p*—— S Posamezna I krono. • ,*ttov Mk IM.«mm ! »hln lk fnuBtn, ni I aErTiSrš? i S&SSJGffilKi L«lo: II. a a a □ d a TABOR B n H JPm^Jr as m. imt 1 kronal : »K? 5 2SV J^E I X"S^Wna« 5^«—-----_~. Okoli Moskve. (H kongresu III. internacionale), tretja intemacijonala se zbira. Dne °' t. m. se vrši v Moskvi kongres, * katerem bodo zastopani vsi evrop-. 'l narodi. Tudi vzhodni narodi pošlje-svoje odposlance. <3nn 1f^a’ 86 socia^zem obrača ve- te ? .P na desno, kongres tretje in-^ejjonale ima namen, da poživi re-^cijsko navdušenje in začrta smer-■q®° radikalni komunistični politiki. le ia’- W 56 te smernice izvrševa-]. T ganskem 'življenju, je pa zaen-rat jako malo. „ kapitalizem je že popravil svoje j« s razi^rte pozicije. Takoj po vojni J® obstojala možnost, da se bo rdeča Šaril1 ■' ra2Pas^a §irom Evrope. Razteg t.velika podonavska monarhija, je bila omajana v svojih te- Ulia uuittjaua v ovvjjaul to* •ta ’ ^^danja politična, ekonomika 153 !50c*alna struktura je dobila te-jJ Poškodbe, ki so osobito v začetku 3i groze opasne komplikacija v0^ Nemčija je kljub naglemu »lil iz militarizma v socializem, vsem posledicam, ki jih je zapu-kj. Poraz na bojiščih, z veščo in pre-j/ t0 roko brzdala svoje destruktivne [j, P^te in se obranila pred novim ve-J.J ?1 Ponižanjem in usodepolnim raz-j,.0je^i v notranjosti. Tudi nasledstve-^ave, ki so komaj stopile iz stolet-°dvlsn°3ti v svobodo, so vedele s in 2° j° Okuženih narodnih voditeljev lt0v *®*&ženjem vseh zdravih elemente elZ ,egti nevarna mesta. Podlegla %w4, Madžarska, ki je prehajala iz V eL6.ma v ekstrem in ki še danes živi .ostremu politične konzervativnosti. Zapadnoevropskih državah niti po *>*tu ni bilo mnogo izgledov za jj;ia20, revolucije. Vladajoči krogi so 8 bojiščih utrdili svojo moč, tako da ^ P)’Gšli v povojno stanje silnejši kot jL,*i Poprej. Francija, dežela živih “lucijskih tradicij, je vedela svoje jj?86 Navdušiti za zmago H. republike. J”5® izgube na bojnem polju so bile v?® svarilne, da bi bila mogla po- 10 Da samem sebi novo vivisekcije; T velikoindustrijski Angliji se je 10) '?n° gibanje dolgo časa pripravlja^ sf-l ,a udari na levo; izbruhnila, je 66c ’va radarjev, ki se vleče že dva xne- > !1c da bi dosegla uspehe. To je ife v, nie. da je kapitalizem močan no bo V* sy°3'i materijelni sili, temveč tudi Itsip.^em političnem vplivu. Tudi v 5owJ1.810 kiii komunisti poraženi, da ne \>r 0 ™ar*.i^ib državah. ftH0 *> dokazuje, da je socializem, ^J^jve5.iih gibanj, kar jih pozna Jilto T, a Rodovina, gibanje, ki ga la> too f Negovi notranji sili primerja* tla, JV330 »e pojavu krščanstva, krenil 11 jo V ras:voja ip sistematične izgradil Vega družabnega reda. Zasluge pa nima samo kapitalizem* tem-,ie (. P^vi vrsti komunizem. Moskva Mtiu i n166?0 več nego železen k» ^ kapUalfetRnega sistema. Rus-š(5(ja‘. v°’pcija je pokazala fiasko. Sel© ^ ^iznavajo boljševiški voditelji, ?ava, ki tima skozinskozi agrarni Vim ^ katere glavni nosilec je nepro-iii,a ’ kulturno zaostal mužik in ki t<»r, y.°:‘jidel primitivno gospodarstvo M svoji silni raesežnosti nezna''-žfif ^toetno omrežje, ni zmožna vzdr-v«>lno-* °Lcih Pretresljajev socialne re-VjjK,!')0 in da vsak tak pogkos ncjzPi'osne logike prirodnih in Mof zakonov vodi globoko nav- ruskem primeru so se prole« H ,mas.e naučile, da terorizem idej *j5k vJ ^ Pravo sredstvo za izboljSa-^ ja ^cialnega življenja, ampak a ^ notrebR* 4eeMkr.aQiift idej. Maribor, sobota 11. junija 1921. Številka: 130. Bfflta«c»uarMa«aa Razprava o enajstem oddelku ustave. LDU Beograd, 9. junija. Današnjo sejo ustavnega odteka je otvorll predsednik dr. Ninčič ob 11. uri dop. Na dnevnem redu je bila razprava o iz-premembah 11. oddelka ustave, ki govori o vojski. Odklonjen je bil izpre-minjevalni predlog, ki ga je stavil k členu 119 Jugoslovenski klub in ki predlaga, naj se uvede v naši državi narodna vojska (milica). Poročevalec dr. Laza Markovič je naznanil, da ja v Členu 120 zapazil tiskovno napako, namreč, da je izostal zadnii stavek tega Člena, ki se glasi: Razsodbe vojnih sodišč reguie v zadnji instanci kasacijsko sodišče.