30, številka
V Ljubljani, dne 26. julija 1919.
VI. leto
Delavec lxhaj» v«ak petek a datumom .lasledojega «<«« — Naročnina za celo leto K 10*—, za pol leta K 5'—, *a Četrt leta K 2-50. Posamezna Številka 20 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 9 mark, za Ameriko 3 dolarja. foiUJntre na urodniStro in npravniitvo Uabljua, Selsnburgeva ■llea štev. 6. 1L nailatr.
Rokopisi se ne vračajo. — Tnserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 30 vinarja, pri trikratni po 27 vinarja, pri šestkratni po 24 vin., pri celoletnih objavah po 22 vin. za vsakokrat — Za razne izjaveitd. stane mm vrstica 50 vin. — Reklam, so poštnine proste. — Nefranki rana pisma «e nc sprejemajo.
Splošna stavka na Slovenskem.
Socialnodemokratična delavska straa-£a je priredila dne 20. in 21. L m. splošno stavko na Slovenskem. Enako stavko in manifestacije ter shode so priredile delavske organizacije tudi po drugih deželah, v Franciji, Angliji, Italiji, Nemčiji, Nemški Avstriji, Cehoslovaški m po celi Jugoslaviji. Opravičeno je ogorčenje proti sklepom pariške mirovne konference, zlasti je opravičeno, ker konferenca o delavskih zahtevah sploh ni hotela slišati, še manj pa sklepati o stvareh mednarodnega delavskega varstva o socialni zakonodaji, ki je vse danes že vendar tako aktualno, da bi je konferenca ne smela prezirati. Stavka je pa imela tudi politični pomen. Kakor 2nano, nameravajo antantne države, h katerim pripada tudi Jugoslavija, zatreti ljudske vlade na Ogrskem ln v Rusiji. Vmešavanje v tuje države utegne provzročiti samo novo prelivanje krvi ter ovirati konsolidacijo družabnih razmer. Antanti gre namreč za to, da reši v teh deželah kapitaliste, da vzdrži izkoriščanje, ker sicer izgube antantni kapitalisti svoje velike kapitalije, ki so jih naložili tam v podjetja že pred vojno ali pa med vojno kot vojna posojila. V primeri s sedanjim stanjem pomena bi ta korak antante veliko reakcijo, ker hoče z njim odpraviti socialne izpremembe ter jih nadomestki zopet s kapitalističnim izkoriščanjem.
Pa tudi naše domače razmere so precej provokatorične. Ce pomislimo na preganjanja zaupnikov v Srbiji, Hrvatski, Bosni in Dalmaciji, na strogost cenzure, na naraščajočo draginjo, ki jo povzroča nesmotrena državna gospodarska politika, potem se nam ne bo čuditi, če jugoslovanski proletarijat kot en mož protestira proti razmeram, ki so skrajno krivične in ki jih vlada vzdržuje in zagovarja n;t neopravičljiv način.
Delavstvo v Sloveniji je ta dan pokazalo po vseh industrijskih krajih, po vseh industrijah s praznovanjem, shodi In obhodi, da triu te razmere ne ugajajo, ker so krivične. Delavstvo je pokazalo, da se zaveda svoje misije, ki vodi k osvoboditvi človeštva izpod suženjskega jarma kapitalizma. Vse industrije, vsa obrt po večjih krajih je počivala in s tem je delavstvo dokazalo svojo solidarnost, svojo energično voljo In moč, ki jo bodo vladajoči krogi pač morali prav resno upoštevati Proletarijat ni več mrtva masa, da bi jo gospodujoči razredi obdelovali kakor kos ilovice in ga izkoriščali kakor bi se jim zljubilo. V strnjenih vrstah je nastopil proletarijat ta dva dneva in kadar ga bodo klicale volitve na plan, bo ta razred trpinov še močnejši, še številnej5i ln b- soodločeval, končno odločeval o usod; ljudstva. Na to mora biti proletarijat pripravljen! Vztrajati mora v strokovnih in političnih organizacijah, ki bodo borile kader, jedro delavske sile. Naloge, ki jih ima delavski razred v družbi so ve-
like, sotfalna zakonottafe, socializacija industrije, pametna agrarna reforma ki vss drugo se bo izvedlo le tedaj, če bo proletarijat dovolj pripravljen, dovolj močan, da jih izvofctje sami
Zato pojdimo po tej poti naprej do zmage!	-	,	-............
Mezdno gibanje na Jesenieah.
Dne 17. julija t. L je bilo pri nas mezdno gibanje, ki je pokazalo uspeh skupnosti organizacije in njene moči. Naši zaupniki iz vseh oddelkov in tajnik kovinarske centrale s. Ig. Mihevc so se zbrali ob 10. uri v hotel »Triglav«, kjer so se vršila pogajanja. Tja so prišli tudi klerikalci in liberalci, na zahtevo naših zaupnikov so se pa morali odstraniti. To umetno aranžiranje se gospodu dr. Pav-ličeku ni posrečilo, on bi pa na vsak način rad prikrival moč kovinarske organizacije, čemur pa se gospod zaman trudi. Delavska zavednost, gospod doktor, se ne da ubiti.	'
Z odločnim in možatim nastopom naših zastopnikov se je bil hud boj, proti zastopnikom kapitalizma.
