XVHL| S^E7« 225 LJUBUJUUf TOME, 24. SEPTEMBRI 1S57 ..- SLOVENSKI \ | izdaja in tiska Časopisno podjetje Slovenski poročevuleo. — Direktor« Rudi Janiiuba, Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. 1 in 3. telefon 23-522 do 23-.*>26. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. l/II, telefon 23-522 do 23.526. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 7, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal št. 29. — žiro račun pri Komunalni banki Ljubljana St. 60-KB-5-Z-367. — Mesečna naročnina 230 din Okvirni zakon pred poslanci Kljub kompromisnemu sporazumu med vlado in voditelji ms?:canskih strank o okvirnem statutu za Hlžir je vlada v kočljivem položaju — Federacije radikalov pozivajo Mendes-Francea naj spet prevzame vodstvo v stranki — Orožje za Tunizijo iz Washingtona? Pariz, 23. sept. (Tanjug, Kea ter, AFP) Danes se je v francoski narodni skupščini začela debata o vladnem okvirnem zakonu za Alžirijo, ko so se voditelji dvanajstih političnih strank obvezali, da bodo podprli ta načrt. Sprejeta je biia kompromisna verzija, v kateri je še ostal načrt o ustanovitvi osrednjega izvršnega organa za Alžirijo, pač pa je odpadla zamisel, da bi ta organ dobil iz voljenega predsednika. Do 30. septembra bo posebno zasedanje parlamenta posvečeno Alžiriji, medtem ko se bo redno zase danje začelo 2. oktobra. Kjub kompromisnemu sporazumu med vlado in voditelji meščanskih strank je danes vlada Bourges-Maunouryja v kočljivem položaju pred parlamentom. Komisija za notranje Eadeve parlamenta je danes račela obravnavati ta program za Alžirijo in poslanci bodo najpozneje jutri zjutraj poklicani, da ta načrt proučijo in da o njem povedo svoje mnenje, preden bo Generalna skupščina OZN v New Yorku začela razpravljati o alžirskem vprašanju. Ministrski predsednik Maunou-ry je baje pristaš »nagle debate«, da bi' bil alžirski statut sprejet še pred koncem meseca, ko bodo na dnevni red parlamenta spet prišle tri resolucije o obsodbi vse vladne gospodarske politike. Če bi bila vsaj ena izmed teh resolucij sprejeta, bi morala vlada kolektivno odstopiti. Zato bo premier storil vse. kar je v njegovi moči, in celo zahteval glasovanje o zaupnici, ča bi ob alžirskem načrtu ušel zasledovanju številnih nasprotnikov, ki obsojajo njegove reforme za »gospodarsko ozdra\?-Ijenje«. Današnji pariški časopisi po-svpčajo večino komentarjev po-gajmjem med voditelji političnih strank o okvirnem zakonu za Alžirijo. Medtem ko »Auro-re«, »Figaro« in »Populaire« izražajo zadovoljstvo nad prvim kompromisom, so časopisi »Pa-risien Libere«, »Combat« in »Franc-Tireur« .zadržani. Levičarski tisk pa sodi, da vse skupaj ne bo nič pomagalo, če se prej ne bodo nehali boji z uporniki. ' Medtem ko »Popu-laire« izraža zadovoljstvo, ker je »zakonski načrt brez sprememb vzdržal prvi napadu, piše »Parisien libere« takole: »Glede dveh važnih točk so bile dosežene koncesije za nasprotnike odcepitve, toda te koncesije niso dokončne. Če pride do nerešljivega parlamentarnega spora, bo imela vlada samo možnost, da določi delovanje zveznega sveta.« Delegacije in obiski Beograd — Danes je odpotovala v domovino delegacija kitajskega Rdečega križa, ki je bila v naši državi 14 dni kot gost jugostavanskega Rdečega križa. Člani d-ele-ga-citje so obiskali več organizacij jugoslovanskega Rdečega kri'ža, zdravstvenih in kulturnih ustanov v Srbiji. Makedoniji, BiH in Hr-vatski. Posebno so se zanimali za delo jugoslovanskega Rdečega kriiža za zdravstveno prosvet-Ijevanje ženske mladine, zatiranje tuberkuloze in alkoholizma te.r organizacijo šolskih kuhinj. Beograd — Na povabilo centralnega sveta Zveze sindikatov je prispela v Beograd bolgarska sindikalna delegacija, ki jo vodi predsednik centralnega sveta bolgarskih sindikatov Nikola Aleksejev. Na železniški postaji bo delegacijo sprejeli sekretar centralnega sveta Noroeirt Veber in drugi. Delegacija centralnega sveta bolgarskih sindikatov je danes obiskala centralni svet. Zveze sindikatov Jugoslavije, kjer »D jo sprejeli podpredsednik centralnega sveta Dragi Stamenko-vuč yn člani sekretariata. Zastopniki obeh sindikalnih orga-niizaollj so se sporazumeli, da bodo razširili medsebojne zveze v vprašanjih, ki so važna za obe strani. Delegacija bolgarskih sindikatov bo ositaia. v naši državi 10 dni in obiskala delovne kolektive in sindikalne organizacije v Beogradu, Ložnici, Tuzli, Zenici, Sarajevu in Zagrebu. Moskva — Podpredsednik odbora sovjetskih veteranov A. S. Gundorov je sprejel delegacijo Plenum CS poljskih sindikatov VARŠAVA. 2'J. sipi. Poljska Časopisna agencija PAP poroča, da se je v Varšavi začel plenum centralnega sveta poljskih sindikatov. Na dnevnem redu plenuma, ki bo trajal dva dneva. so vprašanja v zvezi s 4. kongresom svetovne sindikalne federacije, ki bo v Leipzigu ter problemi sindikalne dejavnost; med mladino. Prihod pod strnšo London, 23. sept. (Reuter) Vrhovni pove 1 j 'k kopenskih sil NATO v Srednji Evropi general Speidel je prispel z letalom v London. Britanske vojaške oblasti so ob njegovem prihodu poostrile varnostne ukrepe. Tudi novinarji niso smeh na letališče ob prihodu Speidla. Na tem prvem obisku v Britaniji, odkar je bil imenovan za poveljnika, se bo verjetno z britanskimi funkcionarji pogovoril o načrtih Britanije, da bi prihodnje leto odpoklicala iz Zafaocbie Nemčije 13.500 voja- Zveze borcev NOV Jugoslavije, ki je na obisku v Sovjetski zvezi. Jugoslovanska delegacija si je ogledala kmetijsko in industrijsko razstavo v Mostovi, in tovarno avtomobilov Likačev. Posvetovanje srbskih žena Beograd, 23. sept. Okrog 200 žena iz Srbije, ki so se izkazale v političnem, družbenem in gospodarskem življenju republike, je danes v Beogradu razpravljalo o večjem sodelovanju žena pri delu organov oblasti, družbenem in delavskem upravljanju. Posvetovanje je sklicala komisija za delo z ženami pri glavnem odboru Socialistične zveze Srbije. Predsednik komisije Spaseni-ja Babovič je, ko je govorila o pomenu volitev novih odbornikov ljudskih odborov, poudarila potrebo po kar najširšem sodelovanju žena v enotni dejavnosti vseh političnih in družbenih siil v pripravah za volitve. Dejala je. da v predvolilni dejavnosti na vasi sodeluje premalo žena. Organizacije ženskih društev bi- morale boli skrbeti za čimvečjo udeležbo žena na zborih volivcev in.drugih političnih sestankih, na katerih predlagajo kandidate zt nove odbornike. Spasenija Bs-bovič je nakazala tudi potrebo po predlaganju tistih žena za odbornike, ki bodo sposobne uspešno reševati razna vprašanja komunalnega razvoja. Časopis »Combat« se sprašuje, ali bo alžirsko mnenje zadovoljno, če se Dodo boji nadaljevali, in ali bo parlamentarna večina sledila voditeljem, ki so nekaj samo v svojem imenu obljubili, da bi dosegli sporazum, časopis meni, da so si vlada in večinske stranke samo zagotovile kraiek premor, da pa niso nič rešile. »Liberation« sodi, da se bodo sedaj začele diskusije o »besedilu okvirnega zakona, ki je brez podlage«. »Humanite« pa piše, da je okvirni zakon pravzaprav »zakon — zanka«, ki ga je treba 'onemogočiti v parlamentu s podporo javnega mnenja. Federacije radikalne stranke vzhodnih in severnih departe-mentov ter področja Seine so danes najostreje kritizirale vso socialno-gospodarsko in alžirsko politiko svojega prvaka, premiera Bourges-Maunouryja. Poslale so slovesen poziv Mendes-Franceu, naj spet prevzame vodilni položaj v stranki. Tako se je v Franciji začela velika kampanja radikalnih federacij pred rednim letnim kongresom stranke, ki bo od 10. da 14. oktobra verjetno v Strasbourgu. Zaradi neupoštevanja strankinega programa in discipline v vrstah poslancev je Mend.es-France konec maja odstopil kot prvi podpredsednik v stranki. Bourges-Maunoury pa je takoj nato sestavil vlado s .programom, ki ga je izredni kongres radikalov v začetku maja v Parizu najostreje obsodil. V odsotnosti Mendes-Francea, ki je trenutno na zasedanju mednarodnega monetarnega fonda v Washingtonu, je skupina voditeljev stranke začela zdaj odstranjevati notranje svaje in skuša z usmeritvijo na levo okrepiti vpliv radikalov v notranji in zunanji politiki. Degolistični senator Michel Depre je danes pozval vlado, naj nujno stori korake pri atlantskih zaveznikih, da ne bi pošiljali orožja Tuniziji. »To orožje bo uporabljeno proti francoskim vojakom v Tuniziji in Alžiriji,« je rečeno v interpelaciji tega desničarskega senatorja, poslani zunanjemu ministru. Predsednik tunizijske republike Burgiba se je zaradi vdorov francoskih sil na tunizijsko ozemlje obrnil na Washington, da bi dobil lahko in srednje orožje. Ta korak je povzročil skrajno zaskrbljenost, posebno v desničarskih krogih, in francoska diplomacija je takoj posredovala pri ameriškem zunanjem ministrstvu. Desničarski in vladni krogi ocenjujejo ravnanje Washingtona kot »skrajno nekorektno«. Po mnenju degoli-stičnega senatorja • »pomeni sklep Washingtona — če je izjava predsednika Burgibe točna — razpad solidarnosti in grozi z razcepom v vrstah zaveznikov atlantskega pakta«. Pariz, 23. sept. (Reuter). Debata v 'rancoski. narodni skupščini o vladnem načrtu upravnih reform v Alžiru je odložena za dva dneva, da bi komisija za notranje zadeve mogla najti kompromisno rešitev. Računajo, da bo komisija končno odobrila načrt novega statuta za Alžir, da pa se bodo nasprotniki reform trudili, da bi dosegli odložitev debate o tem vprašanju. Komisija za notranje zadeve narodne skupščine pa je s 27 glasovi proti 11 odklonila zahtevo komunističnih poslancev za odložitev debate o vladnem načrtu novega statuta za Alžir. Grški veloposianik na obisku v Sloveniji Ljubljana, 23. sept. Novo imenovani grški velepos. v naši državi g. Kakolopos Praizibule je napravil danes vljudnostni obisk predsedniku izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Eorisu Kraigherju. Skupno s predsednikom OLO Ljubljane dr. Marjanom . Dsrmastia ja obiskal grobnico na Urhu, kjer je položil venec. Pravijo, da je v Brkinih malo mladih. In vendar jih na zborih volivcev ne manjka. XII. REDKO ZASEDANJE GENE3&LKE SKUPŠČINE OZN »Nevarno vz&užje« Kanadski premier Dielenbaker fe opozori! m nemarnost razvoja debato v vsdušju obstoja dveh blokov Egiptovski Ust »I! Abram« nspsvsduje ameriški naš?! za končno rešitev palestinskega vprašanja NEW YORK, 23. sept. (AP). Danes dopoldne se je v Generalni skupščini OZN nadalje vaja splošna debata. Pred začetkom dela so delegati izkazali čast pokojnemu norveškemu kralju Haakonu VII. John Diefenbaker V današnji debati je prvi gio- vcuril kanadsfci premier Diefen-baker. Pozval je Združene narode, naij uporabijo »vso svctjo diplomacijo in spretnost« za rešitev spornih problemov. Ko je poika-zal. posebno zaskrbljenost za-radi obstoja takega orožja, kakor so medcelinski dirigirani izstrelki, je kanadski premier dejal, da Kanada in ZDA nimata nobenih agresivnih načrtov Prosti So'vj etski zveizii. Kanada je iz teh vzrokov pripravljena sodelovati na področju mednarodnega nadzorstva vseh arktičnih področij, da hi bsfla na ta način v Sovjetski zveza odstramjema Nov načrt za združitev Ernest Plate, poverjenik za promet v hamburškem senatu^ je izdelal nov načrt za združitev Nemčije — V Porurju bodo podražili premog BONN, 23. sept. (Tanjug). Poverjenik za promet v hamburškem senatu Ernest Plate, član svobodne demokratske stranke, je izdelal nov načrt o združitvi Nemčije, po katerem naj bi začeli z razgovori med obema deloma Nemčije, ne da bi dobili za to soglasje in privolitev zvezne vlade, Bundestaga ali zahodnih zaveznikov in ne da bi Zahodna Ne.nčija prej mednarodnopravno priznala vzhodnonemško državo. Senator Plate je znan v Vzhodne Nemčije bi se prej Hamburgu, ki ima položaj po- sporazumeli glede organizacije krajine po svojih pobudah za in delovanja nemškega sveta. vzpostavitev rednih odnosa jev med Zahodno Nemčijo in vzhodnoevropskimi državami, predvsem pa za zbližanje obeh nemških držav. Po njegovem predlogu naj bi predsedniki pokrajinskih vlad v Zahodni Nemčiji s pravico, ki jo imajo, sprejeli predlog predsednika vzhodnonemške vlade Grote-v/ohla za ustanovitev vsenem-škega sveta. V svetu bi bili delegati pokrajinskih skupščin, izdelal pa bi temelje za svobodne razgovore med zastopniki obeh delov Nemčije o raznih vprašanjih, vštevši načrt o ustavi za vso Nemčijo. Predsedniki pokrajinskih vlad nato pa bi predloge o novi ustavi predložili v ratifikacijo pokrajinskim skupščinam m dobili soglasje bivših okupacijskih sil. Končno bi v svobodnih volitvah izvolili parlament in vlado za vso Nemčijo. Novi načrt hamburškega senatorja Plata je vzbudil precejšnjo pozornost in zanimanje javnosti, ki vidi v njem izraz želje za rešitev nemškega vprašanja ob sodelovanju samih Nemcev iz obeh delov Nemčije. Na sedežu Poruirja so danes sporočili, da bo šest velikih podjetij za proizvodnjo premoga od 1. oktobra letos zvišalo cene premoga za povprečno 4,70, cene koksa pa za 6 mark pri toni. Kot enega izmed vzrokov za zvišanje cen premoga, ki bo imelo za posledico podražitev v drugih industrijskih vejah, navajajo, da so potrebne nove investicije za povečano proizvodnjo premoga. Na razgovorih, ki so jih imeli prejšnji teden minister gospodarstva Erhardt in zastopniki industrije premoga iz Porurja, so se na zahtevo Erhardta sporazumeli, da bodo nameravano zvišanje izvedli v dveh delih, l. oktobra 1957 in aprila 1958 Diplomatske kronika Beograd — Podpredsednik, zveznega izvršnega svet« Rodoljub Colakovič je sprejel na poslovilni obisk veleposlanika Sovjetske zveze v Beogradu Nikolaja Firjubdna. Na poslovilni obisk le veleposlaniška Firjubina sprejel tudi predsednik ljudske skupščine LR Srbije Jovan Veselinov. bojazen pred nenadnim napadom s kanadskega ozemlja. Ko je govoril o položaju na Srednjem vzhodu se- je D;.efem-bsiketr z nanbolj pohvalnimi besedami izraz.!:! o mednarodnih silah OZN. poudarjajoč, da je treba izkušnje, ki so bile doslej dosežene, izkoristiti za ustanovitev stalnih mednarodnih oboroženih sil. Kanadski premier je izrazil obžalovanje, da se debata v OZN vodi v vzdušju obstoja dveh močnih blokov. Dejal je, da smatra tek razvoj za nevaren in je poudaril, da Kanada nasprotuje takemu razvoju polo-žafja v OZN. Za predse dnliikiom kanadske vlade je govoril peruaiiski pre-mier Manueil Cisneiros. Izrazil je obžalovani]e. ker ni bila dosežena združitev Koreje, Vietnama in Nemčije. Kritizira1! je- Sovjetsko zvezo »ker se ni pokorila sklepom Generalne skupščine o Madžarski«. Po govoru peruan-sikega premiera je bila debata prekinjena in se bo nadaljevala nooo>j. Kairo, 23. sept. (Tanjug). Kakor piše list »Al Abram«, ki citira vire iz bližine OZN, bodo ZDA predlagale na sedanjem zasedanju Generalne skupščine konkreten načrt za dokončno rešitev palestinskega problema. List piše, da bi po ameriškem sitališču izvedba tega načrta morala privesti do izboljšanja položaja na Srednjem vzhodu. »Al Abram« poudarja, da ameriški načrt ne more sloneti na eventualni ustavitvi oboroževanja srednijevzhodnih, držav, temveč baje predvideva sankcioniranje sitatusa quo med Izraelom in arabskimi državami teir odselitvi palestinskih beguncev v druge arabske države. List trdi, da je ta načrt predmet nenehnih stikov med ZDA in nekaterimi arabskimi vladami, kakor tudi sondiranja terena pri evropskih in latinsko - ameriških delegacijah, ker bi ZDA rade dobile aktivno podporo teh dežel. London, 23. sept. (Tanjug). - Zahodne sile v OZN in izven njih niso imele povedati nič koristnega in konstiruktovnega o Madžarski — piše Bevanov »Tribune«. Ponovile so le to. kar je bilo rečeno preje, tako da je madžarsko vprašano e ostalo tam, kjer je bilo doslej. Bevanov list se ne strinja s sedanjim položajem na Madžarskem, očita pa zahodnim silam in Veliki .Britanija, da način, na katerega obravnava to vprašanje. ne bo pomagail tej diržavi. Dalje navaja, da so britanski delegati med debato v OZN omejili svojo akcijo samo na obnovo obsodbe in nič več, ker do se za vsako ceno hoteli držati protisovjetske smeri. Poudanja, da je tako s stališča zahoda kot s stališča Madžarske talka politika nevarna. V članku je tudi iizraiženo mnenje, da bi bil sprejem sovjetskega predloga o razgovorih za sklenitev evropskega varnostnega pakta in umik vseh tujih čett iz Evrope hkrati tudi najboljši način, da se pomaga Madžarski. Čestitko Beograd — Predsednik republike Josip Bmz-TSto je poslal predsedniku prezidija narodnega sobranja LR Bolgarije Georgi Damljanovu na-slednjo brzojavko: »Za vaš 65. rojstni dan vas prosim, toivariš predsednik, da sprejmete prisrčne pozdrave in najbclijše želje za vaše zdravje in nadaljnje uspehe v socialistični gradiiitvi LR Bolgarije.