GOSPODARSKI VESTNIK
2000000000000000000000000000000000000000000000000000OOOOOOOi' OOCXXXX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI
\ Št. 5.	V Gorici, dne 1. maja 1Q2S.	Leto VI.
ooooD<xxxx)oooootxxxx>ooooooooooooooooooooooooocK30ooooooc>ooooc ixxxxxxxjooooooooooocxx>oocxxxxx3oooooooooooooooooooooooooooooooocx3i
Izhaja eriRrat na mesec. Stane letno	58	Uredništvo v Gorici, Via S. Giovanni.
IO Hr. - Posamezna številka 1 liro.	||	G, I. nartstji^-^Uprava^v^Trstu, vla S
------- Ponatis je dovoljen le s popolno navedbo vira. ==
'-000000000000000DOOOOOOt 00000000oooooooc00000000 xxxxxx>o00000000000000000000000000000000ooocoooooooc00000000000000000000000000000000
SADJARSTVO.
Pozor, posestniki breskovih nasadov!
Kaj je sioriti proti listnim ušem?
Kako škodo lahko prizadenejo breskvam listne uši', znajo vsi posesinjki breskovih nasadov. Zato se moramo z vsemi silami jin sredstvi baiviti proti njim. Sredstva, ki jih v to svrho rabimo, so sledeča:
1.	Okoli vsakega debla napravimo Pas z lepivom »Tree Tanglefoot«. Ta znamka lepiva je najboljše^, ker se le-Pivo ne posuši tri mesece, ijn tudi dež in vročina mu ne škodujeta. Zato je to iepfivo, ako )e tudi dražje od vseh drugih podobnih, a manj vrednih, v resnigj najcenejše. Rabi se ga ludi zdo mak), ker iz Vi kg tega lepila je mogoče napraviti H m dodg in 10 cm širok pas. Ta Pas, s katerim mora bjtj opremljena vsaka breskev celo spomladansko in celo poletnd dobo, preprečuje mravljam in drugim škodljivim mrčesom dohod na drevo. Posebno so škodljive niravlje, ker one nosijo jajca od uši na drevo. Za to njihovo uslugo, ki jo delajo ušem, jim uši dajejo pidi sladkega Soka, kj ga iztočujejoj skozil dve cevki na hrbtu.
2.	Čim opazjmo prve listne uši, tno-ramo poškropiti breskve s 3 — 4% raztopino tresk »Aussua« v vodj. To raztopino napravimo lahko na dva načina in sicer na gorek in mrzel način. Prvi način pride le vpoštev, ko imamo silo in hočemo hitro pripraviti raztopino. Na la način se raztopina pripravi tako-le: Za vsakih 25 likov raztopine, ki jo ho-
čemo pripraviti, vzamemo 1 kg trsk. Te irske denemo v kotel in zlijemo nanje toliko vode, da jiih voda pokrije. Nato denemo kotel na ogenj in pustimo 2—3 ure vreti. Potem dolijemo manjkajočo vodo. S to raztopjno poškropimo breskve in sicer temeljito, da teče od njih. Škropilnica naj pri škropljenju dela z velikjm pritiskom. Škropiti moramo takoj, čim opazimo prve uši. Če škropljenje opustimo jn zanemarimo, se bre-skjno listje začne zvijati in ušt začnejo od sebe spuščati neki lepiv jn masten sok. V zvitih listih in v tem lepivem soku so ušj nedosegljive in nobena tekočina jim ne mlare do živega. Zato škropile pravočasno in večkrat!
3.	Če smo opaziti, da so se uši že preveč razpasle, da jih ne moremo več uničiti, porežemo najbdlj napadene vršičke in jih sežgemo.
Kaj pomaga prolj kodravosii brskovega listja?
Nabuhnjenli, rdeči in rumenopisani, kodrasti, zelo krhki isti, ki pred časom odpadejo, so znak kodravoslj. Vzrok te sitne bolezni je glivica (exoascus de-formans). Nekoliko podobno vzbuhnje-no postane listje tudi od vbodov listne ušj. Te vbode pa je lahko razločiti, ker se uši vidijo na spodnji strani listov, glivica pa napravi tam sambi fino, belkasto prevlako.
Stčljka te gijvine (neke vrste^ korenik, ki jih imajo le glivice) je večletna in preraste v mladice, tako da se bolezen na njih vsako leto ponavlja. Naj-
laže se borimo proti Jej bolezni z zimskim škropljenjem, bodisi z modro galico ai pa z zeleno ali železno galico. Nekaj pomaga tudi spomladansko škropljenje z modro galico, ali radii občutljivosti brsko Ve ga listja do galice, je ne sme rabiitj več, kakor l/z~\ kg galice in 1—2 kg apna na vsak hi vode.
Kako se pridelajo debele in lepe breskve?
Najboljša vrsta breskev ne rodi lepega in debelega sadu, če je drevo preveč s plodovi obloženo. Zato je potrebno ob času, kOi plodovi dosežejo velikost lešnika, odstraniti preštevilne plodove. Marsikateremu se bo to delo zdelo nepotrebno in morebiti tudi, neumestno. Toda temu ni tako. Izkušnja je dokazalo, da nj pridelek navadno nič prikrajšan, dočjm pa pridobijo na drevesu ostali plodovi na vrednosti jn dobroti, Pa tudi če bj kaj malega manj pridelali, krije večji izkupiček za prodano lepo sadje morebitno izgubo na količittii pridelka.	J. U.
Franc Mavrič:
Sevka.
II.
(Konec.1
Sad je debel, podolgovat ter proti muhi nekoliko stisnjen. Na solnčni strani je živordeče pisan, a na solnčni strani, ko je že nekoliko vležan, zlatorumen. Meso je belo, pa tudi rumenkasfp, prhko, sočno ter vinsko kislastega okusa.
Sevka je zimsko jabolko ter se drži v dobri shrambi do velike noči.
Sad je za trg zelo prikupljiv, bodisi radi svoje lepote jn kakovosti* oso-bjlo oa zato, ker je za prevažanje neobčutljiv. Sevka je na goriškem sadnem trgu znano in zaželjeno jabolko. Še celo na Dunaj je neki naš domač sadni trgovec poskusil svojo srečd s sevko, jn kot mi izjavil, je bil s kupčijo prav zadovoljen.
Drevo raste posebno v mladosti zelo bujno. V drevesnici na oko cepljeni divjak požene v prvem letu v srednjih razmerah dio 114 111 dolg poganjek.
Radi tega je treba drevo obrezo-vaitii, ako hočemo izpeljati lepo krono.
Listi so veliki, temnozeleni ter usnjati, radj česar prenesejo skoraj bi rekel brez vsakršnih zlih posledic listne ušice.
Sevka uspeva v vsakem podnebju in legi. Vidimo jo v Furlaniji, v Brdih in in v hribih. Posebno bj jo priporočal za gorate, kraje. V onih visokih legah, kjer so druge vrste jabolk odpovedale, se sevka še prav dobro drži. Glede zemlje pa moram omenilii, da v glbboki in rodovitni zemlji sicer bujno raste in bogato rodi, a sad nii tako okusen ter ostane na senčnj stranii nekoliko zelenkast in na solčnj stranii ne pride tako lepo živordeče pisan. Najlepše sadolve nam vrže sevka, ki je zasajena v plitvi in nekoliko pusti ali opočni zemlji, kj ima soln-čno lego.
Kot ste d njo vrlino sevke navajam, kar je najglavnejša stvar, da bogato jn redno vsako drugo leto rodi ter da ima zdrav les, ki nj nagnjen d(o) raznovrstnih bolezni, katere žal tako rade napadajo nekatere žlahtne vrste jabolk.
; Kdor šo ni plačni naročnino, ! i naj to stori cimprej I
i«<(i«.ii«|l«iit«iiiii(i«iiiiliiiiiiiiil|iiiiiiiiii>iii'iiiiiiiii>iii>i>iii>Mii>iiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiii>|l|l|i|l(i|l|iiiii|l|l|i|l(,i,li1,ll|,|lll(ll,«lllll(l|lll|l|l(lll(l(l(ill|l|l|,lll,(l„tltl,taill(l( «,i,•nitma aiaiaiaiaiaia,(,ai«la«*
SVILOGOJSTVO.
Nekaj nasvetov za svilorejce.
Ne rabite nikdar domačega semena za izvalienje sviloprej. Domače seme ni nikdar zanesljivo, ker je lahko okuženo z raznimi bojlleznimi. Tudiii semena ne kupujte, ampak nabavite si rajši izvaljene črvičke. To pa radi tega, ker je za pravilno izvaljen je jajčk neobhodno potrebna valit niča. Pravilno valjenje zahteva tudi dosti dda in pazljivosti Onih par lir, ki jih za izvalijene črvjčke več izdaste, kakor za jajčka, se obilo tzpačajo. Glavna prednost v valilnici izvaljenih črvičkov je ta, da se skoraj vsi črvički hkratu izvalijo. Ko ti črvički dorastejo, spijo potem tudi vsi hkratu, har je za pravilno krmljenje in negovanje svileprejk velike važnostf.
Razkuženje, snaga in zračenje.
Poleg dobre vrste svioprejk, Un-crocio bigiaio doratol je v prvi vrsti potrebno, da bo prostor, v katerem se bodo gojile svitoprejke, prost vsakih bolezenskih kali. To dosežemo s pravilnim razkuženjem. Razkuženje je najbolje izvršiti z 2% raztopino kreoljne v vodi. Vse stene se s to raztopino poškropijo z navadno brizgalnico, kakor jo rabimo za škropljenje Irt jn breskev. Istotako operemo s to raztopino tudi vse orodje, stoljala in ležišča (pecone). RazkuženiOf orodje iznesemo potem na prosto, kjer ostane delj časa na sotlncu, da se posuši in prezrači. Med tem časom pa pobelimo sobo, v kateri bomo držali svitoprejke, z apnenim beležem in operemo tudi pod z vročim 'lugom. Tako razkužena soba ostane par dnj odprla, da se posuši in prezrači. Razkuženje sobe se ne sme nikakor in nobeno leto opustiti, čeprav smo imeli prejšnje teto sviloprejke zdrave. Če smo pa imeli bolne in slabe, pa moramo razkuženje še temeljitejše izvršiti.
