V Ljubljani, torek dne 21. februarja «922 Posamezna Štev. 50 PBf* 2 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno .. 240 S mesečno. ...... 20 a n inozemstvo .. 600 . Oglasi za vsak mm rttine stolpca (68 mm) . * B mali oglasi do 90 mm stolpca (68 mm) . i , Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Uredništvo: Uikloši£«ra cesti št. 1Mfi Telefon št 72. Upravnlštvo: ffsernova ali ca t nI Telefon št. 36. Račun kr. pošt. ček. urada štev. 1L842. LJubljana, 18. februarja. Iz tnjfne prihaja klic, ld bode v srce. Klic obuja in trpke resignacije. V tu-iih mestih se plazi okoli naših sinov lakota, jim trga iz srca in duše lepe misli, ponos in ljubezen in jim vliva v duše in misli obup, jezo in gnjev. Okoli naše mladine hodijo zlobni ljudje in ji šepetajo: «Glej, domovina Te je zapustila, kaj hraniš zanjo zaklade volje in hotenja ustvarjanja!* Naša mladina se potaplja v črnih mislih, tone v prepad, iz katerega ni izhoda. Domovina gleda brezčutno, kakor bi bila zakopana v debele, neprodirne plasti gnusnega materijalizma. V nasladah dne pozablja na rod bodočnosti, pozablja na one, ki so poklicani s svežimi silami nadaljevati delo za slavo in veličino naroda in njesrove države, z večjimi uspehi, nego jih more doseči sedanja izmučena generacija. Dobili smo pismo prof. Murka iz Prage in dopise iz visokošolskih krogov samih. Ti dopisi so nam glasen memento, da naj popravi domovina veliko krivico, ki se godi našim dijakom. Naši dunajski in praški medicinci bodo morali prekiniti študije, ker so dosedanje pičle podpore izostale, dvig češke valute je nagnal naše praško di-jaštvo sredi šolskega leta ali domov, ali na Poljsko, pomanjkanje trpijo naši študentje povsod ir. neizrecna beda je zavladala med njimi. Brezsrčno lahkomiselno vprašuje filister, zakaj da so Sli naši študenti v tujino, da tam gla-dujejo, ko imamo visokih šol doma na pretek. Odgovor ni težak. Ogromna večina naših v tujini se nahajajočih dijakov je iz strok, ki jim domače univerze, še nepopolne v svoji organizaciji, ne m are j j dati dovršene izobrazbe: medicinci v zadnjih letnikih, tehniki pred inženerskimi izpiti, dijaki špe-cijalnih šol. "n morajo bitj zunaj, da se brzo posvetijo delu doriia. ki čaka na vseh koncih in krajih sposobnih in pridnih delavcev. Materijaino vprašanje našega dijaštva v tujini je socijal-no in ekonomsko vprašanje naroda in države. Dijakom onemogoča vati dovr-iitev študija, se pravi nasilno podve-stavati pritok novih energij v še slabotni organizem naše države. Smrtni greh prvega reda. Prof. Murko ima prav, ko piše, ia ni dobro, nalagati vse dolžnosti državi. Kaj pa naša javnost, Ali zna biti le ogorčena, da država ne da dovolj, sama pa nc spoznava svojih dolžnosti napram svojemu dijaštvu? Včasih smo požrtvovalno zbirali za naše akademike in čutili smo, da smo pred svojo bodočnostjo obvezani, položiti svoj prispevek za njihova podporna društva. Danes smo se tudi te skrbi odkrižali, naložili jo državi, sebi pa pridržali pravico zabavljanja. Toda zavedajmo se, da vpitje in kričanje ne zaduši glasu naše vesti, ki nam očita veliko krivdo zanemarjanja svoje mladine. Dijaški problem ni samo materija-len. Ima še svoje moralično, državno-politično jedro. Visokošolci, prožeti čiste domovinske ljubezni, najvernejši pristaši enotne države, morajo dan« gledati, kako neenako se jim reže kruh. Izgubljajo vero v demokratičnost naše države, v enakopravnost vseh državljanov, ko vidijo, kako so eni deležni podpor, ki jim omogočajo če ne udobno, pa gotovo dostojno življenje, dočim drugi, predvsem naši slovenski dijaki, ginevajo v bedi in trpljenju. Ali ni razumljivo, da v njih notranjosti raste prepričanje, da — enakosti ni, da vlada protekcija in korupcija, da je slovenski dijak izkoriščan, da more biti drugi povišan? Tam gori v Pragi in na Dunaju in drugod se družita v univerzitetnih dvoranah dva tipa jugoslovanskih dijakov - štipendistov. Eden bled in vpa-del od pomanjkanja, čemeren od skrbi in brige, drugi zdrav, vesel, opremljen z vsem, kar nujno potrebuje. Obema deli kruh država. In bledemu, lačnemu fantu neprestano buči po glavi vprašanje: zakaj ta kričeča neenakost? Porajajo se misli in nazori, ki ustvarjajo blokaške spomenice. Sinovi ene in iste domovine se zasovražijo v tujini, kakor strupeno zelišče poganja antipatija med njimi, krivi preroki separatizma se veselijo uspehov... Grdo lažejo tisti, ki tajno in javno hujskajo, da država zlonamerno razlikuje svojo mladino po pokrajinah. Njo-na krivda ni doiozna. Spoznala je že, da treba izenačenja tudi tu. Prvo kon-sekvenco tega spoznanja je izvedla s principijclnim sklepom o centralizaciji državnih dijaških podpor, ki je prišla v državnem budžetu za leto 1922. do izraza. Dijaški proračun je dvignjen od 3854 tisoč dinarjev na 21.749 tisoč din., torej za skoraj 18 milijonov dinarjev. Toda ta. budžet še ni niti je Bcncš, Pašič in Ninčič se sestanejo v Ljubljani BEOGRAJSKA KONFERENCA OD GODEN A. - RAZŠIRJENJE MALE ANTANTE. Beograd, 20. februarja. (Izv.) Pred odhodom kralja Aleksandra v Bukarešto je še v zadnjem hipu obiskal češki poslanik Kalina zunanjega ministra Ninčiča in i njim dalje časa konferi-ral. Kakor se sedaj doznava. je sporočil gosp. Kalina zunanjemu ministru željo češkega ministrskega predsednika dr. Beneša, da se na povratku ir Pariza in Londona sestane z zunanjim ministrom Ninčičem in po možnosti tudi z ministrskim predsednikom Paši-čem. Dogovorjeno je bilo, da se Bene§ ne vrne iz Pariza direktno v Prago, ampak potuje s simplonsklm ekspre-som preko Ljubljane, kjer se bo sestal z Ninčičem in Pašičem. Beneš bo poročal o svojih posvetovanjih v Londonu in Parizu. Obenem se bor'o vsi trije državniki posvetovali o podrobnostih konference male antan-te v Beogradu, ki bo bržčas za kratko dobo odgodena. Kakor se zatrjuje, bodo ob tej priliki razpravljali predvsem tudi o predloga, sproženem od češke strani, naj se k posvetovanjem v Beogradu pritegnejo tudi nekatere druge države, ki sicer še niso člani male an-tante, a stoje i njo v prijateljskih od-noSajih. Predvsem prideta v poštev Poljska in Grška. Obe vladi sta baje že sporočili svojo željo, da se udeležita posvetovanj in nastopita v Genovi skupno z malo antanto. Sestanek v Ljubljani se bo vršil v nedeljo ali pondeljek. Zunanji minister Ničič se ga bo udeležil gotovo, naj-brže pa tudi Pašič, ako mu bo to le mogoče. Odpotovala bosta v Ljubljano takoj po povratka iz Bukarešte. Vest o ljubljanskem sestanka je vzbudila v Beogradu veliko senzacijo. Ljubljanskim dogovorom pripisujejo splošno važnost, zlasti z ozirom na možnost razširjenja male antante na Grško in Poljsko še pred sestankom genovske konference. London, 20. febr. (Izv.) Zaradi Italijanske kabinetne krize Je odgoditev genovske konference postala neizogibna. Vendar pa bo preložena samo za kratek ia«, ker zahteva vedno naraščajoča brezposelnost v Angliji nujnih odredb, ki jih je mogoče doseči le potom mednarodne konference. Takoj na prvi seji strokovnjakov se je pokazalo, da se bo genovska konferenca morala baviti z nemškim problemom, sicer ne bo imela nobenega uspeha. Evropa je podobna bolniku z rano in ta rana, ki so mota iziečiti, je gospodarski položaj Nemčije. Do tega prepričanja pri- Radičevci prosijo za pripuščenfe v Genovo ITALIJANSKA VLADA PREDLOŽILA PROŠNJO VRHOVNEMU SVETU Franklurt a. M., 20. februarja. (Izv.) Iz Rima doznava «Frank!urter Zei-tung», da je včeraj sprejela konzulta peticijo Radičeve stranke, v kateri ta prosi, naj bi se tudi zastopniki Hrvatske dopustili k sejam genovske konference. Konzulta je odposlala peticijo v odločitev vrhovnemu svetu. Parlamentarni dogodki v Beogradu INTERPELACNA SE.JA NARODNE SKUPŠČINE. - SKLEPI MINISTRSKEGA SVETA. - RAZPRAVA O ADMINISTRATIVNI RAZDELITVI DRŽAVE. Beograd. 