/m*
^Z/AND
Ameriška Domovi ima
7*i
■> i e/»tu—Hom e

AM€R!CAN IN SPIRIT JFORSIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 16, 1963
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R

STE'V. LXI — VOL. LXI
Generalni fajnik ZM Tani is elspa Laosa
V Laosu so trenutno ustavljeni boji med nevtralci in komunisti na Plaine des Janes, toda nihče ne verjame, da se bodo komunisti odpovedali poskusu dobiti nadzor nad vso deželo.
NEW YORK, N.Y. — Generalni tajnik ZN Tant je na svoji zadnji tiskovni konferenci rekel, da se njegova organizacija noče mešati v laoško krizo, ker je to posel za 14-člansko komisijo, ki jamči za laoško nevtralnost, dodal pa je, da je že prišel čas, da se sestane celokupna komisija in na novo ugotovi stanje v Laosu in napravi primerne sklepe. Vidi se, da tudi v- ZN smatrajo, da je položaj v Laosu precej kritičen.
Združene države proti konferenci
WASHINGTON, D. C. — Državno tajništvo je proti ponovnemu sklicanju konference 14 držav, ki je lani dosegla dogovor o nevtralnem Laosu. Izjavlja, da je dogovor čisto v redu-k treba je poskrbeti, da bo^ izvajan. V tem pogledu pritiska na Moskvo in London, ki sta lanski konferenci predsedovala, da u-kreneta vse potrebno.
Posredovanje Moskve je do-£egIo, da so komunisti obljubili držati premirje in spor z nev-balci končati mirnim potom. Sani predsednik koalicijske vlade Suvana Fuma je odpotoval Plaine des Jarres, da posre-duje. Tja je šla tudi mednarodna komisija, ko preje dva tedna ni megla dobiti pristanka ievi-čarjev za ogled položaja na sa-nanm mestu.
Tant bo potoval
O prizadevanjih posebnega finančnega svetovalca ZN znane-§a bankirja Blacka, da bi pripravil tiste ZN članice, ki nočejo Plačevati izrednih prispevkov, k Pameti, je pa Tant kar molčal.
] bnančnem odboru ZN so gle-v bbsekove misije precej skep-
tlcni.	, ;	'
T .	• ii
ant je dalje napovedal, da bo Sg letos obiskal Jugoslavijo, Ro-^Jnnjo in verjetno tudi Madžar-°’ ako bo' tam položaj “doze-
PRVA Z DVOJNO BRZ1NO ZVOKA! — Letalka 2/C Margaret Ward, stara 19 let, se zadovoljno smeji na letalskem oporišču McGuire, N.J., potem, ko je kot prva ženska v ameriških letalskih silah letela z dvojno brzino zvoka.
rel”,
v’lada
to
je, ako bo madžarska
la Pripravljena, da da kardi-u Mindszentyju svobodo brez Sakih pogojev.
^^lede Konga je bil Tant zelo ,, nazlagal je samo nekaj te°. r°knosti, v bistvo kongoških 2c'v Pa se ni spuščal.
hya p&šladlga nesreča psinerabe Thresher
WASHINGTON, D. C. — Znani vice-admiral Kickover, ki ga smatrajo za “očeta” nasilni atomskih podmornic in ki ima največ zaslug, da jih imamo danes že toliko, je imel lansko jesen v New Yorku predavanje, ki je v njem precej podrobno opisal napake, ki jih dela vojna mornarica pri gradnji atomskih podmornic. Pri tem je ostro napadel industrijo, češ da je pri gradnji podmornic “zelo zanikrna in površna”, da rabi za podmornice material slabe kakovosti, da ne pazi na pravilno varjenje in da ne vrši resne kontrole materiala z rentgenskimi žarki. Tehnična kontrole pri gradnji ni dosti in še ta ni taka, kot bi morala biti.
Takrat ni bilo to predavanje opaženo v naši javnosti, sedaj so ga izkopali na dan.Rickover sam noče dati nobenega komentarja k predavanju, ker noče vplivati na delo preiskovalne komisije, teda Kongres- preko njegovega predavanja ne bo mogel iti. Morda je s tem v zvezi tudi sklep vojne mornarice, da se ponovno prekontrolira ves postopek pri gradnji naših dosedanjih podmornic. Pod ponovno kontrolo bo prišla tudi konstrukcija vseh podmornic.
Bruš
senje diamantov
pr|!EW YORK> N-Y- — Pov-še-rr^ cRamarr*; izgubi pri bru-£e 'Rl nekako polovico svoje te-Pp’ Pr^db;i pa za polovico tudi
obdelan''1 Vredncsti> ko leP°

,o^° oblačno in toplejše- Po-dne verjetnost neviht. Naj-sJa temperatura 68.
Za afero TFX letala afera Nike-Zeus raket-ketnega lovca?
WASHINGTON, D.C. — Raketni lovec Niksi-Zeus ima nalogo prestrezati sovražne rakete kadar bi letele nad našo deželo. Zagovorniki Nike -Zeusa trdijo, da se je nekaj poskusov kar le-
Iz slov. naselbin
PITTSBURGH, Pa. — Na Veliki petek je umrl dolgoletni 2. glavni podpredsednik KSKJ 70 let stari Math Pavlakovich s 4715 Hatfield St., doma v Pretoki, občina Vinica v Beli krajini. Na zadnji konvenciji je bil ponovno predlagan za isti položaj v glavnem odboru, pa je kandidaturo odklonil, ker se mu je zdravje v zadnjih letih močno poslabšalo- Zapustil je- ženo in druge sorodnike.
ieifasisrišica airfosesfa se#i| teegia fmmm
PANAMA, Pan. — Danes so se zbrali tu predstavniki Združenih držav, Kanade in držav Latinske Amerike, da se popeljejo po novi medameriški ve-lecesti od tod do glavnega mesta Mehike 2,690 milj daleč.
Že pred leti je bil izdelan načrt za medameriško avtovelece-sto, ki naj bi vodila od skrajnega roba Aljaske pa do južnega raba Patagonije v Argentini in povezovala vse država celinske Amerike. Doslej je ta cesta južno od meje Združenih držav zgrajena preko Mehike in državic Srednje Amerike do Paname, glavnega mesta istoimenske države, v tem obsegu je dolga 3,142 milj in je večji del že tlakovana.
Tudi Rusi so deležni neuspehov ¥ vesolj«!
Tekma za polet na Luno se izenačuje. Neuspeh Limi-ka IV. kaže, da Rusi niso dosti pred Amerikanci.
WASHINGTON, D.C. — Rusi imajo pri prodiranju v vesolje prav takšne in celo večje težave kot Amerikanci, le da o njih v javnosti manj razpravljajo. Prednost, ki jan jo dajejo rakete z močnejšo potisno silo, naglo izginja, ko se bliža ameriška raketa Saturn polni uporabi.
Vesoljska raketa Lunik IV. bi morala predvidoma ponesti na Luno vrsto aparatov, ki naj bi od tam poročali o svojih odkritjih. Amerikanci srno podobni poskus napravili lani z raketo Ranger, ki je Luno dosegla, pa je pri tem prišlo do nekih cUvar in ni nič poročala o svojih ugotovitvah. Ruska raketa -Lunik IV. je Luno zgrešila za 5,309 milj in se pridružila kot planetoid Soncu.
Angleški vesoljski strokovnjak sir Bernard Lovell, direktor Jodrell Bank Observatory, naj ve čjega svoje vrste na svetu, je dejal, da neuspeh Luni-ka IV. kaže očitno, da Rusi ne morejo biti veliko pred Ameri-kanci v pogledu prodiranja v veselje. Pripomnil je: “če Rusi v naslednjih šestih mesecih ne uspejo poslati na Luno instrumente, potem bo njih/Mčasovni načrt o poti hia Luno močno spremenjen!”
Po vesteh, ki krožijo med a-meriškimi strokovnjaki, je bil Lunik IV. tretji letošnji ruski poskus ponesti na Luno instrumente. Prva dva sta se ponesrečila že v prvi fazi, ko je raketa dosegla orbit, pa ni poslala manjše dalje proti Luni.
Isti viri trdijo, da so Rusi v zadnjih letih poskusili dvakrat brezuspešno poslati raketo proti Marsu in trikrat proti Veneri.
KANADA DOBI V PETEK
NOVO, LIBERALNO VLADO
Vcdnik liberalne stranke Lester Pearson je včeraj po razgovoru s predsednikom vlade Diefen-bakerjem izjavil, da pričakuje, da bo v petek zaprisežen kot predsednik nove kanadske vlade.
OTTAWA, Kan. — Negotovost o bodočnosti Kanade in njene vlade je bila včeraj končana, ko sta se predsednik sedanje vlade Diefenbaker in predsednik liberalne stranke Pearson, ki je pri volitvah 8. aprila odnesla relativno zmago, sporazumela o načinu vladne spremembe. Diefenbaker je po omahovanju sprejel koncem tedna neizbežno odločitev, da prepusti vodstvo dežele Pearsonu, ki so mu volivci izkazali zaupanje v večji meri kot njemu in njegovi konservativni stranki, četudi mu niso dali absolutne večine v novem parlamentu. Pearson je po razgovoru z Diefen-bakerjem dejal, da pričakuje, da bo v petek zaprisežen kot novi predsednik vlade Kanade.
Diefenbaker je prve dni po —-- ~~	-- —
volitvah kazal namero ostati na Vatikan SC otepa komu-vladi z ustvaritvijo koalicijske nistične hvaIe okrožnice vnade s bocial Credit stranko,	“M*
ki ga je podpirala od lanskih	^ na zemDJ
—o-
De Gaulle pojde obiskat Nikito Hruščeva?
PARIZ, Fr. — Nelkateri trdijo menda na podlagi vesti iz u-radnih virov, da utegne iti De Gaulle na obisk v 'Sovjetsko zvezo. Tak obisk naj bi pouda-
ril njegov neodvisni položaj v Le nekateri deli j zahodnem svetu v odnosih do so posuti samo še z gramozom, i Sovjetske zveze.
ionise h ICdassge sveja poSItiš^a ssašrt®
LEOPOLDVILLE, Kongo. — goški politiki vedo, da Combe Že takrat, ko se je Čombe zdra- n’- praznih rok. vil v Evropi, so glasovi iz Bel-1 ‘Čombe je pri svojem delu gije in Švice trdili, da bo ob-
1 naletel na neko drugo
težavo.
