informativni glasilo ravenskih železarje Leto XVIII Ravne na Koroškem, 15. oktobra 1981 Št. 19 PO REFERENDUMU: Razčistiti odprta vprašanja Kot nam je znano, delavci v 8 TOZD niso izglasovali predlaganih sprememb samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov. čeprav je več kot 2/3 TOZD in tudi več kot polovica vseh delavcev v delovni organizaciji sprejela predlagane spremembe, samoupravni sporazum ni bil sprejet in je potrebno organizirati nove aktivnosti. V tem trenutku družbenopolitične organizacije še niso ocenile vzrokov za take rezultate. Iz razprave po TOZD pred referendumom in po njem, kot tudi iz dogovorov vodstev družbenopolitičnih organizacij na ravni delovne organizacije pa izhaja, da osnovni razlog ni v neustreznosti samoupravnega sporazuma, ampak predvsem v tem, da analitičnih ocen del oziroma nalog nismo do kraja razčistili že pred referendumom. Delavci v teh in tudi v drugih TOZD in DSSS so izražali dvom v to, da bomo po referendumu na samoupravnih organih res dosledno izvedli sprejte spremembe. Izražali so bojazen, da bomo po uspešnem referendumu dovolili nekaterim TOZD oz. DSSS, da bodo povišale analitične ocene mimo dogovora vseh TOZD in DSSS. Med delavci se je tudi močno vsidralo prepričanje, da s temi spremembami dobijo le vodstveni in vodilni oz. strokovni delavci, da pa delavci v neposredni proizvodnji ne pridobijo ali da pridobijo manj. Vzrok za takšno mnenje je prav gotovo v kratkem času, ki smo ga imeli na razpolago — od dneva, ko smo objavili podatke, do dneva referenduma. Resnica je namreč drugačna. Po predlogu, ki smo ga obravnavali pred referendumom, bi pridobi- (Nadaljevanje na 2. strani) Avgustovska nabava in prodaja doma, uvoz, izvoz NABAVA V avgustu je bil zmanjšan dohod starega železa, železarna Smederevo pa zaradi svojih problemov ni dobavila belega surovega železa. Problemi z materiali, odpornimi proti ognju, so zrasli konec julija do skrajnosti, ko je RIŠ Arandjelovac ustavil dobavo, tako da smo se le stežka izognili ustavitvi peči v jeklarni. A to preskrbo tudi še naprej spremljajo negativni vplivi. Podobno niha preskrba z gorivi, mazivi in olji, tako da je nastalo konec avgusta že občutno pomanjkanje. Preskrba s ferolegurami, metalnimi in nemetalnimi dodatki je Potekala z neprestanimi urgencami in intervencijami. Preskrba z izdelki črne metalurgije, kovinsko predelovalne industrije in kooperacije je zelo Problematična tako glede kvalitete kot količine in dobavnih rokov. PRODAJA DOMA TOZD JEKLOLIVARNA. TOZD je v avgustu presegla načrt prodaje tako po količini kot po vrednosti. Velik problem je nekom-pletnost dobav in dobave kupcem, ki združujejo devize za uvoz repromateriala. TOZD VALJARNA. Tudi v avgustu ni bila dosežena predvidena prodaja gredic, predvsem zaradi pomanjkanja vložka iz TOZD jeklarne. Pri paličastem jeklu je bil plan proizvodnje dosežen, pri prodaji pa imajo prednost kupci, ki združujejo devize. TOZD KOVAČNICA. Plan prodaje na domačem trgu ni bil dosežen predvsem zaradi povečanega izvoza paličastega jekla, planirana realizacija pa je bila zaradi slabega asortimana dosežena le s 85,4 odst. TOZD JEKLOVLEK. Prodajo vlečenega in brušenega jekla je TOZD presegla, medtem ko pri luščenem jeklu in vlečeni žici zaradi remonta strojev predvideni plan ni bil dosežen. TOZD ORODJARNA. TOZD je dosegla le 99 odst. načrtovane realizacije na domačem trgu. Slabši rezultat je prav gotovo treba iskati v nizki proizvodnji orodja za plastično predelavo, saj je bilo proizvedenih le 62,0 odst. od načrtovanih. TOZD STROJI IN DELI. Mesečni načrt realizacije na domačem trgu je bil presežen za 9,0 odst. Zasedenost z naročili po posameznih skupinah proizvodov je zadovoljiva, zaostaja pa proizvodnja valjev, saj ne dosegamo mesečno načrtovane proizvodnje in prodaje. TOZD INDUSTRIJSKI NOŽI. Mesečna načrtovana realizacija na domačem trgu je bila presežena za 3,0 odst. V letošnjem letu ima TOZD zaradi forsiranja izvoza precej težav z dobavami kupcem na domačem trgu. Zaostreni pogoji uvoza pa pogojujejo vedno večje potrebe porabnikov po tovrstnih proizvodih. Precej težav bo s prenosom sprejetih naročil v naslednje leto. TOZD PNEVMATIČNI STROJI. TOZD je dosegla mesečno načrtovano realizacijo na domačem (Nadaljevanje na 2. strani) Ko peč »zakuha« (Nadaljevanje s 1. strani) lo 2.349 direktnih proizvodnih delavcev (44 %> vseh delavcev železarne Ravne) in 413 drugih delavcev, kot npr. strokovni delavci, delovodje, ravnatelji itd. (7,7 odst. vseh delavcev). Ker so cilji predlaganih sprememb prav gotovo v skladu s širšimi družbenimi usmeritvami in tudi v skladu z interesi delavcev v železarni Ravne, končno pa je za spremembe glasovalo kar 19 TOZD oz. DSSS, bomo z aktivnostjo pospešeno nadaljeva- li. Ne bi bilo namreč prav, da bi zaradi rezultatov referenduma odstopili od namena, da se osebni dohodki na najtežjih in najbolj nepriljubljenih delih bolje nagradijo, kot tudi na najbolj strokovnih oziroma kreativnih delih. Zato bodo družbenopolitične organizacije ocenile razloge za odklonilni odnos delavcev. Na osnovi te ocene bomo sprejeli stališča o morebitnih spremembah samoupravnega sporazuma, na tej podlagi pa tudi odločitev, ali bomo referendum ponovili samo v teh 8 TOZD ali v vsej delovni organizaciji. Strokovne službe se bodo takoj lotile razčiščevanja vseh odprtih vprašanj v zvezi s tipičnimi deli, usklajevanjem deficitarnih kadrov itd. ter pripravile predloge, o katerih bomo v začetku novembra razpravljali po delovnih skupinah. Zaradi pogosto izražene bojazni, kako se bomo obnašali po sprejemu aktov na referendumu, predlagamo, da analitične ocene, seznam deficitarnih kadrov itd. sprejmemo na delavskem svetu pred referendumom, s čimer bomo preprečili dvome o tem, kaj se bo zgodilo po referendumu. Prepričani smo, da bomo v tem obdobju uspeli razčistiti odprta vprašanja, ki so se pojavila ob referendumu, da bomo uspeli ovreči tudi vsa zlonamerna namigovanja o poštenosti sprememb ter da bomo na ponovnem referendumu predlagane spremembe samoupravnega sporazuma v celoti potrdili. Ivan žagar Rezkanje Iz dela 181 DELEGACIJ V ŽELEZARNI Delegatom se počasi izteka mandat, prihodnje leto bodo namreč volitve za novo mandatno dobo. Postopek evidentiranja že teče. Vodijo ga v železarni izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata in koordinacijski odbori po tozdih in delovnih skupnostih. Načelno stališče je tako, da bi sedanji delegati lahko opravljali svojo funkcijo še naslednje obdobje, zlasti ker večina sedanjih delegatov deluje prvo mandatno dobo. Bo pa povsod prišlo do zamenjav tistih članov, ki so bili slabi delegati ali pa so se preselili v druge tozde ali delovne organizacije. Doslej je evidentiranih približno 1700 delavcev. V železarni je treba izvoliti delegate za 181 delegacij (vsak tozd, kjer je zaposlenih več kot 150 delavcev, izvoli 11 posebnih delegacij, tozdi, ki imajo zaposlenih manj kot 150 delavcev, izvolijo le štiri združene delegacije, enako velja za delovne skupnosti). Za vseh 181 delegacij potrebujemo v železarni 3380 delegatov. sindikata V postopek evidentiranja sta se doslej zelo slabo vključili obe politični organizaciji: zveza komunistov in ZSMS. Pri mladih že sedaj predvidevajo, da bodo premalo vključeni, kajti tisti, ki so bili pred štirimi leti še mladinci, povečini prihodnje leto ne bodo več, novih predlogov pa mladina ni dala. V centru za samoupravo, kjer se z delegatskim sistemom resno ukvarjajo, že zdaj opozarjajo na pomanjkanje usmerjene kadrovske politike, ki naj bi tekla vzporedno z evidentiranjem. Lahko se namreč zgodi, da bodo pred volitvami nastale težave, ko ne bo jasno, kdo naj prevzame najodgovornejše funkcije v delegatskem sistemu v novi mandatni dobi. Z. S. TEKMOVANJE KOVINARJEV Na 5. republiškem tekmovanju kovinarjev v Mariboru sta največje uspehe dosegla Alojz Ja-nota (prvo mesto med brusilci) in Feliks Rožič (tretje mesto med orodjarji). Ostali naši delavci pa so se uvrstili tako: Strugarji 11.—12. Jože Kotnik, 16. Alojz Hudobreznik Brusilci 1. Alojz Janota 12. Ferdo Paradiž Rezkalci 4. Janko Pečolar Orodjarji 3. Feliks Rožič 10. Vinko Medved Kovači 5. Ivan Praznik 8. Marjan Planšak Livarji 6. Bernard Hovnik 11. Bogomir Založnik Plamenski varilci 8. Vinko Gostenčnik (Nadaljevanje s 1. strani) trgu. Dobave potekajo v skladu s sklenjenimi pogodbami, tako da ni zaostankov glede na planirano proizvodnjo. TOZD VZMETARNA. Mesečna načrtovana realizacija na domačem trgu je bila dosežena. Prav tako je zadovoljiva zasedenost z naročili. V bodoče bo potrebno več razmišljati o proizvodnji paraboličnih vzmeti, ker se klasične v nekaterih proizvodnjah ukinjajo in se vgrajujejo le-te. FAKTURIRANA REALIZACIJA V AVCUSTU 1981 Varilci REL 10. Janez Celec Varilci TIG 12. Jože Lasnik 15. Srečko Martinc Za prizadevnost vsem čestita- TOZD REZALNO ORODJE PREVALJE. Načrtovana realizacija na domačem trgu je bila dosežena 98,0 odst. Zasedenost z naročili je zadovoljiva, le zaostankov je zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala preveč. Predvsem primanjkuje trdo-kovinskih ploščic. UVOZ V avgustu je bilo v ospredju pomanjkanje niklja. Železarna Ravne se z nikljem že nekaj let oskrbuje izključno iz Sovjetske mo. Avgustovska nabava in prodaja doma, uvoz, izvoz IZVOZ V AVGUSTU 1981 V 0 IZVOZ V OBDOBJU JANUAR - AVGUST 1981 V 0 120 110 io M — »J O _ z w •-3 / /" " / fO a\ r* r~ 00 H >N O z M « to »■3 < H OS S Eh < to Eh D W Q Z Z N M > TOZD zveze zaradi štednje konvertibilnih deviz. V tem letu pa so bile blagovne liste s SZ podpisane zelo pozno in tako je potekalo tudi izpolnjevanje dobav z močno zakasnitvijo. Pošiljka 601 niklja bi morala prispeti že v juliju, vendar je tudi še ves avgust ni bilo. Pomagali smo si z manjšimi količinami niklja, ki smo ga dobili od trgovcev, pa tudi ti letos iz navedenih razlogov nimajo želenih količin. Tudi z ostalimi osnovnimi surovinami — predvsem legurami — ni šlo brez problemov. Ponovno so nam morali na carini priskočiti na pomoč z uporabo blaga po 10. členu CZ, da smo preprečili zastoje v neposredni proizvodnji. Skoraj enako je bilo DOSEGANJE PLANSKIH OBVEZNOSTI