20. februarja. (Izv.) Današnjo sejo skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 11. uri. Po poimenskem čitanju poslancev so se prebrali zapisniki zadnje seje, prošnje in pritožbe poslancev za dopust. Nato je bila prečitana interpelacija poslanca Etbina Kristana na vojnega ministra o rangu oficirjev, ki so stopili iz rezervne v aktivno službo, dalje interpelacija posl. Kopača na ministra -a-obračaja o poboljšanju položaja železničarjev in železniškega prometa, poslanca Stejica na finančnega ministra o odkupu duhana od proizvajalcev in dr. Koruna o regulaciji plač učiteljev na meščanskih šolah. Predsednik dr. Ribar je predlagal nato kot dnevni red za prihodnjo sejo poročilo finančnega odbora o zakonskem predlogu za dvanajstine za marec in april; predlog je bil sprejet. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Beograa, 20. februarja. (Izv.) Po seji skupščine se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je bil najprej preeitan ukaz o izročitvi kraljevske obla.sti ministrstvu za časa kraiieve odsotnosti ' Bulcarešti, nakar so bili odobreni razni izredni krediti, in sicer: ministrstvu za javna dela 500.000 dinarjev za most pri Veržeju čez Muro in 1 milijon dinarjev za napravo cest v Dalmaciji: ministrstvu za prosveto 150 tisoč dinarjev za subvencijo splitskemu gledališču; zunanjemu ministrstvu 60 tisoč dinarjev za priprave za genovsko konferenco in 160.000 dinarjev za popravo navtične šole v Bakru, ki je zgorela. Končno je bil dovoljen prost promet s soljo po onih krajih Srbije, kjer ni večjih prodajalnic monopolske uprave. Beograd, 20. februarja. (Izv.) Danes je imel pododbor za administrativno razdelitev države dve seii. Na dopoldanski seji je razpravlja! o razdelitvi države v oblasti v specijalni debati. Naglašalo se je, da je v interesu dela potrebno, da se razni spreminjcvalni predlogi ne spravljajo v javnost in je bila zato seja proglašena za tajno. Pričakovati j*, da bo razpra\a končana v roku 10 dni, ki ga je pododboru določil plenum zakonodajnega odbora. Popoldne je pododbor razpravljal o oblastih Beograd, Bačka in Potiš je. Odklonjen je bil predlog poslanca 5e-čerova, da bi se osnovala posebna su-botiška oblast. Beograjska oblast se bo imenovala ravi in državno gospodarstvo sloni na dvanajstinah. vzetih iz lanskega proračuna. Centralizacija podpor iu njihovo izenačenje nikomur ne pomaga, če se ne izvrši. Tu leži krivda državne uprave, ki bi morala imeti spoznanja in odločnosti, da sedaj, ko je dijaški problem na kritičnem vrhuncu, izpelje načelo izenačenja štipendij s primernim kreditnim pooblastilom že pri dvanajstinah za marc in april. Ali ni za nas sramotno, da rešuj ' tuje, če tudi prijateljske države, naše dijake pogina, da češka vlada daje posojila in podpore jugoslovanskim dijakom, ker Jugoslavija to svojo dolžnost pregrešno zanemarja? Kar daste dijaku, daste sebi. Najhujše se maščujejo krivice nad mladino. Krčlj v Bukarešti Bukarešta, 20. febr. (Izv.) Kralj Aleksander je ob 11. dopoldne prispel v Bukarešto in je bil od romunske kraljevske rodbine sprejet na kolodvoru. Pozdrav je bil zelo prisrčen. Predsednik bukareške občine je nagovoril kralja Aleksandra sledeče: «Sire, srečen sem, da morem v imenu bukareškega prebivalstva pozdraviti junaka, kralja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prebivalci Bukarešte so srečni da Vas morejo sprejeti. Svoboden sem. Vam ponuditi kruha in soli*. Kralj Aleksander je sprejel kruh in sol. nakar se je vršila revija častnih čot. Potem se je vsa družba podala na dvor. V metropoli se je vršila svečana služba božja, ki ee jo je udeležila vsa kraljeva rodbina in se potem odpeljala r vilo Cotocali, kjer se je ob 17. uri izvršila svečana zaroka. Oeremonu so prisostvovali ministrski predsednik Pašič, zunanji minister Ninčič, vsa romunska vlada, člani parlamenta in drugi ugledni politiki, ter vsi bivši ministri. Zvečer Je bila v zunanjem ministrstvu prirejena večerja. Vse mesto je o priliki svečane zaroke kralja Aleksandra s princeso Marijo svečano okrašp-™^- Odgodifev genovske konference neizogibna VPRAŠANJE NEMŠKIH REPARACIJ. - ANGLEŠKA ZASTOPNIKA, hajajo polagoma tudi francoski finančni krogi, ker Nemčija s svojimi neurejenimi financami močno ogroža vso Evropo. Angleška vlada je v soboto poslaia francoski vladi odgovor na Poincarčjeve predloge glede zavzetja skupnega stališča napram zahtevi Neteči je po moratoriju. Angleško zunanje ministrstvo je privolilo, da se odgovor angleške vlade z malimi pridržki po francoski vladi predloži reparacijski komisij!. Obenem je angleška vlada sporočila v Rim. da jo bosta na genovski konferenci oficielno zastopala Llovd George in loTd CurzoiL Odgodifev inozemskih plačil ZAKONSKI NAČRT PREDLOŽEN NARODNI SKUPŠČINI. Beograd, 20. febr. (Izv.) Danes je prejelo predsedstvo narodne skupščine vladni predlog zakona o odložitvi plačil v inozemstvo za valute, ki so po dnevnem kurzu večje od dinarja. Najdalj 15 dni potem, ko stopi zakon v veljavo, morajo trgovci potom trgovsko-obrtniških zbornic ali svojih udruženj javiti, ali zahtevajo za sebe odložitev plačila Posebna komisija, obstoječa iz petih članov, bo potem ugotovila, ali je odložitev plašila v zvezi z naglim padanjem dinarja ali ne. Kjer bo ugotovljeno, da je ne-možnost plačevanja povzročil padec dinarja, se bo trgovsko sodišče naprosilo, da dovoli odgoditev plačila. V tem slučaju bo moral potem trgovec deponirati celo vsoto v dinarjih pri upravi fondov. Tuje valute se računajo pri tem sledeče: 100 lir 150 dinarjev, 100 frsne. frr:'-kcv 260 dinarjev, 100 švic. frankov 675 dinarjev, 100 Kč 60 dinarjev, 100 španskih peset 50 dinarjev, dolar 37 dinarjev, nizozemski goldinar 12 in pol dinarja. Uprava fondov bo sama kupovala tuje valute, ki jih bodo dolžniki morali odplačevati vsakih 6 mesecev skozi dve letL Ako bi naša valuta še dalje padala, potem bodo morali trgovci v 15 dneh 1 deponirati dovolj dinarjev za pokritje kupovanja novih deviz. Uprava fondov bo plačevala 5 odst. na račun obresti za vplačane vsote. Razprava »roti atentatorjem končana Razsodba se razglasi v četrtek. Beograd, 20. februarja. (Izv.) Danes je bila končana razprava proti vidovdan-sktm atentatorjem. Kot zadnji sta govorili Julka Vraka in Milena Orosz, ki ste ostali pri svojih dosedanjih izpovedbah. Sava Nikolič ie naglašal, da ga sodišče, ki je pod vplivom sedanjega režima, sicer lahko obsodi, vendar pa bo ostal vkljub temu še nadalje komunist, vsled česar mu je predsednik odvzel besedo. Razsodba bo proglašena v četrtek. IZ DEMOKRATSKEGA KLUBA. Becgrad, 20. febr. (Izv.) Dane6 popoldne je imel demokratski klub od 5. do 8. ure sejo, na kateri je razpravljal o zakonu o budžetskih dvanajstinah. Po daljši razpravi je klub sklenil, da bo glasoval za dvanajstine. Po predlogu predsednika g. Davidoviča, ki je popolnoma ozdravel in burno pozdravljen danes prvič prišel v klub. je bilo sklenjeno, da se po-zovejo vsi strankini odbori, naj izkupičke demokratskih zabav naložijo v akcijah »Demokratije d. d.». Fred sejo kluba so imeli demokratski poslanci iz Hrvatske in Slavonije v kabinetu skupščinskega predsednika dr. Ri-barja posvetovanje glede vladinega načrta o administrativni razdelitvi, v kolikor se tiče Hrvatske in Slavonije. Jutri se to posvetovanje nadaljuje. IMUNITETNI ODBOR. Beograd, 20. februarja. (Izv.) Na seji veriflkacijskega odbora je bilo sklenjeno, da more poslanec dr. Hohnjec še vnaprej izvrševati profesorsko službo. Vprašanje, ali morejo poslanci sprejet! mesta i«* javnih notarjev, je bilo odgodeno. Nato se je razpravljalo o izpopolnitvi izpraznjenega poslanskega mesta v volilnem okr-:-i Maribor-Celje. ki ga zahtevalo zase so-cijalni demokrati. RAZREŠENI MINISTRI NA RAZPOLOŽENJU. Becgrzd, 20. februarja (Izv.) Pred svojim odhodom v Bukarešto je kralj podpisal ukaz. s katerim se razrešijo sledeči ministri na razpoloženju: Milan Ka-petanovič, JuraJ Blanklnl, Viljem Bukšeg, dr. Albert Kram«- dr. Gjuro Šurmln, dr. Kovačevič in Anton Kristan. POVRATEK FRANCOSKIH DELEGATOV IZ WASfflNGTONA. Pariz. 20. februarja. (Izv.) Francoski delegati na washingtonski konferenci so nocoj dospeli v Le Havre ln se takoj odpeljali proti Parizu. AVSTRIJSKO-MADŽARSKI DOGOVOR. Budimpešta, 20. februarja. (Izv.) Med Avstrijo in Madžarsko sklenjeni In ratificirani gospodarski dogovor stopi s 1. 