Nova ustava je namreč razbila enem uredil tudi svoje finance -.v	U • t or,
[	.	J	’.Kongo na nekaj nad 20 provinc,
Po PPsrečilo, nasprotniki pa ki niso ravno slabe. Baje leži v dočkn jih je bilo preje samo pravijo, da temu ni tako in da Švici na njegovem . imenu lepa šest. Prebivalstvo z novimi pro-je treba razvijati sistem vsota švicarskih frankov, ki ni-'vincami ni zadovoljno, kajti Nilke-X. Na tem stališču je tudi so njegova lastnina, ampak pro- člani provincijalnih vlad gleda-lajnik za narodno obrambo Me- virice Katanga. Seveda mu vse-‘jo bolj na svoje žepe kot na Namara.	j ga tega mhče ne more dokaza- narodno blagostanje. Čombe bi
Spor išče odgovor na vpraša- ti, vsaj zaenkrat ne. Ko se je'rad združil ne samo male stran-nje, ali je treba istočasno razvi- vrnil domov, je začel izvajati.ke, ampak tudi male province, jan oba Sistema Nike-Zeus in svoj političen načrt, ki so ga že kar bi seveda bistveno povečalo Ni'ke-X, kar bi povečalo stroške tudi napovedali tisti, ki čombe- njegovo bodočo politično vlogo, za $2.8 bilijona, dečim so samo ja osebno poznajo. '	j Tega se pa centralna vlada" v
za Nike-X proračunani na $12-j Ker mu je. armada propadla, Leopoldvillu boji in verjetno ne 20 bilijonov. Senat je o tem mora organizirati močno poli- bo pristala na spremembo usta-predmetu imel posebno tajno | lično stranko' in iti a njo v kon-'ve, da omogoči združenje pro-sejo. Na njej so zmagali na-(goški parlament, Iko pride nje-j vine, posebno ne s Katango sprotfuki Nike-Zcus raketnega' gova ura. Šel je takoj na delo Naša administracija bo zop-t lovca, toda zagovorniki gotovo in sedaj skuša, menda s precej, v zadregi Ako pride čombe v ne bodo vrgli puške v koruzo, šnjim uspehom, združiti nekaj! parlament, bo morala biti ori-Za afero o TFX vojnem letalu (lokalnih strank v Katangi in o-'jasna z njim, kar ji gotovo ne dobimo torej lahko še afero o kcliških provincah v eno samo bo šlo od'srca. Na drugi strani
stranko. Posel mu gre. od rok bo pa težko ugovarjala zmani-radi tega, Iker v Kongu pomeni ~	'
denar več kot politična načela
parlamentarnih volitev sem do zadnje krize, ki je povzročila razpust parlamenta in nove vo-litve. Za odstop se je odločil šele, ko so bili v soboto objavljeni izidi volitev med pripad-nilki oboroženih sil. Ti so dodali liberalni stranki toliko glasov, da je dobila dva poslanca, ki sta po dotedanjem štetju pripadla konservativni stranki. Liberalna istranka je tako dobila skupno 130 poslancev od 255 in ji manjka do absolutne veči-le le tri glasove, med tem ko ;.'h je konservativni ostalo le še 14. Med tem je skupina šestih poslancev Social Credit Strance. iz Quebeca izjavila, da bo podpirala liberalno vlado v parlamentu. Tako ima ta dejansko večino zagotovljeno.
Nova vlada bo v smislu votivnega programa sklenila z Združenimi državami dogovor o .-prejemu atomskega orožja za Kanadske oborožene sile in skrbela za dobro sosedstvo med Kanado in Združenimi državami, ki je v času konservativne vlade precej trpelo.
Liberalna stranka je obljubila tudi vrsto- gospodarskih u-krepov, ki naj narodno gospodarstvo poženejo znova v tek in pomagajo ustvariti delovna mesta za brezposelne tisoče.
Muslimani na Filipinih
MANILA, Filip. — Okoli 80 odstotkov p r e b i valstva otoka Mindanao, drugega največjega otoka v Filipinih, je muslimanske vere.
VATIKAN. — Komunistično časopisje je iz besedila zadnje papeževe okrožnice iztrgalo tiste stavke, ki se dajo porabiti za propagando in je seveda radi tega moralo- pohvaliti celo okrožnico. Vatikanski radio in Osser-vatere Romano sta zelo hitro reagirala na komunistično poročanje.
Opozorila sta komuniste, da bistvo okrožnice ni v tistih stavkih, ki jih navajajo komunistični časopisi, ampak v ideji: osnova miru je človekovo dostojanstvo in vse pravice in dolžnosti, ki iz tega izvirajo, med njimi posebno .pravica do svobode. Teh komentarjev seveda komunisti ne bodo ne objavili ne komentirali.
Iz Clevelanda in okolice
V bolnišnici—
Mrs. Frances Kog, 20357 Gol-ler Ave-, je v Euclid Glenvilie bolnišnici, soba št. 902. Obiski so dovoljeni.
Rojenice—
Preteklo soboto se je rodila Mr. in Mrs. Andrew Harsh s 10303 Gay Ave. hčerkica, s čimer sta postala Mr. in Mrs. Leo Kresevic z 10208 Gay Ave- ire-tjič stari oče in stara mati. — Čestitke!
Zadušnica—
Jutri ob 6.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Luzar ob peti obletnici smrti.
V petek ob 11.30 bo v cerkvi sv. Vida sv- maša za pok. Martina Pevec cb 12. obletnici smrti.
Sestanek SŽZ—
Skupne podružnice SŽZ imajo ob enih popoldne sestanek v navadnih prostorih.
Rojenice—
G. Tonetu Cerarju in njegovi ženi ge. (Mfetri z 865 E. 245 St. v Euclidu se je včeraj rodila hčerkica, katere se veselijo srečni očka, mamica in trije bratci. — Iskrene čestitke!
Hujši od vsake zveri
RENO, Nev. — Thomas Lee Sean, 18 let stari učenec višje šole, ki je bil pred dvemi leti prijet zaradi napada na neko 15 let staro dekle, je policiji priznal, da se je vtihotapil pred 11 dnevi v stanovanje1 -smučarske učiteljice Sonje McCaskie, jo v spanju zadušil, posilil in nato
Kennedy je bolj pnljub-ijen v Ameriki kot De Gaulle v Franciji
WASHINGTON, D.C. — Tudi v Franciji imajo svoj Gallupov zavod ped imenom Francoski zavod za javno mnenje. Zavod je poizvedoval med ljudmi o priljubljenosti generala De Gaulla in dognal, da je bil general najbolj priljubljen leta 1960 ob času alžirske krize, takrat je namreč odobravalo njegovo politiko 74% Francozov. Njegova priljubljenost je za časa zadnjega p r e m o g a r skega štrajka padla na 42%.
Kennedy je bil najbolj priljubljen začetkom 1. 1961, najmanj pa v oktobru lanskega leta. L. 1961 je bilo zanj 83ry< Amerikancev, lani pa le 61%.
njeno truplo razsekal.
Policiji je natančno obrazlo-jMed tem je njegova priljublje-žil in v podrobnostih popisal j nost zopet začela rasti, ves zločin, ne da bi pri tem kazal kake znake obžalovanja.
Umorjena je bila stara 25 let in je zapustila malega otročiča.
laserjev novi imperij
KAIRO, ZAR. — če pride dejansko do Združene arabske republike, ki so jo napovedali pretekli teden in v kateri naj bi se za začetek povezali Egipt,
Freci mezdnim! pogajanji v jeklarski industriji
WASHINGTON, D. C. — Še'Sirija im Irak, kasneje pa še Al-1 pretekli teden so mislili in upa- žirija in Jemen, bo to najpo-ii, da bodo letošnja mezdna po- memibnejsa sila na vnem Sred-gajanja med jeklarsko unijo in nje'm vzhodu.
Nike-Zeus raketnem lovcu. To je prav, kajti tudi tu je treba varčevati, kar stalno ponavlja McNamara.
ali politično prepričanje in kon-ba.
šanju število malih provinc, ki so postale za Kongo prava m-o-
jeklarnami potekala tiho in mirno. Začetek povišanja cen za jeklo in jeklarske izdelke je pa postavil pogajana v novo luč.
Jeklarska unija bo namreč porabila povišane cene, tako trdijo poznavalci jeklarske industrije, za povod, da zahteva tudi povišanje mezd. Pri tem se bo unija lahko sklicevala na pogajanja v 1. 1962, kjer so jeklarji dobili samo razne “obrobne koristi” toda nobenega povišanja mezd. Logično je torej, tako mislijo unijski krogi, da morajo povišanim cenam za jeklo slediti tudi višje mezde-
Pričakujejo, da se bodo mezdna pogajanja začela že 1. maja ali pa v prvi polovici maja. Ne bo torej treba čakati predolgo na uradno stališče jeklarske unije.
Skupno bo nova federacija obsegala 630,000 k v adratnih milj, nekaj več kot država A-Ijaska v Uniji, pa bo ločena v dva dela, med katerima leže Izrael, Ljbanon in Jordanija, podobno (kot je razdeljen Paki-! stan v dva dela. med katerima! leži Indija. V njej bo živelo ^ skupno okoli 38 milijonov lju-| di, 26.5 milijonov Egipčanov, 71 milijonov Iračanov in 4.5 mili-! j one Sirij cev.
Egipt je od vseh treh gospodarsko najbolj razvit, najboga-tejši pa je Irak, kjer so dbsež-
Zadnje vesti
PALM BEACH, Fia- — Bela hiša je včeraj objavila, da pričakuje predsednikova žena proti koncu avgusta porod tretjega otroka. Mrs. John Kennedy ho odpovedala vse uradne dolžnosti in bo večino poletja preživela na Cape Cod. Predsednik in njegova 33 let stara žena imata 5 lei staro hčerko Caroline in dve leti starega sina Johna.
CLEVELAND, O. — Včeraj je objavila delno zvišanje cen Republic Steel Corp., tretja največja jeklarska družba v deželi, ki ima sedež v Clevelandu- Cene je zvišala tudi Pittsburgh Steel Co., medtem ko obe največji družbi U. S. Steel Corp. in Bethlehem Steel še čakata, kakšen bo odmev vlade.
EL PASO, Tex. — Zvezni sodnik je obsodil Billie Sol Estesa kot avtorja ene “največjih goljufij” na 15 let ječe.
na petrolejska ležišča, ki jih LONDON, Vel- Brit. — Britan-
izkoriščajo že blizu pol stoletja zahodne petrolejske družbe in plačujejo Iraku polovico dobička.
— Aljaščanski mus utegne tehtati izjemno do 1,800 funtov.
ski letni pohod proti atomskemu orežju se je končal včeraj pred Buckinghamsko palačo in pred Whitehall z izgredi, kot jih mesto že dolgo ni videlo. Policija je prijela 74 oseb, ko je skušala ohraniti red in mir.
SHEEIš-KA DOMOVINA, APRIL 16, 1963
MEmšm Domoi/i
JttJJC-.frJLsr M

6117 St. Clair Ave. — HEndersoc 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA i
Z& Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES i
.United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

»33
No. 75 Tues., April 16, 1963
Revolucije v Latinski Ameriki
Spomlad je tu, začela se je sezona za revolucije v Latinski Ameriki. Se vrstijo kot na tekočem traku, nekatere se posrečijo druge ne. Zadnjič smo v dveh dneh doživeli kar dve: v Argentini se je ponesrečila, v Gvatemali se je posrečila. V obeh slučajih so se uprli vojaški poveljniki, kar samo potrjuje pravilo, da v Latinski Ameriki ni mogoče misliti revolucijonarnega gibanja brez vojaške udeležbe.
Obema revolucijama bodo po vsej verjetnosti sledile še druge. Politični opazovalci namreč napovedujejo sledeče:
V	republiki Honduras je političen položaj podoben tistemu v Gvatemali. Predsednik Morales ima hudo opozicijo, ki ga dolži, da dovoljuje komunistom in levičarjem, da rinejo na važna mesta v javni upravi. Vojaški krogi se tudi tega bojijo, volitve so pa napovedane za oktober. To je prevelika skušnjava za generale, da ne bi poskusili z revolucijo, saj imajo prakso v tem poslu.
V republiki Nikaragua bo dal povod za revolucijo spor v družini Somosa. Ludvik Somosa je sedanji predsednik, toda 1. maja naj nastopi novi predsednik Rene Schick, ki je človek sedanjega predsednika. S tem ni zadovoljen predsednikov brat Anastazij, poveljnik vsemogočne Narodne garde. Ako se brata ne pobotata, pride lahko Anastazij na misel, da napravi revolucijo. To menda ni čisto izključeno.
V	republiki El Salvador imajo že vojaka ža predsednika, je to polkovnik Rivera, ki ima za seboj večino vojaštva, pa ne vsega, in pa domače bogataše. Morda ga bo okolica prisilila, da uvede strogo diktaturo, ki ji bo sledila revolucija.
V	Venezueli se Betancourt vojskuje junaško z levičarji in komunisti, toda ugnati jih ne more. Vojaki so na njegovi strani, toda postali so nepočakani, Betancourt se jim zdi premalo odločen, povrhu mu pa še poteče mandat koncem leta. Vse. to je lahko povod, da vojaki nasilno prigrabijo politično oblast.
V	republiki Peru so generali prekucnili vlado predsednika Prada, toda pristali so na pritisk naše administracije na volitve v juniju. Kdo ve, ali se bodo vojaški krogi sprijaznili z novo civilno vlado, ako sploh pride do nje?
V	Braziliji se je predsedniku Goulartu posrečilo, da je postavil na vodilne položaje generale, ki jim zaupa, toda v vojaških krogih ima še dosti nasprotnikov, nič manj pa v konservativnih krogih. Koalicija obeh skupin bi se lahko z uspehom uprla, toda trenutno kaže vse, da do tega ne bb prišlo. Nevarnost revolucije tiči v slabem gospodarskem stanju dežele, ki lahko sproži nerede in nemire, ki se končajo z revolucijo.
V	Argentiniji je političen položaj tako zamotan, da ga niti domači opazovalci ne morejo presoditi. Deželi grozi povratek peronističnega režima, toda ne s Peronom na čelu, vsaj v začetku ne. Proti so vse politične stranke, ki se pa ne morejo sporazumeti v nobeni stvari. Nič boljše ni v vojaških krogih. Skoraj vsi so proti Peronu, toda to je edino, kar jih druži. Drugače vleče vsaka generalska skupina na svojo stran. Le nekaj tednov manjka do volitev v juniju, pa še danes ni gotovo, ali bo res prišlo do njih.
Kuha se tudi v ostalih republikah, toda tokovi so še nejasni in ne nudijo gradiva za politično presojo bodočnosti.
Iz vsega tega se da sklepati le to, da imajo pri vsaki revoluciji glavno besedo generali in da jo bodo imeli tudi v prihodnjosti. Kako vendar to?
Večina generalov v Latinski Ameriki se je šolala v svojih mladih letih v naših vojaških šolah. Človek bi mislil, da so se navzeli vsaj malo demokratičnega duha in spoznali resnico, da vojak ne spada v politiko, njegova dolžnost je obramba domovine. Morda gre večina mladih oficirjev po končanih šolah v naši deželi s to mislijo domov v praktično službo. Toda tam podleže hitro tradicijo-nanemu naziranju starih vojaških krogov. Ti so prepričani, da vojak ne sme zanemarjati opazovanja domače politike. kajti civilni politiki so le prevečkrat nesposobni, da bi vladali, kot je treba. Ali ne znajo gospodariti ali pa so preveč nesposobni, da bi vladali, kot je treba. Ali ne znajo gospodariti ali pa so preveč prizanesljivi proti levičarjem, posebno proti komunistom in njihovim s opotnikom. Ko njihova politika privede deželo na rob političnega ali gospodarskega propada, takrat mora vojaštvo poseči vmes in se pri tem nič ne ozirati na načela svobodne demokracije, ki pozna samo politično evolucijo, ne pa revolucije. Skrb za usodo domovine je torej pri marsikaterem generalu nagib, da se odloči za revolucijo ali vsaj za sodelovanje v njej.
Seveda je med njimi tudi dosni izjem, ki iščejo v revoluciji le svojo korist: oblast in denar. To nagne marsikaterega vojaka, da se spusti v politična pustolovstva. Marsi-
katerega zapeljejo tudi vzgledi v domači in sosednjih republikah. Koliko generalov je tako priplavalo na vrh, ki so pa drugače v poklicnih stvareh manj kot nesposobni. Generali bodo torej ostali stalna postavka v političnem življenju vseh republik v Latinski Ameriki, ni pa mogoče postaviti za njihove politične nagibe in cilje nobenega splošnega pravila. So med njimi idealisti, pa tudi lumpje v rokavicah. Zato je treba presojati vsako revolucijo v Latinski Ameriki po okoliščinah, ki so jo rodile, in po revolucijo-narnih voditeljih, ki so dosegli svoj cilj.
To je seveda izredno težko za redno diplomacijo, kaj šele za časopisje, ki je navadno navezano na zelo pomanjkljive vire in podatke. Če je previdno, ne more dosti pisati, dokler ne dožene vsaj približne resnice. Če pa hlasta za senzacijami in “važnimi novicami”, pa goljufa sebe in zapeljuje bralce. Je torej zmeraj v precepu, pa si ne more pomagati iz njega. To velja za velike časopise, še bolj seveda tudi za male.
•ni jih najti za vsakim vogalom, mo kakor bi morali. .Zato men-! nekaj pa jih je tu in tam. In za da večkrat pada bič plačila, ka-'svet je kar sreča, da jih ima, če kor pada! Globoka so vprašanja tudi ne veliko. Kako teman in teh zadev in ljudje vsakega ro-pust bi bil svet, če bi imel sa-*du posvečamo vse premalo pome črnoglede, ki ne poznajo zornosti tem vprašanjem. In nobene svetlobe, ampak vidijo1 dokler ne bodo prav rešena in za vsakim vogalom le črno noč jim ljudje ne bodo dali prave
Pismo
Vrhenškega
Tineta
W a u k e g, a n, Idi. — Ko sem pred par dnevi pospravljal in odnašal z vrta razno navlako, ki jo je pozimi nanesla burja in viharji, sem tu in tam opazil, da je letošnja huda zima obgrizla tudi razne vrtne rastline; Niso govorili o njej za-
stonj po radiu in v tisku, da je v marsičem letošnja zima dosegla rekord. Pri tem sem se Sheridan pa do mestne meje bo
in posojilnici “North Shore Savings and Loan Association” na deseti cesti. Podpredsednik Trgovske zveze; na deseti je tudi naš rojak Victor Gantar.
— Rojak Ivan Hodnik, ki biva na 1016 Wadsworth v North Chicago, je bil pred kratkim počaščen s posebnim odlikovanjem kot najboljši potovalni prodajalec in zastopnik veletrgovine Beatrice Foods Co., Meadow Gold Division. Čestitke, John!
— Dvaindvajseto cesto bodo začeli razširjevati v kratkem od Sheridan Road (ceste) pa tja do Lewis ceste. Razširili jo bodo, da bo 53 čevljev široka. Od
in črna brezna, iz katerih ni povratka in rešitve.
Ni jih veliko, a nekaj jih je iz vrst mlajših, generacij, nekaj jih je že na. vodilnih' mestih,
rešitve, bodo nadlegovale človeštvo s pomnoženimi sitnostmi in težavami. Včerajšnje krivice, ki so lahko stare; že stoletja in tisočletja, se znašajo nad
drugi bodo na ista še prišli, ki. nami, ker prednamei, jih niso imajo močno vero in zaupanje, reševali, ne rešili prav. Dal
da pride do neke politične in socialne združitve vseh ljudi in vseh dežel sveta. Govorijo že o “enem svetu”, ki naj bi ne bil več razcepljen kakor je v toliko delov in delčkov in v kate-
Bog, da ta in taka vprašanja naj bi ne bila večja za nami, kakor so zdaj in da ne bi mi sodobniki k istim ne prispevali kak nadaljni prirastek sitnosti in težav k istim, Iki so že itak
rem naj bi se ti deli in delčki prevelike in pretežke. O tem bi ne lasali neprestano med seboj moral premišljevati sleherni največkrat za zelo prazne “ni- človek, najbolj pa tisti na vo-če”! “En svet” in v njem “zdru- dilnih mestih — da bi znali vo-ženi vsi narodi in ljudstva” je diti prav svoja ljudstva in nji-mogoča zadeva, samo če jo člo- hove dežele!
veštvo hoče. Od ljudi in člove-
Bodočnost je odvisna od ti-
spomnil starega Norvežana Og-dalla gori v Kenoshi, Wis., ki je sosed mojega svaka. V začetku lanskega oktobra sva z mojo boljšo polovico obiskala svaka in ko smo po vrtu pospravljali pozne hruške in drugo, nam je Oigdall napovedal:
Boys, this year we will have a hard and long winter!” Razlagal je nam naprej razloge, na podlagi (katerih je on predvideval dolgo in hudo zimo. “Kadar veverice zgodaj zbirajo in nosijo skupaj razna jedra in želode in kadar se ptiči rabini zgodaj poslavljajo in odhajajo proti jugu, takrat je navadno huda zima.”
Starec je uganil. Pač vsak človek nekaj ve. In Norvežani so severnjaki, ti zimo bolje poznajo kakor mi drugi, ki smo iz bolj južnih krajev, četudi so pozimi mrzli.
Letošnja zima je res naredila ljudem mnogo škode. Mnogim je zamrznila voda v ceveh, nekaterim so cevi popokale, drugim to in ono, Ikar dandanes, ko so taka dela draga, veliko stane. Koncem januarja in v februarju ter še nekaj dni v marcu pa je razsajala “azijatska influenza”, kateri so nekateri podlegli, drugi pa so se dalj časa zdravili p0 bolnišnicah in doma in tudi to je pojedlo ljudem mnogo denarja in drugega.
Tako je vedno. Ljudje delamo, zbiramo, od ust si odtrga-vamo, pa pridejo časi, ko nam vreme, bolezni in drugo pobere, kar zbiramo. Tako je življenje.
Upajmo, da bo nam zdaj pomlad in poletje bolj naklonjeno in da bo leto nam kaj povrnilo, kar nam je pobrala huda zima.
* KAKO SE SVET VRTI PRI NAS? — Naprej seveda! Včasih hitreje, včasih bolj počasi, tako pravimo ljudje, Ikar pa ne drži. Svet ima svoj določen red, po katerem se ravna in vrti. Ampak ljudje se vrtimo včasih “tako pa tako”, kar je seveda nekaj drugega. Če se ne vrtimo prav, moramo le sami sebe prijeti za ušesa, ne ;pa druge.
— V torek, 16. aprila, bomo imeli končne volitve za alder-mane in razne druge meistne in okrajne urade. V North Chicagi kandidira več naših rojakov. Upajmo, da jim bo sreča mila. O poteku volitev in drugem pa več pozneje.
— Zveza trgovcev in podjetnikov na deseti cesti, je pred kratkim izvolila novega predsednika v osebi našega rojaka Williama Ivanetič, ki vodi in
nosilo stroške; mesto, deloma o-kraj. Od mestne meje pa do Lewis ceste pa bo; nosila stroške država Illinois. Z delom se bo pričelo;, kakor pravijo, že prve dni v maju.
* KAKO GLEDAMO NA SVET OD NAS? — Seveda, vsak po svoje. Vsak ne vidi vsega, vsi pa vse, pravi neki relk. Morda, morda, a zdi se, da včasih je še ta rek dvomljiv.
Povprečni civiliziran človek dandanes gteda z mnogimi dvomi na svet. In vsak povprečni človek ima svoje razloge za to. To menda zato, iker vsak človek ima neke svoje zahteve za življenjski obstoj. So te zahteve pravične in poštene, je pri takih ljudeh druga zadeva. Vsak človek gleda na te svoje zahteve s svojega stališča. Ti razlogi so večinoma podobni tisti razlagi o volku in jagnjetu. Saj vam je znana tista pripovedna anekdota. Vollk je zahteval od jagnjeta naj mu ne kali vode, dasi je bil volk visoko na bregu, jagnje pa v dolini pod njim. P0 tem prav-cu poteka sodobna gospodarska, socialna in vsa mednarodna politika. Nihče; noče biti tam, kjer je treba doprinašati žrtve, ali če hočete preprosto povedano, nihče noče, niti nima volje prinašati pšenice v mlin in jo stresti v žrelo mlina za druge. Vsakdo hoče; biti tam, kjer iz mlina leti ven čista moka, iz katere se da napraviti dobre štruklje, dobre' potice in kolače. Kaj in k alko. izhajajo drugi na drugem koncu te igre, to j:h ne briga, zato naj skrbijo sami. Tako se ljudje; obnašajo v sodobnem svetu vse na okrog. Pri tem pa vsi govorimo o trajnem in stalnem miru na svetu in da naj bi bili res pravi ljudje, to je bratje bratom! Bodimo pošteni, danes še nismo taki, lahko pa, da nekega dne bomo (ali, da bodo ljudje taki) — kdaj, to je vprašanje? Ampak tista letnica, kadar pride do tega, bo najvažnejša v človeštvu
zgodovine!
Sanje! Sanje! — boš vzkliknil ti in eni.
Za enkrat da, ampak tudi sanje so potrebne in včasih še kar prijetne. Da bi ljudje znali le vsaj delno ali malo uresničevati dobre in 'lepe sanje, pa bi bilo kaj lepo na svetu. Te u-metnosti se bomo morali ljudje še pridno učiti, da bi se jo le kmalu naučili!
Po vseh takih in pri vseh takih “sanjah” je na svetu le še vedno nekaj idealnih ljudi, kil znajo gledati navzgor v svetlej-
štva vseh narodov je to odvis- stega, kar se dela za njo danes, no. Umetnosti, kako živeti v j Z drugo besedo, svet bo žel ju-slogi in skupno prenašati vse, tri tisto, kar sejemo in sadimo kar je dobro in. kar je slabo, je danes.
sicer velika in težka naloga se priučiti. A priuči si jo človeštvo, če hoče, morda težko in z nemalimi žrtvami. Nekaj nekih znamenj je, da se pomičemo v to smer proti “enemu svetu”. Naj kdo sodi predsednika Kem-nedya tako ali tako, naj ga čisla in smatra za spretnega ali pa 'omalovažuje, zgleda pa, da dobre volje mu ne manjka pri posvečevanju pota k cilju “enega sveta”. Njegovi “New Frontiers” to dokazujejo. Politikarji starega kova doma in politiki stare Evrope mu marsikaj predbacivajo in ugovarjajo. Toda sami nimajo boljših načrtov od njegovih. Politikarji stare Evrope so prav tako nasprotovali p o k o n j e m u Woodrow u Wilscnu, ko je delal za svobodo narodov in vseh dežel na svetu. Kam jih je pripeljala njihova politika? Wilsona niso poslušali! Kaj so dosegli sami? Njihova politika je rodila Hitlerja, Mussolinija in pozneje zmago komunistov nad polovico Evrope. Demokracije, svobode in u-jedinjenja narodov niso hoteli in dobili so kaj? Komunistično demokracijo in svobodo! In da ni svobodne nekdaj in še zdaj zavidane Amerike, bi jih bila komunistična demokracija že pogoltnila, če ne tudi prebavila.
Kako lahko bi človek bral in pel levite v tem oziru stari Evropi, to je tistim, ki so imeli politične vajeti Evrope v rokah. To je bilo v Londonu, Pa-
Naj bo dovolj za danes. Vsem veliko mero dobre volje!
Vrhenšk Tine
iladlfia $11 nastopi
Cleveland, O. — Že pred durmi je 'prihodnja sobota, 20. aprila, ko se nam predstavi mladina Slov enske telovadne zveze iz Clevelanda v novi farni dvorani pri Sv. Vidu. Vsi radi gledamo take nastope, mladina pa tudi že težko čaka, da bo mogla pokazati svojim staršem in drugim njenim prijateljem, Ikar se je naučila v zadnjih mesecih.
Kakor je razvideti iz spore-
kega telovadca, ki se bo pojavil na odru, saj bo s tem telovadba samo pridobila na svojem sijaju.
Občinstvo naprošamo, da si po možnosti že v predprodaji preskrbi vstopnice ($1.00) in sicer v trgovini Familia, v gostilni Eršte ter pri posameznih odbornikih ‘STZ. V vsakem slučaju pa pridite tako zgodaj v dvorano, da bo ob pol osmih že vse na svojih sedežih, da ne bo zamude, kajti večina želi ostati še nekaj časa po nastopu v dvorani, da se porazgovori s svojimi znanci in si nekoliko privošči dobrin, ki so ob takih prilikah na razpolago. Tonklijev orkester, ki bo spremljal ves nastop, bo tudi poskrbel, da ne; bo dolgčas enim, ki s svojimi nogami radi gimnasticirajo po gladkih tleh.
Ivo Kermavner
Rotnastje v 8?a dsžsiol
da,^ ki je precej obsežen (pri- Evropi dalj 5asa in č.e iti v bkzno eno uro m pol bo trajalo	je pr0!S;t in si lahk;)
izvajanje (ne vstevm odmor) in po svoje UKdi glede p0vrat,ka pester, bo nastop taksnega zna-1 domov čaja, da prav smelo trdim, da;
bo za vsakega nekaj.	| Kdor bi se zanimal za to ro-
Tudi iz Kanade bodo tedaj:	na3 sf za podrobnejše
prihiteli v Cleveland telovadci tamošnje STZ, ki bodo nastopili z našimi vred na orodju. Ve-
čina gostov bo sicer med gledalci, vendar bomo veseli vsa-
¥ Franciji so i uspehom poizkusili prvo poflno rakeio
Prvi poizkusi pošiljanja po- drugih delov rakete. V tehnič-
šte z raketami segajo že v leto 1931, toda Avstrijec Schmiedl je s svojimi raketami vzbujal več smeha kot za-
rizš Rimu
drugod. Nič drugega ni bilo,
glave; so nosili pokonci, nasprotovali demokratičnim načrtom socialnih in res odkritosrčnih mislecev. Preponosni so bili, da
ki je nekaj let pozneje poskušal vpeljati raketno pošto v predhimalajskih predelih Indije, ni imel mnogo uspeha, čeprav mu je nekoč uspelo po-
bi priznali mislecem novega slati v raketi poleg pisem tudi
sveta, ki je dal velike voditelje
dva živa piščanca; več sreče
kot je bil Washington, Jeffer-!Je imel le Goddard, ki je leta son, veliki Lincoln, za njimi ve- 1936 z raketno pošto prvič liki človekoljubni velikan Wil- povezal ZDA in Mehiko, son in v zadnji vojni njih reši-! Poštne uprave se za vse te telj F. D. Roosevelt. Med seboj poizkuse še niso zmenile. Veso pletli razne plotove “osišč” j čina seji je končala brez-kot Berlin-Rim in London-Pa- uspešno; rakete so navadno riz, itd. A vsa njihova osišča so priletele na zemljo nekaj mesa polomila in skrahirala. Kaj trov od kraja, kjer so jih iz-So z vso to svojo razcepljeno strelih. Danes pa je misilistič-
politiko dosegli? Nič drugega, kalkor da sc privabili nase' napad komunizma in zdaj so pred njegovim pragom.
Vse to naj bo le za razlog, kako je bil svet pred 40 in v poznejših letih razcepljen in kako
na tehnika že tako napredovala, da je uporaba raket za prenašanje pošte le še organizacijski in ekonomski problem.
Predvsem bi bilo treba urediti in koordinirati cim hitrej-
jc se deloma danes. Daleč je še ga prevozna sredstva od zbir-od enotne pot, v skupnost ene-	traja pošte do me,.ta iz.
C JSS „n° ne' f 8a 10 Je blitvo. Zn razdaljo 1000 km se dolga pot, ne bomo pri njem u. , ,	,	,	.
.	, . ,.	, bi raketa potrebovala pol ure,
ze jutri, ne; v tem stoletju, do-	,	’
bro bo, če bo svet pri nj^m v fa ™dcehnsko razdaljo 5000
par stoletjih. A na delo za te km f 7U6C kot dye un' p°ffiOŽ-cilje smo pa poklicani tudi mi 116 sl,;,zbe Pa bl zato morale sodobniki zdaj, kakor bodo tudi poskrbetl za hltro zbiranJe jn prihodnji rodovi za nami. Vsak ■odbiranje pošte‘ Z8'raditi bi Človek k temu lahko nekaj p-o moraIi odhodne> prihodne in
nem pogledu bo treba premagati še precej težav, predvsem bo treba najti ustrezno, ekonomično gradivo. S temi in še drugimi problemi se po svetu trenutno ukvarjajo številne organizacije kot tudi posamezni tehniki in inženirji-Francoska poštna uprava ,ie že večkrat sporočila, da namerava v bližnji bodočnosti u-vesti raketno poštno službo, po uradnih obvestilih naj bi to bilo že konec leta 1983. V ta namen je v zadnjih letih izvedla obsežne poizkuse, z» katere se zanimajo tudi ameriške poštne uprave.
Prvi tovrstni poizkus v A' meriki je bil v juniju L 1959: iz neke podmornice v pomorski bazi Mayport na Floridi s° s pomočjo vojaške rakete tip3 Regulus I izstrelili 3000 Pb sem. Pred kratkim pa je avstrijska pošta izstrelila serij0 deset raket z ledenika ^ Grossglocknerju. Na ta načb1 so poslali 12,000 pisem, de* teh pa je bil poškodovan, keJ se padala nekaterih raket pristanku niso odprla.
Davni kirurgi
Že pred 3400 leti, torej bronasti dobi so kirurgi z bf1’'
**x	^ O	'-  ' *-'t5VA V OVC 61C J “
tajntkuje slovenski hranilnici šo bodočnost. Ni jih veliko in
svoje pomaga, če z drugim ne ikontyoIne po,stale 00 raketni veliko, tudi z molitvijo. Sled-1progi’ Ie'te naj’ bi pravilno linje v tem zadnjem stavku nam'smerjevale rakete; vsaka od zlasti priporoča in naroča kr-j^h postaj bi tudi morala biti ščanstvo. žal le, da te obvezno- P^hierno opremljena za naj-, sti do tega naročila kristjani;nujnejša popravila, kot je najterih lobanje vsebujejo ^ sami največkrat ne izpolnjuje- -primer izmettjava motorja in [dove trepanacije.
nastimi skalpeli operirali Ij'-1
cli
na možganih, domneva Pr°
f-
Piero Messerie iz Firenc, ki if poročal na zborovanju v
mu, da so izkopali v italijanS^1 pokrajini Grosseto kakih 4 okostij iz bronaste dobe,
Vsak kristjan si želi vsaj -enkrat obiskati svete kraje, kjer je Kristus učil — posvečeval, trpel in umrl. Saj se je toliko, za vse človeštvo tako važnega, zgodilo v Palestini. Ko človek obišče te; svete kraje, se mu tudi Sveto' pismo, vir resnice in temelj vere, nekako' bolj približa, ga lažje razume in bolj z lahkoto spremlja Kristusa po njegovih potih.
Na poti v Sv. deželo se bomo ustavili na večjih mestih Evrope, si ogledali njihove zgodovinske zanimivosti in si tako pridobili tudi nekaj za splošno izobrazbo. Posetili bomo Lurd, Fatimo in obiskali bomo tudi sv. očeta Janeza XXIIL
Iz New Yorka bomo odpotovali 19. julija in se vrnili 18. avgusta. Kdor bi želel ostati v
informacije obrne direktno na duhovnega vodjo tega romanja.
Rev. Frank Gaber St. Joseph’s Church Bero'Un, Minnesota
HANADSH4 DOMOVINA
iz slovenskega Toronta
K. Mauser:
Zakaj sl®¥@iiska knjiga med nami umiral
(Nadaljevanje)
In pri tem razumevanju seje marsikaj zverižilo. Nastala je namreč ša druga taktika. Mlada inteligenca je- bila za moderno pot — študirana mladina je vedno avantgarda in tako mora biti — toda pri tem je do-fceršen del te mladine pozabil, da je treba marsikaj žrtvovati. Včasih ni zmogla, gmotno je bila na slabšem kakor delavec, včasih pa se ji je zdelo-, da že samo z govorjenjem opravlja svoje poslanstvo. Moderna emigrantska umetnost je spet ležala na ramah preprostih ljudi m tako je prišlo do tihega razkola. Padanje naročnikov, iskanje vzrokov, z a d o 1 žencist založniških družb in nazadnje hladni odnosi našega človeka do knjige.
Vem, da marsikdo med vami misli: Mauser je preti moderni slovenski umetnosti, kar somi že mnogi očitali. Javno povem, da nisem, da pa sem iz vsega (srca in z iskreno prizadevnostjo za to, da se slovenska emigracija in slovenska knjiga najdeta. Mi moramo napredovati, med mladimi našimi u-metniki morajo biti tudi taki, ki bodo eksperimentirali in poskušali utreti novo pot, toda nikoli ne smemo pozabiti, da je . naša umetnost šla v pregnanstvo z ljudmi na zraven ljudi.' Komu bdi -pisal če ne ljudem, če ne tem, iz katerih smo izšli? Da nas bodo drugi prevajali? Lepo, dvigamo slovensko ime v tujini, toda, moj Bog, ali ni naše prvo poslanstvo boriti se proti smrti, ki nam sedi na vratu vsa ta zadnja leta?
Nekoč mi je eden prenapetih zabrusil v obraz:
Emigracijska umetnost bo o-pravi-la svoje delo, če nekoč prinese domov samo nekaj visoko Umetniških knjig. Morda, toda meni je važnejše, -da prinese domov slovensko srce! Če tudi ne bomo ma-obešeni z raznimi izumi, če pridem, v coklah in is Lamižol-o, ki sem, jo- nosil trideset let — toda -srečen bom, če bom mogel rači — poglejte me, disem se zverižil.
Ne moremo imeti ekskluzivno samo založbe, ki bi izdajale samo naj višjo umetnost. In če jo hočemo imeti, more izhajati samo z meceni. Zavedati se namreč moramo in prepričan Seni, da se ob zadnji uri bomo, da so pri vseh založbah vedno v Večini isti kupci: preprosti ljudje. Ti ljudje so naročniki dioh-oriskih knjig, naročniki -časopisov, naročniki Kulturne ak-cii e, naročniki Koroškega- Naše-Sa tednika, M Sadike in še. marsičesa. -Lažje jih ho- prepričati, ^j podpro tudi novo pot v naši Umetnosti, če bo med avant-Sardnimi knjigami, ki jih pre-Idcst človek sam-o preleti, tudi ^e^aj takih, ki jih 'bo razumel.
udi preprost človek ve, da mo-marsikdaj podpreti stvari, ki lib sam do kraja ne: doume, pa s oven-sko ime dvigajo. Toda ne Pčenapenjajmo p r i pravljehosti tea ljudi; da se ne ustavi. Če se
0 do kraja zgodi, nimamo več
H čakati.
Priznajmo- si, da je to eden
sižm-ih vzrokov, da slovenska ‘15 J iga med nami umira in da
v katere je zgnetena zgodba. Odpreš platnice in jih zapreš, če iz črk ni bruhnilo -življenj-ei, je knjiga zate mrtva. Šla je mimo tebe, prva in druga in tretje ne vzameš v roke. Počasi -ne čutiš več potrebe.
Iskreno želim, da bi me vsi prav razumeli in z menoj isto čutili. Da bi se mi vsi zavedali, -da moramo podpreti delo novega umetniškega rodu, ki morda piše za rod za nami, toda tudi tisti rod -smo mi v svojih poganjkih. . Založbe in umetniki pa naj bi čutili, da je srčika našega življenja še vedno v preprostem človeku, da smo nazadnje marsikdaj vsi siti tega a-tomskega veka in da si nekajkrat želimo izpod senc nebotičnikov v -gorsko kočico na seno, kjer ni ne električne luči, ne plinskih štedilnikov, me zve-ri-ženilh in rafiniranih občutij — kjer eb stari in dobri leščerbi iščemo oddiha in miru. Tudi tega smo potrebni.
,Č!e bomo tako poskušali, bomo slovensko knjigo še dolgo o-hrami h. Morda se je vsi ne bomo -oklepali z ljubeznijo, toda mnogi se je bodo vendarle vsaj še iz usmilenja. In tudi usmiljenje je še vedno blaga čednost.
Še eno značilnost so prinesle na dan zadnje volitve. Mogoče so si jo Kanadčani privzeli od -naših južnih sosedov, kjer v mestih prevladujejo demokrati, na deželi pat republikanci. Kanadska mesta so to pot dala veliko večino liberalcem, dočim se je prebivalstvo na kmetih izreklo za konservativce. Je pač Diefenbalker prodajal žito komunističnim vladam, kjer prav kmečki živelj najbolj strada in bo makljub tem kupčijam še stradal.
Liberalci so to pot napravili zmagovit pohod po velikem Torontu. Stara konservativna trdnjava je popolnoma porušena. Med 18 poslanci niso konservativci dobili niti enega. Dva je dobila nova demokratska stranka,'ostalih 16 so jih, -odnesli liberalci. Brez dvoma so tej zmagi v -odločilni meri pripomogli novi evropski naseljenci, ki jim je ravno liberalna vlada takoj po drugi svetovni Vojni na široko odprla vrata. S tem so pokazali, da hočejo -ostati svobodni in ne želijo biti -državljani drugega reda. Za enake dolžnosti pričakujejo tudi enake možnosti uveljavljanja.
Čeprav liberalna stranka ni dobila absolutne večine poslanskih mest, vendar javnost upa in pričakuje, da bo na podlagi izida zadnjih volitev šla Kanada lepši in -bolj stabilni bodočnosti nasproti.
K. S.
Newtorontske novice
Veliki teden nas je lepo pripravil na Veliko noč. Duhovno obnovo je vodil na prižnici g.
Franc Sodja, C.M.; pri- obnovitvi duš sta pa pridno pomagala v spovednici preč. g. Franc Skumavc in preč. g. Fortunat Zorman, O.F.M. Veliki četrtek smo posvetili božji in medsebojni ljubezni, kar je doseglo višek, ko je župnik umil dvanajsterim možem — zaslužnim župljanom noge. Veliki petek j da, da bodo dobili vodstvo drža,-
Ijan-i na ta dan udeležili pobožnosti v cerkvi in v čim večjem številu tudi slavnostnega banketa v dvorani!
*
Volitve v zvezni parlament so za nami. Kolikor sedežev je liberalni stranki manjkalo do večine, so jo sedaj dobili, ko je 6 poslancev Social Credit Party iz province Quebec prestopilo k liberalni- stranki. Tako le izgle-
iidimi uiim a. m
--Katere založbe globoko tiče figovih! Umetnost sestrga Judi 1^ človek od umetnosti.
^ ai> tudi če je še tako ab-v lakten, nas še vedno lahko o-fla 2 barvo, s čudovitimi plo-naVami’ kiparju je še vedno da-a sJa v zunanjem izrazu, prav daeK0 i!gralcu. Ton, še tako mo-eren, sE: uja,me v uses:i jn od-
lkrHVu V SrCU' KnKŠa Pa Je ne' -'J brugega — strani črnih črk,
Kaj nam pove izid parlamentarnih volitev
Ves veliki teden je bilo kanadsko časopisje -od obale -do o-bale polno pisanja o izidu parlamentarnih volitve, ki so bile 8. aprila. Razni komentatorji so nallizirali rezultate in napove-dovaiU politično bodočnost. Ker čas, v katerem so se volitve izvedle:, ni ravno lahek, zato so bile te- volitve velike važnosti. Izid volitev je pokazal, da so se volivci te važnosti zavedali. Res da ni izšla iz volitve nobena stranka, z absolutno večino, vendar pa je bila smer kanadske politične bodočnosti jasno nakazana.
V ponedeljek, 8. aprila, je kanadska javnost pokazala,, da ne želi, da: se politične sile Kanade drobijo med štiri stranke. Obe manjšinski stranki, tako nova demokratska kot Social Credit sta izšli iz volitev 'oslabljeni. Volivci so se v glavnem grupirali okrog dveh večinskih političnih strank: liberalci in konservativci. S tem so Kanadčani gotovo pokazali svojo politično zrelost. Množica strank, kot jih imajo na jugu ameriškega kontinenta, državo samo slabi ter vodi v nered.
Po zadnjih volitvah zgleda, da v Kanadi levičarska stranka nima tal. Komunisti sploh niso prišli nikjer do- izraza. Novi demokratski stranki so s svojimi glasovi več škodili kot koristili. Zgleda, da je zmotno organizirati stranko na razrednih temeljih, tudi če je to najbolj številen, delavski razred. Tudi pošteno ni, da bi delavci potom svojih unij prispevali v fonde stranke, ki kakor se vidi, ne marajo zanjo. Koliko sredstev je potrošila nova demokratska stranka širom Kanade in je iz volilnega boja odnesla samo 17 poslancev.	-
Kanadčani so v teh volitvah jasno' pokazali, da jih ni prav nič volja, da bi se s is voj im južnim so-sedom-cr jakom prepirali. Dan-eis so pač časi, da si sosedje, prijatelji in zavezniki pomagajo, da se povezujejo, ne pa, da drug drugemu delajo težave z demagoškimi “home made policy”. Volivci so jasno nakazali smer bodoče- politike, ki je:	z Združenimi državami
smo si sosedje, Anglija je pa daleč.
iHJ pri iariji ^smagaf
Toronto, Ont. — Člani DNU pri Mariji Pomagaj smo- na se^ stanku v nedeljo, 7. aprila, proslavili 1100-letnico isv. Cirila in Metoda. Predavanje je imelo naslov:	“Vpliv nekaterih so-
dobnikov sv. Cirila in Metoda na njuno delovanje med sU-va,niškimi narodi.” Predaval je duhovni vodja č. g. Tone Zrnec, C.M.
Menda ni Slovenca, ki ne bi poznal svetih bratov iz Soluna, njunega dela in pomena za Slovane; malo pa vemo o -onih zgodovinskih osebah, Iki so vplivale na potek dogodkov, podprle njuna prizadevanja ali pa njima križale načrte in stavile, o-vire. Predavatelj je omenil najprej moravskega kneza Rasti-slava in -bizantinskega cesarja Mihaela III.; mogočnega podpornika in ljubitelja svetih bratov kneza Koclja; papeža Hadrijana II. in Janeza VIII.; zadržanje nemških (frankovskih) vladarjev in nemške duhovščine in slednjič moravskega kneza SvetopoLka.
ičllani DNU župnije Marije Pomagaj smo gospodu predavatelju hvaležni, saj poznamo sedaj nekoliko bolj zgodovinsko okolje one dobe. Ceniti in častiti bomo znali bolj sveta naša blagovestnika in obhajati letošnji pomembni jubilej.
Slavko Steinbacher
Podzemeljska železnica brez pragov
Lani so v Hamburgu izročili namenu šest kilometrov dolg odsek podzemmeljske železnice, zaključku pa se bliža nadaljnjih 15 km take proge. Gradili bodo v celoti sedem let. Proga je grajena tako, da potniki na postajališčih brez zadrževanja prestopajo na avtobuse, ki vozijo v vse smeri pravokotno na železnico.
Posebnost nove podzemeljske železnice je privabila že precej tujih strokovnjakov: tirnice so vložene neposredno v dno predorov in torej ni običajnih železniških pragov, če se bo obnesla nova tehnična zamisel, bodo železniški predori v prihodnje toliko cenejši, kolikor bodo nižji zaradi j doslej nujnega spodnjega ust-jroja in železniških pragov.
smo posvetili spominu na Jezusovo trpljenje in smrt. Obredi so dosegli višek, ko so pevci peli evangelij trpljenja našega Gospoda po evangelistu Janezu in je nato g. F. Sodja ob razkritem križu pripravil župljane: na poljub Jezusovih ran. Veliko soboto smo preživeli v znamenju blagoslavljanja velikonočnih jedil in v češčenju Jezusa pri božjem, grobu, ki je bil res lepo p r i p r avljen, lučinkovito razsvetlj-ein in okusno okrašen. Skavti so celo popoldne do večera izmenoma stražili božji grob. Višek so dosegli obredi na veliko soboto zvečer, ko smo blagoslovili velikonočni ogenj, poslušali krasen spev velikonočni sveči in obnovili krstno obljubo. Vesela aleluja in pri-trkovamje z zvonovi nas je popeljalo že v praznovanje velike noči; kar je dobilo posebnega izraza po dokončanih 'obredih z velikonočno procesijo z vstalim Zveličarjem na čelu. Naj bi sedaj milost vstalega Zveličarja res ostala v nas in nas napolnjevala z mirom in veseljem!
*
Tudi akademskega kiparja g. Franceta Goršeta smo imeli zadnje dni velikega tedna med nami. Obnovil je plaketo Brezmadežne, katero nam, je pozimi vrgel s pročelja cerkve vihar. Lepo obnovljeno smo spet pred velikonočnimi prazniki krepko pritrdili na pročelje cerkve. Sedaj bo lahko kljubovala še tako silnim viharjem. Prav tako naj bi tudi v naših dušah obnovljena podoba Brezmadežne ostala svetla in odporna, tako da nam je ne bodo mogli iztrgati iz nje še tako hudi viharji strasti in miki tega sveta. G. kiparju F. Goršetu naj-lepša hvala za njegovo pomoč in obisk med nami.
*
V	naši dvorani si bodo sedaj sledile sledeče omembe vredne prireditve. V soboto, 20. aprila, nas bo igralska skupina Blumauer-Ludvik Lovšin razveseljevala na veselici cerkvenega odbora. Po resnem preživljanju postnega časa nam bo na tej veselici srce spet igralo od veselja in spomladanskega -občutja.
V	nedeljo, 28. aprila, bo popoldne ob 4.30 v naši dvorani nastop folklornih skupin, raznih narodnosti z različnimi narod nimi plesi. Prireditev je -organizirala plesna folklorna skupina Mladinskega kluba župnije Marije Pomagaj P0d vodstvom g. Cirila Soršaka. Ker bo v slovenski torontski skupnosti prva tovrstna prireditev, prireditelji pričakujejo velik obisk in se boje, da bo celo naša dvorana, iki more sprejeti do 500 ljudi, premajhna.
*
Dne 12. maja bo slovenska šola priredila materinsko proslavo. V nedeljo, 19. maja, bo pa torontski nadškof Filip Po-cock blagoslovil novo župnišče in bo za to priliko prvič pridi gal Slovencem v naši cerkvi. Po pobožnost: v cekvi bo v dvorani slavnostni banket, -ki ga bo priredil cerkveni odbor s sodelovanjem Katoliške Ženske Lige. Ob tej priliki bodo med na-- mi tudi slovenski romarji iz 1 Clevelanda. Naj bi se vsi žup-
ve -spet v roke predstavniki liberalne stranke. Naj bo že kakorkoli, Slovenci moramo gledati, da bomo kot novi Kanadčani pozitiven element v sklopu
ka-naidške državne skupnosti.
*
Sedaj bodo Newtorontske novice ze nekaj tednov počivale. Kajti pisec teh novic -bo- po službenih dolžnostih za 4 tedne odšel v Jugoslavijo. Ko bo po 18-ih letih spet videl Slovenijo, bo verjetno občutil podobno, kot je pesnik Kette ob pogledu na Adrijo: “O, Slovenija, kako naj te objame, kako naj te poljubi pogled moj!”
¥ Wiftnipgp figi gtiodriijem© .. m
Winnipeg, Man. — Ne vem ravno, ob kateri priliki so tudi med nami padle tele besede: Le zakaj nalagati ljudem, nova bremena, saj je življenje■ n-o-vcnaseljenca že tako in tako težko. Kdor je veren in hoče svojo vero ohraniti, ima vse polno cerkva in tudi duhovnikov, da to razmeroma lahko doseže. ' Le zakaj še slovenska župnija, ko je že drugih narodnih zadosti? Čemu toliki stroški sedaj z zidavo cerkve, potem pa z vzdrževanjem svojega duhovnika?”
Vsak -očitek, navadno celo vsaka zmota nosi v sebi košček resnice, saj drugače niti obstajati ne bi mogla. Poglejmo, koliko resnice je v tem cčitku, koliko koristnega in nujnega pa noče priznati.
Gotovo je življenje priseljenca v tujini težko, posebno prva leta, ko človek še ne obvlada jezika, ko -prijatelje šele išče in neredko pade v roke premetenim izkoriščevalcem. Saj jih je vse polno takih, ki hočejo lagodno živeti na račun tujih žuljev. Dobro organizirana skupnost je najboljša -obramba proti takim zlorabam. Mlad kakor tudi starejši -človek nujno išče družbe in veselja. In spet je res, da tega med tujimi ljudmi ne more najti v tisti meri kakor med rojaki. To je najmanj, kar dobro organizirana skupnost lahko stori za slehernega svojega člana. Poleg tega lahko nudi priliko za kulturno udejstvovanje in izobraževanje na vseh mogočih poljih.
Da se slovenska skupnost tukaj ustanovi, so gotovo potrebne žrtve in dajatve. Pa ne tako velike, da jih ne bi zmogli, če bi imeli vsi kaj več smisla za vse to. -Saj bi istočasno že prejemali dobrote v navedenih primerih. Gradimo ne le cerkev, marveč tudi dvorano, ki naj služi nam vsem v zgoraj navedene namene.
Kar se pa vere in verskega življenja. tiče, je pa spet gotovo, da je med nami veliko res giobokevernih ljudi. Premnogi so se vpisali v pripadajoče jim fare: in postali delavni člani tukajšnjih župnijskih organizacij. V farne šole pošiljajo tudi svoje otroke, da jim tako zagotovijo res celotno krščansko vzgojo. O njih človek skoro ne more dvomiti, da ne bi ostali to, kas, 'so danes in da ne bi .svoje roditeljske in vzgojiteljske dolžnosti izpolnjevali do konca... In vendar so bili ravno 'ti tisti, ki so najbolj prosili za duhovnika
in sedaj tudi največ žrtvujejo in delajo, da pride -do samostojnega verskega življenja. Kot dobri katoličani ne gledajo- le nase, tudi ne samo na svoje o-troke, ampak na slovensko skupino v celoti. Koliko jih je, in to ne le med najmlajšimi, ki zabredejo na stranpota in nazadnje utonejo v verski brezbrižnosti. Nič -čudnega, ko jih obdaja svet, ki je za mladino tako vabljiv, zraven pa brez smisla za -versko življenje in naš več-nostni cilj. Le to nekaj velja, kar ti danes služi in koristi, pa morda še veliko uživanja nudi. Potem -pa prihaja izgubljena mladost, zavožena zrela leta, trpljenje in jok na starost. Pri obiskih družin sem že naletel na solze bridkosti in grenkobe, Iker pač ni moči spraviti življenja v sklad g klicem vesti, ki postaja vedno 'bolj očitajoča. Človek, prežet z apostolskim duhom in resnično ljubeznijo do svojega brata po veri in narodni pripadnosti, je pripravljen storiti vse, da tako gorje v mejah možnosti prepreči. Nekaj že sam, z osebnim stikom. Ve pa, da je delo duhovnikovo v tem pogledu učinkovitejše. Če bi bila pastoralna gorečnost in izvežbanost kanadske duhovščine malo večja, bi se dalo potom nje marsikaj doseči. Pa je med njimi le preveč takih, ki mirno odgovarjajo, da imajo s svojimi z a ib r edlimi ovčicami preveč dela, kaj bi si ga nalagali še s tujci, katerih jezika ne poznajo in jim ostajajo tudi po mišljenu tuji.
Predobro vem, -da slovenski duhovnik ne: bo rešil vsega. Gotovo pa je, da prihaja med svoje ljudi z ljubeznijo in odgovornostjo za duše, za sleherno izmed njemu zaupanih ovčic. Ne bo imel izgovora, da jih je bilo preveč in da se ni mogel posvečati tistim, ki so ga bolj nujno potrebovale. Vse bo lahko poznal, :za vsemi bo lahko hodil in ne samo čakal, da -pridejo one k njemu,
Koliko je rakih, ki ise ga danes zavestno izogibajo. To bo ostala skrivnost za vedno. U-pam pa, da se bo njihovo število manjšalo in da bomo po krajši ali daljši -dobi medsebojnega spoznavanja in pridobivanja začeli skupno hoditi isto pot pravega krščanskega življenja.
Ob misli na ta dejstva pač ni težko zavrniti tiste, ki godrnjajo čez bremena. Kar ponosen sem na lepo število mojih -dobrih in plemenitih faranov, ki v teh tednih ne le prinašajo darove', marveč tudi svoje delo. Čeprav jih njih poklicno delo utruja, prihajajo z najboljšo voljo, da na ta način pripomorejo,, da pridemo čim preje na svoje. Mišice čutijo napor, pot jim stopa na čelo, ko vzdigujejo, prenaša j o, zabijajo ali se stegujejo k stropu. V njihovi duši se pa gotovo oglaša pesem, ko odhajajo domov z zavestjo, da smo korak bliže našemu cilju. Nekaj jih je, M tega njihovega idealizma ne razumejo. Trenutno se ne moremo- obrniti na nje, naj podpro- naše prizadevanje, ker bi tega pač ne razumeli. Zato se pa obračamo na naše rojake -širom Amerike s prošnjo, naj nam pri tem našem naporu pomagajo. Naj bo tudi Tvoj prispevek vložen v to veliko akcijo, da ohranimo dobre, znova pridobimo odtujene, v vseh pa poglobimo zavest, da smo otroci božji in zvesti sinovi Cerkve.
Rev. Jože Mejač, C.M.
341 Selkirk Ave.
Winnipeg 4, Canada
Iljičev je prisotnim umetnikom povedal kar naravnost, v čem grešijo in kako se bodo morali spokoriti. Par govornikov iz vrst umetnikov je dejansko samo ponavljalo, kar je rekel Iljičev. Seveda so tudi sklenili, kar želi partija. Razpustili bodo vsa različna svoja strokovna društva in klube ter ustanovili samo eno centralno organizacijo, ki naj obsega vse umetniške in literarne veje. Razpuščene bodo- seveda vse kulturniške organizacije v posameznih republikah, kajti tudi kulturniki iz posameznih republik naj bodo včlanjeni v centralno organizacijo.
Kot se vidi so kulturniki že šli na spokorno pot, predno je zasedal glavni odbor ruske komunistične stranke.
Kongresu so seveda prisostve-vali delegat j e kulturnih organizacij iz satelitskih držav- Tito pa je poslal “opazovalce”, da bo zvedel, kako bi se morda dali ugnati tudi jugoslovanski kulturniki.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo na 390 E. 162 St., blizu Waterloo Rd. Kličite- Painesville telefon EL 2-3652.	(81)
For Rent
5 rooms, down, adults. Cal! EN 1-2359.	(76)
Išče poznanstva—
Samski Slovenec, inteligenten, prikupne zunanjosti, značajen, pošten in miroljuben, star 49 let, z gotovino, se želim seznaniti z verno Slovenko, po možnosti samsko ali pa tudi vdovo od starosti 40 do 50 let, katera bi bila pripravljena si z menoj ustvariti prijeten dom (v kolikor ga še ne poseduje) in ki istotako želi vedro in lepše življenje. Nadaljne informacije se dobe pri upravi Ameriške Domovine. (75)
Hiša naprodaj
Naprodaj je- hiša s 3 spalnicami blizu Lake Shore Blvd. Za podrobnosti kličite IV 1-0653.	(88) * x
Hiša naprodaj
Imam tri hiše na Rockefeller Rd., Wickliffe, zraven avto veleceste, na kateri se pride na Cleveland Public Square v 25 minutah. Tukaj živite v svežem zraku, imate slovensko pokrajino in slovenske sosede. Prenovljena hiša ima 6 sob, velika nova klet, nov furnez, garaža in lot 92
x 110 čev. vsebuje en kos hoste. Cena 817,700. Kličite advokata Wm. Kennick, 943-3670.
(9, 12, 16, 19 apr.i
laski amefnlki sleds akgljivo partijski liniji
MOSKVA, ZSSR. — Smo že omenili, da se je v Moskvi sestal kongres ruskih umetnikov-Prišlo je poročilo, da je kongres potekal natančno tako, kot so želeli komunisti. Glavni govornik na kongresu je bil tovariš Iljičev, ki je član predsedstva stranke in obenem glavni strankin ideolog.
V najem
Oddamo enodružinski hišo, trgovino in 5 sob na 5385 St. Clair Ave. Kličite KE 1-9413.
— (77)
Soba se odda
Z lepim pohištvom pri mirni družini v prikupnem kraju; lahko si tudi kuha 531-5667.
Avto naprodaj
1961 Pontiac, Ventura; avtomatično “power steering”, dual traction. Več posebnosti; kakor nov; morate videti; privatno. 81,995.00. IV 1-9639.	(77)

ZULICH
INSURANCE AGENCY 1
18115 Neff Rd. IV 1-4221 § Cleveland 19, Ohio

/r-
4
AMERIŠKA DOMOVINA,
^ HENRY BORDEAUX
5 SRCE IN KRI
Dolina se stisne tako zelo, da je prostora samo še za hudournik. Nobene njive nikjer, kvečjemu tu pa tam kako otožno drevo, jerebike z rdečimi plodovi, vrbe, javori; rastline postajajo vse bolj rdeke, krnjave mirte, zlate praproti; zdaj pa zdaj pogled na ledenike med hrbti gora. Čim bolj pa zmanjkuje prostora, tem večji razmah dobiva domišljija Maurienncev. Tudi tu na teh skopih tleh so Vzcvetele pravljice, a na kakšni plodni prsti resnice? Prav tele skalne razvaline, ostanki gorske stene, ki so jo v grapo zrušile vode in taleči se snegovi, pa zdaj zapirajo desni brez Area, so po izročilu baje pokrile mesto, podobno kakor Sodomi in Gomori, postalo je žrtev božje jeze, kakor so to zdaj ti prekleti kraji.
Bilo je saracensko mesto po imenu Fandan, tako razkošno in bogato, da so prebivalci meso rezali z zlatimi noži in se na trgu igrali z zlatimi žogami, pa tudi tako pokvarjeno, da je skozi dolino smrdela Azija. Nekega dne je v mesto prišel ubožec, pa so ga izpred vsakih vrat odgnali s kletvinami. V Fandanu niso poznali usmiljenja do revežev. Ali niso v vodo vrgli svetega Landrvja, ki je prišel čez Alpe, da bi jih spreobrnil? Na neki skali še zdaj lahko vidiš sled njegove pete. Samo neka stara, osamljena ženica je prosjaka , sprejela pod streho. Pa niti kostanja ni imela, da bi ga položila predenj. “Pojdi k reki in naberi kamenja, pa ga boš vrgla v kotel”, ji je rekel. Storila je tako in kamni so se spremenili v okusne krompirje. Med obedom sta zaslišala strašen hrušč in trušč. Gore so padale na Fandan. A skalni plaz se je ustavil prav pred kočo uboge starke; in ta koča je postala prva hiša Ecota.
Ne morem si predstavljati, da bi v tej skalni puščavi, dva tisoč metrov nad morjem, kdaj stalo mesto. 'Veselijo pa me takele zgodbice, ki so si jih kmetje izmislili, da si predočijo višek bogastva: zlate nože in zlate žoge, razkošje v jedi in igri.
(Saraceni so nekoč v teh krajih imeli železne rudnike; celo nek ledenik so potlakali v ta svoj namen, Železo pa se je sčasorn spremenilo v zlato.
Po starem mostu nad Arcom, penečim se v beli brzici, še malo vzpona po naravnem kamnitem i tlaku, mimo majhne razpadajoče se kapele Matere usmiljenja in že sem v Ecotu. Če naselje gledaš od spodaj z brega hudournika, se ti dozdeva kakor nizka in prostrana utrdba, njeno obzidje pa so ledeniške groblje. Sivo barvo poživljajo rumen-kljati mah in penjavke. Nehote se spomniš na orlje gnezdo ali pa na groblje s sovami. Od blizu pa se ti pokaže gola beda- Kakor v Bessansu in v Bonnevalu so tudi tukaj hiše hkrati hlevi in stanovanja. Živina in ljudje se skupaj grejejo, da se ubranijo mrazu, kajti zime so zelo hude. j Samo pet ali šest hiš je še nase-| Ijenih. Preštejem jih lahko po ' dimu, ki se vije nad položnimi strehami.
I Približal sem se eni izmed njih, zaslišal petje in se presenečen ustavil za vrati. Skozi odprto okno prihaja do mene Iju-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP — WANTED
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
PROSPECT HEIGHTS. — 3 bedroom face brick ranch, with 2 car ittached garage, large living room, lining room, 1V2 baths, tiled kitch-m, W.-W. carpeting. On beautiful andscaped % acre lot, full base-nent. $26,500. — 537-0507.	(751
LAKE VILLA
3 Bedroom house, IVz bath. Tiled kitchen, dinette and bath. Breeze-way, Lot 80x143. Hot air oil heat. Close to everything. By owner. — Call after 4:30 OL 2-6584.	(77)
ROLLING MEADOWS — 2 Bedroom Rar.ch, 2 car garage. Washer, dryer, crptg. extras. Landscapg. By owner. Price $15,300. Ph. CL 5-4805.
FOR SALE BY OWNER — 2 Apartment brick. 2 gas furnaces, 2 fireplaces, 3 car brick garage. Lot 40x 185. Nr. St. Athanasius and Mary-wood. Good Transp. Evanston. — $28,750. GR 5-0864.	(78!
NURSING HOMES
GOLDEN DAYS NURSING HOME We have openings for Men and Wo men. Our service includes rooms, board, laundry nursing service and personal care. We offer what they need, loving care. TR 2-4775.	(78)
ANALYTICAL
CHEMIST
Permanent position, now open for Analytical Chemist to head department in research division. Responsibilities include the application of nonbiological and analytical methods for the company’s products in feeds and animal tissues, and for the clearance of analytical methods by accrediting agencies. Please forward resume and references to:
PERSONNEL MANAGER
All resumes processed rapidly and confidentially.
DR. SHLSIURY’S
LJIOMTORIES
Chardon City, Iowa
(78)
DOGS FOR SALE
CHIHUAHUA PUPS. EASTER SALE.
12 weeks. Home-bred. Only 3 Males and 1 Female left. $25 and $50. — PH. 231-1496.	(78)
CHIHUAHUAS — EASTER SALE. ALL SIZES. ALL KINDS — ALL COLORS. ALL PRICES. — PHONE RA 8-0373.	(76)
MACHINERY EQUIPMENT FOR SALE
AIR COMPRESSORS—5 & 10 H. P. JUST REBUILT. ALSO ELECTRIC WELDER. REASONABLE. LA 5-6574.	i 1 I i 'i r
POODLES, Standard — Cream or apricot, 12 weeks old — AKC --Home raised. Call ID 2-4029.	(77)
EASTER GREETING
Happy Easter to All from
air mm
Daily New York and London Service
34 S. MICHIGAN AYE-
bavna pesem Škrjanček poje; njen napev je pri nas dobro znan, le besede so v narečju. Pevec ima čist in jasen glas, kakor da bi pela dekleta in se ko-, sala z mrmranjem studencev. Glas spremlja glasbilo, ki mu v teh krajih pravijo harmonika-
Imel sem ljubico, oj drija, hojladra.
Imel sem ljubico.
Samo šest lepih mesecev, samo pol leta kratkega,
Oj oj!
Res ni bila grofinja, bogata in bledična.
Imela ni cekinov, kot purgarca petična.
Bila je samo Lizika, deklič z belim šalom.
Bila je rožni šopek, od las do bosih nog,
z očmi so jo požirali gospodje naokrog.
Nje usta: sladka jagoda, nihče je še okusil ni,
kot ogelčka žareča dva imela je oči.
Bila mi je nevesta, za ženina. me izbrala.
A kaj! Babše nezvesto obljubo v nič je dala.
O Jaka, Jaka ubogi, tvoj up je šel po vodi.
Ko sneg na spomladanje dni, topi se ji ljubezen.
Da bi na vratek dala si ovratnik bel in, vezen,
z gospodom mestnim je odšla,

V blag spomin
PRVE OBLETNICE ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA MATI
Anna Arko
Zatisnila je svoje cči 16. aprila 5962.
Leto dni je že minilo, odkar Vas več med nami ni, žalostna so naša srca, solze nam zalivajo oči.
Hladna zemlja Vas zdaj krije, srce ljubeče več ne bije, spomin na Vas pa živi in. živel bo do konca dni.
V raju pa prosite zdaj Boga, da raj nebeški vsem nam da, tam bomo zopet združeni, veselje večno uživali!
žalujoči:
OTROCI
in
SORODSTVO Cleveland, 16. aprila 1963.


ki bil je “drag” in nežen.
Zdaj kar naprej iz dneva v dan, oči solze mi točijo.
Oh ti nezvesta ljubica, boli srce me ranjeno.
Boli in stoka za teboj, ti Liza z belim šalom.
Ooo.. . prej oj! . . .
Pristno savojski je ta zadnji samoglasnik, ki se menda posmehuje žalosti zaljubljenca, kakor da ne bi bile nevšečnosti delež vseh ljudi in kakor da bi bile ljubezenske muke kdo ve kako važne, ko je vendar kruh tako v trdih rokah!
Mislil sem si: Mihael Gallice je torej pozabil na semenišče, na latinščino1, na mašo in celo na smrt svojega očeta, čeprav tega še ni dolgo. Čedno prepeva in najbrž zraven misli na kako lepo dekle v Bessansu ali Bonnevalu. Predvsem pa zelo dobro igra harmoniko. Fant je kaker rojen za glasbo.
Tako sem razmišljal in prav hotel vstopiti, ko se je koncert začel znova. Zdaj ni več pel moj varovanec, ampak nek drug glas, bolj izvežban, toplejši in vabljivejši, bolj gledališki. Besede niso bile v domačem narečju, ampak italijanske. Na srebrni obali se množica gnete proti ladji- Izseljenci so, ki se vračajo na rodno grudo, z denarji v žepu, s spomini v srcu. Tiho se pozibava barka, oni pa pojo in oci upirajo v daljavo. Nazadnje uzro
Italijo. Vsi so na krovu, roke stegajo in ljubeče vzklikajo: Italija! Italija! S solzami v očeh se izkrcavajo. Nek starček pograbi perišče prsti in jo poljubi: “Zdaj rad umrjem—”
Kolika razlika med to in savojsko pesmijo, ki ginjenost zakriva z nekakšnim posmehom in sramom! Tu pa so vsi zastori padli. Pesem je dosegla ves možni učinek in zdaj z dežele lahko preide v gostilne z gledališkim odrom, razen če se ni prav tu rodila in se potem razlila po deželi- Na vsak način pa je pevec s tako globokim domotožjem klical svojo Italijo, da je vsakogar pretreslo, in njegova harmonika je ječala in vzdihovala kakor lajna, kakor otožno1 stoka na kri- j žiščih velikih mest.
Odločil sem se, odrinil vrata, stopil po hodniku in po klancu brez stopnic — zaradi živine — ter tako prišel v veliko dvorano:
“Sijajno, sijajno!” sem vzkliknil ob vstopu, “odlično! Kje pa so naši godci?”
Nisem jih lahko zagledal, kajti prostrana soba dobiva svetlobo le skozi nizke odprtine, moje oči pa so bile še polne vnanjega sonca. Najprej sem uzrl krave, ki so še imele zvonce obešene, tako da so tudi sodelovale v orkestru, kadar so mulile in prežvekovale seno.
(Dalje prihodnjič.)
))
f/	Oseminšestdeset let	}
}) fiucli K&KJ l.iUitezKjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam. \i |(	vilo vam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
SLOVENSKA JEDN0TA	'
V, Najstarejša slovenska podporna organizacija m	v Ameriki
Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
n Čc hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,
V pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
I fi AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
;})
'A( Kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije,
| p	proti boJezni in onemoglosti.	i
V)	K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do
60. leta: otroke pa takoj po rojsitvu in do 16. leta.	V
Ji	•
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in j:	mladino od $500.00 do	$15,000.00.	^
K.S.K J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsoto $400.00. /j
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške • }.	podpome organizacije,	potrudi	se in, pristopi takoj	—	bolje	danes y
A	kot jutri!	(t
ii
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
\\
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice (i krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:	!
GLAVNI URAD
fi
351-353 No. Chicago St.
Joliet, 111. (j
SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ.
Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite še dane? za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan.
HE 1-0965	TONY KRI STAV NI K	FT 1-4234
PAINTING & DECORATING
Mullally Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM
POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street
AMBULANČNA POSLUGA KEnmore 1-9411
ČE SI SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME: .....................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
RAKETA ZA POLET V VESOLJE? — Na prvi pogled je naprava na sliki res podobna raketi, dejansko pa je hladilna enota, ki jo rabijo pri gradnji velikega jezu pri Or-villu v Kaliforniji. Jez bo visok 735 čevljev in je važen del državnega vodnega načrta.
KLJUB LETOM ŠE ŽIVAHEN IN PODJETEN — Francoz Maurice Chevalier ima že 75 let, pa še vedno nastopa v filmu in na televiziji. Na sliki ga vidimo v New Yorku, ko ogleduje album slik iz svojega zadnjega filma ‘’Nova vrsta ljubezni”.
VONJ POMLADI — Meryl Goldfarb, dve in pol leta stara deklica iz New Yorka, je še toplo oblečena, ko diiha prve popke rododendrona — gotovo znamgnje pomladi.