v
Q^/om
V/and
f*yu6ucQ.'*
VI MA
AMdUCAN IN SPIRIT FOft€ION IN LANGUAGC ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 19, 19G4
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€B
ŠTEV. LXII

VOL. LXH
Angleži ne bodo Južni Afriki prodajali orožja
Vlada H. Wilsona je objavila, da ne bo več dovolila izvoza orožja v J. Afriko zaradi nepopustljive se-?res:acijske politike tamkajšnje vlade.
LONDON., Vel. Brit. — Delavska vlada Velike Britanije je pretekli torek objavila, da ne več dovoljevala prodaje in izvoza orožja v Južno-afriško aaijo. ker ta vztraja na svoji Politiki stroge ločitve ras.in bele prevlade v Južni Afriki. Od-Prto je še vprašanje dobave 16 buccaneer dvomotornih jet lov-eev-bombnikov, ki jih je Juž-na Afrika naročila že pred časom.
Vodja opozicije Douglas-l^0me je vlado opozoril na stališče južno-afriške vlade, da bo Spoved dobave teh letal ta ^atrala za odpoved pogodbe Melike Britanije in Južne Afrike o britanski uporabi Simons-l°Wn pomorskega vojaškega o-P°rišča pri Capetownu. Pred-sednik vlade Wilson je k temu Rjavil, da je mogoče to pogod-I30 odpovedati le s pristankom 0beh strani.
^ekater'e službe so pridržane izključno za belce
Južna Afrika vztraja trdo na stališču popolne prevlade belih v deželi. Edino ti imajo vse politične pravice, med tem ko naj ki črno prebivalstvo, ki predstavlja preko tri četrtine vsega, dobilo samoupravo na svojih lastnih ozemljih, kamor beli nihajo dostopa. Črnci in mešanci kimajo dejansko nobenih političnih pravic, uživajo pa osebno P°lno svobodo. Pri zaposlitvah l^ajo belci redno prednost in je VeLka večina boljših služb pri-Jržana neposredno le njim. Za trnce in mešance je pri vseh Podjetjih in ustanovah določe-Pa naj višja dovoljena kvota.
Lrav te gospodarske omejitve 80 postale huda ovira rednemu gospodarskemu razvoju dežele Gospodarstvo je v polnem raz-P'ahu in mu manjka delavstva.
razpolago so edino črnci in Mešanci, ki so svojo kvoto že iz-Polnili, Gospodarski vodniki so-h0! da bo prav to pripravilo 0-'asti do spoznanja hesmiselno-sti teh omejitev in njihove od-Prave.
Novi grobovi
Anthony Nachtigal
Po težki bolezni je umrl na svojem domu na 1077 E. 176 St. 70 let stari Anthony (Tony) Nachtigal. Zapušča soprogo Juho, roj. Podpadec, doma iz vasi Brezovec, fara Boštanj na Dolenjskem, sinova Edwarda in Elmerja, 1 vnuka, 2 vnukinji, sestro Mary Pekol in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Vrhovo, fara Žužemberk, kjer zapušča sestre Jožefino, Ano, Lojzko in redovnico s. Barbaro in druge sorodnike. Bil je član Društva Slovenec št. 1 S.D.Z., Kluba upokojencev v Euclidu in veteran prve svetovne vojne. Bil je upokojen 4 leta, poprej je bil zaposlen pri Addressograph-Multigraph Corp. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
^ ^	—
^iseči stolp” v Pizi se
tahko vsak čas podre?
PlZA, It. — Prof. G. Colon je izjavil, da se znani vise-Cl stolp v Pizi lahko vsak čas Podre, kar so njegovi temelji že
tak0
oslabljeni “zaradi zibanja
° hudem vetru”
^ Ko je v oktobru divjal preko 120 hud vihar, so strokovnjaki jPorili nihanje visečega stolpa, 1 ga preje ni nihče vpoštevai ri računih njegove trdnosti. Po ‘ ai'th računih bi stolp pri seda-Jern stanju lahko zdržal vsaj še ^ let. Prof. G. Colonnetti trdi 1 c 2a lahko zruši prvi močni vi 1 ali kak potresni sunek.
Oblačno in hladno. Na noč erjetnost dežja, pomešanega °gom. — Naj višja temperatura osebo, vse ostale
^ stopinj.
Glavni odbor rusko KP izvedel več sprememb
Adžubej in Kozlov izločena iz vodstva KP, v prezidij sta prišla šef tajne policije šelepin in Ukrajinec še-lest.
MOSKVA, ZSSR. — Glavni odbor ruske Komunistične partije je zadnjič zasedal 14. oktobra, ko je strmoglavil Hrušče-va; pretekli ponedeljek je bila njegova prva seja brez bivšega diktatorja. Na dnevnem redu je bilo tudi par točk, ki so v zvezi s padcem tovariša Hruščeva.
Glavni odbor je najprvo zasedel dve od treh praznih mest v predsedstvu. Ni namreč več v predsedstvu finskega komunista Kuusinena, dalje Hruščeva, od-stcpil je pa (morda ne ravno po svoji volji) Kozlov. V predsedstvo sta prišla na novo tovariša Šelepin in Šelest. Zanimivejša osebnost je Šelepin. V vodstvu stranke je igral že najrazličnejše vloge prav do zadnjega. Trdijo, da je pomagal tudi Hruščevu v pokoj; v tej aferi je bi) menda zaupnik ne samo Brežnjeva, ampak tudi vojaških krogov. Moskovski diplomatje mislijo, da ima tovariš še “veliko bodočnost.” Tovariš Šelest je prišel v predsedstvo, da tam zastopa u-krajinske komuniste, ki imajo zmeraj velik vpliv v Kremlju. S tajništva stranke je pa zletel tovariš Poljakov kot žrtev nove organizacije stranke. Glavni odbor je dalje rekel, da tudi tovariš Adžubej ni dosti sposoben za svoj posel. Njegove glavne napake pa ni povedal: da je namreč izbral napačnega tasta v osebi Hruščeva.
Kot se spodobi, je glavni odbor tudi preklical zadnjo reformo v stranki, ki jo je izvedel Hruščev na ta način, da je stranko dejansko razdelil na dve sekciji: industrijsko in poljedelsko. Reforma se ni obnesla, ker so se tovariši obeh sekcij preveč prepirali med seboj, kdo bo kaj in kdo bo razpolagal z večjimi proračunskimi postavkami. Glavni odbor je.sklenil, da naj se stranka zopet organizira tako, kot je bila preje. Poročilo o tem pred-— V Kanadi je preko 130 vrst logu je dal tovariš Podgorni, ki drevja.	:	je s tem postal komunist št. 4,
Tajska ires misli na rcevlrafn® politiko?
Bangkok, Taj. — Tajska spada med najvernejše naše zaveznike v jugovzhodni Aziji. Zato je vzbudila tem večje zanimanje izjava sedanjega tajskega zunanjega ministra Thanata Kho-mana, da so v njegovi domovini močne podtalne sile na delu, da bi pognale vlado v nevtralno politiko. Tokovi nevtralne miselnosti se čutijo povsod, ne samo med komunisti in ostalimi levičarji, ampak tudi med študenti, delavci, inteligenco in celo v vojaških krogih.
Nevtralci kažejo na komunistične uspehe v Laosu in Južnem Viietnamu in tudi na “previdno” politiko Kambodže in Indonezije. Tuji diplomatje ne zanikajo, da ne bi taka miselnost vladala v nekaterih tajskih slojih, toda dajo prav naši diplomaciji, da tajski nevtralci še niso tako močni, da bi lahko vplivali na zunanjo politiko tajske vlade. Če bi pa komunisti dosegli v Laosu in Južnem Vietnamu nove uspehe, bi spremenjen političen položaj v teh dveh državah gotovo močno vplival tudi na stališče tajske vlade.
Kurjači so se pogodili z železniškimi družbami
CHICAGO, 111. — Unija železniških kurjačev in strojevodij je dosegla sporazum s predstavniki 163 železniških družb o plačah in delovnih pogojih. Nova pogodba bo stopila v veljavo šele, če jo bodo člani unije 30. novembra potrdili.
Dan pred kurjači' in strojevodjami je dosegla podoben sporazum z železniškimi družbami unija vlakovnega osobja, ki ima okoli 130,000 članov v vsej deželi.
WARREN0V0 POROČILO JE KRIVIČNO DO DELA F.B.I.?
Direktor F.B.I. E. Hoover je dejal včeraj, da je poročilo Warrenowega odbora o umoru predsednika J. F. Kennedyja lani v Dallasu krivično do F.B.I. in njenega dela. Prav tako je Hoover ostro kritiziral dr. M. L. Kinga glede delovanja F.B.I. na jugu dežele.
WASHINGTON, D. C. — Direktor F.B.I. Edgar Hoover je v razgovoru s skupino časnikaric označil poročilo Warrenovega odbora o umoru v Dallasu za pristran-Zvezni posredovalci iščejo sko v pogledu F. B. 1. Poročilo prijema to, ker ni obvestila med tem možnosti za dosego! Secret Service o tem, da živi v Dallasu L. H. Oswald, ki je sporazum tudi med šestimi u-j bil že dolgo na spisku sumljivih oseb. Direktor F. B. I. je nijami, v katerih je včlanjeno j dejal, da je Secret Service veliko preslabo opremljen in delavstvo v železniških delav- ima premalo ljudi, da bi mogel svojo nalogo uspešno vršiti, nicah. Te so odklonile vse do-. Na osnovi poročila Warrenovega odbora o premali skrbi sedanje predloge predstavnikov[ za varnost predsednika in o potrebi večjega sodelovanja železniških družb in zveznih po-i pošilja sedaj F. B. 1. Secret Service na tisoče poročil, ki jih sredovalcev ter napovedale mora ta pregledati in vključiti v svoje spiske.
štrajk. Upajo še vedno, da bo le prišlo do kake rešitve, ki bo splošen železniški štrajk preprečila.
Po novi pogodbi bodo dobili kurjači in strojevodje, ki imajo preko 20 let službe v bodoče 4 tedne letnih počitnic in 9 centov poviška pri urnih plačah. Trenutno imajo delavci v železniških delav nicah povprečno $2.63 na uro, osobje, ki nima 0-pravka z vlaki, pa povprečno $2.58 na uro. Te vrste uslužbencev je na železnicah po vsej deželi okoli 443,000.
Menzies ne verjame v indonezijsko atomsko bombo
CANBERRA, Avstral. — Predsednik vlade Robert Menzies je dejal v parlamentu, da ne verjame v to, da bi mogla Indonezija v doglednem času izdelati lastno atomsko bombo in jo preskusiti.
Preteklo soboto je gen. Harto-no, direktor oskrbe indonezijskih oboroženih sil, napovedal, da bo Indonezija prihodnje leto eksplodirala svojo prvo atomsko bombo. Indonezijec je zatrjeval, da bo njegova dežela izdelala tudi lastne rakete.
Menzies je indonezijske trditve označil za prazno bahanje in grožnje.
Rev. Martina L. Kinga je E. Hoover označil za “največjega lažnika”, ker je izjavil, da ag-gc.rtje F.B.I. v državi Georgia ne ščitijo črncev v pogledu civilnih pravic, ker so sami juž-njaki. Direktor F.B.I. je zatrjeval, da je 70N vseh uslužbencev ustanove, ki ji on načeljuje, na jugu dežele doma s severa, da so v uradu F.B.I. v Atlanti od petih agentov štirje severnjaki. Hoover je izjavil, da rev. M. L. King to točno ve. Dejal je, da je skušal Kinga preko telefona obvestiti o dejanskem položaju, pa ni uspel, ker King na njegove klice ni odgovoril.
Rev. M. L. King je dobil letos Noblovo nagrado za mir in je tako dobil pred vsem svetom priznanje za svoje delo kot vodja boja za rasno enakost v Združenih državah z mirnimi sredstvi in brez nasilij. Hooverjeve trditve, ki jih je ta podprl z dejstvi, postavljajo rev. M. L. Kinga v kaj čudno luč.
ni bilo nobeno ameriško letalo sestreljeno nad Kitajsko.
Sodili so, da je letalo pripadalo Čangkajškovemu letalstvu. Pilot naj bi pravočasno odskočil in se tako vsaj začasno rešil. Da naše vojno letalstvo uporablja tudi samo Čangkajškove pilote za polete nad Kitajsko, to je tudi znana stvar.
Ko je vlada na Formozi izjavila, da o imenovanem letalu tudi nič ne ve, se je svet šele začel prav spraševati, kaj se za vsemi temi izjavami dejansko skriva.
Sovjetski atomski preskus pod zemljo v Si-« • • • • binji
WASHINGTON, D. C. — A-tomska komisija Združenih držav je objavila, da so Rusi izvedli v začetku tedna podzemski atomski preskus v Sibiriji.
Iz Clevelanda in okolice
Puranski festival-r-
Jutri se prične tridnevni puranski festival pri Sv. Vidu.
Dražji plin—
Državna komisija za plin, elektriko, vodo in druge podobne javne potrebe je dovolila East Ohio Gas Co. zvišanje cen, ki bo povprečno družino v Clevelandu stalo letno $21. Mestni župan R. S. Locher je označil to za pravo “zaprepaščenje” in napovedal, da se bo mesto pritožilo proti zvišanju na državno vrhovno sodišče.
Seja—
Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima nocoj, v četrtek, ob osmih redno mesečno sejo v Slov. domu na Holmes Avenue
Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ ima jutri, v petek, ob 7.30 zvečer sejo v SDD na Recher Avenue.
Podr. št. 3 SMZ ima v nedeljo ob dveh popoldne sejo v Slov. domu na Holmes Avenue.
Podr. št. 5 SMZ ima v soboto ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih.
Dvor Baraga št. 1317 Katoliških borštnarjev ima jutri zvečer ob običajnem času mesečno sejo.
Zadušnica—
V nedeljo ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Modica ob 11. obletnici smrti.
Jutri ob 7.30 zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Viktorijo Jarm ob 15. obletnici smrti.
torej takoj za Mikojanom, Brež-njevim in Kosyginom.
Kitajski komunisti sestrelili “ameriško” letalo brez pilota?
HONG KONG. — Kitajska vlada je objavila, da so njene oborožene sile sestrelile letalo brez pilota, ki so ga poslali “a-meriški imperialisti” globoko v srednjo Kitajsko. V Washingto-nu ne izključujejo možnosti, da imamo letala, ki lahko letajo brez pilota, toda zatrjujejo, da
Ohajska država ni več republikanska trdnjava
CLEVELAND, O. — Ohajska država je bila desetletja republikanska trdnjava. Samo v njej se je moglo uveljavljati stalno po par političnih družin. Taki sta še sedaj družina Taft in družina Bolton. Obe sta letos dobili hud udarec, njihova mlajša generacija je zgubila vo-livne bitke, mladi Robert Taft kot kandidat za senatorja, mladi Oliver Bolton kot kandidat za “splošnega” kongresnika. Njima ni dosti zaleglo ne ime, ne republikanska tradicija njihovih družin.
Cepitev glasov
To, kar se je pa godilo pri letošnjih volitvah v naši državi, ima svoje korenine že v preteklosti. V njej je igral naš politik Frank J. Lausche, verjetno bolj slučajno, precejšnjo vlogo. Njegova politična pot je bila posu ta z uspehi le na ta način, da je zase pridobil tudi na stotisoče republikanskih glasov. Vendar njegovi volivci med republikan ci niso radi tega postali demo-kratje. Volili so samo njega kot
_____,	_____ kandidate so
j nabrali z republikanske liste.
republikanci
Skratka:	ohajški
so se navadili, da "cepijo” svoje glasove. Zato jim ni bilo letos težko, da so glasovali za Johnsona in za republikanca kar obenem. Cenijo, da je bilo takih volivcev do pol milijona.
Južni in vzhodni del države se je odmaknil od republi-
zmeraj dajali ogromne večine publikanci niso cenili, zato ga
dobra polovica med njimi tudi ni volila.
kancev
Podroben pregled volivnih rezultatov po posameznih voliščih odkriva dalje, da južni in vzhodni del naše države ni več v republikanskih rokah. Pokojni senator R. Taft je tam črpal svojo politično moč. Njegov sin je letos ravno tam zgubil toliko glasov, da ni zmagal. Se je preveč zanašal, da bodo volivci glasovali zanj radi njegovega o-četa. To se ni zgodilo. Mladi R. Taft bi se moral večkrat pokazati v teh krajih, pa tudi ne samo v dobi volivne kampanje. Morda bi bil zmagal tudi v teh krajih, ako ne bi bili republikanci navajeni, da cepijo svoje glasove. Tako je Taft zgubil veliko glasov v takih okrajih, kot so Hamilton in Franklin, ki so
Zadnje vesti
LEOPOLDVILLE, Kon. — Vodnik upornikov v Stanleyvillu Gbenye je objavil, da je izvršitev smrtne obsodbe nad A-merikancem dr. P. Carlsonom odložena do ponedeljka. Če dotlej ne bo dosežen sporazum med njim in predstavniki ZDA. bo obsodba izvršena.
WASHINGTON, D. C. — Obrambni tajnik McNamara bo danes popoldne na tiskovni konferenci objavil imena 95 vojaških oporišč, ki jih misli
Senat bi rad uredil pravice naših Indijancev
WASHINGTON, D. C. — V naši deželi je še nad 50 indijanskih plemen, ki imajo v svojih rezervacijah popolno avtonomijo ne samo v lokalni upravi, ampak tudi v sodstvu. So plemena, ki sploh nočejo priznati naše javne uprave in se zmeraj obračajo kar naravnost na predsednika, kajti po njihovem se lahko samo on pogaja z njimi. Seveda ni indijanska avtonomija v rezervacijah na idealni višini.
To izrabljajo naše občinske, okrajne in državne oblasti, včasih pa tudi federalne, da kršijo
njegovemu očetu.
Volivci se ozirajo na nazore in stališča kandidatov
Volivni rezultati pričajo dalje, da so volivci začeli soditi kandidate in njihove stranke tudi po socijalnih in gospodarskih vidikih in ne samo po političnih. V tem pogledu so bile samo volitve v 1. 1960 prava izjema. Kennedy je zgubil našo državo samo radi svoje verske pripadnosti, o tem soglašajo vsi naši lokalni politični opazovalci.
Sledeča primerjava bo samo podčrtala to spremembo v miselnosti ohajskih volivcev:
Pri pokojnem R. Taftu niso volivci spraševali, kakšen program ima njihov politični vodnik. Volili so ga kot osebo, kot na primer sedaj volijo F. J.'jih je zbudil iz lagodnosti in Lauscheta kot osebo. Pri mla-'spanja. Ali bodo želi uspehe, bo
odvisno, kaj bo delala njihova večina v ohajski legislaturi. Gu-
Volitve 1966 in 1968 bodo pokazale trdnost sedanjega političnega nagibanja
Kje so ohajski republikanci največ zgubili? Na jugu in vzhodu države, dalje v predmestjih in ožjih mestnih okolicah. Volivci v teh krajih so se letos odmaknili od svoje tradicijonalne stranke. Letošnje volitve ne dokazujejo, da so jo zapustili za zmeraj, šele volitve v 1. 1966 in 1968 bodo povedale, ali je republikanska stranka za zmeraj zgubila večino v naši državi.
Republikanski voditelji imajo gotovo to v mislih, ker so začeli tako hitro boj za zgubljene politične pozicije. Volivni poraz
pravice Indijancev. Poseben od-hližnji bodočnosti zapreti, bor našega senata študira te raz-•	* 1	>>	mere že tri leta. Sedaj je sesta-
vil svoje poročilo in mu dodal tudi predloge, kako naj se avtonomije indijanskih plemen na novo uredi, da bi se plemena mogla čim preje vključiti v našo redno javno upravo, pri čemur bi pa ohranila svoje tradicionalne avtonomne pravice.
kot “nepotrebna.” Na ta način upa prihraniti okoli pol bilijona dolarjev na leto zvezni zakladnici.
dem R. Taftu so vpoštevali tudi to, kateri stranki pripada in to je Taftu največ škodovalo. Naj se je otepal Goldwaterja, ikoli-kor se je hotel, oba, on in Gold-water, sta bila in sta v isti stranki. Goldwaterja naši re-
verner James Rhodes je to dobro razumel, to je pokazal s svojo taktiko v sedanjem izred-denem zasedanju državne zakonodaje.
WASHINGTON, D. C. — V torek je bilo sestreljeno ameriško jet lovsko letalo F-100, ko je spremljalo izvidniško letalo na poletu nad južnim Laosom. Zadeto naj bi bilo od protiletalskega topništva in je eksplodiralo v zraku. Pilot je po vsej verjetnosti mrtev.
WASHINGTON, D C. — Gen. M. Taylor, poslanik v Južnem Vietnamu, se bo vrnil sem 27. novembra, da obrazloži predsedniku Johnsonu položaj v Južnem Vietnamu, kjer boj proti rdeči gverili ne poteka nič kaj uspešno.
PARIZ, Fr. — Predsednik republike De Gaulle je dal narodni skupščini čas do 15. decembra, da odobri njegov načrt o neodvisni francoski atomski oboroženi sili. Na ta dan se bodo zbrali tu zastopniki NATO na svoj letni posvet.
Zapravljanje javnega denarja
WASHINGTON, D. C. — Deset plačanih članov raznih kongresnih odborov si ogleduje že tretji teden ameriška letalska o-porišča na Pacifiku na račun Letalskih sil, torej davkoplačevalcev.
Kongresnik Frank T. Bow, republikanec iz Ohia, je dejal, da je to potovanje težko spraviti v sklad z obljubo obrambnega tajnika o “varčevanju v o-brambnem tajništvu”. Po mnenju kongresnika F. T. Bowa bi bilo mogoče za nekatere od deseterice najti kako opravičilo za to potovanje na stroške davkoplačevalcev, za druge pa gotovo ne.
dll? St. Clair Ave. — H2i»derson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
i wblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec«
Z« Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
Subscription rates:
rnited States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
63	No. 225 Thurs., Nov. 19, 1964
na misel, da tiči nekaj dobrega tudi v načelih, ki jih imajo drugi nasprotniki komunizma. Kot! so se titovci izolirali pred 1. 1934 od stvarnosti in zvez s sovražniki šestojanuar-ske diktature, tako tudi današnja emigracija beži od stvarnosti in stikov z nasprotniki komunizma, posebno tistimi, ki so doma zunaj in znotraj komunističnih zidov. Zato pa ima današnja emigracija ravno tako malo uspehov v svojem protikomunističnem boju, koti so jih imeli titovci do 1. 1934 v boju proti šestojanuarski diktaturi.
Titovce je zmodrila pogrešna pot nemških komunistov, druga svetovna vojna jim je pa pomagala do zmage. Današnja emigracija pa še nima nobenega vzgleda, ki bi ji jasno in nazorno pokazal, kje in kako greši. Ni pa tudi na vidiku tretje svetovne vojne, ki bi ji pomagala do zmage, seveda le takrat, ako bi pravočasno začela pravilen boj proti komunizmu.
Ima pa nadomestek za tak vzgled in tako pomoč: razkroj komunizma. Tega političnega pojava ne izkorišča, zato bo pa tudi komunizem propadel brez napadov od njene strani. S tem se je treba sprijazniti, dokler traja sedanje razpoloženje med emigracijo.
1 BESEDA IZ NARODA f
Nauk brez haska
Spominska slavnost ikofu Gregoriju Rožmanu
V titovskih vrstah vlada duhovna kriza v pomanjkanju vsake požrtvovalnosti med starejšo rdečo generacijo in v apatiji mladega komunističnega rodu, ki se navadno želi izživljati v meglenem kritiziranju vseh napak, kar jih dela sedanji komunistični režim na vseh področjih, ne samo na gospodarskem. Vodilni titovci se vsega tega dobro zavedajo in se skušajo tolažiti na vse načine. Tudi staro sredstvo obujanja spominov na junaške čase slovenskega komunizma jim pride prav. V tak namen so porabili tridesetletnico četrtega partijskega kongresa, ki se je vrši! po zaslugi škofijskega vrtnarja in vnetega komunista v škofijskem kradu v Goričanah pri Medvodah.
Na praznovanju 30. obletnice je govoril sedanji glavni tajnik titovcev tovariš Marinko nenavadno odkrito o medvojnem razvoju komunizma v Sloveniji. Lagati mu ni kazalo; starejši komunistični rod se še spominja tistih časov, mlajši pa je vse običajne lažnjive slavospeve že davno krstil za “mit polpreteklih časov”.
Iz njegovih izvajanj bi radi podčrtali samo par značilnih pripomb, ki morajo zanimati tudi povojno emigracijo.
Marinko je predvojno dobo razdelil v dva dela. V prvi dobi je partija skoraj več trpela od notranjih sporov kot od policijskega preganjanja, akoravno je bil šestojanuarski režim neusmiljen do nje. Notranji spori so nastali radi pomanjkanja jasnosti v nekaterih načelnih vprašanjih in radi pomanjkanja pravilne metode v podtalnem rovarjenju.
Vodstvo partije je bilo v tujini, ni poznalo dejanskega stanja na domačih tleh. Zaverovano je bilo v ideale ruskih komunistov, izživljalo se je v medsebojnih prepirih. Kot so prepiri razdejali vodstvo, tako so razjedali tudi partijske organizacije v Sloveniji. Vsaka struja, vsaka mestna organizacija, vsako omizje, vse se je zapiralo v svoja ozka obzorja. Medsebojni stiki so obstojali v brezplodnih debatah, za kakšno revolucijo se je treba odločiti, ali za navadno politično ali za socijalistično po ruskem vzorcu, kje in kako je treba zbirati orožje, kako organizirati sabotaže, kdo je kriv za takratne neuspehe itd. Druga značilna stran takratnega komunističnega gibanja je bila želja po izolaciji. Komunisti niso samo iskali stikov z drugimi političnimi in ostalimi silami, ki so nasprotovale šestojanuarskemu režimu, ravno nasprotno, skušali so zlomiti na vse načine odporno moč takih struj in gibanj, posebno socijalnih demokratov v sindikatih.
Med tem je prihod Hitlerja na oblast nazorno dokazal, kako pogrešna je ta pot. Nemški komunisti so bili s svojo razdiralno politiko med nemško opozicijo nacističnemu gibanju najboljši Hitlerjevi zavezniki. To spoznanje je rodilo med komunisti gibanje za ljudske fronte.
In ravno v to dobo je padla četrta konferenca slovenskih titovcev 1. 1934 v Goričanah. Pomenila je prelom z dotedanjo komunistično politiko v celi Jugoslaviji, posebno pa v Sloveniji. Konferenca je ustvarila podlago za solidno vodstvo, priznano od vseh struj. Kdor se ni hotel ukloniti, je moral iz stranke. Zmagalo je načelo, da je treba pot do socijalne revolucije pripraviti na nov način: iskati vse legalne možnosti za širjenje komunističnih idej, na drugi strani pa iskati stike z vsemi nasprotniki šesto-januarske diktature, se vriniti vanje, toda ne uničevati, ampak podpirati na celi črti, pri tem pa v njihovih vrstah osvojevati vodilne položaje in ključna mesta. Ta nova metoda podtalnega dela se je hitro obnesla. Titovci so pridobili na svojo stran vse levičarske struje v slovenski politiki in kulturi, njihov vpliv se je čuti! v vseh levičarskih revijah, društvih, v vseh delavskih sindikatih, v vseh levih kulturnih in športnih organizacijah. Viden uspeh njihovega političnega dela je pa dobil obliko ljudske fronte. Z ljudsko fronto je bil položen tudi temelj za poznejšo Osvobodilno fronto, ki je komunisti ne bi bili mogli tako hitro in obsežno organizirati v 1. 1941, ako se ne bi na njo pripravljali že od 1. 1934 naprej. Seveda niso titovci pri tem zanemarjali tudi organizacije lastne stranke in lastnega tiska. Začetek dvojnega tira. ki ga vidimo danes v Sloveniji v Zvezi komunistov Slovenije in Socijalistični zvezi delovnega ljudstva, sega torej v dobo pred 30 leti.
III.
Vsega tega ne bi pisali, ako ne bi imeli pred očmi dejstva, da naša povojna emigracija boleha točno na istih boleznih kot jugoslovanski komunisti med 1. 1920 in 1934. Tudi ta emigracija je razbita na koščke, ki ne poznajo nobenega skupnega vodstva, nobene povezanosti, nobenega skupnega cilja razen meglene želje, da bi bilo komunizma na domačih tleh čim preje konec. Tudi ta emigracija se izživlja v malenkostnih medsebojnih prepirih in trenjih, pri, tem se pa skrbno izogiba vsakemu stiku z nasprotniki ko-, munizma na domačih in tujih tleh, ako nimajo istih pogle-, dov na komunizem kot ona. Tudi ona prisega samo na svo-, ja načela, ki so sama po sebi gotovo dobra, ne pride pa ji
Cleveland, O. — Kdor ima clevelandske Slovence rad in je bil med njimi zadnjo nedeljo popoldne v dvorani pri Sv. Vidu, je bil dve uri srečen in vesel. Čeprav smo bili pri žalni spominski proslavi in prav zato' je vsak, ki nam dobro želi, imel občutek zadovoljnosti in sreče. Bilo je, kakor da nas je luč in j toplota osebnosti velikega škofa' Gregorija, iki je stopila med nas, presvetlila, pregrela in praznič-| no pregrnila. V svetovidski dvo-, rani ni bilo nič praznega prostora. Katoliški Slovenci, spošto-j valci škofa Gregorija iz vseh koncev in krajev Clevelanda,1 zastopniki in člani katoliških slovenskih društev so jo napol-j
nili, kot se to le redko ob izred-
nih prilikah zgodi. Ljudstvo s svojimi duhovniki je bilo tam. V dvorani je vladala skrivnostna, tiha, pobožna svečanost, siko-j raj ali vsaj nekako tako kot v cerkvi na Vernih duš zvečer. V polni svetlobi na odru je stal velik, v vso odfsko višino vzpet križ, v sprednjem levem kotu odra je gledala po dvorani čudovito živa podoba škofa Gregorija — umetnina Mrs. Grego-J rič, pred njo pa štiri sveče, ki jih je v imenu vseh, ki so prišli, J po pozdravnih besedah prižgal predsednik KSKJ Jože Nema-nich. In vmes, med križem in škofom, med križem in ljudstvom, kot žarki, ki ipovezujejo in posredujejo, vrste mladenk, ki jih zdaj nadomesti govornik, zdaj zbor, zdaj skupina “marjetic”, ki pod križem in nad grobom kot v božajočem vetru dajejo svoje spoštovanje življenju in zaigrajo podobo čustev ob smrti. Odrski mojster Franček Kolarič je uporabil še zvonjenje, da je poleg luči in slik do kraja prevzelo vse zanimanje in razpoloženje. Ploskanja nič, odobravanja nič, nobenega nemira; tišina in polmrak v dvorani od začetka do konca.
Na oder je stopil Jože Nema-nich in takole pozdravil:
Jutri bo že pet let, kar so umrli škof Rožman. V jutranjih urah 16. novembra 1959 jih je Bog poklical iz bolnišnice sv. Aleša k sebi. Neverjetno hitro je poteklo teh pet let. Človeku se zdi, da se je to zgodilo šele včeraj. In vendar je minilo že celih pet let.
V teh preteklih petih letih pa se je med nami tole zgodilo:
1.	Duhovna podoba rajnkega škofa Rožmana je pred našimi duhovnimi očmi zrasla. Postala je v tem času vse bolj jasna in čista, kot je bila, ko so bili škof še živi med nami. Ko so bili še zdravi med nami, so nam bili najbrž vsem preblizu, da bi jih mogli v celoti dojeti, da bi mogli videti vso njihovo veličino in razumeti pomen, škof so morali prav zares umreti, da smo počasi spoznali in spoznavamo, kako resnično velik mož so bili,1 kako pomemben in važen človek so bili ne le za nas, ne le za naš slovenski narod, marveč za ves svoj čas.
2.	Po drugi strani pa tudi če-
dalje bolj spregledujemo. Spregledujemo vsi:
a)	talko tisti, ki so se leta 1945 morali s škofom Rožmanom u-makniti pred brezbožnim komunizmom, kot tudi tisti,
b)	ki nismo na svoji koži občutili komunistične revolucije in ki smo zelo vsak po svoje gledali in ocenjevali razmere v stari domovini in po drugih deželah, ki so prišle pod komunistično oblast; vsi spoznavamo kako edino pravilna je bila beseda, je bil nauk, Iki so ga nam dajali naš rajnki škof. Danes že vse bolj vemo, da je bila to za nas in za svet odrešilna, edino prava pot.
V	tem smislu, v soglasju s tem, današnjim našim gledanjem in spoznanjem rajnkega škofa in njegovega ravnanja, je pripravljena naša spominska prireditev. Njen vrh je, kot boste videli in slišali, v govoru pisatelja Mauser ja.
Hvala vam, da ste se zbrali k tej škofovi (komemoraciji v tako spoštljivo lepem številu. Znamenje je to, da duh, ki smo ga od rajnkega sprejeli, še živi v nas. Obenem, ko vas prisrčno pozdravljam, se vam iškreno zahvalim za vašo navzočnost. Bog živi!
Med zvonjenjem se je postavil pod križ oktet moških pevcev pod vodstvom Ivana Riglerja in odpel “Večerni Ave”, “Kosa” in “Lipa zelenela je”. Med pesmimi je Franček Kolarič recitiral nekaj najmočnejših izjav in odlomkov iz pridig in govorov pokojnega škofa. Petje z vložki recitacije se je izkazalo kot zelo posrečena in učinkovita kombinacija. Nato je spregovoril pisatelj Karel Mauser.
Govor pisatelja Karla Mauserja
Dragi prijatelji škofa Gregorija! Navajeni smo, da svoje velike može in vodnike gledamo daleč od sebe, da jih takoj po smrti razlastimo vseh človeških slabosti in napak in jih postavimo v nedosegljive višine, kamor jih komaj še sledi naše oko.
Zdi se mi, da je to povsem napačna pot, docela napačen način in da moremo vse tiste, ki smo jih spoštovali in ljubili, obdržati med nami, da jih moramo gledati kot resnične ljudi, ki so imeli iste človeške lastnosti kakcr mi, le da so nas prekašali v trdni in mogočni volji, biti iz dneva v dan boljši, poniž-nejši, svetlejši; vsak dan biti bliže duhu in poslanstvu, za katerega jih je Bog poslal in postavil med nas. Samo s tem gledanjem moremo ohraniti s svojimi mrtvimi vodniki toplo povezanost in iskrenost.
Bili so ljudje; vsak izmed njih je bil človek, rojen iz žene, rojen v družini, sredi slovenske skupnosti. Tudi škof Gregorij Rožman. Bil je nekoč otrok kot mi; raste! kot mi, vse po božji volji, ki ureja življenje vsakega posameznega človeka.
V	tem, smislu, dragi prijatelji, želim spregovoriti nekaj besed
o rajnem škofu Gregoriju, ki je pred petimi leti odšel iz naše srede.
Nenadomestljiv, nepogrešljiv, nikdar pozabljen so najbolj o-bičajne fraze, ki jih porabljamo v govorih ob obletnicah smrti velikih mož. Z mrtvim nasmehom jih sprejemajo mrtvi vodniki.
Krščanska miselnost, katere zastopniki smo mi vsi v tej dvorani, nam govori z mirnim in resnobnim glasom brez fraz. Ta miselnost, ki je zasidrana v božji volji in v božji previdnosti, nam s svečanim in duhovnim glasom govori takole:
Ob smrti kateregakoli človeka na tej zemlji se svet ne ustavi niti za sekundo. Samo enkrat so se ob smrti nekoga pokazala velika znamenja:	trda
tema sredi dneva, poikanje skala, odpiranje grobov in vstajanje mrtvih, tedaj namreč, ko je umrl Bog-človek. Vse od tedaj so umirali papeži; prišli so novi; umirali so kralji in ces’arji; prišli sd novi; umirali so predsedniki in državniki; prišli sb novi; umirali so škofje; posvetili so nove; umirali so svetniki in Bog je nove poklical k svetosti. V božji previdnosti in v božjih načrtih ni praznih prostorov in nepogrešljivih členov. V božji previdnosti je vse ena sama sklenjena veriga, ki jo bo Bog razpel na sodnji dan.
V	čem je torej bistvo velikih duhovnih vodnikov, če naj jih gledamo kot ljudi? Odgovor najdemo v 3. poglavju Janezovega evangelija. Učenci Janeza Krstnika so bili ljubosumni na Kristusa, ker so množice drle za njim; Janez pa je postajal sa-motnejši in samotnejši ob Jordanu. Bil je veliki glasnik Njega, ki je prišel v Izrael, krstil ga je; zdaj pa je ostajal na videz pozabljen. Učenci so se bridko pritožili; niso mogli razumeti. Janez Krstnik pa je izrekel besede, v katerih vidim naj večjo veličino duhovnih vodnikov: Moje veselje je dopolnjeno. On mora rasti, jaz pa še manjšati.
V	teh stavkih, dragi prijatelji škofa Gregorija, je bistvo resničnih vodnikov; je tudi bistvo veličine škofa Gregorija Ikot človeka. Razumel je te besede kot nihče med nami: On mora rasti, jaz pa se manjšati. Vedel je, da mora rasti ideja, Duh, ki ga je v najtežjih časih širil z ljubljanske prižnice, ki ga je pošiljal v svojih pastirskih pismih, ki ga je širil med nami z govori in s pisano besedo. Glejte, bil je kakor izvir med gorami. Čist in svetal se izvije iz neder gora, hiti navzdol, narašča, postane potok in reka, dokler se ne izteče v morje. Kdo misli na majhen izvir, ko stoji ob mogočni vodi, Iki se izlije v ocean? Vsak vidi samo širino in globino mogočnih voda, nihče tihega in skromnega izvira daleč nazaj.
Tak je bil rajni škof Gregorij. Dvignil je glas v najhujši dobi, ko so se mu izneverili nekateri celo izmed duhovnikov. Dvigal je glas v obrambo krščanskih temeljev in od oblastnikov doma obsojen na 18 let je hodil med nami, opljuvan in umazan, in bil nam je tako blizu, da smo komaj še verjeli, da je to še škof, če bi ga od časa do časa ne videli z mitro in pastoralom. Morda smo najbolj čutili, da je bil resnično naš škof, Iko smo ga v škofovske regali j e opravljenega zadnjič videli na parah v cerkvi sv. Lovrenca in smo se vrstili v nočnem bedenju v molitvah ob njegovi (krsti.
Pustil je svoji osebi ugašati in prepustil času in treznosti, da odkrije veličino in slabosti preteklosti. Nihče izmed nas nikdar dokončno ni mogel pogledati v njegovo skrito trpljenje in v njegova velika razočaranja, ki mu niso bila prihranjena. Nihče izmed nas še ni preštel blagoslovov, ki so ob večerih, preden je legel, z okna njegove spalnice odšli do vseh Slovencev doma in po svetu. Pustil je, da jp ugasnil njegov zunanji blesk; nikoli ni trkal niti na
svojo škofovsko avtoriteto. Ob Jordanu samote je s tihim upom gledal, da bodo ideje in Duh, ki ga je poslal med nas, med nami ostali in iz nas prešli na naše otroke.
Bil je naš slovenski Janez Krstnik, glas vpijočega v zmedi časov, tiho ponavljajoč besede velikega preroka:
On mora rasti, jaz pa se manjšati.
Docela zgrešeno je, če mi v svoji človeški slabosti poskušamo iz svojih vodnikov ustvarjati osebne kulte, če jim odvzamemo vse napake, vse človeške strune. Saj smo vendar z njimi živeli, saj smo jih poznali; prihajali so med nas in z nami govorili. Če hočemo, da nam ne u-tonejo v meglenih višavah, potem jih moramo občudovati Ikot ljudi z veliko duhovno silo, ki so nam bili poslani v pomoč in v luč. In iz te duhovne sile in od te luči bomo lahko črpali samo dotlej, dokler nam bodo blizu. Dokler jih bomo gledali kot ljudi iz krvi in mesa, dotlej bomo tudi lahko razumeli koliko notranjih bojev so preživeli, koliko pretrpeli in kaj so za ohranitev svojih idealov in načrtov porabljali v duhovno tolažbo. Če namreč mi od duhovnega bogastva svojih vodnikov ne znamo ničesar prevzeti, potem so tudi za nas bili samo glas vpijočega v puščavi.
Marsikdaj mi je pred očmi prizor, ki si ga slikam v svojih barvah, pa je v Sv. pismu eden najbolj ganljivih in najbolj človeških. Rimljan v togi — Ponči j Pilat — pripelje pred izraelsko ljudstvo Boga, odetega v škrlatni plašč, s trstiko v roki in s trnjevo krono na glavi. Napraviti je hotel še zadnji poskus za njegovo rešitev in je kriknil v ljudstvo:
Ecee, homo! Glejte, človek!
Glejte, človek, vaš človek, Izraelec, Iki je hodil med vami, vas učil, zdravil in vas zbiral. Palmove veje ste metali k nogam in s svojimi plašči ste mu pokrivali pot, kjer je hodil.
Ecce, homo et episcopus!
Glejte, človek in škof, bi moral nekdo izmed nas po petih letih krikniti v nas, v vso slovensko srenjo, da ne bi besede in nauki, ki nam jih je rajni škof Gregorij dajal, šli v veter, ki v teh dneh s suhim listjem zagreba njegov grob na lemont-skem griču. Vsem so bila nekoč odprta njegova vrata pri Sv. Lovrencu; hodil je med nami; učil in nas zbiral. Kdo še danes iz srca in v iskreni volji želi potrkati na njegov grob, da bi slišal njegov glas iz večnosti?
če resnično hočemo, da bo ostal med nami; če resnično želimo, da bo med njim in nami ostala topla vez, mislimo večkrat:
Homo et episcopus — človek in škof.
Kot človek je bil naš brat, kot škof naš očp.
Če bomo doumeli ta odnos, ga bomo tudi ohranili in spomin na velikega duhovnega vodnika škofa Gregorija bo še dolgo o-stal med nami in bo odseval še v naših otrocih.
Naj bi ostal blagoslovljen njegov spomin med nami, da bi znali v njem vsi najti pravičen odnos do preteklosti in globok in iskren odnos do večnosti, v kateri je njegov duh že našel, naš pa še bo, mir in dokončno spoznanje.
Kot ljubka sprememba v neizogibno turobno vzdušje so vstopile ,po govoru članice Kresa in podale simbolično slilko, ki bi jo imenovali “Ples marjetic med vetrovi in grobovi”. Posebno nežen in srčen del počastitve pokojnega je bilo to.
Na skioptičnih slikah je nato Tone Jeglič kazal živega škofa Rožmana med nami ob raznih cerkvenih in svetnih slovesnostih, s plošč in trakov pa smo ga slišali kako nam je govoril za Božič o Mariji in Jezusu, za narodni praznik o slovenski ljubezni in narodni dolžnosti, kot
je samo on mogel in znal. Slike o mrtvaškem odru in pogrebu so zaključile te spomine. Tone ima res krasno zbirko in nam je z njo pripravil izreden užitek.
Slika pestrega cvetja na novem grobu na samostanskem pokopališču v Lemontu je obstala pred nami, ko je Riglerjev oktet pretresljivo odpel “Usliši nas, Gospod”.
Spominsko slovesnost je zaključil Rev. Julij Slapšak, ki je vsa leta škofovega bivanja v Ameriki bil stalno njegov najbližji služabnik in je njegov najintimnejši častilec.
Rev. Slapšak govori
Dragi rojaki, ki ste se zbrali, da se skupno poklonimo spominu škofa Gregorija!
Če je vas ta prireditev v srce presunila, je mene še vse bolj.
Po želji pokojnega g. škofa, zapisani in s pričami potrjeni dne 31. oktobra 1956, sem namreč prevzel vse njegove mate-rijalne dobrine ter z njimi razpolagal po njegovem naročilu.
V torek, K), novembra 1959, to je: dan pred operacijo, smo skupno sklenili račun z Bogom čez vse pokojnikovo življenje.
Kaplanu v bolnici sv. Aleša, Fathru Rosztasu je g. škof javno in pri polni zavesti izjavil — naročil:	“Hočem umreti kot
kristjan z vsemi pripomočki svete vere ob zadnji uri. Prosim, da poskrbite in ne odlašate! Bog, Vas blagoslovi in Vam plačaj vse.”
Tako je blagopokojni g. škof vzel zadnjikrat križ na svoje rame z vso težo smrtnega boja, pripravljen na vse, za zveliča-(Dalje na 3. strani)
-------o-------
la vinsko trgatev k iariji Vnebovzeii
Cleveland, O. — Prisrčno ste vabljeni na Vinsko trgatev in ples, ki ga prireja P.T.U. fare Marije Vnebovzete v Collin-wpodu 21. novembra od 9. zvečer do 1. zj. v cerkveni dvorani-Obeta se vam obilo zabave; samo pazite se, da vas policaj ne zaloti, če bi grozdje kradli! Igral bo Jack Sadlon in njegov orkester, pa tudi za okrepčila po poskrbljeno.
Vstopnina je samo $1.00 in vstopnice bodo na razpolago pri vratih. Ves dobiček je namenjen za dobrobit šole. Na svidenje!
Marie Dular
'----O-------
idpadlo adje
Cleveland, O. — Pristava se je zavila v sanjavo spanje. R°' žice, ki so jo krasile v poletju, so ovenele. Drevesa so v zadnjih dihih, po tleh je polno odmrlega listja, čas je doprinesel svoje. Stopal sem po izglajeni cesti, čisto počasi, ikot da bi iskal nekaj, kar bi hotel poživeti. Nočilo se je že. Na nebu so se prižigale prve zvezde, da bi razsvetljevale temno nebo. Popoln mrak je nastopil — kaka tihota, mir je zavladal na Pristavi.
Ustavil sem se, naslonil na drevo, nisem bil truden, le pre' vzela me je ta tihota. V daljavi se je čul glas nočnega ptiča, bli' zu mene pa je završalo, zdrznil sem se, bil je zajec. Izgubil se je v temni gozd. Misli so mi šle tja do znamenja, kozolca in plavalnega bazena, kakor da bi hotel ponovno videti tiste vesele obraze veselih ljudi, ki so gradili to poletje. Videl sem, vas, žulj ave roke, potni obrazi, v o-čeh pa veselje in prijateljstvo. V poletnih dneh veselje slovenskih ljudi, kres mladih fantov in deklet v večeru, igranje žoge in smeh veselih balincarjev. Vse to mi je prišlo na misel.
Ob vsakem takem doživetju bi utrgal naj lepši cvet in ga Tebi, mati, slovensko dekle, dnb da bi ga hranile in z njim delil0 ljubezen med nas Slovence. Bodimo veseli, dobri prijatelji, in se odz-ovimo povabilu Slovenske pristave in preživimo prijeten sobotni večer med prijatelji-(Dec. 5.)
S. Vrhovec, taj>
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah

...................-.............................
» vsak prijatelj, dobro do- prvi začeli. Tudi drugod se Se*'’ je začel; “upam, da ni ^Prijatelja ali celo sovražni-a r^ed nami.”
^ed možmi je nastalo mr-flranje. Eni so s kimanjem Valili Andrejkovo previdnost, riI£i so s sumljivimi pogledi eaali okoli sebe, če se res ni j^rda prikradlo kako nepo-rebno uho, ki bi poslušalo ^ihov nočni sestanek.
^an ima oči, noč pa uše-Sa> je opomnil Guza.
Kdo ve?” je dvomil Suho-. in resno prikimal svo-Je^u sosedu.
Kajbrž nismo brez njih,
°kler sedi Suhoklel med na-^’ je rekel Guza na glas.
Kaj?” se je razjezil starec.
, ^daj pa je posegel Andrej-°|vmes, rekoč:
. Sicer pa, mi se ne bojimo.
. 1 aismo uporniki, mi smo anitelji svojih pravic, katere kratijo grajščaki. Mi se
Upiramo niti zakoniti gosaki, niti državi, niti cesarju,
^Pak otresti se hočemo bre-
eUa, ki ga nismo dolžni in Uosimo po privici. In otresli , 8a bomo po mirni poti,
, 6z orožja, bi'ez ubijanja, .^ez smrti. Mi smo slišali, da ,. 0(lpravljena tlaka in deseta; kaj je storil čušperčan? i.lsel je pobirat desetino, do-t]1 J° .l6; prišel je klicat na ,ako, in gjj sj-e_ jaz sem i5e zh1 svojega; ko bi se bili vsi bi bili danes prosti.
, aaj pa se moramo boriti za ’ kar po vsej pravici že ima-j^0. Od moje in Pisikove hiše Prejme grad ničesar. In ce nič ne reče, ker so zado-0 ■PK. d a midva molčiva, ^rad nam nič mari, mi pa *adu ne. Sklicevali ste se pač ^ Paju, češ, ta dva tudi nič dasta, a posnemati naju hoteli, češ, gorje jima, va^ar ju dobi v roke čušper-j • In zgodilo se nama ni do ‘Ples nič in se tudi ne bo, >> sn ne more in ne sme. ‘ldar ni treba dati, bi bil
v»ak
Upreti
cuti
rad na najinem mestu, se pa nihče ne upa.
vj. Jn sedaj, da je razvelja-Jen cesarski ukaz, a kdo ve, sq ,Je resnica. Očetje naši 8e Pokorili, mi se pokorimo ^ naŠi otroci se bodo pokorili, PgS!. Pihče ne ve, zakaj, čuš-}ja Can nam za zahvalo poši-Va. Sv°Je prijazne hlapce v •st8 Odzvonilo jim je. In vi Se^Se P^e bali in izogibali ker Iti	tako, kakor je prav.
^ anes? Tudi če ne velja Qei& as, velja pa naša pest! din)1 Doleniska se giblje; bo-^. ° prvi uporniki, ki smo
narodi bijejo za svoje pravice, zakaj bi pa mi ne zahtevali, kar nam gre. Možje, pokažimo, da smo možje! Ali ste z menoj ?”
“Vsi, vsi smo!” so odgovorili glasovi in cela črna truma se je zganila.
‘‘Torej: Nič več gradu, je naše geslo,” je govoril glasno Andrejko. “Jaz sem vam dal zgled; pomagati si moramo sami in dobili bomo vse! Bati se nam ni!”
“Vrana vrani ne izkljuje oči,” je pristavil nekdo.
“Pomagaj si sam in Bog ti pomore. Mi bodimo svoji in združena moč zmaga. Pridobivajte sosede, držimo se krepko, delajmo previdno, počasi in varno. Ne maramo priseg; moška beseda, da ste naši!”
“Da, da,” so pritrjevali možje in si segali v roke.
“Govorite še kaj!” je rekel Andrejko, ko je videl, da se hočejo raziti. A vsak je bil zamišljen in je k večjemu s svojim sosedom začel tih pogovor. Samo Guza ni mogel molčati.
“Suhoklel, daj, govori!” je rekel Suhoklelu na glas. Suhoklel pa ga je jezno pogledal in odšel.
“Bodimo previdni, možje!” je začel nato Andrejko. “Jaz jako previdno stopam po svojih potih navzgor. Naš cilj je visok. Zdi se mi kot zaklad na visoki skali, ko plezajo lovci ponj; če so preveč predrzni, jim izpodleti in padejo daleč nazaj. Mi gremo počasi in oprezno. Vsi kot en mož. In prišel bo čas, ko se bo izpolnilo, kar so na sto let čakali naši očetje.”
“Amen,” je pristavil Jerom.
Kakor vnet in navdušen je bil Andrej kov govor, vendar ni dosegel, kar je želel on. Možem je manjkalo poguma; bili so oplašeni in preveč omahljivi. Dolgoletno hlapčevanje in šužnost, ki jim je bila že prirojena, sta jim vzela ves pogum. Že misel na upor jih je strašila. Živeli so v tisti duševni lenobi, ko človek strahopetno nič ne zaupa sam nase, ko misli, kar so drugi prestali, naj pa še jaz, saj itak umrje-mo. Vsem je stalo pred očmi trpinčenje, ki jih čaka, če jih dobe, in zazeblo jih je prav do kosti. Poleg tega spremlja človeka vedno sebična misel če je za drugega prav, naj bo še zame; kaj bi se jaz trudil za druge! In prirojeno je nam, da tako radi ostanemo pri starem, samo da je vse mirno. Tlaka in desetina, to so že
stare reči; rodovi so jih preživeli, menda mora biti tako, sicer, kako bi obstajal svet?...
Andrejko je zapazil, kako mislijo mnogi. Mož je bil bistrega duha. Kaj hoče s takimi ljudmi, ki nimajo navdušenja, ki ti dajo besedo, a te puste takoj na cedilu, češ, le delaj in trpi, zakaj si pa začel. Danes mu pripoveduješ ti, in pritrjuje tebi; jutri pride drugi, in pritrjuje drugemu prav tako. Nič moštva! Napaka naroda. Zboji se kazni in odpade, pa si misli: Vrag ima dolge roge. Pokazali ti bodo vislice, ali te pa izstradajo v grajskih ječah, da se ti izkadi iz glave uporni duh. Andrejko je dobro poznal sosede. ‘V slogi je moč,” jim je ponavljal s skoro žalostnim glasom. Videl je pred seboj narod, ki je bil večen hlapec in je živel v misli, da mora biti tako. Možje so mu stiskali roke, a on jim ni mogel zaupati, dasi bi bil najrajši vsakega pritisnil na srce.
“Bodite si zvesti v boju za svojo pravico, za naj dražje, kar imamo,” jim je govoril in iskal med njimi ognjevitih, navdušenih oči; videl jih je mnogo, a zdelo se mu je, da kmalu ugasnejo . . .
Možje so se razhajati. Odhajali so po dva, po trije, da se pomenijo o tem, kar so slišali. Eni so menili, da iz vsega ne bo nič posebnega, drugi pa so mislili, da lahko pride kaka izprememba, toda lahko na slabšo stran. Večinoma so mis-ili: “Kjer so drugi, tam sem jaz.” Marsikdo pa je zmigava! z glavo, češ: Andrejko, Andrejko, iz te moke ne bo kruha ... In starcem je bilo žal tega moža, ki igra kot oče družine na življenje in smrt tako nevarno igro. . .
* * *
Na potu proti Selom sta stopala dva moža, soseda.
‘Sama sva ostala kot berača na semnju,” je rekel prvi drugemu, ko sta stopala že nekaj časa molče črez travnike.
“Si ga videl,” začne drugi, grbast človek, Suhoklel, ki se je bil pridružil svojemu znancu; “nima zastonj take veljave, kjer se prikaže, ta Andrejce. Zvit je kot ovnov rog in govoriti zna. Njemu gre za pete. ‘Nisem dal desetine,’ pravi nam. Kaj pa je Andrejko? Ali ni kmet, kakor smo mi, se reče, kakor ste drugi; saj jaz sem berač. In če je cmet, mora dati desetino in tlako mora delati, kakor mi, se reče, kakor vi. In baha se, da že tri leta nič tlake ne dela.
(Dalje prihodnjič)
Too many of these lines?
Try this one...
a call to your electrical contractor for Full Housepower Wiring!
tV Ken your tangle of extension cords begins to look like an °ctupu.s... when fuses blow, appliances operate inefficiently ai>d TV pictures shrink . .. it’s time to help your wiring catch up with all the appliances you’ve added in recent " cats. Call your electrical contractor for a wiring checkup.
Wisconsin electric power company
SPOMINSKA SLAVNOST ŠKOTU GREGORIJU ROŽMANU
(Nadaljevanje z 2. strani)
nje lastne duše in vseh, ki mu jih je božja Previdnost izročila v varstvo.
Prejel je zakrament svetega maziljenja za zadnji boj v petek pred smrtjo. Po operaciji je namreč pritisnila pljučnica, ki mu je pretrgala nit dragocenega življenja in ga privedla k cilju: po teži križa k plačilu križa. To je bilo v ponedeljek, 16. novembra 1959, ob tri četrt na štiri zjutraj.
Takrat so bili časi — in še so — ki jih razumeti ne moremo. Takratni pomožni škof Vovk, ki ga je Sveta Stolica takoj po smrti škofa Gregorija — komaj po desetih dneh — imenovala za njegovega naslednika, nam je v župnišče pri Sv. Lovrencu med ibožičnimi voščili označil bol vernikov ljubljanske škofije v tistih dneh takole: “Imeli ste mrliča pri Sv. Lovrencu. Veliko smo mislili tiste dni na Vas. Več nismo smeli.”
Prav je, da smo se te obletnice spomnili.
Tudi angleški listi: Universe, Catholic Bulletin pretekli petek, The Cleveland Press v sredo, 4. novembra, in današnji Plain Dealer so jasno podčrtali pomenljivost te obletnice za nas Slovence.
Ameriška Domovina je pokazala polno razumevanje in že pred dobrim tednom začela vabiti na to prireditev.
Slovenske radijske oddaje so te dni ponovno opozarjale in vabile. Posebej hvala dr. Pavlovčiču in vsem, ki so te dni posvečali oddaje opisovanju vrlin pokojnega škofa in tako pripomogli, da se med nami ohranjuje njegov blaženi spomin in vzor.
Naj gre moja zahvala tem vsem in zlasti g .profesorju Severju in g. Jožetu Nemanichu, predsedniku KSKJ, in vsem sodelavcem na današnji proslavi.
Posebej pa naj se zahvalim še pisatelju Karlu Mauserju, ki o pokojnem g. škofu vedno piše z velikim spoštovanjem in z globoko ljubeznijo ter vedno in vedno poudarja pokojnikovo željo in poziv k edinosti.
v Lemontu, kjer počiva od 23. novembra 1959.
Iz kakšnih rož bodi ta venec? Najprej iz žlahtnih rož spoštovanja. Danes je še v marsikaterem slovenskem srcu zaničevan, mnogi ga še po tolikih letih preklinjajo in njegove nauke zametujejo in. teptajo.
Zato bodi naše spoštovanje do njega še večje in naša navezanost na njegove nauke naj se še bolj utrdi.
Med cvetke spoštovanja pa vpletimo rožico hvaležnosti za vse neštevilne dobrote, ki jih je blagopokojni g. škof storil nam posameznikom in vsemu narodu.
In cvetja ljubezni naj ne manjka! Njega je le ljubezen do neumrjočih duš gnala v vzvišeni poklic, ga noč in dan priganjala, kakor je zapisal apostol Pavel:	“Kristusova ljube-
zen me priganja”, da je živel, molil in delal in trpel le za naše duše. Iz kraja v kraj, iz dežele v deželo je po naročilu papeža Pija XII. iskal svoje raztresene ovčice.
Zato:	ljubezen za ljubezen!
Molimo in prosimo, da Bog blagoslovi to njegovo trudapolno delo in rodi bogate sadove v naših dušah.
še ene cvetke ne smemo pozabiti:	To je bridka roža kesa-
nja. V to pisano cvetje pride-nimo še rožo pasijonko, ki naj izraža naše kesanje, ker smo vse premalo sledili naukom in svarilom pokojnega škofa, od Boga postavljenega varuha naših duš.
Naša zveza s pokojnim vodnikom. Gb tej svečani uri, ko smo tukaj spoštljivo zbrani v spomin škofa Rožmana, se nam zdi, •da slišimo njegov glas, njegov uradni škofovski pozdrav:	Pax
vobis — Mir z vami.
Kakšen pa bo naš odgovor na ta njegov pozdrav?
Zdi se mi, da je mogoč in da mora biti samo en odgovor in ta je:
In s Tvojim duhom, kar pomeni: Kar Vi .želite, nam, želimo tudi mi Vam: da bi bila mir in edinost po naših družinah in v vsem javnem življenju slovenskega naroda, Vam pa, da v miru počivate in pri Bogu uži-| vate plačilo križa; ter nam izprosite otroško srce vere, materinsko srce ljubezni, in moško
sodelujočim topla, iskrena hvala!
Miha Krek
Parlamentarci NATO za mešano atomsko silo
PARIZ, Fr. — Politični odbor konference parlamentarcev NATO je pod načelstvom ameriškega kongresnika Johna V. Lid-sayja včeraj končal razpravo o ustvaritvi večnarodne atomske pomorske sile NATO1. Prišel je do zaključka, da ne gre več toliko za njeno ustvaritev ali ne, ampak le za to, kake vrste naj bo. O poročilu bo razpravljala in sklepala celotna konferenca, ki se jo udeležujejo člani parlamentov vseh 15 članic NATO. Sklepi konference so formalno le posvetovalnega značaja, imajo pa seveda svojo težo, v kolikor se izjavijo za nje parlamenti posameznih članic.
Po prvotnem ameriškem načrtu naj bi pomorska večnarodna atomska sila NATO sestojala iz 25 trgovskih ladij, v katerih vsako bi bilo vgrajenih 8 ameriških Polaris raket vrste A-3, oboroženih z atomskimi glavami. Ta mornarica naj bi bila pod skupnim nadzorom udeleženih članic NATO in moštva na ladjah naj bi bila sestavljena iz mornarjev članic, ki pri načrtu sodelujejo.
Za enkrat so se za ta načrt izjavili jasno le Nemci, pa še ti so sedaj odložili svojo dokončno odobritev, da “dajo novi angleški vladi čas za premislek.” Ta je v načelu načrt sprejela in predlaga celp njegovo razširitev z vključitvijo svojih lastnih a-tomskih oboroženih sil vanj.
so ministri z večjo, in manjšo veljavo, pa tudi z večjimi in manjšimi dohodki.
Na boljšem bodo tudi člani gosposke zbornice, ki dobivajo samo dnevnice za celo zasedanje. Do sedaj je dnevnica znašala $3.82, nova bo pa $13.32. Ni čuda, da je zaradi tega med lordi tako malo zanimanja za seje.
Karel:	Kar po naše pomeni srce dejanj, po Mariji, Kraljici
Drag. Res si drag svoji družini, drag in dragocen svojemu narodu, drag si bil tudi pokojnemu škofu. Zato mi dovoli, da Ti izročim nalivno pero pokojnega g. škofa v hvaležen spomin, ker znaš s svojimi pisateljskimi zmožnostmi ohranjati med nami ideale pokojnega dr. Gregorija Rožmana.
Tako ob peti obletnici zopet pletemo venec za škofov grob
Slovencev.
Zvon-klenkovček je zapel, ko je Rev. Slapšak povzdignil glas: “Za pokojnega škofa Oče-naš” in je odmevala dvorana: “... zgodi se Tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.”
Pripravljalnemu odboru za slovenske katoliške dneve in Clevelandskemu društvu Slovenskih P r o t i k o munističnih Borcev, ki sta nam skupno pri-
ob križu pri Mariji Brezjanski pravila to slovesnost, in vsem
Angleški parlament povišal dohodke vladi in poslancem
LONDON, Ang. — Razume se, da se o tem nista obe stranki med seboj prepirali. Da se izogneta tej skušnjavi, je vlada imenovala posebno strokovno komisijo zunaj parlamenta, ki ji je predsedoval znani advokat Lawrence. Komisija je stavila predlog, parlament ga je pa sprejel.
Poslanci bodo imeli namesto sedanjih $4,900 v bodoče $9,100, torej po $750 na mesec. Pri tem ; je treba upoštevati, da poslanci j ne smejo zapustiti parlamenta, j kadar se vršijo parlamentarne seje. Za take slučaje morajo imeti od strankinega vodstva posebno dovoljenje.
Povečane dohodke bo imela tudi vlada, toda šele s 1. aprilom. Ministrski predsednik bo imel nekaj manj kot $40,000, ostali ministri pa od $24,000 navzdol. V angleški vladi ne vlada namreč nobena ravno-pravnost med člani vlade. Tam
Mornariško letalo padlo v morje: 10 mrtvih
ARGENTIA, Nfld. — Patrol-no letalo ameriške vojne mornarice je v torek zvečer padlo tri milje zahodno od tega pomorskega oporišča v morje, pri čemer je bilo mrtvih vseh 10 članov moštva.
Ko so prišli reševalci na kraj nesreče, je letalo P3A Orion že izginilo v globino, ne da bi pustilo za seboj kako sled ali katerega od ponesrečencev.
Moški dobijo delo
SPREADERS
Imamo nekaj prostih mest za mlajše moške, ki bi se radi izučili za “spreaderje” (Filers) p r i izdelavi ženskih oblek. Stalno delo. Dobra plača od ure. Plačani prazniki, plačane počitnice, bolniške koristi. Oglasite se osebno v Službodajnem uradu, med 8.30 — 11.30 dop.
VENUS INDUSTRIES 4800 E. 131 St.
(Na vogalu Broadway)
(227)
'mali’oglasi
Tri 2-stanovanjske hiše naprodaj
Dve na Saranac Rd., ena na Cardinal Rd. Vse v dobrem stanju in stanovanja oddana. Cena ugodna. Kličite PO 1-6654. (226)
V	najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
V	najem
Stanovanje s tremi spalnicami, kuhinjo, sprejemno sobo, velika klet za prati, za samo $65 na mesec. Na 726 E. 155 St.	(226)
'j '
V najem
Tri velike sobe s kopalnico, spodaj, se odda. Po želji tudi garaža. Kličite EN 1-9435.
(226)
Išče sobo
Moški išče opremljeno sobo, po možnosti, da bi si sam kuhal in če mogoče garažo. Kličite UL 1-0548 od 8. do 2. pop.	(225)
Jk
fi* a
I
; <«
V DUHU NOVEGA ČASA — Princ Hiro, prvorojenec japonskega prestolonaslednika princa Akihito in njegove žene Mičiko, je pri igri v otroškem mtcu s sovrstniki padci, pa ga to ni spravilo v jok. S svojimi vrstniki vred se kar dobro ima.
Hiša v najem
Oddamo 5-sobno hišo, 3 spalnice, v najem. Poizve se na 24700 Highland Rd., ali kličite IV 1-6662 po 6. uri pop.
(226)
Stanovanje v najem
Pet-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, garaža, na 1092 E. 71 St. Odrasli imajo prednost. Kličite HE 1-4033.
— (228)
Lastnik prodaja
1990 Brookdale, Richmond Heights, 4 leta stara zidana in lesena hi-a “split level”, 3 spalnice, sprejemna soba, jedilnica, kuhinja s prostorom za zajtrk, družinska soba, klet, 11/2 kopalnica, 1 Va garaža, gorkota na vodo. Naprodaj pod ceno. $25,500. Za sestanek kličite 442-4740.
— (5,6,12,13,19,20,26,27 nov)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI CA NAGROBNIH SPOMENIKO'-1542* Waterloo Kd.	IV 1-2M?
V najem
Oddamo 6 sob zgoraj, gorkota na vročo vodo, čisto poslopje, ekstra lot, $65. Na 7702 St. Clair Ave. Kličite KE 1-1934.	(226)
00<cz>00<r=>00<=>00<rz>00<cr>0'
Josip Jurčič:
DESETI BRAT
Razen gospodarja in sina je bilo na Polesku še troje glav prebivavstva. Ko se je bil namreč gospod Piškav naselil na Polesek, je popraišal po kakem človeku, ki bi mu bil za postrežbo in oskrbovanje takih vsakdanjih reči, ki se sam ni hotel ukvarjati ž njimi. Črevljar Andrejček, po svojem orodju Krivec imenovan, ki je osebenkoval s svojo ženo poprej v vasi, je bil tako srečen, da je dobil v Polesku dve izbi in velik kos njive zato, da je njegova žena in pozneje njegova hči Franca gospodu postregla, on pa včasih okrog hiše pogledal, zvečer vrata zapehnil, očedil in otre-bil, kar je posebno vpilo iz nesnage in nereda. Iz vsega, kar je bravec videl okrog Poleska, pa se da posneti, da se je oče Krivec bolj brigal za svoja šila in kopita, kakor za snažnost in red gradu Poleska. Zato je bila res zanj in za njegovo pristavnikovanje velika sreča, da se stari in mladi gospod nista dosti zmenila za drugo, če je le Kriv-čevka vsak teden dvakrat prinesla mesa in tobaka iz bližnjega trga in če je le Krivec očedil konja in napasel psa.
Stari gospod Piškav se je bil tega popoldne ravno vrnil s svojega izprehoda in je v zgornji sobi sebi mirno vlekel
CHICAGO. ILL.
MALE HELP
General Machine Shop
Wanted for permanent work. Middle-aged Man with Machine Shop Experience. Good steady job for qualified man. Company benefits.
Call FI 3-2270 or Interview at:
EVERHOT MFC. GO.
57 S. 19th Ave., Maywood, 111. i	(226)
HOUSEHOLD HELP
COOK, GENERAL - Housework. Small family. Near North Side apt. Own rm. and bath. Experience and references required. Top Salary. Call MI 2-7970.	(226)
'0<Z>00<=>00'
iz svoje dolge pipe. Na mizi je stala steklenica vina in prazna kupica zraven kopice razmetanih bukev. Soba ni imela nobene lepote in ko bi ne bilo velikanske, z bukvami založene omare, na kateri so vse križem stale majhne in velike posode iz stekla i n drugega blaga, prazne in ‘‘z belimi, rdečimi ter črnimi vodami napolnjene”, kakor je pravila Krivčevka, bi bila skoraj prazna. Stene so bile gole, samo tam omari nasproti je visela podoba, na platno naslikana mlada ženska. Krivčevka je menila, da je to Mati božja, in to ji je še nekaj tolažilo srd, da gospod nima ne molka za rožni venec, niti “bridke matre” v svoji izbi.
V tej sobi je torej sede! gospod s Poleska, ko je nekdo nerodno potrkal na vrata. Nevoljno se je staremu premra-čilo čelo, zakaj ravno zdaj mu je bilo posebno neljubo, da bi Vra kdo motil. Ali preden se je 'oglasil, so se odprla vrata počasno in v sobo stopi — sključena postava, Mrtinek Spak. iBil je Mrtinek v tem trenotku svojega imena popolnoma vreden, zakaj res je bilo na njegovem obrazu nekaj spačjega, vražjega brati. Stopil je pred starega sicer Čudno v dve gube zvit, ali nikakor ne z isto spoštljivostjo, s katero se bliža nižji človek višjemu; temveč svetlem njegovem očesu je sijala neka divja iskra in okrog ust se je videl zaničevalen smehljaj.
‘Kaj hočeš zopet?” vpraša stari in vstane s stola.
“Jaz sem pač vedel, da ne pridem prav, kadar že pridem. Ali tako vprašati sina uboge Majdalene, to ne gre,” odgovori deseti brat in še bolj raztegne ustna. —< “Svoje rojstvo zastavljam — in sam Bog ve, kako grozno bi neki gospod rad, da bi to stavo izgubil, ako bi bilo mogoče, he! he! kaj ne? — svoje rojstvo zastavljam, da pred toliko leti, kolikor jih jaz štejem v življenju, kar ga je poštenega mestnega in potepinskega — ne bi bila verjela uboga Majda-lena Strugova, da bo doktor Peter Kaves nekoga, ki ga tačas tše ni bilo na ppzemskem
HELP WANTED COUPLE
COUPLE for Oak Park home. General housework, plain cooking. Personal Idry., Man for maintenance and driving. Own quarters. Ideal for right couple. Summer in Mich. Refs. 383-1649.	(225)
BUSINESS OPPORTUNITY
LAUNDERETTE AND COMPLETE DRY CLEANING.
By owner. Selling due to illness. Est. going business. Big operation in growing suburban area. Priced for quick sale. 424-9816 — 388-2999.
(225)
GAS STATION FOR SALE OR LEASE.
Excel. 3 bay, modern facility compl. equipped. 140 ft. frontage on South Pulaski. Heavily traveled transient location with above average resi dential & local industrial business established. No money dn. to qualified individual w/financial background & experience. For Inform, contact: JERRY LONG — PO 7-7300.	(227)
BARBER SHOP — 3 Chair. Living Quarters in rear plus 2-4’s bldg. 51st St. and Racine. By Owner. — LI 8-3855.	(227)
svetu, tako malo prijazno sprejel.”
“Ne vem, kaj čvekaš; tu vzemi pa pojdi!” pravi gospod Poleščan in mu porine nekaj tolarjev.
“Ne veste? I, kaj kratke pameti bi bili! Saj je že dolgo tega, kar sem vam vse to dokazal, in če hočete, vam bom danes še enkrat. Ali danes ni-» sem prišel brnjat, ampak kupčevat. Kar ste vrgli ondukaj na mizo, to ni zadosti, človek ima tudi svoje večje potrebščine, čeprav hodi okoli kakor potepin, česar mu ne bi bilo treba, ko bi nekateri ljudje bili ljudje.”
Stari je bil obledel. Sedel je na stol in glavo podprl. Precej pa se je zopet sklonil pokonci in dejal nekaj prijazneje: “Zakaj mi ne daš miru? Pojdi, da te videl ne bom, in dobiš, da boš pošteno živel. Povedi, koliko hočeš; vse boš imel, samo iz tega kraja pojdi ; daj mi pisma, z zlatom jih plačam. Saj veš, da se te lehko iznebim, sodniji te bom prepustil----------”
“O kaj še!” — se zagroho-če Mrtinek — “papir je v mojih rokah, ta bo varoval mene, vas ne. Zdaj ponujate dena-l rja, ali moja mati je v nadlogi umirala; kje je bil tačas ca vaš denar? Ne boste se me iznebili ne; vem, da imate on-dile nekaj, ki bi me spravilo tjakaj, kjer je ona, ali tudi jjaz imam takega mačka (pokaže samokres izpod srajce), tako za samo brambo ga nosim, ker vem, da se včasih lehko gode čudeži, živeti pa jaz ne morem, niti nečem drugače, kakor sem se privadil. Ko bi vas bil poprej našel, morda bi se bilo naredilo, zdaj je proč. Pa vendar, da ne boste rekli, da sem prišel samo nagajat in neljubih spominov budit, zato Vam prodam tole popisano plat. Glejte, tu se govori o nečem, kar bi napravilo vašemu Marijanu v eni noči sive lase, ko bi zvedel, da mu je grdi capin, ki ga on samo po strani pogleduje in zasmehuje, celo po krvi bližji, kakor kdo misli, razen vas in mene. Koliko mi daste zanj?”
Gospod Piškav se stegne in
pogleda. Moral je pisanje spoznati, zakaj segel je hitro po njem. Ali Mrtinek ga ravno tako naglo odtegne in pravi: ‘O, ne tako! Vidite, da nisem tako hudoben, če sem ravno znorele matere sin. Dvesto križatih in nič več vam ne bo preglavice delalo, da ste kdaj poznali Majdaleno Stru-govo! Ali drugače ne, ko iz rok v roke.”
Molče gre stari do omare, izvleče vrečico in jo dene na mizo, potem pa hlastno pograbi listino.
“Zdaj se boste oddehnili! Morda vam bo še mogoče utajiti, ko bi se kdaj prigo-dilo, da bi jaz hotel kaj trditi, kar bi vašemu Marijanu malo časti delalo, morda, ha! ha!”
Rekši spravi vrečico pod srajco.
Staremu se je moral zbuditi neki spomin, ki ga je vsega prevzel; zakaj izginila je topa
mrkost ž njegovega obličja, tresel se je na vsem životu in glas je bil mehak, proseč, ko je dejal: “Sin! —”
Deseti brat se pretrese pri tem ogovoru.
“Sin! Pusti me, naj umr-jem vsaj v tem miru, umrl bom kmalu. Ne onečaščuj mene in Marijana in — sebe! Daj še drugo iz rok, kar hraniš, da ne bo pričalo o nekdanjosti—” “Priče so zmerom dobre, nekaj moram imeti od matere za spomin, od nesrečne ma-
tere,” ugovarja zamolklo Mrtinek.
“Pusti to življenje,” pravi dalje stari, “pojdi v druge kraje, jaz te preskrbim, samo da sin ne zve, da-------”
Dalje ni mogel govoriti. S tresočo roko nalije kupo in jo porine desetemu bratu.
Že je Mrtinek z eno roko segel po pijači, z drugo pod srajco, kamor je bil prej skril zavita pisma.
“Rotim te pri ljubezni do tvoje matere--------”
“Ljubezen!” —krikne Spa'{ in zopet se mu oko divje za' bliska —- “ljubezen, ne, ne! Ljubezni vi niste imeli, ne iS' kre ne! Obnorela je! Ne dank ne pijem iz te kupe, morda j® kaj takega v nji, kar je P>| njen stric, kar mu je dal P^1 doktor Kaves!”
Rekši se obrne in zleti iz sobe ko burja.
Na smrt bled in zelen strm' stari gospod za njim in u's^' nice trepečejo: ‘Tudi to ve!
(Dalje prihodnjič)
i	............
SPOMINSKI ZVONIK — Na mestu Spominske cerkve v Berlinu, ki so jo uničile bombe v drugi svetovni vojni, so zgradili šesto-strani prizmi podoben zvonik, ki ga kaže slika. Stene so pokrite z raznobarvnim steklom.
PRISLAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA	STANKO PRISLAN 1147 Addison Rd.	EX 1-1419	
Nase posebm =	87( Ib.	3sti ta teden: PORK 49c Ib STEAK
CHOPS	m Ib.	Rive & Blood Sausage	S k & Baby Beef Liver	IM«
INDIJSKA ZABAVA — Medved ima na glavi močno “torbo”, pa vendar nekam zadovoljno gleda svojega gospodarja na cesti v indijski Kalkuti, ko se pripravljata na
predstavo.
r................:/
.............♦K"............
jjhe SVoh 8rewery Co„ Detroit 26r Michigan
Okus varjenja z ognjem ... to je tisto, kar je v njem, za vas
m vas,
in vas,
in vas,
m vas.
AMERICA’!* ONLY FI K E-Hit K WED HEEH
ZA LETO 6965 — Uslužbenca Westinghouse pregledujeta predmete, ki bodo zloženi v poseben zaboj ob koncu svetovne razstave v New Yorku prihodnje leto in zakopa-mi znanstvenimi in tehničnimi podatki našetorej 5,000 let. V zaboju bo vrsta knjig z vse-ni v zemljo, kjer naj bi ostali do leta 6965, dobe, pa tudi gramofonske plošče z nastopi zloglasnih “Beatles”, Sv. Pismo in dela modemih literatov.