Sviloprejke potrebujejo za svoj raz-
viiek zelo mnogo dobrega zraku. Varujte pa jih pred prepihom, posebno pa še med spanjem. Z odpiraniem oken pa moramo vsak dan skrbeti za popolno prezračenje sobe. Zračenje se ne sme opustiti niti cb grdem, deževnem in mrzlem vremenu, ker sviloprejkam mnogo več škode prizadene slab jn skvarjen zrak kakor mraz. Zeto slab zrak provzročujejo tudi odpadki svillo-prejk. Zato moramo z dnevnim čiščenjem skrbeti, da odstranimo vse odpadke z ležišč. Ob mirnih in toplih dneh pa odprijte okna in vrata, da posije solnce v prostore. Solnčni žarki pa ne smejo zadeti sviloprejk, ker ti vplivajo nanje smrtno. Sviloprejke pa nikakor ne smete gojiti v svojih spalnicah, ker je zrak v takih prostorih, kjer gojimo sviloprejke, za spečega človeka nezdrav. Če pa nimate nobenega drugega prostora in morate gojiti sviloprejke v svoji spalnici, pa pustite čez noč okno odprto.
Toplota.
V gojilnici sviloprejk mora vladati vedno enaka primerna toplota. Ako je mraz, zakurite v gojilnici peč, ki pa ne sme biti železna. Najprimernejša im za sviloprejke najbolj zdrava toplota je temperatura od 22—23 stop. C. Pri taki toploti imajo svilloprejke vedno dober tek in rade žro. Zato se pa tudi lepo in hitro razvijajo' in bodo začele gotovo v enem mesecu starosti presti. Če pa je toplota nižja, gosenice ne zro rade in zato se pridelek zakasni.
Gojenje in nega sviloprejk.
Najbolje je, da se sviloprejk nikdar ne dotikamo z rokami. Za prekladanje sviloprejk rabite rajši luknjičasti papir. Ta papir raztegnite čez sviloprejke in posujte nanj listja. Listje bo sviloprejke privabilo skozi luknje na papir in taka
jih lahko poiem prenesemo in izčistimo izpod njih staro ležišče. Svjloprejkam mioiramo napravljati vedno večje jn obširnejše ležišče, ker ako je ležišče premajhno jn tesno, se sviloprejke ne mio-rejo razviti in trpijo na pomanjkanju zraka. Visoka, vlažna in plesniva ležišča so vzrok, da sviloprejke obolijo. Menjati pa moramo ležišče za' gotovo, ko se pripravljajo sviloprejke k spanju.
Velike važnosti za dober uspeh je pravilno krmljenje svidoprejk. Murvovo listje mora biti vednlot suho, ker vlažno in ugreto listje je pravi strup za nje. Listje pa ne sme bilk niti premrzlo, ker od mrzlega listja gosenice gotovo zbolijo. Listja ne smemo polagati preveč hkratu, ker kdor tako dela, zametuje listje. Pri polaganju listja se je ravnati po načelu, da je bolje polagati po malem alf večkrat, kakor malokrat pa dosti ob enem. V zgodnji mladosti to je v prvi in drugi dobi razvitka naj se gosenicam polaga razrezana listje lin ne celo. Pozneje se začne polagali celo listje in ko sviloprejke močno do,rastejo, se jim lahko polagajo kar cele vele. Krmljenje pa mora biti posebno v zadnji dobi obilno, ker od takratnega krmljenja zavisjta mnogo kakovost in količina pridelka. Listje preglejte vedno, da bo osušeno in dobro je tudi, da listje pred pokladanjem za spoznanje zavene.
Spanje.
Čim se opazi, da se sviloprejke pripravljajo k spanju, se preneha s krmljenjem. Ko dobršen del sviloprejk zaspi, razgrnite takrat čez vse luknjičasti papir in nanj raztrosile listja. Vse one sviloprejke, ki imajo še voljo do jedi, bodo prišle na vrh papirja, a druge, katerim ni več do jedi, bodo osiale na starem mestu. Ako niso vse sviloprejke zaspale, pokladajte le malo listja, da vse zaspijo. Ko se začnejo gosenice spet buditi, ne začnite takoj s poklada-
njem listja, ampak počakajte rajši, da se vse zbudijo.
Preja.
Za prejo je najboljša uporaba suhih vej od hrasta. Te veje se postavijo na ležišče in sviloprejke, ki so godne za prejo, bodo same zlezle na nje. Ne stavite jih torej z rokami na veie in ne siiljte jih k preji. Ko sviloprejke predejo, potrebujejo mir in dober zrak, drugega ne. Radi nepravilnega postopanja pogine včasih med prejo mnogo gosenic in svilodi postanejo madežastj.
Svjlo d J.
a Svilodi postanejo godni pc, vremenskih razmerah: v 8 do 10 dneh, ako je gorko in v 14 — 15 dneh, ako je mrzlo. Svilodj postanejo takrat godni za pobiranje in prodajo, ko se v njih gosenica, spremeni v bubo. To spoznamo na ta način, da svilcde nalahko potresemo; ako dajo prj tem suh glas kakor da bi se nahajal v njih majhen kamenček, so svi-lodi godni za prodajo. Nikakor pa ne pobirajte nezrelih sviiodov, ker take svilode spoznajo takoj kupci in jih prevzemajo le pod navadno ceno. Pobrane svilode sortirajte po kakovosti in jih sortirane prinesite na trgi Kakor je znamo, moramo svilode čimprej prodati in s predajo ne smemo odlašati. To ie pa zelo slabo in vpliva neugodno na ceno, ker kupec ve, da ima prodajalca »v kleščah«. Vse drugače je pa tam, kjer so se svTogojei udmžjlj v zadruge in si napraviti sušilnice za svilode.' Ti svilogojci lahko poljubno počakajo s prodajo, ker se jim ni bati, da bi buba predrla sviilod. Zadnji čas bi bilo, da bi se tudi pri nas uslanlctvflo nekaj lakih zadrug.
Pobranih svilddov pa ne smete zapirali nepredušno in tudi ne kopičite jih na kupe v velikih količinah, ker tudi svilodi potrebujejo zrak.
ŽIVINOREJA.
Kako ravnati z obolelimi živalmi?
Domače živali, ki jjh rabimo v gospodarstvu, večkral nenadoma zbole. Lastnik sam jim mora v teh slučaith če-sto nuditi prvo pomoč. Najprej se je treba prepričati, v čem obstoji to obolenje, ali ima zunanje vzroke kakor poškodbe, ali pa tiči v notranjosti. Ko se ngotove vzroki bolezni, se morajo čim-prej odstraniti kakor pri zasajenem žeblju, Ijščanju slabe vprege in dr. Toda 'vedno se ne dado odstraniti vzroki, naj so tudi znani n. pr. obilno zaužita sočna detelja, ki, povzroča napihnjenost, nad-merno žretje i. t. d. V teh slučajih se morajo odstranit; ali ublažiti škodljivi učinki s primernima sredstvi.
Obolelim živalim se mora brezpogojno privoščiti mir in počitek. Delavna živina naj se ne vprega več. Potrese naj se ji dobra sielja in žival naj se pokrije z odejo. Ako ima žival pri notranjih boleznih še veselje do žretja, naj se ji ne da nekaj časa nobena krma ali pa vsaj zelo malo, na noben način pa toliko, kolikor bi žival rada požrla. Odtegnitev krme pomenja večkrat že •ozdravjenje. Pijača, najrajši čista sveža voda, naj se pa da obolelim živalim večkrat. V prvi vrsti pa je treba skrbeli za čist; zrak v hlevu in izogibati se je prevelike toplote. Ako se pojavi sum kake nalezljive bolezni, treba obolelo žival takoj ločiti od drugih.
Najčešče se pojavlja vnelje, ki se spozna po bolečinah, po zvišanj toploti m po nabreklosti doljčnega telesnega dela. Vnetje se aij lazkroji, utrdi, ognoji ■ali pa prisadi. Vsako razvoj vnetja zahteva posebnoi zdravljenje. Najugodnejši razvoj vnetja je razkroj. V tem slučaju se pri vel ki bolečini in pri veliki toploti Polagajo hladeči obkladki z mrzilo vodo, iedom ali snegom, vod© s kisom ali soljo. Pij manjših bolečinah in manjši toploti pomagajo vlažnolople kopeli alj
obkladki z otrobi in senenim semenom. Oteklina se da tudi na lahko drgniti z gorko svinsko mastjo. Ako se na ta način vnetje ne razkroji, in ako grozi gnojenje ali celo prisad, treba poklicati živjnozdravnika.
' Ako je ločena skupna zveza kože jn pod njo ležečih delov, imamo opraviti z ranami. Pravkar nastale rane z ostrim robom se dado ozdraviti brez gnojenja, ako se pravilno izčistijo. Prj raztrganih lin razbitih ranah nastopi' pa vedno gnojenje. Takoj po raniivii naj se uporabljajo hladilna sredstva kakor sveža veda s kisom jn soljo; akio se rana ognoji, jo je i reba čistiti z m orno vodo ali s čajem iz senenega drobirja ali iz kamilic. Mazila naj se ne uporabljajo. Ako dobe rane večji, obseg, ako so videti slabe, mora priti živinozdravnik. Krvavitve iz malih žil prenehajo navadno že po kratkem času. Pri močnejših krvavitvah naj se pokrije rana z vato, ki se je napojila s kjsom ali želtezniim kloridom. Večkrat je treba, da se rana podveže. Toda to naj napravi kak strtokovnjak.
Prebavila se rada vnamejo radi kvarnosti v prehrani, pri hipni izpre-membi krme, pri preobjedenosti jn pri prehladu. Živali ne kažejo nobenega pravega veselja do krme, požirajo, slamo, gnoj, gnojnico, apno in dr., medtem ko dobro krrnp zametajo. Pri prežvekovalcih se pojavi neredno prežvekovanje. lil at o prihaja od bolne živali po dolgih presledkih, je stisnjeno, črno, sluzasto, podobno razredčeni kaši, in večkrat tudi smrdi. Ob enem poslane tudj gobec sluzast, živali se poloti neka poli test in nerazpoloženlost. Mrzi ca se le redkokdaj pojavi.