Pri teh pogajanjih se je pa tudi pokazala slika naše vlade, kako zna ovirati industrijo, pri čemer pa delavec najbolj trpi. Vsled prepovedi izvoza za izdelke, ki pri nas niso porabni, in bi vlada morala biti hvaležna, da se izvažajo, da pride denar iz tujine, kajti, le s tem, če bomo izvažali, bomo krepili našo valuto in delavstvu omogočili boljše zaslužke.
Trpke besede so padale na vladnega zastopnika od strani delavskih zaupnikov in centralnega tajnika; živa resnica o nesposobnem delovanju na industrijai-nem polju naše vlade se je pri tem pogajanju pokazala.
Bil ie boj in vendar je jeseniško delavstvo doseglo lep uspeh.
Resume
o	uspehu pogajanj z zastopniki delavstva pri K. o. d. na Jesenicah, dne 17. julija 1919.
V	sporazumu z zastopnikoma oziroma z zastopnikom ravnateljstva K. o. 'd. se je sklenilo glasom IV. priloženih zapisnikov sledeče:
1.	PovISanJe temeljne plače. Od podjetja v prilogi pod A predlagane povišane temeljne plače — rubrika 3 v prilogi A — se povišajo v naslednji izmeri:
Pri temeljni plači do S K za 55%; pri temeljni plači od 5—7 K za 40 % ; pri temeljni plači nad 7 K z« 30 %.
2. Doklade za svojceL Doklade se določijo sporazumno v naslednjih dnevnih zneskih:
Za žene 2 K, za vsakega nepreskrbljenega otroka pod 14 letom 1 K, pri samcih tudi za očeta in mater v slučaju, da sta dela nezmožna in nepreskrbljena ter da živita z delavcem v skupnem gospo-
dinjstvu. V slučaju pa, 'da SČarši ne žive
Y	skupnem gospodinjstvu z delavcem samo v onih slučajih, ako delavec dokaže, (k so starši navezani izključno na njegovo podporo 1 K. - - ;	■-	.
3. Nabavni prispevek’.
Za vsakega delavca, delavko ali ženo 125 K; za vsakega otroka 50 K.
Nabavni prispevek je izplačati v celotnem znesku koncem avgusta t. 1. Ta prispevek velja za drugo poletje t. L
Nabavni prispevek dobe samo tisti delavci, in tiste delavke ter njih otroci, ki so vstopili že pred 1. junijem t. 1. v službo pri podjetju; pristoja pa tudi delavcem v tem slučaju, da so bili vpoklicani k orožni vaji in go se ali se povrnejo takoj po odpustitvi od vojakov v službo pri podjetju.
Izrecno se določa, da pristoja doklada za svojce in nabavni prispevki tudi nezakonskim otrokom.
4. Stanarina.
Ravnateljstvo podjetja se obvezuje plačati glasom dogovora z dne 14. marca t. 1. normirano 50 % doklado za stanarino (točka VII.) tega dogovora tudi onim vdovam in samcem, ki so v podjetju zaposleni, obenem se zavezuje, da bo z vsemi sredstvi pospešilo zgradbo primernih delavskih stanovanj m da bo upoštevalo pri nastanitvi delavcev v teh stanovanjih predvsem oženjene delavce z ve-čtmi otroki.
Deželna vlada za Slovenijo sc naproša, naj primemo vpliva na podjetje^ da se zgradba delavskih stanovanj v naj' krajšem času izvrši.	'	'	'	-
5. Razsvetljava.
Sporazumno se naproša deželna vlada, naj odkaže podjetju mesečno primerno množino petroleja, katerega bo podjetje onim delavcem dalo, ki ne stanujejo v hišah podjetja ali nimajo v njih’ privatnih stanovanjih uvedene elektrike, v potrebni množini proti povrnitvi nabavnih stroškov.
6. Kurjava.
Podjetje bo dajalo' za vsako gospodinjstvo letno 3 kubik metre drva iz svojega lesnega skladišča po ceni 20 K za kub’, meter in se zavezuje, da bo zastavila vse sile v preskrbo potrebnega lesa.
Zastopniki delavstva pa obljubujeio, da bodo zastavili ves svoj vpliv v to, da se prenehajo tatvine lesa iz Družbinega gozda.
Od dobave lesa potom Družbe so izključeni oni delavci, ki so y posesti svojih’ gozdov.	-'v	•
7. Ponovni pregled in pravično Izenačenje temeljnih plač na podlagi predloga ravnateljstva pod A:.
Strojevodje se uvrste v I. plačilni razred kvalificiranih delavcev glede drugih delavskih sknpin se sporazumno določa, da se bodo spravile temeljne plače čuvajev turbin, mazačev, zidarjev in 5!in-garjev v medsebojnem dogovoru dclavca z ravnateljstvom v sklad z drugimi te-
meljnimi plačami, hi sicer, že preč uveljavljenjem predstoječih poviškov. V lučaju nesporazuma bo odločeval obrtni nadzornik.
8. Tesarjem in žagarjem se dovoljuje za one dneve, ko delajo v gozdu izven obratovališča doklada v izmeri 50 % poviška temeljne plače.