'marcem v veljavo. Egipt svobodna eržava London. 20. februarja. (Izv.) V sredo bo lord Allenby zapustil London in odpotoval v Kairo, da pones« egipt-skemu sultanu pismo angleške vlade nastopne vsebine: Angleška vlada, ki je svoje čase vpostavila protektorat na/1 Egiptom, doznava, da želi prebil valstvo Egipta, da se protektorat Anglije nad njegovo domovino ukine. Ansrleška viada se tej želji ljudstva noče protiviti in smatra odslej Egipt za neodvisno državo, in to brez obveznosti in pogojev. Senat paša lahko takoj skliče zakonodajno skuj>ščino iu sestavi vlado. Sele tedaj, ko bo nova vlada sestavljena, se želi Anglija po-gaiati z novo egiptsko vlado glede vprašanja varnosti Sueškega prekopa, i če bj bil ta ogrožen po kaki tretji ! državi. Francsfa ščiti Turčijo Pariz, 20. febr. (Izv.) -Tmepe* piše: »Angleška vlada si predstavlja sporazum z Francijo glede Orienta za lažji, kakor ga Francija smatra, da se Turčiji ne sme vzeti vojska, dokler obstoji ta tudi v Rusiji. Dalje Francija ne bo pristala na to, da se Grčija razširi do Marmarskega, morja. Francija odklanja vsak pritisk na Turčijo in bo nastopila za to, da se Grki sploh umaknejo iz Male Azije. POLOŽAJ V INDIJI. London, 20. februarja. (Izv.) Položaj v Indiil je še vedno kritičen. Poveljnik angleške vojske v Indiji, general Hawlinson, je izjavil angleškim novinarjem, da bi bilo potrebno za udušenje vstaje v Indiji najmanj 130.000 mož angleške vojske. RUSKA KALVARIJA. Pariz, 20. februarja. (Izv.) Fritjof Nan-sen je poročal v Trocaderu o svojem potovanju po gladujočih pokrajinah Rusije in je poda! naravnost pretresljivo sliko o pljenju nesrečnega prebivalstva. Na ti-*oče in tisoče otrok je obsojenih na smrt. Naglašal pa je, da zadostuje samo 55 francoskih frankov, da se vzdrži en otrok do poletja in pozival na čim hitrejšo in čim izdatnejšo pomoč. Moskva, 20. februarja (Izv.) Na Krimu strada 300.000 odraslih in 130.000 otrok. Kmetje drve truraoma v mesta. Po cestah v Sevastopolu in Simferopolu ležo kupi mrličev. V saratovski guberniji umira 25 odstotkov prebivalstva. Otroci s« brezpogojno obsojeni na smrt ŽELEZNIŠKE OMEJITVE V AVSTRIJI. Dana). 20. januarja. (Izv.) Vsled pomanjkanja premoga in lokomotiv se s četrtkom, 23. t. m., ukine brzovlačni železniški promet Dunaj-Salzburg, DunaJ-Praga ter se omeji promet D-brzovlakov Dunai-Ostende preko Nlirnberga. Izostali bodo tud; •"»■Ini brzovlaki Dunaj-Budlm-pešta. Klerikalci In ljudska kuhinja v Ljubljani VCeraJSnjl »Novi čas* skuša zagovarjati ponesrečen predlog občinske koalicije zaradi zgradbe 12milijonske palače. Da bi Mamažo zakril, razklada na dolgo pomen .'iudske kuhinje za Ljubljano. Konstatira-mo, da niti »Novi čas», niti občinska koalicija nI navedla v tem oziru konkretnih argumentov in morda statistike, s katero hi se taka potreba ne le teoretično, marveč tudi praktično potrdila. V ostalem r.ihče ne dvomi, da je v Ljubljani ljudska kuhinja res potrebna, toda ne velika centralna, temveč večje število manjših ljudskih kuhinj. Le mislimo praktično! V Ljubljani je že sedaj več ljudskih in dijaških kuhinj, ki v okviru danih materijel-nih možnosti, dobro poslujejo. Ako bi mestna občina obstoječe ljudske kuhinje boljše podprla, bi se lahko tamkaj pre-hranilo še mnogo več, morda celo še enkrat več ljudi. Ako bi pa obstoječe ljudske in dijaške kuhinje še ne zadosto- T Do«m so se vsi govorniki ravnali po dogovoru, da naj bo shod nestrankarski in nepolitični izraz gospodarskega in socialnega protesta proti draginji, ter svoja izvajanja v tem zmlslu uravnali, sta krščanski boljševik B e 11 r a m ta komunist Makuc porabila priliko, da sta skočila koaliranemu akcijskemu odboru strokovnih organizacij v hrbet ter zanesla svoja izvajanja na politično polje. Prvi je uganjal demagogijo z vojnimi dobičkarji, drugi pa s protikomunistično obznano. Namesto, da bi shod končal v najlepši harmoniji, se je na koncu konca nehal z burnimi spopadi med narodnimi socijalisti in socijalniml demokrati na eni ter klerikalci in komunisti na drugi strani. Razdor je postal celo tako velik, da očitajo sedal klerikalci drugim sotrudnikom pri shodu, da so »izdajalci delavskih in ljudskih koristi*, V »Novem času» pa piše predsednik klerikalne opozicije JSZ k včerajšnjemu shodu: »Kakor se vidi. imajo verižniki in vojni dobičkarji, ki so danes v naši državi tisti element, ki Je vse današnje polomije in draginje kriv, najboljšo oporo ...----------,— JI- li PUiUHllJi; Ul U1U&U1JS IMK, JI0JIA:IJ0« vale, naj bi obema odprla se v svoji re- Jn zageit0 v ^Katerih socialnodemokra- žiji nekaj ljudskih kuhinj, n. pr. v mestni ubožnici v Vodmatu, kjer so na razpolago velike obednice in tudi velika kuhinja. V šentjakobskem okraju in v Šiški bi se go-lovo dobil v ta namen primeren prostor. Taka decentralizacija je edino pametna. Ali bodo delavci iz Spodnje ali celo iz Zgornje Šiške hodili opoldne v ljudsko' kuhinjo na Vodnikov trg? Lahkomiselno v javnost vržena ideja velike centralne kuhinje je v ostalem sa-'no za to, da se ljudem »izbrišejo oči*. Ako bi temu ne bilo tako, bi koalicija ■fako mačevsko ne podpirala že obstoječih i'udsfdh in dijaških kuhinj in se pri njih nc izgovarjala na slabe finance. Tudi bi morala koalicija za ljudske kuhinje sedaj ' in takoj kaj storiti, ko je potreba in beda največja. Kaj pomaga stradajočlm, da Jim magistratni socialisti obetajo palačo, ki bo zgrajena še-le čez leta! Zidanje palače za ljudsko kuhinjo je frivolnost, kakršne v Ljubljani še nismo videli. Ce debeli gospod župnik obeta trpečim nagrado v večnem življenju, ie to sicer lepa stvar, toda oraznega želodca s tem ne nasitiš in proti draginji in bedi se ne boriš, če gradiš palače, da boš o svetem Nikoliju v njih odprl ljudske kuhinje. Krščanski socialisti, ki imajo vedno na leziku pesem o rodbinski sreči, propagirajo v svojem listu tudi misel, da naj liudje opuste gospodinjstvo in naj zajemajo iz centralne kuhinje. Ako je kje po- tičnih, narodnosocialistlčnih in zvezarskih voditeljih.« Kdor ima količkaj čuta za politično dostojnost in poštenost — pa nai bo pristaš tudi SLS — mora z gnju-som Citati ta Izbruh klerikalno-komuni-stične nezvestobe In zavratnostl. Ker ogromna večina udeležencev shoda, kl je prišla na shod, da protestira proti draginji, ni razumela klerikalno-komunl-stičnega manevra, Je radikalnejšim govorom boljševikov umevno bolj ploskala kot pa ostalim govornikom, ki so se ravnali po dogovorjenem programu. Navzlic temu ie shod končal brez večjega incidenta ter sprejel več resolucij proti draginji, s katerimi se bomo še podrobneje pečali. Shod SKS v SI. Sestrici Slov. Bistrica, 20. februarja. Klerikalna blamaža. Včeraj se je vršil v hotelu »Beograd* v Slov. Bistrici shod SKS, ki je prav dobro uspel in se spremenil v veliko blamažo klerikalcev. Ti so se namreč namenili, da hočejo shod razbiti in so aranžirali pod vodstvom mariborskih komandantov urednika »Stražo* Goloba in strankinega tajnika Grila, pravcat juriš. Spravili so na shod toliko svojih ljudi, da so imeli maju auic rvumujc. nau jo ivjw jnr ----- -------. • w,{ ~ , trata z močmi in sredstvi, potem je to i skoro polovico navzočih. Seveda so ... - ............... __V.----.. 