Pri primernem ravnanju in dijeti se bolezen kmalu ozdravi. Ako se je pa bolezen zanemarila, traja zdravljenje tedne in tedne. Pri zdravljenja treba najprej odvračati vzroke, žival naj se ne krmi ali pa naj se ji da mala količina
dobrega sena in kot piijaoa čisla voda. Nekaj soli prija živalim. Prj zaprtju naj se da večja količina Glavbenjeve soli. Pri driski naj se jim da ovsena ali pa lanena pokuha približno ena skodelica polna z 0,2 gramoma opija dvakrat na dan. Tudi prašek iz 1,5 gr rabarbare, 0,5 gr opija in 1 gr magnezije, kakor tudi klistirske s kamiličnim čajem, nekaj olja in opijsko tinkturo so se izkazali. V dolgotrajnih slučajih treba seveda poklicati živinozdravnika. Ko je žival bolezen že prebolela, naj se krmi delj časa z lahko prebavljivo krmo in naj se komaj polagoma preide na navadno krmo.
Ako tiče prebavna motenja v prednjih želodcih, se pojavi zmanjšan, nereden tek, a tudi prežvekovanje postane zelo neredno, če že popolnoma ne preneha. Gibanje vampa izostane navadno. Blato odhaja s težkočo, je suho, stisnjeno in sluznato. Mleka ni več. Žival je potrta, menjuje se mrzlica, večkrat nastopijo bolečine jn zmerno napihnjenje. Pojavi se tudi splošna šibkost in silna mrzlica, prj kateri naraste temperatura do 39 stopenj. Ako se prične takoj z zdravljenjem, ozdravil žival že po kratkem času, ako se zanemari, potem traja bolezen tedne in tedne in se konča večkrat s smrtnim tziidom. Zdravljenje obstoja, v tem, da se ne da živali nič krme, dokler ne začne govedo zopet redno prežvekovati. Komaj v tem slučaju se mu dado male količine dobrega sena in kol pijača sveža voda. Ako se bolnik boljša, naj se količine sena polagoma večajo in naj se mu da tudi razredčena obloda s soljo. Koristna je v začetku tudi večja množina (približno 500 gr) Glauberjeve soli in močno razredčena solna kislina (okoli 20 gr na en liter), To treba dati večHrat, dokler ne pride do redne izpraznitve. Tudi, ko žival ozdravi, naj se ohrani še nekaj časa dj-jeta z grenkimi sredstvi kakor sviščem (encianom), absintom in kolmežem. V hudih slučajih ne zadostujejo ta sredstva jn treba se na vsak način zateči k živinozdravniku.
»Koliko« imenujemo vse nenadno
nastopajoče močne trebušne bolečine pri konjih, pri čemer živali z nogami praskajo, se metajo na tla, se ozirajo na svoj trebuh in dr. Zdravljenje obstoja v tem, da se krepko drgne teto, ki se je bilo prej nekoliko poškropilo s fluidom, kafrnim špiritom ali lerpentinskim oljem,. iin da se nato telo pokrije z odejo ali pa da vlažen ovitek okrog trupla. Pri krčeviti koliki učinkujejo notranje klistirke z motovilcem ali čajem iz kamilic ugodno na potek bolezni. Ako bolezen ne pene-ha v nekaj urah, treba poklicati živino-zdravnika.
Napihnjenost pri govedu se pojavi nenadoma navadno po zauživanju mlade sočne detelje in zahteva takojšnjo pomoč. Pri mianj hitrem napi h o vanju, koristi sallmiakovec (15 gr na y2 lit. vode) ati apno (15 gr žganega apna v y2 1 gorke vode) pri odraslih živalih. Ako se je pa napihnjenost takoij razvila, se mora uporabiti alli cev v goltanec ali po h okar, ki se porine v levo lakotnico skozi trebušno, steno.
Tako zvana kronična napihnjenost se pojavlja pri krmljenju s suho krmo. Ona nj posebne huda, se ponavlja večkrat, posebno pri teletih. Vzrok tiči v šibki prebavi. Grenka sredstva kakor svišč in pelinov čaj koristijo, ludi razredčena solna kislina (10 gr na en liter vode) učinkuje ugodno. Ako pa traja boi-lezen le predolgo, treba živini zdravniške pomoči.
Imejte usmiljenje z živalmi!
Lizika molze mlado kravo. Krava ima nekoliko oteklo vime in je na enem cisku posebna občutljiva. Odkod to? Ker ni bila dekla doltični sisek že v začetku popolnoma izmolzla, radi česa so se napravile kepice zasirjenega mleka v njem, in le povzročajo živali bolečine. To je huda molža posebno pri vročini in pri premnogih muhah v hlevu, ki kravo stalno nadlegujejo. Lizika sune žival

parkrat v rebra, preden začne molsti, da bi jo s tem ostra šila; kravica se tako rekoč trese od samega strahu. Nekaj časa gre vse v popolnem redu in Liz.ka si že misli: moje sredstvo je pomagalo. Ko pa pride do občutljivega siska, se strese žival od bolečine, brcne z zadnjo nogo naprej in zvrne Liziki potno golido iz roke, da teče mleko po stelji. Seveda je vsemu temu kriva krava. Lizika vstane, popade za stolica in bije z njo po kravi,, ki- bi se rada rešila in natezuje verigo. In gospodar, ki pride zraven, in vidi polito mileko in trpinčenje živali, ’ mora še deklo tolažiti, sicer., se ta še bolj usrdi. Ako bi bila dekla pred molžo privoščita kravici nekaj prijaznih besed, ako bi jo hita parkrat pobožata in s tem vzbudila v njej zaupanje, bi se bila krava dala crez kratki čas mirno molsti, dekli bi prihranjen trud in škoda.
Zunaj orje Jernač. Tako slabo gre, da drži komaj plug v zemlji; solnce pripeka na hrbet in pot mu lije z obraza. Nešteto muh in obadov nadleguje konje, da se plaho izmikajo zdaj na desno, zdaj na levo. To ni nikako udobno oranje, ako grozi plug vsak trenutek izstopiti iz brazde in ako se le s težavo drži plug trdno v rokah. A Jernač ne pomisli, da sodeluje v tem slučaju več neprijetnih okolnasli, niti ne razmišlja, kako * odpomoči temu na kak drug način. Ne, vsa njegova jeza se izlije na uboge živali; preklinja in grozi s plužno desko. Konji si prizadevajo, ustreči Jernaču, povlečejo še hitreje in glej, plug ie zletel >z orazJe in konji ga vlečejo še nekaj korakov naprej, preden jih Jernač usla-yi. V tem je pa dosegel njegov srd višek, kajti iireba je pognati konje nazaj, kar je za konja kakor tudi za hlapca enako mučna Medtem ko vlači Jernač plug nazaj, vlači konje za uzdo, da se tim kri pomeša v gobcu s slinam i. Pr j lem se živali zamPtajo v poveznice in Jernač jih mora hočeš, nočeš izpreči, kar se seveda zgodi med preklinjanjem in brcami.
Seveda zahteva oranje trde zemlje v poletni vročini veliko potrpežljivost.
Zakaj si nf dobil Jernač pomagača, da bj mu vodil konje?
Kaj pa šele tedaj, ko obtiči kak slab voznik! Kako se mpirajo pokoriti uboge živali radii voznikove nespretnosti, ki ne zna voditi živali, tako da poskoči en konj vedno v zaprego, medlem ko se drugi umakne nazaj. Če bd bil umiril živahnost prvega konja, če bi bili spodbodel lenobo drugega konja in če bj bil v prvi vrsti odstranil zapreko, položil pod kolesa kako desko, da dobi kolo trdno podlago, bi ne bil izgub;] ne toliko truda niti toliko časa. Tako pa leta neutrudno sem pa tja, bilje po konjih, da brcajo, vpije in preklinja, nateguje vajeti, voz se mu pa vkljub temu le še bolj udira. Ako so vozniki dobri in pametni ljudje, se konji potrudijo z vserpi svojimi siJamj, ne da bi jih bilo treba priganjati z bičem, kakor bi hoteli reči: Glej, koliko zamoremo, ker človeško ravnaš z namii. Slab hlapec pa dovede mogoče iste živeJti v kratkem času do tega, da ne potegnejo nobene vrvi, pa naj se še toliko bijejo z bičem.
Koliko slabih lastnosti imajo živali, ki se morajo zanje hudo pokoTiti kakor brcanje, grizenje, plašenje. Kako mučni prizori se večkrat odigravajo v kovačnicah, kjer se trpinčijo konji na razne načine. In če se ozremo po vzrokih, ugotovimo, da so vse slabe lastnosti pri živalih le posledica sirovosti in malomarnosti gospodarjev. Kako se veseli kak hudoben hlapec, ko pošegeče s česalom konja po boku, da se ta obrne in po njem hlastne. Tak konj potem ugrizne vsakogar, ki se mu nepričakovano približa. Slabe lastnosti se pojavljajo pri podkovanju večkrat le radi tega, ker so že •prvič grdo ravnali s konjem, mesto da hi ga bili s prijaznostjo pridobili.
Dejstvo je, da vse one osebe, ki slabo ravnajo z živahni* iste tudi slabo goje iin da voznik, ki ima najbolj mršavo in zdelano živino, zahteva eld nje največ, jn da skuša nadomestili z bičem, česar jim ni bil privoščil v negi rad; svoje lenobe. Hlapec, ki svoje živali
dobro neguje, ravna lu/di prijazno z njimi; zalo se prav tako irpjinčijo živali iz lenobe, kakor iz sirovosti.