« Mednarodna konferenca hotelirjev OPATIJA, 23. sept. Danes se je začela 3-dnevna konferenca generalnega komiiteja Mednarodne organizacije hotelirjev, restavraterjev in ;-,v, ki ji prisostvuje nad 100 zastop-nikoy iz 10 evropskih držav. Na koruierenCi o-o pociatiiii 10 referatov, ki bodo obravnavali razne probleme gostinstva, med drugim tudi ukrepe za racionalizacijo v hotelih, nadalje delovni čas in možnosti njegovega skrajšanja, probleme gostinskega kadra ter njegovega večjega zaposlovanja, napitnine in podobno. Razpravljali bodo tudi o konvenciji, ki bi omogočila vskladiti odnose med to organizacijo in Mednarodno organizacijo potovalnih agencij. Poleg predstavnikov jugoslovanskega gostinstva prisostvuje konferenci tudi predsednik Zveze gostinskih zbornic Jugoslavije Krsto Filipovič. Pril a teli skl odnosi Poročilo o indijsko-mongolskih razgovorih Ulan Bator, 23. sept. (Nova Kitajska) Tu je bilo objavljeno sporočilo o razgovorih med indijskimi in mongolskimi državniki, ki so bili ob obisku indijskega podpredsednika Rada-krišnana v LR Mongoliji. Državniki obeh držav so z zadovoljstvom ugotovili, da se med Optimistična izjava Fejsala \Yashington, 23. sept. (AP). Predsednik vlade Saudske Arabije. prestolonaslednik Fejsal, je po sestanku s predsednikom Eisenhowerjem izjavil, da ni mnenja, da bi bila Sirija nevarna katerikoli arabski državi. V nasprotju z ameriškimi _ državniki, ki so v zadnjem času izražali zaskrbljenost, je Fejsal dejal, da ni niti ene arabske države, ki bi ogrožala varnost druge. Indijo in Mongolijo razvijajo prijateljski odnosi, ki slone na petih načelih miroljubne koeksistence. V sporočilu je nato omenjeno stališče obeh držav do položaja na Srednjem vzhodu. LR Mongolija je tudi podprla predlog o sklicanju druge azij sko-afriške konference. Obe državi se zavzemata za sprejem LR Kitajske v OZN, LR Mongolija pa podpira Indijo glede osvoboditve Goe. Podpredisednfiik indijske re-publke dr. Radakrišnan je danes z letalom odpotoval iz Ulan Batorja v Peking. VREME Napoved za torek: Sprva Se oblačno vreme, pozneje vmesne razjasnitve. Temperature ponoči med 8 in 12, v Primorju 18, najvišje dnevne med 19 in 23. stoot* njami C. • 1 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / ST- 223 — 24. septembra 1957 Predvolilna poročila Digovor ljudskih poslancev Ljubljan, 23. septembra. — Danes dopoldne so se na okrajnem odboru SZDL. Ljubljana sestali poslanci obeb zborov republiške in zvezne ljudske skupščine iz ljubljanskega okraja. Okrajni odbor SZDL jih je seznanil z dosedanjimi pripravami za volitve v občinske in okrajni ljudski odbor, nato pa so se dogovorili glede sodelovanja poslancev v nadaljnjih predvolilnih pripravah. Več razprave! »Za sestanek se nisem pripravil, zato ne bom mogel kaj posebnega povedati,« je začel delovni predsednik predvolilni zbor proizvajalcev bohinjskih trgovskih podjetij, mesarije in pošte. Njegova naloga je menda bila, da malo bolje objasni ljudem, zakaj uvajamo zbore proizvajalcev pri občinskih ljudskih odborih in kakšne naj bi bile naloge teh zborov. Govoril je o razbremenjevanju naših višjih organov oblasti, o odmiranju okrajnih ljudskih odborov, o demokratičnosti volitev, o postopku pri izbiranju kandidatov, o volilnem postopku itd. Ljudje Sv. ga z zanimanjem poslušali, čeprav so bili že nekoliko nervozni, saj so morali skoro uro čakati, da sta prišla še mesar in poštar in tako omogočila sklepčnost zbora.' x Pozneje smo iz pogovora z občinskim sekretarjem ZKJ zvedeli, da povsod ni bilo tako, saj se je politični aktiv temeljito pripravil in za vsak zbor določil ' vsaj enega tovariša, ki naj ljudem predoči umestnost in nujnost nove oblike ljudskih odborov. Žal na tem zboru ni bilo človeka, ki bi mogel razen 0 formalnih organizacijskih stvareh povedati ljudem še kaj o bistvu novih zborov. Mučna tišina je legla v dvoranico, ko smo pričakovali razpravo. Morda se je vsem preveč mudilo domov. Da bi v bohinjski trgovini ni stvari, o kateri bi se dalo govoriti, ne verjamemo. Ob izbiranju kandidatov je bilo živahneje. Mnogi so se branili kandidature. »Vsega sem se otresel, sedaj bi pa zopet lezel notri! Nak!« — je menil mesar. »Vsak mesec enkrat boš pa ja šel na sejo!« »Jaz nikamor!« Mož je bil trdovraten in ni in ni hotel podpisati pristanka na kandidaturo. »No, podpišite, da bomo preje šli!« »Podpišite no! Prej smo vas čakali, sedaj pa spet!« »Saj ti bomo pri volitvah prizanesli, samo podpiši!« Po dolgem cincanju se je odločil in vrgel podpis na zapisnik. x Čudno, da so volivci toliko časa prosili človeka (in ga končno preprosili), ki kaže kaj malo navdušenja za delo v odboru. Ali med ostalimi ni bilo primernejšega človeka? Na zboru so bile žene v večini. Spočetka se je mnogo govorilo o tem, da bi tudi katera od njih prišla na listo kandidatov. Mnoge bi bile prav gotovo sposobne opravljati dolžnosti občinskega odbornika in pripravljene delati — toda možje so vso stvar zasukali tako, da je moral kandidaturo sprejeti nesrečni mesar. A. C. Priprave v polnem teku Ljubljana, 23. sept. V okviru priprav na bližnje volitve v občinske in okrajni ljudski odbor so se dopoldne sestali sekretarji občinskih komitejev ZKS ljubljanskega okraja. Sestanek je vodil sekretar okrajnega komiteja tovariš JANEZ VIPOTNIK, prisostvovala pa mu je tudi tovarišica VIDA TOMŠIČEVA Na sestanku so sekretarji komitejev poročali o dosedanjih pripravah za volitve v občinske zbore in zbore proizvajalcev, zlasti pa o poteku zborov volivcev. Ugotovili so, da so predvolilne priprave v najširšem razma-b - Zborov volivcev za b-činske zbore, ki jih mora biti v ljubljanskem okraju nad 630, je končanih nad 400; zborov volivcev za zbore proizvajalcev pa nad 100. Tudi ostale priprave so v polnem . teku. j Na posvetovanju so ugotovili, da so zbori volivcev po- 1 vsod. kjer je Socialistična ! zveza posvetila volitvam potrebno pozornost, dobro usr^- 1L Marsikje so se ljudje udeležili zborov v takem številu kot že nekaj let ne. V razgovoru so opozorili 'ia nekatera vprašanja, kakor na primer na premajhno kandidiranje žena v nekaterih občinah. Ob koncu so se dogovorili o delu po končanih zborih volivcev. Z. Novo mesto Na splošno potekajo priprave dobro. Organizacije Socialistične zveze so nosilec | političnih priprav in v veliko pomoč občinskim ljudskim odborom pri pripravah. Povsod, kjer so šle politične priprave pred, ali vzporedno s pripravami za zbore volivcev, so bili le-ti tudi dobri in sklepčni ob prvem sklicanju, v nasprotnem primeru pa jih je bilo treba sklicati ponovno. Med do sedaj predlaganimi, odnosno sprejetimi kandidati je veliko mladih ljudi, kar dokazuje, da se bodo novi ljudski odbori pomladili. Teže gre s kandidaturo žena, bodisi da same nočejo sprejeti kandidature, bodisi da jih volivci ne predlagajo. V večini primerov predlagajo volivci več kandidatov za enega odbornika,. Sodeč ^o sprejemu kandidatov na dosedanjih zborih volivcev, bo kandidatov dva do trikrat -več kot bo izvoljenih odbornikov. (r) Mnogo drobnega V herpeljski občini ima le okrog 50% vasi in zaselkov zdravo pitno vodo, marsikje, predvsem v Brkinih, še vedno močno pogrešajo ceste, 21 krajev je še vedno brez javne razsvetljave, domala povsod še ni primernih napajališč za živino, gnojišč in gnoj-ničnih jam, pogrešajo pa tudi še marsikatere druge naprave. Razumljivo, da na predvolilnih zborih razpravljajo največ o tem. Ponekod je slišati tudi kakšno pikro pripombo na račun občine, ob prisotnosti odbornikov pa se potem tudi o tem podrobneje pomenijo. Ljubljana: V 25. volilni enoti v občini Moste se je zbralo več kot 80 volivcev. Prebivalci Zelene Jame so se pritoževali nad tovarno kleja,- ker zanemarja sanitarne predpise in s tem ogroža ozračje v okolici, predstavnik občine je pojasnil, da je ljudski odbor že večkrat opozoril tovarno na to neprijetnost. Podjetje bo spomladi pričelo z rekonstrukcijo in preusmeritvijo proizvodnje. V prihodnosti bo izdelovalo želatino in emulzijo. Volivci so se zanimali tudi za socialno in moralno ogrožene otroke, za katere skrbi občina, nadalje za stanovanjski sklad in njegovo uporabo, za razsvetljavo ulic 'in modernizacijo cest. Potrdili so tudi izvolitev novih šolskih odborov osnovne šole in gimnazije. B. L. PREDVSEM O LOKALNIH POTREBAH Na. zboru volivcev 13 volilne enote Bežigrad so razpravljali največ o lokalnih potrebah. Ponovno bi bilo treba na nek način odpreti pekarijo, ki so jo iz higienskih razlogov zaprli, potrebovali bi trgovino za zelenjavo, mlekarna pa bi morala biti odprta tudi popoldne. Zelo pereče je na tem področju stanovanjsko vpra-šafije zaradi slabih in nehi-enskih stanovanj v koloniji ob Vodovodni cesti. Volivci so se zanimali tudi za ureditev železniškega vozlišča na Titovi cesti. Z odobravanjem so za kandidata v ljudski odbor postavili Jožka Gorjanca. USTANOVITI STANOVANJSKO SKUPNOST! Volivci 17. volilne enote so dodobra napolnili dvorano v Domu SZDL v Šiški. Volivci so po poročilu predlagali, da bi na tem področju čimprej ustanovili stanovanjsko skupnost, saj so za to dani že vsi pogoji. Svet stanovanjske skupnosti bi povezoval interese vseh stanovalcev in jih z njihovo pomočjo tudi uresničeval. Tako bi bila ena njegovih prvih nalog, da bi uredili otroško igrišče, saj številni otroci tod stanujočih družin pravzaprav nimajo pravega prostora, kjer bi se lahko brez nevarnosti igrali. Kasneje bi lahko uredili še skupno pralnico in razne druge uslužnostne servise, ki bi pomagali družinam, zlasti pa zaposlenim ženam. Nato so predlagali kandidata za občinski zbor. Odločili so se za dosedanjega odbornika Gustava Guzeja, ki si je s svojo dosedanjo delavnostjo in prizadevnostjo pridobil njihov ugled in zaupanje. V. K. Analiza letošnjega razvoja našega gospodarstva, .ki so jo nedavno izvedli naši strokovnjaki, je pokazala, da se v tem razvoju še naprej zadržujejo pozitivne tendence. Istočasno pa je pokazala, da obstajajo razni problemi, katerim bomo morali posvetiti vso pozornost, če se želimo izognit; težavam. Značilna za naš dosedanji letošnji gospodarski razvoj je zelo visoka raven gospodarske aktivnosti in to na vseh področjih. Medtem ko se je proizvodnja v industriji v primeri z obdobjem januar — avgust lanskega leta povečala v istem obdobju letos za 19 odstotkov, ie ostalo gospodarstvo zabeležilo povečanje proizvodnje celo za 20 odstotkov. Storilnost v industriji se je povečala v prvih sedmih mesecih/ letošnjega leta za 12 odstotkov, kar je lep rezultat. K temu je nedvomno prispevalo dejstvo, da so se začeli čutiti rezultati velikih vlaganj v industrijo v prejšnjih letih, kakor tudi sedanja usmeritev na proizvodnjo za široko potrošnjo in na aktiviranje predelovalne industrije. Seveda pa ima pri povečanju storilnosti velik delež tudi letošnji plačni sistem, ki je v znatni meri povečal zanimanje delovnih kolektivov za povečanje storilnosti. Podatki o potrošnj’ prebivalstva kažejo, da se je le-ta v osmih mesecih povečala za 23 odstotkov, skupaj s potrošniškimi krediti pa za 27 odstotkov. Tu ni vračunana naturalna potrošnja. Pri tem se je potrošnja delavcev in uslužbencev povečala za 18 odstotkov, krediti pa za 24 odstotkov. Denarni prejemki delavcev in uslužbencev so se povečali za 9 odstotkov, skupaj s krediti pa za 14 odstotkov. To povečanje je to* (Od našega beograjskega dopisnika) rej preseglo pričakavanja letošnjega družbenega plana. Ce omenimo še letošnjo zelo dobro letino, je jasno, da lahko Pričakujemo izjemno povečanje narodnega dohodka. Čeprav so se v dosedanjem obdobju investicije povečale preko obsega, ki ga določa letošnji družbeni plan, to zaradi visoke aktivnosti našega gospodarstva ni negativno vplivalo na trg. Večji obseg investicij je bil možen tudi zaradi njihove spremenjene strukture, saj pač ni vseeno, ali investiramo za gradnjo novih tovarn itd., ali pa za gradnjo stanovanj, v kmetijstvo itd. Reči pa moramo, da je obseg sredstev v raznih lokalnih skladih tako velik, da je potrebna previdnost pri njihovem uporabljanju. Zvezni izvršni svet je s tem v zvezi že pred nekaj meseci uvedel določene omejitve; strokovnjaki smatrajo, da niso potrebni nikakršni novi ukrepi v tem pogledu. pač pa. da ie nujno potrebno dosedanje ukrepe bolj dosledno izvajati. Zunanja trgovina, gradbeništvo in promet Kljub naštetim nedvomnim uspehom našega gospodarstva pa obstajajo razni problemi! ki te uspehe zameglujejo. Morda je te probleme potrebno omeniti manj glede na njihov vpliv na letošnji razvoj našega gospodarstva, kot pa v zvezi z njegovim nadaljnjim razvojem vendar pa vsekakor drži, da jim moramo posvetiti vso potrebno pozornost. Eden izmed naših najvažnej- ših problemov je zunanja trgovina. oziroma razmerje med našim izvozom in uvozom. Naš izvoz letos stalno povečujemo in to celo preko planiranega obsega. Negativno pa je to, da se istočasno veča tudi uvoz, ki znatno presega izvoz. Podjetja imajo na razpolago velika devizna sredstva zaradi kreditov, ki smo jih dobili v inozemstvu, dalje uvažamo na podlag; reparacij itd. Eden «lavni! ciljem našesa gopno-darstva je zmanjšanje oziroma likvidiranje plačilnega deficita, kar naj bi dosegli približno leta 1961. Seveda pa je jasno, da tega ne bomo dosegli, če bomo stalno uvažali več. kot pa izvažamo. Strokovnjaki smatrajo, da niso potrebni restriktivni ukrepi za zmanjšanje uvoza, pač pa da moramo uvoz omejiti na resnične ekonomske potrebe, hkrati ca čim bolj povečat; izvoz, da b; tako postopno zmanjšal; plačilni deficit. V tem oziru so predvsem potrebni ukrepi za povečanje naše proizvodnje reprodukcijskega materiala; s tem ni rečeno. da hočemo v tem pogledu doseči nekakšno avtarhičnost. temveč samo to, da moramo stremeti za normalnim razvo-;«m lastno cr-izvedrije repro-dukcijskega^materiala. Poseben problem je uvoz delov, ki jih potrebujejo razne veje naše industrije kot na primer elektroindustrija, industrija motorjev itd. Proizvodnja teh industrijskih vej sedaj sicer narašča, toda na račun uvoza raznih delov, katerih proizvodnjo le prepočasi osvajamo. Letos bomo na primer povečali proizvodnjo radijskih aparatov Reorganizacija kranjskega Prešernovega gledališča Po odločbi 0L0 Kranj se s 1. oktobrom ukine Prešernovo gledališče v Kranju kot poklicno gledališče KRANJ, 23. sept. Na današnji seji je okrajni^ ljudski odbor razpravljal o vrsti pomembnih vprašanj. Ker je bilo precej vprašanj takih, ki zahtevajo posebno obravnavo, so odborniki sklenili, da problem šolske reforme in gozdarske službe pre- lože na prihodnje zasedanje. Čeprav je bilo poročilo o izvršitvi polletnega plana velikega pomena, je bila' razprava o tem skromna. Naslednje vprašanje, ki so ga na seji obravnavali, je bil problem kranjskega gledališča. Kot uvod v razpravo o obstoju kranjskega gledališča js bila obrazložitev predloga o reorganizaciji Prešernovega gledališča. ki sta jo dadia občinski odbor SZDL in občinski sindikalni svet. Obrazložitev je med drugim vsebovala ugotovitve o potrebi, da se »Prešernovo gledališče« v Kranju reorganizira ■ iz poklicnega gledališča v ustanovo, ki naj bi služila mnogo širši odrski dejavnosti na Gorenjskem. Razen tega bi nova gledališka ustanova še naprej prirejala gostovanja drugih poklicnih in amaterskih gledališč v Kranju, hkrati pa neposredno pomagala vzgajati amaterski kader pri igralskih družinah. Dalje je bilo v obrazložitvi poudarjeno, d„ večina sorazmerno skromnih sredstev, ki j;h vsako leto dajo za kulturno dejavnost, odteka za vzdrževanje Prešernovega gledališča, mnogo manj pa za vse .ostala kulturne in prosvetne organizacije. Temu predlogu pa je naspro- tovalo mnenje okrajnega sveta za kulturo, ki meni, da je poklicno gledališče na Gorenjskem potrebno in da ima ta gledališka dejavnost že stoletno tradioijo. Predsednik sveta, ki je v imenu ostalih članov pojasnjeval njihovo skupno mnenje, je nato izrazil prepričanje, da se bo v primeru ukinitve gledališča čez nekaj let pokazala nujna potreba po poklicnem gledališču. V svojem izvajanju je tudi navedel nekaj številk o do-oedanem delu kranjskega gledališča, ki je v času svojega delovanja uprizorilo mnogo predstav, katere je obiskalo o-kcrti 250.000 ljudi. Zato bo pomenila ukinitev Prešernovega gledališča v Kranju ©siromašenje kulturnega življenja na Gorenjskem. Razprava, ki je bila izredno živahna in v kateri je sodelovalo mnogo prisotnih, je predvsem pokazala, dia je problem kranjskega gledališča zgolj primer. skozi katerega se je začel najbolj izrazito kazati splošen problem našega kulturnega življenja. V obravnavi so bila sicer nekatera mnenja oprta predvsem na razmere v Kranju in na Gorenjskem, toda to ni moglo ovreči dejstva, da so v našem kulturnem življenju v Sloveniji precej različna gledanja in mnenja o vsebini in oblikah te izredno pomembne družbene dejavnosti. V razpravi, ki se je je udeležilo mnogo odbornikov in tudi tovariš Boris Ziherl in Roman Albreht, sta pravzaprav imeli obe strani več tehtnih argumentov, ki ob neupoštevanju časa in razmer veljajo, vendar sta bila za odbornike konkreten čas in razmere, kakršne so danes, odločilne. Ob koncu je bila sprejeta odločba, da se s 1. ok-to*brom ukine »Prešernovo gledališče« kot poklicno' gledališče. Hkrati pa so sklenili, da se ustanovi posebna ustanova, ki bo imela nalogo povezovanja in vzgajanja vseh tistih, ki se na ta ali na oni način izživljajo v gledališkem delu. Oba zbora sta nato na svojih ločenih sejah razpravljala še o nekaitenih drugih vprašanjih in sprejela ustrezne sklepe. Med drugim so razpravljali tudi o notranji reoganizaciji in sistematizaciji delovnih mest upravnih organov OLO in o zadevah gospodarskih organizacij. R. V. skoro za 100 odstotkov v primeri z lanskim letom, kar je vsekakor dobro; ni pa pozitivno to. da smo le malo napredovali glede same proizvodnje radijskih aparatov in da moramo velik del potrebnih delov še vedno uvažati. Za prihodnje leto je v načrtu, da bomo proizvedli okoli 4 tisoč potniških avtomobilov; toda koliko bo tri tem našega 'astnega dela? 'Če bomo povečanje proizvodnje raznih industrijskih vei dosegli samo s tem. da bomo stalno povečevali uvoz raznih delov in potem te dele pri nas samo sestavljali, je jasno, da s tem ne borni, ničesar dosegli. Prav nasprotno — proizvodnja naših tovarn na podlagi tujih licenc bo zaradi povečanja uvoza raznih delov samo še boli poslabšala našo plačilno bilanco. S tem v zvezi je potrebno omeniti tud' to, da nekatere naše tovarne še vedno kupujejo v inozemstvu razne Dotrebne dele in material. čeprav vse to že pri nas izdelujemo in to prav nič manj solidno, kot to delajo v inozemstvu. Kot ozko grlo našega gospodarstva se pojavlja tudi gradbeništvo- Gradimo sicer hitreje kot pa smo do nedavnega, proizvodnja gradbenega materiala se je letos povečala za 20 odstotkov. vendar pa je vse to še vedno daleč za našim; potrebami. Ključni problem pri tem so primitivna odnosi v gradbeništvu oziroma njegove zastarele in hkrati nezadostne zmogljivosti. Danes že lahko rečemo, da je na primer za stanovanjsko izgradnjo na razpolago več denarnih sredstev kot pa jih je gradbeništvo sposobno realizirati. Prav lahko se nam zato zgodi, da bomo odprli široko fronto gradbenih del, ki jih potem ne bomo sposobni končat’ v določenem roku. Nujno je sorern i — *'•"* ~ ^ ° - čin dela v gradbeništvu, ki še ■ sedaj znatno zaostaja za razvojem ostalega gospodarstva, ka.r nam lahko povzroči težave v nadaljnjem razvoju celotnega gospodarstva. Tudi s prometom so v našem gospodarstvu težave. Letos smo kupili precej kamionov, avtobusov, vagonov itd., vendar pa je vse to daleč pod potrebami. Stanje našega potniškega prometa — takQ železniškega kakor ladijskega in cestnega — je več kot nezadovoljivo. Povečano kupno moč prebivalstva je tudi opaziti na povečanem potniškem prometu, rezultat tega pa vsi občutimo. Blagovna promet smo že sedaj opravljali s težavami, še veliko teže pa bo to jesen; in pozimi, ko bodo morale železnice prepeljati ogromne količine kmetijskih pridelkov, premoga itd.' Zgodi se lahko, da bomo imeli zopet težave glede kurjave, kajti kljijb ponovnim opozorilom in raznim ukrepom (krediti itd.) mnoga podjetja in ustanove niso pravočasno nabavile premoga, kar velja tud: za precejšen del prebivalstva. Vsekakor je promet vseh vrst naš velik problem in bi morali z.a njegovo rešitev mobilizirat-; čim več sredstev pri čemer bi fcnocrala sredstva raznih lokalnih skladov odigrat; pomembno vlogo. To so torej najvažnejši usdp-hi in problemi našega gospodarstva v preteklih mesecih letošnjega leta. Pečemo lahko, da se naše gospodarstvo šo napre: stabilizira, istočasno pa moramo skrbno pazit.; in odstranjevati vse. kar to slabi in dežuje. MUan Pogačnik Tisk in kmetijstvo V Soboto se je v Novem Sadu končal posvet nad 150 novinarjev, ki pišejo o kmetijstvu. Zastopani so bili novinarjih vseh naših listov, od največjih dnevnikov do tedenskih kmečkih ter lokalnih listov. Število samih udeležencev ter poleg tega tudi prisotnost najvišjih državnih in političnih predstavnikov, ki delajo na področju kmetijstva, je dovolj zgovoren dokaz o pomembnosti tega zborovanja. Smo v času, ko se kmetijstvo in njegov socialistični razvoj obravnava na lestvici naših družbenih problemov kot vprašanje prve vrste in mu kot takemu seveda tudi tisk posveča vso potrebno pozornost. Seveda spremljanje socialistične preobrazbe kmetijstva zaradi njegove specifičnosti in pestrosti družbenih odnosov na vasi ni tako enostavna zadeva. Poleg tega za ta razvoj pri nas nimamo nekih od vrha postavljenih splošno veljavnih kalupov, temveč se socialistične oblike v kmetijski proizvodnji porajajo spodaj, v skladu z značajem in potrebami posameznih kmetijskih področij. Ta razvoj sprejnljati, opozarjati na nove socialistične oblike proizvodnje, njihove prednosti in pomanjkljivosti, izmenjavati izkušnje med posameznimi področji, je vsekakor velika in odgovorna naloga novinarjev in kmetijskega tiska Prav tako važno vlogo pa imajo novinarji tudi pri popularizaciji naprednih načinov agrotehnike, ki se mora razvijati obenem z novimi družbenimi odnosi na vasi. Letos so naša prizadevanja v kmetijstvu rodila prve vidnejše rezultate. Danes ni samo splošno znano, da so moderni agrotehnični ukrepi in deloma dobro vreme pripo-irogli k mnogo boljšemu pridelku, temveč je tudi že znano, da je socialistični sektor pod enakimi vremenskimi pogoji v veliki meri presegel - pridelke zasebnih proizvajalcev. Tako so n. pr. v okraju Bačka Topola v Vojvodini ugotovili, da so državna posestva in kmečke delovne zadruge za 50 do 700 kg na hektar presegle pridelke pšenice zasebnih pridelovalcev, pri koruzi pa bo ta presežek okoli 2500 kg. Zato je bilo upravičeno poudarjeno, da bi moral na podlagi letošnjih rezultatov v proizvodnji tisk v večji meri obravnavati perspektivo zasebnih proizvajalcev, oziroma njihovo kooperacijo 3 splošnimi kmetijskimi zadrugami. Na posvetovanju so obravnavali. vsa ta in številna druga vprašanja, kot n. pr. kmetijsko tržišče, spremembe v socialni strukturi na vasi, kulturno življenje na vasi in končno tudi načine ..ovinar-ske obdelave. Raven same razprave, ki je trajala dva dni, je pokazala, da se novinarji v polni, meri zavedajo odgovornosti, ki jo imajo kot zavestni borci za razvijanje socialističnih odnosov na vasi in tudi za uspešnejši razvoj kmetijske proizvodnje. Kot taki prav gotovo predstavljajo pomembno subjektivno silo, na katero lahko družba pri svojih naporih na pod.ročju kmetijstva v polni meri računa. Glede samega kmetijskega tiska pa je bilo ugotovljeno, da je le-ta na vasi še daleč premalo razširjen in da je tudi njegova tehnična opremljenost izpod evropskega povprečja. A. J. V bohinjski občini so imeli pretekle dni zadnje zbore volivcev, izvolili pa so tudi že prve kandidate za občinski zbor proizvajalcev. Ko sem ob tej priložnosti obiskal predsednika občinskega ljudskega odbora, Alojza Logarja, z namenom, da bi se pogovorila o dosedanjem poteku priprav na volitve, se je razvil razgovor o vseh pomembnejših problemih v občini. V zvezi z volitvami, me je predvsem zanimalo, kaj si obetajo od novega občinskega zbora proizvajalcev. »Bohinj je majhna podeželska občina, ki ima 80 % kmečkega prebivalstva. V ljudskem odboru so doslej med odborniki prevladovali zlasti kmetje. Med njimi so nekateri vložili premalo prizadevnosti v delo, poznali niso tudi zakonskih predpisov in je zato imel odbor precejšnje težave. Z zborom proizvajalcev pa bomo pridobili nekaj razgledanih delavcev in več mlajših ljudi, ki imajo voljo za delo v občinskem ljudskem odboru. Novi odborniki se bodo morali seznaniti s celotno problematiko občine in ne le s problemi svoje vasi, kot je bila to dosedanja praksa. Zanimati se bodo morali za razvoj in napredek celotne občinske skupnosti. Vsak zbor bo imel po 25 članov. V zboru proizvajalcev bodo'4 predstavniki kmetijske skupine, po 5 iz lesne industri- (fta$$ovot v (faoltittfu je in gozdarstva, ostali pa bodo zastopali gostinstvo, obrt in trgovino.« »Kakšno oceno bi lahko dali o dosedanjih zborih volivcev? . »Mislim, »da sta bila najbolj uspela zbora volivcev v Stari Fužini in v. Nomenju. Razveseljivo je, da je med kandidati precej mladih ljudi. Precej zborov volivcev v občini ni bilo sklepčnih in smo zato v takšnih krajih postavili kandidate z listami državljanov, pri čemer so pokazali volivci za posamezne kandidate precej zanimanja. Eden izmed vzrokov za slabo udeležbo je v tem, ker so nekateri mali gorski zaselki precej raztreseni Mnogo pobud in predlogov povedo žene na volilnih zborovanjih. In vendar kako to, da jih tu ali tam manjka na kandidatni Usti? in je težko zbrati na enem mestu potrebno število ljudi SZDL in ostale družbene organizacije v občini pa so si tudi premalo prizadevale, da bi bili zbori volivcev uspešnejši. Tako se je zgodilo, da je pojasnjevalo pomen volitev in vlogo novih ObLO le nekaj ljudi iz sekretariata občinskega komiteja ZK in občine ali celo iz upravnega aparata, medtem ko je večina političnega aktiva bila na zborih t -livcev bolj ali manj nedelavna.« »Kakšne uspehe ste dosegli v pretekli mandatni dobi in kje bo po vašem mnenju težišče dela bodočega ljudskega odbora?« »Utrdili smo komunalna gostinska in obrtna podjetja. Kar je bilo na trhlih nogah smo razpustili, na primer čevljarsko, mizarsko in ključavničarsko delavnico. Sedanja podjetja imajo dobro osnovo ' r so rentabilna. Mnogo pozornosti smo posvetili obnovi starih kapacitet v gostinstvu, ':i lahko dajejo naši občini precejšnje dohodke. Omembe vreden je še lesno industrijski obrat, ki je podvojil število zaposlenih in ima solidne izdelke. Elektrificirali smo tudi vsa naselja v občini. Največ težav pa je v zvezi z ureditvijo vodovoda, ki predstavlja problem za pretežni del bohinjskega kota. Vodovod v Bohinjski Bistrici je star 57 let in je dotrajal, pa tudi število prebivalcev v tem kraju se je povečalo za dobro tretjino. V prihodnosti bo treba obnoviti pašnike na zaraščenih gorskih področjih, kar doslej ni bilo mogoče storiti. To zdaj urejajo novi zakonski predpisi. Predvsem pa bomo morali izboljševati kvaliteto živine in mlečnih izdelkov. Treba bo izkoristiti tudi druge vire dohodkov, na primer nabiranje gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč. Poleg tega bo treba rešiti izredno pereč problem šolstva: zastarelost in pomanjkanje šolskih prostorov. Pouk v Srednji vasi je v treh izmenah. Začasno bomo to uredili z zgraditvijo učilnice, da ne bi otroci kot doslej hodili domov v poznih večernih urah. Tega ne moremo več dopuščati, ker so mnogi domovi od šole precej oddaljeni. Ob učinkovitejši podpori in sodelovanju volivcev bo lahko novi občinski ljudski odbor s svojimi sveti mnogo laže kot doslej reševal probleme v naši občini,» je dejal ob koncu razgovora predsednik Logar, fcl je bil spet izbran za kandidata na letošnjih občinskih vollr« tvah. I wmm Boleče vprašanje Damask je postal središče sveta; tega ni jemati dobesedno, temveč samo glede na sedanjo napetost na Srednjem vzhodu. Priče smo namreč ostremu zapletu, za katerega ta hip še ni jasno, kako se bo iztekel. Medtem ko se napetost na Srednjem vzhodu z vsakim dnem veča, se je tudi Generalna■ skupščina Združenih narodov začela ukvarjati s tem kočljivim vprašanjem. Tako ZDA kot Sovjetska zveza sta si izbrali Srednji vzhod za svoje »manevrsko področje«: tako Dulles kot Gromiko sta zelo ostro obtoževala drug drugega in s tem srednje-vzhodno politiko obeh vlad. Gromiko ni varčeval z besedami. »Kdo je tisti, ki hoče položiti svoje roke na naravna bogastva Srednjega vzhoda" To so ameriški monopoli...» je izjavil Gromiko in dodal: »Danes ves svet vidi, da so Sirijo izbrali za tarčo imperialističnih manevrov« Očitno je, da se je Moskva spustila v odkrito ofenzivo proti ZDA. Srednji vzhod je res postal »tarča«, na katero streljajo z obeh strani, zakaj tudi Dulles ni ostal dolžan svojemu sovjetskemu kolegu. Pred nekaj dnevi se je zdelo ameriški vladi potrebno ponovno objaviti tajni dokument iz nacističnih arhivov; gre namreč za pismo Molotova Hitlerjevi vladi, ki ga je « Berlin sporočil tedanji nemški veleposlanik v Moskvi Schulenburg. V tem pismu, iz l. 1940 je sovjetska vlada zahtevala, da se »področje južno od Batuma in Baku ja v smeri proti Perzijskemu zalivu■ prizna kot »središče aspiracij ZSSR«. Zakaj je \Va-shington objavil 'ta obledeli dokument? Vsekakor zato, da bi imel Dulles lažje stališče pred Generalno skupščino, ko je govoril, da. »si gospodarji Rusije že dolgo želijo razširiti svoje gospostvo nad Srednjim vzhodom«. Dulles ni bil nič manj izčrpen od Gromika. čeprav manj prepričljiv. Govoril je o sovjetski dejavnosti na Srednjem vzhodu, in to zlasti po letu 1955, ko so iz Moskve sprožili močno propagandno kampanjo in začeli Arabcem pošiljati orožje Toda ne gre samo za besede. Položaj na sirskih mejah je resnično napet. Na eni strani so Turki izvedli koncentracijo svojih čet na področju od Evfrata do zaliva Aleksandre-te, na drugi strani so Sirijci začeli z velikimi »manevri« m prav v soboto so bile vse ceste, ki vodijo iz Damaska proti turški meji za nekaj ur prepovedane za sleherni promet. Iz Damaska prihajajo alarmantne vesti, da so tudi Izraelci začeli z »manevri«. Situacija je toliko bolj zapletena, ker se je v bližini sirskih teritorialnih voda pojavilo bro-dovje ameriške 6. flote, v pristanišče Latakijo pa sla prišli na obisk dve sovjetski vojni ladji. Zmeda je toliko večja, ker prihajajo pripombe glede sedanje situacije tudi od zunaj. Tako je jordanski kralj Husein prav te dni v imenu Eisenhomerjeve doktrine napadel Sirijo, češ da se tamkaj pojavlja »nevarnost za arabski nacionalizem«, sovjetska vlada pa je »prijateljsko« opozorila Ankaro na nevarnost njenih »manevrov« ob sirski meji. Na to »prijateljsko« opozorilo so brž odgovorili — ne Turki — temveč Američani; »Neto York Times« je napisal: »Težko je verjeti, da bi normalen človek lahko verjel, da Turčija planira napad na Sirijo . . .« Sirski listi pa so pohiteli z izjavo: »Mi ne ogrožamo Turčije, temveč Turčija neposredno ogroža Sirijo«. Vse te in podobne izjave govorijo, kakšen je trenuten položaj na Srednjem vzhodu, zlasti pa glede Sirije. Agencije celo poročajo, da »od sobote naglo narašča napetost na vsem Srednjem vzlodu«. Gre pač za veliko diplomatsko igro. za poskus zastraševanja majhne države, ki pa ima lahko hude posledice za celotno mednarodno ozračje. Predsednik sirske republike Kuatli se bori — kolikor se pač more — proti tej ofenzivi: »Sirija si ne želi napetosti z Zahodom, marveč svobodo in enakopravnost za sebe in za ves arabski svet...« Videti pa je, da je v vrtincu visoke diplomacije in velikih interesov Kuatlijev glas prešibak, da bi lahko prevpil silno ponjo. Gre pač za hudo boleče vprašanje; le kako ga bodo 0tdravili —sio USEDANJE MEDNARODNE BANKE IN MONETARNEGA SKLADI Več razumevanja za zaostale Ministri za finance in gospodarski strokovnjaki iz 63 držav so se zbrali na zasedanje mednarodne banke za obnovo in razvoj in mednarodnega monetarnega sklada — Eisenhowerjev otvoritveni govor — Najresnejši problem je vprašanje » dolarskega jezu« — Predsednik Qua-drcno pozval industrijsko razvite države, naj pomagajo nerazvitim državam WASHIXGTOX, 23. septe mbra (Reuter). Ministri c« finance in gospodarski strokovni aki iz 63 držav so se zbrali v \Vashingtonu na zasedanje med narodne banke za obnovo in razvoj mednarodnega monetar nega sklada, v nekaj dneh pa tudi mednarodne finančne korporacije. Zasedanje mednarodne banke in mednarodnega monetarnega sklada bo začel predsednik Eisenhower. V svojem govoru je dejal, da je problem »nflacije zdaj najvažnejši problem, ki čaka rešitve. Prvič v zgodovini so se sanje o boljšem gmotnem življenju miM.i mov ljudi. so živeli v največji revščini, približale uresvi.euvi. Glavna naloga politikov je, da podpirajo zdrav gospodarski razvoj. Za dvig gospodarsko zaostalih držav' bo treba do skrajnosti pritegniti sredstva in izkušnje zasebnega investiranja. Predsednik ZDA je pozival svetovno banko in monetarni sklad, nai podpreta napore držav članic za boljše življenje njihovih narodov. Giavna vsebina razgovorov na sestankih teh dveh mednarodnih finančnih ustanov bo sedanji monetarn; ooložaj na svetu. Glede.na to bodo glavno pozornost posvetili nepričakovanemu sklepu Velike Britanije, da bo zvišala uradno eskontno mero. Ta britanski ukrep, zaradi katerega se je bančna obrestna mera zvišala od 5 na 7 odstotkov, spravljajo v zvezo z zahodnonemškim .gospodarskim poletom, ki bo vsekakor drugi najvažnejši problem, ki se rnu bodo posvetili ministri za finance in gospodarski strokovnjaki. Funkcionarji v Wa-shingtonu menijo, da je zvišanje eskontne mere v Veliki Britaniji znamenje, da Britanija ni voljna sodelovati pri ni-kaki revalvaciji valut, kj bi prizadela funt šterling. V zadnjem času so tudi nenehno ponavljali, da nimajo namena izvršit; revaivacijo nemške marke. Toda čeprav je zahodno-nemški gospodarski razvoj najresnejši problem, je za svetovne ekonomiste najbolj težaven problem starega »dolarskega jeza«. ki je postal v zadnjem času še bolj resen glede na to, da se ameriški izvoz povečuje, u-voz pa zaustavlja. Računajo, da bodo na zasedanju mednarodne banke in monetarnega sklada pritisnile na ameriške predstavnike. naj ublaže trgovinske ovire, da bi druge države mogle doseči večje zaslužke v dolarjih. s katerimi bi lahko plačale uvoz ameriškega blaga. Na sestankih mednarodnega monetarnega sklada in mednarodne banke bodo skoraj gotovo obravnavali tudi problem skupnega evropskega tržišča in predlagane svobodne trgovinske cone ter nekatere carinske probleme. Predsednik svetovne banke Eugen Black je izrazil mnenje, da so inflacije in pomanjkanje kreditov, ki se čuti v svetu, posledica prenaglega gospodarskega razvoja v minulih desetih Bumii lordov groze Macmillan bo predložil na prihodnjem zase danju parlamenta reformo gornjega doma — Skupina »sueških upornikov« ho še nadalje ostala neodvisna LONDON, 23. sept. (Tanjug). List »Torkshire Pest« piše, da namerava premier Macmillan na prihodnjem zasedanju parlamenta predložiti zakon o reformi gornjega doma. Britanska gornji dem (dom lordov) nima sedaj velikega vpliva na parlamentarno delo, konservativna stranka pa je že večkrat poskušala, da bi iz njega organizirala bolj efektivno telo. To vprašanje je bilo več let na dnevnem redu parlamenta. Med glavnimi pobudniki 7,a to reformo je bil lord Sallisbury, ki je menil, da je treba pravico glasovanja v domu omejiti na določeno število lordov in perov. ki se zanimajo za politiko in sodelujejo v delu doma. Premier Macmillan zastopa isto mišljenje. Med člani gornjega doma je tudi nekaj laburističnih perov. Večino imajo konservativci, med katerimi ie več kakor 877 plemičev. Kot kaže, se bodo laburist; uprti reliormi tiz političnih razlogov, četudi so sami nezadovoljni s sestavo gornjega doma. Skupina osmih konservativnih poslancev, znanih pod imenom »sueški uporniki«, ke.r se niso strinjali z vladno odločitvijo, da bo Velika Britanija začela ponovno uporabljati Sueški prekop, se je odločila, da bo še nadalje ostala neodvisna. V krogih blizu vlada se je slišalo mišljenje, da bo vsaj polovica sueških upornikov sodelovala na konferenci konservativne stranke 10. oktobra, toda ker ne priznajo strankinega nadzorstva v parlamentu, ne bodo imel; pravice udeležiti se konference. Ta reakcionarna skupina pod vodstvom kapetana Waferhousa ne predstavlja nobene nevarnost; za vlado, ki ima v spodnjem domu večino 60 poslancev- Vendar bi vlada želela pred jesenskim zasedanjem parlamenta doseči enotnost v poslanskih vrstah. letih. Dodal je, da dajejo nekatere države preveč denarja za oborožitev, samo da bi »se postavljale«. Ob otvoritvi letošnje konference mednarodnega monetarnega sklada in mednarodne banke za obnovo in razvoj so danes pozvati udeležence, naj pokažejo več razumevanja za probleme nerazvitih držav. Predsednik odbora guvernerjev teh dveh mednarodnih finančnih ustanov Mtguel Quadreno je v svojem poročilu dejal, da so nerešeni politični problemi v nekaterih delih sveta lani grozile poslabšanju ■ monetarnih razmer v svetu in povzročili inflacijski pritisk. Večina držav ki so težile -po gospodarski ekspanziji. so dosegle neravnovesje v plačilnih bilancah. Temu bi se dalo' odpomoči z investicijami takšne stopnje, ki bi utrdile gospodarstvo posamezne države in jo napravile sposobno, da bj ’ bila kos spremenljivemu ustroju mednarodnega povpraševanja. Dalje je dejal, da bi morale industrijsko razvite države pokazati več razumevanj za gospodarsko za-ostalle. Govoreč o ustanovitvi skupnega evropskega tržišča, je Miguel Quadreno dejal, da države izven celinske Evrop.e z zaskrbljenostjo gledajo na ta načrt. Nevarno je, da bi skupno evropsko tržišče postalo orodje stalnih omejevanj in zapostavljanja držav, ki niso v dosegu njegovega delovanja. V letnem poročilu mednarodnega monetarnega sklada je poudarjeno. da je sklad v finančnem letu. ki se je končal aprila, opravil več poslov kot prei v desetih letih svojega obstoja. Lani so države članice iz sklada dvignile milijardo 114 milijonov dolarjev. Ob koncu leta so imele razne države rezervi-nih kreditov še za 960 milijonov dolarjev. Skupni kapital sklada je znašal 30. aprila okroglo tri milijarde dolarjev. Mednarodna banka za obnovo in razvoj pa pravi v svojem letnem poročilu, da je banka v letu. ki se je končalo 30. junija, izplačala, 15 državam članicam 20 novih posojil v skupni ■vrednost; 388 milijonov dolarjev. od katere vsote je bila po- lovica izplačana v nedolarski valuti. Tri največja posojila so dobili Iran. Italija in Avstralija. Več kot četrtino posojil je bilo namenjenih za razširitev električnih central in elektroindustrije. V minulem letu je imela mednarodna banka za obnovo in razvoj, čistega dohodka 36 milijonov dolarjev. Razen tega je dobila 17 milijonov dolarje-za posebne provizije od vseh posojil. Države članice so dalf banki za posojila še 134 milijonov dolarjev vpisnega kapitala Mednarodna banka pravi v poročilu, da se na vsem svetu utrjujejo inflacijske težnje in da je veliko povpraševanje po investicijah, zaradi česar je nastal pritisk na razpoložljive prihranke, kar je povzročilo zvišanje obrestne mere. X 3$ W&dT FAUBUS: »D... d... da, visoko sodišče, takoj.« Antlrasizem zmagofs Napad na črnske otroke, ki ga je odbila federalna policija — Faubus se je moral ukloniti ukazu Vrhovnega sodišča ZDA LITTLE RGCK, 23. sept. (Reuter). Danes je devet črnskih študentov vstopilo v viso ko šolo v Little Rock, ker je guverner ukazal policajem, naj se umaknejo izpred šole. Ti policaji so doslej po njegovem ukazu branili črnskim študentom obisk šole. Ko so se črnci bližali šoli. so zadeli ob skupino belcev, ki so jih napadli. Nekj črnski študent je bil v pretepu pobit na tla. Federalna policija je skupino belcev razgnala, ki je hotela za črnci vdreti v šolo. Guverner države Aikansas (ZIDA) je končno moral popustiti in je na zahtevo Vrhovnega sodišča ZDA odpoklical nacionalno gardo, ki je v Little Roaku tri tedne preprečevala vpis črnskih otrok v šolo. Federalni organi so tako zmagali v letošnjem najbolj resnem sporu v zvez-i s šolanjem črnskih otrok. Ta dogodek je še posebno važen tudi zato. ker so federalni orSani' obvarovali svoj ugled in dosegi^ spoštovanje federalnih zakonov v celoti. Na guvernerja Faubasa ni pritiskala samo vlada in tisk, temveč tudi guvernerji drugih držav ter nekaj članov Kongresa. Lahko rečemo, da je javno mnenje ZDA izvršilo odločen pritisk proti rasističnim tendencam reakcionarnih krogov. Poraz v Little Rocku pomeni hkrati tudi poraz rasistov v javnem mnenju ZDA- Sodišča morajo sedaj rešiti še samo en primer: miniranje šole v državi Tennessee. To pripisujejo pripadnikom protičrnske organizacije Ku-Klux-Klan. Običajni rasni izgredi ob začetku šolskega leta v južnih državah ZDA so tako prenehali in nekaj sto črnskih otrok so vpisal; v skupne šole. Seveda je to šele majhen del od dva in pol milijona črnskih otrok, ki še vedno obiskujejo Ločeno osnovne in srednje šole v ZDA. ISTE TE2NJE SLOVENCE? IN HRVATOV V AVSTRIJI DUNAJ, 23. septembra (Tanjug). Včeraj je bila v Velikem Borištofu letna skupščina hrvatskega kulturnega društva, ki s-e je* je udeležilo tisoč članov in članic iz vseh krajev Gradiščanske. Navzoči so bili tudi predsednik pokrajinskega parlamenta Burgenlanda dr. Lovro Karali in član parlamenta Brez predsodkov Nenni ie izjavil, da je potreben skupen boj delavskega razreda in ne sporazumi vodstev strank — Demokratska krščanska stranka se ne bo povezala z ostalimi meščanskimi strankami RIM, 23. sept. (Tanjug). Govoreč na socialističnem zborovanju v Genovi, je vodja socialistične stranke Nenni izjavil, da mora priti do združitve socialistov in socialnih demokratov s skupnim bojem delavskega razreda in ne s sporazumi strankarskih vodstev. Treba je pokazati jasno politično alternativo tako za de-mokrščanski centralizem kot za težnje demokršoanske stranke, ki bi si pridobila monopol na Položaj Egipta ni slab Predsednik Naser je izjavil lordu Lumbtonu, da gospodarski položaj Egipta ni tako slab — Akcija vlade proti naraščanju cen — Novembra ■ bo v Kairu konferenca zastopnikov azijskih in afriških držav LONDON, 23. sept. (Tanjug). Gospodarski položaj Egipta danes ni tako slab, je izjavil predsednik egiptovske republike Naser v razgovoru z lordom Lumbtonom, ki je odstopil kot zasebni parlamentarni podtajnik britanskega ministra za zunanje zadeve 5eiwyna Lloyda, ker se ni strinjal z vladno politiko o Suezu. Egipt dtobiva zdaj dosti petroleja iz lastnih virov in oh Saudske Arabije, ima Pa trgovinske sporazume s Francijo in Italijo, je dejal Naser. O od-nošajih z zahodnimi silami in Sovjetsko' zvezo je predsednik Naser dejai, da je sam prosil Sovjetsko zvezo za pomoč, ko so ZDA pred kratkim Egiptu odklonile pomoč. Egipt hoče biti gospodarsko neodvisen in trgovati z Zahodom, vzhodnimi državami in Sovjetsko zvezo na enakopravnih temeljih-Napad na Egipt pa. je lani jeseni škodoval taki politiki. Glede Sirije je egiptovski predsednik dejal, da se položaj v tej državi razlikuje od položaja v Egiptu. Tam je prišlo do čiščenja po odkriti ameriški zaroti, je dejal. O odnoša-:ih z Veliko Britanijo - je delal. da je v korist Egipta lin Britanije, da državi trgujeta med seboj. Pred kratkim sem se bil sporazumel z britanskimi trgovinskimi - predstavniki, naj b,i določeno število Britancev spet prevzelo delo v Egiptu. Za zdaj jih je sicer malo. videli pa bomo, kako bo stvar -tekla, je pripomnil Naser. V članku, ki ga je napisal 'crd Lumbton. je rečeno, da je predsednik Naser odklonil pojasnilo na trprašanje o morebit- ni uvedbi mednarodne cone med Egiptom in Izraelom. Egiptovski minister za preskrbo Gamal Ramzi je izjavil, da bo vlada korenito posegla vmes, da bo preprečila naraščanje izdelkov za šiiroko potrošnjo. Ministrstvo bo odprlo posebne prodajalne živil, v katerih bodo cene maksimirane, država pa bo s posebnimi skladi krila razliko. Začetna vsota za ta sklad bo znašal® poldrugo milijardo. ▼ Egiptu so zadnji mesec močno narasle cene predmetov široke potrošnje, posebno pšenice, moke, mesa. koruze, čaja, sladkorja itd. Dvig cen je posledica inflacijskega pritiska na tržišču in omejitve uvoza. Zastopnik Foreign Officea je povedal danes na tiskovni konferenci. da bo egiptovska vlada dovolila manjšim skupinam poslovnih ljudi, da se v Egiptu prepričajo, kako je z njihovim premoženjem, ki je bilo sekve-strirano po sueški krizi. O tem bo ministrstvo za finance po-jnoin objavite r)0-Osilo' Potrjeno smrtno obsodbo NIKOZIJA. 23. sept. (AFP) Vrhovno sodišče na Cipru je potrdilo smrtno obsodbo nad 2 Grkoma s Cipra, to sta prosila za pomilostitev. Egiptovski časopis »Al Akbar« piše, da bo v Kairu novembra druga konferenca zastopnikov afriških in azijskih držav.' Sodelovalo bo 30 držav, med njimi 5 novih in sicer Gana, Tunizija, Maroko. Malaja in Somalija. Prva konferenca je bila v Bandungu. oblast. Nenni je poudaril, da socialistična stranka ne bo napravila koraka nazaj, ne bo pa tudi stopila na protikomunistično pot. S tem je zavrnil stališče Saragata, ki je kot pogoj za združitev zahteval, da socialisti sprejmejo protikomunistične in atlantske koncepcije. Nenni j« poudaril, da se bo socialistična stranka zavzela za razgovore s katolik; in krščan-skodemokratsko stranko ° političnih in gospodarskih problemih države brez predsodkov in dogmatizma. Socialistična stranka pa bo še naprej opozarjala na resne posledice, ki bi zadele državo, če bi krščanski demokrati dobili monopol na oblast. Generalni sekretar krščanske demokratske stranke Fanfani je potrdil, da se njegova stranka pred volitvami ne namera- TELEGRAMI NEW DELHI — V Indijski državi Utar Pradeš so bile velike poplave, ki so terjale življenje 90 ljudi in povzročile velikansko škodo. . , , , . , NEW ¥ORK — Predsednik Eisenhover bo prekinil svoj letni dopust v Newportu, da bi sprejel prestolonaslednika Saudske Arabije Fejsala. Pri razgovorita bodo navzoči saudski veleposlanik Abdulah, ameriški minister za zunanje zadeve Dulles in državni podtajnik za vprašanja Srednjega vzhoda Rountree. WASHINGTON — Japonski ipinister za zunanje zadeve Fudžija-ma bo imel v IVashingtonu štiri dni razgovore z ministrom za zunanje zadeve Dullesom in drugimi ameriškimi funkcionarji. Govorili bodo o več vprašanjih, med drugim tudi o zahtevi Japonske, da prenehajo z jedrskimi eksplozijami. BONN — Danes so se začele petdnevne vaje 35.000 zahodnonem-ških vojakov in 250 tankov, zastopnik obrambnega ministrstva je pojasnil, da ne gre za »atomske vaje«, ki pridejo na vrsto šele, ko bo nemška vojska končala vaje z navadnim orožjem. TEGUCIGALPA — včeraj so nastali v pokrajini El Paraiso v Hondurasu hudi neredi. Po uradnem sporočilu so »opozicijski pristaši ubili voditelja bivše nacionalistične stranke, in sicer na dan volitev za ustavodajno skupščino. LONDON — Poročajo, da Je malo upanja, da bi mogli rešiti zahodnonemško ladjo »Pamir« s posadko 86 članov, ki jo Je predvčerajšnjim v Atlantskem oceanu zajel orkan. Do zdaj niso našli sledu, da bi kdo preživel nesrečo. DAMASK — Saudski kralj Saud bo pojutrišnjem prispel v Damask, kjer bo imel razgovore s sirijskim predsednikom Kuatlijem. V Siriji bo Sand ostal verjetno do sobote. TEL AVIV — Zastopnik izraelske vojske Je sporočil, da Je neka Izraelska patrulja naletela blizu izraelsko-jordanske meje na mino, kd je ubila tri stražnike. Patrulja je šla pogledat sledove sabotaže, ki so jo neznanci izvršili na tamkajšnjem vodovodu. . NEW DELHI — Češkoslovaška vladna trgovinska delegacija Je prispela v New Delhi, kjer bo imela razgovore o nadaljnjem trgovinskem sodelovanju z Indijo. Delegacijo vodi pomočnik ministra va povezat; z ostalimi meščan-sicimi strankami. O tak; zvez: bi lahko govorili šele po volitvah, ko se bo videlo, kakšno je razmerje med političnimi silami. Fanfan; je s tem zavrnil očitke zastopnika levice in nekaterih drugih vplivnih kr-ščanskodemokratrkih funkcionarjev, ki se zavzemajo za obnovo štiristramkarske koalicije pred volitvami. Hkrati ;e povedal, da si noče naprej zvezat; rok s tem. da b; pred volitvami prevzel kakšne ob.vez-nosti. Ce bi to storil, bi se pravzaprav odrekel svojim koncepcijam. ki jih je bil v zadnjem času večkrat zagovarja) — o ustanovitvi tako imenovano leve sredine, iz katere bi odpadli liberalci, upoštevani p=-bi bil; socialisti. Fanfani meni. da bi krščanskedemokratska stranka, če bj se politično prilagodila težnjam širokih množic. dosegla pomembne uspehe na bližnjih volitvah. Niegovo mnenje podpira v stranki tudi ♦»ko imenovano sind^ke1-"-* krilo. PoT«bO*>'«Vn-?!idiisW 5PM pred roe^^omdnlm sodiščem HAAG, 23. sept. (Reuter). — Mednarodno sodišče je danes začelo obravnavati indij sko-portugalski spor glede treh malih portugalskih posesti na indijski zahodni obali. Portugalska se je pritožila, da indijske oblasti branijo portugalskim funkcionarjem prehod čez indijsko ozemlje, da h; iz Goe mogli priti v male posesti Da-dra in Nagar Aveli. severno od Bembava. Franjo Leopold, predsednik koroških Slovencev dr. Franc Zvvftten, zastopnik hrvntskega kulturnega društva na Dunaju in mnogi drugi gosti. Predsednik hrvatskega kulturnega društva profesor Bela Srajner je govoril o delovanju organizacije gradiščanskih Hrvatov, ki ima nad pet tisoč članov. Organizacija se trudi, da bi še bolj pospešila kulturao-prosvetni napredek prebivalstva in zaščitila njegove narodne pravice. Na sestanku je okrog 150 poverjenikov te organizacije iz .vaeh gradiščanskih kraijev izrazilo mnenje, da hrvatskemu prebivalstvu še vedno resno grozi germanizacija. Dalje je povedal, da se bodo zastopniki gradiščanskih Hrvatov spet obrnili na avstrijsko vlado, naj bi se čimprej začele izvajati določbe sedmega člena državne pogodbe, ki priznava hrvatskemu prebivalstvu pravico do šol s poukom v materinščini, uporabo hrvatskega jezika na sodiščih in v drugih ustanovah, dvojezične napise v ustanovah in na topografskih znamenjih, hkrati pa bi prepovedala delovanje organizacij, ki ogrožajo narodni obstoj Hrvatov. Udeleženci sestanka so pozdravili in sprejeli predlog oro-fesorja Šrajnenja. naj bi Hrvati povečali sodelovanje s Slovenci v boju za zaščito svojih narodnostnih pravic. Skupščina je sklenila ustanoviti skupni odbor zastopnikov koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, ki bo proučeval probleme in sprejemal -sklepe glede skupnega stališča v boju za uresničitev narodnostnih pravic jugoslovanske . manjšine v Avstriji. V imenu koroških Slovencev je zbor pozdravil dr. Zwitter. ki je dejal, da imajo Slovenci in Hrvati v Avstriji iste težnje in enak boj za narodni obstoj. Slovenci in Hrvati v Avstriji si žele samo eno. — da bi postali v Avsltrijii popcf.noma enakopravni državljani. Ob koncu zasedanja so izvolili novo upravo hrvatskega kulturnega društva s predsednikom prof. Srajnerjem. Zla častnega predsednika je bil izvoljen dolgoletni voditelj te ustanove župnik Ignac Horvat, naj večji živi književnik gradiščanskih Hrvatov. NIKOLI VEČ STARIH NAPAK Budimpešta, 23. sept. (Tanjug) V madžarskem tisku so bile objavljene teze madžarske socialistične delavske partije in vlade za proslavo 40-letnice Oktobrske resolucije. V tezah, ki obravnavajo zgodovinski potek Oktobrske revolucije in od-nošaje med Madžarsko in Sovjetsko zvezo, zavzemajo vidno čaščenje osebnosti, zanemarjanje življenjskega standarda delovnih množic in dušenje pobude množic, izraženo pa je prepričanje, da so bili v zadnjih 13. letih navzlic napakam do seženi važni uspehi tako v gospodarski kot družbeni graditvi države. Učiti se moramo na starih napakah, je rečeno v po- mesto lanski dogodki na Mad- ročilu, hkrati pa moramo bud-žarskem. Od napak v preteklo- no paziti, da se nikoli več zunanjo trgovino Jaroslav Kohut. __________________ NEVADA — v puščavi vucca v Nevadi so danes povzročili 22. sti z- katere je v smislu poro- bo povrnilo tisto, kar se je poskusno eksplozijo ameriškega jedrskega orožja v tem letu. S • -. wi«^_ r,Vtnhrn Stolpa, visokega 16« metrov, so vrgli bombo, ki je imela mOC čila odgovorno bivše vodstvo dilo oktobra. U.M ton tat. madžarsko partije, so našteti Pred trgatvijo na Koprskem T podjetje »Vino-Koper« v Škocjana Mm prišel pravi las. Pred kletmi sta stali dve kamionski cisterni (2,5 vi*onov) Ed-muidt Fkchbaelu, Gnanratakellefel and Weinimport iz Mlin-obeaa, da odpeljeta kupljene konzumno vino. Cez tri dni prideta spet, da odpeljeta nove količine, takrat Iste »ko belo vino. Tako sva v nugcnrora s direktorjem Jančarjem padla kar »in med las res«. »Ce bi Imelo naSe podjetje testne kamionske cisterne«, mi je dejal tovariš Jančar, »bi lahko mi sami vozili vino v Miin-chen in talko dodatno zaslužili (aa družbo in zose) zie&caj deviz. Na krajše razdalje, na primer v Avstrijo, to gre s transpotni-m,i sodi, 3ci jih naložimo na ika-mione, RTtinchen pa je za tak transport vendarle predaleč. No, tudi to bo čez fcaikšno leto bolje, ker računamo, da si bomo lahtoo nabavili v tem času morda dve takšni cisterni.« »Kakšna bo letošnja letina?«, me je zanimalo. »Po našem mnenju bo prav, če kmetje počakajo s trgatvijo do 1. oktobra. Po količini bo letina (zaradi spomladanske pozebe v niižjih legah) za kakšnih 20°/o slabša od lanske, po kakovosti pa bo lanski vsaj enaka, če že ne boljša. Seveda je to vprašanje zelo važno za nas, eaj odkupimo na tem področju do 70°/o vsega pridelka (grozdja ali mošta oziroma vina).« »Ali mi lahko kaj poveste o letošnjih, verjetnih cenah?« »Zakaj ne! Naše podjetje je že postavilo orientacijske cene. Hočeš nočeš smo se pri tem morali ozirati tudi na stanje cen na svetovnem trgu, saj gre 70°/o vseh količin iz naše kleti v "izvoz. (Cene, ki jih je postavilo za svoje področje podjetje »Vino-ex.po.rt« iz TJmaga, so nekaj nižje od naših). Kolikor vemo, kmetijske zadruge nad verjetnim in možnim izkupičkom niso navdušene. K temu rečemo lahko samo to, da smo kmetijskim zadrugam pripravljeni priznati ustrezno doplačale* (za grozdje ali vino, kar nam bo pač katera prodala), če bomo dosegli na trgu boljše cene, kot se jih smemo danes nadejati.« »Samo eno vprašanje še: ka- ko ste zadovoljni z uspehom na III. mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani?« »Zelo! Res, zelo smo zadovoljni. Uspeh ni te v tem, da smo . takoreikoč spraznili naše-kleti, (glede na pogodbe, ki smo jih sklenili na tem sejmu) temveč, da smo vzpostavili, kar jt zlasti pomembno, s tujima kupci dobre osebne stike. Tudi to je velikega pomena.« F. TV1 Praznik trgatve v Braniku V Braniku na Spodnjem v', pavskem So v nedeljo slavil tradicionalni praznik trgatve Ob tej priložnosti je poleg dru-gega priredila kmetijska zadru ga v Braniku tudi prvo razstav« plemenske živine sivorjav-pasme. Posebna komisija je po delila nagrade najboljšim živi norejcem. Popoldne so bile n’ sporedu razne športne prire ditve, za zaključek pa še zabava. Naj omenimo še. da je obiskalo Branik na predvečer praznika Primorsko gledališče iz Kopra in uprizorilo v kulturni dvorani zadružnega doma »Skupno stanovanje«. J. P. V piranski remontni ladjedelnici Splošne plovbe so predvčerajšnjim prvič v njeni zgodovini splovili 1000-tonski železni tanker za prevoz naftnih derivatov, ki je last donavskega I.Iojda iz Siska. Tanker, ki ga vidite na zgornji sliki, je dolg 72 m, širok 10 in visok 2.40 m, tehta pa okrog 300 ton. V v Pogled na cisternsko klet »Vina-Koper«. V cisterne gre 1 do 8 vagonov vina. V teh kleteh je tudi največji leseni sod v državi, ki drži 41.427 litrov. spešno leto za ,.R0GH Zaradi boljše organizacije dela lani 59, lelos pa 100 koles dnevno Uveljavili bodo aluminij V tovarni »Rog« pred letom dni: obraz časopisnega repor- terja izraža začudenje. Dejstvo, da podatka, ki ga je pravkar slišal, ne zapiše v beležnico, pa kaže, da napovedi, ki ga je spravila v začudenje, ne verjame popolnoma ali Pa se boji, da bi sam in pa njegov list pri bralcih ne izpadla neresno. Če bi slišal, da bodo proizvodnjo v tovarni povečali za 10 ali morda celo za 30% bi bilo še vse v redu; tako pa — »Zdaj izdelamo na dan okrog 60 koles, prihodnje leto pa jih bomo vsaj 100 vsak dan.« • * • Te dni v tovarni že pričakujejo obračuna rezultatov tretjega tromesečja. Spet se obetajo razjveseljiVe številke, Zdaj že lahko napovedo, da bodo zagotovo izpolnili letni plan 25.000 koles in še več. da bodo, če bodo zagotovljene redne dobave materiala in nadomestnih delov, tudi število 28.000 do konca leta presegli. Lani so Izdelali na dan (ob letni proizvodnji 17.800 koles) povprečno 59 koles, letošnje povprečje pa znaša 100. Bolj na tiho že govore o nekakem — za sedaj teoretičnem maksimumu. ki znaša baje 128 koles in ki bi ga že pnihodnje leto želeli doseči. • * * V »Rogu« se je torej v zadnjem letu veliko spremenilo. Proizvodnja se je povečala kar za 70%, delovni kolektiv pa °d 466 na 507 ljudi — samo za 11% torej. Tudi investicij in večjilh nabav novih strojev v zadnjem letu ni bilo. Zakaj potem tolikšnj uspehi? Precej na kratko odgovorjeno: zato, ker so si prizadevali odpraviti vse, kar v tovarni še spominja na obrtniško proizvodnjo. Do lepih uspehov so prišl; po zaslugi sodobne organizacije dela. Potrebno je bilo tudi bolje urediti vso tehnično dokumentacijo, popravit; marsikatere normative, pri vseh tehnoloških postopkih pa so stremeli, da bi dosegli nivo znanih evropskih tovarn. Tud-; kontrolo izdelkov so pecej izboljšali in zaostrili. Medtem, ko je poprej prevladovala končna kontrola, imajo zdaj poleg te še razne medfazne kontrole izdelkov, tako da že v oddelku ali celo pri samem stroju lahko opozore na napake. Izmeta je tako še 0.7 odst. namesto poldrugega * odstotka, kolikor je znašalo lansko leto povprečje. a • * Majhen odstotek izmeta v tovarni obeta tudi majhen odstotek ‘reklamacij s strani potrošnikov. Z nečem pa potrošniki zadnji čas vendarle niso bili zadovoljni. Niso mogl; razumeti, da so se med številnimi kvalitetnimi nadomestnimi deli pojavila »manjvredna« aluminijasta pesta. Reklamacije so fcor deževale: »Saj res, kako B*] bi bil kar naenkrat namesto l^elitetnega jekla, ki zares klju-fcvfc vsem udarcem in obtežit- vam dober navaden aluminij.« V tovarni pa povedo, da tudi aluminij ni tako čisto navaden in neodporen. Treba se je bilo znajti in »nadmudrili« so potrošnika. Na serijsko izdelana Rogova kolesa (Si so znana prav zaradi dobre kvalitete) so montirali aluminijasta pesta in potem ni bilo nobenih težav več in nobenih reklamacij. Dokaz, da gre le za konservativnost ter za nezaupljivost potrošnikov do novega! Znano je, da je v vsej sve- tovna kolesarski indiustrin aluminij že močno razširjen in zdaj, ko imamo razvito domačo industrijo aluminija, bo tudi »Rog« postopoma uveljavil nove nič manj kvalitetne ali celo kvalitetnejše aluminijaste materiale. Potrošnikom v opogum-ljenje naj zapišemo, da se bodo prav tako varno vozili z aluminijastimi krmili in obroči, saj se AL-litine, zato, ker so bolj toge, deformirajo teže kot ieklo in ker so mehkejše, tudi kasneje počijo. frje Redno izvrševanje okrajnih in občinskih proračunov je v veliki meri odvisno od pravočasnega vnovčevanja davčnih obveznosti zasebnih proizvajalcev, zlasti v podeželskih občinah, kjer so ti dohodki ena osnovnih postavk občinskih proračunov. Po zadnjih pregledih, vnovče-nja dohodnine in občinskih doklad lahko ugotovimo, da je bilo dne 10. septembra v naši republiki še 1.062 milijonov neizterjanih doslej zapadlih davščin iz te veje. Posledica takega stanja je, da so nekateri občinski ljudski odbori v neugodnem finančnem položaju, ker pač njihovi proračuni ne morejo pravočasno nuditi sredstev za upravičene, načrtne izdatke. Temiu sledi zatekanje k najemanju kreditov in nepotrebni izdatki za plačevanje obresti. Najhuje pa je to. da se zavira celotna proračunska potrošnja. Namesto da bi se ta odvijala enakomerno in načrtno skozi vse leto. se lahko zgodi, če se stanje izterjave ne izboljša, da bo naraščala proti koncu leta in pomenila nevarnost, da razpolaganje z višjimi zneski ob koncu proračunskega leta pri- vede tudi do nenačrtnega trošenja teh sredstev. Od omenjenih 1.062 milijonov dinarjev zaostankov odpade 808 milijonov dinarjev adi 76 odstotkov na obveznosti, ki jih dolgujejo kmetijski pridelovalci. Ce bi bile te obveznosti plačane, bi to gotovo tudi močno vplivalo na cene kmetijskih pridelkov, zilasti še, če upoštevamo dobro letino in stanje na trgu. V povprečju je bila namreč letošnja letina razen sadja boljša od lanskoletne. Samo pri odkupu kmetijskih pridelkov so prejeli kmetje v prvih osmih mesecih letošnjega leta 2.072 milijonov dinarjev več, ka ln »Krik sela«. Osnovno gibalo njegovega dela v prozi in stihu je boj proti mračnjaštvu in nevednosti, proti nasilju in izkoriščanju malega človeka. Dne 24. septembra 1943 se je začela velika nemška ofenziva proti primorskim partizanom. NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom VIC: Dr. Jež Janez. Prešernova 36-IV, tel. 32-740. V slučaju odsotnosti zdravnika kličite tel. 20-497. — Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje. Rimska 31. telefon 21-797. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: Dr. Sirks Zinaida, Lavričeva 5-a, tel. 31-286 V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800 Zdravstveni dom SISKA:, Dr. Ponikvar Rafko. tel. 20-740. Celovška 26. Zdravstveni dom CENTER: Dr. Trtnik Albert. Cankarjeva 9-1. tel. 20-456. — V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 30-200. Zdravstveni dom MOSTE; Krekova 5, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite teL LM 30-300 Preko dneva vršijo obiske po domovih vsi zdravniki Zdravstvenega doma. Zdravstveni dom RUDNIK: Dr. Sirca Anton. Privoz S, tel. 22-742. V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18 dalje. Pri " zdravljenju hemeroidov (zlate žile) je prvi pogoj redno iztrebljanje. S tem se ublažijo bolečine in krči. Prijetno učinkovito prirodno sredstvo za to je Žužemberka. Alojz Vidic, kmečki delavec iz Drašče vasi v Suhi krajini. Oton Lukman, kurjač državnih železnic iz Ljubljane. Martin Goričar, prav tako kurjač D2 vajte ga v trgovinah, v Ljubljani pri »Mercatorju«. »Prehrani« in »Ekonomu«. Ing. Ocvirk Vladimirju k diplomi iskrena čestitamo! Domači. Ing. Bajželj Urošu k diplomi na *- — ‘ 7-' _ g- IHCa DdJ&Clj Ul vau A UIUiVHKi H« iz Ljubljane in Frane Zavec. So- Rudarskem oddelku Fakultete za fer avtotaksija iz Male vasi pr! —„ „— ,--,, Ljubljani. Svoje posle so opravljali tako. da sta predvsem Vidic ln Cerček zbirala ljudi za ilegalni prehod državne meje. Jih povezala z Lukmanom. ki jih je potem spremljal do meje. Pri tem jim je pomagal tudi Goričar, ki je prav tako povezoval »interesente« z Lukmanom in zanj od njih sprejel denar, ki so ga morali plačati za pomoč pri pobegu. Od vsakega so zahtevali za povezavo z Lukmanom po 20.000 din. ta pa le zahteval za spremstvo do meje nadalj-nih 30.000 din Zavec je bil pri tem udeležen tako. da je enkrat ne da bi vedel, dvakrat vedoma v svojem avtomobilu za plačilo peljal skupine ubežnikov do meje. Alojz Vidic in Ludvik Cerček. ki sta bila prav tako med kandidati za pobeg preko državne meje. pa imata na vesti še druge stvari. Vidic je bil lani obsolen na poldrugo leto zapora zaradi hude telesne poškodbe in podobnih dejanj. Kazen še ni odsedel. Ludvik Cerček pa se ie namenil vzeti s seboj čimveč denarja Letos poleti je nakupil v Suhi krajini skoraj dva vagona oglja in okoli 20 prm drv katere 1e preprodal v Ljubljano. Za prevoz oglja in drv do kupcev 1e rialel tovorna avtomobila KZ in Splošnega mizarstva v Ivančni gorici. Prevozov seveda ni plačal, s čimer 1e oškodoval navedeni podjetji za okoli 78.500 din. Lukman je pri spremljanju skupin do meje tud, nezakonito nosil pri sebi orožje. Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je navedene obsodil: Ludvika Cerčka na 1 leto in 6. mesecav strogega zapora. Alojzija Vidica na skupno 2 leti in 6 mesecev strogega zapora. Otona Lukmana na 2 leti strogega zapora ter Goričarja in Zavca vsakega na 6 mesecev strogega zapora. Plačati morajo tudi stroške postopka. fr) Mozirje Slovenj Gradec Ribiške skrl.i. Ribiška družina v Slovenjem Gradcu ne lovi v Mislinji in njenih pritokih samo rib, temveč skrbi tudi za vlaganje ribjega zaroda. Ribiči so še vedno nezadovoljni zaradi industrijskih odplak, ki jih pošilja v Mislinjo Tovarna usnja v Slovenjem Gradcu. Ribolov v Mislinji in njenih pritokih utrpi zaradi teh odplak precejšnjo škodo. Hranilno in kreditno poslovanje kmetijskih zadrug Izšla Je knjiga, ki so Jo hranilni In kreditni odseki ter hranilnice in posojilnice kmetijskih zadrug že dolgo pogrešale. To priročnik pod nazivom HRANILNO IN KREDITNO POSLOVANJE KMETIJSKIH ZADRUG, ki ga je napisal Lojze Marič. Izdala ga Je Zveza zadružnih hranilnic in posojilnic LRS v Ljubljani, založila pa založba »Kmečka knjiga«. Na 200 straneh je opisano vse poslovanje hranilno kreditne službe od ustanovitve hranilnega in kreditnega odseka oz. hranilnice in posojilnice kmetijske zadruge, njihove organizacije in poslovanja preko poslovanja s hranilnimi vlogami in vsemi vrstami posojil in kreditov do meničuega poslovanja, računanja obresti, nadzorstva, revizije, statističnega dela itd. Prikazani so vsi obrazci, ki se uporabljajo pri hranilnem in kreditnem poslovanju, vzorci pogodb, dogovorov, obračunov itd. Obširno stvarno kazalo, ki obsega več kakor 750 gesel, omogoča vsakomur, ki knjigo uporablja, da hitro najde, kar potrebuje. Knjiga ho zelo koristna za osebje, ki so mu zaupani hranilni in kreditni odseki al' hranilnice ln posojilnice kmetijske zadruge; omogočila pa bo tudi. da bodo s poslovacnjem seznanjeni tudi upravni in nadzorni odbori kmetijskih zadrug ter hranilnih ln posojilnih odsekov oz. hranhnic in posojilnic kmetijske zadruge. Naroča se pri Zvezi zadružnik hranilnic in posojilnic LRS v Ljubljani, Miklošičeva 4. -st- To novo bo gotovo ostalo v spominu kot vosol dogodek, malo pa tudi uspešno zdravljenje v jesenski sezoni. Dr. Fr. M. Društvo LT v Mozirju se je doslej že večkrat izkazalo. Prvi letošnji šoferski tečaj je uspešno zaključilo okrog 40 tečajnikov, pred kratkim pa se je začel že drugi, ki ga obiskuje okrog 30 tečajnikov Iz raznih krajev Zg. Savinjske doline. S pomočjo občine je dobilo društvo osebni avtomobil, ki ga pridno uporabljajo za praktično usposabljanje tečajnikov. R.Z. Sporočamo žalostno vest, da je v 82. letu starosti umrl KAREL REŽEM npokojeni računovodja Bratovske skladnice v Trbovljah Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 25. septembra 1957, ob 16. uri na pokopališče Trbovlje. 2alujc?či: žena Marija iri družine dr. Pirš, Pirc tn Mahkovec. Trbovlje, Ljubljana, Maribor, 23. septembra 1957. rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo prisrčno čestitajo kolegi! Ing. MATIČIČ MARKO Je diplomiral na gozdarski fakulteti. Čestitamo prijatelji. CENTRALNA PLESNA SOLA ZA DRUŽABNI PLES v Ljubljani — Petkovškovo nabrežje 35, bo odprla pod' strokovnim vodstvom mojstra Jenka nove začetniške tečaje: za dijake(-inje) Jutri v sredo ob 16. popoldne, za študen-te(-ke) v soboto 5. oktobra ob 18. uri. nedeljski dopoldanski tečaj '6. oktobra ob 10. uri, večerni v ponedeljek 7. oktobra ob 18 in za starejše ošebe (zakonce) v ponedeljek 14,- oktobra ob 20.30 uri. Vpisovanje-lnformacije vsak dan od 17. do 21. Telefon 21-881. Kolikor Jezikov znaš, toliko ljudi veljaš! Ljudska univerza v Ljubljani, Cankarjeva 5/III, začenja s 1. oktobrom tečaje tujih Jezikov. Med temi posebej priporočamo vpis v tečaj mednarodnega fezika esperanto. Obrtniški pevski zbor prične zopet z rednimi pevskimi vajami, v sredo dne 25. t. 'm. ob 20. uri, v prostorih VI. gimri., Šubičeva 1. Vablieni novi pevci. Odbor Planinsko društvo Ljubljana -matica priredi od 28. septembra do 1. okt. skupinski izlet od Kamniškega sedla do Smrekovca (tranzverzala), 29. septembra pa bo skupinski izlet na Lubnik. — Prijave do petka. PLANINCI! Triglavski dom na Kredarici in Kočo pri Triglavskih Jezerih se zapre dne 29. septembra. Planinsko društvo Ljub-IJana-matica. rt.fobliscb Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Vpisovanje abonmaja za sezono 1957-58 je v Šentjakobskem gledališču dnevno od 10. do 12. in od 16. do 18. ure v pisarni Šentjakobskega gledališča v Mestnem domu. Abonma se lahko naroči tudi po telefonu na štev. 32-360. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sreda, 25. sept. ob 20: »Dnevnik Ane Frankove«. Premiera, premierski abonma in izven. Četrtek, 26. sept. ob 20: »Dnevnik Ane Frankove«. Četrtkov abonma in izven. Petek, 27. sept. ob 15.30: »Dnevnik Ane Frankove«. I. srednješolski abonma. Sobota. 28. sept. ob 20: »Dnevnik Ane Frankove«. Sobotni abonma in Izven. Nedelja, 29. sept. ob 15.30: »Dnevnik Ane Frankove«. Nedeljski Dopold abonma ln Izven. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 24. sept. ob 20: Shakes- peare: »Romeo in JuUJa«. Red A in Izven. Sreda, 25. sept. ob 16: Shakes- peare: »Romeo ln Julija«. Zaključena predstava za sindikat tovarne »Iskra« Kranj. Četrtek. 26. sept. ob 16: Shakes- peare: »Romeo in Julija«. Zaključena predstava za sindikat tovarne »Iskra« Kranj. Petek, 27. sept. ob 20: Shakespeare: »Romeo in Julija«. Red Srednja teh. tekst, šola Kranj. Umrla nam je naša draga sestra tn teta PEPCA DAROVEC Pogreb drage pokojnice bo v torek, 24. 9. 1957, ob 17. uri iz Marijine mrl. vežice na Zalah. Žalujoči družini Kavs, Daro-vec in Strehovec Ljubljana, 22. 9. 1957. Nedelja, 29. sppt. ob 16: Shakespeare: »Romeo in Julija«. Izven in za podeželje. GLEDALIŠČE SLOVENSKEGA PRIMORJA Četrtek, 26. septembra, ob 20: Do-bričanin: »Skupno stanovanje«. Predstava v Kopru. OBVESTILA LICITACIJA ZADRUŽNE POSLOVNE ZVEZE SEŽANA Zadružna poslovna zveza Sežana razpisnje PRVO JAVNO LICITACIJO za odajo gradbenih in obrtniških del za gradnjo sušilnice in destilacije v Gradišču, p. Obrovo. občina llerpelje Predračunska vsota znaša 20.033.00u dinarjev. Rok 7.a dovršite« razpisanih del je 31. junija 1959. Jama licitacija bo dne 15. oktobra 1957 ob 10 uri v prostorih Zadružne poslovne zveze Sežana (zgradba Obč LO Sežana). Varščino 1*/» od proračunske vred nosti je treba predložiti z_ garancijskim pismom Narodne ozir. Komu nalne banke najkasneje do začetka licitacije. Ponudbe morajo biti opremljene po členu 15. in 16. pravilnika o odda ianju gradbenih objektov in del. Ur list- FLRJ št. 13/57. Posebej je treba priložiti ponudbi vse priloge v smi«!u 17 člena citi ranega pravilnika. Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacije dne 15. oktobra do 10. ure na sedežu Zadružne poslovne zveze. Licitacijski elal>orati bodo interesentom na razpolngo istotam od 25. septembra 1937 dalje, vsak dan od 8 do 13. tire. Investitor Zadružna poslovna zveza Sežana. O Za vsako priliko uporabljaj samo TRAJNC HOLLVtVOD ŠMINKO. Dobiš jo v vseh trgovinah s kozmetiko Slovenije. FRIZERSKI SALONI! Vse potrebne preparate in ostali material dobite s primernim popustom v drogeriji »Majda« Zidovska ul. 1. Ljubljana. NOVOST! »PUDER« KREMA »EVELINE« v treh niansah (»Na-turelle«, »Rachelle« ln »Ocre«) pokrije vse pomanjkljivosti na koži, daje privlačen.in svež ten obraza. Dobite jo v vseh drogerijah! Vse gospodinje, ki že čistijo s »HINKO« oknočistilcem so zelo zadovoljne in ga povsod hvalijo! 90% madežev na oblekt je mastnih. »FLEX« čisti vse madeže masti, olja znoja itd. »FLEX« moraš imeti doma in na poti. CE NEGUJEŠ SVOJE LICE Z mastno kremo, potem zahtevaj samo ULTRA GIN-šport kremo. Ni ena najcenejših, zato pa je kvalitetno na višku. T-T»or» A r»T. r » .TTF TTTDT VT Sporočamo žalostno vest, da je po mučni bolezni nmrl naš nepozabni tovariš LUDVIK PREDSEDNIK GASILSKEGA DRUŠTVA, CLAN UPRAVNEGA ODBORA KMETIJSKE ZADRUGE, CLAN SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA — KRAJEVNEGA ODBORA IN SOLSKEGA ODBORA DOBOVEC PRI TRBOVLJAH Dragega in zvestega tovariia bomo spremili na zadnje počivaliito v sredo, dne 25. septembra 1957. ob 16. nri na pokopališče Dobove«. Obranili ga bomo v trajnem spomina! Dobovec, 2S. septembra 1957. ,'pouji V.o us" KLINIČNO PREIZKUŠENO KREMO! MJLRIB0B Torek, 24. septembra. DEŽURNA LEKARNA »Pri gradu« — Partizanska cesta 1. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.05—8.15 Objave in reklame; 8.15— 8.35 Domači napevi; 8.35—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17J0—17.20 Objave in reklame; 17.20—17.30 Nekaj plesnih melodij; 17.30—17.40 Iz naših mest in vasi; 17.40—18.00 Slovenske narodne pesmi poje zbqr Slavko Osterc p. v. Jožeta Ritoca; 18.00 —23.00 Prenos sporeda Radia Ljub-Ljubljana. KINO Ptuj: ital. film »BURJA«. Murska Sobota: francoski Sim »LIZBONSKE NOCI«. Predstavi ob 17.30 in 20. UMETNOSTNA GALERIJA V zgornjih prostorih galerije je odprta razstava grafike starih mojstrov.' Razstava obsega 76 grafičnih listov, med njinji tudi originalne odtise mojstrov iz 16. do 18. stoletja. Razstavljena so tudi dela Duererja, Rembrandta, Cal-lota in Tiepola. Istočasno je odprta tudi razstava fotografij, podob in dokumentov v zvezi s srednjeveškim angleškim pesnikom Chaucerjem. Obe razstavi sta odprti vsak dan do 29. septembra, in sicer od 9. do 17. ure. ■PORED ZA TOREK Poročila: i.w, •.#♦, 7.M, 8.60,18.M, 13.M. 15. M, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci; (pisan glasbeni spored) — viries ob 6.30—6.40 Reklame, 6.40— 6.45 Naš jedilnik; 7.10—8.00 Zabavni zvoki — .vmes ob 7.30—7.45 Cicibanom — dober dan! (Pesmi in zgodbice Gustava Strniše);' 8.05 Poje zbor Tehniške srednje šole ln Gradbene srednje šole p. v. Draga Korošca; 8.35 Igra vam Trio Errola Garnerja in Kvartet Stana Getza; 9.00 Utrinki iz literature — Linus Kefer: Sodnikovi otroci; 9.20 Antonin Dvorak: Simfonija št. 5 v e-molu »Iz novega sveta«; 10.10 Zabavne - melodije in popevke; 11.00 Za dom in žene; 11.15 Virtuozi na raznih instrumentih vam igrajo; 12.00 domače« (narodne pesmi in napeve izvajajo kvartet Harijski branje, trio Avsenik s solisti in Vaški trio); 12.'30 Kmetijski nasveti — Ing. Mirko Šušteršič: Gozd v jeseni; 12.40 Alfredo Casella: Italija — rapsodija; 13.35 Od arije do arije: 14.00 Skladbe Aleksandra Lajovica inHe-riberta Svetela; 14.20 Radijski leksikon; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame: 15.40 Radijski roman; 16.00 Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku: 18.00 Športni tednik; 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov: 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih: 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame: 19.30 Radijski dnevnik: 20.00 I. Matetič-Ronjgov: Otroci v naši zgodovini. J. Gotovac: Koleda (Poje Liub-Uanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta in Slavka Zlatica): 20.30 Radijska igra — William Shakespeare: Othello (ponovitev): 21.38 Igra orkester Hermann Ha-gestedt; 22.15 Povabilo na ples: 23.00—23.15 in 23.30—24.00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba). II. PROGRAM ZA TOREK 14.00 V gosjem redu (zabavna in plesna glasba): 15.00 Napoved časa,, poročila in vremenska napoved; 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila; 15.25—16.00 Iz jugoslovanske solistične glasbe; 22.15—23.00 Nočni- koncert. GOSPODINJE! ZADOVOLJSTVO JE ČISTITI Z ISO L USTILO ZA kOVI.VE IN STEKLO MALI OGLASI ZDRAVSTVENI DOM ČRNOMELJ razpisuje za zobno ambulanto v Črnomlju delovno mesto zobne asistentke. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pogoji: potrebna strokovna kvalifikacija, osnovna plača po uredbi, dopolni.na plača po pravilniku zavoda. R 2909-1 MESTNA PORODNIŠNICA v Ljubljani razpisuje službeno mesto za otroško negovalko, z dovršeno Solo za otroške negovalke in mesto ekonoma, z dovršeno nižjo srednjo šolo in nekaj let prakse. Prošnje naslovite na Upravo Mestne porodnišnice v Ljubljani. Ulica Stare pravde št. 11. R 2910-1 MLAJŠA PISARNIŠKA MO C s knjigovodskim teč&jem in nekaj prakse v zadružnem knjigovodstvu ter knjigovodstvu osnovnih sredstev, išče zaposlitev Ponudbe v ogl. odd. pod »Osnovna sredstva« R 2911-1 ISCEM PISARNIŠKO MOC. ki se spozna tudi na finančno poslovanje. Nastop službe takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobra moč«. R 2912-1 IMPERIAL — tovarna čokolade in likerjev Videm Krško, razpisuje mesto expeditorja. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop takoj. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja. R 2908-1 MLADO, zdravo ln pošteno, osamljeno dekle sprejmem kot pomoč v gospodinjstvu. Dobra oskrba. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Inozemstvo«. 20471-1 PEKARNA MOSTE, Zaloška c. 40. sprejme razvažalca. Nastop službe takoj! 29488-1 DOBRO OHRANJEN avtomobilski motor »Opel super«, Kapiten ali podoben z »getribi« za pol tov. avto. kupimo Rašica. Mengeš. 20265-5 LEPO NAGRADO in do 200.000 din posojila dam, kdor preskrbi sobo s pritikl. 2 upokojencema brez otrok v Ljubljani. Ponudbe pod »Soba 200.000« v ogl. odd 19906-9 PRIDNO, čisto m pošteno gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe iščem za takoj- ali s 1. oktobrom. Naslov v ogl. odd 20482-1 SPORED.ZA TOREK »UNION«: amer. barvni clnema- scope film »ZVEZDA JE ROJENA«. Brez tednika. Predstav« ob 15, 18 in 21. Ob 10 je matineja istega filma. V glav. vlogi: Judy Garland in James Mason. »komuna«: jugoslovanski film »ZENICA«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Rade Markovič in Gordana Miletič. »SLOGA«: amer. film »LOV NA VOHUNE«. Tednik: F. N. 39. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21- »VIC« ital. barvni -film »CASTA DIVA«. (Biografija skladatelja Vincenza Bellinija.) Predstave, ob 15, 17, 19 in 21. V gl. vlogi.' Antoneia Lualdi. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11 in od 14 dalje, za matinejo v kinu Union pa od 9 naprej. »SOCA«: zaprto zarad: gradb. del. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: amer. film »BORBA V VSEMIRJU«. -Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Danes zadnjikrat! MLADINSKI KINO »LM«: ZAPRTO. »SISKA«: amer. barvni film »MO-GAMBO«. V glavni vlogi: Clark Gable, Ava Gardner in Grace Killy. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV«: amer. barvni film »DIVJI VETER«. Tednik. V gl. vlogi: Gary Cooper, Barbara Stan\vyck in Ruth Roman. Predstave: ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: amer. film »TU- JEC ME JE KLICAL«. F. N. št. 37. ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Zadnjič. KAMNIK »DOM«: amer. barvni film »DALJNI HORIZONTI«. BLED: ital. film »DEKLETA IZ SANFREDIANA«. ob 13 in 20.30. NOVO MESTO »KRKA«: jugosl. film »CEVEL.TCKT NA ASFALTU«. KRANJ »STORŽIČ«: jusosl. film »NI BILO ZAMAN«. Ob 16. 18 ln 20. KRANJ »TRIGLAV«: amer. barv. film »VRNITEV NA BRODIVAY«. Ob 19. JESENICE »RADIO«: Ital film »KRUH. LJUBEZEN IN FANTAZIJA« ob 18 in 20. JESF.NICE »PLAVŽ«; amer. film »URE OBUPA«, ob 18 in 20. PRIUČENI ELEKTRIČAR išče zaposlitev; vajen vseh del. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 20498-1 ZENSKO za čuvanje otroka, potrebujem Naslov v ogl. odd. 20473-2 OTROKA V VARSTVO čez dan. sprejmem Naslov v ogl. odd. 20486-2 POUČUJEM KLAVIR, predvsem začetnike Ponudbe pod »Napredek« v ogl. odd. 20496-2 ŠTEVEC 10 A, 220 V, prodam. Novi blok 11. Celovška. Omerzo, pritličje, vhod III 20465-4 ZLATO ZA ZOBE, prodam Vprašajte od 14.—16 ure. Naslov v ogl. odd 20468-4 4-TONSKI GUMI VOZ, prodam. Naslov v ogl. odd. 20492-4 HARMONIKO s poltoni »Fleiss«, prodam Gostilna Pijava gorica. 20491-4 VESPO GS 150 ccm, prodam. Ci-glarjeva 27. Moste. Ogled od 14. ure dalje. 20484-4 FILMSKO KAMERO »EUMIG C 3« 8 mm. prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Kamera«. 20478-4 DOBER PIANINO, nove konstrukcije za 150.000 prodam. Ponudbe na: Laganiš Silvio. Novi grad. Istra. 20495-4 VEEKEND HIŠICA, krasna nova (tipizirana) z lepim sadnim vrtom ob Ljubljanici, ugodno na-orndat Naslov v ogl. odd. 20490-7 VSELJIVO VILO, prodam. Ponudbe v ogl. odd- pod »Ugodno«. 20483-7 USLUŽBENKA čimprej iščem sobo za s mesecev v LiubUani. Naslov v ogl. odd. R 2913-9 ZA SOBICO ali kabinet pomagam v gospodinjstvu. Ponudb«* nod »Takoj« v ogl. ndd. 20466-9 MIRNA ŠTUDENTA išč=ta sobo. Plačata dobro | Ponudbe nod »Mirna In poštena« v ogl odd. 20489-9 V NEDELJO. 22. t m. sem izgubil na ooti od Zlatoroga v Bohinju do Boh. Bele — zeleno športno vrečo z el. brivskim aparatom. črno vetrno jono, ln drugimi malenkostrni. Poznan najditelj naj vrne proti nagradi v Liubljani. Gregorčičeva 15. trgovina 20493-10 Nenadoma nas Je zapustil naš dobri mož ln očka KAREL HRIBAR npokojeni ključavničar »Kemične tovarne Moste« Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 24. septembra 1957, ob 15. uri iz Sneberjev na pokopališče Polje. Žalujoči: žena Marija, sin Karel s hčerko, hči Marija z družino in ostalo sorodstvo. Umrla nam je naša ljuba mama, stara mama, sestra ln teta KATARINA K0VAC vdova po žel. uradniku Pogreb drage pokojnice bo danes, v. torek 24. septembra. 1957, ob 15. uri iz hiše žalosti, Bršlin 28,. na pokopališče v Prečno. Žalujoči: sin Florjan, hčerke Kati, Anči in Mici z družinami ter ostalo sorodstvo. Novo mesto, Bršlin, Ljubljana, Šentjanž ob Rožu. 22. septembra 1S57. ZAHVALE ZAHVALA Vsem ki ste spremili na poslednji poti našega dobrega tragično preminulega očka. sina, brata ln strica ALOJZIJA SVOLJSAKA in mu darovali vence ln cvetje, se najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni Sindikalni podružnici tovarne »Iskra« in nje- stovim sodelavcem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, kakor tudi pevcem in govorniku za lepe poslovilne besede in vsem, ki ste nam kakor koli izrazili sožalje 2alujoči sinko, mati. bratje, sestre in ostalo sorodstvo. Škofja Loka, 21. 9. 1937. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše ljubljene sestre •- TILKE JAK se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ji poklonili vence in šopke, nama bili v vsestransko pomoč in izrazili pismeno in ustmeno sožalje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. 2alujoči sestri Pavla in Berta. Ljubljana. 24. septembra 1957. ZAHVALA Vsem, ki so spremili našo ljubljeno mamo, staro mamo in teto ANO DROBINC na njeni zadnji poti, kakor vsem darovalcem cvetja in vencev, se najlepše zahvaljujem. Zahvaljujem se posebno Dr. Orlu Vladimirju za vso njegovo pomoč za časa njene dolge bolezniI Drobinc Koman NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO b < o o Sl Rogor Peyrefittes S »KLJUČI SV. PETRA« | roman, vezano v polplatno, 690 dlo O % as Marjan Kozina: O »0 ČLOVEKOVI DEJAVNOSTI« o SE poljudna pathobiblolka razprava, polplatno, 250 din M » S q Knjigi dobite v knjigarnah alt pri Časopisnem podjetju »Slov. poročevalec«, g > Ljubljana, Tomšičeva 1 e g NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO N !jEZ03 K0S1KKARSK1 KOMENTAR za prvo mesto - na Tekmovanje v zvezni košarkarski li(i se bliža dramatičnemu vrhuncu. Qd kola do kola je pravzaprav tndi laže napovedovati končni vrstni red. Toda tndi to Je seveda samo relativno. Ta'teden imajo košarkarji težko nalogo. Po prvenstvenih tekmah, ki so jih odigrali v soboto, morajo v sredo (ali četrtek) znova na igrišče, v soboto pa je spet na sporedu novo kolo zvezne lige. Tri tekme v osmih dneh, povezane s potovanji, seveda niso lahka stvar. Posebno še v položaju, kakršen Je na lestvici zdaj. Prvim štirim 01ympiji, Proleterju, BSK in Ljubljani gi-e za vsako točko. Vsi štirje imajo teoretične možnosti za osvoiitev prvenstva. Prav tako na šivankah sedijo tudi zadnji štirje — Zeljezničar, Partizan, Sioboda in Lokomotiva, od kate-r,h bosta dva v prihodnji sezoni igrala v republiških ligah. Mirno lahko čakata tekme prvenstva samo Jugomontaža in Crvena zvezda. ki ne moreta niti napredovati navzgor niti zdrsniti navzdol. r^as seveda predvsem zanima boj za prvo mesto, v katerem sta krepko udeležena oba slovenska sastoprrika Olvmpia in Ljubljana. Poglejmo s kom še igrajo favoriti Ea orvenstvo: Olvmpia — 22 točk: doma z Ju-gomontažo in Zeljezničarjem, zdcma s Crveno zvezdo in Ljub-lj ano: Proieter —21 točk: doma z BSK, na tujem z Lokomotivo, Partizanom in Ljubljano; BSK — J‘J točk: doma s Crveno zvezdo In Ljubljano, drugod z Zeljczničarj-em in Froleterjem: Ljubljana — 19 točk: doma g Proleterjem ln ‘J01ympijo, zunaj doma z Zeljezničarjem in BSK. Na papirju i*na torej daleč največ možnosti 01ympia, čeprav bi Proieter z izredno uspešnimi gostovanji tudi lahko nabral maksimum točk. Bržkone bo prvo odločitev prinesla sobotna tekma med Ljubljano in Proleterjem v SiSki. Toda to je še daleč... Pr^av tako pomembne bodo seveda tudi jutrišnje tekme. Lokomotiva je bila vedno neprijeten nasprotnik za Proleterja, Sioboda pa ima na svojem igrišču prednost pred Partizanom. Sila zanimiv bo tudi beograjski derby BSK — Crvena zvezda, saj so dobili »modri« spomladanski tekmo po odločitvi za zeleno mizo. Veliki rokomet v zvezni ligi Zadnjo nedeljo je bilo na sporedu II. prvenstveno kolo v zvezni ligi v velikem rokometu, v kateri zastopa Slovenijo prizadevno moštvo Rudarja iz Trbovelj. To je bilo prosto v prvem za-vrtljaju, v drugem kolu pa je moralo v Zagreb, kjer je izgubilo tekmo z domačo Lokomotivo. Tekme v Zagrebu, v Leskovcu in Valjevu so se končale takole: Lokomotiva — Rudar (T) 10:9 (6:31 Železničar (Niš) — Železničar (Beograd) 8:10 (4:6) Radnički — Dinamo (P) 10:10 (6:6) . Trboveljčani so v Zagrebu igrali s spremenljivo srečo; v prvem polčasu so namreč domači dosegli prednost treh zadetkov (3:6), po odmoru pa so gostje zabili več golov (6:4). Vsa prizadevanja v zadnjih minutah niso pomagala Rudarju do začetnega uspeha, ki pa je na zagrebških tleh opozoril vse tekmece, da bo v naslednjih kolih precej trd oreh tudi za najboljša moštva. Tekma med obema železničarskima kolektivoma je bila namesto v Nišu, kjer je igrišče pod suspenzom, v Leskovcu. Beograjski gostje so zasluženo tesno premagali najresnejše kandidate za najboljše mesto — igralce niškega Železničarja. V tretji tekmi je v Valjevu domači Radnički zapravil priložnost za zmago na večkratnim državnim prvakom Dinamo iz Pančeva. V tem kolu je bila prosta Bosna (Sarajevo). Lestvica je po drugi prvenstveni nedelji naslednja: Železničar (Bgd.) 2 110 17:1S 3 Lokomotiva ZVEZNA ODBO JKARSKA LIGA KUGO IN Z&9NJE MESTO JE ŠLO ,.. m kolu v zvezni moški odboj-pozornosti predvsem tekme, ki gem tti zadnjem mestu v leso bile v Beogradu, četrta pa Bosna Železničar (Niš) Radnički Dinamo Rudar 2 110 17:16 3 110 0 16:15 2 2 10 1 19:20 2 2 0 1 1.25:26 1 2 0 1 1 20:21 1 10 0 1 9:10 0 V zadnjem prvenstvene k ar-, ki ligj so bile v središču bodo bržkone odločale o dru tošn.jem prvenstvu. Tri igre v Bačkem Magliču. Za"rebSka Mladost je ob Donavi igrala dve tekmi: z Jugoslavijo in Železničarjem (oba Beograd). Študenti iz Zagreba so v prvem srečanju zmagali (3 : 1). v drugi teka« pa so bili beograjski Železnica::; p-.očnejši v enakem razmerju ;t : 3). Oba izida sta ne-dvolnnr- Se zapletla borbo za drugo najboljše mesto, za katero se potegujejo Jugoslavija. Železničar in Mladost. V »spodnjem domu« ni pravzaprav nič novega: Novi Beograd je izgubil proti Crveni zvezdi (1:3) in ostane prej ko slej skupno s Fužinarjem in Magličem kandidat za nižje razred no tekmovanje. Izid iz Bačkega Magliča ni presentlj iv: drugi*, slovenski za- stopnik, oslabljeno moštvo Fuži-narja, je gladko izgubilo igro z Magličem (0:3), ki igra na jesen mnogo bolje kot v prvem delu. Lestvica je do prihodnje prvenstvene nedelje naslednja: 30; 8 20 32:22 18 27:20 lfi 7 2 23:18 14 5 6 24:24 19 2 9 16:29 4 ■\IaeliE 11 1 10 15:30 2 Fužinar 10 1 9 13:29 2 tesno 3;2. V dveh preostalih tekmah tega kola je Crvena zvezda Dremagala Mladost 3:0. večkratni državni prvak Partizan pa samo 3:2. Obe tekmi sta bili v Beogradu. Lestvica po nedeljskem kolu: PartSzan 6 6 0 18:8 12 Lokomotiva 6 4 2 16:10 8 Mladost 8 4 4 18:14 8 Crv. zvezda 6 2 4 11:13 4 Olvmpia C 2 4 10:15 4 Branik 8 2 6 9:22 4 NASI STRELCI V ROMUNIJI V nedeljo se je v Bukarešti začelo IV. mednarodno prvenstvo Romunije v streljanju, na katerem sodelujejo strelci osmih držav, med njimi tudi Jugoslovani.. Prvi dan sta nastopila s precizno olimpijsko pištolo Umek in Delo-renzo ter veliko kalibrsko precizno puško Mašek. S precizno pištolo Je tekmovalo 20 strelcev, zmagal pa je Romun Pietea s 561 krogi. Umek se je s 520 krogi plasiral na 15.. Deloren-zo pa s 515 krogi na 20. mesto. S precizno puško je streljalo 18 udeležencev, med katerimi je najboljše mesto prav tako zasedel Romun Sirbu s 1120 krogi, medtem ko je bil Mašek s 1030 krogi enajsti. Novi prvaki na kotalkah Crv. zvezda Mladost Železničar Jugoslaviji! Branik 10 30 13 9 11 8 9 7 11 Novi Beograd 11 V soboto in nedeljo Je bilo v Ljubljani V. državno prvenstvo v umetnem drsanju na kotalkah. Tekmovali so člani treh klubov, in sicer ljubljanskih 01ympije in Ljubljane ter ZTK iz Zagreba. Med subjuniorkami, ki so šle pr-‘ vič na to preskušnio, so bili doseženi prav dobri izidi. Najboljšo oceno je dobila Nevenka Sporn in sicer, skupno 34.4 točke. Med juniorji in seniorji ter juniorka-mi in seniorkami so se plasirali na najboljša mesta Franek Klemenc, Peter Peršin, Micka Bre-zovnik in Tjaša Andree. Najšte-vilneje so bile zastopane v tej kon- SLOVESSKA ZASTOPNIKA — NA REPU V ženski zvezni odbojkarski ligi so doslej spravili pod streho dve nepopolni jesenski koli. V prvem zavrtljaju je Branik v Zagrebu izgubil iyoti Mladosti in Lokomotivi (0:3), v drugem kolu pa je v slovenskem derbyju na domačih tleh porazil ljubljansko Olvmpiio NOGOMETNO MOŠTVO JUGOSLOVANSKEGA ODREDA je V seboto iiox>oldne na igrišču v Gazi v polfinalnem srečanju za pokal UNET premagalo izbrano ekipo brazilskega bataljona 2:1 (2:0). S to zmago se je ekipa našega odreda plasirala v finale te konkurence. V zadnji tekmi se bosta srečali ekipi jugoslovanskega odreda in švedskega bataljona. še ena ^vaterpolska tekma I. zvezne lige. V zadnjem srečanju zvezne ^vaterpolske lige je splitski Jadran v domačem kopališču premagal ekipo Mladosti iz Zagreba 3:2 (1:0). Splitčani so imeli v tej igri precej smole, ker bi bil sicer rezultat lahko mnogo višji. — Na plavališču Primorca v Kotom bi morala biti odigrana še ena tekma, in sicer med Jadranom iz Hercegnovega in Mornarjem iz Splita. Splitski plavalci so se morali zaradi poškodbe na ladji iz Dubrovnika odpeljati . v Bar in zato niso mogli prispeti na tekmo v Hercegnovi ozir. Kotor. Obe društvi se bosta za medsebojno srečanje dogovorili sami med seboj. c 1 j ubi j ansko-primorski ligi takale Krim 4 4 0 0 12:5 6 Nova Gorica 4 3 0 i 11:6 6 Triglav 4 3 0 i 11:7 6 GrafiCar 4 2 1 i 9:6 5 Tržič 4 2 1 i 7:6 5 Jesenice 4 2 0 2 9:7 4 Rudar (I) 4 2 0 2 10:10 4 Slovan 4 1 0 3 7:13 2 Izola 4 0 0 4 4:11 0 Ilirija 4 0 0 4 5:14 0 kurenci juniorke. V parih sta med juniorji tekmovala dva, seniorski pa je nastopil samo eden. Podrobni izidi so bili takile: subjuniorke: Sporn (25.6 in 8.8 za obvezne like ozir. prosto drsanje) skupaj 34.4. Plahuta, Dolenc; ju-niorke: Brezovnik (70.47 in 46.29) 1:17.39, Gomolj, Savnik; seniorke: Andree (126.00 in 84.36) 210.86, Fajdiga, Derenda; juniorji: Klemenc (63.1 in 41.24) 104.34, Grinfeld; seniorji: Peršin (10G.90 in 81.83) 187.83; pari juniorji: Klemnc-De- renda (Lj.) 10.2, Grinfeld-Kristan (O.) 9.73; pari seniorji: Peršin -Andree (O.) 11.13 točke. S. K. Staša Andree Šah doma in po svetu Za srečanje z reprezentanco Madžarske, ki bo od 5. do 8. oktobra v Budimpešti sta bila pozvana tudi mojstra Puc in Marič. Ostali člani naše ekipe so bili določeni že poprej, in sicer Giigorič, Matanovič. Ivkov, Fuderer, Ka-raOclajič, Srečko Nedeljkovič, Ra-bar, Bertok, Djuraševie in Rakič. Igrali bodo dvokrožno na 10 deskah. Po sklepu sekretariata SZJ bodo polfinalni turnirji za XIII. šampi-onat v Kranju, Križevcih in Se-vojnu od 25. oktabra dalje. Ekipno tekmovanje I. lige bo v Cri-kvenici od 28. novembra do 4. decembra, tekmovanje II. lige pa se bo začelo 15. decembra. Poljska šahovska federacija je predlagala Šahovski zvezi Slovenije odigranje prijateljskega dvoboja med Ljubljano in Lodzem. Match bi bil konec novembra v Lodzu. Razen tega so Poljaki predlagali, naj bi Jugoslavija in Poljska odigrali prijateljski ženski dvoboj na 10 deskah, in sicer med 8. in 12. decembrom v Varšavi. Na conskem turnirju južnoameriške cone je z veliko premočjo zmagal v Rio de Janeiru velemojster Panno pred Rosetto in S a n -guinettijem, medtem ko je prišel velemojster Najdorf šele na četrto mesto in se ni kvalificiral za medeonski turnir. Na šampionatu Francije je med 12 najboljšimi šahisti zmagal Ber-grasser z 8,5 točke pred Boutevil-lom (8) itd. Na državnem šahovskem prvenstvu uslužbencev PTT v Kaštel Lukšiču sodelujeta tudi Bajec in Eržen. Po IX. kolu vodi Bajec z 9 točkami pred Erženom 7.5 Itd. da rie na atletskem četveroboju, ki je bil v Parizu med dvema francoskima reprezentancama moških in eno ženskih Francija izgubila vse tri nastope, ih sicer med moškimi proti Fincem (86:126) in Norvežanom (97.5:111.5), med ženskami pa proti Italijankam (50:56); da je bila v Santiago de Cileu odigrana kvalifikacijska nogometna tekma za svetovno prvenstvo, v kateri so Cileanci premagali Izbrano moštvo Bolivije 2:1 (0:1). m Ljubljana je favorit v Karlovcu, 01ympia pa bi morala pod Ceki-novim gradom ukrotiti Jugomon-tažo. - (Ljubljanska tekma se bo začela ob 19.30 s predtekmo ob 18.30. V tem srečanju bo Litija imela za nasprotnika 01ympio IH.). -eb V ponovljen.! koSarkarskl tekmi za prvenstvo LRS je mariborski Branik vnovič premagal kranjski Triglav 71:64 (37:31). Gostje So PO odmoru rezultat izenačili, nato T>a so spet prevzeli pobudo igralci Branika, k■ so z.magali zasluženo. - Največ košev za Branik Je dal. Ogrizek (30), za Triglav pa Prah (23). TENISKI DVOBOJ Prvi dan - 3:0 za goste Prvi dan — 3 : • za Ko ste Maribor, 23. sept. Na teniških igriščih v Ljudskem vrtu se je danes začel teniški dvoboj med reprezentancama Monaca in Slovenije. ki je nastopila v okrnjeni postavi. Vzlic temu so se naši igralci d o b r o upirali in častno podlegli. V igri parov bi bil rezultat lahiko ugodnejši, lahko bi celo zmagali, če ne bi bil Pucihar delal preočitnih naoak. Rezultati: Pasciuier : Čebular 8:6. 6:3, Borghini : Pucihar 6:3. 6:2. Pasquier - Borghini ? Pucihar- - Suhar 6:3, 8:6. Tekmovanje bodo končali Jutri popoldne. PRVENSTVO LRS Krim vodi pred Novo Gorico Četrta prvenstvena nedelja v domači prvenstveni ligi ljubljanskih in primorskih društev je obsegala vseh pet srečanj, vendar nas v nedeljo zvečer ni. doseglo poročilo iz Nove Gorice, kjer je gostovala enajstorica z Jesenic. Goričani so v tem srečanju zasluženo zmagali 3:1 (0:1) in zabeležili tako že tretjo zmago ter se povzpeli kar na drugo mesto v razpredelnici. Odločilno se je tekma v njihov prid obrnila iele po odmoru, ko so goste z Jesenic potisnili povsem v obrambo in jim zabili tri gole. Po štirih kolih je lestvica v Otrok v medvedji j Sedemletna deklica Marija Porta in njen manjši bratec sta ‘občudovala v zoološkem vrtu v Neaplju severne medvede. Ko je hotela Marijia vreči medvedom kos kruha, se je nagnila preveč čez ograjo in ljudje so, vsi trdi od groze, videli, kako je otrok padel tik pred medvede. Medveda, samec in samica, sta se počasi približala otroku nato sta se spopadla za plen in to je najbrž rešilo obroku življenje. Ko je samica poražena odcoipotala. je že stopil v kletko čuvaj, vendar ni mogel preprečiti, da ne bi samec male vzdignil, jo zopet vrgel ob tla in s težko šapo mrcvaril drobno telesce. Ko se je voda pobarvala s krvjo, je zopet navalila samica na samca. To pa je na vsafe n a čip hotel izkoristiti čuvaj. Z železno palico je pričel Konja fe poslal po pošti Pri šolskem upravitelju v mestecu Wood!howise je pozvonil poštar in mu je, ne da bi se ta kaj začudil, oddal posebno pošiljko: odraslega konja, k; rnu je bil okoli vratu privezan poštni spremni list z naslovom, na zadnjici pa je imel prilepljene poštne znamke v vrednosti, kolikor je za tako težo potrebno. Upravitelj je konja dan poprej kupili na neka kmetiji, oddaljeni 40km. Ker je bil tam z avtomobilom, n; .mogel konja vzeti kar s seboj, pač pa se je spomnil, da ga lahko pošlje po pošti. Britanska pošta mora sprejeti vsaik paket, ne glede na to, !kao je v .njem. Napoitil se je na bližnjo pošto in tamkajšnji uradnik mu je moral dati prav in tako so morali konja vzeti. Kupec se je lepo odpeljal domov, drugi dan pa mu. je v domačem kraju poštar brez prevelikega začudenja pripeljal ikonja na dom. Je bila v plemenu Maya res dinastična revolucija? Ameriški-arheologi so začeli sistematično raziskovati Tikal, popolnoma v bohotno tropsko zelenje potopljeno mesto Maya Indijancev. Očistili so 'že štiri 2000 let stare zbiralnike, v katerih so domačini zbirali deževnico. . Posebno pozornost pa vzbujata dva, kamnit a kipa iz dobe 900 do 300 let pred našim štetjem. Bila sta namreč, kakor se je dalo ugotoviti, podrta in razbita, nato pa popravljena in zopet postavljen-a na podstavek. Iz tega sklepajo, da je izbruhnila nekoč v zgodovini Mayev revolucija, V kateri so razbili stare simbole. Najbrž je potem zmagala protirevolucija, ki -je te kipe zopet postavila. Tikal, ki leži globoko v pragozdu, je bil sicer odkrit že v preteklem stoletju, bil pa je praktično nedostopen, dokler ni Guatemala zgradila sredi džungle letališče. Dosedanja izkopavanja in najdbe dokazujejo, da je mesto Tikal prava zakladnica arheoloških spomenikov iz zgodnje ameriške zgodovine. udrihati zverine tam, kjer so najbolj občutljive, po smrčku. Tako je otroka rešil še živega, v bolnišnici pa so ugotovili, da ima mnogo r-an in neka-; po- lomljenih reber vendar bo ostal živ. Čuvaj bo za hrabri poseg dobil kolajno starši male Marij* pa so ser mu zlahveiiili z veliko nagrado. Miss Michikox Hamamura, znana pod imenom »Calypso n-vta«, je odpotovala z letalom iz Tokija v New Tork, kjer l>o msto-pala v »Veliki predstavi« ameriške televizije. Iz Moskve javlja list »Sovjetska Rusija«, kako je celo mesto živelo v brezglavem strahu p-red tem. da b; Zemljo doletela katastrofalna nesreča,'in sicer nič drugega kakor trčenje z nekim drugim nebesnim telesom. Vse skupaj se je zgodilo v mestu Tuap.se. znanem letovišču na Črnem morju. V lokalnem listu je pisatelj fantastičnih romanov Kris objavil članke o tem, kako naj b; sovjetski astronomi odtoriili blizu sonca ogromno plamenečo kroglo, ki se premika naravnost proti zemliji s hitrostjo 150.000 miilj na uro.' Časopis g e tudi pripovedoval, da v kapitalističnem svetu vlada velika zmedenost. Ta krogla naj bi inaeJa temperaturo 40 milijonov stopinj, kar bi zadostovalo, da se vsa naša uboga Zemlja spremeni v prah in pepel. Ta pripovedka je spravila v strah vse mestece. Nekateri S'o prodajali, kar so imeli, in bežali, kamor j s kdo vedel. Drugi so zahtevali telefonski poziv za Moskvo, da bi se prostovoljno javili na umetni satelit. Uspelo pa je listu, da je s posebno izrjavo, ki jo je podpisal sam Kris. ttmllril Jfludi, češ da je bil tisto samo neki daljni meteor. ‘ n i m i »i BORIS LAVRENJEV nainšfiridesefi Nenadoma je skomizgnil.z rameni in rekel v veter: »Hudič! Kot v pripovedki! Robinzon in njegov Petek!« VI Poročnik se je dotaknil Marjutkine rame. Nekajkrat je poskušal spregovoriti, toda čeljusti so mu preveč drgetale. S pestjo si je podprl brado in spregovoril: »Jokanje ne pomaga nič. Iti morava! Niikar ne sedi tukaj! Zmrznila bova!«. Marjutka je dvignila glavo. Obupano je spregovorila: »Kam pa naj greva? Na otoku sva. Vse naokoli je voda.« »Morava oditi. Vem, da je tukaj nekje lopa.« »Kako pa to veš? Si že bil tukaj?« »Ne, še nikoli. Toda ko sem hodil v gimnazijo, sem čital, da so tukaj ribiči zgradili lope, zaradi rib. Morava kakšno najti.« »Dobro, našla jo bova. In kaj potem?« »Jutro je modrejše od večera. Vstani, Petek!« Marjutka je prestrašeno pogledala poročnika. »Kaj si znorel? O, gospod bog!... Le kaj bom delala s teboj? Kakšen petek, sreda je danes!« »Nitkar sedaj ne vprašuj. Potem se bova pogovorila. Vstani!« Marjutka je ubogljivo vstala. Ko pa se je poročnik sklonil, da bi dvignil puške, je dekle zadržalo njegovo roko. Poročnik je umaknil roko in se hripavo, divje zasmejal. »Najlbrž si ti znorela, ne jaz! Premisli malo, le kako naj sedaj mislim na beg? Puške sem hotel nesti zato, ker so pretežke zate.« Marjutka se je umirila' in resno, a mehko rekla: »Hvala za pomoč. Toda meni so ukazali, da te moram stražirfci. To pomeni, da ti vendar ne smem dati orožja, saj jaz odgovarjam zate!« Poročnik je skomizgnil in pobral torbe. Stopil je naprej. S snegom pomešf-ni pesek je škripal pod nogami.. Brez konca se je raztegovala nizka, neprijetno ravna obala. Pod snežno odejo se je v daljavi nekaj zardečilo. Marjutka je omahovala pod težo treh puško. »Nič ne mara>j, Marja Fiilatovna! Potrpi malo. Tamle je lopa.« »Oh, da le ne bi bilo daleč. Moči mi zmanjkuje, kdaj mi je že pošla.« Zavlekla sta se v kočo. Temno je bilo v njenj. Zatohlo 'je dišalo po ribah in vlažni soli. Poročnik je otijpal kup zloženih rib. »Glej, ribe so tukaj. Vsaj lačna na bova.« »Nič ne vidim. Poglej malo. Mogoče najdeš kak zavetrn kotiček.« je zašepetala Marjutka. »Elektrike se tukaj ne nadejaj.« »Z ribami bi kurila. Mastne so.« Poročnik se je ponovno zasmejal. »Z ribami bi kurila? ... Tebi se je zares zmešalo.« »Zakaj zmešalo?« je. užaljeno odvrnila Marjutka. »Koliko smo jih pri nas na Volgi pokurili! Bolje gore kot polena!« »Prvič slišim ... Kaiko pa bova zakurila? Kresilno gobo imam, kje pa je suhljad?« »Eh, gospodič! Vidim, da si vse življenje čepel v maminem naročju. Na, »Stoj! Ne igraj se z glavo! Besedo si tai dal, da ne boš pobegnil!« izvleci naboje, jaz bom pa s stene odluščila nekaj trsk.« S premrlimi prsti je poročnik s težavo odprl tri naboje. Marjutka je s trskami v temi zadela ob njega. »Vsuj semkaj smodnik, na kupček. Daj mi kresilno gobo!« Na gobi je zažarela oranžna iskrica in Marjutka je porinila gobo v smod- nik. Zašuštelo je in zagorelo z medlim rumenim plamenčkom, ki je objel suhe trske. »Dobro je!« se je razveselila Marjutka. »Prinesi ribe, najbolj mastnega krapa izberi!« Čez vžgano suh3j~ 1 'ta položila ribo. Skrivila se je in zagorela z rnastnim ognjenim plamenom. »Sedaj pa le nalagaj. Rib imava za pol leta dovolj!« Marjutka se je ozrla po koči. Migetajoči odiblesik plamenov je metal sence na ogromne kupe zloženih rib. Lesene stene so bile polne lukenj in razpok. Marjutka se je sprehodila po tem ribjem skladišču. Potem je nekje iz kota zaklicala. - »Tukaj je nepoškodovan kot! Nalagaj ribe, da ogenj ne ugasne. Jaz pa bom tukaj zamašila stene. Pravo pravcato sobo bom naredila!« Poročnik je sedel ob ognju. Grel se je. V kotu je šarila Marjutka in zlagala ribe. Potem ga je poklicala: »Dobro bo! Prenesi ogenj!« Poročnik je zgrabil za rep gorečega krapa. Stopil- je v kot. S treh strani je Marjutka zgradila steno iz rib in tako ogradila drva metra prostora.