1 . ™., - rt A LITI * ,1— TV1 pri gospodih kanonikih, ki s! vzdržujejo vsak svoje gospodinjstvo s kuharicami in drugo služinčadjo. Škofijski ordinarijat bi že zdavnaj lahko organiziral skupno menzo za te gospode. Namesto, da bi se klerikalni socijalisti ogreli za to zahtevo, gonijo oženjene ljudi, starše in otroke v ljudsko kuhinjo. To je tudi z ekonomistič-nega stališča povsem pogrešno. Z malimi izjemami lahko trdimo, da jc domača kuhinja vedno cenejša fin seveda ljudem ljubša) kot pa vsaka ljudska kuhinja. Ako naj se ljudska kuhinja vzdržuje sama brez velikanskih javnih prispevkov za hrano in povrhu še amortizira svoj del na palači, potem mora propasti. Članek v »Novem časus o ljudski kuhinji dokazuje, da se občinska večina peča s stvarmi, ki jih ne razume. Morda so občinski socialisti kaj lepega o socializmu čitali v knjigah, prakse pa, kakor so pokazali, ne poznajo. Ljubljančan naj jim bo za poskusnega zajca. V ostalem jim pri celi akciji gre za povsem druge cilje. Za njihove eksperimente pa danes ni niti časa niti denarja. Protidraginiski shod v MubBJani V nedeljo dopoldne se je vršil v hotelu -rUnion» v Ljubljani shod. ki ga je sklicalo zastopstvo 22 strokovnih organizacij ■i namenom, da njihovi člani solidarno protestirajo proti draginji. Zelo pereče in važno vprašanje je napolnilo zborovalno dvorano do zadnjega kotička. Bili so prisotni ljudje raznih stanov ter pristaši vseh strank. Tudi žensk je bilo precej. Shodu je predsedoval voini invalid g. Meznarič, govorili pa so: bivši poslanec B e r n o t, v imenu društva javnih nameščencev Rostan, za privatne nameščenec S t r o b 1, za SJZ njen predsednik B e 11 r a ra, za koalirane železničarje Korošec, za strokovne komisije Svete k, za nar. soc. Zvezo J u v a n, za Udruženje igralcev« ga. J u v a n o v a, za komuniste pa Makuc. zahtevali zase predsednika, čemur pa so se samostojni uprli. S[K>r za predsedstvo je trajal med hrupom in vikom celi dve. uri. dokler se ni naposled z veliko zamudo pripeljal minister gosp. Pucelj, ki si je naredil toliko miru. da je mogel govoriti. V svojih izvajanjih je ostro napadal klerikalce, njihove poslance in njihovo politiko. Odgovarjaje na medklice obeh klerikalnih generalov, je omenjal razno krivične slučaje klerikalne korupcije in s tem tako vplival na navzoče klerikalne pristaše, da sta postajala Golob in Gril vedno bolj osamljena. In ko je po govorih gg. Dobni-ka. Mermolje in Drofenika prišla ia glasovanje predlagana resolucija, so zanjo glasovali na ogromno jezo g. Goloba tudi skoro vsi klerikalci. Na shodu je bilo tudi večje število demokratov, ker se je splošno pričakovalo, da bo odgovarjal gosp. Pucelj na znana Kukovčeva izvajanja. Veled klerikalnega navala pa do tega ni prišlo. Dvojno pa je vendarle pokazal shod: da so klerikalci enako zakleti sovragi vsem neklerikalnim strankam in da bodo morale te vsaj v boju proti njim nastopati po enotnem programu; pokazal pa je tudi, da se da proti klerikalcem tudi na kmetih prav uspešno nastopati. Politične beležke , Shodi dr. Kukovca. V soboto zvečer je priredila demokratska stranka zborovanje v Dravogradu, v nedeljo dopoldne v Slovenjgradcu, zvečer pa v Šoštanju. Na vseh treh shodih je poročal minister n. r. dr. Kukovec o političnem položaju in o potrebi koncentracije naprednega življa. Povsod je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: «Zborovalcj z veseljem pozdravljajo klic voditelja demokratske stranBe in svojega poslanca, 8r. Kukovca o nujni potrebi združenja narodnih in naprednih sil in poklanjajo temu pokretu tem večje zaupanje, ker je bil pod istim političnim vodstvom žc pred 15 leti izvoljen v tem okraju prvi neodvisni napredni kmečki zastopnik, Vinko Ježovnik. Pričakuje, da se strnejo napredni činitelji « ozirom na velike gospodarske in socijal-ne naloge k uspešnemu delu v samoupravah" v enotno organizacijo. Poslancu dr. Kukovcu izrekajo zlasti z ozirom na njegov trud za udruženje narodnih in naprednih sil svoje zaupanje.* Vseh imenovanih shodov so se udeležili tudi zastopniki nasprotnih strank. -f Klerikalci komuniste, ali komunisti klerikalce? Včerajšnji »Novi Cas* poroča, da so se na nedeljskem shodu strokovnih organizacij radi tega, ker so krščanski socijalci nastopili skupno s komunisti, pristaši NSS vrgli nad predsednika klerikalne JSZ (Jugoslovanske Strokovne Zveze) Fr. Bel trama. ga psovali in zmerjali, češ, da. je kršil disciplino itd. Drugi, da so mu očitali katoliški komunizem, da bodo Pollaku, škofu in »farjem* pobrali, nakar je — kakor poroča »Novi Cas* — Bor t ram izjavil, »da se to more zgoditi vsakomur, kdor ima preveč*. Kakor je videti, Gosarjev komunizem lepo napreduje. Klerikalci so hoteli komuniste; sedaj bodo pa komunisti klerikalce! -j- Primorski Slovenci za deželno avtonomijo. »Goriška Straža* je priobčila članek, ki napoveduje odločen boj za ohranitev avtonomije. V deželnih stvareh naj si dežela sama daje zakone. Primorsko ljudstvo je dovolj zrelo za to. V tem soglašajo s Slovenci tudi Furlani. Goriški list izjavlja, da je italijanska »Ljudska stranka* postavila zahtevo, da se deželna avtonomija Goriške, Istre in Trsta popolnoma obn'j-vi. Iz članka odseva prepričanje, da bo »Ljudska stranka* podpirala zahtevo po avtonomiji Julijske Benečije. Fašisti sežgali na Reki jugoslovansko zastavo. Iz Bakra poročajo: V petek okoli petih popoldne so reški fašisti sneli našo državno zastavo na Piazza Dante ter jo potem sežgali. Ko so fašisti vršili to junaško delo, so se navzoči karabinijeri zadovoljno smehljali ter niso storili ničesar, da bi preprečili fašistovsko provokacijo. -j- Italijanski glasovi za zb!!žanje z malo antanto. Rimski »Tempo* pred-baciva italijanski vladi, da je zavzela povsem napačno stališče napram mali antanti. ko je stalno podpirala Madžarsko. ki je glavni nasprotnik slovanskemu edinstvu. »Tempo* izvaja dalje: »Italija bi morala biti pokroviteljica male antante in bi morala za-jamčiti poedinim državam svojo pomoč v slučaju kakega napada od tuje strani. Na malo antanto je treba gledati z drugimi očmi. kajti ona obstoja in je sposobna živeti. Ako si pridobi Italija zopet stare simpatije v Pragi, bo lahko dosegla sporazum tudi z Beo-sradom.* — V eličnem tonu pišejo tudi drugi listi Italijanom se že odpirajo oči! -f Kazen obrekovalcu. Apelaeijsko sodišče v Beogradu je soglasno odobrilo razsodbo beograjskega prvostepe-nega sodišča, ki je obsodilo uradnika železniške direkcije Stevana Pavlovi-ča na 6 mesecev težke ječe, ker je v beograjskem »Balkanu* priobčil znane podle napade na ministra prosvete Pribiocvida. a pred sodiščem ni mogel doprinesti niti v eni točki dokaza resnice. Te podle napade so priobčevali po »Balkanu* tudi »Slovenec*. »Novi Cas*. »Straža* in enaki dostojni listi. Iz strahu pred sodnijo so jih pozneje vsi preklicali. So imeli pač dober nos, a obrekovali so in obrekujejo naprej: glej slučaj Hercigonjal! + Demonstracija makedonstvujočih Povodom pogreba znanega makedonskega komite Hrista Matova, ki je bil eden izmed šefov revolucionarne ma kedonske organizacije, so sofijski ma kedonstvujoei priredili veliko demonstracijo za Makedonijo. Vsi Makedonci Po svetu — Ljenln za razorožitev — Trocki protL »Berlingske Tidende« poročajo Iz Helsingforsa, da je stavil Ljenin moskovskemu centralnemu sovjetu predlog, da se sovjetska vojska zmanjša za polovico ln to vsled prehranjevalnih težkoč pa tudi vsled pomožne akcije Amerike, kl Je stavila kot pogoj za nadaljevanje svojega pomožnega dela znižanje ruske vojske. Trocki se Je temu odločno uprl In predlog ie z veliko večino propadel. — Prvi nemški potniški parobrod na potu v Ameriko. Te dni je odpotoval iz Bremena parobrod »Seldlltz* v Ameriko. S tem ie po Sletni pavzl zopet otvorjen redni osebni in tovorni promet med Nemčijo in Ameriko. Parobrodi odhajajo vsakih 14 dni. Vsled železniškega štrajka ie bilo na prvem parobrodu samo 120 potnikov. Prosvefa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Torek, 21. febr.: Zaprto. Sreda, 22. febr.: »Hamlet«. D. Četrtek, 23. febr.: »Svet*. Izv. Petek, 24. febr.: .Prekrasne Sabinke B. U ljubljanske gledališke pisarne. Zaradi nenadnih zaprek ne pojo danes, v torek. v operi Puccfnlieve opere »Madn-me Butterfly», temveč Viljema Kienz!<» «Evange!jnika- za red A. Sokolski vestnih Vsa sokolska društva opozarjamo na razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani o pobiranju takse na vstopni.'