ZA MESEC AVGUST 1981 120 110 100- 90 80 70 1 60 50 40 30 20 10 ZZZ71 O 2 W Q 2 O W > »-3 N W M O O Cm K < Cm N < 2 2 CU D 2 « O W fn N < H O fJ w < < K N M OS gg z < M b, Q — DOSEGANJE PLANSKIH OBVEZNOSTI ZA OBDOBJE JANUAR - AVGUST 1981 120 110 100 « < n 40 w < o z < o. 20 < z z o. ■ O 110 lOfr % 60 50 40 30 20 10 TOZD IZKORISTEK DELOVNEGA ČASA ZA DELOVNO ORG. V AVGUSTU 1981 ODSOTNOSTI 30,57 % z opeko, odporno proti ognju, za hladilni sistem za elektro obločne peči. Blago smo uporabili izpod carinskega nadzora, da bi tako omogočili vgraditev v času predvidenih remontov. Sicer pa je bil avgust v vseh pogledih težaven. Okenca pri Narodni banki za potrjevanje prijav so bila skoraj ves mesec zaprta, naš pičli izvoz pa nam ni dovoljeval prijavljanja poslov. Tudi za uvoz rezervnih delov smo se posluževali posebne odobritve carinskih organov za uporabo pred carinjenjem. Iz povedanega sledi, da ves problem uvoza obstaja v notranjih slabostih, medtem ko so nam zunanji dobavitelji šli na roko s hitrimi dobavami ter s potrpež- EFEKTIVNE URE 69,43 ODSOTNOSTI 30,57 % ljivostjo zaradi kasnitve pri plačilih. Cene na tržišču mirujejo za legure, predvsem za feromolib-den pa še padajo. IZVOZ V avgustu je izvoz na konvertibilno področje nekoliko manjši od poprečnega izvoza v minulih mesecih. V skupnem smo tako dosegli po teži 73,1 odst. po vrednosti pa 49,9 odst. predvidenega načrta. V minulem mesecu je bilo sklenjenih tudi več pogodb, med katerimi sta zlasti omembe vredni pogodbi valjanega in kovanega paličastega jekla za Bolgarijo in Zahodno Nemčijo. Vključno s temi obsegajo za letos sklenjene pogodbe 81,7 odst. predvidenega vrednostnega načrta. Težave glede prekoračevanja rokov tudi v avgustu niso popustile. Posebno nekatere TOZD močno kasnijo v dobavah in bodo zamujene roke do konca leta le težko nadoknadile. Pomenki s komunisti V KALILNICI TEŽAVE ZARADI BOLNIŠKE »Poleti smo imeli v TOZD kalilnica nemalo težav pri izvrševanju delovnih nalog zaradi dokaj visokega odstotka bolniške. Najhujše je bilo pomanjkanje delavcev na četrti izmeni. Ker bolujejo skoraj vedno isti delavci, smo že pričeli dvomiti v njihove bolezni, saj vemo, da gredo k zdravniku tudi delavci, ki imajo ,mačka*. Imamo pa v kalilnici tudi take, ki so že kar .abonirani* v zdravstvenem domu. Imamo tudi delavca z zmanjšano sposobnostjo, ki dela na dan samo štiri ure. Prav ta pa je postal .rekorder* pri delanju .plavih*. Komunisti in drugi delavci TOZD kalilnica se bomo morali temeljito pogovoriti o porastu bolniške, predvsem pa o tistih delavcih, ki zavestno kršijo delovno disciplino,« je uvodoma dejal izmenski delovodja Miha Hriber- nik, član ZKJ od leta 1972, v ravenski železarni zaposlen od leta 1968. Čeprav so imeli delavci TOZD kalilnica v prvem polletju precej težav razen z bolniško tudi s tesnimi prostori in zastarelim strojnim parkom, so v prvem polletju dobro delali in gospodarili. »Kljub temu, da pri nas ni tako slab zaslužek in tudi delo ni tako težko, že nekaj časa zaman razpisujemo prosta dela in naloge, saj se na razpis nihče ne prijavi. Včasih so se s pomanjkanjem delavcev srečevali predvsem v topilnici in valjarni, danes pa jih primanjkuje tudi v kalilnici. Za to ne krivimo kadrovske službe delovne skupnosti KSZ, saj vemo, da danes mladi hočejo delati samo dopoldne, kjer je zaslužek skoraj enak kot za delo na štiri izmene. Kalilnico pa nameravajo zapustiti nekateri dobri, .prekaljeni* kalilci, LETNI DOPUST 20,74 » OSTALE 0>\ ^>odsotnosti fi\ ^ >.1,78%/ Mladi brusilec kemijo in kemijske raziskave. Prva leta sem delal na štiri izmene, in sicer kot analitik za določevanje ogljika in žvepla v jeklih. Potem sem štiri leta delal samo dopoldne pri določevanju plinov v jeklih, sedaj pa začasno spet delam na štiri izmene. Kolikor vem, so že nekdaj bili delavci v laboratoriju oblečeni v bele plašče in nič drugače ni danes. Res pa je, da marsikateri žele-zar, ki ne pozna našega dela, misli, da smo delavci v belih plaščih kaj več. Vendar ni tako. Tudi mi delamo za neposredno proizvodnjo jekla. Malokdo ve (vedo le topilci in še kdo drug), da brez našega dela tudi topilci ne bi mogli proizvajati kvalitetnega jekla. Da smo v resnici člen verige pridobivanja jekla, pove to, da že majhna napaka pri našem delu lahko povzroči veliko materialno škodo, če topilcem ne bi pravilno in pravočasno določili vsebnosti elementov v jeklih oziroma v šarži. Res pa so se napake delale in se še bodo, saj tisti, ki dela, tudi greši. Seveda pa je danes mnogo manj napak, kot jih je bilo še pred nekaj leti, saj imamo sodobne naprave. Kljub temu, da je topilcem v veliko pomoč procesni računalnik in da za pravilne vsebnosti elementov v šaržah skrbimo analitiki, se še vedno zgodi, da kakšna šarža ni kvalitetna. Zal pa se pri vsaki ,zgrešeni' šarži mora ugotoviti vzrok oziroma krivec že zato, da se napake ne bi ponavljale. Drugače pa komunisti OO ZKS TOZD KK v tem času ugotavljamo, da se v tozdih medsebojni odnosi z vso zavzetostjo komunistov in drugih delavcev bistveno popravljajo. Precej negodovanja in nezadovoljstva je le glede osebnih dohodkov, saj nekateri menijo, da bi morali za opravljeno delo zaslužiti več,« je ob koncu še dejal tov. Petelin. F. Rotar ki poznajo svoje delo in razmere v TOZD. Zaradi pomanjkanja delavcev jih seveda ne moremo pustiti, čeprav se zavedamo, da jim s tem kratimo njihove pravice. Sicer pa smo se v I. polletju kljub povedanemu stabilizacijsko obnašali. A kako dolgo bomo še tako .životarili', se sprašujejo mnogi naši delavci, saj morajo še vedno delati v neprimernih, tesnih prostorih, kjer je poleti delo skoraj nemogoče zaradi visokih temperatur in slabe zračnosti. Ze pred leti so bili izdelani načrti za razširitev in posodobitev kalilnice, vendar se za izvedbo niso našla sredstva. Kdaj bo tudi kalilnica za delavce bolj privlačna, je težko reči, saj o tem odločajo drugi, ne mi, kalilci,« je poudaril naš sogovornik. Osnovna partijska organizacija TOZD kalilnica sicer šteje samo osem članov, a komunisti se odločno lotevajo odprtih vprašanj. »Kljub temu, da nas je malo, ne dovolimo, da bi mimo nas šle pomembne in konkretne naloge. Tako smo na zadnjem sestanku obravnavali tehnološko in delovno disciplino. Razpravljali pa smo še o referendumu in drugih odprtih vprašanjih. Tudi o informiranju komunistov in povezavi z občinskim komitejem je stekla beseda. Ugotovili smo, da je informiranje v delovni organizaciji kot tudi v našem tozdu še kar zadovoljivo. Nismo pa povsem zadovoljni z delom naših delegatov, saj ne opravljajo delegatske funkcije, kot bi jo morali. Čeprav smo o delovanju delegatskega sistema v našem tozdu že nekajkrat kritično spregovorili in smo vodje delegacij javno kritizirali, se težave ne odpravljajo,« je poudaril naš sogovornik. Ob koncu razgovora je tov. Hribernik še dejal, da ga moti neupoštevanje delovnega časa. Čudno se mu zdi, kako lahko nekateri delavci zapustijo delovna mesta pol ure prej. Dejal je, da so za to krivi predvsem mojstri, saj bi prav oni morali poskrbeti za disciplino v tozdih. Menil je namreč, da če bi vsi mojstri delali tako, kot delajo v kalilnici, predčasnih izhodov iz železarne skoraj ne bi bilo. »TUDI LJUDJE V BELIH PLAŠČIH SMO LE DELAVCI« »V ZKJ sem bil sprejet 1979. leta, in sicer na predlog OO ZKS TOZD kontrola kakovosti. Tisto leto sva bila v ZK sprejeta samo dva, lahko pa jih bi bilo mnogo več, saj je v našem tozdu precej dobrih delavcev, ki imajo vse pogoje za dobre komuniste. Mogoče ne čutijo potrebe, da bi bili komunisti, ali pa jih mi ne znamo pritegniti. Naša OO ZKS šteje 30 delavcev, v TOZD kontrola kakovosti pa je zaposlenih okrog 190 delavcev,« je razložil Ernest Petelin, analitik v TOZD kontrola kakovosti. Medtem ko se nekatere osnovne partijske organizacije srečujejo z nedisciplino delegatov in tudi komunistov, OO ZK TOZD KK podobnih težav nima. »Naši delegati se redno udeležujejo sej delegacij, skupščin SIS in samoupravnih organov. Sicer pa si tudi komunisti prizadevamo, da bi vsak na svojem področju bil nadvse delaven in konkreten pri izvrševanju partijskih in delovnih nalog. Se vedno pa nam ni uspelo izvoliti komunistov in drugih delavcev za funkcije, ki jih veselijo. Menim, če komunista veseli delo pri športu, naj dela v njem, ne pa, da mu vsilimo področje, ki ga ne veseli. Ker o tem doslej še nismo resno spregovorili, bi kazalo o tem razmisliti in take pobude tudi upoštevati v vsakdanjem življenju,« je dejal tov. Petelin. Čeprav naš sogovornik svoje vsakdanje delo opravlja v belem plašču, s tem še ni rečeno, da njegovo delo v železarni ni pomembno. »11 let sem že analitik v TOZD kontrola kakovosti, v službi za IZVAŽATI MORAMO, DA BOMO ŽIVELI Za izvoz si prizadevamo vsi, od poslovodnega odbora in ravnateljev do planerjev, lanserjev in delavcev. Tudi odbor za poslovanje je svojo 7. sejo 28. 9. 1981 namenil tej temi in sprejel vrsto stališč in sklepov. Soglašal je s predlaganimi usmeritvami PO, služb in tozdov, Jd so posebej zadolženi za izvozno problematiko. Sklenil je, da je treba v valjarni upoštevati vrstni red dobav ter čim-prej rešiti ozka grla, ki so vezana na izvoz. V komerciali je treba ustrezno zasesti dela, vezana na izvoz. Pri izdelavi plana za 1. 