Rojaki, na stražo! Komur se godi predobro, tak ae rad prevzame ia hoče, da se mu aaj godi ae bolje. To pa mu postaae lehko aevarao, tako nevarBo, da še pride ob to, kar ima. V eaacem staaji so pri Bas aekateri aemški možje. Kamor koli pogleda 61ovek v javaem življeaji, povsod so OBi, aemški možje, aa vrhu ia živa duša jih ne moti ae v njih poseatvu, ae v njih službi, 6e so ji kos, to se pravi, 6e storč, kar tirja tista služba od ajih, v kateri stojč. Ali to aekaterim Bi dosta. Pravi se pa jim, da so nemški aarodajaki. Lepi so pa vam to aarodajaki 1 V novem 6asu saujo si aamre6 v Gradci društvo, ki aaj aabira deriar ter pokupi vaa taka poseatva ua slov. Štajarji, ki pridejo aa prodaj. Prepusti pa potlej uaj taka posestva le uemškim Ijudem! Društvo dobi, ako se oauuje, ime rjužaa meja" ter biva v Gradci. Na dobrem glasu ui pri aaa Bi6 ve6, kar pride iz Gradca, ali to aovo druatvo pa je že za slov. ljudatvo, kakor uavlašc, vea iz pekla. Nemški narodajaki se sicer drže tako. da misli 61ovek: vsi ao zoper jude, ali v tem sede po polaem judom aa limaaicah. Prva miael aa to društvo — ta je iz glave kacega juda ia ako se vresaiči, Nemci pri tem ae bodo želi, ampak judje aa ime Nemcev, slov. ljudstvo pa bode za aje pšeuica. Prijatelj slov. ljudstva aam piše glede tega društva, kakor aodimo, po vaej pra- vici ia mi mu damo sedaj besedo, pridržimo si pa pravico do aje še aami o svojem času. Te-le pa so jijaegove besede: Pod kriako aemške narodaostiHiistaaavlja se v Gradci društvo, ki mu bode škrb zato, da skrivaj spravlja aašega kmeta aa 'kaut ia mu potegae vrv okoli vratu iu to prej, ko ae bode zavedel. Ubogi kmet, ki v potu avojega obraza orje, seje ia ae aapeaja od raaega jutra do pozaega večera, da bi ohraail svoje imetje aezadolžeao, zašel bode hipoma v skrivaj mu aastavljeae zaajke ia kar je skozi dolgo vrsto let s težkira trudom pridobil, to iztrga mu potem brezsrčai žid z umazano roko v malih teduih. Da je to uže aajbolj umazaao orožje, proti kateremu ae aam je, v aramoto aašia aasprotaikov, bojevati za aarodai aaš obstaaek, to je žalibog resaica in mučeaiški bode venec, veaec zmage aaae — ali opozarja aas ob eaem k podvojeai pozoraoati ia ostrejšemu poatopaaju v gospodarskem ia političaem obziru. Ne oataje nam druzega, kakor našemu kuietu tesao aa srce polagati, da s cuječim o6esom varuje avoje imetje; da se boji delati dolgov pri aemških araailaicab, katere mu vtegaejo poailjati, more biti celo pod sloveaskim imeaom, aemške kupovalce aa vrat. Akoje kmet sloveaski v sili, obrai se do doma6ih hraailaic, katere so v istini aarodai zavodi, aajbolje pak je — ae zadolževati ae ia bolje slabeje živeti, kakor brezmiselao delati dolgove ia leteti v mreže brezveataim sleparjem, bi bočejo po vsej sili ugoaobiti eloveasko kri aa domačib slovenskih tleh. Ako že kdo izmed Vaa, sloveaaki kmetje, silo trpi, pomagaj mu sloveaski kmet; ako že kdo mora prodati, aaj proda pa doma6iau, o katerem ve, da je aarodajak! Pri ajem bode poaestvo še veadar-le v dobrih, domačih rokaa. Upamo aicer, da se bode to oatudao početje pruao-židov aamo aa sebi kazaovalo ia svoj hitri kouec aašlo, veadar bodimo čuječi, kajti sovražaik aaš čuje aoč ia daa, kot ropar za plotom. Bolje, da gledaaio črao, da vidimo v aaaprotaiku aašem združeae vse zlobae lastaosti, kolikor jib gre v 6rao človeako dušo, ae pa, da bi mu slepo zaupali, kajti oa svojo pogubo skriva in je z židora v tem oziru pravi, rodai brat. Na stražo toraj, sloveaski kmetje!