« pri raznih sokolskih prireditvah, ki je objavljen v .Uradnem listo* št. IS z dne 13. februarja 1922 na strani 115. Zadeva je važna za vsa, društva, da ne bo potem nepotrebnih pritožb. Telovadišče ob I. jugoslovanskem vse-sokolskem zletu. Telovadišče, katerega, načrt .je bil prijavljen v Sletskem Vestni-ku bo prire:eno na ljubljanskem polju ri-koma za glavnim kolodovorom, ozirom« ob Linhartovi ulici. Načrti za telovadišče so razen nekaterih malenkosti izde-ilani, in se prične kakor hitro bodo razmere dopuščale t gradnjo tetovadišč«. Na telovadišču bodo 4 tribune, garderobe za člane in članice in drugi potrebni prostori; zletna pisarna, rešilna postaja-pošta. trgovine, buffetti itd. Ves kompleks meri 78.000 kvadratnih metrov. Telovadišče v ožjem pomenu meri 152 proti Sobota, 25. febr.: Dramska predstava v j , 104.5 to je 15.900 kvadratnih metrov. V ........._ -. ... .v tej ploščini ni vštet 10 m oziroma 15 m opernem gledališču. Dramsko gledali- > ^ ^ tfll0va,ek letnice Moliereovega rojstva. Nedelja, 26. febr.: »Butterfly». Izv. Ponedeljek, 27. febr.: Zaprto. Torek, 28. febr.: Popoldne ob 3. »Prodana nevesta*. Izv. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Repertoar za prihodnje dni se spremeni sledeče: Torek, 21. febr.: »Ptlčar*. Sreda, 22. febr.: »Dediči velikega časa*. Red C. Četrtek, 23. febr.: »Razkolnikov*, preml- jera. A. Sobota, 25. iebr.: »Sovražnik ljudstva*. B. Nedelja. 26. febr.: Ob pol 15. .Dediči velikega časa*, otroška predstava. Ob 20. »Poljska kri«. Izv. Francoski pisatelj Andrč Uchtenberger je v nedeljo dne 19. t. m. predaval v Ljubljani v veliki dvorani vseučilišča, kl le 3U UlIM^m --r , m. . _ 00 Itd. Nasproti glavni tribuni je projektirana enako dolga članska tribuna s stojišči ln sedeži. Zadaj pod to tribuno so carderobe za članice in prostor za zbirališče in nastop 4000 članov. Ob obeh koncih telovadišča sta severna in jnžM. tribuna za, sedeže. Vsaka bo približno metrov dolga. Zadaj pod tema tribunam* so garderobe za člane ln prostor za, zbirališče in nastop članom k prostim vaja.3. Vsa dela stavbe telovadišča vodi stav-beni odsek, ki mu načeluje inž. Igo btem-bov Ves prostor dobi krasno arhitekturo ki jo izdela arhitekt Joža Jelene. S telovadišča je diven pogled na Kamniške planine, na Triglavsko pogorje m na, polbovgra jske dolomite, z juga pa m ozira na našla Letno čestitljivi grad. Naj-starejšI bratje na našem zletu. Našega zleta se udelože bratje, ki so že P" let člani Sokolskega društva LJnMjana (Narodni dom). Ti bratje Sokol Cffletnfc so- Fran Drenik, Peter Grasselli. Alo zii Ijam V veilKl uvuuui - j.",'"--—) EO". JI.UI ----------. , . , bila čisto zasedena, o temi »Francoska; Kaizelj in Rajko Ravnikar, vsi v l, u .....liani Poleg teh 4 bratov se udeleže zlet-a tudi bratje Sokoli 5Metniki. ki jih ži-. Kanovemu u..., ..............v Ljublj. 13, 1 v Trebnjem. Med njimi napovedal o francoski ženi ln o rodbinskih nister ivan Hribar in dr. Ivan Tavca.. odnošajih v Franciji. In povedal nam je,' 7eijm0 od vsega srca, da se na zletu vida bi bilo absolutno napačno, če bi si j flimo vs; zdravi in veseli Vsi tisoči mla;-hotell ustvariti sliko francoskc matere in bratov bodo to staro sokolsko gardi družina in žena«. Predavatelja js predstavil občinstvu pesnik Oton 2upančič. Radovedni smo bili, kaj nam bo Francoz žene iz tipov v francoski literaturi, ki so ponajvečkrat nemoralni ali celo perverzni, ker je hotel pisatelj pač ustvariti nekaj novega. Maupassant, Zoli, RIche so delali novega. Maupassant, Zoli, RIche so delali »' __ • ^ Di Ravna gora P5.V, tako In vsi moderni dramatiki nam_ ka- Stva. mk, Lendava z navdušenjem pozdravljali Nabiralne pole so nam vrnila in nabrani znesek nakazala sledeča sokolska dru- siracno za .■»laK.^uuiuju. ■ ----... i — ---- ..-, .-. ,-------- so morali k pogrebu, ki ga je vodil! pertoirja, razlage k operam bivši :-koplian«kf eksarhijski metrepo-' dramam ter sploh obdržal sit ...... skopljan.,.. ------- . - • lit Teodosije. Po pogrebu so priredili l>o mestu obhod, a vlada ni storila ničesar. da preDreči te demonstracije, čeprav so bile" naperjene naravnost proti našj državi! žejo v dramah, ki obravnavalo probleme zakona »v treh«, lluzorne tipe, ne pa francoske žene, ki le poštena ženska, vrla soproga In dobra mati. Lichtenberger je nastopil zoper trditve, da bi francosko ljudstvo propadalo in je dokazoval, da je padanje števila porodov le začasno. Govorniku se je zahvalil pesnik Zupančič. V soboto zvečer je bil francoski pisatelj povabljen na večerjo, katere so se udeležili zastopniki naše literature. V nedeljo zvečer se je pa odpeljal v Pariz. t Gledališki list*. Ker Je uprava »Narodnega gledališča* nehala izdajati .Gledališki list«. Je .Udruženje gledaliških Igralcev* sklenilo na svoji seji, ta praktični in priljubljeni iist izdajati še nadalje. List bo tudi vnaprej prinašal vzpored re- in deloma ___________ ______ _______ smer informativnega značaja Ker ie list vsled deficita prenehal, se je zdai cena zvišala od 2 Din na 2.50 Din. Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu .Udruženja gledaliških igralcev v LJubljani Din. Trebnje 110 Din, Dolnja Lenda 167-50 Din. Bratje storite svojo dolžne .. Zdravo! Spori in Nedeljsze sankalne, smuške. skakalne „, drsalne tekme so se morale vsled skralno neugodnega vremena odpovedan Sankalna in drsalna tekma ne prideta za to sezono več v poštev, pač pa smušKa skakalna, kl se le le preložila. Smuška skakalna tekma se vrši v petek ob po! dvanajsti uri dopoldne na skakalnici v Bohinju. Ker so nekateri udeleženci iz Beograda že v Bohinju, drugim je pa mogoče spotoma k tekmi za jugoslovansko prvenstvo priti v Bohinj, se ie določil ta dan, ker so poznejši termini nezanesljivi. V Bohinju le zapadlo do pol metra svežega snega, ter bo skakalnica popolnoma pripravljena Ostali predpisi ostanejo v veljavi. Prijave je nasloviti na Športno zvezo. Narodni dom. BRANI SLAV NUŠlC: Devetstopetnajsto Tragedija naroda, V tej polovici septembra so se odigrali na Balkanu dogodki, ki bi lahko izpolnili nekaj zvezkov zgodovine. Kakor hitro je bil vsem jasen neuspeh dardanelske ekspedicije, je Bolgarska takoj zaslutila, da je nje hrbet varen ter se odločila, da izstopi iz rezerve, razume se seveda, da se je dobro okoristila pri tem s kratkovidnostjo zavezniške diplomacije, pred katero je do poslednjega trenutka vse prikrivala. Dne 10. septembra mobilizira, a opravičuje pred diplomacijo svoj korak le z raznimi zahtevami za svojo nevtralnost. Kakor hitro so pa zavezniki na račun Srbije pristali na te zahteve, vrže Bolgarska mobilizirano vojsko na srbsko mejo in zatrjuje zavezniški diplomaciji, da misli udariti na Turčijo. Kot odgovor na to bolgarsko početje, mobilizira Grška dne 15. septembra dogovorno s Srbijo, kot njena zaveznica. Kralj Konstantin sprva podpiše ta dekret, uverjen, da bo lahko tisti trenutek, ko bo imel vojsko v svojih rokah, toliko lažje naprtil grškemu narodu svojo politiko, katero mu diktirajo iz Berlina. Vemzelos ža prehiti v tem. z dovoljenjem, da se v Solunu izkrca zavezniška armada. Kakor gotovo bi bil ta Venizelosov korak koristil le Grški in ne oruskim interesom, stori Konstantin - ki je zamenjal kmalu potem ulogo nemškega agenta s še sramotnejšo, namreč špijona in izdajalca svoje zemlje — svoi državni puč odstrani Venizelosa ter razžene parlament. Po receptu iz Berlina o značaju mednarodnih ugovorov preglasi on srbsko-grški ugovor neveljavnim in ker se v tej točki ne strinja s svojim primijerom, ga enostavno odpusti S tem nastane na Balkanu v trenutku obupna situacija. Koncem septeinberskih dni jc bila približno sledeča: v Darda-nelah propade zavezniška akcija; na Savi in Donavi le nago-miljena nemška in avstrijska armada, pripravljena, da udari v Srbijo; Bolgarska pošilja svoje mobilizirane polke na srbsko mejo; zavezniške sile pošiljajo svojo vojsko v Solun, da pomagajo Srbiji; Konstantin Grški izda Srbijo in v tisem hipu se ne nahaia več za hrbtom zavezniške armade prijateljska grška vojska, temveč armada, katere vrhovni poglavar je kronani pruski agent. «Mi smo v pasti*, je obupno vzkliknil neki višji oficir, s kgterim sem se v teh časih večkrat shajal, da bi slišal mnenje tako odličnega in razboritega vojaškega starejšine. Kadar sva se tako razgovarjala, -va vselej bežala pred čumnimi kraji, kjer človek v teh dneh ne more niti govoriti, da bi se mu ne pridružila vselej gruča radovednih postopacev, k meni, da se bosta višji oficir ter urednik časopisa kar otovo-rila drug drugega s svežnii novih vesti. , Navadno sva se sprehajala v tistem drevoredu na desni obali Varclaria, kjer Je velika bolnišnica in podčastniška šola. Tam ie bilo tiho in naju ni nihče motil. Le tu pa tam je švignil mimo naju kak umazani skopljanski voz s častnikom, zdra-veČim se doma, a zahajajočim v bolnico na previjanje. Srečala sva zdravnika, ki hiti jadrno na svojo službo ali gospo, ki ima dežurno v bolnici Včasih je pridirjal mimo kak avtomobil, prikoračil posamezni pešec, toda v glavnem je bilo v tem drevoredu tiho, in lahko sva se brez nadležnega pozdravljanja razgovarjala o velikih, vsem skupnih skrbeh. Jesen je oglodala drevje in nasula rumeno cvetje v jarek poleg ceste. Običajni prah so zmesili nalivi v testo in posušena trava pokošenih livad se ie grmadila na levi in desni v ogromnih, umazanih, rumenih kopicah. Le še drevored visokih jablan, ki je nedaleč od pota obrobljal mestni preval, ie s svojim temnim zelenjem nekoliko svežil to mrtvo jesen. «Mi smo v pasti s, je vzkliknil podpolkovnik, ko sem mu razložil vse dogodke, ki so se odigravali v teh dneh na Balkanu. »To se pravi, vi nič več ne dvomite, da nas napade Bolgarska?