Aktualno Ptuj • Vse tri ponudbe za Staro Steklarsko • v • 1 višje od ocen O Stran 3 V središču Podravje • Država dvignila sofinanciranje, zavarovalnice podražile premije O Stran 6 i 1 i Štajerski se ii dni Perutnina Ptuj Kjerkoli, 19. junij 2021 www.poli.si Ptuj, torek, 8. junija 2021 Letnik LXXIV • št. 44 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR RADIOPTUJ 89,8-> 98,20 10473 www.radio-ptuj.si Aktualno Zavrč • Perutnina svoj del gradu prodaja za 100.000 evrov O Stran 2 Podjetništvo Kidričevo • Talum izgubil skoraj 65 milijonov evrov prihodkov O Stran 5 Kmetijstvo Podravje • Mali kmetje opuščajo prirejo mleka O Stran 9 Kultura Ptuj • Odlični nastopi mladih kitaristov O Stran 12 v Šport Tenis • Teniški svet v Parizu skozi veliko okno spoznava našo Tamaro O Stran 13 Podravje • Kmetijsko ministrstvo in občine se dajejo, kako zagotoviti vsaj 300.000 evrov Bomo ostali brez edinega protitočnega letala? Tudi letos je financiranje obrambe pred točo negotovo. Edino protitočno letalo Letalskega centra Maribor letos še ni poletelo med nevihtne oblake. In tako bo tudi ostalo, zatrjuje vodja letalske obrambe proti toči Darko Kraj, dokler pogodba z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne bo podpisana. Več na straneh 6 in 7. Foto: Črtomir Goznik Cestno podjetje Ptuj Svetovalne p pogodbe, ki n bi izčrpavale podjetje Destrnik • Pukšič ne gre v penzijo, imel pa bo višjo plačo AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE EGA TEDNIKA! Štajerski TEDNIK Simonov zaliv Ob^jdenitvi naročniškega razmerja v času od 14. maja do 24. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 26. juniji do 21. avgusta! Več v notranjosti časopisa. 2 Štajerski Aktualno torek • 15. junija 2021 Zavrč • Svetniki potrdili rebalans 2021 Perutnina svoj del gradu prodaja za 100.000 evrov Občina Zavrč je prejela ponudbo Perutnine Ptuj za prodajo prostorov gradu Zavrč v višini 100.000 evrov. Perutnina je namreč lastnica dela gradu. Ali bodo ponudbo sprejeli ali ne, bodo svetniki odločali na prihodnji seji. Foto: gradovislovenije.si Kot je pojasnil župan Slavko Pravdič, je bil grad nekoč v lasti lokalne skupnosti, nato pa naj bi bil zaradi »napake« prenesen v last Perutnine Ptuj (PP). Znano je, da je Občina že v preteklosti poskušala lastništvo urejati tudi preko odvetnikov, vendar neuspešno. PP je pač pred Občino izvedla postopek etažnega lastninjenja in se na del gradu vpisala kot lastnica. Župan je sicer povedal, da občinskega proračuna ne bodo dodatno obremenjevali za nakup teh prostorov, ki so potrebni še temeljite obnove in posledično precej visokih finančnih vlaganj. Delni lastnik gradu, v katerem še živijo tri družine, pa je še Stanovanjski sklad RS. Ne glede na vse, pa si v Zavrču prizadevajo postati lastniki celotnega objekta, saj bi tako veliko lažje kandidirali za morebitna nepovratna državna oz. evropska sredstva, s katerimi bi lahko grad v celoti obnovili. Nekaj prihranili na račun države Sicer pa so svetniki na zadnji seji soglasno potrdili rebalans proračuna za letošnje leto. Prihodki se povečujejo za okoli 77.000 evrov in po rebalansu znašajo 1,8 milijona evrov. Občina bo nekaj več sredstev privarčevala zaradi spremembe 23. člena zakona o financiranju občin, saj so sredstva s tega naslova združena in v celoti nepovratna. Z rebalansom so se zmanjšala tudi sredstva za subvencioniranje tržnih najemnin, stroški družinskega pomočnika in mrliško ogledne službe. Na podlagi zakona o finančni razbremenitvi občin je omenjene postavke v letu 2021 v celoti prevzela država. Svetniki so na seji z zadovoljstvom ugotavljali tudi, da se domače zadolževanje znižuje iz predvidenih 168.000 na 122.000 evrov. FOTO: EK Zadnja občinska seja je potekala v prostorih gradu Zavrč, na kateri so svetniki prejeli novo publikacijo Dediščina Zavrča. Več denarja za ceste Odhodki se povečujejo za 170.330 evrov. Z rebalansom so zagotovili dodatna sredstva za zimsko in letno vzdrževanje občinskih cest ter lokalnih poti, za kar bodo skupno namenili 90.000 evrov. Več sredstev je med drugim namenjenih za modernizacijo ceste Zavrč - pokopališče (od gradu do osnovne šole), postavitev nadstrešnic s koši ob lokalni cesti Zavrč--Turški vrh, za pripravo projektov Doživetje ob Dravi (privezi, premične stojnice, premične sanitarije), Haloze nas povezujejo (osem posnetih intervjujev s starejšimi ljudmi o starih običajih) in Prijazna občina čebelam (postavitev vzorčnega čebelnjaka in ureditev območja z medonosnimi rastlinami). Ena večjih načrtovanih investicij, za katero so v proračunu zagotovili 290.000 evrov, bo sanacija poseda na lokalni cesti Drenovec ob državni meji. Svetniki so se seznanili tudi z zaključnim računom občine Zavrč za lansko leto. Prihodki so znašali 1,6 milijona evrov, odhodki pa 1,4 milijona evrov, kar pomeni, da je občina v lanskem letu pridelala presežek v višini nekaj manj kot 160.000 evrov. Estera Korošec Kmalu priročna lekarna Župan Pravdič je svetnike seznanil, da bo še v tem mesecu občanom olajšan dostop do zdravil, saj je Ministrstvo za zdravje po več pogovorih in usklajevanjih končno odobrilo t. i. priročno lekarno v Zavrču. Obiskovalci ambulante bodo osnovna zdravila prejeli ob obisku zdravnika, kar je velika prednost za vse starejše ljudi, ki imajo težave s prevozi. Prodaja zdravil pa ne bo mogoča. Destrnik • Razlogi za prvi letošnji rebalans občinskega proračuna n 1 v.v ... 1 1 .v. 1 v Puksic ne gre v penzijo, imel pa bo višjo plačo Destrniški svetniki so na majski seji potrdili rebalans letošnjega proračuna, kije bil po pojasnilu župana Franca Puk-šiča potreben zaradi novih investicij, ustavljenih projektov pa tudi zaradi neuspešne prodaje občinskih prostorov. Nekatere proračunske postavke je bilo treba spremeniti, vendar so jo nekatere številke vendarle zbodle v oči, je povedala Elizabeta Fras. »Znesek za delo župana in podžupana znaša skupaj že 68.000 evrov, kar je ogromno. Če nekdo dobro dela, mora biti za to seveda tudi plačan, a 68.000 je res veliko, tudi glede na izobrazbo. Tu ne govorimo več samo o nagradi, to so zelo lepe plače za visoko izobražene ljudi. Že tako ogromno porabimo za plače v občinski in skupni občinski upravi, za župana, podžupana in svetovalce. Gre za skoraj pol milijona evrov, kar je gromozanski znesek za majhno občino, kot je Destrnik.« Nagrade za župana in podžupana poskočile v nebo Da glavni razlog za rebalans vidi v povišanju plač delavcev v občin- ski upravi, zlasti višjima nagradama za župana in podžupana, je dodal Branko Horvat. »Zvišale so se plače v občinski upravi, še bolj pa na skupni občinski upravi (SOU), kjer zaposlujete svoje prijatelje. Nagrada za župana in podžupana pa je v zadnjih dveh letih poskočila z 22.000 na 68.000 evrov. Torej ste s plačo in vsemi dodatki že na 3.000 evrih.« Plačila za administrativno delo se je tudi Mateju Sužniku zdelo zelo visoko. »Strinjam se, da se stroški povečujejo, a imamo občinsko upravo, SOU, župana in podžupana - ali tu nekdo opravlja delo koga drugega?« Dvig nagrade za prva moža občine se je zdel visok celo županovima svetnikoma Andreju Zele-niku in Mitji Zelenku. Slednjega je zanimalo tudi razmerje med plačo župana in podžupana. »Podžupan lahko prejme do 50 odstotkov nagrade župana, sorazmerno s po- Franc Pukšič ostaja neprofesionalni župan, saj se še ne bo upokojil. oblastili, ki mu jih ta zaupa. Prav toliko, torej 50 odstotkov, podžupan Robert Simonič tudi dobi,« je pojasnila računovodkinja Sonja Mahorič. Zaslužen prav vsak evro Simonič je svetnikom poročal o svojem delu in povedal, da je cele dneve na terenu, kjer usklajuje investicije v infrastrukturi, zlasti za ceste in gradnjo optičnega omrežja. »Telefoni mi zvonijo od desete ure zjutraj do desete zvečer, ta tempo si je najbrž težko predstavljati. Pripomba o izobrazbi, gospa Fras, je najbrž letela name: res zaposleni župan. »Trenutno peljemo za 350.000 evrov pogodb, v občino smo pripeljali za pet milijonov evrov optike, prav toliko je vredna kolesarka, da ostalih investicij ne omenjam. Sami vidite, kje vse smo vpeti v delo in kaj vse se dogaja. Finančno bi se mi sicer bolj splačalo imeti pokojnino in županovo nagrado, a bi izgledalo povsem neresno, če bi sredi tako velikih projektov karkoli spreminjali. Samo šest zaposlenih imamo za toliko dela, verjemite, da je tu vsak evro resnično zaslužen,« je razloge za umik upokojitve utemeljil Pukšič, s katerimi pa se ni strinjal Sužnik, prepričan, da bi Branko Goričan županu predlaga, da Ilešiču vrne varščino za občinske prostore, za katere nima denarja. »Vrnite Ilešiču varščino« Beseda je tudi tokrat tekla o neuspešni prodaji občinskih prostorov Aldu Inu Ilešiču oziroma njegovemu podjetju Doxakey. Kot je znano, ta za nakup zaradi covid krize nima denarja in je začasno odstopil od nakupa, zaradi česar je bil prav tako potreben rebalans proračuna. Branko Goričan je zato županu predlagal, da Ilešiču vrne varščino, občinska uprava pa ostane v sedanjih prostorih, ne pa da se na silo seli v staro občinsko stavbo, kije v zelo slabem stanju. Tudi Horvat ne vidi logike v tem, da bi iz novih prostorov, ki nimajo kupca, rinili v dotrajane v Vintarovcih 50. »Stavba je vlažna, cena obnove pa, kot je razvidno iz rebalansa, raste iz dneva v dan. Na koncu bomo v staro hišo vložili več, kot bomo iztržili od nove. Kar je povsem nerazumno.« Z njim seje strinjal tudi Sužnik, kije spomnil, daje visok vložek v obnovo že davno napovedal. »Zrasel bo do cifre, za katero želite prodati novo stavbo. Tri leta že sedim v tem občinskem svetu in ugotavljam, da smo s prodajo občinskega premoženja nenehno na izgubi. Drži, da nismo nepremičninska agencija, pa vendar ne smemo ravnati v lastno škodo. Da do tega ne bo več prihajalo in ne bomo več ustvarjali stalnega minusa v občinski blagajni, zato nujno potrebujemo strategijo ravnanja z občinskim nepremičnim premoženjem.« Matej Sužnik: »S prodajo občinskega premoženja smo nenehno na izgubi, zato nujno potrebujemo strategijo ravnanja z občinskim nepremičnim premoženjem.« je, da še nisem diplomiral, in to iz preprostega razloga, ker nimam časa za to, saj se posvečam občinskim projektom, ki bodo v dobrobit vseh občanov.« Za dodatno presenečenje pa je poskrbel Pukšič, ki naj bi majsko sejo občinskega sveta še zadnjič vodil kot profesionalni župan, saj je že konec lanskega leta naznanil, da se bo s 1. junijem letos upokojil. Njegova »penzija« se, kot kaže, do nadaljnjega umika, saj Pukšič na čelu občine ostaja kot polno lahko bil enako učinkovit tudi kot neprofesionalni župan. Župan Pukšič je tudi pozabil povedati, da bo lahko ob polni plači (potem, ko je izpolnil vse pogoje za redno upokojitev), prejemal še 40 % svoje pokojnine. Hkrati pa se mu bo v skladu s sedanjo zakonodajo vsako leto dodatne delovne dobe (prva tri leta) poviševala še pokojnina ... Tako, da je njegova računica glede tega, kaj se mu bolj splača, precej na trhlih nogah. Senka Dreu Ptuj • 50.000 evrov občinske pomoči Občino za pomoč zaprosilo 53 podjetij Že drugo leto zaporedje ptujska občina v proračunu zagotovila sredstva za pomoč malemu gospodarstvu za blaženje posledic koronakrize. Pravočasno seje letos prijavilo 53 podjetij. „Sledi kar dolg postopek pregleda in obravnave vlog, dopolnitve vlog, priprava in izdaja sklepov ter podpisi pogodb in nato izplačila. Letošnji razpis za epidemijo tudi ni razdeljen na sklopa A in sklop B, tako kot lani. Celoten razpis je kot lanski sklop A, kjer je treba stroške dokazovati z računi," so pojasnili na ptujski občini. Prav to naj bi bil razlog, da je prispelo precej manjše število vlog kot lani. Obenem se pri dodeljevanju oziroma točkovanju upošteva tudi že dobljen morebitni znesek državne pomoči za te iste stroške. Sredstva so torej namenska, dobili naj bi jih dejansko tisti, ki druge pomoči niso bili deležni. Občina ima v proračunu v ta na- men zagotovljenih 50.000 evrov, enako kot lani, koliko sredstev bodo dejansko razdelili, pa bo odvisno od števila upravičencev in višine stroškov, ki jih bodo dokazali. Dženana Kmetec Foto: SD Foto: SD Foto: SD torek • 8. junija 2021 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • Temperature v CPP še vedno zelo visoke O svetovalnih pogodbah, ki naj bi izčrpavale podjetje V Cestnem podjetju Ptuj (CPP), ki velja za največjo gradbeno družbo v Podravju in eno večjih v nacionalnem merilu, so temperature še kar okoli vrelišča. Vsaj tako je moč razbrati iz zapisnika seje izredne skupščine, na kateri so se lastniki srečali 18. maja. CPP, ki obvladuje pomemben del gradbenih poslov v podravski regiji, je letos na konkretnem lastniškem prepihu. Razlog za visoke temperature in slabo voljo so razhajanja med lastniki. Največji med njimi je Ferdinand Veingerl, ki preko podjetja CPIN v CPP obvladuje 70-odstotni lastniški delež. Interesenta za nakup Veringerlovega paketa delnic sta bili podjetji GIC Gradnje iz Rogaške Slatine in Mineral s sedežem v Preserjah v okolici Ljubljane, sicver v lasti sarajevskega poslovneža Fehima Seleka. Veingerl se je odločil svoj delež prodati slednjemu, nakup je že tudi potrdila državna agencija za varstvo konkurence. Zelo zagret za nakup CPP-ja je bil Ivan Cajzek, lastnik GIC Gradenj, ki je najprej odkupil 30-odstotni delež od manjših delničarjev, nato je nameraval kupiti še večinskega Veingerlovega. To se ni izšlo, saj se je slednji odločil za prodajo Mineralu. Zapletlo je se tudi pri nakupu manjšinskega deleža, saj naj bi bila na določenem paketu delnic (15 %) vpisana predkupna pravica. Cajzku je tako uspelo pravnomočno postati lastnik le 15 % delnic, ki jih je kupil od nekdanjega direktorja CPP Martina Turka, ne pa tudi pravnomočni lastnik delnic Dušana Saga-dina in Stanislava Rogine. Veingerl s 70 odstotki lastništva suvereno povozil vse predloge Da gre za vrsto nesoglasij med lastniki podjetja, pokaže tudi vpogled v zapisnik zadnje skupščine, na kateri je že bil prisoten eden od dveh novih solastnikov podjetja -Ivan Cajzek iz GIC Gradenj. Cajzek je s preostalima malima delničarjema predlagal določene sklepe, ki pa niso bili izglasovani, saj je bilo 30 odstotkov, kolikor jih imajo vsi trije skupaj, premalo za njihovo potrditev. Veingerl jih je s svojimi 70 odstotki pri glasovanju suvereno povozil. Kot rečeno, je iz zapisnika razbrati marsikaj zanimivega. Med drugim, da naj bi imelo CPP s svojim lastnikom (CPIN in z njim povezanimi osebami ali pravnimi subjekti) skle- njene svetovalne in druge storitvene pogodbe. Manjšinski delničarji so pričakovali natančna pojasnila o teh pogodbah, ki pa jih niso dobili. Pooblaščenec Dušana Sagadina in Stanislava Rogine, odvetnik Uroš Vi-dovič, je menil, da se s temi pogodbami podjetje izčrpava. Na skupščini sta bila podana dva predloga za izvedbo revizije teh pogodb za minulo petletno obdobje, vendar noben ni prejel večine glasov, da bi bil izglasovan. Prav tako ni šlo skozi glasovanje, da bi iz tričlanskega upravnega odbora podjetja odpokli-cali predsednika Janeza Bedrača in na njegovo mesto imenovali Ivana Cajzka. Odvetnik Vidovič je zoper večino sprejetih sklepov napovedal izpodbojne tožbe. Podjetje s stomilijonskimi posli od V »I • naročnikov v javnem sektorju Zakaj je CPP v regijskem okvirju pomembna gospodarska družba? So eden od stebrov gradbenega sektorja, vzdrževalci mreže državnih in občinskih cest ter pomemben partner lokalnih skupnosti. Z občinami imajo sklenjene pogodbe v večmilijonskih zneskih za različne infrastrukturne projekte. Iz spletne aplikacije Erar, ki prikazuje izdatke javnih organov in institucij od leta 2003 naprej, je razvidno, da so od republiške direkcije za infrastrukturo (DRSI) prejeli 121 milijonov evrov! Med občinami jim je največ dela zaupala videmska (13,4 mio evrov), za DARS so neposredno opravili dela v vrednosti 12,3 milijona evrov. Obseg poslovanja z občinami v regiji je naslednji: Hajdina 12 milijonov evrov, Ptuj 11, Gorišnica, Markovci in Kidričevo po 10, Dornava 7,8, Juršinci 7,1, Majšperk 6,2 in Zavrč 5,5 milijona evrov. Obseg poslovanja v vrednosti od dva do pet milijonov evrov so imeli tudi z občinami Žetale, Ormož, Podleh-nik, Makole, Sveti Tomaž, Rogaška Slatina, Slovenska Bistrica, Trnovska vas, Sveti Andraž, Rače-Fram, Poljčane in Destrnik. Podatki veljajo za 18-letno obdobje med 2013 in 2021. Mojca Zemljarič Ferdinand Veingerl, ki preko podjetja CPIN v CPP obvladuje 70-odstotni lastniški delež, je jasno pokazal, kdo ima moč. Kaj so povedali novi bodoči večinski lastniki Glede na to, daje republiška agencija za varstvo konkurence Mineralu dala pozitivno sodglasje k nakupu podjetja CPIN, ki je večinski lastnik CPP, nas je zanimalo, ali Mineral v podjetju, ki ga prevzema, že izvaja operativne naloge. Njihov odgovor se glasi: „Mineral še ne izvaja operativnih nalog v podjetju CPIN. Ko bo prišlo do tega, vas bomo z veseljem kontaktirali in povabili na sedež podjetja ter vas obenem seznanili o naših nadaljnjih korakih in našo vizijo razvoja podjetja in dodatnem zaposlovanju." Foto: CPP Ptuj • Na razpis za Staro steklarsko prispele tri ponudbe Vse ponudbe višje od predvidenih ocen Za gradbeno-obrtniška dela izgradnje objekta Stare steklarske in urejanje sosednjih ulic ter Vrazovega trga so se prijavili trije ponudniki. Najnižjo ponudbo je oddalo podjetje Javne službe Ptuj, kije delo pripravljeno opraviti za nekaj manj kot 3,5 milijona evrov. Za kar pol milijona evrov višjo ceno je postavilo Cestno podjetje Ptuj. A prav vse prispele ponudbe so višje od tistih, ki jih je v investicijskem programu maja letos potrdil mestni svet. Ta teden v petek bo predvidoma izdana odločitev o oddaji naročila za eno največjih investicij v tem mandatu. Na razpis za gradnjo so na MO Ptuj do 21. maja prejeli tri ponudbe: CPP je ponudilo ceno 3.967.802 evrov, Makro 5 gradnje 3.524.022 evrov in Javne službe Ptuj 3.492.026 evrov. „Odločitev o oddaji naročila bomo predvidoma izdali do 11. junija,« so pojasnili na ptujski občini. Mestni svetniki so sicer po izjemno dolgi in pestri debati maja letos prižgali zeleno luč investicijskemu programu, ki je bil podlaga za pridobivanje evropskih sredstev. Jih je pa večina zavzela stališče, da na dodatne podražitve ne bodo pristali. Po zadnjih ocenah iz investicijskega programa je ta investicija vredna 4,9 milijona evrov. Seveda pa bo končni znesek odvisen predvsem od prispelih ponudb. Razkorak med predvideno in najnižjo ponujeno vrednostjo za izvedbo gradbenih del sicer glede na obseg projekta ni velik. Javne službe Ptuj so se na razpis prijavile s ponudbo nekaj manj kot 3,5 milijona evrov. Po investicijskem Revitalizacija tega dela mesta je vsekakor potrebna, bodo pa stroški očitno zelo visoki. programu se je predvidevalo, da bi to lahko bilo opravljeno za 3,1 milijona evrov. To pomeni nekaj manj kot 400 tisočakov razlike med ocenjeno in najnižjo ponujeno ceno. Na drugi strani je ponudba za arheologijo nekoliko nižja od pričakovanj. Na javno naročilo je prispela le ena ponudba za 591.000 evrov. To je za okrog 86.000 evrov manj od zneska v investicijskem programu. Sicer pa gre pri obnovi Stare steklarske in sosednjih ulic za še en precej drag projekt. Samo pridobivanje projektne dokumentacije naj bi stalo okrog 245.000 evrov. Precej visok strošek se predvideva tudi na račun nabave scenske tehnike in opreme - več kot pol milijona evrov. Za informiranje planiranajo več kot 18.000 evrov, za strokovni nadzor 40.000 evrov. Vrednost investicije skupaj je ocenjena na 4,9 milijona evrov, od tega bodo iz državnih in evropskih sredstev prejeli 2,7 milijona evrov (45 %), medtem ko bo preostanek morala zagotoviti občina. Dženana Kmetec Foto: CG Markovci • Občina prejela 12 ponudb Zemljišča v obrtni coni so prodana Občina Markovci je prejela 12 ponudb za nakup zemljišč v obrtni coni Novi jork - IV. faza. Z izbranimi kupci bodo v kratkem podpisali kupoprodajne pogodbe. Kot je zatrdil župan Milan Gabrovec, gre za resna podjetja, zato morebitnih zapletov ne pričakuje. Prenos lastništva bi tako lahko uredili v roku dveh mesecev. Foto: CG Nova obrtna cona Novi jork - IV. faza je prodana. Glede na to, da je kupcev več, kot je na voljo parcel, bodo imeli prednost tisti, ki so pred dvema letoma podali neobvezujočo vlogo za morebitni nakup zemljišča v novem delu obrtne cone in takrat tudi podpisali pismo o nameri. Gradnjo objektov pa morajo začeti najkasneje v obdobju dveh let po sklenitvi pogodbe. Spomnimo, da je občina zemljišča prodajala po ceni 21,85 evra za kvadratni meter brez DDV. S prodajo parcel v skupni velikosti 3,2 hektarja bo tako prejela med 600.000 in 700.000 evrov. V kratkem se bo začela tudi infrastrukturna ureditev v izvedbi Cestnega podjetja Ptuj. Okvirna vrednost komunalnega opremljanja je okoli 600.000 evrov, od tega bodo nekaj manj kot polovico sredstev prejeli od Evropskega sklada za regionalni razvoj. Estera Korošec 4 Štajerski Podravje torek • 8. junija 2021 Videm • Pogovor z županom ob 15. občinskem prazniku Napovedujejo 16-dnevno praznovanje V Vidmu v petek začenjajo prireditve ob letošnjem 15. občinskem prazniku. Praznovali bodo med 11. in 27. junijem, ko se bo na različnih lokacijah zvrstilo 19 dogodkov. Občina Videm bo kmalu zaznamovala polna tri desetletja samostojne poti, stara je 27 let. Župan občine Videm Branko Marinič čestita občanom ob občinskem prazniku v svojem imenu ter imenu občinske uprave, občinskega sveta in nadzornega odbora. Župan Branko Marinič je povedal, da bodo letošnje prireditve ob občinskem prazniku v znamenju 30-letnice lastne države. Ta petek bo osrednja svečanost ob prazniku, pred njo pa slavnostna seja občinskega sveta. Slav- nostna seja bo v prostorih občine Videm, osrednja svečanost pa ob 18. uri pod prireditvenim šotorom. Sobota bo v znamenju rekreacije in gasilstva. V gramoznici Tržec bodo priredili tekmovanje v ribolovu, v Pobrežju bo turnir v malem nogometu, v Tržcu bodo proslavili 90-letnico delovanja gasilskega društva in namenu predali novo gasilsko vozilo. V nedeljo bodo proslavili god farnega zavetnika sv. Vida. Maša bo ob 10. uri, nato bosta v prireditve- nem šotoru pogostitev in kulturni program s folkloristi ter ljudskimi muzikanti. V tednu od 14. do 19. junija bo župan priredil sprejeme za odličnjake, doktorje znanosti iz občine in nagrajence na razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Za otroke bodo organizirali animacije z bratoma Malek in društvom Aleja, na turnirju v visečem kegljanju se bodo družili upokojenci. Proslavili bodo 75-letnico LD Ptuj in namenu slovesno predali obnovljeno cesto na Osterpergerjevo. Zadnji teden praznovanja bo v znamenju 40-letnice društva kmetic, gostili bodo škofa v Izmirju patra Martina Kmetca in se poklonili 30-letnici samostojne države. Na predvečer dneva samostojnosti, 24. junija, bodo v krožišču pri gramoznici Tržec izobesili slovensko zastavo, ki bo predvidoma največja v državi in se jo bo videlo daleč naokoli. Po besedah župana Mariniča bodo vse dogodke izpeljali v skladu z navodili NIJZ za varovanje zdravja. Seveda pa župan vse občane tudi vabi, da se pridružijo praznovanju in obiščejo prireditve. Letos za naložbe 2,4 milijona evrov Videmski župan Branko Marinič je pred letošnjim praznovanjem izpostavil, da si vse od začetka mandata s sodelavci prizadevajo, da bi občanom omogočili urejene življenjske pogoje na vseh področjih. „Načrti in projekti na področju investicij so pripravljeni ali pa so v fazi oblikovanja. Skrbeti moramo za predšolsko in šolsko infrastrukturo. Delamo v smeri zagotavljanja pogojev preživeti jesen življenja v našem domačem okolju. Trudimo se, da bodo urejene ceste in javne površine. Za potrebe dela režijskega obrata smo nabavili nove sodobne stroje in opremo. Zagotavljamo pogoje za lažje opravljanje različnih dejavnosti naših občanov. Širimo javni kanalizacijski sistem, zamenjujemo transportne cevovode za javni vodovod, s pomočjo dodatnih finančnih virov saniramo plazove. Urejamo pokopališča in skrbimo za urejenost na celotnem območju občine, delamo tudi v smeri izboljšanja telekomunikacijske infrastrukture." Prvi mož videmske občine je prepričan, da so občani tisti, ki lahko podajo oceno vodenja občine. Sam meni, da se uspešno delo pozna tudi pri prihodkih proračuna ter izboljšanju investicijskih zmožnosti. „Prvi proračun po prevzemu županske funkcije (2019) je izkazoval prihodke v višini 5,6 milijona evrov in 1,7 milijona evrov investicijskih sredstev. Letošnji predvideni prihodki so 6,4 milijona evrov, od tega za investicije namenjamo 2,4 milijona evrov." Mojca Zemljarič Spoštovane občanke in občani, ob našem skupnem prazniku in z mislijo, da bomo še naprej sledili naši skupni želji po boljši, razvitejši in sodobnejši občini, vas vabim na osrednjo prireditev, ki bo v petek, 11. junija, ob 18. uri, v prireditvenem šotoru v Vidmu. Želim vam prijetno in veselo praznovanje. Župan Branko Marinič AROM = LLIS www.arom@llis.si \/ .lOifl. Šibila Mitja s.p. Tržec 46a, Videm pri Ptuju —^¿ßStltKE "' MEDENA OAZA . • • ISKREN • ŽLAHTNE HALOZE • Cirkulane • Slavnostna seja ob občinskem prazniku Nagradili nekdanjega župana Janeza Jurgca Medtem ko v občini Cirkulane lani ob občinskem prazniku zaradi epidemije covida-19 niso izvedli prireditve, so se letos odločili drugače. Priredili so slavnostno sejo, na kateri je vodstvo občine zaslužnim za delo v lokalnem okolju podelilo odlikovanja. Čeprav je bila prireditev v skromnejšem obsegu, je bilo ob srečanju čutiti zadovoljstvo navzočih. Za posebno presenečenje večera je poskrbela direktorica občinske uprave Nina Horvat, ki je zapela dve slovenski pesmi Vsak je sam in Ne bodi kot drugi. Slavnostna govornica je bila županja Antonija Žu-mbar. V govoru je izpostavila najpomembnejše projekte minulega obdobja in opredelila nekaj načrtov za v prihodnje. Vodstvo občine se je tudi letos z zadovoljstvom in ponosom poklonilo prejemnikom občinskih odlikovanj. Plaketi Jurgcu in Bratušku Plaketo občine Cirkulane so podelili nekdanjemu županu Janezu Jurgcu, ki je s prizadevnim delom na področju lokalne samouprave nedvomno veliko pripomogel k razvoju občine. Bil je član iniciativnega odbora za ustanovitev občine in prvi župan. Občino je vodil 12 let, v tem času so med drugim zgradili novo večnamensko dvorano, vrtec. občinsko stavbo, športne tribune, čistilno napravo, modernizirali vrsto cest in postavili temelje za razvoj gospodarske cone Dola-ne. Nekdanji župan Jurgec je občino začel voditi praktično iz čistega začetka, ko je bilo treba zagotoviti prostore za njeno delovanje in sestaviti občinsko upravo. Drugi prejemnik plakete je Zvon-ko Bratušek, in sicer za aktivno delo v društvih (radioklub, vinogradniki, turistično, kulturno in za grad Bori), nekdanji krajevni skupnosti in da- našnji občini. Družbeno aktiven je že dobra štiri desetletja. Od leta 1993, z izjemno manjše prekinitve, je predsednik TD Cirkulane, je velik zagovornik ohranjanja tradicije in običajev. Priznanji društvu za grad Bori in Damjanu Kokolu Prejemnik velikega bronastega Driznania ie Društvo za oživitev gradu Borl, ki ga vodi predsednica Sonja Golc. Društvo letos zaznamuje 15 let delovanja, izvaja pa številne projekte, ki v veliki meri prispevajo k ohranjanju kulturne in etnološke dediščine gradu Bori, Cirkulan in Haloz. Organizirajo številne dogodke, kot so okrogle mize, predavanja, koncerti in razstave, so organizator čistilnih akcij na gradu, dvakrat letno izdajo novice. Ob decembrskem godu farne zavetnice sv. Barbare pripravijo prireditev s kulturno in zgodovinsko noto. Izdali so že več publikacij in knjig, nazadnje knjigo z naslovom Bori v 20. stoletju. Letošnji občinski nagrajenec je tudi Damjan Kokol. Prejel je župa-njino priznanje za izjemen doprinos k razvoju športa. V Športno društvo Cirkulane se je vključil kot osnovnošolec, najprej je bil član mladinske in nato starejše nogometne sekcije. V zadnjem dese- Preiemniki ulaket in uriznani v družbi uodetieualceu Pohvala in zahvala sodelavcem v upravi Županja Antonija Žumbar seje letos odločila, da javno pohvali svoje sodelavce v občinski upravi. Na prireditvi jih je povabila na oder in jim poklonila simbolična darilca. Prav tako seje zahvalila voditeljici prireditve, domačinki Andreji Štumberger. tletju je vodja mladinskih selekcij, v kar vlaga ves svoj prosti čas in z veliko entuziazma krepi športni duh med mladimi. Organizira in skrbi za tekoče in redne treninge predšolskih in osnovnošolskih otrok od U5 do U15, ter nekatere skupine tudi sam trenira. Prireja zaključne prireditve z mladimi, pomaga pri delu članske ekipe, prav tako je aktiven pri veteranih Cirkulane-Zavrč. Mojca Zemliarič torek • 8.junija 2021 Podjetniš&o Štajerski 5 Kidričevo • Pandemija lani Talumu vzela opazen del prihodkov Izgubili skoraj 65 milijonov evrov prihodkov Tako kot velik del industrije je lani tudi kidričevski proizvajalec aluminija in aluminijskih izdelkov Talum posloval pod precejšnjim vplivom pandemije. To velja zlasti za drugo in tretje četrtletje, nato pa so se ob koncu leta razmere nekoliko izboljšale. Kot je povedal prvi mož Taluma Marko Drobnič, so leto vseeno sklenili z minimalnim dobičkom. Pandemija je po njegovih besedah pomembno zaznamovala tudi aluminijsko panogo. Medtem ko je bilo prvo četrtletje še povsem v skladu z napovedmi, so se potem stvari hitro spreminjale. Poslovni načrt so zaradi tega morali popravljati kar dvakrat. Po obsegu prihodkov iz prodaje so v primerjavi z letom 2019 izgubili skoraj 65 milijonov evrov, kar pomeni nekaj manj kot petino celotne realizacije, ki je leto prej znašala 330 milijonov evrov. Lani so prihodki od prodaje tako znašali 265 milijonov evrov, je povedal Drobnič. Izpad proizvodnje je na eni strani pomenil, da so morali biti tudi na stroškovni strani zelo skrbni, zato so bili zelo restriktivni v smislu optimizacije procesov in stroškov. Ob tem je bilo ključno, da so z vsemi sprejetimi ukrepi ohranjali zdravje ljudi in tako omogočili neprekinjen proizvodni proces. »V vsem tem času od nas ni bilo nobene odpovedi dobave kupcem, kar si štejemo za velik uspeh in se je v zadnjem četrtletju izkazalo kot pozitivno Foto: CG sprejeto tudi pri naših poslovnih partnerjih,« je dejal Drobnič. Vodstvo z nižjimi plačami, delavci ne V stroške dela z izjemo vodstva, kjer so nižali plače do 30 odstotkov, niso posegali, prav tako niso odpuščali, res pa ob redni fluktuaciji zaposlenih in upokojitvah delavcev niso nadomeščali. Celo nasprotno, delovna mesta so ohranili na osnovi dinamične prilagoditve na okoliščine in optimizacije ukrepov, Dober začetek letošnjega leta Foto: CG Marko Drobnič Sicer pa so po Drobničevih besedah za njimi uspešni prvi štirje meseci letošnjega leta, saj je realizacija že presegla 100 milijonov evrov, zato načrtujejo, da bi se do konca leta lahko znova približali obsegu prodaje iz leta 201% če bodo sedanje razmere vztrajale še naprej. »To kaže, da trg okreva in se na njem tudi v novih okoliščinah dobro pozicioniramo,«je dejal predsednik uprave Taluma Marko Drobnič, ki se zaveda, daje v sedanjih razmerah težko napovedovati dogajanje na trgih. Dodaja, da bo poslovno leto pomembno sooblikoval nabavni del kjer se v industriji soočajo z izjemno rastjo cen surovin in občutljivostjo oskrbovalnih verig. Kidričevska družba še vedno dela le s polovico elektrolize, torej proizvodnje primarnega aluminija, pa tudi sicer je njihova dolgoročna strateška pot usmerjena v trajnost in razogličenje, saj želijo biti do leta 2030 od te neodvisni. Polovico poti so prehodili, saj so že leta 2019 prvič v zgodovini pretalili več kupljenega aluminija, kot ga proizvedejo sami. zelo prav pa so jim prišli tudi ukrepi države. Skupaj so izkoristili za okoli 4,5 milijona evrov državne pomoči. Kljub turbulentnim časom niso opustili za podjetje pomembnih aktivnosti, zlasti na področju razvoja in načrtovane transformacije v smislu uporabe večjega deleža odpadnega in predelanega aluminija za izdelke z večjo dodano vrednostjo. Trenutno pripravljajo strategijo do leta 2030, s katero nadaljujejo transformacijo in prestrukturiranje s poudarkom na trajnostno krožnem gospodarjenju, da bi razvili ogljično nevtralne izdelke. Razmere na trgih so letos dobre. Nekoliko za načrtovanimi prodajnimi količinami še vedno zaostajajo na področju rondelic, zlasti kar se tiče proizvodnje za kozmetično industrijo, kjer je opaziti, da splošna potrošnja še ni na ravni pred pandemijo. Ocenjujejo, da bo lažje v drugi polovici leta, ko se bodo tudi v tej panogi aktivnosti nekoliko sprostile. Kot poudarja Drobnič, se je fizični obseg prodaje v zadnjih letih nekoliko zmanjšal, a to za Talumovo strategijo prestrukturiranja ni ključni kazalnik, saj gledajo predvsem na obseg prihodkov ter dodano vrednost in donosnost. V prihodnosti bomo zagotovo ustvarili manjšo količino po tonaži, a bo imela višjo dodano vrednost. V prvih nekaj mesecih letos je ta na zaposlenega znašala okoli 45.000 evrov, s čimer so celo nekoliko presegli načrtovani dobiček iz poslovanja. Zaposlili 86 novih sodelavcev Tudi pri dobičku se želijo približati vsaj letu 2019, ko je bilo tega za dobrega pol milijona evrov, čeprav poudarja, da morajo slediti načrtom prestrukturiranja in jih zato čaka kar nekaj projektov. V petletnem obdobju pred koronskim letom so za naložbe v povprečju namenili več kot 20 milijonov letno, od leta 2012 do leta 2020 več kot 150 milijonov evrov. »V vsakem primeru pa za uresničitev trajnostnega prestrukturiranja potrebujemo podporne mehanizme za zagotavljanje konkurenčnosti, ki jih za energetsko intenzivno industrijo, kamor se uvršča tudi proizvodnja in predelava aluminija, zagotavlja in priporoča Evropska komisija, ter evropska razvojno-investicijska sredstva, brez katerih ne proizvodnja in ne transformacija nista mogoči,« dodaja Drobnič. Konec leta je bilo v skupini zaposlenih 1462 ljudi, kar je celo nekoliko nad načrti. Zaradi upokojevanja in fluktuacije so tam, kjer potreb niso mogli zapolniti s pre-razporejanjem, zaposlili 86 novih sodelavcev. Glede na rast potreb po aluminiju, ki letno znaša od pet do sedem odstotkov, saj gre za pomembno trajnostno kovino, pričakujejo, da bodo potrebe po kadrih ohranjali na podobni ravni. Sta, sm Ptuj • Prireditve ob dnevu KGZ Učna sirarna za izvajanje tečajev Na Kmetijsko-gozdarski zbornici, Zavod Ptuj, so letošnji dan zavoda, ki je v bistvu trajal kar tri dni, izpeljali delno v vir-tualni obliki, delno pa v živo. Strokovna predavanja so namreč potekala preko zooma, tradicionalno prireditev z nagovori in podelitvami priznanj pa so organizirali na dvorišču zavoda na Ormoški cesti 28. Prvi dan je bil namenjen kmetijski mehanizaciji in prašičereji. Peter Pribožič, prvi mož ptujskih kmetijskih svetovalcev, je spregovoril o načrtnem delu in vodenju reje plemenskih svinj ter dvigu staleža živali. Njegovemu predavanju je vidik o ekonomski učinkovitosti reje plemenskih svinj nato dodal Uroš Bunderla, specialist za ekonomiko v kmetijstvu, reje, ki so vključene v dobrobit živali, je predstavila selekcionistka Darja Prevalnik, Milena Kovač, profesorica z oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Ljubljana, pa se je posvetila birokraciji, h kateri so zavezani rejci in ki bi jo bilo treba v zadovoljstvo vseh čimprej zmanjšati. Drugi dan je bil posvečen govedoreji, osrednja letošnja tema pa je bila problematika mastitisa pri kravah molznicah, ki jo je predstavil Andrej Toplak, ptujski specialist za tehnologijo reje goveda in drobnice. Foto: CG Ob dnevu ptujskega zavoda Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije so v starem mlečnem laboratoriju odprli učno sirarno. Selekcionist Jožef Smolinger je govoril o prednostih uporabe genom-sko testiranih bikov za osemenjevanje, Sara Ketiš, specialistka za predelavo mleka, pa o izboljšanju praks in procesov na področju sirarstva. Njeno predavanje je bilo pravzaprav uvod v odprtje učne sirarne, ki so jo na Zavodu Ptuj uredili v prostorih starega mlečnega laboratorija in ki bo služila za tečaje, s pomočjo katerih bodo lahko kmetije svojo osnovno dejavnost dopolnile in nadgradile ter tako svojim pridelkom dodale vrednost. Na osrednji petkovi slovesnosti so zbrane nagovorili direktor KGZS Zavoda Ptuj, Andrej Rebernišek, predsednik KGZS Roman Žveglič in kmetijski minister Jože Podgoršek, ob tej priložnosti pa so podelili tudi priznanja rejcem plemenskih bikov ter najzaslužnejšim zaposlenim za delo na ptujskem zavodu. SD Jg Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! tt 1 J M Štajerski TEDNIK www.tednik.si Hajdirta • Po prostorskem načrtu gradnja 51 hiš Jeseni začetek gradnje novega naselja Že jeseni letos naj bi se na Hajdini začela gradnja novega naselja z 51 hišami Občina je sredstva za ureditev komunalne infrastrukture zagotovila. Gradnja ceste jih bo stala okrog 266.000 evrov, dodatnih 70.000 pa kanalizacija in vodovod. „ Vse te stroške bomo v občinski proračun povrnili s komunalnim prispevkom " pojasnjuje hajdinski župan Stanislav Glažar. Kljub koronakrizi in mogoče drugačnim pričakovanjem, se stanovanja in hiše v Spodnjem Podravju precej hitro prodajajo. Novogradnje, čeprav pogosto na lokacijah, ki niso idilične, pogosto pa so njihove vrednosti glede na kakovost gradnje precenjene, gredo za med. Pravi čas za gradnjo hiš bodo izkoristili tudi lastniki zemljišč na Hajdini, pri poslovno--stanovanjskem objektu. V centru občine je po prostorskem načrtu planirana oziroma dopustna gradnja 51 objektov. „Občina je svoj del naloge opravila. Prostorski načrt je sprejet, zagotovili smo tudi sredstva za urejanje komunalne infrastrukture, kar pomeni, da lahko investitorji začnejo s pridobivanjem dovoljenj in gradnjo," pravi Glažar. Za gradnjo ceste so v proračunu za letos zagotovili 184.000 evrov, dodatnih 82.000 evrov v naslednjem letu. Že poleti bo občina objavila razpis za izbiro izvajalca za gradnjo dovozne ceste z dvema razcepoma oziroma ulicama. Planirajo, da bi izbrani izvajalec, v kolikor ne bo zapletov pri postopku, z gradbenimi deli začel jeseni. Praktično sočasno je v planu tudi začetek gradnje prvih objektov na tem območju. Do takrat bosta urejeni še kanalizacija in vodovod, Foto: CG Občina bo v urejanje komunalne infrastrukture vložila 340 tisoč evrov, a se jim bodo vlaganja povrnila s komunalnim prispevkom. skupaj jih bo to stalo okrog 70.000 evrov. V ureditev komunalne infrastrukture na tem območju bodo vložili okrog 336.000 evrov. „Je pa to z vidika občine izjemno pomembna investicija. 51 hiš pomeni toliko družin, vsaj sto ali več novih prebivalcev in pomemben korak k razvoju občine. Najprej naj bi investitor začel z gradnjo trojčkov in četvorčkov, nato pa še samostojnih hiš. Kolikor je meni znano, bi z gradnjo zaključili do leta 2023, kar pomeni, da bodo gradili pospešeno," je zadovoljen župan občine Hajdina. Dženana Kmetec 6 Štajerski V središču petek • 11. junija 2021 Podravje • Zaradi podnebnih sprememb v kmetijstvu ne gre več brez zavarovanj Država dvignila sofinanciranje na 55 %, zavarovalnice podražile premije Neugodne vremenske razmere, zlasti vse pogostejši ekstremi, močno prizadenejo kmetijske pridelke in posledično ogrozijo prihodke ali celo preživetje kmetije. Zato zavarovanje kmetijske pridelave postaja čedalje pomembnejši dejavnik, brez katerega sije težko predstavljati uspešno kmetovanje. V Sloveniji je zavarovanje v kmetijstvu urejeno preko zavarovalnic. Kmetije, ki so vpisane v Register kmetijskih gospodarstev in nimajo finančnih težav, pa lahko uveljavijo tudi sofinanciranje zavarovalne premije od države. Manj, ne več zavarovanih površin Če pogledamo priloženo tabelo, vidimo, da obseg zavarovanih površin v zadnjem desetletju niha, medtem ko delež sofinanciranja ostaja večinoma enak. Tako je bilo v Sloveniji leta 2010 zavarovanih dobrih 55.000 hektarjev kmetijskih površin, od tega nekaj več kot 1.700 hektarjev sadovnjakov, 1.000 hektarjev hmeljišč in 3.200 hektarjev vinogradov, 35.000 hektarjev žit in 14.000 hektarjev drugih rastlin. Delež sofinanciranja je skupaj znašal 50 odstotkov. Pet let kasneje, torej leta 2015, je bilo zavarovanih manj površin, in sicer slabih 41.500 hektarjev kmetijskih površin, od tega skoraj 980 hektarjev sadovnjakov, število zavarovanih vinogradov se je s 1.400 hektarji več kot prepolovilo, zavarovanih je bilo nekaj manj kot 31.500 hektarjev žit in samo še 6.500 hektarjev drugih rastlin. Površina zavarovanih hmeljišč je z dobrimi 1.000 hektarji ostala na približno istem nivoju. Delež sofinanciranja s strani države je bil leta 2015 najnižji, saj je znašal le 20 odstotkov. Medtem ko je obseg zavarovanih kmetijskih površin v zadnjem desetletju upadal, se je lani z dobrimi 53.000 hektarji znova približal letu 2010. Kmetje so od tega zavarovali skoraj 1.150 hektarjev hmeljišč in 1.340 hektarjev sadovnjakov pa tudi dobrih 2.800 hektarjev vinogradov, 38.700 hektarjev žit in 9.000 hektarjev drugih rastlin. Delež sofinanciranja se je vrnil na polovico. Osnova je zavarovanje proti toči »Prizadevamo si, da so ukrepi obvladovanja tveganj v kmetijstvu usmerjeni k prilagajanju kmetijske proizvodnje posledicam podnebnih sprememb, preprečevanju in zmanjšanju posledic naravnih nesreč, ki nastopijo kot posledica neugodnih vremenskih razmer, ter zagotavljanju stabilnega dohodkovnega položaja kmetijskih gospodarstev in kmetijstva,« razlagajo na kmetijskem ministrstvu. »Zato se je z letošnjim letom stopnja sofinanciranja zavarovalnih premij dvignila na 55 odstotkov obračunane zavarovalne premije za celotno kmetijsko proizvodnjo. Sofinancirajo se zavarovalne premije, pri katerih je zavarovalno kritje z odbitno franšizo oziroma soudeležbo zavarovanca pri škodi v višini najmanj 15 odstotkov zavarovalne vsote. Z letom 2021 se sofinancira tudi zavarovalne premije za zavarovanje škode na proizvodnih sredstvih trajnih nasadov ter materialno škodo na konstrukcijah in kritinah rastlinjakov. Gre za navadne rastlinjake, rastlinjake s sadnimi rastlinami, konstrukcije oz. žičnice hmeljišč ter konstrukcije in mreže proti toči v sadovnjakih in vinogradih. Osnovni produkt zavarovanja rastlinske proizvodnje je zavarovanje proti toči. Po podatkih zavarovalnic se v primeru samozaščitnih ukrepov, torej postavitve protitočne mreže in oroševanja za blaženje posledic neugodnih vremenskih razmer, prilagodi tudi višina plačila za zavarovanje rastlinske proizvodnje.« Vse dražje zavarovalne premije Da ni vse tako lepo, kot je slišati, je že večkrat opozoril vitomarški sadjar Tomaž Toš, ki svoje sadovnjake zavaruje vsako leto. Čeprav se je delež sofinanciranja premij od države dvignil, pa se nesorazmerno s tem povišujejo tudi zavarovalne premije. »Primerjal sem zavarovalno polico za naše sadovnjake iz leta 2016 in letošnjo. Pred petimi leti je bil naš delež približno 500 evrov po hektarju, delež državnega sofinanciranja premije pa 30-odstoten, skupaj je torej zavarovanje zneslo okrog 800 evrov po hektarju. Podobna zavarovalna polica je letos stala že 2.200 evrov, torej skoraj trikrat več kot pred petimi leti; od tega je bil naš delež približno 1.100 evrov po hektarju, država pa je k temu primaknila 55 odstotkov. Poleg osnovne premije, ki v našem primeru letos za 15,5 hektarja sadovnjakov znaša 17.600 evrov, moramo plačati še 2.000 evrov akontacije dohodnine, zaradi pozebe pa še dodatek za škodni primer v višini 6.000 evrov. Vsega skupaj torej skoraj 26.000 evrov, od katerih smo ob sklenitvi zavarovanja oziroma najkasneje do 15. marca morali poravnati 30 odstotkov, preostanek pa v mesečnih obrokih. Pa tu vseh ostalih stroškov, letos smo trikrat škropili z aminokislinami in algami proti pozebi in za to porabili 2.500 evrov, niti ne omenjam.« Najboljša protislanska zaščita je po njegovem oroševanje, ki pa je zelo drago, poleg tega pridobivanje dovoljenj zaradi birokratskih postopkov tudi zelo dolgo traja. Težava je tudi v tem, da ta sistem zahteva veliko vode, ki pa je povsod ni v neomejenih količinah. »Mali in srednji sadjarji si sistema oroševanja ne moremo privoščiti z lastnimi sredstvi, zato so edina rešitev razpisi. Ki pa so ena sama, včasih že kar nerazumna bitka za točke.« Senka Dreu Zavarovane površine in delež sofinanciranja po letih 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Hmelj ha 683 775 996 1.051 1249 1.347 1.398 1.403 1.144 % 59 66 77 81 89 91 84 87 71 Intenzivni sadovnjaki ha 1.230 1.255 1.107 976 1.328 1.120 1.363 1.339 1.339 % 25 25 22 20 26 27 32 31 31 Vinogradi ha 1.232 1.675 1.658 1.406 3.031 3.407 3.367 3.422 2.802 % 8 10 10 9 19 22 21 22 18 Žita ha 33.229 29.459 25.792 31.482 24.032 31.706 36.536 38.112 38.716 % 33 30 26 32 24 32 37 39 39 Druge rastline ha 10.597 9.517 8.790 6.571 7.122 7.868 8.293 8.595 9.063 % 3 3 2 2 2 2 Skupaj (brez travnikov in ha 46.971 42.681 38.343 41.486 36.762 45.448 50.958 52.871 53.064 pašnikov) % 24 21 19 20 22 22,5 25,3 Delež sofinanciranja % 50 50 40 20 20 - 30 hmelj, grozdje, 40 sadje 40 posevki, nasadi, plodovi, 50 50 30 sadje 50 sadje, grozdje, hmelj Podravje • Kmetijsko ministrstvo in občine se Če letos ne bo Tudi letos je financiranje obrambe pred točo negotovo. Edino protitočno letalo Letalskega centra Maribor letos še ni poletelo med nevihtne oblake. In tako bo tudi ostalo, zatrjuje vodja letalske obrambe proti toči Darko Kralj, dokler pogodba z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne bo podpisana. Znova seje zapletlo pri financiranju. Število občin, ki sofinancirajo izvajanje letalske obrambe pred točo, je zadnja leta okoli 60. V Sloveniji že 30 let protitoč-no obrambno izvaja Letalski center Maribor, ki je tudi edini usposobljen za to. V lanskem letu so protitočno obrambo začeli izvajati konec junija, letos so nameravali začeti v sredini maja, vendar kmetijsko ministrstvo ni sprejelo ponudbene cene v višini okoli 400.000 evrov, od česar bi občine prispevale dve tretjini, eno tretjino pa ministrstvo. »Res je, da gre za veliko višji znesek kot pretekla leta, vendar so se bistveno podražili stroški materiala,« je pojasnil Kralj in dodal, da je kmetijsko ministrstvo predlagalo kar 70-odsto- tno znižanje ponudbene cene za državni delež, kar je zanje nesprejemljivo. »Zmanjšali so nam število delovnih ur in hkrati podaljšali obdobje izvajanja naše službe za dva meseca, kar je popolnoma nelogično. To je tako, kot bi gasilcu dejali, da lahko dela samo nekaj ur na mesec in nič več. Ob vsem tem pa nikakor ne moremo pristati še na manjši denar, kar je žalitev za naše dobro delo in uspehe,« je povedal Kralj. Tudi natolcevanja nekaterih, da bodo to delo pač predali nekomu drugemu, so po mnenju Kralja za lase privlečena. »Avstrijci za ta denar ne bi niti motorjev zagnali, v Sloveniji pa drugega izvajalca trenutno ni.« Darko Kralj, dolgoletni vodja letalske obrambe proti toči Mačehovski odnos države »Letalska obramba pred točo je največji medregijski projekt (tri regije in okoli 60 lokalnih skupnosti) v Sloveniji, ki traja že 30 let. Zato bi se morala politika vprašati, kaj je tu tako dobrega, saj pri nas še nič ni obstalo tako dolgo. Gre za projekt četrtine slovenskega prebivalstva, v okviru katerega pred posledicami toče branimo več kot polovico obdelovalne zemlje v Sloveniji. Zato nikakor ne moremo razumeti mačehovskega odnosa države do protitočne obrambe z letali,« je povedal Darko Kralj, vodja letalske obrambe proti toči. Eno samo - precej dotrajano - letalo mora poskrbeti za točo na območju gorice in Prekmurje). Foto: CG Foto: EK torek • S. junija 2021 V središču Štajerski T dajejo, kako zagotoviti vsaj 300.000 evrov denarja za protitočno obrambo, bodo letalo prodali Če letos letalske obrambe proti toči ne bodo izvajali, nameravajo letalo prodati. Višina sredstev MKGP in občin po letih za letalsko obrambo pred točo 2016 2017 2018 2019 2020 Ministrstvo 57.i3i 57.040 88.256 88.638 86.878 Občine 109.361 107.274 163.903 176.258 171.038 Skupaj -javna sredstva 166.492 164.314 252.159 264.896 257.916 Podravske občine, ki so lani sofinancirale protitočno obrambo z letali: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Lenart, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Starše, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveta Ana v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Zavrč. Letalski center je svojo ponudbo dejansko znižal s 400.000 na 300.000 evrov in jo v začetku maja poslal kmetijskemu ministrstvu. Od takrat čakajo na njihov odgovor, protitočno letalo pa ostaja na tleh. »Očitno bo morala spet pasti toča, da se bo kaj premaknilo,« je dodal Kralj. Kmetijsko ministrstvo denarja ne da S kmetijskega ministrstva so sporočili, da tudi končni ponudbeni znesek Letalskega centra presega njihova razpoložljiva sredstva. So pa že obvestili vseh 60 sodelujočih občin, da je ponudba višja in jih pozvali k zagotovitvi dodatnega denarja. Nekatere med njimi so dodaten denar že zagotovile (gre za zvišanje do višine nekaj 100 evrov, odvisno od velikosti občine), druge še ne, nekatere pa ga sploh ne bodo. Kljub temu pa še nobena od 60 podpisnic ni odstopila. Očitno je, da ministrstvo »žegna« za zagon protitočne letalske obrambe ne bo dalo, dokler ne bo zagotovljen ves denar, pri čemer delež kmetijskega ministrstva ne bo presegel 35 % skupne vsote. Občine pa svoj del sofinanciranja plačujejo glede na velikost ozemlja, v višini od najmanj 200 do 5.000 evrov. »Prav dolgo čakali več ne bomo,« je bil jasen Kralj in dodal, da ima država denarja dovolj, saj Foto: arhiv M24 v velikosti okoli 3.000 kvadratnih kilometrov (celotno Podravje, Slovenske V Avstriji 12 letal in 1,2 milijona evrov za en sam letalski center V sosednji Avstriji je obramba pred točo dobro organizirana, piloti pa imajo na voljo sodobno opremljena letala. V Gradcu je v dveh letalskih centrih osem letal, pri Dunaju še štiri. Prav tako je letalska protitočna obramba tudi bistveno bolje plačana. Po zbranih informacijah naj bi samo en letalski center na leto prejel okoli 1,2 milijona evrov (brez investicij). Še enkrat toliko pa naj bi zbrali iz sponzorskih sredstev (večje kmetije, vinogradniki, sadjarji). Slednji obrambo proti toči financirajo, četudi imajo nameščene protitočne mreže. V Nemčiji se proti toči branijo z osmimi letali, v Grčiji, kjer je območje bistveno manjše kot v Sloveniji, pa s šestimi (dvo-motornimi). Butolen: »Ko bo pri nas uveljavljen avstrijski model, bomo tudi mi sofinancirali!« »Sporazuma z mariborskim letalskim centrom nismo podpisali in ga ne bomo. Že takrat, ko seje začel uvajati,je bilo mnenje stroke negativno. Tuje analize so pokazale, da učinkovite obrambe pred točo ni. Vendar je bilo rečeno, da bomo poskusili in naredili svoje analize o smotrnosti takšne obrambe. Zato je od začetka projekt finančno podpirala tudi naša občina. Nobene analize, ki bi ovrgla mednarodne analize, do sedaj ni bilo narejene in projekt še vedno teče tako, kot je bil v začetku, zato več ne sodelujemo. Res je, da je zdaj javno naročilo za izbor izvajalca, ki vsaj delno rešuje prej nezakonito financiranje. Obrambo v Avstriji, kije veliko bolje organizirana, plačuje zasebni kapital in se ne plačuje iz javnih sredstev. Ko bo pri nas zadeva urejena, bo tudi občina Žetale sodelovala,«je pojasnil župan Anton Butolen. Za občino Žetale je sicer znesek sofinanciranja znašal okoli 2.000 evrov. naj bi po njegovih informacijah na proračunski postavki za proti-točno obrambo zagotovili okoli 134.000 evrov. Glede na to, da država prispeva tretjino sredstev, bi potemtakem to zadostovalo že za prvo ponudbeno ceno. Če dogovora glede sofinanciranja ne bo, bodo letalo prodali, saj je njegovo vzdrževanje za Letalski center Maribor predrago. Stališča občin do • V I I •v povišanja so različna Občina Markovci je letos za letalsko obrambo pred točo namenila 2.000 evrov. Župan Milan Gabrovec je pojasnil, da so že odobrili tudi dodatna sredstva v višini 640 evrov. Tudi Občina Majšperk je letos k začetnim 1.500 primaknila še dodatnih 480. Občina Podlehnik je zagotovila 2.700 in še dodatnih 400 evrov, v Staršah pa so k 1.990 dodali še 638 evrov. Tudi v občini Kidričevo jim povišanje sredstev na 3.900 evrov za protitočno obrambo ne predstavlja težav. Kot je povedal župan Anton Lesko-var, ta projekt v celoti podpirajo, saj je preventiva vedno cenejša kot kurativa. »Mi smo z delom Letalskega centra Maribor zadovoljni, tudi v zadnjih letih neke katastrofalne toče nismo imeli. Je pa žalostno, da nekatere občine ne sodelujejo,« je še dodal Leskovar. Javno naročilo se izvaja prepozno V Cerkvenjaku imajo pripravljene 1.404 evre, dodatni denar pa bodo zagotovili šele, ko bodo to storili vsi deležniki: »Nekatere občine se namreč ne držijo dogovora, kar ni pošteno. V projektu morajo vsi partnerji sodelovati enakovredno. Če se bo s tem še zavlačevalo nekaj tednov, pa doplačilo ne bo potrebno, ker bo del poletne sezone z nevihtami že za nami. Javno naročilo se izvaja vsaj dva meseca prepozno.« Tudi občina Veržej dodatnih sredstev ne bo zagotovila. Nujno bi potrebovali sodobnejšo opremo in vsaj dve letali Za izvajanje obrambe pred točo so letos že porabili 200.000 evrov, saj je treba reagente pravočasno naročiti in jih tudi plačati. Zaradi spremenjenih predpisov Uprave za civilno letalstvo so morali opraviti dodatna šolanja pilotov in spremeniti pravilnike, kar tudi nekaj stane. Za izvajanje letalske obrambe proti toči bi nujno potrebovali sodobnejšo opremo, kot je na primer radar in še dve dodatni letali, kar pa je s tako omejenimi sredstvi nemogoče. Pokrivajo namreč območje v velikosti okoli 3.000 kvadratnih kilometrov (celotno Podravje, Slovenske gorice in Prekmurje), za kar je eno letalo veliko premalo. Posadk je trenutno 10, kar je dovolj, vendar so piloti za svoje delo premalo plačani. Zadnja leta imajo težave tudi z Aerodromom Maribor, s katerim si delijo stezo za vzlet. Ker je obratovalni čas letališča vedno krajši, je trenutno letenje po 18. uri onemogočeno. Estera Korošec Ko država očitno (ne) ve, kaj bo naredila ... Problem sofinanciranja letalske protitočne obrambe ni nobena letošnja novost ali posebnost. Enaka zgodba se ponavlja že več let zaporedoma, ne da bi se karkoli premaknilo. Očitno tovrstna obramba pred točo ostaja na ravni poskusnega oz. pilotnega projekta, ki pa bi v vseh teh letih že moral rezultirati vsaj v obljubljeni analizi, ali je letalska protitočna obramba uspešna ali ne. Pa niti teoretičnih rezultatov (za katere je, mimogrede, vseeno zadolžena država) še do danes ni. Tako se tudi zgodba s pokrivanjem financiranja med občinami in kmetijskim ministrstvom kar nadaljuje, vsako leto v globoko poletje, ko marsikje toča že opravi svoje poslanstvo ... Pri tem v ozadju ostajajo občine, ki pošteno plačajo svoj delež, in druge, ki tega pač ne naredijo. Posledica takšnih neurejenih razmerij, ki očitno gredo najbolj na roko ministrstvu, so vsakoletni spori, kdo, koliko in ali sploh je dolžan plačati... Pri tem sploh ne gre za tako enormno velike vsote (letos naj bi po zadnjih informacijah »manjkalo« le še 15.000 evrov), a tudi morebitno doseženo soglasje in aktiviranje edinega protitočnega letala ne bo rešilo nakopičenih problemov, ki bodo slejkoprej eskalirali. Dejstvo je namreč, da z enim, vedno bolj dotrajanim letalom, kmalu ne bo več možno razbiti niti najmanjšega točnega oblaka, kaj šele res preprečiti naravno katastrofo, in to povrhu še na tako velikem območju. In v tem kontekstu sploh ni napačno razmišljanje, da odgovorni na vrhu države čakajo prav to, da poklekneta še zadnje letalo in zadnji pilot, ker potem pač letalske protitočne obrambe v Sloveniji ne bo več, denarja zanjo pa tudi ne bo treba več zagotavljati. Foto: EK Foto: Arhiv ST 8 Štajerski Podravje torek • 8. junija 2021 Cirkulane • Celostna prometna strategija Avtomobil ima vsak drugi občan V LEA Spodnje Podravje so za občino Cirkulane izdelali Celostno prometno strategijo (CPS). Ta bo temeljni dokument za oblikovanje nadaljnjih vsebin s področja trajnostne mobilnosti, predvsem s poudarkom na hoji in kolesarjenju ter uporabi električnih vozil Dokument je občinskim svetnikom na majski seji predstavil Roman Kekec. Foto: ČG „Konec leta 2019 je bilo v občini Cirkulane registriranih 1.762 motornih vozil, od tega 1.282 osebnih vozil, 173 motornih koles in koles z motorjem, 101 tovorno vozilo in 206 traktorjev. Stopnja motorizacije znaša 540 avtomobilov na 1.000 prebivalcev, iz česar lahko sklepamo, da je avtomobil glavno prevozno sredstvo občanov," med drugim navajajo avtorji CPS. V občini Cirkulane je bilo konec leta 2019 registriranih 1.282 osebnih avtomobilov, vseh prebivalcev je blizu 2.400, delovno aktivnih pa okoli tisoč. Glede na številke lahko sklepamo, da ima vsak drugi občan v Cirkulanah avtomobil, zanimivo je tudi, da je v občini več avtomobilov kot delovno aktivnih ljudi. Občani se v središče občine po opravkih najpogosteje odpravijo z avtomobili, to pa zaradi oddaljenosti naselij in gričevnate konfiguracije terena. Za namen večjih nakupov, obiska specializiranih trgovin, kulturnih ustanov ali na delovno mesto se običajno z avtomobilom peljejo do Ptuja in Maribora. Za poti med prostim časom prav tako večinoma uporabljajo avtomobile. Res pa je tudi, da se med prostočasnimi aktivnostmi vse bolj uveljavljata hoja in kolesarjenje, kar je dobra popotnica za nadaljnji razvoj trajnostne mobilnosti v občini. Koliko so Cirkulančani mobilni Avtorji študije so med občani Cirkulan izvedli anketo, v kateri so med drugim spraševali o številu dnevno prevoženih kilometrov. Četrtina anketiranih jih dnevno potuje več kot 20 kilometrov, petina med 10 in 20 kilometri, četrtina je takšnih, ki dnevno potujejo od dva do pet kilometrov, 16 odstotkov jih dnevno naredi manj kot dva kilometra. Cirkulančani v 68 odstotkih za pot v službo uporabljajo avtomobil. Nekateri, ki delajo v svoji občini, se občasno na delo odpravijo peš, za krajše razdalje uporabljajo prevoz s taksijem. Manj kot osem odstotkov se jih na delo vozi z avtobusom. Brez resnih posledic prometnih nesreč Pripravljavci študije so zbrali podatke o številu prometnih nesreč v minulem štiriletnem obdobju. Zgodilo se jih je 62, nobena ni terjala hudih telesnih poškodb ali življenja, 21 nesreč je bilo z lahkimi telesnimi po- škodbami. Med bolj izpostavljenimi cestami v smislu varnosti v prometu je regionalna cesta na odseku med Borlom in Cirkulanami, ki je brez pločnikov in kolesarske steze. Cesta je tudi precej vijugasta. Če bi ob njej zgradili površine za kolesarje in pešce, bi bila po mnenju anketirancev bistveno varnejša. Pripravljavci študije menijo, da bi bilo po občini več kot drobrodošlo zgraditi kolesarske steze za namen vsakodnevnih migracij. Čeprav gredo prihodnji trendi v smer trajnostne mobilnosti (kolesarjenje, hoja, e-vozila, javni potniški promet), je za podeželska območja, med katera sodi občina Cirkulane, pričakovati, da bo avtomobil ostal temeljno prevozno sredstvo. Sodelujoči v anketi so mnenja, da bi bilo treba prometne površine prilagoditi starejšim, invalidom in otrokom. Kako obrniti trend, da bi se ljudje vozili z avtobusom Svetniki občine Cirkulane so se v razpravi spomnili, kako je bilo nekoč, ko so bili avtobusi polni potnikov, ki so odhajali na delo ali v šolo. Vendar gre danes pri javnem potniškem prometu v podeželskih območjih dejansko za začarani krog, ki ga je težko presekati in krožnico usmeriti na drugo pot. Potnikov in prihodka je malo, zato so tudi linije zdesetkane. Dokler ljudje ne bodo dovolj stimulirani in v javnem potniškem prevozu videli prednosti, se bodo še naprej posluževali vožnje z lastnimi avtomobili. „Danes v Haloze pripeljejo trije avtobusi na dan, včasih je avtobus vozil na vsake pol ure. Treba bi bilo obrniti ta trend, da bi bil javni potniški prevoz dostopnejši. Premiki na tem področju so počasni, morda velja vztrajati in bi lahko bili rezultati opazni na daljše obdobje," so razmišljali člani svetniškega omizja. Ivan Hemetek je predlagal, da bi lahko država za javne uslužbence za prihod na delo vpeljala obvezno koriščenje javnega potniškega prometa. Predstavil je primer dobre prakse iz kneževine Lihtenštajn, kjer stroške javnega potniškega prometa pokriva država, tudi v nočnem času, za tiste, ki se vračajo z zabav. Rezultat so izjemno dobri podatki o stanju prometne varnosti. Ker je javni prevoz brezplačen, delodajalci stroškov za prihod na delo posebej ne pokrivajo, je v debati še omenil Hemetek. Mojca Zemljarič Foto: CG 135 kilometrov javnih cest Skozi občino Cirkulane peljeta dve državni cesti (Ptuj-Zavrč in Borl-Cirkulane-Meje), skupna dolžina vseh javnih cest v občini je 135 kilometrov. Avtorji CPS so sestavili akcijski načrt, s katerim bi sledili cilju izboljšanja varnosti udeležencev v cestnem prometu in hkrati uvajali ukrepe trajnostne mobilnosti. Lokalna skupnost bo sredstva za ta namen iskala tudi izven občinskega proračuna, v dogovorih z državo in s prijavami na evropske razpise. Maribor • Pošta Slovenije s prvim dronom na Vršič Poštarji bodo vseeno ostali ... Pošta Slovenije je minuli teden izvedla prvi poskusni let z brezpilotnim letalnikom - dronom, kije dostavil pošiljko Poštar-skemu domu na Vršiču. Mnoga podjetja po svetu na ta način že uspešno dostavljajo najrazličnejše pošiljke, medtem ko trenutna evropska zakonodaja še ne omogoča letenja izven vidnega polja. »Z današnjim dnem Pošta Slovenije začenja s prvimi poskusnimi leti z brezpilotnimi letalniki. Tako se pripravlja na čas, ko bo lahko dostavljala nujno potrebne pošiljke tja, kamor jih konvencionalna vozila ne morejo dostaviti tako hitro in učinkovito,« je izpostavil začasni generalni direktor Pošte Slovenije Tomaž Kokot. Kot je poudaril, tehnologija vse to že dalj časa omogoča, zatika pa se pri regulativah, ki urejajo zračni prostor. Trenutno namreč v evropskem prostoru ni veliko manevrskega prostora za množično izvedbo tovrstnih dostav. »Potenciali uporabe dronov v dostavi so za najrazličnejše namene. Od dostave laboratorijskih vzorcev iz oddaljenih področij, dostave dobrin iz ladij na kopno, celo do dostave spletnih nakupov končnim kupcem. Tukaj vidimo velik potencial tudi v Pošti Slovenije, in sicer tudi za segment pri dostavi spletnih nakupov.« Vendar pa bodo zaposleni poštarji po zagotovilu Kokota prav vsi obdržali zaposlitve, saj uvedba dro-nov za dostavo pomeni zgolj njihovo razbremenitev. Pr Foto: Pošta Slovenije Dornava • Čez mesec dni lekarna Prihaja Lekarna Špringer Župan občine Dornava Janko Merc je javnost in občinske svetnike na zadnji seji seznanil z zelo pozitivno novico: občina bo dobila lekarno. Foto: MZ V osrčje liikarije prihaja Lekarna Špringer. Dornavska lekarna bo peta v njihovi mreži, pridružila se bo poslovalnicam Gornja Radgona, Apače, Razkrižje in Rogašovci. Prostor za lekarno je občina uredila pred sedmimi leti, sedaj so prišli še do izvajalca dejavnosti. Pot do cilja je bila po besedah župana Merca zahtevna, potrebno je bilo veliko vztrajnosti. Prostor za lekarniško dejavnost je bil sicer na razpolago že sedem let (od 2014), odkar so v središču občine zgradili novo dvorano. „To je bila dolgoletna želja in sedaj nam je uspelo. Leto dni smo intenzivno iskali izvajalca lekarniške dejavnosti. Dogovorili smo se z Lekarno Špringer iz Gornje Radgone, ki jo vodi Janez Šprin-ger. Lekarna v Dornavi bo vrhunsko opremljena. Občina je na novo uredila vhod v lekarno, vgradili smo avtomatska vrata in uredili dostop za invalide. Za opremo lekarne bo poskrbel najemnik. Računamo, da bi lekarno odprli čez mesec dni, v začetku julija," je pojasnil župan Merc. Povedal je tudi, da kraj in občina lekarno potrebujeta. „Prostor je čakal več let, ljudem bo nedvomno lažje, če bodo imeli lekarno in s tem dostop do zdravil bližje domu. Ocenjujem, da se je potreba po lekarni še posebej pokazala v času epidemije. Res sem zadovoljen, da smo uspeli narediti ta velik korak in bomo čez mesec dni v Dornavi tudi uradno odprli vrata lekarne," je poudaril župan. MZ Starše • Občina prodala zemljišča v industrijski coni Zaslužili 1,8 milijona evrov Občina Starše je na svoji spletni strani konec aprila objavila javno zbiranje ponudb za prodajo stavbnih zemljišč v industrijski coni v Zlatoličju. Gre za območje v velikosti sedmih hektarjev, razdeljenih na pet sklopov, ki so jih v celoti prodali. Kupci so za kvadratni meter zemljišča odšteli 25 evrov brez DDV. Občina bo tako s prodajo zemljišč zaslužila okoli 1,8 milijona evrov. Foto: KG Vsa zemljišča v poslovni coni Zlatoličje so prodana. Trenutno so v fazi geodetskega združevanja parcel in urejanja stanja v katastru zemljišč po predvidenih sklopih. Morebitna manjša odstopanja v končni površini in ceni bodo uskladili s prodajno pogodbo. Vseh pet kupcev je varščine že plačalo, morebitnih zapletov pa ne pričakujejo, saj gre za resne poslovne subjekte. Nova poslovno-obrtna cona je po besedah župana Stanislava Gre-ifonerja na izredno privlačni lokaciji med kanalom HE Zlatoličje in dovozom na avtocesto Maribor-Ptuj. V neposredni bližini že deluje občinski zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov. »Doprinos nove industrijske cone bo za našo malo občino izjemen. Če samo pomislimo na dodatna sredstva z naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Kupec največjega zemljišča bo namreč postavil objekt v velikosti 29.000 kvadratnih metrov,« je dodal Greifoner. Ko bo cona zaživela, bodo občanom na voljo tudi številna nova delovna mesta. Poslovno cono nameravajo širiti Izgradnjo komunalne opreme v poslovni coni bi lahko financiral omenjeni kupec, ki bo imel v lasti 4,2 hektarja veliko zemljišče, v zameno pa naj mu ne bi zaračunali komunalnega prispevka. Dogovori v tej smeri so po besedah Greifonerja že v teku. Občina Starše bo sicer financirala gradnjo primarnega vodovoda za obrtno cono Zlatoličje v višini 450.000 evrov. Omenjeno investicijo bo izvedlo Komunalno podjetje Ptuj. V prihodnjih letih nameravajo poslovno cono še dodatno širiti, saj imata občina in sklad kmetijskih zemljišč na tem območju v lasti še dodatnih sedem hektarjev zemljišč. Estera Korošec torek • 8. junija 2021 Kmetijstvo Štajerski 9 Slovenija • Pomoč pridelovalcem jedilnega krompirja 1.200 evrov za hektar Vlada je izdala odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka pridelovalcem jedilnega krompirja zaradi posledic drugega vala epidemije covida-19. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjuje, da bo finančno pomoč uveljavljalo okoli 606 upravičencev, kar znaša do 1,48 milijona evrov. Namen ukrepa je dodelitev finančne pomoči pridelovalcem jedilnega krompirja zaradi izpada dohodka zaradi posledic drugega vala epidemije covida-19 med oktobrom in marcem. Pomoč se dodeli zaradi najmanj 30-odstotnega izpada dohodka glede na povprečje let 2017, 2018 in 2019. Vzroki za izpad dohodka so nezmožnost prodaje zalog krompirja, zmanjšana prodaja količin krompirja zaradi zaprtja sektorja hotelirstvo, restavracije in catering, zmanjšana prodaja količin krompirja v trgovine, javne zavode ter povečanje stroškov zaradi daljšega skladiščenja in hlajenja krompirja. Višina pavšalnega finančnega nadomestila bo znašala 1.200 evrov na hektar prijavljenih površin jedilnega krompirja. Najvišja skupna višina finančnega nadomestila na upravičenca, izplačana po tem odloku, ne sme presegati 20.000 evrov. Sta Slovenija • Evropska pomoč za govedorejce 76 evrov na žival, a z veliko pogoji Evropska komisija je odobrila šest milijonov evrov vredno slovensko shemo državne pomoči za podporo govedorejcem, ki jih je prizadel izbruh koronavirusa. Upravičencem bo v okviru sheme na voljo do 225.000 evrov neposrednih nepovratnih sredstev. Foto: arhiv M24 Pomoč bo namenjena zadovoljevanju likvidnostnih potreb upravičencev in nadaljevanju njihovih dejavnosti med pandemijo covida-19 in po njej. Evropska komisija je shemo pomoči odobrila v skladu s pravili EU o državni pomoči. Vlada je namreč pred dnevi izdala odlok o finančnem nadomestilu v prireji govejega mesa zaradi posledic drugega vala epidemije covida-19 za obdobje od 1. oktobra 2020 do 31. marca 2021. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjujejo, da je bilo to obdobje za sektor izjemno težko zaradi različnih dejavnikov v celotni verigi. Izpad dohodka v sektorju se predvsem izkazuje z znižanjem koeficienta ekonomičnosti reje, odkupnih cen goveda in nižanjem neto dodane vrednosti pri reji goveda, so navedli. Kot so pojasnili na ministrstvu, je bila shema pomoči priglašena Evropski komisiji, ki jo je sedaj potrdila. Predpis je podlaga za izplačilo nadomestila upravičencem v sektorju govejega mesa, ki so utrpeli izpad dohodka zaradi nestabilnih razmer v sektorju govedoreje. Nadomestilo znaša 76 evrov na žival, preračunano na glavo velike živine. Pri tem so upravičene živali moško govedo, ki je kadarkoli v omenjenem obdobju doseglo starost vsaj 16 mesecev in ne več kot 30 mesecev, ter žensko govedo, ki je 1. oktobra 2020 doseglo starost vsaj 20 mesecev, ni telilo do 30. aprila 2021. Žival je obenem morala biti prisotna na kmetijskem gospodarstvu v reji več kot šest mesecev, so še sporočili s kmetijskega ministrstva. sta Slovenija • Mlekarna Celeia lani uspešno Milijon evrov dobička Mlekarna Celeia je lani ustvarila skoraj 60 milijonov evrov prihodkov, kar je okoli dva milijona evrov manj kot leto prej. Podjetje, ki je imelo leta 2019 832.000 evrov izgube, je lani ponovno poslovalo z dobičkom, ki je znašal skoraj milijon evrov, je povedal direktor mlekarne Vinko But. But je dejal, da se podobnim poslovnim rezultatom nadejajo tudi letos, ko pričakujejo nekoliko zahtevnejše razmere zaradi podražitve vhodnih surovin. Mlekarna Celeia, ki letno odkupi več kot 90 milijonov litrov mleka, po njegovih besedah petino svojih izdelkov proda na trgih nekdanje Jugoslavije, Italije in še nekaterih drugih evropskih držav. sta Janko Petrovič: »Vse naše mlekarne skupaj se ne morejo primerjati s kakšno večjo nemško, ki dnevno milijon litrov mleka, zaposluje pa morda le deset ljudi, saj je na njej vse avtomatizirano.« predela Slovenija, Spodnje Podravje • Število krav molznic upada, prireja mleka se povečuje Večja mlečnost po zaslugi razvoja genetike Po statističnih podatkih se je svetovna proizvodnja mleka v zadnjih 30 letih povečala za 59 odstotkov in je leta 2018 znašala približno 843 milijonov ton. Tudi v Evropski uniji je prireja mleka večja, in sicer je od leta 2000 narasla za več kot 13 odstotkov, medtem ko seje v tem času v Sloveniji za tri odstotke zmanjšala. Več kot 80 odstotkov vsega v letu 2017 na svetu namolzenega mleka je bilo kravjega, 15 odstotkov je bilo bivoljega, preostanek pa je odpadel na kozje, ovčje in kamelje mleko. Odstotek kravjega mleka v državah članicah Evropske unije je še večji, saj se ga namolze več kot 96 odstotkov vsega mleka, Slovenija pa je tu sploh rekorderka, kjer v prireji mleka kravje mleko prevladuje v še večjem deležu, saj ovčje in kozje mleko skupaj predstavljata manj kot pol odstotka celotne prireje. Leta 2019 je EU priredila malo več kot 152 milijonov ton kravjega mleka, tri milijone ton ovčjega in 2,5 milijona ton kozjega mleka, Slovenija pa 623.000 ton kravjega, slabih 600 ton ovčjega in dobrih 2.000 ton kozjega mleka. Danci prvi, Romuni zadnji Z rejo goveda se je v EU leta 2016 ukvarjalo nekaj več kot 1,9 milijona kmetijskih gospodarstev, od tega so krave redili na 1,6 milijona, krave molznice pa na slabih 1,2 milijona kmetijah. Primerjalne številke za Slovenijo pravijo, da so naši kmetje tega leta govedo redili na približno 32.800 kmetijah, od tega na 24.900 krave, na 9.600 kmetijah pa molznice. Zanimiv je podatek, da na nivoju EU upada število krav molznic, obenem pa se povečuje prireja mleka. Lani so namreč kmetije Evropske unije redile nekaj več kot 20 milijonov krav molznic, kar je 19 odstotkov manj kot pred dvema desetletjema. V Sloveniji je upad še večji, saj se je število krav molznic v tem obdobju zmanjšalo za kar 29 odstotkov; leta 2000 jih je bilo v hlevih slovenskih kmetov dobrih 140.200, lani le še 99.200. Kljub občutnemu upadu pa se, kot rečeno, prireja mleka zlasti na račun večje mlečnosti krav molznic povečuje. Povprečna mlečnost na kravo molznico je v EU leta 2019 znašala dobrih 7.300 kilogramov, kar predstavlja 29 odstotkov več kot leta 2003. Pri tem velja opozoriti, da so med državami članicami velike razlike glede mlečnosti: največjo s skoraj 10.000 kilogrami na kravo molznico tako dosegajo na Danskem, najnižjo pa v Romuniji, saj je tam več kot trikrat manjša kot na Danskem. Slovenija je leta 2019 v povprečju dosegala približno 6.100 kilogramov na molznico, kar je skoraj 60 odstotkov več kot leta 2003. Pri nas največ predelave v surovo mleko, v EU v sire »Statistiko je sicer zmeraj treba jemati z nekaj rezerve, vsekakor pa drži, da je mlečnost večja, živali pa manj,« razlaga Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj. »Razlogi za večjo mlečnost pa ti- čijo v boljših pogojih reje in dobrem počutju živali, zlasti pa tu pomembno vlogo igra razvoj genetike. Vsako leto se namreč po svetu ogromno denarja vloži v znanje in iskanje živali s potencialno boljšo genetiko oziroma trpežnostjo.« Večino kravjega mleka kmetije prodajo, odkupljeno mleko pa gre nato v mlekarne ali pa se izvozi. Nekaj ga kmetije porabijo zase, in sicer za krmo, lastno prehrano, domačo predelavo v mlečne izdelke pa tudi neposredno prodajo mleka potrošnikom. Slovenske mlekarne Mali kmetje opuščajo prirejo mleka Število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji, od katerih se odkupuje mleko, seje od leta 2005 do 2019 zmanjšalo skoraj za polovico, natančneje z 9.700 na 4.800. Kot je že večkrat opozoril Janko Petrovič, direktor ptujske mlekarske zadruge, se zlasti intenzivno zmanjšuje število manjših rejcev, od katerih se letno odkupi manj kot 50 ton mleka. Statistični podatki kažejo, daje upad zaznati tudi v srednjem velikostnem razredu, to je v razredu rejcev, od katerih se odkupi od 50 do 100 ton mleka, po drugi strani pa svojo prirejo povečujejo večja kmetijska gospodarstva, od katerih se letno odkupi več kot 100 ton mleka. Foto: Arhiv Svet24 Število krav molznic se je v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih zmanjšalo za kar 29 odstotkov; leta 2000 jih je bilo v hlevih kmetov dobrih 140.200, lani le še 99.200. so v letu 2019 večji del mleka, okrog 240.000 ton, predelale v sveže mlečne izdelke, kot so konzumno mleko, torej surovo ali toplotno obdelano mleko, namenjeno potrošniku brez nadaljnje predelave, smetana in fermentirani mlečni izdelki, okrog 118.000 ton pa v industrijske mlečne izdelke, zlasti sir in maslo. Primerjava z EU pokaže drugačno sliko, saj tam mlekarne v povprečju največ mleka, kar 40 odstotkov, predelajo v sire, ta delež pa celo narašča, medtem ko slovenske s 35 odstotki ostajajo najbolj zveste surovemu mleku. Ne želimo si popolne avtomatizacije »Kar se proizvodnje tiče, je treba povedati, da je ekonomika obsega proizvodnje strahovito napredovala in se vse naše mlekarne skupaj ne morejo primerjati s kakšno večjo nemško, v kateri je vse avtomatizirano. V povprečju ena takšna mlekarna dnevno predela milijon litrov mleka, zaposluje pa morda le deset ljudi. V Sloveniji za kaj takega nimamo danosti, poleg tega sem prepričan, da si niti ne želimo v to smer, ampak se bomo vračali k primarnim osnovam in sonarav-nim oblikam ter dobrobiti živali. Iščemo trajnejše oblike pridelave in predelave, ki ne bo tako intenzivna, upoštevajoč torej našo spe-cifiko in posebnost znotraj Evrope. Pri nas se še vedno marsikje sire pakira ročno, prav tako skuto, mislim, da bi morali mleko jemati z bolj sonaravne človeške plati, saj niti, če bi to želeli, ne moremo konkurirati velikim,« meni Petrovič, zadovoljen, da se razmere glede epidemije, ki je pošteno zatresla »mlečni« trg, počasi stabilizirajo, a hkrati zaskrbljen zaradi odkupnih cen. »Upam, da smo previharili največje viharje, vendar rejce letos mučijo nizke odkupne cene mleka, ki so med najnižjimi v Evropi, in visoki stroški surovin, zaradi česar so v težki situaciji, saj dobijo za svoje delo manj kot lani. Trudimo se in pritiskamo, da bi dosegli višje cene, kajti na dolgi rok se trenutno stanje kmetom ne bo izšlo.« Senka Dreu Foto: SD 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 8. junija 2021 Podlehnik • Zlata maša patra Benjamina Mlakarja Iz Amerike gaje pot pripeljala nazaj domov V Župniji sv. Trojice na Gorcije bilo na binkoštno nedeljo še posebej slovesno, saj je jubilejno mašo ob 50-letnici duhovništva daroval p. Benjamin Mlakar, domačin. Zbralo se lepo število vernikov, sorodnikov in duhovnikov. Foto: Sandi Šprah Zlato mašo si je p. Benjamin želel obhajati prav na binkošti, ker je bil takrat rojen in ker je bil dan pred binkoštmi bil tudi posvečen v duhovnika. Kot je zbranim sorodnikom in župljanom povedal v pridigi, mu je pol stoletja duhovništva minilo hitro. Na poti je bilo veliko težkih trenutkov, a v spominu so mu ostali predvsem lepi in prijetni, ki so ga motivirali za nadaljnje delo in trud za vernike in Cerkev. V pridigi je orisal svojo življenjsko pot in nanizal nekaj dogodkov, ki so se mu globoko vrezali v spomin. 79-letni zlatomašnik je odraščal v številni kmečki in verni družini na manjši haloški kmetiji, ki je zahtevala pridne in delovne roke očeta Janeza in mame Nežke. Rojen je bil kot zadnji otrok. Starejša brata Ivan in Franc ter sestri Marija in Anica so žal že vsi pokojni. Rodil se je kot droban otročiček, zato so mu starši dali veliko ime - Ferdinand. Vsi otroci so pomagali na kmetiji, kot najmlajši je bil zadolžen za pašo. S sosedovimi otroki so marsikatero ušpičili. Dobro se spominja, kako so ob sobotah, ko je ob 16. uri v zvoniku zazvonilo delopust, lahko prenehali težka dela. V nedeljo in za praznike so hodili peš v cerkev. Oče in mati sta bila zelo verna, vsak večer so molili rožni venec in prepevali. Po nižji gimnaziji na Ptuju se je odločil za duhovniški poklic, ki je bil takrat velikokrat kamen spotike, zato takšna odločitev ni bila lahka. Odšel je v semenišče pri Frančiškovih bratih minoritih, ki jih je najbolje poznal. V semenišču v Zagrebu je opravil klasično gimnazijo. Od leta 1965 do 1967 je študiral v Ljubljani, nato je odšel študirat v Ameriko. 22. maja 1971 je bil posvečen v cerkvi sv. Patrika v Albanyju, glavnem mestu države New York. Napisal je diplomsko delo z naslovom Krščanski pogled na trpljenje. Potem je lahko hodil maševat po različnih cerkvah in pridigal v angleškem jeziku. Že v Ameriki je pričel obiskovati bolnike. Po naključju je prišel v stik s prekmurskimi Slovenci v Montrealu. Organizirali so mu novomašno slavje in tam je imel svojo prvo mašo v slovenskem jeziku. Kmalu se je vrnil v domovino, služboval je po celi Sloveniji. Njegovo največje poslanstvo je obiskovanje bolnikov. Njegov humor premaga marsikatero težavo in ustvari prijeten in pristnejši stik duhovnika in župljana. V imenu Župnijskega sveta je zlatomašnika pozdravila Zdenka Golub, ključar Stanko Rihtar pa mu je v znak duhovništva izročil štolo. Nagovorila sta ga tudi provincial-ni minister p. Igor Salmič in župan občine Podlehnik Sebastian Toplak, ki mu je v imenu občine podaril mašni plašč. Tudi ministranti, ki so sodelovali pri maši, so se ga spomnili ter prinesli lepo in seveda odlično torto. Zelo ganljivo je bilo, ko je zlatomašnik nagovoril svojo botro in ji izročil šopek cvetja. Cerkev je bila okrašena s 100 venci iz bršljano-vega listja, ki so jih spletle pridne roke sovaščanov. Zaigrala je pihalna godba KD Podlehnik, na koru so zapeli ljudski pevci, na orgle pa je zaigrala Marija Friedl. Članice Društva podeželskih žena občine Podlehnik so spekle odlične potice, ocvirkovke, rogljičke in drugo pecivo. ZG Bled. • Uspela vseslovenska donatorska akcija Čudovite eksotične živali znova na ogled Po daljšem zaprtju razstava Čudovite živali na Bledu v petek ponovno odpira svoja vrata. Na ogled bo okoli 130 eksotičnih živali, za katere skrbi biologinja Nika Leben. Zavetišče je s pomočjo donacij preživelo težave, v katerih seje znašlo med epidemijo, prostovoljci pa so poskrbeli, da so živali dobile tudi večja bivališča. Kot je na novinarski konferenci pred ponovnim odprtjem razstave spomnila Lebnova, se je v začetku tega leta znašla v velikih težavah, saj je bila razstava zaradi epidemioloških ukrepov zaprta, prav tako ni bilo mogoče izvajati delavnic in drugih aktivnosti, iz katerih je financirala delovanje zavetišča za eksotične živali. Čeprav ji je bilo nerodno, se je obrnila na javnost in prosila za pomoč. Trimesečna donatorska akcija je bila uspešna. Zbrali so 10.700 evrov, ki so jih v društvu Čudovite živali namenili za plačilo najemnine, elektrike in vode ter za hrano in veterinarsko oskrbo živali. Prav tako so s pomočjo prostovoljcev živalim uredili lepša in večja domovanja. »Po črnih časih v začetku leta je po akciji, ki smo jo začeli februarja, postalo stanje precej bolj rožnato. Sem neskončno hvaležna celotni Sloveniji, da je s tolikšnimi denarnimi in materialnimi donacijami ter prostovoljnim delom priskočila na pomoč, da smo ne le poskrbeli za živali, ampak jim izboljšali tudi pogoje bivanja,« je izpostavila Lebnova. S prostovoljci so uredili vrsto novih, večjih terarijev, v katere so živali preselili konec prejšnjega tedna. Nova domovanja so med drugim dobili zeleni legvan Lenny, ki je simbol razstave in ki obiskovalce rad pozdravi s kimanjem, ter burmanski pitoni in anakonda. Kajman Karli pa je odšel v živalski vrt v Radence, kjer ima petmetrski bazen, kakršnega mu na Bledu ne bi mogli zagotoviti. Vsaka žival s svojo življenjsko zgodbo Pri urejanju prostorov in skrbi za živali pomaga več kot 15 prostovoljcev. V prostorih ob blejski igralnici je trenutno okoli 130 živali. Vsaka izmed njih ima posebno zgodbo, kako je prišla v zavetišče. Najnovejša prebivalca zavetišča sta 15-letni ameriški gož, katerega lastnik se je preselil v skupno stanovanje s partnerico, ki ne mara kač, in skoraj 30-letni burmanski piton, za katerega njegov ostareli lastnik ne more več skrbeti. Obiskovalci razstave si bodo lahko poleg naštetih živali ogledali Na ogled bo okoli 130 eksotičnih živali. tudi različne druge vrste kač, orjaške krastače, številne vrste orjaških ptičjih pajkov in paličnjakov, pa bradate agame in še kar nekaj drugih vrst kuščarjev. Na razstavi so tudi činčile, skakači in kunci. Prenovljena razstava ima nekoliko spremenjeno postavitev. Med drugim so razširili prostor za kuščarje, izboljšali temno sobo, uredili muzejsko sobo in učilnico. Otrokom ponujajo možnost, da izkusijo, kako je biti oskrbnik eksotičnih živali. Na razstavo pa vabijo tudi šole in nekatere so v prihodnjih dneh že napovedale svoj prihod. Razstava je za obiskovalce vrata odprla v petek. Do 25. junija bo na ogled med vikendi, potem pa predvidoma vsak dan vsaj do konca poletja. Lebnova si želi, da bi v obstoječih prostorih, ki so na odlični in dostopni lokaciji v samem središču Bleda, lahko ostali čim dlje. To bo sicer odvisno od lastnika, družbe Sava Turizem, ki naj bi na tem mestu načrtovala ureditev restavracije. sta Podravje • Ob dnevu múltiple skleroze Monika še vedno upa... Moniki Kralj, ki danes šteje petintrideset let, seje življenje z múltiplo sklerozo začelo pred 17 leti, ko je bila še dijakinja Srednje zdravstvene šole. »Prvi simptomi so se pojavili marca 2003, ko naenkrat nisem čutila jezika, nasploh leve polovice obraza, dobila sem tudi mravljince v noge. Sprejeli so me na pediatrični oddelek, da bi ugotovili, kaj je narobe. Po nekaj dneh bolnišnične oskrbe se je zdravstveno stanje začelo izboljševati, izvidi vseh preiskav, na katere me je takrat zdravnica poslala, so bili v redu in tako je bila postavljena diagnoza ob odpustu iz bolnišnice, da so problemi psihogeno obarvani,« je povedala Monika, ki je sprejela zdravniško mnenje, čeprav sama ni videla razloga za pojav teh težav, saj je bila dobra učenka, tudi s starši se je dobro razumela, njena najstniška ljubezen je cvetela ... Foto: osebni arhiv »Čez kak mesec se mi je zdravje spet poslabšalo, nisem čutila desne roke in noge. Začeli so se pojavljati dvomi, ali je to še vedno psihogeno ali se z mano dogaja kaj bolj resnega.« Monika nazaj na pediatrijo ni hotela, za pregled na nevrološkem oddelku pa je bila še premlada. Njena hoja se je iz dneva v dan slabšala. Na očetovo zahtevo so ji zamenjali pediatra, te je Moniko takoj poslal na MR možganov in punkcijo hrbtenjače, ker je sumil, da bi lahko šlo za obolenje živčevja. Njegovi sumi so bili upravičeni. Izvidi preiskav so pokazali, da gre za neozdravljivo bolezen - multiplo sklerozo. Nešteto vprašanj ob postavljeni diagnozi »Bom umrla? Se niso zmotili? Če pa sem še deklica - mladenka, ki si je komaj začela ustvarjati prihodnost. Ni za multiplo sklerozo značilno, da se pojavi malo pozneje in ne že v najstniških letih? Zakaj ravno jaz? Je moja prihodnost invalidski voziček?« Foto: osebni arhiv Monika je o bolezni že nekaj vedela, saj so se v šoli učili o njej. »Bilo mi je zelo težko, še posebej, ko sem videla vrstnike polne energije, življenja. Čez čas pa se je v meni začel oglašati borbeni duh: 'Borila se bom! Naj se vidi, kdo je glavni, močnejši! Konec je tega, da se sama sebi smilim, ker si s tem kvečjemu samo škodujem in multipli dajem moč.'« Res je, da se Monika in njena bolezen prvih 7 let ,skupnega življenja' nista preveč razumeli, saj ji je večkrat povzročala težave z vrtoglavico, ravnotežjem, govorom. »Vendar nisem obupala. Pustila mi je nekaj omejitev, a sem se nanje navadila, z njimi se da skoraj normalno živeti. Zdaj pa me že 11 let pusti na miru.« Služba ji daje dodatno voljo, moč in motivacijo »Počutim se koristno, da lahko nekaj naredim, delam, sem kot drugi - zdravi ljudje!« Seveda pa bi Monika bolezen brez razumevajočih staršev, ki nad njo niso obupali in ji ves čas stojijo ob strani, težje premagovala. Verjame, da se v življenju vse zgodi z razlogom, od nas pa je odvisno, kako vsa presenečenja, izzive sprejmemo in se z njimi spopademo. »Tudi za to, da me je že pri 17 letih obiskala multipla skleroza, obstaja razlog. Vedela je, da bom dovolj močna za življenje z njo in njena negativna presenečenja.« Monikina bolezen bo letos dopolnila 18 let. »Prav nič ne bi imela proti, če bi že letos šla na svoje in se osamosvojila!!! Vseeno pa močno upam, da bo enkrat prišel dan, ko bo spakirala vse svoje stvari in odšla nekam daleč ter se nikoli več vrnila.« Darja Žganec Horvat petek • 11. junija 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Haloze • Izobraževalni poligon za vse generacije Raziskovalnica na travniku Haloze so bogatejše za t i. raziskovalnico na travniku, ki sojo uredili v neposredni bližini okrepčevalnice Dolina Winettou. Kot je pojasnila Monika Podgorelec z mariborske enote Zavoda RS za varstvo narave, gre za igrivi izobraževalni poligon, kije nastal v okviru projekta Življenje traviščem. Gre za projekt, ki je bil namenjen ohranjanju stanja pisanih in pestrih travišč ter travniških sadovnjakov na haloških strminah, pa tudi na Kumu, Gorjancih in Pohorju. Obiskovalci raziskovalnice na travniku lahko izvedo številne zanimivosti o travnikih in travniških sadovnjakih na haloških strminah oz. lazih. Pobliže se lahko spoznajo z rastlinskim in živalskim svetom. Preizkusijo pa lahko tudi zanimive igre, povezane s travniškimi rastlinami in živalmi, ali pa se kot kapljica hitro spustijo po toboganu. Učenci Podružnične osnovne šole Stoperce so raziskovalnico z veseljem preizkusili in se tudi veliko novega naučili. Omenjena šola je k projektu pristopila pred nekaj leti. Učitelji skupaj z učenci odkrivajo bližnja travišča in spoznavajo številne, tudi ogrožene vrste rastlin in živali. »Z raziskovalnico smo želeli tudi spodbuditi razmišljanje lokalnih kmetij v smeri predelave v kakovo- V okviru projekta Življenje traviščem (Life to Grasslands) so na območju Haloz odstranili zarast in revitalizirali več kot 47 hektarjev zaraščenih travniških površin. S podpisom sporazuma o vključitvi v projekt bo 100 kmetij zagotovilo dolgoročno sonaravno upravljanje 240 hektarjev suhih travišč. Odkupili oz. zakupili so 27 hektarjev zemlje na območju opuščenega posestva Čerinovo, kijih bo upravljal PRJ Halo skupaj s še enim kmetijskim gospodarstvom. Kmetijam, vključenim v projekt, so v skupno in neodplačno uporabo dali štiri gorske kosilnice, deset kosilnic na nitko in tri prikolice za prevoz živine med pašniki ter pašno opremo. S pomladitvenim obrezovanjem 588 starih dreves in sadnjo 3200 sadik starih avtohtonih sadnih sort so obnovili ali na novo vzpostavili 80 hektarjev visokodebelnih ravniških sadovnjakov. Postavljenih je bilo deset hotelov za žuželke, pripravljenih 30 načrtov kmetij ter izdelana razvojno-ekonomska študija in aktivnosti, vezane za razvoj kolektivne blagovne znamke za izdelke s suhih travišč Haloz. aüáBK>s> Med obiskom raziskovalnice mladi skozi igro spoznavajo travniške rastline in živali. Učenci podružnične OŠ Stoperce so z zanimanjem prebirali tudi informativne table. stne in zdrave izdelke. Biotsko pestri travniki niso pomembni samo zato, ker so pisani in lepi, ampak ponujajo zelo kakovostno krmo za pašne živali - in iz kakovostne surovine zraste kakovostno mleko in meso, iz njih pa se naredijo prvovrstni izdelki,« je povedala Podgorelčeva in dodala, da so taki pisani haloški travniki v Sloveniji in tudi v Evropi nekaj posebnega. »Ne samo zaradi pestrosti rastlinskega in živalskega sveta, ki na travnikih zaradi 4- do 5-kratne košnje in obilnega gnojenja pospešeno izginja, ampak tudi zato, ker na njih rastejo posebne in v evropskem merilu ogrožene rastline, ki jim rečemo divje orhideje ali kukavičevke.« Po besedah Podgorelčeve bi se morali haloški ljudje zavedati posebnosti in pomena teh pisanih travnikov in to tudi ceniti, mogoče celo ponuditi kot del turistične ponudbe Haloz. V ta namen so veliko časa namenili tudi ozaveščanju in izobraževanju. Ljudi so izobraževa- li ob obiskih na kmetiji, na različnih delavnicah, sodelovali so s šolami - najbolj intenzivno s PŠ Stoperce, ter na štirih kmetijah postavili izobraževane table in izobraževalni poligon. Lokacije za table so izbirali tako, da bi z njimi dosegli čim večje število obiskovalcev. Estera Korošec Ormož • Mestne ulice napolnila pesem in glasba »Mesto duhov se prebuja« Kulturno društvo Ormož je v sredo, 2. junija, zvečer, pripravilo »javno vajo« na prostem, kije glasbenikom in poslušalcem pomenila pobeg iz virtualnega sveta v resničnost. V okviru podaljšanega tedna ljubiteljske kulture sta se na Kerenčičevem trgu predstavili dve sekciji društva, skupina Septima in Trobilni kvintet Ormož. V razmerah, ko se življenje na vsem svetu podreja boju proti aktualni grožnji koronavirusa in s tem povezanim obolenjem covid-19, se je tudi na področju kulture zgodilo nekaj do zdaj nepojmljivega in nemogočega. Ob vsem tem so tudi ljubiteljski glasbeniki, umetniki in kulturniki ostali brez vaj, druženj in nastopov, mi poslušalci in gledalci pa brez javnih kulturnih prireditev. »Zadnje leto je bilo z nastopi bolj slabo, tudi vaditi nismo mogli, ker nismo želeli, da bi kdo umrl zaradi nas. Sedaj, ko so se zadeve začele sproščati, večina nas je covid prebolela, spet drugi so bili cepljeni, smo ponovno začeli vaditi,« je povedal Slavko Petek, vodja Trobil-nega kvinteta Ormož in nekdanji dolgoletni ravnatelj ormoške glasbene šole. Javno vajo na prostem so pripravili menjaje v štirih sklopih. Skupina Septima je z moškim štiriglasnim petjem in igranjem na akustične instrumente zaigrala skladbe v priredbah različnih žanrov in zvrsti. Nemalo poslušalcev, ki se je ob dogodku zbralo na trgu, je imelo priložnost, da zraven ob živi glasbi zapoje nam vsem znane pesmi, ki jih lahko kot »hite« poslušamo po valovih domačega radia. Trobilni kvintet se je predstavil z izborom pesmi Josipa Ipavca: Slovenec sem, Kje so moje rožice, Kje so tiste stezice, Imel sem ljubi dve in Domovini, katere so nam poslušalcem tako blizu, da jih uvrščamo kar med narodne ali ponarode-le, sledil pa je še sklop zabavnih skladb. Po besedah Franca Kocipra, predsednika Kulturnega društva Ormož, poslušalci in gledalci lahko pričakujejo še več takšnih in podobnih dogodkov, s katerimi bodo končno pregnali duhove z ormoških ulic. Darja Žganec Horvat W1VÜI1 ll! "Pri nas uživamo okusno in zdravo ekološko hrano, saj ne vsebuje gensko spremenjenih organizmov, umetnih arom in barvil. Sama posegam po ekološki hrani slovenskega porekla." www.nasasuperhrana.si nasasuperhrana Foto: DZH 12 Štajerski Kultura torek • 8. junija 2021 Ptuj • 50. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Odlični nastopi mladih kitaristov Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj je tudi letos v začetku junija gostila državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije. Letošnje je bilo že 50. po vrsti pod okriljem Zveze glasbenih šol Slovenije. Lani so gostili godalne kvartete,, letos pa kitariste prve kategorije (a, b, c), stare 9 in 10 let, 11 in 12 let ter 13 in 14 let, učence vseh glasbenih šol iz cele Slovenije. Skupaj jih je bilo 100, poslušala pa jih je štiričlanska strokovna komisija. Imeli so izjemno težko delo, da so mlade glasbenike ocenili čim bolj objektivno. Mladi glasbeniki so se izjemno izkazali, navdušili strokovno komisijo. „Korona čas smo na naši šoli dobro izkoristili. Mladi glasbeniki so skupaj s svojimi mentorji pridno vadili in se uspešno udeležili številnih mednarodnih internetnih tekmovanj, ki so bila odlična predpriprava na državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije. Vemo, da je gre za najzahtevnejše glasbeno tekmovanje. Nikoli ne veš, kako odličen si, dokler ne slišiš vseh, s katerimi tekmuješ. Ocenjujejo se tehnična spretnost, intonacija, največ in predvsem pa muzikalnost oz. pripovedovanje glasbene zgodbe," je povedala ravnateljica Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj Lija Franjkovič, ki je državno tekmovanje kitaristov tudi vodila. Foto: Črtomir Goznik Strokovna komisija je poslušala in ocenila muziciranje sto mladih kitaristov. Dosežki s tekmovanja pomembni za Zoisovo štipendijo Vsi, ki so osvojili od 95 do 100 točk, so prejeli zlato diplomo, točke od 90 do 95 so jim prinesle sre- pa bronasto diplomo. Starejšim tekmovalcem tekmovanje veliko pomeni, saj se s temi dosežki že lahko potegujejo za Zoisove štipendije. Učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj so tekmovali tudi v drugih brno diplomo, od 85 do 90 točk disciplinah državnega tekmova- Od ptujskih kitaristov seje tekmovanja udeležil le David Aubel (l a kategorija), učenec Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla Ptuj, kije bil lani naj glasbenik MO Ptuj. Ta nastop je bil zanj še posebnega pomena, saj je bilo to njegovo prvo državno tekmovanje. Čestitke po nastopu so kar deževale. Nadvse zadovoljenje bil tudi mentor Nejc Cvirn, kije pred nastopom povedal, da si želi le, da David uživa v glasbi. Navdušenaje bila tudi ravnateljica Lija Frajnkovič. „Bilo je super. Mislim, da mi je nastop odlično uspel, da bo tudi rezultat dober. Za igranje kitare, igram jo že štiri leta, sem se odločil, ker je zanimiv instrument. Želim si postati naj glasbenik in biti odličen kitarist. Moj vzornik med kitaristi je Tonne Estas," pa je po nastopu povedal mladi kitarist. Foto: Črtomir Goznik David Aubel se je uspešno predstavil na svojem prvem državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije. Njegov mentor je Nejc Cvirn. nja mladih glasbenikov Slovenije. Svoje tekmovalce je imela tudi Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj. Letošnje, 50. državno tekmovanje mladih glasbenikov se bo končalo 11. junija, ko bodo objavljeni tudi vsi rezultati. Potekalo je v disciplinah: violina, viola, violončelo, kontrabas, harfa, kitara, citre, orgle, komorne skupine s pihali, solfeggio. Gostili so jih v Ljubljani, Ljutomeru, Mariboru, Murski Soboti, Ormožu, Ptuju, Slovenski Bistrici, Vrhniki in Slovenskih Konjicah. V Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj so veseli, da je državno tekmovanje uspelo. Zadovoljni pa so tudi z vpisom za novo šolsko leto, uspešno pa se uveljavlja tudi njihov predšolski glasbeni program, ki ga izvajajo po VVillems načelih. Letos jim je uspel tudi vpis Viktorinove dvorane v proštiji v razvid ministrstva, tako da imajo sedaj lepo urejeno baletno dvorano po vseh pravilih. S tem so zadostili vsem pogojem za javno veljavno spričevalo. K baletu vabijo otroke od 5. leta naprej. MG Ormož • Razstava v občinski avli TT «V vi« v« »Uresničena zelja osreči srce« »V tem kratkem življenju zemeljskih omejitev ne moremo uresničiti vseh želja, in če danes koga vprašate, kaj si želi, vam mnogi ne bi znali odgovoriti. Eni najprej pomislijo na denar, drugi na zdravje, tretji na sanjskega partnerja, četrti na... Žal se pogosto zgodi, da na seznam želja umeščamo takšne, ki niti niso naše, ampak gre za cilje drugih ljudi, predvsem tistih, za katere menimo, da so boljši, uspešnejši, lepši in pogosto v naših očeh več vredni od nas,« je povedala avtorica razstave Manica Hartman. »Vsi vemo, da imamo ljudje različne želje, ki se z leti in zavedanjem spreminjajo. Tudi razstavljeni predmeti spomnijo na uresničene otroške in odrasle želje, spomnijo tudi na nekatere iznajdbe, zaradi katerih je naše življenje danes lepše, kakovostnejše, privlačnejše, udobnejše, tudi zabavnejše ... Iznajdbe so omenjene oz. razstavljene le v zelo majhnem številu, nekaj izbranih, ki so danes predvsem del muzejskih ali zasebnih zbirk (velociped, telefon, pisalni stroj, gramofon s trobento ...).« Na ogled so tudi predmeti, ki so izgubili svoj praktični pomen in ostali materializiran, s toplimi čustvi napolnjen spomin, npr. poročni prstan, poročna fotografija, ljubezenski akrostih ... Utrinek z razstave Nekaj izpolnjenih želja znanih in neznanih ljudi Avtorica na razstavi omenja izjemnega Vikija Grošlja, ki ima za sabo največ preplezanih osemtiso-čakov in je tudi prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje vrhove kontinentov. Pri razstavi so sodelovali tudi različni sogovorniki -informatorji, ki delijo z nami svoje uresničene želje ... Milena Zorčič je delila z nami spomine na svoja potovanja, Nada Granduč svoj otroško željo, kako je preplavala Dravo, Anita Kosec je najsrečnejša, ko lahko vodi pogovore z vrhunskimi slovenskimi športniki... Razstava v občinski avli bo na ogled od 25. maja do 31. avgusta 2021, spremlja pa jo tudi priložnostna publikacija, ki je na voljo v muzejski enoti v Ormožu. Darja Žganec Horvat Ptuj • Razstava Uroša Weinbergerja Projectories Umetnikov vizionarski posnetek današnjega stanja V Galeriji mesta Ptuj Uroš Weinberger predstavlja slike, ki so nastale v zadnjih treh letih. Gre za umetnika v pravem pomenu besede, odličnega slikarja, odličnega glasbenika in tudi performerja. Zelo znanje po slikah velikih dimenzij, ki nosijo neko tragično vsebino, ki nas tudi zaradi te velikosti na nek način posrkajo vase, da se gledalec potopi v sliko. 4 ^ £ Foto: Črtomir Goznik V Galeriji mesta Ptuj razstavlja Uroš Weinberger, ki so ga Ptujčani spoznali že ob lanski razstave nagrajencev ex tempore. Znan je tudi po barvni paleti. Dela na klasičen način z nekim avtentičnim novim pristopom do slike, do barv. Njegova slika tako koncu zgleda kot neka digitalna podoba ali kot ekrani. Umetnostna zgodovinarka Nina Jeza, ki je slikarja Uroša Weinbergerja tudi predstavila ob odprtju razstave v Galeriji mesta Ptuj, je povedala, da gre v bistvu za vizionarskega slikarja. Že pred letom 2010 je slikal ljudi s plinskimi maskami in opozarjal na ta toksični svet, današnji svet, ne samo na neke katastrofe. Že takrat je namreč odražal današnji svet, svet laži, strahu ipd. Veliko slik je na temo zdravstva, farmacije, nanotehnologije, vsega, kar je visoko tehnološko in kar navsezadnje omogoča tudi nadzor. „Znašli smo se v covid situaciji, v kateri ne gre samo za ta virus, ampak gre pravzaprav za strah, ki ga ljudje ustvarjamo ob tej situaciji. Na njegovih slikah, ki so na ogled v Galeriji mesta Ptuj, lahko to začutimo. Zelo zanimivi so ti droni, ki nas opazujejo in to vizionarstvo, kaj nas v prihodnosti še čaka. Dejansko nas umetnik na to tudi opozar- Foto: Črtomir Goznik Slika Air One Ground Zero je vključena v razstavo slovenskih umetnikov ob predsedovanju Slovenije svetu EU v Bruslju. „Gre za bitko med zrakom in zemljo. Zrak predstavljajo vzvodi moči in kontrole, tako informacijske kot tudi konkretno fizične z uporabo surove sile. Zemljo pa predstavlja nič sluteča množica, ki v brezbrižni igri življenja v iluziji dobrin in informacij, spreminja svoja telesa v digitalno popačitev," pravi Weinberger o tem svojem delu. ja," je izpostavila umetnostna zgodovinarka in kuratorka Nina Jeza. Prizori Projectories tako predstavljajo abstrakcijo dejanskega stanja. Angleško besedo za naslov svoje razstave je Weinberger uporabil za to, ker ustreznega slovenskega prevoda ni našel. Beseda pa izvira iz angleškega ekonomskega jezika in se uporablja pri napovedovanju uspešnosti poteka določenega projekta. Nina Jeza je tudi avtorica besedila v katalogu, ki je izšel v sodelovanju Mestne galerije Nova Gorica in Galerije mesta Ptuj. Uroš Weinberger je Novomeščan, iz slikarstva je diplomiral in ma-gistriral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Za svoja dela je prejel več nagrad in priznanj, že v študentskih letih tudi Prešernovo nagrado. Leta 2018 je prejel priznanje za pomembna umetniška dela Univerze v Ljubljani. Sodeloval je na številnih umetniških rezidencah oz. umetniških izmenjavah. Na ptujski razstavi lahko občudujemo tudi njegovo sliko Air One Ground Zero, bitko med zrakom in zemljo na kratko, ki bo razstavljena tudi na evropski razstavi ob predsedovanju Slovenije Svetu EU v Bruslju. MG Strelstvo Urška Kuharic na EP še do drugega odličja Stran 14 Kleeartvo V sredo po Ptuju tudi Tadej Pogačar Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Tenis • Roland Garros tednik Ana Mihaela Ciora »Slovenija mi je bila od začetka pisana na kožo« Stran 16 AtUUhi »Tudi v takšnih pogojih se je treba znajti« Stran 14 íVoítulajk nai na ivdovnsm ijibhi! RADIOPTUJ 0Ut 4/Uetct www. rad ío-ptu ¡.sí E-mail: sport@radio-tednik.si Teniški svet skozi veliko okno spoznava našo Tamaro O Tamari Zidanšek smo na straneh Štajerskega tednika pisali prvi v Sloveniji, veliko pred tem, ko je stopila na resno, profesionalno teniško pot, in veliko pred tem, ko jo sedaj preko nastopov v Parizu spoznava širni teniški svet, ne samo slovenski, ampak kar svetovni. Zato smo lahko toliko bolj veseli njenih uspehov, ki jim v Parizu kar ni videti konca! 23-letnica iz Slovenskih Konjic, ki je vse dosedanjo teniško znanje vsrkavala na Ptuju pod vodstvom Zorana Krajnca, je prava senzacija letošnjega največjega turnirja na peščeni podlagi, Odprtega prvenstva Francije. Po Mimi Jaušovec in Katarini Srebotnik je postala šele tretja Slovenka, ki se ji je uspelo prebiti v četrti krog enega od turnirjev za grand slam. Dlje od osmine finala pa je pred njo prišla samo Mima Ja-uševec, ki je leta 1977 kot edina Slovenka do zdaj osvojila grand slam, in to ravno na pariškem pesku (v letih 1978 in 1983 je igrala še v finalu). Poleg tega je Mima igrala vsaj v četrtfi-nalu tudi na vseh drugih turnirjih velike četverice. Na naslednjo Slovenko med najboljšo osmerico katerega od grand slamov, ki v svetu tenisa pač štejejo največ, smo tako morali čakati natančno 38 let ... Tamara je doslej v kompleksu Roland Garrosa, ki se razteza na površini nekaj več kot 13 hektarjev, nanizala štiri zmage, po vrsti so poražene igrišče zapuščale Kanadčanka Bianca Andrescu (7.), Američanka Madison Brengle (84.), Čehinja Katerina Siniakova (68.) in nazadnje v nedeljo še Romunka Sorana Cristea (54.). O prvih dveh dvobojih smo že poročali, predvsem je bil za nadaljnjo pot pomemben uvodni, ko je Tami prvič v karieri ugnala igralko iz TOP 10 WTA-lestvice. Z dodatno dozo samozavesti je suvereno opravila z Brenglovo, nato pa je sledil obračun s 25-letno Katerino Siniakovo. Odlična igralka dvojic, kjer spada med TOP 10 igralk sveta, je močna tudi med posameznicami, kar je Čehinja pred Parizom nazadnje dokazala v Parmi, kjer se je uvrstila v polfinale. Izjemno je začela tudi dvoboj proti Zidanškovi, prvi niz je bil s strani Siniakove naravnost »atomski«, tako da je Tamari zavezala celo »teniško kravato« (v osvojenih točkah je bilo 6:24). Slovenke to ni zmedlo, takoj na začetku drugega niza je z brea-kom nakazala vrnitev v dvoboj. Glad- Roland Garros (nagradni sklad 35 milijonov evrov), rezultati, posameznice: 1. krog: Zidanšek - Andreescu (Kanada, 6.) 6:7(1), 7:6(2), 9:7; 2. krog: Zidanšek - Brengle (ZDA) 6:4, 6:1; 3. krog: Zidanšek - Siniakova (Češka) 0:6, 7:6(5), 6:2; osmina finala: Zidanšek - Cristea (Romunija) 7:6(4), 6:1; četrtfinale: Zidanšek - Badosa (Španija) ko ni šlo, a kljub temu je v podaljšani igri zmogla toliko koncentracije in mirnosti, da je dvoboj obrnila v tretji niz. To je bilo ključno, v njem je držala vse konce igre v svojih rokah, po-vedla 2:0 in 3:1 ter suvereno zaključila dvoboj. Čehinja je sicer na koncu osvojila več točk (78:83), a to ni niti najmanj zmotilo slavja Zidanškove, ki se je v osmino finala uvrstila kot najnižje rangirana igralka. V osmini finala je Tamaro v spodnjem delu žreba čakala Sorana Cristea, ki je letos v izjemni formi. 31-letna Romunka je nazadnje konec aprila osvojila turnir v Carigradu, pred prihodom v Pariz pa je v Stras-bourgu igrala v finalu (izgubila z Bar-boro Krejčikovo). Prvi niz se je začel z dvema brea-koma, nato pa je bilo treba do naslednje priložnosti za odvzem servisa na eni ali drugi strani počakati do 12. igre. Takrat je imela Cristea na servis Z ida nš ko ve priložnost za osvojitev prvega niza. Tami se je izjemno ubranila in z nekaj odličnimi potezami izsilila podaljšano igro. V njej je bila skozi v vodstvu, pri izidu 6:3 je imela na voljo tri vezane set priložnosti, izkoristila je drugo - 7:4. »Mentalno sem ostala zbrana. Mislim, da je bilo ključno, da sem ubranila zaključno žogo, nato odlično odigrala še eno. Takrat se je tehtnica obrnila na mojo stran. Po tem sem začela igrati boljše, delala sem manj napak, več sem si upala,« je ključni trenutek dvoboja videla Zidanškova. V prvi igri drugega niza je izkušena Romunka poskušala vse, da bi tehtnico znova nagnila na svojo stran, a je Tami zdržala pritisk in ubranila kar tri break priložnosti. Na tej točki je bil odpor 54. igralke sveta praktično zlomljen, Tami je po-vedla 5:0 in nato rutinirano zaključila dvoboj. Obraz v dlaneh in padec na kolena so povedali vse o veliki sreči zmagovalke tega dvoboja ... Na in-stagram profilu združenja WTA so ob tem zaključnem posnetku zapisali: »To je novi Zizou (Zinedine Zidane, op. a.) v Franciji .« S podobno gesto je namreč Zidane proslavil enega od naslov, osvojenih z reprezentanco Francije . Ključen statistični podatek za zmagovalko so bile break priložnosti, ki jih je Tami izkoristila tri izmed štirih, Romunka le eno od sedmih. Z uvrstitvijo v četrtfinale turnirja za grand slam je Zidanškova dosegla največji uspeh kariere in poskrbela tudi za največji teniški uspeh v samostojni Sloveniji med posameznicami. »Kaj se je zgodilo, še nisem dobro dojela. Poskušam slediti svojim dobrim občutkom in mi dobro uspeva. Pred turnirjem sem vedela, da sem dobro pripravljena, da sem sposobna priti visoko, o tem, kam, pa nisem razmišljala. Želje so velike, zaenkrat se mi uresničujejo,« je s svojim počutjem zadovoljna Konjičanka. V četrtfinalu se bo pomerila s špansko vrstnico Paul o Badosa (35.), ki je v naravnost zastrašujoči formi: letos ima na peščeni podlagi razmerje zmag in porazov 17:2! Edina poraza na pesku sta ji doslej zadali Veronika Kudermetova v polfinalu Charlestona (ZDA) in Ashleigh Barty v polfinalu Madrida. Nazadnje je Tamara Zidanšek je z vstopom v drugi teden Pariza naredila izjemen rezultat. Foto: rolandgarros.com osvojila turnir v Beogradu (5 zmag), še štiri zmage je dodala v Parizu. Nedvomno bo Zidanškova poskušala prekiniti to serijo . »Ne bi ničesar napovedovala, vem le to, da me čaka še ena zelo dobra in zahtevna tekma. Doslej sem enkrat igrala z Badoso, a je od tega že zelo dolgo (v mladinski konkurenci leta 2014 v Švici, na evropskem prvenstvu, zmagala je Španka, op. a). Lahko rečem, da ne poznam njene igre, čeprav sva skoraj vrstnici (Španka je le dober mesec dni starejša od Tami, op. a.). Vem le, da je zelo dobra, če je prišla do sem,« je zaključila Zidan-škova. Jože Mohorič Marjan Čuk: »Sproščenost je glavni adut« Matej Lunežnik, Tamara Zidanšek in Marjan Čuk pišejo uspešno pariško zgodbo. Za podrobnejše informacije iz Pariza smo v nedeljo zvečer poklicali Marjana Čuka, vodja Tamarine ekipe. Odzval se je nemudoma, čeprav je razpet med 100 stvari. »Ni problema, lahko se pogovoriva,« je bil voljan ponuditi nekaj informacij iz samega centra trenutno najbolj vročega slovenskega športnega dogajanja, iz Pariza. »Vsak v ekipi poskrbi za svoje, Matej (Lunežnik, psiholog, op. a.) poskrbi 'za glavo', jaz sem za druge stvari, Tami pa za to, da kakšno žogico spravi v igrišče,« je začel v svojem slogu, nato pa se je v resnejšem tonu dotaknil vprašanja, na katerega odgovor iščejo domala vsi. Kaj je povzročilo tisti klik, da je Tami sedaj sposobna dati iz sebe vse znanje, ki ga je akumulirala doslej? »Tami je precej sproščena, ker smo vzdušje okoli nje naredili zelo družinsko. Ne pričakujemo ničesar, le to, da na igrišču daje v danem trenutku vse od sebe. Zagotovo je to povezano s tem, da odrašča, da je bolj zrela. Nedvomno ima pri njeni igri ogromno zaslug Zoki (Zoran Krajnc, prejšnji trener, op. a.), kije opravil večino dela pri njenem teniškem razvoju, enostavno jo je 'zgradil'. Zelo mi je žal, da ga ni tukaj z nami, večkrat se slišiva, a tako je v športu, kjer moramo včasih sprejemati zelo težke odločitve. Jaz sedaj to zgodbo samo peljem nekoliko drugače, z eno drugo energijo - Tami je ujela ta val in sedaj skupaj jahamo na njem. Iz strani sedaj samo dodajamo pravi veter v smislu nasvetov, vzpodbud, z Matejem sva dobesedno pri vsaki točki z njo na igrišču. Ko pa Tami ob tem zadene še kakšno dobro točko, potem se samo še dodatno sprosti in takrat ima v roki veliko orožij za tekmice. Sproščenost pa je zagotovo glavni adut pri vsem tem.« Kakšna je pri tem vloga novega trenerja Pancha Alvarina? »Zaenkrat smo se samo spoznali in se bo počasi vključil v ekipo. Z nami je bil osem dni na pripravah, a sem treninge še vedno vodil jaz, samo enkrat je vajeti prevzel Pancho. Teniško je vse delo Zokija, moja je motivacija, je pa še nekaj ljudi v ekipi, ki prav tako opravljajo dobro delo.« Kako v takšni ekipi poteka priprava na dvoboj? »Priprava je kompleksna, saj vsak dobi svoje naloge, potem pa na podlagi analiz skujem taktiko. Vsak dan si do sredine noči ogledujem posnetke prejšnjih dvobojev tekmic, analiziram vsako potezo. Tukaj so še Anže Cevka, Pancho Al varino, Miha Mlakar-vsak opravi svoj del naloge, Miha je npr. dober računalniški analitik. Ko vse pokličem in dobim vse potrebne informacije, je vse lažje.« Marjan Čuk se je nato dotaknil nekaterih ključnih dogodkov iz prejšnjih dvobojev. »Največ čustev je bilo izraženih po dvoboju z Bianco Andreescu v prvem krogu. Gledalci na celem stadionu so navijali za Bianco, midva z Matejem pa se tudi nisva dala. V tretjem nizu jih je bilo že več na Tamarini strani, jaz pa sem bil tudi brez glasa in čustveno povsem izžet... Ase je splačalo! Tami je bila po srečanju res močno utrujena, a obenem neizmerno srečna. V drugem krogu je bilo nekaj sreče z žrebom, saj Američanka Brengle ni najboljša na pesku, a vendarle je v 1. krogu ugnala Tamarino znanko iz Bogote, Osorio Serrano (z njo je Tami izgubila v finalu Bogote, op. a.). Tami je proti Američanki sama nekoliko zakomplicirala, sicer ni bilo nobenega problema - 5:0 je vodila v prvem in drugem nizu. Pomembno je bilo, da po 3,5-urnem maratonu z Bianco ni bilo novega dolgega dvoboja. Proti Siniakovi je precej padla, v prvem nizu je bila zelo počasna, komaj se je izvlekla v podaljšani igri drugega niza. V naslednjem dvoboju proti Cristei sem že spremenil pripravo na dvoboj: pred dvobojem, ki se je začel ob 11. uri, sva opravila že dva teniška treninga, prvega, dolgega 45 minut, nato je sledil premor in nato še pol ure klasičnega segrevanja pred dvobojem s sparing partnerjem! Enostavno sem jo hotel 'zbuditi' in uspelo je. Taktika pa je bila tukaj jasna, saj sem Cristeo spregledal na prejšnjem dvoboju s Kasatkino: ko je Romunka ob drugem servisu stopila daleč v igrišče, je morala Tami le iskati udarec v bližino zadnje črte, saj v vračanju Romunka ni dobra. In res je tam izgubila največ točk. Popoldan je Tami zaspala za dve uri, temu pa je sledil nov trening za noge, brez loparja. Pred naslednjim dvobojem bom zjutraj dodal še pol ure sprehoda... Nič ni samo po sebi umevno, treba se je prilagajati za vsak dvoboj, iskati rešitve pri sebi, šibke strani tekmic in jih izkoristiti. Naslednja tekmica je Badosa, ki je dobra na obeh straneh, ima zelo 'skočno žogico', dobre spin udarce - tukaj bo potrebno za vsako točko garati. Taktika se že pripravlja...« Za konec je vodja Tamarine ekipe dodal še nekaj pomembnih, življenjskih stvari. »Vesel sem, da Tami dela korake naprej, a se tukaj ne bomo ustavljali, gremo naprej. Meni je pomembno, da tudi ljudje v Sloveniji v tem našem delu prepoznajo nekaj velikega, da se poistovetijo s Tami, da verjamejo vanjo in posledično vase. Zato je izjemno pomembno, kakšna je njena drža na igrišču, da pokaže srčnost, pa četudi izgubi. Treba je pokazati, da je mogoče tudi iz male Slovenije, kjer nas ni več kot 2 milijona, narediti pravo zgodbo.« 14 Štajerski Šport torek • 8. junija 2021 Strelstvo • EP v Osijeku Urška Kuharic še do drugega odličja! Po sedemnajstih dneh se je v hrvaškem Osijeku končalo največje evropsko prvenstvo v zgodovini, saj je potekalo v vseh disciplinah: s puško, pištolo in puško šibrenico na 10 m, 25 m, 50 m in 300 m. Več kot 1300 strelcev iz 52 držav se je borilo za prestižne naslove in odličja, pri tem pa je bila zelo uspešna tudi številčna 33-članska slovenska reprezentanca, ki je v slavonski prestolnici osvojila štiri odličja in izenačila rekordni slovenski dosežek največ osvojenih odličij na velikih tekmovanjih. Podoben uspeh je Slovencem uspel tudi leta 2009, z enim zlatom in srebrom ter dvema bronoma - prav tako v Osijeku. S serijo 98 krogov stoje za las prehitela tekmice Po premiernem nastopu Ormo-žanke Urške Kuharic na EP z veliko-kalibrsko puško leže na 300 m, kjer je osvojila 11. mesto, je Ormožanka naslednji dan (3. 6.) prvič nastopila še v trojnem položaju na 300 m in bila pri tem izjemno uspešna, saj je osvojila bronasto odličje! Kuhariče-va je v svojem drugem »strelskem maratonu« na tem EP dosegla 1151 krogov in le za las prehitela najbližje zasledovalke ter si pristreljala prvo Rezultati, puška 300 m, trojni položaj ženske: 1. Guignard s. Silvia, ŠVI 1170 2. Ahlin Elin, ŠVE 1167 3. Kuharic Urška, SLO 1151 4. Kowalczyk Karolina, POL 1150 5. McIntosh Seonaid, VB 1150 6. Senti Anja, ŠVI 1150 posamično odličje na EP. Urška tokrat rezultatsko ni blestela, a je bila s 380 krogi kleče, 393 leže in 378 stoje v danih razmerah kljub temu boljša od tekmic. Še posebej izstopa njen izjemen zaključek te - z 12 serijami po 10 strelov - zelo naporne tekme, ko je zadnjo četrto serijo stoje z 98 krogi naredila izjemen preboj in v izdihljajih tekme le za krog ugnala izkušenejše tekmice, Poljakinjo Kowalczyk, Angležinjo McIntosh in Švicarko Senti. »Tudi sanjalo se mi ni, da sem sposobna poseči po medalji. Ker nimam rutine, me je že tako naporna disciplina utrudila še toliko bolj, kar se je poznalo v stoječem položaju. Rezultat 1151 krogov bom že še dvignila, medalja na krstnem nastopu pa je res veliko presenečenje in spodbuda za naprej. Za možnost nastopa na tem EP tudi s puško velikega kalibra se zahvaljujem svojemu delodajalcu - Športni enoti Slovenske vojske, predvsem pa Rajmondu Debevcu, ki mi je posodil puško,« nam je z navdušenjem nad velikim uspehom Kuhari-čeva pojasnila po tekmi. Prepričljivo zmago je slavila Švicarka Silvia Guig-nard Schnyder (1170). Isti dan sta bila v moškem trojnem položaju na 300 m najboljša Slovenca Rajmond Debevec in Robert Markoja, ki sta s 1173 krogi osvojila 8. in 9. mesto, mladi Cerkničan Erik Kandare pa je pristal na 16. mestu. Še boljše pa so se Slovenci odrezali v ekipni tekmi trojnega položaja, kjer so si v polfinalu priborili četrto mesto in si zagotovili finalni dvoboj za bron s Finci. S priborjeno končno zmago (52:38) so se veselili bronastega ekipnega odličja s puško velikega kalibra na 300 m v trojnem položaju! Šest Slovencev do prestižnih odličij Na EP v Osijeku so odličja za Slovenijo osvojili: - srebro za slovensko žensko ekipo z zračno puško 10 m v ekipni tekmi, - bron za Rajmonda Debevca z velikokalibrsko puško na 300 m leže, - bron za Urško Kuharič z veliko-kalibrsko puško na 300 m v trojnem Atletika • Prvenstvo Slovenije za člane in članice »Tudi v takšnih pogojih se je treba znajti« V Kranju je v soboto in nedeljo potekalo državno prvenstvo za člane in članice. Znova so bile vse oči uprte v člana Atletskega kluba Ptuj Kristjana Čeha, a mu je ob nastopu tokrat precej zagodel dež. »Tudi v takšnih pogojih se je treba znajti, zato sem tekmo vzel kot dragoceno nabiranje izkušenj. Ni izključeno, da bo dež padal tudi na olimpijskih igrah,« je povsem realno po tekmi povedal Čeh. Varovanec trenerja Gorazda Raj-herja je tokrat najboljši rezultat zmogel v zadnji seriji (63,79 m), kar je skoraj šest metrov manj od doslej rekordnega dosežka na Ptuju izpred dveh tednov (69,52 m). A pogoji so bili tokrat slabi, zaradi dežja so vodo pred vsakim nastopom dobesedno pometali s kroga za izmet. 22-letni Podvinčan je na Gorenjskem začel z metom 60,02 v uvodni seriji, čemur sta sledila dva neveljavna poskusa. V četrti seriji je disk zalučal 61,96 m daleč, v peti pa je z diskom celo zadel zaščitno mrežo ... Ob koncu njegovih nastopov je dež ponehal, krog se je nekoliko osušil, tako da je nekoliko boljše pogoje izkoristil za najdaljši met dneva -63,79 metra. »Na ogrevanju mi je šlo zelo dobro, potem pa se je ulilo in mi je malo padla motivacija. Pogoji so bili težki, a sem se trudil po najboljših močeh. Četudi nisem dosegel pričakovanih daljav, sem zadovoljen vsaj z zadnjim metom. A se je treba navaditi na vse vremenske pogoje. Upam, da bo v sredo v Mariboru lepo vreme,« si je pred naslednjo tekmo zaželel Čeh. Izmed ostalih članov AK Ptuj je Žan Viher osvojil 2. mesto v skoku v daljino z rezultatom 710 cm. Anej Čurin Prapotnik se je s 5. mestom (10,89 s) v kvalifikacijah uvrstil v finale teka na 100 metrov, a tam ni nastopil. Maja Bedrač je v soboto tekla na 100 metrov z ovirami in se kot četrta uvrstila v finale 14,19 s), kjer je nato ob nekoliko slabšem teku (14,25) osvojila 5. mesto. V nedeljo je nastopila še v skoku v daljino, kjer je osvojila 1. mesto, slavila je z rezultatom 5,91 m. Veronika Domjan je tokrat ob stalnih težavah z bolečinami zmogla 50,61 m v metu diska, osvojila je 2. mesto. Druga je bila tudi v metu krogle, njen rezultat je bil 13,66 m. Dvojnih naslovov na 100 in 200 metrov sta se veselila Maja Mihali-nec Zidar in Nick Kočevar. Dvakrat je bila prvakinja tudi Klara Lukan, prvi dan na 5000 m, drugi pa na 3000 m. To je bila tudi tretja tekma slovenske mednarodne lige, naslednja bo v sredo, 9. junija, v Mariboru. M Foto: Strelska zveza Slovenije Ormožanka Urška Kuharic je v svojem prvem nastopu na EP z velikokalibrsko puško v trojnem položaju na 300 m osvojila še svoje drugo odličje na EP, prvo posamično. Na fotografiji je skupaj z reprezentančnimi kolegi Rajmondom Debevcem, Robertom Markojo in vodjo reprezentance Andrejo Vlah, vsi so pripadniki Športne enote Slovenske vojske. položaju, - bron za slovensko moško ekipo z velikokalibrsko puško na 300 m v trojnem položaju. Urška Kuharič, Klavdija Jerov-šek in Erik Kandare so tako v Osi-jeku osvojili svoja prva odličja, z osvajanjem odličij na veliki sceni pa so nadaljevali tudi Živa Dvor-šak, Rajmond Debevec in Robert Markoja. Simeon Gonc Kolesarstvo • Dirka Po Sloveniji V sredo po Ptuju tudi Pogačar V sredo se bo na Ptuju začel kolesarski dogodek leta pri nas - 27. dirka Po Sloveniji. V najstarejšem slovenskem mestu se bo na progo podalo več kot 140 kolesarjev, dirka pa bo letos potekala pod sloganom »Boj za zeleno« (»Fight for green«). Glavni zvezdnik bo Tadej Pogačar, lanski zmagovalec največje dirke v kolesarskem svetu - dirke po Franciji. Celotno dirko bosta prenašala tako Eurosport kot RTV Slovenija. Že pretekle izvedbe kolesarske dirke so potrdile dejstvo, da si je slovenska »zelena pentlja« izborila pozornost kolesarskih navdušencev po vsem svetu, saj si je zadnjo dirko v letu 2019 ogledalo več kot 11 milijonov gledalcev, dirka pa je požela tudi veliko pozitivnih odzivov na družbenih omrežjih. Vse informacije o letošnji dirki je mogoče najti na spletnem naslovu https://tourofslovenia.si/en »Vse občane in obiskovalce mesta naprošamo, da v času trajanja priprav na štart in samega štarta 27. dirke Po Sloveniji spoštujejo začasno spremenjeno prometno signalizacijo, zapore cest in navodila policistov, občinskih redarjev, varnostnikov in rediteljev. Podrobnejše informacije glede spremenjene prometne ureditve so objavljene na spletnem naslovu https://www.visitptuj.eu/ wp-c0ntent/upl0ads/202i/05/0b- ne razdalje ne bo možno držati, je vestilo_objava.pdf. Obiskovalci, ki si treba uporabljati zaščitno masko,« bodo dirko ogledali v živo, so napro- so v sporočilu za javnost zapisali na šeni k športnemu vedenju in upošte- Zavodu za turizem Ptuj. vanju varnostne razdalje. Če primer- UR Foto: Črtomir Goznik Kristjanu Čehu (AK Ptuj) v Kranju v težkih razmerah ni uspelo ponoviti izjemnih dosežkov iz Ptuja izpred dveh tednov. Spektakel posebne vrste - ogrevalni krog po Ptuju Posebna paša za oči bo ptujski ogrevalni krog (glej zemljevid), v katerem se bodo kolesarji podali skozi ulice starega mestnega jedra, in sicer od parkirišča pod gradom, po Slomškovi ulici, mimo tržnice, po Miklošičevi ulici, Mestnem trgu, Krempljevi ulici, Minorit-skem trgu, Dravski, Cankarjevi in Prešernovi ulici, mimo Muzejskega trga in nato nazaj na Raičevo ulico. Kolesarji se bodo nato odpravili na Potrčevo cesto, kjer bo uradni start pred upravno stavbo Perutnine Ptuj ob 13.20. torek m S. junija 2021 Sport Štajerski iS Motokros m Dirka za DP v Radizelu Nogomet m S. SNL vzhod Na progi Tim, ob progi gledalci Pred 700 gledalci slavje Rogaške Na drugi dirki državnega prvenstva v motokrosu je na progi v Radizelu v odprtem razredu zmagal najboljši motokrosist na svetu Tim Gajser, ki je domačo dirko izkoristil tudi kot zadnjo pripravo za uvodni nastop na tekmah svetovnega prvenstva konec tedna. Drugo preizkušnjo državnega prvenstva Slovenije so pripravili člani AMD Orehova vas. Poleg slovenskih so nastopili še dirkači iz Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Po dolgem času pa so se ob progi lahko zbrali tudi gledalci, za katere je bil najbolj mikaven nastop aktualnega svetovnega prvaka v razredu MXGP Tirna Gajserja. Tekmovalci razredov MX2 in MX open so nastopili skupaj, tokrat pa je za razliko od prve dirke sezone v Dolini pod Kalom vozil tudi svetovni prvak Gajser (Motocross-ski Gajser Team). V obeh vožnjah je že na startu oddrvel naprej in nato od začetka do konca vozil na prvem mestu ter z veliko prednostjo dobil obe preizkušnji. Drugi je bil v obeh vožnjah, in tudi v skupnem seštevku, Peter Irt (AMD I rt Brothers), tretji pa Luka Kutnar (MK Fire Group). Za Gajserja je bil nastop tudi dober trening pred odhodom v Rusijo, kjer se bo konec tedna v Orljonoku začela sezona SP, v kateri bo branil lanski naslov prvaka. Znanje in obilo poguma so na zahtevni radizelski progi demonstrirali " -■ -V,.-.s- •>■•• " _ Foto: AMZS Glavni magnet za gledalce ob progi v Radizelu je bil tudi tokrat Tim Gajser. tudi najmlajši tekmovalci v razredu MX50. Tu je v obeh vožnjah prepričljivo slavil Leo Gajser (ŠD MX Akademija Sašo Kragelj), ki je potrdil, da je neustrašen in hkrati tudi v zelo dobri formi. Na drugem in tretjem mestu sta pristala Aleks Bogataj Savic (TRK Tajfun šport) in Nejc Kralj (AMD Šentvid pri Stični), ki sta prav tako lahko povsem upravičeno ponosna na svoji predstavi na motorju. Hrvaški tekmovalec Luka Kunič v kategoriji MX125 ni imel enakovrednih tekmecev, Tilen Demšič (AMD Orehova vas) je bil drugi, na tretjem mestu je končal Alen Gajser (ŠD MX Akademija Sašo Kragelj). V razredu Veterani 50 je bil v skupnem seštevku najboljši avstrijski dirkač Werner Lackner. Zimzeleni Bogomir Gajser (Motocross-ski Gajser Team) je zasedel drugo mesto, na skupno tretjem mestu pa je končal madžarski tekmovalec Otto Varsanyi. V skupnem seštevku državnega prvenstva ostaja še naprej vodilni Bogomir Gajser. Tretja dirka državnega prvenstva Slovenije bo na sporedu 28. avgusta, tudi takrat na radizelski progi. UR. sta Nogomet • Reprezentanca U-21 Do igralnih minut tudi člana Aluminija Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let je v preteklem tednu v Krškem odigrala prijateljsko tekmo z vrstniki Severne Makedonije. Selektor Mile Ačimovič je po nastopu na evropskem prvenstvu (ena točka v treh tekmah z Italijo, Španijo in Češko) tokrat precej spremenil sestavo ekipe, saj so se izhodni letniki po EP poslovili od te reprezentance. Naši mladci so v novi sestavi začeli z zmago. Odločilno prednost so si zagotovili v prvem polčasu, ko so zadeli trikrat. V drugem delu je bila tekma bolj izenačena, priložnost za dokazovanje pa sta dobila tudi oba člana Aluminija, Gašper Pečnik in David Flakus Bosilj. Slovenija - Severna Makedonija 3:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Matko (2.), 2:0 Prelec (7.), 3:0 Svetlin (44.). SLOVENIJA: Turk, Trontelj (od 46. Pečnik), Stojinovič (od 88. Burin), Markuš (od 88. Rorič), Koderman (od 46. Pavlovič), Prelec (od 65. Flakus Bosilj), Svetlin (od 88. Kurež), Ostrc (od 65. Maher), Španring, Casar (od 65. Begič), Matko (od 88. Cipot). Selektor: Milenko Ačimovič. M Liga za prvaka REZULTATI ZADNJEGA KROGA: Koroška Dravograd - Cirkulane 0:4 (0:3), Kety Emmi Bistrica - Rogaška 1:2 (1:0), Zreče - Dravinja 1:1 (0:1). 1. KETY EMMI BISTRICA 16 12 2 2 47:14 38 2. ROGAŠKA 16 12 2 2 35:12 38 3. CIRKULANE 16 9 3 4 29:12 30 4. DRAVINJA 16 7 4 5 33:31 25 5. DRAVOGRAD 16 7 2 7 30:30 23 6. ZREČE 16 5 4 7 15:32 19 Koroška Dravograd -Cirkulane 0:4 (0:3) STRELCI: 0:1 Bezjak (4.), 0:2 Zazič (7.), 0:3 Cimerman (21., z 11-m), 0:4 Cimerman(55.) CIRKULANE: Kelc, Cesar, Sitar (od 65. Pal), Živič, Bezjak, Lipavšek, Trav-nikar, Krajnc (od 65. Orlač), Zazič (od 65. Maček), Cimerman, Toplak. Trener: Jura Arsič. Nogometaši Cirkulan so na najboljši možni način zaključili premier-ni nastop med tretjeligaši - z zmago. V Dravogradu so prepričljivo ugnali domačo zasedbo in tako samo še potrdili končno 3. mesto. Na Koroškem so praktično vse opravili že v uvodnih 20 minutah, ko so kar trikrat zadeli v polno. Na drugi strani so tudi tokrat mrežo ohranili nedotaknjeno, to se je zgodilo že osmič v sezoni, oz. na polovici odigranih tekem! Naslov najboljša obrambne ekipe lige si delijo s prvaki iz Rogaške Slatine, v celotni sezoni so prejeli le 12 zadetkov. Kety Emmi Bistrica -Rogaška 1:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Polegek (28.), 1:1 Pavlovič (69.), 1:2 Andjelič (72., z 11 m). KETY EMMI BISTRICA: Dabano-vič, Pušnik, Rozman (od 87. Koro-čec), Korošec, Ribič, Bračko (od 82. kapun), Polegek, Martinčič, Vidmar, Kristl, Kovačič (od 76. Šlak). Trener: Simon Dvoršak. ROGAŠKA: Vunderl, Kodelič, Čuček, Rokavec, Golob, Ploj (od 93. Gobec), Andjelič, Neskič (od 46. Pa-vlovič), Rešek, Mraz, Kmetič (od 46. Maleševič). Trener: Franci Fridl. »Tekma leta« v tretjeligaški konkurenci je bila nedvomno odigrana v Slovenski Bistrici, kjer sta se za naslov prvaka in napredovanje v 2. ligo med seboj udarili neposredni konku- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Bistrice (v belih dresih) so priložnost za potrditev 1. mesta zamudili v Cirkulanah (na fotografiji), proti Rogaški so klonili v odločilni tekmi. rentki, ekipi domače Bistrice in Rogaške. Daljšo so na koncu potegnili gostujoči varovanci trenerja Francija Fridla, ki so pred skoraj 700 gledalci zmagali z rezultatom 1:2. »Nekoliko nepričakovano se nam je ponudila priložnost, da v zadnjem krogu sami odločamo o svoji usodi, kar smo s pridom izkoristili. Kulisa dvoboja je bila izjemna, tudi sama kakovost tekme je bila najmanj na drugoligaškem nivoju. Na koncu se je izšlo za nas idealno, pri čemer moram športno priznati, da smo imeli tudi precej športne sreče - kar se nam v nekaterih prejšnjih tekmah ni izšlo, se nam je sedaj vrnilo in je zato slavje zasluženo. Pohvalil bi tudi Bistrico, ker so dobra ekipa, pravi tekmec za zaključek sezone,« je o sami tekmi dejal Franci Fridl. V 2. ligo tako zaradi boljšega izkupička v medsebojnih dvobojih (remi na prvi medsebojni tekmi, tokrat zmaga) napreduje Rogaška. »Za naš klub to pomeni ogromno, od tega je bil tako rekoč odvisen obstoj kluba. Uprava si je na vsak način želela napredovanja, tudi navijači, ki so zadnji teden spremljali vse naše treninge in so nas tudi na pot v Slovensko Bistrico pospremili tako, da so ustavili avtobus in nam izrazili podporo. Pritisk je bil zaradi vsega naštetega ogromen, zato pa je bilo tudi slavje temu primerno, z ognjemetom so nas pričakali v Rogaški Slatini,« je okoliščine opisal Fridl. Liga za obstanek REZULTATI ZADNJEGA KROGA: Dobrovce - Videm 1:3 (0:2), Podvinci - Šampion 2:3 (0:1), Šmarje - Koro-tan Prevalje 0:4 (0:3). 7. ŠAMPION 16 8 1 7 31:32 25 8. VIDEM PRI PTUJU 16 6 2 8 23:31 20 9. PODVINCI 16 6 1 9 30:28 19 10. KOROTAN PREVALJE 16 6 1 9 23:25 19 11. DOBROVCE 16 3 3 10 22:42 12 12. ŠMARJE 16 2 1 13 17:46 7 Dobrovce - Videm 1:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Vrbanič (3.), 0:2 Vrba-nič (26.), 0:3 Cafuta (51.), 1:3 Krivec (77.). Podvinci - Šampion 2:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Grobelnik (38.), 0:2 Grobelnik (50.), 1:2 Zajko (62.), 1:3 Grobelnik (88.), 2:3 Gojkošek (89.). Pred zadnjim krogom v spodnjem delu lestvice ni bilo več odprtih vprašanj, saj ekipi Šmarja in Dobrovc nista imeli več možnosti za obstanek. Tako je šlo le še za prestižni dvoboj »na daljavo« med Videmčani in Pod-vinčani, ki so se borili za 8. oz. 9. mesto. Daljšo so na koncu potegnili Videmčani, ki so bili v spomladanskem delu sezone rezultatsko zelo uspešni: v sedmih tekmah so kar petkrat zmagali ter po enkrat izgubili in remizirali. S temi 16 osvojenimi točkami so se rešili iz brezna in si že krog pred koncem zagotovili obstanek, kar je bil tudi glavni cilj sezone. Jože Mohorič Rokomet m 2. SRL (m) Velika Nedelja zmago potrdila v prvem, Drava v drugem polčasu S tekmami 9. kroga se je zaključil redni del sezone v 2. državni ligi, sledi končnica. Prve štiri ekipe se bodo med seboj udarile za prvaka in napredovanje v 1. B-ligo, ostale bodo igrale zgolj razigravanje za končne uvrstitve (5. in 6. mesto, oz. 7. in 8. mesto). REZULTATI 9. KROGA: Arcont Radgona - Drava Ptuj 27:30 (16:14), Velika Nedelja - Ajdovščina 27:17 (16:6), Kočevje - Frankstahl Radovl-jica-Cerklje 24:41 (10:20), Škerjanc Jadran Hrpelje-Kozina - Kronos 25:26 (12:16). Prosta je bila ekipa Gorišnice. 1. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 8 8 0 0 16 2. RADOVLJICA - CERKLJE 8 6 0 2 12 3. VELIKA NEDELJA 8 6 0 2 12 4. AJDOVŠČINA 8 4 13 9 5. DRAVA PTUJ 8 4 0 4 8 6. JADRAN HRPELJE - KOZINA 8 2 0 6 4 7. ARCONT RADGONA 8 2 0 6 4 8. KRONOS 7 2 0 5 4 9. KOČEVJE 7 0 16 1 Velika Nedelja -Ajdovščina 27:17 (16:6) VELIKA NEDELJA: Kovačec, Firšt-Šeruga; Lukman 8(2), Munda 4, Voljč 4, Borko 3, Fegola 2, Torič 1(1), Zorec 1, Kovačec 1, Lorenčič 1, Bombek 1, Toplak 1, Cvetko, Sovič, Kosi. Trener: Uroš Krstič. Velika Nedelja si proti Ajdovščini enostavno ni več smela privoščiti spodrsljaja, v koliko je želela ohraniti realne možnosti za napredovanje v 1. B-ligo. Ta pritisk so Nedeljčani dobro prenesli in se z najboljšo predstavo sezone zasluženo veselili zmage. Izid je bil poravnan le do 6. minute (3:3), vse ostalo je bilo pod popolnim nadzorom domačinov. Ti so najprej povedli za tri gole (6:3), kmalu nato pa je bilo že +5 (10:5 v 18. minuti). Gostujoči trener je ob tem zahteval minuto odmora, a brez učinka. Stroj Velike Nedelje se je ogrel, obramba je bila domala hermetično zaprta, tako da so gostje do konca polčasa dosegli le še en gol - iz 7-metrovke. Z delnim izidom 6:1 so si domačini do polčasa priigrali udobnih deset golov prednosti, ki so jo v nadaljevanju brez težav ohranili. Jure Lukman je pri zmagovalcih dosegel osem zadetkov, od tega kar sedem v prvem polčasu. Luka Voljč, Velika Nedelja: »Proti Ajdovščini si nismo smeli privoščiti spodrsljaja, štela je le zmaga, kar je za tako mlado ekipo velik pritisk. Odigrali smo odličen 1. polčas, ki nam mora biti vzorec za naslednjo tekmo proti Radovljici. Kot igralec sem prav užival v takšni igri.« Arcont Radgona -Drava Ptuj 27:30 (16:14) DRAVA PTUJ: Škorc; Mlač-Černe 8(1), Žuran 7(2), Vasič Krajnc 6, Ko-rez 3, Zupane 3, Šilak 2, Letonja 1, Kovačič, Bukvič, Pogelšek. Trener: Mitja Žuran. Ptujčani so si v Radencih boljše odprli tekmo, ob številnih izenačenjih so v 17. minuti prvič povedli s tremi goli razlike (6:9). Prednost so ohranjali do 25. minute (11:13), nat0 pa so do svojih minut prišli tudi gostitelji in z delnim izidom 5:1 odšli na odmor s prednostjo. V drugem delu je bila tekma izenačena vse do končnice, nobena ekipa si ni uspela priigrati odločilne prednosti in v zaključek sta odšli domala poravnani (24:25 v 55. minuti). Tukaj so odgovornost prevzeli najizkušenejši igralci Drave, kar sta z zaporednima goloma kronala Jan Mlač Černe in Tjan Vasič Krajnc (47:27 v 57. minuti). Najboljši domači strelec Matej Rojht (9 golov) je še uspel približati svojo ekipo na 27:28, a sta Gašper Zupanc in Sašo Korez potrdila zmago dravašev. m Foto: Črtomir Goznik Tjan Vasič Krajnc (Drava Ptuj) 16 Štajerski Pogovori, zanimivosti torek • 8. junija 2021 Rokomet • Ana Mihaela Ciora »Slovenija mi je bila od začetka tako rekoč pisana na kožo« Maja je minilo 20 let, odkar je ekipa ŽRK Krim Mercator prvič stopila na evropski klubski vrh, osvojila je prestižno Ligo prvakinj. Krimovke so takrat pod vodstvom trenerja Toneta Tislja v prvi finalni tekmi v gosteh remizirale z danskim Viborgom, na povratni pa so na Kodeljevem slavile z rezultatom 25:19. Slavje je bilo nepozabno ... Del tiste šampionske ekipe je bila tudi Ana Mihaela Bobocea Ciora, ki sedaj že vrsto let živi in dela na Ptuju. Skozi pogovor nas je popeljala v čase slavja, govorila pa je tudi o svojih rokometnih začetkih v rodni Romuniji, o prihodu v Slovenijo, svoji rokometni poti in ustalitvi na Ptuju. Najprej se dotakniva nedavne 20. obletnice, odkar ste s Krimom osvojili naslov evropske klubske prvakinje. Kako se spominjate tega dogodka? A. M. Ciora: »Spomini so še kako živi, brez težav si tiste prizore zavrtim pred očmi, pravzaprav se mi zdi, kot da se je vse to zgodilo pred kratkim, čeprav je minilo že veliko let. Spomini bodo zame ostali živi za zmeraj, še posebej zato, ker je to moj največji dosežek v karieri. Kljub temu ne pozabljam, da sem bila leta 1999 s Krimom tudi podprvakinja. Osvojitev vrha Evrope s Krimom leta 2001 pa so res nepozabni trenutki; takrat vidiš, da so vse tvoje delo in trud od otroštva dalje, tvoje sanje - vse to se je uresničilo s tem naslovom.« »Kakor smo znale igrati, tako smo znale tudi proslavljati« Letos je ta dogodek še posebej izpostavljen v medijih. Kako gledate na to? A. M. Ciora: »Spominjam se, da smo praznovale 10. obletnico, zdaj je minilo še dodatnih 10 let!(?!) Spomini so lepi in zanimivi, res so bili nepozabni trenutki. Rada imam obletnice, tako da upam, da bomo skupaj praznovali tudi 40. obletnico od osvojitve naslova (smeh). Že sedaj pa komaj čakam letošnje uradno praznovanje, ki smo ga morali zaradi korone prestaviti na avgust. Iz kluba smo dobile uradna vabila, resnično upam, da nam bodo ukrepi omogočili lepo praznovanje, da se nam bodo lahko pridružile tudi igralke iz tujine. Vem, da bo 'pokalo do jutranjih ur' (smeh) - kakor smo znale igrati, tako smo znale tudi proslavljati.« S katerimi nekdanjimi soigralkami se najraje slišite? A. M. Ciora: »V Sloveniji z Natašo Derepasco, Branko Jovanovič, Dejo Doler Ivanovic ... Iz tujine se slišim s Poljakinjo Agniezsko Matuszewsko, v Romunijo pokličem Luminito Dino in veliko igralk iz Valcee, s katerimi sem bila skupaj od 18. do 22. leta ...« O čem največkrat teče beseda, ko se srečate z nekdanjimi soigralkami? A. M. Ciora: »Medtem ko smo včasih jokale ob težkih treningih ali pripravah na Rogli ali težkih tekmah, ki smo jih izgubile, se zdaj tega spominjamo z nasmehom. Večkrat je bilo hudo, a če bi čas zavrtele nazaj, nam ničesar ni žal, niti tega, da smo tako trdo trenirale, da smo kakšno tekmo izgubile ... Ta omenjeni naslov nam je potem vse to nekako povrnil.« »Pred očmi smo imele visok cilj, odrekanja so bila temu primerna« Trener Tone Tiselj je resnično znan po svojih zahtevnih treningih. A. M. Ciora: »Treningi so bili res naporni, a smo se zavedale, da brez tega enostavno ne gre, ni mogoče doseči nobenih ciljev. Naš cilj je bil postati najboljše moštvo stare celine, zato smo se presneto dobro zavedale, da brez težkih treningov, brez odrekanj družini, raznim praznovanjem . ne bo šlo. Pred očmi smo imele visok cilj, omenjena odrekanja pa so bila pozabljena takoj, ko smo osvojile Ligo prvakov, ko smo postale najboljše evropsko moštvo.« Ste kdaj mislili, da boste doživeli kaj takšnega, ko ste začeli svojo rokometno pot? Kakšni so bili vaši začetki? A. M. Ciora: »V Romuniji sem začela trenirati v osnovni šoli, med prijatelji, tudi pri mami in družini sem imela vso podporo. Imam dva strica, ki sta se ukvarjala z rokometom, eden je bil vrhunski trener v Romuniji, drugi je bil dober rokometaš. Tudi z očetom sem kot otrok hodila na razne tekme in takrat sem nekako začutila 'kemijo' med sabo in rokometom. Po osnovni šoli sem se vpisala v klub v svojem rojstnem kraju, potem pa sem leta 1992 končala športno gimnazijo in se preselila v najboljši romunski klub Valcea. Z njim sem dosegla vrhunske rezultate, 4-krat sem bila romunska prvakinja, vsako leto smo igrale tudi v evropskih klubskih tekmovanjih, bila sem v vseh selekcijah romunske reprezentance.« Nato ste se odločili za prihod v Slovenijo. Kakšna izkušnja je bila to za vas? A. M. Ciora: »Vedela sem, da grem delat nekaj, kar me najbolj veseli, kar najbolje znam, tako da mi ni bilo žal. To je bil moj prvi takšen korak v tujino, a sem bila neizmerno vesela, da sem prestopila v velik in zelo dobro organiziran klub z dobrim predsednikom. V Ljubljani sem spoznala dobre ljudi, ekipa je bila dobra, tudi trener ... Glede na vse je bilo jasno, da je vse odvisno samo še od mojega dela, od mojega odziva na ta izziv. Največja težava je bil jezik, ampak sem se tudi ob pomoči soigralk hitro učila jezika, čeprav priznam, da mi še dandanes dela probleme, posebej dvojina (smeh).« »Morala sem upravičiti povabilo tako velikega kluba« Bili ste tujka v tej ekipi, od vas se je veliko pričakovalo. Ste čutili kakšen pritisk glede tega? A. M. Ciora: »Na začetku je bilo težko, ampak sem vedela, da sem se sama odločila za ta korak, da je to moj kruh, da enostavno moram dati vse od sebe in dokazati, da je bilo povabilo tako velikega kluba upravičeno, ne nazadnje so me za to tudi plačevali. Vedela sem, da če bom dobro in korektno delala, da če bom dala vse od sebe, se bo moje delo pokazalo na igrišču. To se je na koncu tudi izkazalo kot prava odločitev in pot.« Je bilo siceršnje privajanje na življenje v Sloveniji težko? A. M. Ciora: »Ne, ni bilo velike razlike glede na Romunijo, ni časovne, klimatske ali kakšne podobne večje spremembe, niti pri hrani. Slovenija Foto: Črtomir Goznik Ana Mihaela Ciora (v smehu): »Lani februarja, ko je imela Valcea tekmo proti Krimu v Ljubljani, sem šla navijat in sem navijala tako, da je bil na koncu rezultat neodločen, tako da sem bila vesela za ene in druge.« Ana Mihaela Ciora, športna pot: - od 1993 do 1997 - Valcea (Romunija) - od 1997 do 2002 - Krim - od 2002 do 2004 - Piran - od 2004 do 2007 - Ptuj mi je bila od samega začetka tako rekoč pisana na kožo, tukaj se še vedno dobro počutim, še posebej pa zadnjih 15 let, ko živim na Ptuju.« Iz Ljubljane ste odšli igrat v Piran, nato pa je sledil prihod na Ptuj. A. M. Ciora: »Ja, tudi s Piranom, ki je bil takrat 'druga ekipa Krima', sem dosegla dobre rezultate, npr. 2. mesto za Krimom v državnem prvenstvu. Potem se je tam finančno nekaj zapletlo, sočasno pa so začeli na Ptuju preko Tenzorja graditi močno ekipo. Odločila sem se za prestop na Ptuj, tisti rezultati v naslednjih letih pa so bili najboljši do zdaj za ptujski klub, kar se tiče zgodovine ženskega rokometa. Vesela sem, da sem bila del vsega naštetega. Sem pa potem, po končani karieri, tudi sama pomagala v tukajšnjem klubu, tudi pri treniranju. Sedaj mi žal časovno to ne uspe več, tudi poškodbe so prišle za mano, na enem kolenu sem imela dve, na drugem eno operacijo. Zato sem se malo umaknila iz neposrednega angažiranja, ampak jih še vedno spremljam, tako moško kot žensko ekipo. Pa seveda tudi Krim in reprezentanco ... « »Bilo mi je v čast igrati za Romunijo in Slovenijo in poslušati obe himni« Kakšna pa je vaša zgodba s slovensko reprezentanco? A. M. Ciora: »Povedala sem že, da sem najprej igrala za Romunijo. Kasneje, ko sem igrala v Sloveniji, pa sem zaigrala tudi za reprezentanco Slovenije, kar je bila zame zanimiva izkušnja. Romunija ima širok nabor športnikov in sem prišla do spoznanja, da me slovenska reprezentanca bolj potrebuje kot romunska, kamor so prihajale res dobre, mlajše igralke. Tako sem se odločila igrati za Slovenijo, na kar sem zelo ponosna. Pa s tem nikakor ne mislim, da sem 'zapustila' Romunijo, ampak se je tako zgodilo. Bilo mi je v čast igrati za Romunijo in Slovenijo in poslušati obe himni. S slovensko reprezentanco sem bila dvakrat na evropskem prvenstvu, na Madžarskem 2004 in na Švedskem 2006, in enkrat na svetovnem prvenstvu, v Rusiji leta 2005.« Po končani karieri ste se ustalili na Ptuju. A. M. Ciora: »Slovenija je postala moj dom, moja domovina, tukaj sem si ustvarila družino, imam 18 let staro hčerko maturantko. Glede športa ni šla po moji poti, odločila se je za odbojko, sem pa vseeno vesela, da se ukvarja s športom. Šport ti lahko da ogromno: delavnost, začutiš ekipni duh, sodelovanje v ekipi . Sem daleč od družine, daleč od sorodnikov, a če bi zavrtela čas nazaj, bi še enkrat vse ponovila.« Kakšne stike ohranjate z Romunijo? A. M. Ciora: »Enkrat na leto jo obiščem. Lani januarja je bilo zame težko, ker mi je umrl oče. Potem je bilo od marca naprej vse zaprto, zato upam, da mi bo letos znova uspelo spet odpotovati v Romunijo, kjer imam še brata in druge sorodnike in prijatelje. Vedno grem pogledat tudi v Valceo, kjer imam nekdanje soigralke. Super je, da imamo socialne medije, preko katerih ohranjam stike z vsemi v Romuniji, organiziramo si tudi kakšne dogodke ali obletnice. Lani februarja, ko je imela Valcea tekmo proti Krimu v Ljubljani, sem šla navijat in sem navijala tako, da je bil na koncu rezultat neodločen, tako da sem bila vesela za ene in druge (smeh). Krim in Valcea bosta za vedno ostala v mojem srcu, ker sem kot športnica z njima dosegla svoje največje rezultate. V isti sapi pa omenjam Ptuj, ki se mi je prav posebno zapisal v srce.« Jože Mohorič Utrinki iz zgodovinskega 12. maja 2001, ko so se rokometašice Krima - med njimi je bila tudi Ana Mihaela Ciora - z zmago proti danskemu Viborgu veselile osvojitve prestižne Lige prvakinj. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV V ^Atfn v " . ,.:'X>.'*rJ . ^ -v." - Foto: Okusno.si Enostavna priprava odlične bučne mlade Se še spomnite starega recepta 6 rumenjakov, 6 žlic sladkorja? Dodate še 1 vaniljev sladkor in 1 limonin sladkor. To umešajte. Že umešani masi počasi dodajajte 100 g suhih mletih bučnih semen in sneg iz 6 beljakov. Maso vlijte na pekovski papir v pekač in pecite približno 10 minut na 180 stopinj Celzija. Ko je biskvit pečen, ga namažite s kislo smetano in zavijte, postavite za nekaj časa v hladilnik in dobili boste odlično bučno rulado. Pridružite se naši družbi ■> ■<' ■ - 'M rozine. Imamo namreč dve sorti brez pečk. Podobnega domačega proizvajalca v Sloveniji še ni, zato je naša zaloga rozin hitro pošla.« Obiskovalci spomladanskega razvaja-nja čutil so pri Glaviničevih poleg že znane ponudbe vin imeli priložnost poskusiti še 100% bio naravni sok iz aronije, ki bi ga zaradi koristnih učinkov na organizem morali pogosteje uvrščati v prehrano. Preživite vikend, 3. in 4. julija, v družbi ekipe Radia-Tednika Ptuj in z nami obiščite IZVIR NAJLEPŠE SLOVENSKE REKE SOČE Z NEPOZABNIMI DOŽIVETJI NEOKRNJENE NARAVE Za izjemna doživetja nam ni treba iti daleč. Brda ponujajo hribčke, vinograde in slikovite vasice z ozkimi uličicami. Čarobna pokrajina z reko Sočo je polna lepot in prijaznih domačinov. Soča je tako zeleno-modra, da deluje skoraj nenaravno. Na kratki razdalji, samo nekaj kilometrih, se zavemo vsega bogastva, ki ga ponuja naša zemlja, in užitkov, ki nam jih dobrodušno nudi. Občudovali bomo svetovnega rekorderja Solkanski most, srednjeveški grad na Dobrovem ter cerkev sv. Martina z mogočnim cerkvenim zvonikom in freskami. Sprehodili se bomo do spomenika Gonjače in Parka miru na Sabotinu. Obiskali bomo Kobariški muzej in Dom Trente _ edini narodni park v Sloveniji z etnološko dediščino. Prevzela nas bosta središče Triglavskega narodnega parka _ dolina Trente in izvir najlepše slovenske reke Soče. Foto: DZH Gordana Glauinič u pričakovanju gostov Po daljši ali po krajši poti naprej? Krajša pot je ponujala še ogled ormoškega gradu in grajskega parka, na daljši poti pa so se lačni lahko ustavili v bližnjih gostiščih Vinski hram, v Zidanici na Maleku in v gostišču Taverna. Na Jeruzalemu je bila za vse prišleke odprta cerkvica Žalostne matere božje, žal pa so bila vrata trgovinice s spominki na Jeruzalemu zaradi bolezni zaprta. Marsikateri izmed več kot dvestotih sobotnih prijavljenih obiskovalcev prleške poti je z začudenjem strmel skozi stekleni okvir vrat in si ogledoval njihovo ponudbo. Zbirka predmetov naših prednikov Kot zadnjo točko poti so organizatorji izbrali še Sveti Tomaž, do katerega je moč priti s Svetinj iz obeh smeri. V centru Svetega Tomaža si je bilo moč ogledati etnološko zbirko, ki obsega lepo število predmetov, ki pričajo o načinu življenja in kulturi ljudi domače občine in bližnjih krajev. Voden ogled s kozarcem vina po polovični ceni, tako kot pri vseh ostalih ponudnikih na ta sobotni dan, pa je nudila tudi 255 let stara cimprača Klet muzej Brumen iz Koračic. Darja Žganec Horvat (od tegaje možno nastanitev plačati s turističnim bonom: 55 €) Cena vključuje: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitevvdvoposteljnih sobah hotela Alp ***, nočitev z zajtrkom in večerja, ogledi po programu (vas Šmartno, stolp Gonjače), grad Dobrovo z vstopnino, vstopnina Dom Trenta, vstopnina v Kobariški muzej, vodenje in organizacija izleta, osnovno nezgodno zavarovanje. Splošni pogoji so sestavni del programa! Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Štajerski TEDNIK radioPTUI SONČEK Foto: DZH 20 Štajerski Križem Kražem petek • 4. junija 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Noč na železniški postaji (25) Možak pred mano se počasi, z vsemi vrečkami vred, poskuša preriniti mimo vrste, ki jo oklepa kovinska ograja. Z zobmi drži vozovnico, ki jo je pravkar kupil. Pokimava, kakor da se opravičuje, medtem ko se prebija naprej. Stopim na stran in počakam, da se reši iz oprijema ograje, kamor seje zataknila ena izmed njegovih plastičnih vrečk. "Nihao, nihao," se dere žena pri okencu. Približam se in ji pokažem listič, na katerim piše (Šanghaj), ona pa mi kriče nekaj dopoveduje. Ženica zmajuje z glavo in kaže nekam na desno. Pojdi, pojdi, se zdi, da sporočajo njene mahajoče roke. Premaknem se v vrsto na desni. Zrak je zatohel, čakajoči pa buljijo v svoje telefone. Dekleta za mano me pogledujejo, kakor da bi želele načeti pogovor. Obrnem se, one pa umaknejo pogled. Ko sem na vrsti, delavka pri okencu pravi: "Šanghaj," nato se s prekrižanimi rokami potapka po ramenih. To ponovi vsaj še dvakrat. "Vobumingbaj," pravim. Ne razumem. "VuŠanhaj, vu Šanghaj," ponavlja in tolče z iztegnjenim kazalcem ene roke po iztegnjenem kazalcu druge, da oblikuje nekakšen križ. Žena ne govori angleško in za mano je dolga vrsta. A -J V državi, kot je Kitajska, kjer domačini ne govorijo angleško (po večini ne poznajo niti osnovnih fraz), kanje iz kraja v kraj precej zapleteno. PODSKUPINA ZNOTRAJ VRSTE GLAVNO MESTO SICILIJE USKLAJENO DELOVANJE ZAPOREDNIH SEMAFORJEV, KI OMOGOČA TEKOČO VOŽNJO (LAN SKUPINE, KI NOSI ZASTAVO VELIKO AVSTRALSKO DREVO ZDIŠEČEIM LISTJEM AFRIŠKA ZVERINA RIMSKA LJUBLJANA NEMŠKI FILOZOF, NOVO-KANTOVEC (PAUL) LJUDSKI IZRAZ ZA OKRASNO RASTLINO AMARILIS GRŠKI BOG VETROV, EOL STIH MAČEK IZ RISANK, KILAVI JERRYJA POKOJNI TV NOVINAR [MILI DELAVNICA ALI ODDELEK ZAGALVA-NIZIRANJE NAŠA OBLIKOVALKA STEKLA (JANJA) TIR GENERACIJA MESTO KOVINSKEGA SPOJA IRHOVINA KOSMATI VESOLJČEK IZRISANE TV SERIJE ODLIKOVANJE POKOJNA BRITANSKA IGRALKA (DEBORAH) POIZVEDBA DALMATINSKI ROSE IZ SAMOTOKA PLAVCA TELESNO STANJE. KI OGROŽA ŽIVLJENJE OBMEJNA POKRAJINA V SV. SLOV. LES ZA KURJAVO OSEBA, KI DOBI PREMOŽENJE UMRLEGA "NAŠA" ZVEZDA KRAJ NA RUŠKEM POHORJU SLIKARSKI REKVIZIT AMERIŠKI DŽEZIST (FLETCHER) ) NEKD.HRV. BOKSAR, BRONASTI OLIMPUEC (DAMIR) VOJTEH RAVNIKAR TEČNEŽ. ZOPRNEŽ (NAREČNO) KONJSKI TEK FRANCOSKI PISATELJ (BORIS) LU KAV ALBANUI UJEMANJE ZLOGOV V PESMI BESEDNA VRSTA SLADEK PRIMORSKI SADEŽ ADELA ŠAJN GOSTA REBRASTA TKANINA USPEŠNICA OPERACIJA IZKRCANJA V NORMANDIJI ENAKI ČRKI SL. MLAD. PISATELJ (VITAN) Z NJIM POKA DRESER NAJVEČJI HRV.OTOK ZELO STRUPEN ALKALOID PIVO STARIH SLOVANOV ALKALOID IZ OPIJA DRZNA, NAPADALNA ŽENSKA NAŠ VIOLINIST IN GLASBENI PEDAGOG (IGOR) NAŠ EKONOMIST (MAKS) IGRALKA GARDNER STROČNICA Z DROBNIMI PLOŠČATIMI ZRNI AVTOR: MARKO BOKALIČ SREDSTVO ZA REDČENJE ALVAREZ, Luis Echeverria - mehiški predsednik v 70. letih, ARFE - španska zlatarska družina v 16. stoletju, HENDERSON, James Fletcher - ameriški jazzist, pionir swinga in bigbandovskega sloga, OVERLORD - operacija izkrcanja zavezniških sil v Normandiji Sg-yJlMiH -ft- Foto: Mateja Toplak Občasno me kdo vpraša, če je težko potovati kot ženska — in to sama. Verjamem, da od daleč to morda deluje precej strašljivo, a je v resnici enostavneje, kot sem si predstavljala (vendar to vseeno ne pomeni, da je lahko). Na fotografiji: vozni red vlakov. Mateja Toplak je premi- Na steni je vozni red, kjer pod besedo _h/§ (Šanghaj), piše M H. S prstom obkrožim pismenke in ženica vpraša: "Šjamen?" Pokimam: "Šjamen." "Šjamen," se nasmehne in mi preda vozovnico. Vkrcam se na vlak. Vsi sedeži so zasedeni. Začnemo se premikati, na zaslonu nad vrati, ki vodijo v naslednji vagon, pa se prikaže rdeča puščica, usmerjena proti jugu (Šanghaj leži daleč na severu)! Prekrižam roke in se nemirno prestapljam z ene noge na drugo. Drvimo s hitrostjo dvesto pet kilometrov na uro. Ko v Šjamnu kupim vozovnico za Šanghaj, me namesto dvanajst, do tja loči dvajset ur. V ušesa si dam slušalke in stopim v McDonalds, da bi malo zadremala. Približa se mi mladenič. Če mi lahko dela družbo, ga zanima. Skomignem. Naroči nama čokoladno mleko in pomfrit. Pogovarjava se še naslednji dve uri, da skorajda pozabim na nevšečnosti pričujoče noči. Ko se lokal zapre, me mladenič po imenu Chen pospremi do najbolj osvetljenega dela železniške postaje. Na listek mi napiše svoj naslov in kontaktno številko, iz torbe pa potegne škatlo keksov. Na eni izmed klopi sedi ženica z majhnim otrokom. "Tu boš varna," mi pravi Chen. Ženica pa, kakor da bi razumela, se nasmehne in pokima. V rokah stiskam termovko vroče vode, pogledam na uro in si rečem: "Osem ur pa ja hitro mine." Foto: Mateja Toplak Gneča z dolgimi čakalnimi vrstami je sestavni del kitajskega življenja — predvsem na avtobusnih in železniških postajah. Pred večjimi prazniki (kot je kitajsko novo leto in praznik sredine jeseni), so vozovnice rezervirane že mesece vnaprej. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 8. junija 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Ko zapiha zahodnik ... Ne vem, kako je z vami, ampak naveličal sem se že, da se vsaka poročila - časopisna, radijska, televizijska, spletna - začnejo in končajo s politiko. Tako zelo sem se naveličal politike, da sem odločno sklenil, da bi vam tokrat zapisal svoje razmišljanje o vremenu. Ki je enako - če ne še bolj - nadležno, kot je slovenska politika! Saj je res, da je na svetovno vreme in njegovo spremenljivost, ki je iz leta v leto bolj čudaška, vplivalo človeštvo in da tudi na politično dejavnost vpliva človek - ampak kar se slovenske politike tiče, tukaj nimamo vpliva posamezniki. Vpliv ima nekaka pred tremi desetletji samooklicana elita, ki nam je zaslepila pogled, razvrednotila vse dotedanje vrednote, omamila naš razum in se samooklicala za od boga dano. Mi, naivneži, smo ji zaploskali, ker pač nismo prepoznali njenih dolgoročnejših načrtov. In še po treh desetletjih nekaterim ni jasno, kaj se dogaja (no, vsaj kaki petini volivcev ni čisto jasno). Rekel sem, da bom o vremenu, ne o politiki. O vremenu, ki prihaja k nam včasih s severa, iz Avstrije, drugič z juga, iz Hrvaške, pa seveda z vzhoda, od Italijanov, in zahoda, ko prilomasti kaj madžarskega. Včasih je imelo navado priti kaj grozeče nevihtnega z juga. Pravzaprav nikoli nisi bil prepričan, ali bo prijaznemu južnemu soncu že jutri sledila kaka ujma po Piranskem zalivu, Trdinovem vrhu, obmejnem gozdu... Zadnje čase pa so zelo vplivni zahodni vremenski pojavi. Na, prejšnji teden so nam odnesli mariborsko banko! S svojim zahodnim pihanjem vplivajo celo na koprsko pristanišče in na drugi tir železniške proge od Kopra proti središču države (in seveda naprej do Budimpešte). Prijaznejši zahodnik je potem kot obliž za svoje lomastenje podaril nekaj sto tisoč doz cepiva. Podarili so nam jih - a jih bo treba vrniti. (Upam, da ta madžarska darovalna politika ne bo postala kaka nova slovenska navada: dobiš darilo za rojstni dan - potem pa ga moraš vrniti ...). Tako, pa sem izpolnil svoje poštene namene - namesto o politiki smo tokrat za šankom obdelali vreme. Drugič pa bomo še kakega vremenskega gromovnika ... Vaš meteorolog Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 2 7 4 7 4 6 5 9 6 6 6 3 1 7 3 5 9 2 4 1 5 7 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ ©© €€€ O Bik ¥¥¥ ©©© €€ O Dvojčka ¥¥ ©©© €€ OO Rak ¥¥¥ ©© €€€ O Lev ¥ ©© €€ O Devica ¥¥¥ € OOO Tehtnica ¥ ©©© €€ OO Škorpijon ¥¥ ©© OOO Strelec ¥ ©©© 0 Kozorog ¥¥ ©©© € 00 Vodnar ¥ ©© OOO Ribi ¥¥¥ © OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 8. do 14. junija 2021) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično EU, svet • Spodbujanje cepljenja na več načinov Za cepljenje ponujajo različne nagrade Medtem ko se nekatere države po svetu le stežka dokopljejo do odmerkov cepiva proti covidu-19, druge, ki imajo cepiva dovolj, svoje prebivalce na najrazličnejše načine poskušajo spodbuditi k cepljenju. Foto: Arhiv M24 V Avstraliji, kjer je zaradi nizkega števila okužb in pomislekov glede varnosti cepiv želja po cepljenju zelo nizka, letalska družba Qantas ponuja nagrade za cepljene. Družba, ki si želi, da se njihov posel vrne v ustaljene tirnice, tako desetim izžrebanim družinam, ki so se cepile, ponuja brezplačna neomejena potovanja za obdobje enega leta. »Po svojih najboljših močeh se trudimo prispevati k višji precepljenosti v državi. V nagradni igri lahko sodelujejo vsi, ki so že bili cepljeni ali bodo cepljeni do konca letošnjega leta,« je danes za lokalne medije povedal direktor letalske družbe Quantas Alan Joyce. V Hongkongu, kjer cene stanovanj letijo v nebo, bo v nagradni igri eden od cepljenih stalnih prebivalcev dobil enosobno stanovanje v vrednosti 1,4 milijona ameriških dolarjev. Javnim uslužbencem, ki so se pripravljeni cepiti, pa oblasti ponujajo tudi dva dela prosta dneva. Do zdaj je bilo v Hongkongu, ki ima zagotovljenega dovolj cepiva za vseh svojih 7,5 milijona prebivalcev, cepljenih zgolj 2,3 milijona ljudi. V Izraelu, kjer je precepljenost zelo visoka, imajo zgolj cepljeni prost dostop do barov, fitnesov in restavracij, v Tel Avivu pa so meščanom lokalne oblasti ponudile brezplačne pijače v barih po mestu, pa tudi brezplačne prigrizke in kavo. V Rusiji so se oblasti odločile, da Ruse, ki so starejši od 60 let in so se pripravljeni cepiti z ruskim cepivom Sputnik, nagradijo s kuponi v višini 13 dolarjev. V državi z mesečnimi pokojninami v višini 260 ameriških dolarjev kuponi predstavljajo veliko spodbudo. Čeprav so v Rusiji razvili lastno cepivo proti koronavirusu, je cepljenih zgolj 5 % prebivalcev. Nagrade za cepljenje ponujajo tudi v Srbiji, kjer je predsednik Aleksander Vučič na začetku maja vsem prebivalcem, ki se bodo cepili do konca meseca, obljubil denarno nagrado v višini 25 evrov. Opozoril je tudi, da javni uslužbenci, ki se ne bodo cepili, ne bodo dobili nadomestila za bolniško odsotnost, če se okužijo z novim koronavirusom. I GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2 it. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? \ rlZ til d5iesB v > . „ F» V®® ' ■ ! m / \ ti / J^ % ^ Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 14. junija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Tilen Šumak, 9240 Ljutomer Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 11. junija 2021 j V V v » rr... na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in skupine ATP I, 'F i i iLäJ ihhm T-----iy^fc--- - Simonov zaliv Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 26. 6. do 21. 8. 2021 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s skupino ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 24,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 18,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZOR! J Informacije in rezervacije: . Skupina ATP, Domino center Ptuj, tej,': '070 24,4 150. j. i 1 i.v.«.»n^ if i ;................................................... i NAROČILNICA ZA i Štajerski znaffiif ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI : Ime in priimek: : Naslov:_ j Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se b°ste od 14. 5. do 24. 6. 2021 naročili na Štajerski tednik-Brezplačno boste na morju tahto uživa|i vse poletne sobote (od 26. 6. do 21. 8. 2021). Če torej želite 9 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 28. 8. 2021, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežejt&iffa boste naročnik ostali vsaj eno leto. H - ■CZfBBf Ponovno vabljen na izlet V družbi Rad f-Tednika Ptuj m skupine ATP POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! Štajerski TEDNIK G^adioPTUI Odhod ob 7. uri izpred železniške postaje na Ptuju. Sprehod po središču Murske Sobote. Ogled gradu Grad - največjega grajskega poslopja v Sloveniji. Vožnja do reke Mure, kjer še vedno mlini meljejo moko in kjer pri Otoku ljubezni vozi brod čez reko. Obisk 53,5 metra visokega stolpa Vinarium v Lendavskih Goricah. Kosilo v tipični prekmurski gostilni. Pokušina vin in prijetno druženje na vinski fontani. Sprehod ob Bukovniškem jezeru in ogled Plečnikove cerkve v Bogojini. Proti večeru odhod proti domu. (19. junij 2021] petek • 4. junija 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Braslovče, Občino Šmartno ob Paki, Občino Vitanje in Občino Zagorje ob Savi ter tamkajšnjimi osnovnimi šolami prireja oddajo Mali oglasi OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO V torek, 8. junija, ob 18. uri se nam bodo predstavili učenci OŠ Braslovče. V sredo, 9. junija, ob 18. uri bodo prepevali učenci OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi in OŠ Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi, ob 19. uri pa učenci OŠ Vitanje in OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki. Spremljajte nas na Radiu Ptuj, na FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpirajo Občina Braslovče, Občina Vitanje, Občina Šmartno ob Paki in Občina Zagorje ob Savi. radioPTUI Štajerski Perutnina Ptuj >ÜL * + Telekom Slovenije KLIMA PTOcJ i.®.®. OGREVANJE, VODOVOD, FUN, HLAJENJE, PREZRAČEVANJE 1*1 VM Lahkota prihodnosti oculus ^E» ■ Weltweite Industriemontagen - Oflem dravske elektrarne maribor Največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov MANA jtATP ®SAZAS AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI B/S/H/ tastepoint BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje by IFF HERMIA i CINKARNA A Kovintrade Elektro Celje radio celie I novi tednik STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM brejo telico v 9. mesecu, sive barve. Tel. 041 893 594. PRODAM teličko simentalko, staro 4 mesece. Tel. 070 250 441. PRODAM trosilnik Tehnostroj, nosilnost 4 tone, cena po dogovoru. Telefon 031 456 205. RAZNO MOŠKI želi spoznati žensko za skupno življenje, staro od 70 do 75 let, iz okolice Podlehnika. Telefon 051 696 702. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO □o ponedeljka zjutraj □o 9. ure ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutraj do 9. ure ma|da.segula@radi