1982 je treba veliko bolj pogumno zastaviti akcijo izvoza končnih izdelkov za konvertibilni trg. Odbor je sklenil tudi, da je treba delavce obvestiti o sprejetih ukrepih, ki sta jih pripravila poslovodni odbor in del. skupnost za gospodarjenje, zato jih objavljamo. AKTIVNOSTI V ZVEZI Z IZVOZOM DO KONCA LETA 1981 Pregled plana za leto 1981 kaže, da bi morali izvoziti za 20 mio. $ blaga na konvertibilno tržišče. Po kurzu $, ki je veljal, ko smo izdelali plan izvoza za leto 1981 in ko smo po tem plar nu zaključevali posle za konvertibilno področje, smo za leto 1981 zaključili za nekaj čez 20 mio. $. Poznejši kurz dolarja, ki je rastel proti drugim za-padnoevropsldm valutam, nam danes preračunano kaže le za 18 mio. $ zaključenih poslov, čeprav smo morali v valjarni in kovačnici zaključiti za konvertibilni izvoz okoli 5.700 ton več jekla. To je zelo visoka številka in že sedaj predstavlja zelo težko fizično izvršitev v proizvodnih TOZD, še težje pa pri plasmanu te robe za zahodno tržišče. Znano je namreč, da se zahodni trg vedno bolj intenzivno zapira, da obstaja vrsta preprek ob realizaciji izvoza (EGS mere, carina, transportna zapora itd.). Jasno je, da se temeljne organizacije trudijo izvršiti in dokončati vse pogodbene obveznosti in da bodo tudi uspele, če le ne bo prišlo (to objektivnih zastojev v proizvodnji. Ti zastoji, katere lahko povzročijo pomanjkanje surovin ter ev. havarije, lahko podrejo izvozne napore. Akcije so v zadnjem času potekale v vseh glavnih izvoznih TOZD (valjarni, kovačnici, jeklolivar-ni, industrijskih nožih, rezalnem orodju, jeklovleku in armaturah). V teh pogovorih so bili navzoči vodilni in vodstveni kadri TOZD, delavci izvoza za posamezno področje, ravnatelja TOZD komerciala in RPT, predsednik in član poslovodnega odbora. V vseh TOZD je bilo odločeno, da bodo spoštovali predvsem dogovore za izvršitev izvoznih pogodb. Kovačnica in valjarna sprejemata tudi večje količinske obveznosti predvsem zaradi visokega kurza dolarja ter zaradi uvoznih potreb železarne za nemoteno ddo v naslednjih mesecih. Poudariti je potrebno ugotovitev poslovodnega odbora, da se je aktivnost resnično začela, da so vsi vodstveni kadri na sestankih pokazali izredno razumevanje v reševanju izvozne politike še do konca leta. Proizvodne aktivnosti bomo izvrševali po naslednjem vrstnem redu: 1. izvoz 2. medsebojne dobave za izvoz in posebna proizvodnja 3. ostale medsebojne dobave in zdmževalci deviz 4. ostali Pritiski od domačih kupcev bodo izredni, saj se v livarni, valjarni, kovačnici, industrijskih nožih resnično preusmerja proizvodnja zadnjih 4 mesecev na izvozno področje. Vsi tabelarični pregledi kažejo, da bomo do konca leta izvršili izvoz za 17,5 mio. $ konvertibile ob revalvad-ji $ proti DM, za 30—35 % v času od sklepan ja pogodbenih izvoznih obveznosti do danes. Ce bi dolar ostal na isti vrednosti kot lani ob sklepanju pogodb in planov, bi letos izvršili za 20 mio. $ izvoza, torej plan. Detajlne obveznosti, ki smo jih sprejeli in za katere se vsak dan nenehno dogovarjamo, so, da moramo čimveč robe fizično izvoziti, ker z večjim_ fizičnim izvozom dobimo večje ekvivalentne uvozne pravice. Te so pa odločilne za nadaljnjo proizvodnjo. Naloge, ki si jih je postavil poslovodni odbor in ki jih prenaša tudi na vodilne kadre v TOZD, so jasno postavljene in dogovori z vodstvi TOZD se morajo absolutno spoštovati. Poslovodni odbor bo vsak ponedeljek pregledal plane izvoza za naslednji teden ter kontroliral in ukrepal na področju izvrševanja teh dinamičnih planov. Istočasno je predlagal odboru za proizvodnjo in odboru za poslovanje pri delavskem svetu DO, da posebej zadolžita vse ravnatelje TOZD ter komercialno, da so osebno odgovorni izvršiti vse pogodbene obveznosti izvoza, posebno za konvertibilno področje, za leto 1981. Takoj je potrebno začeti priprave za izvoz v letu 1982. UKREPI ZA POSPEŠITEV IZVOZA Izvoz je prioritetna naloga v vsej državi. Plana izvoza pa tudi v Železarni Ravne ne izpolnjujemo, zato ta prioriteta velja tudi za nas. Plan izvoza moramo doseči zato, ker je to pogoj za uvoz surovin in opreme, potrebne za nemoteno proizvodnjo, zaposlitev in ne nazadnje tudi za naš standard. Izvažati moramo torej zato, da bomo živeli, ne pa zato, ker tako nekdo hoče ali zahteva. Ker moramo sprejeti tako izhodišče o potrebnosti izvoza, moramo iskati še način, kako bomo izvozna naročila v želenem roku tudi realizirali. Pri tem mislimo na realizacijo naročil za izvoz za letošnje leto, v prihodnjem in naslednjih letih, ko bo potreba po izvozu enaka ali še večja kot letos. 1. Za pospešitev realizacije naročil za izvoz v letošnjem letu predlagamo Poslovodnim delavcem naslednje: 1.1 Priprave dela vse delovne naloge za izdelavo izdelkov za izvoz v vseh fazah vidno označijo s posebnim znakom (rdečo črto). Kot faze so mišljeni delovna nalogi za vložek in delovni nalogi za izdelke. 1.2 Vse GEORGA mape z cjplovni-mi nalogami za izvoz označijo z rdečim barvnim jahačem. V centralnem raz-delilcu naj bo rdeči jahač na vidnem mestu, tako da je mogoče naloge za izvoz takoj ločiti od ostalih. Delovni nalogi v predrazdelilcu in končnem razdelilcu pri lanserju pa naj imajo poleg jahača za naročeno operacijo še rdeč jahač. 1.3 Planer v pripravi dela predvsem zagotavlja vložek za delovne naloge za izvoz. 1.4 Pri lansiranju v delo dajo absolutno prednost nalogam za izvoz. 1.5 Zagotovijo takojšnje javljanje izvršitve posamezne operacije od delavca prek lanserja do priprave dela, da bi ta lahko takoj naročila izdelavo naslednje operacije. 1.6 O nepravočasno dostavljenem vložku iz predhodne faze priprava dela tozda takoj in sproti obvešča službo za grobi plan v TOZD RPT. Ta stori vse potrebne ukrepe, da se vložek dobavi (koordinacija). 1.7 Služba za grobi plan v TOZD RPT določi delavca, ki bo vsak dan pregledal, kako v pripravah dela TOZD izvršujejo naloge iz točke 1.1 —1.6 in o tem tedensko poroča poslovodnemu odboru vse dotlej, dokler ne bomo dosegali planiranega izvoza. 2. Za dolgoročno zagotovitev izvrševanja terminskih obveznosti, tako za izvoz kot tudi domači trg, ki se bosta v bodoče morala obravnavati enotno, predlagamo, da poslovodni delavci operativno zagotovijo: 2.1 da se še naprej izvajajo vse naloge, navedene v točki 1., razen nalo-f?e 1.4. Dolgoročno moramo doseči, da bodo vsi delovni nalogi pravilno ter-mmirani in tudi v predvidenem roku Alojz Janota šolo, ki sem jo kljub temu, da zanjo nisem prejemal štipendije, lani uspešno končal. Čeprav sem ekonomski tehnik in da me to delo nadvse veseli, danes še vedno opravljam brusilska dela. Ne zato, ker bi bilo to delo zame ponižujoče, sem se lani vpisal na VEKŠ v Mariboru, kjer študiram, brez štipendije. V to šolo sem se vpisal tudi zato, da bi sebi in drugim dokazal, da sem sposoben tudi za druga, bolj zahtevna dela in naloge.« »V železarni je dovolj dela tudi za ekonomske tehnike, ali ne?« »Mislim, da ga je dovolj. 2e lani, predvsem pa letos sem se prijavil na mnoge razpise za drugo delovno mesto tako v železarni kot zunaj, vendar so mi doslej ponudili le delovno mesto obra-čunarja mehanskih obratov. Na tem delovnem mestu naj bi prejemal osebni dohodek administratorke, torej bi zaslužil mnogo manj, kot zaslužim sedaj kot brusilec. Ker potrebujem denar za mlado družino, predvsem pa za šolanje na VEKS, sem raje ostal brusilec. Kot kaže, v ravenski železarni res ne potrebujejo več ekonomskih tehnikov, tudi takih ne, ki se spoznajo na delo v neposredni proizvodnji. Mogoče bom imel več sreče, predvsem pa razumevanja čez štiri leta, če bom postal inženir ekonomije I. stopnje. Ali bom to sploh kdaj postal, pa je veliko vprašanje. Veste, čisto sam sem, saj nimam nobene podpore, pa tudi spodbudnih besed nisem deležen niti v svojem tozdu. Res ne vem, kako bo z mojim nadaljnjim študijem, saj bo samo volja morda premalo, ampak bi potreboval predvsem razumevanje in drugo službo, s pomočjo katere bi dosti lažje ,vozil1 na VEKS.« »če v železarni niso preveč zainteresirani za vaše izobraževanje ob delu, so pa nedvomno bili veseli vašega uspeha na nedavnem republiškem tekmovanju?« »Kljub temu, da med delavci orodjarne veljam za bolj tihega in redkobesednega, zaradi tega nimam nič manj tovarišev. To sem spoznal že večkrat, predvsem pa se je pokazalo tudi pri čestitanju za doseženi uspeh na tekmovanju. Sicer pa sem bil povabljen na sindikat, kjer so mi za uspeh čestitali tudi predstavniki poslovodnega odbora, tozda orodjarne, občinskega sindikalnega sveta in tov. Mak, ki mi je v imenu ravenskih železarjev izročil knjigo tovariša Tita.« Franc Rotar izvršeni. Vsaka sprememba že postavljenega termina pa povzroča velike spremembe in zastoje, kar se vedno odraža v povečevanju medfaznih zalog in v veliki kasnim dobav. Zato moramo strogo spoštovati postavljene termine, 2.2 Pri sprejemanju naročil in določanju terminov moramo napraviti večji red. V ta namen bo potrebno: — da daje predloge možnih terminov za sprejem novih naročil izključno le služba za grobi plan v TOZD RPT, — da se kapacitete ne prezasedajo, — da za naročila, ki jih včasih moramo vzeti mimo vrste s kratkimi termini, TOZD komerciala sporazumno s TOZD RPT prenese ustrezen del že sprejetih naročil na poznejši čas, — da se prepove pripravam dela, da bi upoštevale razne urgence kupcev po skrajšanju oz. vsaki spremembi terminov dobav. Za to sme biti pristojna le TOZD komerciala skupaj s TOZD RPT. To določilo velja tudi za kateregakoli delavca v DO ali SOZD. Vse spremembe terminov se rešujejo le prek TOZD komerciala. V veliki meri vpliva na izpolnjevanje rokov dobav tudi delo ali nedelo oddelkov za študij dela v tozdih osnovnih dejavnosti. Ti bi marali načrtno oblikovati delo na delovnih mestih, analizirati tok materiala, ugotavljati ozka grla in izdelovati predloge za njihovo odpravljanje. S temi ukrepi bi zmanjšali medopeiacijske čase, pospešili pretok nalogov in tako povečali proizvodnjo. Oddelek za standardizacijo časovnih normativov v službi za grobi plan v TOZD RPT ima nalogo, da izdeluje podloge (standarde) za predpisovanje časovnih normativov. Te podloge potrebujejo tehnologi in normirci v pripravah dela. S predpisovanjem standardov vplivamo na realnejše normiranje časov, s tem pa tudi realnejše ter-miniramje. Ureditev naštetih kratkoročnih in dolgoročnih nalog je tudi pogoj za kvalitetno uvedbo računalniško podprtega sistema krmiljenja proizvodnje, ki ga pripravlja delovna skupnost za gospodarjenje (CAPPOS). To pa bo prispevalo tudi k povečanju produktivnosti dela, kar je eden izmed pogojev za uspešno vključitev na izvozne trge in prodajo doma. Ker je izvoz prioritetna in skupna naloga nas vseh, naj vsi ravnatelji tozdov osnovnih dejavnosti, TOZD RPT in TOZD komerciala poročajo poslovodnemu odboru, kakšne ukrepe so izvedli za realizacijo naštetih nalog in sporočijo morebitne dodatne predloge v roku 10 dni po prejemu tega dopisa. Pogovor z brusilcem in študentom Na 5. republiškem delovnem tekmovanju kovinarjev, ki je letos potekalo kar v osmih delovnih organizacijah v Mariboru, je ravensko železarno zastopalo 14 strugarjev, brusilcev, rezkalcev, varilcev in kovačev. Največ znanja in delovnih izkušenj je med brusilci pokazal Alojz Janota, brusilec v TOZD orodjarna. »Potem ko sem na občinskem tekmovanju dosegel odlično prvo mesto, sem letos že drugič preizkusil svoje znanje in delovne izkušnje tudi med slovenskimi brusilci. Da sem na republiškem tekmovanju dosegel tak uspeh, se imam zahvaliti predvsem svoji natančnosti in dobrim živcem. Kako se bom odrezal na zveznem tekmovanju 10. oktobra v Titogradu, je v tem času pre-uranjeno karkoli reči. Ker bom na tem tekmovanju ravensko železarno zastopal sam, obljubim, da bom dal vse od sebe, da ne bom razočaral svojih železarjev. Dobro se namreč zavedam svoje naloge,« je uvodoma dejal 29 letni brusilec in izredni študent Alojz Janota. »Kdaj ste pričeli delati v železarni?