* «To je več kakor jasno. Potuhnjeno kakor zver nas napade.t> (Dalje orihodnjičJ * Namestnika odsotnih ministrov. Za čas kraljeve, Pašičeve in Ninčičeve odsotnosti v Bukarešti bo zastopal ministrskega predsednika minister Trifkovlč, zunanjega ministra pa Voja Marinkovič. * Z ljubljanske univerze. Ljubljanska univerza je imela v preteklem rimskem semestru 1255 slušateljev in sicer: ju-ridična fakulteta 399, tehniška 383, filozofska 256, teološka 121 m medicinska fakulteta 96 slušateljev. Med temi je bilo 37 rednih in 22 izrednih ženskih slušateljev in sicer na filozofski fakulteti 33, na medicinski 13, na juridični 7 in na tehniški 6. Poletni semester traja od 15. februarja do 15. junija. Bok za inskrip-eijo je podaljšan do dne 1. marca. * Ostavka ua državno službo. Računski asistent pri delegaciji ministrstva fi-nano v Ljubljani Jernej Šturm je podal ostavko na državno službo. * Vprašanje beograjskega presblro-fa. Iz Beograda poročajo, da je v ministrstvu za zunanje zadeve že izdelan riopoln načrt glede reorganizacije dosedanjega presbiroja, ki preide v delokrog ministrstva za zunanje zadeve. Ministrski svet bo že v eni prihodnjih šei razpravljal o reorganizacijskem načrtu Ministrstvo za zunanje zadeve je na anketo glede organizacije povabilo starsjše in izkušene beograjske novinarje, ki so svetovali marsikatero potrebno in koristno določbo. — Dosedanji šef presbiroja gospod Pera Taletov je dobil bolniški dopust brez določenega roka, — dasi, kakor zatrjuje »Poli-tika*. za dopust sploh — ni prosil. * Zvišane plače diplomatom. Finančni odbor je sklenil na predlog ministra •/a zunanje zadeve, da zviša plače našim poslanikom v Parizu in Washmg-tonu od 4800 na 6000 frankov mesečno. Minister za zunanje zadeve je utemeljeval ta svoj predlog s tem, da je povedal, da imata bolgarska poslanika v Parizu in Washingtonu po 12.000. romunska po 15.000, a češkoslovaška po 20.000 frankov mesečne plS^G. * Biskup DositeJ v avdljencl. Dne 15. februarja se je v Beogradu vrnil semkaj Biskup Do« i tej, ki se je med drugim udeležil kot zastopnik naše države ženevskega kongresa za pomoč Rusiji Bil je skupno 8 vseučiliškim profesorjem Stanojevicem sprejet od kralja r avdi-jenci. * Tranzitni promet Maribor - Ljuto mer. Jutri se na progi Maribor - Ljutomer zopet otvori tranzitni promet. * Akcija za pomoč akademski men-ri na Dunaju. Udruženje jugoslovanskih žena na Dunaju so je obrnilo na narodnega poslanca Pavla Angjeliča s prošnjo, da prevzame pokroviteljstvo akcije za zbiranje prostovoljnih prispevkov za menzo jugoslovanske akademske obladine na Dunaju, ki je v veliki stiski za svoj nadaljni obstoj. Gosp. Angjelič je sprejel vodstvo podporne akcije. * Odpovedana dramska predstava Ljubljani V nedeljo zvečer se je imel • Volitev župana v Račjem. Namesto dosedanjega župana Franca Robana, ki je bil razrešen županskega mesta, se je v Račjem pri Mariboru die 15. febr. vr-šila volitev novega župana ter je bil kot kandidat združenih narodnih strank izvoljen za župana g. Andrej Steni, doslej prvi občinski svetovalec. • Zagreb prod dviganju cen. Aproviza-cijskl odbor v Zagrebu Je na svoll sobotni seji razpravljal o potrebnih korakih za pobijanje skokoma naraščajoče draginje. Odbor je sklenil, da Uda proglas na pro-ducente in trgovce, naj ne zlorabljajo dane jim svobodne trgovine, ker bi mero-dajna mesta bila sicer prisiljena, da odredijo zopet maksimiranje cen. Posebna deputfcaja se Je podala k pokrajinskemu namestniku in mu razložila, da ie nujno potrebno, da državne oblasti nekaj ukrenejo proti naraščajoči draginji Pokrajinski namestnik Demetrovič Je obljubil da bo povodom svojega službenega opravka v Beogradu storil pri vladi vse potrebne korake, da se ugodi upravičeni želji. • Mezdno gibanje rudarjev. Kakor poročajo »Novosti*, se Je vršila v Varaždi-nu te dni konferenca delegatov organiziranih rudarjev Hrvatske in Slavonije. Rudarji iz Slovenije, ki se zaradi neugodnih prometnih razmer konference niso mogli udeležiti, so poslali izjavo, da more konferenca tudi v njihovem imenu pravove-ijavno sklepati. Konferenca je soglasno sklenila, da upravam rudnikov predloži zahtevo po reviziji, oziroma spopolnitvl obstoječe kolektivne pogodbe. V glavnem se zahteva zvišanje plače, ker rudarji vsled naraščajoče draginje ne morejo več pokrivati svoiih dnevnih potrebščin. Končno je bil storjen sklep, naj se rudarji vseh rudnikov v Jugoslaviji organizirajo v skupni zvezi. * Prepoved alkohola otrokom izpod 16 let na Češkem. Senat češkoslovaške republike je v sobotni seji sprejel načrt zakona, ki prepoveduje točenje alkohola otrokom v starosti izpod 16 let. Draginja v Mariboru. Cene življenskih potrebščin se dvigajo stalno in posebno glede mesa vlada v Mariboru že prava kriza, ker mesarji nočejo prodajata, ali pa prodajajo meso s 50 odstotki kosti, četudi zakon dovoljuje samo do 20 odstotkov kosti. Pri takih razmerah je postalo vprašanje prehrane mariborskega prebivalstva res goreče, občina se pa ne zgane, ker noče — kakor nekateri pravijo — delati konkurence snujočemu se narodno-socialnemu konzumu. * Nezgoda prof, Michla. Profesor na ljubljanskem konservatoriju, skladatelj g. Michl Josip, je na povratku Iz gledališča na Aleksandrovi cesti na zledenelih tleh spodrsnil ln si pri padcu zlomil levo nogo- * Smrtna nesreča v Mirnu. Ivan Ožbot, krčmar iz Rupe je pred kratkim peljal s svojim bratom Josipom iz Rlhemberka voz vina. Na potu skozi Bilje se je voz nepričakovano prevrnil in se je poln sod vina zvalil na brata Josipa, ki je bil tako težko poškodovan, da je čez par minut umrl Ranjen je bil tudi Ivan, ki so Iga prepeljali v bolnico v Gorico. Pone- • Neprevidno ravnmi je t orožjem. Anton Simončič, posestnikov sin iz Družinske vasi na Dolenjskem, Je zvečer doma streljal 8 puško. Ker se mu patrona ni vžgala, jo je sušil na svetiljku. Smodnik se je nenadoma vžgal in je bil pri tej priliki Simončičev brat F Kance, ki Je bral v bližini časopis, težko poškodovan na levi roki • Požar vsled neprevidnosti. V Lužah pri Kranju je preteklo sredo posestniku Balinu pogorela hiša in vsa gospodarska posloDja. Požar je nastal, ko so tajali zamržlo vodovodno cev. Ker nI bilo na razpolago vode, tudi na pomoč prispela gasilna društva niso mogla rešiti gorečih poslopij. • Požar v Loki pri Zidanem mostu. Iz Loke pri Zidanem mostu nam poročajo: Dne 16. februarja ob 9. uri je nenadoma izbruhnil požar v inpmšču, ki bi bil lahko za vso Loko usodepoln. Le hitrosti in točnosti vrlih in pridnih Loških gasilcev, kateri so bili v teku petih minut na mestu, po Številu 25 mož, pod spretnim vodstvom načelnika Jenčiča. poveljnika Račka in njegovega namestnika Mlinarja se je požar takoj tokaliziraL oziroma omejil v toliko, da ni bilo nobene večje • Makulaturnl Mdlnartk! bankovd. Na Jesenicah je opazil obmejni komisar pri koniskem "trgovcu Koetweinu, ki