* V stenografskem zapisniku ustavnega odseka je razvidno, da je ustavni odsek sprejel tudi ta stavek. Radi tega predloga naj se stavek, ki je izostal ob priliki tiskanja navedenega poročila ustavnega odseka, zopet uvrsti v člen 120. Ta predlog je bil sprejet, odklonjen pa ie bil predlog zemljorad-nika Laziča, ki se glasi: Vojna sodišča so pristojna za prestopke vojaškega značaja. Kazen, prestopke in postopanje bo določil poseben zakon. Vse ostale zadeve vojakov, podčastnikov in častnikov bo sodilo redno sodišče. Odklonjen je bil tudi predlog radikalce dr. Ivaniča, naj se člen 121 zamenja z drugim, ki bo določal, naj prestopke vojakov in častnikov pod zastavo obravnavajo redna sodišča. Odklonjen je bil dalje tudi predlog socialnodemokratskega kluba, ki je vseboval izpremembe k 6 členom in zahteval ustanovitev narodne obrane, ki bi bila namesto stalnega kadra. Demokrat Pavel Angjelič je predlagal, kako naj se sestavijo vojna sodišča prve stopinje in apelacijsko sodišče. Predlog posl. Angjeliča je bil odklonjen. Vojni minister Hadžič je predlagal, naj se k Členu 121 sprejme ta-le dostavek: Prestopke, katere zakrivijo civilisti v družbi z vojaki, presoja civilno sodišče, za vojake pa vojno sodišče. Ta predlog je bil sprejet z večino glasov. Predlog socialnodemokratskega kluba, ki k členu 126 predlaga referendum naroda za izpremembo ustave kakor tudi to, da more skupščina sklepati še-le, kadar je navzoča polovica plus eden vseh njenih Članov, je bil odklonjen. Istotako je bil zavrnjen tudi predlog posl. Gostinčarja, ki ga je stavil k Členu 126 in ki se glasi: Predlog, da se v ustavi kaj izpremeni ali izpopolni, more staviti narodno predstavništvo. K členu 127 je predlagal dr. Momčilo Ivanič, naj se za vojno dobo določijo posebni zakoni, ki bi bili drugačni kakor so odredbe v ustavi. Ta predlog je bil odklonjen. Nato bi bilo treba »klepati o iz-premembah pri 13. in 14. oddelku ustave, pa se je seja odgodila. Naslednja seja Še ni določena. LDU Beograd, 9. Junija. Jutri popoldne bo seja konstituante, na kateri se bo razpravljalo o interpelacijah, ki so na dnevnem redu. Debata o ustavi se nadaljuje v soboto. , Vlada In komunistični klub. LDU Beograd, 9. junija. Danes bi bila morala vlada odgovoriti na zahtevo komunistov o otvoritvi sindikatov, delavskih domov itd. Dobro obveščeni krogi pa doznavajo, da vlada sploh na bo odgovorila na zahteve komunistov, ker so pretirane in neupravičene. Komunisti bodo zato v svojem klubu sklet pali, ali naj v znak protesta zapuste konstituanto. Zelo neprijetno je vpli- vala na javnost vest, da sta Komunistična voditelja Pavel Pavlovič in dr. Šime Markovič odšla v Moskvo. V splošnem menijo, da sta Sla komunista v Moskvo po instrukcije, kako naj se v bodoče vrli njihovo prevratno delo. — Komunisti o svojem potovanju niso ničesar poročali. Potemtakem sodijo, da bodo komunisti gotovo zapustili konstituanto. Nova borba za Veliko Madžarsko. LDU Beograd, 9. junija. Presbiro poroča iz Pariza: „Ttmps* piše o trianonski mirovni pogodbi nastopno: Med mirovno pogodbo, ki so jo zavezniki sklenili z Madžarsko in med odredbami, ki so jih oni 1.1919 v vprašanju varstva manjšin naprtili Češkoslovaški, Jugoslaviji in Rumuniji obstaja kontradikcija. Trianonska pogodba je razkosala Madžarsko tako, da je pod sosednje države Razburjen*« Avstrijcev radi Koroške. TIP Beograd, 9. junija. Zahteva naše delegacije, da naj se določi Drava na Koroškem kot meja med kreljevino SHS in republiko Avstrijo je razburila avstrijsko delegtcijo razmejitvent komisije tako, da žuga z eksodusom v slučaju, da bi antantne delegacije razpravljale o možnosti takšne razmejitve. Kolikor smo poučeni, zastopajo antantne delegacije stališče, da je za nje merodajna mirovna pogodba, dokler ne dospe nova odredba od konference poslanikov v Parizu. Naša delegacija je zaprosila beograjsko vlado za direktive. Kakor zatrjujejo nekatere vesti, bo ministrska delegacija, ki je te dni v finančnih zadevah odpotovala v Pariz vplivala na tamošnje diplomatske kroge, da naj pospešijo rešitev znane Paličeve not« o koroškem vprašanju, ^ gotovostjo se pričakuje, da bo Pašič slefkoprej vztrajal na prvotnem stališču, tembolj, ker Štajerska ne odneha v tvojem močnem pokretu za priključitev k Nemčiji. prišlo več milijonov Madžarov. Ta kombinacija se nikakor, ne bo mogla vzdržati, ker sosednje države gotovo ne vidijo rade madžarske iredente,/ ns svojem ozemlju. Gouvaln piše v »Journal des debats* o madžarskih intrigah iti pravi, da »e Madžari delajo za prijatelje Francije samo zato, ker hočejo doseči, kar bi radi, namreč njeno pomoč za vzpostavitev Velike Madžarske. Iz seje ministrskega sveta. LDU Beograd, 9. junija. Na današnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Pašič poročal o uspebu pogf.janj z rumunskim ministrom za zunanje poslt Takejem Jonescom. Nato je bilo podpisanih nekaj ukazov, nakar se je razpravljalo o predlogu ministra za javna dela, naj se takoj prične graditi most med Beogradom in Zemunom. Sklenilo se je, da se to vprašanje reši takoj, ko se izdela in sprejme načrt za povzdigo Beograda. Angleška rudarska stavka. TIP London, 9. junija. Izgleda, da bo rudarska stavka kmalu končala. Včeraj so se sestali zastopniki delodajalcev in delojemalcev in izdelali pred-1©6*» katere bodo predložili zastopnikom vseh delodajalcev, ki pridejo prihodnje dni na posvetovanja v Lonaon. Obe •traoki sta te zedinili v tem, da bodo o predlogih glasovali stavkujoči rudarji. Mogoč« j* pa tudi, da bodo zastopniki sami prevzeli odgovornost za te predlog«, »ato bi glasovanje odpadla to se pravi, da je treba družbo potov!! individuelne vzgoje, organizacije, eti-> čnc povzdige vsposobiti za ogromna naloge, ki jih prevzame s po rušenjem starega družabnega reda; na drugi strani pa je potrebna izvestna ekonomska podlaga, sicer v prvem trenutku propadejo najlepši sadovi revolucije. Ekonomska beda in razne druge posledice uničujejo vspehe, še predno so se pokazali v vsem obsegu. Da se to prepreči, je treba kapitalizmu sistematično in razumno podrezavati korenine iu od jemati njegov političen vpliv. Zadnji socialistični kongres, na Bu* naju jo dal izraz temu treznejšemu, realnejšemu presojanju razmer in je začrtal pot za bližnjo bodoonoet. V ruski Moskvi bo ta realnost zakrita in na mesto kritičnega razuma in treznih žu-stev bodo govorila avan turska, nagae-»ja poedincev in družbe. V svoji celoti pa socialistično gibanje ni omejeno na dobo, na narode* na s-.rarfce in njihove programe. SociaH-zea>. je mnogo globlja, prvotnejša §jla neg' sc razne doktrine in ideologije* zato bo preživel vse izpremenljive po* jave raznih dob, premagal vse slabosti svojih strank, in organizacij ter se boril s jfflpifct idealom človeka in pravičnosti tako proti moči kapitalizma kakor; proti samovladi in zablodam avojiti lastnih reprezentantov. • Ig—Ut. Iz francoske zbornice^ (Debata o trianonski mirovni pogodfei). Pari*, 7. jmrija (Htvat). Nh popoldanski seji je govoril najJ prej Dechampes. Izjavil je, da Franci je ne zadene krivda na tem, da so Mad-i žari gledali nedavno proti Berlinu, na to pa proti Moskvi, odkoder sta dožla Bela Kun in Szamueji s svojimi boijJ še viškimi političnimi metodami- Sela izza vsega tega se jomoč državam, katere bodo morebiti lamajane v svojem obstoju. Trdno sem prepričan, da so narodi že nastopili to pot. Zato ne sme nikdo uničevati uspeha, ki smo ga dosegli. Ti upi pa ne bodo tako kmalu uresničeni v vsem svojem obsegu. Kdor bi upal na to, bi se moral razočarati. Je zelo težko apeli- rati na skupnost narodov, ki. morajo položiti tiste nacionalne žrtve, katere so potrebne, da nastane lieka narodnostna skupnost. Naj bi Francija podvze-la vse korake, da pride do zboljšanja narodom. To je bilo in je še vedno najbolj na srcu sedanji vladi, obžalovati pa je treba, da ravno sedaj ni prime ren čas, da bi se narodi medsebojno ob jemali. Kar sc tiče. Madžarske, ji želi, naj se razvija v miru in blagostanju, prepričan, da ne bo hotela postati stara Ogrska. Proti koncu svojega govora je Briand prosil zbornico, da naj trianonsko pogodbo kakor tudi pogodbo varstvu, manjšin ratificira. Za njim je poslanec • Bonkour zopet povzel besedo in omenil, da vztraja pri trditvi, da madžarska vlada pripravlja povratek Habsburgovcev. Na to se je izvršilo glasovanje s sledečim izidom: 47S glasov za, 74 glasov proti. Pred glasovanjem o posebni pogodbi glede varstva manjšin jp poslanec Saguier opozarjal na potrebo, da se manjšino % nasledstvenih državah zaščitijo. l- VltfKO NOVAK: :l Pankert. j,; *Kaj pa je teh« frebt bild, dete ljub6, dete Iep6 ... » »Nihče ne ve zanj, le mati ga sluti pod svojim srcem«, je pisal nekoč Ba- li ar. In njeni tajni vzdihljaji in njene »krite solze prelile v prebedenih nočeh, so neme priče trpljenja, ki jo čaka. In ko je bilo rojeno v bolečinah in stoku Jin so ji položili drobcanega nebogljenčka prvikrat v naročaj, je tihi usmev pa njenih licih izražal uteho za njeno bol. a v bolehnih očeh je vztrepetalo vprašanje: Kaj s teboj detece, kam s teboj črviček. Ako je fantič, sluti in ve, da ji ga vzamejo nekoč na vojsko in ubi.iejo, ko doraste, in ako je dekletce, sluti in ve, da ji ga nekoč tuja ljubezen odtrga od njenega srca. Zakaj toraj toliko bridkih ur, zakaj toliko grenkih •bolečin. Tihi usmev na bledih licih pa govori: »Alt te treba bilo je, al’ ne, vendar orisrčno bom ljubila te!...« Nizka kmetska sobica. Okna so zastrta z zavesami, le ob strani zavese je pokukal pramen pomladanskega soln-ca v tiho izbico. Sinil je preko obraza mladega, lepega dekleta, ki počiva na postelji. Lica. bela kot iz alabastra, so ji udrti, vendar j® v njih nekaj tako JBičaega, Jako sladkega, Notranja in zunanja politika. \ K * Vprašanje BaroSa rešeno? Italijanski listi prinašajo iz Beograda vest, da so zastopniki Italije, svobodne države Reke in Jugoslavije podpisali pogodbo, s katero je rešeno vprašanje baroške luke. Reška luka, Delta in Baroš tvorijo enotno luko, ki bo na temelju enakopravnosti dostopna vsem trem državam. Luka bo pod upravo italijansko-reško-jugoslovenske komisije. Vsaka država pošlje v komisijo dva zastopnika. Jugoslavija se bo lahko posluževala te luke za vse blago, ki se uvaža aii izvaža, podobno kakor je to urejeno v Trstu za Češkoslovaško blago. Ta vest še ni potrjena. * Konferenca v Portorose se gla-som zadnjih vesti ne bo pričela 15. junija, marveč šele 2. julija. Tudi avstrijska jepublikaf je bila povabljena k udeležbi. * Švica in Karl Habsburg. Švicarski zvezni svet je 9. t. m. razpravljal o dveh interpelacijah, tičočih se Karla Habsburga. Prvo je vložil socialist Grim in zahteval pojasnilo, kako je mogel bivši cesar zapustiti Švico In ali bi ne bilo umestno, ako bi se mu prepovedovalo bivanje v Svfci. Klerikalec Bossei fe Karla zagovarjal jn interpeliral proti nameri, da se ga izžene iz Švice, češ, da se s tem krši pravica azila. Odgovarjal je šef političnega oddelka zveznega sveta Motta in izjavil, da švicarska vlada nima namena, izgnati, marveč je lastno prošnjo, da v avgustu 1.1. zapusti švicarska tla. Kar se tiče njegovega monarhističnega delovanja v Pranginsu, nima zvezni svet nobenih zanesljivih dokazov, ki bi dali povod, da nastopi proti njemu. * Amerika v službi človeštva Ameriški prezidenti imajo navado, da govore pred velikimi množicami svojih državljanov lepo sestavljene govore. Tak političen govor je imel predsednik Harding v Wailey-Frjge v Pensilvaniji Naglašal je, da bo ostal zvest prisegi svojih prednikov, ki so se borili za na predek človeštva. Nadalje je izjavil, da ravno radi tega zahteva .popolno svobodo pri svojem delovanju. Rekel je: Danes smo mi na prvem mestu med vsemi narodi sveta. Svet se ne bo nikdar uredil brez pomoči Amerike. * Nemčija sprejeta v Zvezo narodov. V Ženevi se je vršila 6. t. m. sefa zastopnik Zveze narodov. Razpravljali so o vprašanja sprejema Nemčije v Zvezo narodov. Vsi zastopniki, tudi francoski, so glasovali za sprejem. S tem je postala Nemčija enakopraven član Zveze narodov. * Praktični kapitalisti In modri boljševlkl. Berlinski listi potrjujejo vest, da so nemški in angleški Industrija sklenili pogodbo, ki ima namen, kar najbolj izkoristiti ruske gospodarske razmere, ali, kakor se to glasi v službenem jeziku, delati za obnovo Rusije. Predmet sporazuma med'angleškimi in nemškimi in-dustrijalci so predvsem gospodarske koncesije, ki jih je svojčas ponudila sovjetska Rusija. Ljeninu bodo stavili pogoj, da sovjetsko vlado preosnuje v koalicijo vseh strank, izvzemši monarhiste. * Z Daljnega vzhoda. Konferenca republik Daljnega vzhoda je sprejela zakon, ki določa, da se odpravi zasebna lastnina zemljišč, katera pripadajo sedaj skupnosti delavnega liudstva. Pravico do obdelovanja dobe posamezne osebe ih družbe. Karla Habsburga Uje in energije. Kdor pade v nepošto-uvažala njegovo nos^ ta je navadno šibak, ali vsaj pre- jo vse poteze o tihem trpljenju in pre-čutih nočeh. Ob sencih doli na ramena se valovijo prameni gostih vranjih las, oči so zaprte in zastrte od črnih, svilenih trepalnic. Leva roka je položena ob životu, z desnico se oklepa drobnega deteta, srčkane, ljubke deklice. Ob vznožju sedi mlad, visok mož, neprestano zamaknjen, zdaj v lice deteta, zdaj v obraz mlade matere. Očetovska sreča mu 6ije iz oči j; z desnico gladi jelo dekliško roko. Molk vlada v sobici, le enakomerno dihanje mlade ma-tero moti tišino. Naenkrat je dete zajokalo. Oprezno in z vso pazljivostjo,ga dvigne mladi mož v naročaj, ujčka ga in mu poltiho zapoje uspavanko: »Ninaj, ninaj, nančkaj, sladko mi zaspamjkaj...» Mlada mati odpre trudne trepalnice, bujne, zaokrožene ustnice se ji smehljajo in luč njenih lepih oči j, polnih gorske hvaležnosti se razlije po obrazu mladega moža. »Glej, Dragica,« začne mož, »kolikokrat sva si žeiela, da nama boginje na-clonijo punčko, črnih las, črnih očij. Kajine lepe stanje so se uresničile. Še ko je to trupelce snivalo pod tvojim srcem, kaj ne, kako lepe so bile tiste ure, ko sva se pogovarjala, kako bova oblačila, kako češljala najinega an-geljčka. Snežnobelo oblekico, krilce čisto kmstko, bele nogavic*, 1«*$ nad čeioia Ejrktjrižeae x ra.vni ejrti od eeaca Zanimivosti. Pot k poboljšan ju. Justica naše dobe pozna samo eno pot k poboljšanju — zapor. Fatalno pa je to, da s to potjo skoro nikoli ne doseže pravega cilja, da v ogromni večini slučajev s tem človeka ne poboljša ampak ga celo pokvari. Poštenost človeka je v veliki meri odvisna od njegove življenske vo- šibak, da bi hodil ravno pot poštenosti. Zapor pa je ravno oiia institucija, ki voljo in energijo samo še bolj ubija. Ko tak nesrečnik zapusti recimo po ID letih ječo, je še šibkejši'in še bolj podvržen vplivom nagnjenja k slabemu nego je bil tedaj, ko je zagrešil zločin, radi katerega je prišel v ječo. Zato napravi navadno kmalu drugi zločin iu pride znova v ječo. Drugače je lahko z onim, ki. se ječi odtegne. O tem nani najlepše govori slučaj, o katerem piš« te dni pariško časopisje dolge razpre ve. Pred 24 leti 'je dvajsetletni us Montmartru v Parizu rojeni Jules Čare 1 zašel med upa še, ki so izvrševali svoje tatvine, rope in uboje večinoffla v cerkvah in ki so radi tega. tudi nos$ ime •■Sacristane«. Končno pa je priSa , policija na sled celi bandi in mladi Ju* j les je prišel v zapor. Ko je bil čez nekaj časa izpuščen, je bil še bolj'pokvari jen nego je bil poprej. Vrnil se je zopet k apašem ter bil ponovno aretiran, te* obsojen na 10 letno prisilno delo v ko* | lonijah. V kolonijah je poizkusil dva-krat pobegniti-, pa so ga obakrat zopet ujeli. Tako je končno poizkusil tu 1 tretjič, to je bilo 1. 1903. in takrat so mu je tudi res posrečilo. Prišel _jo eno nazaj v Francijo. Poln življens . izkustev se ni vrnil k apašem, ne£° postal natakar. Kot natakar je Prise iz Francije v Ameriko, iz Amerike * Anglijo in iz Anglije v Alzacijo. pred svetovno vojno pa je postal hotelski. ravnatelj, a med vojno ravBa"*" enega največjih londonskih hotelov' & ko se je naselil med vojno v njegovem hotelu neki. francoski general, £8'.. Carel pozdravil v francoskem Nedavno pa ec mu jTn ali bomo krstili, kakor želi tvoja teta! Misli«*, da, st® bo iiipnik zoperstavljal, fca- Crici, Tiiusneldo je gerjnaji&Iio jjjje ja — Kaj pomagajo seznami • smo večkrat culi- pritožbe iz občin*'{ da ne ve, katere tvrdke so *loven» ^ in katere niso. Sedaj smo dobili,J „ tančne sezname vseh narodnih Wj, Mariboru, vendar pa naši ljudje, % emu, d« zdaj vejo, katere tvrdk1e naše, istotako pridno posečajo tuje, n -več ali manj sovražne. Kaj poflM vsi seznami, Če pa ni dobre volje,.. i-L____________ povrhu je otrok še.-— pankert.« ^ draga, tega vendar ne zmore, da jj mesto Thusnelde prinesejo Urško Barbiko ali Nežico. Kaj meni ®ar> so te svetnice v kmetski pratiki ri naslikane; tudi midva lahko inia^ priče, povrh še teta, ki je preniol£* 0. je obljubila dedščino, ako bo otrok silec njenega imena.« . - »Spomni se dragi Cankar^ »Zgodb iz doline šentflorjanske* ~ stega, Polikarpa. Pankert je bil i» z ^ nik je udaril « nogo ob tla in reke»> bo Polikarp in pri tem je ostala-« Molk jo nastal v^sobici, na tihfffjj, tlo srečo je legla ijenca-žalostne abi ^ ^ Naslednji dan je bil krst. P; bdtrica, sestra mlade'matere, vsa & l. in mlada, duhteča po muškatu in 1 marinu. in jo odnesla v snežnobele'v voj e zavito punčko. — ^j* Župnik je izvrševal svoje o' je z nndutostjo^in izlival zraven h» ^ slovljene vode svoj žolč na. otrok®/ zakonsko mater in brezbožnega 0° čemu pankertu tako, ime, ko ima)u° je volj »domačih« svetnic. Botrica postavila junaško v bran in udari nogo ob cerkvena tla menu: »Thusnelda bo!« ob krstne# \c dala besedo in končno je obvelja^ ^ časno« župnikova: v matrikah bo n fi, inie O..., Thusiielda haj bo kot-P ia notm ete se ŠKOiii a .0« j Mrttw, 11. fnija I92L .TABO RV Stran 3. pre*' jstL ; £ lija. >od-mm čin, naju :o z am nk ira-na Ca-■ali ma sili šla lune-ar-)Ct ter tort i iet | d i se rt ib' j« iel v Ja sl' >lj in m j« u. »ti $ . — Lojalnost mariborskega nem-« bi sam ne ve, kako se ti predmeti ^njljejo.* Saria je bil dan poprej od P°licije kaznovan, ker je označil cene »mo v nemškem jeziku. Za dokaze svo-£ loialnosti nasproti našim oblastim prej-156 Saria zasluženo nagrado. ... — Mariborski berači. Po časopisju jjMmo, da so v Zagrebu, v Ljubljani in rugod zadnje dni napravili racijo na be-n,-* te.r. °dredili, da se vsi oni, ki niso Pnstojni v ta mesta, odpošljejo v domo-"we. občine, drugi pa se oddajo v o-J”" sirotišnicam. To bi bilo vrlo pri-trJ , v° z* Maribor, ki ima go-‘oliko Vseh vrst beračev, kakor ma-."J* kako mesto. Vsi vogali so jih pol-p ’0|? petkih si pa kar podajajo kljuke. da samomorilci lahko nemoteno ai*jo z njega v Dravo. » Volitev županov. Za župana v "»kem je bil izvoljen dr. Franjo Roš, r^okrat. — V Kalobju je bil izvoljen *!?e* Fran Zelič, pristaš SKS. — V "vriici pri Celju kmet Ivan Čretnik, vlst?š‘SKS. —V Lembergu posestnik <^nec Lorenčak, pristaš SKS. — V linicah pa socijalni ,demokrat Johan ..X* Kaj bo s starim J*01"? Ze zdavnaj se Jo stari ' - - 1 ■ ■ ?*Pisal se ceni Uspeh dečjega dne v Mariboru mogoč* Sr°simo v H5** f X v P°do 00| na okrog 60.000 kron. Da bo račune čimpreje zaključiti, vse imejitelje nabiralnih pol, preje vrnejo uradu za zaščito mladine v Strossmajerjevi ulici popolen prid zaščiti dece se: . yršile vse predstave prvega mari-^*Ra bioskopa dne 21. t. m. Občinski urad na Pobrežju pri Xr'poru naznania, da se nahaja od jg t naprej v Cankarjevi ulici št. 11 ^ uraduje vsak torek in vsak petek do 225*50. g Obrtna nadzorništva v Sloveniji obsegajo sledeča okrožja: 1. Ljubljana za okr. glavarstva Ljubljana, Logatec, Kranj, Radovljica, Kamnik, Litija, Kočevje, Krško, Črnomelj in Novome-sto. 2. Celje za okrajna glavarstva Ce-j>e' Slov. Gradec, Konjice in Prevalje. 3. Maribor za okrajna glavarstva Maribor, Ptuj, Ljutomer in Murska Sobota. i 8 smodnikom in raz- strelni. Po objavi deželne vlade za Slovenijo bo poslej oskrbovala domača tvornica smodnika rudnike in industrijske obrate sploh razen s črnim smodnikom tudi z drugimi razstrelil* so se do sedaj morale uvažati iz inozemstva. Na razpolago bodo trojna razstrelila: vrsta L z mo* cjo želatinskega dinamita, vrsta H. z močjo dinamona, vrsta m. razstrelivo varno zoper vžigalne pline. Pričakovati je, da bodo domači interesentje naročali r svoje zadevne potrebščine vnaprej pri domači tvornici (v Kamniku); letna potreba je prijaviti z ozirom na žel jene vrste. g Hmelj. Na hmeljslcem trgu v Zat- V : Prvenstveni tek 5000 metrov se; - --------—v vrli v nedeljo 19. t. m. ob 18. uri izjcn 36 bilojpopraševanje po hmelju zo Hoč v Maribor, Kralja Petra trg. Lpet Prec«3 Živahno. Domači hmelj SO : Reprezentančni igralci vseh prvo- ^npn07\n°i .]1800“2000 češkoslovaških razrednih mariborskih klubov se naj fcj5* ^ 1?melj 80 javijo Pododboru LNP do prihodnjega! t J l3 češkoslovaških torka v ivrho postov« mariborske re ‘ on za 51 lur' Prlkro|evalka (Zuschneiderin) dobro izurjena, za perilo, dobi stlno delo. Vprašati v uprav-ništvu „ Tabora*. 799 Proda se: I novi livreji ra iz-voščke. konjsko žimo, ograjico za cvetlične gredice, okraske za šotore pri vrtnih veselicah, podstrešno Saro, staro kovino Kopitarjeva ulica 11. Od 14. do 16. ure. 796 Preda se hiša, 10 minut oddaljena od Glavnega trga, obstoječa iz treh malih in enega večjega stanovanja, kleti, drvarnice in vrta. Pripravna je tudi za obrt. Cena 30.000 dinarjev. Pismene ponudbe pod „Ravbar“ na inseratni oddelek »Tabora*. „ Lahko motorno kolo (Mo tor-Reve) z 2 cilindra, dobro ohranjeno, go proda. Dravtka ulica 11, gostilna. * Vila za eno družino z 8 sobami in lepim vrtom se takoj proda. Vpraša se v upravi *Tabora\ 754 6-6 Proda se dobro ohranjen otro&kl voziček. Mlinska ulica St. 21. 784 Otvoritev vinotoča pod vejo (Buschenschank) 12. t. 10, Dunajski Jarek 176. 797 Prazne zaboje proda 795 Baloh & Rosina Grajski trg. Primorci! Naznanjam, da 6em odpr novo higHeniČno brivnico. Za prvovrstno In Cisto postrežbo jamčim. 268 Vjekoslav Gjurin primorski begunec. Maribor, Jurčičeva ulica 51 9 Due sobi za pisarno v bližini južnega kolodvori če le mogoče na Aleksandrovi J išče veliko podjetje proti ugodni jemnini. Povrnejo se tudi stroški evejv tualno potrebne selitve Ponudbe P': šifro »pisarna št. 4563“ na upravo lista. 79« prezentance, ki bode igrala proti reprezentančnemu moštvu Ljubljane. : Hdzenž (Zenski rokomet). Vse Planice, ki so že lansko leto igrale rokomet in gospodične, ki hočejo na novo vstopiti v rokometni odsek i. slov. aportnegs kluba »Maribor*, se vabi na prvi letošnji sestanek v petek 10. t. m. ob 20. uri v gostilno MMaribor*, Grajski trg 1. Polnoštevilna Udeležba zaželjena. : Šport. Izšla je 23. številka ter pri-iriiSa: Mladini športa! — Otvoritev igrišč« SSK Sparta : SK Primorje. —-Kolesarska parna dirka. — Slavija kron za 50 kg. g Tvornica eter ni ta v Osijeku se bo začela graditi. še ta mesece na zemljišču, ki pa ji je prepustila mestna občina. g Dovoljen uvoz živine iz Belgijo. Ker Je v Belgiji prenehala goveja kuga, je minister za poljedelstvo ukinil zali rano uvoza in prevoza živine iz Belgije. g Češkoslovaška in naS tobak'. Iz trgovske statistike Češkoslovaške države je razvidno, da uvaža Češka tobak' iz Nizozemske, Italije, azijske Rusije, J^emčije, Amerike, Belgije, angleške Indije, Francije in celo iz 'Avstri- Gonilni jermeni za stroje v vseh širinah od 30 do 200 mm v zalogi pr Ivanu Kravo 3, sedlar Aleksandrova cesta 1). 180 ( f___ OCCC *nn »!raženj« y nrastu, M **?E M..i« r„n, Kovaha ,5 ^ » Aleksandrovi cesti tt. 22 se j VOlOIft -m PoJ&Snll8 V plsaffll * " priporoča. 22 Zavod za straženje v prevzame stanlika mica Iliriji. — Nogometne tekme. — Boj zft j je, ne pa tild? iz naše države, dasi ima-prihodnjo oUmpijado. — Afera Hajduk :■ mo za izvoz dovolj tobaka. Vzrok je Gradjanski. — Pravilnik saveza prven-l isti kot pri vinu: za konkurenco s to-stvenih tekem. ■— Nogomet. — Lahka bakom družili držav previsoke cene. atletika. —• Kolesarstvo in motociklistika. j g Škodovc tovarne V Plznu (na ©e-—r Službene Objave. r ( »kem) so imele v pretečenem letu 24 t— - —— milijonov češkoslovaških kron čistega Zantnafte o vsaki #0- *°'«>• stilni ,$afor". Glavni »rednik: Radi voj Rehar. Odgovorni urednik:Fran Voglar, “it Jim-ftlrn iiw GOVEZNICA TISKARNE D. FrJE~Naj?JibPEffWEiSE-;URiEJEWA. ’ SE pfei?55o&ft cfew OBLASTVOM IW URADOM. PREVZEMA VS%V KT^JlCOvil^OSTROKO SPAfSAv '-—-■S;-* JOČA - ............. .tttLA. .... I2VRSBA SOLIPnIi Cg^g ŽMERttgl Ljubljanska kreditna ban&a Podružnica v Mariboru Obrestuje vloge najugodneje. Daje vsakovrstne kredtte. Centrala v LJUBLJANI - Podružnice: SPLIT, CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CE-IJE, BOROVLJE, PTUJ, BREŽICE. i Delniška glavnica is rezerve 95,909.000'-^ (zvršuje tiajkulanlneje vse bančne transakcij STANOVANJE treh sob v prvem nadstropju v najlepši legi pri mestnem parku se zamenja za stanovanje 4 ali 5 sob v bližini južnega kolodvora. Selitveni stroški se povr* nejo. Pisma naj se pošlje pod šifro »Stanovanje" na upravo tega lista. 792 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin, Vsled dovoljenja okrajne sodnije v Mariboru t dne 25. maja 1921 št. VI 842/21 se vrši dne 23, junija 1921 ob 10. uri prostovoljna sodnijska dražba Rapočevega PoS^| vi. štev. 198 k. o. Sv. Magdalena — okrožnega sodisci v Mariboru — ki obstoji a) iz stavišča Št. 8 pr. 29 a 93 m2 s hišo št. 26, Hlevom in gospodasrko stavbo št. 24 v Tržaški ce>» b) parcel* št. 87/1 vrt pr. 11 a 20 m2 in c) parcele št. 40/1 njiva pr. 47 a 83 m2 . 0A Dražba se vrši na licu mesta v Tržaški cest' Izklicna cena znaša ..... K88O.OO0" pod ktero se dražba ne vrši. , Zdražbitelj mora prevzeti brez zaračuna v višji ponudek pod dn. št. 96 a) vknjiženo realno bre^ v smislu odloka dto. 20. septembra 1918 št. 16109/1 mestnega urada v Mariboru. j. . . Vsa druga bremena izbrišejo lastnice, a*0 . 6 tičnih tirjatev zdražbitelj ne prevzame n* r* 4 ponudbe. a* Lastnice so sl pridržale pravico najvišji ponu° v 8 dneh sprijeti ali odkloniti. 4 Najvišji ponudek se mora v roke zastop«1 lastnic dr. Rosine plačati v enem mescu. M a r i b o r, dne 4. junija 1921. Notar dr. Franc Firb*8» 789 2—1 kot sodin poverjenik u,.!..!. i, iKonrorcli T.bof, -