9. Rok uveljavljenja se določi na dan 1. julija t. 1.
10. Ravnateljstvo se obvezuje, da ukrene vse potrebno v otvoritev strokovne šole v jeseni t. 1.
Vsi predstoječi dogovori veljajo samo za slučaj, da izplača deželna vlada delavcem zaostanek na živilskih doplačilih v znesku 450.000 K oziroma jim nabavi naturalije v višini tega zneska, na-daljne mesečne prispevke v znesku 150.000 K pa izplačuje podjetju v svrho delnega kritja stroškov, katere bo imelo podjetje vsled predstoječih povišanih pristojbin delavcev.
Ta dogovor stopi v veljavo šele po odobritvi deželne vlade za Slovenijo v j Ljubljani.
. Preddelavci, dobe 2 K večjo temeljno plačo kot najboljše plačam delavci njih kategorije.
Mojstri in uradniki:
Povišanje celotnih prispevkov v izmeri :
Pri plači do 800 K za 15 %; od 800 do 1000 K za 10 %, od 1000 K naprej za 5%. Nabavni prispevki za mojstre: Nastavljene! 1000 K, žena 300 K, vsak otrok 150 K; nabavni prispevki za uradnike: naStavljenci 800 K, žena 300 K, vsak otrok 100 K.
Delavstvo, zavedno naprej, ker edino v nas je moč in stremljenje, da izboljšamo gmotni položaj.
Vaša strokovna organizacija je Vaša moč!
—MII .—IIIIM MMM      1,1 —■——WWI
Tobačnemu delavstvu v premišljevanje.
Pred seboj imamo delovno in mezdno pogodbo tobačnega delavstva iz Nemške Avstrije. Navajamo najvažnejše točke.
a) Delovni čas.
Postavno določeni delovni čas znaša na teden 48 ur. Dejansko pa se sedaj dela 42 ur na teden. Ta delovni čas ostane v veljavi toliko časa, dokler ne dobi tobačna uprava toliko surovin na razpolago, da bo mogoče misliti na izdelavo tiste množine kot se jo je izdelavalo pred vojno. Preden se pa uvede 48umo delo na teden, sc uvede za trimesečno poskušnjo 44 ur na teden. V slučaju, da delavstvo v 44 urah napravi potrebno in kvalitativno brezhibno delo, ostane 44 urnik v veljavi. Množino dela, ki ga bodo morale proizvajati posamezne delovne osebe ali skupine, se bo določal sporazumno z delavskim odborom.
b)	Oblika delovnih plač.
1. Važcu napredek je zaznamovati v uvedbi tedenske plače. Vsaka delovna oseba, bodi s pogojno, akordno ali dnevno plačo, dobi, ako je bila vsaj pol 'dne pred ali po prazniku zaposlena, praznik plačan.	\
2. Starostne doklade. V, to svrho so razdeljene tobačne tovarne v štiri krajevne razrede. V 1. razred spada Dunaj v IV. pa Fiirstenfeld. V II. razred so pa uvrščeni, Linec, Stein in Gradec. V ra razred bi spadala Ljubljana. Za II. razred znaša starostna doklada po petletni služ-' 'tii dobi 5 K 20 vin., in stopnjuje vsako
• o za 1 K . 20 vin. ter na ta način s 35-t.o slu/bruo dobo doseže 41 K 20 vlu.
c)	Cezuro© delo.
Za čezurno delo se h kvoti, ki znaša ob normalnem 44urnem delovnem času na uro, doda 50 %, za nedeljsko delo 100 % in za nočno delo pa 200 % poviška.
i	d) Mezda.
Za podlago razdelitve mezd se je obdržalo 18 mezdnih skupin. V najnižji mezdni skupini, v to spadajo začetne delavke splošne manipulacije, znaša plača v II. krajevnem razredu 65 K 40 vin. na teden. V 17 mezdni skupini, to so rezalci tobaka, pa znaša 8.3 K 90 vin. Primera iz
7	mezdne skupine: v to spadajo ovijalke (spinarce) F, E, G, B in viržinijoza smodk, delavke v pripravljalnici, tehtarice, zavi-jaike tobaka (Briefmacherin), paketirke, delavke pri klobasah in šivalnem stroju prejmejo 70 K na tedeai. Delavci začetniki splošne manipulacije spadajo v 5 mezdno skupino in prejmejo 68 K 50 vin. tedenske plače. I< tu navedenim tedenskim plačam pa spadajo še sledeči prejemki: starostne in draginjske doklade. Poleg teh prejmejo še na mesec takoimenovani prehodni donesek 100 K in za vsakega otroka 20 K. Potem na leto 4krat nabavni prispevek v tisti višini kot ga je ljubljansko delavstvo prejelo v mesecu februarju.
Da vse to bolj lahko razumemo, vzemimo, delavka splošne manipulacije, samica s 71etno službeno dobo prejme tedensko, na temeljni plači 65 K 40 vin., na starostni doldadi 7 K 60 vin., na draginj-ski dokladi 21 K, torej skupaj 94 K, na mesec 4krat 94 K, poleg tega 100 K prehodni znesek, skupaj 476 K. Delavec samec z isto službeno dobo pa toliko več, v, kolikor je njegova temeljna plača višja. Druga primera, delavke omožene, ki spadajo v 7. mezdno skupino s 171etno službeno dobo m s tremi otroki, prejmejo na temeljni plači 70 K, na starostni dokladi
19	K 60 vin., na draginjski dokladi 43 K 90 vin., skupaj na teden 133 K 50 vin., na mesec znaša to 4krat 133 K 50 vin., prehodni znesek 100 K za tri otroke po 20 K, torej skupai 694 K. Vzemimo še n. pr. oženjenega delavca, ki spada v 17. mezdno skupino s 221etno službeno dobo in s trem; otroki, prejme na temeljni plači 83 K 90 vin. na starostni dokladi 25 K 60 vin. na draginjski dokladi 43 K 90 vin. skupaj na teden 152 K 40 vin. Na mesec 4krat 152 K 40 vin., prehodni znesek 100 I< za 3 otroke po 20 K znaša skupaj 769 K 60 vin. Otroške podpore se računajo do 16 leta, ako so pa rokodelski učenci ali pa obiskujejo višje šole, pa do 18 leta.