se je pripeljal Iz Celovca, precejšnjo količino sumljivih 50dinarekih bankovcev. Obvestil je o tem ljubljansko policijo, ki je ugotovila, da so to makulatumi bankovci brez tekočih Številk. Ko8tweinu so odvzeli 24 takih bankovcev, jnoža pa so vtaknili v zapor. • Vlom. V noči od sobote na nedeljo je bil iz ortopedične delavnice Stanislava Ponikvarja na Sv. Petra cesti v Ljubljani ukraden 20.000 kron vreden dlnamo. • V spanju okraden. Neki Wedngerl Iz Lajteršperka je v Vercelovi gostilni na Ruški cesti v Mariboru opazil, da je mesarski pomočnik Poklinek zadremal Izmaknil mu je delavsko knjižico ln 1144 kron denarja. Wešngerla so pozneje aretirali v Jugoličevi gostilni in naSi pn njem še 800 kron denarja. Ker se je na policiji ugotovilo, da ima še več lumpa-rij na vesti, je bil izročen sodišču. • Čuden Invalid. Invalid Hinko Uhl je bil na zahtevo iz Ljubljane aretiran ▼ Mariboru, ker je v invalidskem domu y Ljubi jam ukradel 2 površnika in 2 knjigi. Uhl je po Mariboru po gostilnah beračil za invalidski fond in denar pridržal zase. Računa se, da je na ta račun nabral okoli 60.000 kron. Oddan je bil »odišču. uprizoriti v ljubljanskem dramskem gie-Urečeni Josip Ožbot je bil velika dobri-dališču .Hamlet«. Hiša Je bila razproda-' čina. Zapustil je očeta, ženo in tri otroke, na, bilo je tudi mnogo gostov iz dežele! | * Bogat berač. V San Frančišku v Toda predstava se je morala v zadnjem s Kaliforniji je pred nekaj tedni umrl Dal trenutku zaradi — milo rečeno — brez-1 obzirnih kapric dveh igralk, ki si zaradi precejšnje razlike v letih nista najbolji prijateljici, odpovedati in občinstvo odpo-diti domov. Igralki Ofelije se je namreč razdelo, da gledališče nI dovolj zakurjeno ln ni hotela nastopiti. Komaj so pomirili njo, se ie razburila igralka kraljice, češ ako je mladi Ofeliji mraz. zakaj bi meni ne bilo — termometer je kazal normalno predpisano temperaturo 16° — in zapustila ie gledališče. Vse prošnje režiserja in uprave so ostale brezuspešne, in režišer je moral nalagati občinstvo, da se odpoveduje predstava zaradi nenadne obolelosti g. Borštnikove, ker resnice si n! upal povedati — Tako postopanje napram publiki je naravnost nedopustno, posebno ako se pomisli, da v nedeljo obiskujejo gledališče gosti z dežele in oni, ki med tednom nimajo časa. In da se zaradi kapric in osebnih antipatij onemogoči predstava ter s tem občutno oškoduje gledališče, ki ni finančno trdno, je naravnost norčevanje, ki ga mora biti enkrat za vselej konec. • Občinski redar — jubllar. V Brodil Ob Kolpi praznuje te dni SOletnioo svoje službe tamošn^i občinski nadredar Martin Skender. Pol stoletja že hvalevredno vrši svojo službo. Med občinarji uživa 721etni mož splošne simpatije. Na čast svojemu jubilarju priredi občina Brod ob Kolpi banket. • Županske volitve na Primorskem, v Vojščici je bil izvoljen soglasno za župana slovenski narodnjak gosp. .Jo- Pire, posestnik in gostilničar. • Cmrl Je v Splitu znani veletTŽeo Pe-far Katalinič v starosti 78 let. Pokojnik je bil ponovno splitski župan in predsednik tamkajšnje trgovske in obrtniške zbormce. • Popoldanski čaji na pokr. namestnl- štvu odpadejo odslej za tekočo rimsko sezono zaradi nenadne smrti brata gospe namestnikove. • Gojend za podoficirsbe šole. Kakor poroča cEpoha*, bo v pešadijski podofi-cirski šoli sprejetih letos približno 1000 gojencev. • Fašistovski napad. Iz Sušaka, da je na Sušaku 14 oboroženih fašistov navalilo na naše redarje in enega odvedlo s seboj. Karabinjerji so mirno gledali ves prizor in pričeli »uradovati* •ale Dotem, ko so se fašisti vrnili na Reso matinec Peter Vidovič. Pokojnik je bil v San Frančišku splošno znan berač. V oporoki je volil svojim sorodnikom vsoto 120.000 dolarjev, v našem denarju 36 milijnov kron. • Vlak ga je podrl. Ko se je včeraj zjutraj posestnik Polanc Peter iz Sp. Se-nice pri Medvodah vračal po železniškem tiru domov, je privozil za njim tovorni vlak in ga podrl na tla. Polanc v pijanosti ni slišal varnostnega znamenja. Poškodovan je bil na obeh nogah. • Nezgode. Mizarski pomočnik Fr. Hočevar je v smodnišnici v Kamniku zašel vsled nepazljivosti z desno roko v cir-kulamo žago, ki mu je odrezala mezinec, palec pa razklala. — Zadnje dni so si zlomili nogo: Meršol Vinko, gozdar pri srozdnem oskrbni št vu na Bledu, Perhaj Franc, onemogel delavec iz Vel. Lašč, Gregorin Filip, ključavničarski vajenec pri Toenniesu. roko pa Godlar Marija, sprevodnikova žena iz Ljubljane, dijak Grošelj Avgust in Ivana Šiler, posestni-kova hči iz Brega pri Kranju. • Nesreča z granato. V Pečinah pri Kanalu ste 13 letni Franc in 121etna Antonija Kamenšek igrala z eksplozivnimi snovmi ki sta jih našla na polju. Pri eksploziji je bil Franc težko. Antonija pa lahko ranjena. • Nesreča pri pogreba. Kakor poročajo iz Cetinja, je unrla v Kolašinu hčerka Vukote Vlahovlča. Pokojnica je ležala na mrtvaškem odru v drugem nadstropju hiše. Pred pogrebom zbralo se je ob mrtvaškem odru toliko občinstva, da se je pod njihovo težo zrušil strop ter so s pokoinioo vred vsi padli v prvo nadstropje. Pri tem je bilo 21 oseb ran .jenih, • Samomor ruskega polkovnika. Na dalmatinskem otoku Lokrumu si je pognal kroglo v glavo poveljnik obmejne straže, bivši polkovnik Wranglove armade Jevgenije Grigorjevič Bjeljovskij. Težko ranjenega so prepeljali v vojaško bolnico, kjer je kmalu potem umri. • Samomor. Pri Sv. Jakobu v Trstu se je ustrelil SOletni Alojzij Vatovac. Težko ranjenega so prepeljali v mestno bol- Riieč* poroča nico. Pri njem so našli listek z napisom: " »Naveličal sem se življenja, zato umr- jem!* • Izgnan Je bil iz Ljubljane zaradi tatvine in pijančevanja ponovno kaznovani Bertoiini Rudolf- TEDENSKO POROČILO Z ŽITNEGA TRGA. Zagreb, 19. februarja. Pretekli teden je bil žitni trg zopet ▼ znamenju naraščanja cen, kar še ni nič novega- Skoro po vseh žitnih vrstah je bilo živahno povpraševanje domačih kon-zumentov kakor tudi poljedelcev v svrho setve. Zlasti po ječmenu za setev se je močno povpraševalo. Dosegle so se cene do 1300 kron z vtovorne postaje. Vsled zastoja v prometu, povzročenega po snežnih zametih, je prišlo na tržišče le malo blaga. Ker se je avstrijska krona v zadnjem času popravila, konvenirajo Avstriji zopet naše cene in je prifio do nekaj kupili jskih zaključkov na dunajski račun. Izgleda torej, da bo Izvoz navzlic visokim oenam mogoč, če bo avstrijska krona še naraščala. Upati je končno, da bomo mogli izvažati tudi v Češkoslovaško, kajti po rapidnem porastu češkoslovaške krone izgleda, da tam vsaj začasno konvenirajo naše cene, ki bo sicer nad svetovno pariteto. Zastoj v prometu, živahno povpraševat nje domačega konzuma. odpirajoč s« izvoz. slaba valuta, vse to je v prvi vrsti zakrivilo, da so cene narastle. Cim se popravi naša valuta, morajo cene pasti, ali pa bo izvoz popolnoma ponehal in se bodo morali pričeti poskusi z uvozom v svrho regulacije domačih oen. Res neverjetno se čuje, zlasti za tujca, da se v agrarni državi borimo a skoro nepremagljivimi žitnimi cenami. Včerai bo notirali: pšenica 1720—1740 kron, koruza 1320-1340 K, oves 1250 do 1260 K, franko postaja vtovoritve. Tudi cene moki so narastle. Včeraj se je zahtevalo za št.0 24.50 K, št. 2 23.50 K. ra krušno moko 21.50 K, franko postaja vtovoritve. Objave • Šoštanj. Dne 12. februarja t 1. se |e vršil tukal občni zbor JDS. na katerem jc bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. Matija Marinček, notar v Šoštanju, podpredsednik g- Martin Vrečko, učitelj v Šoštanju, tajnik g. Miloš Tajnik, uči-tell v Šoštanju, blagajnik g. Josip Dreven-šek sodni oflcijal v Soštaniu. odborniki _. Branko 2lžek, zdravnik v Velenju, šolski vod. Vinko Stopar v Velenju In gdč. Gusta Jancžič, učiteljica v Soštaniu, pregledovalca računov gg. Ivan Zupan, postajenačelnlk ln Ivan Verdnlk, oba v Šoštanju. • Smučarska tekma za prvenstvo Jaso-slavile, najimenitnejša letošnja zlmsko-sportna prireditev Športne zveze, se bo vršila v Planici pri Ratečah v vztrajnost-nem teku na smučeh na 10 km. Tekmovali bodo Slovenci, Hrvati in Srbi. Priprave