Kolikokrat vidimo, kako se vračajo vok, pokriti črez in črez s progamji radi udarcev, od dela kakor mučemiilkiv ki so se morali pokoriti, ker niso iakoi poslušna, okretljivi kakor konjii, ker so tu pa tam pripognili svojo' glavo, da so zagrabili šop trave in ker je bjl hlapec prav ta dan vstal slabo razpoložen. Marsikdo se vpraša: rad bi vedel, čemu sem na svetu? in pozabi pri tem, da užije mar sik ate HO; lepo uro, ki mu življenje osladi. Če bj se pa mogel vprašati tak vol: rad bi, vedel, čemu sem na svetu, ali naj si prislužim slabo krmo s trikratnim delom ali naj se dam poleg tega še pretepati? Kaj naj mu odgovorimo za to njegovo vprašanje?
Ne pozabljajmo, da so nam živali neproistovoljno podložne, da so od nas odvisne, da moramo bilj do njih pravični in da se moramo vprašati: ali ne grem predaleč, alj ne delam krivice onim, ki se ne morejo braniti, ali ne omadežujem
imena «človek» napram tem, ki nimajo pameti? Ali ni to bojazljivost, strahopetnost, da jih trpinčim, ker mj ne morejo ničesar napraviti? Alj se ne pokore za to, česar niso zakrivili? Alj ne zahtevam od njih, česar ne morejo pojmih? Alj ne zmorem več s prijaznostjo ko s silo? Spoznali, bomo, da nas sili že naša lastna korist do tega, da ravnamo z živalmi človeškoi, ker dosežemo na la način mnogo več od njih.
Ljubezen do živali se najbolje vsadi že v srce otrok, ki se z njimj največ ba-vijo' in ki lahko postanejo njihlotvi zaščitniki, kakor postanejo tudi njihovi mučitelji, ko vplivajo na vsprejemljivo mlado dušo slabi vzgledi. Čuvajmo se in ne dajajmo otrokom vzgledov trpinčenja živali, privadimo jih marveč že zgodaj nanje jn vcepimo jim prijazno) ravnanje v nežno srce. Imeli bomo svoje veselje, ko bomo imelii v svojih otrocih zveste in razumne prijatelje domačih živali. Če se že zarana izurijo v ravnanju z njimi, ne pridejo nikdar do tega, da bi pretepali živali iz neumnosti.
VINOGRADNIŠTVO.
Svinčeni arzenal v vinogradništvu.
Svinčeni arzenat, ki je mbčan strup, rabimo v vinogradništvu proti vsem onim živalskim škodljivcem, ki' razjedajo trtno listje in cvet. Tl škbdljivci so: grozdni molj ali grozdni zavijač, brstnj pedrc (o tem škodljivcu smo pjsalfi v prejšnji številki), trsni rilčkar ali trtion, trsni pisar, brazdati rilčkar ali želleznikai, pre-ščipevec (klešman), njivska mora in končno tudi majniški hrošč ali keber.
Najhujši škodljivec izmed vseh naštetih je pa prvo imenovani grozdni molj. O veliiki škodi, ki jo ta škodljivec prizadene v nekaterih vinogradih in zlasti na kraških latnikih, špalirjih in plan-tah, je vsako leto precej velika in občut-
na. Ker je pač naš Ijst dozdaj pisal vsako leto o tem škodljivcu, ga bom letos predočil čitateljem samo s kratkim opisom. Vešča tega metulja leta, kakor vse vešče, ob večernem mraku in ponoči okoli trt in polaga svoja jajčka na zarod. Iz teh jajčk se izvalijo majhne črv/ičkom podobne gosenice, ki se takoj spravijo na cvetove in jih začnejo žreti. Zlasti jim pa grejo v slast prašniki in pestiči. Ko pojedo cvetove na enem grozdu, preidejoi na drugi. Ko dorastejo se zabubijo. Iz teh bub se pa razvijejo v juliju novi metuljčki in ti začnejo polagati jajčka na grozdje, ki je takrat, kakor brinje debelo. Iz teh jajčk se izvalijo gosenice, ki začnejo žreti jagode in jih vrtati. Napadene jagode navadno se-
gnijejo. Gosenice, ko so dorastle, se zabubijo in prezimijo v razpoklinah starega lesu, bodisi na trti sami, bodisi v koli ju.
Izmed vseh številnih načinov zatiranja grozdnega molja, ima najboljši uspeh škropljenje s svinčenim arzena-tom. Škropi se pred cvetenjem prvič in za časa cvetenja drugič. Za škropljenje se rabi 1 kg svimčenega arzenala, na 100 litrov vode. Svinčeni arzenal se prodaja v zaprtih škateh od 1, 2, 5 in 10 kg vsebine. Škatla se previdno odpre tik pred uporabo in svinčeni arzenal se v nji dobro s kakci palčico premeša. Nato se vzame nekaj litrov vode in v tej vodi se tla svinčeni arzenal najprej dobro premeša. Ta se potem zlije v ostalo vodo in se pred vsakim napotnjenjem škropilnice dobro premeša. Škropi se s samim arzenalom ali se pa tudi ob enem prida tekočini tudi modra galica in apno. Taka brozga koristi ob enem tudi proti peronospori. škropiti je potreba z močnim priliskdm, da se zmoči ves zarod. Če potem gosenice zro oškropljeni zarod, se zastrupijo im poginejo. Tako se godi vsem drugim škodlji vcem, ki se spravijo na oškropljeno, trto ter začno žreti oškropljeno trtno listje.
Svinčeni arzenal je strup, ki vpliva samo na notranje organe, t. j. na prebavila. Torej škodil j ivec ne pogine, tudi če ga premočimo z raztopino arzenala, če nič od tega strupa ne polžre. Zato se Pa mora pravočasno škropili s tem sredstvom, ker n. pr. če so gosence že dorastle in prenehale objedali cvetove, Pripravljajoč se na zabubenie, ne pomaga škropljenje nič več.
Prj škropljenju s svinčenim arze-naicm se moramo držali ‘sledečih navodil:
1.	Pred vsakim napo,Injenjem škropilnice pomešaj dobfo raztopino in isto tako stresaj med škropljenjem poi večkrat škropilnico, ker svinčeni azenat je težak -jn se rad utega na dno.
2.	Za napravo raztopine rabi samo tako posodo, ki jo ne rabiš za drugo.
kakor za napravo modlre galice im drugih škropil. V njej ne smeš nikdar hraniti užitnih pijač in jedil.
3.	Če škropiš proti grozdnem molju, pazi da zadeneš dobro zarod. Listja m potreba škropili.
4.	Ko škropiš, drži ušla zaprta in ne kadi, da se ne zastrupiš.
5.	Poškropljenega listja ali pa plevela, trave in drugih pridelkov ne dajaj živini prej, kakor jih spere več dežjev. Najbolje storiš, da morebitno travo pod trtami že pred škropljenjem požanješ.
6.	Po izvršenem škropljenju si dobro umij roke in obraz, da ne zaneseš slupa v usta.
7.	Če bi se pri delu slučajna in po neprevidnosti, kar se pa zelo redko in ne tako lahko zgioldi, če si le kolčkat previden, pij močno osoljeno vodo in strup bo zgubil svojo moč. Sicer se pa to zelo redkodkaj pripeti, ker pomisliti moramo, da je uporaba strupov v borbi protj škodljivcem v vseh panogah kmetijstva v medenem gospodarstvu splošno v rabi, in da se kljub temu ne čuje, da bi se kdo pri škropljenju zastrupil.
Svinčeni arzenal dobite pri tvrdki «Viinoagraria» v Gorici v škatlah od 1, 2 in 5 kg. (Op. ured.)	J. U.
Najvažnejša navodila za žveplanje in škropljenje trt.
Obe t} dve opravili sta v vinogradništvu tako važni, da mora naš list vsako leto ob tem času pisali o njih. Za letos se omejimo samo na sledeča kratka in prepotrebna navodila:
Kupuj samo zanesljivo modro galico in daj prednost domači galici, ker angleška ni nič boljša od domače, čeprav je nekaj dražja. Primerna cena golici bo najbrž od 2.45 L. do 2.55 L. kg. Angleška bo stala tudi L 2.70 do 2.80 kg. Žveplo bo stalo približno L. 1.35 kg.
Za praš-enje s žveplom je rabili najfinejše venlilliirano žveplo. Dobro je tudi tako žveplo, kateremu je bito pomešano 3—5% fino zmlete modre galice, ali ista količina prahu «Caffero», Prašenje s takim žveplom pomaga ob enem tudi proti peronospori. Za prašenje žvepla je najbolje rabiti prav take žveplalnike bodisi nahrbtne, bodisi ročne, ki so opremijem z opravo za drobljenje žvepla, preden ga ijzpiihnejo. Žveplati je samo ob mirnem jn suhem vremenu. Prvič je žveplati, ko dosežejo poganjki 10—15 cm dolžine, drugič pred cvetenjem in tretjič 14 dni po cvetenju.
Potrebno raztopino modre gallice je napraviti tak o-le: V dve orni denemo v vsako po 50 Mirov volde. V eno orno obesimo odmerjeno koHičinol modre galice, da se raztopi. Ko se je oaliica raztopila, vzamemo jz orne s čisto vodo pet litrov vode in v tej vodi ugasnemo enako veliko količino dobrega živega apna. To ugašeno apno precedimo skozi sito in ga pomešamo med čisto vodo v orni. Ko sm!o to storili, vtiijemo med neprestanim mešanjem raztopino modre galice v apneno vodo in ne obratnlo, kakor je to pri nas v navadi. Ce smo rab.ilj dobro in čisto živo apno, smo lahko
brez skrbi, da je bjlioi apna dovolj im da raztopina ne bo smodila trt. Če pa dvomimo im če apno ni bilo prvovrstno, pa preizkušamo lahko raztopino na njeno pravilnost s poimočjlo koščeka fenolftaleiin papirja. Če ta papir, ko smo ga potopili v rastopimo, ne pordeči, je bilo apna premalo im zato ga moramo še dodati. Ugašenega apna se rabi na vsak kg galice 1 kg im y2. Muto več apna, kolikor je potreba, ne škodi, premalo pa utegne bili usodno za trte.
Pni nas se navadmlo dela premočna raztopina modre galice. Izkustva raznih strokovnjakov so dognala, da za prvo škropljenje popolnoma zadostuje 1 kg, za drugo 1% kg in za poznejša škropljenja pa 2 kg modre galice na 100 litrov vode. Rabiti več kakor 2 kg galice na 100 litrov vode, se pravi tratiti galico in z njo denar.
Najvažnejše pa, kar mora vsak vinogradnik vedeti, je, da škropljenje z modro galico le preprečuje bolezen in je ne zdravi., Zato je razumljivo, da moramo trte škropiti, še preden obolijo, in ne pozneje, ko so že bedne.
Škropiti je po potreb; večkrat im sicer 3—6 im tudi večkrat.	). U.
MLEKARSTVO.
Kako presojamo na podlagi običajnih preizkušenj pristnost mleka?
Ker so naše mlekarne le zelo pomanjkljivo opremljene z aparati za preizkušnje mleka, se bodo podatki nanašali samo na specifično težo, odstotek maščobe in na količino smetane. Specifično težo ugotovimo z mlečnim gosto-merom (laktodenzimeter), odstotek maščobe z Geberjevim aparatom jn količino smetane pa s kremometrom.
Prvi slučaj: mleku je bila doložena veda.
Povprečna specifična teža svežega in pristnega mleka je 1030. Voda ima, kakor je znano, specifično težo 1000. To se pravi: en liiter mleka tehta poprečno 1030 g jn 1 Ijler vode pa točno 1000 g. Če torej primešamo mleku vode, se bo njegova specifična teža v razmerju s količimo vode ki mu je bila dodana, več ali manj zmanjšala. Mešanica od enake količine vode im enake količine pristnega mleka bo tolrej tehtala približno 1015 g. V praksi pa navadno ne bomo
imeli prilike ugotovili tiako velikega dodatka vode, toda 1—2 litra vode na 10 litrov mleka, pa žali bog, nj redkiolst. En liter vode na deset litrov mleka, zmanjša specifično težo za tri stopnje in dva za šest stopenj itd.
Dodatek vode pa ne zmanjša samo specifično težo mleka, ampak tudi odstotek maščobe in količino smetane. Zato sklepamo, da je bilo mleko podaljšano z vodo iz sledečih podatkov:
1.	nizka specifična teža (pod 30 stop.);
2.	nizek odstotek maščobe (pod 3%);
3.	malo smetane (pod 10 stop. na kremometru).
Drugi slučaj: mleko je bilo več ali manj posnelo, ali pa mu je bilo dodano s po-snemalnikom posnelo mleko.
Ta način potvorbe mleka zviša specifično težo mleka na 34—37 stop. To zvišanje specifične teže si razlagamo na ta način, da s posnemanjem odvzamemo mleku masi, ki je lažja od vode in mleka in zato seveda jma posneto mleko večjo specifično težo kakor sveže jn naravno mleko). Isto se zgodk če naravno mleko pomešamo s posnetim. Zato sklepamo in spoznamo liiz sledečih znakov, da je bilo mleko posneto, ali pa pomešanlo s posnetim mlekom:
1.	visoka specifična teža (od 33—34 stop.);
2.	nizek odstotek maščobe (pod
3%);
3.	malto smetane (pod 10 stop. na kremometru).
tretji slučaj: mleku je bila pridana voda in posnelo mleko.
Na ta način potvarjajo mleko bolj Prefrigani »pančerji«, ker je namreč ugotovitev nekoliko težje izvršljiva, ker
specifična teža v tem slučaju ne pove nič, ker kolikor zniža pridana voda specifično težo, toliko jo potem pridatek posnetega mleka zopet zviša. Zato
Posnemalnik .Roth" za 500-750 litrov na uro na ročni in električni pogon.
lahko kaže mlečni g o si o mer popolnoma normalna, čeprav je bilo mleko potvorjeno. Tako potvorjeno mteko kaže sledeče znake:
1.	specifična teža je normalna (30—32 slop.);
2.	zelo nizek odstotek maščobe (navadno 2% in še manje);
3.	zelo malto smetane (samo 4—5 stop. na kremometru).
Končno omejam, da bi bilo zelo važna za pravilno ugotovitev potvorbe mleka tudi ugotovitev količine masti prostih snovi v mleku. Ker pa takih apa-rato naše mlekarne nimajo, sem te podatke, čeprav zelo važne, izpustil.
jUST UŠAJ.
VRTNARSTVO.
Vrtne jagode.
Čudno da v našiih krajih nj nobenega zanimanja za ta prekrasni in tako okusni sadež. Le matokje naletimo na kako gredico, kil jo imajo bolj za veselje ijn radi mikavnosti, negio zaradi pridelka. In vendar! Al; je kak vrtni pridelek lepši ;n boljši? Alj je pridelovanje kake rastline bolj preprosto in lahko? Vrhu vsega tega ie pa pri nas povsod podnebje ugodno in zemlja primerna za to rastlino. Upoštevati moramo nazadnje še, da jagode rode precej drugo leto, ko jih sadimo in da dajejo skoraj tako reden in gotov pridelek kaktolr kaka povrtnina. Uničiti more cvetje le hud spomladanski mraz, pa še to lahko preprečimo, ako cvetoče rasiffline čez noč pokrijemo.
Vrtne jagode so skoraj prvi zelo zažetjen poletni sad, ki se vedno lahko dobro izpeča, zlasti v bližini večjih in premožnejših krajev. Sicer pa ni, da bi morali prav pri vsakem pridelku gledati na izkupiček. Zakaj bj tudi sebi in svojim otrokom ne priviolščili kaj lepšega in boljšega! Na vsakem večjem domačem ter na šolskem in župnijskem vrtu b; morala biti stalna greda z. jagodami.
Ker je polletni čas najugodnejši za zasajanje vrtnih jagod, podajam tu prav kratko navodilo, kako se sade in oskrbujejo, da imamo že drugo leto pridelek.
Konec julija in začetek avgusta je najugodnejši čas za ntolv nasad. Takrat zasajene rastline imajo dovolj časa, da se dobro ukoreniniip, oikrepe in nastavijo v veliki množini prve začetke cvetnega popja za drugo leto.
lagode ljubijo globoko, rodovitno zemljo in veliko slotlnca. Zato izberemo zanje solnčno gredico z dobro pregmo-jeno, če mogoče bolj močno zemljo, ki diži vlago. Prostor proti koincu julija globoko prekopamio in močno pognojimo. Pri tem delu moramo paziti, da ne
spravimo na površje spodnje mrtve zemlje. Gnojimo z dobrim predelanim kompostom, ali Pa z vležanim živinskim gnojem. Svež gnoji naravnost izpod živine n; ugoden. Dobro je tudi, ako moremo dodati nekoliko Thomasove žlindre. Gredice napravimo po 80 cm široke, vmes pustimo pa po 30 do 35 cm širjave za steziice. Na vsaklo gredo posadimo po 2 vrsti, lin sicer vrste po 40 do 50 cm narazen.
Najboljše sadike si vzgojimo sami od rodovitnih im zdravih starejših jagodovih 1 grmičev kit celilo leto poganjajo motvozaste, na vse strani razpletene ži-vjce. Kjer ima taka živtca oko, požene v Vlažna tla koreninice, navzgor pa liste. Takih mladih rastlinic narežemo proti koncu junija alti v začetku julija in jih previdno posadimo! nekam na vrtu v prav dobro rahlo, vlažno zemljo precej na gosto, da se dobro ukoreninijo. Odtod jih bomo v začetku avgusta presadili na stalno mesto. Prvj teden morajo biti sadike polkriite s kakimi vejami, da so v senci in pa zaliti (oziroma poškropiti) jjh moramio vsaj enkrat da dan.
Jagode presajamo vedno le ob dežju ali oblačnem vremenu, al} pa vsaj proti večeru, da jih ne zadene solnce in ne z.venejo. Kdor utegne, naj jjh prenese iz vzgojevalnilce na stalno gredo s kepo. Tako presajene skoraj nič ne čutijo premestitve. Takoj, klo rastline presadimo, jih moramo dobro zaliti. Petrebno je tudi, da mladi nasad prvih 14 dni vsak večer poškropimo, zilasti ob suhem, vročem vremenu. Jagoda potrebuje sploh jako veliko vode in zalivanje zelo pospešuje rast im razvoj. Ko so se prijele in začele bujno rastd, je glavna skrb pri kraju. Odslej jagodnjak ne potrebuje nobene posebne oskrbe, ker ga ni treba okopavati kakor drugo, povrtnino. Samo plevela ga varujemo in po potrebi zalivamo.
Meseca novembra pokrijemo grede z jagodami 5 cm na debelo s kratkim gnojem, toda tle zemljo med rastlinami. Grmjčev samih ne smemo) pokriti, ker bi utegnili gniti pod odejo. Kdor nima gnoja, naj vrže po jagodah kako smrekovo vejo, ki takjsto varuje pred mrazom. Sicer je večina žlahtnih vrtnih jagod precej neobčutljiva za mraz, vendar se včasih pripeti, da pozebejo, posebno mlajši nasadi jn kadar je huda zima brez snega.
Jagodnjakov navadno ne gnojimo, ker moramo že pri zasaditvi skrbeti za zadostno zalogo v zemlji. Vendar jim dobro, tekne, ako jih pred iin po cvetju zalijemo z gnojnico. Preveč dušika jim Pa ne ugaja, ker potem zelo divjajo v listje, pa manj node.
Ko jagode oberemo, moramo vse živice porezati jn to delio ponoviti, ko-
liikorkrat je potrebno, ker sicer prerastejo na gosto vso .gredo ter oslabe prvotne rastline. V avgustu, od drugega leta naprej, je dobro porezati vse večje liste. Ponekod jih kar površno pokosijo ati požanjejo. S tem se vzbudi novo življenje v rastlinah in so drugo leto bolj rodovitne. Srčne liste moramo pri tem poslu seveda varovati.
Jagodnjak najbolje rodi drugo jn tretje leto, poltem pa jame pešati. Treba je novega nasada na drugem mestu. Več kot pet let nikakor ne kaže imeti jagod na enem kraju.
Na jagodah se pojavljajo včasih razne bolezni. Takoj ko opazimo, da listje nj zdravo), izr ujem o napadene rastline in jih sežgemo. Priporočljive vrste so: I.axtcn Noble, kralj Albert Saksonski, Sieger, Roval Souvereign, Deljka-less in še mnogo drugih.
GOSPODARSKI KOLEDAR.
Maj.
Poljedelstvo: Nadaljevati je s sajenjem krompirja in s sejanjem turščiice, sirka ati metljaka, lanu, konoplje, pese, buč, fižola in greha. Presejaj zeljne (kapusove) sadike in sadike krmske pese na stalno mesto. V maju začne pletev, okopavanje in osipanje rastlin. Oplej žilo, okopaj krompir in turšjico. Kmalu po okopavanju naj se krompir in turšjca tudi osujeta. Tudi krmsko peso je treba v prvič plitvo okopati. Okopaj in osipaj le v lepem in suhem vremenu, ako hočeš doseči pravi; namen okopavanja in osj-Panja, ki je pred vsem rahljanje zemlje in zatiranje plevela. V tem mesecu se začenja košnja inkamatke (rdeče) laške detelje, lucerne, krmske rži jtd. Po krm-ski ržj in linkairnatki obsej njivo s čin-kvaniinom ali pa obsedi jo z zeljem ati s krmsko peso.
Živinoreja:	Kdor ni začel že aprila
z zetenim krmljenjem živine, bo gotovo
pričel maja. Upošteva naj se, kar je bilo nasvetovano glede zelenega krmljenja za aprili bodi previden posebno pri krmiljenju mlade rdeče detelje, ki zelo rada povzroči nevarno napenjanje. Zato pazi, da se mlada detelja ne ugreje in ne postane vela. Mešaj med njo suha kimjla (seno, slamo). Zelena krma se lahko poklada v primernih množinah vsem domačim živalim, le vprežna živina (konji, volj) se ne priporoča krmiti z zelenimi krmili, temveč le s suho pičo. — Ko začneš goniti živino na pašo, daj ji, preden gre na pašo, nekoliko suhe klaje, a tudi pasi jo spočetka le po malo časa. Po paši ji tudi pokladaj še suho krmo. Živino, ki ima oditi maja na planinske pašnike, je treba pred odhodom na planine že dobro privaditi na pašo. Mlade živali, ki njso še privajene na pašo in tudi ne na hojo), je treba posebno na hojo toliko bolj privadili, čim daljša je pot iz doline v planimtoi. — Maja meseca je skrajni čas, da pustimo cepiti vse
prašiče proti rdečici. Bolje je plačati nekaj lir za cepljenje vsakega prašiča, kakor pa priti v nesrečo in utrpeti škodo za več stotakov ali celo tisočakov. Hude izkušnje prejšnjih let naj vas iz. m od njo. Težki tasočaki so šli po vodj, ker se prašiči njso cepili proti rdečici.
Čebelarstvo: Letošnje leto obeta biti za čebelarje nekoliko boljše od lanskega. Če pojde tako naprej, smemo čebelarji z zaupanjem gledati v bodočnost, na akacijevo pašo. — Če niiisil še, pripravi si za medišče in roje potrebno satovje, opremi okvirje z žijao, itd. Letos bodo imeli najbrže vsi panji dovolj novega medu; a če tega ni, dodaj jim pravočasno. Sedaj se rude naselijo v panjih mravlje, zlasti v zadnjem delu, ki so prav nadležne. Da jih odpraviš, postavi v panj na mesto, kjer se mravlje zbirajo, v sladkorni ali medeni vodi namočeno gobo; ko bo na gobi, kamor jih privabi, sladka pijača, dovolj mravelj, vrzi jo v vrelo vodo. Tako mravlje zatremo. — Če prevažaš na pašo, bodi previden. Priskrbi si pravočasno vsa potrebna dovoljenja. Za vožnjo si moraš panje prav dobro pripraviti, da se ti ne usuje med potjo naj čebel iz panja.
Klelarslvo: V maju in sicer še pred cvetenjem vinske trte, moramo vsekakor vino v drugič pretočiti. Pri pretakanju zakadimo sode z žveplom, ailj pa dodamo vinu 7 g kalcijevega sulfjta, ali pa isto količino kalijevega metabisulbta. Posodo, ki ostane prazna, je dobro zakaditi z žveplom in to žveptanje )e ponoviti vsake tri tedne. Paziti moramo, da so sodi vedno polni. Zato je zalivanje v vsakem drugem tednu neobhodno potrebno. Vino, s kurerim zalivamo, mora biti zdravo in dobro.
Vinogradništvo:	Običajno požene
trta že v prvi polovici tega meseca eno ped visoke poganjke. Tedaj bo zadnji čas, da se napenjalci pripognejo in povežejo. Po dokončanem pregibanju moramo trte prvič poprušiiii z žveplom. Potrosi naj se le malo žvepla, ker na debelo potrošeno žveplo ožge kaj rado
poganjke. V drugi polovici tega meseca bo najugodnejši čas za cepljenje v zeleno. Proti koncu meseca bo potrebno tudi škropiti trte z brozgo modre galice in apna. Za prvo škropljenje je rabiti kvečjemu 1 kg modre galice na 100 1 vode. Če so trte slabe rašče, pognoji jim s čilskim solitrom. Tudi zavitkov od trtjona ne pozabi obirati.
Sadjarstvo: V sadovnjaku ni razen zatiranja škodljivcev drugega važnega dela. V tem mesecu zatiramo majskega hrošča, gosenice in cvetaderja im listne uši. Hrošče zatiramo z otresanjem, isto-ruko cvetoderje in gosenice, V boju proti gosenicam nam služijo dobro posebne škarje na visokem drogu. S temi škarjami odrežemo vršičke z zapredki iin jih sežgemo. Listne uši, ki delajo veliko škode zlasti na breskvah, pokonču-jerno s tobačnim izvlečkom, kvasijevimi trskami! in s svinčenim arzenijatom. Mlado zelenje škropimo le zarana zjutraj ali proti večeru. Če je mah suh, zalivajmo i zlasti letos posejano sadno drevje. Precepljenemu drevju privežimo palice, da nam cepičev ne polomijo ptiči.
Vrtnarstvo: Glavna opravila v tem mesecu so zalivanje in škropljenje, gnojenje z gnojnico, pletev in okopavanje. Berejo se že spomladanska solata, radie in špinača. Pa tudi nekatere druge rastline, kakor grah, zgodnje zelje, redkvica nam dajejo že pridelek. Ako nismo zastavili fižolu-pletencu (rakljavcu) kolov že pred sajenjem, je treba, da mu zdaj denemo kole. Iz zimskih gredic presajamo na stalno mesto paprika, v kolikor nismo tega storili že aprila. Pregosto zelenjavo, posebno solato, repo, peso itd.-je treba zredčitii. Za poletno rabo sejemo: kodrasto zelje, rožnato ali glavičasto zelje, rdeči radič. Proti koncu maja sadimo karfijol, broko!e in vr-zote. Ko postane kaka leha presta, jo posadimo lahko s fižolom, ki nam . da stročje pozno poleti allj zgodaj jeseni. Kumare je preščipniti in jih obiaknjti z vejevjem. Obtakni tudi grah. Paradižnikom deni količke, h katerim jih rahlo
priveži z rafijo. — Če nimaš domačih gnojil, pred vsem gnojnice za zalivanje zelenjave, si lahko pomagaš z umetnimi gnojili. Na vsakih 100 1 vode deni 250 g superfosfata, 125 g kalijeve soli in 225 g čilskega solitra.
Travništvo: Kjer je zgodnja trava, začneš lahko kosili. Zapomni si, da je najboljši čas za košnjo trave takrat, ko je večina trav v cvetju.
Cveiličarsivo: Na cvetličnih gredah so odcveteli tulipani in hijacinti. Sredi maja nasadimo na te gredice letnih cvetlic. — Iz toplih gred presajamo astre, cinije, nageljne itd. Napravljamo potak-
njence od krizantem. Proti sredi maja sadimo nakalljne dalije. Nenakaljene sadimo nekoliko prej. — V maju sejemo tudi trajnice jn dvoletne cvetlice. — Sedaj je čas, da okrasimo okna im verande s primernimii cvetlicami. — Sobne cvetlice prenesemo na vrl jn jih postavimo v bolj senčnat kraj. Oleandre postavimo na sollnce in jih redno pa prav izdatno zalivajmo. Ugaja jim posebno razredčene gnojnica. — Vse sobne cvetice moramo vedno in izdatno zalivati. Bolne in slabotne sobne cvetlice presadimo v izpraznjene lopte grede, da si tu opomorejo.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Ši. 41. — S. R. v K. nam piše:	Pred
nekaj meseci mi je poslala neka tvrdka reklamno knjižico, v kateri se priporoča nabava posebnih eltektrilčniih aparatov, s katerimi ie mogiolče črpati električno energijo iz zraka in voditi jo v zemljo. Ta električna energija deluje baje potem na rastline tako kakor umetno gnojilo in pospešuje zelo rodovitnost zemlje in poboljša tudi kakovost pridelka, tako stoji zapisano v tej knjižici. Jaz sem pa »neverni Tomaž» im ne verujem rad vsaki reklami. Zato Vas prosim, da mi v listu daste pojasnala, če je to res in ako se nabava takih aparatov splošno izplača.
Odgovor: Ker nimamo tostnih izkušenj v tem pogledu in ker ni znan natančno sistem aparata, ki ga knjižica Priporoča, se (omejujemo le na izjavo Poljedeljske visoke šole v Bonnu v Nemčiji, ki je preizkušala Erischov aparat za električno gnojenje zemljišč. Po večletnih in mnogosi ronskih preizkušnjah tega aparata je ta šola dognala, da je uspeh enak ničli. Ker je skoraj gotovo aparat, za katerega povprašujete, napravljen po istih načelih, Vam ne svetujemo nabave aparata.
Št. 42. — G. N. v B. vpraša: Ker se bliža čas, ko bo treba škropiti vinograde, bi rad vedel alf je res bolje delati gaiično raztopino na ta način, da se raztopina galice vliva v apneno vodo in ne narobe, kakotr se pri nas navadno dela.
Odgovor:	Izkušnje raznih strokov-
njakov so ugcstovle, da je res ta ko in zato Vam tudi priporočamo, da delate pri napravi galione raztopine tudi Vi takoL
Št. 43. — Vpašanje: F. M. v G. bi rad vedel, kako je najlaže zatreti polže, ki mu delajo veliko škodo na polju in vrtovih.	,]
Odgovor: Proti polžem je najbolje natrositi proti jutru tla s prahom od živega apna ali s kuhinjsko soljo. Polži, ki lezejo čez apno, zgubijo mnogo sline in kmalu poginejo. Istoiako se zgodi tudi s polžji, ki lezejo čez sol im se ranijo ob njo. Veljko pomaga tudi pobiranje polžev po noči.
Ši. 44. — Vprašanje: Z. V. v H. nam
piše: Ker imam le malo število panjev, bi rad to število čimprej pomnožil in zalo bi rad vedel, naj li pospešujem rojenje.
'96
Odgovor: Ako imate Žnideršičeve panje ali pa ako imate amerikanske panje, ne devajte na nje medilšča. Čebele bodo imele malo prostora v panju in zalo bodo rade in večkrat rojile. Jako pospešuje rojenje tudii pitanje čebel z razrednim medom.
ŠJ. 45. — B. L. v C. nas vpraša: Ker nisem imel zadosti gnoja, sem krompirju premalo gnojili. Katero umetnio gnoijlo urn lahko še potrosim, da bo kompir bolje rodil.
Odgovor: Kupite si za vsak ar površine 2 kg čilskega solitra. To gnojilo potrosite, ko bo krompir pol pedi visok v dveh obrokih po 1 kg na sto štirjaških metrov. Prvi obrok polnoigite, kakor omenjeno, drugi pa tik pred cvetenjem kiompina. Gnojila ni potreba podko-pavati.	'	|| K,j
Ši. 46. — Isti vpraša: Imam detelji-šče, kj nič kaj dobro ne uspeva, ker je najbrž zemlja prepusta. Kakšno gnojilo je najbolje trositi po deteljišču in kdaj se trosi,
Odgovor: Najboljša gnojita za de-teljišča so gnojila, ki vsebujejo fP-for in kaljj. Ta gnojita so Thomasova žlindra, superfosfat in pepel. Thomasova žlindra se trosi v jeseni, supersosfat in pepel pa spomladi'. Gnojnica za detel ji-šča ni dobra.
Št. 47. — I. K. iz V. nam piše: V kratkem času mj je nekaj mlladih kokoši nenavadjnpi pogimiloj Neko jiutro sem dobil kar dve kokoši v kurnjku mrtvi. Raztelesit sem ju in našel nisem nič drugega, kakor bele madeže na je-Kakšna je ta bolezen in kako se prepreči oziroma ozdravi?
Odgovor: Vaše kokoši so imetle gotovo bolezen, kj ji pravimo jetrna im črevesna jetika. Bolezen je nalezljiva in zato vam lahko ugrabi polagoma vse kokoši. Prenos bollezni na druge kokoši se vrši z odpadki, ki so sluzasti, jn s slino, ki se cedi jz kljuna. Ta slina pride pri jedi med jed in pri pitju med vodo. Če potem druge kokoši pijejo toi vodo in jedč to jed, se okužijo s to boleznijo. Če hočete svoje kokoši obvaro-
vati pred to boleznijo, morate v prvi vrsti hitro opazovati vse svoje kokoši. Če opazite, da kaže ta aft ona kokoš znake obolelosti, jo zakolfite. Meso je še užitno, le drobovje lin ietra se morajo sežgati ali pa globoko zakopati. Svetujem Vam tudi, da ne rabite jajc od svojih kokošj za podlaganje pod kločo. Kurnjk pa morate temeljito razkužiti z 2—3% raztopino kreoline v vodi, pomesti in pobeliti z apnenim beležem. Sedala je najbolje sežgati in napraviti druga. Med pitno vodo dajle kpkošem košček želčzne galice.
Št. 48. — Vprašanje: S. K. v R. — V neki knjigi sem čitala, da je dobro da-« jati perutnini nekaj zdrobljenega oglja.
V	tej knjigi pa nj bio povedano, zakaj je dobro dajati perutnini ogljenih zrnc jn kako je krmiilj perutnino z njimi. Zato
V	as prostim, da mi to pojasnite.
Odgovor: Ogljena zrnca vplivajo v kokošjem želodcu in v črevih zelo po-voljno, ker preprečujejo nevarno skjsa-nje hrane v njih. Ogljena zrnca se potrosijo po dvorišču, ate pa se primešajo kakor sol otrobom.
Št. 49. — I. A. Rute — vpraša: Alj se sme 5 tednov starim teticam dajati s p o snemalnikom polsne! o mleko.
Odgovor: Seveda. Le začeti se mora po malem in vedno v večji meri na-domeščatii polno mleko s posnetim, ki pa mora hiti vedno sveže, sladko in nič kislo.
Št. 50. — I. A. Rute — vpraša: Prf
nas opažam večkrat, da cepiči na jablanah poženejo mestoi lepo razcveljh mladik veliko število v majhen grmič združenih poganjkov, ki kmalu zastanejo in me s lov da bi napredovali, se posušijo. Kaj je temu vzrok lin kako pomagati?
Odgovor:	Tej bolezni se pravi
»smellljaj« ju jo povzročajo posebne glivice. Pojav pa ni še dobro preučen. Pomagati pa ni mogoče takim cepičam. Bolezen ijči že v cepiču in zato ne smemo jemati cepičev od takih dreves, kj kažejo io bolezen.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Pridelovalcem špargliev v znanje.
Fašistovski sindakat trgovcev v Gorjci, je poslal vsem izvczničarjem zelenjave obvestilo, da se morajo tudi letos držati točno sklepa od lanskega leta o kakovosti in dolžini špargtjev za izvoz. Sklenilo se je namreč, da ne smejo šparglji, določeni za izvoz, pre-spgatj doilžine (o|seminajstih centimetrov ^ in da morajo biti lepo ser tura ni jn očiščeni. To je tudi) v interesu samih kmetovalcev, ker drugače izgubijicl goriškj špargljii na trgih svoje dobro ime jn zato I tudf m; priporočamo gojiteljem špargliev, da se držijo ločno gornjega skle-| ba. in da ne nosijo daljših špargljev : na, trg.
Bitka za topolo.
Številnim dosedanjim »gospedar-skim bitkam«, t. j. pokretem, ki jim je namen vzpodbujati proizvodnjo v posa-fneznih gospodarskih panlogah, se pri-, druži v kratkem še živahna propaganda ' *a saditev j n gojitev topole.
Do sedaj smo imeti najprej žitno bitko, bitko za liro, propagando za riž. Za slamnike iid. Tudi propaganda za topoJo ima velik gospodarski pomen, ber je topolov !les dragoceno in prepotrebno blago. Velike množine tega lesu potrebujejo tovarne papirja in noya I, Propaganda za topdlo je torej ob enem tudi propaganda za povzdigo industrije bapirja.
V Rimu se je sestali te dni priprav-'ialini odbor, ki mu je poverjena skrb za Ustanovitev nacionalnega društva za topolo. Minister Belluzzo je imenoval že Pred časom posebno kidmisiiijo, ki naj Preišče posamezna porečja ravno z ozj-rom na propagando za povečanje domače proizvodnje topolovega lesa. Ta
komisija je priskala reko Pad. Med drugim je pnjšla komisija do zaključka, da je za povzdigo gojitve topole pred vsem potrebno, da se preuredijo sedanji predpisi glede rečne policije, tako da bodo v skladu s cilji, ki jih zasleduje propaganda za topdlo.
Majski hrošč.
Da je majski hrošč nevaren škodljivec, je znano, in nikakolr ni sam samcat zgled, da so hrošči v enem čnevu ogolili vellik hrast poln liilsija. Stanje njegove: požiešnlolstij tvori pa le kratko dobo v. hroščevem življenju, kajti v košatih drevesih se mudi kot popoln hrošč po navadi le štiri tedne; njegova na j večja!, škodljivost tjči v neznanski požrešnosti, ki jo razvija skozi štiri leta — koliko časa se telesno razvija — jn posebno še kot podjed dličinka). Na srečo pa ima. prav ta podjed v prirodi nekaj zelio. hudih sovražnikov, pred vsemj imeruie-mot krta, ki peužije na dan do štirideset takih pcdjedov, kar znaša /ja celo poletje lepo število 7200 podjedov. Pred nekaj leti se je napravil poskus, uničiti' podjede z gojitvijo posebnih gliv (botry-tis torella), k,i vdere jo v telo 'ličinke im jo pokončajo, koda vse postopanje, pri katerem se je morala vsa zemlja prepojili s temi glivami, ie bilo le predrago in zato so se taka bojna sredstva opustila.
Kar se tiče mišičje moči, stoji hrošč-med vsem; žuželkami na prvem mestu.. Raziskovalec Plaluau je menit s pomočjo malega, z grami obteženega vozička, ki ga je moral hrošč vleči, to moč in prišel prj tem do presenetljive ugotovitve, da razvija hridšč v primeri s svojo velikostjo enako silo kakor lokomotiva. Primera med telesno težo hrošča! in težo vozička, ki ga je vlekel, je do—

gnala, da zamore vleči hrošč štirinajst-kraino svojo lastno težo in da napravi s tem delo, ki je eden jn dvajsetkrat večje od dela krepke vprežne žiivjne.
V začetku četrtega dese-tilleitja prejšnjega stoletja so hoitie® hrošča tudi izkoriščati. Učenjak Glaser je predlagali z v's o resnostjo, naj bj se izdeloval iz hrošča plin za razsvetljavo, pri čemer bi ■se, tako je trdil nadalje, ostanki uporabljati za čiščenje sladkorja. Tak poskus je leta 1840., ko je bilo izredno veliko hroščev, tudi popolnoma uspel.
Zakaj se češplje rožičijo ?
Večkrat čujemo od deželanov, da se češpljev zarod posebno močno rožiči, tako da pridejo ponekod ob ves pridelek. Malokdo pa pozna vzrok te čudne prikazni, ki včasih popollniolmia izgine, včasih se pa zopet pojavi vse-križem.
Koncem maja in začetkom junija, ko bj se imela tvoriti češpljam koščica, se nekateri češpljevi plod/ofvi čudno iz-premene. Plod se namreč naimehurj v mesnat, puhel, neokusen izrodek, podoben rožiču. Nazadnje se prevleče z belkasto, piozneje pa rdečkasto nadahnjeno prevlako, in prezgodaj odpade.
Vzrok temu pojavu je neka glivica (Exoacus prunil, katere podgiobje (mj-e el j) raste trajno na češpljevih vejicah. Ako priraste glivica do cveta, pokvari plodnjco, da se ne more redno razviti, ampak se popači in napihne v rožič. Na površju tako popačenega ploda (rožiča) zori potem tros, ki se raztepe po zraku in ako pade na vejico češpljevega drevesa, ijzkaTi! ter se tako stalno ohrani na drevju. Najbrže je spomiladno vreme krivo, da se kako leto glivica boli j razpase nego drugo. Letošnja deževna spomlad je bila razvoju gotovo ugodna.
2e iz tega kratkega pojasnila more vsakdo razbrati, da obramba pred tem škodljivcem ni lahka stvar. Podgobje, ki trajno raste po vejicah, se ne vidi jn mu sploh ni moči priti do živega, razen s kako tekočino, s katero bj morali
drevje škropiti, kar pa se do sedaj še ni obneslo. Edino na ta način bi se bolezen omejila ali cdo zatrla, ko bi skrbno pobirati vse rožiče in ji)h sežgali ali pa zakopali v zemljo. Toda, kdor pozna naše sadjarske razmere iin naše češpljeve goščave, skoraj ne more pričakovati od tega dleta kakega uspeha. Sicer pa je škoda, kj jo prizadene ta razjedalec, razmeroma vendarle majhna, ker se ne pokaže ob vsaki češpljevi letini in ker ostane kljub temu nekaj zaroda zdravega.
Kadar je ob češpljevem cvetu polna luna
takrat ni češpelj. Taka pravi neki nemški sadjar in drevesni čar, ki opazuje to zadevo že 54 let. K*aj pravijo k temu naši stari slovenski sadjarji? Kdor se zanima za ta pojav, ali kdlolr ima kako skušnjo v tem oziru, naj se oglasi.
Vzrok smolike.
Smolliikave češnje, breskve in marelice vidimo prav pogosto. Redkeje se pojavi smoljka na češpljah in slivah. Ta bolezen jma vzrok v zemlji, v prehrani, pa tudi zunanji vplivi jo lahko povzroče.
Glavni vzrok je premokra zemlja in nepravilno gnojenje. Preobilica dušika (gnojnica, stranjščrnik) jn pomanjkanje kalija in Zlasti apna. Dokazano je dalje, da povzročajo smollilko rane po drevju. Kdor preveč in prepoznlo obrezuje tako drevje, posebno ako mu odžaga debele veje, kdor hodi z okovanimi čevlji po vejah, povzročuje smoliiko.
Ko se smolika pokaže, drevo še lahko rešimo in ozdravimo. Ako pa se razširi na vse strani, navadno ni nobene rešitve. Najprej moramo ustaviti preobilno gnojenje z gnojnico itn močna pognojiti z živim apnom. Nato smoikaVa mesta operemo z močnim kisom (octond in prerežemo kožo vzporedno kake trikrat, pričenši 10 cm nad rano in končav-ši 10 cm pod njo.
PRAETIČNE DROBIT NICE.
Kako se loči staro jajce od svežega?
V to svrho se raztopi 145 g čiste kuhinjske soli v enem Ijtru vode. V to vodo se vrže jajce. Če je jajce sveže in ni starejše od enega dneva, bi padlo jajce na dno posode; če je pa jajce staro že tri dnj, bo plavalo tjk pod površino vode. Še starejše jajce bo pa več ali manj plavalo na vodi.
Rak na lesu sadnih dreves.
Med vsemj sadnimi drevesi sot po-, sebno jablane podvržene tej bolezni. Rakova bolezen se spozna, ako ima drevo na deblu ali pa na vejah klobasaste, vozlale izrastke, kj imajo v sredini pikast les, kar se vidi, če se Prereže izrastek, ki tudi, včasih raz Poka. Drevesa z rakovo boleznijo Poženejo le malo listja, ki* je včasih ru-menkastozeleno, veliko suhega lesa, razpokano kožo in mnogo sadja, ki pa ie slabo, nedozorelo. — Akoi je bito drevo prej bolno in se bolezen ni prav ^ odstranila, se navadno začne rak. Velikokrat pa nastane ta iudj \iz drugih vzrokov brez prejšnje bolezni V tem slučaju oboli drevo iz sledečih vzrokov; a) Če sok ne more prosto krožiti) po po-edinjh delih drevesa, b) če se drevesu neprimerno gnojil, c) če je zemlja za ono drevo nesposobna. Sok zastaja na-, Vadno zaradi tega, ker se je hitro rastoči divjak požlahtnil s Čepičem, ki^ počasi raste, ker se je kasno sadje po žlahtnilo s cepičem zgodnjega sadja ali ker se je drevo prj veliki muževnosti, ko se je cepilo ali snažiio, prehudo ranilo. Posebno sveži gnoj, ki je še nesegnil,^ je Velikokrat vzrok raka, na primer ruže-vina itd. Ako je zemlja pempčvirna, premrzla, ako jj primanjkuje potrebne gor-kole, tedaj nastane lahko rak. Vzrok je
ireba torej najprej poznati in odstraniti Sveži gnoj, ki se še nahaja okoli drevesa, naj se odstranil in nadomesti s segni-tjm mešancem. Iz premokre zemlje naj se odpelje nepotrebna mokrota ali pa naj se drevesce presadi v primernejšo zemljo. Za vzroki se mora tudi bolezen odstranili. Rak naj se globoko do zdravega lesa glladko izreže; ko se je rana nekoliko posušila, naj se namaže s ka-tramom. Ako nastanejo pri izrezovanju globoke rane, rtaj se katran pomeša z zemljo ali pa s sipinimi pepelom, da se rane zamažejo. Ta klej je tako močan in trajen, da skoro vedno ostane.
•
Kako naj se ravna s konji, da se železniškemu vlaku privadijo ?
Nje težkega! ni navaditi konje na šumenje železnice. Konja postavi ali obrni vselej tako, da bo vlak videl že daleč. Vajeti drži precej rahlo in pusti, da gre vlak mimo'- Navadno limaijo vozniki to napako, da konje tako postavijo, da ne vidijo vlaka. Konji slišijo le šum in hočejo ubežali. Voznik pa pri tem navadno konje še tepe, dokler mu popolnoma ne zdivjajo, razbijejo voz. in še sebe poškodujejo. Konj mislil, da vse te-penje, bolečine jn poškodbe prihajajo' od železni/ce, in ni čudno, če se potem boje vsakega vlaka. Jezdeci ravnotako napačno ravnajo. Če se konj kaj ustraši in skoči vstran, ga zbadajo z otsrogami , in pretepajo. S tem se ktolnj zbega in misli, da se bo to vselej ponavljalo, kadar bo kaj takega videl
Svilorejci pozori Luknjičasti papir za sviloprejce se dobi v knjigarni G. Car-ducci v Gorici.	. J
r*
LISTNICA
Dopisniku o rentabilnostni živinoreje.
r.:
Lislnica urednišlva:	Vaš članek o
renlabjlnosii živinoreje bc^gino še natanko preši udirali in potem Vam bomo dali še-Ie odgovor, ali ga priobčimo ali ne. Vsekakor ste «prečrn,oigIed» ijn pri sestavljenju članka ne mislite nič na splošnost, ampak samo na živinorejca — posameznika. Pomislite, kaj bj bil kmet brez. živine, brez gnoja, brez mleka in kaj naj počne s senom, ki bi bilo radi opustitve živinoreje brez vrednosti in cene! Tudi če priobčimo Vaš članek, ga brez komentarja ne bi priobčili. Zato je najbolje, da se ob priliki zglasite pri našem uredniku.
UPRAVE.
JAJCA
ZA. VAI.1EMJE:
najboljših kokoši-jajčaiic ,.Legtiornu iz državnega zavoda v Rovigu oddaja po I«. 3.— komati
jiiiiiii i n i im n n i nn n n ii im i n in n i:ii!|iiifiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiin niiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i itmimmnm
|	VABILO	1
NA.	=
|	REDNI OBČNI ZBOR	I
j	..MLEKARSKE ZADRUGE V TRNOVEM''	\
E ki se bo vršil v NEDELfJO, dne 20. maja 1923. ob 13. uri v prostorih mlekarne =
=	' s sledečim vzporedom:
E	v	T	g
ž ■	1.	—	Citanje in odobritev zapisnika zadnjega izrednega občnega zbora;	E
E	2	—	Poročilo pre&stojništva;	=
=	3.	—	Poročilo nadžorništva;
4.	—	Odobrenje	računskega	zaključka za leto 1927;	E
5.	— Čitanje revizijskega poročila in sklepanja o njem;	E
E	6. -- Predlog predstojništva za najetje posojila v svrho nabave.	E
7. —	Volitev	predstojništva	in nadzorništva;	E
E	8.	—	Slučajnosti.	|
Lt Ini in končni računi, predlogi, ki se bodo slavili občnemu zboru in poročilo nad’20J'- g g nišlva so od 8. maja 1928. naprej • iaz| oložtni in jih zadružniki lahko pregledajo vcafc dani ob g = uradnih	urah.	g
V Trnovem, 7. maja 1S2S.	PredstojniŠ VD.
~i i n i niiiii!iiin miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 111 iiiiiiiiiiiiiiiuii n n m iiiiii iii:iiiiiiiii:i!| m iiiiiiiii;iii niiiiiiiii i m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniin n mn m 111111 m 111> 11 iirM m um i r
Odlik. tisk. podjetje L. Lukežič, Gorica. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Ravnatelji V. Etominko.