e)	Rokodelci
Zahtevam rokodelcev po izjenačenju A in B skupine je v toliko ustreženo, da se je A skupina opustila in vse rokodelce uvrstilo v B skupino. V to skupino se je tudi uvrstilo zabojne mizarje in bolniške očete. Izločeni so iz te skupine stfojni khtčavničarfi, ki so zaposleni pri fabrika-cijskih strojih m so prideljeni skupini mehanikov in elektromehanikov. K lej skupini bi moral spadati tudi glavni strojnik parnega stroja, kar pa ni natančno razvidno. Začetna plača za B skupino znaša 76 K, za mehanikarsko skupino pa 85 K, časovni avanžema na leto 2 K. K temeljni plači je dodeljen dodatni znesek 50 K. Vzemimo n. pr. 1. rokodelec, samec, z 10 letno službeno dobo iz B skupine, prejme, na temeljni plači 76 K, na časovnem avanžema 18 K, dodatni znesk 50. na draginjski dokladi 21 K, toraj skupaj 165 K na teden. V skupini mehanikov toliko več, v kolikor je temeljna plača višja. 2. Rokodelec ali bolniški oče iz skupine B, oženjen, z 20 letno službeno dobo in s 3 otro-
ki prejme: na temeljni pffflči 76 K, na časovnem avanžema 38 K, dodatni znesek 50 Iv, na draginjski dokladi 43 K 90 vin., toraj skupaj 207 K 90 vm. na teden.
f)	Poravnava nastalih sporov Iz t« mezdne pogodbe in končna veljavnost Iste,
Vse slučajno nastale spore ali nesoglasja rešuje tovarniško vodstvo s p o« razumno z delavskim odborom. Tu pogodba stopi s 1. avgustom 1919, v veljavo ter velja do 31. julija 1920. To s« glavne točke pogodbe, ki jo je sklenilo tobačno delavstvo v Nemški Avstriji, z glavnim ravnateljstvom tobačne režij« meseca julija 1919.
Dodatno bodi že povedano, d« si j« nemško tobačno delavstvo mezdno razmerje,^ ki je bilo ob razsulu Avstrije v veljavi že s 1. aprilom znaitno izboljšala, toraj ni bilo z mezdnimi prejemki nikakor na slabšem kakor tobačno delavstvo v Ljubljani. S 1 . julijem je prejelo izredni nabavni prispevek v navadni vHiui, prejme ga tudi 1. avgusta in 1. novembra. Na podlagi te pogodbe bo pa nemško tobačno delavstvo na mezdnih prejemkih mik) rečeno za 100 % na boljšem kot ljubljansko. Vse to je doseglo tobačno delavstvo brez posebnega hrupa in 4)rez kakšnih izgredov, to je znamenje, ete je nemško tobačno delavstvo disciplinirano, 80 % je organiziranega v sotijaldemokra-tični organizaciji in to je tudi potrebno. Tej trdni falangi nasproti je stal znani neizprosni birokrat, glavni ravnatelj Scheu-chenstuel. Napram takemu nasprotniku je bilo pač potrebno, da je tobačno delavstvo zbralo vse odporne sile, da ga je porazilo.
Oglejmo si pa nekoliko položaj tobačnega delavstva v Jugoslaviji. Država kot taka ima ugodnosti, da pridela doma ogromne množine tobaka, ima sosede na jugu in vzhodu, ki se obširno bavijo s pridelavo tobaka. Toraj pridelek doma in pri sosedih ogromen. Teh ugodnosti Nemška Avstrija nima. A kljub temu se pri nas dopušča, da tobačno delavstvo strada, ob tej naraščajoči draginji. Govori se, da je deputacija, ko je pred par tedni pri finančni upravi posredovala, v prilog nabavnega prispevka za L avgust, dobila od merodajnih faktorjev utis, češ, kako je to mogoče, da tobačno delavstvo sploh, še kakšne priboljške pričakuje. Tistih
20	% se je postavilo kar ob' stran. Le po dolgem moledovanju se je težko izluščila obljuba, za nabavni prispevek. To je znamenje, da je v Jugoslaviji obilo birokratov Scheuchenstuclovega kroja. Tobačno delavstvo pa, ako hoče, da se bojno kopje teh birokratov polomi, mora vendar enkrat začeti resno misliti, svoje vrste disciplinirati, po vzorcu svojih bratov in sester v Nemški Avstriji. Potem lahko upa, da bo to doseglo, kakor ono, onstran zaplankane meje. Toraj na delo!
Dopisi.
Gospod Zajc v Velenjem je splošno zna kot nenormalen človek, ker hnu pa gre uredništvo »Naše Moči« večkrat na Hm in objavlja časih naravnost gorostasne reči o naših rudarjih in naši strokovni organizaciji, kakor se je to zgodilo na primer v številki 30. omenjenega lista, naj služi delavski javnosti sledeče v pojasnilo: Naravnost infamija je, če podtika nam ah naši stranki, da bi se kdaj bna dajala kaka navodila za ropanje in ubijanje. Nasprotno je res, da se naše organizacije prizadevajo kolikor jim to mogoče, dvigniti naobrazbo med delavstvom*
V	dokaz temu navajam, da se je Presj\." belo že preko sto knjig, ki so misini • ganiziranim tovarišem na razpolago.
Hclo 56 Je tudi na prvega maja 'disciplino, ’ ki vlada v naših vrstah. Kar se tiče krščanske pravičnosti, jo gotovo boljše poznamo in izvajamo kakor konfuzni gospod ,Zajc; v tem oziru nam ni treba hoditi k njemu v šolo. Borili smo se in se borimo vedno le za interese ter koristi delavcev, ki prihajajo v korist vsem brez razlike ludi famoznemu Zajcu. Minimalno plačo za kopače v znesku K 18 uživa tudi on in mu io tudi privoščimo. Če mu pa ne ugaja, da srno jo priborili mi, tedaj mu je pot prosta, naj gre h gospodu obratnemu ivodji, pa mu naj denar vrne. Ne gre mu tudi v glavo, da so se pehali naši delegati *a moko in drugi živež. No, če bi pre-kkrba živeža bila odvisna od Zajca, bi flr.ši tovariSi z družinami vred že davno morali Iti na pa8o kakor zajci. Možakarju ni všeč, da so naši delegatje preskrbeli ■aoko po K 2.50 do K 3.— za kilogram, tfočim so jo drugi trgovci sami plačevali po K 6.—. Vladni organi so se sami stri-ajali s tem, da so šli delegati kupit potrebno moko, ki jo je bilo v tem času zelo težko dobiti. Povsod je primanjkovalo živil, pri našem prernogokopu smo bili v tem oziru vedno preskrbljeni. Zahvaliti zk toa se imamo ne morda Zajcu, ki samo gobezda, ampak nhšira delegatom in naši strokovni organizaciji.
Zajca oči vidno boli, da pri njegovi klerikalni organizaciji ostaja vedno le predsednik brez članov. Nič ne bo, prijatelj Zajc, z idejami tvojih skisanih možgan. Vsaj delavstvo pozna tvojo organizacijo, pozna pa tudi klerikalne doktorje zato pa adijo mondo klerikalno peto! izništvo.
Tovarna za impregnacijo lesa (Rtit-gers) v Hočah ima upravitelja, lci že kot češki Nemec sovraži naše delavstvo, ki ga pa tudi skuša terorizirati ob vsakem poskusu, da bi se organizirali. Povemo pa gospodu upravitelju, da bo prišel dan njegovega plačila, kajti ta človek plačuje ljudi tako pristransko in krivično — enemu 50 K, drugemu pa istotako naporno delo samo 12 K. — O. obrtnega nadzornika pozivamo, da si ob priliki ogleda tega upravitelja. O. Pfeiferju iz Hoč, liberalcu, od vlade postavljenemu nadzorniku nad podjetjem pa želimo, da bi on taroku ne obiral preveč svojega khjenta-upravitelja, ker dolžnost nadzornikov je, da ne zlorabljajo svoje moči. Pa saj: vrana vrani ne izkljuje oči!
Tiček je tudi Italijan Zabelo na falski graščini. Ta mož Ima nad 8000 oralov gozdov in zemljišča. Zabejo je milijonar, pri njemu uposlenim delavcem pa plačuje 3, 4 do 5 K na dan. Zemljišča, ki jih imajo delavci od njega, ne dajo delavcem živeža niti za dva meseca v letu. Kako naj delavci s to beračijo izhajajo ve samo gospod Zabejo in njegov upravitelj Slovenec Erhatič. Zlasti Erhatič je bolj pa-pežki kakor papež sam. Gospod Erhatič je sicer sam tudi že obogatel, to ga pa prav nič ne moti pomagati Zabeju dreti delavstvo kar brez noža. Eksplotacija našega delavstva se torej vrši na prav izraziti internacionalni način. Ako pa prideš v kaki taki zadevi recimo na okrajno glavarstvo, tedaj se ti reče, da so to v kraju običajne plače!