so v polnem teku ter bo nudila tekma velezanimivo sliko tako v pokrajinskem kot v športnem pogled«. (Tekmovalo bo do 60 smučarjev!) Prlčetck ob 11. dopoldne. Cilj nad kolodvorom Planica. Polovična vožna cena na železnici. Vabimo vse občinstvo, predvsem turiste in fotografe, da ne zamude te ugodne prilike, Istočasno pa poživljamo vse slovenske smučarje, da se polnoštevilno udeleže največje letošnje zimskosportne prireditve, bodisi kot tekmovalci, funkcljonarji ali zgolj opazovalci • Zimske slike Iz Planice! V Izložbi ljubljanske tvrdke Oričar & Mejač v Prešernovi ulici sta razstavljena dva lepo uspela posnetka amat fotografa g. J. Tavčarja. Ena predstavlja pastirsko kočo pri Tamarju na Zelju, kjer bo damski start, druga pa nam kaže divjeromantični Mali kot, to Je prekrasni sklep slovite naše alpske doline Planica, z ostroreza nim markantnim Jalovcem, 2643 m nad Malim kotom. Pod Jalovcem je videti ve-leobširno viseče snežišče, tam bo stal, nekako v višini 1600 m, start moški In tekmovalcev na letošnji velezanimlvi, v velikem stilu prirejeni smučarski tekmi dne 26. t. m, kakršne še nismo videli v naši državi! Poleg svoje prirodne divote Ima Planica to ugodnost, da bo mogoče lepo zasledovati in opazovati smučarje-tekmo-valce, tako pri pohodu na start kot pri krmarenju navzdol skoro po vsi dolini na cilj, na kar posebno opozarjamo vse Izletnike In udeležence te najimenitnejše letošnje zimsko-sportne tekme dne 26. t m. • /. redni občni zbor *T. K. Skala* se vrši v četrtek dne 9. marca ob osmih pri »Novem svetu*. • Sokolsko druStvo IMiJa-Smartno priredi ▼ soboto dne 25. febr. 1922 veliko maškerado v prostorih »Sokolskega doma* v Litiji. Začetek ob 20. url Pose ti te nas vsi, ki želite domače neprisiljene zabave. — Zdravo! • Za Sokola I v LJubljani se je nabralo na fantovščini brata Vašiča v gostilni brata A. Bončarja za Sokola I 480 K. Za darilo se odbor Sokola r na iis krene je zahvaljuj*. - Trgovinska pogodba t Rumurljo. Ministrstvo trgovine in Industrije obvešča, da je veljavnost pogodbe med kraljevino Srbijo in Rumunijo z dne 23. decembra 1906. ki ni bila odpovedana, razširjena na vse območje kraljevine Sns. Po tej naredbi se ima za uvoz blaga iz Rumunije računati pri nas minimalna tarifa. js Narodna banka SHS ima dne 2?. marca dnnri redni zbor delničarjev. Med drugim se bodo izvolili tudi po trije člani za upravni in nadzorni odbor. - Carinjenje uvoznega blaga Iz Reke po maksimalni tarifi Ker se ima Reška država (ozemlie Reke z okolico) v zmislu rapallske pogodbe smatrati ko* samostojna, neodvisna oblast, s katero ne stoji naša država v nikakem pogodbenem razmerju, je Generalna direkcija carin sporazumno t ministrstvom za trgovino in industrijo odločila, da se ima uvozno blaco iz omenjene države tretiratt pri carinarnicah kot blago ix nepogort-benih držav, ki se carini po maksimalnih carinskih postavkah. Po maksimalni tarifi se ima cariniti tndi uvozno blago Iz pogodbenih držav, ki se uvaža Iz tranzitnih skladišč itd. omenjene države, ker so vsled nepogodbenega stan« ne priznavajo potrdila o izvozu, ki jih izdajajo carinarnice, uprave javnih skladišči m t rgt) vsko-ohrtni ške zbornice omen^ne države. = Povprečne cene meseca januarja v Hrvatski In Slavoniji (za 100 kg): pšenica 1400 do 1700 kron, rž 1100 do 1500 kron, na polica 1200 do 1450 kroti, jcčmen 900 do 1300 kron, koruza 1100 do 500 kron, oves 700 do 1300 kron. fižol 1000 do 1000 kron, krompir 400 do 600 kron, seno 700 do 1000 kron. slama 300 do 500 kron; (za 1 kg žive teže): biki 16 do 40 kron, voli 16 do 40 kron, krave 10 do 26 kron, juniee 10 do 20 kron. teleta 16 do 34 kron, svinje, debele 88 do 53 kron, mršave 30 do 44 kron; par srednjih konj 20 do 58 tisoč kron, par srednjth volov 30 do 35 tisoč kron. »Centralna banka d. d. Zagreb*. Dne 11 febr. se je vršil v prostorih banke v Zagrebu izredni občni zbor, pri katerem se je izvolil novi upravni svet Izvolili so se: predsednik: S. D. Alesander. predsednik zveze industrijalcev, Zagreb m podpredsednika: dr. Stanko Svrljusa, generalni ravnatelj hrv. esk. banke, Zagreb, dr. Rudolf Blis, Zagreb; nadalje upravni svetniki: dr. Berbard L0winger. mdu-str Za "Teb, dr. Ferdo Kalobar, od v. Va-raždin. Milan Bošnjak, Dragotin Heumer, G juro Gavrilovič, industrijalec, Oto Vinski. ravnatelj Hrv. esk. banke, Zagreb. Franc Prevedan, veletržec, Zagreb. Zdenko baron Turkovič, Zagreb. Viktor Frani: veletržec. Osijek, inž. Amadeo CarneluUi. Zagreb. Anton Rogina. trgovec, Zagreb. Razen tega se je pooblastil upravni svet da se zviša akcijski kapital od 100.000.000 na 200.000.000. «= Carinski dohodki v nafl državi meseca anuarja so znašali 77.223.897 dinarjev. «« Zveza Trst-Odesa. Kakor nam poročajo odpluje posebni pamik »Lloyd Triestina*. namenjen za Odeso, šele 10. marca. - Likvidacija A790, ček 2710 — 2730, Praga 587 -589 Švica 6000 — 6090. Dunaj 4.95 -5. Budimpešta 47.75 - 48.25. valute: dolarji 305 - 300.50. avstrijske kron* 5 - 5.25, rublji 23 - 26, češke kron* 570 — 583, 20 K v zlatu 1210. napoleo-ni 1160 — 1180, marke 150 - 155 leti 035 _ 242, turške zlate lire 1200 Trg. obrtna banka 285 — 300. Brouski banka 360 — 370. Eskomptna banka 785 — 790. Jadranska banka 1125 - 1170-•lugoslovenska banka 492 — 488. Ljub. kreditna banka 920 - 925. Slavenska banka 510 — 620. Praštediona 5476 — 5500. Rečka pučka banka 490 - *00. Srpska banka 725 - 730. Eksploatacija drva 690 — 7o0-Dubr. pa ropi družba 4800. Goranin 660. Nar. Sumska industrija 500. Naačka industrija drva 490 -Outman 1540 — 1575. Slavonija 690 — 695. Union-banka 2700. _ ^ Ljub. strojne tovarne m kvarne Sbo. Beograd, valute: dolarji 77, franki 67^ marke 38. leji 60. ledi 50. napele^. devize: London 339 Panz 68o Žneva 1515. Praga 14a50 Berlin 37.15, Milan 880, Budimpešta 12.10. Banka za Primorje 770. Curih- Berlin 2.36, Newyork 5.14 Lon-donCU2r2-54. Pariz 47^^^ 25.70 ?^ 0 70 Budimoešta 0.77, Zagreb 1.65, V ar Sava 014, Dunaj 0.14. avstrijske kron, 0.08. Dunaj, devize: Zagreb 19« - 19.92, Beograd 79.50 _ 79,70, Berlin »09 in pol _ 2915 in pol, Budimpešta 9.51 — London 274.65 - 274.85, MIlan 309.«» ~ 310.10. Newyork 62.73 - f", Pariz 567.80 - 56820, Praga 117.72 - H/-^ Sofija 42.95 - 44.05, Varšava 1.74 -1.76 Zurich 1221.75 - 1222-25; vato-dolarji 61.98 - 62/12, levi 40.70 - 40J. funti 260.60 - 270.10, francoski frank 563.80 - 56420, lire 302 90 - 303.10 dinarji 78.90 — 79.10, poljske marko 16 — 171. Berlin: Italija 1098.90 don 951.50 - 95350, Newyork 21653 217.97, Švica 4245.70 - 4264^0 Duna, 483 - 487. Praga 405.55 - 406.45. Budimpešta 3286 - 3294, Zagreb 66.50, Sofija 142.35 — 142.65. Odgovorni urednik Vit. F. J 31 e n e. Laitnik in izdajatelj Konzorcij unaj . . V. Praga . . V. Inomost. . 7. Zračni tlak T3&-3 733-8 7345 761-8 762 6 759-2 7616 Zračna temperatura -0-6 3-0 1-7 0*0 o-o -1-0 -3-0 Veter sever ser. sap. jug. vzh. sev. sap. jng- »p. zapad Oblačno 0—10 megla pol obl. jasno M oblačno več obl. oblačno Padavine mm 15-6 5-0 2-0 2-0 Obvestile. Obveščava ceoj odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih eeoab. Gotovi čevlji v zalogi. Turlatovskl čevlji domačega izdelka. 319! Ant. in Jož. Brajer- Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. V Ljubljani barom. viSji, temperatura niija. — Solnce vzhaja ob 6 58, zahaja ob 17 31. ERJAVEC & TURK 2170 npri Zlati lopati'* trgovina z žeSeznino (prej Hammerschmidf) j Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 naaproti križevniike cerkva. Zaloga cementa in karbida. «t*nS|. a. 20 oeasdi OI». 8'-, ntklh ••dil|n|ll> S beMdl i Oln. - Trgo«W »gl««. dopise«"!«. a» •remltn!.. d. 20 b.sedl 5 Oln. ■■daljnflh * 6«»®<* » Oln - PI.4. •• «■!»■•). (Lahko tudi « , I tnSm»«h.! Ms .prsftcnl. u odgov.rla «k» (• »pr.4aii|. priložen« Mrti n odgovor. — Sprajme se vajoneo za krojaško obrt. Hrana in stanovanje v hiši. Jakob Paerajc, krojač, Ljubljana. Opo!; Krška ccsta 31. 438 Trgovaki sotradnik (detailist), starejša moč, se iice za neke specerijsko trgovino v mestu. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo