šlev. m. v LMan!, v nedeljo me 22. Ha 1922. Leio L. Naročnina to državo SHSt i» osli letu auprei Otu s* pol iel» s ... s« 6«tn tet« s .. s 82«0 i* yp mesec „ .. a »•SI ea looiamitTOi celoletno . . Uta. 150*— me tdoo . . , , „ 12-50 tS Sobotna izdala; s * lag»«la«l|l • Oin 10 — «motemstvo . . „ 20 — .Posumili) Stev 50 por. s Cep* tnseratom:3i E»-jsto!nna peti na vrsta mali oglasi po K 4'— In K 6 —, veliki oglasi nad 43 mm rt-, tine po K 8 —, poslana itd. po & 12 —. Pri T«ft|em naročilo popust. Isbala vsak dan Izvcemll} ponedeljka dneva po pras* nlku ob 5. ari zjatra|. Hesedna priloga. Vutmk »KJL Poštnina plačana v SoloninL LHWr Uredništvo i« v Kopltar|evi altot itn, 6/Ui BokopisI s« aa vračalo, netrenirana pisma st se sprejemajo. Oredn teleL itv. 50, oprsvo. št«, 328. Političen list za slovenski narod. Uprava 's T KopItsr|ert nI. 6. — Bačun pottne hran. f l|nbl|ss«ke it. 850 is nsročalno in it. 340 za oglasa, t sagrtb 39.011, sata|ev. 75B3, prsiks in donat 24.787 K hnbbmJR Sv. Oče umira. Rim, 21. jan. (Štefani) Ob 6- uri zjutraj so došli v bolniško sobo sv. očeta kardinal Georgi, prefekt za ceremonijo monsignor Respigi, hišni prelat Caccia-Dominioni in poveljnik nobel-garde knez Aldo-Brandini. Kardinal Georgi je pričel moliti molitve za umirajoče. Zdravstveno stanje papeža se vedno bolj slabša. Rim, 21. jan. (Štefani). Ob 7- uri zjutraj so se nuncijature brzojavno obvestile, da papež umira. Rim, 21. jan. (Štefani) Ob 8.30 zjutraj je bilo izdano nastopno poročilo o bolezni sv. Očeta: Zdravstveno stanje sv. Očeta se je danes ponoči poslabšalo. Bolnik je prestal zelo nemirno noč brez spanja. Proces v pljučih se je razširil- Temperatura 38.4, žila 120, dihanje 60. Podpisi: Marchiafava, Pignami ,Cherubini, Batistini. LDU Berlin, 21. jan- (Wolff) Po došlih uradnih vesteh je danes dopoldne umrl papež Benedikt XV. Rim, 21. jan. (ŠBA) Ob 11 -uri 30 min. dopoldne je posetil papeža kardinal državni tajnik Gaspari. Ob trinajstih je izjavil papežev telesni zdravnik, ko je zapuščal bolniško sobo, da je položaj skrajno resen. Smrt svetega očeta je vprašanje nekaj ur. »Podeia« zemlje. Streha brez hiše. — Dvotirni sistem. Ni ga nesrečnejšega predloga, kakor je vladni predlog o upravni razdelitvi države. Temeljno napako so v tem oziru zagrešile vladne stranke, ko so v členu 95. kljub najodločnejšemu odporu opozicije sprejele določbo, da nobena oblast (mi bi jo imenovali pokrajinsko upravo) ne sme imeti več kakor 800.000 prebivalcev. Iz te napake sploh ni moglo priti kaj mnogo pametnejšega kakor je vladni predlog o »podeli zemlje«. Celo najgorečnejši centralisti, ki jih ne vodi zgolj trma, uvidevajo, da je predlagana upravna razdelitev nesmiselna in danes se centralisti sami med seboj najbolj prepirajo, kakšna razdelitev da bi bila boljša. Vlada sama je uvidela nesmiselnost svojega predloga in je zato že vnaprej izjavila, da pripušča eventualne spremembe. Marsikak centralist, ki se je prej pri-dušal, da ni boljšega načrta o razdelitvi države na oblasti kakor ga je predložila centralistična vlada in je pel centralizmu slavospeve, se danes na tihem priduša, da je napravil neopravičljivo neumnost. V radikalni stranki se množijo glasovi, da je treba upravno razdelitev države odgoditi. Celo ministrski predsednik Nikola Pašič se je izjavil v ministr. svetu, da se bo pričela izvrševati razdelitev države na oblasti, ko bodo za to — ugodne politične razmere. Danes jih ni, pa jih za razdelitev, kakor jo predlaga vladni zakonski načrt, tudi nikdar ne bo. Nad vse značilno je, da so se v seji odbora za razdelitev zemlje 17. t. m. vsi navzoči člani razen ministra dr. Laze Markoviča izjavili proti vladnemu predlogu. Edini samostojnež Drofenik se je na seji 18. t. m. ogreval za lažisamoupravo, kakor jo ponuja vladni načrt. Demokratje molče ter tako tiho priznavajo, da so ustrelili kozla, ki bi ga morali do 28. marca po-južinati, pa nočejo sebe desavuirati. Raz-mišljujejo in štejejo gumbe: bi ali ne bi? Posl. dr. Josip llolmjec je v. odborovi seji 17. t. m. podal načelno izjavo Jugoslovanskega kluba in zahteval, da ostaneta Hrvatska in Slovenija dve nedeljivi pokrajini. Naslednji dan je v polemiki z ministrom dr. L. Markovičem, ki je zastopal vladni predlog, izvajal sledeče: Že včeraj sem izjavil naše stališče v imenu Jugoslovanskega kluba in mi ga ni treba danes ponavljati. Da sem se javil za besedo, mi je dal povod g. minister dr. Laza Markovič, ki je nekako nervozno izjavil — jaz vem, da g. minister ni nervozen, ampak da je bil ton njegovega govora samo posledica one splošne nervoznosti, ki je prevzela vse, odkar razpravljamo o razdelitvi zemlje — da je vlade nameravana samouprava resnična samouprava in ne samo navidezna. Gospodje, Vi dobro veste, da mora pri nas prečanih priti pri tej stvari v po-štev ne samo gospodarski obzir, ampak Po konsultaciji se je papeževo stanje nekoliko zboljšalo. Prosil je, naj ga puste počivati, nakar je zaspal. Zdravniki so bili nad tem nepričakovanem preokretom bolezni zelo presenečeni. Ako bo trajal spanec, ki je obvladal papeža, tri ali štiri ure, ni iz-kjučeno ,da papež prestane krizo. — Pripomba, uradnega poročevalskega urada: Po tej vesti bi bilo poročilo, ki ga je označil Wolffov urad kot uradno, da je sv- Oče dopoldne baje umrl, napačno. LDU Berlin, 21. jan. (Dun. KU) Kakor sporoča Wolffov urad, doslej, to je do 17. ure 30 min., še ni direktnega potrdila v Berlin dospele vesti o smrti papeža, ki je dala predsedniku državnega zbora povod za žalnico. Rim, 21. jan. Ob 13.15. Papež je spal 40 minut. Ko se je zbudil, je zahteva! hrane. Použil je nekaj zdrobove juhe in vina. Spanje ga je očividno zelo pomirilo. Vendar sodijo, da je vsako upanje zaman. Rim, 21. jan. Cb 17. Papeževi zdravniki priobčujejo nastopno bolniško poročilo: Položaj papeža se je popoldne zopet poslabšal. Dihanje jc vedno bolj otežko-čeno. Delovanje srca je vedno šibkejše. tudi naša tradicija. Baš radi tega gledamo mi na nameravano razdelitev države na oblasti čisto drugače nego na primer gospodje iz Srbije. Mi imamo drugačne sodne okraje, ki niso tako široki. Naši okraji so mnogo manjši nego v Srbiji. Toda to bi se dalo predrugačiti, ako hočete. Saj ni treba spravljati v zvezo političnih, gospodarskih in sodnih srezov. To se lahko razdeli. Kakor rečeno, so naši sodni okraji primeroma manjši. Pri nas na Štajerskem na primer nimamo dosti železnic, a kljubtemu ljudem ni treba zamuditi preveč časa s hojo na sodnijo, ker so pač sodni okraji raz-merno majhni. A o tem ne nameram govoriti, pač pa hočem poudariti nekaj drugega: da namreč mi pri debati postopamo nekako nelogično. Sedaj pripravljamo hišo — toda kaj bomo v hišo postavili? Sedaj določamo meje oblastim — a kaj bomo v te oblasti namestili? Vi pravite: notri bomo namestili samoupravo. Toda baš o pojmu samouprave ne razpravljate, ampak hočete takoj govoriti o onih oblastih, v katere ne znate, kaj bote postavili. Najprvo delate okvir, ne da bi znali, kaj bi v ta okvir dali. Logična pot bi bila torej ta-le: najprej je treba določiti natančen pojem, kaj razumemo pod samoupravo. Potem bomo pa razpravljali o tem, kam bomo to samoupravo namestili. Gospod minister pravde in za izenačenje zakonov je rekel, da določa naš zakonski načrt za oblasti in okraje samoupravo par excellence, tako da bi jo morali svetu staviti za vzor. (Minister dr. Laza Markovič: »To je bila barem naša namera!«) Gospod minister, oprostite, Vi ste tako inteligenten človek, da tega sami ne morete verjeti. Danes obstoji v svetu moderna struja, da je treba dati ljudstvu samoupravo. Ako ste vzeli za vzor Francijo, morate vedeti, da gre danes tudi na Francoskem stremljenje za tem, da se državna uprava preustroji in da se ustvarijo velike samoupravne oblasti ali regije, kakor jim tam pravijo. Torej tudi Francozi gredo za tem, da se da narodu resnična samouprava, kar je seveda tudi v korist državni upravi sami. Gospodje! Zakonski načrt vladne večine — kdo ga je sprožil, ne vem, ker odgovornosti za ta načrt noče prevzeti ne ena ne druga vladina stranka — akceptira stari avstrijski dvotirni sistem. Proti temu sistemu je bil odpor v bivši Avstriji, ker se je pokazalo, da ta sistem ni dober. Dvotirni sistem določa pokrajinam nekaj malo samouprave, državni upravi pa odreja mnogo večje, preveliko območje. To ni dobro. Ta dvotirni sistem ni škodljiv samo radi ogromnih stroškov, ki jih povzroča, ampak se mora pobijati tudi s stališča dobre uprave same. Mi dobro vemo, da centralistična uprava niti v eni državi ni bila dobra. Taka uprava se ni obnesla ne v Rusiji, ne v Avstro-Ogrski, taka uprava ni dobra y Italiji, ne y Frunciji in mislim, da se tudi pri nas doslej ni obnesla. Obratno: Pri nas se uprava od dne do dne poslabšuje, čimbolj se vse centralizira. Gospodje! Jaz bi povdarjal, da je treba dati narodu — in tu mislim tudi na srbskega seljaka — vse pravice. Mislim, da bodo tudi v Srbiji prišli na krmilo ljudje, oziroma stranke, ki bodo to zahtevale. Ne bo dobro, če damo vso oblast v državi v roke birokraciji. Radi tega moram še enkrat poudarjati, da ni prav, da se pri našem delu v odboru za razdelitev zemlje ne držimo prvotnega načela, ki je bilo sklenjeno, da bomo namreč najprej razpravljali o načrtu samouprave same in šele potem prešli k načrtu za razdelitev zemlje. Ne vem, zakaj se je to predrugačilo. Pred katoliškim božičem je bilo na zadnji seji sklenjeno, da pride najprej v razpravo zakon o samoupravi. Šele takrat, ko se bomo — pardon, ko se bodete Vi, ne mi — o tem zedinili, pride na vrsto razdelitev države na pokrajine. Mislim, da bi bilo v interesu vse naše države, ako bi vzeli v pretres najprej zakon o samoupravi in bi ta zakon izdelali tako, kakor je to potrebno za moderno kulturno državo, kakor je to potrebno narodu, ki stremi za svobodo in za gospodarskim in kulturnim napredkom. Protič za Hrvate in Slovence. PROTICEVA SODBA 0 KRIVDI. - ZADOVOLJNI KUKOVEC. Belgrad, 21. jan. (Izv.) Seja narodne skupščine je bila otvorjena danes dopoldne ob četrt na 11. Na dnevnem redu je bila kot prva točka interpelacija dr. Edo L u k i n i č a na zunanjega ministra radi prihoda bivše cesarice Zite v Švico. Zunanji minister dr. Ninčič je izjavil, da je naša vlada, vpoštevajoč resnost položaja, naročila našemu poslaništvu v Budimpešti, na prevzame skupno s češkoslovaškim in rumunskim poslanikom pri mažarski vladi potrebne korake in ji predoči vso resnost položaja, ki bi nastal ob morebitnem prihodu Zite v Mažarsko. Po interpelaciji dr. Lukiniča je govoril k vladni deklaraciji posl. Stojan Protič, ki je naglašal, da se naša vlada in država nahajata v trojni krizi, politični, finančni in socialno-gospodarski. Rekel je, da je glavni vzrok politične krize, ker ni hrvatsko-slovensko vprašanje tako rešeno, kakor bi moralo biti. Pri reševanju tega vprašanja se delajo napake na eni in drugi strani, vendar pa je treba objektivno reči, da so napake pri vladnih strankah večje kakor pa na strani opozicije. Te krize je kriv tako tisk v Zagrebu, in v krajih onstran Donave in Save kakor tudi tisk v Belgradu. Značilno pa je, da se napram tisku v Zagrebu in v ostalih krajih podvze-majo koraki, ki so protiustavni, toda proti bel' jskemu tisku se ne ukrene ničesar. Tih, , ..i so storili vse, da se je sprejela sedanja ustava, se danes zagovarjajo in pravijo, da so Hrvati in Slovenci krivi, ker niso povedali, kaj žele in kakšno ustavo hočejo imeti. To velja približno za Hrvate, a nikakor ne za Slovence. (V centru se čuje glas: Kateri Slovenci so to? — Dr. Mom-čilo Ivanič odgovarja: To so oni, ki imajo 63 odstotkov Slovencev za seboj!) Stojan Protič pristavlja: To so oni, ki morejo upravičeno reči, da zastopajo slovenski del naroda! Ne morejo ga predstavljati oni, ki imajo samo tri poslance! Ta razlog — je izvajal Stojan Protič nadalje — je v gotovi meri upravičen za Hrvate, kakor sem re- kel, vendar pa mislim, da politični človek, politični ljudje in politične stranke ne smejo dajati tej zadevi takega pomena, kakor se ji pripisuje, ker ima ta razlog v sebi mnogo advokatstva, zakaj nihče ni povedal svojih želj, da ne bi zahteval tudi njihovega uresničenja in storil svoje dolžnosti. Hrvati tudi niso imeli vzroka za to, toda bili so k temu prisiljeni. Vlada bi ne smela imeti vzroka, da bi Hrvatom ne šla na roke, to je, da bi jim ne dala, kar spoznava vsak resen človek in vsaka resna stranka, da je potrebno in ne nasprotno željam Hrvatov. Ne more se sicer komu dati vse, kar zahteva, vendar pa to ne pomenja, da mu ni treba ničesar dati (Glas: Dajemo več kakor nam!) Protič odgovarja: Ne 'samo, da se jim je dalo malo, temveč ničesar se jim ni dalo! V Hrvatski se upravlja kakor leta 1880. Tedaj je radikalna stranka nosila prapor v boju proti birokratiz-mu in političnemu režimu. V nadaljnjem govoru je padel vzklik proti Jugoslovanskemu klubu. — Protič je odgovoril: Da! Vendar noben izmed ministrov za promet ni bil boljši kakor klerikalni dr. Korošec! Nato je govoril dr. K u k o v e c kot prvi govornik za vladno deklaracijo. Večinoma je polemiziral proti izvajanjem dr. Deželiča. Uničiti je hotel vtis govora dr. Deželiča, zlasti pa njegovih besed, da bo Jugoslovanski klub podpiral vsako akcijo za izpremembo položaja v Hrvatski, Sloveniji, Bosni, Vojvodini in Macedoniji itd., češ da se vara, kdor misli, da je treba rešiti hrvatsko vprašanje na drug način. Dr. Kukovec je izjavil, da je Slovenec in da kot tak ničesar ne zahteva. Ostala njegova izvajanja glede Bosne in Vojvodine so bila žejo skromna. Glede Hrvatov je rekel, da jim ne pripada Slavonija. Koncem govora 'je izjavil, da je Slvenija prenasičena s svobodo in da vlada med Slovenci zadovoljstvo. Te njegove besede so izzvale smeh in nezadovoljnost tudi pri demokratih. KABINETNO VPRAŠANJE. Belgrad, 21. jan. (Izv) Vprašanje odbora za zunanje stvari prizadeva resne tež-koče vladi- Dve vladni skupini, samostojni in muslimani, stojita na stališču, da se mora ustanoviti odbor za zunanje zadeve. Kako se bo stvar razvila, se ne more reči ničesar gotovega. Radikalci bi napravili kabinetno vprašanje, ako bi se zadeva ne rešila ugodno, v njihovem zmislu. BREZ FINANČNEGA ZAKONA. Belgrad, 21. jan. (Izv.) V ponedeljek bo plenum finančnega odbora nadaljeval svoje delo. Dosedanje delo odsekov finančnega odbora je bilo zelo neredno. Prva točka na plenarni seji bi imela biti predložitev proračuna za tekoče leto. V plenumu pa se ne more pričeti razprava o proračunu, dokler ne končajo dela posamezni odseki. Raditega sodijo, da bomo dobili zopet samo dvanajstine za marec in april, reden proračun pa žele v maju. RUMUNSKA DELECACIJA PRI PA5IČU. Belgrad, 21. jan. (Izv.) Ob 5. uri popoldne jc poselila ministrskega predsednika Pašiča rumunska delegacija, s katero je dalj časa konferiral. Nato je ministrski predsednik Pašič sprejel predsednika bo-sensko-hercegovinske pokrajinske uprave ter razpravljal ž njim nad pol ure. IZPLAČEVANJE INVALIDNIH PODPOR. Belgrad, 21. jan. (Izv.) V ministrstvu za socialno politiko so pričeli z izplačevanjem invalidskih podpor na podlagi zakona od 31. decembra 1921. V POČEŠČENJE ROMUNSKE VOJAŠKE MISIJE. Belgrad, 21. jan. (Izv.) Danes zvečer je bila na dvoru večerja na čast romunski vojaški misiji. Navzoči so bili vsi ministri, načelnik generalnega štaba Pešič ter ge-neralštabni polkovnik Milovanovič. PROTI KORUPCIJI V AGRARNI REFORMI. Belgrad, 21. jan. (Izv.) Poslanec Bro-dar je vložil vprašanje na ministra za agrarno reformo radi poziva, ki ga je izdala direkcija za agrarno reformo v Ljubljani na uprave sekvestriranih imetij, naj nabavijo brezplačno les za vsesokolski zlet v Ljubljani. ITALIJANSKI DEMENTI. Belgrad, 21. jan. (Presbiro) Z italijanske strani se odločno dementirajo vse vznemirjajoče vesti o tem, da se z njihove strani pripravlja na Reki prevrat, ki naj bi izpremenil stanje, ustvarjeno v rapallski pogodbi. Prijetno nam je, da moremo objaviti ta dementi, ki bo onemogočil vse v»-ttti, katere sq vanemiijale našo javnost. Karlovi okolici se nahaja 15 oseb. Konferenca je bila mnenja, da so nasledstvene države dolžne poravnati stroške za Karlovo življenje. MA2ARSKI POSLANEC RAKOWSKI ZA HABSBURŽANE. BndimpoSta, 21. jan. Pri razpravi o vprašanju kralja je izjavil v narodni skupščini posl. Rakovvski, da prevzema za vse, kar je storil po povratku razkralja Karla, popolno odgovornost tako v političnem pogledu pred narodno skupščino, kakor tudi pred neodvisnim mažarskim sodiščem. Kar je storil, bi v danem slučaju vedno ponovil-Govornik je grajal mažarsko zunanjo politiko ter skušal dokazati, da češkoslova-ški-jugoslovanski dogovor pravzaprav ni naperjen proti povratku Habsburžanov. Budimpešta, 21. jan. (Nadaljevanje narodne skupščine.) Poslanec Rakowszky je opozarjal na to, da so si on, grof Andrassy in dr. Gratz lansko poletje prizadevali, preprečiti prezgoden povratek bivšega kralja. Sklenili so dogovore, ki pa se niso izvajali. Temu dejstvu je pripisovati, da se je kralj vendarle povrnil. Nato je Rakowszky prečital pismo, ki ga je kralj naslovil nanj in na grofa Andrassyja, v katerem se izjavlja, da je pragmatična sankcija ugasnila in da je avstrijsko-ogrski sporazum izgubil avojo veljavnost. Kralj je izjavil, da je pripravljen, deliti pravico vojne napovedi z narodom. Dalje je govornik nastopil zoper njega in njegovih strankarskih pristašev tikajoča se izvajanja v »beli knjigi«, ki jo je izdala vlada o Karlovi pustolovščini. Končno je predlagal, naj vlada predloži zbornici vse akte, ki se tičejo tega vprašanja, da tako dokaže z listinami trditve »bele knjige«. Govornik se je izrekel zoper in-demnitetni predlog. Nato je bila seja od-godena. PREDSEDNIK MAŽARSKEGA PARLAMENTA ODSTOPIL. Budimpešta, 21. an. V popoldanski seji narodne skupščine sta govorila poslanca Haller in Milotai, nakar je bila zaključena splošna debata o indemnitetnem predlogu-. Nato je poročal referent imunitetnega odseka o zadevi poslanca Szilagy-ja, o čigar včerajšnjem postopanju napram predsedniku se je posvetoval imunitetni odsek. Zbornica je sklenila prisiliti poslanca Szigrayja, da prosi skupščino slovesno za oproščenje. Nato je prečital predsedujoči podpredsednik Bettlik pismo predsednika Gaala, v katerem ta iz;avlja,. da se z ozirom na včerajšnje dogodke, v katere je bil zapleten zoper svojo voljo, odpoveduje predsedniškemu dostojanstvu. Skupščina je nato obravnavala interpelacijo. NADALJEVANJE KONFERENCE ZA OBNOVO EVROPE. Pariz. 21. jan. »Petit Parisien« dozna-va, da se bo odločilna konferenca pričela početkom prihodnjega tedna v Londonu med francoskim poslanikom Saint Anlairo in angleškim državnim tajnikom lordom Curzonom. Angleški min. predsednik Lloyd George je privolil, da se v Cannesu pričeta pogajanja nadaljujejo diplomatskim potom in da se garancijska pogodba podpiše šele po ureditvi nadaljnjih vprašanj, ki se tičejo Anglije in Francije. VELIKA POŽARA, Manila, 19. jan. Tukaj je izbruhnil velik požar. V predmestju domačinov je pogorelo 32 hišnih kompleksov. 12.G00 ljudi je brez strehe. Glasgov, 21. jan. Na tovornem kolodvoru je izbruhnil požar, ki ie povzročil nad milijon funtov šterlingov škode. OličmsSo volitve na Goriškem. Niso še znani uspehi iz vseh občin, vendar je gotovo, da so volitve za Slovence častno izpadle. Po notranjih občinah so volili Slovenci izključno narodno in so vse razne skupine in struje zavrnile vsak kompromis z narodnimi nasprotniki. To velja tudi za komuniste, ki so prodrli skoraj izključno le v občinah, ki jih je vojna najbolj opustošila: Mirnu, Solkanu, Štandrežu i. dr. Presenetile pa so obmejne občine, ki so preje visoko dvigale narodno zastavo: Na-brežina, Mavhinje, Devin. Tu so Italijani zastavili že davno pred volitvami vso svojo moč, da napravijo v slovenskem nasipu vsaj majhno vrzel. Posrečilo se jim je z raznimi gospodarskimi obljubami pridobiti za kompromis vplivnejše občane in vriniti v občinske odbore več svojih ljudi. Italijani bodo že skrbeli, da Slovencem pravočasno odpro oči, zakaj so tod za vsako ceno hoteli priti v občinske odbore. — V Gorici se vrše volitve danes. Ni izključeno, da bo topot stara liberalna italijanska ka-mora z Bombigom na čelu končno doživela odločilen poraz. — Danes voli tudi Trst in Istra. Slovenci so v Trstu postavili svojo lastno narodno listo. Kaj bo pokazal izid tu in kaj v dvakrat tužni Istri? '+ Kaj bo, kaj bo? c Jutro« je zašlo med »protidržavne elemente«, ker se v včerajšnjem uvod.iiku bridko pritožuje nad praktikami finančnega ministra na polju našega denarništva. Pravi, da ga to boli in da je že skrajni čas, da se napravi red. — Ubogi gospod Kumanudi! -j- Ivan Urek jo objavil v «Kmetijskem listu« izjavo proti Kurallu, dr. Novačanu in Mahnu radi znanih obdolžitev v cNaši vasi« in zanikuje, da bi bil kdaj prosil, še manj pa prejel od dr. Žerjava kak vinar. Urek napoveduje tožbo proti omenjenim trem gospodom. Sodišče bo razčistilo, kdo ima prav. Vsekako s Kuraltom SKS ni nič izgubila, zemljoradniška p« nič pridobila. + Medicinska fakulteta v Belgradu. 0 medicinski fakulteti v Belgradu objavlja belgrajska «Epoha« serijo člankov iz peresa dr. Kli.iča. V št. 19. omenjenega lista piše med drugim: »Mi zdravniki nimamo v svoji sredini znanstvenikov, ki bi mogli zasesti profesorska mesta na medicinski fakulteti v Belgradu in napačno je bilo, da je vlada poverila ustanovitev fakultete tem ljudem. Vlada je dala na razpolago denar, da pripravijo vse potrebno, toda naredilo se ni nič. Organizatorji medicinske fakulteto tekom 16 let niso napravili ničesar. Ko so se začeli leta 1920 vpisovati prvi dijaki, ni bilo tu nikakega poslopja, nikalce-ga anatomskega zavoda, nikake klinike in niti ene učne knjige. Preteklo leto so sprejeli 270 dijakov, letos pa 300. Ti dijaki se danes sami vprašujejo, kaj naj počno brez učnega materijala. Najslabše so gospodarili dosedanji organizatorji z denarjem. Za leto 1919-26 je vlada dovolila 1,000.000 dinarjev za r snovanje inštitutov, porabili pa so 28.825 dinarjev, vse drugo je zapadlo. Za leto 1920-21 je vlada dovolila 8 milijonov dinarjev kredita. Porabili so samo 983.9G7 dinarjev. Ostanek je zapadel. Za leto 1921-22 so zahtevali 8 milijonov dinarjev, od katerih mislijo porabiti pol milijona.« — Pri nas v Ljubljani pa se mora boriti dobro in izvrstno delujoča medicinska fakulteta za vsak vinar kot v vojski. + Konfcrcnca v Genovi. Naša vlada je dobila povabilo, da pošlje svoje zastopnike na konfcrenco v Genovo. Ministrski svet bo na eni prihodnjih sej določil našo zastopnike. Govori se, da bosta šla v Genovo Pašič ali Marinkovič, ali pa Ninčič in Kumanudi. Ž njimi pojde tudi večje števlo strokovnjakov- -j- Koncentracija strank t Podkarpat-ski Rusiji. Na iniciativo ministrskega predsednika dr. Beneša se je vršilo v Pragi in Užhorodu več sestankov, na katerih se je razpravljalo o koncentraciji vseh političnih strank v Podkarpatski Rusiji. Namen pa se je povsem ponesrečil, ker so socialdemokrati in kmečka stranka takoj odklonili vstop v tako zvezo, dočim so tudi druge stranke izrekle svoje pomisleke. ' ■ ' ■ ————■— —• Kraljeva zahvala. «Gosposvetski zvon« je čestital kralju povodom njegove zaročitve in je prejel zato iz kraljeve kabinetne pisarne kraljevo zahvalo. — Petdinarski bankovci. Pred dvema dnevoma je poštno ravnateljstvo sporočilo vsem listom, da je finančno ministrstvo odredilo, da se vzamejo petdinarski bankovci iz prometa in da jih državne blagajne po 20. januarju 1922 ne smejo več sprejemati, pač pa da jih bodo zamenjavale podružnice Narodne banke do 20. julija 1922, centrala pa celo do novembra 1922-Informirali smo se tozadevno na finančni delegaciji in smo pooblaščeni izjaviti, da finačna delegacija doslej ni dobila od ministrstva iz Belgrada šc nobene tozadevne naredbe. Finančna (deželna) blagajna in vsi davčni uradi morajo sprejemati petdi-narske bankovce, dokler ne dobijo od finančne delegacije kakega drugega navo dila. Če kak davčni urad ne bi hotel sprejeti petdinarskih bankovcev, naj se to takoj javi finančni delegaciji. — Nameravana nova ženska organizacija. Na ženska društva se razpošilja vabilo na sestanek vseh slovenskih ženskih društev, ki naj bi se vršil 2. februarja v Ljubljani. Vabilo pravi, da je namen tega sestanka medsebojno zbližanje in posvetovanje in sklepanje, kako naj se v okvirju slovenskih ženskih društev kar najbolje organizira pozitivno delo na polju zaščite dece in mladine, in vprašanje ženskega lista kot vodnika, ki bi bil ženstvu v vseh vprašanjih svetovalec. Eventuelno bi se kar prevzel srbski ženski list «Ženski pokret«, ki bi sprejemal tudi slovenske doneske. Priznavamo, da je v gotovih vprašanjih skupno postopanje vsega ženstva možno in priporočljivo. Toda v omenjeni zadevi ga ne odobravamo, ker se nanaša na polje, kjer so naša načela v diamental-nem nasprotju z načeli svobodomiselstva. Ravnokar smo v najhujši borbi za krščansko, verskonravno- vzgojo mladine in v drugih vprašanjih, tičočih se temeljnih načel krščanskega svetovnega naziranja. Zato smo najodločnejši nasprotniki tega, da bi bilo kako glasilo, v katerem bi plehko svobodomiselstvo moglo odlagati svoje za narod kvarljivo duševno blago, vodnik in svetilnik krščanskomislečemu ženstvu. Kar se pa tiče resnične zaščite dece, imajo naše organizacije itak lepo število zavodov, ki že dolgo časa plodonosno delujejo. Naloga našega ženstva je, da za te zavode skrbi. Na to pot ne bomo šli, ker dobro ločimo, kaj je dobro in prav in kaj nil — Občni zbor slov. kat. izobraževalnega društva v Mostah se Vrši v Ljudskem domu v Mostah v nedeljo, dne 22. januarja 1922 ob 4. uri popoldne. Člani se vabijo, da se tega važnega občnega zbora udeleže polnoštevilno. — Odbor. — Tržič. Zadnja beseda o ofenzivi v tržl-škem Sokolskem domu z dne 13. nov. i. 1. Pustili bi to stvar že v miru, a ker Sokoli hočejo farbati javnost in so pisali v »Jutru«, kot da so vsega tega pretepa krivi edino le Orli, zato naj podamo primeren odgovor. »Jutro« piše, da je zabava v »Sokolskem« domu ta večer po svoji dostojnosti daleč nadkriljevala podobne prireditve raznih »katoliških« tržiških dru- PREDKONFERENCA MALE ANTANTE. Belgrad, 21. jan. (Izv.) Pred konferenco v Genovi bodo imele vse države male entente predkonferenco v mestu, ki doslej še ni določeno. Na pred konferenci se ne bo določilo samo skupno principielno stališče male entente, temveč tudi podrobni program vseh gospodarsko-političnih problemov srednjo Evrope, glede katerih bo mala ententa nastopila na konferenci v Genovi kompaktno. BRATIANU PAŠIČU- Belgrad, 21. jan. Presbiro poroča: O priliki sestave svoje vlade je ministrski predsednik g- Bratianu poslal ministrskemu predsedniku Pašiču nastopno brzojavko: »Kot veren tolmač čustev nove romunske vlade izražam željo za razvoj prijateljskih čustev in velikih skupnih interesov naših dveh držav. Uverjen sem, da bomo pri tem poslu našli dragoceno sodelovanje Vaše ekscelence- Bratianu.« — Ministrski predsednik g. Pašič je brzojavno odgovoril tako-le: »Uverjen, da bo naše skupno sodelovanje v službi naše zveze prineslo našemu narodu korist, kakor dosedaj, hitim, da se v imenu vlade SHS in v svojem imenu zahvalim Vaši ekscelenci za želje, izražene o priliki sestave Vaše vlade. Prosim Vas, da raztolmačite svojim kolegom moje najsrčnejše prijateljstvo. Pašič.« KONGRES ČEŠKIH KMETOV V. AVSTRIJI. Dunaj, 21. januarja, (Izv.) Danes so otvorili tukaj drugi kongres čeških kmetov v Avstriji. Kongresa sta se udeležila tudi gg. Knndut in Šantič, prvi v imenu Slovencev, drugi pa za Hrvate. SLOVAŠKI PROTESTANTI PRI MASA-RYKU. Praga, 21. jan. (Izv.) Zastopniki slovaških protestantskih cerkvenih občin pridejo 27. t. m. v Prago. Sprejel jih bo predsednik Masaryk, kateremu bodo razložili svoje želje. KMETJE PROTI AGRARNI KOMISIJI. Praga, 21. jan (Izv.) Včeraj je prišla komisija češkega agrarnega urada v Ne-tolice v svrho razdelitve enega dela velikega Schvvarzenbergovega posestva. Uradniki Schvvar/enbergovi so se držali pasivno. Proti napadalcem je uvedena preiskava. HABSBURŠKA POSESTVA NA POLJSKEM. ► Varšava, 21. jan. (Izv.) Poljski ministrski svet se je pečal z vprašanjem konfiskacije habsburških posestev na Poljskem. Ministrski svet je s 7 proti 2 glasovoma konfiskacijo odklonil z motivacijo, da teh posestev ni smatrati za rodbinsko, ampak za privatno last. RAZDELITEV ČEŠKIH VELEPOSESTEV Praga, 21. jan. (Izv.) Agrarna komisija je sklenila to leto razdeliti sledeča ve-leposestva: Sclnvarzenberg (172.000 hektarjev), Waldsteinovo (44..000 hektarjev), Fiirstenbergovo (40.000 ha), Černinovo (31 tisoč hektarjev) in Clam-Gallasovo (30 tisoč hektarjev). IZ SLOVAŠKE LJUDSKE STRANKE. Praga, 21. jan. (Izv.) Oni zastopniki slovaške ljudske stranke, ki so nedavno izstopili iz enotne češkoslovaške organizacije, se nameravajo zopet združiti s češko ljud.sko stranko. VZDRŽEVANJE KARLA HABSBURŠKEGA. Pariz, 21. jan. (Izv.) Veleposlaniška konferenca se je bavila z vprašanjem vzdr-ževalnine Karla Habsburškega. Samo stanovanje stane na leto 2000 angl. funtov. V Cclcmba. « Prosper MArimče. — Poslovenil —5—. »Ko bi se ne bal srečati vas, miss Nevil, bi bil skušal priti v Pietranero in bi se dal zapreti.« »In čemu si se jo bal srečati,« je vprašala Colomba. >Nisem vas ubogal, miss Nevil... Tisti trenutek bi vas ne upal pogledati.« »Ali se torej zavedate, miss Lidija, da lahko napravite z mojim bratom, kar se vam poljubi,« je nagajala Colomba in se smejala. »Žabranim vam, da ga gledate.« »Upam, da se ta nesrečna zadeva kmalu pojasni,« je rekla miss Nevil, »in da se vam kmalu ne bo ničesar bati... Zelo bi me veselilo, ko bi ob svojem odhodu mogla vedeti, da se vam je izkazala pravica in priznala vaša nedolžnost kakor vaše junaštvo.« »Ah, vi že odhajate, miss Nevill Ne govorite še o temi« »Kaj hočete, moj oče ne more vedno loviti... Odpotovati hoče.« Orso je povesil roko, ki se je dotikala roke miss Nevil in sledil je trenotek molka. »Ne, ne,« je povzela Colomba, »no pustimo vas še tako hitro oditi. Imamo vam pokazati se mnogo zanimivosti v Pi-•traneri... Sicer pa ste mi obljubili, da me naslikate, pa še začeli niste ... Dalje sem vam obljubila, da vam napravim se-renato v 75 verzih ... Potem ... Toda kaj renči Brusco? ... Glej, Brandolaccio, k'do teče za njim?... Poglejmo, kaj je.« Tako je vstala, položila brez opravičevanja Orsovo glavo miss Lidiji na kolena in je stekla za banditi. Nekoliko v zadregi, ko je morala tako podpirati lepega mladeniča sama z njim sredi gešče, ni vedela miss Nevil, kaj naj stori; kajti, če se odtegne kar nogloma, se jo bala, da povzroči ranjencu bolečine. Toda Orso je sam od sebe pustil sladko naslonjalo, ki ga mu je ponudila sestra in se je dvignil na desno roko: »Tako torej, vi kmalu odidete, miss Lidija? Nikoli nisem mislil, da bi morali podaljšati bivanje v tej nesrečni deželi... in vendar... odkar ste prišli sem, trpim stokrat več ob misli, da se moram od vas poslovili... Ubog poročnik sem ... brez prihodnosti... sedaj celo proskribiran ... Trenotek se miss Lidija, da vam povem, tla vas ljubim... toda to je tudi brez-dvomno edini trenotek, ko vam morem to povedati, in zdi se mi, da sem sedaj manj nesrečen, da sem si utolažil srce.« Miss Lidija se je obrnila proč, kakor da tema ne zadošča, da skrije svojo rdečico. »Gospod della Rebbla,« je rekla nnto s tresočim glasom, s mar bi prišla sem na ta kraj, če...« In še govoreč je stisnila | Orsu v roko egiptovski talisman. Potem se je na vsa moč potrudila, da pride do svojega navadnega tako sladkega glasu: »Pač slabo od vas, Orso, da tako govorite ... Sredi goščo krog in krog obdana od vaših banditov, veste pač, da bi si nikdar ne upala jeziti se nad vami.« Orso se je zganil, da bi poljubil roko, ki mu je vrnila talisman, a ko mu jo je miss Lidija malo hitro umeknila, je izgubil ravnotežje in padel na raneno roko. Ni mogel zadržati bolestnega vzdiha. »Udarili ste se, prijatelj,« je kriknila in ga vzdignila. »Moja krivda je, oprostite...« Pogovarjala sta se še nekaj časa potihoma in sta se precej približala drug drugemu. Colomba, ki je pritekla izne-nada, ju je našla prav kot ju je pustila. »Strelci!« je zavpila. »Orso skusi vstati in iti, pomagam ti.« »Pusti me,« je rekel Orso. »Reci ban-ditorn, naj se rešijo,... če vjamejo mene, malo mi je mar. Toda odpelji miss Lidijo; za božjo voljo, da je ne vidim tu!« »Ne pustim vas,« je rekel Brandolaccio, ki je prišel za Colombo. »Odvetnik jo krstni boter naredniku, ki poveljuje strelcem. Mesto da vas odvede s sabo, vas umori in potem reče, da seveda ni mogel drugače, da ni napravil nalašč.« Orso je vstal, celo nekaj korakov je napravil, a kmalu se je ustavil: »Ne morem iti,« je rekel. »Bežite drugi! Z Bogom, miss Nevil. Dajte mi roko!« »Ne pustimo vas!« sta kriknili obe ženski naenkrat. »Če ne morete iti, vas moram nesti,« je rekel Brandolaccio. »Torej, dragi poročnik, malo poguma; imeli bomo časa dovolj, da zapustimo taborišče skozi sotesko tam zadaj. Gospod župnik jim daje opravka.« »Ne, pustite me,« je rekel Orso in se vlegel na tla. »Za božjo voljo, Colomba, pelji proč miss Nevil!« »Močni ste, gospodična Colomba,« je rekel Brandolaccio, »primite ga za ramena, jaz ga primem za noge; dobro, naprej, stopaj!« Začela sta ga hitro nesti kljub njegovemu ugovarjanju, miss Lidija je neznansko razburjena nekaj časa šla za njima. Kar je počil strel, ki mu je odgovorilo pet ali šest drugih. Miss Lidija je zakričala, Brandolaccio zaklel, a podvojila sta s Colombo svoj korak in ne meneč se za vejevje, ki jima je bilo v obraz in jima trgalo obleko, tekla skozi goščo. »Sklonite se, sklonite se, draga,« je naročal spremljevalki, »vsak čas vas lahko zadene krogla.« Ivo so tako tekli kakih petsto korakov, jo Brandolaccio izjavil, da ne more več in se je vrgel na tla, kljub vzpodbujanju in očitkom Colombo. štev. Piše dalje tudi, da je Frlan Viktor že ob prihodu v bokolsko dvorano zabavljal in govoril: »1'rmoj..., če bi imel nož, poklal bi ..., škoda, da nimam noža, bi že pokazal.« ->fMož in nož, to so bue oesede, ki ,ih je dični učenec in gojenec or.ovske organizacije znal.« Dalje piše o narodni zavednosti gg. bokolov Jegliča V laška (t. j. Blaža) in bocaka, pri katerih je narodni čut pač pozneie (!!), a veliko boi)e razvit kot Orlov. Na koncu daie dopisnik »Jutra«, dični učenec in gojenec oriovske organizacije, Orlom ta-le nasvet: »Iržiški Urli na, si pa dajo po Kemčevem vzorcu patentirani odznak: k peresu na levi strani čepice za simetrijo na desno stran 6—8 cm dolgo noževo ostrino in pozdravni klic: »Auf, na nož!«« — Prejmite res dični gojenci soko.ske organizacije v Tržiču ta-le odgovor na Vaš dopis: Kdo je bil kriv tistega pretepa, je pač najbolj določila sodnija, ki je obsodila tri Sokole: Jožefa Ver-dir.a, Antona Jermana in Frana Winterja, a nobeden Orlov ni bil obsojen! In plačali boste ne malo vsoto: 1200 K za strgano obleko in 800 K za bolečine in zgubo zas.užka — vse to Frlanu Viktorju in poleg tega še oba advokata in sodne stroške plačati — vse to ne bo malo; — aii glavna stvar je ta, da ste bili Sokoli obsojeni. — Drugič: Kako je zabava na to Martinovo nedeljo daleč nadkriljevala naše prireditve, o tem smo prepričani tudi mi, samo namesto besed: po dostojnosti — bi morali zapisati; po pretepanju! Da je to res, imamo priče iz vaših vrst, ki so se zgražali nad vašo podivjanostjo. Mi se nad tem nismo zgražali, ker predobro poznamo sokolsko kulturo in delo za narod. Če se boste večkrat zaleteli v orlovsko organizacijo, vam bomo vedno radi postregli z mastno porcijo iz vaše kuhinje! — Tretjič: Zakaj sta gledaje ta pretep dva fanta Sokola strgala sokolske znake in legitimacije ter oboje vrgla na tia ter pohodila!? Kar se tiče narodne zavednosti tržiških Sokolov, je pa res, kot piše »Jutro«, da kar lepo molčite, ker ljudstvo vas predobro pozna izza časa pred vo sko in zlasti med vojsko! Tisti, ki so pisali ob priliki veselice gasilcev: »Tržiške noči«, pač dobro vedo. — Četrtič: Kar se pa tiče vašega nasveta naj bi Orli nosili za čepico nož in bi se pozdravljali: »Auf, na nož!«, smo mnenja, naj si vse to spopo'nijo Sokoli, ki so bili in so še, kot pričajo »Tržiške noči«, večkrat precej na »Auf!« in ki se kot mesarji izvrstno razumejo »na nož«. Sicer pa ne bodite hudi. Sokoli, da smo vam tako pozno odgovorili in čeprav boste morali precej plačati, ne obupa te, saj — kot smo zvedeli — ste dobili pri pravoslavnem slavlju v Tržiču lep dar 1174 dinarjev, ki za pokritje teh stroškov sicer ne bo zadostoval, a precej si boste opomogli. — Tržič. Zadnji pondeljek jo predaval v Domu g. kaplan Šimenc iz Naklega o špiritizmu in sicer kaj pravita znanost in vera o njem. Obilno zbrano občinstvo je z veliko pazljivostjo sledilo g. predavatelju, ki je na mnogih zgledih iz špiritiz-ma dokazal, da se da mnogo pojavov razlagati naravnim potom. — Prihodnji pondeljek predava član delavske zbornice Majeršič. — Sprejem gojencev v strojno šolo vojne mornarice. Po naredbi vojnega ministra z dne 13. decembra 1921, štev. 9523, se sprejme meseca junija t. 1. 70 mladeničev v strojno Solo vojne mornarice v Zeleniki, Boka Kotorska, Dalmacija. Pogoji za sprejem so: 1. Naše državljanstvo fdomovnica); 2. starost 17 do 20 let (rojstni list); 3. najmanj 4 razrede ljudske šole (zadnje šolsko izpričevalo); 4. neomadeževano vedenje (nravnostno izpričevalo); 5. dovolitev staršev po predpisanem obrazcu; 6. vsaj dveletna učna doba kovaške, kleparske, ključavničarske, strugarske, šoferske, električarske, monterske ali slične obrti (učno izpričevalo); 7. te.esna sposobnost (izpričevalo aktivnega vojaškega zdravnika); 8. samski stan (župnijsko ali občinsko potrdilo). — Lastnoročno pisane prošnje za sprejem v strojno šolo vojne in mornarice je najkasneje do 30. aprila 1922 vposlati komandantu strojne šole vojne mornarice v Zeleniki, Boka Kotorska, Dalmacija, ki morajo biti opremljene z zgoraj navedenimi listinami. Natančnega pojasnila daje mestni vojaški urad v Mestnem domu, — Otroški domovi. Ministrstvo za socialno politiko je sklenilo, da se osnujejo novi otroški domovi in sicer trije v okolici Bitolja. V te domove se bodo sprejemale siroto brez starišev. — Obrtno šole v Jugoslaviji. V Jugoslaviji se nahaia skupaj 200 obrtnih Sol, ki jih obiskuje 34.502 učencev. Od teh je v Srbiji 92 šol z 12.300 učenci, v Vojvodini 52 z 9.99', na Hrvaškem in Slavoniji 48 s 5200, v Sloveniji 42 s 3800, v Dalmaciji 8 z 400 in Črni gori 4 z 200 učenci. — Statistike Mcdmurja. V Medmurju jo vsega 174 naselbin (vasi in mest), ki imajo skupaj 92.124 prebivalcev. 74.432 je Hrvatov in Slovencev, 14 tisoč 413 Mažarov, ostali so Nemci. — Razdelitev oblasti češkoslovaških konzulatov v naši državi. V naši državi obstojajo sledeči češkoslovaški konzulati: generalni konzulat v Belgradu, kateremu so dodeljeno pokrajino Stara Srbija, Makedonija in Vojvodina; konzulatu v Zagrebu je dodeljena Hrva'ska, Slavonija, del Sre-ma in Medjimurje, konzulatu v Sloveniji cela Slovenija, konzulatu v Sarajevu Bosna, Hercegovina in Črna g' in konzulatu v Splitu Dalmacija z otoki. 1 — Selška dostava pri poštnem nradu Smnr-jo—Sap. Selški pismonoša pri pošti Šmarje-Sap ie pričel 16. t m. dostavljati poštno pošiljko v tc-le kraje: Paradišče, Podgorica, Gorenja Slivnica, Mali Lipoglav, Veliki Lipoglav, Pance, Repče, Pleše, Dolje, Reber in Tlake. — Neumestna šala. Fanta Jožo S. in France D. iz Visokega s'a si dovolila zelo neumestno ša-':>, katera ju zna še precej stati: Odprla sta ob 1. uri ponoči hlev mesarja Matevža Likozara na Visokem in odgnala konja iz njega- Nato sta odšla : mlinarju Francetu Podjedu. kateremu sta brez ijcgove vednosti vzela iz kolarnice sani. konjsko premo, vrv in gnojne vilo. V sani sta zapregla iikoznrjevega konja in se odpeltala v Sp. Bitnje asovat. Ko sta so zjurai ob 6. uri vrnila na Vi-oko, sta konja izpregla in zapodila po Visokem, ani pa sta pustila kar na cesti. Konj Je pribežal >b 7. uri zjutraj ves penast, moker in step?n nazaj : svojemu gospodarju Podjed jo poiskal sani in iprenio po Visokem. Objestna fanta sta med svojo fožnjo izgubila vrv in vile. Najlepše jo pa to, da e eden od fantov sam lastnik enva konja, kate-'ega pa ni hotel vpreči, ker se mu je za vasovaivo - smilil. — Tatvina t Kočevju. Ivan Jakšo iz Ruprč-'rha, ključavničar in šofer, je 17 t. m. zapustil lelo v kočevskem rudniku in odnesel seboj svojim sos anovalcem obleke v vrednosti 1000 kron. — Iz naše države izgnani so Karol Robat-*cher, rojen 1876. v Konjicah, pristojen v Bolcan, kot nadležni inozemec za nedoločen čas, Ivan Jakscli iz Deutsch-Reichenberga za dobo pet let in Nimis Ema iz Pergemoina pri Monakovem za dobo 5 let. — Pretepači. Janez Tehovnik jo 15. oktobra v Žlebah z nožem težko ranil Franca Breganla. Deželno sodišče mu jo prisodilo za to 2 meseca težke ječo. — V Iški vasi so so dno 25. septembra 1021 fantje stepli. Med pretepom jo Janez Plat-ner sunil z bajonetom v prsa Janeza Žagarja in ga udarit po glavi. Med pretepom je Platnar z bajonetom udaril po glavi tudi Lojzeta Vicijozija. France Štembal je ob isti priliki ranil z ba;one-toin Antona Vicijozija v desno podlakt med zapestjem. Sodba: Platnar 4 mesece težke ječe, a Htembnl 4 dni zapora. — Proti preklinjanju. Zagrebški stražniki so dobili navodila, da prijavijo vse osebe, ki bi klele na ulici, da se proti njim postopa po zakonu. Ker se jo ta grda razvada zelo razpasla tudi pri nas, bi bile slične odredbe kaj na mestu. — Pol milijona kron je ukradla Štefanija Gru-hešič uradnica v rudokopu v Kreki (Bosna) in pobegnila. — Sneg ▼ Gorici V Gorici je zadnje dni zapadel velik sneg, kakor ga tam še ne pomnijo. Sneg je obležal in so ga morali odmetavati. — Pomanjkanje drv r Zagn-bu V Zagrebu vlada veliko pomanjkanje Irv, ker lastniki no dobijo na razpolago dovolj vagonov za dovoz istih. — Tatinska pota. Dne 9. decembra 1921 se je javil na Marijinem trgu v Ljubljani stražniku Doboviču leta 1885 v Zvičah pri Kovorju rojeni France Kaštrun m povedal, da ji v Novem mestu okradel Franceta Jakšeta. Kaštrvn jo presedel v zaporih in ječah 262 dni, ker ie bil že 8 krat pred-kaznovan. Oblasti so ugotovile, da je Kaštrun okradel Andreja in Aniona Selifa v Brežicah, Va-lerijana Učaka, Jožefa Klemenč ča .Franceta Šuštarja in Matildo Tončič v Metliki, Pavla in Franceta Jakšeta v Novem meutu; kradel je tudi na Jesenicah na škodo državne železnice deske in Mariji Čop v Zerovnici je ukradel 8 kokoši in 1 petelina. Kaštrun bo za te sv->ie grehe sedel 5 mesecev v težki ječi. — Po treh_ letih. Novi minister za pošto in brzojave dr. Žarko Miladinovič je izdal vsem poštnim in brzojavnim ravnateljstvom nalog, da sc morajo takoj odstraniti vsi madžarski napisi: Magvar kyraly posta. — Koliko tujerodccv je r Združenih državah? Glasom nedavno izdanih podatkov iz zadnjega ljudskega Štetja je skupno tujerodno prebivalstvo Združenih držav dne 1. Januarja 1920 znašalo 13,920.632. To pomenja, da je tujerodno prebivalstvo od leta 1910. naraslo za 404.806 ali za 3 od sto. Od tega skupnega Števila 6,493.088 je imelo državljanski (drugi) papir; 1,223.490 je vzelo prvi papir in 5,398.605 je bilo inozeincev. Državljansko stanje ostalih 805.509 ni bilo do-gnano po preštevalcih. Urad za ljudsko štetje (Census Bureau) naznanja, da je to prva statistika o državljanstvu vsega tujerodnega prebivalstva brez razlike na narodnost, starost in spol, dočim so se prejšnje statistike ozirale le na moške čez 21 let starosti. Največji odstotek naturaliziranih državljanov izmed vsega tujerodnega prebivalstva v poedinih državah izkazuje država Norih Dakota, namreč 73.3 in najmanjši — 18.8% — država Arizona. Največji odstotek inozemcev, 78.7, izkazuje država Amizona in najmanjši — 11.6 — država South Dakota. — Prijeti tat. Orožniki so na Vrhniki aretirali žo večkrat predkaznovanega tatu Ivana Isti-niča. — Nasilen vojaški beguncc in tat. K svoji četi v Niš so ni vrnil z dopusta leta 19C0 na Vrhu pri Št. Rupertu rojeni Vincenc Gačnik, kateri jo tudi nuino osumljen, da je dne 19. decembra 1921 okradel Vincenca Sadarja v Ocelerju pri Št. Rupertu In ga oškodoval za 150 dolarjev. V gostilni Jožefa Kneza v Hrastovici jo pa Gačnik 18. decembra 1. 1. razgrajal; poškodoval je mizo in vr.Va in razbil več kozarcev. Gačnik je bil zaradi tatvine žo kaznovan. Jo zelo nevaren tujemu imetju. — Samomor. Iz vozečega vlaka iužne železnice št. 46 je skočil dne 14. januarja 1922 ob 14. uri 40 minut pri cestnem prehodu pri Lazah (km 417.632) delavec .Terma Filip iz Senožetov, star 34 let in jo obležal mrtev. — Zasledovani tatovi. Oblasti zasledujejo sledeče osebe, katere so nujno sumljive tatvino: Ano Milavec, roj. 1. 1893 v Cirltnlci, natnkarico nestalnega bivališča, ki je bila žo večkrat pred-kaznovana; invalida Uhla Hinka Friderika, ki govori slovensko, nemško in italijansko in ima stekleno oko in levo roko popolnoma suho. _ -- Brezpo-eln vst na »n^aju. Kakor poročajo dunajski listi, jc bilo koncem decembra na Dunaju 9:27 brezposc'nih, ki so dobivali stalno podporo, in 17.742 oseb, ki so iskale potom posredovalnic dela. Sredi januarja je število narastlo, in sicer je bilo brezposelnih s rodooro 12.869 in 27 478 oseb. ki so iskale dela. Največ brezposelnih je bilo kovinarjev. š 80 letnica dr. Pavla Turnerja. — Bivši odgojitelj visokih aristokratskih sinov, dr. Pavel Turner, zdaj že več let v pokoju živeč v Mariboru, je obhajal dne 21. januarja svojo 80 letnico, telesno zdrav in duševno še čvrst. Dr, Pavel Turner je rojak Pohorja, kjer je v mladih letih opravlja! službo pastirja, šele s 16. letom je prišel v Maribor v šolo, se tam izšolal s pomočjo rodbine pivovarnarja Tschelliga, katerega sina je poučeval. Od maturantov iz njegove dobe jih živi danes razen njega še pet, med njimi njegov najljubši prijatelj notar dr. Fiirbas ter župnik Janžek. Vpisan na dunajski univerzi sc je podal v tujino; na Angleškem je našel svoj bodoči posel odgoji-telja, v Strassburgu je postal dr, prava na takrat ustanovl:eni univerzi. Na svojem potovanju sc je priučil tudi francoščine, angleščine in ruščine. Tudi bivšega avstrijskega cesarja Karla je poznal kot dečka. Ko jc več let slu*Soval v Budimpešti in na Dunaju pri vplivnih aristokratskih družinah, se je povrnil v svojo domovino. Pod Nemško Kalvarijo na Petrovem Selu poseduje malo, lepo posestvo. Ostal je neože-njen. V zadnjih letih ga oskrbuje gospa pl. Kunovič, katere vzorni skrbi se ima v veliki meri zahvaliti, da je lani dvakrat sreč- no prebolel nevarno bolezen, katere ga je ozdravil zdaj oboleli dr. Turšič. Čeprav je jubilar ostal dosleden v svojih svobodomiselnih nazorih, je vendar kot vedno znača-jen mož in zaveden Slovenec čislan tudi v odličnih duhovniških krogih. Bilo srečno še mnoga leta. š Zdravniško društvo v Mariboru ima dne 26. t. m. ob 6. uri zvečer v klubovi sobi hotela Union v Mariboru zadnjo od-borovo sejo pred občnim zborom zdravniškega društva v Mariboru. Vsi tovariši in prijatelji društva dobrodošli! š Zaradi občinskih volitev obsojen. Pro-govni delavec Franc Čeh je predložil okrajnemu komisarju dr, Makarju v Mariboru kandidatno listo republikanske stranke v Limbu-šu. Na vprašanje komisarja če ne bo nasprotne stranke, je Čeh odgovoril, da se pač zbirajo tudi nasprotniki pri gerentu Robiču, kjer dobe vo-l.ilci pijačo In tobak. Komisar ga je še opozoril, naj bo previden s takimi obdolžitvami. Čeh pa je le trdil svoje, ker je tako slišal od drugih. Komisar je bil seveda primoran povzročiti preiskavo proti Robiču, ki pa je le ugotovila, da so se tam v gostilni res zbirali združeni vo-lilci vseh strank razen republikanske, da pa jim je Robič ponudil vino šele po končanem zborovanju in izvršitvi kandidatne liste. Tako so potrdile tudi priče pred sodiščem, kjer je bil Čeh koncem maja obsojen na pet dni zapora. Čeh se je proti obsodbi pritožil na vzklicno sodišče, ki je to zadevo rešilo šele zdaj dne 19. januarja s ponovnim zas.išanjem prič, ki pa so po večini zopet tako izpovedale, da bo Čeh moral prestati svojo kazen izza prve razsodbe. š Tihotapci napadli orožnika. Začetkom junila pr. 1. so gnali trije tihotapci živino preko meje pri Sv. Duhu na Ostrem Vrhu. Zasačil jih je orožnik Rebolj ter ustavil. Tihotapci so se hitro porazdelili, tako da je orožnik prijel samo enega. Ko ga je ustavil, je že prišel drugi, in ko je tega prijel, je prišel že tretji, ki je orožnika od zadaj s tako silo udaril po glavi, da se je orožnik hipoma onesvestil. Nato so se spravili vsi trije nanj, eden ga je od zadaj predrl z železnim koncem gor-jače, uropali so mu puško in težko ranjenega vrgli v potok. Dolgo časa so zaman zasledovali storilce, ker so zbežali v Nemško Avstri;o. Naposled se je orožnikom le posrečilo vloviti vsaj enega, in sicer delomržneža Ivana Leša iz Vel. Boča. Leša je priznal in izdal tudi ostala dva sostorilca Kremšnika in Čepeja, katera se pa še potepata onstran meje. Za enkrat je samo Leša prišel pred svoje sodnike v Mariboru, kjer je bil obsojen na pet mesecev zapora. š Konec afere Pire—Dr. Ravnik. Skoro eno leto trajajoča kazenska zadeva Pire—dr. Ravnik, h kateri se je v zadnjem času pridružila še afera dr. Ravnikovega koncipijenta dr. Kraševica radi dogodkov pri zadn i glavni razpravi, se je dne 20. jan. t. 1. zaključila s poravnavo. V medsebojnih čas nih izjavah se jo Pire kot zasebni obtožitelj med drugim zadovoljil tudi z dr. Ravnikovo izjavo, da nima povoda dvomiti o Pirčevi osebni in stanovski časti. Nasprotno jo podal Pire izjavo, da označbe v njegovi ovadbi niso imele namena žaliti dr. Ravnika. Dr. Ravnik in dr. Kraševec plačata prostovoljno 800 K v pokojninski sklad Združenja jugoslovanskih novinarjev, sekcije Ljubljana«:. Poravnavo sta posredovala odvet. dr. Haas in dr. Jan. š Mariborske banke obsojeno — sidati. Kakor znano, so se mariborsko banke, izvzemši Za-družne-Gospodarske banke protivile, ukloniti se sldepu občinskega sveta, da morajo v 1 1922 zgradi i lastna poslopja zase in svojo uslužbence. Vlada pa jo zavrnila pritožbe bank in ukazala, da morajo poslopja zidati in jih dograditi do oktobra 1922. Ugodila pa jim je pritožbo glede položitve garancijskega zneska. Med tem je Gospodarska banka že dovršila vse tehnične predpriprave, tako da bo žo v kratkem pričela z zgradbo največjega poslopja v Mariboru in na najlepšem prostoru — nasproti frančiškanski cerkvi in justični palači. — Proti nasilnemu deložiranjn državnih na-meščonccv. čisto po vzorcu stare Avs rije 111 pruskega militarizma protežira tudi Belgrad samo svojo oficirje tudi v stanovali skem vprašanju, tako daleč, da se ne sme nihče dotaknili njihovih stanovanj v privatnih hišah, ako so službeno premeščeni. To je povsem umljivo pri oženjenih častnikih, ki puščajo svo.e družino v prejšnji garni-ziji, no pa pri samcih. Tako vsaj se praklicira v Mariboru, kjer je stanovanjska beda največja, ker se dozdaj sploh še ni č'sto nič zidalo. Ravno tista vlada pa ne pozna nobenih socialnih in človeških obzirov, kadar gre za premeščenje njenih uradnikov. Tu po3lopajo tako v Ljubljani kakor v Beogradu ravno tako, kakor da bi državni uradniki ne služili isti državi, isti vladi, kakor oficirji. Danes premestijo uradnika s kcpico družine iz LJubljane v Maribor ali nasprotno ali celo kam na deželo, kjer je še manj stanovanj. Nič ga ne vprašajo, ima družino ali je nima, kako mu bo mogočo se preživljati na dve strani; mora oditi. Pa to šo ni najhujše. Pravi pekel za tako družino šele nastane, ko takoj za odhodom takega uradnika prihaja stanovanjski urad, da stanovanje kratkomalo drugi stranki in če se družina v par dneh ne umakne, sledi nasilna deložacija Pridejo polica'i in poslrež-čki in v par urah le cela ropotija z družino vred r.a cesti. Kam potem, zato so država ne briga. Siranka ima sicer pravico pritožbe, toda dekret izrecno govori, da pritožbo nimajo odložilnega roka. To se pravi, če stanovanjski senat priložijo ne reši pravočasno — za kar se navadno skrbi z izgubljenimi akti in v miznici stanovanjskih uradov pozabljenimi rekurzi — so ne gleda na še tako opravičeno pritožbo in se izvrši delo&irnnje. To so socialni škandali, ki nikako me kažejo, da živimo v socialno urejeni državi. Ker se talci slučaji le proveč množo, si je vlada sama nakopala nevarnost, da se uradniki no bodo odzvali dekretu pre-meščenja, če jim država ne nudi ob enem prilike, da dobe v novem kra u stnnovanje za družino ali če jim ne zagotovi vsaj mir pred nasilnim deloži-ranjem družine v prejšnjem bivališču. 5 fceparji na Zidanem mostu. Trgovcu Ade-linu Personi.u iz Verone jo bila na poslaji na Zidanem mostu ukradena listnica, v kateri®|e bilo 6C00 lir in 200 dinarjev. Sumljivi tatvino so štirjo moški v sarosti od 83—87 let; 8 od njih so bili velike, četrti pa male postave in okroglega obraza. g Ljubljanski trg. — Določitev trinih een meso in kruhu. Aprovizačni odsek občinskega sveta jo določil v seji dne 20. januarja sledeče najvišjo tržne ccne mesu: Prvovrstno volovsko meso po mesnicah in na trgu enako, zadnji del 42 K, sprednji del 38 K; meso druge kvalitete, to je debele telice in slabe;ši voli 86 K zadnji del in 82 K sprednji del; meso krav 26 K zadnji in 22 K sprednji. Tcletina 40 K. Prašičje meso: cel prašič po 41 K kg, meso II. v rs o (rebra, pljuča in »lično) 46 K kg, hrbet brez privage 60 K kg. Dvig cen je bil nujno potreben, da se vsled pomanjkanja blaga ceno ne pospnejo še višje. Strank® se opozarjajo, da najstrožje pazijo na to, da mesarji ne bodo računali višjih cen kot gori navedeno. Napram onim mesarjem, ki vzlic sedanjim kupnim cenam živine primernih cen mesu ne bodo dova-žali na trg blaga, se bo najstrožje in brezobzirno postopalo. — Sedanji ceni moke primerno se jo določila cena kruhu sledeče: 21 K bel kruh, Črn kruh 17 K, ržen 18 K kg Zemlje in drugo slično pecivo jo prosto. — V ostalem je večji trini promet samo ob sredah in sobtah. Skromne dnevno po.rebo občinstva se krijejo; primanjkuje precej občutno moke. Jajca se plačujeio po 6 K. Krompir se plačuje na trgu po 6 K kg. Občinstvo se opozarja, da ima mestna aprovizacija zadostne zaloge krompirja po ceni 4.80 K kg. Krompir je zdrav in si ga občinstvo lahko na licu mesta ogleda v barakah za šolo na Ledini, kjer se vrši cel dan razprodaja. g Uravnava Savinjo. V smislu tuuradnega razglasa z dno 22. novembra 1921, št 6297 so jo sestavila komisija za tohnično in ekonomsko izvršitev zgradbe in vzdrževanja naprav za uravnavo Savinje v progi od Mozirja do Celja sledeče: 1. Zastopnik Generalno inšpekcije voda in vodja komisije: generalni inšpektor inž. Ivan Sbrizaj. 2. Pravni zastopnik: kr. okra.ni komisar pri okr. glavarstvu v Celju dr. Leon Brunčko. 3. Za zastopnika okrajnih načelnikov in občinskih predstojnikov je bil izvoljen Franc Steblovnik, posestnik v Rečici (obč. Šmartno ob Paki). 4. Gradbeni vodja: gradbeni svetnik inž. Ivan Marek. g Obrcstovanje hranilnih vlog na Ogrskem. Kakor na Dunaju, tako so tudi budimpeštanske banke sklenile z letom 1922 zvišati obrestno mero za hranilne vloge od 3 in pol na 4 in pol odstotka. g Italija in Bolgarija. V tekočem tednu jo bila osnovana v Sofiji italijanska obrtna zbornica. g Ceno zlata padajo — ▼ Londonn. V zadnjih dneh so padle cene zlata na londonskem trgu na 97 šilingov in 2 penci za eno unčo. Ta cena jo najnižja, ki je bila dosežena od leta 1919. g Mažarsko-Bolgarska trgovska zbornica v Budimpešti je začela izdajati te dni svoje gospodarsko glasijo z imenom: »Ma;jyar-bolgar Lloyd<. g Stanjo papirnatega denarja t nemški Avstriji. Z dnom 7. januarja t. 1. znaša stanje papir-nateg adenarja v nemški Avstriji približno 190 mili.ard nemško-avstrijskih kron. g Stanje papirnatega denarja na Ogrskem. Po zadnjem izkazu ogrske državne banke znaša stanje papirnatega denarja 2,470,835.135 ogrskih kron. Od zadnjega izkaza se je papirnati dennar pomnožil za 361,(J'J0.997 ogrskih kron. g Aggio t Italiji znaša pri plačevanju carino v papirnatem denarju med 10. in 31. jan. 1922 340 odstotkov. g Francija sanira svojo falltno banko. Na prvi seji ministrskega sveta kabineta PoincarS se je razpravljalo o sanaciji industrijske banke za Kitajsko. Vlada bo sanirala banko na ta način, da bo uporabila odškodnino v znesku 390 milijonov frankov, ki jih dolguje Kitajska žo izza časa boksarske ustaje, v ta namen. g Padunjo cen na Angleškem. Stroški preživljanj.! so na Angleškem v mesecu decombru zopet padli na šest točk in so sedaj za 93 odstotkov višji kakor pred vo.no. S Fiihlf lj Zlata poroka. Jutri, dne 23. januarja ob 9. uri dopoldne bosta v frančiškanski cerkvi obhajala svojo zlato poroko roditelja urednika :>Novega časa« občinskega svetnika g. Franca Kremžarja gospod Jožef Kremžar in njegova soproga ga. Uršula Kremžar, roj. Bric. Vzornima krščanskima roditeljema iskreno častita-mo z željo, da bi jima Bog podelil dolga, srečna leta! lj Krajevni odbor SLS za frančiškanski okraj ima jutri, v pondeljek 23. t. m. ob 7. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, I. nadstr. važno sejo. Vsi odborniki naj se je sigurno udeleže. — Predsednik. lj Krščansko žensko društvo« vabi svoje članice, da se udeleže današnjega zborovanja za nravni preporod ob 9. uri dop. lj Rodbina llupnikova se tem potom zahvaljuje vsem in vsakomur, ki je imel sočutje z nami in nas je v tej tako nenadni in najmanje pričakovani izgubi naše ljubljene hčerke oziroma sestrice Ladice tolažil, najsi bode osebno ali pismeno z besedo ali dejanjem ali kakorkoli, se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo, ker nam je to nemogoče osebno storiti. Zlasti se zahvaljujemo vsem, ki so jo počastili na njeni zadnji poti, osobito prečastitemu g. ka-tehetu za spremstvo, vsem ljubim pevkam in pevcem za premilo petje, govornicama za v srce segajoča poslovilna govora in tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, ki ga je ona tako nadvse ljubila. Sedmina s sv. mašo se vrši v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani v sredo 25. januarja 1922 ob 7. uri zjutraj. lj Kje je vzrok? Žalostni slučaj Ladice Rupnik, učiteljske pripravnice IV. letnika, je v krogih ljubljanskih starišev povzročil silno razburjenje. Pravica zahteva, da se slučaj preiščo in dožene, kakšni da so vzroki te tragike mladega dekleta. lj Odlična Kostn. Včeraj jo obiskal naše uredništvo tajnik znane velike mednarodne organizacije iToung Men Christian Association« (Krščan- zveza mladih ljudi), Irec g. dr. O li v e r Mc- C o w e n iz Ženeve v spremstvo! g. dr. Dj. A r a n d j e - d o v i č a iz Belgrada, tajnika tega društva za našo državo. Gospod dr. Mc. Cowen daje informacije o tej organizaciji v hotelu Union med 4. in 5. uro popoldne v sobi Štev- 29- lj Prijave voz, avtomobilov in koles. Avtomobile, bicikle, fijakarske vozove in druga vozila je glasom razglasa delegacije ministrstva financ v Ljubljani objavljen v Uradnem ilstu št. 3 z leta 1922 najkasneje do 15. februarja 1922 pismeno prijaviti. V Ljubljani je te objave izročiti pri policijski direkciji, Bleivvesova cesta št. 22, III. nadstropje, soba štev. 19. Za vsako vozilo se mora vložiti posebno po predpisih t. p. 100 začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah, kolkovano vlogo. Ko-lekovina znaša pri avtomobilih 20 din. in pri biciklih 5 din. Kdor ne bi svoja vozila pravočasno in pravilno kolekovano prijavil, zapade v smislu točke 17, člena 49 pravilnika za izvrševanje določil o taksah, poleg plačila redne takse še kazni trikratnega zneska predpisane takse. — Policijsko ravnateljstvo. lj Elizabetna konferenca pri sv. Petro ima sejo dne 23. januarja ob 5. uri popoldne. lj Predavanje o Palestini bo v pondeljek ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu. Predava gosp. prof. Ivan M a z o v e c, ki je 6am prehodil Palestino. Posamezne kraje bodo pojasnjevale skiop-•tične slike. Vstop prost vsem, ki se zanimajo. lj Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani priredi mesto običajne bo-žičnice zabavni večer 11. februarja 1922 v Mestnem domu. Slavno občinstvo se naproša za naklonjenost darov, ker je čisti dobiček namenjen le za nabavo prepotrebnega orodja. — Odbor. lj Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev ima nujno sejo širšega odbora v sredo, dno 25. t. m. ob 20. uri v običajnem lokalu. Dnevni red: Vprašanje strokovnega glasila. Predsedstvo. lj Kolesarjev nagovor policistu. Pavle Mo-škerc iz Zadvorca se j zestvemk. ___Sofija Borštnik. Meteorologično poročiSo. Ljubljana 306 m n. m. viš. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava BATERIJE ZA ŽEPNE SVETILKE: A. Stadler, Sv. Petra cesta Stev. 23. FOTOGRASKI ATELIJE: Grabiee Franjo, Miklošičeva cesta št. 6. KLEPARJI: Korn T., Poljanska cesta štev. 8. Remžgsr & Smerkol, Florijanska uL 13. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred Škofijo. KONFEKCIJSKE TRGOVINE: Olup Josip, Pod Trančo. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: Jean S ('breja nasl. Jakob Kavčič, Gradišče Stev. 5. PISALNI STOROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin, Mestni trg štev. 12. 3 Din.) ŠPEDICIJSKA PODJETJA: Ranzinger R., Cesta na juž. železnico 7—9. TELOV. POTREBŠČINE IN KLOBLKI: Kunovar Ivan, Stari trg štev. 10. STAVB. IN G.ALANT. KLEPARSTV0: Ferene & Fnclis, Ljubljana, Mirje št 2. TRGOV. Z DEŽNIKI IN S0LNČNIKI: Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopatic, Valva- zorjev trg štev. 7. Sošnik Alojzij, Zaloška cesta štev. 21. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino št. 10. (Ceno in točno.) ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV Cihlaf Josip, Dunajska cesta štev. 67. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Dobra, KgEUARirA k rodbini 8 samostojna IvUllHIlluH 4 otroci se takoj sprejme. Plača po dogovoru. — Naslov se izve pri upravništvu »SLOVENCA« pod štev. 234. Gostilno na račun išče zelo zmožna gospa, bodisi v mestu ali na deželi. Vodila bi tudi večjo restavracijo ali hotel. Cenj. ponudbe na upravo pod »Poštena«. Globoko potrtim srcem naznanjamo, da je Vsemogočni poklical k Sebi našo iskreno ljubljeno mater Marijo Ažman roj. Marklč ki je danes, dne 21. januarja popoldne ob 3. uri, po prejemu svetih zakramentov izdihnila svojo blago dušo. Zemski ostanki nepozabne rajne se pokopljejo v torek, dne 24. januarja ob pol 9. uri dopoldne. Blago pokojnico priporočamo pobožnemu spominu V Naklem pri Kranjo, dne 21. januarja 1922. Janez Ažman, sin. Marija Neža, Ana Ažman, hčere. kože obraza, vratu, rok, kakor trdi lepa rast las se zamore doseči samo s razumnim negovaujem. Tisoč priznanj, je dospelo o od vseh dežel sveta za lekarnat ja Felier. »Ellsa« Ulijao mlečno milo, najbolje blago, najfinejše „miio lepote". 4 kosi z znmotom in poštnino 98 K. »Efsa« pomada za obraz odstrani vsa-ko nečistost kože, solnčne pege, zaje-dance, gube i. t. d; 2 porcelan, lončka z zamotom in poštnino 52 K. »Elsas Tanochlna pomada za rast las krepi kozo glave, prepreči izpadanje, lomljenje in cep tev las, zapreči prhute in prerano osivelost i. t. d. 2 porcelan, lončka z znmotom in poštnino 62 K. PROUAJAiiCI ako naroCe na mauj 12 kosov od euega predmeta dob6 popust v naravi. Kazno : Lilijno mloko 15 K; mazilo za brke S K ; onjnovejHi Hega-patlor dr. Klugora v vol. on^in skatljaii 30 K nnjtmoiši Hoga zobni pra&ok v patunt. čkutljah 30 K; pador ;:a gospo v vrečicah 5 K; zobni prašek v škatljau 7 K; v vročicah 5 K; Saobet dišava r.a perilo s K; Schampoon 7.a lase B K ; rnmenilo 12 listkov 21 K: najlineai parfum po 40 in 50 K; močna voda za lanu .18 K. Za to razno prodmeto so zamot in poštnina računa posebej. Ecaon i. Felier, iamar, Mm M, ElSdtrg 134, Hr?ais£o. Večletna natakarica išče gostilno na račun ali v najem. Ponudbe na oglasni zavod I. SUŠNIK, Maribor, Slovenska ulica štev. 5. 243 20./1. 21 h 73H 1 1-4 0-6 obl. jug 21. 1. 7 ii 74C-7 0-9 07 obl. jug — 21.,1. 14 b 741-9 3-9 0-5 obl. Proda se več dobro ohranjene nh!ol?Q čevljev in nov temnomoder UMiCftC, KOSTUM. Vpraša se od a do 10. dop. in od 12. do 2. pop. pri KREBELJ, Poljanska cesta št 18. priti. Suhe hruške za žganjekuho, dokler traja zaloga, po 800 kron za 100 kil. FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št 36. 255 kot baker, žoltimed, aluminij, cink in svinec kupuje tvornica »Cinal« v Celju. Prevzema tudi bakrene krajcarje v trikratnem iznosu. Dalje prevzame tudi vsakovrstne predmete v poniklovanje in pobakrenje in priporoča svojo bogato zalogo krasno izdelanih žlic, vilic in nožev. Pozor, kolesarji! Pošljite rabljena dvokolesa v popolno prenovo, emajliranje z ognjem in ponikljanje. Na željo se kolesa tudi shranijo čez zimo. FRfatiol Ljubljana, Karlovska . DdtJGi- cesta št. 4. 4434 ter j l,viwfcw staro medenino, baker, cin, svinec in cink kupujemo po najvišjih cenah tvrdka BREZNIK & FRSTSCH, trgovina z železnino, Ljubljana. Klobuke in slamnike vseh vrst, od preprostih do najfinejših, pudi veduo tovarna klobukov in slamuikov Franc Cerar, V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna lela ter preoblikuje po najnovejši modt. 'opravila se sprejemajo v Ljubljani vsa-arS$ barva lase v vseh nuancah in in izdeluje vsa lasna dela M. Podkrajšek, frizer za dame in gospode, Ljubljana,v Sv. Petra cesla št. 32. šivalni stroj I. nadstr., desno. se ceno proda. — S E L O štev. 41, 240 solite Snirai pri Cerkljah, št. zemljeknjižnega vi. 29, k. o. Grad, sod. okraj Kranj, obstoječe iz 4 stavb (stanovalnega poslopja, sanatorija, kopališča in gospodarskega poslopja) ter zemljiških parcel v izmeri 4 ha 28 a 25 m3, so proda po potu ponudb. — Posestvo ima zgrajeno svojo vodno moč (20 HP) Francisovo turbino, lastno elektrarno, lasten vodovod itd. in je pripravno za industrijsko podjetje. — Interesenti naj se radi pojasnil obrnejo na nadučilelja Josipa Lapajneta v Cerkljah, okr. Kranj, in vpošijejo svoje ponudbo Komisiji za preskrbo vračajočili se vojnikov v Ljubljani, šentpeterska vojašnica, soba 4, do vštetega 20. lebr. t. 1. — Kupci morajo v svojih ponudbah izrecno izjaviti, da ostanejo 14 dni v besedi. 5a obdelovanje lesa urhine femsf^e Strojne tovarne in livarne d. d. iransmisije ponovi Sjubljana Er!r?3S Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik Mihael Muškerc v LjubljunL Jugoslovanska tiskar ua v Ljubljani-