Delavstvo električnih naprav na Fali je v pondeljek, dne 14. t. m. stopilo v stavko. Okrog 170 mož je storilo ta korak iz obupnosti. Naj navedemo le glavne podatke. ki so bili vzrok stavki. Plače znašajo od 9 do 14 kron na dan, le pri dveh orvovrstno kvnlifikovanih strojnikih je znašala dnevna plača 15 K 60 vin. Povprečna plača je torej, kakor je sain okrajni glavar dr. Lajnšič v Mariboru konštatiml. znašala 12 K. Neglede na to. da ie vsako-
mur jasno, 'da ne mote bffl govora o tem, oženjeni delavec mogel izhajati s tako plačo, ki niti samskemu delavcu ne zadostuje, navedemo cene, ki jih morajo delavci plačevati za živež v skladišču pod-jc?ja. Takoj pa moramo tudi povedati, da so cene za živež s prvim julijem pri nekaterih predmetih poskočile več kakor za 100 odstotkov. Za kilogram moke za kuho je uprava podjetja računala delavcem pred 1. julijem t. I. 2 K 50 vin., sedai 4 K 90 vin. Do prvega julija so plačevali delavci za kilogram krušne moke 2 K 10 vin., sedaj 2 K 40 vin. Krušne moke dobivajo delavci le malo, zato pa nekaj več koruzne. Koruzno moko zaračunava uprava delavcem sedaj sicer za 40 vin. ceneje, menda zaraditega, ker je talco pokvarjena, da jo niti svinje nočejo žreti in je torej za ljudi popolnoma nevžitna. Za koruzni zdrob so delavci plačevali ponrej
2	K 50 vin. za kg. sedaj 3 K. Sladkor je stal poprej 2 K 50 vin., sedai 6 K 50 vin. Za meso je uprava poprej zaračunavala
8	K za kg, sedaj 13 K do 15 K Za hlebček črnega kruha, ki tehta okrog 60 dekagramov, so delavci ikiprej plačevali 70 v., od I. julija naprej pa 1 K 50 vin. V delavski kuhinji, kjer se kuha opoldne in zvečer neka mešanica, ki bi jo časih tudi prašiči ne hoteli jesti, so samski delavci plačevali poprej 3 K, sedaj pa 5 K dnevno, seveda vse brez kruha. Vsak drug dan se v ti kuhinji pokaže delavcem, da na svetu eksistira tudi inesov Porcija mesa je pa tako »velika«, da ha bilo treba vzeti povečevalno steklo, ker se za drugače lahko prezre. Zabela stane v skladišču 22 K kg, nihče pa tekom enega leta ni dobil več kakor 5 kg! Množine živeža, ki jih delavci prejemajo, so tako minimalne, da pri najboljši volji delavske družine z njimi ne morejo izhajati. Ker pa vsled popolnoma nedostafnih plač mnogi delavci ne pokrijejo niti dobljenega blaga in si' navzlic temu morajo kupovati potrebni živež drugod, je mirsikateri izmed njih že zapravil vse prihranke, ki jih je na Falo' prinesel od drugod. Le okolo 30 procentov delavcev je, ki imajo svoje hišice, nadaljnih 12 pa vživa naturalna stanovanja pri podjetju ter dobivajo kurjavo. Kakšna so naturalna stanovanja ni treba izgubljati dosti besed. Zadostuje, če povemo, da so to mizerne lesene barake, polne stenic, ki niso drugega vredne kakor da se jih sežge. Le ena hiša je menda zidana. Vsi ostali delavci morajo stanarino in kurjavo plačevati posebej. Kje je obleka, kje so obuvala za delavce m za njihove družine, kje so šolske knjige itd.? Ali je potem kaj čudnega, da je delavstvo na Fali spričo gorostasnega povišanja cen živilom zahtevalo tudi primemo povišanje plač. Ne človek, le bestija bi opravičeni zahtevi delavcev zamogel nasprotovati, a vendar se je to zgodilo! Delavcem, ki so oblečeni v zadnjih capah, je gospod Paliomik milostno ponudil 25 procentov poviška. Čujte in strmite ljudje božji, najprej se ubogi delavski pari podraži živež za 100 procentov in potem se ji ponudi, reci in piši 25 procentov povišanja na plači! To je tako absurdno in tako nizkotno, da človeku obstaja pamet.
Iz sv. Lovrenca na Pohorjh nam delavec piše: Delavstvu v našem okolišu in drugim odločno odsvetujem, da bi hodili prosit gospoda Lošnika za delo, kajti ta »dobra« duša je mnenja, da mu morajo delavci delati napol zastonj. To, kar plačuje gospod I.ošnik, ni plača, pač pa se srna*ra tako plačilo le kot napitnina. Po 7 do 8 K, so dnevni zaslužki pri tem gospodu. Pri-mirjajte le eno reč. recimo na primer moko. Ta stane kilogram 5 kron in je povedano dovolj. Obenem tudi naznanjamo, da so delavci spričo svojih sramotnih plač
šli gospoda Lošnika prosit za povišanje. Namestu povišanja pa je »dobrohotni« gospod Lošnik nekaj delavcev kar brez odpovedi kratkornalo odpustil, vrhutega še takoj nagnal iz stanovanj. Gotovo bi bil gospoda Lošnika vrag vzel, če bi bil delavcem plače_primerno zvišal, kajti ta »revež« nima nič več in nič manj kakor, 14 posestev. Državne oblastnije, kje ste, da bi takim ljudem, ki silo našega delavnega ljudstva na brezprimeren način iz-mozgavajo, stopili malce na prste. Pa menda ne da bi se razni reprezentant je naših oblastnij vozili in zahajali k tem nemškim oderuhom na obiske in y gostije — ?
Domač* ^regted.
Zanimivo. Nedavno tega se je pred
sodiščem v Ljubljani vršila obravnava proti bivšemu polkovniku pl. Lnkancu. Na podlagi orožniške ovadbe je bil visoki gospod obdolžen, da je svojedobno v neki radovljiški gostilni govoril, da b'i: fantje bili neumni, če bi se odzvali pozivu na orožne vaje. Resničnost indirektnega hujskanja^ gospoda polkovnikaj e natakarica dotične gostilne pod prisego dokazala. Polkovnik je sicer tajil, ampak dokaz, da ni govoril besed, vsled katerih je bil obtožen, se mu ni posrečil, a vendar je bil — oproščen! Sedaj pa se vprašajmo, kaj bi se bilo zgodilo delavcu, ki bi se bil tako daleč spozabil, kakor polkovnik? Pa pravijo, da vlada pri nas demokratičnost in enakost pred zakonom.
'AKcijska’ družba električnih' naprav falskih sestoja po zatrdilu gospodov Pahernika in okr. glavarja dr. Lajnšiča iz švicarskih in francoskih kapitalstov. Generalno ravnateljstvo se ta čas nahaja y Gradcu v Avstriji. Investirala je baje v falske električne naprave okrog 80 milijonov kron. Izgovor gospoda Pahernika, da naprave še nič ne nesejo, ne more veljati, ker napravo same še niso popolnoma dogotovljene, posebno veliko dela bodo dale napeljave toka v daljavo. Nazorov gospoda Paliomika ne more noben živ krst razumeti. Zahtevati, da se bodo naprave prej ^ren tirale, preden je potrebno delo dovršeno, je posebnost, ki jo razume inorda kak okrajni glavar, ki bi sicer vsakega najraje, čeprav pridnega in poštenega delavca, ki je slučajno nemške narodnosti pognal preko naših meaj. tujim kapitalistom in njihovim ravnotako tujim in vrhutega še prononciramm nemško vsacijonalnini eksponentom pušča proste roke, da slovensko delavno Sodstvo vsled brezmejnega izkoriščevanja degenerirajo in ugonabljajo. O nadaljnem nniolf« spora bomo poročal! prihodnjič.
Iz strokovnega gibanja
Osrednje društvo stavblnskih delavcev je na svoji seji dne 22, julija: 1919'
Društveni funkcionar!! in člani, pozor! V
Da vsa nerazporazumjjenja odstranimo, sporočamo, da jo v soboto 30. tedenski prispevek 1.1. zapadeL
Vsi člaui, ki imajo prispevek plačan samo do 22 tedna, se opozarjajo, da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 22. prispevek t. L že poravnan. Od izplačljive podpore pa 8e vsi zaostali prispevki »dteguejo.
sklenilo, da se vršita slioda dne 27. Julija 1919 ob 9. uri dop. v Škofji Loki v gostilni »Pogačnik« in ob 3. uri pop. v Kranju v gostilni »Triglav«. — Dne 3. avgusta se vrši shod v Novem mestu v gostilni pri v Košak«. Dne 15. avgusta t. 1. se vrši redna skupščina osrednjega društva, poročalo se bode o polletnem računskem zaključku in splošnem društvenem delovanju.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Mežica. Fotograf A. K. obrnite se na 'čtrogerijo »Adrija« (Cvančara) v Ljubljani, Šelenburgova ulica.
Na razna vprašanja in dopise glede rentnikov, ki so dobivali rento iz Trsta do meseca februarja tega leta — sporo-čč^no, da je dobila »Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani novi seznam rentnikov do 1000 oseb. Ako bi kateri ne dobil do konca tega meseca denarja po pošti od zavarovalnice — pa naj se pismeno ali osebno zglasi pri zavodu v Ljubljani in naj priloži pismu ali prinese s seboj potrebne spise (odloke) tržaške zavarovalnice., ki jih je svojčas dobil iz Trsta. Važno je tudi, če se je kdo preselil med tem časom, ko je zadnjič dobil rento, da takoj naznani novi Ln poprejšnji naslov in poleg tega tudi številko odloka tržaške zavarovalnice. Sedanji naslov zavoda^ je sledeči: Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani, Šolski drevored št. 2/1.
Čutimo bolečine le potom živcev.no-siteljev vseh občutkov. Cim slabeji so živci, tem občutnejša je bolečina. Ljudje s krepkimi živci bolečin češče niti ne čutijo ali pa le v neznatni meri. ^ Z vri-bavanjem Fellerjevega bol plajšajočega »Elsa-fluida« se živci okrepe in postanejo manj občutni proti bolečinam. Istodobno se pa z »Elsa-fluidotn« odstrani tudi bolečina sama. 6 dvojnatih ali 2 specialni steklenici tega zdravniško priporočenega domačega sredstva pošlje za samo 24 K, lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 334 Hlrvatsko). Nad stotisoč zahvalnic.
izdajatelj in odgovorni uradnik IVAN TOKAN
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
tatoSK »Naprej!*
SagBBrjj
(JČITELJSKA TISKARN^ LHJii, ftajjte ata šle«. L
ngiiinniu zriiugi : omejena uvtu. a-jB
Tirfkovine za Sole, župau-■ivuln urade. Najmodernejše plakate in vabila - za shode in veselice. -
6.STN1 ZAKLJUČKE
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-.■. - Sur Itd. ild. - v
slabost izpa-
lianje preneha, blagodejno odvajajoče, krče odpravijajoče, blatenje urejujoče F el le r-j e v e rubarbarns E L S A ti ROGLJIČE
5 škutljic K 12. Proti vsakovrstnim bolim, prehladu, pri ranah, zobobolu, bodenju iu trgafiju je še vedno pomagal Felerjev ELSJUPLUIS
6 dvojnatih stekleni« ali 2 specialni steklenic 24 K pri lekarnarju E. V, Fel-ier, Stubica, Elza trg št. 334.