« »V TOZD orodjarna sem se zaposlil leta 1971, potem ko sem se v ravenskem šolskem centru izučil za brusilca. Ce bi bilo po mojem, danes ne bi bil brusilec, ampak prosvetni delavec. Ker me starši niso mogli šolati na kakšni drugi šoli, mi ni preostalo drugega, kot da sem se zadnji čas vpisal na edino prosto učno mesto brusilca. Čeprav me to delo skoraj nič ne veseli, za to, da sem brusilec, ne krivim svojih staršev.« »Kar se vam ni uresničilo v šolskih letih, se vam je baje delno že z izobraževanjem ob delu?« »Predvsem zato, ker se ne morem privaditi stroja in nenehnega brušenja, sem leta 1976 pričel obiskovati srednjo ekonomsko Granitni »sir« — sledovi naših vrtalnih kladiv SLOVO OD PIL Iz naših krajev KS PREVALJE: BODO ZAMUJENO NADOKNADILI? Na Prevaljah v Spodnjem kraju so septembra končno pričeli urejati dve ulici. Uredili bodo kanalizacijo in asfaltirali cestišči. Tretjo cesto, zaradi katere je še vedno precej negodovanja, pa bodo uredili šele prihodnjo spomlad, ko naj bi stekla gradnja stanovanjske soseske »Polje«. Pri prevaljski krajevni skupnosti so povedali, da naj bi ureditev vseh treh cest veljala okrog 1,20.000 din in da bosta sredstva prispevali KS Prevalje in SKIS Ravne. V Spodnjem kraju bodo še letos tudi uredili cestno razsvetljavo, saj imajo za to že rezerviranih 30.000 din. Kar prevaljska krajevna skupnost mi uspela postoriti na komunalnem področju spomladi, bo bržkone nadoknadila jeseni. Tako so septembra na Prevaljah zaključili dela pri ureditvi cest v Trgu 64, 65 in 66. Vsa dela so veljala okrog 150.000 din, ki jih je prispevala ravenska komunalna skupnost. Septembra so predstavniki KS Prevalje imeli razgovor s prebivalci Kota. Dogovorili so se, da bo oktobra stekla rekonstrukcija ceste Brančumik—Žagarjev mlin. Tudi ta dela bo financirala SKIS Ravne, veljala pa bodo okrog 3 milijone din. »Sicer pa ta čas na Prevaljah ugotavljamo, da je precej padla volja in zanimanje za delo v raznih delegacijah SIS, komisijah in organih krajevne skupnosti,« je dejal Ivan Vodovnik, predsed-nih sveta KS Prevalje. Vzrok za takšno stanje je treba predvsem iskati v prehodu oz. razdelitvi del na nove krajevne skupnosti. Ker te še niso organizirane, to precej vpliva na dejavnost sedanje KS, predvsem pa na uspešno delo pri urejevanju kraja in uresničevanje krajevne samouprave, saj marsikateri krajani ne čutijo potrebe po sestajanju. Tudi drugače na Prevljah ustanavljanje novih KS in KK SZDL ni tako zaživelo, kot naj bi. V Dobji vasi so npr. šele konec septembra ustanovili KK SZDL. Sicer pa ugotavljamo, da se krajani v vseh štirih novih krajevnih skupnostih »otepajo« pomembnejših funkcij v organih KS, SIS in raznih komisijah,« je zaključil tov. Vodovnik. KS LEŠE: OBNOVA CESTE Z miniranjem starega Tratnikovega mostu na cesti Prevalje— Leše so 22. septembra končno stekla dela pri rekonstrukciji le-ške ceste. Delavci HPH podjetja iz Velenja bodo cesto oz. vozišče razširili na 5 metrov, zgradili nov betonski most in podporne zidove. Dela, ki naj bi bila opravljena konec oktobra, bodo veljala okrog 5,5 milijona din; prispevala jih bo ravenska komunalna skupnost. Promet za osebna vozila so preusmerili na obvoz, ki poteka prek Glavarstva na Kot in po gozdni cesti do kapelice, kjer se ponovno priključi na leško cesto. Promet za tovorna vozila pa so preusmerili prek Mežice (Hermanov križ) do Leš. Potem ko so Lečami dali nekaj konkretnih pripomb na idejni načrt za novi otroški vrtec, so se 25 septembra predstavniki KS Leše in občinske izobraževalne skupnosti v Marlesu dogovorili za takšen načrt za novi leški vrtec, ki bo najbolj funkcionalen. Tajnik Gregor Burjak je dejal, da si Lešami nadvse prizadevajo, da bi se vrtec vendarle pričel graditi spomladi prihodnjega leta, saj sedaj, ko so dobili zemljišče, ne bi smelo biti nobenih preprek za začetek gradnje. Drugače pa so na zboru krajanov Lešani evidentirali 71 možnih kandidatov za organe skupščine občine, SIS in KS. KS RAVNE NA KOROŠKEM: MALI VOZAČI V začetku letošnjega šolskega leta so pri vzgojno-varstvenem zavodu Ravne po soglasju staršev pripravili seznam otrok, ki se bodo vsak dan vozili v Kotlje, kjer bodo v novem otroškem vrtcu obiskovali malo šolo. »Da bo okrog 10 do 15 otrok obiskovalo malo šolo v Kotljah, ne bo nobena ravenska posebnost, saj se otroci iz Dobje vasi že nekaj let vozijo v vrtec Solzice na čečovju. Da smo se odločili za vožnjo otrok v Kotlje, nas je prisilio pomanjkanje prostorov na Ravnah. Res pa je, da so v vožnjo otrok privolili tudi starši. S to prakso bomo nadaljevali tako dolgo, dokler ne bo na Javorniku zgrajen nov otroški vrtec,« je razložila Milka Pogačar, direktorica VVZ Ravne. Že več kot dober mesec pa delavci podjetja za urejanje hudournikov iz Ljubljane opravljajo dela pri regulaciji Suhe na Ravnah. Do konca oktobra bodo v dolžini 100 metrov zgradili obrežne zidove in mostne opornike. Dela, ki bodo veljala okrog 3,360.000 din, financirata območna skupnost Maribor in SKIS Ravne. KS ČRNA NA KOROŠKEM: VAŠKE SKUPNOSTI DOBRO DELAJO Krajani vseh štirih vaških skupnosti Javorje Ludramski vrh, Koprivna in Podpeca si nadvse prizadevajo, da bi pravočasno izvedli plan KS črna, predvsem pa, da bi za uresničevanje krajevne samouprave zainteresirali čimveč krajanov. Tako ima precej dela vaška skupnost Podpeca, saj mora še marsikaj postoriti na komunalnem področju. Poleg nekaterih ureditvenih del v naselju in gradnje novega mostu ta čas poteka obnova ceste v naselju v dolžini 700 m. V vaški skupnosti Koprivna so pred časom s pomočjo temeljne organizacije kmetov Ravne in 15. julija 1981 so v tozd rezalno orodje na Prevaljah pripravili krajšo slovesnost v slovo od pil. Tega dne so izdelali in odpremili še zadnje pile. Pri Sp. Lečniku na Tolstem vrhu vojakov pri osnovni šoli uredili in z igrali opremili otroško igrišče. »Tudi drugače je vaška skupnost Koprivna ena aktivnejših v krajevni skupnosti Črna, saj so Koprivci precej dejavni pri družbeni samozaščiti, pri ustanavljanju kmečkega turizma in na komunalnem področju. Tako so septembra z majhno svečanostjo zaključili dela pri ureditvi nove gozdne ceste od Šmelca do Bu-kovskega sedla. Dela je finacira-la temeljna organizacija kmetov Ravne, precej pa so prispevali tudi vojaki VP iz Maribora,« je dejal tajnik KS Črna Stanko Kordež. Na 3. redni seji vaške skupnosti Ludranski vrh, ki je bila konec septembra, je beseda tekla o realizaciji programa KS Črna, predvsem pa o uspeli elektrifikaciji zadnjih kmetij in o novem programu aktivnosti. Tako bodo Ludrovčani in Bistričani v prihodnjem letu največ pozornosti posvetili ureditvi telefonskih linij na Ludranskem vrhu in Bistri, saj v tem delu KS Črna še nimajo nobenega telefona. F. Rotar ZDRAVJE KAJENJE — MNOGOKRAT VZROK BOLEZNI IN SMRTI Tobak je bil prenesen v Evropo iz Južne Amerike nekje v 16. stoletju. Imenovali so ga po francoskem ambasadorju, ki je javno trdil, da je zdravilna rastlina. Tobakovo listje vsebuje mnogovrstno mešanico različnih kemičnih sestavin, od katerih je najvažnejši alkaloid NIKOTIN. Tobačni dim je heterogena mešanica plinov, nekondenziranih par in tekočih delcev. Pri kajenju pride v usta torej koncentrirani aerosol. Glavni tok dima je produkt izgorevanja pri temperaturi 884° C, vzporedni tok dima (ob tlenju cigarete) pa nastaja pri izgorevanju 835° C. Pri teh temperaturah potekajo zapletene reakcije, pri katerih se mnoge sestavine tobaka kemično spremene. Suhi delci se destilirajo v obliki katrana, ki precej spominja na premogov katran. Ena cigareta vsebuje 17—40 mg katrana. Od sestavin tobaka zaslužijo posebno pozornost tudi ogljikovodiki, ker mnogi od njih povzročajo raka. Večina nevarnih snovi ni v tobačnem listju, temveč nastaja šele pri njihovem izgorevanju, nekatere od teh celo pri izgorevanju cigaretnega papirja. Posebno važna je ugotovitev, da vzporedni tok dima (dim, ki ga prejme okolica kadilca) vsebuje 3-krat več nevarnih substanc kot glavni tok (tisti, ki ga kadilec vdiha). Od vseh sestavin v tobačnem dimu je najaktivnejši nikotin. Ugotovljeno je, da se njegovo de- Zelo močan vpliv ima nikotin na dihalne organe. Prek sprememb na dihalih, ki so tesno povezana s srcem, nastajajo tudi težke spremembe na srcu. Te spremembe pa so drugačne, kot smo jih prej omenili. Nikotin zmanjšuje premer dihalnih poti, torej vodi do povečanega odpora toku zraka, ki prihaja v pljuča. Posledica je zmanjšana dihalna sposobnost, ki vodi do zmanjšane delovne, tekmovalne in splošne telesne aktivnosti. Pri dolgotrajnem povečanem odporu v dihalnih poteh pride do prekomerne obremenitve srca. Nikotin zmanjšuje tudi zmogljivost utripalnih celic dihal. Zaradi zmanjšane čistilne sposobnosti se snovi, ki povzročajo raka, dalj časa zadržujejo na sluznici dihal in je zato možnost, da zbole za rakom na dihalih, pri kadilcih mnogo večja kot pri nekadilcih. Kajenje je v največji meri vzrok za nastanek kroničnega bronhitisa in torej tudi vzrok težkih invalidnosti in povečanja rizika smrti zaradi bronhitisa in enfizema (razširjenja pljuč). Pomen kajenja kot povzročitelja pljučnih obolenj je mnogo večji kot pomen onesnaženega zraka ali poklicne izpostavljenosti onesnaženemu zraku na delovnem mestu. Nikotin škoduje tudi še nerojenemu otroku v materinem telesu in tudi pozneje z dojenjem prehaja od matere k otroku. Opozorimo naj še, da pride pri kadilkah pogosteje do spontanega splava, da je med njimi več sterilnih in da češče rode mrtve otroke. NIKOTIN je ena najbolj strupenih snovi, kar jih poznamo. V marsičem je podoben cianidom. Smrtna doza za odraslo osebo je približno 60 mg. Torej se v škatli cigaret skriva večkratna smrtna doza. Kadilci niti ne slutijo, da v žepu nosijo bombo. Zakaj tako redko prihaja do akutne zastrupitve, danes ne bi razpravljali. Dejstvo je, da so veliko pogostejše kronične zastrupitve z nikotinom in da se pojavljajo tako pri kadilcih kot pri nekadilcih, ki se dalj časa zadržujejo v zakajenih prostorih. Ugotovljeno je, da vsaka pokajena cigareta skrajša življenje za 15 minut. Na podlagi tega je preračunano, kolikšen procent ljudi, sedaj starih 35 let, lahko pričakuje smrt pred 65. letom starosti: — nekadilci 15% — kadilci od 1 do 14 cigaret dnevno 22% — kadilci od 15 do 24 cigaret dnevno 25% — kadilci preko 25 cigaret dnevno 35% Kajenje je torej ena naj večjih nevarnosti za življenje, je pa tudi ena tistih, ki se je je težko izogniti. Škodljive posledice te najbolj razširjene razvade so dobro znane, vendar ne glede na to kade stari in mladi, zdravi in bolni. Zal je med njimi vse več mladine in žena. O tem, kako začnemo kaditi, ali nedozorele osebnosti kade več, ali je kajenje navada in kako pride do tega, ali so kadilci narkomani in kako se odvaditi kajenja, bomo spregovorili ob drugi priložnosti. Dr. Zoran Dinič, spec. pnevmoftiziolog PREHRANA PRI VOŽNJI Z AVTOMOBILOM lovanje odraža skoraj na vseh tkivih človekovega organizma. 2e ena pokajena cigareta vnese v telo od 2,5—3,5 mg nikotina. Poudariti pa moramo, da ljudje različno reagirajo na različne količine nikotina. Nikotin deluje na možgane in živčni sistem bodisi vzburjajoče bodisi pomirjajoče, odvisno od vnesene količine, aktivnosti mo-žgan, psihološkega stanja in drugih dejavnikov. Po večjih dozah se lahko pojavi zastoj dihanja (smrt), v milejši obliki pa bruhanje, drhtenje, spremembe v možganih itd. Na srčno-žilnem sistemu izziva nikotin povišanje krvnega pritiska, pospešenje srčnega ritma, v posebnih prilikah tudi njegovo upočasnitev, povečanje srčnega delovanja, ki ga spremlja povečana poraba kisika in povečan krvni pretok. Pri osebah s poap-nelimi žilami povečanje srčnega pretoka ni možno, zato se zaradi neskladja med potrebo srca po kisiku in srčnim pritokom pojavljajo stiskajoče bolečine v prsih (napadi angine pektoris). Povišanje prostih maščobnih kislin in lepljivost določenih sestavin krvi privede do zamašitve srčnih arterij in do srčnega infarkta s pogostnim smrtnim izidom. Na prebavila deluje nikotin dražeče. Izziva rano na želodcu in dvanajsterniku. Nikotin pospešuje tudi krčenje črevesja, zato pride včasih do nenadnih drisk. Vsak dan smo priče številnim prometnim nesrečam. Ne mine dan, ko ne bi med nami umrl vsaj eden... Vzrok večini prometnih nesreč je človek, njegova nepozornost, utrujenost ali upočasnjena reakcija. Glede na to, da sta človekovo telesno stanje in zbranost odvisna tudi od prehrane, bi morali vozniki bolj paziti, da bi le-ta bila Regal Log pravilna in ob pravem času. Na daljša potovanja bi se morali odpraviti le takrat, ko smo spočiti in umirjeni. Za pripravo na vožnjo si je potrebno vzeti dovolj časa, kajti ni slabšega kot v zadnjem trenutku na brzino popiti skodelico kave in takoj za tem sesti za volan. Na daljše potovanje se ne odpravimo niti s praznim, niti s prenatrpanim želodcem. Pred vožnjo se jedo lahko prebavljive jedi, kot so: sir, sadje, zelenjava, nemastno mleko. Mastne, težko prebavljive hrane se izogibamo. Poskrbeti moramo tudi za urejeno prebavo. Na potovanju je najbolje kositi in večerjati ob običajnem času, kot smo ga vajeni doma. Tudi tu velja pravilo; ne jesti preveč in izogniti se napenjajoči hrani! V času vožnje zapade voznik v obdobje svežine, kateri sledi faza utrujenosti, ki pogostokrat ni takoj opazna. Prav ta faza pa pomeni veliko nevarnost za nesrečo, kajti pozornost je znatno zmanjšana. SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV SLOVENSKIH ŽELEZARN Štorski železarji so 19. septembra gostili pihalne orkestre Slovenskih železarn na njihovem vsakoletnem, letos že 8. srečanju. Poleg domačinov so nastopili še pihalni orkestri jeseniških in ravenskih železarjev ter Verige iz Lesc. Gostitelji so pripravili izredno topel in prisrčen sprejem vsem nastopajočim in gostom. Sledila je povorka po celjskih ulicah, nato pa koncertni nastop orkestrov v Štorah. Štorjani so se predstavili s skladbama Bojana Adamiča »TRA-TA-TA, ZDAJ IGRA NAŠA MUZIKA« in Gvida Učakarja »KONJUH PLANINOM«. Jeseničani so zaigrali koračnico Vinka Slivnika »HEROJEM TARE« in »PET MINUT S COL-LOM PORTERJEM«. Posebno presenečenje pa so vsem nastopajočim pripravili godbeniki našega orkestra. S skladbo »HAPPY SOUND SE-LECTION« so potrdili visoko glasbeno kvaliteto in tako znova dokazali, da sodijo v slovenski in jugoslovanski glasbeni vrh. Zadnji se je predstavil pihalni orkester Veriga z Lesc s koračnico in venčkom narodnih BELLA ITALIA. Navzoče je pozdravil predsednik koordinacijskega odbora ZSS SOZD Slovenske železarne Franc Košak. V svojem govoru je med drugim poudaril tudi vlogo in pomen naših pihalnih orkestrov. Kar pomeni za železarje proizvodnja plemenitih jekel, pomenijo v glasbeni kulturi naše godbe. Izkušeni vozniki poznajo svoje »mrtve točke« in so jih vajeni hitro obvladati. Zaustavijo avto in se za par minut sprehodijo, da razgibajo noge. Za dalj še potovanje se priporoča takšna prekinitev vožnje vsaki dve uri. Pri tem se lahko zaužije tudi nekoliko sadja, keksov, tablico čokolade ali popije nekoliko mleka, ki utrujenost še posebno dobro »zavira«. Nikoli pa se med vožnjo ne sme piti alkohola! Nekateri vozniki kljub lakoti vozijo dalje. Tudi to ni dobro! Lačen človek namreč postane utrujen in nervozen. Zmanjša se količina sladkorja v krvi, zmanjša se tudi hitrost reakcije. Prav to pa je lahko usodno za voznika in sopotnike. Torej, za varnejšo pot na naših »natrpanih« cestah, upoštevajmo med drugimi pravili tudi pravilo zdrave prehrane, to pot pravilo prehrane voznika. Referat za zdr. vzgojo URA Enotna je odločitev, da se po težkem delu v železarnah izmenjajo tudi izkušnje na kulturnem in športnem področju. Takšna srečanja niso tekmovalna, ampak prijateljska. Koncertu je sledilo tovariško srečanje. Preden pa so se godbeniki razšli, so si še zaklicali: »Na svidenje prihodnje leto na Jesenicah!« S. Jaš SPOMINSKA RAZSTAVA DEL FRANJA GOLOBA V ravenskem Likovnem salonu je bila od 25. 8. do 5. 9. 1981 spominska razstava del Franja Goloba. Franjo Golob se je rodil 1. 1913 na Prevaljah, diplomiral je na zagrebški likovni akademiji 1. 1937, 3. 9. 1941 pa je bil kot dejaven član OF ustreljen v Domžalah. L. 1938 je izdal zbirko lesorezov »Nmav čriez izaro«; podobe, polne simbolike in čustvenih razpoloženj. Poleg teh drobnih umetnin je slikar zapustil le nekaj več kot deset platen in akvarelov. — Ni mu bilo dano dozoreti. Razstavo je pripravil Likovni salon Ravne v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor in je bila deležna primernega obiska. RAZSTAVA ROČNIH DEL Konec septembra so sodelavci iz TOZD komerciala pripravili razstavo ročnih del. Postavili so jo v avli upravne zgradbe. Prikazali so nam pletenine, vezenine, tapiserije, vožlanje in še druge izdelke. Vsi razstavljeni predmeti so bili skrbno izdelani. Vanje je bilo vloženega veliko truda in spretnosti. Gotovo je ta primer vzpodbuda, da bi podobne razstave pripravili tudi v drugih TOZD in se predstavili še po tej plati. KULTURNE PRIREDITVE V SEPTEMBRU V septembru je kulturna skupnost Ravne organizirala več prireditev: 99 VARIACIJ Miroslav Krleža, 99 variacij, lexicographica, eseji in zapisi, BIGZ, 1972, 276 strani na žepnem formatu, stane 35 din. Knjiga, ki jo imam pred seboj, je broširana, vezava pa taka, da človeka lahko samo jezi, čeprav je res zelo poceni. Pojdimo raje k bogatejšemu delu, vsebini. Naslovi poglavij so: Prolegomena za enciklopedijo Jugoslavije Portreti (avtor govori o Augu-stinčiču, Gjalskem, Meštroviču) Variacije na temo o umetniškem ustvarjanju Likovna paleta Ekspresionizem 13. 9. je bilo odkritje spominskega obelžja prvi koroški četi v Topli 25. 9. je nastopil na Ravnah baletni folklorni ansambel dz Mehike 26. 9. j bal koncert komornega orkestra Marbuirg na Lahni v Črni. V. R. Variacije na muzikalne teme Krivulje angažmaja Iz hrvaške kulturne zgodovine. Prevedli smo nekaj krajših Krleževih zapisov iz te knjige; pač za pokušino. Lepote se spreminjajo v politiki Nešteto popolnih poetičnih lepot se je spremenilo v politiko, v negacijo prav tiste poezije, ki jih je rodila. To nas uči zgodovina številnih religij, še zlasti zgodovina evangelijske ljubezni, ki je postala velika evropska politika. Od neohelenističnega stila do romantične freske, od renesančnega slikarstva do Beminija, od Piera della Francesca do mavčnih KU LT LISTAMO PO KNJIGAH IN ČASNIKIH: kipov Device Lurdske in beuron-ske šole — vse je šlo v nevmitev okusu. Skalp Z umetnostjo je kot z vsem živim: »Vse je jasno in enostavno, mnogo enostavnejše, kot lahko izrazimo v besedah,« a skrivnost-nejše, kot je mogoče pojmiti. Razlagajoč umetnost in umetniška dela, pojasnjujemo čudežne pustolovščine srca in človeških čustev. Ne smemo teh resnih in človeka edino dostojnih doživljajev zbanalizirati v lahkoumne recenzentske igre, kajti namesto snemanja posmrtne maske se na ta način često odira krvavi skalp z živega obraza človeka. ličnejših usod nekakšno večpomensko središče, podrejeno eni sami vodji: zadržani, kritični in nedvoumni izpovedi. Delo obravnava čas ob koncu petdesetih in začetku šestdesetih let v tako imenovanem umetniškem svetu Ljubljane. PREVODI John Lee, Deveti mož, roman, ZO, MB., 384 str., 450 din. John Lee je eden najbolj priljubljenih ameriških pisateljev in njegovi romani so po pravilu uspešnice. Nacisti, agenti, Bela hiša, obveščevalne službe, morilci in umorjeni — iz vsega tega napeta zgodba, ki pa bi lahko bila resnična. Torej prijetno branje napol vojnega romana napol kriminalke. Andrew Sinclair, Jack, življenjepis Jacka Londona, PZ, MS, 347 str., 300 din. O Jacku Londonu obstajajo najrazličnejša mnenja, ki si silovito nasprotujejo. Opisovanje njegovega življenja je doseglo vrhunec pri Stonu, Sinclair pa nam je dal podobo, ki skuša biti čimbolj pravična. Apulej, Metamorfoze ali zlati osel, roman, CZ, Lj., 388 str., 380 din. Metamorfoze ali Zlati osel je z bujno domišljijo napisana zgod- ba, ki nas popelje v slikovito poz-lioantično Grčijo, kjer nastopajo rokoma vhi, srhljive zastrupljevalke, zveste in nezveste žene, strahovi in prikazni, asketi in užitkarji. Mildred D. Taylor, Silni grom, čuj moj krik, mladinski roman, MK, Lj., 260 str., 330 din. V pričujoči knjigi pisateljica obravnava doživetje svojega otroštva, in sicer čas, ko se otrok začne spoprijemat z resnim življenjem, s krutim svetom odraslih in si nabirati prve življenjske izkušnje. Skozi otrokova spoznanja avtorica kaže težke življenjske razmere zatiranega črnega človeka- (Po Knjigi 81) REKREACIJA IN ŠPORT Najvišji vzponi Noben umetnik ne ustvarja z isto močjo in z istim zanosom enakomerno in vztrajno. Vsak ustvarjalec ima svoje srečne dni, a še tedaj pogosto le nekaj trenutkov svojih naj višjih vzponov, ki ostanejo kot najvažnejši datumi v življenju artista. Ne trajajo navdihi kot navite ure, ki zmeraj enako tiktakajo. Ko govorimo o profilu umetnika, ne pozabimo na njegovem ustvarjalnem koledarju njegovih najvišjih vzponov. S KNJIŽNE POLICE IZVIRNA DELA Klinček lesnikov, zbirka slovenskih ljudskih kvantarskih pesmi, CZ, 212 str., 110 din. Klinček lesnikov je prva tiskana zbirka okroglih erotičnih pesmi pri Slovencih. Pesmi so izpovedno domiselne, neposredne, zdaj trdo kvantarske, zdaj tenko spredene v podobe, vse pa govore o erotiki in spolnosti. Izbor ne posega v današnji čas, pač pa so to le besedila starih ljudskih pesmi. Ifigenija Zagoričnik, Krogi in vprašanja, pesniška zbirka, CZ, Lj., 66 str., 245 din. Krogi in vprašanja so knjiga samosvoje ženske lirike, neposredne, pristne, brez vsakršnih usedlin sentimentalnega čustvovanja. Eros je izpovedna prvina pesnice, ki ji ostaja zvesta skozi vso zbirko, vendar pa jo zaključi s spoznavno in miselno bolj izostrenimi verzi. Ivan Skušek, Izgoreli dan, pesniška zbirka, CZ, LJ., 98 str., 220 din. Skušek je pripadal prvemu povojnemu mlademu rodu slovenskih lirikov. Poleg uredniškega dela je ves čas veliko prevajal, pesmi je objavljal v revijah; prva in edina zbirka je izšla po njegovi smrti. Njegova lirika pa je zelo neposredno in iskreno pričevanje o nekem času in o človeku, ki je ta čas živel in ga skušal izpovedati. Marjan Rožanc, Metulj, pripoved, CZ, Lj., 194 str., 290 din. Rožančeva pripoved je napisana kleno, sugestivno, z notranjim zanosom in s formalno obvladljivostjo, z vsemi življenjskimi razsežnostmi in z istenjem najraz- DELOVNA AKCIJA S PIKNIKOM V TOZD energija smo se odločili, da bomo delovno akcijo in piknik organizirali v istem dnevu. Tako smo tudi storili 12. septembra 1981. Prijavilo se je 75 članov TOZD s svojci, udeležilo pa se ga je le 65 ljudi. V programu smo imeli najprej delovno akcijo, in to od 9. do 11. ure. Potem naj bi bil pripravljen prvi obrok hrane. Na delovni akciji Je sodelovalo 35 ljudi, tako da je bilo delo, predvideno za našo TOZD, opravljeno že pred 11. uro. Pol ure kasneje smo postregli s prvimi čevapčiči. Po jedači in seveda tudi pijači so šli nekateri igrati nogomet. Igrali so proti TOZD orodjarna, ki je prav tako imela delovno akcijo s piknikom. Okoli 16. ure smo dobili drugi obrok hrane. Po malici smo pripravili družabne igre. Tisti, ki se niso mogli udeležiti tekmovanja, so veselo navijali. Ker so bile igre humoristične, je bilo tudi smeha v izobilju. Po igrah pa smo skupaj zapeli. Tudi razpravljali smo, kaj vse bi še bilo treba urediti na Ivarčkem jezeru. Vsi smo bili mnenja, da bi morali najprej urediti vodovod, pri vsaki hišici vsaj po eno pipo, najbolj potrebne pa so gotovo sanitarije. Piknik je trajal vse do 19. ure. Zaključili smo ga s pesmijo. Potem smo pospravili in počistili okolico za seboj ln jo zapustili takšno, kot je bila. V naši osnovni organizaciji sindikata smo veseli, da smo zopet uspešno izvedli akcijo, seveda s pomočjo vseh udeležencev. Oto Kričej 14. KOVAŠKE IGRE NA MUTI Tudi letos smo delavci Iz TOZD kovačnica sodelovali na že tradicionalnih kovaških igrah. Prireditelj tekmovanja Je tokrat bila tovarna Gorenje Muta, ki za organizacijo ln izvedbo iger zasluži visoko oceno. Sodelovali so: Unior Zreče, Gorenje Fecro Slovenj Gradec, TPO Batuje, Tovarna kos Lovrenc na Pohorju. Ravenski kovači smo sodelovali v naslednjih disciplinah: prostoročno kovanje, mali nogomet, šah, kegljanje, streljanje in namizni tenis. Rezultati naših — dosežena mesta — prostoročno kovanje 9. — mali nogomet 3. — šah 6. — kegljanje 3. — streljanje 6. — namizni tenis 2. V skupni uvrstitvi smo zasedli 5. mesto. Najrazburljivejša disciplina Je bil mali nogomet, saj smo si šele po streljanju enajstmetrovk zagotovili 3. mesto. Prihodnje leto bodo 15. kovaške igre na Ravnah, organizatorja pa bosta TOZD kovačnica ln TOZD družbeni standard. Zdravko Mlakar DAN PLANINCEV Vsako leto drugo nedeljo v septembru praznujejo slovenski planinci svoj dan. Letos Je bil dan planincev v nedeljo, 13. septembra 1981. Več tisoč hribovcev se je zbralo .na Krvavcu, kjer Je bila pri planinskem domu PD Kranj na Gospinci osrednja proslava. Množici ljubiteljev planin se je pridružila tudi skupina koroških planincev. Z avtobusom so se pripeljali do spodnje postaje žičnice. Ker jih je že priganjal čas, in ker so se bali, da bodo zamudili pričetek slovesnosti, so se do planinske koče na Gospinci (1480 m) popeljali z gondolo. Popoldne so se nekateri udeleženci sprehodili do doma na Krvavcu (1700 m) ali pa so se povzpeli na vrh (1853 m). Vreme je bilo sončno, zato so lahko uživali v razgledu. Cas je vse prehitro mineval, saj so se bili kranjski organizatorji potrudili in vzorno poskrbeli za čim boljše počutje udeležencev srečanja. Naši planinci so se pozno popolne poslovili od tega zimsko-športnega središča in krenili proti domu. Usta- vili so se le v Volčjem potoku, kjer so v alboretum« občudovali jesenske barve. Z izletom na Krvavec je PD Prevalje zaključilo prirejanje izletov v tem letu. Na svidenje zopet na Izletih v letu 1982! Andreja Cibron SE EN IZLET MO DO PREVALJE Tudi MO PD Prevalje počasi zaključuje izlete v tem letu. 26. ln 27. septembra 1981 so mladi planinci odšli na enega zadnjih izletov. 9 otrok in 4 mladinci — vodniki so se povzpeli na Raduho. Prvotni načrt izleta je sicer predvideval še pohod z Loke na Smrekovec, a so se mu udeleženci morali odreči in se zadovoljiti le z vzponom na vrh Raduhe, ker Jim je grozilo slabo vreme. Smrekovec pa bo na mlade planince počakal do naslednjega leta. Andreja Cibron vi. Športne igre UPOKOJENCEV SLOVENIJE Komisija za šport in rekreacijo pri Zvezi DU Slovenije je 12. septembra 1981 izvedla v Laškem republiško tekmovanje v streljanju. Tega tekmovanja se je udeležilo 11 ekip iz vse Slovenije, ki so pred tem zmagale na področnih tekmovanjih. Tudi naše društvo upokojencev se je kot zmagovalec na izbirnem tekmovanju udeležilo republiškega tekmovanja v naslednjem sestavu: Miha Jurak, Peter Mihelač, Leopold Močnik, Kristjan Verdinek in Jože Peruš, vodja Ervin Wlodyga. Zmagala Je ekipa DU Nova Gorica pred Rušami in Mursko Soboto. Naša ekipa pa je zasedla 11. mesto. KEGLJANJE Zmagovalci s področnega tekmovanja v kegljanju so se 19. septembra 1981 zbrali na zaključnem, to je 6. republiškem tekmovanju v kegljanju. Vsako ekipo Je sestavljalo 6 tekmovalcev ter ena rezerva. Nastopilo je 11 ekip iz vse Slovenije. V naši ekipi DU Ravne so tekmovali: Ludvik Ferjančič, Zdravko Mežnarc, Jože Grabner, Bogomir Vastl, Peter Igerc, Jože Samec in Jože Skol. Zasedli so pred Mursko Soboto, Mariborom, Postojno in Celjem sedmo mesto s 440 podrtimi keglji. Zmagala Je Cerknica pred Jesenicami in Novim mestom. Po končanem ekipnem tekmovanju sta nastopila še po dva najboljša posameznika iz vsake ekipe. Vsak tekmovalec je metal 50 lučajev (25 v polno in 25 lučajev na čiščenje). Zmaga v tej konkurenci je pripadla Svelcu iz Cerknice z 218 podrtimi keglji. Za Nogometna reprezentanca kovačnice. Stojijo od leve proti desni: Drago Pipan, Janez Knapp, Milan Fajmut, Marjan Pungartnik. Cepijo od leve proti desni: Rudolf Jelen, Branko Melanšek, Janez Stočko, Zvonko Franc, Herman Pušnik Ravne je bil Sames s 194 na devetem, Grabner s 183 podrtimi keglji pa na 17. mestu. RAVENSKI UPOKOJENCI V LOGARSKI DOLINI Društvo upokojencev Ravne je 11. septembra 1981 za SO svojih članov priredilo enodnevni Izlet (zadnji v letošnjem letu) v Logarsko dolino. Ob odhodu z Raven vreme sicer ni bilo najboljše, vendar pa se je pozneje popravilo, tako da so imeli zelo lep dan, saj je sonce čudovito obsijalo Logarsko dolino in njene gore. Najprej so se upokojenci za nekaj časa ustavili v Šmartnem ob Paki, kjer so si v podjetju Vino Šmartno ogledali skladišče vin in polnilnico. Od tu so krenili v Logarsko dolino. Nekateri najbolj navdušeni in najbolj krepki so se podali na Okrešelj, drugi zopet do slapa Rinka oziroma so si ogledali okolico. Na povratku so se ustavili v zelo lepi novi planinski postojanki, pozno popoldne pa v gostišču pri »Rogovil-cu« in nato v gostišču doma upokojencev v Velenju. Veselo razpoloženi so se v večernih urah vrnili domov. E. Wlodyga ALPINISTIČNE NOVICE V soboto, 12. septembra 1981, sta navezi Igor Ješovnik in Tone Maklin ter Irena Komprej in Stanko Mihev vstopili v Asehenbrennerjevo smer v Travniku. Prva dva sta zaradi kratkih dnevov morala bivakirati v steni na težavnem mestu, slednja dva pa sva izstopila ter prespala na vrhu stene. V soboto, 28. septembra 1981, sta Irena Komprej in Stanko Mihev preplezala novo smer v južni steni Pece. Smer je speljana desno od Spominske in levo od smeri, kjer sta poizkušala Milan Kolar in Andrej Spiler. Smer je večinoma plezljlva s kovinskimi zatiči. Spodnji del smeri odlikuje navpičnost, ki vzbuja posebne občutke. Smer je ocenjena Al V +, višina pa 350 m. Ime Viktorija je dobila po krakih, ki se začneta skupaj in se po enem raztežaju razdelita v dva kraka. Midva sva preplezala levi krak. S. M. ODBOJKARSKI TURNIR »FRANJA MALGAJA« Pod pokroviteljstvom vaške skupnosti Franjo Malgaj je bil letos organiziran že četrti spominski odbojkarski turnir, na katerem obudimo spomine na čase pred 60 leti, ko se je v našem kraju boril za severno mejo in zanjo žrtvoval svoje življenje Franjo Malgaj. Njemu v spomin je bil izveden najprej kratek kulturni program, nakar so se nastopajoče ekipe Reke, Vuzenice, Mislinje in Dobrij pomerile med seboj za prehodni pokal Franja Malgaja. Turnir je bil izveden na prostem, zato je bilo v ospredju bolj vzdušje in okolje kakor kvaliteta. Prvo mesto in s tem prehodni pokal je brez izgubljene tekme osvojila ekipa Mislinja, drugo mesto je pripadlo domačinom, tretja je bila ekipa Vuzenice, zadnja pa Reka. Srečko Nabernik, TOZD RPT 1 uro, enkrat neopravičeno izostal z dela, JAVNI OPOMIN. Pavšalna odškodnina 687,00 din, sodna izterjava. TOZD SGV 1. FRANC Danilo — orodni kovač — neopravičeno izostal z dela 2 dni — JAVNI OPOMIN. Pavšalna odškodnina 852,30 din, sodna izterjava. Disciplinska komisija je v avgustu izrekla tudi 12 opominov, 2 postopka ustavila, 4 delavce pa je oprostila. Za pravno službo: Sonja Slemnik ZASTRUPITEV Od 30. 8. do 2. 9. 1981 je zaradi težjih prebavnih motenj iskalo zdravniško pomoč 60 naših delavcev. Higiensko epidemiološka služba Koroškega zdravstvenega doma je takoj ukrenila vse; kar je v takšnih primerih potrebno. Posledice tudi niso bile hude. Ker so take raziskave dolgotrajne, nam vzroki teh obolenj konec septembra še niso bili znani. Takoj ko bodo, jih bomo objavili v Fužinarju ali Novicah. V.R. srcu Žane in otrok, ki se bodo svojega atija radi spominjali. Draga žalujoča žena in otroci, brat in sestre, tolaži nas misel, da smo le popotniki, da se nam v tem atomskem veku tako mudi domov. Ko sem se pred leti tukaj poslavljal od dragega človeka, je bil njegov grob trejd po številu. Ko pa se zdaj ozrem v ta vrt miru, kjer preneha šum človeškega življenja, si rečem, niso naši domovi, ki si jih zgradimo, ne znamo si odgovoriti, zakaj tako hitimo v mir grobov. Koliko je že tu gomil, koliko strtih src! Tudi za nas pogrebce velja izrek: odprta noč in dan so groba vrata, ne vemo pa, kdaj bo tudi naš korak usmerjen skoznja. Dragi Feliks, hvala ti za vse, ka,r si nam dal, hvala za tovariško, toplo besedo, hvala za tvoj spomin, srečno! V imenu skupnih služb kadrovskih zadev, v imenu varnostne službe in gasilcev izrekam svojcem naše iskreno sožalje. Viktor Levovnik ■ —— OBVESTILO DTV Partizan Ravne je pričel z redno vadbo. Obveščamo in vabimo vas, da se vadbe otroci in odrasli udeležite v čim večjem številu. Razpored vadbenih ur 1. Telovadnica v DTK — ob ponedeljkih: predšolski otroci od 16.—17. pionirke od 17.—18.30 starejše pionirke in mladinke od 18.30—20. ženska rekreacija od 20.—21.30 — ob četrtkih: starejše pionirke in mladinke od 18.30—20. — ob petkih: pionirji od 18.30—20. 2. Telovadnica na Javorniku — ob sredah; predšolski otroci od 16.30—18. ženska rekreacija od 19.—20.30 — ob petkih: moška rekreacija od 17.30—19. Odbor DTV Partizan Ravne na Koroškem : KRŠITVE DELOVNIH OBVEZNOSTI V AVGUSTU 1981 TOZD JEKLARNA 1. CAPULOVIC Radivoj — II. Jamski delavec — neopravičeno izostal z dela 2 dni — JAVNI OPOMIN. Pavšalna odškodnina 1.185,10 din, plačal. 2. PRAPER Ferdo — I. jamski delavec — neopravičeno Izostal z dela 3 dni — JAVNI OPOMIN. Pavšalna odškodnina 1.364,80 din, sodna izterjava. 3. SEGOVEC Janko — I. pomočnik topilca — neopravičeno Izostal z dela 4 dni — prenehanje delovnega razmerja — pogojno za 6 mesecev, pavšalna odškodnina 2.086,00 dih, sodna izterjava. 4. PALKO Andrej — ponovčar — neopravičeno izostal z dela 1 dan, zamudil na delo enkrat — JAVNI OPOMIN. Pavšalna odškodnina 503,10 din, plačal. 5. NAROLOCNIK Branko — I. Jamski delavec — neopravičeno izostal z dela 1 dan, pavšalna odškodnina 426,20 din, plačal. 6. KOLAR Srečko — I. jamski delavec — predčasno zapustil delo 2 uri, pavšalna odškodnina 170,80 din, sodna izterjava. 7. SROT Ivan — I. pomočnik topilca — neopravičeno Izostal z dela 2 dni, pavšalna odškodnina 1.043,00 din, sodna izterjava. 8. ROGINA Bogomir — livni žerja-vovodja — odklonil delo in odšel domov — JAVNI OPOMIN. Pavšalna odškodnina 688,00 din, sodna izterjava. 9. ERJAVEC Anton — I. jamski delavec — neopravičeno odklonil delo — JAVNI OPOMIN. Pavšalna odškodnina 683,50 din, sodna Izterjava. 10. TODOROVIČ Milan — II. jamski delavec — neopravičeno izostal z dela 1 dan, pavšalna odškodnina 395,00 din, sodna Izterjava. TOZD ORODJARNA 1. ZBICAJNIK Maks — neopravičeno izostal z dela 1 dan, pavšalna odškodnina 457,30 din, plačal. • TOZD VZMETARNA 1. REDNJAK Rajko — ključavničar — predčasno dvakrat zapustil delo za FELIKS KUZMA Ko si dne 11. 9. odhajal na nočno izmeno, nisi slutil, da je tvoj odhod hkrati slovo od tvojih dragih. Na prehodu za pešce pri železarni se je odigrala tragedija. Zakaj si bil ravno ti izbran? Odgovora si ne znamo dati, obstanemo nemi. Zibelka ti je tekla v Krajni, v sončnem kraju Murske Sobote. Tam si odraščal, doživljal mladost, dokler te pot ni privedla na Ravne med fužinarje. 30. 12. 1955 si se zaposlil v železarni v valjarni kot žerjavovodja. Priden in vesten si bil. Žal si zbolel in bil invalidsko premeščen k varnostni službi 1. 12. 1973. Tudi tu si svoje delo vestno izpolnjeval. Zavedal si se, da moraš varovati družbeno lastnino. Feliks, nisi bil črnogled, čeravno si večkrat tožil nad bolečinami, a znal si s svojo vedrino razveseliti srce. Ko se je usoda tako kruto poigrala s tvojim življenjem, smo rekli: naš Feliks bo premagal tudi to. Tokrat pa je bila smrt močnejša. Ko bodo na tvojem grobu cvetele rože spominov, boš ostajal med nami svojimi dragimi v MILAN MAKLIN Dragi Milan! V četrtek, 17. septembra zjutraj, nas je vse sodelavce presenetila vest o tvoji smrti. V lepem jutru v našo zavest ni in ni mogla prodreti resnica, da si tako zgodaj končal svojo življenjsko pot. Med nami si bil komaj tri leta, vendar smo že po nekaj dneh postali prijatelji in zdelo se nam je, da smo sodelavci že dolgo dolgo... Tvoj prihod je bil tako tih in nevsiljiv, da smo se morali šele navaditi, da si naš novi. Danes pa, ko vemo, da te ne bo več med nas, se šele sprašujemo, kdo in kaj si v resnici bil? Za nas si bil tih in vesten delovni tovariš, navdušen športnik, predvsem pa dober oče svojim trem sinovom. Življenje je čudno, trdo in nerazumljivo. Komaj si si prijetno uredil dom, da bi v njem skupaj z družino še lepše zaživel, se je tvoj korak ustavil na pol poti. Tvoj lik nam bo ostal v spominu takšen, kakršnega smo te poznali, tvoji otroci in žena pa bodo lahko vedno za dobrega, marljivega in plemenitega človeka dejali: Takšen je, kot je bil naš ati. V imenu sodelavcev delovne skupnosti za gospodarjenje izrekam ženi, otrokom in drugim sorodnikom iskreno sožalje. Slava tvojemu spominu! KADROVSKE VESTI PLAN KADROV V končni fazi izdelave je plan kadrov za srednjeročno obdobje 1981-85. Detajlni analizi stanja po vseh pomembnih kazalcih, ki smo jo izdelali za vse temeljne organizacije in delovne skupnosti, sledi še dokončna izdelava plana kadrov, ki je sdoer številčno že opredeljen v gospodarskem planu. Kljub temu, da v vseh sredinah razgovorov še nismo opravili, pa pred izdelavo skupne bilance že lahko napravimo nekaj zaključkov: — v nekaterih temeljnih organizacijah želijo večje število zaposlenih, kot jim gospodarski plan dovoljuje, — zaradi pomanjkanja kadrov na širšem koroškem območju vseh potreb za razširjeno reprodukcijo ponekod ne bo mogoče v celoti pokriti, — v večini temeljnih organizacij s prihodi iz šal ne bo mogoče pokriti vseh potreb po razširjeni reprodukciji, temveč le nadomestiti del fluktuadje (predvsem neizbežno), — za delavce z zmanjšano delovno zmožnostjo in ženske v metalurških temeljnih organizacijah v planskem obdobju ne bo večjih možnosti za zaposlovanje. Zaradi teh in drugih tukaj navedenih razlogov bo potrebno, če bomo želeli pomanjkanje kadrov čimbolj omiliti, več narediti za zmanjšanje fluktuadje in vseh vrst odsotnosti, saj že sedaj ponekod ugotavljamo, da problem ni v premajhnem številu delavcev, temveč v tem, da delavcev ni na delu. Podatek, da smo zaradi odsotnosti iz- gubili v preteklem planskem obdobju poprečno 17% planiranega delovnega časa, na nekaterih skupinskih delih v metalurških temeljnih organizadjah pa tudi krepko prek 20%, vsekakor potrjuje to spoznanje. Pa tudi izkušnje drugih kažejo, da samo intenzivno ^zaposlovanje ima za posledico večjo fluk-tuadjo, odsotnosti in druge probleme. Večji poudarek kot doslej bo treba dati tudi izboljšanju izobrazbene strukture zaposlenih, saj ima načrtno pridobivanja novih znanj, funkcionalne usposobitve za delo tudi pomembno motivacijsko funkdjo, ki se kaže tudi v manjši fluktuadji delavcev. POVEČANE ŠTIPENDIJE Skupščina delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju v SR Sloveniji je 16. septembra 1981 sprejela sklep, da se s 1.9. 1981 kadrovske štipendije povečajo za 20 %, kar pomeni, da se je vrednost točke zvišala s sedanjih 3,86 din na 4,63 din. Kot smo lahko prebrali v dnevnem časopisju, še povišanje kadrovskih štipendij za 20% ujema z nekim porastom popr. OD v prvih šestih mesedh letošnjega leta. Čeprav je bil sprejet sklep, da se naj poračun štipendij opravi najpozneje do konca oktobra, bodo naši štipendisti dobili izplačane štipendije po novi vrednosti točke in poračun od 1. septembra v novembrski štipendiji v začetku novembra. Vzrok zato je v tem, da do dne, ko moramo oddati Oktobrske štipendije za računalniško obdelavo, še ni bilo uradnega obvestila o povišanju vrednosti točke oz. sklep še ni bil objavljen v Uradnem listu SRS. ZAPOSLOVANJE ŽENSK V NEPOSREDNI PROIZVODNJI Zadnje čase se že skoraj dnevno srečujemo s pomanjkanjem delavcev. Iz dneva v dan širimo in načrtujemo novo proizvodnjo, ki zahteva nove in nove delavce, teh pa, pravimo, da ni. Ali je to res? Proizvodnja, ki se je v železarni Ravne razvijala v preteklem in polpreteklem obdobju, je zahtevala močne ljudi, ki so bili kos težkim telesnim naporom v jeklarni, jeklolivami, kovačnica in valjarni. Prav tako je bilo v predelovalnih obratih. Delo so opravljali ročno in ni bilo strojev in naprav, 'ki bi razbremenili delavce. Glede na to so bili moški tisti, ki so to edini zmogli. Zenske, ki že zaradi svoje telesne zgradbe ne zmorejo večjih telesnih obremenitev, v neposredni proizvodnji niso delale ali pa le na raznih pomožnih delih. Vendar pa se je danes v načinu proizvodnje marsikaj spremenilo. Razvoj tehnike in tehnologije je razbremenil delavca telesnih naporov. Obratno pa zahteva od njega več specifičnega znanja in spretnosti. To velja pri nas za večino del v tozdih mehanske obdelave kot za mnoga dela v tozdih meta- lurške proizvodnje. Tako ovir, da teh del ne bi mogle opravljati tudi ženske, praktično ni več. Močna ovira so še stališča oz. predsodki, ki jh ima družba do tega problema. Sedaj ni več problem fizični napor (primarni vzrok), temveč prepričanje, da ženske niso sposobne opravljati del za stroji, da nimajo takšne prostorske predstavljivosti n sposobnosti za reševanje tehničnih problemov kot moški. Čeprav znanost dokazuje, da so sposobnosti med ljudmi enakomerno porazdeljene, da ni razlik med moškimi in ženskami, so korenine predsodkov globoke in njihove posledice očitne. Predsodki vplivajo na to, da deklice že od rojstva vzgajamo v »deklice«, ločimo igre in delo za dekleta in fante in pozneje poklice, primerne za moške, in druge, primerne za ženske. S tem ženskam ne damo možnosti, da bi razvile vse sposobnosti, ki jih imajo. Posebej boleče pa prihajajo ti predsodki do izraza tam, kjer so se ženske že odločile za enega od »moških« poklicev, zaključile izobraževanje in s tem dokazale, da so razvile ustrezne sposobnosti in pridobile 2nanje, a jih delovna sredina še naprej odklanja. (To se je pred kratkim dogajalo v Armaturah na Muti). Ce bomo hoteli uresničiti načrte, ki smo si jih zadali v tem srednjeročnem obdobju, če bomo hoteli povečati število zaposlenih za 908 delavcev, bomo motali premagati te predsodke in resno razmisliti o tem, kje lahko zaposlimo tudi ženske. TOZD-DEL. SKUPNOST SKLENILI DEL. RAZMERJE . _ FLUKTUACIJA SKUPAJ nLAN ŠTEV. DEL. DEJ, ŠTEV. % ZA P‘. INVAL, • ŠTEV.DEL, V POSTCPKu I K IZ JLA IZ ŠOLE DRUGO SKUPAJ ODROvpn 3REZ ODPOV. JLA DRUGO JEKLARNA 3 2 5 2 1 3 3G7 3A7 12.10 11 JEKLOLIVARNA 2 7 9 11 3 2 5 500 5?/. 11.75 20 . VALJARNA 1 3 3 7 1 1 9 R3A /I/J9 11.81 13 KOVAČNICA 1 .1 3 G 1 1 2 278 276 10.0 6 JEKLOVLEK 2 2 10A 102 16,0 2 KALILNICA 1 1 G3 50 1A.30 1 ORODJARNA A 1 5 1 1 66 70 1,53 STROJI IN DELI 3 1A 3 20 ARO 501 8,78 u INDUSTRIJ.N02I 2 2 /t 205 210 10,0 3 PHEVMATIC.STROJT 1 A G 1 1 20? ?0A 12.50 5 VZMETARNA 1 1 9 1 1 1A2 po .10,50 5 REZALNO ORODJE 1 1 1 9 3 205 9P6 7,70 5 KOVINARSTVO u 7 . __J„ r 1 1 135 1A5 _ ARMATURE 6 A 10 1 1 86 0A 1.A7 ENERGIJA 1 1 H0 ..M S,'n 1 Ft s A 7 1 12 i 1 20/j 218 A.3A 1 S G V 1 7 t; 11 2 1 3 A76 a?i 6.0 3 TRANSPORT 1 1 113 119 3 - 57 2 Tj I 50 •V' U P T 2 2 A 1 . . j 996 9?q 12,71 9 KOMERCIALA 1 3 ' ... .. i 955 "H KONTROLA KAKOV. 20? 905 :v.: . G DRUŽBENI STAN. J L 1 1 'i7 AG ... (ril RAČUNOVODSTVO 2 2 J 1 r 117 0.0 (Gospodarjenje .1 1 L . ...L ?9> k s z 9 1 . A- . 9 1 206 •M * - 3 ... P F S m RO ■9.9 9T, - SKUPAJ 22 70 37 121 8 10 2 1A 28 53A6 5A7A 98 NAŠI UPOKOJENCI Jožef Poberžnik, roj. 9. 3. 1931, v železarni od 5. 5. 1947, nazadnje v tozd jeklarna kot delovodja peči. Star. upokojen 31. 8. 1981. Leopold Sušeč, roj. 7. 9. 1926, v železarni od 1. 1. 1953, nazadnje v tozd SGV kot dnevničar. Star. upokojen 7. 9. 1981. niki v polah po 25. V prodajo je prišla 28. septembra. Skupaj z obema znamkama je dan v prodajo tudi ustrezen priložnostni ovitek z označbo »prvi dan« FDC. REDNA POSTNA ZNAMKA Od 18. avgusta dalje je v prodaji (pomožna) redna poštna znamka s pretiskom nove vrednosti za 5,00 din, in sicer v črni barvi in ofset tisku (»Turistični motivi«, prej za 4,90 din). Na znamki je poleg motiva in pretiska označbe vrednosti natisnjeno v latinici PTT, JUGOSLAVIJA PERAST. Znamka je tiskana v tehniki enobarvnega ofseta v polah po 100. TEMA JUGOSLAVIJA V okvir teme Jugoslavija spada tudi večbarvni priložnostni blok pošte Bolgarije. V prodajo je prišel 15. maja na temo Evropsko sodelovanje. Blok je sestavljen iz dveh znamk po 25 stotink z motivom stare oziroma nove potniške ladje rečnega prometa. Na osnovi bloka med znamkama je prikazana še zemljepisna karta glavne poti Donave ter podonavske države. Na levi strani bloka pa so zvrščene vse zastave podonavskih držav od izvira do ustja. Ta spominski blok je bil izdelan v nakladi 48.500 oštevilčenih kosov. f. u. Peter Zorman, roj. 9. 9. 1930, v železarni od 17. 2. 1964 v tozd valjarna, nazadnje kot pomočnik ogrevalca OFAG peči. Inval. upokojen 27. 8. 1981. Karel Brložnik, roj. 24. 8. 1921, v železarni od 3. 3. 1940, nazadnje v tozd rezalno orodje kot vodja priprave dela. Star. upokojen 21. 9. 1981. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem in vodstvo tozda SGV za izkazano pozornost in darilo. Vsem želim, da bi še naprej dobro opravljali svoje delo. Anton Karničnik ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sindikatu, vodstvu tozda rezalno orodje, delavcem v brusilnici, še posebej pa se zahvaljujem delavcem moje izmene za izkazano pozornost in lepa darila. Vsem želim še naprej veliko delovnih uspehov. Alojz Verbole OGLED ŽELEZARNE RAVNE Prizadevni delavci vaške skupnosti Franjo Malgaj iz Dobrij so 8. septembra organizirali ogled železarne Ravne za vse krajane, ki niso zaposleni v tej delovni organizaciji. Zanimanje je bilo veliko. Na poti skozi metalurške in mehanske obrate so jih spremljali odborniki vaške skupnosti in tov. Stanko Rihter. Videli so lahko veliko zanimivega, upokojenci, nekdanji delavci železarne, so se ponovno srečali s svojimi tovariši, ostali pa so videli, kje delajo svojci. Za večino udeležencev je bil to prvi obisk v železarni in jim je čas kar prehitro minil. Tisti pa, ki so že kdaj videli železarno, se kar niso mogli načuditi, da je mogoče tako hiter razvoj. Vsi so bili zelo ponosi, da imajo tako mogočno delovno organizacijo v svoji občini dn si seveda želijo še več takšnih ali podobnih obiskov. Srečko Nabernik, TOZD RPT ILATEI.IJA FILATELIJA filatelija fila FILATELIJA F1LATELUA FILATELIJA FILATELIJA FILA 150-LETNICA TISKARNE V BEOGRADU Letos Je minilo 150 let, odkar je Beograd dobil prvo tipografsko stiskalnico. Le-to je knez Miloš Obrenovič naročil v Petrogradu, kjer je tudi kupil dve tipografski plošči. Jeseni 1831 je začela delati prva srbska tiskarna. V okviru proslave tega jubileja je izdala skupnost JPTT 15. septembra priložnostno znamko za 3,50 dinarja. Avtor slikovne rešitve je Dušan Lučič. Na znamki je tiskarski stroj iz tistega časa, v zaglavju pa je napisano »Novina Serbskih«. Znamko je izdal zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki dvobarvnega ofseta v polah po 25. 150-LETNICA ROJSTVA FRANA LEVSTIKA Pisatelj Fran Levstik (Spodnje Retje pri Velikih Laščah, 1831—1887) Je eden največjih osebnosti slovenskega slovstva iz prejšnjega stoletja. Ob 150-letnici rojstva je skupnost JPTT izdala priložnostno poštno znamko za 3,50 dinarja, za katero je podal likovno rešitev Dušan Lučič. Natisnjena je bila v zavodu za izdelavo bankovcev v večbarvni ofset teh- ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega sina, brata in zaročenca Ivana Arnolda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Prisrčna hvala govornikom, pevskemu zboru VRES, godbi in g. župniku. Žalujoči: starši, brat z družino in zaročenka Vanja ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in sina Franca Sadovnika se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih bili v tolažbo in pomoč, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sodelavcem TOZD jeklolivarne, železarski godbi in šentanelskemu župniku. Žalujoči: žena Francka, sin Miloš, hčerki Andreja in Branka z družino, mama, sestre, bratje in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega sima, brata, nečaka in vnuka Janija Gostenčnika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali vence in cvetje, nam pomagali v teh težkih trenutkih in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna hvala še sodelavcem tozda kontrola kakovosti, oddelka modelne mizarne, učiteljem in učencem osnovne šole Koroški jeklarji, g. kaplanu za pogrebni obred kakor tudi sosedom, znancem in prijateljem za izkazano sočustvovanje. Žalujoči: mama, ata, bratec in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta Milana Maklina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so ga tako številno spremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje ter nam ob težkih trenutkih izrazili sožalje in nudili pomoč. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem železarne Ravne in smučarskemu klubu Fužinar za poslovilne besede in pevcem za ganljive pesmi. Vsem še enkrait hvala. Žena Urška s sinovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Feliksa Kuzma se iskreno zahvaljujemo za denarno pomoč in vence sodelavcev delovne skupnosti KSZ, uprave, TOZD kovačnica, TOZD jeklolivama, OOS delovne skupnosti KSZ in stanovalcem Javornika 24. Za poslovilne besede se zahvaljujemo tov. Levovniku in g. župniku, prav posebej pa zdravniškemu in drugemu osebju v bolnici Slovenj Gradec za njihovo nesebično prizadevanje in trud ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Sonja, hčerka Jožica z družino, sinova Ivan in Srečko. Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot 14-dnevnlk v nakladi 5500 Izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Sead Karadža, Tomaž Kern, Marjan Kolar, Olga Radovič Glavni ln odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 861131, Int. 304 Tiska CGP Večer, Maribor Glasilo Je po 7. točki 1. odst. 30. čl. zakona o obdavčenju proizvodov ln storitev v prometu (Uradni Usti SFRJ, St. 33/72) ln mnenju sekretariata za Informacije SRS St. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka Fotografije za to številko so prispevali: H. Cepelnik, F. Kamnik, F. Rotar, Z. Strgar, E. Wlodyga.