki se v Porde-nonu odvijajo že sedemindvajseto leto. Njenemu filmu Sparrows (Vrabč-ki) iz leta 1926 so pripravili uvodni dogodek letošnje izvedbe: nocoj ob 20.30 ga bodo zavrteli v gledališču Verdi, predvajanje pa bo v živo spremljal simfonični orkester Furlanije-Ju-lijske krajine. Prihodnji petek bo na sporedu mednarodna premiera dokumentarca »Mary Pickford: The Muse of the Movies«, rezultat trinajstletnih raziskav. Drugi protagonist letošnje izvedbe pa je ruski baletnik Alexander Shiryaev, ki je bil na začetku dvajsetega stoletja zvezda cesarskega baleta iz Sankt Peterburga. Njemu je posvečena zelo bogata retrospektiva, med katero bodo predvajali posnetke iz njegovega profesionalnega in privatnega življenja, ki predstavljajo pravo poslastico za vse ljubitelje baleta. Sicer pa bodo danes stekle tudi posamezne retrospektive nemega filma. Ena bo posvečena francoski komediji, druga ameriški kinematografiji »off Hollywood«, tretja pa ameriškemu komiku W. C. Fieldsu. Popoln festivalski spored je na voljo na spletni strani www.cineteca-delfriuli.org GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče »(Tra parentesi) Basaglia, Trieste, pagine del cambiamento« / igra Lella Costa, glasbena spremljava Paola Fresuja (trobenta). V ponedeljek, 13. oktobra, ob 21. uri (predstava izven abonmaja). La Contrada Roberto Curci: »Tramachi« / igra Ariella Reggio, režija: Francesco Ma-cedonio. V petek, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 20.30, v nedeljo, 12. in v torek, 14. oktobra, ob 16.30, od srede, 15., do sobote, 18. oktobra, ob 20.30, v nedeljo, 19. oktobra, ob 16.30. Danes, 4. oktobra, ob 16. uri bo pri Svetilniku zmage v Barkovljah predstava »Bordesando bordesando« (»maldobrie« s pesmimi Carpinterija in Faragune). Organizatorja: Tržaška pokrajina in društvo Amici della Contrada. Vstop prost. V slučaju slabega vremena bo predstava v ponedeljek, 6. oktobra, ob 16. uri. _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini V četrtek, 9. oktobra, ob 20. uri / gostovanje Gledališča Koper z igro »Ljubezen Anne Frank« v režiji Ksenije Murari. SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 13. oktobra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. KOSTANJEVICA NA KRASU Kulturni dom Jutri, 5. oktobra 2008 ob 19. uri / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna ob- delava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Miroslav Krleža: »Leda« / V četrtek, 16., v petek, 17. in v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder William Shakespeare: »Kralj Lear« / danes, 4. oktobra, ob 20.00, v ponedeljek, 6. in v torek, 7. oktobra, ob 19.00 William Shakespeare: »Tit Andronik« / v petek, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 19.30. V ponedeljek, 13. oktobra, ob 19.30 / Yasmina Reza: »Art«. V torek, 14. oktobra, ob 18.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«. V sredo, 15. oktobra, ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V četrtek, 16. oktobra, ob 19.30 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. Mala drama Jean Luc Lagarce: »Samo konec sveta« / v ponedeljek, 6. in v torek, 7. oktobra, ob 20.00. Julian Barnes: »Prerekanja« / v petek, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 20.00. V ponedeljek, 13. oktobra, ob 20. uri / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V torek, 14. oktobra, ob 20. uri / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. V sredo, 15. oktobra, ob 20. uri / »Slovenec Slovenca gori postavi«. V četrtek, 16. oktobra, ob 19.30 / Ya-smina Reza: »Art«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder William Shakespeare: »Milo za drago« / danes, 4. oktobra, ob 19.30. Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame« / v torek, 7. in v sredo, 8. oktobra, V REME, ZAN IMIV O S TI REPENTABOR 13. Koroški kulturni dnevi na Primorskem V nedeljo, 5. oktobra, bosta gosta 13. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem duhovnik Janko Krištof in glasbenik Andrej Feinig. Na Tržaškem bo njun obisk pravzaprav prvi dogodek, ki ga v okviru Koroških dnevov ponuja Tržačanom Krščanska kulturna zveza. Prireditev, ki je na Koroškem doživela velik uspeh in nič koliko ponovitev, se bo pri nas dogajala v romarski cerkvi na Tabru. Ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja sta avtorja izbrala besedila Svetega pisma in se s tem izborom poklonila vsem tistim Slovencem, ki imajo zasluge za krščansko omiko našega naroda. S svojim nastopom želita obeležiti 500-letnico Primoža Trubarja in 2000-letnico rojstva sv. Pavla iz Tarza. Vsebina izbora je nakazana v naslovu, »A inu O« ponazarja prvo in zadnje poglavje Svetega pisma in je obenem izraz za Kristusa. Besedila iz Dalmatinove biblije »Stvarjenje sveta in človeka«, »Zapovedi«, »Pridiga na gori«, »Visoka pesem« in »Zadnje poglavje Janezovega razodetja« bo Krištof recitiral v slovenščini, deloma v hebrej-ščini, latinščini, grščini in nemščini. Avtorja nam s Trubarjem sporočata za vselej aktualno misel, da naj nam Beseda še naprej pomaga »stati inu obstati«, Prireditev bo v cerkvici na RTa-bru v nedeljo, 5. oktobra, ob 18. uri. ob 19.30, v četrtek, 9. oktobra, ob 20. uri ter v petek, 10. oktobra, ob 19.30. Mala scena Caryl Churchill: »Punce in pol« / danes, 4., v sredo, 8. in v soboto, 11. oktobra, ob 20. uri. Sergi Belbel: »Mobilec« / v četrtek, 9., in v petek, 10. oktobra, ob 18. uri. Cankarjev dom Marko Pokorn: »Kdo vam je pa to delu?« / Cafe teater v Klubu CD / igra Boris Ko-bal v režiji Jaše Jamnika. Danes, 4. oktobra in v soboto, 11. oktobra, ob 21.00. Klub bo odprt uro in pol pred prireditvijo. GLASBA TRST Gledališče Verdi Koncert posvečen glasbi Schönberga, Brahmsa in R. Straussa / / nastopa orkester in zbor Gledališča Verdi pod vodstvom Asherja Fischa, solist: Pietro De Maria (klavir); recitatorka: Virginia Gaz-zolo. Danes, 4. oktobra, ob 18.00 (red B). Koncert posvečen glasbi Brittna, Itur-raldeja, Mulligana, Elgarja / nastopa orkester Gledališča Verdi pod vodstvom Riccarda Frizze; solist: Mario Marzi (saxofon). V petek, 10. oktobra, ob 20.30 (red A, v soboto, 11. oktobra, ob 18.00 (red B). _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom V torek, 7. oktobra, ob 19. uri / koncert Policijskega orkestra ob 60-letnici. V nedeljo, 12. oktobra, ob 20. uri / dobrodelni koncert »Stu ledi nej pride nuter« v spomin na Stojana Petarosa. Sodelujejo: TFS Stu ledi, AFS Študent (Maribor), GF Santa Gorizia (Gorica) ter istrska glasbena skupina Vruja. Izkupiček bo dodeljen v dobrodelne namene. V soboto, 18. oktobra, ob 20. uri/ koncert Ralpha Townerja (za abonma Džez in vino in izven). ■ KOGOJEVI DNEVI V petek, 10. oktobra, ob 20.30, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Matej Šarc - oboa in Nina Pre-šiček - klavir. V nedeljo, 19. oktobra, ob 16.00, / Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Mirjam Kalin - alt in Žiga Stanič - klavir. V četrtek, 30. oktobra, ob 20.30, / HNK Ivana pl. Zajca, Reka, Hrvaška / V sodelovanju s festivalom Dnevi Ivana pl. Zajca: Mate Bekavac - klarinet. Nada Metoševic - dirigentka. LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 7. oktobra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / Bamberški Simfoniki. Dirigent: Jonathan Nott; solist: Oleg Meisenberg (klavir). V četrtek, 9. in v petek, 10. oktobra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Orkester slovenske filharmonije pod vodstvom Theodora Guschlbaura; solistka: Du-bravka Tomšič Srebotnjak (klavir). Cankarjevi torki (glasbeni večeri v Klubu CD) / v torek, 7. oktobra ob 20.30 nastopa Lucia Pulido (Bogota, New York). V torek, 14. oktobra, ob 20.30 koncert Iva Nova (St. Petersburg). V torek, 21. oktobra, ob 20.30 koncert skupine Jure Pukl High Interaction Group (Velenje, New York). SNG Opera in Balet Ljubljana Koncert opernih arij / ob 50-letnici slovenske srčne kirurgije v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v petek, 10. oktobra, ob 20. uri. »Tango za Rahmaninova« / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena. V sredo, 15., četrtek, 16. in v pettek, 17. oktobra, ob 19.30 (abonma Zaupanja in izven). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Artefatto 2008 - Blitz estetico / skupinska razstava mladih ustvarjalcev bo na ogled do jutri, 5. oktobra, v naslednjih razstavnih mestih: Dvorana Umberto Veruda v Palači Costanzi (Piazza Piccola 2), Dvorana Arturo Fittke (Piazza Piccola 3), Občinska razstavna dvorana (Trg zedinjene Italije 4) in v Topli gredi v parku Vile Revoltella (Ulica de Marchesetti 37). Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti: »1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. V galeriji Caracas v Drevoredu 20. septembra, bo na ogled do 16. oktobra razstava z naslovom »Metamorfosi« goriškega slikarja Adriana Velussija. Urnik: vsak dan od 16. do 24. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE V Muzeju moderne umetnosti Ugo Cara (Ulica Roma 9) bo do 14. oktobra na ogled razstava slik Roberta Tigelli-ja z naslovom »Sentieri«. Urnik: od torka do sobote od 17. do 19. ure, ob četrtkih od 10. do 12. ure. OPČINE V Bambičevi galeriji, v Proseški ulici 131, bo do jutri, 5. oktobra, na ogled razstava »Podobe iz mojega čopiča« slikarja Claudia Clarija. Odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. V galeriji Kraške hiše je na ogled likovna razstava Štefana Turka »Labirinti«. Razstava bo odprta do 12. oktobra 2008 ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 15. do 17. NABREŽINA V kavarni Gruden bo na ogled do 21. oktobra razstava slik Ani Tretjak z naslovom »Kreativna energija. Ogled je možen ob urniku kavarne, ob sredah zaprto. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 12. oktobra razstavljajo svoja dela T. Caharija (kamniti izdelki), P. Marcucci (skulpture in slike), M. Ciuk (kamniti izdelki), M. Mar-telanc (glineni izdelki), V. Porro (kamnite skulpture), L. Pomelli (slike), A. Ne-marini (slike), V. Godnic (slike), L. Monet (kamen) in A. Pahor (skulpture in slike). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo danes, 4. oktobra, ob 18. uri odprtje skupinske fotografske razstave »Fotosrečanje 2008«; na ogled bo do 18. oktobra. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki -/ svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedij-skega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. V Galeriji pri Valetovih: do 12. oktobra bo na ogled razstava del 3. likovnega srečanja »Jasna - Brje pri Komnu 2008«. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladi-mirja Segalle. Urnik: do 10. oktobra vsak dan med 10. in 19. uro. SOLKAN V avli Hitovega Hotela Sabotin je na ogled fotografska razstava z naslovom Gobe in gobarji. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Slovenski etnografski muzej: do jutri, 5. oktobra, bo na ogled interaktivna razstava izvirnih glasbenih inštrumentov »Zvoneče mesto EVFONIJA«. Projekt spremlja osrednjo letošnjo razstavo »Zvoki Slovenije - Od ljudskih godcev do Avsenikov«. V Galeriji Cankarjevega doma bo do 9. novembra na ogled razstava slik Karla Zelenka z naslovom »La Comédie Hu-maine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. V Mali galeriji Cankarjevega doma bo do 19. oktobra na ogled razstava fotografij Boruta Kranjca »Praznine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - ó. krog A-lige RIM - Danes bo kot prvi stopil na igrišče vodilni Lazio, ki bi lahko z domačo zmago proti Lecceju vsaj za nekaj ur pobegnil zasledovalcem. Rossijevo moštvo je v prvih nastopih presenetilo z zelo hitro in spektakularno igro (Zdenek Zeman je v intervjuju izjavil, da je doslej prav Lazio edina ekipa, ki ima izdelano igro, medtem ko ostale ekipe uigranost še »iščejo«), v kateri izstopa najbolši strelec tega dela prvenstva Zarate. Le nekaj ur kasneje bo stopil na igrišče še Inter, ki želi čimprej pozabiti na neuspešen teden (poraz v prvenstvu proti Milanu in neodločen izid proti Werderju v ligi prvakov). O Mourinhu se je doslej govorilo bolj zaradi številnih pikrih izjav kot pa zaradi solidnih nastopov njegove ekipe. Proti skromni Bologni imajo črnomodri priložnost, da se izkažejo. V jutrišnjem sporedu izstopa tekma med Juventusom in Palermom. Po treh zaporednih neodločenih izidih morajo Tu-rinčani nujno zmagati, a po prihodu Bal-lardinija igra Palermo kot prerojen. Trener Juventusa Ranieri je pred težkimi odločitvami. Verjetno bosta morala zaradi zadnjih neprepričljivih nastopov sesti na klop za rezerve tako Nedved kot Del Piero. Možnost, da se izkažeta, pa bosta dobila Iaquinta in Giovinco, ki sta med tednom Juventus rešila pred polomom v Belorusiji. Drugouvrščeni Napoli mora po grenkem zaključku evropske sezone na zahtevno gostovanje v Genovo. Šlo bo za pravi južnoameriški derbi z Militom na eni strani in dvojico Denis-Lavezzi na drugi. Spodrsljaj Napolija bi takoj želel izkoristiti Udi-nese, ki bo na Friuliju gostil Torino. Marino bo znova zaupal Quagliarelli, ki bo z Di Natalejem in Sanchezom sestavljal napadalno trojico. Pred najlažjo nalogo naj bi bila Roma in Milan. Prva gosti v Sieni, drugi pa pri pepelki prvenstva Cagliariju, ki ni še osvojil niti točke. TRIESTINA - V B-ligi so le še tri ekipe neporažene. Med temi je tudi Triestina, ki ima danes v Pisi (pričetek ob 16. uri v Areni Garibaldi oziroma stadionu Romeo An-conetani) namen podaljšati serijo uspešnih nastopov. Tržačani so v Toskano odpotovali že v četrtek, doma pa je moral ostati Princivalli, ki je staknil poškodbo mišice na zadnji tekmi proti Mantovi. Zaradi te odsotnosti se ne bo začetna postava prav nič spremenila. Enaka bo tisti izpred sedmih dni. Nedotakljivi sta obramba in vezna Interjev trener Jose Mourinho daje navodila Mariu Balotelliju, ki bo tudi nocoj najbrž tekmo proti Bologni začel na klopi ansa vrsta, ki sta skoraj neprepustni v fazi obrambe (le štiri prejeti goli v šestih nastopih) in aktivno sodelujeta pri napadih. Maran veliko pričakuje tudi od igralcev, ki bodo stopili na igrišče med tekmo. Proti Mantovi sta bila Cia in Princivalli odločilna, tokrat pa bo najbrž vsaj dvajset minut igral Piangerelli. Nasprotniki bodo zdesetkani zlasti v obrambi. Odsotna bo standardna dvojica Raimondi-Trevisan, tako da je celo možno, da bo trener domačih Ventura premaknil na sredino obrambe izkušenega nekdanjega igralca Juventusa Birindellija, ki je drugače bočni branilec. Pisa je v tem prvem delu prvenstva imela nekaj težav, a to ne preseneča, saj so poleti odšli lanski najboljši igralci toskanskega moštva (napadalca Ku-tuzov in Castillo), prihodi pa niso enako kakovostni, kljub temu da lahko dvojica Ga-sparetto-Greco zagotovi določeno bero golov. Verjetna postava Triestine: Agazzi, Cacciatore, Minelli, Cottafava, Rullo, An-tonelli, Allegretti, Gorgone, Testini, Figoli, Della Rocca. Sodil bo Tommasi iz Bassana. A-liga DANES: ob 18.00 Lazio - Lecce, ob 20.30 Inter - Bologna JUTRI: ob 15.00 Atalanta - Sampdoria, Chievo - Fiorentina, Genoa - Napoli, Juventus - Palermo, Reggina - Catania, Siena - Roma, Udinese - Torino, ob 20.30 Cagliari -Milan VRSTNI RED: Lazio 12, Napoli 11, Udinese, Inter, Catania 10, Milan, Juventus, Palermo, Atalanta 9, Roma, Lecce, Fiorentina 7,Genoa 6, Siena, Torino 5, Sampdoria 4, Bologna 3, Reggina 1, Cagliari 0. B-liga DANES: ob 16.00 Ancona - Rimini, Avellino -Ascoli, Brescia - Frosinone, Cittadella -Vicenza, Grosseto - Albinoleffe, Parma -Modena, Piacenza - Salernitana, Pisa -Triestina, Sassuolo - Treviso, Bari - Mantova sinocnja tekma. 6.10. Empoli - Livorno VRSTNI RED: Sassuolo 13, Empoli, Triestina 12, Albinoleffe, Salernitana, Grosseto 11, Bari 10, Piacenza 9, Mantova, Livorno, Frosinone 8, Vicenza, Brescia 7, Parma, Ascoli 6, Rimini, Ancona, Pisa, Cittadella 5, Treviso (-4) 2, Modena 1, Avellino (-3) -1. KOŠARKA - Začetek B2-lige Doma le Trst Za napredovanje morda tudi Riva del Garda, Trento in Novara TRST - Jutri bo startalo tudi amatersko prvenstvo B lige (to je novi naziv nekdanje B-2), v katerem bodo, kot smo že poročali, nastopale tudi štiri deželne ekipe: tržaški AcegasAps, Calligaris iz Rožaca (Corno di Rosazzo) in goriška NPG. Vse tri ekipe so uvrstili v A skupino skupaj z ekipami iz Tridentinske, Lombardije in Pie-monta. In prav ekipe iz tega področja so za deželne predstavnike precejšnja neznanka, saj se v zadnjih letih z njimi niso nikoli pomerili. Po napovedih naj bi bil hujši tekmec z Zahoda le Novara, za prva mesta pa naj bi se zagotovo borila še Bitumcalor Trento (lani je bil po regularnem delu prvi, nato pa slabo igral v končnici) in Riva del Garda, ki je izpadel iz višje lige. V sam vrh stro- NAŠ POGOVOR - Napadalec Luigi Della Rocca V uspešen začetek smo najbrž bolj verjeli igralci kot navijači Pri Triestini so seveda zelo zadovoljni nad začetkom prvenstva, nekaj kritik pa vseeno pada na račun napada. O tem smo se pogovorili z napadalcem Triestine Lui-gijem Della Rocco, ki je med drugim v karieri že oblekel tudi dres Pise. Šlo je sicer za zelo kratko obdobje med sezono 2004/2005, ko je v mestu visečega stolpa zbral 12 nastopov in dosegel 2 gola v C1-ligi. »S Piso sem igral tako malo časa, da tekme ne pričakujem s kakim posebnim občutkom. Vsekakor gre za zahtevno srečanje, kot je vsako v B-ligi, če se nanj ne pripraviš primerno. Moraš vedno igrati z maksimalno koncentracijo. Treba priznati, da Pisa ni na nivoju lanske sezone. Pozna se, da sta odšla Castillo in Kutuzov, a tudi odhod Cercija ima svojo važnost. Prišel je Greco, a ekipa je vsekakor slabša od lanske.« Si pričakoval tako uspešen začetek prvenstva? Verjetno smo igralci bolj verjeli v to, kot pa sami navijači. Mislim, da je letošnja Triestina solidna ekipa. Res je, da je naša glavna značilnost zagrizenost in zedinjenost, a podcenjuje se tehnične zmogljivosti ekipe. Po mojem si vodstvo kluba zasluži pohvalo za uspešno opravljeno delo na poletni borzi že zato,kerjeuspe- lo zadržati Pabla Granocheja. Kar je še bolj spodbudno je ravno to, da smo drugi na lestvici kljub temu, da naš glavni adut ni še sploh stopil na igrišče. Napadalci ste nekoliko pod drobnogledom zaradi ne popolnoma prepričljive igre. Mislim, da imamo ostali tri napadalci, Figoli, Ardemagni in jaz nekoliko različne značilnosti od Pabla. Nihče od nas ni pravi strelec, raje pomagamo ekipi, in morda prav zaradi tega je doslej bilo uspešnih toliko različnih igralcev (Triestina je po številu igralcev, ki je doseglo vsaj en gol, na prvem mestu v B-ligi, saj se je med strelce vpisalo že sedem igralcev, op.p.) . Kako pa si razlagaš težave italijanskih ekip v ligi prvakov proti ekipam, ki ne sodijo v prvi kakovostni razred? In kdo so favoriti za osvojitev lige prvakov? Pred leti bi imele ekipe iz nekaterih evropskih držav težave igrati tudi v italijanski B-ligi, zdaj pa imajo tudi v teh državah kakovostne igralce in tudi s taktičnega vidika so zelo napredovali. Ne vidimo več grobih napak v postavitvi, ki so jih nekoč naše ekipe izkoristile. Ob tem so italijanske ekipe pod hudim stresom že zaradi prvenstva. Z izjemo Interja si druge ekipe ne morejo privoščiti pretiranega kroženja igralcev. Favoriti so vsako leto isti, letos pa imajo še največ možnosti Inter, Manchester in Liverpool. Della Roccova napoved: Inter - Bologna 1, Lazio - Lecce 1, Atalanta -Sampdoria X, Cagliari - Milan 2, Chievo - Fiorentina 1, Genoa - Napoli 1, Juventus - Palermo X, Reggina - Catania X, Siena - Roma 2, Udinese - Torino 1; Pisa -Triestina 2. (I.F.) / TRST Sobota, 4. oktobra 2008 APrimorski ~ dnevnik 19 1 Za uvod Lazio s svojo hitro igro in Inter, ki želi pozabiti črni teden Jutri pa je v ospredju Juventus - Palermo - Triestina v Pisi želi povečati serijo uspešnih nastopov kovnjaki postavljajo še AcegasAps in Cal-ligaris. Tržačani so popolnoma obnovili skoraj celoten kader (ostala sta le Pigato in Godina), mladi in dinamični Lenardon, Marisi in Benevelli ter izkušena Bocchini in Di Gioia pa so v predprvenstvenih tekmah dokazali, da znajo predvajati, če že drugega ne, zelo lepo košarko, s hitrimi akcijami v napadu in agresivno obrambo. Pozna se tudi izkušena roka trenerja Bernar-dija in zakulisna Boniciollijeva režija. Nekateri uvrščajo Tržačane celo kot glavne favorite, realno gledano pa so kandidat za prvo četverico. Tudi Calligaris, ki je napredoval iz C-1, ima zelo uravnovešeno ekipo, saj je lanski že itak dobri zasedbi (Vecchiet, Luszach, Diviach, Londero) dodel še Budina, Ogri-ska in Pianija, ki so bili lani v Tržiču med nosilci igre. Pričakuje se vsaj lahka uvrstitev v osmerico, ki se bo borila v končnici. Play-off bo cilj tudi Goričanov, ki so potrdili nekatere lanske nosilce igre (Bion-do, Bossini, Salis) in jim dodali še nekatere zelo dobre igralce (Matteo Nobile, Ma-riani Cerati, Munaretto), tako da bi moral Miani računati na solidno zasedbo. Tržiški Falconstar se je zaradi finančnih težav moral odpovedati nekaterim igralcem, a ima kljub temu ekipo, ki lahko računa na obstanek. Poleg veteranov Acun-za in Laezze, ki bosta glavna nosilca igre, lahko trener Padovan računa tudi na doprinos Maxa Vecchieta in naših Petra So-siča in Daniela Baticha, ki bosta imela možnost visoke minutaže. V prvem kolu bo Trst gostil Robur Varese, Falconstar pa Como, medtem ko bosta igrali ostali dve deželni ekipi v gosteh: Calligaris v Monzi, NPG pa v Trentu. Marko Oblak ROKOMET Tržačani danes na Čarboli proti Anconi V okviru druge rokometne A1-lige bo tržaški Pallamano Trieste danes (ob 18.30) v športni palači na Čarboli gostil ekipo Luciana Mosconi Ancona. »MOGGIOPOLI« Moggi obtožen, Carraro in Ghirelli oproščena NEAPELJ - Preiskovalni sodnik De Gregorio je nekdanjega Ju-ventusovega športnega vodjo Luciana Moggija in še 23 oseb obtožil združevanja v zločinske namene in športne goljufije. Moggija in ostale obtožence čaka sodni postopek 20. januarja. Nekoliko presenetljivo pa sta bila oproščena Franco Carraro in Francesco Ghirelli (oba FIGC). ČERNIC - V A1-ligi bo Martina Franca, pri kateri igra tudi gabrski odbojkar Matej Černic, že danes igrala v gosteh proti Macerati. Tekmo bodo predvajali na Sky sport2 ob 18.30. Maniajev Montichiari pa bo v ponedeljek gostoval v Piacenzi (na Sky sport 2 ob 20.30). VAN DER SAR - Vratar Manchester Uniteda Nizozemec Edwin van der Sar bo spet oblekel dres reprezentance. Potem ko je že končal reprezentančno kariero, bo 37-letni veteran zaradi poškodbe vratarja Maar-tena Stekelenburga zaigral za Nizozemsko v kvalifikacijah za SP 2010 proti Islandiji in Norveški. Igral bo le omenjeni dve tekmi - proti Islandiji 11. oktobra in proti Norveški štiri dni pozneje. SCHLECK - Luksemburški kolesar in eden najboljših kolesarjev na svetu Frank Schleck je ostal brez ekipe. Njegovo moštvo, danski CSC, ga je namreč suspendiralo zaradi suma krvnega dopinga. Kolesar sicer trdi, da ni nikoli jemal nedovoljenih sredstev, priznal pa je, da je leta 2006 plačal zdravniku Eufemianu Fuentesu, vpletenemu v največjo dopinško afero, 7000 evrov, domnevno za strokovne nasvete. SCHOLES - Nogometaš sredine igrišča pri Manchester Unitedu Paul Scholes je podaljšal pogodbo do junija leta 2010. Paul Scholes bo ob izteku nove pogodbe štel že 35 let in mnogi napovedujejo, da se bo takrat ta izjemni nogometaš tudi poslovil od aktivnega igranja nogometa. Darren Fletcher pa je podaljšal pogodbo do leta 2012. RECALCATI - Novi komisar košarkarske zveze (FIP) Dino Meneghin je včeraj imenoval odgovorne za izbrane vrste: Recalcati bo še naprej vodil člansko moško ekipo. Žensko izbrano vrsto bo vodil Giampiero Ticc-hi, za mladinske ekipe bosta skrbela Gianni Del Franco in Margaret Go-nella, za minibasket pa Roberto Ab-bate. KOTALKANJE Danes na Čarboli spet Martina Pecchiar TRST - Danes se bo v športni dvorani na Čarboli nadaljeval evropski pokal v umetnostnem ko-talkanju, na katerem nastopa tudi slovenska kotalkarica Martina Pecc-hiar. Na kotalkališču se bo danes (predvidoma od 17.00 ure dalje) v kategoriji jeunesse pomerila v dolgem programu. Po kratkem programu je na odličnem 2. mestu, za prvo uvrščeno Eleno Dalla Libera zaostaja le 1,1 točke. Dalla Libero je Pecchiarijeva, ki tekmuje pri tržaškem društvu Jolly, že premagala na državnem prvenstvu. BARCOLANA - Danes se bo v tržaškem zalivu začela prva športna prireditev v sklopu letošnje jubilejne 40. Barcolane - Barcolina. Najmlajši se bodo pomerili v razredu optimist, ostali pa na jadralnih deskah in prvič v razredu laser. Tekmovanje, na katerem bodo sodelovali tudi jadralci Čupe in Sirene, se bo nadaljevalo tudi jutri. 20 Sobota, 4. oktobra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI KOŠARKA - Intervju s trenerjem videmskega Snaidera Attiliom Cajo V našem sistemu ni nagrajen tisti, ki je vesten Cilj je čim višja uvrstitev med ekipami drugega kakovostnega razreda - Montepaschi še korak pred ostalimi Čeprav sploh še ni star, je Attilio Caja (letnik 1961, doma iz Pavie), novi trener košarkarjev videmskega Snaidera, že izkušen krmar. Sedel je že na uglednih italijanskih klopeh (med drugimi Rim, Pe-saro in Milan). Poletje je bilo v Vidmu dokaj razburkano, saj je prvi mož v klubu Edi Snaidero najprej najavil svoj umik, nato pa si je premislil in še naprej vlaga v ekipo. Slednja je letos sicer precej bolj garaška kot lanska, ko so velika imena povsem zatajila. Za sabo so lani Videmča-ni na lestvici pustili vsega dve ekipi. Tudi v izvedbi 2008/2009 pa bodo usodo moštva krojili zlasti tuji košarkarji. Za-četekprvenstva A1-lige so kot znano zaradi zamude pri disciplinskem postopku, v katerega sta vpleteni društvi iz Neaplja in kraja Capo d'Orlando, prestavili za teden dni na nedeljo, 12. oktobra. Revolucija na košarkarski zvezi, kriza reprezentance, predvsem pa teden dni pred začetkom negotovost celo glede števila nastopajočih ekip in formule igranja. Kako doživljate te težke trenutke za italijansko košarko? Živimo pač v taki državi, da nas nastala situacija ne sme čuditi. V Italiji namreč podobne krize doživljajo tudi precej bolj pomembni sektorji, kot je košarka. Do zadnjega ne bomo vedeli, kaj in kako. To dejstvo pa hudo oškoduje tiste, kot smo mi, ki so se zadeve lotili resno in profesionalno. V tem sistemu žal ni nagrajen tisti, ki je vesten. Mi smo bili pripravljeni na začetek 5. oktobra, prejšnji teden smo na primer na turnirju dokazali dobro formo. Montegranaro, ki je bil proti nam v težavah, bo na primer zdaj imel nekaj časa več, da nadoknadi to, kar smo mi zastavili že poleti. Seveda se takega položaja ne veselimo, toda kaj hočemo ... Košarkarsko javnost v Italiji razdvaja tudi vprašanje, koliko tujcev smejo imeti v postavi prvoligaške ekipe. Vaše stališče? Merilo ne sme biti potni list, temveč kvaliteta igralca. Košarkarsko prvenstvo je spektakel, društva pa delniške družbe z določenim kapitalom, ki morajo slediti zakonitostim tržišča. Zato je po mojem smiselno govoriti o izbiri košarkarjev le po razmerju med kakovostjo in ceno. Kakšno bo mesto vašega Snaide-ra v letošnji A1-ligi? Prav gotovo nismo konkurenčni s tistimi sedmimi, osmimi ekipami, ki so ogromno vložile in se bodo potegovale za zgornji del razpredelnice. V predvidoma zelo izenačeni skupini ostalih pa bomo Krilo Cristian Di Giuliomaria (levo), 208 cm, igra pri videmskem Snaideru že od leta 2005. Na sliki zgoraj trener videmskega prvoligaša Attilio Caja ansa skušali biti čim više, želimo se izogniti zadnjim mestom. Kako boste igrali? Prioritete so agresivna obramba, ravnotežje med obrambo in napadom ter med zunanjimi in visokimi igralci. Želim si, da bi bile odgovornosti primerno razporejene in da bi nas krasila določena mentalna trdnost. Napake se lahko pojavijo pri izvajanju, ne pa na ravni taktičnih izbir. Bi med velikimi klubi kateri lahko odvzel primat Sieni? Ne verjamem, saj stopa Monte-paschi več kot korak pred ostalimi. Prej bi rekel, da bo prvenstvo imenovalo Sie-ninega izzivalca, kot se dogaja v jadralnem Ameriškem pokalu. Kandidati so Milan, Rim, dve bolonjski ekipi in kvečjemu Treviso. Kako ste se znašli v videmskem okolju? Ne morem še dajati ocen, saj sem tu premalo časa. S publiko dejansko sploh še nismo imeli stika. Nadejam si, da bi občinstvo cenilo naše delo in iz dvorane odhajalo zadovoljno s prikazanim. Predstavljamo namreč klub s pomembno zgodovino in na majicah nosimo ugledno znamko. Kako pa se obnašata rosno mlada Tržačana Contento in Zecchin, ki sta v širšem spisku članskega moštva? Zelo dobro. Zaradi kake poškodbe sem ju v pripravljalnem obdobju precej potreboval. Usklajevanje šolskih obveznosti s treniranjem na taki ravni zahteva veliko truda in odrekanja, kar jima je treba priznati. Prepričan sem tudi, da imata pred sabo uspešno igralsko kariero. NAPOLI - V najvišjem italijanskem klubskem prvenstvu ne bo nastopala ekipa iz Neaplja. Tako je včeraj potrdil spravni organ CONI-ja. Usoda Capa d'Or-lando pa še ni znana. Danes odbojkarski turnir v Doberdobu V okviru desete obletnice pobratenja med doberdobsko in blejsko občino bo v organizaciji OK Val potekal odbojkarski turnir. Danes se bodo v doberdobski telovadnici pomerile tri ekipe od-bojkarjev pod 18. letom starosti, in sicer selekcija ZSŠDI pod vodstvom trenerja Ivana Peterlina, ACH volley Bled in Prvačina. Priložnostni turnir bodo izkoristili tudi za uradno otvoritev nove do-brdobske telovadnice. Današnji spored: ob 15.00: Bled - ZSŠDI; sledi poraženec prve tekme - Prvačina, sledi: zmagovalec prve tekme - Prvačina. KOŠARKA - C-liga Bor v popolni postavi, Jadran brez centrov Oba naša državna košarkarska tretjeligaša bosta v drugem krogu iskala prvo zmago na tujem, v pokrajini Treviso: Bor Radenska že danes v Montebelluni, Jadran jutri v Oderzu. Borovci se bodo drevi ob 21. uri (sodnika Ciregna in Zanotti iz Piacenze) pomerili z ekipo, ki se je lani rešila po play-outu, letos pa se je številčno in kakovostno okrepila. Odšel je sicer center Loriga, ki ga je nadomestil Cia, pomemben dodatek pa predstavljata žepni play-maker Gallina in krilo Arna-boldi. Ostali nosilci so na zunanjih položajih Osellame, Pizzolato ter Franco Binotto, celo življenje v A1-ligi, kjer je na eni tekmi v dresu Benetk dosegel celo 50 točk. Po pekočem domačem porazu proti Caorlam so varovanci trenerja Mure, ki so se v sredo predstavili javnosti, vrnili v telovadnico s podvojeno vnemo. Tako v obrambi kot v napadu lahko le napredujejo, v igralskem kadru pa je menda dovolj kvalitete, da morajo fantje vsakič ciljati na zmago. Drevišnja naloga sicer sploh ne bo lahka, saj se tudi nasprotniki želijo oddolžiti za visok poraz (77:49) in bled nastop iz prvega kroga v Vidmu. Pozitivno pa je, da se v Borovo postavo vrača Stefano Babich, tako da bo trener predvidoma razpolagal s popolno zasedbo. Jadranovci bodo jutri ob 18. uri nastopili v Oderzu (sodnika Vittori iz Ascolija in Mattioli iz Macerate) na igrišču ekipe, ki je lani izpadla iz B2-lige. Veneti so povsem spremenili in pomladili igralsko zasedbo, saj je od prejšnje sezone ostal le veteran Fioretti. Ostali stebri so furlanska branilca Da Ponte in Maran, krili Fingolo in Toffolet-to ter odlični krilni center Moro, ki je na prvi tekmi (poraz z 80:79 v Rovigu) dosegel kar 31 točk in zna zadeti z vseh položajev. Na papirju so Jadranovi nasprotniki sicer čisto dosegljivi, problem pa je v tem, da kot znano trener Popovič vsaj še nekaj tednov ne bo mogel računati na doprinos poškodovanih centrov Petra Franca in Mattea Ma- D-LIGA Kontovel premagal Dom Sinočnji izid 1. kroga D-li-ge: Kontovel - Dom 79:71. NAMIZNI TENIS - Začetek državne B2-lige in deželnih C2, D1 in D2-lige V zahtevnem prvenstvu za obstanek Kras z zelo mlado postavo novinec v državni B2-ligi - Danes proti Villazzanu - V nižjih ligah predvsem za nabiranje izkušenj Namiznoteniška sezona se bo danes uradno začela s prvimi nastopi v državnih in deželnih ligah. Krstni nastop bosta danes opravili tudi dve Krasovi ekipi: moška ekipa, ki bo nastopala v državni B2-ligi, in moška ekipa v deželni D1-ligi. Krasovi B-ligaši so v državnem klubskem prvenstvu novinci, tako da svojih nasprotnikov ne poznajo. V prvem krogu jih čaka gostovanje v Trentu pri ekipi Villazzano (ob 19.00). Našo ekipo sestavljajo 26-letni Bojan Simoneta, Michele Rotella, ki je v minuli sezone izboljšal mesto na državnih lestvicah in je sedaj med primi tristotimi igralci v 3. kategoriji, ter mlajši brat Stefano Rotella, letnik 1993. Za Stefana bo to gotovo zahtevno prvenstvo, saj je še lani igral v C2-ligi, torej kar dve ligi nižje. Prvenstvo bo gotovo na visoki kakovostni ravni (ekipe lahko nastopajo tudi s tujci), tako da je cilj naše ekipe predvsem obstanek; v nižjo deželno C1-ligo izpadejo kar tri ekipe. Svoj prvi prvenstveni nastop bodo danes v Gorici opravili tudi D1-ligaši (Alessandro Ridolfi, Guigo Simionato, Si- mone Giorgi in Sonja Doljak). Prvi nasprotnik bo Azzurra. Zgoniški športni center bo prvo prvenstvo gostil jutri zjutraj. Ekipa, ki bo nastopala v C2-ligi bo igrala ob 10.30 proti Gemoni. Prvenstvo bo zahtevno, glavni adut Krasove ekipe je Edi Bole (lani je z ekipo v C1-ligi napredoval v B2-ligo). Ekipo dopolnjujejo še Tom Fabiani, Vit-torio Lubrano Lavadera in Giovanni Rotella. Za zeleno mizo bodo jutri stopili tudi D2-ligaši: Kras A in Kras B. V Gorici bo stekel prvi krog, v katerem se bosta naši dve ekipi pomerili med sabo. Istočasno bodo igrali še Azzurra A proti Azzurri B in Sakura B proti Sakuri Meja. V tem prvenstvu bosta nastopala tudi oba igralca s posebnimi potrebami, Alen Corbat-ti in Ettore Malorgio. Ostali igralci so še mladinci, ki si bodo v deželnem prvenstvu nabirali izkušnje. Pri Krasu B bo ekipa mešana. Kras A: Vinicio Divo, Tomaž Milič, Gabriel Leghissa, Alen Corbatti, Ettore Malorgio; Kras B: Mihael Pipan, Claudia Micolaucich, Dana Milič, Katarina Milič. Eno izmed štirih napredovanj pri Krasu je v minuli sezoni dosegla moška ekipa C1-lige, ki je z le enim porazom v celi sezoni osvojila prvo mesto in napredovala v B2-ligo. Letošnjo ekipo sestavljajo (iz leve): Bojan Simoneta, Michele in Stefano Rotella kroma / TRST Sobota, 4. oktobra 2008 21 1 nogomet - V jutrišnjem 3. krogu promocijske lige Juventina proti Ponziani brez branilcev Kras doma proti Marianu, Vesna v Štarancanu - Plaketa za Radenka Kneževiča milan mikuš »Štandrež je trdnjava« Kras ima popolno ekipo Slovenskega trenerja Milana Mikuša, doma iz Saleža, je letos angažirala tržaška Ponziana, ki bo v promocijski ligi igrala proti Krasu, Vesni in Juventini. Prav jutri bodo igrali v Štandrežu. »Tekma bo vse prej kot lahka. Juventina igra doma bolje kot v go-steh. Štandrež je prava trdnjava. Res je, da nimajo več Devetaka in Kovica. V napadu pa ne smemo podcenjevati Petea-nija, Stabileja in tudi Pantusa. Taktično moramo biti zelo spretni in se ne smemo pustiti presenetiti,« je uvodoma dejal Mikuš, ki je že treniral tudi Vesno in Kras. »Prav Vesna in Kras sodita med favorite letošnje sezone. V tem ožjem krogu so še Cervignano, Lignano, Virtus Corno in Pro Gorizia. Ponziano bi postavil v drugi kakovostni bobenček.« O Krasu... »V Repnu imajo doslej najboljšo ekipo. Take ekipe nisva imela ne jaz pred dvema sezonama in ne lani Alejni-kov. So popolni na vseh igralnih mestih.« Kaj pa o Vesni? »Vesna ima odlično obrambo in mogoče kako vrzel v napadu, čeprav sta Di Donato in Venturini odlična igralca.« (jng) MILANOVA NAPOVED: Milan Mikuš je tako napovedal jutrišnje izide ekip naših društev. Mitja Laurica je prejšnji teden zbral 5 točk (pravilna napoved 1 točka, točen izid 3 točke). Juventina - Ponziana 2 (0:1) Kras - Mariano 1 (2:0) Staranzano - Vesna 2 (0:1) Primorec - Gradese 1 (2:1) Sistiana - Sovodnje 2 (0:1) Fiumicello - Breg 0:0 Zaule - Zarja Gaja 2 (1:2) Primorje - Esperia 1 (3:1) Terzo - Mladost X (0:0) Derbi tekma 3. kroga v raznih amaterskih prvenstvih bo tokrat v Štandrežu, kamor prihaja Mikuševa Ponziana. V promocijski ligi bo Kras v Rep-nu gostil Mariano, Vesna pa odhaja v Štarancan. PROMOCIJSKA LIGA JUVENTINA - PONZIANA - V Štandrežu bo jutri gostovala tržaška Ponziana, ki jo letos trenira slovenski trener Milan Mikuš. Juventinin trener Portelli bo imel težave v obrambni vrsti. Zaradi bronhitisa ves teden nista trenirala Terpin in Sorbara. Povrh tega pa je diskvalificiran Morsut (za 1. krog). Vsi ostali so ta teden dobro trenirali. Sodnik: Iannacone iz Vidma. KRAS KOIMPEX - MARIANO -Krasovi odborniki bodo pred začetkom tekme podelili plaketo kapetanu Ra-denku Kneževiču, ki je v nedeljo dosegel stoti prvenstveni gol v Krasovem dresu (na 130 tekmah). Jutri bosta pod vprašajem Bagon in Cerrano, ki sta med tednom zbolela. Treniral pa ni niti Bu- Sovodenjskega nogometaša Simona Ferija bomo jutri lahko videli na delu v Vižovljah kroma sletta, ki je postal očka. Sodnik: Marcon iz Červinjana. STARANZANO - VESNA - Napadalec Elvio Di Donato je ta teden redno treniral, tako da bo jutri na razpolago trenerju Marcu Della Zotti. Krstni nastop bo mogoče naredil tudi Sežan-čan Andrej Žiberna, ki je bil doslej odsoten zaradi težav z registracijo izpis-nice. Sodnik: Bidoli iz Vidma. 1. AMATERSKA LIGA PRIMOREC - GRADESE - Pri Primorcu so ta teden dobro trenirali in upajo na pozitivni razplet proti Gra-deseju. Odsoten bo poškodovani Sau. Dobra novica pa je, da je začel trenirati Moscolin, ki pa jutri še ne bo stopil na igrišče. Sodnik: Godino iz Čer-vinjana. SISTIANA - SOVODNJE - Sistiana, lanski Gallery, je trdoživa ekipa, tako da bodo morali Sovodenjci igrati koncentrirano. Pod vprašajem je le nastop Pa-corja (pretegnjena mišica). Sodnik: Pa-van iz Vidma. ODBOJKA - 2. Memorial Marka Mikolja v priredbi ŠZ Sloga Pravi maraton Na Opčinah in Repnu šest moških mladinskih ekip iz Italije, Slovenije in Hrvaške AŠZ Sloga bo v sodelovanju z ZSŠDI jutri priredila mednarodni mladinski moški odbojkarski turnir za 2. Memorial Marko Mikolj v spomin na svojega igralca, ki ga je zahrbtna bolezen prerano odtrgala z odbojkarskih igrišč. Letošnja izvedba bo nekoliko drugačna od lanske, saj bo na njej nastopilo kar šest mladinskih ekip in sicer OK Prvačina in OK Mežica iz Slovenije, hrvaški OK Rijeka, tržiški Fincantieri, Futura iz Cordenonsa in seveda Sloga Multinvest. Zjutraj bodo v telovadnicah na Opčinah in v Repnu na sporedu tekme v dveh izločilnih skupinah, takoj nato pa bodo v Repnu odigrali finalna srečanja. V izločilnih skupinah se bodo ekipe pomerile vsaka proti vsaki (igrali bodo na dva zmagana seta), nakar se bosta v finalnih bojih srečali enako uvrščeni ekipi iz obeh skupin. Obeta se torej pravi odbojkarski maraton, ker pa ne bo prekinitev bo v obeh telovadnicah zelo živo. V mladinskih kategorijah je vedno težko napovedati favorita, prepričani pa smo, da bodo tekme izenačene in borbene. Za Slogo Multinvest bo turnir tudi krstni nastop nove ekipe, saj bo v mladinskem deželnem prvenstvu nastopila združena ekipa Sloge in Soče, ki se bo tokrat prvič predstavila publiki. Spored: Skupina A, telovadnica na Opčinah: 9.30: Sloga Multinvest - Futura, sledi: OK Prvačina - Futura, sledi: Sloga Multinvest - OK Prvačina. Skupina B, občinska telovadnica v Repnu: 9.30: Fin-cantieri - OK Mežica, sledi: OK Mežica - OK Rijeka, sledi: Fincantieri - OK Rijeka. Finalne tekme, telovadnica v Repnu: 13.30: za 5. mesto, sledi za 3. mesto, sledi finale. kolesarstvo - Junior bike Zadnji nastop članov SK Devin Preteklo soboto so se najmlajši člani kolesarskega odseka SK Devin udeležili še zadnje preizkušnje junior cross v Pertegadi, kjer je kolesarski klub ASD Latisana priredil dirko za 3.Pokal in l.Junior Cvross ter zbral kar 90 udeležencev. Izidi: GO: Petra Godnič (Devin); G1 Elia Staffus (Latisana); 4. Jan Godnič (Devin); G4: 1. Blaž Govekar (Mbk Slovenja); 9. Tomaž Križmančič (Devin); G5: 1. Christina Butto' (Latisana); 5 .Lorenzo Battistutta (Devin); G6 2. Matteo Visintin (Devin). Začetniki: 5 . Peter Sossi (Devin); 7. Erik Mozan (Devin). V nedeljo sta dva devinova kolesarja sodelovala na dirki v Cordenonsu, kjer je SCD Pedale Sanvitese priredil dirko za 1.Veliko nagrado BAR DA »STEFY« in zbral kar 150 najmlajših kolesarjev. V kat. G5 je Lorenzo Battistuta zasedel 4. mesto, medtem ko je v kat G6 Matteo Visintin krepko premagal vse tekmece. Isti dan je potekala še zadnja dirka začetnikov v Belia-nu za 4. Memorial Federico Carlet v priredbi kolesarskega kluba Team Isonzo. Bila je to skupna tekma za oba letnika začetnikov, ki so 40.3 km dolgo progo prevozili s srednjo hitrostjo 36,6 km/h. Zmagal je Alberto Nicodemo (Latisana), med 55-imi začetniki 1. letnika pa se je uvrstil na prvo mesto Elia Gava (Team Isonzo), Erik Mozan (Devin) pa je bil 24. 2. al - Poškodbe Operaciji in slabo koleno Zarja Gaja igra v Bazovici V 2. AL bosta na domačem igrišču igrali le Primorje in Zarja Gaja. ZAULE - ZARJA GAJA - Tekmo bodo igrali v Bazovici, saj žavelj-sko sintetično igrišče še ni nared. Trener Di Summa bo imel nekaj težav s postavo. Odsotni bodo: Bernetič (diskvalificiran), Schiraldi (24. oktobra ga čaka operacija meniskusa), Martin Grgič in Mihelčič. Pod vprašajem je nastop Ghezza. Sodnik: Archidiacono iz Trsta. PRIMORJE INT. - ESPERIA -Trener Bidussi še vedno ne bo imel na razpolago Makiviča, Mihiča in Sic-cardija, ki se je včeraj operiral meniskus. Sodnik: Minca iz Trsta. FIUMICELLO - BREG - Slabe vesti iz Bregovega tabora. Esposito je zaradi poškodbe križnih kolenskih vezi končal sezono. Mitja Laurica pa se je včeraj pravkar operiral koleno. Jutri v Fiumicellu bodo odsotni še Pedarra, Cigui in Bursich. Sodnik: Scheri iz Trsta. 3. AMATERSKA LIGA TERZO - MLADOST - Do- berdobce čaka jutri težka naloga, saj je Terzo solidna ekipa. Trener Fabio Sambo ne bo imel na razpolago le Alessandra Kobala. začetniki Domači šport Danes , sobota, 4. oktobra KOŠARKA C-LIGA - 21.00 v Montebelluni: DP Group Montebelluna - Bor Radenska D-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg - Libertas TS Rimaco NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 17.00 v Križu: Vesna -Staranzano; 15.30 v Torviscosi: Torviscosa - Kras; 16.30 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi - Juventina ZAČETNIKI 11:11 - 15.00 v Trstu, Ul. Petracco: T. Calcio A - Pomlad A ZAČETNIKI 7:7 - 15.00 v Gradežu: Gradese - Mladost ODBOJKA ŽENSKI DEŽELNI POKAL - 20.30 v Talmassonsu: Talmassons - Sloga List MEMORIAL KOKORAVEC - 15.00 na Opčinah: prireja ŠZ Sloga TURNIR OK VAL - od 15.00 v Doberdobu NAMIZNI TENIS MOŠKA B2-LIGA - 19.00 v Villazzano (Trento): Villazzano - Kras MOŠKA D1-LIGA - 17.00 v Gorici: Azzurra - Kras Jutri, i , nedelja, 5. oktobra KOŠARKA C-LIGA - 18.00 v Oderzu: Oderzo - Jadran Mark NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Štandrežu: Juventina - Ponziana; 15.30 v Repnu: Kras Koimpex - Mariano; 15.30 v Štarancanu: Staranzano - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trebčah: Primorec - Gradese; 15.30 v Vižovljah: Sistiana - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Fiumicellu: Fiumicello - Breg; 15.30 v Bazovici: Zaule - Zarja Gaja; 15.30 pri Briščikih: Primorje - Esperia 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Terzu: Terzo -Mladost DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Tržiču, igrišče Cosulich: Fincantieri - Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 v Križu: Pomlad - Domio ODBOJKA MEMORIAL MIKOLJ - 9.30 na Opčinah in v Repnu, finalne tekme od 13.30 v Repnu: prireja ŠZ Sloga NAMIZNI TENIS MOŠKA C2-LIGA - 10.30 v Zgoniku: Kras -Gemona MOŠKA D2-LIGA - 10.30 v Gorici: nastopajo Kras A in B, Azzurra A in B, Sakura B in Sakura Maja □ Obvestila Novost je Mladost Danes bodo stopili na igrišče tudi začetniki. Slovensko manjšino bodo zastopale tri ekipe naših društev: Pomlad A in B (slednji bodo sicer začeli prihodnji teden) pri začetnikih 11:11 in doberdobska Mladost pri začetnikih 7:7. POMLAD A - Letniki 1996: Igor Carli, Alessio Caselli, Cristian Esposito, Filip Ferluga, Vedran Guštin, Thomas Ko-vacic, Davide Laschizza, Patrick Racman, Giulio Sanzin, David Stojkovič, Ric-cardo Pagnan; 1997: Enrico Genzo, Michele Glavina, Erik Kofol, Andrej Zerjal. Trener: Andrej Kos. MLADOST - Letniki 1997: Simone Cosani, Gregor Danielis, Martina Devivo, Jan Furlan, Saša Gergolet, Domen Peric, Ivan Persoglia, Gregor Terpin, Cristian Visintin; 1998: Martin Faidiga, Daniele Gon, Nejc Terpin. Trener: Paolo Peric. ŠOLSKI ŠAHOVSKI KROŽEK bo tudi letos deloval na sedežu ZSŠDI (ul.Cicerone 8) vsak petek, od 15. do 18. ure. Vpis je brezplačen. Vabljeni vsi učenci in dijaki slovenskih šol. ASD-SK BRDINA sklicuje v petek, 10.oktobra, izredni občni zbor na sedežu društva v Merčedolu. Izredni občni se prične v 1.sklicu ob 19.30 in v 2. sklicu ob 20.30. Vabljeni člani društva. ASD-SK BRDINA obvešča, da poteka predsmučarska telovadba za otroke ob sredah v telovadnici v Lonjerju od 16.30 do 18.00 ure in ob sobotah v naravi od 15.30 do 17.00 ure. Kdor se želi prijaviti, lahko kliče na številko 3488012454. Vpisovanje je odprto vsem. ŠPORTNA ŠOLA BOR obvešča, da se bo telovadba za otroke stare od 1. so 3. leta ter od 3. do 6. leta starosti začela danes, 4. oktobra, s sledečim urnikom: 9.30-10.30 in 10.30-11.30 na Štadionu 1. maj. Vpisovanje in informacije na licu mesta. AŠD ZARJAorganizira tečaj ženske telovadbe, ki bo potekal v torkih in četrtkih od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Za informacije pokličite na tel. št. 347- 6454919 (Irina). obv. obč. M7£ SPORTWEAR TRŽIČ, ULICA IX. JUNIJA 84/A PROMOCIJSKA 11 -->11% 11 «11% reo D A J A MaxMara WEEKEND 22 Sobota, 4. oktobra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI ta teden edinost pred 100 leti Edinost je ta teden objavila pismo nekega bralca, ki ostro kritizira protislovensko politiko s strani italijanskih politikov: »Je-li treba še omeniti, da tudi italijanska glasila Primorja zavzem-ljajo te dni skoro isto stališče nasproti nam kakor - Nemci? Ne, ker to je naravno. Ne sicer naravno s stališča resničnih interesov avstrijskih Italijanov, ali naravno se stališča političnega idijotstva naših italijanskih politikov. Saj je to za njih najlepša prilika, da beračijo za nemško zavezništvo proti nam! To naj si zapomnijo oni naši, ki v svojem optimizmu mislijo, da bi moglo že sedaj priti do sloge z Italijani proti Germastvu. Ne, s to generacijo italijanskih politikov so vse take nade prazne. Trebalo bo še britkih izkušenj na strani Italijanov, predno sila in potreba porodita novo generacijo, ki prinese novih ljudij z novimi idejami, boljim poznavanjem nevarnosti germanskega navala - ljudij, ki bodo umeli, da je skupni odpor Italijanov s Slovani proti germanskemu valu naravnost življensko vprašanje tudi za avstijske Italijane! In da sedanja politika, ki na italijanski strani gradi barikade proti vsakemu zbližanju in sporazumevanju s Slovenci, je slična možu, ki žaga vejo, na kateri bi imel sedeti! Pri ljudeh, ki so politiki avstrijskih Italijanov dali tako brezsmiselno, samoubijalsko smer, ni več pričakovati takega spoznanja in umevanja zahtev, ki so drugim razsod-nejim ljudem že po naravi in logiki položaja kar na dlani. Nadi na kako zdravo evolucijo mej njim, ki vodijo sedaj politiko avstrijskih, posebno pa še primorskih Italijanov, se moramo že odreči. Gojenje takih navad bi bil le prazen optimizem, dokler ne dobe krmila v roke drugačni ljudje... ! Nemci in Italijani so v zavezništvu proti nam, bodimo tudi mi složni proti njim! Oni vidijo v nas moč, pred katero se tresejo. Pokažimo jim to moč!« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Na sestanku odbora za volilno premirje je de-mokristjanski predstavnik pozval predstavnika KPI, naj se njegova stranka odreče slovenskemu govorniku na volilnem zborovanju, ki ga bo KPI priredila v prihodnjih dneh. Predstavnik KPI mu je odgovoril, da bodo priredili zborovanje na Trgu Unita s slovenskim govornikom, ker imajo Slovenci pravico, da govorijo na katerem koli mestnem trgu. Nato so o tem vprašanju spregovorili še predstavniki drugih strank. »Kot je bilo pričakovati, so vse desničarske stranke in tudi republikanci podprli de-mokristjansko zahtevo, z izgovorom, da je Trg Unita za Italijane 'svet kraj', da predstavlja 'zgodovino ita-lijanstva Trsta' in podobno. Poleg tega pa so še izjavili, da je govor v slovenščini na Trgu Unita navadna politična provokacija. Predstavniki PSI, PSDI in PR so trdili predvsem, da se odbor ne sme ukvarjati s tem vprašanjem, ker ni zato pristojen. Social- demokrat je dejal tudi, da gre pri tem vprašanju za volilno 'spekulacijo' komunistov in demokristjanov.« Predstavnik Neodvisne socialistične zveze Petronio je dejal, da ima odbor predvsem nalogo, da določa trge za zborovanja, da razporedi urnike in da disciplinira volilno kampanjo. Nato je poudaril, da bi bilo absurdno, da bi na osnovi obstoječih zakonov zagovarjali diskriminacijo katere koli kandidatne liste. »Vse liste imajo pravico, da se predstavijo vo-lilcem s svojimi volilnimi programi v vseh krajih volilnega okrožja. Ni mogoče in se ne sme nobeni stranki omejiti pravica da govori na katerem koli trgu v enem ali drugem jeziku, ker bi s tem zakrivili grdo diskriminacijo zoper prizadeto listo. Če pa je Trg Unita 'svet kraj', potem je bilo treba že od vsega začetka prepovedati govoriti na tem trgu vsem strankam in ne zahtevati, da nekdo ne sme govoriti, drugi pa lahko govorijo kar hočejo,« FILMI PO TV Ponedeljek, 6. oktobra, Rete 4, ob 16. uri Indovina chi viene a cena? Režija: Stanley Kramer Igrajo: Sidney Poitier, Katharine Hepburn, Spencer Tracey in Cecil Kellaway Joey, hčerka uglednega ameriškega novinarja in kustosinje umetnostne galerije, napove staršem, da se namerava poročiti s fantom, ki ga je spoznala, na počitnicah na Havajih. Že belolasega očeta pa skorajda zadene kap, ko izve, da je hčerkin zaročenec temnopolti zdravnik. Očetu Joeyna odločitev ne gre v račun, predvsem zato, ker se boji posledic. Dogajanje je postavljeno v konec šestdesetih let in ameriška družba, po njegovem mnenju ni še pripravljena sprejeti določenih izbir. Katharine Hepburn si je s filmom zagotovila oskarja. Za izrednega Spencerja Traceyeja pa je bila vloga v tem filmu, njegova poslednja interpretacija. Ponedeljek, 6. oktobra, Rete 4, ob 23.35 Gangs of New York Režija: Martin Scorsese Igrajo: Leonardo DiCaprio, Daniel Day-Lewis, Cameron Diaz New York, leta 1863. Spodnji Manhattan je mesto nezakonitosti, brezmejne politične korupcije in velikih nemirov. Zaradi državljanske vojne je država razcepljena in na pragu kaosa. Tudi prebivalcem razvpitega predela Manhattna »Five Points« je vojna vse bliže. Amsterdam Vallon, mladi irsko-ameriški priseljenec se vrne v »Five Points« po petnajstih letih. Tam se hoče maščevati Williamu Cuttingu, oz. Billu Klavcu, mogočni vodji protipriseljeni-ške bande, ki je ubil njegovega očeta. Scorsese-jev film pripoveduje o delu newyorške zgodovine, ki predstavlja istočasno tudi prerez zgodovine ZDA in vodi gledalca v razmislek o narodnostno mešani družbi in sprejemanju različnosti. Torek, 7. oktobra, Tv Slo 2, ob 22.20 Pismo Ani Režija: Eric Bergkraut Dokumentarec je film o ruski pogumni novi- narki Ani Poli-tovskiji, ki so jo oktobra 2006, prav na Putinov 54. rojstni dan, umorili v Moskvi, ko je vstopala v svojo hišo. Dokumentarni portret pripoveduje tako o ženski, ki je bila žrtvovana zaradi določenih idealov v katere je verjela in v duhu katerih je tudi delala. Dokumentarec vsebuje kar nekaj pogovorov z moskovsko novinarko, ki jih je režiser je švicarski režiser Bergkraut posnel med pripravo prejšnjega filma, posvečenega čečensekmu vprašanju. Sreda, 8. oktobra, Rete 4, ob 23.30 Mickey occhi blu Režija: Kelly Makin Igrajo: Hugh Grant, Jeanne Tripplehorn, James Caan Michael je uspešni poslovnež angleškega rodu. Njegov poklic je tesno vezan z dražbami. Zaposlen je v New Yorku, kjer spozna Gino Vitale, ameriško Italijanko, s katero bi se tudi rad poročil. Nekega večera se končno opogumi in ji svoj namen tudi razodene. Ker pa ga Gina meni nič, tebi nič zavrne, se mu stvar zazdi dokaj čudna. šele nekaj časa kasneje izve, da se je Gina odločila za to, ker je njen oče eden osrednjih newyorških mafijašev in noče vplesti v protizakonite posle tudi Michaela. Četrtek, 9. oktobra, Rai 3, ob 21.05 The black Dahlia Režija: Brian De Palma Igrajo: Josh Hartnett, Scarlett Johansson, Hilary Swank in Aron Eckhart Dva ambiciozna policista, Lee Blanchard in Buc-ky Bleichert raziskujeta osupljiv umor mlade perspektivne igralke. Truplo je tako iznakaženo. da posnetki niso nikoli objavljeni, toda primer začne detektiva obsedati in njuno življenje se začne razpletati. Razmerje med Blanchertom in njegovim dekletom Kay nazaduje, medtem ko Bleicherta privlači skrivnostna premožna Madeleine, ki je precej čudno povezana z žrtvijo. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO AMATERSKI NOG. KLUB V GORIŠKI POKRAJINI VIŠINSKI VETER ITAUJANSKA SMUČARKA (DENISE) BERI PRIMORSKI DNEVNIK AMERIŠKI PEVEC IN KITARIST HARPER HRVAŠKI PISATELJ KOVACIC POSLOVNI SODELAVEC, PARTNER ERIC CLAPTON PLOŠCICA PRI HOKEJU TE2KA KOVINA RDECE BARVE RIBONU-KLEINSKA KISUNA REKA V NEMČIJI JE TUDI ALGA IN BAKTERIJA PRISTANIŠČE V JU2NI ITALIJI VODNA 2IVAL KOPNO KOT ISTRA NAPRAVA NA CAS NAŠ PESNIK MERMOLJA AV. RE2ISER (LEON) NASLON PRI STOLU SKLADNJA V SLOVNICI SARKOZYJEVA ŽENA BRUNI AM. PEVEC GARFUNKEL NAJSTAR. KAMENA DOBA BRITANSKI OTOK VISOKA IGRALNA KARTA POSODA ZA TEKOČINE IT. PISATELJ. (MATILDE) OKRAJŠAVA ZA DESNIČARSKEGA SKRAJNEŽA MLAD GOZD KRATICA ZA TRINITRO-TOULEN ANGLEŠKI PEVEC GORDON SUMNER NEDA UKRADEN TALILNA SREDSTVA FOTO KROMA PODZEMNA 2ELEZNICA URANOV SATELIT AM. KOMIK LAUREL OTKA PRI PLUGU AFRIŠKA DR2AVA NAŠ TEDNIK, NOVI ... MESTO V BELGIJI NEKD. NOG. NAPOUJA VITEZ OKROGLE MIZE KRALJA ARTURJA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK GOBICE, SPRH V USTIH TRGOVSKI ZASTOPNIK PAUCA BOGA DIONIZA TOMA2 GRUDEN ZAČETEK DIRKE NAŠ SINDIKALIST DEVINSKO-NABRE2INSKI 2UPAN (GIORGIO) LOS ANGELES KDOR PODIRA DREVESA ROMAN FR. PISATELJA CHATEAU-BRIANDA STROKOVNO MNENJE SL. PLESALEC (MOJMIR) / IT. IGRALKA (VIRNA) ZGORNJA OKONČINA PRE2IVNINA NEKDANJI POKAL NOG. SVETOVNIH PRVENSTEV NADARJENOST DEL VRATNE ODPRTINE DALJŠE OBDOBJE ČEBELJA TVORBA OTROŠKI ORGAN VIDA ITALIJANSKI SUKAR (GIORGIO) SPOLNI ORGANI VILER ELDA LEON RUPNIK JADRNICA KRIŠTOFA KOLUMBA ZNAMENITA AMERIŠKA UNIVERZA KIP IZ KAMNA IN IfSA ALOJZ REBULA PODOČNIK PRI PRAŠIČU ZGORNJI DEL STOPALA KEMIJSKI SIMBOL ZA NATRIJ SLOVARČEK - EPP = avstrijski režiser • EREK = vitez kralja Arturja • LASAN = slovenski baletni plesalec • RENICA = nogometaš Napolija (Alessandro) * RIMET = nekdanji pokal nogometnih SP * UCLA = ameriška univerza / RADIO IN TV SPORED Sobota, 4. oktobra 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2008: OPZ OŠ M. Samsa - I. Trinko (Domjo - Ri-cmanje) 20.30 TV Dnevnik, sledi Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 9.00 10.50 12.00 13.30 14.00 14.30 16.15 17.00 17.15 17.45 18.50 20.00 20.35 21.30 23.50 23.55 Nad.: Incantesimo Aktualno: Sabato & Domenica Sveta maša Aktualno: Obisk papeža Benedikta XVI pri predsedniku Republike G. Napolitanu Aktualno: La prova del cuoco Dnevnik Aktualno: Easy Driver Aktualno: Lineablu Dok.: Dreams Road Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: A Sua immagine Dok.: Passaggio a Nord Ovest Kviz: L'eredita Dnevnik in športne vesti Kviz: Affari tuoi Variete: Volami nel cuore 0.25 Nočni dnevnik Aktualno: Applausi V^ Rai Due 6.10 Aktualno: Caro amore.. Lauren Becall - Humphrey Bogart 6.20 Aktualno: L'avvocato risponde 6.30 Aktualno: Inconscio e Magia 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.15 Aktualno: Sulle vie di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: Aprirai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Scalo 76 (vodita M. Maionchi, F. Facchinetti) 17.10 Aktualno: Sereno variabile (vodi Osvaldo Bevilacqua) 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: The District 18.50 Resničnostni šov: L'isola dei famo-si 20.00 Nan.: Piloti 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 22.40 Šport: Sabato sprint 23.35 Dok.: Tg2 - Dossier 0.20 Aktualno: Tg2 - Dossier Storie ^ Rai Tre 7.00 8.45 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: Tgr 48. Navtični salon v Genovi 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 12.55 Aktualno: Tgr Speciale Bell'Italia 13.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Speciale Ambiente 15.50 Dnevnik Flash L.I.S. 15.55 Šport: Sabato sport 16.00 Mali nogomet: Italia - ZDA 18.10 Šport: 90° Minuto, serie B 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.05 Dok.: Ulisse: il piacere della sco-perta 23.15 Deželni dnevnik 23.30 Aktualno: Un giorno in pretura 0.35 Nočni dnevnik Rete 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 6.15 Nan.: Vita da strega 7.20 Nan: Le stagioni del cuore 9.30 Aktualno: Vivere meglio 11.00 Aktualno. Fornelli d'Italia 11.30 14.50 Dnevnik in prometne vesti 12.40 Aktualno: Pianeta mare 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Film: Perry Mason - La donna del lago (krim. ZDA, '88, i. R. Burr) 17.00 Nan.: Psych 18.00 Dok.: L'orso bruno 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Renegade 20.35 Nan.: Walker Texas Ranger 22.30 Nan.: Law & Order - Criminal Intent 23.15 Šport: Guida al camiponato 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Aktualno: Loggione 9.30 Variete: Maurizio Costanzo Show (pon.) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Film: Troppo belli (kom., It, '05, r. U. F. Giordani, i. C. vitagliano, D. Interrante) 15.30 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: C'e' posta per te 0.40 Aktualno: Nonsolomoda C/ Italia 1 7.10 8.00 10.45 11.20 12.25 13.40 14.05 16.05 18.05 18.30 19.05 21.10 Motociklizem VN Avstralije Risanke Nan.: Una pupa in libreria Nan.: V.I.P. Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nan.: La vita secondo Jim Film: Grosso guailo a Chinatown (fant., ZDA, '86, r. J. Carpenter, i. K. Russel) Film: Taking 5 - Una rock band in ostaggio (kom., ZDA, '07, r. A. Waller, i. A. Tal) Nan.: La tata 0.05 Dnevnik in vremenska napoved Film: La famiglia del professore metto (kom., ZDA, '00, r. P. Segal, 1. E. Murphy) Film: Il ritorno della scatenata dozzina (kom., ZDA, '05, r. A. Shankman, i. S. Martin) 23.15 Aktualno: Rewind 0.35 Dnevnik - Studio sport ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.00, 1.30 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 9.30 15.40 Dokumentarec o naravi 10.35 Nan.: Don Matteo 4 12.45 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.30 Klasična glasba 14.20 Aktualno: Lavoro donna 15.10 Aktualno: Hard Trek 15.10 Nan.: Don Milani 19.00 Aktualno: A.com Automobilissima 20.05 Aktualno: Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Sangue all'alba 22.35 Inf. odd.: Eventi in provincia 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.40 Nan.: Police resque La l LA 9.20 Aktualno: L'intervista 9.50 Dok.: Animal treasure 10.30 Film: 6 simpatiche carogne - Uno scacco tutto matto (krim., It/Šp, '69, igra E. G. Robinson, A. Celi) 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: In tribunale con Lynn 14.00 Nan.: Jack Frost 16.00 Motociklizem: SP Superbike 17.05 Dok.. Dogs with Jobs 17.35 Film: Operazione Rosebud (dram., Fr/Nem, '74, i. P. O'Toole) 20.00 1.20 Dnevnik 20.30 Aktualno: La valigia dei sogni 21.10 Film: Made in Italy (kom., It, '65, r. N. Loy, i. L. Buz-zanca) 23.15 Film: Il bianco, il giallo, il nero (Western, It, '74, igra Giuliano Gemma) (T Slovenija 1 7.00 7.40 8.00 8.35 9.05 10.45 12.00 13.00 Zgodbe iz školjke (pon.) Iz popotne torbe Pod klobukom (pon.) Risana nan.: Smrkci Kino Kekec. Bunkec Polnočni klub (pon.) Tednik (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Veliki spomladanski koncert gimnazije Kranj 2008 14.05 Dok. odd.: Mladi, drzni in lepi (pon.) 14.25 Film: Dragulj 15.55 O živalih in ljudeh 16.10 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare, sledi Sobotno popoldne 17.30 Na vrtu 18.00 Popolna družina 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 20.05 Nad.: Foylova vojna 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 22.35 Hri-Bar 23.35 Nad.: Svitanje 0.25 50 let Televizije (t* Slovenija 2 6.30 1.15 Zabavni infokanal 9.10 Skozi čas 9.20 Ocena volitev 2008 (pon.) 10.30 50 let Tv 10.55 Posebna ponudba 11.40 Primorski mozaik (pon.) 12.10 Dokumentarna serija: Stari Rim (pon.) 13.00 Glasbeni spomin z Borisom Kopitarjem 13.55 Afna Friki: Stolpnica (pon.) 14.50 50 let Tv 15.45 Film: Rdeča reka 17.50 Koncert iz Bohinja: V Evropi smo doma 19.25 Nogometni magazin 20.00 Nogomet: Domžale - Mik CM Celje 22.05 Bleščica 22.35 Slovenski magazin 23.00 Sobotno popoldne 1.15 Film: Preiskovalni sodnik 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Pogovorimo se o... 15.20 Sredozemlje 15.50 Košarka. NLB Magazin 16.10 Vsedanes aktualnost 16.40 Arhivski posnetki 17.30 Globus 18.00 Brez meje (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik 19.30 Verska oddaja: Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Košarka NLB 21.30 Alter Eco 22.15 »Q« Trendovska oddaja 23.00 Ethnopolis 23.50 Vsedanes aktualnost 0.35 Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.00 Dnevnik, kultura in vremenska napoved 11.30 23.30 Videostrani 18.00 Kultura 18.45 Mladi o mladih (pon.) 19.25 Settimana Friuli (pon.) 19.55 EPP 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Utrinki iz Evropskega parlamenta 21.30 WTCC - Imula (1. del) 22.30 Rally magazin 10 23.00 Med Sočo in Nadižo (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.10 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; sledita Glasba za vsakogar in Napoved-nik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Nazaj (radijska igra); 19.20 Napo-vednik, sledita Slov. lahka glasba in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Protokol simfonija forme; 10.45 Namig za nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 Sms; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Makaroni s ketchupom; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Drevosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.30 EPP; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 11.15 Zapisi iz močvirja; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 20.00 Richard Wagner: Mojstri pevci; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.0017.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 4. oktobra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1020 TOLMEČ O 6/17 TRBIŽ O 2/10 CELOVEC O 5/12 O 3/9 KRANJSKA G. o TRŽIČ 5/12 o GRADEC 6/12 o 5/11 S. GRADEC CELJE 7/12 O MARIBOR o 6/11 PTUJ O M. SOBOTA O 5/12 O KRANJ VIDEM O 7/19 O PORDENON 8/18 9/19 11/18 ČEDAD O 8/18 y t o LJUBLJANA GORICA C O N. GORICA N 7/13 N. MESTO 8/11 GOR|CA O ,,,,„ p//POSTOJNA O O 5/12 __ PORTOI.,- , -. Jr ^ ČRNOMELJ 12/17 UmAG /7 OPATIJA , REKA 12/17 ZAGREB 8/12 O ÎNAPOVED ZA DANES A LIZBONA O 13/22 MADRID O 11/26 ŽENEVA LJU° 8/16 o MILAN _ 1 ¡a®13/21 BEOGRAD 15/25 r" 1! _ J 1010 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.