Hrvata. Zagorja,
Ovoj in pošta-rina se računata posebej, toda najceneje, Cim več se torej naroči, tem več se
prihrani.	VIII
L STElilitmPUA LITOGRAFIJA.
__________________________g$
ivan Jax m sin.
Ljubljana Duiiajsta c. 17.
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje
(StricMiiefl)
ta rodbino in obrt Pisalni I, stroji Adler.
V	ozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in Iranko.
aaHmaanBHHB
Okrajna bolniška blagajna
$ j v UufoBjani, [-------------*
Pisarna: TurjaSki trg štev. 4. prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do
2.	popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blag ijna zaprta.	---
Zdravnik blagajne	Ordinira	Stanovanje
	•spol. | papuL	
Ur. Košenim Peter splošno zdravljenje	»11 - Val	Turjaški trg št 4. v okr. bol. blag.
Sr. Ivas Zajec	rH 5. 1 0 <**	Ttujaikl trs fi. 4.
splošno zdravljenje	2—3	fiaaliiikiisii il 2.
Br. Viktor Breskvar	>/,11—*/«12	Itiuuj«u bL 12.
splošno zdravljenje	1—2	Tuitfkl iq B. ♦.
Ur. Alojz Kralgber splošno zdravljenje	1-3	Poljanska cesta 1£.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasilieo): brez te oruinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove drugo zdravnike, da ga ločijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika Izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddaU v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolni&čnina se izplačuje vsako Soboto, če je tn dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
■ lic ln rak pri . .—i nese mnogo prednosti tako v zdravstvenem kakor v društvenem oziru. Fetler-jova popolnoma ne-škodlji va preizkušena »Elza* pomada za obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda prišče, brani proti solnčariei, solnčnim pegam, bori, razkavosti, velosti kože. Lonček močnejše vrste
6	kron. Omot in pofit-nina se računa pose-
SU?' namesti iko-iljiisjaniiia 'ris
Fellerjevo lilijlno mlečno muo .Elza*, katero danes je še zelo drago ali ima še iste do brate in neškodljivosti kakor e£ vojno. Bojjie
in finojše za negovale
današqj«m
času si niti misli- p.,jnQ ]-,« se more doMČi ti ne moremo. UUJlIc IIUC samo s FeUctje-
vo .Elza” Tanohina pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje pleiavost in prezgodnjo osivelost. Lonček močnejše vrste 6 K. Omot in poštnina se ra- i« uanl/tUnin nnnn čuna posebej najceneje, LA vSdtlUdlljc ucjju'
vanje
toaletne pastilje za u-mivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kartonu 1 K 60 v. — S avbo j vnH in povsod v žepu nositi se more bol ublažujoč, hladeč, o-svežujoč Fellerjev jElza1 mentol ni migrenski črtnik. V leseni cevki 1 K 50 v. Izvrsten proti glavobolu in migreni, rabi se tudi proti vbodljaju in ranitvi, voda za oii (colljrrium) 2 K 50 v. Kapljic« prot! zobobolu 2 K 50 v. Pravi zagorski prsni sok proti kaliju steklenica 4 K. Fran« covo žganje v steki. 6 krona in 16 krona Za Zolodac, prava švedska tinktura, velika steki. 10 krona balzam (melen) malo steklenica 2 K
Kurja olasa	/El« a
odstrani brez bo-iečln Fellerjeva turist, tinktura ,Elza“ (tekočina)
sknpaj s čopi-	W7J
Čem 3K in turist. Mffl® obliž po 3 K in 1 K 50 v. Proti potenju telesa In nog je Fellerjev .Elza* prašek z vsipom 1 K 60 v. Krmilni praSak za Sivino davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Omot in poštnina se zaračuna posebej in najceneje. Kdor naroči več, mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju feVCžEMU V. FfiLLEK, Stu-bHa, Elza trgi St. 334 (Hrv. Zagorja).
1UfJijLtLŠL&X .MUtSJLAM
K ----------- KAJO	DELIČ	 —	S
= KAJO DELIČ =1-
draguljar iu zlatur	»
Ljubljana, Hilšerjcva ulica štev. 4. te
pripovoč« svojo
Jj dragulj arsko delavnico 5
za nova dela in popravila, kakor tudi za vs:; i* *!j zlatarska dela, poziačenje posrebrnjenje itd,
■*W3m
MJ*lt podgana, .nlc«, Siurki in ves nrt«« mora
poginiti, ako porablja!, moja najbolja, IziuiSen* ln povsod hvaljenafi.'d*tva. Ža podgano ln miši K 6; poljske miši in Ščurke K 6 -» Osoblto jaka tinktura za sl nlce K 6; uničcvciec moljev K 3; prašek iiioti mrčesom K ‘2.50 in K 5*—, tinktura (iroti ušem pri lj»i'eh K 3—, mazilo za uii pri živini K 3‘—; orašek za uši v obleki In perilu K 3'—; prašek proti vernim ušem K 3 —; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjavi (unlčev. rastlin) K 3.
Pošilja po povzetju
Z<rvod za eksport M. Jt tfEK, Zagreb 6„
Petrin ska ulica št. 3. 1U.